NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 13. MAJA 1975
ST. 8
VSEBINA
Občina Uirska Bistrica
-	ODLOK o določitvi stanarine na območju občine Ilirska Bistrica
-	ODLOK o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
-	POPRAVEK odloka o Spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov
-	ODLOK o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni
f
Občina !zola
-	POPRAVEK sklepa o soglasju k najvišji ceni za porabljeno vodo iz Rižanskega vodovoda
Občina Koper
- NAVODILA za izvajanje odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje od leta 1975 do 1979
Občina Piran
-	ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh zborov skupščine občine Piran
-	ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
-	ODLOK o delovnem času prodajaln na drobno, gostinskih obratov, obrtnih delavnic in drugih javnih služb v občini Piran
-	SKLEP o soglasju Rižanskemu vodovodu k cenam vode
-	SKLEP o soglasju Komunalnemu podjetju Piran k cenam za zbiranje in odvažanje smeti na javno odlagališče
-	NAVODILA za izvajanje odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini Piran
i
Občina Sežana
-	SKLEP o soglasju k tarifi za odvoz smeti in odpadkov
Kraje,vna skupnost Tomaj
-	SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja poti v Šepuljah in odcepa poti Križ-Šepulje
OBčtNA !URSKA B)STR!CA
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 4. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica, 12. in 6. člena medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 7/75) Ai na predlog dogovora o politiki stanarin v letu 1975 ter 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1975 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI STANARINE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA
BISTRICA
1.	člen
Na območju občine Ilirska Bistrica se stanarina poviša za 25 %.
2.	člen
Letna stanarina predstavlja 3,5 % vrednosti stanovanja, ugotovljene z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 5/73), s tem, da realizacijska vrednost točke ostane nespremenjena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se do 1. junija 1975 dalje.
$t.: 010-13/75-4/6
Ilirska Bistrica, 23. maja 1975	Predsednik
Inž. BOJAN BROZINA, 1. r.
Na podlagi 13. in 26. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjcem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 4. točke dogovora o Pohtiki stanarin v letu 1975 ter 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1975 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DELNI NADOMESTITVI STANARIN IN DRUGI DRUŽBENI POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
1.	člen
4.	odstavek 5. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradne objave, št. 14/73) se spremeni tako, da se glasi: „Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ 80 % stanarine.'*
A
2.	člen
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: „Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 130 točk."
3.	člen
V 8. členu se tabela znosnih stanarin nadomesti z novo tabelo:
„TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNIH IZDATKOV ZA STANARINE V % OD LETNIH DOHODKOV POSAMEZNIH TIPOV GOSPODINJSTEV ZA LETO 1975
Dohodkovni razred Število članov v gospodinjstvu Št. Letni dohodek 1	23	4	5678
din	% znosnih izdatkov za stanarine
1	—	4.199						
2	4.200-	8.399						
3	8.400-	12.599	2,5					
4	12.600-	16.799	5,0	0,8				
5	16.800-	20.999	6,8	2,7	0,2			
6	21.000-	25.199	8,2	4,1	1,6			
7	25.200-	29.399	9,3	5,3	2,8	0,9		
8	29.400-	33.599	10,3	6,3	3,8	1.8	0,5	
9	33.600-	37.799	11,2	7,2	4,7	2.7.	1,3	0,2
10	37.800-	41.999	12,0	8,0	5,5	3,5	2,1	0,9
Št. s — 13. junija 1975
'URADNE OBJAVE*
95
samoprispevek od OD oziroma pokojnin, izplačanih v decembru 1974 za januar 1975.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava pristojni občinski upravni organ davčne službe.
K 3. členu
Zavezanci samoprispevka, osnove in stopnje
Samoprispevek plačujejo samo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Piran in sicer ne glede na to ali so zaposleni oziroma opravljajo samostojno dejavnost na območju druge občine ali republike. (Če je na primer delavec, ki ima stalno prebivališče v občini Piran zaposlen v drugi občini ali republiki, tedaj plača samoprispevek). Na plača pa samoprispevka delavec, ki ima stalno prebivališče v drugi občini ali republiki, pa je zaposlen v občini Piran.
Od zavezanca samoprispevka, ki dosega dohodke izven območja SRS, lahko pristojni upravni organ davčne službe zahteva podatke o njegovih dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
Občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (sem prištevamo tudi intelektualne storitve), plačujejo samoprispevek samo tedaj, če sc jim ugotavlja dohodek po ptedpisih o davkih občanov in plačujejo davke in prispevke po dejanskem dohodku. Samoprispevek plačujejo od osnove, od katere plačujejo prispevke SIS zmanjšane za 30% in to po stopnji 1,5 %, (e pa se jim dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), niso zavezanci samoprispevka.
Kmetje, ki so zavarovani po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov, plačujejo samoprispevek po stopnji 5 % od katastrskega dohodka.
Občani, začasno zaposleni v tujini (tudi na tujih ladjah) plačujejo samoprispevek od neto mesečnih prejemkov iz delovnega razmerja, preračunanih v dinarsko vrednost, po stopnji 1,5 %.
Z OD so mišljena tudi: nadomestila za čas bolezni po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po samoupravnih aktih OZD; za delov podaljšanem delovnem času; plačani redni in izredni dopust, OD, ki se izplačujejo v obliki provizij, razni honorarji; delo na domu (izven delovnega razmerja), delo upokojencev,, avtorski honorarji, če niso oproščeni davka iz OD od avtorskih pravic, delo po pogodbi o delu, regres za letni dopust, če se izplačuje v denarju, terenski dodatek, povračila za izgubljen delovni čas in podobno.
K. 4. členu Oprostitve in olajšave
Samoprispevek sc ne more uvesti od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo učenci v gospodarstvu.
(e OD delavca ali pokojnina upokojenca vključno z nadomestili v posameznem mesecu ne doseže 1.400 dinarjev, se mu za ta mesec ne odtegne samoprispevek. Cenzus oprostitve se torej ugotavlja vsak mesec posebej, pri čemer se morebitne razlike za pretekle mesece upoštevajo v tekočem mesecu.
Cenzusi OD in pokojnin bodo vsako leto revalorizirani v skladu s porastom poprečnih OD v SR Sloveniji. Revalorizacijo bo objavil izvršni svet občinske skupščine v Uradnih objavah. Dokler pa revalorizacija ni objavljena, se samoprispevek plačuje po cenzusu iz preteklega leta s tem, da sc upravičencem preveč ali neupravičeno odtegnjeni samoprispevek vrne po uradni dolžnosti izplačevalca OD oziroma pokojnin. Obračun takšnih in vseh drugih morebitnih povračil samoprispevka izvede izplačevalec na enak način, kot se izvaja obračun drugih družbenih obveznosti.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni kmetje iz IH. proizvodnega okoliša, ki obsega katastrske občine Piran, Piran-novi, Portorož in Sečovlje, če katastrski dohodek kmetije ne presega 500 din; in kmetije iz !V. proizvodnega okoliša, ki obsega vse druge katastrske občine, če katastrski dohodek kmetije ne presega 2.500 din.
Če bi bilo zaradi plačevanja samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca, ali njegove družine, se zavezanca lahko oprosti plačevanja samoprispevka, že vplačani samoprispevek pa se mu povrne. Oprostitev plačevanja preneha, če se v upravnem postopku ugotovi, da so prenehali pogoji zaradi katerih je oprostitev bila priznana.
Postopek za oprostitev plačevanja samoprispevka
Oprostitev po prejšnjem odstavku se lahko prizna samo na vlo^o zavezanca, ki se jo vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri oddelku za občo upravo in družbene službe skupščine občine Piran. Vloga je prosta plačila takse.	^	< i i,;r.
Upravni organ prejeto vlogo najprej sam preizkusi, nato pa jo brez odlašanja pošlje SIS za socialno skrbstvo, da ugotovi, če so podani pogoji za oprostitev. Z istim namenom se vloga lahko pošlje tudi krajevni skupnosti na območja katere prebiva zavezanec. Skupnost .socialnega skrbstva oziroma krajevna skupnost mora v najkrajšem času podati pismeno mnenje za rešitev vloge in spis vrniti upravnemu organu.
Upravni organ reši vlogo za oprostitev z odločbo, pri čemer mora obravnavati mnenje skupnosti socialnega skrbstva ali krajevne skupnosti, ki pa ni obvezno.
Proti odločbi upravnega organa je dopustna pritožba na izvršni svet občinske skupščine in se rešuje po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
Prvostopna ali drugostopna odločba se pošlje zavezancu in izplačevalcu OD oziroma pokojnine. Če se delavec zaposli pri drugem delodajalcu, je treba temu delodajalcu odstopiti tudi odločbo o oprostitvi plačevanja samoprispevka (splošna veljavnost oprostitve). Izplačevalec ne sme prenehati odtegovati samoprispevka dokler ni izdana odločba o oprostitvi. Če je odločba o oprostitvi izdana z retroaktivno (močjo) veljavnostjo, se zavezancu vrne plačani samoprispevek za ves čas od veljavnosti odločbe.
Tudi oprostitev plačevanja samoprispevka v primerih, ko skupni dohodki iz vseh virov na družinskega člana ne presegajo 500 din (3. odstavek 4. člena odloka), se lahko uveljavlja samo na vlogo zavezanca. Postopek za reševanje je enak kot po prejšnjih odstavkih, le da tu ni potrebno mnenje drugih organov oziroma organizacij. Oprostitev po tem odstavku se lahko priznava samo za eno leto nazaj (torej v primeru, če osnova za plačilo samoprispevka v enoletnem obdobju na družinskega člana ni presegla omenjenega cenzusa).
K 5. členu
. Izvršni svet lahko sporazumno prenese pristojnost odmere in pobiranja samoprispevka od občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in od delavcev, ki so pri njih zaposleni, na strokovno službo, kije po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS št. 39/74) pristojna za pobiranje prispevkov iz OD od teh zavezancev. Če ta pristojnost ne bo prenešena na omenjeno strokovno službo, bo samoprispevek od teh zavezancev odmerjala in pobirala ter praznila na račun samoprispevka davčna služba občine in sicer na način ter v rokih, ki veljajo za pobiranje davkov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti po določbah zakona o davkih občanov.
< ? :rn'
Na enak način bo davčna uprava odmerjala, pobirala in praznila samoprispevek od kmetov na osnovi katastrskega dohodka.
Če se zavezanci samoprispevka od dohodka od kmetijske dejavnosti in od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev (2. odstavek 5. člena odloka), zapadlega samoprispevka ne poravnajo v določenem roku, jih davčna uprava oziroma strokovna služba iz 1. odstavka te točke prisilno izterja po predpisih o davkih občanov.
H. Druge določbe
Zavezanec lahko zahteva, da se njegova obveznost plačevanja samoprispevka ugotovi z odločbo. Takšno odločbo izda davčna uprava skupščine občine Piran.
Proti odločbi iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na izvršni svet po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
* '* *
Zahteva za izdajo odmerne odločbe in pritožbe ne zadržita obveznosti plačevanja samoprispevka.
Št.: 21-1/74-75
Piran, 8. maja 1975	Predsednik
ROMAN KREJAČ1Č
96
.URADNE OBJAVE^
Št. $ — 13. junija 1975
. 0BČ!NA SEŽANA
Na podlagi 182. člena statuta občine Sežana, prvega odstavka 16. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72) in 5. č!ena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve Skupščine občine Sežana (Uradne objave, št. 13/73) je zbor združenega dela skupščine občine Sežana na seji dne 26. maja 1975 sprejel
SKLEP
O SOGLASJU K TARIFI ZA ODVOZ SMET! IN ODPADKOV
1.
Daje se soglasje k tarili Uprave komunalne dejavnosti Sežana za odvoz smeti in odpadkov, ki znaša mesečno:
a)	za stanovanjske prostore
b)	za poslovne in gospodarske prostore
0,35 din za m^ 0,70 din za m^
- 2.
10 % od zbranih sredstev se izloči namensko za nabavo kontejnerjev.
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k tarifi za odvoz smeti in odpadkov (Uradne objave, št. 11/71).
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1.1.1975.
St.: 38-15/69-3
Sežana, 26. maja 1975'	Predsedujoči
FRANC PIRJEVEC 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST TOMAJ
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in po odločbi delovnih ljudi in občanov naselja Sepuijc na referendumu dne 27. aprila 1975 je svet krajevne skupnosti Tomaj na seji dne 5. maja 1975 sprejel *
-	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti od letnega čistega katastrskega dohodka po stopnji 20 %;
-	gospodinjstvo vsake stanovanjske hiše, ki ima hišno številko, plača enkratni znesek 1500 din;
-	lastniki osebnih avtomobilov, ki imajo stalno prebivališče v Se-puljah, plačajo enkratni znesek 1500 din;
-	lastniki traktorjev, ki imajo stalno prebivališče v Sepuljah, plačajo enkratni znesek 1000 din.
Zavezanci določeni pod 4., 5. in 6. alineo plačajo navedeni enkratni znesek najkasneje v dveh mesecih po uvedbi samoprispevka.
5.
Samoprispevka so oproščeni:
-	občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu;
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki ne presegajo 1000 din mesečno;
-	občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presegajo 1000 din mesečno;
-	občani, ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je dohodek od kmetijstva edini vir preživljanja;
-	občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov.
6.
Samoprispevek zavezancev, določenih v prvi in drugi alinei 4. točke tega sklepa, obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev, določenih v tretji alinei 4. točke tega sklepa obračunava, odteguje in nakazuje pristojni občinski upravni organ davčne službe.
Zavezanci i% četrte, pete in šeste alinee 4. točke tega sklepa nakažejo znesek na zbimi račun krajevne skupnosti.
Asfaltiranje poti v Sepuljah in odcepa poti Križ-Šepulje bo stalo 330.000 din; predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom pa bo znašal 2 30.000 din.
8.
Samoprispevek se plačuje na posebni zbirni račun Krajevne skupnosti Tomaj.
SKLEP	9.
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTI- Za izvršitev asfaltiranja poti je neposredno odgovoren svet Kra-
RANJA POTI V SEPULJAH IN ODCEPA PROT! KRIŽ-ŠEPULJE jevne skupnosti Tomaj.
*
1. - '
Za naselje Sepuijc se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje asfaltiranja poti v Sepuljah in odcepa poti Križ-Sepuijc.
10.
Za zbiranje sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren svet Krajevne skupnosti Tomaj, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo treh let jn sicer od 1. junija 1975 do 31. maja 1978.
11.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
3.
Asfaltiranje poti v Sepuljah in odcepa poti Križ-Šepulje mora biti izvršeno do konca 1975 leta.
4.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Sepulje in ga plačujejo:
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1000 din mesečno od neto osebnih dohodkov po stopnji 3 %;
-	občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1000 din mesečno, po stopnji 3 %;
12.
O uporabi sredstev sam oprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek in se objavi na način, kot je bil objavljen akt o uvedbi samoprispevka.
13.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
St.: 2/75
Sepulje, 5. maja 1975
Predsednik sveta KS RADO ZABR1C
90
*URADNE OBJAVE.
Št. 6 — 13. junija 197*;
Dohodkovni razred Število članov v gospodinjstvu Št. Letni dohodek 1	2	3	45678
din	% znosnih izdatkov za stanarine
11	42.000- 46.199	12,7	8,7	6,2	4,2	2.8	1.6	0,7	
12	46.200- 50.399	13,3	9,3	6,8	4,9	3,5	2,3	1.3	0.5
13	50.400- 54.599	13,9	9,9	7,4	5,5	4,1	2,9	1.9	1,1
14	54.600- 58.799	14,5	10,5	8,0	6,1	4,6	3,5	2.5	1,7
15	58.800- 62.999	15,0	11,0	8,5	6,6	5,1	4,0	3,0	2,2
16	63.000- 67.199	15,5	11,5	9,0	7,1	5,6	4,5	3,5	2.7
17	67.200- 71.399	15,9	11,9	9,4	7,5	6,0	4,9	3,9	3,1
18	71.400- 75.599	16,3	12,3	9,8	7,9	6,4	5,3	4.3	3,5
19	75.600- 79.799	16,7	12,7	10,2	8,3	6,8	5,7	4,7	3,9
20	79.800- 83.999	17,1	13,1	10,5	8,7	7,2	6,1	5,1	4,3
21	84.000- 88.199	17,5	13,4	10,9	9,0	7,6	6,5	5,4	4,6
22	88.200- 92.399	17,8	13,7	11,2	9,3	7,9	6,8	5,7	4,9
23	92.400- 96.599	,18,1	14,0	11,5	9,6	8,2	7,1	6,0	5,2
24	96.600-100.799	18,4	14,3	11,8	9,9	8,5	7,4	6,3	5,5
25 100.800-104.999		18,7	14,6	12,1	10,2	8,8	7,7	6,6	5,8
26 105.000-109.199		19,0	14,9	12,3	10,5	9,1	8,0	6,9	6,0
27	109.200-113.399	19,3	15,2	12,6	10,8	9,4	8,3	7,2	6,3
28 113.400-117.599		19,6	15,5	12,9	11,0	9,7	8,5	7,4	6,6
29 117.600-121.799		39,9,	15,7	13,2	11,3	9,9	8,7/	7,7	6,9
30 121.800-125.999		20,1	15,9	13,4	11,5 10,1		8.9	7,9	7,1
4.	člen
Besedilo 4. odstavka 12. člena se spremeni, tako da se glasi: „0 pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči poravnalni svet samoupravne stanovanjske skupnosti v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe".
5.	odstavek tega člena se spremeni, tako da se glasi: „De!na nadomestitev stanarin po določbah tega odloka se uvede po uveljavitvi dogovora o politiki stanarin v letu 1975**.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. junija 1975 dalje.
Št.: 010-13/75-4/6
Ilirska Bistrica, 23. maja 1975	Predsednik
Inž. BOJAN BROZ1NA, 1. r.
Na podlagi 20. in 21. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) ter 15. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. maja 1975 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNIKOV SPLOŠNEGA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V POSTOJNI
1.	člen
Splošno sodišče združenega dela v Postojni, ki obsega območje občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ima 23 sodnikov, ki jih izvolijo občinske skupščine z območja sodišča.
2.	člen
Predsednik in en sodnik splošnega sodišča združenega dela v Postojni imata lastnost delavca v združenem delu pri tem sodišču.
Koordinacijski postopek za izvolitev sodnikov tega sodišča opravijo v sodelovanju s SZDL in sindikati občinske skupščine z območja sodišča. 21 sodnikov, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu" pri sodišču združenega dela v Postojni, volijo občinske skupščine z območja sodišča.
3.	člen
Dokler ne bo po drugem odstavku 21. člena zakona o sodiščih združenega dela določeno število delovnih mest strokovnih in administrativno tehničnih delavcev, ima sodišče le eno administrativno-tehnično moč, zaposleno s polnim delovnim časom.
4.	člen
Stroške za delo splošnega sodišča v Postojni krijejo občine z območja sodišča v sorazmerju s številom v občinah zaposlenih delavcev v družbenem sektorju.
O načinu in obsegu zagotovitve sredstev zadelo sodišča združenega dela v Postojni se sklene z občino Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna posebna pogodba.	*
5.	člen
Za podpis pogodbe se pooblaščajo izvršni sveti skupščin občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi .v Uradnih objavah oziroma z dnem, ko bodo objavljene enake odločbe občinskih skupščin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna v enakem besedilu.
Št.: 010-10/75-8/1
Ilirska Bistrica, 23. maja 1975	Predsednik
'	Inž. BOJAN BROZINA, 1. r.
POPRAVEK
ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH
OBČANOV
V prvem odstavku 2. člena odloka o davkih občanov (Uradne objave št. 2/75) se prva alinea pravilno glasi:
„Za III. a skupino 45 %.**
0Bč!NA MOLA
POPRAVEK
SKLEPA O SOGLASJU K NAJVIŠJI CEN! ZA PORABLJENO VODO IZ RIŽANSKEGA VODOVODA
V 1. točki sklepa o soglasju k najvišji ceni za porabljeno vodo iz Rižanskega vodovoda (Uradne objave, št.^7/75) se besedilo pod A 1. „za gospodarstva** pravilno glasi „za gospodinjstva**. ,
OBčtNA KOPER
Na podlagi četrtega odstavka 4. člena in 8. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnovo objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje od leta 1975 do 1979 (Uradne objave, št. 24/74) in 270. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine na seji dne 16. maja 1975 sprejel
NAVODILA
ZA IZVAJANJE ODLOKA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKOIV OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V OBČIN!
KOPER ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO 1979
I.	Navodila za izvajanje posameznih določb odloka K 2. členu
amoprispcvek od osebnih dohodkov in pokojnin se plačuje od osebmh dohodkov in pokojnin doseženih oziroma obračunanih tet rzp ačanih po 1. januarju 1975. Ce se po tem datumu izplačujejo osebm dohodki oziroma pokojnine za leto 1974 ali prejšnja leta.se od takšnih izplačil ne plača samoprispevek (npr. OD za december 974, izplačila po zaključnih računih za leto 1974, revalorizacija OP za . trimesečje 1974 v družbenih dejavnostih in podobno). Samo* prispevek pa se plača od osebnih dohodkov oziroma pokojnin, izp^* camh v decembru 1974 za januar 1975.
št. S — 13. junija 1975
'URADNE OBJAVE.
91
K. 3. členu
Samoprispevek plačujejo samo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Koper, in sicer ne glede na to ali so zaposleni oziroma opravljajo samostojno dejavnost na območju druge občine oziroma republike.
Ce je npr. delavec, ki ima stalno prebivališče v občini Koper, zaposlen v drugi občini ali republiki, tedaj plača samoprispevek. Nc plača pa samoprispevek delavec, ki ima stalno prebivališče v drugi občini ali republiki, zaposlen pa je v občini Koper.
Od zavezanca samoprispevka, ki dosega dohodke izven območja SR Slovenije, lahko pristojni upravni organ zahteva podatke o njegovih dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo samoprispevek samo tedaj, če se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov (zavezanci po dejanskem dohodku). Ce pa se jim dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), niso zavezanci samoprispevka.
Samoprispevek se plačuje od vseh osebnih dohodkov, nadomestil osebnega dohodka in vseh drugih prejemkov, ki imajo značaj osebnega dohodka.
Pod nadomestila in druge prejemke se štejejo zlasti:
-	nadomestila za čas bolezni po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po samoupravnih aktih organizacij združenega dela;
-	nadomestila za delo v podaljšanem delovnem času;
-	plačani redni in izredni popusti;
-	osebni dohodki, ki se izplačujejo v obliki provizij;
-	razni honorarji;
-	delo na domu (izven delovnega razmerja);
-	delo upokojencev;
-	avtorski honorarji, če niso oproščeni davka in OD od avtorskih pravic;
-	delo po pogodbi o delu;
-	povračila za izgubljen delovni čas in podobno.
Samoprispevek se ne plača od prejemkov, ki pomenijo povračila
stroškov (dnevnice, potni stroški, kilometrine, dodatek za ločeno življenje, terenski dodatek, regres za letni dopust, itd.) in od prejemkov, ki se ne izplačujejo v denarju (regres za prehrano, delovna obleka, dodatki hrane pri zdravju škodljivem delu itd.).
K 4. členu	'
Ce osebni dohodek delavca ali pokojnina upokojenca vključno z nadomestili v posameznem mesecu ne doseže 1.400 dinarjev, se mu za ta mesec ne odtegne samoprispevek. Cenzus oprostitve se torej ugotavlja vsak mesec posebej, pri čemer se morebitne razlike za pretekle mesece upoštevajo v tekočem mesecu.
Cenzusi osebnih dohodkov in pokojnin bodo viako leto revalorizirani v skladu z porastom poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Revalorizacijo bo objavil izvršni s\et občinske skupščine v Uradnih objavah. Dokler pa revalorizacija ni objavljena, se samoprispevek plačuje glede na cenzus iz preteklega leta s tem, da se upravičencem preveč ali neupravičeno odtegnjeni samoprispevek povrne po uradni dolžnosti izplačevalca osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Obračun takšnih in vseh drugih morebitnih povračil samoprispevka izvede izplačevalec na enak način, kot se izvaja obračun drugih družbenih obveznosti.
Ce bi bilo zaradi plačevanja samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca ali njegove družine, se ga lahko.oprosti plačevanja samoprispevka, že vplačani samoprispevek pa se mu povrne. Oprostitev plačevanja preneha, če se v upravnem postopku ugotovi, da so prenehali pogoji, zaradi katerih je bila priznana. Oprostitev po prejšnjem odstavku se lahko prizna samo na vlogo zavezanca, ki se jo vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri davčni upravi skupščine občine Koper. Vloga je prosta plačila takse.
Upravni organ iz prejšnjega odstavka prejeto vlogo najprej sam preizkusi, nato pa jo brez odlašanja pošlje samoupravni interesni skupnosti za socialno skrbstvo, da ugotovi, če so podani pogoji za oprostitev. Z istim namenom se vloga lahko pošlje tud: krajevni skupnosti na območju katere prebiva zavezanec. Skupnost socialnega skrbstva ali krajevna skupnost mora v najkrajšem času podati pismeno mnenje za rešitev vloge in spis vrniti upravnemu organu.
Na podlagi mnenja skupnosti socialnega skrbstva oziroma krajevne skupnosti ter po svoji lastni presoji sestavi davčna uprava predlog za
rešitev vloge in jo pošlje izvršnemu svetu, da o njej odloči. Proti odločbi izvršnega sveta je dopustna pritožba na republiški sekretariat za finance po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
* Prvostopna ali drugostopna odločba se pošljeta zavezancu in izplačevalcu osebnega dohodka oziroma pokojnine. Ce se delavec zaposli pri drugem delodajalcu, je treba temu delodajalcu odstopiti tudi odločbo o oprostitvi plačevanja samoprispevka (splošna veljavnost oprostitve). Izplačevalec ne sme prenehati odtegovati samoprispevka, dokler ni izdana odločba o oprostitvi. Če je odločba o oprostitvi izdana z retrogradno veljavnostjo, se zavezancu vrne vplačani samoprispevek za ves čas od veljavnosti odločbe.
Tudi oprostitev plačevanja samoprispevka v primerih, ko skupni dohodki iz vseh virov na družinskega člana ne presegajo cenzusa iz 3. odstavka 4. člena odloka, se lahko uveljavlja samo na vlogo zavezanca. Postopek za reševanje je enak kot po prejšnjih odstavldh, le da tu ni potrebno mnenje drugih organov oziroma organizacij. Oprostitev po tem odstavku se lahko priznava samo za eno leto nazaj (torej v primeru, če osnova za plačilo samoprispevka v enoletnem obdobju na družinskega člana ni presegla omenjenega cenzusa).
K. 5. členu
Izvršni svet lahko sporazumno prenese pristojnost odmere in pobiranja samoprispevka od občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in od delavcev, ki so pri njih zaposleni, na strokovno službo, ki je po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) pristojna za pobiranje prispevkov iz osebnih dohodkov od teh zavezancev. Ce ta pristojnost ne bo prenešena na omenjeno strokovno službo, bo samoprispevek od teh zavezancev odmerjala in pobirala ter praznila na račun samoprispevka davčna upravd, in sicer na način ter v rokih, ki veljajo za pobiranje davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti po določbah zakona o davkih občanov.
Na enak način bo davčna uprava odmerjala, pobirala in praznila samoprispevek od kmetov na osnovi katastrskega dohodka.
Ce zavezanec samoprispevka iz 2. odstavka 5. člena odloka zapadlega samoprispevka ne poravna v določenem roku, ga davčna uprava oziroma strokovna služba iz 1. odstavka te točke prisilno izterja po predpisih o davkih občanov.
II. Druge določbe
Zavezanec lahko zahteva, da se njegova obveznost plačevanja samoprispevka ugotovi z odločbo. Takšno odločbo izda davčna uprava skupščine občine.
Proti odločbi iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na republiški sekretariat za finance po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
Zahteva za izdajo odmerne odločbe in pritožbe ne zadržita obveznosti plačevanja samoprispevka.
St.: 21-1/74
Koper, 16. maja 1975	Predsednik
DARJO VALENTIČ, 1. r.
0BČ!NA P!RAM
Na podlagi 268. in 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 28. aprila 1975 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI, SESTAV! IN NALOGAH ODBOROV VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PIRAN
1.	člen
Skupščina občine Piran ima naslednje skupne odbore vseh zborov skupščine:
1.	odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj;
2.	odbor za družbenopolitični sistem;
92
'URADNE OBJAVE«
Št. 8 — 13. junija 1975
3.	odbor za pomorstvo in turizem;
4.	odbor za finance in proračun;
5.	odbor za razvoj krajevnih skupnosti;
6.	o^bor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
2.	člen
Odbori imajo predsednika, podpredsednika in 7 članov, ki so izvoljeni izmed delegatov zborov. Vsak zbor izvoli v vsak odbor po 3 člane. Mandat člana odbora lahko traja, dokler traja delegatski mandat.
3.	člen
Odbori dajejo s svojega področja mnenja in predloge občinski skupščini oziroma pristojnemu zboru; preučujejo in obravnavajo osnutke in predloge odlokov in drugih aktov skupščine; ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja, pripombe in stališča, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine oziroma njenih zborov; spremljajo izvajanje politike občinske skupščine, izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine in s tem ugotavljajo stanja na posameznih področjih družbenega razvoja.
4.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj proučuje zakone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov, kot so sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanje in socialno varnost; medsebojna razmerja v združenem delu in varnost pri delu; sistem družbenega planiranja; družbenoekonomski razvoj občine; program dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka družbeno kontrolo, cen in storitev; stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; gospodarjenje s prostorom in ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike občine; izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda in drugih naravnih bogastev; pospeševanje proizvodnje in poslovanja v trgovini, industriji, obrti dn kmetijstvu.
5.	člen
Odbor za družbenopolitični sistem proučuje zakone, odloke in druge 'akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, zlasti na področjih: organizacije in razvoja samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela in v krajevnih skupnostih; razvoja socialisti neg samoupravnega sistema na področju organizacije oblasti in volilnega sistema v občini, ljudske obrambe v občini, javne varnosti in sistema družbene samozaščite v občini; sprememb meja krajevnih skupnosti; družbenega sistema informiranja in na ostalih področjih, ki ne sodijo v področje drugih odborov.
6.	člen
Odbor za pomorstvo in turizem proučuje zakone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje teh zakonov, odlokov in drugih aktov; zlasti pa spremlja razvoj pomorskega prometa, ribištva in navtičnega turizma; spremlja in ugotavlja učinkovitost akcij za vzdrževanje, urejanje in zaščito morske obale, morja in javnih kopališč; daje pobude in mnenja za smotrnejše izkoriščanje morja v gospodarske in rekreacijske namene; spremlja razvoj in problematiko turističnega gospodarstva v. občini nasploh in delo posameznih turistično-gostinskih dejavnosti.
7.	člen
Odbor za finance in proračun proučuje zakone, odloke ter dru^e akte in druga vprašanja s svojega delovnega področja ter sprerhlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, zlasti na področjih: delitvenih odnosov v organizacijah združenega dela in splošne bilance sredstev; družbene kontrole cen proizvodov in storitev; financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti; davčnega sistema; sestavljanja in izvajanja občinskega proračuna in zaključnega računa.
8.	člen
Odbor za razvoj krajevnih skupnosti zlasti: spremna delo organov krajevnih skupnosti in njihovo medsebojno koordinacijo dela; spremlja neposredno povezovanje organov krajevnih skupnosti z delovnimi ljudmi v organizacijah združenega dela ter z družbenopolitičnimi ih družbenimi organizacijami v krajevnih skupnostih; spremna in pospešuje uresničevanje procesa financiranja skupnih potreb krajevnih skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov m družbenih dogovorov; spremlja razvoj krajevnih skupnosti in daje pobude in predloge za izpopolnjevanje notranje organizacije krajevnih skupnosti in za razširitev delovnega področja krajevnih skupnosti.
9.	člen
Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo proučuje in obravnava zakone in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, zlasti na področjih: urbanizma, stanovanjske politike in komunalnega gospodarstva; gospodarjenja s prostorom in izmere zemljišč.
10.	člen
Administrativno-tehnična in strokovna opravila za odbore opravlja strokovna služba skupščine občine Piran.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 020-8/75
Piran, 28. aprila 1975	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72 in 28/73) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1975 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM PRO-METNEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N ODPLAČIL
ZA STORITVE
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 22/73, 1/74, in 18/74), se 5. točka tarifne številke 2 tarife nadomesti z novo, ki se glasi:
„5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter
- nad 32 dinarjev	^ 25,00"
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. junija 1975.
St.: 421-4/73-75
* Piran, 26. maja 1975	Predsednik
IVAN BAŽEC, Ir.
Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 26. maja 1973 sprejela
ODLOK
O DELOVNEM (ASU PRODAJALN NA DROBNO, GOSTINSKIH OBRATOV, OBRTNIH DELAVNIC IN DRUGIH JAVNIH SLUŽB
V OBČINI PIRAN
gt. 3 — 13. junija 1975
'URADNE OBJAVE*
93
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja najkrajši delovni čas za prodajalne na drobno, družbene in zasebne obrtne delavnice storitvenih dejavnosti, promet, zdravstvo in bančno poslovanje ter najdaljši delovni čas za družbene in zasebne gostinske obrate (v nadaljnjem besedilu! pošlo* valnice).
Delovni čas v poslovalnicah iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi organizacij združenega dela oziroma lastniki zasebnih obratov, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določbe tega odloka.
2.	člen
Prodajalne na drobno morajo biti ob delavnikih udprte najmanj :
1.	Prodajalne kruha in mleka:
a) v poletnem času od 5. do 19. ure bj v zimskem času od 6. do 18. ure
2.	Prodajalne svežega mesa:
a)	v poletnem času od 6. do 11. ure in od 17. do 19. ure
b)	v zimskem času od 6. do 11. ure in od 16. do 18. ure
3.	Prodajalne oživili, sadjem in zelenjavo:
a)	v poletnem času od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure
b)	v zimskem času od 8. do 12. ure in od 13.30 do 18.30 ure
4.	Prodajalne tobaka^ časopisov in spominkov:
a)	v poletnem času od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure
b)	v zimskem času od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure
3.	Prodajalne z industrijskim blagom, drugimi gospodinjskimi potrebščinami, knjigarne in papirnice:
a)	v poletnem času od 7.30 do 12. ure in od 17. do 19.30
b)	v zimskem času od 8. do 12. ure in od 13.30 do 18.30
6.	Cvetličarne:
a)	v poletnem času od 8. do 12. ure in od 17 do 19. ure
b)	v zimskem času od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure
7.	Prodajalne maziva in goriva:
a)	v poletnem času od 3. do 24. ure
b)	v zimskem času od 6. do 20. ure
Prodajalne, razen prodajaln maziva in goriva, so lahko en dan v tednu za pol dneva zaprte. Katerega dne bodo prodajalne zaprte, določijo organizacije združenega dela same in to sporočijo oddelku za gospodarstvo.
3.	člen
Najdaljši delovni čas v posameznih prodajalnah določijo organizacije združenega dela same in so o sprejetem delovnem času dolžne obvestiti oddelek za gospodarstvo.
4.	člen
Oddelek za gospodarstvo lahko, če to zahtevajo splošni interesi ali na predlog organizacije združenega dela. spremeni najkrajši delovni čas za prodajalne na drobno, določen y-tem odlokom, če s spremenjenim poslovnim časom ni bistveno prizadeta normalna potreba potrošnikov.
3. člen
Dela prosti dnevi so nedelje in državni prazniki, ki so že po veljavnih predpisih dela prosti dnevi.
Ob nedeljah poslujejo le dežurne prodajalne z živili, sadjem in zelenjavo ter časopisi z naslednjim delovnim časom:
a)	v poletnem času od 7. do 10. ure (najmanj 3)
b)	v zimskem času od 8. do 11. ure (.vsaj 1)
Vrstni red dežurstva se določi sporazumno z delovnimi organizacijami in oddelkom za gospodarstvo.
Oddelek za gospodarstvo lahko dovoli, da so prodajalne, ki prodajajo blago pretežno za turiste, odprte tudi ob nedeljah.
Med državnimi prazniki, ki trajajo več dni skupaj, prodajalne z živili, sadjem in zelenjavo ter časopisi ne smejo biti zaporedoma zaprte več kot dva dni.
OBRTNE DELAVNICE
6.	člen
Obrtne delavnice, ki opravljajo storitve po individualnem naročilu, morajo biti ob delavnikih odprte:
a)	v poletnem času med 7. in 19. uro ter
b)	v zimskem Času med 7. in 18. uro
Konkretni delovni čas določijo organizacije združenega dela oziroma samostojni obrtniki sami v soglasju s krajevno skupnostjo in oddelkom za gospodarstvo.
Obrtna delavnica je lahko en dan v tednu v popoldanskih urah zaprta. Katerega dne bo delavnica zaprta, določi organizacija združenega dela sama oziroma samostojni obrtniki, o čemer so dolžni obvestiti oddelek za gospodarstvo.
V	izjemnih primerih lahko oddelek za gospodarstvo na zahtevo organizacije združenega dela oziroma samostojnega obrtnika dovoli, da je obrtna delavnica odprta preko delovnega časa, ki je določen v 1. odstavku tega člena.
JAVNE SLUŽBE
7.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost prometa, zdravstva, bančništva in drugih podobnih dejavnosti, morajo skozi vse leto poslovati za stranke najmanj 33 ur tedensko.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se morajo PTT storitve ob delavnikih nuditi strankam skozi vse leto od 7. do 19. ure, pri vaških poštah pa najmanj 30 ur tedensko.
Določitev delovnega časa so organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena dolžne sporočiti oddelku za gospodarstvo.
GOSTINSKI OBRATI
8.	člen
Gostinski obrati smejo biti odprti ob delavnikih, nedeljah in praznikih:
a)	v poletnem času od 6. do 2. ure
b)	v zimskem, času od 7. do 21. ure
V	izjemnih primerih lahko oddelek za gospodarstvo, na zahtevo gostinskega obrata, dovoli, da je gostinski obrat odprt tudi preko delovnega časa oziroma dovoli poslovanje s skrajšanim delovnim časom, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
*
9.	člen
Ne glede na določilo 8. člena tega odloka so lahko gostinski obrati odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 30. aprila na 1. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. julij, od 28. novembra na 29. november, v nočeh pred občinskim praznikom, na pustno soboto in na pustni torek.
10.	člen
Delovni čas hotelov.in motelov, hotelskih restavracij in obratov urejajo samoupravni organi organizacij'združcncga dela sporazumno z oddelkom za gospodarstvo, ne glede na določilo 8. člena tega odloka.
11.	člen
Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi čiščenja lokala ali zaradi tedenskega počitka zaposlenega osebja.
SKUPNE DOLOČBE
12.	člen
Za poletni čas v smislu tega odloka sc šteje čas od 1. maja do 30. septembra, za zimski čas pa od 1. oktobra do 30. aprila.
'
13.	člen
Delovni čas in vsa. obvestila o spremembah delovnega časa morajo biti objavljena v slovenskem in italijanskem jeziku na vidnem mestu v vseh poslovalnicah, tako da so vidna od zunaj.
14.	člen	,
Določitev dolžine in vse spremembe delovnega časa so poslovalnice dolžne sporočiti oddelku za gospodarstvo.	,
13. člen
Oddelek za gospodarstvo sme v izjemnih primerih zaradi adaptacije, inventure, letnega dopusta, bolezni in drugega upravičenega razloga dovoliti, da se poslovalnica zapre tudi med delovnim časom.
94
.URADNE OBJAVE*
St 8 — 13. junija 1975
Poslovalnica mora za dovoljenje iz prejšnjega odstavka zaprositi najmanj tri dni pred predvidenim zaprtjem, če bo zaprta več kot dva zaporedna deìovna dneva oziroma obvestiti pristojni upravn^organ, če bo zaprta do dveh delovnih dni, najmanj dva dni pred zaprtjem.
(e je poslovalnica zaprta zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, morajo biti na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo zaprta in kdo je izdal ustrezno dovoljenje.
Oddelek za gospodarstvo ima pravico spremeniti datum zaprtja poslovalnice zaradi usklajevanja.
KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija, pristojni upravni organ oddelka za gospodarstvo ter pooblaščena uradna oseba.
17.	člen
Organizacija združenega dela in lastnik samostojne obratovalnice se kaznujeta za prekršek z denarno kaznijo od 200 do 1000 din, če:
-	ne določita delovnega časa v skladu s tem odlokom
-	delovnega časa vidno ne objavita (13. člen)
-	delovnega časa na priglasita pristojnemu organu (14. člen)
-	pri poslovanju ne upoštevata delovnega časa, določenega s tem odlokom
-	brez upravičenega razloga začasno zapreta poslovalnico v nasprotju s 15. členom tega odloka.
-	za centralne mlekarne in pekarne;
-	za društva in družbene organizacije 3,00 din za kubični meter porabljene vode.
b) Za gospodarstvo oziroma za vse ostale potrošnike, ki niso zajčti pod točko a) tega sklepa, 4,00 din za kubični meter porabljene vode.
2.
Cene iz prve točke tega sklepa se uporabljajo od prvega odčitka vodomera po tem, ko začne veljati ta sklep.
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep št. 38-9/72 z dne 2/11-1972 (Uradne objave, št. 18/72).
4'
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-9/72-75
Piran, 26. maja 1975	Predsednik
IVAN BAŽEC, l.r.
Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 12/73) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 26. maja 1975 sprejela naslednji
18.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek po 17. členu tega odloka.
Denamo kazen iz prejšnjega odstavka lahko izterja tržni inšpektor takoj na mestu.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Poslovalnice so dolžne uskladiti delovni čas z določbami tega odloka v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
20.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o posloval-nem času nekaterih delovnih organizacij, gostinskih obratov in obrtnih delavnic (Uradne objave, št. 10/68 in 11/68).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 14-7/74
Piran, 26. maja 1975	Predsednik
IVAN BAŽEC, l.r.
Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 12/73) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 26. maja 1975 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Rižanskemu vodovodu Koper se daje soglasje k cenam vode, in sicer:
a) - za gospodinjstva;
-	za javne izlivke, občinske vrtne hidrate, pokopališča, javna letna morska kopališča, javna stranišča, javne kopalnice in pralnice ter javne tržnice (komunalna potrošnja);
-	za šole, otroške vrtce in vzgajališča;
-	za dijaške domove, vajeniške domove, domove onemoglih, okrevališča RK in obrate družbene prehrane;
SKLEP
1.
Komunalnemu podjetju Piran se daje soglasje k cenam za zbiranje in odvažanje smeti na javno odlagališče in sicer:
a)	^a gospodinjstva, šolske, socialno varstvene, kulturne in znanstvene institucije, družbenopolitične organizacije ter društva po 0,22 dinarja mesečno od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine prostora;
b)	za gospodarstvo po 0,60 dinarja mesečno od kvadratnega metra poslovne površine.
2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep skupščine občine Piran št. 420-21/71 z dne 18/11-1971 (Uradne objave, št. 16/71).
. 3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 420-21/71-75
Piran, 26 maja 1975	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi četrtega odstavka 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini Piran za obdobje od leta 1975 do 1979 (Uradne objave, št. 24/74) in 275. člena statuta občine Piran je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 8. maja 1975 sprejel
NAVODILA
ZA IZVAJANJE ODLOKA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV OTROŠKEGA VARSTVA IN OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI PIRAN
I. Navodila za izvajanje posameznih določb odloka
K 2. členu
Samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava izplačevalec OD oziroma pokojnin, doseženih ter izplačanih po 1 .januarju 1975. Ce se po tem datumu izplačujejo OD oziroma pokojnine za leto 1974 ali prejšnja leta, sc od takšnih izplačil ne plača samoprispevek (na primer OD za december 1974, izplačila po zaključnih računih za leto 1974, revalorizacija OD za IV. tromesečje 1974 v družbenih dejavnostih ipd.). Prav tako se ne plača