ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
KATASTRALNE MAPE SLOVENSKIH GORIC IZ LETA 1824
DR. AVGUST REISMAN
V sicer mirne in tihe prostore zemljiške knjige
na mariborskem sodišču se je zadiije mesece
naselilo prav živahno poslovanje s strankami
iz Slovenskih goric, ki iščejo pojasnil iz zem-
ljiških knjig, listin in velikih, rjavih map, ki
počivajo v širokih železnih predalih.
Zemljiške knjige so debeli folianti, na hrbtu
in oglih obrobljeni z usnjem, da bi vzdržali
dolga leta in stalno prenašanje na široke pulte
za vpogled.
Po zakonu o odpravi viničarskih in podobnih
razmerij od 4. julija 1933 se namreč odpravljajo
polfevdalne in podobne oblike izkoriščanja de-
lovne sile, da se zagotovi gospodarski, kulturni in
socialni napredek kmečkega delavstva. Pri ugo-
tavljanju takih viničarskih razmerij se je poka-
zalo, da vpisi v zemljiški knjigi in na katastru
ne ustrezajo več dejanskemu stanju in tako
iščejo vinogradniki in pravniki po zemljiških
knjigah parcele vinogradov in drugih kultur.
Zemljiška knjiga je bila namreč napravljena
po poprejšnjih posestnih listinah gosposkih dvo-
rov že leta 1880, nekatere tudi dve ali tri leta
pozneje. Tako so vpisi lastnikov parcel, vinogra-
dov, pašnikov, travnikov, njiv, sadonosnikov,
pašnikov, gozdov, vrtov in stavbenih parcel ter
cest stari že skoro 80 let. Listine, na katere se
ti vpisii sklicujejo za prenos lastnin, pa datirajo
tudi daleč nazaj skoro do leta 1800.
Najbolj zanimive so stare mape z vrisanimi
parcelami, ki so bile izdelane leta 1824 in imajo
tudi pripombo, da je bila tedaj izvršena izmera
v klaftrah.
Papir, star že 130 let, je rjav in seve izrecno
izdelan za geometre, trd in tako trpežen, da^
izgleda še danes kot nov, popolnoma ohranjen,
izvzemši pri katastralnih občinah v mestu in
bližnji okolici, kjer so parcele že ponovno delili
in so torej imeli z njimi večkrat iposla kot pa
zunaj na deželi. Okvarjene mape bi bilo dobro
pravočasno {Knlložiti, da se ne zgubi dragoceni
zgodovinski material. Tudi zemljiške knjige so
nekatere že zelo obrabljene, nekatere, posebno
osebni seznami, že izmenjane, pa bi bilo važno,
da se inventirajo in dobro shranijo, ker so v njih
za zgodovinarja važni podatki imen in krajev.
Iz nadpisov v mapah je razvidna letnica na-
prave 1824, ime katastralne občine, seve vse v
nemščini, tedanjem edinem uradnem jeziku v
naših krajih, in sestava katastrskih uradov.
Posestva s hišami so bila združena po kata-
strskih občinah (Gemeinde). Posestva so bila
povprečno velika in enaka. Zato so v mapi preko
parcel, ki so označene s kulturo, napisana tudi
imena posestnikov, seveda po stanju leta 1824,
kar dandanes že redko drži. Občine — katastralne
— so bile združene v okraje (Bezirk), okraji pa
v okrožja (Kreis), okrožja so spadala pod No-
tranjo Avstrijo (Innen-Osterreich).
Sedeži okrajev so bili na Dvorih, na primer
v Mariboru, na Pesniškem Dvoru, Jareninskem
Dvoru, v Spilfeldu, Cmureku.
Pod okraj Jareninski Dvor so na primer spa-
dale kat. občine Somart, Počenik, Sp. in Zg.
Hlapje, Jakobski dol. Ročica, Vukovski dol,
Vajgen, Polička vas, Ploderšnica, Srebotje (nad
Jarenino) v Špilfeld, Sladki vrh v Cmurek, Sla-
' tinski dol v okraj Svečino, Vosek k Pesniškemu
Dvoru, Štrihovec v Spilfeld, Freideg (Pekel) k
Mariborskemu D^oiu._________________________
205