H. itnflta. Ml. Uto. .SknrtmU Ntrod- Ytf|a 9» »cjtlt ■I HSfc bHfe Avstro^grake: n HeaflHo* &t led i J * I I 15_ » Amerifco ia vac druge deželc: ■■ """.....5*S0 <**«> leto naprej . • . . K 70-— Vpaiuijem glede tasentov te Btj priloži u odgovor dopisnica ali znamka. tpMBlalf« (spodaj, prttUčJc, lero). Saantra alloa tt 9, telefon el 90. iMM§e) whbi chb bwb8V9. ■^vsmhbb e^ejseje) Ib e^vsesvkev fattcnti ac »ftmajo po nanMftmm motmnm te mtm 1 mm visok ter 54 mm Brak prostor: enfcmt po 12«»1., tvftirat po llvtaL, tffkrat po lOvfa. Poalano (eufc piostor) 30 via, perle m ahvek (eoak peostor) 30 vfaurjev. Pri v*pi laatKffrh po dogovor«. H«vl unhM aaj ealljaje aenfelea veoae eje^ pm mm*mw*mL *W0 le mm ataeuee airećee fcret ttsltfre eteartt te ee aereae elkaker tsIratL „Naroda* Tlikana« tolofo« *t M. .Slovenski Narod* velja v LfvMfaalf dostavljen na dom ali £e se hod! ponj: ceJo leto naprej . . . . K 58-^ I četrt leta naprej . . . . K 15*— pol leta ......29*— | na mesec . . . . . K 5#— Posamezna itevilks velia 30 vinarjev. Dopisi nai se frankirajo. Rokopid se nevračajo. Vmtaiitvoi Snailova allea ti. S (v I. nadstr. levo), teletal it. 94. Današnje vesti. Posebna brzojavna poroČUa »Slov. Narodu*. NAŠ REGENT I2.IAVl.Jt NAŠE ZAHTEVE. Geneve, 5. inarca. Naš prestolo-naslednik regent Aleksander je pred svojim odhodonr izlavil: Franci« a in kraljevina Slovencev. Hrvatov in Srhov sta združeni za vedno. (ios-podnrcke zveze med njima frodo vedno te<:i2]e. Naša država bo ohscgaia s a -m o e n narod. Naša obala i n vse naše luke morajo ostati nam. ŠVICARSKO - FRANCOSKO CASO-PISJE ZA NAS. Geneve, 5. marca. \VilIiam Martin objavi ja znamenit uvodnik »Les arsu-ments de I' Italie« o Orlandovem govoru. Martin pravi, da izraza ta govor prave občutke laškega naroJa in da ne izključuje možnosti kompromisa z Jujro-slovani. Dostavlja pa, da ie položaj v Italiji zelo težaven in da bi Italija lahko dobila po čistem narodnostnern načelu le to, kar je bilo ponuđeno Ciiolittiju 1915. in kar bi bila lahko dobila tuđi brez vojne. Načelo narodnosti brez-dvojno govori JucroslovarKm v prilog. Martin obžaluje, da *e OrlanJo odklonil jugoslovanski predio? razsodišča in pravi, da je Italija ostala zvcsia starim diplomatskim teorijam in da je rajše apelirala na takšno razsodisće. v katerem sta dve državi vezani na pogodbo. Praktično ne bo Italija imela velike koristi od te odklonitve, ker končno bo vedno Wilsonov veto odločil kontroverze. To-da Italija se je s svojim pOFtopanjem zelo kompromitirala »lasti pred an^lesko iavnostjo in izgubi'a vso moralično korist ker z odklonitvijo predlosra razso-dišča ni mogla dokazati, da ni na sporu interesrrana in da irre le za njeno pravo. »Journal de Geneve« v svoji 5te-/ifld od srede objavlia oklic, naj švica pomaga Srbiji in zlasti Beogradu in za-hteva, da se takoj začne tuđi medsebojni trgovski promet. DANCI DOBE N47AJ. KAR SO IZGUBILI LETA 1864. Genćve, 5. marca. Mirovna konfe-renca je popolnoma priznala danske 7a-hteve. Kasneje se bosta izvršili dve ljudski glasovanji. eno v scvernem Slezvigii. eno pa v srednjem. POLITIČNO GIBANJE IN RADIKALIZIRANJE V ITALIJI. — STAL1SČE LASKE VLADE OMAJANO? Genćve, 5. marca. Iz Rima iavljajo, da se laska vlada Se veđno protivi ovedbi volilnega prouorca, čeprav se gibanje za proporc vedno boli širi. Or-iando bo v petek ali soboto moral za-vzeti v zbornici svoje Etališče napram temu vprašanju. Za reformo so vsi so-cialisri m klerikalci ter većina radikal-ccv. Radi tega ie stališče laske vlade do skrainosti oinajano. SLAVNOSTNI SPPIIJEM VOJSKE V RIMU. — HUŠKANJE SE NADA-LJUJE Gcnćve, 5. mar-.a. Včerai so priredili v Rimu velik slavnostni sprejeni vračajočim se »zmagovitim* Četam. Rimski župan je svečano pozdravit vo-jaštvo. Pozneie jih ie pozdravila deputacija senata in zbornice, pred kvirina-lom se je sprejema tidelcžil kralj. ?u-pan je govoranćil, da ima Italija še vedno sovražnike na iztočni obali Jadrana, namreč Slovane, v Dodekanezu in otočju Grke in na ra^u prcbivalstvo Libije, ter da noče voditi direktne politike proti Hohenzollernoni in Habsburgovcem, marveč proti narodom, ki so nastali na ruševina« Avstrije. »Cornere«, »Secolo« »Idea Nazk>na!e« in ostalo Ia^ko časo-Disie kar nori samega Imjskanja proti nam. ZAHTEVE LASKiH ĐEMOKRATOV. Geaćve, 5. marca. V Iaški zbornici [e Turati predložil dnevni red k■ vladni izjavi in stavil sledeče zahteve: jrinod-nje volitve se naj vrše po kandidarnin listinah v velikih okrajih po oroporcti* ^olilna pravica se mora dati vsem pd-noletnim državljaneun brez razlike spola, amnestija se mora razširiti na vse politične preganjance in na one navad-ne zločince, ki so io vredni, šolska obveznost se naj razširi do 16. leta, usta-aovijo se raj kura za analfabete od 20 J uu :h> leta. razaeiuo se naj učne knjige, javna dela se monio pospcš;ti, izbolj-šati poljedclstvo. Vrniti se moramo k či-stemu parlamentaracjnu sistemu in od-praviti vse izlemne zakone. BELA VARANA - AL! ZACETEK IZ-TREZNENJA? Geneve, 5. marja. V cei. ItaMji vzbuja ogromno pozornost včcTa.^nji Kovor Labrioie v parlamentu. L?ičal ie imperialistićno zunanjo politiko Sonni- : na. obžaloval od>ton 1-SissoTatija in i2ja- | vil: V svojih impcr;u!isti:n;h fanlazifah ; ste brezčutni za trpljenje narodov on- i stran Alp. NEMSKA PnOI\\n-\NDA V INOZEMSTVU. Geneve, 5. marca Dnn?iski kore-; spondenčni urad si je dovolil nrohno ! goljufijo v proparan _ne svrhe, ki jo je treba nekoliko ilusfhati. P.mnifki urad I ie 28. februaria javi! iz Curih'a. da je j glasom »Ziiriclier /t^.« na Numškem i Ceškem bilo izvršeno ljudsko i;lasovra-. nje. Tega pa »Ziircner Ztc:« ni nikdar \ javila, marveč je pri nesla članek od av-i striiske^a §-korespondcnta te^a lista \ grom \'oltolini»a, ki je v tesnh siikih z ; nemsko - avstrijsk;rn poslanistvom. Ta ! č'anek trdi. da je tak*no l'udsko gkso-! vanie pri *" mcih na Ceskjm skler.jena | stvar. Ta vest. ki je lansira ncmško-; avstrijska propa?d*ida v Svici, se je ' potem brzojaviia iz Avice na Danai kot i posebno senzacionalno poročilo. Tako ' poročanje tvori del velike nemšlce pro-; pasande v Svici. ki jo vođi neki Oeb-I sattel, seveCa v ?pf-razumu z S. ahi in ; Bolgari. ^- V nasprotja s io Ir,;"r«j!vo : nemHko vestio norečamo. da formalna ! odiocitev .c:lede Ncn».ske Češke še sieer i ni nadla, da na je no mneniii vseh nie-I rodainih kromov pariške konT*ererce čisto siTDrno, da spaJa v Ccho-^lovaško [ republiko ćela bivša kronovlin Češka v ■ svojih starih nistonćr.'h snejali. NEVAPNE PRISMODE. j Genćve. 5. mar.-a. Pariški : Rappel« ; objavlia vest, ki jy urađna »Acrenzia i Stefani« razširia po ćeli Italiji, in ki | pravi, da je neki Pop*»vic, predsednik romunskesfa NTarodno7a sveta v Srbiji, na temeliu \Vilsonov:h r-a'e! zah'eva! za 350.000 Romunov v dol:ni Fiinoka in Morave združifcv z Komirn jo. Tuđi ta vest je izrastek laško - nenr'ko - bol-F:arske propagande in ntegne biti ne-vama. ker bi se la'iko kdo jiašel. ki bi jo verjel. Kako 'e bedast), vc le oni, ko-mur je znano, da je v dolinah Timoka in Morave ravno tako malo kormmov. kakor n. pr. An.^lcžcv, in .a že paragrafi rana v nič manj ne-KO 2b paragjafih, je o njej še vedno do-voljeno razmišljati, četudi ne dvomiti. Beseda je priplavala k nam čez Ucean v času, ko je štiriletna vojna že prekoračila svoj zenit, ko je človeštvo že instinktivno čutilo, da nekje poka ... in beseda ni bila nova, kot ni ničesar pod solncem novega. Kdo bi se čudil, da ie hipnotizirala svet — pomislite, vojne ne bo nikdar veČ, večen mir, narodi bodo živeli v pobratimstvu, en pastir bo, pa mnogo ovac... čudež bi bil, če ne bi bik> človeštvo strmelo v njo vsaj s tisžim zaupanjem kot Noe v ma-vrico, in tuđi Skoda bi bilo, koliko pa-pirja bi bilo ostalo nepopisaneffa, koliko blnjrodejnih debat bi bilo izostalo v ti-stih žalostnomonotonih časih... Danes pa je vojne konec, (hm. ali pa začetek) in besedo ie treba držati, dokler je še čas... Torej 26 para graf ov, en pastir, ki bo pasel ponizne dvonoge ovce na Hvad^h Šosttndvaisetfii parfem jrrafov. Med temi ovcami pa je tuđi neka! takih, ki so še pred najkrajšim ča-om kazale apetite volkov, če ne kaj huj^ega. Tu se začenja narodnost... Pa bi sprejeli Nemce v zvezo narodov zato, ker so si dovolili za zabavo stre-ljati na cerkve. ko so vedeli, da so slučajno napolnjene z Ijudmi, in Botgare, ko jih je takole tu in tam spreletel spo-min na običaje pradedov, da so začeli obećati po Makedoniji, da bi bil imel veselje ćelo kak Timorlenk ali Džingj-skan. teaa ni pričakoval nihče, da, pri-čakoval je celo, da tako veselje dobi placilo, kakor je običaj vsai pri ljudeh, ki se ponašajo, da ima milo učinek na rsjih polt Tu se je sdelo prvič, da si stojita nasproti človek in 26 oaragralov. To bi še ne bilo prehudo, kazen po zaslužen ju. vreči ga pred vrata zveze narodov in konec. Bolj neprijetno bi bilo čc bi se potem stvorila nasproti zvezi ovac zveza volkov, kajti prej ali slej bi v sredi pokolja morala iopet ?ažareti kot raketa na nebu ka ka očarujoča beseda, če bi se morala imenovati tuđi samo »zveza« brez kakega nadaljnega določila... Toda tega sploh ne srne biti. dovo-ljeno je samo združevanje ovac, vol- kovi pa imajo lepo pokoro delati. dokler se lepo ne spremenijo v ovje. in potem bo vse v redu. Neglcde na to. da v obče nikdo rad ne dela pokore, je malo verjetno, da bi se volkovi spremenili v ovce, četudi pripoveduie nekje Meyrink o levu Alojziju, ki je zrasel med ovcami in ie na ievov »huhu« le po dolcem obotavljanju odgovori! »me-ke-ke«. Ta lev je bil celo od rožne mladosti med ovčicami... Pa pust;mo primere fn paragrafe. Zveza narodov. se mi zdi, da boleha pred vssm na kardinalni napaki, da ne računa namrjč z ljudmi ampak s teori-jami. Drugič je treba dati narodom, ki imajo razne perverzne instinkte, pri-meren pouk. o katerem nihče ne dvomi, da ne bi bil pošteno zaslužen — ali s tem ni rečeno, da se bodo ti narodi poboljšali, bolj verjetno je, da se bodo skušali maščdvati. trudi je več nego dvomljivo, da celo naivno, da bi se cnemu narodu dal rok n. pr. 20 let. da se poboljša, in da bi se mogel kontrolirati ves ta čas, ne samo. ali se spodob-no obnaša, ampak ali se celo ne pripravi f a na vojno, kajti kdo ve, ali jih ne bo več kot nekaj potegnilo z ni;m, če se pokliče pred razsodišce. Nemčija n. pr. ne podpiše miru, amnak izjavi jednostavno, naredite kar hočete, se združi z Kusijo vsaj v pasiven odpor in Antanta ima prijetno dolžnost, da pacificira ves teren od Rena do Vladivo-stoka... Koliko vojaštva bi bilo treba rzato, koliko časa, in če bi vso to neiz-merno daljavo podvrgli — koliko ljudi, da bi tu vzdrževali mir! Tu je velik vprašaj istoveten z nezmožnostjo. In potem, kdo Je poleg teoretika Wiisona največji zagovornik te ideje? Francozi, Italijani in Kitajci. Najmanj eden v tem triu pa se zdi, da bi imel zvezo rad kot špansko s'eno, 7a katero bi skril svoj neupravičeni rop. Tu pa Je vprašaj vsaj za nas razrešen. Č^st teo-riJam. učenim in naivnim, ali toliko zavesti imamo tuđi mi. da se ne damo secirati premetenim teoriiain ni ljubo, vzdržali smo Droti nevarneišim nas^rot-nikom, kot je imperializem od onkraj Soče, četudi kodificiran v zvezi narodov, in ootem naj se imemre čarobna beseda »večni mir«, ali »zveza narodov« ali — »mirovna konferenca« ... .1. J. Spominfaite se zaklada „S!ov. sokolske zveze". Francoz o Hrvatlh. >Le Temps« je priobčil izpod pe-resa Charlesa Riveta že pet člankov o raznih slovanskih deželah. Pod naslovom »Izjave hrvatskih strank« Čitamo v listu z dne 22. februarja: >Najvažnejša politična stranka na Hrvatskem pred vojno in po 1914. še vedno prva glede zastopstva v zbornici je »HRVATSKO - SRBSKA KOALICIJA« Pred kakimi 20 leti je bila ta frakcija preje miselna struja nego prava politična stranka. Njen program je bfl obsežen celotno u vodilni ideji: svo-boda in jusroslovajiska združitev, v na-sprotiu s Frankovci, za katere more priti luč in blagodat edino z Dunaja. Novi tok idej, ki je udejstvil ideal vladike Strossmaverja, je zvezal napredno mlado generacijo, svobodomi-selne hrvatske življe, spoznavši, da more odino združitev med Slovani dvojne monarhije tvoriti nrotiutež «F-strijski formuli: Divide et im-pera. Tem Hrvatom so se prikloniH Srbi v carevini, Srbi razkropljeni aJi zbranl v kompaktne otake ob mejah hrvatskih dežel, ubesrli iz Srbije pred Turčinom v raznih dobah; spočetka so prišli ma-loštevilni, pozneje pa rojiH ▼ ▼eČJem številu s svojo pravoslavno duhovSČi-no ter tvorili pravca te naseibine uji mejah svoje bivše očetnjave. Ti Srbi — Hrvati jira daiejo ▼«!-no to ime — so ohranili vse šege te matere domovine, kajti njih vera Ilh ie nekako ščitila pred asimilacijo hi Jih pustila občutno različne od svojih slovanskih bratov v obližm ter ohra-nfla v njih s konfesionalnim) šolanri narodno čustvo. Zavratna politika roa-žarskih velikašev, slična dunajstd. Je ševe da tuđi tukaj rabila svoje nepre-premenliivo načelo delitve, boječ se da bi slovanski podaniki dualisticne. mrharije prezgodaj opaziH enakost svojega plemena. Osobito z banom grofom Khuenom, ki jim je bfl pokro-viteli, so tirali sporazumno pclit&o na-pram srbskemu življu, da bi lažje za-trli hrvatsko stremljenje oo neodvis-nosti, ker so srbski otočići opirali hrvatsko celovitost. Liberalni Hrvatie in Srbi so se nazadni e sporazumeli Dreko svojih zo-spodarjev in to edinstvo. rojeno v zavesti plemenske enotnosti, je ustvarik) zopet nov političen Činitelj: hrvateko-srbska koalicija. Do poslednjih hipov vojne se je pravzaprav prištevala med partikularistične stranke ns. Hrvat- LISTEK. Račić Bozo — Maksim Gaspari: V o&raiBbo taške lanihe Htie. Slovenska narodna nosa spada med najlepše na svetu. Zadnje čaše raste za-ninanje za njo vedno bolj, le žal ni ume-vanje pravilno. Predvsem skušajo tuji trgovski krogi izkoriščati nevednost ku-l>ovalk. Njih uspeh i so zelo Iepi in ni čuda, da raste vedno večia nevarnost za popolno popačenje krasne narodne nose, ki se pretvarja v ničvredno ma-škerndo. « Povpra5evanje po zlatlh avbah je zelo veliko in razni Ijudje piačuiejo ozi-roma zahtevajo danes za nje neverjetne cene. Pred vojno je bilo avbo z lahkoto dobiti za 50—100 kroti. Danes zahtevajo za njo 1500—5000 kroti. Razne modist-ke so začele delati tuđi v Ljubljani »avbe« in »zavijače«. Imele bi zasrase za razširienje narodne nose. ee bi bila pokrivala y resnici takšna, kakorsna bi morala biti. Tako pa prodajajo za Ćela (forme) zavijač neki »oberštajerski po-feU, za čela avb pa strašno ponesre-čcne zlato vezene »fantazije«. Clovek ne ve, ali bi se jezil nad modisdca ki je to naredila ali nad »narodno« damo. ki je to stvar kupila. Za začetek bi po-trpeli marsikaj. če bi videli vsaj dobro voljo pri ten Uadeh, pa vse zastonj. Vse je že v temelja skvarjeno. »Ornamenti« so strašilo skrpucaio, malertM je pa maškeraden. mesto da bi bil solidno trpežen. Kupovalke imajo pole? slabega dela tuđi slab materijal in to za primerno drag denar. Izdelovalci naj se vendar prejc informira jo dobro in temeljito o stvari, ki jo mislijo započeti. Imamo na raz-polaffo dcželni muzej in razne veščake n. pr. I. N. Sadnikar v Kamniku, v Ljubljani pa prof. Siča in akad. slikana M. Gaspari ja ter več dam, ki pozna jo temeljito narodno nošo. Obveljati mora načelo pri tistem, ki hoče kaj imeii: Dobro, lepo in pravilno vse, ali ničesar. Odločno svarimo narodno ženstvo pred nakuporn raznih dragih nos in nakita, ki je vse preje kot pristno narodno. Kdor kaj kupuje, naj vpraša ve-ščaka. Modistkam pa svetujemo prav res-na, naj se priuče temeljito izdelo-vanju pokrival po starih originalnih vzorcih. Sicer spada izdelovanje čel (iorm) v stroko vezilj, ki naj bi pač poskrbefe za to, da se temeljito priuče težki tehniki tega specijalnega vezenja. Potem jih bode tolažila poleg dobrega plačila še prijetna zavest, da so naredile za narod res nekaj lepega in da imajo za razširjanje narodne nose velike zasluge. Do danes so ji le na škodo. Mislim tndi, da je dolžnost naše obrtne sole zanimati se za narodno nošo. Tam imajo priznane učiteljice-vezilje. Prepričani smo, da se bodo potrudile naštudirati težko tehniko veze-aja čd, če ie že ne poznato. Na ta na- čin bi lahko dobilo zopet precej pridnlh deklet dobrega kruha. Dokler bodo pa strašile po ljubljanskih izložbenih oknih maškeradne stvari in se prodajale pod imenom narodne nose, moramo najodločneje protestirati, proti taki skrunlrvi naše krasne slovenske nose Druga slaba stran pri no šah je tuđi nerodnost. Naj mi nihče ne Šteje tega v zlo, če trdim, da se ne znajo nekatere žene in dekleta obleci. Dekleta nosijo navadno prekratka krila — če jih že hočeio nositi, naj si omislijo lepo nošo slovenskih Ziljank s kratkim i krili in bockastlmi nogavicamL Rokavci so navadno dolgi, ne pa kratki in obrobljeni s Štacunskimi čipkam i. Crni baržunasti telovniki z medenimi gumbi ali celo s zlatimi traki nikakor ne spadajo k slovenski narodni nosi. Dalje je treba posvećati vso pozornost blagu in pa kroju pri posameznih del ih nose. Nakit itua tndi svoj slof, zato ne spada kak moderni nakit k narodni nosi. Za frizuro veljajo prav tako posebni predpisi, ki jih je treba respektirati, kajti kdor jih ne. uganja maške-rado po načinu »oberštajerskih salon-paurov« in »salontirolcev«. Marsikdo si je že izposodil, 4e več jih ie, ki ne vedo, kako je treba s posojeno nošo ravnati. Tem veljajo sledeči stavki: 1.) Ne izposoiuj si nose, če je ne znaš obleči! 2.) Ne popravljaj posojene oblek«, če ni po tvoji meri! 3.) Pazi na nošo boli kot na ^voW Stran 2. „SLOVENSKI NAROD* dae 6. marci 1919. &6. 5lcv. skem4 ne da bi zabarvala, ne da bi tako ali onako označila :;veio posebnost. Sele v trenotku. ko so načela za-veznikov odprla Ju poslovan om nava obzorja, je začela koalicija razprlablja-ti o načinih jusroslovanskesta ujedinjenja. Izjavila se je tedaj — in ta novi program se od Une do dne pri nji bolj jasno izraza — za brezoojjojiio edin-stvo, popoln centralizem. Od te^a časa so se locili od nje nekaten Movanskt patrijoti, ki so bili drusraee zasnovali zenačenje, nego v obliki »balkanske gravitacije«. Osobito narodni napred-njaki. Izišli iz njene srede, so zapustili koalicijo in se postavili pod drug prapor, pod zastavo federalizma, Prapor, razvit v zadnji minuti, pred intencija-nri. ki so tih prinisovali staro - radi-kalcem srbske kraljevine, v navici stkan prapor in nekam na skrivaj, ker se ni vedelo za namene zaveznikov glede Jugoslavije, ker se ic mcrilo, da jo zavezniki smatrajo zsrolj za ^>srbsko odškodnino«. Voditelj koalicijske stranke v Za-srebu, Svetozar Pribičević, hrvatski Srb, notranji minister ju^oslovunskesa ministrstva v Beogradu, mi je izročil ^ledeče pojasnilo, ki mi *a je samo prepisati: »Odločen nasprornik sem takšni Jiotranji organizaciji kralj estva SHS, Jri bi temeljila na fedcralističnem načelu. Ustroj naše države mora biti cen-tralističerL, da bo imel samo eno vlado % edinim ustavodajnim zborom. Ogromna večina našesra ljudstva od-klania sleherno uredbo, ki bi se i'dela kompromis z nekdanjimi po'itičnimi ■avtonomijami in z narodnimi indiviđu-alnostmi. Od treh delov naruda prebivaj o edinole Slovenci na čisto odćelic-netn ozemlju. Srbi in Hrvati ua se zli-vajo tako zelo med seboi, da bi bilo nemoproče, potesniti med njimi demarkacijsko crto, ako bi kie nastale separatistične težnje ki bi zahtcvaie tistvaritev samoupravnih določnih okrožij. Pristaši federalizma so vtčjidel elementi, ki so bili ood dvojstveno samovlado stebri. slavilci habsburške zgodovinc, privrženci osiednic oblasti, predstavnik! hrvatskejra ekskluzivnesa ki so iskali rešitev uarodne^a vpraša-nja v okviru avstro - ogrskesa ce-sarstva. Kakor se pač izražam proti zvez-iiiskemu sistema, venđar zahtevam kot uverjen demokrat avtonomijo ob-čin in okrozii, toda samoupravo, ki ne bo sezala do dosedanjih teritorijalnih razdelitcv, ki nai se zabrišejo v narod-nem ujedinjenju, Kakor Di več srbske-za kraljestva, nadorueščenega danes s kraljevino Srbov, Urvatov in Sloven-cev, tako naj izginejo kot osobitosti Hrvatska, Bosna, Dalmacija, Sloveni-jfsu kajti njih obstoi bi Domenial posve-titev bivšega dsrstrijskesa sestava: divide et i m p e r a, ki nas je trgal tn cepil sioletja, da nas je lažje usuž-nfflL Mele kraljevine SHS se morajo ugotoviti po narodnostnem principu, upoštevaje želje in raspoloženje pre-bivalstva ter njegovega etnografske?^ ©ostanka, Zaupamo svojim zaveznikom — zvestim načela samoodlocbe naro-dov — ka nam bodo pomagali debiti, &ar je naše in zabranili, da nobeden del našega narodne^a teritorija ne priđe znova pod tu je gospodstvo. Na mi-rovnem posvetovanju se bo mogeće prepričati, ali se je vojna vodila rz-ključno ▼ imenu svobode in demokracije, oziroma. da - li bo malim narodom vedno usojeno, plačevari račune TClesilam, Zadeva naših raziičnih religij se taa poravnati do načelu popolne ena-kosti med vsemi veroizoovedaT'L Do-slei so se nahaiale med r>rnvoslavniirn Srbi samoupravne oerkve: nosihdob se bodo spojile v eno samo srbsko natri-arhUo. Katoliki na žele, da se razmere med cerkvijo in državo ur^dć s konkordatom, ta konkordat pa nai bi se raztezal poslej na ćelo državo SHS.« 4.) Vrni jo takoj po uporabi nepo-kvarjeno in čisto. S tem ohraniš lastnico pri dobri vo!|L in % lahkoto bo š!o drngič, ee boš iskala na posodo. Ne bo ne jeze, ne škode! Slednjič pa se ponižen nasvet re-prezentantom naše stolice ali vlade; V Ljubljano prihaja mnoffo tujcev, Iri se zanimajo tuđi za naše stvari. Ali ne bi bilo mogoče razstaviti slovenske-#a para iz dež, muzeja v kaki izložbi pri pošti ali »Unionu«? Opremila bi se irložba lahko kakor kmetska soba. V njej bi lahko razstavili tuđi proizvode domaće industrije — recimo idrijsfcih č:pk itd. V muzej ne moremo ob \sa-kem vremenu, v izložbenem oknu pa čiovek mimogrede pogleda- Tako bi lahko videli ^ledalci polagoma v?e no.;e in se seznaiiili tndi z raznimi predDisi glede nos. Slovensko - iraneosko - angfcški napisi bi pa tolmačili tujcem posamezae stvari Mogoče bi šla v tem oziru tvrdka P. Magdić na roke. 2e sedaj je tam lična razstavica domačih roCnih del. Taka reklama je ne 1c samo iepau Ainpak tuđi poučna. Poskupite, da vidimo uspeh! »Slovensko žensko društvo* pa nai vzame vse to za dobro in v pretres in nai postreže za erikrat Slovcnkam z navodili, ker še vedno. čakamo na usta-novitev prepotrebne >Zadnj?e za razpcčavanje narodnih \z~ d el kov.« Upajmo, da se ustanovi w pobm bode dovolj lepih in cenemh narodnih nos, Hrvatice in Srbkinje imajo več ko-rtetnih zadrug. pri nas 5C ae eae! Prosil sem sosp. Pribičevlc«, n< mi obrazloži stali^če svoje stranke za-stran Makedonija: >Kar se tiče makedonske** vpr^-sanja, je biio že dvakrat rešeno v korist naši državi, in ne morem si misliti, kake koncesije bi se uteKnile dati bol-garom* ki so i>o svoji psihologiji ia po svojih izročilih bolj oddali«ni cd slo-vanskega ljudstva v Makedoniji, nego Srbi. Vardarska dolina v naši oosesti ie eJino poroštvo za franeoski narod proti nemškemu Dranc nach Ostc n, s katerim je treba še vedno računati, ćelo oo s-r;Tianskcm porazu. Varnost te velike svetovne noti lahko zagotovimo Ie mi, kakor se je izkaza-lo tekom te vojne. Vprašanje balkansko federacije ni perece, doda minister. Nihče se ne more prikazati s to mi/.Ujo nrtd srb-sko ljudstvo, ki hrani živ in pekoč spo-min na boćarska srro/odejstva, ne da hi bii \Tiaprci obsojcn na neusceh svoje propagande. Slično počet je bi poir.e-nilo zali tov naše nan»dne duše v nje najncžnej^ili čusKih. •■ Minister noirani'n ucjIjv kuže brez dvoma v ^ore^iicsti novokršćen-ca v tej zadnji točki nepopustljivosti, ki ic ne dole niti uekuicri Srbi iz Kraljevine. Lahko trdiinv>. da govori kot radikiilen srbski politik urei nezo kot Juzoslovan. (— To pravi Rivet. Mi pa pravimo, da je ta dostavek .samo ti>-iažbu, -- Kibct je namreč i:ribtaš raznih federacij . . .) Anton Schletc_L iilavui urednik A sr r a ni e r T a n b i a 11 a-, takoisto čkui srbsko - hrvatske koalicije, mi tuđi razloži edeje te stranke. Obnovim jih tu, da privošusTi dtikazovanju ceu-tralistov vsaj onoliko prostora, kolikor prepričanju fcdoralisiov, ki sem sa raz-vijal poprej. •>Dasi se priznavani za prcverje-neea privrženca jugosl.tvan^kesa centralizma, vseeno ne j:re .sklepati iz tev.r . da se izrekom za isključitev slednje samouprave. Nasprotno uvide-vam. da bo treba v naši neni drža\i celokuDTio ozemije norazđeliti v okrol-ja s sirno avtononiiio. Ccsar pa moji prijatelji in jaz ne pripusčamo kot Hr-vatje in kot južni Slovani, to ie, da bi se v bodoče ohdr.^alc takozvane zco-dovinske grani je. sad sam^volinosti; nanireč doseda^.ic mejc raznih ujedinjenih dežela: Hrvatske, Slovenije, Bosne, Srbije. Črtu^ gore. Naši protiv.iiki se sklicujeio na z^odo\ino. Povestnica je rtorila zk>-čin napram ju sr >sl.»v.ii!skcmu narodu. ker sra je razdelila, razsekala na drob-ce. Bilo bi dru.^o hiidodelstvo. ako bi hoteli ovekoveoiti posUdice te razlo-čitve, mesto da bi iih izkraja omilili, potem pa jih sk'jsali odoraviti koi v prvih Dočetkih naše združitve. Nedonustno ie, drt se vsaka pokrajina, tvoreča Jusoslavijo, še naprej upravlja v svojih starih pregradah, ker namreč te granice — zsrolj politične — nikakor "ne odsrovarjajo resničnim potrebam prehivalstva. potrebe, k: se nam je bricati zartie, ako že naši bivši trospodarji nišo skrbeli kdovekaj žanje. Zveza držav ii^eDOveduje logično raz-deibo ozemlja ter bi že s tem škodo-\^ala raz\-oju Jusroslavije. Med posame^nimi komitati rTrvat-ske - Slavonije obstoiaio tolikšne razlike — zlasti ekonomske -- da ic ne-rnojroce podrediti nadalje te razno-\TStne koinitate eni sami vladi, če se hočc izbolišati noložai. ki tra nam je naredila rajna moriarhija, Že pod av-strijekim gospodstvom je hrvaški vo-lilni zakan za polovico znižal volivski cenzus v komitatti Uka - Krbava, kar je dokaz, da se te krajine ne moreio vladati no skupni uoravi. Slavonski komitati pa bi se dali prav lahko spojiti z Rarrmjo ali s komitati ob Bosni. Kakor vidite, razumna nreosnova odstrani katerikoli histonČni pomislei^ Sicer pa čemu zjrodovinski o^iri? Da se polaskamo samoljubjn? Svojo novo prosto^t laiiko bolje po rabimo. Edini napotki, ki jih je upoštevati pri razdelbi nove države, so prevdar-ki ?ospodarskcga značaja. VodotcKi ki bolj spajajo ko razdvajalo, morajo tvoriti podlago za usnutje novih upravnih okrajev, katerih centralna oblast nikakor ne bo silila vzprejeti administracijo enotnega kova. Cepitev dežele v okrožja s široko samoupravo, ustvarjena na gospod. podlagi, je edina mi^eL ki utegne vzbu-diti v našem ljudstvu zanimanje za trgovino in na ta način najhitreje in najlažje lečiti rane, ki nam iih je zase-kala avstrijska šćuvalna politika. V verskih zadevah pa ne nudi osredimba, ki jo zastopamo, nobenih neprilik zbog potrebne ločitve cerkve in države. V zunanjih stvareh, kakor sem Že povedal, se centralisti ne razlikujejo v mnenju od federalistov. G. Schlegd je to podkrepil, rekoč: »Zahtcvamo zgolj ozemlja, ki tvo-rijo tesno etnološko slovansko enoto. To načelo borno navajali za postavitev vseh naših me ja. Zastran spornih teri-torijev se mi zdi pravično uporabiti plebiscit, ki se izvrši pod mednarod-nim nadzorstvom.« Dal sem besedo v tej razpravi po-glavitnim hrvatskim strankam. Preostalo bi še podati nazore manj znatnih frakcij. Vendar W bilo to. se mi zdi. nei>otreben opravek. ker je splošna slika rniselnih strni na Hrvatskem precej jasno zacrtana po fcorenjth po-datkih. Da bo podoba še ostrejSa« moram pa5 omeniti dve stranki drnzot-nesa rx>mena: narodno-radfkal-na demokratska frakcUa, proti-noiec Frankovcev z vsesrbskim programom« fn socijalno - demokratska, ki z g. Kon&cm, seđaf nd- ■•^rom v BooKTmđu, deU iz mfliaft-sUcnc teorlio srbski mooarfiičiri aaci-ttm*ttT*nu io z t Bukiekom. n$e drm-gim le*4*rj*tru proclaia nočno Offlitt^-ne refMtbBluinske ideje. Slika bo popoma, če na kratko povzamcm bojazni ki jih poraja v hr-vatskih—trgovskih krogin centrtlistift* nacrt. >Hrvatska banka, trgovina in obrt mislijo kakor većina na&ih politiCnlh strank. mi je prišlo izjavtjat odpodan-stvo. Bojimo se, da nam bo ukin naših institucU. prenesenih v Beograd, pro-vzročil ogromno Škodo. Zagreb je v nevaruosti, se nam vidi, postati mesto umirovljenih uradnikov, odkoder SO pcbetrnlle mlade sile in moči. V početku zajednega življenja, ki jra nastopa-»no, more Srbija predstavljati mrtvo težo za nas: zlo uiegne biti Ie zabasao; postalo bo pa trajno, Če premaga balkansko pojmovanje javnega življenja nad evropejsko koncepcijo. Ker so nas naši ogrski gazde ovi-rali na našem pohodu proti prosveti, nismo mogli do sedaj uživati niti na-prav odgovarjajočih potrebam našega naroda. Ko smo prosti, jih moremo urno razvijati. Ozko zvezani s Srbijo pa moramo počakati, da ta dospe do naše visine, predno moremo izboljšati lastni položaj. Mi smo .lugosiovant; kot taki želimo ustano\itev skupne države. A čc-tudi so deca iste rrmterc. so JugosTo-vani vendar odgojeni različno; prihod-n i i rod ovi bodo imeli sele enako \tpto-jo. Z r.jimi se bo centralizem izvršil sam po sebi, po fedcralističnl posto-ianki. Za enkrat bi težko dopustiti, da bi nam naša -svoboda« princsla zmanj-šan.ie lastne avtonomiie. Ne moremo postati na mali provinca, potem ko smo MH že država«. Naslikal sem zvesto podobo Zagreba. O idejah. ki vladajo tam, se mi ni treba izra^ati. Vendar pa, kakor mi te bila čast reCi to dediču srbske kronc, pametnemu princu plemenitih namenov, N^sebii.te.io nauk. Rocnost in nobena nettmestna ^orrčtiost. to so Irstnnsti. kJ iih ie žcleti Drovizomi vladi, ki bo upravljala debelo do koti-^:tnnU\ Prestolona^lednik Aleksan-der ie Ju^oslovan; Slovenci in Hrvati se bodo o tem prepričati dan na dan. Da pa ne bi bili njesra ministri, nifejja insniratoni preveč mdikaini, to mo-rMn voščiti .Tnc:osla\iji nje odkriti r»ri-intclii.________________________A. D« V. ^V5?i!rar: Davlainlca v S dražico. Na raznih političnih in gospodarskih sestankih v S o d r a .^ i c i, ^-?" skem potoku. Ribnici in okolici se je v zadnjem času sprožila misel, spojiti trs: Sodražico z obstojećo progo Vd. Lfplie - Kočevje poloin dovlačaice* ki naj bi dosegla ome njeno progo nekje pri postajališču 21 e b i C med postajama Ortnck in Ribnico»v — Dosedaj so bili prisiljeni vsi producenti suhe robe v sorenii rlbniški dolini, da so dovažali svoje izdelke. bodisi surovo obdelan les, krclje, tramove itd., bodlsi že izđclane produkte, na postajo <>rtuek, oddaljeno skoraj 10 km od Šođrazice. Ker pa je bila tuđi daljna okolica Sodražicc, kakor Lo^ki potok in ostali tam ležeći kraji navezana ravnotako na postajo c)rtnek, oziroma Ribnico, se je ponekodi razda-lja 10 km povećala ćelo do 30 kilo-metrov. Te razmere so nesrlede na izgubo časa pri dovažanju blaga na kolodvore jako neugodno vplćvale na razvoj lesne industrije v gorenjem defu ribniske doline ter tuđi bistveno podra-ževale produkcijo in visale cene »suhi robi«. Da se končno odzumore temu zlu, so se zganili vsi prt')ivalci omenjenm in sosednjih krajev ter se« glasno izrekli željo po dovlaČmci v Sodr^žici. — Pred-no preidemo na tehnično stran teira vprašanje jrlede gradnja itd„ }e potrebno ugotoviti Se dtristvo, da st ie pokazalo ravno nri nedavno otvorienem poštara-liSču Zlebić, km 3*1 južno od Ortneka, kako potrebno je bilo že postajališce jamo. Skoraj ćeli osebni promet v Ortne-ku je zamrl, vse potuioće obćinstvo iz-stopa in vstopa za corenje ribniški okoliš v 2lebiču. Postaja Ortnck. ki je bila mimoKrede rečeno, postavljena zroIS ^raščini v Peklu na ljubo, je popolnoma zapuštena tuđi pri tovc-rn?m prometu, vegetuje edino $ prMIjenim dovozom iz Sodražice in okolice, ker v okolici Ort-neka ni nikakc vecje naselbiue ražen Krađa in njegovih J žag. -- Pred dav-nimi leti se hi!i navezani Sodražani na t^osta.to v Ribniei. ki ni skoraj zmogla celega prometa, medtem i-o tedaj v Ortneka sploti ntč ni bilo. Da se Ribnica razbremenu je ukremla tedania avstr. državna žeLznica. da mora dovažati *rorenji ribniSki okoliš svoje Irdelkc v oddaJjen Ortnek. To je bilo pač samo Ortneku v mainno korist in ćeli dolini v veliko škodo t'tegitba časa. dragi voz-niki itd.) Da se temu otJpomore, stavljene so bile v prvih mesecfh po preporodu zahteve po postajališču. nato pa nakladališča v Zlcbiću 'cer končno kot enotna, končna zihteva d o v 1 a č n i t i r z zmernim prometom do So-dražice, i-'osuijalttče Ž1 c b I č, pro-vfaorično postajaliS5e pri čuvajnlci ob deželni cesti se je po inicijativi JDS flt potom poverjenStva ra železnice otvorilo že s 15. prosincem, ostali problemi šc nišo prišli do rešitve, ker Je Wh) v to potrebno Studij in mnogo rar-HiiSUcvanj. -Koncoo še nekoKko podatfcov o na* meravani dovtacnici. Kakar poredana bi se odcctnl* ta »okaraa MU prow fnfno od posttjališa ZlebiC. nekako pti kn 29-7 od VcL llpeU, ter W wv0a n* levo preko dcžeine ceste, mimo SuSO m Vmlcc do Sodim«oe. Dolfioa za zerađ- ! bo bi znaSala 7*1^5 km inkluzivno s po- j io Sodraiica, 527 m dolzo. Daljina od ItiMee «Mia «*k* 11 Ihm, ed Kefevj* 26 lm do Sodražk*. V cdoti bi U do- i vlaCnica imei| najvoijo strmino 5—8 %, kar ne znači mnogo IM km 4-1 nekako bi $e napravila poštajica Nova Stlfta. — Ker bi se zidala proga Ie kot dovlačr.ica oziroma straitska pro-^a, ne bi dosedi i orradbeni stroški orevjsoke^a zneska. Vendar pa Je potrebno, da se zgradi pođlaga kot za Tiavno Drogo, ker ni izkljočeno. da se !>o kuj vecjega gradilo preko Sodražice na Kakek aH kam drugani. Po že navedenih dejstvih in po raznih resolucijah sodeč, se l)O dovlačnica skoraj trotovo izplaćala, ker je opaZati v zadnjem Času v ribniški dolini svež ic Čist gospodarski vetrić, ki vzbujn že najbolj zaspans UuiH ter iih bodri k vzajenmcmu. smotrenemu in nspeSnemu delu. Bociastvo tamkaiSnjih £or z lesom, priznaua iKMijetnost in pa f'riduost prebivoicev hbmške doline nam ie priča, da se bo knialu proga izplače-vala. saj bo p r i t c x n i: a naše v e s bližnji in daljrti okoliš tja do Nove vaši na B1 o k a h. Tuđi Ribnica ^irr.a ni imela prvotno projektirane postaje, toda danes imamo /e kupe do-kazov. da je ravno postaja v Ribniei ona i s skoraj največjim osebnim in blagov-iiim prometom. Siccr pa upamo, da bo-mo v par letih isto £e t dokazi v roki trdili o dovlaćni prosi v Sodražico, ki naj se prav Kmalu začne graditi ■ ker bo v korist loka«neniu gospodar-skemu razmahu ter Jep đonesek k akti-viteti slovenske gospodarske bilance. „Hl smo letijonarii,....', (Glasovi onih, ki so od^li v srda in se vrnili neutolaženi.) Težko je pisati o sebi. Toda mol-čati ne rnoremo več, potrebno nam je, da uekaj povemo. da nas razumete. Preveč imamo neizbrisnih spominov v svojih razbitih živcih in udih in na dru-%\ s trn ni se predobro godi nekaterim izvDljencem, ki delijo in pišejo pravice Se iz avstrijskih bukev. Preveć smo bili in smo Jugosiovani. da bi iih pustili v miru pri njihovih, samo ne od ijih izvojevanih ugodnostili, in to ne bo v nikako škodo naši stvari kakor tuđi ne ti-stemu notranjemu miru, za katereja se oni tako bojijo. V Ljubljani nas imenuiejo lc?iio-narje. drugod so nas imenovali dobrovoljce. To so bili oni sinovi Jugoslavije, ki so nekdaj si uži! i v avstrijski armadi, pa so se na fronti »piegreŠiu« in so >dezertiralic k Rusom ali pa so bili ujeti in se potem iz čistih idealov odrekli vseh svojih bližnjih, vsega svojega dobrega, sploh vse svoje preteklostL postali so kratkomalo >veleizdaialci« in se zbrali v Odesi z namenora, da bi položili še to. kar jim ie ostalo, itamreč svoje golo življenje na oltar domovinu Kakšna »glupost«, ko ta-krat ni §e nikdo verjel v osvobeditev ? naše zemlje in je paruetneis in prijetneie i bilo. čuvati svojo slavo in ostati v Ia-j gerjih avstrijskih vjetnikov, kakor je to i storijo mnogo dobrih Stovencev, ki pa | so za tako čuvanje in strahopetnost pre-jeli doma še nagrado, kakor da :*o oni bili v legijah. Danes ste nadeli ju^oslo-vanske kape, a včeraj ste še pisali protokole o nas izdajalcih in jfli pokorno kot verni sluge prinesli avstrijsktm av-i ditorjem. Jugoslavija je iepa dežela, ona i dobro krmi, a pomni te še. saj to ni tako davno, da ste se — v Rusiji! — sramo-i val i podati nam roke v slovo* ko smo i odhajali in vas vabili v svojo sredo, da ! gremo v boj za tište ideale, za katere t ste vi danes prernentii kape. Da, da, [ takrat smo mi bili neznačajneži, a da-\ nes ste vi dobri Jugosiovani! Tako se | nas je zbralo malo. ena sama divi-I zija pravovernih. A sreČa nam I ni bila mila, poslali so nas ktnala v boj v Dobmdžo, skoro brez municije in artiljerija, da demonstriramo za Jugosla-1 vijo pod srbskim barjakom. Demonstri-( rali smo jako dobro, ker bili smo se ka* ; kor levi, kakor se je čitalo v jrazetalt, ! a padali smo kakor muhe spričo izbor-: nega ruskega orožja. ^ideli smo na iz* • toku marsikaj zelo inreresantnega, po-; sebno kako smo jedli pasulj in pasulj, a drugi so si izekonomih vile, kako so žito in drugo ptice pozobale, kako so naši vojaki ranjenci. pred kate rimi niste ; vi, naši izvoljend, vrednt, da snamete ' klobuk, ležali y gnllih odeških zavodfli ( na še bolj gnili slami, največkrat brez I obvez — kje ste bili vi lakrat, naši konzuli, a sedaj se vam čudno zđi, da so se oni poboljševiclH Potrptte malo, vse i to še priđe v sodno dvorano. Zato smo ' zaprotestirali posebno Slovenci in Hr-t vati- Pa glej, posegla je vmes železna pest kri od naše krvi. In hotela na ra-j dikalni način napraviti konec našemu ! gobezdanju in protestom. Da bi nas poslali na otok Sahalin v mrzle vode za vročo kri, predali so nas Rosom kakor gotove izdajalce. o katerih ni nikakega dvoma vefi in zato ni treba nobenega razsledovanja, pod titulom »avstrijski špUonic. Rusi so bili res slabo informirani o naSih razinerah, a vseeno ian ni 5k> v glavo, kakSni Spijoni so taki Undje, ki bnajo roske tn srbske dekoracije, in oj čtido. naj se je Se tako stiskala železna pest Io bila ob mizo. Rusi so nas vzdi kot dober materija] ćelo v svojo armado. In tako smo se razprtHl po Široki Rusiji in mnogo naših Je leglo v prerani grob na razUĆnih fiontah in po wmddh stepah v dobi revolucije. Lahko vam počivat!, mfli braile. daleč tam v bratski zemlji! A kar iih k ostalo v srb» stan koipttsUt prebacili so jih na so-Umskf fronti, bi Ukra ^o po boka s $eoc-galei inriSafl na bolrarske okope In delaK vrzeli. da so za njimi brez bola ledi in nosili zmacotlav« bariak dngL 1 Prancozi in Italijani Pa oKS 7a to. saj to so bili dobrovoljci ta idealisti ter žalo še dftnes sediio v Albaniji, da se tam albanizirajo, a drugi dobri Jogoslovam so demobilizirani. V kar smo verjeli lr za kar smo tr-peli in krt preli valu se je vtelesilo — vsttla je naša Jugoslavija. Vzeti smo svoie popotne torbice ter se napmviU vsak po svoji poti, da vidimo svoje ; ljubljeno dete. Prišli smo tako domov in I mesto da bi od radosti poljubili svojo rodno, sveto grudo, doživeli smo jUo-boko razočaranje in prokleli smo njen | rod; zakaj dete tti bilo dete. Uspelo jim 1 ie ie pokvariti je v vlaću^o. Zagreb in Ljubljana, kakor da so ju Cifuti pesto-valL Kakor da je Jugoslavija nezakonsko dete avstrijskih diploniatov. nad ujo plava Še veduo dvoglavi ore* in avstrii-ski duh še vedno vodi srca m glave. Tr-kate na svoje prsi, da ste najboljši Slo-vani, a kje so vam slovanske lastnosti. Ijubezen, pravica in demokratizetn? Obrezate se na Ruse, a mi vam povemo, da so oni desetkrat bolj Slovanf kakor pa vi. ker oni imajo slovanske crte, ki so jim prirojene in po katerih rudi živijo. A vi kakor da ste plaćani mezdniki zapadne buržonzije. Po naših mestih juriio na avtomobiliu jrospodje, ki so si za korito nadeli nove kape, a i avstrijs. zvezd si se nišo odstranili iz spoštovanja do nepozabne ali pa da ne bi bilo zamere. In oni vsi sedijo za ze-Icnimi mizami in nam režejo pravice ter vsi so v veliki časti. A pripelje se v Zagreb baon dobrovoljcev in nobenega ni na kolodvoru, da bi iim vsaj pokazal prenočišća. In ti dobrovoljci, ki so riskirali i žene i otroke i imetje i živ- j ljenje za Jugoslavijo, morajo čakatt gladni na mrazu in dežju vaše miloščinc ; Žal da ni komandant odredil postaviti šotore na Jclačičevem trgu, da bi dru-go jutro imeli priliko ogledali si siti Za-grebčani divjc Albaneze. Bataon se potem Še pripelje v Ljubljano In. o radost, sprejme ga dežurni oiicir z laskavim sporočilom, da je za bataon namenjena stara gnila in mrzla »cukrarna<, kjer je avstriiska komanda držala samo še niske vietnike. Tuđi za oucirje se ni našlo mesta drugje, kakor med njenimi čr-nirnt stenami. Spominiamo se, da še ćelo ruski boljSeviki, da ne govorimo o Angtičanih in Francozih. nišo nikoli kaj takega napravili. Kako dobra, kako tojv la si bila majka tujina! Pa to ni posle-dica tistega mnenja, kakor se je izrazilo nekje v slovenskem štabu, da >kdo garantira, da tndt tukai ne izdaio dobrovoljci kralja Petra, kakor so nekdaj izdali Pranja Josipa«... Mi smo prelivali kri, a vi ste sedaj monopolizirali jvgo-slovanskp idejo za sebe in za svoj konto. Zakaj. zakai, srno dezertirali! In pri-hajajo nisi tovariši iz Rusije, izmučeni iz izmučene dežele, ki so tndi tam kot disidenti hodili za našim križem, pa glej. včerajšnji avstrijski oficirji jih aretirajo in konfinirajo — kot boljševike! Gospo-d°, kdo vam je dal pravico, đa boste vi naši sodniki v stvareh. ki so vam špan-ske vaši? Ne čudite se> če vam jotri prinesc-roo na zeleni stol ponizno prošnjo za amnestijo, ker ta nam 5e potrebna, da nas še ne aretirate -- kot avstrijske veleizdajalce! To je bilo potrebno napisati ker molčati se več ne more. Sram pa vas bodi. da kaj takega mora na ta-pet javnosti! Ne govorite, da s tem Škodimo Jugoslaviji. Ona nam Je Že prešla v meso in kri, še prej ko se vam je sanjalo o njej, a ne borno se sprijaznili z vašim paševanjem. Bičall vas borno, ker naš srd je svet. Do sedaj smo bih" samo in nič več kot meso za Jugoslavijo, ki se je poM-ialo na raznih pontah, a od sedai bomo knut za nove žijeosance in k\ras nove dobe. tako nam boga in Jugoslavije svete?___________________________ Houlnshl pregled. »Pesler lJoyd* priobčuje elanek »jc dobro informirane strani«, ki trdi. da je 16. oktobra 1916, dal ruski dvor z oevtraJ-nim posredovanjem razumeii na Dunaju in v Berlinu, da si Rusija pridržuje svo-bodae roke za bodočnost, ker je bila napram zaveznlcam storila že več nego svojo doižnost Nemški glavni stan je po-iiuđbo ošabno odbiL Avstro - Ogrska je pretresala to vprašanje, Bolgarija je bila. takoj na strani Rusijo. Ruski predio« za < mir se je ponovil 24. januarja 1917. Nem-1 ški glavni stan ga je zopet odbil. Ruski car Nikolaj se-je začetkom marca 191«?. zopet obrati do Berlina tn Dunaja. Netn-Ski glavni stan ga je zavrniL Nastala je revolucija. 26. marca 1918. so se trudili za mir nekateri člani carske rodbine, zavrnil jih Ie kar Ludeodorff povsem brezobzirno. Velika je bila nemika ošabnost v onih časih! >Vorwirts« ie naznanil te đni nove vfiiarje. ki prete z juga Berolinu. Nastala ie velika napetost radi razočaranja, kaiero so đelavci doživeli z ozirotn na dosedanji potek konstiruante. Nade, ki so jih delavci stavili v narodno skupščino, so se hitro razblinile in mase se je oprijel pesindzem. Id ga je teiko popraviti. Pričaknje se izvedba zakonov glede odeništva s stano-vanji, glede prehrane, raznih delavsloh vprašani hi demokratizacije podjetij. Tei-ke Čaše bo še preživljala Nem£Ua no vojni. Id jo Je povzročila. »Hrvat« pravi, da je prva seja na-rodneza predstavništva v Beocradu zado-stfla prtSakovanjo. Ljobezen in aavduie-nje, ki sta vladala v tej seji, sta dober znak za nadaijao delovanje drzavnaga vjeća. Izredno topel pozdrav odposUncem s strani beocradskfli novin potrjoje* kako ie vpraianie narodnega jedinstva popolnoma dozorelo io kako je zadnji čas, da se trlje doslej ločeni bratje objame}o in si sezidajo Beogradski »Vatevit Novosti« po-rocala da so pnicfl ▼ Beograda deset de-tekttvov, srbskft drifavt|anovt U so v €asa avstrtlsk« oknpacUe demmdrm)! ba-ecradske mešcan«. Y kratkem bo iboro-Tin)« irfavljajiov, kl to Mi tatonUrttt Na tem zborovanin bodo naveđH vse one, Id so pod avstrllslđm režimom iItth**^*^^ svoje soroiafce. 56. štev« ------------------*—--------r~i— .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. mm 1019. Stran 3« ■ »Modats ttalr« se linininii revtta. fci ■e prišla izhajati v Londona. Ustanovlje-■a je za 1 talijansko propagando Qa AbIu* B^em. Zaio pa takoj v prvi številki ptie H^širno o Reki in hoće rfolra^fi ^a je Re-K[ od nekdaj i talijanska. Pravi, da se do K»t2 1914. ni imelo avteaučjiih podatkov o Krošlcksti Reke, tega leta pa so našli pri Beld gradbi rimske starine in s tem se je ■okazala, da je bila Reka. rimska naselbi-■2. Ski ep: radi teti rimskih starin mora Hjjeka. pod Italljo? Ali bo moglo argunienti-B«flie take vrste vplivati prepneevalno na KJleže? ■ »Obzore je priljubljeni vir itulijanske-Hg ćasopisju. Dao na dan ga srečav&š v Kišloh Us tih. »Secolo« je z veseljem pri-H^čil »Obzorovc članek, v katerem pravi, ■abočejo >centralisti« napraviti iz Beo-K-ada 110 v Dunaj ali Budim nešto, da je ■raljestvo SHS le po imenu, kjer negira B Mnjenje troimenega naroda in hoće ne-■dvisno Crno goro, Res, prav čuno slavo Hbo priborfl *Obzox« J*~ sedanjih zgodo-■jnskih časlh! Prej Habsbnrs, sedaj sepa-■atizem in še kaj hujšega. H^ »Novostic priobčujejo pismo iz Pari-H*. Id govori o težki borbi našesa naroda Krti Italiji in pravi, da se propaganda ■tafbene Italije v tuzemstvu, posebno v Karizo. proizvaja z luksnrijoznimi sred-Kvt Italijanska mirovna delegacija je aa-^fcla v središčn Pariza tri hotele in pripe-Bala s seboj 500 oseb: diplomatom, ćasnt-■^rjev. parfcmentarcev, senatorjov. politi-^ferjev. predstavnikov znanosti in unietno-■ć trt" visokih finančnih kromov. Ves ta Karat je razpletcl obsežno dclovar.je, od Ktere^a pričakuie uspeha. Pnsle pa so ^L(£ ftalijanske dame visokega plemstva in Hripeljali so rudi s ^eboj na.jsvet!ejš* zve-Ke \z italijanskesa pciusveta. Ne štedijo s Kotetvi in za teoremi <\i Č3s^ tisie hi iz-Hali bale že nad 5 mflijonov frankov. Služ-Hena Francija plava skuzi in skozi v nil-HovUi rokah in nevarna iluzija bi bila, ako K ?e ndajati pwr!ranlm nadam glede sim-Krfl, s kateri ini franeoski častmki in kak Kanco^kl list obsipajo S^H.o. V Pariza Brevtađuj© duh zranjje in imperijalizma. ■ Beograd*ka >-^an;eb. Tn so Itafijani pokazaR tri af! štiri Rililine dobro opremljen:1!. điscir)limran8i H Travdn^enih vojakov svote domovine, ki Kini M mocB izvrSIG korfcrtno đivennjo Koti đveroa osrednjima državama. Kakor Birizn Ju Lcmdonti se )e zdel ital?1anski Kjni prihod futfi v Petrogradn draKOcen H rrenbhndeti in ▼ raketu rreTrnfkn «« tnđi Kns sa oomoč ni zdefa predraga. Za ceno B hfl ve!rVcwra pomena v>2jem, kt>Je«a «?o v KpfTf hneli r> Jrraffh, H JTb je ItaTfia za Krvab. NI bilo čirta in gavc^tl da *o *r» Kfi ono drtmavtne, katere Je Mtai Srbifa Keđ^t?vnjca ra da se fih Jej radi tecra ne Hne Adiernatf. Zbo^r tnke^a neznanja se ie ■rndUa đs se !« Rnsfla lahko pocata!a « ■aHla Matfrenscn fe debU za domovino. politižfife vesti. ■ SITODf JDS. 9. marca. ■ Ti»5*35JavTOTska demokratska stranka ■iređf t nedelio dne 9. manra ^ledečc Boder ▼ Medvodah pri Jcsihn K 1 popoldne: ▼ Škofeljci pri ■ irorelcn ob 3. popoldne; ▼ ?ev-■ici pri Simon^fčc ob 2. popol-Ke; ▼Kamnik« v Dro^tvenern ■oran ob 3. popo!dne; v Kranju v ■ okolovi dvorani oh 5. đopol-Ke; v DoL Oo! e-m pri .telfmljaii pri 11 e b 1 a j n ob J. popolđne m v Imartnem ob Sari pri Peter-» n ob 3, popoldne. KJCNI ZBOR NAPREtmEGA POLI-■iCNEGA IN IZOBRA2EV\LNEGA ■RUSTVA ZA KOLIZEJSKI OiCRAJ V ■ uvm jani B vt§ v Tiedeljj dne ^. L iru točoo ob W 10. dopoldne v dvorant Narodno-•cijalue Zvczc ▼ Narodncm doma — ■bčnejra zbora se ude leži tnđi žnpan ■• lv. Tavčar. Pozivfjamo ćlane politič-mp. društva ka kor tuđi somi* ljeti ike iz ■olizejskega okraia, da se zborovanja ■nesliivo ndeJežc. ■RVATI ZOPET ENKRAT N15O ZA-I DOVOLJNI Z NAREDBAMi ■ Zagreb, 5. marca. Današnji »Hrvat« Bi 2aleteva ▼ naredbo mirrfsrrskega Jeta glede provizoričnih ur^đitev fi-■nčnih povcrieni§tev v Ljubljani, Za-m^bn itd^ ker je podrejena IstTa nub-■nskemn povcrjeniStvd. »Hrvat« sma-m to za novo krSter hrvatskih pravic, ■r je vsled skJepov Narodnega Veča ■tra upravno združena s Hrvatsko. ■$t zahteva, da se ta nova »krrvka« ■Pravi m to tembo?j, ker ie dosedanie ■ravne stroške za Istro krila sedanja [vatska vlada. (!) Da morajo ^ sepa-•jJsti res povsod vide ti samo se^>c ■esto stvarnih razlo??ov! WJ MED NIŽJIM KLEROM IN MAD-I ŠKOFOM DR. BALERJEAL 1 Zagreb, 5. marca. Kakor že poro-■&0. se je pojavilo med mžjttn klerom l^nje, ki naj bi ovedlo s sodelovanjem »ivoslavnih duhovnikov reformo glede ■pisanja materijelne^a stanja nižje do-■vsčine. Nadškof dr. Bauer ie izdal seji okrožnico, v kateri s pomočfo ne-»a starega papeževega mota proprifa ■epoveduje du]iovšćini razpravljanje m ■^rovanje ▼ stanovsko - cerkvenih P^ianjih brez njegove vednostL Dr. W**i aq| z miitmf jiroi lagmi sfcB> I cateliem im ndelečenocni tafcOi zboro« vani. V duhovniških krojiti se povđarfa, đa novi eodex juriš canonici ni reclpi-ral omenjene^a motu propnja in zato ta odredba ni veliavna. Nadškof vsled tega nima pravice nas topa ti proti skli-cateUem, še manj pa proti adeležeiicein takih zborovanj. Uvedla se je duhovni-ska akcija, da se duhovnišrvo j>ritoži v Rimu nad nadSkofom radi zlorabe nrad-ne oblasti. Spor med nižjim duho\*ni-stvom in nadškoiorn oziroma ordinarijatom se vedno bolj Doostruic. GRUPACIJA STRANK V \ARODNEJH PREDSTAVNIŠTVU. Beograd, 5. Tiarca. Jugoslovanska Demokratska Stranka šieje do sedaj &i članov (ne 82). ko pa prideto še zastop-mki iz Vojv^odinje in fstre, bo šteln brei srbskih srrank nad 90 činnov, to je več kakor ena tretjina vsea poslanccv. Ke-daj bodo pristopile klubu tndi srbske stranke, še ni gotovo. P<;!ožaj ie ta. da I se ne bi niti cna stranka pomišljala stopiti v klub. če bi jo klub spreiel kot takn. česar pa ne more storiti, ker bi s nm odbi! vse druicre stranke, če ravno pri-5;fajajo na khibov program. Počakati ie le Se treba, da se srbske politične raz-mere nrede in ustalijo. IZ KLUBA JI>S. Beograd. 5. marca. Poleg predsed- stva kluba JDS Medaković, Ribnikar, i Grisoffono. so izvoljeni tuđi trije tajniki in sicer: dr. Corović, Caldarcvić in dr. Pestotnilc V eksekutivnezn odboru so: i V. Sola, dr. Vasilie\ić. dr Bndisavlje- 1 vić, Džamonija. Svrzo, dr. Kukovec, Wilder, dr. Poščtć, dr. Nježis in dr. \ a- kotič. V odseku za ziiranjo politiko so med drugim: dr. Tnfler. dr. Budisavlje- ; vić in dr. Cok. V nstavnem odseku so: ; dl. Popović, dr. Fran Novak, in dr. Puc, ' v agrarnem odseJra pa od Siovencev dr. j Knkovec DEMOKRATSfa K7JCTB. (Izvidno poročifo *Slov. Narođn*.') Beograd, 3. marca. V ponedeijek se je zbrai Demokratski klub prcdpoMne i ob 10. zjutraj k seji, v kaferi se je rzz-1 pravljalo o predsedniškem vpra-J sanju. V tem oziro te prevzel Dcmokrat-I ski klub inicijativo takoj, ko so se začela j medstrankar.po^ajan«:a. Klub je zakliučil, j da je iz političnih in praktičan ra^iogov. | ; nemalo r^a tnJi zaradi resa. da se Srbiji ■ kot osvoboditeljici našega iiaroda izka-že potrebno čast. prav potrebno, da po-j stane predsednik NaroJneza Prestav-! ništva srbski poli tik. Srbske stranke [ sr> vzele to izjavo z zadovoljstvom in ; zahvalo rta znanje rn med nlirni se vr.^e ; sedaj dogovori, da se postavi kandida-J tara politika, ki bi mogd biti mož zaupa-i nja celega Narodne^a Predstavmšn^a. I j Pri postavljanjn te kandidature bi se ne 1 • smelo gledati rta stranka rsko pripadnost ; predsedniTra. Nairesnet^i kandidat je j prof. Dražo Paviović, ć'au samostalne i (mladoracnicalne) stranke. I demokratski j klub, ld bi inače po pariamedtamih obi-! čajih kot najlačja jjnipa NarcKlnesra i PredstavnStva !meT pravo, da prezenti-j ra predsedniškega kandidata, se je za-dovoliil z me&too} wve£a podpredsed-nika. Vse stranke so se spora/«rmele t tetn, da prideta na Dodpredsevlniški mesti 1 Hrvat m ! Slovenec. Ako bi Demokratski klnb postaji na podpredsed-niško mesto ene«ra iTrmeđ svojih hrvat-skfh Članov, potem pripacie slovensko podpredscdmško mesto SLS. V slučaju pa, da postavi Demokratski klub S7r»ven-ca na to mesto, bo postavila hrvatskejra podpredsednika ena izmed lcanjših hrvatskih ?kwpin. IZ DBMOKRATSKKOA KI/UBA- Poleg že ii^tanovHenih treb korai- i sU (t*l nstavo. zrtnanie zađeve in pre- j hrano) so se ustanovit še tri nov*» k!n-bove komisiie za nradniška vDra^^nia. ! xa. fk>lstvo in za prcunot. i DEMOKRATSKI KLUB IN AGRARNO | VPRAŠANJE-Ozvtrno poročUo »Stev. Narodu*.") V ponedeliek Z. marca nopoldne je fmd agrarni odsek Demokratskega klti-ba svojo prvo sejo. Zaključilo se je. da se smatra Koračeva predto?^ lahko za okvir, katerega bo treba izpolnitl z izvršilnimi naredbamu 2^astopniki vseh interesiranih sknpin so se zedinill na ta da se morejo izvršiJne naredbe izdati sele po pretresanio in odobrirvi principijalnih precflosrov od strani Narodne?^ Predrtnvni5r\*a. rTvr^itev pa se mora poveriti ćiniteijem, ki jamčijo za izvrSitev v prid državnosti in ne rao-rebiti slojem, katerim 5e država manj pri srca. JUOOSLOVANSM KI-UR Beograd. 5. marca. Ituroslovanski ■ klub šteje do sedai 19 članov. upa pa, f da se bo klubu pridruži! uel bosanske \ hrvatske zajednice, đočim bo drujri del j te stranke najbrže pristopil k Starčević-Lorkovičevi srnpi, ki bi potem štela 25 članov. ZA ORO2TCŠTVO. fhnrtrno poročUo »Slap. Naroda*!} V imenu JDS. je intervenira! dr. Fran Novak glede organizacije orož-ništva. V pomirjenje oašib orožnikov naj ; siuži, da se orožn 1£ t vo nebo mi- | litariziralo. Orotniki ostanejo ▼ službi in na razpotaso civilnih oblasti kot doslei Le glede discipline so podvTženi vojaškim predpisom. Kar se tiče činov in di-stinkcij, bodo nosili oroiniki posebne rnake. Z a č a s n o ostane aniforma ista kakor vojaška, dokler ni dnujega blaga. nst razpolago. OrožnHri morejo postati tndi č a s t n i k i in sicer dosežefo Čast-■išTri an okoli 20 do 30 odstotkov orof-nikov. Kar se tiče orožja, lahko domaće poveFstvo strvi prlmemi predloge v Beograda, kjer se bodo vzeli v pretres. V sptošnem se oroiniki iz domaćih kra-jev ne bodo prestavljali; v Interesa da se dajo preslavm tati v drače kraie. Slučaji nnjne potrrtic so seveda izvzett Tendenca bcogradskili oblasti ie, vzdr-žati in dvi^niti dosedanii ugled orožmšt-va na Slovenskem, ne oa obratno. Sicer so pa vse odredbe 1c začasnega značaja hi se bodo tekom časa zakonitim potom uredile. Toliko v pojasnilo. SPORI GliEDE MA*n>ATOV. V B&n&tu se demokrati in rndikal-oi še nišo med seboi spor&zumeli radi rasdelitve mandatov- Zadevo bo uredilo narodno predstavništvo. Ravno tako ie opornih nekaj botuinskih mandate v-Muslimani bo iih zahtevali za sebe 14, a po to svoio zahtevo skreili n% 10, druge stranke iim ponniaio samo dva V Macodoniii in v Crni ffori so še le včerai 5- t- m- prieele po Dokraiinah vo-lit\*e poslancev na se?tankih sirank* i 5tevilo T>o*=hincev v narodno predstav-1 ni?tvo T>o torei še znlo poskočilo. V i kro^rih JDS se računa na to. da bodo ra-! dikalri in infcoslovansfei demokraii ter 1 nekatere dm se skupino tvorile \iadno { većino, opozicijo pa vse o«tale raaniše i skupine naniro<" hrvatska narodna za-iednica in Stareevićeva stranka prava pa sooialni deraokraiie in eveatuelao tadi že VT^S. RAZOCAK\NJE? Torkov »Slovence« poroča o jrru-paciji strank v narodnem predstavništvu in pristavlja poročilo, da vlada med j postenci JDS. razočaranje, ker so se vsi srbski radikalci strniii v veliko skupino 55 članov. kl ie po titevilu kmalu za naimočrteišo jsrniparijo .TDS in druj^a j velika skupina v narodnem predstav-i ništvti. Ker je seveda čisto nemos:oče misliti, da bi to poroćilo hotelo povedati nekaj za JDS nenriictnega ali pa da bi bilo hotelo zmanKati ti.^Ied JDS. ne j preostane nič dni^c.^a, nego da sroo I piepričanl, da je »Slovenčev* beogTa]-j ski dopisnik tako brihten gospod, da vć o naši stranki mnoc:o več, neso njeni člani. V njegovo pomineme in boljšo informaciio mu pa smemo zaunati. dn je { JD8 za združenje vseh desno radikal-j nih srhskih sknpin »z Srbije. Srema, i Vojvodine ii; l^osne že doljro vedela in j ne samo to. marveč da je tako združe-; nje vobce prcdpos1-«! ^-a uspešnejša po-1 trajanja jn^oslovanskih tlcmokratov to- ■ liko z radikalci kolikor s samostalcL ! Da ne iz.crubljamo nepotrebnih besed. je ! dovoH. ako se sklierjemo samo na na§ ! intervlu z jtosp. min istrom dr. Kramcr- jen: in na poroci!o o saraievskem sc-stanku. SE ENKRAT 8RDMA BOŽJA ZAPOVED. Zdi se, d& «e ^ustersuevi č&d vra-ča.jo- Vk&\ >S?ovonecSlov. Narodac nade br-zoia"V"na porobila- Odvrniti na skuša ta naš očitek. ki ca lahko vsak ?as dolra-iemo. na často Surteršieev n:v*in. Mesto da bi ob^odil takšno poetop^nie, tar bi bi to ©dino pravilno in pošteno, si dovoliufe odurniri na.s. đa smo ini \7> »Slovenca« >prepla*ika.li ali ukrad!i< nek Članak o agrarni reformi- Nam i>ač ni treba 5e po?eb^i zatrievati. da tejza ne bi storili, tuđi 5c bi o asrrarni reformi ne imeli dovoli ln^rnefra eradiva, ker imamo o /nrnalistiki nekoliko drn-ffar'-ne r>oim^. kiikor oni HsH ki iim io naša izvestitelfcka služba dobro došla, in kakor oni listi k? te svoif^ l^oleire in rmlifične pomi^ilenike braniio na ta nnčin, da podtiksio nam >«ti srr^h- To po.=topanie ie nekai tako nezasli^aTie-ira. da moramo priznati, da nas ie Trupni lo. Pod nažo častio ie. da bi se grm-ščali fflf^de tesra v kakršnokoli polemi-ko a ^ličnimi liudmi- Shiraie i>!ank^nja bmno Revcda še nad^lio znsledovah in vsakokrat primerno 07 i srodili. Ob lakš-I n©m postopanju moramo pa^ r»rl6ako-t vati. da se ho ta žalostna prilika £e i verkrat nudila* __________________ I Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. IZ NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Poslovnik. LDU Beograd. 5. mar-ca. Narodno predstavništvo bo po verifikaciji mandatov m konstituiranju najprei raz-pravljalo o poslovnikn. Potem priđe na vr- sto zakonski predlog o državljanstvu, nato pa takoj začasni nacrt agrarne reforme. Kakor poroča »Pravda<, bo določil novi poslovnik v Narodnem predstavništvo na-stopne stalne odseke: administracijski nro-račimskt finančni, imunitetni, verifikacij-ki, vojni, narodno - ekonomski in ustavni odsek. Nadalje se osmiie velik odbor sa raziskavanje titemeljenosti r»redlo«ov in interpelacii narodnih poslancev. Predfoce. LDU. Beograd. 5. mar-ca. (JDU) Med zakonskim! predlotrami, ki ■ iih je pripravila vlada za prvo zasedanje f Narodnega predstavništva, ie tndi zakon-: ska predloga o državljanstvu kral)estva j Srbov. Hrvatov in Sloroncev. V smislu te*a zakonskesa nacrta bo priznano državljanstvo vsetn prebivalcem, ki so ro-Jetri ▼ fcral}e5ftm in W žfrc na njejfovem ozenilfii. Prlbudnla m|i narodBena prtdslJifwi §twm. LDU. Beograd. 5. marca. (JDU.) V parlamentarnih krogih pričalciileio. da bo trajalo deio Teriflkacifskega odsefea par dni, da se bo moda nova urlhodnja plenar- ' na seja začasntia Narodnegm predstartrt- | *tra vrSitf Jele v pooedeliet USTROJ PROyPTNlSOA MUHlBUt-BTVAf LDU. BMtni 5. marca, fJDUV Vcflraidoie >Shižbeoe Novine* obiav-iiaio naredbo o vstroin prometnega uri-nistrstva. Imelo bo odđelk« sa sirov atvo, Tidržefmie prore, sa nadriranie deoarnefra prometa, sa sierađbo novib ielesnie. nadalje sa brodarstvo. *d1o£d3 oćdolak. iNMDodarsld in tnrovinaki od-d^lak* — list oblaTlfo tndi naredbo o oaaoranin ođdelka za wrtvo otrok- UpiMteTa pfiMBta. LDU. Beograd. & šarca. (JDU.) Pred par dnevi je bU otrtniea želexni9d promet med Skoptjem bi ĐolaajovcaT; otaovna defa na progi med ĐiUatiorc—i te Vranfem te U đovHtaJeln. do Vrade. Promet od KrdeHce do Ntta Je j ie obnovlie«. j MDOSTER POLJTBDKU5TVA IN ; PREHRANE V ZAGREBU. ; LDU. Za«reb. 6- marca, iJDU> | Minister dr- Petrićič, ki začasno vpdi f posle ministrstva za prehrano, priđe I nocoi ▼ Zagreb, da osebno resi nekate- ■ ra vr>ražania. ki so nastala vsled uved- ! be «vobodne trgrovine- Naš regent oa povratku. LDU. Beograd, 5. marca. (JDU.) Prestolonaslednik Aleksander. ki se je bi! na Francoskem vkrcal na franeosko križarko, da bi odpoto-val ▼ domovino, dospe 9. t m. v Beograd. Iz Solana do Mitrovice se bo vozil 2 vlakom, od Mitrovice do Beograda pa z av-tomobllom. Angtež v Beogradu. LDU. Beograd. 5. marca. (,DU.) Snoči ob polu osmih zve- i čer ie dospel s parnikom po Donavi v Beograd veliM prijatelj Jusro^lovanov, angle-5Td kardinal Born. podpred^ednfk an^Ie-ške^a fonda za podpiranje Srbija. V pri-stanišču so s:a slovcsno sprejeli. Dr. Hlnko fTI! V tnkaiSniih voiaškib zavodi h so odkrili zolo raz«ežno tatvi^o. v katero ie vnle-tenih ve^ visokih častnikov- Včeo*ai ro aretirali dva maioria in nekai nižiih častnikov- Obdolž^ni so med drueim. da so prodali 17 vasronov voiaških obl^k ter obdržali izlmpiček zase. DA BO VEČ — LAHOV. LiDU- Reka. 5- marca- (JDU) Pod italiianfiko okuDaoiipko oblast spadalo ražen Snšaka š© obeine Jelenie. Grobnik. Cernik in Caviie- ZANELIiA BODRI 5TVTOJCE. LDU. Reka. 5- marca (JDU.) Ee-£Ia poslanec Zanella ie poslal reskim listom nastopno brzojavko: Ministrski predsednik Orlando ie poirdil v itali-ianski zbornici neomainost londonske-era dogovora in i© pripomnil, da se mora Itaiiia odzvati pozivu italijansk© Reke- Ta iziava naravno še ne pomeni, da ie aneksi i a Reke formalno zaerotov-liena- Gotovo pa ie. da bo Itaiiia storila vse, da doseže zedinienie z Reko Malinska na Krkn. Na^i fantie nišo veo varni živlienia pred Italiiani- ZaoV-niič ie bil na Mclinski ples- Ko so Italiiani silili hrvatske devoike nai aa-pješeio v drasrič z ntimi, so t© pobes-nile. Zmenieno ie bilo namrec. da bodo Malinskarske plesale dvakrat s lirvat-skimi mladeni^i. medtem ko z Italiiani samo enkrat. Ta bear plesalk ie poleA-tarie silno raziesil- Sklenili so se ma-^ccvati nad fanti- Napadli 30 s kamenjem zavednesra realca Vasilića, rekviriraioc ođ. \ slovenskoga prebivaktva- Zdai so ži-; orogati bankovce tuđi Nemci. TrbiŽani j in Belopečani so pa že siti tako, dasi-\ ravno so si iih želeli. samo da bi p© ! odkrižali Srbov- Kakor ie izvideti. nl-j Bmo zaman v strahu- V nedelio sta rlu-i la na Jioroško dva itaUian&ka zrako-plova- SiovansRi svet NEMŠKI NEaDRI NA CEŠKFM. LDIT- Moravska Ostrova. 5- marca* (ČTU-) Iz Noveera Jičina poročaio: Da-nes ob X popoldne ?o 'e v Novem Ji-činu velike demonstraciie oroii čeho- • ^lovaški državi in proti žigosanja ban- • kovcev Vsled izkušeni s prcišniiini nem^kimi domonstraoiiami io dubilo vo-iažtvo povelie. prepreci ti današnio demonstracijo- Voiastvo ie ^eJo prazniti Glavni trs. nakar ie iz množice demonstrant ov pocilo več strelov Droti naže-mn voiastvu Pet civilnih oeeb ie bilo i pri tem ranienih- Ranionoe so preiskali i sodni zdravniki. U^rotovili so. da so bili vsi ranioni no . roTi: '2 rJlfi SlhiinrK>< ie nazira-' ni a, da bi bilo pravično, če bi ee nem-ške koloniie v iužnem Pacifiku ikhI-vrffle iurisdikciii Japonske in Avstra-liie* Opoziciia t ameriškem sesslo. Washincrton. 5- marca- Konsr^s Je! bfl oderoden. ker ie opoziciia v sen»tit| preprečila spreietie zelo vajnih zakon-j skih predloer. Atentator Coftin pred vofntni sodi-?55em- Par i a, 5- marca- AfentatOrfa Cottina bodo postavili 14. t. m_ pred' voino eodišče- Mirovna lionferenca. POLJSKO - NEMSKA BiKJ A LDU. Pariz, 5- marca. (OTU.) Po! 1 novih porocilih bodo dol oči li med Ncm-! čiio in Poljsko demarkacijsko &to-• Kensko provincijo bodo baie zascdlL ostala pa bo pri Nemčiii« Za Avstro-Oersko 30 baie določili fzročiteT T0O-| ; era brodovia in omeiitev radiotelejrra-- Hie na Dunaiu in v Budimpešti. Pod*! ■ predsedstvom Clemenoeauja in ob na-j . vzočnosti Focha so vceral ngotoviti; ; končnoveliavue mirovne pogoie enten-1 te. (Glei našo izvirno hrzolavko isle^ i vsebine pred 3 dnevi.) I L.LOTD GEORGE FRBVZAMB VODSTVO ANGLE5KE DELEGACTJB- I LDU- Pariz. 5. marca- fCTIMŠ : Llovd George priđe Se đanašn]j noć ▼! Pariz in prevzame vodstvo nnjrloiWt ; delegaciie. POGOJI PREURJA. IJ^U. Pariz. 5- marca, fOTU.) Pl-ehon id v posrovoru z zastopniki Uttor iziaviL da bodo v sredo naznanili no?* končnoveliavue pokoje za premirje. Blokada se bo nato takoj rarverjarik-Od današnje seie mirovne konferme^ kateri bo naibrže prisostvoral Uopii 1 HgP£gK_ p^^i^iiiiif*- Hifefl-JtJhBft Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 6 mana 1919. 56 ittMt RACA. — ALI JE RES? LDU. Bern. 5. marea (ČTU-) K*- kor poroča >Wiener JournaU iz Pariza se vrče sedai proddoeovori med ra-atopniki čehoelovačke. iu£O6kw&nske in i talijanske države, o ustane vitvi slo-▼anske donavske federacije Tuđi ob-stoii nacrt združiti čehoslovaško in ju-goslovansko državo z Italiio potom tr-fforske pogodbe, vsled česar bi bilo zneetu Trstu sasisoran© zaiedie. Kakor doznava >Hamanite<. nameravaio tuiti povabiti Ocrsko, da priatopi k tef tr-fgovski pocodbi TežkoČe zveze med Oehoslovaki in JuarosloTani nai se odstranilo na mirovni konferenci- Ceski inđusiritalni produkti in ostr«»ti naravni produkti se smeio iz vaza ti cez Trst Udeležitev Nemske Avstriie pri tei do-navski federaciii ie iz vidika priklo-pitve Nemčiii skorai breepomembua-Baie ie Sonnino osnovateli nacrta oko-vanske donavske federacije, iz česa se da sklepati, da opak* Italijam sedai ob-^toieČe diferenee a iuffqsk>vansko državo odstraniti- Ako bi se izvedel ta nacrt, potem bi ItaJiiani v Benetkah »gradili tako pristanisce. da bi Tret svoie sedanie predno^tno stališče ix.-srubil na Bonetke- Iz Avstrije, Madjarcke, Nemčije, Turske. Neraska narodna skooščina* Pre-jvđie t jezikovnem vprašainu' LDTJ. Dunai, 5- marea- (Dim. kor. urad ) Narodna skiipseine ie izvo4.il« v svoii današnji seji pred^ecbiikom poslanca Seitza s 144 srlasovi od oddnoih 145 ^iasov. Prere>o£iH. dokler ne priđe poslaner Dincrhofer. kl radi bolezni še ni prtsesrel Nato ie bilo predanih vee pozdravnih brzojavk- nalili ~ SITNOSTI V ITALIJI- IjDU- Chiasso. 4. marea. f CTU) I* MesffhiO poročaio o strašnih omisto-šeniih. ki so nastala vsled nalivo^ in sneženia. Ker se ie zemlia vdrla. ie razpadio več sto poslopii. Prebivalstvo je v več kraiih zarmstik) svoia bivaii-šža. ker se ie bati se nadalinih kata-strof- Proga Messina-Palermo te prekini pna na več mestin Laske laži v parlametita, H i ni. 5» marea- V debati o iziavah vla-de ie urebTal T>Osianee Bevoinne v tta^iian-skem parlamentu neko ioeoeluvansko spomenico, n?-.-'>>\ -vlnika "VViLsona- V spomenici se rtacift-*«!. *ia so pri največaih uspehih itaiiiat^ke mornarice soaplr\ i .■ >arla-mpnt. tako. da sta nvortda onuenjenA dn-hovnika od kandidature (idst*»f>iti->Corierre cit>lla Serac opommia ah te< priliki. da bi bilo dobro, če «e ta nre-poved raTTi.osCTte todi na Ka^edeno ozem-lie bivše ATstriie. kier fnneirsta kot poslanca dohovriika Italiinn Gentili m sovražnik Ttaliianov Fakbrttti, fiicar pribod v parlament bi bil men«?a' tuđi Vatikann xelo neli^b* Oe prodre ta T>redloff. bi morala tinii ta dva pc»sl*nca prepustiti neduhovnikom svoia mandata. b 68 seje deželne vlade za Slovenija v I/iubliani. dne B* marea 19f9. Ncnici zor>et kršiio premirie na Ko-roškem- 23. fobruaria ie dIoJ nom^ki zrakoplov čez Velikovec in dravsko dolino in metal letake z nereenično vee-bino, hoteč vzbudiii nezadDvoiinoet raed ingoslovanskim voiašcvom- Komanda oravske divizijske oblasti ie odpo^lala dežolnenm voiaskemu poveliniku v Ce-lcvcu. ojster protest proti zopetnoma kr-šenin pr emiri a in izkcwiščaniu voiafckfli sredstev v tem času- Komisija za začasno vodstro in likvidacijo deželne uprave- V kozmaijo 96 poklioe mesto odsotnesa poslaaoa Josipa Gostinčaria dr Mirko Bozič. Resoluciia arnjdništva deoarnib za-vodov- Društvo zasebnih uradnikov Jo sradnic v Liobliani ie predložilo po-Terienitu za notranie zadeve obširn^ resoluciio. v kateri zahteva uradn>Stvo denarnih aavodoT na slovenskem ozem-Hin zvišanie plač in npostavo posebne Icomisiie po deželni vladL ki nai pre* ifče shičaie erdeea izrabli&nia, uradnikov od strani denarnih zavodov orni bivšo Avstriio in ki nai uprave primora, da popT«vi5o povzroceno škodo pri-aadetim osložbencem. Vlada na&6k>isa izjavi, da je pripravliena posred.rvsti jDed nradništvom in denamimi y a vodi Zdravstvo. Dr- Vilko Marin se inie um& zac&suo za sekundama na kiror-^ičnem oddelka mariborske bolni^nice. Uirndaišt^o- Sodnik dr- ArpoM Porr»at v Ložu sa kneouie okranun Bodnikom. Oaenmriii delavnik. Naredba ćelo-kupne deželne vlade za Sloveniio z une 30- decembra 1918. dtev. 248 se rassiri na rudnižka Dodietia m podieti^ ki spadalo po rudarskem zakona pod nad-zorstvo rudarskih oblasti- Pravice, ki iih daje naredba političnim ohlastem I* slopnie in obrtnemu nadzoraL^tv«.. bo-deio vršile pri rodnifikih podietiih rtr-' darake oblasti* V novelo se spreime.it> tadi splošna đpločila za vse ofaraie- V podjeiiih v kojih se dola oeem xxr ne-pi^Ugoaaa, je všteti v plačan delavni ras neobhodno potrebne odmore, v to-lfkor ne picoec*i# mlf iwi> tebe K. wš^ Tsat T tkodietBh kler se ie aknrilal delavni čas na oeem ur. se ne mne mtfatl ▼aied tega istočamo preUnleffa «a-služka- Zahteve delaveev Krmai^k« iado-strijske dražbe aa Jeeeaicak. Delavei 8o stavili razne zahteve. katerkn oal podietie uerodi do 8- t- m Deželna vlada skHče kotnisiio. Id nai prouči na lici mesta zlasti mezdne razmero lb posre-daie med delavci in drulbo. Nabava blaffn aa ofcleke- Pomani-kanie oblak za odrasle, ki 3i Hh. za se-danje osrotnne cene ne moreno omisliti in so navezani na dobrodebae državne akerle. ie prav obćutno- Poverienik sa socijalno skrb se T>ooMasti. da se poga-\a s tvnficami. ki so ponudila t naknp ceoeno blairo m da ffcibavi za državno oblaci lniro blr^iro ^ v obteke zi\ o*irasle- Podpore za slovenske kwt&ev»ike Za po*ij>oix» bolnih in Ac&r p^iipore i>otrebnih slovenskih kniizevnikov fle dovo4i predsedatvu deželne vlade pri-moren kredi^______________________ Po),!1 iins^e in tone cesti. Pojasnilo. V >Slavientnic s*e r.ek anonimni trerovec silno zgraža nad tem, da *e prodaia so4 ori nemškom trcov<^i Flbertn- Nakrivila ie ta >8kan-daJ<. kakor navadno. mestna aproviza-ciift. Glasilo io torei klice na otlsovor-Mo&tna aprovizaciia ima ^ieer nekai svoje soli katero deli med obi".in5*tvo. kad.-ir poide sol pri trsroveih. To se \e codilo zlasU y mesecu prosincu, fco ?mo bili v nai veri ih .«krbch. f!a 1>o sol posla- Skrb za sol pa nosi vfo4;i ki potom tuđi razdeli bla«o po zapetih in r?o iležoli Ttied prebivalstvo- Kr\i ;r> s trrov-rem Elbertom. ne vemo: 'uli pa ?mo SVOŠ&13. da ie pri kon-volila. sr»e?ial v Jne:o^Iav"no- Kako se ta sol prodriia. nam ni znano. - r. Da ne bo poniote.« Današnja >Ju-*ro»laviia< prinaša uvodnik > Ali ?tbo še vodno hlanci?«. ki ie podni^rm s Šifro J- J- Ker ie to šifra na'o^a <-filnona sotrudnika sr .To^e Jurkoviča, na ni^-etovo želio obiavliamo, da on ni napisal imenovanoga elnnka. VsenPili^ka komisija ima ^voio TX« redno soio v soVvoto. dne 8« t. m- ob t I nri popoldne v deželni palači. Bleivei-* sova restii TO'TT. Posebna vabila ne bo-do m.zposlana- Za uradnike. V6erai5m*a vc-*t JDTJ-v Beonradu , da ««c bodo izoiac*oval© plače uradnikom vBeoeradti od l.marra rfftlje v krona-h. ni to<*T>«u ctvar t«? ta: Bivši ».vstriiski umdniki dobivalo r>la-co v kronah. dnevnice va v d i -nariih; srbiianski urarlniki pa T>lačo v dinariih, dnevnice r.a v kroirah- V MokroĐorn se vrSi v nedcHo tt> marea t- 1 ob ^^- r-orr.^-^r. 7n rnHtro-nošti ?otlni olvTTri tn FO^edne obeine -relik protestni shod nrotr nasilnemn zas^deniu na&esra ozemlia od etrani ItaHianov- Pridi^e Dohioštevilno. 6tM*pod N. Cnemns pret^nfi ?elnz-ni^ki trradnik v Beo^rai naslov uredništvu teea lista. Kaj pa 8nnri đelavni čas v tr^t>vi-nah? Pri v-peh strokah se v^nelinie 8-urni delavnik. sai»o r>ri trgovini, kakor se nara dordeva. bode ostalo v tem orX-ni pri starem, ako ne š« slabefe- — Te dm smo čitali v ^»Rnitrih. dn. «> ćelo le-karnara v Zaerrebn skleniH 8urni de-lavnilc.. ko ie ta stroka trsrovitie vedrio naldalie čaffa. pozno v noč nudila strankam r>riloža^ost za nakero Pri tei priliJd apelirmno na elov« trff- druStvo >Merkttr'C. nai ono prevz&me to hvolpž-no naloeo in delni© na to. da se tndi pri nas v trsovinah vr>elie 8nmi delavni čas- S tem ei borle eoiovo pridobilo velileo število novih čin nov in pi zasi-srtiralo še v^ećjn. siirpatiie vsih« TTrostali bi pa eotovi ti^ti n«>T>ri-»*»tni optici, ka-teri se tako radi ponavlialo pri vpakei priliki — Trsrovski sotrnr!niki. Gibanio nradni^tva lmblianslclh denarnih za vodo v- Dne 4- t. m- vršilo «e Ie med zastonnfld Itnbrian^kfh den^jirih zavodov in zastopniki nradništva poea-ianie elede zahtev. ki iih ie stavilo nrarlnistvo na ravan> Do sporazuma ni prižlo TTr«»dni^tvo M Rvoiih za^ htev. ki s© ticeio slnžbonih preiemkov in delavneca časa ne misli portti£titi. ker smatra niih izpolnitev kot slavni Tiredpofroi za izbolišanie svoie-era po-ložaia Zdravstveno stMrie niestn© obline liubliAnskcs V času od 28- februarift do I- marea ie bilo roin ie 19 O53ob. med niimi 11 tuieev in 8 doma-činoy* Z«, if>tiko ie umrlo f> oseb. med niimi 3 tiiici. za Dljučnico 2. za malari- 10 1 hivSi volak in za razticnimi bolez-nimi 10 oseb- Z^a infekciioznimi bolezni mi so obol Hi med tem Cm,-'otti: za vra-tico 2 domaćina za malnrno 2 do-ma?i-na. 3 tuici in 1 voiak. za pecrastim le-crariem 2 voiaka Klagifilvnciia koni- Klasifikaciia koni s© nrićne 11 t m- Uradni list ▼ pe-tek 1' razglasi občine. katere prideio prve na vrsto- Pri conitvi. povracitvi strogkov itd pe bodo kraievne razmere. korist ki io io o-krbovnlee od koiiia imei stanie koni a. osebne razmere. in-valiiTHeta itu- uDO^fpvale Mestna zastavi Ialinea Hnblian&ka naznanja p. n obćin-tvu da ae vrši dne 13- marca 1919 rodna mesečna draž-ba. v mesecu iuliin 1918 zastavlienih draffocenopti in efektov fblaga. perila. stroiev. koles itd.) od 3- do 6- popoldne v uradnih proetorih. P^recna nlira št 2« Posebno se he oooeapa. da na dan dražbe ni mosroca rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov temveč te naikas-neie zadnji urađni dan za stranke pred draibo Kino Ideal predvaia Se danes in intri. v petok. spored. ki ie včeral žel naivečje priznanie >Kdor se nikdsr ni bfl vinien« ie burka v 3 delih. ki ie vztniala ćele soJve smeha in ob&nstvo se ie nasraetato do poIz Herbertn Panl-mtilleiia in ILeona PotđtfThi. tef iebor-ni komični dvoilri. — Ravno tako pa ie napravila nailepid ntis na rledirfca prvovrstna štiriđeiaarica tracediia »Bakarat«. ncinkovita po evoii vsebini in iabonii Urri aodehrločih filmskih mnetnikov-' Mihael Varkonvl, simpatični budimpeštanski icralec hera glavno plotro neerečnega HdMmca te t . fiko dovrfieno Predstave trai&io so danes glavarji sveta? Profesor zgodovine in prava, predsednik Princetonskesra vseučilišea, učeni \Vil-son. V Lloydu (jeorern je utelešen živi keitski idealizem. Iz druMnc znanstvenikov izhaia prezident franeoske republike Poincare, ki je bil s 33. letom ze liki mojster univerze. Portugalske Iju-Jovlade predsednik Sidonio Paes je bil profesor matematike. Prediednik hel-vetske konfederacije. Ador, zastopn od-ločen filantropski idealizem. Na Or-skem predstavlja Venizclosova zrnaca pad Konstantinom novela duha, ki po-iniaja svet, Pesn'k d* Annunzio vodi Jtalijo. godbenik Paderewsl-:i rja Poljsko, kier je polcpr tecea portfelj zitnanjih zadev v rokah rafinirane.s'a arti: ta. V Bavarski repnblild ie Knrt Eisner star profesor. Podobno v Cchoslovaški: Masan'k, Kramar, Benes. Spomnimo se na vodilno idejo rostaucev v \Veimar-jn: jekJeno orožie miruic, orožje dnha se križa; vsi na boj za novo držtivo, kraJjcstvD duh li! * A. Đ. Repertoar Narodnesra srleđališča. Dramsko ffledališče V četrtek. 6- marca pb ?43. po^ald iiiaska predstava >Svet«izven abonementa; zveČer ob M8. >• • uliea štev- 13« za abone-ment >B<. V potek. 7. t- m. ostane erle-dalisT-e zaprio- V soboto. 8- t- tn. ob T>ol 8. zTcčer >Strahovi< drama v treh de-ianjih Henrika lhsena izven abone-četrtok. 6- marca ob M8- 7Vf*w >Boli6: mentLi- — Operno gledali š^če- \ ostane »Izdaližre zftr*rto. V soboto. 8- t. m. ob H8. svečer >Manonc za abone-ment >A<- Tcmt comprer.ilrv e*es*t tont par-doener- Zadnnč se ie dr O. hndoval nad mladino, čes da se smeie iz surovosti odurnim prizorom v >Vodniku Henscb.-lu«- Simplistično đnšeslovio! Morda se ie ree kdo nKizal iz i>orodnosti, ta ali oni era posneanal. sai »zeh in smeh srre-pta no ruideb-c. većina pa menda ni po-kvartena' Ali nai zejnorirno naivriežem ki se vesele zadai svoie varno^ti pred udarci? oztroina nf^^ic^^ivnim prefH- srancom. ki vedo. da Ba odru ne jrre za-res. Cerou delati krivico, bilo konmr-koli. ko f3O motivi Inhko nrorazliSni "Dolcr ćas bi bilo na sveh fda končam « Oankerie¥O krilatico), če bi bilo vse dokazano* _____PA- OmiinsnL SVOBODN4 TPlOVrN\. (tevinto paročUo *Slov. Naroda«.) Beograd, 3. marca. Kakor sem se infortniraL Je naredba o svobodni trgovini, ki je ravnokar izšla, Ie načelne-js:a značaja m se bo dala izvajati šde, čim izidelo primerne i z v r š i 1 n e naredbe, katere izda ministrstvo za tre-hrano že prihodrtje dni. Te izvr^ilne naredbe bodo vseborale drakonične doloCbc proti kopičenjn blaga, proti zakotni trgovini in navijanju cch ter bodo dajale javnim (občinskim, zadružnim itd.) or.afanizacijam za prehrano posebne privilegk j e. Gospodarski krogi so rnnenja, da se bodo cene živil sprva sicer nekoliko d\ignile, da pa bo Kmalu nastopilo iz-enačenje in da bo vsleđ svobodne trgovine prišlo prceef r^bc ra trsr. Istočasno bo odrejeno vse, da se mele proti inozemstvu kar nc'Strožjc zapro. Pokrajinske meje bodo na ta način popolnoma izbrisane in v tem dejstvu tiči MJi v," I i k politični in gospodarski pomen te naredbe. Pliu^evani* d?»všvin potom novo nstfajiovii^neffii roštnc^a ?e!;ov::eaTi tirada v Ljubi.iR.ni- Novo ustanovii^m poštni »'ekovni ur'd v IiiubH»ni ie za-čel poslovati- Zato se dav^r-ine lahka cd sedai naorri zopet placufejo potom ro?tmih uradov. pri čemer nai f.e rabiio i7kiinO.no Io pr.ložnice poštne^a ćekov-nesra mada ▼ I/iubliani- Potrebne po-ložnice da na razpolaero daveni una Skrbelo pa se^bo ra ro, da ?e bodo dobivate dav-r-no vT>lrSilnice knnlu tnrli pri poštnih urodih- Stranice nai so torej pridno poplnžuieio tejra za me tako udobne^a načina plačevnnia davkov Državna posredovalBica za đclo Podnknica za LiuMi.-\no in okolico. \ preteklem fe^nn (od 23- februana do 1-mosvč. 1910) ie iskalo delo 240 moekih in 61 ženskih rielavnih moči Deloda-ialci so iskali 109 moških in 53 ženskih deiavnih moči- Posredovani po ie^izvršilo 124- Pri vseh podružnifv.h Državne rosredovalnice za delo ie od 1- ianttjrjia 1919 do 1. marca 1919- iskalo delo 2724 delavnih moči. delodaialci so pa iskali 3260 del&vcev. Posredovani so le izvršilo v tom času 540 Delo išcelo rnssT-niske moči (392) treovski asluzbonjii (214). sluere. miz&rii. kolam, kovinaiii. sidarit slikarii, tov- delavm. peki. mli-narii. mesari?, slnžkinie. cevliani. na-takarice itd. V delo na spretne pesre-doTalnica irozdne deUvce (-520) aluz-kiniev rudarje. cestne delavce. delavce sa torarno za cevlie. tesane in raane dnic* obrtnike* * t lipiMto tona. LDU Ztrr«t, 5. cnarca. Sklepni kurzi dana$nic bone: Dtmzr Btđf Banka za trgovino, obrt In industrijo ...... 458 472 Sanka in hracilnica za Prt-morje aa Sušaka, nove delnice .....: . — 500 Hrvatska eskomptna banka . 143D 1455 Eskomptna in raenjalna banka v Brodu, nove delnice . 360 390 Hipotekama banka, Zagreb . 43S 443 Jadranska banka, noTc del. . — 890 Hrvatska kredit banka . . 10« 1060 Narodna banka, Zagreb, brez kupona ....... 435 445 Obrtna banka, zadnja emisija 246 256 Poljedelska banka, nove delnice ........ 112 115 Prva hrvatska Štedionica: ___ stare delnice..... 8975 9050 j nove delnice . . . • . — 8600 I Pijeska pučka banka ... 200 210 Zemaljska banka, nove del. 670 685 Osječka sladkorna tvornica. 2450 2750 ?!a!nove!š@ ooroSla. Posebna brzojavna poročUđ »Slor. Naroda*. SKLEP PRELIMINAJOTEGA MIRU ŠE KONCEM TEGA MESECA! Geneve, 6. marca. Po Doroči-1 i ti iz podučenih krogov prideta Lloyd George In Orlando koncem tega tedna v Pariz, Wilson pa 11. do 13, marca. P r e I i m 1 n a r li e bo d o sklonjene med 16. in 25. mar-cem. Plenarna seja pariške konference se bo vršila dne 25. mare a, nakar ob-išče Wilson Belgiio. Na dan I. aprila so povabljcnl ▼ Pariz delegati Nemčije. Koncem marca bo sklenjen tndl preliminarni mir 2 Bolsari-io, Turčijo ter z Avstrlio. Naša posebna telefontčna poročfta iz Zazrcba in brzojavna iz Beograda. MEDNAROĐM POLOŽAJ JUGO-SLAVIJE. NAŠE MEJE. Beograd, 6. marca. V tukajširjih krojili mednarodne^a položaja za Ju-goslavijo ne smatrajo za obupne^a, \ akoravno si ne prikrivalo resnih ne- , varoosti in težkoč. Naše mejne zahte- ; ve na severn, vzhodu in jugu nišo na-letele pri nobeni izmed velesfl na od-por. Spn'a se je sicer zđelo, da bodo ; Italijani posknšali pooštriti nasprotia, ; ki so se pojavila med Srbijo in Roma-nijo. oziroma med SrMjo in Bol?rarfio ter Srbijo in Albanija. Ko pa so uvidefi, da bi s tem zaigrali posebno angieSke in ameriske simpatije, so nadaljne intrigiranje opustili, posebno, ker se je dokazalo, da se bodo Srbi in Romani sv.jm sporarumeli. Glede mej z Bolga-rijo in Albamjo so obveljale srbske 21a-hteve. Albanske me je osianejo iste, kakor pred vojno, samo da pripade Ska- i dor Jugoslaviji. Od Bolgarije dobi Ju- j sosiavita vidinsko okrožje in manjše mejne korekture proti Sofiji. Med Sr- [ bijo in Orško ni bilo nikajcesa mejnega spora. Tndi vprasanje koridora stoji za JTT*roslavTjo nsrodno. PARLAMENTARNI KLUB RADIKAL-CEV Beograd, 6. marca. Klub radikalnih strank šteie do sedaj 57 elanov. PO\^RATEK REGENTA ALEKSANDRA V GLAVNO MESTO. Beograd, 6, marca. V poslansklh krosih z jrotovostjo pričakujeio, da se bo vroil prestolonasiedmk Aleksander že do prihodnje plenarne seje narodne-ga predstavništva. Takoi po konstituiranju bo imel prestolonasiedmk pre-stolni govor, v katerem bo razvil de-lovni nrogram parlamenta in vlade. DEMOKRATSKI KLUB (JDS) ZA- HTEVA MrTSTO PRVEGA POD-PREDSEDN1KA PARLAMENTA. Beograd, 6. marca. Demokratski klub ie sklenil, da oreimsti sicer pred-sednisTco mesto Srbijancu, da pa reflektira kot naiTnočnejši klub na mesto nrvega podpredsednika. K ŽtTPANSKI KRIZI V ZAGREBU. Zasrreb, 6. marca. Zagrebški Žnpan dr. Srkulj se je vrnil včeraj v Zagreb. Danes se vr$i seja kluba mestnih svet-Tilknv, ki bo končno odločala o reSitvi županske krize. * Poročila Ijnblfanskega horesponđenčnega nrada. VSI S.V.O KRIVI, NE SAMO VLA-D AR.fI... LDU. Lcndon, S. marca. (Dun. KU.) Peuterjcv urad poroča: Dopisnik »Daify Expressa« javlja iz Parija, da je komisija iuristov. ki je bila imenovana v svr-ho. da rroučuje povzročitetje vojne, skie-n'ia, da ne bodo nastopiii proti nobene-mu vlaJarju. Ta sklep se inora pa še ratificirati na mirovni konfereacl. BEPAK. LDU. Dvnaj, 5. marca. (Dun. KU.) Danes ob tričetrt na 10. je oddal mož, pred velikimi vrati palače Elvseć dva strela iz samokresa. Krokiji sta padli v takozvani »častni dvort, ne da bi bili ko-^a zadeli. Moža so takoj prijeli. Pl^t se Knellcr in je trgovski pomoćnik v Parizu in ruski zid. K'ckel je, da je hotel napraviti politično manifestacijo. WBLSONOV GOVOR V METROPOLIT AIN - OPERL LDU New Vork, 4. marca. (Dun. kor. ur.) Predsednik VViLson je imel ▼ Metropolitain - operi rovot, v katerem je izjavil. da se ie na podlagi neovrjE-ijivih dokazov iz vseh delov đežele. prepričal, da so Zedinjene države za \ * zrezo -narodov. Zveza narodoV ni no- i beno sporno ^ut^Sanfe med stranka^ in nobena stranka se ne bo upala traj no protiviti se tej zvezL Opozicija s< nata temelji na doktrini skrbnesa sa moljubia. Ako Zedinjene države ne pr stooiio k zvezi. bi bile najbolj zanič* van narod. Predsednik je zaKotavlj« da Amerikanci nlso Sfi preko morj radi te^a, da pretepejo Nemce, tenrvj da pokažejo, da bodo Amerikanci i povsod tja, kjer se napadajo pravk čToreŠtva. ZA NAS NIC NOVEOA. Lyotu 6. marca. (Brezžično.) SeNarodnem domu<- Na dnevnom M i ie tuđi točka: Splošen političen tk>I ) žaj, tx>ro^a drž- posl prof. Breznit-j Slov- obrtno drnštvo ▼ Lfnblii i ima v soboto. dne S- t m. t >Unioni ^ fv sobi >vse v rožah«) ob 7- uri zveč svoj prilatelfski eestanek. Obrtniki vabilo, da se tepra sestanka polnoštev no urleleže* — Za predsedstvo: Enjp bert fVanchetti- Pođporno in pravovarstreno di 5tvo državnih uslažbcncev wt Kranis v Liobliani ima svoi društveni eee nek v nedelio, dne 9. marca ob 4*. i popoldan v svoiem društvenean pros ru ha Sv- Jakoba irc štev- 8. Tovar člani. posebno društveni odbornik! vabilo, da se nestanka udeležiio, ker bodo poročala o društvenih in stane skih sadevah važna poročila- Tefe fcratkesra Sasa je članstvo naraslo v velikem števihi posebno z deže opozariaio se pa tuđi liubUariBki toi risi. ki še nišo prisrlasoni, nai psristoi io k društvu- — Odbor Kr&ievna slcnpina dmštva zasebi uradnikov v Celin. V Celiu se ie nsi navila dne 22- febmaria kraievna si ■pina Društva zasebnih uradnikor uraclnic na slovenskem ozemlfaL Poi cal ie tov« Hitor od Oeredniesra o vrže preizlrušnii. nai se sirlasi do 9 m_ pri zadružnem na-^elnikn Karl K delić. Rimska cesta 5- Osrcdnie društvo poštnih ađim tov, ofirijantov in aspirantov sa Slo mio v jLjabliani ee ie oficiielno ud« žilo UPtanovne skupštine v&eh post skih, brzojavnih in telefonskih nai ščendev v Zaerebu, ki se ie vršila ( 2- t. m- v dvorani vozne pošte v Zas bu- Splošna ndeležba ie bila siiai Več kakor 600 nameščoncev vseh ks srorii. oboieera spola ie bilo zbrar Srbsko poštno uradništvo (ki pa ne zna nobenih razlik in toliko katetf poštnesra uradništva, kakor iih ustvaril preišnii avstriiski birokrati sistem) sta zastopala dva činovnika : nistrstva pošte in teleirrafa v Beo2 du. Imela sta nalota se oba srbska cro-=poda lovariža informirala pri nas o razmerah našega stanu. Dobila sta temeliito in resnične podatke, dokazano na pod-Incri originalnih tiskanih naredeb. ka-i^tv smo iim na niih želio izročili- — >plošno začudenie na ie vzbudilo obnašanje srospodov zaetopnikov liublian--keza postnesra mahirantskeera drušiva. Že pri prihodu •— so iaviii predsedniku -kupštine. da so samo oni prišli kot 7:istopniki slovenskih poštnih uradnikov. akoravno so vedeli. da tildi rai i>ri-iemo^ sai bdio jim to povedali in se ćelo v tstem vlaku ž mirni peliali. a njih luvrnen se iim ni posreeil- Se boli pa po ^e spiošno čudili 8eparatizrau teh so-rt'odov- Kakor tuici smo bodili ieden mimo dru^esra. Demokratični Srbi. ki t\i ne noznaio klikarstva in ki ne prl-znavajo Dianirantoni pri pošti nobe-rii predpravic, so nas vpračali ali ni--t.■ vsi Slovenci in v.--i od do^Lo v T^iuS-Hčini ? Poiasnili smo iim to stieeiialite-:,< liublinnekih poštnik uradnikov. ter naprosili činovnika ministrstva srbskc* poste, eospada Milutina Vuiadinovića, da so nal o niih naporih in o načem ei*-nn sam pri teh sospodih informira- A fuite. vraivši se zooet k ra«ema omiz-m. nam ie iroepod Vuiadinovie povedal. ne ie s knkSnim zaničevaniem ie govoru g- nadkoniroior W. o našem stanu, zvedeli pa smo tuđi. da mu ie poda] ne-resmeno podatke- Srba pa ne bos varal! Uosp. Vuiadinovie* se ie v resnici takoi na licu mesta prepričal na nodlaei prei omonienih mu izročemh naših oricinal-nih naredb Zahteval ie od nas obširno fpomemeo in naže zahteve. ter obliubil isto prepisano v srbščino osebnu t?a° t ministru Do^te i telegrafa e- dr i*-do Lukiniču. da se n;i^a spomenica, oziroma resoluciia zopot ne >založi ali 7.SU0K Konečno pa nai š«- omenimo. da Ma ta dva zastopnika podnih ruaturan-•OVi7" ^^^a v tečain za poštne ad-lunkte- Kako iih pa potem vziraialo in poduiuieio, da iih zaničuifio in vendar pposobnim za poštno kvalifikuieio? — rronadla ie Avstriia. padle so meie. pasti more pa tndi sistem, birokratizem in terorizem- V take uredstoinike ozl-roina zastonnike pa nimamo zaunanta ve«\ in zahvaliuiemo i>e crospodu Milu-|!rn, »»adinovir-u. kateri nnm ie dovo-ul. ua nnže društvo v prihodnie nie-mu puilie vse nače- nrošnie in Dritož-be. katere hoće on oaebno in neposredno preložiti gospodu ministru. — Na-raen ^kupdtine se ie popolnoma dose-srel. podrobnosti, kakor fudi naša izva-iania (v slovenskim ieziku) bo prine^el strokomi hrvat-ki list >PoŠta*r- — Obiava tetra poročila nr znači, da ^e zavzema list v Mr«er neznanem ma f^T>o-ni med uradni.^kimi drilovi za iedno od obeh f^trank. nodnirari na hore eelo- kupno uradništvo v strokovni orerani-suiciii iu borbi za pravice srednie.TA eloia v smL-Iu \c točko proerrama JDS. Vremensko porocilo. twm tu ■Mjf jm-1 tf«w|i trna tuiiutm. l^'rr!:iv'H Neb°- 5. \2. pop.! 74T 2 ! 1^ ) sf. fgz. J ob!a?no . ; 9. zv. 39 .»83 si )gv. i 6. ! 7. xj. 738 0 i 8-9 I »I. Jg^. j Padavlna v 24 urah mm 00 — Vremenska ntpoved za jutri: Toplo jui. dežfvao vreme. --- Siadlforne izkazniee ne bodo iz-daiale pri vseb krupnih komisiiah v soboto dno 8. uiurcu od 8 do pol 1- do-poldne- -f- \a vs»Ako bladkurno izkazjiieo ae dobi razveu ^lodkori« tuđi so 1 kjr ^oli. Ki!otrr;im ^oli sfaue 1 krono -+■ Hladkor in sol na izkaznico atev-2 46 in 52 se dobi v .^ledcc-h trsrovinah: Na štev- '2 pri Zirkelbachu. Polianska ecttsia. na štev. 4.6 r»ri Premkn. Pr^d Iarrišćein. na Jtev- 32 pri Stan/rriu. Thi-naislra oe*ta (nroio trtrovina HolzeriaV r Proda iahri sladkorja in * fitev. 401 do t>UO. od pol T>- do 5- čtev G01 do 800. od j 5 do pol fl šlev- 801 do 1000- — V so- | )h,u> nopuldne od 1. do pol 2. štAV- 1001 | ilr> 1200. od nol 2. do 2- štev 1201 do j 1400 od 2- do pol Li- štev. 1401 do 1600. od pol S- 3- .^lev 1601 do 1800. od 3- < do pol 4- štev- 1N.H Ho 2000 od pol 4-do 4 štov 2001 do 2200. od 4- do pol 5 štev. 2201 do 2400. od pol 5. do 5- §ter. £401 do konca. + Stranke, ki dobivalo meeo vri Pođkovu in Kebro, Bohoričovm ulica. se imalo zslasitl v aprovizačnem ura-du na Polianski cesti 131- v petek. dno 7' t* m. kier dobiio nove izkazziica za meso- Prinesti ie seboi: 1- staro izkas-nico za meso. 2- rumeno ali zeleno rod-binsko leei Umaciio. 3. žlezničarii, na-kupne kniižioe. oziroma potrdila o &t*» vilu oseb in 4- kdor io ima izkaznico ubožne akciie Uradne ure dopoldne od 8- do 12 in poooldne od 3. do 5. ture- 4- Amerikanski sladkor In karto primes za VIIL in IX, okraj. Stranke VIH. in IX. okraja dobe v soboto dne S. t. m. na izkaznice za krompir amciv kanski sladkor in kavino primes pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma sladkoria in V* kfc kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se tale red: VIII. okrai dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 18a od 9. do 10. št 181 do 360, od 10. do 11. št. 361 do konca. — IX. okrai popoldne od 2, do 3. št. 1 do 130, od 3. do 4. št. 131 do J60, od 4. do 5. št. 261 do konca, Poizvedbe. Muf. crn epobarvana lisic*) se im zfrubil- Pošteni naiđitelt na1 era odda. proti primerni naeradi na upravrufctvo >Slov- Naroda< ali v trerovini Z. Gor-ianc & Comp Mestni trg 3» Izdaja teli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Počinke in w$$ iSraTj. ** Itiklić. Suri trg 1. 2721 VUun se proda za 40O— K. Ogirda se Ihul qa lahko od 12— 2. ure opoidne. K . povc upravništ-o „SIov. Naroda*. 2756 Snrsfea tmSA mM .11^. n. -ti, nai se takoi pismeno javi; ev. pcJ"ora zasigurana. Dopisi na uprav-r.::vo Siov. Naroda pod »Krznar 2734* B5ra oliraajSBĐ poliimo č" v\t ]■■-■■? se takoj prod«. Naslov Ana Pro-thaska, Florijanskt olJca 6H. — Oeled vsak dan od 10—3 pop. 27.0 !-e mte si3iB3lKo¥ In Urinkn se spreiemajo v snaZen e Jn predela vanje. Eosljeva oesta 22. X. Brloel|. 2731 ^f^'nn nnotn ve,c ?isoC kom' pre" J!::Uli UliHHII, cej?.nio množino ce-rrrtmh cevi (rorov) in več metrov trj'/erz ie bd pro^aUlo v nedelio 9 : m ob pol 3 pop. v pivo?irni na Vrhnfki. 2757 S^raTjuiĐo rnipe. SeT;""* ;;l:nj!m usnjem vloženo Satuijo (vse nerabijeno, se proda. Istotam fe proda rova volnent moškt iportnt oble U io bla^o za 1 itssko oblefc«. 2749 Var %i mrtrnft Sninn predvoino blago )h U ĐjOIDE SP38S polovica ^el! fciže za rodpiate ali za konjsko jer-rr>en?e ter sekaj plemenskih mladih pe-te'inoT (Plvmout Roks) se proda. Na-: ov pove upravniStvo Siov. Naroda. 2750 Mirim lirin ako so sortirano nabran^ IcalU idSJ^ se plačaj'o 10 K Čez c/!tvno ceno. Kateri hoče pojasnita, ka'o nai bodo meSant lasje nabrani oz. nakupljeni, da zasluži pri kili 10 K več. naj vrraSa pri tvrdki Itm Mi-rovt preparacija !■ trgdvisa z lasmi t Žalca pri Celjn. 2743 Pna liptala industrija urotei Lastno izdelovanje nog. ortopedičnih bandaž. Specitast za ortopedline aparate in za plosnate nege. Istotam se spreime v?Č rafeaceT poStemh star-*ev Stanislav Ponikrar. Ljabljaoa. bara- Vi i% invalide pred obrtno solo. 2529 rnrjaski trg 3 I. 2718 Ffitflf!f an'TPt 18X24 2 dobro opMVo iUIU^I. fl^iul event sa^o objektiv n -atinirn >troj se lakoj kn-ji al< na zamenj*. V^raSa se pri fot'-'gr -t'.i Hut»-seher. Ljibljaiit, Gosposka ali. 16. 2/23 Citofln'iiMiiiari^;"^; đ£ gara ter ciglarske radnike za krupnu oeć trafi Parna tromtei ontki crte ta Vencel KnneS, Darnvar. Slavonija. 2 2 • fomrti iDt ?' * 'n 4 m dolg 11—30 JU1 Ud Hl ICi cm debel, se po ucodn h cenah prevzame za ćelo leto. Ponud-be na upravnistvo Slovenskoga Narod"* pod .US2725". 27.5 iSejfo lirsma 12 tonje. i".^s«j K 4 20 in v U stikienicah K 6 e0 ^e dobiva pri Hinko Sevar-u v Ljubljani 2752 Kniin ali nmn v mm ^ 3—4 m zeicn-ea baržuna (2-inr»eta1 in eno zofo v dobrem stanu. Ifan Koralt valjčni mfln, Do-pja!c. 2755 s¥oiepij!ia ii iteaopfioia. Z™T drugh pi-arnlških del. teli mesta, nairaie pri kakem velikem trj^ovskem odietju. Ponudbc pod „StrojenisVa 2746* na upr. Siov. Naroda- 2746 Manmrcnio se iSče za bol'šo uridnj- 0(fluUluUjc ško rodbino z najmanic 4 sobami z modernim konfortom. Se ev tuđi ramenja z* majhno. Porudbe na urrav. Siov. Naroda p<-d .Posredovalec 2754*. Posredovalec dobi provizijo. Zniha ponfia! ^n%&.*£& s'ar, želi v sv. ho ženitve znano z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 45—55 leta. Posestnice im^jo Drednost. Pismene ponud~e pod ,P»-sestnica?729a na upravništvo Sloven skega Naroda.____________________2729 P'fifor fhr.nnnnr^ v vsem zanesliiv in I\:ETOI iBSOBSElj %ešć se nudi, dokler mu m mogoče se vrniti v domovino za ozdravljenje obolelih in nakupo-vanje vin. — Sprejema tuđi vrtnarsKa dela Icaknr obrezovanie lepotičnega in sadnega dreva, trtnih in sadnih Špa t-:ev itd. Pii nakupovanju vina kavci|a in srričevala na mz pol ago. Naslov 00- vc upravn. Siov. Nnoda. 2732 Slov. pcvsfco dr«*i*O ffL|nblfanskl Zvon" favlja, da je umri njegov zvesti član in dolgoletni odbornik, brat Zvonko Svellii trgovskl poslorodfa Pogreb bo ▼ cetrtek ob petih popoldne iz mrtvaSnice ▼ dež. bolnici n* pokopal&če k Sv. Križu. V naših srcih mu ohranimo blag spomin! 2741 V Ljubljani, dne 6. sušca 1919. Odbor. H Zahvala. I Za mnoge presrčne dokaze Ijubeznivega sočatja ob bolestni izgubi, ki nas je zadela, ko nas je zapustila naša pre iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, svakiaja in teta, gospa da je zm lepe poklonjene vence ter za itevilno častečb udeležbo ob drage pokojnice blagoslovljenju in položenju v grob izrekamo tem potom vsem ljubim prijateljem in znancem gtobokosrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 5. sušca 1919. Knuniein s^rekov !ei ftJva^i si okroere! ali rezan. Cene za les nalo-žen v va«on se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. kolodvorom. Liubljana. 2048 Svarilo. Ooozarj.im vsakogar, da nT«;efn rhčnik ?a eventuni'i.* do'go.'v* ANE HLADNIK roj. DOL2AN in sv2nm nred naku -om mojih stvnrl cd nje ker bodem vsaki posredni al- neposredni nakup sodn :sko ras1*-d)V3l. Ivan Slnđslk, stro.ni tehnik. u tubama »SILADONT* K 30 po tuc. MecSidnalnl katran, toalet«1 »apna K 60 po tuc, dobiva ve dok zaliha traie uz prislani novac u nanrivo. Karlo Haslacb, Zagreb, MoaJnskega ulica br. i. !! Preprodausoclma!! nudimo raznog listovnog papira u mapama i kasetama, kreme za zube kreme za cpele, cigaretnocr pap'ra (Ottoman, HadMja Golub, Riz Abade R'Z Yiirzat Club Patent, Ctub Valuta itd.), cigaretnih tuljaka, ftnog toaletnog sapuna in druge razne robe. Agenturu! i komfstoaalaf nosao Ris?feler & Opl^tka, Zagreb, JTelačićev trg br. 8?. Trgovina s semenl SEVEh & KOMP. = UUBUBNA, == kupuje in prodaja Wr mm I I Li !& a ■ SUHE GOBE. •Lesfrsi d&sn' reg. kredi laz In stavbs.ia z^dnoa z on. xav. v Trzifu na GcrenjskeT. vabi svoje zadružnike na ki se bo vrši! v nedelfo, đum 16. nsrca 1010 ob 2. eri popolaUcs v gos^lal —=== pri Slagi v Trllftm. ^z— DNEVNI RED. 1.) Poročilo paCeUtva 2.) Ođobr nje raC. zaki-učka za 1 IDIS 3) Razdeiitev Ćlstegi d dička. 4.) P->■• leoanje o /aznu-t j p tom kvi d ci e in vof-tev l;kv»d ;tor ev Ocon b : A*o ta občn zbo- n" bi b1 *M?rc"en. se vr«i drugi »b'ni , b r • • 3 nn rop. '^'ega dne z nl In polilitvenl ::: pleskar In tltar ::: Rimska cesta St. 16 n-znanja, da 5e vedno dela s prLtnini blagom Iariitev toftsa. Zmerae cene. „Samostrel" Ha zan2i!ji?Bili nnal pied tatovi! Ženlja'na (asa vclepnmerna iznajdba! Aparat .SamostreU se prirdi rri vratib a!i oknih ter z močnim stre lom točno javi in prefene nepovab-ijenega obiskova^ca. »Samostrel« opravlja svojo varnostno službo brez^bzir-no in točno kot ura! K;er striži on, tam crebivalci mirno in brezskrbno spe ! Izbsren ^rodafalnl pretf^iet za trgovce z ieleznfao In galanteriio itd. En komad z municijo In navodilom proti nakazilu K 28 — poStnine rro- sto. Pri vcč»em naročMu popust Vatentin Urbasčlč, tluftliaaa, rranćevo nabretla t. Oiirha Kiila f MM za otonovlteT OorlšSie registroTiĐa zadruga z omejeoo utcio vabi svoje p. n. Cbnc na rsi otičDi m ki se bo vrSH 16. »srca 1919 oh IO. vri dop. ▼ droit pros'.orih, Soiaa nllea 1!. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Obnovitev računstva. 3 Oiob:,tv:v rač. zaW:u?l« za I. 1918. 4. Ra bremeri'ev upravne ja sveta 5. R"đe*tcv čist sa dobicka § 9 •n § 31. 6. Vvh ^v na*^!«tva in nad^orstvr. 03 § U ::i 30. 7. ix..i<.ijoKo puioCilo. O^VM^A: Ako ta rb!".f-2b-?r ne b bt s Irpč^n se vrš» dru ; t>K?r . >or ob 3. un roroldte i t «a dne z vi-»- tm J t n *n :e om (§ 6)). £.:>-£, 2. aia.ca 1919 Mibtiii ' #*£<^ ma'o rabljen in ele?ranter \SlSt ae yroda. Hlmaka c 21 Hflflri ffl'flii novl- nIzki- iz fine?;i RjjJ.II [S/III usma, št. 43 n« prodaj Kje, pove uprav. Siov. Naroda 2717 2701 iBUlil {iJllHfl škem Jeziku Ccnj po nudbe je poplat! rsod »Frtnaisko^lft' na upr. SI. Naroda. '^7.i Kilo pesodi iivalei sito! zriiri htcvo pol Žim kavcijo. Naslov pov< upiavništvo Siov. Naroda. 271: Werš!rci!!!3TO Unajmi št. 2, «*" njeno, Itnilm. — Pon udbe s ceno m poštni pređal ii. 147. 261( W M strehe wli5^^ Odda se tuđi v manjši množini. Poi^.-ve se na Bleiweissovi cesti 18 L 2671 BhMlflOnt Mahrove trgovske šo'e RUJIJIVCUI, išće primerne službe tud rzven L'ubljane. Ponudbe pod .Mah ro?ec 2465" na upr. Siov. Naroda. 246£ OiftM prest^ve v faneoski, italijanski riliuO, in druge jezike, spise in dru go pisano s pisalnim strojem se spre ;ema Krakovski nasip 10/1. desno oc I—3. pop. 269i M modov mm pa SA t drobno ia debelo dne 10 II, fn 12 suže a po znižaui ceni. Prave Bod laj Stran je pri Karnaikn. 251- KornoL ]0M is salonita soba P* H undiovecp lesa se ceno proda. Ni ugled pri F. X. Cisper. Vezova alica 6. 2704 Ihihnn fmmfftin s rritiklinamf žclin ROJDDO PSSESTVD kupiti. Nairajši prot dolenjski strani. Ponudbe in cene dto sim vposlati na upr Siov. Nar. poc .Zalog 265!-. 265! lf!fl H nanrarto ^obi ^or mi Pres1^r jtfU R HalJidllC bi stanovanje s 3—^ ■obami. ^ism: ne ponudbe na .0. R." Pofjanska cesta 12,1. Bidstr, Zamenja sf tuđi eventualno stanovanje v Manerii or; Dunaju. 263: knig in razreda vanje t oba ka v slavni zalogi in je dobra računarka. Ponudbe na. naslov: Marija MGUcr. Zijjorje ob Savi 2688 Inirti ttn 2a dvo* in cnovPre?°. LUlafll lUL, skoro nov, z dvema se-cežema za 6 oseb, tildi kot 2apravl|e-nec rabljiv, a« ngođno pro^a. Po- nudbe na na-lcv Karei Favai, Sp, Siški 150, Ljubljana. 27 3 Dmrfj ffl ^?korac'^k; divan, za boj za riSJilU ifi klav r, otrožka banjica s stoialom, otroSka koSara za ležanje, otroško pen'o in drugo Olediliška ni. iot đe^ne stopaice, I. nadst desno od I -9 popo'doe 2668 Dofro ofir^si Hl!o i ntem n nekaj jroljem ne dnleč od L ubijane. i.3 d< lanjsko stra;:, želim kipiti ali rzeti » nsjera. Pismene ponudbe z opisom m c no prosim na unr. S.ov. Narod' vpuslati pod ^Jlost 2650*. 265C nr>7n«l Milo .DOB« v zabojčkih a rOiUJl 10 ke, se razpoš lja za K 30 rri odjemu 6 zaboj.kov a K 28, pn odiemu 12 zabojčkov a K 26, prosto poSn^ne, ali prosto po«taja. — Dalje nudi 200 — 250 litrov slivovke a K 6 ter pr.bližno 1 ' hektov vermuta — Na prodaj je tuđi težak voz s n^poinoma novo omur. V . -'. f?oHah 5n 14 pri Bteđu lo : -;:ar'T 1919, Tesani Toadfo 90dalMl %* f aftir M\mi Tisi ii kule nft'"?? Oset, p. GoštaoJ. 2737 HfanH i5če Ronoodl!na za opolđan hi lliuUU zvečer. Naslov pove upravniltvo >lovenskega Naroda. 3677 5t. 4. II. nadr. 2736 Rntr ^0"2150*1 izdetave« se takoj nroda. 01W, Ogleda se pri tvrdki W)sjaa, Ljubljana. Kolodrorska ■!. tL 2735 isiem eno ali dfe nelllnnii so)! in kuhinjo za 15. aoril. Naslov: Mr. Pi. Bofdan Devidć, St. Petra c St 2. 2679 Ittem me&lovaoo nbi s omi. Ponudbe pod „Uradnik 2680" na uprav. Slovenskega Naroda. 2660 ipetblioDieiK'S^ -o djgovoru, Ponudbe na uoravniStvo Siov. Naroda pod .Hlapec 2M§\ Rlavir prvovrsten izdelek, dobro ohra-lUfllll, njen, prav malo rabljen se takoj proda. Ogleda se v del. dvorcu vsak dan od 2—3. 2607 tfotflliin '^ Taf^- ▼ so^in s skladiSCa fflScllllđ v Mat i boru nudi Avttrljika dmžha za promet petroleja i •, z. • »Uribora. 26tl Parei stroj30BPIbpnlliM je naprodaj. Naslov pove opravniStvo Slovenskega Naroda. 270i fnsififfl se iš^e §tedilnIk M rodbino UojBliI 5 oseb. Naznanfla se proti vposlati pod .Rodbina/2751M na eprav-ništvo .Siov. Naroda*. 2751 Hnlrtrn mnfftt 5—6 ps 220 vottov za LlEKllO-IllDlUr vrtilni tok kupi A u dre. Kregar, strojno mizarstvo, VJžnurje-SL Viij 2684 PnnVrinfl vsake vrste po zmernfh ce-DUli.Ulic nah dobavlja redao trrdka Pr. Medica. Ljibtjana, Triaika c.4. Postreiba točna in solidna. 23S1 tunU fain v oH^nalnih zabojih a inIA )d)U 1440 komadov proda po 72 vinariev 1 komad pri oseb nem prevzemanju ali plačilo naprej EaL Sat-pa dl So^atec Sp. Štajerski. 1434 Nanmifai ia oble ka s frakom za mo£-naillUDu] ]B no osebo, tri salonske obieke, popolnoma nove. Blago ored- vojno. — Poizve se : Kollzejaka ailca 12. pođpritiićjc „Vila Rora'. 2695 PfiflOOiDDflftHO Dlafo Ml!, "iT nekoliko kuhanja, išče služl)e v Zagrebu. Prijazne ponudbe na unravništvo .Siov Naroda" pod tJagreb/2742M. 2742 B^anteooiinilliDasota^^ se po nalogu magistrata odda viSjeran uradniku ali Častniku. Vpraiati: Blefwet-sova cesta 4, L nadstr. 2745 HnmiOfll vsaK° mno2iflo P«vega ko-RU|JJ]CiU stanjevega lesa ter suha, trda, cepljena drva, za poslati đo konce meseca marca t. U Ponudbe za nalo2ene vagone franko, oddajna postaja je nasloviti na Fraac Otet, vele-trfoftc na Vranskea pri Celja. 2657 ttrnitlllf izprasan,elektromonterf pov-jIIUjiIId, sem samostojen, delujoC i većletno prakso v inštalacijah za loč in prenos moči, vajen Dieselovih mo-torjev, veSč samostomo voditi ma nj se centrale, U6« alaiba. Nastop lahko takoj Ponudbe se pro5i poita« IcžcCc pod J. M. 34 gL pošta, Ljabljaaa. 2748 SlUZOe DRID kot pomoćnik prva moč. Službo val sem pred vojno kot poslovodia v večji pekarni, med vojno pa v vojaŠld pekami. Sem veič slovenJčine in nem- ščine, samec, srednjo starosti, posepnjem obrtni list. Ponudbe se prosijo na: Ja- nez OnerieU LastaiC it Si. Pttta Kozje. 2762,____________ Umili tlDilDUUd lepa in vsestransko, naobrržena gosroda Feliks stat 24 Cvet-ko 23 let želita si v svrho ženitve znan* ja z lepimi izobraženami gospleama, kateri imatn veselje do srečne Ijubezni. Vsak teh gospodov je mnetnlk krasne hi?c, lujnepa posestva in večfeg* P1*" možcn;a. Ginvni pokoji: lepota, cista preteklost in starost* 18 —22 let Le Pt-sne ponudbe s sliko na upravniitvoSlov. Naivna Une rcflkAiU Cf«ttV -=Jn». Stran 6. SLOVENSKI NAROP"t Me * mare* 19*9 56. Star. PrPniSC n*««1^ zemljeknjižnih Izvteavv te drugih tpteov ▼ stovenskca*. I V»9#l«#%* nemškem, ita'!janskcm, franeoskem in angfeškem jezik« prestao! najhiireje in po zmernih renah »apiaaaa laiai ajwalaa iiinil vatelca" Siedriiika ni. 7«, in. nadstr. Uraaaa m •* f.-lL a»a» te O* •. 6. poqoidne. 2640 Električne žice. Želimo kupiti v.ca količinu električne žice (Kupferlitze) 1 nm i 1*5 iste tako blank bakTene ž'ce ili kabel za vanjski uvod od 3 do 10 mm. Cjenjene ponode molimo na Schw&rz t drug, Zagrab, Prerado« lćavm mL t. 2468 Pozor, uproiiizscije in teonice! , ZJvila: svinjska mast, moka, sir, pristni liptavski Ud., v kolikor se dobe Izvoznim — dobavljam ceno. Kupujem vse industrijske rekompenzacijske predmete. Proslec za brzojavne hi pismene ponudbe in oferte. 6. GRUJIC Velika Kikinda (Hagykikinda) Banat Pođpisani sem zopet otvorit v Ljubljani zavod za snaženje okenj in stanovanj ter I i ka nje podov In oljenje pesarniških prosiorovi Za solidno delo jamčim. Priporočam se vsem starim odjemalcem in prosim narodi. Grera tuđi na deželo. 2687 ALOJZU SMOLE, Ljubljana, Nova ulica Stev. 5. IJugosl. tvornica štapova Surtla, Hrvatska. Preporuća sve vrst 2 izradjenih štapova (izprehajalnih palic) ni malo in veliko uz najjeftinije dnevne cene; uzorak šalje se pouzećem. 1616 Baterije taralce, eiek.rvUbulćal predmeti, (Udelek svetovne slovanske tvornice). Generalna repreznet^ca za cn groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 1882 žačasno Ljubljana, Ilirska ulioa 61.29 1. I Velike Irgov. prostore I jj3 -------- s StelažamI, na Glai^em trgu * Hamalfcm, -------- _ cddsm v najem. g* £s£ Pripravni tuđi za trgovino z usnjem, čevlji in steklore. Ste- <^ J^ kiar. obitje pri hiši. V prostorih je vodovod in elektr. razsvetljava. <2 ^2 ^=== Franc Cvek v Kamniku. ■ •" TnS'fHlfP IfiMARl III išilIL JH11HHI I ordinira od 2.—4. popoldne I ^v Prcšerncul ulici 5, I. nađstrople. ^ Milo za britje 661o gr 50 K2 — komad mu n Prvovrstno PSHaU dobro peneče Jiigc-slevasiske tovarne prodaja In razno^ilja vsa poštaa na ročila ! Janko Stupica, Ljubljana Solia Ilica I pralno milo 2O°/o gr. 100....................komad K —*40 pralno milo 3O°/o gT. 200.................... . . 1*20 toaletno milo 40/o gr. 100................... . . 2*50 pralni prašek 10° o.......................... kilo . 2"£O pri večjetn odjemu popust« Ne zamudite, dokSer je šo zaloge! GoniSni jermeni Posovl za dvisala. - Transportni trakovi impregiranop iz čistih platnenih niti« Podiefie za indstr. potrebSCine KATTH6R & CO., Gradec (Groz) Z3. Dobavljamo vse tehnične predmete« Izvoznice preskrbimo mi. P^j Cement beton cement beton cement |^ Cement beton cement beton JOSIP CIHlAR betonska tvornica /. Ljubljana ■asprotl topatt*r*k! TOfatelol prevzema vsa v to stroko spadajoča dela L s. Želeso-beton, stropove, tlakovanje čest, hodnikov, kanalizacije, fundamente, ograje itd. Izdeluje vsa kamnoscSka dela v umetnem kamna i. s. stopnice, balustrade, plo-šče za veže, korita itd. Priporoča zaloge beton, ceri, plošč za tlak itđ. 2730 9G~ Prodaja portland cementa. *H Cement beton eement beton Cement beton cement boton mmmmm/k Ziieiiii rilepisKtfi PrenUnr. araadiraM, 41 ormlov, lefleCt tfle Ivine fttagak*, 5 km od posUje Poljčaae. 1 toa od pdttijt Zbclofo; vte a n'loa, • sob • pohiltvooi, hiim x* ma-jerja, drof« za vtatferja, mmp^nkM poatopja; wm pmiovljeoo leU 1914; dva kM|a. 7 glav t«v*)t »kn*, i* ***** voza, sode, orodje; vlno^ad 10000 oovft ttwm od leta 1M2, 500 aadath drem — za Sitto v Mariboru waWau ■•■!•••. 273 I Kupujem L_ lietaf e i lonve daske i trapu I = IVAN MARTI, ^^ I______Zagrabi DJoMlltera mMc« br. Sa. Mesarske ledite l«»tna)a|a UaUHr« fanai v ulegl iwrekm KAROLUSflR,Mmiborn.D. Ozaljska vilo« Uev. 28. m Tovarna vsakowrstnih tehtnit « Ccne nierne. — Popnmla točno in ceno. jaVBBBPBSBJBHalHBVB^BVBlBVBVHBlBVHBlBVBlBB^BlBiaVP^'^'' *^ r Vei vagonov zdraveoa i KROHPIRJA wm M krca BM«r««at tr— »»s'» —i ima naprodaj — k JtefacovlC Donivor, Slavonija, a 1____________________—^^_^___ ay ČeVlii tovarne P©ter KOzina ft Ko. li aw|BB«|io«a aoiia, Hka im lakavoaja asafa m asalal ia fiiplai M *•*• aa «aanla t«aab. trpalai ilmlil Iz Hm tttalto z antfirtfr* podpUti poj k K S5-— u motke, K TS*— se Sensko A \ " *— UabUana «» ^O |Tiss|ft aovol|u}en ti tem potom vsem Interesentom ntnumlti, ka{ Imam vedro v zalogi: poalitvo, meakl Im, barvaao, veCjem itcvUn, nadalje imam vedno veliko zalogo tuđi poMfttva is trdega le«a. Priporoča se 2674 trgovina pohi&tva Vkto Bratovi LJablJami. (K«lis«J>. M«bljana. UBtaUska iskanu m. z •> z. lihifttH trije Ctaktoftal Piajpoat lamja aal, hi a» v teid fti- matlUv v aV^B^HjBmmjamj rnjap ma> avma^VaB* •• mi Spretna prodaialka ipecerfiske stroke. bollia moč, se sprejme Hrana in stanovanje v hl5i. IVAH ^r~- i*~- ™*, i- rSMM»i ^ Lf«Mla»l.____________________2649 ^Ljam1 a*B^ 8 "^—___i^ bb«^ 8 2E ^^b-. z vrtom Ia po možnosti pImiiiiicj nišo nck^ ^^ v ^ub- ■ IV|llllw ■•■W^r ljani ali predmestju ozi- roma posestvo v okottd__kupim. — Ponudbe z natančniml podatki pod .Maihna hI5a 2496- na upravu. Stov. N*rod*.____________________________________2495 Najpor ifal, aoprekosl|lv produkt Je milo z znamko ■«> „srna" -mi ______tp- Pock, tvornica mila In sode, Kranj.______ Kupujem Sllhe gobe in dobre vreče. FroaVafaaa kremo sa 6«t11« v kovinastth dozah. pol doze po K 15. — ćela doza po K 28 — za tucat. Čcvije z lesenimi in usnjatimi podplatl, tržne torbice itd Izvrstno Ieto5nic in lansko viao in razno domaće tf«n|e 9^^ Mai RANXj5 Klanja ^p| Restavradla f Harodnem Aomn v Maribora so odda v najem s 1. avgustom 1919. Ponudbe je violltl đo 15. aprila 1919 pri Posojilnict v Mariboru (Narodni dom), kjer se Izvejo najem ninski pogoji. Prednost imajo strokovno izobražen! reflektanti. DmetnlSbe, poirajinđni Haoske ii Irmie RAZGLEDNICE na debelo in drobno se dobe po zmernih cenah gHarodnihnjisarnivSll Ponudim vina Ma ¥iaa 1918........K 5-40 rdtite Tlaa 191S........, 5*50 od postaje Brezice Mo vlaa 1917........, 7-20 rislimff 1917...........7-60 r«tooe viao 1917......... 8-20 muiluit-viaa 1917......., 8-40 „Erlauer" (L)ntomerčaii) prosto postaje , Gyčngyo^ naravnost od producenta slivavko »raki1 28% K 18-40 od Zagreba. 2629 Naslov: Breznik in drug, Celje, Ljubljanska c 23 Industrijalna tvrtka u Zagrebu ■^ trati vještog dopisnika perfektnog u slovenskom i njemačkom jezika sa poznavanjem brvatskega te italijanskega ili francuskoga. Ponude sa naznakom prakse, referenca i uvjeta pod šifrom „Dopisnik* na Blocknerov zavod za ogl*> ftivaala, Zcgrafc, Jarlavska ulioa SL Došla prvovrsina vozna kolesa Patu - Rambler - Uni - Kom ■V a friaut paavanatlka. *W 8a priporate a^k.ajB.«aj^it lfaf*Al# spedjalaa trprlia t iiv. atraji ii kaleii, •9I*«^M WUIl| Ljnbljait«, Sodn« alka M. 7. i Caađfcl »a ma aafcrat mm rampotljato. — ■ — Poljedelski stroji Dai laJaalr)a, đetffotctoa specijalista sa poljedelske »troje in Uorjena trgovca želita spoznania z vecjo ob--LJjJa Uaoviao polkdelakih stroiev tovarno alt banko, katera bi bila pripravljena z njima snovati družbo v avrbo SbntociMta prodaja ten stroja* v kraljavlni SHS. ^attcmtfiiai blagovoHjo poslati kratke ponuđbe pod «F«ll#4alat¥a'« na IujAi ajBpriUBlia BL litilK, Linoljaia. HoiBFesBi trg štn. 3|L