Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siska — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV\, soba 406 (SZDL) — UPRAVA: VI. nadstropje, soba št. 606, tel. 32-011 int. 311 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani v nakladi 19.000 izvodov VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NASE OBČINE ODGOVORNE NALOGE KOMUNISTOV V četrtek, 29. januarja letos, je bila VI. konferenca Zveze ko¬ munistov naše občine, na kateri je sekretar občinskega komiteja, tovariš LUDVIK GOLOB prebral referat o nekaterih nalogah Zve¬ ze komunistov naše občine po VIII. kongresu ZKJ. Ker odreja ne¬ posredna socialistična demokracija Zvezi komunistov popolnoma drugačne okvire delovanja kot v preteklosti, objavljamo ta refe¬ rat. Želimo, da tako seznanimo vse komuniste pa tudi druge ob¬ čane z odkritimi samokritičnimi analizami občinskega komiteja ZK, kajti prav vsi bomo morali povsod upoštevati globoke druž¬ bene spremembe, ki zahtevajo bistveno drugačne oblike in načine dela kot v preteklosti. NAŠA OBČINSKA KONFERENCA ZKJ JE BILA V ČASU, KO DELO KOMUNI¬ STOV TEMELJI NA STALIŠČIH IN ZAKLJUČKIH VIII. KONGRESA ZKJ, KO SO BOGATI, PREPRIČLJIVI VTISI TEGA KONGRESA SE ZELO SVEŽI, IN V DOBI PRI¬ PRAV NA V. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE. Popolna javnost VIII. kongresa ZKJ, njegova odkritost, iskrenost, kritičnost, njegova odločna in klena beseda, da v našem bodočem razvoju ne bo kompromisov, je prite¬ gnila pozornost vseh delovnih ljudi, zato med njimi deluje duh kongresa neposredno. Vse to postavlja nas komuniste v poseben položaj, pred izredno odgovorne naloge. Prihodnost nam obeta hi¬ trejši gospodarski vzpon in z njim hitrejši razvoj proiz¬ vodnih odnosov. Spremem¬ ba strukture prebivalstva, urbanizacija, novi dosežki v tehnologiji, uspešnejši raz¬ voj družbenih služb itd. bo¬ do spreminjali način življe¬ nja občanov, njihove nava¬ de, njihovo mišljenje, nji¬ hove težnje in njihove zah- S tem seveda ne mislim trditi, da bodo stvari tekle same od sebe, toda na Vlil. kongresu so bile zastavlje¬ ne tako, da jih delovni lju¬ dje odobravajo in spreje¬ majo za svoje. Hitrost spre¬ memb in njihova smer bo¬ sta odvisni predvsem od or¬ ganiziranih političnih sil v družbi. Zdaj je zlasti važno, da se zavzamemo za pravilno ra¬ zumevanje smernic VIII. kongresa. Med drugim mo¬ ramo v pojmovanju in delu najti pravo zvezo med sme¬ lostjo (odločnostjo) ter stvarnimi možnostmi. Prav Duh kongresa je treba prenesti v vsakdanjo pra¬ kso, v delo vsake osnovne organizacije ZK, v delo vseh družbeno-političnih or- teve po splošnem in kultur¬ nem standardu. Taka pri¬ hodnost bo vsadila v člo- veka-proizvajalca in uprav¬ ljalen nove odlike, napra¬ vila ga bo samostojnejšega in svobodnejšega v delav¬ skem svetu in v komuni. Napravila pa ga bo svobod¬ nejšega tudi v javnem živ¬ ljenju. Plemenitila bo nje¬ govo življenje in bogatila njegove ideje. Ob tem vzdušju, ki izraža pričakovanje odločne politi¬ ke in ustreznih ukrepov, so pričakovanja delovnih ljudi in posameznih organov raz¬ lična, so odraz njihovega in¬ dividualnega razumevanja procesov našega družbenega razvoja in objektivnega po¬ ložaja. je, da smo nagli in neučaka¬ ni v napredku, če vemo, da ni rešitev izven nas samih. Ni pa prav, če samo čaka¬ mo, da bodo drugi — izven nas in namesto nas odstra¬ nili vse ovire in popravili napake. ganizacij, v skupščino, v sa¬ moupravne organe, v vsa področja javnega življenja. Kongres mora postati mobi- lizator za vse komuniste, za vse delovne ljudi. Od tega, kako bodo ljudje razumevali hotenja kongre¬ sa, bo odvisna tudi praktič¬ na akcija. Naša dolžnost je organizirati delo tako, da Zveza komunistov ne bo zaostajala za razvojem, marveč nasprotno, da bo tam, kjer mora biti, to se pravi, na čelu gibanja. Vse to bomo komunisti lah¬ ko napravili samo s pogo¬ jem, če bomo nosilci na¬ predka vseh panog javnega življenja. Nosilci napredka, toda ... Nosilci napredka bomo lahko samo tedaj, če bomo neprestano stopnjevali svo¬ jo kvaliteto, če bomo boga¬ tili svoje znanje in plemeni¬ tili svoje osebne lastnosti, če bomo. neprestano utrjevali enotnost Zveze komunistov, če bomo odpravili iz svojih vrst oportunizem, primitivi¬ zem, prakticizem, sektaštvo in površnost, ignorantski odnos naših članov do ustreznih sklepov, če bomo vztrajali v iskanju učinko¬ vitih oblik in metod dela v Zvezi komunistov in med delovnimi ljudmi, predvsem pa, če bomo brezkompro¬ misni branilci demokratič¬ nih postopkov v reševanju vsakdanjih težav. Resolucija VIII. kongresa je usmerjena na ključna vprašanja, glede katerih moramo biti komunisti enotni. In če v tem pogledu Hitrost teh sprememb bo odvisna samo od nas samih Pomembne nove naloge članov ZKJ Vnašajmo duh kongresa v vsakdanjo prakso ŠIŠKA V ZNAMENJU ZIMSKEGA ŠPORTA Ludvik Zajec z Jesenic (zdaj v JLA) si je letos (7. febru¬ arja) že tretjič osvojil naslov republiškega prvaka na ši¬ šenski skakalnici, lani pa tudi naslov državnega prvaka Javno nagradno žrebanje za vse nove naročnike podaljšano Javna tribuna je občinsko glasilo, ki je name¬ njeno vsem občanom, ki prebivajo oziroma so zapo¬ sleni na območju naše občine, da bi jih seznanjalo z vsemi vprašanji, ki zanimajo proizvajalce, potroš¬ nike in upravljalce na območju naše komune. Vabimo tudi Vas, da se takoj danes naročite na naš list! Letna naročnina je samo 200 din, polletna pa 100 dinarjev. Posamezna številka stane 20 din. Vsi, ki se bodo naročili na list do dneva občinskih volitev, bodo lahko sodelovali v javnem nagradnem žrebanju, na katerem bo izbranih 21 naročnikov, ki bodo prejeli: 1 nagrado za 10.000 din 2 nagradi po 8.000 din 3 nagrade po 6.000 din 4 nagrade po 4.000 din 5 nagrad po 2.000 din 6 nagrad po 1.000 din Izpolnite takoj danes naročilnico za list! nismo enotni, potem so naši sestanki edini prostor, da si razčistimo pojme. Če pa po¬ tem, ko smo razčistili poj¬ me, še vedno delujemo raz¬ lično, potem je zares vpra¬ šanje, če so taki člani Zve¬ ze komunistov še lahko člani naše organizacije. (Nadaljevanje na 2 . strani) DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! 2 Šišenska tribuna OCENIMO PREDVSEM KRITIČNO SVOJE SLABOSTI Nadaljevanje re¬ ferata sekretarja občinskega komi¬ teja s 1. strani VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE GOTOVO JE TREBA NA TEJ KONFERENCI ZKJ NAŠE OBČINE POVEDATI NESPORNO RESNICO, DA SO USPEHI, KAKRŠNE SMO DOSEGLI, V VELIKI MERI REZULTAT POŽRTVOVALNEGA DELA KOMUNISTOV. TODA TOKRAT GRE PRED¬ VSEM ZA TO, DA UGOTOVIMO, KATERE OVIRE SLABIJO IN ZAUSTAVLJAJO NASO POT V SOCIALIZEM, DA PREDVSEM KRITIČNO OCENIMO TISTE SLABOSTI, KI JIH JE TREBA Z VZTRAJNIM DELOM ODPRAVITI, ČE NAJ BO NAŠA ORGANI¬ ZACIJA RESNIČNO ŽARIŠČE NAPREDKA, ČE NAJ SE NJENA KVALITETA NEPRE¬ STANO IZBOLJŠUJE. Na področju gospodarstva se je VIII. kongres ZKJ opre¬ delil za politiko intenzivnega gospodarjenja, za politiko odprtega gospodarstva v mednarodnih okvirih, ki naj te¬ melji na ugodnejšem odnosu med izvozom in uvozom, na uporabljanju domačega reprodukcijskega materiala, na višji produktivnosti dela, na sodobni tehnologiji ter na¬ predku v znanosti. Kongres se je oprl na politiko krepitve vloge neposrednega proizvajalca, na politiko večjega stan¬ darda tega proizvajalca, na osnovi njegove lastne produk¬ tivnosti. Ta odločitev je zapisana kot neposredna naloga jugoslovanskih komunistov. V sistemu intenzivnega gospodarjenja, ki naj daje večjo vlogo delovnim orga¬ nizacijam in neposrednemu proizvajalcu, je najvažnejša odločitev kongresa o prepu¬ ščanju odločanja o razšir¬ jeni reprodukciji delovnim organizacijam. To pomeni, da sredstva, ki jih delovna organizacija ustvari, ki naj bi bila namenjena za inve¬ sticije, za nove industrijske Vsako nezaupanje v upra- vljalsko sposobnost delav¬ cev pomeni nezaupanje v socializem. Kdor ne zaupa vanj, ne more stati v vrsti najnaprednejših sil, saj je mednarodni proletariat že itak doživel dovolj razoča¬ ranj zaradi stalinizma in nekaterih drugih pojavov. Naše delo, naša praksa naj Moralna dvoličnost tistih komunistov, ki se na eni strani v javnosti in v bese¬ dah zavzemajo za delitev po delu in za samoupravljanje, na drugi strani pa v praksi te norme rušijo, predstavlja veliko in neposredno poli¬ tično nevarnost. Taka mo¬ ralna dvoličnost razjeda graditev socialističnih odno¬ sov v jedru, saj so komuni¬ sti tisti subjektivni izvor, iz katerega naj bi izhajala naj¬ bolj organizirana pobuda za graditev socialističnih odno¬ sov. Dvoličnost duši inicia¬ tivo delovnih ljudi že na začetku. Odločanje v okviru raznih trojk, četvork, raznih poli¬ tičnih kolegijev (npr. v Lito¬ stroju, Ljubljana transpor- kapacitete, ostanejo delov¬ ni organizaciji. Že se slišijo glasovi, da bomo lahko delili večkrat, že se srečujemo z nevar¬ nostjo, da bi delovne orga¬ nizacije svoja sredstva vsa¬ ko leto sproti potrošila. Za¬ to je nujno, da gornji sklep kongresa vežemo na raz¬ prave o kreditnem in banč¬ nem sistemu, o oročanju sredstev, o integracijskih procesih. dokazuje, da socializem osvobaja človeka, ne pa da ga podreja neki avtoriteti, pa čeprav v socialistični dr¬ žavi. Izhajajoč iz vloge delov¬ nega človeka v sistemu samoupravljanja je kongres napravil oster obračun z de¬ formacijami v pojmovanju socialistične demokracije. Večji del funkcij in vod¬ stvenih položajev v družbe¬ nem življenju zavzemamo komunisti, vendar se tedaj, ko razpravljamo o nosilcih raznih deformacij, premalo zavedamo, da smo pogosto njih nosilci komunisti sami. V samoupravnih organih se še vse preveč opirajo na avtoriteto Zveze komuni¬ stov, n. pr. v pivovarni Union je o razpisih sklepala osnovna organizacija name¬ sto samoupravnih organov. Moč dokazov, borbo mnenj, pogosto zamenjujejo z avto¬ riteto organizacije. tu itd.), sprejemanje važnih sklepov v samoupravnih organih brez predhodne raz¬ prave z občani-neposrednimi proizvajalci (npr. sedaj je večina delavskih svetov v naši občini sprejela svoje letne plane brez predhodne obravnave na zborih proiz¬ vajalcev) je poleg brezbriž¬ nosti glede materialnega po¬ ložaja delovnih ljudi, razvi¬ janja resničnih človeških odnosov, najpogostejši vzrok za negodovanje, za slabo poličitno razpoloženje ob¬ čanov, za zaostrovanje med¬ človeških odnosov, za preki¬ nitve dela. Take okoliščine vzbujajo v delovnem človeku vtis, da nastopajo proti njemu sile, proti katerim je nemočan, zato se postavlja v pasiven položaj in se ne vključuje v samoupravljanje. Posledi¬ ce: v Leku, Litostroju, Lju¬ bljana transportu in tudi na nivoju komune so nesklepč¬ ne razne seje samoupravnih organov in vodstev družbe- no-političnih organizacij. Katere so največje nepravilnosti in slabosti Nespoštovanje delitve do¬ hodka po delu, zadrževanje mezdnih odnosov, mojstrske mentalitete, poseganje po denarju brez občutka za stvarnost in moralo (npr. v Biroju za stanovanjsko, po¬ slovno in komunalno gradi¬ tev so bili v mesecu decem¬ bru izredni osebni prejemki celo višji od rednih), zara¬ čunavanje raznih dnevnic nad predpisano višino (npr. Avtotehna, Strojno kovin¬ sko podjetje Vižmarje), de- magoško nastopanje z raz¬ nimi povprečji brez proble¬ matike posameznih sku¬ pin proizvajalcev, samovolja zlasti vodilnih funkcionar¬ jev in ljudi iz pisarn glede prihajanja na delo in odha¬ janja z dela (npr. Avto- montaža), graditev osebne avtoritete z birokratsko do¬ mišljavostjo, kar se kaže v pretiranem poudarjanju po¬ ložaja, funkcij in naslova, strah, ki tiči v glavah po¬ sameznikov, češ, kaj bo, če bomo pojave, ki so res vse¬ ga obsojanja vredni, obešali na veliki zvon, slepa po¬ korščina avtoriteti, češ, ta že ve, kaj hoče itd. — vse to so med drugim vzrok za zadrževanje starih odnosov, za pojav vodenja namesto upravljanja, za deformacije vloge samoupravljalca in vzbujanje nezaupanja v sa¬ moupravi j alsko sposobnost neposrednih proizvajalcev in občanov. Nič več nadrejenih in podrejenih Osnovna značilnost odno¬ sov med ljudmi v samo¬ upravni družbi je izginjanje načela nadrejenosti in pod¬ rejenosti. Samoupravljanje je v bistvu nasprotno hie¬ rarhični strukturi v delovni organizaciji in zahteva ko¬ ordinacijo dela med ena¬ kopravnimi delavci, od ka¬ terih vsak opravlja določe¬ no delo. Zato nadrejenost obsega kvečjemu delovna opravila, ne pa osebnosti delavcev. Merilo družbene¬ ga položaja posameznika je delo. Avtoritete si torej ne moremo graditi z raznimi brutalnimi in birokratični- mi postopki, ampak z de¬ lom. Povečevanje števila nadur, Hkrati s tem ugotavljamo, da imamo v občini zelo sla¬ bo kvalifikacijsko-izobraz- beno strukturo vodilnih Čutijo se težnje po for¬ malnih razpisih za vodilna delovna mesta (npr. Hotel Ilirija), težnje po ohranjanju starega (npr. v naši občini ni nobena delovna organi¬ zacija spoštovala ustavne¬ ga načela reelekcije). So težnje, da bi se vodilna de¬ lovna mesta ohranjevala za posameznika kot poklic in ne kot družbena funkcija, do katere imajo pravico vsi proizvajalci, vsi občani, in sicer ne le v horizontalni, ampak tudi v vertikalni li¬ niji. Taki ljudje začenjajo istovetiti sebe in svojo funk- Bazne deformacije se po¬ javljajo tudi ob uveljavlja¬ nju pravice do dela in od¬ pustu z dela, ob dodeljeva¬ nju stanovanj itd. Prikrito ali odkrito izrabljanje služ¬ benega položaja za različne bonitete: potovanja v ino¬ zemstvo, gradnja hiš (npr. v Avtomontaži) in drugo. Ti in podobni pojavi nas opozarjajo, da tehnokrati- zem kot posebna oblika bi- Vse to se dogaja na videz v interesu delovnega člo¬ veka, pod plaščem napred¬ nosti, boja za družbeni na¬ predek, pod navidezno skrb¬ jo za gospodarski in sicer¬ šnji napredek, načeloma se priznava samoupravljanje, toda to je prepogosto le uvod v nepolitično in nede- posebno v pisarnah (npr. v Slovenija vino), izogibanje pred analitičnim pristopom k prehodu na 42-urni de¬ lavnik, zaviranje rasti stro¬ kovnih kadrov (npr. v naši občini so predlani delovne organizacije razpolagale s 140 milijoni din za vzgojo kadrov, od tega pa je bilo za vzgojo kadrov uporab¬ ljeno le polovica, to je 70 milijonov, lani so imele de¬ lovne organizacije v ta na¬ men čez 404 milijone din, v vzgojo kadrov pa so vlo¬ žile le 150 milijonov din). rokratizma ne bo izginil iz našega življenja sam od se¬ be, ne bo ga odplavil objek¬ tivni razvoj brez zavestne družbene akcije, zlasti pa ne brez odločnega in brezkom¬ promisnega boja komuni¬ stov. To so tudi naši resni problemi, saj so številni, ki delajo tako, člani Zveze ko¬ munistov, do zaupanih jim funkcij se vedejo kot do svoje posesti, kot do nečesa, kar jim pripada. mokratično prakso. Odpo¬ klica vodilnih funkcionar¬ jev in izvoljenih organov v naši občini praktično ni, če¬ prav bi ga bilo v nekaterih primerih nujno uporabiti vzporedno z raznimi sred¬ stvi družbenega vplivanja. V tem smislu bi bilo nujno (Nadaljevanje na 3. strani) ZAVRZIMO METODE DELA, KI ZAVIRAJO NAPREDEK Ob takšni usmeritvi kongresa je tudi jasno, da lahko Zveza komunistov tudi vnaprej uresničuje svojo vodilno vlogo in krepi svoj ugled samo ob popolni uveljavitvi de¬ lovnega človeka kot nosilca vseh naših premikov. Da bi to vlogo delovnega človeka v prihodnosti resnično zagotovili, je treba napraviti energično črto pod diskusijami in me¬ todami dela, ki vlečejo našo stvar nazaj in glede katerih je padla na kongresu ostra kritika. DVOLIČNOST POSAMEZNIKOV DUŠI POBUDE MNOŽIC Tudi v naši občini niso redki primeri, da se posamezni komunisti naredijo gluhe za sklepe in priporočila samo¬ upravnih organov, da delajo na lastno pest in se skrivajo za organi oblasti in samoupravljanja, za avtoriteto posa¬ meznih organizacij in forumov, nekateri pa skušajo svoje postopke opravičevati z zaslugami iz preteklosti. KJE SO VZROKI ZA SPLOŠNO NERAZPOLOŽENJE DO VODILNIH DELOVNIH MEST IMAJO PRAVICO VSI OBČANI — II nižjo šolsko in strokovno izobrazbo, — 3 so med nižjo in srednjo strokovno izobrazbo, — 13 jih ima srednjo strokovno izobrazbo, — 5 jih ima višjo strokovno izobrazbo in — 9 visoko strokovno izobrazbo. NAJOSTREJŠI BOJ VSAKI SAMOVOLJI KJERKOLI Samovolja pogojuje med drugim nizko produktivnost dela, obrtniško mentaliteto, težnje po avtarkiji itd., pri tem pa pozablja na premalo razvito poslovno sodelovanje in vključevanje v mednarodno delitev dela. JAVNO RAZPRAVLJAJMO TUDI O VSEH NEUSPEHIH IN SLABOSTIH Iz teh pojavnih oblik birokratizma rastejo težnje po oce¬ njevanju družbenega napredka le skozi dinar, kar vodi v komercializacijo družbenega življenja. Od tod rastejo težnje po prikrivanju raznih komercialnih spodrsljajev, po ohranjevanju pretekle prakse, neodkrivanju sociološko- političnega bistva neuspeha, po neanaliziranju procesov v medčloveških odnosih, ki jih taki pojavi povzročajo, po nadaljevanju tehnokratskih ukrepov, kar še bolj zaostruje družbena protislovja, še bolj degradira človeka. kadrov v delovnih organi¬ zacijah. Od 41 direktorjev na območju naše občine ima: cijo z interesi družbe. Po¬ rajajo se težnje po raznih privilegijih, kar med dru¬ gim pogojuje brezvestno trošenje denarja iz sklada reprezentance (pod naslo¬ vom: »Gostinske usluge po¬ slovnim sodelavcem.«). Iz takšne mentalitete vodilnih je izpeljano prepričanje, da se le s pomočjo poznanstev, raznih »zvez« z ljudmi, ki jim pravijo, da imajo »hrb¬ tenico«, lahko kaj doseže itd. Sklad za reprezentanco naj bo podrejen načelu jav¬ nosti, delavci naj vedo, v kakšne namene se trošijo ta sredstva. ŠIŠENSKA TRIBUNA 3 JAVNO RAZPRAVLJAMO TUDI O VSEH NEUSPEHIH VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV (Nadaljevanje z 2. strani) kritizirati delo in ravnanje vsakega komunista tam, kjer dela nepravilnosti, tj. na delovnem mestu ali na področju njegove osnovne družbene dejavnosti. Iz gradiva letnih konfe¬ renc osnovnih organizacij Zveze komunistov, sestan¬ kov družbeno političnih or¬ ganizacij in samoupravnih organov je razvidno, da imamo s posameznimi taki¬ mi pojavi opraviti tudi v Iskri, Agrostroju, SKIP, Plutalu, Megradu, na nivo¬ ju komune in tudi drugod. NE ČAKAJMO, TEMVEČ SAMI ZAVIHAJMO ROKAVE Pojavi so torej prisotni zaradi nas. Dokaj pogosta pa je navada, da iščemo re¬ šitev za nastale pojave iz¬ ven kroga ljudi, ki jih pro¬ blem povezuje, izven de¬ lovne organizacije, samo¬ upravnega organa ali druž- beno-politične organizacije. Pri tem hočemo, da bi ob¬ činski komite Zveze komu¬ nistov postal operativni re¬ ševalec takšnih problemov. Pojave, ki so bili našteti, večkrat obsojamo, hkrati pa nestrpno čakamo, da bo od nekod prišel nekdo, ki bo probleme rešil. V pogojih samoupravne družbe, kakršna je naša, smo komunisti dolžni, da se pogumno spoprimemo z mi¬ selnostjo, da so za reševa¬ nje problemov odgovorni zunanji činitelji, torej nek¬ do drugi. Prav gotovo ni nujno, da na raznih sestan¬ kih sedi predstavnik ObK in daje razsodbe o pravil¬ nosti sklepov. Ta miselnost je v sorodu z izmikanjem pred. osebno odgovornostjo, bežanjem pred njo. To je beg od ustvarjalne aktivno¬ sti upravljalca. To je izraz nezaupanja v lastne sile. Menim, da raznih proble¬ mov ne more rešiti neki zu¬ nanji činitelj in tudi ne raz¬ ne komisije, ki naj bi gasi¬ le požar, to tem manj, če ljudje, ki se jih problem neposredno tiče, vse skupaj mirno opazujejo, kot da to ni njihova zadeva. Takšno stališče seveda ne pomeni, da je treba negirati potrebno pomoč občinskega vodstva. Razumljivo je, da se ne moremo zadovoljiti samo z ugotovitvijo, da je to njihov problem, niti s tem, da jim damo priporo¬ čila in naredimo konec za¬ radi bojazni, da nam ne bi kdo očital operativnega vmešavanja. Brez razumne in smiselne pomoči seveda še ne gre, saj živimo v času, ko še niso usklajeni osebni interesi z družbenimi, ker tega niti še ne omogoča do¬ sežena stopnja družbenega razvoja. Vendar ta pomoč ne more biti v tem, da bi samo razlagali probleme. Brezkompromisno razpravljajmo o konkretnem problemu sami, dokler ne najdemo rešitve Jasno nam mora biti, da konkretnih primerov ne bo¬ do rešila nobena bolj ali manj splošna predavanja, ampak ljudje, ki v določeni delovni • ali družbeno-poli- tični organizaciji delajo in žive. Oni imajo pravico in dolžnost, da o nastalem problemu razpravljajo toli¬ ko časa, dokler ga uspešno ne rešijo. Pomoč zunanjega činiielja naj se izraža v tem, da določen problem analizira, pokaže na vzroke raznih pojavov, usmerja akcijo na odpravljanje vzro¬ kov, pokaže na rešitve in vztraja na brezkompromis¬ nosti vse dotlej, dokler do¬ ločeni problem ne bo rešen s silami ljudi, ki jih je po¬ vezoval. Prepričan sem, da le ta¬ ka pomoč zunanjega čini- telja lahko prispeva k večji demokratični zavesti. Ob takem delu se tudi sleher¬ nemu občanu-proizvajalcu obuja vest osebne odgovor¬ nosti do družbene skupno¬ sti. Ta vest pa mora biti najmočnejša prav pri čla¬ nih Zveze komunistov, saj so vendar zavestno stopili v boj za socialistične druž¬ bene odnose med ljudmi. Opravičevanje teh in po¬ dobnih pojavov s tem, da to ni posebnost naše občine, da so ti pojavi tudi drugje, je nevzdržno, saj vodi k ohra¬ njevanju sedanjega stanja, ki mu nekateri pfavijo »tra¬ dicija«, vodi k zadrževanju stare prakse, k izpačenju medčloveških odnosov, k deformiranju položaja de¬ lovnega človeka, ki mu ga daje naša ustava. Komunisti smo z VIII. kongresom ZKJ pred de¬ lovnimi ljudmi sprejeli ob¬ vezo, da bomo s svojim ne¬ sebičnim delom našo druž¬ bo obvarovali pred pojavi birokratizma. Mislim, da mora v vsakomur živeti po¬ treben občutek odgovorno¬ sti, ki mora rasti iz družbe- no-ekonomskega položaja delovnega človeka. Brez te¬ ga ne more biti uspešnega delovanja sistema samo¬ upravljanja. Razvijajmo osebno in kolektivno odgovornost Vendar kolektivne odgo¬ vornosti brez prisotnosti osebne ni! Toda v praksi se zgodi prav to ločevanje. Posamezniki se tedaj, kadar je treba osebno za kaj od¬ govarjati, radi skrijejo za zaveso kolektivne odgovor¬ nosti. Tako postaja osebna odgovornost do družbe ano¬ nimna, čeprav je bila pred- tem kolektivu vsiljevana čisto osebna samovolja. V Ljubljana transportu je bi¬ lo npr. na seji delavskega sveta rečeno: »Ce ne gla¬ sujete za predloženi pra¬ vilnik, ta mesec ne boste dobili osebnega dohodka.« V Leku so hoteli vodilni funkcionarji podjetja, da bi delavski svet sprejel inve¬ sticijski program za letos brez vednosti delovnega ko¬ lektiva. Celo članom delav¬ skega sveta dva dni pred sejo program ni bil znan. Seja delavskega sveta je bi¬ la na intervencijo članov ZK zaradi nemogočega po¬ stopka preklicana. Kritika subjektivnih slabosti DS se prerada skriva za objek¬ tivne razmere, osebna od¬ govornost pa za kolektiv¬ ne odločitve, javna kritika povzroča osebno užaljenost, rotacijo jemljejo kot degra¬ dacijo itd. POSEBNA ODGOVORNOST KOMUNISTOV Mislim, da smo komunisti v prihodnosti med drugim odgovorni tudi za to, da odstranimo anonimnost osebne odgovornosti. Kadar družbeni organ sprejme odločitev, ki je v nasprotju z interesom širše skupnosti, je treba oceniti tudi odgovornost posameznikov. Nikomur ne bi smeli do¬ voliti, da bi strahopetno zbežal pred odgovornostjo, skri¬ vajoč se za odgovornostjo vseh in nikogar. Odgovornost je merilo upravljalčeve zavesti, s tem pa tudi osvobajanja člove¬ kove osebnosti. Delovati moramo v tej smeri, da se bo s krepitvijo odgovorno¬ sti razvijala človekova av¬ tonomna osebnost, pomaga¬ ti mu moramo k samozave¬ sti, k zavesti o njegovem družbenem položaju, saj bo¬ mo le tako lahko uveljavili načelo, da je vsaka pravica tudi dolžnost. Premalo smo naredili tu¬ di pri nas, da bi bila pra¬ vica do samoupravljanja pojmovana tudi kot dolž¬ nost, kot obveznost in kot osebna odgovornost. VIII. kongres je poudaril, da se morajo komunisti bo¬ riti tudi proti raznim pri- mitivističnim težnjam, pro¬ ti nerealnim zahtevam, pro¬ ti tistim, ki vztrajajo samo pri pravicah, ne upošteva¬ jo pa svojih dolžnosti in svoje odgovornosti na de¬ lovnem mestu do delovnega kolektiva in skupnosti. Tu mislim na razne de¬ magoge, ki zelo zavzeto na¬ stopajo v imenu delovnega človeka in skrbi zanj, ob te¬ žavah se vedno le sprašu¬ jejo: »Kam plovemo?« »Kam to pelje?« itd., sami pa barantajo s človekom kot z golo številko (izrazit primer je sedaj v osnovni organizaciji Iskra-Pržanj). OBČANOM VEC PRAVIC IN DOLŽNOSTI Z izpeljavo novega gospodarskega sistema do konca, s prenosom razširjene reprodukcije na neposrednega proiz¬ vajalca, se postavljajo tudi nove osnove komunalnemu sistemu, ki dobivajo tudi nove oblike materialne vzpod¬ bude s formiranjem sredstev občine iz osebnega dohodka občanov. Tako se zelo odprto postavljajo problemi druž¬ benih služb, zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kul¬ ture, socialnih služb, stanovanjske in sploh vse komunalne politike. Odprto se postavljajo tudi vprašanja odnosa občine do občana. Kakor je po eni strani občina v mnogih zvr¬ steh svoje dejavnosti zelo uspešno delovala, je po drugi strani treba poudari¬ ti, da odnos do občanov, spoštovanje občana in nje¬ gova pripravljenost za so¬ delovanje v upravljanju komune ni dovolj spoštova¬ na. Če ugotavljamo, da se je VIII. kongres oprl na de¬ lavski razred in vse delov¬ ne ljudi, potem moramo ko¬ munisti v občini delovati tako, da bo za občana pre¬ pričljivo, da njegovemu ustvarjalnemu hotenju ni¬ so postavljene birokratične ovire. Ta odnos do občana za¬ hteva korenitih sprememb. Ne trdim, da imamo oprav¬ ka z vsesplošnim pojavom, toda mnogo je še težav z zbori volivcev, v demokra¬ tičnem mehanizmu občine, kjer upravni uslužbenci (pa tudi voljeni ljudje niso iz¬ vzeti) ne spoštujejo občana, npr. kot so izjave upravne¬ ga uslužbenca naše skup¬ ščine: »Nismo obvezani, da upoštevamo predloge zbo¬ rov volivcev« ali »Zakaj to¬ liko dela ob volitvah, mi lahko živimo brez volitev« itd., dalje, da ne odgovar¬ jamo na vprašanja in da občana premalo upošteva¬ mo pri upravljanju komu¬ ne. KOMUNA JE TUDI SAMOUPRAVNI ORGAN Iz odnosov komuna—ob¬ čan rastejo med ljudmi ne¬ jasna pojmovanja o komu¬ ni. Tako je pojem komune pretežno zreduciran na ob¬ činsko skupščino in njene organe. To je na občinsko hišo. Občanu je premalo dano čutiti, da je on pogla¬ vitni činitelj-tvorec, hkrati tudi izvrševalec politike ko¬ mune, zato vidi v komuni, bolje rečeno v skupščini, predvsem oblast nad seboj in pa tistega družbenega činitelja, ki naj zlasti skrbi za uresničevanje njegovih želja in potreb. Spričo tega se odnosi občan—komuna največkrat presojajo iz tega zornega kota. Od tod izhaja tudi pogo¬ sto pasiven odnos občanov Ce bSdo vse družbeno-poli- tične organizacije, vsi de¬ lavski sveti in sveti krajev¬ nih skupnosti ter sploh vsi samoupravni organi na ob¬ močju naše občine tako te¬ meljito pometli v lastni hi¬ ši in pred svojim pragom, kot je to storila šesta kon¬ ferenca ZKJ naše občine, in začeli izvajati določila na¬ ših ustav in svojih statu¬ tov, potem samoupravne pravice odločanja neposred¬ nih proizvajalcev in sploh občanov ne bodo več pred¬ met takih in podobnih raz¬ pravljanj, temveč realizi¬ rano dejstvo, ki nas bo edi¬ no lahko popeljalo iz raz¬ nih težkoč današnjih dni do širših problemov komu¬ ne. V okviru teh odnosov bi bilo potrebno tudi več¬ krat preanalizirati, kako se nova ustava oziroma statut komune zrcalita na relaciji občinska skupščina—voli¬ vec oziroma občan. Počasi prodira v prakso dela občinske skupščine spoznanje, da je nujno dati važnejše dokumente v raz¬ pravo občanom v fragmen¬ tarni obliki, preden se kot dokončni sprejemajo na zborih volivcev in nato v občinski skupščini. Tako je bilo letos napravljeno s predlogi za družbeni plan. Seveda pa s tem raste vlo¬ ga in odgovornost SZDL, sindikatov in komunistov v teh organizacijah, da se zbo¬ ri občanov ne sformalizirajo, ampak da se razvijajo v ši¬ roke organe samoupravlja¬ nja občanov. Mislim pa, da ta metoda ne bi smela veljati samo za tiste dokumente, ki jih skupščina mora dati v jav¬ no obravnavo po zakonu. Tu gre tudi za razne odlo¬ ke, priporočila, ki kakorko¬ li neposredno zadevajo ob¬ čane. (Nadaljevanje na 4. strani) NIC BREZ MNENJA OBČANOV Občinska skupščina se s svojimi organi preveč zapira vase, razpravlja v krogu odbornikov, članov svetov, članov upravnega aparata in vodilnih ljudi iz delovnih organiza¬ cij, direktorjev, manj pa s predsedniki delavskih svetov. Tako prihaja preveč do izraza njen oblastni značaj, name¬ sto zmeraj močnejšega družbenega samoupravljalnega. Redki so primeri, da bi se vodilni funkcionarji skupščine udeleževali sej samoupravnih organov: delavskih svetov, svetov krajevnih skupnosti, šolskih svetov itd. 4 ŠIŠENSKA TRIBUNA Tudi v komuni več pravic neposrednim proizvajalcem VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE odgovorna družbeni skupnosti. Za delo, sklepanje in sta¬ lišča teh organizacij nosijo odgovornost tisti občani, ki so izvoljeni v vodstva teh organizacij. Mislim, da se osebna odgovornost nikakor ne more prekriti s sklicevanjem na nekoga tretjega. (Nadaljevanje s 3. strani) Mislim, da mora v pri¬ hodnosti postati delo občin¬ ske skupščine, njenih sve¬ tov in skladov bolj odprto prav do občanov. Z vsem svojim notranjim žarom naj se komunisti zavzemajo, da bo v smislu javnosti dela, seveda na vseh področjih in na vseh nivojih, spoštovana naša Zakonitost, ustava, ob¬ činski statut in statuti de- Načela udeležbe v uslu¬ gah včasih občanom ustvar¬ jajo dvom o upravičenosti določenih načel in predpi¬ sov v komuni, na primer pri ekonomski ceni otroških ustanov, ustanov za pomoč družini, šolskih kuhinj itd. so udeleženi starši, ki so Občinski komite bo mo¬ ral zelo pogosto sklicevati aktive komunistov, da jih idejno oboroži za politično delo z občani in da bodo sami aktivno delali kot ob¬ čani. Ta oblika idejnega usposabljanja komunistov, ki se seveda ne bo bavila z operativnim poslom, je lah¬ ko zelo raznolika: lahko skličemo aktive iz vrst teh¬ nične inteligence, delavskih svetov, šolskih svetov, sve¬ tov krajevnih skupnosti ali hišnih svetov, ki bi bolj po¬ drobno govorili o trgovskih uslugah in cenah, aktive Tako se še vedno skuša vztrajati, kadar se obrav¬ navajo napake in slabosti, da smo krivi vsi in zato konkretno nihče, kriva je neinformiranost, razni spo¬ drsljaji nestrokovnosti in podobno ali neki tretji či- nitelj, ker ni pravočasno in¬ terveniral, da se rešijo do¬ ločeni problemi. V teh razpravah posa¬ mezne organizacije samo- lovnih organizacij. Menim, da bi občani zelo živahno razpravljali in da¬ jali koristne predloge npr. o delu stanovanjskega skla¬ da, o gospodarjenju s sred¬ stvi, s katerimi gospodari sklad. To so sredstva, nepo¬ sredno zbrana od občanov, zato imajo pravico vedeti, kaj se dogaja s temi sred¬ stvi, in tudi odločati o njih. ekonomsko gmotno sposob¬ ni. V teh ustanovah je malo otrok delavcev. To je le izsek iz vrste problemov, ki kaže, kako nujno je odstraniti zaprtost delovnih organizacij na eni strani in komune na drugi. Vse to pomeni, da ni no¬ bena od teh organizacij po¬ drejena v hierarhičnem smi¬ slu. Razumljivo je torej, da tudi vpliv občinskega ko¬ miteja ZK na delo drugih družbenih organizacij in ob¬ činske skupščine ne more biti zasnovan v hierarhič¬ nem smislu. Ce bi obstajala hierarhična odgovornost, potem bi občinski komite deloval kot zunanji činitelj, ki deluje na družbene orga¬ nizacije in samoupravni mehanizem v komuni. To pa občinski komite Zveze ni in ne more biti! Prav gotovo pa je, da ob tej razlagi ne morejo zma¬ gati pojmovanja, kot npr.: »Sedaj pa vsak po svoje, vsak naj vodi svojo politi¬ ko!« Politika je enotna. Za¬ pisana je v naši ustavi. Tu ne gre za mehanično deli¬ tev dela in pristojnosti, marveč za tako skladno de¬ javnost vseh družbenih či- niteljev, za tako samostoj¬ nost in hkrati tako demo¬ kratično medsebojno odvis- Komunisti v družbeno¬ političnih organizacijah imajo predvsem nalogo, da zagotovijo tak način delo¬ vanja omenjenih organiza¬ cij, da bodo usposabljale člane Zveze komunistov in vse občane za samostojno in kvalificirano opravljanje demokratičnih funkcij, za izpolnjevanje pravic in dolžnosti v družbenem sa¬ moupravljanju. S svojo ak¬ tivnostjo vplivamo na za¬ vest občana in ga organizi¬ ramo za delo v vseh pod¬ ročjih življenja komune. To svojo funkcijo bomo prav gotovo najbolj učinko¬ vito opravljali tako, da se bomo vztrajno zavzemali za spoštovanje in pravi smisel oblik neposredne demokra¬ cije, kot so: zbori volivcev, referendumi o važnejših vprašanjih, javne tribune, razna posvetovanja z obča¬ ni,' neposrednimi proizva¬ jalci, več konferenc z vse¬ mi člani organizacije, ne le z vodstvi itd. Mislim, da se moramo od- Mislim, da je naša napa¬ ka v občinskih vodstvih, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih pred¬ vsem v tem, da se medčlo¬ veški odnosi prerado zredu¬ cirajo na odnose med in¬ stitucijami, npr. med vod¬ stvi družbeno-političnih or¬ ganizacij in občinsko skup¬ nost, ki bo stalno spodbu¬ jala razvoj družbenih odno¬ sov v komuni. Tako mora v komuni politika zrasti kot sinteza naprednih gledišč vseh družbeno-političnih organizacij in občinske skup¬ ščine. V družbeno-političnih or¬ ganizacijah, v skupščini, njenih organih in raznih skladih, v delavskih svetih, šolskih svetih, svetih kra¬ jevnih skupnosti itd. so tudi člani ZKJ. Menim, da so ti tovariši kolektivno in oseb¬ no odgovorni družbeni skupnosti in Zvezi komuni¬ stov, da delo teh organiza¬ cij in organov izhaja iz so¬ cialističnih izhodišč, da se stališča programa Zveze komunistov in sedaj sklepi in stališča VIII. kongresa ZKJ uveljavljajo v vsako¬ dnevni praksi, v vseh pod¬ ročjih življenja komune. Tovrstna odgovornost čla¬ nov ZK daje novo obeležje načelu demokratičnega cen¬ tralizma v Zvezi komuni¬ stov. V javnosti se često govo¬ ri v imenu samoupravnih organov, organizacij in vod¬ stev, čeprav te organizacije še niso razpravljale o dolo¬ čenem vprašanju. Tako se individualna volja uveljav¬ lja v obliki kolektivne vo¬ lje, seveda pod naslovom socialistične demokracije. To je v bistvu samovolja, ki se pojavlja pri posamez¬ nikih v družbeno-političnih organizacijah in samo¬ upravnih organih, prekrita pa je z demokracijo in ko¬ lektivno odgovornostjo. Po tej poti se med take posa¬ meznike in občana, med ne¬ posrednega proizvajalca vriva institucionalni meha¬ nizem, predstavniško se- stankarstvo, ki z videzom funkcionalnosti prekriva svoje družbeno bistvo in ozkost ter omogoča raznim neformalnim skupinam, da si z njim zagotove tudi for¬ malno moč z družbeno le¬ gitimacijo. Osebna odgovor¬ nost tako zbledi, zato je to¬ liko primerov neodgovorne¬ ga gospodarjenja z družbe¬ nimi sredstvi, zlasti s skla¬ di za reprezentanco. VIII. kongres ZKJ ni bil le kongres Zveze komuni¬ stov, čeprav je jasno, da je obravnaval predvsem pro¬ bleme in dolžnosti Zveze komunistov. NUJNA JE POGLOBLJENA IDEJNO POLITIČNA VZGOJA Precej letnih konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov je pokazalo, da precejšen del komunistov v naši občini razume, da skle pov VIII. kongresa ne bo¬ mo mogli z uspehom izvr¬ šiti, če bomo vse probleme potiskali v Zvezo komuni¬ stov, v osnovne organiza cije Zveze. Naše prihodnje delo mora biti še bolj usmerjeno v to, da se gra¬ divo VIII. kongresa čimprej uveljavi v organih nepo¬ sredne demokracije, v družbeno-političnih organi¬ zacijah. VIII. kongres je poudaril stališče, da je zelo pomem¬ bna dolžnost članov Zveze komunistov vzgojno delo; torej bo treba biti v partij¬ skem življenju do ideolo¬ škega dela mnogo bolj po¬ zoren kot doslej. V pogojih neposredne demokracije, v času burnega razvoja, v po¬ gojih, ko je vsak občan če¬ dalje bolj primoran razmiš¬ ljati o posameznih ukrepih in naporih socialistične gra¬ ditve na vseh področjih javnega življenja, v takih okolnostih bo imel komu¬ nist med delovnimi ljudmi, kjer je njegovo poglavitno delovno področje, ugled le tedaj, če bo prednjačil s svojimi naprednimi nazori. To nalogo pa bo oprav¬ ljal, če mu bo osnovna or¬ ganizacija tisti vir, v ka¬ terem se bo vsak trenutek krepil, kjer bo ob vsakem dogodku, na katerega bo naletel v svojem delu v or¬ ganih direktne demokraci¬ je, našel pomoč in takšno idejno politično vzgojo, iz katere raste enotnost Zveze komunistov. (Nadaljevanje na 5. strani) POVEČANA VLOGA IN ODGOVORNOST SZDL IN SINDIKATOV Glede delovanja komune smo dolžni še posebej pouda¬ riti, da je samo spoštovanje občana v poslovanju komune mnogo premalo. Potrebno je seveda tudi politično delo, mnogo več pojasnjevanja, načelnih stališč naše politike, treba je zlasti v SZDL in sindikatih razlagati konkretno politiko občine. ODKRIVAJMO DEJANSKE KRIVCE VSE LE Z NAPREDNIH STALIŠČ V sistemu neposredne demokracije je vsaka družbena organizacija in vsak samoupravni organ samostojen. Sa¬ mostojno sprejema akte svojega delovanja: sklepe, stališča, priporočila in podobno, torej je vsaka organizacija tudi komunistov prosvetnih de¬ lavcev itd. Kadar govorimo o vlogi družbeno-političnih organi¬ zacij, je v praksi še vedno precej razprav o tem, kaj ima eden, kaj drugi, kaj je naloga tega, kaj onega, do kod sega odgovornost posa¬ mezne organizacije in po¬ dobno. So primeri, da se po¬ samezniki in seveda s tem tudi izvoljeni organi, ki jih predstavljajo, še zelo radi postavljajo v pozicijo od¬ visnosti, v okrilje podreje¬ nosti, zlasti v odnosu na občinski komite ZK. upravni organi premalo vi¬ dijo sebe, ne ocenjujejo svo¬ jih lastnih sil, svoje lastne odgovornosti za probleme, ki se v delu organizacije pojavljajo. Kar koli pride na dnevni red neke organi¬ zacije npr. Zveze komuni¬ stov, sindikatov, SZDL, ZM itd., vselej mora komunist najti svoje mesto in svojo nalogo! POTREBNE SO NOVE METODE DELA DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ Dalje mislim, da družbeno-politične organizacije, kot so: Zveza komunistov, SZDL, sindikati, Zveza mladine in druge družbene organizacije, nikakor niso monopolni po¬ srednik med občani in organi samoupravljanja, to je ob¬ činsko skupščino. Napačno bi bilo graditi kakršnokoli po¬ sredništvo. Gre za direktne vezi z občani z zbori volivcev, referendumi, zbori občanov in podobno, katere bo morala občinska skupščina in družbeno-politične organizacije ve¬ liko bolj spoštovati kot samoupravne organizme. NEODGOVORNO GOSPODARJENJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI ločno upreti temu, da se skušajo tudi v politično de¬ lo vnašati tehnokratske me¬ tode. Posamezniki vidijo merilo aktivnosti v številu sestankov, analiziranju teh¬ ničnih podrobnosti, računa¬ jo se poprečja, razne stvari pa poenostavljajo, npr. se¬ daj zbore občanov posa¬ mezniki jemljejo kot nepo¬ trebno breme in zato so ne¬ kateri izpeljani zgolj for¬ malno. Pri vsem tem pa po¬ zabljamo na vsebino, izgub¬ ljamo posluh za probleme ljudi. Število sestankov (njiho¬ va dolžina), številni obsežni pravilniki o delu organiza¬ cij, obsežni programi, ki jih večkrat ne izvršujemo, ne morejo biti merilo demo¬ kracije in samoupravljanja občanov. Za vsem tem, zla¬ sti pa za raznimi poprečji, često prilagojenimi po mili volji, tičijo nenormalni ma¬ terialni odnosi, zaradi kate¬ rih nastajajo in rastejo raz¬ ni politični in idejni pro¬ blemi. ščino, dalje z vodstvi de¬ lovnih organizacij, zapo¬ stavljajo pa se direktni kontakti s celotnimi delav¬ skimi sveti, s šolskimi sveti, s sveti krajevnih skupnosti in z vsemi proizvajalci in občani, v imenu katerih se često odloča, vendar brez njihove vednosti. VEC pravic zlasti neposrednim PROIZVAJALCEM VIII. kongres je osvojil stališče, da se noben način zbi¬ ranja sredstev ne more vršiti izven vpliva neposrednih proizvajalcev-občanov. Delavcu-občanu mora biti omogo¬ čeno, da ve in odloča, kaj se dogaja z njegovimi sredstvi. Potrebno je, da se problematika družbenih služb in druge komunalne dejavnosti obravnava na zborih proizvajalcev. Proizvajalcu mora biti temeljito pojasnjena vsa politika komune. Dana mu naj bo možnost, da bo sam, ne pa samo posredno po svojih odbornikih, ki se večkrat čutijo odgo¬ vorne le občinski skupščini, ne pa svojim volivcem, sode¬ loval pri urejanju problematike v komuni in se stapljal z njenim življenjem. Znano mu naj bo, da se sredstva, s katerimi gospodari komuna, ne odtujujejo od njega, am¬ pak so sestavni del njegovega standarda. Tu gre v bistvu za odnos do samoupravnih pravic neposrednega proizva- jalca-občana in njegove funkcije v komuni, kakor tudi za spoznanje bistvenih družbenih interesov. ŠIŠENSKA TRIBUNA 5 Kakšna je kvalitetna raven naših komunistov 'vi. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE (Nadaljevanje s 4. strani) Sekretar občinskega komiteja ZKJ, tovariš LUDVIK GO¬ LOB, je nato še obširno govoril o nekaterih resnih slabo¬ stih posameznih komunistov in celih osnovnih organizacij ZK, ki tu in tam zaostajajo za razvojem javnega življe¬ nja. Ta del njegovega referata na VI. konferenci ZK naše občine objavljamo v nekoliko skrčeni obliki. KONEC BIROKRACIJE IN SAMOVOLJE V Zvezi komunistov ni prostora za birokratske po¬ sege, za samovoljo in po¬ dobno, toda v ZK moramo doseči tako stopnjo, da se komunisti ne bodo podre¬ jali programskim načelom in sklepom zaradi disciplin¬ skih pretenj statuta, mar¬ več zato, ker bodo prepri¬ čani, da so sklepi ZK nujni in potrebni, ker bodo samo- disciplinirani, in da bodo življenje ZK in partijske odnose spravili v sklad s čedalje bolj organiziranim življenjem, ki ga nosi s se¬ boj modernizacija, civiliza¬ cija in demokratizacija jav¬ nega življenja. Komunisti naj izvajajo sprejete sklepe iz notranje¬ ga nagiba, iz notranje par¬ tijske potrebe, iz prepriča¬ nja, da so sprejeti sklepi nujno potrebni. POSVETIMO POSEBNO POZORNOST MLADIM LJUDEM! Nekateri zmotno mislijo, da dovoljuje partijska legi¬ timacija priviligiran položaj v družbi. Dogaja se, da se posamezni komunisti ne po¬ drejajo sklepom osnovne organizacije ZK in višjim vodstvom (odnos do načela reelekcije in strokovnega izobraževanja). Nekateri vo¬ dilni funkcionarji se ne ču¬ tijo odgovorne osnovni or¬ ganizaciji. Ponekod se uve¬ ljavlja uslužbenska hierar¬ hija (pretirano poudarjanje službene funkcije), s čimer se maliči enakopravnost vseh elanov ZK. Nekateri poizkušajo prek osnovne organizacije uve¬ ljaviti svojo osebno voljo (npr. SKIP). Zaradi nepra¬ vilnega pojmovanja tovari¬ štva prihaja med komunisti do popuščanja pred nezdra¬ vimi pojavi in ravnanji, do Komunisti moramo biti najnaprednejši in najbolj predani del delavskega raz¬ reda in delovnih ljudi. Član¬ stvo v ZK je prostovoljno. V Zvezo komunistov vsto¬ pajo isti, ki sprejmejo idej¬ na, politična in organizacij¬ ska načela ZK. S svojo nazorsko izgraje¬ nostjo, disciplino in solidar¬ nostjo ter humanizmom moramo dajati komunisti zgled najbolj zavestnih gra¬ diteljev socializma, ki zna¬ jo ob vsakem političnem dogodku analizirati okolno- sti in uskladiti s tem svojo zavestno politično akcijo. Naloga komunistov je, da ljudi okrog sebe, to je v de¬ lovni organizaciji, krajevni skupnosti, SZDL, sindikatih, Zvezi mladine, raznih sa¬ moupravnih organih, skrat¬ ka povsod, s svojim oseb¬ nim zgledom in vplivi svo¬ jega dela spremene v trdne pristaše socializma. Prav za¬ radi tega se morajo komu¬ nisti po svojih osebnih kva¬ litetah, po svoji predanosti, sposobnosti in zavestni za¬ vzetosti razlikovati od dru¬ gih ljudi. V tem je smisel obstoja Zveze komunistov. DVE POMEMBNI NALOGI Pretežna večina članov ZK se ravna po teh nače¬ lih, žal pa pri nas v os- Danes pri sprejemanju v Zvezo komunistov ne gre samo za boljši socialni in starostni sestav, temveč tu¬ di in zlasti za novi, sveži duh, ki bo z mladimi tova¬ riši zavel v naši organizaci¬ ji- Naj njihova prizadeva¬ nja po napredku, ki so že sama po sebi atribut mla¬ dosti, prihajajo do polnega familiarnosti in nenačelno¬ sti. Ponekod prevladuje mnenje, da zasebno življe¬ nje člana ZKJ ni stvar Zve¬ ze komunistov (npr. v Me- gradu), četudi ogroža ugled Zveze komunistov. Nekateri člani ZK ne ra¬ zumejo načela demokratič¬ nega centralizma in po sprejetih zaključkih na se¬ stanku osnovne organizaci¬ je še vedno delajo po svoje, mimo teh obveznih sklepov. Nekatere od omenjenih pojavov srečujemo v vseh osnovnih organizacijah ZK, zlasti pa v Slovenija vinu, SKIP, Litostroju, Tekstilni Medvode, Rašici, Keramiki Vižmarje, Avtomontaži, Me- gradu, v občinski skupščini, v družbeno-političnih orga¬ nizacijah, kakor tudi v os¬ novnih organizacijah v šo¬ lah in na terenu. novnih organizacijah vedri¬ jo tudi ljudje, ki domalega ne zaslužijo imena komu¬ nist. Prav zaradi tega je po¬ trebno, da odločno zahteva¬ mo spoštovanje idejnih, or¬ ganizacijskih in političnih osnov Zveze komunistov pri vseh članih. S tega vidika se nam ka¬ žeta dve nalogi: ® zaostriti odnose do pro¬ gramskih načel, na katerih je zgrajena Zveza komuni¬ stov, med tistimi člani, ki niso v organizaciji od vče¬ raj in ki vedo, kakšna je njihova dolžnost do organi¬ zacije, pa jih je najedla ne¬ ka rja nediscipline in malo¬ meščanska ohlapnost; • sprejemati nove člane in s tem krepiti Zvezo komu¬ nistov. Praktično življenje v or¬ ganizacijah ZK, predvsem pa njihov odnos do spreje¬ manja mladih ljudi v ZK je v naši občini pravo na¬ sprotje tega, kar bi moralo biti. Statistika nam pove, da 69 osnovnih organizacij že leta ni sprejelo nobene¬ ga mladega člana, medtem ko sedaj ugotavljamo, da imamo manj članov ZK, kot smo jih imeli pred dvema letoma. Kje so vzroki, ki zavirajo pomlajevanje? ustvarjalnega izraza v os¬ novnih organizacijah, naj se spopadejo z birokratski¬ mi zahtevami posamezni¬ kov, ki vlečejo nazaj, naj vodijo bitko za višji, kvali¬ tetnejši nivo organizacij skupno z drugimi, najbolj naprednimi člani. To bo Zvezi samo v prid. Obravnave problemov mladine se ne bi smeli lo¬ tevati diletantsko, kajti bor¬ ba za višjo kvaliteto ZK mora vsebovati posebne na¬ pore za vzgojo mladih lju¬ di. Zaradi tega bo potrebno, da spregovorimo o teh pro¬ blemih na eni izmed sej ob¬ činskega komiteja, kakor na konferencah vseh komuni¬ stov v okviru krajevnih skupnosti in delovnih orga¬ nizacij, tako tudi organiza¬ cij, ki neposredno povezu¬ jejo mladino. BODOČE NALOGE OB¬ ČINSKEGA KOMITEJA Menim, da je pri oprede¬ ljevanju vloge občinskega komiteja treba izhajati iz vloge delovnega človeka v sistemu samoupravljanja, to je da postane član ZK vedno bolj napredni tvorec; subjekt, ki samostojno raz¬ mišlja, sprejema stališča o konkretnih vprašanjih na področjih svojega dela ter prevzema vso odgovornost za njihovo pravilnost in do¬ sledno izvajanje. To daje novo obeležje vsebini nače- Če članstvo v sedanjih pogojih ne bi sodelovalo pri tvorbi stališč občinskega komiteja, bi lahko napred¬ ne zamisli in sklepi občin¬ skega komiteja, ki so v prid občanov, naleteli na nerazu¬ mevanje in celo na odpor pri občanih in članih ZK. Le tako bodo lahko člani ZK argumentirano zagovar¬ jali svoja stališča. Sklepe, pri katerih so vsi sodelovali, bodo tudi vsi v svojem interesu izvrševali Tako bo ustvarjen občutek enakopravnosti, kar je zelo pomembno, če hočemo za- Zaključke VIII. kongresa ZKJ moramo uresničevati na vseh področjih dela ko¬ mune. Vsako področje pa zahteva podrobnejše prou¬ čevanje, zaradi tega bomo npr. stališča in sklepe ko¬ munistov o uveljavljanju novega gospodarskega siste¬ ma obravnavali s komunisti iz vrst tehnične inteligence, s člani delavskih svetov, upravnih odborov itd. O družbenih službah bo raz¬ pravljal aktiv komunistov la demokratičnega centra¬ lizma v razmerah neposred¬ ne demokracije. JAVNOST DELA ZVEZE KOMUNISTOV V delu občinskega komi¬ teja je treba uveljavljati načelo javnosti dela. Občin¬ ski komite naj razvija svoje delo kot idejno politično vodstvo, ki je odgovorno svojemu članstvu in obča¬ nom v komuni kot celoti. Njegovo delo naj bo vedno podvrženo javni kritiki članstva, občanov in njiho¬ vih organizacij. Dolžnost občinskega ko¬ miteja je, da s stališča ak¬ cije komunistov upošteva v svojem delu vso družbeno problematiko v komuni. ZK se ni nikoli odrekla stalne¬ mu vplivu na odločanje in svoji neposredni udeležbi pri sprejemanju slehernega sklepa. Status delovnega človeka terja svobodnega komunista v organizacijah, ker brez tega tudi občan ne more razvijati svoje družbene svobode. gotoviti kreativnost in učin¬ kovitost dela slehernega ko¬ munista. Tako bomo hitre¬ je odpravili hierarhično mi¬ selnost, podedovano iz mi¬ nule administrativne dobe. Menim, da bo v prihodno¬ sti koristno več posvetovanj s sekretarji osnovnih orga¬ nizacij in z vsemi komunisti v okviru konferenc komu¬ nistov v krajevnih skupno¬ stih in delovnih organizaci¬ jah. Stališča občinskega ko¬ miteja bo treba večkrat da¬ ti v obliki tez v razpravo vsem članom ZK in šele na¬ to sprejemati sklepe. iz teh služb. O načelih sta¬ novanjske problematike, o raznih komunalnih delih, bo razpravljal aktiv komuni¬ stov, ki so člani hišnih sve¬ tov in sklada za stanovanj¬ sko in komunalno graditev. O preskrbi in politiki cen se bo govorilo na aktivu ko¬ munistov iz uslužnostnih dejavnosti in obrti ter ti¬ stih članov ZK, ki so člani potrošniških svetov itd. V naših metodah dela se naj uveljavljajo tudi razne Konec je »lepih časov«, ko smo lahko mi, ki nismo ni¬ kdar zadovoljni, po mili vo¬ lji nergali in napihovali tu¬ je slabosti. Kot zgleda bodo odslej komunisti sami jav¬ no kritizirali svoje slabosti in jih tudi — odstranjevali. Kaj pa bo ostalo nam, ki smo mojstri politike ner¬ ganja in napihovanja sla¬ bosti »onih tam zgoraj, ki so krivi vsega, kar je pri nas narobe?« so dejali ner¬ gači, birokrati in birozavri, ko so zvedeli za avtokritič- no analizo komunistov na VI. konferenci ZK naše ob¬ čine institucije in sredstva infor¬ macij (časopisi, revije, RTV), zlasti pa naše občinsko gla¬ silo »Javna tribuna«, ki naj bo samostojno in neodvisno od vplivov posameznikov. Iz lista naj veje duh življenja komune, vseh občanov, sa¬ moupravnih organov in družbeno-političnih organi¬ zacij ! Kritične misli o doseda¬ njem delu so bile izrečene predvsem z namenom, da bi vzpodbodle k boljšemu delu v bodoče. Težimo k napredku in lep¬ šemu življenju delovnega človeka S ponosom lahko ugotav¬ ljamo, da smo člani organi¬ zacije, ki je vsa povojna le¬ ta ob gospodarskem, politič¬ nem in družbenem vzponu doma in po svetu, v boju za pravico, za prijateljstvo in svobodo med ljudmi zgled doslednih prizadevanj. Nenehno iščimo odločno vedno boljše rešitve najraz¬ ličnejših problemov na vseh področjih javnega življenja. S takim delom bomo napra¬ vili Zvezo komunistov še čvrstejšo, občanom pa bo¬ mo dokazali neomajno trd¬ nost naše zvestobe intere¬ som delavskega razreda in vsem delovnim ljudem, je končal svoj referat na VI. konferenci ZK naše občine sekretar občinskega komite¬ ja, tovariš Ludvik Golob. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV • LITOSTROJ: Nov tovar¬ niški komite ZKJ smo izvo¬ lili sredi prejšnjega meseca. Za sekretarja je bil ponov¬ no izvoljen inž. Franc Pen- tek, za predsednika revizij¬ ske komisije pa Franc Po- teko. Izvolili smo tudi ka¬ drovsko in ideološko komi¬ sijo ter si začrtali nove na¬ loge v skladu s smernicami VIII. kongresa ZKJ. L. P. KOMUNIST MORA BITI POVSOD ZA ZGLED DRUGIM NOV SVEŽ POLET V NAŠI ORGANIZACIJI KOMUNISTI IN OBČANI NAJ BODO BOLJE SEZNANJENI Z VSEBINO SKLEPOV Pritegnimo člane ZK in delovne ljudi v razpravo pri sprejemanju stališč in sklepov, in sicer od začetka do konca, kajti le tako bodo tudi bolje seznanjeni z vsebino raznih sklepov. Le tako bodo ta stališča in ti sklepi imeli potrebno avtoriteto. URESNIČEVANJE SMERNIC VIII. KONGRESA ZKJ » ŠIŠENSKA TRIBUNA Uskladimo želje z realnimi možnostmi RAZGOVORI Z VOLIVCI PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MIRAN GOSLAR Lani je od vseh dohodkov, pobranih na območju naše občine v obliki raznih prispevkov in davkov, ostalo 53,3 °/o občini. Zaradi drugačnega zajemanja in nove delitve med druž- beno-političnimi skupnostmi pa se letos delež občine zmanjša na 47,9°/o, in sicer predvsem zaradi povečanja dohodkov zveze. Ne bodo se torej uresničila pričakovanja, da bo občin¬ skih sredstev, iz katerih se financirajo predvsem družbe¬ ne službe, več kot lani. Nominalno povečanje sredstev v občinskem proračunu bo namreč komaj zadostovalo za kritje povečanih stroškov in višjih osebnih dohodkov v šolstvu, vzgojno varstvenih ustanovah, za povečane izdatke socialnega varstva. Treba pa bo tudi financirati določene nove dejavnosti, ki jih je prej republika ali okraj, po no¬ vem bodo pa bremenile občinska sredstva, deloma direktno deloma prek združevanja sredstev v Mestnem svetu. OBČANI! Pridite zagotovo na Vaš zbor volilcev! VELIKA ODGOVORNOST OBČINSKIH ODBORNIKOV Naša občinska skupščina bo 26. februarja sprejela od¬ lok o prispevkih in davkih občanov ter družbeni plan in proračun. Odgovornost odbornikov je pri zgoraj opisani situa¬ ciji, ko želje znatno prese¬ gajo sredstva, vsekakor ve¬ lika. Ce se bodo odločil; za tisto, kar mora imeti prio¬ riteto, kar je najbolj v skla¬ du s priporočili zvezne in republiške skupščine in kar dviga kvaliteto uslug, ki jih uporabljajo občani, tedaj bomo lahko rekli, da sta družbeni plan in proračun odraz realnega položaja na terenu. Za nami so razprave na zborih občanov o problema¬ tiki pri sprejemanju druž¬ benega plana in proračuna. Namen razprav je bil pri¬ kazati občanom vso težo problemov, ki nastajajo v občini spričo takšnega ma¬ terialnega stanja in spričo vse večjih potreb. Občani naj bi s svojim neposrednim aktivnim sodelovanjem vpli¬ vali na proračunsko potroš¬ njo, da bi družbeni plan in proračun kar najbolj ustre¬ zala željam večine prebival¬ cev. Seveda je bilo že v zad¬ nji številki JAVNE TRIBU¬ NE (kjer je bilo objavljeno gradivo o teh vprašanjih) poudarjeno, da so želje znatno večje od sredstev, s katerimi razpolagamo, saj so za 2 milijardi 600 milijonov din presegale predvidena sredstva. Zato naj bi zbori občanov predvsem kritično ocenili želje in dali orienta¬ cijo na tiste stvari, ki naj bi v proračunu imele prio¬ riteto. Vendar se zdi, da v raz¬ pravah na mnogih zborih občanov nismo dovolj ra¬ čunali s tem, da bo potreb¬ no naše želje uskladiti s stvarnimi možnostmi. Sko¬ raj nikjer ni prišlo do zmanjševanja zahtevkov, celo obratno, ponekod so po¬ stavili nove predloge. Prav je, če se predlaga, vendar pa je ob teh predlogih po¬ trebno predvideti tudi to, od kod naj se vzamejo sredstva za njihovo realizacijo. DOGOVOR Z OBČANI O PRISPEVKIH IN DAVKIH Višina prispevkov in davkov, ki jih letos občinska skup¬ ščina samostojno predpisuje, naj predstavlja v resnici do¬ govor z občani o tem, koliko so pripravljeni in dolžni pri¬ spevati, da bi se uresničili določeni programi razvoja druž¬ benih služb in izvajanja komunalnih del. Zato ne moremo v isti sapi predlagati nižjih prispevkov in davkov, obenem pa zantevati povišanje sreasi munalne ter druge ureditve, V letošnjem letu bo zna¬ šal občinski proračun 3 mi¬ lijarde 400 milijonov dinar¬ jev in v to vsoto bo treba spraviti vse želje. Marsikaj bo ostalo neizpolnjeno, mar¬ sikaj bo moralo počakati, da se reši v naslednjih letih. V resnici bo potrebno koncen¬ trirati napore predvsem v nekaterih družbenih služ¬ bah, ki doslej niso imele dovolj sredstev. Zlasti bi se morala dvig¬ niti sredstva so šolstvo. Tu¬ di socialno varstvo upravi- za lausne in čeno pričakuje več pomoči, ne samo zaradi povečanih stroškov v domovih, temveč tudi za stalno družbeno po¬ moč, za priznavalnine bor¬ cem NOV in za reševanje stanovanjskih problemov nezaposlenih in upokojenih borcev. Pomembno bo treba po¬ večati sredstva, ki jih ob¬ čina združuje v Mestnem svetu za kritje skupnih potreb mesta, kjer se zlasti povečujejo stroški za kul¬ turo in telesno kulturo. VSO PREDNOST DRUŽBENIM SLUŽBAM Pri predlogih često pozab¬ ljamo na šolstvo, kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo in druge družbene službe, saj je največ želja usmerje¬ nih na urejanje komunalnih naprav. To je sicer odraz slabe komunalne razvitosti v naši občini, zlasti v nje¬ nih nemestnih predelih, vendar imajo tudi po ustavi prednost družbene službe, katerim je občina dolžna za¬ gotoviti normalen razvoj. Tako bo ostalo v proračunu za nove komunalne investi¬ cije prav malo; komaj da bodo zagotovljena sredstva za vzdrževanje že obstoje¬ čih komunalnih naprav: vz¬ drževanje cest (občinska skupščina prevzema tudi ce¬ ste III. reda), čiščenje cest, vzdrževanje javnih nasadov, stroški javne razsvetljave in drugo. Sklad za komunalno ure¬ janji zemljišč, katerega edi¬ ni vir dohodkov je komu¬ nalni prispevek, ki ga pla¬ čujejo investitorji novih ob¬ jektov na območju mesta, pa lahko vloži le toliko sred¬ stev, kolikor je plačanega. Tu gre predvsem za kana¬ lizacijo, stanovanjske ceste in javno razsvetljavo, manj pa bo ostalo v tem skladu za rekonstrukcije cest, če¬ prav so potrebne asfaltira¬ nja. GRE ZA ZELO POMEMBNO OSVEŠČANJE DELOVNIH KOLEKTIVOV Ker se sredstva podjetij mnogo bolj povečujejo kot sredstva občinske skupščine, bodo vsa podjetja sodelovala pri nekaterih akcijah in investicijah v šolstvu, pri razvo¬ ju strokovnega šolstva in pri nekaterih komunalnih delih (sofinanciranje vodovoda, asfaltiranje nekaterih cest). Pomoč podjetij predstavlja pomembna dopolnilna sred¬ stva, s katerimi bo mogoče uresničevati pobude občanov bolj, kot bi jih zmogli iz samega proračuna. Upoštevanje splošne po¬ trošnje pri delitvi dohodka v podjetjih predstavlja 'e- jansko novo kvaliteto v de¬ lavskem samoupravlja;; ;u, saj gre za osveščanje delov¬ nih kolektivov, ki so včasih kaj radi pozabljali, da niso samo proizvajalci v svojih podjetjih, temveč tudi po¬ trošniki in koristniki uslug družbenih služb in komu¬ nalnih naprav na terenu, kjer živijo. Vsi moramo jesfi f zato nas vse zanima kako je z našim kmetijstvo PREDSEDNIK SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO ANTON PETERNEL Več pozornosti tudi kmetijstvu Ker delo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri naši ob¬ činski skupščini (prav tako kot delo drugih svetov) nima operativnega značaja, težko govorim o uspehih ali neuspe¬ hih, zato pa govorim predvsem o bolj ali manj važnih vprašanjih, ki jih je svet v preteklem letu obravnaval — to pač glede na njih večji ali manjši splošno družbeni pomen. Med raznimi vprašanji, ki jih je obravnaval svet, je bilo prav gotovo najvažnej¬ še in tudi družbeno najbolj pomembno vprašanje per¬ spektivnega razvoja kmetij¬ stva v naši občini. Pri ob¬ ravnavi tega vprašanja je važna ugotovitev, da je v ravninskem območju naše občine še okoli 1400 hekta¬ rov zemljišč, ki so sposobna za sodobno mehanizirano obdelavo v sklopu družbe¬ nih obratov. S tem bi na teh zemljiščih lahko znatno po¬ večali proizvodnjo in pri¬ spevali k boljši oskrbi trži¬ šča s kmetijskimi proizvodi. Izboljšanje gospodarskega položaja kmetov Pri tej problematiki je svet obravnaval tudi mož¬ nosti in pogoje za povečanje proizvodnje zasebnih kme¬ tovalcev v ravninskih in hribovitih območjih občine. Povečanje je predvsem mo¬ goče doseči v specializirani in s tem blagovni proizvod¬ nji in v tesnem proizvod¬ nem sodelovanju s kmetij- kmetijske organizacije ko¬ škimi organizacijami. To je operantom dajale potrebno tudi pot k izboljšanju go- strokovno in materialno po- spodarskega položaja kme- moč pri organiziranju take tov, še posebno, ker bodo proizvodnje. Preživninsko varstvo ostarelih kmetov Vzporedno s programom pridobivanja zemljišč za družbeno proizvodnjo pa je svet obravnaval tudi gospo- darsko-socialno plat tega vprašanja in pripravil pred¬ log odloka o preživninskem varstvu kmetov, katerih na¬ daljnji obstoj bi bil even¬ tualno ogrožen zaradi po- družbljenja zemljišč. Največja ovira — pomanj¬ kanje strokovnega kadra Največja ovira za izvaja¬ nje sklepov in smernic na¬ šega sveta je vsekakor v preslabi zasedbi kmetijske¬ ga strokovnega kadra pri občinski skupščini. Obstoje¬ či kader je namreč z delom tako preobremenjen, da mnogih nujnih nalog, med njimi tudi inšpekcijskih, časovno sploh ne more ob¬ vladati. Poglavitno: več mesa in mleka V novem letu bo najvaž¬ nejša naloga sveta, kmetij¬ skih organizacij in uprav¬ nega organa izmenjava ob¬ stoječega cikastega goveda s simentalsko in sivo rjavo pasmo. S to izmenjavo bo¬ mo izboljšali pogoje za po¬ večano proizvodnjo mesa in mleka. Za izvedbo te nalo¬ ge bo pa treba v občinskem proračunu zagotoviti ustrez¬ na finančna sredstva (pet do šest milijonov dinarjev). Se¬ veda pa te naloge ne bo mo¬ goče izvesti v celoti že v tem letu, ampak bo za to potrebno več let vztrajnega dela. glSENSKA TRIBUNA 7 Zaključena je prva faza priprav za volitve 1 1 Občani aktivno sodelujejo pri pripravah za volitve Novi odloki občinske skupščine Ljubljana - Šiška Priloga Javne tribune šišenskih občanov februar 1965 št. 1 Vsestransko obveščanje občanov Temeljna načela zvezne ustave med dru¬ gim določajo: »Da bi mogli občani uresničevati samo¬ upravljanje in druge svoje pravice, se za¬ gotavlja javnost dela državnih organov, or¬ ganov družbenega samoupravljanja, orga¬ nizacij in nosilcev javnih funkcij in ustvar¬ jajo pogoji, da je občan vsestransko obve¬ ščen ter usposobljen za opravljanje druž¬ benih zadev.« 327. člen statuta občine Ljubljana-Šiška pravi: »Odloke in odredbe občinske skupščine ter odredbe njenih svetov objavljamo v ustreznem uradnem glasilu.« Svoje odloke in odredbe svetov objavlja naša občinska skupščina v »Glasniku Ljub¬ ljanskega dnevnika«. Ker pa je »Javna tri¬ buna« na območju naše občine najbolj raz¬ širjen list, je razumljivo tudi najprimernej¬ še sredstvo za obveščanje občanov. Zaradi tega bomo odslej dodali k vsaki številki »Javne tribune« tudi posebno prilogo »Novi odloki občinske skupščine«. Vsem občanom, ki prebivajo ali delajo na območju naše občine, hočemo omogočiti, da bodo tekoče in čimbolj temeljito obve¬ ščeni o delu naše občinske skupščine in o njenih odlokih in odredbah svetov. Zaradi tega priporočamo vsem, da se takoj naroče na naš občinski list (mesečna naročnina samo 20 din) in da vse te priloge skrbno shranjujejo v posebni mapi, da jih bodo imeli vedno pri roki. UREDNIŠTVO Najvažnejši lanskoletni odloki Ker naša skupščina letos še ni sprejela nobenega odloka, objavljamo tokrat pre¬ gled najpomembnejših odlokov, ki sta jih lani sprejela mestni svet ljubljanski in skupščina naše občine. Vsi ti odloki so bili objavljeni v lanskem »Glasniku Ljubljan¬ skega dnevnika«, zaradi tega navajamo za vsakim odlokom dve številki, od katerih pomenja prva številko odloka, druga pa številko »Glasnika«, v katerem je objavljen ta odlok. MESTNI SVET LJUBLJANA Najpomembnejši lanskoletni odloki • Odlok o kontroli cen tarif za prevoz pot¬ nikov v javnem cestnem prometu na ob¬ močju mesta Ljubljane — 2-8 • Odlok o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirana gradbena zemljišča, zgrad¬ be ter delež zgradb na območju ljubljanskih občin — 5-20 • Odlok o notranji delitvi stanarin ter o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stano¬ vanjskih hiš — 6-24 • Odlok o družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov — 7-24 • Odlok o načinu prodaje svežega mesa na drobno v mesnicah na območju mesta — 9-34 ® Odlok o določitvi komunalnih gospodar¬ skih organizacij na območju mesta — 10-34 • Odlok o družbeni kontroli cen, izdelkov in storitev komunalnih gospodarskih orga¬ nizacij na območju mesta — 11-34 © Odlok o skladu rizika pri trgovanju s kmetijskimi in živilskimi pridelki — 19-41 © Odlok o postopku za sprejemanje urba¬ nističnih planov in projektov — 20-41 ® Pravila mestnega sklada za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi in živilskimi pridelki — 34-64 # Osnutek odloka o ureditvi cestnega pro¬ meta v Ljubljani — -59 © Osnutek odloka o ureditvi zimske službe v Ljubljani-59 OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Najpomembnejši lanskoletni odloki ® Odlok o ustanovitvi sklada za razvoj- tr¬ govine, obrti, gostinstva in turizma — 39-4 # Odlok o določitvi odstotka amortizacije, ki ga vlagajo zdravstveni zavodi v zdrav¬ stveni investicijski sklad — 215-19 ® Odlok o ustanovitvi sklada za komunal¬ no urejanje zemljišč — 217-19 ® Odlok o odstopitvi dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, določenim gospodarskim organizacijam, ki pripada občini — 218-19 HINKO SMREKAR ® 5. volilna enota: Humar Marija Kremžar Stane žužek Ciril ® 7. volilna enota: Franzot Anton Kurent Andrej Martinšek Anton • 9. volilna enota: Bonča dr. Ivan LITOSTROJ ® 13. volilna enota: Dimnik Jože Nolimal ing. Viktor Reja Anton Robežnik Anton 015. volilna enota: Božič Ljubo • Predlogi iz 14. volilne enote: Avbelj Jože Bregar Marija Farčnik Štefan Muhvič Marjan Nedog ing. Tone Samardija Milutin Terlep ing. Matija • Predlog iz 20. volilne enote: Jakulin Savo Križnar Ivka DRAVLJE • 23. volilna enota: Bručan Olga X Uiaut, Klil IVU Poznek Franc Seliškar Lojze Seliškar Stane Šinkovec Janko Skodlar Marjeta Škof Mimi Štrukelj Franc Šuštaršič Franc Tonin Vinko Veber Tine, ml. Zadnikar Anton Zalaznik Tone Zavašnik Alojz cedilnik Valentin Koračin Zvone Karlin Janko Predanič Jože Rehberger Jože Sever ing. Marjan Zavodnik Franc ŠMARTNO- TACEN ® 33. volilna enota: Brank Miro Cedilnik Ivanka Čižman Franc andidate da tako h voliv- » popol- Preberi in razmisli! FAZE VOLITEV IMJU MOŽNIH K:lNi)I0AI0V (EVIDENTIRANJE) 3KIH VOLITVE OBČIN¬ SKIH OOSJRNIKuV oli polovica volivcev polovico odborni- ščine. Kot vidimo iz gornje sheme, se sestoji iz dveh zborov, in sicer iz ob- sbora delovnih skupnosti. Odbornike za no vsi tam, kjer stanujemo, odbornike kupnosti pa volijo samo zaposleni vo- kjer delajo. Volilne faze: lahko (tudi anonimno) predlagal možne ih zborih bomo te dni izbrali dokončne ! bodo v petek in nedeljo, to je 26. in liške in zvezne pa 18. aprila. :rite v člankih o volitvah v prejšnji in e pogovorite o tem z drugimi! insko skupščino >ovjak Alojz esihar Franc 'omšič Ivan, st. igalin Franc • Predlogi iz 4. volilne enote: ernejc Franci .ončarič Anton .ukežič Janko VODICE 135. volilna enota: Silban Tine losec Peter lušar Ivan tUKOVICA 137. volilna enota: iorčnik Štefan inidar Maks ‘IRNlCE 139. volilna enota: Sezrukov Magda Sitenc Stanko ežek Feliks ilerjasec Jože Rakar Jože kavlje Franc etač Jože Polak Antonija Ribič Anica Stojanovič Pre¬ drag Tavčar Marjan Vrhunc Anton Verlič Mimi Zorc Engelbert Zuban Florjan MEDVODE in TOPOL • 41. volilna enotftfenj j Fe Brešan Anton Jamnik Anica Goljevšček Maks Plešec Vinko Plešec Tone Trampuž Rudi Starman Milan Veber Andrej • 43. volilna enota: Damjan Mirko Knific Angela Knific Anton Likar Andrej Plešec Andrej Pokorn' Franc Triler Ivan OSTALI PREDLOGI za možne kandida¬ te za volitve ob¬ činskih odborni¬ kov, ki pa niso bi¬ li popolni in teh imen ni niti v evi¬ denci matičnega urada: Janček Janez Jeshar Franc Kovačevič Anton Kunstelj Franc Stopar Franc Zakonjšek Stane Predlagane možne kandidate za refi® bliško skupščino b01 ?°:4k$$ttl v nasfetaJbiiJjtfrUM a/liilEdmT c ŠIŠENSKA TRIBUNA Za nami so razprave na zborih občanov o problema¬ tiki pri sprejemanju druž¬ benega plana in proračuna. Namen razprav je bil pri¬ kazati občanom vso težo problemov, ki nastajajo v občini spričo takšnega ma¬ terialnega stanja in spričo vse večjih potreb. Občani naj bi s svojim neposrednim aktivnim sodelovanjem vpli¬ vali na proračunsko potroš¬ njo, da bi družbeni plan in proračun kar najbolj ustre¬ zala željam večine prebival¬ cev. Seveda je bilo že v zad¬ nji številki JAVNE TRIBU¬ NE (kjer je bilo objavljeno gradivo o teh vprašanjih) poudarjeno, da so želje znatno večje od sredstev, s katerimi razpolagamo, saj so Uskladimo želje z realnimi možnostmi PREDSI VELIKA ODGOVORNOST OBČINSKIH ODBORNIKOV Lani j in davki beno-pol zaradi p Ne boi skih sre' ne službi občinske kritje pi šolstvu, ’ socialnem nove dej vem bod deloma j za 2 mili din pre sredstva.; občanov ocenili že cijo na 1 bi v pro riteto. Vendar pravah občanov čunali s no naše stvarnim: raj nik; zmanjšev celo obral stavili nc je, če se pa je ob trebno pr kod naj s za njihov © Odlok o določanju sredstev, ki pripadajo vzgojno-varstvenim službam za dejavnost vzgojnega značaja — 219-19 • Odlok o določanju sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost — 220-19 ® Odlok o gradbenih delih, za katera ni po¬ trebno dovoljenje za graditev in o grad¬ benih delih, za katera se dovoljenja za gra¬ ditev izda po skrajšanem postopku — 259-23 ® Odlok o prenosu pristojnosti občinske skupščine na njene svete — 278-26 ® Odlok o temeljni organizaciji uprave ob¬ činske skupščine — 279-26 ® Odlok o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča — 334-34 ® Odlok o prispevku za komunalne na¬ prave izven gradbenih okolišev — 335-34 ® Odlok o količinah vina in žganja, ki jih smejo zasebni proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1964-65 brez plačila pro¬ metnega davka — 338-35 © Odlok o uvedbi krajevnega samoprispev¬ ka v naselju Vodice — 339-35 ® Odlok o obveznih priključkih novih zgradb na mestno toplovodno omrežje — 396-44 © Odlok o obvezni notranji instalaciji ra¬ dijskih in televizijskih anten v novih stav¬ bah — 397-44 © Odlok o spremembi odloka o podeljeva¬ nju socialnih in dijaških podpor — 456-55 © Odlok o spremembah odloka o prizna¬ valninah — 457-55 ® Odlok o spremembah in dopolnitvah od¬ loka o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš iz SLP — 485-58 © Odlok o določitvi višine dnevnic za služ¬ bena potovanja, nadomestila za ločeno živ¬ ljenje in kilometrino za uslužbence uprave in njenih ustanov — 516-64 © Odlok o spremembah in dopolnitvah od¬ loka o voznih olajšavah na avtobusih za učence, dijake in študente v času rednega šolanja — 542-65 # Odredba o obveznem zaščitnem ceplje¬ nju psov proti pasji steklini — 40-4 © Odredba o obveznem zaščitnem ceplje¬ nju prašičev proti svinjski in kokoši proti kokošji kugi — 41-4 uradne ure DELOVNI CAS UPRAVNIH ORGANOV NAŠE OBČINSKE SKUPŠČINE Delovni čas občinske uprave traja: • od 1. oktobra do vključno 31. marca: — ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in pet¬ kih od 7.30 do 14.30 — ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 14. ure do 18.30 — ob sobotah od 7.30 do 12.30 ® od 1. aprila do vključno 30. septembra: — ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in pet¬ kih od 6.30 do 13.30 — ob sredah od 6.30 do 13.30 in od 16.30 do 18.30 — ob sobotah od 6.30 do 11.30 DELOVNI CAS ZA SPREJEM STRANK: ® od 1. oktobra do vključno 31. marca: — ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, v sredah pa od 8. do 12. ure in od 14. do DOGOVOR Z OBČANI O PRISPEVKI) Višina prispevkov in davkov, ki jih let ščina samostojno predpisuje, naj prcdst; govor z občani o tem, koliko so priprav spevati, da bi se uresničili določeni progi benih služb in izvajanja komunalnih de v isti sapi predlagati nižjih prispevkov pa zahtevati povišanje sredstev za taks munalne ter druge ureditve, V letošnjem letu bo zna- čeno prič šal občinski proračun 3 mi- ne samo lijarde 400 milijonov dinar- stroškov jev in v to vsoto bo treba tudi za st spraviti vse želje. Marsikaj moč, za bo ostalo neizpolnjeno, mar- cem NOI sikaj bo moralo počakati, da stanovanj se reši v naslednjih letih. V nezaposle resnici bo potrebno končen- borcev, trirati napore predvsem v Pomem' nekaterih družbenih služ- večati srt bah, ki doslej niso imele čina zdrt dovolj sredstev. svetu za Zlasti bi se morala dvig- potreb m« niti sredstva so šolstvo. Tu- povečujeji di socialno varstvo upravi- turo in te VSO PREDNOST DRUŽBENIM SLUŽB Pri predlogih cesto pozab¬ ljamo na šolstvo, kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo in druge družbene službe, saj je največ želja usmerje¬ nih na urejanje komunalnih naprav. To je sicer odraz slabe komunalne razvitosti v naši občini, zlasti v nje¬ nih nemestnih predelih, vendar imajo tudi po ustavi prednost družbene službe, katerim je občina dolžna za¬ gotoviti normalen razvoj. Tako bo ostalo v proračunu za nove komunalne investi¬ cije prav malo; komaj da bodo zagotovljena sredstva za vzdrževanje že obstoje¬ čih komunalnih naprav: vz¬ drževanje cest (občinska ® Odlok o ukinitvi občinskih skladov za pospeševanje telesne vzgoje, za pospeševa¬ nje zdravstvene dejavnosti, za potrebe družbenega standarda in za varstvo otroka — 494-60 18. ure • od 1. aprila do vključno 30. septembra: — ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, — ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 16.30 do 18.30 skupščina ste III. re vzdrževan stroški j< in drugo. Sklad z i janje zeml ni vir dohuun.u v j c Rumu- nalni prispevek, ki ga pla¬ čujejo investitorji novih ob¬ jektov na območju mesta, pa lahko vloži le toliko sred¬ stev, kolikor je plačanega. Tu gre predvsem za kana¬ lizacijo, stanovanjske ceste in javno razsvetljavo, manj pa bo ostalo v tem skladu za rekonstrukcije cest, če¬ prav so potrebne asfaltira¬ nja. Neinformiran občan slab upravljalec Neinformiran in nerazgledan občan ne more biti dober upravljalec, saj ne more aktivno sodelovati v razpravah o perečih problemih ter se zavestno od¬ ločati za najboljša stališča. Delavski sveti, sveti krajevnih skupnosti, družbeni samoupravni organi, odbori družbeno-političnih or¬ ganizacij in vsi drugi: ® Poskrbite, da bodo vsi vaši člani čimbolj sezna¬ njeni s problemi in politiko naše komune! ® Poskrbite, da bodo vsi vaši člani naročeni na naše občinski glasilo. Letna naročnina stane samo 200 dinarjev. Opozorite na to tudi vse svoje prijatelje! « 5 M B S5 H 83 O N M „ 1 1 „ s 1 § fc o < $ N Z O S* * o si < £ z* *** < H O - Q ^ O < N 03 N O a 0 53 CQ C? Izboljšanje gospodarskega položaja kmetov Pri tej problematiki je svet obravnaval tudi mož¬ nosti in pogoje za povečanje proizvodnje zasebnih kme¬ tovalcev v ravninskih in hribovitih območjih občine. Povečanje je predvsem mo¬ goče doseči v specializirani in s tem blagovni proizvod¬ nji in v tesnem proizvod- Največja ovira — pomanj¬ kanje strokovnega kadra Največja ovira za izvaja¬ nje sklepov in smernic na¬ šega sveta je vsekakor v preslabi zasedbi kmetijske¬ ga strokovnega kadra pri občinski skupščini. Obstoje¬ či kader je namreč z delom tako preobremenjen, da mnogih nujnih nalog, med njimi tudi inšpekcijskih, pasmo. S to izmenjavo bo¬ mo izboljšali pogoje za po¬ večano proizvodnjo mesa in mleka. Za izvedbo te nalo¬ ge bo pa treba v občinskem proračunu zagotoviti ustrez¬ na finančna sredstva (pet do šest milijonov dinarjev). Se¬ veda pa te naloge ne bo mo¬ goče izvesti v celoti že v tem letu, ampak bo za to potrebno več let vztrajnega dela. ŠIŠENSKA TRIBUNA 7 Zaključena je prva faza priprav za volitve ŽE URESNIČUJEMO VELIKE SPREMEMBE V skladu z načeli naše ustave pri nas že vršimo velike spremembe v pogledu neposrednega odlo¬ čanja občanov na vseh področjih našega javnega delovanja. Poglejmo npr. samo volitve v predstav¬ niške organe! Povsod dosledna rotacija Tudi pri volitvah članov za občinsko, republiško in zvezno skupščino smo uveljavili dosledno rota¬ cijo. Nihče namreč ne more biti več kot 4 leta član istega zbora iste skupščine, temveč mora biti po iz¬ polnitvi 4-letne mandatne dobe obvezno zamenjan z novoizvoljenim članom občinske, republiške ozi¬ roma zvezne skupščine. Stalnost skupščin Druga posebnost je v tem, da v prihodnje ne bo¬ mo imeli več razpusta skupščine ter splošnih voli¬ tev. Odslej bo vsako drugo leto le polovica volivcev volila polovico novih članov za občinsko, republiško t in zvezno skupščino. . Kaj želimo s tem doseči? Predvsem to, da se bodo vse naše skupščine po svoji sestavi stalno pomlajevale in kvalitetno zbolj- ševale, da bodo vanje prihajali vedno novi, mlajši, strokovno in družbeno-politično bolj razgledani ob¬ čani, ki bodo znali vnašati v skupščinsko delo nove zamisli, nov duh in nov polet, novo vsebino in nove metode bolj organiziranega in učinkovitega dela. Prav zaradi tega je lahko vsakdo le 4 leta član istega zbora skupščine. Iz tega razloga tudi ne bomo več vsaka 4 leta hkrati volili vseh članov iste skup¬ ščine, saj bi se sicer sami novi člani občinske, re¬ publiške in zvezne skupščine težko hitro znašli v novih odgovornih nalogah. V tem je torej razlog, da bomo odslej vsako drugo leto zamenjavali polovico članov občinske, repu¬ bliške in zvezne skupščine z novoizvoljenimi člani. Tako se bodo skupščine vsaki dve leti pomlajevale, ne bodo pa nikdar v celoti razpuščene, temveč bodo stalne. Po vsakih volitvah bo namreč ostala polo¬ vica članov še dve leti v občinski, republiški oziroma zvezni skupščini. Občani aktivno sodelujejo pri pripravah za volitve Doslej je pri vseh volitvah izbiral in določal kandidate le ožji politični aktiv. Volivci so imeli le pravico, da tako izbrane in predlagane kandidate potrdijo na zborih voliv- Preberi in cev ter jih na dan volitev tudi volijo. Zdaj je to popol- razmisli' noma drugače! Pred mesecem dni je vsak volivec dobil skupno z ja¬ nuarsko številko našega li¬ sta tudi anketni list, tako da je lahko tudi sam (celo anonimno) predlagal kot možne kandidate za občin¬ skega odbornika oziroma republiškega poslanca tiste¬ ga soobčana, ki ga dobro pozna, ceni, mu zaupa in je prepričan, da bi lahko uspešno vršil pomembne naloge v naši skupščini. V tej številki objavljamo imena vseh občanov, ki so bili od .kogar koli predla¬ gani za možne kandidate. Njihova imena smo name¬ noma razporedili po stro¬ gem abecednem redu po po¬ sameznih volivnih enotah, da ostanemo tako strogo ne¬ pristranski. Oglejte si, kje so se ob- čani-volivci odzvali in pred¬ lagali (evidentirali) svoje kandidate in kje ne ali pa le slabo! Tu je nazorni dokaz o uspešnem ali neuspešnem politično - vzgojnem delu krajevnih družbenih orga¬ nizacij, kajti iz teh podat¬ kov odseva stopnja politič¬ ne zrelosti in osveščenosti občanov po posameznih vo¬ lilnih enotah. Vsi volivci so dobili možnost, da predla¬ gajo svoje možne kandidate, mnogi pa te pravice niso izkoristili. OGLEJMO SI VSE FAZE VOLITEV IZBIRANJE IN PREDLAGANJE MOŽNIH KANDIDATOV (EVIDENTIRANJE) OBČINSKI ZBOR ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKA SKUPŠČINA Vsako drugo leto voli polovica volivcev polovico odborni¬ kov občinske skupščine. Kot vidimo iz gornje sheme, se občinska skupščina sestoji iz dveh zborov, in sicer iz ob¬ činskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Odbornike za občinski zbor volimo vsi tam, kjer stanujemo, odbornike za zbor delovnih skupnosti pa volijo samo zaposleni vo¬ livci, in sicer tam, kjer delajo. Volilne faze: • Vsak volivec je lahko (tudi anonimno) predlagal možne kandidate. 0 Na kandidacijskih zborih bomo te dni izbrali dokončne kandidate. • Občinske volitve bodo v petek in nedeljo, to je 26. in 28. marca, republiške in zvezne pa 18. aprila. • Vse drugo preberite v člankih o volitvah v prejšnji in tej številki ter se pogovorite o tem z drugimi! Predlagani možni kandidati za volitve v občinsko skupščino ZA OBČINSKI ZBOR SO VOLIVCI PREDLAGALI: MILAN MAJCEN 0 1. volilna enota: Draksler Marjan Martinčič Ivan Martinčič Marija Logar Božo Prešeren Cilka Ribnikar Miran Ribnikar Pavla Simončič Anton • 3. volilna enota: Belak Franc Jelovšek Ida Smola Zinka Stare Franci • Predlogi iz 2. volilne enote: Borut Ančka Mencej Pavla Mikolič Vladimir Levak Milena Stepišnik Vida Štibernik Jože HINKO SMREKAR 0 5. volilna enota: Humar Marija Kremžar Stane Žužek Ciril 0 7. volilna enota: Franzot Anton Kurent Andrej Martinšek Anton 0 9. volilna enota: Bonča dr. Ivan Javoršek Karel Papež ing. Stane Peternel Anton Pirkovič Janko Rajner Mitja Škoporec Ema 0 Predlogi iz 6. volilne enote: Cajhen Breda Isakovič Mira Jančar Anton Zorko Boris Zor Jože Vratič Milan SERCERJEVO 0 11. volilna enota: Bizjak Anton Jankovič Alojz Kurent Poldka Pajk Alojz Rupar Jože Štrukelj Ančka Tomc Anton Zavašnik Bojan LITOSTROJ 013. volilna enota: Dimnik Jože Nolimal ing. Viktor Reja Anton Robežnik Anton 015. volilna enota: Božič Ljubo 0 Predlogi iz 14. volilne enote: Avbelj Jože Kabaj Vinko Mravlje Sonja Podobnik Jože Pretnar ing. Črto¬ mir Šuštar Anton Trtnik Boris ZGORNJA SISKA ® 17. volilna enota: Gorenc Maja Kraševec Lovro Megušar Stane Prosen Ivica Rugelj Janez Sodja Alojz Strle Miroslav 019. volilna enota: Bitenc Stanko Dvoraček Marjan Goslar Miran Pitamic ing. Albin Vrezec Milan 0 21. volilna enota: Bitenc Milan Bizjak Jože Bole Mira Bregar Marija Farčnik Štefan Muhvič Marjan Nedog ing. Tone Samardija Milutin Terlep ing. Matija 0 Predlog iz 20. volilne enote: Jakulin Savo Križnar Ivka DRAVLJE 0 23. volilna enota: Bručan Olga Košir Mirko Majaron Edo Šegula Pavle Zupančič Mimi Zupančič Stane O Predlogi iz 24. volilne enote: Krmelj Jožica Šenk Tončka Šlosar Ivan PODUTIK 0 25. volilna enota: Babnik Miro Beravs Anton Božič Pepca Dobnikar Janez Dobnikar Rezi Dobnikar Franc Dolničar Jože Dolničar Karel Erjavec Janko Galič Franc Karu Valentin Kunstelj Alojz Polanc Mirko Poznek Franc Seliškar Lojze Seliškar Stane Šinkovec Janko Skodlar Marjeta Škof Mimi Štrukelj Franc Šuštaršič Franc Tonin Vinko Veber Tine, ml. Zadnikar Anton Zalaznik Tone Zavašnik Alojz ŠENTVID 0 27. volilna enota: Gorkič Severin 0 Predlogi iz 26. volilne enote: Mesec Draga Žibert Rudi ® Predlog iz 28. volilne enote: Gorkič Angela Gorkič Severin GUNCLJE 0 29. volilna enota: Dermastia Miha Dermota Miha Flerin Franc Izda Tine Klobučar Janez Kogoj Ivanka Kolar Vilko Lončarič Franc Petrovčič Tone Prpič Cita Škorc Avgust VIŽMARJE 0 31. volilna enota: Cedilnik Valentin Koračin Zvone Karlin Janko Predanič Jože Rehberger Jože Sever ing. Marjan Zavodnik Franc ŠMARTNO- TACEN 0 33. volilna enota: Brank Miro Cedilnik Ivanka Čižman Franc Dovjak Alojz Jesihar Franc Tomšič Ivan, st. Žgalin Franc 0 Predlogi iz 34. volilne enote: Jerneje Franci Lončarič Anton Lukežič Janko VODICE 0 35. volilna enota: Bilban Tine Kosec Peter Kušar Ivan BUKOVICA 0 37. volilna enota: Borčnik Štefan Žnidar Maks PIRNICE 0 39. volilna enota: Bezrukov Magda Bitenc Stanko Ježek Feliks Merjasec Jože Mlakar Jože Mravlje Franc Petač Jože Polak Antonija Ribič Anica Stojanovič Pre¬ drag Tavčar Marjan Vrhunc Anton Verlič Mimi Zorc Engelbert Zuban Florjan MEDVODE in TOPOL Brešan Anton Jamnik Anica Goljevšček Maks Plešec Vinko Plešec Tone Trampuž Rudi Starman Milan Veber Andrej 0 43. volilna enota: Damjan Mirko Knific Angela Knific Anton Likar Andrej Plešec Andrej Pokorn' Franc Triler Ivan OSTALI PREDLOGI za možne kandida¬ te za volitve ob¬ činskih odborni¬ kov, ki pa niso bi¬ li popolni in teh imen ni niti v evi¬ denci matičnega urada: Janček Janez Jeshar Franc Kovačevič Anton Kunstelj Franc Stopar Franc Zakonjšek Stane Predlagane možne kandidate za rerfrti- bliško skUPŠČibO b01 "° v nasjQdnji>i j r šteyiUd 0 41. volilna enot»feT[ JlSt« ejhitedma 8 Šišenska tribuna Začenjamo drugo fazo priprav za volitve PRED VOLIVCI JE DRUGA FAZA PRIPRAV NA VOLITVE Dokončna izbira kandidatov za volitve Zaključeno je predlaganje (evidentiranje) možnih kan¬ didatov. Iz seznamov predlaganih je treba sedaj dokončno izbrati samo enega ali nekaj kandidatov za volitve v ob¬ činsko skupščina, ki bodo 26. in 28. marca letos. To bomo naredili na prvem zboru volivcev, toda kako? Na prvem zboru volivcev se bomo morali odločiti: • Katere izmed predlaga¬ nih (evidentiranih) možnih kandidatov bomo izbrali za dokončne kandidate? • Kakšna naj bo struktura občinske skupščine, da bo lahko uspešno opravljala svoje samoupravne in ob¬ lastvene funkcije? • Kakšne lastnosti naj imajo ti dokončni kandida¬ ti, da bodo najbolj ustrezno in uspešno opravljali svoje naloge? O vsem tem začnite raz¬ mišljati in se pogovarjati s sosedi in sodelavci takoj, kajti časa je malo! Pred na¬ mi so že prvi zbori voliv¬ cev! Kakšen naj bo profil nove občinske skupščine? Preden se lotimo izbire in določanja dokončnih kan¬ didatov, moramo razčistiti vprašanje sestava nove ob¬ činske skupščine, kajti le tako bomo dobili potrebne kriterije (merila) za izbiro dokončnih kandidatov. • Nova občinska skupščina bo nedvomno morala posve¬ titi mnogo več pozornosti hitrejšemu dviganju druž¬ benega in osebnega stan¬ darda, torej družbenim služ¬ bam itd. Zaradi tega bi bilo umestno, če bi za nove ob¬ činske odbornike volili predvsem občane, ki se po¬ klicno ali družbeno bavijo s problematiko teh podro¬ čij, ki iz svojega dosedanje¬ ga dela vedo, kje in kaj je treba ukreniti, da se bodo zaostale razmere na teh po¬ dročjih čimprej zboljšale tu¬ di v danih, ne ravno ugod¬ nih razmerah in pogojih. • Nedvomno naj bi bilo v naši občinski skupščini za¬ stopanih tudi več žensk, zla¬ sti mater in pa mlajših ob¬ čanov, tako da bodo razni problemi osvetljeni tudi s stališča teh občanov. Tudi o tem bi bilo umestno vo¬ diti potrebno evidenco pri izbiranju dokončnih kandi¬ datov. Kakšne občinske odbornike si želimo Če hočemo, da bo občin¬ ski odbornik, ki ga bomo iz¬ volili, uspešno opravljal svojo funkcijo, potem mo¬ ramo od vseh predlaganih (evidentiranih) možnih kan¬ didatov izbrati tiste: ® ki so družbeno-politično razgledani in aktivni de¬ lavci, kajti le tako bodo lahko imeli potrebno razu¬ mevanje za razne probleme in smer našega družbenega razvoja, • ki so sposobni za demo¬ kratično in strokovno reše¬ vanje družbeno-političnih, gospodarskih in drugih pro¬ blemov ter se bodo znali in hoteli resno spoprijeti s problemi in težavami in iskati najustreznejše reši¬ tve tudi v danih pogojih in možnostih, • ki poznajo življenjske probleme delovnih ljudi in bodo sposobni in pripravlje¬ ni vplivati na hitrejše zboljševanje družbenega in ® Volilne komisije posa¬ meznih volilnih enot naj zbero podatke o vseh iz¬ branih in predlaganih (evi¬ dentiranih) možnih kandi¬ datih ter pripravijo vse po¬ trebno za javno razpravo o teh kandidatih. • Udeležimo se prvega zbo¬ ra volitev v čimvečjem šte¬ vilu, saj bomo razen izbi¬ ranja dokončnih kandida¬ tov za občinske volitve na tem zboru razpravljali tudi o drugih, za vse nas zelo pomembnih vprašanjih! • Vsak evidentirani možni kandidat, ki ga je kdor koli predlagal, mora biti predlo¬ žen v javno razpravo na zboru volivcev, tako da ima¬ jo volivci neomejeno mož- osebnega standarda obča¬ nov, ® ki bodo kot odborniki aktivni med svojimi volivci in v sami skupščini, njenih svetih, odborih in komisi¬ jah. Take in podobne kriteri¬ je imejmo pred seboj, ko se bomo odločali za dokončne kandidate! Pri tem pa nam naj bo jasno in razumljivo, da ne bomo v občinsko skupščino volili vrhunskih in najboljših občanov, tem¬ več prav tiste, ki bodo naj¬ bolj ustrezali sedanjim, naj¬ bolj perečim skupščinskim nalogam. nost, da se resnično odločijo za tistega kandidata, za ka¬ terega menijo, da jim naj¬ bolj ustreza. • Vsakega od možnih kan¬ didatov je treba predvsem vprašati, če sprejme kandi¬ daturo, kajti nikogar ne moremo izvoliti proti nje¬ govi volji in mu brez nje¬ govega jasnega pristanka poveriti tako pomembne funkcije. ® Z vsakim predlaganim možnim kandidatom, ki je že močno obremenjen z raz¬ nimi družbeno-političnimi funkcijami in obveznostmi, se je treba pogovoriti, če se bo v primeru izvolitve lahko razbremenil drugih družbenih obveznosti, kajti odborniška funkcija zahteva danes že celega človeka, ki se bo izven svojega poklic¬ nega dela lahko v celoti po¬ svetil proučevanju in reše¬ vanju pereče problematike naše komune, ki bo v stal¬ nih stikih s svojimi volivci in njihovimi problemi, ki bo o tem obveščal skupšči¬ no, se aktivno vključil v njeno delo itd. ® Volivci se naj nato v jav¬ ni, odkriti, poglobljeni in argumentirani demokratični razpravi — brez kakršnih¬ koli omejitev — na široko pogovore o svojih kandida¬ tih in končno z glasovanjem odločijo, katerega izmed predlaganih možnih kandi¬ datov izberejo za prvega, drugega ali tretjega do¬ končnega kandidata za vo¬ litve. • Če se volivci odločijo, lahko izberejo tudi samo enega kandidata za občin¬ ske volitve, vendar mora biti taka odločitev popolno¬ ma dprnokratična. Menimo, da v teh navo¬ dilih nismo izčrpali vsega, vendar naj bo to le nekaj pobud za poglobljeno in res¬ no pristopanje k izbiri do¬ končnih kandidatov za ob¬ činske volitve. Vsi občani so dobili možnost soodločanja , izkoristili so jo pa samo nekateri Postopek pri izbiri dokončnih kandidatov po volilnih enotah Prehajamo v drugo fazo javnih priprav za občinske vo¬ litve, to je v skupno izbiro dokončnih kandidatov za vo¬ litve. Kakšen bi naj bil ta postopek? Zaposleni volivci so predlagali naslednje kandidate za volitve v zbor delovnih skupnosti občine SKUPINA GOSPODARSTVA I. podskupina ® 3. volilna enota: PEP: Fajmut Štefan, Pirc Marjan POP: Bogdanič Bogdan, Božič Jožica, Hacin Slavko, Lajovic Dušan, Obersnel Dušan, Rehberger Oto PPVS: Brezovec Jože, Jenko Tomo, Krmelj Milan, Mejač Ivan, Miklavčič Stane ŽTP (postaja Šiška): Kav¬ čič Vinko, Zajc Jože • 6. volilna enota: Avtotehna: Maina Anton, Podlogar Ivan, Snoj Ro¬ man, Verlič Nevenka in Ži¬ gon Savo Avtotehna servis: Blatnik Franc, Gazvoda Jože in Godnič Miro Prehrana: Novak Franci ZRZM Gameljne: Jesihar Franc • 7. volilna enota: Drogerija: Pišler Rezka in Trtnik Ančka Embalirka Robič Fani Mercator: Pungarčar Jo¬ že ® 8. volilna enota: ni nobenih predlogov!? • 9. volilna enota: Dekor: Javornik Vido in Rejc Peter Dimnik: Jaklin Ivan Lek: Starič Lojze, Viceljo Leon, Veselinovič Branko in Žužek ing. Boris • 11. volilna enota: Ljubljana-transport: Klo¬ bučar Toni, Markelj Stane, Polajnar Franc, Prelogar Miro, Primc Gvido, Rakovec Franc in Vrečar Franc ® 12. volilna enota: Tiki: Gorenc Ivan, Koro¬ šec Maks, Ribič Franc in Škerjanc Metod Unitas: Zaletel Franc • 15. volilna enota: ni nobenih predlogov!? ® 20., 21., 22. volilna enota: Litostroj: Ajnhaver Mar¬ tin, Cajhen Ivo, Černivec Franc, Dolinar Marija, Er¬ javec Vida, Gaspari Karoli¬ na, Gorjanc Rado, Kern Srečo, Kern Velimir, Kova¬ čič Anton, Kralj Janez, Kunstelj Pavla, Kušar Jo¬ že, Matičič Jakob, Maver Stane, Mihavc Jože, Pezdirc Jože, Stanek Rudolf in Tert- nik Boris ® 24. volilna enota: Turboinštitut: Peklaj Vin¬ ko in Stanovnik Franc Učila: Lazar Vojko in Šimnovec Viki • 25. volilna enota: Iskra - Pržanj: Belčevič Timotej, Cerovec Ivan, Fon Slavko, Hrovat Leon, Jenko Jože, Košir Zdravko, Kova- čec Franc, Mihelič Janez, Novljan Julij, Radojevič Jože, Rakovec Rudi, Šebe¬ nik Janez, Špicar Jaka, Temav Ema in Zemljarič Stane ® 31. volilna enota: Tekstilna Medvode: Bra¬ deško Peter, Briški ing. An¬ ton, Jurman Avgust, Krelj Jože, Matelič ing. Anton, Mežko Martin, Planko Ma¬ rija in Sever Zofija ® 32. volilna enota: ni nobenih predlogov!? SKUPINA GOSPODARSTVA II. podskupina • 1. volilna enota: Agrokombinat Smlednik: Bakan Tone, Černe Anton, Hvala Franc in Jelenc ing. Jože Agrostroj: Oberstar Lado, Volčič Jože in Vrhunc An¬ ton Kmetijska zadruga: Borč- nik Štefan, Jakus Marjan, Starič Albin, Šilc Alfonz, Švegelj Janez in Toplak Alojz Gozdni obrat KZ: Hostnik ing. Marjan SKUPINA PROSVETE IN KULTURE ® 1. volilna enota: ni nobenih predlogov!? • 4. volilna enota: V. gimnazija Šentvid, pro¬ fesorji: Butala Zlata, Čer¬ nivec Ivo, Janežič Ema, Lo¬ žar ing. Marko, Mahnič Ani¬ ca in Tomaževič Heda ® 5. volilna enota: Glasbena šola F. Šturma: Kuret Primož in Zidarič- Varl Ksenija Osnovna šola Preska: Loč- niškar Marija in Žagar Ja¬ kob Osnovna šola Topol: Ko¬ šir Vladimir Osnovna šola Vodice : Tem- lin Štefan Vzgojni zavod F. Milčin¬ skega: Barbo Janez, Debe¬ ljak Rudi, Komotar Jožica, Kozlevčar Silvo in Podpe¬ čan Jože SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA ® 1. volilna enota: ni nobenega predloga!? ® 2. volilna enota: Zdravstveni dom dr. Der¬ žaja: Brezič dr. Danijel, Ci- bic m. ph. Nada, Čerin dr. Lidija, Draksler Rado, Dreu Marija, 'Gornik Marija, Her- ga Alojz, Leskovšek dr. Din- ko, Pleterski dr. Miroslav in Mužič Dušanka SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH • 2. volilna enota: ni nobenih predlogov!? PRIVATNI SEKTOR Kmeti: Hočevar Tine, Vo- dice-Zapoge Obrtniki: Grilc Franc, Vo¬ dice in Rojc Ivan, Pavšiče¬ va 41 Šišenska tribuna 9 Naši kraji in ljudje Odločili so se za najnujnejše Odprite okno v domači svet! Javna tribuna šišenskih občanov — nova po vsebini, obliki in obsegu, — za vsako hišo in v vsake roke, — za vsakega nekaj: za proizvajalce, za potrošnike in upravljalce, — za može, žene, mladino in otroke, — za prijatelje in sorodnike, — najcenejši lokalni obveščevalec, • Javno tribuno lahko kupite tudi: — pri vratarju občinske skupščine, — v samopostrežni trgovini v Dravljah, — v trafiki v Medvodah, — v vseh pisarnah svetov krajevnih skupnosti. Zahfevijte v vseh lokalih Javno fribuno Vsako gospodinjstvo je tudi v Dravljah prejelo Javno tribuno s problematiko o letošnjem ob¬ činskem družbenem planu in proračunu. Zaradi tega je bila na zadnjem zboru občanov raz¬ prava o teh vprašanjih res zelo stvarna in preudarna. V razpravi na zboru občanov je bilo med drugim zlasti ugo¬ tovljeno: • Razprave v zvezni in repu- bliški skupščini, vrsta njunih priporočil, pisanje dnevnega in drugega tiska itd. so ustvarili močno psihozo, da bo v deli¬ tvi narodnega dohodka prišlo do pomembnega preokreta v korist hitrejšega razvoja druž¬ benih služb, skratka, v smeri hitrejšega dviganja družbenega in osebnega standarda obča¬ nov, ar pa ob dejanskih skromnih finančnih možnostih občinske skupščine pač ne bo lahko izvedljivo. 0 Edino v gospodarskih orga¬ nizacijah je bil že lani narejen odločilen preokret, saj se delež dohodka, s katerim razpolagajo delovne skupnosti, zelo pove¬ čuje, tako da res predstavljajo • Letna delovna konferenca krajevne organizacije SZDL, ki je bila v polni dvorani, je po temeljitem poročilu zajela še zelo stvarno in ob¬ sežno razpravo ter volitve novega odbora, kateremu predseduje sedaj Emil Str- lič. ® Letna delovna konferen¬ ca ZB je bila v prepolni dvorani ter je bila v celoti posvečena obravnavanju perečih problemov bivših borcev ter pripravam za le¬ tošnje občinske in republi¬ ške volitve, predsednik je zopet Ivan Korenčan. • Prostovoljno gasilsko društvo je v začetku tega meseca imelo svoj redni let¬ ni občni zbor, na katerem so temeljito razpravljali o vseh problemih gasilstva, zlasti pa še o letošnji pro¬ slavi 60-letnice obstoja dru¬ štva. • Naš list prodaja samopo¬ strežna trgovina v Sojerjevi ulici. Doslej smo občinsko glasilo prodajali v kolpor- taži s pomočjo pionirjev in mlajših mladincev. Od no¬ vega leta ima vsakdo mož¬ nost, da postane redni na¬ ročnik in da mu dostavlja¬ mo list na dom ali pa da ga kupuje sam v naši samopo¬ strežni trgovini ter da je ta¬ ko redno in tekoče obveščen o najvažnejših vprašanjih naše komune. GUNCLJE — MALE VIŽMARJE • Delovna konferenca kra¬ jevne organizacije SZDL je bila (v začetku tega leta) posvečena predvsem raz¬ pravi o raznih lokalnih pro¬ blemih. Izrečena je bila med drugim kritika na račun prosvetnih delavcev, ki se nikjer ne vključujejo v iz- venšolsko sodelovanje. • Kolesarska steza od Gun- celj do Mednega je neureje¬ na, čeprav se tukaj dnevno prevaža nešteto delavcev na delo in z dela. ti skladi pomembno osnovo de¬ lavskega samoupravljanja. 0 V danili pogojih in razme¬ rah lahko apeliramo edino na samoupravljalne organe v go¬ spodarskih organizacijah, da s potrebnim razumevanjem del teh sredstev namenijo za po¬ trebe otroškega varstva, stro¬ kovnega šolstva, za stanovanja borcev NOB in sploh za potre¬ be družbenih služb. Vsekakor pa bi bilo zgrešeno, če bi de¬ lavski sveti gospodarskih orga¬ nizacij usmerili ta sredstva v nove investicije, torej v pove¬ čan pritisk na investicijsko po¬ trošnjo. 0 Zaradi manjših finančnih možnosti so se občani Dravelj na svojem zboru odločili le za najvažnejša dela, kot npr. za ureditev Vodnikove in Sojerje¬ ve ceste, otroškega igrišča, naj¬ nujnejših jarkov itd. Izjavili so se tudi proti koncentraciji več osnovnih šol na enem mestu, zlasti ker bodo te šole v pri¬ hodnosti rabile tudi za celo¬ dnevno varstvo šolskih otrok. Osnovna šola naj bo torej v središču vsake krajevne sk.up- nosti! HINKO SMREKAR • Delovna konferenca kra¬ jevne organizacije SZDL je bila 22. januarja ob 112 na¬ vzočih članih, ki so samo¬ kritično razpravljali o dose¬ danjem delu SZDL in KS. Občani so postavili zahtevo po tesnejših stikih s svojim občinskim odbornikom in drugimi člani raznih samo¬ upravnih organov ter po boljši obveščenosti o doga¬ janjih na območju KS in komune. Nedvomno je v zvezi s tem nujna ustano¬ vitev krajevnega družbene¬ ga centra, o katerem je bil že govor, a je ostalo le pri besedah. • Družabni večer starčkov z območja terena Hinko Smrekar je bil v veliki dvo¬ rani Šercerjevega doma in je pomenil prijetno dožive¬ tje za najstarejše občane. Mnogo je bilo spominov na mlada leta, pa tudi šal z obljubo poroke stoletnika ni manjkalo. M. M. LITOSTROJ • Letna konferenca krajev¬ ne organizacije SZDL, ki je bila konec lanskega leta, je obravnavala predvsem raz¬ ne lokalne potrebe. Zahteve članov so nedvomno pravil¬ ne in upravičene, toda zbir vseh teh želja presega de¬ janske finančne možnosti, zaradi tega bo potrebno do¬ ločiti prioritetni vrstni red izvedbe. Marsikaj pa bi bilo lahko že storjeno, če bi kra¬ jevni odbor SZDL skupno z drugimi družbenimi orga¬ nizacijami osnoval svoj družbeni center ter omogo¬ čil, da bi se tako občani če- šče sestajali s svojim občin¬ skim odbornikom, člani sve¬ ta KS itd. in v obliki neve¬ zane izmenjave mnenj raz¬ čistili mnoga vprašanja ter tako pospešili njihovo reši¬ tev, kajti samo kritiziranje res še ne zadostuje. MEDVODE • Zbor občanov je pokazal tako po udeležbi (136 obča¬ nov), kakor tudi po živahni razpravi veliko zanimanje za ureditev raznih lokalnih problemov. Predsednik ob¬ činske skupščine, tovariš Miran Goslar, je obširno prikazal izvršitev lanskega družbenega plana in izred¬ ne težave, pred katerimi stoji letos naša občinska skupščina. Med drugim je tudi ugotovil, da je bilo la¬ ni vloženo na območju biv¬ še občine Medvode precej več sredstev, kot bi jih lah¬ ko vložili sami. V razpravi se je mnogo govorilo o ure¬ ditvi hudournika Prešnica, kopališča Sora in najnuj¬ nejših cest, o gradnji avto¬ matične telefonske centrale, potrošniškega centra, o pre¬ skrbi s kruhom, zelenjavo in mesom, kakor tudi o ure¬ ditvi vodovoda in končno še o letošnjih volitvah. Ne¬ dvomno bi bilo zelo korist¬ no, če bi se Medvodčani lah¬ ko pogosteje sestajali na ne¬ vezane razgovore in dogo¬ vore o ureditvi svojih kra¬ jevnih potreb. Nekoč se je govorilo o osnovanju kra¬ jevnega družbenega centra, in nič več...!? • Delovna konferenca kra¬ jevne organizacije SZDL, ki je bila v začetku tega leta, se je razvila v zelo živahno in obsežno razpravo o kra¬ jevnih potrebah in v pred¬ laganje zelo številnih, nuj¬ nih krajevnih ureditev, kot je npr. potreba po razseko- valnici mesa, brivskem sa¬ lonu, varstvu otrok, večjih količinah kruha, rednih za¬ nimivih predavanjih itd. Po¬ membna je ugotovitev to¬ variša Tomažina, da je po¬ trebno pogostejše sestajanje in urejevanje zadev sproti, kakor tudi boljša informi¬ ranost občanov o raznih problemih KS in komune. STANEŽIČE-DVOR • Delovna konferenca kra¬ jevne organizacije SZDL, ki je bila konec lanskega leta, je zajela veliko število zelo tehtnih problemov in pred¬ logov o vprašanju kmetij¬ skih strojev KZ, o krajevni skupnosti, zvezni cesti in novi železniški progi ter ne¬ urejenih problemih v zvezi s tem. Vse je bilo pač naj- boliši dokaz, da ne zado¬ stuje le dvakratno sestaja¬ nje v teku leta ter razprav¬ ljanje o vsem in nič več. Samo redno sestajanje ter temeljito proučevanje raz¬ nih možnosti po določenem vrstnem redu izvršitve lah¬ ko rodi neke uspehe. Kaj je z našim družbenim cen¬ trom? Šentvid • Delovna konferenca kra¬ jevne organizacije SZDL je (sredi meseca januarja) ob¬ ravnavala pretežno proble¬ me varnosti cestnega pro¬ meta, zasilne strehe na zad¬ nji trolejbusni postaji, ka¬ kor tudi o raznih drugih problemih, ki se pa žal po¬ navljajo leto za letom v vsaki razpravi v enaki ob¬ liki. Tu se bo vsekakor tre¬ ba odločiti za določeni vrst¬ ni red izvršitve. • Družbeno življenje v Šentvidu je izredno siro¬ mašno, saj razen kino pred¬ stav nimajo prebivalci no¬ benega razvedrila. Gostin¬ ski lokali so pretesni in stalno zakajeni ter ne nudi¬ jo prav nobene možnosti kulturnega razvedrila. Že nekdaj se je porodila ideja o kavarniškem tipu javne čitalnice, ki bi imela ob ve¬ čerih po določenem dnev¬ nem razporedu tudi ustrez¬ ne programe. V kraju samem je veliko mladine in tudi delavcev, uslužbencev, oficirjev in podoficirjev, ki po opravlje¬ nem dnevnem delu nimajo nikjer možnosti za kultur¬ no razvedrilo in oddih. DKD Svoboda naj bi skupno s SZDL in drugimi družbenimi organizacijami poskrbela, da se v Šentvidu čimprej odpre krajevni dru¬ žbeni center ter začne s to¬ vrstno dejavnostjo. Vsako odlašanje je odveč! Nujno je, da zavihamo rokave in začnemo sami s konkretnim delom. • Gimnazija v Šentvidu ostane. Znano je dejstvo, da je gimnazija v Šentvidu polno zasedena in da obi¬ skuje že nad 100 gimnazij¬ cev pouk v gimnazijah iz¬ ven naše občine. Prav za¬ radi tega je nujno, da se čimprej zgradi druga gim¬ nazija. Po odobrenem urba¬ nističnem programu je ta predvidena na območju KS Dravlje. Ko bo ta gimna¬ zija dejansko zgrajena, bo prav tako imela že preveč dijakov. Prav zaradi tega je vsako govorjenje o ukinitvi gimnazije v Šentvidu ne¬ smiselno vznemirjanje pre¬ bivalstva. Če bi se občani Šentvida pogosteje sestajali s svojimi občinskimi odborniki in iz¬ voljenimi člani sveta KS, bi vsekakor bili bolje informi¬ rani. ŠMARTNO-TACEN • Delovna konferenca kra¬ jevne organizacije SZDL (konec lanskega leta) je v (Nadaljevanje na 10. strani) NAGRADNO ŽREBANJE ANKETIRANCEV Vse bralce vabimo, da tudi to številko lista pozorno pre- bero in nam nato sporoče: • kaj jim je v listu najbolj ugajalo, • kaj jim najmanj ugaja v tej številki, • o čem naj še piše naš občinski list. Uredništvo Va mbo za Vaše tozadevno sodelovanje zelo hvaležno, ker bo lahko tako mnenja bralcev upoštevalo pri nadaljnjem urejanju lista. Med tistimi, ki so nam že poslali svoje mnenje v zadnji in predzadnji številki, smo izžrebali 12 nagrajencev, ki prejmejo po 1000 din nagrade, in sicer: Miroslav Bartol, Sojerjeva 53 — Emil Bosnič, Na jami 8/1 — Ida Dolgan, Aleševčeva 42 — Jakob Krmelj, Smlednik 36 — Joško Lutman, Martina Krpana blok 17/11 — Alojz Petrič, Med¬ vode 49 — Silvo Šinkovec, Dražgoška 41 — Vida Tavčar, Gasilska 2 — Andrej Veber, Medvode, Sp. Senica 1 — Ivan Založnik, Ladja 2 — Mihael Dobovišek, Tugomerjeva 25 — Ivanka Rus, Šentvid 2. Vabimo vse omenjene, da dvignejo nagrade v sobi št. 406 v IV. nadstropju na Celovški cesti 121. DRAVLJE 10 ŠIŠENSKA TRIBUNA NAŠI KRAJI IN LJUDJE (Nadaljevanje z 9. strani) poročilu in razpravi poka¬ zala, da je bil odbor SZDL v lanskem letu še dokaj ak¬ tiven, saj je razvijal poli¬ tično delo s članstvom. Vse¬ eno bo potrebno, da se v prihodnje zboljšajo stiki z občani ter se poskrbi za še boljšo informiranost, kakor s pomočjo občinskega lista, tako tudi s krajevnim druž¬ benim centrom. • Spomenik padlim borcem za 20-letnico SFRJ je postal predmet razprav in razgo¬ vorov že marsikje. Sredstev je malo. Potrebno je naj¬ večje varčevanje, zaradi te¬ ga je prav, da razmislimo: kje in kakšen spomenik bi najbolj ustrezal svojemu namenu? Vedno več je teh, ki upravičeno ugotavljajo, da je kamnitih in bronastih tovrstnih spominov na NOB že dovolj in da naj bodo novi spomeniki tam, kjer se zbira in vzgaja mladi rod. Najprimernejši spomenik bi nedvomno bila nova osnov¬ na šola, ki bi imela na pro¬ čelju ali v avli ustrezno spo¬ minsko ploščo ali kip. • Naša mladina ni aktivna, so ugotovili člani SZDL na svoji konferenci. Kje so vz¬ roki? Kakšne možnosti ima mladina za svojo aktivnost? Obstaja v Šmartnem ustre¬ zen klub ali družbeni cen¬ ter, kjer bi se mladina lah¬ ko sestajala in se ustrezno razvedrila? TOPOL-TRNOVEC • Delovna konferenca kra¬ jevne organizacije SZDL je bila konec lanskega leta. Navzlic visokemu, novo za¬ padlemu snegu in slabemu vremenu je bila udeležba polnoštevilna. Konferenca se je razvila skoraj v celo¬ dnevno, saj je bilo toliko perečih problemov, o kate¬ rih se je bilo treba pogovo¬ riti. — Ljudje si žele boljše informiranosti ter rednega dostavljanja občinskega li¬ sta, ki ga lani zaradi brez¬ brižnosti nekaterih precej časa sploh niso dobivali. VIŽMARJE-BROD • Družbeno-politično delo je bilo pri nas dokaj razgi¬ bano, kajti občani se zelo zanimajo za tekočo proble¬ matiko predvsem komunal¬ nega značaja. Tare jih vrsta težav, katerih rešitev je na dnevnem redu več let. Prav v zadnjem obdobju se zara¬ di intenzivne gradnje sta¬ novanjskih hiš občuti po¬ manjkanje vode. Pritisk vo¬ de je tako slaboten, da pred¬ vsem prebivalci novih sta¬ novanjskih hiš ne morejo uporabljati kopalnic. Pa tu¬ di nihanje vode v napajal¬ nem omrežju lahko v sani¬ tarnem smislu dokaj nega¬ tivno vpliva na zdravstve¬ no stanje vode. Ta problem je bila pogla¬ vitna tema razprave na zbo¬ ru občanov in na letni kon¬ ferenci KO SZDL (udelež¬ ba nad 120 občanov). • Prioritetna ureditev me- denske ceste, ureditev do¬ voznih stanovanjskih cest v novih gradbenih predelih, kakor tudi ureditev svet¬ lobne signalizacije na neza¬ varovanih železniških pre¬ hodih so prioritetne zahteve občanov. J. • Gradnja potrošniškega centra v naselju Pod Klan¬ cem je trenutno zašla v sle¬ po ulico. Kljub prvotnemu zagotovilu trgovskega pod¬ jetja Prehrana, da bo letos investiralo gradnjo trgov¬ skega lokala, pa v sedanjih pogojih nima na razpolago potrebnih finančnih sred¬ stev. Tudi občinski prora¬ čun sedaj zaradi omejitev finančnih sredstev ne pred¬ videva namenskih sredstev za to gradnjo. J. • Vprašanje otroškega var¬ stva in prostorov za druž¬ bene organizacije sta tudi pereča problema, kar v se¬ danjih pogojih onemogoča večje zanimanje občanov za aktivno družbeno-politično življenje. J. • Novi svet krajevne skup¬ nosti ima 15 članov poleg predstavnikov gospodarskih organizacij, ki imajo svoj sedež na območju KS. Želi¬ mo, da bi novi odbor žel prav takšne uspešne rezul¬ tate kot jih je dosedanji. C. ZGORNJA ŠIŠKA • Servis vrtičkarjev pri KS Zg. Šiška je nastal iz članov bivše Kmetijske zadruge Ljubljana, ki je združevala in razvila obsežno vrtičkar¬ sko aktivnost, in sicer pred¬ vsem na zapuščenem sploš¬ nem ljudskem zemljišču. Tako je bila dosežena dvoj¬ na korist: zapuščene, s ple¬ velom porasle parcele so se spremenile v skrbno nego¬ vane vrtne površine. Delav- in in uslužbenci so se v pro¬ stem času z družinami zbi¬ rali na teh vrtovih ter na soncu in čistem zraku pre¬ življali v družinskem krogu in ob zdravem delu potre¬ ben vsakodnevni oddih in razvedrilo. Z lastnim pridel¬ kom zelenjave so zmanjše¬ vali pritisk potrošnikov na živilski trg. V prejšnjem mesecu V januarju so rodile: Frančiška Kopač, Topol 28, hčerko — Ana Marija Janževič, Medvode 122, hčerko — Tatjana Jurič, Martina Krpana blok 16, sina — Bernarda Korošec, Mar¬ tina Krpana 17, hčerko — Ve¬ ronika Bauer, Podutiška 69/a, hčerko — Majda Živec, Podu¬ tiška 66, hčerko — Rozalija Stipič, Scopolijeva 1, sina — Ivanka Dolinar, Šentvid 15, hčerko — Antonija Košir, S vet¬ je 68, sina — Marija Ravnikar, Kebetova 11, hčerko — Alojzija Setnikar, Topol 24, hčerko — Nikolaja Urdih, Podgora blok 4, sina — Marija Šorak, Na ja¬ mi 22, sina — Alojzija Milena Tijanič, Goriška 31, sina — Erika Marija Jenko, Medvode 115, sina — Alenka Gerželj Be- lingar, Podlimbarskega 45/b, si¬ na — Ivana Šuštaršič, Preska 17, sina — Mare Jurič, Djakovi- čeva 37, hčerko — Milena Pav¬ lin, Podgora 54, hčerko — Ana Ločnikar, Trnovec 8, hčerko — Marija Gorše, Verje 65, hčerko — Irena Bida, Tugomer jeva S/l, hčerko — Silvestra Filipčič, Tu- gomerjeva 13, sina — Albina Senica, Hotimirova 19, sina — Ana Knific, Rakovnik 12, hčer¬ ko — Alfonza Peklaj, Verov- škova 42, hčerko — Antonija Klemenčič, Brod 17, sina — Du¬ šana Kregar, Gunclje 18, sina — Marija Peče, Aleševčeva 23, hčerko — Nataša Conzutti, Maj¬ de Vrhovnikove 26, hčerko — Frančiška Kic, Preska 23, sina — Marija Kastelic, Goričane 15, sina —• Nevenka Ljubič, Mar¬ tina Krpana blok 17, sina — Mirjana Rački, Djakovičeva 15, hčerko — Slobodanka Momči- lovič, Poljane blok 2, hčerko — Melita Bakračevič, Pržanj 27/a, hčerko — Terezija Saje, Medvode 91, hčerko — Ana Kramarič, Vižmarje 25, sina — Pavla Žnidar, Utik 24, hčerko — Marija Uje, Draveljska 11 hčerko — Gabrijela Kovač, Ce¬ lovška 206, sina —Antonija Rot, Podutik 19, hčerko — Bernard¬ ka Ceferin, Ljubeljska 29, si¬ na — Marija Mahnič, Vižmarje 125, hčerko — Frančiška Mal¬ nar, Verovškova 23, sina — Ma¬ rija Vera Gantar, Stefanova 25, hčerko — Jožefa Dovjak, Šmart¬ no pod Šmarno goro 71, hčerko — Vera Škerlavaj, Tugomerje- va 51, sina — Marjeta Starman, Medno 1, sina — Marija Mlinar, Ljubeljska 21, sina — Munira Velič, Marjekova pot 10, sina — Ana Pečnik, Runkova 7, hčer¬ ko — Emilija Merkužič, Utik 23, sina — Ana Mužar, Obirska 5/a, sina — Katarina Zajec, Obirska 10, sina — Marija Jež, Vodice 127, hčerko — Štefanija Malešič, Medvode 53, hčerko — Alojzija Bremec, Glince 21, hčerko — Stanislava Traven, Valburga 23, sina — Grozda Či¬ ča, Podutiška 10, hčerko — Ma¬ rija Magdalena Arko Popovič, Martina Krpana blok 17, sina — Terezija Blumauer, Javor- škova 2, hčerko — Štefanija Dolšak, Vodnikovo naselje 19, hčerko — Ana Kimovec, Vodi¬ ce 103, hčerko — Ljudmila Jer¬ man, zg. Gameljne 24, hčerko — Zdenka Dolinar, Vodnikova 5, sina — Katarina Lisjak, Ho¬ timirova 11, sina — Antonija Kotnik, Malgajeva 16, sina — Ana Lužar, Seničica 9, sina — Rozalija Bečan, Seničica 21, si¬ na — Angela Drešar, Repnje 5, hčerko — Angela Rejec, Toško čelo 1, sina — Marija Debeljak, Sora 37, sina — Marica Prezelj, Sora 37, sina — Helena Berk, Vižmarje 60, hčerko — Katari¬ na Erbežnik, Tugomerjeva 12, sina — Silvestra Krstičič, Dja¬ kovičeva 17, sina — Vida Mi¬ hovec, Sp. Senica 2, hčerko — Amalija Kraupner, Hraše 45, hčerko — Marija Selinšek, Ve¬ rovškova 27, sina — Milica Ma¬ jal, Tugomerjeva 14, hčerko. Čestitamo srečnim mami¬ cam in jim skupno z novo¬ rojenčki želimo mnogo zdravja in življenjske rado¬ sti! Jožef Grabnar, delavec, Ljub¬ ljana, Celovška 193 in Ana Av- bar, delavka, Ljubljana, Dom¬ žalska 10 — Marjan Matija Vr¬ hovec, TT mehanik, Ljubljana, Martina Krpana, blok 17 in Ma¬ rija Karmelka Magister, tele¬ fonistka, Ljubljana, Rožna do¬ lina cesta 17/9 a —Milan Muršič, inženir strojn., Ljubljana, Res¬ ljeva 27 in Darinka Battelino, inženir gradb., Ljubljana, Kne¬ zova 30 — Janez Bezjak, klju¬ čavničar, Medvode 24 in Irena Gašpar, delavka, Medvode 109 — Dominik Strašek, telefonist, Ljubljana, Celovška 195 in He¬ lena Boh, telefonistka, Ljub¬ ljana, Celovška 195 — Štefan Boh, delavec, Vižmarje 192 in Ana Marija Žilavec, telefonist¬ ka, Ljubljana, Smartinska 21 — Tomaž Križaj, stavec, Ljublja¬ na, Vodnikova 54 in Angela Podboj, delavka, Ljubljana, Mestni trg 6 — Vinko Drnač, delavec, Ljub ljana, Resljeva 32 in Katarina Belčec, nataka¬ rica, Šentvid 51 — Ludvik Prus¬ nik, pleskar, Skaručna 35 in Olga Jež, šivilja, Utik 31 — Janez Karlin, strojni tehnik, Vižmarje lil in Brigita Krivec, uslužbenka, Ljubljana, Verov¬ škova 45. Poročili so se Vsem novoporočencem že¬ limo mnogo sreče, uspehov in zadovoljstva na skupni življenjski poti! Matija Muren, 1897, upokoje¬ nec, Šentvid 77 — Antonija Vel¬ kavrh, 1902, upokojenka, Sco¬ polijeva 22 — Ivan Šimenc, 1892, vrtnar, Vižmarje 185 — Voji¬ slav Miljkovič, 1924, uslužbenec, Šišenska 44 — Franc Ogorelec, 1880, Upokojenec, Železnikarje- va 21 — Blaž Batič, 1885, upo¬ kojenec, Murnova 2 — Alojzija Kopač, 1892, gospod., Vodnikovo naselje 49 — Antonija Perič, 1884, rodb. upokojenka, Ruska 9 — Vladimir Belak, 1912, livar, Korotanska 22 — Ivanka Potra¬ ta, 1898, upokojenka, Medvedo¬ va 12 — Slavko Črne, 1902, upo¬ kojenec, Runkova 30 — Julij Cuznar, 1890, upokojenec, Vod¬ nikova 6 — Frane Brdnik, 1901, uslužbenec, Na jami 22 — Lojze Zupet, ključ, pomočnik, Pod¬ limbarskega 36 — Marija Haf¬ ner, 1885, upokojenka, Poduti¬ ška 59 — Mihael Zihelnik, 1887, Pod hribom 74 — Pavla Lav¬ renčič, 1894, Marjekova pot — Edvard Roš, 1880, Vodnikova 54 — Frančiška Twrdi, 1878, upo¬ kojenka, Podjunska 21 — Ivana Ovčak, 1908, delavka, Medvode 86 — Jera Novak, 1882, upoko¬ jenka, Dražgoška 12 — Justina Sopotnik, 1916, snažilka, Podu¬ tiška 69 — Franc Perme, 1881, upokojenec, Vodnikova £71 — Franc Rismondo, 1896, upokoje¬ nec, Valburga 44 — Slavko Ju¬ rančič, 1949, sin uslužbenca, Malgajeva 4 — Gvidan Korošec, 1901, socialni podpiranec, Šent¬ vid 8. Naše iskreno sožalje! Po priključitvi KZ Ljub¬ ljana h KZ Polje je vrtič¬ karska aktivnost delavcev in uslužbencev v našem me¬ stu doživela težak udarec (ker so nekateri v takem udejstvovanju popolnoma zgrešeno videli nekaj, kar ni v skladu s socialističnimi stremljenji). Vrtičkarji Ši¬ ške so našli rešitev v tem, da so v okviru Krajevne skupnosti Zg. Šiške ustano¬ vili svoj vrtičkarski servis ter nadaljevali svoje delo. Zdaj obdelujejo naši vr¬ tičkarji okrog 11 ha zemljišč ter združujejo nad 135 biv¬ ših. članov KZ Ljubljana. Vsako leto se prijavljajo no¬ ve, doseljene družine, ki že¬ le košček zemlje. Vrtičkar¬ ski servis nabavlja za svoje člane tudi umetna gnojila, hlevski gnoj, fižolnice itd. Kdor želi tozadevno pomoč, naj se prijavi pri tovarišu Lukmanu v Ulici Mart’na Krpana, blok 17, pritličje. Iz delovnih kolektivov • AGROKOMBINAT EM’ »- NA skrbi tudi za nadaljnje strokovno usposabljanje svo¬ jih delavcev. Vsem, ki ni¬ majo popolnega osnovnošol¬ skega, splošnega, družbeno¬ ekonomskega in ideološk '- političnega znanja, omogoča završitev osnovne šole ter udeležbo na raznih strokov¬ nih tečajih. Štipendije daje za študij tistih poklicev, ki jih kombinat lahko koristno zaposli. Razen tega prireja tudi strokovna predavanja in tečaje za pridobitev raz¬ nih kvalifikacij. Kombinat organizira redno tudi pouč¬ ne ekskurzije, npr. na med¬ narodne kmetijske velesej¬ me v Novem Sadu, na Du¬ naju itd. • RAŠICA: Kolektiv to¬ varne čipk in pletenin Ra¬ šica v Gameljnah je 2. šte¬ vilko glasila svojega kolek¬ tiva Rašica posvetil zlasti nalogam, ki so letos postav¬ ljene pred celotni kolektiv. Organi samoupravljanja so o predlaganih planih široko razpravljali in jih sprejeli skupno z obvezo, da bodo planske naloge celo preseg¬ li. Polovico svoje letošnje proizvodnje v vrednosti pol¬ druge milijarde din bodo prodali na tujih tržiščih, medtem ko so lani prodali v tujino le v vrednosti _928 milijonov din. Š. • TOVARNA DEKORA¬ TIVNIH TKANIN: Prejšnje leto smo presegli plan, ki je znašal 450 milijonov din za 11%>. Letošnji proizvodni plan (4500 milijonov) je zo¬ pet za 12,5 %> višji od lan¬ skega. V načrtu imamo več¬ je rekonstrukcije in uskla¬ jevanje tehnoloških proce¬ sov, ker bo med drugim omogočila tudi novozgraje¬ na tkalnica. Razen tega na¬ meravamo na mnogih me¬ stih še racionalizirati delo ske oblike, kakor poveča- in prilagoditi organizacij- nju proizvodnje, tako tudi izboljšanju kvalitete izdel¬ kov, zlasti pa apretiranju tkanin. Za dosego tega bo potrebno še več medseboj¬ nega razumevanja in tes¬ nejšega sodelovanja. B. R. Postani tudi ti naš dopisnik! ŠIŠENSKA TRIBUNA 11 Možnost izboljšanja lokalnega prometa Na uredništvo našega lista prihaja vedno več kritike na račun podjetja »Ljubljana transport« zaradi nevzdržnih pogojev prevažanja potnikov v mestnem lokalnem pro¬ metu zlasti ob jutranji in popoldnevni konici, ko začno oziroma nehajo z delom vse de¬ lovne organizacije. Tudi na delovnih konferencah krajevnih družbenih organizacij, zlasti pa na zborih volivcev, je ogromno kritike, predlogov in zahtev za izboljšanje mestnega potniškega prometa. Vse to se v isti obliki ponavlja leto za letom, izboljšav pa ni no¬ benih. Večina predlogov in za¬ htev za izboljšanje lokalne¬ ga prometa je takih, da so v danih pogojih neizvedlji¬ vi. Navzlic temu se leto za V času konic pa naj pod¬ jetje Ljubljana transport uvede še posebne brzovoz- ne avtobuse, ki bodo zbirali letom ponavljajo v enaki obliki, ne da bi se potrudili in poiskali drugačne, tudi v danih razmerah izvedljive rešitve oziroma vsaj izbolj¬ šave. potnike na skrajnih zuna¬ njih postajah ter jih bodo, ko bodo polni, hitro, brez vmesnega ustavljanja pre¬ peljali do mestnega sredi¬ šča. Po končanem delu pa bo¬ do zopet napolnili avtobus s potniki, tokrat v mestnem središču, ter brez ustavlja¬ nja na prvih petih postajah hitro prepeljali potnike in začeli z ustavljanjem avto¬ busov šele na šesti perifer¬ ni postaji (npr. Dravlje, Vič, Rakovnik, Ježica) in nato na vsaki naslednji. Tako bi ekspresni lokalni avtobusi hitreje in uspešne¬ je prepeljali več potnikov ter imeli večji finančni uči¬ nek, kakor doslej, ko se ustavljajo na vsaki postaji ter zgubljajo čas zaradi za¬ mudnega izstopanja, vsto¬ panja, prerivanja in prere¬ kanja potnikov. S tem bi naredili tudi velike usluge tistim, ki stanujejo na zu¬ nanjem robu mesta ter za¬ mude sedaj vsak dan pre¬ cej časa prav zaradi nemo¬ gočega sistema ustavljanja na prav vseh postajah. REŠITEV JE KAJ PREPROSTA Ni nam treba nič drugega, da izkoristimo tuje izkušnje ter jih začnemo takoj uporabljati. Kot vidimo v današnji številki lista, so upravni organi naše občinske skupščine že uvedli drugačen delovni čas ter s tem omogočili svojim uslužbencem, da se bodo lahko vozili s trolejbusom takrat, ko ne bo gneče, prerivanja in prerekanja. Tudi druge de¬ lovne skupnosti naj sprejmejo podobne preureditve svoje¬ ga delovnega časa, s tem da začno in nehajo delati npr. po nekem skupnem dogovoru s 5-minutno razliko. Preusmerite se na delovne kolektive USMERJAJMO SE PREDVSEM NA OBCANA-PROIZVAJALCA Menim, da delamo vsi bolj ali manj nezavestno veliko napako, da, kadar koli obravnavamo občana, mislimo pred¬ vsem in zlasti na njega kot potrošnika, saj se obračamo nanj tja, kjer prebiva, in ne tja, kjer dela, kjer se dan za dnem uveljavlja kot neposredni proizvajalec oziroma so¬ ustvarjalec raznih dobrin. To napako je — po mo¬ jem mnenju — delala tudi uprava našega občinskega lista, saj se je vso lansko leto mučila, da bi delovnim ljudem dostavljala list na njihova raztresena stanova¬ nja, namesto da bi občane poiskala tam, kjer se vsak dan v velikem številu zbi¬ rajo na skupnem delu ter jim tamkaj na mnogo lažji in uspešnejši način preda¬ jala list. Občan je in bo vedno bolj pomemben kot proizvajalec Občani bodo vedno (bolj prav v svojstvu neposred¬ nega proizvajalca prek de¬ lavskih -samoupravnih or¬ ganov) vplivali na delitev sredstev za potrebe družbe¬ nih služb in družbenega standarda sploh ter s tem tudi na konkretno politiko komune. Zaradi tega me¬ nim, da bi naš list moral zlasti in predvsem sezna¬ njati o občinski problema¬ tiki vse tiste, ki so zaposle¬ ni na območju naše občine, da bi se tako laže in uspeš¬ neje vključevali in aktivno sodelovali in soodločali v politiki naše komune. V novem letu — nove metode Predlagam, da se uprava občinskega glasila nasloni predvsem na sindikalne or¬ ganizacije in nabira nove naročnike predvsem in zla¬ sti v velikih delovnih ko¬ lektivih, kamor bi lahko na¬ to dostavljala list neposred¬ no v večjih količinah, med¬ tem ko bi ga posameznim, raztresenim naročnikom na terenu dostavljala po pošti. To bi bilo zlasti potrebno, če bi list postal štirinajst¬ dnevnik, saj bi se tako raz¬ pošiljanje lista poenostavi¬ lo, pocenilo, pospešilo in po¬ stalo bolj učinkovito. Lani ' smo namreč prejemali list skoraj stalno z enomesečno zamudo, česar pa letos ne bi smelo več biti. Apeliram na sindikalne organizacije, da začno z zbi¬ ranjem naročnikov, saj 200 dinarjev letne naročnine pač ne more predstavljati za ni¬ kogar opravičljivega izgo¬ vora, saj bo tako tekoče ob¬ veščen o vseh problemih komune, v kateri dela. H. vso skrb Človeku — neposrednemu proizvajalcu! To pogosto slišimo, žal pa še zelo redko izvajamo. Občinska skup¬ ščina je dala za čiščenje snega v tej zimi nad 11 milijonov din, toda delovna kolektiva šentviškega podjetja TLAK in Komunal¬ nega podjetja Medvode, ki sta prevzela obveznost čiščenja naših eest, praznujeta vse nedelje in praznike. Zaradi tega se novo zapadlega snega nista lotila takoj 25. decembra lani in 1. januarja letos, temveč šele čez nekaj dni, ko je bilo temeljito čiščenje zelo otežkočeno. Vsa sreča, da omenjeni komunalni podjetji nista na območju naše občine prevzeli tudi požarno varnostne službe, kajti v tem primeru bi, če bi nastal požar v nedeljo ali na praznik, Pogorela — celotna naselja. Na sliki: Celovška cesta po ze izvr¬ šenem »temeljitem« čiščenju KULTURA IN PROSVETA NAŠ KULTURNI PRAZNIK IN UGOTOVITVE? Prav žalosten in boleč bi bil obraz France¬ ta Prešerna, če bi si 116 let po svoji smrti lahko ogledal, kako »mizer- ne« so možno¬ sti za prosvet- no-kulturni oddih in raz¬ vedrilo naših občanov v po¬ sameznih kra¬ jih naše obči¬ ne, ki je ven¬ darle sestavni del glavnega mesta SR Slo¬ venije. Kje so vzroki? (Po¬ manjkanje sredstev in ustrezno ure¬ jenih prosto¬ rov, zlasti pa kadrov!) Kje ste prosvetni delavci — tra¬ dicionalni no¬ silci te dejav¬ nosti? Kje je tehnična inte¬ ligenca? 8. februar — dan Prešernove smrti — je za vse nas naj¬ večji kulturni praznik. Naredimo ob tem dnevu obračun naše lanskoletne kulturno-prosvetne dejavnosti! Ugotovi¬ mo našo kulturno-prosvetno situacijo! In naredimo načrte za nadaljnje delo na tem področju! Kakšne so naše ugo¬ tovitve? Ne moremo biti preveč veseli nad dejanskim kul¬ turno-pr o svetnim stanjem pri nas. Kulturno-prosvetni domovi in dvorane počasi propadajo. Njihova notra¬ nja ureditev in oprema ni estetska in privlačna. Naša pristna ljudska igra zamira. Prav tako tudi zborovno pe¬ tje. Primanjkuje knjižnic. Predavanj je malo. Kino dvorane so hladne in obi¬ ska je vedno manj. Marsi¬ kje primanjkuje prostorov, zlasti pa kadrov in sred¬ stev za najprimitivnejše kulturno-prosvetne dejav¬ nosti. Kaj naj naredimo z »zanemarjeno slovensko kulturo«? Marsikje ne znajo ali no¬ čejo združiti vseh sredstev in možnosti na enotnem ko¬ ordiniranem krajevnem družbenem programu v skupnem, sodobnejšem in privlačnejšem klubskem so¬ delovanju v okviru krajev¬ nega družbenega centra. Naj ostanemo še nadalje pasivni in brezbrižni? Naj čakamo, da nam nekdo drug vse pripravi in orga¬ nizira? Naj v naših odmak¬ njenih podeželskih, kultur¬ no zanemarjenih krajih še nadalje mirno ostajamo v takšnem kulturnem mrtvi¬ lu? Naj pregledamo možno¬ sti, ki so še vseeno ostale ter poiščemo ustrezne obli¬ ke in načine kulturnega živ¬ ljenja? Prav je, da se ob sloven¬ skem kulturnem prazniku spomnimo na razne take možnosti in da nam bo naš kulturni praznik pobuda za poživljenje našega kultur- no-prosvetnega življenja na vasi. Naj bo Prešernov smrtni dan naš kulturni praznik — praznik ponovnega oživlje- nja kulturno-prosvetne de¬ javnosti v našem kraju, predvsem pa praznik širje¬ nja in naročanja lepe in ce¬ nene slovenske knjige! Povežimo se tudi z ob¬ činsko zvezo kulturno-pro- svetnih organizacij (prej Svet Svobod) ter se dogovo¬ rimo o raznih gostovanjih itd.! UPRAVI JAVNE TRIBUNE ŠIŠENSKIH OBČANOV Ljubljana, Celovška cesta 121/VI Naročam se na list, ki ga pošiljajte na naslov: Priimek: . Ime: ... Poklic: ... Stanovanje: . Letno naročnino 200 din bom poravnal naknadno. Lastnoročni podpis 12 ŠIŠENSKA TRIBUNA TRIBUNA MLADIH KJE JE NAŠE MESTO? Zadnji plenarni sestanek centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije je bil posvečen razpravi o nadaljnjih nalogah mladinske organizacije. Pomembna je ugotovitev, da Zve¬ zi mladine očitajo preveliko odmaknjenost od resničnih družbenih problemov in razmer, v katerih živi danes mladina. TRIBUNA MLADIH je namenjena za široko javno raz¬ pravo o vseh problemih, ki jih zlasti čutimo in doživljamo mladi občani. V obliki vprašanj in odgovorov želimo tu razčistiti razne probleme in izkristalizirati progresivne po¬ glede in stališča ter jih nato z vso mladinsko zavzetostjo in doslednostjo uveljavljati v razrednih in šolskih skupnostih ter odborih, v delavskih svetih in drugih samoupravnih organih, zlasti pa v mladinski in drugih družbenih orga¬ nizacijah, skratka povsod, kjer živimo in delamo. Posebno se bomo povsod odločno borili proti kakršni koli samovolji, proti nedemokratičnim in nehumanim odnosom in za na¬ daljnje poglabljanje samoupravljanja, posebej pa še za uveljavljanje mladih občanov v vseh samoupravnih organih. Nam ni in ne more biti vseeno, kdo bo naš občinski od¬ bornik in republiški poslanec? Kakšen je njegov odnos do problemov mladih, do raznih naših potreb itd.? Končno imamo mi mladi pravico ne samo, da enakopravno volimo, temveč da smo tudi izvoljeni v občinsko skupščino, da lah¬ ko enakopravno sodelujemo v tem najvišjem samouprav¬ nem organu na območju komune. ZMS je po mnenju neka¬ terih diskutantov bolj ali manj nedosledno in neod¬ govorno izvajala vlogo in naloge, ki so jasno postav¬ ljene. Zlasti pri nas so še občutne razlike med me¬ stom in vasjo, med razviti¬ mi in nerazvitimi območji, med fizičnim in umskim de¬ lom, med družbeno postav¬ ljenimi stališči do mladine in dejanskimi možnostmi za res enakopravno uveljav- Predvsem naj naša mla¬ dinska organizacija omogoči čimširše zbiranje nas mla¬ dih, zaradi tega naj razširi svoje politične in družbeno- vzgojne dejavnosti na naj¬ različnejša področja. Izgubi naj ozkost pretežno politič¬ ne organizacije in se vedno bolj širi na posebne mladin¬ ske organizacije, kot so npr. športne, kulturne in druge. Tudi na območjih krajevnih skupnosti se moramo mi mladi mnogo bolj vključevati v aktivno reševanje konkretnih skupnih problemov O čemerkoli danes skle¬ pajo odrasli v okviru kra¬ jevnih organizacij SZDL, zborov občanov, zborov vo¬ livcev itd., je zaradi po¬ manjkanja sredstev bolj ali manj dolgoročno ter bo s svojimi posledicami name¬ njeno nam, njihovim na¬ slednikom in nam prav za- ljanje nas mladih v okviru krajevnih družbeno-politič- nih in drugih organizacij ter v raznih samoupravnih or¬ ganih. Neenake možnosti naše izobrazbe prinašajo s seboj še neenako delitev osebnega dohodka po delu, neenake možnosti po uveljavljanju mladih v delovnih skupno¬ stih in na območju krajev¬ nih skupnosti. radi tega res ne more in ne sme biti vseeno, kako o tem razpravljajo, kako gledajo na nadaljnji razvoj našega kraja, kakšne objekte in kje nameravajo graditi, adapti¬ rati itd. Če bomo do teh vprašanj brezbrižni, bomo jutri čutili posledice premalo premiš¬ ljenih sklepov in odločitev. Ni in ne sme nam biti vse¬ eno, kje in kakšna bo naša šola, naš krajevni družbeni center in klub, športni pro¬ stori, trgovine, obrtne de¬ lavnice itd. Nujno je torej, da se začnemo kot enako¬ pravni udeleževati raznih razprav in posvetovanj ter da postavljamo svoje zahte¬ ve po pravilnem urejanju in reševanju raznih krajev¬ nih problemov. ® Pretesni okviri za delo, je bilo ugotovljeno na raz¬ širjenem plenarnem sestan¬ ku CK Zveze mladine Slo¬ venije (ZMS). Zaradi spre¬ menjenih družbenih odno¬ sov in spremenjenega druž- beno-političnega življenja je treba temeljito analizira¬ ti vlogo in delo posameznih družbeno-političnih organi- SAMOUPRAVLJANJE • Zvezi komunistov sta po¬ trebna enotna ideologija in enotna politika, ki naj do¬ sledno podpira razvoj sa¬ moupravljanja, je dejal na VIII. kongresu ZKJ Veljko Vlahovič (brošura »Osmi kongres ZKJ). • Ženske nočejo v občin¬ sko skupščino, ker jih mi¬ mo 8-urne poklicne zapo¬ slitve čakajo doma še šte¬ vilne gospodinjske in mate¬ rinske dolžnosti in tako ne zmorejo še družbeno-poli¬ tičnih. Ali je tako stališče pravilno in opravičljivo, saj bi ravno matere, ki najbolj živo čutijo zanemarjenost družbenih služb, lahko v občinski skupščini storile največ, da se to zaostaja¬ nje čimprej odpravi? (»De¬ lo« z dne 27. januarja letos, uvodnik: Vprašanje struk¬ ture). • Delovni človek prepočasi realizira svoje pravice do samoupravljanja in delitve dohodkov, je dejal Mika Tripalo na VIII. kongresu ZKJ (brošura »Osmi kon¬ gres ZKJ«, ki jo je izdalo uredništvo ČZP »Komunist« v Ljubljani). • Večkrat odločajo le »troj¬ ke«. Na občinski konferenci ZK naše občine niso mnogo govorili o uspehih, čeprav so vidni, temveč so pred¬ vsem kritično ocenili tiste slabosti, ki jih je treba z vztrajnim delom odpraviti (»Delo« z dne 30. januarja letos). ® Informiranje je sestavni del samoupravljanja. Po¬ trebno je vskladiti politič¬ no in strokovno informira¬ nje itd. piše zvezni sekre¬ tar za informacije Vilko Vinterhalter v svojem to¬ zadevnem članku (Infor¬ mator, 2/1 65). ® Kdo usposablja občane za samoupravljanje. Dej¬ stvo je, da je komuna naj¬ večji samoupravni organ občine. Komunisti naj od- pro na široko vrata javno¬ sti, da s tem uresničijo pravice in dolžnosti obča¬ nov (tudi npr. v zvezi s ko¬ munalnim prispevkom), da vključijo in integrirajo ob¬ čane v vodenje občinske politike. Zal, postajajo druž- beno-politične organizacije posrednik med občinsko skupščino in občani, ne pa kraj in okolje, kjer se ob¬ čani usposabljajo za samo- zacij (»Delo«, 28. januar le¬ tos). • Vključevanje v samo¬ upravljanje je pogoj za so¬ cialistično vzgojo mladine, je dejal Tomislav Badovi¬ nac na VIII. kongresu ZKJ (brošura »Osmi kongres ZKJ). upravljanje. — Tako je od¬ govarjal sekretar občinske¬ ga komiteja naše občine, to¬ variš Ludvik Golob, novi¬ narju Vlajku Krivokapiču (»Komunist« z dne 29. ja¬ nuarja letos). GOSPODARSTVO • Naloge gospodarske zbor¬ nice so skrb za napredek gospodarstva, za bolj skla¬ den razvoj proizvajalnih sil, za krepitev socialističnih od¬ nosov in večje vloge nepo¬ srednih proizvajalcev (»Pri- vredni pregled«, Beograd, št. 2713). ® Pogoj za gospodarski in družbeni razvoj je porast osebne potrošnje pri delitvi narodnega dohodka, je de¬ jal Boris Kraigher na VIII. kongresu ZKJ! (brošura »Osmi kongres ZKJ«). ® Produktivnost dela v na¬ ši industriji zaostaja za ni¬ vojem produktivnosti v raz¬ vitih deželah. Prav tako je pri nas produktivnost manj¬ ša v ekonomsko nerazvitih območjih (»Naše teme«, Za¬ greb 1964/10). ® Nadurno delo je pogosto posledica nezadostno pri¬ pravljene in slabo organi¬ zirane proizvodnje, lova za večjimi osebnimi dohodki itd. Ko bodo odstranjene te pomanjkljivosti, se bo zmanjšalo tudi nadurno de¬ lo in z njim povezane eko¬ nomske, zdravstvene in so¬ cialne posledice (»Tehnika«, Beograd 1965/1). • Zaključek doslej najob¬ sežnejših in najbolj kritič¬ nih razprav o letošnjem zveznem družbenem planu v zborih zvezne skupščine je pokazal resno zavzetost poslancev na ustreznem re¬ ševanju pomembnih vpra¬ šanj našega gospodarskega razvoja (uvodnik »Komuni¬ sta« z dne 29. januarja letos in »Delo« z dne 27. januar¬ ja letos). • Vsako zaostajanje kme¬ tijstva ogroža življenjski standard. Kmetijstvo je v predlogu letošnjega družbe¬ nega plana SR Slovenije obravnavano precej eno¬ stransko, brez upoštevanja dejanskega stanja te pano¬ ge, so ugotovili poslanci na seji odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiškem zboru skupščine SRS in so¬ glasno sprejeli ustrezni ® Na šolanje otrok in ne¬ kvalificirane delovne sile tor na zdravstveno zaščito moramo gledati kot na vla¬ ganje v gospodarski razvoj (»Odjek«, Sarajevo, 1965/1). ® Le poglobljeno učno- vzgojno delo lahko da šo¬ lam potreben ugled (»Pro¬ svetni delavec«, Ljubljana, 1964/22). amandma za načrtnejše in¬ vestiranje v nove mlečne farme, sadovnjake, mehani¬ zacijo vrtnarstva, v grad¬ njo klavnic za perutnino itd. (»Delo« z dne 28. janu¬ arja letos, 2. in 3. stran!) • Ljubljana in Koper ima¬ ta najdražji trg kmetijskih pridelkov, saj so mimo dru¬ gega kmetijski pridelki tu za 38% dražji kot lani (»De¬ lo« z dne 23. januarja letos). • Neustrezen občinski pro¬ račun zahteva nujno osve¬ ščanje delovnih kolektivov za reševanje tudi takih na¬ log, ki niso samo neposred¬ no zvezane s problemi pod¬ jetja, temveč tudi s proble¬ mi okolice, v kateri nepo¬ sredni proizvajalci delajo, saj so proizvajalci hkrati tudi potrošniki in koristni¬ ki uslug družbenih služb, tam kjer žive, je napisal predsednik naše občinske skupščine, tovariš Miran Goslar, v svojem članku »Težave ob sprejemanju občinskega proračuna« (Ob¬ čan, 1965, št. 2). KRAJEVNA SKUPNOST ® Zadeva je rešena. V pi¬ sarni sveta krajevne skup¬ nosti (KS) se je razvil na¬ slednji razgovor: — Tale naš tajnik nam je vse »zafural«! Zadolžili smo predsednika, da primer reši! — No, slučaj tajnika je rešen! Predsednik mu je na¬ šel drugo, boljšo službo! (Nekateri »zlobni jeziki« tr¬ de, da se ta primer nanaša na KS Zg. Šiška. Več o tem v »Delu« z dne 27. januarja letos.) ® Občani Zgornje Šiške so terjali pojasnila na svojem zboru v sredo 27, januarja letos, ko so razpravljali o delu KS. Temeljno krivdo so pripisali vsem članom bivših svetov KS, ki so ve¬ deli za nekatere napake, vendar so s svojo brezbriž¬ nostjo omogočili bivšemu tajniku sveta KS »nepri¬ merno« poslovanje («Delo« od 28. januarja letos). Dragi pionirji, že zopet je za nas zmanjka¬ lo prostora. Vseeno nada¬ ljujmo svoje delo ter se pridno pripravljajmo za — naše pustno rajanje! KLJUKEC iz Dravelj NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa . Želim, da pišete še o Ce bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: Kakšna naj bo vloga in org inizacija mladine v današnjih pogojih? Prebrali smo za vas če vas ta vprašanja zanimajo preberite še vi?