UDK 808.63:264-01:929 Škrabec S. Jože Toporišič Filozofska fakulteta, L jub l jana S T A N I S L A V Š K R A B E C V B O J U ZA S L O V E N S K I B O G O S L U Z N I J E Z I K O B T I S O Č L E T N I C I M E T O D O V E S M R T I * V 80. letih, zlasti pa okrog 1. 1885, tisočletnice smrti sv. Metoda, se je Škrabec močno zavzemal za uveljavitev slovenščine kot bogoslužnega jezika, in sicer na po- dlagi privilegija, ki ga je slovenskemu jeziku druge polovice 9. stol. po Metodovi za- slugi dal papež Janez Vi l i . Škrabec je pri tem skušal izkoristiti nekako naklonjenost slovanskemu bogoslužju, ki jo je izkazoval na začetku 80. let tedanji papež Leon XIII. Vendar je Škrabec tudi pri slovenski duhovščini s svojimi idejami naletel na malo podpore in razumevanja. S svojim pisanjem ob tem je Škrabec ostro osvetlil slovenski narodni znača j ter se razodel kot pronicljiv narodnopolitični mislec in kot znanilec idej, ki jih je z uvedbo živih jezikov v bogoslužje končno potrdil 2. vatikanski koncil. In the 1880s, and especially around 1885 (the thousandth anniversary of St. Metho- dius' death), Stanislav Škrabec fervidly espoused the introduction of Slovene as the language of liturgy, reviving the privilege which Methodius had succeeded in ob- taining for the Slovene language of the 9th century f rom Pope John VIII. Škrabec tried to put to his advantage the somewhat benevolent at t i tude of Pope Leo XIII (1878 to 1903) towards Slavic li turgy. Skrabec's ideas found little support and understanding even among the Slovene clergy; his ideas occasioned a polemic in which Škrabec brought to light the Slovene national character and revealed himself as a profound thinker about national politics and as a harbinger of the ideas which found confir- mation in the Second Vatican Council's introduction of living languages into liturgy. 0 Za s lovenski bogos lužn i j e z ik se j e p a t e r S t a n i s l a v Š k r a b e c z a v z e m a l z las t i ok rog t i soč le tn ice Me todove smr t i ( Š k r a b e c 1885 b 1885s_4, 1885—1887), ko so p o v r s t i izšli n j e g o v i se s t avk i , in s icer 1885 T i soč l e tn i ca smer t i sve t ega M e t o d a , v e l i k e g a š k o f a s lovenskega , zače l a s ta i z h a j a t i S v e t a s l ovenska b l a - g o v e s t n i k a C i r i l in Metod 1 , I I s k l e p u t i soč le tn ice sv. M e t o d a . V le to 1885 g re še n j e g o v a v e l i k a in os t ra p o l e m i k a ( Š k r a b e c 1884, 1885 1,2), k i se j e zače la s t em, d a j e Š k r a b e c le to p o p r e j o bogos lnžnem j e z i k u sp regovo r i l že v s e s t a v k u O p o m b e g lede o b r e d n i k a t r e t j e g a r e d a ( Š k r a b e c 1884), n a k a t e r e se je v C e r - k v e n e m g l a s b e n i k u o d z v a l »ne-ve-se-kdo« J. Borovsk i (Borovski 1885i), n a Š k r a b č e v o p o l e m i k o (»V p o j a s n j e n j e in o b r a m b o « , 1885з) p a še s p r o t i p o l e m i k o (Borovski 18852) in k o n č n o Š k r a b e c s p r o t i p r o t i p o l e m i k o (1885з; t a se j e v ne - k e m smis lu r a z p o t e g n i l a še v 1886. leto). Š k r a b e c p a j e o s l o v e n s k e m (in s lovanskem) b o g o s l u ž n e m j e z i k u p i s a l t u d i že p r e j in še p o z n e j e , z a t o bo n a j b o l j smise lno t e m n j e g o v i m m i s l i m s led i t i č a sovno z a p o r e d n o . * Ta razprava je bila zasnovana za simpozij konec novembra 1985 v Salzburgu. Nemško pisani njen zasnutek izide v posebnem zborniku pri Ot tu Kronsteincrju. 1 L. 1885 so izšla 3 nadal jevanja (poleg Vvoda): 1. Mladost sv. Cirila in Metoda (71—76) ; 2. Perva apostoljska delavnost svetih bratov (101—108) ; 3. Sv. Ciril in Metod gresta na Moravsko (131—137). Leta 1886 je bilo natisnjeno: 4. Slovenščina ko bogosluž- ni jezik v Rimu poterjena (163—174); 5. Smert svetega Cirila (195—198); 6. Sv. Metod nadškof panonski in moravski (228—232); 7. Sv. Metod v nemški ječi (260—164); 8. Me- tod mej Čehi in drugimi Sloveni (293—297); 9. Nove tožbe, novo poterjenje slov. jezika (321—327); 1887: 10. Poslednja leta in smert sv. Metoda (357—361). Ta letnik se je vlekel skozi tri leta; zastoj očitno nastane pred 4. nadal jevanjem, ki govori o slovenščini kot bogoslužnem jeziku. 1 Nekaka predfaza Škrabčevemu pisanju okrog 1. 1885 so njegovi sestavki iz let 1880 do 1881. N a j p r e j je objavil kratka zapisa (Škrabec 1880i,2), pove- zana z naklonjenostjo Slovanom Leona XIII.2, gotovo pa je njegov tudi sesta- vek Slovenski romarj i v Rimu (Škrabec 1881i, v katerem se omenja, da je bila v Rimu maša v ukraj inskem jeziku, da je imel mašo tudi »škof macedonskih Bolgarjev«, da je bila pridiga v češčini in da je J. J. Strossmayer maševal v latinščini, pridigoval v hrvaščini in da je še bila »sveta maša v staroslo- venskem jeziku« (n. 111., 255). Tu je torej Škrabec videl staro pravico o sloven- skem bogoslužnem jeziku v najnovejšem času v Rimu potrjeno in to mu je bila pravna osnova za nadal jn je pr izadevanje za slovenski bogoslužni jezik.3 L. 1881 je Škrabec (Škrabec 1881i,2) v zvezi s povzdignjenim ugledom Slo- vanov ob Leonu XIII. napisal pesnitev4, s katero se je veselil papeževe slavitve godu Cirila in Metoda v Rimu, in v smislu ravnanja Cirila in Metoda pozival ločene (pravoslavne) brate v okrilje enotne cerkve s središčem v Rimu. S tega stališča povsem razumljivo je tudi Škrabčevo zaznamovanje papeževe okrož- nice (Škrabec I88I3) »o sv. Cirilu in Metodu«, in prav nič nismo presenečeni, ko v Cvetju (Škrabec 1882) najdemo naslov Častimo sv. Cirila in Metoda (spet izpod njegovega peresa). Tu je za geslo navaja l Benedikta XIV. besede: Ut omnes catholici sint, not ut omnes latini fiant, est necessarium.5 1.1 V Škrabčevem sestavku Častimo sv. Cirila in Metoda že najdemo vse njegove bistvene misli o zadevah slovenskega bogoslužnega jezika. 1.1.1 Že kar uvodoma omenja, da sveta brata pri nas na Slovenskem pre- malo častimo, oz. sploh cenimo, zlasti od nj ih pridobljeno pravico do bogo- služja v lastnem jeziku, pri čemer nekoliko zastrto nakazuje tiste (tj. Nemce), ki nam vcepl jajo tak odnos do Cirila in Metoda: »Mislimo, da ne bo nepri- merno, ako spregovorimo o / . . . / najposebniši zaslugi imenovanih slavnih svet- nikov, zaslugi, ki so jo tudi Leon XIII. priznali in posebno povdarili v ča- stitljivi svoji okrožnici, ki se pa pr i nas vendar le žalibog še zmirom premalo ceni, ker premalo pozna ali celo ne ume. In vendar sv. Cirila in Metoda ne moremo častiti, kaker bi bili dolžni, ako zaničujemo dragoceni n j i jun dar, 2 Iz prvega sestavka je za naš namen važno navesti naslednjo njegovo poved: »Le- tos 27. dan meseca rožnega cveta je minulo tisoč let, kar je poterdil papež Janez VIII . našemu narodu to pravico, da sme imeti sveto službo božjo v svojem domačem slo- venskem jeziku.« 3 K temu prim. VRHOVNIK 1925/1926, št. 278, dec.: » Jurčič je dal slovenskemu taborskemu programu važno točko: 'Slovenščino v cerkve'.« Glede slovenske maše v Rimu je bil po istem viru Luka Jeran (Zgodnja Danica 1881, 225) nepovoljnega mne- nja. Za leto 1882 Vrhovnik piše: »Staroslovenska maša za 1. 1882 ni bila več dovoljena«, kar si razlaga z: »Posegel je vmes pritisk avstrijske vlade.« SN 1925, št. 283). Sicer pa v št. 278 Vrhovnik omenja, da se je 5. jul i ja 1881 »pela staroslovenska glagolska maša tudi na Duna ju , Gradcu, v Zagrebu«. Zanimivo je, da so se si are cerkvene slo- venščine učili v mariborskem bogoslovju, od 1883 obvezno, pre j prostovoljno. 4 Sloveni, kar po vesoljnem vas svetu živi, / Denès veseli obračaj te v Rim oči! / Na- mestnik Zveličarjev slavi tam pervi pot / Aposteljnov naših, Cirilov, Metodov grob. // Ti verni katoličan, t j a se zaupanjem glej! / K a j brata slovanska sta nam, Rim dobro vé; / Pohvalil je Rim nj i ju neprecenljivi dar, / Poterdil ga nam je vesoljne cerkve glavar. / / Pa tudi ti, ločeni naš slovenski brat , / T ja glej, p remaga j predsodke, prestopi prepad; / Sa j Rim je zmirom tisti še, zmirom ondot, / Kjer vikšega vedela stati sta ti Ciril in Metod. / / O blažena brata, visoko v veselju neba, / Prosita z mogočno proš- njo denes zâ nas Boga; / Pač tisoč let vaju nauk in trud medli, / Denès n a j za vek se močan ko lev zbudi! 5 »Da bi bili vsi katoliški, ne pa da bi postali latini. je potrebno.« pravico, ki sta nam jo pridobila s tolikim trudom, v britkostih in nevarno- stih, sovražena in preganjana od starega nasprotnika slovenskega rodu — pra- vico do službe božje v domačem jeziku.« (193) 1.1.2 To pravico je nato Škrabec utemeljeval s spodbijanjem t. i. trojezič- nosti (hebrejščina, grščina, latinščina). Bogoslužni jeziki so bili po Škrabcu po vrsti aramejščina, grščina, koptovščina, abesinščina, armenščina, latinšči- na. Političnost so vsebovale njegove izjave, kakor je naslednja (195—196): »V petem stoletju po Kristusu se je začelo tako imenovano narodsko preselje- vanje in mnogi nemški ali germanski rodovi so priderli od severja v južne dežele ter se naselili med Latinci. Ali latinskega jezika niso izpodrinili. Oli- kani Latinci se namreč niso hoteli surove nemščine učiti; Nemci so se morali učiti latinščine, ako so hoteli govoriti sè svojimi sosedi. Ko so se ti Nemci potem h kerščanstvu spreobernili, so z Latinci skupa j hodili k službi božji, ker so že toliko znali latinskega, da so razumeli molitve in sploh, kar so slišali v cerkvi, dasiravno so mej sabo še vedno svoj stari nemški jezik govorili, dokler so ga naposled popolnoma pozabili. Tako je prišlo, da se je menda prav med temi germanskimi rodovi na jp re j porodila kriva misel, da se mora sveta maša v latinščini (ali hebrejščini ali gerščini) opravljati . Ta misel se je potem raz- širila tudi k ostalim nemškim in drugim rodovom, ki niso bili v tako tesni dotiki z Latinci, da bi bili sploh znali nj ih jezik, in mnogi so naposled tako claleč zakolovratili, da so menili, da se sploh ne sme moliti v nobenem drugem jeziku, kaker samo v imenovanih trijeli.« Za nemške škofe in Slovane pravi Škrabec (196): »Počasi so jih / t j . Slovane/ nato kerščevali večinoma nemški misijonarji ; ali kerščanskega nauka in moliti jih niso dosti navadili, ker niso znali slovenskega jezika. Rastislav, moravski knez, piše zato leta 863 gerškemu cesarju Mihaelu III., da na j mu pošlje takih misijonarjev, ki bodo znali slo- venskemu ljudstvu v njegovem jeziku oznanjevati sveto vero.« In ravno tam: »Ciril in Metod sta sčasoma vse glavne dele svetega pisma prestavila v sloven- ščino, učila narod, molila ž njim in vso božjo službo mu opravljala v domačem jeziku. To je bilo Nemcem neka j nezaslišanega; nemški škofje, ki jim je bilo zlasti za gospostvo in desetino, ki so jo t eda j pobirali mej Sloveni, zaženo velik hrup in tožijo sveta brata papežu, da sta krivoverca, ker mašujeta v surovem slovenskem jeziku.« In o drugem nastopu nemških škofov zoper Metoda (196): »Ali nemški škofje, še na pol a jd je , niso odjenjali papežu; zgrabili so Metoda in poltretje leto imeli zaprtega v ječi, k jer so ga trapili, kaker so vedeli in znali; en (to je bil škof!) bi ga bil celo s konjskim bičem tepel, da mu niso drugi vendarle vbranili.« Papeževo dovoljenje slovanskega bogoslužja (iz 1. 880) Škrabec dokazuje z navedkom iz njegovega pisanju (197): »Čerke slovenske od Konštantina nek- d a j modroslovca iznajdene, ki n a j se po njih Bogu hvala, kaker gre, razlega, po pravici hvalimo in zapovedujemo, da n a j se v tem jeziku Kristusa Gospoda našega nauki in dela pripovedujejo . . . Tudi ni zoper pravo vero in učenje, bodisi maše v tem slovenskem jeziku peti, bodisi sveti evangelij, ali sveta berila novega in starega zakona dobro preložena in tolmačena brati ali druge molitve vse opravljati.«0 (Škrabec je ves ta pasus pisal razprto.) 0 To je seveda Škrabčev prevod; pri Kosu (Kos 1885, 17): »Konečno hvalimo po pravici po pokojnem modri janu Konstantinu izumljene slovenske pismenke, s katerimi n a j bi se Bog hvalil po spodobnosti / . . . /« 1.1.3 Kljub temu sami Slovani do tega niso imeli zmeraj pravega odnosa (197): »Ker so pa že takra t bili mej Sloveni l judje , ki jim je bilo p tu je l jubše od domačega, ter je menda celo Svetopolk sam rajši slišal pri sveti maši latin- ščino, kaker slovenščino, zato pristavlja papež na koncu: 'Ako je tebi in tvo- jim sodnikom ljubše v latinskem jeziku poslušati maše, velimo, da n a j se ti po latinsko opravljajo.« (Papeževe besede spet razpr to pisane.) 1.1.4 Bilo je pa teda j večkrat obravnavano vprašanje , ali navedene pape- ževe besede veljajo le za staro cerkveno slovenščino ali za vse slovanske jezike, ki so se bili potem razvili iz govorice, kakor je približno zajeta v starocerkveno- slovansko knjigo 9. stoletja. Škrabec k temu (226—227): »Res je sicer, da že v devetem stoletju Slovenci niso več povsod čisto enako izgovarjali vsake bese- dice, ali vender takrat še nihče ni mislil, da bi bilo več slovenskih jezikov na svetu kaker en sam. Ne glede torej na kake posebnosti raznih rodov, bodisi moravskega ali češkega, ruskega ali poljskega, korotanskega ali serbskega, je dobil slovenski jezik v svoji skupnosti pravico bogoslužnega ali cerkvenega jezika. Da sta se sveta naša aposteljna sploh deržala le enega kra ja poseb- nosti, je res, in ni moglo biti drugači; sè vso pravico pa bi se bili drugod smeli slovenski duhovniki deržati posebnosti drugih krajev, da bi jih bilo ljudstvo tol ikanj lažje razumelo. / . . . / Kerščanska občina se zbira k službi božji, da bi z mašnikom skupa j molila: taka skupna molitev je mogoča le v jeziku, ki ga vsi umejo, sicer si mora vsak sam pomagati, kaker ve in zna. Tudi pri nas želimo potemtakem slovenski jezik pri sveti maši in sicer po zgledu svetega Cirila in Metoda prav ta slovenski jezik, ki ga mi umemo in govorimo.« 1.1.5 K a j pa razmerje slovenščine kot liturgičnega jezika in latinščine (228): »Radi potemtakem pripuščamo latinščini velike pravice, da n a j bo in ostane poseben cerkveni jezik, ki ga n a j rabi tudi slovenski duhovnik latinskega obreda v molitvah, ki jih opravlja natihoma. Le pri velikih mašah, ki se pojo vpričo zbranega ljudstva ob nedeljah in praznikih, in sploh pri obredih, ki se jih l judstvo vdeležuje kot duhovna občina, tu se deržimo častitljivega zgleda sv. Cirila in Metoda ter da jmo pravico domačemu jeziku. Ako je to prav v senjski škofiji , zakaj ne bi bilo drugod, k je r koli prebivajo Slovenci? In ako se je lani v Rimu, na Duna ju , v Zagrebu z veselim dovoljenjem svetega očeta papeža po slovensko pela slovesna maša, zaka j bi se letos ali k letu pri nas ne mogla ali ne smela? Le dobre volje je treba in pa resničnih častivcev svetega Cirila in Metoda, ki se ne boje t ruda in terpl jenja . ko gre za veliko in sveto reč.« Škrabec si je zamislil tudi metodo, ki bi slovenščino 'pr ipel jala pred oltar'. Prvič n a j bi se to zgodilo ob tisočletnici Metodove smrti leta 1885 (228): »Ob taki priliki to gotovo tudi mej nasprotniki našimi ne bo budilo poseb- nega zgledovanja; in ako je začetek storjen, je največa težava premagana. Polagoma bo mogoče poleg latinske zmirom večkrat tudi slovensko mašo peti, dokler se je ljudstvo popolnoma privadi ter se bo slovenščina po vseh čisto slovenskih fa rah dala sploh vpeljati.« 1.1.6 Ker so nasprotniki službi božji v l judskem jeziku delali protireklamo z opozarjanjem na dolgotrajnost vzhodnoslovanskega obreda (kakor so jo bili doživeli nedavno v Rimu), je Škrabec opozarjal, da bi pri nas seveda še dalje ostal latinski, krajš i obred, in tudi jezik bi bil pr i tem slovenski, ne cerkveno- slovanski, in bogoslužno pet je seveda tudi slovensko (229): »/P/omislimo neko- liko tudi to, kar uče naši »cecilijanci«, da se mora namreč pri latinski peti maši tudi na koru vse po latinsko peti; in res je tako predpisano. Ali kako se po latinsko poje zlasti po deželi, k je r pevci latinščine čisto nič ne umejo, kako grozovito lomijo, kake smešnice spravijo vkupaj , to ve vsaki, ki neko- liko latinskega zna ter je poslušal kedaj tako petje. Navadno pojo pri nas seveda po domače: na to se do poslednjih časov še pomislilo ni, da bi bilo treba za to kakega posebnega dovoljenja celo iz Rima; še le, kar so omenjeni »cecilijanci« vstali, se je sprožila ta misel. Dobro! vestnosti in natančnosti je v takili rečeh gotovo treba. Prosimo torej dovoljenja slovenskemu petju na koru, pa ob enem prosimo dovoljenja tudi slovenskemu petju pred al tarjem, ker bo oboje primerniše namenu dotičnega predpisa kaker pa eno samo. Ako bomo prav prosili, bomo pač tudi izprosili, zlasti ako se po lanskem zgledu župana zagrebškega veljavni možje svetovnega stanu pridruži jo prošnji . Vsaj za tisoč- letnico svetega Metoda bi se to brez skrbi dovolilo in začetek bi bil storjen.« 1.1.7 Seveda je Škrabec mislil tudi na to, da bi bilo za tako pet je treba ustreznih jezikovnih prestav. Pri tem (230) »naj bi se naši 'cecilijanci' pa po- sebno ozirali na skladbe jutrovske, zlasti ruske, cerkve, ki so ,/.../ ravno tako pobožne kaker veličastne in lepe. — Ako v resnici želimo zedinjenja ločenih, je treba, da se tudi mi njim bližamo, k jer koli je mogoče. Pokažimo jim zlasti, da rimska cerkev ne misli le na polatmjevanje, kaker ji navadno očitajo ločeni Sloveni, temuč, da 'časti vse jezike, zlasti slovenske, in rada dovoljuje vso pro- stost, ki je potrebna, da cerkveno življenje na domači podlagi veselo napre- duje, ter le v potrebnih rečeh po vsi pravici hoče, da bodimo edini.« 1.2 Škrabec je torej sistematično skrbel za uresničljivost svoje ideje o slo- vanskem bogoslužnem jeziku. Nič spet nismo presenečeni, da je za te svoje ideje izkoristil tudi priložnost obravnavanja »obrednika tretjega reda« (Škra- bec 1884, 357—358): »Ali zdaj je treba tudi o rabi slovenskega obrednika spre- govoriti. Vemo namreč, tla so neketeri gospodje v tem oziru jako natančni in skoraj bi rekli boječi, kar je sicer vse hvale vredno; lahkomišljene samo- voljnosti tudi mi nikaker ne priporočamo. Vprašanje je torej, ali se pa sme rabiti slovenski obrednik brez posebnega dovoljenja iz Rima? Mi odgovar- jamo, da se ne le sme, temuč, k je r je sploh mogoče, prav za prav tudi mora. To se da dokazati brez težave.« 1.2.1 Škrabec to dokazuje z opozar janjem na potrebo razumevanja obred- nega besedila. (Za danes bi njegovi argumenti »prijeli« npr. pri vojaških pri- segah, ki jih tudi morajo opravljat i vsi le v tujem jeziku, srbohrvaščini.) Po Škrabcu za silo latinščino lahko razumejo Italijani. »/A/ko pa bi hotel kedo. da n a j vbogi Slovenci po latinski blebečejo, vsa ginljivost bi se naenkrat v smešnost spremenila. 'Pax tecum' bi se slišalo preprostemu človeku kaker : 'pa bi stekel!'« (358). In k a j bi bila posledica slovenskega obredja, tudi pev- skega dela njegovega, v tretjem redu? (359): »Na ta način vtegne obrednik tretjega reda neizmerno važen postati za naš slovenski narod, ki se bo tako učil po cerkveno skupno moliti in peti ter božje službe ne samo s trpno priču- jočnostjo ('pasivno asistenco') temuč d janjsko in resnično se vdeleževati.« V na- dal jnjem Škrabec pove, kako bi bilo primerno počastiti sv. Metoda tudi sedaj, ko »/ž/al da se mej nami ni našel nihče, ki bi bil popri jel to misel7, tako polni 7 Namreč Škrabčevo iz 1. 1882, ki jo sedaj podaja iako (360): »Lani ali kedaj je bilo, smo pisali v svoji preproščini, n a j bi se za to slovesno priliko dobilo dovoljenje, da bi se sveta maša vsaj tisti dan po vsem Slovenskem smela peti po slovensko, kaker se je pela po slovensko pred neka j leti v Zagrebu, na D u n a j u in celo v Rimu.« sino katoliškega? — ne! nemškega duha. Po te j in drugih podobnih skušnjah pa se vendar / . . . / /o/bračam k vam, mili b ra t j e in sestre, k vam, prel jubi in mnogi častiti predstojniki in ravnatelji tretjega reda! Na čast svetega Cirila, za tisočno vezilo svetemu Metodu, skušajte, da se k letu po vseh slovenskih skupščinah, glavnih in podružnili, vpelje slovenski obrednik, tako v molitvah, kaker v pet ju . Vi, čislani gospodje cecilijanci slovenski, pa pomagajte, kolikor morete, da se bodo naši bra t je in sestre tretjega reda privadili prav in lepo koralno peti po slovensko vse, kar je po obredniku za pet je odločeno.« (360) 1.2.2 Zatem Škrabec razpravl ja o žalostni posledici dejstva, da se v bogo- služju pri cecilijancih slovenščina popolnoma zanemarja, čeprav po veljavnih cerkvenih določbah. »/S/lovensko cecilijanstvo n a j ne bi pregoreče pridigovalo o takih določbah, ki je mnogokrat skoraj celo nemogoče, da bi se jih deržali, ne, ne! pola jšanja in potrebnih pravic nam pridobiti od dotične cerkvene oblasti, to nam bodi v tem oziru perva in edina skerb. Najbol j prav bi bilo, kaker sem vže ne enkrat povdarjal , da bi tudi pri nas smel mašnik pred oltar- jem po slovensko peti, kaker sme v senjski in drugih škofijah. Ali če si tega ne upamo prositi, ker celo mej nami dozdaj večina duhovnikov, kaker vse kaže, ne bi pri volji bila sprejeti tako dobroto, n a j bi jo nam papež tudi sami ponujali , — prosimo za zdaj, da se sploh dovoli vsaj slovensko odpevanje na koru.« Pri tem opozarja na »težave« pri latinskem odpevanju preprostega ljudstva (361): »Ako se s trudom kje kakov ' tantu mergo' vbije v ušesa in gerlo, ali kakov 'kir je l ja jš tan , tisti je l ja jš tan ' (oprostite, nisem je vgenil jaz, 'na- rodna je'!) — ali ni to bolj škandal, kaker častitljiva božja služba? V resnici dobro vem tudi jaz, kar se navaja v priporočilo latinskega cer- kvenega jezika in ne taj im, kar je v tem opravičenega; vendar n a j bi v cerkvi ne krožil in ne klepetal po latinsko nigdar nihče, kdor se ni učil latinščine. Papagajs tvo se mi zdi pravo onečeščenje najčastit l j ivišega opravila, in vže to, ko dotični vsaj za silo izgovarja, kaker gre; k a j pa še le, ako jih tako, kaker se dostikrat godi, ker mašnik ne more vselej in povsod p re j izpraševati in učiti svojega 'postreščika'! 'Mertva latinščina' se v takih ne redkih prime- rih, ko duhovnika le prelahko, da n a j m a n j rečem, nejevolja obide, v resnici ne 'vjema popolnoma s s v e t o s t j o Kristusove cerkve in častitljivostjo nje- nih bogoslužnih obredov', pa n a j reče kedo, kar hoče. Slovenec sem in ko Slo- vencu mislim, da mi je slobodno biti tistega prepr ičanja , keterega sta bila s v e t n i k a Ciril in Metod, slobodno tudi očitno se poganjat i za to svoje pre- pr ičanje in po mogočnosti ga razširjevati*.8 1.2.3 Vender me nikar napak ne umej, dragi bravée! 'Non sum ex illis, qui sernioneni pat r ium majore pietate, quam Evangelium et Ecclesiae vocem prosequuntur, qui in eo solo salutem populorum volunt quaerere.'9 — Glejmo torej, ker smo vže pri tem, k a j cerkev pravi o jeziku svete maše! 'Etsi missa magnam contineat populi fidelis eruditionem, non tarnen expedite visum est Patribus, ut vulgari p a s s i m lingua celebraretur' , to je: 'Dasiravno obsega maša mnogo podučnega za verno ljudstvo, vendar se očetom (tridentinskega 8 Pod * beremo opombo v nemščini, ne odobravajočo mnenje, da bi se v javnosti izogibali kazati nazorske razlike med verujočimi, z utemeljitvijo, da pač nismo »mno- žica brez misli in volje« in da cerkev dopušča »največjo svobodo debate na podlagi razodete in v izročilu obstoječe resnice«. 9 »Nisem izmed tistih, ki v govoru bolj častijo očete kakor evangelij ali cerkev, ki hočejo le v tem iskati blagor ijudstev.« zbora) ni zdelo primerno, da bi se p o v s o d (ali s p l o h ) v domačem jeziku obhajala. ' 'Si quis dixerit, . . . lingua t a n t u m vulgari missam celebrari debere . . . ; anathema sit', to je: 'Če kedo poreče, da se mora maša l e (ali e d i n o ) v domačem jeziku obhajati , bodi izobčen.'**10 To je 'vox Ecclesiae', določba svete cerkve, in gotovo dobro premišljena, modra določba, ki jo brez težave sprejme in podpiše vsaki pameten človek.« 1.2.4 Škrabec pozneje (363) navaja še, da je 'nedavno' papež katoličanom 'gerškega rodu v Sveti Deželi' naravnost »vele/l/, da se imajo deržati zanaprej ne več kaker dozdaj latinskega, temuč gerškega obreda in jezika pri svoji očitni božji službi. Kriv nauk je torej, ako kedo terdi, da ima katoliška cerkev ko znamenje edinosti en sam bogoslužni jezik. Zedinjeni Gerki, Mali Rusi v Galiciji, zedinjeni Rumuni, Armenci, Bolgarji, Kopti, katoličani senjske in drugih južnih slavenskih škofi j itd., to so vsi ravno tako pravi katoličani kaker mi, pa imajo svoj jezik pr i službi božji in vsi ti jeziki so bogoslužni jeziki katoliške cerkve; mej njimi sta dva tudi dandanašnj i popolnoma živa jezika. У tem se torej ne kaže edinost katoliške cerkve, temuč v tem se kaže, da je v resnici k a t o l i š k a ali vesoljna, za vse narode, za vse čase in kra je vstanovljena. Edina pa je, ker ima, kaker uči katekizem, 'če tudi po vsem svetu razširjena, vendar l e e n e g a p o g l a v a r j a , e n o v e r o , e n o d a r i t e v , e n e z a k r a m e n t e.'« 1.2.5 Latinščina ne more imeti vloge, da bi l judem odtujevala smisel obreda (364); »/K/ar je namenjeno ljudstvu in skupni molitvi ž njim, to bodi vsem razumevno, to bodi domače, s tem ne delajmo skrivnosti! Sa j kerščanstvo tudi ni frajmavrerstvo, ki bi imelo skrivnosti v tem pomenu besede, da bi smeli k a j le vikši vedeti, vbogo ljudstvo pa ne. Skrivnosti kerščanstva so skrivnosti same na sebi ter jih ni treba šele delati, pr ikr ivaje z neumestnim jezikom, kar nočemo, da bi vedel prostak.« Škrabec zavrača tudi poseben, servilen odnos do »tujc/ev/, ki p r iha ja jo k nam v cerkev, pa ne bodo razumeli, kar se je mo- lilo ali pelo« (364) v slovenščini: »Odgovor menda ni težak. Božja služba v na- ših cerkvah je n a j p r e j za domače; en ptujec ali dva, ki morebiti enkrat v letu k nam zajdeta, ne moreta nam biti na potu v tem oziru. Da se bo p tu jec pri nas domačega čutil, zato bi se morali mi p tu je čutiti v svojih cerkvah? Ve- ljavno pri sveti maši pa bo mogel biti ravno tako, če se moli po naše, kaker ke bi se po latinsko.« — S tem Škrabec tudi za nas nakazuje vzorčno vedenje do današnj ih 'pr ihajačev ' v Sloveniji, in sicer tudi političnih, nasproti kate- rim smo Slovenci torej tradicionalno servilni. 1.2.6 In Škrabec ima odgovor tudi na vprašanje , ali ne bodo potem bogo- služnega jezika zahtevali tudi »še drugi: Nemci, Francozi, Angleži itd.«. Od- govor: »To ni naša /(364)/ skerb; ako pa bi jo prejeli tudi oni, dobro zanje! Božjo službo bi prešinilo življenje, pobožnost bi se povzdignila, vera okrep- čala. Prelepe cerkvene molitve, prekrasne njene svete pesmi, ki mu done z d a j na ušesa kaker zveneč bron, verno ljudstvo jih bo zaslišalo v človeški, umevni besedi, in te pesmi in te molitve, polne svetih misli in pobožnih občutkov, ali ne bodo pretresale in vnemale src ter jih povzdigovale h Bogu združenih sè sercem pobožnega mašnika v goreči, plameneči navdušenosti? O k a j pa da! sneg bo kopnel, led se bo tajal in spomladansko sonce bo zasijalo ter vse pre- budilo k novemu, veselemu življenju.« 10 Tu Škrabec nava ja : »Cone. Trident. Session 22. с. can. 9.« 1.2.7 In še ugovor zoper narodne jezike zaradi večjezičnosti po mestih (365), v katerem se Škrabec kaže zelo razgledanega tudi za široki daljni svet: »'Pa k a j bi bilo potem v mestih, k je r prebivajo razni narodi ter se govore razni jeziki, v keterem bi se potem molilo in pelo pri maši?' Odgovor: Y keterem se pridiga. Nikaker ni treba, da bi se v vseh in vedno v enem in tistem. Domi- slite se levovskega mesta, ki ima tri katoliške nadškofe in tri katoliške nad- škofijske cerkve, latinsko-poljsko, slaveno-rusko in armensko. Domislite se velikih amerikanskih mest, k je r so tudi vže zda j fare po narodnostih ločene.« 1.2.8 Nekako zelo sodobna je tudi Škrabčeva misel, da se je za dosego slo- venskega liturgičnega jezika treba opreti na množice, n a j p r e j na tret jerednike (365): »Res da vi sami ne morete dosti doseči v tem oziru ali celo nič ne; pa tudi škof je in mašniki tega ne morejo, ako se ne kaže mej verniki splošna želja, obče hrepenenje po tej milosti in dobroti. Taka splošna želja pa se mej našim ljudstvom ne more zbuditi, dokler ne ve o vsem tem ničesar. Nihče ne hrepeni po reči, ki je ne pozna. To znanje in poznanje pa morete Vi, dragi moji bra t je in sestre v svetem Frančišku, najlaže, najbolje, naj izdatniše razšir- jevati. Vi ste kakor kvas, ki ima vzdigniti leno testo, da veselo vshaja ; vi ste kaker redke sveče, ki imajo, perve prižgane, ostalim oddajat i luč, dokler se vmakne mrak in v sredi noči pr i jazna svetloba zašije. Učite se torej po obred- niku lepo moliti z vašimi ravnatelj i , učite se od mož, ki so tega zmožni, prav, po cerkvenem načinu peti, kar obrednik za pe t je odločuje. Ta Vaša služba božja se bo pr ikupi la Slovencem, ponevedoma se jih bo polastilo prepričanje , da je tako prav, in hrepenenje, da n a j bi bilo vedno in povsod, pri vseh cer- kvenih obredih tako. In tako bo položena poslopju terdna podlaga v umu in sercu vernega našega naroda; na njo se bo, ko pride čas, varno mogel zidati veličastni tempelj svetega Cirila in Metoda. Na ta način torej, mili bra t je in sestre, vredno in dostojno obhaja j te v novem letu smerti svetega Metoda častitljivo tisočletnico!« 1.3 Škrabcu ni bilo treba dolgo čakati nasprotovalnega odziva na te misli. 1.3.1 Glasovi, nasprotni njegovim, so se oglašali v Cerkvenem glasbeniku že pred tem v 1. 1884. Tako je J. Borovski (Borovski 1884) ironično pisal (10): »Kaj bi si tora j ti mislil, če bi bila pri poroki peta maša. na koru bi se pa pela namesto dotičnega ofertori ja: ' In te speravi, Domine!'11 po stari 'viži' znana: 'Tam v Kani Galileji / Je ena srečna volicet bva.'? Ali bi se ti ne studilo nad to smešnostjo, ki se gocli v škofij i in ali bi ne zaklical prizadetim: 'Utinam sapèrent et intelligerent!'«12 Ali pa se (Dopisi 1884, 17) na besede: »'Vi ceci- lijanci preveč škilite v Rim, vi mislite, da slovenski jezik ni 'salonfähig', ' sem slišal že pa rkra t ugovarjati in to celo od visoko postavljenih izobraženih gospo- dov« sliši odgovor: »No, ali bi bil tolik dobiček, ako bi se pr i slovenskih sv. mašah pelo slovensko? Zelö dvomim. Novoslovenski jezik gotovo ne bo nikoli liturgično cerkveni jezik na Slovenskem, posebno v našem času ne. K večemu, če bi Rim dovolil staroslovensko narečje.«13 In za ponazoritev »imenitnosti« 11 »Vate sem zaupal, o Gospod!« »O da bi vedeli in razumeli!« 13 To bi bilo tudi male koristi: »Spominjam se, da so na praznik sv. Cirila in Me- toda 5. jul i ja 1881. leta peli bogoslovci v l jubljanski stolni cerkvi z j u t r a j pri sv. maši — služil je med obilno asistcnco preč. g. kan. dr. Čebašek — Kuliačevo staroslovensko mašo. Se tisti dan mi je nek pri ravno tej maši navzoč mož rekel: 'Zakaj vendar niso peli slovensko, sa j ta dva svetnika sta bila slovenska aposteljna?'« slovenščine pr i obredu se nava ja jo tele pesemske vrstice (17): »'Vsak se čud', / Svet Peter tud' : / Vsak se niuja, / D a poje alleluja. ' Ka j ne, t u k a j veje cer- kveni duh? Ali pr i škofovem obiskovanji: Prišli so ta gnadljivi firšt, / Al' bodo jedli klobase — biršt? / Pa, ker je danes sabota / Nu bo dobra tudi šildkrota.«* In v nekem drugem sestavku (Govekar 1884, 64): »Po mnogih cerkvah naha ja se grda razvada, da se pri liturgičnih opravilih pojo pesmi v maternem jeziku.« 1.3.2 Glavni napad na Škrabčeve ideje o slovenščini kot bogoslužnem jeziku v Opombah glede obrednika tretjega reda iz 1. 1884 je sledil v Cerkvenem glasbeniku 1885 (Borovski 1885i). Bor. na jp r e j nava ja dopis nekega y. iz Kamnika Slovencu (1885, št. 13) (CG 19): »Nekaj je, kar mi srce teži, pa ne samo meni, temuč še mnogim drugim, in to je cerkveno pet je v našem Kamniku. Na Sutni se poje še dovolj cerkveno in dostojno. V drugi cerkvi pa (i. e. f ran- čiškanski), k jer je tudi vsako nedeljo peta sveta maša, je pa s petjem revščina. Tu pojejo dečki, pojejo, pa kako? Kakor jih organist navadi, enako ptičku na orgeljce. No, to bi še bilo, sa j cerkev ne zahteva, da bi se moralo iz not peti, pač pa ona po vsi pravici zahteva in določuje, k a j se sme peti, k a j pa ne. (Cone. Trid., sessio XXII.) Ne vem, zaka j se v tej cerkvi tako prezirajo te cer- kvene določbe; čas bi pa bil, da bi jenjalo onečastenje hiše božje, katero po- sebno lahkomišljeni mladini vzbuja le bolj misli na plesišče in gledišče (H), kakor pa na pobožnost in dostojno zadržanje v cerkvi. Mehkužne in spolzke melodije, odlomki iz oper pač ne morejo srca sè spokornim duhom navdaja t i in verne tudi ne k nabožnosti napeljevati . Tako pa ne sodim samo jaz, ampak tudi mnogo drugih, ki so za to bolj sposobni in izvedeni kakor jaz. Spolnila se bode le želja mnogo pobožnih, če se to spremeni in druzega namena tudi nimam s tem svojim pismom.« In nato sledi Borovskega komentar k temu (19—20): »In ti škandali se gotovo godé z vednostjo prečastitega redovnega predstojništva, pa se vender ne odpravijo. Zoper nas pa, ki stojimo na ravno tisti rimski podlagi, kakor naša blagovestnika Ciril in Metod, zoper nas pa kličete, da smo polni nemškega duha in da bode sveti Metod nad toliko latinsko gorečnostjo žalosten celo v ne- besih! — Kako morete Vi, l jubi pater — vsaj se meni tako imenujete — zahte- vati, n a j bi v cerkvi nihče ne 'krožil' in ne 'klepetal ' latinsko, kdor se ni učil latinščine? S tem trdite, da ni treba spolnovati cerkvenih zapovedi. — Kako morete Vi, prečastiti, imenovati latinsko pet je papagajs tvo? S tem kličete Cerkev samo pred svoj sodnji stol ter ji očitate bremena, ki jih je nam nalo- žila, katerih pa nismo zmožni nositi. — Kako si upate poslati med svet taka 'epitheta ornantia' , ker Vam je gotovo znano, kako se je izrazil premilostljivi knez in nadškof Alojzij Zorn 25. avgusta 1884. o pril iki drugega občnega zbora cecilijinega društva goriške nadškofi je? Rekel je med drugim prevzvišeni nad- vladika: 'Nadalje moram omeniti, da se pr i slovesni peti maši ne sme peti slovensko, ampak latinsko, kakor sveta Cerkev strogo zahteva. Če bi toraj to društvo nameravalo pr i slovesni peti maši peti slovensko maše — bi jaz moral društvo razpusti t i zarad načela'. Ali se nič ne zmenite za take besede9 — Toliko toraj v pojasnjenje in obrambo. — Se nekaj . 'Cvetje ' je menda precej razširjeno na Slovenskem, posebno med priprostim ljudstvom. Ali se ne podira s takimi spisi naše delovanje in — ali se ne jemlje na tak način veljavo duhov- nikom — cecilijancem, ki se drže določil sv. cerkve, katere zasmehovati se pač katoličanu in menda tudi redovnikom sv. Frančiška ne spodobi?!« — Tako govori gorečnik, ki skuša življenje uravnavati po neuresničljivi oz. nesmiselni ideji, četudi si je življenje samo že našlo obliko »koeksistence« s tako idejo. Corečnik seveda zase kliče na pomoč tiste, ki imajo oblast. 1.4 Škrabec je bil 1. 1885 začel Cvetje s sestavkom Tisočletnica smerti sve- tega Metoda, velikega14 škofa slovenskega (1885j), v katerem je poudar ja l , da je to »primerna pri l ika / . . . / , da se mu zalivalimo združeni vsi Sloveni! — V s i S l o v e n i ! Tudi mi nmli narod, ki se tako radi še v posebnem pomenu Slovene ali Slovence imenujemo/./« Pri tem Slovence, imenujoč jili »pervoro- jence kerščanstva mej slovenskimi brati, / . . . / otrok/e/ akvilejske patr i jarhalne, zaljcburške pr imari ja lne cerkve« (1—2), ta »vbogi, boječi, zaničevani, zati- rani, nezmožni narodič« (2), postavlja v še posebno tesno zvezo z akcijo Cirila in Metoda. Zakaj? 1.4.1 »Ne pr i te r ju jemo sicer, da bi bilo pomenilo ime ' S l o v e n' (prav za prav 'Slovenin') ob času sv. Cirila in Metoda ali p re j keda j le eden posamezen mej 'slovanskimi' rodovi, tako da bi se bilo moglo nasproti staviti imenom Hervat, Serb, Čeh, Rus, Pol jak; ne pr i ter ju jemo torej, da bi bili stari noriški ali karantanski Sloveni sè Sloveni v Meziji, Macedoniji, na Ogerskem onkra j Dunava in na Moravskem, zato ker so se tudi ti Slovene imenovali, k a j bliže v rodu kaker n. pr. s Hervati in Serbi. Tudi Polabci so imenovali svoj jezik slovenski jezik in Kašubi ob Vshodnem morju imenujejo svojega še zda j tako. Ali ne glede na ime, ki je občno, vemo vender le, da n a š i slovenščini razen hervaščine ali serbščine nobeden drugi slovenski jezik ni podobniši kaker tista slovenščina, ki sta jo pisala Ciril in Metod, da nam torej nobeden drugi slovenski rod razen Hervatov in Serbov ni bliže kaker rod, ki je govoril slo- venščino sv. Cirila in Metoda. In če pomislimo, koliko se mora vsak živ jezik spremeniti v tisoč letih, smemo pač po pravici reči, da sta sveta brata solunska skoraj do pičice tako pisala, kaker so t eda j naši prednjiki govorili, da sta pisala torej svete knjige v resnici v naši slovenščini, ter prav naši slovenščini pridobila v Rimu neprecenljivo pravico, ki smo vže tolikokrat govorili o njej , da se je smela namreč in se še zda j sme tudi sveta maša opravl jat i v sloven- skem jeziku.« Ko nato pokaže na veliko širšo razprostranjenost naših predni- kov v 9. stoletju (na Ogerskem »vse do reke Dunava«, 2), k je r je bil tudi Mosaburk (»po slovenski pa se je menim da /to mesto/ imenovano B l a t n i g r a d« (3))15, je menil, da sta se tam »oglasila sveta brata vže na potu iz Cari- grada k Rastisluvu na Moravsko, leta 1863«, nato leta 867 (tu se Škrabec skli- cuje na LMS 1884), sam Metod pa »/p/o smerti Cirilovi / . . . / ter je tam mej našimi slovenskimi preddedi stoloval ko pervi nadškof slovenski vsaj neka j časa. Tain je tudi končno vpeljal slovenski jezik v božjo službo v neizmerno veselje slovenskega ljudstva. — Poslednjič je prišel Metod k našim Slovencem v Blatni grad po svojem poltretjeletneni zaporu leta 874. ali le za malo časa: nato so prišli tisti k ra j i zopet Zaljcburžanom v oblast.« 1.4.2 In nato to svojo misel utemeljuje še podrobneje (n. m.): »Vshodni veji našega slovenskega narodiča, katere ostanki so tako imenovani pomurski Slo- venci na Ogerskem in pa severno vshodni na Štajerskem, je bil torej sveti Metod gotovo in neposredno učitelj in blagovestnik. — Ali tudi pr i Korotan- cih, pravi znano okrožno pismo svetega očeta Leona XIII., se je Metod 'ne 14 »Veliki škof« tu pomeni nadškof; Škrabec je včasih zapisal tudi to sestavljenko, a mu očitno ni bila posebno pri srcu. To zatem preide na Breznika in še naprej . 15 Pl im. (Nahtigal, 1948: III. del, 17—19): Blatbnbskb kosteh.. malo trudil, da bi jih pr ipe l ja l k spoznanju in češčenju pravega Boga'. (In carinthiis a u t e m ad unius Deri Deum cultum Iraducendis plurimum elubo- ravit.) Ne moremo si misliti, da bi bili rimski učenjaki , ki so sestavili slavno okrožnico, iz svoje glave, brez zgodovinskih dokazov, zapisali te mnogo pomen- ljive besede. — Tudi zapadna veja, h keteri spada večina sedanjega našega naroda, je prišla potemtakem v dotiko sè svetim Metodom, tudi ta je prejela od njega poter jenje v sveti veri in — za kar bi mu imeli biti večno hvaležni — dragoceni dar slovenske službe božje; sprejela se je namreč zlasti v akvilej- ski pa t r i ja rh i j i vže za časa Metodovega ter ohranila še dolgo potem — v nekih kra j ih tcržaške in poreške škofi je vse do naših dni.« 1.4.3 Škrabec je pozival svoje bralce, n a j se udeležijo pohoda na Velegrad (4): »Na Velegrad torej, gdor kol ičkaj more! Doma pa praznujmo na jp re j , koliker se bo dalo, 6. dan meseca malega travna, smertni dan Metodov, ki je letos velikonočni pondel jek; p raznujmo ga ko narodni praznik z veliko častjo in radostjo. Peti dan malega serpana, to je 6. nedeljo po binkoštih, pa bodi cer- kveni praznik, zopet sè vso mogočo slovesnostjo: duplex 1. classis cum octava!,n Kjer je treba za to posebnega dovoljenja iz Rima, n a j se dobi, dokler je čas. In to povikšanje cerkvenega obreda ostani za vse škofije, k je r prebivajo Slo- venci, tudi nadal je veljavno. Sramota je, ako mi svojih svetnikov ne častimo po nič višjem obredu, kaker ves ostali katoliški svet. Sveti oče nam tega ne vkazujejo, ali p r ičakuje jo pa gotovo, da se bomo sami predramili , da ne bomo na veke tako mlačni in mertvi, kaker smo bili do zdaj!« 1.4.4 In žalostna ugotovitev ter bodrilo (4): »Naposled niste pozabili, dragi pr i ja tel j i , da smo pred neka j časom pisali in predlagali , n a j bi se za tisoč- letnico svetega Metoda po vsem našem Slovenskem (to se zna, da z dovoljenjem iz Rima) velika maša sveta pela v slovenskem jeziku. — Zalibog, iz tega ne bo nič, k a j pa da ne! Pr i nas na Metodovi strani stoji celo majhino kerdelce; na perste bi nas seštel, gdor zna do pet šteti. Vender se nikar ne bojte, malo kerdelce! Spominja jmo se gorušičevega zerna, ki je po evangelijskih besedah na jmanjše mej semeni, pa, ko zraste, je drevo in ptice spod nebo prilete in prebivajo v njegovih vejah. Ali, samo, če ima zernce življenje v sebi! Tako mora biti pač tudi z nami. Malo nas je, ali da jmo torej, da bomo živi; dajmo, da bo misel Metodova v nas veselo poganja la : in potem smemo upati , da pr ide čas, ko bo cvela in sad rodila. Skerbimo in delajmo potemtakem zlasti na tisočno leto, da se bo pravična, od cerkve poter jena in od svetega očeta Leona XIII. tako slovesno pohval jena ideja naših častitl j ivih blagovestnikov vkore- ninila in razširila mej nami in našim narodom ter bodo vsa j naslednji rodovi v srečnišem stoletju dosegli, kar nevgodne razmere žalibog še ne da jo doseči nam. Narod, ki se ne zna boriti za svoje ideje, ali jih še nima ne, tak narod ni vreden, da živi, on bo tudi v kra tkem izginil izmej števila narodov, ki se štejejo na zemlji.« 1.5 Že po Vvodu svoje razprave Tisočletnica s m e r t i . . . pa je Škrabec moral odgovarjat i Borovskemu (Škrabec 1885^) ; tokrat v bistvu še enkrat kaže svoje ideje o te j zadevi, obenem pa razkriva vse zlonamerno preobračanje in tolma- čenje svojih misli s strani Borovskega, kot človeka, ki nima smisla za življenj- sko resničnost, in mu je črka, predpis vse, duh tako rekoč nič. — Tu vidimo Škrabca reševati dilemo, v katero združbe nujno pr iha ja jo , kada r so predpisi 16 Glasbeni izraz, dobesedno: Dvojno, prvega razreda z oktavo. taki, da gredo proti bistvu stvari in tako rekoč proti njenim lastnim interesom; na jdejo pa se seveda l judje , ki te predpise liočejo izpolnjevati po črki. In ne samo to: prav nič ne bodo storili za to, da bi se neživljenjski predpisi čini pre j odpravili po zakoniti poti, že p r e j pa ne rigorozno izvajali, zaradi interesov stvari same. 1.5.1 Kritik je namreč Škrabca pr ikazal kot nasprotnika ustanove (Cerkve), njenega rušilca, namesto da bi ga bil dojel kot njenega reševalca iz neživljenj- skosti. Za primer njegovega »argumentiranja« dva odlomka iz Skrabčevega odgovora (3 с—č): »/G/osp. / J./ B/orovski/, ki misli, da kličem s tem 'Cerkev samo pred svoj sodnji stol ter ji očitam bremena, ki jih je nam naložila, katerih pa nismo zmožni nositi'. — Zmožni nositi! Koliko je slovenski hribovec zmožen latinsko govoriti, to, mislim, ve vsak pameten človek. Ako ga dobro dresirate, k a j znam, morebiti se mu to ne bo zdelo breme, zlasti ker ga ne bo čutil na lierbtu.« »Cerkev je že pred tisoč leti Slovenom odobrila slovenščino za sveto mašo in vsa cerkvena opravila, cerkev torej ni kriva, ako se še zda j ne moremo odtergati od ljube latinščine. Cerkev je tudi v najnovejšem času v preslavni okrožnici Leona XIII. zadosti jasno ponudila ponovljenje naše stare pravice, cerkev ni kriva, ako je mi nočemo umeti. Siliti nas Rim ne more, sicer bi moral tudi Hotentote in Zulukafre in tiste, ki ne znajo do pet šteti. Tisti zelotizem pa, ki misli, da ni katolištva brez latinstva, sodim, da sem po pravici imeno- val nemško zel; ob svojem času sem skušal obširniše dokazati in naravnost abotno se mi zdi, ako povdar ja gospod В., da on in njegove verste cecilijanci stoje 'na ravno tisti rimski podlagi, kaker naša blagovestnika Ciril in Metod.' — Na r i m s k i podlagi! Gdo Vam je to tajil? Pa na r i m s k i podlagi je stal tudi neki Vihing, njemu ste Vi mnogo bliže kakor Cirilu in Metodu; tudi nem- ški veliki duhovni, ki so svetega Metoda v ječi imeli, so stali na rimski podlagi, in celo tisti slavni škof, ki ga je tepel s konjskim bičem.« Nazadnje se je v tem svojem odgovoru Škrabec dotaknil še Borovskega obdolžitve nasprotovanja takratnemu goriškemu nadškofu (3č): »Naposled me pobija namreč gospod B. celo z nekimi besedami našega prevzvišenega metropolita, kneza nadškofa goriškega, besedami, katerim jaz nigdar in nikjer nisem nasprotnega terdil. Ali se to ne pravi zlorabiti dotične besede? Ako ne, potem ne vem, ka j se pravi 'zlorabiti'. Kje pa so rekli prevzvišeni knez, da bi z dovoljenjem papeževim Slovenci in celo 'cecilijanci' ne smeli peti slovenski pri najslovesniši peti maši? Kje je sploh škof, ki bi mogel k a j takega reči?« 1.5.2 Borovski ( 1885^) je vztra ja l pr i svojem, nič si ni dal dokazati, stvari je samo še zaostril in se pri tem zlasti postavljal s svojim absolutnim ver- ništvom (49): »Ako bi se nam dovolila k d a j slovenska liturgija, nad čemur pa zelo dvomimo, tedaj bi se je mi cecilijanci z veseljem poprijeli , ka j t i tudi v našem srcu bije ljubezen do drage domačije in do maternega jezika, kar smo že mnogokrat v d jan j i pokazali. Pr ihranjenega bi nam bilo s tim mnogo truda, ker bi ne bilo treba več latinskega teksta pevcem razlagati, kar nam sedaj mnogo časa vzame. Dokler nam pa Cerkev ne podeli te pravice, se mo- ramo držati njenih sedanjih zapovedi. Ali mislite, da imamo k a j dobička, ko se poganjamo za cerkvena določila? Gotovo nobenega; in ako bi kako plačilo imeli, je to plačilo le dobra zavest, da skazujemo pokorščino Cerkvi. Mi se namreč ne potegujemo le za pet je kot tako, ampak na jpopre j za pokor- ščino, katera n a j se skazuje cerkvenim rubr ikam v glasbenem obziru. To je pojem pravega cecilijanstva in kadar bodete tudi Vi sprejeli to načelo, tedaj Vaši izrazi ne bodo več tako zbadljivi.« Sledi uvrstitev Škrabca med liberalne nasprotnike Cerkve: »Za nameček ali za zabelo pa požrimo cecilijanci še 'Cvetjevo' očitanje, da smo Vikingi, to je zatiralci narodnosti. O to je pač pogreta 'rihta' , ki je bila že večkrat na mizi in ki izlmja od neke vrste Slovencev, katerim je narodnost nad vse drugo. Tem nazorom se je z veseljem pridružil 'Slovan', ki je krepkeje stavke iz 'Cvet ja ' ponatisnil (1883., štev. II).17 Za tako nenavadno tovarišijo nimamo druzega komentarja, kakor Luk. XXIII. 12.«18 In nato denunciacija: »Sedaj pa vprašujemo: Kdo je Vihing? Ali smo mi? Nikakor ne; Vihingi so naši višji past ir j i , kateri t i r ja jo latinsko pet je tam, k je r ga Cerkev zahteva. Ako so po- dobni Metodovim preganjalcem, na j razsodijo sami. Mi želimo, da bi prišel ta razpor tudi do Njihove vednosti. Iz vsega tega pa sledi, da so tudi načela 'Cerkvenega glasbenika' in pravila naših cecilijinih društev sovražna narodno- sti, akoravno imajo višje pastirsko potrjenje.« -— In sklep? Seveda, da bodo cecilijanci po izbrani poti hodili dalje: »Sedaj pa sklepamo za vselej to po- lemiko z zagotovilom, da bodemo še v pr ihodnje po sedanji poti hodili, če ne sebi v korist, vsaj v korist sveti reči, za katero delujemo. — Peti hočemo še zanaprej : Gloria in excelsis Deo, in razumeli nas bodo vsi, kateri so — bonae voluntatis]«19 1.5.3 Škrabec je seveda spet hitro reagiral (18854), že v 3. zvezku tega (6.) letnika. 1.5.3.1 Pri tem v velikem čustvenem zanosu kaže na negativne posledice razbit je Metodovega dela z nemške strani (b): »Vojska, ki je mnogo let div- jala proti /sv. Cirilu in Metodu/, se je končala ob sinerti Metodovi z odločilno zmago; nasledki n jen i so silno br idki in pogubni za vse slavenstvo. 'Nedolžna' latinščina, ki so jo zapadnim Slovenom naložili Nemci -— ne Rim, ne papež! — ta nas je raztergala, ta je vničila slavenski centrum na Moravi in odtamkajšnje razšir jevanje katoliške cerkve na vshod, ona je kriva, da je padla velika večina slavenskega rodu bizantinizmu in razkolu v plen. Ali ne! latinščina je za to vender le nedolžna; krivi so Nemci, ki so nam jo naklenili, krivi so tudi mej Sloveni tisti, ki jim je vže pred tisoč leti p tujščina ljubša bila od domače besede. — In kaker pred tisoč leti, tako še dandanašnj i . / . . . /« Pri tem se Škra- bec nekoliko vzporedi z Metodom (4b—с): »Brez boja in vojske se na tem svetu ni vresničila in doveršila nobena še tako pravična in sveta ideja. Zato se jaz boja ne bojim. Da bo orožje v tem boju tako, kakeršno je, na to sem mogel pr ipravl jen biti, sa j je tudi sveti Metod nekedaj nekim veljal za liere- 17 Tam (18853, menda izpod peresa I. Vrhovnika) beremo npr.: »Slovenščina n a j stopi naza j na staro svoje mesto, na ono uzvišeno mesto, kamor sta jo dvignila prvo- učitelja naša, sv. Ciril in Metod — tako nam kliče v 12. zv. t. 1.. 'Cvetja z vertov sv Frančiška ' vrli urednik, vč. g. p. S t a n i i s l a v Š k r a b e c . Da n a j se nam to, kar je v navadi pri naših bratih v senjski vladikovini. Duhovnik moli in poje tam molitve, list, evangel je, sploh vse, kar se mora čuti po vsi cerkvi, v narodnem jeziku; kânon in druge molitve se vrše po latinski.« (53) — »Slovenci! priborite si znova, kar vam je izruvala časov sila, obnovite veličastno li turgijo slovansko.« (75) — Pač ne- krit ično: »Pri nas so trgali /pred reformacijo/ stare slovenske mašne knjige, to nepo- trebno šaro iz davnih let. Namesto Cirilovega jezika se je ščeperila latinščina v hramu gospodovem. Prišla je kazen v dežel: Lutrovske homatijc.« 18 Luka, po SPNZ, 1961, 260: »In sprijaznila sta se Herod in Pilat tisti dan; p re j sta bila namreč v sovraštvu med seboj.« 19 Slava Bogu na višavah . . . dobre volje. tika.« Obžaluje, da se mora bojevati z anonimnim človekom (с): »Borovski nescio qui« in proti metodi, ki jo je treba imenovati perf idno (č)20. 1.5.3.2 Nato Š. p r i k a z u j e prostorsko in časovno razširjenost slov. bogoslužja v rimski Cerkvi, pobija Borovskega malovernost glede svoje misli, da bi Rim slovensko bogoslužje dovolil tudi Slovencem, opozarjajoč pr i tem, da področje tega bogoslužja seže celo na področje tržaške škofije (5, c). Cerkveno zapoved bogoslužnega pet ja pa smiselno tolmači z naslednjimi argumenti (5, с): »Ko je cerkev zapovedovala, n a j kor po latinski poje, si je mogla misliti potemta- kem le kor, ki ume latinski, in te misli tudi pozneje, da bi vedeli, ni spreme- nila, dasiravno, ker je pametna, ne terja, da bi vsaki posamezni pevec stroge izpite delal iz latinščine. / . . . / K a j preprost bi moral biti, da bi ne vedel, k a j je bila latinščina negdaj — ne le v srednjem veku, tudi še v pre jšnjem stoletju, tudi še ob začetku našega — in k a j je zdaj! Naglo, morebiti prenaglo ji pote- ka jo leta. Vže spodrinjena na vseh straneh, domalega celo iz bogoslovja! Le kot liturgijski jezik jo skuša rešiti konservativna cerkvena vlada. Koliko časa bo šlo, jaz ne vem. Kaker je lepa, kaker ponosno in častitljivo zvoni, živega, razumljivega, domačega jezika vernemu l judstvu ne more nadomeščati.« 1.5.3.3 Škrabec torej zelo življenjsko opozarja na smiselnost določenih stva- ri v enem času, in njihovo preživelost, neuresničljivost v drugem. Po t r ju je se tudi v svoji misli o posebnem pomenu slovanstva nasproti nemštvu tudi za rimsko cerkev. To vlogo uresničevati pa pomaga ravno slovanski bogoslužni jezik. Navcdimo to mesto, ki Škrabca spet kaže kot velikega realista, če se že razmišlja o uresničljivosti česa, kar je težko mogoče (št. 5, с): »V Rimu znajo ceniti slovenski jezik v rimskem obredniku ko ž i v dokaz nekdanje katoliške edinosti nasproti milijonom ločenih Slovenov in terdno vez, ki ima združiti ob svojem času z nami vse te milijone v pravi cerkvi Kristusovi. V tako zdru- ženje moramo imeti tudi mi vedno vperte oči, ne boje se ničeser, kar bi po poštenem potu moglo zbližati ločene brate. Zato se slovenski katoličani ne morejo in ne smejo z nemškimi vkup v eno vrečo vreči, kaker koli so ti vsega spoštovanja vredni. Nam je ko narodu Bog dal v katoliški cerkvi drugo nalogo kaker Nemcem; zato nam je poslal sv. Cirila in Metoda, zato nam je ohranil slovensko liturgijo do današnjega dne. / . . . / Po pravici torej pr ičakujemo ko- renite reforme; koliker p r e j pride, toliko bolje.« 1.5.3.4 Spet čisto realen je Škrabec tudi glede jezika, ki n a j se v okviru ka- toliške cerkve uvede v slovenskih cerkvah (št. 5, с—č); »In kakšna mora ta /go- vorica/ biti, da bo imela zdravo jederce in življenje v sebi? Gotovo v d u h u (ne po mertvi čerki) sv. Cirila in Metoda. Torej navadni, živi, l i teratura! jezik v navadni l i teraturni pisavi, na I iervaškem hervaški, pr i nas naš; in pravica gre celemu narodu, ne omejena na posamezne fare, ki so jo po srečnem na- ključju ohranile do današnjega dne. Ako pravim 'celemu narodu', pa prosim, da mi ne cepite našega od hervaškega ali serbskega. Mi smo v resnici s tema dvema plemenoma en slovenski narod. Da se zda j postavljamo nekako kaker sami zase, za to se imamo zahvaliti našim nemškim gospodom, ki so nam za- terli tudi pravico do 'ilirskega' vstava v Rimu, ker so bili oni Nemci in mi nič. Da bi bili brez Nemcev eno s Hervati , tega nam je jasen dokaz Zagreb in cela ka jkavska Hervat i ja , tega tudi v cerkvenem življenju nikaker ne smemo za- 20 »Perfidno je tudi riniti v kontekst pomen, ki bi ga morebiti imel, ako bi te ali te besedice ne bilo vmes.« biti.21 Vendar pa nočem reči s tem, da imamo hervaščino sprejeti v svojo litur- gijo: mi faktično različno narečje rabimo v obhoji kaker v literaturi in temu gre torej naravno pravica tudi pri službi božji, ker ni služba božja zavoljo jezika, temuč jezik zavoljo nje.« 1.5.3.5 In še o izgledih za uresničitev te ideje v določenem času (št. 5, č): »Ne misli pa nihče, kaker bi upal jaz, da bom sam keda j žel, kar sejem; mnogi bodo še obdelovati morali to njivo, želi bodo pozni zanamci, morebiti čez sto, čez dvesto, čez več sto let še le. Prerok nisem; ali da reforma slovenske litur- gije p re j ali potlej mora priti, tega prepr ičanja mi nihče na svetu ne izterga iz serca; in kedor po svoji moči k a j stori, da se ta reforma, če tudi le od daleč približevati začne, ta stori, upam, dobro delo, toliko zaslužniše, kolikor veče je nasprotje z višav in nižav.« 1.5.3.6 Na koncu se je Škrabec branil še pred možnim očitkom, da bi bil »sovražnik latinščini« (CF 6 (1886), zv. 6, с): »/K/aj preprost bi moral biti / . . . / , kakor smo spredaj navedli. 1.5.3.7 Čisto na koncu brani tudi svojo polemiko: » V e č n a l j u b e z e n , J e z u s K r i s t u s , je imenoval farizeje 'gadjo zalego', с а e с o s et duces с а e с o r u m ' in k a t o l i š k a c e r k e v / . . . / /s/ladkih, mehkužnih besed torej ne rabi vselej, ali o p r a v 1 j a , o b r e k u j e , s u m n i č i ljubezen n i k d a r ne!« 2" 2 1.6 Med tem je že ob izidu 5. zvezka Cvet ja minilo leto 1885 in Škrabec se je v njem poslovil od tega slovitega leta s sestavkom H sklepu tisočletnice sv. Metoda (Škrabec 18854), hkrat i pa je objavljal t ret je poglavje svojih Svetih slovanskih blagovestnikov (pod naslovom Sv. Ciril in Metod gresta na Morav- sko učit sveto vero). V II sklepu je n a j p r e j povzel dogodke od 1863 naprej , ki jih je tudi sam doživel. V tej zvezi nava ja tudi 2 deli ustrezne li terature (»znamenito knjigo 'Zlati vek'« in knjigo Janeza Majcigerja). — Posebno važen nasledek tega leta pa je Škrabcu ustanovitev23 »/D/ružbe svetega Cirila in Me- toda«, ki mu je »poglaviten sad letošnjega spominskega leta« (130).24 Pa spet prisluhnimo njegovi kleni besedi in utemeljevanju pomena tega de jan ja : »Kaker sta sveta brata Ciril in Metod branila pravice slovenskega jezika v 21 Tu zveni značilna jugoslovanska nota pri Škrabcu; gotovo ne samo zaradi tega, ker je tokrat slovanski sosed (Hrvat) bil s svojo ohranjeno slovansko liturgijo njegov naravni zaveznik. Ta struna bo v Škrabcu zazvenela še kdaj . Deloma jo moramo ra- zumeti tudi na podlagi povezanosti slovenskega frančiškanstva s hrvaškim (bosen- skim). 22 »Slepce in vodnike slepcev.« Tu je Škrabec navaja l tudi Sokratove besede; grško besedilo iz Platonove Apologije (39 B) identificiral in prevedel K. Gantar : »(Zdaj pa odhajam jaz s sodišča po vašem izreku obsojen na smrt), oni pa odha ja jo po izreku Resnice obtoženi hudobije in krivičnosti.« Y oklepaju navedeno je zaradi večje razum- ljivosti dodal K. Gantar . 23 Prim. Hribar (verjetno) 1885, 10: »Objaviti nam je namreč, da se je v nedelji/ dne 25. m. m. po posvetovanji nekaterih rodoljubov slovenskih izbral v Ljubl jan i odbor iz gospodov: Ivana Hr ibar ja , Ivana Murnika, Luke Svetca, dr. Josipa Vošnjaka in Tome Zupana, kateremu je nalog, spisati pravila za ustanovitev slovenske šolske ma- tice, in da je ta odbor že začel zvrševati nalogo svojo.« 24 K temu gl. Hribar, n. m.: »Pod pretvezo prosvete in njenega š i r jenja p r iha ja danes nemški volk med slovanske ovčice: omika in napredek mu je plašč, s katerim zakriva svojo pohlepnost po gospostvu in odnarojenji . Pod pretvezo prosvete nam je izrinil nemški naš sosed jezik v vsem javnem življenju, v uradih in šolah in težkega napora nas bode stalo, predno mu mu priborimo zopet po sili odvzeto mesto v ti ali oni upravni stroki in po učilnicah.' cerkvi, tako ima ta družba varovati in braniti pravice slovenskega jezika v šoli. To je zda j tol ikanj bolj potrebno, ker se je vstanovila na Nemškem družba, ki hoče ravno Slovene po vseh kra j ih prisiliti k nemščini ter tako pr ipravl ja t i pot nemškemu gospodstvu, sovražnemu katoliški cerkvi, kaker na Češkem tako tudi po naših kra j ih . Čehi so k nemškemu društvu nasproti postavili svojo 'osrednjo šolsko matico', ki je v kratkih treh letih nabrala v obrambo proti silovitemu neinštvu malo da ne milijon goljdinarjev, da so se osramočeni začutili Nemci. Vsakcdo je čutil silno potrebo, da se vstanovi podobno društvo tudi pr i nas ter na stražo postavi zlasti ob narodnih mejah na Koroškem, Šta- jerskem, Primorskem, pa čuje tudi drugod, ker imamo sovražnika v sredi mej nami. — Hvala Bogu! vresničila se je naša želja; v Ljubl jani se je začela 'družba sv. Cirila in Metoda', ki ima biti nam, kar je Čehom 'osrednja matica šolska*. Nova družba se je že z imenom svojim postavila ne le v narodnem, temveč tudi v verskem oziru na domača, to je katoliška tla. Dolžnost je torej nam vsem, da skerbimo za rast in napredek te družbe. — Mi visoko čislamo goreče katoličane na Nemškem in cenimo nemški jezik nad mnoge druge; ali pr i nas je z nemštvom skoraj vedno sklenjen tako imenovan liberalizem, ki je sovražen katoliški cerkvi ravno tako kaker pravi narodni slobodi. Zato se moramo, kar le moremo, vpirat i neinštvu ter skerbeti in prizadevati si sè vsemi dovoljenimi sredstvi, da se nam ohrani jezik, ki ga nam je Bog dal. Kaker se na Nemškem otroci v malih šolah ne učijo nobenega drugega jezika kaker samo nemškega, tako n a j se po pameti slovenski otroci uče slovenskega in vse, kar se je treba otrokom učiti, n a j se uče po slovenski, da bodo razumeli, kar se bodo učili, ter bodo k a j koristi imeli od šole za življenje. 'Družba sv. Cirila in Metoda' ima potemtakem varovati slovensko mladino škode kaker v narod- nem in sploh časnem, tako tudi v verskem, dušnem oziru. To je njen namen. Kako ga misli doseči, boste natančniše zvedeli drugod. Mi smo vam hoteli to družbo le sploh priporočiti ko najvažniši sad tisočletnice sv. Metoda v naši domovini. Bog ga blagoslovi, ia sad, da srečno dozori v ohranitev in okrep- čanje našemu dragemu narodu slovenskemu! —« 1.7 Med tem je izhajala izpod Škrabčevega poljudnoznanstveuega peresa, kakor že nakazano, razprava Sveta slovanska blagovestnika . . . (škrabec, 1885 do 1887). 1.7.1 Potem ko je v Vvodu (5—6) prikazal slovanščino nasproti drugim in- doevropskim jezikom ter prihod naših prednikov na jug in sploh na nova področja, se je posebej pomudil ob Slovencih in njihovih sosedih na zahodu. Med drugim, str. 4, zavrača misel, »da so bili stari Benečani ali Veneti« Slo- vani, pač pa opozarja na misijonsko delo oglejske cerkve pr i nas (14), kakor da bi nas tako že od začetka želel prikazati neodvisne od nemškega Zaljcburga: »Ta cerkev namreč je bila v resnici tista, ki jih je /Slovanov/ sčasoma največ spreobrnila h kerščanstvu, ali neposredno ali po svojih podružnih škofih, zlasti teržaških. Ko so Slovenci v te k ra je prišli, sicer Akvileje niso našli v svoji stari slavi in mogočnosti.« In nadal ju je : »Akvilejski cerkvi se imamo mi torej n a j p r e j in večinoma zahvaliti za kerščansko vero. Le tisti, ki so bili više, na severnem Koroškem, severnem Štajerskem in Avstrijskem, niso iz Akvileje do- bivali misijonarjev, temuč od Nemcev iz Zaljcburga. Še le osmi škof zaljc- burški, sveti V i r g i l i j , z Irskega doma, je po verjetnih spominikih misijo- nar je poslal mej Slovene ter vodil vse naprave, ki so imele služiti k spreober- njenju naših preddedov po kra j ih pred gorami Turami in za njimi. Njega so torej po pravici počastili z imenom aposteljna koroških Slovencev.« 1.7.2 In nato o pokr is t janjevanju panonskih Slovencev (14—15): »Virgilijev naslednik na škofovskem sedežu na zaljebuškem, Arn ali Arno, je začel na- dalje tudi mej panonskimi Slovenci oznanjati sveti nauk Kristusov, kar so na- daljevali potem škof je Adalram, Liupram in Adalvin, posredno ali tudi ne- posredno. — Pri Blatnem jezeru na sedanjem Ogerskem je bil pobožni knez P r i b i n a , ki je iz Zaljcburga dobival mašnike. Celo na južno stran Drave reke je sčasoma začela zaljeburška cerkev raztezati svojo oblast, kar pa ni bilo po volji akvilejskim patr i jarhom. Vnel se je torej prepir , zlasti ker so terdili akvilejci, da imajo oni pravico do vseh korotanskih Slovencev, tudi tistih on- k r a j Drave. To pravdo je razsodil Karel Veliki leta 810 ali 811, določivši, da n a j bo v pr ihodnje Drava meja mej cerkvenima okraj inama; Akvileja n a j ima vse, kar je na jugu te reke, Zaljcburg pa, kar je na severu. — Do srede deve- tega stoletja po Kristusovem rojstvu so bili torej naši preddedje, kranjski ali korotanski in panonski Sloveni, vsi vže pridobljeni za sveto vero Kristusovo, in povsod so se začele vzdigovati cerkve v čast in slavo večnemu Bogu in nje- govim svetnikom.« Za obe cerkvi pr ikazuje tudi zgodaj izpričane župnije. 1.7.3 Nato je Škrabec prikazal v 3. zvezku 1. poglavje iz življenja Cirila in Metoda, v 4. prvo apostolsko dejavnost svetih bratov na vzhodu, v 5. številki pa razpravljal o prihodu svetih bratov na Moravsko. Čeprav je imel že dovolj neljube izkušnje v polemiki z Borovskim2-', je svojo besedo, tudi, ali še zlasti, nasproti Nemcem, zastavljal skoraj napadalno iskreno, npr. pri oznaki kneza Rastislava, ki je ciril-metodijsko akcijo sploh sprožil (CF 6 (1885), 5. zv., 131): »In v resnici je imel Rastislav takega soseda, mogočno deržavo Frankov, ki so vedno gledali, da si podjarmijo slobodne rodove v soseščini z mečem in pa tudi s križem. Meču, se je vperl Rastislav; križu z Nemškega je upal, da se ogne, ne da bi se moral odpovedovati kerščanstvu, vže sprejetemu. To se je dalo doseči le po tem potu, da se pokličejo v deželo duhovniki in učitelji, ki ne bi bili Nemci ter bi ne deržali s Franki , zraven pa bi znali tudi jezik in posebnosti naroda slovenskega. Takih duhovnikov in učiteljev mu je moglo dati le gerško ali bizantinsko cesarstvo.« Takoj na začetku (132) je sledila tudi politična ocena akcije Rastislava, Svetopolka in Koclja: »Dobro pretehtavši torej vse razloge, so sklenili slovenski knezi Rastislav, Svetopolk in Kocelj, po- slati v Rim k papežu, in v Carj igrad k cesarju Mihaelu III. poslance, ki bi tam prosili učiteljev svete vere slovenskemu narodu v njihovih deželah. — Kako in k a j se je godilo s poslanci, ki so šli v Rim, nikjer ni sporočeno. Stvar je imela res ne le verske, temuč tudi politiško važnost, zato je bilo treba, da se godi natihoma; sa j je šlo za to, da se slovenska deržava reši iz področja pre- vzetnih Frankov, da bi imela rimska stolica na nj i krepko oporo proti pre- derznosti f ranških gospodovavcev, ki so si domišljali, da so gospodarji celega sveta ter se niso bali tudi papeža postavljati pod svojo višjo oblast. Slovenska deržava je imela kaker politiško tako tudi cerkovno neodvisna biti, ne odvisna od f ranške in ravno tako neodvisna od gerške deržave, le v cerkvenih zade- vah je imela biti neposredno Rimu podložna. Da so imeli papeži v resnici ta 25 Vrliovnik 1925/1926: »S članki, objavljenimi v Cvetju, v katerih je priporočal obnovitev slovenskega bogoslužja, si je /Škrabec/ nakopal v višjih krogih grozno za- mero, katere posledica je bila strog ukor, ki ga je pekel tako hudo, da se je hotel 'izseliti' iz samostana. Cvetje so nameravali zatreti.« namen, pričajo zadosti jasno nadal jn j i dogodki, kaker bomo pozneje natanč- niše videli.« 1.7.4 Y nadal jn jem ne bomo več obravnavali (cirilo-)metodijske akcije kot političnega dejanja2 6 , čeprav je ves čas tesno povezana tudi z vprašanjem, ki nas tu predvsem zanima: s slovanskim bogoslužnim jezikom. Omenimo npr . le, da je Škrabec celo starocerkvenoslovansko pisavo vrednotil s tega stališča (134): »/S/tarcjša je glagolica: V resnici je verjetniše, da je iznašel sveti Ciril glagolico. Zgodovina pr ipoveduje namreč o iznajdbi popolne abecede, ne o do- polnjenju gerške z neketerimi posebnimi čerkami. Očitno je hotel sv. Ciril, da n a j ima slovenščina ravno tako svojo samostojno pisavo, kaker latinščina, gerščina ali hebrejščina — da so vse tri iz istega vira, mu morebiti ni bilo zadosti jasno — lahkota branja in pisanja, to mu pač ni bil pervi namen.« 1.7.5 Prav tako tuka j ne bomo obnavljali tistega, kar je sedanjemu času dobro znano npr. iz knj ig F. Grivca, ki sicer začitda nikjer ne omenja tega Škrabčevega pr ikazovanja stvari 9. stoletja, čeprav je Grivcu prav Škrabec neposredni predhodnik. To Škrabčevo pisanje je hkrat i zanimiva možnost pri- mer jan ja z onim, kar je o Cirilu in Metodu pisal F. Kos (1885) v svoji Spome- nici27. Posebno zanimivo v tem oziru je 4. poglavje (izšlo že 1886) z naslovom Slovenščina ko bogoslužni jezik v Rimu poterjena. — Potem ko je v 5. po- glavju Škrabec prikazal Cirilovo smrt v Rimu, je v 6. govoril o »Svetem Me- todu nadškofu panonskem in moravskem«. Pomembna je pri tem Škrabčeva misel (228), da sta bila Ciril in Metod v Rimu potr jena »za škofa, ker so mis- lili v Rimu najberž enemu moravsko, drugemu panonsko škofijo izročiti. Te dve škofiji pn sta brez dvojbe imeli biti združeni v eno cerkveno okrajino in je bilo torej treba, da se odloči enemu izmej svetih bratov nadškofovska čast in oblast.« Na drugem mestu (231) omenja Škrabec papeža Hadr i jana II. ime- novanje Metoda za »nadškofa cerkvc moravske in panonske obenem«: »mu je prepustil , da se vstavi zda j tu zda j tam. ali na Blatnem gradu pri Kocelu, ali na Velegradu pri Rastislavu. Tako je bila torej vravnana nadškof i ja slovenska, od nemških škofov in nadškofov popolnoma neodvisna. Panoniji se pri tem ni priznala sicer nikakeršna prednost, ali rešila se je cerkvenega jarma nem- škega in dobila je z Moravsko v tem oziru popolnoma enake pravice. / . . . / Zda j še le se je sè vso veljavo začelo oznanjevanje besede božje v slovenskem jeziku, zdaj se je začela v vsi popolnosti služba božja v domači besedi.« 1.7.6 In k a j Škrabcu pomeni domača beseda? (231): »V Panonij i torej se je postavila še le p rava terdna podlaga slovenskemu bogoslužju, to je mej tistim slovenskim plemenom, h keteremu se smemo šteti po pravici tudi mi. Seveda smo mi le pičli ostanki nekedaj mogočnega plemena slovenskega, ki je bilo ob času svetih bratov razširjeno od adrijanskega do egejskega in černega se To bi bila po mojem predvsem dolžnost slovenskega zgodovinopisja, ki se ob 1. 1985 v tem pogledu ni ravno izkazalo. " Predgovor je napisal 6. aprila 1885. Žal nepretresena je letos ostala tudi t. i. pa- nonska teorija, ki jo je Kos (po Miklošiču) pojmoval v tem smislu, da so na panon- skem področju nastali nekateri najs tarejš ih staroslovenskih rokopisov (62—66). — Narodnostno priostrenost Škrabčevega pisanja lahko spoznamo tudi na drugih mestih, npr. 137: »Veliko milost jim /sc. Slovenom/ je izkazal Bog, zbudivši jim blagovestnika in učitelja, ki sta jih učila spoznavati Boga ko svojega Boga in častiti ga tudi v cerkvi ne v nerazumljivem, ptujem, temuč ko očeta v domačem, svojem jeziku. Velika milost je bila to, ki ponosnim Nemcem ni bila dana, ker je 'Gospod povzdignil ponižane, ošabne bogatce je prazne odposlal'«. morja, od tiroljskih, zaljcburških, češkomoravskih meja do Car j igrada in So- luna. Po vsem tem mnogoobsežnem prostoru se je govorila slovenščina do ma- lega tako, kaker sta se je bila Ciril in Metod navadila v svojem rojstnem mestu, le da se je mej Donavo in baljkanskimi gorami na sadanjem Bolgarskem že bila začela nekoliko kvari t i po vplivu tuj ih rodov, ki so se tam mešali sè Slo- veni, v Panoniji so se pa od nemških misijonarjev iz nemščine in latinščine nekatere drugod neznane besede bile sprejele v slovenščino. Te besede, ki jih nahajamo tudi v starih slovenskih bogoslužnih knjigah, so nam pa ravno priča, da so se te knjige pisale v Panonij i v slovenščini, kakeršna se je t amka j govorila. Pač se torej smemo veseliti in hvaležni moramo biti Bogu, ker je mej vsemi slovenskimi rodovi našega izvolil, da se v njegovem jeziku opravl jajo svete skrivnosti. Hvaležni pa mu bomo le, ako se bomo po vseh postavnih potih nevstrašno poganjali , da nam stara pravica, ki so nam jo Nemci zadušili, zopet oživi, da bomo zopet zaslišali keda j sveto mašo v domačem živem jeziku, kaker so jo slišali Sloveni pred tisoč leti iz ust svetega Metoda. To bodi re- čeno in na seree položeno zlasti vam mladeniči slovenski, ki zda j morebiti komaj veste, k a j je latinska deklinacija in konjugacija, čez dvajset, trideset, štirideset let pa boste učeni in češčeni škof je in nadškof je slovenske cerkvene okrajine. Ne pozabite tedaj , k a j ste dolžni slovenskemu narodu, ne pozabite, k a j ste dolžni njegovima verovestnikoma, svetemu Cirilu in Metodu.« S temi zanosnimi besedami se je Škrabec v bistvu potegoval za slovensko cerkveno samostojnost, in sicer v okviru celotnega slovenskega ozemlja. Tre- nutno imamo tako »cerkveno okrajino«, »cerkveno zedinjeno Slovenijo« od nedavnega časa, vendar seveda le za ozemlje v okviru Jugoslavije. Verjetno nihče še ni toliko rahločuten, da bi, kakor se je svoj čas tu ja cerkvena pristoj- nost raztezala tudi na slovensko ozemlje, sedaj slovenska zajemala tudi Slo- vence v Italiji , Avstriji in na Madžarskem, v smislu narodnostne enotnosti se- veda. Iz 7. poglavja (Sveti Metod v nemški ječi) omenimo le Škrabčev komentar k zaporedni smrti Metodovih mučiteljev: nadškofa »Adaljvina«, »Ilerman- richa / . . . / pasovskega«, »Hanona frisinškega in še nekoga drugega, ki se ne omenja po imenu. Tako Bog navadno že na tem svetu kaznuje tiste, ki prega- n ja jo Cerkev in njene zveste služabnike.« — Sledil je prikaz nemških priza- devanj, da se Metodova cerkev zruši, zlasti ostro je pr ikazan Viching, z »ga- dom / . . . / v sercu« (325). 1.7.7 Zmagalo je na koncu slabo, ne dobro. In Škrabec svoje razpoloženje zakl jučuje z naslednjim iz grenkobe izhajajočim (že smo v letu 1887) vzpod- budnim odstavkom (360—361): »Zdaj počivata sveta brata v večnem miru v naročju božjem že tisoč let. Ali vojska, ki jo je vzdignil sovražnik zoper nj i ju , ni prestala do današnjega dne. Za kar sta se vojskovala Ciril in Metod, za to se imamo, Slovenci, tudi mi še vedno vojskovati, in kar sta za to skušala ona- dva, to bi vtegnili skušati keda j tudi mi, zasramovanje (Schwärmerei!), obre- kovanje (seduetor ille!),2® preganjanje , ječe in biče! Slednja resnica zahteva svoje kervne priče na tem grešnem svetu; sa j je svet celo Boga — Kristusa križal! Ostanimo torej stanovitni v boju sv. Cirila in Metoda in učimo svoj slovenski rod sveta brata poznati in spoštovati, častiti in ljubiti, ne le, kaker druge svetnike božje pozna in časti, temuč tako, kaker gre njima, ki sta slo- 28 »Prazne sanje/Sanjarije!« — »ta zapeljivec«. venski rod poznala in ljubila, kaker nihče drugi ne pod soncem. Kedor pa pravi : 'Sv. Cirila in Metoda le častimo in l jubimo; to, kar sta nekda j pridobila Slovenom, pa ne velja ničeser, s tem našega ljudstva nikar ne begajmo in ne motimo!' — kedor tako misli in govori, tisti je, kar je, in resnice ni v njemu. Bog odpusti takim Slovenom Neslovenom, Bog jih razsvetli in sveta brata Ciril in Metod prosita zanje! Pa prosita tudi za nas, ki se deržimo vajune svete zastave, hrabra vojvoda naša! prosita, vedno prosita za ves va jun slovenski rod, da bo po nauku, ki sta ga vidva učila, svojemu Bogu zvesto služil, vesolj- nemu človeštvu v korist, v večno zveličanje sebi!« 1.8 Slovenski (in slovanski) bogoslužni jezik je bil Skrabcu tudi po tem času še večkrat pred očmi. 1.8.1 Še ko je gotovo trpel zaradi očitkov, ki jih omenja v p ravkar nave- denem odstavku, je na platnicah ocenil (1886) zbornik govorov v čast Cirila in Metoda (c, č), k je r se poteguje za edinstvo vseh Slovanov v jeziku: »,/K/er /Trubar, Krel j in Dalmatin/ imenovani naši pervaki nikjer niso rabili besed 'slovenski' ali 'windisch' v pomenu, ki bi izključeval Ilervate, Serbe, Ruse itd.« — »Preprosti Goričan še zda j govori po 'kranjsko' in slovenski Štajerci so še do poslednjih časov veljali za Kranjce od Zagreba do Dubrovnika.« — »Z ve- likim veseljem pozdravljamo med nami prekmurske brate, goreče želeč, da bi se nas oklepali čedalje terdnišc; le tako se bodo s pomočjo božjo rešili iz ver- tinca, ki jih požira. / . . . / morajo sami sprevideti, da se bo le Mažar veselil, ako jih bo še nadal je cepilo od nas to in ono. Dasiravno potemtakem radi vidimo njihove dijalektne pridige v 'Zborniku', vender ne tajimo, da bi bila naša ra- dost še veča, ako bi bile pisane v književni naši slovenščini, kateri je sicer druga celo blizu.« Takoj na to pa je Škrabec ocenil še V. Vakaja knjigo (Škrabec 1886), me- neč: »/M/islimo, da bi bilo dobro, ako bi se obilo razširila mej naše ljudstvo, ker j e /kn j iga Jugoslovani v Zlati Pragi in slavnem Velegradu, Spisal Vekoslav Vakaj , Maribor 1886/ pr ipravna, da ljudi nekoliko predrami, da jim vname v sercih ljubezen do slovenskih bratov po širokem svetu in vterdi zaupanje na moč, ki jo ima ko ud tako mogočnega telesa tudi naš mali rod.« 1.8.2. Pri tem je Škrabca mučila še zavest, da bo z njegovim Cvetjem konec (CF 6 (1885—1887), konkretno 1887, 12. zv., č): »Čislane naročnike prosim, n a j nam ne pošil jajo naročnine za novi tečaj, preden izide tega tečaja poslednji, t j . 12. zvezek, k jer bomo povedali, kako in k a j na dalje. Mej tem želimo vsem vesele praznike in srečno novo leto!« Res je na začetku 12. zvezka, izšel njegov sestavek Čislanim bravcam (353—357),29 na koncu (č) pa še Vabilo k naročbi na VII. tečaj 'Cvetja ' , katerega prvi zvezek napoveduje za čas »po veliki noči«. 28 CF 6 (1887, na notranj i strani 1. 1886, 353—354) : »Ali n a j Vam razkladamo zdaj vzroke tolike zamude? V resnici, ni bil en sam! mnogo jih je bilo, in eden drugemu so pomagali vse do zadnjega: bolezni in smerti, razne spremembe in nove in stare dolžnosti, vtrujenost in naveličanje nevspešnega, nehvaležnega dela. Gdo bi pač z ve- seljem pisal do ene, do dveh, do treh popolnoči, ako si mora misliti: 'Bog ve, ali bo gdo bral, ali ne? ' C v e t j e ' , pravijo, s e m a l o b e r e ! Kako to vender? sa j imamo vedno še mej vsemi našimi časopisi menda največ naročnikov! — »Ali n a j potemtakem konec storimu temu obogemu 'Cvetju '? Da povemo po pravici, namenili smo se bili vže davno. / . . . / Nimamo pravice po svoji glavi mu vstavljati življenja. Kakor je torej sveti Martin molil na smertni postelji: Gospod, ali sem še potreben tvojemu ljudstvu, ne branim se dela, tako pravimo tudi mi, in nočemo prezirati zna- menj in preslušati glasov, ki nam vtegnejo razodevati voljo božjo. Iz me j l judstva 1.8.3 Po tem času se je Škrabec z vprašanjem bogoslužnega jezika ukvar ja l le še, kadar je naneslo, npr. ko je spregovoril o Rimskem misalu v slovanskem jeziku (Škrabec 1893). Kakor odmev na nemile dogodke iz časa okrog 1885 so naslednje njegove besede (č): »Po pravici se moramo čuditi, da so primor- ski Hervat je , Rimu najbližj i med Sloveni, vender do današnjega dne ohranili slovensko službo božjo in celo staro posvečeno pismo naših svetih blagovest- nikov Ciri l ja in Metoda; ni torej Rim, ki bi nasprotoval pravici, ki nam jo je dal! Kedo bi bil pač pričakoval, da se sedaj, ob koncu 19. stoletja, v Rimu slovenski misalj vnovič natisne, in v glagolici! Vendar je zmagala sveta stvar vse nemile nasprotnike.« 1.8.4 Istega leta (Škrabec 1893) je ponovno izpričal neko svojo resnič- no bratovsko navezanost na Hrvate (č): »Kar je hervaško, ne mislimo, da je nam tuje. Sram bi moralo biti izobraženega Slovenca, ki ne bi razumel hervaške knjige. Prav tako seveda I lervata, ki ne bi hotel umeti slovensko. Mi smo vsi en narod — s l o v e n s k i narod; — Hervat, Serb itd. to so politična imena, ne narodna, narodu le v veliko škodo in nesrečo! Kako je imenoval svoj jezik Gundulič? In ali ni njegov jezik tisti, ki se imenuje zda j tu hervaščina, tam serbščina? V Bosni prav s tisto pravico bosanščina! / . . . / Sicer bi nam bilo pa seveda jako ljubo, ako bi se bra t je na jugu nekoliko bolj ozirali na nas in naše, če tudi majhino, slovstvo — zlasti pri svojih pravopisnih spremembah. Te so že v resnici, skoraj bi rekel, otročje.« — In ker je o naših južnih bratih, tudi o Bosancih, govoril s toliko ljubeznijo, jih je upravičeno lahko tudi pokaral. 1.8.5 Ponovno »pozvanjanje« cirilo-metodovske ideje — tokrat zadnjič po našem vedenju — imamo pri Škrabcu spet šele čez devet let (Škrabec 1903, č): »/S/aj ni neznano, da se je dovolilo to / t j . slovanščina kot bogoslužni jezik/ ob času sv. Cirila in Metoda, ko je bila tista slovenščina, ne stara in mertva, temuč mlada in jako živa. Pozneje se ni dajalo novo dovoljenje, temuč le per- votno se je vzderževalo in priznavalo, k jer je bilo ohranjeno. V tem imamo tudi odgovor na vprašanje , zaka j le 'tu in tam'. Seveda po lastni nemarnosti! Ke bi se bili svoje pravice povsod in skozi vsa stoletja terdno deržali, kedo bi jo nam mogel jemati dandanašnj i? In ke bi bili ohranili to pravico živemu jeziku, sproti nadomeščajoč odmirajoče besede in oblike sè živimi, mladimi, kedo bi nam bil to keda j hotel braniti? Ker se pa to ni zgodilo, zda j seveda ne moremo za našo sedanjo slovenščino zahtevati, kar se ob enem ne da tudi drugim živim jezikom in ravno tako po pravici Rim zda j stare slovenščine ne dovoli, ker je ljudstvo ni že od nekda j vajeno. Saj naše ljudstvo, razun neke- terih vbogili zapeljanih Ricmanjcev tudi nima nikakega hrepenenja po 'stari slovenščini', ki je dandanašnj i celo nerabljiva. Ohran jena je namreč v starih rokopisih, ki jih komaj učeni slavisti znajo brati s približno pravimi glasovi, ne pa ruski ali hervatski duhovniki, ki slovensko mašujejo / . . . / Tudi jezik rim- skega glagoliškega misalja je staroslovenski le po besedah in oblikah, ne pa po glasovih, ki so večinoma hervaški in morejo vgajat i Hervatom. našemu se nam razodevlje želja, da bi 'Cvetje ' še nadalje izhajalo, in star pregovor pravi: 'Ljudski glas, božji glas!'«. — (356) »Da bi nas naši naročniki napadali po drugih časopisih, to se nam nikaker ne zdi lepo in nam je koliker toliko britko, dasiravno zato niti za trenotek ne pustimo jeze ali sovraštva v serce in nimamo namena, ako smo prisiljeni branit i in zagovarjat i se, osebno razžaliti take naročnike, ker so nam osebno enako l jubi pot lej kakor prej.« — CF 6 (1885), zv. 3, č: »/Z/lasti se nam ni primerno zdelo, da bi /Cvetje/ pozeblo za tisočletnico sv. Metoda.« slovenskemu l judstvu pa bi bili bolj v spotiko, ko v spodbujo. — Zato Rim prav ravna, da dovoljuje staro slovenščino le, k je r je je ljudstvo od nekedaj vajeno. Na novo vpeljat i mertev jezik namestu drugega mertvega jezika bi bilo, če ne v škodo, vsaj brez koristi. Ljubi Ricmanjci pa n a j bi resno pre- mislili, ali jih bo Kristus vprašal , ko pridejo pred njegov sodni stol, v kakem jeziku se je pri njih maševalo, in ne, s kako pobožnostjo so bili pri maši in kako so bili pokorni svoji cerkvi, o kateri pravi, kedor je ne posluša, n a j ti bo kaker nevernik in očiten grešnik?« Škrabec se je tu od svojih stališč spred 20 let odmaknil le toliko, da je sedaj menil, da pravico do slovenskega bogoslužnega jezika Slovenci lahko zadobimo le hkrat i z vsemi drugimi, ko smo si dediščino 9. stoletja lahkomi- selno zapravili. — Človek bi rekel, da ne predvsem po svoji krivdi, kakor je svoj čas rad poudar ja l tudi Škrabec. 1.9 Misel o slovenščini kot bogoslužnem jeziku je pozneje najočitneje vzdr- ževal Ivan Vrhovnik (Vrhovnik 1925/1926), konkretno usodo slovenskega bogo- služnega jezika v zadnj ih 200 letih pa je ob primeru obrednikov prikazal zlasti Mari jan Smolik (Smolik 1984i,2 1985i, 2). Smolik omenja tudi Stanislava Škrabca pr izadevanje za slovenski bogoslužni jezik, tudi njegovo mnenje, da do reforme glede bogoslužnega jezika v katoliški cerkvi mora priti . Res se je to zgodilo na 2. vatikanskem koncilu, s čimer je zmagala cirilo-metodovska ide- ja, z njo vred pa vsi, pri nas zlasti p. Stanislav Škrabec, ki so se zanjo tako goreče zavzemali. Literatura BOROVSKI, J., 1884: Pr i ja te l jska pisma I, Cerkveni glasbenik (dalje CG) 7 (1884), št. 2, 10—11. 1885, :V pojasnjen je in obrambo, CG 8 (1885), 18—20. 18852: Se enkrat 'Cvetje ' pa 'Cerkveni glasbenik', CG 8 (1885), 49—51. DOPIŠI , 1884: Iz SI., 20. jan., CG 7 (1884), 15—17. DUHOVEN (ljubljanske škofije), 1885, Tisočletnica Metodova, Ljubl jana , 32 str. FEKONJA, A., Razšir java krist janstva med Slovenci, LMS 1884, 115—195. GOVEKAR, F., 1884: O cerkveni godbi in nje določilih, CG 7 (1884), 64—65. GRIVEC, F., 1936: Zitja Konstantina in Metodija, Cvetje iz domačih in tuj ih logov 8, Prevedel in razložil, 150 str. 1960: Konstantin und Metod, Lehrer der Slawen, Otto Harrasowitz, Wiesbaden, 271 str. 1963: Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod, 863—1963, Mohorjeva družba, Celje, 246 str. HRIBAR, J., 1885: Družba sv. Cirila in Metoda, Slovan (dalje Sn) 1885, 9—10. (Avtor domnevan.) KOS, F., 1885: Spomenica tisočletnice Metodove smrti, 1885, 174 str. MAJCIGER, J., 1863: Slovenska apostola Ciril in Metod, Zgodovina svetih apostolov slovanskih Cirila in Metoda, k tisočletni jubilejni slovesnosti / . . V, / . . . / sestavil Dr. Jan Ev. Bily, Poslovenil in založil Janez Majciger v Mariboru, 105 str. NA VELEGRADU, 1885: Sn 1885, 312—314. NAHTIGAL, R., 1939: O imenu panonskega kneza Koclja, Slovenski jezik 2 (1939), separat, 14 str. 1948: Nekaj pripomb k pretresu Hrabrovega spisa o azbuki Konstantina Cirila, Slavistična revija (dalje SR) 1 (1948), št. 1—2, separat, 18 str. 1954: Blodnje o staroruskem pismenstvu, SR 5—7 (1954), 86—98. ORAŽEM, J., 1966: Četrt stoletja liturgične setve na Slovenskem, 1941—1966, Bogo- slovni vestnik (dalje BV) 26 (1966). SMOLIK, M., 1984t: Muttersprache in der Liturgie — am Beispiel Sloweniens, Litur- gisches Jahrbuch 34 (1984), št. 2. 19842: Zlati jubilej slovenskega obrednika, Slovenščina v obrednikih IV. BV 44 (1984), 97—115. 1985]: Slovanska liturgija svetega Cirila in Metoda, BV 45 (1885). 155—162. 18852: Metodovo slavje pred sto leti, Družina 2. 6. 1985, št. 22, 14 str. ŠKRABEC, S., 1880,: Leon XIII. Slovenom, C F (== Cvetje z vertov svetega Frančiška) I (1880), 351. 1880^ Zahvala sv. očetu za poslednje okrožno pismo, CF 1 (1880), 303. 1881t: Slovenski romarj i v Rimu, C F 2 (1881), 254—256. 18812: O pervem vesoljno-katoliškem prazniku sv. Cirila in Metoda 5. malega travna 1881, C F 2 (1881), 254—256. 1881s: Sv. očeta Leona XIII. okrožno pismo o sv. Cirilu in Metodu. CF 2 (1881), 2—4, 34—36, 66—68. 1882: Častimo sv. Cirila in Metoda, CF 3 (1882), 193—197, 225—230. 1884: Opombe glede obrednika tretjega reda, CF 5 (1884), zv. 12, 356—366. 1885t: Tisočletnica smerti svetega Metoda, velikega škofa slovenskega. CF 6 (1885), z v. 1, 1—4. 18852: »V pojasnjenje in obrambo«, CF 6 (1885). zv. 2, b—č. 18853: »Še enkrat 'Cerkveni glasbenik' pa 'Cvetje'«, CF 6 (1885), zv. 4, b—č, zv. 5. b—č, zv. 6, b—c. 1885.Ј: H sklepu tisočletnice sv. Metoda, CF 6 (1886). 1885—1887: Sveta slovenska blagovestnika Ciril in Metod, CF 6 (1885). 71—76. 101—108, 131—137, 163—175, 195—198, 228—232, 260—264; (1886), 293—297, 321—327; (1887), 357—361. 1886: Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirilu in Metodu. Zbral in na svetlo dal Anton Zbogar / . . . / , CF 6 (1886), zv. 9, b—č. 1887ј: Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu, CF 6 (1887). zv. 12, b—c. 18872: Knez černogorski, nadškof barski in slovenska služba božja, CF 7 (1887). 18873: Čislani bravci, dragi rodovni bra t je in sestre sv. Frančiška, CF 6 (1887), zv. 12. 353—357. 1893: »Missale Romanum Slavonico idiomate etc.«, CF 12 (1893), zv. 10, с—č. 1897: Predavanje o knjigi staroslovenskoj, Napisao Ivan Radetič, / . . . / , 1896; CF 15 (1897), zv. 10, c—č. 1903: Odgovori na ugovore proti sv. veri, CF 20 (1903), zv. 6, с—č. VAKAJ, V., 1886: Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu, Potopisne črtice, Maribor. VRHOVNIK, L, 1885J : Pogled na stari Velegrad, Sn 1885, 205—206. 18852: Ob obnovitvi slovenske liturgije, Sn 1885, 53—54, 74—75. (Avtor domnevan.) 1925/1926: O obnovitvi staroslovenskega bogoslužja, Sn 1925: I — št. 219, str. 2; II — št. 225, str. 2; I I I — 231, str. 3; IV — št. 237, str. 2; 1926, V — št. 243, str. 2; VI — št. 249, str. 2; VII — št. 267, str. 2; VIII — št. 278, str. 2; IX — št. 283, str. 2; X — št. 294, str. 2; XI — št. 25 (1926), str. 2. SUMMARY 1885 was the thousandth year since the death of St. Methodius, the bishop of Moravia-Pannonia, the coinitiator of the Slavic l i terary language, and a great fighter for the religious, cultural, linguistical, and thereby also political independence of Slo- vene (and all Slavic) forefathers. That anniversary occasioned Stanislav Škrabec to propagate on a grand scale the abovementioned ideas of independence among Slovenes; the exterior manifestation of these ideas was to be the (re)introduction of Slovene as the language of l i turgy (Slovene being one of the successors of the Pannonian Slavic of the 9th century), raising in the eyes of the world the status of the Slovene language and its speakers, who at this time were still underprivileged citizens of a state which had been forced upon them at a certain moment of history and had been neither chosen nor created by themselves. In his voluminous and extremely pregnant texts published around 1885, Škrabec contended to win back for the Slovene language its highest functional domain, alie- nated from it a f te r Methodius' deatli (Skrabec's exertion is worthy of imitation even today). Disclosing the grim, violent anti-Slovene proceedings of the non-Slovene (German) major i ty in the state, Škrabec also pitied and condemned those Slovenes who not only advocated the linguistical status quo in the church (unfavorable as it was for the Slovene language), but even tried to deprive the Slovene language of those rights which it had managed to preserve or regain in spite of all — including the right of being the language of l i turgy (so that its speakers could profess religion in a language which they understood — and which, in virtue of its legitimacy in this function, they could use as a historical stay in their endeavors for achieving an ulti- mate control of their own af fa i rs ; which was entirely in accordance with Methodius' ideas). In spite of Pope Leo XIII's initial sympathy with Skrabec's endeavors for the liturgical use of the Slovene language, Škrabec could in no way succeed: his struggle for the siara priwda in the Church was certainly not to the liking of the then pre- dominant German mentali ty in Austria; no more was his idea that a change of this mentality be brought about by instigating the masses into pressuring the authorities, even though the wishes of the public at large are declaredly to be respected (Vox populi — vox Dei). A disciplinary action was taken against Škrabec; there were at tempts to suppress Iiis paper Coe/je; he, on his part , threatened to "move away" f rom the monastery. Škrabec was forced into silence, and toward the end of his life, into withdrawal. Yet he never ceased to believe in the justness of his Methodian stand; he merely conceded that the ancient right, on account of its prolonged desuetude, cannot be vindicated as valid for the Slovene language by sheer reasoning; the use of Slovene as a litur- gical language would need to be sanctioned anew, in principle, and by the highest authori ty (and when sanctioned, then probably not only for the Slovene language (or Slavic languages in general), but for all languages everywhere). This actually happened (after certain intermediate solutions, restricted to the Slavic nations, in the 1830s) in the Second Vatican Council. Satisfaction was thus given also to Škrabec — and, in a broader perspective, to the action of Cyril and Methodius. Taking example by their action, the Cyril and Methodius Society was founded in 1885, strenuously working, especially by way of schools, to protect the Slovene language and nation from Germanization.