Ivan BERNIK, Nina FABJANČIČ* znanstvIni članek SPOMINI NA SOCIALIZEM "Čas napredka in dobrega življenja" ali "čas strahu in zatiranja"? Povzetek. Avtorja se navezujeta na teoretske prispevke, ki zavračajo poenostavljeno predstavo, da so se socialistični režimi vzdrževali z represijo in da nikoli niso bili sprejeti kot legitimni, ter zagovarjajo tezo, da so med politično elito in vladanimi potekale kompleksne interakcije, v katerih je nastajalo (ne)sprejemanje režima. Na tej fmilagi avtorja analizirata ocene socialističnega režima pri državljanih Slovenije, ki se izkažejo kot relativno pozitivne in diferencirane. Glatme hipoteze, da naj bi delavstvo prejšnji režim ocenjevalo bistveno pozitivneje kot inteligenca, saj naj bi režim upošteval predvsem interese delavstva in omejeval inteligenco, pa rezultati num potrdili. Avtorja zaključita s sugestijo, (Ui motivacija inteligence za njeno kritično držo in delovanje proti režimu ni bilo nezadovoljstvo, ampak rastoče aspiracije, ki Jih je vzbudil njen relativno dober položaj Ključni p>ojmi: dinamika socialističnih družb, lastnosti socialističnih režimov, socialistični režim v Sloveniji, percepcije socialUitičnega režima. Uvod: dinamika socialističnih družb Zdi se, kot da je razpad socialističnih režimov potrdil Leninovo trditev, da je kriterij resnice praksa. Z zlomom evropskih socialističnih sistemov smo dobili odgovore na .številna vprašanja o njihovi razvojni dinamiki. Eno najpomembnejših je bilo vprašanje o legitimnosti in z njo povezani stabilnosti teh režimov. Z njihovim hitrim razpadom je postalo očitno, da pri večini prebivalstva ni.so imeli potipore. Za |X)litike in tudi za precej družlx)slovcev je to dokaz, da socialistični režimi nikoli niso bili legitimni in da so si svoj obstoj lahko zagotavljali le z zatiranjem prebivalstva. Vendar zgodovinska dejstva tudi v tem primeru ne omogočajo nejKisredne razlage vzrokov družbenih sprememb, omogočajo pa jasnejšo zastavitev raziskovalnih vpra.šanj. Nedvomno lahko razpad .socialističnih režimov razumemo kot znak njihove nelegitimnosti, vendar pa s tem ne pojasnimo, zakaj so ti režimi izgu- • />. /iYi» Hcnilk. ntliii/n-nfesor iiti liikiillell za ilriiibviic vede. Nina litbjaiiCiC, .o.sobnosti režima za izpolnjevanje najpomembnejših pričakovanj ljudi, je ta moral vse bolj tolerirati njihove poskuse uresničevanja interesov izven uradnega sistema ali celo v okviru 'antisistema' (glej Rychard 1992, 103-104). To je imelo dve pomembni posledici za stabilnost režima: izgubljal je |X)dporo večine prebivalstva, poleg tega pa je z dopuščanjem izvensistemskih aktivnosti postopno izgubljal tudi .svojo identiteto. S te perspektive lahko razpad socialističnih sistemov konec 80. let razumemo kot "nepričakovano posledico zahtev, ki jih je proizvedel in izoblikoval sistem sam.- (Bauman 1993,163). Ta razlaga dinamike socialističnih družb ix>nuja širok okvir za analizo tako relativne stabilnosti kot tudi radikalne transformacije teh družb. Poleg tega pa lahko s te perspektive analiziramo tudi nastanek postsocialističnih družb (glej Rychard 1992, 115-142). V najini analizi bova tezo, da 'razviti' socialistični režimi niso bili totalitarni, ampak .so temeljili na zapleteni menjavi med 'sistemom' in 'družbo', uporabila za ozadje analize spominov sloven.skih državljanov na prejšnji režim. Pri tem pred|X)siavljava, da se lastnosti prejšnjega režima reflektirajo v 'spominih' nanj. Natančneje: domnevava, da retrospektivne ocene socialističnega režima ne bodo v vseh ozirih negativne, temveč diferencirane. Domneva, da lastnosti starega režima odsevajo v post festum vrednotenju .socialistične realnosti, seveda ne pomeni, da je mogoče z analizo spominov na socialistični režim rekonstruirati njegove glavne značilnosti. Nobeno spominjanje ni reproduciranje, temveč 'transponiranje' realnosti, na katero vpliva mnogo dejavnikov, med njimi različne izkušnje posameznih družbenih slojev tako s prejšnjim režimom kot tudi z novim sistemom. Tako lahko med 'poraženci' in zmagovalci' v .sedanjem sistemu pričakujemo razlike v vrednotenju socialistične preteklosti. Poleg teh izkušenj lahko na spomine na preteklost močno vplivajo tudi razlike v motivih za zavračanje prejšnjega režima in različna prič;ikovanja glede novega sistema. V tej analizi bomo od vseh teh faktorjev upoštevali le vpliv pcik-licnega statusa, ki pa pove tudi nekaj o'poražencih' in zmagovalcih'. Poleg te omejit\'e v najini analizi morava omeniti še nekatere, ki izhajajo iz po.sebnosti slovenskega oz. jugoslovanskega primera. Nedvomno je mogoče dinamiko jugoslovanskega socializma dobro razložiti z interakcijami med družbo' in 'sistemom' oz. med prebivalstvom in politično elito. Medtem ko je bila v drugih srednjeevrop.skih socialističnih državah vključenost v mednarodno organizacijo, v kateri je glavno vlogo igrala Sovjetska zveza, pomeml>en steber njihovega obstoja, v jugoslovaaskem primeru lega zunanjega dejavnika stabilnosti ni bilo. Zato je bil jugoslovanski režim še bolj odvi.sen od sprejemanja s strani svojega prebivalstva, s čimer lahko razlagamo njegovo relativno visoko notranjo Heksihilnosi, pa tudi njegovo dopuščanje poskuso\' določenih delov prebivalstva uresničiti svoje interese izven sistema. Neodvisnost režima od SZ je pris|>evala tudi k temu, da je Titu, kot nespornemu političnemu voditelju, uspelo zgraditi močno politično karizmo. Vse to je omogočalo, da so interakcije med režimom in ljudmi potekale brez večjih trenj (glej Županov 198.3; Sekulič 1988; Bernik 1992). DtJ Titove smrti je zato jugo.slovanska družba veljala z;i najbolj dinamično in hkrati politično najbolj stabilno med socialističnimi družbami. Tako kot je bil jugoslovanski sistem izjema v času .svoje .stabilnosti, je bil tudi njegov zlom v veliko pogledih specifičen. Problemi, s katerimi .so se v 80. letih soočali vsi socialistični sistemi, so se v Jugoslaviji .še stopnjevali; izgubi kariz-matičnega voditelja je zaradi etnične heterogenosti .sledil razpad politične elite po etničnih linijah, kar je vodilo v fragmentacijo političnega in gospova v analizi osredotočila na spomine teh dveh '.strateških' .slojev. Za preverjanje hipotez bova uponibihi |X)datke iz razi.skave odnosa prebivalstva Slovenije do preteklosti, ki jo je na reprezent;itivnem vzorcu polnoletnih državljanov Republike Slovenije (N-1(K)I) decembra 1995 izvedel Center za niziskovan-je javnega mnenja in množičnih komunikacij pod vodstvom Nika To.ša (glej Toš 1996). Kot že omenjeno, se bova osredotočila samo n;i podvzorca delavstv;i in inteligence, kar z;ijenia približno polovico v.seh vpra.šanih. V kategorijo delavstva spadajo tisti, ki so svoj sedanji praktični status definirali kot nekvalificirani, pol-kvalificirani, kvalificirani ali visoko kvalificirani delavec. Sloj inteligence vključuje uslužbence z višjo ali visoko izobrazbo. V obeh kategorijah so upoštevani tudi upokojenci in brezpo.selni glede na njihov zadnji poklicni status. Prva hijKiteza se nanaša na splošno oceno prejšnjega režima: domnevava, da večina ljudi socialističnega režima nima v spominu kot totalitarnega. Ker se je stabilnost režima vzdrževala s posebej aktivnimi odnosi med politično elito in delavstvom, lahko pričakujemo, da tlelavci režim ocenjujejo bolj pozitivno kot inteligenca. Podatki omogočajo tudi uiKjštevanje razlike med nekdanjimi člani in nečlani Komunistične partije. Ker so prejšnje raziskave pokazale, da delavci člani ni.so imeli nobenih privilegijev (glej Commiso 1981), lahko pričakujemo, da med delavci glede na članstvo v KP ni razlik v oceni nekdanjega režima. Hkrati pa se zdi utemeljena domneva, da se v tem pogledu inteligenca jasno razlikuje od delavcev: člani KP iz tega sloja so se lahko dobro prilagodili režimu in so od tega imeli tudi koristi, kar ne velja za nečlane. Zato domnevava, da so od v.seh kategorij, ki so vključene v na.^o študijo, najbolj kritični do nekdanjega režima izobraženci, ki ni-so bili člani Partije. Druga hipoteza je konkretizacija prve. Temelji na že omenjenih analizah, ki kažejo, da je bilo sprejemanje socialističnega režima pri delavcih motivirano predvsem z njegovimi rezultati na področju socialne varnosti in blaginje. .Nasprotno pa sta bili za večino inteligence poklicna avtonomija in politična svoboda pomembnejši kot učinkovitost režima na maieri;ilnem področju. Ker je bil režin» glede ix)li-tične .svobode še posebej restriktiven lahko pričakujemo, da je bila inteligenca v povprečju manj zadovoljna z režimom kot delavstvo. Domnevava, da se to odraža tudi v različnih spominih na režim: delavci naj bi tudi v retrospekciji storitve režima na materialnem področju ocenjevali lx)lj pozitivno kot inteligenca, hkrati pa naj bi bili manj kritični do nedemokratičnosti režima. Tretja hipoteza se nanaša na oceno Titove vloge. Ker je Tito innri pred izbruhom gospodarske krize in ker so bile po njegovi smrti politične napetosti vse bolj očitne, je pričakovati, da je v spominu ljudi ostal kot poosebljenje pozitivnih lastnosti jugoslovanskega socialističnega sistema. Predvidevava torej, tla Titovo vlogo nasploSno, kot tudi njene posamezne vidike, večina anketirancev ocenjuje pozitivno. Ker je Tito še po.sebej simboliziral relativno materialno blaginjo in visok nivo socialne varnosti lahko pričakujemo, da njegovo vlogo delavstvo ocenjuje pozitivneje kot inteligenca. Rezultati in interpretacija Tabela I: splošna ocena razmer v Sloveniji v desetletjih po 2. svetovni vojni do volitev leta 1990glede na poklicni stanis in članstvo v KP (%) - delavstvo inteligenca dclav.stvo intciigcnca ncClani KP dani KH ncClani KI> člani KP Cas stnihu in /.atininja 5.0 4,3 5,3 0 6,0 0 marsikaj dobrega, marsikaj .slabega 67.5 66,4 6«,8 46.4 71.4 53.1 čas napredka in dobrega življenja 24,7 28.4 22.9 53.6 22,6 43.8 nc veni 2,8 0,9 3.0 0 0 3,1 .skupaj 100% N-461 100% N-I16 100% N-433 100% N-28 100% N-84 100% N-32 Rezultati v tabeli 1, kjer gre za splošno oceno socialističnega režima v Sloveniji, kažejo, da ga obe opazovani kategoriji, torej delavstvo in inteligenca, ocenjujeta relativno pozitivno. Približno dve tretjini vprašanih je izbralo kompromisno oceno (bilo je marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj slabega). Delež tistih, ki imajo prejšnji režim v spominu kot čas napredka in dobrega življenja (24,7% pri delavstvii in 28,4% pri inteligenci), je precej višji kot delež tistih, ki menijo, da je bil to čas strahu in zatiranja (5% pri delavcih in 4,3% pri inteligenci). To kaže na relevantnost najine domneve o pretežno pozitivni oceni starega režima pri obeh opazov;inih slojih prebivalstva. Domneve, da so ocene delavstva očitno višje kot ocene inteligence, pa rezultati ne potrjujejo: izkazalo se je, da v tem pogledu med obema kategorijama ni pomembnih razlik. Pokazale pa so se pričakovane razlike med člani in nečlani KP pri obeh slojih: pri članih je delež respondentov, ki so izrazili zelo pozitivno oceno obdobja socializma, torej da je bil to čas napredka in dobrega življenja, še enkrat tolik.šen kot pri nečlanih KP (53,6% proti 22,9% pri delavcih in 43,8% proti 22,6% pri inteligenci)'. Presenetljivo je, da tudi delavci člani prešnji režim ocenjujejo bolj pozitivno kot delavci nečlani. To se namreč ne sklada z najino predpostavko, da je članstvo v Partiji delavcem prinašalo manj koristi kot inteligenci. Vendar pa jo posredno potrjuje dejstvo, da je delež članov KP med anketiranimi delavci zelo majhen (6%), medtem ko je med inteligenco članov nekdanje KP več kot ena četrtina. ' Ofmziitill Je treba, da so /lodimni članov In nečlanov (z izjemo ddaiKev nečlanov) zelo majhni, zato so ti rezultati te iliulratlvnl (glej tabele I. 2. 3 In 6) Tabela 2: Strinjanje s trditvijo 'Kljub komuniztnu smo v desetletjih pred osamosvojitvijo živeli soraztnerno svobodno.'glede na poklicni status in članstvo vKP(%) dclav.st\'o intcli);< L-nca delavstvo intcIigcnci nečlani KP elani KP neClani KH Člani KI' strinjam sc 79,7 77.6 78.9 92.« 73.8 «7.5 delno .sc .strinjam 13,3 12,9 14.0 3.6 H3 9,'4 .se nc .strinjam 5.2 7.8 5,3 3,6 9.5 3.1 nc vcin 1.« 1.7 1.« 0 2.4 0 skupaj 100% 100% N-116 100% N-435 100*. N-2K 100*. N-84 100% N-32 Potlobno distribucijo mnenj lahko opazimo tudi pri rezultatih iz tabele 2, ko gre za strinjanje s trditvijo, da je bilo življenje v prejšnjem režimu relativno svobodno. Skoraj 80% vprašanih v obeh statusnih kategorijah se s tem strinja, razlik med njima praktično ni. Najine domneve, da naj bi se inteligenca še posebej očitno razlikovala od delavstva pri ocenjevanju značilnosti prejšnjega režima na političnem področju, torej ne moremo potrditi. Z najinimi pričakovanji pa se (sicer le deloma, podobno kot pri splošni oceni režima) ujema razlika med člani in nečlani KP. Tabela 3: Strinjanje s trditvijo "V Sloveniji je po letu 1945pa vse do osamosvojitve vladala diktatura'glede na poklicni status in članstvo v KP (%) delavstvo inteligenca delavsl%o inteligenca ncClani KH «Mani KI' nečlani KP člani KP slrinjani so 29.1 27,6 30,1 14,3 26,2 31,3 delno .se strinjan» 19.7 20,7 20,0 14,3 22,6 15,6 se nc slrinjani 38.9 ■1«.3 36,8 71,4 46,4 53,1 nc vem 12.3 3,4 13,1 0 4,8 0 skupaj 100% N-463 100% N-116 100% N-435 100*. N-2« 100% N-84 100% N-32 Tudi odgovori na trditev, da je bil prejšnji režim diktatura (tabela 3). pri obeh kategorijah kažejo, da ga nimata v spominu kot zelo opresivnega, saj se s to trditvijo v celoti ali delno strinja le polovica respondentov (pri delavcih 48,8% in pri inteligenci 48,3%). Medtem ko je pri delavstvu jasna razlika med člani in nečlani KP, pa se pri inteligenci ni pokazala kot pomembna. Rezultati so torej v nasprotju tako z domnevo, da naj bi inteligenca precej bolj kritično kot delavstvo presojala politične značilnosti režima (delež respondentov iz kategorije inteligence, ki .se s trditvijo niso strinjali, je višji kot ustrezni delež pri delavstvu, vendar moramo upošievaii, da je 12,3% delavcev odgovorilo z iie veni), kot tudi z domnevo, da so do režima še posebno kritični nečlani KP iz vrst inteligence. Tabela 4: PovpreCna ocena razmer v socialističnem reiimu po posameznih področjih na lestvici od ! (zelo slabo) do 5 (zelo dobro) pcidf.sfta lota oscnidc.scta Ida pešnosti režima v tiveh obdobjih (petdeseta in osemdeseta leta)' lahko interpretiramo kot indikatorje ocene splošne razvojne dinamike režima. Hkrati nam podatki, ix>sebej tisti, ki se nana.šajo na 80. leta, omogočajo preverjanje donuieve, da je bilo sprejemanje režima s strani delavstva motivirano predvsem z njegovimi rezultati na materialnem potiročju. Očitno je, da tako respondenti v celoti kot tudi obe opazovani kategoriji ptizi-tivno ocenjujejo raz\'ojno dinamiko socialističnega režima, kar nakazuje, da prejšnji režim kljub krizi v 80. letih v .spominu ljudi ni ostal kot zgodovinska slepa ulica.' Ocene posameznih a.spektov socialističnega sistema v 80. letih s strani delavstva in inteligence ,se precej razlikujejo od pričakovanj. Z najinimi predvidevanji .se ujemata le dejstvi, da so ocene razmer na posameznih področjih v obdobju socializma relativno visoke in da .so rezultati režima na področju zagotavljanja materialnega blagostanja in socialne varnosti ocenjeni višje kot razmere na področju političnih .svobo.ščin. Ti rezultati potrjujejo .sposobno.st režima, da je v precej.šnji meri izpolnjeval pričakovanja prebivalstva. V nasprotju z tiajinimi predvidevanji pa se je pokazalo, da inteligenca razmere na v.seh področjih, vključno s področjem poli' /V/ ireclimlenju wh reziilMlov jc Ircbti i//*«'/« da i-eiliia nf/Miiuteiilor nima ne{HKinilntli izkiiSenj s stM-ialisliCnim rctimom v 50. Ivlili. Hkrati/ki su bila m li-la niti/tlCna Zii razittjno clinamiltu JU(i negativno in negativno 9.6 10,0 5.2 ne vem 6,8 6.5 6.0 skupaj lOO-* 100% 100% N-997 N-460 N-116 Tabela 6: Ocena zgodovinske vloge Josipa Broza Tita glede na poklicni status in članstvo v KP (%) delavstvo inteligenca cKcna T. vloge nečlani KP člani KP nečlani KP Člani KP zelo pozitivno in po/itivno 83.1 89,3 89,3 87,5 zelo negativno in negativno 10.2 7,1 6,0 3,1 ne vem 6.7 3,6 4,8 9,4 skupaj 100% 100% 100% 100% N-433 N-28 N-84 N-32 1065 Tabela 7: Ocene posameztnh aspektov Titove vloge (%; upoštevani so vsi anketiranci: N-1001) Tito jc bil /clo sposoben politik Tito (C bil državnik z nicdnanxinim ugledom Tilova osebnost jc bila ključna za obstoj Juga^lavije Tito jc bil diktator, tako kot drugi komunistični voditelji strinjam .sc 85.8 9I.I 83,6 40.8 delno !!c strinjam 8,5 5,1 8.0 20,1 nc strinjam se 4.0 2.8 6.1 33.1 nc veni 1,7 1.0 2,3 6.0 .skupaj 100% 100% 100% 100% Najino tretjo liipotezo, da naj bi respondenti imeli Tita in tijegovo vlogo v pozitivnem spominu, rezultati nedvoumno potrjujejo (tabeli 5 in 6). Pri splošni oceni Titove vloge se ne med delavst\'om in inteligenco niti med člani in nečlani K P znotraj obeh kategorij niso pokazale nikakršne omembe vredne razlike. Tudi pri ocenah posameznih aspektov njegove vloge (tabela 7) so respondenti enotni; opazovani kategoriji se ne razlikujeta med sabo niti ne odstopata od ocen celotne populacije. Zanimiva pa je distribucija odgovorov na trditev, da je bil Tito diktator: tu so respondenti precej manj soglasni. Videti je, da zanje med pozitivno oceno Tita in med trditvijo, da je bil diktator, ni nasprotja. Podatki torej potrjujejo domnevo, da je Tito za večino ljudi poosebljenje najboljših časov jugoslovanskega .socialističnega režima. Zato so ocene njegove vloge še bolj pozitivne kot ocene samega komunističnega režima. Domneve, da imajo delavci populističnega voditelja v boljšem spominu kot inteligenca, pa ne moremo potrditi. Zaključek: ponoven premislek vloge inteligence pri razpadu socialističnih sistemov Z analizo podatkov o sponiinu Slovencev na preteklost sva lahko potrdila najino domnevo, da obe opazovani kategoriji, delavstvo in inteligenca, socialistični režim ocenjujeta pozitivno. To se je izkazalo tako pri .splošni oceni režima kot tudi pri ocenah njegovih rezultatov na posameznih področjih. Po pričakovanjih je bil nivo političnih svoboščin ocenjen slabše kot razmere na materialnem področju. Splošno pozitivno vrednotenje Titove vloge se prav tako sklada z najino hipotezo. Tudi domneva, da člani nekdanje KP socialistične čase ocenjujejo bolj pozitivno kot nečlani, se je izkazala za upravičeno. Domnevo, da je delavcem članstvo prinašalo manj koristi kot inteligenci, pa lahko potrdimo le posredno z dejstvom, da je bil delež članov med delavstvom precej manjši kot pri inteligenci. Glavne hipoteze, izpeljane iz teoretskih analiz dinamike socialističnih družb, pa ne moremo potrditi. Po tej hipotezi naj bi imelo delav.stvo pozitivnejši odnos do prejšnjega režima kot inteligenca, saj naj bi bil socialistični režim v jedru 'delavcem prijazen' in 'inteligenci sovražen' - upošteval naj bi predvsem intere.se industrijskega delavstva kot najširšega sloja in pri tem zanemarjal interese drugih slojev, predvsem inteligence. Rezultati raziskave o odnosu ljudi do prejšnjega režima v Sloveniji pa ne kažejo, da je bil ta režim 'inteligenci sovražen'. Iz rezultatov je razvidno, da se inteligenca ni ix)čutila zapostavljeno ne v ekonomskem ne v političnem smislu. To govori v prid tezi, da je inteligenca v 'razvitih' socialističnih družbah uspela okrepiti svojo socialno in celo politično pozicijo (o tem glej Konrad in Szeleny 1979; .Mayer 1994; Sekulič 1987). Po tej tezi so interesi delavstva sicer .še vedno imeli osrednje mesto v ideološki retoriki, dejansko pa je režim v procesu svojega 'dozorevanja' postajal vse manj 'delavcem prijazen'. S te perspektive postane tudi odgovor na vprašanje o vlogi obeh strateških slojev, torej delavstva in inteligence, dmgačen kot sva ga nakazala na začetku: privzela sva namreč, da je propad socialističnega režima povzročilo predvsem to, da je bila večina inteligence zanidi omejitev, ki jih je postavljal režim, že dalj časa nezadovoljna z njim, na koncu pa so režim prenehali potipirati tudi delavci, ker ni več izpoljnjeval njihovih pričakovanj. Rezultati te raziskave pa nakazujejo, da bi morali preinterpretirati predvsem vlogo inteligence in sicer zaradi dejstva, da respon-denti iz sloja inteligence prej.šnji režim v retrospekciji ne občutijo kot 'inteligenci sovražnega'. Te ugotovirs'e zaluevajo zlasti pojasnitev vprašanja, zakaj so odločilne vzpodbude za spremembo režima tako v Sloveniji kot v drugih socialističnih deželah prišle iz vrst inteligence (glej Ash 1991).' Rezultati najine analize sugerira-jo, da so inteligenco za njeno kritično naravnanost in delovanje nasproti režimu motivirale predvsem njene rastoče aspiracije. Opogumljena zaradi svojega izboljšanega ekonomskega, socialnega in političnega položaja, si je prizadevala za nadaljne izboljšave, s čimer so ji postale možnosti, ki ji jih je ponujal režim, nezadostne. Zato je bila inteligenca močno zainteresirana za korenito spremembo režima. Hkrati so se v 80. letih za delavce zmanjšale možnosti uživati pričakovani standard in socialno varnost, kar nakazujejo tudi rezultati te analize. Ker so bile možnosti delavstva, da bi z lastnim delovanjem izboljšalo svoj položaj, omejene, je bilo še vedno odvisno od paternalizma politične elite. Zato se je pri njih razvil nekakšen dvotirni odnos do režima - bili so nezadovoljni z outputom režima na določenih področjih, bili so torej razočarani zaradi neučinkovitosti sistema (Bauman 1992,118), ne pa tudi nad samim režimom in njegovimi obljubami. S tega vidika je zaton socialističnega režima posledica dveh kvalitativno različnih nezadovoljstev in s tem povezanih delovanj - nezadovoljstva z režimom s strani inteligence in nezadovoljstva z rezultati režima na jKJsameznih |x>dročjih s strani delavstva, aele ko sta se ti dve vrsti nezadovoljstev povezali, se je režim znašel pred izzivi, ki jih ni več zmogel obvladati. LITERATURA Andorka, R. 1993. The Socialist System and iLs Collap.se In Hungary: An Interpretation in Terms of Modernisation Theory. International Sociology, 8, 3. Ash, T. G. 1991. We the People: The Revolution of (89 Witne.ssed in Warsaw, Uuda|X'.st. Berlin and Prague. Cambridge: Granata Books. Bauman, Z. 1992. The Polish Predicament: A Model in Seaah of Class Intcre.sts. Telos 92. Summer Bernik. I. 1992. Dominacija in kon.senz v .socialistični družbi. Ljubljana: FDV. Bernik. I. et al. 1996. Die Paradoxa der in.strumentallen Akzeptanz von Demokratie, österreichische Zeltschrift für Politikwissenschaft. 25. 3. Hollander, P. 1992. Sociology and the Collapse of Communism. Society, November/December Kabele, J. 1993. The Dynamics of .Soci;il Problems and Tnmsformations of Czechoslovak Society. ScKial He.scarch, 60, 4. ' Opozorili mommo. lUi se 11 l>otbilki luiiuiiajo le iiei sloiviiski primer, ki je z tvlibo vidikov zelo .«/«vi-flCen. Xtilo so li zakljuCki predvsem liljiolelične narave. Konrad, G. in I. Szclcny. 1979. The Imcllcctuals on ihc Koad to Cla.s!i Kjwer. Brighton: The Harvester Press. Mayer. K. U. 1994. Vereinigung soziologisch: Die .soziale Ordnung in der DDR und ihre Folgen. Berliner Journal für Soziologie, 4,3. Merkl, W. 1994. Systemwech.sel: Probleme der dcmokrati.scher Kon.solidierung in Ostmitteleuropa. Aus Politik und Zeitge.schichte, 18,19. Mi.sztal, B. 1993. Understanding l\)litical Change in liastern l-uropc: A Sociological Perspective. Szcßc.s. Comparativ 3. Rigby, T. H. in F. Feher 1982. Political Ix'gitimation in Communist -States. London: MacMillan. Rychard, A. 1992. Reforms, Adaptations and Breakthruugh. VarSava: IFIS SekuliO, D. 1987 Regrutacija na clitne položaje. Sociologija, 29,4. Sekulič, D. 1988. Socijalna struktura, .socijalni konflikti i druStveni razvoj. V Stratifikacijske analize .sodobnih družb. I.jubljana: SSD. To.'S, N. et al. 1996. Razumevanje preteklosti. ft)daikovna knjiga 1 in 2. Ljubljana: FDV Tri.ska, J. F. in C. Gati. 1981. Blue-Collar Workers in l-astern Kurope. I.ondon: G. Allen & Unwin. Županov, J. 1983. Znanje, druStvcni sistem i klasni interes. Nai>e teme, 7-8.