Ptuj, torek, 4. oktobra 2011
letnik LXIV • št. 77 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Od tod in tam Ormož • Vse
pozabljivosti ne gre enačiti s starostjo
O Stran 5
V
		
M j	! ■ /■ 1	[ v, Al sP^jSi 1
Po mestni občini
Ptuj • Sodelovanje Arsane pri EPK vprašljivo
Z> Stran 7
Turizem
Ptuj • Najprej bodo pometli pred svojim pragom
Z> Stran 15
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Slabša igra Aluminija, a nove točke ...
O Stran 11
Rokomet • Velika Nedelja Carrera Optyl do točke v
zadnji sekundi
O Stran 12
Spodnje Podravje • Podpis pogodbe za obnovo dominikanskega samostana
Projekt, ki spominja na ptujsko trojko
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je bil 30. septembra slavnostni podpis pogodbe o obnovi dominikanskega samostana za potrebe kongresno-kulturne dvorane v višini treh milijonov in 76 tisoč evrov, ki predstavlja prvo fazo obnove.
Delo je na razpisu dobilo podjetje Strabag, gradbene storitve, d. o. o., ki je ponudilo najnižjo ceno. Pogodbo so podpisali ptujski župan Štefan Čelan ter zakonita zastopnika gradbenega izvajalca, Dietmar Cerjak in Lidija Žagar. Ta se bo potrudil po najboljših močeh, da bo izpolnil pričakovanja investitorja v kakoosti in roku. Dela bodo pričeli takoj, zaključili naj bi jih do julija, če bo šlo vse po načrtih. Če pa bodo med obnovo odkrili umetnine, ki bi jih bilo treba resta-vrirati in postaviti in situ na ogled, se bo rok dokončanja del temu ustrezno podaljšal. Projekt obnove dominikanskega samostana z vsemi fazami in novim arheološkim muzejem na Ptuju naj bi bil neke vrste novi projekt ptujske trojke, predstavlja razvojno priložnost, prepoznavno tudi po lizbonski strategiji.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sah • Ptujski
šahisti nastop na
evropskem pokalu zaključili z zmago
O Stran 13
Podravje • Prevzem koruze na višku
Razburjenje zaradi (pre)dolgega čakanja
Minuli vikend, pravzaprav že od petka popoldne, so se na dovozni cesti do Tovarne krmil v Dražencih, kjer prevzemajo koruzo, začele ustvarjati dolge kolone traktorjev s polnimi prikolicami koruze. Čeprav vajeni čakanja na prevzem, je kmetom potrpežljivosti po več urah stanja v koloni začelo zmanjkovati.
„Neverjetno, kaj se dogaja letos! V soboto popoldne sem pripeljal prvo prikolico in potem čakal do štirih zjutraj v nedeljo, da sem prišel na prevzemno mesto. In potem v nedeljo opoldne ponovno pripeljem v kolono, ki se sploh ne premika, kar stojimo in čakamo! Izgleda, da bom prikolico spet praznil opolnoči," je v imenu gruče razjarjenih kmetov povedal Rudolf Sagadin, pritrdila pa mu je cela vrsta čakajočih, medtem ko so nekateri že povsem brezvoljno in vdani v usodo le skomigovali z rameni.
„Saj ne krivim ubogih delavcev, ki delajo neprestano na odvzemnem mestu, ampak je sramota, da vodstvo Perutnine vlaga toliko denarja v obrate v drugih državah, na domačem pragu pa ne more posodobiti in povečati kapaciteta mešalnice, da bi šlo hitreje skozi," se je še jezil Sagadin in glasno razmišljal, da ni čudno, da nihče več
noče kmetovati: „Celo leto se trudiš na njivah in prosiš za lepo vreme, potem pa tu zabijam ure in ure v čakanju in brezdelju, povrhu še za slabo plačilo. Lahko pravijo, da je odkupna cena koruze po 170 evrov za tono, ampak ne vem, kdo dobi toliko! Večinoma dobivamo zaradi odbitkov po 130 in 140 evrov."
Vodja DE Tovarna krmil Dra-ženci Marjan Goznik je trditve, da naj bi za prevzem kmetje čakali po osem ur in več, gladko zanikal: „To ni res. Nikakor pa ni res, da bi čakali do štirih zjutraj, ker naši delavci prevzemajo do ene ure zjutraj in potem spet od sedmih zjutraj naprej. Letos smo pričakovali naval, zato smo za prevzem koruze izključno od kmetov rezervirali štiri dni, od četrtka do nedelje. Res pa je, da letos vsi kmetje hočejo požeti in prodati koruzo v nekaj dneh, kar se lani ni dogajalo. Prevzemamo dobesedno rekordne količine - samo v četrtek preko
500, v petek že 700, v soboto skoraj 950 ton, v nedeljo pa bo količina presegla 1000 ton. V zadnjih dveh tednih smo tako že prevzeli preko 8000 ton, česar ne pomnimo. In jasno, da je ob takih količinskih pritiskih treba pač počakati, čeprav delamo ves čas. Kapaciteta prevzema je 60 ton na uro, pa si lahko vsak izračuna! Ob tem koruzo seve-
da še sušimo, saj je ne moremo spraviti v silose vlažne. Tako naši ljudje delajo res 24 ur na dan, prevzem pa je, kot rečeno, od sedme ure zjutraj pa tja do polnoči ali enih zjutraj. Več kot to ne moremo narediti in vsa jeza čakajočih kmetov je brez osnove. Kot sem že rekel, smo predvidevali velik naval, ampak zdaj, če hočejo vsi požeti v treh
dneh, potem prevzem ne more teči gladko. Tudi lani se je čakalo, morda celo dalj časa kot letos, ker je bila koruza slabša, bolj vlažna in je bilo potrebnega več sušenja, vendar se je prevzem razporedil na daljše obdobje, zato kmetje niso imeli tega občutka kot letos."
Goznik je ob tem še povedal, da pričakujejo gnečo še do konca tega tedna, ko bodo začeli prevzemati tudi lastno koruzo s polj Perutnine, nato pa se bo stanje normaliziralo. Glede posodobitev in povečanja kapacitet za prevzem koruze pa je še dodal, da je bil sistem posodobljen, da pa povečevanje kapacitet zaradi nekaj dni gneče ob žetvah ni ekonomično.
In kmetje, jezni upravičeno ali ne, bodo pač še morali čakati tudi v prihodnje, sploh če se bodo za žetev in prevzem koruze odločali tistih nekaj dni kot velika večina ostalih sotrpinov.
SM
Foto: SM
Slovenija • V veljavi nova prometna zakonodaja
Od prvega oktobra začasen odvzem vozniškega dovoljenja najhujšim prekrškarjem
Nova prometna zakonodaja z današnjim dnem uvaja možnosti, ki storilcu prekrška omogočajo izbris štirih kazenskih točk enkrat v treh letih, če se udeleži enega od rehabilitacijskih programov. Uveden pa je tudi institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, katerega namen je takojšnja odstranitev nevarnih voznikov s ceste.
V soboto so začnele veljati določbe zakona o prekrških, ki se nanašajo na preventivne ukrepe in so namenjeni storilcem prekrškov v cestnem prometu. Novela zakona o prekrških, ki so jo poslanci potrdili februarja, je v povezavi z zakonom o pravilih cestnega prometa in zakonom o voznikih uvedla pomembni novosti, in sicer: začasni odvzem vozniškega dovoljenja ter odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Z novelo zakona o prekrških je bil uveden institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, katerega namen je takojšnja odstranitev nevarnih voznikov s ceste. Gre za primere najhujših kršitev pravil o hitrosti vožnje, vo-
žnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog in vožnjo v nasprotno smer od dovoljene na avtocesti, hitri cesti itd. Vozniško dovoljenje bo odvzela že policija ob ugotovitvi prekrška, o dokončnem začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa bo odločilo sodišče, je na petkovi predstavitvi novosti na Javni agenciji RS za varnost prometa pojasnil predstavnik policije Ivan Kapun.
V primeru, da voznik stori prekršek, za katerega je predpisana kazen v višini 18 kazenskih točk oz. sedem kazenskih točk pri vozniku začetniku, zaradi katere se mu po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko obdolženec pri sodi-
šču vložil predlog za vrnitev začasno odvzetega dovoljenja, vendar pa bo moral predlogu priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem pregledu po zakonu o voznikih. Sodišče bo predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja ugodilo, če bo ocenilo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa, so pojasnili na ministrstvu.
Novela zakona o prekrških prinaša tudi možnost odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Namen tega ukrepa je po besedah ministrstva ne le represija temveč odprava vzrokov za ponavljanje kršitev cestnoprometnih predpisov. Krajevno pristojno sodišče sme storilcu prekrška, kateremu je s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije odložiti pod pogojem, da storilec v šestih do 24 mesecih ne stori hujšega prekrška in da izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih, in o tem sodišču dostavi dokazilo.
Hanžek predsednik nove stranke
Medtem ko je ustanovitev gibanja za trajnostni razvoj Slovenije in izbor njegove predsednice Mance Košir na zboru potekalo skoraj soglasno, je rojstvo istoimenske stranke spremljalo več zapletov. Po nekaj proceduralnih zapletih so udeleženci za predsednika izbrali Matjaža Hanžka, za podpredsednico pa Hermino Krt.
Hanžek je priznal, da pobudniki gibanja sprva niso hoteli v politiko, zdaj pa želijo politiki vrniti ugled. »Vsako delo je častno, če ga dobro opravljaš,« je pojasnil. Pred mesecem dni so se pobudniki gibanja prvič dobili, danes je že ustanovljena stranka, do uspeha na volitvah pa sta na voljo le še dobra dva meseca časa, je povedal Hanžek. Ob tem je dodal, da je nekaj javnomnenjskih raziskav stranki že pred njeno ustanovitvijo napovedovalo viden uspeh na volitvah. Tudi Krtova je ob koncu konvencije povedala, da nikoli ni pričakovala, da bo delovala v stranki, vendar pa so se člani člani gibanja izpostavili, ker bi radi spremenili položaj v družbi. Želijo pokazati, da sta današnji zbor in konvencija nov začetek, res je da
Možnost izbrisa kazenskih točk
Te obveznosti so udeležba v programih dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu, kot so edukacijske delavnice, psiho-socialne delavnice oziroma programi zdravljenja odvisnosti. Rehabilitacijski programi so namenjeni večkratnim kršilcem prometnih predpisov in tistim, ki želijo ponovno pridobiti vozniško dovoljenje, je pojasnil direktor agencije Ljubo Zajc. Po njegovih besedah lahko učinke teh programov pričakujemo po dveh letih izvajanja, letno pa naj bi se v vse rehabilitacijske programe vključilo več kot 5000 kršiteljev.
Program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki bo udeleženca stal 225 evrov, je namenjen tistim kršiteljem, pri katerih niso zaznali alkohola, prepovedanih drog, psi-hoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Program obsega teoretični in praktični
z nekaj improvizacije zaradi časovne stiske. Januarja po volitvah so se pripravljeni umakniti na konvenciji stranke. (sta)
Program EPK dokončan in poslan
Na zavodu Maribor 2012 so minuli teden zaključili končni načrt dogodkov v okviru evropske prestolnice kulture (EPK) prihodnje leto. Po besedah programskega direktorja EPK Mitje Čandra so program, ki obsega 412 projektov, s točnimi datumi, prizorišči in finančnimi razrezi, nocoj tudi dokončali in poslali pristojnim institucijam.
V skladu z navodilom s strani sveta zavoda Maribor 2012 bi moral Čander v sredo predati končno obliko programa EPK programskemu svetu in svetu zavoda Maribor 2012 ter Mestni občini Maribor kot ustanovitelju zavoda, zatem ga bodo predstavili javnosti. To se bo po ocenah Čandra zgodilo nekje sredi oktobra.
Čander je večino dogodkov, ki se bodo v Mariboru, Velenju, Murski Soboti, Novem mestu, Slovenj Gradcu in na Ptuju odvili prihodnje leto v okviru EPK, predstavil konec junija. A doslej je bilo govora le o njihovi vsebini, ne pa tudi, kdaj in kje točno se bodo zgodili.
del, ki se izvede v obliki vadbe varne vožnje.
Za prekrške, ki so povezani z vožnjo pod vplivom navedenih snovi, pa so namenjeni prostovoljni zdravstveni pregledi s svetovanjem, za katere bo kršitelj odštel 43 evrov. Izbris točk si s takim pregledom lahko zagotovi voznik začetnik oz. poklicni voznik, če je imel v organizmu do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, oziroma drug voznik, če je imel v organizmu nad 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi.
Voznik, ki je imel v organizmu več kot 0,80 do 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, se lahko udeleži rehabilitacijskega programa, ki ga na podlagi ugotovitev predhodnega zdravstvenega pregleda določi zdravnik. Med rehabilitacijskimi programi so edukacijske delavnice, ki bodo kršitelja prometnih predpisov stale 200-250 evrov, psihosocialne delavnice (480-540 evrov) in programi za zdravljenje odvisnosti.
Kot je pojasnila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za
Najnovejši osnutek programa zajema 412 projektov, ki so vredni skupno 16,5 milijona evrov. Čan-dru so sicer obljubili 17,5 milijona evrov programskega denarja, a kot je pojasnil, partnerska mesta niso docela zapolnila svojih kvot. »Lahko rečem, da je to 99 odstotkov tistega, kar se bo dogajalo prihodnje leto,« je še povedal programski direktor. Manjše spremembe so še možne, predvsem če se zgodi kaj nepredvidenega.
(stal
ZZZS bo bolnišnicam dodatno znižal sredstva, te napovedale tožbo
Upravni odbor ZZZS je na izredni seji sprejel sklep, s katerim bo dodatno znižal akontacije izvajalcem zdravstvene dejavnosti, je po seji povedala predsednica odbora Tatjana Čerin. V kakšnem odstotku bodo znižali sredstva bolnišnic, se še niso odločili.
Če vlada ne bo podala soglasja rebalansu finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga je skupščina zavoda sprejela konec
zdravje, voznik potrdilo o udeležbi na svetovanju, ki ne sme biti starejše od treh mesecev, sam predloži ministrstvu za pravosodje, ki mu iz evidence izbriše kazenske točke. Kontrolne preglede bodo izvajali v 11 pooblaščenih institucijah po vsej Sloveniji. Zdravstvene preglede s svetovanjem pa bodo izvajali v splošnih ambulantah izbrani zdravniki. Kerstin Petričeva pričakuje, da bo v povprečju posamezen zdravnik opravil 2-3 tovrstne preglede na mesec.
Ministrstvo je objavilo splošno obvestilo, s katerim seznanja vse storilce prekrškov, ki bodo imeli na današnji dan pravnomočno izrečene najmanj štiri kazenske točke in največ 17 kazenskih točk, o možnosti, pogojih in postopku izbrisa kazenskih točk. Pogoj za izbris točk je prostovoljna udeležba v enem od rehabilitacijskih programov, katerih namen ni samo kaznovanje, temveč odpravljanje temeljnih vzrokov za ponavljanje kršitev cestno prometnih predpisov.
STA (pripravlja: SM)
avgusta, bo ZZZS po svojih projekcijah ob koncu leta beležil 36,9 milijona evrov minusa. Če pa bo vlada potrdila varčevalne ukrepe zavoda v okviru rebalansa, pa bi zavod ob koncu leta ostal s 24,7 milijona evrov globoko luknjo v blagajni.
Zato je upravni odbor ZZZS sklenil, da v decembru bolnišnicam zniža akontacijo v znesku, da bo ob koncu leta na pozitivni nuli, je pojasnil generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Vlada je namreč ZZZS naložila, da se ne sme zadolževati. Poleg tega je upravni odbor sprejel predlog dodatnega prenosa odstotkovnih deležev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na prostovoljne zavarovalnice. Tako bi po predlogu upravnega odbora za nenujne zdravstvene prevoze, zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, zobno-protetično zdravljenje za odrasle, očesne pripomočke za odrasle (in še nekaj drugih storitev) zdravstvena blagajna plačevala le še pet odstotkov vrednosti, ostalo pa prostovoljne zavarovalnice. Sedaj ZZZS krije desetino stroškov teh storitev. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je odločitev ZZZS o znižanju plačil zdravstvenim zavodom nesprejemljiva. Direktor združenja Metod Mezeg je napovedal, da bodo bolnišnice in drugi zdravstveni zavodi tožili zdravstveno blagajno. (sta)
Uvodnik
Slovenija brez plonkarjev?
Oktober je eden tistih mesecev v letu, katerega skoraj vsi dnevi prinašajo takšno ali drugačno sporočilnost. V tem tednu si podajajo roke vse generacije, saj praznujejo tako otroci kot starejši, vmes pa se je vrinil še današnji svetovni dan živali, ki bi lahkopo-vedal še več, če bi tudi živali znale govoriti.
Vsaka sporočilnost ima svoj pomen, svoj odziv. Če bi jih znali oziroma skušali vsaj minimalno uporabiti v vsakdanjem življenju in delu, bi bil naš vsakdanjik lahko lepši in bogatejši, ne glede na krizo, ki se je že tako globoko zajedla v nas, da več ne znamo niti misliti pozitivno. Črnogleda slika je tako rekoč zapovedano gledanje, misel na lepšo prihodnost pa je že utopija, ki lahko prihaja le še od zdrogiranca.
V letošnjem oktobru, ki je nekaj posebnega tudi zaradi vremena - indijanskega poletja in neobičajno visokih temperatur, dodatno pa jih bodo dvignili še naši politiki, ker so zaradi nesposobnosti soočanja s krizo predčasno izgubili dobre foteljčke in plače za neodgovorno delo, bi brez težav lahko uvedli še dan za pametno in odgovorno politiko. Zakaj? Čisto preprosto: da nas ne bodo zaradi svojih izgub in nesposobnosti še izdatneje morili vsi dosedanji stari in iztrošeni politični obrazi (nekateri bi že zdavnaj morali uživati na terasah svojih domov, v igri z vnuki in pravnuki), kaj je kdo in česa ni naredil za to malo in lepopodalpsko deželo, ki si dvajset let po osamosvojitvi liže globoke rane, namesto da bi cvetela. Slovenija potrebuje poziti-viste, ljudi z znanjem, nove ideje, priložnost morajo dobiti politično neokuženi ljudje, ki jih vstop v politiko ne bo zanesel, omrežil in jih naredil pogoltnih. Predvsem pa se moramo ozirati za lastnimi rešitvami, ki so blizu tudi naši mentaliteti. Zadnja leta nam je šlo slabo tudi zato, ker so bile (pre)šte-vilne rešitve enostavno od nekod prepisane. Ironija pri tem pa je, da bo za plonkanje pred sodišče stopil le eden, pa še ta je plonkal izključno v svojo zasebno škodo.
Majda Goznik
Slovenski (nelpolitični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Podpis pogodbe o obnovi dominikanskega samostana
Projekt, na katerega stavi Lizbonska strategija
V poročni dvorani na Ptuju je bil 30. septembra svečan podpis pogodbe o obnovi dominikanskega samostana za potrebe kongresno-kulturne dvorane in spremljajočih prostorov. Podpisali so jo ptujski župan, Štefan Čelan ter zakonita zastopnika podjetja Strabag, gradbene storitve, d. o. o., Lidija Žagar in Dietmar Cerjak.
Ureditev kongresno-kul-turne dvorane je investicija v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner. Prva faza bo stala tri milijone 76 tisoč evrov. Njen izvajalec, podjetje Strabag, je bilo na javnem razpisu izbran kot najcenejši ponudnik. Ponudbe so oddali še GP Project Ing iz Ptuja v višini 3,820 milijona evrov, Givo, d. o. o., Ljubljana v višini 3,520 milijona evrov, in GIC Gradnje Rogaška Slatina, ki je oddalo ponudbo v višini 4,112 milijona evrov. Rok za dokončanje prve faze je julij 2012, če bo vse potekalo po načrtih. Če pa bo med obnovo prišlo do novih umetniških in kulturno-zgodovin-skih odkritij, ki bi jih bilo treba restavrirati, se bo rok temu ustrezno podaljšal.
Dietmar Cerjak se je v imenu podjetja Strabag zahvalil za zaupanje; prepričani so, da bodo pričakovanja izpolnili v kvaliteti in rokih. Ureditev kongresno-kulturne dvorane se bo sofinacirala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,8 milijona evrov,
sredstev ministrstva za kulturo v letih 2011 in 2012 v višini 800 tisoč evrov, razliko do 3,076 milijona evrov pa zagotavlja mestni proračun.
Projekt sprejet lani
Ptujski mestni svet je pre-dinvesticijski projekt za kon-gresno-kulturno dvorano, na podlagi katerega je bil izdelan investicijski projekt, sprejel julija 2010. Gre za projekt, do katerega prihaja zaradi potreb tega okolja po ustrezni dvorani s primernim številom sedežev za izvajanje kongresnega in kulturnega turizma, predvsem pa zaradi zagotavljanja kvalitetnih pogojev za izvedbo vrhunskih glasbenih in podobnih dogodkov.
Projekt strokovno in laično javnost, ne nazadnje pa tudi politično. Podobno se je na Ptuju dogajalo pred dvajsetimi leti, ko se je trasiral projekt ptujske trojke, na katerega je danes mesto nadvse ponosno in ki je kot kvaliteten prepoznan tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Po besedah ptujskega župana Štefana se v zaupanju izvedbe nekaterih pomembnih evropskih projektov šele pokaže ves smisel vstopa Slovenije v članstvo EU. Nič ne pomagajo formalno-pravno sprejeti dokumenti, če jutri z evropskim prostorom ne bomo mogli poslovati. EPK
zagotovo sodi v nabor tistih projektov, ki so znotraj širšega evropskega prostora prepoznani kot pomembna razvojna priložnost. Ponudba naravne in kulturne dediščine je drugi najpomembnejši steber, na katerega stavi Lizbonska strategija. Projekt je EPK je ena od aplikacij, ki
se bo jutri na takšen ali drugačen način tržila v širšem evropskem prostoru. Tisti pa, ki bodo jutri prišli v ta prostor, zagotovo ne bodo prišli gledat, kako raste trava pri nas ali kakšne barve je nebo, je bil slikovit ptujski župan; tudi Ptuj bo turistom novega vala iz bogatih držav moral
ponuditi nekaj več. Ves čas so si v mestu prizadevali, da bi kongresno-kulturna dvorana zrasla na grajskem hribu, tik pred zdajci pa je stroka povedala, da grajska žitnica, na katero so stavili, ni objekt, v katerem bi bilo mogoče urediti takšno dvorano. Prav stroka je prva predlagala, da bi bil za to primeren dominikanski samostan.
S podpisom pogodbe se pričenja nek podoben investicijski ciklus, kot je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ptujska trojka, ki jo je spremljalo veliko nezaupanja in še več polemik. Mnogi ga imajo danes za ptujski presežek. Upati je, da se bo tudi po investicijah v dominikanski samostan in novi arheološki muzej, ki prav tako potrebujejo čas, govorilo kot o novem ptujskem presežku. Dobra volja in sodelovanje pa bosta najboljša popotnica prvega in vseh naslednjih projektov v tem okviru, da bo mesto lahko ponovno ponosno, je prepričan ptujski župan.
MG
Ptuj • Še o deseti seji mestnega sveta
Neenotni pri razrešnici
Ptujski mestni svetniki se niso zapletali samo pri predlogu odloka o sofinanciranju EPK v košarki 2013, temveč tudi pri predlogu sklepa za skupščino Komunalnega podjetja Ptuj, ki bo jutri, 5. oktobra, na njej pa bo MO Ptuj sodelovala kot delničarka in ima pravico glasovati o sprejemu letnega poročila za leto 2010, uporabi bilančnega dobička, podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora in drugih zadevah v skladu z zakonodajo.
Za sejo mestnega sveta, ki je bila 26. septembra, je župan predlagal sklepe o izvolitvi organov skupščine, o seznanitvi z letnim poročilom (bilančni dobiček je 31. 12. 2010 znašal dobrih 696.000 evrov in ostane nerazporejen), o podelitvi razrešnice članom nadzornega odbora za poslovno leto, razrešnica pa se ne podeli upravi Komunalnega podjetja Ptuj, glede na to da je neodvisni revizor podal na letno poročilo za prejšnje leto mnenje s pridržki zaradi neurejenih razmerij pri prenosu infrastrukture na občine. Predlog sklepov za jutrišnjo skupščino Komunalnega podjetja se zaključuje z izplačilom sejnin in nagrad, ki do konca leta 2012 za predsednika nadzornega sveta znaša bruto 260 evrov, za člane pa 200 evrov bruto za redne in izredne seje, za kore-spondenčne seje pa 80 odstotkov redne seje.
Odbori in svetniki opozarjajo na previdnost
Delovna telesa mestnega sveta, predvsem odbor za finance, odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo in odbor za gospodarstvo, so se glede podpore predlaganim sklepom razhajali.
Odbor za gospodarstvo ter odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo sta predlagala, da se ne podelili razrešnica ne upravi ne nadzornemu svetu, dokler se dokončno ne uredijo neurejena razmerja iz prenosa lastništva infrastrukture ter način zapiranja terjatev in obveznosti, da se pospeši pripravljenost za preoblikovanje družbe, treba pa je vzpostaviti tudi dialog med Komunalnim podjetjem in MO Ptuj. V tej smeri so razpravljali tudi ne-
kateri mestni svetniki, pa tudi o tem, da ustrezno sankcionirajo nezakonitosti, če je do njih v resnici prišlo.
Na previdnost pri odločanju, ker lahko pride do slabitve podjetja, ki je vključeno v izredno pomembne projekte, s tem pa tudi možnosti za odplačilo dolgov, ki jih ima Komunalno podjetje Ptuj do MO Ptuj, je podobno kot Stanislav Brodnjak (DeSUS) tudi Miro-
slav Luci (SDS) predlagal, da se še enkrat revidira poslovanje podjetja, in če se ugotovijo nepravilnosti, tudi ustrezno ukrepa. V primeru hitrega odločanja so lahko ogrožena tudi delovna mesta tega podjetja. Po Lucijevem mnenju je tudi neprimerno, da je pooblaščenec MO Ptuj na jutrišnji skupščini Komunalnega podjetja direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik, saj gre za
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki se niso mogli odločiti o (ne)zaupnici v Komunali.
konkurenčno družbo. Gorazd Žmavc (DeSUS) je opozoril, da sta bila odbora za gospodarstvo ter okolje in prostor preslišana glede revizijske hiše, ki bi se morala zamenjati, odbor za finance, ki ga vodi Helena Neudauer (SDS), pa je predlagano revizijsko hišo iz županovega predloga podprl. Sklep za skupščino Komunalnega podjetja, ki ga je ptujski župan Štefan Čelan posredoval mestnim svetnikom v sprejem, naj bi prvenstveno sledil tistim, ki so kazensko in materialno odgovorni za to, kar se dogaja v tem ptujskem podjetju, to pa so nadzorniki.
Zaradi različnih mnenj pri posameznih točkah sklepa ločeno glasovali glede razrešni-ce in pooblaščene revizijske družbe za leto 2011. Noben predlog glede razrešnice ni bil sprejet, zato se bo glede tega na skupščini odločal zakoniti zastopnik MO Ptuj, predlog glede revizijske družbe za leto 2011 pa je dobil podporo 18 svetnikov kot tudi preostali predlagani sklepi, vezani na skupščino.
Še o kadrih ...
Na seji ptujskega mestnega sveta, ki je bila 26. septembra, so mestni svetniki potrdili tudi nekatere kadrovske rešitve.
Na javni razpis za ravnateljico OŠ Ljudski vrt se je prija-
vila le dosedanja ravnateljica šole Tatjana Vaupotič, prejela je soglasno podporo mestnih svetnikov za ravnateljevanje za še en mandat.
Svetniki so imenovali tudi člane uredništva Ptujčana, potrdili sestavo programskega sveta podjetja Javne službeP-tuj, v odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo bo Albina Piška zamenjal Branko Tonejc, v svetu Zavoda za šport Ptuj pa Mirana Meška (SD) Edvard Kenda (prav tako SD). Miran Meško je odstopil, »ker je župan član sveta zavoda, po obstoječi zakonodaji pa je to nezdružljivo«. Kljub predlogom, da se to ustrezno uredi, te anomalije niso odpravili, zato je normalno, »da v tej sestavi ne želim več delati«, je za medije povedal svetnik Miran Meško, ki svojega odstopa komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni posebej obrazložil. Član sveta Zavoda za šport Ptuj in hkrati predsednik je namreč Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, ki ga je v zavod imenovala športna sfera, zato z njegovim članstvom v tem svetu naj ne bi bilo nič spornega, Občina Hajdina, katere župan je, pa tudi ni ustanoviteljica ptujskega zavoda, pa so pojasnili tisti, ki se strokovno ukvarjajo z vprašanji združljivosti ali nezdružljivosti.
Hajdina • Sedma seja sveta občine
Uredili bodo vsa vaška središča
Hajdinski svetniki so se na prvi jesenski seji sestali 28. septembra. Na dnevnem redu so imeli 17 točk, ena od najpomembnejših pa je bila o predinvesticijskih projektih za vseh sedem vaških središč, ki so bili potrjeni z vsemi glasovi na seji navzočih svetnikov.
Nekaj točk se je vezalo tudi na občinski praznik, potrdili so listo prejemnikov priznanj občine Hajdina za leto 2011 kot tudi sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina za leto 2011. Priznanje občine Hajdina v letu 2011 bodo prejeli Gabrijel Žumer iz Haj-doš 69 za večletno aktivno delo na področju kulture, Zdenka Brodnjak iz Hajdoš 32 za večletno delo na različnih področjih družbenega življenja in dela v občini, Marjan Rozman iz Gerečje vasi 57 a in Martin Turnšek iz Skorbe 29 za uspešno in aktivno delo na področju vaške skupnosti, PGD Gerečja vas ob 80-letnici delovanja, PGD Slovenja vas ob 40-letni-ci delovanja in LD Boris Kidrič ob 60-letnici delovanja. Zlato plaketo občine Hajdina bodo letos prejeli veterani PGD Gerečja vas kot uspešna desetina na vseh državnih in drugih tekmovanjih. Z zahvalnimi listinami pa se bodo letos zahvalili trem posameznikom, ki so se s svojim delovanjem izkazali na različnih področjih življenja in dela občine Hajdina. Prejeli jih bodo Mojca Vomer Gojkovič iz Ptuja, Marjana Miklaužič iz Gerečje vasi 66 in Julijana Gvozdarevič iz Skorbe 33.
Pri izvrševanju proračuna občine Hajdina v obdobju prvih šestih mesecev letos pa so povedali, da se realizacija prihodkov bolj ali manj pokriva z realizacijo odhodkov. Prihodki so bili v tem obdobju realizirani v višini 36,3 odstotka, odhodki pa v
višini 33,4 odstotka. Občina se v prvem polletju tudi ni zadolžila, po sprejetem proračunu za leto 2011 je sicer predvidela zadolževanje v znesku 200 tisoč evrov. Koliko denarja je, toliko tudi trošimo in nič več, pa tudi ni bojazni, da letošnje načrtovane investicije ne bi bile realizirane, je na septembrski seji sveta občine Hajdina povedal župan Stanislav Gla-žar. Za kletarja letnika 2011 v občini Hajdina so imenovali Franca Drevenška iz Gerečje vasi, ki so ga na to funkcijo najprej »sprejeli« v vaškem odboru, potem pa tudi potrdili dosedanji kletarji, saj izpolnjuje vse pogoje, da lahko opravlja to častno funkcijo. V kadrovski točki pa je prišlo do nekaterih razrešitev in imenovanj. Ker sta podžupana Franc Mlakar in Andrej Tkalec bolj ali manj vpeta v vso občinsko dogajanje, je prav, da se v opravljanje funkcij vključi čim več Hajdinčanov in Hajdin-čank, zato sta Franc Mlakar in Andrej Tkalec odstopila iz odbora za javne finance, Andrej Tkalec kot predsednik in Franc Mlakar kot član. Na predsedniško mesto so imenovali Iva Rajha, za člana pa Uroša Gojkoviča. Iva Rajha pa so imenovali tudi v statutarno-pravno komisijo, katere član je bil do 7. seje sveta občine Hajdina Andrej Tkalec. Po sklepu hajdinskih svetnikov se bo cena vrtca za otroke v prvi starostni skupini povišala za 3,97 odstotka, takšno povišanje je predlagal svet šole, soglašali pa so tudi s ceno storitve pomoči družini na domu, ki je od 1. 10.
letos šest evrov, subvencija občine pri tej ceni znaša povprečno 66,9 odstotka.
Hajdinski projekti vredni tričetrt milijona
Predinvesticijske projekte za vseh sedem vaških središč so po besedah hajdinskega župana Stanislava Glažarja pričeli bolj resno pripravljati pred tremi meseci. Upoštevali so poprejšnje predloge vaških odborov, ki so skupaj z občinskimi svetniki s posameznih naselij določili po en prednostni projekt in jih vključili v omenjene projekte. Vsi pa so tako ali drugače povezani z urejanjem posameznih vaških jeder. Možno sofinanciranje države je 750 tisoč evrov na občino, hajdinski projekti so skupaj ocenjeni na dobrih 800 tisoč evrov. »Če bomo za razpisu uspeli, javni razpis bo objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru ukrepa Obnova in razvoj vasi, bomo morali predvidoma 15 odstotkov potrebnih sredstev za realizacijo teh projektov zagotoviti v okviru hajdinskega proračuna, rebalansa proračuna za leto 2012. Večina investicij, ki jih prijavljamo, je tako in tako že planirana v letih 2012 in 2013 v okviru proračunov in razvojnih načrtov. V te predinvesticijske projekte smo vključili samo tisto, kar tudi sami želimo realizirati za izboljšanje kvalitete življenja ljudi in ohranitev krajinske arhitekture. To pomeni, da jih bomo izpeljali, četudi
na javnem razpisu ne bomo uspeli.«
V Gerečji vasi načrtujejo ureditev prometne infrastrukture ter ureditev pločnika s kolesarsko stezo in javno razsvetljavo od vaškega središča do nadvoza avtoceste v vasi. V Hajdošah je v ospredju obnova gasilskega doma oziroma obnova večnamenske zgradbe skupnega pomena za celotno naselje, preureditev obstoječega podstrešja gasilskega doma v prostore društev. V Slovenji vasi je glavni cilj ureditev prometne infrastrukture vaškega jedra, ki vključuje izgradnjo plačnika z ureditvijo križišča in javne razsvetljave, parkovno ureditev in obnova večnamenske zgradbe, ki vsebuje ureditev sanitarij v gasilskem domu. Na Spodnji Hajdini načrtujejo ureditev prometne infrastrukture, izgradnjo hodnika za pešce, javne razsvetljave in parkovno ureditev. Tudi na Zgornji Hajdini bodo v naslednjih letih urejali komunalno in prometno infrastrukturo, zgraditi želijo pločnik s kolesarsko stezo in javno razsvetljavo ob občinskih cestah: Školiber-pokopališče in na odseku pokopališče-železni-ški prehod, razširiti cestišče lokalne ceste ter asfaltirati parkirišče ob pokopališču. V Skorbi je glavni cilj izgradnja večnamenskega prostora z osrednjo ploščadjo in objektom ter zunanjim prostorom (amfiteatrom) s sedeži. V Dražencih pa je osrednji projekt izgradnja sekundarne kanalizacije za odpadne vode in hišnih priključkov v naselju.
MG
Od tod in tam
Švabovo • Srečanje družin Hameršak in Majda
Foto: M. Ozmec
Po nekajletnih prizadevanjih so se na pobudo Matjaža Hameršaka iz Muretincev ob koncu prejšnjega meseca v gostišču na Švabovem zbrali sorodniki družin Hameršak in Vajda. Od prek 100 povabljenih družinskih članov se je srečanja sredi Haloz udeležilo blizu 71 bližnjih in daljnih sorodnikov, ki izvirajo iz obeh družin. V lepem in sončnem vremenu so sredi haloških gričev preživeli čudovit sobotni dan, ob obujanju spominov in medsebojnih dogodkov in doživetij pa so ga po svoje dopolnili s šaljivimi razvedrilnimi igrami ter okronali z obilnim domačim kosilom. Ob slovesu so si obljubili, da se bodo ob letu spet srečali, saj želijo, da jih sorodniške vezi med seboj še bolj povežejo.
-OM
Zavrč • Še letos štiri ceste in pokopališče
Foto: M. Ozmec
V občini Zavrč v teh dneh pospešeno nadaljujejo modernizacijo cestne infrastrukture. Kot je pojasnil podžupan Janko Lorbek, ki vodi občinski odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in javne službe, v teh dneh delavci gradbenega podjetja Asfalti Ptuj in Cestnega podjetja Ptuj nadaljujejo dela na več odsekih cest. Poleg okoli 500 m poti v Belskem Vrhu, ki naj bi ga v kratkem pričeli modernizirati delavci Cestnega podjetja Ptuj, delavci podjetja Asfalti izvajajo zemeljska dela pri modernizaciji dveh krajših odsekov v Goričaku - proti Labišu in Mastenu. Načrtujejo tudi gradnjo dveh manjših odsekov v naselju Korenjak proti Vesenjaku in proti Skoku v skupni dolžini okoli 600 m. Poleg tega nadaljujejo dela pri urejanju pokopališča v Zavrču, kjer prenavljajo pot, sočasno pa bodo tam uredili javno razsvetljavo in nabavili sistem za ozvočenje. Vse omenjene investicije bodo občino Zavrč veljale okoli 200.000 evrov.
-OM
Ptuj • Dan bara Orfej z »orfeji«
Foto: Črtomir Goznik
Lepo vreme še kar naprej podaljšuje obratovanje gostinskih teras, tudi njihova podoba je iz leta v leto popolnejša. Bolj poredko pa se na ptujskih poletnih terasah dogaja kultura, če pa se, je v ospredju glasba. Zato je toliko bolj pohvale vredno dogajanje, ki smo mu bile priča 1. in 2. oktobra na terasi Kava bar Orfeja. Dan njegove terase, ki seje raztegnil v dva dneva, so polepšale intarzije, portreti dvanajstih »orfejev« in legende lokala, natakarja Slaveka, ki se redno srečujejo in družijo v tem ptujskem lokalu. V intarzije jih je upodobil Vojo Veličkovic, ki je bil tudi pobudnik tega dogajanja na terasi; povedal je, da bodo sledile po vsej verjetnosti evridike. Zamisel se je rodila iz spoštovanja do lokala in ljudi, ki mu desetletja ostajajo zvesti. Priložnostna razstava seje družila s specialiteto z žara, čevapčiči.
MG
Ormož • Ob dnevu alzheimerjeve bolezni
Vse pozabljivosti ne gre enačiti s starostjo
Združenje za pomoč pri demenci Ormož Spominčica je ob dnevu alzheimerjeve bolezni, 21. septembru, v starem delu Hotela Ormož organiziralo strokovno srečanje Demenca danes in jutri. Predavala je psihiatrinja Mojca Muršec, predavanja pa so se udeležili številni strokovni delavci, svojci bolnih in tisti, ki jih ta tematika zanima.
Foto: Viki Ivanuša
Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., (levo) in Majda Keček, predsednica društva Spominčica, v družbi strokovnega sodelavca No-vartisa Mitja Milkoviča, mag. farmacije
Društvo Spominčica je bilo ustanovljeno decembra 2009 in od takrat se je zanimanje za vsebine, ki jih posredujejo, močno povečalo. Število starostnikov v okolju se povečuje, po nekaterih projekcijah naj bi bil leta 2050 vsak tretji Slovenec star nad 65 let. S starostjo pa narašča tudi število duševnih motenj, zato je pričakovati, da jih bo vedno več. „To je bolezen, s katero se srečujemo v zdravstvu in sociali, v Centru za starejše občane Ormož, v Psihiatrični bolnišnici Ormož, veliko takih bolnikov pa je tudi v domačem okolju. Zato je problem demence širši, nanj je treba opozarjati, osveščati in izobraževati svojce ter celotno javnost. Demenca oziroma alzheimer-jeva bolezen ne spreminja le bolnika, ampak tudi ožje in širše okolje. Demenca ima veliko obrazov in simptomov, ki vplivajo na življenje bolnika in vse družine. Zato moramo svojca naučiti, kako naj ravna z bolnikom v posameznih sta-
dijih bolezni. Demenca ima v našem okolju še vedno negativen prizvok in to dodatno obremenjuje bolnike in svojce," je povedala Majda Keček, predsednica društva.
Predavateljica Mojca Mur-šec je povedala, da je diagnostika alzheimerjeve bolezni vedno boljša in bolnike hi-
treje odkrivajo. Vendar še vedno prepočasi in številke so alarmantne. V Sloveniji je okrog 30.000 bolnikov s to boleznijo, zdravi pa se jih vsega skupaj okoli 10 do 15 %. Zato si želijo zvišati odstotek zdravljenja teh bolnikov, saj je to družinska bolezen, ki prizadene celotno družino. Mojca
Muršec zagotavlja, da možnosti zdravljenja obstajajo, zato je potrebno čim prej poiskati pomoč. Zdravila bolezni sicer ne pozdravijo, lahko pa zavre-jo njen potek in intenzivnost.
Alzheimerjeva bolezen se lahko pojavi kadar koli
Alzheimerjeva bolezen se lahko pojavi v kateri koli starostni dobi, je pa pri starejših veliko pogostejša kot pri mlajših. Za boleznijo je obolelo okrog 2 % prebivalstva pri 65 letih, kasneje bolezen strmo narašča in za njo zboli že 30 % osemdesetletnikov, je povedala Mojca Muršec in nadaljevala: „Simptomi so zelo pestri in različni, saj na bolezen vplivata tudi osebnost in doživljanje bolnika. Prvi znak je pozabljivost, sledi upad kognitivnih sposobnosti, abstraktnega mišljenja. Ko se bolniki tega zavedo, postanejo tesnobni, depresivni, tem
bolj ko bolezen napreduje, pa peša tudi njihova funkcionalnost. Vedno težje opravljajo funkcije, ki so jih še nedavno opravljali z lahkoto. Pojavi se lahko še moteča psihiatrična simptomatika, kot je nanašal-nost, bolniki so prepričani, da jim nekdo odnaša stvari, jih skriva, jim krade, nemalokrat imajo tudi privide, prisluhe, postanejo prestrašeni in be-gavi. Bolniki so pogosto tudi nemirni, agresivni in imajo težave s spanjem. Ko se bolezen stopnjuje v naslednje faze, postanejo tudi povsem odvisni od pomoči drugih, so neješči, imajo težave z odvajanjem, pešajo. Bolezen traja od 2 do 15 let, pri mlajših poteka veliko intenzivneje in hitreje, pri starejših je potek blažji in daljši, vedno pa se konča s popolno odvisnostjo in nemo-čjo." Sogovornica je povedala, da rizični dejavniki še niso povsem znani, pomembno vlogo pa ima gotovo starost. K izbruhu bolezni prispevajo tudi socio-ekonomske razva-
de, kako ljudje živijo in kako se prehranjujejo. Za bolezen so bolj dovzetne ženske kot moški, lahko izbruhne tudi skupaj s kakšnimi drugimi boleznimi, v zadnjem času pa se pri mlajših govori tudi o genetski pogojenosti, znani so rizični in determinirajoči geni, ki določajo bolezen. Številni so dejavniki, ki pripeljejo do te možganske bolezni, da se možgani počasi krčijo in postanejo nefunkcionalni.
Predavateljica je posvarila, da pozabljivosti ne gre avtomatično enačiti s starostjo in je treba biti na njo pozoren. Da ne zbolimo, oziroma bolezen za nekaj časa odložimo, lahko veliko naredimo sami. Pomembna je življenjska aktivnost, prehrana z veliko zelene zelenjave, varovalno pa menda delujejo tudi visoki odmerki vitamina B in po nekaterih podatkih tudi vitamina D iz hrane. Ključnega pomena je tudi fizična aktivnost, ki lahko bolezen zamakne za nekaj let.
Viki Ivanuša
Ptuj • Domski dan v Dijaškem domu
Življenje v dijaškem domu je dogodivščina
Dijaški dom Ptuj je že zdavnaj presegel okvire klasičnega doma, v katerem stanovalci oziroma dijaki zgolj bivajo in se prehranjujejo. Ptujski Dom je postal drugi dom stanovalcev, med drugim tudi študentov, osnovnošolcev in učencev s posebnimi potrebami, zasluge za to pa imajo zaposleni, ki pod vodstvom ravnateljice Danice Starkl delajo z dušo in srcem. Kako živijo in delajo, so v petek predstavili širši javnosti, saj so praznovali domski dan in nanj povabili kar nekaj gostov.
V šolskem letu 2010/2011 je Dijaški dom Ptuj praznoval 110. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so v dar prejeli slikarska dela 30 umetnikov, ki so jih razstavili na prodajni razstavi. 13 del je že prodanih, z izkupičkom pa so preuredili prostore za prosti čas. Skupno so jim slike prinesle dobrodošlih 2400 evrov, od tega jim je ostalo še približno 800 evrov, ki jih bodo v prihodnje porabili za ureditev še preostalih prostorov. Z zbranimi sredstvi jim je že uspelo urediti dva prostora, ki za stanovalce predstavljata pomembno pridobitev. V uporabo ju je ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl predala v petek, na domski dan. Lepo urejeni sobi dajeta občutek domačnosti in topline, opremljeni in prepleskani pa sta po okusu stanovalcev. Televizija, namizni nogomet in udoben kavč za dnevno sobo bodo vsekakor prispevali k boljšemu počutju stanovalcev. Popoldneve, ki jih v lepem času preživljajo predvsem na prostem, si bodo v jesenskem in zimskem obdobju lahko krajšali tudi v lepo urejeni dnevni sobi.
Domski dan je zakon!
Domski dan v Dijaškem domu je tisti dan za stanovalce, ko so upravičeno odstotni od pouka. V petek so imeli na razpolago kopico dejavnosti, od vožnje s Čigro po Dravi do ogleda ptujskega gradu in športnih iger na Ranci.
„Na ta dan se naši stanovalci tudi neformalno družijo z vzgojitelji, letos prvič pa uvajamo še skupno kosilo. Ne nazadnje tudi doma sedemo v nedeljo za mizo in kosimo skupaj. To je drugi dom naših stanovalcev, zato želimo, da se tako tudi počutijo," je dejala Starklova. Kot pravi, ji je na prvem mestu varnost stanovalcev, poudarek pa dajejo tudi kakovostni socializaciji in razvijanju kritičnega mišljenja posameznika.
V 208 evrov oskrbnine, kolikor ta znaša mesečno, namreč ni všteto le bivanje in prehranjevanje, temveč tudi vzgojno delo z dijaki in osnovnošolci, skupno preživljanje prostega časa ter inštrukcije.
Ptujski Dijaški dom je na-
mreč edini v Sloveniji, ki bivanja ne nudi le dijakom, temveč tudi študentom - teh je letos šest - osnovnošolcem in učencem s posebnimi potrebami.
„Trudimo se verificirati program za osnovnošolce, na način, da bi ga financirala država. Mi bi vsak mesec lahko v
sodelovanju s Centrom za socialno delo sprejeli tri ali štiri nove osnovnošolce. Gre večinoma za take, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin in ki bi z veseljem bivali pri nas. Nekaj je tudi takih, ki doma nimajo urejenih razmer in bi pri nas bivali le nekaj mesecev,"
pojasnjuje ravnateljica. A težava ostaja denar. Starši namreč 200 evrov iz že tako majhnega družinskega proračuna po navadi ne morejo priskrbeti. Starklova upa, da ji bo po štirih letih prizadevanj končno uspelo ta program verificirati, kar bi pomenilo tudi zapolni-
tev praznih sob, ki lepo urejene čakajo na nove stanovalce.
Bolje pa je urejen položaj osnovnošolcev s posebnimi potrebami, za katere država priskrbi celotno oskrbnino. Takih stanovalcev je letos v Domu 12.
21 zaposlenih, kolikor jih imajo v ptujskem Dijaškem domu, pa je premalo tudi za delo s srednješolci s prilagojenim programom. Od skupno 55 je takih kar 20 dijakov. „Mi-nistrstvo pa nam prizna le tri dijake s prilagojenim programom. To so normativi, ki so neživljenjski," pojasnjuje Star-klova in dodaja, da dogovori potekajo, a zaenkrat rešitve ni videti.
Zato pa si morajo del sredstev zagotoviti z raznimi projekti, prodajnimi razstavami, donacijami in podobno. Zadnja razstava je v njihov proračun prinesla lep znesek, če bodo uspeli prodati še preostale slike, pa si bodo zagotovili dodatnih 2600 evrov. Trenutno si stanovalci najbolj želijo biljarda, da bi si krajšali jesenske popoldneve. Vsake donacije se zelo veselijo.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Stanovalci doma uživajo v novih prostorih, ki so topli in domači. Želijo pa si, da bi jim kdo doniral biljard, da bi skupaj kakovostno preživljali svoj prosti čas.
Dornava • S seje občinskega sveta
Umirjena sejemska kramljanja
Po precej dolgem poletnem premoru so se dornavski svetniki in svetnica konec septembra spet polnoštevilno zbrali na seji občinskega sveta. Tokrat je bilo v sejni sobi zelo mirno, slišati ni bilo nobene vroče razprave, še vprašanja ne, kot da bi se zbranih še krepko držala poznopoletna utrujenost ...
Bo plakatiranje na avtobusnih postajah poslej prepovedano?
Uvod v sejo je pripadel Janezu Petku z Lokalne energetske agenture, ki je svetnikom predstavil analizo stanja in možnosti energetske porabe v občini. Med drugim je ugotavljal, da je največji energetski porabnik v občini seveda Zavod dr. Marijana Borštnarja, takoj za njim pa občinska stavba, šola, vrtec itd. Za vse naštete javne zavode velja, da so zgrajeni zelo energetsko neučinkovito, kar nikakor ni za vzgled občanom, in bo v prihodnje vsekakor potrebna prenova sistema ogrevanja z vključitvijo izrabe energetsko obnovljivih virov. Sicer pa je po njegovem mnenju slika energetske porabe v občini glede na slovensko raven kar povprečna; še vedno se kot ener-gent največ uporablja kurilno olje (50 %), bolj razveseljiva pa je ugotovitev, da vse več gospodinjstev že uporablja les (24 %). Glede izrabe obnovljivih virov energije v prihodnje je Petek nakazal, da je med najbolj smotrnimi v občini izraba sončne energije, majhne bioplinarne za kmetije in izraba podtalnice s pomočjo vodnih črpalk.
Potem je župan Rajko Jan-žekovič zbrane obvestil o polletni realizaciji proračuna; ta je na odhodkovni strani 36-odstotna, na prihodkovni pa 25-odstotna; razlog za nižjo stopnjo realizacije pa je
po Janžekovičevih besedah predvsem v tem, ker bo večina denarja že po predvidevanjih v proračun „pritekla in odtekla" šele v zadnjih mesecih leta: „Sicer pa so odhodki nekaj višji tudi zato, ker smo morali najeti kratkoročni kredit in poplačati izgradnjo doma na Polenšaku, če hočemo vložiti zahtevek na kmetijsko ministrstvo za povrnitev deleža denarja, ki nam je bil odobren po razpisu za Razvoj vasi. Treba bo nekoliko omejiti še materialne stroške naše osnovne šole, kjer smo sicer morali zaradi popolne dotrajanosti zamenjati nekaj oken na severni strani."
Svetniki so še nekaj dodatnih pojasnil glede stanja proračuna poslušali brez besed in brez enega samega vprašanja.
Nič več po domače ...
Nekaj več glasov je bilo slišati ob točki sprejema osnutka odloka o plakatiranju v občini. „Doslej je bilo to pri nas urejeno po domače, zdaj pa ne bo več. Po dogovoru z vaškimi odbori bodo v VO Dornava na voljo tri table za plakate, v VO Mezgovci dve, v VO Polenšak tudi tri, v VO Žamenci pa ena. Kje bodo te table postavljene, pa se bodo odločali samostojno v vaških odborih," je pojasnil Janže-
kovič.
Podžupan Janko Horvat je sicer predlagal, da naj se plakatiranje dovoli še na tistih avtobusnih postajah, ki imajo za to posebej urejene vitrine, Andreja Doberška pa je zmotil člen odloka, ki omogoča plakatiranje na zasebnih stavbah z dovoljenjem lastnika: „S tem odlokom smo pravzaprav želeli narediti red s plakatiranjem vsepov-prek, ampak če bo dovoljeno na zasebnih nepremičninah, bo isto kot doslej ..."
Direktor občinske uprave Vili Mar je pojasnil, da ne morejo prepovedati plaka-
tiranje na zasebnih nepremičninah, če se lastnik s tem strinja, da pa bo po odloku treba vsak plakat požigosati na občini in v pojasnilu tudi navesti, kje bo nalepljen: „Če bo to na kakšnem zasebnem zemljišču, bo treba dodati še pisno dovoljenje lastnika. Več kot to pa ne moremo narediti."
Razprava se je na tej točki ustavila, ponovno pa se bodo z odlokom ukvarjali na naslednji seji.
Drugi del seje so svetniki namenili „tekočim težavam". Najprej so se dogovorili, da se strinjajo s postavitvijo
žarnega zidu na obeh pokopališčih, v Dornavi in na Polenšaku, vendar si želijo z izvajalcem stanje ogledati in doreči obliko zidu še na samem terenu. Potem so se vsi skupaj soglasno zgražali nad domačimi zasvinjanimi ekološkimi otoki, kjer dodatno čiščenje in odvoz neločenih odpadkov plačuje še občina, direktor Mar pa je ob tem opozoril, da so začeli poostren nadzor ekoloških otokov, ki jih izvaja komunalna inšpekcija. Župan Janžekovič je še povedal, da bo podjetje za odvoz ponudilo posebne posode za zbiranje bioloških
odpadkov za gospodinjstva: „Tisti, ki nimajo ali nočejo kompostnikov, bodo pač morali naročiti te posode. Cena zanje bo še določena, gibala se bo okoli pet evrov, lahko bi jo subvencionirala občina, vendar menim, da to ni pametno." S takšnim razmišljanjem so se strinjali vsi ostali, češ da je možnosti za kompostiranje v podeželski občini več kot dovolj, če pa tega kdo noče, bo pač sam plačal posode in odvoz.
Še ena od tekočih težav je, kot je bilo slišati, neredno plačevanje grobnin, zlasti na območju Polenšaka, in da bo treba resneje izvajati izterjave, slišati pa je bilo tudi predlog o dvigu cene najema grobov za pet evrov, o čemer pa bodo dornavski politiki sklepali na naslednji seji.
Za zaključek seje pa je svetnika Jurija Valenka zanimalo, kaj je z zamudo gradnje napovedane kulturne dvorane, ki bi se že morala začeti graditi, in če odlašanje pomeni izgubo denarja. Janžekovič je odgovoril, da so se s projektom prijavili na pomladni peti javni poziv Regionalnih razvojnih programov, vendar je bila njihova vloga takrat zavrnjena, ker priloženo gradbeno dovoljenje še ni bilo pravnomočno: „Zato zdaj skupaj z vsemi ostalimi občinami čakamo na napovedan šesti javni poziv, ki bo najverjetneje v začetku leta 2012. Denar pa nikakor ni ogrožen, saj je točno predvideno, koliko nam iz tega naslova pripada, in to bomo porabili za postavitev dvorane."
In seja, na kateri se ni zgodilo in reklo nič posebnega, je bila končana.
SM
Sv. Tomaž • Četrta izredna seja občinskega sveta
Center naj sam odkupi svoj delež
V ponedeljek so se svetniki tomaževskega občinskega sveta sestali na četrti izredni seji, da bi obravnavali pet točk dnevnega reda.
Potrditi so morali novela-cijo investicijskega programa za modernizacijo treh občinskih cest v Gornjih Ključarovcih, ki so jih minuli teden svečano predali namenu. Novelacija IP je bila potrebna, ker so za ta projekt s proračunom za letošnje leto, glede na projektno vrednost te investicije, predvideli bistveno večji znesek, kot je bil na koncu potreben. Projekt je bil po projektni vrednosti ocenjen na okrog 800.000, na koncu pa je bila vrednost projekta 429.000 evrov. Za modernizacijo ceste so prejeli okoli 345.000 sredstev iz državnega proračuna in iz evropskih sredstev. Delež občine v tej investiciji pa je
znašal 83.000 evrov. Sredstva so pridobili preko razpisa za južno mejo.
V občini imajo okrog 60 kilometrov javnih poti in 40 kilometrov občinskih cest. Kot je povedal župan Mirko Cvetko, so v slabih petih letih modernizirali 30 kilometrov cest, s čimer so zelo zadovoljni. Ker pa bo v prihodnjih letih v občini treba zgraditi tudi vrtec in kanalizacijo, bo verjetno treba upočasniti gradnjo cest. Še naprej bodo poskušali zagotoviti čim več sredstev na razpisih, pri čemer se ponovno zanašajo na svojo občinsko upravo, ki je bila na razpisih tudi doslej uspešna. V zadnjih petih letih je občina tako v ceste vložila
okrog 3 milijone evrov, kar sta dva letna proračuna občine sv. Tomaž. V tem času pa so iz evropskih skladov tudi
uspeli pridobiti nekaj manj kot milijon le za ceste.
Svetniki so obravnavali tudi ponudbo Save IP, d. o. o. Lju-
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Mirko Cvetko je zadovoljen z razpletom dogovorov za ohranitev linijskega prevoza z Veolio.
bljana o prodaji 5-odstotnega deleža v družbi SCO Ormož, d. o. o. Občinski svet se je odločil, da občina predkupne pravice ne bo uveljavljala in se pridružujejo mnenju obeh ostalih občin, da naj delež odkupi center sam z lastnimi sredstvi.
Župan Mirko Cvetko je svetnikom zadovoljen predstavil tudi dogovor o izvajanju javnega linijskega prevoza potnikov na relaciji Sveti Tomaž-Ptuj in obratno ter Sveti Tomaž-Ormož in obratno. Menil je, da so v dogovorih z Veolio naredili velik korak naprej v primerjavi z januarjem letos, ko so tudi z angažiranjem sredstev iz proračuna uspeli obdržati
redne avtobusne linije. Prevoznik je namreč začel ukinjati redne linije, ki so bile po mnenju župana vitalnega pomena za prebivalstvo. „Res je, da se z avtobusi vozi vedno manj ljudi, vendar to ne pomeni, da lahko kraj ostane brez prevozov in povezav s sosednjimi kraji. Sv. Tomaž je brez rednih linij odrezan od sveta. Z Veolio smo sklenili podoben dogovor kot januarja, vendar smo tokrat dosegli bistveno manjše sofinanciranje rednih linij iz občinskega proračuna. V prvih mesecih letošnjega leta smo linije sofinancirali s prispevkom 85 evrov na dan, sedaj pa je sofinanciranje v višini 675 evrov na mesec. Dobro ceno smo dosegli tudi za prevoz dijakov in študentov, zato se je tudi bistveno povečalo število vozačev. Mesečna karta za dijake in študente do Ptuja in Ormoža stane 20, do Maribora pa 45 evrov na mesec," je povedal Mirko Cvetko.
Viki Ivanuša
Ptuj • Nova koncertna sezona Arsane
Sodelovanje Arsane pri EPK vprašljivo
Letošnji program koncertnega abonmaja, ki ga v sezoni 2011/2012 ponuja društvo za glasbeno umetnost Arsana, bo še posebej pester. V prvi vrsti bodo na svoj račun prišli ljubitelji klasične glasbe. Kakšen bo izvenabonmajski program, pa bo odvisno od sredstev, ki jih bodo dobili od občine.
Društvo za glasbeno umetnost Arsana, ki je avgusta obeležilo pet let delovanja, je na področju izvajanja visoko kakovostnih koncertov eno pomembnejših na Ptuju. V petih letih delovanja so gostili 1500 umetnikov in več kot 50 tisoč obiskovalcev. Vsaka sezona je drugačna in ponuja kaj novega. Takšna bo tudi tokratna. Začela se bo 20. oktobra z nastopom zasedbe Brencl Banda. Gre za skupino, ki bo ponudila avtorsko glasbo, nastalo pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom. Glasba, ki jo bodo predstavili v slavnostni dvorani ptujskega gradu, nosi v sebi močan slovanski duh, pojejo pa o sreči, žalosti in brezčasju.
Sredi novembra bo na sporedu klasika, Arsana bo namreč gostila mezzosopra-nistko Mojco Verdenjak in pianistko Stefko Perifanovo.
Nekaj povsem drugačnega pa bo decembrski koncert, ki bo namenjen gospel glasbi. Že tradicionalno se bo na njem predstavil vokalni kvartet Vox Arsana, pridružil pa se jim bo edini gospel zbor v Sloveniji Bee Geesus. Namesto inštrumentalne zasedbe zbor v svoje aranžmaje vključuje beatbox in druge elemente vokalnega ustvar-
janja glasbe. Da bo doživetje nepozabno, obljublja sodelovanje z zasedbo Vox Arsana, ki je izvrstna in dinamična mešanica modernega in klasičnega. Skupaj zasedbi pripravljata projekt, v katerem bo zajet moderni gospel, pop in swing, vse skupaj pa bodo začinili s čutnostjo soula in ritmi jazza.
Tudi leto 2012 se bo začelo obetavno. 15. marca se bosta predstavila glasbena virtuoza Borut Zagoranski in Ashkok Klouda. Duo je nastal v času
njunega študija v Londonu, vnovično srečanje na Ptuju po treh letih pa bo del turneje s koncerti po Sloveniji, Hrvaški in Italiji.
Aprilsko dogajanje, ki ga pripravlja Arsana, pa bo posvečeno največjim evropskim klasičnim mojstrom klavirske literature. Mednarodno srečanje pianistov, ki bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, bo namreč ponudilo glasbo največjih glasbenih del od Bacha in Mozarta do Beethovna in Chopina.
Koncertno sezono bo končala opera Orfej, ki bo izvedena v minoritskem samostanu na Ptuju. Gre za delo, ki je nastalo že leta 1607, v Sloveniji pa še ni bilo izvedeno. Je najstarejša v celoti ohranjena opera na svetu in pomeni začetek glasbene drame. Z izvedbo Orfeja se bodo pod umetniškim vodstvom Ego-na Mihajlovica spopadli študentje Akademije za glasbo Ljubljana.
Vseh šest koncertnih dogodkov Arsana ponuja za
ceno 65 evrov, za paket treh koncertov po izboru pa bo treba odšteti 40 evrov.
Finance ostajajo velika težava
Ob naštetih koncertih pa Arsana že pripravlja izvena-bonmajske koncerte in veliko glasbeno gledališko predstavo na temo mask, ki bo velik projekt znanih slovenskih in ptujskih umetnikov. Zgodil se bo v času pustovanja, gre pa za glasbeno predstavo, ki naj bi bila po besedah predsednika društva Arsana Mla-dena Delina nekaj na Ptuju še ne videnega.
Kako pestra bo ostala ponudba, bo odvisno od tega, ali bo Arsana s festivalom Art Ptuj sploh sodelovala pri projektu Evropske prestolnice kulture. „Če do konca oktobra ne bomo imeli pogodbe, festivala v okviru EPK ne bomo izpeljali. Naredili bomo nekaj majhnega, nekaj koncertov in to bo vse," pojasnjuje Delin, ki se je za tako potezo odločil zaradi finančnih težav, ki so jih imeli pri letošnjem, sicer zelo uspešnem in odmevnem festivalu.
„Festival bomo vsekakor delali, vprašanje pa je, v kakšnem obsegu. Premalo se
zavedamo, da je bil festival zelo pomemben tudi z vidika turizma. V mesto smo privabili več kot 400 umetnikov, kar 130 jih je tu živelo 12 dni. Mestu smo prinesli več kot tisoč dvesto nočitev in mu na ta način povrnili več, kot nam je dalo," pojasnjuje Delin.
Sam sicer pravi, da si je Arsana resda zastavila velike cilje, vendar jih dosledno uresničuje, in da mesto takšne festivale potrebuje, saj umetniki ponesejo dober glas Ptuja v svet. „Postaja pa težko delati na tak način. Željo imamo, da bi po petih letih dobili enega zaposlenega, saj so projekti, ki jih izvajamo, zelo zahtevni. Imel sem večkrat obljubljeno, da nam bo mesto financiralo eno delovno mesto, a ga do danes še nismo uspeli dobiti. Upam, da nam bo po petih letih vendarle uspelo. Ne nazadnje taki dogodki, kot jih pripravljamo mi, brez podpore mesta ne morejo zaživeti. Prihodnost Ptuja je v turizmu, pri tem pa igrata kultura in umetnost zelo pomembno vlogo," pojasnjuje Delin.
Za zaključek še dodaja, da je optimističen in upa na dobro sodelovanje pri izvedbi projekta EPK - partner Ptuj.
Dženana Kmetec
Ptuj • 40 let zbora sv. Viktorina
Ob jubileju koncert in slavnostna maša
Po 40 letih obstoja, bivanja, nastopi utrjeno obdobje samozavesti in veselja do življenja. Oboje, in še več, se kaže pri članih zbora sv. Viktorina Ptuj.
Zbor je leta 1971 ustanovil zborovodja Maksimiljan Feguš; njegovo jedro so tvorili pevci takrat mladinskega pevskega zbora Iuventus Se-raphica - štirje pevci ustanovitelji so še danes trdno odločni stebri zbora. Sedež oz. matična cerkev zbora je bila vseskozi 'proštijska cerkev' -cerkev sv. Jurija na Ptuju.
Pod Maksovim vodstvom so letno pripravljali in izvajali orkestralne maše za božič in veliko noč ob sodelovanju članov orkestra in solistov pevcev mariborske opere. In tako so sredi Ptuja, pod oboki proštijske cerkve, odzvanjale orkestralne maše največjih skladateljev, spoznavala in izvajala se je glasbena literatura svetovne zakladnice za zbor in orgle, za zbor, soliste in orkester ...
Zadnjih 19 let zbor vodi zborovodkinja Sonja Winkler. Slednja z vrhunskim poznavanjem in subtilnim izborom glasbenega materiala
bogati znanje zbora, poskuša iz njega izvabiti tisto najboljše ob vseh priložnostih.
Dejstvo je, da petje v zboru povezuje že več generacij in večini pomeni življenjski slog, za posamezne pevce pa tudi pomemben pečat njihovem življenju. Člane zbora povezuje veselje do petja, druženja in plemenitega ustvarjanja za doživetje prosvetnih in cerkvenih praznikov ter številnih slavnostnih družbenih trenutkov. Besede predsednika zbora Dušana Winklerja, 'da ima zbor specifično poslanstvo cerkvenega zbora, da večina pevcev želi glasbo čutiti in pojejo z dušo', se vseskozi potrjujejo. V tem, da zbor deluje že štirideset let, predsednik vidi nekaj več: stremljenje in hotenje članov zbora odražata vero, zaupanje v delo in zadovoljstvo ob njem.
Leta 1993 je zbor od takratnega župana Mestne občine Ptuj prejel oljenko, v leto-
šnjem prazničnem letu pa je bila zboru podeljena velika oljenka, priznanje Mestnega sveta MO Ptuj, za štiri desetletja izjemnega zborovskega ustvarjanja doma in na
tujem.
Zbor sv. Viktorina pripravlja ob svoji obletnici slavnostni koncert v soboto, 8. oktobra, ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju. Z zborom
pod vodstvom zborovod-kinje Sonje Winkler bodo sodelovali prijatelji zbora in nekdanji člani iz zborovskih vrst: sopranistka Dunja Spruk, harfistka Tina Žerdin
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni koncert ob jubileju zbora sv. Viktorina bo v soboto, 8. oktobra, ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, slavnostna maša pa v soboto, 5. novembra, ob 19. uri v isti cerkvi.
z učenko Tonjo Marišo Hri-beršek, tenorist Janez Lotrič, dirigent in skladatelj Maksimiljan Feguš, godalci Simon, Andrej, Filip in Jernej Feguš kot Godalni kvartet Feguš, profesor za koral in organist Tone Potočnik ter violinist Jannis Vagenas.
Po koncertu se bomo srečali vsi nekdanji in aktivni člani zbora sv. Viktorina na zakuski v Narodnem domu na Ptuju.
V soboto, 5. novembra, ob godu svojega zavetnika sv. Viktorina, bo zbor pripravil slavnostno mašo prav tako ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, vodil pa jo bo ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Spoštovani, vabljeni na dogodka ob praznovanju zbora sv. Viktorina; dovolite si sprejeti glasbeno darilo obe soboti, tako 8. oktobra kot 5. novembra, obakrat ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju! „ Pripravila: N. Č. Š.
EU • Novo poročilo Eurostata
Brezposelnost v območju evra vztraja pri 10 odstotkih
Stopnja brezposelnosti v območju evra se tudi avgusta v primerjavi z mesecem prej ni spremenila in ostaja pri 10 odstotkih. Prav tako se v mesečni primerjavi ni spremenila stopnja brezposelnosti v EU, ki avgusta znaša 9,5 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat.
Avgusta lani je stopnja brezposelnosti v evrskem območju znašala 0,2 odstotka, v sedemindvajseterici pa 9,6 odstotka.
Kot je izračunal Eurostat, je bilo avgusta 22,785 milijona ljudi v EU, od tega jih je 15,739 iz območja evra, brez dela. V primerjavi z mesecem prej je število brezposelnih v EU padlo za 62.000, v območju evra pa za 38.000, v primerjavi z lanskim avgustom pa je število brezposelnih v EU padlo za 300.000, v območju evra pa za 215.000.
Stopnja brezposelnosti je avgusta padla v 16 državah članicah, povečala se je v desetih, nespremenjena pa je bila v Romuniji. Največji padec brezposelnosti so avgusta zabeležile Estonija (s 17,9 na 12,8 odstotka v primerjavi drugega četrtletja lani in letos), Latvija (z 19,4 na 16,2 odstotka) in Litva (z 18,2 na 15,6 odstotka). Največjo rast so po drugi strani zabeležile Grčija (z 12,1 na 16,7 odstotka), Bolgarija (z 10,2 na 11,7 odstotka) in Ciper (s 6,2 na 7,2 odstotka).
Stopnja brezposelnosti med moškimi v območju evra je padla z 10 odstotkov v lanskem avgustu na 9,6 odstotka v letošnjem avgustu, v EU pa z 9,6 na 9,3 odstotka. Med ženskami je v območju evra stopnja brezposelnosti z 10,4 odstotka v lanskem avgustu padla na 10,3 odstotka v letošnjem avgustu.
Avgusta je bilo v EU brezposelnih 5,139 milijona mladih oseb (mlajših od 25 let), od tega jih je bilo v območju evra 3,129 milijona. Glede na lanski avgust je število brezposelnih med mladimi v EU padlo za 107.000, v območju evra pa za 110.000.
Stopnja brezposelnosti med mladimi je avgusta znašala 20,9 odstotka v EU (leto prej 20,8 odstotka) in 20,4 odstotka v območju evra (leto prej 20,9 odstotka). Najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi so zabeležili na Nizozemskem (7,5 odstotka), v Avstriji (7,9 odstotka) in Nemčiji (8,9 odstotka), najvišja pa v Španiji (42,2 odstotka), Grčiji (42,9 odstotka v drugem četrtletju) in Litvi (33,2 odstotka v drugem četrtletju).
V Sloveniji je stopnja brezposelnosti avgusta znašala 7,8 odstotka, potem ko je bila v juliju 7,9-odstotna. ZDA so avgusta zabeležile 9,1-odstotno stopnjo brezposelnosti, Japonska pa je julija zabeležila 4,7-odstotno brezposelnost, še navaja Eurostat. Japonska je sicer prav danes objavila podatke o avgustovski brezposelnosti; ta znaša 4,3 odstotka. (sta)
Berlin • Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v pogovoru za današnjo izdajo revije Super-Illu izključil možnost, da bi Nemčija v začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF) prispevala več kot 211 milijard evrov, na kolikor se bo njen prispevek povečal zaradi krepitve omenjenega mehanizma, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Mehanizem EFSF ima za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, od tega bo 211 milijard evrov prispevala Nemčija. In to je to. Konec,« je bil odločen Schäuble. Predlagal je tudi, da bi imel Evropski mehanizem stabilnosti (ESM), ki bo sredi leta 2013 nasledil stalni krizni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti v območju evra, manj kapitala. Trenutno je predvideno, da bo imel 700 milijard evrov kapitala. Zagreb • Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Zagrebu je septembra znašala 1761 evrov, kar je najmanj po maju 2006, ko so na največjem spletnem oglasniku na Hrvaškem Cen-tarNekretnina začeli primerjati cene. Povprečne cene apartmajev in počitniških hiš ob hrvaški obali Jadrana pa so se septembra gibale okoli 1968 evrov. Zagreb, kot najpomembnejši nepremičninski trg na Hrvaškem, beleži letos znižanje cen za 2,4 odstotka v primerjavi z lanskim letom, medtem ko so bile cene nepremičnin na obali nižje za 1,4 odstotka, navaja CentarNekretnina. Dodajajo, da je bila septembra povprečna cena nepremičnin na Hrvaškem v primerjavi z avgustom za 0,7 odstotka nižja, medtem ko se je na letni ravni znižala za dva odstotka. V Zagrebu so bile povprečne cene stanovanj septembra za tri odstotke nižje kot pred letom dni. Najdražja stanovanja so v središču mesta, kjer je potrebno v povprečju za kvadratni meter odšteti več kot 2260 evrov, najcenejša pa v vzhodnih predmestjih - povprečno 1250 evrov. Hiše so povprečno za tretjino cenejše kot stanovanja. Bratislava • Slovaška centralna banka je znižala napoved o letošnji gospodarski rasti na 3,4 odstotka, kar je 0,2 odstotka slabše od napovedi izpred štirih mesecev. Prav tako je znižala tudi napovedi do leta 2013. Med razlogi so v banki navedli slabše povpraševanje iz tujine in stagnacijo domačega povpraševanja. Banka po novih napovedih v letu 2012 pričakuje odstotno točko nižjo gospodarsko rast, kot jo je junija, in sicer v višini 3,8 odstotka. Leta 2013 bo gospodarska rast v državi, kjer gospodarstvo temelji na avtomobilski industriji in elektroniki, po pričakovanjih banke 5,1-odstotna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Moskva • Ruska energetska družba Gazprom namerava pred koncem leta podpisati pogodbo s Kitajsko državno naftno korpo-racijo, s čimer bodo zagotovili dobavo plina v to azijsko državo, je poročala ruska agencija Itar-Tass. Dobava se bo po besedah podpredsednika izvršnega odbora Gazproma Aleksandra Med-vedjeva lahko začela konec leta 2015. Pogovori s Kitajsko so trajali zelo dolgo, a so v zadnjem času napredovali. Po podpisu pogodbe bo Gazprom tako lahko začel z gradnjo transportnih zmogljivosti, je povedal Medvedjev. Po njegovih besedah ima kitajski trg z zemeljskim plinom dobre možnosti za razvoj, pričakuje pa, da bo povpraševanje Kitajske po plinu do leta 2030 večje kot v Evropi. »To odpira konkretne možnosti za dobavo plina iz Rusije, tudi če bo Kitajska uspešna pri proizvodnji plina iz skrilavca,« je pojasnil.
Beograd • Srbsko ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je danes podaljšalo razpis za strateškega partnerja nacionalnega letalskega prevoznika Jat Airways za en mesec oz. do 31. oktobra. Po zaključenem postopku izbora bo Srbija dobila novo letalsko družbo. Kot so pojasnili v Beogradu, so se za podaljšanje razpisa odločili zaradi pozivov zainteresiranih, ki da za postopek potrebujejo več časa. Za katera podjetja gre, niso želeli pojasniti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na ministrstvu so dodali, da preostali del razpisa ostaja nespremenjen. Po izteku novega roka bo izveden pregled prispelih ponudb, nato pa pogovori s potencialnimi strateškimi partnerji. Sledil bo prenos premoženja novega partnerja in Jata na novo srbsko letalsko družbo.
Lizbona • Portugalska je v prvi polovici letošnjega leta javnofi-nančni primanjkljaj na letni ravni znižala z 10,4 na 8,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je danes objavil portugalski statistični urad. »Podatki niso tako obetajoči, kot smo upali,« je ob tem dejal portugalski premier Pedro Passos Coelho. Kot je tudi poudaril predsednik vlade, ki je na tem položaju od junija, to ne pomeni, da Lizbona odstopa od letošnjih ciljev. Tamkajšnje oblasti so si namreč začrtale primanjkljaj do konca leta spraviti na 5,9 odstotka BDP, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Ukrepi, ki smo jih predstavili ob zadnji reviziji s strani predstavnikov trojke, nam bodo omogočili uresničiti našo napoved,« je zatrdil Coelho. Lizbona je pred nedavnim med drugim napovedala višji davek na prihodke in plače, stem pa želi pokriti proračunsko luknjo, ki znaša dve milijardi evrov. (sta)
London • Novost v Angliji
Od oktobra prepovedani avtomati za prodajo cigaret
V Angliji je danes začela veljati prepoved avtomatov za prodajo cigaret, katere namen je zmanjšati porabo tobaka predvsem pri mladih in hkrati pomagati kadilcem, ki so se odločili odreči cigaretam, je sporočilo britansko ministrstvo za zdravje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je pojasnil britanski minister za zdravje Andrew Lan-sley, so avtomati za cigarete pogosto brez nadzora, zaradi česar lahko cigarete zlahka kupijo tudi otroci, medtem ko v državi velja prepoved prodaje tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let.
Kar 11 odstotkov rednih kadilcev v starosti od 11 do 15 let v Angliji in v Walesu namreč cigarete kupuje na tovrstnih avtomatih, ki so na voljo v pubih in nočnih lokalih, ugotavlja britansko združenje za boj proti boleznim srca (BHF). »Prepoved teh avtoma-
tov ukinja lahek vir oskrbe s cigaretami za mlade kadilce,« so odločitev oblasti pozdravili v združenju.
V Angliji, kjer kadi več kot osem milijonov ljudi, je tobak po podatkih ministrstva za zdravje odgovoren za 80.000 smrti na leto. Angliji bo z enakim ukrepom že februarja sledila Severna Irska, nato pa tudi Škotska in Wales.
Najnovejši predpis spada v niz ukrepov, ki so jih s ciljem zmanjšanja porabe tobaka sprejele britanske oblasti. Tako med drugim od začetka prihodnjega leta v trgovinah po vsej Veliki Britaniji zavojčki cigaret ne bodo več vidni, še piše AFP. (sta)
Koebenhaven •
Prva država z novim davkom
Danska uvedla davek na maščobe
Danska je oktobra kot prva država na svetu uvedla davek na maščobe, in sicer v vrednosti 16 kron (2,15 evra) na kilogram nasičenih maščob, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na ta način želijo zmanjšati porabo maščob med prebivalstvom.
Davek se bo obračunaval na vse izdelke, ki vsebujejo nasičene maščobe, vključno s predpripravljenimi jedmi.
Danci so v tednu, preden je davek stopil v veljavo, dobesedno izropali trgovine. »Na zalogi smo imeli na tone masla
in margarine, da smo lahko ugodili željam kupcev,« je za AFP dejal predstavnik družbe za distribucijo mlečnih izdelkov.
Medtem ko so oblasti prepričane, da bodo potrošnike spodbudili k uživanju hrane z manj maščob, so v konfederaciji danske industrije skeptični in menijo, da se prehrana ljudi ne bo bistveno spremenila, nastalo je le precej težav.
Davek je namreč s seboj prinesel kup administracije, saj mora vsak proizvajalec, danski ali tuji, predložiti deklaracijo o vsebnosti nasičenih maščob v izdelku ter tudi o tem, koliko maščobe je bilo uporabljene ob pripravi izdelka. (sta)
Zagreb • Po
priprtju premierja
Prva obtožnica proti Sanaderju pravnomočna
Obtožni svet zagrebškega sodišča je potrdil prvo obtožnico proti bivšemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju v primeru domnevnega sprejemanja nezakonite provizije od Hypo Alpe Adria Banke sredi 90. let. Sanader se je danes prvič pojavil na sodišču, odkar ga je Avstrija sredi julija izročila Hrvaški.
Obtožni svet zagrebškega sodišča je za zaprtimi vrati obravnaval prvo obtožnico proti Sanaderju, s katero ga Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) bremeni tudi za vojno dobičkarstvo. Kot so pojasnili, je Sanader kot pomočnik zunanjega ministra Mateja Granica od Hypo banke prejel okoli pol milijona evrov provizije za posredovanje pri odobritvi posojila hrvaški vladi za nakup in opremljanje diplomatskih predstavništev v času vojne na Hrvaškem.
Uskok bremeni Sanaderja, da je zlorabil položaj in pooblastila od jeseni 1994 do marca 1995, ko se je v Zagrebu in v Avstriji pogajal s predstavniki Hypo banke o posojilu v vrednosti 140 milijonov takratnih avstrij škili šilingov (20 milijonov evrov). Tožilstvo zahteva, naj bivši premier vrne provizijo.
Sanaderjevi odvetniki so po današnjem naroku novinarjem povedali, da se bivšemu premieru gabijo obtožbe za vojno dobičkarstvo in da jih je zavrnil. Odvetnik Čedo Proda-novic je pojasnil, da se je Sa-nader boril za Hrvaško in da je imel čin polkovnika. Ocenil je, da se tožilstvo sklicuje na zakon o nezastaranju kaznivega dejanja vojnega dobičkarstva med tranzicijo in privatizacijo, ker mu želi soditi za dejanja izpred 17 let, ki »jih ni storil«. Obramba bo poskusila tudi ovreči trditve tožilstva o proviziji. »V situaciji, ko banka vstopa na neobstoječi bančni trg, ko je odobrila ugodno posojilo, ki ga nihče drug ne
bi dal, potem je treba njej izplačati provizijo, ne pa da bi ona plačala provizijo,« je dejal Prodanovic. Novinarje je zanimalo tudi Sanaderjevo zdravstveno stanje spričo dejstva, da je sodišče zapustil opirajoč se na berglo v spremstvu policistov. Odvetniki so povedali, da ima še vedno bolečine v nogi zaradi poškodbe zgloba, ki jo je dobil pri športu v avstrijskem priporu. Šlo naj bi sicer za lažje vnetje vezi.
Preiskavo v primeru domnevne provizije od Hypo banke so sprožili marca letos, potem ko je avstrijsko državno tožilstvo v Celovcu izročilo Hrvaški dokumente, na podlagi katerih je bilo možno sklepati, da se je Sanader zmenil za sporno provizijo z bivšima direktorjema Hypo banke, Wolfgangom Kultererjem in Gunterjem Striedingerjem. Proti omenjeni dvojici poteka preiskava v Avstriji zaradi domnevni zlorab položaja in pooblastil v koroški banki. V primeru Hypo banke sledi še narok, na katerem bo drugi svet sodišča določil začetek sojenja ter dokaze in priče, ki bodo del glavne obravnave. Sanader se bo moral še enkrat izreči o obtožnici. V tej fazi, pred začetkom sojenja, je možen tudi dogovor s tožilstvom.
Uskok je proti Sanaderju sredi septembra vložil tožbo tudi v primeru domnevnega prejetja desetih milijonov evrov podkupnine od madžarske naftne družbe Mol.
Sabor je danes potrdil odločitev mandatno-imunitetne komisije, ki je neodvisnem poslancu Sanaderju odvzela poslansko imuniteto v omenjenih dveh primerih. Sabor, namreč mora odločati o odvzemu mandata poslancem v vsakem posameznem primeru. Proti Sanaderju potekajo še štiri preiskave zaradi suma korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil. (sta)
Pariz • Po obisku v Grčiji
Sarkozyv prizadevanjih za rešitev evra kmalu v Nemčijo
Foto: vivanews.com
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po pogovorih z grškim premierom Georgeom Papandre-ujem v Parizu napovedal, da bo v okviru prizadevanj za rešitev evra v prihodnjih dneh obiskal Nemčijo. Ocenil je še, da so Atene odločene izpolniti zaveze za zmanjšanje svojega proračunskega primanjkljaja in dolga, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Papandreu pa je v izjavi za medije po srečanju ponovil, da se Grki za nujne spremembe tudi žrtvujejo. »Grčijo želimo spremeniti, tako da bo konkurenčna, socialno pravična in pregledna država,« je dejal.
»Neuspeh Grčije bi po-
menil neuspeh Evrope,« je ob tem posvaril Sarkozy. »Iz moralnih in gospodarskih razlogov ne smemo pustiti, da Grčija pade,« je še poudaril in napovedal obisk v Nemčiji. Namen obiska, katerega datuma Sarkozy danes ni razkril, naj bi bil pospešitev že sprejetih ukrepov za rešitev skupne evropske valute.
Nemčijo je sicer že v torek obiskal premier globoko zadolžene Grčije, ki čaka na naslednjo tranšo posojila za izhod iz dolžniške krize. Papandreu se je v Berlinu sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel, katere država se
boji, da bi kot gospodarsko najmočnejša članica območja evra v primeru plačilne nesposobnosti Grčije morala prevzeti precejšen del finančnega bremena.
Francija in Nemčija sta močno zainteresirani, da bi Grčija splavala iz hude dolžniške krize, ki bi lahko ogrozila stabilnost območje evra. Tako francoske kot nemške banke, ki so močno izpostavljene grškemu dolgu, pa se v primeru bankrota Grčije bojijo, da bi morale odpisati dolgove in bi s tem utrpele hude izgube. (sta)
Foto: redferret.net
Majšperk • Delegacija iz Senegala v podjetju Albin Promotion
Potrebujejo nove tehnologije in delovna mesta
Sedež podjetja AP Albin Promotion v Majšperku je v petek, 30. septembra, obiskala delegacija afriške republike Senegal in se po ogledu proizvodnih prostorov dogovorila o konkretnem gospodarskem sodelovanju ter blagovni menjavi, ki naj bi v naslednjih dveh letih dosegla do 2 milijona evrov.
Foto: M. Ozmec
Delegacija iz Senegala in Italije v Majšperku: (z desne) Moussa Diobaje iz Senegala, Teodor Krneta iz podjetja Gomma export Italija, prokurist AP Albin Brencl, Boubacar Ba in Milan Panič - Gomma export Italia.
Po predhodnih dogovorih med Albinom Brenclom, lastnikom in prokuristom podjetja Albin Promotion iz Majšperka, in gospodom Bo-ubacarjem Bajem, generalnim direktorjem urada za zaposlitev mladine v predmestjih republike Senegal, ter v sodelovanju z delegacijo Senegala, ki so jo sestavljali Moussa Diobaje, Douda Thiane in Mamadou Faye, je Albin Brencl z močno delegacijo ki so jo sestavljali srbski partnerji Slavoljub To-maševič, Prokopje Joksimo-vič, Teodor Krneta, Aleksander Dolenc in direktor podjetja AP Milan Vinkler, med 31. majem in 6. junijem letos obiskal republiko Senegal. Na delovnem obisku so se dogovorili o konkretnem sodelovanju na področju obnovljivih virov energije, gradbeništva in javnih del, na področju avtomobilske industrije, v poljedelstvu, na področju trgovinske izmenjave, na področju servisnih komunikacij, generalnih energij ter na nekaterih drugih področjih.
Kot je pojasnil Albin Brencl, je ta obisk pokazal obojestransko pripravljenost in prizadevanja za utrditev poslovnih in gospodarskih odnosov med vzhodnoevropskimi državami. Da bi sodelovanje na vseh omenjenih področjih okrepili in razširili, so se predstavniki iz Senegala odločili za skorajšnji obisk Slovenije.
Ob sprejemu te delegacije v Majšperku, minuli petek, 30. septembra, je Albin Brencl izrazil zadovoljstvo, zavedajoč se dejstva, da gre za pomemben dogovor o poslovnem sodelovanju, o čemer so pismo o nameri podpisali že v Senegalu, ob tem pa izrazil upanje, da bodo to sodelovanje še okrepili in razširili na druga
možna področja. Vodja sene-galske delegacije Boubacar Ba je udeležence poslovnega pogovora pozdravil tudi v imenu predsednika Senegala, ob tem pa dejal: „Tukaj smo, ker smo izvedeli za zanimiv program podjetja Albin Promotion, ki bi ga lahko uporabili v Senegalu, predvsem za zaposlovanje mladih v predmestjih. Vse, kar smo videli in doživeli, nas je zelo zanimalo, saj daje pozitivne odgovore za več rešitev v Senegalu. Prepričani smo, da bi lahko v Senegalu vzpostavili vsaj tri tehnologije, predvsem nas zanima tehnologija za predelavo odpadnih gum in drugih koristnih odpadkov. Zanima nas tudi elektrifikacija mest in naselij, saj je pomanjkanje električne energije v Senegalu eden največjih problemov. Drug velik problem pa je brezposelnost, zato potrebujemo nove tehnologije, da bomo lahko zaposlili tudi našo mladino. Slovenija je lepa in čista država, ljudje so na delovnih mestih in delajo,
zato bi vse to radi uvozili tudi v Senegal. Naš predsednik je navdihnjen z novimi idejami in optimizmom, zato je prepričan, da bi se lahko tudi pri nas v Senegalu stanje kmalu izboljšalo."
Ob tem je Boubacar Ba poudaril, da je Senegal ena najbolj stabilnih držav v Afriki, ki se ponaša v nekaj velikimi mesti, veliko pa je tudi podeželja, a je kljub rodovitni zemlji še precej revno. Da bi dosegli napredek, si poleg gospodarske izmenjave med Slovenijo in Senegalom želijo tudi medkulturnega sodelovanja, zato je izrazil prepričanje, da bo Slovenija postala kot nekakšna vrata Senegala na njegovi poti v Evropo. Zavedajoč se, da je ta pot možna le z dobrimi partnerji iz Evrope, je izrazil trdno prepričanje, da je podjetje Albin Promotion iz Slovenije za te cilje primeren in pravi partner. „Če imamo dobre odnose s Francijo in Ameriko, zakaj jih ne bi imeli še s Slovenijo, vse je odvisno
samo od ljudi in njihovega prizadevanja,« je ob koncu dodal Boubacar Ba.
Med ogledom proizvodnih prostorov podjetja Albin Promotion v Majšperku so si predstavniki iz Senegala in sosednje Italije s posebnim zanimanjem ogledali razvojni oddelek Deguel, v katerem v sodelovanju s strokovnjaki iz znanstveno-raziskovalnega centra Bistra v Ptuju razvijajo pilotsko proizvodnjo električne energije s pomočjo odpadnih gum. Zanimali so se tudi za njihov sistem filtriranja vode ter za pilotski projekt razgradnje odpadnih gum v štiri nove produkte: oglje, olje, plin in železo. Po obisku v Majšperku si je delegacija iz Senegala ogledala še proizvodnjo in montažo ventilov za avtomobilske plašče ter proizvodnjo in sestavo kompresorjev za avtomobilsko industrijo, ki že več let poteka v okviru industrijskega kompleksa kidričevskega Taluma.
M. Ozmec
Slovenija • Začetek študijskega leta
Uspešen študij v kombinaciji z dobro zabavo
Za študente so se z včerajšnjim dnem zaključile poletne počitnice. Mesec dni kasneje kot osnovnošolci in dijaki so tudi oni pričeli novo študijsko leto.
Oktober bo za tiste, ki prvič stopajo na fakultete, posebej napet in zanimiv. Prilagajanje, ki enim poteka gladko, drugim pa povzroči nekaj težav, je odvisno od posameznika, pa tudi od tega, ali ta študira v domačem kraju ali se v kraj študija seli in
s tem zapušča varno domače gnezdo in nadzor staršev.
Dejavnosti Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani so vsako leto na začetku novega študijskega leta osredotočene predvsem na informiranje študentov o študiju in obštudijskih dejav-
nostih. V oktobru bo največ študentov obiskalo točke subvencionirane študentske prehrane, velik obisk pa po navadi zabeleži tudi študentska svetovalnica, na še več vprašanj študentov pa odgovarja brezplačni študentski telefon na številki 080 98 67.
Od včeraj naprej ljubljanski bruci - teh je največ - na točkah subvencionirane študentske prehrane prejemajo tudi tako imenovane ŠOU-mape z informativnim gradivom.
Kar se tiče študija na Ptuju, se je paleta programov v zadnjih letih precej razširila. Po končani srednji šoli lahko interesenti študij nadaljujejo na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj, Ljudski univerzi Ptuj in Revivisu. Kakšni so podatki o vpisu, zaenkrat še ni znano, saj ta v program, kjer so še prosta mesta, poteka. Bodo pa znani že naslednji teden.
Dženana Kmetec
Pa brez zamere
Sreča opoteča
Ena ali dve o športnih stavah
Zadnjič sem poslušal znanca, kako je vneto razlagal svoje teorije o igrah na srečo. No, pravzaprav to niso samo teorije, ampak tudi praksa; znanec namreč že kar nekaj let prak-ticira športne stave. Ob vsakem srečanju mi vedno znova hiti kazat stavne listke s kombinacijami zmag, porazov in remijev, ob tem pa hlastno zatrjuje, da je tokrat res vse preučil »v nulo« in da mu dobitek ne uide. Ker je možakar tiste vrste tip, ki se v svoj prav vrže prav po otroško na glavo in ob tem ne vidi in ne prizna nobenega drugega pogleda, je polemizirati z njim o smislu njegovega »športnega« početja pravzaprav ena velika izguba časa, tako da je ob teh njegovih izvajanjih najbolje modro ostati tiho ali pa z bolj ali manj nevtralnim vprašanjem previdno skušati iz njega izvleči še kaj, kar vam bo pomagalo, da boste vsaj malo razumeli to nenavadno, a v družbi pogosto pristno nagnjenje k športnim stavam.
Športne stave so namreč nek poseben način udej-stvovanja - namreč, niso zgolj premočrtne igre na srečo. Igra na srečo je na primer kupovanje raznih srečk in podobnih listkov, ki ponavadi v sebi nosijo razočaranje, in pa seveda igranje najbolj razširjene izmed vseh teh iger, lota. Tisti, ki vam bo rekel, da na primer loto ni igra na srečo, saj ima on sam izdelan cel zapleten sistem, katere številke obkrožiti, je milo rečeno naiven. Tudi ta, ki vam bo rekel, da loto ni igra na srečo, saj zmeraj obstaja vsaj mikroskopsko majhna matematična verjetnost, da bo prav vaša kombinacija števil na lističu tista zmagovalna, ne bo imel v rokah pravega argumenta. Sreča namreč v tem primeru res ni pojmovana kot nekaj, kar te doleti kot strela z jasnega (mimogrede, večja verjetnost je, da vas bo le-ta tudi zadela, kot pa da boste dobili glavni zadetek na lotu), je pa določena z matematičnimi modeli in verjetnostnimi izračuni, ki bolj kot vse drugo kažejo na to, da potrebujete za to, da vas doleti tisti mikroskopski delec odstotka pozitivne verjetnosti - predvsem srečo.
Pri športnih stavah pa je zgodba vseeno malce drugačna (kar sicer še zmeraj ne pomeni, da le-te niso igre na srečo). Tukaj namreč določeno vlogo igra tudi poznavanje samega področja, to je ekip in posameznikov, ki se v športu udejstvujejo in so predmet teh stav. Če potegnemo vzporednico z lotom, bi lahko rekli, da če so pri lotu vse kroglice enake mase in ostalih lastnosti, pri športnih stavah igralec vseeno operira z malce več podatki o akterjih - ve, katere ekipe so boljše, kateri športnik ima večje možnosti za zmago in tako dalje. To je podobno, kot če bi pri lotu vedeli, da so nekatere kroglice težje od drugih, na podlagi česar bi lahko naredili malce boljše izračune glede možnosti rezultata plesa kroglic.
Seveda pa je v športu tako, da ne zmaga zmeraj najboljši, tako da je tudi tukaj treba imeti ogromno sreče, da se tisti obljubljeni znesek na stavnem listku spremeni v resničen denar. Dokaz za to je zgoraj omenjen znanec, ki kljub dokazljivemu trendu, da na dolgi rok večina igralcev na srečo ne (pri)dobi ničesar, ampak je prej v rdečih številkah, takoj ponudi odgovor, da je zadeva precej bolj komplicirana in da ne razumeš, v čem »je štos«; on pa da samo čaka pravi trenutek, ko se bo »vse poklopilo« in bo tistih tisoč ali koliko evrov njegovih. Na vprašanje, kdaj bo ta trenutek prišel in kaj potrebuje, da se bo to zgodilo, pa ti ponudi odgovor, da samo malo - sreče. Pa smo (spet) tam.
Gregor Alič
www.radio-ptuj.si
Ormož • Gnile duše izdali zgoščenko
Ura ormoške punk zgodovine
Kulturno alternativni klub Unterhund Ormož je s prenovljenimi prostori očitno dobil tudi novega kreativnega zagona. Tako so minuli teden pripravili kar več dogodkov. Po odprtju likovne razstave Čarlija Grmiča, ki je na ogled do nedelje, so v soboto zvečer pripravili še okroglo mizo z naslovom Punk - severovzhodno od Ljubljane - od Gnilih duš do Gnilih duš.
Okroglo mizo je vodil Boris Jaušovec, novinar Večera, sopotnik in poznavalec punk dogajanja, sodelovali pa so še Rajko Muršič, Bojan Tomažič, Matej Mertik, Marko Mehtsun, Tomaž Raušl, Davorin Bešvir in Srečko Ritonja. Obudili so čase pred skoraj tremi desetletji, ko je bilo vse drugače - obstajala je cenzura, policijska zaslišanja, obravnave komitejev, punk je bil lahko tudi tvegano početje. Čeprav razen enega obiska policije, ki je zagrozila, da jih bodo vrgli iz gimnazije, druge represije niso doživeli. Davorin Bešvir priznava, da neke posebne razlike v družbenem dogajanju med takrat in danes ne čuti - saj je tudi takrat naša država propadala in se je sistem rušil. „Ujeli smo pravi čas za izdajo zgoščenke, kajti teksti so aktualni, kot da bi stvar posneli na novo," je ob izdaji zgoščenke izpred skoraj 30 let povedal Davorin Bešvir in dodal, da takrat zaradi tehničnih in finančnih ovir tega niso mogli narediti. Za Gnilimi dušami je ostala le ena samcata demo kaseta. Bojan Tomažič je prav slikovito obudil spomin na prvo srečanje z Gnilimi dušami v gostilni Grivec, kjer so se mladi takrat veliko zbirali in pogovarjali. Tomaž Raušl je spomnil, da se je glasba v Ormožu pravzaprav začela s punkom, saj do takrat druge glasbene skupine ni bilo. Srečko Ritonja pa je pot Gnilih duš, najbolj vzhodnega punk banda v Sloveniji, opisal kot pot „iz anonimnosti v anonimnost", če bi imeli močnejši
Foto: Viki Ivanuša
Gnile duše so poleti v Studiu na meji za založbo Subkulturni azil posneli album Vse je v skladu s predpisi, ki so ga predstavili na sobotnem koncertu.
PR, bi gotovo lahko kaj posneli. Vendar je bilo v tistem času studiev malo. Danes je studiev veliko, punk pa mladih ne zanima več, so potrdili udeleženci okrogle mize, ki imajo danes starejše otroke, kot so bili sami v svojem zgodnjem punk obdobju. Pripadnik nekoliko mlajše generacije Matej Mer-tik je prepričan, da je punk gibanje, ki lahko spreminja vzorce. A tudi sam ne polaga veliko upanja v današnjo mladino, ki je po njegovem mnenju drugačna: „Mladi so ob sodobnih napravah pozabili razmišljati, kdo so, kreativnega razmišljanja, svojstvene drže pri njih ne najdete več."
Okroglo mizo so pripravili v okviru predstavitve zgoščenke skupine Gnile duše, posnete na osnovi demo posnetkov izvirne zasedbe pred trideseti-
mi leti. Plošča je izšla pri založbi Front rock. Po pogovoru je sledil koncert zasedbe Butli iz Trat in promocija albuma Vse je v skladu s predpisi ormoške skupine Gnile duše.
Gnile duše so se na oder vrnili po ž28 letih na letošnjih poletnih festivalih - na junijskem Ormoškem poletju, julijskem Festivalu filma in vina Grossmann v Ljutomeru in avgustovskem Svoboda narodu v Dolenjskih Toplicah. Novo, pomlajeno zasedbo sestavljajo legendarni Davorin Bešvir (vokal), Domen Obilčnik (kitara), Andrej Lesar (bas) in Kruno Karlovčec (bobni).
Prvi nastop Gnilih duš se je zgodil leta 1979 na novoletni prireditvi v telovadnici Gimnazije Ljutomer. Spomladi leta 1981 so posneli demo kaseto Vse je v skladu s predpisi. Sle-
dil je uspešen nastop septembra 1981 v Metliki, kjer so se zbrali punk bendi Kuzle, Šund, Ljubljanski psi, Steklina in domačini Indust bag. Marca 1983 so v Domu kulture Ormož organizirali koncert punk ben-dov severovzhodne Slovenije. Igrali so Masaker, Butli, Džum-bus, Herr Pes in Gnile duše. To je bil hkrati tudi njihov zadnji nastop. V letih 1982 in 1983 so s svojimi besedili sodelovali v zbirki umetniških publikacij Punk problemi, leta 1984 v zborniku Punk pod Slovenci in leta 1994 še v zborniku Ste bili zraven? Bili ste zraven! Vsi, ki ste koncert zamudili, lahko najdete nekaj poletnih utrinkov na http://www.you-tube.com/watch?v=egdjSat-vhU&feature=related.
Viki Ivanuša
Celje • Ptujska VSŠ sodelovala na obrtnem sejmu
Na sejmu tudi ptujski študentje
Višja strokovna šola Ptuj, ki deluje pod okriljem ptujskega Šolskega centra, je sodelovala na letošnjem Mednarodnem obrtniškem sejmu v Celju. Prejeli so priznanje, ki jim predstavlja pomembno potrditev, da so na pravi poti.
Študentje in profesorji Višje strokovne šole ŠC Ptuj so se predstavili na razstavnem prostoru sekcije elektronikov in mehatronikov ter odboru za znanost in tehnologijo Obr-
tne zbornice Slovenije. Organizator razstavnega prostora Janez Škrlec je namreč želel povezati najbolj nenavadne partnerje.
Sekcija elektronikov in
Foto: arhiv šole
mehatronikov je skupaj z odborom za znanost in tehnologijo pri Obrtno podjetniški zbornici in njenimi partnerji na sejmu prejela dve posebni sejemski priznanji. Eno jim je komisija Celjskega sejma podelila za celovito predstavitev novih tehnologij na področjih elektronike, mehatronike, avtomatike, robotike, informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij, energetike ter mikro- in nanotehnologij. V okviru sekcije in omenjenega odbora se je predstavil tudi Institut Jožef Stefan, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektro-
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ne pričakujmo preveč
V sredo, 28. septembra, smo z velikim pričakovanjem čakali 14. uro. Takrat je predsednik države pojasnil, kakšna je njegova odločitev glede usode sedanjega sklica Državnega zbora in volitev. Čeprav smo vsi približno vedeli, kaj bo povedal, smo na minuto predsednikovega nagovora čakali skorajda nestrpno. Prvič v času samostojne Slovenije bomo imeli predčasne volitve. 21. oktobra bo predsednik razpustil parlament, na volišča se bomo podali 4. decembra.
Datum sicer nikogar ni zares presenetil. Vodje političnih strank so se na predsednikovo odločitev odzvali precej mirno. Odločitev je bila pričakovana, logična in dobrodošla, so dejali. Le eden izmed strankarskih predsednikov se je spomnil, da bo takrat najverjetneje slabo vreme in zoprne vremenske razmere bodo krive za nizko volilno udeležbo. Strokovnjaki pravijo, da imajo stranke dovolj časa za pripravo na kampanjo. Sicer pa tako ali tako vsi vemo, da volilna kampanja neuradno teče že kar nekaj časa. Zdaj bodo nagovori veljakov, zakaj je neka stranka najboljša izbira in zakaj v drugi sploh ne vedo, kaj država potrebuje, samo dobili uradno podlago. Stari politični obrazi bodo obračali prežvečene fraze, se prijazno smehljali s plakatov ob cestah in nas prepričevali, da nas bodo v pravljičnem decembru popeljali v pravljično prihodnost. Morda nas bodo - bodisi v žaru predprazničnega decembrskega vzdušja ali pa morda v vzdušju Martinovega veselja - celo za kakšen trenutek uspeli prepričati.
Nekaj ur po tistem, ko je predsednik Türk sporočil svojo odločitev, so iz političnih strank sporočili, da bodo njihove volilne kampanje zelo skromne. Ne bo bogatih volilnih akcij; pravijo, da bodo volivce prepričevali na podlagi dobrih volilnih programov. Najverjetneje bi si sicer z veseljem privoščili razkošna predvolilna druženja, a kaj ko si jih ne morejo. Kajti vsaj v eni stvari so se stranke približale svojim volivcem - tudi njihovi bančni računi so prazni, oziroma na njih zevajo ogromne finančne luknje in dolgovi. Zato bodo stranke letos investirale v rožnate pentlje in celofan ter vanj zavijale svoje obljube, ki sicer ne bodo nič drugačne od tistih, ki smo jih poslušali pred tremi leti - a smo na njih med prebijanjem skozi vsakodnevne težave - ki jih je mimogrede zakuhal kdo že? - enostavno pozabili. Obilni, dišeči volilni golaži se bodo tako spremenili v redke krompirjeve juhice, v katerih bo le tu in tam plaval kakšen užiten ocvirk. A verjemite, da političnih veljakov to ne skrbi pretirano. Volilni golaži so tako ali tako namenjeni volivcem, ne njim. Če pa se še za konec še enkrat ustavim pri datumu volitev - novo vlado nam bo za darilo prinesel sveti Miklavž. Njegova darila pa so že po tradiciji precej skromna. Tako da ne pričakujmo preveč.
Ptuj • V Miheličevi galeriji
tehniko Univerze v Ljubljani, Kemijski inštitut v Ljubljani, Višja strokovna šola ŠC Ptuj in številni predstavniki inova-tivnih in razvojno naravnanih podjetij. »To je vsekakor za nas velik uspeh in veliko priznanje za našo šolo,« je pojasnil ravnatelj VSŠ Ptuj Robert Harb, ki je vesel, da je na odločitev za priznanje vplivalo dejstvo, da je sekcija elektronikov in me-hatronikov skupaj z odborom za znanost in tehnologijo primer dobre prakse sodelovanja med znanstveno sfero in gospodarstvom. Ravno temu povezovanju namreč tudi na njihovi šoli dajejo velik poudarek.
Dženana Kmetec
Umetnine najstarejše kolonije
Od četrtka je na Ptuju na ogled izbor umetnin, ki so nastajale na najstarejši slovenski slikarski koloniji, stari kar 47 let. Gre za dela slovenskih Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, ki so nastajale na izlaški koloniji od leta 1964 naprej.
Razstavljena dela, ki niso prav pogosto dostopna širši javnosti, predstavljajo vrhunec slovenske likovne umetnosti zadnjih desetletij. Nastajala so še v prejšnjem stoletju v slikarski koloniji Izlake-Zagorje, ki je bila ustanovljena leta 1964. Večdnevna slikarska druženja, ki so takrat potekala v Zagorju, so izrodila veliko umetniških del. Druženja so sicer potekala že nekaj let prej, a so jih šele
leta 1964 strnili v kolonije.
Doslej je v slikarski koloniji Izlake-Zagorje sodelovalo okrog 300 prestižnih akademskih slikarjev iz Slovenije in tujine. Med njimi so tudi mnogi Prešernovi nagrajenci.
Na razstavi, ki jo gostimo na Ptuju, so na ogled dela 20 slikarjev, izbor njihovih del v fotografiji pa je strnjen tudi v zloženki, ki je izšla ob tej priložnosti.
Dženana Kmetec
Rokomet
Ormožane »razneslo« v Izoli
Stran 12
Rokomet
Drama igralcem Drave, Gorišnica suvereno
Stran 12
Judo
Brez poškodb morda celo do končnice
Stran 13
Šah
Ptujski šahisti nastop končali z zmago
Stran 13
Nogomet
Zavrč slavil po »hattricku« Uroša Veseliča
Stran 14
Nogomet
NŠ Drava Ptuj uspešna na Teznem
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Slabša igra, a nove točke
Aluminij - Šampion Celje 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kožar (26), 1:1 Kmetec (59), 2:1 Režonja (89)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Sambolec, Pečovnik, Medved, Kurež (od 55. Kmetec), Ploj (od 62. Rešek), Bingo, Režonja, Kokol (od 55. Petek). Trener: Bojan Flis.
ŠAMPION CELJE: Čretnik, Bodiro-ža, Kompan, Goropovšek, Jovanovič (od 46. Ošep; od 85. Ferme), Štus, Leskovar, Horvat (od 68. Dolinar), Lazičič, Kožar, Žagar. Trener: Jani
1. SNL: Prva domača zmaga Kopra v sezoni
REZULTATI 15. KROGA:
Olimpija - Nafta 1:1 (0:1): strelca: 0:1 Polareczki (32), 1:1 Radujko (59);
Luka Koper - Domžale 2:1 (2:0): strelci: 1:0 Osterc (8), 2:0 Aganovič (32), 2:1 Zatkovič (68);
Mura 05 - Rudar Velenje 0:0; R. K.: Lotrič (84 - Mura 05);
CM Celje - HIT Gorica 1:2 (1:0): strelci: 1:0 Akakpo (28), 1:1 Arčon (91), 1:2 Martinovič (94). R. K.: Pa-vlovič (80 - Celje), Mevlja (89 - Hit Gorica);
Maribor - Triglav 2:0 (0:0): strelca: 1:0 Velikonja (53), 2:0 Tavares (87).
1.	MARIBOR 12 7 3 2 25:14 24
2.	OLIMPIJA 13 6 4 3 22:17 22
3.	HIT GORICA 13 6 3 4 19:11 21
4.	RUDAR VELENJE 12 5 4 3 18:14 19
5.	DOMŽALE 13 5 3 5 17:17 18
6.	MURA 05 13 4 5 4 11:16 17
7.	CM CELJE 13 4 3 6 18:18 15
8.	NAFTA 13 3 5 5 15:15 14
9.	LUKA KOPER 13 2 6 5 12:18 12
10.	TRIGLAV 13 3 2 8 5:22 11
Glede na zadnje dosežene rezultate bi lahko naziv derbi kroga pripisali tekmi v Murski Soboti, kjer sta se merila Mura 05 (šest tekem brez poraza) in Rudar (osem tekem brez poraza). Obe ekipi sta ostali nepo-raženi tudi tokrat, saj se je srečanje končalo z remijem - bliže zadetku so bili domačini, predvsem Mate Eterovič je zapravil nekaj obetavnih priložnosti. Druga pomurska ekipa, Nafta, je presenetila Olimpijo in v Stožicah osvojila točko. Domačini so napadali praktično celotno srečanje, vendar so bili kaznovani zaradi neučinkovitosti. Gostje so se uspešno ubranili tudi v zaključku tekme, ko so močan strel Božiča uspeli odbiti v prečko.
Šele v 13. krogu so prvo zmago na domačem igrišču dosegli nogometaši Kopra. Ti so tokrat odločno začeli tekmo proti oslabljenim Dom-žalčanom (poškodovanih imajo kar 14 igralcev!) in prevladovali celoten prvi polčas, ob tem pa dosegli dva zadetka. V 2. polčasu so nekoliko več poskušali tudi gostje, kar se jim je obrestovalo z zadetkom za znižanje. Končnico so bolje odigrali Koprčani, ki so se z zmago otresli zadnje-
Žilnik.
RUMENI KARTONI: Goropevšek (10), Lazičič (13), Lazičič (23), Goro-pevšek (32).
RDEČI KARTONI: Lazičič (23), Goropevšek (32)
Nogometaši Aluminija so imeli pred tem krogom na vrhu pet točk prednosti pred prvim zasledovalcem Krškim, zato so mirno pričakovali novo tekmo. Jasno je bilo, da bodo težko ponovili tekmo izpred tedna dni, ko so ekipi Šmartnega nasuli kar 8 zadetkov. Tudi gostje so
ga mesta. Na tem se je po porazu v mariborskem Ljudskem vrtu znašel Triglav. Slednji pa še zdaleč ni igral slabo in vijoličasti so se morali močno potruditi, da so po četrtkovem porazu z Birminghamom v evropski ligi tokrat osvojili pričakovane tri točke (zadela sta Velikonja in Tavares). S temi so s tekmo manj (igrali bodo še z Rudarjem) znova zavzeli vrh lestvice.
Najbolj razburljivo tekmo kroga so videli gledalci v Celju, kjer so gostovali Goričani. Domačini so minimalno vodili vse do sodnikovega podaljška, ko sta popoln preobrat zrežirala Arčon in Martinovič ter varovance Mirana Srebrniča potisnila tik pod vrh.
2. SNL: Aluminij na plus sedem
V 8. krogu strelci niso bili kaj prida razpoloženi, saj sta se kar dve tekmi končali z rezultatom 0:0. Kidričani so z veliko težavo prišli do zmage v sami končnici. Tudi oni imajo pravico do slabega dne, ki so ga na koncu zaključili brez posledic. Z zmago proti Celjanom ter ob remiju Krškega proti Beli krajini so celo povečali prednost pred zasledovalci, ki sedaj znaša že 7 točk. Tako lahko mirno pričakajo dve zaporedni gostovanji v Ljubljani in Šenčurju. Garmin še naprej igra dobro, vendar je samo en polčas premalo za končni uspeh. To se jim je zgodilo drugič zapored, tokrat v Šmartnem ob Paki, kjer so domačini očitno hitro preboleli osmico iz Kidričevega v prejšnjem krogu. Veseli pa dejstvo, da se počasi pobira iz krize Dravinja iz Slovenskih Konjic, ki je tokrat remizirala z Roltekom.
REZULTATI 8. KROGA: Aluminij
-	Šampion Celje 2:1 (0:1), Krško -Bela krajina 0:0, Dravinja - Roltek Dob 0:0, Kalcer Radomlje - Bravo 1 Interblock 0:1 (0:0), Šmartno 1028
-	Garmin Šenčur 3:2 (1:2)
1.	ALUMINIJ 8	7	1	0	23:4	22
2.	KRŠKO 8	4	3	1	7:3	15
3.	GAR. ŠENČUR 8	4	13	14:11	13
4.	ROLTEK DOB 8	3	4	1	10:10	13
5.	INTERBLOCK 8	3	3	2	10:7	12
6.	ŠAMPION CELJE 8	3	1	4	15:10	10
7.	ŠMARTNO 1938 8	2	3	3	8:16	9
8.	BELA KRAJINA 8	1	5	2	9:11	8
9.	K. RADOMLJE 8	1	1	6	5:14	4
10.	DRAVINJA K. 8 0 2 6 2:16 2
DK, JM
vedeli, da jim ne bo lahko, vendar so se že na začetku srečanja dobro postavili in le težko je bilo prebijati njihovo obrambno linijo. Pri tem so storili tudi nekaj ostrejših prekrškov, ki jih je sodnik Sagrkovič iz Vrhnike kaznoval s kartoni. Prav ti so prinesli prednost domačinom, saj je bil že v 23. minuti zaradi 2. rumenega kartona izključen Dragan Lazičič. To je na domačine delovalo uspavajoče, saj so jim gostje nekaj minut kasneje zabili zadetek. Po hitri akciji je Kožar dobil lepo podajo v kazenski prostor, njegov diagonalni strel pa je končal za hrbtom domačega vratarja Tomaža Murka. Šest minut kasneje je v gostujoči ekipi Miha Goropevšek storil še eno neumnost in tudi on je moral pod prho zaradi 2. rumenega kartona. Domačini so kljub dvema igralcema več v polju še naprej igrali počasi, poizkušali so kombinirati, vendar pravega pritiska proti gostujočim vratom ni bilo zaznati. Nekajkrat so poskušali s streli, vendar so bili poskusi Kokola, Topolovca in Režonje nenatančni.
Verjetno jim je trener Bojan Flis v odmoru namenil kakšno besedo v povišanem tonu, saj so drugi polčas začeli bolj za-
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Režonja (Aluminij, rdeči dres) je tik pred koncem nedeljske tekme proti Celjanom svoji ekipi prinesel sedmo zmago v tem prvenstvu.
vzeto. Kljub temu so vse preveč kombinirali v širino, premalo je bilo gibanja brez žoge in poskusov podaj v prazen prostor. V 55. minuti je domači trener opravil dve menjavi, Kmetec in Petek sta zamenjala Kureža in Kokola. Ta poteza je že nekaj minut kasneje obrodila sadove, saj je po podaji Režonje iz kota Marko Kme-tec zadel z glavo in rezultat izenačil na 1:1. Celjani niso spremenili svoje postavitve in so se še naprej borili po svojih močeh, predvsem pa so igrali zelo mirno in organizirano. Pri tem so jim »pomagali« tudi
Kidričani s svojo prepočasno igro; v domači ekipi je bilo tokrat malo razpoloženih igralcev. Od 60. minute do zaključka srečanja je bila igra precej mirna in kazalo je na delitev točk. V predzadnji minuti pa je vendarle prišlo do spremembe rezultata: Gregor Re-žonja je preigral obrambnega igralca gostov in streljal s približno 20 metrov, žoga pa je zletela mimo številnih nog in tik ob vratnici končala v golu - 2:1. Domači navijači - teh se je zbralo približno 200 - so si končno lahko oddahnili ... Na drugi strani je skupinica go-
Nogomet • Članska reprezentanca
Krhin namesto Korena
Slovensko reprezentanco čaka naslednji torek, 11. 10., zadnja tekma kvalifikacijske skupine 8 za nastop na Euru 2012 v Ukrajini in na Poljskem. Slovenci se bodo v Mariboru pomerili s Srbijo, selektor Matjaž Kek pa je konec preteklega
tedna objavil seznam povabljenih nogometašev.
Na seznamu tokrat ni ka-petana Roberta Korena, ki bo tekmo s Srbi izpustil zaradi rumenih kartonov. A reprezentanci se bo tako pridružil član ekipe U-21 Rene Krhin,
ki je bil s Kekovo izbrano vrsto že na SP 2010 v Južni Afriki. Krhin se bo reprezentanci pridružil šele v petek, ko se z mlado reprezentanco vrne s Švedske, kjer bodo Kavčičevi varovanci igrali eno pomembnejših tekem za vrh kvalifika-
stujočih navijačev onemela, čeprav je varovance Janija Žil-nika glasno bodrila praktično skozi vso tekmo.
Za Kidričane je razveseljivo, da so kljub slabši predstavi zabeležili nove tri točke, vendar je včasih proti številčno oslabljenemu tekmecu igrati težje kot proti enako številnemu. Druga dobra stran je nepopu-stljivost do zadnjega sodnikovega žvižga, ki je bila tokrat nagrajena - sicer z individualno akcijo - z zmagovitim zadetkom tik pred koncem srečanja.
DK, JM
cij U-21.
Reprezentanca se je v ponedeljek popoldan zbrala na Ptuju, na Kidričevem pa že opravila tudi prvi trening.
Slovenija je trenutno še v boju za 2. mesto v skupini, vendar je odvisna od petkovih tekem (7. 10.) med Srbijo in Italijo ter Severno Irsko in Estonijo.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska reprezentanca se bo za konec kvalifikacij za EP 2012 naslednji torek, 11. 10., pomerila s Srbijo v Ljudskem vrtu.
Vratarji
Samlr Handanovič (Udinese - ITA), Vid Belec (Crotone - ITA), Jasmin Handanovič (Maribor).
Obrambni igralci
Mišo Brečko (FC Koln - NEM), Boštjan Cesar, Bojan Jokič (oba Chie-vo - ITA), Branko Ilič (FC Lokomotiva Moskva - RUS), Matej Mavrič Rožič (KSV Superfund - AVS), Marko Šuler (Gent - BEL), Miral Samardžič (Sheriff Tiraspol - MOLD).
Zvezni igralci
Josip Iličič, Armin Bačinovič (oba Palermo - ITA), Valter Birsa (Genoa - ITA), Andraž Kirm (Wisla Krakow - POL), Rene Krhin (Bologna - ITA), Aleksander Radosavljevič (ADO Den Haag - NIZ), Dare Vršič (Olimpija).
Napadalci
Zlatko Dedič (Heartha - NEM), Zlatan Ljubijankič (Gent - BEL), voje Novakovič (FC Koln - GER), Tim Matavž (PSV - NIZ).
Rokomet • 1. A SRL (m), 5. krog:
Ormožane »razneslo« v Izoli
IP Izola - Jeruzalem 30:26 (14:8)
IP IZOLA: Gregorič, Ponikvar, Ke-vič (20 obramb - 4 x 7 m); Jurič 3, Jelovčan 4, Božič 6 (2), Špegelj 4, Stepančič, Bubnič, Čosič 7, Hrvatin, Vukovič, Fidel 1, Smolnik 5 (3), Apat. Trener: Vlado Hrvatin.
JERUZALEM: Jelen (12 obramb - 2 x 7 m), Belec, Žuran; Korpar 2, Krabonja, Bogadi 6, Merdanovič 3, Radujkovic 4, Čudič 1, Špiljak, Sok 7 (4), Hebar, Kljajič 1, Žmavc, Šišma-novič 2 (1). Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: IP Izola 6/4; Jeruzalem 9/4; IZKLJUČITVE: IP Izola 12; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Dragan Kevič (IP Izola).
Glede na nihanja ormoške ekipe v dosedanjem delu prvenstva je bilo že pred tekmo v Izoli znano, da Ormožane čaka pot na »minsko polje« k novincu v ligi. In res je bilo tako. Jeruzalemčke je »razneslo na prafaktorje« že v 1. polčasu. Šele v 13. minuti je namreč David Bogadi dosegel prvi zadetek za goste. Dobesedno je svoj gol »zaklenil« domači vratar Dragan Kevič, ki je do odmora med drugim zaustavil tudi štiri sedemmetrovke (Sok, Šišma-
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož) je v Izoli dosegel 4 zadetke.
novič, Čudič 2x). Po zaslugi obramb Gašperja Jelena so Or-možani v 15. minuti zaostajali le za dve točki (5:3). Ko so gostje strnili svoje vrste v napadu, pa je nastopila kriza v obrambi, ki je pokala po vseh šivih. Izolčani so napadali z dolgimi napadi, vendar so prav vsakega uspešno zaključili in prednost je tik pred odmorom že narasla na 7 zadetkov (13:6, 14:7).
V nadaljevanju smo le videli boljši obraz Jeruzalema, toda zdaj je Ormožane zapustila
sreča, saj so vsi odbitki najprej končali v rokah Izolčanov, nato pa za hrbtom vratarjev Jelena in Boštjana Belca. Ob tem so gostje še slabo izkoriščali izključitve Primorcev, saj so slednji v igri z igralcem manj dosegli kar pet zadetkov. V petih primerih so se varovanci trenerja Saše Prapotnika uspeli približati na 3 točke zastanka, nazadnje pri izidu 23:20. Zaradi lastnih tehničnih napak in zgrešenih strelov ni šlo bližje. Izolčani so znova ušli na 25:20
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 30:26 (14:8), Trimo Trebnje - Cimos Koper 30:36 (16:19), Ribnica Riko hiše -Šmartno 27:20 (12:10), Krka - Maribor Branik 33:33 (17:16), Krško -Celje Pivovarna Laško 21:27 (9:14), Loka - Gorenje 32:29 (16:13).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 5	5	0 0	10
2.	CIMOS KOPER 5	4	10	9
3.	GORENJE 5	3	117
4.	TRIMO TREBNJE 5	3	0 2	6
5.	RIBNICA RIKO HIŠE 5	2	12	5
6.	JERUZALEM ORMOŽ 5	2	12	5
7.	MARIBOR 5	2	1 2	5
8.	ISTRABENZ P. IZOLA 5	2	0 3	4
9.	LOKA 5	2	0 3	4
10.	KRKA	5 0 2 3 2
11.	KRŠKO -1 5 1 0 4 1
12.	ŠMARTNO 5 0 1 4 1
in ob pomoči izjemnih navijačev, ki so zadnjih deset minut tekmo pospremili na nogah, brez težav lepo prednost zadržali v svojih rokah.
Zmaga Izole je več kot zaslužena, gostitelji pa si že zaradi svojih navijačev Ribarov zaslužijo elitno ligo. Okrog 400 navijačev je naredilo takšno vzdušje, kot ga zagotovo ni na rokometnih igriščih po Sloveniji in zaradi take podpore si Izola zasluži iskrene čestitke.
V 6. krogu v soboto, 7. oktobra, ob 19.00 na Hardek prihaja Krško. Obe ekipi nujno potrebujeta točki, zato se bo v Ormožu zagotovo iskrilo.
Uroš Krstič
Rokomet • 2. SRL (m)
Drama igralcem Drave, Gorišnica suvereno
Drava Ptuj - Mitol Sežana 30:29 (15:9)
DRAVA PTUJ: Čeh, Toš 4, Maroh, Janžekovič 4, Koštomaj, Bezjak 4, Verdenik, Požar 3, Sabo 1, Pukšič 5, Bedrač 2, Ferk 4, Bedenik, Zolar 3, Kenda, Lešnik. Trener: Tomi Matjašič
Rokometaši Drave imajo po dveh odigranih krogih stoodstotni izkupiček. Tokrat so v dvorani Center na Ptuju gostili Mitol iz Sežane in ga po pravcati infarktni končnici premagali 30:29. Začetek srečanja je minil v izenačeni igri, kjer se je igralo sila trdo v obeh obrambah. Nasprotno pa strelci niso bili razpoloženi, še posebej to velja za mlade »dravaše«, ki so v napadu tudi zaradi nepotrpe-žljivosti storili precej tehničnih napak. Na njihovo srečo je bil v soboto sila razpoložen vratar Jure Lešnik, ki je v prvem delu igre praktično »zaklenil« svoja vrata (skupaj kar 21 obramb!). V trdem srečanju je bil še v 20. minuti izid le 6:5 za domače, ki jim ni in ni šlo v napadu, da bi se tako dokončno odlepili od tekmeca. Šele končnica prvega
2. SRL (M)
REZULTATI 2. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Col 40:18, Drava Ptuj
-	Mitol Sežana 30:29, Nova Gorica
-	Pomurje 34:27, Mokerc Ig - Brežice 26:24, Rudar Trbovlje - Arcont Radgona 26:34, Slovenj Gradec -Črnomelj 33:22
1.	SLOVENJ GRADEC 2 2 0 0 4
2.	MOKERC IG 2 2 0 0 4
3.	DRAVA PTUJ 2 2 0 0 4
4.	MOŠKANJCI - GOR. 2 10 12
5.	RADEČE MIK CELJE 110 0 2
6.	ČRNOMELJ 2 10 12
7.	MITOL SEŽANA 2 10 12
8.	ARCONT RADGONA 2 10 12
9.	NOVA GORICA 2 10 12
10.	BREŽICE 2 0 0 2 0
11.	POMURJE 10 0 10
12.	RUDAR TRBOVLJE 2 0 0 2 0
13.	COL	2 0 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so se morali za zmago truditi do zadnjih trenutkov tekme.
polčasa je prinesla preobrat v napadu domače ekipe: Robert Bezjak in druščina so končno zaigrali kot znajo in plod tega je bila prednost s šestimi zadetki razlike ob polčasu,
Tudi drugi polčas se je pričel po domačih notah: v 33. minuti je bilo 17:10 za ptujsko ekipo, toda po nekaj napakah tako v napadu kot obrambi, so se Kraševci v 43. minuti približali na vsega dva zadetka razlike (19:17). Ko so dravaši uvideli, da je vrag odnesel šalo, so ponovno strnili svoje vrste in povedli za pet zadetkov. Namesto da bi fantje, ki so tokrat zaigrali v belo-rdeči opravi. tekmo mirno pripeljali do konca, smo gledali končnico, ki se je ne bi sramoval niti sloviti režiser srhljivk Alfred Hitchcock. Sežanci so se namreč najprej povsem približali Ptujčanom, nato pa v zadnji minuti srečanja celo izenačili. Domačini so v naslednjem napadu zadeli
in povedli, gostje pa naslednji napad zapravili. Do konca je ostalo le še 9 sekund, toda v soboto sicer odlični vratar Drave je žogo po napačni podaji podaril Primorcem! Le-ti so v zadnji sekundi poskušali zadeti preko najnevarnejšega igralca Kocjana (skupaj 13 zadetkov), toda Lešnik je popravil svojo napako, strel je zaustavil na golovi črti, tako da se je sreča-
Jure Lešnik, vratar Drave:
»Menim da smo odigrali dobro tekmo, saj smo se s kvalitetnimi gosti dobro borili. Sicer smo storili nekaj napak, tako da je bila končnica napeta, toda vseeno menim, da smo bili boljši in zasluženo zmagali. Pohvalil bi soigralce za igro v obrambi, tako je namreč bilo tudi meni lažje braniti. Sem pa vesel, da so me na Ptuju tako lepo sprejeli ter da sem po dolgem času lahko ponovno branil celotno srečanje.«
nje končalo z izidom 30:29 za domače.
Tadej Podvršek
Moškanjci Gorišnica - Col 40:18 (19:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 3 (1), Zorli 2 (1), Be-drac 7, Valenko, Arnuš 12 (1), Balas 4, Lozinšek 1, Gerčar, Lukaček, Dimec 2, Pravdič 1, Firbas 5, Preac 2, Geč 1, B. Bratuša. Trener: Sebastijan Oblak.
Po uvodnem porazu prejšnji teden pri prvem favoritu lige v Slovenj Gradcu so rokometaši iz Gorišnice hitro pozabili nanj in se teden dni pripravljali na prvo domače srečanje proti Colu. Pripisana jim je bila vloga favorita, ki so jo po pričakovanjih tudi opravičili. Značilna igra rokometašev Moškanjcev-Gorišnice, ki temelji na trdi obrambi in hitri igri v prehodu v napad, je tokrat obrodila sadove. Že do konca prvega dela igre so prišli do visoke predno-
Rokomet • 1. B SRL (m)
Hanželic zadel za točko v zadnji sekundi
Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško B 33:33 (16:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec 1, Kaučič, Majcen
3,	Hanželič 6, Horvat 6 (5), Bezjak, Veselko 3, Bračič 1, Preac, Ivančič 6 (2), Tušak 2, Dokša, Lorenčič, Špin-dler 5, Zorec. Trener: Milan Baklan.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO B: Menart, Štor, Verdinek 2, Gorenjak 1, Ščurek 2 (2), Grušovnik 7, Bukošek
4,	Janc, Božič, Anderluh 6, Kovač 3, Žabič 3, Kisovec, Blagotinšek 5. Trener: Igor Razgor.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 7(8), Celje Pivovarna Laško 2(2); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4, Celje Pivovarna Laško B 16 minut; DISKVALIFIKACIJA: Tušak (24. minuta), 3 x 2 minuti Blagotinšek (60).
Rokometaši iz Velike Nedelje, ki so v prejšnjem krogu presenetili Slovana v Ljubljani, so tokrat proti Celjanom potihoma računali na drugo zmago. Ni se jim izšlo, saj so se tokrat njihovi gostje predstavili kot zelo dobra ekipa. Tekma v prvem polčasu je bila zelo izenačena, čeprav so gostje v 7. minuti vodili že z razliko štirih golov 3:7. Domačim je nato uspel delni izid 4:0 in rezultat je bil v 11. minuti izenačen na 7:7. Do konca prvega dela si nobena ekipa ni uspela priigrati večje prednosti kot dva gola. Za domače se je zgodil pravi šok v 24. minuti, ko sta sodnika »običajen« prekršek Matjaža Tušaka označila za nešporten in domačega krožnega napadalca poslala na tribuno.
Drugi del so bolje začeli domači in v 8. minuti nadaljevanja vodili 20:18. Ko so vsi pričakovali, da bodo domači vodstvo skušali povišati, se je zgodilo
1. B SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško B 33:33, Dobova - Slovan 34:34, Sevnica - Sviš Pekarna Grosuplje 31:28, Škofljica - Alples Železniki 32:27, Cerklje - Grosuplje 28:29, Grča Kočevje - Dol TKI Hrastnik 30:27.
1.	SEVNICA	2 2 0 0 4
2.	CELJE P. LAŠKO B 2 110 3
3.	ŠKOFLJICA 2 1 1 0 3
4.	V. NEDELJA C. O. 2 1 1 0 3
5.	SVIŠ GROSUPLJE 2 1 0 1 2
6.	DOL TKI HRASTNIK 2 10 12
7.	DOBOVA	2 0 2 0 2
8.	GROSUPLJE 2 1 0 1 2
9.	GRČA KOČEVJE 2 1 0 1 2
10.	SLOVAN	2 0 1 1 1
11.	ALPLES ŽELEZNIKI 2 0 0 2 0
12.	CERKLJE 2 0 0 2 0
prav nasprotno, saj so vajeti igre prevzeli gostje in so bili večji del polčasa v rezultatski prednosti. Domači so po golu Matjaža Hanželiča v 51. minuti uspeli izenačiti in še enkrat več poskrbeti za infarktno končnico, kot je za tekme Velike Nedelje že značilno. Gostje so v 59. minuti vodili že 31:33, vendar so domačini v zadnji minuti z goloma Dejana Ivačiča in Matjaža Hanželiča uspeli izenačiti in osvojiti veliko točko in to dobesedno v zadnji sekundi igre. Po srečnem razpletu za domače rokometaše so jih navijači nagradili z ovacijami, gostom pa je pripadel zaslužen aplavz.
Osrednja figura drugega polčasa je bil domači vratar Tadej Preac, saj je v ključnih trenutkih obranil tri čiste strele (skupno 11 obramb) in tako svojim soigralcem omogočil, da do konca tekme dosežejo pozitiven rezultat. Svoj delež k točki in uspehu ekipe pa je prispeval tudi vratar Maksimiljan Dogša.
Danilo Klajnšek
Milan Baklan, trener Velike Nedelje Carrera Optyl: »Na koncu smo lahko zadovoljni - točka je točka. Prejšnji teden smo bili v Ljubljani mi tisti, ki se nam je izšlo za dve točki, tokrat za eno. Tekma je bila dobra, za kar sta zaslužna oba enakovredna tekmeca.«
Igor Razgor, trener Celja Pivovarne Laško B: »Dve točki smo imeli že v žepu, vendar so nam veselje preprečili nepopustljivi domačini. Sojenja ne bi komentiral, ker nima pomena: škoda je le to, da se sodniki želijo nekako dvigniti iznad nivoja igre in takrat ponavadi pride do napak in oškodovanja obeh ekip.«
Foto: Črtomir Goznik
V zadnji minuti je najprej zadel Dejan Ivančič (na fotrografiji), nato pa še Matjaž Hanželič.
sti devetih zadetkov, ob tem pa so imeli igro ves čas pod kontrolo.
Nič drugače ni bilo v drugem polčasu. Gostje so bili praktično nemočni: sicer so se poizkušali približati domačinom, vendar so pri tem naredili preveč napak. S tem so
omogočali domačinom, da so iz hitrih nasprotnih napadov polnili njihovo mrežo. Na koncu je prednost Gorišničanov znašala kar 22 zadetkov. Pri domačih se je strelsko odlikoval Tadej Arnuš, ki je dosegel 12 zadetkov, od tega kar 11 iz igre.
Danilo Klajnšek
Judo • 1. SJL
Brez poškodb morda celo do končnice
Preteklo sredo se je s prvimi turnirji pričelo prvenstvo v. 1. slovenski judo ligi. Letos med elito iz naših krajev nastopa le ekipa Gorišnice, ptujska Drava pa je lani izpadla iz 1. lige. Gori-šničani imajo na voljo solidno ekipo, ki je že v 1. krogu pokazala, da se lahko nanjo resno računa - na domačem turnirju je premagala ekipo iz Dupleka, izgubila pa proti močni ekipi Olimpije. Okrepitvi v ekipi sta Simon Mohorovič iz Bežigrada in Denis Imamovič iz Celja.
Franc Nasko, trener JK Gorišnica: »Naše tihe želje pred prvenstvom so bile ambiciozne in so segale tudi do končnice, ki se je udeležijo štiri najboljše ekipe rednega dela prvenstva. V ekipi imamo poleg Mohoroviča in Imamoviča še brata Rus - le-ta sta pri nas začela judo kariero, pozneje pa sta nastopala za Dravo in Impol - vendar ima Dani težave s poškodbo in ne more nastopati. Z njim bi imeli izpopolnjeno tudi
Franc Nasko, trener JK Gorišnica
kategorijo do 73 kg, kjer sedaj izgubljamo točke brez borbe. Tukaj sta še Branko Kralj in Damjan Fras, slednji je npr. dobil oba dvoboja 1. kroga.«
Judoiste že v sredo, 5. 10., čakajo srečanja 2. kroga. Gori-šničani se bodo v Ljubljani merili z ekipama Šiške in Z'dežele Sankaku.
JM
Gorišnica - Duplek 4:3 (37:30)
-60 kg: brez nasprotnika - Aljaž Čeh 0:1 (0:10) -66 kg: Simon Mohorovič - Demijan Lesjak 1:0 (10:0) -73 kg: brez nasprotnika - Gregor Kocmut 0:1 (0:10) -81 kg: Branko Kralj - Uroš Tajhman 0:1 (0:10) -90 kg: Denis Rus - Jan Perša 1:0 (10:0) -100 kg: Denis Imamovič - Aljaž Petrič 1:0 (10:0) +100 kg: Damjan Fras - Gregor Kranjc 1:0 (7:0)
Gorišnica - Olimpija 2:4 (10:40)
-60 kg: brez nasprotnika - David Kukovec 0:1 (0:10) -66 kg: Simon Mohorovič - Andraž Jereb 0:0 (0:0) -73 kg: brez nasprotnika - Sašo Jereb 0:1 (0:10) -81 kg: Branko Kralj - Gašper Jerman 0:1 (0:10) -90 kg: Denis Imamovič - Jesenko Četič 0:1 (0:10) -100 kg: Denis Rus - Igor Spasojevič 1:0 (5:0) +100 kg: Damjan Fras - Žan Logar 1:0 (5:0)
Vrstni red po 1. turnirju:
1. Z dežele Sankaku, 2. Impol, 3. Olimpija - vsi 4 točke, 4. Gorišnica, 5. Šiška, 6. Branik Broker - vsi 2 točki, 7. Duplek, 8. Železničar, 9. Acron Slovenj Gradec - vsi 0 točk.
Kung fu • Tekmovanje v BiH
Zmaga Potrča v Doboju
Minuli vikend je v bosanskem mestu Doboj potekalo močno mednarodno tekmovanje v kung fu - san-da, in sicer full sanda (dovoljeni vsi udarci z rokami in nogami s polno močjo, rokoborba, rušenja ter vsi možni meti) z modificiranimi pravili - zraven vseh dovoljenih udarcev in metov so bili dovoljeni še udarci s koleni, borci pa so se borili z odprtimi MMA-rokavicami. Tekmovalni kung fu - sanda pri nas še ni prepoznaven, drugod po svetu, tudi na Balkanu, pa je zelo popularen.
Omenjenega turnirja sta se udeležila člana Kung fu kluba Ptuj Mitja Potrč in Tomi Hojnik. Prikazala sta
odlične borbe ter v močni konkurenci dosegla odlične rezultate. Potrč je v kategoriji do 63 kilogramov med člani zmagal, medtem ko je bil Tomi Hojnik v kategorijo do 70 kilogramov med mladinci drugi. Omenjena rezultata sta vsekakor plod dobrega dela in priprav pod vodstvom Karla Šau-perla, glavnega trenerja v klubu. Ob odličnih rezultatih v BiH lahko izpostavimo tudi vpoklic Bojana Kujavca v slovensko člansko reprezentanco, ki se bo med 22. in 29. oktobrom udeležila svetovnega prvenstva WAKO v Skopju, kjer bodo potekali boji v naslednjih disciplinah: K-1 rules, Low Kick in Kick Light. Kujavec se bo boril v K-1, to pa bo za mladega tekmovalca največji tekmovalni izziv do sedaj.
DB
Šah • Evropski klubski pokal
Ptujski sahisti nastop končali z zmago
V soboto se je v Rogaški Slatini zaključil evropski klubski šahovski pokal, ki je bil največji šahovski dogodek v Sloveniji po letu 2002, ko je Bled gostil šahovsko olimpijado. V konkurenci 62 moških ekip so se dokaj uspešno borili tudi člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki so v zadnjem, sedmem kolu gladko, s 4:2, premagali ekipo Glasinac Sokolac iz Bosne in Hercegovine. Zmagala sta Danilo Polajžer in Robert Roškar, medtem ko so Aleksander Beljavski, Du-ško Pavasovič, Jure Borišek in Gregor Podkrižnik remi-zirali.
Poročali smo že, da so bili Ptujčani prijetno presenečenje, saj so po zmagi v prvem kolu nekoliko nepričakovano zmagali tudi v drugem, kjer so bili boljši od španske ekipe Taldea, ki je bila v povprečju boljša za 100 ratinških točk. Sledil je poraz proti lanskim zmagovalcem iz Rusije, ki so
bili tokrat tretji nosilci, ob koncu pa so osvojili 4. mesto. To pa jim ni vzelo poguma in osvojitve novih dveh točk v četrtem kolu proti ekipi Zuricha. Tako so s šestimi točkami zasedali odlično 16. mesto. Sledila sta dva poraza. Najprej proti ruski ekipi Ugra, ki je ob koncu osvojila 8. mesto, ter nato še proti večnemu tekmecu, ekipi ŽŠK iz Maribora, kar jih je uvrščalo na 34. mesto. Želja po zmagi v zadnjem kolu je bila še toliko večja, saj bi na ta način realizirali zastavljen cilj, uvrstitev okrog 22. mesta, kar je bil njihov začetni rating. Z osvojenimi osmimi točkami in končnim 24. mestom jim je to tudi uspelo. Ekipe od 16. do 27. mesta so sicer vse zbrale 10 meč točk, o končni uvrstitvi so odločale šahovske točke.
»Imeli smo težke tekmece in glede na to, da smo igrali ves čas prvenstva v enaki zasedbi, brez rezerv, sem izredno zadovoljen tako z igro kot uvrstitvijo naše ekipe. Vsi od prvega do zadnjega smo pokazali pravo
Foto: arhiv SZS
Ptujčani v srečanju z rusko ekipo Ugra
borbenost. Morda bi lahko iztržili še kakšen remi ali točko več, kar bi nas po lestvici pomaknilo za nekaj mest višje. Če pa vemo, da so za nami ostale ekipe, ki so bile po začetnem ratingu daleč pred nami, je to za našo ekipo velik uspeh,« ob koncu tekmovanja ni skrival zadovoljstva predsednik ŠD Tehcenter Ptuj in kapetan ekipe MM Danilo Polajžer. Slednji je k uspehu ekipe dodal tri točke, po tri točke sta dodala še Gregor Podkrižnik in Robert Roškar, po 3,5 Aleksander Beljavski in Duško Pavasovič, najboljši v ptujski ekipi in edini neporažen pa je bil s 4,5 točke Jure Borišek. Slednji je bil s sedmim mestom na tretji šahovnici tudi najbo-
lje uvrščeni Ptujčan na posameznih šahovnicah. Na prvi šahovnici je bil Aleksander Be-ljavski 11., Duško Pavasovič na drugi 22., Danilo Polajžer na četrti 24., Gregor Podkrižnik na peti 20. in Robert Roškar na šesti 15.
Na vrhu sta bili na koncu dve ruski ekipi, ki sta imeli v svojih vrstah po osem velemojstrov.
Silva Razlag
Končni vrstni red: 1. S. Petersburg 13 meč točk (31,5 šahovskih), 2. Socar 12 (31,5) (obe Rusija), 3. Team Novy Bor (Češka) 11 (31,5) ... 12. ŽŠK Maribor 10 (26) ... 24. ŠD Te-hcenter Ptuj 8 (20) ... 32. Radenska Pomgrad 7 (19) itd.
Kegljanje • 1. B SKL (ž), 3. SKL - vzhod (m)
Dekleta se čakajo na prvo, fantje do druge zmage
Tretji krog je prinesel ptujskim kegljavkam in kegljačem polovični uspeh. Ženske so na gostovanju pri Radenski visoko izgubile, fantje pa so v Ceršaku slavili visoko zmago. Na tekmovanje v drugem kakovostnem ženskem razredu se Ptujčanke očitno še niso povsem privadile. To po treh odigranih krogih niti ni bilo pričakovati, z večjim številom odigranih težkih srečanj pa bo prišlo tudi to. Edino zmago jim je tokrat priborila Nevenka Ko-lar.
V 3. moški ligi se je 3. krog za igralce Ptuja zelo dobro iztekel in iz Ceršaka se vračajo z dvema točkama. S tema so se utrdili pri vrhu, čeprav so razlike med ekipami zaenkrat še minimalne. Dve zmagi v treh
krogih sta vendarle dobra osnova za ambiciozno nadaljevanje.
1. B liga (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Radenska - Drava Deta Center 7:1, Slovenj Gradec - Lanteks II. 1:7, Gorica -Impol 4:4, Miklavž - Šoštanj 6:2, Trebnje I. - Novo Mesto 8:0.
1.	LANTEKS II.	3	3 0 0 6
2.	MIKLAVŽ	3	3 0 0 6
3.	TREBNJE I.	3	2 0 1 4
4.	RADENSKA	3	2 0 1 4
5.	GORICA	3	1113
6.	IMPOL	3	1113
7.	SLOVENJ GRADEC 3	1 0 2 2
8.	ŠOŠTANJ	3	10 2 2
9.	DRAVA DETA CENTER3 0 0 3 0
10.	NOVO MESTO 3 0 0 3 0
RADENSKA - DRAVA DETA CENTER 7:1 (3165 - 3050)
DRAVA DETA CENTER PTUJ:
Krušič 516, Fridl 532, Kolar 549, Planinc 235 - Kozoderc 253, Kram-berger 473, Bombek 492
3. liga - vzhod (m)
REZULTATI 3. KROGA: Ceršak
11.	- Drava Deta Center Ptuj 1:7, Gašper - Petrol 4:4, Prepolje - Rile Servis 6:2, Radenska - Konjice 6:2, Nafta - Lokomotiva 8:0.
1.	NAFTA	2
2.	DRAVA DETA CENTER3
3.	PREPOLJE
4.	PETROL
5.	CERŠAK II
6.	GAŠPER KOROTAN
7.	KONJICE
8.	LOKOMOTIVA
9.	RADENSKA
10.	RILE SERVIS
0
CERSAK - DRAVA DETA CENTER PTUJ 1:7 (3081 - 3211)
DRAVA DETA CENTER: Murko 522, Vogrin 541, Arnuš 548, Žnida-rič 501, Premzl 568, Čeh 531
Danilo Klajnšek
Tenis • Kidričevo open
Od 28. 8. do 3. 9. je na teniških igriščih Teniškega centra Kidričevo potekal že 24. turnir Kidričevo open. Gre za tradicionalni turnir, ki vsako leto zbere teniške igralce od blizu in daleč. Letošnjemu turnirju je bilo naklonjeno tudi vreme, saj je nevihta le en večer krojila usodo tekmovanja. Prizadevni organizatorji so tekmovanje, na katerem je nastopilo okrog 60 tekmovalcev, pretežno s Štajerske, razdelili v tri kate-
gorije. Tako se je tekmovalo v kategoriji do 35 let, nad 35 let in v kategoriji dvojic (kjer je moral par skupaj imeti vsaj 60 let). V zanimivih in kvalitetnih bojih je v kategoriji do 35 let slavil Alen Horvat, v kategoriji nad 35 let pa Gorazd Gojčič, medtem ko je v dvojicah slavila bratska naveza Alen in Žan Horvat. Tudi letošnji turnir je kot tudi večina preostalih lepo uspel, organizatorji pa že kujejo načrte za jubilejno, že 25.
Izidi OP Kidričevo 2011: Do 35 let, polfinale:
Alen Horvat - Urh Krajnc Domlter 6:4, 6:3, Matej Rus - Črto Gobec 7:6, 6:4.
Finale: Alen Horvat - Matej Rus 7:5, 3:6, 6:1. Nad 35 let, polfinale:
Gorazd Gojčlč - Tomaž Klajderič 6:3, 6:3, Bojan Kocjan - Igor Horvat 7:5, 7:6.
Finale: Gorazd Gojčlč - Bojan Kocjan 6:1, 6:2. Dvojice, finale: Alen Horvat, Žan Horvat - Milan Kolarič, Matej Rus 9:3.
izvedbo, ki bo v Kidričevem prihodnje leto, obenem pa se zahvaljujejo vsem sponzorjem
in donatorjem, ki so omogočili izvedbo OP Kidričevo 2011.
tp
Judo • Pokal Oplotnice
V soboto, 24. septembra, je v Oplotnici potekalo tradicionalno judo tekmovanje Pokal Oplotnice. Na njem so nastopili tudi mladi tekmovalci JK Gorišnica, JK Drava Ptuj in JK Ljutomer.
Gorišničani tokrat med mlajšimi dečki niso dosegli odmevnih rezultatov: Aleksander Brumen je osvojil 5. mesto (do 34 kg), Rok Veselič 9. v kategoriji do 42 kg, Miha Vinkovič pa 7. v kategoriji do 60 kg. Pri cicibanih je Filip Laura zasedel 2. mesto v kategoriji do 50 kg.
JK Drava sta med cicibani zastopala Jure Vogrin in Jan Hodžar. Prvi je v kategoriji do nad 50 kg osvojil 3. mesto, drugi pa v kategoriji do 46 kg, 5. mersto.
Na tekmovanju so zelo dobre rezultate dosegli mladi tekmovalci Ljutomera. Gašper Rudolf je v kategoriji do 42 kg osvojil 1. mesto, Teja Kapun (-46 kg) je bila druga, tretje mesto pa so osvojili Teo Kapun (-30 kg), Valentina Osterc (-32 kg) in Tara Habjanič (-36 kg).
JM, NŠ
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zavrč slavil po »hattricku« Veselica
3. SNL - vzhod: le še
Dravograd vsaj delno sledi Zavrču
Sedmi krog bi lahko razdelili na dva dela. Prvi del je bil odigran v soboto (3 tekme), strelci pa so bili zelo razpoloženi, medtem ko je na štirih nedeljskih srečanjih padlo manj zadetkov kot dan poprej. Pravo »goliado« so videli gledalci v Slovenski Bistrici, kjer so domačini s 3:4 klonili proti Dravogradu, ki je tako znova potrdil smele napovedi pred prvenstvom o borbi za najvišja mesta. Zavrč je z nekaj težavami v prvem polčasu ugnal Čardo, ki počasi izgublja stik z vrhom, medtem ko so Stojnčani znova razočarali svoje pristaše, tokrat jih je s slogom Barcelone ugnal Tehnostroj Veržej. Ekipi, ki zasedata mesta pod vrhom tabele, Malečnik in Kovinar iz Štor, sta re-mizirala 2:2, v prekmurskem obračunu pa je ekipa Tromejnika v gosteh ugnala Odrance. Zadnji na lestvici, Grad, je doma izgubil proti Zrečam, medtem ko je zaenkrat letošnje presenečenje lige Rakičan na domačem terenu doživel pravo blamažo proti Palomi (0:5), za katero je zadetek dosegel Ptujčan Gregor Sluga, ki je nekoč nastopal tudi za Dravo.
REZULTATI 7. KROGA: Čarda -Zavrč 2:5 (2:3), Stojnci - Tehnostroj Veržej 1:3 (1:0), AHA EMMI Bistrica
-	Koroška Dravograd 3:4 (1:3), Rakičan - Paloma 0:5 (0:2), Odranci
-	Tromejnik G Kalamar 1:2 (0:1), Malečnik - Kovinar Štore 2:2 ( 1:0), Grad - Zreče 1:2 (1:1).
1.	ZAVRČ	7	7	7	0	23:5	21
2.	K. DRAVOGRAD	7	4	3	0	15:9	15
3.	MALEČNIK	7	3	2	2	13:11	11
4.	TEH. VERŽEJ	7	3	2	2	12:11	11
5.	KOVINAR ŠTORE 7	3	1	3	13:14	10
6.	ČARDA	7	3	13	12:13	10
7.	ZREČE	7	3	1	3	9:12	10
8.	ODRANCI	7	3	0	4	11:13	9
9.	RAKIČAN	7	2	3	2	13:16	9
10.	TROMEJNIK 7	3 0 4	12:16	9
11.	A. E. BISTRICA 7	3 0 4	14:19	9
12.	PALOMA 7	2 0 5 12:9	6
13.	STOJNCI 7	2 0 5	11:16	6
14.	GRAD 7	115	10:15	1
ČARDA - ZAVRČ 2:5 (2:2)
STRELCI: 0:1 Murat (1), 0:2 Ma-rinič (7), 1:2 Mauko (38), 2:2 Atana-sov (41), 2:3 Veselič (62), 2:4 Veselič (77), 2:5 Veselič (90).
ZAVRČ: Golob, Gabrovec (od 50. Letonja), Lenart, Murko, Rumež (od 80. Filipovič), Darmopil, Šnajder, Fri-dl, Murat, Matjašič (od 58. Veselič), Marinič. Trener: Miran Emeršič
Nogometaši Zavrča so slavili še sedmič zapored; tokrat so se z zmago vrnili s težkega gostovanja v Pre-kmurju. Na težkem, slabo pripravljenem igrišču v Martjancih so gostje odlično začeli in že v 7. minuti vodili z 0:2. Domačini so nato v zaključku prvega polčasa izid poravnali. Tudi v začetku drugega dela igre Zavrčani niso mogli razviti svoje značilne igre in šele vstop Veseliča v igro je spremenil potek dogodkov. Najprej je po sijajni podaji Fridla dosegel svoj prvi zadetek že po nekaj minutah igre, nato pa je napadalec, ki se je Zavrču priključil v zaključku prestopnega roka, zadel še dvakrat. Za gostujoče moštvo zaradi kazni kartonov ni nastopil Denis Kuserbanj.
STOJNCI - TEHNOSTROJ VERŽEJ 1:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Janžekovič (2), 1:1 Kocuvan (69), 1:2 Fajdiga (73), 1:3 Karnet (82).
STOJNCI: Veselič, Fridauer, Dra-škovič, Dugolin, Golob, Janžekovič, Pregelj (od 34. P. Meznarič), Kokot, Magdič (od 57. Magdič), Milošič (od 67. S. Meznarič), Ljubec. Trener: Boris Klinger
Nogometaši Stojncev so v lepi, sončni nedelji pred blizu 150 gledalci doživeli grenak poraz proti ekipi Tehnostroja iz Veržeja, ki jih
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič (Zavrč) je za dosego treh zadetkov proti Čardi potreboval le dobrih 30 minut igre.
je potisnil na predzadnje mesto na prvenstveni lestvici. Domačini so sicer pričeli odlično in povedli že v 2. minuti, ko je bil po kotu Dugolina v gostujočem kazenskem prostoru najvišji Janžekovič in je s strelom z glavo rumeno-črne popeljal v vodstvo. To pa je bilo na žalost tudi vse, kar so v nedeljo pokazali Stojnčani. Gostje so po prejetem zadetku prevzeli pobudo in z igro kratkih podaj medlim domačinom povzročali veliko težav. Kljub vsemu si do konca prvega dela igre ne ena ne druga ekipa nista priigrali resnejših priložnosti. Gostje so bili podjetnejši tudi v drugem polčasu, vendar s to razliko, da so svojo premoč kronali v obliki treh zadetkov. V razmiku štirih minut sta bila uspešna Kocuvan in Fajdiga, Karnet pa je pozneje dokončal delo. V dresu gostov iz Pomurja se je predstavil Aljoša Fe-konja, ki je bil pred tem član ptujske Drave. Tako so Stojnci doživeli boleč poraz doma, ki jih je pahnil v nemirne vode. Znaka za alarm sicer še vedno ni, toda »kanarčki« bodo morali v svoji igri marsikaj izboljšati, če bodo želeli priti na tista mesta, kamor spadajo; to je zgornja polovica lestvice. Kakovost za to vsekakor imajo.
Tadej Podvršek
AHA EMMI BISTRICA -KOROŠKA DRAVOGRAD
3:4 (1:3)
STRELCI: 1:0 A. Stegne (10), 1:1 Kus (12), 1:2 Korošak (19), 1:3 Ko-rošak (36), 1:4 Ljubanič (56), 2:4 Obrovnik (76), 3:4 Ploj (89)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Frelih, Hren (od 70. Danilovič), Korošec, Hočevar (od 46. Ramot), Mlinar (od 75. Hrušman), Razboršek, Obrovnik, A. Stegne, Ploj, Avguštin. Trener: Igor Vorih.
Štajerska liga:
NŠ Drava uspešna na Teznem
Tudi po odigranem sedmem krogu se na vrhu prvenstvene razpredelnice nahajajo nogometaši iz Šmarja pri Jelšah, ki so v soboto premagali Podvince. Zvesto jim na drugem mestu sledi Tehnotim Pesnica, ki je bila tokrat uspešna v Limbušu. Tik za njima je ptujska Drava, ki je bila tokrat prepričljiva na Teznem v Mariboru. Ormožani so v Rušah doživeli svoj peti prvenstveni poraz. Od 42. minute naprej so igrali z igralcem manj, saj je takrat njihov vratar prejel rdeči karton. Kljub temu so v tem času dosegli dva zadetka.
Boč je po dolgem času osvojil svojo drugo točko. Najbolj veseli sodnikovega dodatka pa so bili tokrat v Krškem; njihovi nogometaši so namreč v zadnjih trenutkih igre dosegli zmagoviti zadetek.
REZULTATI 7. KROGA: Šmarje pri Jelšah - Podvinci Betonarna Kuhar 3:1 (1:1), Tezno Maribor - NŠ Dra-
va Ptuj 0:4 (0:3), Pohorje - Carrera Optyl Ormož 3:2 (2:0), Boč Poljčane
-	Koroške Gradnje 0:0, Marles hiše
-	Tehnotim Pesnica 0:2 (0:1), MU Šentjur - Šoštanj 4:3 (3:2), Krško B
-	Peca 3:2 (2:2)
1.	ŠMARJE PRI J. 7 6 1 0 24:6 19
2.	T. PESNICA 7 5 2 0 21:6 17
3.	NŠ DRAVA PTUJ 7 5 1 1 19:8 16
4.	MARLES HUŠE 7 4 1 2 9:7 13
5.	PODVINCI B. K. 7 4 0 3 17:12 12
6.	ŠOŠTANJ 7 3 2 2 15:8 11
7.	PECA	7 3 1 3 9:13 10
8.	POHORJE 7 3 0 4 13:15 9
9.	MU ŠENTJUR 7 3 0 4 13:19 9
10.	KOROŠKE GR. 7 2 2 3 9:11 8
11.	KRŠKO B 7 2 0 5 6:13 6
12.	TEZNO MB 7 1 1 5 7:19 4
13.	C. O. ORMOŽ 7 1 1 5 6:26 4
14.	BOČ POLJČANE 7 0 2 5 4:15 2
ŠMARJE PRI JELŠAH -PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Asllanaj (18), 1:1 D. Petrovič (44. z 11 m), 2:1 Vraničar (76), 3:1 Vraničar (90) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, A. Toplak (od 79. Juršek), Topolovec, Marinič, Lah, Belšak, Po-žegar (od 68. Svržnjak), D. Petrovič, R. Petrovič (od 60. Kokol), M. Toplak, Vindiš. Trener: Miran Ljubec.
Gostovanje pri vodilni ekipi v Šmarjah pri Jelšah bi nogometaši iz Podvincev najraje kar pozabili. Vzrok pa ni samo poraz, ampak še vse drugo, kar se je tam dogajalo: od slabega sojenja do (pre)grobe igre domačinov. Slednje je bilo možno slutiti že kaj hitro. V 18. minuti so domačini povedli, čeprav je bil predhodno storjen grob prekršek nad Mariničem, česar sodnik ni označil kot prekršek. Očitno so se v Šmarjah odločili, da bo del njihove taktike tudi pritisk na sodnike. V zadnji minuti prvega polčasa je domači igralec več kot očitno igral z roko v svojem kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko. Podvinčani so to izkoristili in rezultat izenačili. Pred tem strelom pa je bilo veliko t. i. verbalnih dvobojev domačinov s sodnikom.
Drugi polčas so nekoliko bolje začeli gostje, ki so za nameček od 59. minute igrali z igralcem več, saj je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen domačin Stiplošek. Gostje tega niso izkoristili, še več, domačini so iz dveh hitrih protinapadov dosegli dva zadetka in se veselili zmage. Če nekatere stvari, ki ne sodijo na rob igrišča in ob njega, odmislimo, bi si gostje po prikazanem zaslužili vsaj točko, vendar ...
POHORJE -CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Cehtl (28. z 11 m), 2:0 Cehtel (43. z 11 m), 2:1 Jurčec (55), 3:1 Kolarič (81), 3:2 Štiberc (88)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Kardum, Kolarič, Babšek, Mlinarič,
Jurčec, Lah, Cimerman (od 62. Štiberc), N. Podplatnik, Strmšek, Srša (od 45. A. Podplattnik, od 70. Podgo-relec). Trener: Aleš Jurčec.
Danilo Klajnšek
TEZNO MARIBOR -NŠ DRAVA PTUJ 0:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Gril 20., 0:2 Druzo-vič 21., 0:3 Druzovič 24., 0:4 Zagor-šek 77.
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Topol-nik, Kancler, Druzovič, Gril (od 73. Kočar), Wagner (od 64. Zagoršek), Čeh, Antolič (od 82. Levanič), Ro-škar, Nežmah (od 77. Kajzer), Krajnc (od 82. Zdovc). Trener: Tomislav Gr-bavac
Nogometaši NŠ Drava iz Ptuja so se z zmago v 7. krogu v Mariboru obdržali tik pod vrhom prvenstvene lestvice Štajerske lige. Na slabem igrišču na Teznem so dvome o zmagovalcu razrešili z mini serijo v štirih minutah (od 20. do 24.), ko so kar trikrat zadeli v polno. Nato so mirno kontrolirali potek srečanja, domačim pa niso pustili niti trohice upanja na preobrat. V 77. minuti je zadel še Zagoršek in postavil končni izid srečanja 0:4.
tp
1.	liga MNZ Ptuj:
popoln preobrat Vidma v 2. polčasu
APAČE - ROGOZNICA 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Markež (63), 1:1 Hren (95. avtogol) LOVRENC - GORIŠNICA 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Muršič (27), 1:1 Pulko (78)
DORNAVA VRTNATSTVO KOVA-ČEC - BUKOVCI 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Kozel (8), 1:1 Ar-nuš (41) HAJDINA - MAKOLE 4:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Fras (21), 1:1 Sa-gadin (29. avtogol), 2:1 Gajšek (52), 3:1 Flajsinger (66), 4:1 Gaiser (73), 4:2 Fras (75)
SREDIŠČE - 1 A AVTO GEREČJA VAS 3:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Novak (18), 2:0 Lesjak (30), 3:0 Nemec (44) VIDEM - SKORBA 4:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Brodnjak (13), 0:2 Brodnjak (43), 1:2 Milošič (52), 2:2 Pal (68), 3:2 Milošič (75), 4:2 Merc (78)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -OPLOTNICA 1:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Mori (20. z 11 m), 1:1 Čerenak (24, z 11 m), 1:2 Čere-nak (42), 1:3 Strelec (80. avtogol)
18 17 16 16 13 11 8 7 6 6 5 3 3 1
2.	liga MNZ Ptuj:
štirje zadetki Jožeta Emeršiča
REZULTATI 6. KROGA: Slovenja vas - Podlehnik 1:1, Grajena - Maj-šperk 0:4, Zgornja Polskava - Haj-doše 4:5, Spodnja Polskava - Tržec 1:5, Pragersko - Cirkulane 2:4, Le-skovec - Markovci 1:3.
1.	TRŽEC	6	6	0	0 35:5	18
2.	MAJŠPERK	6	6	0	0 19:1	18
3.	CIRKULANE	6	5	0	1 25:9	15
4.	HAJDOŠE	6	5	0	1 20:16	15
5.	PRAGERSKO	6	3	12	10:6	10
6.	MARKOVCI	6	2	1	3	14:12	7
7.	SP. POLSKAVA	6	2	1	3	7:12	7
1. HAJDINA	7	6	0	1	20:11
2. SREDIŠČE	7	5	2	0	19:5
3. OPLOTNICA	7	5	1	1	18:7
4. VIDEM	7	5	1	1	18:7
5. 1 A. GER. VAS	7	4	1	2	17:10
6. PODVINCI A. P.	7	3	2	2	19:13
7. BUKOVCI	6	2	2	2	11:11
8. MAKOLE	7	2	1	4	10:20
9. APAČE	6	1	3	2	11:12
10. GORIŠNICA	7	1	3	3	10:13
11. DORNAVA V. K 7		1	2	4	10:16
12. ROGOZNICA	7	0	3	4	5:11
13. LOVRENC	7	0	3	4	1:12
14. SKORBA	7	0	1	6	8:26
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
PARI 3. KROGA (SREDA, 5. 10.): Mercator Tenzor Ptuj - Burja (ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt), GEN I Zagorje - Krka in Naklo Tržič -Celjske mesnine.
Srečanja Krim Mercator - Piran 45:23 (21:11), Olimpija - Antrum Sežana 26:31 (12:11) in Mlinotest Ajdovščina - Veplas Velenje 22:19 (10:7) so že bila odigrana.
Judo • 1. SJL
2. KROG, SREDA, 5. 10.: Ljubljana: Šiška, Z'dežele Sankaku, Gorišnica Maribor: Železničar, Duplek, Slovenj Gradec Slovenska Bistrica: Impol, Branik Broker, Olimpija
Karting • V soboto zaključek sezone v Hajdošah
Na kartodromu v Hajdošah bo v soboto še zadnja letošnja dirka za državno in pokalno prvenstvo Slovenije. Organizator je aMd Ptuj, ki bo poskušal tekmovalcem in obiskovalcem ponuditi najboljše možne pogoje za tekmovanje in spremljanje dirke.
Z našega območja bodo nastopili dirkači iz dveh klubov: AMD Ptuj in AMD Hajdina. Najbližje 1. mestu je Vid Pšajd (AMD Hajdina), ki v tekmovanju za državno prvenstvo vodi, v pokalnem tekmovanju pa je drugi. Zanimiva in atraktivna bo tudi vožnja v kategoriji Masters, ki jo zaradi večjega števila voznikov s ptujskega območja radi poimenujemo kar »naša« dirka.
Košarka • KK-KŠ Haloze
Košarkarski klub košarkarska šola (KK-KŠ) Haloze vabi fante letnikov 2002 do 2004, da se jim pridružijo. Vpišejo se lahko na internetni strani kluba - www.kkhaloze.com ali na tel. št. 031 683 357 (Branko).
JM, DK
Izpopolnjevalni praktični seminar za trenerje
V torek, 4. oktobra, bo od 15.30 dalje na Mestnem stadionu na Ptuju potekal izpopolnjevalni praktični seminar za trenerje. Tema seminarja je »Tehnično-taktična priprava reprezentance Slovenije na tekmo z reprezentanco Srbije«, vodil pa ga bo selektor Matjaž Kek s pomočnikom Milanom Miklavičem. Demonstratorji bodo igralci članske reprezentance Slovenije.
Gre za centralni seminar za vse slovenske trenerje - udeležilo naj bi se ga okoli 1000 trenerjev iz vse Slovenije! Seminar organizira Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) v sodelovanju z DNT Ptuj. V okviru ZNTS deluje v Sloveniji devet društev trenerjev, toliko je Medobčinskih nogometnih zvez. Skupno je včlanjenih 1400 trenerjev, ki imajo za leto 2011 licenco, ki so si jo pridobili na izpopolnjevalnih seminarjih za trenerje PRO, A, B in C. Udeležba na seminarju prinaša 20 točk za pridobitev licence v letu 2012.
JM
8.	PODLEHNIK 6 1 2 3 7:11 5
9.	SLOVENJA VAS 6 1 2 3 5:10 5
10.	LESKOVEC 6 1 0 5 4:21 3
11.	ZG. POLSKAVA 6 0 1 5 8:31 1
12.	GRAJENA 6 0 0 6 2:22 0 GRAJENA - MAJŠPERK 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Bezjak (37), 0:2
Gajšek (73), 0:3 Tominc (78), 0:4 Tominc (84)
SLOVENJA VAS - PODLEHNIK 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Vrečar (53), 1:1 Kumer (59)
SPODNJA POLSKAVA - TRŽEC 1:5 (0:4)
STRELCI: 0:1 R. Pečnik (8), 0:2 J. Emeršič (13), 0:3 J. Emeršič (35), 0:4 J. Emeršič (44), 1:4 Krajnčič (48), 1:5 J. Emeršič (85. iz 11-m)
ZGORNJA POLSKAVA - HAJDOŠE 4:5 (3:0)
STRELCI: 1:0 U. Klajderič (2), 2:0 M. Klajderič (23), 3:0 Senc (38), 3:1
Aleksander Koželj, strelec zmagovitega zadetka za Hajdoše
Pompa (47), 4:1 U. Klajderič (48), 4:2 Trlep (60), 4:3 Pompa (71), 4:4 Drevenšek (73), 4:5 Koželj (90)
PRAGERSKO - CIRKULANE 2:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Klajderič (14), 0:2 Kelc (25), 0:3 Kelc (39), 1:3 Krajnc (48), 2:3 Haložan (85), 2:4 Plemeniti (89)
Veteranski ligi
VETERANI 40
REZULTATI 5. KROGA: Podvinci
-	Ormož 2:5, Tržec - Podlehnik 1:0, Gorišnica - Markovci 2:1, Leskovec
-	Pragersko 75 3:2, Lovrenc - Zgornja Polskava 0:0.
1.	ORMOŽ 5 4 1 0 12:6 13
2.	ZG. POLSKAVA 5 4 10 10:4 13
3.	PRAGERSKO 75 5 3 1 1 17:11 10
4.	LESKOVEC 5 3 0 2 6:5 9
5.	MARKOVCI 5 2 1 2 9:7 7
6.	GORIŠNICA 5 2 0 3 7:7 6
7.	PODLEHNIK 5 1 1 3 4:6 4
8.	TRŽEC 5 1 1 3 8:13 4
9.	LOVRENC 5 0 2 3 4:8 2
10.	PODVINCI 5 0 1 4 7:17 1 VETERANI 35
REZULTATI 5. KROGA: Hajdina -Videm 3:1, Borovci - Dornava 3:0, Pohorje Oplotnica - Polskava 0:2, Cirkulane - Skorba 1:4, Grajena -Boč 3:2.
1.	BOROVCI 5 4 1 0 18:6 13
2.	HAJDINA 5 4 0 1 16:4 12
3.	VIDEM 5 4 0 1 16:6 12
4.	POHORJE - OPL. 5 3 0 2 9:7 9
5.	GRAJENA 5 2 1 2 5:12 7
6.	SKORBA 5 2 0 3 11:11 6
7.	CIRKULANE 5 1 3 1 8:8 6
8.	DORNAVA 5 1 1 3 3:12 4
9.	POLSKAVA 5 1 0 4 6:11 3
10.	BOČ 5 0 0 5 3:18 0
Danilo Klajnšek
Ptuj • Drugi turistični forum
Najprej bodo pometli pred svojim pragom
V MO Ptuj je bilo ob letošnjem svetovnem dnevu turizma več aktivnosti. Tako so se turistični ponudniki MO Ptuj in gosti sestali na drugem turističnem forumu, pripravili pa so tudi svečano srečanje turističnih ponudnikov Ptuja, predstavnikov MO Ptuj z županom Štefanom Čelanom na čelu in medijev. Pripravila jih je MO Ptuj v sodelovanju s hotelom Mitra.
Udeleženci so pregledali stanje na področju turizma v letošnjem letu, ki je spodbudno, prav tako pa tudi nekatere kazalnike turističnega prometa v letih 2009 in 2010, prav tako pa tudi uresničevanje aktivnosti pri vzpostavljanju Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije (RDO), katere prvi paket gre v prodajo 4. oktobra v City parku v Ljubljani. V letu 2012 pa je predvidena prodaja drugih ponudbenih turističnih paketov še v Gradcu in Zagrebu. Za pristop v RDO se je doslej izreklo 28 občin in 15 gospodarskih subjektov.
Kljub krizi se bo ptujsko turistično leto 2011, kot vse kaže, pozitivno izteklo. V Termah Ptuj so v prvih osmih mesecih imeli za 7 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju prejšnjega
leta, nočitev pa je bilo več za 4 odstotke. Počasi pa se podaljšuje tudi doba bivanja gostov, kar je v največji meri posledica bivanja številnih skupin športnikov, ki prihajajo na Ptuj za 14 dni na priprave. Kot pojasnjuje direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, letošnje povečanje števila gostov in nočitev pomeni približevanje dosežkom sezone 2008, odprli pa so se nekateri novi trgi, kot so slovaški, češki, poljski, ki bo v naslednjih desetih letih prav gotovo prevladujoči tranzicijski tok, ki vodi tudi do stacionarnih gostov. Rezultatom iz leta 2008, ki je bilo, kar zadeva turizem, izjemno leto, se približujejo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Z letošnjim obiskom so zadovoljni tudi v hotelu Mitra, povečanje je skoraj 50-odstotno, res pa je, da so izhajali iz niz-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra, ki je nosilka projekta RDO, in Dejan Podgoršek, strokovni sodelavec projekta
ke osnove. Kot pravi Peter Vesenjak, imajo opraviti z dobrimi gosti, ki v našem okolju odkrivajo zgodovi-
no, kulinariko in enologi-jo. Tranzit je velika ptujska priložnost, zato je nerazumljivo, da še vedno ni turi-
Moškanjci • Drugo tekmovanje modelarjev
Akrobati ponovno v zraku
Zadnji septembrski konec tedna so se na letališču v Moškanjcih zbrali tekmovalci v akrobatskem letenju z radijsko vodenimi modeli. Svoje znanje so pomerili v dveh disciplinah: v t. i. sport programu in v F3 A-programu.
Organizator drugega tovrstnega tekmovanja je bila modelarska sekcija Aerokluba Ptuj, katerega član je tudi Jože Kramberger, ki je povedal: „Kategorija sport programa je v bistvu vstopna disciplina za vse pilote. Tekmovalci v tej kategoriji so tekmovali z maketami in polmaketami akrobatskih letal. Modeli letal so lahko dosegali 2,6 metra preko kril in največ 20 kilogramov teže, najmočnejši motor pa je imel 200 ccm prostornine. Druga kate-
gorija, F3 A, pa velja za najtežjo v takšnih tekmovanjih. Leti se po pravilih posebnega Evropskega akrobatskega programa, modeli letal v tej kategoriji pa so namenska akrobatska leta s predpisano velikostjo dvakrat dva metra."
Lepo vreme je na moškanj-sko letališko pisto zvabilo precej tekmovalcev iz vse Slovenije in še več ljubiteljev ter radovednežev, ki so lahko uživali ob letalskih akrobacijah.
Poseben aplavz pa sije zaslu-
žil akrobatski pilot Peter Pod-lunšek z letalom Extra 330, ki je nad glavami publike izvedel prav neverjetne figure.
Tekmovalci so se v svojih kategorijah pomerili vsak s po tremi leti, trije sodniki pa so ocenjevali izgled, natančnost in enakomernost izvedenih figur v zraku. Na koncu je v kategoriji sport zmagal Adam Petrin iz Hrvaške, drugi je bil Jože Kramberger iz Ptuja (AK) in tretji njegov klubski sotek-movalec Gregor Urbančič.
Tekmovalci v akrobatskem letenju s svojimi radijsko vodenimi modeli; med njimi (četrti z leve) je tudi sloviti slovenski akrobatski pilot Peter Podlunšek iz Murske Sobote, ki se uvršča med najboljše akrobatske pilote v svetu.
Prve tri zmagovalne stopničke v kategoriji F3 A pa so zasedli tekmovalci iz Ljubljane: zmaga je šla v roke Robertu Logarju, drugi je bil Uroš Lenič in tretji Timotej Mencin.
Čeprav nepoznavalci menijo, da za tovrstna tekmovanja ni potreben kakšen poseben trening, se krepko motijo: „Prav nasprotno; za posamezno tekmovanje je treba vložiti ogromno prostega časa. Pred uspešno tekmo posamezni tekmovalci letijo tudi cel teden po 10 letov vsak dan. Ob tem pa ni zanemarljiv še podatek, da cene modelov, ki smo jim bili priča na tekmovanju, segajo tudi do 5000 evrov, kar je za posameznika seveda nemajhen finančni vložek," je še povedal Jože Kramberger po tekmovanju, ki ga je ocenil kot uspešno izvedenega, za kar imajo ob njem veliko zaslug še Gregor Urbančič in predsednik modelarske sekcije AK Viktor Zamuda.
Dodal je še, da želijo tekmovanje utrditi kot tradicionalno, zato ga bodo organizirali tudi naslednje leto. Sicer pa še napovedujejo, da bodo do sredine oktobra na moškanj-skem letališču pripravili t. i. aerozaprego radijsko vodenih modelov.
SM
stičnih tabel za Ptuj na avtocesti in magistralnih cestah, čeprav se zanje skupaj z MO Ptuj borijo že od leta 2003, DARS in DRSC prihajata z vedno novimi pripombami, tudi glede vsebine oziroma zapisov na tabli, kot da bi šlo za njuno „ponudbo" in ne za turistično, čeprav postavljanje na drugi strani drago zaračunavajo, je takšno ravnanje nerazumljivo. Ptuj ima zelo zanimivo tranzi-cijsko lego med Budimpešto, Dunajem, Jadranom, Salzburgom in Benetkami, zato svoje priložnosti v nobenem primeru ne bi smeli izpustiti. Povečati bo treba kulinarično ponudbo v starem mestnem jedru, ker je je premalo, to pa je povezano z vlaganji in tudi tveganjem ponudnikov. Špico v obisku Ptuja predstavljata julij in avgust, še vedno pa so velike rezerve pri prvih mesecih leta, januar in februar, kot tudi v novembru in decembru, četudi je se-zonskost obiska posledica lege destinacije, mesto pa bi po besedah predsednika TD Ptuj Petra Pribožiča moralo več narediti tudi pri privabljanju ponudnikov iz okolja, brez katerih želenega turističnega vzpona ne bo doživel. Zaradi tega, ker je propadlo gospodarstvo, pa tudi ni več poslovnega turizma, ker tuji investitorji več ne prihajajo. S tem problemom se srečujejo tudi v drugih slovenskih mestih, brez poslovnega turizma je ostala celo prestolnica. Čeprav se na Ptuju veliko dogaja, vsaj kar zadeva prireditve, jih nekatere še vedno ne
poznajo oziroma celo ignorirajo, mesto pa bi skupaj s ponudniki moralo narediti več na sobotnem dogajanju kot tudi na samem turističnem označevanju, ki je tudi izjemno pomanjkljivo in turistov pogosto ne pripelje na želeni cilj. Veliko pripomb imajo turistični ponudniki na samo urejenost mesta, ceste niso pomet ene, park je neurejen, neurejena je cesta ob Termah, ki vodi na dravsko nabrežino, primanjkuje košev, svetil, neurejena so parkirišča, še posebej parkirišče v Dravski ulici, ki je prava sramota za Ptuj, še največ pa jih je ptujski župan Štefan Čelan slišal na sprejemu za turistične ponudnike ob svetovnem dnevu turizma, goste in medije, na račun dela mestnih redarjev, ki nimajo posluha za turistični utrip mesta, ponudnikom celo otežujejo oskrbo, bi pa po mnenju turističnih ponudnikov morali biti tisti, ki bi skrbeli tudi za red in čistočo v mestu, „ker vse vidijo". Turistični ponudniki Ptuja pa so se zavzeli tudi za večjo vidnost ptujske arheologije, za možnost ogledov spomenikov „in situ", ki da je bogata in nacionalnega pomena, a to navzven ni vidno.
V celoti gledano Ptuj potrebuje nove inovativ-ne turistične produkte, ki gradijo na doživljajih, tudi s pomočjo RDO, pri katerih je glavna tarča družina z vsemi svojimi člani. Ptujski župan Štefan Čelan je turističnim delavcem Ptuja čestital ob svetovnem dnevu turizma za njihov prispevek pri razvoju turizma v MO Ptuj in širše, obenem pa jim je predstavil svoje videnje priložnosti mesta in okolice v blagovnih znamkah Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner in Evropsko prvenstvo v košarki 2013, ki lahko znatno prispevata k povečanju turističnega obiska Ptuja in okolice.
Sicer pa so se ptujski turistični ponudniki ob naštevanju pomanjkljivosti v mestu in odprtih problemov poenotili v tem, da bodo najprej temeljito počistili pred svojim pragom, nato pa bodo prišli pred mestno oblast in zahtevali to, kar urejeno mesto mora imeti, da bo privlačno tako za domačine kot obiskovalce od drugod.
MG
Foto: SM
Ormož • Društvo rešilo psa v azil
Trpinčene živali trkajo na našo vest
Društvo za zaščito živali Ormož uradno deluje šele zelo kratek čas, a je za njimi že nekaj uspešnih akcij. Minulo soboto so se predstavljali na stojnici pred centrom Holermuos, kjer so zbirali hrano in podporne člane za svoje delovanje ter poskušali mimoidoče opozoriti na to, da marsikdo za živali ne poskrbi tako, kot bi moral. Delili so tudi brošure z uporabnimi informacijami.
Društvo ima od 12. septembra vse potrebno za svoje delovanje, so pa že od ustanovnega zbora v avgustu zelo aktivni. Kot je povedala predsednica Marjana Korotaj, so na terenu že preverili nekaj anonimnih prijav: „Prvo prijavo smo preverili v zadnjih dneh avgusta. Prijavitelj je povedal, da je kuža na prekratki verigi in da stalno joče. S kolegico Anito sva stanje preverili in lastnika opozorili, da je veriga res prekratka. Lastniki so verigo do najinega naslednjega obiska podaljšali na 5 metrov. Ob prvem obisku sva tudi ugotovili, da ima družina komaj kaj denarja za lastno preživetje, kužka pa imajo iskreno radi in zanj skrbijo po svojih močeh. Zato sva se odločili, da bomo kuž-ku in družini pomagali, zbrali smo kar nekaj hrane za kužka, igrače in hrane za fantka. Naši prošnji se je odzvalo podjetje Ekopomurje, ki je kužku darovalo novo pasjo uto, ki so jo sami tudi dostavili, saj kuža prej ni imel zavetja."
To je bil lep primer sodelovanja, ki se je končal v dobro lastnikov in živali. Drugi obisk na terenu pa je bil precej zahtevnejši. „Dobili smo prijavo, da družina že več let muči, pretepa in strada kužka. Prijavitelji so že več let opozarjali razne institucije, društva, VURS in policijo, vendar se ni nič zgodilo. Inšpektorji so bili sicer na terenu, vendar kaj hujšega niso ugotovili, kužka pa naj bi pogledali samo s ceste. Lastnik naj bi imel brikete shranjene samo za inšpektorje, kužka pa po več dni naj ne bi hranil in mu dal vode. Lastnik naj bi ga tudi pretepal in brcal. Ob našem prihodu kuža res ni imel vode, ne hrane, okrog vratu je imel verigo. Po drži in obnašanju se je videlo, da rabi hrano. Ko smo mu ponudili hrano, jo je goltal, hlastal je za hrano in se davil z briketi, tako je bil lačen. Pojedel je dve vreči bri-ketov in dve veliki konzervi in je prosil za še," je stanje na terenu opisala Marjana Korotaj. Članice društva so obvestile
Foto: arhiv društva
Rex je simpatičen kuža, ki potrebuje nov dom in dobrega lastnika.
veterinarsko inšpekcijo. Prihodnji dan je prišla na kraj inšpektorica, ki je ugotovila kar nekaj nepravilnosti. Stekel je postopek, članice društva pa so vsak dan prevozile 25 kilometrov in hodile hranit kužka s hrano, ki so jo kupile same. Kuža se jih je počasi navadil. Veterinarska inšpektorica Kozenburger je odredila odvzem kužka in trajno prepoved posedovanja psa, kuža pa je bil nato odpeljan v za-
vetišče v Mariboru. Tam so ga prostovoljke tudi obiskale in si že pridobile njegovo zaupanje, saj se je pusti božati. Rexu sedaj iščejo nov dom, najbolje pri nekom, ki ima izkušnje s psi, saj pes grdega ravnanja, ki je trajalo več let, ne more pozabiti čez noč. Na terenu so članice novonastalega društva preverile še nekaj prijav, vendar hujših nepravilnosti niso ugotovile, nekaj kužkov pa bodo še spremljale.
Na Facebook strani društva potekajo tudi licitacije raznih podarjenih predmetov znanih Slovencev. Še vedno zbirajo hrano in opremo za živali (povodce, posodice, ovratnice, sredstva proti za-jedavcem). Veseli bodo tudi rabljenih reči, ki bi jih lahko posredovali naprej, iščejo pa tudi dobrosrčneža, ki bi jim bil pripravljen podariti ali narediti kakšno pasjo uto. V društvu se zavedajo, da so časi
težki in ljudje pogosto nimajo dovolj sredstev za sebe, tako da jih tudi za živali nimajo kje vzeti. Živali so včasih enostavno v enaki stiski kot njihovi lastniki, zato jim želijo po svojih močeh pomagati
Povedali so tudi, da ljudje mučenje živali bolj poredko prijavljajo, ker si ne želijo sitnosti, saj vsak prijavljen lastnik najprej posumi, da ga je prijavil sosed ali sorodnik. Po prvem vtisu je stanje v mestu boljše kot na vasi, kjer je mogoče še marsikaj videti. Društvo samo nima nobenih pooblastil, da bi lahko ukrepalo, lahko pa obvestijo inšpekcijo ali policijo. Njihovo delo ni kaznovati, ampak živali in njenemu lastniku pomagati. Zato vedno najprej stopijo do lastnika in se poskušajo z njim pogovoriti. Če ne naletijo na razumevanje, pa se obrnejo na druge organe. Lastniki njihovo delo jemljejo resno, zato se da veliko rešiti brez prijav, s čimer so v društvu zadovoljni.
Viki Ivanuša
Cirkulane • Tretja trgatev modre kavčine
Rekordno sladko in obilno
Cirkulanska potomka mariborske najstarejše trte na svetu je bila prvi oktobrski dan spet deležna izjemne pozornosti svojih številnih oboževalcev. In ponovno se je izkazala kot odlična ljubica, saj je presegla vse dosedanje rekorde - v sladkosti, velikosti in obilnosti.
Tretja trgatev trte, ki od leta 2007 raste na hribu ob cerkvi sv. Ane, se je začela s pesmijo domačega mešanega pevskega zbora, vmes pa je bilo slišati tudi Slakove ponarodele pesmi, ki jih je na harmoniko odigral mladi Nejc Kralj. Številne zbrane na trgatvi je nato pozdravil Hanzek (Miro Lesjak), ki je tokrat prišel kar sam, brez svoje Micike, za katero je povedal, da se ji je čisto zmešalo, saj se je letos odločila, da bo doma pridelovala sama odlična vina, ki se jim reče „šampon", zato je vse dneve preživela v pogovoru s
trsi, zadnje dni pa se menda nonstop „pogučavle" še z moštom v kleti. Da bo ja vino pravi „šampon ratalo". Zato, kot je še povedal niti ne preveč nesrečni osamljeni Hanzek, je niti ni silil s seboj na trgatev ...
Za Hanzkom pa se je zvrstila cela vrsta govornikov; najprej je govoril gospodar trte in župan Janez Jurgec, ki se je za odlično rast in več kot odlično letino posebej zahvalil skrbniku trte Zvonku Arneči-ču, za njim je govoril predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVSH) Edi Hoj-nik, ki je povedal, da raste že
več potomk aninske trte pri domačih vinogradnikih in da bodo letošnji pridelek namenili za skupno vino, potem pa je govoril še Zvonko Arnečič: „Letos trgamo grozdje naše trte 13 dni prej kot lani in imamo neverjetno lepo in sončno vreme. Lani nas je tu zgoraj ob britju severnega vetra pošteno nazeblo. Lahko še povem, da je trta zdrava in da je grozdje zelo sladko." Program nagovorov je nadaljevala vinska kraljica mariborskega okoliša, sicer domačinka, Ksenja Arbeiter,
ki je med drugim povedala, da se letošnji vinski letnik že označuje kot letnik stoletja, za njo pa se je za mikrofon postavil še Ludvik Maučič - Luka in zrecitiral haloško himno.
S plejado nagovorov je zaključil poslanec Branko Ma-rinič in že nekoliko nestrpni gostje so pričakali začetek trgatve, ki je na cirkulanskem hribu vedno izvedena po posebnem in čisto določenem
protokolu: najprej sta sladko-bo grozdja pred celotno publiko preverila Jurgec in Hoj-nik ter ugotovila, da je res nadpovprečno sladko, saj je imelo med 84 in 86 oekslov. Nato pa so lahko po en grozd s trte, po zapisanem vrstnem redu, odrezali vsi eminentnejši gostje, ki so kakorkoli zaslužni za cir-kulanski grozdno ljubico.
Vsak grozd se je nato zelo natančno stehtal, tajnik DVSH Vladimir Munda pa je vse podatke do grama natančno vestno beležil. In številke so pokazale rekorde: najtežji grozd cirkulanske modre kavčine je tehtal neverjetnih 1332 gramov (lani 815 gramov), skupaj pa so trgači z nje pobrali natančno 34 grozdov (kar je sicer za tri manj kot lani). Zato pa je bila letina spet rekordno
težka, saj je trta dala kar 21.831 gramov sladkega grozdja (lani slabih 12 kilogramov). Bogatemu kupu grozdja potomke najstarejše trte so nato dodali še grozdje njenih potomk, ki ga je za skupno vino prineslo 11 vinogradnikov. Ti so, potem ko je bilo spet vse natančno stehtano in prešteto, skupaj donirali za slabih 30 kilogramov grozdja.
Medtem ko se je bogata in sladka letina počasi začela izgubljati v ročni preši, je Edi Hojnik opravil še tradicionalni zaključek trgatve z zalivanjem zadnjih treh jagod na trti, vesela družba pa se je ob pečenem kostanju in sladkem moštu posvetila ugibanju, koliko stekleničk posebnega vina bo nastalo letos ...
SM
Vsak grozd s trte je bil natančno stehtan; prav tako se je stehtalo tudi grozdje, ki so ga prinesli vinogradniki.
Letošnji absolutni rekorder v rokah skrbnika Zvonka Arneči-ča je zrasel prav na aninski trti; tehtal je točno 1332 gramov.
Takole so se ponosno postavili s svojimi najtežjimi grozdi ostali vinogradniki.
Foto: SM
Foto: SM
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (26.)
Zahodna obala
Ko človek tako potuje po Novi Zelandiji, je velikokrat razočaran nad kakšno stvarjo, o kateri z navdušenjem pripovedujejo domačini. Sicer jim ni zameriti, ker se večina njih še nikoli ni ganila z otoka in preprosto nekaterih stvari ne more primerjati, a ti njihovi superlativi so bili včasih le pretirani.
Na treking poteh so zelo priljubljena zadeva viseči mostovi, ki seveda imajo svojo nosilnost in uporabno vrednost. Pri kraju Murchinson so Kiviji zgradili najdaljši viseči most na Novi Zelandiji, dolg kar 110 metrov. To se sicer ne sliši veliko, a ko se enkrat začneš guncati na njem in te popade strah, da
boš zgrmel v globino, se ti tistih nekaj metrov do kopnega zdi cela večnost. Vstopnina je bila 5 dolarjev, in če za tiste dolarje ne bi zraven dobil še kave, bi bil res precej razočaran. Zgradili so most, ki ni bil namenjen ničemur, zgolj turistom, ki so lahko šli čez in nazaj. Na popotovanju sem velikokrat prečkal podobne mostove, ki so bili morda nekaj metrov krajši, a presneto potrebni. Ampak če se da tržiti, zakaj pa ne? Vseh pet se nas je naložilo na most in ga začelo gugati. Kot petletniki. Ni minila sekunda, že se je slišalo cviljenje z vseh strani, nek kvazi varnostnik je prihi-tel pogledat, kaj se dogaja, in še preden je odprl usta, smo
mu že naložili en kup pohval za stabilnost mostu, da se ga potem kar nismo mogli rešit, ko se je začel hvaliti tudi sam. Starejše gospe so nas samo grdo gledale, ko smo odhajali, je pa bilo med dedki mogoče ujeti kakšen odobravajoč pogled. Kiviji so face ...
Pot je počasi vodila proti zahodni obali. Ruralna pokrajina, okrašena s skoraj neverjetnim odtenkom zelene, se je počasi prevešala v sivo, skalnato barvo. Cesta se je obrnila proti jugu, proti obalni vasici Punakaiki. V tej vasici so glavna znamenitosti 'palačinkaste skale', ki so pod tisočletnimi vplivi vode in vremena izgledale, kot da bi bilo na en kup naloženo en kup palačink. Za-
Foto: Dani Zorko
Ko se Slovenci 'guncamo' na mostu.
Foto: Dani Zorko
'Palačinkaste skale' in v ozadju divja zahodna obala
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
'Palačinkaste skale' so bile daleč v preteklosti enotna skalna Rezultat tisočletnih klimatskih gmota	in geohidroloških vplivov
nimivo je, da nikjer drugje na Novi Zelandiji ni bilo mogoče najti podobnega pojava. Ker je zahodna obala dokaj divje narave, je že tako prekrasne skulpture spremljalo še spek-takularno bučanje valov ob skale. Krasno.
Zadeva, ki sem se je zelo veselil, naj bi me čakala le nekaj kilometrov naprej, v vasici Barrytown. Tam sta namreč živela nek starejši par, ki sta ročno izdelovala nože. Slišal sem, da lahko z njima preživiš ves dan, si narediš svoj lastni nož, z ročajem iz posebnega 'rimu' lesa, zraven pa dobiš tudi kosilce, naučijo te metati nože in sekire, pa še kakšna stvar bi se našla. Seveda je potrebno ves postopek tudi plačati, ampak nič ne de - itak sem potreboval nož za kampiranje in dober nož je tudi precej drag, zato sem sklepal, da ga lahko za isto ceno naredim sam, pa še bolj zanimivo je. A čakalo nas je majhno razočaranje, saj je šefe Steve zbolel in trenutno ni obratoval, mi pa tudi nismo imeli časa čakati na njegovo ozdravitev. No, pa je moje ponosno paradi-ranje z novim nožem padlo v vodo .
Vreme je bilo oblačno, a brez dežja, kar nekajkrat smo se ustavili po poti, bodisi fotografirali bodisi zgolj uživali v razgledu. Pravijo, da kjerkoli na Novi Zelandiji si, imaš največ 120 kilometrov zračne razdalje do morja. Najbrž bo res držalo, saj sem po nekaj dneh imel občutek, da je morje res vsepovsod.
Poskrbeti je bilo potrebno tudi za zaloge hrane, zato smo se ustavili v mestu Gre-ymouth (v prevodu 'siva usta', zgrajeno ob ustju Sive reke), kjer je moj Edvard kar avtomatsko peljal do Countdo-wna, kot se tu imenuje veriga trgovskih centrov. Gre za največje mesto zahodne obale, kar niti ni presenečenje, saj je pokrajina zelo gorata in skalnata, na južnem delu otoka pa ga razjedajo številni fjordi, tako da je večinoma kar nenaseljen. Na celotnem otoku, ki je približno šest krat večji od površine Slovenije, živi približno milijon prebivalcev, od tega smo jim polovico verjetno kar srečali, če ne drugače, na cesti.
Zaradi gorate in nepredvidljive notranjosti otoka proti vzhodni obali vodi le malo cest. Zanimivo je tudi, da je v državi zelo malo železniških povezav, kar gre sicer pripisati izjemno redki poseljenosti, a Kiviji so se spomnili zgraditi 'transalpsko' povezavo od Gre-ymoutha do Christchurcha na vzhodni obali. Seveda zgolj za turiste, ne zaradi potreb prebivalstva. Čeprav se mi nismo podali na to popotovanje, je bilo možno po pripovedovanju popotnikov v neki kavarni jasno razbrati navdušenje nad pokrajino in različnimi prizori, kot so kanjoni, reke, tuneli, zelenje, predvsem pa izjemna ter pestra barvitost. To je Nova Zelandija.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 4. oktober Danes goduje Franc.
Danes je svetovni dan varstva živali.
1582 so na ukaz papeža Gregorja XIII. pri štetju izpustili 10 dni, ki jih je nanesla razlika zaradi nepravilno obračunavanja sončnega leta, ter naslednji dan prešli na 15. oktober.
1669 je umrl holandski slikar in grafik Rembrandt. Bil je eden največjih slikarjev vseh časov. Zapustil je ogromno del: 600 slik, 300 bakrorezov in 1500 risb.
1824 je bila razglašena prva mehiška ustava. 1830 je razpadlo Združeno kraljestvo Nizozemska, ustanovljeno 1815 na dunajskem kongresu. Južni, večinoma katoliški del države je razglasil novo državo Belgijo.
1858 se je rodil srbski izumitelj Mihajlo Pupin. Z iznajdbo posebne Pupinove tuljave je omogočil prenos telefonskih pogovorov na velike daljave. 1892 se je rodil avstrijski krščansko-socialni avstrijski politik in državni kancler Engelbert Dollfuß. Umorjen je bil 25. julija 1934 na Dunaju pri poskusu nacističnega prevrata. Sreda, 5. oktober Danes goduje Marcel. Danes je svetovni dan učiteljev.
1713 se je rodil francoski pisatelj, filozof in urednik ter glavni pisec velike francoske Enciklopedije Denis Diderot. 1883 se je rodil francoski dramatik Charles Mere. 1908 je po 30 letih okupacije Avstro-Ogrska razglasila aneksijo Bosne in Hercegovine.
1905	sta brata Wilbur in Orvill Wright opravila z letalom rekordno dolg polet: 38 minut.
1936 se je rodil češki pisatelj in politik Vaclav Havel. 1947 so ustanovili Komunistični informacijski biro, znan kot Kominform oziroma Informbiro.
1813 so se vdali Francozi v Ljubljani, 8. oktobra pa še posadka v Trstu. Ilirskih
provinc je bilo konec.
Četrtek, 6. oktober
Danes goduje Vera.
Danes je svetovni dan bivalnega okolja.
1014 je umrl kralj Samuel, ki je osnoval močno makedonsko državo ob uporu poti bizantinski državi. Srce mu je odpovedalo, ko je zagledal svojih 14.000 oslepljenih vojakov.
1459 se je v Nürnbergu rodil pomorščak in geograf Martin Behaim, ki je izdelal najstarejši ohranjeni globus.
1846 se je rodil ameriški izumitelj George Westinghouse. Družba Westingho-use je postavila JE Krško.
1887 se je rodil švicarski arhitekt in načrtovalec mest Le Corbusier, ki je pri svojih stvaritvah združeval modernistično funkcionalnost z drznim skulptural-nim ekspresionizmom.
1889	so odprli v Parizu sloviti lokal Moulin Rouges (mulen ruž - rdeči mlin).
1927	so v New Yorku prvič predvajali prvi zvočni film z naslovom Pevec jazza. Petek, 7. oktober
Danes goduje Marko.
1571 je združeno ladjevje krščanskih držav v bitki pri Lepantu v Korintskem zalivu premagalo Turke. To je bil zadnji spopad ladij na vesla. 1879 so podpisali nemško-avstrijsko zavezništvo, ki se mu je leta 1883 pridružila še Italija. Na ta način je nemški kancler Bismark zagotovil vpliv na Avstrijo.
1928	je bil Ras Tafari okronan za etiopskega cesarja z nazivom Haile Selasie. 1938 so ustanovili v New Yorku zvezo nemških pisateljev v izgnanstvu. Častni predsednik je bil Thomas Mann.
1949	je bila ustanovljena Nemška demokratična republika.
1950	so kitajske čete zasedle Tibet. Sobota, 8. oktober Danes goduje Brigita.
1690 so Beograd zavzeli Turki. To je povezano z dogodki, ki so povzročili vir sedanjih težav, to je velike selitve Srbov na avstrijsko ozemlje in Albancev na Kosovo.
1843 so Kitajci še enkrat potrdili nankinški sporazum in privolili v razširitev trgovinskih privilegijev in pravic pripadnikom drugih narodov na njihovem ozemlju.
1856 je začela Velika Britanija drugo opijsko vojno na Kitajskem. Pridružila se ji je še Francija in zato je morala Kitajska leta 1895 podpisati mir v Tiencinu. 1864 se je rodil veliki srbski komediograf Branislav Nušič.
1890	se je rodil nemški letalski konstruktor Henrich Focke, ki je izdelal prvi uporabni helikopter.
1906	je nemški frizer Nessler v ZDA svojim stanovskim kolegom prvič prikazal svoj izum: žensko trajno.
2001 so več kot eno leto po nesreči dvignili z morskega dna rusko jedrsko podmornico Kursk, v kateri je umrlo 118 mornarjev. Nedelja, 9. oktober Danes goduje Abraham
Abraham je svetopisemski očak, Izakov oče in starozavezna oseba. Danes je svetovni dan pošte.
1906 je umrl Američan Joseph Glidden, ki je iznašel bodečo žico.
1940 se je rodil angleški pop glasbenik, eden od ustanoviteljev Beatlov John
Lennon. Bil je pevec in duša skupine. Ubit je bil leta 1980.
2006 je južnokorejskega zunanjega ministra Ban Ki Muna Varnostni svet OZN
uradno predlagal za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije.
1905 se je rodil v Ljubljani slovenski arhitekt in slikar Boris Kobe. Umrl 3.
maja 1981.
1934 je bil ob atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. v Marseillu
smrtno ranjen tudi večkratni francoski ministrski predsednik Louis Barthou.
Ponedeljek, 10. oktober
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan duševnega zdravja.
1892 se je rodil v Dolcu pri Travniku srbski pisatelj iz Bosne Ivo Andric. Leta
1961	je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je leta 1975.
1962	je prišlo do vojaškega spopada med Indijo in Kitajsko. Kitajci so sredi gora presenetili in razbili indijske vojaške enote.
1997 so podelili Nobelovo nagrado za mir Mednarodni kampanji za prepoved
protipehotnih min, združenju več kot tisoč organizacij iz 55 držav.
2000je umrla je Sirimavo Bandaraneike, ki je kot predsednica cejlonske vlade
postala prva ženska na svetu na čelu državne vlade.
1896 so odprli v Ljubljani Narodni dom.
1913 se je rodil v Zahomcu slovenski narodni delavec Franci Zwitter.
Midva • Zakonski družinski center - Partnerski odnos v krizi
Prevara v odnosu, kako naprej?
Z možem sva poročena eno leto, poznava se pet let in imava dve leti staro hčerko. Imela sva se rada, bila sva v redu par. Ko se je rodila hčerkica, pa se je vse spremenilo. Počasi sva se oddaljila. Mož je bil veliko službeno odsoten, jaz pa z otrokom sama. Čutila sem veliko osamljenosti. Spoznala sem moškega, ki me je razumel, me imel rad, se z menoj pogovarjal. Zapletla sem se v afero, potem pa izvedela, da ima tudi mož ljubico. Našla sem SMS-e, ki sta si jih pisala. On je zvedel zame od prijatelja. Oba sva prekinila odnose, vendar je bolečina prevare med nama preveč razbolela. Ne veva, kako naprej, razmišljava o terapevtu. Zanima naju, kako poteka terapija. Prosim, pomagajte nama najti kak nasvet. Hvala!
Lepo pozdravljeni! Rojstvo otroka prinese v odnos svojsko dinamiko čutenj. Oddaljenost, ki se prebudi v odnosu po prihodu otroka, je pogosto razlog sporov in nerazumevanja. Ranljivost, ki jo prinaša dojenček in skrb zanj, prebudi med partnerjema stisko in strah pred bližino, kar od-reagira v vedenju moškega kot umik in v vedenju ženske kot pretirana potreba po bližini. Hkrati pa oba ostajata sama, nerazumljena in nezačutena. Stik v takšni dinamiki čutenj je skorajda nemogoč. Šele ko partnerja
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
v tej zgodbi zmoreta najti dovolj topline in ranljivosti, zmoreta drug drugega uzreti skozi oči ljubezni in sprejetosti.
Kot pišete, ste bili osamljeni, hrepeneli ste po pogovoru, stiku, bližini, mož pa se je umikal v delo. Vse to pa vam je prebujalo občutke, da mu ni mar za vas.
V	stiski ste našli moškega, ki vas je razumel, se spustili v afero, to pa vam je pomagalo, da niste čutili odtujenosti, ki se je prebudila med vama z možem. Tudi mož je odigral podobno zgodbo.
V	osamljenosti, ki jo je doživljal v vajinem odnosu, si je poiskal žensko, ob kateri je za trenutek pozabil na stisko v svojem zakonu.
Sedaj sta na točki, ko ne vesta, kako naprej. Prekinila sta odnose z drugimi partnerji, poskušata najti stik, vendar, kot pišete, je bolečina še vedno preveč
živa. Svetujem vama veliko pogovorov. Tudi terapija pomaga, če sta oba trdno odločena, da želita zrelejši odnos. Terapevtski prostor je prostor, kjer par spregovori o najranljivejših čutenjih v odnosu. Je tudi prostor varnosti, kajti terapevt vaju usmerja, da lahko spregovorita o najbolj bolečih občutjih, ki razdirajo vajin odnos.
Sedaj bo kljub bolečini treba iti naprej. Poskušajta z daljšimi sprehodi v naravi, kjer se bosta lahko pogovarjala. Sta na točki, ko bosta morala spregovoriti o svoji ranljivosti in svojih najglobljih hrepenenjih. Ne čakajta drug na drugega, poskušajta dajati v odnosu in to naj vama bo osnovno vodilo. Hkrati pa poskrbita vsak zase in za svoje dobro počutje. Naučita se poslušati drug drugega, brez napadanja, prizadetosti in užalje-
nosti. Komunicirajta odraslo in odgovorno. O bolečih stvareh govorita s stavki, jaz se počutim, brez obsojanja in krivde. Komunikacija je veščina, skozi katero lahko razvijeta dober odnos, če se bosta naučila slišati. Slišati pa pomeni narediti partnerju toliko prostora ob sebi, da lahko razmišlja, čuti, govori, doživlja in se vede na sebi svojski način.
Imejta se lepo.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Zdravstveni nasveti
Rhus toxicodendron - strupeni octovec
Rhus toxicodendron je homeopatsko zdravilo, ki se uporablja za težave s kožo in kostmi ter pri boleznih s povišano telesno temperaturo. Rhus toxicodendron ali krajše Rhus tox, je homeopatsko zdravilo, ki ga uporabljamo predvsem za stanja in bolezni, ki se pojavijo v mrzlem, vlažnem vremenu, in sicer:
-	pri hripavosti, ki se pojavi po daljšem molčanju, na primer zjutraj, ko vstanemo. Z govorjenjem se prične glas počasi vračati, vendar po daljšem govorjenju ponovno izgine. Bolnika žgečka in praska v žrelu, sluznica je suha, boleča ter otekla;
-	pri suhem kašlju, ki je posledica podhladitve (na primer po plavanju v mrzli vodi ali če nas po potenju
premoči) ali pri spremembi toplega vremena v mrzlo. Globok vdih lahko povzroči kašelj. Bolnik je nemiren in mora nenehno spreminjati položaj. Lahko ima tudi bolečine v sklepih;
- pri gripi, ki se razvije, če bolnika pri fizični aktivnosti ulovi ali zmoči mrzel dež, ali pa ob spremembi vremena na vlažno in hladno. Bolnik je nemiren, še zlasti ponoči v postelji. Neprestano se mora premikati, obračati in premetavati. Noge so nemirne. Kljub izčrpanosti se pogosto vstaja iz postelje, a se takoj vrne na toplo. Blagodejne so vse vrste toplote. Bolečine v mišicah in sklepih so močnejše med mirovanjem in pri prvih gibih po počitku. Kasneje, ko
/f
Foto: Črtomir Goznik
Jerneja Gril, mag. farm.
se mišice ogrejejo, je bolje. Bolnik ima občutek otrde-losti sklepov, kot bi bili zarjaveli. Veliko se poti, tudi ob najmanjšem naporu. Poti se v vse dele, razen glavo. Postelja je zjutraj vsa premočena. Žejen je in pogosto pije majhne požirke vode ali vročih napitkov;
-	pri herpesu, ko se že pojavijo mehurčki in so napolnjeni z bistro, rumeno tekočino. Še vedno pa je prisotno močno srbenje, zba-danje in pekoč občutek;
-	pri vodenih kozah, pri katerih izpuščaj močno srbi in je bolnik zato nemiren. Srbenje pa olajšajo topli ob-kladki ali topla prha;
-	pri revmatičnih bolečinah, in sicer kadar so okončine, zlasti zjutraj, trde, kot bi bile lesene, sklepi zarjaveli. Vsak gib je zelo boleč, zlasti takoj ob začetku gibanja. Preko dneva se težave z gi-
banjem zmanjšujejo. Zvečer pa se bolečine, zaradi utrujenosti, ponovno pojavijo. Bolnik občuti fizični nemir, noč je nemirna, v postelji ne najde udobnega položaja.
-	pri bolečinah v mišicah ali t. i. muskelfibru, ki se pojavi po fizičnem naporu;
-	pri bolečinah v mišicah in sklepih, ki jih spremlja močan telesni nemir. Gre za notranji nemir, ki bolnika sili v nenehno gibanje. To mu prinese začasno olajšanje. Rhus toxicodendron zelo dobro deluje na vezivno in mišično tkivo. Zdravilo je zelo primerno, kadar so bolečine močnejše na začetku gibanja, po segrevanju mišic in neprekinjenem gibanju pa se umirijo.
Homeopatsko zdravilo Rhus toxicodendron priporočam, da ga imajo v domači lekarni predvsem bolniki, ki se dosti ukvarjajo s športom. Nepogrešljiv je tudi za osebe, ki imajo pogosto težave s herpesom. Zdravilo se uporablja na način, kot smo ga že velikokrat opisali - za akutna stanja najnižje potence (C6, C10), ki se dajejo sorazmerno pogosto (petkrat dnevno), za kronične težave (revmatične bolečine) pa višje potence, ki se dajejo redkeje (enkrat do trikrat dnevno). Natančna navodila boste dobili pri svojem farmacevtu.
Jerneja Gril, mag. farm Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Se lepa jesen končuje?
Kot vse kaže, bomo podarjeno podaljšanje poletja uživali nekje do konca tedna. Potem pa se bo le začelo za ta čas bolj primerno vreme.
Mnogim je tako vreme všeč, vendar tako vreme prinaša tudi nekaj nevšečnosti. V tem trenutku mnogi sprašujete, zakaj ni vzkalil motovileč. Motovileč je rastlina kratkega, hladnega dne. To velja tudi za vznik. Motovileč zelo hitro, ko se prične dan daljšati, požene v cvet, konec junija pa že pobiramo njegovo seme. Seme, pobrano v tistem letu, pa je narava zavarovala tako, da ne vzkali v dolgem dnevu in tudi, ko je zemlja še pretopla. Zato v začetku jeseni in v primeru tako toplega, lahko rečemo skoraj vročega septembra nikoli ne sejemo novega semena. Ob nakupu semenske vrečice ne moremo vedeti, koliko staro seme je vanjo zapakirano, v resnici je velikokrat novo, v tistem letu pridelano seme, se pogosto dogaja, da smo pri setvah v avgustu neuspešni. Da to preprečimo, lahko naredimo dvoje. Sama svetujem, da seme motovilca nabavite že spomladi oziroma pozimi, takrat ko kupujete glavnino semena za prihodnje leto. Tako boste nabavili vsaj leto dni staro seme. Tisti, ki si seme pridelujete sami, pa si vsako leto shranite seme za naslednje leto, ne sejte novega semena.
Foto: Miša Pušenjak
Druga možnost je, da daste pred setvijo seme vsaj za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Pri tem pazite tisti, ki ste seme pridelali sami. Seme ne sme biti v plastični vrečici. Lahko je v vrečici iz blaga ali papirja. Kljub temu je nujno, da v sončnem in vročem vremenu setve motovilca zasenčite in seveda redno zalivate.
Kljub temu da motovilec ni vzkalil, je velika možnost, da bo prišel na svetlo zdaj, ko se bo ohladilo, zato ne obupajte.
Ko že govorimo o motovilcu, pa še na hitro nekaj o tem, kako gredice pripravimo za setev motovilca. Motovilčevo seme je nežno, tudi kalčki so občutljivi. Zato mora biti zemlja dobro pripravljena in ne sme biti večjih grud. Kljub temu je ne prekopavamo, ampak zgornjo plast samo prerahljamo, grude zdrobimo in gredico poravnamo. Motovilec ne potrebuje dodatnega gnojenja, saj je to rastlina , ki ima kratko vegetacijo. Običajno je na vrtnih gredicah zanj dovolj hranil in gnojenje prej škodi kakor koristi. Pognojen je bolj občutljiv tako na pepelasto plesen, ki je nevarna v topli, predvsem pa suhi jeseni, kakor na pravo plesen, ki se včasih pojavi v vlažnih in toplih vremenskih razmerah.
Setev naj bo plitva, saj je seme zelo drobno in nežno. Tudi pregloboka setev je lahko vzrok slabega vznika. Čeprav velja v Sloveniji navada, da motovilec posejemo povprek po gredici, vam svetujem, da to navado opustite in motovilec posejete v vrstice. Boste videli, koliko lažje boste obvladovali plevel in tudi koliko lažje ga boste rezali. Vrstice naj bodo 20 cm narazen, tako, da boste lahko medvrstni prostor obdelali z motičico. Ker bo dovolj prostora, da se bodo rastline širile tudi v medvrstni prostor, bodo rozete enakomerno velike in ne bo potrebe po iskanju večjih rastlin - podbi-ranju, kot pravimo. Enostavno se potem reže, spravlja pridelek po vrstici. Še bolj pa pride ta nasvet prav po ne preveč mrzli zimi spomladi. Takrat je motovilec rad zapleveljen in je v bistvu gredico, kjer raste motovilec povsod, ne pa v vrsticah, plevela zelo težko očistiti. Če pa imamo vrstice, je delo veliko lažje. Poleg tega lahko spomladi vrstice motovilca hitro okopljemo, prerahljamo, celo po potrebi dognojimo, motovilec tako zelo hitro prične rasti. Tako rahljanje po zimi vedno zbite zemlje je možno samo, če smo ga sejali v vrstice. Zato opustite eno izmed nepotrebnih starih navad. Samo nekaj minut več časa vam vzame setev v vrstice, vam pa prihrani veliko časa kasneje pri okopavanju in pobiranju pridelka.
Motovilec lahko brez težav pridelate tudi na balkonu, saj potrebuje le 5-6 cm debelo plast zemlje. Najbolje je sejati v multiplošče z odprtinami premera 5 cm. V vsako posejete dve do tri semenke. Setev postavite v senco do vznika, nato pa je lahko tudi na soncu. Seveda je potrebno redno zalivanje in v enem mesecu boste pobirali pridelek. Posejete vsak teden eno multiploščo, nima pa smisla, da bi rastline mučili tudi čez zimo. Ponovno pričnete sejati v februarju, marcu, takrat ko zima zgubi svojo ostrino. Izberemo kar vrtne substrate v trgovini, vrtna zemlja se zaradi rednega zalivanja preveč seseda in zbije. Lahko pa jo pomešamo s kupljeno, vrtno zemljo.
Ker je jesen suha in topla, obstaja nevarnost napada pepelaste plesni. Zato ga redno (enkrat na teden) škropite s pripravki iz pre-slice, ki jih lahko naredite sami ali pa kupite v trgovinah. Če opazite prve znake napada, obstaja v trgovinah tudi naravni pripravek AQ10. Vendar deluje samo, če se plesen ni že močno razširila. Pred uporabo tega pripravka posevek zalijemo, škropimo pa samo pozno zvečer, po možnosti po rosi. Gredico in predvsem liste rastlin dobro omočimo.
Motovilec je zelo koristna vrtnina, saj ga v blagi zimi lahko nabiramo praktično celo zimo, predvsem pa ne sme manjkati v rastlinjakih.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Legendarni pevec Tony Bennett, kije pred kratkim praznoval že svoj 85. rojstni dan, ne glede na svoja leta ne pozna počitka. Tako lahko na trgovskih policah že najdemo njegov novi studijski album Duets II. Tudi tokrat je k sodelovanju povabil nekatere popularne glasbenike, kot so Lady Gaga, Aretha Franklin, Michael Bu-ble, Norah Jones, John Mayer, Queen Latifah, Carrie Underwood in številne druge. Singel in videospot Body&Soul, ki ga je posnel skupaj s pokojno Amy Winehouse, že osvaja svetovne radijske postaje. Bennett je v svoji izjemno bogati karieri osvojil kar 15 glasbenih nagrad grammy, vključno s tisto za življenjsko delo. Seznam sodelujočih izvajalcev in skladb na albumu Duets II: ANDREA BOCELLI - STRANGER IN PARADISE
MICHAEL BUBLÉ - DON'T GET AROUND MUCH ANYMORE MARIAH CAREY - WHEN DO THE BELLS RING FOR ME? NATALIE COLE - WATCH WHAT HAPPENS
SHERYL CROW - THE GIRL I LOVE ARETHA FRANKLIN - HOW DO
YOU KEEP THE MUSIC PLAYING? JOSH GROBAN - THIS IS ALL I ASK
FAITH HILL - THE WAY YOU LOOK TONIGHT
NORAH JONES - SPEAK LOW LADY GAGA - THE LADY IS TRAMP K.D. LANG - BLUE VELVET JOHN MAYER - ONE FOR MY BABY (AND ONE MORE FOR THE ROAD)
WILLIE NELSON - ON THE SUNNY SIDE OF THE STREET QUEEN LATIFAH - WHO CAN I TURN TO?
ALEJANDRO SANZ - YESTERDAY I HEARD THE RAIN CARRIE UNDERWOOD - IT HAD TO BE YOU
AMY WINEHOUSE - BODY AND SOUL
®®®
V naslednjih petih letih se bodo na znamenitem Pločniku slavnih v Los Angelesu pojavile nove zvezde. Med njimi bodo svojo zvezdo dobili Will i.Am, Slash, Rascal Flatts, Melissa Etheridge ter posmrtno Buddy Holly in Louis Prima. Melisso Etheridge je ta čast doletela pred nekaj dnevi, ko so ji na pločniku pred znanim Hard Rock Cafejem namenili 2.450. zvezdo v kategoriji glasbenikov. V letošnjem letu so svojo zvezdo na tem svetovno znanem pločniku že prejeli Pepe Aguilar, Boyz II Men, Hal David, David Foster, Vince Gill, Jennifer Lopez, Ann in Nancy Wilson (Heart) ter posmrtno
Barry White.
®®®
Člani legendarne ameriške zasedbe R.E.M. so pred dnevi objavili žalostno novico, da se
Najdi simpatijo!
24urna dan!
Povabi ¿rij» In
netbookSonyVal°- B
Kako?
V meniju klikni POVAW Q
+ ostale privlačne nagrade!
[notesniki.si
tel.: 02 32 000 22
in začni poslati povabil
.....—
pošlji: FLIRT3 na 4444
To je to
Tony Benett in Amy Winehouse
Foto:topnews.in
skupina razhaja in končuje svojo bogato glasbeno pot. Skupina je nastala leta 1980, v originalni zasedbi sojo sestavljali pevec Michael Stipe, kitarist Peter Buck, basist Mike Mills in bobnar Bill Berry. Znane so pa že tudi skladbe, ki so jih uvrstili na poslovilno kompilacijo z naslovom Part Lies, Part Heart, Part Truth, Part Garbage: 1982-2011. Na dveh zgoščenkah bo kar 40 skladb, ki bodo zajele vseh 31 let njihovega bogatega glasbenega ustvarjanja. Prav tako bomo lahko slišali še tri popolnoma nove skladbe z naslovi A Month Of Saturdays, We All Go Back To Where We
Belong in Hallelujah.
®®®
CD 1:
Gardening At Night Radio Free Europe Talk About The Passion Sitting Still So. Central Rain (Don't Go Back To) Rockville Driver 8
Life And How To Live It
Begin The Begin
Fall On Me
Finest Worksong
It's The End Of The World As We
Know It (And I Feel Fine)
The One I Love
Stand
Pop Song 89 Get Up
Orange Crush Losing My Religion Country Feedback Shiny Happy People CD 2:
The Sidewinder Sleeps Tonite Everybody Hurts Man On The Moon Nightswimming
What's The Frequency, Kenneth?
New Test Leper Electrolite
At My Most Beautiful The Great Beyond Imitation Of Life Bad Day
Leaving New York
Living Well Is The Best Revenge
Supernatural Superserious
UBerlin
Oh My Heart
Alligator_Aviator_Autopilot_ Antimatter
A Month of Saturdays We All Go Back To Where We Belong Hallelujah
®@®
Znani so že tudi letošnji no-miniranci za vpis v glasbeno institucijo Rock and Roll Hall of Fame (hiša slavnih). Pogoj za nominacijo je, da naj bi minilo vsaj 25 let od izdaje njihovega debitantskega singla ali albuma. Tudi med letošnjimi nominiranci so sama znana glasbena imena, kot so Rod Stewart, pevka Chaka Khan, ki je nominirana skupaj s svojo funk zasedbo Rufus, na seznamu najdemo še kraljico disco glasbe Donno Summer, zasedbi The Cure in Red Hot Chili Peppers ter hip-hop trio Beastie Boys. Rock and Roll hiša slavnih je bila ustanovljena leta 1983, med njenimi stanovalci pa že najdemo takšne legende, kot so zasedbe The Beatles, ABBA, The Sex Pistols in kraljica pop glasbe Madonna. ®®®
Seznam letošnjih nominirancev:
Beastie Boys The Cure Donovan Eric B. & Rakim
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 / CHRISTINA AGUILERA
2.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
3.	PUMPED UP KICKS - FOSTER THE PEOPLE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	NO REGRETS - DAPPY
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 / CHRISTINA AGUILERA
3.	WHAT MAKES YOU BEAUTIFUL - ONE DIRECTION
NEMČIJA
1.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 / CHRISTINA AGUILERA
3.	WIR SIND AM LEBEN - ROSENSTOLZ
Iskrenost
Veliko ljudi včasih govori o iskrenosti. Zna biti, da rečejo, da so sami zelo iskreni, zna biti, da pravijo, da imajo radi iskrenost in iskrene ljudi. Le redko rečejo oboje. Pa tudi temu, kar pravijo, velikokrat ni verjeti. Kajti vse prevečkrat ljudje samo iščejo prepire, so zlobni ali morda šovinisti, skrivajo pa se za masko iskrenosti. Nekateri resnično so iskreni, a sprejemajo samo svojo iskrenost, nad drugo pa se zgražajo. In so tisti, ki blebetajo frfleflance o tem, kako jim je iskrenost všeč, vse dokler jim je ne serviraš na pladnju.
Tako so ljudje še glede iskrenosti neiskreni. Osebno ne maram neiskrenosti. Gabijo se mi neiskreni ljudje, hipokriti, za-hrbtneži in licemerci. Težko sedim z njimi za isto mizo, in če le gre, se jih izogibam. Čutim, da moram biti iskren, živeti hočem z resnico, vedeti hočem resnico, tudi če je ogabna, grozljiva, pretresljiva. Zdi se mi, da je treba v svet gledati s široko odprtimi očmi in pred ničemer zamižati. Videti je treba vse in si na podlagi tega ustvariti mnenje, stališče. Resnice in sveta se ne da dojemati skozi cenzurirane pravljice! Tudi iskrenost je del tega. Ljudje se vse prevečkrat ugriznejo v jezik ter požrejo besede, bleknejo pa kakšno cenzuro ali laž, v katero še sami ne verjamejo.
Stvari so takšne, kot so, in če jih bomo zavijali v celofan, se ne bodo spremenile. Kup dreka zavitega v celofan je še zmerom kup dreka ... le v celofanu. Marsikdo mi reče, da tudi sam ne bi hotel slišati vsega, kaj si kdo misli o meni ... Vendar hočem. Ne prenesem, če se mi nekdo prijazno smehlja in me hvali, misli pa si, da sem največji idiot, ki je kdaj teptal to zemljo. Kajti takšne ljudi se takoj prepozna, neiskrenost se začuti, že če vsaj malo prisluhnemo svojemu instinktu. Vem, kadar mi ljudje nekaj prikrivajo in tega ne maram. Raje naj bodo tiho.
Ampak velika večina ljudi zares ne mara, če jim poveš, kar jim gre. Če jim nastaviš ogledalo, bi se lahko reklo. Kajti vse prikladnejša od ogledala je kakšna čudovita razglednica ali slika s kičastim okvirjem, ki so jo sami naslikali. Nasploh je tako, z vsemi aspekti življenja. Celotno podobo o življenju si ljudje raje izmišljujejo ter jo opazujejo v kičarijah, namesto da bi v življenje preprosto pogledali. Je, kakršno je. Zakaj toliko kiča vsepovsod?
Če me ima kdo kaj vprašati, pa četudi je neprijetno, raje vidim, da me vpraša, kot pa da lepo vljudno molči in ima o meni neko svojo predstavo. Saj ne, da bi me kaj brigalo, kaj si kdo o meni misli, gre samo za to, da ne prenesem dvoličnosti. Potem pa imamo tisoče in tisoče govoric, obrekovanja, ugibanja in špekulacije, ne da bi kdo sploh poznal resnico ali jo sploh hotel spoznati. Samo zaradi tega, ker se ljudem iskrenost zdi odveč ... In nič se nikoli ne premakne. Sicer pa, saj veste; brez dlake na jeziku se ti slabo godi, ker jezik brez kocine marsikoga ujezi (Adi Smolar). Zato pa je bolje biti tiho in lepo živeti v pravljici med palčki in pošastmi, pa še kakšnega boga si je kdaj treba izmisliti.
Matic Hriberšek
Guns 'N Roses Heart
Joan Jett and the Blackhearts Freddie King Laura Nyro
Red Hot Chili Peppers
Rufus with Chaka Khan The Small Faces The Spinners Donna Summer War
Janko Bezjak
estvi
n a
j !
i
1.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 / CHRISTINA AGUILERA
2.	MARRY YOU - BRUNO MARS
3.	YOU AND I - LADY GAGA
4.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
5.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHAEL FRANTI/SPEARHEADS
6.	STUCK - CARO EMERALD
7.	BODY&SOUL - T.BENNETT& AMY WINEHOUSE
8.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUN1
9.	I WON'T LET YOU GO - JAMES MORRISON
10.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
11.	LITTLE SCHOCKS - KAISER CHIEF
o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe FlirtMaker: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operatega, cena povratnega sms-a je 2,49 EUR. Pogoji storitve: wwwsmscity. net/flirtmaker. FlirtMaker je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do portala FlirtMaker. Cena sporočila je 2,49 EUR. Cene vključujejo DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: flirt stop na4444. Reklamacije: 041-494751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k tamu 12, 2000 Maribor. Sodelovanje v nagradni igri ni pogoj za članstvo v klubu. Pravila in pogoje nagradne igre si lahko preberete na spletni strani www.flirtmaker.com. Nagracha igra poteka od 1.9. 2011 do 30.9. 2011, do 24.00 ure.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gobova juha z ajdovo kašo in krompirjem, rižev narastek s sadjem SREDA
naravni zrezki v omaki, njoki, solata ČETRTEK
rižota s piščančjim mesom in
zelenjavo, solata
PETEK
krompirjeva solata, ribje palčke SOBOTA
polnjene paprike iz pečice*, solata NEDELJA
goveja juha s palačinkami, dunajski zrezki, dušen riž, solata PONEDELJEK
govedina s porom**, solata
*Polnjene paprike iz pečice
4 rumene paprike, 1 čebula, 2 žlici olja, 250-300 g mletega mešanega mesa, 1 drobno narezan korenček, 1 žlica drobno naribanega gomolja zelene, 1 por, 1 strok česna, sol, poper, ščepec timijana, ščepec majarona, bazilika, rdeča mleta paprika, kajenski poper, zajemalka juhe, 2 jajci, 1 majhna kisla smetana, 15 dag sira.
Drobno sesekljano čebulo prepražite na olju, dodajte mleto meso, solite, poprajte, premešajte, da se razpusti. Dodajte narezan por, korenček in preostale sestavine ter začimbe. Prepražite do konca ter po potrebi še solite. Paprike očistite in prerežite na pol ter nadevajte z mešanico mletega mesa. Dajte jih v pomaščen pekač, polijte z zajemalko juhe in pecite približno 20 minut, zatem pa prelijte s prelivom iz jajc, kisle smetane ter naribanega sira in pecite še približno 15 minut.
**Govedina s porom
300-400 g kuhane govedine (lahko ostanek od nedeljske juhe), 300-400 g pora, sol, 2 jajci, 4 kosi vlečenega testa, (olivno) olje.
Kuhano govedino z nožem drobno sesekljajte in jo malo popražite v ponvi na olivnem olju. Por narežite na kolobarčke in ga dodajte v ponev. Po okusu solite in dušite, dokler por ne upade. Maso ohladite in ji dodajte jajci. Enakomerno jo namažite na vse 4 kose testa in jih zavijte. Zavitke polagajte v okrogel pekač (lahko model za torto) od zunanjega roba proti sredini. Pred pečenjem testo premažite z mešanico (olivnega) olja in mineralne vode. Pecite, dokler ne porjavi. (Če imate po pečenju občutek, da je testo izsušeno, ga polijte s kakšno žlico mineralne vode in pokrijte s pokrovko za nekaj minut.)
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
"Ljudje najmanj pazijo na tisto, kar bi hoteli najdlje ohraniti: lastno življenje."
Jean de La Bruyere •kick
"Življenje je podobno blisku, oba hitro mineta." Japonski pregovor
•k-k-k
"Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno." Marion Howard -k-k-k
"Malo je življenje naučilo tiste, ki jih ni prenašati bolečino." Arturo Graf -k-k-k
"Kako enostavno je lahko življenje in kako malo potrebuješ, da si zadovoljen."
Viki Grošelj
-k-k-k
"Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno." Se-
neka
-k-k-k
"Ne vprašuj, kako je umrl, temveč, kako je živel."
Torquato Tasco
-k-k-k
"Zares, kratko življenje. Človeku bi lahko privoščilo, da ga preživi veselo od jutra do večera." Johann Wolfgang von Goethe
HUDIC
Mladoporočenka pride k materi in ji pove: "Poslal me je k hudiču!" "In ti prideš ravno k meni?!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
PLEVEL
MAJHEN NOZ, NOŽEK
NAS HOKEJIST KAVEC
REKA V FRANCIJI
PREDMET
MANJŠI MOŽNAR
KOSCEK
OGLJA
PREHOD
NASA PESNICA BUDAU
DIAPOZITIV
FILM IGORJA PRETNERJA
NEUMNICA, NORICA
TEKOCINA V MOŽGANIH
MAJDA ARH
BOJAN PRASNIKAR
NOREC, TEPEC
PEVKA DEŽMAN
MANJ RODNA PŠENICA
^ IZ BESEDE ^ PRATA
AFRISKA KRALJEVINA
ŽIVALSKI SPOPAD
ANGLEŠKI PESNIK (1907-73)
GNILI SNEG
JE PRVI PRI KRUHU
MALENKOST
SVETOVNI RAZUM
NAS LITERARNI ZGODOVINAR (BORIS)
SMRDECA SMOLA
HERCEGOVEC
DEL SUKNJIČA
PEVKA MORISSETTE
ODANEU
SLOVESNO PAPEŽEVO POKRIVALO
MINA ZA PUŠKO
KAREL OSTIR
PROSTOR ZA MEJO IGRIŠČA
MLIN. KORITO
NAČIN VOJSKOVANJA
KITAJSKA GLINA
MAJHEN KRIŽ, KRIŽEC
OKENSKO KRILO
OLEG VIDOV
BIOLOG (MARJAN)
SPIKER (MATJAŽ)
ZUPAN POD FRANCOZI
ZLATO JABOLKO
PISATELJ
ODPRTA KOČIJA, BREAK
MOSKI POTOMEC
VLIVALNIK
ŽABOTA IV
OLIKAN ČLOVEK
NEMŠKA FAŠISTKA
sreča soseda, ki pogleda proti kruhu in vpraša: "Je mehak?"
"Je, je; če bi bil trd, bi zdajle lahko še poležaval."
NEPOTREBNA SKRB Micka je umirala in na smrtni postelji je prosila Jožeta:
"Prosim, ne dovoli, da bi tvoja naslednja žena nosila moja oblačila!"
"Bodi kar brez skrbi, saj je večja od tebe!"
MUCENIK
"Si slišala, da je Petri umrl mož?"
"Ja, sem. Koliko časa se je pa mučil?"
"Ne dolgo. Poročena sta bila šele dve leti."
TAKO NE BO SLO VEČ
Mladi ženi je bilo končno dovolj in je jezno očitala svojemu možu:
"Samo poglej, kako živiva! Moja mama plačuje stanarino in stroške za telefon, stric Janez nama kupuje oblačila in moja sestra nama vsak mesec pošilja denar, da lahko v trgovini nakupim vsaj nekaj hrane. Tako ne bo šlo več naprej!"
"Prav imaš," ji je odgovoril mož, "tudi tvoja dva brata bi lahko kaj prispevala!"
RAZPOZNAVNI ZNAK Mož se oglasi na policijski postaji in pove, da že teden dni pogreša svojo ženo. Policist mu pove, da v mrtvašnici ležita dve ženski trupli, katerih identiteta ni ugotovljena: "Ima vaša žena kakšno znamenje ali kakšno posebnost, po kateri bi jo bilo mogoče prepoznati?"
"Ja, bolj slabo vidi in naglušna je!"
NEZASLISANO "Nezaslišano!" reče gospa Kovač svojemu spremljevalcu. "Tamle sedi moj mož s tisto blondinko, čeprav sem jaz na obisku pri bolni materi!"
MEHAK JE
V soboto zjutraj, ko lahko zakonca še malo poležita, si žena zaželi spolnih odnosov. Mož se ne zgane, zato mu žena jezno reče:
"Potem pa vstani in pojdi po kruh!"
Mož se res odpravi v trgovino, in ko na poti domov nese štruco kruha pod pazduho,
PRIZNANJE
Po poročni slovesnosti je mlada nevesta dejala:
"Možek moj, nekaj ti moram priznati. Imam barvno slepoto."
"Tudi jaz ti moram nekaj priznati!" je rekel mož. "Jaz nisem iz Genove, ampak iz Gane."
MRSAVA KOKOS
Nekega dne je žena rekla možu:
"Dovolj imam teh umetnih kokoši, ki jih lahko kupiš v trgovini. Odpravila se bom na kmete in kupila domačo kokoš!"
In je šla. Zvečer se je vrnila in prinesla zelo suho kokoš. Tako da bolj suhe še v mestu ne moreš kupiti. Mož je zazijal od začudenja in vprašal:
"Koliko si pa plačala zanjo?"
"10 evrov!" je odgovorila.
"Kaj? 10 evrov?" se je začudil mož nad visoko ceno. "Ta kmet te je pa res nategnil!"
"Kaj sem pa hotela? Saj se nisem mogla braniti, ko sem ravno lezla v kurnik!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: GLOTA = plevel, LIKVOR = tekočina v možganih, LOGOS = svetovni razum, OŽNIK = smrdeča smola, PIRA = manj rodna pšenica, PRALE = vzdevek slovenskega nogometnega trenerja Bojana Prašnikarja, REJIC = slovenski biolog (Marjan, 1921-2000, Tisočeri obrazi sladke vode), VIRK = slovenski pisatelj in pesnik (Jani, 1962-, Izza potresa).
■eoiujjo 'uapnv 'edeji 'jjazuij '¡pisejoiu -es 'in 'sjueiv 'joa>|!| 'gi 'se>j 'Aep 'a|e.y 'e|p '!>je)j '}Ae '0}e.g 'ezg 'o|iay 'ope^ 'zeSajd 'e|uaA? ')jad 'paiSo 'uo|qiuoj} 'oajeuzoiu ']ue>jsajj 'ajpi 'oeu?| 'jjjzou 'eiO|? :ouAejopoA ^NVZIU)! Bi A3HS3U
íPoifuZajtz nai
na íuztouns.m iplehil
RADIOPTUJ
«6» áfilettc
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... daje vsemogočna mestna občina Poetovionska šele konec septembra uspela podpisati pogodbo za projekt obnove dominikanskega samostana. Če se bo kaj zapletlo pri obnavljanju, bodo pač tam leta 2013 igrali košarko.
... daje že res, da so se poeto-vionski turistični delavci odločili, da bodo najprej pometli pred svojim pragom. Vprašanje je le, kdo bo pokazal prag, pred katerim bodo začeli.
... da so poetovionski upokojenci uspešnejši od nekaterih svojih politikov, saj so še pred padcem vlade brez težav prodrli v parlament.
... da se med mladimi fanti v neki prihaloški zelo povečalo zanimanje za vstop v tamkajšnje gasilsko društvo po tem, ko se je razvedelo, da bo v gasilskem domu tudi ginekološka ambulanta. ... da v tej isti občini baje
urejajo svoj britof tako lepo, da si mnogi že sedaj želijo, da bi tam čimprej ležali.
. da se je šele sedaj pokazalo, da so pravilnik o javnem redu in miru mnoge občine med seboj kar prepisale, saj so nekje ugotovili, da je v njem zapisano, da je pokanje s plinskimi topovi dovoljeno le v času trgatve. Vsi pa vemo, da je v času trgatve odganjanje škorcev že brezpredmetno. ... da imajo slovenski fuzba-
lerji v Primusu za vsak slučaj že rezerviran termin za dodatne kvalifikacije. Kam bi sicer prišli brez optimizma?!?
Vidi se ...
... da imamo v najstarejšem mestu, kar se tiče nekaterih sicer dobro plačanih dejavnosti (glej fotografijo), baje zelo redek primer v svetovnem merilu, še posebej, če odmislimo, da v tem primeru ne gre za združbo a la Don Corleone.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Alenka Petrovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Mali Jaka Lorbek je letos prvič pomagal pri trgatvi - nadel si je puto in pomagal starim putarjem, je zapisala Alenka Petrovič iz Nove vasi pri Markovcih.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€	000
Bik.		©©	€€€	0
Dvojčka	¥	©©©	€€	0
Rak		©	€€	00
Lev	¥	©©	€	000
Devica	¥¥¥	©	€€€	00
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	0
Škorpijon	¥	©©	€€€	00
Strelec	¥¥¥	©	€€	000
Kozorog	¥¥¥	©©	€	00
Vodnar	¥	©©	€€€	000
Ribi	¥¥¥	©©©	€	00
Velja za teden od 4. do 10. - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
oktobra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 10. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Tea Ladič, Draženci 76a, 2288 Hajdina
Anekdote
S svojo globoko življenjsko modrostjo se je Aristotel visoko vzdignil nad vsakdanje skrbi, ki so pestile preproste ljudi. Znanec mu je zaupal, da njegovi prijatelji za njegovim hrbtom slabo govore o njem. Aristotel mu je odgovoril: "Če me klevetajo v moji odsotnosti, me nič
ne boli. V moji odsotnosti me lahko tudi pretepejo." ***
Ustanovitelj stoicizma, nauka, ki zahteva predvsem naravno strogost in ravnodušnost proti zunanjim vplivom, boleznim in revščini, je bil modrijan Zenon. Učil je, da je človeška usoda že vnaprej določena. Nekoč je ujel sužnja, ki je kradel. Hotel ga je kaznovati z bičanjem, toda lokavi tat je naglo dejal: »Gotovo je usoda hotela, da kradem!« »Seveda,« seje strinjal Zenon, »toda hkrati je vnaprej
določila, da boš za to izkupil nekaj krepkih batin.« ***
Stari bankir Abraham Mendelssohn je tarnal: »Ko sem bil mlad, sem veljal za sina znamenitega filozofa Mosesa Mendelssohna, zdaj pa pravijo, da sem oče znamenitega skladatelja Felixa Mendelssohna. A sam nisem pa nič?«
***
Nemški filozof židovskega rodu Moses Mendelssohn je bil vpliven mislec razsvetljenskega obdobja. Nekoč je srečal tri častnike, ki so se imeli za duhoviteže. Hoteli so seponorčevati iz njegovega rodu. "Dober dan, oče Abraham,« je rekel prvi. »Dober dan, oče Izak,« drugi. »Dober dan, oče Jakob,« tretji. »Motite se, gospodje moji,« je odvrnil Mendelssohn z nasmehom. »Jaz nisem Abraham, ne Izak in ne Jakob. Jaz sem Savel, Kišev sin, ki je šel po svetu, da bi našel osle svojega očeta. Mislim, da sem jih našel.«
Ptuj • Jesenske aktivnosti gobarskega društva
Spoznajte neužitne
in okusite užitne gobe
Gobarsko društvo Ptuj je v okviru jesenskih aktivnosti pripravilo poučno predavanje o jesenskih gobah ter ekskurzijo na Goričko, konec tedna pa bo ob Pomaranči prireditev z razstavo pod naslovom Spoznajmo neužitne in okušajmo užitne gobe.
Člani pred dvema letoma ustanovljenega Gobarskega društva Ptuj so v okviru jesenskih aktivnosti v Kulturni dvorani gimnazije Ptuj pripravili zanimivo in poučno predavanje o jesenskih gobah. Predaval je znan gobarski strokovnjak in determinator Anton Poler iz Maribora, poleg članov Gobarskega društva Ptuj pa so se zanimivega in poučnega dogodka udeležili tudi številni ljubitelji gob in gobarstva. Prejšnji konec tedna, v soboto, 24. septembra, so pripravili dobro obiskano celodnevno gobarsko ekskurzijo na Gorič-ko, kamor so se odpravili z avtobusom. Med potjo so si ogledali cerkev svete Ane v Boreči, nato so skoraj tri ure gobarili po bogatih gozdovih Goričke, vse, kar so nabrali, pa so nato s pomočjo Antona Polerja determinirali in razstavili.
Aktivnosti pa bodo nadaljevali to soboto, 8. oktobra, ob lokalu Pomaranča na Bregu, kjer pripravljajo že drugo tradicionalno srečanje članov
Tako kot lani bodo vse prinesene gobe tudi razstavili, in sicer tako, na katerih bodo njihova imena ter pripis užitne ali neužitne.
Foto: M. Ozmec
da bodo vse opremljene z napisi,
Gobarskega društva Ptuj ter drugih ljubiteljev gob in gobar-jenja. Na celodnevni prireditvi,
ki so jo naslovili Spoznavajmo neužitne in okušajmo užitne gobe, bodo uživali ob gostoljubju osebja gostinskega lokala Pomaranča, ob Dravi 3 a na Ptuju, kjer se bo čez dan odvijalo več zanimivih gobarskih in kulinaričnih aktivnosti. Po petkovem in sobotnem jutranjem gobarjenju bodo med 8. in 10. uro na ploščadi pred Pomarančno sprejemali gobarsko bero članov Gobarskega društva Ptuj. Pod vodstvom znanih
gobarskih strokovnjakov in de-terminatorja bodo vse prinesene gobe determinirali, nato pa razstavili. Na razstavi, ki jo bodo za javnost odprli ob 12. uri, pa bodo v besedi in sliki predstavili tudi druge dejavnosti Gobarskega društva Ptuj, Mirko Slana bo predstavil gojenje zdravilnih gob šitak, pokušali pa boste lahko tudi nekaj slastnih gobjih jedi.
-OM
Sfajwka buddka,
^ Q	www.rculio-ptuj.ii
89,8 98,2 104,3 Mh
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Od tod in tam
Ljutomer • Prleška brotva
Klub vinskih kraljic Ljutomera je v atriju ljutomerske Mestne hiše pripravil tradicionalni običaj obiranja grozdja - Prleško brotvo, slovesno trgatev modre kavčine, potomke najstarejše trte, ki je leta 1997prispela v Ljutomer z mariborskega Lenta.
Skrbno jo negujejo člani ljutomerskega Društva vi-
nogradnikov in ljubiteljev vina, še zlasti mestni viničar Franc Žličar. Kot je povedal številnim zbranim, je kljub letošnji izvrstni vinogradniški letini tokratni pridelek nekoliko skromnejši. »Pride obdobje, ko si trta želi za krajše obdobje odpočiti. Naša je to storila prav letos, zato si večjo rodnost obetamo znova prihodnjo jesen,« je povedal Žličar in obral natanko 37 grozdov. Udeležence zelo priljubljene prleške prireditve sta nagovorila še županja občine Ljutomer Olga Karba in predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Miran Torič. Direktor Prle-ške razvojne agencije Goran Šoster je ob tej priložnosti na kratko predstavil prihajajoči projekt Vino kul, kjer bo osrednja pozornost namenjena obširni predstavitvi Jeruzalemske vinske ceste.
NŠ
Pomurje • Kulinarični večeri v pomurskih gostilnah
V sklopu projekta Doživetje panonske gastronomi-je, ki vključuje 17 gostinskih lokalov Prlekije in Pre-
kmurja, se bodo v jesenskem obdobju zvrstili kulinarični večeri, ki ponujajo vrhunsko hrano in pijačo.
Za posebno gastronomsko doživetje je minuli petek poskrbela gostilna Zorko v Borecih (občina Križevci), ki je pripravila jedi iz bučk. Več kot 60 povabljenih gostov je po napitku šampanjca in prigrizkih, ki so seveda temeljili na bučkah. Projekt s tovrstno tematiko se bo po prekmur-sko-prleških gostilnah zaključil 21. novembra. Ob elitni in brezhibni izvedbi kulinaričnega dogodka so za popestritev poskrbeli priznani glasbeni ustvarjalci Riki Zadravec, Andraž Mazi in legendarni Peter Lovšin.
NŠ
Leskovec • Narava se je poigrala
Letošnjo jesen je narava po svoje igriva, saj v naše uredništvo prihajajo bralci z najrazličnejšimi velikani ter nevsakdanjimi primerki sadja in zelenjave. Ta teden se je oglasil Alen Orlač iz Skorišnjaka pri Leskovcu, ki je skupaj s sestrico Anjo in očkom Brankom prinesel na ogled nevsakdanjo igro narave. Med številnimi plodovi breskve, ki je zrasla v gorici pod njihovo hišo, je namreč našel breskev, ki je na moč podobna miški. Izvedeli smo, da so letos goriške breskve zelo okusne in predvsem sladke.
-OM
Foto: M. Ozmec
Foto: NS
Foto: NS
Prireditvenik
Ponedeljek, 3. oktober
od 9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod
geslom Pojdiva s knjigo v svet Dan odprtih vrat Centra starejših občanov Ormož ob mednarodnem dnevu starejših
Torek, 4. oktober
7.00 do 10.00 Ptuj, transfuzijski oddelek Splošne bolnice Ptuj: krvodajalska akcija za občino Žetale od 9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod geslom Pojdiva s knjigo v svet
Sreda, 5. oktober
9.00 Slovenska Bistrica, grad: keramična delavnica centra Metulj z
Ljubico Zgonec Zorko od 9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod
geslom Pojdiva s knjigo v svet 9.30 in 11.00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Dunje Zupanec
»Strahec« za šole in izven 19.00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: srečanje ob svetovnem dnevu učiteljev s podelitvijo priznanja in plakete dr. Franja Žgeča
Četrtek, 6. oktober
od 9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod
geslom Pojdiva s knjigo v svet 20.00 Ptuj, DomKulture: jam session - jazz glasba; druženje pevcev in glasbenikov v organizaciji jazz oddelka Glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj
Petek, 7. oktober
od 9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod
geslom Pojdiva s knjigo v svet 9.30 in 11.00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Paula Maara »Oj,
čudežni zaboj« za šole in izven 12.00 Žetale, travnato igrišče pri OŠ: gozdarsko tekmovanje za naziv
»Žetalska grča« in »Žetalska grčica« 13.00 Ormož, dvorišče Centra starejših občanov: tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni 20.00 Ptuj, DomKulture: koncert pevke Klarise Jovanovič in skupine Della segodba - Vasko Atanosovski, Luka Ropret in Matija Krivec - multiinstrumentalisti; glasba Istre, Dalmacije, Hercegovine, Grčije, Turčije, Italije, Španije, Francije ... 20.30 Maribor, Udarnik: mednarodni glasbeni festival Maribum 2011; koncert Sidiki Camara in Slovenian combo
KINO PTUJ
Petek, sobota in nedelja: 19.00 komedija Johnny English 2; 21.00 art program Štirje levi
www.radio-tednik.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
peao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 4.10.
10:00 Ptujski kronika - pdn. 10:20 Brana in viro 10:45 Pregled tedna - pen. 11:0! SpDzrajmDse.com 12:00 Ptujski kronika 12:20 Modro
12:55 Folklorni kimavčeviviieri 13 25 Info kanal 14:55 Pomurski tudnik 15:35 Hrana in Kino 16:00 Info kanal 10:45 Intense - učinkovito
raba energije 17:30 Noto scena - 3. oddaja 17:50 lirfo kanal 18:00 Ptujska kronika -pon. 13:20 Kultura na dlani -oddaja o
projektu EPK 19:20 Folklorni kimavčevive čeri 19:552. nogometna liga 2025 Spoinajmose.com 21:15 Spoznavamo občine 21:39 Moto scena-2. oddaja 21:50 Evropsko tekmovanje ekip
prve pomoči 2011 - reportaža 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
Sreda 5.10.
10:00 Ptujska kronika - pon. 10.-20 Hrana in vino 10:45 Spoznavamo občine 11:05 Spoznajmose.com 12:00 Ptujska kronika-pon, 12:20 Modra 12:55 Info kanal 14:50 Intenso - učinkovita
raba energije 15:35 Hrana in fino 16:001. nogometna liga 16:30 Folklorni kimavčevl večeri 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Pregled tedna -ptn, 17:50 Evropsko tekmovanje ekip
prve pomoči 2011 - reportaža 19:00 Povabilo na kavo 11:39 Kultura na dlani-oddaja o
projektu EPK 19:30 Sreda v sredo 20:15 Regi IV-Goriinica 21:15 Spomavamo občine 21:30 Moto scena-3. oddaja 21:50 Beacn mastor2011 22:90 Ptujska kronika-pen, 22:20 folklorni kimavčeti večeri 22:50 Info kanal
Četrtek S.10.
10:00 Ptujska klinika - pon. 10:20 Hrana in vino 10:45 Spoznavamo občine 11:05 Spoznajmoso.com 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:50 2. nogometna liga 11:20 Srida v sredo-pon. 1405 Info kanal 15:35 Hiana In vino 16:00 Info kanal 17:30 Moto scena - 2. oddaja 17:50 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 19:20 Kulturo na dlani - oddaja o
projektu EPK 19:20 Info kanal 19:55 Folklorni kimavčevl vočerl 20:25 Spcznajmose.com 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Meto scona-3. oddaja 21:50 Evropsko tekmovanje ekip
prvB pomoči 2011 - reportaža 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Intense - učinkovita
raba energijo 23:05 Info kanal
www.petv.tv
Odslej og lahki spremljate tudi na 12
Nadzorni svet Gradnje Destrnik, javno podjetje za gradnjo in vzdrževanje, d. o. o., na podlagi določil statuta razpisuje delovno mesto
direktorja podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
ima višješolsko izobrazbo tehnične (opravljen strokovni izpit) ali ekonomske smeri,
•	ima 3 leta delovnih izkušenj,
•	ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
•	aktivno obvlada slovenski jezik,
•	ima organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidat mora predložiti program dela podjetja za mandatno obdobje.
Mandat direktorja traja štiri leta in je po preteku tega mandata lahko ponovno imenovan.
Pisne vloge z vsemi navedenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in z življenjepisom, naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Gradnje Destrnik, d. o. o., Drstelja 45, 2253 Destrnik, z oznako: »Prijava na razpis za direktorja - ne odpiraj«. Obravnavane bodo samo pravočasne in popolne vloge. Nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonsko določenem roku. Morebitne dodatne informacije o izvedbi razpisa dobite vsak dan od 10. do 12. ure na GSM 051 609 820 (Ivan Slukan). V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor/Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 781 53 01, 031 895 529.
V NAJEM DAMO poslovni prostor v centru Ptuja, urejen za kozmetične storitve ali alternativno zdravljenje. Telefon 041 664 863.
PRODAM nov poslovni prostor, Os-ojnikova 9, nad A banko v Ptuju, 62 m2, cena 1 250 evrov/m2. Telefon 031 600 261, 031 296 924.
RAZNO
NUDIM inštrukcije iz matematike za OŠ in SŠ. Šneberger Damijan, s. p. Kontakt: Tanja, 040 918 428.
Kako zaslužiti in ne plačati davka? 041 789 902, Robert Ciglarič, s. p.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suhe deske, 130 €/m3, ladijski pod, 3,40 €/m2, brune 5 €/m2, late, štafle, fosne, žagan les, drva. Tel. 041 833 781.
PRODAM odojke v teži 25 do 30 kg, mesni tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
VZAMEM v najem njive na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
DRVA, suha, smrekova, dolžine 20-30 cm za štedilnik ali za pod-kuriti. Cena za 3 m3 = 120 EUR, vključno z dostavo. 031 208 904.
PRODAM siloskombajn, enored-ni, v zelo dobrem stanju, SK 80, obračalnik pajek, 4 vretena, Sip. Telefon 031 623 275.
PRODAM gozd v Senčaku v izmeri 1,60 ha. Telefon 031 508 659.
NEPREMIČNINE
PRODAM trosobno stanovanje v Kidričevem, drugo nadstropje, z garažo. Tel. 041 611 063
PRODAM gradbeno parcelo na lep lokaciji v bližini Gorišnice, zelo ugodno. Tel. 051 667 170.
RIBIŠKA trgovina ŽIGA iz Rogo-znice pri Ribiškem domu Ptuj je pred koncem sezone pripravila pestro ponudbo ribiške opreme, hrane in umetnih vab za vijače-nje. Obiščite nas tudi na www. ribiška-oprema.si. Dober prijem!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
V 19. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi
Miha Trstenjak
IZ OBREŽA
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter ostalo pomoč. Posebna zahvala sošolcem in kolektivu OŠ Središče ob Dravi, kolektivu in dijakom ekonomske šole iz Ptuja, Folklorni skupini iz Obreža, PGD Obrež in Središče ob Dravi, Mladinskemu društvu Obrež, Godbi na pihala Središče ob Dravi, pevcem za odpete pesmi in izvajalcu Tišine. Zahvaljujemo se tudi g. Antonu Žumbarju za ganljiv govor, g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Aura.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter ga boste ohranili v lepem spominu. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči: ata Ivan, mama Majda, brat Denis, babica Marija
ter ostalo sorodstvo
Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš in tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata
Franca Štebiha
IZ LASIGOVCEV 1 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje.
Posebna zahvala GD Polenšak, TD Polenšak, DU Polenšak, g. župniku, govornikom, pevcem in zastavonošem. Zahvala ge. Danici Greif iz Formina, kolektivu OŠ Dornava, NKBM - podr. Ptuj, Pošti Slovenije - PE Maribor, LD Bre-snica-Podgorci, Francu in Majdi Ozmec iz Cvetkovcev. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi tvoji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre
Hilde Bedrač
IZ KRAIGHERJEVE 28 V PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem Feguš, g. župniku Benjaminu Mlakarju za opravljen cerkveni obred in gospodu Šeguli za izrečene besede ob slovesu. Hvala tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, a ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PREDLOGI ZA MESEC OKTOBER!
POSKOČNIH
1.	PAJDAŠI-Njen sladek smeh
2.	PRVA POSTAVA-Življenje
3.	PETKA ■ Ko rožce ji bom sadil
4.	DOLENJSKI ZVOKI - Dve strani sveta
5.	POVRATNIKI-Igre na srečo
6.	NAVDIH-Navdih
7.	ČAR - Dež in sonce
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: Ans. AKORDI - Akordi ljubezni Še eno možnost v OKTOBRU imajo: - PAJDAŠI - Njen sladek smeh
^ t
POP 7 TOP
1.	SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala
2.	MARKO PEZDIRC in BARBARA KUNTARIČ - Val morja
3.	DOMEN KUMER - Adriana
4.	WERNER - Ure dnevi tečejo
5.	TANJA ŽAGAR - Naj živi lep spomin
6.	NATAŠA MADJAR -Malo tu malo tam
7.	OBJEM - Stare slovenske popevke
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: ŠPELA GROŠELJ - V tretje gre rado
Še eno možnost v SEPTEMBRU ima: - SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Ptujsko morje z leti postaja takšno, kakršnega si želimo. Edinstveno vodno površino, ki jo imamo, končno koristimo za rekreacijo, druženje, šport in zabavo. Pestrim vikendom na Ranci so nedvomno prispevale tudi prijazne vremenske razmere, ki so to poletje skorajda vsako soboto in nedeljo ob Dravo privabile množico gostov. In kar je
Ob tej priložnosti so podelili priznanja za urejeno okolje, za najlepše ocvetličene hiše in okolje v MO Ptuj za leto 2011, skupaj 34 posameznikom, podjetjem in ustanovam, Priznanja pa so prejeli tudi člani upravnega odbora TD Ptuj za delo v prejšnjem
najboljše, Ranca že lep čas ni le stičišče Ptujčanov, temveč tudi domačih in tujih turistov. Teh tudi ta vikend ni manjkalo. Od petka do nedelje je bilo prizorišče namreč polno. Čeprav je bilo uradno dogajanje zaključka poletja mišljeno za petek in soboto, je nedelja ponovno ob Dravo privabila množico obiskovalcev. Za mizo na ptujskem morju je
mandatu, posthumno Albin Pišek, ki je 17 let uspešno vodil TD Ptuj, Emil Tomašič, Janko Krajnc, Marjan Petek, Rozalija Ojsteršek, Bojan Miško, Majda Goznik, Zdravko Zamuda, Jožica Težak in Sto-jan Stojakovič.
Turističnemu društvu Ptuj
bilo treba počakati kar nekaj minut, kar pa nikogar ni motilo, saj je bilo dogajanje na vodi prava paša za oči tudi stoje.
Če se bo takšen trend naraščanja obiskovalcev nadaljeval, pa se bo najbrž tudi gostinska dejavnost še širila. Medtem ko je mesto bolj ali manj samevalo, je bila recimo nedelja na Ranci prav prijetna in razgibana. Kostanji, vožnja po Dravi, zanimivo dogajanje v vejkparku in še in še bi lahko naštevali.
je ob jubileju čestital ptujski župan Štefan Čelan, še posebej se je za opravljeno delo zahvalil Albinu Pišku, po njegovi zaslugi se je mesto uspešno vključilo tudi v mednarodna tekmovanja o urejenosti v okolju. Skupaj z mestom bo TD Ptuj tudi pod
Zadovoljni pa so organizatorji lahko tudi s petkovim in sobotnim dogajanjem, ko so pripravili zaključek poletja na ptujskem morju. V petek so izvedli prvi glasbeni večer, na katerem je nastopil že dobro znani Ptujčan DJ Šemnički. Za popestritev dogajanja na samem jezeru pa so poskrbeli s popoldanskimi vožnjami s Čigro ter 1. vejkpark parado. Tudi sobota je ponudila dobro elektronsko glasbo, nastopili pa so DJ G-Lectic, DJ Josh, DJ
novim vodstvom skušalo čim več prispevati k urejenosti mesta in okolice, ustvarjanju pozitivne klime za razvoj turizma na Ptuju in širjenju turističnih znanj in izkušenj. Še posebej bo to pomembno v letu Evropske prestolnice kulture, v katerem se želi po desetih letih ponovno vključiti v mednarodno tekmovanje ocvetličenih mest, ki je Ptuju leta 2002 prineslo srebrno priznanje. V imenu TD Ptuj je ob 125-letnici delovanja enega od petih najstarejših tovr-
Royce in Summer 2011 Clubbing Hits & House.
Da sta uradni zaključek poletja in uvod v jesen potekala bolj prijetno, so organizatorji gostom ponudili tudi kostanje, ki so kljub soncu zadišali po jeseni. Če se bo suho in prijazno vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, pa bo jesen na Ranci lahko prav tako prijetna kot poletje. Nenazadnje, kraj, kot je Ranca, Ptuj nedvomno potrebuje.
Dženana Kmetec
stnih društev v Sloveniji govoril novi predsednik Peter Pribožič, ki je tudi Ptujčane pozval, da se pridružijo skupnim prizadevanjem za urejeno okolje na celem območju občine in tudi zunaj nje.
S priložnostnim koncertom sta jubilej Turističnega društva Ptuj obogatila Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom prof. Fredija Simoniča, ki se mu je pred Mestno hišo pridružil trobilni ansambel Izola.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Darinka Lešnik, Čermožiše 28 a, Žetale -deček Martin; Ana Županic, Prvomajska cesta 4, Šentjernej
-	deček David; Nataša Kuhar, Župančičeva ul. 22, Ptuj -deklica Živa; Mojca Kolednik, Cirkovce 12, Cirkovce - deklica Ela; Nina Bezjak, Podgorci 133, Podgorci - deček Simon; Blanka Breg, Krčevina pri Vurbergu 117 a, Ptuj - deček Jure; Petra Osenjak, Sovreto-va pot 33, Ptuj - deklica Živa; Tanja Kosi, Grajenščak 16 a, Ptuj - deček Taj; Patricija Šlamberger, Skorba 2 c, Hajdina - deklica Iza; Simona Hanželj, Svetinci 15, Destrnik
-	deklica Ana.
Umrli so: Marija Šalamun, roj. Butolen, Sitež 4, roj. 1920
-	umrla 16. septembra 2011; Neža Gojkošek, roj. Smolinger, Trnovec 18, roj. 1928 - umrla
18.	septembra 2011; Marija Klein, roj. Matjašič, Vičava 66, Ptuj, roj. 1925 - umrla
21.	septembra 2011; Kristina Stermšek, roj. Gorčenko, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj, roj.
1933	- umrla 22. septembra 2011; Anton Eržen, Vičava 120, Ptuj, roj. 1923 - umrl
22.	septembra 2011; Antonija Majcen, roj. Sever, Bratislavci 13, roj. 1932 - umrla 15. septembra 2011; Anton Bele, Dobrina 68, roj. 1928 - umrl 21. septembra 2011; Antonija Medved, roj. Goričan, Cirkovce 34, roj. 1925 - umrla 21. septembra 2011; Andrej Kmetec, Skorišnjak 23, roj. 1937
-	umrl 22. septembra 2011; Marija Kolarič, roj. Kolarič, Mala vas 5 a, roj. 1939 -umrla 18. septembra 2011; Ana Klajnšek, Pohorje 12, roj. 1942 - umrla 19. septembra 2011; Cecilija Kolar, roj. Ko-lar, Krempljeva ul. 4, Ptuj, roj. 1926 - umrla 25. septembra 2011; Irena Pernek, roj. Mlakar, Kozminci 7, roj. 1931 -umrla 21. septembra 2011; Franc Štebih, Lasigovci 1 a, roj. 1929 - umrl 24. septembra 2011; Hilda Bedrač, roj. Brlek, Kraigherjeva ulica 28, Ptuj, roj. 1943 - umrla 24. septembra 2011; Ana Žmauc, roj. Oražem, Gregorčičev drevored 7, Ptuj, roj. 1930 - umrla 24. septembra 2011; Katarina Pevec, roj. Raušl, Vičanci
21,	roj. 1952 - umrla 28. septembra 2011; Ivan Petrovič, Kozminci 15, roj. 1949 - umrl
19.	septembra 2011; Ivana Zelenik, roj. Obran, Markovci 67 d, roj. 1936 - umrla
22.	septembra 2011; Janez Benko, Desenci 8, roj. 1928
-	umrl 28. septembra 2011; Vincenc Roškar, Gomilci 9, roj.
1934	- umrl 28. septembra 2011.
Poroka - Ptuj: Robert Jus, Kupčinji Vrh 39, in Sonja Reihss, Rucmanci 43. Poroka - Ormož: Danijel Žmauc, Zagorci 66 b, in Irena Janžekovič, Rucmanci 1.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na planotah Notranjske in Kočevske od 1 do 5, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 29 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo povečini sončno in zelo toplo za ta čas. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
Napoved vremena za Slovenijo
Če se zgodaj preselijo ptiči,
Prejemniki priznanj v družbi s ptujskim županom Štefanom Čelanom in predsednikom TD Ptuj Petrom Pribožičem
Ptuj • Na Ranci so se poslovili od poletja
Zaključek poletja na ptujskem morju
Čeprav so temperature te dni poletne, sonce pa ne skopari s svojimi žarki, se je poletje na ptujskem morju uradno zaključilo. Ob Dravi in na njej so obiskovalci Rance uživali cel vikend in letošnje dogajanje, ki je bilo še posebej pestro, zaključili na razgiban, zanimiv in muzikalen način.
Dogajanje na vodi in ob njej je bilo zelo pestro.
Cel vikend so na Ranci pekli slastne kostanje.
Ptuj • 125 let Turističnega društva
Priznanja za urejeno okolje in delovanje
Na Mestnem trgu na Ptuju je bila 24. septembra osrednja slovesnost ob 125-letnici TD Ptuj, ki so jo povezali s praznovanjem svetovnega dneva turizma.
Foto: DK
Foto: DK