Posavje dvomi o večini ukrepov ZiS
Zbornica o problemih regije — Nujna služba za urbanizem — O kadrih
SEVNICA — Na skupni seji izvršnega in nadzornega organa Medobčinske gospodarske zbornice Posavje so 20. avgusta zelo kritično spregovorili o gospodarskih problemih v regiji.
Po zakonu iz leta 1984 so tudi v Posavju dolžni imeti službo za urejanje prostora. Izvršni sveti posavskih občin so o predlogu o njeni organizaciji že veliko razpravljali, toda dokončno se še niso opredelili, čeprav je že skrajni čas za skupno akcijo. Zamuda, ki nebo ostala brez posledic, se bo pokazala že v pomanjkljivem sodelovanju pri projektu savskih elektrarn, posebno prizadeta pa bodo tudi investicijska prizadevanja občanov in delovnih organizacij.
Na zbornični seji so med drugim ocenili vpliv zadnjih ukrepov zveznega izvršnega sveta. Menili so, da bodo ukrepi pripomogli, da bodo posavske delovne organizacije več izvažale. K temu predvsem prispeva 3- do 5-kratno povečanje stimulacij in dejstvo, da so izvozni krediti izvzeti iz omejitev.
O V prvih sedmih mesecih tekočega leta je skupni regijski izvoz blaga na konvertibilno območje znašal 24,7 milijona dolarjev. Če bi upoštevali še nekatere predelovalne posle posameznih organizacij kot so Tovarna Pohištva, Lisca, Jutranjka itd., bi bilo deviz, ki se ustvarjajo v Posavju, delijo pa drugje, še več. Po sedmih mesecih znaša uvoz reprodukcijske opreme 21,4 milijonov dolarjev, kar pomeni, da ima regija še vedno izvozni presežek, čeprav manjši kot lani.
Ostale ukrepe ZIS so negativno ocenili, saj so pisani na kožo organizacijam s slabim poslovanjem. Izredno negativno so ocenili predvideno konverzijo kratkoročnih kreditov v dolgoročne, ki samo še zamegljujejo dejansko stanje gospodarstva. Ukrepi v zvezi s kritjem tečajnih razlik in zneskom obresti obratnih sredstev po njihovem mnenju niso v skladu z zastavljenim stabilizacijskim programom, ukrepi na področju osebnih dohodkov pa pomenijo omejevanje samouprave in so v nasprotju s Kritično analizo.
Na osnovi raziskovalne naloge o vključevanju posavskih diplomantov yišjih in visokih šol v domače združeno delo (več o tem na 6. strani), so izoblikovali predlog, po katerem ^naj bi izobraževalna skupnost s posebno nagrado stimulirala mentorje, da bi se več ukvarjali s pripravniki. Konec septembra bodo organizirali še okroglo-mizo o teh problemih.
B. DUŠIČ
S kulturo jasneje vidimo sebe
V soboto so v Kostanjevici slavnostno zaključili 26. Formo vivo — Iz govora Cirila _______Zlobca,	pesnika	in podpredsednika RK SZDL Slovenije
KOSTANJEVICA — Kostanjeviška Forma viva ni samo ena izmed najstarejših likovnih kolonij v Jugoslaviji, ampak je tudi ena izmed najuglednejših. Ugleda pa si ni pridobila samo doma v Sloveniji in Jugoslaviji ter svetu, ampak tudi med Kostanjevičani, ki so preteklo soboto v velikem številu udeležili sklepne prireditve 26. mednarodnega srečanja kiparjev v Kostanjevici.
Tudi na ta način je bila potrjena misel pesnika in podpredsednika RK SZDL Cirila Zlobca, ki je v slavnostnem nagovoru dejal, da
PLAKETO JE SPREJEL LADO SMREKAR — Plaketo Moša Pijade je iz rok akademika Kučanskega prejel Lado Smrekar, duša in motor kostanjeviškega kulturnega dogajanja. Plaketo je potem simbolično izročil inž. Vilmi Bebler — Pirkovič, ki je bila ena izmed pobudnic za ustanovitev Forme vive v Kostanjevici. (Foto: J. Simčič)
»postaja naciianalna in kulturna zavest vse bolj eno samo, enotno in poenotujoče čustvo, ki nam pomaga, da jasneje vidimo sami sebe, ne da bi pri tem izgubili potrebo po stikih in sožitju z drugimi. Zato moramo odločno zavračati vsa podtikanja, ki skušajo prikazati to našo narodno zavest in samozavest kot gluhoto in slepoto do drugih, zapiranje, kot pravijo, v ozke republiške meje in podobno, da o tistih, ki nam očitajo separatizem, niti ne govorimo. Prav Forma viva na vseh štirih lokacijah potrjuje našo kulturno odprtost. Je mednarodna in vsejugoslovanska prireditev, jemljemo jo lahko kot ponazorujoč primer naše kulturne politike v praksi.«
BERITE DANES!
na 4. strani:
• Zgolj rezervat lovne sile?
de-
ri a 5. strani:
• A. Petek odstop
ponudil
na 7. strani:
• Keltski grobovi na Marofu
na 8. strani:
• Odgovor na odgovor o steljnikih
na 20. strani:
• Za las do katastrofe
hude
Po 26. Formi vivi, na kateri so sodelovali kiparji Alberto Corneira iz Portugalske, Jorge Dubon iz Francije, Ivan Lesjak iz Jugoslavije in Molly Mason iz ZDA, bo Kostanjevica bogatejša za štiri nove skulpture. Vendar Kostanjevica ne živi in utripa samo s Formo vivo, v njej in v zvezi z njo se dogaja vrsta kulturnih prireditev. Kostanjevica je živ primer, kako pomembna je bila odločitev za policentrični kulturni razvoj Slovenije, ni odveč dodati, da so se vsi štirje ustvarjalci počutili med kostanjevičani izredno dobro in da so pohvalili izjemne možnosti
za ustvarjanje. Alberto Carneira, ki se je v imenu udeležencev zahvalil za gostoljubje, pa je poudaril pomen
• Zvezni sklad Moša Pijade je kos-tanjeviški Formi vivi že drugič v šestih letih podelil plaketo Moša Pijade. Dr. Boško Kučanski — pred dvema letoma sam udeleženec Forme — ki je izročil plaketo Ladu Smrekarju, je dejal, da so plaketo podelili Formi vivi za širjenje bratstva med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter za širjenje mostov prijateljstva med narodi.
Forme tud( kot priložnost za izmenjavo izkušenj in ustvarjalnih spodbud.
J. SIMČIČ
Kresovci srebrni v Italiji
Doslej največji uspeh
GORICA — Plesalci folklornega društva Kres iz Novega mesta so bili od 29. do 31. avgusta na mednarodnem folklornem festivalu, ki se že 25. leto vsako poletje odvija v tem italijanskem mestu. Vrnili so se z doslej največjim uspehom, saj so v svoji skupini osvojili drugo mesto, srebrni pokal ter nagrado 700.000 lir. Na festivalu, ki je bil tekmovalnega značaja, je nastopilo deset izbranih folklornih skupin iz Španije, Francije, Finske, Grčije, Češke, Sicilije, po dve skupini pa sta bili iz Italije in Jugoslavije.
»Mi smo pravzaprav zamenjali skupino iz Bolgarije, ki je udeležbo odpovedala. Tako smo skupaj z romsko skupino Pralipe iz Makedonije branili barve Jugoslavije. Za nastop smo izvedeli šele dva dni pred odhodom. Zbrali smo se, imeli eno vajo in šli,« je po velikem uspehu povedala Branka Moškon. Z osmimi pari so predstavili 8 dolenjskih plesov in z originalno glasbeno spremljavo spravili na noge tisoče ljudi, ki so oba dneva z zanimanjem spremljali festival v tamkajšnji športni dvorani.
J. P.
TERMALNA VODA PRI SAJEVCAH — Delavci ljubljanskega Geološkega zavoda so 26. avgusta končali 800 metrov globoko raziskovalno-kaptažno vrtino na področju Poljane v Krakovskem gozdu. Krška raziskovalna skupnost, ki ji je na pomoč priskočilo domače združeno delo, je prispevala 90 milijonov, republiška raziskovalna skupnost pa poltretji milijon dinarjev. Temperatura termalne vode je 35,5° C Celzija, na 15 m globine so črpali 40 litrov vode v sekundi, glede na izredno propustnost tal pa bi lahko izdatnost iztoka povečali tudi za desetkrat. Te dni bodo opravljene kemične, v približno dveh mesecih pa še balneološke analize. Na sliki: predstavniki delovnih kolektivov, ki so pomagali pri naložbi, pri ogledu vrtine ob zaključku del. (Foto: P. Perc)
LOVSKA RAZSTAVA ZA PRAZNIK
TREBNJE — Letošnji trebanjski občinski praznik bodo z lovsko razstavo počastili tudi lovci. V soboto, 6. septembra, bodo ob 16.30 razstavo odprli v stari osnovni šoli. Slavnostni govornik bo Franc Šetinc, član predsedstva CK ZKJ. Po otvoritvi bo lovska veselica, kjer bo za zabavo poskrbel ansambel Dobri prijatelji.
Kozjansko hvaležno brigadam
Končana zvezna MDA Kozjansko 86 — Pretežno brigadirji Iz drugih republik — Novi vodovodi in elektrika v sevniški, šentjurski in laški občini
ŠENTVID PRI PLANINI — Mladinsko prostovoljno delo ima pri nas dokaj globoke korenine, v zadnjih letih pa zanimanje mladih za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah vse bolj usiha. To velja za Slovenijo. Na srečo pa še prihajajo k nam, tudi na Kozjansko, brigadirji iz drugih republik.
Na srečo pravimo zato, ker mladi iz drugih krajev Jugoslavije radi prihajajo na MDA, zato se tudi na zvezni MDA Kozjansko 86 v glavnem niso ubadali s popolnjevanjem brigad. V prvi izmeni, ki seje pričela 3. junija, so delali mladi iz Kruševca, Labina, z Visokega in iz kranjske Save, v drugi izmeni pripadniki JLA, mladi iz Pirota, Valandova, Tolmina in Idrije ter specializirana brigada Rdečega križa.
Tretja izmena, s katero so prejšnji petek v Šentvidu pri Planini, tudi sklenili najstarejše zvezno akcijo v Sloveniji, je bila najbolj okrnjena, ker so dve
brigadi poslali drugam. Zato so bolj poprijeli brigadirji iz Rume in Sopota.
Kot je povedal komandant ZMDA Kozjansko 86 Ivan Rojs, je več kot 350 brigadirjev v treh mesecih izkopalo dobrih 20 km jarkov za vodovod, okoli 2 km jarkov za elektrifikacijo in preseglo normo za 39 odst.
P. P.
STOLETNICA
KOPITARNE
SEVNICA — V soboto bo osrednja proslava ob 100-letnici Kopitarne, najstarejšega sevniškega kolektiva. Ob 8.30 si bodo povabljeni gostje in domačini ogledali proizvodne prostore, ob 10. uri pa bodo na svečani seji delavskega sveta podelili spominske plakete vsem poslovnim partnerjem. Na zboru delavcev na Lisci ob 13. uri bo govoril predsednik republiške skupščine Miran Potrč.
ZADNJI POZDRAV ZASTAVI — Prejšnji petek so v Šentvidu pri Planini ob zaključku zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 86« brigadirjem podelili 18 udarniških značk in pohval ter druga priznanja. Marljivih brigadirjev so se spomnili tudi iz KS Dobje pri Planini. Predsednik OK SZDL Sevnica Janko Rebernik seje v imenu laške, šentjurske in sevniške občine, kjer so brigadirji opravili skupaj 37.400 norma ur v vrednosti 41 milijonov dinarjev, iskreno zahvalil za zelo lepi prispevek nerazvitemu Kozjanskemu. (Foto: P. Perc)
VODA JE PRITEKLA — Tako veselo je bilo potem, ko je namestnik predsednika KS Sela-Šumberk Miha Ozimek skupaj z nekaj brigadirji zadnje izmene odprl vodovod sredi vasi. (Foto: J. P.)
Nadaljevali bodo delo brigadirjev
SELA PRI ŠUMBERKU — V tem kraju trebanjske občine je bila v petek popoldan sklepna slovesnost letošnje devetdeset dni trajajoče zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina ’86, ki soje bili krajani teh suhokranj-skih vasi še posebej veseli, saj je njihov kr*djan Miha Ozimek slovesno odprl hidrant vodovoda na sredi vasi, Tone Zupančič pa je prerezal trak asfaltirane ceste Sela—Orlaka.
Zbranim brigadirjem zadnje izmene, predstavnikom vseh štirih občin, kjer so letos brigade delale, in krajanom se je najprej zahvalila predsednica ZSMS Sela pri Šumberku Silva Kastelic, ki je poudarila, da bodo nadaljevali delo brigadirjev. Zatem so daljši recital izvedli brigadirji, kulturni del pa je s svojim nastopom sklenil Trebanjski oktet. Slavnostni govornik je bil predsednik komisije IS za pospeševanje skladnejšega razvoja Slovenije Franc Razdevšek. Poudaril
• Letos je 660 brigadirjev, združenih v 16 brigadah, v neravitih predelih občin Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje opravilo dela, vredna 70 milijonov dinarjev. Agromelio-rirali so kmetijske površine pri Češnjicah, Smuki, Lopati ter odstranili kamne in grmovje na 30 ha površin pri Šahovcu in Podšumberku. Udarniško so izkopali na Dvoru vodovod za muzej, položili vodovodne cevi od Žužemberka do Stranske vasi, do Dol. Podšumberka, do Vrtače, od Velikih dol do Babne gore, uredili vodovod na Muljavi in Gradencu, postavili stebre za telefon v Ambrusu, izkopali kanal za ptt kabel od Mačkovca do Dvora, očistili več deset hektarov gozda, pomagali razkrivati dom v Dolenjskih Toplicah ter veliko ur prostovoljno pomagali pri kmetih.
je bogastvo dela brigadirskih rok, ki so v 11 letih skopali in položili 113 km vodovoda, naredili 63 km cest, izboljšali 800 ha kmetijskih površin, mnoge vasi pa so po njihovi zaslugi hitreje prišle do elektrike in telefona. Za 7600 brigadirji, kolikor jih je v 11 letih delalo v Suhi krajini, ostaja milijon in 350 tisoč delovnih ur.
Ob koncu seje v imenu sveta KS zahvalil še Edo Travnik, zatem pa je Zoran Klemenčič predstavnik RK ZSMS, zaključil akcijo. Na koncu so podelili priznanja krajevne skupnosti za posebne zasluge. Piznanje so prejeli: Anton Papež, Anton Markovič, Anton Zupančič in mladinske delovne brigade »Ili-jaš« iz Obrenovca, »Boško Buha« iz Priboja in Belega Manastira, »Tone Tomšič« iz Postojne ter »Bratstvo in enotnost« iz Sarajeva in Zaprešiča. Priznanje brigadam je podelila tudi kmetijska zadruga Trebnje za agrome-liorizacijska dela. Prejeli sta jih brigadi »Boško Buha« in »Tone Tomšič«.
P. PAVLIN
PRVIČ V NOVO ŠOLO — Prvi šolski dan je bil letos prav gotovo največji dan za 200 otrok krajevne skupnosti Otočec, saj so prvič prestopili prag nove šole zli svetlimi učilnicami, telovadnico, jedilnico, zakloniščem in še marsičim, kar sodi v sodobno opremljeno osnovno šolo. Gradili sojo leto dni s sredstvi iz samoprispevka občanov in sredstvi amortizacije nepremičnin osnovnih šol. Gradnja je veljala 340 milijonov. Slovesna otvoritev bo za praznik občine Novo mesto (Foto: J. Pavlin)
50. OBLETNICA MOKRONOŠKE STAVKE
MOKRONOG — Ob 50. obletnici stavke usnjarjev v bivši mokrono-ški tovarni usnja bodo na pročelju mokronoške Iskre danes ob 13. uri odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo Drago Seliger, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov SRS. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi brošuro, ki jo je ob obletnici stavke izdal trebanjski občinski svet Zveze sindikatov.
Po prehodni spremembi v četrtek bo za konec tedna pretežno jasno in toplejše vreme.
Štrajk v kuverti
5000 delavcev splitske ladjedelnice je poslalo na več naslovov od občine do republike (zanimivo je, da med naslovniki ni CK ZKH in ZIS) pismo, v katerem so v vsakomur razumljivem jeziku ostro opozorili na resnost položaja v družbi in državi. Pismo je od naslovnikov zahtevalo tudi odgovor, rok je bil en mesec. Ta je zdaj minil, reakcij je bilo precej, kaj, koliko in kako so odgovarjali tisti, ki jim je bilo pismo namenjeno, si glede na težo vprašanj ni težko predstavljati. Veliko bolj od tega pa je pomembno in značilno, da je pismo splitskih ladjedelničarjev odjeknilo bolj kot bomba, neprimerljivo močneje kot ne tako davni štrajk reških kolegov. Prekipelo je namreč (zaenkrat le na papirju) kolektivu, ki razmeroma dobro posluje, delavcem, ki imajo za po! milijarde dolarjev izvoznih pogodb, firmi, kije, preden je sedla za prazen list, začela pometati pred svojim pragom. Če na svojevrsten način štrajkajo tudi dobri in uspešni delavci, bodo morali tisti, ki vladajo in odločajo, v najkrajšem času stehtati, koliko kilogramov potrpljenja ima še na zalogi jugoslovanski delavski razred.
M. BAUER
Vabilo za srečanje v Črnomlju
7. septembra shod v jurjevanjski dragi
Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ, vabi vse borce in borke Cankarjeve, Gubčeve, XII., XV. — belokranjske, I. artilerijske brigade, italijanske brigade Fon-tanot, Dolenjskega odreda, Ju-rišnega bataljona 15. udarne divizije NOVJ in Avstrijskega bataljona, da se v nedeljo, 7. septembra ob 10. uri dopoldne udeležijo v Črnomlju (v jurjevanjski dragi pod železniško postajo) srečanja mladine, aktivistov, občanov in prijateljev Bele krajine.
Odhod rednega vlaka v Črnomelj je ob 7.00 uri zjutraj z železniške postaje Ljubljana. Povratek iz Črnomlja v Ljubljano bo ob 18.00 uri zvečer. Posebnih vabil ne bo!
Na svidenje na tovariškem srečanju!
Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ
ZADRUGA AVTOPREVOZNIKOV l/
m
RIBNICA — Pred kratkim je Avtoprevozniška zadruga Ljubljana ustanovila v Ribnici -svojo enoto »Prevoz«. Doslej seje vanjo vključilo 10 avtoprevoznikov in obrtnikov z gradbeno mehanizacijo. Še vedno sprejemajo nove člane. Zadruga,ima pisarno v stavbi obrtnega združenja Ribnica. Nova enota zadruge usklajuje prevoze in druge usluge obrtnikov firmam. Manj je zdaj praznih kilometrov in nasploh manj stroškov, saj so bolje izkoriščeni prevozniki, tovornjaki in gorivo.
J. P.
Prvi znaki izboljšanja
Predsednik ObS Trebnje Nace Dežman o gospodarjenju — Spodbudni uspehi
občini smo namreč ugotovili, da v zadnjih letih planskih ciljev nismo dosegali tudi zaradi tega, ker nam je primanjkovalo kadrov. Ker nismo dosegli planskih ciljev v materialni proizvodnji, so bila zaradi tega okrnjena tudi ostala področja. Zaposlenost ni rasla po takšni stopnji, kot smo zapisali v načrte, razvoj pa je šepal tudi na področju energetike, turizma, gostinstva, slabši je bil družbeni standard,« je povedal Dežman.
TREBNJE — »Z gospodarskimi rezultati se v zadnjem času ne moremo hvaliti. Vendar se kažejo znamenja, po katerih bi lahko sodili, da se bodo že v bližnji prihodnosti izboljšali. Medtem ko doslej skoraj nismo vlagali v nove zmogljivosti, bomo letos prav za občinski praznik predali namenu nove proizvodne linije v Trimu, Kolinski, pripravljamo pa se tudi na gradnjo novih proizvodnih prostorov za Zmago iz Mokronoga,« je povedal Nace Dežman, predsednik trebanjske občinske skupščine pred občinskim praznikom.
»Seveda naložbe v nove stroje in proizvodne prostore še zdaleč niso dovolj. Svet vstopa v nov razvojni cikel in mi mu moramo slediti. Zato pa moramo imeti mlade in sposobne strokovnjake, s katerimi bomo razvoju v svetu lahko sledili. Pri analizah dosedanjega dela v
Nace Dežman, predsednik občinske skupščine Trebnje
Dežman je še dejal, da stanje vendarle ni tako zaskrbljujoče. Medtem ko je produktivnost v dolenjski regiji zaostajala za 18 odst. za republiškim poprečjem, je bila trebanjska na njeni ravni. To pomeni, da vrsta akcij, s katerimi so v občini želeli pospešiti stabilizacijska prizadevanja in povečati produktivnost, vendarle rojeva sadove. Marsikaj je bilo narejenega tudi v krajevnih skupnostih, največ prav gotovo v krajevni skupnostiSela-Šumberk, kjer so letos dobili 2,5 kilometra asfaltne ceste in telefonsko omrežje.
Medtem ko je bilo kmetijstvo eden izmed stebrov trebanjskega gospodarstva, se sedaj srečuje z velikimi težavami zaradi vedno večjega razkoraka med cenami reprodukcijskih	materialov in
kmetijskih pridelkov. Kritično je zlasti stanje v pridelavi krompirja.
»Težav nam vsekakor ne manjka in prav gotovo ni podlage za pretiran optimizem. Vendar računamo, da bomo z načrtno razvojno politiko le premagali strukturna neskladja v našem občinskem gospodarstvu in bomo lahko potem spet več odvajali za družbeni standard,« je zagotovil Nace Dežman.
J. S.
Izvoz postaja naš paradni konj
Dolenjska izvozila za 22 odst., na konvertibilno območje pa 31 odst, več
NOVO MESTO — Izvozniki štirih dolenjskih občin so do konca letošnjega julija prodali v tujino za 36 milijard dinarjev izdelkov, kar je za tretjino boljši rezultat, kot je bil dosežen lani. Pokritost izvoza z uvozom je več kot 118-odstotna.
Dolenjski izvozni rezultati so znatno nad poprečjem, doseženim v republiki, kjer je izkazana le 1-odstotna rast izvoza. Celotni uvoz je bil v prvih sedmih mesecih na Dolenjskem povečan za 22 odst. , pozitivna devizna bilanca pa je v štirih dolenjskih občinah za 17 odst. boljša od republiške.
Na konvertibilnem tržišču je Dolenjska dosegla celo 31-odstotni porast izvoza, najbolj pa so se pri tem izkazali v metliški občini., Celoten metliški izvoz je^ v letu dni napredoval za 40 odst. samo na konvertibilnem tržišču pajepoldru-gikrat večji. Najmanj napredka v izvozu so dosegli v občini Črnomelj, kjer gre za 5-odstotno rast, pri izvozu na konvertibilni trg pa se tudi
ponašajo
rezultati.
z za 24 odst. boljšimi
OBRTNIKI V CELJE
RIBNICA — Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo od 10. do b21. septembra, bodo sodelovali tudi obrtniki iz ribniške občine, člani obrtnega združenja. Res pa je, da za prikaz svojih izdelkov na tem sejmu med obrtniki ni pravega navdušenja. To velja še posebno za tiste, ki imajo svoje izdelke že za dalj časa vnaprej razprodane pa tudi za tiste, ki uvajajo nove izdelke in se boje, da jim jih ne bi na sejmu kdo posnel in nato prodajal naprej kot svoje. Obrtno združenje bo organiziralo za obrtnike, za zaposlene pri obrtnikih in za upokojene obrtnike enodnevni izlet na sejem. Bo uspelo Ribničanom kaj posneti in odnesti s sejma?
M
Mariborsko pismo
Še o stavki v mariborski bolnišnici
»Stavkovni val« zajel celo brigadirje
MARIBOR — Morebiti bi nedavni štrajk zdravnikov in ostalega medicinskega osebja v mariborski bolnišnici lahko uvrstili v že kar klišejsko podobo sodobnega jugoslovanskega »stavkovnega gibanja«. Stavkali so kajpak zaradi plač. Neki naš časnikarski kolega, ki je poročal z izsiljenega zbora zaposlenih na bolnišničnem dvorišču, je sicer potem, ko je slišal, kolikšni so zaslužki zdravnikov tudi brez povišanja, ki so ga ti zahtevali, pripomnil, da bi najraje tudi on začel štrajk in nebi z zbora nič napisal — a to je bila bolj tožba zaradi nizkih novinarskih prejemkov kot pa prepričanje, da imajo zdravniki preveč.
Posebnega zanimanja je bila bolnišnična stavka deležna kajpak predvsem zaradi tega, ker gre za
ustanovo, v kateri ima lahko takšno izterjevanje delavskih pravic usodne, v najboljšem primeru neprijetne posledice. Buren je bil odziv iz bolnišnice, kjer so stavkajočim bolniki očitali, da jim je »izsiljeni sestanek« (ah, ta naša čudovita retorika!) važnejši od njihovega zdravja. Zdravniki so odločno zatrdili, da v času prekinitve dela niso odklonili pomoči nikomur, ki jo je nujno potreboval, in da so prestavili le »programirane« operacije, ki jih bodo »nadoknadili«. Toda, ali je takšno početje v skladu z zdravniško etiko?
Ne bom še nadalje razpravljal o nekaterih drugih dilemah, ki jih je (vnovič) porodila stavka v bolnišnici, raje bom omenil še eno stavko, ki pa ni bila prav nič klišejska: štrajkali so namreč mariborski brigadirji, ki so delali na trasi v okolici Titograda! to je bil njihov protest, so povedali po vrnitvi v Maribor, ker so bile življenjske razmere v brigadirskem naselju katastrofalno slabe, vodstvo akcije je vsililo brigadirjem zelo strog režim (celo izhodi v mesto so bili omejeni). Prekipelo jim je, so povedali, ko jim v štabu niso priznali izkopa 17 metrov kanala, kar je bila spet posledica slabe organizacije dela na gradbišču, saj so vsak dan imeli drugega traserja in so morali nekajkrat naslednji dan popravljati tisto, kar so prejšnji dan skopali, so povedali. Nejevoljo so pokazali s tem, da so nekega dne sicer odšli na traso, vendar se lopat in krampov niso niti dotaknili.
Ob tem je še najmanj pomembno, da so spor kasneje zgladili in da se je akcija vendarle končala vsaj približno tako, kot sebi mora-faTTeBcO je namrečverjeti, da se Bo kdo od teh brigadirjev prihodnje leto brez premisleka odločil tvegati podobno izkušnjo.
MILAN PREDAN
V občini Novo mesto je izvoz za 32 odst. večji kot julija lani, v države s trdno valuto pa je šlo za 30 odst. več izdelkov. Tudi v občini Trebnje, kjer je lani v izvozu hudo škripalo, gre letos veliko bolje. Kar za 39 odst. več so izvozili, na konvertibil-
• Najpomembnejši dolenjski izvoznik IMV izkazuje 44-odst. rast izvoza, nanj odpade tudi polovica vsega izvoznega izkupička regije.
ni trg pa so prodali za 71 odst. več blaga, vendar gre pri vseh izvoznih poslih le za 1-milijardni promet, medtem ko ga ima novomeška občina za čez 31 milijard dinarjev, črnomeljska 2,8 milijarde in metliška _ po vsoti najbolj skromna — samo 592 milijonov dinarjev.
R. BAČER
POHOD NA TROMEJO
KRANJSKA GORA — Turistično društvo pripravlja za nedeljo, 14. septembra, tradicionalni 7. turistični-planinski pohod na tromejo nad Ratečami. Obiskovalci bodo krenili iz treh smeri: iz Rateč izpred gostilne Šurc, iz Bele peči ter iz Selč pri Podkloštru. Pohodniki morajo imeti s seboj veljaven potni list ali maloobmejno propustnico. Vsi udeleženci pohoda se bodo na prireditvenem prostoru neovirano gibali po prostoru, ki bo segal v vse tri države. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen na naslednjo nedeljo, prestavitev pa bo objavljena v radijskih in televizijskih poročilih.
Kovinarska predala posel Goši
Razplet zadeve
Krško — Predstavniki Kovinarske iz Krškega', Goše iz Smederevske Palanke in koprske Luke so se 27. avgusta v Beogradu dogovorili, da ves nadaljnji posel pri izdelavi in montaži stroj notehnične opreme za 60-tisočtonski silos, ki ga gradijo v terminalu za razsute tovore v koprskem pristanišču, prevzame Goša.
Kot nam je v torek, 2. septembra, povedal vršilec dolžnosti glavnega direktorja Kovinarske Anton Planinc, bodo lahko Goši predali 800 ton opreme, vredne okoli 690 milijonov dinarjev. Goši bodo prodali še okoli 400 ton izdelkov, kijih morajo še dokončati. Predali naj bi tudi uvoženo opremo ter opremo kooperantov, vredno okoli eno milijardo dinarjev. Goša naj bi 3. septembra prišla prevzet in tehničnrzpreverit opremo. Krvinarska bo za razliko v ceni tožila Luko Koper.
NOVOBRIK IZ KOSTANJEVICE
KOSTANJEVICA — V Novoleso-vi temeljni organizaciji Lipa v Kostanjevici bodo poslej bolj smotrno ravnali z lesnimi odpadki. Doslej so žagovino, lesne oblance in ostružke zvečine pobirali okoliški kmetje za steljo, od junija letos pa na novem stroju Pinikey, uvoženem iz Avstrije, prvi v, Jugoslaviji s to tehnologijo predelujejo odpadke v lesne brikete. Stroj, ki mu od avgusta v treh izmenah streže 6 delavcev, stisne odpadke s pritiskom 1500 barov in segreje do temperature okoli 190 stopinj Celzija. Novobrik, kot je komercialno ime za lesni briket, 30 cm dolgo poleno osmerokotne oblike, tehta kilogram, kalorična vrednost pa je okoli 4500 kalorij! Mesečno bodo izdelali okoli 200 ton briketov, že prihodnje leto, ko bodo dobili še drugi stroj, bodo proizvodnjo podvojili.
Načrti mladih
C
Naša anketa
J
Novi sekretar OK ZSMS Drago Ivanšek o mladinskem delu
BREŽICE — V začetku poletja je funkcijo sekretarja brežiške mladine prevzel Drago Ivanšek, prej učitelj na OŠ Cerklje ob Krki. Novi ljudje ponavadi prinesejo kopico novih idej in se z veliko zavzetostjo zagrizejo v novo delo, zato smo ga povprašali, kaj načrtujejo v prihodnosti.
Predsedstvo ima v prihodnjem obdobju namen organizirati čim-več konkretnih akcij. Ena takih bo že sredi septembra, ko bodo organizirali odprto prvenstvo občine v malem nogometu.
V prihodnje bodo skušali izboljšati sodelovanje z osnovnimi organizacijami. S tem namenom so že na začetku poslali dopis v osnovne organizacije in vprašalnike, vendar odziv ni bil najboljši. K boljši povezavi med forumom in osnovno celico naj bi prispevalo tudi mladinsko glasilo, ki bi izhajalo vsaj vsaka dva meseca.
Pomembna naloga predsedstva brežiške mladine je tudi sodelovanje v razpravah o srednjeročnih planih v občini. Važno je,, da se mladina do bistvenih vprašanj kritično opredeli, oblikuje predloge in daje pobude.
Radi bi izboljšali sodelovanje z občinskimi konferencami ZSMS v soseščini. Tu mislijo na slovenske kakor tudi hrvaške občine. Za začetek bodo sodelovali z mladimi iz Zaprešiča.
B. D.
NOVA DELAVSKA CISTERNA — Gabrski gasilci gredo v korak s časom. Pred dnevi so svojo skrb za čim boljšo tehnično opremljenost kronali še z enim pomembnim dosežkom — novo gasilsko cisterno. Na proslavi z bogatim kulturnim sporedom je Gabrčane pozdravil delavni predsednik občinske gasilske zveze. Franc Bartelj, ki je dejal, da so gasilci iz Gabrja v vseh pogledih marsikomu lahko za vzor. (Foto: I. Kukalj)
Mladi so danes drugačni
Ne tako poredko je od starejših mogoče slišati, da je današnja mladina pokvarjena, čisto drugačna od nekdanje, da ima vsega preveč, pa ne zna ceniti dela, izkušenj starejših, da ji je le za glasbo, šport in da le čaka, da ji bo vse padlo z neba. Je res tako? Gotovo drži, daje današnja mladina hudo drugačna od nekdanje (ta pa je bila prav tako zelo drugačna od prejšnje), kot je tudi življenje bistveno drugačno kot pred leti ali desetletji. In dejstvo je, da izkušnje pač spre-minajjo človeka, posebno mladega, ki večinoma misli in na vse gleda nekoliko drugače, ko se z izkušnjami stara. Večina sogovornikov v današnji anketi pravzaprav misli nekaj podobnega, kot smo našteli v začetku, večini pa je tudi jasno, da so starši, vsi starejši in celotne okoliščine v glavnem stvaritelj mladega človeka in njegovega odnosa do vsega.
ANICA BREZNIKAR, tajnica glavnega direktorja v trebanjskem Trimu: »Za našo mladino se ne more reči, daje slaba, je pa drugačna, kot smo bili mi. Moramo ji pustiti, da je taka, vendar so potrebne omejitve. Zdi se mi, da ji zaradi mladosti in pubertete dopuščamo marsikaj, kar ne bi bilo treba, na primer slabo učenje ali opravljanje dela. Želim, da bi bili današnji mladi bolj delavni in da bi skušali razumeti starejše, da nas ne bi gledali omalovažujoče, kot da smo kakšne predpotopne živali.«
JANEZ JURŠIČ, steklar iz Črnomlja: »Današnja mladina je preveč pokvarjena, preveč ima vsega. Saj nisem star, a ko sem bil mlajši, nisem imel ničesar. Garati sem moral za kolo, danes pa mladi gledajo, kako jim bo vse padlo z neba. Zanima jih le glasba, šport, nikomur pa ni do dela. Živijo le od danes do jutri. Ampak zlati časi so minili, tudi mladi bodo morali spoznati, da je kriza, in pljuniti v roke.«
BRANKA ŠTIMEC, delavka v kočevskem zdravstvenem domu: »Ko sem bila mlada, mladina ni imela toliko prostega časa, denarja, kozmetike, obleke, še lačni smo bili. Danes mladi preveč zlahka pridejo do dobrin in vsega tega ne znajo ceniti. Preveč denarja in svobode mlade pogosto privede celo v kriminal. Za to smo krivi tudi starši. Pa tudi družba uči mlade lepo teorijo, v praksi pa je vse drugače. Veljavo ima le, kdor je na položaju, kdor ima denar.«
MAJA ČEŠAREK, organizatorka izobraževanja pripravnikov in zdravstvenih delavcev na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. iz Ribnice: »Ko smo bili mi mladi, smo znali delati, ceniti delo in tudi uživati. Danes mladi nimajo delovnih navad. Glede na svoj delovni učinek pa imajo preveč dobrin, a za to niso sami krivi. Mladi potrebujejo, da jih nekdo usmerja in tudi navadi ceniti delo.«
FRANC ROŽANC, upokojenec iz Jelš pri Otočcu: »Še vedno sem prepričan, daje mladina zlata. Večina je nepokvarjena in misli pošteno, so pa tudi takšni, ki kvarijo ugled. Današnja mladina živi predobro, ne misli na bodočnost. Mi smo imeli manj časa za ,žurke\ saj si moral za kos kruha ves dan vrteti slamoreznico. Sprostili smo se šele na kakšni veselici. Ponosen sem na mladinske delovne akcije. Te so šola za boljšo in pošteno Jugoslavijo.«
FRANC PERNOVŠEK iz Boštanja, zaposlen v ŽG Ljubljana: »Veliko bolje bi lahko bilo, če bi mladi imeli boljši zgled pri starejših. Tega se moramo zavedati, če jih kritiziramo. Veliko je odvisno od staršev, kakšen bo otrok, od tega, koliko se mu posvečajo. Sam sem še sorazmerno mlad, imam mlada družino. Opažam, da ima mladina precej znanja. Najti pa je treba primerne oblike, da mlade pritegnemo k delu. Mladinska organizacija premalo stori za to.«
ANTON ŠOBA, direktor Novolesove-ga tozda Lipa v Kostanjevici: »Sam se imam še za mladega. Direktor sem postal pred sedmimi leti pri 34-ih. Mislim, da imam fantastične sodelavce, zato ker so mladi. Priznati je pač treba, da mladi znajo vse več, sorazmerno več kot tisti pred njimi. TrŽba jim je le zaupati odgovorne nalo^t in jim pomagati z izkušnjami. To, daje naša prihodnost odvisna od tega, koliko bomo upoštevali znanje, ne sme biti fraza, ampak se mora čutiti v praksi, tudi tako, da mladim ne bomo zaloputnili vrat pred nosom.«
ANTON KRALJ iz Kapljišč, Metlika: »Z ženo sva že nekaj časa v metliškem domu počitka. Ona je bolna, tu je boljša oskrba, doma pa se zadnje čase nismo najbolje razumeli. Med današnjimi mladimi so taki in drugačni, eni so delavni, drugi ne. Nam starim ne priznajo našega deleža in nas povsod odrivajo. Ko smo bili mi mladi, smo morali poslušati in ubogati starejše, danes nas pa-na hitro odpravijo, češ kaj pa ti stari več.»
R
MIRKO GREGORIČ, urar v Brežicah: »Mladim gre danes preveč dobro. Skupnost zelo skrbi zanje, vračajo pa bolj malo. Včasih mladina ni imela toliko svobode. Med mladino danes ni več takega spoštovanja do starejših, kot je bilo včasih v navadi. Kljub vsemu mladina danes sodeluje le na nižjih nivojih odločanja, čeprav bi se morala mlada sila ravno tam uveljavljati. Zakaj je tako, ne morem reči, saj nimam veliko stika z mladimi.«
f// AZV.
kmetijstvo
m
%
Inflacija pije tudi vino
Izgubo pokrili pivo in brezalkoholne pijače — Boljša prodaja črnine — Negotova prodaja vina iz kmečkih zidanic in gotov denar za grozdje
Hmelj je obran
Slabo vreme je na šen-tjernejskem polju že vze-lo del hmeljeve letine
ŠENTJERNEJ — Od 18. avgusta obirajo hmelj na 40 hektarih zadružnih površin pri Šentjerneju. Ker je obiralce nekajkrat zmotilo neurje z dežjem, bo obiranje trajalo nekaj dni dlje kot običajno, vendar predvidevajo, da bo do 5. septembra ves hmelj obran. Tako meni agronom Herman Mlakar, ki je v novomeški zadrugi odgovoren za hmeljarsko proizvodnjo.
Letošnji pridelek bo za okrog 15 odstotkov manjši od lanskega zaradi mraza v maju in sušnih obdobij julija in avgusta. Pričakujejo pa 60 ton hmeljevega pridelka, od tega skoro tri četrtine hmelja prve kakovosti.
Ves hmelj s Šentjernejskega polja odvažajo v Hmezad Žalec, ki je pooblaščena delovna organizacija za prodajo hmelja doma in na tujem. Novo-meščani bodo preko Hmezada dali v izvoz nekaj nad 60 odst. letošnje hmeljeve letine
Čeprav že vrsto let hmelj strojno obirajo, je pri tem opravilu zaposlenih 56 ljudi. Poleg delavcev zadruge pomaga še skupina ljudi s Kosova in nekaj Romov.
R. B.
O •	•	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni tedenski prašičji sejem so pripeljali 155 pujskov, starih do 3 mesecxe in 18 pujskov nad 3 mesece starosti. Prodali so 65 prvih in 8 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 900 din, starejših pa 600 din.
NOVO MESTO — 1. septembra je bilo na sejmu naprodaj 143 prašičev od 7. do 10. tedna starosti, njihova cena pa se je gibala med 19.000 in 25.000 din. 10 do 12 tedna starih je bilo 200 prašičev, prodajali pa so jih 25.000 do 35.000 din. Svoje lastnike sta zamenjala le 102 prašiča. Prignanih je bilo 9 glav goveje živine, 4 glave so prodali. Vole so plačevali po 420 do 450 din kilogam, krave pa po 300 do 350 din kilogram.
METLIKA — Medtem ko je imel tozd metliške Kmetijske zadruge Vinska klet v četrtletju precejšnje težave in je to obdobje končal z izgubo, seje stanje do polletja precej popravilo, tako da so se rešili izgube in polletno poslovanje končali pozitivno. Vendar to nikakor ne pomeni, da so v Vinski kleti lahko za naprej brez skrbi, kajti pozitivno poslovanje gre v prvi vrsti pripisati povečani poletni prodaji brezalkoholnih pijač in piva na območju njihovih grosističnih skladišč v Ljubljani, Novem mestu in Metliki.
Kako je kleti prav prišla zaloga metliške črnine letnika 84, seje pokazalo šele letos, ko zaradi izredno slabe lanske letine grozdja močno primanjkuje vina letnika 85. Prodaja metliške črnine seje v primerjavi z lanskim polletjem povečala za 15 odst. Prav pomanjkanje kakovostnih belih vin lanskega letnika pa tudi nižja cena je eden od razlogov, da se ljudje spet vračajo k črninam. Kljub na splošno višjim osehinim dohodkom so ti v Vinski kleti še vedno nizki, saj znašajo povprečno za prvo polletje 75 tisočakov.
Ker kleti primanjkuje belokranj-ca in roseja in vedo, kakšne težave izhajajo iz takega pomanjkanja, kar z nekakšnim strahom pričakujejo bližajočo se trgatev, kajti po Beli krajini se večkrat sliši, da bodo vinogradniki rdeče grozdje dali v klet, belo pa v večini predelali zase. Zato so v kleti zaskrbljeni, da bodo spet ostali brez zadostnih količin belokranjca, vendar se sprašujejo, če ni to za vinogradnike preveliko tveganje, kajti izkušnje kažejo, da
Dolenjci
najbolje
Državno prvenstvo bo septembra na dobru-ški gmajni____________________
PIRNIČE — V tem gorenjskem kraju blizu Medvod je bilo zadnje dni avgusta 30. jubilejno tekmovanje traktoristov in oračev Slovenije, zmagovalcev občinskih in regijskih tekmovanj. V štirih tekmovalnih kategorijah (mladi zadružniki, žene-zadružnice, traktoristi z dvo- in večbrazdnimi plugi) je nastopilo 62 tekmovalcev. Med vsemi so se moštveno in posamezno še najbolj odrezali tekmovalci iz dolenjske regije, ki že nekaj let uspešno dosegajo najboljša mesta na takšnih tekmovanjih: Anica Žnidaršič iz KZ Trebnje je bila najboljša pri ženah zadružnicah, Franc Pust prav tako iz KZ Trebnje pa je zmagal v kategoriji mladih zadružnikov. Dobro se jez drugim mestom odrezal tudi Vid Knez (KZ Trebnje) v oranju s trib-razdnim plugom. Ekipa Novega mesta je tako že četrtič zapored postala moštveni republiški prvak, saj je osvojila največ točk pri oranju s tribrazdnimi plugi, najboljša pa je bila tudi pri mladih zadružnikih in ženah-zadružnicah. »Vsakoletna tekmovanja pomenijo boljšo kvaliteto in nove spretnosti pri oranju. Dolenjci smo res razred zase, in to, kar smo pokazali v Pirničah, kaže, da smo dobro pripravljeni na državno prvenstvo, ki bo letos na dobruški gmajni 18., 19., in 20. septembra«, je povedal vodja ekipe Dolenjske Janez Bratkovič.
J. P.
Kmetijski
Detelji se godi krivica
Nekaj čudnega se dogaja s pridelovanjem detelj. Še leta 1971 je pisal dr. Korošec, daje lucerna nedvomno naša najboljša krmna rastlina po uporabnosti, pridelkih in po relativno nizkih proizvodnih stroških. Je odlična za silažo, pa tudi kot seno, paša, prilast ali krepka krma. Zaradi tako velike krmne vrednosti in vsestranske uporabnosti se njeno pridelovanje močno širi — celo na tista območja, ki za njeno rast niso najbolj ugodna.
Zdaj pa nenadoma kot bomba: pridelovanje lucerne in črne detelje močno nazaduje. V Sloveniji so lani kmetje imeli le še slabo polovico toliko črne detelje kot pred 20 leti, lucerna pa je zavzemala le še 60 odst. nekdanjih površin. Kaj se dogaja s kraljico krmnih rastlin, se zdaj sprašuje dr. Korošec, ne da bi mdgel v celoti pojasniti, zakaj nazadovanje, ki že grozi, da bodo ponekod detelje povsem opustili.
V resnici je težko razumeti, zakaj so deteljam kmetovalci začeli obračati hrbet. Malokatera krmna rastlina zasluži toliko hvale, kot sta je bili vseskozi deležni lucerna in črna detelja. Dajeta s hranilnimi snovmi zelo bogato krmo, zlasti z beljakovinami. Kilogram lucerne zaleže toliko kot kilogram otrobov. Možnih je do 5 košenj na leto, ne da bi bilo treba vsako leto sejati. Detelje ugodijo zemljo in so dragocene vrstnice v kolobarju, za nameček pa vežejo še zračni dušik v simbiozi z bakterijami, kar ve vsak šolar.
• Zdi se, da deteljam zadaja najhujši udarec silažna koruza, ki je s siliranjem vnesla pravo malo revolucijo v pridelovanje krme in rejo živine. Res silaža precej prekaša detelje po pridelanih škrobnih vrednostih na hektar, zlasti pa po količini zelinja, vendar gre pri silaži za precej bolj enostransko krmo brez zadostnih surovih prebavljivih beljakovin, pa tudi rudninskih snovi, kar vse lahko kaj slabo vpliva na čredo in njeno zdravje.
S prepričevanjem je mogoče kaj malo spremeniti, vendar bi vseeno kazalo zaradi vsega povedanega kmete strokovno odločneje opozoriti, naj ne drvijo v drugo skrajnost, siromašijo krme in njivskega kolobarja z opuščanjem detelj ter naj bolj mislijo na dolgoročnejše koristi.
Inž. M. LEGAN
prodaja vin iz kmečkih zidanic nikakor ni gotova. Da kmetje na ta
• V kleti poudarjajo, da je prodaja grozdja gotovo ugodnejša in prav nič tvegana, kajti akontacijo za grozdje dobijo vinogradniki takoj po trgatvi, kasneje pa še doplačila. Inflacija je pač taka, daje tisti, kije lani oktobra prodal vino po 300 din liter, na boljšem kot tisti, ki ga sedaj prodaja po 600 din, če sploh dobi kupca.
račun precej špekulirajo, pove podatek, da so organizatorji za spo-
ZA POLOVICO MANJ PŠENICE
ČRNOMELJ — Medtem ko so v tukajšnji kmetijski zadrugi načrtovali, da bodo letos odkupili več kot 500 ton pšenice, pa so je kmetje pripeljali le 200 ton. Temu je botrovala izredno slaba letina, posledica težav, ki so se začele že takoj po setvi. Delno pa so bili krivi tudi pridelovalci sami, ki niso upoštevali navodil pospeševalne službe. V Črnomlju računajo, da so bili vsaj ob polovico pridelka, saj so zadnja leta odkupili po 400 do 500 ton zrnja.
MIKSOMATOZA PREPREČILA RAZSTAVO KUNCEV
RIBNICA, KOČEVJE — Za ribniški semenj suhe robe in lončarstva, ki bo v nedeljo, 7. septembra, je bila napovedana tudi razstava kuncev članov Društva rejcev malih živali iz Velikih Lašč in pokušnja raznih jedi iz kuncev. Pri medobčinskem veterinarskem inšpektorju Bogomirju Štefaniču pa smo te dni zvedeli, da razstave kuncev ne bo. Republiški veterinarski inšpektorje namreč pred dnevi obvestil tudi medobčinske inšpekcije občin Kočevje in Ribnica, daje v Sloveniji ugotovljena miksomatoza, kužna bolezen kuncev.
mladansko Vinsko vigred v Metliki s težavo zbrali 80 hektov vina, češ da ga v Beli krajini ni dovolj, sedaj tako rekoč že tik pred trgatvijo, pa je ponudba vina iz kmečkih zidanic nenadoma velika, vendar so količine, ki jih gostinci kupujejo, majhne, od 200 do 300 litrov. Očitno so se vinogradniki nadejali boljše prodaje, a so se ušteli.
A. BARTELJ
Posamezniki se še upirajo melioracijam
Velikopotezni načrti na 3.000 ha zemljišč
BREŽICE — Agraria, temeljna organizacija kooperantov, ima v tem času veliko skrbi in dela z agrotehničnimi ukrepi. Do leta 1990 so v načrtu melioracijska in komasacijska dela na 3000 hekatarjih zemljišč.
Letos so že zaključili melioracijo in komasacijo na 587 ha zemljišč ob potoku Sromljica. V Cerkljah so končali hidromelioracijo 38 ha Gmajne, ki je v družbeni lasti. Trenutno melio-rirajo 191 hektarov zemljišč ob potoku Gabernica. Načrtujejo, da bodo dela končali do konca letošnjega leta. Do izteka leta 1987 naj bi zaključili še komasacijo melioriranega področja.
Inž. Roman Baškovič, ki vodi vsa ta dela, je povedal, da bodo kmalu dobili lokacijsko dokumentacijo za izvajanje agrotehničnih del na Dobovškem polju v obsegu 540 ha. Z delom bodo začeli prihodnjo pomlad, že prej pa bodo ustanovili melioracijsko skupnost prizadetih kmetov.
V izdelavi imajo investicijsko-teh-nično dokumentacijo za Dobovško polje II, Bukošek, Gazice.Črešnjice in za namakanje 50 ha hmelja prav tako na Dobovškem polju. Po vseh teh delih imajo po letu 1988 v programu še dva večja posega. Prvi bo na območju Obsotelja v obsegu 1500 ha, drugi pa bo zajel 350 ha na Čateškem polju.
Pri agrotehničnih delih se v Agrarii, temeljni organizaciji kooperantov, srečujejo s številnimi problemi. Med njimi ni na zadnjem mestu odpor posameznih kmetov, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z novimi kmetijskimi ukrepi, čeprav so nujno potrebni.
B. D.
Ozimnica na posojilo
Novomeška zadruga pripravlja z ljubljansko banko možnost plačevanja ozimnice v obrokih
0'
\
*
*
*
*
*
*
*
*
NOVO MESTO — Ugodna vest za potrošnike ne glede na njihove osebne dohodke je, da bodo pri novomeški zadrugi lahko nabavljali celotno ozimnico ali samo del pridelkov pod ugodnimi posojilnimi pogoji. Opozarjajo zlasti na jabolka prvovrstne kakovosti..
V zadružnem nasadu Brezovica pri Šentjerneju bodo konec septembra začeli obirati jabolka, ki so letos izredne kakovosti. Potrošnikom bo na voljo okrog 350 ton jabolk sorte jonatan, zlati delišes, jonagold, ajdared in gloster. Po 25. septembru bodo prva jabolka na razpolago, prodajali pa jih bodo kot običajno v skladišču poleg nasada na Brezovici, kjer bo odprto vsak dan od 8. do 17. ure, vključno s sobotami in nedeljami. Poleg tega bodo jabolka naprodaj v vseh zadružnih prodajalnah v mestu in v vseh večjih občinskih krajih, kot so Dol. Toplice, Straža in Žužemberk.
V ponudbi zadružne ozimnice bo tudi krompir po ugodnih cenah, čebula, česen, fižol. Točne cene bodo znane v nekaj dneh.
Zelo ugodna za kupce ob letošnji draginji pa bo nabava ozimnice na posojilo, z desetmesečnimi obroki odplačevanja kar pripravlja zadruga v sodelovanju z Ljubljansko banko. Postopki bodo povsem
enostavni, pričakujejo pa, da se bo v nabavo ozimnice vključil sindikat. Povsem natančne pogoje za pridobitev posojila in cene posameznim pridelkom bomo opisali čez teden dni.
R. B.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Kakšna je dobra oprema vinske kleti
Za dopolnitev do sedaj obravnavanih tem o kletarjenju je potrebno omeniti še ostale pripomočke, ki jih uporabljamo pri predelavi grozdja v vino.
Podkladje
služi za to, da sodi ne ležijo na tleh. Najboljše podkladje je iz tesanega hrastovega lesa debeline okrog 30 cm. Tako podkladje nosi sode do 10.000 litrov prostornine, večje sode pa v zasebnem kletarstvu bolj redko najdemo, za take mora biti podkladje močnejše in v sredi nekoliko izdolbeno, da sod lepše leži. Podkladje naj bo tako visoko od tal, da ob pretakaniu lahko Dod
DOBERŠKOVO VINOGRADNIŠTVO ŽE ČETRTIČ — Državna založba Slovenije je te dni že četrtič, odkar je biia leta 1978 sprejeta kot učbenik, natisnila knjigo Tita Doberška Vinogradništvo. spet v nakladi 3.000 izvodov. Če upoštevamo še prvo izdajo iz leta 1957 {založba Kmečki glas) in prav tako razprodano razširjeno izdajo iz leta 1968, vidimo, da bo prišlo med slovenske vinogradnike blizu 18.000 knjig tega avtorja, kar je za današnje razmere vsekakor izjemen uspeh. (M. L.)
sod postavimo škaf ali nizko kad. Tako lahko čistimo tla tudi pod sodom. Praviloma postavljamo podkladje vodoravno. Od stene kleti naj bo toliko oddaljeno, da se sodi ne bodo dotikali zidu in jih je možno pregledati tudi od te strani. Da bi podaljšali trajnost podkla-dja, ga inpregniramo z materiali, ki ne puščajo smradu, ki bi lahko vplival na vino.
Stiskalnica
ima namen grozdni sok čimbolj iztisniti iz grozda. Stiskalnica (preša) ima stiskalo, ki pritiska na dr-ozgo, podstavek, na katerega na-sujemo drozgo, pripravo ali koš, v katerega damo drozgo, ter ogrodje, na katero je podstavek pritrjen.
Dobre stiskalnice imajo tlak od 5do 20 barov. Premočan tlak ško-
di kakovosti vina. Boljši so ozki, neprevisoki koši stiskalnice kot pa široki.
Najstarejše so lesene stiskalnice na sleme. Težki kamen, ki se z vijačnim vretenom na koncu slemena postavlja v viseči položaj, pritiska s svojo težo na grozdje. Čim daljša je ročica sile v razmerju z ročico bremena, tem večji je pritisk. Pri dobri leseni stiskalnici ie to razmerje 1:8. Pomanjkljivost lesenih stiskalnic je v tem, ker zahtevajo veliko prostora in počasi stiskajo. Zato jih v manjših obratih ne uporabljamo več, čeprav so preproste in najcenejše.
Stiskalnice na vreteno ali vijak uporabljamo danes največ v manjših kleteh. Drozgo pritiskamo z vretenom ali vijakom, ki je v matici gornje grede. To so stiskalnice z gornjim pritiskom. Njihova prednost je v tem, ker mošt pri njih ne pride v dotik z železom. Delujejo s pritiskom — tlakom 3 do 6 barov (atmosfer). Te vrste stiskalnic zavzemajo malo prostora, delo je hitrejše kot pri lesenih stiskalnicah na sleme.
Hidravlične stiskalnice izdelujejo z gornjim ali spodnjim tlakom od 10 do 15 barov.
Kontinuirane stiskalnice ali stiskalnice na neskončni trak so podobne stroju za mletje mesa. Grozdje se v teh stiskalnicah lažje stiska kot drozga, zato pred stiskanjem ni potrebno grozdja pec-ljati (drozgati). Grozdje stisnejo do 85%, to je za 5 do 7% več kot druge.
Pnevmatične Wilmesove stiskalnice sodijo med najboljše stiskalnice; z njimi so danes opremljeni sodobni obrati za predelavo grozdja v vino. Na videz so podobne trierju za čiščenje žita. V notranjosti oboda je debelo gumijasto črevo, ki ga kompresor polni z zrakom. Pri tem se črevo razširi in pritiska grozdno maso na stene oboda ter tako iz grozdja stiska sok. Večje o stiskalnicah napisano v že omenjeni knjigi inž. Judeža.
Ostala oprema v kleti,
kot so kadi, škafi, čebri, brente, livki, vrči in drugo, naj bodo iz plastike. Oprema iz plastike je lahka za prestavljanje in jo lažje čistimo. Za vsak sod, v katerem bo vrel mošt, si nabavimo kipelno veho. Da bomo vedeli mošte pravilno dosladkati, naj si vsak, kdor grozdje predeluje v vino, kupi ustrezno moštno tehtnico. V kleti uporabljamo le lesena kladiva, ker z njimi orodje manj poškodujemo.
T. D.
i
Tudi tobaka so se naveličali
Slabša letina v Beli krajini'tudi zaradi preveč ročnega dela, ki ga terja tobak — Po  padcu leta 1981 spet večje zanimanje za kumarice in rdečo peso___
ČRNOMELJ — Od leta 1981 do lani se je količina zelenjave, ki so jo je glavni razlog, da se ljudje odpove-kooperanti črnomaljske kmetijske zadruge pridelali za tamkajšnji Belsad, dujejo pridelovanju tobaka, polnočno zmanjševala. Pridelovalci so tarnali nad slabo, nespodbudno od- manjkanje primernih prostorov za kupno ceno, odkupovalci pa so pojasnjevali, da cene samovoljno ne smejo sušenje. Mnogi pridelovalci pa so se
V SOBOTO RAZSTAVA ŽIVINE
NOVO MESTO — V okviru praznovanja 100-letnice Kmetijske šole Grm bo v soboto, 6. septembra, ob. 9. uri pri šoli pod Trško goro odprta živinorejska razstava, na kateri bodo živino razstavljali rejci Dolenjske, pa tudi vrhniške, ribniške in grosupeljske občine. Na ogled bo 140 glav živine, predvsem govedi rjave pasme in konji, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi ljubljence rejcev malih živali. Vabljeni!
poviševati.
Še leta 1981 so v črnomaljski občini pridelali 74 ton kumaric, lani pa le 11, vendar je pridelek nekoliko »obrala« tudi suša. Letos rastejo kumarice na poldrugem hektaru, računajo pa, da jih bodo odkupili okrog 35 ton. Medtem ko so se pred leti odločali za to zelenjavo zlasti v bolj oddaljenih krajih, predvsem v vaseh okrog Starega trga, pa jo tokrat, predvsem zaradi dragega prevoza in pomanjkanja delovne sile, gojijo zlasti polkmetje okrog Črnomlja.
Pridelek rdeče pese se je v lanskem letu v primerjavi z letom 1981 skoraj za četrtino zmanjšal in so je odkupili le 56 ton. Letos pa bi je glede na površino, ki jo je zasadilo 30 kooperantov, morali odkupiti 150 ton, vendar na kmetijski zadrugi menijo, da je bo zaradi manjšega hektarskega donosa vsaj 100 ton.
Po številu kooperantov in zasajenih površinah pa je moč soditi, da se je zanimanje za gojenje tobaka zmanjšalo.
Ta kultura raste v črnomaljski občini na petih hektarih, torej dobrem hektaru manj kot lani, število kooperantov pa seje od lanskih 74 zmanjšalo na 55. Po prvih dveh obiranjih sodijo v črnomaljski kmetijski zadrugi, da bo pridelek povprečen, kajti tobak je šel prezgodaj v cvet, prizadelo pa ga je tudi neurje.
Tudi zaradi tega bo pridelka znatno manj kot lani, saj bo ljubljanska Tobačna tovarna predvidoma odkupila okrog 10 ton, lani
pa ga je bilo kljub velikim težavam pri gojenju in boleznim 18,5 tone. V kmetijski zadrugi so prepričani, da
po dveh ali treh letih preprosto naveličali, gotovo tudi zaradi predvsem ročnega dela.
M. BEZEK
Zdaj pa še čebelja kuga
Kočevska občina razglašena za okuženo — Kaj pravi veterinarski inšpektor Bogomir štefanič
KOČEVJE — Pri osmih čebelarjih na območju občine Kočevje so letos ugotovili, da so čebele okužene s čebeljo kugo. Materialna škoda bo precejšnja. Upravičena je bojazen, da se bo bolezen še razširila.
»Bolezen se je najprej pojavila v Ložinah pri samo enem čebelarju, a od kod in kako seje zanesla sem, se ni dalo ugotoviti,« je povedal medobčinski veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič. »Ta čebelar je prodal roj še v Tisovec v Strugah in tudi pri kupčuje ugotovljena čebelja kuga. Preostali okuženi panji so v Ložinah (Novih, Srednjih, Gornjih), kjer so si čebelarji med: seboj sposojali opremo.«
Največjo napako je naredil čebelar, ki so mu pozimi poginile čebele. Menil je, da so pomrle zaradi mraza, kasneje pa se je izkazalo, da zaradi čebelje kuge. Čebelja kuga se je zato razširila in danes imajo čebelarski pregledniki veliko dela, da zbirajo poginule Čebele povsod
in jin prinašajo v analizo inšpektorjem. Prav ob našem obisku pri inšpekciji je prinesel več vzorcev znani kočevski čebelar in dolgoletni predsednik Čebelarske družine Kočevje Tone Šercer.
S to boleznijo je v Sloveniji okužena že približno polovica občin. Zatirati jo je možno le s prizadevnim in zelo vestnim delom vseh čebelarjev. Največja napaka je, da čebelarji prepozno obveste veterinarsko službo, da so čebelje družine obolele.
»Za širjenje bolezni so najbolj ’ nevarni čebelarji z malo panji, ki običajno niti niso člani čebelarske družine. Ne udeležujejo se predavanj in o bolezni malo vedo in jo zaradi nevednosti širijo,« pravi inšpektor Štefanič.
Kočevska občina je razglašena za s čebeljo kugo okuženo območje. Zato je zdaj prepovedano iz drugih krajev sem voziti čebele na pašo.
V ribniški občini te bolezni ni.
"J. PRIMC
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NK.ŠIH OBČIN
C
Dvajsetina ostarelih v domovih
Do leta 1990 naj bi zgradili dom ostarelih v Črnomlju in Trebnjem
NOVO MESTO — Po projekciji prebivalstva do leta 2000 je v novomeški občini do konca tega stoletja sicer pričakovati upad deleža ostarelih prebivalcev, starih nad 65 let, v celotnem prebivalstvu, številčno pa jih seveda ne bo manj. Leta 1981 je bilo v občini 5.678 nad 65 let starih občanov, leta 1990 naj bi jih bilo 4.822, leta 2000 pa 6.436.
Po dosedanjih izkušnjah je treba za dvajsetino vseh, ostarelih nad 65 leti zagotoviti zavodsko varstvo. Ob koncu stoletja bo novomeška občina torej potrebovala vsaj 320 mest v domovih za svoje ostarele občane. Za novomeški dom, ki ima po dograditvi leta 1983 240 mest, dejansko pa je v njem 260 ostarelih varovancev iz novomeške, pa tudi iz trebanjske in črnomaljske občine, do leta 1990 ni predvidena širitev
zmogljivosti, do konca stoletja pa naj bi potem le pridobil 80 novih mest, kar bi po sedanjih predvidevanjih nekako ravno zadostovalo za novomeške občinske potrebe.
V takem položaju in pri takih predvidevanjih novomeška občinska skupnost socialnega skrbstva razumljivo podpira gradnjo doma upokojencev v Črnomlju (graditi naj bi ga začeli še letos), ki bo imel 182 mest, stal pa naj bi okrog 600 mi-
Jeza z občutkom nemoči
Vrsta zahtev krajanov pred sprejemom zazidalnega načrta za romsko naselje na dobruški gmajni
DOBRAVA — Doslej še nobena javna razprava o kakem zazidalnem načrtu ni bila tako obiskana kot nedeljska v Dobravi pri Škocjanu, ko se je v gasilskem domu zbralo čez 70 ljudi.
Enomesečna javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta in javna razprava o romskem naselju na dobruški gmajni je bila na množičnem sestanku s krajani, predstavniki komiteja za urbanizem, člani izvršnega sveta, predstavniki socialnega varstva in zadruge sicer sklenjena. Občani pa so se nezadovoljni razšli, čeprav so dobili odgovore na vsa postavljena vprašanja.
Že ob prej zastavljenih nasprotovanjih krajanov Grmovelj, Tomažje vasi, Dobruške vasi, Čučje mlake, Hudej in' Dobrave so osnutek zazidalnega načrta spremenili, kot so ljudje želeli, a kaže, da tudi s tem niso zadovoljni,
Gre za ureditev divjega romskega naselja na dobruški gmajni, kjer biva 70 Romov v 12 družinah v skrajno ne-
9 Konec koncev so se z osnutkom zazidalnega načrta nekako strinjali, vendar z naslednjimi pogoji: da se zazidalni načrt tega naselja ne bo širil in da se družina Roma Valentina izseli do 30. junija 1987. Zahtevajo, da morajo dobiti zaposlitev za delo sposobni Romi, ki bodo bivali v novih hišah, in da jim na družbenem zemljišču odkažejo zemljo, kjer bodo sami pridelovali poljščine. Nadalje so med pogoji zapisali prepoved reje romskih konj, zahtevali so mnogo večjo prisotnost socialne in patronažne službe, varnost kmečkih otrok .ia poti v šolo in ponovno plačevanje škode, ki jo povzročijo Romi.
primernih bivališčih. Medtem ko so vodovod in elektriko v naselje že napeljali, je z novim zazidalnim načrtom predvidena še makadamska cesta in 11 bivalnih objektov tipa »Strešnik«. Od teh naj bi 3 zasilne romske hiše prestavili v zemljišče znotraj zazidalnega načrta in jih adaptirali, 8 objektov pa bo novih. Na zahtevo krajanov naj bi tudi 2 družini preselili drugam.
Med ljudmi so se razširile govorice, da bodo na dobruško gmajno priseje-vali še nove Rome, celo iz Žabjeka, to pa je povzročilo jezo, kajti že s sedanjimi imajo ljudje preveč težav. Dobili so
DOMAČE TRNJE
9 Mokro poletje še ni garancija za prekinitev suše v denarnici.
9 Mnogi trgovci tako svobodno oblikujejo cene, da bi lahko zahtevali status svobodnega umetnika.
9 Svobodna menjava dela se vse bolj spreminja v svobodno menjavo stolčkov.
9 Zakaj bi pometali pred svojim pragom, ko pa je pometanje pred tuiim bolje plačano.
9 Čeprav naši vodilni kadri ne verjamejo v višje sile, pa se vseeno zvesto držijo reka, da je bog najprej sebi brado ustvaril.
MARJAN BRADAČ
zagotovilo člana izvršnega sveta, da bo najbolj sporna družina Roma Valentina že v prihodnejm letu preseljena in da so govorice o preselitvah iz Žabjeka izmišljene. V romskem naseljuje predviden še večnamenski objekt za socialno in patronažno službo.
Vse to pa ljudi ni pomirilo, kajti izredno hitro naraščanje romskih družin bo po njihovem že v nekaj letih privedlo do nujne širitve naselja, česar pa krajani nočejo.
Kot so v razgreti razpravi poudarjali krajani, bi bili pripravljeni »vzeti za svoje« dve družini Romov in nič več, predvsem zaradi tega, ker jim delajo na njivah in v gozdovih ogromno škodo.
R. BAČER
lijonov, ter gradnjo takšnega doma v Trebnjem. Tega naj bi zgradili v letih 1988 in 1989, imel bo 120 mest, po sedanjih računih pa naj bi stal 400 milijonov. Oba domova sta v pregledu naložb na področju zavodskega varstva odraslih, ki gaje izdelala republiška skupnost socialnega skrbstva. Ta vsebuje tudi adaptacijo novomeškega doma starejših občanov, s katero bi v letu 1987 pridobili 11 mest.
S predvideno gradnjo domov v Črnomlju in Trebnjem, ki tudi povsem ustreza dogovorjenemu konceptu regijskega reševanja vprašanja zavodskega varstva, se bodo kapacitete v novomeškem domu starejših občanov torej sprostile za novomeške občinske potrebe, ki naj bi bile tako pokrite. Se naprej pa si bo občinska skupnost socialnega skrbstva prizadevala doseči, da se dom počitka na Impoljci preusmeri v regijski posebni socialni zavod, saj nudi varstvo in oskrbo odraslim duševno prizadetim, ki jim ni možno zagotoviti varstva v splošnih zavodih.
Z. L.-D.
GRADNJA MRLIŠKE VEŽICE V GRADCU
GRADAC — Eno večjih del gra-daške krajevne skupnosti letos je gradnja mrliške vežice. Za vežico imajo zbran že ves potrebni gradbeni material razen ostrešja, tako da računajo, da bo letos pod streho. Pri gradnji bodo delno pomagali tudi krajani s prostovoljnim delom.
Zakon nad proizvodnjo
Kaže, da bo Beti zaključila leto vsaj v okvirih plana — Še vedno težave z uvozom
-x—■-------
ugfoa^W^n7reSlLte on#4°eS ?
v metliški Beti tudi po devetih mesecih letošnjega leta pričakujejo rezultate, ki bodo v okviru planiranih. Isto velja za poslovanje do konca leta. Tako naj bi ta največja belokranjska delovna organizacija ob koncu leta dosegla okoli 23 milijard celotnega prihodka, dohodek bo po predvidevanju znašal okoli 5,4 milijarde dinarjev.
Ob polletju je bil celotni prihodek za 104 odst. večji kot v enakem lanskem obdobju in je znašal 10,8 milijarde dinarjev, kar je 8 odst. nad planiranim; dohodek je znašal nekaj več kot 2,5 milijarde dinarjev, kar je za 110 odst. več kot v lanskem prvem polleJ,ju in je prav tako za 8 odst. večji od načrtovanega; čisti dohodek je bil večji za 101 odst., povprečni osebni dohodek pa za 118 odst. in je znašal 82.674 din ali 11 odst. več kot planirani. Če naj bi tudi ob koncu leta dosegli ali celo presegli planske cilje, je v precejšnji meri odvisno od primerne preskrbe z domačimi materiali in uspešne prodaje.
Planirani izvoz naj bi bil realno za 70 odst. večji kot v lanskem letu, kar pa bo Beti gotovo dosegla, saj ima za to že zagotovljene pogodbe, poleg tega je že polletni izvoz dosegel vrednost 80
~ od^t. lanskega celoletnegarZTivpztJffT ■ imfr BetLstalrižtežave zaradj neredfiih
plačil, čemur je kriv novi zakon oz. beograjska birokracija. Marsikakšno težavo prebrodijo tako, da jim njihovi dobavitelji na podlagi dosedanjih dobrih poslovnih odnosov kakšno pošiljko dajo na upanje. Zaradi naših togih, neživljenjskih in marsikdaj pro-tiproduktivnih predpisov se zgodi, da zaradi kakšne malenkosti, ki jo morajo. čakati iz uvoza, stoji pomemben del proizvodnje.
A. B.
Najsodobnejše zaklonišče v Novem mestu
Odprli ga bodo ob prazniku KS Center
NOVO MESTO — Krajani krajevne skupnosti Center bodo v soboto, 6. septembra, praznovali svoj drugi krajevni praznik v spomin na 8. september 1943, ko je bilo mesto prvič osvobojeno. Ob tej priložnosti bo zagotovo osrednji dogodek otvoritev in ogled prvega dvonamenskega javnega zaklonišča, ki je bilo v teh dneh zgrajeno in dokončano na bivšem Globevnikovem vrtu
9 Otvoritev zaklonišča bo v soboto, 6. septembra, ob 9. uri, ko se bo s krajšo proslavo pričelo tudi praznovanje krajevnega praznika. Ogled prostorov za občane bo pod strokovnim vodstvom do 17. ure. Osrednja slovesnost v počastitev krajevnega praznika bo pred domom JLA (v primeru slabega vremena v dvorani) isti dan ob 10. uri. Krajani, ne pozabite obesiti zastave in udeležite se teh slovesnosti v čim večjem številu!
Novo zaklonišče, ki ga bodo ljudje spoznali po veliki rumeni piki na vhodu, je zagotovo težko pričakovana prva podzemeljska zgradba ne le zato, ker bo ljudi varovala v primeru napada ali naravne katastrofe, temveč tudi zato, ker so zanjo Novomeščani že vrsto let zbirali denar. Čeprav je bilo veliko negodovanja, je investitorju, občinskemu svetu za SLO in DS, le uspelo zbrati večino potrebnih sredstev od prispevkov krajanov in delovnih organizacij.
V tem najbolje opremljenem in najsodobneje urejenem zaklonišču v Sloveniji velja eno zakloniščno mesto kar 300.000 din. Prostori pod zemljo so opremljeni z vso potrebno opremo za 7-dnevno neprekinjeno bivanje 300 oseb, ki -se borkr v-primeru-nevarnostina-hajale v nepSšptdr^biižvnr zaklonišča. Prostori so popolnoma neodvisni od zunanjega sveta. Tako so vgrajene prezračevalne naprave s filtri, zaklonišče ima lastno elektrarno na ročni pogon, rezervoarje s pitno vodo in še mnoge druge naprave, ki ščitijo pred morebitnim sevanjem, zastrupitvami s kemičnimi sredstvi, in pred marsičem, kar lahko sovražnik v primeru vojne uporabi.
J. PAVLIN
Čiste odplake iz metliške Vinske kleti
Interna čistilna naprava bo veljala 17 milijonov dinarjev
METLIKA — Te dni naj bi bila pri metliški Vinski kleti končana dela pri rekonstrukciji interne kanalizacije in gradnji bazena za nevtralizacijo odpadnih tehnoloških vod. Gre v bistvu za interno čistilno napravo. Rekonstrukcija interne kanalizacije je potrebna zato, da bodo ločili tehnološke vode od fekalnih in meteornih, v nevtra-lizacijskem bazenu pa bodo po potrebi lahko nevtralizirali tehnološke vode iz kleti, ki reagirajo kislo, in iz polnilnice, ki reagirajo bazično. Šele tako nevtralizirane vode bodo šle naprej v kanalizacijo in na čistilno napravo in ne bodo več uničevale mikroflore v čistilni napravi. Gradnja bo veljala 17 milijonov dinarjev. Projekt je delo krškega SOP, gradbena dela pa izvaja novomeška obrtna zadruga Hrast.
v «*u
DEŽURNE TRGOVINE
Prihodnjo soboto, 6. septembra, bodo trgovine z živili, ker je sobota delovna, odprte do 15. ure.
Obratovalni čas do 19. ure bodo imele naslednje trgovine:
9 v Novem mestu: Market na Ragovski in Delikatesa v stavbi Hotela Kandija, ki je odprta vse sobote,
9 v Šentjerneju: Dolenjkin Market, 9 v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
9 v Žužemberku: prodajalna KZ 9 v Straži: prodajalna Dolenjke
V KRSTINJI NA NORMO
KRSTINJA — Delo v novem Betinem obratu v Krstinji na Kor-dunu, ki spada pod žakanjski konfekcijski tozd in ki so ga slovesno odprli letos za dan vstaje hrvaškega naroda, je lepo steklo. Sedaj je v tem obratu, kije sploh edini industrijski obrat v teh krajih, zaposlenih 73 ljudi, velika večina žensk, od tega jih 58 neposredno dela v proizvodnji. Polovica delavk je že končala priučevanje in začne delati na normo. Do konca leta bodo v tem obratu delali s sedanjim številom zaposlenih, potem pa nameravajo zaposliti še nove, tako da bo delo teklo v dveh izmenah. V Krstinji šivajo otroške jogginge, majice in še nekatere izdelke iz žakanjskega programa.
4.000 UR ZA GASILCI DOM
GRADAC — Gradaški gasilci nameravajo v tem mesecu pokriti gasilski dom, ki so ga začeli graditi leta 1983. Nov velik dom, ki bo služil tudi za ysg .druge potrebe krajevne.-,akupnpsti, bi .vsekakor radi dokončali za stoletnico .gasilskega društva, ki jo bodo slavili čez tri leta. Večino dela so opravili krajam prostovoljno, saj so do sedaj delali že več kot 4.000 ur, poleg tega pa so s prostovoljnimi prispevki zbrali tudi veliko denarja, kar okoli 400 tisočakov, saj razen dveh v Gradcu ni gospodinjstva, ki ne bi prispevalo denar za gradnjo gasilskega doma. Poleg tega z denarjem pri gradnji pomaga metliška požarna skupnost, društvo Gradaški mački, seveda gre za dom tudi ves dobiček od gasilskih veselic. Gasilsko društvo šteje 180članov, od tegajeokoli 60 aktivnih gasilcev.
ZABAVNI VEČER V METLIKI
METLIKA — V soboto, 6. septembra, ob 20. uri bo v metliškem kulturnem domu snemanje zabavnega večera za prvi program ljubljanskega Radia. Gre pravzaprav za predstavitev druge knjige humoresk Tonija Gašpe-riča Ljudje z zaščitenimi hrbti in izbor humoresk iz te knjige bo jedro prireditve, ki jo bo vodil Vili Vodopivec. Humoreske bodo brali Zvonka in Jože Falkner — ta bo predstavil tudi odlomek iz Gašpe-ričeve humoristične pripovedi Metlika je Šparta — Jani Bevk in Andrej Bartelj. Nastopila bosta tudi harmonikarja Edi Macele in Stanko Željko pa še kdo.
DOM ZA PRIMER NEVARNOSTI — Del notranjosti novega zaklonišča na Globevnikovem vrtu, ki ga bodo slovesno odprli v soboto dopoldan. Na kovinskih pogradih bo v primeru nevarnosti lahko počivalo 300 oseb. (Foto:
J. Pavlin)
Zgolj rezervat delovne sile?
Stanje v suhorskem obratu IMV je vedno slabše — Nove zaključene programe obljubljajo že pet let — Delavce iz nove tovarne vozijo v Novo mesto
SUHOR — Odkar so na Suhorju pri Metliki pred petimi leti zgradili nov obrat novomeške IMV, tako imenovani kovinski del obrata, temu nekdaj 180-članskemu, danes 150-članskemu kolektivu vodstvo IMV obljublja zaključen in reden proizvodni program. Le tako bi ta obrat lahko postal temeljna organizacija in le tako bi delavci na Suhorju imeli bolj jasno in gotovo prihodnost. Vendar dalj od obljub ni nikoli prišlo.
Še slabše: na Suhorju žalostno lajo vso leseno embalažo za IMV. v
ugotavljajo, da je stanje pri njih ne samo enako, se pravi slabo, ampak vedno slabše. »Vsake toliko časa nas s čim naplahtajo, obljubijo nov program, da nas za mesec, dva zamotijo, potem pa spet vse, po starem,« pravijo na Suhorju. »Tako početje je neresno, neodgovorno in od ljudi, ki so tu od začetka in ki so živeli za to tovarno, podcenjujoče.«
Vsekakor na Suhorju ni dovolj dela za vse tam zaposlene, zlasti ga ni dovolj v kovinskem delu, v katerem je zaposlena večina tamkajšnjih delavcev. V lesnem obratu de-
kovinskem pa del podvozij za prikolice, vendar je dela ravno toliko, da se proizvodnja ne ustavi in da imajo tisti ljudje za silo kaj delati. V proizvodni dvorani, v kateri bi lahko delalo najmanj 200 ljudi, jih sedaj ne dela niti 100. Kaže, da Industriji motornih vozil oz. tozdu Tovarna avtomobilov, pod katero spada suhorski obrat, kar ustreza, da na Suhorju ni dovolj dela, saj je ta obrat postal nekakšen rezervat delovne sile za novomeški tozd. Ko tam potrebujejo dodatne delavce, jih poberejo na Suhorju. Sedaj se v
Novo mesto vozi na delo 43 ljudi, med njimi je marsikateri tak, ki živi v neposredni bližini svojega suhor-skega obrata. Samoupravni akti tozda, ki so jih sprejeli delavci in so seveda narejeni po njihovi meri, pa dajejo vodstvu moč, da delavce z odločbo po mili volji premeščajo. In tako se pač suhorski delavci tako rekoč po svoji volji, na svojo zahtevo in za svoje dobro vsak dan vozijo na delo izpred praga svoje tovarne v Novo mesto. Seveda sije zaradi takega več let trajajočega stanja in negotovosti precej suhorskih delavcev, in to najboljših, poiskalo delo drugje, nekateri pa si ga še iščejo. Tisti, ki so ostali, pa niti ne bentijo več, ampak so tiho. Kaže, da si nekateri ta molk razlagajo kot strinjanje in zadovoljstvo.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
PRVO PALAČO, in to v marmorju, bo Novo mesto dobilo v kratkem z dokončanjem stavbe Službe družbenega knjigovodstva v Kandiji. Objekt bo morda res mestu v okras in ponos, ampak ljudje se vseeno sprašujejo, če je tako drag material za oblaganje potreben prav zdajle, ko je varčevanje pri negospodarskih investicijah postalo zapoved.
USEKALI MIMO CILJA? — Prvi radovedneži, ki so obiskali novo odprto komisijsko trgovino na Kidričevem trgu, so bili rahlo razočarani. Ne da bi imeli pripombe čez lepo urejeni lokal, ampak na ponudbo. Potrošniki so namreč na sestankih zahtevali komisijsko trgovino, ki bo pomagala družinam z nizkimi dohodki s prodajo malo rabljenih otroških oblačil, teh pa nimajo. Komisijska se bo ukvarjala predvsem s prodajo raznih rabljenih aparatov.
PREPLAH NA TRŽNICI — Obrtniki, ki pod platneno streho več let prodajajo svoje izdelke, so napovedali odhod iz Novega mesta, če bodo obveljale nove napovedane cene za najem stojnice in ostale pristojbine. Če se bo to res zgodilo, ne bodo nad občinsko davčno politiko godrnjali le obrtniki.
Ena gospa je rekla, da bo informacijska služba lahko še nadaljnjih sto let čakala na svoj ugled, če bo imela na številki 988 take uslužbenke, ki pravijo, da jim je vseeno, če na njihovo informacijo čakaš — sto let.
31
V času od 21. do 27. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Perko iz Žužemberka — Andejo, Rozalija Mihelič iz Vinice — Primoža, Marija Kos iz Cerovega loga — Gregorja. Vida Pust iz Mirne peči — Denisa, Marjana Pirš s Senovega — Jerneja, Duška Matkovič zv Gornje Lokvice — Janija, Branka Šinko iz Gorenje Brezovice — Tanjo, Majda Ovnik iz 'Prk^rčč.-v Leonefp, Ifeha Kambič iz Semiča — Primoža:, Mafija Povše iz Velikih Poljan — Mojco, Frančiška Gazvoda iz Črmošnjic — Janjo, Vlasta Močnik iz Krmelja — Roka. Renata Kotar-Jakše z Broda — Kristiana, Slavka Cvijovič iz Črnomlja — Svetlano, Milena Cemič iz Dolge Rake — Jerneja, Amalija Lukan iz Rumanje vasi — Andreja, Jožica Stepančič iz Metlike — Ines, Rozalija Plevnik iz Gorjan — Borisa, Slavica Vujaškovič iž Semiča — Tino, Zorica Črničiz Metlike — deklico, Fanika Erpe iz Lazov — dečka, Vida Kobe iz Vinje vasi — deklico, Vesna Potokar z Lokev — dečka, Olga Horjak iz Sevnice — deklico, Marija Vlašič iz Jankovičev — dečka in Zvonka Lindič iz Dolenjih Laknic — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Lada Kirar iz Stritarjeve 1 — Rudija in Marija Simonič s Kristanove 24 — Marka. Čestitamo!
GRADAC BREZ KANALIZACIJE
GRADAC — Dejstvo, da Gradac nima kanalizacije, postaja za ta kraj v metliški občini vedno bolj moteče. Dogaja se celo, da vsebina gnojiščnih jam čez cesto teče v že tako od Črnomlja zasvinjano Lahinjo. Seveda so se v gradaški krajevni skupnosti že pogovarjali o nujnosti gradnje kanalizacije, vendar je to za samo krajevno skupnost prevelik zalogaj.
Sprehod po Metliki
PRIBLIŽNO DVESTO ŠESTDESET GLEDALCEV je prišlo na predstavo Noči do jutra, in če to pomnožite s trinajst, kolikor je bilo prireditev v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev, boste dobili celotno število obiskovalcev. Letos je zaključil sezono Janez Hočevar — Rifle s Tofovim Švejkom. Ker je deževalo, predstava ni bila na grajskem dvorišču, ampak v kulturnem domu Edvarda Kardelja. Bil je solidno poln.
NOVEMBRA. DECEMBRA, januarja, februarja in marca bo živahno v gostilnah Mežnaršič, Rajmer, v Hotelu Bela krajina in .v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Mladinci pripravljajo sklop prireditev pod naslovom Zimske urice.
SEMIŠKI ISKRI, ki ima urejeno kopališče na Primostku, ni do tega, da bi se hodili tja kopat tudi ljudje, ki niso zaposleni v njihovi delovni organizaciji. Da bi se znebili »vsiljivcev«, so pobirali parkirnino kar po 300 din. Iskrini delavci so imeli posebne nalepke, tako da jim parkirnine ni bilo treba plačevati. Verjetno so v Iskri pozabili na PCB in na to, da bi se ljudje radi namakali nad izlitjem 1 a-hinje v Kolpo.
Črnomaljski drobir
ZDRUŽITEV — Tisti, ki so letošnje poletje večkrat zašli v Vinico, so prišli do spoznanja, da bi bilo prav, če bi se tamkajšnje turistično in Športno društvo nekako povezali, da ne rečemo združili. V obeh delajo namreč skoraj isti ljudje, kar je razumljivo, saj kraj ni tako velik, da bi bilo članstva na pretek. Vendar je vsako 'društvo pripravilo svojo prireditev. Pravzaprav ni napak, da so turistične prireditve, in po tej plati bi moral Vi-ničane posnemati še marsikdo, vendar je ljudi motilo, da navzven nastopata turistično in športno društvo tako ločeno. Skupne moči bi lahko združili vsaj tam, kjer se povezujejo njuni interesi.
NIČ NOVEGA — Konec preteklega tedna ni bilo v črnomaljski občini nobene prireditve, kar pomeni, da se ni dogajalo nič novega. Očitno je, daje poletja tudi po tej plati konec, sedaj pa se bodo začele drugačne »veselice«, s knjigami, zvezki in skrbmi, kijih bodo imeli pri tem tako otroci kot tudi njihovi starši. Pa vendar so si mladi in stari želeli dati pred začetkom šole še nekoliko duška, saj je bila črnomaljska kino dvorana v nedeljo nabito polna, čeprav ob Novi Emanueli in Policaju iz Beverly Hillsa ne bi mogli govoriti o kakovostnem izboru filmov.
SREČANJE STAREŠIN
RIBNICA — V soboto, 6. septembra, na predvečer Ribniškega sejma suhe robe in lončarstva, bo v Ribnici tudi srečanje vojaških starešin, ki so,i službovali v ribniški vojaški enoti. Tol | bo drugo tako srečanje v Ribnici, organizira pa ga ribniški dom JLA.
Ribniški zobotrebci
Drobne iz Kočevja
m
POLOŽILI ASFALT — Delavci Cestnega podjetja Novo mesto, ki urejajo Kolodvorsko ulico v Ribnici, so že minuli teden asfaltirali del Kolodvor- | ske ulice do križišča s Šolsko ulico in opravili še nekatera druga dela. Tako | bo v nedeljo, ko bo Ribniški semenj, od tod spet lahko krenila parada.
PREBARVATI KIPE — V dosedanjih ribniških likovnih kolonijah je bilo ustvarjenih veliko del, tudi kipov, ki krase Ribnico in okolico. Obiskovalca Ribnice pa zbode v oči, da so nekateri slabo vzdrževani, ker so dež, sneg, mraz, vročina naredili svoje in odstranili ali spremenili njihovo barvo. Tak je tudi leseni kip sredi Ribnice pred domom JLA.
GASILCI IN MLEKO — Delo pri urejanju gasilskega doma in zbiralnice mleka v Rakitnici še vedno stoji, čeprav so v začetku domačini kar dobro poprijeli. Zdaj se v glavnem izgovarjajo, da so preobremenjeni z raznimi deli doma ali v službi, kaže pa bolj verjeti tistim, ki pravijo, da med vaščani ni več sloge.
POBRATENI NA PRIPRAVAH
KOČEVJE — 40 odbojkarjev in košarkarjev-mladincev iz pobratene občine Doline pri Trstu je bilo do sobote, 30. avgusta, na enotedenskih pripravah za novo tekmovalno sezono v Kočevju. Kočevski mladinci in borci so izrabili to priložnost, da so goste seznanili s Kočevsko in njeno zgodovino, predvsem v NOB.
UTESNJENO MESTO — Čeprav je kočevska občina najbolj redko naseljena v Sloveniji, se predvsem mladi v Kočevju čutijo utesnjene. Zelenic za igranje je okoli večjih blokov malo, pa še tiste se vedno bolj zmanjšujejo, ker ponekod širijo nanje vrtičke, drugod jih uporabljajo za parkiranje avtomobilov ali celo tovornjakov, v mnogih primerih pa za skladiščenje drv.
RAZBITE ŠIPE — Zaradi drage energije je.bilo v Kočevju storjenega že marsikaj za boljše izkoriščanje toplote, izolacijo stanovanj itd. Je pa več stanovanjskih blokov, v katerih so že leto ali več razbite šipe vhodnih vrat in kletnih prostorov, vrata v kletne prostore se ne dajo zapirati, itd. Nihče pa ničesar ne ukrene.
Trebanjske iveri
IZ NtvŠIH OBČIN
JI
IZ NtkŠIH OBČIN
Med obrtniki tudi inovatorji
Črnomaljska obrtna zadruga ima letos največ dela v sedmih letih, kar obstaja — 130 članov — razširitev dejavnčsti — Novi prostori_
ČRNOMELJ — 15 članov je pred sedmimi leti ustanovilo v Črnomlju obrtno zadrugo »Bela krajina«, eno najmanjših v Sloveniji, ki sojo registrirali za zaključna dela v gradbeništvu. Danes šteje 130 članov, prav sedaj pa pripravljajo registracijo za razširitev dejavnosti, saj se je z zadrugo povezalo veliko obrtnikov, katerih delo nima nikakršne povezave z gradbeništvom. Med njimi je tudi nekaj inovatorjev.
V zadrugi načrtujejo, da bo celo- kurenca metliške obrtne zadruge,
tni promet v letošnjem letu dosegel 900 milijonov dinarjev, kar je za 200 milijonov več od načrtovanega. Pohvalijo se, da imajo prav letos v vsem času obstoja največ dela, nekoliko se zatika le pri avtoprevoznikih, ki jih je okrog 20. Pri tistih, ki imajo pogodbene prevoze, sicer ni težav, vendar je do takšnih prevozov težko priti, ker je velika kon-
Goka, Integrala. Predvsem mlajši člani, začetniki, pa se morajo zadovoljiti s priložnostnimi prevozi.
Člane Obrtne zadruge Bela krajina je moč srečati tudi v drugih republikah, ne le v Sloveniji, največ pa sodelujejo s tukajšnjim Gokom. Eno večjih del, ki jih sedaj opravljajo, je pomoč pri agromelioraciji
A. Petek je ponudil odstop
Akcija »Imaš hišo, vrni stanovanje!« po kočevsko
Petka. Ni pa mi popolnoma jasno sprenevedanje Vladimirja Gašpar-ca (in še nekaterih). Ali res niso še nikoli slišali za vsejugoslovansko akcijo »Imaš hišo, vrni stanovanje!«? Za njeno uresničitev so se gotovo dolžni najdosledneje zavzemati prav vsi, tudi najvišji občinski politični funkcionarji, ter to dokazovati s svojim osebnim zgledom. Alojz Petek očitno stanovanja ni vrnil, saj sicer občinski izvršni svet ne bi bil imel vzroka, da bi o tem razpravljal in sprejel tak sklep, kot gaje.
Za zaključek le še to: moralnega lika človeku in tudi funkcionarju ne pišemo novinarji, ampak si ga piše vsak sam s svojimi dejanji.
JOŽE PRIMC
KOČEVJE — Alojz Petek, predsednik občinske konference SZDL Kočevje, je na zadnji seji predsedstva OK SZDL 28. avgusta seznanil predsedstvo, da namerava odstopiti od te dolžnosti in naj bi zato začeli postopek evidentiranja za izvolitev novega predsednika OK SZDL. Kot vzrok je navedel, da je bilo v Dolenjskem listu postavljeno vprašanje njegovega moralnega lika, in sicer v zvezi z neiz-praznitvijo občinskega stanovanja po preselitvi v lastno hišo, zaradi česar je občinski izvršni svet sklenil
— o tem smo poročali — da ga je treba tožiti za izpraznitev. Poudaril je, da je stanovanje izpraznil, da pa je njegov sin, ki je želel ostati v tem stanovanju, zaprosil, naj bi mu v zameno dodelili manjše stanovanje, kar je izvršni svet odklonil.
Član predsedstvu Vladimir Ga-šparac je predlagal — to je predsedstvo kasneje tudi sprejelo
— da mora Alojz Petek odstop pismeno obrazložiti vsem članom predsedstva, šele potem se bodo po tehtnem premisleku odločili, ali ga sprejmejo. Dejalje še, da »lahko tudi vprašamo, če je bila ta informacija v javnost pravilno lansirana«, in »naj se najdejo konkretni krivci.«
Kot pisec »spornega« poročila s seje izvršnega sveta menim, da je ponujeni odstop pravilno, najbolj pošteno in pogumno dejanje Alojza
polj pri Šentjerneju. Sicer pa si člani, posebno tisti, ki imajo bolj utečeno obrt, delo sami poiščejo, pri zadrugi le nabavljajo material. V veliko pomoč pa je zadruga prav tistim z uslužnostno obrtjo, saj je dobrodo-
• Letos imajo prvič v zadrugi likvidnostne težave. Razlogov za to je več: zelo drag repromaterial, ki se prepočasi obrača, in ker gaje marsikdaj težko dobiti, morajo narediti zaloge. Na nelikvidnost velikokrat vplivajo tudi dolgoročni posli, ki jih plačujejo z menicami. Veliko stroškov pa imajo tudi z urejanjem novih prostorov v nekdanjem Kovinaiju, v katere naj bi se preselili oktobra letos. Pripravljajo pa se tudi na računalniško obdelavo podatkov.
šel posrednik med naročniki del in svojimi člani.	3 M-
NIHČE NOČE BITI PREDSEDNIK
KOČEVJE — Na sestanku hišnega sveta in stanovalcev Kidričeve 1 in 3 v Kočevju so med obravnavo finančnega stanja bloka sklenili, da jim mora stanovanjska skupnost podati poročilo o porabi vse stanarine (in ne le sredstev tekočega vzdrževanja). Ugotovili so tudi, da 17 let stari blokdobesedno razpada. Hkrati pa so menili, da obrtniki, ki zelo redko prihajajo napake popravljat, počasi delajo, veliko računajo, njihovega dela pa nihče ne kontrolira.
Na dnevnem redu je bila še volitev novega predsednika hišnega sveta, vendar te dolžnosti ni hotel prevzeti nihče (imajo pa podpredsednika).
Prej iz hlevov garaže, zdaj iz garaž hlevi
Kje rediti živali?
KOČEVJE — Še pred nekaj leti so ljudje spreminjali hleve v garaže, danes jih pa nazadujoči standard sili, da spreminjajo garaže v hleve, v katerih rede vse, od kokoši in zajcev do prašičev.
Seveda zaradi tega ne manjka upravičenih in neupravičenih kritik sosedov, da iz sosedovega hleva-garaže smrdi. Včasih »smrdi« samo zaradi sosedove zavisti, saj se je tudi že zgodilo, da so imeli v neki vasi skoraj pri vsaki hiši prašiča, pa je nekomu smrdel le en prašič in se je zato prišel pritožit na občino.
Nekdaj je rejo malih živali urejaI odlok o javnem redu in miru. Novi odlok o javnem redu in miru pa tega ne določa več, zato bo potrebno sprejeti poseben odlok o reji malih živali na območju občine Kočevje in tudi določiti, kaj sploh sodi pod »male živali« in kje ter pod kakšnimi pogoji jih je možno rediti. Včasih jih je bilo prepovedano rediti le v mestu Kočevje. Danes pa ima videz mestnega naselja tudi že mnogo vasi ali samo posameznih delov vasi in bo verjetno tudi taka območja potrebno obravnavati kot mestna naselja.	joŽE	PRIMC
LOVSKI DOM POD STREHO
VELIKE POLJANE — Zelo hitro so poljanski lovci spravili pod streho svoj novi dom, ki ga grade predvsem s prostovoljnim delom. Dela so zdaj začasno prekinili, predvidoma pa jih bodo nadaljevali jeseni. Otvoritev doma je predvidena že za prihodnje poletje. Spomnimo se naj, da sta letos v ribniški občini dobili lovska domova lovski družini Ribnica in Dolenja vas.
Pol zaposlenih nima poklica
Kočevska SZDL o slabem stanju na gospodarskem in kadrovskem področju
KOČEVJE — Po podatkih Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja je bil gospodarski položaj v kočevski občini ob polletju ugoden (večji fizični obseg proizvodnje, manj zalog), dejansko pa položaj ni rožnat, saj so izgube zelo porastle (LIK, Elektro, KG), nekatere delovne organizacije (Tekstilana, Itas in še nekatere) pa poslujejo na robu rentabilnosti. To so ugotovili na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje, ko so razpravljali o gospodarjenju.
Poudarjeno je bilo tudi, da je kazujejo donosno poslovanje. Ugo-
HUMANOST PA TAKA! — V mokronoški krajevni skupnosti menda še sedaj niso razčistili, kako deliti telefone. Med merili je tudi moralnopolitična neoporečnost (ki naj bi z njo že opravili), vodstvo krajevne skupnosti pa se menda prav nič ne ozira na to, če je kdo bolan in ima za nameček še kopico otrok. Tako vsaj nam je pisal eden izmed mokronoških krajanov.
KDO VOZI SOD? — Pretekli teden se je večina Trebanjcev spraševala, kdo je tisti trebanjski direktor, ki vozi sod s sabo. Lahko povemo le to, daje eden izmed trebanjskih direktorjev v resnici vozil sod s sabo, a ne tisti, od katerega bi to lahko pričakovali, ampak direktor, za katerega si to niti v sanjah ne bi mogli misliti.
potrebno ugotavljati uspešnost gospodarjenja tudi v kolektivih, kjer imajo nizke osebne dohodke in tako na račun nizkih osebnih dohodkov iz-
Preživijo najvitalnejši
Jožica Strmole o gospodarjenju v občini
TREBNJE — »Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo s trebanjskim gospodarstvom v naslednjih letih. Kot celota je slabo usmerjeno, saj sloni na panogah, ki so v krizi že same po sebi. Vendar je nekaj temeljnih oziroma delovnih organizacij, za katere bi lahko rekla, da so zelo vitalne. Mednje je treba prišteti mokronoško Iskro, trebanjska Tesnila, Elmo-tozd Elektromaterial s Čateža,« je dejala Jožica Strmole, predsednica komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pri trebanjskem izvršnem svetu.
»Sicer pa opažamo, da seje položaj gospodarstva v celoti precej poslabšal. Eno izmed najbolj objektivnih meril tega položaja je akumulacija na poprečno porabljena sredstva. Če ta znaša blizu petine porabljenih sredstev, potem lahko govorimo o dobrem gospodarjenju. Še celovitejši znak poslovne uspešnosti so osebni dohodki. Visoka akumulacija in visoki osebni dohodki najbolje kažejo, kako gospodari delovna organizacija. In med najboljšimi je bil Novolesov tozd TAP, ki je imel pred tremi leti še 23,9 odst. akumulacije, pa je potem ta padla na 17 odst. in lani na 10 odst. Vzrok za tak upad so bile razmere na trgu, kjer se je zmanjšalo povpraševanje pa akrilu. Nasprotno pa je Elma s Čateža v zadnjih treh letih izjemno napredovala. Medtem ko je imela leta 1983 le 0,9 odst. akumulacije, jo je lani imela že 23,7 odst. Poslovna uspešnost pa je upadla na primer tudi pri Tesnilih. Leta 1983 so imeli 16,8 odst. akumulacije na porabljena sredstva, lani pa »le« še 13,3 odst. Vendar je tudi stabilnost takega kazalca nekaj vredna, še posebej če vemo, da imajo v Tesnilih tudi dobre osebne dohodke.«
V trebanjski občini posvečajo veliko pozornost izvozu. Trebanjsko združeno delo je precej odvisno od uvoza repromate-
rialov, na tujem trgu pa ne dosega bleščečih izvoznih rezultatov. Zlasti je poslabšal svojo bilanco Trimo, ki jebil nekdaj med večjimi izvozniki na Dolenjskem. Od nek-
Jožica Strmole
danjih 10 milijonov dolarjev je njegov izvoz padel na tri do štiri milijone, v zadnjem času pa se izboljšuje. Nasploh se Trimu ne obetajo lepi časi.« S težavami se bo bržkone ubadala tudi Dana, ker je v težavah vsa živilskopredelovalna industrija.
»Vsekakor drži ugotovitev, da so pogoji gospodarjenja za vse enako ali vsaj približno enako težki. Zato uspevajo tam, kjer se znajo bolj prilagoditi trgu. Kot taka seje pokazala mokronoška Iskra, ki je v kratkem času precej izboljšala izvoz. Povečala gaje sicer z izvozom aluminijastih cevi, vendar ni to nič slabega. Na ta način si bo izboljšala uvozne pravice. In če bo imela v prihodnosti dovolj materiala za svoje izdelke, bo lahko več delala in seveda še bolje gospodarila,« je zatrdila Strmole-tova.
J. S.
tovljeno je bilo še, da so nastale izgube v glavnem posledica zunanjih vplivov in upoštevanja navodil »od zgoraj«.
Razpravljali so še o analizi stanja strokovnega kadra v občini in predlogih za izboljšanje. Analiza ugotavlja, da je bilo za izobraževanje le malo denarja (približno toliko na leto, kolikor je stal sindikalni izlet). Kadrovsko področje v razvojnih planih ni našlo ustreznega mesta. Zaposlovali so predvsem nekvalificirane in polkvali-ficirane delavce, saj nad polovica zaposlenih nima nobenega poklica. Ni zanimanja za poklice v kmetijstvu, strojni panogi, gradbeništvu in še ponekod. Šola je premalo povezana z združenim delom. Tudi možnosti študija ob delu in iz dela so premalo izkoriščene. Družbeni dogovor p uresničevanju kadrovske politike v občini ni posebno upoštevan. Posledica takega stanja pa je slab gospodarski položaj občine.
V razpravi so ugotovili, da mora postati načrtovanje kadrov sestavni del planov delovnih organizacij pa tu-
ZA PRAZNIK
TREBNJE — O prireditvah ob letošnjem občinskem prazniku trebanjske občine smo že poročali. Sedaj ponovno opozarjamo na pomembnejše prireditve. Jutri bo ob 9. uri dopoldne v trebanjskem domu kulture slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na seji bodo podelili letošnja občinska priznanja. Ob 11. uri bo otvoritev nove proizvodne linije v Trimu, kjer bo govoril Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Ob 13. uri pa bo otvoritev novega električnega daljnovoda na Dobravi pri Trebnjem. Naslednji dan, v soboto, 6. septembra, ob 14. uri pa bo otvoritev vodovoda na Čatežu. Med letošnjimi pridobitvami je treba omeniti tudi otvoritev novih proizvodnih prostorov v Kolinski na Mirni, ki jih bodo odprli v petek, 12. septembra, ob 11. uri.
Izkazali so se
di občinskih in zborničnih planov. Kupovanje in preplačevanje kadrov ni rešitev.	J.	P.
Vzdrževalci Gorenja sami opravili remont stiskalnice
ČRNOMELJ — Vzdrževalci črnomaljskega Gorenja med avgustovskim kolektivnim dopustom niso imeli počitka, saj so morali v 17 dneh pregledati in popraviti vse stroje v tovarni. To je zelo kratek čas, vendar je 15 vzdrževalcem in 5 delavcem z dobro organizacijo uspelo končati delo. Ves mesec so — kar pa je bilo po načrtih — pregledovali in popravljali le 50t>-tonsko stiskalnico z globokim vlečenjem pločevine, ki izdeluje ohišja kompresorjev in je srce tovarne. Ta je znova stekla šele pred dnevi.
»Stiskalnico smo popolnoma razstavili, jo očistili, zamenjali iz-
Stane Željko
rabljene dele. Seveda je šlo za preventivo, kajti ne moremo si privoščiti, da bi zaradi okvare obstala za dlje časa, saj bi bil potem zastoj v vsej tovarni,« pravi namestnik vodje vzdrževanja in skrbnik opreme Stane Željko. V šestih letih, kar je v Črnomlju tozd Gorenja, so na tej stiskalnici prvič opravili večji remont, pohvalijo pa se, da jim je to uspelo brez kakršne koli večje zunanje pomoči. »Drugod opravijo tovrstno delo specializirane organizacije, mi pa smo se ga lotili kar sami. To je bila za nas dobra preizkušnja, saj bomo sedaj, ko poznamo podrobneje tudi notranjost stroja, laže odpravili morebitne napake.«
Kljub temu daje stiskalnica stala ves mesec, medtem ko so ostali stroji že delali, v črnomaljskem tozdu Kompresorji ni bilo zastojev. Pred dopustom so namreč s stiskalnico naredili zaloge, ki bodo zadoščale do 8. septembra, takrat pa bo ponos Gorenjevih delavcev v Črnomlju zopet delal s polno paro.
B. M
PRIHODNJE LETO PRELITJE
RIBNICA — Magistralna cesta Škofljica—Ribnica—Kočevje—Brod na Kolpi je že krepko načeta. Štiri kilometre od Pijave gorice do Smrje-nja sojo letos prelili z 10 cm debelim slojem asfalta. Delavci SCT, ki so to delo opravili, so povedali, da je prihodnje leto na vrsti za prelitje 10-kilometrski odsek magistralke med Ribnico in Kočevjem, kjer je zdaj zaradi lukenj omejena hitrost vožnje na samo 40 km na uro.
M. G-č
Trimo praznuje 25-letnico
Po nekajletnem zastoju Trimo spet izboljšuje izvozne rezultate
TREBNJE — Trebanjska industrija montažnih objektov, ali na kratko Trimo, je največja delovna organizacija v občini, največja izvoznica in do neke mere tudi učilnica za vse strokovnjake kovinarske stroke. Letos praznujejo trimovci petindvajsetletnico obstoja.
V Trimu je sedaj zaposlenih okoli 800 delavcev, ki so organizirani v tri temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb. Lani so izdelali prek 6000 ton jeklenih konstrukcij in 600 tisoč kvadratnih metrov sendvič plošč. Ustvarili so domala šest milijard dinarjev skupnega prihodka, letos ob polletju pa že štiri milijarde dinarjev prihodka.
Ker je bil glavni direktor Stane Velikonja, sicer dolga leta med vodilnimi v Trimu, na službeni poti v inozemstvu, je ob jubileju spregovoril njegov pomočnik inž. Vlado Žabkar.
»Dejstvo je, da zadnja leta za Trimo niso bila najbolj rožnata. Upad investicijske dejavnosti na domačem in zunanjem trgu nam je povzročil nemalo sivih las. Zato smo morali nekaj časa iskati celo dopolnilne programe, da bi ublažili zma-
njšano povpraševanje po naših montažnih objektih. Polet tega smo se iz enostranske proizvodne usme-1 ritve, to je proizvodnje industrijskih’ objektov, preusmerili tudi na bi-
valne. V celoti gledano, bomo še naprej ostali pri našem osnovnem programu, za katerega se nam zopet odpirajo dobre prodajne možnosti. Tako je tudi prav, saj imamo s takšno proizvodnjo največ izkušenj in zanjo tudi največ usposobljenih strokovnjakov. Zaradi tega smo se lotili naložbe v novo proizvodno linijo, s katero bomo izdelali še enkrat več sendvič plošč. Naložba nas je veljala 200 milijonov dinarjev, linija pa bo začela poskusno delovati že prihodnji mesec,« je povedal Žabkar.
1 rimo je bil od nekdaj vodilni izvoznik v trebanjski občini. Ko so v Trimu zaradi zmanjšanega povpraševanja na zunanjem trgu manj izvozili, se je krepko poslabšala tudi občinska zunanjetrgovinska bilanca. Sedaj, ko se razmere na trgu izboljšujejo, gre tudi občini bolje. V prvem polletju letos so trimovci izv-I ožili za 3,5 milijona dolarjev svojih izdelkov, večinoma na konvertibilni
Vlado Žabkar: Ostajamo pri dosedanjem proizvodnem programu.
trg-
J. SIMČIČ
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN m IZ NtkŠIH OBČIN
Na telefon čaka 750 naročnikov
Posavje šola za druge
Skrb vzbujajoči rezultati ankete med diplomanti
J
Desni breg Save in Krke najbolj zapostavljena
ČATEŽ OB SAVI — Krajani sedmih vasi zadnjih nekaj let načrtno lovijo korak z razvitejšimi krajevnimi skupnostmi v občini, zato tudi sami veliko prispevajo za vsako novo pridobitev.
Za vodovodi so prišle na vrsto ceste in zdaj je na prednostni listi zaščitna asfaltna prevleka na vseh odsekih v KS. Letos so izglasovali po dva odst. krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. V načrtu imajo izgradnjo mrliške vežice in avtobusnih postajališč, najbolj pa se veselijo telefona. Delovne organizacije v občini so povišale komunalni prispevek od enega na dva odstotka za te namene, zato so lahko naročili kabel od pošte do Blagovnice in naprej čez Savo do semaforja na Čatežu. Ta bo omogočil, da bodo lahko speljali telefonsko napeljavo do štirih krajevnih skupnosti, do Trnja in Bukoška.do Čateža ter do Krške vasi in Skopic. Do zdaj seje prijavilo 750 naročnikov. Med njimi so tudi delovne organizacije s Čateža in vasi na desnem bregu Save in Krke, od koder imajo ljudje 3 do 4 kilometre hoda do najbližjega telefona.
J. T.
POSA VJE — V poletnih mesecih so izvršni sveti posavskih občin in občinske skupnosti za zaposlovanje prejeti rezultate naloge »Vključevanje diplomantov višjih in visokih šol v združeno delo posavske regije«. Naloge se je pred letom dni lotila regijska strokovna služba, ki je anketirala generacije diplomantov višjih in visokih šol v letih 1980—1984s stalnim bivališčem v Posavju, za katere je predpostavljala, da so končali šolanje in se zaposlili. Vprašalnike so poslali 4.16 diplomantom. Izpolnjene vprašalnike je vrnilo 62 odstotkov diplomantov.
Čeprav je kadrovsko štipendiranje najustreznejši način za zagotavljanje dolgoročno potrebnih strokovnjakov, je naloga pokazala drugače. Kar 26 odst. od vseh diplomantov, ki so prejemati kadrovsko štipendijo, je imelo težave z zaposlitvijo pri štipenditorju. Med štipendisti iz združenih sredstev jih je imelo težave 47 odst. Kar 13 odst. anketiranih se po zaključenem izobraževanju ni najprej zaposlilo kol pripravniki. /. vsebino pripravništva je bilo zadovoljnih 38 odst. anketiranih, le delno pa 35 odst. Tudi strokovno vodenje med pripravništvom je pozitivno ocenilo le JI
odst. diplomantov. 41 odst. pa jih je odgovorilo, daje bilo mentorstvo »še kar v redu«. Anketiranci so najbolje ocenili pomoč sodelavcev med pripravništvom. Polovica diplomantov je bila s to pomočjo zadovoljna. 34 odst. pa »ne v celoti«.
Naloga je pokazala, da se pripravništvo dostikrat ne izvaja po zastavljenem programu (35 odst. primerov). Anketirani so zato menili, da bi morali posvečati pripravništvu večjo pozornost.
Prvo zaposlitev si je izven občine stalnega bivališča poiskalo 51 odst. anketiranih iz Sevnice. 35 odst. Krčanov in kar 56 odst. Hrežičanov. Od vseh anketiranih se je kar tret jina prvič zaposlila izven posavske regije.
Anketirani so med vzroki za menjavo zaposlitve omenjali možnosti izpopolnjevanja strokovnega znanja, samostojnosti pri delu. ustvarjalno delo. odprtost delovnega okolja itd., poleg lega pa še ustrezno moralno spodbudo in slimulativnejše nagrajevanje ter ustreznejši kraj zaposlitve.
Jim Posavje tega res ne more mulili'.'
K. IU ŠIČ
»Neprijetna« vprašanja
Zelo kritični predsedniki sindikata v Sevnici
PRIZNANJA ZA KRAJEVNI PRAZNIK
SEVNICA — Kaj je sindikat res zgolj še gasilec? Koliko njegova beseda sploh zaleže, ali govori in deta za delavca? Taka vprašanja, resda nekoliko malodušna. si zastavljajo že tudi sami sindikalni funkcionarji. Nižje so po hierarhiji, več in glasneje si upajo povedati tisto, kar mislijo.
Tako so tudi na nedavnem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata sevniške občine v razpravi o gospodarjenju v minulem polletju in o »paketih« zvezne vlade nekatere stvari sicer le ponovili, nekaj pa dodobra zaostrili. Koga še kličemo na odgovor za zavožene naložbe? So med temi kdaj tudi politiki? Standard delavcev pada. kako moremo potlej zahtevati večjo storilnost? Je to prav. da si mora delavec ozimnico kupili na posojilo, ker drugače pač ne zmore? Tako so spraševali predsedniki.
Ta in podobna neprijetna vprašanja, kot, denimo, kdo požre dohodek delavcem in zakaj niso osebni dohodki delavk Jutranjke in Lisce na evropski ravni, če je že taka storilnost, so sicer sila poenostavljena, tako kol tr-
ditev, da nadgradnja požre vse. ne da pa nič. Toda taka mnenja so odsev razpoloženja delavcev, ki že dolgo opozarjajo, da je družbena režija prevelika, da živimo preko svojih zmožnosti, slednje pa pravzaprav še najmanj velja za čiste proletarce, ki nimajo vsaj koščka zemlje, da bi si pridelali kaj hrane, razni»paketi« pa najbolj udarijo prav nje. na dnu. Ako ne bodo ti občutili korenitejših izboljšav, je upravičena tudi bojazen, da se bodo še bolj razpasli štrajki. ki pa po sodbi naših sindikatov niso rešitev. Bo sevniška jesen vroča?
PA VEL PERC
DOBENO — Na svečani seji skupščine KS Čatež so 31. avgusta podelili 5 priznanj krajevne skupnosti in 3 priznanja Osvobodilne fronte. Priznanja KS so dobili:	Agraria	Brežice-
Tozd Cvetje, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Franc Klemenčič mlajši s Prilip. Terezija Tomše z Dobenega in Ludvik Hren s Čateža. Za prizadevno družbenopolitično delo so se s priznanji oddolžili Martinu Preskarju s Čerine. Francu Oštrbenku z Žejnega in Branku Beribaku s Čateža.
O TRGATVI IN NEGI VINA
• Regres me spominja na Atlantido. Potonil mi je v morju. DUŠAN STARČEVIČ
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi v nedeljo ob 8.30 na zanimivo predavanje v restavraciji hotela Ajdovec. Povabili so znano enolo-ginjo prof. dr. Slavico Šikovec. Govorila bo o pripravi na trgatev in negi vina.
»Mladi nam ne bodo mogli nič očitati«
DOBENO — Vaščani niso verjeli, da bomo res dobili asfalt, ker so cestni delavci šele teden dni pred praznikom uresničili obljubo,« je dejal predsednik vaškega odbora SZDL Edi Orešar. »Zdaj smo vsi zadovoljni, najbolj pa zaposleni, ki smo morali do zdaj po vsakem nalivu razgrinjati gramoz in čistiti grabe, da je bila cesta sploh prevozna.
Asfalt je speljan do enajstih hiš, od koder se vozi na delo 16 ljudi.
Edi Orešar
Vsaka hiša je dala razen krajevnega in občinskega samoprispevka še po 150 tisočakov doplačila za asfaltiranje priključkov v vasi. Marsikje so tolikšno vsoto težko spravili skupaj, odrekli je pa le niso. Asfalt jim je približal pot do Čerine, od koder vozi delavski avtobus. Trenutno imajo žal samo eno progo.
Boljše ceste se po Orešarjevem zagotovilu veselijo tudi zaradi mladega rodu. da jim pozneje ne bo očital, češ. saj niste nič ukrenili, da bi nas več ostalo doma. Že zdaj se mladi ne odseljujejo več in šest hiš od enajstih je obnovljenih. Bilo bi jih še več, če se vaščanom ne bi bilo treba toliko boriti za dovolje-
nja.
Solidarnost, ki so jo pokazale druge vasi v krajevni skupnosti je tesneje povezala prebivalce in Dobenci se ne čutijo več zapostavljene, čeprav so bili zadnji na vrsti. Za naprej načrtujejo na Dobenem ustanovitev strojne skupnosti. Tako združeni bi laže prišli do mehanizacije in dosegli napredek tudi v kmetijstvu. Ža delo primankuje ljudi, ker je skoraj od vsake hiše kdo zaposlen, saj samo od kmetije ne morejo živeti.
J. TEPPEY
Do premoga spet po bližnjici
V Krškem odpravili nesmotrno prekladanje premoga — Spet neposredno s Senovega — M-Preskrba ostaja temeljni nosilec preskrbe v občini____________________
KRŠKO — Prodaja premoga potrošnikom v krški občini je zadnje leto močno ogrela ozračje. Ljudje so bili nezadovoljni, ker niso več dobivali premoga neposredno iz senovskega rudnika kot vsa leta, ampak preko M-Preskrbe. Taka preskrba je zaradi dvojnega prekladanja premog podražila.
Po številnih delegatskih vprašanjih je občinski izvršni svet sklenil.
VISOKO PRIZNANJE — Tajnik Lovske zveze Slovenije Blaž Krže (na desni) je boštanjski lovski družini izročil red zaslug II. stopnje. (Foto: Alfred Železnik)
Lovski jubilej
Boštanj: 40 let lovcev
BOŠTANJ — Z bogatim kulturnim sporedom so v soboto člani lovske družine Boštanj proslavili 40-letnico društva. Pred prepolno dvorano TVD Partizan so se na odru menjavali kar trije okteti: dva iz vrst lovskih tovarišev, lovski oktet iz Studenca in pobratene družine Peca iz Mežice, ter domači oktet Boštanjski fantje. Prvič so v tem delu Slovenije nastopili znani zasavski rogisti.
Starešina boštanjskih lovcev dr. Jurij Pesjak je v slavnostnem nagovoru poudaril vrline člana, tesne medsebojne odnose ponazarja že ime družina kot temelj lovske organizacije. Boštanjski lovci se ponašajo z gojitvenimi uspehi, zavzemajo se za varstvo narave. Podeljena so bila številna priznanja. Priznanje za tesno sodelovanje pri gojitvi in varstvu divjadi so izročili sedmim kmetom. Prvič so izročili 9 plaket boštanjske lovske družine, ki jih je izdelal Viktor Končina. Med posamezniki sta jih prejela ustanovni častni član Franc Novšak st. in starešina dr. Jurij Pesjak, ki je prispeval tudi več zanimivih fotografij za posebno brošuro, izdano posebej za to priložnost.
A.	ŽELEZNIK
Dovolj vode bo za 3000 novih prebivalcev
Gradnja vodovoda pod Sv. Rokom rešuje
SEVNICA — V prvi polovici julija so delavci sevniškega Betona začeli pod Sv. Rokom graditi nov vodohram s prostornino 300 ku-bikov. V drugi polovici avgusta pa so delavci Komunale začeli vgrajevati v kilometer dolg vodovod od starega rezervoarja do Veneta plastične cevi premera 235 mm, ki zdržijo pritisk desetih barov.
Z naložbo, vredno 53 milijonov dinarjev, ki naj bi jo končali v treh mesecih, bodo zagotovili dovolj vode za okoli 3000 oseb. predvsem na platoju Dobrava. Tod je pravzaprav še edina možnost nadaljnje širitve Sevnice, potem ko bo končana pozidava blokov ob Planinski cesti. Ob tem, da bodo z zdravo pitno vodo oskrbeli novo prebivalstvo, jo bodo dobili tudi lastniki stanovanjskih hiš pod Sv. Rokom, ki so zdaj odvisni od kapnice, in nekateri krajani Trubarjeve in Prvomajske ulice ter vsi, ki bodo gradili hiše na višje ležečih področjih tega predela.
Oskrba visoke cone, kot pravijo temu posegu, pa ne bo le rešila skrbi, kako v prihodnje s pitno vodo, ampak bo poslej vedno na voljo dovolj požarne vode. Pa še to: denar za naložbo so zagotovili Vodna skupnost Dolenjske, krajevna skupnost Sevnica, občinska komunalna skupnost in Komunala.
da to občutljivo vprašanje končno spravi z dnevnega reda sej. Na sestanku občinskega »vrha« ter predstavnikov M-Preskrbe in senovskega rudnika so posebej poudarili, daje rudnik Rjavega premoga Senovo izključno proizvodna organizacija, zato se ne more ukvarjati tudi s prodajo na drobno. Ta ostaja v pristojnosti temeljnega nosilca preskrbe občine, to je M-Preskrbe. Sklenili pa so, da se takoj preneha prekladanje premoga in da ves premog dobavljajo neposredno iz rudnika po seznamu Preskrbe Preskrba je tudi doslej dolžna razdeljevati premog. Poskrbeti mora (preko ljubljanske Kurivopro-
• Rudnik mora pripraviti predlog investicijskega programa za postavitev dodatnih samosipnikov in ureditev tirnih zmogljivosti. Na zadnji seji IS SO Krško 25. avgusta so se seznanili s problematiko lokalne odpreme premoga neposredno potrošnikom. ker pa odprava pomanjkljivosti terja precej denarja, ki ga rudnik nima, pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Izvršni svet bo skušal najti rešitev.
V času od 15. do 23. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Esmi-na Prahin iz Prigorja — Karla, Marica Horvat iz Hrastine — Verico, Ana Juratovac iz Novega sela
— Martino, Irena Kunst iz Sevnice
— Katjo, Jelena Ivelič iz Dubra-vice — Dejana, Dragica Cerovšek z Velikega Kamna — Dalio, Doroteja Zidar iz Krške vasi — Nino, Tatjana Zalokar iz Drnove-ga — Primoža. Mirjana Obranič iz Nove vasi — Kristino, Marina Lehpamer iz Slave gore — Petra, Blažiča Murič iz. Samobora — Dejana in Marjana Marovič iz Rakovega potoka — deklico. Čestitamo!
V času od 23. do 29. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Jadranka Beljak iz Domaslovca — Matija, Boža Balja iz Loč — Andreja, Jožica Berden iz Župelevca — Darjo, Marija Franko iz Obrežja — Ireno, Mirjana Borošak iz Novih Dvorov — Daniela,, Marina Devunič iz Kladja — Diano, ji Vesna Jandrečič iz Novakov — Ved-rana, Marija Turk iz Samobora — Ivana. Katarina Jantolič iz Otoka — Mirelo. Marija Iljaš iz Krškega — Marka, Danica Ivanuševič iz Jarušja — Biserko, Lidija Bobek iz Krškega — Mateja, Marija Krušlin iz Vel. Obreža
— Marka, Anica Moškon s Senovega ^
— Zorana in Sadija Našič iz Krškega'
— Ermina. Čestitamo!
STIK Z NOVIM VODSTVOM
SEVNICA — Občinska konferenca SZDL je že pred dopusti organizirala obiske novega občinskega vodstva v Zabukovju, Loki, Šentjanžu in na Bučki. Družno s predstavniki krajevnih skupnosti se tako seznanjajo z odprtimi, perečimi vprašanji. Najpogosteje obravnavajo ceste, vodovode, nekoliko manj pa odpiralni čas trgovin in telefonijo.
TEKMOVANJA OB STOLETNICI KOPITARNE
daje) za še dodatne količine in vrste premoga ter drv. da bi v celoti
SEVNICA — V počastitev stoletnice sevniške M-Kopitarne je bila v soboto organizirana vrsta športnih tekmovanj, na katerih seje mgrilo kar 22 moških in 2 ženski ekipi OO sindikata sevniške občine. Slavljenci so imeli največ uspeha, saj so zmagali v šahu in bili pred Lisco in Metalno Krmelj: v streljanju z zračno puško serijske izdelave sta bili pri moških prvi obe ekipi Kopitarne; premoč slavljencev v streljanju so potrdila tudi dekleta; prvo mesto je pripadlo M-Kopitarni tudi v kegljanju, medtem ko je v igranju malega nogometa zmagala ekipa Stillesa, ki je v finalnem obračunu ugnala Lisco s 5:2. Vse ekipe so prejele pismena priznanja, zmagovalci pa lepe pokale.
J. BLAS
Z MOPEDI ZA NAGRADE
zadostili potrebam v krški občini. Te znašajo po nekaterih ocenah 6500 do 7000 ton na leto. Iz senovskega rudnika naj bi Krčani letos dobili 5000 ton, Brežičani in Sevničani pa po 2000 ton.
P. PERC
SEVNICA—Tukajšnje A vto-moto društvo si želi organiziranega dela z mladimi. Priljubljena so kolesa z motorji, vendar je vse več bojazni pred nesrečami. V nedeljo ob 10. uri priredi društvo spretnostno vožnjo in preverjanje znanja cestnoprometnih predpisov na parkirišču pred bazenom. Pripravljenih je več vabljivih nagrad, ki naj bi voznike tudi zaščitile. Tako bo za prvo mesto podeljena čelada, za drugo rokavice, za tretja očala in karte za ogled dirk v speedvvavu.
Boljši, a še v sivem povprečju
Gospodarstvo v sevniški občini v polletju dobro poslovalo — Kdo so v občini prekoračitelji, ki so delili več, kot so ustvarili_________________________________
SEVNICA — Sevniško gospodarstvo je v letošnjem polletju v Posavju najbolje poslovalo. Do konca leta naj ne bi bilo tekoče izgube v tozdu Stilno pohištvo, kjer so prodajo zelo povečali. Delavci se ne hranijo nadurnega dela, da je novo vodstvo uspešno zastavilo sanacijo, pa dokazuje tudi več kot za pol zmanjšana izguba. Rdečih številk je ob polletju za 115 milijonov dinarjev.
Večina kazalcev gospodarjenja je ugodnejša od republiškega povprečja, v celoti gledano, še vedno ostajajo v »sivem povprečju«. Zaskrbljuje zlasti nižja rast akumulacije od rasti dohodka, kar se utegne maščevati čez. nekaj let, ko ne bo denarja za nove naložbe. Še najbolj so akumulacijo povečali v. Jutranjki. Kopitarni in Jugotaninu. Zanimivo pa je, da so si ravno v kolektivih, kjer imajo nizko akumulacijo, precej bolj povečali mesečne osebne
dohodke kot tam, kjer mislijo na jutri in bi to upravičeno storili.
Kot nam je v ponedeljek povedal Kamil Krošelj, predsednik občinskega komiteja za gospodarstvo, so pod lupo vzeli vsako oiganizacijo, ki se je znašla na seznamu preko-račiteljev centrale Službe družbenega knjigovodstva Ljubljana. Tozdi Lisce, Jutranjke in Gozdnega gospodarstva so se uskladili na ravni delovne organizacije, Gostinskemu
podjetju in M-Kmetijskemu kombinatu naj bi glede na sezonski značaj poslovanja IS SO dovolil tako rast osebnih dohodkov, medtem ko je Stillesu izvršni svet že poprej dal soglasje za rast OD. Tudi M-Kopitarni se glede na dobre pokazatelje poslovanja, zlasti akumulacijo, ni treba bati, da bi pristala med kršitelji, teh pa ne bo niti v gospodarstvu. Tod so šole imele sanacijo OD, poračun se jim prišteva v maso, v bistvu pa ne bodo prekoračili osebnih dohodkov v gospodarstvu. Skratka: kršiteljev, ki bi morali poračunati preveč izplačane osebne dohodke glede na ustvarjen dohodek, v sevniški občini očitno ne bo.
P. PERC
Novo v Brežicah
KRAJEVNA SKUPNOST Čatež ob Savi je v nedeljo počastila svoj krajevni praznik. Praznik so začeli s svečano sejo, popoldne pa so odprli cesto Dobeno in organizirali kolesarske tekme. Po 15. uri so v Dobenem potekale prave pravcate vaške igre in se po stari navadi zaključile z vaško veselico. Prisotne je zabaval Brežiški kvintet.
Z IZGUBO DVEH POSLOVALNIC so se morali sprijazniti Emona Posavje, Tozd trgovina na drobno, in vsi, ki so kupovali pri njih. Na relaciji železniška postaja-Sp. Pohanca so morali zapreti kar dve trgovini, ki sta poslovali v najetih zasebnih prostorih. V prostorih bivše trgovine pri žel. postaji želi lastnik imeti obrt, kar je eden izmed vzrokov za prekinitev najemniškega odnosa, drugi vzrok pa je verjetno v višini najemnine. Zaenkrat so problem rešili tako, da so sosednjo, le nekaj sto metrov oddaljeno trgovino, okrepili z dodatnimi delavci, jo odprli brez prekinitve in poskušali kupcem nuditi več blaga kot do sedaj. Prostor bivše trgovine na Trebežu je bil odvzet zaradi prodaje, vendar ga Posavje zaradi visoke cene ni bilo pripravljeno odkupiti. Za to področje zaenkrat še nimajo rešitve.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
BREŽICE — Zveza telesnokultur-nih organizacij in občinska konferenca ZSMS Brežice priredita 14. septembra turnir v malem nogometu. Pričetek ob 8. uri. Vse zainteresirane ekipe se lahko prijavijo na OK ZSMS ali po telefonu 62-369 do 12. septembra. Tega dne ob 18.30 bo tudi žrebanje parov v prostorih OKZSMS Brežice (Dijaški dom, 4. nadstropje). Prijavnino v znesku 4000 din bodo ekipe lahko poravnale pred žrebanjem. Če bo slabo vreme, bo turnir naslednjo nedeljo.
B. D.
Krške novice
VODA — Krški Kostak nima zadržkov, da bi prevzel vaške vodovode, ki so jih praviloma zgradili vaščani sami. Vaščani pa običajno sploh niso navdušeni za prenos vodovoda v družbeno upravljanje, dokler je vodovod v redu in za vodo nič ne plačujejo. Ljudje se pač bojijo visoke vodarine, češ saj smo že dosti zastonj delali in imamo lahko nekaj od tega udarništva in prispevkov. Očitno tako razmišljajo tudi v Spodnjih Šap-olah v zdolski krajevni skupnosti, kjer kljub raznim prošnjam in priporočilom tudi nočejo ničesar slišati o tem, da bi vodo dobili v Zgornjih Šap-olah, kjer so kmetije odvisne od kapnice. Ker ne pobirajo vodarine, za stroške črpanja vode pa dajejo delegatski dinar, je na trhlih nogah trditev, da delovanje vodovoda, kaj šele njegovo vzdrževanje, nič ne stane. Zato pri Kostaku jasno povedo, da voda ne more biti zastonj!
KOLKI — Precej trdi so bili boji in prepričevanje, da bi za ljudi, ki hodijo po opravkih na občino, kar tamkaj uvedli prodajo državnih in sodnih kolkov. Zdaj, ko že nekaj časa poteka tak način poslovanja, lahko govorimo o drobni, a za ljudi pomembni zmagi nad uradniško okostenelostjo.
STANOVANJA — Delavci Celuloze težko razumejo, kako se lahko dogaja, da jim družbeni pravobranilec samoupravljanja zruši samoupravne akte, če se le delavec pritoži. Sprašuje-
jo, kaj delajo njihove službe, ki so " . G
dovolj močne. Čeprav v strokovnih službah ne sprejemajo takega očitka, češ da so skrajšali postopek dodeljevanja stanovanjskih posojil, delavci priporočajo, naj si službe ogledajo poslovanje v drugih kolektivih, kjer ni polletnga čakanja.
Sevniški paberki
ODGOVORNOST — Ob hudi železniški nesreči pri Vranju so ljudje glasno komentirali, da te in drugih nesreč na železniških prehodih, (ki so terjale žc nekaj življenj) sploh ne bi bilo, če bi že pred ne tako mnogimi leti zgradili cesto pod Kraglovimi pečinami. Železnica bi tedaj primaknila lep kupček denarcev, občinskim možem pa očitno ni uspelo zvrtati še preostalega denarja. Po lanskih cenah je gradnja enega zavarovanega železniškega prehoda z vso signalizacijo, kakršni sta na Gobovcih in Vranju, stala 3 stare milijarde!
»POZITIVNA NIČLA« — Za konec še en utrinek s sindikalnega posveta, kjer so bili predsedniki hudi kot sršeni in terjali tudi kazensko odgovornost za krivce za zavožene naložbe in tovarne v občini. Vrli sindikalisti so pozabili, da pri nas krivcev ali odgovornih ne znamo (si ne upamo?) pokazati, kaj šele jih imenovati. Zato je najbolje tako, kot je: da smo odgovorni in krivi mi vsi, ki smo take ljudi izbrali in jih — prenašamo. Dušo so si po vsem tem burnem dogajanju sindikalni predsedniki dodobra olajšali in posvet se je, kakor je nekdo duhovito pripomnil, končal s »pozitivno ničlo.«
kultura
in
izobra-
ževanje
Najboljša kolonija doslej
Takšna je ocena letošnje ribniške likovne kolonije -Ustvarjena dela bodo razstavljena novembra
Zvonjenje po toči
V Kočevju uvedli dvoizmenski pouk
KOČEVJE — »Zakaj dvoizmenski pouk in zakaj so bili starši postavljeni pred izvršeno dejstvo? So bile gotovo možne še druge rešitve. Zdaj bo, zlasti pozimi, še posebno hudo za vozače,« je v razpravi na seji predsedstva OK SZDL Kočevje dejal Stane Gabrič.
Rudi Orel pa je poudaril, da ni res, kot je bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, da bi to obravnavno in da bi soglašalo z dvoizmenskim poukom predsedstvo OK ZK in predsedstvo OK SZDL.
Ravnatelj OŠ Zbora odposlancev in podpredsednik OK SZDL Peter Šobar je pojasnil, da so bili občinski in politični organi o tem, da grozi dvoizmenski pouk, prvič seznanjeni že v letu 1980, nato pa še v letih 1983, 1984 in 1985. Opozoril šolnikov ni nihče resno upošteval in zdaj je prišlo do dvoizmenskega pouka.
Tudi Cveto Lipovec seje spomnil, da so bili problemi kočevskega šolstva obravnavani v zadnjih letih v raznih organih, vendar vedno odpravljeni bolj »z levo roko«. Ko se je razprava zaostrila in je bilo izrečenih tudi več obtožb in odgovorov nanje, pa je še dodal: »Ko poslušam, kako razpravljate, imam občutek, da so zadeve osebno obarvane.«
Končno je prevladal preudarni predlog inž. Kozinca, naj pouk steče, kot je zastavljeno, sicer se bo vse še bolj zapletlo in poslabšalo, hkati pa je potrebno iskati rešitev, da se bo morda že v prihodnjem letu stanje izboljšalo.
J. P.
RIBNICA — Letošnja ribniška likovna kolonija, ki je bila osma po vrsti, je bila med vsemi dosedanjimi najuspešnejša. Tako jo je ocenil profesor umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani.Lev Menaše, ki bo podal tudi oceno v likovni koloniji ustvarjenih del na otvoritvi razstave teh del, katera bo v začetku novembra in tudi v posebnem katalogu, ki bo izšel ob tej priložnosti.
Letošnje likovne kolonije v Ribnici oz. likovnih srečanj, kot jih imenujejo zadnja leta, se je udeležilo 7 akademskih kiparjev in trije akademski slikarji. Kolonija je trajala, uradno od 18. do 24. avgusta. Vendar nekatera dela še dokončujejo. Tako v teh dneh dela v glini še sušijo, žgejo in patinirajo. Samo v glini so ustvarjali trije kiparji, razen
NOV DELOVNI ČAS KNJIGARNE
ČRNOMELJ — V črnomaljski knjigarni Državne založbe Slovenije nakupi šolskih potrebščin pojenjujejo. Imajo večino knjig za osnovno šolo, manjkajo jim le literarne mape, ki jih bo moč kupiti od srede septembra naprej, matematika za 2. razred in nekaj knjig za 7. razred. Vsi črnomaljski osnovnošolci si morajo knjige sami nabaviti v knjigarni, razen OŠ Semič in Stari trg, ki prodajata učbenike v šoli, ravno tako tudi srednja šola Edvarda Kardelja. Da bi tovrstne kupce lažje zadovoljili, so uvedli nov delovni čas knjigarne: med tednom je odprta od 7. do 19. ure, ob sobotah pa le do 12. ure.
J. Ž.
teh pa sta se poizkusila v glini še dva: kipar, ki je sicer ustvarjal v lesu, in slikar. Tudi večji kip v železu, ki ga ustvarja kipar Jagodič, še ni dokončan.
Tajnik kulturne skupnosti Ribnica Stane Kljun je povedal tudi, da so udeleženci letošnje likovne kolonije v Ribnici zelo pohvalili delovne razmere.
J. P.
ZLATKO HUZJAK V TREBNJEM
TREBNJE — V petek, 5. septembra, bodo ob 10. uri dopoldne v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo del Zlatka Huzjaka, slikarja iz Džurdževca. Razstava šteje v sklop kulturnih prireditev ob trebajskem občinskem prazniku. Odprta bo do 20. septembra vsak dan, razen ponedeljka, dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 14. do 18. ure.
RAZSTAVA DEL MLADIH
NOVO MESTO — Jutri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo mladinske likovne ustvarjalnosti gojencev vzgojnovarstvenih zavodov, učencev osnovnih šol in dijakov usmerjenega izobraževanja občin Trebnje in Novo mesto. Mladi ustvarjalci se bodo na razstavi, ki jo . bodo odprli ob 19. uri, predstavili z različnimi likovnimi tehnikami. Razstava bo na ogled do 16. septembra.
ZAJČEVA V RIBNICI
RIBNICA — Razstavo del likov-nice-oblikovalke Bernarde Hren-Zajec so v petek, 28. avgusta, odprli v ribniškemu domu JLA. To je tudi ena izmed kulturnih prireditev v okviru letošnjega Ribniškega semnja.
VELIKEGA SHOWA NA TRGU NI BILO — Za soboto je Združenje likovnih skupin Slovenije pripravljalo edinstveno srečanje likovnikov na Glavnem trgu v Novem mestu. Zaradi slabega vremena je veliki »atelje« ostal takšen kot druge navadne sobote, pojavilo se je le nekaj deset slikarjev, ki so skriti pod arkadami in po ulicah slikali, potem pa v hotelu Metropol, kjer je od 22. do 31. avgusta potekala likovna in kiparska delavnica, razstavili svoje izdelke. Na sliki: Edo Starc iz Leskovca pri Krškem je slikal pod arkadami Elektrotehne vazo s cvetjem. (Foto: J. Pavlin)
Zagate črnomaljskih šolnikov
Prostorske stiske v črnomaljski osnovni šoli bo konec šele z novim prizidkom — Ena ali dve šoli? — Letos ušli dvoizmenskemu pouku
ČRNOMELJ — Že nekaj let v Črnomlju govorijo o nujnosti razcepitve osnovne šole Mirana Jarca na dve šoli, kajti vsi so enotni, da je okrog 1150 učencev preveč za eno ustanovo. Ob teni je veliko dejstev za in proti. Oboja so dovolj tehtna, o tem, ali in kdaj bo prišlo do razcepitve, pa je odvisno od več razlogov.
Že pred leti so dali šolniki narediti skice, kako bi preuredili prostore, če
PREGLED TAL ZA NOVO ŠOLO V VAVTI VASI — Pretekli teden se je prvič pojavil rovokopač na novo pridobljenem zemljišču za novo šolo in začel kopati globoke jame. Tako se je končno začela uresničevati dolgoletna želja vseh krajanov, da bi staro in za sodobni čas nič kaj primerno stavbo zamenjala nova. Raziskave, ki jih je vodil inž. Demšar iz ZRMK iz ljubljane, šo pokazale, da so, tla enakomerno trdna. Torej ni bilo ne kamna ne peska in ne podtalne vode. »Trenutno imamo v pripravi lokacijsko dokumentacijo, in če bo teklo vse po načrtih, bo glavni projekt narejen do 20. septembra, gradnja pa bi se predvidoma lahko začela v drugi polovici oktobra letos,« je z veseljem povedal ravnatelj šole Pero Jokič. (Tekst in foto: D. Vuica)
bi imeli dve šoli. Ko so bili izračuni gotovi, pa je bilo hitro jasno, da bi bila ločitev šol predraga. V zadnjem času pa je zopet večkrat slišati, daje skrajni čas za razcepitev. Vendar učitelji opozarjajo, da morajo biti
• Ob vseh teh težavah črnomaljski učitelji torej še nihajo med odločitvijo o eni ali dveh šolah. Kot pravi rav- • nateljica Vera Zalokar, morajo imeti najprej na voljo dovolj prostora, šele potem bodo delali analize o ekonomski upravičenosti dveh šol. Razumljivo pa je, da bi dve ustanovi stali več kot ena, saj bi se povečalo število administrativnih delavcev.____________
najprej ustvarjeni pogoji, kajti sedaj ni dovolj Učilnic niti za eno Š0I9. Pouk imajo kar na štirih mestih, in sicer v šolskih poslopjih na loki in v Župančičevi ulici, v domu učencev in srednji šoli. Te prostorske težave bi lahko odpravil le prizidek v Župančičevi ulici, ki naj bi ga zgradili s sredstvi krajevnega samoprispevka v tem srednjeročnem obdobju.
Kakšna stiska je sedaj v črnomaljski osnovni šoli, zgovorno pove že to, da uporabljajo za učilnico knji-
žnico v Loki in da si zaradi poman-kanja učilnic, ki jih je manj kot oddelkov, pomagajo s poukom telesne vzgoje. In ne nazadnje, oddelki so izredno polni, saj je v njih po 33 učencev, kar zelo otežuje pedagoško delo. Že nekaj let je skoraj do začetka pouka kazalo, da bodo morali uvesti tudi popoldanski pouk, vendar jim je uspelo zadnji trenutek izogniti se mu. Letos so našli rešitev v izredno polnih oddelkih in dodatni učilnici v domu učencev.
M.BEZEK
V čateških Termah kar tri razstave
Spet razstava o slivarjih
VABILO ZA NOVE PEVCE
NOVO MESTO — Moški pevski zbor DPD Dušan Jereb bo v novi sezoni začel s pevskimi vajami jutri. 5. septembra, ob 20. uri v domu kulture. V zbor vabi tudi nove pevce.
ČATEŠKE TOPLICE — V soboto pričakujejo tukaj veliko gostov, ki jim razen zabave pripravljajo tudi vrsto etnoloških in drugih zanimivosti. Za obiskovalce iz drugih krajev Slovenije bo zagotovo nadvse privlačna razstava o slivarjih; Posavski muzej jo pri pravlja tokrat v Termah. Istočasno bodo razstavljali tam brežiški likovniki. Gospodinje iz krajevnih skupnosti Čatež napovedujejo bogat izbor domačih jedi, ki jih bodo tokrat prvič predstavili v Termah. Na Delovih in Kompasovih igrah bodo sodelovali člani turističnih društev iz vse občine, godbe na pihala iz Loč, vaški godci in tamburaši iz Dobove.
Kako privlačno je za ljudi prikazovanje kmečkih opravil in običajev, je minulo nedeljo pokazal izredno velik obisk v mali vasici Dobeno. Prišlo je nad osemsto ljudi, v vaških igrah je zmagala ekipa s Čerine, v vlečenju vrvi pri moških ekipa Čateža in pri ženskah ekipa z Dobenega. V kolesarski dirki je bil prvi Borut Tomše iz Dvorc, drugi njegov sovaščan Igor Budič in tretji Roman Šneberger s Čerine.,
00* M •*. '
j:
A
% t'J&« \ * c*•*""
BOGATO NAJDIŠČE — Pogled na kapiteljsko njivo, kjer so bili odkriti keltski grobovi. (Foto: Branko Babič).
Keltski grobovi na Marofu
Letos raziskani grobovi so iz 2. stoletja pred našim štetjem — Najdišče je na prazgodovinskem pokopališču, na katerem so pokopavali kar 7 stoletij
Dolenjski muzej je pred kratkim zaključil letošnje načrtno arheološko raziskovanje enega dela obsežnega prazgodovinskega pokopališkega območja na nekdanji Kapiteljski njivi na Marofu v Novem mestu. Velika njivska površina na položnem hribu, kijev lasti Kmetijske zadruge v Novem mestu, pogodbeno pa jo obdeluje kmet Anton Žura iz Mačkovca, predstavlja zelo veliko prazgodovinsko pokopališče, kjer so pokopavali najstarejše »Novomeščane« skozi več stoletij že pred našim štetjem. Poleg velikega prazgodovinskega grobišča, ki je bilo nekoč v Kandiji obakraj današnje Kristanove ceste, predstavlja Kapiteljska njiva na Marofu drugo veliko, nič manj pomembno prazgodovinsko pokopališko območje, ki ga bo treba načrtno raziskati.
Dosedanje raziskave in ugotovitve so pokazale, da imamo na Kapiteljski njivi opraviti z grobovi iz treh različnih časovnih obdobij naše prazgodovine: na zahodnem delu parcele smo ^odkrili že pred leti velike grobne žare iz 8. stoletja pred našim štetjem, ki sodijo v zaključno fazo obdobja kulture žarnih grobišč, kar pomeni konec bronaste dobe. Sledi več halštat-skih gomil iz starejše železne dobe, ki so na zemljišču zaradi razo-ranosti komaj še opazne, in slednjič smo na vzhodnem delu parcele letos odkrili keltske žgane grobove iz mlajše železne dobe. Mimogrede naj omenim, da so na tej Kapiteljski njivi že leta 1894 izkopali dve halštatski gomili in več keltskih grobov v njih, najdbe pa so odpeljali v dunajski Naravoslovni muzej. V celoti je to veliko prazgodovinsko pokopališče, kjer so davni prebivalci Novega mesta pokopavali svoje rajne približno sedemsto let! Vsekakor izredno dolgotrajna tradicija pokopališkega območja, izročilo, ki so ga ohranjali in spoštovali iz roda v rod.
Že leta nazaj so pri oranju na tej njivi prihajale na površje različne najdbe iz grobov: črepinje glinastih posod ter včasih tudi bronasti in železni predmeti, bodisi celi ali razlomljeni. Vse to nas je spodbudilo, da se lotimo načrtnega arheološkega izkopavanja na tem območju. Tako si je Dolenjski muzej zastavil dolgoročni raziskovalni program, da bo z vsakoletnimi izkopavanji raziskal to bogato arheološko najdišče. Letošnje izkopavanje, ki ga je financirala občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, je vodil podpisani ob sodelovanju študentov arheologije iz ljubljanske in zagrebške univerze. Izkopavanja smo se lotili na vzhodnem delu parcele ter v dobrih treh tednih v najhujši vročini letošnjih pasjih dni raziskali 200 m2 površine. Kopali smo na tistem mestu, kjer smo zaradi oblikovanosti zemljišča domnevali eno od še ohranjenih halštatskih gomil. Med izkopavanjem pa seje izkazalo, da smo gomilo za nekaj metrov zgrešili, odkrili pa smo en del keltskega grobišča z žganimi grohovi, katerega obseg nam zaenkrat še ni zrian.
Na raziskanem področju smo odkrili 25 žganih keltskih grobov, kar je bilo za nas majhno presenečenje. Vse grobove smo ustrezno dokumentirali z risbo in fotografijo v položaju, v kakršnem smo jih našli, nato pa grobne
pridatke previdno vzeli iz zemlje in jih prepeljali v muzej. Najbolj krhke grobne pridatke smo že na kraju samem zaščitili z mavčnimi povoji in jih tako zavarovali pred nadaljnjim propadanjem. Posamezne grobove razmeroma dobro ločimo med seboj po spolu: ali je bila v grobu pokopana ženska ali moška oseba. Ženski grobovi so poleg lončenih posod vsebovali še nakitne predmete: ogrlico, iglo, zaponko ali zapestnico. Moški grobovi pa imajo poleg posod še železno-orožje: meč, sulico, nož in okovje za ščit. Značilno za grobo-
GROB ŽENE — Grob keltske ženske z dvema posodama in nakitom iz 2. stol. pred n. št.
ve keltskih bojevnikov je, da so jim njihovo orožje ob zakopu v zemljo položili zvito in razlomljeno, torej naredili neuporabno. Zaradi neugodne sestave tal v Novem mestu: vrhnjemu sloju humusa sledi kompaktna rjavo-rumena ilovica, ki je prepojena ž močnimi oksidi, so vsi predmeti, še posebej železni, močno razjedeni in poškodovani. Za muzejskega restavratorja so taki predmeti zelo
težavna naloga in nehvaležno opravilo. Po velikosti in številu pridatkov se posamezni grobovi med seboj precej razlikujejo: od ene same posode-žare do več posod in različnih nakitnih predmetov v ženskem grobu ali z garnituro železnega orožja v moškem grobu. Med najdbami po svoji lepoti izstopajo pridatki v treh ženskih grobovih, ki so vsebovali vsak po eno dolgo jantarno ogrlico, stekleno zapestnico in po več amuletov, izdelanih iz kamna, stekla, ali iz gline. Te amulete so vraževerne Keltinje nosile obešene okrog vratu ali pa v mošnjičku za pasom, da bi se z njihovo čarodejno, zlo odvračajočo močjo zavarovale pred nesrečami, boleznijo in drugimi nevšečnostmi.
Med izredno lepe in razmeroma redke nakitne predmete sodita dve stekleni zapestnici, ki sta nekoč krasili zapestje keltskih lepotic: ena iz zelenomodrega stekla, druga iz temno modrega stekla in finim rumenim okraskom. Obe zapestnici sodita tako po obliki in barvi med najlepše keltske steklene okrasne predmete v Sloveniji.
Grobovi, ki smo jih letos odkrili na Kapiteljski njivi, sodijo v čas srednjega latena, ali drugače povedano, so iz 2. stoletja pred našim štetjem, ko je v naših krajih bila politična in gospodarska moč v rokah priseljenih Keltov, najbrž iz plemena Tavriskov. Nekatere oblike lončenih posod v teh keltskih grobovih in običaj, dasosežertske krasile z dolgimi ogrlicami iz jantarnih jagod, kažejo na močno halštatsko izročilo staroselskih prebivalcev. Keltski grobovi na Marofu so nov dokaz, kako bogata je arheološka dediščina Novega mesta, ki upravičeno vzbuja pozornost ne samo strokovnjakov sta-rinoslovcev, temveč tudi naše javnosti. Že desetletja je Novo mesto doma in v tujini dobro znan pojem bogatega arheološkega najdišča.
TONE KNEZ
GROB VOJAKA — Grob keltskega vojaka s posodami in orožjem
DOLENJSKI LIST
pisma
in odmevi
Odgovor na odgovor o steljnikih
Izčrpnejše pojasnilo ob odgovoru »Se enkrat: Zaščititi stelinike (DL 14. avg.. 3. str.) .
KOLESARSKI »KAPELSKI KRESOVI«
KOČEVJE — Kolesarskega maratona »Kapelski kresovi«, ki ga je v nedeljo, 31. avgusta, organiziral Kolesarski klub Kočevje v sodelovanju z občinami Delnice, Cabar in Cerknica, se je udeležilo 78 kolesarjev-rekreativ-cev, največ iz Krškega. Tekmovalna proga je bila dolga 155 km, potekala pa je predvsem po krajih, ki so znani iz NOB in jih je v svoji knjigi »Kapelski kresovi« (po njej je bila posneta tudi TV nadaljevanka) opisal Veljko Kovačevič.
Takrat se je prvič zgodilo, da so pri organizaciji kolesarskega maratona sodelovale slovenske in hrvaške občine, čeprav hrvaških kolesarjev na maratonu ni bilo. Maraton je štel za RTV lovoriko oz. brazdo vzdržljivosti (»Kaveljc korenina«) in ni imel tekmovalnega značaja. Kljub temu so podelili najboljšim trem posameznikom pokale, pokal pa je dobila še najštevilnejša organizirana ekipa Krke Novo mesto (medtem ko so Krčani že pred uradnim zaključkom prireditve zapustili Kočevje).
ŠE: ODERUŠKA PARKIRNINA OB KOLPI
Včasih je že kar malo smešno, kakšne vire dohodkov si izmislijo turistični delavči naše dežele. Metliški mladinci v prejšnji številki Dolenjskega lista negodujejo nad »oderuško« parkirnino ob kopališču pri Primostku. Lahko jih potolažim, da je ta v primerjavi z obmorskimi prav simbolična. Za primerjavo naj navedem le slovito, a ne preveč vzorno urejeno kopališče v Kanegri, na hrvaški strani Portoroškega zaliva, kjer ob vstopu mladenič zaračuna parkirnino, ki se uradno imenuje »propusnica«, v znesku nič manj kot 1.000 din. To pa še ni vse. Za naslednjim ovinkom, če vam je pred tem v opuščenem kamnolomu pod žgočim soncem uspelo najti prazen prostor za avto, vam prijazno ponudijo karte za kopanje, za kopanje v našem Jadranu. Cena: 300 dinarjev za eno osebo: Torej Primostek le ni najdražji v Jugoslaviji.
MARKO KLINC
Direktor Kmetijske zadruge Črnomelj dipl. inž. agr. Niko Požek je v odgovoru na moj članek o zaščiti vinomerskih steljnikov pri Metliki zapisal več trditev, ki po moji presoji zahtevajo odgovor.
Takoj na začetku svojega odgovora Požek pravi, da sem »med drugim nerealno in na neresničnih podatkih prikazal usmerjanje kmetijske politike v Črnomlju, katera si prizadeva usposobiti čimveč za kmetijstvo sposobnih površin«. V svojem članku sploh nisem prikazal usmerjanja kmetijske politike v črnomaljski občini niti ni bil to moj namen, torej ta »prikaz« ne more biti ne realen ne nerealen, isto velja za resnične oz. neresnične podatke, saj ne enih ne drugih v mojem članku ni. Očitno pa je Požeka zbodlo, da sem pri pisanju o načrtovani agromelioraciji vinomerskih steljni-kov, katerih velik in najlepši del nameravajo zaščititi in celo razglasiti za naravno znamenitost, navedel dva primera neustreznega ravnanja pri podobnih posegih v črnomaljski občini (iz metliške jih pač ne poznam, če ne upoštevam prizadevanj posameznikov, da bi na lepem kosu plodne zemlje pri Želebeju postavili nekakšno skrpucalasto velevikendarsko »belokranjsko vas«, kar pa so trezni in
KJE STE, ODGOVORNI?
Poznam ceste na Primorskem in še kje, ki so po 50 letih še vedno v brezhibnem stanju. Asfaltirana cesta skozi vas Mozelj pa ni vzdržala niti 10 let. Na več mestih se udira, asfaltna preobleka je že krepko razpokana, bankine pa so take, kot je razvidno na fotografiji. Menimo, da je krivo tudi slabo opravljeno delo. Mozeljčani pričakujemo pojasnilo odgovornih za neoskrbovano cesto skozi našo vas, ki je postala nevarna celo pešcem. (IVE STANIČ)
razumni ljudje v pravem času preprečili). Ker prvemu primeru iz nedavne preteklosti, ki ga navajam, se pravi o brutalnem izkrčenju oz. goloseku najlepšega in najobsežnejšega belokranjskega brezovega gozda za Dragatušem Požek ne posveti niti besede, preidimo na drugega, na hidromelioracijo območja Podturnš-čice pri Dragatušu.
Požek pravi, da to še zdaleč ni »brutalen poseg brez občutka kot to navaja novinar A. Bartelj«. Tega jaz v primeru Podturnščice nisem napisal. Dobesedno je zapisano takole: »Nekaj podobnega se je zgodilo predlani, ko so pri hidromelioraciji območja Podturnščice pri Dragatušu nepopravljivo uničili še eno tamkajšnjo krajinsko značilnost in iz meandrov tega potoka, kjer je bil nekdaj pravi naravni rezervat, naredili pust in grd odvodni kanal.« Kaj je pusto in grdo, je stvar estetske presoje, zato pustimo to ob strani, čeprav sem ob vsakem času pripravljen zagovarjati svojo trditev, da je v primerjavi s prejšnjo podobo Podturnščice, ki sem jo imel še srečo videti, sedanja regulirana struga pust in grd odvodni kanal. Ker Požek trdi, da so glavna dela pri hidromelioraciji Podtrunščice potekala usklajeno z varstveniki okolja in naravne dediščine, si podrobneje oglejmo to plat.
V Prilogi Dolenjskega lista je 1. marca 1984 dipl. biologinja Mira Ivanovič, konservatorka na regijskem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, sicer Belokranjka iz Semiča, objavila članek z naslovom »Za vedno bomo izgubili dolino«, ki govori prav o regulaciji Podturnščice. Ivanovičeva v članku med drugim pravi: »Idejni projekti o regulaciji potokov Obrščice in Podtrunščice od izvirov do izliva so bili že izdelani, in sicer tudi izvedbeni projekt, brez potrebnih predhodnih študij. Nosilci planiranja očitno niso bili seznanjeni z vodenjem postopka za tako velik poseg v naravo. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so krajani opozorili na nameravani poseg v dolini Podtru-* nščice šele, ko je bila regulacijska struga že zakoličena. Zato zavod ni imel dovolj časa za raziskovalno delo na tem področju. Konservatorji regionalnega zavoda iz Novega mesta s konservatorji iz republiškega zavoda so pokrajino v dolini Podtrunščice ovrednotili za edinstveno v Sloveniji... Ta (naplavljena ravnica) je v večini močvirnata. Zaradi občasnih poplav med letom vznemirja kmete. Obiskovalcem:	ornitologom,	botanikom
zoologom, ekologom, skratka vsem, ki cenijo naravo, pa nudi edinstveno priložnost za znanstvena raziskovanja v tako malo znanem predelu Slovenije. Na razmeroma majhni površini naletimo na pestro floristično raznolikost... Na odseku med glavno cesto Črnomelj—Vinica in izlivom Podtur-
Moj križev pot do avtomobila
Obnova stoenke požrla veliko časa, še več pa živcev in vse prihranke
Sem že 15 let invalidski upokojenec. Prej sem bil šofer pri Transportu Krško, a ko mi je v službi zdrobilo hrbtenico in poškodovalo noge, sem v pokoju postal še bolj odvisen od — avtomobila. Toda 10 let stara stoenka je bila potrebna temeljite prenove. S slabo pokojnino (julija sem dobil okoli 54 tisočakov) si pač nisem mogel
kupiti novega avtomobila. Če žena ne bi delala v brežiški bolnišnici, si še generalne zamenjave karoserije Z 101 ne bi mogel omisliti.
Tri leta sem zbiral dela za obnovo avta: stranice, masko, vse blatnike, zadnjo steno, leva zadnja vrata, nosilec hladilnika, žaromete, smerne kazalce.
Konec ponižnega čakanja na milost uradnikov?
Ne vedo vsi ljudje, da je njihove vloge administracija dolžna rešiti v zakonitem roku
Republiški izvršni svet je pred kratkim sklenil, da je potrebno proti tistim organom, ki zavlačujejo rešitev vloge občanov, nastopiti, če ne drugače, pa tudi z disciplinskimi ukrepi. Tudi v zveznih organih razmišljajo, kako pospešiti pravočasno reševanje vlog občanov.
Za to so imeli pristojni organi dovolj razlogov. Predvsem je v čl. 218 zakona o upravnem postopku jasno določeno, da je treba vlogo občana, ko je popol-na, rešiti v 30 dneh. Poleg tega je po zakonu o urejanju prostora in naselij in drugih posegov v prostor v zvezi s čl. 29 zakona o urbanističnem planiranju še posebej določeno, da je treba npr. lokacijsko dovoljenje izdati v 30 dneh, ko je vloga popolna.
Občani za te predpise le malokdaj vedo in čakajo, da bodo pač nekoč prejeli zaprošeno dovoljenje ali rešitev, odločbo. Občani imajo lahko zaradi tega, ker jim upravni delavci (pre)počasi rešujejo njihove vloge, tudi materialno škodo.
Če torej vloga ni pravočasno, to je v 30 dneh, rešena, se lahko občan pritoži naravnost na
pritožbeni, to je republiški upravni organ tako, kakor da bi njegovo vlogo prvostopni organ rešil neugodno. Ta, republiški organ bo pozval občinski organ, naj reši občanovo vlogo. Če pa tudi republiški organ ne reagira in pritožbe ne reši v roku dveh mesecev, ko jo je prejel, lahko občan vloži pri vrhovnem sodišču Slovenije tako imenovani upravni spor, to je tožbo, v kateri zahteva razveljavitev domnevne negative odločbe republiškega organa, lahko tudi prvostopnega organa. Taka tožba seveda nekaj stane: sedaj za tožbo 100.— din, za sodbo 300.— din. Če stranka v upravnem sporu uspe (kar je navadno ob molčanju administracije), ima stranka pravico zahtevati vrnitev plačane takse, in sicer v roku 60 dni, ko je prejela ugodno sodbo. Po predlogu sprememb sodnih taks bo taksa za tožbo znašala 1.000.— din, za sodbo pa 3.000,— din.
Za pritožbo in upravni spor se stranke lahko obrnejo tudi na odvetnika, vendar jim stroškov zanj nihče ne povrne.
Mag. LOJZE CAFUTA
nščice v Lahinjo so bila odkrita nova, za slovensko floro zelo pomembna rastišča redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ki so jih nekatere občine že zaščitile z odlokom... Področje pa ni zanimivo samo za botaniko, ampak tudi za zoologijo. Številni meandri, suhe in vlažne depresije, brezovi gaji — vsa dolina nudi zatočišče ogroženim in redkim živalskim vrstam, ki so se umaknile urbaniziranemu okolju... Kljub omenjenim naravnim znamenitostim je človek neodgovorno, ne glede na posledice, kruto posegel v naravo. Pri tem je kršil tako zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine (Uradni list SRS št. 1/81), kot tudi zakone narave. V primeru izsuševanja doline Podturnščice je kljub mnogim hektarom obdelovalne zemlje, ki se zaraščajo, zmagal interes kmetijstva.« (Podčrtal
A.	B.) Nadalje Ivanovičeva pravi: »Mnenje naravovarstvenikov je, da kmetijski interes ne sme docela razvrednostiti vrednote vse doline. To območje je lahko kmetijsko uporabno tudi brez drage regulacije, možne so druge, cenejše rešitve.«
Požekova trditev, da so si občina in krajani že ves čas po vojni prizadevali, da bi »pust in grd odvodni kanal« vršil svojo pravo funkcijo — preprečeval poplave, je v nasprotju s trditvijo Ivanovičeve, ki pravi, da je »že leta 1961 od njih (krajanov, op. p.) prišla pobuda in želja, da se ta del pokrajine ohrani nespremenjen. Tudi zato, ker je v njem kot otrok črpal lepoto pesnik Oton Župančič in jo v zrelih letih prelil v številne pesmi, posvečene Beli krajini.«
O usklajenosti glavnih del z varstveniki okolja in naravne dediščine v primeru regulacije Podturnščice pa še to. Prisoten sem bil tistega poletnega dne leta 1984, ko je črnomaljsko občino obiskal takratni predsednik RO ZZB NOV Janez Vipotnik. Peljali so ga tudi k brigadirjem, ki so ravno takrat sekali grmičevje in drevesa ob meandrih delno že regulirane Podturnščice. Po naključju sta v istem času prišla tja tudi uslužbenca Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Mira Ivanovič in Danilo Breščak, ki sta z označevanjem posameznih dreves, ki naj bi jih obvarovali pred posekom, skušala ohraniti, ker se je ohraniti še dalo. Z omalovažujočim zaničevanjem je eden od občinskih mož pokazal nanju, češ kar naj slikata, tako nam že ne bojo preprečili našega dela, saj naj srečo nimajo nobene izvršilne moči. In je, žal, res nimajo.
Teden dni po objavi članka Mire Ivanovič je prav tako v Prilogi Dolenjskega lista njen urednik Marjan Bauer napisal komentar z naslovom »Pojasnilo, ki ga ni bilo«, v katerem se sprašuje, kako je mogoče, da se nikomur ne zdi vredno odgovoriti Miri Ivanovič oziroma ustanovi, ki jo zastopa. »Lahko bi celo rekli, da se nikomur ne zdi vredno odgovoriti javnosti. Drugače si namreč molka
Aprila letos sem se z avtom pripeljal k avtokleparju Antonu Šulerju v Brežice (Ob stadionu 13) in ga prosil, če bi lahko do 1. maja avto popravil. Ker je rekel, naj pridem pozneje, sem prišel spet vprašat 10. maja. Po dogovoru sem nato 28. maja pripeljal avto, prijatelj pa mi je s prikolico pripeljal ves material. S Šulerjem sem se dogovoril za okvirno ceno 14 do 16 milijonov starih dinarjev, obljubil pa mi je, da bo končal delo najpozneje v enem mesecu. Z avtoličarjem sem se sam dogovoril, da bo po tej obnovi avto takoj prevzel v obdelavo.
Potem pa seje začel križev pot! Kar petnajstkrat sem bi pri Šulerju, izgubil sem veliko časa, še več pa živcev, kajti popravilo seje vleklo v neskončnost. Nazadnje sem bil že tako iz sebe, da sem rekel Šulerju, naj avto raje zapelje v Savo. Moral pa sem zaradi tega poiskati tudi drugega ličarja. Ta je svoje delo končal v dogovorjenem roku in plačal sem mu 15 milijonov. 21. julija je bil nato avto spet pri Šulerju, ki me je končno 30. julija obvestil, da je tudi njegovo delo pri avtu končano. Po dveh mesecih in dveh dnevih! Avto je šla iskat žena, ker pa je delala le ročna zavora, si ga ni upala sama peljati domov, ampak je to storil avtomehanik Viktor Lipej iz Brežic, Cvetlična ulica 4. Zanj pa ni imela denarja, saj je Šuler zaračunal za nesolidno delo mastno plačilo — kar 244.098 din! Mehanik je pobral še 38.977 din. Z ženo sva postrgala dobesedno zadnje dinarje. Ob tem pa zavore niso delovale, preščipnjeni so bili kabli meglenk, iz avta pa je curkoma tekel bencin!
Avgusta sem povprašal tri kleparje, koliko bi zaračunali za tako obnovo avtomobila, in vsak mojster je rekel, da bi stalo 15 do 17 starih milijonov. Za obrtnike, ki mečejo kaj slabo luč na kolege (z izjemo ličarja!h sem odštel natanko 425.075 din! Ce bi bil to vedel, bi bil raje kupil novo školjko, ki je stala okrog 45 milijonov. Da bi tožil obrtnika, nimam denarja za odvetnika, a da mi bo vsaj malo lažje pri srcu in da opozorim druge bralce, s kom ni dobro imeti opravkov, sem se odločil za ta prostest v »Dolenjcu« katerega naročnik sem že čez 20 let.
FRANC DVORŠAK, Strma pot 16, Krško
NAJMLAJŠI FILMSKI USTVARJALCI, JAVITE SE!
IZOLA — Združenje films-kovzgojnih delavcev Slovenije in Foto-kino zveza Slovenije vabita na XXII. srečanje naj-mlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije, ki bo 26. in 27. septembra v Izoli. Sodelujejo lahko vsi pionirji do 14. leta starosti kot člani krožkov, klubov ali kot posamezniki. Filmi so lahko posneti na N8, S8 ali 16-milimetski trak in opremljeni z zvokom na magnetofonskem traku hitrosti 9,5 ali s tonsko magnetno sledjo. Video naj bo posnet v tehniki VHS ali VCR. Filme pošljite najkasneje do 19. septembra na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5.
Kmetijske zadruge, Kmetijske zemljiške skupnosti in Vodnega gospodarstva ne znam razlagati,« je zapisal Bauer.
Vendar je odgovor prišel, več kot dve leti zatem, kot Pozekov odgovor na moj članek. Žal pa ta odgovor Nika Požeka, ki ga sicer cenim kot prizadevnega kmetijskega strokovnjaka in ne nazadnje tudi zato, ker seje po več letih dela na OK SZDL in po predsednikovanju skupščini občine Črnomelj vrnil k svojemu osnovnemu poklicu — zastavlja izmišljeno dilemo: ali ohranjena narava ali siti želodci. Drugače je treba zastaviti: in ohranjena narava in siti želodci. Gotovo pa je za to potrebno več strpnosti in pripravljenosti. Prepričan sem, da se danes na teh površinah, kot navaja. Požek, ne pase 70 odst. glav živine manj kot leta 1960 zato, ker v tem času na tem območju ni bilo takih posegov v naravo, kot je regulacija Podturnščice. Leta 1960 je Podtrunščica prav tako občasno poplavljala, kot še leta 1984. To je pa po mojem mnenju res vprašanje usmerjanja naše kmetijske politike.
Za konec pa še to: 29. maja letos je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto podal Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto prijavo zaradi del pri regulaciji potoka Podturnščica, ker »kljub številnim opozorilom... niso zadovoljivo upoštevani nekateri pogoji iz soglasij naše službe«. V prijavi natančno piše, kateri pogoji niso upoštevani, sklicujejo se na ustrezne zakone, zato smatrajo, »da je možno in nujno vaše inšpekcijsko ukrepanje, kajti dosedanji posegi v vodotoke so se izvajali brez resnega upoštevanja pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, kot tudi pogojev Zavoda za ribištvo.«
Prijava je bila, kot rečeno, poslana 29. maja letos, do konca avgusta pa Uprava inšpekcijskih služb še ni nič ukrenila, oziroma ni o tem niti z besedo obvestila Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
ANDREJ BARTELJ Novo mesto
V kumaricah počitnice minejo prej
13-letna Majda bo zaslužek namenila šoli
GORNJE RADULJE — Družina Krajnc iz Gornjih Radulj v KS Bučka je v letošnjem letu pridelala okoli 600 kg kumaric. Sortirane po kakovostnih razredih so vozili na odkupno postajo Strit pri Bučki. Pri delu na njivi in pri prevozu je veliko pomagala njihova 13-letna hči Majda, ki bo v jeseni šla v 7. razred osnovne šole v Sevnici.
»Letos spomladi smo na njivi v bližini doma na površini 4 arov posadili kumarično seme. Njiva je bila dobro pripravljena in pognojena s hlevskim gnojem, oče pa le posevek tudi dvakrat poškropil proti plesnobi. Če je bilo vreme iepo, smo kumarice za vlaganje pobirali vsak dan v popoldanskih urah. Kumarice so plačevali glede na kvaliteto, za prvi in drugi razred smo dobili 200 din, za tretjerazredne kumarice po 150 din za kilogram. Vse kumarice smo prodali preko KZ Sevnica, saj smo tudi njihovi kooperantje, oddajamo jim odvečen pridelek in mleko,« pravi Majda. Denar, ki ga je prislužila s kumaricami, ji bo pri nakupu šolskih potrebščin prišel zelo prav, pa tudi v gospodinjstvu ne bo odveč.
JOŽE NOVAK
Našega Jožeta ni več
Pred kratkim smo se na kočevskem pokopališču poslovili pd našega Jožeta Špeharja.
Rodil se je leta 1928 v majhni vasici Dečini ob Kolpi. V svojih otroških letih je doživel marsikaj hudega, osnovno šolo je končal v Radencih. Ko je odrastel, je odslužil vojaške obveznosti, prišel domov in se poročil. Rodila sta se mu dva sina. Prijeti je moral za trdo kmečko delo, da je lahko preživljal svojo družino in starše. Ker pa Špeharjeva domačija v Dečini ni dajala dovolj, se je Jože moral odpraviti na delo tudi v bližnjo Hrvaško na žago.
da si je poleg kmetije še kaj prislužil. Kasneje je odšel v bližnje Kočevje, kjer je bil' sprejet kot lovec-čuvaj v gojitvenem lovišču, v samotnem revirju na Lovskem vrhu.
Jože se je vedno rad vračal v svojo rodno vasico Dečino. Bil je dober mož, oče in stari oče. Znal je biti družaben, rad je prislužil pesmi, predvsem pa je rad vsakomur pomagal, če je le mogel. Vse nas je zato prizadela kruta vest, da je utonil v Kočevskem jezeru.
MARIJA VOLF Radenci ob Kolpi
PRVA ZLATA NA OTOČCU — Poročne slovesnosti »po gosposko« v otoškem gradu vsako soboto privabijo več parov tudi iz drugih slovenskih občin. Na poročni obred se je minulo soboto s kočijo pripeljalo kar 9 parov, zadnja poroka pa je bila celo iz Ljubljane. To popoldne je bila v lovski sobi gradu tudi prva zlata poroka (na sliki): po petdesetih letih sta se spet vzela Frančiška in Janez Hrovat z Broda pri Novem mestu. (Foto: J. Pavlin)
*
USPEŠNO DO MATURE — Labod je organiziral izobraževanje ob delu za doseg 5. stopnje izobrazbe — smer konfekcijski tehnik. Izvajalka te oblike šolanja je bila mariborska srednja tekstilna šola, med slušatelji pa so bili Labodovi in Novoteksovi delavci. Pred tem so končali dve- ali triletno šolanje, zato so najprej opravili diferencialne izpite, 4. letnik šole pa je potekal redno. Ob zahtevnem delu v proizvodnji je bilo šolanje ob delu še toliko napornejše. Ves trud pa je bil poplačan z uspešno opravljeno maturo. Od 21 prijavljenih slušateljev jih je do konca vztrajalo kar 20. Med temi je bilo 13 Labodovih delavk in delavcev ter 7 Novoteksovih. Ob zaključku te oblike šolanja gre vsa zahvala predavateljem, obema delovnima organizacijama in še posebno organizatorju — KSS iz Laboda. Na posnetku: slušatelji s predavatelji in predstavniki obeh delovnih organizacij.
STROJ LJUBLJANA
TOZD KM — obrat Milan Majcen — Šentrupert
Proizvajamo:
— opremo za silose
— opremo za rudnike
— odlitke barvnih kovin
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM!
TRIMO — Nova poslovna stavba in eksponat hkrati. Kupci si ie ob obisku pri nas lahko prepričajo o naših zmogljivostih in sposobnostih.
gradbeno	in	komunalno	JL
OBČANOM	OBČINE	TR
OB PRAZNIKU OBČINE!
PRAZNIK OBČINE TREBNJE - PRAZNIK OBČiNE TREBNJE
Spomenik Gubčeve brigade pri vasi Trebelno
računamo, da se do konca leta izguba ne bo povečevala.
Investicijska dela se izvajajo v TRIMU, kjer so montirali novo linijo za proizvodnjo sendvič plošč in ki jo zdaj odpiramo, v Kolinski na Mirni, kjer bodo 12. septembra odprli nove proizvodne prostore za proizvodnjo otroške hrane, Tesnilih na Veliki Loki in v Elmi na Čatežu. Še posebej pomembno za nadaljnji razvoj občine pa je zgrajeni 110-kilovoltni daljnovod Hudo — Trebnje, ki ga bomo prav tako v tem času odprli, in razdelilna postaja, ki bo dograjena prihodnje leto. Investicijska dela se izvajajo tudi na področju telefonskih povezav in nove centrale v Trebnjem, melioracij kmetijskih zemljišč v Mirenski dolini in Suhi krajini, pri izgradnji vodovoda na Čatežu in Selih-Šum-berku, dograjeni pa so tudi stanovanjski bloki na Mirni. V pripravi je izgradnja proizvodnih prostorov ZMAGE v Mokronogu in čistilne naprave na Mirni. Cestna in komunalna skupnost ter krajevne skupnosti in krajani pa vlagajo velike napore pri urejanju naselij, preskrbi prebivalcev z zdravo pitno vodo in posodabljanju lokalnih in krajevnih cest ter telefonskega omrežja.
Na področju družbenih dejavnosti se zaradi večjih potreb in želja po sredstvih od možnosti, ki jih določa resolucija, zadeve zaostrujejo, kar velja še posebej za zdravstvo. Problematika glede zaostajanja osebnih dohodkov v negospodarstvu pa se rešuje v skladu s sprejetim programom usklajevanja.
Program praznovanja letošnjega občinskega praznika je nekoliko bogatejši kot prejšnja leta, kar pa ne pomeni, da smo premagali vse težave pri ustvarjanju večjega dohodka in boljše življenjske ravni občanov. Nove pridobitve, ki jih te dni odpiramo, in tiste, ki so v pripravi, nam bodo pomagale k hitrejšemu in lažjemu premagovanju razvojnih težav. Če hočemo hitreje naprej in držati korak z drugimi, moramo biti še bolj vztrajni pri spreminjanju proizvodnih odnosov.
Vsem borcem Gubčeve brigade, delovnim ljudem in občanom občine Trebnje iskreno čestitam za praznik občine z željo, da bi še naprej dosegali uspehe pri razvoju občine.
NACE DEŽMAN predsednik občinske skupščine Trebnje
Bogatejši praznik — nova spodbuda
NnCr;riHSnhR!embraHPraHnUie	0^a ~	zmanjše^nju"^^^!^^
Nove pridobitve, vodovod na Čatežu in Selih pri	ne in reproduktivne sposo-
Sumberku, proizvodna linija v Trimu, proizvodni	bnosti gospodarstva. Da bi
prostori Kolinske
Občani in delovni ljudje občine Trebnje praznujemo svoj praznik 4. septembra, na dan, ko je bila 1942 ustanovljena legendarna Gubčeva brigada pri vasi Trebelno. Borbena pot brigade je bila dolga preko 3000 kilometrov, v njej je sodelovalo nad 3000 borcev, mnogi med njimi niso dočakali svobode.
Od naše narodnoosvobodilne borbe so minila mnoga leta, polna trdega dela in uspehov pa tudi napak. Danes stojimo pred nič manj odgovornimi nalogami kot v NOB, včasih zbegani zaradi teže problemov, toda odločeni, da jih premagamo. Spoznali smo, da se nobena ideja ne uveljavi sama. Vsaka mora skozi težko preizkušnjo življenja, tudi ideja socialističnega samoupravljanja.
Za nami so volitve v delegatske skupščine in kongresi. Vstopili smo v prvo leto dolgročnega in srednjeročnega plana občine, republike in zveze. Zaključujejo se tudi razprave o kritični analizi in pred nami je odgovorno dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Jugoslavija in v njej Slovenija je na prelomnici nadaljnjega razvoja. Očitno je, da s sedanjim načinom gospodarjenja ne moremo več uspešno naprej. Sklenjena je šele prva faza ure-
sničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Sedaj moramo odpraviti vsesplošen zastoj. Srečujemo se tudi z zastojem samoupravljanja in s poskusi, da bi zavrti ustvarjalne sile delovnih ljudi, in to v času, ko ustvarjalno delo postaja v svetovnem merilu tvorec razvoja. Zato je treba dosledno uveljavljati vlogo in položaj delavca v združenem delu in v družbi.
Z letom 1986 smo stopili v novo srednjeročno plansko obdobje. Prva polovica leta je minevala v znaku pripravljanja in sprejemanja srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov na vseh ravneh. Ob koncu leta 1985 ter na začetku letošnjega leta smo ocenjevali dosežke preteklega planskega obdobja in začrtali pot bodočega razvoja. Ciljev, ki smo jih postavili v prejšnjem planskem bodo-bju, nismo dosegli v celoti. Tako nismo dosegli planirane rasti družbenega proizvoda. Zaposlenost smo povečali le za 2,3%, pri tem pa se je izobrazbena struktura zaposlenih prepočasi spreminjala. Zelenega razvoja nismo dosegli na področju energetike, prometa, turizma in gostinstva ter trgovine. Sredstva za družbeni standard in socialni razvoj so se v preteklih letih realno zmanjševala. Skrb
potegnili voz naprej, mora naš nadaljnji razvoj sloneti na lastnih aktivnostih pri odpravljanju omejitvenih dejavnikov.
Glavni nosilci razvoja bodo obstoječe organizacije združenega dela, kmetijstvo in malo gospodarstvo. Ob tem pa bomo iskali vlagatelje za naš razvoj tudi med organizacijami združenega dela zunaj občine. Planirali smo. da bo naš razvoj zaradi neuresničenih ciljev v prejšnjem obdobju v začetku nekoliko počasnejši in bo hitreje naraščal proti koncu planskega obdobja.
Za dosego plansko zastavljenih ciljev pa moramo spremeniti svoj odnos do dela. Bistveno moramo povečati produktivnost in učinkovitost poslovanja ter se organizirati tako, da v proizvodnji ne bo zastojev. Vsak mora na svojem delovnem mestu delati pošteno in odgovorno. Stroške poslovanja na enoto proizvoda moramo znižati in povečati dohodek.
še posebej smo zapisali v planske dokumente, da bomo bistveno izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Nova dognanja na področju tehnologije in robotike zahtevajo večje znanje, če hočemo uspešno poslovati. Primanjkuje nam veliko kadrov z višjo in visoko izobrazbo, zato bomo usmerjali moči v načrtno iskanje novih kadrov s
pomočjo štipendiranja in drugih oblik pridobivanja.
Naš nadaljnji razvoj pa je tesno povezan z razvojem družbenih dejavnosti in krajevne samouprave. V novo plansko obdobje, ki se je začelo z letošnjim letom, smo prenesli neuresničene cilje iz preteklosti.
V resoluciji za leto 1986 smo zapisali, da bodo naše aktivnosti usmerjene predvsem v prestrukturiranje proizvodnje, tehnološko posodobitev, prilagajanje proizvodnih programov razmeram na domačem in tujem trgu, krepitev vloge izobraževanja, znanosti in informatike, pospeševanje drobnega gospodarstva in skladnejšega razvoja krajevnih skupnosti, še posebej Suhe krajine, in drugo.
Rezultati poslovanja organizacij združenega dela za šest mesecev kažejo, da se je industrijska proizvodnja povečala. Ugodna so bila tudi gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave. Povečalo se je število zaposlenih. Pri tem pa ugotavljamo, da planirane cilje kljub večji industrijski proizvodnji in izvozu uresničujemo zelo počasi ali pa jih sploh ne. Razmerja v delitvi dohodka so se poslabšala, ker se je poraba hitreje povečevala kot akumulacija. Izločanje sredstev za skupno in splošno porabo ter razporejeni osebni dohodki so imeli v občini celo večjo rast kot v regiji in republiki, na drugi strani pa se je akumulacija znižala.
Na področju kmetijske proizvodnje se že vrsto let srečujemo z neugodnimi razmerami. Razkorak med cenami reprodukcijskega materiala in kmetijskimi proizvodi se veča, kar vpliva na proizvodnjo in ima dolgoročne posledice.
V polletju so tri organizacije združenega dela poslovale z izgubo in se je ta v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečala za okoli 80%. Glede na to, da bo NOVOLES — TOZD Račje selo začel oktobra z novo proizvodnjo,
Mr;
[PRAZNIKOBČINE TREBNJE - PRAZNIK OBČINE TREBNJE;
trimo
TRIMO	TREBNJE
LETOS	PRAZNUJE
LET PLODNEGA
Objekti za industrijske proizvodne hale, kmetijstvo, skladišča in garaže, servisne in tehnične delavnice, športni in rekreacijski objekti, sejemski in trgovski objekti, upravna poslopja in stanovanjske ter počitniške hiše, ki jih je v svojem 25-letnem obdobju razvil in izdelal Trimo, stojijo širom Jugoslavije. Tudi v tujini nas poznajo, zato objekti Trimo stojijo v Alžiru, Angoli, Avstriji, DDR, Egiptu, Iraku, Libiji, Maliju, Nizozemski, Veliki Britaniji, Švici, Vietnamu, Sovjetski zvezi, Kitajski in Tunisu.
MONTAŽNI OBJEKTI
Vsem občanom Trebnjega čestitamo za praznik! Kolektiv TRIMO
			
		4	
		.^5,—5- ^ :..	•a«)
fmm f ^ iVHl	7 n		\ . ^ -W™ 		—» 1 1111111$
□
Kmetijska	zadrug
Kmetijska zadruga Trebnje čestita vsem kooperantom, \ poslovnim prijateljem in ostalim občanom za praznik \ občine!	\
%
HRAST
MIZARSKO PODJETJE ŠENTLOVRENC• 68212 VELIKA LOKA
r
S
i 5
!'OBČANOM	OBČINE	TR	<
\OB PRAZNIKU	OBČINE!
HP KOLINSKA
TOZD Tovarna za proizvodnjo
otroške hrane
in predelavo krompirja, o. sub. o. MIRNA NA DOLENJSKEM
Kolinska
— bebičoko
— bebi pomaranča
— bebi jabolko
— bebi medenko
— bebi riž
— bebikakav
— bebi čokolešnik
— bebi nevtral
— pire krompir
KOOPERANTOM,	OBČ
SODELAVCEM IN DRUGIM POSLOVNIM PARTNERJEM	ČESTITAM
OBČINE	TREBNJE!
TOZD TOVARNA
proizvodni program:
kovinski sklopi in
deli za cestna vozila
avto konfekcija in tapetništvo
predelava termoplastov
izdelava elektrosetov za vozila
kooperacijske storitve
orodjarstvo
Čestitamo vsem občanom!
!•*************************>«•**************+*********+
********************************************************************lM'*******,M'***!M'**3
PRAZNIK OBČINE TREBNJE	-
*********
elma
tovarna
gospodinjskih aparatov in elektromateriala ljubljana, n. sol. o.
Iskra
TOZD	»PEM«	ČATEŽ
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM	LJUDEM
POSLOVNIM PARTNERJEM!
TDOUK€m
Industrija	elementov
za elektroniko Ljubljana
TOZD »ELEKTROLITI« Mokronog
L J II
L J A N A
TOZD Kemija lmpex Obrat »Proizvodnja« Veliki Gaber TOZD CHEMO
M
PROIZVODNI PROGRAM
Čistilna in poiirna sredstva za široko potrošnjo in industrijo iz programa »Johnson«
Reparaturni materiali za vulkanizacijo v široki potrošnji in industrji iz programa Tip-Top Specialni prašek za čiščenje in dezinficiranje laboratorijske opreme
Občanom občine Trebnje in vsem poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Trebnje.
motorstort
EEB 9201 EL-KO
63-80 pF 280 V-
S0~60Htll~trC)
2CU3- V K l-OPOVf UM
Proizvajamo vse vrste elektrolitskih kondenzatorjev
Čestitamo	vsem	del
občanom!
m
m
m
\PRAZNIKOBČINE TREBNJE	-
novoles
novo mesto lesni kombinat n.sol.o. novo mesto-straža
TOVARNA	AKRILNIH	PRO
Trebnje
ČESTITAMO	O
KROJAŠKO
PODJETJE
TREBNJE
OBČANOM	OBČINE
ČESTITAMO	OB	PRA
labod
tozd TEMENICA
Proizvodni program Je usmerjen v Izvoz cabane, plašči, suknjiči
In za domači trg moške in ženske hlače ter vseh vrst kril
OBČANOM OBČINE TREBNJE ČESTITAMO OB PRAZNIKU	OBČINE!
za tiste, hi jim
VITKA sadni sokovi vsebujejo 75 % manj sladkorja, s tem pa njihova visoka vsebnost organizmu potrebnih mineralnih snovi in vitaminov ni zmanjšana. Prav to je največja prednost VITKA sadnih sokov; za tiste, seveda, ki jim ni vseeno...
dana mirna
Čestitamo vsem občanom!
•n emona dolenjka
ii novo mesto
ČESTITAMO	ZA	PRAZNIK
DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM!
TRELES
PODJETJE ZA IZDELOVANJE POHIŠTVENE OPREME VSEH VRST
T R E B
N J E
68210 TREBNJE	TELEFON:	44	038
Telegr.: TRELES-TREBNJE, ž. rač.: 52120-601-12071
TRELES TREBNJE - Proizvodnja individualne opreme po naročilu.
Občanom občine Trebnje in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine.
mSOZu
Mercator Kmetijstvo Industrija
sitb.o. Ljubljani
Mercator-Rožnik n. sub. o.
tozd »Gradišče«
ČESTITAMO OBČANOM ZA PRAZNIK
OBČINE	IN	SE	PRIPOROČA
V NAŠIH	TRGOVSKIH
LOKALIH!
NAGRADA V LJUBLJANO
Tudi tokrat je prispelo _v uredništvo zelo veliko rešitev. Žreb 30. nagradne križanke pa je hotel, daje srečni nagrajenec Rado Eržen iz Ljubljane. Po pošti mu bomo poslali nedavno izdano knjigo Avguština Laha Eno samo upanje. V knjigi je avtor izluščil iz svojih popotnih vtisov in spoznanj zanimiva opazovanja številnih dežel in dogodke, ki osvetljujejo današnje razmere v vrsti afriških, ameriških in azijskih držav in njihovo iskanje razvojne poti. Opise dopolnjujejo celo verzi; z njimi izraža avtor svoja čustva in poglede na svet. Knjiga je opremljena s slikovitimi barvnimi fotografijami.
Zanimivih knjig še ni zmanjkalo, zato imajo priložnost, da so izžrebani tudi reševalci 32. nagradne križanke. Vse rešitve pošljite na naslov; Uredništvo Dolenjskega lista, 68000 Novo mesto,. Germova 3, s pripisom Križanka 32, najkasneje do 12. septembra. Srečno!
fM NAGRADNA KRIŽANKA
Novinarji pišejo prvi osnutek zgodovine.
J. PIANO Vera primarno ni sad vzgoje, temveč je bivanjska drža in izbira.
P. KOVAČIČ-PERŠIN
i
■
MARIBOR-
SKA
OPERNA
PEVKA
OKOLJE
POVRŠINA
ARAB.
DRA2ILN0
NASLA0IL0
VRSTA
JEDI
PORTU BAI AGENCIJA
I
OBER
TRINOG
NAClN
ZBIRANJA
PODATKOV
SVETA
GORA
SKANDI-
NAVSKI
NAROO
VRSTA
N02A
SESTAVINA
ZEMELJ.
PLINA
PREPIR
MUČENJE
VRSTA
GLASU
ITAL
OTOK
NEKO. HRV. VLADAR
ETIOP.
PLEMENSKI
POGLAVAR
GL M. PORTUGALSKE
MESTO V BACKI
ARAB.
žrebec
0BRE0NA
OPRAVA
ST. RIM. MIT. PODZEMLJE
J. AM. STEPA
SLOV. BOG LUCI
SEST.: J. UDIR
STEKA-
LISCE
EXEMPLI
CAUSA
STANE
2AGAR
GRAMA-
TOM
M. IME
POSEKA
USEOLINA V STOJEČI VODI
DOM.
PERNATA
2IVAL
PRIPADNIK
PIRENEJ-
SKEGA
LJUDSTVA
AVT.
OZNAKA
BITOLE
VINSKA
RASTUNAI
2IVINSKA STAJA V PLANINI
0KR.ZA
RECEPT
GOZONI
ČUVAJ
ENO-
STRANSKA
USMER-
JENOST
KILOGRAM
MAJHNA
RANA
Morski rudnik »Zobje vetra« glodajo afriški kruh
Rudišča v globinah
Strokovnjaki že dalj časa napovedujejo, da so rudniki bodočnosti v morju; to skušajo dokazati številne oceanske raziskovalne odprave. Tako nalogo so si zadali tudi nemški raziskovalci, ki raziskujejo tihomorske podvodne tople izvire, za katere domnevajo, da spuščajo v morsko vodo veliko rudnin. Predvsem v vzhodnem Pacifiku so namreč raziskovalci že večkrat našli bogata rudišča.
Znanstveniki so že 1979. leta izdelali natančen raziskovalni program, imenovan GEOMETEP. Raziskave so pokazale, da so rudišča več metrov visoki stožci iz poroznega in trdnega materiala, podobni termitnjakom. Ti stožci nastajajo tako, da morska voda pronica v nekaterih delih dna v tla, se v zemeljski notranjosti ogreje in se ponovno vrača »na površje« kot termalna voda, obogatena z minerali. Lahko topljive snovi se sesedajo na dno v veliki oddaljenosti od samega izvira, druge se usedajo vse bliže in tako sčasoma nastanejo »termitnjaki«. Nekateri lahko topljivi elementi ostanejo še po stiku s hladno morsko vodo raztopljeni, zato lahko z analizo morske vode ugotovijo, kje na dnu so rudišča. Taki termalni vrelci vsebujejo veliko kremečneve kisline, kalija, kalcija, mangana, cinka in še druge elemente.
Če je točna tudi predpostavka francoskih raziskovalcev, da se črna mineralna skorja, ki nastaja ob stiku „ raztopljenih rudnin s hladno morsko vodo, na teden zdebeli kar za nekaj centimetrov, potem manjšanje rudnih zalog v sedanjih rudnikih ne bi smelo biti razlog za preplah.
L. M.
(Vir: Kosmos)
Zakon in zdravje
Ločene ženske bolj do-vzetne za razna vnetja
Nabralo seje že veliko podatkov, na osnovi katerih raziskovalci vse bolj trdno gradijo nenavadno domnevo, da so ločene ali osamljene ženske bolj podvržene infekcijam najrazličnejših vrst kot poročene ženske. Razsikave so pokazale, da so menda šestkrat bolj ogrožene (seveda teoretično), da bodo umrle zaradi pljučrhce ali za katerim od podobnih vnetij. In prav tako naj bi kar za trideset odstotkov pogosteje obiskovale zdravnike, seveda zaradi zdravstvenih težav, ki so jim bolj podvržene kot pa poročene ženske.
V najnovejši študiji te vrste so raziskovalci ohijske državne ustanove odkrili pri natančnih raziskavah osemintridesetih ločenih ali osamljenih žensk, da imajo slabši imunski odziv in da je njihova naravna sposobnost zdravljenja in zaščite pred herpesom slabša, kot so jo ugotovili pri enakem številu žensk, živečih s svojimi možmi.
Psihologinja Janiče Kiecolt-Glaser je ob pomoči svojega moža Ronalda, imunologa, ugotavljala, daje imunski odziv in dojemljivost za vnetja največja pri tistih ločenih ženskah, ki so čustveno še vezane na nekdanje može. Njihove naravne obrambne sposobnosti pa so še vedno boljše, kot so sposobnosti nezadovoljnih poročenih žena. Nesrečen zakon je v tem pogledu slabši od ločitve.
Po obilnem deževju so se izlegli milijonski oblaki požrešnih kobilic — Ponekod _____________so	požrle	že	polovico	pridelka	—	Nadloga se grozljivo širi
Afrika je zares nesrečna celina. Komaj seje malo unesla katastrofalna večletna suša, že so se sprostile nove naravne nesreče. Strupeni plin iz vulkanskega jezera Nios v Kamerunu je pomoril nekaj tisoč ljudi in živali ter uničil okoliško rastlinje; to je sicer grozovita nesreča, vendar se ji je mogoče ogniti. Težje pa se je mogoče otresti »zob vetra«. Pod tem nazivom Afričani razumejo uničujoče oblake požrešnih kobilic. V evropskem spominu je ta »šiba božja« še vedno živa, čeprav so tista stoletja, ko sq oblaki kobilic prišli tudi na evropska polja, že daleč v preteklosti. V Afriki pa so ta čas še kako živa sedanjost.
Lani, ko je obilno deževje končalo najhujšo sušo v novejši afriški zgodovini, sije ves svet oddahnil. Na stotine tisočev ljudi je v sušnem obdobju pomrlo zaradi lakote in z njo povezanih bolezni. Deževje je zbudilo upanja, da seje najhujše končalo. Toda ni bilo tako. Obilna moča, ki je prekinila lakoto, je povzročila nove nesreče: iz zemlje so se začele pojavljati kobilice. Na milijone jajčec je več let čakalo v sušnih tleh, deževje pa je spodbudilo pravo eksplozijo teh bioloških bomb. Od Mavretanije do Etiopije, od srednje do južne Afrike se preletavajo živi oblaki. In kjer sedejo na tla, na desetine milijonov čeljusti zmelje pridelek. Kaže, da bodo insekti zdesetkali pridelek v velikem delu afriške celine in da je Afrika pred najhujšim napadom kobilic v zadnjih šestdesetih letih.
Opazovalci, ki so imeli priložnost videti jate kobilic iz letal, trdijo, da gre za prav strašljive prizore. Oblaki kobilic se premikajo s stalno hitrostjo kakih 16 km na uro, merijo več deset kvadratnih kilometrov, v njih pa je po nekaj 10 milijonov insektov. Največji tak oblak kobilic so pred leti izmerili nad Somalijo. Imel je več kot 600 kvadratnih kilometrov površine, v njem pa je letelo okrog 40 milijard kobilic.
Velika rodnost kobilic seveda omogoča nastanek takšnih uniču-, jočih rojev. Biologi pravijo, da ena samica lahko v treh misecih, da življenje 400 mladim kobili-1 cam. Lahko si mislimo, kako naglo se kobilice namnožijo v zanje ugodnih razmerah. A ne samo velika množina, tudi velika požrešnost je značilna za vse štiri najbolj razširjene vrste afriških kobilic: rjave, rdeče, puščavske in selivke. Vsaka kobilica živi okrog 4 mesece. V tem času lahko preleti ogromne razdalje na lovu za hrano. Te pa tudi nima hitro dovolj. Kobilica požre na dan približno toliko hrane, kolikor sama tehta. Leta 1958 je kobiličja nadloga v Etiopiji požrla toliko hrane, kolikor bi je zadoščalo za
Če hočemo preživeti, moramo v šolo realnosti.
P. SLOTERNIK
Človek ni nikoli to, kar misli, da je.
M. KUNDERA
prehranjevanje milijona ljudi eno celo leto.
Tudi letošnje nadloge niso nič milejše. Po podatkih FAO, organizacije za hrano in poljedelstvo pri Združenih narodih, so kobilice letos že naredile občutno škodo na poljščinah v Gambiji, Maliju, Burkini Fasu, Čadu in drugih državah. V Čadu, ki velja za najbolj revno državo na svetu, je katastrofa še najhujša. Podatki govore, da bodo izgubili kar dve tretjini pridelka zaradi kobilic in podgan. Na zahodu Sudana je uničena že slaba polovica vsega pridelka, medtem ko so v zahodni Afriki kobilice na prehodu požrle tretjino pridelka.
Afriški kmetje se z letečo nadlogo borijo na preprost in malo učinkovit način — s palicami in hrupom. Za učinkovito zatiranje insektov bi potrebovali vse kaj drugega, vendar že tako revne države nimajo na razpolago ne dovolj denarja ne ustreznih sredstev. Insekte je namreč mogoče uničiti z zapraševanjem površin, kjer se kobilice izlegajo. Za uničevanje uporabljajo različne pesticide, ki jih razpršujejo z letali in s kopenskimi vozili. A kot smo že j^apisali, je uničevalnih sredstev Ipremalo, manjka vozil in letal,
, primanjkuje rezervnih delov. Ve-|jika invazija kobilic pa medtem nadaljuje svoj uničevalni pohod.
Razviti svet je začel pomagati Afriki tudi pri tej nadlogi. Na-
bralo seje za kakih 18 milijonov dolarjev denarja, ki so ga namenili za zatiranje kobilic po vsem afriškem kontinentu. Toda tudi denar ni vedno dovolj. Južnoafričani so porabili okrog 7 milijonov dolarjev, da bi uničili invazijo rjavih kobilic, vendar jim podvig ni uspel in zdaj kobilice ogrožajo pridelke ne samo v Južni Afriki, Bocvani in Zimbabveju, marveč tudi v Namibiji, Zambiji in Angoli.
Lukas Brader, direktor novega središča za boj proti kobilicam, ki ga je FAO ustanovila sredi avgusta v Rimu, pravi: »Na srečo smo še vedno v položaju, ko je še mogoče preprečiti katastrofo. Toda ravnati moramo zelo hitro, da prekinemo verigo vse večje zalege, ki lahko pripelje do triletne nadloge.«
Če boj proti kobilicam v naslednjih mesecih ne bo uspešen in ne bo veriga novih zaleg prekinjena, potem lahko pride do mnogo hujših posledic, kot si predstavljamo. Nekateri strokovnjaki trdijo, da lahko pride do širjenja nadloge proti vzhodu vse do Indije in da se lahko s kobilčjo nadlogo okuži petina vsega svetovnega kopnega. Nazadnje je do takšnega katastrofalnega pojava prišlo leta 1928. Več kot 10 let je trajalo, predno so stvari spravili v normalno stanje.
Afrika je že dovolj pretrpela, da bi ji bilo zdaj potrebno še to.
MiM
(Vir: Newsweek)
vaša zgodba Mojca
Moker sneg se melje in meljepod nogami, že čutim, daje mokrota prepojila tanko usnje čevljev. Loteva se me nelagodnost, kakor da bi mokrota iz tal pronicala navzgor in prav počasi prehajala v vsak centimeter telesa. Da bi vsaj že posijalo sonce! Človek se takrat počuti prerojenega, mora vsakdanjosti odpade, vse je naenkrat lepše. Toda ne, ponovno sneži in brozgi pod nogami ni ne konca ne kraja. Ljudje hodijo mimo mene skriti pod dežniki, stisnjeni v oblačila in mrki, kot da bi se radi zavarovali pred nečim nevidnim.
»Betka!« zaslišim zvonek otroški glas. »Betka, kaj me ne vidiš?« Pred mano se postavi deklica desetih let, hčerka mojega prijatelja. Iskrice veselja ji poplesavajo v nemirnih očeh. »Betka, pospremi me na plesni krožek. Boš videla, kako plešem!«
»Kaj greš kar sama? Kje pa je prijateljica? In zvečer te bo strah domov, ker bo že temno.«
»O ne, me bo prišel očka iskat, prijateljica pa je bolna.«
Veselo drobi poleg mene. Ne čutim več snega ne mrzle zimske vlage. Glasek ji žubori iz majhnih ustec, kot da hoče nadoknaditi nekaj zamujenega. Čeblja in čeblja o šoli, o malo slabši oceni pa o petici, za katero je od očka dobila poljubček. Samo poslušam, saj ni, da bi jo prekinjala, toliko mi ima povedati.
»Betka, te smem nekaj prositi?«
»Seveda, kaj pa bi rada?« »Veš, učim se pesmico za nastop na šolski proslavi ob 8. marcu.«
»To pa res ni nobena težava, dovolj časa imaš še!« Ni mi jasno, zakaj je zaskrbljena.
»Ni to, naučila se bom že, toda očka noče niti slišati, da bi šel na proslavo, ker bodo tam samo mamice,« s težavo iztisne iz grla s popolnoma spremenjenim glasom.
Obstanem, v grlu me stisne. Spomnim se svojih otrok, s kakšnim veseljem so mi na šolskih proslavah podarili skromno darilce, podarili pred sošolci, češ to je pa za mojo mamico. Mojci je to že drugi 8. marec brez mamice, ki ji je bolezen mnogo prezgodaj prestrigla življenje. Očka je dober in skrben, dom lepo urejen, ničesar ne pogrešata s starejšim bratom, ne materialnih dobrin ne ljubezni. Le mamico. V mladih otroških srcih bo za vedno ostala bolečina, da so prikrajšani za nekaj, kar drugi imajo, za mamino ljubezen.
Kot nekje od daleč ponovno zaslišim zaskrbljeni glasek, na katerega se kar ne morem osredotočiti, tako me je pretreslo. »Oprosti, povej še enkrat, nisem te razumela,« poprosim.
»Bi ti šla na mojo proslavo v šolo ob 8. marcu? Dobro se bom naučila pesmico pa še darilo ti bom dala. Boš? Prosim!«
Od presenečenja mi je zastal dih, stisnila sem mrzlo ročico v svoji roki, se zagledala v zaskrbljene, vprašujoče Mojčine očke in komaj iztisnila iz sebe: »Bom, zelo rada bom šla.«
Kakor drobcena ptičica je veselo stekla proti stavbi. Ustavila se je na vratih, se obrnila in mi z roko odpihnila poljubček.
Preplavil me je občutek sreče.
To bo najlepši 8. marec v mojem življenju.
MARIJA
Ignac Jereb: Umirajoča domačija
Neko nedeljo popoldne je prišel po Kristino, da jo popelje na veselico. Našel jo je v njeni sobi. Zdela se mu je tako čudna in žalostna. Stopil je k njej in jo pobožal po licu. Kristina je vztrepetala, se ga z obema rokama oklenila okoli vratu, ga stisnila k sebi in vsa solzna začela poljubljati. Preden se je Matevž ovedel, je bilo njenih strastnih poljubov že konec in Kristina se je umirila.
Odšla sta na veselico. Tam sta nekaj časa pohajkovala med mizami in ljudmi, sem pa tja koga pozdravila. Godba je igrala poskočne polke in valčke.
Ko so zaigrali valček, je Matevž zaprosil Kristino za ples. Z grenkim nasmeškom je privolila. Na plesišču sta se lahkotno zavrtela. Izzveneli so zadnji takti valčka. Ljudje so se grletli pri ozkem izhodu s plesišča. V gneči je Kristini nenadoma postalo slabo. Omahnila je na Matevža, ki jo je poprijel in z lahkoto kot otroka v naročju odnesel z veselice domov.
Med ljudmi je završalo. Klepetulje so si pomembno pomežikovale in s priše-petavanjem namigovale, da se bo pri Grabnarju zibalo.
Kristina je po tem dogodku začela polegavati in hoditi okoli zdravnikov, ki pa niso mogli ugotoviti vzroka bolezni. Grabnar je grmel in preklinjal Matevža, kako se je mogel tako daleč spozabiti. Matevžu ni bilo nič več dovoljeno prestopiti praga Grabnarjeve hiše. Gledali so ga grdo tudi doma, na Osojah.
Matevž se je od ponižanja in sramu zaprl vase. Vse s^je obrnilo proti njemu.
Ni imel človeka, s katerim bi se odkrito pogovoril. Sedaj, ko bi najbolj potreboval Kristino ob sebi, je bila pot do nje zaprta.
Minil je čas, ko bi se moral roditi otrok, a ker ga ni bilo, so spoznali, da ga po krivem obsojajo. Zdravniki pa so med tem ugotovili, da je Kristina resnozbole-la. Toda Grabnar je še kar naprej grmel in si ni dal dopovedati, da Matevž ni pri tem nič kriv in še vedno valil krivdo na njega. Vsi Grabnarjevi so ga sovražno gledali.
Nekega dne se je opogumil in stopil v Grabnarjevo gostilno in naročil pijače. Toda nihče se ni zmenil za njegovo naročilo in moral je oditi brez postrežbe.
Kot ponavadi je odšel iz gostilne pri zadnjih vratih. Tu ga je skrivaj čakala stara, betežna dekla in mu sporočila Kristinine pozdrave. Povedala mu je še, da bi mu Kristina rada pisala, a pisanja ne zmore. Tako je Matevž prek te dekle začel Kristini pošiljati pisma in odnje prejemati ustmene odgovore. Toda ti ustni odgovori po dekli so prihajali iz dneva v dan bolj skopi, dokler ni prišla samo še zahvala za pismo in pozdrav.
Po daljšem ležanju je Kristina umrla, ne da bi jo Matevž smel med tem časom obiskati. Ker je Kristina vedela, kako ga njeni domači sovražijo, je pred smrtjo naročila: »Preden me zabijete v krsto, pustite Matevža, da se poslovi od mene. Pustite ga, naj me spremlja na moj poslednji dom, ker sva si obljubila, da si bova zvesta do groba.«
Ko je Kristina mrtva ležala na mrtvaškem odru, jo je Matevž smel obiskati. Kakor v sanjah je vstopil. Okno je bilo zagrnjeno in sveče so visoko plamenele. Njih sij se mu je zdel strašen. Stopil je h krsti in položil šopek belih nageljnov k njenim nogam v krsto. Ves omotičen je nato privzdignil bel pajčolan ter se zagledal v Kristinin bledi obraz. Zazdelo se mu je, da se mu je nasmehnila s trpkim nasmehom, kot vedno, kadar jo je kaj težilo. Nekaj bolečega je bilo v tem nasmehu. Poljubil jo je na mrzle ustnice in na zaprte oči, potem je spustil pajčolan čez voščeni obraz. Dolgo je stal, nem od velike bolečine, dokler ga niso opozorili, da je prišel čas pogreba.
Tisto popoldne so se megle potegnile globoko čez dolino in rahel dežje rosil iz njih.
Pogrebni voz z belo krsto, obloženo z venci, je- krenil. Čeravno bi Kristino lahko odnesli tistih nekaj korakov od Grabnarjeve hiše do pokopališča, so jo iz bahaštva peljali s pogrebnim vozom. Ob krsti, na obeh straneh pogrebnega voza, so jo spremljale prijatelice, oblečene v belo.
Matevž je stopal sam za krsto. Bil je ves v čudni omamici, neobčutljiv za vse, kar se je dogajalo okoli.njega. Šel bi za vozom v neskončnost, ne da bi vprašal, kam pelje. Vse se mu je zdelo kot v sanjah, kot da blodi v samih prividih. Ni vedel, kdaj so prišli do pokopališča. Topo je gledal na voz in krsto pred seboj.
POTA
Šolarji so spet na cestah
Na Dolenjskem in v Posavju so šolarjem prve dni pou-__________ka	posvetili	posebno	pozornost
čežani poročajo
STAVČA VAS — Miličniki so imeli 28. avgusta opraviti z vinjenim 49-letnim Ladislavom Jarcem iz Stavče vasi. Možakar je doma razgrajal, zato ga ie čakalo prisilno hlajenje, moral pa So stopiti še do sodnika za prekrške in pojasniti svoje početje. Pot zagotovo ne bo zastonj.
OB KOLO Z MOTORJEM — 24. avgusta med 21. in 24. uro je neznan storilec obiskal dvorišče Novomeš-čanke Amalije Podržaj. Tam je bilo spravljeno tudi kolo z motorjem, s ..katerim se je neznanec odpeljal in 48-letno lastnico oškodoval za okoli 120 tisočakov. Storilca še iščejo.
MOTORISTOVA DRZNOST KRIVA NESREČE
DRAGA — 24-letni Branko Papež z Rateža se je 27. avgusta peljal z motorjem iz Zagreba proti Novemu mestu, pri Dragi pa pričel prehitevati tovornjak in osebni avto. Zaradi neprimerne hitrosti gaje, ko je končal s prehitevanjem, zaneslo, da je padel po vozišču. To je opazil voznik osebnega avta s turško registracijo, ki je naglo zavrl, da ne bi povozil motorista. Pri tem gaje zaneslo, tako da seje vozilo dvakrat prevrnilo. Papež seje v nezgodi laže ranil, materialne škode pa je bilo za preko milijon dinarjev.
TRČIL V ELEKTRIČNI DROG
GORNJE VRHPOLJE — 48-letni Jožef Rešetič iz Mihovega pri Šentjerneju se je 26. avgusta ob 17.35 peljal z osebnim avtomobilom iz Šentjerneja proti Orehovici. Ko je v Gor. Vrhpolju pri hiši št. 56 nameraval v križišču zaviti na levo, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v električni drog in betonski steber ograje. Voznik in sopotnik Alojz Bratkovič iz Mihovega sta se v trčenju ranila in so jima pomoč nudili v novomeški bolnišnici, medtem ko so materialno škodo ocenili na 300 tisočakov.
UKRADENI AVTO NAŠLI OB GOSTIŠČU
NOVO MESTO — V noči na 26. avgust je nekdo obiskal skupne garaže v Ulici Danila Bučarja v Novem mestu in odpeljal iz njih nezaklenjeni osebni avto Vlada Barunčiča. Vozilo so dan kasneje našli blizu novomeškega gostišča Na Loki. Isto noč je bilo vlomljeno še v sosednjo garažo Novo-meščana Milana Kapetana, vendar sta avtomobil in vsebina v njem ostala nedotaknjena.
Z MOTORJEM TRČIL V BRATA
BUŠINJAVAS— 1. septembra okoli 14.40 je prišlo na magistralni cesti pri Bušinji vasi do hude prometne nezgode. Brata Franz Rainer Simon in Ernest Volker Simon sta se vsak s svojim motorjem peljala iz Novega mesta proti Metliki, pri Bušinji vasi pa je na cesti stal avtobus, ki je nameraval zaviti v levo. Zaradi nasproti vozečih vozil je avtobus čakal na vozišču, vendar se je Ernest navzlic temu odločil za prehitevanje. Ko je videl, da to ne bo mogoče, je motor ustavil, to pa ni uspelo njegovemu bratu Franzu, ki je vozil za njim. Silovito je trčil v bratov motor in padel ter se pri tem hudo poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
NOVO MESTO — Šolarji so v ponedeljek vnovič napolnili ceste in pločnike, lanske številne nezgode pa so bile dovolj veliko opozorilo, da so se novomeški miličniki na pričetek novega šolskega leta še posebej vestno pripravili. Samo na območju novomeške občine je bilo lani kar 26 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci, med katerimi je eden tudi izgubil življenje.
»Vozniki se še zmeraj ne zavedajo dovolj, v kakšno nevarnost spravljajo šolarje s svojo objestno vožnjo,« pravi Borut Novak, pomočnik komandirja novomeške postaje milice. »Ne zmenijo se za opozorilne napise, prehode za pešce, zato smo sklenili poostriti nadzor na prometnicah v bližini šol. Ne le da bodo na najkritičnejših mestih vse leto prisotni miličniki, pač pa bodo pogostejše tudi radarske kontrole in do kršiteljev bomo neizprosni.«
Žal je še takšna dobra volja miličnikov premalo, če vozniki sami ne bodo spremenili svojega odnosa do malčkov na cestah in ob njih, še posebej, če vemo, da novomeški prometni režim ponekod pešcem ne zagotavlja niti pločnikov. Pa še nekaj je potrebno omeniti: vnovič so odrekli cestarji! Najmanj, kar bi lahko naredili, je, da bi obnovili cestne znake pred šolami. Pa še tega niso povsod!
KRŠKO — Šolske duri so se v začetku septembra spet na stežaj odprle in pri upravi za notranje zadeve v Krškem so sklenili, da bodo šolarjem, predvsem prvošolčkom, pomagali, da bodo varno prišli v šolo in domov.
Po štirinajstih dneh podlegel poškodbam
Huda nesreča pri Vrano-vičih vzela že dvoje živ-____________Ijenj___________
NOVO MESTO — Poročali smo že o hudi prometni nesreči, ki seje pripetila 17. avgusta na regionalni cesti med Črnomljem in Vranoviči. Voznik osebnega avtomobila 18-letni Srečko Stančič je tisti dan okoli 21.30 brez vozniškega dovoljenja in zaradi prehitre vožnje trčil v avtobus. Stančič je hudim poškodbam, ki jih je dobil ob trčenju, podlegel že čez dva dni, medtem ko so hudo ranjenega sopotnika, 20-letnega Dušana Hudorovca iz Kanižarice, prepeljali v novomeško bolnišnico. Po dolgotrajni borbi za življenje pa so zdravniki v nedeljo dopoldne sporočili, da je Hudorovac hudim poškodbam podlegel.
AVTO NAŠLI NEPOŠKODOVAN
NOVO MESTO — V noči na 1. september je neznanec vlomil v garažo Jožice Krnc na Mirni in iz nje odpeljal osebni avtomobil opel kadett. V veliko veselje lastnice so bili miličniki še isti dan obveščeni, da so vozilo zapuščeno videli na novomeški železniški postaji, od koder so nepoškodovano vrnili na Mirno.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Z zaskrbljenostjo poslej An-deličevi iz Straže pri Šentrupertu gledajo v oblake, ki prinašajo nevihto. Razumljivo, strah jih je toče, še bolj pa protitočnih raket, takšnih, kakršne so prejšnji teden našli na svoji njivi, posajeni s krompirjem, nedaleč od KPD Dob.
• Prejšnji teden je nekdo vlomil v garažo Novomeščana Janeza Koračina za Pionirjevim samskim domom v Bršljinu. Očitno pa vlomilec doslej še ni opravil vozniškega izpita, saj se je zaman trudil, da bi vozilo odpeljal iz garaže. Na koncu je obupan popustil, ne da bi se v garaži dotaknil ene same stvari.
PREHITRO PO SLABI CESTI — 22-letni Dušan Groblar iz Črnomlja se /k 24. avgusta ob 19.30 peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Metliki. Zaradi prevelike hitrosti glede na stanje vozišča ga je v levem ovinku pri vasi Trnovec zaneslo čez desno bankino na obcestni breg, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik seje huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 500 tisočakov.
BOČNO TRČENJE MED PREHITEVANJEM — 26. avgusta se je
27-letna Biljana Markovič iz Kragujevca peljala z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Sela blizu Karteljevega je pričela prehitevati 'ovornjak s polpriklo-pnikom, ko ji je nasproti pripeljal drug tovornjak, ki gaje vozil 28-letni Siniša Filipovič iz Soko Banje. V bočnem trčenju seje huje poškodoval sopotnik v osebnem vozilu, 58-letni Blagoje Markovič, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Materialno škodo so ocenili na milijon 200 tisoč dinarjev.
Vodje varnostnih okolišev in postaje milice v Posavju imajo te dni še več dela, pri preventivni akciji pa jim pomagajo še mentorji za prometno vzgojo in pionirji-prometniki. Poglavitni cilj akcije je, da bi učenci čimprej spoznali varno pot v šolo in do doma brez posledic, torej nezgod, ki prežijo skoraj povsod ob gostejšem prometu.
• V posavju so se na letošnjo akcijo pripravili že poprej, vzdrževalci cest pa so obnovili prometne znake in oznake. Tudi rutinsko bo potreben poostren nadzor, kajti ceste so tod vse bolj krvave. Samo julija in avgusta je bilo 53 prometnih nezgod, od tega je bilo udeleženih 9 otrok, kar 5 pa jih je bilo med povzročitelji. Pet otrok je bilo težje poškodovanih, tako daje vprašanje, če bodo prve dni pouka že zasedli šolske klopi. Na posavskih cestah je samo v letošnjem polletju umrlo kar 17 ljudi (lani 8), o teh grozljivih številkah pa prihodnjič.
»Pričakujemo vsestransko pomoč svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, prevoznikov otrok, vzdrževalcev cest in pomoč staršev, ki naj preverjajo, če otroci res poznajo varno pot. Prvošolčke so sveti opremili z ruticami in kresničkami. Do 12. septembra bo v času akcije okoli šol več miličnikov in prometnih patrulj kot običajno. Posebej bomo poostrili radarsko kontrolo hitrosti, kršiteljem pa tu ne bomo popuščali,« poudarja vodja sektorja za stalno dežurstvo pri UNZ Krško Daniel Dobršek.
JUTRI IZREK SODBE
KOČEVJE — Predvidoma jutri, 5. septembra, bo pred sodiščem v Kočevju izrečena sodba Antonu Topetu iz Štalcarjev, ki ga obtožnica bremeni, da je v stanju neprištevnosti 4. aprila letos zabodel svojo ženo Sonjo, kija nato umrla. Tožilec predlaga za obdolženca ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu. Prva sodna obravnava je bila 27. avgusta, nadaljevala pa se bo 5. septembra, ko bo dal svoje izvedensko mnenje še psihiater prof. dr. Jože Lokar in bo sodišče o zadevi predvidoma tudi razsodilo.
VELIKA NAGRADA ŠENTJERNEJA FITU — Vreme tudi tokrat ni izdalo marljivih organizatorjev v Šentjerneju, ki so tako še tretjič letos spravili pod streho nadvse uspešno konjeniško prireditev. Kar okoli 5 tisoč gledalcev je bilo v nedeljo priča sedmim kasaškim preizkušnjam, največ zanimanja pa je seveda veljalo dvema tekoma dirke za veliko nagrado Šentjerneja, ki jo je dobil Fit pod vajetmi Jožeta Horvata iz Ljubljane. Posnetek je s 5. dirke »Pionirja« za 3- do 12-letne kasače s časom 1:23,6 do 1:26,5, ki jo je dobil Faun z voznikom Slano iz Ljutomera. (Foto: B. Budja)
ZA ZMAGOVALCA PEČEN ODOJEK
GRABEN — ŠD 13. maj iz Novega mesta organizira 6. in 7. septembra na igrišču na Grabnu turnir v malem nogometu. Zmagovalno ekipo čaka pečen odojek, prva tri moštva dobijo lepe pokale, nagrade pa čakajo najboljšega strelca, vratarja in igralca turnirja. Pristopnino 4.000 din bo moč plačati na dan žrebanja parov, ki bo jutri ob 19. uri v domu športov na Loki. Ostale informacije je moč dobiti na telefon (068) 25-741 ali 21-400 (Doljak).
Tretjič letos poln hipodrom
Tudi tretjo letošnjo konjeniško prireditev v Šentjerneju obiskalo več tisoč gledalcev — Velika nagrada Šentjerneja Fitu
ŠENTJERNEJ — Že tretjič letos, kar je zagotovo svojevrstna posebnost, je šentjernejski hipodrom v nedeljo sprejel večtisočglavo množico ljubiteljev konjskega športa; ocenjujejo, da se je ob progi zbralo kar okoli 5.000 obiskovalcev. Tudi vreme je, kot že tolikokrat doslej, šlo na roko marljivim organizatorjem, ki so tako nadvse uspešno spravili pod streho letošnjo že tretjo veliko konjeniško prireditev.
Sedem razburljivih kasaških nastopov je v nedeljo popoldne zagotovo zadovoljilo vse, ki so se zbrali ob šentjernejskem hipodromu, največ zanimanja pa je veljalo osrednji točki, dvema dirkama za veliko nagrado Šentjerneja. V obeh tekih je bil prepričljivo najboljši Fit, ta čas verjetno naj-
ZE DVAJSETI TURNIR PRIJATELJSTVA
N OV O MEST O — 21. septembra se bo v Novem mestu pričel tradicionalni, že 20. odbojkarski turnir prijateljstva, na katerem bo nastopilo 6 moških in 6 ženskih ekip. Srečanja se bodo pričela ob 9. uri. Dekleta bodo igrala v telovadnici osnovnih šol v Bršljinu in na Grmu, fantje pa v novomeški športni dvorani. V moški konkurenci se bodo merile ekipe Pionirja, Bleda, Reke, Opatije in še dveh zamejskih vrst, pri dekletih pa ekipe Marčane, Nove Gorice, Mebla, ZŠDI, Bleda in Reke.
Na težkem, za državno prvenstvo neprimernem dirkališču Beranovac v Kraljevu je v soboto na 3. dirki naših najboljših motociklistov v kategoriji do 125 kubikov ponovno slavil član AMD Novo mesto Robert Hmeljak. Robi je imel na uradnem treningu nekaj ur pred dirko veliko smolo, ko mu je v ovinku spustila prednja zračnica in je padel ter močno poškodoval motor. Z nesebično pomočjo klubskega tovariša Lojzeta Pavliča, ki zaradi poškodb po hudem padcu prejšnjo nedeljo v Požegi tokrat ni nastopil in je dokončno končal s tekmovanji, je Hmeljaku uspelo pravočasno usposobiti tekmovalni stroj in startati na dirki. Povedel je Kranjčan Janez Pintar
INLESOVI ZMAGI V CELOVCU
RIBNICA — Rokometaši ribniškega Inlesa so v okviru priprav na novo sezono v republiški ligi odigrali v Celovcu dvoje tekem. Najprej so ugnali istoimeno ekipo s 23:22, nato pa še mlado reprezentanco Izraela s 25:19 (16:10). Najboljši strelec na obeh srečanjih je bil A. Mate s po 13 zadetki.
M. G.-č
TEČAJI TENISA
NOVO MESTO — Novomeški teniški klub obvešča, da se bodo na igriščih v Portovaldu 8. septembra pričeli tečaji tenisa. Interesenti se lahko prijavijo na igriščih.
boljši jugoslovanski kasač, tudi zmagovalec jugoslovanskega kasaškega derbija, z voznikom Jožetom Hrovatom iz Ljubljane.
• Kot zanimivost povejmo, da so bile na tokratnih dirkah organizirane tudi stave, ki so med gledalci zbudile veliko zanimanja. Največji dobitek je prejel gledalec, ki je za vplačanih 1.000 din prejel nekaj manj kot 10 tisočakov.
REZULTATI, 1. dirka »Mesojedec«; mehanični handicap za dveletne kasače, proga 1.600 m: 1. Rebus (Govek, Gotovlje), 2. Fidas (Sršen, Ljutomer), 3. Kitan B (Hojs, Brdo), 4. Modra (Radkovič. Šentjernej); 2. di-
rka — Novoteks, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, proga 1.800 m:
1.	Dirana (Gregorina, Posavje), 2. Kamela (Žužek, Šentjernej), 3. Lady D (Hanžekovič, Maribor); 3. dirka — velika nagrada Šentjerneja, avtostart za 3- do 12-letne kasače, L tek: 1. Fit (Hrovat, Ljubljana), 2. Ilona (Lovrenčič, Maribor), 3. Dorica MS (Slavič, Ljutomer); II. tek: 1. Fit, 2. Ilona, 3. Dorica MS; končni vrstni red: 1. Fit, 2, Ilona, 3. Dorica MS; 5. dirka — Novoles; avtostart za 3- do 12-letne kasače, proga 1.800 m: 1. Kalypso (Crnkovič, Zagreb), 2. Fiks (Sack, Zagreb), 3. Abardka (Jureš, Ljutomer); 6. dirka — Pionir, avtostart za 3-do 12-letne kasače, proga 1.600 m: 1. Faun (Slana, Ljutomer), 2. Adria (Crnkovič, Zagreb), 3. Normi B (Slabe, Brdo); 7. dirka — Novoteks, drugi del: 1. Mindura (Hercog, Maribor), 2. Sokol (Topolovec, Maribor),
3.	Lavita (Slana, Ljutomer).
B.	B.
Padec ni ogrozil zmage
Nova Hmeljakova zmaga v kategoriji do 125 ccm v Kraljevu — Državnega prvaka bo odločila zadnja
dirka
(član AMD Domžale) in vodil do 7. kroga, ko ga je Hmeljak, ki je bil s poznejšim zaviranjem mnogo hitrejši v zavojih, prehitel in zmagal z veliko prednostjo na cilju. Pintarjevo 2. mesto pa je ogrožal tudi trebanjski dirkač Branko Rokavec, ki je prišel na cilj le slabih 10 sek. za njim. V skupnem seštevku je Robert Hmeljak s to zmago prevzel vodstvo z 42 točkami, Pintar jih ima 39 in bo o naslovu državnega prvaka odločala zadnja dirka 14. septembra na Grobniku.
V kategoriji do 250 ccm si je Silvo Habat iz Domžal s tretjo zmago že zagotovil državno prvenstvo, medtem ko se je ponovno s srčno vožnjo izkazal od dirke do dirke boljši Zvonko Lavrič iz Ribnice, kije tokrat osvojil 2. mesto in bo na visokem mestu tudi v končni razvrstitvi državnega prvenstva.
M. KLINC
LE OSMERICA NA PRIPRAVAH
NOV MESTO — V soboto so se s priprav na novo drugoligaško sezono vrnili odbojkarji novomeškega Pionirja. V Poreču je od 23. do 30. avgusta vadilo vsega osem novomeških odbojkarjev, kar je seveda dokaz več, da je kriza iz minule tekmovalne sezone pustila vidne posledice. Pod vodstvom trenerja in igralca Davorja Gregureka so bili v Poreču še Babnik, Vernig, Travižan, Koprivnik. Goleš, Resnik in Prah, treningi pa so bili dvakrat na dan.
Dvojni uspeh skakalcev
V Postojni so se prejšnji petek in soboto mlajši mladinci potegovali za naslove posamičnih republiških prvakov v atletiki. Mladinci Iskre so osvojili eno zlato, eno srebrno in dve bronasti medalji. Naslov republiškega prvaka v skoku v višino si je z osebnim rekordom 197 cm priboril Goran Vučkovič, uspeh Novomeščanov pa je v tej disciplini dopolnil še Delič s srebrno medaljo in skokom 194 cm.
Bronasti medalji sta osvojila Kajtazovič v skoku v daljino s 641 cm in Božič v teku na 100 m z 11,7 s.
V Moštvu Iskre Tenel je bilo tokrat kar precej pionirjev, ki bodo med mlajšimi mladinci pokazali, kaj zmorejo, šele čez leto ali dve.
Ostali rezultati: fantje: troskok:
6.	Kajtazovič 12,49 m; 3000 m: 9. Dragan 9:58,0, 10. Berginc 10:01,0,
14. Retelj 10:30,0; dekleta: kopje:
7. Čuček 25,28 m; daljina: 8. Tičar 469 cm, 10. Ašič 462 cm; 400 m: 7.-
8. Kastelic 1:03,2.
Starejši mladinci so se kot že nekaj zadnjih let spet uvrstili v finale ekipnega prvenstva Jugoslavije v atletiki. V Mariboru jih je premagal le celjski Kladivar, za njimi pa so se uvrstili domačini in ostala slovenska moštva. Najboljši dosežek tekmovanja je bilo Vidmarjevih 5:55,6 na 2000 m z zaprekami. Svoj osebni in dolenjski mladinski rekord je popravil za 5 sekund, rezultat pa bi na mladinskih balkanskih igrah pomenil medaljo. Vidmar je v teku za 'kakih 30 m prehitel državnega reprezentanta Celjana Nonerja. Z zmagama sta se izkazala tudi Fabjan na 3000 m in Zupančič na 110 m z ovirami (14,9 s), ki je nato še v skoku s palico postavil osebni rekord 350 cm.
J. P.
TURNIR BO PRIHODNJI TEDEN
STARI GRAD — Ker je zaradi slabega vremena minuli teden odpadel najavljeni turnir v malem nogometu, obvešča ŠD Stari grad, da bo turnir prihodnji teden, 13. in 14. septembra. Žrebanje parov bo 12. septembra v gostilni Vidrih na Otočcu. Prijave pošljite na naslov: J. Košak, Jelše 2/a, 68220 Otočec. Prva nagrada je vabljiva — pečen odojek.
KEGLJANJE ZA OBČINSKI PRAZNIK
IVANČNA GORICA — V soboto se bo na kegljišču Čož v Ivančni gorici pričel kegljaški turnir v počastitev trebanjskega občinskega praznika. Nastopile bodo vrste Novega mesta, Metlike, črnomaljskega Rudarja in domačega Mercatorja, keglji pa bodo padali od 17. ure naprej. Tekma bo štela za jugoslovanski pokal.
ZADNJA DIRKA IN POKAL MADŽAROM — Na Stadionu Matije Gubca v Krškem na zadnji — 8. dirki »Pokala štirih držav« Jugoslovanom, za katere sta tekmovala tudi Krčana Žibert in Gorjup, ni uspelo osvojiti nobene točke v boju s poklicnimi, za razred boljšimi tekmeci. Madžari so s krško zmago zbrali skupaj 30 točk, drugouvrščeni Čehoslovaki 22 in tretji, Avstrijci, ki so zadnji obračun z Madžari izgubili le za točko, so osvojili 20 točk. Na sliki: namestnik direktorja tozda Tehnična komerciala in inženiring Gl P Pionir Tone Bučar, kije bil pokrovitelj dirke, podeljuje pokal Madžarom. (Foto: P. Perc)
ŠIMUNIČ SKOČIL 15,93 METRA
LJUBLJANA — Na nedeljski atletski generalki za sobotne in nedeljske balkanske igre je nastopila tudi trojica atletov iz Dolenjskih Toplic: Šimunič je v troskoku dosegel letos najboljši rezultat na prostem, doskočil je kar na 15,93 metra in seveda zmagal, vendar bo na balkaniadi mesto z državnim, dresom prepustil mlajšim tekmovalcem; dobro je v daljino skakala tudi Greta Hren, ki je s 558 cm zmagala, Križetova pa je v skoku v višino s 165 cm osvojila 3. mesto.
KRULJAC TRETJI MED ČLANI
GROSUPLJE, LJUBLJANA — Na nedeljski Rogovi dirki v lju-bljani je mladinec KD Krka Marko Kruljac dosegel lep uspeh. Na 130 kilimetrov dolgi progi so startali skupaj mladinci in člani, na veliko presenečenje pa so prav mladinci osvojili prva tri mesta; Kruljac je bil 3., za Zupancem in Brkovičem. Za njimi so se razvrstili vsi najboljši šlani: Lampič je bil
4.,	od Novomeščanov pa je bil najboljši Božič, na 9. mestu. Lep uspeh je med mlajšimi mladinci dosegel Peter Judež, saj je zmagal, medtem ko je bil Fink 6., Eržen 9. V soboto so novomeški kolesarji vozili na dirki v Grosupljem. Pri pionirjih A je zmagal Fink, med mlajšimi mladinci je bil Roman Judež 2., njegov brat Peter pa tretji. Med starejšimi je bil Ravbar 2., Turk 4., medtem ko je v članski konkurenci Božič zasedel 2.' in Bojane 4. mesto.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 5. IX.
17.10	— 00.00 TELETEKST
17.30 PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Tri basni, animirana serija
17.45 MODRO POLETJE, 6. del španske nadaljevanke
18.15	PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V LETALSTVU
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 AFRIKA: DRUGAČNI, A ENAKOVREDNI, 1. del angl. dok. serije
21.05 DERRICK, nemška nanizanka
22.05 DNEVNIK
22.25	GREHI DORIANE GRAY, ameriški film
Predloga za ta film je znameniti roman Oscarja Wildeja Slika Doriana
vjiaya, ki pripoveduje o usodi mladeniča, namesto katerega se stara njegova slika, on paostaja večno mlad kljub času in zlim delom, ki jih počenja. Pričujoči film pa vsebuje vrsto sprememb literarne predloge. Tako dekadentnega lepotca zamenja lepotica, manekenka. Portret Doriana Graya zamenja v filmu poskusni posnetek Doriane, vrhunske manekenke, ki z naslovnic svetovnih revij ponuja zanesljiv recept za »večnost« — kozmetiko. Doriana si zaželi večne mladosti in res se namesto nje stara njena filmska podoba. Toda večnost je za človeka preveliko breme.
DRUGI PROGRAM
14.45	Test — 15.00 Ohridska srečanja (narodna glasba) — 15.30 Poročila —
15.40	Številke in črke (kviz) — 16.00 Bergerac (angl. nanizanka) — 16.55 Domovino branimo tudi z lepoto (glasbena oddaja) — 17.25 Dnevnik
— 17.45 Dajmo, družimo se! — 18.15 In tudi letos — 18.45 Kamčevci (humoristična serija) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moj svet glasbe — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mimogrede povedano — 21.50 Smrt v vrtu (francoski film)
TV ZAGREB
15.00 Ohridska srečanja — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke — 16.00 Bergerac— 16.55 Domovino branimo tudi z lepoto — 17.30 Poročila —
17.35	TV koledar — 17.45 Dajmo, družimo se! — 18.15 In tudi letos —
18.45	Kamčevci — 19.30 Dnevnik —
20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa (7. del angl. nanizanke) — 20.55 Se spominjaš Bembaše? (zabavnoglasbena oddaja) — 21.40 Dnevnik —
21.55	Barve časa: Ivo Robič — 23.25 Program plus — 00.35 Poročila
TOREK, 9. IX.
17.00 — 23.10 TELETEKST
17.15	POROČILA
17.20	JUGOSLOVANSKE ZBOROVSKE SLOVESNOSTI V NIŠU
17.50	ŽIVI PLANET: ODPRTI OCEAN, 11. del angl. dok. serije
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KOROŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 B. Nušič: DR., komedija TV
Beograd
21.40	INTEGRALI N
22.55	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Deček in bor
— 18.15 Zabavnoglasbena oddaja —
18.45	Osem stoletij Studenice: Zenit
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Dialogi (notranjepolitična oddaja) — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 10. IX.
17.05	— 23.15 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O Pustu
17.40	MODRO POLETJE, 8. del španske nanizanke
18.10	GOZDOVI: PESEM KRAŠKEGA GOZDA
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
POMURSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: MALA UMAZANA VOJNA, argentinski film Film, ki je prejel vrsto mednarodnih nagrad, pripoveduje o sporih v provincialni vasi, kjer hočejo po direktivi zamenjati skupščinskega delegata, ker da se je preveč približal levemu krilu peronistične stranke. Toda delegat se ne da, zabarikadira se v občinski zgradbi in se z redkimi somišljeniki upira aretaciji. Njegovi nekdanji prijatelji in znanci se v trenutku spremenijo v zagrizene sovražnike. Nasilje je čutiti v zraku, politične strasti premagajo razum, vas postane prispodoba cele
dežele.
21.20	Rim: ATLETIKA, finale za ve* liko nagrado
22.55	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Burleske —
18.15	Narodna glasba — 18.45 Osem stoletij Studenice: Zaton — 19.3%* Dnevnik — 20.00 Filmoskop in Nezaslišan čudež (jugosl. film) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Program plus — 00.10 Poročila
SOBOTA, 6. IX.
7.45 — 10.45 in 15.00 — 23.45 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.00 GRESTE Z NAMI V ŽIVALSKI VK17
8.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Zvezda na čelu
8.35	J. Ribičič: MIŠKOLIN — Mišk-olin pestuje
8.45 ČIRULE ČARULE: ČAROBNI
šopek
8.50	PESMI IN ZGODBE ZA VAS:
Ezop — tri basni
9.05	JESENSKA SERENADA
9.40 AFRIKA:	DRUGAČNI,	A
ENAKOVREDNI, ponovitev 1. dela angl. dok. serije
10.40 POROČILA
15.15	POROČILA
15.20 Ljubljana: BALKANSKE ATLETSKE IGRE, prenos
18.40 RISANKA
19.00 DANES:
ŠE NEKAT ZASE
19.30	DNEVNIK
19.45	VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	SIRENA Z MISSISSIP1JA,
francoski tlim
Truffautov film s Catherine Den-euve in Belmondom se začne z ljubeznijo prek časopisnega oglasa, ko si bogati plantažnik s samotnega otoka preko časopisnega oglasa izbere nevesto. Njegova izbranka je preseneljivo lepa, toda kmalu po poroki se izkaže, da nevesta ni prava, da je sleparka, morda pa tudi morilka dekleta, ki bi moralo pripluti v plantažnikov objem. Zgodba se zapleta in razpleta, malo kot prava kriminalka, malo kot ljubezenska zgodba.
22.00	DNEVNIK
2215 MELODIJE MORJA IN SONCA
DRUGI PROGRAM
14.25	Test — 14.40 PJ v motokrosu —
15.30	Glasbena oddaja — 16.15 Na-
rodna glasba — 16.45 Dnevnik —
17.00	Filmi z Greto Garbo: Ana Kare-nina (angl. film) — 18.40PJ v rokometu (m), Radnički: Budučnost — 20.00 Rock maraton: Ekaterina Velika —
20.30	Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota —
21.45	Umetniški večer: To je arena, tu seje rodila Maria Callas
TV ZAGREB
12.44	Sedem TV dni — 13.25 Črnob-radi gusar (angl. film)— 15.00 Miti in legende — 15.15 Otroški spored —
16.15	»Vickazivanja« (oddaja o ljudskem humorju) — 16.45 Poročila —
16.50	TV koledar — 17.00 Ana Kare-nina (angl. film) — 18.30 Alan Ginsberg (oddaja iz kulture) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Callan (angl. film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 V soboto zvečer — 23.30 Program plus — 00.30 Poročila
NEDELJA, 7. IX.
9.00 — 13.05 in 15.05 — 22.30 TELETEKST
9.15	POROČILA
9.20 ŽIV ŽAV: Risanke, Smrkci
10.10	FLIPPER, 18. del ameriške nanizanke
10.35	PRAGOVI, 1. del madžarske nadaljevanke
11.30	FOLKLORNI ANSAMBEL TRINIDADA, 2. oddaja
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.20 POROČILA
15.25 Ljubljana: BALKANSKE ATLETSKE IGRE, prenos
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
POTROŠNIŠKA POROTA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 OČE NA SLUŽBENI POTI, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo
Zamisel o nadaljevanki Oče na službeni poti seje rodila hkrati s prvo inačico scenarija za znani film. Zgodba pripoveduje o dečku Maliku, ki po svoje razume in občuti razburljiva
PONEDELJEK, 8. IX.
17.20	— 23.20 TELETEKST
17.30	POROČILA
17.40	MARKACIJA
18.00	MODRO POLETJE, 7. del
španske nadaljevanke
18.25	TEATRO DE DANZA ES-
PANOLA, 2. oddaja
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	V SENCI VELIKEGA HRASTA, zadnji del italijanske nadaljevanke
ČETRTEK, 11. IX.
17.05	— 00.15 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25	J. Ribičič: MIŠKOLIN: MIŠA SPREGLEDA
17.35	ČIRULE ČARULE
17.40	MODRO POLETJE, 9. del španske nadaljevanke
18.15	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA: O B STO L ETN ICI L ET A LSTVA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
POSAVSKI DNEVNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 TEDNIK
21.00 KUHARSKI NASVETI
21.10	J. Neruda: ZGODBE Z MALE STRANI. 2. del češke nadaljevanke
22.25	DNEVNIK
22.40	RETROSPEKTIVA JUGOS-
LOVANSKEGA FILMA: SOFKA
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Učitelj (6. del otroške nadaljevanke) — 18.15 Znanost — 18.45 Naša pesem, Maribor 86 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hiša (8 del poljske nadaljevanke) — 21.20 Por-4 očila — 21.25 Umetniški večer
petdeseta leta pri nas. To je čas, ki ni naklonjen njegovemu očetu, uradniku ministrstva za delo. Splet intrig pripelje očeta v zapor in tako postane eden izmed zapornikov, ki jim krivda ni bila nikoli ugotovljena. Topla in človeška zgodba o malem Maliku je razdeljena na tri dele, ki so med sabo povezani. Posamezni deli so razširjeni s prizori, ki jih v filmu ni.
20.55 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
21.25 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME RIJEKA : PARTIZAN
21.55 ŠPORTNI PREGLED
22.25 POROČILA
SPORED RADIA SEVNICA
ČETRTEK, 4. IX.
17.00	Napoved sporeda — 17.20 Rezervirano za — 17.50 Naš prosti čas — 18.10 Predstavljamo vam — 18.25 Glasbena oddaja — 19.00 Vključitev v skupni program
SOBOTA, 6. IX.
17.00	Napoved sporeda — 17.10 Uganke iz domače občine — 18.00 Glasbena uganka — 18.10 Ugibamo kraj iz sevniške občine — 19.00 vključitev v skupni program
NEDELJA, 7. IX.
10.30	Napoved sporeda — Nedeljsko dopoldne: Kmetijska panorama, Od tedna do tedna; Kulturni utrinki; Mikrofon na vasi; Opazujemo, oce-|
njujemo, ugotavljamo — Zanimivosti' domače občine — 12.00 Govori se —
12.15	Minute za prometno varnost —
12.20	Za vsakogar nekaj — 13.0©< Nedeljski poročevalec — 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
SREDA, 10. IX.
17.00	Napoved sporeda — 17.05 Novice — 17.20 Naši kraji in ljudje —
18.25	Glasbena oddaja — 19.(51? Vključitev v skupni program
DRUGI PROGRAM
18.00 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik —
20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija (končno zadnji del ameriške nadaljevanke) — 22.00 Staro za novo (zabavnoglasbena oddaia)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dobrega moža, ata, sina, brata in starega ata 42-letnega
VINKA UDOVČA
Stopiče 19 a,
od katerega smo se poslovili 26. avgusta na pokopališču v Stopičah, se toplo zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam s svojo prisotnostjo in besedo lajšali bolečine, vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti v večni tihi dom, DO Komunala, DO Krka-TOZD Zdravila in nevrološkemu oddelku bolnice. Še posebej zahvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, govorniku Konciliju za čudovite in pretresljive poslovilne besede, pevcem pa za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
VIO TOZD Center za izobraževanje in kulturo TREBNJE, Kidričeva 2 vpisuje
od 28. avgusta do 15. septembra 1986 vsak dan od 8. do 17. ure, razen sobote,
1. V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7. in 8 razred)
2. V PROGRAME STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
tečaje
— skladiščnega poslovanja
— za voznike viličarjev
— za upravljalce avto dvigal
— za upravljalce mostnih dvigal
— za upravljalce težke gradbene mehanizacije
— začetne in nadaljevane tečaje
— strojepisja
— knjigovodstva
— krojenja in šivanja
— za kurjače parnih kotlov
— gospodinjstva in kuhanja
Za OZD organiziramo seminarje in tečaje
— varstva pri delu
— higienskega minimuma
— varstva pred požari
— za inštruktorje proizvodnega dela in delovne prakse
— in druge oblike po dogovoru z OZD
3. V JEZIKOVNE TEČAJE (začetne in nadaljevalne)
— nemščine
— angleščine
4. ZBIRAMO PRIJAVE ZA VERIFICIRANE PROGRAME
— višjo upravno šolo in visoko šolo za organizacijo dela (do 5. septembra 1986)
— ekonomsko V. st.
— kovinsko IV., V. st.
— lesarsko III., IV., V. st.
— živilsko V. st.
Vpisujemo v Centru za izobraževanje in kulturo, Trebnje, Kidričeva 2. Informacije po telefonu 44-558.
728/35-86
CA
GOZDNO GOSPODARSTVO NCMO MESTO_______
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO, n. sub. o. TOZD Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto, n. sub. o.
Delavski svet TOZD Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto
razpisuje
prosta dela oz. naloge:
— vodje TOZD Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto
Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri (agronomija, gozdarstvo) z najmanj 5 letnimi delovnimi izkušnjami na ustreznih delih in'nalogah oz. srednje šolsko izobrazbo ustrezne smeri (gozdarski ali kmetijski tehnik) ter najmanj 10 let delovnih izkušenj,
— da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti,
— da imajo sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov,
— da so družbeno-politično aktivni.
Mandat delavca s posebnimi pooblastili traja štiri leta.
v
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov:
TSZ5 Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto, Kristanova ulica 65, 68000 Novo mesto, z oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, Ulica talcev 3 a, telefon 21-319, 21-640 VABI OBČANE K VPISU
v naslednje izobraževalne oblike:
— osnovna šola za odrasle od 1. do 8. razreda
— 100-urni tečaji tujih jezikov za odrasle
— tečaji angleškega in nemškegajezika za otroke — po stopnjah od 1. do 8. razreda OS
— tečaji slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti
— poslovodska šola trgovinske stroke
— VEKŠ Maribor, center za študij ob delu, prva stopnja. Vpisovanje bo 17. 9. 1986 od 8. do 11. ure.
— 36-urni šiviljski in krojni tečaji
Prijave sprejemamo do konca septembra t. I. oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu zavoda osebno ali po telefonu.
739/36-86
S
MODA V USNJU tel. 21-928
žoRan
ZORAN PEŠIČ
NOVO MESTO VRHOVČEVA 5
Šivam usnjena oblačila naročila sprejemam
ponedeljek in petek dopoldan od 10. do_12. ure popoldan od 16. do 18. ure
15
DOLENJSKI LIST
<3
Komisija za delovna razmerja DO MERCATOR-PRESKRBA, trg. podjetje na debelo in drobno, p. o., Krško,
objavlja
prosta dela in naloge:
a) knjigovodja prometnega davka za nedoločen čas
b) delavec-šofer v Skladišču Krško za nedoločen čas
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod a:
— srednja ekonomska šola
— eno leto delovnih izkušenj pri takih ali podobnih delih
Poskusno delo 3 mesece, pod b:
— končana poklicna šola za voznike in opravljen izpit C kategorije
— eno leto delovnih izkušenj pri takih ali podobnih delih
Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
730/36-86
«*-
II
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Zdravstveni dom Trebnje
objavljamo
javno licitacijo za prodajo:
1. osebnega avtomobila Renault 4, reg. št. NM 678-55, letnik 1980, izklicna cena 350.000 din,
2. rešilnega avtomobila OPEL, reg. št. NM 100-454, letnik 1980, izklicna cena 1.500.000 din.
Prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo v nedeljo, 7. septembra 1986, ob8. uri pred reševalno postajo Zdravstvenega doma Trebnje. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% od izklicne cene.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
734/36-86
Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41,
objavlja
prosta dela in naloge
za območno enoto v NOVEM MESTU:
1. VODJE BRANŽNE PRODAJE (1 delavec)
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
— poznavanje operacijskega sistema in marketinga
— vozniški izpit B kategorije
2. PROJEKTANTA SPECIALISTA SW INŽENIRINGA (2 delavca)
Pogoji:
visoka izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
poznavanje marketinga in oblikovanja v računalništvu
3. PROGRAMERJA ORGANIZATORJA
(1 delavec)
Pogoji:
— višja izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— znanje angleškega jezika
— poznavanje operacijskega sistema, programskih jezikov in oblikovanja v računalništvu
4. ADMINISTRATORJA (1 delavec)
Pogoji:
— triletna ali dveletna izobrazba splošne ali administrativne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
— znanje angleškega jezika
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organiziranosti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, o.e., kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41.	735/36-86
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM, NOVO MESTO, Sevno na Trški gori 13,
vpisuje
v začetni in nadaljevalni krojno-šiviljski tečaj.
Kandidati se lahko prijavijo do 15. septembra 1986 pisno ali po telefonu 20-538. tečaj se bo pričel predvidoma22. septembra 1986.	743/36-86
use za obrt, obrt za use
ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, SPLOŠNO ZDRUŽENJE DROBNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE IN ZAVOD ŠRC GOLOVEC — CELJSKI SEJEM VAS VABIJO NA
XIX.mednarodnt
OBRTNI	SEJEM
POKRAJINSKI ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMBO DOLENJSKE NOVO MESTO KIDRIČEV TR G 2
RAZPISUJE LICITACIJO za osebne avtomobile:
— LADA 1600, letnik 1979
— R-4, letnik 1979 LICITACIJA bo 10. 9. 1986 ob 15.30 na dvorišču, Kidričev trg 2.
733/36-86
Najpomembnejša poslovna prireditev obrtništva v Jugoslaviji tudi letos široko odpira vrata vsem obiskovalcem. Poslovnosti je na tem sejmu dan poseben povdarek z uvodnima poslovnima dnevoma. To je priložnost, da še bolje spoznate najbolj dinamično panogo našega gospodarstva.
Proizvodi in storitve obrtniških delavnic osebnega in združenega dela bodo razstavljeni v okviru specializiranih razstav (les, obdelovalni stroji, tekstil, usnje, plastika, cementni izdelki, drobna kmetijska mehanizacija in še druge) in v okviru obrtnih zadrug, obrtnih združenj in organizacij združenega dela.
Živahen sejemski utrip vsako leto privabi v Celje rekordno število obiskovalcev. Združite tudi vi koristno s prijetnim. Dobrodošli!
GOLOVEC od 12. do 21. septembra 1986 10. in 11. septembra POSLOVNA DNEVA
TOZD OSNOVNA ŠOLA JOŽE SLAK — SILVO, TREBNJE
razpisuje
prosta dela in naloge
čistilke
šolskih prostorov v centralni šoli v Trebnjem. Zaposlitev bo za nedoločene čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek približno 72.000.— din.
Pismene prijave sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi razpisa.
737/36-86
djuro šolaj
ponovno razpisuje kadrovske štipendije VII. stopnja
Krško
dipl. ing. papirniške tehnologije	3
dipl. ing. strojništva	6
dipl. ing. elektrotehnike	2
dipl. ing. grafike	2
dipl. ing. računalništva	1
dipl. ekonomist	2
dipl. gozdar	2
dipl. ing. oblikovanja	2
VI. stopnja	ing. oblikovanja	1
ing. grafičnega oblikovanja	1
ing. papirne tehnologije	2
ing. transporta	2
ing. kemije	1
ing. organizacije dela	1
V. stopnja	grafični tehnik	2
gradbeni tehnik	1
oblikovalni tehnik	1
IV. stopnja	tiskar	3
finomehanik	1
kuhar	1
zidar	2
mizar	1
elektrikar-energetik	1
Prijave bomo sprejemali do 15. septembra. Pošljite jih na predpisanih obrazcih kadrovski službi naše DO.
A
SALONIT ANHOVO
TOZD OPEKARNA — RUDNIK GLOBOKO BREŽICE
Komisija za delovna razmerja objavlja
potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog:
1. TEHNOLOGA RAZVOJA
v>
Pogoji za sprejem: končana visoka ali višja šola gradbene smeri ali kemije ter3 oziroma5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in naloa Poizkusno delo 3 mesece.
2. VILIČARISTA — 2 delavca
Pogoji za sprejem: končana osnovna šola in opravljen tečaj za voznika viličarja ter 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog, t.j. upravljanju drugih gradbenih strojev.
Poizkusno delo 1 mesec.
3. STROJNIKA PREŠE
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola strojne smeri (ali druge ustrezne smeri) in 1 leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo 2 meseca.
4. STROJNEGA VZDRŽEVALCA
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola za strojnega mehanika ali ključavničarja in 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju nalog strojnega vzdrževanja.
Poizkusno delo 3 mesece.
5. SKLADIŠČNEGA DELAVCA — 2 delavcai
Pogoji za sprejem: končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj.
Poizkusno delo 1 mesec.
Vsa navedena dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave zbira komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izteku razpisa.
731/36-86
DOLENJSKI LIST
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH
24-006
S POSEBNIMI VLAKI PO JUGOSLAVIJI
• črna gora — Cetinje, Kotor, vrh Lovčena, Budva, Ulcinj, Bar, Skadarsko jezero. Odhod 15. oktobra popoldne, povratek 19. oktobra. Vožnja po progi Beograd—Bar! Cena1 42.000 din.
• Makedonija — Skopje, Bitola, Herakleja, Kruševo, Ohridsko in Prespansko jezero, Struga in Ohrid. Odhod 1. oktobra popoldne, povratek 5. oktobra. Cena: 39.800 din. Z vlakom zaradi udobja! Na dolgo pot se boste, tja in nazaj, peljali v spalnikih oziroma v vagonih z ležalniki; v vlaku bo tudi vagon-bife (osvežilne in alkoholne pijače, topli napitki in prigrizki). Cena vsebuje vse prevoze z vlaki in avtobusi, gostinske usluge (polne pe-nzione v Crni gori in Makedoniji), vodstvo, vstopnine in oraaniza-cijo potovanja.
Prijave in informacije: poslovalnice TTG v Ljubljani, Mariboru, Celju, Rogaški Slatini, Murski Soboti, Novi Gorici, Bohinjski Bistrici, Kojjru in Portorožu. Lahko se prijavite tudi po pošti na naslčv: TTG, turistična poslovalnica Ljubljana, Titova 40 (telefon: 061/325/651.
Vina, v katerih je največ
Primorska vina.
Vina, ki se pohvalijo z zaščitno znamko slovenskih vin.
/in		K	
VVIPAVAJ	\ vina kras /		
Kakšno vino smo imeli sinoči na mizi?
Je bila rebula, ki te mehko dvigne, da je ves svet kakor zlat?
Ali vipavec, po katerem se vriska?
Žametni merlot ali njegova družica, dišeča in polna barbera?
Je bil pinot na mizi, lahek in iskriv?
Smo modrovali ob malvaziji?
Ali je pršut delal družbo kraškemu teranu... če ni bil raje kar kabernet?
Smo si nazdravljali s tokajem?
Sauvignonom?
Da ni tekel rizling v čaše, preden smo se prijeli okrog ramen in zapeli... ali je bilo vseeno rdeče... kakšen dober refošk... Rose? Koprčan? Smo pili brica? Kraševca?
jOblQ»f!lQU ’.D Uinu>'iv
m t oleb on8u?<sioc
■ 3 • Dobro vino je bilo.
vinakoper
DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO
objavlja
razpis za šolsko leto 1986/87 za vpis v oddelke za izobraževanje ob delu:
1. v 1. letnik programa za poslovno-finančno dejavnost za poklic ekonomski tehnik,
2. v 1. letnik programa za administrativno dejavnost za poklic upravni tehnik ali administrator,
3. v 2. letnik programa za poklic ekonomski tehnik in programa za poklic administrator,
4. v tečaj strojepisja: začetni in nadaljevalni.
Prijave za vpis, kolkovane s kolkom za 20,- din, naj vlože kandidati v tajništvu šole najpozneje do 25.9.1986 skupaj s prilogami:
— spričevalo o končanem razredu osnovne šole,
— izpisek iz rojstne oz. poročne matične knjige,
— potrdilo o zaposlitvi.
Sestanek z vpisanimi slušatelji bo v prostorih Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3/a, dne 29. 9. 1986:
ob 16. uri — za slušatelje, vpisane v 1. letnik poslovno-finančnega in administrativnega programa in v strojepisni tečaj,
ob 17. uri — za slušatelje, vpisane v 2. letnik poslovno-finančnega in administrativnega programa.
732/36-86
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela oz. naloge:
1. več bolniških strežnic ali strežnikov,
2. kurjača.
Za kandidate veljajo poleg splošnih še naslednji pogoji: pod 1: osemletka,
pod 2: poklicna šola, opravljen izpit za kurjača za nizkotlačne in visokotlačne kotle.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandiati naj vložijo pisne vloge ali pa se zglasijo osebno v kadrovski službi v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.	740/36-86
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM, NOVO MESTO,
razpisuje
prosta dela in naloge
vzdrževalca kmetijske mehanizacije
z znanjem ključavničarskih del. Dela se razpisijejo za nedoločen čas, za poln delovni čas in s trimesečno poskusno dobo.
prosta dela in naloge v kmetijski proizvodni (deljen delovni čas) za dva delavca za nedoločen čas. Pogoj je strokovna izobrazba kmetijske smeri — II. stopnje — usmerjenega izobraževanja (kmetovalec — SKR program).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kmetijska šola Grm, Sevno na Trški gori 13, Novo mesto. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po zbiranju prijav.
742/36-86
DO Avtopromet GORJANCI, Novo mesto — Straža
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednjafpro-sta dela in naloge:
a) v TOZD Tovorni promet:
1. več avtomehanikov,
2. dveh avtoelektrikarjev,
3. vulkanizerja,
4. pralca motorjev.
Pogoji:
pod 1 in 2: poklicna šola ustrezne smeri ali IV. stopnja SUI,
pod 3 in 4: končana osnovna šola.
b) v TOZD Gostinstvo:
1.	dveh kuharjev *
Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri ali IV. sto|nja SUI. Prosta dela in naloge se sklepajo za nedoločen čas. Poskusno delo tri mesece.
Ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo na naslov: OZD GORJANCI Novo mesto, p. Straža — kadrovska služba, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
738/36-86
labod
LABOD, tovarna oblačil, Novo mesto TOZD LIBNA Krško
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE:
OPRAVLJANJE PERSONALNO—ADMINISTRATIVNIH DEL
— 1 delavka
Pogoji:
— končana šola za poklic upravno-administrativnega tehnika — družboslovna smer, V. stopnja po ZUI
— 6 do 12 mesecev delovnih izkušenj pri zahtevnih administrativnih delih
— poskusno delo 2 meseca
— delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
— OD po pravilniku o delitvi OD v TOZD LIBNA, Krško
II.	PRIPRAVNIK ZA DELA IN NALOGE:
ADMINISTRATIVNO-PERSONALNA DELA TER OBRAČUN OD
— 1 delavec Pogoji:
— končana šola za poklic ekonomskega tehnika V. stopnja — družboslovna smer
— pripravništvo traja 6 mesecev
— obvezno opravljanje strokovnega izpita iz pripravništva
— delovno razmerje se sklene za določen čas
— OD po pravilniku o delitvi OD v TOZD LIBNA, Krško
Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: LABOD, tovarna oblačil novo mesto, TOZD LIBNA Krško, Cesta 4. julija 28, Krško, v 8 dneh po dnevu objave oglasa na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Krško in na Radiu Brežice.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
744/36-86
DOLENJSKI UST
17
CNSKcb
Četrtek, 4. septembra — Zalka Petek, 5. septembra — Lovrenc Sobota, 6. septembra — Zahrija ^{sedelja, 7. septembra — Marko Ponedeljek, 8. septembra — Marija Torek, 9. septembra — Peter Sreda, 10. septembra — Dan mor. JLA
Četrtek, 11. septembra — Milan LUNINE MENE
4.	septembra ob 8.11 — mlaj «M. septembra ob 8.42 — prvi krajec
BREŽICE: 5. in 6. 9. ameriška dra-*itia Nežno usmiljenje. 7. in 8. 9. ameriška komedija Norčije. 9. in 10. 9. ame-
riški znan.-tantastični film Termina-tor.
ČRNOMELJ: 4. 9. izraelski film Izza rešetk. 5. in 7.9. ameriški film Reka 7. 9. ameriški film Obsedenost. 9.9. ameriška drama Ljubezen brez konca.
11.	9. ameriški ljubezenski film 1001 noč Šeherezade.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 4. in 5. 9. (ob 16. uri) slovenski film Poletje v školjki. 4. in 5. (ob 18.) ter 6. in 7. 9. (ob 16., 18. in 20.) ameriška akcijska komedija Štiri pesti proti Ria. 4. 9. (20.) Pula po Puli: Kormoran. 5.9. (ob 20.) Pula po Puli: Večerni zvonovi. 8. in 9. 9.(18. in 20.) ameriški spektakel Ženska sokol. 10. 9. (16.,
18.,	20.) francoska komedija Srečen praznik. 11. in 12. 9. (16., 18. in 20.) ameriška komedija Policijska akam-demija — II. del.
SEVNICA: 4. 9. akcijski film Človek s srebrne reke. Od 5. do 7. 9. komedija Smrkci. 7. in 8.9. kriminalni film 10 minut do polnoči. 10. in 11.9. akcijski film Rocky II.
službo dobi
SPREJMEM dimnikarskega pomočnika ali priučenega delavca. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik.
TAKOJ zaposlim orodjarja in strugarja. OD po dogovoru. Janez Urbič, 68233 Mirna, tel. 47-003.
MLADO DEKLE za delo v strežbi zaposlimo takoj. Dva dni v tednu prosto. Tel. (064) 47-269.
FRIZERSKO POMOČNICO in PRAKTIKANTKO sprejme Frizerski salon MILKA, Novo mesto, Partizanska 3. Dober OD in proste sobote.
ZAPOSLIM dekle za delo v strežbi. Informacije na telefon (068) 72-224.
ZAPOSLIM KV mizarja. OD po dogovoru. Kranjc, Adamičeva 38, tel. 25-691.
ZAPOSLIM delavca v zasebni obrti. Rebernik, Trebnje, Rimska c. 11.
TAKOJ zaposlim priučenega ali KV avtoličarja za nedoločen čas. OD po dogovoru. Tel. 21-425. Avtoklepars-tvo in ličarstvo Avgust MODIC, Trdinova 49, Novo mesto.
stanovanja
DEKLE išče sobo v Novem mestu s souporabo kuhinje in kopalnice. Naslov v upravi lista (5568/86).
MOŠKI nujno potrebuje stanovanje. Plača za tri mesece vnaprej. Ho-,i> v šolo in službo. Tel. 26-526.
NUJNO iščem sobo ali garsonjero za dva v Novem mestu. Telefon (068)
25-380, po 15. uri.
SOBE za turiste v novi hiši z domačo hrano po zmerni ceni nudi Hermina ROMIH, Podčetrtek 50, telefon (063) 828-024.
MLAD PAR najame sobo, garsonjero ali stanovanje v Krškem ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (5394/86).
IŠČEMO stanovanje za študentko v Ljubljani. Tel. (068) 21-616, popold-
motorna vozila
LADO 1200, letnik 1976, prodam. Zupančič, Vel. Podljuben 29, Uršna sela.
TOMOS avtomatik, star eno leto, prodam. Informacije po telefonu (068) 69-515, od 6. do 14. ure.
Z 101, letnik 1979, ohranjeno, prodam. Tel. 26-346.
APN 6, star 10 mesecev prodam. Tomo Gazvoda, Vel. Brusnice 53.
Z 101, letnik 1974, v voznem stanju, prodam. Kličite tel. 32-160 v večernem času.
ZASTAVO 101 M, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Ivan Kokalj, Cesta brigad 55, Novo mesto.
JUGO 45 E, nov, prodam. Tel. 24-818
OPEL KADET, letnik 1975, 1200, ter avtomatik T 3 prodam. Telefon 51-765.
Z 101 L, letnik 1978, prodam. Nadu, Škocjan 66/9.
SAAB 1974 in R 4, letnik 1981, ka-ramboliran, cel ali po delih prodam. Tel. 25-557.
LADO RIVA 1500, letnik 1985, takoj prodam. Slavko Sever, Levstikova 7, Novo mesto, tel. (068) 22-042.
R 4 GTLJ, prvič registriran julija 1984, nujno prodam. Ciril Progar, Mirna peč 93, telefon dopoldne 22-534.
JUGO 45 E, nov, prodam. Savo Avsec, Krka 29, Novo mesto.
Z 750 LE, letnik 1984, prodam. Dular, Jurka vas 11, Straža pri Novem mestu.
ZASTAVO 850, letnik 1983, prodam. Janez Cimerman, Dobravica 33, Šentjernej.
APN 6, 1985, in avtomatik 3 M prodam. Hrastar, tel. 25-202.
ZASTAVO GT 55, letnik maj 1983, prodam. Telefon od 7. do 15. ure (068)
61-158. Rajko Rupar, Veljka Vlahoviča 8/37.
PEUGEOT osebni avto, letnik 1974, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Franc Žužek, Trebnje, II. grupa odredov 5.-------------------------
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prevoženih 17000 km, prodam. Franc Koren, Gaberje 12, Tržišče, tel. (068) 88-913.
ZASTAVO 101 prodam po delih. Tel. (068) 44-687.
TOMOS 15 SLC prodam za 17 M. Avguštin, Hrib pri Orehku 8.
KOMBI ZASTAVA 450 K, leto izdelave 1982, školjka nova, prodam. Jože Kic, Škocjan 6 a.
ZASTAVO 128, letnik december 1983, nujno prodam. Telefon 75-743, od 15. do 18. ure.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
' USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge, Mirjam Bezek —Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto —Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 25-005.
TOMOS M 14, prodam. Klobučar, Dol. Dobrava 5, Trebnje.
R 4, letnik 1977, registriran do avgusta 1987, prodam. Telefon 25-480, popoldne.
ŽASTAVO 750 LE, maj 1984, prodam. Tel. 43-759.
Prodam Golf diesel JGL (S paket) letnik 1984. Informacije tel. (061) 265-935.
Prodam R4 GTL star 8 mesecev. Informacije tel. (061) 265-935.
126 P, letnik 1981, prodam. Peče-var, Dol. Toplice 158.
R 4 GTLJ, letnik 1984, prodam. Plantan, Stranska vas 10.
PRODAM Z 128 ter rahlo karamb-olirano šasijo in karoserijo R 4. Tel.
24-761 ali 26-847.
GOLF D, letnik 1983, prodam. Tel. 21-140.
PRODAM fička, letnik 1975, v odličnem stanju, ter vsedele zanj (motor, menjalnik, oboja vrata itd.). Tel. 24-140.
R 18 prodam. Tel. 21-575.
ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, prodam. Tel. 25-562.
Z 850, letnik oktober 1984, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Vene, Hras-tulje 4, Škocjan.
FIAT 126, letnik 1979, prodam za 42 M. Brane Uhernik, Otočec 48.
R 4 GTL, letnik 1982, registriran do avgusta 1987, ugodno prodam. Informacije dopoldne 22-227, Žagar, popoldne 24-522.
FORD, karamboliran, z vsemi rezervnimi deli, in FIAT 850, letnik 1982, prodam. Slak, Vel. Cikava 11. Novo mesto.
Z 101 GTL, staro 2 leti in pol, prodam. Tel. 23-182, od 15. ure dalje.
TOMOS APN 6, nov, prodam. Tel.
26-393.
GOLF, letnik 1980, prodam. Poizvedbe na telefon 82-600 int. 25, Svažič.
Z 128, staro pol leta, garažirano, nujno prodam. Tel. 22-989.
PEUGEOT 504, december 1975, prva registracija 1977, prodam. Tel.
25-201.
R 4, letnik 1979, registriran do avgusta 1987, in rezervne dele prodam. Cankarjeva 17, Novo mesto.
VW 1200, letnik 1975, prodam. Cena ugodna. Aleš Laharnar, Svibnik, Črnomelj.
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano do julija 1987, prodam. Gregorčič, Gubčeva 10, 68233 Mirna, tel. 47-121.
LADO 1200, na novo registrirano, letnik J973, ter dele za LADO in KADETA prodam. Prodam tudi juke boks znamke ROKOLA. Tel. 72-446. Kličite po 18. uri!
GOLF diesel, december 1982, prodam. Tel. 75-710.
STOENKO CONFORT, letnik 1982, prodam. Telefon dopoldne 71-928, popoldne 74-901.
PRODAM Z 750, letnik 1978, kolo maraton, bojler (80 1) in akustično kitaro. Mavsar, Rumanja vas 36. Zglasite se popoldne!
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 32-234.
Z 101, letnik 1976, prodam. Anton Vajs, Svibnik 16, Črnomelj.
Z 128, letnik 1986, prodam Černe, Ločna 43, Novo mesto.
kmetijski stroji
BCS, ohranjeno, prodam. Alojz Rodič, Stranje 5, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM traktor Mc Cormick 16 KM in traktor Eicher 35 KM, oba v zelo dobrem stanju, in dve kravi, ena stara 7 let, ena 3 leta. Vinko Kuntarič, Pristava 5, 68312 Podbočje.
PRODAM jermenico za Tomo Vinkovič in verige za kolesa. Janez Giodani, Klenovik 22, Škocjan.
TRAKTOR Ferguson 35, starejši, prodam. Alojz Bartelj, Dol. Lakov-nice 4, Novo mesto.
TRAKTOR Zetor 2511, brezhiben, prodam. Marjan Turk, Drama 17, Šentjernej.
PRODAM ali zamenjam traktor Prsche za Z 750. Hočevar, Šmalčja vas, Šentjernej.
PRODAM frezo Gorenje z več priključki. Tel. 43-747.
TRAKTOR Ursus C-355 prodam. Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto.
KOSILNICO BCS AKMA prodam. Viktor Fišter, Sp. Lakenc 24, Mokronog.
SAMONAKLADALKO Pionir 17 prodam. Alojz Mirt, Gmajna 28, Raka.
PRODAM malo rabljen traktor IMT 533 z bočno kosilnico (1800 delovnih ur), kabina, gume nove. Rado Jeraj, Dolenja vas 1 pri Čatežu, 68212 Velika Loka.
prodam
PRODAM kravo staro 6 let, breja 5 mesecev. Kostrevc, Ratež 31, 68321 Brusnice.
TOMOS 4 kratka os prodam. Okleščen, Danila Bučarja 23, tel.: 068/24-421.
PRODAM ladijski pod (smrekov). Jože Lužar, Kuzarjev kal 5, tel. 23-291.
PRODAM peč za centralno in prešo (200 1). Burgar, Stranska vas 21.
kupim
KUPIM karoserijo vvartburga karavan ali avto brez motorja. Lahko spredaj zadet. Gorenja vas 25, 68233 Mirna.
KUPIM avto tuje registracije. Ana Junko, Gostilna KOS, Kostanjevica.
KUPIM plastično cisterno ingorilec za centralno. Telefon 61-237, dopoldne.
posest
na Ratežu pri Novem mestu prodam ali zamenjam. Tel. 85-901.
V MOKRONOGU prodam večjo staro hišo z gospodarskim poslopjem. Telefon (061) 573-797, popoldne.
PRODAM njive, travnike, gozdove v Birčni vasi. Tel. (061) 263-993.
obvestila
PRODAM lesene gajbice za sadje, krompir, posamezne in večje količine.
■ Mišič, Dolenja vas 141 pri Ribnici.
NEMŠKO OVČARKO, staro 7 tednov, staršev z rodovnikom, brez vzrejnega dovoljenja, prodam. Tel.
62-359.
OTROŠKO POSTELJICO in ZIBELKO ugodno prodam. Telefon 25-986.
OTROŠKO ŠPORTNO KOLO prodam. Tel. (068) 23-355.
KROMPIR (drobni, 2000 kg), prodam. Marija Šime, Dol. Straža 13.
PRODAM večjo količino sliv in molzni stroj. Jernej Dragovan, Svrža-ki 9, Metlika.
PRODAM 70 členov klasičnih radiatorjev Riko. Tel. (068) 44-795.
PRODAM otroško sobo Rok in barvni televizor Gorenje. Tel. 22-608.
PRODAM žrebico, staro 15 mesecev, lesen sod za gnojnico in vprežni obračalnik. Viktor Huč, Stari trg 29, Trebnje.
PRODAM psički nemški ovčarki z rodovnikom, stari dva meseca. Gubčeva 3, tel. 21-857, Novo mesto.
UGODNO prodam termoakumulacijsko peč (3 KW), skoraj nov trosed (raztegljiv) in nov štedilnik Tobi-Gorenje na trda goriva. Informacije na tel. 22-656.
PRODAM cirkular z dvema rezilnima tiroma (premer 700 mm in 400 mm) ter skobeljnik, moč elektromotorja 10 KS, stroj je lastne izdelave in pokreten kot priključek. Možnost ogleda vsak dan ali pojasnilo po telefonu 23-893. Franc Bogolin, Lobe-tova 12, Novo mesto.
NOV MLIN za grozdje prodam. Gliha, Črmbšnjice 14, Stopiče.
METLIŠKO ČRNINO ugodno prodam. Telefon 23-121. Pokušnja in pogled potrdila o analizi vina: Ul. Majde Sile 19, stari. 21.
PRODAM rabljen 550-litrski sod. Hočevar, Mačkovec, tel. 26-921.
PRODAM domači jabolčni kis in mošt (neškropljena jabolka). Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto.
PRODAM dve kuhinjski delovni mizi in eno manjšo s predali, mizo za televizor, otroško posteljico in Kue-persbusch štedilnik. Danila Bučarja 25/4 (nad bršljinsko šolo), Novo mesto.
ŠPORTNO kolo Senior s poltabula-rji prodam. Tel. 26-031, popoldne.
PONY EKSPRES, preurejen, prodam. Gačnik, Boričevo 9, tel. 27-301.
UGODNO prodam gradbeni material, več vrst opeke in betonske mreže. Šmalčja vas 9, Šentjernej.
PRODAM 80-basno melodijo Welt-meister (120-basno), APN 6, star leto in pol. Tel. 85-406.
PRODAM registrsko blagajno (Gross), juke boks Jupiter. Interesenti naj se oglasijo na telefon 85-232.
1800 kom. nove strešne opeke (Strešnik, Novo mesto) zelo ugodno prodam. Tel. 25-162.
PRODAM stroj za izdelavo betonskih blokov z modeli 20 in 30, fička, letnik 1974, neregistriranega, voznega, frezo Agria (14 KM) z okvaro, traktor MC Cormick 17 KM s hidravliko. Zvonko Planinc, Anovec 21, Krško.
POCENI prodam strešno okno 65 x 112 cm. Ivan Petančič, Koštialova 21, Novo mesto, po 15. uri.
ČRNO-BELI TV Ei Niš Diplomat, dobro ohranjen, prodam. Pečever, Dol. Toplice 158.
PRODAM spalnico. Jedinščica 14, Novo mesto.
PRODAM rabljene salonit plošče, 8-valne, kombinirano peč za kopalnico in novo 150-litrsko prešo. Jože Cimermančič, Vinja vas 29, Novo* mesto, tel. 21-875.
PRODAM nov šivalni stroj Ruža elektronik v kovčku. Tel. (068) 82-400, popoldne.
LADIJSKI POD za ostrešje prodam (2100 din za 1 m2). Tel. 82-483.
PRODAM novo etažno centralno peč (23.000 ccal). Cena po dogovoru, lahko tudi prevoz. Kličite na tel. 58-762.
PRODAM suhe smrekove deske debeline 5 in 2,5 cm. Brezovar, Gradišče, Dolenjske Toplice.
PRODAM električni pisalni stroj. Telefon 21-478, popoldne.
TELEVIZOR Loevveopta, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 25-095.
BICIKEL MARATON, star eno leto, z dodatno opremo prodam. Tel. 21-293, Žabja vas 11.
PRODAM malo rabljene sode za vino. Črnomelj, tel. 51-287.
PRODAM 200 I dobrega vina (šmarnice). Bakšič, Koroška vas 4.
BORIS POTOKAR, Gornja Brezovica 28, Šentjernej, prepoveduje Jožetu Stojniču iz Hlebčeve 12, Ljubljana, vsak poseg na posestvo, kajti zadeva še ni končana na sodišču. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal.
ALOJZ SETNIKAR z Vrhtrebnjega 17 se opravičujem Francu MAKŠETU z Rdečega kala 15 zaradi očitkov, izrečenih mu 16. avgusta 1986na veselici na Repčah glede radioaparata, last Jožeta Štepica, saj za takšne očitke nisem imel nobene osnove.
FRANC KRALJ, Telčice 5, Škocjan, prepovedujem sinu Jožetu KRALJU, Herinja vas 17, Otočec, prodajo vseh premičnin, ki jih je odpeljal, oziroma so še na mojem posestvu. Vsaka kupčija je neveljavna. Spore bo reševalo sodišče.
ŠTEFKA NEDELJKOVIČ iz Žado-vinka 9, ne dovolim uporabe poti po parceli 1076/10, k.o. Leskovec, razen za lastnike hišnih številk Židovinek 9 in 29 v skladu z delilno in darilno pogodbo. Vse. ki bodo motili mojo posest, bom sodno preganjala.
HITRO, poceni in z garancijo popravljam vse gospodinjske stroje. Tel. 25-393.
Zagnanost ni dovolj
ADLEŠIČI— V Adlešičih je bilo decembra lani ustanovljeno športno društvo Partizan, ki združuje 120 aktivnih članov, kar je veliko za krajevno_skupnost, kakršna je adlešiška. Že nekaj časa so imeli v vasi nogometni klub, igrali so tudi tenis, vendar je sedaj, ko so organizirani, povsem drugače, pravi predsednik društva Slavko Vranešič.
»Imamo 5 sekcij: smučarsko, šahovsko, strelsko, namiznoteniško in nogometno. Zanje se zanimajo tudi ljudjeizdrugih krajevnih skupnosti, žalostno pa je, da smo edino športno društvo v Beli krajini, ki nima nikakršnih možnosti za delo. Še igrišča nimamo, da o
Dragemu atu Karlu in mami Tereziji Piškur želi vse najboljše za njuna rojstna dneva in obletnico skupnega življenja hčerka Zinka z družino.
Te dni praznuje 50. rojstni dan ZALI PUST iz Jelš pri Mirni peči, draga mama MARIJA GRLICA pa 84. rojstni dan in god. Obema iskreno čestita in pošilja lepe pozdrave hčerka Milka z družino, iz Trebnjega.
Dragi mami MARIJI HOČEVAR iz Dobruške vasi pri Škocjanu za njen 86. dvojni praznik vse najboljše in kar si zaželi, največ pa zdravja in da bi bila v krogu svojih še mnogo let, iz srca želi sin Viktor iz Zagreba. Sestri Veri in mali nečakinji Dragici pa lep pozdrav.
OPRAVIČILO
J
V zahvali za VINKA URBANČA, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je pomotoma izpadlo iz objave na začetku »ata, starega ata, brata in strica«, za kar se opravičujemo!
kakšnem drugem športnem objektu ne govorimo. V večnamenskem domu pa lahko igramo le namizni tenis in šah,« potoži Vranešič.
V načrt razvoja krajevne skupnosti so sicer zapisali, da bodo pri domu uredili igrišče, ustavilo pa se je pri denarju. Društvo ga nima, v krajevni skupnosti je kup drugih pomembnejših stvari, kijih morajo najprej urediti. »Tako igrišče najbrž še ne bo prišlo kmalu na vrsto, kar pa je škoda, saj zanimanje za šport zelo narašča. Če želimo pripraviti na primer nogometno tekmo, moramo gostovati drugje,« pove Stanko. Prizna, da z veliko dobre volje, potrpljenja in lastnim denarjem vendar nekako shajajo. »Čeprav je igrišče naš največji problem, imamo tudi več manjših. Pozimi smo pripravili smučarsko tekmovanje, pa takoj ugotovili,da bi potrebovali vlečnico. Da o strelišču, ki je le zasilno in na katerem streljajo s svojim orožjem, sploh ne govorimo!« strne vse želje adleši-
ških športnikov Vranešič.
B.	M.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolpzni nas je zapustila mamica, hčerka in vnukinja
VIDA DULC
rojena ZORG
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, krajanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Hvala delovnim kolektivom Mercator Sevnica — trgovina Tržišče, TOZD Metalna Krmelj, PTT Sevnica, godbi JZ na pihala Zidani most, tov. Selivšku in Mlakarju za poslovilne besede, pevcem iz Mokronoga, župniku iz Tržišča pa za lepo opravljeni cerkveni obred. Zahvala velja tudi Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Tone, hčerka Branka, mami in ati, sestra Metka in stara mama
Kaplja vas, IS. avgust 1986
PRODAM zaradi onemoglosti vinograd (19 arov) v Šmavru. Cena po dogovoru. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič pri Trebnjem.
NOVO HIŠO (160 m2) in velik vrt
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena?
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti?
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil dragi sin, brat in stric
SLAVKO SOLCE
iz Vrhulj 9, Vel. Trn
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, posebno družinam Župančič, Mervič, Murn, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu toliko lepega cvetja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala obema govornikoma za besede ob odprtem grobu, DO Varnost, DO Labod, rekreacijski center Leskovec, ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mama, sestra Anica z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil naš dragi
JOŽE RATAJEC
Prisrčna hvala zdravstvenim delavcem bolnišnice v Novem mestu, ki so se požrtvovalno trudili, da bi ohranili njegovo zdravje in življenje. Ob izgubi našega očeta, deda in sina so mu izkazali posebno spoštovanje in čast njegovi sorodniki, sosedje, sodelavci, prijatelji in znanci od blizu in daleč, mu poklonili cvetje in mu posvetili lepo misel. Iskreno se zahvaljujemo duhovnikom in pevskemu zboru za sodelovanje pri pogrebnih slovesnostih. Prav posebna zahvala vsem, ki so pokojnemu v življenju bili blizu in mu pomagali.
Žalujemo: žena Lojzka, sin Medard z Marto, vnuka Sebastijan in Gorazd, oče, mama in sorodniki Novo mesto, Muljava, Trebnje
Kje si zdaj, naš ljubi Božo, kje tvoj nasmejan je obraz.
kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi resnici, da
BOŽA ČEBULARJA,
ki smo ga imeli neizmerno radi, ni več med nami, se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste pomagali v težkih trenutkih preranega slovesa in ste pokojnega spremili na zadnji poti, darovali cvetje in se v mislih in z besedami spominjali njegovega plemenitega duha. Posebej zahvala PPC:LOPA Ljubljana, družini Lojzke Gliha, Pevčevim in Ceglarjevim iz Vel. Gabra. Posebna zahvala pevcem iz Vel. Gabra, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in župnikoma za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi: žena Tatjana, hčerka Tanja, ata, mama, brat in sestra ter ostalo sorodstvo
Veliki Gaber, 25. 8. 1986
ZAHVALA
Tiho nas je po hudi bolezni' v 54. letu zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in teta
EMA DRŽAJ
Dragatuš 33
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se DO GOK Črnomelj, PM Kočevje, Fani Toman za poslovilne besede, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!	.
Žalujoči: mož Lojze, sinova Andrej in Ivo, mama, bratje Jože, Janko in Matija z družinami in ostalo
sorodstvo
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina je pri nas, a v srcih tvoj spomin živi, povsod si z nami samo ti.
ZAHVALA
V 43. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin in
brat
ALOJZ MASNIK
Dol. Brezovica 9/1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Masilotovi in Bratkovičevim. Lepa hvala dr. Baburiču in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, vsem kolektivom in posameznikom za prineseno cvetje, govorniku za tople besede slovesa, godbi in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Milena, hčerka Mira, sin Sandi, mama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
V cvetu mladosti zapustil si nas, srcu zadal belečino, ki ne zaceli je niti čas.	«
Nisi utegnil se poslovili od nas, kateri čakali smo te ves čas.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega sina in brata
STANETA TRATARJA
s Trstenika 29
se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom ter sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in lajšanje bolečin v težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravnici ZD Mirna, sodelavcem IMV-TOŽD TA, IMV-TOZD Mirna, mladincem Trstenika, dekanu in kaplanu za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in govornikom za poslovilne besede ter spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: mama, ata, brat Damjan, sestri Olga in Majda z možem ter ostalo sorodstvo
Dom je sedaj pust in prazen, ker tebe, draga, v njem več ni, prej z nami si bila tako prijazna, sedaj zaman te iščejo naše oči.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage hčerke, žene, matere, sestre, tete, svakinje in babice
TEREZIJE MUHIČ
Koroška vas 9
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vejice ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom/sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, KZ Krka-TŽO Novo mesto in TOZD Oskrba Žabja vas, Novoteksu-konfekcija 1. in skladišču ter Mercatorju. Prav lepa hvala župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta
LUDVIKA LUKŠE
Potov vrh 35
se iskrena zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebno Vovkovim, delovnim kolektivom IMV, KRKA, Splošna bolnišnica — interni oddelek, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred. Vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Antonija, hčerke Štefka, Marjana, Jožica z družino, sin Janez z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
AMALIJE KOLENC
z Gomile pri Mirni
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala ŽTO-TOZD za promet Novo mesto in OOS postaja Trebnje, pevcem in župnikoma za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Umrla je najina draga sestra, svakinja in teta
MARIJA MIŠIČ
iz Zaloga 1, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala Domu starejših občanov v Novem mestu za skrbno nego in pomoč v težkih dneh, ZB Straža, tov. Robertu Dularju za poslovilni govor in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoče: sestri Karolina in Ana, svakinja Mara in nečakinja Alenka
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama,sestra
in teta
ANA ZAJC
roj. MARKOVIČ
iz Novega mesta
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje kolektivu Iskra Novo mesto, družbenopolitičnim organizacijam KS Majde Šilc, Društvu upokojencev Labod Novo mesto, stanovalcem bloka Zagrebška 14 in Ul. Milana Majcna. Posebej se zahvaljujemo kolektivu pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in tov. Justini Blažič za pomoč med boleznijo, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANTONA LEŠNJAKA
Volčkova vas 8
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, ‘sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Novo mesto in gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas vse je bilo tvoje življenje.
ZAHVALA
V 74. letu starosti seje tiho poslovila od nas naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ANA GOLE
z Malega Cirnika
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so na izrekli sožalje, darovali cvetje ali kakorkoli pomagali v tem težkem trenutku. Gospodu župniku iz Šentruperta za ojrravljeni obred posebna hvala.
Žalujoči: vsi njeni
 ; i
JOŽE MRA
Če bi po črnomaljski občini iskali kmeta, da bi ga postavili za vzor ostalim, posebno mladim ljudem, ki nihajo med odločitvijo, ali ostati na kmetiji ali ne, bi se gotovo ustavili pri Jožetu Mravincu na Cerkviščah pri Gribljah. Ni eden tistih, ki bi venomer le tožil nad svojim kmečkim stanom, saj se je znal z njim pogumno spoprijeti. »Pa kaj bi govorili o kmetijstvu, saj je bilo izrečenih že toliko lepih besed, pa nam kmetom niso kaj prida pomagale! Mi moramo delati, kajti iz besed ne zrastejo krompir, koruza, pšenica,« zamahne z roko. »Se nikoli nisem rekel, da je v kmetijstvu slabo, vendar je to gospodarska panoga, kjer bi morali biti bolj iznajdljivi, prilagodljivi, kar pa je v naši družbi težko. Zato morajo biti kmetje toliko bolj odločni, omahljivci lahko le životarijo.«
Jože pa ne želi životariti. Nasprotno, nikoli ni zadovoljen. A ne, da bi sodil med nergače, le s svojimi dosežki se nikoli ne sprijazni. Vedno hoče nekaj več, nekaj novega, pa naj gre za tehnologijo ali gospodarska poslopja. »Tudi hleva za 30 krav in teleta nismo šli delat na 2 pamet. Dodobra smo premislili ** J in za poslopje, ki je danes S vredno 30 milijonov dinarjev, ne J dolgujem niti milijon dinarjev. \ Če bi moral vse življenje delati ^ samo za to, da bi odplačal hlev,
ga raje ne bi začel graditi,« pravi, pri tem pa ne pozabi omeniti, da so mu pri gradnji veliko pomagali sosedi. Cerkvišče so vas, ki je že dolgo znana po dobri sosedski pomoči.
Ko gre za posameznika, se Cerkviščani znajo potegniti zanj, nekoliko drugače pa je, če gre za skupno akcijo. Tako kot na pomoč na lastnem dvorišču je Mravinc naletel tudi na neodobravanje, ko je moral kot predsednik komasacijskega odbora pred leti potrpežljivo prepričevati kmete, da gre vendar za njihovo lažje kmetovanje. Takrat je ostal osamljen, a vztrajnost, lahko bi rekli kmečka trma, mu ni dopustila, da bi odnehal sredi poti. Ko gre za napredek, zanj ni ovir. Pri vseh akcijah, ki so bile zadnja leta v vasi, pa naj gre za gradnjo vodovodnega ali električnega omrežja, zbiralnico mleka, zložbo zemljišč ali cesto, ki jo pravkar urejajo, je bila vedno odločilna tudi njegova beseda. Zadnje čase pa je očitno, da so se boja za napredek od njega »nalezli« tudi ostali vaščani.
» Včasih imam občutek, da se že kar preveč razdajam na vse konce, tudi na račun kmetovanja. Zato bi marsikatero priznanje, ki sem ga doslej dobil kot kmet, zaslužila vsaj žena, če že ne cela družina,« pravi, ko se spomni na zadnje priznanje, ki mu ga je pretekli teden kot edinemu kmetu iz črnomaljske občine podelila Zadružna zveza Slovenije. »Nisem zbiralec tovrstnih listin, pa mi je bilo vseno lepo pri srcu, da se je nekdo spomnil name oz. na kmete nasploh,« pove, čeprav je res, da so za kmeta najlepša priznanja tista, ki mu jih daje narava. Ta pa letos ni bila radodarna, kajti Mravinčevim je na poljih pri Gribljah toča stolkla 2 hektara koruze. »Naravnih zakonitosti se pač ni moč ubraniti. A nikoli nisem obupal nad kmetovanjem, pa tudi tokrat ne bom, kajti navajen sem delati in ob delu pozabim na težave,« pravi vedno odločni Jože Mravinc.
M. BEZEK
I
i
[
*
S
*
!
*
*
*
\
»UGRABLJENI«
MALO MRAŠEVO — Govoricam, da je 25. avgusta letos neki tujec ugrabil dekleti in ju odpeljal neznano kam, je storil konec prav njih povzročitelj. Francoski državljan je resda odpeljal čez mejo 12 in 16-letno dekle iz Malega Mra-ševega, a ju je 29. avgusta spet pripeljal s svojim avtom na dom deklet. Kako je uspelo Francozu prepeljati čez mejo starejše dekle, ki ni imelo potnega lista, ni znano, mlajšo deklico pa je nekoč že peljal v Francijo, zato je ta že imela potni list. Gre za dekleti iz soseščine Francozove žene.
Uradno je
le to, da so delavci organov za notranje zadeve Francozu odvzeli potni list in mu ga bodo vrnili, ko bodo pojasnili motiv za to avanturo, se pravi, ko se bo nehal delati »Francoza«.
r
ZAMUDE, OGROMNA ŠKODA — Zaradi nesreče v Vranju so nastale velike zamude, saj so morali čakati na dvigalo iz Ljubljane. Ob 11.10 so le odprli za promet en tir, drugega, ki je bil precej poškodovan, pa okoli polnoči. Mednarodne vlake so preusmerjali, za lokalce pa organizirali avtobusni prevoz. Zamude mednarodnih vlakov morajo železničarji plačati v švicarskih frankih, zato bo škoda še večja. Avtoprevoznika Podbrščka so priprli in je pri preiskovalnem sodniku. (Foto: P. Perc)
Le las do hude katastrofe
Ob hudi nesreči na prehodu čez železniško progo v Vranju tudi precej sreče — Bližina narasle Save — Kaj ko bi nasproti pripeljal drug vlak?_
SEVNICA — Petek, 29. avgusta, bi lahko prišel v anale naše železnice kot eden najbolj čmih petkov, a na srečo huda nesreča na zavarovanem prehodu v Vranju ni terjala krvnega davka. Ogromna gmotna škoda, preko 80 milijonov dinarjev, se da povrniti, človeško življenje pa ne.
Ko je 36-letni avtoprevoznik Štefan Podbršček iz Krškega okoli 5.15 pripeljal s 45 km na uro tovornjak Mann z 260 zaboji piva na cestni
r
JANEZ NUNČIČ, delavec M-Kme-tijskega kombinata Sevnica, iz Krškega: »To nesrečo na vlaku sem doživel s prijateljem. Zaslišala sva strahovit pok, takoj je zmanjkalo toka in vrgla sva se na tla. Okoli oken vagona (bila sva takoj za prevrnjenim delom vlaka!) je žvižgalo in pokalo, verjetno so bile to steklenice piva, ki so frčale po zraku. Ko se je umirilo, sva s prijateljem skočila z vlaka, nato pa pomagala še starejšim, da so lažje sestopili.«
Z žago in petardami nad medveda
Kosmatinec ubija in kra-de ovce, svinje in kokoši —Naročilo za odstrel
GRČARICE — Meded seje strah med prebivalci Grčaric in okoliških vasi v občini Ribnica. Kralj gozdov vdira v hleve in svinjake, krade ovce, svinje in celo kokoši. Doslej je napravil v okolici Grčaric že precej škode. Ivanu Oberstarju je ubil 4 ovce, Jožetu Begiču pa dve. Jože Vričko iz Grčar-skih raven, vasi, ki jo medved obišče vsak dan, se spominja obiskov medveda tako:
»Bilo je 11. avgusta okoli 23. ure, ko sem zaslišal iz svinjaka preplašeno kruljenje svinj. Pogledal sem skoz okno in opazil ogromno mrcino, ki je vlekla mojega 150 kg težkega prašiča proti gozdu. Naslednji dan sem šel gledat v tisto smer in našel pol prašiča. Ob tem »obisku« je medved poškodoval tudi drugega prašiča. Od tedaj, dežuram vsak večer. Videli smo ga skoraj vsak večer, ko je prihajal v vas. Odpodim ga tako, da vžgem motorno žago.«
Pri Karlu Košmrlju se je medved spravil na kure. Požrl ali odnesel jih je kar 15. Vaščani so'na medveda metali petarde in ga tako pregnali.
Po oceni Jožeta Vrička je medved težak okoli 250 kg. Zato se ga vsi boje, posebno še, odkar je nekega večera t prišel do kulturnega doma sredi Grčaric. »Miličnikom sem povedal, da otrok ne bom pošiljal v šolo, dokler medved ne bo odstreljen. Otroci se boje poti, posebno še zdaj, ko je dan vedno krajši,« pravi Jože Vričko, kije v zameno za prašiča dobil dva nova od državnega lovišča.
Lovci iz Dolenje vasi, Grčaric in ok-o-iških vasi so že dobili naročilo, naj medveda odstrelijo. Občani upajo, da bo lovcem to uspelo.
M. GLAVONJ1C
DOMAČE TRNJE
• Posledica življenja v oblakih so — pogosta neurja v gospodarstvu.
• Onesnaženost naših rek je malenkost v primerjavi z onesnaženostjo naše vesti.
9 Priporočjivo bi bilo, ko bi tudi v gospodarstvu uvedli — Šajberjevo politiko.
• Garancija vitkosti — enemon, garancija debelosti — šefovski stolček.	j,
M. BRADAČ
Na dirke z zapravljivčkom
Za pot do Šentjerneja je Franc Galunder potreboval cela dva dneva — Zdaj že 26 let sodnik_
ŠENTJERNEJ — Že peto desetletje hodi 68-letni Franc Galunder na šentjernejski hipodrom, ne izpusti domala nobene prireditve, kar je prav gotovo svojevrsten podvig. A še veliko večjo težo dobi ta podatek, če povemo, da je Franc Galunder doma iz Ljutomera.
Franc Gruden: »Leta 1951 smo na konjske dirke potovali iz Ljutomera v Šentjernej kar dva dni.«
»Že preko 40 let hodim v Šentjernej na konjske dirke, najprej sem hodil kot tekmovalec, nato kot delegat republiške konjeniške zveze, sedaj hodim kot sodnik. Sam ne vem, kaj me
PAVLIČ ZAKLJUČIL SEZONO
Najboljši dirkač v 40-letni zgodovini novomeškega Avto-moto društva, večkratni državni prvak in kljub 37-im letom eden od najobetavnejših jugoslovanskih motociklistov Lojze Pavlič letos ne bo več dirkal. Kljub lanski odločitvi, da se poslovi od tekem, je prejšnjo nedeljo pcnovno sedel na motor na dirki za DP v S. Požegi in že v prvem krogu odločno prevzel vodstvo, nakar mu je zablokiral motor in je pri hitrosti med 180 in 200 km/h padel. Motocikel je povsem uničen, Lojzeta pa so pravilno oskrbeli šele novomeški kirurgi, saj je po številnih padcih v dirkaški karieri njihov star znanec.
M. K.
tako vleče na Šentjernejsko polje. Ali je to čudovito občinstvo ali okolje, v katerem je zrasel hipodrom, morda tradicija, s katero se ponaša šentjernejski. konjski šport?«
In ko tako Galunder — svoj čas je bil izredno uspešen tekmovalec, saj je bil prvi tako v prvenstvu triletnih kot dveletnih kasačev, bil pa tudi 5. v derbiju — brska po spominih, se spomni tudi tistega rajžanja iz Ljutomera v Šentjernej leta 1951.
»Navada je bila, da smo v tistih časih na vse dirke hodili z zapravljivčki. Tako sva se skupaj z Ludvikom Slavičem tisto leto odpravila v Šentjernej, kjer so bile konjske dirke. Pravzaprav ne bi bilo to nič nenavadnega, če ne bi bila zaradi tega zdoma kar cel teden. Pot na Dolenjsko je trajala dva dni; vmes sva morala prenočevati, tako da se je potovanje pošteno zavleklo. A nihče ni zaradi tega stokal, takšni so bili pač časi, ljubezen do konjskega športa pa prevelika, da bi se ji odrekli zaradi tistih 200 ali 300 kilometov,« pravi Franc Galunder, ki je bil na šentjernejskem hipodromu tudi v nedeljo, ko je imel na sodniški tribuni glavno besedo. In njegova beseda tudi nekaj velja. Kako tudi nebi, ko pa ima za seboj že 26 let sodniškega staža, svojčas pa je bil tudi najmlajši sodnik v Jugoslaviji!
B. BUDJA
Z ročnim vozičkom peš po svetu
Nenavadno potovanje dveh Nemcev — S postanka v Boštanju
DOLENJI BOŠTANJ — Različni so načini potovanja po svetu. Študenta Eva Gerhardt in Axel Geisler iz Bonna se zaneseta le na svoje noge. Vso prtljago vključno s šotorom imata naloženo na ročnem vozičku. Družbo jima delata dva psa. Edino razdaljo od prestolnice Zvezne republike Nemčije do avstrijske meje sta premostila z avtom. »Pokrajina tam je preveč enolična, tudi sicer imava Nemčije dovolj,« pove Eva, sicer študentka slikarstva. Na naše začudenje, češ kaj bi bilo to, kar ju je razočaralo v domovini, pojasni, da to nestrinjanje izhaja iz tamkaj vse preveč zakoreninjenih vrednot, predvsem pa iz pehanja za denarjem. »Bolj ko prihajava na jug, bolj so ljudje neposredni. To se je začelo že v Avstriji. Sprva sva imela manjši voziček, a seje precej pokvaril. Dobri ljudje so nama odstopili tegale. Nasploh sva srečala že mnogo dobrih ljudi, gre nama bolje, kot sva si upala predstavljati,« pripoveduje.
Pot iz Avstrije do Posavja sta prevalila v šestih tednih. Eva hodi ponavadi kar bosa. Na dan naredita po 25 do 30 in tudi več kilometrov. Najhujši so bili vzponi čez Alpe. V nedeljo sta odrinila naprej proti Mokronogu. Spotoma si nameravata ogledati tudi Plitvička jezera in priti v Grčijo. »Tam si bova poiskala kakšno delo, npr. pomivanje posode, da si zasluživa za ladjo do Egipta,« razgrinja načrte ob zemljevidu.
A. Ž
VSE VOZITA S SEBOJ Nemca potujeta tudi skozi Dolenjsko.
prehod prek proge iz Sevnice proti Brezovemu, ga je na spolzkem prehodu očitno spodneslo in prednje desno kolo tovornjaka je obtičalo v gramozu ob progi. Tedaj mu je nasproti pripeljal avtoprevoznik Ivan Perc s Pečja. Z žično vrvjo je skušal Podbrščku pomagati, da bi izvlekla tovornjak iz pasti, a se je jeklena vrv zaradi prehude obremenitve strgala. Na UNZ Krško so ugotovili, da je ta poskus reševanja trajal približno 10 minut. To je premalo časa, da bi težko naložen tovornjak spravili s proge, a več kot dovolj, da bi vsaj skušali opozoriti iz Krškega drveči potniški elektromotorni vlak 21-80.
Ko je ob 5.26 45-letni strojevodja Stane Vidic iz Sevnice z nad 90 km na uro pripeljal »gomulko« z ovinka pri Vranju, ni imel več dovolj časa, da bi 225-tonsko garnituro vlaka še zaustavil. Skoraj s polno hitrostjo je pogonski del elektromotornega vlaka zadel v desni bok tovornjaka in ga treščil s proge. Lokomotiva se je takoj iztirila, potem pa še 250 metrov drsela po nasipu ob progi. Pri tem ji je odtrgalo prednje podvozje. Vlak je porušil tri nosilne stebre z žicami za električno napajanje železniškega prometa.
Prednji, pogonski del vlaka je bil na srečo skoraj prazen, zato so se od okoli 150 potnikov le trije lažje poškodovali. Vse so pregledali v sevniškem zdravstvenem domu in jih takoj odpustili. Hude telesne poškodbe pa sta dobida Vidic in njegov pomočnik 44-letni Anton Ivanšek iz Loke, saj je v njuno kabino priletelo več zabojev piva. Oba sta zaradi globokih vreznin, predvsem po obrazu in vratu, ležala na operacijski mizi celjske bolnišnice več kot dve uri, zdaj sta že v domači negi.	PAVEL	PERC
Za konec turistični ples in miss
Zaključna prireditev meseca turizma
OTOČEC — S turističnim plesom, ki ga je v nedeljo zvečer v otoški restavraciji pripravila Dolenjska turistična zveza, se je na Dolenjskem končal mesec turizma. Sedemindvajsetih prireditev se je udeležilo skoraj 18.000 obiskovalcev, ki so bili s takšnim turističnim poletjem večinoma zadovoljni. Med uspele prireditve velja šteti Noč na Krki z regato, igre »Pod dedovo lipo«, teniški turnir, dan sladoleda, prireditev polka-valček na Otočcu, nogometni in rokometni turnir in ne nazadnje akademijo ob 30-letnici Dolenjske turistične zveze. V posamezne prireditve so se bolj in manj uspešno vključevala tudi nekatera od 17 društev, kolikor jih je registriranih v zvezi. »Med vsemi je treba še posebej pohvaliti novoustanovljeno turistično društvo v Vinici, kajti njeni člani so že dokazali, kako je potrebno delati za razvoj turizma,« je povedal predsednik DTZ Alojz Serini.
Turistični ples je kljub koncu vikenda privabil v otoško restavracijo množico obiskovalcev, ki so lahko uživali v prijetnem večeru, popestrenem z nagradnimi šaljivimi igrami in turističnim kvizom, za prijetno popestritev pa so poskrbeli tudi pevci mešanega pevskega zbora iz-KJtočca in trio Novina iz Gumberka. Zaključna turistična prireditev je bila tudi priložnost, da so nekaterim posameznikom, ki so za turizem naredili več, podelili priznanja DTZ.
J. P.
MISS TURIZMA — Na zaključni prireditvi ob mesecu turizma so ta laskav naslov podelili 18-letni Janji Pate iz Otočca. K naslovu miss meseca turizma so ji precej pomagali njeni lasje, spleteni v 120 cm dolgo kito.
J
• Stepli smo se za regres, a ko smo ga dobili, smo z njim lahko kupili le nekaj gaze in obližev.
DUŠAN STARČEVIČ
DISKOTEKA
$?■ »aj»9!ž2
Zaradi dežja je odpadla predstavitev novomeških rock skupin. Opozarjamo obiskovalce Loke, da se malo topleje oblečejo, ker so večeri hladnejši. Sporočamo tudi, da nas lahko poslušajo še ves september. Kaseto, posneto s super top lestvico, ta teden dobi Renata Umek s Senovega.
Lestvico ste ta teden sestavili takole:
1. Slage hammerol P. GABRIEL
2. Vinus — BANANARAMA.
3. Look away — BIG COUNTRY
4. Midnight Lady — C. NORMAN
5. Touch me — S. FOX
6. Atantis is calling — MODERN TALKING
7. Wonderful world — S COOK
8. Why can’t this be love — VAN HALEN
9. Let me be your No. I — DATO SHAKE 10. Love Touch — ROD STEWARD
Svoje predloge za oblikovanje lestvice pa pošljite na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. Skladbe z lestvice vrtimo vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo v gostišču LOKA.
kozerija	..........
NE, FRITZ	SE	KR
Moj jodlarski prijatelj Fritz se je prišel namakat v naše repiško morje, vmes pa seje ustavil pri meni v ReplČevi dragi. Ves1 razpoložljivi čas sva prebila na •erasi hotela Večna izguba: razpravljala sva o politiki, o neznosnih krčih kapitalizma, o bodočnosti socializma, vmes sva ošvrknila kakšno prsato babnico, v glavnem pa sva pila pivo. Kot bi ga kaj pičilo, je Fritz rekel:
— Jaz po avtu vedeti, kdo kaj v Repičevini biti.
Stavila sva za čevapčiče jn pijačo, da bo kiksnil.
Iz mercedesa je izstopil moški
blizu petdesetih let.
— Univerzitetni profesor iz Belega mesta seje zmagoslavno režal Fritz.
— Jok! Avtoprevoznik, ki ima prijavljeno obrt v Veliki Kladuši, sem mu spravil z obraza smeh.
Še se ni človek dobro izkoba-cal iz beemveja, je Fritz že ugibal:
— Doktor, direktor zdrafst-venega doma Repičeva draga.
— Obrtnik, ki izdeluje plutovinaste zamaške! sem ga postavil na trdna tla.	___
Pred VeČno izgubo so zacvilile zavore renaulta srebrne barve.
— To biti repiški učitelj, seje razveselil zadetka v črno Fritz.
— Nein, Fritz, to je prekupčevalec z markami. Nikjer ne dela, nikjer ni zaposlen. Kupuje nemške marke in jih preprodaja. Živi na veliki nogi. Dobro ga poznam.
Zavore skoraj razpadlega fič-ka so opozorile Fritza na najino igro.
— Ti plačati čevapčiče in vino. Zdaj se ne zmotiti. D e 1 a v e c.
— Kje pa, Fritz! Ta, ki prihaja iz fičaka, je inovator iz Hitrot-kala. Pogruntal je že toliko
novosti, da živi tovarna samo od njegovih izumov. Drugače bi jo že vzel hudič.
Fritz je bil vidno razočaran. Ko je ustrelil mimo še pri ženski, ki seje peljala s kolesom, Fritz pa jo je imel za snažilko, je poražen naročil čevapčiče in liter belega.
— Unmdglich. Nemogoče. Znanstfenica, je zijal. Pri nas v Deutschland ti plačati runda. Sto dvajset procentov.
— Vem, toda to ni Deutschland, Fritz, to je Repičeva draga.
TONI GAŠPERIČ