A
RAVNE
GLASI
LETO XVII
Ravne na Koroškem, 15. julija 1980
PRIPRAVLJENI VZPONI
Vsak velik cilj posameznika ali skupnosti je podoben gori, ki jo je treba osvojiti. Čim višja je gora, tem težji je vzpon in tem več zahteva priprav. Tak cilj je naša gospodarska ustalitev. Vendar so predstave o njenih višinah in strminah ter zato o naporih, ki nas čakajo na poti, še tako različne, da terjajo nekaj nadaljnjih primerjav in misli.
Predvsem se zdi, da ne gre za enkraten vzpon na vrh ene gore, torej nikakor ne za enkratno akcijo. Prej gre za gorstvo, v njem pa za več smeri različnih težavnostnih stopenj.
Vsak dober planinec ve, da se v hribe ne smemo zaganjati. Noroglavi zaletavci hitro omagajo. Če pa že prisopihajo na vrh, niso potem dolgo za nobeno rabo več.
Hribolazci, še bolj pa alpinisti vedo, da se je treba za vzpone resno pripraviti. Telesno kondicijsko, duhovno in materialno. Človek mora biti vzdržljiv in imeti mora čimbolj natančno predstavo o naporih, ki ga čakajo. Potem se bo lahko tudi duhovno pripravil nanje. In strog sodnik kakovosti svoje opreme bo. Ne bo se odpravil na pot z zlizanimi podplati, topim cepinom in natrganimi vrvmi.
Od tu naprej je globalna prispodoba zelo jasna:
— ustalitev našega gospodarstva ne pomeni vzpona na Navrški vrh ali na Brinjevo goro, pa niti na Uršljo ne. Prej bo alpinizem na greben Karavank, Kamniških ali Julijcev. Tega ne opravimo ne v eni ne v dveh sezonah, zato se moramo pripravljati kondicijsko, duhovno in materialno. Ne debeluhasti ne vikendaški ne bomo prišli daleč, torej moramo začeti spreminjati navade in z njimi tudi miselnost — videti visoki smisel vrhov, do katerih ni lagodnih bližnjic.
Št. 13
prvih začetkov pa vse do današnjih dni, hkrati pa je to tudi višek dosedanjih bojev delavskega razreda na svetu sploh.
30 let je doba, ki ni več delo samo ene generacije. Tudi rezultatov dela ne žanje le ena generacija. Mladi, ki se vključujejo v samoupravljanje, nadaljujejo veliko delo in s ponosom gradijo naprej. Ne nameravamo trditi, da smo v naši družbi rešili že vse probleme, ki zavirajo taikšno našo pot. Nasprotno — vidimo in poznamo jih. Premagujemo jih vedno, kadar smo samoupravni, v tem je naša moč. Tudi v sedanji težki gospodarski situaciji je prišla do izraza enotnost jugoslovanskih narodov in že neštetokrat izpričano spoznanje, da je le
~V-.
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnik v nakladi 5500 izvodov
Ureja uredniški odbor: Miroslav Garb, Jože Gruden, Sead Karadža, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
pripravljenost širokih delovnih množic za dobro delo in upravljanje porok za nadaljni razvoj. Le tako premagujemo težave in si gradimo lepšo bodočnost.
V dinamičnem razvoju samoupravne socialistične družbe se razvija tudi naša železarna. Izpolnjujemo obljubo, dano domovini pred 30-leti, ko smo delavci prevzeli upravljanje v svoje roke. Vidna je rast železarne in naših krajev, niti razvoja iztekajo iz naših delovnih organizacij. V železarni je jeklo tisto, ki nam daie kruh — plemenitimo njega in medčloveške odnose v združenem delu ter v celotni družbi; nas vse — z delom in samoupravljanjem.
30 let samoupravljanja
27. junija 1950 je ljudska skupščina sprejela temeljni zakon o upravljanu z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Ta zakon o samo-upravljanu uvrščamo med najpo-mebnejša zgodovinska dejana naše revolucije.
Delavski sveti vseh tozdov in delovnih skupnosti železarne Ravne so na svojih svečanih sejah počastili 30-letnico samoupravljanja. Tu povzemamo nekaj misli iz govora predsednikov delavskih svetov na teh sejah.
Od vsega začetka je bila v delavskem gibanju prisotna težnja po samoupravljanju. Bolj ko so se delavci zavedali svojega položaja v kapitalistični družbi, večja je bila želja in pripravljenost boriti se za odnose, v katerih bo tisti, ki ustvarja, tudi žel plodove svojega dela. To je ena od osnovnih sestavin marksističnega pojmovanja razvoja družbe svobod-
nih proizvajalcev, ena od osnovnih pridobitev Pariške komune, težnja oktobrske revolucije in naše revolucionarne borbe. Narodnoosvobodilni odbori v vojni in delavski zaupniki ter proizvodna posvetovanja po osvoboditvi so bili predhodniki, katerih uspehi so terjali tudi uradno uvedbo organov delavskega upravljanja. Delavski sveti imajo zgodovinski pomen, saj predstavljajo ogrodje samoupravnih odnosov, hkrati pa so najpomembnejši organ delavske samouprave.
Revolucionarni zakon, ki ga je pred 30 leti sprejela ljudska skupščina, je odprl nove možnosti našemu razvoju.
Samoupravljane je objektivna zakonitost z osnovno silo delavskega razreda in delovnih ljudi v združenem delu, ki ga vse bolj poglabljamo in razvijamo. Samoupravljane je naj večja zgodovinska vrednota, ki jih je izbojeval delavski razred Jugoslavije od
Udarniška zagretost
OSEBNI DOHODEK IN OSEBNI PRISPEVEK ZA MAJ 1980
V koloni 1 tabele prikazujemo poprečni OD za maj. Kot je iz tabele razvidno, j e naj večji poprečni OD imela tozd jeklarna, in sicer 10.325 din. Naijnižji poprečni OD pa je imela TOZD ko-vinrstvo Ljubno, in sicer 7.096 dinarjev, kar je za 31 °/o manj od jeklarne oziroma za 21 % manj od poprečja železarne, toi znaša 8.933 dinarjev na zaposlenega.
Najvišji OD so v poprečju imeli tozdi osnovnih dejavnosti, in sicer 8.997 din, na drugem mestu so bili tozd spremljajočih dejavnosti, katerih poprečni OD na delavca je znašal 8.880 din, in na zadnjem mestu so bili tozdi skupnih dejavnosti in delovne skupnosti s porečnim OD 8.826 din.
TABELA I
JEKLARNA	10.325	10.252
JEKL0LIVARNA	8.900	8.956
VALJARNA	9.986	9.706
KOVAČNICA	1 0 ,069	9.81*7
JEKLOVLEK	8.512	8.729
KALILNICA	9.099	8.916
STROJI IN DELI	8 .320	8.1*12
INDUSTRIJSKI NOŽI	8.1.37	8.1*87
PNEVMATIČNI STROJI	8.325	8.328
VZMETARNA	8 . A 2 0	8 .1.62
ENERG1 JA	9.311*	9.196
ETS	8.832	9.02,
S G V	8.856	8.878
TRANSPORT	8.585	8.511*
REZALNO ORODJE	8.1.1.1»	8.339
K0VINARSTV0	7.096	7.1*05
RAZISKAVE IN RAZVOJ	9.61.7	9.638
PRIPRAVA PROIZVODNJE	9.01«.	9.051
K0MERC1ALA	8.395	8.31*3
KONTROLA KAKOVOSTI	8.929	8.885
DRUŽBENI STANDARD	7.1*97	7.390
F 1NANCE	8.655	8.712
GOSPODARJENJE	9.71*6	9.736
KADR. SPL. ZADEVE	8.1.O8	8.21*5
SKUPAJ DO:	8.933	8.916
V koloni 2 tabele 1 prikazujemo porečni OD za obdobje januar—maj s poračunom OD. Največji porečni OD je imela tozd jeklarna, in sicer 10.252 din. Najnižji porečni OD pa je imel tozd družbeni standard, in sicer 7.390
din, kar je za 28% manj od jeklarne oziroma za 17 °/o manj od poprečja železarne.
Poprečni OD za delovno organizacijo za I—V pa je znašal 8.916 din.
Najvišji OD v obravnavanem obdobju so imeli tozdi osnovnih dejavnosti, in sicer 8.973 din, na drugem mestu so bili tozdi spremljajočih dejavnosti s poprečnim OD 8.902 din in na zadnjem mestu tozdi skupnih dejavnosti in delovne skupnosti s poprečnim OD 8.806 din.
V tabeli 2, kolone 1 prikazujemo poprečni osebni prispevek (OP) za april. Naj višji poprečni osebni prispevek je imela TOZD stroji in deli, in sicer 14,1 °/o. Naj-
TABELA 2
10,8	12,9	♦ 2,1	12,3
1 2 ,9	12.0	- 0,9	12,0
13,6	11. ,8	+ 1,2	12,9
12 ,1«	11«.5	+ 2,1	12,6
13,8	13,2	- 0,6	13,9
12.5	12,2	- 0,3	11 ,6
11» ,1	11* ,0	- 0,1	13,8
12.5	12,8	+ 0.3	12,1
9,6	12,3	♦ 2,7	1 0,6
11.5	12,1	+ 0,6	1 1 ,5
12.1»	12,6	+ 0,2	12,3
11 ,5	10 .6	- 0,9	11.0
11,3	10,7	- 0,6	10,8
11,0	12,0	+ 1,0	1 0,9
11,0	13,3	♦ 2.3	12,2
1 0,6	10,7	+ 0,1	1 0,6
1 1 ,7	11 ,7	-	1 1 ,3
1 2,»*	12,7	♦ 0,3	12,1
11,8	12 .7	+ 0,9	1 1 ,8
11,1	12,2	♦ 1,1	10.5
12,2	12,3	+ 0,1	11 .5
12,0	1 2,2	+ 0,2	1 1 ,8
12,1	12,1	“	11.3
12,1	12,5	♦	0,A	11.9
nižji pa tozd pnevmatični stroji, in sicer 9,6 %>. PoDrečni osebni prispevek za DO je znašal 12,1 %>. V koloni 2 tabele 2 pa je prikazan porečni osebni prispevek za maj. Najvišji je bil v tozd valjarna, in sicer 14,8 %>, najnižji pa v
tozd ETS, in sicer 10,6%. Poprečni osebni prispevek za DO pa je znašal 12,5 %, kar je za 0,4 % več kot v aprilu.
V maju 80 smo v primerjavi z aprilom obračunali osebni prispevek, kakor ie razvidno iz tabele 2 v koloni 3. Naj večji porast OP je imela TOZD pnevmatični stroji, in sicer za 2,7%, in največje znižanje tozd jeklo livarna in ETS za 0,9%. Večji OP kot v aprilu je imelo kar 15 tozdov in delovnih skupnosti.
V koloni 4 tabele 2 je prikazan poprečni obračunani OP za obdob-
NABAVA
V maiu se je nadaljevalo pomanjkanje belega surovega železa, nekaterih ognjestalnih izdelkov, sinterdolomita, doloblokov in argona. Preskrba z mazutom in tekočimi plini je nihala od minimalnih do maksimalnih zalog. V maju so bile objavljene nove cene feroleguram orafitnim elektrodam in karburitu. Pripravljajo a se tudi nove korekture cen za Samotne, krommagnezitne, magne-zitne ter silika opeke. Pomanjkanje izdelkov kovinske industrije in črne metalurgije se še vedno nadaljuje.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
TOZD JEKLOLIVARNA. Mesečni načrt prodaje na domačem trgu je bil presežen tako količinsko kot vrednostno, vendar hitra rast stroškov izdelave ne prinaša zadovoliivih rezultatov.
TOZD VALJARNA. Okvara na težki progi je zavrla proizvodnjo gredic, tako da nekateri kupci niso prejeli vseh naročenih količin. Profilov na srednji progi pa ie bilo manj zaradi slabega asortd-mana.
TOZD KOVAČNICA. Po količini in vrednosti je bilo prodano več blaga, kot je načrtovano. Pozitiven premik je predvsem v proizvodnji krčilnih odkovkov, kar kaže na boljšo organizacijo proizvodnje saj so kupci glede dobavnih terminov bolj zadovoljni kot v preteklem obdobju.
TOZD JEKLOVLEK. TOZD je kot že v prejšnjih mesecih skupni načrt prodaje močno presegel. Razlike so le v asortimanu, saj ie bilo brušenega jekla prodanega nekaj manj zaradi izvoza in manjših okvar na brusilnih strojih.
TOZD STROJI IN DELI. Mesečni načrt odpreme je TOZD dosegel v višini 76 odst. in s tem realiziral 71 odst. vrednosti prodaje na domačem trgu. Obdelanih ulitkov je bilo prodanih za 41 odstotkov več in obdelanih odkovkov za 17 odst. več, kot je predvideno s planom prodaje na domačem trgu, valjev pa je bilo prodanih 71 odst. od načrtovanih. V TOZD so še proste kapacitete na nekaterih obdelovalnih strojih.
je I—V 80. Navečji OP je obračunal tozd jeklovlek, in sicer 13,0% in najnižji tozd družbeni standard, in sicer 10,5 %. Poprečni OP pa je znašal za del. organizacijo 11,9%.
Obračunani osebni prispevki še niso pravi odraz rezultatov dela, kar bo potrebno sistemsko rešiti. V tozdih in del. skupnostih, kjer je visok OP mimo rezultatov dela, se bo to odrazilo v nižji vrednosti enote dela in morebitnem poračunu OD.
J. R.
TOZD INDUSTRIJSKI N02L
Mesečni načrt prodaje je TOZD presegel za 32 odst., vrednostno znaša prekoračitev le 21 odst. Industrijskih nožev je bilo prodanih za 48 odst. več, kot je predvideno z mesečnim planom, brzoreznega orodja pa le 29 odst. od načrtovanega. Pri brzoreznem rezalnem orodju TOZD ne dosega predvidenega plana zaradi premajhne proizvodnje, poprečno dosežene prodajne cene pa zaostajajo za planiranimi.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI.
Skupna proizvodnja je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 24 odst., in to predvsem zaradi večje odpreme vrtalnih garnitur. Proizvodnje vrtalnega orodja skoraj ni, ker TOZD nima ustreznega votlosvedrnega jekla iz uvoza.
TOZD VZMETARNA. Mesečni načrt je tozd presegel za 9 odst., vrednost za 15 odst. Dosežena je bila visoka proizvodnja vzmetnih palic (57 odst. nad načrtom), medtem ko je hila proizvodnja listnatih vzmeti le 96 odst.
TOZD REZALNO ORODJE PREVALJE. Mesečni količinski načrt ni bil dosežen, vendar je vrednost presežena za 37 odst., kar je posledica boljšega asorti-mana, in to predvsem pri rezalnem orodju. Kljub 12,5 odst. povišanju cen pri rezalnem orodju so le-te še vedno zelo kritične, saj naraščajo cene vloženega materiala hitreje kot cene končnih proizvodov.
UVOZ
Splošna problematika uvoza je glede na stabilizacijske ukrepe že več ali manj znana. Poudarili bi le stranske težave pri uvozu blaga in pri uvoznem poslovanju.
Velik problem predstavljajo slejkoprej režimska dovoljenja. To se odraža najhuje pri izdelavi stiskalnic: devizni kontingenti za električni del stiskalnice (pa tudi za mehanskega) so daleč prenizki, da bi zadostili potrebam in temu primerno se obrača tudi proizvodnja oziroma izgotovitev stiskalnic. Avtomatizem pri razdeljevanju deviznega kontingenta nam na izredno nizek uvoz teh delov v preteklem letu ne daje posebnih pravic. Težave so tudi z deviznimi
Pleskanje vrtalnega stroja
poprečni OD poprečni OD OP	OP razlika OP OP
TOZD - DEL.SKUPNOST za maj I-V s porač. za april za maj	%	I-V 80
(din)	(din)	%	%	majtaprll	X
(2-1)
1	2	1	2	3	*•
Nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz
w. -a
POBITI NA PRAGU SVOBODE
Plošči
za obnovljeno spominsko obeležje pri Jurčku so odlili naši delavci
pravicami, tako da obstajajo le zelo slabi upi, da bomo še tisto nekaj malo deviznih kontingentov za uvoz uspeli realizirati do roka njihove veljavnosti.
Neposrednih zastojev zaradi pomanjkanja uvoznih artiklov v maju ni bilo, bili pa so določeni premiki v programu proizvodnje.
IZVOZ
Plan izvoza za mesec maj ni bil dosežen niti na konvertibilnem niti na klirinškem področju. Zaradi preseganja načrta v minu-
BILO JE PRI JURČKU
Na mali grofovi kmetiji je med vojno živela družina Ferdinanda Gostenčnika. Ta domačija, ki so ji rekli pri Jurčku v Podgori, je dala prvim koroškim partizanom varno zatočišče.
V noči pred starim letom 1944 do 45 so se na tej javki zbrali aktivisti in kurirji z namenom, da bi naslednje jutro krenili na Le-še. Ob svitu pa so se v hišo zagnali prvi strelni rafali sovražnika. Nihče od borcev se ni mogel prebiti. Ferdo Samec in Albert Gorenšek sta hotela prva prebiti zasedo. Padla sta prva. Zam An-ton-Zvonko je omahnil na pragu. Ivan Pratnekar-Joško je smrtno zadel komandanta sovražnikove patrulje, preden se je zrušil zadet tudi sam. Ranjenih je bilo več policistov.
Ena skupina policistov je odpeljala gospodarjevo ženo Elizabeto Gostenčnik z otroki in jih namestila pri Toniju. Druga skupina je zajela Ferda Gostenčnika in sina Ferdinanda, ki sta bila skrita v kleti domačije, kakor tudi Andreja Kotnika in Jakoba Menarta. Ti štirje so morali naložiti mrtve partizane na gare in jih skozi meter visok sneg odpeljati po gozdni poti proti Koglu. Gare so se pod težo mrtvih zrušile, zato so jih pri Koglu, kjer je takrat gospodaril Maks Zaberč-nik, zamenjali za vlečne sani. Mrtve so najprej odpeljali na policijsko postajo na Rimski vrelec, od tam pa v mrtvašnico na Ravne. V mrtvašnici so mrtve partizane naložili drugega čez drugega. Naslednje jutro so na pragu našli mrtvega Pratnekarja, kar dokazuje, da je bil prejšnji dan še živ in da se je skušal rešiti. Te padle borce so sovražniki pokopali na skritem prostoru v gozdu za sedanjim naseljem Janeče. Po osvoboditvi so bili prekopani.
Oba Gostenčnika, Menarta in Kotnika so policisti izročili gesta-pu v Dravogradu. Tam so jih dvanajst dni zasliševali in mučili. Potem so jih slabo oblečene, v visokem snegu in z močnim policijskim spremstvom odgnali na Koroški Selovec kjer so jih za Vrh-njakovo hišo zverinsko pobili.
DOGODET PRI RATEJU
Bivša Ratejeva domačija je bila zavetje ranjenim in bolnim partizanom. Ta hiša, stisnjena v strmo pobočje ob robu gozda pod Motnikovim vrhom na Lešah, se je imenovala »Pri junaku«.
lih mesecih je bil konvertibilni izvoz v kumulaitivi presežen za 5,5 odst. Klirinški izvoz v maju je bil le 15 odst. od skupnega izvoza.
V maju so bile ponovno obravnavane že dane ponudbe za stiskalnice, industrijske nože ter obdelane valje za hladno valjanje za ZSSR. Po mnenju službe za izvoz bodo v juniju sklenili pogodbe za vse navedene izdelke, česar z vidika zasedenosti kapacitet ne bi smeli opustiti, čeprav limitirane cene niso visoke.
4. oktobra 1944 so pozno zvečer neopaženo stopili vanjo trije partizani: domači sin Ivan Ratej, Mirko Plešnik in Mirko Fišer — oba z Raven.
5. oktobra zjutraj je domačijo obkolila močna nemška patrulja. Zaslišali so staro mater Marijo Harum in jo hudo pretepli, ker ni ničesar povedala. Sovražniku je bilo namreč izdano, da je v hiši stalna partizanska javka. Zaslišali so tudi gospodarjevo ženo (mož je bil v partizanih) Floro Ratej. Partizani v skrivališču so prisluškovali zaslišanju, in ko so razbrali, da nameravajo policisti ženske odgnati, hišo pa zažgati, so se odločili za pobeg. Prvi je skočil Mirko Plešnik. Smrtno zadet je padel nekaj metrov stran od hiše. Policisti so navalili na skrivališče in živa ujeli druga dva partizana. Zažgali so hišo, v ogenj pa vrgli mrtvega Plešnika. Po tem zločinu so Floro, mater Marijo, sina Gvida in mlajšo posvojenko ter ujeta partizana odgnali na gestapo v Dravograd. Od tam so bili poslani v celovške za-
Tudi komunisti te osnovne partijske organizacije si skupaj z vsemi delavci prevaljskega tozda nadvse prizadevajo, da bi dosegli čim boljše ekonomske rezultate. Kako so pri tem uspešni, je povedal Franc Fajmut, sekretar OO ZKS.
»Naša stabilizacijska prizadevanja segajo tri leta nazaj v čas, ko je naša TOZD zaradi fiksiranja cen bila postavljena pred dejstvo iskati notranje rezerve. Tako sedanja prizadevanja v gospodarski stabilizaciji ob aktivnosti osnovne partijske organizacije v naši TOZD niso nova, ampak vseskozi glavna usmeritev dela TOZD. Po sprejetju akcijskega programa za izboljšanje gospodarjenja komunisti ugotavljamo, da gre predvsem za dosledno izvajanje del in nalog slehernega posameznika na njegovem delovnem mestu. Tako bo tudi v bodoče naša nadaljnja akcija usmerjena v dosledno uresničitev stabilizacijskih ukrepov.
pore. Ivana Rateja so 23. januarja 1945 zažgali v dachauskih krematorijih. Mirko Fišer pa je ob zračnem napadu na Celovec pobegnil in šel znova v partizane.
Proslava pri obnovljenem spominskem obeležju pri Jurčku je bila 4. julija, na Lešah pa bo 22. julija.
-ka
Mislim, da smo lahko z dosego 95 odstotkov planiranega celotnega dohodka v prvem kvartalu še kar zadovoljni. Toliko bolj, ker smo imeli prav v tem obdobju največ težav pri dobavi repro-materialov. 2e v maju so se težave bistveno izboljšale, saj smo že konec maja z boljšo dobavo re-promaterialov v kumulativi presegli za 31 odstotkov načrtovane proizvodnje. Se vedno pa imamo veliko izmečka, saj presega kar 2,08 odstotkov. Zaskrbljujoče se dviga tudi odstotek bolniške, ki dosega že okrog 6 odstotkov in se je proti enakemu obdobju lani dvignil za 13 odstotkov.«
»Tudi naša TOZD se je že lansko leto srečevala s težavami v neposredni proizvodnji,« je dejal Franc Sedelšak, sekretar OO ZKS TOZD jeklolivama. »V pre-
V TOZD rezalno orodje pravijo, da gre pri njihovi bolniški predvsem za odstotek delavk z malimi otroki, ki so ob bolezni teh primorane vzeti bolniško. Menijo tudi, da je njihov odstotek bolniške zato nekako opravičljiv. To pa še ne pomeni, da si ne bodo prizadevali za znižanje.
Kljub prizadevanju in pripravljenosti nekaterih članov osnovnih organizacij še nimajo pravega sodelovanja s prevaljsko krajevno skupnostjo.
Na »prepih« so dali tudi medsebojne odnose. Ti niso bili na naj višji ravni, kar je tudi vplivalo na počutje med delavci. Danes pa že z zadovoljstvom ugotavljajo, da so medsebojni odnosi spet zadovoljivi, saj skoraj ni več trenj med delavci in vodilnimi in da ni preprek za uspešno delo in dobro prijateljstvo.
Nikakor pa se niso strinjali s tem, da so bili vodje delovnih skupin prepuščeni sami sebi. Zato ni čudno, če se nekatere delovne skupine niso sestajale niti niso bile uspešne pri uresničevanju samoupravne politike. Da se tako ne bo dogajalo tudi v prihodnje, saj je prevaljski primer skoraj edini v ravenski železarni, so na Prevaljah že sklicali vse vodje delovnih skupin. Dogovorili so se za nadaljnje delo in pomoč, ki jo naj bi predvsem nudili komunisti in vodilni delavci.
teklem letu s proizvodnjo nismo mogli doseči predvidenega dohodka že po izdelavi letnega načrta za leto 1979, saj smo bili že ob izdelavi tega v minusu. Za-
Med železarji komunisti
OO ZKS TOZD REZALNO ORODJE
OO ZKS TOZD JEKLOLIVARNA
radi tega so se vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi TOZD dogovorili za akcijski program, katerega so sprejeli tudi delavci na zborih. Dobro smo se namreč zavedali, da bomo le z akcijskimi ukrepi, torej združeni, vsaj delno odpravili težave v proizvodnji. Sprejeli smo vrsto nalog pri varčevanju z energijo, repromateriali in za dvig produktivnosti. Moram reči, da lahko livarji z vestnim delom precej vplivamo na potrošnjo livarskih peskov, kakor tudi na izmeček ulitkov.
Na drugi strani pa so nas spravljale v težaven položaj nizke cene za naše lite proizvode. Te so še danes nizke tako pri nas na Ravnah kakor tudi drugod po Jugoslaviji, saj imajo livarne skoraj enake težave. Zato smo se jugoslovanski livarji povezali v svoje združenje. Mislim, da bomo sedaj s skupnimi močmi lahko vplivali, da bodo cene litim proizvodom enake po vsej Jugoslaviji. Pa tudi proti visokim cenam repromaterialov se bomo borili.«
Prav nizke cene so ravenske livarje spravile v zelo težaven položaj. Tako daleč so že prišli, če bi morali livarji plačevati vse dajatve, kot so jih nekateri zahtevali, jim ne bi za osebne dohodke ostalo skoraj nič težko ustvarjenega denarja. So pa ravenski livarji bili prav gotovo prvi v železarni, ki so že lansko leto delovali stabilizacijsko. Zato jim letošnji stabilizacijski ukrepi ne delajo večjih težav, saj samo livarji pravijo, da se v tem trenutku že tudi pri njih kažejo pozitivni rezultati dela. Povečali
so proizvodnjo, uspeli pa so delno tudi izboljšati tehnološko in delovno disciplino. Mnogo manj delajo izmečka, precej varčni pa so tudi z energijo, livarskimi peski in drugimi repromateriali. Kljub vsemu pa še vedno niso zadovoljni. Dobro namreč vedo, da so v njihovem tozdu še skrite notranje rezerve, predvsem v tehnološki in delovni disciplini.
Osnovna organizacija ZK TOZD jeklolivarna že leta povezuje komuniste iz jeklolivame in tiste delavce oz. komuniste iz TOZD priprava proizvodnje, ki delajo za jeklolivamo. Tako je danes v to osnovno partijsko organizacijo včlanjenih 35 komunistov, kar je na število zaposlenih nizek odstotek, saj v TOZD jeklolivarna dela 460 delavcev. Drugače pa so komunisti te osnovne organizacije zadnje čase največ razpravljali tudi o medsebojnih odnosih in o nezadovoljstvu delavcev. Livarji negodujejo, ker morajo še vedno težko fizično delo opravljati v dokaj zaprašeni livarni, v katero se že več kot deset let ni vložilo nič denarja za posodobitev dela in okolja. Prav zaradi tega večkrat pride do hude krvi in manjših sporov, kot je dejal naš sogovornic. O posodobitvi livarne in čistilnice so razpravljali tako samoupravni organi kot komunisti TOZD. Kot kaže, pa bodo težave rešene le v mini livarni z dograditvijo nove, večje livarne. Kdaj bodo posodobili staro livarno, tega naši livarji ne vedo. Vedo le, da bodo posodobili strojno kaluparnico v bližnji prihodnosti.
00 ZKS TOZD INDUSTRIJSKI NOZl
Komunisti te osnovne organizacije so na zadnjem sestanku ugotavljali, da se stabilizacijska prizadevanja v TOZD industrijski noži še vedno premalo resno izvajajo. Čeprav se delavci zavedajo, da morajo varčevati z energijo in raznimi materiali ter da je treba v sedanji situaciji delati čim bolj produktivno, vendar vedno ni tako.
»Še vedno se tudi pri nas dogaja, da nekateri mislijo, da bodo drugi njihova dela opravili zanje. Moram pa reči, da tudi pri nas ni vse tako črno! Obnašamo se stabilizacijsko, saj smo dvignili proizvodnjo industrijskih nožev, pridobili pa smo tudi kvaliteto in s tem zmanjšali izmeček,« je dejal Branko Kaker, sekretar OO ZK. »Ker pa se teh uspehov ne moremo veseliti vsi delavci, predvsem ne tisti delavci, ki jim še vedno ni mar delovne discipline, smo komunisti in samouprav-
ni organi TOZD sprejeli določene sklepe, ki naj ne bi obvezovali samo komuniste, ampak tudi vse druge delavce.«
Rezultati dela kažejo, da je v TOZD industrijski noži delovna in tehnološka disciplina na visokem nivoju. Tovariš Kaker pa pravi, da ni čisto tako, saj še vedno »peša« organizacija dela. O tem je razpravljala že tudi osnovna organizacija ZK in sprejela nekatere ukrepe, ki pa se žal ne izvajajo. Tako se naj bi de-lovodski sestanki sklicevali pogosteje, na njih pa se naj bi sproti reševale težave v proizvodnji. Tako naj bi bilo! Kaže pa, da so bili sklepi osnovne partijske organizacije zapisani le zgolj zase, saj jih doslej še nihče ni pričel uresničevati. Zato tudi ni čudno, če zaradi ne preveč ažurne organizacije dela večkrat prihaja do »vozlov« v verigi proizvodnje nožev.
Zadnje čase pri poročanju iz dela OO ZKS nismo niti enkrat pisali o tem, da bi se delavci pritoževali zaradi neurejenih osebnih dohodkov. Kot kaže pa je drugače v TOZD industrijski noži. O tem Branko Kaker:
»Te dni smo komunisti ponovno razpravljali o nezadovoljstvu nekaterih naših delavcev, ki pravijo, da si za svoje opravljeno delo nedvomno zaslužijo več. Tako smo komunisti po daljši razpravi, ki je bila okrepljena s točnimi podatki, prišli do zaključka, da so ponovnemu nezadovoljstvu krive nekatere službe, ki ne da-jajo pravočasnih podatkov za ob-
Pri mizarjih
račun osebnih dohodkov. Spregovorili pa smo tudi o izvoznih premijah. Do danes nam še ni nihče razložil, koliko zaslužimo z izvozom industrijskih nožev. To naj bi vendar vedeli! Na dnevnem redu pa je bilo tudi vzdrževanje našega strojnega parka. Nikakor se namreč ne moremo strinjati niti ne moremo biti zadovoljni z vzdrževalci TOZD
SGV, ki popravljajo in vzdržujejo naše stroje. Dogaja se, da se razna popravila preveč zavlačujejo. Menimo pa tudi, da bi nam vzdrževalci naredili veliko uslugo, če bi popravila in remonte opravljali popoldne in ponoči, ne pa samo dopoldne. Popravila dopoldne so nam v veliko napoto,« je zaključil Branko Kaker.
Franc Rotar
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V MAJU
Jeklarsko surovo železo ni naprodaj, ker ga v jeklarnah sami v celoti predelamo in še zmanjka ga. Maja je bila pa samo proizvodnja jeseniških plavžev, saj je bila rekordna, zadovoljiva. Večina proizvodnih rezultatov je bila slabša kot aprila in amila smo ugotovili, da nas takšna proizvodnja ne more zadovoljiti. Pri bla-' govni proizvodnji, ki je predvsem tudi merilo poslovne uspešnosti, so mesečni linearni načrt dosegli edino v Verigi in Žični. Železarne so zaostale za mesečnim načrtom celih 86 °/o in ker tudi predelovalci niso izvršili več kot 97 %
načrta, je tudi skupen uspeh 86 %>.
Proizvodnjo surovega železa so izvršili na Jesenicah 112 %> in v Štorah 101fl/o, tako da je skupen rezultat 110 %>.
Izvršitev blagovne proizvodnje je bila v Železarni Jesenice 82%, Železarni Ravne 95 °/o, Železarni Štore 87 °/o, Plamenu 83 %>, Tovi-lu 901%>, Verigi 101 «/o in Žični 102 °/o. Dosežena količina blagovne proizvodnje v aprilu je v letošnjem letu naj nižja mesečna količina in že dolgo ni bila tako nizka.
Tudi v količini in vrednosti izvoza še daleč ni bil izvršen mesečni načrt, kar samo še stopnjuje nujnost še večjih naporov za dosego načrta v prihodnjih mesecih.
Ob slabi blagovni proizvodnji je nemogoče pričakovati uspešno realizacijo vrednosti proizvodnje in lahko samo ugotavljamo, da je bila proizvodnja v aprilu slaba in da se je stanje možnosti, da bi se do konca leta približali ciljem gospodarskega načrta za tekoče leto — poslabšalo.
Ki e so vzroki slabih rezultatov? Eden najpomembnejših je gotovo pomanjkanje vložka, kar pa ni izključno posledica restrikcij pri uvozu. Pomanjkanje vložka je prisotno predvsem v predelavi. Vzdrževalni zastoji so večji od načrtovanih. Popravila so često podaljšana. Slaba kvaliteta proti ognju odpornih materialov manjša vzdržnost peči. Slaba kvaliteta jeklenega odpadka podaljšuje čase vlaganja. Pomanjkanje delovne sile ali bolje rečeno, prevelika
odsotnost z dela povzroča izpad proizvodnje.
Teče šesti mesec letošnjega leta in tako bo pol koledarskega leta naokoli in nikakor ne pridemo do tega, da bi sporočali bolj razveseljive podatke. Letošnje investicije ponovno zaostajajo in dvomim, da bomo do polletja porabili kaj več kot 30 %> načrtovane vrednosti za investicije v letu 1980. Letošnje leto zaostajanje investicij ne bo bistveno vplivalo na izvršitev letnega načrta proizvodnje, določene posledice pa nastopajo predvsem v tem, da so dovršene investicije izkoriščene manj od predvidevanj v investicijskih programih.
Bojim se, da se bodo dosedanjim nevšečnostim pridružile še posledice devalvacije in da tudi letni dopusti, ki se pričenjajo ta mesec, ne bodo prispevali k izboljšanju odsotnosti z dela. Podrobneje boste obveščeni zopet pri polletnih rezultatih dela.
Milan Marolt =
Delovanje organov samoupravne delavske kontrole
(nadaljevanje in konec)
NORMATIVNO UREJANJE DELAVSKE KONTROLE
Institut samoupravne delavske kontrole torej ni nov. V določenih oblikah se pojavlja že med revolucijo in takoj po njej, dokončne oblike pa dobiva v zadnjih dveh in pol desetletjih uveljavljanja delavskega samoupravljanja. Potrebe po učinkoviti kontroli delavcev so vseskozi rasle. Medtem ko se je v preteklosti samoupravna delavska kontrola štela zgolj kot sestavni del, se je zaradi posebnih pogojev in zahtev v zadnjih letih organizirala tudi v posebnih organih.
Pristojnosti, organizacija in način dela organov samoupravne delavske kontrole in izvrševanje pravice delavske kontrole nasploh morajo biti regulirane v samoupravnih normativnih splošnih aktih. Glede na to da se ta kontrola izvaja predvsem v tozdu, mora biti poudarek na njenem izvrševanju ravno na tem nivoju, čeprav jo je treba izvajati tudi v vseh drugih organiziranih oblikah združevanja delavcev. Naloge organov delavske kontrole v tozdu, delovni organizaciji, sozdu, v interesnih in drugih skupnostih so seveda glede na cilje in namene združevanja v posamezni asociaciji različne.
Osnovna določila o izvrševanju samoupravne delavske kontrole morajo biti že v sporazumu o združevanju dela delavcev v tozd, zlasti pa v statutu tozda. Ob tem pa v tem aktu ne sme manjkati določilo, da se podrobnejše določbe o uresničevanju samoupravne delavske kontrole predvidijo v posebnem pravilniku.
Pravilnik naj bi v načelu imel najprej splošne določbe s kratko opredeljenimi cilji in smotri načela uresničevanja načela funkcioniranja, posebne organe, njihova pooblastila in morebiti še kaj. Poudariti je treba, da so nosilci samoupravne delavske kontrole vsi delavci v združenem delu in da na posebne organe prenašajo le nekatere naloge.
V tem delu je treba opredeliti zlasti preventivni karakter samoupravne delavske kontrole ter pojave, ki so
predmet obravnave, o čemer je bil že govor.
Druga skupina vprašanj, ki naj bi jih opredelili v pravilniku, so norme o tem, kdo in kako opravlja funkcijo samoupravne delavske kontrole. Tu moramo opozoriti na vlogo delavca, ki ima pravico in dolžnost opozarjati na nepravilnosti, določiti organe in način, h komu naj se delavec obrne v konkretnem primeru ter vnaprej onemogočiti poskuse maščevanja. Glede delavčeve iniciative moramo torej zagotoviti nekakšno imuniteto, ki je pogoj, da bo iniciativa delavca javna. Anonimnost, ki je pogosto v sorodu z obrekovanji ali ima vsaj svoje težko ugotovljive vzroke v neki socialistični samoupravni sredini ne bi smela postati splošna praksa pri opozarjanju na negativne pojave in pri izvajanju kontrole nasploh. Načelo javnosti je treba torej tudi tu dosledno upoštevati, sicer pa je to načelo eno temeljnih pri uresničevanju delavlske kontrole sploh.
V pravilniku bi morali ustrezno opredeliti tudi vlogo delavskega sveta, ki je pri svojem delu dolžan dosledno spremljati izvajanje sprejetih odločitev, uveljavljanje načela osebne odgovornosti pri sprejemanju odločitev in razmejiti vlogo posameznih organov in vseh dejavnikov pri izvajanju delavske kontrole.
Posebno poglavje naj bo posvečeno organom samoupravne delavske kontrole to je komisiji, odboru ali podobno. V njem povzamemo določbe iz statuta oziroma drugih aktov, določila, kot so: naziv in sestav organa, izvolitev, pristojnosti, način dela, zlasti pa način ukrepanja. Seveda ni nujno, da so v pravilniku urejena vsa ta vprašanja. Tako so nekatera lahko regulirana v drugih samoupravnih splošnih akfih, kot so pravilnik o volitvah samoupravnih organov, poslovnik za delo samoupravnih organov oziroma poseben poslovnik za delo organov delavske kontrole. Trenutno imamo v železarni situacijo, da je osnova zavedena v statutih in nekaterih drugih temeljnih aktih ter veljavnem poslovniku za de-
lo organov samoupravne delavske kontrole. Celovitega pravilnika o uresničevanju delavske kontrole v vsej njeni celovitosti pa nimamo. V preteklosti so bile ustrezne pobude v tem smislu dane, vendar so bili nekateri mnenja, da tak akt ni potreben.
ODNOS SINDIKALNE ORGANI-ZACIJE DO ORGANOV SAMOUP-RAVNE DELAVSKE KONTROLE
Sindikat ima v odnosu do organov delavske kontrole in samoupravnih organov pomembno nalogo. Med drugim so si sindikati pred časom zadali nalogo biti opora delavcem v organih delavske kontrole. Sindikat mora v vsakem primeru ščititi delavce, ki bi zaradi dela v teh ogranih ali tudi v drugih samoupravnih organih zaradi kritičnega pristopa utegnili utrpeti ka-
Često se dogaja, da ob evidentiranju in predlaganju kandidatov za samoupravne organe ne izdelamo prave selekcije in da smatramo nekatere organe za bolj, druge pa za manj pomembne ter jih ustrezno izpopolnjujemo z bolj ali manj angažiranimi delavci. Bolj ali manj pomembnih organov ni, zato je prav, da sindikat v fazi kadrovanja izdela izmed možnih kandidatov piramido, v kateri upošteva sorazmerno razporeditev angažiranih delavcev za vse samoupravne organe in delegacije.
SKLEPNA MISEL
Čeprav smo v dosedanjih prispevkih govorili zlasti o organu delavske kontrole, je bilo že v začetku omenjeno, da gre pri tem predvsem za pravico, za funkcijo in sestavni del uresničevanja samoupravnih pravic delav-
llllllllllllllllllllllllllllllll
POSVETOVANJE O TOPLOTNI OBDELAVI, IZBIRI IN PREISKAVI JEKEL
V naši železarni je bilo 19. in 20. junija 1980 posvetovanje o toplotni obdelavi, izbiri in preiskavi jekel. Priredila sta ga Društvo za toplotno obdelavo kovin SRS in Zveza geoloških, rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov Slovenije, pokrovitelji pa so bili Slovenske železarne, Železarna Ravne, Metalurški inštitut in Olma Ljubljana. Udeležilo se ga je nad 70 strokovnjakov iz delovnih organizacij in znanstvenih ustanov iz vse države.
V dveh dneh so se zvrstili številni referati, udeleženci pa so si ogledali tudi železarno ter prisostvovali demonstracijam.
Naši strokovnjaki so prispevali pomemben delež s predavanji o naslednjih temah:
Franc Čegovnik — »Plan dela komisije za varstvo pri delu« in »Uporaba zaščitnih sredstev pri toplotni obdelavi«.
Janko Gnamuš — »Uporaba plamenskega in indukcijskega kaljenja v industriji« in »Deformacije pri toplotni obdelavi, vzroki in način odpravljanja«.
Vlado Strahovnik — »Meritve trdot po toplotni obdelavi«.
Mirko Pikalo — »Novejše preiskave materiala brez porušitve«.
Jože Pšeničnik — »Napake pri toplotni obdelavi«.
Jože Rodič — »Računalniška obdelava podatkov na področju toplotne obdelave v železarni Ravne«.
Anton Letonja — »Izbira konstrukcijskih jekel«.
Franc Rus — »Regulacija industrijskih peči«.
Maks Večko — »Zmanjšanje stroškov toplotne obdelave«.
-ek
m
kršne koli posledice. V takem primem mora sindikat nuditi prizadetemu delavcu pravno zaščito in strokovno pomoč prek organiziranih pravnih služb.
Sindikati morajo tudi skrbeti za celovito usposabljanje delavcev v organih delavske kontrole, vplivati na njihovo delo in ga usmerjati tako, da ne bi svoje funkcije izvajali na neustrezen način ali pa celo uporabljali nedopustno metodo dela. Vsekakor je potrebno tesno sodelovanje. Ne samo za organe delavske kontrole, temveč tudi za vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije velja, da bodo le s tesnim in pravilnim medsebojnim sodelovanjem uspeli celovito razreševati vsa nerešena vprašanja družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja in usklajevati interese delavcev ter njihovih združenj.
Kot posebno pomembno nalogo sindikata želimo poudariti kadrovanje. Iz prakse vemo, da je to šibka točka.
ca. Ta pravica se torej izvaja na vei načinov. Dejstvo je, da imamo ob dni gih načinih izvajanja delavske kontrol« še poseben organ. To v bistvu pomeni da nam ostali načini ne zadostujejo Kontrolna funkcija pri organih uprav ljanja je premalo razvita in se premak ali premalo dosledno izvršuje. Z raz vijanjem in negovanjem te bo vlog: posebnih organov nujno upadla, kar j« objektivna posledica celovitega razvo ja samoupravljanja. Do tega je seveda daleč. Ne glede na to pa so v dani situaciji posebni organi delavske kon trole še nujni. Naloga sindikata kol tudi drugih dejavnikov pa je, da s« ti organi kadrovsko okrepijo, bolje or ganizirajo in delo učinkoviteje zastavijo- Zagotovljena jim mora biti vsa politična in moralna pomoč in spodbuda, da bodo svoje zahtevne nalog« lahko v bodoče bolj zadovoljivo in bolj celovito opravljali.
Janko Dežman
govoril, ampak kaj. Vsaka bojazen, da bi zardi ostrejših odgovorov delvec imel kakšne posledice, je odveč. Vprašalnika običajno ne razdelimo vsem, ki jih problematika zadeva, ker bi bila obdelava preobširna. Sestavi se vzorec po neki strukturi, ki ustrezno predstavlja npr.: tozd, DS ali DO: določeno število NK PK ... delavcev. Torej je anonimnost pri pisnih vprašalnikih vsekakor zagotovljena.
2. Nekaj vprašanj ima že napisane možne odgovore in se samo obkrožijo, tako da ne zahtevajo posebneg napora pri izpolnjevanju.
3. Z vprašalnikom dobimo podatke, ki jih v nobenih dokumentih ne najdemo.
Anketiranje ie le del raziskave, ki poleg tega vsebuje še fazo priprave, sistematično urejane zbranih podatkov in statistično analizo dejstev. Največja pozornost pa se vsekakor posveča sestavljanu vprašalnika. Le, če so vprašanja
zastavljena tako, da ima vsako določen namen, da je točno določeno, preprosto in jasno, dobimo rezultate, ki privedejo do cilja, ki smo si ga z raziskavo zastavili. Rezultat pa je seveda odvisen tudi od točnosti in resnosti izpolnjevanja vprašalnikov, ki jih razdelimo.
Vlasta Kvas
VEČ ANKET — LAŽJE ODLOČANJE
V kalilnici
Anketa kot sredstvo raziskav
NAČRTNO ZBIRANJE MNENJ JE NUJNO
Ljudje se najpogosteje bojimo biti anketirani. Vidimo v tem neko »višjo silo« ki se hoče vriniti v naš notranji svet mnenj, stališč, občutkov in interesov. Boiimo se odprtosti. Stoletja zaprtih sistemov so pustila nečat v naši politični zavesti, da razen v krogu prijateljev ali v kavarniških debatah neradi izražamo svoja prepričanja. Bojimo se javno nastopiti na sestankih ali na zborih, čeprav so to okviri našega odločanja. Tudi prek anket lahko odločamo. Tu ne sme biti zavora nobena »neano-nimnost« (čeprav je anonimnost zajamčena). Razvijajoča se samoupravna kultura nam veleva svobodno izražanje stališč in želja.
Ravno osnovni smisel anketiranja (^raziskovanje), da ima cilj določen poseg v dejanskost, da ni samo sebi namen, povzdigne ta način izražanja mnenj do stopnje odločanja. Ni dovolj, če samo ugotovimo, da so npr. gradiva preobširna, da delegati nimajo pravega stika s voj o sredino ipd., pa potem nič ne uikrenemo za spremebo takšnega stanja. Ni dovolj poznati probleme, potrebe in težave delavcev samo na papirju, pa ne ukrepati. Sele z dejansko spremembo v praksi je raziskovanje končano. Le tako bo anke-
tiranje tudi opravičilo svoj cilj in ne bo le statistično.
Primer ankete kot sredstva (načina) za odločanje je tudi vprašalnik o interesih delavcev na področju kulturnega življena v železarni. Če bo njen namen uresničen, bomo na osnovi rezultatov ankete lahko vplivali na program kulturnih dejavnosti. Ze od vsega začetka mora biti namen jasen, raziskovanje pa v interesu delavcev. Potem lahko usklajujemo želje in možnosti.
Rezultati anket nam dostikrat odprejo, nakažejo nove probleme, ki jih je treba reševati, in ki jih s slučajnim »poznavanjem« stališč ljudi do določenega vprašanja ne moremo predvideti. S tem težimo h kvalitativnemu anketiranju, h kakovostno novim ukrepam pri spreminjanju stanja.
Razvijaoča se družba, kot je naša, je za spremembe dojemljiva. Preskok od slučajnih predvidevanj do čisto »neslučajnih« zaključkov pa je temelj, na osnovi katerega se da odgovorno ukrepati. Takšen odsev mnenjskih raziskav v praksi bo spodbujal ljudi, da bodo ankete izpolnjevali točno in z resnim pristopom. In več ko bo dobrih anket, bolje bomo lahko odločali.
V. Močnik
O marsičem govorimo na splošno »tako je, tako bi moralo biti«, pa je vprašanje, če je to res mnenje večine. Sistem »rekla — kazala« stvari popači, spremeni. Če hočemo dobiti resnično sliko, se moramo posluževati (drugačnega načina zbiranja podatkov, mnenj in želja.
Najbolj razširjene metode so razgovori — intervjuji, pisni vprašalniki — ankete, statistične obdelave, analize dokumentov, eksperiment.
Anketa je sitematično preučevanje nekega pojava s pomočjo zbiranja podatkov. Z njo želimo osvetliti neki problem, vprašanja, ki so interes širše skupine, izberemo izjave o osebnih izkušnjah, stališčih, željah in obnašanju. Po-
kaže nam, kje je vse v redu in kje ne, kako si delavci želijo, da bi bilo. Anketiranje nam služi v različne namene: za ugotavljanje dejanskega stanja, pove nam, kaj delavci mislijo o določeni zadevi, kakšno je vzdušje v neki skupini, kako reagirajo na določene pojave, kaj jih moti in kaj si želijo. Ko se nato podatki zberejo in definirajo glede na prejšnja spoznanja in splošna pravila, izluščimo ukrepe za izboljšanje. Vse to posredujemo pristojnim organom, ki lahko izvedejo konkretne akcije.
Prednosti pisne ankete so:
1. Anonimnost ankete — zajamemo širši krog ljudi in nam je posameznik pomemben le v odgovorih. Ne zanima nas, kdo je od-
Ob 14.03
Iz naših krajev
KS RAVNE NA KOROŠKEM:
PREMALO DENARJA ZA JAVORNIŠKI VRTEC
V tej krajevni skupnosti ugotavljajo, da zastajajo pri izdelavi samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1981—85. Težave so, ker še vedno nimajo točnih podatkov o možnosti razvoja trgovine in obrti na Ravnah in v okolici. O tem smo sicer precej razpravljali, vendar več kot to, da se je v Logu v Dobji vasi določila obrtniška gradbena cona, se ni naredilo. Tu naj bi si obrtniki zgradili svoje delavnice. A se je zataknilo, saj je bore malo obrtnikov, ki imajo denar za gradnjo delavnice.
Tudi o gradnji novega zidanega otroškega vrtca na Javorniku je zadnje dni orecej govora. Kako ne, ko pa ni zagotovljenih sredstev za pričetek gradnje. O tem Avgusta Dokl, tajnica krajevne skupnosti Ravne:
»Ko smo načrtovali nov vrtec za
Javornik, smo mislili, da ga bomo lahko zgradili s predvidenimi sredstvi. Takrat smo za izhodiščno ceno vzeli 12 tisoč din za kvadratni meter površine. Ta cena pa je bila močno prekoračena že lansko jesen. Vedeti moramo, da dodatnih sredstev v krajevni skupnosti ne bomo mogli Zbrati. Zato se bo treba povezati z združenim delom, saj se bo brez njegove pomoči gradnja javorniškega vrtca prav gotovo zavlekla. Tega pa si nihče ne želi, saj je že sedaj precej negodovanja med Ravenčani zaradi premajhnih varstvenih kapacitet. Mislim, da se bodo tudi te težave rešile. Ze pred časom smo pri razvojnem centru v Celju naročili izdelavo idejnega načrta za novi vrtec. Ko bo ta nared, si ga bodo lahko krajani ogledali in o njem dali svoja mnenja.«
KS ČRNA NA KOROŠKEM:
PREOBLIKOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
V Črni so začeli priprave za prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti. Ze pred leti so v Javorju, Podpeci, Koprivni in Žerjavu ustanovili vaške skupnosti. Sedaj pa je izdelain predlo?, da bi v vaški skupnosti Žerjav ustanovili novo krajevno skupnost. Čeprav bo to šele 1. 1982, že sedaj med Zerjavčani potekajo razprave. Načrtujejo, da bo njihova krajevna skupnost dobila prostore v novem vrtcu in šoli. Do konca leta bodo zbrali potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa začeli graditi.
Tačas potekajo po vseh zaselkih oziroma vaških skupnostih tudi akcije za bolj samostojno delo vaških odborov, predvsem pa za SLO, DS in CZ. Na podlagi sklepa komiteja za SLO pri krajevni skupnosti izvajajo določene samostojne naloge. Izkazali so se
pri zadnjih zaščitnih ukrepih pri globinskem varovanju meje in pri drugih akcijah. Vaški odbori se vključujejo v delovanje hišnih in potrošniških svetov. V Črni ugotavljajo, da so prav s pomočjo vaških skupnosti aktivirali krajane za uresničevanje krajevne samouprave. Uveljavljajo se tudi hišni sveti, saj od skupno 98 delujeta več kot dve tretjini.
V zvezi s planom krajevnega samoprispevka so doslej realizirali skoraj vse naloge. Nekoliko manj uspešni so pri izgradnji in razvoju s pomočjo sredstev SKIS Ravne, saj ta samo lani ni opravila okrog 60 odstotkov planiranih del v Črni in tudi letos ne kaže mnogo bolje. Zato menijo, da bo tu nekaj treba spremeniti. Pravijo, da tako naprej ne more, saj ostajajo neporabljena sredstva, zgornja Mežiška dolina pa
Akcija
zaradi tega zaostaja pri razvoju V Črni imajo težave na področji stanovanjske izgradnje. Baje leto; v vsej krajevni skupnosti ne bi zgrajeno niti eno stanovanje, če prav so že od lani zagotovljeni sredstva za 9 stanovanj. Tudi : 14 solidarnostnimi stanovanji, k naj bi jih dobili v Črni letos ii za katera je denar, ne bo nič. Kji pa so še druga? se upravičeni sprašujejo Črnjani.
Vendar Črnjanom vse to m jemlje volje do solidarnosti in dela. Kar petih delovnih akcij so si že udeležili dn s tem pomagal urediti šolsko športno igrišče, iz-
Ponudba
C	i
OB ROBU:
UDARNOST TROJK
Pred težavami gospodarske ustalitve ne mižimo, jih pa tudi ne napihujemo. Vsak tozd ima svoj akcijski program, ki ga izpolnjuje, kolikor more. Se pa nekaj stvari vendarle tu in tam pohode med seboj:
— velika vsakodnevna besedna pripravljenost za vse sprejete stabilizacijske ukrepe, ki jo resda potrjujejo tudi v poprečju dovolj dobri rezultati,
— hkrati očitki, da niso vse naše težave samo zunanje, ampak da je še preveč notranjih slabosti, t. i. človeškega dejavnika, in da so prav tu skrite precejšnje notranje rezerve.
Ni se mogoče znebiti vtisa, kakor da so naši tozdovski akcijski programi v redu in tozdov-ska, recimo: »makro« prizadevanja za njihovo izpolnitev tudi, dosti manj pa so razdelani »mikro-programi« in »mikro stabilizacijski ukrepi«, ki bi segali do slednje skupinice in posameznika.
Vendar se zdi, da se lahko samo na tak način ognemo pavšalnim obljubam in načelnemu »morali bi«, »treba bi bilo«, »bomo«. Vsak rezervni oficir ve, vsak borec, posebno pa stari aktivisti in ilegalci, kdaj so bili za uspešne akcije potrebni bataljoni, kdaj pa so mnogo več opravile manjše udarne skupine, včasih nič večje od trojk.
Manjša ko je skupina, ki je za kaj zadolžena, manj more še komu drugemu govoriti »morali bi«, »treba bi bilo«. Če je le delo v redu pripravljeno, se točno ve, kdo je kaj opravil — kdo pa ne.
In potem se lahko pogovarjamo samo še konkretno.
Marjan Kolar
v___________________________J
kopali so jarke za električni kabel za novi kulturni dom in očistili strugo Meže vse nesnage. Tudi Zerjavčani so te dni udar-
KS LESE:
Priprave za gradnjo novega otroškega vrtca na Lešah po malem napredujejo. Opravljene so geološke raziskave tal, delavci podjetja Hudournik iz Ljubljane pa urejajo Leški potok. Pri Glavarstvu bodo zgradili nov most.
KS ŠENTANEL:
niško izkopali jarke za električni kabel za novo trgovino v Žerjavu. To naj bi menda dobili že letos avgusta.
Pri tem pa nastajajo težave s premestitvijo cestnega prometa.
Tudi pri realizaciji plana krajevne skupnosti so še kar uspešni. Tako so asfaltirali del lokalne ceste in šoortno igrišče za odbojko, košarko in rokomet.
zdravo kopanje v morski vodi, ki vsebuje mnogo rudnin. To zbuja apetit, pomirja živce in zdravi mnoge bolezni.
Tudi predolgo kopanje, posebno v prehladni vodi, ima lahko škodljive posledice, npr. prehlad, krč v nogah ipd. Ogreti in znojni ne skačimo v vodo, posebno starejši ne. Ko se koža naježi, ko začnemo drgetati in smo utrujeni, se ne smemo več kopati.
Kopanje v hladni vodi in hladne prhe so koristne samo, če se nanje navajamo že od mladosti, postopoma in redno. Zato je najbolje, da po poletnem kopanju v naravi nadaljujemo z osvežilnimi kopelmi doma.
Sončenje, zračenje, kopanje in gibanje v naravi so prvine zdravja, ki nam dajejo zdravo in krepko telo in vedrega duha.
-ts-
ZAŠČITA NEKADILCEV NA DELOVNEM MESTU
ZANESLJIV NAPREDEK
KLJUB NAPREDOVANJU NEZADOVOLJSTVO
13. junija je ta krajevna skupnost praznovala svoj prvi krajevni praznik. Za to priliko so Šentanelci naštudirali pester kulturni program, ki je potekal »ob kresu« nad vasjo.
Sicer ugotavljajo, da so še kar uspešni tudi pri uresničevanju krajevne samouprave. Poudarjajo pa, da bi lahko bili še bolj, če bi bil njihov sistem obveščanja bolj učinkovit. Ta namreč včasih čisto odpove. Šentanelci zatrjujejo, da bo kmalu tudi teh težav konec s priključitvijo novih telefonov.
Kljub napredku v zadnjih letih še niso povsem zadovoljni, saj bodo letos ostale neizvršene nekatere naloge pri komunalni ureditvi vasi. Gre za avtobusno postajališče, ki bi moralo biti nared
Sončenje spodbuja prek kože živčni sistem, izločevanje znojnic in lojnic ter v koži ustvarja kožno barvilo (pigment) in vitamin D. Sončenje poveča apetit, odpravlja utrujenost in človeka poživlja. Pigment varuje kožo pred škodljivim delovanjem ultravijoličnih žarkov. Ti žarki ustvarjajo v koži vitamin D, ki preprečuje in zdravi rahitis. Pozimi obsevamo dojenčke z ultravioletni-mi žarki kremenčeve luči.
Sončenje mora biti zmerno in postopno! Sonce najmočneje učinkuje na morju in planinah. Na morju in ob njem sonce močno pripeka in tam moramo še posebno paziti, da prve dni ne bomo predolgo na soncu. Tudi v vodi nas dosežejo sončni žarki, zato se umaknimo v senco ali ogrnimo ramena z brisačo. Koža na soncu najprej pordeči, a po nekaj dneh potemni od kožnega barvila. Ce je prvo sončenje predolgo, se na koži pojavijo sončne opekline. Posledice teh so bolečine, mrzlica, nespečnost in druge motnje.
Dolžina sončenja v prvih dneh je odvisna od odpornosti kože in količine pigmenta v njej. Ljudje z občutljivo kožo naj se prvi dan sončijo le po četrt ure, posebno na močnem soncu. Pri tem ni potrebno nepremično ležanje.
Človek, ki se mu pri sončenju vname koža, vsaj teden dni ne
že lani. Čeprav so sredstva zagotovljena, z deli ne morejo začeti, ker še vedno niso izdelani načrti, pa tudi v krajevni skupnosti niso za pričetek del storili vsega. Tudi pri ureditvi nadvse potrebnih obcestnih ograj se je zataknilo. 2e lani bi morali z njimi zavarovati marsikateri nevarni odsek ceste. Kot kaže, bodo to storili letos, saj so baje že našli izvajalca del.
Kar čez noč pa so Šentanelci spremenili načrt komunalne ureditve vasi. Nameravali so urediti razsvetljavo sredi vasi, zdaj pa so stabilizacijsko sklenili, naj bosta sedanji dve žarnici, ki sta doslej predstavljali vso javno razsvetljavo, dovolj še za eno leto.
sme na sonce. Pred sončnimi opeklinami se pravočasno zavarujemo s prilagajanjem na sonce že doma, mazati se moramo s kremo, po štirih do petih dneh pa z oljem za sončenje, ki pospešuje ustvarjanje kožnega barvila. Oči si zavarujemo s temnimi očali, kajti premočno sonce, posebno ob morju, na visokih planinah in na snegu, lahko povzroči vnetje oči. Obraza si ne smemo pretirano sončiti, zato uporabljamo pri son-čeju slamnik.
Pretirano sončenje povzroči izsušeno in nagubano »mornarsko kožo«, lahko pa tudi glavobol in sončarico, ako si glave ne zavarujemo pred premočnimi snočni-mi žarki. Prva pomoč pri sončarici je, da nezavestnega umaknemo v senco in mu damo na glavo mrzel obkladek.
Pri sončenju se znojimo, in ker s tem izgubljamo telesno tekočino, hujšamo in nas žeja, zato se vmes kopljimo ali prhajmo.
Kopanje na planem ima veliko zdravstveno vrednost, ker osvežuje in utrjuje organizem. Koristno je ne samo za ohranitev in krepitev zdravja, temveč tudi za rehabilitacijo, to je za popravljanje nekaterih telesnih napak in neskladnosti v razvoju. Osvežilne kopeli v naravi so rekreativne in prek kože spodbudno vplivajo na živčni sistem. Posebno je
V vašem časopisu smo že dosti pisali o nevarnosti kajenja in o pogostnosti obolenj pri kadilcih, malo pa je bilo povedanega o nevarnosti pasivnega kajenja oz. o »kajenju« nekadilcev. V letu borbe proti kajenju smo dolžni tudi o tem nekaj zapisati.
V cigaretnem dimu je do sedaj ugotovljeno okoli 1150 raznih kemičnih snovi. Cigaretni dim je najmočnejši in z zdravstvenega vidika najnevarnejši onesnaževalec zraka v zaprtih prostorih.
Cigaretnega dima pa ne vdihavajo le kadilci, temveč tudi nekadilci in tako se na pasiven način zastrupljajo proti svoji volji. To so dokazali tudi vsi dosedanji rezultati raziskav na tem poročju.
Zdravstveni vidiki pasivnega kajenja
Povratni cigaretni dim, ki ga vdihavajo nekadilci, vsebuje bistveno več škodljivih snovi kot glavni dim ki ga vdihavajo kadilci sami. Mnogo kadilcev, posebno kadilk, ne inhalira dima, ampak ga izpuha iz ust v okolico. Jasno je, da je nekadilec v družbi kadilcev prav tako zdravtsveno ogrožen.
Škodljivo delovanje pasivnega kajenja lahko razdelimo na:
— akutno delovanje,
— kasne posledice,
— delovanje na osebe, nagnjene k alergiji,
— delovanje na osebe z že okrnjenim zdravjem.
1. Znaki akutnega delovanja cigaretnega dima pri pasivnem kajenju so verjetno znani že večini nekadilcev, ki so se kdaj zadrževali dalj časa v zadimljenem prostoru. To so: draženje očes in nosne sluznice (oči pečejo, iz nosa se cedi), glavobol, bolečine v grlu, težave pri dihanju, lahko tudi vrtoglavica in slabost.
Ena najnevarnejših sestavin cigaretnega dima je ogljikov monoksid (CO). Blokira hemoglobin v krvi in zmanjšuje delovno sposobnost. Nesmiselno je vztrajno zmanjševanje količine CO na delovnem mestu, če istočasno dovolimo kadilcem, da njegovo količino v krvi dvigujejo do nevarnih vrednosti prav s svojim kajenjem.
Svoboda kadilca, da sam sebe zastruplja s cigaretnim dimom, preneha tam, kjer se začenja svoboda nekadilca in njegova pravica do zdravja, pravica, da vdihava čist zrak, nenasičen s strupi cigaretnega dima. Zadosten argument za to je že visoka koncentracija CO v zaprtem prostoru kot posledica kajenja.
2. Mnogo teže je dokazati vzročno povezanost kasnih posledic kajenja, kajti v življenju smo podvrženi številnim škodljivostim. Ni pa nobenega dvoma, da kasne posledice kajenja so.
Posebno ogroženi kot pasivni kadilci so gostinski delavci. Dokazano
je, da natakar, ki streže nekoliko gostom — kadilcem, vdiha vsako uro približno toliko nikotina, kot ga vsebuje ena cigareta.
V cigaretnem dimu je najmanj 20 snovi, ki delujejo na organizem rakotvorno. Te se nabirajo v organizmu brez navidezne škode, dokler ne presežejo kritične vrednosti. Vse ostale škodljivosti ki smo jim sicer podvrženi, še pospešijo razvoj raka. To jasno okazujejo primeri profesionalnega raka.
Neki znanstveniki so npr. zasledovali 370 delavcev v proizvodnji azbesta. V petih letih jih je umrlo 94, 24 od njih zaradi pljučnega raka. Od 370 jih je bilo 87 nekadilcev. Od teh ni nobeden umrl zaradi pljučnega raka. Torej se škodljivosti med sabo povezujejo (potencirajo). Medsebojno delovanje azbesta in cigaretnega dima je bilo večkrat dokazano. To bi lahko bil tudi zadosten razlog, da bi na takšnih delovnih mestih prepovedali kajenje oz. sprejemali na delo le nekadilce. Podobna kombinirana delovanja bi morali dokazati tudi pri drugih obolenjih.
Obstaja tudi sum da so rakotvorne snovi cigaretnega dima pogost vzrok raka na zgornjih dihalnih organih nekadilcev, ki jih lahko brez izjem štejemo za pasivne kadilce.
Zdravje nekadilcev pa ni ogroženo samo zaradi kemijskih sestavin cigaretnega dima ampak tudi zaradi velikih količin drugič škodljivih snovi, ki jih le-ta vsebuje.
V 1 ccm cigaretnega dima je deset tisočkrat več snovi, škodljivih za zdravje, kot v 1 ccm zraka v delovnem prostoru v industriji, ki velja za zelo umazano in prašno. Fini aerosol cigaretnega dima namreč zelo lahko preide skozi dihala v pljuča, medtem, ko se delci prahu in nečistoče drugega izvora zadrže v zaščitnih slojih nosne votline.
Ce se npr. pokadijo samo tri cigarete v -nekem prostoru z enim pre-zračenjem v uri, je dovolj za pasivnega kadilca samo štiriminutna izpostavljenost delcem cigaretnega dima v tem prostoru, da se doseže enaka vrednost, ki jo dovoljujemo za 24 ur. Niti zračenje prostora ne doseže zadostne zaščite.
Večkratno so bile potrjene tudi raziskave glede vpliva cigaretnega dima na otroke. Vnetna obolenja dihalnih organov so dvakrat pogostnejša pri otrocih, katerih starši kadijo. Govorili smo tudi že o vplivu cigaretnega dima na zarodke nosečnic — kadilk; danes pa je dokazano da tudi otroci nosečnic — nekadilk, ki so delale v zadimljenih prostorih niso brez posledic (pogostnejša umrljivost, manjša telesna teža, motnje v duševnem razvoju).
Ce bi še obstajal sum v škodljivost pasivnega kajenja bi ga sigurno ovrgli poizkusi na živalih. Do leta 1966 je več kot 15 raziskav potrdilo da zaradi
Franc Rotar
Z D R A V J E
SONČENJE
cigaretnega dima nastajajo težke okvare na dihalnih organih. Ne govorimo pa o množičnosti pljučnega raka, o katerem smo že veliko pisali in še vedno pišejo.
In še nekaj o delavcih, katerih zdravstveno stanje je že okrnjeno. Predvsem so to osebe, nagnjene k alergiji. Njihovo število često podcenjujemo, čeprav statistika dokazuje, da se število le-teh veča. V ZDA so zabeležili več kot 30 milijonov alergikov, od katerih menijo, da jih je 16% občudjivih na cigaretni dim. Dokazana so znatna poslabšanja alergičnih stanj, če so bile osebe izpostavljene cigaretnemu dimu. Mnogi od njih doživljajo prave muke na delovnem mestu zaradi neobzirnosti kadilcev.
Veliko je število delovnih ljudi s težavami v delovanju srca in krvnega obtoka, ki nikoli ne gredo na zdravljenje. Tudi pri njih se zelo poveča nevarnost blokade hemoglobina, kadar so podvrženi pasivnemu kajenju.
IZ NAŠIH TOZD:
V vsakdanjiku se srečujemo z ljudmi, ki se zavzemajo za najrazličnejša stališča in cilje. Toda če ta stališča pogledamo pobliže, pogosto vidimo, da se potegujejo bolj za svoje kot za skupno dobro, prej za lasten boljši položaj kot za splošne koristi, pa čeprav je videz drugačen.
Naj za šalo in zares navedem nekaj zgledov!
— O nepotrebnosti avtomobilov in hudih kaznih za voznike najbolj kričijo ljudje, ki sami ne sedijo za volanom in nikoli ne bodo.
— Za udarniško delo se po časopisju radi zavzemajo tisti, ki upajo, da se mu bodo že kako ognili.
— Da je treba najemnine stanovanj v družbeni lasti krepko naviti, govorijo predvsem tisti, ki gradijo lastne hiše ali pa jih že imajo in jih višje najemnine ne morejo prizadeti. Hkrati ne slišijo radi o omejitvah urbanega prostora v republiki in občini.
— O otroških dodatkih in drugi pomoči se najbolj oglašajo tam, kjer je manj denarja v dru-
2al pri nas ni zakona, ki bi zaščitil nekadilca na delovnem mestu, ni zakona, ki bi kadilca »spodbudil« k očuvanju zdravja. Države mnogo bolj ljubijo bogate davke od tobaka kot čist zrak in zdravje državljanov. Posledice kajenja se pokažejo razmeroma pozno, zato smo pri kajenju zelo vztrajni, do nekadilcev pa skrajno nevljudni in neodgovorni. Jugoslovan pokadi letno že 2410 cigaret. Celo Turek je za 400 cigaret na leto pametnejši. Kot povsod drugod tudi tu kažemo svoj negativni odnos do tuje lastnine, v tem primem do tujega zdravja. Pa ne, da bi karali le nas, Jugoslovane. Takšni so tudi drugi, takšni smo vsi, saj smo končno »samo« ljudje! 2e pesnik Goethe je zapisal: »Kajenje je nepriljudna nesramnost! Kadilci daleč naokoli zasmradijo zrak in zadušijo vsakega poštenega človeka ...«
Referent za zdr. vzgojo
žini. Kjer pa ga je malo več, jadikujejo, da se ne izplača, če je poročena ženska v službi, saj potem družina plačuje najvišje cene šolskih malic in kosil v celodnevni šoli, otroškega dodatka ni, s štipendijo je težko, plačevati je treba nesubvencionirane stanarine itn. — Pač kaj slaba uteha in stimulacija ženskam za njihov splošno znani dvojni dnevni šiht: v službi in doma.
Se bi lahko tako našteval, a bodi dovolj. Menim, da ozki pogled na registrirani osebni dohodek pogosto sploh ne kaže prave socialne podobe človeka in njegove družine.
Razmišljam, koliko lahko doslej povedano koristi splošnemu stabilizacijskemu prizadevanju in sodim, da ne bo dobro, če zgradba ne stoji na zdravih temeljih. Kaj, če bi stabilizaciji v koristi kdaj naredili analizo, kdo vse se je npr. s preteklimi inflacijami že lepo okoristil (in se bo nemara tudi s sedanjo), koga pa je zelo prizadela?
Pojasnjujem: korist so imeli v preteklosti, delno pa tudi danes vsi, ki so najeli ugodne dolgoročne kredite, zdaj pa že leta vedno lažje plačujejo obresti; pač za toliko lažje, za kolikor je vrednost dinarja v tem času padla, osebni dohodki pa so se povečali.
Ce se vrednost posojil hkrati z devalvacijami ne obračuna na novo, je jasno, kdo ima od tega
KONCERT OKTETA HOLMEC
V nedeljo, 29. 6.1980, je oktet Holmec priredil v osnovni šoli na Holmcu koncert slovenskih ljudskih In umetnih pesmi.
Marsikje so že gostovali v teh treh letih, odkar pojo skupaj pod vodstvom Marijana Gerdeja, zato se je spodobilo, da so tudi prijateljem in sosedom ponovno pokazali, kaj znajo. Šestnajst pesmi so naštudirali in jih za nastop razdelili na dva dela: koroške, belokranjske, gorenjske, prekmurske. Odmev je bil lep in spodbuden.
Skromnost, požrtvovalnost, prijateljstvo pa ubranost so odlike te osmerice pevcev. — Da bi še dolgo bilo takol
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Učenci obeh ravenskih osnovnih šol — Prežihovega Voranca in Koroških jeklarjev — so 20. 6. 1980 povabili starše, učitelje in sošolce na zaključni prireditvi, prvi v svojo telovadnico, drugi v amfiteater.
Eni in drugi so s pesmimi, recitacijami in plesom pokazali, kaj so se v preteklem šolskem letu naučili lepega, koristnega in domoljubnega. Pri tem se ni nobeden posebej hvalil, vemo pa vseeno, da ravenske osnovne šole vse leto po svojih močeh prispevajo k programom vseh
korist. — Ali pa je jasno tudi, kdo ima škodo? Država, družba? Kateri del družbe?
Ali se ne moremo vprašati tudi takole: če bi izvzeli bolne in ostarele ljudi, ali nerealno vrnjeni krediti ne pomenijo prisvajanja rezultatov dela drugih? Cesa podobnega pa v naši družbi ne sme biti.
J — k
proslav in drugih družbenopolitičnih prireditev.
Zato je prav, da to povemo in se tega zavedamo.
TRI RAZSTAVE V ŽELEZARNI
V drugi polovici junija so se ob vseh treh naših jedilnicah pojavile »slike«: lepljenke, linorezi, vizitke, izrezanke, tempere. 2e na daleč se je videlo — otroci razstavljajo. In res: prijetno so nas presenetili šolarji vseh treh ravenskih osnovnih šol.
Namislili so si, naj vidimo vsaj delček tistega, kar delajo vse leto pri likovnem pouku in krožkih.
Zares prijetno za starše teh malih ustvarjalcev in za vse druge, saj je najbrž vsakdo rad postal pred panoii. Ta ali oni nekoliko začuden nad otroško domišljijo, spet kdo z odkritim odobravanjem.
Morda bomo že prihodnjič videli kaj zahtevnejšega, se pravi bolj odraslega. Pomanjkljivost je bila morda le ta, da ob taki razstavi ni bilo koga, ki bi razložil, zakaj so npr. otroške slike in risbe prav take in ne morejo biti drugačne, zakaj pa so linorezi in skulpture našega sodelavca Sivca spet čisto njegove itn.
Nemara pa tudi to še kdaj bo. Vsaj takrat, ko bo — več razstav v žele-
KOD, KOGA, KOMU...
in druge misli o vsakdanjih sklanjatvah
KULTURNA KRONIKA
Družba in knjiga
JUGOSLOVANSKI KNJIŽEVNIKI
Železna konstrukcija
Pri Mladinski knjigi v Ljubljani so maja izšle prve knjige nove zbirke »Vezi«. Zbirka bo skušala vsako leto posredovati prevode najznačilnejših In najbolj zanimivih proznih del jugoslovanskih ustvarjalcev. Prvih šest v maju izdanih knjig iz te zbirke na kratko predstavljamo.
»Otok« znamenitega Mcše Seli-noviča. Snov je sodobna.
»Dorotei« srbskega pisatelja Dobrila Nenadiča. Delo obravnava psihične travme, tesnobe in človeške poraze, žrtvovanj a* skratka snov, ki zadeva sodobnega bralca.
»Tiha groza« hrvaškega avtorja Zvonimira Majdaka je posrečen oris skupine ljudi, sposobne-žev in uradniškega sveta, zdolgočasenih direktorjev in njihovega banalnega življenja.
»Vaščani in vojaki« sodobnega makedonskega avtorja Metodija Fotcva velja za »roman — reko«.
»Zmaji s periferije« Vidosava Stevanoviča so novele iz beograjskega predmestja.
Rexhep Qosje, Smrt preži v očeh — aik'ualna pripoved o polpreteklem času na Kosovu.
(Povzeto po Delu, 16. maja 1980)
'.ir
NOVA PUBLICISTIKA
Ob koncu junija je Državna založba Slovenije (DZS) izdala pet izvirnih slovenskih del, in sicer:
Dr. Anton Vratuša, Profili neuvrščenosti. Delo je po avtorjevi pripovedi nastalo na podlagi predavanj v Gvajani, prizadeva pa si v njem opisati temeljne in najpoglavitnejše skupne razsežnosti politike samoupravljanja in neuvrščenosti.
Stane Krašovec, Japonski predor — pogoji in faktorji eksplozivne rasti. Avtor Doskuša pojasniti paradokse kako je mogoče, da je tak uspeh dosegla prav dežela brez surovin, brez nafte, brez finančne pomoči od zunaj itn. Poseben pomen pripisuje »človeškemu faktorju«, predvsem v zvezi z modernim izobraževalnim sistemom.
Peter Jamlerek, Od olemena do države. Delo je nastalo v Zambiji na podlagi raziskav, ki jih je av-
tor opravil med svojim delovanjem na univerzi v Lusaki, kjer je predaval. Posvečeno je aktualni problematiki zambijskega družbenega življenja.
Naslednja dela obravnavajo umetnostno problematiko. V zajetni knjigi z naslovom Problemi slovenske književnosti objavlja literarni zgodovinar France Bernik strogo pretehtan izbor iz svojega dosedanjega dela.
Slovenska glasbena dela Andreja Rijavca skušajo zapolniti vrzel, ki jo je bilo pri nas čutiti že vrsto let. Gre za poljudno zbirko priročnih podatkov o obsežnem delu slovenskih komponistov vse do današnjega časa.
Delo nam že dobro znanega Arnolda Hauserja Umetnost in družba obravnava zgodovinske in sociološke vidike umetnosti.
(Po Delu, 26. 6. 1980)
PESMI IN PROZA NAŠIH DELAVCEV:
Sendvič
Navadno veliki ljudje zaslovijo šele po smrti. Lord Sandwich še sanjal ni, kako bodo njegovi obloženi kruhki popestrili naš jedilnik.
Preprosti ljudje si napravimo obloženi kruhek ali sendvič tako, da nadev objamemo s kruhom ali žemljo in malicamo. Najbrž bi bilo pisanje o sendviču odveč, če ne bi ponekod prišli na stabilizacijski jedilnik.
Prijatelj mi je povedal, da se je udeležil neke javne prireditve oziroma srečanja. Za zajtrk je dobil izdaten sendvič. Presledek med zajtrkom in kosilom je premostil z dodatnim sendvičem. Kosit so šli v drug kraj in glej presenečenje: za kosilo spet velik
sendvič. Potem se je pozno vrnil domov.
Zena je bila huda, kje se tako dolgo potepa. Odgovoril je, naj bo raje tiho. Glavno, da je živ’ prišel domov. »Ali imaš kaj jesti?« jo je vprašal. Soproga pa mu je zasolila: »Kako pa naj vem, kdaj se boš privlekel domov? Na, tu imaš en sendvič!«
No ja, saj je dobro, da imamo vsaj kruh s čim obložiti. V rosnih letih, ko smo otepali še sam kruh — če ga je sploh bilo dovolj — smo kos kruha prelomili na dvoje. Potem smo ugriznili zdaj prvi, nato v drugi košček. Misliti si si pač moral, da je drugi košček klobase — pa je šlo!
Arne
VZORCI MODERNE PROZE:
Thomas Wolfe
Ozri se proti domu, angel
Eugene se je zdaj svobodno podil po brezmejnih poljanah vtisov. Njegovi čuti so popolnoma zaznavali svet. V trenutku, kadar je kaj dojel, se mu je hkrati s predmetom vtisnilo tudi vse njegovo ozadje z barvo, toplino, vonjem in zvokom, tako da mu je kasneje duh vročega regrata priklical v misli toplo travo na pomladansko zelenečih pobočjih in čisto določen dan, kraj, šumlja-nje mladih listov ali stran v kaki knjigi, lahni eksotični duh po mandarini in rezni duh velikih zimskih jabolk: ali pa se mu je pri branju Gulliverjevih potovanj povrnil jasen vetroven dan v marcu, prvi sunkoviti trenutki nove toplote, krepki vonj po odjugi, curljajoče mezenje, občutek vročine pred ognjem.
Posrečilo se mu je, da je prvič ubežal domači ječi — ni še imel šest let, ko je šel na lastno željo v šolo. Eliza tega ni želela, toda njegov edini resnični prijatelj Max Isaacs, ki je bil leto dni starejši od njega, je začel hoditi v šolo, Eugenovo srce pa se je stra-
homa stisnilo ob misli, da bo spet ostal sam. Rekla mu je, da mu ne dovoli, zakaj nejasno je občutila, da bo šola počasi, toda dokončno pretrgala vezi, ki ju družijo. Toda ko je potem nekega septembrskega jutra videla, kako zvito se je izmuznil z vrta in z vso hitrostjo zdrvel do vogala, kjer ga je drugi deček že čakal, ni ukrenila ničesar, da bi ga pripeljala nazaj. Nekaj napetega se je pretrgalo v nji; domislila se je, kako prihuljeno je poblisnil z očmi čez rame, in zajokala. In ni jokala zaradi sebe, temveč zaradi jega. Uro po njegovem rojstvu je bila pogledala v njegove temne oči in videla nekaj, o čemer je vedela, da bo ostalo, videla neizmerljive globine neke daljne in nedotakljive samotnosti in se zavedela, da se je iz njenega temnega in bridkega naročja rodil tujec, ki bo živel od izgubljenih stikov z večnostjo, strašil kot svoj lastni duh v lastni hiši, samoten v svojem srcu in pred svetom. O izgubljeno!
Nove knjige v strokovni knjižnici
6488 Schafer P., Process Con-
trol Computer Technology 1978.
6489 Pelka H., Schaltungen und Bausteine der Elektronik 1977.
6490 Mourier G., Z — Dioden 1979.
6491 Mazda F. F., Integrated cir-cuits 1978.
6492 Simons G. L., Introducing Microprocessors 1979.
6493 Klein R. D., Microcomputer-systeme 1979.
6506 Ondracek G., Werkstoffkun-de. Leitfaden fiir Studium + Praxis 1979.
6507 Bartzsch W., Betriebswirt-schaft fiir Ingenieure 1978.
6508 Die Anwendung von Mikro-prozessoren in der Mess — Ste-uer und Regelungstechnik 1977.
6509 Wiistebuhe J., Schaltnetztei-le. Grundlagen — Entwurf — Schaltungsbeispiele 1979.
Sive, 66, »Parada«, linorez
1*1
6494 Herpy M., Analoge integrier-te Schaltungen 1976.
6495 Maurer W. D., The Program-mer’s Introduction to LISP 1972.
6496 Pelka H., Von der Schaltung zum Microprozessor 1977.
6497 Bacon M. D., Data Transmis-sion 1974.
6498 Brown A. R., Program De-bugging 1973.
6499 Wilkes M. V., Time — shar-ing Comnuter Systems 1975.
6500 Balakrishman A. V., Lecture Notes in Control and Information Sciences 1979.
6501 Longbottom R., Computer System Reliability 1980.
6502 Deppert	W., Pneumatsko upravljanje 1976.
6503 Blohm H., Technische Prog-nosen in der Praxis 1972.
6504 Paulsen P., Elektronische Motortes^erate 1977.
6505 Liittgens G., Elektrostatische Aufladungen 1980.
6510 Miiller R. K., Mechanische Grossen elektrisch gemessen 1980.
6511 Andlauer P., L’exercice de la Medecine du Travail 1975.
HUMOR Radio odgovarja
Poslušalec: »Ali lahko dam pobudo za uvedbo disciplinskega postopka proti nadrejenim?«
Radio: »Načelno da. Priporočamo pa, da prej dobro preverite če morda to ni vaš nadrejeni!«
Zmedenost
»Ali je tvoj računski stroj spet v popravilu?«
»Da. Škoda, ker bom spet morala računati peš.«
a-e
REKREACIJA IN ŠPORT
POVEZAVA MED POKLICNIM! REKREATORJI IN REFERENTI V TOZD
Poklicno se z rekreacijo delavcev v železarni ukvarjajo trije strokovno usposobljeni delavci, zaposleni v TOZD družbeni standard. Da lahko višji organizatorji rekreacije uspešno delujejo, morajo biti ustrezno povezani z amaterskimi organizatorji in animatorji v TOZD in delovnih skupnostih oziroma v delovnih skupinah.
Funkcija TOZD družbeni standard na področju rekreacije je, da oblikuje. usklajuje, vodi, organizira in nadzoruje rekreacijsko dejavnost v železarni.
Višji organizatorji rekreacije nadzorujejo, organizirajo in strokovno vodijo aktivni počitek med delom, dnevno rekreacijo, tedenski oddih, preventivno rekreacijo, letni oddih, tekmovanja in prireditve.
Razen naštetih funkcij pa opravljajo še informacijsko delo, programirajo in planirajo ter raziskujejo rekreacijsko dejavnost.
Znotraj železarne sodelujejo predvsem z amaterskimi organizatorji rekreacije in samoupravnimi organi. Navzven pa z ZTKO, športnimi organizacijami na terenu ter s službo drugih sorodnih delovnih organizacij.
Naloge amaterskih organizatorjev rekreacije v TOZD in delovnih skupnostih so: da sooblikujejo program
rekreacijske dejavnosti na ravni železarne, organizirajo interna tekmovanja in druge akcije v okviru TOZD ali delovne skupnosti, se povezujejo s poklicnimi organizatorji zaradi koordinacije dela, posredujejo povratne informacije, skratka, predstavljajo pomembno vez med izvajalci in uporabniki.
Zelo pomembni za uspeh na rekreacijskem področju so tudi animatorji, katerih naloga je, da v manjših delovnih skupinah seznanjajo delavce s pozitivnim vplivom rekreacije na zdravstveni status, psihofizične sposobnosti in s tem na boljše delavčevo počutje.
Vloga mladine v tem procesu je predvsem ta, da politično usmerja in animira mlade ter sodeluje v vseh organiziranih akcijah v čimvečjem številu.
Ker je rekreacija vsakdanja potreba in pravica delovnega človeka, to pomeni, da mora biti eden od temeljnih elementov proizvodnje in poslovne politike. Da pa bi to dosegli je potrebna ustrezna povezava in strokovno vodenje te dejavnosti tako profesionalnih kot amaterskih kadrov.
Organizator rekreacije Franc Golob
animator
informira
raziskuje
programira
planira
akt. poč. med delom
org. rekreacije TOZD
koordinira, vodi organizira
TOZD DRUŽBENI STANDARD
višji org. rekreacije
org. rekreacije TOZD DS sam. org.
ZTKO, ŠD, službe za rekr drugih OZD
dnevna rekr. prevent. rekr. tedenski oddih letni oddih tekmovanja______
park telesne kult. Tekmovalna hala Telovadnica OŠ Koroških jeklarjev Železarna Ravne, poč. dom Portorož
Mirko Horvatič, železarna Ravne, 463, 3. Stanko Prinčič, železarna Ravne, 445. — Moštva: 1. Železarna Ravne 1761, 2. Železarna Jesenice 1644, 3. Železarna Store 1516, 4. Veriga Lesce 1330.
STRELJANJE — posamezniki:	1.
Ivan Ovčar, železarna Ravne, 175, 2. Franc Bizjak, železarna Jesenice, 162, 3. Olga Malec, železarna Store, 153.
Moštva: 1. Železarna Ravne 616, 2. Železarna Jesenice 570, 3. Železarna Store, 4. Veriga Lesce 276.
ŠAH — posamezniki: 1. Martin Jan,
8, 2.—3. Ignac Tomšič in Pavel Poljanšek po 6,5 (vsi železarna Jesenice). — Moštva: 1. Železarna Jesenice 26, 2. Železarna Ravne 21,5, 3. Železarna Store 0,5.
Točke za prehodni pokal: 1. Železarna Ravne 10, 2. Železarna Jesenice
9, 3. Železarna Store 5, 4. Veriga Lesce 2.
Ivan Hočevar org. inval. rekreacije in športa v SOZD SZ in železarni Ravne
URŠLJA GORA VABI
Mogočne so planine in lepe, ko se kopljejo v soncu. Na planinah ni več snega, le Peca je še čisto pri vrhu pokrita z njim.
Tako lepe gore, ki se ponujajo planincem, ne ostanejo nikoli same. Tudi mi, mladi planinci Raven, smo dolgo opazovali Uršljo goro, nato pa smo se domenili, da jo obiščemo. Tudi mlade biologe smo povabili s seboj.
V soboto zjutraj smo se zbrali na križišču, tam prav na koncu Cečovja. Sonce je prijetno grelo in pogled na planine je bil čudovit. Beli oblački so se podili po nebu kakor ovce po travniku. Gora nas je vabila.
Lepo v vrsti smo hodili do Naravskih ledin, tam pa smo se malo odpočili. Nato smo se odpravili naprej po gozdni poti. Sproti smo pobirali odpadke, saj je narava lepša brez plastičnih vrečk, steklenic in konzerv. Občudovali smo cvetje, ki je tak čas v gorah še posebno lepo. Ko smo prišli na vrh, smo videli Olševo, Smrekovec, Kamniške Alpe, Peco pa smo videli kot na dlani. Zdelo se nam je, da bi z enim samim skokom prišli na njen vrh. Ce
se obrneš na drugo stran, zagledaš pod seboj dolino Meže in malo naprej mogočno Dravo, še bolj na desno Ivarčko jezero in potem dolino Mislinje, še malo naprej Velenjsko jezero in vidijo se veliki dimniki šoštanjske termoelektrarne. Nekateri pravijo, da se vidi ob izrednih prilikah tudi Triglav.
Dolgo smo tako strmeli v doline in hribe, zdaj na tej, zdaj na oni strani Uršlje gore. Sonce je tako prijetno grelo, da nas je zvabilo k sončenju.
Popoldne smo se odpravili nazaj na Navrske ledine. Tam smo nekaj časa posedeli, nato pa smo se odpravili proti Ravnam. Bila sem vodja izleta, zato sem vodila kolono. Cas nam je dokaj hitro minil in že smo bili spet na Cečovju.
Preden smo se razšli, sem se vsem zahvalila za udeležbo na izletu. Se enkrat smo se ozrli po Uršlji gori, po Peci in po zahajajočem soncu, ki tone za gimnazijo. Spogledali smo se in si rekli planinski: zdravo!
Haramija Dragica, mladinski odsek PD Ravne
TRIMSKA HOJA NA PREVALJAH
MO PD Prevalje je na pobudo ZTKO Ravne 15. junija izvedel trimsko hojo v okolico Prevalj. Ta akcija je le ena izmed mnogih podobnih, ki naj bi spodbudile krajane, da bi se ukvarjali z rekreacijo.
Kljub dobri obveščenosti krajanov (saj jc bilo izobešenih mnogo plakatov in objavljeno tudi po radiu Slovenj Gradec), se je pohoda udeležilo le okrog sto Prevaljčanov. Ti so za pot, ki se je začela pri Reberniku in končala zopet na Prevaljah, potrebovali
približno štiri ure. Trasa pohoda ni bila zahtevna, saj so udeleženci sopihali le na začetku poti, do prve kontrolne točke pri Jušelu, ker se je pot strmo vzpenjala, a se je potem nadaljevala na isti višini vse do Pristova in Riflnovega vrha, kjer se je spustila v dolino.
Pohodniki so morali svoje kartončke, ki so jih dobili na startu, žigosati na vsaki kontrolni točki. Poleg že omenjene sta bili še dve, in sicer ena pri Kresniku ter druga pri Pristovu
SREČANJE INVALIDOV SLOVENSKIH ŽELEZARN
Razen s splošnimi dejavnostmi ter s poklicno rehabilitacijo se invalidi ukvarjamo tudi z rekreacijo in športom. Zavedamo se, da marsikateri med nami vidi v tej dejavnosti svoje edine cilje in morda smoter za življenje. Zato so športna srečanja delovnim invalidom nemara celo potrebnej-ša od materialnih ciljev.
Če naša srečanja vsako leto znova opozorijo na temeljne vezi med zdravimi delavci in invalidi v Slovenskih železarnah, je njihov namen dosežen.
21. junija 1980 je bilo na Jesenicah 3. srečanje invalidov našega sozda z naslednjim sporedom:
— ogled gorenjskih znamenitosti: begunjskih zaporov, doline Drage, rojstne hiše Franceta Prešerna, Blejskega jezera itn.,
— športno rekreativni program s kegljanjem, streljanjem in šahom,
— zaključni del na Pokljuki.
Rezultati
KEGLJANJE — posamezniki: 1. Boris Vahčič, železarna Jesenice, 464, 2.
»Udarniku
Udarniško na Ivarčkem
na Lešah. Na vseh kontrolnih točkah so se tisti, ki so to želeli, poizkusili v streljanju z zračno puško. S tem je MO želel popestriti hojo.
Akcije se je udeležilo sto pet Pre-valjčanov, pa še Ravenčani so se jim pridružili. Vseh sodelujočih je bilo devetnajst. Najstarejši pešec je bil
Jože Stopar, 76 let, med ženskami pa 48-letna Mara Libnik. Najmlajša sta bila 3-letni Robi Kordež in 2-letna Barbara Creslovnik.
Kljub določenim neupravičenim grajam lahko rečemo, da je nedeljsko trimčkanje v celoti uspelo.
A. Čibron
NAŠI REKREATORJI IN ŠPORTNIKI
metnem prvenstvu železarne tekmujejo kar tri njihove ekipe), v okviru lastnega programa pa vsako leto organizirajo šahovsko prvenstvo, dvakrat na leto piknik s športnimi igrami, nogomet med oddelki, pozimi pa sankaška in smučarska tekmovanja. Še naj-večje zanimanje pa je med delavci valjarne za rekreacijske pohode v planine. Prvi so tudi začeli z rekreiranjem med malico (nogomet in pikado), ki pa še ni zadosti zaživelo. Tu je posredi vprašanje časa za malico, ki se ga ne sme prekoračiti.
Zdravka delo z drugimi veseli. Meni, da je za usmerjanje sodelavcev v rekreacijo potrebna neprekinjena zagnanost, zdrava propaganda, kot jo izvaja on v valjarni. Ljudje bi raje hodili na rekreacijo, če bi imeli več lažjih športnih objektov, kjer ne bi bil potreben pretiran fizični napor. Za razvoj množične rekreacije je po njegovem mnenju izrednega pomena dograditev Ivarčkega jezera, saj je prepričan, da bi ga delavci radi obiskovali. Tako razmišlja človek, ki ves svoj prosti čas posveča športu, in ki je tudi na svojem delovnem mestu znal združiiti zahteve po dobrem delu s prizadevanji za zdravo rekreacijo ljudi okoli sebe.
V. M.
ZANIMIV IZLET UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Ravne je 11. junija 1980 priredilo za 50 svojih članov enodnevni avtobusni izlet v Kumrovec — Brežice — Kostanjecivo na Krki — Kočevski rog in Bazo 20.
Prvi krajši postanek je bil v Podčetrtku v restavraciji pri starem bazenu. Glavna točka pa je bil Kumrovec. Z velikim zanimanjem smo si ogledali rojstno hišo maršala Tita, nato pa še Dom borcev in mladine Jugoslavije. Ogledali smo si tudi polurni film o Kumrovcu in življenju ter potovanjih maršala Tita, ki ga neprestano predvajajo.
ZDRAVKO VIDERŠNIK roj. 24. 12. 1940 delovodja v valjarni v železarni od 1. 19G4
So ljudje, ki so »zastrupljeni« s športom. Brez njih ni športa, pravi moto na ljubljanskem radiu. Taki leta delajo v društvih, tekmujejo in nesebično prenašajo znanje na mlajše, pomagajo, kjer se da. To so ambasadorji telesne kulture. Videršnik je eden od njih. Poznamo ga kot odličnega orodnega telovadca, smučarja in plavalca, trenerja in organizatorja rekreacije. Malo je tako zagnanih.
Ko se je Zdravko zaposlil v železarni, je bilo že kar razumljivo — njemu in drugim, da bo tudi v svoji delovni sredini skrbel za organizirano rekreacijsko dejavnost, ki je bila takrat v vzponu. Začeli so intenzivno delati. V valjarni je sicer problem tri in štiri-izmensko delo, večina delavcev je iz drugih krajev v občini, pa vendar je bil odziv na športne popoldneve vedno zadovoljiv. Vključujejo se v program TOZD družbeni standard (v letošnjem nogo-
Kosili smo v hotelu Turist v Brežicah. Naslednji postanek je bil v Kostanjevici. V nekdanjem cisterciajan-ogledald galerijo Božidarja Jakca, razstavo Jožeta Gorjupa in Toneta Kralja pa tudi slikarske zbirke starih mojstrov iz slovečega samostana Pleterje.
Na prostem je razvrščena galerija Forme vive, v kateri je že več kot sto kiparskih del, ki jih je iz slovečega hrastovega lesa iz Krakovskega gozda v soseščini izklesalo več kot sedemdeset kiparjev iz Jugoslavije in vsega sveta.
^ Zadnja postaja tega izleta je bil Kočevski rog in Baza 20. Tamkajšnji vodič nam je zanimivo orisal zgodovino ter delovanje baze v času vojne. Odprl nam je tudi nekaj barak, da smo si ogledali njihovo notranjost.
Zvečer smo se zadovoljni vrnili s tega zanimivega izleta domov.
Ervin WIodyga
prvenstvo Železarne RAVNE V MALEM NOGOMETU
V nadaljevanju prvenstva železarne v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati:
pnevmatični stroji : rezalno orodje	5:2
ETS 2 : kontrola kakovosti	2	:2
orodjarna : jeklarna	0	: 0
kovačnica : vzmetarna	0	: 0
valjarna 2 : transport	0	: 0
ETS 2 : livarna	2	: 0
kovačnica : SGV 3	3:0
jeklovlek : jeklarna	2 :1
stroji in deli : valjarna 3	3:0
orodjarna : transport	4 :1
energija : valjarna 1	3:0
kontrola kakovosti : vzmetarna	3 :1
industrijski noži : SGV 1	4:1
Odločitev o uvrstitvi v zaključni del tekmovanja bo znana, ko bodo odigrane preložene tekme.
V prvi skupini vodi ETS I nred energijo in industrijskimi noži, v drugi skupini valjarna II nred pnevmatičnimi stroji in orodjarno, v tretji skupini si je mesto v finalni skupini zagotovila kovačnica. za drugo mesto pa sta kandidata ETS II ter stroji in deli.
V zaključni ligi bo tekmovalo šest najboljših ekip po enokrož-
nem ligaškem sistemu. Doseženi rezultati iz predtekmovanj se ne bodo upoštevali.
4.	SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL
Na Ravnah so tekmovali zamejski Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske s športniki koroške regije. Osnovni namen srečanja, da se slovenski športniki iz obmejnih dežel spoznajo in zbližajo, je uspel. Ob krepitvi narodne zavesti so bila sklenjena nova prijateljstva med Slovenci na tej in oni strani mej.
V športnem delu sporeda so bila tekmovanja v odbojki, nogometu, namiznem tenisu in šahu.
V odbojki so se pomerila dekleta zveze slovenskih športnih društev iz Italije in Koroške. Naše igralke so bile boljše in so zmagale s 3 :0.
Pri nogometu je zmagala koroška selekcija, ki je premagala vse nasprotne ekipe. Drugo mesto so osvojili rojaki iz Železne županije, tretji so bili koroški rojaki, četrti pa Slovenci iz Italije.
Pri namiznem tenisu so v ekipnem delu zmagala dekleta iz Madžarske, pri moških pa so bili najboljši naši predstavniki. Tudi med posameznicami so bile najboljše rojakinje iz Madžarske, pri moških pa je osvojil prvo mesto Likar pred Ozmecem in mladim Jamškom.
Šahisti so tekmovali v ekipni konkurenci. Prvo mesto je osvojila šestčlanska ekipa iz Italije s 14 točkami. Le točko manj so zbrali naši igralci, tretja je bila Železna županija.
ODBOJKA
Jugoslovanski pokal — moški
V Topolščici sta se pomerila prvak koroške regije Fužinar in prvak celjske regije Topolščica. Zmagali so igralci Fužinar j a le s 3 :2, ker so podcenjevali borbenega nasprotnika. V nadaljevanju tekmovanja se bo Fužinar srečal z zmagovalcem srečanja prvakov Pomurja in Štajerske, ki bo verjetno prvoligaš Stavbar iz Maribora.
Jugoslovanski pokal — ženske
V zaključni tekmi koroške regije so igralke Fužinar j a z lahkoto premagale Mislinjo s 3 :0.
Olševa
rt/'s:
Počitek po akciji
POKAL PLAVALNE ZVEZE SLOVENIJE
Mlajši pionirji so tekmovali v Ljubljani. Med našimi tekmovalci je bil najuspešnejši Dejan Ka-radža, ki je na 100 m kravl osvojil tretje mesto.
TROBOJ V VIDMU
Reprezentance Slovenije, Koroške in Furlanije — Julijske krajine so se v Vidmu pomerile v tradicionalnem troboju. Prvo mesto je osvojila ekipa Slovenije, za katero so uspešno plavali naslednji naši plavalci: Miran Kos je bil dvakrat drugi: na 100 m hrbtno in na 200 m mešano. Maja Rodič je zmagala na 200 m mešano in bila druga na 100 m prsno, Andreja Cesnik pa je osvojila tretje mesto na 100 m hrbtno.
NAMIZNI TENIS — USPEH PAVICA
V Szolnoku je bilo mednarodno mladinsko prvenstvo Madžarske. Na njem je uspešno nastopal igralec Fužinarja Bojan Pavič, ki je igral za reprezentanco Jugoslavije in v konkurenci posameznikov. Ekipa Jugoslavije je v postavi Rizvanovič, Pavič in Poljak premagala Španijo s 5 :0 in tesno izgubila z Anglijo s 4 :5.
V konkurenci posameznikov je bil med našimi najuspešnejši Pavič, ki je premagal dva Madžara, in Romuna Kravajeka. V četrtfinalnem dvoboju pa je izgubil s kasnejšim zmagovalcem Angležem Sandleyem.
NOGOMET
Veterani NK Fužinar so junija odigrali dve nogometni tekmi z vrstniki »Usnjarja« iz Šoštanja.
5.	junija so v Šoštanju zmagali domačini s 3 :2, 21. junija pa so na Ravnah zmagali naši z 2 :0.
Gole sta dosegla Pangrac in Kričej. Za veterane Fužinarja so nastopili: Pandev, Golob, Rožič, Trbovc, Savič, Tasič, Slapnik, Stefanovič, Novkovič, Buhvald, Kričej, Pangrac in Vavče.
USPEH MLADIH
V četrtfinalni pokalni tekmi v republiškem merilu je koroška selekcija premagala Vransko s 4:2 in se uvrstila med štiri najboljše ekipe v Sloveniji.
S. F.
ZA DOBRO VOLJO
»Strašno mi je dolgčas«, reče mož ženi, »kaj mi predlagaš za zabavo?«
»Ruleto,« odgovori žena, ki ga ima čez glavo, »rusko ruleto«.
« * *
Dve stari igralki govorita o svoji karieri.
»Spominjam se filma, ki si ga snemala leta 1928, a tvojih prejšnjih filmov nisem videla, ker sem bila takrat še v vrtcu.«
»Zares?« odvrne druga sladko. »Nisem vedela, da si bila vzgojiteljica.«
* * *
Neki mladenič je prvič gledal strip-tease v baru. Pet minut po pričetku predstave se fant dvigne in pobegne, mrmrajoč: »Uh! Mamica je imela prav. Rekla mi je, da se bom spremenil v kamen, če bom gledal kaj takega. In zdaj čutim, da se začenja.«
AFORIZMI
Mnogi začenjajo razumeti, da je inflacija načela tudi cene izkušenj.
Čeprav ne moremo imeti vsega, kar želimo, morajo biti mnogi med nami hvaležni, ker niso dobili vsega, kar so zaslužili.
Moda je tako neznosna oblika grdote, da jo moramo menjati vsakih šest mesecev.
Lahko je ugotoviti, kdo je pameten in izobražen. Ta ima iste poglede kot mi.
Zdrava presoja je plod izkušenj, izkušnja pa v glavnem plod nesposobnosti zdrave presoje.
Prešel bi z besed na delo, a se bojim, da bi me dobili (pri delu)!
Nekateri hodijo na sestanke, da bi videli, kdo ni prišel.
Neprijetnosti delajo običajno tisti, ki ničesar drugega ne ustvarjajo.
Ni nevarnosti, da bi administracija v mojem tozdu stavkala. Tega ne bi nihče opazil.
Nenad A. Bakaj
IZREKI
Nihče ne zna tako sovražiti kot bratje in sorodniki.	Tacit
*
Vsak, kdor razmišlja, je moj sovražnik.	Napoleon
*
Borbo je iznašla narava, mržnjo človek.	Capek
*
Če dolgo živijo skupaj, se živali vzljubijo, ljudje zasovražijo.
Kitajski pregovor
*
Jeza je kratkotrajna blaznost.
Latinski pregovor
So trenutki, v katerih je laž najsvetlejša dolžnost.
*
Vino pij iz majhne steklenice, modrost iz velike.
Kitajski pregovor
*
Ko padeš v vodo, se jezi nase, ne na potok.
Korejski pregovor
Horoskop
Tonček noče iti v šolo, zato ga mamica vpraša:
»Ali se ne počutiš dobro? Ali te kaj boli?«
»Ne, mama, boli me nič, ampak poglej si moj horoskop! V njem piše, da umski delavci danes ne smejo delati.«
Ljubosumnost
Neka žena je vsak dan pregledovala suknjič svojega moža. Za vsak las, ki ga je našla, mu je priredila strašen prizor; vseeno, ali je bil rjav, rdeč ali črn. Ko nekega večera ni našla ničesar, je začela jokati in rekla:
»Zdaj si se pa lotil že plešastih!«
Sedlo na Mrzlem dolu
HUMORESKA:
L. lzmailov
Ljubezen
Pred časom sem opazil, da istočasno ljubim dve ženski. Ena je močnejša brinetka, druga suha blondinka. Vsi delamo v istem podjetju. Obe me ljubita. Obe sta tako mili in simpatični. Ampak čudno: ko sem z eno, me vleče k drugi. Nisem se oženil ne z eno ne z drugo, da bi katere ne prizadel. V tem trenutku sedita nasproti meni. Žalostni sta in raztreseni. Našli so se dušebrižniki in zdaj moram odgovarjati pred sodiščem celega kolektiva.
Vpraša me predsednik:
»Pojasnite nam, kako se je vse to zgodiloI«
»Jaz ju ljubim,« odgovorim.
»Obe hkrati?«
»Obe!«
»Ampak to ni mogoče. Obe istočasno?«
»Tudi jaz sem prej tako mislil, toda pokazalo se je, da se dogaja. Pravico imam ljubiti obe.«
»To pravico imate, vendar nimate pravice uporabljati to pravico. Vseeno je lahko ena od njiju lepša, druga pa morda bolj privlačna.«
»Ne,« rečem, »obe sta lepi. Poglejte, ena je tako suha in mila, druga polnejša in tako simpatična. Iskreno rečeno, nimate prav, kajti obe sta lepi in simpatični. Čutim, da je polovici dvorane všeč ena, drugi polovici druga. Na moji strani — nikogar, ker vsak želi sedeti na dveh stolih. A ne sme.«
»Dobro,« reče predsednik, »gotovo vam je z eno od njiju lepše kot z drugo.«
»Razumete,« odgovarjam, »to je nekaj čudnega: ko sem z eno, me vleče k drugi!«
»Saj tudi grem, ampak ko pridem, se začne vse znova.«
»Poslušajte, ženski imata različna značaja. Lahko je ena molčeča in druga brbljasta.«
»Kaj vam je, nista taki! Ena je zelo vesele narave in odlično poje, a druga tiha in zna matematiko. Obe sta izredni gospodinji. Seveda imata tudi pomanjkljivosti, vendar, če pogledamo resnici v oči, tudi jaz nisem kakšna rožica.«
»Vi niste rožica, to je točno. Prevarali ste ju.«
»Prevaral. Samo zato, da bi ju ne razočaral. Zdaj ju ne bom več slepil.«
»Ne več!« se je razburil predsednik, »kaj mislite, da vas bosta še hoteli. Nezvesteža bosta gotovo zavrgli.«
»Ne,« se dvigne blondinka, »jaz ga ljubim in za nič na svetu bi ga ne zavrgla, ker je dober.«
»In jaz,« povzame druga, »za nič na svetu ne prekinem z njim, ker on ni kriv.«
»V tem primeru,« se oglasi predsednik, »ste vi sami dolžni odločiti se za eno in pika.«
»A za katero?« se vprašam in vidim, da je polovici dvorane všeč brinetka, drugi polovici blondinka. Meni pa sta všeč obe.
Ne morem izbrati ene! Potem bom žaloval za drugo.
Predsednik vidi v čem je stvar in reče:
»Dobro, kaj pa boste naredili, če se rodijo otroci? Ne boste mogli pobegniti pred alimentacijo.«
»Alimentacije ne bom plačeval.«
»Kako pa!«
»Ne, vi me niste razumeli. Jaz enostavno nočem, da se to uradno zapiše. Ljubim ju, dajal jima bom celo svojo plačo. Šestdeset eni, šestdeset drugi.«
Po teh besedah je nekaj ljudi v dvorani seglo po robcih. Predsednik že ni vedel več, kaj bi storil. A potem je vprašal:
»Kako pa boste živeli brez plače?«
Ta trenutek vstane v dvorani prelepa žena in stopi naprej mamljivo nihajoč z boki. Ni suha ne polna. Reče:
»Za to ne skrbite, živel bo z mano. Ljubiva se!«
(Prev. ar)
Ulitek ventila
— razvijanje in izpopolnjevanje šole klasičnega jahanja in športne dresure,
— razvijanje konjeniškega športa in turizma v zvezi s konji.
Likovna rešitev za znamko je delo Božidarja Jakca. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki enobarvnega ofseta v polah po 25.
V prodajo so prišle 25. junija 198«. Istega dne je bil izdan priložnostni ovitek za 2,50 din oziroma ovitek prvega dne izdaje FDC za 5,00 din.
30-LETNICA TEMELJNEGA ZAKONA O SAMOUPRAVLJANJU
Ob 30-letnici temeljnega zakona o samoupravljanju izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 2,50 din.
Dne 27. junija 1950 je ljudska skupščina FLRJ sprejela temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih, s katerim je bilo uzakonjeno delavsko samoupravljanje v SFRJ. Dan, ko je bil sprejet ta zakon, je bil razglašen za dan samoupravljavcev.
Likovna obdelava znamke je delo Dušana Lučiča iz Beograda. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofseta v polah po 25.
V prodajo so prišle 27. junija 1980. Istega dne je bil izdan priložnostni ovitek za 2,00 din oziroma ovitek prvega dne FDC za 5,00 din.
Mladi brigadirji
20-LETNICA UNIVERZE V NOVEM SADU
Ob 20-letnici univerze v Novem Sadu izdaja skupnost JPTT priložnostno poštno znamko za 2,50 din.
Univerza v Novem Sadu kot skupnost fakultet je bila ustanovljena z zakonom LR Srbije 28. junija 1960 In začela delati Jeseni Istega leta.
Likovna obdelava znamke Je delo Dušana Lučiča. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki enobarvnega ofseta v polah po 25. V prodajo so prišle 28. junija 1980. Istega dne Je bil izdan priložnostni ovitek za 2,50 din oziroma ovitek prvega dne FDC za 5,00 din.	f.	u.
tisnili v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofseta v polah po 8. Istočasno je bil dan v prodajo tudi priložnostni ovitek oziroma ovitek prvega dne FDC.
400-LETNICA KOBILARNE LIPICA
Ob 400-letnici kobilarne Lipica izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 2,50 dinarja.
Kobilama Lipica je bila ustanovljena leta 1580 In je med naj starejšimi v Evropi. Po štirih stoletjih pomeni pomemben kulturnozgodovinski spomenik, katerega dejavnost se razvija v treh glavnih smereh:
— vzreja konj čistokrvne lipicanske pasme,
FILATCLUA FILATELIJA F1LA
FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA
JOSIP BROZ TITO 1892—1980
Dne 4. maja 1980 ob 15.05 je v Ljubljani nehalo utripati srce našega predsednika Josipa Broza Tita.
Velikemu državniku v spomin je izdala skupnost jugoslovanskih PTT dve znamki v vrednosti 2,50 ln 4,90 din. Na njih je kot motiv uporabljena podoba tovariša Tita po delih Božidarja Jakca.
Grafična obdelava znamke je delo Andreje Milenkovič. Znamke so na-
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 21. maja 1980 do 20. junija 1980
Tek.
St.
Priimek in ime
Rojen
Kvalifikacija
TOZD — DS
Odkod je prišel
PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA
1.	Dravčbaher Ivan	10. 6. 1958	NK delavec	jeklolivama	iz druge DO
2.	Jovanovič Veselin	20. 9.1950	SŠ gimnazija	jeklarna	prva zaposlitev
3.	Kosel Olga	15. 1.1930	NK delavka	DS KSZ	iz druge DO
4.	Krivec Miran	4. 8.1959	KV avtomehanik	SGV	prva zaposlitev
5.	Kuserbanj Dragica	7. 3.1962	NK delavka	družbeni standard	sezonska zaposlitev
6.	Lipovt Franc	12. 9. 1944	KV klepar	kovinarstvo	iz druge DO
7.	Mak Milan	22. 12.1957	KV str. ključavničar	stroji in deli	iz druge DO
8.	Mori Maks	4. 10. 1946	KV strugar	jeklolivama	iz druge DO
9.	Pavlovič Milan	4. 11. 1959	NK delavec	valjarna	iz druge DO
10.	Paučnik Metka	30. 9.1960	KV tehn. risarka	kovinarstvo	iz druge DO
11.	Plazovnik Edvard	2. 1.1958	SS ekonomski tehnik	družbeni standard	sezonska zaposlitev
12.	Prainkovič Marko	22. 8.1957	NK delavec	valjarna	ponovna zaposlitev v ZR
13.	Temik Viktor	19. 4. 1940	KV ključavničar	jeklolivama	iz inozemstva
14.	Visinskd Milan	20. 3.1953	VS dipl. inž. el.	priprava proizv.	štipendist ZR
15.	Dumančič Ivo	1. 4. 1948	NK delavec	jeklarna	iz druge DO
16.	Kraljevič Edda	23. 9.1932	NK delavka	družbeni standard	sezonska zaposlitev
17.	Pivka Marija	4.10.1931	NK delavka	družbeni standard	sezonska zaposlitev
18.	Druškovič Dina	29. 4.1954	NK delavka	družbeni standard	sezonska zaposlitev
19.	Lesnik Hedvika	5. 10.1961	NK delavka	družbeni standard	sezonska zaposlitev
Tek. št.	Priimek in ime	Rojen	Kvalifikacija	TOZD — DS	Kam je odšel
IZGUBILI LASTNOST DELAVCA
1.	Antonič Ljudmila	3.	9.	1952	SS gimnazija	komerciala	dana odpoved
2.	Garb Miroslav	14.	2.	1952	KV strugar	stroji in deli	sporazumno
3.	Gostenčnik Alojz	2.	5.	1928	NK delavec	valjarna	star. upokojitev
4.	Gostenčnik Gabrijel	27.	3.	1949	NK delavec	jeklarna	
5.	Hribernik Matevž	10.10.1954			KV kovač	kovačnica	sam. zap. dela
6.	Ikovic Alojz	14.	6. 1939		SS str. tehnik	kovinarstvo	dana odpoved
7.	Jeseničnik Anltonija	27.	4.	1922	NS	strojno gradb. vzdrževanje	star. upokojitev
8.	Juvan Viktor	16.	4.	1922	KV kovač	kovačnica	star. upokojitev
9.	Kokošinek Janez	14.	9.1961		NK delavec	transport	sam. zap. dela
10.	Marsel Rajko	19.	1.	1948	NK delavec	raziskave in razvoj	dana odpoved
11.	Mihajl Radoslav	9.	4.	1954	NK delavec	vzmetarna	dana odpoved
12.	Paradiž Davorin	12.	8. 1955		KV obratni elektrikar	E T S	umrl
13.	Paul Jakofi	1.	7.	1932	NK delavec	stroji in deli	umrl
14.	Pintar Avgust	8.	9.1958		NK delavec	priprava proizvodnje	od j. po sklepu disc.
15.	Pušnik Karel	2.	10.1922		KV ključavničar	SGV	star. upokojitev
16.	Srebotnik Erhard	30.10.1959			SS str. tehnik	industrijski noži	
17.	Šteharnik Jože	7.	2.	1958	NK delavec	valjarna	od j. po sklepu disc.
18.	Vidrih Jožef	3.	5.	1921	KV ključavničar	strojno gradb. vzdrževanje	star. upokojitev
19.	Visinski Milan	20.	3.	1953	VS dipl. el. inž.	priprava proizvodnje	dana odpoved
20.	Vocovnik Ivan	23.12.1929			KV obratni elektrikar	E T S	star. upokojitev
IZOBRAZBA—KVALIFIKACIJA
Pridobili lastnost delavca	Izgubili lastnost delavca
1 — VŠ dipl. inž. el.	1 — VŠ dipl. el. inž.
1 — SS ekonomski tehnik	2 — SŠ strojna tehnika
1 — SS gimnazija	1 — SŠ gimnazija
1 — avtomehanik	2 — KV obratna elektrikarja
1 — KV klepar	1 — KV strugar
2 — KV strojna ključavničarja	2 — KV kovača
1 — KV strugar	2 — KV ključavničarja
1 — KV tehnični risar	1 — NŠ
10 — NK delavcev	8 — NK delavcev
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleti izgubi našega očeta in moža
Ivana Razdevška
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali ter ga spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi sosedom za pomoč, vsem, ki so darovali vence, za nagovor ob slovesu Zvezi borcev ter g. kaplanu za poslovilne besede.
V žalosti žena Zofija, sinova Jože in Ivan z družinama, hčerki Liza in Sonja ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame Jožefe Jurač se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz tozda vzmetarna za pomoč in vsem, ki so darovali cvetje ter jo spremljali na njeni zadnji poti.	Sin
ZAHVALA
Vsem, ki ste darovali cvetje in spremljali našo drago mamo Antonijo Paradiž na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Hvala tudi župniku za ganljive besede.
Žalujoči: otroci z družinami
Montaža
NAŠI UPOKOJENCI
Jožef Vidrih, roj. 3. 5. 1921, v železarni od 15. 2. 1941 v tozd. SGV, nazadnje kot delovodja vzdrževanja v jeklarni 11. Star. upokojen 31. 5. 1980.
Alojz Gostenčnik, roj. 2. 5. 1928, v železarni od 13. 5. 1945 v valjarni, nazadnje kot ogrevalec ingotov. Star. upokojen °1. 5. 1980.
Zapišimo tako ali drugače, zmeraj je lahko za enega prav, za drugega narobe.
Drug primer: Kako se imenuje prizidek osnovne šole Prežihovega Veranca, v katerem je telovadnica? Pišemo takole:
— Prireditev bo v tekmovalni hali...
— Tekma bo v športni hali (dvorani) ...
Tretji primer: Na Ravnah smo vsa leta po vojni imeli Titov dom. Potlej je nekdo začutil potrebo, da ga preimenuje v Dom kulture. Zdaj je eno in tudi drugo. Kakor pač.
Torej: zmenimo se, pa bo!
-ek
POPRAVEK
V 12. št. Informativnega fuži-narja nam je tiskarski škrat spet krepko zagodel. V članku »Posluh za delavce invalide« na 4. str. seveda z našimi noži žal ne dosegamo zneskov v milijardah dolarjev, ampak so včasih že milijoni zadosti težko dosegljiv cilj.
Bralce prosimo, da napako opravičijo.
Urednik
REŠITEV SATOVNICE
1. orator, 2. korona, 3. Torkar,
4.	Dakota, 5. zadrga, 6. taktik, 7. rosika, 8. Sokrat, 9. Maroko, 10. kazino, 11. Izabal, 12. kismet, 13. sistem, 14. etamin, 15. limona, 16. anilin.
Šoferski izpit
»Polde, odločil sem se za šoferski izpit!«
»Česa ne poveš? Ti in tehnika, to ja ne gre skupaj!«
»Pa bo. Odločil sem se in pika!«
»In ravno sedaj, ko je energetska kriza: v prometu so omejitve, bencin in avto tudi nista poceni!«
»Upam, da tako misli tudi izpitna komisija. Če upoštevam vse, kar si mi povedal, sem malce optimist. Računam, da bom praktični del izpita namesto šestkrat polagal vsaj trikrat!«
Arne
Fotografije za to številko so prispevali F. Kamnik, F. Rotar in oddelek za informiranje.
Antonija Jeseničnik, roj. 27. 4. 1922, v železarni od 17. 2. 1964, nazadnje v tozd SGV kot razmno-ževalka delovne dokumentacije. Star. upokojena 31. 5. 1980.
Karel Pušnik, roj. 2. 10. 1922, v železarni od 14. 7. 1938, nazadnje v tozd SGV kot ključavničar za najzahtevnejša dela. Star. upokojen 31. 5. 1980.
Viktor Juvan, roj. 16. 4. 1922, v železarni od 17. 9. 1945 v tozd kovačnica, nazadnje kot kurjač ogrevnih peči. Star. upokojen 31. 5. 1980.
Ivan Vocovnik,, roj. 23. 12. 1929, v železarni od 24. 5. 1950 v tozd ETS, nazadnje kot obratni elektrikar — specialist. Star. upokojen 31. 5. 1980.
KAKO SE RECE PRAV
Za kraje in ljudi običajno ni dvoma, kako se imenujejo. Rado pa se nam zatakne, kadar gre za stavbe. Ko jih poimenujemo, se večkrat po nepotrebnem izpostavljamo pikrim opazkam.
Primer: S samoprispevkom smo zbirali sredstva za gradnjo kulturnega doma na Prevaljah. Ko pa smo ga po vrsti zapletljajev letos odprli, smo odprli — kaj? Kulturni dom? Družbeni dom? —
Odtegovanje