TRST, četrtek 17. novembra 1955 Leto XI. - Št. 272 (3201) PRIMOMSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93 808, 37.338 ' ' *. " ~~ • -III II I I 1 -.1. ...I I II II I —.... ....- , ■ .. , - ,| . .. . . - 37 Vi»STVO: UL" m°NTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-*0« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. 20 — Tel. MAH OGLASI po 20 Ur beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, iHn« v ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratični „ celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratične^ inozemskega ' tiska, Državna založba Slovenije. v slrlni l stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - Rb- 1 - Z - 375 • Izdala Založni5tvo tržaSkega tiska D.ZOZ-Trat j se je končala v Ženevi konferenca zunanjih ministrov i * zadnji seji, na kateri bo ministri še enkrat prikazali svoja stališča, je bilo izdano ,'^tko zukijučuo poročilo - Pinay in J>ulles sta že odpotovala - Posebna izjava treli za* ju ’° Poslovilne govore, ki j.. $ra.viiu ne vsebujejo i" De* i- - . , .. . t »ih ministrov o Nemčiji - Rezultati konterence niso veliki, a jih tudi ne gre podcenjevati en kor poti ■Ušega dopisnika) A, 16. — Star obi- ■- '*■ da načelniki dele- focb ' no koncu konference IjjJ^o poročilo o oprav-k 1,1 delu, obenem pa kot lepe ali slabe \k' P° uspeflu sc' ?eti, !}SS ie v P°2ni jeseni ij, Ukazala, da so tudi ij)0 ki potrjujejo pra-* !Hrupno poročilo, ki ^ zvečer objavljeno ^oraj tritedenski dis-'ii * ne vsebuje skoraj ^ ar- kar bi bilo vredno ilj ežiti. Poročilo prepro-so ministri li o treh vpraša-^in da bodo poročali 1 ** Premierom. Edino, i) /e v poročilu zanimi- ^e to, da bodo načel-Wad, ne pa zunanji ■V It,. «»o diplomatski m % določili datum pri-", n7e - konference mini- če poročilo sploh Za zunanje zadeve. ^.°’henja rezultatov le \'tTence, dajejo zaključ-ilj(0vori štirih ministrov material za povze-e "uspehov in neuspe-eh razgovorov. i 'les il -tllan je končal tako, jjjl* ?e bil optimist, mA* začel; malce ostro, L na liniji sporazume-fofinav je bil na kon-^aj spravljivejši kot Cetku, Molotov pa je, ?edno doslej, pustil C 'a vrata. t i, c vseh teh govorov in0 propagandistični V hi ga vsi vsebu-^ Pridemo samo ltnčka, da ta konfe-} bv V nobenem primeru 4 S(lfa zaman. Konferenci - es ni prinesla poseb-\e*nitatov, našla ni re-ijf a nobeno izmed treh hi so bila na % ta-C.a je nedvomno pri- redu. Toda kon- ( h določenemu pri-'}\ nin stališč, pred-}krJ>a ie razjasnila ne- V stvari, ki so bile še V nejasne. *! o varnosti so \'*tn približali drug \f,.u in na trenutke V ' o istih stvareh z % Rovarjem. Zato ni I Vj 6 čudno, če je bri-\ jninister danes iz-JW a bi m sporazum ? v Ženevi dose- V ne bi bilo ne-, tip 7,1(1 0 Nemčiji. Ide- '•e Zp}Taine demilitarizi- V °ne ni več tuja no-lVai?ned štirih velesil. V časa je, kdaj se V *]>0razumele, da se Vi a,ctičnih pogajanj A f ln o drugih zadc-11, , se bo dogodilo ta-Vi 0 bodo ali Nemci i k.. 9°VOriti inrrl cnhni ne gre podcenjevati. Niso se uresničila predvidevanja, da se bo konferenca končala s popolnim neuspehom, nihče pa si ni utvarjal, da bo pomenila epohalen preobrat v odnosih med velesilami. In če je treba izreči oceno, mislim, da se ne moli tisti, ki jo označuje kot majhen korak naprej na dolgi poti pomirjevanja. L. DAVICO co in se spuščali tudi v polemiko z nasprotno stranjo. Preden je Molotov kot zahodnonemške republike in županu zahodnega Berlina. V deklaraciji pravijo ministri, predsednik zadnje seje za-[ da so poskušali doseči s so- ključil konferenco, se je za hvalil svojim trem kolegom za sodelovanje. Zahvalil se je tudi švicarskim zveznim in kantonskim oblastem za go-stoljube ter članom tajništva konference in predstavnikom OZN v Ženevi. Ostali trije zunanji ministri so se v kratkih besedah pridružili tem zahvalam, nato pa je Molotov proglasil konferenco za zaključeno. Predzadnja seja konference je bila predpoldne in je trajala samo pol ure. Ob 10,30 so se sestali izvedenci in začeli sestavljati končno poročilo; ker so se dogovorili, da bo poročilo kratko, je bil sporazum kmalu dosežen. Seja ministrov, ki se je začela ob 11,30, ni prinesla nobene spremembe položaja. Zahodni ministri so odgovorili na včerajšnji Molotovov predlog in ŽENEVA, 16. — Danes ob 18.35 se je končala zadnja ; dejali, da se ta predlog tiče seja ženevske konference. Po I samo evropske varnosti, za- njej je bilo objavljeno na- nemarja pa vprašanje nem- slednje kratko uradno poro- ške združitve. Zahodni mini-čilo: | stri so sovjetski predlog za- «V skladu z navodili na- i vrnili in predložili svoj pred- čelnikov štirih vlad, spreje-' log v odgovor na sovjetski tih na njihovem sestanku ju-j načrt o razorožitvi. Molotov lija v Ženevi, so se zunanji | je ta predlog vzel samo na ministri Francoske republike, j znanje. Združenega kraljestva, ZSSR; Medtem sta Pinay in Dul-in ZDA sestali v Ženevi od I les že odpotovala iz Ženeve. 27. oktobra do 16. novembra. Imeli so dolgo in obširno diskusijo o treh vprašanjih, katerih proučevanje jim je bilo poverjeno v okviru omenjenih navodil; evropska varnost in Nemčija, razorožitev, Ob 20,15 se je z letališča Cointrin dvignilo Pinayevo letalo, uro kasneje pa je na osebnem letalu predsednika Eisenhowerja odpotoval tudi Dulles. Pred odhodom je Dul-les izjavil; «Potujem po treh razvoj stikov med Vzhodom j tednih intenzivnega in zani- in Zahodom. I mivega dela. Konferenca je Ministri zunanjih zadev so | bila zelo zanimiva in če bi se sporazumeli, da bodo o I jo lahko opisal z eno samo svojih diskusijah poročali na- j besedo, bi dejal, da je bila čelnikom svojih vlad in jim j za nas odkritje#. Jutri in v priporočili, naj se nadaljnji , petek bo Dulles poročal pred-potek diskusij med zunanji-1 sedniku Eisenhowerju. v pe- mi ministri uredi po diplo- j tek zvečer pa bo o ženevski matski poti#. I konferenci govoril po ameri- Na zadnji seji, ki je bila škem radiu in televiziji. kot po navadi razdeljena na dva dela — pred odmorom so govorili Dulles, Pi-nay in MacMillan, nato pa Molotov — so ministri v zaključnih govorih še enkrat poudarili svoje stališče, ki so ga zagovarjali med konferen- Molotov in MacMillan bosta odpotovala jutri zjutraj. Trije zahodni zunanji ministri so izdali posebno tristransko deklaracijo o Nemčiji in evropski varnosti, katere besedilo so uradno poslali tudi zunanjemu ministru KARDELJ IN EDEN eno uro v razgovoru Opoldne je podpredsednika Kardelja spreje-la v avdienco kraljica Elizabeta • Obisk v spodnji zbornici in v gledališču Lovent Garden LONDON, 16. — Podpred- | Nocojšnja »Borba# ugotav-sednik Izvršnega sveta Ed- lja, da Jugoslavija visoko ce-vard Kardelj je danes pred- j ni sodelovanje s Sovjetsko poldne obiskal Dovvmng zvez0 jn poudarja, da je trdi- Street, kjer se je razgovar-jal s predsednikom britanske vlade Edenom. Razgovorov, ki s i trajali dobro uro, so se udeležili tudi jugoslovanski veleposlanik v Londonu Velebit, in državni podtajnik Srdjan Priča, z britanske strani pa veleposlanik v Beogra-Frank Roberts, tev «Pravde» v nasprotju z deklaracijo Tito-Bulganin, ki pravi, da je ^vprašanje notranje ureditve različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma stvar izključno ljudstev posameznih držati«. «Iz tega jasno izhaja, zaključuje «Borba», da jugoslovanski in sovjetski vodi- vjetskim zunanjim ministrom sporazum o združitvi Nemčije in evropske varnosti in da so v ta namen podali predloge za združitev Nemčije s svobodnimi volitvami v letu 1956, in za varnostno pogodbo, ki bi dala Sovjetski zvezi znatna jamstva proti vsakemu napadu. Deklaracija nadaljuje, da je Bulganin julija priznal, da so štiri velesile skupno odgovorne za združitev Nemčije in da mora do nje priti s svobodnimi volitvami, da pa je sovjetski zunanji mi; nister v nasprotju z navodili načelnikov vlad «jasno pokazal, da sovjetska vlada noče pristati na združitev, ker bi to pripeljalo do likvidacije režima v vzhodni coni#. Pogajanja so se razbila, pravi deklaracija, ker bi se s sprejemom sovjetskih predlogov ohranila razdeljenost Nemčije, zahodni varnostni sistem pa bi se razkrojil. Končno izraža zahodna deklaracija mnenje, da bp sovjetska vlada «končno prisiljena priznati, da je v njenem lastnem interesu, če preneha razdeljenost Nemčije# in da v tem času ne more biti trajne varnosti ne v Evropi ne v svetu. Zahodne velesile bodo «nadaljevale s prizadevanjem, da se konča krivica, ki se tako dogaja nemškemu ljudstvu, in so pri- TRETJI DAN KONFERENCE O 'v Številni predlogi in pripombe CSR, Madžarske in Jugoslavije Jugoslovanski delegat o ureditvi proste luke in o privilegirani progi Trst-lrbiž Madžarska zahteva najem posebnega izvencarinskega skladišča, Češkoslovaška pa znižanje in ureditev železniških tarif ter pomorske zveze z Daljnim vzhodom RIM, 16. — Na današnjem zasedanju mednarodne konference o tržaškem pristanišču so se vnele zelo živahne razprave. To se je zgodilo kljub naporom italijanske delegacije, ki je včeraj skušala z obširnimi govori prepričati prisotne delegate zalednih držav, da so vsa pristaniška vprašanja že rešena in da lahko konferenca razpravlja le o nekaterih tehničnih izboljšavah pristanišča. Predstavniki italijanske vlade so se že v pripravah na konferenco potrudili, da bi ji odvzeli vsak polemičen ton pravljene prispevati k okre- in s tem tudi možnost jasne pitvi varnosti, ki pa jo bodo in dokončne diskusije o vpra-vsi lahko v celoti uživali še- šanjih tržaškega pristanišča, le, ko bo Nemčija združena#. I Krono teh naporov naj bi predstavljal sporazum med Avstrijo in Italijo podpisan 22. oktobra, ki dokončno sicer ne rešuje nobenega vprašanja, vendar formalno daje Avstriji vrsto prednosti. Ta .sporazum bi moral biti po željah italijanske vlade tajen, vendar so ga Avstrijci objavili še pred konferenco, taka da ga sedaj upoštevajo tudi ostale delegacije zalednih držav. Na današnjem zasedanju je o tem sporazumu obširno govoril jugoslovanski delegat, ki je poudaril naslednja najpomembnejša vprašanja: 1. Po mnenju Jugoslavije predstavlja dvostranski sporazum o ureditvi železniške tarife na progi Trbiž-Trst dis- Oltimslnst strank sredine preprečuje izi/nlitei/ še ustalik ustavnik sndniltnv Dve včerajšnji glasovanji brez rezultata, ker ni sporazuma med strankami in ker so sami demokristjani razdeljeni - Prihodnje glasovanje bo v petek (Od našega dopisnika) I pi je torej dobil podporo mo-RIM, 18. - Današnje dva-. narhistov, monarhist Condo-kratno glasovanje združene po. du sir Frank KODeris, namestnik državnega podtajnika . ... , . . . , v Foreign Officeu sir Harold telji soglašajo v tem, da so „ u„: .odločilni pogoj za razvoj ne- Caccia in s - ■ jce ,jrzave v smeri socializma tanskeea premiera. Med raz- govori, ki so po izjavi vele-| nJen',. "°.lranJl PogoJ1’ ,ker Je poslan ka Robertsa potekali v socialistični .azvoj vsake dr- prijateljskem ozračju, so iz- žave stvar njenega organske- • _ i. Mltnnia n ttnrhJn. -to psi prišli do Ni/k®' da je nemški čtuo ,Vaca,na za dalj časa. '»L? Obori - začasna stvar. kS %trprav tako koristni. h‘ . s° ugotovili, da isti tT rhN' ciU in v načelu % ‘e£od C čoL Delo, ki jth (!1 % V tem’ o včerajšnjih volitvah. Predpoldne je bilo tudi več razgovorov med predstavniki raznih strank. Zgodaj popoldne malo pred začetkom skupne seje, sta se sestala odbora demokristjanskih skupin v senatu in poslanski zbornici. Seji sta prisostvovala tudi Fantani in Rumor. Posvetovale so se tudi ostale stranke vendar ni bilo otipljivih rezultatov. Šesto glasovanje je torej dalo naslednje rezultate: Cap-pi 426, Condorelli 413, Cas-»andro 398, Crisafulli 307, razkropljenih glasov 15, neveljaven eden, belih glasovnic I. Potrebna tripetinska večina glasujočih je znašala 474. Cap- relli pa skoraj vseh demokristjanov. Nekaj glasov centra je moralo biti oddanih za kandidata KPI Crisafullija. Rezultati sedmega glasovanja: Cappi 402, Condorelli 108, Crisafulli 300, Cassandro 361, razkropljenih 16, belih 10, neveljavna ena glasovnica. Potrebna večina je pri tem glasovanju znašala 468. Monarhisti in demokristjani so si torej odteglili medsebojno podporo razen nekaterih Uskokov iz skrajne demokristjan-ske desnice, v Po tem glasovanju je predsedujoči Targetti prekinil sejo in napovedal, da bo prihodnje glasovanje v petek od 9,30 dalje. Stranke imajo torej na razpolago ves jutrišnji dan, da dosežejo kak sporazum. Zaradi razdeljenih mnenj v skupinah samih, zlasti med demokristjani, pa so perspektive zelo negotove. Razdeljenost med demokristjani se je najlepše pokazala pri včerajšnjem drugem glasovanju, ko je več kot polovica demokristjanskih poslancev proti navodilu glasovala za socialista Braccija in s tem omogočila njegovo izvolitev. --------------- A. P. DUNAJ, 16. — Zahodnonem- ški zunanji ' tninister vor. Brentano je danes prišel na Dunaj. Spremlja ga podtajnik v zunanjem ministrstvu Hall-stein s skupino funkcionarjev zunanjega ministrstva. 22 držav podpira kanadski predlog NEW YORK, 16. — Namestnik sovjetskega zunanjega ARABCI NAKLONJENI Edenovemu predlogu? Izrael zahteva od ZDA orožje, Egipt pa opozorja, da bi utegnilo nastati tekmovanje v oboroževanju - Edenove izjave WASHINGTON, 16. Iz- mentarnega tajnika Foreign I sednik Tito s soprogo, pred- Ofiicea Turtona in velepo-, sedmk zvezne skupščine Mo- slanika Robertsa obiskal spod- ja pijade, podpredsedniki njo zbornico, kjer je bil gost Zveznega izvršnega sveta britanske sekcije interparla-mentarne unije. Kardelj je tudi približno tričetrt ure prisostvoval debati v spodnji zbornici. Nocoj je podpredsednik Kardelj s člani spremstva v gledališču Covent Garden prisostvoval predstavi Straussove opere »Kavalir z rožo#. za razvoi v socializem Aleksander Rankovič, Sveto- raelski poslanik v VVashingto-nu Abba Eban se je danes razgovarjal z namestnikom državnega tajnika Hooverjem, kateremu je izročil formalno zahtevo izraelske vlade za dobavo orožja in vojaške opreme. Po razgovoru je Eban izjavil, da se zahteva nanaša na dobavo orožja za obrambo, katerega količina je znatno manjša od dobav, ki jih Egipt uobiva iz držav sovjetskega hloka, in katerih vrednost znaša od 70 do 100 milijonov dolarjev. Kmalu po razgovoru Ebana s Hooverjem je državni departma objavil poročilo, ki med drugim poudarja; 1. Iz. koli ga bo lahko dobil#, če ■ i d„j„u„i," raelski poslanik je bil obve- zar Vukmanovič in Rodoljub | da bodQ njpgovo zahte_ Colakovic, državna tajnika vo proučili prizadeti depart- Koča Popovič m Ivan Goš- .,mnrifr,, ulaHa v diln. Koča Popovič rjak, člani diplomatskega zbora ter številni politični, kulturni in javni delavci. Med odmorom so kitajski umetniki izročili predsedniku republike darila. BEOGRAD, 16. — Predsedstvo SZDLJ je imenovalo za novega direktorja «Borbe» Iva Sarajčiča, člana Izvršnega bi lahko Več uspeha. Zdi a\,b°do velesile po- ***> pripravlje- Lredtiihpopuščanje v ne-”0 n Poontnniih ki I »lem, P°0ajanjih, ki a tej konferenci. irj otL?efo ~ rezultati 't, a jih tudi BEOGRAD, 16. — Sovjetski sveta Hrvaške. Dosedanji di-novinarji so po obisku v Ju- rektor »Borbe# Vlajko Bego- goslaviji napisali vrsto član* vič je bil postavljen za di- kov o svojih vtisih. Tretji rektorja Instituta za medna-članek, ki ga je objavila mo- | rodno politiko in gospodar- skovska »Pravda# 13. t.m„ stvo. končuje s trditvijo, da je raz- | — voj prijateljskih odnosov med | MOSKVA, 16. — Sovjetski Jugoslavijo in Sovjetsko zve- ! ministrski predsednik Bulga- zo eden izmed odločilnih pogojev za uspešen razvoj Jugoslavije na poti v socializem. nin in Nikita Hruščev bosta jutri odpotovala iz Moskve v Novi Delhi, kamor ju pričakujejo 18. t. m. maji ameriške vlade v skladu z ameriško politiko, vštev. ši tristransko izjavo iz !»ta 1950. 2. Namestnik državnega tajnika je poudaril važnost, kakor sta to že obrazložila predsednik Eisenhovver in državni tajnik Dulles, rešitve sedanjih vprašanj s sporazumom med prizadetimi. 3 Namestnik državnega tajnika je vprašal, kakšen napredek je pil dosežen glede sprtiema predlogov predsednika komisije opazovalcev OZn v Palestini generala Burnsa, kar sf tiče demilitariziranega področja El Auja». Egiptovski poslanik Husein pa se je razgovarjal s pomočnikom ameriškega državnega tajnika Allenom in je po razgovoru izjavil, da bi Egipt »lahko bil prisiljen# kupiti večjo količino orožja od držav sovjetskega bloka ali »kjer bodo ZDA dobavile Izraelu orožje, ki ga je zahteval. Egiptovski poslanik je dodal, da je Allenu sporočil, da za Egipt pomenijo »miloščin ski prispevki#, ki jih ameriški državljani dajejo Izraelu, »posreden prispevek ZDA za finansiranje izraelskih nabav orožja#. Husein je dalje izjavil, da tudi tedaj, ko bo Egipt dob'l vse dogovorjene pošiljke orožja od CSR, bo vojaško še vedno šibkejši od Izraela. «Ce bodo ZDA ugodile izraelski zahtevi, je pripomnil, je treba pričakovati tekmovanje v oboroževanju na Srednjem vzhodu, kar hočejo ZDA preprečiti#. Husein je tudi dejal, da je Allenu obrazložil stališče e-giptovske vlade do Edenovega predloga in je dodal, da predstavlja ta predlog ((objektiven in konstruktiven element, ki lahko služi za pogajanja za mirno rešitev palestinskega vprašanja#. Medtem je sirsi ministrski predsednik El Hazzi sporočil, da je začel posvetovanja z o-stalimi člani Arabske lige o morebitnem sklicanju izrednega zasedanja lige, da se sporazumejo o stališču, ki naj ga zavzamejo do Edenove ponudbe posredovanja med Izraelom m arabskimi državami. Sirija in Libanon sta baje naklonjena Edenovemu predlogu. Predsednik britanske vlade Eden je denes v spodnji zbornici potrdil, da je britanska vlada pripravljena jamčiti meje ki bi bile določene z morebitnim sporazumom med Izraelom in arabskimi državami. ministra Kuznecov, ki vodi delegacijo ZSSR na zasedanju glavne skupščine OZN, se je včeraj razgovarjal o vprašanju novih sprejemov s predsednikom Varnostnega sveta Entezamom (Perzija), s predsednikom latinskoameriške skupine Trujillom (Ekvador) in voditeljem brazilske delegacije De Freitas Vallom. Po teh razgovorih je Kuznecov izjavil tisku, da je optimist glede novih sprejemov, ker se pojavljajo samo »nevažne ovire#. Perspektive, je dejal Kuznecov, so «kar najboljše za sprejem 18 novih članov, ne pa manj#; s tem je očitno namignil na spor zaradi Zunanje Mongolije. Kanadski delegat Martin pa je sporočil na tiskovni konferenci, da bo 22 držav že ob predložitvi podprlo resolucijo njegove delegacije za rešitev vprašanja sprejema novih članov. Te države bodo .pozvale glavno skupščino, naj priporoči Varnostnemu svetu, naj prouči in odobri kandidature vseh 18 držav. Martin je pojasnil, da bo do kanadsko resolucijo v posebnem političnem odboru glavne skupščine podprle naslednje države: Afganistan, Avstralija, Brazilija, Burma Danska. Indija, Indonezija, Iran, Irak, Islandija Jemen, Jugoslavija. Kostarika, Kolumbija, Libanon, Liberija, Norveška. Pakistan, Saudska Arabija, Sirija, Švedska. Martin je dodal, da se utegnejo tem državam pridružiti še druge. V ameriških krogih pa zatr jujejo, da ima sklep delegacije ZDA. naj se skliče Varnostni svet še ta teden, predvsem namen, da se razjasnijo stališča onih držav, ki so članice sveta. ZDA se bodo v Varnostnem svetu držale napovedi, da ne bodo uporabile pravice veta proti štirim vzhodnoevropskim državam, pa tudi ne proti Zunanji Mongoliji. Obenem pa je ameriška pobuda v nasprotji) s kanadsko akcijo v glavn' skupščini. Ameriška delegacija pa je mnenja, da bi tudi v primeru, ko bi šlo po kanadski želji, naj o sprejemu najprej razpravlja glavn-< skupščina. vendarle morali sklicati Varnostni svet. ki hi nato formalno priporočil skupščini, naj sprejme nove člane. glavnih poti, ki vodijo v prestolnico. Nocoj okoli polnoči je oddelek mornariških strelcev v polini vojni opremi in ob podpori petnajst lahkih tankov obkolil poslopje Splošne zveze dela. Policija je aretiralo številne člane sindikatov, ki so pozivali na stavko. Položaj v Braziliji RIO DE JANEIRO, 16. krogih blizu predsednika Ca- kriminacijsko ravnanje na račun drugih železniških zvez med zaledjem in Trstom. Jugoslovani so zaradi tega predlagali, da bi uredili železniške zveze tako, da bi upoštevali vse zveze. Ta jugoslovanska zahteva ni nič novega, saj gre za okrepitev prometa po obeh jugoslovanskih železniških zvezah, ki sta za veliko večino tržaškega zaledja mnogo ugodnejV kot železniška zveza preko Trbiža. « 2. Jugoslovani so tudi zahtevali pojasnila glede tistega določila sporazuma med Italijo in Avstrijo, ki predvideva ustanovitev posebnega avstrijskega predstavništva o pristaniških vprašanjih v Trstu in sličnega italijanskega predstavništva na Dunaju. 3. V vrstah jugoslovanske delegacije je vzbudila začudenje obrazložitev grofa Car-robia o notranji upravi tržaške proste luke. Po mnenju Jugoslovanov je nemogoča združitev v eni osebi funkcije ravnatelja Proste luke s funkcijo ravnatelja Javnih skladišč, ki je pridobitno podjetje. V tej zvezi so Jugoslovani izjavili, da je sicer res, da so bili z londonskim sporazumom ukinjeni členi mirovne pogodbe, ki so predvidevati internacionalizacijo pristanišča. je pa prav tako res. da mora uprava upoštevati interese držav, ki teže k pristanišču. Jugoslovanskim predstavnikom je odgovoril veleposlanik Carandini, ki je precej na dolgo govoril o ureditvi proste luke. V Trstu obstajate namreč dve prosti luki, v VI okviru katerih deljujejo Jav- Slične zahteve so postavili tudi Madžari, ki so se zlasti zanimali za ureditev načina plačevanja pristaniških stroškov. Zanimiva je tudi madžarska zahteva po najemu posebnega skadiščnega prostora, kjer bi imeli nadzorstvo izključno madžarski organi brez vmešavanja italijanskih carinskih in drugih uradnih organov. Polemika se je ponovno vnela ob češkoslovaškem predlogu, da bi razdelili delo konference na dve komisiji: prva bi razpravljala o splošnih gospodarskih vprašanjih pristanišča, druga pa o železniških zvezah. Veleposlanik Carandini je na ta predlog dejal, da se strinja z ustanovitvijo komisij pod pogojem, da bodo v njih okviru samo obrazložili one točke, ki jih niso dovolj podrobno osvetlili v včerajšnjih govorih italijanski predstavniki. Komisiji bi po mnenju italijanskega predstavnika lahko zamenjali informacije, medtem ko ne moreta sprejeti nobenih konkretnih zaključkov. Kljub tem izjavam je prišlo do ustanovitve obeh komisij. Komisija za železnice se je sestala popoldne od 16- do 18. ure in je podrobno razpravljala o načinu poenostavljanja železniških tarif in o ustanovitvi enotnih tarif za vse že'ezniške zveze. Komisija za gospodarska vprašanja pa je od 16. do 17. ure razpravljala o znižanju pristaniških tarif. Danes se bo konferenca nadaljevala z nadaljnjimi govori predstavnikov zalednih držav. fe Filha, ki je zaradi bolezni začasno zapustil predsedniško mesto, zatrjujejo, da bi ta u-tegnil znova prevzeti predsed- na skladišča katerih ravnatelj niške posle, ker se je njego- je dr Bernardi. Celotno pristanišče — obe prosti luki in ostali pomoli — pa so pod vrhovnim nadzorstvom pol- vo zdravstveno stanje izboljšalo, in da ni izključeno, da bo sporočil v petek svoje namene. Vojni minister Teixeira Lott, ki je 11. novembra s svojo akcijo proti Carlosu Lu. zu preprečil izvedbo zarote proti Kubičku, je izjavil, da bi povratek Cafe Filha na predsednikwo mesto «ustvaril nov položaj#. V dobro obveščenih krog*?(. izjavljajo, da so med preiskavo na sedežu znane organizacije. ki je delovala za razveljavitev predsedniških volitev, ugotovili, da je ta organizacija imela tudi «tajne» člane, med katerimi je bil bivši načelnik policije v Rio de Janeiru. Baje so našli tudi sezname oseb, ki naj bi jih ustrelili. Med temi so poslanci, vojaki, novinarji, industrijo itd. Pripominja se, da bodo rezultat preiskave, ki je še v teku, v kratkem objavili. kovnika Cammilierija. Italijanska delegacija pa kljub temu ne dela bistvene razlike med prosto luko in celotnim pristaniščem, ker je večina pristanišča v okviru sistema znanega kot prosta luka. Jugoslovani so odgovorih predsedniku italijanske delegacije. da jih odgovor ni zadovoljil, in da se bodo zaradi tega na omenjena vprašanja še povrnili. V nadaljevanju današnje razprave so govorili še predstavniki CSR in Madžarske. Cehoslovaki so zahtevali ustanovitev pomorskih zvez z Daljnim vzhodom. znižanje in ureditev železniških tarif in ustanovitev posebnega plačilnega sporazuma. Italijani so glede prvih dveh vprašanj odgovorili, da jih bodo podrobno proučili, medtem ko ureditev plačilnega sporazuma ne more biti predmet konference o tržaškem pristanišču. Times: «Luke brez upanje* LONDON, 16. — Včerajšnji »Times# objavljj pod naslovom »Luke brez upanja# daljši uvodni članek o tržaškem pristanišču. List pesimistično ugotavlja, da je zgodovina obrnila hrbet tržaškemu pristanišču, ter da se ne da nič napraviti. Kot dokaz teh trditev navaja vrsto pristanišč po svetu, ki so zaradi izpreme-njenih zgodovinsko-političnih razmer kljub tradicionalnemu blesku končno ugasnila. List pravi, da je doletela enaka usoda tudi Trst, in navaja kot dokaz med drugim »železno zaveso#. Trditve angleškega lista so brez dvoma preveč pesimistične in Yie odgovarjajo povsem dejanskemu stanju. Angleški list na dolgo navaja tudi zgodovinsko usodo Kartagine, Troje, Gdanska in Re-netk. Vendar kaj malo pozna zgodovino Trsta (med drugim trdi, da izvira procvit Trsta iz rimskih časov!), da so prav v teh dneh na konferenci o Trstu v Rimu tudi predstavniki dežel onstran »Timesovt# «železne zavese#, kar je po-“ Ua- vsem v soglasju z MacMil novo dunašnjo izjavo ob zaključku ženevske konference. flarasca napetost v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 16. — Stavka, ki jo je proglasila Splošna zveza dela v Argentini, se nadaljuje v industrijskem predmestju Buenos Airesa in v nekaterih industrijskih središčih države. Obseg stavke je bil včeraj večji, kakor se je prvotno zdelo. Danes pa so v prestolnici trgovine javni lokali in uradi odprti. Aretirali so nekaj ljudi, ki so pozivali delavce, naj zapustijo delo. V industrijskih predmestjih prestolnice krožijo po cestah oklepni avtomobili. Ravnateljstvo tovarne kon-serviranega mesa v La Plati javlja, da se je danes mnogo delavcev vrnilo na delo, v Rosariu pa se jih je na delo vrnilo zelo malo. Ponekod pa je prišlo tudi do neredov. Na industrijski« področja v Buenos Airesu so poslali vojaške oddelke, da vzpostavijo red v tovarnah za konservirano meso, kjer so se spopadle straže stavkajočih z delavci, ki so hoteli na delo. Padlo je tudi več strelov proti nekemu vlaku in dva potnika sta bila ranjena. V južnih predmestjih prestolnice so preteklo noč postavili barikade, ki pa so jih danes odstranili, ne da bi prišlo do neredov. Vojaški oddelki se utrjujejo v bližini Sultanov povratek v Rabat začenja novo polirično razdobje v Maroku V maroški prestolnici so sultanu priredili veličasten sprejem - Večje število obsojenih Marokancev pomiloščenih - Važnost kongresa Istiklal - Zahteva za revizijo sporazuma o ameriških oporiščih RABAT, 16. — Sultan Een Jusef je danes prispel z letalom iz Pariza v Rabat. Na letališču se je zbrala ogromna množica, ki ga je navdušeno pozdravljala in prav tako na vsej 12 kilometrov dolgi poti do cesarjeve palače v Rabatu. Na letališču so sultana »prejeli generalni rezident, člani kronskega sveta in Ben Shmane skupno s številnimi francoskimi in maroškimi o-sebnostmi. Na vsej poti z letališča v mesto, ki je bila okrašena s slavoloki in zastavami ter palmovimi vejami, so francoski vojaški oddelki :«b podpori članov maroških nacionalističnih gibanj skrbeli za red. Povsod je ogromna množica sultana navdušeno pozdravljala. Pred cesarjevo palačo se je zbrala množica nad sto tisoč ljudi in ob sultanovem prihodu je godba za-svirala maroško himno. Na posebnem odru pred palačo je sultan prisostvoval povorki, ki je šla mimo njega. Pozneje se je phnovno prikazal, da pozdravi množico in je ob tej priložnosti imel kratek nagovor. Ob 18. uri je sultan sprejel generalnega rezidenta Du-hoisa, ki ga je pozdravil z besedami, da je «volja francoske vlade privesti Maroko do neodvisne države združene s Francijo s stalnimi vezmi svobodno izbrane medsebojne cdvisnosti#. Sultan se je zahvalil in je med drugim izjavil, da hoče biti ustavni vladar moderne, demokratične in neodvisne Generalni rezident v Maroku pa je sinoči sporočil, da je komisija za pomilostitve, ki se je včeraj sestala, sklenila pomilostiti 1713 maroških kaznjencev, ki so jih obsodila maroška sodišča. S povratkom sultana v Rabat pa se začenja novo razdobje maroške politike. Prva sultanova naloga bo posvetovati se za sestavo nove vlade, čemur bodo sledila pogajanja s Francijo glede bo-dočjh odnosov. Za konec novembra pa je napovedan kongres stranke Istiklal, ki bo izredne važnosti, ker do sedaj ta stranka ni bila po zakonu dovoljena. Sklepi kongresa bodo odločilne važnosti za bodočo politično usmeritev v deželi. V Madridu so že organizirali pripravljalni sestanek za ta kongres ob udeležbi številnih članov izvršilnega odbora stranke Istiklal, med katerimi je tudi El Fassi. V okviru bodočih francosko. maroških odnosov se postavlja tudi vprašanje ameriških oporišč v Maroku. Francoski o-brambni minister general Bil-lotte je včeraj izjavil, da bo treba sporazume o ameriških letalskih oporiščih v Maroku po povratku Ben Jusefa v Rabat verjetno revidirati. V ameriških vladnih krogih izjavljajo s tem v zvezi, da bo potrebno, še preden ZDA pristanejo na revizijo 'teh pogodb, da pride do spremembe pogodbe o protektoratu. Pripominjajo, da v sedanjem položaju pritiče Francozom naloga predstavljati Maroko v pred dnevi izrazil željo, da bi se z njim posvetovali’ glede tega. države. Maroška predstavni- mednarodnih vprašanjih glede ska vlada, ki bo kmalu sestavljena, bo imela še posebno nalogo svobodno pogajati se s francosko vlado obrambe. Zato je revizija o-menjenih pogodb izključno francosko-ameriška zadeva. Znano je, da je Ben Jusef novega... v francoski skupščini PARIZ, 16. — Komisija za splošne volitve je danes zavrnila volilni načrt, ki ga je včeraj odobril republiški svet. Prav tako je zavrnila predlog socialista Minjoza, naj se povrnejo k proporcionalnemu sistemu iz leta 1946. Sprejela pa je načrt golista Barrachina, ki določa večinski sistem z dvakratnim glasovanjem Pred prvim glasovanjem stranke lahko podajo izjavo o medsebojni povezavi, ki pa bo veljala šele ob morebitenm dru. gem glasovanju. Začetek debate v skupščini je bil določen za 1.30 pono-či. Ker pa so številni poslanci protestirali, je bila seja določena za 10. uro jutri zjutraj Vlada je na svoji jutranji seji določila sledeče stališče: Ce skupščina sprejme \olii-ni sistem, ki ga je predlagal republiški svet, bo vlada zahtevala, naj se dan volitev določi na januar, a ne pozneje. Ce skupščina ne sprejme mnenja republiškega sveta, vlada ne pristane na nova zavlačevanja, da bi iskali sporazum o kakem drugem volilnem sistemu, in bo postavila vprašanje zaupnice v zvezi z svojim prvim načrtom ki določa volitve za 18. december' na podlagi volilnega zakona iz leta 1951. »POM I MUKI IUSIKVI Na današnji dan se je 'eta 1946 pričelo prvo zasedanje Usta-vodajne skupščine Ljudske republike Slovenile. m " Danes, ČETRTEK 17. novemu.* Viktorija. & Sonce vzide ob 7.06 in z Lana 16.33. Dolžina dneva 9.4'. „ vzide ob 9.46 in zatone ob Jutri, PETEK 1«. novemnr Octon, Oliva ZAKLJUČEK VIDEMSKEGA ZASEDANJA STALNE MEŠANE KOMISIJE SPREJETI SKLEPI ZA OLAJŠANJE izvajanja videmskega sporazuma Nad 60.000 obmejnih prebivalcev že v posesti propustnic za prehod meje Vprašanje uvedbe triptikov za motorna vozila bo rešeno verjetno še letos V. palači »Belgrado* v Vidmu, kjer je bil 20. avgusta letos podpisan videmski sporazum, je stalna mešana komisija, ki urejuje vprašanja v zvezi z malim obmejnim prometom, zaključila svoje delo. Videmsko zasedanje je trajalo od 8. novembra do sinoči, ko sta predsednika obeh delegacij podpisala zapisnike oziroma spremembe k nekaterim členom videmskega sporazuma. Po podpisu listin je predsednik italijanske delegacije dr. Oberto Fabiani prebral uradno poročilo o poteku videmskega zasedanja stalne mešane komisije, v katerem je rečeno; »Med drugim zasedanjem stalne mešane komisije se je razpravljali> o številnih vprašanjih, ki interesirajo prebivalstvo obeh področij v zvezi z aplikacijo tiidemskepa sporazuma. Ugotovljeno je bilo, da je bilo doslej izdanih in vidiranth več kot 60.000 propustnic, ki so jih izdale pristojne oblasti in da prometne zveze med obema področjema normalno poslujejo. V zvezi s tolmačenjem določil o izdajanju obmejnih propustnic kot tudi v zvezi z arugimi vprašanji, ki so se pojavila pri praktičnem izvajanju sporazuma, je stalna mešana komisija sprejela številne koristne sklepe, da bi s tem olajšala nalogo lokalnih organov. . Eden izmed najvažnejših s klepoti se naruiša na vprašanje prenosa valute, ki jo smejo posestniki propustnic prenašati iz enega področja r drugo. Doslej predviden znesek valute je bil povečan. Ta sklep, kot tudi vse druge, bodo doli v odobritev obema t'1/i dama. Poleg tega sta se delegaciji sporazumeli za seznam nalezljivih bolezni, o katerih s: balin zdravstvene oblasti periodično izmenjale informacije. Delegaciji sta nadalje priporočali sklicanje sestankov pristojnih oblasti za rešiteo nekaterih vprašanj v zvezi s carinsko kontrolo, socialnega ra varovanja ter ureditve vprašanja dobave vode iz miljske-ga vodovoda. Končno so proučili več vprašanj, o katerih se bodo sporazumeli na tretjem zasedanju stalne mešane komisije, in sicer potem, ko se bosta obe delegaciji posvetovali s pristojnimi oblastmi. Sestanki so potekali v ozračju obojestranskega sodelovanja in razumevanja». Kot smo le poročali v eni izmed prejšnjih številk našega dnevnika, sta se obe delegaciji glede preno4sa valute zedinili za dvakratno povečanje vsote, ki je bila do sedaj v veljavi. Tako bi italijanski državljani lahko prenesli na 4. Tu zakon namreč izenačuje službo, ki so jo opravljali italijanski državljani, ki so Sindikat gradbenih delav-bili sprejeti v službo v ura- cev Delavske zveze zahteva, de in ustanove, katere so bi- da se raztegnejo tudi na Trst le neposredno pod anglo-ame- ugodnosti, ki so jih dosegli riško vojaško upravo, s služ- nameščenci opekarn in apne-bo izven staleža v državnih nic s sporazumom, ki so ga upravnih uradih, in sicer gle-1 sklenili delodajalci z osred-de nadaljnje uvrstitve v tel njuni sindikalnimi orgamza-upraone organe. Ta uvrstitev cijami. se mora izvesti za uradniško osebje na osnovi člena 1, od- 7 uponn cfa naiila stavka 2 omenjenega zakona. VBMJU Md UdUId pri čemer se morajo aplici- Kmalu po 19. uri se je z roti norme o uvrstitvi v pre- zasebnim avtom zatekel v hodne staleže, kakor določata: bolnišnico 40-letni težak Lui-zakonski dekret št. 262 z dne! gi Canziani iz Ul. Sv. Fran-7. aprila 1948 tn zakon z dne j čiška 38, katerega so morali 5 junija 1951 št. 376. j zaradi ran na čelu, na levi Tajništvo Delavske zveze ' obrvi in na bradi ter prask obsoja dejstvo, da so bili j po obrazu pridržati s progno-uslužbenci bivše ZVU in pripadniki militariziranih formacij podvrženi pritisku ter da se je med njimi ustvarilo vzdušje negotovosti glede nadaljevanja njihovega službenega odnosa, da bi jih dovedli do tega, da bi se z obljubo izredne odpravine odpovedali službi. Hkrati pa tudi obsoja novi poskus, da bi se obšel zakon, ki bi morul. kot so trdili ob njegovi predložitvi v parlamentu, predstavljati konkretno jamstvo, da bi omogočili, opravljati prizadetim njihove naloge brez sleherne zaskrbljenosti za bodočnost. Tajništvo Delavske zveze v Trstu bo s podporo osrednjega tajništva COIL branilo pravice uslužbencev bivše ZVU ter se bo borilo za popolno uveljavljenje zakona njim v prid. Uslužbenci pa bodo dosegli uveljavljenje tega zakona, če bodo predvsem sami podprli pravično zahtevo s svojo aktivno, zavestno in enotno borbeno enotnostjo. Kot smo včeraj pisali, je že izdal izjavo o tem vprašanju sindikat bivših uslužbencev ZVU Delavske zbornice, sicer v precej nejasni obliki, kakor da bi hotel malce prikriti vesti, ki so se razširile glede tega vprašanja v tisku in v javnosti sploh. Nedvomno ima Delavska zveza popolnoma prav, ko zahteva uresničenje zakona št. 9bl, s katerim so zagotovili vsem uslužbencem bivše ZVU, da bodo sprejeti v službo. O tem zakonu je pisal zlasti mnogo desničarski in nacionalistični tisk, ki ga je hvalil na vse pretege. Ta zakon bi rešil vprašanje uslužbencev bivše ZVU, zlasti ker bi moral po Spomenici o soglasju odpasti tudi tisti člen, ki je določal, da ne bodo sprejeti v službo tisti uslužbenci, ki so delovali, da bi preprečili vrnitev Trsta Italiji. Proti tej diskriminaciji je ob sprejetju zakona št. 961 protestiralo vse napredno javno mnenje, ker je bila seveda krivična. Toda sedaj je krivica še mnogo večja, ker bi bili s predlaganim zakonskim načrtom oškodovani prav vsi bivši uslužbenci ZVU. Ob tej priliki je tudi vsem postalo o-tipljivo. kako malo se je lahko zanesti na razne obljube, skupno s superintendanco iz zo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II. kirurškem oddelku. Četrt ure kasneje pa se je sam oglasil na sprejemnem oddelku bolnišnice 35-letni Ernesto Goia s Trga Cavana 4, katerega pa so po izpranju prask in ugotovitvi verjetnih kostnih poškodb v prsnem košu odslovili s priporočilom 10 dnevnega počitka. Medtem ko se prvi ni spominjal kako se je poškodoval, je Goia razjasnil zadevo. Izjavil je, da sta se s Canzianijem, ki je vozil lambreto. peljala po Istrski cesti v „smeri mestnega središča. V višini Larga Baiamonti pa sta se iz neznanih razlogov zaletela v pločnik in padla na tla. UPRAVNI POSLI VOJNE POKOJNINE anagrafski in katastrski dokumenti informacije A.T.A. - Ul. S. Nicolč 3-a Tel. 38-733 svežega mesa. 241 kg rakov in školjk. 158 kg svežih rib, 1 kg slaščic, 350 kg svežih gob, 2 kg masla, 21.531 kg svežega sadja in 7.275 kg povrtnin. Razkuževalni zavod je razkužil 103 zasebnih stanovanj v mestu, 44 v predmestju in 3 v okoliških vaseh, 57 učilnic, 8 javnih uradov in 5 taksijev. Zastrupili so 613 podgan, polovili pa 260. Šolski zdravniki so pregledali 257 učilnic v osnovnih šolah, 72 v otroških vrtcih, 24 v srednjih šolah ter nekaj učilnic v zasebnih šolah; skup. no so pregledali 550 učilnic in 5.096 učencev. Zaradi nalezljivih bolezni so odstranili 43 učencev, ponovno pa so pregledali 1.387 učencev. V nevropsihopedagoški posvetovalnici so pregledali 50 otrok, od katerih so jih 7 poslali, na pregled starši sami, ostale pa razne ustanove in šolski zdravniki. V preteklem mesecu ni bilo nobenega pojava slinavke in parkljevke. Veterinarji so pregledali v Ul. Cologna 3.441 glav zaklane živine. 30.615 kosov perutnine in 22 338 zajcev. V občinski klavnici so pregledali 7 glav goveje živine. na Opčinah pa 35® kg mesa. V. klavnici pri Sv. Soboti so zaklali 1.090 glav živine, na Opčinah 184, zasebniki v okoliških vaseh so zaklali 166 glav živine. V glavni ribarnici so pregledali 222.117 kg rib. 107.597 kg školjk in 18.077 kg rakov. Zaplenili so 347 kg svežih rib. Povprečna dnevna poraba vode je v oktobru dosegla 81.177 kub. m. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Zaradi sumljivega vedenja obtožena poskusne tatvine Povrhu sta obtožena še roparskega napada, pri čemer pa obtožnica po vsej verjetnosti pretirava Kongres okraski prazgodovini Superintendanca kov, umetniških starin v Trstu spomeni- Včerajšnja razprava proti 25-letnemu Stelliju Molku jz Konkonelske ulice na Opčinah in 26-letnemu Sergiju Piccio-niju iz Ul. F. Severo ter sploh opis dogodka, ki je mladeniča pripeljal pod obtožbo roparskega napada na zatožno klop, sta nekoliko presenetljiva. Da Molek in Piccioni, ki sta bila že obsojena na milijonsko globo zaradi tihotapstva, nista popolnoma nedolžna, je znano. O njiju so časopisi namreč že večkrat spregovorili. Vendar se zdi da je obtožnica, vsaj glede ropa, pretirana. Obtožujejo ju, da sta se ponoči 1. marca letos zadržala v baru Rubino v Ul. S. Seba-stiano, kjer je Piccioni ostal pri prodajni mizi, medtem ko je Molek prisedel k mizi v stranskem kotu, pri čemer naj bi z zaprtega okna snel železno cev, ki je zapirala oknice in to z namenom, da bi po odhodu lastnika lahko vdrla v notranjost in pokradla slaščice, likerje in podobno. Sin lastnika Gennaro Rubino in njegovi prijatelji, ki so bili obveščeni o sumljivem Molkovem in Piccionijevem vedenju, katera sta se obnašala kot bi se sploh ne poznala, so ponoči počakali na cesti in se skrili. Mislili so, da se bo Molek vrnil in res se je mladenič okoli 2. ure priklatil po ozki ulici in sodeč izjavah Rubinovega prijatelja Damianija, skušal odpreti okno. Toda koraki nočnega čuvaja so ga prestrašili in mladenič se je oddajil. Kmalu zatem se je ponovno vrnil, a tudi tokrat je odšel dalje in stopil v avto, v katerem je Piccioni, vsaj on tako trdi, spal. Rubinovi prijatelji so Molka pozvali iz avta in mu veleli naj jim sledi. Nekaj časa je hodil z njimi, a se je kmalu naveličal in se hotel vrniti k avtu. V tistem trenutku naj bi ga mladeniči naprdli, zaradi česar je bil prisiljen braniti se. pri če-galerij in mer je labko tudi koga organizira | brcnil in s tem ranil. S tem se je rešil mladeničev in ko je dospel do avta, je sedel za volan in se odpeljal. Policija jc oba mladeniča na podlagi slik, ki so jih po kazali mladeničem, identificirala za Molka in Piccionija, ki ju je naslednjega dne aretirala. Slednjega so našli skritega pod posteljo v njegovem stanovanju. Med preiskavo je prišlo na dan, da sta Dila proti večeru istega dne v baru Mario v Ul. Carducci, kjer sta ukradla noz. To tatvino je Piccioni zanikal, medtem ko je Molek priznal, da je vzel nož, da bi popravil luč na avtu. Nož je nato «pozabil» v vozilu. Dejstvo je, da so v Molkovem in Piccionijevem obnašanju videli priprave za tatvino, kar bi lahko tudi bilo. vendar si je v pretepu, ki je nastal med Molkom in sinom lastnika bara ter njegovimi prijatelji težko predstaviti V KINEMATOGRAFIH «Razdvojena srco» Rim u slovenskem otroku V kinu «Capitol» so te dni vrteli film «Razdvojena srca» («H figlio conteso»J, ki posnema resnično zgodbo o malem Ivanu Pirečniku, za katerega se potegujeta v filmu njegova prava mati Slovenka in krušna mati Nemka, ki ga je posvojila. Ameriško sodišče v Nemčiji končno prisodi sina resnični materi. Vmes nam film prikaže nemško zasedbo Slovenije, aretacijo in smrt otrokovega očeta in odhod matere v nemško koncentracijsko taborišče. Po drugi strani pa vidimo, kako je nemška ,krušna mati vzela otroka iz nekega zavetišča in ga vzgajala na svojem domu. V filmu govori otrokova mati po slovensko. Ker nas film spominja na življenje in boj našega ljudstva v hudih letih nacistične zasedbe, je res škoda, da je šel nekam neopazno mimo in bi si ga gotovo številni tržaški Slovenci ogledali, če bi vedeli, kakšna je njegova vsebina. Zato upamo, da ga bodo še vrteli v kakšnem drugem kinu in bomo v tem primeru opozorili nanj. Draga noč turškega mornarja 15. t.m. je turški pomorščak Mahmed Dengiz prijavil policiji, da mu je neka neznanka, s katero se je domenil, da bosta skupno prebila noč, odnesla 5.000 lir. Mož je povedal, da je bil z neznanko v Ulici del Toro 4. Na osnovi slik. ki jih ima policija, so ugotovili, da gre’ za lahkoživko Znidarsich Pao-lino, staro 38 let, ki je priznala dejanje in vrnila ukraden denar. Med preiskavo so policijski organi ugotovili tudi, da se je Znidarsicheva že večkrat sestala z raznimi moškimi v stanovanju Marije Smrekar v Ulici del Toro 4. Znidarsichevo so prijavili sodišču zaradi kraje, Smrekarjevo pa zaradi podpiranja prostitucije. Žrtev burje Tudi včerajšnja burja je zahtevala svojo žrtev. Okrog 16,40 ure je 57-letni delavec Agostino Bonofin iz Ul. Cam-panelle 365 delal v podjetju Zuliani v Ul. sv. Andreja. Ko je prekladal orodje, ga je prevrnil močan sunek burje. Pri padcu se je nesrečnež udaril s krampom v glavo Z motorjem v „Topolino“ V trenutku ko je 47-letni težak Alojz Kompare iz Ul. Perarolo vozil s svojim laž-pr.jauuj. rezKo p.-..,,,, motornim kolesom po priprave za roparski napad, ^-zju^ Grumulu protime katerega so obtožili tudi Pic- cionija. čeprav je bil po izjavah prič tedaj v avtu. Ostane še obtožba o povzročitvi telesnih poškodb Rubiniju in o tem ni nobenega dvoma še posebno ker Molek ni zadeve niti zanikal. V glavnem pa obtoženca zavračata obtožnico bodisi poskusa tatvine kakor tudi roDarskega napada Na včerajšnji razpravi je sodišče zaslišalo poleg dveh policijskih podčastnikov, ki sta vodila preiskavo tudi razne priče, ki so s svojimi izjavami obtoževale v glavnem Molka in zaradi pozne ure so jo morali odložiti na danes zjutraj, ko bodo zaslišali še natakarja bara. S tem bo pričevanje, ki se je včeraj zavleklo zaradi čitanja memorandumov, ki sta jih obtoženca poslala sodišču in natančnega zasliševanja glavnih prič. končalo in besedo bodo imeli tožilec ter obtoženčeva zagovornika. Predvidevajo, da bo razsodba izrečena danes. Preds.: Rossi, tož.: De Franco. zapisn.: Tessier. obramba; odv. Berton in Kezich. Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno A N G L K Š K U IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKI! IN ŽBNSKE Z NAKUPOM DOBREGA OLAGAPRIKOAIVIIE DENAR! G&i&čite MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA j lllnrjrtzz! n n {ftaffv j 00 NA.INlZ.liEl CENAH --------------------~~~ " SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicolo štev. 22 • tel. 31-138 G&bačnjte be na nab obe&no ali f*ibnten° si.nvE[usKii narodno ni.Kiim.iKCE ________ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Otvoritev 11. sezone 105.1-56 V soboto 19. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu (Prvi maju PREMIERA Martin Kačur Življenjepis idealista v treh delih IVANA CANKARJA povest dramatiziral JOŽE BABIC Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR I. DEL: ZAPOLJE. — Zupan Zaipolja - Josip Fišer; Župnik - Julij Guštin; Zdravnik - Jožko Luke-š; Nadučitelj - Miha Baloh; Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen; Učitelj Ferja-n - Rado Na krst; Učiteljica Matilda . Leli Nakrstova; Kaplan - Stane Starešinič; Sitarjeva - Ema Starčeva; Minka, njena hči - Tea Starčeva; Praktikant - Ivo Kuferzln; Krčmar Jurij - Marij Marsič; Natakarica Francka - Danila žerjalova. Kmetje in delavci. II. DEL: BLATNI DOL. . Krčmar in župan v Blatnem dolu - Danilo Turk: župnik - Mod-est Sancin: Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen; Učitelj Ferjan - Rado Nakrst; Tončka - Zlata Hopoškova; Karel Grajža-r, občinski tajniik - Silvij Kobal; Natakarica Minka - Draga Pahorjeva. Kmetje in de avcl. III. DEL; LAZI. — Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen; Tončka, njegova žena - Zlata Rodoškova; Lojze in Tone, sinova - Vojko Cesar in Marino Strajn; Župan Lazar - Anton Požar; Nadučitelj Ferjan - Rado Nakrst; Učitelj Jerin - Jožko Lukeš; Učiteljica Matilda . Lei i Nakrstova: Mlada učiteljica Majda Novakova; Miad: učitelj -Julij Guštin; Eksotditorica - Silva Raztreservova; Davčni praktikant - Miha Baloh; Fant a pšeničnimi lasmi - Slane Starešinič. V nedeljo 20. novembra ob 17. uri v isti dvorani ponovitev. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11. v četrtek in v petek od 11. do 13. in od 17. do 19. ure, v soboto in v nedeljo od 11. do 13. ure; pri blagajni dvorane > dve uri pred pričetkom", predstave. Italia. 16.00: «Ljubimcl j* Zjjfl. Francis Arnoul. Daniel Mladoletnim Pteporeas^ R*y S. Marco. 16.00: »Jam*1«—• Milland. Arlene pjf1- /vfljeJfc Kino ob morju. 15.45. Silvana Mangano, K. -spo-Moderno. 16.00: »Počitnice > da Hulota*. Savona. 15.30: »Žeja D® £ gt»H* W. Holden. J. Allyso». »• wvck. irfnicH. ^ Viale. 16.00: »Upor letrm*- Lupino, Jan SterllnK- obupne Vittorio Veneto. 16.00. * /jfeef-iskanje«, H. Keel, Azzurro. 16.00: «N!hče "Leline. Virginia Belmont. y. , Belvedere. 15.30: «z,,v'' Novo cine. 16.00: Elisabeth Taylor, V., KJ * Odeon. 16.00: »America' ^ Casbahu«, C. Boyer Lamarr. , nubei*’’« Radio. 16.00: »Dnrvl ‘u^stro* Marina Vlady in ian-ni. Mladoletnim. PuKmiii**' Venezia. 15.30: «Sanje —* K Grayson. . JOS&' Skedenj. 18.00: «Go9P» J moja žena«. ,,-a- »Ti** Kino na Opčinah. 18-°v-ln ena noč«. ČETRTEK, 17. novem®" u f Z 12.10 za ; 12.45 Kulturni Vvjo P* stu se je v višini pokritega kopališča zaletel v Fiat 500, s katerim je 34-letni šofer Camillo Spagnoletto iz Ul. Belpoggio prav tedaj privozil z nasprotne strani in zavil na levo z namenom, da zavozi v bližnjo garažo. To je Kompara presenetilo, zaradi česar ni niti utegnil pošteno zavreti in se je zaletel v vozilo ter padel na tla. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi prask na levi nogi in bolečin v prsnem košu sprejeli na opazovalnem oddelku. Sicer zadeva ne bo huda in bo Kompare ozdravel verjetno že v nekaj dneh. Žena tou. Silvija Kobala, člana SNG v Trstu, je včeraj potiila lepega in zdru.tju SINČKA BORISA, orečnima zakoncema iskreno čestitajo kolegi iz gledališča. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Baletna šola SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z decembrom 1955 z bartetno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil prčiz-kušeni tržaški koreogral Adrijan Villes. Vpisovanje od 17. do 25. novembra v Ul. Roma 15-11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure. Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih. Razna obvestila Urnik predavanj srbohrvaščine na tržaški univerzi Urnik predavanj srbsko-hrvatskega jezika prof. Um-berta Urbanija na tukajšnji univerzi je naslednji; v ponedeljek, sredo in petek od II. do 12. ure za slušatelje ekonomske fakultete na novem sedežu v Ul. Fab.o Severo; v torek, četrtek in soboto od 11. do 12. ure za slušatelje filozofske fakultete na starem sedežu v Ul. del-l’Universita št. 7. Vsi, ki se zanimajo za študij srbsko-hrvatskega jezika, lahko brezplačno obiskujejo o-menjena predavanja, ne da bi bili vpisuni na eno ali drugo fakulteto. Zlmovanje SPDT. SPDT prire di tudi letos zimovanje za svoje člane smučarje, seveda le za one, ki imajo Italijanske potne liste. Cas za vpisovanje bo javljen pravočasno. Ljudska prosveti* Prosvetno društvo v Skednju Danes 17. t. m. bo poslovala društvena knjižnica, kakor običajno vsak četrtek, od 18. do 20. ure. Člani, k| še nimajo društvene izkaznice. naj se zglasijo v društvenih prostorih. Vsi igralci namiznega tenisa in šaha so prav tako vabljen'!, ker se bodo določili dnevi in ure igranja. 1118T p«»riJi J 11.30 Lahki orkestri; Jjtjr ne davauje; 12,10 Za kaj; 12.45 Kulturni Tvjo rf 12.55 Leharjevi motivi. ^ gat£ tra operna glasba; 30 Poloveški Pie®1; čajanka. 18.00 S*‘n3; j».g Koncert za klavir št. 18.I5 rvonceri za Kiavii ,,1,* Razne ritmične poPf .g.15 |L Dve Bizetovi skladb'; p-jiji^Rj dijska univerza; l9'3?.^; ne melodije; 20.00 Zabavna glasba; 20.30 (luš9 motivi; 21.00 R. Lence«m«ir>r* teli radarja«. tfrtgjVJ zgodba, nato Priljubil' pr*1, melodije: 22.00 Glasbi jeti^ vanje; 22.30 Skladbe pttr Straussa; 23.00 Slovet®* »u*vl. "•»■r 11.30 Operna glasb*.,J %o kester Carlo Savin«! »]£**' >4. ba v Ameriki. 21.05 0,3?. Časoma: »Nasedla slf igra v 3 dej n o v K 11 Slovenska puročll*: ...Jj), „» 13.10. 14.30 19.30 t« ‘“..u V" llrvalska poročita: v> ..3J, to. 20 . tl5. 1 Italijanska poročit«- go- Itioo in 23 00 ... 7.00 „jr 0.00 Jutranja gl«5 *^**' (fr ledar, vremenska bfje, 1Ž m', poved časa; 7.05 Gl „aSe L*e; bro Jutro: 7.30 Z* yid» JV-11.30 Igra orkester D * grli.45 Spored nartkjf jj.M 14.40 Kulturno Pi*] jenšK |<1>-vatske narodne P°l'rfnlia'rl,«0° kalni kvartet ob sp'rejUpa; ■ ft; virja; 17.30 Odrska Komuna; 18.15 Cetrtk® fjol r 19.15 Šport; 20.00 ^rtfKe Jr, Goulda; 20.40 MaltfE 00 «5,3O rodne pesmi in koj«- Mr 22.30 * HliKC*' ul pred praznikom repu Od arije do zbora; 1 f ^ m •.«• * *'• '.‘u,« l"lC|), 327.1 HI.* 202.) »J- 6.00^. Poročila ob 3.06--0 22^'u.OJ 13.00. 15.00. 17.00. jrtjar;., & 11.00 Radijski kOl^l.15 M, Gospodinjski nasvet- il.ta,,. melodije do melo®13 ,'2.o0. Pirnik mladini ’ 12.00, ,40. danski operni k?J^jensKl pesmi poje V tet; 13.30 SP®*0 15.1»,36 ne simfonične vaitka. .Mit' tempu angleškega sd C. O vladarju. metne ni kvartet Od vcerai do danes ROJSTVA. SMllTl in poroke Dne 16 novembra t. 1. se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa Je bilo #■ POROČILI SO SE: tesar Gio-vanni Peloza In gospodinja Angela Kranjc, strojnik Oliviero Borrl ln uradnica Luciana Furlan. šofer Luciano Pušpan in uradnica Anita Logar, strojnik Aurelio Blasizza in gospodinja VVanda Palisca, zidar Carmelo Tul in gospodinja Maria Godini, pleskar Bruno Koren in gospodinja Primlliana Ruzzier, zidar Giovanni Pregarz in gospodinja Anita Razza, uradnik Pietro Leo. ni In gospodinja Ester Danica Mihelj, mehanik Ettore Emilio Scarpa in gospodinja Alma Ca-teri-na Spangher. UMRLI SO: 40-letni Erman.no Varin, 56-letnt Alex Andrejev, 76-1 etni Ernesto Bulleghini, 38-letnj Pietro Vesnavtr. 69-letni Jakob Druškovlč. 80-letna Antonija Juriševič vd. Zorn. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,6, najnižji 6. ob 17. uri 7,1, zračni tlak 1023,2 narašča, veter 20 km na uro jugovzhodmik. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasini, Trg 1,1-j berta 6; Harabaglla v Barkov-IJah ln Nicoli v Skednju. Rossettl. 15.00: »Najlepša žena na svetu«. Gina Lollobrlgida Excelsior. 15.30: »Tragična sobota«. Victor Mature. R. Egan. Fenke. 15.00: »Nani«, Charles Boyer, Martine Carol. Nazionale. 15.00: «Disneyevi Junaki«, Pluto, Paperino in Pippo Filodrammatlco. 15.30: «Kraijica piramid«. J. Havvklns. J. Col llns. .Supercinema, Zaprto zaradi ob-nove. Arcobaieno. 15.30: «Kraljica piramid«. J Havvkins. J. Collins. Astra Rojah. 16.00: »Bojna sekira«, Rory Calhoun in Peggie Castle. Mladoletnim prepov. Capitol. 16.00: »Vera Cruz«, G. Cooper in Burt Lancaster. Crlstallo. 16.00: «Indijanski bes«, Victor Mature, Susan Balt in John Lund, Grattaclelo. 16.00: «Cirkus s 3 arenami«, D. Martin. J. Jevvis. Alabarda. 15.00: »Človek in vrag«, Gerard Phihpe, Danielle Dar-rieux in Antonella Lualdi. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: »Tigre iz Burme«, Dennts Morgan. Dane Clark. Armonia. 15.OO: »Bobni na Tahitiju«. D. CVKeefe. Aurora. 16.00: «Sedmero nevest za sedem bratov«, Jane PovveU in Howard Keel. Garibaldi. 16.00: »Revščina In plemenitost«. Totb. S. Loren. Ideale. 16.00: »Tarzan v prepovedani džungli«, Gordon Scott. Impero. 16.00: »Marcellino pan y vino«, Pablito Calvo. soncu in zvezdam srednjeveških prav J ^ pe melodije; bene omnibus; 16.10 18.00 Domače «k‘“al8.45 *£,,)»• Ciklus samospevov, v ritmu; 20.00 Ml »f™ 20.20 Četrtkov več L« ,ij- !TM "* 17.30 Spored z« l8 30 »Bostonskagospa. peski sprehodi; 20.30 2l.oo A. Cutolo ,od«ovar) 1 nočni tipi: 22.45 V Mm oddelek r h s Ul. sv Fran-člška 20/111 tel. J7-338 sprejema h*-serate. mal* seruic. ,n j« oglase, osmrtnic- ® j9. d® od 8. do 12 30 m 18. ure- tjrISTICNI . Ciceronc, 4 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL^ A. Fabiani THST UL COKII i - r*1- ' 0pr«ii»* f specializirana za izdelavo motorjev Diesel,KOftn podjetjih, revizije, mehanične izdelke. avtogeno m električno va J 'n,n Popravila na krovu: motorjev Diesel. P p0g0n tn kotlov ter vseh pomožnih nap ra v P strojih ln napravah na krovu. ^VOLITVAH PETIH ČLANOV USTAVNEGA SODIŠČA Boga in pomen najvišje ustanove i mora nadzirati spoštovanje ustave * dni je celoten rimski [ blike, 5 članov, ki jih imenu-. taient zaposlen z izredno ""iim Gre za petih članov ustav- . vprašanjem '•litev J;sodišča, ki jih ima par-vj1! Po ustavi pravico in izvoliti v ustavno Iz poteka tega plenar-** Nasedanja rimskega par-I ta!1** ie razvidna važnost u-sodišča. Ze pred ča-j ie predsednik republike izjavil predsedniku ^ *aske pokrajinske vlade, ^ *e Wora ustava spoštovati t, 9 se posamezni členi usta-smejo »»pustiti v hladil-*■ Ta Gronchijeva izjava j, značilna in dokazuje, k10 celo na najvišjih vrho-t^,Vebdarle prišli do prepri-Pj1*! da ae v Italiji ustava !p'®5to ne spoštuje o čemer JjjMUi že mnogi časopisi in ft r je bilo govora o mno-»ajvišjih forumih in v sa-iij1" Parlamentu. To pa ni i čudnega, saj je znano, da Ij Ce*° samo ustavno sodišče, k8a določa ustava, ostalo jasico le na papirju, ker je ^ Ves čas nepopolno in ni ijt|gl° zato svoje funkcije vr-A Člani ustavnega sodišča, ^ " Po ustavi imenuje vrhov, k ?Pf*vno in redno sodišče, sicer ž*> imenovani, j, Jrrientu pa doslej ni niko-^ sPelo, da bi izvolil osta-vBet članov, ki spadajo s j,0 pri<,t0jnost in tako >&ko važna ustanova, Ki Ij nalog0 ščititi in nadzira-^spoštovanje in izvajanje lipu*. do sedaj praktično hi obstajala. sodišče sestavlja 15 5 sodnikov imenu-^Predsednik republike, 5 jih ''Is 6 vrhovno upravno m j'0 sodišče, 5 sodnikov pa ll, Parlament v plenarnem ahju zbornice in se-4jj' ~a člane ustavnega so-Vi se lahko volijo odnos-‘hienujejo člani višjih u-iu a*h ali rednih sodišč C Profesorji pravnih fa-tlp. 'n Pa odvetniki z naj- dvajset let samostoj ■^ Prakse/ Funkcija v ustaviš? sodišču traja 12 let in luJss članstva ustavnega uživajo njegovi čla-; 'P»ko imuniteto, kot čla-Gornice odnosno sena-»to ne more biti noben < hi '■»»stavnega sodišča so- »retiran ali podvržen hiš- i 1 hka ustavnega sodišča {*’ telesni preiskavi brez ^nka netoirn00o snriisCd. izjema v tem je ta, da izvršne oblasti člana iVn*ga sodišča aretirati te. če ga zalotijo pri izvr- l ?u kaznivega dejanja, I ^erega zakon predvide-.““Vezno aretacijo. ! Pa je sodišče enkrat javljeno, se začne potih ^ obnavljati. 2e po 9 Se (»obnovita« po dva že prej omenjenih 5 \z hstavnega sodišča, ki >» Sov 1 ‘Ule: huje predsednik repu- je vrhovno upravno in redno sodišče in 9 članov, ki jih izvoli parlament. V nadaljnjih treh letih pa se »obnovijo« še ostali člani. Do sedaj pa je to bilo le teor.-ja ali mrtva črka, ker, kot smo že prej omenili, ustavno sodišče praktično ni obstajalo, seveda z vsemi u-streznimi posledicami. Prej smo govorili o kvalifikacijah, ki jih mora imeti član ustavnega sodišča, zdaj pa še nekaj o nalogah in obveznostih, ki jih mora prevzeti izvoljeni, odnosno imenovani član ustavnega sodišča. Clan ustavnega sodišči ne sme biti član parlamenta ali kakega pokrajinskega sveta, ne sme vršiti odvetniške dejavnosti in drugih določenih javnih funkcij, ki jih odreja zakon. Ko je enkrat nekdo že imenovan odnosno izvoljen v ustavno sodišče, mu nihče te funkcije ne more odvzeti vse dokler ne poteče rok. Edina izjema je ustavno sodišče samo, ki odloča o morebitni telesni nesposobnosti posameznega člana, odnosno o njegovem večjem prekršku, ki je lahkj edini pravni vzrok za odvzem funkcije. Ze v začetku smo govorili u važnosti ustavnega sodišča. Ze samo ime pove, da ima ustavno sodišče dolžnost čuvati ustavnost odnosno spoštovanje ustave in tistih zakonov, ki so z ustavo neposredno povezani. Ustavno sodišče sodi o sporih, ki se nanašajo na ustavno zakonitost zakonov in zakonskih predpisov v okviru vse države in pokrajin, o sporih glede državne pristojnosti, o sporih med državno in pokrajinsko pristojnostjo in o sporih glede zakonske pristojnosti med posameznimi pokrajinami. Nadalje spada v pristojnost u-stavnega sodišča odločanje glede dopustnosti referenduma za razveljavitev že obstoječega zakona ter glede morebitnega sodnega postopka proti predsedniku republike, predsedniku vlade iD članom vlade, seveda v skladu z ustavo. Glavna naloga ustavnega sodišč« je vsekakor odnos zakonske pristojnosti države do zakonske pristojnosti posameznih pokrajin. Ko na primer vlada smatra, da je zakon, ki ga je izdal določen pokrajinski svet prekoračil pristojnost pokrajine in kršil državne interese, odnosno interese drugih pokrajin, odkloni priznanje tega zakona in ga vrne pokrajinskemu svetu. V kolikor pokrajinski svet isti zakon ponovno potrdi, ga vlada izroči ustavnemu sodišču, ki naj spor reši. »sto se dogaja v primeru, če neki pokrajinski svet smatra, da je neki državni zakon preko- račil svojo pristojnost in okrnil ustavno zakonsko pristojnost njegove pokrajine. Tudi take spore rešuje ustavno sodišče. Podobno se dogaja tudi v sporih glede zakonske pristojnosti med posameznimi pokrajinami. Vse te spore ureja 127. člen ustave. Samo ob sebi je razumljivo, da ustavno sodišče odloča tudi ustavnost posameznih zakonov in lahko odkloni veljavnost posameznih zakonov, ki bi bili v nasprotju z ustavo. To velja tako za zakone v okviru vse države, kakor tudi za zakone pokrajinskega značaja. V vseh primerih je sklep ustavnega sodišča dodončen in se proti njemu ne more podvzeti noben postopek. Spor F. U. (Nadaljevanje na 4. strani) Ko se Je Gina Lollobrigida zadrževala v Parizu zaradi svoje vloge v filmu »Trapeza, se Je za šalo maskirala kot znameniti clovvn Zavatta, ki nastopa v francoskem cirkusu «Cirque d’Hivera. Rezultat vidite na gornji sliki ZLOČIN, KI JE PRETRESEL VES SVET Za 37.500 dolarje? nmoril mater J. G. Graham položil v letalo peklenski stroj, ki je uničil 47 življenj Primer,ki zbuja upravičeno zaskrbljenost nad stanjem sodobne družbe Vsi časopisi sn pred kratkim poročali o letalski tragediji, pri kateri je prišlo ob življenje 47 ljudi. Do nesreče je prišlo po zločinskem nagibu mladega človeka, do skrajnosti pokvarjenega bitja, ki mu bo zdaj za izvršeno dejanje sojeno po zakonu. John Gilbert Graham — tako Je ime zločincu — je mlad fant, star šele 23 let, a že poročen in oče dveh otrok. Vse njegovo življenje je že doslej potekalo nekam nemirno ter neuravnovešeno. Ker je že zgodaj izgubil očeta, se je najprej vzgajal v nekem siroti-šču m šele ko mu je bilo 15 let, se je znova vrnil na svoj dom v Denver, k materi, ki se je vtem drugič poročila z nekim Earl Kingom. Tu je materi pomagal v gostilni, ki jo je ta vodila, hkrati pa obiskoval neki mehani-ški tečaj, da bi se priučil temu poklicu. Leta 1947 se je odpravil v Spenard na Ala-ski, zatem v Grand Junction v Koloradu, kjer se je zaposlil kot mehanik-specialist. Tu je imel mladi Graham prvič priliko, da se je seznanil z eksplozivi in s tem, kako se z njimi ravna. Kaj ga je gnalo, da je kazal za to tolikšno zanimanje, je vprašanje, ki Zločinec John Gilbert Graham med agentoma FIB .................. n . Marka nehoč in danes KQivečja v Trstu in med največjimi v Evropi, zaposluje danes okrog 2800 delavcev ^Polaga z gredljem za gradnjo 280-metrskih ladij in z dvema za gradnjo 200, odnosno Metrskih ladij • Kot v ostalih obratih CRDA, položaj delavcev ni zadovoljiv Ud' 1- \jedelnica Sv. Marka je Sih v Trstu in ena naj-t j v Evropi. Današnje li-ta veliki industrijski Stih*58 dobil šele v zadnj;h i*titi, ko so ga morali ^.^Polnoma obnoviti, ker \00 nanj spuščenih med :V nad 300 bomb, ki so ■ k(lt računajo, pri-, Za 30 milijard lir ško-\ “rttem ko je bila zmog-*adjedelnice zmanjšana %' teKa za celih 75 odst. “ °vitvena dela sn pote- iyProrpj hitj-p čeprav ni Prvih povojnih letih sa-i*. °knovitev tega obrata. >ev , tudi za njegovo raz-1 j , ln predvsem za njego- ^nično modernizacijo. ,®rni deli so ladjedelnico Sj| z najmodernejšimi 'n z najsodobnejšo teh-°P1'emo, tako da se je '» k^ogljivost, v primerja-* in ^“dvnJno. znatno poveča-, 1^ * se je delovni proces >Cl.kateri stroki zelo po-j • Predvsem važni so S '“bovani pantografi, ki |Ni , ?e'ezne plošče, razni ' *> te plošče obrezujejo *io tako, kot zahteva a tehnika električnega IPrnofio^b namreč ■j*1, s« del° ladijskega trupa, iJfiene plošče priprav-I ba tleh in jih še- it, 9vi dvie..,j0 „ posebnimi 1 n® mesta, kjer mora- .Utj afenP- 'h lic so Slavno delo Lad-i .Ui ( 6 Sv. Marka ladijski 3S?Srih pa ne more po-I bij dokončati, kljub moli' U^remi)' >7-deluje ta ve-,tr'Sski kompleks tu-* ‘adijske dele, kot po-ti.Ne palubne stroje za spu- d&L i auujc k- t?l» Štirinajst dni je živel varčno, redno in c»l° ya )e f,ei glava mu je bila polna odločnih sklepov. Nato V .g ze . grabila silna želja po ljubezni. Zdelo se mu je, morpaJ' ,e. let tega, kar ni držal ženske v objemu, in kas 0b ponori, ko stopi spet na kopno zemljo, je tuai . hernem krilu, ki ga je srečal, spreletela šT°znL, ' čre, UpaJ -0 In tako se je nekega večera vrnil v Foljes-B ^ lokal, pl« n« da najde tam Rachelo. Res je bil komaj stopi prebitje opazil, kajti brez tega zabavišča zlepa ni tn ^ nji. Ta Smehljaje in s stegnjeno roko je krenil p meno * ga je premerila od glave do nog: »Kaj hočete ^ drž'- Poskusil se je zasmejati: «Beži, beži, nikar zVodn'1{1 Obrnila mu je hrbet in mu zabrusila: občujem.« 7ačutil je< Izbrala je bila najbolj prostaško Psovl^°’ oV pri mu je kri poškrlatila obraz, in odšel sam aom •, mu J® ^ Bolni, oslabeli Forestier, ki je v®11001.61!-,; ejavo, san} tte listu grenil življenje; bilo je, kakor da si Deu * dne, v ,g bi našel zanj kak še bolj zoprn opravek n ;čem nap je nutku živčne razdraženosti in po dolgem- _a podat ' pi kašlja, ko mu Duroy n! bil prinesel zahteva . - ^ nego zagodrnjal nad njim: »Presneto, bolj neuu mislil.« „,,5nice, v?orti.» Za las je manjkalo, da mu. ta tl ti F^ta^i odšel, mrmrajočj^Cakaj^^ ti *i se je udržal Nagla misel in nagia misel mu je preletela možgane: stara sablja«, je dodal sam pri sebi. In oasei j« roke in veseleč se svoje namere Prčcej drugi dan se je hotel lotiti izvršitve. menC NaPr&v urugl trnu jc __w