PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovimi	r'•	ja i •
Abb. postale 1 gruppo	■ Li603	llT
Leto XXI. Št. 197 (6175)
TRST, petek 20. avgusta 1965
MED PETDNEVNIM OBISKOM ITALIJE
Saragat sprejel delegate 17 držav razorožitvene konference v Ženevi
Vljudnostne izjave sovjetskega in ameriškega predstavnika med sprejemom v Saint Vincentu - Pogajanja za sestavo odbora na Sardiniji - Socialdemokratska polemika z Nennijem
SAINT VINCENT, 19. — Predsednik republike Saragat je popoldne zapustil Antagnod, kjer je z družino na počitnicah in Se je odpeljal v Saint Vincent, kjer se je sestal z delegati sedemnajstih držav, ki sodelujejo na razorožitveni konferenci v 2enevi. Delegate je najprej sprejel minister za zunanje zadeve Fanfani, ki jih je toplo pozdravil v imenu italijanske vlade
Ob 17.30 pa se je z delegati sestal na. sprejemu v «modri dvorani« velikega hotela Sara-§*t. kateremu jih je predstavil Fanfani. V delegaciji so italijanski veleposlanik Cavalletti,
Posebna predstavnika tajnika
--- predstavnika „„........
Protic in Epstein ter veleposla-niki Antonio Correa do Laso Ja Brazilijo, Karlo Loukanov za Bolgarijo, C.J. Marshall za Ka-bado, Zdenek Cernik za CSSR, V.C. Trivedi za Indijo, Antonio ^omez Robledo za Mehiko. L.C. hh Obi za Nigerijo, Miecslaw Lo-bodyoz za Poljsko, Ahmed Os-mann za ZAR, Vasilij Dumitre-|cu za Romunijo, F. Lind za »vedsko, S.K. Carapkin za SZ, wnliam C. Foster za ZDA in lord
Chalfont za Veliko Britanijo.
Med sprejemom je sovjetski sopredsednik konference Carapkin pozdravil Saragata in se mu zahvalil za gostoljubnost in nato dejal: »Vsi se spominjamo nedavnega obiska ministra Fanfanija v Ženevi in njegovega govora, med katerim je izrekel ljubeznivo vabilo za ta obisk. Ze takrat sem imel občutek, kako je to vabilo prijetno vsem.»
Drugi sopredsednik, Amerikanec Foster pa je v šaljivem tonu dejal, da ima pravico do «odgovora», in da se tokrat povsem strinja s sovjetskim predstavnikom, ter dodal: «To dobro obeta, če upoštevamo težavno delo, ki smo ga opravili v preteklih tednih.«
VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU
Osvobodilna vojska zavzela važno postojanko sajgoncev
Nadaljujejo se napadi ameriških marinesov na področju Cu Laj - Velike izgube sajgonske in ameriške vojske v juliju
SAJOON, 18. — Večje enote juž-hovietnamske osvobodilne vojske preteklo noč izvedle napad na “testo Dak Sut v pokrajini Kon-tum in ga zavzele. Mesto je brani-1° sajgonških vojakov, skupno 'dvanajstimi ameriškimi «sveto-Osvobodilna vojska je žalujta tudi taborišče posebnih ame-»skth čet v bližini Dak Suta, Ni , ana usoda posadke, ki je branila 5° Postojanko. Ponoči je bil stik radiu pretrgan. Spopadi so bili r®10 srditi zaradi važnosti tega “\esta, ki je v dolini, katera Je vo»n od glavnih prehodov med se-toiv ln Jug°m lu Je velike stra-Knn e, važnosti. Duc Sut je oddaljen »mk kil°metrov od Sajgona. Z iz-itega kraja imajo južnoviet-i"118« vladne sile sedaj pod nad-nil ,om v teJ pokrajini samo bllž-Vp® 8'avno mesto in neki kraj se-i!, ° od Kontuma, kamor so se coif umaknili nekateri člani po-ki je branila Dac Sut. Od t.p?®Jlskih svetovalcev so jih osem rešili helikopterji.
KnvJa, Področju južno od Cu Laja Kljujejo ameriški marinesi na-1,1 J. ha enote osvobodilne vojske
ske rakete «zelo učinkovite« proti ameriškim letalom v določenih višinah. Do sedaj je bilo uradno znano, da je SZ zbila samo eno letalo «U-2», v katerem je bil Francis Gary Powers.
Ki ..	'-uutc uhvuuuumic vujoivo,
ln..st®Jejo baje skupno dva tisoč v	80 do sedaj najhujši boji,
Katere so vpletene ameriške eno-
CnrtMi Vletr*amu. Ameriške vojake VniKiK. toPhištvo s kopnega in z jnih ladij ter letala. Predstavnik diiriinesov je izjavil, da se osvobo-nhiu vo.iska krčevito brani. Na
Obiranje hmelja v Savinjski dolini
CELJE, 19. — Na območju Žalca v Savinjski dolini se je začelo obiranje hmelja. Na površini o-krog 200 hektarov je pri obiranju zaposlenih nad tisoč obiralcev. Podjetje »Hmezad, je Je podpisalo pogodbe s tujimi kupci za prodajo okrog 2600 ton hmelja. Za domači trg je določenih 300 ton hmelja.
Hmelj iz Savinjske doline se izvaža v dvajset držav, med katerimi so največji kupci ZDA, Nemčija, Francija, Velika Brita-' nija, Nizozemska in Japonska. Prvič pa se bo izvažal hmelj iz Slovenije v Kolumbijo. Kot lani /naša cena hmelja 2 dolarja za kilogram. Za jugoslovanske pivovarne pa bo cenejši, in sicer 500 do 800 din za kilogram.
Saragat je izrazil zadovoljstvo nad obiskom delegatov, ki so se odzvali vabilu, in dodal: «To potovanje m samo turističnega značaja, temveč je pomembnejše, saj pomeni globoko obveznost demokratične Italije glede vseh problemov miru na svetu.« Nato je dvignil čašo s pozivom za mir.
Končno je ponovno spregovoril sovjetski delegat Carapkin, ki je ugotovil, da je najboljši način, da se ohranijo vse zgodovinske znamenitosti, umetniške lepote in. kulturno bogastvo Italije v razorožitvi, in je pozval vse, naj napijejo razorožitvi.
Po sprejemu, ki je trajal približno eno uro, so se člani delegacij odpeljali z avtomobili v Turin. Od tam bodo odšli v Benetke in Milan ter se bodo vrnili v Ženevo v ponedeljek zvečer. Fanfani se bo ponovno sestal z delegati v nedeljo zvečer v Benetkah.
Iz Cagliarija poročajo, da je včeraj izvoljeni deželni predsednik Corrias začel razgovore o sestavi deželnega odbora, ki ga bo predstavil deželnemu svetu na zasedanju v ponedeljek. Danes je sprejel delegacijo deželnih svetovalcev KPI, ki so mu obrazložili razloge, zaradi katerih so se umaknili iz dvorane med glasovanjem. Popoldne pa se je Corrias sestal s predstavniki PSI, PSDI in sardinske akcijske stranke.
V zvezi z Nennijevim intervjujem je namestnik tajnika PSDI Carigiia sicer potrdil Nennijevo u-gotovitev o «ogromni in nemočni državi«, da pa je do tega prišlo, ker se je država morala stalno braniti. Nato je odkrito obdolžil PSI kot glavnega krivca za tako stanje, ker leta 1947 ni razumela svoje «zgodovinsko-moralne dolžnosti«. Carigiia pravi, da se v celoti strinja z ugotovitvijo, da Italija potrebuje stalne vlade, ki bodo sposobne izvesti načrte, ki so v skladu s potrebami. To pa je tesno povezal z vprašanjem ((socialistične enotnosti«, ki je po njegovem «v logiki vlade levega centra«.
Minister Pastore zahteva v uvodniku v listu «11 nuovo osservatore« revizijo členov 39 in 40 ustave v zvezi s predvideno ((registracijo« sindikatov. Pastore pravi, da bi uveljavitev teh členov onemogočila sindikalno svobodo in da nikjer na svetu ni obvezne registracije sindikatov. Vendar pa ugotavlja določeno zakonsko praznino, ki jo je pred časom že orisal Nenni in da to praznino izpopolnjuje sodišče na svoj način. Zato pravi, da morajo politični organi na pogumen način premostiti obstoječe nasprotje.
V Izraelu demonstracije proti nemškemu poslaniku
JERUZALEM, 19. — Med slovesnostjo, na kateri je prvi veleposlanik Zahodne Nemčije v Izraelu Rotf Pauls izročil poverilnice, se je pred predsedniško pa-
lačo zbralo na tisoče ljudi; mnogi so imeli prišite »Davidove zvezde., ki so jih morali nositi v nacistični Nemčiji in od nacistov zasedenih deželah. Protestirali so proti navezavi diplomatskih odnosov z Nemčijo.
Ko je godba zasvirala nemško himno, se množica, ki so jo povečini sestavljali bivši deportiranci in pripadniki odporniškega gibanja, ni mogla več vzdržati in je ogorčenje prekipelo, tako da so se vsi z vzklikom »proč z nacisti« pognali in pretrgali policijski kordon Večje število demonstrantov je vdrlo v ozko ulico, ki vodi proti predsedniški palači, vendar jih je zadnji trenutek policija zadržala.
Ranieno je bilo večje število o-seb. 12 pa aretiranih
Pauls je v kratkem nagovoru dejal, da nemško ljudstvo pripisuje velik pomen vzpostavitvi diplomatskih odnosov, in je dodal, da se nova Nemčija «z žalostjo spominja nacističnih zločinov pro-ti judovskemu ljudstvu«.
OSTRI SPOPADI S POLICIJO PRED UNIVERZO
Nove ogorčene demonstracije v Atenah Cirimokos še ni mogel sestaviti vlade
Med demonstracijami 90 ranjenih, policija aretirala 350 demonstrantov Papandreu prične v soboto potovanje po zahodnih pokrajinah Grčije
ATENE, 19. — Cirimokos danes ni mogel še sestaviti vsaj okrnjene vlade in je predstaviti kralju, kot je bilo prvotno določeno, in bo verjetno prisegel šele jutri, To novo odlašanje priča o njegovih resnih težavah, saj nima podpore niti lastne skupine, ki ga je odločno obsodila. Te težave pa so nastale v prvi vrsti zaradi ljudskega ogorčenja, ki je prišlo ponovno do izraza v veličastnih demonstracijah.
Študentje so zvečer priredili javno zborovanje v gledališču
v sredini Aten, nato pa so se v treh povorkah usmerili proti Trgu Concordia, proti stadionu in proti univerzi.
Do spopada med policijo in o-koli 8000 demonstranti (kot to u-radno poročajo, prav gotovo pa jih je bilo mnogo več) je prišlo, ko so študenti hoteli priti do u-niverze. Tam jt bil policijski kordon in policijski tovornjaki so vozili proti množici. Študenti so hoteli kordon prebiti, pri čemer je prišlo do ogorčenega spopada in metanja kamenja.
Po prvih vesteh je bilo med spopadom ranjenih 90 oseb ln med njimi 28 hudo. Policija je aretirala 350 demonstrantov, ranjenih je bilo tudi več policistov. Rešilni avtomobili so stalno vozili med področji spopada ln bolnišnicami.
Ob 23.45 so se spopadi nadalje-1 nister. vali in policija je poklicala na po-1 Papandreu
moč oklepne avtomobile, ki so pripravljeni, da začnejo metati sol-zllne bombe.
Cirimokos se brani pred ugotovitvami, da ne bo mogel sestaviti vlade. oziroma da ne bo prejel podpore v poslanski zbornici, češ da so take trditve netočne, ln da se z njim! samo skuša vplivati na po slane*, da se ne bi priključili novi vladni koaliciji. Dejansko pa Je njegov položaj negotov, ker mu ni so dali odkrite podpore niti desničarski poslanci ERE in progresi-stov, ki pravijo da bodo šele videli, kakšna bo vladna usmeritev. Po drugi plati pa se govori o pogajanjih z Novasovimi ministri, ki naj bi vstopili v novo vlado. Tako se govori, da bo Kostopulos prevzel obrambno ministrstvo, Micotakls ministrstvo za koordinacijo (gospodarstvo), admiral Tumbas pa naj bi bil še nadalje notranji ml-
«pohod k ljudstvu« ln bo obšel nekatere grške zahodne pokrajine. V soboto se bo ustavil v Volosu, v ne deljo pa bo v Larisi, glavnem mestu Tesallje.
Policija predvideva, da se bo nov val demonstracij nadaljeval in da bodo dobile vedno ostrejše protivladne oblike.
bo pričel v soboto
Turizem v Jugoslaviji
BEOGRAD. 19. - Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je v prvin šestih mesecih obiskalo Jugoslavijo 720.000 inozemskih turistov, kar je za 12 odst. več kakor v istem razdobju lani. Istočasno so imeli za 17 odst. več de viznih dohodkov.
uro, v prestolnici te pokrajine pa se zbirajo vojaki Vlada je imenovala parlamentarno komisijo, ki bo izvedia preiskavo o »dejavnosti, ki Je v zvezi s komunističnim napadom*.
iiiiiiilimiiMiiiiiiimiililiiilliiilimiiiiiiluniilllHiitiiiiiiiiitiiiitiriMiiiitiiiillitiiiifiiiiillMimmlliMlltilniHitiiiitimiiitiiiifiiiiiiimillHlinniHmMiiiiiiiliiiimiilm
PO DVAJSETIH MESECIH PROCESA
Oproščeni trije nacistični zločinci iz zloglasnega taborišča Auschvvitz
Šest zločincev obsojenih na dosmrtno prisilno delo Protest francoskega združenja bivših deportirancev
FRANKFURT, 19. — Sodišče v Frankfurtu je objavilo danes razsodbo v procesu proti dvajsetim nacističnim zločincem, ki so odgovorni za množično uničevanje v nacističnem taborišču Auschvvitz. Sodišče Je spoznalo 17 Obtožencev za krive. Sest jih je obsodilo na dosmrtno prisilno delo, deset pa na več let prisilnega dela. Proti enemu je bila izrečena posebna razsodba, ker je bil v času izvršitve zločinov še mladoleten. Tnje obtoženci so bili oproščeni.
V Parizu je združenje bivših deportirancev v Auschvvitzu objavi-
te u-
chard Baer je umrl pred procesom. En obtoženec je umrl kmalu po začetku procesa, drugi trije pa so budo oboleli in niso mogli biti navzoči na procesu.
Med dolgo razpravo se je zvedelo za celo vrsto grozotnih zločinov. Bivši stražarji v taborišču so krivi množičnih in individualnih umorov s strelnim orožjem, z obešanjem, z zadušitvijo s plinom, s smrtnimi injekcijami in s strahotnim mučenjem.
Predsednik sodišča dr. Hans | Hofmeyer. ki je prebral razsodbo, ie med drugim izjavil: »Ta pro-nšču smrti, tako • da se tam uo- i J kl e »aključuje po dvajsetin čini ne bodo mogli več ponovit!.. ^Jecih, je Snega značaja. Za-..	*--*--* slišali smo 360 prič, od katerih je
bilo sto Nemcev. Priče, izvedenci in dokumenti so nam opisali pekel, ki je povezan z imenom Auschvvitz. Ni šlo za samo forma-
lo izjavo, s katero ostro protestira zaradi mile sodbe. Bivši deportiranci izrekajo ogorčenje, ker so bili trije zločinci oproščeni. »Taka razsodba, pravi izjava, pomeni spodbujanje preporoda nacizma in antisemitizma Izpustiti na svobodo ljudi, ki so bili udeleženi pri grozotni organizaciji, uničevanja v Auschvvitzu, je nevarno za demokracijo v Zahodni Nemčiji. Naša organizacija pa vendar upa, da je proces pripomogel k obveščanju mladih Nemcev o zločinih v taborišču smrti, tako da se taki zlo-
Thomson bo obiskal Srednji vzhod
LONDON, 19. — Danes so u-radno javili, da bo državni minister v zunanjem ministrstvu George Thomson uradno obiskal Libanon, Sirijo, Jordanijo, Iran, ZAR in Saudovo Arabijo. Od 25. do 28. avgusta bo na obisku v Libanonu, od 28. avgusta do 1. septembra v Siriji, od 1. do 4. septembra v Jordaniji, od 4. do 8. septembra v Iranu, od 27. do 39. septembra v Saudovi Arabiji, od 24. do 27. septembra pa bo na obisku v Kairu. V času med dvema razdobjema obiskov se bo Thomson vrnil v London. Zdi se, da bo pozneje obiskal tudi Irak in druge države sredozemske A-frike. Danes se je Thomson sestal v Londonu z izraelskim in jordanskim poslanikom. 2. oktobra bo odpotoval za šest dni na obisk v Romunijo.
V uradnem sporočilu je rečeno, da je namen Thomsonovih obiskov »pogovarjati se z glavnimi člani posameznih vlad, neposredno seznaniti se s problemi tamkajšnjega področja in obravnavati probleme Srednjega vzhoda in skupne koristi*.
Lahurislinia levica pritiska na vlado zaradi Vietnama
LONDON, 19.	- V poučenih
krogih se je zvedelo, da je predstavnik angleške laburistične levic* lord Fenner Brockvva.v odpotoval danes z letalom v Moskvo, kjer bo stopil v stik s predstavniki juinovietnamske narodnoosvobodilne fronte. Domneva se, da namerava laburistična levica povečati pritisk na vlado, naj fcl prenehala podpirati ameriško politiko v Vietnamu.
Sestanek severnega sveta
OSLO. 19. — Zunanji ministri petlli držav severnega sveta (Švedska Danska. Finska, Norveška in Islandija) so začeli danes dvodnevno posvetovanje o mednarodnih zadevah ln o zadevah, kl se tičejo teh pet držav. Med drugim razpravljajo tudi o položaju v Vietnamu.
ALEKSANDRIJA, 19. - Predsednik Naser in jemenski predsednik Salal sta imela davi dolg razgovor,
Proces proti bivšim stražarjem in funkcionarjem zloglasnega uničevalnega taborišča, kjer so umorili od dveh milijonov in pol do štirih milijonov ljudi, se je začel pred 20 meseci. Prvotno je bilo na zatožni klopi 24 obtožencev. Zadnji poveljnik taborišča Ri-
lmLf,ranetl 50 izgube velike. V lo s9o h. krogih trdijo, da je pad-k, , vojakov osvobodilne vojske, venie °bkoljena. Vendar pa so se VoiJk® sltupine vojakov osvobodilne ujske umaknile.
južn®®j&onu izjavljajo, da Je vsa Ilpn!?„»letnamska vojska v pripravka KStl za tri dni- ker se bojijo*
šah«*0 .osv°bodilna fronta povečala voim.fi a dejanja ob obletnici reli bm! , Zlasti so močno zastraži-
meriško oporišče Danang.
tiska,kor P°r°da severnovietnamska v0,r„na agencija, je osvobodilna Buh- Prizadela v juliju velike Iz-£skim„saigonski in ameriški vojski. sicer^KM^a izgubili 10.038 mož, in UIpuk , mrtvih ali ranjenih, 1183 tega, ldS 1132 dezerterjev. Poleg hinoei. bll° zajetega ali uničenega Je hiiU orožja. V Južnem Vietnamu »tev!,° jmidenih 65 letal. S tem je ali n' 'et-al, kl so bila sestreljena harauH 'okovana od začetka leta, na 511.
'ahdstMng,ltoltu Je Predsednik taj-Posliit, -vlade izjavil, da ne more ni vint taJ*andskih vojakov v Juž-domn«,(.am' ker so vsi potrebni v kok n . Jutri bo prišel v Bang-Vlacj« Predsednik južnovietnamske gon ■>' ?e je danes vrnil v Saj-1 Obiska na Formozi.
SZ sestrelila Več letal «U-2»
raj^®**INGTON, Ig — gele vče-držav“ objavil izjave ameriškega NajK-T-Sa tajnika za obrambo Mc jih 1 pred komisijo senata, ki je rip.,zrekel 25. februarja in kjer taiska >1 da je sovjetska protile-ških	sestrelila več ameri-
hiara “bonskih letal «U-2». McNa-Protii,,itit,u<*' dejal, da je sovjetska lih mToi a obramba v zadnjih le-abierl«i»i ? napredovala in da bi drli v « bombniki zelo težko pro-8ovariii Vršiti zračni prostor. Za-°borhi1l ® novo ameriško raketno buternarfV sestavljeno iz raket «Mi-
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiftiniiiiniiiiiiiiiiMimmiiHiiiiMiiiiiiimiMiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiM
PRED ODHODOM DELEGATOV V ITALIJO
Kratka seja v Ženevi
Adenauer ni zadovoljen z ameriškim naertom
in trdil, da bi tudi so-b°mba ,.;at?mska 100-megatonska raket	padla na oporišče teh
Vilo ’rn7,n. a samo omejeno števi-delova?i 1 in ne bi onemogočila iziavo a «,cei°tnega oporišča. ?Jsgovitv,< pNamare so v zvezi •jlti a bil tezami, da mora teru<=-vhl»hTi!^a oborožitev na novih raket, ker so postale sovjet-

ŽENEVA, 19.	— Razorožitvena
konferenca je imela danes zelo kratko sejo, ki je trajala samo eno uro; to pa zaradi tega, ker so delegati 17 držav odpotovali na obisk v Italijo.
Danes je govoril samo britanski delegat lord Chalfont, ki je poudaril važnost načrta pogodbe proti širjenju atomskega orožja, ki ga je v torek predložil ameriški delegat Foster v imenu štirih zahodnih držav. PoMaril je nujnost sklenitve sporazuma in dodal, da Velika Britanija v celoti podpira načrt, čeprav po njenem mnenju ni nesprejemljiv, temveč je lahko podlaga za pogajanja. Omenil Je člen 1 In 2 in dejal, da je britanska delegacija želela, naj bi izrecno omenili dejstvo," da jedrske države obdržijo pravico veta v kateri koli organizaciji večstranskega značaja m torej tudi v primeru večstranske sile NATO. Omenil je tudi pridržke nekaterih nevezanih držav, zlasti pa Indije in dejal, da se s temi pridržki ne strinja. Indijsko delegacijo je pozval, naj ne vztraja pri svoji zahtevi za kompromis v zameno za obveznost, da se odreka atomskemu orožju. Dejal je, da se mora pogodba nanašati izključno na prepoved širjenja atomskega orožja, vsaj za sedaj, ne da bi se povezovala z vprašanji, ki jih je treba obravnavati drugje. Indijski delegat je dejal, da si pridržuje pravico pozneje podrobno obrazložiti svoje mnenje.
Britanski delegat je zatem dejal, da bojazen, ki jo Sovjetska zveza ima glede Zahodne Nemčije zaradi njene udeležbe v NATO in večstranski jedrski sili, ni upravičena. Ponovil je trditev, da v primeru večstranske jedrske sile NATO ne bo mogla Zahodna Nemčija nikoli imeti nadzorstva nad jedrskim orožjem in možnosti odločanja o njegovi uporabi. Na koncu je pozval Carapkin, naj jasno obrazloži svoje stališče in naj spo-iočl «prave razloge svojega stališča glede nemškega vprašanja«.
Bivši zahodnonemški kancler A-denauer je govoril danes v občinski palači v Muenstru v okviru volilne kampanje demokristjanske stranke. Kritiziral je načrt pogodbe proti širjenju atomskega orožja, ki so ga predložile ZDA. Dejal je, da gre za ((tragedijo za Nemce«, in nadaljeval: ((Ameriški predlogi so nevarni za Evropo, ker stremijo za tem, da se ustanovi klub last-
nikov jedrskega orožJal ki bodo na ta način vladali svetu. Razgovori v Ženevi ne zaslužijo imena pogajnj o razorožitvi. S časom bo ameriški načrt lahko pomenil samo predajo Evrope Sovjetski zvezi.« Adenauer je med drugim primerjal ameriške predloge načrtu Morgen-thau takoj po vojni, ki je hotel spremeniti Nemčijo «v navadno pastirsko državo«.
len proces, med katerim nai bi bile odločitve že prej sprejete. Sodišče je storilo vse, kar je moglo, da ugotovi resnico. Njegova naloga pa je bila oceniti krivdo s stališča zločina in ne s političnega ali moralnega vidika.* Predsednik je nato ugotovil, da so obtoženci skoraj stalno molčali, ali pa so pred sodiščem lagali,’ ter je nadaljeval: »Sodišče je upoštevalo samo zločine, ki so bili dokazani brez vsakega dvoma. Pravosodje ne upošteva množičnih umorov. Tudi v primerih, kjer je bilo umorjenih neugotovljeno število ljudi, smo lahko obsodili samo v primerih jasnih dokazov.* Zatem je predsednik omenil, da so poleg Zidov, ki so sestavljali večino žrtev v Auschvvitzu, v tem taborišču pobijali Poljake, Ruse, cigane in ljudi številnih drugih držav. Poudaril je, da so bili glavni krivci za te zločine Hitler, Him-mler in Heydrich, ter je nadaljeval, da to nikakor ne izključuje odgovornosti ostalih, ki so se branih trdeč, da so izpolnjevali uka-
ze. Ti so namreč upolnili kaze, njihova udeležba je bila potrebna za delovanje grozotnega u-ničevalnega mehanizma, in zakrivili so nepotrebna in večkratna grozodejstva. Hitlerjev Ukaz za končno rešitev židovskega problema ni bil nikoli zakonit. Dan je bil esesovcem, toda nikoli ni bil dan vojski ali sodiščem, ker se je vedelo, da so bili samo esesov-ci s svojo brezpogojno ubogljivostjo pripravljeni izvesti ga.»
Predsednik ie nato omenil poniževanje, mučenje in uničevanje, ki so jim bili podvrženi kaznjenci, in je pripomnil: »Niti dosmrtna ječa ne more primerno kaznovati storjenih zločinov. Človeško življenje je prekratko v ta namen.*
V brezkončni vrsti grozodejstev, ki jih vsebujejo dokumenti procesa na 20 tisoč straneh, je za največja grozodejstva odgovoren Wilhelm Boger, ki so ga imenovali «rabelj iz Auschwitza».
iliiiilimiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiMMiiiniiiiMiiimiiiiiiiiiiiiinniiMiiiiiiiiiliiiiiiiiliinillillllilliiiiilllilliliiiii
Odložena na jutri izstrelitev vesoljske kabine «Gemini 5»
Ugotovili so okvaro pri telekomunikacijskem sistemu v kabini
::


DANES
;*«	. "%?Y<	.. V : JS. ■
Delovanje partizanov v Peruju
LIMA, 19. — V Peruju je prišlo do novih spopadov med redno vojsko in partizani. Ti so skušali zasesti nekatere vojaške postojanke, toda redna vojska je njihove napade odbila. Sporočilo glavnega štaba vojske javlja, da so na področju Yugorpampa v srednjem Peruju zaplenili večjo količino orožja. V pokrajini La Convencion so določili policijsko
CAPE KENNEDY, 19. — Izstrelitev vesoljske kabine »Gemini 5», ki je bila določena za danes, je bilr odložena. Za to so se odločili, ko so bile v polnem teku priprave za izstrelitev in ko sta bila astronavta ie v kabini. Kot razlog sporočajo dejstvo, da so ugotovili nerednost delovanja v napravah za telekomunikacije v vesoljski kabini, m ker se je vreme nenadoma poslabšalo.
Zvečer so uradno javili, da je bila izstrelitev odložena na soboto ob 15. uri po srednjeevropskem času. NASA je pri tem poudarila, da si pridržuje možnost nove odložitve v primeru, da bi pri tehničnem pregledu ugotovili nepravilnosti.
Vzvratno štetje se je danes nadaljevalo in so ga prvič prekinili ob 10- uri po srednjeevropskem času; nadaljevalo se je ob 13.17. Pozneje so sporočili, da je izstrelitev določena za 18.20, najpozneje za 21-30. Ob 18.18 sta astronavta vstopila v kabino, ob 18.25 so sporočili, da so ugotovili nered-nosti pri delovanju naprave za telekomunikacije v vesoljski kabini in so kmalu zatem sporočili, da je bila izstrelitev odložena. Ob 18.58 sta astronavta zapustila kabino in odpotovala z avtomobilom v zdravniški center NASA. V krogih NASA javljajo, da je dokončni datum izstrelitve odvisen od obsega okvar v sistemu za komunikacije in od vremenskih razmer nad Florido, ki so se poslabšale.
Delegati na razorožitveni konferenci: Od leve proti desni: Američan Foster, Kanadčan Burns, Italijan
Cavalletti in Anglež Chalfont
Ameriški črnci na robu velike gospodarske krize
LOS ANGELES, 19. — V Los Angelesu je na splošno mirno, čeprav so sc preteklo noč ponovili manjši Incidenti. Policija je med streljanjem zadela v glavo mladega črnca, ko Je zapuščal tovarno pohištva, Id je zgorela med neredi. .
Včeraj se je začela narodna garda kov brezposelnih.
umikati lz črnskega predela Watts. Od skupnih 15.000 vojakov, jih je sedaj ostalo še 4000 Zadnji hujši incident Je bil včerajšnji spopad red mošejo črnih muslimanov, :jer je policija streljala na črnce in jih aretirala 59.
Pastor Martin Luther King je prišel včeraj v Los Angeles. Sestal se je z guvernerjem Brownom in se razgovarjal z večjimi skupinami črncev v bližini cerkve Westmtn-ster. Pozval je množico, naj bo enotna v borbi za državljanske pravice. Med razgovorom z guvernerjem Brovvnom je King Izjavil, da je splošno mnenje, da je načelnik policije v Los Angelesu Parker brezbrižen za socialne zahteve in da je polletja bila brutalna. Zahteval je odstranitev Parkerja. Dalje je King pozval guvernerja, naj zahteva od zvezne vlade takojšnjo finančno pomoč, da se izboljša usoda revnejšega prebivalstva v mestu. King je pozneje sporočil, da je guverner odločno zavrnil zahtevo za odstranitev policijskega načelnika, obljubil pa je, da se bo zanimal, kar se tiče ukrepov socialnega značaja.
Ameriški podpredsednik Hura-phrey, kl je govoril na zborovanju za proučevanje sredstev za izvajanje zakona o državljanskih pravicah, je izjavil, da Je ameriško črnsko prebivalstvo na robu velike gospodarske krize zaradi pomanjkanja izobrazbe in poklicne izobrazbe, ki sta potrebni zaradi moderne tehnike dela. Obljubil Je, da se bo zvezna vlada zanimala za zadevo. Humphrey je izjavil, da je prepad med nezadostno izobrazbo črncev ln potrebami delovnega trga vedno večji. Kar se tiče enakopravnosti pri sprejemanju na delo, le Humphrey dejal, da se je julija odstotek brezposelnost:	med
črnci povečal, medtem ko se je zmanjšal med belim prebivalstvom. Dalje je izjavil, da so trije črnci na vsakih pet težaki ali pa na pol specializirani delavci. Nad polovica črncev v starosti nad dvajset let nima niti popolne osnovnošolske izobrazbe. V Industrijskih centrih na svetu je bil en črnec za vsake tri brezposeln za nekaj časa v zadnjih treh letih. Na nekaterih področjih je med črnci 40 odstot-
Predsednik republike Saragat se je sestal s člani delegacij sedemnajstih držav, ki sodelujejo v Ženevi na razorožitveni konferenci ,n ki so se odzvali italijanskemu u-radnemu vabilu, da preživijo petdnevni počitek v Italiji, kjer si bodo ogledali Milan, Turin in Benetke. Med svečanim sprejemom je predsednik republike izmenjal zdravico s sovjetskim in z ameriškim delegatom. Ta obisk spravljajo italijanski krogi v zvezo z italijanskimi kompromisnimi predlogi za o-mejitev atomskega oboroževanja, vendar imajo take razlage verjetno le šibko podlago.
V	Grčiji ni mogel Cirimokos še sestaviti vlade. Zato bo prisegel verejtno šele danes. Očitno gre za odraz notranjih težav, saj nima zagotovljene večine v parlamentu, pa tudi sestava vlade je dokaj zapletena, ko mora ustreči skrajni desnici, istočasno pa vsaj omejenemu številu umerjeneje usmerjenih poslancev zveze centra, da bi imel vsaj rahle upe na zaupnico. V bistvu pa gre tudi za odraz ljudskega ogorčenja, ki je prišlo včeraj ponovno do izraza z veličastnimi demonstracijami, ki so jih v Atenah organizirali študentje. Prišlo je do prave bitke s policijo, med katero je bito 90 ranjenih; policija je zaprla 350 demonstrantov.
Včeraj se je nadaljevala huda bitka v Južnem Vietnamu južno od Culaja, kjer 4.000 «marinesov» napada 2.000 vietnamskih partizanov. Ameriško poveljstvo poroča, da so izgube na obeh straneh zelo velike, ker se partizani krčevito branijo. Okrog 500 kilometrov od Sajgona pa so enote osvobodilne vojske zavzele strateško zelo važno mesto Dak Sut in tudi taborišče posebnih ameriških čet v bližini tega mesta, ki je eno glavnih prehodov med severom in jugom, lz Hanoja pa poročajo, da je v mesecu juliju sajgonska in ameriška vojska zgubila 10.038 mož, od katerih je 7.723 mrtvih.
V Frankfurtu Je sodišče obsodilo šest nacističnih zločincev, ki so odgovorili za množično uničevanje v Auschvvitzu, na dosmrtno prisilno delo, deset na več let prisilnega dela, tri obtožence pa je oprostilo. Pariško združenje bivših deportirancev v Auschvvitzu je proti mili ■ azsodbi takoj protestiralo, zlasti ker so bili trije zločinci oproščeni, kajti «tafta razsodba pomeni spodbujanje na preporod nacizma in antisemitizma«. Predsednik sodišča je med drugim dejal da so obtoženci med razpravo slalno mol. čaii, ali pa so se pred sodiščem lagali Rekel je tudi, da Hitlerjev ukaz «za končno rešitev židovskega vprašanja ni bil nikoli zakonit, ker je bil dan samo esesovcem, nikoli pa vojski ali sodišču, ker se je vedelo, da so biti samo esesovci pripravljeni ukaz izvesti«. Predsednik je dodal, da »niti dosmrtna ječa ne more primerno kaznovali storjenih zločinov, ker je človeško življenje prekratko«.
V	Los Angelesu je bilo tudi včeraj na splošno mirno, vendar pa je v črnskem «getu» ostalo še 4.060 vojakov.
Izstrelitev vesoljske kabine, Id Je bila določena za včeraj, so odložili na soboto zaradi nepravilnega delovanja telekomunikacijskih naprav v vesoljski kabini.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.5, najraižja 20,2, ob 19. url 26.6; zračni Mak 1019.9 raste, vlaga 49 odst., veter severovzhodnik 20 km s sunki 32 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 20. avgusta Samuel
Sonce vzide ob 5.11 In zatone ob 19.05. Dolžina dneva 13.54. Luna vzide ob 22.58 in zatone ob 13.35 Jutri, SOBOTA. 21. avgusta Ivana
POLITIČNO DELOVANJE V MESTU JE PONOVNO OŽIVELO
Prefektura zavrnila priziv PLI in MSI o nezakonitosti zadnje občinske seje
Občinski odbornik Dušan Hreščak je sinoči govoril na Opčinah in Proseku Včeraj sestanek levega centra - Odgovor Franca Stoke prof. Caeti
skega odbora ter vključitve v občinski odbor slovenskega svetovalca Dušana Hreičaka, se je iz stolpcev rubrike «Segnalazioni» tržaškega dnevnika «11 Piccolo* oglasil tudi profesor tukajšnjega vseučilišča dr. Giuliano Gaeta, ki je v svojem pismu, ki ga je poslal županu dr. Franzilu, med drugim omenit, da mu Je Franc Stoka, ko sta v pogovoru omenila dona Marzarija in dogodke iz leta 1945 «za časa 40 dni», izjavil: «Kaj bi me stalo, če bi rekel kaki svoji patrulji, naj strelja nanj«.
Na to pismo je Franc Štoka od govoril z dopisom z dne 13. avgusta uredništvu «11 Piccolo«. V pismu zahteva, da list v skladu z zakonom o tisku objavi na isti strani in z istimi črkami njegovo pojasnilo. «11 Piccolo* je objavi! pismo predvčerajšnjim. Glasi pa se tako:
«Predrsem poudarjam, da nem šele iz pisma prof. Gaete z dne 1. avgusta zvedel .da sem za časa 40 dni gospodaril nad življenjem
Pozno v noči so se zaključili razgovori med predstavniki treh strank levega centra. Prisotni so bili: za KD tajnik Botteri, namestnika tajnika Coloni in Vigini, ter odgovoren za lokalne ustanove Ra-niani; za PSDi tajnik Pierandrei in namestnik tajnika ter načelnik skupine v občinskem svetu Gioia, za PSI tajnik Pittoni ter Apih in Mislei.
Po sestanku so izdali poluradno sporočilo, ki pravi, da tri • stranke ocenjujejo za pozitivno zaključeno razdobje preosnove občinskega odbora, iti se lahko sedaj konkretno izvede tudi v podrobnostih, potem ko je nadzorna oblast korekt no zavrnila pritožbe MSI in libe ralcev, ki so bile neutemeljene ter politično provokacijske.
Župan Franzil in načelniki skupin so se istočasno sestali, da pro-uče upravne plati vprašanja pre-osnove odbora.
Občinski odbor se bo sestal danes, ko bosta prisotna tudi oba nova odbornika Hreščak in Mocchi in ko bodo razdelili poverilnice. V tej zvezi se govori, da bo Hreščak prevzel oddelek za higieno, Mocchi pa za socialno skrbstvo.
* * *
Včeraj zjutraj je prefektura (u-rad za splošne zadeve) sporočila, da je zavrnila pritožbi misovcev in liberalcev proti sklepom, ki jih je tržaški občinski svet sprejel 22. julija v zvezi z ostavko dveh efektivnih odbornikov ter izvolitvijo dveh novih odbornikov, Dušana Hreščaka in Attilia Mocchi-ja.
V	odgovoru prizadetim voditeljem misovcev in liberalcev je rečeno, da je pristojni urad proučil pritožbi ter je na podlagi u-streznega mnenja sveta prefekture sklenil, da se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni
Pritožbi misovcev in liberalcev sta bili sestavljeni na strogo pravni podlagi ter na videz nista upoštevali bistvenega političnega razloga, ki je napotil omenjeni stranki, da sta začeli široko politično kampanjo proti Dušanu Hreščaku, ki mu je bila kot prvemu Slovencu zaupana odgovorna naloga v mestni upravi.
Obe pritožbi sta v bistvu sestavljeni iz 7 točk ter zadevata postopek pri sklicanju seje občinskega sveta dne 22- julija letos. Tako liberalci kot misovci trdijo, da je bil postopek nepravilen, ker je župan , sklical sejo en dan prej kot je bilo določeno, ker nekateri svetovalci niso prejeli poziva, ker predlogi o sklepih niso bili stavljeni na razpolago občinskim svetovalcem v določenem roku itd. Prefekturni organi so utemeljili zavrnitev pritožb s številnimi citati razsodb državnega sveta ter s tekočo administrativno prakso.
Spričo dogovora prefekture je sklep o imenovanju dveh novih občinskih odbornikov postal pravno veljaven ter ne obstajajo več nikakršni zadržki za sejo občinskega odbora, ki je bila najavljena za danes zvečer in katere se bosta udeležila tudi Dušan Hreščak ter Attilio Mocchi.
Sinoči je socialistični slovenski odbornik Dušan Hreščak ponovno govoril na dveh zborovanjih, ki sta bili na Opčinah in na Proseku. Tudi ti dve zborovanji spadata v okvir nolitične dejavnosti federacije PSI v slovenskih središčih in naseljih bližnje okolice mesta, kjer socialistična stranka skuša pojasniti volivcem vzroke in nagibe, ki so jo napotili na sodelovanje s Krščansko demokracijo in socialdemokrati.
Tako kot v Trebčah in na Pa-dričah, ie Dušan Hreščak razčlenil politični položaj na Tržaškem po preosnovi tržaškega občinskega odbora, posebno v zvezi s stališči Slovenske skupne liste ter avtonomne federacije KPI. Socialistični odbornik je zagovarjal pravilnost politične linije PSI ter poudaril, da pomeni vključitev slovenskega svetovalca v občinski odbor načelno zmago v borbi za priznavanje narodnostnih pravic slovenskega življa na Tržaškem
Sinoči ob 20-30, kot je bilo na-.povedano, so se sestali v palači Diana predstavniki pSl; KD in PSDI, da bi razpravljali in končno podpisali zaključni dokument o nadaljnjem sodelovanju treh strank levega centra. Seja se je zavlekla pozno v noč.
V	tPku je trajajoče polemike glede preosnove tržaškega občin-
iiiimiiiiiiiniimiiuitiiiiiiiiitiiitiimiiiMiifiiiiiHiiHiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiMmHinimiiiiii
Danes desetletnica videmskega sporazuma
Samo na Tržaškem ima propustnico 146.000 oseb
Jn smrtjo vseh Tržačanov,
Ne glede na morebitne posledice teh trditev, ki ne odgovarjajo resnici, pripominjam, da sem v svojem razgovoru z g. Gaeto odločno zanikal, v zvezi s profesorjevo trditvijo, da je oblast v 40 dneh ukazala aretirati vse člane tržaškega CLN, katerega član je bil tudi msgr. MarZari, da bi bil tak ukaz kdajkoli izdan. Pristavil sem Se, da sem takrat osebno srečal na ulici msgr. Marzarija, ki se je gibal in živel svobodno.
Zato ni točno, da bi jaz v razgovoru s prof. Gaeto dejal: Kaj bi me stalo, če bi rekel kaki svoji patrulji, naj strelja nanj in da bi se potožil o zatrjevanem zaničevanju msgr. Marzarija, o katerem ničesar ne vem, razen da je zame relativne važnosti.
Pristavil sem še, da bivši člani CLN in njepoDi pristaši niso Se napisali objektivne zgodovine razdobja, ki gre od S. septembra 1943 do vključno tako imenovanih 40 dni.»
V PONEDELJEK NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Slovesna
tečaja
otvoritev 6. mednarodnega > organizaciji prevozov
Tečaja, na katerem ho predavalo čez dvajset docentov, se ho udeležilo več kot slo strokovnjakov s področja prevozov
Na tržaški univerzi bo prihodnji ponedeljek slovesna otvoritev 6. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Na otvoritvi, ki bo v glavni dvorani vseučilišča ob 10.30, bosta govorila rektor univerze profesor Agostino Orlgone in član komisije evropske gospodarske skupnosti ambasador Lambert Schaus.
Tečaj se bo začel v torek, ko se bo v akademskih dvoranah zbralo čez sto strokovnjakov s področja prevozov, predavanja pa bo na tečaju imelo čez dvajset docentov, med katerimi bodo tudi številni pripadniki držav, ki niso članice evropske skupnosti, a katerih gospodarski sistem je povezan z gospodarstvom Evropske gospodarske skupnosti. Kakor smo že svoj čas poročali, bodo strokovnjaki na 6. mednarodnem tečaju razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo pomorsko plovbo, letalske zveze in prevažanje surovega petroleja s pomočjo naftovodov, številna predavanja bodo še posebno zanimiva za stro-
niiiiiiiiiiimiiiiimuHiiiiiiiitiimiiiiHiiiHiiiHiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiuuiiiimiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHimii iiiiuiii
POSLEDICE KRIZE PRISTANIŠKEGA PROMETA
Letos je promet po železnici zdrknil na zelo nizko raven
Najbolj je popustil promet z notranjostjo države - Tudi promet z Avstrijo, ki je na prvem mestu med zulednimi državami, je močno nazadoval
Blagovni promet po železnici na našem področju že dalj časa postopoma upada Tako je tudi v prvih šestih mesecih letošnjega leta za beležil novo nazadovanje, in sicer za nekaj čez 200.000 ton, saj se je znižal od 1.032.848 na 804.924 ton. Letos je pravzaprav prvič po dolgem času, da Je blagovni promet po železnici dosegel raven pod en milijon ton v obe smeri, saj je znašal npr. 1963. leta 1.085.476, leto poprej pa celo 1.188.826 ton. K temu rezultatu doprinaša vzporedno upadanje tako v dovozu, kakor tudi v odvozu blaga v smeri iz Trsta v zaledje, še, v prvem tromesečju 1382 leta je dovoz blaga po z:lez-mcl presegel pol milijona ton. leta 1963 je domaj presegel 400.000 ton. lani je zdrknil na 380.000 ton, letos pa celo na 364.531 ton. V odvozu je promet najprej nazadoval od 690 000 v prvim šest meseč) j ]t ta 1962 na 680.000 v ustreznem razdobju 1963. leta, lani je padel na 650.000, letos pa je komaj prekoračil 440.000 ton.
Itazen Švice ln Romunije ki pa n1mala velikega pomena v tržaški tranzitni trgovini, so vse osta.e zaledne države letos skrčUe svoj promet po železnici v smeri proti tr-
žaškemu pristanišču in tudi v nasprotno smer. S tega vidika jc letos najbolj popustil promet z notranjostjo države: v prvi.i šestih mesecih lanskega leta je ta promei znašal 254.707 ton, letos pa je dosegel le 203.095 ton. Tudi promet z Avstrijo, ki je na prvem mestu med zalednimi državami, kar zadeva tranzitni promet	tržaško
pristanišče, je močno nazadoval: od Januarja do vključno junija rimskega leta smo namreč v Trstu zabeitžili 280.287 ton železniškega prometa s sosedno republika, letos pa jo ta promet v obe smeri padel na 244.813 ton. Promet s Češkoslovaško je nazadoval od 216 204 na 18,0,719,. ton.,, promet z Zahodno Nemčijo od 89.686 na 73.417 ton, promet z Jugoslavijo od 45.163 na 28.385 ton, promet z Madžarsko pa celo od 103.240 na 28.348 ton. Kakor že omenjeno, pa se je letos železniški promet z Romunijo in s Švico nekoliko okrepil, in sicer pri Romuniji od 2125 na 3957, pri Švici pa od 30.721 na 31.705 ton.
Odvoz in dovoz blaga po železnici pp posameznih državah je bil namreč v omenjenih razdobjih naslednji (podatki so izraženi v tonah):
Države	teto	1965	leto	1964
	dovoz	odvoz	dovoz	odvoz
Italija	109.753	93.342	100.598	154.109
Avstrija	150.821	93.992	150.162	130.125
Češkoslovaška	24.579	156.140	45.020	171.184
Zahodna Nemčija	23.734	49.683	33.628	56.058
Jugoslavija	16.870	11.515	23.976	21.187
Romunija	2.596	1.361	509	1.616
Švica	10.062	21.643	10.743	19.978
Madžarska	18.027	10.321	7.891	95.349
Letos je nazadoval zlasti dovoz magnezita (ki prihaja v prvi vrsti iz Avstrije), dalje lesa (od 59.350 na 45.223 ton), dovoz železne in jeklene pločevine, premoga, izdelkov iz surovega železa, železa in Jekla, Samotne opeke, stekla in kristala, plastičnih mas, sladu, bombažnih tkanin, sladkorja, alkohola, anorganskih kemičnih proizvodov in kosovnega blaga v tranzitu. Nasprotno pa se Je nekoliko dvignil dovoz železa in jekla v palicah, kavstič-ne sode. železnih cevi, strojev in industrijskih naprav, avtomobilov in drugih vozil, celuloze, koruze, umetnih tkanin, agrumov, papirja, sira, surovega tobaka in nekaterih drugih blagovnih vrst.
V nasprotno smer Je letos nazadoval predvsem promet s surovinami, žitaricami, bencinom, manganom, vinom, surovim petrolejem in čistilnlškimi derivati, lesom, surovim bombažem, surovim železom. železnimi odpadki, kavo, surovo juto, pivom, plutovino itd. Nasprotno pa se je povečal promet
Danes poteče 10 let, odkar je bil podpisan videmski sporazum o maloobmejnem osebnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Ta sporazum se tako s političnega kakor tudi s praktičnega vidika uvršča med najvažnejše sporazume, ki sta Jih po vojni sklenili obe sosedni republiki. Doslej je zaprosilo za propustnico približno 146.000 ljudi na Tržaškem in 79.000 ljudi na jugoslovanski strani meje. Osebni promet v okviru videmskega sporazuma iz leta 1955 se iz leta v leto veča: lani so na obmejnih prehodih med obema državama našteli čez 10 milijonov prehodov v obe smeri.
Ne bo imel
lepega spomina na Trst
Na letečem oddelku policije se je predvčerajšnjim zglasi 33-letni švicarski turist jugoslovanskega porekla Ivan Nicolitsch iz Basla in agentom povedal, da so neznanci prebrskali notranjost njegovega avta «opel rekord« BS 52348 ICH),
ki ga Je pustil v Ul. Mazzini pri Tržaški banki. Nicolitsch se Je namenil k morju, kjer je nameraval na kosilo v gostilno, toda pozabil je zapreti desni deflektor avtomobila. To okolnost so izkoristili neznanci, ki so odprli vrata avtomobila in ukrali transistor «graez-page», fotoaparat «voigtlander», dva magnetofona s priključenimi mikrofoni: eden znamke «philips» drugi «uher-reporter», trinožnik za fotoaparat in električni flash. Nicolitsch je utrpel 250.000 lir škode. V teku je policijska preiskava.
Neroden padec priletne ženske
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 80-letno upokojenko Francesco Sabo iz Ul. San Lazzaro 15, ki se bo morala zdraviti od 20 do 30 dni zaradi udarcev in ran po glavi, ženska Je povedala, da se Je ponesrečila ponoči, ko je nerodno padla v spalnici. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom.
s surovim tobakom, magnezijem, bombažnimi tkaninami, azbestom, železom in jeklom v palicah, oljčnimi pogačami in agrumi.
Pomoč deželne uprave domačemu svilogojstvu
Dežeino odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih področij opozarja svilogoj-ce in sušilce kokonov, da je bil v Uradnem vestniku dežele Furlanije — Julijske krajine št. 14 z dne 17. avgusta objavljen deželni zakon št. 13 z dne 3. avgusta 1965, ki se nanaša na pomoč deželne uprave domačemu sviiogojstvu.
Prizadeti svilogojci, ki bi radi prejeli zadevni denarni prispevek morajo vložiti prošnje na kmetijska nadzorništva, v katerih pristojnost spada njihova reja, v roku 30 dni po objavi zakona v Uradnem vestniku. Kmetijska nadzorništva dajejo svilogojcem tudi vse zaže-ljene informacije v tej zvezi.
Grška družba «Typaldos» iz beneškega v roško prislaniščo?
V zvezi z novico, da je predsednik grške turistične plovne družbe «Typaldos» sklenil zapustiti beneško pristanišče zaradi previsokih tarif za prevažanje potniške ptrlja-ge, ter prenesel izhodišče rednih prog svojega ladjevja na re-ško pristanišče, se je v pomorskih krogih v Benetkah porodil precejšen preplah. V prostorih pristaniškega poveljstva so se zbrali predstavniki pristaniških podjetij, da bi vzeli v pretres vprašanje grških potniških prog in tarif za prevažanje prtljage. Pristaniško poveljstvo potrjuje namreč vsako leto posebne sporazume, ki se sklepajo med pomorskimi družbami in
36-letni trgovski zastopnik Lucia-no Grego iz Ul. Ghirlandaio 18/1 je bil zelo nepreviden, kar ga je drago stalo. Prejšnji torek je Grego z znancem vstopil v bar «Stic-co» v Miramarskem drevoredu in je med pogovorom položil aktovko, v kateri je hranil 188.000 lir in ček za 13.000 lir, na točilno mizo. Pogovor med Gregom in znancem ni trajal dolgo, vendar to je bilo dovolj, da je urni tat sunil aktovko in se neopazno oddaljil. Trenutek nato se je Grego zavedel tatvine. Ni mu preostajalo drugega, kot da je tatvino prijavil policiji.
organizacijami, v katerih so včlanjeni postreščki beneškega pristanišča. Prisotni strokovnjaki so priznali, da so tarife danes morda nekoliko previsoke in so izrazili prepričanje, da bo med družbo «Ty-paldo« in organizacijo postreščkov mogoče v najkrajšem času doseči nov sporazum ob sodelovanju osrednjih oblasti in krajevnih ustanov. Hkrati Je vodstvo pristaniškega skrbništva povabilo vodijne organe gršite družbe «Typaldos», da bi na skupnem sestanku razpravljali o njihovih zahtevah po nižjih cenah za usluge postreščkov.
Zaključno (ekmovanjc v ognjemetu v Portorožu
V	Portorožu se je nocoj zaključilo mednarodno tekmovanje v u-metnih ognjih, na katerem so sodelovale Španija, Japonska, Belgija, Francija in Italija. Tudi nocoj se je zbralo v Portorožu ln na vseh ckoiiških gričkih nad 5000 gledalcev. ki so občudovali najrazličnejše ognjemete. Zlasti je ugajal nastop Italije, ki je v polurnem programu prikazala serijo najrazličnejših atrakcij z umetnimi ognji. Občinstvo je zlasti burno pozdravilo točko Italije, ko so izstrelili v nebo veliko število svetlobnih raket. ki so se v mavričnih barvah usipale v obliki ogromnega snopa cvetja Po zaključku prireditve so razglasili rezultate. Prvo mesto je osvojila Italija z 32 točkami, druga pa je bila Japonska z 31 točkami. Ostale države so precej zaostale.
Nesreča dveh delavcev v ladjedelnici Sv. Marka
V	ladjedelnici Sv. Marka, na motorni ladji «Francesca», ki Je sedaj še v gradnji, sta se včeraj popoldne ponesrečila dva delavca. 32-letni Giorgio Tenaglia iz Ul. Corsi 4 in 36-letni Giuseppe Sergon iz Ul. P. Diacomo 8, oba uslužbena pri podjetju «Ilnea», sta v podpalubju ladje barvala kovinske dele. Nenadoma sta se dotaknila nekega električnega aparata in nastal je kratek stik Zaradi tega se Je iz aparata sprožil velik plamen, ki je oplazil oba delavca. Ponesrečencema so priskočili na pomoč delovni tovariši ln so ju z rešilnim avtom gasilcev odpeljali v bolnišnico. Tena-glio so nujno sprejeli na dermatološki oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi opeklin druge in tretje stopnje po udih. Sergonu pa so nudili samo prtm pomoč. Imel je opekline 2. stopnje po levi roki in prstih. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Zadnji kozarec je bil preveč
Niso samo moški tisti, ki se vdajajo vinu, tudi predstavnice nežnega spola večkrat globoko pogledajo v kozarec in ena teh je 45-let-na Lidia Honigmann iz Ul. Guer-razzi 9.
Predvčerajšnjim, okrog 4. ure zjutraj je neka gospa, ki stanuje v Ul. Ghirlandaio 14, zaslišala glasno smrčanje, ki je prihajalo z mo-stovža pred vrati njenega stanovanja. Prestrašena se je gospa dvignila s postelje in šla k vratom. Skozi kukalo je pogledala na mo-stovž, da bi se prepričala o izvoru smrčanja in zagledala neznanko. Bila je Honigmannova, ki je ležala na tleh in spala. Gospa je poklicala agente letečega oddelka in ti so ljubiteljico vinske kapljice najprej pospremili v bolnišnico, potem pa na zasliševanje na kvesturo. Vse se je zaključilo z aretacijo in prijavo Honigmannove, ki sedi v koronejskih zaporih.
Agenti s komisariata pri Sv. Soboti so te dni prijavili sodišču zaradi pijanosti in ga pustili na začasni svobodi 56-letnega nemškega državljana Karla Tappeinerja iz Ul. Ponticello 4. Tappeiner se ga je 3. t.m. pošteno napil in Je imel tako smolo, da se je zaradi nestabilnosti na nogah zgrudil prav pred gostilno Zan, pred očmi dveh agentov stalnega policijskega urada v begunskem taborišču. Tudi Tappeiner je moral po običajni poti mimo bolnišnice in kvesture.
kovnjake s Tržaškega in dežele Furlanije — Julijske krajine, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker se prav v teh letih mnogo razpravlja o vlogi posameznih pomorskih pristanišč v okviru evropske skupnosti, pa tudi zaradi napovedane speljave naftovoda iz Trsta v južno Nemčijo.
Za četrtek 26. avgusta ob 18.3(1 je napovedano predavanje dr. Bel-na z ministrstva za trgovino v Zahodni Nemčiji, ki bo poročal o organizaciji prevozov v Porurju. Med ostalimi zanimivimi predavanji naj omenimo še poročilo predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. R. Ca‘dassija, ki bo v soboto 28. avgusta govoril o zaledju severnoja-dranskih pristanišč in o najnovej-sih načrtih za okrepitev kopnih zvez med morjem in zaledjem. Bonski profesor H. Forstmaior bo v sredo 8. septembra predaval o naf tovodu Trst—Ingolstadt, in o njegovem doprinosu k razvoju gospodarske strukture južne Nemčije.
šesti mednarodni tečaj o organizaciji prevozov se bo zaključil v petek 10. septembra, ko bo imel minister Jervolino zaključno predavanje o politiki prevozov in o razvoju železnic v okviru evropske skupnosti. Predavanja bodo po večini v jutranjih urah, medtem ko sl bodo v popoldanskih urah sledili razni seminarji, pogosto pa si bodo poslušalci tečaja hodili ogledovat tehnične naprave na našem področju.
Razpis natečajev za štipendije
šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razpisalo za šolsko leto 1965-66 izpitni natečaj za pet štipendij za pripravo docentov tehničnih predmetov v državnih tehničnih šolah. Razpis natečaja je bil objavljen v Uradnem listu 29. Julija letos. Dodelitev štipendij v višini 420.000 lir vsaka, lahko omogoči štipdndij-stom, da jih sprejmejo kot docente za poučevanje predmetov, ki so navedeni v posebnem razglasu. Prizadeti se lahko seznanijo z razglasom, ki jim Je na razpolago pri šolskem skrbništvu vsak dan od 11. do 12. ure Po predpisih ministrskega dekreta morajo prizadeti vložit! prošnjo za sodelovanje na natečaju najkasneje v 60 dneh po objavi dekreta v Uradnem listu.
Nadalje šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razpisalo natečaj za štiri študijske štipendije za usposobitev v državi in tri v tujini za leto 1965, za redne profesorje tehničnih predmetov na državnih srednjih tehničnih za-
vodih in šolah, štipendije za usposobitev v državi znašajo 60.000 lir, v tujini pa 150.000 lir vsaka. Prošnje za sodelovanje na natečajih je treba vložiti najkasneje v 30 dneh po objavi dekreta v Uradnem listu. Za vse podrobnosti se prizadeti lahko obrnejo na šolsko skrbništvo.
Jutri zvečer
na Trgu Marconi v Mitjah tretji vokalni koncert
Pokrajinska turistična ustanova priredi v soboto ob 21.15 na Trgu Marconi v Miljah tretji koncert solistov, na katerem bodo nastopili pevci, ki so z uspehom nastopili na prvih dveh koncertih. Zato bodo tudi jutri peli sopranistka Marisa Roiazzi, tenorist Luciano Maz/aria in basist Mario Susca. ki jih bo spremljala pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli. Izvajali bodo razne odlomke in duete iz oper Donizettija, Ma.yerbeerja, Puccinija in Verdija. Poleg tega pa bodo zapeli še nekaj drugih melodičnih pesmi. Na prireditvi bo napovedovala Maria Loredana D’Andrea, ki bo skupno s Sergiom Collinijem nastopila tudi v zabavnem prizorčku v narečju «L’ocio clinico* Danteja Cuttina.
Danes počastitev spomina Togliattija in zborovanje KPI za upokojenec
Tržaška federacija KPI sporoča, da bo danes ob 18.30 pri Magdaleni, Ul. Patrizio vogal Ul. Campa-nelle, pri gostilni «Vittoria», javno zborovanje, na katerem bo govoril Emilio Semilli o temi: «Borba komunistov v korist upokojencev«. Zborovanje je namenjeno predvsem upokojencem.
Danes ob 20. ur; pa bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 počastitev spomina Palmira Togliattija ob prvi obletnici njegove smrti.
V spalnici je padla in se poškodovala
Sinoči so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 86-letno upokojenko Santino Garofolo iz Ul. Gat-terl 32 ter jo pridržali na ortopedskem oddelku zaradi zloma desne stegnenice. Garofolova, ki se bo morala zdraviti tri mesece, je povedala, da se Je ponesrečila še predvčerajšnjim, ko je v spalnici nerodno padla.
NA NABREŽJU OTTAVIANU AUGUSTO
Z motociklom je zavozil naravnost v bencinsko črpalko
Motociklist se je hotel izogniti trčenju z avtom - Tri osebe ranjene
Na Obrežju Ottaviano Augusto se je včeraj zjutraj okrog 8,30 pripetila slikovita prometna nesreča, pri kateri so se ranile tri osebe. Ob tisti uri Je 28-letni finančni stražnik Vitantonio Fanelli iz vojašnice v Ul. Lazzaretto Vecchio zavozil z motorjem z Obrežja Gru-mula na Obrežje Ottaviano Augusto, ker Je bil namenjen na Obrežje Tralana. Ko pa je Fanelli privozil v neposredno bližino stavbe štev. 4/b, je moral nenadoma zaviti vstran, da bi se izognil trčenju v fiat 1100 TS 59081, ki ga Je vozil 48-letnl trgovec Giuseppe Vat-ta iz Ul. Margherita 21 in je tedaj zavozil iz parkirnega prostora.
Zaradi nenadnega zavijanja na levo, Je Fanelli izgubil nadzorstvo nad motorjem, ki je zavozil na levo stran ceste naravnost v bencinsko črpalko «Agip». Pri črpalki je tedaj stal 53-letni upravnik Giuseppe Fabbro iz Ul. Gambini 49 in 42-letni avtomobilist Karel Guštin s Cole 33 pri Repentabru, ki je tedaj plačeval bencin. Motor finančnega stražnika se je zaletel v črpalko in pri tem podrl Fabbra ln Guština.
Na kraj nesreče so nekaj minut pozneje prihiteli bolničarji RK in agenti cestne policije. Fanellija so nemudoma odpeljali v bolnišnico kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi udarcev po glavi in ran po levem sencu in levi roki.
Uro kasneje so z zasebnimi avtomobili prepeljali v bolnišnico tudi Fabbra in Guština. Obema so nudili prvo pomoč, Fabbro se bo mo-ral zdraviti teden dni ker se je pri nesreči ranil po desnem kolenu in se pobil po desni strani prsi, Guštin pa se je pobil po nogah in desni podlakti. Okreval bo v 5 dneh.
Neprevidno je prečkala cesto
53-letna uradnica Bruna Bianchi por. Trevisan iz Ul. della Forna-ce H Je včeraj neprevidno prečkala cesto na vogalu Korza ln Ul. Im-briani. Tedaj je po Korzu privozil z avtom 40-letni Vito Amesano iz Ul. Cancellieri 2 in zavil v Ulico Imbriani. Amesano je opazil Bian-
chijevc sredi ceste, vendar mu ni uspelo, da bi pravočasno ustavil avto ter žensko podrl.
Ponesrečenko so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Bianchijeva se je pri nesreči pobila in ranila po levem sencu in čelu, glavi in udih. Začasno je izgubila tudi spomin.
Padel je s tovornjaka
V Novem pristanišču se je včeraj ponesrečil 58-letni delavec Carlo Novšak iz Ul. del Veltro 16, ki je uslužben pri pristaniškem podjetju Scaramelli. Novšak je stal na nekem tovornjaku in uravnaval tovor, ki ga je žerjav dvigal. Nenadoma se je nerodno prestopil, pri tem izgubil ravnotežje in padel s tovornjaka. Pri padcu se Je Novšak ranil nad desnim očesom, po desni strani obraza in prsih. Pobil se Je tudi po glavi. Z avtom RK so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico ter ga s prognozo okrevanja v dveh tednin sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Prosvetno društvo cAndrej Čoka
z Opčin priredi v nedeljo 22. avgusta enodnevni Izlet v Bohinj čez Vršič. Vpisovanje pri Draščkovlh.
• • *
Prosvetno društvo Igo Gruden iz
Nabrežine priredi v nedeljo 22 avgusta t.l. avtobusni Izlet v Logarsko dolino. Vse potrebne informacije dobite na sedežu društva ob delavnikih od 16. do 17. in od 20.30 do 22 ure, v nedeljah od 10 do 11.30, kjer se vrši tudi vpisovanje.
• • •
Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da bo odhod avtobusa na Jezersko v nedeljo ob 5. uri zjutraj izpred gostilne pri Belem konjičku. Prosimo točnost
* * *
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
obvešča, da Je odhod na Izlet v Begunje in na Bled ob 5.30.
* • *
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 19. septembra izlet po Istri z ogledom Opatije, Raše, Ra-baca, Pazina in drugih krajev.
Preden greste na dopust naročile se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo mm ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo'
15 ■ dnevna naročnina L 500
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje šo le v Dolini sporoča, da se Je priče lo vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se Do zaključilo 25 septembra Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom, Rojan, Ul. Montorsi no 8 opozarja, da se je pričelo m bo trajalo od 25, septembra t.l vpisovanje za drugi tn tret.il razred Državna srednja Sola pri Sv. Ja kobu. Ul. Frausm 14, vpisuje v i in 3 razred do 25. septembra Šolski skrDmk sporoča, da so Otle oDjavljene lestvice kandidatov za su-plentska mesta na osnovnih šolah »a Tržaškem ozemlju za šolsko lelo 1965-1911. Interesenti si lestvice lahko u-Rledajo na Šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvib In pri didak tičntb ravnatellstvth Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1S66 vsak dan od 10, do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega lieeja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom Iz italijanščine.
Državni tehnični trgovski zavod »Carli« sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dijake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. O'o koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) m trgovskega Izvedenca.
Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure.
Ravnateljstvo Drž. srednje šole ln Ind. strok, šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in III. razred do 25, septembra t.l., ter da se prlčno vsi popravni Izpiti dne 1. septembra t.l po umiku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
Poletne prireditve
Rimsko gledališče: danes ob 21. uri grška tragedija »Priklenjeni Frome-tej». Predprodaja vstopnic za vse predstave v Pasaži Protti. Cena: 1500 lir
• • •
Danes v Miramaru: prireditev »Luči in zvoki« Ob 21. uri prva predstava v nemščini «Der Kaiseriraurn von Miramare«, druga predstava v italijanščini ob 22.15 «Massimilia-no e Carlotta«.
Kino j ,	*,
Nazionale 16.00 «1 vitellonbi Alberto Sordi.
Arcobaleno 16.00 »La stirpe dei dan-nati« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 »I pistoleri maledettbi Technicolor. Audie Murphy
Grattactelo 16.ro »Agente Lemmy Caulion missione Alphaville« Pr®" povedano mladini pod 14. letom. Eddie Constantne,
Alabarda 16.00 »Ultima notte a VVar-lock« Colorscope. Henry Fonda. An-tony Quinn.
Filodrammallco 16.00 «fc)ualcosa che vile« Sidnev Poitier. Rock Hudson. Dana VVinter.
Aurora 16.30 «1 mostri delle roccle atomiche«.
Cristallo 17.00 «Sfida al re di 'Castl-lia» Technicolor.
Garibaldi Danes počitek, jutri ob 16.30 «1 glovani leoni« Marlon Bran do.
Capitol 16.30 »Crociera imprevvlsta« Technicolor. John Mills.
Impero 16.30 19.00 21.45 »Zorba 9 Grecoii
Vittorlo Venelo Revija kriminalni" filmov. 17,00 «Un giomo di terro-re» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno. Počitek.
Astra 17.00 «Maciste nelle miniere di re Salomone«,
Astoria 17.00 «Accusa di omicidio«.
Abbazla 16.00 «Ucciderb alle sette« Prepovedano mladini pod 14. le" tom.
Ideale 16.30 iiA 077 dalla FranCia senza amore«.
LETNI KINO
Paradiso 20.30 «La congiura dei d|e' ci» Scopecolor Stevvart GrangeL
Silva Koscina.
Satellite 20.30 «1 flgll del diavolo« Barvni film. Lee Cobb.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO!
Kine na Cnčti
Wk
predvaja danes, 20. t. m. ob 18. in 20. url na prostem film:
VIR
[gl PROIBITE
Ul vo***
JiVl'
(VRfcl’0
Prepovedano mladini pod 18. letom starosti
POTOVALNI URAD «AURORAs>
PRIREDI V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA 1965
lzle> v Ljubljano
na XI. mednarodno vinsko razstavo
CENA IZLETA JE 2.800 LIR in vsebuje naslednje usluge: 1. potovanje z avtobusom v Ljubljano in nazaj; 2. kosilo v Ljubljani; 3. vstop na razstavišče; 4. pokušnja vin. Avtobusi bodo vozili na naslednjih progah:
1.	TRST . OPČINE FERNETIČI.
2.	NABREŽINA - SALE2 -MALI REPEN - BRISCIKI • VELIKI REPEN - COL FERNETIČI
3.	KRIZ . PROSEK - OPČINE - FERNETIČI.
4.	DOLINA - BOLJUNEC - BORŠT RICMANJE (Ključ) • BAZOVICA - PADRICE TREBČE - FERNETIČI.
Za izlet vpisujejo:
TRST: potovalni urad «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 29-243
NABREŽINA: gostilna Grilanc
KRIŽ: Mario Švab
PROSEK: Božena Briščik
SALEŽ: Alojz Pirc
MALI REPEN: gostilna Batič
BRISCIKI: gostilna Milič
OPČINE: gostilna pri Vetotu in trgovina Škabar BAZOVICA: Ivan Cač PADRICE: Ratael Grgič TREBČE: gostilna pri Mičetu
DOLINA: gostilna Strajn (na stanovanju pri Lovretu) BOLJUNEC: Josip Ota (brivnica)
BORŠT: gostilna Danilo Petaros RICMANJE: društvena gostilna
Potuje se s potnim listom (tudi brez vizuma). Kdor nima potnega lista, se lahko vpiše na skupni potni list. V tem primeru mora doplačati 350 lir ter na mestu vpisovanja oddati osebno izkaznico.
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI NEPREKLICNO V NEDELJO, 22. AVGUSTA 1965
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN'POROKE
Dne 19. avgusta 1965 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je ll oseb.
UMRLI SO: 71-letna Gina Coppoli por. Arco, 82-letnl Gaetano Milazzo, 66-letna Francesca Tomasich por. Col-le, 72-letna Lucia Zecchin por. Zuc-chiatti, 88-Ietna Vittoria Ferluga vd, Troian, 80-letni Andrea Porcelil, 71-letnl Antonio Ricatti, 42-letna Elena Bestulich por. Braicovich, 78-letna Santa Depase vd Russian, 5-letni Paolo Maurlch, 70-letna Maria Pon-ga por. Rigutti.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevatto, Ul. Roma 15; INAM «A1 Camrnelloi), Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istjrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
OPOLDANSKA SLUŽBA LEKAR
Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Piz-zul—Cignola, Korzo 14; Prendlni, Ul. T Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
LADJE V PRISTANIŠČU
Citta di Messina, L. Lauro, Pa-latino, Adige, Saturnia, Vulcania, Saipa II„ Sardatlantic II., Nereide, Europa, Eros, Brlck VI., Marchl-giani IV. (It), Mornar, Rudjer Bo-škovič, Nikola Tesla. Ig, Bela Krajina, Blograd (Jug), Alexander Dovzhenko (ZSSR), Altair, Chichln n. 25 (Panama), Eritrea, Axum (Etiopla).
Slovenski dijaški dom vTrstu
Ima v avgustu tečaj z® P”s pravne izpite. Zato je v domu dan odgovorna oseba, ki i®*!-sprejme prijave za sprejem ° J kov v šolskem letu 1965-66.	,
Pozivamo starše, ki namera' J prihodnje šolsko leto zaupan jo svojih otrok dijaškemu uom * da vložijo prošnjo še ta me 5 To je še toliko bolj potrebno, bo omogočeno Dijaki Matici v v vlh dneh septembra rešiti vse P nje za znižanje vzdrževalnine-Prijave sprejemamo za redne za zunanje gojence
Slovenskega *di.jaškega dom® Trst
S potrtim srcem sporočamo, nas je za vedno zapustila r draga mati in nona
Antonija Možina
vd. Čuk	w
Pogreb nepozabne pokojnice v danes ob 17. uri iz hiše žal°* k0-Trebčah št. 133 na domače po,v
rioll (Ap
sin S.avk^TčfEl.^t®
in ostalo sorodstvo
Trebče, 20.8.1965.
IZ RAZVOJA SOCIALISTIČNIH DEŽEL
Romunija bo dobila novo ustavo
V 99 letih je dežela imela šest ustav - Kako so si zapovrstjo sledile in kakšna je bila njihova vsebina ■ Vloga naroda in države v novi ustavi
Romunija bo po vojni že četrtič menjala svojo ustavo. Nagle in globoke družbeno-ekonomske spremembe so vplivale tako, da so klavzule osnovnega zakona zastarele še hitreje. Te spremembe pa Padejo tembolj v oči, če upoštevamo, da je v 99 letih ustavnega življenja v tej deželi vsega skupaj bilo v veljavi šest ustav.
Prva, sprejeta 1. 1866, je bila izdelana po vzorcu belgijske ustave, a bila je odraz interesov veleposestnikov in fevdalcev. Ona iz 1. 1923 je bila prežeta z ideologijo buržoaznega idealizma, vtem ko je Ustava iz 1. 1938 imela vse značilnosti, ki so bile v prid fašizmu. Ustava iz 1. 1946, s katero je bil odpravljen senat in odstavljen kralj, je trajala — le kratek čas — do začetka 1. 1948, ko je z novo ustavo bila uzakonjena prva romunska republika in je bila nacionalnim manjšinam ter vojakom Prvič priznana volilna pravica.
Dosedanja ustava, ki je bila v Veljavi od 1. 1952, je potrdila ljud-sko-demokratično ureditev. Najno-VeJša pa je proglasila Romunijo za socialistično republiko.
S tezo, da bosta «narod in drža-Va še dolgo predstavljala osnovo socialističnega razvoja in socialistične družbe« — kot je to bilo Poudarjeno na nedavnem partijskem kongresu — pa nova ustava nakazuje nadaljnji razvoj in krepi-*ev socialistične države. Smatra se, da to «ni navzkriž z interesi socia-ustičnega intemacionalizma, mar-Vee. nasprotno, da povsem odgovarja tem interesom, posebno glede na to, da sta »razvoj in napredek vsake socialistične dežele kot enakopravne, suverene in neodvisne države bistveni predpogoj za krepitev enotnosti in trdnosti socialističnih dežel ter njihovega Vpliva v svetu«.
,^Od 116 členov, kolikor jih vsebuje nova ustava, jih je nad osemdeset posvečenih organizaciji državne oblasti, njenih organov ter nstitucij, vtem ko vsa «oblast pripada ljudstvu, ki je svobodno in kospodar svoje usode«.
Prav v pogojih graditve socializma — se poudarja — «še vedno raste vloga države' in se znatno Povečujejo njene naloge v pogledu organiziranja načrtovanja in vode-nJa narodnega gospodarstva«. Za-
tem
se čedalje bolj «povečuje de-
Javnost države na področju šol-P.a> .zpanosti. ip kultuj-e,; Kalfbrrj-udi v pogledu vzgajanja množic v-f«. Ocialističnem duhu«. Obenem pa T°Va ustava zagotavlja nadaljnji azvoj ljudstva: «država ščiti re-oiucionarne pridobitve delovnih Judi, interese vsega naroda, neod-rsnost in suverenost domovine«. v ustavi je še poudarjeno, da je odilna politična sila družbe Ro-Jnska komunistična partija«, ki zi Ustavlja najvišjo obliko organi-anja delavskega razreda in nje-g°vo avantgardo«. t ,7e na to, da je v Romuniji j... cktiviziranih 95 odstotkov krnečih gospodarstev, uvaja ustava ob-v. 0 socialistične lastnine, ki jo v Ustava «državna lastnina nad j™ dobrinami, ki pripadajo ja *tvu' in zadružna lastnina imet-’ ki pripada zadrugarjem«. Onim, £jtjSe ne morejo ali nočejo vklju-tavl •V za<truge, pa država zago-2‘ J.a Pravico do lastnine «nad or. !J.°- ki jo sami obdelujejo, in v Jem, ki ga uporabljajo«, drža 6i0snovne Pravice m dolžnosti dosPri JanOV’ ki Jih Je zagotavljala tud> Qan^a ustava, so zagotovljena ,v novi> z določenimi spre-
mckr^m1' ki P dajejo še bolj de-TKratičen značaj.
U! t-fv^ j,e’ na Primer, prejšnja klavzula, da je «delo v st; K°muniji dolžnost in stvar ča-vsakega za delo sposobnega
državljana, in sicer po načelu: kdor ne dela, naj ne je« — zdaj nekoliko spremenjena in prilagojena novim pogojem. Po novi ustavi imajo vsi državljani pravico do dela in je vsakemu ((zagotovljena možnost, da po svojih sposobnostih razvija ustrezno dejavnost na gospodarskem, upravnem, družbenem in kulturnem področju.
Nadalje nova ustava določa, da «SR Romunija ima in razvija prijateljske odnose in bratsko sodelovanje s socialističnimi državami, krepi odnose z deželami, ki imajo drugačno politično-družbeno ureditev, in razvija v mednarodnih forumih dejavnost za zagotovitev miru in razumevanja med narodi«.
Omenjeni člen je še dopolnjen s stališčem, da »zunanji odnosi temeljijo na načelu spoštovanja nacionalne suverenosti in nacionalne neodvisnosti, enakopravnosti, vzajemne koristi in nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel«.
Po oceni CK Romunske komunistične partije, osnutek nove ustave «povsem pravilno odraža preobrazbo dežele v procesu graditve socialistične družbe«. Spričo tega je tudi bila pred vse partijske organizacije in tisk postavljena naloga, da omenjenemu osnutku u-stave zagotove možnost najširše debate.
Pugled na milansko glavno postajo, kjer množica ljudi čaka na vlak proti jugu. Ne gredo vsi na odmor ali obisk, za mnoge bo to potovanje pomenilo dokončen povratek s severa, kjer so mislili, da bodo našli srečo ter si ustvarili boljši življenjski položaj
OB 20. OBLETNICI OSVOBODILNEGA BOJA
Planinsko srečanje v Lepeni
Gore so povezovale gorenjske in primorske ljudi v boju proti okupatorju - Govor ravnatelja anhovske cementarne - Počastitev pokojnega Zorka Jelinčiča
Preteklo nedeljo zjutraj, ko je v Trstu komaj nehalo deževati, se je zgornja Soška dolina kopala v soncu. Neurje, ki je razsajalo na obalnih predelih Primorske, do tu, kjer se od doline Soče odcepi dolina Lepene, ni seglo. Dan je bil kot ntlašč za prijeten izlet v te prelepe kraje gorate Primorske. V dolini Lepene je bilo opaziti tu pa tam parkirane avtomobile in ob strugi potrpežljive ribiče, ki so prišli iz vseh krajev, celo iz Milana, da bi zadostili svoji strasti.
Pet ali šest' kilometrov je dolga pot, ki pripelje do planinskega doma Klementa Juga (nekoč je bila to vojašnica fašistične obmejne milice). Tu je konec doline. Zadnja naselja so ostala že precej zadaj ter predstavlja zato dom, ki je odprt v poletni sezoni, poslednje zavetišče na poti proti Krnskemu jezeru in naprej proti Bogatinskemu sedlu do Koče pod Bogatinom in Doma na Komni. Sest ur hoda po slikovitem gorskem svetu, kjer pozimi ne srečaš človeka (razen morda smučarjev, ki prihajajo iz Komne ter se vzpenjajo
•iiii*iiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiirrIiailililiiiili1iiiiaiiiaailiiiiiiIiIilgiilliiiiiaii1ill(ilivgiiiiiiiiiiiiiigiiiiii(4iiiliiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiaiij
VTISI NOVINARJA, KI SE JE PO TREH MESECIH VRNIL V SAJGON
«Letalo pristane navpično, da se izogne
partizanskim strojnicam»
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Giovanni Duiz v «0bčinski»
Po prvi osebni razstavi, ko sta pred leti on in Mario Rebez nastopila v občinski galeriji, ima Giovanni Duiz sedaj ravno tam svojo drugo razstavo: 26 olj, 5 risb in še mnogo ujedank, ki so na vpogled^ posebej v mapi. Pred dobrimi desetimi leti, ko smo prvič videli Duizove karikature v nekdanji galeriji .Trieste*, nismo slutili, da v njem drema »nadarjen slikar 'krttšlce11 bistvenosti. Spozuali smo to šele pozneje na raznih skupnih razstavah, zlasti ‘ onih, fet so jthi pfirtfjati učenci grafične šole pokojnega profesorja Sbisaja Svojevrstnost Duizovega poustvarjanja kraških hiš — poudarjamo: poustvarjanja, ker Duiz ne preslikava slepo to kar vidi — pa je jasneje izstopita v oljih razstave pred štirimi leti. Takrat smo poročali, kako Duizu uspe vdahniti vaškim hišam neko pre-čiščenost, ki jih povišuje nad skromnost njihovega videza.
To sposobnost je ohranil in še bolj izostril v sedanjih oljih, ki so vsa iz tega in lanskega leta. Da je glavni predmet Duizove umetniške pozornosti ravno kocka v vseh mogočih oblikovnih izpeljavah, vidimo tudi v podobah, v katere vnaša oblikovno sorodne vozičke sladoledarjev in vozove potujočih glumačev. Čolni in druge zaokrožene oblike mu služijo le za poudarek osnovne pravokotnosti, na kateri gradi svoja dela v večini primerov. Zato v teh pokrajinah s hišami in pogledi na vaške kotičke, kljub izostreno občuteni perspektivi, ni moč najti v globino priostreno bežečih črt. Zato pa tudi diha iz njih spokojnost miru nedeljskega popoldneva, ki se stopnjuje ponekod do uročene metafizične samote zaradi pomanjkanja v njih ne le ljudi, ampak tudi drevja.
To Duiz le poredkoma, skopo upodablja in samo tam, kjer tvon del značilnosti motiva, kot na primer ob cerkvah na Repen-tabru in Opčinah. Cisto pokrajinska, brez hiš, je le slika kraških ograd. Najboljša olja kot «Dolinske strehe», «Proseška uličica* in podobno, so koj dobile kupce, kar priča o ljubezni Tržačanov do okolice svojega mesta. Tu pa tam se sicer med temi podobami zaiskri tudi morje. V eni tvori celo glavno zasnovo. Vendar pa menimo, da je prepričevalna moč Duizeve umetnosti predvsem v domačnosti vaških hiš, ki jih uspe tako globoko poduhoviti, da se nam zde tesneje povezane z našim življenjem. Nasprotno pa so redki primeri, kot so to olja s steklenicami «Morandiju v poklon», (na katerega ga vežejo zlasti ujedanke), s cvetlicami in nebotičniki verjetno le nekaki oddihi na vmesnih postajah poti, ki vodi Duiza do višjega izpopolnjevanja tako samoniklega dojemanja oblik Krasa in njegovih hiš.
Prej je bil Sajgon zaledje, sedaj je «prva bojna erta» Otroci molijo mršave roke in izgovarjajo le eno besedo: lakota - Partizani so na vratih mesta
MILKO BAMBIČ

7nn Jtadio Trst A
ba. ,, koledar; 7.30 Jutranja glasil i/n Šopek slovenskih pesmi; tedrm eviJa solistov; 12.15 Zenski l3“nnlk; 12.30 Za vsakogar nekaj; 17 nn 5rasba iz filmov in revij; lii« i?£kester P-v. Guida Cergo-vse’ t '? Rešem in ples; 18.00 Ne in nJ.- a 0 vsem; 18-15 Umetnost foniiti itve! 18.30 Poulenc: Sim-‘uetta za orkpcfor- IH St Mojin.
Sonr..,i ,?a orkester; 18.55 Mezzo-virii, ^!?tka c- Paronetto, pri kla-cevrt' Leskovic; 19.15 Od Julij-so n,,.o.Jadrana; 19.30 Motivi, ki Go«ni®rlm všeč; 20.00 Šport; 20.30 mi hTarstvo in delo; 20.45 Pes Pern« , besed; 21.00 Koncert o rontČ.-J' asbei 22.00 Zgodovina ev 22 4n S ustavi 22.15 Jazz v Trstu da jvrir™0 i« tiho; 23.00 Miran rartino in Corrado Lojacono.
12 ns Trst
13 ieUS„Rl°šče; 12.25 Tretja stran;
Romn2,rkester G' Safreda; IS-«
Ca«s'ir!5na. Slasba; 14.10 Orkester *amassima, poje Hilde Mauri.
7l_	Koper
Pevki Jutranja glasba; 8.00 Po-9.0n d j 0 Dalmatinske narodne; 10 nn r0tl senčnikom; 9.45 Plošče; 10 4s	Verdijeve opere «Othello»;
Zbor' Glasba P° željah; 13.40 ne L, J?e Tomšič; 14.00 Popular-Loi^adbe; 15.00 Melodije; 15.45 ke ansambli; 16.00 Pevci lah-17 on a?t>e; 18-30 Album klasikov; Ital Jugoslavija v svetu; 17.10 beni Si416 Pesmi; 17.40 Glas-
19.00	kateidoskop; 18.00 Prenos RL; Prpr,„°ktet Dom Prontiere; 19.30 EVa ° SL; 2215 Za vas igra Gil
vlulončeio40inK°kiaa^reVa ™
PETEK, 20. AVGUSTA 1965 Nacionalni progrnm
8.30	Jutranji pozdrav; 8.45 Orkester Machito Johanston; 9.10 Schubertova Simfonija št. 8; 9.40 Psihologovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasbena prizma; 15.45 Kitarist Gino D’Auri; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 18.00 E. Ca-landra: Vecchio Piemonte; 18.40 Zakaj In kdaj pojemo; 18.55 Plesna glasba; 20.25 Offenbachov Pariz; 21.00 Simf. koncert; 22.35 Plesna glasba.
//. program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Kratka antologija za ženske; 10.35 Nove pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.05 Pesniki in pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Glasba in kronika; 18.40 Vaši izbranci; 20.00 Poletni turizem; 21.00 Festival Severnega morja; 21.40 Večerna glasba; 22.00 Jazz.
III. program
18.30	Ital. slovstvo; 18.45 Pet Bergovlh Lieder; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brucknerjeve skladbe; 21.20 C. Bertolazzi: «L’egoista».
Slovenija
7.15 Jutranji operni koncert; 8.05 Zabavni zvoki; 8.35 Slov. instru-
mentalne skladbe; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Iz narodne zakladnice; 10.15 Lahka glasba; 10.35 A. Moravia: Poročno potovanje - II.;
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Slovenski samospevi; 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Skozi vas; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 ((Planšarska svatva...«; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Partizanske pesmi;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Mojster polifonije Jacobus Gallus; 21.00 Ansambel VVeekend; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 V svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 O-sterc: Koncert za klavir in pihala.
Ital. televizija
18.30 Spored za najmlajše; 20.00 športne vesti In ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Evripidova «Andromaha»; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV priredba: ((Sestanek oh devetih«; 22.05 Ganges, srce Indije.
Jug. televizija
18.40 Poročila; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Male garaže; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Festival v Illdji 1965 — studio Sarajevo; 19.45 TV akcija;
20.00	Dnevnik; 20.30 Whiskyja na pretek — celovečerni film; 22.00 Obzornik; 22.15 Francoski kulturni film.
Ameriške in njim sorodne zahodne agencije ves čas poročajo o vedno novih in novih zmagah ameriške in fuinovietnamske «re-gularne» vojske nad enotami juž-novietnarrtske osvobodilne vojske. Tistemu, ki posluša ali bere te vesti, se zdi že čudno, kako to, da po tolikih «zmagah» sploh obstaja še kaka južnovietnamska odporniška enota. Novinar Igor Man, ki spada med tiste zahodne novinarje, ki so si drznili v Južni Vietnam in si tamkajšnje stanje ogledali, pa čeprav samo iz Saj-gona, pa daje dokaj drugačno sliko o tamkajšnjih razmerah. Čeprav je še vedno prepričan o tem, da je borba vietnamskih rodoljubov izgubljena, priznava, da gre stanje sajgonskih oblasti in njihovih zaveznikov naglo navzdol. Njegovo pričevanje pa je tembolj zanimivo, ker primerja sedanje stanje s stanjem pred tremi meseci. Prepustimo besedo njemu:
SAJGON, 10. avgusta. — Po treh mesecih: odpotoval sem v začetku monsunov in se vračam v polni dobi deževja. Sajgon je bil tedaj zaledje, danes je «prva bojna črta«. Bil je tedaj mesto z močnim in kaotičnim prometom, s pisano zmešnjavo trga, z množico »gospodičen« v svilenih dolgih hlačah in tunikah z visokimi stranskimi izrezi in s tisoči svetlečih se napisov klubov, ki so bili namenjeni ameriškim vojakom na dopustu. Vse to je dajalo Sajgonu videz mrzličnega živahnega življenja, ki pa sedaj pripada že spominom na sicer ne kdo ve srečno dobo, vendar pa na dobo, po kateri se sedaj čuti domotožje.
V samih devetdesetih dneh je življenje v Sajgonu zamrlo pod udarci nesrečnih dogodkov. S Saj-gonom se je zgodilo tako, kot se dogaja z organizmom, ki ga je dolga bolezen tako izčrpala, da ob nastopu hujše bolezni ne more več proizvajati protitelesc in zato enostavno podleže. Pred tremi meseci se je vlada dr. Kuata zdela, kot da se začenja krepiti. Katoličani in budisti so bili mirni; ni primanjkovalo najnujnejšega prehrambenega blaga; .ljudje so hodili v kino, kajti policijska ura je trajala le od dveh po polnoči do četrte ure zjutraj. Čeprav le čez dan je bilo tedaj možno potovati z avtomobilom po vseh petih avtomobilskih cestah, ki povezujejo prestolnico Južnega Vietnama z zaledjem. Danes je od vseh teh petih cest prevozna le avtomobilska cesta, ki vodi
iiiiiimmiiiiiiijiiiiiiiimiiiimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiuii
Zlata ura
za beograjskega delavca
Beograjčan Dušan Novakovič se Je pred kratkim odpravil na izlet na Avalo. Ob tej priložnosti je obiskal tudi mesto, kjer se je še ne tako dolgo od tega zgodila strašna letalska nesreča, v kateri so našli smrt vsi člani sovjetske delegacije, ki se je imela udeležiti proslav 20. obletnice osvoboditve Beograda. Pod o-samljenim drevesom je našel majhno zvezdo s številko 5492. Odnesel jo je na sovjetsko veleposlaništvo, a tu so mu povedali, da je to zlata zvezda sovjetskega heroja. Pripadala je generalnemu majorju Ivanu Kravcovu. V znak posebne pozornosti Je nato obrambni minister SZ, Mali-novski, Novakoviču podaril zlato zapestno uro.
proti delti Mekonga in še ta je prevozna le nekaj ur na dan.
V Sajgonu je nekakšna vlada »javne varnosti«, ki ji načeljuje mladi letalski maršal Kyv -je to pravzaprav direktorij pod nadzorstvom vojakov. Dejansko je mesto v resničnem obsednem stanju s policijsko uro, ki traja vse od devete ure zvečer pa do zore. To obsedno stanje samo ob sebi podrazumeva tudi posebna sodišča, preka sodišča, streljanje ((saboterjev, zločincev in črnoborzijancev«. Na dnevnem redu so tudi hišne preiskave brez vsakega pooblastila. Vlada tako imenovana preventivna cenzura. Pred mojim odhodom je v Sajgonu izhajalo 46 časopisov, sedaj jih izhaja komaj polovica. V mestu ni zelenjave, primanjkuje tudi riža. Na trgu, kjer je tržnica, pa kraljujejo vešala, na katerih so še vedno znaki krvi »saboterja«, ki je bil javno umorjen pred kakimi 40 dnevi.
Ker gverilci nadzirajo vse ceste, ki vodijo iz zaledja v Sajgon, it prepovedujejo kmetom, da bi vozili svoje pridelke v mesto, so s tem povzročili, da se je oskrba mesta s prehrambenim blagom zmanjšala za 30 do 40 odst. Hkrati pa so se cene istim artiklom v mestu dvignile za enako mero. Črnoborzijanci pa se ne ustrašijo niti vojnih zakonov in izkoriščajo stanje ter za kilogram najslabšega riža zahtevajo toliko piaster, kolikor velja 120 naših lir in to j j točno dvakrat toliko, kolikor znaša njegova uradna cena, vtem ko se povprečna plača v Sajgonu vrt! okoli 6.000 lir na mesec.
Da bi se temu odpomoglo, so uvedli nekakšen letalski most med Sajgonom in Dalatom, ki zagotavlja najosnovnejšo preskrbo z zelenjavo, kar pa črnoborzijancem ni preprečilo, da bi ne nadaljevali s svojim početjem. Električne energije stalno primanjkuje. Cez dan in ponoči. Po cele ure je ni. Vzrok so sabotaže na daljnovodih, ki so v pretežni večini speljani po področjih, ki so pod nadzorstvom partizanov.
Da se je stanje poslabšalo, človek opazi, brž ko prispe z letalom v Sajgon. Letalo ne pristane več tako, da opravi običajne kroge nad letališčem in nato pristane, pač pa se spusti tako rekoč navpično, da bi se izognilo ognju partizanskih strojnic. Letališče, ki je razkopano zaradi dinamitnega napada, nudi kaj žalostno sliko. Policijske in carinske formalnosti se vršijo v vzdušju sumljive napetosti med pregradami bodeče žice. Taksisti ne smejo več s svojimi avtomobili do letališkega poslopja, da bi prevažali potnike v mesto, zato so potniki odvisni od prevoznih sredstev letalskih družb.
Ko sem včeraj prispel sem, avtobusa dolgo ni bilo zaradi okvare. Sprijazniti sem se moral s tem in sem ga čakal pod toplim nalivom skupno z ostalimi sopotniki. In vtem je prišel neki Kitajec, eden redkih taksistov, ki je kdove kako dobil dovoljenje in se za trojno prejšnjo tarifo ponudil, da me odpelje v mesto. Med vožnjo po povsem prazni cesti, pogosto prepreženi z blokadami, je Kitajec spregovoril le dve besedi: «Number ten« torej ((Številka deset«, kar naj v tukajšnji govorici pomeni prav na-
robe od ((Number one«, ((Številka ena«, s čimer hočejo reči, da gre vse prav.
Ko sva prispela V mesto; Jč'dež pojenjal. Nad palačami' franfciskš 1 kolonije se je razprlo čisto nebo, pločniki Ulice Tu-Do, nekdanje elegantne Rue Catinat, so se začeli polniti bosih otrok. Stopil sem iz avtomobila in otročad me je že obkolila. Molili so proti meni svoje suhcene roke, me motrili s svojimi očmi že odraslih ljudi in kričali le eno samo besedo: »Lakota«. Prijemali so se za prazne trebuhe in s strnjenimi prsti kazali prazna odprta usta.
Ko sem odnesel prtljago v sobo, sem stopil na ulico, da bi obiskal prijatelje. Mnogi so umrli, drugi izginili in o njih se ne ve ničesar. Nesmiselno je tudi vprašati, kako in zakaj: vsakdo le skomigne z rameni ali s kakšno drugo gesto izrazi, da tega ali onega ni več, da je pač odšel. In to je vse. Tisti pa, ki sem jih vendarle našel, so zelo pobiti. Nihče ne računa, da bo gverilcem uspelo zmagati, posebno sedaj ne, ko iz Amerike prihajajo nove čete. Toda vsi se zavedajo, da Južni Vietnam in Sajgon čakajo še črni dnevi. Partizani imajo svoje postojanke in bivališča tik ob mestnih vratih. Sabotaže in teroristične akcije imajo namen, pospešiti napade in zasede. Doba velikega dežja se bo končala šele novembra.
na Krn). Ce pa imaš srečo, boš naletel na trope gamsov, ki se podijo Po obronkih Lanževice ter se za turista sploh ne zmenijo.
To je svet, ki povezuje gornjo Soško dolino z Bohinjsko kotlino. Bolj proti severu leži dolina Triglavskih jezer, za katero kipi v zrak mogočna kupola Triglava.
Dejal sem, da ta svet povezuje že omenjeni tako podobni si, a tudi različni področji. Toda dolga leta so bili stiki med njimi zelo rahli. Poleti so se tu gor m v dolini Triglavskih jezer srečavali pastirji iz Trente, Soče in Lepene z bohinjskimi planšarji. Prvi sneg pa je pretrgal vse stike in treba je bilo čakati dolge mesece, da so se ljudje spet srečali. Tu so gospodarili le strašni snežni viharji, ki so pokopavali konte, dolinice in pobočja pod debelo belo odejo.
Prišel pa je dan, ko se med temi vrhovi niso več srečavali niti pastirji: leta 1919 je stekla po grebenih meja, ki je še bolj ločila ta dva sveta.
Pozneje, ko je po svetu že divjala vojna vihra, se pastirji niso vrnili tja, da bi pasli trope ovac in govedo. Srečavali so se drugačni ljudje: primorski in gorenjski partizani, si segli v roke ter se skupaj borili proti istemu sovražniku v istih borbenih formacijah. IX. korpus narodnoosvobodilne vojske je povezal Primorce in Gorenjce ter jim omogočil, da so skupno tolkli sovražnika. Gora ni več delila ljudi, temveč jih je povezovala, saj je enim in drugim dajala možnost, da iz nepristopnih krajev bliskovito udarjajo po sovražniku.
Zato je bila preteklo nedeljo v Lepeni velika slavnost, ki so jo priredila planinska društva Primorske in Gorenjske za 20. obletnico osvoboditve. Nad tisoč ljudi je prišlo iz vseh strani z avtobusi, osebnimi avtomobili, pa tudi peš. Na sporedu so bili nagovori ter pester kulturni program.
Zborovanje je otvoril sf^rejar občinskega. koipiteja za Tolminko občino, Tone LadaVa, ki je v svojem govoru poudaril pomembnost osvobodilne borbe za razvoj Soške doline.
Posebno je bil zanimiv govor ravnatelja anhovske cementarne, inž. J. Valentinčiča, ki je poudaril potrebo, da se s še večjo vnemo razvija turizem v Posočju ter tako odpre delovnemu človeku dostop do gora. Treba hi bilo med drugim zgradili žičnico na Kanin, večji turistični objekt pri Krnskem jezeru, smučarske vlečnice itd. Inž. Va-leptinčič je še pripomnil, da je treba čimnrej zgraditi akumulacijsko hidroeentralo Trnovo. Za n.um je govoril še podpredsednik Planinske zveze Slovenije, Tone Bučar.
Zborovanje so pozdravil; tudi predstavniki zamejskih planinskih društev: inž. Tone Klupper za Koroško Bernard Bratuž iz Gorice in Marija Mijotova iz Trsta. Na kraju so prisotni počastili z enominutnim molkom spomin pokojnega Zorka Jelinčiča.
Sledili so nastopi pevskega društva iz Dornberga, recitacije in uspelo izvajanje bohinjske folklorne skupine, v katerem so nastopili fantje in. dekleta v narodnih nošah.
VLADIMIR KENDA
Izreden podvig časnikarja
Manryju je bila plovba dolgočasna
LONDON. 19. — Ameriški novinar Robert Manry, ki je sam samcat preplul v štiri metre dolgem čolnu »Tinkerbelle« Atlantik in pred tremi dnevi pristal v Angliji, je še vedno predmet izrednega zanimanja angleške javnosti. Kako bi tudi ne bil, saj je njegov podvig resnično edinstven, če upoštevamo razdaljo, ki jo je opravil s tako majhnim čolnom, pa tudi vihar, v katerega je zašel tako rekoč že čisto pred ciljem.
Samo ob sebi se razume, da je dolga vožja od Amerike do Anglije zapustila na njem nekaj posledic ln ko je včeraj prvič prišel na ulico, je rekel, da mu zemlja še vedno pleše pod nogami. Lotil se je že tudi normalnega uživanja hrane, dočim se je moral med svojim potovanjem zadovoljevati z dokaj skromno in enolično hrano, seveda vedno iz konzerv.
Kljub temu ga njegova «sla» pa tovrstnih prigodah ni zapustila, kajti na vprašanje, če bi se še odpravil na pot, je rekel: «rad bi šel po svetu, če bi si to mogel privoščiti. Mislim namreč na finančna sredstva.« Toda svojo izjavo glede tega je Robert Manry dopolnil, da v tem primeru ne bi bila dovolj njegova mala «Tin-kervelle«, ker se mu zdi vendarle premajhna. Poleg tega mu je bilo na dolgem potovanju dolgočasno in bi v bodoče ne hotel iti na pot sam.
Da se je mož naveličal premajhnega čolna za tako dolga potovanja, se vidi tudi iz tega, da se je odločil za vrnitev v ZDA na ladji Queen Mary, ki bo odplula proti ZDA 26. t. m.
Včeraj so čoln «Tinkerbelle» potegnili iz vode v pristanišču Falmouth. V neki bližnji ladjedelnici ga bodo očistili in nekoliko popravili, nato pa ga razstavili, da bo moglo prebivalstvo mesta videti čoln drznega plovca. Nato bodo čoln spravili na ladjo Queen Mary, da ga bodo odpeljali v ZDA.
Navdušenje britanske javnosti za ta podvig je tolikšno, da je policija poskrbela za zaščito ne le novinarja, pai pa tudi za njegov čoln, ki so ga čuvali na morju, stran od obale, da bi kakemu fanatiku ne padlo na um, da bi iz navdušenja čoln razbil ah kakor koli poškodoval, da bi prišel do kake ((relikvije«.
Medtem so se zvedele še nekatere podrobnosti o življenju Roberta Manlvja na dolgi poti čez Atlantik. Robert ali «Bob», kot mu pravijo, je vsako noč svojega dolgega potovanja prespal, vendar ni imel nikoli mirnega spanja, ker so ga mučili prividi zaradi izredne živčne napetosti. Šestkrat so ga valovi med plovbo vrgli v morje, vendar se mu je vsakokrat posrečilo, prilesti spet v čoln.
Sicer pa bo Manry vse to svoje potovanje podrobno opisal v knjigi. Čeprav je rekel, da je bila njegova plovba «bolj dolgočasna«, ima že vrsto ponudb založnikov, da bi pisal za njih. Za sedaj se še ni odločil, ker je pač vezan na svoje obveznosti z uredništvom in so zato vsi njegovi odgovori bili glede podrobnosti potovanja kratki in niso povedali praktično nič posebnega, da bi ne odvzel vrednosti knjigi, ki jo namerava napisati o tem svojem zares izrednem podvigu.
Pogled na množico udeležencev planinskega srečanja v Lepeni
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepred viden dogodek vam bo pomagal do
lepega poslovnega uspeha. Ne prisluhnite besedam neodgovornih ljudi.
jemIaIHe(Onalog4'kf°b?0va)mNodvzele s.lovni usPeh: Premislite dobro, pre-
preveč časa. Udeležili se boste veselega izleta s prijatelji.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ogi-btjte se sporov s preveč občutljivimi sodelavci. Upoštevajte, da ljubljena oseba ne more biti vedno dobro razpoložena.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Lotili se boste neke nove dejavnosti. Ne nalagajte drugim svojih odgovornosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) 2e v teku
den sprejmete neko vabilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zadovoljite se s tem, da boste napredovali počasi, toda gotovo. Danes se ne odpravljajte na potovanja
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Obstajajo ugodne možnosti za vse ustvarjalne dejavnosti. Sreča, po kateri hrepenite, ne bo še dosegljiva.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odkrito in odločno branite neko
jutra boste dosegli zelo dober po- svojo zamisel. Skupno z drago ose-
bo sprejmite čimprej odločitev, ki bo za oba koristna.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dosegli boste neki izreden uspeh samo, če boste svoje namene ohranili v tajnosti. Manjši nesporazum z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neko srečanje bo povsem spremenilo vaš dnevni delovni program. Deležni boste popolnega razumevanja od strani osebe, ki vas ljubi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prišlo bo do presenečenja, ki vam ne bo preveč prijetno. Ne zaupajte vsakomur.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Načrt, ki se je o njem že preveč razpravljalo, ni najboljši. Nemudoma rešite nekaj tekočih praktičnih vprašanj.
Goriško-beneški dnevnik
SKLEP ZADNJEGA SESTANKA V GORICI
Tri stranke levega centra bodo pripravile do ponedeljka politično-programsko izjavo
Vse kaže, da so premagani predsodki proti vključitvi Slovencev v odbore krajevnih ustanov
O sestanku pokrajinskih predstavnikov PSI, KD m PSDI, ki je bil v sredo zvečer na sedežu. PSI v Gorici, je bilo objavljeno naslednje poročilo:
»Kakor Je bilo napovedano, so se v sredo zvečer sestale pokrajinske delegacije krščanske demokracije, socialdemokratske in socialistične stranke, pooblaščene, da se pogovarjajo o vprašanjih, ki se pojavljajo z ustanovitvijo odborov levega centra v občinah nad 5000 prebivalcev ter v pokrajinski upravi.
Na sestanku so se obvezali, da sestavijo komisijo iz predstavnikov treh strank, ki bo sestavila poli-tično-programsko Izjavo, osnovo za tristranski sporazum. Pokrajinska vodstva se bodo ponovno sestala v ponedeljek, tokrat na sedežu PSDI.
Delegacije so sestavljali naslednji člani:
Krščanska demokracija:	Agati,
De Melo, Marocco, Martina, Tripa-ni: Italijanska socialistična stranka: Carraro, Celile, Cerlgioni, Ma-corattl, Waltrltsch in Zuliani; Italijanska ' socialdemokratska stranka: Bon, Dellago, Devetag, Rovis in Zucalll* * * * * *.
Kakor Izhaja iz poročila, se pripravlja polltlčno-programska izjava, ki jo bodo sestavili predstavniki treh pogajajočih se strank, da bi Jo predložili političnim vodstvom ter Jo odobrili na prihodnjem skupnem sestanku v ponedeljek zvečer. Ta dokument bo predstavljal neke vrste osnovo za nadaljnje delovanje treh strank levega centi a. Če bo o tej izjavi doseženo soglasje, potem so dejansko odpravljene težave za sestavo odborov levega centra v goriški pokrajini.
Po drugi strani sklep o nadal-njera sestajanju izpodbija mnenje nekaterih krogov, da obstajajo med tremi strankami levega centra razlike, ki jih ne bo mogoče odpraviti ter se bo zaradi tega pogovarjanje prenehalo. Vse kaže, da so bile na zadnjem sestanku premagane nekatere težave, ki zadevajo ose'ie, namenjene v odbor v Gorici in v pokrajinski upravi. Predvsem so odpadli pomisleki strank do slovenskih predstavnikov. PSI je že zdavnaj povedal, da ne nasprotuje vstouu predstavnika SDZ v odbor, če upošteva usmeritev, ki je skupna ze, stranke levega centra. Tudi socialdemokratska stranka se Je pridružila temu stališču, če se doseže globalna rešitev za vseh pet občin In pokrajinsko upravo. Krščanska demokracija Je s svoje strani spremenila gledanje tudi do »drugih strani«, tako da se Je v glavnem precej izgladila pot za dosego ciljev, o katerih se dejansko v načelu strinjajo vse tri stranke. Zaradi tega so dobro obveščeni poli-
tnitnmilinilllllliiiiMiiitimiiiiniiiiiiimiii.mil iiiii
CORSO. 17.00: «007 - Scotland Yard sezione omicidh, J. Connery m J. Gregson. Cmobeli angleški
film.
VERDI. 17,30: «Invito ad una spa-ratoria#, Y. Brynner in J. Bule, ameriški barvni film. MODERNISSIMO. Zaprto do 21.
avgusta
V1TTORIA. 17.30: «11 giovedl«, W. Chiari in M. Mercier. Cmobeli italijanski film.
CENTRALE. 17.00: »Argos contro le 7 maschere di cera«, J. Pan-tera in Moira Romay. Cmobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
tlčnl krogi prepričani, da obstaja med pogodbeniki skupna politična volja kar zadeva vključitev predstavnikov slovenske manjšine v razne odbore krajevnih ustanov.
Vespist trčil v avto
Včeraj okrog 13.30 se Je peljal 40-letni strugar Aldo Marussl, doma Iz Kaprive Ul. Buonarrotl 17, s svojo vespo od doma proti Gorici. Ko je privozil do odcepa ceste proti postaj: v Mošl, ni opazil znaka, ki ga Je dajal šofer avta fiat 600, ki je prihajal iz smeri od Vidma ter hotel zaviti v naselje, ter je z vespo trčil v avto. Pri tem je Maruš si padel in avtomobilist, Orlo Ma-lipiero iz Gorice Ul. Leoni 23, ki je prihajal iv Vidma, ga Je odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam
so mu zdravniki ugotovili rano na nosu. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v S dneh.
Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Gorice in oni iz Slo-vrenca, ki so ugotovili manišo Sko do na vozilih.
V baru ja padel in si zlomil stegnenico
V Eurobaru Je včeraj spodrsnilo 63-letnemu upokojencu Giovan-niju Silvestri ju iz Ul. Camia 1. Pri padcu sl je zlomil desno stegnenico. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga ob 19. uri pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vlttorio Ve-neto, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v enem mesecu.
Včeraj slab obisk sejma v Gorici
Včeraj je bil v Gorici na običajnem prostoru za Ljudskim vrtom kramarski sejem, ki se sedaj vrši redno vsak drugi četrtek. Bil je to prvi sejem po avgustovih počitnicah in je tudi že precej čutil njihove posledice.
Kramarji so kot običajno razstavil! svoje blago na obeh straneh Ulice Cadorna, pač pa je bilo mnogo manj obiskovalcev kot po navadi. Predvsem je bilo mnogo manj jugoslovanskih kupcev, ki po navadi dajejo temu sejmu živahnost. Očividno je imela svoj vpliv tudi valutna reforma v Jugoslaviji, ki J e znatno podražila sejemsko blago za njihove žepe in marsikdo Je menda napravil račun, da se mu bolje izplača kupiti doma vsaj tisto blago, ki Je tam na razpolago.
Upati je vsekakor, da je ta zastoj v kupčiji le prehodnega značaja in da • bodo prihodnjič tudi kramarji zopet prišli na svoj račun.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 28 stopinj ob 15.50 in najnižjo 14 stopinj ob 430. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odstotkov. Predvčerajšnjim je padlo 9,0 mm dežja.
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiimifiiiiiHiimiiiiiiiHiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiminiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
INTERVJU S PREDSEDNIKOM LOVCEV ODV. LUZZflTTOM
Kako si lovci goriške pokrajine zamišljajo lovski koledar
Z deželnim zakonom naj se poskrbi za ustrezno ureditev lovskega koledarja
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna PONTONI-BASS1 v Raštelu št 26. tel 33-49.
V zvezi s splošnim negodovanjem lovcev naše pokrajine, ki niso zadovoljni z lovskim koledarjem, kot ga Je pred kratkim določilo pristojno ministrstvo za kmetijstvo, nam je predsednik lovske sekcije v Oo-tici od v. Lulgi Luzzatto-Guerrini, do katerega smo se obrnili z nekaj vprašanji v tej zvezi, dal naslednje odgovore, v katerih je objasnil svoje stališče:
1. Zakaj so lovci nezadovoljni z ministrskim odlokom?
Odgovor: Lovski koledar, kot ga je objavilo ministrstvo, Je v nasprotju z željami lovcev in škodljiv za divjačino. Dejansko preprečuje lov na prepelice In grlice. Ti ptiči se selijo v avgustu in Jih v septembru ni več. Po drugi strani pa dovoljuje lov na stalno divjačino v prostih conah že 29. avgusta kar je prezgodaj. FaZahe ih zajce, bi ne smeli streljati pred oktobrom.
2 Kako odpraviti take nevšečnosti?
Odgovor: Odpravimo jih lahko samo deloma. Kar se tiče prezgodnje otvoritve lova na ptice selivke, bi moral pokrajinski predsednik ukrepati v smislu 3. odstavka člena 12 lovskega pravilnika. Ker pa se ministrstvo opira na člen 23. Istega pravilnika, predsednik pokrajine ne more ukrepati. Ne vem koliko je vse to v skladu z ustavo in z duhom zakona o decentralizaciji uprave. Kar se tiče zakasnitve lova na stalno divjačino v naši pokrajini ki ima izključno občinske in zasebne lovske rezerve), ni nobenih problemov: naši lovci so dovolj resni, da ne bodo ubijali premladih fazanov In zajcev. V sporazumu z lovci smo že dali odlok, naj se lov na stalno divjačino prične s prvim oktobrom.
3.	Kakšno je stališče dežele v tej zadevi?
Odgovor: Dežela stoji ob strani. Da bi deželna uprava lahko izdala ustrezne odloke o lovu, mora dobiti pooblastilo vlade s posebnim odlokom ali zakonom. Takega odloka še nimamo, pač pa ga pripravljajo. želim, da bi ga ne pripravljali predolgo.
4.	Kakšni so bodoči izgledi in želje lovcev?
Odgovor: Lovci na Goriškem nočejo uničiti divjačine, ampak jo
želijo ohraniti. V ta namen Je potrebno, da deželna uprava objavi svoj lovski koledar, kot to dela deželna uprava na Sardiniji. Mi zahtevamo otvoritev lova na ptice selivke s 1. avgustom, lov na škorce s 1. septembrom, na fazane s 1. oktobrom in na zajce s 1. novembrom. Lov na stalno divjačino naj se zaključi 6. januarja, na močvirne ptice v začetku aprila, splošen zaključek lova pa naj bi bil okrog 15. aprila. Seveda bi morali določiti tu bolj zgoden zaključek za nekatere vrste divjačine, kot n. pr. za kljunače in za vodno kokoško. Za vse to pa Je potrebna posebna deželna zakonodaja.
Odgovor deželnega odbornika na vprašanje svetovalcev KPI
V zvezi z vprašanjem deželnih svetovalcev Bergomasa, Seme, Mo-schionija in Coghetta o prodaji zdravil v lekarnah v Trstu in v Gorici za zavarovance INAM, je odbornik za delo Bruno Giust poslal svetovalcem pismeni odgovor, s katerim jih opozarja, da tri lekarne INAM razdeljujejo zdravila brezplačno vsem zavarovancem brez kakršnih koli omejitev, ki obstajajo za razna zdravila na ostalem delu državnega ozemlja.
Z dohodki, ki Jih ima INAM z upravo teh lekarn, more nuditi boljšo oskrbo za svoje zavarovance v obeh pokrajinah. Ob obnovitvi dr žavnega sporazuma je zbornica lekarnarjev zahtevala liberalizacijo farmacevtske službe za goriško In tržaško p6 k raji no ter so postavili nekatere pogoje za dokončno sklenitev vsedržavnega sporazuma, kar bi v končni fazi oškodovalo INAM za koristi, ki jih je sedaj deležna ta ustanova. Proti tej zahtevi so se uprli INAM kakor tudi sindikalne organizacije. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je ustanovile tudi posebno komisijo, ki naj prouči možnosti rešitve spora. S svoje strani se je tudi deželni odbor izreke) proti kakršni koli spremembi sedanjega stanja za ohranitev boljše oskrbe zavarovancev INAM v tržaški in goriški pokra-
jini. Temu so sledili razni ukrepi predsednika deželnega odbora itd. Komisija ministrstva za delo pa ni našla rešitve za to vprašanje, ki je sedal na mrtvem tiru.
Deželni odbornik po drugi strani zagotavlja svetovalcem, da bodo podvzell vse potrebne korake za zaščito interesov delavcev. Pri sedanjem stanju tudi ni primerno načeti razpravo o raztegnitvi ugodnosti zavarovancev INAM v goriški in tržaški pokrajini tudi na zavarovance INAM v videmski pokrajini in Pordenonom.
mm-'--
ib •
1
im
ATLETI ZA EVROPSKI POKAL - ZAGREB
Predstavniki Anglije pred Nemčijo in Švedsko
Bo Jurgcnu Mayu uspelo izboljšati na 1500 m Elliotov čas?
Med tremi polfinalnimi skupinami evropskega atletskega pokala bo verjetno najmanj kvalitetna skupina v Zagrebu. Bo pa seveda še vedno na tako visoki ravni, da se je spričo bližine izplača ogledati. Na obnovljenem stadionu Dinama v Makslmiru se bodo pomerili atleti Jugoslavije, Velike Britanije, Vzhodne Nemčije, Švedske, Romunije in Nizozemske. Tudi v Zagrebu sta prvi dve mesti in torej vstop v finale že oddani ekipam Velike Britanije in Vzhodne Nemčije, prav tako je povsem gotovo, da bo Švedska tretja, izredno lepa pa bo borba za četrto mesto med tradicionalnima rivaloma Jugosla-
vijo in Romunijo za primat na Balkanu.
V teku na 100 m so z enakimi možnostmi favoriti Nemci in Angleži, nekaj pa se lahko stavi na zmago Jugoslovana Karasija, ki ni sicer mednarodno priznan sprinter, ima pa res dober start in lahko preseneti bolj znana imena. Na 200 m je kandidat za zmago Nizozemec Homeskerk, ki je prav pred kratkim progo pretekel v zelo dobrem času 20”8. Tek na 400 m bi moral prinesti zmago Angležem, ki so tradicionalno v tej panogi zelo močni, čeprav letos ne morejo računati več na Brightwella.
Prvi tek, ki bo predvidoma prinesel odličen rezultat, bo na 800 m. Za Nemce bo namreč startal Jur-gen May, letos najboljši na svetu z 1’46”5. Isti tekač je brezkompromisno favorit tudi na 1500 m, kjer Je s 3’46”4 letos tudi najhitrejši na svetu. Ni znano kje se bo May najbolj potrudil, s sedanjo formo in ob podpori Angleža Simpsona bi lahko na 1500 m izboljšal tudi svetovni rekord, ki že od 1. 1960 pripada s 3'35”6 Avstralcu Elliotu.
Izvrstno skupino atletov najdemo tudi na 5000 m. Nemec Hermann je najboljši s 13'30", hitro za njim pa je Anglež Wiggs s 13’33”. Pod 13’40” je tekel tudi Šved Najde. Res lepa prilika za Jugoslovana Važiča, da končno doseže državni rekord pod 13’50”. Na 10 000 m imajo Angleži tekača, ki je sposoben časa pod 29 minutami. Predvsem zaradi domačega okolja pa lahko računamo tudi na Jugoslovana Far-čiča, ki Je prav pretekli teden v Celju dosegel 29W’8.
Na visokih zaprekah je na pa-
lMnll••lllm•ll•lllt||M||||||||||||||||||t||||||||||m|fll|Hl•tlM||||||l,,l||l,(IM||M|l,||l||,|||l||||||||||||||t|•|||||||||||
VESTI Z ONKRAJ MEJE
v« —	v	•,	*- m •“T1
Ugodna lanskoletna bilanca Koprčanov
Koprski mladinci najboljši vaterpolisti v Sloveniji
Koprski nogometaši so imeli v nedeljo občni zbor, na katerem so pregledali lanskoletne dosežke. Bilanca je bila vsekakor najuspešnejša, odkar obstaja klub. Uvrstili so se v republiško ligo v zelo močni konkurenci najboljših nogometnih klubov zahodne Slovenije. Za to gre zasluga požrtvovalnim igralcem, trenerjema Prašnikarju in Djurdjeviču ter upravnemu odboru, ki je uspešno reševal razna in do konca obdržal
nesoglasja ostro disciplino.
Na občnem zboru je bilo v središču pozornosti jesensko tekmovanje. Koper se zaveda, da Je konkurenca huda in da se bo zelo težko obdržati v ligi. Zato so sedanji treningi zelo ostri. Vso pozornost posvečajo tudi vsestranski fizični in kondicijski pripravljenosti pod vodstvom prof. Djurdjeviča. Koper bo odigral do začetka prvenstva Se nekaj prijateljskih tekem. Prva bo že v nedeljo na koprskem igrišču, ki je bilo dva meseca zaprto zaradi incidentov na pokalni tekmi s Taborom.
Končno so na občnem zbora močno poudarili skrb za mlade nogometaše. Ena glavnih nalog kluba bo, znova pridobiti ugled mladinski ekipi, ki je bila pred leti celo med prvimi v Sloveniji. Močna mladinska ekipa Je namreč po-
rok za kontiunirani kvalitetni razvoj nogometa v Kopru.
* * *
Resne priprave izolskih nogometašev za tekmovanje v drugi republiški ligi so že obrodile prve sadove Izola je v nedeljo gostovala v Bujah in dosegla proti tamkajšnji nogometni ekipi neodločen izid 2:2. Buje so na domačem igrišču zelo nevarne in so morala tam celo mnogo boljša moštva kot Je Izola položiti orožje.
* • *
Na prvenstvu Slovenije v vaterpolu so člani Kopra osvojili drugo mesto, mladinci pa prvo. Medtem ko so mladinci Kopra precej prekašali svoje nasprotnike, pa je članska ekipa vodila trdo borbo s Celulozarjem za osvojitev prvega mesta. Celulozarju je končno uspelo premagati Koper s 5:4. Pri tem je na rezultat vplivala tudi zelo hladna voda v bazenu v Krškem. Prizadeti so bili najbolj Koprčani, ki so navajeni tople morske vode.
ne bo in rezultati ne bodo taki, velikih specialistov pa v Zagrebu ne bo in rezultati ne bodo taki, da se bo vrtelo v glavi. Na 400 m Je Anglež Cooper, srebrna kolajna iz Tokia, stoodstotni favorit. V tem bomo z zanimanjem sledili teku Jugoslovana Kovača, ki bo verjetno ponovno skušal dokazati, da da vse iz sebe, v resnici pa bo tekel kot bi šel na sprehod. Zelo dobre rezultate lahko da tek na 3000 m z zaprekami. Za Angleže bo verjetno nastopil Herriot, nagrajenec iz Tokia, za Švede Persson, za domačine pa Slavko Špan. Špan se počasi vrača v formo in njegovo zmago ne bi smatrali kot izredno presenečenje. Cas zmagovalca v tej disciplini se bo vrtel med 8’35” in 8' 40”. Obe štafeti bi morali postati plen Angležev, nekaj možnosti za uspeh pa imajo tudi Nemci na 4x100 m.
Skoki bodo v Zagrebu na visoki ravni. Najbolj bo gotovo gledalce navdušil Nemec Nordwig v skoku palico, ki bi moral preskočiti vsaj 5 metrov. Prav pred kratkim Je namreč atlet dosegel 501 in nato 505 cm. Aslop (VB) je favorit v troskoku. Njegov rezlutat bi moral biti okoli 10,50, to je prav
Jurgen May (V. Nemčija)
vrhunski dosežek. Anglež je prav pred dnevi dosegel 16,65 m, vendar mu Je malo pomagal veter. V skoku v daljino bo nastopil olimpijski zmagovalec Lynn Davles Anglež letos ni v formi kot na olim-niadi, skočil pa bo verjetno le med 790 in 800 cm. Višina bo verjetno prinesla zmago Švedom, ki imajo v Nllssonu zelo stabilnega predstavnika. Dobrega skakalca bodo
v Zagreb pripeljali tudi Nemci, Jugoslovani pa žal niso v formi And-jelkovič, državni rekorder z 212 cm, bo celo tekmovanje samo gledal, skakal pa bo Todosiljevič.
V treh metih so favoriti Nemci. Stolle bi moral zmagati v kopju, saj je pred nedavnim dosegel več
TENIS
Zmaga Španije
v medeonskem finalu
nad ZDA s 4:1
BARCELONA, 19. — Medconski finalni teniški dvoboj za Davisov pokal med Španijo in ZDA se je zaključil z zmago prvih s 4:1. Edino točko je za ameriške barve o-svojil Denis Ralston, ki je premagal Juana Manuela Couderja 4:6, 6:4, 6:3, 6:3.
Se prej pa je Spanec Juan Gis-bert premagal ArfSeTičana Franka Froehlinga 6:3, 3:6, 6:4, 2:6, 6:3.
Važlč: nov rekord?
llliiiiltliliiimiiiniillliiiiiillMiliiiliiiiiniltittiitltliiiiiiiiiiniiiti,iiitiiiiiiliitiiiMiiiiHiiiiitiiniiniHiMHM,1l>'
UNIVERZIADA - Od jutri dalje v Budimpešti
Plemenita športna borba študentov iz 35 držav
Američani prvič na univerzitetnih igrah
BUDIMPEŠTA, 19. — Petintrideset držav se bo udeležilo letošnjih svetovnih iger FISU (Mednarodna zveza univerzitetnega športa). Samo v atletiki bo nastopilo 375 moških in 159 deklet. V plavanju s® bo za razne naslove borilo 132 plavalcev in 56 plavalk, v sabljanju bo nastopilo 155 moških in 50 žensk. Sedemnajst moških in osem ženskih ekip bo sodelovalo na turnirju v odbojki, 59 igralcev in 17 igralk se bo pomerilo v tenisu, 46 moških in 42 žensk pa v telovadbi.
Končno naj omenimo, da bo deset univerzitetnih reprezentanc nastopilo v vaterpolu, 19 tekmovalcev in 10 tekmovalk pa se bo pomerilo v skokih v vodo.
Slovesna otvoritev univerziade bo Jutri med madžarskim državnim praznikom ob 18. uri. Otvoritev bo v Nepstadionu, kjer bo nato prijateljska nogometna tekma med madžarsko reprezentanco in turinskim Juventusom.
Atletska tekmovanja bodo od 25. do 29. t. m., plavalne tekme od 21. do 24., sabljači bodo nastopali od 21. do 28., telovadci pa od 21. do 24. t. m Ekipna tekmovanja (košarka, odbojka, vaterpolo) se bodo začela 20. t. m. zjutraj. Finale turnirja v vaterpolu bo 24., v odbojki 27. in v košarki 28. t. m.
Med univerzitetnimi igrami se bo sestal kongres FISU, ki bo moral določiti sedež prihodnjih iger. Največ izgledov ima Tokio. Letošnje študentovske igre so izredne važnosti, ker bodo prvič nastopili tudi predstavniki ZDA.
MILAN, 19. — Zaradi obveznosti Interja s tekmama za medcelinski pokal, bo tekma prvega kola A lige z Varesejem dan pred uradnim začetkom prvenstva.
nogomet
SARAJEVO, 19. — Nekatere povzročitelje Izgredov po nedeljski tekmi Partizan • Sarajevo so že
kot 82 m, Losch je zelo stabilen	.«nJ‘h
v disku, Lotz pa ima od vseh najboljši rezultat v metu kladiva V metu krogle ni izrednih asov. Če bo Jugoslovan Barišič v dobri formi utegne celo zmagati. Rezultat prvpga v metu krogle se bo vrtel med 18,30 in 18,70 m.
Vrstni red v Zagrebu bo po našem mnenju naslednji: Velika Britanija, Vzhodna Nemčija, Švedska, Jugoslavija, Romunija in Nizozem-ska
BRUNO KRIŽMAN
dneh bodo morali pred sodnika tu di tehnični tajnik Sarajeva Vuco-vid, pomožni trener Franjo Lovrič in igralca Partizana Miladinovič in Radovič.
IMOLA, 19. — Michele Dancelli je zmagal danes v dirki za pokal Placct pred Ziliolijem, Passuellom, Vicentinijem, Motto, Cribiorijem, De Rossom itd.
BOKS
Tommaso Galli osvojil naslov evropskega prvaka bantam kategorija
SANREMO, 19. — Italijan Tommaso Galh iz Rima je danes Pre' magal po točkah Spanca Mitnouna Bena Alija in mu odvzel naslov evropskega prvaka bantam kategorij®-Rimski boksar Je bil od vsega začetka bolj napadalen in Je evropskega prvaka tudi v uvodnih rundah spravil na tla. Sicer le za nekaj sekund, a dovolj, da Je Sp®" nec okusil ostrino udarcev ItallJ®' na. Ta ga je večkrat zadel tudi P očesu, kar je Spanca precej zmed! in je moral ob koncu 15. rund. prepustiti Italijanu zmago in tud evropski naslov.
PRIJATELJSKI NOGOMET
Včeraj je bilo po italijanskih igriščih več predprvenstvenih prijate^ skih nogometnih tekem, ki zaključile z naslednjimi Inter • Mantova Lazio - Maceratese Alessandria - Varese Piacenza - Palermo Novara - Galliate
izidi:	.
3:f (2:1> 3:0 (0:0) 2:2 (l:°) 1:1 (0:0) 3:0 (0:0)
MILAN, 19. — Italijanska nacionalna nogometna liga Je določi’ da se bodo tekme prvega nega kola za italijanski pokal 13 1966, ki bodo 29. t. m., začele ° 16.30.	. ec
Finale za pokal Italija 1964 Inter • Juventus bo istega dne ^ 21. uri na olimpijskem stadionu Rimu.
Cilja erenburg")
Ddjuga
25.	(roman)
«Ugan!, nekaj drugega sem ti hotel reči. Denarja nimaS, to Je dejstvo. Velja — evo ti tisočak, ve« nimam trenutno pri aebi, toda meni absolutno ni potreben. Vmil mi boš, ko boš postal akademik Ne mudi se mi. Pravim ti — vzemi... Poslušaj, če me ne smatraš za tovariša, bom užaljen...*
Glaša se Je vrnila s kruhom. Saburov je takoj predlagal, naj sedejo za mizo, toda Volodja ga je poprosil, naj bi mu prej pokazal svoje slike. Saburov se je branil.
«Zakaj? Niti všeč ti ne bodo... Bolje je, da pijemo in se spominjamo šolskih drii...»
Volodja Je vztraja!. Njemu samemu niti ni bilo do slik, toda mislil je, da se Saburov samo dela skromnega, v duši pa užaljenega, če bi ga Volodja ne pohvalil. Glaša je podprla Vo-lodjo-
«Na vsak način moraš pokazati... Vladimir Andrejevi«, njegove zadnje pokrajine in moj portret — tisti v zeleni jopici — vse to jf naravnost čudovito!*
Volodja J« ljubil slikarstvo, čeprav tega ni nikomur priznal in kadar Je v njegovi prisotnosti stekel pogovor o umet-
nosti, je molčal ali pa se je norčeval. Pred nekaj leti je bil teden dni v Leningradu in sleherno jutro je pohitel v Eremi-taž*) in se naslajal ob delih starih mojstrov. Na poti iz muzeja se Je spet vračal v običajno življenje in ponovno premišljeval, kje bi ulovil kako naročilo, kako bi si pridobil naklonjenost Blandova iz Umetniškega oddelka in kaj bi prinesel Lelji v dar.
Molče Je ogledoval pokrajine Saburova: njegov obraz ni kazal niti hvale niti posmeha. Zaman je Glaša strmela vanj: ln tako ni vedela, če Puhovu ugajajo moževa dela ali ne. Vo-lodja Je samo kratko pripominjal: «Pusti, počakaj šel* Ali: »To pa Je nekaj!* Ali: «Se pokaži!* Morda se je Saburov silno dvignil v treh letih, morda pa je bil Volodja ta večer še posebno dojemljiv, toda potlačen ni bil. Pozabil je na vse in Saburov Je ponavljal zaman: »Dovolj, pojdimo jesti*
Ko Je zrl v muzejih na platna velikih slikarjev, se Je Volodja navduševal in to je bilo lahno, mehko čustvo, podobno naslajanju nad zelenjem dreves ali prelestjo ženskih obrazov. Spoznal Je, da je to bila nekoč umetnost, toda že davno je ni več: ni zaman v muzejih nekaj neživega: snaga, hlad, šepetanje obiskovalcev. Slike Saburova so ga pretresle: poglej, to Je ustvaril njegov sodobnik in sošolec. Da, glej, česar ni mogoče razumeti: to pokrajino je pravkar naslikal ob majhnem okencu, ob zakotju, s svojo šepavo ženo. Kako polni toni, koliko modrine v modrikasto sivem in sinjem nebu, kako težka Je glinasta prst in kako preprosto in razumljivo je to vse obenem. Saburov Je pokazal še zadnji portret svoje žene in Volodja Je spet molčal. Glaša je vprašala: «Ali sem po vašem mnenju podobna?* Ni odgovoril. Gledal je samo sliko: oker las, oliven ton obraza, zeleno jopico. In zlagoma, kakor je poprej pred njim vstajala narava revna in veličastna, južni sneg, črnina golih vej, golobje nebo, čudež severne pomladi, tako Je zdaj ugledal to žensko skaženo in prelepo hkrati — mogel bi žrtvovati vse življenje samo zato, da bi zaslužil en
sam njen plah in nezaznaven nasmeh...
Molče je sedel za mizo, molče spil kozarec vodke in čim ga je izpil, se je nenadoma domislil: treba je nekaj reči. Saburov mu Je znova natočil. Volodja Je vstal in z njemu nenavadno svečanostjo spregovoril:
«Za tvojo srečo! Za vašo srečo, Glafira Antonovna! Videl sem vas na njegovem portretu. Videl sem tvoja dela, Saburov. Za vajino srečo! Eks!»
Irt znova Je na dušek izpraznil kozarec. Ne da bi bogvekaj razumela, je Glaša vprašala:
«Vladimir Andrejevič, odkrito povejte: ali vam je bilo v resnici všeč?»
Spet ni odgovoril, toda zamišljeno je rekel Saburovu:
«Veš kaj? Zavist je podlo čustvo, toda jaz ti zavidam.*
Ko se je proti jutru vzpenjal navkreber po spolzki ulici in ga je priganjal zli veter, je razmišljal: to lahko zveni trapasto... Saburov živi odvratno. Dobro, s tem se lahko sprijazniš. Toda glej, nihče ne pozna njegovih del. Povedal mi je, da sem prvi umetnik, ki Je sploh prišel k njemu. V društvu likovnikov ga smatrajo za norca, V splošnem, res je tako: zares moraš biti shizofrenik, da bi tako delal, da bi ne odstopal in sploh počenjal samo tisto, kar občutiš. Da, to zvem bedasto. toda to Je dejstvo: zavidam mu. Lahko se vrnem v Moskvo, se jim tam uklonim, sem prijazen z vsemi, priredijo mi razstavo, prejel bom nagrado, povsod bo slišati: «0, Puhov!*, pa spet: «Ah, Puhov!* in kljub vsemu bom zavidal temu shizofreniku. Tanečka je prav dejala: dobro, da se je poročil s šepavo ženo. Takšnega portreta ne moreš naslikati po naročilu... Tu ni tolikanj potrebno mojstrstvo, temveč čustvo. In spet nič ne premišljujem, samo znorim še lahko. Toda, če bi znorel, bi ne ustvaril takih slik, kot Saburov, ne — premalo imam talenta in vse sem lahkomiselno potratil. V norišnici bi pač slikal bele putke v soglasju z navodili. Pa saj ste to hoteli, Vladimir Andrejevič? Hotel. Torej, računi so čisti.
Naslednjega jutra Je prišla k Volodji njegova mati N dežda Jegorovna:
«V časniku pišejo o tebi. Takoj ti bom prebrala... Ne srn mo pozabiti globoko realističnega panoja umetnika ustvarjenega z velikim mojstrstvom. Hkrati z njim se odlik jejo... ne, to je pa že o preprogi... Si zadovoljen?*	..
Najprej se je hotel ponorčevali, potem pa se je spotim mati bo užaljena, zato )e samo prikimal ln potem dejal:
«Dobro, da je očetu boljše, v skrbeh sem bil že zanj -*
Nadežda Jegorovna je ginjeno poljubila sina. Oče tega n ve. Volodja ima dobro srce, samo skrito je.
Volodja Je stopil k oknu: sneg, ničesar drugega raz® snega... V sobi je bilo toplo, toda nekje v globini je za^u ‘ tolikšen hlad, da je vzel plašč iz predsobe in se z njnu e? nil. Toda ogreti se ni mogel.
10.
To se Je pripetilo v jedilnici. Vsi so že pokosili in se Edino Korotejev je še sedel s časnikom pred praznin* o?2'1 cem čaja: poročilo o berlinski konferenci je bilo dolgo in l’a' nimalo je Dimitrija Sergejevlča Pnstopil je Savčenko:
«2uravljev hoče odpustiti Semenova Se pred mesecem -T ga je sam nagradil, zdaj pa'pravi, da je mojster skaza V de sem, da je odličen strugar in tudi mladim je kazal, kako J treba ravnati z orodnimi stroji. Je pa samostojen, tega pa ravljev ne prenese Toda ni bistvo v Semenovu, Zuravljev Pa mora na nekoga stresti svojo jezo.*
Korotejev je še razmišljal o članku in vprašal brez za nimanja:
«Cemu pa besni?*
«Mar še niste slišali? 2ena ga je zapustila, zato Pa besm-*
•) Znana galerija slik v Leningradu (Op. prev.)
(Se nadalWt)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHl 8. II TELEFON 93-808 in »4 638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II. Telefon 33 82 - UPRAVA TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Teleton 37-338 - NAROČNINA' mesečna DIH) m - vnaprej četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50,- din, mesečno 1.000,— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 - Za SFRJ ADI! DZS Ljubljana Stan trg 3/I-. t«10-fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani bOO-14-003 86 - OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širm) enega stolpca trgovski 150. finančno upravni 250, ismrtnioe 150 Ur - Malt oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške m goriške pokrajine se naročajo pri upravi
— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcitš Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst