LETO L, št. 52 PTUJ, 24. december 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Žrdjfenfe /e zago-* fovo tudi lepol Prazniki so sedaj zares pred nami, tako kot se počasi ali pa hitro bliža konec leta, ki smo ga preživeli tako ali dru- gače. Eni boste rekli, da zelo dobro, drugi pa ga boste želeli čimprej pozabiti. Pred dokončno oceno pomislite na to, kakšno je bilo pri vas osebno, v družini, sorodstvu, podjetju, kraju, občini, državi in v svetu. Le tako bomo bolj na jas- nem, kakšno je bilo v resnici. Dejstvo je, da živimo hitreje kot pred leti, morda ali pa zagotovo prehitro, da bi resnično živeli polno življenje, ki ni le materialne dobrine - denar, po domače povedano. Ustavimo se nekaj časa ravno pri tem, pri življenju, kakršnega živimo. Posledice prehitrega življenja in splošnih razmer vse prej kot dobro vplivajo na naše počutje in zdravje, medsebojne odnose, okolje - skratka, ne- gativnih posledic nič koliko. Takšen je pesimističen, za mar- sikoga žal realističen pogled na življenje. Kako pa je z opti- mističnim pogledom in življenjem? Kam smo ga dali, kam odrinili, da je toliko slabega v nas in našem okolju? Ena sama žalost in črna kronika? Ne, to ne more in ne sme biti res! Kaj res v vsem, čemur pravimo življenje, ni nič lepega, prijetnega, vrednega posnemanja in spominov? Je in to še veliko, le negativno je v javnosti prevladalo nad pozitivnim, če se izrazim po matematično. Poglejmo v sebe in okrog sebe ter poiščimo lepo, prijetno, spodbudno, vredno posnemanja in se ne zapirajmo v lupino, da bi se tako izognili življenju, ki je lahko tako lepo. Ne verjamete? Poskusite, splačalo se vam bo, tako kot se je marsikomu, pa žal o tem vemo malo ali nič! 'Prinesel je-bofibo-n-e i-n pisane^-balone... —, Foto: M. Ozmec 2 Sreda, 24. december 1997 - TEDNIK AICTUALNO UUTOMER / VINO MESECA ŠTIRIKRAT IZ UUTOMERCANA Vinar lefa 1997 Slovenska vinska akademija Veritas iz Ptuja je v letu 1997 desetkrat izbrala vino meseca. Vinski vzorci, ki jih ocen- juje komisija, sestavljena iz enologov, trgovcev z vini, vi- nogradnikov, novinarjev in potrošnikov, vodi pa jo medna- rodno priznani vinski strokovnjak dr. Dušan Terčelj, so vzeti iz prodajne mreže. Ocenjevanje poteka po posebni metodi, tako da zmaga vino, ki se ponaša z najboljšim raz- merjem med kvaliteto vina in njegovo ceno. Veritasov vins- ki nakupovalni vodnik je torej svetovanje potrošnikom, z nakupom katerega vina bodo za najmanj denarja prejeli najboljšo kvaliteto. Skupaj so v letu 1997 ocenili 221 vins- kih vzorcev. Vino meseca je bilo kar štirikrat iz Ljuto- merske kleti, dvakrat iz kleti Radgonske gorice, po enkrat pa so se z njim ponašali zasebna kletarja Simič in Kupljen, klet Vinakoper in KK, Vinarstvo Slovenske gori- ce - Haloze Ptuj. Ljutomerski kletarji so priz- nanje za vinarja leta 1997 prejeli prav v letu svoje tridesetletnice. Ljutomerska klet je bila namreč ustanovljena leta 1967 in deluje v okviru podjetja Ljutomerčan, ki je kmetijsko in predelovalno podjetje. Prihodki od vinarstva predstavljajo približno tretjino vseh prihodkov podjetja. Pot lju- tomerske kleti k letošnjemu na- zivu vinarja leta se je začela že s prvim ocenjevanjem za vino me- seca januarja in februarja. Vino meseca je takrat postal laški rizling slamnjak, letnik 1994, marca sauvignon, letnik 1995, aprila laški rizling 1994 in maja ljutomerčan 1996. Po ormoški kleti, ki je bila vi- nar leta 1996, je ljutomerska klet že druga z območja Ormoško- Ijutomerskih goric, ki se ponaša s tem nazivom. Vsekakor dokaz več, da rastejo na tem območje res odlična vina in da znajo ta- mkajšnji vinarji svojo kakovost ponuditi tudi za realno ceno. V kleti Ljutomerčan so prepričani, da jim bo naziv vinarja leta po- magal pri promociji in trženju njihovega vina v prihodnje. Si- cer pa so v ljutomerski kleti vaje- ni priznanj in odličij, saj so jih osvajali že na številnih ocenje- vanjih doma in v svetu. Tudi v letu 1997 so na sejmih v Ljublja- ni, Gornji Radgoni, na Češkem in na ocenjevanju chardonnay- jev v Franciji prejeli kar 21 odličij. Potem ko jim je direktor Slo- venske vinske akademije Veritas Branko Vodušek v družbi slo- venske vinske kraljice Katarine Jenžur izročil še priznanje za vi- narja leta 1997, smo enologinjo Cvetko Sakelšek povprašali, ali je bila prepričljiva osvojitev na- ziva že v prvih mesecih leta naključna ali načrtna: "Prvo vino, laški rizling slamnjak, je revija Veritas vzela s tržišča brez naše vednosti. Ko smo že osvoji- li naslov vino meseca, smo šele izvedeli, da je bilo v konkurenci tudi naše vino. Že prej in tudi potem smo z našimi vini sodelo- vali na teh ocenjevanjih, ki jih zelo podpiramo, saj gre za korist potrošnikov, ki dobijo dodatno informacijo tudi o kakovosti vina. Gre za priporočilo, kako za primerno ceno dobiti najboljšo kvaliteto." Kaj vam pomeni to priznan- je? "To priznanje nam veliko po- meni in menim, da bo tudi veli- ko pripomoglo pri trženju naših vin, saj bo slovenska javnost sez- nanjena z našim nazivom vinarja leta in potrošniki se bodo lažje odločali, za primerno ceno kupi- ti odlično vino." Kakšen je bil letnik 1997 v kleti Ljutomerčan? "Tudi mi imamo letos nadpov- prečen letnik. Obdelujemo nekaj manj kot 300 hektarjev vinogra- dov in smo pridelali 2.660.000 kilogramov grozdja. Z nekaj os- tanki lanskega pridelka imamo sedaj v kleti prek 2 milijona lit- rov vina. Večina tega bo vrhun- sko vino, nekaj bo kakovostnega. Vse srednje rane sorte so dozore- le do vrhunskih kvalitet, ni bilo potrebno dosladkanje, saj so sor- te chardonnay, sauvignon in tra- minec dosegle 20 in več odstot- kov naravnega sladkorja." S kooperanti torej pri vas ne sodelujete? "Sodelujemo tudi s kooperanti, vendar ker je bilo letos lastnega pridelka dovolj za našo klet, smo tisto, kar smo odkupili od koo- perantov, že kot mošt prodali naprej, v kleti imamo torej samo vino iz lastnih nasadov." J. Bračič Direktor SVA Veritas Branko Vodušek (v sredini) je v družbi slovenske vinske kraljice Katarine Jenžur po- delil priznanje vinarja leta direktorju podjetja Ljuto- merčan Janku Kumru RADGONA / IGRE SLEPIH MISI Ob koncu leta je predsednik občinskega sveta v Gornji Radgoni Peter Fridau s sodelavci na novinarski konferen- ci predstavil dosedanje delovanje občinskega sveta in nje- govih organov. Posebej je opozoril na težave, s katerimi se soočajo že od leta 1995, ko so sprejeli novi statut. Takrat je prišlo do prvih nesporazumov in zamer, ki so se nato stopnjevale in povzročile kratek stik med županom in občinskim svetom. V zadnjem obdobju so se konflikti stopnjevali, najbolj pri sprejemanju občinskega pro- računa za lani in letos. Predsednik gornjeradgonske- ga občinskega sveta Peter Fridau je posebej poudaril, da se župan ne odziva na njihova vabila in se tudi ne udeležuje sestankov de- lovnih teles in odborov občinskega sveta. Zavrnil je očitke, da so doslej delali proti- zakonito, saj niso dobili ni- kakršnega pravnega spodbijanja odlokov ali sklepov. Pristojne državne službe so jih samo v dveh primerih zaprosile za do- datna mnenja, sicer pa njihovim odločitvam niso oporekale. Na srečanju z novinarji je vodstvo gornjeradgonskega občinskega sveta nanizalo še več ocen in ugotovitev, da so delali uspešno in da so sprejemali odločitve v dobrobit občine. Pogrešali so nekoliko učinkovi- tejši servis občinske uprave, ki bi ob normalnih razmerjih in pogojih delovanja lahko več prispevala k uspešnemu fun- kcioniranju lokalne skupnosti. V občini se zaostrene razmere že poznajo, zlasti na razvojnem področju, in se bodo najbrž na- daljevale tudi prihodnje leto, ko bodo lokalne volitve. Občinski svet bo prihodnje leto namenil več pozornosti obravnavi gospo- darsko-razvojne strategije, pripravili bodo analizo lastnega delovanja in že januarja pri- hodnje leto obravnavali osnutek proračuna. Občinski svet bo kmalu razpravljal še o poročilu nadzornega odbora, ki naj bi ugotovil veliko nepravilnosti pri izvajanju proračuna in uporabi denarja davkoplačevalcev, so še povedali na dobro obiskani tis- kovni konferenci. Ta vendarle ni odgovorila na množico vprašanj o medsebojnih odnosih najodgo- vornejših občinskih funkcionar- jev, ki so vse prej kot zgledni. Oboji zatrjujejo, da imajo prav, marsikaj pa naj bi postalo jasno po 29. decembru, ko bo v Gornji Radgoni zadnja letošnja seja ta- mkajšnjega občinskega sveta. Marjan Toš PTUJ / V BOLNIŠNICI POTEKA CIVILNO SLUŽENJE VOJAŠKE DOLŽNOSTI Z cfefoffl fKMmiga/o J|fiNlem Glede na določila zakona o vojaški dolžnosti in uredbe o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe se nadomestna civilna služba izvaja v siste- mu za zaščito, reševanje in pomoč oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševalno in huma- nitarno ali drugo dejavnost, ki je javnega pomena in ki jih na podlagi javnega razpisa praviloma na vsaki dve leti določi minister, ki je pristojen za upravo. Splošna bol- nišnica dr. Jožeta Potrča je ponudbo na javni razpis za iz- biro organizacij in služb, v katerih se bo izvajala civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku, poslala na pobu- do direktorja dr. Lojzeta Arka. Kot smo izvedeli od Stanis- lava Rupnika, vodje sektoija za ugovor vesti vojaški dolžnosti pri ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, je ptujska bolnišnica med prvimi na Štajerskem pridobila odločbo o priznanju statusa organizacije, v kate- ri se bo izvajala nadomestna civilna služba državljanov, ki jim je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti. Odločbo, da je izbrana med trenutno 47 pooblaščenimi orga- nizacijami v Sloveniji, je bila v ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije podpisana 14. januarja letos. Tej je sledila pogodba, s katero so podrobneje uredili pogoje in obveznosti v zvezi z izvajanjem nadomestne civilne službe. Z odločbo so bila določena tudi dela in naloge, ki jih bodo državljani, ki jim je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti in jih bodo napotili na opravljanje nadomestne civilne službe v ptujsko bolnišnico, op- ravljali. To so predvsem pomoč pri oskrbi, zdravstveni negi in hranjenju bolnikov, transport hrane na oddelke, kurirska opra- vila med oddelki in izven bol- nišnice, opravila v ekonomatu in skladiščnih delih in podobno. Določilo odločbe pa je tudi, da delo lahko poteka v okviru de- lovnega procesa ptujske bol- nišnice. Civilna služba je glede pravic iz zdravstvenega in social- nega varstva izenačena z vojaki, ki služijo vojaški rok v vojaških enotah in zavodih. Prav tako je civilna služba glede vštevanja v delovno dobo izenačena z vojaškim rokom. Prvič je bilo civilno služenje urejeno z zakonom o vojaški dolžnosti, ki mu je sledil v letu 1995 zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti, v prejšnjem letu pa je bila sprejeta tudi uredba o uvel- javljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe. Po navedbah Stanislava Rupnika, letno dobijo okrog 1000 vlog za civilno služenje z vseh območij Slovenije, odobrijo pa jih okrog 90 odstotkov. Tru- dijo se, da bi vloge v sodelovanju z ministrstvom za obrambo čim zadovoljiveje rešili, tako kot jim to nalagata zakon o vojaški dolžnosti in že omenjena uredba. Za civilno služenje se najpogosteje odločajo državljani z visokošolsko izobrazbo teh- nične usmeritve, zlasti še z elekt- ro in strojne fakultete. V ptujski bolnišnici trenutno štirje fantje opravljajo nado- mestno civilno službo, v krat- kem pričakujejo še tri. V letu 1998 naj bi jih bilo še osem. Prišli so 17. novembra. Na teden morajo opraviti 42 ur, zanimivo pa je tudi, da se vsak dan vozijo domov, ker v bolnišnici zanje niso imeli primernih nastanitve- nih prostorov. Gregor Zavec je absolvent strojništva na fakulteti v Mari- bora. Doma je iz Radizela pri Maribora. Za civilno služenje se je odločil iz moralnih in reli- gioznih razlogov. Zaradi svoje odločitve ni imel nobenih prob- lemov ne doma in ne v svojem okolju. Opravlja pomožna dela v kuhinji, razvaža hrano in po potrebi opravlja tudi druga dela. Z odnosom zaposlenih in pa- cientov je zadovoljen. Bernard Beranič je doma iz Hoč, je študent tik pred diplomo na strojni fakulteti v Mariboru. V civilno služenje so ga vodili etični, religiozni in filozofski razlogi, njegovo pojmovanje sve- ta in življenja, ki je proti vsaki obliki nasilja, zato je tudi vegeta- rijanec. Dela v kuhinji, delo je včasih naporno. V svoji vlogi za civilno služenje je napisal, da bi želel biti čim bliže doma. "V ci- vilnem služenju se počutim ko- ristnejšega, kot če bi bil v kla- sični vojski. S svojim delom res- nično pomagamo ljudem, nare- dimo nekaj dobrega za njih." Peter Toplak je že zaposlen, doma pa je iz Maribora. Najpo- gosteje opravlja transportne pos- le. Za civilno služenje se je odločil iz moralnih, predvsem pa verskih razlogov, ker je pri- padnik Jehovovih prič. Ljudje in okolje pozitivno sprejemajo njegovo odločitev za civilno služenje, nihče se tudi iz njih ne norčuje, da bi bili zato, ker civil- no služijo, manj vredni, da bi ne bili "pravi moški". Tudi Davorin Surlan prihaja iz Maribora. V civilno služenje so ga vodili religiozni razlogi. Dela v transportu. Dela je več kot dovolj, pravi, zato bi kakšno pomoč še potrebovali. Maida Goznik Nadomestno civilno službo v ptujski bolnišnici op- ravljajo (od leve): Gregor Zavec, Bernard Beranič, Pe- ter Toplak in Davorin Šurian. Foto: Kosi LAPORJE / IZGLASOVALI KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK GrmdIM kodo dodatne 9olsko pfosšwto Krajani krajevne skupnosti Laporje so minulo nedeljo izglasovali podaljšanje krajevnega samoprispevka, šestega, ki ga bodo plačevali od 1. aprila 1998 do 31. marca 2003. Takrat bo namreč minilo natanko 30 let, odkar v kraju na takšep način zbirajo sredstva za urejanje lokalnih zadev. Od 1344 volilnih upravičencev jih je prišlo na glasovalna mesta 766 ali 56,9 odstotka. Za nadalje- vanje krajevnega samoprispevka so se izrekli 403 ali 52,61 odstot- ka in proti 361 ali 47 odstotkov, dve glasovnici pa sta bili nevel- javni. Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki stalno bivajo na območju krajevne skupnosti La- porje. Zaposleni bodo plačevali dva odstotka od neto plače, za- vezanci, ki samostojno opravlja- jo gospodarsko ali drugo de- javnost, dva odstotka od bruto zavarovalne osnove, zmanjšane za prispevke in davke, dva odstotka od svojih neto poko- jnin upokojenci razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek in kmetje šest odstotkov od ka- tastrskega dohodka. Po dva odstotka bodo plačevali zavezan- ci od dopolnilne dejavnosti od dvačne osnove dobička, zmanjšane za odmerjene davke, ter dva odstotka vsi, ki dosegajo dohodek s pogodbenim delom, avtorskimi honorarji in najem- ninami od bruto prejemka, zmanjšanega za prispevke in davke. Krajani na začasnem delu v tujini in vsi, ki imajo na območju krajevne skupnosti zgrajene hiše ali vikende, pa bodo plačevali letno po 100 DEM v tolarski protivrednosti. V petih letih bodo zbrali 50 milijonov tolarjev, z njimi pa so- financirali obnovo šolskega pos- lopja in gradnjo prizidka v La- porju, zaključna dela na cerkvah v Laporju in Kočnem ter poso- dobitve in rekonstrukcijo kra- jevnih cest, javne razsvetljave in avtobusnih postajališč na območju krajevne skupnosti. Celotni program je sicer ov- rednoten na 180 milijonov tolar- jev, vendar bosta pri šoli tričetr- tine sredstev prispevali občina in država, občina pa bo pomaga- la še pri sofinanciranju in ure- janje krajevnih cest. Vida Topoiovec TEDNIK/e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ye ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik). Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarit, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, 1041-669-509 Naslov: RADIO -TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: » (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. Epošta: tednik® kdm-ptui.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tuimo 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije St. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vvww. radio-tednik.si Epošta: nabiralnik® radio-tednik.si TEDNIK - Sreda, 24. december 1997 3 POROČAMO, KOmmiRAMO Izvedeli smo USPiSNO OPRAViLi PREIZKUS KAKOVOSTI Kot je znano, je letos septembra preteklo natanko deset let od proizvodnje pp/e zračnice v Ptuju. Ptujska proizvodnja zračnic, ki dela v okviru Sovine tovarne Avtopnevmatika, je v tem obdobju pos- tala prepoznavna tudi v Savi in razpolaga z lastnim certifikatom ISO 9001, ki so ga pridobili pred tremi leti. Prejšnji četrtek pa so uspešno opravili pregled sistema kakovosti. To je za kolektiv, v katerem je danes zaposlenih 180 delavcev, pred desetimi leti pa jih je bilo 89, dodaten motiv, da vztrajajo pri dosedanjem dobrem delu in kako- vosti, ki je že skoraj stoodstotna. PRIZNAIIM NAJZASLUŽNEJŠIM Vporočni dvorani v Ptuju je bila včeraj svečanost, na kateri so na- jzaslužnejšim pri urejanju okolja oziroma vsem tistim, ki so po- membno prispevali, da je Ptuj že šestič zapored zmagal v kategoriji turističnih krajev v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa, urejena in čista, izročili kopijo priznanja priznanje s pečatom gostoljubnosti v letu 1997 - prvo mesto v kategoriji turističnih krajev". Prejeli so jih; Dom upokojencev Ptuj, Perutnina Ptuj, NKB Maribor - PE Ptuj, Nova Ljubljanska banka - podružnica Ptuj, Gledališče Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, Čisto mesto Ptuj, Območna obrtna zbornica Ptuj, GIZ Poetovio Vivat Ptuj in Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze. Priznanja sta podelila župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek. SEMINAR ZA RAČUNALNIŠKO KRMIUENJE STROJEV Vračunalniški učilnici srednje poklicne in strojne šole Ptuj so v so- boto končali enomesečni seminar za računalniško krmiljenje strojev, ki ga je za delavce pri samostojnih podjetnikih posameznikih financiral sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev pri obrtnikih. Organizator seminarja Franc Veselic je povedal, da bodo v bodoče skušali ta znanja približati tudi obrtnim delavcem v sosednjih občinah, izobraževanje pa predstavlja konkretno obliko povezovanja med šolo in prakso. DRUGO SREČANJE KURENTOV Priprave na kurentovanje '98 so v sklepni fazi. Pustne prireditve bodo trajale deset dni, od 14. do 24. februarja. Program so v grobih obrisih predstavili tudi na drugem, sedaj že tradicionalnem srečanju kurentov, vodij pustnih skupin in posameznih organizator- jev, ki je bilo tako kot pn/o pri Knezovem ribniku. Več kot 70 ude- ležencem se je za dosedanje zvesto sodelovanje s povabilom, da so- delujejo na ptujskih pustnih prireditvah tudi v bodoče, zahvalil direk- tor GiZ Poetovio Vivat Branko Brumen. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI ¥zadnji oddaji ptujske televizije v tem letu, ki je v dosedanjem obratovanju ptujske kabelske televizije že 246., si bomo lahko ogledali več zanimivih prispevkov, ki so nastali v videoprodukciji Tinčka Ivanuše. Mercator je uspešno slovensko podjetje. Ptujski no- net Območne obrtne zbornice Ptuj_je zapel na prednovoletnem kon- certu, zapeli so Trije kralji. Vlado Sere je pripravil slikarsko razstavo, Vekoslav Lašič je v objektiv ujel bogostvo narave, Miran Tetičkovič je izdal novo kaseto, z novimi uspehi pa se ponaša tudi Andreja Razlag. Za slovo od starega leta so o svojih novoletnih željah govorili neka- teri Ptujčani, z novoletno poslanico, ki je namenjena vsem občanom mestne občine Ptuj, pa se bo oglasil župan mestne občine Miroslav Luci. Za glasbeno plat oddaje bodo poskrbeli glasbena skupina Magneti, pevke Melita, Marina, Sara in Hajdi ter pevca Miran Tetičkovič in Alfi Nipič. Pripravila: MG GOraR/ SE... .-. DA s^^avci javnega sektorja p'^^piKejan Vogrinec, Nikola Seničič in Bogdan Lešnjak so z efektnimi tehnikami predčasno zaključili borbe in zagotovili ptujski Dravi prvo mesto in nastop v evropskem pokalu prvakov. Rezultati dvobojev Judo kluba Drava Ptuj in Ivo Reya Celje: do 60 kg: S. Kolednik - S. Kukič 10:0, do 65 kg Denis Rus - R Košir 0:10, do 71 kg D. Vogrinec - D. Mahmutovič 10:0, do 78 kg T. Marholt - K. Ferjan 0:10, do 86 kg N. Seničič - V. Mlinarevič 10:0, do 95 kg B. Lešnjak - D. Petelinšek 10:0, nad 95 kg brez tekmovalca - Ceraj J. 0:10. Tako je zmagala Drava z rezultatom 8:6, po tehničnih točkah 40:30. Po zaključku finalnega tiu-nirja veselju ni bilo konca, saj je uvrstitev v ev- ropski pokal prvakov eden največjih uspehov ptujskega športa nasploh. S.S. ROKOMET Velika Nedelja - Grosuplje 31:24 Velika Nedelja: Kovačec, R. Mesarec 3, Trofenik 1, Gregorič 2, Potočnjak 3, Kumer, Bezjak 9 (3), Planine 5, Kokol, Belec, Pisar 2, A. Mesarec 6. V srečanju zadnj^a kroga v prvem delu prvenstva so rokometaši Ve- like Nedelje visoko zmagali proti ekipi Grosupljega, vendar vse ni bilo tako lepo, kot je videti. Krivci zato pa so rokometaši Velike Nedelje. Ti so srečanje pričeli zelo dobro in v 19. minuti imeli prednost osmih za- detkov (11:3). Nato pa se je ustavilo. Gostje so uspeli do odhoda na od- mor vodstvo domačih znižati na samo tri zadetke. V nadaljevanju srečanja je bila igra zelo razbtu-ljiva. Domačim rokometašem igra nika- kor ni stekla. Naredili so preveč napak in gostje iz Grosupljega so vse to izkoristili in so najprej rezultat izenačili ter v 46. minuti prvič povedli. Seveda je to delovalo šokantno za gledalce. Negotovost je trajala do 54. minute, nato pa so domači dodali "plin" in vprašanje o zmagovalcu ni bilo vprašljivo. Velika nedelja - Trebnje 20:20 Velika Nedelja: Kovačec, R. Mesarec 3, Trofenik 1, Gregorič 1, Potočnjak 1, Kumer 2, Bezjak 2, Planine 2, Kolkol, Belec, Pisar 1, A. Mesarec 7. V povratnem srečanju osmine finala za pokal Slovenije rokometašem Velike Nedelje ni uspelo izločiti prvoligaša, Trebnjega. Kot da so domači rokometaši pričeli igro z veliko tremo. Enostavno jim ni nič uspevalo in gostje so dovolj izkušena ekipa, da takšne priložnosti ne bi bili izkoristili. V 22. minuti so si priigrali šest zadetkov prednosti. V zadnjih osmih minutah prvega polčasa pa je končno krenilo tudi roko- metašem Velike Nedelje, ki so se uspeli približati gostom na samo dva zadetka. Tudi drugi polčas je bil zelo zanimiv. Tudi v tem delu igre so prišli do prednosti treh zadetkov, a so jo domači izničili. V zadnji minu- ti so povedli z 20:19, vendar je šest sekund pred koncem izkušeni Stoja- kovič dosegel izenačujoči zadetek. Tako se je srečanje končalo z neod- ločenim izidom. Ne moremo pa se znebiti občutka, da bi lahko tokrat rokometaši Velike Nedelje dosegli kaj več. Rudar Trbovlje - Drava 37:14 Drava: Berlič, Krauthaker, Kozel, Bračič, Osterc, Šeruga, Pšajd, Kac, Čerček, Atikolič, S. Zajšek. Rokometaši ptujske Drave so na gostovanju v Trbovljah doživeli pra- vo katastrofo. Začetek srečanja tega ni nakazoval, saj so Ptujčani po de- setih minutah igre vodili še s štiri proti tri. Potem pa je bilo za njih ko- nec. Naredili so preveč napak, da bi to ostalo nekaznovano, in Trbo- veljčani so si priigrali deset zadetkov prednosti. V drugem polčasu so domači rokometaši samo še povečevali prednost. Visokega poraza pa ro- kometaši Drave nikakor niso mogli preprečiti, saj so tokrat zaigrali zelo slabo. Naredili so preveč napak in kljub odličnemu hranjenju Krautha- kerja doživeli katastrofalen poraz. D.fC. TEDNIK - 24, DECEMBER 1997 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 35 ŠPORTNE NOVia ŠAH • Novoletni šahovski turnir šahovska sekcija Spuhlja orga- nizira v petek, 26. decembra, ob 9. uri v gostilni pri Majdi Vidovič božično-novoletni šahovski tiu-- nir. Tempo igre 10 minut po igralcu. Pristojbina 1.000 SIT po 'gralcu, za niladince 500 SIT. dani sekcije pristojbine ne plačajo. Na turnir so vabljeni vsi šahisti, ne glede na kategorijo. Pripravljena so praktična darila in denarne nagrade. F.P. KOŠARKA • Liga paraplegikov Ekipa DP KEP - Reha Ptuj je bila v športni dvorani Mladika gostiteljica treh ekip, ki nastopajo v košarkarski ligi 1997/98. Pome- rile so se ekipe iz Kranja, Novega mesta in Ptuja. Prvo mesto so osvojili košarkarji iz Kranja, ki so premagali oba naspromika. Rezultati: DP Novo mesto - KEP Reha Ptuj 37:57 (23:26), KEP Reha Ptuj - DP Kranj Zdra- vilišče Laško 45:50 (23:24), Novo Mesto - DP Kranj Zdravilišče Laško 42:52. Vrstni red: DP Kranj Zdravilišče Laško 4, KEP Reha Ptuj 2, Novo mesto 0. Za KEP Reha Ptuj so nastopili: Bogdan ^ Petek, Franc Minih, Marjan Žunko, Miran Jernejšek, Branko Potočnik, Damjan Pe- klar, Jože Kovačec, Miha Ko- strevc, Ivanka Kostrevc. MALI NOGOMET # Področno tekmovanje OŠ v soboto, 20. decembra, je bilo v športni dvorani Center v Ptuju področno tekmovanje OŠ v ma- lem nogometu za učence 7. in 8. razredov. Rezultati: Velika Nedelja - Črešnjevec 4:5, Breg - Miklavž pri Ormožu 10:1, Domava - Veli- ka Nedelja 4:1, Oplotnica - Bre^ 0:5, Črešnjevec - Domava 1:12, Miklavž pri Ormožu - Oplotnica 1:3; za 3. mesto: Oplotnica - Črešnjevec 6:4, za 1. mesto: Breg - Dornava 7:8 (po 6m). Vrstni red: 1. Domava, 2. Breg (Ptuj), 3. Oplotnica (SI. Bistrica), 4. Črešnjevec (SI. Bistrica), 5. Veli- ka Nedelja (Ormož), 6. Miklavž pri Ormožu. Najboljši strelec: David Vrabl, OŠ Dornava, 8 go- lov. Najboljši vratar: Uroš Gašparič, OŠ Domava. V državni četrtfinale sta se uvrstili prvo- uvrščeni ekipi. KOŠARKA Košarkarji so odigrali zadnje, 4. kolo prvega dela rela-eacijske ligi v košarki. V^prvi tekmi sta se pome- rili ekipi ŠD Ptujska Gora in ŠD Kidričevo. Tekmo so suvereno do- bili gostje z rezultatom 58:43 (35:19). V drugi tekmi sta se po- merili ekipi ŠD Majšperka in SD Podlehnik. Gostje so se dobro upi- rali, vendar so na koncu vseeno iz- guoili s tesnim izidom 36:35 (16:17). V zadnjem kolu prvega dela je bila prosta ekipa Tal uma, ki pa je že pred tem kolom osvojila prvo mesto brez poraza. Lestvica po 4. kolu: I.Talum 4 4 0 8 208:165 2. ŠD Majšperk 4 3 1 7 194:195 3. ŠD Kidričevo 4 2 2 6 189:167 4.ŠDRujskaG. 4 1 3 5 182:222 5. ŠD Podlehnik 4 0 4 4 168:192 Najboljši strelci po 4. kolu: 1. Mitja Medved (Ptujska Gora) 92 košev, 2. Radko Hojak (Talum) 67 košev, 3. Stojan Sirec (Majšperk) 52 košev, 4. Jani Vuk (Majšperk) 49 košev. 5. Mitja Drevenšek (Podlehnik) 42 košev. Dmgi del lige se bo nadaljeval v ja- nuarju 1998. R.H. Vodilna ekipa Taluma STRELSTVO 11. furnir samostojnosti v počastitev državnega praznika, dneva samostoj- nosti. Strelska družina Ptuj organizira turnir samos- tojnosti, veliko republiško tekmovanje v streljanju s standardnim zračnim orožjem, ki bo 26. decembra z zračno pištolo in 27. decembra ob 8. uri z zračno puško na strelišču športne dvorane Mladika. Lanskoletni zmagovalci 1. tumirja samostojnosti so bili s pištolo Cvetko Ljubic iz Slovenskih Konjic in ekipa Mrož - Velenje, s puško Natalija Prednik iz Ruš ter ekipa 1. pohorskega bataljona Ruše. Na turnirju pričakujejo organizatorji veliko ude- ležbo najboljših slovenskih strelcev. Izven konku- rence bo nastopil absolutni svetovni rekorder v streljanju z zračno puško, domačin Srečko Majce- novič. SI I. DRŽAVNA LIGA # Tretja zmaga Ptuja Strelci Brežic so gostili najboljše strelce Ptuja in pričakovali zmago, toda strelci Ptuja Franc Bedrač, Slavko Ivanovič in Janez Štuhec so zmagali za pet- deset krogov 1624 - 1674. Najboljši posameznik je bil Janez Stuhec s 568 kr. Franc Bedrač je nastrelil osebni rekord 566 krogov in bil posamezno drugi. Zdravko Krošelj in Robert Ferenčak sta bila s 550 krogi tretja, Slavko Ivanovič pa s 540 kr. peti. II. DRŽAVNA LIGA % Olimpija - Petlja 1639:1612 Do nedeljske tekme je bila ptujska Petlja, ki je nastopila v sestavi Matija Potočnik, Milan Stražišar in Marjan Gril, edina neporažena ekipa, zdaj so tri ekipe z enim porazom. Ljubljanska Olimpija je zmagala s 27 krogi. Posamezno je bila najboljša Barbara Dolenc pred Ptujskim mladincem Mitijom Potočnikom. SI 3. KOLO SLOVENJEGORIŠKC LIGE v soboto, 20. decembra, so strelci SD Željka orga- nizirali 3. kolo lige s serijsko zračno puško. V ligi sodeluje 42 strelcev. Rezultati 3. kroga ekipno: 1. SD Željka 1620 kr., 2. SD Domava 1613 kr,, 3. SD Gomila I 606 kr. Posamezno: 1. Branko Zuman, 169 kr., 2. Mirko Moleh, 158 krogov, oba SD Željka, 3. Anton Toš, Gomila, in Matjaž Simonič, Domava, 157 kr. Razpored po tretjem kolu: ekipno: 1. SD Željka I 1833 kr., 2. SD Domava I 1778 kr., 3. SD Gomila I 1721 kr. Posan^ezno: l.^Mirko Moleh, Željka, 477 kr., 2. Branko Žmauc, Željka, 476 kr., 3. Ivan Re- berc, Željka, 454 kr., 4. Jemej Peteršič, Dornava, 446 kr. KASAŠTVO / KASAČI ŠE POČIVAJO Livfomer Eiumi no vrhu lesfvke KASAŠKA ZVEZA BO V KRATKEM IZDALA ANALIZO USPEŠNOSTI KLUBOV IN TEK- MOVALCEM • UUTOMERČANI PREPRIČUIVO NAJBOUŠI, LENARČANI SOLIDNI DEVETI Po naporni, dolgi in celo raz- burljivi tekmovalni sezoni 1997 zdaj kasači in njihovi vozniki počivajo. Treba je nabrati novih moči za nastope, ki se bodo začeli že 13. aprila prihodnje leto, na velikonočni ponedeljek, v Ljutomeru. Kasaška zveza Slovenije bo kmalu objavila celovite analize uspešnosti klubov in posamez- nikov. Izšel bo tudi statistični podatkovnik, ki je pregled dela v klubih. Že zdaj je povsem ja- sno, da dvomov o najboljših ni: Ljutomer ostaja trdnjava kasaškega športa, klub je nani- zal serijo imenitnih nastopov in zmag in dokazal, da mu ni para v Sloveniji. Kljub temu da so med klubi zanesljivo prvi, pa Ljutomerčani vendarle prizna- vajo, da imajo vse več resnih tekmecev. Letos so to znova bili konji iz RC oz. KK Brdo. Brdski šoli se pozna, da strokov- no delo daje rezultate, tako da so letos konji z Brda osvojili veliko število zmag. Ljutomerčanom so pobrali dragoceno zmago v rejski dirki za naraščajnike, 2- letne kasače in to že drugič za- pored. To je dobra napoved, da se Brdo ne bo dalo in po nekate- rih podatkih imajo v hlevih znova nekaj talentiranih naraščajnikov. Ti rastejo tudi v Ljutomeru, Ljutomerčani bi končno spet radi dobili derbi, ki bo prihodnje leto ob 125-letnici kluba prav v zibelki kasaškega športa. Imeli bodo nevarnega tekmeca v dolenjskem kasaču Periju Lobellu, ki jim je letos Marko Slavič, tudi letos najboljši slovenski voznik. Foto: M.Toš pokazal kopita na DP za trilet- nike. To je odličen žrebec, ki bo še opozarjal nase, je pa potomec ljutomerskega žrebca Dinamite Lobella, ki stoji v znanem hlevu Slavičevih v Ključarovcih. O vsem tem bomo na naših šport- nih straneh še pisali, saj bralce Tednika tudi sicer sproti sez- nanjamo z vsemi dogodki v kasaškem športu. Naj v tem prvem pregledu zapišemo, da je med klubi za Ljutomerom in Brdom na viso- kem tretjem mestu Šentjernej. Dolenjska prestolnica kasaškega športa je pravi raj za konje, predvsem pa za ljubitelje tega športa. Letos so za nameček osvojili še serijo neverjetnih uspehov in se zavihteli na sam vrh kasaške piramide. Povsem zasluženo. Lenarčani so bili so- lidni deveti, več v danih razme- rah niso mogli storiti. Ostali so brez najboljših konjev, tako da računajo na naraščajnike. In še tale zanimivost. Sloveni- ja je v tej sezoni dobila evrop- skega prvaka med vozniki ama- terji. To je postal Marko Slavič ml. iz Ključarovcev pri Ljuto- meru, ki je tudi doma osvojil največ zmag. Prihodnje leto bo znova na prvenstvu FEGAT, na katerem bo slovenske barve bra- nil tudi prekaljeni voznik Lojze Gorjanc z Brda. Kmalu po no- vem letu bodo v vseh kasaških klubih začeli intenzivne kondi- cijske priprave, tako da bo počitka zares malo. M. Toš TEDNIK - 24. DECEMBER 1997 ZA KRATEK CAS-37 Infe - glasbene novice! Info - kviz (jolovo \l'.sIl', kdo je iia sliki, l/rc/ilc glasovnico, vpisilc odgo- voi, in i'c vam bo sreča naklonje- na. \'am bodo v prodajalni Tehni- ka I .inone Merkurja l'luj poiiarili /gošOcnko. [3a je bil pred štirinajslimi tinevi na rotografiji Bob Dvian, je ugo- tovila Marina Šurbek, Bistriška C. 30, Poljčane. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo lednika. p.p. 95, 22-50 Ptuj. Rok četrtek, L januarja. Reševalec:. Naslov: Ime cHrarke: v lestvici TOP 100 sem zbral podro- ben pregled največjih uspešnic za leto 1997. Lestvico lahko poslušate tudi na valovih radia Ptuj vsak dan. Mednaštetimluspešnicamije,upam, tudi vaša najljubša, skladbe pa so razporejene po popularnosti v letu 1997. TOP 100 ZA LETO 1997 1.CANDLE INTHEWIND1997 - Elton John 2.1'LL BE MISSINGVOU - Puff Daddy & Falth Evans & 112 3. DONTSPEAK-No Doubt 4. MMM BOP - Hanson 5.1 BELIEVEI CAN FLY - R. Kelly 6. MEN IN BLACK-Wlll Smith 7. BARBIE GIRL - Aqua 8. TELL HIM - Barbara Streisand & Celine Dion 9. MAMA - Spice Glrls lO.IVVANNA BETHE ONLVONE - Eternai & Be Be Winans 11. TIME TO SAYGOODBYE - Sarah Brightman & Andrea Bocelli M EVERVBODV - Backstreet Boys 13. LOVEFOOL - Cardigans 14. DONT CRV FOR ME ARGENTINA -Madonna 15. ANVBODVSEENMVBABV - Rolling Stones 16.CUWHENUGETTHERE-Coolio 17. WHENIDIE-No Mercy 18. LONELV-Nana 19. HONEV-Mariah Garey 20. MARIA - Rlcky Martin 21.PICTURE OFYOU-Boyzone 22. TUBTHUMPING - Chumbavvamda. 23. SAMBA DE JANEIRO - Bellini 24.1 DONT WANT TO - Toni Braxton 25. ALONE - Bee Gees 26. STEP BV STEP - Whitney Houston 27. SUNCHVME - Dario G. 28. & SEASONS OF LONELINESS - Boyz II Men 29. SAY WHAT YOU WANT - Texas 30. YOUWERE MEANTFOR ME - Jevvel 31. NO MONEY NO PROBLEMS - Notorious B.I.G. 32. OLD BEFOREI DIE - Robble VVilliams 33. BITCH - Meredith Brooks 34. THE REAL THING - Lisa Stansfield 35. DISCOTHEOUE - U2 36. PERFECT DAY - Various Artists 37. IWANTYOU-Savage Garden 38. JOJOACTION-Mr. President 39. HOW DO I LIVE - LeAnn Rimes 40. AS LONG ASYOU LOVE ME - Backstreet Boys 41.BITTER SWEET SYMPHONY - The Verve 42.G0TTILIT'S GONE -Janet Jackson 43. YOU MIGHT NEED SOMEBODY - Shola Ama 44. LOVE WON'T WAIT - Gary Barlow 45. IT'S NO GOOD - Depeche Mode 46. MIDNIGHTATCHELSEA - Jon Bon Jovi 47.YOURWOMAN-WhiteTown 48.Y0U'RE NOT ALONE-Olive 49. HARD TO SAY l'M SORRY - Az Yet 50. ENGORE UNE FOlS - Sash! 51.JUSTFORYOU-M-People 52.Y0UNG BOY-Paul McCartney 53. ALL BY MYSELF - Celine Dion 54. LOVE SHINE A LIGHT - Katrina & The Waves 55. DONT LEAVE ME - Blackstreet 56. FOR YOUIWILL - Monica 57. WHERE'STHE LOVE-Hanson 58. BLOOD ON THE DANCEFLOOR - Michael Jackson 59. WARUM - Tic Tac Toe 60. CLEMENTINE-MarkOvven 61.D'Y0U KNOWWHATIMEAN - Oasis 62. THE DRUGS DONTVVORK - The Verve 63. TIC TIC TAC - Chilli 64. HOVVCOME, HOVVLONG - Baby Face & Stevie VVander 65. SEMI CHARMED LIFE - Third Eye Blind 66. YOU HAVE BEEN LOVED - George Michael 67. TORN - Natalie Imbruglia 68. STARINO AT THE SUN - U2 69. PLEASE DONT GO-No Mercy 70. SPICE UPYOUR LIFE-Spice Glrls 71.RAINCLOUD-Lighthouse Family 72. WHERE HAVE ALL THE COW- BOYS GONE - Paula Cole 73. FIRE - Scooter 74. FOOLISH GAMES - Jevvel 75. AINTTHATJUSTTHEWAY - Lutricia McNeal 76.YESTERDAY-WetWetWet 77. TI AMO - Gina G. 78. FREED FROM DESIRE - Gola 79. G.H.E.T.T.O.U.T. - Changing Faces 80. FREE - Ultra Nate 81.CANT NOBODYHOLD ME - Puff Daddy & Mose 82. 2 BECOME 1 - Spice Glrls 83. AROUND THE VVORLD - Daft Punk 84. GOTHAM CITY-R.Kelly 85. HUSH - Kula Shaker 86. VVONDERFUL TONIGHT - Damage 87. BECAUSE IT'S LOVE - Kelly Family 88. DA YA THINK l'M SE)(Y- N-Trance & Red Stevvart 89. YOU MAKE ME WANNA - Usher 90.YOU GOTAFRIEND - Brand New Heavies 91. THE FRESHMAN - The Verve Pipe 92. UH LA LA LA - Alexia 93. SILVER SPRINGS - Fleetvvood Mac 94. STAND BY ME - Oasis 95. UL BE - Foxy Brov/n 96. HEDONISM-SkunkAnanise 97.IKN0WWHERE IT'SAT - ALL Saints 98. ALL CRIED OUT - Allure & 112 99. PHENOMENON - LL Coll J. 100. ARMS AROUND THE VVORLD - Louise Lestvica leta 1997 je narejena za ob- dobje od 1.1. do 31.12.1997. David Brezniic Mladi dopisniki NOVOLETNE ŽELJE Moje novoletne želje v letu 1998 so: da bi bila zdrava, da bi zavla- dal mir po vsem svetu, da ne bi ljudje po svetu trpeli lakote, da bi bilo v družinah veliko prijateljst- va in ljubezni. Martina Želim, da bi v šoli imel dobre ocene in uspeh. Moja družina naj bo zdrava in srečna. Primož Želim si veliko lepega. Naj bodo vsi veseli, naj ne bi pokali s petardami. Gabrijela Želim si topel dom, veliko zdravja, veselja, sreče v družini. Rad bi imel novo kolo, računal- nik, igrice Nintendo. Najbolj si želim, da bi revni imeli vsaj kru- ha. Vsem pa želim lepe praznike. Alarko Želim, da bi začeli graditi novo šolo s telovadnico. Robi Ljudje naj imajo svoje domove. Želim, da za praznike ne bi bilo poškodb zaradi petard. Andrej Za celo družino želim veliko ve- selja, smeha, radosti in zdravja. Nama z bratom naj gre dobro v šoli. Leon Učenci 5. razreda OS Trnovska vas Želim si, da bi me imeli starši radi, se z menoj igrali in se spoštovali. Najbolj si želim, da bi šli drugo leto na morjE. Rad bi imel veliko prijateljev. Siniša Želim si, da bi se im^eli radi v družini. Rad bi imel smučarsko opremo. Peter Želim, da bi bil mir v svetu. Rada bi, da bi pomagali otrokom, ki so bolni. Dita V novem letu 1998 želim naši družini zdravje, srečo in mnogo ljubezni. Sama si želim dobre ocene. Sonja V novem letu si želim, da bi se imeli v družini radi in se spošto- vali. Nataša V novem letu si želim kolo. Samo Moja novoletna želja je, da bi va naši družini bilo zdravja, sreče in veselja. Andreja Želim srečo mojim prijateljem. Veselje in srečo želim tudi rev- nim in prijaznim ljudem. Janja Moje novoletne želje so, da bi bil ves svet zdrav in da ne bi bilo vojn. Leon Moja novoletna želja je, da bi bil v družini mir. Rada bi dobila rolerje. Aiaja učenci 4. razreda OŠ Trnovska vas Moja novoletna želja je, da bi va naši družini bilo zdravja, sreče in veselja. Andrea Želim srečo svojim prijateljem. Veselje in srečo želim tudi rev- nim in prijaznim ljudem. Janja Moje novoletne želje so, da bi bil ves svet zdrav in da bi ne bilo vojn. Leon Moja novoletna želja je, da bi bil v družini mir. Rada bi dobila rolerje. Maja Moja želja je, da bi me ata in mama imela rada. Družini želim veliko sreče. Mi^a Želim si, da bi bila družina srečna in jaz z njimi, posebej pa se mamica. Roki Želim si, da bi mi izginila ta bolezen. Matej učenci 3. razreda OŠ Trnovska vas Želim si, da bi bili vsi zdravi, veseli, se imeli radi in se med sabo dobro razumeli. Moja želja je tudi, da bi se z Gabrijelo dobro učili in da bi šli kdaj skupaj na iz- let. Rerutta V novem letu si želim, da bi bil zdrav in vesel, da bi bila moja se- stra Suzana bolj vesela, da bi oz- dravel moj nečak Enej. Benjemin Želim si, da bi bili zdravi, da bi kmalu dobili dojenčka, da ne bi nobeden umrl, da ne bi zmanjka- lo hrane. Naj bodo zdravi tudi moj bratranci in sestrične. Tanja V novem letu si želim, da bi bili vsi ljudje zdravi, da ne bi bilo ve- liko takih ljudi, ki bi imeli aids in da med njimi ne bi bilo otrok. Sabina učenci 2. razreda OŠ Trnovska vas V DECEMBRSKIH DNEH "Snegec, snegec, kako si lep," poje ti ves svet. "zdaj spet pobelil si sosedov breg." V trgovino hitimo, da nove smučke dobimo. Od sreče si pojemo in še korajžno zavriskamo. Božič in novo leto nam že trkata na vrata. Vsi se teh praznikov veselimo, saj takrat lepa darila dobimo. Svetle lučke staro mesto nam krasijo, ognjemeti pa bahavo v zraku se bleščijo. Za silvestrovo bomo iskrice prižgali in točno ob polnoči roke si po- dali. Veliko zdravja in veselja si zaželeli, da bi vedno polne denarnice imeli. Renato Pulko, 5.b, OŠ Breg NOVOLETNE ŽELJE - Želim si, da bi na svetu zavla- dala mir in dobrota, da se ljudje ne bi med seboj sovražili. - Moja največja želja je, da bi se v razredu in na šoli izboljšali medvrstniški odnosi. - V novem letu želim vsem veli- ko sreče, medsebojne ljubezni in predvsem mir. Upam tudi, da se bodo vojne končale. Lačnim otrokom želim, da ne bi trpeli la- kote. - Želim si samo, da bi se v družini imeli radi, da bi se razu- meli in da bi večkrat sedli skupaj ter se pogovorili o svojih težavah. - Moja največja želja je, da ljudje ne bi onesnaževali našega plane- ta. - Ob novem letu si želim, da bi se vsa družina zbrala doma ob božičnem drevesu in skupaj čez nekaj dni dočakala novo leto. - Želim, da bi večkrat slišali be- sedi hvala in prosim. - Želim, da bi vsi otroci sveta, ki so brez doma, dobili topel dom, straho nad glavo in nekoga, ki bi jih inel resnično rad. - V novem letu si želim boljši učni uspeh in da bi bila sprejeta v želeno šolo. Zelo si želim, da bi bilo na svetu čim manj vojn, la- kote, prepirov in sovraštva. Predvsem pa si želim, da bi bila srečna in vesela, še najbolj pa si želim veliko sreče v ljubezni. - Želim, da bi se končale vojne, sovraštvo in da bi ljudje imeli za- poslitev. - V naslednjem letu si želim, da ne bi bilo več krutih vojn, nasilja in pretepov. Želim si tudi, da se mladi ne bi podajali v alkohol in drogo. - Najbolj si želim^ da bi se dosti smučal in sankal. Želim si imeti nove smuči in da bi se veliko družil s prijatelji. - Želim si, da bi na svetu zavla- dal mir in veselje v družinah, manj smrtnih žrtev ter veliko lju- bezni na vsem svetu in da bi imeli otroci svoje pravice. - Rad bi postal dober učenec in pomagal tistim, ki potrebujejo pomoč. To bi mi veliko pomeni- lo. - Želim si, da na svetu ne bi divjale vojne, v katerih umirajo moji - naši vrstniki, ki so v teh vojnah nedolžni. Učenci OŠ Videm LUJZEK Dober den vsoki den! Pa smo, tam ge nega muh. Še por dni in kunec je totega puklastega leta. Joj, kak je hitro minulo. Zdi se mi, da leta letijo kak divji zovec, gdo ga pes pregoja. Saj vete, kak poje tista pesem: Kam le čas beži, kam se mu mudi...? Če malo nazaj pogledam, sam z Mico letos kar nekak previrti- la. Ker sma boj skromna, sma zadovoljrm, če mama za jesti in piti in rit pokriti, kak tumi pro- vimo. Samo z dnaromje boj sla- bo. Toti tolarčki se naji izogible- jo, kak da bi okužena bla. Vse, kaj kupiš, je strašno drogo, tisko, kaj prodaš, pa bi vsi radi skoro zapstujn meli, pa še dugo moreš čekati na tiste boge tolarčke. Kak že vete, so nam zaj med drugim tudi elektriko podrožili. Zato sma mija z Mico že skleno- la, da borna hodila s kurami spot in borna skurami tudi gor vsta- jala. Tisto enoprocentno povišaje penzij je pesek v oči. Jaz sen si že zračuna, da si s tis- tim povišajom moje kmečke pen- zije skoro niti ene škotle šibic nemo moga kupiti. Vloda in par- lament se dereta o prepotrebnih varčevalnih ukrepih, sami pa si vejke ploče rihtajo, na novo bi- rokracijo zaposluvlejo in dnar zaprovlajo. Zaj smo dobli nove držovne svetnike. Naš ptujski kunec bo zastopa Kaučičov Lujs, župan in gostilničar iz Juršincev. Da ga le ne bi v Lublani preveč poli- tično pokvarili, saj je drgačik, kejko vem in čujem, prilubleni med svojimi občani in drugimi lidmu Enkrat je tudi menepovo- ba v svoj Herbeštajnov hram in v klet z arhivskimi vinu Dobre- ga je natoča in skoro sma se vi- kala, gdo sma vun s kleti prišla. Kaj vam naj napišem ob kun- ci? Vso dobro vsem po vrsti, vsem zdrovje, brezposelnim delo, revežom dnar, osamlenim veselo družbo, norcom pamet, lačnim hrano, vsem pa lubezen in medsebojno razumevanje ter spoštovoje ne glede rm politično, versko ali drugo različnost. Srečno vejkim in malim, živim in mrtvim. Vse to vam želi vaš LUJZEK 38 - POSLOVNA SPOROČILA 24. DECEMBER 1997- TEDNIK PTUJ / KAKŠNA BO USODA 25 DELAVCEV V FIRMI HZG Nemški lastnik hotel odpeljati sfro/e, metbie 600 Hsoi matk 25 delavcev ptujske firme za iz- delavo klasičnih lesenih oken HZG, ki je že od leta 1995 v lasti nemškega podjetnika Manfreda Hampla- Zollnerja, pred tem pa so to bile Gradisove mizarske de- lavnice, je po petkovi novoletni zabavi v ponedeljek, 22. decem- bra, zjutraj presenečeno obne- melo, saj so prišli na delo v praz- no delavnico. Presenečenje je to- liko večje, saj so bili v petek v njej še vsi mizarski delovni stroji in jih selitvi ni nihče obvestil. Nezadovoljni in vidno pretreseni delavci so bili odločni in z dvo- rišča niso pustili odpeljati čez konec tedna demontiranih in na dva vlačilca naloženih 18 mizars- kih strojev, vrednih več kot 600 tisoč nemških mark. Na razplet dogodkov je vplivala šele začasna odločba Okrajnega sodišča v Ptu- ju. Kaj se je pravzaprav dogajalo , kako je do vsega prišlo? "Slovenski direktor" firme HZG Ptuj Jože Flajšman je o tem povedal: "Ne morem verjeti, kaj se lahko dogaja. Že v petek zvečer, med zaključno novoletno zabavo našega kolekti- va, so me obvestili, da v naši de- lavnici monterji iz Nemčije de- montirajo nekatere delovne stroje. Opravil sem nekaj telefonskih po- govorov z nekaterimi, za katere sem mislil, da bi lahko kaj ukreni- li, pa nisem dosegel ničesar, ker pač nihče ni več delal. In tako smo lahko učinkovito ukrepali šele v ponedeljek zjutraj, ko so bile de- lavnice že prazne in vseh 18 strojev z opremo vred na dveh tovornja- kih, pripravljenih za transport v Nemčijo. Po svojem odvetniku smo pri Okrajnem sodišču na Ptu- ju takoj vložili predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtu- jitve strojev. Poleg tega smo izrazi- li ogorčenost, saj smo trdno prepričani, da gre za motenje po- sesti, zapisali pa smo tudi zahtevo, da nam takoj vrnejo vse demonti- rane stroje in opremo ter da v hali vzpostavijo prvotno stanje, kot je bilo v petek popoldan, ko smo jo zapustili. Navsezadnje gre za soci- alno varnost 25 delavcev in njiho- vih družin, saj smo še vedno po- godbeno vezani, da dokončamo naročila, ki smo jih sprejeli. Če pa bo že prišlo do tega, da stroje lastnik odpelje, potem naj to stori šele takrat, ko bo povrnil vse dol- gove našim oziroma svojim upni- kom, saj je vsa plačila dovoljeval in izvrševal izključno on. In teh dol- gov je po grobi oceni za okoli 140.000 DEM pri upnikih, poleg tega decembrske plače nam dela- vcem in v primeru stečaja šestme- sečne plače delavcem, saj nam pri- padajo." Sindikalni predstavnik delavcev HZG Ptuj Ivan Lazar je k temu dodal: "Sedaj ko vidimo, da so de- lavnice dobesedno izpraznjene, obstaja edina možnost, da si izbo- rimo svoje pravice za socialno var- nost. Poskrbeti moramo za decem- brske plače, če pa bo prišlo do ste- čaja, tudi za vse, kar izvira iz tega. V delavnicah smo izdelovali kla- sična lesena okna, ki so v svetu ze- lo iskana, naša kakovost pa je bila zelo dobra. Kolikor vem, so šli po- sli zelo dobro, saj smo nenehno imeli veliko naročil. Kot sem sedaj slišal, smo delali za minimalno plačilo, nemški lastnik pa jih je prodajal štirikrat dražje, tako da ni mogel imeti izgube. Zaradi tega ne razumemo, zakaj nas je pustil kar tako na cesti. V petek popoldne je bil še z nami na zaključni zabavi in nihče ni sluul, kakšen je bil njegov namen ter da so v tistem času njego- vi monterji stroje že demondrali." TEDNIK: Ali so vam že pove- dali, da je novi lastnik delavnic Mizarstvo Mirana Žlahtiča iz Ptuja, kateremu naj bi gospod Hampel prodal delavnice v takšnem stanju, kot so bile pred vgradnjo njegovih strojev? "Tudi s temso nas seznanili, da je halo kupil Žlahtič, da ima svoje delavce in stroje in tudi da je pred- lagal stečaj naše firme HZG. A to nima nobene bistvene veze s krivi- co, ki se nam dogaja." V pogovor se je vključilo še ne- kaj drugih prizadetih delavcev, med njimi tudi Janez Marin, ki je dejal: "Drugo leto bi imel 30 let, kar sem prišel v to firmo kot vaje- nec. Zelo žalosten sem in ne mo- rem dojeti, kar vidim. Ves naš tri- desetletni trud, udarniško delo, veliko odrekanja, samoodpovedo- vanja - potem pa ti vse skupaj pro- dajo in ostaneš na cesti kot pes. To je hudo, ni čudno, da se dogaja kri- minal, ko te nekdo tako razvrednoti in poniža. Ne morem in ne morem razumeti. Za to halo smo za časa Gradisa delali od 20 do 80 udarniških ur, pozneje pa smo zanjo morali plačevati okoli 8000 mark najemnine. In sramotna je kupčija, kot jo je naredil Gradiš, da je prodal halo in kupil gostilno" Sindikalni zaupnik delavcev HZG Ptuj Ivan Lazar je v ponedeljek zjutraj zahteval sesta- nek z nemškim lastnikom Hamp- lom in slovenskim direktorjem Flajšmanom. Po debelo uro dolgi debati smo uspeli za kratek pogo- vor ujeti tudi lastnika Manfreda Hampla oziroma Aleša Lundra, njegovega odvetnika iz Miinchna, ki je izjavil: "Sestali smo se z zas- topnikom delavcev oziroma njiho- vega sindikata. Rad bi poudaril, da bo lastnik firme HZG naredil vse, da bo zavaroval upravičene zah- tevke delavcev. To pomeni v vsa- kem primeru decembrske plače in tudi druge socialne zahtevke, ki jih imajo delavci. Gospod Hampel Zolner je do sedaj vedno izplačal vse plače in svojim delavcem ni ničesar dolžan, kajti decembrske plače zapadejo šele januarja, in do- govorili smo se tudi za način, kako bomo zavarovali te zahtevke dela- vcev. Gospodje s sindikatov so se šli sedaj pogovarjati z delavci, ali se ti strinjajo z našim predlogom. .Mislim pa, da ni razlogov, da bi bili proti." Vprašanje pa smo uspeli zastavi- ti tudi nemškemu podjetniku ose- bno, čeprav je bil odgovor kratek. TEDNIK: Gospod Hampel, aU nam lahko poveste, zakaj ste se odločili, da demontirate in odpel- jete stroje iz delavnic v Ptuju? "Da. Zato ker smo dobili možnost, da prek nemške firme dobimo kredit na te stroje. In zara- di tega potrebujemo stroje v Nemčiji." TEDNIK: Gre torej le za začasen izvoz? "Da, gre le za začasen izvoz in proizvodnja naj bi se potem nadal- jevala." Tako torej podjetnik Hampel, čeprav delavcev s tem očitno ni prepričal. Na razplet dogodkov je bistveno vplivala odločitev Okra- jnega sodišča Ptuj, ki je reagiralo hitro, in kot kaže, pravočasno, saj je, še preden se je sestanek s sindi- kati in lastnikom končal, na pred- log skupine delavcev HZG izdalo začasno odredbo, v kateri je med drugim zapisano,"/.../ da se toženi stranki Manfredu Hamplu prepo- ve odpeljati stroje in opremo, naloženo na dveh tovornih vozi- lih, ki sta parkirani na dvorišču proizvodnih prostorov tožeče stranke HZG Ptuj. Tožeči stranki se dovoli, da ob asistenci delavcev policijske postaje prepove in prep- reči odvoz navedenih strojev in opreme. Začasna odredba velja do pravnomočne rešitve pravdne za- deve. Zoper ta sklep je dovoljen ugovor, o katerem bo odločalo Okrajno sodišče na Ptuju v roku 8 dni. /.../" Toliko smo uspeli iz\-edeti do zaključka redakcije, zato bomo o dokončnem razpletu zapisali še kaj v zadnji številki letošnjega Tednika. Prazne mizarske delavnice firme HZG v Ptuju, ki so Jih v ponedeljek zjutraj de- lavci lahko le nemo opazovali. a Eden od do vrha naloženih vlačilcev s stroji, pripravljenimi za transport v Nemčijo Predsednik sindikata Ivan Lazar: Ostajamo nemočni in na cesti Nemški lastnik, podjet- nik, Manfred Hampel- Zollner, ki mu delavci HZG ne verjamejo. Foto: M. Ozmec Kulturni križem kražem SPODNJA POLSKAVA • V četrtek, 25. decembra, ob 17, uri bo v avli os- novne šole božično-novoletni koncert v izvedbi pihalnega orkestra GD Spodnja Polskava. PTUJ • Na božič, 25. decembra, bo v refektoriju minoritskega samostana božični koncert v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega. Nastopili bodo zbor svetega Viktorina Ptuj pod vodstvom Sonje Vinkler, sopranistka Andreja Zakonjšek, ptujski kvartet in pianist Jože Vagner. Božični koncert se bo pričel ob 19. uri. LOVRENC, PTUJ • V petek, 26. decembra, bo ob 10.30 v cerkvi sve- tega Lovrenca koncert Akademskega pevskega zbora iz Maribora. Zbor bo izvedel istega dne tudi koncert na Ptu- ju, in sicer v cerkvi svetega Jurija ob 18. uri. PTUJ • V petek, 26. decembra, bo ob 17. un v gledališču proslava ob dnevu samostojnosti s koncertom Pi- halnega orkestra Ptuj. MARKOVCI • Kultumo-umetniško društvo Zvon IVlarkovci pripravlja božični koncert, ki bo v petek, 26. decembra, ob 15. uri v cerkvi svetega Marka v Markovcih. Na koncertu bodo zapeli cerkveni otroški pevski zbor Markovci pod vodstvom Božene Toplak, mladinska skupina Nasmeh in cerkveni pevski zbor sveti Marko pod vodstvom Daniela Tementa, moški pevski zbor Markovci pod vodstvom Srečka Zavca in kvartet Svit iz Velenja, ki ga vodi Janez Kola- rič. SKORBA • Kulturno društvo Skorba bo v petek, 26. decembra, ob 18. uri pripravilo praznični božično-novoletni koncert v tamkajšnjem domu kra- janov. Program pripravljajo: pihalni orkester Talum Kidričevo, moški ok- tet KD Skorba, Ula Šegula in ljudske pevke KD Skorba. S koncertom bodo počastili tudi dan samostojnosti. ŠMARTNO NA POHORJU • V petek, 26. decembra, ob 18.uri bo v avli šole božično-novoletni koncert. SREDIŠČE OB DRAVI • V petek, 26. decembra, ob 19. uri bo v Sokolani božično-novoletni koncert tamkajšnje godbe na pihala. Kot gostje večera bodo nastopile pevke pevskega zbora pod vodstvom Mojce Merkoci. PRAGERSKO • V petek, 26. decem- bra ob 19. uri bo v domu kulture božično-novoletni koncert. CIRKOVCE • V nedeljo, 28. decem- bra, bo ob 15. uri v domu krajanov vsakoletni tradicionalni novoletni kon- cert v organizaciji PD Cirkovce in mla- dinskega pevskega zbora OŠ, na ka- terem bodo nastopili tudi tamburaši, folkloristi in ljudski pevci ter godci. Vstopnine ni. PTUJ • V nedeljo, 28. decembra, ob 16.30 in 18. uri bosta v ptujskem gle- dališču še zadnji dve otroški prestavi v okviru Veselega decembra. Z lut- kovno igrico Rdeča kapica bo gosto- valo gledališče FRU FRU iz Ljubljane, po predstavi pa bo na Slovenskem trgu slovo od dedka Mraza z velikim ognjemetom. Vse karte za lutkovno predstavo so že razprodane. ORMOŽ • V nedeljo ob 19. uri bo v športni dvorani na Hardeku jubilejni, 20. novoletni koncert pihalnega or- kestra Ormoža. Nastopili bodo domači solisti: Metka Žižek, David Petek, Matej Mertik in drugi ter plesal- ci kluba Tango. Vstopnice so na voljo v agenciji Ona in glasbeni šoli Ormož. GORIŠNICA • Občina Gorišnica pripravlja 28. in 29. decembra ob 17. uri na Dominkovi domačiji za otroke in starše pravljične večere, kjer jih bodo čakali junaki iz pravljic. V nedel- jo in ponedeljek ob 18. uri bosta v gorišniški kulturni dvorani pripovedo- vala pravljice Liljana Klemenčič in Lo- jze Matjašič. Na pravljičnih večer bodo nastopili: Orftov orkester Zvonček, OŠ Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvitanič, učenci male šole z igrico Grad gradič pod mentorstvom Francke Vajda in plesalke pod vodstvom Irene Kolarič. Na pravljične večere naj otroci prinesejo tudi škarje in lepilo. ORMOŽ • V ponedeljek ob 15.30 uri phpravljajo v knjižnici Ksavra Meška uro pravljic za otroke od 3 do 5 let, v torek pa pohod na Litmerk - prieški Triglav za večje otroke. PTUJ • V ponedeljek, 29. decembra, ob 20. uri gostuje v Gledališču Ptuj SLG iz Celja s komedijo "Minister v šknpcih" v režiji D. Mlakarja. SLOVENSKA BISTRICA • Do konca januarja 1998 si lahko v likovnih salo- nih bistriškega gradu ogledate edinstveno razstavo fotografij slo- venskih kozolcev Jaka Čopa. ČRNA KRONIKA Z AVTOM BOČNO V JAREK Po regionalni cesti od Pacinja proti Ptuju je v ponedeljek, 15. decembra, ob 22.30 vozil osebni avto 21-letni Danijel M. iz Ptuja. Zradi zasneženega cestišča ga je v desnem ovinku v bližini Podvincev začelo zanašati, avto se je obrnil za 180 stopinj, nato pa bočno zdrsnil čez levo banki- no in obstal v obcestnem jarku. Voznik se je pri tem težje ranil. NEPREVIDNO ČEZ CESTO Zunaj označenega prehoda za pešce je v ponedeljek, 15. decembra, ob 19. uri prečkala Volkmerjevo cesto v Ptuju 18-let- na Suzana P. iz Ptuja. Pri tem jo je zadel osebni avto, ki ga je vo- zila 35-letna Frančiška L. iz Ptuja. Peška je padla po cestišču in se ranila. AVTO ZANESLO V AVTOBUS v petek, 19. decembra, okoli 6. ure je med vožnjo po spolzkem klancu v Slovenski Bisrici zanes- lo avto, vozil ga je 44-letni Alojz A. iz Slovenske Bistrice, na nas- protni vozni pas, kjer je bočno trčil v avtobus, ki ga je vozil 52- letni Janez K. iz Slovenske Bistri- ce. V trčenju seje Alojz A. huje ra- nil. AVTOMOBILA TRČILA V v v w KRIŽIŠČU Po lokalni cesti od Jurovcev proti Vidmu pri Ptuju je v petek, 19. decembra, nekaj pred 19. uro vozil osebni avto 22-letni Alek- sander P. iz Vidma pri Ptuju. Pred križiščem z magistralno cesto je sicer ustavil, nato pa zapeljal v prednostno križišče, ko je po njem vozil osebni avto 47-letni Ivica G. iz Hrvaške. Kljub zaviran- ju je trčil v desno bočno stran avtomobila Aleksandra R, ki ga je odbilo v jarek. Pri tem se je hudo ranil 29-letni Robert K., so- potnik v Aleksandrovem avtomo- bilu. VLOM V URARSTVO v noči na ponedeljek, 15. decembra, je neznanec vlomil v urarstvo na Osojnikovi cesti v Ptuju. Odnesel je več ženskih in moških ur različnih vrst in s tem lastnico Olgo K. oškodoval za okoli 60.000 tolarjev. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Milena Hanželič, Lačaves 14, Ormož - Nejca; Brigita Druže, Gregorčičev drevored 5, Ptuj - Miha; Ka- rin Bauman, Partizanska 15, Središče - Luka; Suzana Pišek, Sestrže 9, Majšperk - Aleksa; Mimica Žalar, Veliki Brebrovnik 3 - dečka; Marija Kralj, Mihovci 61, Velika Nedelja - Marka; Marjeta Tušek, Pušenci 15, Ormož - Nejca; Shiqerije KokoUari, Toneta Meliva 2, Slovenske Konjice - dečka; Janja Kirič, Maistrova 16, Maribor - Lano; Karmen Muzek, Vi- dem pri Ptuju 3/f, Videm - Tjašo; Vesna Šuligoj, Apače 59/a, Lovrenc - Tjašo. POROKE: Dušan Krajnc in Nevenka Strniša, Ulica Jožefe Lackove 42, Ptuj; An- ton Kropeč in Irena Dolšak, Stogovci 16. UMRLI SO: Marija Top- lak, roj. Vidrih, Podvinci 97, 1930, t 13. decembra 1997; Marija Pungračič, roj. Blažič, Polenci41,:i: 1921,112. dece- mbra 1997; Jožefa Medved, roj. Šalamun, Volkmerjeva c. 10, Ptuj,* 1922, t 13. decem- bra 1997; Frančiška Horvat, Ptujska C. 2, Ormož, * 1920, t 14. decembra 1997; Ana Rajh, Gornji Ključarovci 38, -i- 1922, t 15. decembra 1997; Rozalija Kodrič, roj. Bezjak, Zabovci 51, * 1915, t 17. decembra 1997; Marjana Sok, Zamušani 8, -r^ 1965, t 18. decembra 1997.