^OFj
ZBOR
AKTIVISTOV
OSVOBODILNE
FRONTE
SLOVENSKEGA
NARODA
7. JUNIJA 1970 DOLENJSKE TOPLICE
V kočevski občini potekajo v teh dneh zbori volivcev, na katerih občani glasujejo o uvedbi samoprispevka za posodobljenje ceste Kočevje —Brod na Kolpi. Do 1. juni-
Šah: Slovenija (Kočevje) četrta
Na prvem uradnem pionirskem ekipnem šahovskem prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo od 23. do 26. maja v Poreču, so ekipe, zasedle naslednja mesta: 1. Hrvatska 22 točk, 2. Vojvodina 19,5, 3. Srbija 18,5, 4. Slovenija 18, 5. BiH 17,5, 6. Makedonija, 7. Crna gora in 8. Kosmet.
Barve Slovenije je branila ekipa starejših pionirjev iz Kočevja, ki je zmagala na nedavnem republiškem prvenstvu. V moštvu so bili pionirji: Mohar, čuk, Blatnik in Vizjak, rezerve pa Bokan, Bartol-me in Vončina.
Prvenstvo je organizirala .Šahovska zveza Jugoslavije, financiral pa ga je pionirski časopis »Male novine« iz Sarajeva.
še posebej, ker so pred nami pomembne naloge, med katerimi je poglaviten srednjeročni program razvoja. Zato so se zmenili, da bodo občinske skupščine ustanoviteljice tega medobčinskega sveta, v katerem bo vsaka občina imela po tri predstavnike, pred katerimi bo tudi predsednik občinske skupščine. 11. junija bodo na delovnem sestanku že pripravili osnutek statuta, ki naj bi ga občinske skupščine potrdile še pred poletjem. K sodelovanju bo-[ do povabili vse dolenjske občine.
št. 23 (1054) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 4. junija
j* ^	1970
DOLENJSKI LIST
Pozdravljeni aktivisti OF!
Spet bodo zavihrale zastave nad partizanskimi Dolenjskimi Toplicami. Kot so vihrale v dneh, ko je okupator s svojimi plačanci najbolj neusmiljeno divjal po deželi, kot so vihrale na nepozabni proslavi slovenskih brigad v jeseni 1952 ter še dostikrat ob najrazličnejših priložnostih in spominskih dneh. Obešali so jih vedno isti skromni ljudje — aktivistf-, pa naj se je njihova črga-nizacija imenovala Osvobodilna fronta ali Socialistična zveza. Tokrat jih bomo dvignili njim v čast in spomin! Težko si brez njih predstavljamo oboroženo vstajo, težko povojno gradnjo naše družbe in gospodarstva.
še preden je počila prva partizanska puška so aktivisti zbirali opremo, hrano, postavljali javke, pripravljali mobilizacijo za vseljudski upor. Potem so sovražniku pred nosom zbirali informacije, orožje, sanitetne potrebščine in vse, brez česar bi bili borci v gozdovih pravzaprav praznih rok. In ne nazadnje — postavili so temelje prve slovenske ljudske oblasti, zgodovinske temelje mladi slovenski državi. Prvič so začele slovenske ljudske množice samostojno politično odločati. Osvo-
bodilna fronta je postala najširša politična osnova narodnoosvobodilnega boja in nove ljudske oblasti. Njen program je bil po volji ljudi pod vodstvom najnaprednejših sil združitev teženj In hotenj različnih družbenih skupin, slojev in posameznikov v političnem življenju.
Praznik aktivistov Osvobodilne fronte v Dolenjskih Toplicah prvič posvečen prav njim, je praznik vseh slovenskih delovnih ljudi. Od prvih dni Ljudske fronte je minilo več kot trideset let in poželi smo že prve sadove samoupravljanja, o katerih so si takrat komaj upali sanjati celo najnaprednejši; tega pa brez zavednih in požrtvovalnih aktivistov ne bi nikoli dosegli. Slavnost pod Rogom naj bo toplo priznanje in zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali naši narodnoosvobodilni vojski v njenem hudem, neenakem, a zmagovitem boju, priznanje vsem, ki so nesebično gradili novo socialistično domovino!
In ker je prav nas Dolenjce doletela čast. da smo spet njihovi gostitelji, jim še toliko bolj veselo kličemo iskreno
DOBRODOŠLI!
Dolenjske Toplice, prijazne in domače kot vedno, čakajo nedeljske goste (Foto: Slavko Dokl)
Komunisti o kmetijstvu
Na razširjeni seji medobčinskega sveta Zveze komunistov so v torek, 2. junija, govorili o osnutku stališč in sklepov druge seje konference ZKS o nadaljnjem razvoju družbeno-ekonomskih odnosov v kmetijstvu. Na seji v Novem mestu so bili razen članov novomeškega medobčinskega sveta tudi kmetij&ki strokovnjaki.
Krajevni praznik na Mirni
Mirna slavi 7. junija svoj krajevni praznik: v soboto, 6. junija, bo gostovalo celjsko ljudsko gledališče z Inkretovo dramatizacijo Jurčičevega Desetega brata. Predstava bo. na prostem pod mirenskim gradom. V nedeljo bodo dopoldne športne prireditve, ob 13,30 bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, ob 14. uri bodo odprli otroški vrtec, ob 15. uri pa kopališče pod gradom. Za zabavo na veselem rajanju po slovesnostih bo skrbel ansambel Planšarji.
KATERE OBČINE BODO SODELOVALE?
Dolenjski skupščinski svet
Na predlog medobčinskega sveta ZK bodo 11. junija pripravili osnutek statuta - Prvi: Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj
Sekretar medobčinskega sveta ZKS Novo mesto Ludvik Golob je v ponedeljek, 1. junija, sklical pogovor, ki so se ga udeležili predsedniki novomeške, trebanjske in metliške občinske skupščine Franci Kuhar, Ciril Pevec in Ivan žele, medtem ko inž. 'Martina Janžekoviča iz Črnomlja na sestanek ni bilo.
Občinski predsedniki so bili mnenja, da je za usklajevanje medobčinske-
ga sodelovanja na Dolenjskem nujno potreben medobčinski skupščinski svet,
Proste sobote za šolnike
V osnovni šoli v Ribnici so se odločili uvesti ‘ z novim šolskim letom proste sobote. Vodstvo' šole Je predtem temeljito preučilo razmere; med starše svojih učencev so poslali vprašalnik, koliko staršev že ima proste sobote. Z »da« je odgovorilo skoro 64 odstotkov. Med tistimi, ki nimajo prostih sobot, so predvsem kmefiki starši. ljudje, ki pri učiteljih vidijo le počitnice, bodo sedaj lahko spet nevoščljivi, češ. koliko imajo prosto, vendar ni res. Po šolskem koledarju mora biti v letu 210 šolskih dni; zaradi prostih sobot se bo pouk pričel prej (1. septembra) polletne počitnice bodo krajše, šolsko leto pa se bo končalo konec junije. S prostimi sobotami bo ustreženo mnogim staršem; veliko lažje se bodo posvetili njim in njihovemu učenju, jim pomagali, učenci pa bodo imeli več časa za drilo.
-vec
Petdnevni pouk
Prihodnje šolsko leto bodo imeli učenci osnovnih šol Mirna, Mokronog, Šentrupert, Trebnje in Veliki Gaber pouk' le pet/krat na teden: sobote bodo imeli proste. Tako so izglasovali odborniki na zadnji občinski seji, potem ko so se podobno odločili že starši
in učitelji na vseh petih šolah.	j
Pednevni delovni teden so uvedli že v kranjski občini in na nekaterih drugih šolah in se je dobro obnesel.
Večina glasov je za cesto
Dosedanji zbori volivcev so zelo uspeli
SREČANJE NAJVIŠJIH — 1. junija je bil na Otočcu sestanek predstavnikov druž-beno-političnih In predstavniških organov iz SR Hrvatske in Slovenije. Na sestanku, ki mu je predsedoval predsednik CK ZKS Franc Popit, so izmenjali informacije o aktualnih političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih. Na sliki: predsednica CK ZK Hrvatske dr. Savka Dabčević-Ktičar (desno) in predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kavčič (v sredi) v razgovoru med odmorom.
(Foto: Slavko Dokl)
ja je bilo 10 zborov volivcev v delovnih organizacijah in 30 na podeželju.
Iz zapisnikov je razvidno, da se je zborov v štirih manjših delovnih organizacijah udeležilo 232 ljudi, od tega jih je 225 glasovalo za uvedbo samoprispevka, 3 proti, 4 pa so se glasovanja vzdržali.
24 zborov vclivcev na podeželju se je udeležilo 1208 občanov, od tega jih je za uvedbo samoprispevka glasovalo 1110, 18 proti, 53 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Udeležba na zborih je bila večja, kot je glasov, ker so se udeležili zborov tudi nekateri, ki so že glasovali v delovnih organizacijah.
Po sedanjih nepopolnih podatkih so najbolj uspeli zbori yolivcev v vaseh ob cesti Kočevje—Brod na Kolpi in Kolpski dolini. Izjema je ie Predgrad, kjer je bilo 21 glasov za samoprispevek, 4 proti, 21 pa se jih Je glasovanja vzdržalo. V Vasi-Fari in okoliških' zborih^ volivcev je po oceni (uradni podatki še niso znani) prišlo na volišča od 75 do preko 95 odstotkov vpisanih volivcev in so vsi glasovali za samoprispevek.
J. P.
VRATA :	, I OKNA
in les POLKNA
ribnica KREDIT
OD 4. DO 14. JUNIJA
Nekako od 6. junija dalje nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, včasih tudi trajeu dež. Okrog 9. in 13. junija vmes eno do dvodnevno izboljšanje vremena.
Dr. V, M.
tedenski
mozaik
Amerišiki cariniki so zaskrbljeni zaradi orožja, ki ga ameriški vojaki iz Indokine pošiljajo kot »spominke« domov. poleg orožja pošiljajo tudi ročne bombe. Samo v enem dnevu so cariniki zaplenili za eno sobo orožja, če so ameriški cariniki zaskrbljeni zaradi »uvoza« orožja,- pa je lahko svet še bolj zaskrbljen	zaradi »izvoza«
ameriškega orožja, bomb in smrti... V zadnjem času se zgrinja na ameriški Kongres toliko protivojnih demonstrantov. da so nekateri senatorji izjavili, da bodo govorili samo z demonstranti iz svoje zvezne države, če bi hoteli sprejeti vse demonstrante, ne bi mogli delati nič drugega, kot jih poslušati... Kamboški režim Lon Nola je preimenoval nekatere ulice v Phnom Penhu. Tako je bulvar Mao Ce Tunga postal bulvar predsednika Nizona. Morda pa to preimenovanje ni dokončno .. Britanski premier Wilson je bil v zadregi. kaj naj uradno reče po ameriškem vdoru v Kambodžo, da se ne bi zameril Američanom in svojemu proame-riškemu zunanjemu ministru, V parlamentu je zato dejal: »Spričo tako dolge vojne in dolgega razočaranja nad izjalovljenimi hitrimi rešitvami je razumno izrazitu dvom. ali bo ta odločitev (vdor v Kambodžo) prinesla hiter mir ali bo ustvarila položaj, ki ga bo težko obvladati.« S to izjavo se nhjbrž m preveč zameril ne Američanom ne svojemu zunanjemu ministru .. Predsednik Filipinov, Marcos. je še vedno živ. čeprav mu je neki vedeževalec prerokoval, da ga bodo ubili., Morda je živ tudi zato. ker so skrbno poskrbeli za njegovo varnost Med drugim so premestili na deželo nekega majhnega in suhega pisarja, ker je vedeževalec povedal, da bo predsednika ubil majhen in suh človek . . Obisk predsednika rasistične južnoafriške vlade Vorsterja v Malaviju je vzbudil ogorčenje v drugih afriških državah, ki obsojajo apartheid m rasistične režime. predsednik Malavija dr. Hastings Banda pa si očitno misli, da je vsak denar dober. četudi je od rasistov. .
Zajamčene cene in pogodbe
»GRUDA« je pred dvema letoma sklenila pogodbe z živinorejci za 6000 mladih pitanih goved, lani za 15.000, letos pa predvideva že 46.000 -Bo uresničila tak program?
Ob koncu aprila je bilo končano sklepanje petletnih pogodb za pitanje mladih goved in triletnih pogodb za pitanje prašičev; za to živino jamči odkupne cene zvezni sklad za pospeševanje živinoreje in za izvoz živine in mesa. Zajamčene cene so nekoliko nižje od sedanjih tržnih, a višje od tistih, ki jih je jamčil zvezno zavod za materialne rezerve. Za prvovrstno pitano govedo je zajamčena cena 7,20 din za kilogram žive teže, za prašiče pa 6,00 din.
Sedanje tržne cene goved in prašičev so visoke. Take pa ne bodo ostale tri ali pet let. Gotovo se bo prej ponovilo, kar se je že večkrat: izredno visoke cene se v kratkem času znižajo pod proizvodne stroške. Sklad za pospeševanje živinoreje naj bi to preprečil s takimi zajamčenimi cenami, ki bodo za živinorejce še spodbudne. Pomagal pa bo le tistim družbenim in zasebnim živinorejcem, ki so sklenili ustrezne pogodbe in jih registrirali pri njem.
TELEGRAMI
LIMA — Zadnjega maja je Peru prizadejal najhujši potres tega stoletja. ki so ga zabeležili tudi pri nas. Po prvih poročilih je samo v ozki dolini Iaylas izgubilo življenje 5000 ljudi. Več mest in krajev je potres zravnal z zemljo. Katastrofalni potres je trajal 40 sekund, njegovo središče Da je bilo 600 kilometrov severozahodno od Lime.
PHNOM -*PENH — Kamboška vlada Lop Nola je s 1. junijem uvedla izredno stanje v Kambodži ter smrtni; in druge kazni za tiste, ki ne bodo spoštovali politike vlade.
DUNAJ — Na Dunaju je bil izredni kongres KP Avstrije, ki je poskušal izgladiti nasprotje med tremi strujami v partiji Za zdaj še niso sporočili, kdo je bil izvoljen v vodilna telesa partije.
TEL AVIV — Izraelski zunanji minister Aba Eban je v Intervjuju po izraelski televiziji pozval ZDA naj »intervenirajo in preprečijo novo vmešavanje« Sovjetske zveze na Srednjem vzhodu.
MOSKV \ — Sovjetski list »Iz-vestija« je obtožil Kitajsko, da oskrbuje 7 opremo in hrano ameriške čete, ki se bojujejo v Jugovzhodni Aziji List piše. da so kitajski voditelji močno odvisni od Hong Konga za zlato in trdne de vize Kitajska hrana in oprema iz Hong Konga pa gre naravnost k Američanom — Dišejo »Izvestija«
| Koliko pogodb je bilo sklenjenih?
Večina slovenskih zasebnih živinorejcev pravi, da o sklepanju takih pogodb ni veliko slišala, nekateri sploh nič. Točnih številk nimamo. Po raznih ocenah poslovnega sodelovanja pri pitanju živine pa se lahko vprašamo, kako se je naše kmetijstvo sploh uspelo obdržati na sedanji ravni. Seveda na škodo kmetov. Okrog tri če* trtine vseh dohodkov iz kmetijstva daje živinoreja. Vzlic temu je živinoreja slabo organizirana. Ogroža jo vsak prepih na trgu, ki se pojavi zaradi neorganiziranosti. A vzlic temu taka oklevanja. Bolj pri nekaterih kmetijskih organizacijah kot pri. kmetih. To potrjujejo samorastniška društva živinorejcev za vzajemno pomoč, ki so si že ustanovila republiško zvezo.
Za načrtno in pogodbeno pitanje in prodajo živine je več možnosti. Sklad repub liških rezerv je zbral za organizirano pitanje goved 10 milijonov din. Se vedno niso uporabljena vsa sredstva. Izvozno-uvozno podjetje »Gruda« v Ljubljani pa sklepa z živinorejci take pogodbe, da jim preskrbi tudi teleta in jim plača prirastek po dogovorjeni ceni. Pred dvema letoma je sklenilo po
IZVIREN PROTEST — Ameriška mladina na najrazličnejše načine protestira proti vojni v Indokini. Med njimi tudi s simboli miru in protesta proti vojni, ki so si jih narisali na študentske halje. Slika prikazuje študente in študentke na univerzi Massachusetts med slovesnostjo podeljevanja diplom.	Telefoto:	UPI
IZREKI
Nekateri obrambni ministri so pravzaprav napadalni ministri.
Z lačnim je hudo, s presitim še huje.
Zaradi dolgih las si ni vredno delati sivih las.
Jezik diplomatov in politikov bodi člove-ščina!
Henrik Zbil
godbe za 6000 pitanih telet, lani že za 15.000, letos pa načrtuje 46.000. Ker v Sloveniji ni moglo najti toiiko rejcev, sklepa pogodbe tudi v drugih republikah. S kmeti sklepa pogodbe s posredovanjem kmetijskih organizacij.
I Za primerjavo poglejmo še v Vojvodino. Poročila pravijo, da je poslovno združenje živinorejcev in mesne industrije registriralo pri zveznem skladu za pospeševanje živinoreje in izvoza živine in mesa pogodbe za več kot 170.000 mladih pitanih goved in za več kot milijon pitanih prašičev. Toliko za letos. Za prihodnja leta imajo sklenjenih še več pogodb. Leta 1972 bodo po doslej sklenjenih pogodbah spitali in prodali poldrugi milijon prašičev, v petem le tu pogodb pa že 213.000 goved. Ali bo naša neorganizirana živinoreja lahko tekmovala‘s tako prirejo?
■ In kdo bo kriv, če ne bo mogla? Vsi in nihče! Z jezo pa se ne da pomagati. Takrat se bo prepozno jeziti. Rejo in prodajo živine je treba načrtovati tako, kot delajo konkurenti.
Jože Petek
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
M DOLGOROČNI PROGRAM SLOVENIJE — Delegati vseh slovenskih občin so prejšnji teden obravnavali v republiški skupščini os nutek izhodišč za sestavo resolucije o dolgoročnem ekonomsko-po-litičnem razvoju Slovenije (do leta 1985t Ta izhodišča obetajo Sloveniji v naslednjem obdobju policentričen razvoj. To pomeni, da se ne bo razvijalo le republiško središče, pač pa vsa živi jensko sposobna središča. To sposobnost pa so v zadnjem desetletju pokazali številni kraji kot npr. Novo mesto, Nova Gorica. Cerknica, Velenje, Murska Sobota in še mnogi drugi. Razprava na omenjenem zboru pa je opozorila, da v prihodnjem obdobju ne bodo imeli odločilne vloge za razvoj posameznega kraja in celotne Slovenije samo kapital in pridne roke, marveč tudi razgledani in strokovno sposobni ljudje
■ TISA ČEDALJE BOLJ GROZI — Po katastrofalnih poplavah v Romuniji se velikanske vode valijo po rekah, zlasti po Tisi, v našo državo, že v nedeljo zvečer je Tisa pri Sen-ti narasla na 897 cm. kar je 11 cm več, kot je bila Tisa globoka leta 1932 ko so bile katastrofalne poplave Kakih 300 km dolge bregove Tise ljudje mrzlično utrjujejo z nasipi. Na pomoč so prihitele tudi enot*- JLA V Bečeju so že v nedeljo izselil prebivalce 76 ogroženih hiš, prav tako pa izseljujejo ljudi v nekaterih drugih krajih
■ KONFERENCA ZKS O KMETIJSTVU — Dne 25 junija bo konferenca	komunistov	Sloveni-
je obravnavala naloge komunistov pri razvijanju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu.
■ STANARINA ŠE NE BO ZVIŠANA? Zvezni zavod za cene je predlagal zveznemu izvršnemu svetu oziroma zvezni skupščini, da se stanarine s 1. julijem letos še ne bd zvišale, kot je bilo predvideno, marveč naj bi jih »zamrznili« do konca leta, da ne bi še s tem prizadeli standarda. Ce bo predlog sprejet (o njem bo zvezna skupšči-
Razvoj vseh sposobnih središč
sklepala še v tem mesecu), si io najemniki stanovanj sicer nekoliko oddahnili, nateklo pa se bo manj denarja za gradnjo novih stanovanj. Vprašanje je, kateri konec šibe je manj boleč.	»
■ KMEČKA OHCET 1970 — V soboto je na ljubljanskem magistratu reklo svoj »da« v raznih jezikih 14 parov iz raznih držav. Letošnje kmečko ohcet si je ogledalo kakih 70.000 ljudi, po televiziji pa so jo lahko spremljali v 30 evropskih in afriškiludržavah Ljubljanski hoteli so bili zasedeni do zadnjega kotička. Tako je »kmečka ohcet« prerasla v veliko mednarodno turistično prireditev.
■ LJUBLJANA — BEOGRAD:
6 UR — V soboto je iz Zagreba prvič odpeljal v Beograd električni vlak. Na elektrificirani progi bodo vlaki vozili dosti hitreje, tako da bo potovanje od Ljubljane do Beograda trajalo manj kot šest ur (do slej 9 ur), iz Zagreba do Beograda pa štiri ure. To je hkrati največja pridobitev novega voznega reda na železnici, ki je začel veljati 31. maja.
■ MINIMALNI OSEBNI DOHO
DEK — 500 ND — Republiški izvršni svet je sprejel predlog zakona o minimalnem osebnem dohodku. Ta zakon bo zagotovil delavcem v naši republiki najmanjši osebni dohodek 500 dinarjev mesečno v primeru če delovna organizacija zaide v težave.
■ IZ LITOSTROJA LETNO 15 TISOČ VOZIL? V pkviru sodelovanja med francosko avtomobilsko firmo Renault in ljubljanskim Litostrojem naj bi Litostroj poslej montiral najmanj 15.000 renaulto vih avtomobilov letno.
■ SPET DRAŽJE AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE? Združenje zavarovalnih organizacij Jugoslavi je trdi, da so imele zavarovalnice lani — kljub 40-odstotm podražitvi zavarovanja — 48 milijonov dinarjev zgube pri obveznem zavaro vanju Zato se zavzemajo za zopetno podražitev avtomobilskega za varovanja, medtem ko Avtomoto zveza Jugoslavije to zahtevo zavrača kot neutemeljeno.
tedenski zunanjepolitični pregled \
Predsednik Nixon je pred nekaj dnevi obiskal univerzo v zvezni državi Tennessee in verski shod avangelista Billy-ja Grahama. Pri prvem obisku je N'ixon hotel vsekakor pokazati, da bi se rad pogovarjal in sporazumeval z ameriško mladino, ki je dvignila tako močan glas protesta, ko je pred dobrim mesecem ukazal ameriškim četam, naj vdrejo v Kambodžo. Resnica pa je tudi ta, da je univerza Tennessee ena izmed redkih univerz v ZDA v tem trenutku, kjer se lahko prikaže predsednik ZDA, ne da bi ga študenti izžvižgali ali ga celo ogrožali.
Pri drugem obisku — na verskem shodu Billyja Grahama — pa je Nixon očitno računal na to, da bo pridobil po tradiciji bolj desničarsko in okostenelo javnost v tako imenovanem »biblijskem pasu« v ZDA. Ta javnost ni Nuconov naravni zaveznik, toda sila kola lomi. Nixon si je po vdoru ameriških čet v Kambodžo odtujil precejšen del svojih »naravnih« zaveznikov in trenutno si jih išče drugje Pri tem pa poskuša na vse kriplje doseči spet politično ravnotežje in spraviti nezadovoljneže nazaj v svoj tabor.
Njegova glavna karta je izjava, da bo do 30. junija letos nepreklicno odpoklical iz Kambodže vse ameriške vojake. To naj bi pomirilo najbolj razburjene duhove. Pri tem računa, da se ameriško javno mnenje ne bo toliko razburjalo, če ostanejo v Kambodži južni Vietnamci kot ameriški zavezniki, flkrati krožijo govorice da bo Ni-xon v enem letu odpoklical še 150.000 ameriških vojakov tz Južnega Vietnama Skratka. Nixon si kupuje čas in upa. da se bo burja zaradi ameriškega vdora v Kambodžo stišala.
Pomirjevalna zagotovila je Nixon dal tudi pomembnim predstavnikom finančnega sveta z Wall Streeta. Morda je s tem tudi nekoliko prispeval k presenetljivemu okrevanju borze na Wall Streetu. kjer so delnice po vztrajnem padanju vrednosti — nekateri so začeli že govoriti o letu 1929 — začele ponovno skakati. Tako je v 24 urah pretekli teden vrednost industrij-
PARIZ — Franclja je opravila novo eksplozijo atomske bombe »velike moči« v ozračju. Med poskusi, ki so se začeli 15. maja na Pacifiku bo Francija opravila osem cksnlofl j.
KARTUM - Predsednik ZAR Naser |e med obiskom v Kartumu izjavil, da ZAR ni samo v vojni z Izraelom, ampak tudi z ZDA »v oodobi Izraela«. Poudaril le. da bo SZ Se naprej DoSiliala orožje arabskim državam To bo trajalo, dokler bodo arabska ozemlja okupirana.
skih delnic na VVali Streetu poskočila za 20,95 točk. Samo v dveh dneh je vrednost delnic poskočila za rekordnih 53 točk. Tako so špekulanti v nekaj dneh izgubili ali zaslužili na milijone dolarjev.
Kaj se je zgodilo? Ali so zdaj izginili razlogi, zaradi katerih je prišlo do takih padcev na borzi? Niti en vzrok krize ni bil odpravljen, še zmeraj grozi gospodarska
N xonove
delnice
recesija, se zmeraj je za ame« riške razmere rekordno število' brezposelnih, še vedno je na domači fronti zelo nemirno in še vedno traja vojna v Indokini. Resnica pa je najbrž v tem, da je ameriško gospodarstvo kljub vsemu tako trdno, da so bili skokoviti padci verjetno posledica panike po ameriškem vdoru v Kambodžo, da so zdaj delnice takb poskočile, ker so poslovni krogi uvideli, da še ni konec sveta, in da se bodo zdaj delnice umirile na neki razumni ravni.
O Cejlonu je bilo v zadnjem času malo slišati. Tudi napoved volitev ni vzbudila v svetu posebne pozornosti. Toda ko je javnost zvedela za rezultate volitev, se je ves svetovni tisk razpisal o teh volitvah.
Volitve so prinesle presenetljivo veliko zmago gospe Siri-mave Bandaranaike in zdru-žene opozicijske fronte. Izmed 151 možnih mest v parlamentu jih je fronta dobila kar 116. Samo stranka gospe Bandaranaike brez zaveznikov — Stranka svobode — je dobila 85 sedežev in s tem absolutno večino. Prej jih je imela komaj 40.
To je bil uničujoč poraz desničarskega premiera Se-nanavakeja, ki je pred petimi leti zmagal z obljubo, da bo okrepil cejlonsko gospodarstvo in zavaroval »pravo demokracijo pred vdorom marksizma«. Toda za Cejion-ce je očitno beseda demokracija prazen pojem, ko je vsak neti brez dela in. ko .je nihanje cen za surovine občutil predvsem mali človek.
Gosna Bandaranaike ho nacionalizirala banke in uvozne družbe in uvedla ljudske odbore In »svete zaposlenih« V zunanji politiki na je znana kot nrlstaS politike neuvrščenosti in obrambe cejlonske neodvisnosti.
2
\DOLENJSKI
KEMOOPREMA se bo širila
Na zadnji občinski seji v Trebnjem so odborniki sprejeli odlok o sprejetju zazidalnega načrta industrijskega rezervata KEMOOPREME v Trebnjem. DOMINVEST iz Novega mesta ji je že naredil zazidalni načrt, podjetje pa namerava graditi proizvodno dvorano in manipulacijski prostor.
Z lastniki zemljišča, kjer naj bi KEMOOPREMA gradila, pa še niso našli skupnega jezika. Podjetje ponuja po 5 dinarjev za kvadratni meter, lastniki pa zahtevajo 10 dinarjev. *
Kot kaplja v morje
-	Na območju metliške občine bo 12 krajevnih skupnosti letos dobilo samo 30.000 dinarjev, kar je polovico manj, kot so iz proračuna dobile lani. Krajevne skupnosti Grabrovec, Drašiči, Gradac in Slamna vas bodo dobile samo 1000 din za celoletno dejavnost; 1500 din dobijo na Jugorju; 2500 din na Lokvici in na Božakovem; 3000 din dobijo Rosalriice; 3500 din Radoviča; 4000 din t>obravice in 4500 din Podzemelj in Suhor. Seveda so ta sredst\>a kot kaplja v morje proti vaškim potrebam, računajo pa, da bodo s tem denarjem ob veliki pomoči prebivalstva le nekaj naredili.
NOVO V ZADNJIH DNEH
Medtem ko ima večina dolenjskih prenočišč enotne cene za vse leto, so ponekod s 1. junijem začele veljati dražje, sezonske cene. Na ta način so napovedali prihod glavne turistične sezone tudi na Otočcu, kjer so se prenočišča v poprečju podražila za 10 dinarjev, kakor je razvidno iz letošnjega cenika, ki ga je izdala Dolenjska turistična zveza.
Tam, kjer imajo tri različne cene, velja v maju in juniju nekaj cenejše prenočišče, kot bo v juliju in avgustu. Tako je na primer tudi. v Dolenjskih, Ča teških ter šmarjeških Toplicah.
Zaenkrat imajo hoteli na Dolenjskem oddanih kar precej prenočišč; če vreme ne bo nagajalo, lahko pričakujemo tudi več kopalcev, ki so bili doslej prava redkost v toplih vodah termalnih bazenov. V Krki in Kolpi pa menda letos še ni bilo junaka...
Frtrteffa
Podjetje KREMEN — Novo mesto
razpisuje
za soboto, 6. junija 1970, s pričetkom ob 9. uri
javno dražbo za prodajo naslednjih gospodarskih poslopij v vasi Veliki Koren, p. Raka:
a) 2 DVOJNA KOZOLCA (TOPLERJA)
s štirimi in šestimi okni, oba krita s slamo
b) 2 SKEDNJA (PODA),
krita s slamo in opeko
c) GOVEJI HLEV,
zidan, krit z opeko, tlorisna razmera 18,40 x 6,10 m
d} 2 STANOVANJSKI HIŠI:
lesena v razmeri 14,00x7,00 zadana v razmeri 13,00 x 7,00 *	Obe	hiši sta kriti z opeko, ki je v zelo dobrem stanju.
e) DVA LESENA SVINJSKA HLEVA,
krita z opeko in primerna za prestavitev
f) 2 KAŠČI,
obe kriti z opeko, v tlorisni izmeri 12,00 x 5,00 in 10,30 x 6,70
g) LESENO DRVARNICO, '
krito z opeko in primerno za prestavitev, v razmeri 4,50 x 3,50
Vse navedene objekte prodajamo zaradi razširitve eksploatacije kremenčevega peska in jih bodo morali kupci odstraniti takoj po izselitvi prejšnjih lastnikov.	»
Interesenti si vse navedene objekte lahko ogledajo na kraju samem v vasi Veliki Koren.
Kupci bodo pred pričetkom dražbe morali 'položiti do 10 odstotno varščino, računano od izklicne cene, kd bo za vsak objekt posebej objavljena pred pričetkom dražbe.
V PONEDELJEK ZJUTRAJ so »Pionirjevi« gradbinci odprli v Novem mestu še eno gradbišče: začeli so s pripravljalnimi deli za dozidavo dvfeh novih traktov ob sedanjem kirurškem in otroškem oddelku bolnišnice v Kandiji. Na sliki: novomeška bolnišnica, v kateri so že tolikim prebivalcem naše pokrajine vrnili zdravje (Foto:
Polde Grahek)
Dograditev novomeške bolnišnice
Šele sedaj bo uresničen prvotni načrt o izgradnji novomeške bolnišnice, katere idejni koncept izvira že iz sredine petdsetih let
Podjetje Pionir bo te dni začelo graditi za seda-.	njo	novo kirurgijo v Kandiji dva nova prizidka. V
teh prostorih bosta novoustanovljena nevrološki .'n okulistični oddelek s po 30 posteljami, ki ju novomeška bolnišnica doslej ni imela. Sem bodo preselili tudi dermatološki oddelek, s čimer bo interni oddelek pridobil 30 postelj sedanjega oddelka za kožne bolezni. Hkrati bodo v nove prostore preselili transfuzijsko postajo iz sedanjih kletnih prostorov na gine-kološko-porodniškem oddelku.
Podrobnejše
podjetja.
informacije o prodaji se lahko dobe v splošnem sektorju
Vsi ostali pogoji bodo objavljeni pred pričetkom dražbe.
šeie z dograditvijo teh novih oddelkov bo bolnišnica v Novem mestu postala zaključena celota in osrednja bolnišnična ustanova v pokrajini, ki bo lahko sprejemala pretežno večino bolnikov in jim nudila vse, kar zahtevajo načela sodobne medicina, šele z novima od-lokoma za ne\p-ologijo in okulistiko (za živčne in očesne bolezni) bo tu omogočeno zdravljenje tudi tistim bolnikom, ki so jih morali doslej odklanjati oziroma pošiljati na zdravljenje drugam.
Ugled daje novomeški pokrajinski bolnišnici predvsem njeno dobro delo, ki ga zagotavlja strokovno visoko sposoben zdravniški kader in splošna urejenost oddelkov, ki razpolagajo s sodobnimi pripomočki za zdravljenje. Zdaj ima bolnišnica devet oddelkov (kirurški, interni, gine-kološko-porodniški, pljučni, otroški, dermatološki, infekcijski, rehabilitacijski center in otološki oddelek), ki so imeli lani skupno kar 194.116 oskrbnih dni. Štirje oddelki iarned njih so predvideni načrt oskrbnih dni celo presegli.
Zasebni obrtniki in gostilničarji: do 10 delavcev?
V	zvezni skupščini je gotov prvi osnutek novega zveznega zakona o osebnem delu1 občanov. Republike in pokrajine n^j bi s svojimi zakoni podrobneje obravnavale to področje, zvezni zakon pa bi se omejil le na določanje zgornje meje za osebno delo. Po prvih podatkih bi zasebni obrtniki in gostinci lahko zaposlili do 10 delavcev, ne upoštevajoč družinske člane in učence v gospodarstvu (doslej:	največ
5 delavcev). Ce bi se združila dva obrtnika, bi smela po tem predlogu zaposliti največ 16 delavcev, republike pa bi to številko lahko tudi zmanjšale, 3e bi se jim zdelo potrebno. — Zasebnim avtoprevoznikom naj bi verjetno v bodoče dovolili enega sovoznika, lahko pa bi meli tovornjake do 8 bon, morda celo do 10 ton. Zasebni taksisti bi imeli pravico do voženj avtomobilov z 9 sedeži (vključno s šoferjevim) namesto sedanjih 5 sedežev.
Ko so pred leti dogradili nove oddelke bolnišnice v Kandiji, je veljalo mnenje, da bo obseg kirurškega oddelka s J38 posteljami za dalj časa zadoščal potrebam pokrajine. Pokazalo pa se je, da je prav ta oddeiek.že več let zapovrstjo zaseden do 90-od-stOtno, kar za 5 do 10 odstotkov presega dovoljene mere.
Zvedeli smo, da bo bolnišnica približno tretjino potrebnega denarja za dograditev prispevala iz svojih skladov, ostalo pa bodo bančni krediti. Podjetje PIONIR bo dogradilo in zasteklilo nova prizidka do letošnje jeseni, otvoritev oddelkov pa pričakujejo v poletju 1971.
Vodstvo bolnišnice bo poskrbelo tudi za strokovno usposobljeno osebje.'
Zdravstvena zaščita prebivalstva v pokrajini bo z dograditvijo novomeške bolnišnice precej pridobila. Z novimi prostori bo bolnišnica zaokrožila svoje delovanje, pacientom iz vseh dolenjskih krajev, s kočevskega območja in delno tudi iz sevniške občine ter iz obrobnih hrvaških krajev pa bo lahko pomagala še uspešneje kot doslej.
A.	V.
Kruh se je podražil
Predlog o podražitvi kruha, ki ga je dalo ljubljansko podjetje 2ITO, je naletel na ugovore odbornikov občinske skupščine v Krškem. Za podražitev so končno le glasovali, vendar so tudi zahtevali, da bi tudi pridelovalci pšenice imeli kaj od tega. Kilogram črnega kruha bo odslej veljal 1,60 din, kilogram belega kruha pa 2,40 dinarjev.
C* *	•	v	v
Sejmišča
Novo mesto: za govedo ni kupcev
1.	junija je bil novomeški sejem precej živahen. Naprodaj je bilo 691 pujskov in 58 glav govedi. Medtem ko so pokupili 463 prašičkov, pa za govedo ni bilo zanimanja. Vsega je bilo odkupljenih
10	glav. Cene: pujski 200 do 600 din,voli 7.20 do 7.80 din, krave 4 do 4.50 din, mlada živina 7 do 7.50 din.
Brežice: živahen sejem
V	soboto, 30. maja, je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 737 prašičkov, prodali pa so jih 600. Mlajše pujske so prodajali po 13 din kilogram, za večje pa so zahtevali 8 dinarjev od kilograma.
na zalogi imamo ročne motorne kosilnice
ALPINA
moč: 4,5 KM prostornina: 98 ccm širina grebena: 90 cm učinek 3000 mVuro
cena: 4.775.- din ali 140.000.- lit in 1008.- din rezervni deli in servis zagotovljeni! dobava takoj!
cosmos
zastopstvo tujih firm: alpina, bertolini, gibo, same, alfa romeo, m.a.n.,... Ljubljana, Celovška 32 Zagreb, Trg žrtava fašizma 1
6t. 23 (1054) — 4. VI. 1970
DOLENJSKI LIST 3
IZ TRNJA IN ROŽ POROJENA SVOBODA V SPOMINIH AKTIVISTOV
Pripoved dveh — Toneta Strniše-Kostje in Slavke Kersnik — je samo drobec mnogih doživetij in velikega dela, ki so ga opravljali aktivisti v času NOB. Z njihovo pomočjo se je začela oborožena vstaja, nato pa so sprejemali partizansko ljudsko vojsko na vsakem koraku in ji omogočali življenje, razvoj in boje. Bili so oči, ušesa in roke partizanov, kot je lepo povedal tov. Strniša. Delali so za partizane in ostajali na svojih mestih pod udarom sovražnika, ter gledali iz oči v oči■ Poseben pogum je "bil potreben za to. Iz njihovega dela in prizadevanj je nastajala nova ljudska oblast. Mnogo trnja in mnogo rož so spleli kot aktivisti v venec svobode v štirih letih boja. Ob njihovem zboru, prvem po vojni, ki bo v Dolenjskih Toplicah, jim izrekamo iskreno zahvalo za njihove neprecenljive žrtve in prispevek v velikem revolucionarnem boju naših narodov!
razdelili delo. Kar nas je bi. lo mlajših, smo dotlej delali sami s fanti po vaseh in jih pripravljali za v partizane, starejši pa so pod Šlibarj e-vim vodstvom skrbeli za druge’ stvari. Stari politični delavci Rudo Zupanc, Maks in Pavle Henigman so se že prej, takoj po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, u-maknili v Rog.
Mladinci in mladinke so zbirali kozarčke za zdravila
V jeseni 1942 sva se oglasila s Cirilom Kulovcem ob 11. uri zvečer na mojem domu v Dolenjskih Toplicah. V Bučarjevem mlinu pri Toplicah bi morala vzeti nekaj moke za našo enoto. Nisva se nameravala muditi. Mama me je bila vesela, ker sem se redko oglašal doma. Ko sva se s Cirilom najedla, sva se zaradi utrujenosti vdala njenim prošnjam in ostala čez noč. Odklonila sva posteljo in legla kar naklopa v kuhinji. Naročila sva, naj naju ob četrti uri zjutraj zbudi.
Zjutraj sva se odpravila proti mlinu. Ko sva bila kakšnih 150 metrov od hiše, je nekdo pritekel za nama in zaklical: »Ne hodita v mlin, tamo so Italijani in tudi v Toplicah so že!« Ubrala sva jo v hrib.
Res so Italijani že nekaj minut nato, ko sva odšla od doma, obkolili hišo. Imeli so mojo fotografijo in po vsej sili so hoteli zvedeti, kje je Tone... Domači so tajili. Med preiskavo So v podstrešni sobi odkrili še toplo posteljo. Zavpili so, da je v njej spal »Antonio« ... Naši so dopovedovali. da je to pastirč. kova postelja. Pripeljali so fanta in ta je moral leči vanjo. Italijani so mu kazali mojo sliko in vpraševali, če me pozna Pretepali so ga, toda 11-letni fantek, ki me je še prejšnji večer videl, je vztrajno zanikal. Tako so mi' aktivisti prvič rešili življenje, — se spominja Anton Stmiša-Kostja iz Dolenjskih Toplic.
Brez prizadevanja'aktivi-stov ne bi bilo bojev in zmag
— Podobnih stvari sem veliko doživel. Za ljudsko partizansko vojsko so bali aktivisti oči, ušesa in roke! Orga. nizacija na terenu je pomenil« za nas vse. Vedeli smo,
kje se je treba oglasiti za hrano, zdravila, prevoz ranjencev in tovorov, pomoč pri prekopavanju cest, rušenju mostov in telefonskih drogov, obvestila o sovražnih premikih, kurirske zveze itd. Aktivisti so obstajali prej kot partizani in preden se je začel oborožen upor. Tudi jaz sem bil aktivist, preden sem šel • v partizane.
Skupaj z Maksom in Tonetom Henigmanom smo že maja 1941 začeli pripravljati fante iz Toplic, Podhoste, Podturna. Meniške vasi in Polja na vstajo. Sestajali smo se pri delu, v gostilnah, na polju, kje ob poti, kadar je le bila priložnost za to Do-kazovali smo, da se z okupacijo ne smemo sprijazniti. Uprli se bomo, zato moramo držati skupaj in biti prijatelji. Orožja ne smemo oddajati, zbirati ga moramo in skrivati, smo si dopovedovali. Svetovali smo, kako se je treba obleči in obuti za odhod v partizane in kako pripraviti na to.
Zbiramo hrano in orožje ter se pripravljamo
2e maja 1941 smo imeli 8 pušk, strelivo, bombe in en puškomitraljez, skrit v gozdičku nad Toplicami. Ta puškomitraljez je vzela novomeška četa, ko je šla v napad na ' Bučko. Puške smo odnesli tej četi marca 1942 k Sv. Petru.
En puškomitraljez smo pripeljali iz Sušic skozi Dol. To-" plice julija 1941 v Podhosto pojoč. Na voz smo naložili malo sena ter posedli na voz in peli. Italijani so občudovali naše petje ... Oktobra 1941 smo se pod vodstvom Martina Šlibar ja. zbrali v gozdu nad starim parkom. Bilo nas je 12; prvič smo se sestali starejša in mlajši. Ustanovili smo odbor OF in sd
ANTON STRNIŠA-KOSTJA
in drug sanitetni material. Hrano smo že 1941 vozili k Jožetu Bradaču v Podhosto. Bil je invalid in je že prej odkupoval gozdne sadeže ter imel skladišče. Sem so naši zaupniki vozili fižol, žito, proso, mast in drugo. Italijani niso posumili, Bradač pa j® vse to odvažal v Rog. Tam smo že urejali skladišča, krojaške in čevljarske delavnice, da bi bilo ob vstaji vse nared.
Mule so se prenajedle plesnive rožičeve moke
Marca 1942 so Italijani pri. pravljali akcijo v Rog. Mule, ki naj bi nosile tovore, so napajali v Toplicah v čebrih, ki s© stali za gasilskim domom ob potoku Sušica. Dan pred italijanskim pohodom so Tone Henigman in sestri Angela in Pepca priskrbeli iz Ljubljane strihnin. Pri He-nigmanovih so v kuhinji strup skuhali, Jože Šobar pa ga je ponoči zlil v čebre. Italijani so zgodaj zjutraj napajali mule in šest mul je kmalu nato poginilo, večina drugih pa je bila za nekaj časa onesposobljena. Akcijo so morali odložiti.
15. julija 1943. so italijanski vojaki v onemoglem besu zažgali v Dol. Toplicah Strniševo (požar na sliki) in Sobarjevo domačijo. Stmiševa hiša je pogorela do tal, Sobarjevo, ki je bila na robu Toplic, pa je rešil neki domačin, ki jenied tem, ko so Jo Italijani požigali, zavpil: »Partizani gredo!« nakar so jo Italijani urnih nog ubrali.., Vaščani so nato ogenj pogasili.
Italijani so zaprli vse He-nigmanove čevljarje in oba sodarja, ki sta naredila čebre. Dr. Konvalinka, zdravnik iz Toplic, je moral pregledati vodo. Seveda je ugotovil, da je zdrava, (ob doli-* vanju vode v čebre se je strup razredčil) in izrazil mišljenje, da so se mule prenajedle plesnive rožičeve moke, s 'i tero so jih Italijani hranili. Italijansko vojaško vodstvo je to mnenje sprejelo, čeprav so sumili; da ni tako...
Po osvoboditvi Toplic v maju 1942 smo takoj ustanovili odbore vaške zaščite in vaške odbore v Dol Toplicah, Podturnu, Podhosti in Gornjih Sušicah. Organizirali smo opazovalnike in straže, ljudem pa razdelili živilske nakaznice, ki smo jih zasegli v Dol Toplicah. S temi nakaznicami so ljudje nato odhajali po živila v Stražo in Novo mesto m jih oddajali partizanom.
Veliko delo je danes droban, lep spomin
— Zbirali smo hrano za partizanske bolnice, otroci so Po gozdu nabirali smolo in gozdne sadeže; kadar so prišle enote, smo jih razmestili po hišah in partizane hranili _ dekleta so jim prala perilo in jim šivala, imeli smo organizirane voznike za prevoze ranjencev in blaga. Partizani so prihajali in odhajali, mi pa smo ostajali doma in se bali najhujšega, — pripoveduje Slavka Kersnik, 78-letna upokojena učiteljica, ki ima to-pliško vojno zgodovino opisano v svojem dnevniku.
— Spominov je na pretek in dandanes so vsi lepi! Spomladi 1942 so novomeški železničarji pod vodstvom tov. Jazbinška in Zupančiča odrinili z novomeške postaje dva vagona, polna hrane m obleke, na stranski tir. Vagona sta obstala pri Grubi j ah med Ceščo vasjo in Cegelnico. Ponoči so jih partizani na roke odrinili še dalje, razložili, prepeljali blago s čolni čez Krko, naložili na vozove in odpeljali v Rog. To je danes povedano v nekaj besedah, takrat pa je terjalo veliko temeljitih priprav in previdnosti ter pravo mobilizacijo. Vlak, ki je drugi dan zjutraj peljal proti Straži, je v vagona previdno odrinil in prazna sta prispela v Stražo.
Nemec je opazil telefonsko žico
V naši hiši je bila vedno kakšna partizanska enota, in kadar So pridrveli Nemci iznenada, so jo partizani odiku-rili in- večkrat pustili tudi kaj takšnega česar ne bi smeli. S sestro sva zato vedno hiteli »pospravljati«. Tako je 27. marca 1944 ostal v hiši partizanski telefon z vsemi žicami, ko so iznenada pridrli Nemci. Aparait sva vrgli na gnojišče in sneli s sten žice.
Nekaj Nemcev je prišlo tudi k nam. Spraševali so za neko partizansko enoto, ki naj bi bila ustanovljena. V mislih so imeli VDV (vojsko državne varnosti), v katero se’je preimenovala dotedanja (VOS (varnostno obveščeval. na sliužba). S sestro sva rekli, da ne veva nič o tem. Eden izmed Nemcev je pogledal na zid, kjer sva pozabili iztrgati telefonsko žico. Dejal Je: »Poglejte, to pa je telefonska žica! In trdite, da tu ni bilo partizanov!« Hitro sem odvrnila: »Veste, v naši hiši Jo včasih bil italijanski štab, ta iica pa je ostala še od ta-
krat!« in s sestro sva bili rešeni nadlege. Nemci so nato odšli.
»Okuženi« brat. je pregnal vsiljivega podnajemnika
30. decembra 1943 je prišel k nam dr. Igor Tavčar, partizanski zdravnik. Nekaj je
SLAVKA KERSNIK
zbolel in se odločil pri nas pozdraviti in spočiti. Komaj se je okopal, že sva dobili obvestilo, da bodo v Toplicah vsak trenutek Nemci. Povedali sva mu, op pa je dejal: »Terena ne poznam, zato ne bom bežal! Skrijta me!« Spra. vili sva ga v podstrešno odprtino, v katero je bil vhod
skozi .premično desko za posteljo v eni iitfned sob, in mu dali hrane za nekaj dni. Takrat še nisva vedeli, na kako nevaren kraj sva ga spravili, saj je čez pol leta .točno v to skrivališče čez streho udarila nemška mina...
Komaj sva si malo oddahnili, je potrkal na vrata nemški vojak, ki bi rad sobo za oficirja Ponudili sva mu sobo v pritličju, on pa je vztrajal, da bo sobo izbral sam. Jaz sem mu počasi razkazovala sobe, sestra pa je odhitela v podstrešno pred zdravnikovim skrivališčem ter na hitro snela okna in razmetala posteljo. Nemec je obšel vso hišo ;n zašel tudi v to sobo. Očitno mu je najbolj ugajala. Vprašal je, zakaj ni oken. Povedala sem, da so bila uničena ob bombardiranju, pri tem pa se se postavila pred peč, da ne bi videl, da v njej gori. Na srečo še ni bila razgreta . Opazil je križ nad posteljo in menil, da je tu najbrž kdaj stanoval kak duhovnik Odvrnila sem, da je tu ležal moj brat, preden je umrl za kužno boleznijo ... Nemec jo je nato umih nog ubral iz hiše.
Naslednji dan zjutraj so Nemci odšli iz Toplic in z dr. Tavčarjem smo se, čakaje novo leto — bilo je Silvestrovo — iz srca smejali dogodivščini, ki nam je prejšnji dan ježila lase.
MILOŠ JAKOPEC
Mladinci in mladinke iz Dol. Toplic krasijo grob dveh borcev in komandanta bataljona Belokranjskega odreda spomladi 1945.
GRAFIČNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CELJE
ODSLEJ
trg V. kongr»M S. tel. 23-72
KVALITETNO TISKA:
• knjige, revije, časopise;
• kataloge in prospekte ekonomsko propagandnega značaja v eni ali večbarvni izvedbi;
• neskončne obrazce za elektronske ’. računalnike;
• zloženke (snap-out) za racionalizirano poslovanje v različnih .izvedbah
in barvah
OPRAVLJA:
• kartonažerske, knjlgoveške, galanterijske in klišarske storitve
NUDI:
• brezplačne strokovne nasvete pri oblikovanju tiskovin in obrazcev
MMtHtHMNtNINNHtMMtNMMti
4	DOLENJSKI LIST
£t. 23 (1054) — 4. VI. 1970
kultura
in
izobra-
ževanje
OGLE*
DALO
MLA
»DIH
Deset predstav v petih dneh
Prihodnji teden javni nastop mladih novomeških baletnikov iz šole Milice Buhove
Godčeva razstava bo še do 9. junija
Vodstvo Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici se je odločilo, da bo razstavo del akademskega slikarja Franceta Godca iz Ljubljane, odprto pred dnevi na otvoritvi letošnjega Dolenjskega kulturnega festivala, podaljšalo do torka, 9. junica. Razstava je vzbudila veliko zan'manja obiskovalcev in ljubiteljev likovne umetnosti.
Z nastopom ženskega pevskega zbora iz Črnomlja, moškega pevskega zbora iz Dragatuša in pihalnega orkestra iz Metlike se je 30. maja končala belokranjska kulturna revija pod naslovom »Natečaj za Župančičevo nagrado«. V petib dneh se je na črnomaljskem in metliškem odru zvrstilo okrog 600 nastopajočih, med katerimi je bilo več kot polovica mladine. Pripravili so 10 dramskih in glasbenoinstrumental-nih predstav.
Letos so Črnomaljci, ki so bili pobudniki revije, pritegnili k sodelovanju tudi sosednje Metličane, občinski sindikalni svet iz Metlike pa je- prevzel pokroviteljstvo nad revijo.
Domača baletna predstava
Zaključen natečaj za Župančičevo nagrado -Lep začetek belokranjskega poletja
Za konec sedemmesečnega dela bo šola za baletno in estetsko vzgojo pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu priredila v torek, 9. junija, ob 20. uri javni baletni nastop. Prvi del bo obsegal baletne prvine, drugi pa solistične in skupinske nastope.
Baletni večer je s svojimi
Srečanje mladih pevcev
Za zaključek meseca mladosti je bila 31. maja v Kočevju revija šolskih pevskih zborov občin Kočevje in Ribnica. Skupaj je nastopilo 11 zborov, za zaključek pa še združeni zbori skupaj z rudniško godbo. Iz kočevske občine je nastopilo 7 zborov (osnovne šole Kočevje, Struge, Livold in gimnazija) iz ribniške pa 4 (osemletke Ribnica, Sodražica in Loški potok). Vsak zbor je zapel 2 do 3 pesmi.
Dvorana Seškovega doma je bila nabito polna poslušalcev iz obeh občin. SkuD-no je nastopilo okoli 465 pevcev. Pevci iz ribniške občine so ob tej priložnosti podarili vsem nastopajočim miniaturne ribniške spominke vodjem zborov pa večje lesene okrasne krožnike.
gojenkami naštudirala vodi-ljica šole; plesalka, baletna vzgojiteljica in koreografinja Milica Buh. S 157 učenkami je obdelala osnovne plesne korake, estetiko plesnega in odrskega gibanja itd. Vse to bo še v kratkem pospešilo
— v tesnem sodelovanju z gledališko dejavnostjo mladih
— oblikovanje estetsko vzgojnega jedra na Dolenjskem.
Prepričani smo, da bodo starši gojenk in vsi drugi, ki jim je pri srcu razvoj plesne in estetske vzgoje v Novem mestu, baletni večer pozdravili.
Gasparijeva razstava v Dolenjski galeriji
V drugi polovici prihodnjega tedna bodo v Dolenj ski galeriji v Ncvem mestu odprli razstavo del akademskega slikarja Maksima Gasparija. To bo Z8 ljubitelje likovne umetnosti in obiskovalce prireditev v novomeški galeriji pomembeft kulturni dogodek, saj bodo spoznali še enega slovenskega umetnika, čigar dela vzdržujejo most kulturnega poslanstva med preteklostjo in sedanjostjo. Več o novi razstavi v Novem mestu bomo poročali prihodnjič.
SVET ZAVODA POKRAJINSKEGA MUZEJA KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA MUZEJA
za nepopoln delovni čas
POGOJI:
visoka strokovna izobrazba in 5-letna praksa na enakem ali sorodnem delovnem mestu
Kandidati naj vložijo prijave s potrebnimi dokumenti na Svet zavoda Pokrajinskega muzeja Kočevje.
Razpis velja do 15. junija 1970.
Mali kulturni barometer
■ GOSTOVANJE IZ RONCIIIJA
V Sloveniji g06tuje te dni 30-clanski pevski zbor »Giuseppe Verdi« iz Ronchija pri Gorici. Med drugim bo nastopil tudi v Metliki, ki Je pobratena z Ronchi-Jem. Pevski zbor »Giuseppe Verdi« sestavljajo predvsem delavci, uposleni v tržišta ladjedelnici. Nekateri pevci so slovenskega rodu.
■ ODSTOP GENERALICA -Ivan Generalič, znani naivni sli-par. Je pred kratkim odstopil s položaja predsednika sveta galerije v Hlebinah. Domnevajo, da je to storil zaradi prehude poslovnosti te Kalerije, s čimer pa se ne strinja s&mo Generalić.
■ MALA REVIJA FOLKLORE — Med kmečko ohcetjo v Ljubljani
nastopili tudi nekateri folklor •u ansambli. Med drugim so obiskovalci lahko videli: APS »Fran-06 Marolt«, folklorno skupino »Pod-gorac«, »Mirče Acev« lz Prilepa “ragačevske trubače ln dnige. Bila *® revija jugoslovanske folklore v malem.
■ MRAKOVE TRAGKDIJE IZ-
»LE — Mladinska knjiga Je izdala
v knjigi Izbor dram slovenskega dramatika Ivana Mruka. Ta tetralogija obsega predvsem tragedije, katerih glavne osebe so osebnosti iz francoske revolucije ali drugih obdobij. Izid Mrakovih dram Je nedvomno pomemben kulturni dogodek.
■ ŠTIRJE PESNIKI V »N Asi BESEDI« — Zbirka »NaSa beseda« Mladinske knjige prina£g v naslednjih dveh knjigah dela pesnikov: Dragotina Ketteja in Josipa Mur-na-Aleksandrova ter Srečka Kosovela in Mirana Jarca.
■ NOVI DOMAČI DELI _ V
kratkem bo izšel pri Cankarjevi založbi nov roman Bena Zupančiča. To je »Plat zvona«, ki ga Je pisatelj napisal v zadnjem času. Pri isti založbi bo izšla tudi nova pesniška zbirka Vladimira Gajška. Njen naslov |e »Dežela nožev«.
■ NAGRAJENI MONITOR — Na televizijskem festivalu na Bledu je ljubljanska tPleviziJa med drugim tekmovala s Čolnikovim Monitorjem in dobila med tovrstnimi oddajami prvo nagrado.
Na natečaj se je letos prijavilo 11 dramskih in 15 glasbeno-instrumentalnih -skupin iz vse Bele krajine. Na zaključni reviji v Črnomlju in Metliki so se predstavili le najboljši. Z zborovskim petjem so občinstvo in strokovno komisijo (sestavljeno iz dveh domačinov in repub liškega strokovnjaka za to vrstne prireditve) najbolj navdušili ženski pevski zbor iz Črnomlja in vokalni sekstet gimnazije iz Črnomlja, ki ju vodi Franc Zupančič. Lep aplavz med dramskimi pri reditvami je doživelo črnomaljsko PD Miran Jarc s štefančevimi Večnimi lovišči in'gimnazijska igralska skupina z Marinčevim »Spomenikom brez podstavka«.
Vsekakor je treba pohvaliti tudi prizadevnega vodjo dragatuškega pevskega zbora Evgena Cestnika, ki je ob težkih pogojih s svojim zborom dosegel že lepe uspehe, in Tonija Gašperiča, ki se je predstavil publiki s svojim satiričnim kabaretom »Podgane — narodni sovražnik št. 1«. Strokovna komisija je vse predstave ocenila, čas za podelitev nagrad pa bosta določila sirMiikalna sveta iz obeh obč;n.	A.	V.
Dnlenici v Zaaoriu
Na republiški reviji mladinskih pevskih zborov, ki je bila od četrtka do nedelje minuli teden( je nastopilo tudi šest pevskih zborov iz Dolenjske: 88-članski pevski zbor osnovne šole Senovo s pevovodjem Janezom Ceglarjem, 60-članski pevski zbor mirenske osnovne šole, ki ga je vodil Stane Peček, 66-članski zbor osnovne šole Šentjernej (pevovodja Albert Zupanc), 70-članski mladinski pevski zbor osnovne šole Črnomelj s pevovodjem Zupančičem ter zbor osnovne šole Metlika in dekliški pevski zbor iz poklicne šole »Beti«, ki jima je dirigiral Stane Fux.
»Deseti brat« na prostem
V okviru . proslav krajevnega praznika Mime bo v soboto, 6. junija ob 20. uri, nastopilo Slovensko lj*udsko gledališče iz Celja z Inkretovo dramatizacijo Jurčičevega »Desetega brata«. Predstava bo na prostem pod mirenskim gradom. Za gostovanje celjskih gledališčnikov je veliko zanimanje, zlasti še, ker je Inkretov »Deseti brat« nekoliko drugačen od do zdaj dramatiziranih tekstov znanega Jurčičevega romana.
Gostovanje z »Rošlinko«
Novomeško amatersko gledališče se je odločilo, da bo po uspešni premieri Golar-, jeve »Vdove Rošlinke« s to ljudsko komedijo gostovalo po Dolenjski. 14. junija bodo Igralci nastopili v Škocjanu in Beli cerkvi, kasneje pa še v Mimi peči, Brežicah in nekaterih krajih Bele krajine.
Letos brez Dolenjcev
V dvorani Šentjakobskega gledaliSča v Ljubljani se je 1. Junija začelo trinajsto srečanje dramskih skupin Slovenije. Danes bo gledališka skupina »Svobode« Prevalje in Mežica uprizorila Goldoni« jevo komedijo »Sluga dveh gospodov« tdrijsko dramatično društvo pa Sartrove »Nepokopane mrtvece«. Letošnjega srečanja se udeležuje trinajst dramskih skupin, med njimi pa nf nobene dolenjske snodnjeposavske ali belokranjske.
Z roko v roki z vaščani
V tako majhnem kraju, kot je Vinica, ne gre drugače, kot da živijo in delajo složno mladi in stari in se skupaj veselijo uspehov
Na viniškem koncu je tako, kakor še nikoli ni bilo. Komaj dekletce napol odrase v ženo in fant napol v moža, ju že zamika Nemčija. Kam drugam naj bi tudi šla? Do-ma ni kruha, in ko šolski otroci odvržejo šolske knjige v kot, se morajo ozreti za delom.
Mirko Bartolj, učitelj na vi-niški osnovni šoli vodi že drugo leto mladinsko organizacijo v tem kraju. Njegovo delo ni lahko, kajti pomaga mu le 10 najprizadevnejših mladincev, vsi drugi so odšli na tuje s trebuhom za kruhom.
»Spominjam se jih, Ijo so bili še otroci,« pravi Mirko, »ko se vrnejo, pa jih komaj spoznam, saj so v njihovih obrazih že zarisane prve gube.«
Viniški mladinci mislijo, da bi bilo treba odhajanje mla-
Stopiče: radijske šolske oddaje
Na osnovni šoli v Stopičah imajo namesto šolskega glasila že drugo leto lastne šolske radijske oddaje, ki jih urejujejo pionirji sami in jih tudi oddajajo preko šolske aparature po vseh razredih. Radijske oddaje so začeli vključevati tudi v pouk. Prvi uspehi se že kažejo. Pionirji na tak način razvijajo sposobnosti za napovedovanje ter nastopanje pred mikrofonom.
Dve obvestili iz Sevnice
■ RAČUN ZA ELEKTRIKO na
reviji beat ansamblov Dolenjske v Sevnici je po izjavah prirediteljev znašal le toliko, kolikor bi potrošila vsaka gospodinja za pranje s pralnim strojem. O velikanskem računu, ki so ga napovedali novinarji, torej ne more biti govora.
■ CENE PO OBLEKI, ki da jih je menda določal gostilničar gostišča na gradu, so bile prav tako spotika, ki so se je lotili novinarji. Izjavili so, da jih je določal po obleki gosta. Nekdo je bil ali revež ali velik gospod, saj je odnesel pečenko, ne da bi jo plačal.
dih v tujino zajeziti. Najbrž bi* bila najboljša rešitev, če bi na Vinici ustanovili kak obrat, v katerem bi se zaposlili mladi ljudje, rešitev pa je tudi v razvoju turizma v naših krajih.«
— Malo vas je in v majhnem kraju živine. Kakšni so vaši stiki z drugimi krajevnimi organizacijami?
»Pred dvema letoma na Vinici ni bilo mladinske organizacije. Ko smo začeli delati, je bilo treba najprej prebiti staro miselnost:	prepričati
smo morali matere, da njihove hčere ne počnejo nič slabega, če prihajajo redno na mladinske sestanke. Uspelo nam je šele takrat, ko smo starše povabili na zabavno prireditev, ki smo jo sami pripravili. »Vinica je majhen kraj, zato ni čudno, da so v prosvetnem društvu mladinci, da je veliko mladincev tudi med gasilci in še kje. če hočemo složno delati, potem moramo delati z roko v roki: starejši z mlajšimi in obratno.« MARIJA PADOVAN
»Divji« mladinski aktivi
Na zadnji seji občinske konference Zveze mladine občine Ribnica so razpravljali tudi o delovanju »divjih« mladinskih aktivov, se pravi takih, ki jih ni ustanovilo občinsko mladinsko vodstvo.
Za primer so navedli »divji« mladinski aktiv v Loškem potoku in Prigorici. Zanju so zvedeli s plakatov. Prvi je* namreč vabil na igro »Dva najst apostolov«, drugi pa na mladinsko veselico.
Nekatere skupine ali celo posamezniki organizirajo namreč take »divje« aktive le zato, da jim od iztržka ne bi bilo treba plačati davka. Tako gre davek lahko tudi v žep gostilničarja. Mladinci so opozorili pristojne organe, naj ne nasedajo takim »divjim« aktivom, ki prosijo za dovoljevanja za prireditve.
J. P.
Nepozabno srečanje literatov
Prvo srečanje mladih literatov Dolenjske, ki ga je organizirala občinska konferenca ZMS Metlika, bo ostalo vsem obiskovaloem v lepem spominu. Nastopili so mladi literati od vsepovsod, 16 po številu, Recitirali so člani mladinske igralske skupine »Osip šest«. Strokovna komisija — njeni člani so bili Mimi Malenšek, Jože Dular in Smiljan Rozman — ter komisija iz občinstva, ki so jo sestavljali Boris Weiss, Slobodan Udovičič in Vera Pavlovič, sta odločili, kateri sestavki in pesmi zaslužijo naerrade. Zp poezijo ie dobil prvo nagrado Bogdan Končar iz Metlike, drugo skuoi-na »Bela krizantema« iz Novega mesta:	za naiboMšo
prozo ie dobil nagrado Vesel iko Simonovič iz Krnm'a, dru^o nagrado na Zoran Hočevar iz Metlike. Prireditev eto vrvH’ifl Toni GaSioerin in Mft^ka Tanflik. sceno na j'e pripravil Zoran Hočevar.
ni-
Novomeščani gredo v Bihać
Člani predsedstva občinske konference ZMS Novo mesto ter predsedniki aktivov ZM bodo obiskali Bihać. Med potjo si bodo ogledali Plitvička jezera, v Bihaću pa se bodi srečali s tamkajšnjimi mladinci. Novn mesto in Binać že nekaj let gojita tesne prijateljske stike, zato ni čudno, da so navezali tovarištvo tudi mladinci iz obeh mest.
H
Mercator
VELETRGOVINA
MERCATOR
OBRAT
TOVARNA MESNIH IZDELKOV LJUBLJANA, MESARSKA CESTA 1
objavlja naslednja prosta ’delovna mesta:
a) EKONOMSKEGA TEHNIKA
b) ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA
c) VETERINARSKEGA TEHNIKA
č) POKLICNEGA VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
z izpiti B, C. E kategorije
d) KV KUHARICA
e) KVALIFICIRANE MESARJE
f) DELAVCE IN DELAVKE za priučitev
Posebni pogoji:
pod a., c., č., e.: kandidati morajo biti moški Nastop službe je možen takoj
Objava od a. do f. velja 8 dnd od dneva objave v dnevnem časopisu.
Poskusno delo traja 3 mesece.
g) 40 UČENCEV - MESARJEV
h) 3 UČENKE - PRODAJALKE
Pogoji za sprejem v uk so:
kandidat mora imeti z uspehom končano osemletko da kandidat ni starejši od 18 let
prijavi morajo kandidati priložiti: originalno šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, ki dovoljuje delo v živilski stroki.
Rok za sprejemanje prijav tč. g. in h. traja do 30. junija 1970.
Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov:
Mercator — obrat Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska c. 1.
Št. 23 (1054) — 4. VI. 1970
Stran uredila: IVAN ZORAN im MARIJA PADOVAN
DOLETN JSK1 LIST 5
DEŽURNI POROČAJO
■ VLOM V FRIZERIJO — Ne-manec je 28. maja vlomil v briv-sko-frizerski salon v Semiču. V lokal Je prišel skozi stranišče, nato pa iz ženskega oddelka ukradel 350 din.
■ SPET UKRADEN MOPED — 29. maja v zgodnjih jutranjih urah je bil Francu Regini z Dolnjih Kamene ukraden moped modre barve, vreden okoli 1.500 din.
■ NAŠLI SO SKRINJO — Jože Blažič iz Stopič, delavec prt Elek-tru, Je obvestil novomeške miličnike, da so našli hrastovo skrinjico za denar, ki je bila ukradena izpred frančiškanske cerkve v Novem mestu. Neznani zlikovec je skrinjico odvrgel za transformatorjem, ki ga gradi Elekfcro.
■ UKRADLI DVA SODA BITUMENA — V noči na 26. maja so neznanci ob avtomobilski cesti pri Karteljevem ukradli dva soda bitumena. Cestno podjetje je tedaj tem asfaltiralo cesto,
■ POIZVEDUJEMO ZA CIGANOMA — V noči na 25. maj je bilo Mariji Zakrajšek v Celevcu pri Snmrjeti ukradeno 12 kokoši. Poizvedujejo za Ciganoma, ki so ju videli hoditi Okoli Zakrajškove domačije.
■ V ŠKOCJAN Z MOPEDOM, DOMOV PEŠ — Franc Kocjan iz Zaboršta se je 25. maja zjutraj b mopedom pripeljal v Škocjan. Ko se je hotel vrniti, mopeda ni bilo nikjer. Domov je moral peš.
■ ZARADI GROŽENJ V PREISKOVALNEM PRIPORU — Sali Jakubovič is Podgore pri Prečni Je 30. maja razgrajal in z lovskima nožema grozil ženi in otrokom. Preiskovalni sodnik je menil, da je Jakubović resno grozil, zato je *»nj odredi! preiskovalni pripor.
■ NAŠLI UKRADEN AVTO — M. maja so našli ob oesti pri Karteljevem tička ZG 847-04. Avto je bil zaklenjen, znotraj pa so bile potrgane žice. Menijo, da se Je do tja pripeljal neznanec, ki je flSka ukradel, ga poškodoval in aapustil. Iščejo lastnika vozila in Kosilca,
Na Otočcu odkrili goljufa
Pismonošo - pripravnika B. G. so takoj suspendirali - Je odpiral tudi inozemska pisma?
B. G. je veljal do nedavnega za marljivega in poštenega fanta. Niti na otoški pošti, kjer je bil že leto dni pismonoša — pripravnik, niti v vaseh, kamor je prinašal pisma, pakete, časopise in denarne nakaznice, ni bil slabo zapisan.
Lepo mnenje o fantu je zbledelo po tistem, kar se je zgodilo v zadnjih dneh. B. G. je 20. in 22. maja sam vpisal v svojo hranilno knjižico »prihranek«: prvič 1500, drugič 2.000 din. obakrat je stanje »potrdil« 3 žigom otoške pošte.
S tako knjižico je nato od-
Tudi domači so gasili
Pri gašenju Bobnarjevega kozolca v Prečni, ki ga je, kot smo že poročali, 16. maja zažgala strela, so sodelovali tudi domači gasilci, in ne samo novomeški. To so nas prečenski gasilci naknadno obvestili.
Simca v »žabo«
1.	junija popoldne je italijanski voznik Bruno Lancelloti z vso hitrostjo odpeljal osebni avto simca s parkirišča pri Ponikvah. Zapeljal je na drugo stran ceste, koder je pravkar hitela »žabac Ljubljančana Štefana Piška. Vozili sta treščili drugo ob drugo. Pri tem sta bili 'ranjeni Italijanovi sopotnici Gisella Marthi in Gabriella Camu-rri iz Modene. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico, kjer so jima dali prvo pomoč in ju zadržali na zdravljenju, škodo so ocenili na 20.000 din.
Brcar v priporu
28. maja so v novomeški preiskovalni pripor pripeljali 26-letnega Alojza Brcar j a s Homa. Osumljen je, da Je v Dra&i vlomil v stanovanje Tilke Golob in ji ukradel denar ter nekaj predmetov t vrednosti 500 din. Brcar je osumljen todi štirih vlomov, ki so se zgodili v zadnjem času v okolici Šentruperta.	i
šel v Šentjernej, da bi mu na pošti izplačali 2.900 din. Poštna uslužbenka je takoj posumila, da je hranilna knjižica ponarejena. »Prihranki« so bili vpisani v starih dinarjih in tudi sešteto ni bilo prav. Ko je uslužbenka dvignila telefon, da bi povprašala pošto Otočec, kdo se je v knjižici B G. zmotil, jo je fant odkuril.
Ko so začeli preiskavo, jih je predvsem zanimalo, kje je B. G. dobil denar. Odkrili so naslednje: 21. maja bi moral B. G. dostaviti Viktorju Rob-ku iz štravberka 2.903,90, ki mu jih je po poštni nakaznici pošiljal novomeški gozdni obrat. Robek denarja ni dobil. B. G. je sam podpisal nakaznico, denar pa spravil.
B. G. naj bi bil odpiral Čudi pisma, ki so jih pošiljali rojaki iz Amerike in v njih prilagali dolarje in dolarske čeke. Ko so ga varnostni organi preiskali, je imel pri se. bi ček za- 25 dolarjev. Uprava javne varnosti naproša ljudi, naj ji javijo, če sumijo, da’ bi jim kdo iz pisem ali sicer pobiral denar.
B.	G. je bil suspendiran takoj, ko so odkrili njegove poneverbe. Prieiskava pa se med tem še nadaljuje.
PRODAL AVTO, KAZNA PA ŠE PLAČUJE
Nenavadna usoda mercedesa U-748-66
Danilo Henigman iz Dolenje vasi Je osebni avto Mercedes l^J-748-66 prodal t Ljubljano v prvi polovici januarja letos nekemu zasebnemu avtoprevozniku. Z občinske skupščin« Ribnica so dokumente poslali na mestni svet Ljubljana 20- februarja letos.
Na avtomobil, ki ga je prodal že pred več meseci, je Danilo že davno pozabil, čeprav je navdušen ljubitelj mercedesov. V drugi polovici maja pa je prišlo na njegov naslov uradno pisanje iz Ljubljane od sodnika za prekrške s položnico ca 20 dinarjev. Zalotili so ga, kako je 19. februarja parkiral osebni avto mercedes LJ-748-66 v Ulici Moše Pijade, na kraju, kjer je parkiranje prepovedano in celo ogroža varnost promfeta! Danilo Henigman se je nemalo čudil, saj v tem času ni imel več mercedesa, sploh avtomobila ne!
še preden je utegnil poslati dopis z obrazložitvijo nazaj, je prišlo drugo pismo, od drugega sodnika za prekrške. Napačno je parkiral tovorni avtomobil Mercedes LJ-748-66 tudi v Ulici Moše Pijade in spet se kaznuje z 20 dinarji! No, nekaj dni zatem je prišlo tretje pisanje, tretja položnica s kaznijo, ker je — spet v Ulici Moše Pijade — na nedovoljenem kraju parkiral tovornjak z isto številko!
Sedaj trikrat zaloteni voznik, ki naj bi napačno parkiral avto na nedovoljenem mestu, poskuša dokazati, da je avto z isto številko prodal v začetku januarja in da od tedaj naprej do maja sploh ni imel avtomobila. Kaže, da se je novi lastnik mercedesa znašel. Ne da bi prijavil avto, ga Je uporabljal, po vsej verjetnosti pa je s isto številko vozil dva avtomobila — osebnega in tovornega!
Vse mogoče stvari se dogode v deželi Kranjski. Tudi to, da se
Najprej z miličniki, nato pa še k sodniku
Novomeški miličniki so pridržali do iztreznitve Rudolfa Stariča. Skozi mesto je vodil vprego in ce^
lo	padel z voza. Ko so miličniki posredovali, se je zelo nedostojno vedel. — Prav tako vedenje je pokazal semiškim miličnikom Tomo Mitrovič, ki so mu preprečili, da bi se še nadalje pijan vozil s kolesom in ogrožal promet.
Starič in Mitrovič bosta morala le pred sodnika za prekrške.
eden vozi, drugi naj pa plačuje kazen. Po nedolžnem, seveda!
F. GRIVEC
Komisija za volitve in imenovanja pri
občinski skupščini KRŠKO
razpisuje delovno mesto
SODNIKA za prekrške
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje po določilih zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Ur. list SRS št. 13-63/66).
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah ter s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Krško v 15 dneh po objavi.
K
■ KARTE UEVO: S »ŠKODO« PO NASIPU — Okoli 10.000 din bo moral Rudi Stopar iz Brestanice odšteti z«, popravilo »škode«, ki še mu je razbila, ko je 30. maja zjutraj na karteljevskem klancu zletel na nasip.
■ KARTEUEVO: DVE RANJENI, 13.000 DIN ŠKODE — 30. maja je Ivđn Anič v karteljevskem gozdu s tovornjakom in prikolico prehiteval neki tovornjak. Naproti je vozil osebni avto Zagrebčan Ante Bilušić. Zagrebčan je zavrl, tedaj pa je vanj že treščil tovornjak. V zagrebško vozilo se je zaletel tudi Nemec Peter Mue-ler. Bilušičevi sopotnici Marija Sivec in Ana Cota sta bili ranjeni, škodo pa so ocenili na 13.000 din.
■ ZALOKE: PEUGEOT POD PRIKOLICO — Josef Reinhardt je 31. maja s peugeotom pri Zalokah prehiteval tovornjak s prikolico. Ker je naproti pridrvel osebni avto, je zavil na desno. Zagozdil se je pod prikolico, ki je Avstrijčevo vozilo vlekla kakšnih 100 metrov. Voznik Reinhardt je bil huje ranjen, dva njegova sopotnika pa laže.
■ PODTURN: PREVRNIL SE JE
—	Na ovinku ceste Podturn—Dolenjske Toplice se je 31. maja prevrnil z osebnim avtom Ivan Kostanjšek iz Ljubljane.
■ PODIIOSTA:	TRČENJE NA OVINKU — Na ovinku v Podhosti sta se 29. maja zaletela voznika osebnih avtomobilov Prane Berua iz Novega mesta in Ernest Tasch-werg iz Velikovca na Koroškem.
■ HRUŠICA: MOTORIST TREŠČIL V TOVORNJAK — Med srečanjem v Hrušici se je mopedist Marjan pavlin iz Velikega Slatnika 28. maja zaletel v tovornjak, ki ga je vozil Franc žicev iz Pan-gerčgrma. Mopedist je padel in se ranil.
■ TREBNJE: MOTORISTA NEVARNO ZANESI/) — V novomeški bolnišnici se zdravi Anton Slak
z Malega vrha pri Mimi peči, ki je 27. maja z motorjem Jawa padel pri odcepu drugorazredne ceste pri Vrhpeči.
■ PIJAVICE: NESREČNO SREČANJE — Na drugorazredni cesti v Pijavicah sta se 31. maja med srečanjem zaletela z osebnim avtomobiloma Boris Majaron iz Maribora in Jelka Kragelj iz Ljubljane. Ranjenih ni bilo.
■ BoŠTANJ: PODRL PEŠCA — Zadnjega maja je Janez Hergan iz Stražgonjce z osebnim avtomobilom na križišču v Dolnjem Bo-štanju podrl Martina Koširja iz Sevnice, too je s kolesom prečkal cesto. Koširju so dali prvo pomoč v Sevnici.
■ PODGORJE:	PREVRNJEN TOVORNJAK — Na ovinku tretjerazredne ceste v Podgorju je 26. maja zaneslo tovornjak, ki ga je vozil Martin Pajk s Pod vrh a. Tovornjak se je prevrnil, vozniku pa ni bilo nič.
■ KREMEN: PO SREČANJU V DREVO — 26. maja sta se na ovinku v Kremenu srečala osebna avtomobila, ki sta ju vozila Ljubljančana Ivan Kapler in Ivan Marinič. Mariničevo vozilo je zaneslo v jarek, nato pa je treščilo v drevo. Pri tem sta se ranila voznik in njegov S-letni sin Dušan.
■ SAJEVCE: 16 METROV PO STREHI — 25. maja zvečer se je v Sajevcah pri Kostanjevici prevrnil osebni avto, ki ga je vozila Cvetka Colarič iz Malega Mraše-vega Vozilo je 16 metrov drselo po strehi, nato pa se je spet postavilo na kolesa. Ranjena je bila Anica Pirc iz Kalc — Naklega.
■ GMAJNA: MOPEDISTA VRGLO NA AVTO — Mopedist Janez Gazvoda iz Dolž je 25. m:, j a na križišču v Gmajni pri Krškem treščil v osebni avto, ki ga je vozil Franc Jenke ii Drške vasi. Mopedista 'je vrglo na avto, nato pa je obležal na cesti z zlomljeno nogo. Zdravi se v brežiški bolnišnici. , ..	. * ... *.-•
Na državnem prvenstvu za moške v gimnastiki, ki je bilo v soboto in nedeljo v Kočevju, je upravičil svoj sloves jHiro Cerar (prvi od leve). Presenetil je njegov naslednik Janez Brodnik (peti od leve), ki je bil šampionu tesno za petami.
(Foto: S. Dokl)
V Kočevju so se odrezali
Pod pokroviteljstvom trikotažne konfekcije TRIKON Kočevje je bi-
lo	v soboto in nedeljo v Kočevju 24. državno prvenstvo v gimnastiki za moške. Zbralo se je 17 telovadcev zveznega razreda, ki so navdušili več kot 600 gledalcev. Tekmovanje je vzorno potekalo. Domači telesnovzgojni delavci so se pokazali v izredni-luči. Vse je teklo tako, kot Je bilo predvideno. Nikjer ni bilo zastojev, zato zaslužijo kočevski telesnovzgojni delavci javno priznanje. Tudi pokrovitelj tekmovanja se je izkazal, saj je
ODBOJKA
Ljubljana : Trebnje 3:1
* Ker sta se mladinski ekipi Ljubljane in Trebnjega v nedeljo udeležili prvega turnirja za mladinsko prvenstvo Slovenije, sta se odbojkarski vrsti Ljubljane in Trebnjega pomerili že v petek, 29. maja. V dokaj nezanimivi igri so zmagali Ljubljančani z rezultatom 3:1. Gostje so po tekmi vložili protest, ker nekateri igralci Ljubljane niso imeli članskih izkaznic, potrdil o registraciji in zdravniških spričeval.
Kočevje : Mislinje 2:3
Domačini so dobro začeli, vendar Je v četrtem nizu prišlo do preokreta, saj so Mislinjčani vodi-
li	celo s 13:0. Domačini so nato popustili in izgubili še zadnji niz. Zapravili so zadnje možnosti, da ostanejo v republiški ligi.
A.	ARKO
Novomeščani tretji
Na Jesenicah je bil republiški turnir v odbojki za mladince. Novomeščani so zasluženo osvojili tretje mesto, Trebanjci pa šesto.
V	odločilnih srečanjih so Novomeščani izgubili s Kamnikom in Jesenicami. Posebna žirija Je ocenjevala posameznike in odločila, da so bili med najboljšimi Jenko, We-iss in Babnik.
' R. ROMIH
obdaril vse tekmovalce in njihove trenerje s svojimi cenjenimi izdelki. Po tekmovanju je odličja in priznanja podaril tekmovalcem predsednik GZJ Milivoj Radovanovič-Parbin. Podelil je tudi pohvale za odlično izpeljano organizacijo tekmovanja. Priznanja so prejeli: ObZTK in Partizan Kočevje, predsednik ObZTK Lojze Petek, predsednik TVD Partizan prof. Saša Bižal in upravnik Doma telesne kulture Andrej Arko.
Ker je bilo tekmovanje namenjeno izbiri najboljših Jugoslovanskih telovadcev za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Ljubljani oktobra, je tekel neizprosen boj med našim najboljšim telovadcem Miroslavom Cerarjem in njegovimi nasledniki Brodnikom, Kersničem, Vratičem in ostalimi.
Po spodrsljaju Mira Cerarja v obveznih vajah Je prvi dan vodstvo prevzel Janez Brodnik. Drugi dan mu ga je sicer Cerar Iztrgal, vendar je bila razlika minimalna. 2al imamo samo štiri ali pet dobrih telovadcev, ^si ostali pa aodijo med povprečne tekmovalce.
Rezultati: 1. Cerar 114,90,	2.
Brodnik 114,20, 3. Kersnič 112,85,
4.	Vratič 112,30, 5. Kiissel 109,05, 6. Šoštarič 107,60, 7. Anic 107,45, 8. Plestenjak 105,30, 9. Šrot 104,45,
10.	Ivanovič 103,45 itd.
ROKOMET
H* -***
Mk m m I
I II mi
Hilli
, * »
NOGOMET
Rakek : Bela krajina 1:6
Črnomaljci nadaljujejo s svojim pohodom rekordnih zmag. Tokrat so na Rakeku katastrofalno porazi-
li	domačo ekipo s 6:1. Belokranjci so zaigrali odlično in so imeli še več možnosti za zadetek. Strelci za Belo krajino: Karin 3, Petrovič 2 in T. Weiss 1.
T. LATERNER
Papirničar (Radeče) : Celulozar 3:1 Šoštanj : Brežice 1:4 Induplati (Jarše) : Elan 3:3
Odred (Ponova vas) : Mirna 3:5 Kamnik : Mirna 2:2 Bela krajina : Dob 3:0 b. b.
Novomeščani prvi v Trbovljah
V	počastitev občinskega praznika Trbovelj Je tamkajšnji teniški klub Rudar organiziral troboj mestnih ekip Celja, Trbovelj in Novega mesta. Novomeščani so Dresenetlji-vo, a zasluženo premagali oba nasprotnika s 3:0, Trboveljčani pa so bili drugi, potem ko so premagali Celjane z 2:1. Za Novomeščane so igrali Uhl, Medic in Splichal. Turnir bo odslej tradicionalen, organizirati pa ga nameravajo tudi v Novem mestu.
Brežice :JMedvode 22:17
Domačini niso izkoristili priložnosti, da bi si popravili razmerje med prejetimi in doseženimi zadetki. Igrali so premalo borbeno, v polju pa so bili z rezervnimi ig-raici premalo vidni. Brežice: Berglez, Žerjav, Rovan 4, Šetinc 8, ttrsec 3, Pavlič 2, Kosina 4, Jurišič, Lipej, Stangelj, Avsec 1 in Zo-
V. PODGORŠEK
Izola : Ribnica 22:24
jNa začetku srečanja sta uin oDe ekipi precej izenačeni, v nadaljevanju pa so RiDiucaoi prevzeli pobudo in upravičili viogo favorita. Domačini so se trudili, da bi osvojili dve točki, vendar jim proti razigranim Ribničanom ni šlo nič kaj prida od rok.
Ribnica: Lovšin, Kersnič-II, Ponikvar, Tanko 2, Mikulin 6, Sile 5, Andolšek 2, Kersnič 1 2 Ul Radič 7.
Šentvid : Krmelj 16:14
V	izenačeni tekmi so gostje po vodstvu v prvem polčasu popustili in srečanje izgubili s 16:14.
Krmelj: V. Logar, C. Logar 2, Šalamon, Mir J, Hočevar, Končina, Zaman 1, M. Papež 2, Koprivc 7, Končina 2.
B.	DEBELAK
Brežice : Selca 12:14
Srečanje enakovrednih ekip je prieslo lep rokomet. Brežičanke bi lahko z malo več sreče tudi zmagale.
Brežice: Božičnik, Zorko, Bužan-čič 5, Molan 4, Štaulier, Bab, A. Mišič, Kolar 1, Les, V. Mišič 2, Itlatnik in Hribernik.
V. PODGORŠEK
Novo mesto : Brežice (mladinci) 26:31
Pomlajena ekipa Novega mesta ni bila kos razigranim brežiškim mladincem, ki so zasluženo zmaga-
li.
Cerklje Leskovec 27:11
Borbeni gostje so se uspešno upirali domačinom le v prvem delu, nato pa jim je zmanjkalo moči in domačini so slavili visoko zmago.
Cerklje: Lorber, Mazinjanin 5, Pucko, Srbčič 2. Degen 5, Jazbec
2,’ Drobnič 3, Zlobko 8, Kodrič 2.
S.	ZLOBKO
Brežice ( mladinci) : BELT (Črnomelj) 1.4:12
Od tu in tam
■ NOVO MESTO — Na Loki je bilo medobčinsko prvenstvo četverk v balinanju. Udeležile so se ga ekipe iz Krškega, Doba in Novega mesta. Brez izgubljene igre so zmagah balinarji PIONIRJA, ki so osvojili naslov in pokal. Vrstni red: 1. PIONIR, 2. Celulozar, 3. Debenec, 4. Loka. Prvoplasirani ekipi sta se uvrstili na republiško prvenstvo. (R. M.)
■ VELIKA DOLINA — V počastitev dneva mladosti sta se v Cerkljah pomerili ekipi osnovnih šol Velike Doline in Cerkelj. Srečanja so bila v atletiki, šahu, rokometu in nogometu. Rezultati: atletika — moški: 60 m: PleterSnik (C) 8,3, 400 m: Pleteršnik (C) 59,1, daljina: Stojs (VD) 475, višina: Pleter-Snik (C) 1,35, krogla: Lorber (C) 9,70; dekleta — 60 m: Zorič (C) 9,2, 300 m: Gajski (VD) 49,5, višina: Vahčič (C) 1,20, daljina: Račič (O 4,12, krogla: Baznik (C) 9,30; rokomet: Cerklje — Velika Dolina 10:5, nogomet: Cerklje — Velika Dolina 0:2, šah: Cerklje — Velika Dolina 4:0.	(S. Z.)
■ CELJE. — Na srednješolskem atletskem prvenstvu so dijaki kočevske gimnazije, ki jih vodi prof. Sašo Bizal dosegli nekaj lepih uspehov. Največ je dosegel Metod 2užek, ki je zmagal na 1000 m s časom 2:38,2. Uspešna sta bila tudi Danilo Divjak na 300 m (38,1) in Marija Poje v metu krogle (10,06), ki sta zasedla tretji mesti. Na osnovnošolskem prvenstvu v Mariboru _ pa moramo omeniti prvo mesto Brigite Levstik v skoku v daljino z odličnim rezultatom 4,83 (A. A.)
■ KRŠKO — v bazenu Celulo-zarja je bil tradicionalni plavalni dvoboj med gimnazijci z Raven in Brežičani. Gostje so bili boljši in so zmagali v moški hi ženski konkurenci. Skupni, rezultat je bil 57:47. Najboljša plavalca -za brežiško gimnazijo sta bila Franc Čargo, ki je bil trikrat prvi, in Nevenka Jenkole, ki je zmagala dvakrat. (L. H.)
■ LJUBLJANA— Na republiškem poKalnem atletskem prvenstvu v soboto in nedeljo v Ljubljani so se spet lepo odrezala dekleta Novega mesta, ki so v ekipni konkurenci zasedla šesto mesto; fantje, ki so nastopih oslabljeni, pa so zasedli deveto mesto. Med posamezniki velja omeniti Marjana špilarja, Marjeto Pučko, Meto Zagorc, Tatjano Gazvodo in Vesno Saje. Najboljše uvrstitve: kopje — 2. špilar 02,65; palica — 8. Jenko 3,00. Zenske — 100 m: 6. Gazvoda 12,7, SX)0 m — 5. Gazvoda 27,1; višina
—	4. Pučko 1,50, kopje — 3. Zagorc 36,28, 7. Saje 30,38; v štafeti 4 x 60 in 4 x 100 m so tekmovalke Novega mesta (Jakše, Gazvoda, Kalinovic in Saje) zasedle dvakrat četrto mesto. Največji uspeh je nedvomno dosegla Marjeta Pučko, ki Je postavila nov dolenjski, rekord za ženske v skoku v višino. Marjeta je prva ženska na Dolenjskem, ki ji le uspelo preskočiti 1.50 m.	(M. K.)
■ GRCARICE — V počastitev dneva mladosti je bilo športno srečanje med pripadniki Partizana
i Grčarice in vojaki iz garnizije JLA Ribnica. Pomerili so se v nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju. V nogometu in šahu so zmagali gostje iz Ribnice, v namiznem tenisu in v streljanju pa so bili boljši domačini. Prireditev je lepo uspela. (K. O.)
■ NOVO MESTO - V ponedeljek, 8. junija, organizira GO društvo Ljubljana začetniški tečaj za ljubitelje te zanimive japonske igre. Vsi, ki se Selijo seznaniti s to zanimivo igro, so vabljeni!
$ DOLENJSKI LISI
Stran uredila; IVAN ZORAN in SLAVKO DOKL
St. 23 (1054) — 4. VI. 1970
■■ 'A
.$9
mm*?-***** {-
mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmammm*m'
Umik: vsi prezebli in lačni
■ ■ ■ MOČNO POKANJE v Velikih Laščah je privabilo .veliko radovednežev. Zadnji nejeverneži so 8« tokrat prepričali, da bo cesta proti Podsmreki zares urejena. Izkopali in izstrelili so že v§ek ter ga deloma že obzidali s kamnitim zidom. Tudi kanalizacija bo vsak čas' urejena. Kljub temu se je našlo nekaj godmjavcev, ki nisO zadovoljni z gradnjo, ker so se z njo menda premalo okoristili.
■ ■ ■ EPIDEMIJA NORIC —
Skoraj vsi učenci podružnične šole Mohorje so zboleli za noricami. Zato je bila šola teden dni zaprta. Za to nalezljivo boleznijo so zboleli tudi nekateri učenci šole v Velikih Laščah
■ ■ ■ DAN MLADOSTI - Letošnji praznik mladih, ko praznujemo tudi Titov rojstni dan, so učenci vseh naših šol proslavili z obiskom zgodovinskih spomenikov in obeležij ter 'turističnih postojank. Vreme je bilo lepo in zato so imeli veliko razvedrila in veselja, kot se spodobi za tak praznik. Učenci x> obiskali Turjak, Taborsko jamo, Tabor z obrambnim obzidjem proti Turkom, hrib in cerkev sv. Ahaca, Travno goro itd.
■ ■ ■ VEČINA TELIČKOV OSTANE ŽIVA — Kmetijska zadruga t Velikih Laščah oddaja odkupljena teleta ▼ rejo kmetom kooperantom, ki jih odpeljejo domov na pitanje. Kljub zmanjšanemu zakolu ne manjka teletine, ker se zaradi visoke cene marsikatera gospodinja raje odloči za lep ko« eovedine. Zaradi večjega zanimanja za pitanje živali se je povečalo povpraševanje tudi po močnih krmilih	L.	S.
KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM
■ GKOSliPUE - Tudi občinski sindikalni svet se je začel podrobneje zanimati sa najtežji problem industrije v grosupeljski občini: podjetja so premajhna, saj zvečine zaposlujejo nekaj več kot 100 delavcev. Industrija v občini ima premalo strokovnjakov, stroji so zastareli Zaradi tega so tudi osebni dohodki manjši kot drugje, ljudje pa zaradi tega odhajajo na delo drugam. Največkrat se odločajo za Ljubljano in tujino, zvečine Nemčijo.
■ STIČNA — Notranji7 odnosi v Mesnem podjetju so se umirili, prisilna uprava v kolektivu pa skuša urediti težave, ki spremljajo po: slovanje. „Zadostiti bodo rporali minimalnim higienskim > pogojem. .Iščejo tudi možnosti za gradnjo
»Pretresljiv pogled na matere in otroke v snegu,« se spominja Janez Lesjak iz Grosupljega
Janez Lesjak, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Grosupljem, je eden od petih, ki so dobili letošnja občinska priznanja OF. V aktivistično delo se je vključil v Stični, kjer je bil doma.
—	Najprej ste bili v grosupeljsko-stiškem o-krožju.
»To je bilo 1942, leto pozneje sem postal član gospodarske komisije pri rajonskem odboru, pozneje pa sekretar rajonskega odbora. Ko sta se grosupeljski in ribvomeški rajonski odbor združila, so me v Crmošnjicah določi-
li	za referenta za socialno varstvo. Največ opravka sem imel z ljudmi, ki so se umikali na osvobojeno ozemlje. Potrebno jih je bilo prenočiti in nahraniti. Pozneje sta se novomeško in belokranjsko okrožje združila: skrbel sem za promet. Kajpak takrat takega prometa kot danes ni bilo, največ sem skrbel za prevoz zavezniškega materiala, ki so ga spuščali s padali, in za prevoze beguncev. Po o-svoboditvi so me v Novem mestu določili za personalnega referenta pri okrožnem narodnoosvobodilnem odboru, decembra
1946 pa sem se ^rnil v Grosuplje.«
— Spomini bledijo, dogodke pozabljamo. V spominu pa ostajajo tisti najbolj značilni, kruti vojni spomini.
»Iz sosednje Hrvatske so 1945 bežali pred ustaši
ljudje v Belo krajino: dolge kolone žensk m otrok so iskale zavetje, usmiljenje. Gazili so visok sneg, ponekod je bila snežna o-deja debela skoraj meter. Nekatere matere so potovale s petimi otroki! Pogled nanje je bil pretresljiv: vsi prezebli, večkrat lačni kot siti, nemočni — kdo bi se jih ne usmilil? Dobro smo poskrbeli zanje.«
nove klavnice, ne vedo pa še, ali jo bodo lahko gradili v samostanu ali pa kje drugje.
■ MULJAVA" — Jurčičeva domačija je sicer že precej urejena, program o ureditvi Muljave pa le na pol. Etnografski muzej si prizadeva, da bi iz Muljave uredili tipično dolenjsko vas. Pravijo, da bodo skušali urediti naselje in prestaviti cesto, ki pelje zdaj mimo Obrščakove gostilne. Sestavili so že odbor za postavitev Jurčičevega spomenika. Ce bodo vsi načrti uspeli, bo Muljava turistično izredno zanimiva..
■ GROSUPLJE — Na junijski
konferenci Zveze komunistov, se bodo pogovorili o sprejemanju: zaenkrat so sprejeli letos komaj 7 novih članov, v načrtu pa imajo sprejem 40 do 50 novih komunistov. Na konferenci bo beseda tudi o razvojnem programu gostinstva in turizma ▼ občini.
■	IVANČNA GORICA — V Ivančni gorici, Stični, Šentvidu in na Muljavi bodo 6. junija slavili krajevni praznik. Ob tej priložnosti bodo pripravili kulturni progtam, naslednji dah pa bodo na Muljavi -podelili učencem osnovnih šol grosupeljske občine Jurčičeve bralne značke.
Mrčes nt
satno
nadležen
.. prenaša tudf b©l«xnl
PIP S uničuj« muh*, moli*, komar i*, brencli« Iti ostali mrčes.
Tudi na letošnji kmečki ohceti v Ljubljani so se ribniški fantje z rajti in rešeti dobro postavili. Med njimi je bil tudi njihov častni meščan Tone Kozlevčar. (Foto: F. Modic L
Mislite na nas in glasujte za cesto!
Učenci osnovne šole Vas Fara so na vseh zborih volivcev na svojem območju, na katerih so se občani odločali za uvedbo samoprispevka za posodobljenje ceste Kočevje—Brod na Kolpi, prebrali naslednje svoje pismo oziroma prošnjo:
Dragi starši, spoštovani volivci!
Tudi učenci osnovne šole Vas Fara se vključujemo v Življenje in delo naše prelepe, ponosne, a do sedaj nerazvite Kolpske doline, čeprav majhni in mladi,' spoznavamo že sedaj velike razlike našega gospodarskega razvoja. Vsak dan sproti ugotavljamo, da jf naše življenje težje, pot do poštenega kosa kruha pa napornejša in včasih nedosegljiva, medtem ko je našim vrstnikom v mestih in gospodarsko bolj razvitih središčih precej lažje.
Kljub temu pa se zavedamo, da moramo za življenje in za svojo osebno srečo mnogo storiti, da bomo nekoč pošteni delavci in upravljavci naše socialistične skupnosti že sedaj premagujemo mnogo večje napore in se šolamo podr mnogo težjimi pogoji, kot je predpisano za povprečnega učenca v naši republiki.
Vsak dan se vi%imo v osnovno šolo tudi preko 25 km daleč v eno smer, vsak dan prihajamo peš na avtobusna postajališča do j uro in pol daleč, vsak dan smo odsotni od doma tudi po deset in več
ur, vsak dan smo v nenehni nevarnosti na izredno slabih in slabo vzdrževanih cestah in večinoma v slabih avtobusih, vsak dan se naši starši v strahu sprašujejo, če se bomo zvečer srečno vrnili domov, kako je z našimi uspehi, prehrano, zdravjem, kje bomo po končani osnovni šoli dobili zaposlitev itd.
Vsemu temu pa nismo krivi mi, mladi, niti niso Jcrivi prebivalci teh krajev, ki so kljub težkemu življenju morali ostati tu in ki brez moči že vsa leta po vojni gledajo umiranje in propadanje vsega, kar so nekoč s težavo ustvarili njihovi predniki.
Rodili smo se v socialistični Jugoslaviji, v krajih, ki so prepojeni s krvjo naših najdražjih, v krajih, ki~so v pretekli dobi še živeli in preživljali mnogo ljudi, kjer je bila kljub težkemu življenju prisotna vesela pesem in zadovoljstvo na izmučenih obrazih. Verovali so v srečnejši jutrišnji dan in v razcvet svojega kraja.
Ko danes mi, mladi, neizkušeni in razigrani poslušamo starejše ljudi in ugotavljamo možnosti svojega življenja,
nas stisne pri srcih, ker ne vemo, kaj bo z nami in kako se bodo razvijali naši kraji, če bo šel razvoj tako naprej.
Prepričani smo, da ne bo napredka, lepšega in srečnejšega življenja, če se to ponosno in lepo področje ne odpre z moderno in dobro cesto, ki bi-mnoge naše težave kmalu odstranila in nam omogočila enakopravno vključitev v življenje. Tudi pri nas bi bilo dovolj dela, če bi ustvarili primerne življenjske pogoje.
Ko se danes odločate sa uvedbo krajevnega samoprispevka za zgraditev ceste, je to za nas velik dan. Hvaležni vam bomo za to, ker vemo, da sta od tega odvisna vse naše poznejše življenje in razvoj naše občine. Lažje in varnejše bo naše delo sedaj, ko si nabiramo osnovno znanje za življenje, svetlejša bo naša prihodnost.
Zavedamo se, da s tem trenutkom sprejemamo tudi mladi veliko odgovornost in velik dolg do vseh, ki sedai skrbite za nas. Obljubljamo vam, da bomo s poštenim delom ■nadaljevali vaše načeto delo za srečo nas vseh in tosega naroda. Zato vas iskreno prosimo, da danes pomislite tudi na nas in nam s pravilno odločitvijo pomagale. Hvala vam.
UČENCI OSNOVNE SOLE VAS FARA
r	i
:
PRI VARČEVANJU DEVIZ
veCje
UGODNOSTI!
% Vaši prihranki deviz doma niso na varnem. Na deviznem računu prt DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več! Dobili boste obresti!
% Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke.
% Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva.
9 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo.
9 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država.
0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku.
^ S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite.
UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizah in 1 % t dinarjih;
z odpovednim rokom nad 12 mesecev ?*/• v devizah;
z odpovednim rokom nad 24 mesecev 1 */« v devizah in 0,5 % v dinarjih.
TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
liniinlicem	s	Podružnico	v Krškem in ekspoziturama S
NsilmtulO	v	Metliki	in	Trebnjem	.	#
• . 8
m
DBH
d«. 23 (1054) — 4, VI. 197»
DOLENJSKI LIST
VELIKOLAŠK! DROBIŽ
Portret tega tedna
S puško kar med karabinjerje
SS-ovcem ni bilo dobro priti v roke: bolje je bilo skočiti s škarpe in zbežati v skale
Erno Sali iz Straže je delal na Dularjevi žagi v Vavti vasi: tam je v začetku s Francem Salijem in Jožetom Ravbarjem začel delati kot aktivist. Potem je delal deloma v ilegali kot terenec vse do kapitulacije Italije, pozneje pa še na Trebelnem. 1944 je šel v deveto brigado, kjer je ostal 7 mesecev. Iz devete brigade pa je šel za orožarja 18. divizije. Do vkorakanja v Ljubljano je bil v štabu te divizije.
— Česa se iz ilegalnega dela najbolj živo spominjate?
1 »Nepozabni spomini so, kako sem hodil v Poljane k Borisu Kidriču in Vidi Tomšičevi. Tam so me tudi določili za aktivista. Kidriča se prav dobro spominjam takrat je še jahal konja.«
— Iz partizanskega boja je več žalostnih kot veselih spominov, mar ne?
V deveti brigadi sem bil, sredi februarja 1945 sem šel v Kordun. Napadel nas je sovražnik, SS-ovcem ni bilo dobro priti v roke. Od 26 nas je le 6 ostalo živih. Mene so že ujeli, a sem skočil s pet metrov široke škarpe in ušel. Pri tem sem si tako poškodoval nogo da sem cel teden ležal skrit v skalovju. Leska je že odga-
njala, jedel sem jo, žejo pa sem gasil s snegom.«
— Čas ne more izbrisati veselih dogodivščin.
»še nikomur nisem povedal, kako sem moral na Stare žage v glavni štab nesti puško. Do bloka v Gotni vasi jo je spravila neka ženska, jaz pa sem jo nesel naprej na Mrvar-jev hrib. Prav ko sem jo skril v ječmenu, so prišli karabinjerji. Z bratom sva naročila pol litra vina: trepetal sem, ker sem i-mel polne žepe patronov. Hitro sem odnesel vino v kuhinjo, češ da hočem belega, hkrati sem se znebil patronov. Ko sem se vrnil, so me temeljito pregledali. Na Boričevemsem naletel še na 50 belogardistov, puško pa sem vseeno srečno oddal.« J. S.
ZAKAJ JE OBLAK USTRELIL SOSEDA JAKOŠA?
„Nisem hotel, strel mi je ušel..."
Razprava zoper kmeta Martina Oblaka prekinjena in preložena na nedoločen čas - Zagovornik predlagal več novih prič - Izvedenec meni, da obtoženi Oblak ni povsem prišteven - Soseda sprta deset let
En sam, toda dobro namerjen revolverski strel, ki je lani 1 septembra popoldne zamolklo odjeknil s samotnega zaselka Bransko pri Šentjanžu, je spravil v grob kmeta Jožeta Jakoša, njegovega starejšega soseda in posestnika Martina Oblaka pa na zatožno klpp. Oblak je še isti dan odšel v Sevnico na milico prijavit dejanje, ki ga je storil. 2e takoj od prvega dne pa je trdil, da soseda ni hotel spraviti s sveta, ampak ga samo prestrašiti. Tudi pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer je bila 28. maja glavna obravnava, je zanikal, da bi bil hote sprožil revolver v Jakoševe prsi.
Javni tožilec je Oblaka obtožil, da je vzel drugemu življenje iz brezobzirnega maščevanja in da je bilo njegovo dejanje pogojeno še s prejšnjim sovraštvom do soseda Jakoša. Obtožbo je utemeljil z naslednjim:
Jakoš je šel 1. septembra popoldne kot že večkrat prej z vozom na njivo po poti, ki teče ob Oblakovi zemlji. Ko se je vračal, so bili na poti spet tisti kamni, ki jih je bil malo prej odstranil, da so konji laže vlekli. Ustavil se je in dva ali tri kamne vrgel na sosfedovo njivo. Oblak je vse to opazoval izza svojega poslopja, kmam nato pa z revolverjem v roki pospešil korak k Jakošu in zahteval, naj pobere kamne z njegove njive. Jakoš je rekel: »Ne bom!«, Oblak pa je sprožil. Tedaj sta si stala tri metre daleč. Krogla je zadela Jakoša v prsi, oprijel se je voza, nato pa se opotekel na Oblakovo njivo in smrtno ranjen umrl. Oblak se je obrnil in odkorakal proti domu.
V preiskavi so ugotovili, obtožba je omenjala in razprava je pokazala, da so bili odnosi med Oblakom in Ja-košom že skoraj celo desetletje skaljeni, ostri pa zlasti zadnja leta. Pred sodiščem sta imela več pravd zaradi meja, kot je sodnikom povedala Jakoševa žena, ki je nastopila kot priča, pa je Oblak tudi čedalje bolj kazal željo, da bi bii sam ga-spodar na Branskem.
»Jakoša nisem hotel ustreliti, tisti strel mi * je ušel,« je zatrjeval obtoženec in govoril, da je revolver potegnil šele takrat, ko mu je za-
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Pristal v zaporu
■ (Z BRZO VLAKA SKOČIL) — je v
Ljubljani Anton Bučar ie Šmarjeških Toplic, ker je pozabil izstopiti na kolodvoru, a bal se je. da bo moral plačati voznino od Ljubljane naprej. Odskočil je srečno, da se ni nič poškodoval, toda policija ga je nekoliko v zaporu pridržala.
■ (IZLET) — »Klub dolenjskih bici-klistov v Novem mestu« priredi dne 10. junija t. I. popoldan izlet v Žužemberk, če bi pa ta dan deževalo, vrši se izlet prihodnjo nedeljo. Odhod ob pol 1. uri popoldne iz kavarne, odhod iz Žužemberka domu se bo tam dogovoril. Kolesarji naj vzamejo svetilke. Vabijo se vsi člani kluba na udeležbo. Zdravo!
■ (ZA ROMARJE NA ZAPLAZ) — Bin-koštne praznike pride zopet 'letos na Čatež in Zaplaz opravit božjo službo veleč, gospod profesor dr. Marinko iz Novega mesta. Služile se bodo po dve sv. maši.
■ (PRI VOJAŠKIH NABORIH) - na Kranjskem so jih vzeli oziroma potrdili na Gorenjskem in Dolenjskem, tedaj iz 17. dopolnilnega okraja od 6478 predstavljenih — 1722. Tedaj je vsak četrti mladenič vojak. Največ so jih vzeli sorazmerno v ljubljanski okolici, kjer je bil vsak tretji potrjen; najmanj v čmomeljskem, kjer je vsakega petega doletela vojaška suknja.
■ (NADVOJVODA LEOPOLD SALVA-TOR) — je, potovaje od Jaške, Vivodine,
in Crašičev, došel v Metliko, ter tam prenočil. Metličani, ki nikdar niso v zadregi, priredili so mu primemo sijajen sprejem, slavolok, razsvetljavo itd. V torek podal se je nadvojvoda v Črnomelj.
■ (OGENJ) — je nastal nocoj po polnoči na Zegatovem podu, in je za prvi trenotek Novomeščane dobro prestrašil, kajti silno je po mestu zažarelo. Gasilno društvo bilo je dokaj hitro na mestu. Ker ni bilo vetra, Je bila nevarnost za sosednja poslopja tem manjša. *
■ (IZ VINICE) — 25. maja. Zadnja leta so se cerkve naše fare, farna in pori ružne, pod sedanjim župnikom č. g. J. KčJnigom skoraj vse olepšale in prinovile. Pred nekaj leti dobili smo nova križeva pota v farni cerkvi in na 2ežlju. Pri zadnji cerkvi, ki je po vsi Beli krajini dobro znana m mnogo obiskovana božja pot M. D., prenovili so se pred kratkim časom še veliki oltar, stranski ter priiiižni-ca, kar je stalo vse do blizu 6000 K. Prekrila se je tudi še s plehom, kakor tuda farna cerkev. — Nenavaden kras pa Je dobila letos naša domača vas Vinica, namreč prav lepo in okusno izdelano kapelico sv. Jurija.
■ (DELO USTAVILI) — so delavci v papirnici v Vevčah pri Ljubljana, po številu na 800. Vzrok Je, kef so z njimi kruto ravnali, jih slabo plačevali, ter z njih bolniško blagajno svojevoljno ravnali.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1900)
čel Jakoš »groziti« s kamnom, čeprav le-ta ni imei nobenega kamna v roki, kot je trdila pokojnikova žena.
Predsednik senata sodnik Janez Pirnat je prebral^ tudi izvedenčevo mnenje o duševnem stanju in prištevnosti obtoženega Oblaka. Izvedenec je menil, da Obiak v času dejanja m bil povsem priseben. Kar je zapisal, je ponovil tudi na razpravi, ki se je je udeležil, in odgovoril tudi na več vprašanj za zapisnik.
Obtoženčev zagovornik novomeški odvetnik Brane Rupnik je predlagal sodišču, naj
zasliši še nekaj prič, ki bodo še bolj osvetlile Oblakovo vedenje pred dejanjem in po njem. Sodišče je predlogu delno ugodilo in po krajšem posvetu odločilo, da se razprava prekine in preloži za nedoločen čas.
J. Z.
O ponosu in imenih
Naš bralec iz Kanade nam je pisal daljše pismo, ob koncu pa je v pripisu vprašal, kako da se Splichdl podpisuje s »c« v priimku: on da je ponosen no. svoje slovensko ime. Zal se je njegov ponos končal pri podpisu, ko se je namesto ponosnega slovenskega Franclja podpisal s Frenkom...
ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE NOVO MESTO objavlja
RAZPIS
ZA VPIS V PRVI LETNIK ZA ŠOLSKO LETO 1970/71
V prvi letnik bomo sprejeli 60 učenk in učencev, in sicer:
1. v oddelek za medicinske sestre ambulant-no-bolnične smeri:
30 učenk in učencev (za nego odraslega bolnika)
2. v oddelek za medicinske sestre otroške smeri: ~30 učenk (za nego bolnega in zdravega otroka).
POGOJI ZA SPREJEM SO:
uspešno končana osemletka (vsaj dober končen uspeh),
pozitivna ocena iz tujega jezika v osmem razredu kandidatke (ti) morajo biti telesno in duševno zdrave(i)
veselje do poklica starost do 18 let.
Prošnje, kolkovane s 1,00 din, pošljite šoli, brž ko boste dobili spričevala o uspešno končani osemletki, a najkasneje do 25. junija dopoldne.
PROŠNJI PRILOŽITE: zadnje šolsko spričevalo, življenjepis,
izpolnjeni obrazec DZS-1,20 mnenje zadnje šole,
potrdilo šole, da kandidat(ka) zadnji dve leti šolanja ni bil(a) oproščen(a) telovadbe, izjava staršev o vzdrževanju ali potrdilo o štipendiranju,
dopisnico % naslovom, s katero vas bomo do 27. junija obvestili o sprejemu v šolo. Istočasno bomo sporočili datum za zdravniški pregled. Zdravniški pregled bo v Novem mestu.
Pri končnem izboru bomo upoštevali uspeh zaključnega razreda osnovne šole.
Dolžnost staršev je, da preskrbijo za otroka primemo stanovanje in redno prehrano. Sola priporoča dijaška dom v Šmihelu pri Novem mestu, zakaj le od učenke(ca), ki živi v urejenih življenjskih razmerah, lahko starši pričakujejo zaželene uspehe.
Učenci, sprejeti v dijaški dom, imajo pravico do mižane oskrbnine-regresa. Pogoje za uveljavitev regresa objavlja v Dolenjskem listu dijaški dom Šmihel pri Novem mestu.	t
RAVNATELJSTVO ŠOLE
JAVNA DRAŽBA
OBČINA SEVNICA
prodaja na javni dražbi
kmečko posestvo bivše lastnice Jožefe Sinkovič iz Jelovca,
ki sestoji iz vložka št. 759 in 743 k. o. Vrh, v skupni izmeri 3,80 ha za izklicno ceno 6000 din.
Javna dražba bo 17. junija 1970 ob 9. uri v sobi št. 24 občinske uprave v Sevnici.
Dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki dokažejo, da so pri odseku za proračun OS Sevnica vplačale kavcijo 300 din.
Interesenti dobijo podrobnejše podatke pri referentu za premoženjskopravne zadeve OS Sevnica.
KAKO JE PADEL HEROJ JASTREB
Zadelo ga je med pogajanjem
Partizani takrat niso zavz^i Banje Loke
14. junija bo v Banji Loki Pri Kočevju proslava, na kateri bodo odkrilijpominsko ploščo narodnemu heroju Zdenku P^^oviču-Jastrebu iz Delnic, ki je tam padel 1942.
ŽALOSTNI MAJ
Na zemljo je padal mrak in nebo je bilo škrlatno rdeče. Sedela sem v kuhinji in spomini so splavali daleč nazaj.
Tudi takrat, pred leti, je bil prav tak dan. Velike dežne kaplje so polzele po oknih. Ležala sem v bolniški postelji. V sobi je bil mir in nenadoma so se odprla vrata. Pripeljali so jokajočega fantiča Zasmilil se mi je in že prvi hip sem ga vzljubila. Rahlo sem ga božala po nakodranih laseh in ga tolažila.
»Nikar ne jokaj,« sem mu prigovarjala, »saj si že fant! Kako pa ti je ime? Koliko si star?«
»Martin sem. Pet let sem star,« mi je med jokom odgovoril v kamniškem narečju.
»Zakaj pa jokaš? Kaj se je	zgodilo?«
»Z očkom sva se peljala na	izlet. Pogovarjala	sva	se	o
mamici in babici... Kar naenkrat sva butnila z avtom v neko drevo. Drugega se ne spominjam. Očka so odpeljali v bolnišnico v Maribor, mene pa sem, v Ljubljano.«
Pobožala sem ga po kodrasti glavici in začutila solze v očeh. V njegovem glasu je bil	prizvok zle	slutnje.	Dolgo
sva se pogovarjala o očku in mamici.
»Ko bo očka ozdravel, se bomo spet peljali na izlet!
Ali boš šla z nami?«
»Seveda bom,« sem mu obljubila in njegove modre oči so zažarele:
»Boš res šla: In kmalu? To bo pa res lepo! Tudi očka bo vesel, če boš šla!«
»Zaspiva, pozno je že!«
še -enkrat je k meni sklonil glavico in nejeverno vprašal:
»Saj boš šla, kajne?«
»Bom, seveda bom, Martinček!«
Oba sva zaspala.
Drugo jutro sva bila že navsezgodaj pokonci.
»Dobro jutro!« svar pozdravljala drug drugega. Tedaj je k meni stopila medicinska sestra in mi šepnila:
»Martinčkov oče je umrl!«
Zgrudila sem se na posteljo. Ko sem odprla oči, sem zagledala ob sebi Martinčka ki me je božal po čelu, kakor jaz njega včeraj. Objela sem ga in zajokala.
»Zakaj pa jokaš? Saj si že velika!« sem slišala njegov glasek. »Ko boš šla z mano in očkom na sprehod, ne boš jokala, kajne?«
Zarila sem se v blazino in dolgo jokala. Potem sem zaspala, in ko sem se zbudila, je bila noč V sobi je bila tema in le kdaj pa kdaj se je luna prikazala izza oblakov. Poleg sebe sem zagledala speči rahlo nasmejani Martinčkov obrazek.	METKA	ZOBEC
(Honorar 100 din)
NEŽA
;	-	I
Moja dobra znanka, nekdanja soseda in sestra mojega najljubšega prijatelja iz otroških let, Neža, poročena pod Prazno goro v tisto gluho vas, se je nekega dne kot čudo pojavila pred menoj. Oba sva bila vesela tega srečanja in eden drugega sva kar zasula z vprašanji. Ko pa sem vprašal po Janezu, se je Neža najprej ozrla okrog sebe, potem pa rekla:
»Oh, Janez je v Ljubljani... slabo je z njim...« je s težavo povedala in obraz se ji je bolestno skremžil.
Spreletelo me je.
»Ali ie invalid? Morda je hudo bolan?«
i »Ne, ne, ni bolan,« je zatrjevala Neža in sklenila roke kot pri molitvi, »še veliko huje!« Njene oči so postale vlažne, besede pa bolj tihe. Mogoče .je v zaporu, sem pomislil.
čeprav še nisem vedel, kaj se je zgodilo Janezu, mi je postalo hudo, kot bi mi nekaj težkega leglo na prsi. Zadnjič sem ga videl med vojno po italijanski kapitulaciji, ko je v našem kraju predaval o socialističnem kmetijstvu.
Kadarkoli se spomnim svojega otroštva, ne morem mimo Janeza. Vedno je bil dober, pošten in iskren prijatelj. Ločila sva se po končani osnovni šoli. Jaz sem postal obrtnik on pa je šel študirat. Doma so hoteli, da bi postal duhovnik, toda Janez nikoli ni kazal volje za ta poklic. Postal je inženir kmetijstva.
To kar mi je Neža pravkar povedala me je močno prizadelo.' Utrujen sem sedel na bližnjo klop, poleg mene pa je sedla Neža. Otipavala j- svetinjico na prsih in še vedno oklevala kot da mi hoče prizanesti s tem kar naj bi mi povedala. Tudi meni ni bilo več do tega, da bi zvedel vso nesrečo človeka, ki mi je še vedno veliko pomenil. Zato nisem več silil z vprašanji vanjo.
Tako sva nekaj časa sedela na klopi in čakala njen avtobus. Končno je pripeljal m Neža je vstala. Segla sva si v roke in takrat se je nagnila k meni, si z roko zakrila usta in mi šepnila: »Veš, mvj brat Janez je... komunist!« čutil sem, da se mi je nekaj odvalilo s srca. Sam ne vem, kdaj je avtobus odpeljal. Spominjam se le, da je posijalo sonce.	-	p-',	GREGOR
(Honorar 100 din)
* *
Zwei Tole und drei Schwerverlelzle — jugoslawltdie Gasfarbeiter — forderle der Zusammentlofj det Omnibuttet mil dem Kleinbus (unser Bild), der sldi am Donneislag gegen 1 !.2p Uhr auf der Kreuzung B 248/L 294 im Landkreis Gilhorn ereig-nelc. Der aut Richlung Wolftburg kommende, auf der Bundeiilrafje fahrende But, vollbetelzl mil 43 Personnn, naherte sich der Kreuzung. ali nach Auttagcn teinet Fahrerj etwa (Oni Me!er vor der Strafjenmilfe der Kleinbus mit grof)«t' Gei :Fiwindig-keit von linkt dic Hauptitrofje Uberquerle. Ein Bremien war nicht mehr moglich. Beide Fahrzeuge jliefjen fat-t fonlal zusam-' men. In dem Kleinbut taljen fUnf jugoslawisdie Gaslarbeiler und ein siebenjbhiiget Madchen, zwei von ihnen wurden auf Her Slclle gelolel, drei jchweben in Lebentgefahr. Im But wurde nlemand verlelzt.	Foto:	Zibelius
Ena izmed fotografij, ki so jo ob nesreči objavili nemški časopisi. V ozadju vidimo nekoga ob kolesu. To je Vlado Špehar, ki je v domovino prinesel strašno vest.
Strašna nesreča je 21. maja doletela v Nemčiji tri Belokranjce - Pri avtomobilski nesreči v bližini VVolfsburga sta bila dva takoj mrtva, tretji je umrl med prevozom v bolnišnico - Doma je ostala kopica nepreskrbljenih otrok! Sinji in Snečji vrh zavita v žalost
vsi trije smrtno ponesrečili.
Zgodilo se je 21. maja ob 15.30 na križišču cest v bližini Wolfsburga. Avtobus s 43 potniki je drvel po glavni cesti, kombi s 4 Belokranjci ter nekim Nacetom z Raven na Koroškem in 7-letno Romanco, prav tako z Raven, je zavijal na cesto. Pri tem je prišlo do silovitega trčenja. Belokranjca Ivan Filip in voznik kombija Vlado Pavšič sta bila na mestu mrtva, Viljem Tomažič 1e umrl med prevozom v bolnišnico. Druge tri: Mirka Šegino iz Črnomlja in oba Ravenčana, so odpeljali v bolnišnico, kjer se še zdravijo.
Vlada Špeharja iz Drežnika je doletela žalostna pot: firma, pri kateri so delali, ga je poslala v domovino poročat o nesreči in tolažit svojce. Ko je že obiskal domove ponesrečenih, smo ga našli na Vi-
Tri dni pred smrtjo, v ponedeljek, 18. majaj-so se Ivan Filip in Viljem Tomažič s Sinjega vrha in Vlado Pavšič s Snečjega vrha poslovili od domačih v Beli krajini, kjer so bili s kombijem na obisku. Daleč v Nemčiji, že blizu ruske meje, so delali v gozdovih in kar dobro zaslužili. Tomažič in Pavšič, kot bi slutila nesrečo, nista šla rada nazaj. Prvi je rekel ženi in štirim otrokom:
— Samo recite, pa ne grem nazaj! Pavšič je takoj po povratku prijatelju priznal, da je močno okleval ob slovesu. Ce ne bi imeli gospodarjevega kombija, me Nemčija ne bi več videla, — je rekel.
Ni mogoče opisati, kakšna žalost je zajela prebivalce Sinjega vrha in vse viniške okolice, kakor tudi črnomaljski predel, ko so dobili telefonsko sporočilo, da so se
VLADO ŠPEHAR	J
nici, kjer je moral znancem £ kar naprej popisovati tragič- ♦ ni dogodek, pri katerem je J bil tudi sam navzoč.	+
— če si ne bi dan poprej	♦
poškodoval roke, bi bil jaz	J
gotovo zraven, tako pa sem + imel bolniško. Tisti četrtek ♦ sem se s kolesom peljal po ^ cesti proti našemu stanova- ♦ nju, ko sem zagledal na cesti	*
kolono avtomobilov in veliko ^ ljudi. Iz radovednosti sem ♦ šel zraven. Stisnilo me je v ♦ grlu, ko sem zagledal rdeč + kombi naših, še bolj pa, ko ♦ sem videl ležati na tleh svoja J tovariša. Nista dala od sebe + glasu, šegino sem videl stati ♦ poleg avtobusa, še ‘je stal na J nogah. Vprašal sem ga, kaj * je bilo, on pa ni mogel dru- ♦ gega odgovoriti kot: »Sam ne ^ vem, kaj se je zgodilo.« Pp- ♦ tem so ga odpeljali v bolniš- ♦ nico. Drugi dan smo ga obi- 4 skali, rekli pa so nam, da « je izven	nevarnosti.	J
šef, pri katerem delamo, je j v redu človek- Vsa čast mu! J Dal nam je kombi, da smo se 4 z njim vozili na delo, pa tudi ♦ domov smo se lahko peljali. ^ Naša dva mrtva tovariša so 4 hoteli dati v krematorij, toda ♦ mi nismo pustili. Zahtevali ^ smo prevoz v domovino in 4 pokop, kakršnega sta zasluži- ♦ la po naših običajih. Ustregli ^ so nam. Gospodar bo plačal 4 prevoz.	♦
Te strahote ne morem po- J zabiti. Družine bodo najbrž + dobile zavarovalnino, toda ♦ noben denar ne bo mogel na- ^ domestiti ženi moža in otro- « kom očeta Filip je bil sam- ♦ .ski, Tomažič pa je pustil šti- 4 ri otroke in Pavšič kar šest ♦ glavic.«	^
Ko so trije črni mercedesi + pripeljali mrtve domov, je ♦ ljudem mrzlo zagomazelo po ♦ hrbtu. Ni besed, ki bi opisale 2 to žalost! Kot bi oživela 2u-	♦
pančičeva	Duma:'	T
Hamburg, Hamburg! Tam « ji v smrti omahnil je sin ... ♦ Tiijina se diči z deli njiho- ^ vih rok...	*	♦
m	RIA BACER *
v *»>• V- -V.	|
SESTAVltE Sl DNEVNO SOBO SAMI!
s Poljubnim sestavljanjem elementov pohištva MEBLO, ki jih po potrebi in želji dokupujete.
'š sestavljivi program je dobil mZLATI Uč« na BEOGRAJSKEM SEJMU 1969!
BEOGRAD 69
Upokojenec Matija Le-tig iz Vasi-Fare se takole spominja srečanja z Jastrebom in njegove smrti:
21. junija 1942, ko sem bil v 3. četi Kočevskega bataljona, sem bil določen v patrolo proti Ajblju. Na poti sem se srečal s hr-vatskimi partizani, ki so prišli preko Borovca.
Pripeljal sem jih do Drežnika pri Banji Loki. Komandant njihovega Go-ranskega bataljona je bil Stipe Polič, komandir mladinske čete pa Jastreb.
Na predvečer napada na Banjo Loko nismo nič spali. Jastreb je govoril svpjim fantom, da bo drugi dan obletnica napada na SZ, da moramo zato osvoboditi Banjo Loko in da bodo za ta uspeh zvedeli tudi tovariši v SZ.
Ze ob treh smo šli na položaje za napad. “Naša četa je napadala s severa, naši sosedje pa so bili hrvaški mladinci, ki jih je vodil Jastreb. Italijani so bilj po hišah, zato smo morali Gladovo hišo med bojem celo zažgati.
Pri sosednji Briškijevi domačiji so bili Italijani v skednju in hlevu. Ja. streb, ki je znal dobro italijansko, jim je klical, naj se predajo. Njihov vodja se je prišel ven pa gajat. Jastreb je bil že
MATJ A LETIG je videl, f J*0 je padel na-rodtf ?veroj Zdenko Petrark' jc —. Jastreb frFo-l0: Primc)
prepi^, da je boja konec f aa se bodo Italijani prhali. Takrat pa je iz Belja-;’Ve hiše zaregljal mitr*^- Rafal je smrtno zadel ‘ sstreba in italijan-skegl ^ržanta, ki se je z njiiaP^jal.
V “^kijevih gospodarskih j ih smo zajeli 4 it*1; ^e ter zaplenili 4 lahk* *rede in eno težko. Ban? ^ke pa nismo zavzeli- ter je prišla Italijan^ na pomoč posadka iz bp a °a Kolpi. Tistega dne ’ v boju padel še part?’'1 Anton štimac iz Turist	j.	p.
STROKOVNE UTEME' HTVE NAJ ODTEHTAJO OSEBNA NAGNJENJA
V čigave roke prihodnost Mokric?
Občinska skupščina želi, da bi se s kolektivom ujela na istem valu
S	SINDIKALNEGA OBfiNFGA ZBORA V KRŠKEM
Na delo, da n« bi zvonili po toči
Kakorkoli se v Mokricah trudijo, da bi izboljšali to in ono, so vsa prizadevanja kakor kaplja v morje Vsote za ureditev gradu in okolice znatno presegaj zmožnosti gostišča.
Tolikšnih posojil, kolikor jih zahtevajo načrti za ureditev gradu in okolice, si
Ceste v petetnem načrtu
Člani predsedstva občinske skupščine Brežice so na svoji zadnji seji razpravljali med drugim tudi o predlogu razvojnega načrta republiškega cestnega sklada, ki predvideva naslednjo uvrstitev cest v brežiški občini: v prvi red bosta predvidoma uvrščeni avtomobilska cesta in cesta Čatež—Brežice—Mestinje.	Iz
tretjega bodo prešle v drugi red ceste Križaj — Mraševo
— Cerklje — Čatež, Brežice
— Fohanca — Krško ter Brežice — Dobrova Brežičani se s tem predlogom strinjajo, dodatno pa so predlagali, naj bi uvrstili med ceste drugega reda tudi ceste Čatež — Bre-gana, Bizeljsko — Klaniec in Stara vas — Figarjev most. Razen tega je v petletnem načrtu izgradnja mostov če« Savo (pri Brežicah) in Krko (v Krški vasi), urediti pa bo treba še cesto od pohance do meje krške občine, dalje ceste Brežina - Globoko, Križaj — Marševo — Cerklje, Kostanjevica — Krška vas. Cerklje — Čatež in Brežice
— žel. postaja.
sami ne morejo privoščiti. Edini izhod iz životarjenja je povezava z nekom, ki je sposoben zagotoviti dovolj denarja.
Stiki, ki so jih Mokrice navezovale navzven, so naletele na resen odziv pri treh podjetjih. Prvi predlog je že pred meseci poslalo kmetijsko in trgovsko podjetje Agraria iz Brežic, za njim je predložilo rešitev zdravilišče Cateške Toplice, tretji predlog pa je dal šolski gostinski center i* Novega mesta.
Svet za gospodarstvo je razpravljal o nadaljnji usodi Mokric minuli teden. Na sejo je povabil vse tri ponudnike in predstavnika. gostinskega podjetja Grad Mokrice. Razprava je bila burna in prizadeta. Dober znak, ki opozarja na to, da so pogovori o Mokricah prvič v desetletnem >bdobju dobili resnejši -mačaj. Slišati je bilo očitek, da se skupščina preveč vtika v samoupravno odločanje kolektiva Mokric zdaj, ko so si sami razpredli poslovne vezi navzven Sledilo je pojasnilo, da so grad in vsi objekti v Mokricah last splošnega ljudskega premoženja ia je torej predvsem skupščina odgovorna za to, da pride vse skupaj v roke dobremu gospodarju. Premoženje je pripavljena izročiti kolektivu, toda šele po-
Rcstavraeijo v novem domu JI^A je prevzelo Zdravilišče čateške Toplice. Brežice so tako po dolgem času vendarle dobile dostojen gostinski lokal.
(Foto: J. Teppoy)
NOVO V BREŽICAH
tem, ko bo prepričana, da je zagotovljen ugoden razvoj Mokric
Svet želi, da bi se kolektiv ne prenaglil ali odločal po osebnih nagnjenjih. Preden bo .izrekel dokončno besedo, naj bi pretresel vse tri ponudbe. Te pa morajo biti strokovno proučene, da bo iz njih izluščena ekonomska utemeljitev. V tem primeru druge težnje ne bodo mogle prevladati Kolektiv naj bi se izrekel za tistega ponudnika, tal bo zagotovil najhitrejšo rast Mokric kot celote.
JOŽICA TEPLY
»Neodkriti talenti« na nočnem pohodu
Pred dnevi so imeli v brežiški radijski postaji spet nenapovedan obisk. Vlomilci so si že četrtič izbrali za tarčo prosvetni dom. Tokrat niso naleteli na pravo okno. Odnesli so tranzistor in dve veliki sliki pevcev Milve in Bob-byja Sola — za spomin ali pa zato, ker se še niso poslovili od pubertete. Zadnje mesece je pri vsakem vlomu izginilo kakšno glasbeno pomagalo — magnetofon, tranzistor ipd. Pri zadnjem vlomu je bil transistor ukraden zasebniku Tatov še niso odkrili.
RADIO BREŽICE
PETEK. 5. JUNIJA: 16.00—16.10 Napoved programa in poročila. 16.10—16.25 Nove plošče RTB. 16.25 —16.40 Rezultati, tendence in problemi dosedanjega razvoja Slove nije — tema za javno razpravo 16.40—17.00 Obvestila in reklame 17.00—18.00 Glasbena oddaja. Iz brali ste sairi.
NEDELJA 7. JUNIJA: 10.30 Do mače zanimivosti — Poročilo i seje občinske skupščine Brežice — Zdravstver.o predavanje — dr. Zvonimir Skofljunc: Varujemo se po škodo! — Za naše kmetovalce — inž. Alojz Pirc: Marelice pri nas
— Minute s pevcem Ladom Le skovarjem — Iz naših krajevnih skupnosti — obisk na Veliki Do lini — Obvestila, reklame m spo red kin *matografov — 12.30 Ob čani čestitajo m pozdravljajo — 13.30—14.00 Reportažni zapis ekskurzije brežiškega Društva knjigovodij pi Avstriii Švici in Ita liji — ponovitev
TOREK, !> IUNIJA. 16.00—16 lo Napoved programa in srečanje z ansamblom Borisa Terglavi. 16.15 —17.15 Poročila — Svetujemo vam
— Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Ia našt glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregle.1 t:lmov
— 17.15-18 00 Mladinska odflaja
— Pri mladih v Globokem.
IZ BHEZISKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodUe: Silva Grobovšek iz Sevnice — Majdo, Ana Droždan iz Sevnice — Janija, Ana Štritof iz Glogovemu broda	Nuško, Silva
l’falTrr iz Radne	Roberta, Ana
Pavlovič iz Čerine — Slavico, Antonija Grilc s Sinove". — deklico, Oragiea Perlovlč iz Pngorla — dečka, /urila Cvetkovič iz Rakovca
— Marijo, Danic. Kraljič iz Sen-kovca — dečku, Kristina Kovačič Iz Globokega — Tomaža In Martina Koželj iz S'.mtlenartn — Alenko,
— Ce>titamo!
Enotnost doma obeta razen tega boljši odnos do poveza-vre v pokrajini. Potrebe po sodelovanju so vsak dan večje in tega se je treba zavedati
V	razpravi so poudarili, da bo v delu sindikata treba več učinkovitosti. Analize in pripombe so premalo, nujen je večji vpiiv na odločanje, pa ne le v delovnih organiza-
Čez 5 let trije novi vrtci
Osnovne šole imajo 10 predšolskih oddelkov
V krški občini je zaposlenih nad 1.500 žensk, ki imajo 2.628 otrok. 66 odst. otrok živi v krajevnih skupnostih Krško, Senovo. Kostanjevica, Leskovec in Brestanica. Pri razširitvi mreže varstvenih ustanov v občini bodo imeli ti kraji prednost.
O petletnem razvoju je minuli petek razpravljala tudi občinska skupščina K predlogu, po katerem bo do leta 1975 osem novih varstvenih oddelkov, je izrekla svoje soglasje
V tem obdobju bodo zrasie nove varstvene ustanove v Kostanjevici, Brestanici in na Senovem Prvi bodo na vrsti Senovčani, ker so tam razmere najbolj nevzdržne.
V naslednjih petih letih bodo narasli tudi družbeni skladi za pomoč socialno ogrožen im otrokom in za šolske malice. Trenutno prehrana šolarjev ni dovolj urejena, zlasti ne za vozače, ki so dostikrat ves dan samo ob kosu kruha in čaja.
Nai qredo na morje!
Otrokom posebne šole v Krškem bo občinska Zveza prijateljev mladine omogočila počitruice v Rovinju. Ker so med njiim učenci iz revnih družin, se prijatelji mla dine obračajo za denarno pomoč na podjetja in prosijo zn razumevanje.
500 tisoč za ponrav^o šo!
Na seji občinske skupščine v Krškem minuli petek, smo zvedeli, da je temeljna izobraževalna skupnost letos namenila 500.000 din zft šole. Soli v Podbočju 'in v Leskovcu bpstn prejeli po 60 tisočakov, šoli v Gor Leskovcu in v Kostanjevici po 80 tisoč din, šola v Brestanici 40 tisoč, v C meči vasi 50 tisoč in na Raki 90 tisoč dinarjev. ____________________
zjutraj
Občinska konferenca SZDL Krško
vabi vse aktiviste OF Slovenskega nan** .
naj se udeležijo
ZBORA AKTIVISTOV O F V DOLENJSKIH TOPLICAH-
ki bo 7. junija 1970.
.. gVOj1
Vse aktiviste OF prosimo, da se	^boru
krajevni organizaciji SZDL ali krajevne1 ZB NOV najpozneje do 1. junija 1970.
Odhodi avtobusov 7. junija 1970.
iz Podbočja — gostilna Kenn ob 7. uri iz Kostanjevice — krajevni urad ob 7. s Senovega — garaže rudnika ob 7 uri iz Brestanice — »Pod lipo« ob 7.15 iz Krškega — hotel »Sremič«, ob 7. uri iz Leskovca — gasilski dom ob 7.15 iz Smodniku - za udeležence z	Rake
Prevc?, iz Zdol do Krškega bo priskrbljen đo ; da avtobusa ob 7. uri.	Qf.
Avtobusni prevoz je brezplačen za vse■	iz	D0"
Prijavite se pravočasno. Odhod avt
lenjskih Toplic bo po dogovoru.	pj-o-
Istočasno vabimo tudi vse druge občane, da^ udeie-
slave v Dolenjskih Toplicah in na
žijo v čim večjem številu.	SZDL
. občinska konfet
■ ZGLEDU KMETIJSKEGA KOM-B1NATA V ŽALCU so sledili tudi KfCanl. V trgovini z zelenjavo in sadjem v Brežicah so Jabolka lz hladilnice v Stari vasi naprodaj po dinar kilogram oa. po 20 din zabojček. Zdaj si Jih ljudje lahko poceni privoščijo, kombinatu pa povzročajo zaloge v hladilnici precej skrbi.
■ f.LANI HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA so se danes teden zbrali na predavanju o gojenju lončnic, estetskem nameščanju cvetja v stanovanjih in urejanju vrtov, ki ga je pripravil predsednik dru-St a Tone Krušnik. Dogovorili so se za sodelovanje na rasustavi kak-tej In sil nedeljski Izlet v Velenje
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINK Je predvčerajšnjim sklicala razširjeno sejo, na katero Je povabila razen predsedstva predstavnike društev ter mentorje pionirskih organizacij. SkU-
BREŽIŠKE VESTI
paj so pregledali, kako poteka tekmovanje med društvi, in se do-govorili za podrobnosti pri pri pravah na letovanje otrok v počitniškem domu v Savudriji
M DIJAKI ČETRTEGA USTNIKA BREŽIŠKE GIMNAZIJE so v soboto pripravili svojim sošolcem recital Gradnikove lirike ob zvokih Chopinove glasbe. Naštudirali so voč kot 20 pesmi S tem so se poslovili od gimnazijskih klopi. Prireditev so Jim pomagali pripraviti profesorji Marija Zorko, Cvetka Hladnik, Metka Berglez in Marjan Grogorič.
■ UPRAVNI ODBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE Je na majskem občnem ?boru sprejel obširen delovni načrt za tekoče leto. Clam so bili nekoliko razočarani, ker se na njihovo povabilo niso odzvali zastopniki SZDL, društev prija-toljev mladine in postaje milice. Menili so, da Je to slab začetek za sodelovanje. Na zboru so sklenili skupaj z občinsko skupščino in civilno zaSčito opremiti enote telefonskimi ali UKV zvezami. Tudi krvodajalskih akcij, proslav in jubilejev se bodo gasilci rodno udeleževali.' Sprejeli so več operativnih nalog za prirejanje tekmovanj ln izobraževanje.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli todon so Sr ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Jože Prah, kmet iz i' oritnega, je padel v stanovanju m sl zlomil desno nogo; Anion Medved, uslužbenec Iz Krškega, je pn prometni nesreči zadobU notranje )>oškodboj . Ivanka (iahriin, gospodinja lz Bizeljske vasi. Je pat.la z mopedom in sl poškodovala desno nogo; Ivanu Mlinariču, kmetu lz Dobrove, Je padel hlod na levo nogo ln mu jo poškodoval; Zvonka Legana. delavca lz Laduea, Je nokdo napadol * nožem in mu poškodoval glavo, obe roki tn hrbet; Stanku Mcžleu, dijaku iz Hrastja, Je padlo *na glavo kladivc ln mu Jo poškodovalo: Aloj/ Šoštarič, kmet iz Zdencev, sl je pri nakladanju drv poškodoval gleženj leve nogo; Franc Beribak, delavec iz Sobenje vasi, Je padel v skladišču in si poškodoval rebra; Dimica Žerjav, krojačica iz Sp, Pohance, je padla s kolesom in sl poškodovala glavo.
Sedmega junija na svidenje v Brestanici!
DPD Svoboda iz Bresta, nice vabi v nedeljo ob 17. uri na koncert mladinskega pevskega zbora v počastitev 25-letnice njegovega obstoja. Kot gost bo nastopil na koncertu tudi solist ljubljanske Opero Rajko Koritnik, nekdanji aktivni član brestaniškega zbora. Ce bo vreme slabo, bo koncert v društveni dvorani v Brestanici. Brestaniški pevci vas Iskreno vabijo, da jih za njihov srebrni jubilej počastite z obiskom. Eno uro pred pričetkom koncerta bo v gradu odprta galerija slikarjev samorastnikov.
avtorji:	|Ceri° Lto*- h0rti’
Zemljak. Ton Voiaj( 9^0 Kp
'sxz«%£zr?&*&
busom UdcleJ okra^n ^gU^i-
bsts-a* - <ž
planino. . ,ct sp™
Prijave »l ' KrS*^' din-
* žlC.n,,Ch 10 din. jApt>^0 * BAtrBOPgjKO ichlfdf;>
uShk35*n jffi&fJ« jjf J6 ?
Stari vasi v P ZllIa<l' cij^nilff sadje Produ L orB^ndi0 >
Skiin delnvn
nudil J‘ <e več n^jo K°V Kram. Ce J* - vg,, p»
paJ n11 ;°t * tovor
laliko dOrtftVi
■	OBISKI IRANSKEGA MINISTRA — Pretekli teden je tovarno v KrSkem obiskal minister za narodne dobrine lz Irana Nekajdnevni obisk v Jugoslaviji Je Izkoristil s svojim spremstvom tudi zn ogled tehnološkega postopka v te) tovarni. Zanimalo ga je predvsem to, kako v krSk) tovarni predelujejo v celulozo in pozneje v papir bukov los. Iranska država Je namreč precej bogata % gozdovi, vendar Je njihova papirna industrija Se dokaj slabo razvitn, tako da morajo cclulozo ln papir Se uvažati. Visoki gostje 1* Irann so se dokaj pohvalno Izrazili o organizaciji krike tovarno papirja in o njeni visoki razvitosti tehnološkega postop ka proizvodnje
■ RAZnOVOR O AKTUALNIH PROBLEMIH — V sodelovanju s sekcijo za zunanje politične odno-so pri občinski konferenci SZDL KrAko ln delavski .univerzi KrSko Je občinska konferenca ZKS Krško pretekli čotrtek organizirala razgovor o aktualnih dogodkih zunaj naSih meja ln o pereči mednarodni problemntikl
O mednarodnih političnih dogodkih Je prisotne seznanil urednik zunanjepolitične rubrike RTV Ljubljana novinar Drago KoSrnrl.
■ AKTIVNO HORTIKULTURNO DRUŠTVO — Po večletni neaktivnosti hortikulturnega društva v Krškem Jo po nedavni volltvl novega odbora močno zaživela dejavnost na tem področju Aktivnost potrjujejo številno akcije, ki Jih Je hortikulturno društvo *o izvedlo, bodoči program druStva Pa tavlja, da bo krško mesto nekoč ros lopfte.
VE Sl *.. ,7. K«*?
|0 DOLENJSKI LIST
. Slra„ uredila: 102.1CA TEPPM
St. Z3 <1»54> *
Sindikat spodbuja podjetja k povečani skrbi za zaposlovanje^
Na sobotnem občnem zboru sindikalnega sveta je bil izrečen poziv k enotnosti, če ne bi reševalo težav vsako podjetje samo zase, bi bilo gospodarjenje v občini na trdnejših nogah.
oijah, ampak tudi v občinskih okvirih. V nobenem delovnem kolektivu ne bi smeli dopustiti, da bi se sindikalna organizacija omejila le na preskrbovalko ozimnice ipd.
Občni zbor je tokrat posvetil veliko pozornosti zaposlovanju. Vsak peti zaposleni v občini dela tujini. Na odliv delovne sile vplivajo slabi osebni dohodki, zato je
prav, da PoskušaJO n »jem* to preprečiti, čerav ^ z
no v svojo škod0. v de-modernizacijo se b lovnih organizacij	^i-
s tem, da ho po v	.
nični pridobitvi ne mora nih rok odveč. N	^
opozarjati v P1"” svoji111 dikalna organizacij • QtoVjti delavcem mora^° aUfi*** kruh bodisi s Prek -^gače-jo, bodisi Kako	te
Trenutno uspešno	pri-
stvari na Senovem. učujejo rudarje za k ^ Delavci ne srneJ0 H C)St. Z* mih za svojo Prlh<^J ^ modernizacijo Je ,. stro-ba všteti vzporedno ^esta
ške za nova del°J^ri pr*
oziroma za pomoč P g^ov* usmerjanju dela^e ^^t čani so opozoril1’. ne sme vreči Puš*JLteti, zo in da mora vztr» ^ bo prihodnost ta&n* končno zagotovljena.
Naštetih je bilo ne^Heic<f»-,ogov za poslovno nje in združevanj • ^ pogoje naj bi si s vili predvsem Agro . ovirksk» tovarna papirja 1	.-a
predelovalna^^
Varstvo nameravajo organizirata tudi po šolah. Precejšen odstotek Je takih, ki so varstva nujno potrebni. V petletnem načrtu otroškega varstva so vštete tudi potrebe po razvoju posebne šole, ki bo po dograditvi nove osnovne šole dobila prostore v stari krški šoli.
J SPLICHAL
KRŠKE NOVICE
Kmet potrebuje še več pomoči
Seja občinske konference Zveze komunistov v Sevnici o kmetijstvu
k'f tetrtkovi seji občinske pr!, rence 2K v Sevnici so 2*?^ o kmetijstvu, goz-Z/r711 in kmetijskem za-. ništvu na območju sev-obra ot)čine- Mimo tega so ske Inava^ nekatere kadrov-Ve^ deve in izvolili za no-Auerja sekretarja Viktorja
fcj^irnem gradivu za kon-ski^?° So ^iW zajeti tudi vsi tjnsv’ , Je sprejela ob-
toJtS**0*' k0 je lani
0 kmetijstvu. k& j- v v Proizvodnjo mle-
*činAmesa ^ ZaJela že vso 2a - v ^ S6vniški občini bi kooperacijske 500	labko usposobili
potrebovali pa bi fcofaTLtoVnjakov. ki bi lah-VPteitfi ^ terenu svetovali, kateri i namreč, da se ne-
SmJ?1?!® ne ^jdejo in
jim nJ? k**1 take stroje, ki da Pawnstijo- Na dlani je, to sZTH® žitaric za hribovi-
sPektlvnn ui-0ibčino ni per' ’ kljub temu pa ne-
kateri kupujejo žetvene stroje. V razpravi so tudi ugotovili, da bodo restrikcije Na-
Šentjanž: o spomeniku Milanu Majcnu
V petek popoldne, 29. maja, so obiskali Šentjanž Bogdan Osolnik, Franc Krese-Coban, Franc Kolar, Mara Rupena in Ivan Gole ter se skupaj s predstavniki občinskih odborov ZZB Trebnje in Sevnica ter ObS Sevnica in KS Šentjanž pogovarjali o postavitvi spomenika narodnemu heroju Milanu Majcnu. Prihodnje leto bo poteklo 30 let, odkar sta v Mumicah pri Šentjanžu padla Milan Majcen in Janče Mevželj, prav tako pa bo minilo tudi 30 let, odkar so .nasilno izselili prebivalce šentjanške doline. Gostje so obiskali tudi šentjanško šolo.
B. D.
rodne banke glede povečanja likvidnosti za kmetijstvo ne-ugodne, ker kmetijstvo ne bo. moglo dobiti premostitvenih kreditov, potrebnih pred prodajo na trgu.
Razpravljavci so se bali, da bodo zaradi neurejenih vprašanj v kmetijstvu sposobni mladi ljudje zapuščali to panogo. Zaradi tega bodo ostali na kmetijah le tisti, ki ne bodo našli dela v industriji. Tako pa kmetijstva ne bo mogoče rešiti. Ko so govorili o trgu in cenah, so se zavzeli za ekonomske, in ne za minimalne zagotovljene cene.
Konferenca je tudi sprejela sklep o ustanovitvi aktiva ZK v Kmetijskem kombinatu. Ob podobnih problemskih razpravah bi veljalo ponoviti četrtkovo obliko, ko so povabili na sejo tudi nekatere člane ZK iz Kmetijskega kombinata in nekatere kmete.
A. ŽELEZNIK
10 par za mleko
Delovne organizacije, ki prodajajo kravje mleko naravnost potrošnikom, bodo dobile letos po 10 par za vsak liter prodanega mleka. V trebanjski občini se s prodajo mleka ukvarjajo nekatere trgovine, trebanjska kmetijska zadruga in kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas. Oddelek za gospodarstvo trebanjske občinske skuščine računa, -da bodo letos prodali v občini 80.000 litrov mleka, zato je Iz občinskega proračuna v sklad za pospeševanje kmetijstva občina namenila 8.000 dinarjev za plačevanje premij.
TREBANJSKA OBČINSKA SEJA O KMETIJSTVU
Papir veliko prenese
Tehtna razprava o ukrepih, ki naj bi pomagali razvoju kmetijstva in gozdarstva pri nas
Na 13. redni seji obeh zborov trebanjske občinske skupščine so pretekli četrtek imeli na dnevnem redu kar 14 točk. Najdlje so odborniki razpravljali o nekaterih ukrepih za razvoj kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji Razpravo je prevevala ugotovitev, da je bilo o našem kmetijstvu že veliko poveda-
Aktivisti so bili vredni zlata
—^I^ivisti so pomagali v najtežjih akcijah
Tonetu Koz-
MihecV Partizanih re' boj ga • NJegova pot v
Tajala swboditey Pa je sko. 1 nemško voj-
»1943	_
v	mobilizirali
U C Xl°jsko- Vežba*
Pa sg :	ukrajini>	fronta
Je vsak dan bolj bli-
žala. v,
jliso	.	Pravzaprav
Sr sem SJU i odpora.
lm Part. ukrajin-
i°*. sem biiZni°m munici* ^ 2aPora p jen na 19
£ 80 Vse boHUSkl partiza-£ H e ?j Poiskali in
u-v5fiolnoma raz-
^/ ni zmedi smo
se vračali čez Poljsko domov, in ko sem se ilegalno vrnil v Sevnico, sem takoj dobil stik s partizani. Domači aktivist sosed Ludvik Krivec me je povezal s Kozjansko četo, a nekajkrat se je zveza pretrgala zaradi nemških hajk. V začetku 1944 se>n končno prišel v partizane^. Takoj nato sem s Krpanom in še dvema borcema šel na Dolenjsko. Osvoboditev sem dočakal v specialnem minerskem vodu na Kozjanskem. Spominjam se, da smo med Brežicami, Zidanim mostom in Celjem na progi izvedli 73 različnih akcij.«
— V nedeljo bo zbor aktivistov v Dolenjskih Toplicah. Kaj so vam med vojno pomenili?
»Zlata so bili vredni! Brez dobrih aktivistov, hitrih obveščevalcev in spretnih domačinov, predanih osvobodilnemu boju, bi nas Nemci lahko večkrat presenetili. Mnogi se imamo prav njim zahvaliti za življenje. Srečanja aktivistov so zato toliko bolj dragocena, kajti zavedati se moramo, da so ti tihi, skromni ljudje rešili stotine partizanskih življenj, pomagali pri najrazličnejših in najtežjih akcijah.«	>
J. SPLICHAL
JLHisce DO
VOZNI | Voznin, l^tjaiiža to-h bi a’ kl lim 0n' avtobusa Slj^eli. JoS nrih^ris,i ,uk°. {ft>C *2 8evni,,(>prlbiižn0 20 url
sar rttlWe vluk-
J*l]e Šentjanž Ljubljana, NL^lo prT^;Pa običajno %T° P«, av ' k lko da '»»ni
'T***«. p“ "<"K"J"
? Cje bilo L^°
^ tto^lallkov Tflv an^e mltt-
^S»h2nu zu v^ kmovnlcc. ki
> jH 8ostinXovo »*ko. Jo jMSC *k° Podjetje Sev-
^VpriA2W V nedl>1Jo Jevlja ot r ‘.1iVZem mostu i J*v»kih °skih in mln-
8 k,lt0' 4f®Vd. V^KV S 4:i0 2S>, 1 z \yj, ? prostornom tr-
^ tv^Jb°lJ z»h 2 !,rnll» pro-1 ^'tka J .povoljni starčki ^	80 ponedll po
^niški ^tnik
MALKOVCA
stolih pred domom. Organizacija Je bila dobra, prireditev pa Je pokazala, da je v občini precej otročkih in mladinskih pevskih zborov, ki bodo občino lahko dostojno zastopali tudi na republiški roviji. Mlade pevce je Leopold Veber seananll s stoletnico čitalnice.
ZANIMIVA RAZPRAVA O KMK-TIJSTVU — Knr IB ruzprnvljavcev Jo govorilo na seji občinske konference ZK v Sevnici. Seje sta se udeležila tudi Zvone Dragan, član CK ZKS, ter sekretar medobčinskega sveta ZKS za Posavje Franc Uukovinsky. Govorili so tudi o slabih cestah. Medtem ko »o občani na vasi močno pomagali pri ureditvi cest IV. roda, pa Se vedno ni reSena modemizacia ceste do KrSkega. Makadam pomeni precejšnjo oviro pri prodaji kmetijskih pridelkov in razvoju kmečke-K* turizma.
KAM Z DAVKI? — Na seji občinsko konference ZK o kmetijstvu Je .lože Knez predlagal, naj bi davke, ki predstavljajo komaj de-»etino dohodka občinskega proračuna, preusmerili v kmetijski sklad. 8 tem denarjem bi lahko precej pomagali pri pospeševanju In organiziranju kmetijske prolrvodnje.
ZBOR
AKTIVISTOV
OSVOBODILNE
FRONTE
SLOVENSKEGA
NARODA
7. JUNIJA 1970 DOLENJSKE TOPLICE
Prizadevna Ljudska tehnika
Na seji občinskega odboiti Ljudske tehnike so ugotovili, da je ta organizacija v minulem polletju uspešno delala. Radioklub je dobil sprejemnik in oddajnik, tečaj v osnovni šoli v Sevnici pa obiskuje 10 miadincev. Kmalu bodo dobili tudi prostor na sevniškem gradu. Dobro dela tudi kinoklub. Te dni se bodo zbrali člani fotokluba, ker nameravajo pripraviti razstave in stenčase in začeti delati z mladino. V jeseni bodo pripravili klubski festival amaterskih filmov.
A. 2.
Krmelj: trije kandi' dati za odbornika
Na kandidacijski konferenci SZDL 28. maja v Krmelju, na kateri so kot kandidate za nadomestne volitve predlagali Milana Levstka, Rudija Dobnika in Ivana Perhaja, so v razpravi med drugim ostro kritizirali odločitev temeljne izobraževalne skupnosti, ki je krmeljsko otroško varstvo uvrstila v isto ‘skupino kot sevniško. Otroški vrtec v Krmelju ima drugačne delovne razmere, zato bo skoraj stoodstotna podražitev slabo vplivala na njegovo delo.
B. D.
Hud spor zaradi zemlje
Namesto pogodbe zahtevajo licitacijo
Zaradi tisočkrat preklete, a vseeno tako ljubljene zemlje je tokrat prišlo do spora v trebanjskii občini. Prebivalci v Jezeru so razburjeni, češ da z zemljišči niso pravilno postopali.
Na občinski skupščini so povedali, da gre za zemljo, ki so jo arondirali pred šestimi ali sedmimi leti. Trebanjska zadruga je v tem predelu dobila približno 6 do 7 ha plodne zemlje, ki je sicer v Jezeru primanjkuje. Na tej zemlji stoji zdaj tudi hlev in koruznjak za sušenje koruze Ko je začela opuščati lastno proizvodnjo 4n oddajali zem ljišča v kooperacijsko obdelavo, je zadruga oddala tudi ta arondirana zemljišča, zvečine na licitacijah.
Franc Zupančič iz Jezera je prevzel vso to zemljo in hlev po posebni pogodbi brez
Veliko za odstrel
V načrtu osmih lovskih družin trebanjske občine je, da bode letos ustrelili 47 divjih prašičev, več kot 60^caj-cev, blizu 500 fazanov inaffc' kaj več kot 200 srn. Vsega kajpak ne bodo postrelili domači lovci, pač pa bodo dobili nekaj denarja od tujih lovcev, ki bodo prišli v njihova lovišča. Lani so iztržili več kot 3300 dolarjev. Največ posluha za inozemski lovski tu-rizen kažejo v Šentrupertu, kjer so zaslužili kar eno tretjino tega zneska.
licitacije. Obvezal se je, da bo privezal 40 telet in da'bo zemljo obdeloval po navodilih zadruge, kot so podpisali v pogodbi lansko leto. Za tisti del, ki ga že ima v najem, plačuje 3.500 din najemnine,-za preostali del je zdaj še zadružna pšenica, bo plačal prav toliko. Pogodbo so podpisali za pet let.
Stvar bi bila urejena, ko bi se ne pritožili prejšnji lastniki. Trdijo, da je bila njihova zemlja arodirana zato, da bi koristila družbi; ko pr je zadruga ne potrebuje več, imajo do nekdanje svoje zemlje vsaj enake, če že ne predno stne pravice. Pet lastnikov zato zahteva licitacijo, razveljavitev pogobe med zadrugo in Francem Zupančičem, hkrati pa so besni, ker Zu pančič oddaja zemljo v najem drugim, kar moralno gotovo ni opravičljivo.
Prevladuje mnenje, da bi morali preučiti, kakšne možnosti so za najbolj gospodarno obdelavo zemlje, ki je po stala jabolko spora. Sodijo, da bi morali sedanjo pogodbo razveljaviti in zemljo oddati na licitaciji.
no in napisano, storjeno pa dosti manj. Odborniki so se strinjali, da so predlogi in ukrepi, ki naj bi pomagali k hitrejšemu razvoju, sicer do-bri, da pa'se je bati, da bo pot od besed k dejanjem težka in dolga.
Pozdravili so sporazum o oblikovanju cen goveje živine in govejega mesa, ker bo vsaj deloma umiril tržna nihanja, so pa bili mnenja, da je o-snovna cena za živinorejce prenizka. Po domačih izračunih bi jo morali dvigniti vsaj za dinar pri kilogramu žive teže živine. Ko so govorili o gozdarstvu, so se potegovali za prelivanje denarja iz gozdarsko bogatejših območij v siromašnejša, hkrati pa so poudarjali, da mora biti pogozdovanje obsežnejše in načrtnejše. Na seji občinske skupščine so se zavzemali, da bi sodobna tehnologija hitre, je prodirala v proizvodnjo, da mora biti tržišče bolj organizirano, ker sicer zavira hitrejšo rast proizvodnje. Prav t&fco bi morala biti tesnejša povezanost med kmetijsko proizvodnjo, predelavo in tr. govino. Zaradi takega stanja je reprodukcijska sposobnost kmetijskih organizacij premajhna, razlike v osebnih dohodkih zaposlenih glede na poprečne osebne dohodke v gospodarstvu prevelike, strokovnjakov pa zato premalo.
Pesimizem v razpravi o ukrepih za hitrejši razvoj kmetijstva in gozdarstva na seji trebanjske občinske skupščine je bil deloma upravičen, bržkone pa je izviral tudi iz nerešenih problemov, ki so se zadnje čase1 pojavljali ob gr • Inji tovarne za predelavo krompirja. Tova^pa bi lahko razvoju kmetijstva v trebanjski občini močno koristila.
Nevaren ribolov
Cestni most mpri Izlivu Mirne v Savo je znano ozko grlo, kjer sc je z. j .ilo te dosti nesreč. Hkrati je most izredno zanimiv za Številne ribiče, ki namakajo trnke v Mirno. Včasih je posebna tabla prepove-Avala ribolov na mostu, taole pa zdaj ni več. Na srečo doslej He m bilo ne-sreče, vendar bi bilo bo. Ije loviti kje drugje, sicer se lahko zgodi, da bo kak tovornjak ujel ribiča medtem, ko bo ta levil ribe.
V VSAK
SLOVENSKI
DOM
KNJIGE
PREŠERNOVE
DRUŽBE!
Denar za sklade
Potem ko so odborniki na zadnji občinski seji potrdili lanske zaključne račune, so sprejeli še finančne načrte za letos Gasilski sklad bo raz* polagal s 93.226 dinarjev, sklad skupnih porab rezerv bo imel 343.626 dinarjev dohodkov, v skladu za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV se bo nabralo 2,048.696 dinarjev, sklad za kmetijstvo pa bo imel 227.086 dinarjev dohodkov. Vsi skladi so računali, da bodo imeli izdatkov prav toliko kot dohodkov.
Občinska konferenca SZDL Trebnje obvešča aktiviste OF slovenskega naroda, da bodo za udeležence na
ZBORU AKTIVISTOV OF V DOLENJSKIH TOPLICAH
7. junija 1970 vozili avtobusi:
s Trebelnega ob 8. uri — gasilski dom ia Mokronoga ob 8.30 — dom svobode iz Mirne ob 9. uri — restavracija »Dana« iz Šentruperta ob 8.30 — trgovina KZ iz Velikega Gabra ob 8. uri — Jerlah Iz Velike Loke ob 8.20 — Zadružni dom iz Trebnjega ob 8. uri — avtobusna postaja iz Dobrniča ob 8. uri — trgovina »Mercator« iz Dolnje Nemške vasi ob 7.45 — trgovina
»Mercator«
iz Sentlovrenca ob 8.15 — Abolnar
Vabimo tudi druge občane, naj se zbora aktivistov v Dolenjskih Toplicah udeležijo v čim večjem številu.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL TREBNJE
TREBANJSKE IVERI
• POTRJEN PRORAČUN — Na
zadnji občinski seji so odborniki potrdili proračun za 1969. leto. Ob činski proračun je lani razpolagal s 5,1 milijona dinarjev dohodka.
• SE REŠITEV? — Odbojnarji trebanjske KEMOOPREME so skupaj s Kočevjem in Novim mestom na dnu slovenske odbojkarske lige. Vse pa Se ni izgubljeno: s požrtvovalno igro bi se morda Se lahko reSili iz neprijetnega položaja in si zagotovili mesto med najboljšimi odbojkarskimi ekipami v Sloveniji tudi drugo leto. Zares bi bilo Skoda, da bi Trebnje izgubilo edino ekipo v slovenski Športni konkurenci.
• ODBORNIKI NAKPROTUJK-JO — Odborniki so na zadnji seji zastavili vprašanje, kdo vse lahko postavlja svoje krnmarije, cirkuse in drugo v trebanjski občini. Sklenili so, da bodo določili posebno komisijo, ki bo dajala dovoljenja: pravijo, da bi bilo najbolje prepovedati raznim SuSmarjem, ki ponujajo poceni zabavo, da bi se ustavljali v Trebijjem.
• POSOJ1I.O 7.\ KOMUNALNO UREDITEV — Pri Dolenjski banki in hranilnici bo komunalni sklad trebanjske občine najel 230.000 di-
narjev posojila za komunalno opremljanje. Komunalni prispevek namreč doteka postopoma, tisu, ki so že začeli graditi, pa želijo priključke na komunalne objekte. Denar bo namenjen za opremo zazidalnega kompleksa nad osnovno šolo proti Cviblju, deloma pa Se ža Roje II. na Mirni.
• DENAR ZA GASILSKI DOM — Gasilski sklad trebanjske občine bo letos razpolagal s 93,226 dinarji. Ker Je v bližnji bodočnosti v načrtu gradnja gasilskega doma v Trebnjem, bodo iz letošnjega denarja namenili za gradnjo 15.000 dinarjov.
• ZA DOHRE STRELCE — Trebanjska lovska družina ima letos v načrtu odstrel 5 divjih prašičev, 170 fazanov, 150 zajcev in 40 srn. Lovci bodo torej prišli na svoj račun!
■TKKBANJSKIS
NOVICE
1970
Stran uredil: JOŽE SPJACUAL
DOLENJSKI LIST
11
„Kdor ni za cesto, je proti sebi!“
To geslo je veljalo v nedeljo ob Kolpi - Izredna udeležba na zborih volivcev - Na območju Vasi-Fare z okolico so vsi glasovali za cesto -Veselje zaradi uspeha tudi na Hrvatskem, kjer tudi težko čakajo cesto
Posebno slovesen d,an za Kolpsko dolino je bila nedelja, 31. maja, ko so občani na zborih volivcev glasovali za uvedbo samoprispevka za posodobljenje ceste Kočevje—Brod na Kolpi.
V	Fari, Vasi, Petrini, Kuž-lju in drugih krajih na tem koncu so bile dvorane, kjer so bili zbori volivcev, nabito polne moških, žensk in celo otrok. Vsak, kdor ima volilno pravico, je moral na zbor volivcev, saj bi mu sicer ostali zamerili, če ne bi šel glasovat za svojo cesto. Prav zato so mnogi vzeli s seboj tudi otroke, ker jih doma ni imel kdo varovati.
Ponekod so prihajali na zbore tudi taki, ki jih sicer ob običajnih volitvah ni bilo ca volišče, ker so bili upra vičeno odsotni: težji bolniki, domačini, ki začasno prebivajo v drugih krajih, kjer so zaposleni, in celo nekateri fantje, ki so pri vojakih, a so si za ta dan izprosili dopust. Nekateri zelo težki bedniki, ki niso mogli na volišče, so v zapečatenih kuvertah poslali svoje pismene izjave delovnim predsednikom, da so za cesto in samoprispevek.
Duhovnik v Fari, Anton Pogorelc, je imel zaradi zbe-
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinal s sadjem in zelenjavo t Kočev u in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
(cene v din za kg) Kočevje Ribnica
rov volivcev mašo uro prej in pozval farane, naj gredo glasovat za cesto. Tudi sam je prišel na zbor, se opravičil delovnemu predsedniku, da mora po verskih opravkih takoj v Osilnico, vendar je poudaril, da morajo šteti tudi ^njegov glas za cesto in samoprispevek.
Solarji so na vseh zborih brali svoje ganljivo pismo volivcem, v katerem so prosili občane, na glasujejo za cesto, ker jim bodo s tem olajšali tudi obiskovanje šole.
V	Vasi je vseh 117 prisotnih volivcev glasovalo za cesto in samoprispevek (tu niso všteti pismeni glasovi bolnikov); skupno je na tem območju 137 volivcev. Ko je delovni predsednik vprašal, kdo je proti samoprispevku, je neko 2 do 3 leta staro dekletce slučajno dvignilo ročici, ker se je pretegnilo, pa ga je mama hitro potegnila s klopi, da ne bi kdo mislil, da je kdo glasoval proti.
Na nekem drugem zboru je močan kmet, ki plačuje okoli 1400 din davka, predlagal, naj bi plačevali samoprispevek še tisti, ki ga bodo sicer oproščeni. Neka ženska ga je narobe razumela, češ da bi se rad izognil sa-
moprispevku, in je vzkliknila: »Če ne moreš plačati, bomo pa še mi zate zbrali samoprispevek!«
Spet v Vasi so se ženske med seboj pogovarjale: »če dam otroku za internat na mesec po 30 jurjev, bom dala tudi tisto malenkost za cesto.«
Zaradi glasovanja so tistih nekaj ur bile vse hiše prazne, nihče ni delal, celo ženske niso kuhale in je bilo kosilo nekaj ur kasneje, kot je običajno ob nedeljah.
Na slovensko stran Kolpe je prišlo tudi precej Hrvatov, ki so se zanimali, kako so Slovenci glasovali na voliščih. Ko so zvedeli za izredno velik« udeležbo na zborih in da so vsi glasovali za samoprispevek, so bili tudi oni veseli. Nekdo ianed njih je v Petrini dejal, da bo takoj, ko se bo začela cesta graditi, ‘prispeval 100 tisočakov (starih, seveda) in da ve še za več takih, ki so tudi pripravljeni prispevati.
JOŽE PRIMC
Hudo trčenje
30. maja ob 11. uri sta na Tomšičevi cesti v Kočevju trčila osebna fiat 750, ki ga je vozil Tone Glavač, in fiat 1300, ki ga je vozil Zmago Jerše, oba iz Kočevja. Na vozilih je za okoli 15.000 din škode. Voznika sta lažje poškodovana. Poškodovana so tudi trije otroci, ki so se peljali v fičku; dva so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
krompir	0,90	0,90
in 3,05 (novi)
3veže zelje	3,20	3,35
kislo zelje	3.40	3,50
fišol t zmi»j	5,30	6,20
grab	4,85	6,40
čebula	5,70	6,00
česen	12,15	13,00
solata	6,00	6,00
korenje	2,80	2,90
peteršilj	5,20	5,50
kumare	9,40	9,10
paradižnik	14,50	15,40
labolka	1,70	2,20
in 2,10
limone	4,55	4,50
pomaranče	4,40	4,50
banane	5,60	5,40
češnje	5,70	5,60
jajca (cena za kos) 0,58	0,62
in 0.62
Srečanje kolektiva v naravi
Najprej so opravili vse bolj ali manj službene zadeve, nato pa so se zabavali
Volitve, imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so bili izvoljeni oziroma imenovani:
■ v svet za izobraževanje, kulturo ln telesno vzgojo: Ivan Bru-dar, inž. Jože Škulj in Miha Ma jerle; ,
■ v svet za družbeni plan in finance: Ivan Komac;
■ v svet za splošne in notranje Zadeve: Marjan Bastar;
■ za sodnico občinskega sodišča: Marija Rozman;
■ za direktorja gimnazije Kočevje: Herman Kotar;
■ za ravnatelja doma »Dušana Remiha«: Jože Smolej;
■ za člana skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana: Lado Planinc.
■ Skupščina je dala še soglasje delavskemu svetu KOMUNALE za izvolitev Vinka Zajca za direktorja tega podjetja in razrešila Antona Hočevarja dolžnosti načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe občinske skupščine.
Pred kratkim se je pri planinski koči na Mestnem vrhu pri Kočevju zbral kolektiv KOVINARJA iz Ko čevja, je sicer razdrobljen po raznih deloviščih v Jugoslaviji. V uradnem de lu srečanja je kolektiv na sestanku izglasoval uvedbo samoprispevka za posodob ljenje ceste Kočevje—Brod, delavski svet je izvolil nov upravni odbor, 35 članov kolektiva pa je opravilo izpite iz varstva pri delu.
Člani novega upravnega odbora so Jože Briški, Anica Dombi, Ivan Klun, Pavle Novak in Alojz Žnidaršič, namestnika pa Jože Obrano-vič in Viktor Osvald.
Razen tega so predlagali kot kandidatko za odbornico občinske skupščine Anico Dombi. Za volitve odbornikov ima KOVINAR volilno enoto skupaj s podjetjem INKOP. Nadomestne volitve
v	tej enoti bodo zato, ker se je dosedanji odbornik Dominik Trobentar iz INKOP odselil v Ljubljano,
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ VEČ SKRIJ posebnih znamk je izšlo ,zadnje dni. Kočevski filatelisti so se jih zelo razveselili. Izšla je znamka za svetovno prvenstvo v košarki, lep blok v spomin na osvoboditev glavnih mest republik in še serija psičkov, ki prikazuje na 6 znamkah pse domačih pasem.
■ ■ ■ MINULI ČETRTEK se je pričela v Kočevju krvodajalska akcija. Občani, redni dajalci krvi, so se vabilu odzvali v velikem številu.
■ ■ ■ ZBIRAIiCE SPOMINSKIH ZNAČK je presenetila lepa snačka, ki jo ie izdalo podjetje
TRIKON iz Kočevja za 10-Ietnico ustanovitve tovarne. Na znaku je lik znane kočevske deklice, delo domačina, akademskega kiparja Staneta Jarma.
■ ■ ■ VELIKO KAČ, predvsem modrasov, so letos opazili v gozdu. Največ Jih je po skalah na sončni strani gozdnih cest in potov. Posebno veliko jih je na Jasnici. Potrebna bo previdnost pri nabiranju šmarnic in ostalih zdra vilnih cvetic in zelišč.
■ ■ ■ ZA VOZNIŠKE IZPITE je še vedno velik naval r Sedaj imajo izpite že po dvakrat, pa tudi trikrat na teden. 17. maja se je prijavilo skupno 39 kandidatov, od teh je naredilo izpit 16, med njimi 3 ženske. 22. maja se tje priglasilo 32 kandidatov. Izpit Je opravilo 10 kandidatov, med njimi 4 ženske. Kaže, da imajo kandidati premalo praktičnega znanja, ker jih pri tem delu izpiti največ pade.
kjer se je tudi zaposlil.
Popoldne, ko so opravili vse ostale dolžnosti, je nla za člane kolektiva zabada Potekala je v prijetnem vzdušju, k čemur je pripomoglo tudi pet odojkov, ki so jih spekli na ražnju, da »tekočih zadev« niti ne nimo.	J.	P-
Komunisti o mladini in cesti
V	teh dneh so v kočevski občini sestanki organizacij Zveze komunistov, na katerih razpravljajo o mladini in uvedbi samoprispevka za po sodobljenje ceste Kočevje-Brod na Kolpi, v nekaterih organizacijah pa sprejemajo tudi nove člane, predvsem mladince. Vsi komunisti se strinjajo z uvedbo samoprispevka za posodobljenje ceste, v razpravi o mladini pa ugotavljajo, da ji odrasli v delovnih in drugih organizacijah premalo pomagajo in zaupajo. Ugotovitve so tudi pokazale, da je mladinskega kriminala v občini malo, je pa precej pojavov, ki ugodno vplivajo na njegov hitrejši raevoj Taka pojava sta predvsem alkoholizem in zanemarjanje družine.
Novo vodstvo TD
Turistično društvo Kočevje 'je na nedavnem občnem zboru izvolilo za nove član«? upravnega odbora. Feliksa Vidmarja, Staneta Ocepka, Staneta Potiska, Sašo Bižala, Jožeta Žagarja, Jožeta Goloba, Andreja Arka, inž. Toneta Prelesnika, inž. Toneta Knafeljca, inž. Iva Prezlja( Staneta Trdana, Jožeta Primca, Katico Stajdohar, Miho Stefančiča, Lada Gašparca, Karla Riglerja, Toneta Kovačiča (za predsednika) in Staneta Jajtiča (za podpredsednika). ,	■
2 RIBNIŠKE MLADINSKE KONFERENCE
Različni oceni dela mladine
Je mladinska organizacija v ribniški Občini na »repu« v Sloveniji ali bolj spredaj? - Mladinski klub bodo urejali sami mladinci
Na letni občinski konferenci Zveze mladine občine Ribnica, ki je bil. 26. maja, so mladi razpravljali o svojem dosedanjem in bodočem delu, o urejanju mladinskega kluba, taborniški organizaciji, mladinskih srečanjih, sodelovanju z mladino osnovnih šol in drugem. Za predsednico občinske organizacije so izvolili Miro 2ibert.
Sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Danilo Mohar je v razpravi poudaril, da je mladinsko organizacijo vedno bolj čutiti v vsem družbenem življenju v občina. Mladina vpliva na štipendiranje, na odločitve, ki so splošnega pomena za občino, priborila si je prostore za s»voj klub, oživila delo tabornikov, ustanavljala mladinske aktive itd. Prav zato je čutiti tudi vedno večji posluh za financiranje raznih oblik dela mladine. Poudaril pa je, da bi morala mladina še bolj zagovarjati svoje mišljenje v delovnih organizacijah in občin-»drih organih, ustanoviti bi morali še več mladinskih aktivov in se usposabljati tudi v dejavnosti, ki bodo mladim koristile v primeru vojne.
Predstavnik predsedstva Zveze mladine Slovenije, ki je prišel zaradi karambola na konferenco z dveurno zamudo. je dal mladincem nekat«. re napotke za uspešnejše de-
Pomoč Ribnice
Na nedavnem sestanku komisije za izdelavo srednjeročnega načrta občine Ribnica so med razpravo o razvoju cestnega omrežja v Sloveniji ugotovili, da je treba čimprej posodobiti cesto Kočevje-Brod na Kolpi. Sklenili so, da bodo tudi " bodoče dali vso pomoč prizadevanjem občine Kočevje za posodobljenje te oeste. Razen moralne pomoči bodo v okviru svojih možnosti pomagal tudi z denariem.
Taborniki služijo
Nekateri trdijo, da ribniški taborniki še niso prav zaživeli, drugi pa da so. Vseka kor pa drži, da so taborniki pred kratkim pogozdovali na območju Male gore. S tem delom so si pri gozdni upra
vi	prislužili 2260 din. Denar bodo porabili za nakup tabor niških oblek oziroma uniform.
50 novih komunistov?
V občini Ribnica, ki šteje okoli 12.000 prebivalcev, bodo letos sprejeli v Zvezo komunistov nad 50 občanov. Pred kratkim so že sprejeli 10 mladincev, predvidenih pa imajo za sprejem še 32. Razen tega bodo na novo ali ponovno sprejeli v ZK še okoli 10 starejših občanov.
Slovesnost v Zapotoku
V Zapotoku pri Sodražici ,:e bila v nedeljo, 31. maja, lejr slovesnost. Tega dne j3 pokrovitelj gradnje gasilskega doma v Zapotoku, sekretar občinskega komiteja ZK Ribnica Danilo Mohar vzidal temeljni kamen v nov gasilski dom. Takoj po tem dogodku, ki 3T ostal graditeljem v trajnem spominu, so nadaljevali gradnjo doma
Gostovanje v Ljubljani
Pred tedni so učenci glasbene šole Franca Sturma iz Šiške ,iz Ljubljane gostovih v Ribnici z glasbenim koncertom. V soboto, 30. maja, so učenci ribniške glasbene šele vmdli obisk ljubljanski glasbeni šoli s celovečernim glasbenim programom. Nastop mladih ribniških glasbenikov je bil med ljubljanskim občinstvom lepo sprejet Z izmenjavo gostovanj * bodo tudi v bodoče natja-liev^li.,	.
lo. Hkrati je ocenil delo ribniške občinske organizacije kot tako, ki »je na repu ob. činskih mladinskih organizacij v republika«.
Sekretar ZK se s to oceno ■i strinjal. Poudaril je, da se prav aktiv mladih komunistov ribniške občine zavzema za naprednejša stališča in je tudi najnaprednejši del občinske organizacije ZK.
Predstavnik ZM Slovenije pa svoje ugotovitve, ki sloni
Ribničani na ohceti
Tudi ribniški pevci so sodelovali v svatovskem sprevodu in kuttumem programu letošnje »Kmečke ohceti« 30. ma;a v Ljubljani. Na ramah so nosili prave ribniške kroš«vje, ki jkn jih. je oskrbela poslovna enota »Dom« v Sodražici — domačini jo imenujejo kar »Suha roba«.
Volitve zadružnikov
V	nedeljo, 7. junija, bodo na območju kmetijske zadruge Ribnica volitve v zadružni svet in svet kooperantov. V zadružni svet bo izvoljenih 10 kmetov, v svet kooperantov pa 6. Kasneje bosta o^a ta organa izvolila, še živinorejski odbor„ ki bo štel 13 članov.
na analizi vseh občinskih organizacij ZM Slovenije, ni preklical. Izjavo je popravil le toliko, da je »rep« precej dolg, da obsega okoli 20 občin in da ribniška ni prav na zadnji dlaki.
V	razpravi so mladinci tudi ugotovili, da bodo svoj mladinski klub najbolj varovali in cenili, če bodo zanj tuda kaj napravili. Zato so sklenili, da ga bodo nekateri mladinci sami s prostovoljnim delom opremljali in urejali. Tisti, ki se na obrtniška dela ne razu. mejo, pa bodo v svojih delovnih organizacijah opravili nekaj ur dela več. Denar, ki ga bodo s tem zaslužili, bodo prispevali za ureditev kluba, ki bo odprt predvidoma poleti ali jeseni letos.
Razpravljali so še o izobraževanju, novih načinih de4a mladinske organizacije »divjih« mladinskih aktivih, čffelu mladine v delovnih organizacijah in drugem
J. P.
Kdo bo tipkal?
Zvedeli smo, da je seja občinske skupščine Ribnica preložena za okoli mesec in poli Kje je vzrok, še ni znano, nekateri pa domnevajo, da je težlzo razmnožiti material za sejo. Iz razmeroma zanesljivih virov smo zvedeli, da so nekateri že groziTi, da bo moral tudi župan popoldne tipkati, če ne bo na razpolago dovolj strojepisk.
Gradijo si gasilski dom
—U i—1—  ——i j
Vsako nedeljo prihajajo na prostovoljno delo
Ob nedeljah, včasih pa tudi med tednom prihajajo gradit novi gasilski dom v Zapotoku možje in fantje iz Zapotoka in Vinic Vsa zemeljska dela so ob pomoči t JMUNALE že opravili. Zabetonirali so tudi že temelje, zdaj pa bodo začeli zidati.
Gradbeni material imajo pripravljen. Ljudi druži pri delu zavest, da grade zase in za potomce Letos bo gasilni dom pod streho. Kraju ne bo samo v korist, temveč tudi v ponos.
Ni bila lahka odločitev vodstva gasilskega društva, da zgradijo dom, vreden okoli 120.000 d!n. Toda odločni ljudje, ki r že pred nekaj leti zbrali 2o.000 din za novo mo. tom# brizgalno, se niso u-strašili: organizirali so veselico,' zbiralne akcije, prosili za pomoč podjetja, nekaj pa je prispevala krajevna skupnost. Zbrali so toliko, da so
nabavili gradbeni material, občinska skupščina jim je dodelila zemljišče.
Vsekakor zaslužijo prizadevni graditelji pohvalo. Dandanes je pri nas zelo malo ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati desetine ur za prostovoljno delo. Te ljudi pa lahko vidite vsako nedeljo v Zapotoku.
-r
Volitve, imenovanja
Na zadnji seji občinske konference Zveze mladine Ribnica so bili izvoljeni v predsedstvo konference: Julijan Ozimek, Zdenko Mikulin, Mira Zibert, Milan Tekavec, Jože Debeljak, Nataša Zibert, Franc Ponikvac, Janez Rober, Živko širkovski, Lidija Mohar, Miograd Grgurevič, Jože Vrh, Tomo CiroviČ, Jože Matelič in Andrej Tomšič. Za predsednico je bila izvoljena Mira Zibert.
ČREPINJE IZ LONĆARIJE
■ ZBIRAJO STAR PAPIR -
Učenci dolenjevaške osnovne šole so se vključili v akcijo za zbiranje starega papirja. Odzvali so se vabilom papirne industrije po surovinah. Po domovih je dovolj starega papirja, ki je najpogosteje v napotje. Izkupiček — zbirajo po razredih — bodo koristno porabili redih — bodo koristno porabili na izletih.
■ TEKMOVANJE V CA ST DNE. VA MLADOSTI — V Grčaricah je bilo nedavno ustanovljeno TVD Partizan, ki je v počastitev dneva mladosti organiziralo Športna tekmovanja z mladino lz ribniškega garnizona. Tekmovali so v nogometu ln Sahu. Povsod so zmagali gostje, 'katerim so se Grčavljani dokaj dobro upirali. Po tekmovanju je bila pri kulturnem domu zabava, na kateri je igral trio Cveta Križa iz Kočevja. Novo te-lesnovzgojno društvo ima precej obseftne načrte: namerava poživiti najrazličnejše Športne dejavnosti in sploh poskrbeti za dobro počutje mladih.
■ JESENI NOV 60L.HK1 AVTO-
BUS — Pred nekaj dnevi je bil med predstavniki občine in avtobusnega podjetja SAP dosežen sporazum o uvedbi novega Šolskega avtobusa na progi Dolenja vas— Ribnica. Odborniki s tega konca so na seji skupščine že večkrat opozarjali na vse prej kot kulturen prevoz šolarjev do Ribnice.
V	Dolenjo vas pride avtobus iz Grčaric poln; tu natlačijo, kolikor
r morejo, otrok v avtobus, oeta-predvsem iz Prigorice, pa se skušajo prepeljati z rednim avtobusom, vendar jim to vedno ne uspe. Z novim Šolskim letom bo uveden od Dolenje vasi do Ribnice dodaten Šolski avtobus. Iz Dolenje vasi bo odpeljal ob 7,42. če bo do takrat most preko Ribnice gotov, bodo Šolski avtobusi voeili skoai vas in otrokom ne bo treba čakati na križišču pred vasjo.
•vec
K E S ETO
. KOČEVSKE NOVICE
DOLENJSKI LISI
Stran uredil; JOZS PRIMC
St. n (1054) ★ ★ — 4. VI. 1§7«
PRED ZDRUŽITVIJO DVEH ČRNOMALJSKIH PODJETIJ
En sam ne more, dva bosta zmogla
6. junija bosta kolektiva kmetijske zadruge Črnomelj ter klavnice in mesarije na referendumu odločala o združitvi - Integracija se kaže kot gospodarska nuja, če hočeta koletkiva boljšo bodočnost
Precej časa so trajale pri. prave na združitev teh dveh kolektivov. Vsak zase imata težave tako zadruga kot mesarija in čeprav gresta v tem primeru dva reveža skupaj, bo za oba koristno.
Nedvomno proizvodnja in predelava mesa sodita vkup že zato, ker bo sodelovanje pocenilo proizvodnjo. Do zdaj je bilo tako, da je živinoreja vedno trpela na račun predelave in prodaje mesa, zadružnik pa pri tem ni imel druge moči kot kritizirati, da na njegov račun nekdo drug uspeva. V primeru združitve bo zadružnikom zagotovljen večji vpliv na politiko živinoreje.
Pri razlogih za združitev je pomembno tudi to, da klavnica nima dovolj lastnih sredstev za nujno modernizacijo. Po načrtih, ki jih že uresničujejo, bo preureditev klavnice veljala 1,210.000 din. Klavnica in predelava bosta lahko delali z zmogljivostjo 1600 ton mesa letno, kar je v primerjavi z dosedanjimi 520 tonami veliko povečanje.
Manjkajoča sredstva bo prispevala zadruga, čeprav se to čudno sliši, ko je splošno znano, v kako hudih težavah je ta kolektiv.
Zmenjeno je da bo Kredit, na banka in hranilnica Ljubljana odpisala 50 odstotkov dolgoročnih obveznosti zadruge, postavili pa so pogoj: združitev s klavnico in mesarijo. S sanacijo, odpisom in še uvedbo moratorija za dve leti bo zadrugi ostalo 700.000 din. Del teh sredstev bodo vložili v preureditev klavnice.
Izračuni kažejo, da bo združeno podjetje na leto lahko
ustvarilo 35 do 40 milijonov din celotnega dohodka. Podjetje bo dovolj trdno, da mu ne bo težko odplačevati še preostalih obveznosti do posojil.
Najprej sta zadružni svet in kolektiv mesarije podprla predlog o združitvi, odločitev pa bo padla na referendumu. Takrat bo glasovni listič vsakega posameznika lahko usoden.
Jasno pa je, da bi nastale hude posledice tako v zadrugi kot v mesariji, če referendum ne bi uspel.
Več pravic, manj dvomov
Novi odlok o priznavalninah točneje določa, kdo ima pravico do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči borcem
Z avtobusi v Toplice
Na zbor aktivistov v Dolenjske Toplice bodo prijavljene iz občine Črnomelj vozili posebni avtobusi iz šestih krajev.
1. S Sinjega vrha bo odpeljal avtobus ob 7. uri, mimogrede bo ob 7.15 pobral udeležence proslave na Vinici, v Stari Lipi (pred osnovno šolo) ob 7.20 in v Dragatušu ob 7.30.
2. Iz Bojancev bo odhod ob 7. uri, iz Cerkvišč (Mokrice) ob 7.30.
3. Iz Črešnjevca (zadružni dom) odhod ob 7.15, iz štrekajevca (osnovna Sola) ob 7.30.
4. S Stražnjega vrha (Bezgovec) odhod ob 7.15, iz Črnomlja (zadružni dom) ob 7.30, iz Petrove vasi ob 7.40.
5. Iz Starega trga bo odpeljal avtobus ob 7. uri, z Doblič (osnovna šola) ob 7.30, iz Kanižarice ob 7.40.
6. Iz Semiča (izpred matičnega urada) bo odhod ob 7.30.
Glede povratka avtobusov se bodo udeleženci proslave zmenili med vožnjo.
Na eni letošnjih občinskih skupščin v Črnomlju so odborniki hoteli vedeti za merila, po katerih komisija za zadeve borcev dodeljuje priznavalnine in pomoč za šolanje njihovim otrokom. To je bil vzrok, da so pripravili nov odlok o priznavalninah. Na zadnji seji so ga potrdili brez pripomb.
Novosti so v tem, da jfe stari odlok dajal pravico do pri-znavalnine le borcem pred 9. 9. 1943, novi odlok pa zajema udeležence do 1. januarja 1944. Rečeno pa je, da ima^o pravico do tatoe družbene pomoči le tisti člani Zveze borcev, ka. terih dohodki v družinski skupnosti ne presegajo 400 din na člana iz delovnega razmerja in 300 din na člana iz kmetijske ali obrtne dejavnosti. V dohodke pa se ne šteie-jo invalidnina; otroški dodatek, štipendije in socialna pomoč.
Kdor izpolnjuje te pogoje, ima pravico do priznavalnine, Če je sam pridobitno nespo soben ali če ima v družini več za delo nezmožnih članov. Po novem je tudi točno določeno, kdo se šteje za dela nezmožnega. Zahteva se starost nad 65 let, za pridobitno nesposobne pa se štejejo tuda otroci v času šolanja. Mlajši borci se morajo z zdravniškim spričevalom izkazati, da niso sposobni opravljati delo.
Pomoču za šolanje novi odlok sploh ne predvideva, pač pa namesto tega občasne priznavalnine, ki jih bodo podeljevali poistih načelih kot redne priznavalnine. Poleg tega zahtevajo še dokaz, da
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ POLEG NOVE ŠOLE v Loki je končana gradnja novega transformatorja, ki sta ga financirala podjetje Elektro in občinska skupščina. Opremo bodo montirali v kratkem.
■ OSVETLITEV SPOMENIKA na GRIČKU Je v načrtu že več let, % denarja ni. Najprej bi morali naročiti načrt za osvetlitev, ki bi stal 10.000 din, medtem ko računajo za sama dela 80.000 din stroškov. Krajevna skupnost denarja nima, s pomočjo občinskega odbora ZZB NOV pa bodo skušali ta sredstva dobiti od drugod.
■ V ČRNOMLJU NE SME nihče več umreti, kajti na pokopališču ni več prostora. Krajevna skupnost zato zahteva nadaljevanje predvidenih del na pokopališču v Vojni vasi. Nujno bi bilo vsaj razširiti prostor za pokopavanje in dokončati mrliško vežico.
■ PREVEC DELA ZA ENEGA — Na občinskem referatu za gradbene in stanovanjske zadeve ter urbanizem dela en sam človek. Odkar pa se Je gradnja zasebnih hiš
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
tako razmahnila in vse več gradijo tudi na deželi z borčevskimi posojili, referent ne zmore več vsega opraviti sam. ‘Da ne bi stranke predolgo čakale, bi moral tovariš Ambrožič dobiti pomoč.
■ PRED DOLENJKINO VELEBLAGOVNICO manjka parkirnih prostorov, obenem pa je neurejena okolica Ajdovega *xna, spomenika
'preteklosti nasproti te stavbe. Krajevna skupnost je predlagala, naj bi podjetje Dolenjka uredilo Ajdovo zrno in okolico spremenila v parkirišča.
■ V BLOKOVSKEM NASELJU Pod smreko in v Ulici 21. oktobra bi morali imeti hišnika. Zdaj se dela precejšnja škoda v stavbah, predsedniki hišnih svetov pa se nočejo s strankami kregati. Plačan hišnik bi se obnesel, saj bi njegov zaslužek lahko pokrili z boljšim gospodarjenjem v naselju.
■ NA TRGU so bile v četrtek cene za sadjp take: na tržnici so bile limone po 6 din, pomaranče po 6 din, banane po 7 din in čebula po 5 din kilogram. Samo lučaj daleč, v samopostrežnici, pa so cene precej nižje. Tam velja kilogram limon 4,4 din, pomaranče so po 4,5 din, banane po 5,3 din in čebula po 6 din. Prav gotovo se črnomaljskim gospodinjam splača narediti', tistih nekaj korakov do samopostrežnice, kajti tako lahko prištedijo marsikak dinar. Skoda le, da v samopostrežnici nimajo velike izbire sadja in zelenjave.
prosilec ne more sam kriti izdatkov za šolanje otrok.
Odborniki so mnenja, da je novi odlok pravičnejši ker ne dopušča možnosti za osebno presojo. Zlasti pa bo pomoč za šolanje v obliki občasne priznavalnine Po novem izdatnejša ter pravičnejša za Otroke iz kmečkih in delavskih družin
Griblje: nova motorka
V nedeljo, 31. maja, je imelo gasilsko društvo v Gribljah veliko slovesnost ob predaji nove motorne brizgalne. Slavnost se je odvijala pod pokroviteljstvom Antona Dvojmoča in je bila le ena izmed uspešno zaključenih akcij gribeljskih gasilcev. Za motorko, ki je veljala 24.000 din, so veliko dali sami, saj so dobili le 6.000 din družbene pomoči. Gasilsko društvo je za motorko prispevalo 13.000 din, ostalo pa so zbrali vaščani. Jeseni bodo gasilci skupno z vaščani začeli dograjevati gasilski dom, v katerem bo dobila prostore tudi krajevna skupnost.
Na obisku v Avto* montaži
Otroci s preloške šole in vaška folklorna skupina so pred dnevi vrnili obisk ljubljanskemu podjetju Avtomon-taža. Gostitelji so Preloča-ne lepo sprejeli, jih peljali na Ljubljanski grad, v muzej NOB in na ogled tovarne. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili Pre-ločani , nato pa so člani Avtomontaže predali še darilo: televizijski sprejemnik. Po slovesnosti so se odpeljali na Brnik in na Bled. Belokranjski otroci in folf kloristi so navdušeni nad obiskom in se za vso pozornost iz srca zahvaljujejo.
M. S.
Vinica dobi načrt
Viniški rojak prof. Evgen Lovšin in dr. Berkopec iz Ljubljane pripravljata v sodelovanju z domačini in občino načrt turističnega razvoja Vinice in njenega pod roč j a ob Kolpi. S strokovno pripravljenim gradivom bo Vinica dobila prvo mesto v . belokranjskem turizmu, rojaka ekonomista pa bosta imela pri tem veliko zaslug.
Marija Gerkšič, Nežka Fink, Marija Gornik in Marija Radkovič že vseh 25 let po osvoboditvi sprejemajo in strežejo goste, kadarkoli je na Suhorju proslava ali prireditev. Pri strežbi imajo že prakso, kot bi bile prave gostinske delavke. Malo jih je, a se ne ustrašijo 200 gostov naenkrat. Posnetek jih kaže ob nedavnem sprejemu kurirjev in vezistov.	(Foto:	Ria	Bačer)
NA PETKOVI OBČINSKI SEJI
Divjanje cen spremlja metliško gospodarstvo
Odborniki metliške občinske skupščine so ocenjevali uspehe prvega tromesečja, razvojne načrte turizma in odlok o priznavalninah
Podatki o gospodarjenju, ki so jih zbrali na občini, so sicer približni, vendar kažejo, da so v prvem tromesečju vsa večja podjetja uspešno poslovala. Zaskrbljujoče je le to, ker se kažejo vedno večji stroški proizvodnje, dohodek pa je zato manjši. Kakor so ugotovili, je to posledica divjanj cen, ki spremlja tudi metliška podjetja, ter splošne neusta-ljenosti jugoslovanskega gospodarstva.	•
Vse večje gospodarske organizacije doživljajo v proizvodnji velike spremembe bodisi zaradi rasti, modernizacije ali novogradnje, toda koristnost naložb se bo pokazala šele čez čas. V razpravi jih je več omenilo, da okvirni podatki ia prvega tromesečja ne morejo biti osnova za dajanje poglobljenih cen> ker se bo uspešnost posameznega podjetja bolje pokazala ob polletju.
Na seji so budi razpravljali o razvojnem načrtu osmih večjih podjetij do leta 1975, ko se bo njihov celotni dohodek povečal več kot za 100 odstotkov. Ob tem so poudarili, da bi bilo nujno -izdelati tudi občinski razvojni načrt, v katerem naj bi predvideli še razvoj kmetij-
stva, turizma, komunale, obrti, trgovine itd. Ne glede na stroške je tak načrt nujen, ker bo treba v prihodnje z dobro pripravljenim gradivom dokazovati utemeljenost družbenih naložb..
Precej razprave je bilo tudi o razvoju turizma, kajti vnova cesta na hrvaški strani in most. ki ga gradijo v Metliki odpirata iziletnikom vrata na Jadran. Za obkolp-ski turizem delajo enoten razvojni načrt za vso Belo krajino in še za sosednje hrvaške občine, v Metliki pa bo novoustanovljeni svet za turizem skrbel za uresničevanje domačih turističnih načrtov.
Na seji so sprejela še odlok o priznavalninah, potrdili davčni zaključni račun in zaključne račune skladov za leto 1969, obenem pa so odborniki dobili še nekaj pojasnil.
10-letnica prijateljstva
Samo čez most je treba iti
Metliška ribiška družina si. prizadeva privabiti tuje goste na ribolov, a jim Hrvatje mešajo štrene. Pred kratkim so prišli v Metliko Italijani. V Metliki so plačali za Tibi-ško karto 20 din in s tem dobili pravico uloviti 6 belic. Ko pa so šli čez most, kjer je hrvaška občina Ozalj so nnvdtišeni ugotovili, da jim ribiško karto zaračunajo le 10 din, ujeti pa so jim pustih kar 5 kilogramov rib. Seveda ni bil potem, nihče več pripravljen na Slovenskem metati trnek v vodo.
Skrb za ribji zarod
Ribiška družina v Metliki je bila ustanovljena š&e leta 1968. V dveh letih so ribiči vložili v Kolpo /n Lahinjo za 8.000 din ribjega zaroda predvsem somov, ščuk, linjev in krapov. Ribištvo bi k razvoju turizma lahko mnogo pripomoglo, potrebno j pa bi bilo uvesti enoten ribolovni red na Kolpi in ču-vajno službo. Ribiči se zavzemajo tuda za prepoved onesnaževanja rek, z večjo reklamo in boljšo organizacijo prodaje ribolovnih kart pa bi lahko kmalu privabili v*eč ribiških gostov.
Pomagajte
sočloveku!
8. in 9. junija bo v Metliki 'vsakoletna krvodajalska akcija, občinski odbor Rdečega križa pa prosi občane, naj se v čim večjem številu odzovejo akciji humanosti. Na odvzem krvi v TVD Partizan lahko pridejo tudi občani, ki se doslej še niso prijavili. Nekatera podjetja so se v pripravah zelo izkazala, pozna pa se, kje so akcijo podprli vodilni in samoupravni organi. Iz tovarne BETI je že okoli 100 prijavljenih, iz Kometa pa 60. Pričakujejo, da bo v zadnjih dneh tudi v ostalih kolektivih več prijav.
6. junija bodo na Suhorju počastili 10-letnico prijateljstva med osnovno šolo in ljubljanskim podjetjem Jugo-tekstal, ki je prevzelo nad šolo patronat. Suhor bo ta dan obiskalo kakih 300 članov kolektiva Jugotekstil, domačini, zlasti pa šola, jim pripravljajo prisrčen sprejem s kulturnim programom.
Metlika — mesto kegljišč?
Do lani v Metliki ni bilo nobenega kegljišča, zdaj pa se mestu obetajo kar trije objekti za razvedrilo. Najprej je - sodobno kegljišče zgradil zasebnik, zdaj pa imata v načrtu zgraditi kegljišče še hotel oz. BETI in Mercator. Bo za tri dovolj kegljačev?
SPREHOD PO METLIKI
■ ZA KULTURNO REVIJO so
Metličani pokazali kaj malo zanimanja. Mnogi so sicer kupili abonmajske vstopnice za vseh pet predstav — v petek sta bili dve — pa so si ogledali komaj eno ali dve prireditvi. Morda je za slabo udeležbo kriv nekoliko pozen po mladanski čas ali pa brezbrižnost Metličanov do kulturnih stvaritev.
■ ZAVOD ZA PREISKAVO MATERIALA in konstrukcij, ki je je oči lanske jeseni raziskoval trdnost dveh starih obrežnih in vodnih stebrov metliškega mostu, je ugotovil, da bodo ti stebri s primerno sanacijo dobro služili novemu mostu. Te dni bodo s posebnim cementom zalili vrtine in do kraja injicirali stebre, nakar jih bodo delavci Tehnogradnje še ojačili oziroma obetonirali.
■ RUMENI LEPAKI, ki vabijo ljudi na veliko slavje domače godbe — to v dneh od 12. do 14. junija — so že raaobešeni po Metliki in okolici. Te dni bodo razposlali po Sloveniji in Hrvatski tudi 2000 lepakov, za katere je ob tej priložnosti napravil osnutek znani slikar Jože Horvat-Jaki.
■ ZA VELIKO TOMBOLO, ki
Na zalogi najnovejši vzorci blaga za ženske letne obleke, konfekcije, pletenin in perila. Stalna razprodaja raznovrstnega tekstilnega blaga po globoko znižanih cenah.
Prodaja na 5-mesečno obročno odplačilo.
•OelefeUsfil« ČRNOMELJ
bo v Metliki po reviji pihalnih godb v nedeljo, 14. junija popoldne, je veliko zanimanje po vsej Beli krajini. Tisti, ki se Jim bo nasmehnila sreča, bodo res veseli lepih dobitkov. Seznam glavnih dobitkov bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
■ MESNICO V BADOVINCEVI HIŠI na Dragah je od novomeškega Mesnega prehrambenega podjetja prevzela domača Kmetijska zadruga in jo spet odprla v soboto, 30. maja. Pred kratkim se je z zadrugo združilo metliško Mesno podjetje je zadruga prevzela tudi njegovo mesnico v stavbi samopostrežne trgovine. Ker je mesnica v Bevčevi hiši zaradi neustreznih prostorov zaprta, ima Metlika zdaj na vsakem koncu mesta po eno mesnico, kar pa bo za nekaj časa zadostovalo
MET LISKI TEDNIK
J&t. 23 (1054) * * — 4. VI. 1970
Stran uredila: RIA LAČER
DOLENJSKI LIST
O krajevnih skupnostih
Danes, 4. junija, bodo na občinski seji v Novem mestu razpravljali o delu skladov in krajevnih skupnosti v lanskem letu. Odbornike bodo seznanili tudi z načrti krajevnih skupnosti za delo v tem letu. Na dnevnem redu seje so še poročila o delu temeljne izobraževalne skupnosti, o poteku uvajanja 42-urnega delovnega tedna ter nekatere upravnopravne in finančne zadeve.
BARVNI
TELEVIZOR!
Lahko ga kupite v prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu na Glavnem trgu.
Priznanja za gasilce
Pohitite, imeli ga boste prvi v našem malem mestu!
(PO-E)
SUHOKRAJINSKI
DROBIŽ
OSNOVNA ORGANIZACIJA UDK-ČEGA KRIŽA ŽUŽEMBERK je obdarila 14 socialno ogroženih občanov. V ta namen je iz lastnega denarja ter prispevka krajevne skupnosti in kolektiva obrata »Iskre« zbrala 1.000 din. Nekateri obdarjenci so prejeli denar, nekateri pa hrano
SLABO ELEKTRIČNO OMREŽJE NA DVORU ovira delo Splošnega mizarstva Dvor. Dvorski mizarji si prizadevajo, da bi svoj obrat Cim bolje strojno opremili. Sedaj imajo naročeno hidravlično stiskalnico, vendar je ne bodo mogli priključiti, dokler ne bo obnovljeno tamkajšnje električno omrežje. Sedanje stanje električnega omrežja ovira tudi opremo gospodinjstev, saj ne morejo priključiti električnih štedilnikov, hladilnikov in pralnih strojev. Elektro podjetje Ljubljana-okolica, ki skrbi za to omrežje in ga vodi tudi med svojimi osnovnimi sredstvi, zahteva od občanov in podjetij soudeležbo, od občine pa zagotovitev kredita za preostale stroške izvedbe rekonstrukcije omrežja in postavitev transformatorske postaje.
TRGOVINSKA POSLOVALNICA ŽUŽEMBERŠKE ZADRUGE V HINJAH bo dobila dodatne nove prostore. Prizidali jih bodo k obstoječim prostorom. Za gradnjo se že pripravljajo in računajo, da bodo novi prostori še letos pod streho. V nove prostore nameravajo premestiti trgovino, v starih prostorih pa bodo imeli skladišče.
M. S.
V nedeljo, 31. maja, 'je bil v Novem mestu občni zbor občinske gasilske zveze Novo mesto.. Zbor gasilcev Je bil zelo uspešen, saj je iz poročila predsednika Rudija Nan-gerja bila vidna bogata dejavnost. Na tem zboru so prejeli iz rok zastopnika republiške gasilske zveze Milana Vrhovca priznanja naslednji gasilci: Lojze Mirtič, Rudi Nanger,. Jože Istenič, Evstahij Janežič, Srečko Picei j, Ivan Pezdir, Franc Medle, Polde Sval, Stane Vavpetič, Jože Ostroverš-nik, Lado Starič, Stanko Stra-mič, Jože Cimski, Mirko Repar, Franc Glavan, Karol Zupančič, Franc Salmič, Ludvik Miklič, Danilo Kovačič, Franc Podržaj, Franc Sitar, Janez Jakše, Franc Zupančič, Janez Oberč, Janez Jerak,
Franc Hutevc, Janez Blatnik, Franc Dular, Ivan Rozman, Anton Vidmar, Karei čelič, Janez Ilovar, Anton Medija, Alojz pust, Anton Papež, Vinko 2abkar, Jože Gorenc, Jože Rajk, Franc Nose, Milan Gorenc, Franc Dragman, Ivan Vrbinc in Ivan Petrinčič.
Invalidi dobili vodstvo
Pred: kratkim je imel prvo sejo odbor novoustanovljene: ga društva telesnih invalidov v Novem mestu. Obravnavali so sklepe ustanovne skupščine in spregovorili o nadaljnjem delu društva, ki ga ne sme doleteti usoda tovrstnega medobčinskega društva, ki je umrlo tako rekoč ob ustanovitvi. Na tej seji so izvolili tudi ožje vodstvo odbora. NaiOge predsednika -so zupali Nacetu Gregorčiču, ki si je prizadeval že za ustanovitev medobčinske organizacije invalidov.
Človek človeku ...
V našem uredništvu sta se oglasila Antonija Brajdič in njen brat. Po smrti očeta lani aprila je 30-let-na Antonija iz Stranske vasi brez denarja. Oče je bil upokojenec, Antonija Pa ne dobiva družinske pokojnine, ker je invalidska komisija ugotovila, da je sposobna za lažja fizična dela.
Na Komunalnem zavodu za zaposlovanje so povedali, da je Antonija pri njih prijavljena že od 1966. Brat, ki dela v IMV že 12' let, ima štiri otroke in ne more več vzdrževati sestre, Antoniji pa mnenje komisije ne pomaga, ker kljub številnim prošnjam ne more dobiti zaposlitve. Včasih človek človeku zares ni — človek.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Milena Molan iz Spodnjega Starega grada — Mav tejko, Marija Pirh iz Podgore — Marjana, Jerica Kos iz Smolenje vasi — Polonco, Helena Bračun iz Brestanice — Klavdijo, Emilija Smrke iz Gornjega Globodola — Marka, Kristina Engel iz Velikih Brusnic — Matjaža, Dragica Gorše iz Črnomlja — Ksenijo, Jožica Cigle iz Metlike — Blaža, Slavica Cindrič iz Črnomlja — Karmen, Ivanka Srebrnjak z Velikega Blatnika —‘ Alojz, Marija Strniša' z Jezera — Franca, Tilka Tekavec iz Cegelnice — Liljano,. Ana Retelj iz Občic — dečka, Marija Žmavčič iz Šentjerneja — deklico. Vika Mlakar iz Gornjih Dol — deklico,
I Marija Zagorc z Dolnjih Kamene ‘ — deklico, Ana Nemanič iz Bere-če vasi — deklico in Vera Kump I z Broda — deklico. — Čestitamo!
Pešci, pozor!
Delavci gradbenega podjet-;a Pionir so 1. junija postavili varnostno ograjo ob trgovini Astra na Oesti komandanta Staneta. Z ograjo so omejili delovišče in pričeli urejati prehod za pešce. Ograja bo ostala predvidoma okrog 3 mesece, dokler bodo potekala urejevalna dela. V tem času bo na cesti komandanta Staneta v tem delu mesta za pešoe en sam pločnik.
Zbranih 700 kg oblačil
Občinski odbor Rdečega križa je tudi letos organiziral akcijo zbiranja rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in pohištva, ki je lepo uspela. 28. maja popoldne je okrog 400 darovalcev iz novomeške občine podarilo RK skupno okrog 700 kg oblačil, ki jih bo ta organizacija razdelila socialno oroženim družinam in otrokom, katerih starši ne morejo nuditi dovolj, ter kot pomoč v primeru elementarnih nesreč.
Pred srečanjem v Dolenjskih Toplicah
Pred zborom aktivistov v Dol. Toplicah, ki bo 7. junija, smo obiskali nekdanjo novomeško aktivistko Pavlo Mirtič. O tem, kaj ji to srečanje pomeni, je povedala:
»Trije izmed mojih so bili v partizanih in tudi sama sem pomagala, kolikor sem mogla. Cim bolj so nam okupatorji prepovedovali, tem bolj zagrizeno smo delali za našo stvar. Večkrat sem si mislila, da bi lahko živela tudi ob neslanem kropu, samo da bi dočakala svobodo. — Zbor je zame veliko priznanje in moralna podpora in se ga bom vsekakor udeležila. Upam, da bom tu srečala tudi nekdanje tovariše in partizane, ki sem jih spoznala v ti-' stih težkih časih.«
A. V.
Da ne bo primanjkovalo krvi
Komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa je na seji 13. maja razpravljala tudi o uresničevanju krvodajalskega načrta v prvem tromesečju letos. Ugotovili so, da je bilo v tem času 632 odvzemov, zbrali pa so 207 1 krvi, kar je manj kot v istem obdobju lani, čeprav je bil lanski krvodajalski načrt manjši Predvideli so tudi načrt odvzemov za junij in julij, da bi zagotovili količino krvi, ki bi zadoščala za poletne mesece. Zato opozarjajo vse delovne organizacije, ki so se doslej slabo odzvale odvzemom krvi, naj svoj krvodajalski načrt vestneje izpolnjujejo.
Novomeška kronika
■ POPRA VIJ ALNICO čevljev je pred kratkim odprl na Partizanski cesti čevljar Anton Pavlin. Edino delavnico, ki je bila v sosednji hiši prav tako na Partizanski cesti, je zasebni obrtnik pred nekaj meseci zaprl, zato ni čudno, da so stanovalci te soseske novega-mojstra veseli.
■ SPREVODI letošnjih maturantov 90 kot vsako leto doslej privabili na ulice veliko radovednežev. Pisana množica mladih ljudi in maturantska pesem vzbudi v še tako trdnem človeku iskreno veselje in skoraj vsakdo zaželi tem mladim ljudem srečo, ko odhajajo v novo življenje.
■ MAJNIŠKI IZLETI, ki so se letos zaradi slabega vremena zakasnili in so jih na šolah organizirali prve dni junija, so veliko pričakovanje vseh šolskih otrok. Novomeški šolarji so si ogledali nekatere zanimive slovenske kraje, nekaj razredov pa je šlo le na Gorjance, kjer so se v sončnem dnevu in na prostranih travnikih dodobra spočili. Stroške za prevoz šolarjev z avtobusi na daljše proge regresira do 30 odstotkov avtobusno podjetje, nekaj denarja pa prispeva v ta namen tudi te meljna izobraževalna skupnost.
■ VELIKA PRIREDITEV novomeških cicibanov bo jutri popoldne ob 16 uri v domtr kulture Nastopili bodo cicibani iz vseh novomeških vrtcev in tako pokazali staršem in drugim obiskoval cem, kaj vse so se v vrtcu na učili.
■ ŽIVALSKI VRT v Zagrebu bodo tudi letos obiskali prvošolčki ob koncu šolskega leta in tako ridell vse tiste živali, ki «o lih doslej poznali le po slikah ali iz pripovedovanja Malčki že nestrpno čakajo na ta izlet
■ NA TRGU so bile cene v ponedeljek take: limone_ 3 in 5 din, pomaranče 4,5 din, solata 7 in 5 din, banane 5,5 din, paradižnik 14 din, grozdje 5 din, grah 3, 5 in 6 din, česen 14 din, krompir 3,5 din, zelje 2 in 2,5 din, jabolka 2 din, peteršilj 6 dih, korenček 5 din, čebula 6 in 5 din, fižol 5 in 5,5 din, rdeča pesa 6 din, Jagode 14 din.
■ RODILE SO: Ana Cizelj iz Volčičeve 16 — Marka, Marija Vovko iz Volčičeve 38 — Natalijo, Marija 2agar iz Zagrebške 14 — Aleksandra, Angela Kristan iz Pa deršičeve 13 — Kristjana, Leopol-dina Tomazin iz Trdinove 20 — Brigito, Marija Veljak iz Trdinove 5 — Bogdana in Jožica Verstovšek iz Partizanske 14 — Jernejo in Darjo.
Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Martin Mohar, Rudi Zupan in Burica Novak, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Pavlin, Ciril Kukman in Jože Cimprič, člani IMV Novo mesto; Ivan Šiška, član Novolesa, Straža; Francka Brodarič, -Marjan Pureber m Štefka Zupančič, člani UJV Novo mesto; Franc Zrimšek, član Varnosti,* Novo mesto; Rudi Lihteneger, Zdravko Radovanovič, Jožica Lojz, Milica Muhič, Nada Papež, Anton Vovko, Fani Medle, Majda Tomšič, Frančiška Zupan, Marija Rodič, Milka Revin-5ek, Jožica Babič, Slavka Bašelj ln Jože Rome, dijaki srednje gostinske šole Novo mesto; Ivan Fabjančič, ključavničar z Broda; Milan Vidinovič, član Pionirja, Novo mesto; Marija Dragan, gospodinja z Golobinjeka.
— Ena gospa je rekla, da so bili novomeški taborniki za vzgled pri akciji »Svobodno Pohorje«, ko so na dolgem pohodu vojakom pomagali nositt mitraljeze. Pristavila pa je, da so morali nekateri naslednji dan na dopust, da so prišli vsaj malo k sebi.
Komisija za delovna razmerja pri SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA 521, Novo mesto
razpisuje
3 prosta delovna mesta za PRIPRAVNIKE
s srednjo šolsko izobrazbo POGOJ:
dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija
Prošnje za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnica 521, Novo mesto. Rok razpisa je do 30. junija 1970.
Avtobusi za Dol. Toplice!
Občinska konferenca SZDL Novo mesto vabi vse aktiviste OF slovenskega naroda in ostale občane, naj se udeležijo zbora aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah, ki bo 7. junija 1970. Za udeležence, ki želijo potovati z avtobusi, bo zagotovljen prevoz na naslednjih relacijah:
1. Novo mesto—Dolenjske Toplice: odhod iz Novega mesta ob 9.30 in 10.30 z avtobusne postaje
2. Šentjernej—Mokro polje—Mali Slatnik—Dolenjske Toplice: odhod iz Šentjerneja ob 9.30
3. Škocjan—Dobruška vas—Draga—Dol. Kronovo— Otočec—Dolenjske Toplice: odhod iz Škocjana ob 9.30
4. šmarjeta—Dol. Kronovo—Otočec—Dolenjske Toplice: odhod iz šmarjete ob 9,30
5. Orehovica—Mokro polje—Ratež—Mali Slatnik: odhod iz Orehovice ob 9.30
6. Gabrje—Dolenjske Toplice: odhod iz Gabrja ob 9.30
7. Brusnice—Ratež—Mali Slatnik—Dolenjske Toplice: odhod iz Brusnic ob 9.30
8. Birčna vas—Uršna sela (zadružni dom)—Dobin-dol—Gor. Sušice: odhod iz Birčne vasi ob 9.30
9. Žužemberk—Dvor—Dolenjske Toplice: odhod iz Žužemberka ob 9.30
10. Ajdovec—Srednji Lipovec—Sadinja vas—Dvor— Dolenjske Toplice: odhod z Ajdovca ob 9. url.
Avtobusni prevoz je brezplačen. Odhod iz Dolenjskih Toplic bo po dogovoru.
Občinska konferenca SZDL Novo mesto
NOVO! NOVO!
Od 1. junija je v BRŠLINU odprto MALOPRODAJNO SKLADIŠČE
NOVOTEHNE
V njem vam nudimo:
• GRADBENI MATERIAL:
cement, opeko, betonsko železo, strešno opeko, salonitno kritmo, apno, izolacijske premaze, stavbno pohištvo (okna in vrata), ploščato in okroglo železo, cevi, žico, žeblje, stavbno okovje, orodje, vijačno blago in drugo
• VODNOINSTALACIJSKI MATERIAL:
črne in pocinkane cevi, pipe, fitinge, kotle in pribor za centralne kurjave, bojler j e, plastične cevi, ventile, kopalne kadi, straniščne školjke, umivalnike, hidroforje in drugo
• ELEKTROMATERIAL:
kable, žice,- stikala, cevi, elektromotorje in drugo
• OPREMA ZA GOSPODINJSTVO:
plinske in električne štedilnike, peči na olje in trda goriva, pralne stroje, hladilnike, pomivalne omarice in pomivalna korita in drugo
• STAVBNA KERAMIKA:
domače in uvožene keramične ploščice v različnih barvah in velikostih, uvožene in domače teraco ploščice in razne druge obloge.
SKLADIŠČE JE ODPRTO VSAK DAN NEPREKINJENO od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Telefon: 21-434.
BLAGO DOSTAVLJAMO NA DOM!
>	' V
VSE BLAGO DOBITE TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT!
i
MATERIAL ZA ZBORNIK GIMNAZIJE
GIMNAZIJA V NOVEM MESTU bo leta 1971 prannovala 225-letnico svojega obstoja.
Ob tej priložnosti bo izdala
ZBORNIK GIMNAZIJE
— zato prosimo vse, ki imajo kakršnokoli fotografijo maturantov, profesorjev ali kak drug slikovni material, ki bi utegnil prispevati k čim popolnejši podobi zbornika, da ga za določen čas odstopi gimnaziji, ki ga bo prefotografirala in ga nato vrnila lastnikom.
Za uslugo se vam že vnaprej zahvaljuje ravnateljstvo gimnazije v Novem mestu.
12 DOLENJSKI LIST	stran	uredil:	JOŽE	SPLICIIAL	St.	23	(1054)	—	4.	VI.	1970
GIMNAZIJA V NOVEM MESTU
razpisuje
SPREJEM DIJAKOV
v prvi razred za šolsko leto 1970/71,
in sicer:
120 dijakov v splošno in pedagoško smer
Prijave za vpis je potrebno poslati na ravnateljstvo gimnazije v Novem mestu — Cesta herojev 5
DO 20. JUNIJA 1970.
POGOJI:
najmanj dober učni uspeh in pozitivna ocena tudi iz tujega jezika (angleščine in nemščine). Prijava naj vsebuje:
1. prošnjo (obr. 1,20), kolkovano s kol. za
1	Ndin
2. originalno spričevalo o opravljeni osnovni šoli
3. izpisek ia rojstne matične knjige
4. mnenje razrednika o zmožnostih in prizadevnosti dijaka (v zaprti kuverti)
Dijaki izven Novega mesta naj predložijo tudi dopisnico z naslovom.
RAVNATELJSTVO GIMAZIJE
»LABOD« - TOVARNA PERILA NOVO MESTO
razpisuje
za šolsko leto 1970/71 naslednje
ŠTIPENDIJE
2	na srednji tekstilni šoli v Kranju 1 na si’ednji tehniški šoli v Krškem 1 na srednji ekonomski šoli v Novem mestu
Kandidati morajo vložiti prošnje do 20. junija. Prošnji je treba priložiti tudi overjen prepis zadnjega šolskega spričevala.
Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja.
ŠOLSKI CENTER DU KOČEVJE
bo v prihodnjem šolskem letu
vpisoval učence
v te šole:
- poklicno kovinarsko šolo
- poklicno šolo lesne stroke
- poklicno oblačilno šolo
V poklicne šole se lahko vpisujejo učenci, ki so uspešno končali 8. razred osnovne šole in so zdravi. Pismene prošnje naj kandidati pošljejo na naš naslov do konca junija. Spričeval ni potrebno pošiljati; predložili jih bodo ob vpisu. Prijavijo se lahko tudi učenci, ki imajo popravne izpite.
V posebne poklicne oddelke kovinarske in oblačilne stroke bomo sprejemali učence, ki so končali posebno osnovno šolo ali pa če so končali šolsko obveznost v redna osnovni šoli, pa bi morali obiskovati posebno osnovno šolo.
V prihodnjem šolskem letu bomo prvič vpisovali tudi v oddelek kovinarske šole za manj zahtevne poklice. Za ta oddelek se lahko prijavijo učenci, ki so primemo razviti, zdravi in stari najmanj 15 let in imajo najmanj 5 razredov osnovne šole.
Za učence kovinarske in lesne šole so podjetja razpisala veliko štipendij in jih bodo lahko vsi učenci prejemali.
Učenci, ki ne stanujejo v bližini šole ali pa se ne bi mogli voziti z avtobusi, bodo lahko imeli oskrbo v Domu Dušana Remiha v Kočevju.
Podrobnosti o šolanju, vpisovanju in drugem lahko kandidati dobijo na naši upravi (stavba gimnazije). Vsem bomo tudi pismeno odgovorih.
ŠOLSKI CENTER DU KOČEVJE
Na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli komisija
OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
za volitve in imenovanja
razpisuje prosto mesto
RAVNATELJA .-
OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS
POGOJI: visoka, višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri, ter pet, deset oziroma petnajst let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja.
Nastop mesta ravnatelja je možen 1. 9. 1970.
Ponudbe je treba dostaviti v roku 15 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah komisiji občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja.
POKLICNA ŠOLA PRI.TOVARNI
»BETI« — Metlika
razpisuje
VPIS
za 35 kandidatov v 1. letnik poklicne šole
in sicer 30 učenk in 5 učencev
Za vpis so naslednji pogoji:
Absolventi osnovne šole morajo prošnji priložiti:
— spričevalo o končani osnovni šoli
— zdravniško spričevalo
— izpisek iz matične knjige
Sprejemni izpiti bodo v torek, 30. 6. 1970, ob 8. ari ia slovenščine in matematike pismeno, iz spretnosti in spoznavanja barv.
Rok za predložitev prijav je do 24. junija 1970.
Trgovsko podjetje
DOLENJKA
9 gradbeni material % stavbno pohištvo 0 obložne ploščice * obloge za tla
Novo mesto
obvešča, da lahko dobite v prenovljeni prodajalni
B R Š L IN
nasproti železniške postaje tehnično blago:
£ gospodinjske stroje in pripomočke
^ tehnično blago £ elektromaterial
MsV^k v zameystvo:
27. »Tak tako! To doživim po tridesetih letih zakona!« je siknila skozi zobe Klara. Odneslo jo je z udobnega sedeža, zakoračila je proti odru.
Paradižnik je med plesom vrgel bežen pogled po dvorani. Začutil je naelektren pogled , svoje tenkočutne soproge na sebi. Vedel je: pripravlja se burje, da bog pomagaj!
Lovil je takte orkestra in se pričel zibati v kot, v smeri tistih vrat, odkoder je prišel na oder. No, bilo je prepozno!
Klara je izpulila saksofon najbližjemu muzikantu in že je bila na »licu mesta«. Punce so vrešče prhnile z odra in Klara je nemoteno odmerila nezvestemu soprogu pravično kazen.
Dvorana je zaploskala kot ponorela. Kazalo je, da bo val navdušenja dvignil strop. Občinstvo je zahtevalo ponovitev. Plazovi cvetja so napolnili oder.
Ne da bi se priklonila, ne da bi se zahvalila za priznanje, sta zvezdi iz Košate lipe zapustili oder po najkrajši poti.
St. 23 (1054) — 4. VI. 1970
DOLENJSKI LIST 13
OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
AVTOMOBILA KOMBIBUS
v voznem stanju leto izdelave 1965
Javna dražba bo v četrtek, 11. junija 1&70, ob 8. uri pri osnovni šoli Globoko
Izklicna cena vozila je 11.000 din
Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 500 din.
RAZPIS
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI
za sprejem
160 UČENCEV
v strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani v odsek za miličnike-kadete
POGOJI ZA SPREJEM:
Razpisa se lahko udeleželijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so uspešno končali osemletno	osnovno	šolo,
— da niso starejši kot 17 let,
— da so telesno in duševno zdravi,
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni	ukrep	in	da
niso v kazenskem postopku,
— da obvladajo slovenski jezik,
— da imajo pismeno privoljenje staršev.
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Pouk na šoli se začne 7. septembra 1970 in traja tri leta.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENČEV:
Kandidati, ki bodo sprejeta v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do uniforme, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Absolvent šole je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Po končanem šolanju se prizna absolventu srednja strokovna izobrazba.
KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo naj bližji postaji milice takoj, najpozneje pa do 1. julija, naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovario z 1,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o privoljenju staršev;
2. spričevalo o končani osemletni osnovni šoli; tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože spričevalo 7. razreda; ob prihodu k izpitu pa morajo kandidati prinesti originalno spričevalo o končani osemletni osnovni šoli;
3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep;
4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku;
5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemna ^pit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne 1 'zmogljivosti. Sprejemni izpita bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani v mesecu juniju in v prvi polovici julija.. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh.
Vsa pojasnila daje Strokovna šola za notranje zadeve, LJUBLJANA, Tacen, tel. št. 51-737 ali 312-227 in vse postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARI Al ZA NOTRANJE ZAitEVE LJUBLJANA
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA
bo prodala
N4 JAVNI LICITACIJI
dne 12. junija 1970 na posestvu Ugar naslednja osnovna sredstva:
1. traktor Ferguson 65
2. kosilnica BČS
3. razsipalnik umetnega gnojila
4. klinasto brano, traktorsko
5. polgosenice za traktor FE 35
6. traktorski valjar, 5-delni
7. trosilec za umetni gnoj
8. vprežni voz gumar (3)
9. silo kombajn »MELADOR«
10. dvoosno prikolico
11. enoosno prikolico (5 t).
12. enobrazdni plug, traktorski
13. podrahljač, traktorski
14. konjske komate (4)
Začetek licitacije bo ob 8 uri dopoldne. Na licitaciji bodo tudi drugi manj Si stroji in kmetijsko orodje.
•••••••••••••••
ARBONITI VARUJEJO VAŠ LES
arbo
LJUBLJANA • PODGRAD J
Poceni in varno se boste „vozili s protektiranimi (obnovljenimi) avtomobilskimi plašči
PROTEKTOR - VULKAN Ljubljana. Šmartinska 64
DIJAŠKI DOM MAJDE ŠILC NOVO MESTO, Šmihel 31
bo v šolskem letu 1970—71 sprejemal
UČENCE IN UČENKE
gimnazije in pedagoške gimnazij e,'ekonomske srednje šole, gostinske šole, kmetijske srednje šole, šole za zdravstvene delavce, poklicne kovinarske in avtomehaniške šole v Novem mestu.
Pri sprejemu v dom imajo prednost učenci z ozirom na doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu (odlični, prav dobri, dobri), štipendisti izobraževalne skupnosti’ SR Slovenije, učenci iz socialno šibkih družin (kmečki otroci) in učenci, ki so bili v domu v preteklem šolskem letu. Višina mesečne oskrbnine bo predvidoma 350 din za vso oskrbo, stanovanje in hrano.
Kandidati (tke) lahko zaprosijo za znižanje mesečne oskrbnine, če: „
1. imajo v šolskem letu 1969-70 odličen, prav dober ali dober učni uspeh;
2. nimajo lastnih dohodkov (štipendija, posojilo, vajenska nagrada, študijska podpora ali podobno) nad 300 din mesečno;
3. dohodek na člana njihove družine ne presega 500 din mesečno;
4. živijo v neugodnih socialnih razmerah in šola, ki so jo obiskovali v šolskem letu 1959—70, posebej priporoči in utemelji njihovo prošnjo za znižano mesečno oskrbnino.
V	odvisnosti od navedenih pogojev se oskrbnina lahko zniža aa toliko, da skupni osebni dohodek iz 2. točke pogojev za znižanje mesečne oskrbnine in znižanje znaša mesečno od 300 do 100 din Prošnje za sprejem v dom in za znižanje mesečne oskrbnine je treba napisati na posebnih obrazcih. Prošnji za sprejem v dom mora biti priložen prepis’ zadnjega šolskega spričevala. Obrazce dobijo kandidati(tke) na šoli, v katero se vpisujejo, ali osebno v dijaškem domu.
Rok za oddajo prošenj za sprejem v dom in za znižanje mesečne oskrbnine je 31. julij 1970.
GOSTINSKA ŠOLA NOVO MESTO
ki posluje kot srednja poklicna šola v okviru Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1,
razpisuje za šolsko leto 1970—71
sprejem večjega števila učencev za poklic KUHAR in NATAKAR
Šolanje traja tri šolska leta in obsega: pouk druž-beno-jezikovnih in strokovnih predmetov, praktični pouk in strokovno prakso.
Pogoji za vpis v prvi razred gostinske šole so: dovršenih 8 razredov osnovna šole, starost do 18 let,
telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oziroma natakarja.
Za vpis naj se kandidati prijavijo pismeno najkasneje do 25 . 6. 1970 na obrazcu 1,20, ki ga je izdala Državna založba Slovenije in ga lahko kandidati kupijo v knjigarnah m papirnicah. Prijave za sprejem je treba kolkovati v znesku 1,00 din.
Prijavi za sprejem naj kandidati priložijo: spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole, zdravniško spričevalo, po možnosti izpis iz rojstne matične knjige, osnovna šola pa naj pošlje milenje glede poklicne usmeritve kandidata.
V	zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi izvršijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge.
Ce bo število prijavljenih kandidatov večje od predvidenega števila, bodo kandidati opravili preizkušnjo znanja iz slovenskega jezika in računstva v okviru snovi iz osnovne šole.
Pouk za šolsko leto 1970—71 se prične v začetku septembra tega leta.
Vsi učenci prejemajo v času praktičnega pouka in . strokovne prakse nagrade v skladu z načeli nagrajevanja učencev gostinske stroke na našem področju
Učenci, ki so doma izven Novega mesta in želijo stanovati v internatu, naj* se obrnejo s posebno prošnjo na Dijaški dom Majde- Sile, Šmihel pri Novem mestu, takoj ko prejmejo obvestilo o sprejetju, najkasneje pa do 5. julija 1.1.
Podrobnejše informacije daje šolski center za gostinstvo, Novo mesto. Društveni trg 1, tel.: 21-527.
Uprava gostinske šole Novo mesto
ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER JESENICE
razpisuje
SPREJEM UČENCEV
V	ŠOLSKEM LETU 1970/71
za učfenje naslednjih poklicev:
A) POKLICNA ŠOLA
60 KLJUČAVNIČARJEV 30 ELEKTRIČARJEV 10 STRUGARJEV
10 VODOVODNIH INŠTALATERJEV 10 KLEPARJEV 5 KOVAČEV 20 TALIVCEV 10 LIVARJEV 30 VALJAVCEV 30 VALJAVCEV — ŽIČARJEV
POGOJI ZA SPREJEM SO:
— dovršen osmi razred osnovne šole, lahko z negativno oceno iz tujega jezika ali s popravnimi izpiti (pogojen vpis)
— starost do 18 let
— telesno in duševno zdravje
— za poklic valjavca — žičarja se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole in izpolnili obvezo osnovnega šolanja.
Sprejemnega izpita ni.
Šolanje traja tri leta, za valjavce — žičarje bo šolanje skrajšano na dve leti.
PRIJAVA: Prijavo pošljite na naslov najkasneje do
5.	julija in ji priložite:
— spričevalo osmega razreda, za valjavce — žičarje pa šestega ali sedmega razreda osnovne šole v originalu
— rojstni list
— prošnjo, kolkovano z 0,50 din (državni kolek)
— mnenje šoie
— kratek življenjepis
— dve znamki po 0,50 dfin za odgovor
V	prijavi točno navedite izbrani poklic.
UGODNOSTI: Železarna Jesenice, s katero lahko učenec sklene pogodbo, daje učencem štipendijo vsa leta šolanja. Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha in je za učence metalurških poklicev 130 din do 470. za učence kovinarskih poklicev pa 100 din do 390 din.
Učenci iz oddaljenih krajev lahko stanujejo v domu učencev.
O pričetku pouka boste pismeno obveščeni.
B) TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA
30 UČENČEV V METALURŠKI ODDELEK 30 UČENČEV V STROJNI ODDELEK
POGOJI ZA SPREJEM SO:
— uspešno dokončan osmi razred osnovne šole
— starost do 18 let
— telesno in duševno zdravje
— uspešno opravljen sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. ^
Sprejemna izpita iz obeh predmetov bosta v torek, 30. junija, ob 8. uri. S seboj prinesite risalni pribor.
PRIJAVA: prijavo pošljite na naslov najkasneje do 30. junija in ji priložite:
— spričevalo osmega razreda osnovna šole v originalu
— rojstni list
— prošnjo, kolkovano z 0,50 din (državni kolek)
— kratek življenjepis mnenje šole
— dve znamki po 0,50 din za odgovor.
Ostala navodila za prihod v šolo boste dobili na dan opravljanja sprejemnih izpitov. Šolanje traja štiri leta.
Za bivanje v domu učencev morate posebej vložiti prošnjo na upravo doma.
KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER GRM V NOVEM MESTU
razpisuje	—-
* za šolsko leto 1970—71
vpis:
1. V PRVI RAZRED SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE
poljedelsko-živinorejske smeri, šolanje traja 4 leta;
2. V ŠOLO ZA KMETOVALCE
za učence, ki bodo ostali doma na svojih posestvih. Šolanje traja dve zimski sezoni, od novembra do marca.
Prošnje za vpis pošljite do konca meseca junija. Prošnji priložite spričevalo o končani osemletki, kolek za 1 din in zdravniško spričevalo.
Učenci imajo možnost dobiti stanovanje v dijaškem domu.
14 DOLENJSKI LIST
St. 23 (1054)— 4. VI. 1970
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA — ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA — ZALO
ODLIČNE POLJUDNOZNANSTVENE IZDAJE V ZBIRKI
SVET IN CAS
Tri serije knjig iz programa znane založbe TIME-LIFE INTERNATIONAL in ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA O NARAVJ O ZNANOSTI O KULTURAH
Serija O NARAVI
RASTLINE - GORE - ZEMLJA
To so lepe, razkošno ilustrirane in priročne knjige, ki so jih napisali strokovnjaki, , socjflavci svetovno znanih ustanov, ki se ukvarjajo z naravosiov. nimi vedami. Izredna informativnost, ki odlikuje celotno zbirko, je v »knjigah O NARAVI mojstrsko oblikovana. Bralec bo z zanimanjem sledil razvoju Zemlje, spoznaval razkošnost barv in oblik rastlinskega sveta ter spremljal proučevanje in osvajanje gora.
3 knjige
422 barvnih ilustracij 198 črnobelih ilustracij 578 strani
IZŠLA JE 2E PRVA KNJIGA — RASTLINE.
Oglejte si knjige v knjigarnah!
Zahtevajte barvne prospekte, ki vas bodo seznanili še s knjigami iz serij O KULTURAH in O ZNANOSTI!
Prednaročniška cena za tri knjige iz serije O NARAVI je 210 din, ki jih lahko odplačate v rednih mesečnih obrokih po 35 din. Prodajna cena posamezne knjige pa je 85 din.
Knjige lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih založbe v podjetjih in šolah ali s priloženo naročilnico pri Oddelku za direktno prodajo. Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3
NAROČILNICA - ZPČ
Podpisani(a)  ------------- -------------------------: ; ----------------------
natančen naslov ----------- :--------:----------;----------1-----1-------------
naročam serijo zbirke SVET IN CAS
O NARAVI
Prednaročniško ceno za tri knjige 2J0 din bom plačal(a) — naenkrat — v K mesečnih obrokih po 35 din — po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, 501-1-30/1 • Neustrezno prečrtajte!
Datum: -------------------------------  Podpis:	--------------------*——--------
VVINNETOU IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE ODSLEJ JUDI V SLIKAH!
a NE ZAMUDITE!
'I
1 ZAČETEK SREDO p 3. JUNIJA V STRIPU
NEDELJA, 7. JUNIJA
8.30 TV FESTIVAL BLED 70 — JRT (Ljubljana)
11.00 ZBOR AKTIVISTOV OF — prenos a. Dolenjskih Toplic (Ljubljana)
12.00 TV FESTIVAL BLED 70 — JRT (Ljubljana)
13.15 SEBASTIJAN IN — serijski film (Ljubljana)-*
13.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
14.00 MOZAIK (do 14.05) (Ljubljana)
14.15 NOGOMET SZ : BELGIJA — posnetek s svetovnega prvenstva v Mehiki (Zagreb)
16.00 NOVE MELODIJE — posnetek javne radijske oddaje — (Ljubljana)
17.15 ATLETSKA TEKMOVANJA ZA HAN2EKOVIČEV MEMORIAL — prenos (Zagreb)
18.30 CIKCAK (Ljubljana)
18.50 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V MEHIKI — srečanje Brazilija : Anglija (Mondovizija)
19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
19.55 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (Mondovizija)
20.45 TV DNEVNIK (Beograd)
21.15 3—2—1 (Ljubljana)
21.20 D ES El ZAPOVEDI - humoristična oddaja (Beograd)
22.05 ŠPORTNI PREGLED JRT
22.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
22.40 NEOBVEZNO (Beograd)
23.10 TV DNEVNIK (Beograd)
Drugi spored:
20.45 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.15 SPORED ITALIJANSKE TV
PONEDELJEK, 8. JUNIJA
15.30 NOGOMET ZRN : BOLGA-• RIJA — posnetek s svetovnega prvenstva v Mehiki (Sarajevo)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
17.50 LUTKOVNA ODDAJA (Zagreb)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana)	•
1^.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Saul OHara:	POROKA JE
VEDNO TVEGANA STVAR drama TV Beograd (Ljubljana)
22.05 RAZGLEDI PO FILMSKEM SVETU: Madžarski kratek in
dokumentarni film (Ljubljana) i
22.45 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo;
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 LUTKOVNA ODDAJA (Zagreb)
18.15 TV VRTEC (Zagreb)
18.30 ZNANOST (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
TOREK, 9. JUNIJA
17.45 M. šušihelj: JUŽNA MORJA — oddaja iz cikla Jure-slon (Ljubljana)
18.00 RISANKA (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 SREČANJE V STUDIU 14 — (Ljubljana)
19.00 MOZaIK (Ljubljana)
19.05 NAZAJ K NARAVI (Ljubljana)
19.25 BOMO IMELI JUTRI KAJ VEČ ČASA ZA OTROKE — (Ljubljana)
19.30 S PLAVUTMI IN MASKO — oddaja iz cikla Nepozabno poletje mladih raziskovalcev — (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA: Lindsay Anderson — športno življenje (Ljubljana)
22.45 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 RISANKA (Zagreb)
18.05 MALI SVET (Zagreb)
18.30 OD ZORE DO MRAKA (Beograd)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 NARODNA GLASBA (Beograd)
19.20 TV POŠTA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
VVINNETOU
.. /hraber, pravičen, resnicoljuben, zaščitnik vseh, ki so bili potrebni pomoči ...
.. nesmrtni junak pustolovske literature, ki navdušuje že nekaj generacij mladih bralcev ...
SRF.nv io junija
16.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beog-rab)
16.30 MEDNARODNI ATLETSKI MITING — prenos (Beograd)
18.00 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodn. skupino (Ljubljana)
18.20 RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 POPULARNA GLASBA (Sarajevo)
19.20 SPET SMO OTROCI KOT VSI DRUGI — zdravstvena oddaja (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 MONITOR (Ljubljana)
21.35 400 LET SLOVENSKE GLASBE (Ljubljana)
21.05 24 UR LJUBLJANE - reportaža (Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana)
22.50 SVETOVNO NOGOMETNO
PRVENSTVO V MEHIKI — srečanje Peru : ZRN (Mondovizija)
23.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
23.55 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (do 0.45) (Mondovizija)
Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
ČETRTEK, 11. JUNIJA
15.45 NOGOMET ŠVEDSKA : URUGVAJ — pos. s svetov, prvenstva v Mehiki (JRT) (Ljubljana)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec) (Beograd)
17.40 TIKTAK: Piščalkar (Ljubljana)
17.55 GLASBENI CICIBAN: Rojstni dan tete Eve (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana) I
18.30 RISANKE IN ŠE KAJ (Ljub- ,
ljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana)
19.20 KO SEM BIL VOJAK - oddaja TV Beograd (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
*0.30 3—2—1 (Ljubjjana)
20.35 SLOVENSKA POPEVKA 70 — prenos (Ljubljana)
21.50 MANNIX - serijski film — (Ljubljana)
22.45 POROČILA (Ljubljana)
22.50 SVETOVNO NOGOMETNO i PRVENSTVO V MEHIKI — i srečanje ANGLIJA ■ ČSSR — (Mondovizija)
23.45 PROPAGANDNA ODDAJA — i (Ljubljana)
23.55 NADALJEVANJE	NOGO-	;
METNEGA PRENOSA (do 0.45) (Mondovizija)	i
PETEK. 12. JUNIJA
16.45 MADŽARSKI- TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd)
17.50 SEBASTIJAN IN ODRASLI
— serijski film (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 GLASBA ZA STARO IN MLADO (Beograd)
19.00 MOZAIK (Ljubljana) *
19.05 SVET NA ZASLONU: Latinska Amerika (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 SLOVENSKA POPEVKA 70
— prenos (Ljubljana) ^
21.50 MALO JAZ. MALO TI	— qui? TV Zagreb (Ljubijaha)
23:05 POROČILA (Ljubljana)
23.10 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOBORBI — posnetek iz Vzhodnega Berlina (Beograd)
Drugi spored:
17.'JO POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 IVANHOE (Zagreb)
18.15 RISANKA (Zagreb)
18.30 GLASBENA ODDAJA (Beograd)
19it)5 MOZAIK (Sarajevo)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 13. JUNIJA
15.50 KONJSKE DIRKE — prenos (do 17.20) (Zagreb)
17.45 OBZORNIK (Ljubljana)
17.50 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MAKSA KUMRA (Ljubljana)
18.15 MOZAIK (Ljubljana)
18.20 Busch.	OIPEK IN	CAPEK
mladinska igra (JRT) — (Ljubljana)
19.20 SPREHOD SKOZI	ČAS:	I.
svetovne vojna (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1	(Ljubljana)
21.35 3—2—1	(Ljubljana)
21.40 SKRIVNOSTI MORJA - serijski dok. film (Ljubljana)
22.05 MOČNEJE OD ŽIVLJENJA — poljski serij, film (Ljubljana)
23.05 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23 25 POROČILA (Ljubljana)
'J3.30 EVROPSKO PRVENSTVO V
ROKOBORBI — posnetek — < Beograd)
■ PETEK, 5. JUNIJA: 8.04 Operna matineja; 9.35 Deset minut s pihalnim orkestrom Heinz Geese;
10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste;
12.30 Kmeti ]ski nasveti - rsada Rihtaršič: Ekonomske prednosti intenzivne rabe travmja na Kmetih; 12.40 Slovenske narodne pesmi;
14.30 Priporočajo vam . . .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste;
16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek m zdravje; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Ota Roma; 20.00 Posnetki iz koncertnih dvoran; 20.30 »Top-pops 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
■ SOBOTA, 6. JUNIJA: 8.04 Gla sbena matineja; 9.35 Z orkestrom Hans Carste; 10.15 Pri vas doma;
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; .12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marinc: Skupna raba strojev za pridelovanje krompirja; 12.40 Veseli zvoki z ansam blom Mihe Dovžana; 13.30 Priporočajo vam .. 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami; 15.30 Glasbeni interniezzo; 16.00 Vsak dan za vas: 17 05 Gremo v kino; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, ot-troci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča: 20.00 Zabavna, radijska igra — Wolfgang Ecke: Dama s črnim jazbečarjem — I. epizoda; 20.30 Vedri zvoki; 21.15 Glasba ne pozna meja; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
■ NEDELJA, 7. JUNIJA:	8.05
Radijska igra za otroke — Leopold Suhadolčan: Pepelka; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 še pomnite, tovariši. . Ivan Jan:	Kokrški
odred je rešil zapornike iz begunjske kaznilnice: 10.25 Pesmi borbe
in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska' reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih viž; 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom p v. Francija Puharja; 14.30 Humoreska tega tedna — E. Kishon: Ura zapiranja; 16.00 Zabavna radijska igra — Henry Ce-cil: Obe plati postave »Navidezna sodna obravnava«; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice;
20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.15 Plesni orkester Hugo Strasser vabi na ples.
■ PONEDELJEK, 8. JUNIJA: 8.04 Glasbena matineja; 9.45 Z orkestrom Caruvelli; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verbič: Nakupovanje in zreja telet; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 16 (Jo Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.15 »Signali«;
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca«;
20.00 Koncert simfoničnega orkestra RT Zagreb; 22.15 Za ljubitelje jazza.
■ TOREK, H. JUNIJA: 8.04 Operna matineja; 9.35 Slovenske narodne pesmi iz Bele krajine; 10.15 Pri vas doma; 1100 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Ciglar: Izvajanje določil gozdnogospodarskega načrta s posebnim ozirom na kmečki gozd; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam
. . . 14.40 Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro«; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05 Beethovnova dela v izvedDah domačih umetnikov; 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek — Dr Franci Sušnik: Letni časi — poletje; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Prodajalna melodij; 21.30 Koncert lahke glasbe; 22.15 Jugoslovanska glasba.
■ SREDA, 10. JUNIJA:	8.04 Glasbena matineja; 9.45 Četrt ure z ansamblom Tommy Gumina;
10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila
— Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — vet. Marjana Kogovšek-Belak: Kakovost suroveea kravieea miplta glede na nekatere pogoje, ki jih določa pravilnik o minimalni 'T.-kupni ceni za kravje mleko: 12.40 Pesmi in piesi jugoslovanski!) narodov v izvedbi ansambla Milana Stanteta: 13.30 Priporočajo vam . . ,
14.05 Opeietni odlomki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.0T Lahko noč, otroci! 20.00 »Tl ln opera«: 22.15 S festivalov jazza.
■ ČETRTEK, 11. JUNIJA: 8.04 Glasbena matineja; 9.35 Lepe melodije z orKestrom Percjr Faith;
10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila
— Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Ciglar: Odkazovanje drevja za posek; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 »Mehurčki«: 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas: 18.15 »Morda vam bo všeč«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z orkestrom Henry Mancini; 20.00 Četrtkov večer domači!; pesmi in napevov; 21.40 Lepe melodije z orkestrom William Gardner:	*2.15 Dva sodobna cklartatelia iz Treta.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 5. junija — Ferdo Sobota, 6. junija — Zdenko Nedelja, 7. junija — ^Zorica Ponedeljek, 8. junija — Medard Torek, 9. junija — Primož Sreda, 10- junija — Marjeta Četrtek, 11 junija — Srečko
Črnomelj: Od 5. do 7. 6. amer. barv. film »Dvojnik v škripcu«. 9. in 10. šved.-danski barv. film »Jaz, ljubimec«.
Kočevje — »Jadran«: Od 5. do 7. 6. amer. barv. film »Pancha Vila jeaditc. 8. in 9. 6. franc. barv. film »Barbarela«. 10. 6. ital. barv. film »Pot slave«. 11. 6. amer. barv. film »Incident«.
Krško: 6. in 7. 6. franc. barv. film »Custer z zahoda«. 10. in 11. 6. angl. barv. film »Ljubezen in bolničarka«
Kostanjevica:	Od	5. do 8. 6.
jug. barv. film »Bitka na Neretvi«. 10. 6. amer. barv. film »ščegetaj me«.	*
Metlika: Od 5. do 7. 6. artier. barv. film »Koraki revolveraša«. Od 5. do 7. 6. amer. barv. film ^Junaki zahoda«. 10. in 11. 6. ameriški barv. film »Planet opic«.
Mirna: b. in 7. 6. amer. barv. film »Nasilje v Jerichu«.
Mokronog: 6. in 7. 6. ital.-franc, barv. film »Carska. Venera«.
Novo mesto: Od 6. do 8. 6. ameriški barv. film »Mat Helm ureja račune«. 9. in 10. 6. amer. film »Tarzan in njegov sin«. 11. in 12. 6. amer. film »Divjak«.
Ribnica: 6. in 7. 6. angl. barv. film »Dr. Syn ali strašilo«.
Sevnica: 6. in 7. 6. mehiški film »Sad grešne ljubezni«.
Sodražica: 6. in 7. 6. amer. film »Ranč smrti«.
Šentjernej: 6. in 7. 6. franc, barvni film »Joe iz Nevade«.
Trebnje: 6. in 7. 6. amer. barv. western film »San Femando«.
Brežice: 2. in 3. 6. nemški barvni film »Helga«. 5. in 6. 6. francoski barvni film »Dve karti za Meksiko«. 7. in 8. 6. ameriški barvni film »Hladnokrvni«. 9. in 10. 6. francoski barvni film »Ljubezen mola. ljubezen moja . .«
Dragi hčerki Marici Kebelj, ki živi v Nemčiji, želijo za rojstni dan vse najlepše, posebno zdravja — starši.
Dragemu in skrbnemu očetu Albertu Grillu za 80. rojstni dan želita še veliko zdravih let — hčerka Zofka z družino in sin Ivan z družino.
ZBOR
AKTIVISTOV
OSVOBODILNE
FRONTE
SLOVENSKEGA
NARODA
7. JUNIJA 1970 DOLENJSKE TOPLICE
iffOBi/ESTILA I
SLUŽBO DOBI
IŠČEM ZENSKO ali upokojenko za varstvo dveletnega fantka. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista.
IŠČEMO pridno dekle za varstvo 4 in 6-letne punčke. Pakiž, Vidmarjeva 8, Ljubljana.
KUHINJSKO pomočnico sprejme takoj gostilna Murko, Krško.
SLUŽBO DOBI mlajši moški v pekami. Hrana, stanovanje preskrbljena. Franc Magušar, pekarna Lesce.
TAKOJ SPREJMEM kleparskega pomočnika in vajenca ali fanta za priučitev. Hran in stanovanje zagotovljena. Nastop službe čdmprej, dober zaslužek. Martin Mlakar, Ljubljana, Titova 229.
IŠČEMO varuhinjo za dva otroka. ■ Stanovanje in hrana v hiši. In-teresentke naj se zglasijo v petek, 5. junija 1970, Pezdirc, Maj-, de Šilc n. h.. Novo mesto.
STANOVANJA
ZENSKA dobi stanovanje in hrano brezplačno za postrežbo pri otrocih in bolni ženski. Ponudbe pod »Dogovor«
PRODAM
PRODAM kombinirani otroški voziček in klavirsko harmoniko Deanovič, Partizanska 11, Novo mesto.
POCENI PRODAM prenosni nemški kompresor 220 W in globok ter Aportni otroški voziček. Anton Lopatič, Ktšk vas 51 a.
PRODAM nov električni mešalec 1100 1). Janko Švajger, Dol. To-3iioe 157.
PRODAM ali zamenjam malo rabljen elektromotor 5,5 KS — 2.800 obratov za 2.400 obratov. Ivan
»Pust, Brezova reber 3, Dvor.
PRODAM dobro ohranjen vprežni obračalnik Bautz na zobnike. Krnc, 2abja vas 6, Novo mesto.
PRODAM rabljeno spalnico in več kosov raznega pohištva. Naslov v upravi lista (121B/70).	r
PRODAM BCS priključek za žetev, kombinirane grablje Fahr in mlatilnico z reto in tresali, vse v zelo dobrem stanju. Selak, Dobrava, Škocjan.
PRODAM mlatilnico z dvojnim čiščenjem. Naslov v upravi lista (1218/70).
PRODAM poravnalni stroj s krožno žago in motor s kablom in stikalom. Franc Jerman, Cegel-nica 6. Novo mesto. Ogled vsak dan.
POCENI prodam malo rabljen vzi-dljiv štedilnik v dobrem stanju (desni in levi, na dve in pol plošči, bakreni kotliči). Naslov v upravi lista (1222/70).
PRODAM slamoreznico s puhalni-kom in verigo v dobrem stanju. Praše 22. n. Kranj.
KUPIM
KUPIM obračalnik za seno na konjsko vprego v dobrem stanju. Navedite ceno in naslov! Anton Osolnik. Muhaber 12. Nbvo mesto.
TRGOVSKI LOKAL od 20 do 30 kvadratnih metrov prodajnega prostora v trgovskem centru Novega mesta odkupimo ali vaa-
memo v najem. Plačamo po dogovoru. Ponudbe pošljite pod šifro »Trgovina« na upravo Dolenjskega lista.
POSEST
PRODAM gozd, travnike in njive skupaj ali posamezno. Vse leži v bližini Pribinc. Oglasite se pri Jankoviču, Pribinoi 20, p. Adle-šiči.
TRAVNIK (5300 kv. m) v Novem mestu — Kandiji, dam za košnjo. Ponudbe na naslov: Baloh, Stari trg 5, Ljubljana.
PRODAM takoj tseljivo hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1331/70).
KOŠNJO SENA In otave prodam. Hadl, Novo mesto, Zagrebška 10.
UGODNO PRODAM travnik ali ko-šenico pri Mimi na Sotli pri Mandelnu. Frančiška Kališek, Belšina vas, Trebnje.
PRODAM HIŠO z vrtom in 1 ha zemlje v Slovenski vasi 13, p. Stara cerkev pri Kočevju.
UGODNO prodam prikolico za osebni avto in skedenj v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1203/70).
NOVO IIISO, takoj vseljivo, ugodno prodam. Anton Švigelj, Kres-niške Poljane 50. p. Kresnice.
UGODNO prodam enodružinsko podkleteno, takoj vseljivo hišo in sadovnjak na Jami pri Dvoru. Elektrika, voda, cesta, dve avtobusni postaji, na zelo razgledni točki no1 Dvom. ribogojnici, žagi, mlinih in reki Krki s slapovi in mostovi. . Informacije: Dular, Dvor
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam moped — dvo-brzinec. Ogled vsak dan po 16. uri. Slavko Pavlič, Gotna vas 28, Novo mesto.
PRODAM poltovomi avto fiat 615 v voznem stanju. Potočar, Bučna vas 14. Novo mesto.
CENJENE STRANKE obvešča: mo, da je odvetnik Anton Markelj prenehal z odvetniško prakso v Novem mestu zaradi preselitve. Stranke naj se obrnejo na odvetnico Margareto Zakonjšek iz Novega mesta. Cesta komandanta Staneta 6.
PONOVNO naprošam vse cenje-ne stranke, naj takoj dvignejo oči- j ščena oblačila, ker Je delavnica zaradi adaptacije zaprta. Oblačila izdajamo od 8. do 15. ur«. Vhod z dvorišča. Kemična čistilnica Anton Oberč, Novo mesto.
KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška.
EKSPRESNO očisti oblačila, vsakovrstno perilo opere Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
TOPLE kopeli nudi Javno kopališče. Novo mesto. Prešernov trg 5.
mrm
Marija Pečnik iz Razteza 13 preklicujem besede, ki sem jih govorila proti Jožetu Šalamonu iz Anž 18. ker so neresnične. Zahvaljujem se mu, ker je odstopil od tožbe.
RAZNO
UPOKOJENEC — samec v vili v Zagrebu (20 minut od avtobusa) Išče mlajšo žensko za vodenje 'gospodinjstva in opravljanje vseh del v hifti. Vprašajte: Janko Pe-travič, Novo mesto Cesta herojev 37/1, od 7. junija naprej vsak dan od 16. do 18. ure.
2*. MAJA sem izgubil moško ročno uro (drag spomin) v Gor. Straži pred menzo ali v bližini. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov, ki je napisan na hrbtni strani ure, ali v Novoteks.
70-LETEN VDOVEC, upokojenec z majhnim posestvom, si želi ženo. najraje Dolenjko. Želim si tako ženo. da bom z njo imel potomca. Ponudbe poslati na naslov: Franc Gorenje, poštno ležeče, Begunje na Gorenjskem.
ZA LEPA in modema poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju Gosposki 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglnsa dobite 10 odst. popusta!
ČE BOLEHATE na želodcu ali na Jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagalo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim srfedstvom:	roga-
škim DONAT vrelcem! Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dob! v Novem mestu pri IIMELJNIKU. STANDARDU (Mercatorju) in DOLENJKI.
Kje se skriva?
Novomeška uprava javne varnosti išče Stanislava Me-serka, rojenega 8. avgusta 1944 na Migolski gori pri Trebnjem. Osumljen je več vlomnih tatvin v stanovarija na območju Mame in Šentjerneja. Zaradi takih kaznivih dejanj ga išče tudi ljubljansko okrožno sodišče.
Meserko je visok 172 cm, ima ovalen obraz, modre oči in nazaj počesane kostanjeve lase. Domnevajo, da se potika po Dolenjskem. tJprava javne varnosti prosi občane, ki kjij vedo o njem, naj o tem takoj obvestijo najbližjo postajo milice.
Kmetijski izobraže* valni center GRM Novo mesto
obvešča
kmetovalce, da prodaja
KOŠNJO
A
na travnikih in dete-Ijiščih v Srebrničah.
Licitacija bo na delovnem prostoru v Srebrničah v nedeljo, 7. junija 1970, ob 9. uri.
Junijsko vreme v starih pregovorih
(1. junija) Je lepo, sončno vreme tega dne, se kmetje dobre letne vesele. — (8. junija) Ako Šent-Medarda dan dežuje, štirideset dni še deš naletu je. — (15. junija) Dež o svetim Vidu, ni ječmenu k pridu. — (24. junija) Kakoršno vreme kresnic, tako bo tudi ženjic. — (27. junija) Ak dežuje svet'ga Ladi-slaja, dež prav dolgo še napaja.
Preveč dežja v rožni-cvetu nič kej ni po volji kmetu. — če rožniga cveta sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta — žita, sterdi. Rožni-cveta ak nadiža in vihar, za uljnjakam mil' zdihuje čebelar. — če je v dežji tertni cvet, malo teče vina v klet. Terta če v lepim vremenu ocveta, vina obilno dolencu obeta.
LUNINE MENE 4. 6. © ob 03.21 12. 6. !> ob 05.07 19. 6. © ob 13.28
I
3. junija je minilo leto dni, od- j kar tebe, draga mama, pri nas več i ni. Kruta smrt te je odtrgala od | mene. V mojem srcu živiš, mama, ; moje misli so vedno s teboj. Sin 1 Boštjan in vsi tvoji iz Bučne vasi.
Ob prerani smrti našega ljubega moža, očeta, sina in brata
AVGUSTA
SOMENSARIJA
iz Kočevja
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki so ga v tako Velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za darovane vence ter izkazano poslednjo čast kolektivu in posameznim članom kemične tovarne MELAMIN, osnovni šoli Kočevje in gospodu župniku Antonu Golobu.
Žalujoči: žena. sinova Robert in Boris, mama, sestra in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi mojega dragega očeta
MIHAELA OSTRELIČA
iz Artič
se zahvaljujem dr. Teppeju in osebju bolnic« Brežice za skrb v času njegove bolezni, pevcem društva »Oton 2upančič«, govornikom, tov. Demaču, tov. Omerzu in tov. Can-čarju za njihove tople besede, vsem ki so darovali cvetje in ga spremili v tako velikem številu do njegovega poslednjega doma, upravi Ob£j Novo mesto in mojim ožjim sodelavcem, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Se enkrat prisrčna hvala
Žalujoči: hčerka Marjanca, por. Dobnikar, z družino
Novo mesto, 38. maja 1970
Ob boleči izgubi ljubega moža, očka in s ta regij očka, brata in strica
GABRIJELA LUMBARJA
iz Loke pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji- poti. Posebna ‘zahvala zastopnikom OGZ Črnomelj in Metlika, vsem GDO Črnomelj in Metlika, kakor tudi prosvetnim delavcem, ribiški družini in vsem darovalcem cvetja in vencev Žalujoči: žena Vera, sfn Gabi z družino, bratje in »estre ter ostalo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše žene, mame in stare mame
MARIJE PAVLIČ
tz Brusnic 36
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so Jo v zadnjih dneh življenja veliko obiskovali, gospodu Župniku za spremstvo ter pevcem.
Žalujoči: mož Jože, sinovi, Franci, Tone in Jože i družinami ter hčerka Marija s družin«
PREVLEKE ZA SEDEŽE!
ZA AUSTIN-IMV 1300 in MAXIj®s
druga vozila pri
•ttOG*
NOVO MESTO Trubarjeva 2
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiini
■iiiiiiiiniiiiiiii
VELETRGOVINA
MERCATOR
poslovna enota
TRGOPROMET — KOČEVJE
obvešča cenjene potrošnike,
da je na Trgu 3. oktobra 16 v Kočevju odprta nova trgovina
MAVRICA
v kateri lahko dobite vse vrste barv in lakov, razredčila, gumijaste izdelke in izdelke iz plastike.
Za obisk se priporoča kolektiv trgovine MAVRICA!
\ABj
$
&
&
BREŽICE
STE V ZADREGI ZA DARILO?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v najbližnji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice
iz vrtnarije Catez
&
&
&
«
&
$
$
ZAHVALA
Vsem, ki so našo ljubljeno, dobro in nepozabno ženo, mamo, staro mamo in teto
MARIJO BUČAR
roj. GORENC iz Gabrijel pri Krmelju
v tako velikem številu spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje, iskrena hvala. Prisrčna zahvala kolektivom KEMOOFREME Trebnje, UTOK Kamnik, LISCE Sevnica — obrat Krmelj za pomoč. Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za njegovo prizadevanje, da nam jo ohranijo, dr. Stefanu Humarju za nego na domu, župniku za spremstvo in govorniku za poslovilne besede. Vaščanom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih Se enkrat iskrena hvala!
žalujoči: mož Miha, otroci Marica, Mihela, Ciril, Maks, Vilma z družinami, sestre Jožefa, Julka, Lojzka, ... brat Lojze in drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI CN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnlk (glavni in odgovorni urednik), Rta Bačer. Slavko Dokl, MU06 Jakopeo, Marjan Legan, Marija Pad ovan Jože Primc Jo£e Spllhal, Jožica reppej, Ana Vitkone ln Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mofikon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina «9 dinarjev, polletna naročnina 24.60 dinarjev. plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev ob. 8 ameriških dolarjev (oa uštrcana druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnica SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: NOVO mesto. Glavni trg 3 — Pofttnl predal 33 — Telefon (068) 91-337 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tlaka CGP »Delo« v Ljubljani