Št, 61. ¦ ¦¦¦*¦ V Goriei, v soboto dne 1. avinista 1908. Letnik X. Izhaja v»ak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva praxnik ixide dan pr«j ob 6. zveäer. Staue po poätiprejeman ali v Goriei na dorn poiiljan celoletno \Q K, polletno 5 K in Setrtletno 2*50 K. Prodaja seyGorici v to- bakarnan Schwarz y Šolskih ulicah, Jellenitz t Nunakih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliäcu po 8 Tin. Uredniitvo in upravniitvo ¦« »ahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini b. it. 9. Dopue je natloriti ua uredniltro, oglaie in naročnino pa na upravniätvo »Gorice«. Oglasi te raČunijo po petit- Tritah in «icer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie TeČkrat tinkajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežlo). Slov. dijaška zveza. V soboto 25. jnlijaob 4h popoldne 86 je ˇrail v proatorih g. Vage pri Sr. Luciji shed z dnevniin redom : pogotor o „slov. dijaiki ziezi" za Goriško. Na- vzočih je bilo nad dvajset abiturientev in visošolcev, nekaj bogoßlovcev, domači g. žapnik in zaetopstvo telov. odseka v Idrijj' — ^#ä*öklicevatelj pozdravi navzoč>, vprvi vrsti domačega g. župnika, nakar pred- laga za predsednika iar. Kempo>!e, ki ačrtavči pomen in namen sestunka ot- /ori zborrvanje. Predsednik „Slov. di- jaške zfeze" iur. Čeanik začrta v krep- kib, jedrnatih besedah razvoj, pomen in smoter „Zveze". Njego? govorso navzoči z zanimanjem poslušali in med splošnim navdasanjem skleail', da bodo nepreme- kljivo in vedno odločno delovali v vres- ničenje programa, oetali vedno zvesti ideji narodni, katoliški in demokrfatiöni. G. žapnik Fabijan nazdravi dožleceir, izrazi veBelje nad tern, da so izbrali v zborovanje ravno njegovo duhovnijo in želi dobrih vapehov. ri Z ozirotn na obmejno stališče Slo- veiicev na Goriiteoi utemeljaje. phi!. Pregelj pomen to&ke narodnott in z ozi- rom na globoko pronicanje sccia). demc- kratizma prijoroča temeljito štndira« nje accialne ntroke in ročkratno pred&vanje o tej TelevažKi zadevi moderne struja. Predsednik icr. Komperle obueia ntuü jüuui:, ^oLfcij^ in ::r» men draštva za Goriäko. Soglaano so je aklenilo, da se nstaoovi podružnica „Slov, dijaške zveze" za Goriško. Uitanovni shod ae vrii 21. avgusta. Pripravljavni odbor je sledeöi : predsednik iar. Kem- perle, podpredaedaik teolog Remec, taj- nik abit. MozetiČ. Konöno je sledilo äe nekaj govorov. Abiturient Manih zahteva nujno delo in priporoča več atika med dijaštvom, več občevanja visokoiolcev s arednješolci. V icformativnem smisla je govoril bogo- slovec Pahor, ki je tadi nazdra?il „Zvezi" in navzočemu predsedaika, daije Čeenitr, Eemperie i. dr. Pogovor je trajal nad dve nri in je končal med največjim naidušenjem, ki dokgzuje, da niao bile na shoda be- Bede glavna reč, temveč je dijailtvo vcdil resen namen. Razpoloženje je bilo naj- i prijaznejše, splcšna zadovoljnoBt je vla- dala pri zborovanju. Na svidenje pri nstanovnem ahodn! Crozna tragedija v Trslu. 0 groznem anoru v Trsta in o morilca Focdraflppergu 86 poroča: IntereBanten je strcgi in vzorn', da, pretirani rrd, v kalerem je Foedran držal svoje htTari. Piama so biia shranjena po datum a in dopisoTalcih; na pprejetih pismih je dt- tam odgovora na iste. V kltti so fetare „N. F. Presee" spraiijene po zaporednih številkab. Celo turov papir, kakcržnega je rabil za cmote, je v kleti spravl.rn z najveöjina redom. Tadi cigmretae odpsdke ; je 8hraDJtvaI; našlo se jih je par lisoč. ' Gotofo je, d,H je Foedransperg jako na- ; | obraŽep. Vcšč je zlasti mnogirn je2ikom in ima ntko posebno nagnjenoet za teh- \ nične ?ede. Tako so je a&šlo v njegovi knjižuici raznih strokovnih inžecirskih ' knjig. Intereeantno je, da se v knjižnici ; | nnhaja zbirka v več zvezkih „o torlrin". » To bi tudi pričalo o njfgo»em naganu 1 k grczo?itoBtim, Nastal je enm, da je ! Foedraneperg vzvezi z n e k ; dj sen- j ¦ zacijonalnim t r ž a š k i in z 1 c- ; činom, ki je bil izvräen predlanskim ! j in je oatal še vedno tsjnost. Pojavlja se ' ! tudi sum, 6a je bil l7cedfan8perg (norilfo ! trž&ških kočij^žev. Preiskava se vrži tiv.i ; v tfj ^meri. Glede sokri^de vdo^5 C-:li- Ceve pn uinoru pe^fte t*b y se L*r cavre j reči še ničessr, tzI;c tfmn, da je med } ijndftvcm razširjena govorica, da je ona i ne«la glavo umcrjene v morje in da je | ona počislila ckivavljeno stano^anje. ! j Geliceva je pripovedojala, da jo Fcedran- i eperg porcČ'. V sobcto zjutraj je Geli- ; čeva šla na stanovanje Foedranovo; in tu je prišlo med njima do burnega pri- zora, bržkone radi tega, ker je zvedel», da ima Foedran novo razmerje z žensko ki je bila potcm nmorjena. Foedran, katenmn je ugsjalo brezpotelno žirJjonje, je bil vfled goriomenjen^ga prepira potrt in bržkone je sklenil znebili se ženfike, ki jo je bil malo dni prej pri- vedel v hišo ter se polastiti njenih dra- | guljov (v vredncsti kakih 3000 K) in ¦ njenega denarja. Hotel se je polastiti ; drBgecenosti, da bi se pcrcčil z Tdovo ' Celičevo, ki je tudi imela nekoiiko de- narja. Je li bil o tera s Celičevo spo- razumljen ? PoBtbna komiaija ae je podala oa stanovanje Foedranovo v Rojara, kjer je vho nhtančoo preiskala. Nnäia je za aretiranca aničujočega roa- terijala, kakor smo že poročali. Komiaija je naftla obleko, na kateri so biii ale- dovi krvi, ki jo je Foedran ime! v tre- notka, ko je iztršil zločio. Na vrtu pod h.30 so nasli pepel, ki je očividno pri- hajal od obleke, ki jo je imela nesreöna žensKa na sebi, ko je bila omerjena in ki jo je morikc sežgal in pepel zakopal na irto, da bi se izgabil vtak sied. V ponedeljek opoladne je bii Foedran na c-a koBiiu pri ?dovi Celičevi. Obedova! je z veliko slastjo, se ialil in se sraejal. Po 1. nri je odšel in kakor znano, so ga zvečer aretirali. Priflo je poročilo iz Treta, da so Geličevo izpustili iz zapora, ker se je sutr, da se je odeležiia umora, iztiazal koi neopravičen. Foročali smo, da je po papirjn, v kateri je bila zavita giava, priäla pol'cija na aled zločinu. To je res, ali treba po- jasniti, kako se je to zgodilo. Papir ni bil nutni papir, marvcč debel papir za bmotp, premočen od vode. Policijski aslužbenci, ki so omot pr* skovali, bo ; našli na papirju dve etiketi, raztrgaci in j premočeni ter pcštni pečbt. Na prvi etiketi, to je na polovici ta tiskane eti- rete je bilo čitati besede drnga pisana etiketa kakor naslor na- ; roönika: Poštni petal je imel ime mesta po- šiljatte: Wien z datnniom. Policijski aaiožbenci so takoj sodili, da je morala neka dunajöka tvrdka poslati v ome- Djenem papirjn, v katerem je bila zavita giava, kako stvar, so pregledali dnnajski imenik trgovskih trrdk in tako so do- znali, da se nahaja, v 1. dunajskem okr&ju Wollzeile 1, protokolirana trgo- vina z neuzikalijami: Bos worth «Š: Comp. V. Kratochwih' Nacht'. Na to so takoj tekfonirali na Danaj policijski oblastniji, naj poizve pri omenjeni tvrdki, komu da je dne oznacenega na pečata, poslala blago. Ime naročnika, da začenja s: Fcedr. Tako je polieija doznala pol ni naslov: Juli.a Foedrana pl. Foedran- sperga. Foedranaperga so peljali policaji v ataro meato, kjer je prodal dragocc- noBti svoje žrtve ter so ga konfrontirali a Btarinarji in atarinaricami, ki so ga izpoznale. Pri cdboda ao starinarice morilca paorale in g& ometavale s krom- pirjem in gnilimi jajci. Pcgreb pe»ke Fdibiy ae je iršil dne 29. t. m. ob 10. ori zjatraj. L;adstva je bilo toliko, da ga je morala polic ja na konjih zadrževati. Pogreb je bil c fkven. Foedransperg je bil 1. 1902 na Da naju za diurnieta pri tthnični direkciji državnih železnic. Imel je 2 K 40 sin. place na dar. Nosil se je jako eleganlno in imel vedno opravka s peTkami iti. 0 tajinslvenem degodku na Danaja poroča ,.N. F. PreBse" iledeče : Foedran- pp(Tg je na Dnnaja kot železniški nrad- nik postal prijatelj z dvernim uradnikom Adoifom p1. Rothmand. Seznanila sta se pri Ronacher,a. Rothmand je imel znarje z neko sestro Foendranapergoro, O'go, ki je pri Ronacherju prodajala rcže. Toda Rothmund je ie leta 1902. pre- poredal Foedrargepergu posečati njegovo hišo, ne ve ae zakaj. Rcthmaud je nato 20. decembra omenjenega leta nekam odpetoval, dragi dan pa je Fotdransperg ni». čuden na in poizkuail pnt' v hišo. V stanovanja sta namreč ostali s&mo 63-let- na 8obaric» Rothmando?a, Nina Galatip, k&tera je Rjikmonda zelo prijemala, ker je imel znanje s Foedranspergovo seatro, in deklr. Najbrže ae je Foedransperg hotel zato Eiašče*aii rad sorodn'ca Roihmun- doTo, kater. je !ia njeno prigovarjenje pa- stil zaaLje s Foedranspergom io nje- goTO aealrc' Futdransporg ja naarcč n8jel dra te'aka, ki aa ila z njim na etanovaDJe. rV veži ata nsšla vel;k zaboj. Foedransperg je preje dal Už*kom ne- kaj napitnine in jima vele), naj gresta predno težki zaboj poD63et8, izpit vsak en „šttmperl". Medtem ko ata težaka bila od8ctaa. je Foedransperg zlezel v zsboj, ki je imel nmetno sestavljeno ključavnico. Težaka eta, ko hta nazaj priälp, težki zaboj pebasala in ga odoesla — bilo je že po2iio zveöer — v hišo Rotbncundovo. Foedranaperg jima je bil celo naročil da naj zaboj neseta v spal- nico 63 letne Rothmundore eorodnice, iz česar se da sklcpati, da je imel na- nce n jo omoriti ali pa morda samo oro- pati. Toda goppa zaboja ni hotela spre- jeti. Težaka eta ga pustila v veii. Poli- eija je za to kmalu izvedela, ker je namrec Foedranaperg takoj odricil z L1STEK. j Začrtana pouesL - D. L — Med knjigaai, katere sem ji poso- ¦hl in nai jih je spet vrnila, sem dobil popiaano polo papirja. Vrnitijo nečitano v njene roke, to mi je branila moja jra- dovednobt. Čitsl sem in list — ohranil. Mogoče mi oproati, ko zve, da sem si ga prilastil in še celo — objavil. Sicer pa sem že pripravljen na pokoro za pre- grešek. — * KZadnji raztrgani oblaki, ki so še pluli po nepričakovani nevihti čez nebo proti jugu, so se kmaln razpršili in ve- černo solnce je obsijalo visoke Dolomite. Strmi vrhovi z dolgimi zarezami so mo- Ieli v azur in nekako ponosno gledali sem po žiroki iravani. Stopila je takrat na präg in se ozrla po nebeBD. Ja^no je bilo obzorje ! in na vrhovih visekih akeij so lesketali žarki zahsjajočfga Bolnca. Lahek piä je že v sankih zavel med gosto vejevje, da so padale debtle kaplje raz nje. „Pogledam na vrtw, je dejala pol- glasno. „Reeede in nageljčki nieo dobili gotovo niti kaplje dežja". Vzela je poln vrč vode in šla na itK Na dolgi gredici ob sosedovem zidu so cretele različne cvetlice. Posebno va- beče so se priklanjali nageljč^i razuo- vrstnih barv. A na robu gredice so duh- tele Bvetlo pisane vijolice. Zemlja je bila snha. „Davno bi že morale vsahniti, da vas ne zalivam", je pomislila. Nagnila se je k vaaki posehaj, jo poduhala ia ji varno prilila. Priäla je do konca gredice. Pod nizkim zimzelenom je raatel v lončka lepo zeleneö nagelj. Zalila mn je in si ogledala njegov vršiček. „To sem mn ga ntrgala tistikral". Iq v njeno dai^ se je vkradel sla- dak spomio. Tako tiho je priäel iz daljne daije in jo objel, kakor se spasti prvi mrak na ravao. „L'ubim te, Milena !M Bii je lep predvetar. Akacije ob V.- pavi so bi poredale že TB6 pravljice. Stale so tibo kloneč vrhove čez mirno vodo. Milena je stala na bodniku in zrla med nje. Giedala je, kdaj se bodo raz- makßile veje na bregu in zdaj se bo pri- kazala nji draga oseba na stezici. Ni čakala dolgo. Zašaštelo je v ve- jeTJa in nekoiiko časa pozneje je bil pri nji. „Koj moram nazaj, Milena!" „„Saj nisi niti došel šeMa. „Čakajo me na oni strani in sem jim obljabii". Pcgledfila ga je z žalostnimi očmi. Pol radoBti in sreöe ji je akral s temi besedami. „Po obljnbljeni nagelj tem priäel, Milena". $la ata na vrt. ^Ob dolgi gredici sta postala in Milena ma je kazala cvetove. „„Pisanega?"" „RdeöegaM. Stopila je k zimzelenu : „„Tega tedaj?aM „Dj», kako je krtavo rdeč". Utrgala ga je in ma ga dala. Vzel ga je in poduha'. „Kako prijetno diäi, kakor da bi govoril : Ljabi te, Milena". Dejal je tiho, a ona ga je razamela. Odšel je takrat hitro. Izginil je spet v vejevjn in odplul s čolnom čez. Vipavo... „Milena !u Mali je zaklicala. Vzbudila se je iz sladkega spomina in nekako nevoljna odila is vrta. B.li eve prijateljici. Došla je mno- gokrat k meoi, ko sem prišla zvečer domov. (Dalje pride) Da na ja in sta težaka, ki Hit šla k Djerna po denar, pa ga nista oaila, to na- snanila poüciji. Poüciji se je stvar zdela flannijiva in je tndi kmala na to priäla, da je Foedrangaperg Bam bii skrit v ome- Djenem zaboja. Uredla te je preiskava, ki pa ni ved!a do rezaltatov. Sam je dejal, da je hotel Rotbmnnda za ialo preaenetiti ii ker je policija vedela, da da sta bila prijatelja in so ji drage fitiari bile ntznite, niso mogli ničesar gotoTega sklepali. — Foedransperg je oženjen in živi ločen od žene; žeoa živi na Ojrskem in ima baje a Foedran- spergom nekaj sinov. Zdi se, da je Foedransberg tudi t Trstn iz nabiralnikcv kradel pisnna in znamke, kakor je lo deial v Lnbljani kot majhen deček; kajii naili so t Rc- jana t njegovem stanovanja cele kope piaem. — Po izvršeoem nmora — neka- ko po 10. dopoldne v soboto, so ga vi- deli ob 11. ori 30 minat. Bil je zelo ve- sei in si mel roke. — Glaio pevkino je moral morilec v mcrje \rači t noči od nedelje na pondeljek m sicer ne mnogo preje, ko so jo našli, kakor trdijo ßtro- kovnjaki in potapljavci, ki so videli, kje je ležala. — Morilec Jalij Foedransberg je bil zaradi tatvin naljobljanskemgrada že dve leti zaprt. V ceiiji je morilec mirer, ima do- ber tek in še vedno taji.—Neki častnik v Trsta je izjayil, da Foenransberg eicer ni bii častnik, pač pa narednik, pa je bil spoden. Tadi plenaiiki naslov noai po kriiici. — Calič, kjer je Foedransberg "stanoval in 8 katero je bil v gotovih od- nošajih, je pripovedovala, da je Foe- dransberg T pondeljek pri kosila, ko je že ves Trst govoril c glavi, dobljeni t morja, dejal na njeno vprašanje, kaj on k tema poreče: „To bo etrari, ki setadi zgode, kaj se vae lahko zgodi." Vdovi C^lič, pri kateri je stanoval, je pravil, da je pefka, katero je on t hiio privlekeJ, pravzaprav žena ozir Ija- bimka nekega njegovega prijatelja, ki jo ni imel dragam „spraviti". Po nmora je Celiöe?a na Foedraasberga ;apazila, da je hodo opraskan in ma je (tekla kri iz nosa. Vpražala ga je, odkod to, pa si je izmislil, da ga je zdelala prj-ateljci zato, kerjeojen „prijateJj" neznanokam pobri- sil, Djo pa pa3til obsedeti, ona pa da je Foedransberga dolžila, da je tadi on kriv „prijateljevega" bega ia zato da se je Tanj zakadila. — Fjedransberg je zvit tiček in ie zdaj taji, da, celo jpreti poli- ciji, da Be bo pritožil, ker ga po krivici drži T zapora. „Ujam, da bo kmala ko- nec te komedije" — tako je dejal sod- niko. Policijakim agentom, ko so prišli preiskofat stanovanje, ni Intel dati klju- ča, češ, da ga ire a njegor prijateij ki z Djim stanaje. Ta prijatalj da je gotovo odnesel kljač. Stanovanje so edprli silo- ma. foličeva je v soboto popolaciae ob 10. ari cola na vrta prepir v Foedrans- bergovi hiii. Pevka je govorila nekaj, da hoče odpototati in imeti denar. Drakrat je zavpila, nato vtihnila. Fjedransberg je, ko ga je vdova vprašala, zakaj sta se prepirala, odgovoril, da jebotela d,enarja. C»liöeva je tuji povedala, dajeFoedrans- bergova žena uncrla pred tremi leti; ima dve hcw, E'eonoro, ki je stara 14 in Marijo, staro 8 let. So v samostana za- grebikih redovnic v Drinopolju. Otroka sta ma nedavno pieala, naj jih vzame seboj, kakor jima je obljuboval. „W. A. Z." poroča, da jezeloopra- vičen som, da je Foedransberg tadi mo- rilec kočijužev Mohororiöa, Praznika in Vidava. Dopisi, Iz Loga pod Mangartom. — Komar je dobro znano, kaj pomeni za bišo in dražino zgaba očeta vzdrževa- telja, mora opozoriti iz clovekoljabja in varnostnega czira prizadete činitelje, da preti osložbencem pri erarskem radar- skera podjetja ˇ Loga neizogibna smrtna nevarmat, ko se jim je podati ob hu- dem mmena in nevihti v smeri k plasn, ki se nahaja pod oa'piöoimi ska- lami, da tam nabrane smeti iz vodo- shrambe oietranijo, ki silijo v eraraki TodoTod. Posebno ob takih prilikch pada kamenje iz vieokega skalovja in preteča nevarnost bi se lahko odpravila, ako bi se postavilo na nevarnem prostora za- dostno število lesenih stebrov in je po- krilo z močnimi dilami. Žtiibog cobeden se ne vzdigne, da bi se za oas kaj po- tegnil in nas reiil smrtnega atraha. Tadi se ne drznemo, da bi Be eami eglasili, ker bi nas nekdo, sedaj stanajoö r Loga, morda prfganjal in s tem bi trpel mogoče nai zaslnžek. Če h: za to ne- ˇarno8t zvcdjli orcžniki, gotovo bi na pristojnem mesta naprarili tozadevno ovadba. Todi meuda ni prav, da radar- ski uslažbenci pri električaem stroju imajo nepretrgano siožbo 12 TČasih 24 nr, dooim dragi rndarji delajo samo 8 or To kaj bi bilo potrebno in ameatno nastsriti ie tretjo dela?no moč. Podinelec. ~ V „Soči44 št. 87. si zopet biadijo uekateri siojo jezo nad menoj in mi obrekljifo očitajo, da aein nalagal g. žnpnika. Če sem ga nalagal, imejte, napredni raki, toiiio korajže, in zahtersjte od mene, naj prekl čem 'stojo laž, ki mi -jo Dčitate; doiier pa tega ne störte, stevi sami lažniki. Eje so tisti ki lažejo, poprašate lahko ono OBebo, katero sem jaz 17. t. m. pri- siiil, da je morala pismeno preklicati kar je gororil«. Pismo je se pri meni na razpolago. To, glejte, priea, da je pri nas resnica in korajža, pri vas pa patenta za laži in „fiacznerski aparat". Zaradi „f.anz" nisem še dosedajnič preklicaral in tadi ne bom, kakor npam. Petintrideset podpisor so trije za- zlnžni možje v 14. dneh pribaračiii za podporo jalorema dopisa v „Soci1", ker se sain dopisnik podpiaati ne apa. Če vas je sovraznitor zapnikoyih tako malo, storite najboij pametao. da se skrijete in ne vzbnjate smeha po f*ri 8 STOJimi podpisi. Saj so se podpisali nekateri, kateri mene osebno še ne poznajo ne, in tadi jaz ne njib. Ne vem, odkod jih je veter sem prineeel in kam jih danes ali jatri odneBe. — Zato jih pomilajem, da se kar tjer en dan podpisnjejo proti osebam, ki jim nič nočejo in jih po nič ne vprašajo. Kot prti je podpisan zaani reliki „flaazaar" in kimorec g. nadačitelja P... kateri ve tako dobro, kdo ima aaknjo in dedščino po dahovnikib, kakor jaz. Toje napredna hvaležaost do dahovnoT. Da sem v žeiodca marsikoma dragema izmed podpisanih to vem, in sem prav zado- Toljen, ako so me kar hitro iznebi. Nič ne mialite, da se jaz „Sjče" bojim. 0 ne, saj sem se v mladih letih večkrat v njej kopal, ie verzite me še noter, pa pograbite me spredaj, in ne za hrbtom, potem vam že že pokažem kaj vem in znam. Jakob Kaštrin. Otalež. Neki Ivan Svetik pere v „Sočiu od 25. jnlija t. 1. zamorca in se pri tem brez povoda zaganja v me 8 pravo Bocialnodemokratično oliko. V | 8ebi čati „dolžnost braniti resnico, hčerko | božjo; a kljab teaaa laze: 1. ,da je dal načrte za nov firovž napraviti prejšnji žapnik že ptel kakimi petimi leti" ( — jaz jih vshj do danes de nisem videl —); 2. da je bil pri konknrecni obravnavi 31. janavarja 1907 natzoč tadi „kleri- j kalec" Franc Kacin; 3. da je Franc Do- I linar (?) v stavbenem odaeko, in 4. da i je „žapnik Bada oklical v cerkvi, d*a se namerava zidati žapniiče 8 pri- stavkom, da se morejo v tek a 14 dnij vložiti proti tema pritožbe". Resnica pa je, da je cerkljansko stareiinstvo, po naročilu c. kr. okrajnega glavaratva v Tolmino od 12. decembra 1905, it. 19073, v seji dne 10. januarja 1906 enoglasno sklenilo, da se v Otaleža 8ezida nov farovž, in ta sklep je bil, vsaj firmalno, enoglaano odobren tadi v \ sejah 2. marca in 17. jnnija 1907, pri katerih je bil menda navioö tadi Wan Sretik. Kljab temu pa je bila, po § 57 postave od ;7. nnaja 1874 in raesodbi apravnega aodisöa od 27. janija 1898 it. 6SS6, neobhoiino potrebna konkarenöna obravnava, katero je odredilo isto gU- varstro z odhkom od 22. jao. 1907, št. 14783, za dan 31. Jan. i. 1. v kurat- nem arada v Otaleža. Tedaj je bil še öas za ogofore — apravno sodiiöe 13. f br. 1901, it. 1142 — in ker so imgli „nuprednjaki" s predsednikom 4 stare- sine, „klerikale" pa Ie 3, ker Franca K"Cin ni bilo zraven, kakor reiaiooljob Iran S 'etik lažnjivo trdi, je bila zanje to pač ngodua prilika, pokazati, da „oo- zaajo drage časjvae potrebe, ko zdati siroTže". Si so Ie zastopniki ob^ine iraeli tedaj akiepijili gin — (am^n sodišče 3 marci 1898/ St. 1167) —; tam navzoči stavbeai odbor je Li Ie sUra- šinstvene »kleps izrrSajoči orgna — (ieželna postava od 29. nor. 1863) —, in brez skiepajočoga g'asn je bil tuli /iastopnik carkve, ki, po odloka vŽ9 iraa- novanega giavarstra od 19. dec. 1905, št. 15073. ne bo mog'a nič prispevati k zgradbi f^rovža. Kot večina so imeli torej „napredojaki" vso moč v rokah, in ako bi bili ted*j rekli „neu, bi h- roTža najbrža no bilo še. Mesto teg» so molčal', ker niso poznali svojih praric, in so podpisali, brez agivora predied- nika „naprednjaka" nemlki sejni za- pisQikc, ki doloöa, da je nov ftrovž po- treben, dn se sezidi na pare. St. 1612 da se bo plačeval 2b let in da se zanj proračanjene stroške K 20086 99 ne sme prekoraöiti. I/an S'/et'k gotovo zna, da so je tem „naprednjaškim" leljam a^treglo v vsem obsega in glede zadoje točke še bolj ngodao, kakor so tedaj zahtevali; zato je pač ugmka, kaj hoče z dopisom, za kateregi nosi on sam od- govornoat, dasi ni zrastel na njegovem zelnika. Nemerodajna je tadi Ivan Sreti- kova sodba o „dohovnih gospodih". Saj pod jadovskim vplivom Btoječa socialna demokracija, ki pozna svet Ie iz „Na- prej-au, „Rleöega Prapora", „Delavskega Llsta , itd., bo pröj priznala, da ima Rotšiid nekaj milijonov, kakor, da tadi katoliška dahovščina kaj stori v prid človeštva. Vabim pa a tem Ivana S/etik k sebi T Otalež h. it. 96, d% ma takoj povrnem v s e, kar je on do sedaj izdal za moje „malo delo ali bolje za moje brezdelje"; in si za svojo osebo, od danea naprej odloČno prepovem vsak prispevek v enake namene od njegove strani. Toliko, prvič in zadnjtč, na naslov Ivana S/etik, radi javnosti. Zi naprej ne pomočim več pereaa v ta namen. Miilim namreÖ, da bilo pod mojo Častjo, pole- mizirati s človekom, ki je dne 3. fjbr. 1906 javno pri Jareba v Otaleža, označil svoje delo in delo sroje stranke z aai- čajočo obsodbo: „Nam ni sa drugo, kakor samo, da nagajamo." K9do je ta, Ivan Sretik? „Oigovorite na to jasno in doloöeno" ! Pika !! Otalež, 31. juija 1908. B a d a. Preplačila za 17. zvezek S Gre- gorčičevih poezij so nadaljedoili: Ft-anc Zicchiatti, M^dana 80 v, M. Snole, po- štarica Ltka 30 v, dr. Ant. Pavsiö, Bod. svetaik Tr^t K 2.80, J. G aatar, velepo- sestnik Šnarje K 2 80. Za GregorčiČev dom: štirje pevci svoj honorar K 8, dahov- ščina zbrana na dokanijski konf jrenci v Komna 37 K. Novice. Polilični pregled. Preosnova ministerstva. Z ozirom na vest, ki jo je prinesel praäki „CaBu, da ae bo naš min. ka- binet popolnoma parlamentiziral, torej nadomestil baron Bienerth in dr. Klein s parlamentarcema, se z Danaja poroča, da je to resnično Ie, kar se dr. Kleina tide, ki sam ni rad minister in tadi ni vz'ic svoji veliki jaristiški vednosti niö kaj priljabljen. Minister za notranje za- deve, Bienerth, pa čisto gotovo ne od- etopi, ker je izrečna žalja, če ne celo zahteva krone, da moravoditelj notranjih zadev biti vešč in nepristransk uradaik, ki stoji nad politiikimi boji. DarovL Z a MS o I a k i Dom" so plačali predaedništvn.: žapaastro v Kojakem prispevsk 75 K. Kat. nar. d'jnki v Deviuu. D3vin je v narodnem ozira v jako veliki ne- varnosti; italijanski vpliv raste od leta do leta, vnanje lice te jepe obmorske vasi je veliko bolj italijansko kot pa hIo- vensko narodno. B.ti mora skrb zavednih goridkih Siovencev, da s skapnimi močmi podpiramo in izpodbajamo sobrate, ki jim grozi narodni eovražnik. GHovo je torej vae hvale vredna misel naših go- rükih dijakov, da pripravijo de^inskim Slovcncem knjižaico. Saj pač nihče ne dvomi, da je žeija po izobrazbi&izmed najplemenitejših čiorekorih nagnenj — a da zamrje, ako ne dobiva sredstev v daševni hrani. To zdaj ponuja Djvina knjižaica, ki jo otvori „Sioveaska dijaška zveza^. Izobraženo ljadstvo pa nikdar ne bo klonilo pred ta^cem, marveö ma bo zaveatno etaio nasproti v obrambi svoje narodne posesti. Z,to je gealo krščansko Bccialnega dela za narod: dvigniti ljad- stvo po nr&vnosti, izobrazbi in gospo- darski močt, potem bo tisto zvesto veri in narodnosti. Dela za te ideje se je pridražilo naše dijaätvo in pri tem dela ga radi vidimo. Naša dolžaoat pa je, da z obiino ndeležbo pri veselici v Dsvina prihodnjo nedeljo pripomoremo dijaški prireditvi do popolnega moralnega in gmotnega aspeha. Začetek veselice ob 4. popoldne« Umrl je v Trsta due 31. jal. ob 2h popoldne g. šolski svetnik Janez Je- 8enko, prcf. v pokoju. Rijen je bil v Poljanah as Gjrenjakem 7. oktobra I. 1838. SMžbo je nastopil prviö 1. 1863 kot sapient goriške gimnazije. fJiil je zgodovino in zemljepis. L. 1899 je iel ˇ pokoj. — Jjsenkova deiavnost se razteza na dvoje strok, na zem^jipisno-zg^dorinsko, pa lepoalovno, in pričaje o njegovi ne- navadni marljivosti. L)pe zaslage ima Jesenko za šolsko ^slovstvo z ozirom na zgodovinsko in zemljepisno stroko, ker je priredil potrebne kajige. Zemljepisnih del je priredil iest; Mill in Veliki občni zemljepis, Zemljepis za I. ter II. in III. razred srednjih iol, oba v dveh izdajah, potem A?stro-ogrsko monarhijo; Občno zgodovino v treh z/ezkih v manjši in večji izdaji, večinoma vse ne svoje stro- ške. Njegovo deloranje obsega celo öetrt- stoletje, od 1865 1., ko je bil sapient na goridki gimnaziji, do 1890 1. Nnjvažnejda knjiga J3 njegov „občni zemljepis" 1873. Knjiga, primerna no sanaj razaim šolam nego tadi vsakema omikanema öloveka, obsega zvezdoznanski, prirodoznanski in državnoznanski zemljepia." J.nezJteako je v izpodbnjevalen vzgled napisal I?p sestavek: „Mist..mo Azegiio, jeden najveöjih rodoljabov ita- lijanskib našega časa" in koreniti spis : „Zemeljski potresiM ter je prevel^eözna- menitih rouoanov na slovenaki jezik. Z veliko pohvdlo onaenja Stritar v svojem „Zvonn" lepi Jesenkov prevod angleškega romana: „Žapnik Wakefi )ldaki" ter po- vdarja, kako lepo ga je zaalJaaenko pri- rediti za slovensko občinatvo. Pogreb blagopokojnika se bo vriil jatri v nedeljo ob 10. zjatraj iz hide ža- loati T cerkev Sr. Antona in potem na pokopališče Sr. Ane. R. i. p.I Svojo veliko ljubezen do delav- 8tva je pokazala četrtkova „Saöa". Kar v avodnem članka piie o medvoškem itrajka ter kaže neprikrito veselje, če bi slačajno delavstvo moralo odnehati. I& vsega članka srao dobilitak vtis, da mo- ramo reöi: „Soöa" 1 Povej nam, za ko- liko vsoto si kapljena, da si akoöila de- lavcem za hrbet? Najboij zagrizeni in podkupljivi judovski list bi ne bil tako grdo izdsjal delatcev, kakor to dela „Soča". „L>* le nese, pa je dobro !" — „Vae naj hadiö vzame, če liberalec nima boaede zraven !' — To dvoje načel iz- vršaje „SocV di pöice. Delavstvo sedaj vp, kje ima itkati svoje najhajäe so- vražaike. Ucitttljske vesti. — Nameščeni so po c. kr. okr. ž. svcta z« gor. ok raj sle- d«či nčitf 1 i, oz. nčiteljice: Solkan : B a j t F ^a sc; Ajdoyäöina : P I e 8 n i ö a r Pavel; Rihenberk : Pavlica Urh; Ba- korica : M a si ß Anton; Piare : Turk; Podgora: Zorn Eirl; Černiče : Baäa Franc; Branica: Banko; Št. Tomaž : Zgonik; Gibrije: Drofenik; Č«*- povan : Berce Jjsip; O-ehovlja: Lov- r e n ö i ö Alojzij ; Vogrsko : gdč. fStrel Jadng* ; Bukoric*: Plesnicar Z fju ; Sr. KHz: Mrevle Gabrijola; Lsžice : Gabri- jelöiö ; Lok/e: Stepanöiö; Sjikao: Jag Ana ; Vrtojba: Lusič; J>»vpa-Zavrh: Vo- dopitrfcc Jo3ip; Vitovljo : Murovec ; Prva- öina : Krmac Ljadraila; Černiče : Srebr- nič ; R.hauberk : Farlani Olga; Štandrež: Bandeij ViDko ; Vedrijan : Toroš Pavel ; Zapotok : Tjroš Joiip ; Zaloš<5e : Golja IVanc. Smrtna kosa. — Danea po pol- noči ob 2. nri 15 minat je omrl v Go rici g. Iran Jabkovski, prof3i,ory po- koja v starosti 69 let. N. v m. p. Brzojavaih pizdravov na škofje- loäko sknpšMno je došlo nmogo. le Gd- rico sta do3li sledeöi dve brzojavki: Gorica. Kuečka zveza za goriški okraj pozdrarlja akapSčino, želeč cnnogo probade za Gjriäko. — Luttnan, pred- sednik. — Goric?. Z&držana po zborovanju v dahu z Vimi kliöeva: Č^rato naprej pod trobojnico s križem na vrha. — Poslanec Fon, dr. Breeel;. L beralci in Ncmci. — Daevnik *!ovenskih liberalcev pridno pobira sto- P11 ]3 za nemškimi lists. Zadnji tedea je vzel T xarstvo marib^rskega protestan- tovskega pastorja ter napadal ktitoliškeg* dahovnika dekana Gaberea. Sovraštvo naših liberalcar do katolišks stvari je tako veliko, da rajii hodijo tuii za Nam- cem, če je le nasprotnik katoliftko vere, Kakor pa za Siofencsm. Najprej bo libe- ralci, in le öe kaj nese, tadi narodni! Novi goriški župan. — Za žu- pana je izvoljen Jarij Bambig, dozdaj podžapan. Marani je moral kot žapan od- atopiti. Tako je zahtevala od njega tista ekstremna laika klika, ker je bil še pre- malo scrražen Slovencem. Da so ga vo- lili vkljub odpovedi za žapaa», ne po- meni niöesar; hoteli so tako lepo pri- kriti njegov prisiljen odhod. Sloven- cem je sicar precej vseeno, kdo izmed L^hov je v Gorici za očeta žapana; a to pa moramo vendar le reči, da ima gotovo oče Jarče Bombič stokrat manj smisla za Ijadske potrebe, ko g* pa jeiraol Mirani, akoravno »e tadi ta ni mogel hvaliti s prav poaebnitn nmevanjem Ijadskih te- žeaj ia potreb. Začeli bod 3 z gonjo proti Siovencem ; pa to bo dobro. Sb bodo za^panci saj poprej zdramili. In tako bo timprej konec iredentovski slavi v Gorici. Vabilo. — Pddpisano predsed- ništvo vabi na prvi zadražni sesta- oek, ki bo prihodnji četrtek dne 6. av- goUa od 10—12 predp. v prostorih ho- 'e'u „Gintral". Zadražni sestanki bodo «i zdaj nnprej redao vsaki prvi četrtek v meseca. Na prihodajem sestanka bo fazgovor o knjigovodstvn, zlasti z ozirom na blagovni promet, ki raste v naši or- gaaizaciji od leta do leta. Ssstanka naj bi so prav gotofo udeležili gg. predsed- n>ki, tajniki, knjigovodje naiih zadrag, P« tadi dragi, ki se zanimajo za zadraž- ništvo. Na željo, ki bo jo nekateri iz- razili, da naj bi se seatanki vršili vedno ^ Gorici, odgovarjamo, da bomo skaiali tej želji nstreči. Prihodnji četrtek priöa- kajenao v Gorici obilae ndeležbe in ta- krat lahko doloöimo taii kraj prihod- nJema sestanka. Predsedništvo „GoriSke zreze". Iiftzpu^eao laHko draštvo. Na- meBtniitfo je razpmtilo Mazzinijansko draštvo „C roolo popolare" vG3ric;.Naj- brže bo ta razpnst v zvezi z bombo, ki so jo naili v G >rici. Poleg teg* je ver- jetno, da je draitro imelo mnogo pre- povedanih časntko? in knjig, ki jih je pri preiskavi zaplenila policija. Z raz- poščenjem draštva pa äe ni do3eženo vse. Treba bo napeti drage Btraae. Bojkot proti laškimtrgov- cem. Laški trgovci iz Gorice so priäli v ponedeljek na sejem k Sir. Licij', a so morali takoj oditi nazaj v Gorico. Ždeziiiea Trst Tržič. — C. kr. nameetništvo je izdalo eledeči razglas: C. kr. železaišlto mi u4 irsWo je z odlokom z dne 7. jalija 1908, St. 31.231/3 zaukizalo po določilih nerelbe c. kr. trgovinskega minhlerstva z dne 29. maja 1880 drž. zak. št. 57 reviiijo proge in komisijo za postije glede po dr. ing. Gino Djinpiari in dr. ing. G orgio Maglich iz Trsta prediožf)aegi načrta normalno- tirne žsleznio, kateri bo gjnila elek- trična sila in bo slalila izkljuüno za osobni prompt iz Trjta v Tfžič. Komisija, pod vodstrom c. kr. na- mestniätvenegi tajnika Hibarta barona Binm 89 saide 7. avgaata 1908 ob 9. uri predpoludne v sejni droraai c. kr. n&mestništm v Trsla. Lovsko in strelsko društvj za Goriško nazaanja cenj. drašUe.iikjm, ter lovceaa, ki bi želeli pristopiti drastya, d* se je aredilo Btreliäöe za stroljanjo na Iete5e plošče v Š'. Mivra pri gj?p. Ivan Fonzari. S'reljalo so bode vsako nedeljo po- podne od 4. in pol naprej ob ngodnem vremenn. Naboje kalibar 12 in 16 se dobi na Btreliščn; istotako si lahko up^odi tain pnško, kdor bi sroje ne prinesal s seboj. Vdakdo naj se ravna po strclaem, oziroma varstvenem redo, da ne zapade globi. — Razpisana je ustanova Valentina Staniga letnih 126 K. Na vživaaje tega štipendija so poklicani sorodni^i uUa- novnika, v slačaja da ni takib, pa mla- deniči ki obiskajejo ka'io Ijadsko solo, ali pa gimnazijo v grof >viniGoriško-G:a- diiöanski. Pešpolk St. 47. je odiel na velike vaje do Senožeč. Tajinstveno aretlranje. — Te dni so aretirali nekega Viktorja Molesdnija, ki je moral zagrešiti kaj izranradnega, ker na policiji nočejo poredati vzroka aretacije ! Vel. dol. — Veselica, ki se je vriila pri nas 26. p. m. v proslavo 60 let. Nj. Vel. je v primeri z naäimi raz- merami dobro vspela. A^oravno je sedaj veliko dela na poljn so vender tekmovali možje, nolaieniči ia defcleta mei seb3j z občadovanja »redno požrtrovalnoatjo in pridnostjo, za kar jim gre vsa cast in Posebno so bile vse hrale vredne obe deklamaciji in tamb. gadiba, a prra pohvala gre tamb. zborn, ki se je v tekn 6 mesecer s pridnostjo in navdaienostjo brez posebnega nčitelja tako dobro iz- vežba), da je žel pri sedanji ^veselici j ogromno pohvalo. Le tako naprej vrli možje, fintje in dekleta! Pokazali ate, da stremiste z vsemi močmi po izobrazbi in da prodira prava omika v vaše vrste, ki nstvari iz Vas zdravo Ijndatvo v cast občini in slo- venskema naroda. Z možaarji so streljali t Batajah na Vipavjkem minolo nedeljo, 27 letni Rudolf Vetrihjel prižigal možnarje, kar se je možnar razletel in mn strašao raz- mesaril desno roko. Odvedli so ga v go riiko bolnlänico. — Društvo npravnih arad- nikov avstrijskih kaznilnic in j e t n i 8 n i c. Tndi v Avstriji je pri- ilo do H8tanovitve drnätva, kakor ga imajo Nemška in drnge države ž^ dolgo let. Udtauovilo se je namreö draitvo, ki ga tvorijo možje mnogih izknšeaj, dru- štvo, ki bo po srojih moöeh sodelovalo pri reševanja gotovo jednega najvažnej- ših aocijaloib aprašanj t. j. kako zatirati zločinstva s časa primerno izpolnitvijo kazenskega zakonika in zakonika o iz- vrš tri kazai, o oskrboranja in varatva. DrnStvo bode delovalo tadi na to, da se čimpreje odpravijo ona kazoaska navodila (norme), ki so bila sicer Bvoječasno prav primeraa, a so zastarela in provzročajo dandaneo veliko gorja. Novo a^tanovljeno draätvo bode obraöalo posebno pozor- nost tadi na to, kako kazeasko postopati z mladino. Da je ta zadera dandanearea nnjuo potrebna, je pokazal tadi sum pravoaodni minister, ko je lansko leto javno izrekel željo, naj se vendar ne mndi Qic več ča^a, ampak če aevže novi kazen8ki zikonik v dogledni dobi ne uveljavi, naj se vsaj v bolj važnih toč- kah po8krbi a posebnim zakonomv stvari kazcnsko pravnega postopanja in kazen- sko pravnega vardWa za mladino. V resnici so pa nedostatki t tej zaderi tako kričeči, da Be sleherni dan lahko racantx na velik dobiček, kolikor prej se tema z!a odpomore. Njvo dra- štvo ae mora z ve^eljem pozdraviti vže tadi radi tega, ker so veleražni poael v Djem prerzeli možje, ki so svoje živ- Ijenje posvetili delovauja v kaznilnic*h in jetnišaicih ; ti so po stojem dolgo- letnem slažbovanja spozaali ne le vse napake starega kazeaskega zakonika tem- več so tadi gledali s pomilovanjem oa nesrečo, ki proizšla iz preveč tenko- vestne uporabe starega kazenskega za- konika. Njihova naananila se bodo v prvi vrsti pečala z zadevo, kako ravnati z mladiao ki ja zapad a kazni; za javnost bodo taka naznanila tadi velikega po- mena, ker bodo pospeierala popravo in izdajo novega fžs itak izdelanega zako- nika za kazensko pravno ravnanje z mladino. Ta zakonik je tadi gosposki zbornici vže prodložen ter se bo pri- hodnjo jesen posvetovalo o njem ; kerje pa v nekaterih važnih točkah pomanj- kljiv,ga od mnogo atrani po pravici na- padajo, kar gotovo tadi ovira njegovo ožitvorenje. Opozarjamo toraj slavno občinstvo na nstanovljeno drnštvo apravnih arad- nikov vseh avstrijskih kaznilnic in jet- niinic z začasnim sedežem v Graden (c. kr. kaznilnica) ter želimoin priporočamo, da naznanijo svoj pristop k drnštva adje in 8otrndniki v kar največjem šterila iz vseh stanov in krogov, ki se čntijo inte resirane. L^ tako bode novo draštvo moglo prav in agodno reiiti svojo nalogo in odpraviti vse nedosUtke, ako ga bode tadi širie občiastvo podpiralo. — Nesreča. Včeraj 31. jalija zfeöer ob 7. ori tröila ata na Gssti motor to- zeč 3 osebe in konj z vozom, na ka- terem je bil voznik s 3 otroc. N% prvi pogled se je mislilo da je vse razbito, a k sreöi ostali so vsi pri življeaja. 6. M. iz Gorice in neka gospa sta äe precej poškodovana, prvi na prsih, draga na levi nogi. Konj je obtičal na m^torju in le s težavo se je rešil istega. Krivo je nepravilno otnikanrje ! — Strela. — V nedeljo 26. je"okon 2. popcldne strala udarila v „ter" Hru- šovljake podražaice in porašila „špico". Janeza Goloba, ki je pomagal zvoniti cerkvenikn, je vrgla 3 korake daleč, raz- parala mn je hlače v cote, čevlja enako — noga ima 2 mali rani. Ziravnik pravi, da ni nobede nevarnesti in naj zahvali Boga, da je tako se izšlol G^rkvenikn Antonu Markočič je nekoliko oglaiila uho in eno nogo. .Drngače nič hudega. Treska in hadega vremena reii na Go- spod — pa tudi šibe potreBa, kateri nas je v 14. dnevih rahlo potresel dvakrat. — DružiD&ka Pratika za navadn o leto 1909 bo dotiskana v prvi polovici tega meseca, na kar že sedaj opo- zarjarao cenjene čitatelje. Eakor ja raz- vidno iz tozadevnega oglasa mod inse- rati, bo letoinja pratika kot jnbilejaa po- sebno krasno opremljena ter bo že po zaoanji obliki prekosiU vse dosedanje letnike. C?nj. somiiljenike. posebno naia draitTa ter gg. povfrjeoiie za naže čt- aopisje vljadno prosimo, da ia sedaj ! opozore svojd prijat«lje na to edino ! našo „Pratiko" ter po svojih m^čeh pri- pomorejo, da se ta pratika vseli v prav T8ako naio drnžino. C^na jej ostane vkljab krafinim slikain neizpremenjena. — Italilaunki girnnaz'j v Puiju. ' — S prihodnjira šoiskim ietom se otrori ; v Pulja prri razred Qovcgi itslijanskega ! gimaazija v htri, katerega bode p~> naj- i več Tzdrževala dežela. M^sto Palj bode ! pa le malo prispevalo. Dai. glavar istrski ; dr. R zzi je v pogovora z nekim sotrad- i nikom danajske „Nsae Freie Presse" re- : kel, da ni neracgjöe sp irazamljene med , istrskimi S ovani in huiijaai. L^ nekoliko . dobre volje je tr?ba na obeh straneb. : Itilijani bi pa srojo dobrn voljo najprej pokazali s tern, da bi za hrvat- sko šolatro v I stri kaj storili in ne tro- sili dež^inega denara, katerega spravljajo ; aknpaj v veliki meri tadi istraki Slovani ; lo za italijanske šo!e, katere se semtertje ! astanavljajo brez vsake potrebe in ni- | majo drngega namena nego o^trezati ita- lijaaskema šovinizaaa. — Moriki volk je pri M jledi t ! Dilmticiji odgriznil nogo 16 let star! Mi- I leni Süaochell. Djklica se je vračala s tremi dragimi dekleti v barčici z vožaje. ob obali, kar zagleda čisto bluo ladje dra mor8ka volkh. Via prestrašena zgrabi nek železni drog, da bi ž njim pregnala roparski ribi. Pri ti priliki sa preveč nagae čez rob in pads v m)rje, volk hlastne proti njej in ji odtrga nog). O tala dekleta ho vpila na pomoč in i na pol mrtvo so neärecnico reiili. Pre- < peljali so jo ˇ bolniinico, kjer je pa ! prihodnjo noč umrla. — Papež Pij X in avstrijski vojak. L9ta 1865 je papež Pij X. bil ie priprost, žapnik v vasi Tombolo pri Pa- j dovä. Tara so tndi Avstrijaaci imeli vo- jaške vaje. 01 velike poletae vročine je Bjyjr Jdnez, vojak I. pešpoika, omedlel med potjo in, obležal na cesti; stražil ga je torariš. Mladi žapnik Sirto, ki je ravno prišel od bolnika, se je aamflil siromata; prmesel ma je vina in krnb» okrepčanema pa je daroval svetinjo. — Bay3r je doslužil vojadčino in se je vrail v Bvojo domovino ŠSezijo, kjer ssdaj živi kot c. kr. trafi kant. Ko je Bayar pred nekcl kira časom čital v koledarjn, da je sedanji papež prej bil žapnik v Tom- bola, se je spomnil one nesreče in &o- brotljivega oskrbnika žapnika. Pisa) je papežo pismo, v katerem se je hvaležea spominjal dogodka in prosil, da bi se ma ti potrdil. Po naroöila Pija X je sedaj državni tajnik M^rry del Val od- gOToril Bayirja in ma zagotavil, da se papež prav dobro spominja avstrijskega vojaka, katerema J9 mogel pomagtti, ob enem ma je poslal 200 lir ali 190 krön za dar in apostolski blagoslov. — Poštae pošiljatvo za vojno moruarico, dislocirana v Pekinga in Tieatsina in za naše bojne ladje v Ki- tajskem morjn, bodo se vozile odslej vse, torej tadi ča-iniki in tiskorine, skozi Si- birijo. Doslej so poiiljali po lej poti samo piBma. — Shod slepcev. Binkoštne praz- nike prihodnjega leta se bode vriil t Dr^ždanih shod nemškib, avstrijskih in ävicarskih slepcer. Pos veto rali se bodo na tem shoda o tem, kako in s kakim poslom si slepci najlažje slažijo krah. „Narodna Tiskarna ¦ v Gorici išče korektorja, ki je ob enem sposoben sodelo- vati pri političnem listu. Ponudbe sprejema I>r. A. GregorČiČ načelnik. Rojahi! hupujte noPDdni fcoleh , .Üoisiiega Doma". ToTarca k:sa cstliicvaiia na otrtni 34 raztoi T Gdjci!. 1900 te FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno • vrstnega kisa. Cene zmerne, po- 1 strežba točna in požtena. Poprava in komi- sijska za- logadvo- koles in šivalnih strojev pri T qJ PQ G ori ca Prodaja tudi na mesečne ob- n.mmn roke. Ceniki franko. UUOinO Stara dvokolesa se emaj- 3—\, lirajo po ceni z ognjem. 5582 Altli čevljar v Semeniški ulici 1 priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. Prva goriška tovarna umetixih www swww ognjev s strojnim obratcm udelujc: raketc bcngaličnc Iuči, rimske sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap;rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica. (. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavanii „Dogana" tik sodnijske -----------oalače.)----------- Slovenska frgovina z vincm v Corici! i H. Cigoj & Hemec | veletržca z vinom v Gorici ulica Municipio št. 1. prf- Iporočata svojo \oliko zalogo najlioljsili domačili istrsliil), vipavskih in 1>riskili Ijelili in ernih \in. Vino pošiljata v sodih od 56 1. naprej v mestu na dorn in po železnici na vse strani. I Xa zahtevo pošiljata vzorce franko in zastonj. Postrežba točna! Cene jako zmerne! Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski niojstor 3RK0B BRflTUŠ v ^iJorici Šolnka ulica Ht. 6. V zalogi inia in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ilica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. prv kavo Santos, Sandomingo, Java, CtJ.* Ion. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razn^ vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, I». Vet vrst riža. Miljsveče prve iu druge vrste, namreč ob V» kiia i^odl^nega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in \z Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Odlikovana mizarskai delavnica s stroje- — vim obratorn — 60RKÄ - TržaSka u\ic:\ 18 - ANT. (ERNIsiOJ izdeluje: Za stavbe: ; Za sobe: \ Za eerkve: Vrata , Oniaro ; Altarje okna | posti'lje klopi podovo > mize prižnice stornico umivalniko ' piilti prograje ponočne ; kleöalnike i. t. d. : omaricc \ i. t. d, stolice ^ ____________; i. t. d. 1_____________ ZÄLÖGÄ: vsakovrstnih strngarskih izdolkov kakor: nog stobri- čev. važev itd. — Vsakovrstnih rezburskili izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji ua elektriuuo goniluo silo. Rihrad in ^ =Pelix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarui Jiferauti kupnjejo in prodajajo seno, slamo, re- zanico in kroinpir vsake vrste pod najngoclnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Žtev. 2118 ' Raglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil H.žBtrtlBtja, t. j. mesece« aprila, maja ii jnnija 1908, začne v pondeljBh, 7. septembra 1908, ter se bo nadaljevaSa naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Od raunflteljstua zastavljalnice. V Gorici, 29. jolija 1908. v mizar in ** lesni trgovec v Foöpri, na vojln Bnvep lelezništep mosta (na cesti, ki freljeproti Gradiski) o o o Trguje tmli z opeko, inia ve- liko zalogo vsakovrstne^a trde- ga in mekhega lesa dumače^a iu tujega, vcliko zalogo pohist- va, viiiHkih posod, stiskalnic itd. V malo dneh izide V založništvu V Ljubljani, Kopilarjeve ulice št. 0. krasno opremljena ==========111= jnbilcjna ------ Družinska Pratika . za leto 1909. ¦ Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošnja >•• l'ratik:i< bo presegala po svoji krasni oprcmi iti zbrani vschini vse dosedanje 'zdaje. kor l>o lmcla poleu: obilico poueiif^a in znltavnoua borila, /. Miiio.ixinii slikami tudi štiri kiasno izvršono sliko v Iroh.-irviicin tisku: Lurške Matere božje, jiibilimlov papeža Pija X, in cosarja Franca Jožefa I. lev izlo/.b > „Katoliške Bukvarne* v LJufcljani. KATOL. SLOV. LJUDSTVO! T;i jubilejna »Pralika« je e d i n a naša pratika ! Sezite piidno po njcj; naj jn pozna vsaka šo tako oddaljena slovenska hiša! — Zalite- vajtc pri trgovcih , Družinsko PratiKo* in no dajto si usiliü nobene drugo! lyiimjte in priporočajto lo naŠO praliko! Glavno zalogo imajo: „KATOL. BUKVARNA". PRODAJALNA „KATOL. TIS- KOVNEGA DRUŠTVA" in nekateri clrugi trgovci v LJUBLJANI. Cena za razprodajalce pri naročilu 100 koin. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po 1G vinarjev. CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivahii stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. To dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljsi. OriginflI-üictDPio stroji deiajo §, po io letni uporabi brezšumno. Original-Victorifl stroji so neprekosijivi na ^ domačo rabo in obitne namene. Original-Uictopia sfroji so najPnPravnejži za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplnčno. Original-i/ictoria stroji so n,^^ izdeiek m vseh dosedaj obstoječih tovaren. uM Za vsak stroj jamčiva 10 let. ||h ill Nikdo naj ne zafnudi priliko \l ogledat si pred nakupom „Original- H Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, i Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) \\. 9.