kn* *>-jub*Jsiju --«** 113. Posamezna Številka 1« u*uarjev ZASAVSKI LETO Vin. — ŠTEV. 10 k TRBOVLJE. 8. MARCA 1955 Poitnina plačana v gotovini Izdaja Okrajni odbor Socialistične sreze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje tn odgovarja uredmikt odbor — Odgovorni orednik Stane Suitai — Tiska Mariborska liskama v Mariboru — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski vestnik«. Trbovlje 1. uprava rudnika — Telefon Itev 54 — Račun pri podružnici Narodne banke e Trbovljah 614-T-146 — Ust Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100, ci s sečna 34 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne tn se ne vračaio GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA ob dnevu Zena Klara Zetkin, član društva »Spartak«, ki je bilo med prvo vojno revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, je predlagala 1. 1920 na II. kongresu socialistk v Kopenhagnu, naj 8. marec postane Mednarodni praznik žena. Dne 8. marca 1909. leta so namreč ameriški socialisti organizirali miting in demonstracije z zahtevo po volilni pravici za žene. Tudi pri nas žene praznujejo svoj mednarodni praznik, vendar se našim ženam ni treba več boriti za volilno pravico, kajti to so si že Izbojevale v naši ljudski revoluciji. Gre za nekaj drugega. Takoj po zmagoviti revoluciji so se naše žene v velikem številu vključile v poetično in družbeno življenje. Kjerkoli je bilo potrebno, so pomagale. Dobro vemo, da ni bilo akcije, ki se je ne bi udeležile tudi naše žene, in marsikdaj so pokazale neverjetne sposobnosti pri vseh mogočih opravilih. Zadnja leta opažamo, da jih Je — čeprav aktivno sodelujejo — v raznih društvih ln organizacijah sorazmerno mnogo manj kot prejšnja leta. To je razumljivo predvsem zategadelj, ker so nekatere specifičnosti njihovega dela povsem prenehale. Na drugi strani pa so se bolj posvetile svojemu osnovnemu poklicu — vzgoji svojih otrok in delu v družini. Toda s tem ni rečeno, da so naše žene povsem prenehale delovati v javnem življenju. Nasprotno: pri malone vseh naših ženah, zlasti delavskih vidimo, da aktivno delajo v raznih družbenih organizacijah, največ v Društvih prijateljev mladine, »Rdečim križu«, »Svobodah« in še drugod. V teh organizacijah so pokazale, da se zavedajo svoje velike vloge, ki jo morajo odigrati v teh društvih in organizacijah, skratka: v celotnem našem javnem življenju. Teda ob vsem tem gre za nekaj drugega. Morda je to vprašanje v teh časih še zlasti pereče in bo morda v bližnji prihodnosti še bolj. Se se namreč najdejo nekateri možje — žal tudi v naših podjetjih, — ki menijo, da je ženino mesto zgolj doma pri štedilniku in v družini. Pravijo, da ženi ni treba, da je v službi in da bi bilo boljše, če bi možje dobivali malo večje plače, na kar ne bi nobena žena več silila v službo. In pravijo tudi to, da se zaposlene žene nc morejo toliko posvetiti vzgoji svojih otrok, kajti služba jim vzame dobršen del tistega časa, ki bi ga lahko uporabile za vzgojo. Nc morem s] kaj, da nc bt zapisal, da so taka mnenja ostanki kapitalistične družbe ln njegove miselnosti ter težnja, da se našim ženam vzame osnovno, kar so Si pridobile v naši ljudski revoluolji, namreč pravico do dela in da tudi odločajo v našem ljudskem dogajanju. Res je — prvo mesto žene je doma pri njenih otrocih In pri n’eni dru-ž ni. Toda s tem ni rečeno, da žene ne morejo delovati tudi v Javnem življenju. Se manj, da ne bi mogle delati. Praksa je pobožala, da tudi poročene žene lahko delajo ln da vzgoja otrok Prt tem prav nič nc trpi, seveda le tedaj, če Je otrok med njeno odsotnostjo v dobri ln Pravilni ©"krbl. Sc več: pokaza-•o se Je, da so taki otroci, katerih matere delajo, še bolj nave-*ani na svoje matere fn da se take matere v svojem prostem Se bMj posvečalo svojim •nalčkom. Zal Je v naših gospodinjstvih še toliko osnovnih pomanjkljivosti, da zaposlena že-na res ne najde preveč časa za opravljanje drugih dolžnosti. Po smo kaj prida storili da t*l našim ženam pomešali? Zelo malo, ali bolje rečeno, skoro nič. Sc vedno se ubadajo z deli, "I jih v mnogih drugih državah *e opravljajo stroji tn drugi tehnični pripomočki. Res je, da Pri nas spričo omejenih tehničnih možnosti tega Be dolgo ne nemo Imeli. Toda bliža se čas, bo bomo tud) prt nas domi proizvajali stvari, ki bodo predvsem namenjene osvoboditvi naših žena od težkih gospodinjskih del. Na drugi strani pa opažamo — zlasti pri nas v revirjih — stvari, ki nas morajo nekam zaskrbeti. Se so možje, ki menijo, da so njihove žene nekakšna njihova osebna lastnina, da labko zato počenjajo z njimi kar jih je volja. Dobro je, da je takšnih mož vedno manj in da jih naša družba nenehno razgalja in tudi obsoja. Ali Pa drugo: tudi v nekaterih naših društvih in organizacijah se branijo voliti žene v svoje upravne odbore, češ da so nedelavne in da prihajajo neredno na sestanke. Tudi to ni res. Vsepovsod, kjer koli smo žene izvolili v razne upravne odbore in upravna vodstva, so pokazale — dejal; bi — zvrhano mero volje in sposobnosti za de. !o in reševanje vrste vprašanj. In marsikdaj so naše žene bolj razgledane, kajti v svojem prostem času pridno berejo in se tako seznanjajo oziroma izglaju-jejo čut za pravilno presojo te ali one stvari. In ob vsem tem moramo pri-dejatj še najvažnejše: tudi zaposlenim ženam morajo naša upravna vodstva in sindikalne podružnice v podjetjih posvetiti vso svoj« pazljivost. Ponekod se opaža, da so naše žene in dekleta slabega zdravja, da so podhranjena. Vzroki so menda jasni! Zlasti dekleta uporabljajo dobršni, če že ne največji del svo. joga zaslužka za obleke in razne druge Izdatke. Jasno je, da jim zaradi tega ostane kaj malo za brano. Seveda pa podhranjenosti ženski organizem ne prenese. Posledica tega so obolenja. In pri tem bi morala naša podjetja, zlasti tam, kjer imajo svoje ambulante, s sodelovanjem zdravnikov preprečiti te stvari in dekletom nenehno pojasnjevati važnost pravilne prehrane. S'eer statistika kaže, da je takšnih deklet sedaj že nekoliko manj ln so še zanimivejši podatki, da dekleta zaradi bolezni manj izostajajo kot moški. Se precej je stvari, ki jih bomo morali urediti. Prav na zadnji skupščini Zveze društev prijateljev mladine so bile izrečene bogate misli o nalogah naše družbe do žena. Ob vsem tem ne smemo nikdar pozabiti, da je naša žena resnično enakopravna, da si je enakopravnost pridobila na način, ki je nam vsem poznan. In ne smemo pozabiti, da nas mnogi ocenjujejo tudi po tem, kako se danes naše žene osvobajajo tistih starih žalostnih spon preteklosti in po. starajo svojrm možem res nenehne svetovalke In življenjske družice, otrokom skrbne matere in n*ši skupnosti borke za lepše jutrišnje življenje. -an V flimedi in ceneni kodru |e moč naših narodov (Z občnega zbora pododbora Združenja rezervnih oficirjev mesta Trbovlje) V organizaciji, kot je Združenje rez. oficirjev, bi morali imeti njeni člani več zavesti in discipline glede udeležbe na občnem zboru. Ni jih bilo toliko, kot bi smeli upravičeno pričakovati pri tako pomembnem društvu. Iz samih poročil na skupščini smo povzeli, da se je dejavnost pododbora poživila šele v zadnjih mesecih lanskega leta. Lani je organizacija priredila pet strokovnih predavanj in ravno toliko poučnih kino predstav, vendar so bile slabo obiskane. Odgoditev volitev v delavske svete Izvršni svet Ljudske skupščine LRS sporoča po naročilu Zveznega izvršnega sveta, naj se do objave zveznega predpisa o podaljšanju funkcijske dobe delavskih svetov odloži razpisovanje in izvajanje rednih volitev delavskih svetov za leto 1955, ki so bile odrejene z odlokom o določitvi roka za razpis rednih volitev delavskih svetov, objavljenem v Ur. Elstu LRS št. 7-4255. Eventualno že izvedene volitve ostanejo v veljavi. IZ SEKRETARIATA IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Enotno dolo SZDL v zasavski skupnosti koaassi v K v Domu jlAiS- 1 (S seje okrajnega odbora SZDL Zasavske skupnosti) ni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva zasavske skup- V razpravi so se dotaknili tudi ---.. — ■- —-»• r’ vprašanja kadra in pravilne nosti 1- \un k svoji redni seiL Na njwJ so predvsem obravnavali organizacijska vprašanja. Z združitvijo obeh okrajev Trbovlje in Krško v enotno politično vodstvo zasavske skupnosti je' nastala potreba, da se tudi delo v organizaciji SZDL poenoti. Na seji je predsednik Socialistične zveze zasavske skupnosti komun tov Viktor Kovač predlagal, da se organizacijska vprašanja za celotno novo področje poenotijo in da sc takoj lotimo priprav za volitve v osnovne organizacije SZDL. Te volitve so v bivšem trboveljskem okraju ze opravljene, prav tako so tudi razdelitve političnih aktivistov. Tako je bila v diskusiji poudarjena potreba čimprejšnje združitve raznih naših družbenih organizacij pod enotno vodstvo. Najprej se bosta združila oba okrajna sindikalna sveta, kar bo posebne važnosti p ra™ sedaj prj volitvah v delavske svete in pri urejanju tarifnih pravilnikov. Na seji so med drugim močna poudarili potrebo samo-vzgoje članov SZDL in prostovoljne discipline za koristi naše skupnosti kajti pravilno je bilo rečeno, da aktivist, ki se odteguje delu, sam odpade od druž- že izvoljena komunska \odstva be. Socialistične zveze v Zagorju, I Kar se tiče sprejetja družbe-Trbavljah, Hrastniku in Radečah. Odbor je na tej sefi sklenil, da najkasneje do 15. t. m. izvolijo komunike odb rc SZDL v komunah Sevnica, Brežice, Krško in Senovo. Izvolili bodo začasna vodstva organizacije SZDL Iz dosedanjih odbornikov občinskih odborov Socialistične zveze v navedenih štirih komunah nadalje bodo v njih še v zimskem času opravili volitve v osnovnih organ izae:jah SZDL. Za Izvršitev te naloge je potrebna dobra priprava, treba pa bo seveda pridobiti v članstvo Socialistične zveze še več volivcev, kajti dosedanje število članov SZDL v nreiBnjcm krškem okraju n) zadovoljivo tor bo v tem pogledu potrebna močna aktivizaclja. Glavna naloga okrajnega odbora SZDL zasavske skupnosti komun bo dvig članstva naše največje družbene organizacije Iz same razprave je bilo raz-videti, da je Socialistična zveza polagala veliko pažnjo na to, da se njeni člani vključujejo v razna druga društva. Tako je na primer v bivšem trboveljskem okraju vsak član SZDL po dvakrat član naših društev oziroma organizacij. Poseben poudarek bo SZDL dajala v bodoče na socialističen odnos do ljudi, pomagala bo Pri elektrifikaciji našega podeželja, gradnji kulturnih domov, pri prirejanju raznih predavanj, tečajev in podobno. Tudi na področju spodnjega dela zasavske skupnosti komun bodo po vseh večjih krajih uvedli debatne večere, na katerih bodo na poljuden ln preprost način obravnavali vsa aktualna politična in druga vprašanja. nega plana in proračuna, se bo članstvo Socialistične zveze seznanilo z njegovo vsebino na zborih volivcev, preden bo okrajni odbor sprejel družbeni plan in proračun. Pred zaključkom seje so razpravljali še o bližnjem praznika borbenih žena ter bodo Dan žena, 8. marec, po vseh večjih krajih Zasavja počastili s posebnimi proslavami in kulturnimi akademijami. Prav tako sn sc porazgovoriii tudi o proslavi 19-letnlce naše osvoboditve. Okrajni odbor SZDL zasavske skupnosti komun je ob tej priložnosti sklenil, da bodo slovesnosti ob Dnevu žena nvod v proslavo desetletnice naše svobode. -ar. Rezervni oficirji vse premalo skrbe za svojo izobrazbo. Tako je bila udeležba na predavanjih le 34-odstotna, kar > je vsekakor premalo. Tudi izvenarmadna vzgoja je stvar rezervnih oficirjev in se bodo morali oficirji v bodoče dosti bolj zanimati za delovanje izvenarmadne vzgoje. Lepo sta nakazala bodoče delo fn naloge društva v svojem poročilu predsednik tov. Matko in član Glavnega Združenja rezervnih oficirjev Slovenije tov. Dušan Povše. Med sprejetimi sklepi, ki so posebno pomembni za nadaljnji razvoj organizacije in krepitev naše obrambne moči, je obveznost, da se letošnje leto vzpostavi in uredj strelišče, ki je v Trbovljah nujno potrebno, prav tako se bo društvo tesneje povezalo z Aero-klubom v kraju, ki je prav agilen. Vsak rezervni oficir se bo nadalje naročil na »Priročnik«, ki mu bo praktično služil za njegovo delo, pododbor bo prav tako skrbel za Izboljšanje discipline glede obiskovanja strokovnih predavanj. Letošnje leto stoje pred rezervnimi oficirji velike naloge, ki jih bedo člani organizacije lahko izvršili le z zavestno disciplino. -ar Posebno skrb bodo posvetili prosvetnemu delu na vasi Prejšnji petek sta se sešla v Brežicah okrajna odbora LP trboveljskega in krškega okraja. Posvetovanja o nadaljnjem delu ljudske prosvete v Zasavju, ki ga je vodi! predsednik okrajnega odbora LP tov. Rado Drnač, sta se udeležila tudi tov. Franc Kolar, podpredsednik SZDL zasavske skupnosti komun, ter predsednica okrajnega SKP tov. Rozinka Bohinc. Tov. Rado Drnač in tov. Lado Levec sta v svojih poročilih orisala položaj ljudskoprosvetnega dela v našem in krškem okraju. Po združitvi obeh okrajev bo treba še v večji meri razširiti in poglobiti kultnrnoprosvetno delo v Zasavju. Posebno skrb bo treba posvetiti Jjudskoprosvet-nemu delu ha naši vasi, da tako vsemu prebivalstvu pomagamo na višjo kulturno raven. Do skupščine, ki bo prihodnji mesec v Radečah, bosta oba okrajna odbora LP, ki sta sklenila združitev, sestavljala začasni enotni plenum. V skupni Izvršni odbor združene LP je nato plenum izvolil za predsednika tov. Pavleta Kovača, za podpredsednika tov. Rada Drnača in za tajnika tov. Lada Levca. 7 DNI SU Zahodnonemška socialdemokratska stranka je sklenila nadaljevati boj prot: pariškim sporazumom in za združitev Nemčije. Vodstvo stranke bo opustilo zbiranje podpisov proti oborožitvi, omejilo se bo v glavnem na organiziranje množičnih protestnih zborovanj Od Adenauerjeve vlade zahtevajo, na) ustavi nadaljnji postopek za ratifikacijo posarskega statuta in trdijo, da sedanji poearski statut omogoča odcepitev Saara od Nemčije Vodstvo stranke je vnovič zavrnilo sleherno možnost sodelovanja z vzhodnonemško enotno socialistično stranko proti pariškim sporazumom, kot je predlagal predsednik vzhodnonemške stranke. Zima pritiska V^V’VVI,V/%V>V,NV’ V Ankari se je prav za drugo obletnico ankarskega sporazuma prvič sešel stalni svet zunanjih ministrov. Srečni sklepi o posvetovalni skupščini, ki bo delovala na naprednejših temeljnih kot ona v Strasbourgu, sklicanje trojne gospodarske konference in bližnja ustanovitev mešane komisije, ki bc pripravila ustanovitev balkanskega znanstvenega inštituta, so kažipot do miru in mednarodnega sodelovanja za ljudi iskrenih misli tn dejanj. Balkansr* narodi znajo ceniti mir. za katerega so prenekaterikrat v zgodovin; morali plačati visoko ceno. * V Londonu zaseda razorožitve-ni odbor. V westminstrski palači prevladuje mnenje, da je samo dvoje poti na Izbiro: ali resnična razorožitev, pa še ta samo v narekovaju, ali politika atomskega zastraševanja. Ce dodamo k temu še vztrajno preizkušanje atomskih bomb v Nevadi, začetek proizvodnje H-bomb v Angliji, sovjetske propagandne pesmice in naposled vsestransko 'poudarjanje »jaz sem močnejši«, potem je pač celo skromna že zgoli želja, da bi se v Londonu vsaj premaknili z mrtve točke pri poskusu zaviti vojaške suknje v naftalin. Preden si bo londonski svet izmislil čudodelni rek za resnično razorožitev in preusmeritev atomske energije od bomb, letal, podmornic in še česa v električne centrale, bodo nedvomno predelali v vojaške namere še precej urana. * Severnoatlantska organizacija se je na papirju povečala za pol milijona nemških vojakov; Bun-destag je namreč pred dnevi sprejel pariške sporazume. Sedaj sta na vrstj še dva najbolj I prizadeta senata, nemški in j francoski, in vsa stvar bo s for-: malne plati urejena. V resnici pa tako okrepljeni Zahod še dolgo ne bo zaslišal nemškega volaškega koraka. Prejšnji ponedeljek so se močneje kot običajno zgrabili Izraelci in Egipčani in dali s tem povod za izredni sestanek Varnostnega sveta. Drug drugega dolžijo, da je kriv za na j tež'i incident po premirju leta 1949, ko je bilo ubitih 40 Egipčanov in 6 Izraelcev. Mirujoča, pa spet zaostrena kriza v odnosih med obema državama terja slej ko pre1 odločnejšo, nepolovičar-sko rešitev. * No, za svoje mesto v svetu pa . se poteguje vedno močneje tudi Japonska. Po volitvah, ki so se končale s pričakovano zmago predsednika vlade Hato-jame in njegovih demokratov in z nepričakovano okrepljenimi pozicijami socialistov bo pač kljub še vedno tesnemu sodelovanju z ZDA treba pokazati, ali so bile predvolilne obljube o navezavi na najbližji azijski svet zgolj vaba za glasove ali kal več. Naposled sta Japonska in Kitajska vendar sosedi in sosed; bosta tudi ostali. Maršala Tita je spremljal S Polšnika smo dobili bk pred zaključkom redakcije te številke prepis sledečega zanimivega pisma: »Spoštovani občani! — Ob priliki službenega obiska maršala Tita v Indiji ln Burmi se nahajam v njegovem spremstvu In se čutim dolžnega, da se vam oglasim. — Sicer že kasno, toda vseeno vam želim mnogo uspeha v letu 1955. — Pozdravlja vse vaščane Polšnika ln okolice — Anton Popotnik.« To pismo je prispelo ne Polšnik iz Burme iz mesta Ranguna. Anton Lebar, Zagorje: 0 varnosti pri delu v rudarstvu NesreCe pri prevozu ljudi v jaških Ko govorimo o nesrečah pri vožnji ljudi v jaških, bo verjetno marsikdo mislil le na nesreče, ki nastanejo ob pretrganju nosilne vrvi V takem primeru je seveda samopomoč izključena. Pretrganje izvozne vrvi je danes pri strogih varnostnih predpisih le redek pojav. Ti predpisi namreč doočajo, da mora imeti vrv 8-kratno varnost To se pravi: vrv mora biti tako močna, da lahko nosi osemkrat težje breme kot ga v resnici nosi. Za zvezne dele med vrvjo in kletko pa je predpisana celo 13-kratna varnost glede na največjo obremenitev Tudi sama kletka mora bitj konstruirana 7-krat močneje. Vsako leto po vgraditvi se mora del izvozne vrvi odsekati in preizkusiti na njeno nosilnost (nateg in upogib). Vrv in vrvne epone, kletka in lovilne priprave, vrvenica. izvozni stolp in vse naprave izvoznega odde ka v jašku se morajo pregledati vsak dan pred pričetkom redne vožnje ljudi. Izvozni stroj je urejen z napravami, kj povečajo vainost pri vožnji Po predpisih mora imeti,vsak izvozni stroj za prevoz ljudi globinsko kazalo, ki strojniku vsak trenutek natanko kaže, v kateri globini jaška se kletka med vožnjo nahaja Svarilni zvonec mora avtomatično zapeti, kadar se kletka približa na 8 metrov do do vozišča Hitrostni merilec je urejen tako. da daje svetlobni ali zvočni signal, kakor hitro je prekoračena dovoljena hitrost. Regulator vožnje mora prj prevažanju ljudi ali materiala avtomatično preprečiti prekoračenje dovoljene hitrosti. Signalno sporazumevanje med strojhico in z dovo-zišči ter od vozišči pri jašku se mora vršiti z zvočnimi ali električnimi signali. Vsak dan se mora izvršiti tudi pregled izvoznega stroja, varnostnih aparatov in varnostnih naprav. Poleg dnevnih pregledov so določeni Se periodični temeljiti pregledi vseh Izvoznih naprav po posebnih strokovnjakih. Ljudje, ki pregledujejo naprave za vožnjo ljudi, vpišejo čas svojega pregleda in svoj izvid ter izvršena popravila ugotovljenih pomanjkljivosti v posebno kontrolno knjigo o vožnji ljudi. Z navedenimi varnostnimi napravami in ukrepi je nevarnost pretrganja izvozne vrvi ter možnost okvar na izvoznih napravah zmanjšana na minimum. Toda kljub temu je vendar še potrebna paz jivost pri prevozu ljudi po jaških Rudar mora svojo pažnjo posvetiti vsem tistim nevarnostim, ki jih lahko s svojo pazljivostjo, premišljenostjo in disciplino sam prepreči. Vzroki nesreč pri vožnji po jaških Če razčlenimo nesreče pri prevozu ljudi po jaških po načinu in vzrokih krko nastajajo dobimo sledečo razvrstitev: 1. Nesreče zaradi pretrganja Izvozne vrvi. — 2. če strojnik po neprevidnosti dvigne kletko previsoko v stolp, ali zaradi trdega usedanja kletke v dno Jaška. — S. Zaradi iztirjenja ai udarca kletke ob konstrukcijo jaška. — 4. Zaradi predčasnega ih prehitrega dviga kletke. — 6. Zaradi pomot pri dajanju Signalov — 6. Zaradi predčasnega vstopanja ali zapuščanja kletke. — 7. Zaradi padca iz kletke med vožnjo. — 8. Iz rasnih drugih vzrokov. Stetvilne so nesreče, ki nastanejo po krivdi vozečih Vstopanje in izstopanje iz kletke ob nepravem času, nagibanje iz kletke med vožnjo itd štejemo med vzroke mnogih nesreč v jaških. Povzročitelji nesreč pri prevozu po jaških 1. Izvozni strojnik kot povzročitelj nesreče. — Strojnik pri izvoznem stroju opravlja zelo odgovorno službo. Od njegovega dela je vsakodnevno odvisno življenje njegovih tovarišev. Pazljivost, hladnokrvnost, premišljenost, treznost in za- nesljdvost strojnika so važni či-nltelji za varno vožnjo ljudi. Nepazljivi, nespretni strojnik ali strojnik s pomanjkljivim znanjem morda včasih dvigne kletko previsoko zato udari druga kletka z enako s:lo ob dno jaška. Strojnik je lahko tudi povzročitelj nesreče zaradi predčasnega, hitrega dviga kletke. Za varno vožnjo ljudi je sicer že poskrbljeno z varnostnimi napravami pr* izvoznem stroju, ki pa vendar lahko — kot vsaka mehanična naprava — v odločilnem trenutku tudi odpove. Zato je za varno vožnjo ljudi po jašku odločilna vedno le foka in zanesljivost strojnika, če rudarji v kletki pravočasno opazijo, da grozi prevzdlg k etke, je pametno, če hitro počepnejo na dolžnosti signalista sta lahko vzrok hudih nesreč pri vožnji ljudi po jašku, tako n. pr. če se signalist med vožnjo s svojega delovnega mesta, to je dovozi-šča ali odvozišča pri jašku, oddalji, ali če se pred oddanim signalom ne prepriča, da je vse storjeno za varno vožnjo ljudi. Večkrat pride do nesreče zaradi kršenja reda na dovozišču in odvozišču Ako signalista moti nered in nediscipline lju-di, je prj svojem delu iizmišljen, zato lahko odda predčasen ali napačen signal. V takšnem primeru je hujša nezgoda neogibna. Pred jaškom morata na dovozišču ali odvozišču začasa vožnje v interesu vseh prizadetih vladati red in mir. Pomni: Na dovozišču m odvozišču se ponašaj disciplinirano, mimo in spodobno! S tvojim neprimernim vedenjem postane signalist nezanesljiv! Kot signalist bodi pazljiv! E nepravočasnimi signali napraviš lahko hudo nesrečo! 3. Moštvo na kletki kot povzročitelj nesreče. — a) Nevarnosti pri vstopu in izstopu iz kletke: važna naloga signalista 1e skrb. dr, «e vstop in izstop ljudi na kletko in s kletke vrši brez nevarnosti. Kletko v odsotnosti signalista zapuščati a'i proti njegovi volji izstopati, je nevarno in zato tudi prepovedano Dogaja se da hočejo nestrpneži ali samovoljnežj ob zaključku dela vstopiti v kletko, ki je že zasedena — Včasih Še celo potem, ko je signalist že dal znamenje za vožnjo. Posledica takšnega nespametnega dejanja le lahko smrt Vedeti je namreč treba, da število ljudi V kletki ne sme biti nikoli večje od števila, dovoljenega v odo-britvenl listini za vožnjo ljudi. Tudi pri zapuščanju kletke se marsikdo podaja po nepotrebnem v nevarnost, tako n. pr. ko se kletka počasi bliža svojemu ciilju, odpre vrata in skoči iz nje, preden se je kletka ustavila. Pri prenag em odskoku Si lahko človek na kletki izvine ali zlomi nogo. Če se pa vožnja proti pričakovanju še nadaljuje, je nesreča lahko še mnogo hujša. Ako kdo Od nepoklicanih daje za hrbtom signalista znamenje IZ LITIJE IN OKOLICE tla. Sunek bo v takem primem, za vožnjo, tudi lahko povzroči za prizadete ljudj manj obču-1 hudo nesrečo svojih tovtrišev. teh. “ *" 2. Signalist kot povzročitelj nesreče. — Med rudarji v kletki in strojnikom izvoznega Jaška posreduje signalist. On dovoljuje ljudem vstop in izstop iz kletke, ko ta miruje, m daje strojniku signale za vožnje, čim je zapri vrata kletke in jaška. Tudi od signalista se terja ista pazljivost, premišljenost in zanesljivost kot od strojnika Nepazljivost in zanemarjenje Samo do 10. APRILA © šo čas! da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite ta članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa celo 6) in udeležbo pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, pri katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednosti. Pomni: Pri vožnji se moraš pokoravati odredbam signalista! Vstopi na kletko le pod nadzorstvom in z dovoljenjem signalista! Ne skači iz kletke, dokler se ta ne ustavi! Izstopi iz kletke šele takrat, ko se ustavi in ko signalist izstop dovoli! (Nadaljevanje prihodnjič) „Tesarjevci“ so odnesli zmago Karnevalski obhodi imajo v Litiji in okolici že starodavno tradicijo. Po naVadi tekmujejo med seboj posamezne vasi, kdo bo organiziral bolj posrečeno in duhovito skupino. V zadnjih letih pa tekmujejo v pustnih dnevih tudi posamezni delovni kolektivi. Letos so vsekakor odnesli prvenstvo člani mizarske industrije »Tesar« iz Šmartna pri Litiji. Sestavili so pravo, pravcato prekomorsko potniško ladjo in ji vzdeli ime »Veseli pust«. Pod ladjo so montirali tovorni kamion. Na ladji je bilo prostora za več desetin mornarjev- in potnikov. Na svojem potovanju so prišli iz Šmartna skozi Ustje in Grbin tudi.v Litijo. Vrh ladje je stala mornarska straža S trobilom. Iz ladijskega dimnika se je močno kadilo, ko so pripeljali na litijski Glavni trg, kjer jih je pričakala velika množica radovednežev. Na koncu ladje so imeli pravo, pravcato kmečko peč, na njej je čepel črn hudiček, prav tak, o katerem je bilo zadnje tedne toliko govorjenja in se je baje zadrževal na Polšndku. Sredi litijskega trga pa se je i spravil nad hudička dobrodušen mornar Krjavelj in ga je vpričo več Sto prič presekal na dvoje in tako rešil mnoge naše terdjalke' in bojazljivke pred strahom, kj jih je vznemirjal le. tošnjo zimo. Tako so se duhoviti »tesarjeve!« ponorčevali iz neumnih ljudi, ki še znatoiti ver. jamejo v hudiče... Za zgraditev ladje »Veseli pust« imajo zaslugo vsa člani delovnega kolektiva »Tesarja«, kj so jo napravili po načrtu mornariškega oficirja in njiho- i hovega knjigovodje tov. Kolška in pod vodstvom obratovodrje tov. Juvana e prostovoljnim delom. Posadka se je na ladji tudi slikala, da bo ohranjena ta vesela vožnja tudi na sliki. Letos smo zredili manj prašičev Letošnje leto ni dobiti v naši dolini koruze. Kmetje so jo sama pridelali precej manj, kakor druga leta. Za prevoz koruze iz drugih republik pa je treba plačati posebno pristojbino. Delovni ljudje, ld si zrede za lastno Uporabo na leto Po enega prašička, žele, da bi se ta pristojbina odpravila. Da bi odpomo-gla pomanjkanju mesa in masti, Je podjetna litijska kmetijska zadruga uvozila iz Vojvodine več vagonov prašičev in tako poskrbela za svoje Kane, pa tudi druge potrošnike. Za pre- skrbo članov KZ je namestila KZ posebnega odkupnega referenta. bora za litijsko osnovno šolo je znani partizanski borec tovariš Zvone Bric z Grbina, v odboru | pa so še učitelji: Franja Poto- Iz Življenja naših lovcev har, I™ ZupanKC in Marijan Divji prašiči so se v zadnjem se v času pri nas precej zaredili in delajo našim kmetom občutno škodo. Zdaj so začeli grebsti celo po njivah z ozimno pšenico. Lovci so v zadnjem času podrli dva divja prašiča; enega je ustrelil znani lovski prvak tov. Mrzel iz Šmartna v revirju Grmače, drugega pa lovski gost iz Ljubljane v revirju Maljak. Družbeno upravljanje naših šol V skladu z našo socialistično ureditvijo države se ustanav- se fantje ljajo pri vseh naših šolah šolski na delo v Železnik, za zdravstveno oblast dr. Franc Lebinger, kot zastopniki staršev pa tov. Olga Cin-kovec in Albina Cerar iz Gradca ter tov. Marijan Kolšek z Grbina. Šolski odbori ne smejo neposredno posegati v pouk in Strokovno delo učiteljev. Mladina v Gabrovki prednjači V zadnjem času Si prizadevajo vodilni člani v kmetijskih zadrugah, da bi ustanovili posebne mladinske odseke, kjer bi in dekleta pripravljali kmetijskih organiza- odbori za družbeno upravljanje cijah. Kot prvi so ustanovili posameznih učiilh zavodov. V šolskih odborih so predstavniki staršev, učiteljstva, množičnih organizacij in zdravstvenih delavcev. Predsednik šolskega od- posebne mladinske odseke KZ Gabrovki pri Litiji. Naj posnemajo te vrle mladince še mladi člani KZ v drugih krajih naše doline. Vključimo se v stene ven sko zadruuo! Kljiib hitri gradnji »tanovanj-skb blokov v Trbovljah, je Se vedno pomanjkanje stanovanj Za omiljenje stanovanjske krize je ljudski odbor mestne občine v Trbovljah sklenil ustanovit: stanovanjsko zadrugo. Njena naloga bo, da interesentom, k: imajo namen graditi svoje lastne hiše, pomaga s preskrbo materiala in z brezobrestnimi posojili. Ljudsgi odbor mestne občine bo dal inte resentom na razpolago brezplačno zemlj.šče za gradnjo n načr te. Zemljišče, ki ga ljudski odbor daje na razpolago, se nahaja za Sindikalnim domom v Trbovljah kamor bodo predhodno napravili dovozno cesto, glavni vodovod, glavni električni vod n kanalizacijo. Vse te komunalne naprave bo oskrbe! ljudski odbor. Delavci in Uslužbenci, ki imajo namen grad ti svoje lastne hiše, se vdan jo v stanovanjsko zadrugo ter plačajo delež 1000 din. Z gradnjo morajo člani pričeti takoj, ko prejmejo gradbeno dovoljenje in posojilo. Rok za izgraditev je tri leta. Po vselitvi pa bo moral Vsak začeti vračat po-sojTo in to najmanj 1000 din mesečne. Posojilo za gradnjo bo vsak interesent dobil v treh obrokih, in s cer prvi obrok za izgradnjo hiše do plošče, drug. obrok do izgradnje strehe, tretji obrok pa za dokončno zgraditev hiše. Posojilo bo mogoče dobiti v znesku od 500.000 do 800.000 din. Interesenti, ki imajo namen gradit; hišo, alj pa tisti, k* io že zidajo, vendar pa iz finaiičn.h razlogov ne morejo nadaljevati z gradnjo ter želijo postati člani stanovanjske zadruge, naj se takoj priglas jo v tajništvu Sveta za gospodarstvo ln komunalne zadeve pri LOMO Trbovlje, kjer bodo izpolnili svojo priglasilno listino. Na vsa podjetja na področju Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje apeliramo, da v okviru svojih finančn h možnosti podprejo to akcijo stanovanjske zadruge, da bodo član: njihovih kolektivov, ki imajo namen graditi Sj svoje stanovanjske h:še, laže dob li pri zadrugi posojilo. Za zgled naj služita ostal m podjetjem v mestni občini Cementarna Trbovlje in Strojna tovarna, kj sta že odobrili določene zneske za gradnjo stanovanjskih hiš za svoje delavce. Iniciat vn odbor stanovanjske zadruge. IZPRED S DLL CA Zimski plašč si je prilastila Gasilci no Izlakah sl gradi o sv o gasilski dom Po razvitju društvene zastave lansko leto, katera slovesnost je prinesla tud nekaj denarnih sredstev, so se gasilci na tzlak«ih odločili, da si zgradijo svoj lastni gas iški dom. O tem vprašanju so se ražgovarjali člani društva pred kratkim tudi na svojem letnem občnem zboru Zemljo za gasilski dom je dala društvu na razpolago KZ Izlake, okoliški kmetje so pa darovali za ta dom potreben stavben; les Društvo je dobilo za izvršitev tega načrta tudi že delno finančno in materialno pomoč, ln ■ cer od OLO Trbovlje na prizadevanja tov. Viktorja Burkeljca, nadalje od ljudskega odbora mestne občine V Zagorju, prav tako od Okrajne gasilske zveze v Trbovljah in uprave zagorskega rudnika. Lansko leto so napravili pri gradnji novega gas.Iškega doma 172f« udarniških ur, letos pa jih bo treba oprav ti še okrog 2000. Treba bo torej še pr jeti za delo. Ob dobri volji in ob složnem delu pa je pričakovati, da bodo izla-ški gas lei svoj načrt izvedli Društvo je ponovno napravilo prošnje na razne strani — še za denarno pomoč. Upamo in želimo, da bi imeli tudi gas lei na Izlakah svoj dom člmprej pod streho — narodu V čast, bližnjemu pa v pomoči Dne 5- Januarja lanskega leta je bila Angela M., delavka Pfl gradbenem podjetju »Zasavje«, stanujoča v Trbovljah, Ribnik št. 11. na stanovanju pri D. J., kjer si je ob tej priložnosti prilastila zimski plašč in Šal iz an-gora volne v slmpni vrednosti 5300 din. — Obtoženka se je mora'a zaradi tega zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Tr-Vuvrp-ih Rie- je svole dejanje v glavnem priznala ter je bila zaradi kazn.vega dejanja tatvine obsojena na štiri mesece zapora, trpeti pa mora tudi stroške kazenskega postopanja. S kamnom jo je poškodovala Milka R., gospodinja iz Radeč št. 98, jc dne 15. maja lanskega leta pred hotelom »Jadran« v Radečah lahko telesno poškodovala tovarišico T. A. na ta način, da jo je med prepirom trikrat udarila po glavi s kamnom v velikosti pesti, s čimer Ji je prizadejala na levi strani v lasišču več malih prask, na temenu v lasišču malo odrgnino kože, nad levim očesom večjo odrgnino, prav tako na hrbtu nosa večje odrgnino kože. Obsojena je bila Zato zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe na deset dni zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in na plačiio odškodnine poškodovanki. — Glede na to pa, ker se je sodišče prepričalo, da je obtoženka storila navedeno dejanje zato, ker je bila k temu izzvana po poškodovanki, ter spričo olajševalne okoliščine obtoženkinega odkritega priznanja njene dosedanje nekaznovanosti in skrbi z& družino — saj je mati treh nedoraslih otrok — je sodišče izrečeno kazen izreklo pogojno za dobo 1 leta, ker je pričakovati, da se bo v tem primeru že s samo obsodbo dosegel namen kaznovanja, tudi če se kazen ne izvrši. Janeti se /e zdelo, da ooživ-Ifa z Elijo vso lepoto mehiške romantike m kdaj pa kdaj s. je zaželela, da bi ga videla poleg tebe. Ali je Elija tudi v mnici tako lep lani, kot je na sl ki; /e večkrat razmišljala Janeta. N/e-no hrepenenje po Mehiki — ali pa morda po Eliji — /e postajalo vse večje. Janeta je bila v tebi prepričana, da ljub mlade-ga Mehikanca, vendar tega ni upala reči ne materi ne Biij/ Po končani vel ki mafufV je Elija obljubil Janeti, da bo za nekaj dni prišel v Kalifornijo. Bilo je konec jun ja Elija It bil že ob pol štirih zjutraj na postaji v Guadalajari, od koder je vozil električni vlak v Združene države Amer ke Med vožnjo je bil zelo nestrpen, časnika, ki ga je bil kupit, skoraj ni mogel prebrati. Vso pot je mislil 1samo na Janeto, te je ret takšna kot na sl ki, ali sna dovolj do bro angleško, da se bosta lahka tporazumela med seboj 'n podobno »Delavna meja! Priprav te potne liste, prosim,« te It oglasil sprevodnik preko mikrofona. Pregled potrt h listov in druge formalnosti so bile kmalu opravljene. Elija le vedel, da bo moral vsak ta« izstopiti San Ditgo le četrta poslala Od mehtšks meje. In ret jt sprevodnik kmalu zakl cal: »Bližamo te San DieguI Polni- ki, ki izstopijo, na/ pripravijo tvojo prtljago/« El ji je sadtlo tret hitreje utripati; zdelo st mu lo, da to naenkrat postal tila titrodtn. Pograbil jo »«w/ kovček In oaltl bliže k vratom kupeja Nedaleč od železniške proge, ob obali Padi škega oceana, je videl ve« polno krasno zgrajenih vil ln hotelov s številnimi parki. Vlak je začel vozit‘ vso počasneje In te je nato nenadoma ustavil. Ko je Elita »topil ta vagona, ga je Janet takoj spoznala; počasi, nekako bojaio te mu je približala in ga ogovor lat »Oprostite gospod, ali tli vi Elija Volta it Guadalajara ta Mehike?* »Da, sem/« Io vsi sadovol/en odgovoril Elija. »MHH lem. da me ne boltl spoznali* Janet si j» samo nasmehnila. Oba sta ta trenutek umolknila. Morda sta bila drug nad drugim presenečena ob lem prvem iti-čan/u, kalit bUt sta resnično lep par, poln vsilit mladost: in prešerne vedrini. Blt/a *# Is tdel Janeti tako lep, da ni mogla od njega odtrgati oči; z godile te /t je prvič v ž v/jen/u, da le občutila, kaj Is prva In prava Hube-zen. V trenutku so iti vel njeni načrti navzkriž: popolnoma drugače si je predstavljala Elijo. Mislila je namreč, da Elija ni v resnici tako lep kot na »liki. a zdaj j: le bil še vse boli všeč. Janet ni nikoli omenila ne ma- I hrt ni očetu, do so dopisuje i nekom h Mehiki, ka/U oba b: jt to gotovo prepovedala. Zato j* bila tedaj v veliki «adrogi. •Bilja,* le načela Jami i nekim pr krilim nemirom, »nikoli nisem povedala storžem, da H dopisujem s lebo/, t ato at je zdaj nekam nerodno, da bi le kar sobo v priporočenem hotelu To /o httto opravil, nato pa se je preoblekel iti odlil v mesto Janetin posel pa je bil dosti težavnejši. Takoj, ko je hči prišla domov, je njena mati opazila, da je dekli nenavadno nervozna, Ljubeznivo /« pristopila k hčerki In ji rekla: Tone Zagorc: rNadaljevanje) NAZAJ POD VROČE $01CE naenkrat predstavila svoji materi, Ali b: ms lahko do petih popoldni počakal o hotelu ,Colo-radu’1* »Lahko, samo...« No delal sl skrbi mradi sirotkov: na, lu lmai dve slo dolarjev, pa el poišči sobo; do pel h popoldne st lahko malo ogledaš noše mee/o. Mislim, da b bo všeč. No, ail si strinjašt* »Toda Jami.,,« »Pros m?* •To so prtvtUki stroški talil« Jamt se Is nasmehnila in dejala: »No, moj Mehikanec, ali I drži, kakor sva se dogovorila?* •Dobro, Jami, ob pit.h te bom čakal v hotelu.* Janet in Elija Sta odšla vsak po svoji strani. Elija si je najel •Jamt, s teboj pa danes M nekaj v redu/ Ali Sl bolna?* »Nisem.* •Kaj pa je potem, da sl tako nem mar* •Mama, ah H smem nekaj zaupatit* •Seveda smeši No — le kar z besedo na dani* In Janeta le začela pripovedovati materi svojo zgodbo. Včasih jl ji šlo kar na /ok, a mati se je ravnodušno Smehljala njen1 /spovedi. Na koncu je Jami dejala-. •Elijo sem povabila, naj pride za nekaj dni v KaHlornijo.* »Kaj? V KaHlornijo?* se je začudila mati. »Dtt, mama Danes je prišel in ob petih, sem mu dejala, naj me počaka v hotelu ,ColOrado »E/, Janet, tega bi brez moje vednosti m bila smela napraviti. No, naj bo, toda očetu lega ne smeva povedat. DObro, da je zdaj v New Orleansu. Če bi po naključju prišel naenkrat domov, mu bom rekla, da le sin od moje sestrične Josy, ki živi ti Mežico City/u.* »t>a ne bo preveč potroši In če sl ga že povabila, potem se pač spodobi, da stanuje prt n as; Emy mu bo pripravila sobo. No, saj pravim, ti Janet napraviš vedno kakšno neumnosti* Janet le b la v»a srečna, da je tako lahko opravila z materjo. Toda zdaj je imela ie vse večje načrte. Ob trlčelrt na pet »e je Janet z elegantnim Caddlacom odpeljala k hotelu ,Colorado’. Ko je vstopila v hotel, je takoj zagledala Elijo, kako živahno se pogovarja z nekimi mlhd ml Američani. »Halo, Elija, ali greva?* ga je poklicala ko je pristopila k njegovi mizi, in gostje, ki so jo poznali, so jo vlludno pozdravili. *Kam sl namenjena?* Jo je vprašal Elija. •Kamt Vzemi prtljago in jo prinesi v avlo. Tudi odjaviti se moraš v hotelu; sobo smo ti že pripravili,* Is rekla Janet, nato Pa le odšla ven k svoji limuzini In ga čakala Elija je kmalu vse uredil v ho- telu ln ko /e zunaj zagledal eleganten avlo, mu je srce pač utrtjKilo laka kot vsakemu revežu, ki nenadoma zagleda nehaj lepega: da bi tudi on imel kdaj takšen avloI Pogumno je stopil k Janeti, položil svoj kovček na tadnj sedež v Hmuzini in že sta t Janeto drvela po lepi ceUl ven Iz mesta. •Kam me pa pelješ?* je z nasmeškom vprašal Elija Janet, Janet se n! obrnila k fantu. Negibno je sedela za volanom zlasti kvalificiranih delav-®ev. ie bilo treba v tovarni mno-So nadurnega dela. Napet proteste načrt, nadurna dela, pr« ““■pnnost delovnih prostorov * nedokončano produkcijo, pomanjkanje kritičnega materiala m neizkušenost novega kadra — to seveda nd ostalo brez 'Tliva tudi na število nezgod pri 5~*u. ki jdih je bilo lani v pod-l, *u 226, vendar na srečo po vete.; lažjega značaja. Odstotek d**u s« J® proti letu 953 Igu; sicer zmanjšal za 12%, endar se odgovorni čnitelH v •■ganizaciji in tovarni s tem ne morejo zadovoljiti Zato te bil ®deu izmed glavnih sklepov otoč- nankeaa kadra. Omenimo ob tel priložnosti, da je v tej tovarni med zaposlenimi ljudmi že 52 % mlad ne Velika skrb rindikata v STT kakor tudi vodstva samega pa je vprašanje prepotrebnih stanovanj rastočemu številu tovarniškega delavstva. Petindvajset novih stanovanj, ki jih je tovarn na dogradila lani, |e trenutno kakor kanite v morje. Podjetje bi potrebovalo še okrog 200 stanovanj. da M zadostilo trtfiut n:m potrebam. Letos Je v gradnji 40 novih stanovanj, vendar Je rprašan|e. 6« bodo lahko letos dovrlena, kar je odvisno *e-veda tudi od tovarni potrebnih investicijskih kreditov. — Pa tudi vprašanje družbene prehrane je kolektiv kar zadovoljivo tešil, s«j je menza STT znana po dobri in ceneni prehrani vendar predlaga sindikat tovarne, da bi se omogočilo znižanje cene prehrane, zlasti da W bile menze oproščene družbenih dajatev. Sindikalna organizacija v pod Jetju je skupno s tovarniško upravo pripomogla preteklo leto k lepemu letovanju dopustnikov v Cr‘kvenicl. Lani je izkoristite letni dopust 13? delavcev 58 uslužbencev In 95 njihovih oži h družinskih članov Drugi so izkoristit svoj letni dopust drug Je, nekateri p« doma 2e samo delstvo da le v kolektivu preko 60 % mtedte«* 'ma svojo svetlo stran v tem, da se Eoiseiitbona d*s>a«ito — odraz plodnosti občnega zbora Razprava na občnem zboru in težke preizkušnje, vsestransko sindikata Strojne tovarne v Tr- zavzemanje kolektiva pa je ob bovijah ie ooledalo kakovosti te- zaključku le rodilo želene uspe-ga zborovanja. Tako je bilo med he. — Da izboljša delovne učin-drugim sklenjeno, da bo uprav- ke, bo STT sprejemala v bodoče ni odbor podietia posvetil v pri- le naročila, ld jih tovarna lahko hodnje večjo pazljivost članom j izvrši brez posebnih ležav — vsa kolektiva, ki stanujejo v Sam- | ostala dela, zlast: konstrukcije * pa bo predala v Izvršitev dtugim tovarnam, S tem ukrepom ter s serijsko proizvodnjo kolekt.v ne bo dvignil le delovnega učinka v tovarni, marveč izboljšal tudi kakovost izdelkov. Tud; v prihodnje bo tovarna posvetila vso skrb zahtevam rudarstva, ki potrebuje mnogo strojev in sttoj-nih naprav, katere smo doklej uvažali. — Važen proizvod STT v bodočem planu je izdelava jamskih .stojk. Tukaj bomo ori-hranil; državi devize, na drugi strani pa prihranili narodnemu gospodarstvu dragocen les.. Ob koncu uspele diskusije, ki Smo jo le skromno zajeli, »o spregovorili še pred edn k OSS Trbovlje, tov. Ivan Voje, predsednik Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije tov. Kvas ter zvezni poslanec zbora proizvajalcev tov. Vili Škrinjar. Vs so poudarili važno vlogo ki (o odigrava STT v celokupni jugoslovanski proizvodnji, dotaknili se pa tud; vprašanja tarifnih pravilnikov in Ureditve plač ter ostalih vprašanj, med njima tehnične zaščite dela itd. -dr bo odgovor lahek in jasen: njegovo tehniško vodstvo, direktor, inženirji, obratovodje, mojstri, delovodje in podobno. Na ta način postane normiranje sestavni del organizacije proizvodnje, kar je pač edino pravilno. Ti ljudje oziroma to vodstvo bo istočasno z drugimi či-nitelji, potrebnimi v proizvodnji (storilnost dela, količino in kakovostjo surovin) obravnavali vprašanje razmestitve delavcev in podobno. Tako pridemo do enostavnega zaključka, da je normiranje prvi pogoj tudi za ugotavljanje uspeha pri delu. Le s pravilnim normiranjem je zagotovljena rast proizvodnje in kakopak — tudi rast prejemkov prizadetih. Razumljivo je. da bodo delavci, če bodo prekoračevali norme, dobivali tudi večje prejemke. Saj pravi uredba, da je delavcem za prekoračenje norm treba izplačati poln zaslužek. V primeru, kjer bi gospodarska organizacija ne dosegla pričakovanih dohodkov se bodo sorazmerno v odstotkih zmanjševali zaslužki vseh delavcev in ne le zaslužki, ki izhajajo iz preseganja norm. Na ta način bo dobil relativno tudi delavec, če prekoračuje norme, večji zaslužek. Ker pa ne bo dobival polnega zneska, ga bo to sililo, da se bo začel zanimati za gospodarsko stanje v svojem podjetju. Če smo prej rekli, da je izdelava norm stvar tehniškega vodstva, s tem seveda ni rečeno, da ni potrebno sodelovanje vsega delovnega kolektiva. Z normami se ugotavljajo temeljna sorazmerja v vrednotenja dela posameznih delavcev Tako bodo morali v podjetju skrbeti, da bodo norme dejansko v skladu 7 določili tarifnega pravilnika (ki ga spfet sestavljajo delavci sami), da se delo normira dejansko po načelu: »Za boljše delo — večji zaslužek!« Tudi ne gre pozabiti da ne bomo mogli že kar skraja uve~t< take norme, kj bodo najboljše Ne! To marsikje spričo ttomfthj-kanja dosedanjih Izkušenj ne bo mogoče. Razume se, da bodo morda ponekod poskušali namerno obit; temcMna hač.da normiranja tn uvesti nizke norme da si tako povečajo možnosti za njih prekoračenj. Tem je treba kar takoj jasno in odkrito povedati, da delajo račun bre krčmarja, kajti tako delo se jim bo bridko maščevalo. Z uvajanjem norm šele začenjamo 'skati prve možnosti za povečanje storilnost) in proizvodnosti. In ker vemo da je vsak začetek težak, ne smemo misliti, da se pri tem opravilu ne bodo pojavljale napake. Napake bodo. Toda če bodo tehniška vodstva podjetij in delovni kolektivi nenehno proučevali norme in učinek, ki so ga dosegli na podlagi nagrajevanja po učinku, bodo odkriV&Ii vedno nove može osti za izpopolnitev delovnega procesa. Hkrati s tem pa bodo delavci vedno bolj Vešči tvojega opravila. To pa je največ kajti znano nam je da le prizadevni in izurjeni delavci lahko iščejo nove oblike boljšega, učinkovitejšega dela. In še nekoliko o dobičku — Tudi pojem dobička je dobil po letošnjih uredbah povsem drugo vsebino, kot ga Ima dobiček v klasični blagovni proizvodnji. V klasični blagovni proizvodnji je dobiček celoten višek dela, pod čemer razumemo vse, kar doseže kapitalist in je izključno njegovo iznad materialnih stroškov, amortizacije, plač in davkov oziroma drugih dajatev Po določilih uredbe o celotnem dohodku gospodarskih organizacij in njegovi delitvi pa je dobiček samo tisti del viška dela, ki ostane potem, ko je podjetje krilo svoje materialne stroške, plače in vse obveznosti do skupnosti. Čemu ta razlika? Predvsem seveda zato, da 3e po socialističnih načelih zagotovi družbena koristnost podjetja, da je podjetje sposobno in ne le rentabilno v odnosu do proizvodnih stroškov, marveč tudi v odnosu do družbene lastnine. Ta določila so torej bistveno drugačna. S tem pa Se seveda postavljajo pred naše delovne kolektive velike In odgovorne naloge, ki jih morajo poznati vsi delovni ljudje, kajti delavec po novih določilih in socialističnih pojmih ne samo delavec marveč hkrati producent. Po teh pojmih ni samo delavec, mar-vo uspevanje in rast ni odgovorno samo vodstvo podjetja oziroma njegov lastnik, kakor nekoč, marveč je za obstoj in razvoj ter razcvet podjetja odgovoren poleg današnjega Vodstva podjetja vsak posamezen član njegovega delovnega kolektiva. Seveda «: mogoče v tem kratkem sesiavku povedati vseh podrobnost) o normiranju. Toda prav je, da bi naši delovni ljudje za zdaj spoznali vsaj najosnovnejša določila normiranja, hkrati pa spoznali, da je normiranje sestavni del organizacije in prvi pogoj večje storilnosti. Ker pa je s tem v zvezi važno tudi prem Iran j a (posebno nagrajevanje), drugič tudi o tem. skem domu. Zanie bodo preskrbeli razne revije, časn ke in tudi šahovnice. — Glede števila nezgod je bilo na občnem zboru naglašeno, da jih je največ v Začetku ln ob koncu tedna. — Izvrševanje planskih nalog je bilo težavno zlasti v prvem polletju, predvsem zaradi nezadostne ter nejasne slike P°d- I potreb na tržiščih. Proizvodnjo orna nje električne energje kar 1* v je nadalje otežkočalo pomanjka- precejinji mer; oviralo proizvodnjo v prvih mesecih lanskega ie-ta — v drugem polletju pa se Je položaj izboljšal. — Izvrševanje plana so otežkočali med dragim kratki dobavni roki. Mnogo *o v razprav; govorili o vzgoji novih kadrov, glede katerih je občni zbor sprejel ustrezne sklepe. Razgovor se je nadalje vrtel tudi okrog vprašanja tesnejša povezave »Ind.kata z Ljudsko tehniko in Društvom inženirjev in tehnikov — to pa zlasti v pogledu strokovne Izobrazbe članstva, —> Direktor tovarne tov. Franc Slapnik je v diskusiji poudaril, da je b lo lansko leto za kolektiv leto težav Zanimiva slatistika iz hrastniške doline v letu 1954 Kje Žive najnreprostejši ljudje Pred nedavnim le prvim belcem uspelo priti do Kubusev v notranjosti otoka Sumatre v Indijskem oceanu. Ugotovili so. puste umrl. ležati kar tam, kjer je Strelsko družino bodo poživili LitljanI imajo veliko veselje do da so ti prebivalci na namizji strelskega športa, v zadnjem ča- stopnjl človeške omike. Živijo nomadsko življenje — selijo se Iz kraja v kraj in iščejo hrano. Jedo; korenine, sadje, jagode, razne kače, žabe in bube raznih hroščev. Prenočujejo kar tam, kjer jih dohiti noč. navadno »e zatečejo v grmovje ali na drevo. Ce kdo Izmed njih umre, ga su pa je po odhodu bvšega predsednika SD tov Danila Bergerja popustila organ zacijska plat v SD. Te dni se je vršil sestanek strelcev, ki se ga je udeležil tud-delegat iz Ljubljane. Sklenili so, da bodo ta šport v pomlad poživili. Kdor ima vecelje do strelstva, se naj brž priglasi! Člani SZDL — poskrbimo, da pride v sleherno hišo naše glasilo ..Zasavski vestnik"! S tem bomo nočastili tudi jubilejno leto — 10-letnico našega osvobojenja. Zadnji dan minulega leta je stanovat v občini Hrastnik 1201 prebivalec. Enoleten prirastek znaša 286 ljudi. V hrastniških podjetjih, ustanovah, obrtnih delavnicah je skupno zaposleno 320G delavcev In uslužbencev ter 61 vajencev raznih strok. Osemindvajset uslužbencev se dnevno vozi na delo v Trbovlje-Od navedenih 3206 delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni v Hrastniku, se jih 361 od drugod. Pr; rudniku Hrastnik je bilo v letu 1934 zaposleno 1448 ljudi, od teh 42 žensk, v steklarni 1164, od teh 552 ŽENSK, v Kemični tovarni pa 225 ljudi, od njih 33 žensk. Število vseh poročenih, zaposlenih žen je v hrastniških industrijah 195. Ostali so v službi v drugih hrastniških ustanovah, lokalnih podjetjih, obrtnih delavnicah, trgovskih poslovalnicah, gostinskih lokalih ter podjetjih družbenih organizacij. Osebnih In družinskih upokojene v ter delovnih invalidov je , v Hrastniku 801 al; 11 */i skupnega Števila prebivalstva. Podpirancev socialnega skrbstva in osebnih Invalidov ,1e 48, partizanskih vdov In sirot 201. i Vsi uslužbenci in delavci, ki j stanujejo na področju občine j ' Hrastnik, so prejeli lani lz red- ( nih obračunskih plač In plač Iz dobičkov Izplačano 323,939.507 din, iz česar sledi, da je znašal povprečni mesečni zaslužek delavcev ln uslužbencev lansko le- ( to 10.099 din. Povprečni zaslužki posameznih podjetij so kaj-, pak različni, to seveda po te-žlni, strokovnosti, odgovornosti dela (jama) itd. Otroških doklad je bilo za 2509 otrok izplačano lani 77.052.000 dinj osebni ln družinski upokojenci ter delovni Invalidi so dobili lansko leto 56,208.000 din — povprečno posameznik 5847 din na mesec. Invalidnine unravičencev po zakonu o vojaških vojnih inva- lidih so znašale preteklo leto 3,614.400 din; podpor, Izplačanih iz proračuna hrastniške občine podpirancem splošnega socialnega skrbstva pa ie bilo lanj 1,689.766 din, povprečno na posameznika torej 3.006 din mesečno. V Hrastniku je vzelo land v tamkajšnji podružnici NB 965 ljudi 44,697.000 din potrošniškega kredita, na enega torej pripelje povprečno 46.318 din; — hra-narine delavcem ln uslužbencem je rudnik Hrastnik izplačal preteklo leto 8,367.244 din, ostalim delavcem ln uslužbencem v drugih podjetjih pa 7,623.119 din. Skupaj je bilo dohodkov v znesku 523,181.036 din. Povprečni mesečni prejčrnk; na prebivalca so znašali 6.054 din. Te prejemke so Hrastničani porabili: za hrano 186,073.543 din, za tekstilno blago so izdali 59,930.011 din, za alkoholne pijače (!) 60,126.275 din, za brezalkoholne pijače 1,510.800 din, za obutev 17,663.293 din, za tobak 16,553.077 din. Naročnine za radio je bilo pobrano lansko leto 2,205.000 din. V kraju je povprečno 735 radijskih naročnikov, kar pomeni, da ima več kakor vsako drugo stanovanje radijsk; aparat, kajti v Hrastniku je 1369 stanovanj. Za 2,240.136 din je bilo izvršeno šiviljsko-krojaških dnin v delavnicah, za kino pa so ljudje izdali v kraju 3 932.876 din. Nadalje so prebivalci izdal; za vozovnice na železnišk; postaji v Hrastniku 8266.431 din. Po večin; so to strošk; samo v eno smer. Skoraj toliko so ljudje izdali za povratek nazaj v Hrastnik. Lani je hrastniška postaja odpravila 98406 potnikov alt na dan 269. Za zdravila so Hrastničani Izdali v domači lekarni 1,058.000 din (k; so jih kupili sami); — za stanovan5ske najemnine v kraju pa 3,346.723 din. Tu pa niso vštete najem-(Nadaije-vanje na 4. stremi) Širom po našem Zasavju E*”™***1** *S5MSS*. Gospodarski in kulturno prosvetni napredek vasi ‘Planina-CeSine Nekdaj zapostavljeni kmečki njega leta zagorele električne a? je Cebi- vaaici na obronkih Partizanskega vrha sta dokazali med NOV in tudi že poprej ter sedaj, da težita za napredkom Sa; znano, da je bil prav na nah ustanovn. kongres KPS in med NOV glavno zbirališče novincev. ki so prihajali v partizane iz bližnjih revirjev Za Planino, ki je sicer bolj revna vas in je večina njenih prebivalcev polproletarcev sta se že pred vojno zavzemali zagorska in trboveljska občina — seveda ne z interesom, da jo gospodarsko in kulturno dvigneta, pač pa zaradi močnih izvirkov dobre pitne vode, kaitero je občina Trbovlje tudi po priključitvi vasi k občini nato zajela in speljala v Trbovlje Vaščani bi radi tedaj dobili elektriko in prometno zvezo s trboveljsko dolino. Tega pa takrat niso napravili. Pač so električni tok napeljali na skrajni vrh vasi ter so tedaj razsvetlili z luč; v vsaki hiši obeh vasi. Dve leti pozneje pa je bilo omrežje že dopolnjeno s četrto žico za motarski priključek. Res je sicer, da so domačini sami vložili v to akcijo mnogo prostovoljnega dela in denarja, vendar brez izdatne pomoči ljudske oblasti in sindikata rudarjev tega saani ne bi nikdar zmogli — saj to tudi sami vaščani priznavajo in pravijo, da jim ni žal za svoj prispevek NOV čeprav je bil vezan z žrtvami in trpljenjem. Komaj je bila elektrifikacija za njimi, že so si izbrali odbor za gradnjo ceste in sedaj z velikim tempom gradijo prepotrebno prometno zvezo z revirji, t. j. s Trbovljami, in če bo mogoče, tudi z Zagorjem. Spet je naša ljudska oblaist pokazala polno razumevanje, da te bližnje in daljne vasi poveže z mestom. — Naj omenimo še, da bo s časom ta cesta povezala po eg Ce- elektnčno lučjo le bivši Poči-vavškov planinski hotel »Ana« in pa cerkev — za ostale vaščane pa tiste čase ni bilo mogoče napraviti kaj takega. Tedanji oblastniki niso imeli interesa, da podpro težnjo vasi po napredku Med NOV pa sta ti dve gorski vasici — kot tudi ostale okoli — bili .oporišče in zatočišče našim borcem Res, da spočetka ni bilo povsem pravega razumevanja med njim; in da se je našel kakšen Izdajalec, k* se je poJakomii judeževe nagrade. Vendar je našim borcem uspelo to kmalu preprečiti in »primer Prašnikarjev« se ni več ponovil. Ljudstvo teh vasi se je med NOV marsičesa naučilo, tako da je po osvoboditvi s čedalje večjo vnemo težilo k napredku, kar se še stopnjuje. Organizirano je celilo rane vojne — seveda žrtev ni bilo mogoče obuditi k življenju — pač pa obnoviti po okupatorju požgane domačije in gospodarsko spraviti v normalnejši tir. Vsako leto organizirano popravijo s prostovoljnim delom najvažnejše poti. Tako so tudi v zadnji jeseni popravili odsek pot; proti šoli neko novembrsko nedeljo s trideset pari delovnih rok prostovoljnega dela. V letih 1946 do 1948 so dogradili osnovno šolo v kraju v toliko. da je v njej red m pouk že sedmo leto. Leta 1950 so pa pričeli z deli elektrifikacije. Dobri organizaciji In prizadevanju po napredku ter ljudski oblasti, ki z velikim razumevanjem podpira napredek vasi, se je zahvaliti, da so že spomladi nasled- Zanimiva statistika iz hrastniške doline v letu 1954 (Nadaljevanje * 3. strani) niae najemnikov, ki stanujejo pri privatnikih. Za razne članarine društev in organizacij so plačali hrastnlškl prebivalci 4.065.000 din, za časnike ln revije, prodane po podružnici »Slov. poročevalca« ln »Ljudske pravice« pa 3,337.365 din. Za mleko so izdali v kraju lansko leto 1,216.000 din, prihrankov pa so naložili lani 1.565.000 din. Učenci so si v hraatniški knjigami kupili za 1,285.519 šolskih knjig In zvezkov. Za frizersko-brlvske usluge so izdali ljudje v Hrastniku 2,016.728 din; kolkov, znamk, pisem, dopisnic itd. pa so kupili v domačih trafikah za 1,474.510 din. Za vodarino so plačali 641.930 din; DOZ je prejel za razna zavarovanja v kraju 614.620 din; za razno drobno blago v hrastnlškrh trgovinah pa so Izdali ljudje 47,147.184 din. Kje je ostalo od prejemkov Hrastničanov v lanskem letu 78.636.721 din, seveda »1 mogoče ugotoviti. Potrošili so jih hrv en Hr»«ta<1r» »it po Jih drže pos»n*"»nikl doma kot prihranke. L H. bin, Partizanskega vrha in Vrh tud; ostale vasi tja preko Cem-šenidca in Trojan in da se ob njej razprostirajo obšežri državni in privatni gozdovi, ki bodo dajali na tisoče kubičnih metrov lesa po tej prometni žili v naša mesta. Poglejmo še kulturnoprosvetni razvoj teh vasi! Od 1929. leta dalje deluje »a Planini redna osnovna šola — med okupacijo štiri in pol leta ni delovala — in vzgaja mladi rod teh krajev. Kot že omenjeno, se vrši pouk v lastni šolski stavbi šele od 1948 leta dalje, vse dotlej pa se je šola stiskala v raznih privatnih hišah. Število šolske mladine je v zadnjih letih nekoliko padlo glede na to, da je malo medvojnih in prvih povojnih letnikov otrok in da starši spoznavajo potrebo po čimvečji izobrazbi ter pošiljajo otroke po dovršeni osnovni izobrazbi v gimnazije. Saj je od vseh šoloobveznih otrok trenutno na domači šol; le 17, v gimnazijo jih pa hodi 11 (večina v Trbovlje, nekaj pa v Zagorje). V teh vaseh deluje dramski odsek po tradicijah bivšega Dru-_hotel v M štva kmečkih fantov ln deklet, jogo ki izobražuje svoje članstvo in Za prireja gledališke igre (seveda bolj v zimskem času). Sedaj se člani dramskega odseka pridno pripravljajo na uprizoritev zgodovinskega igrokaza »Garnber-ška kronika«. Zal pa doma nimajo primernega prostora za uprizarjanje iger. zato t avadno le gostujejo drugod (v Kotrede-žu, na Kleku, v Čečah). Najvažnejšo kulturnoprcsvetno delo Pa opravlja med prebivalstvom vasi že kar bogata vaška »Ljudska knjižnica«, ki se je v treh letih — od ustanovitve 1952. leta — od tedanjih 63 knjig dvignila na 370 knjig različne vsebine. Vzporedno z dviganjem števila knjig pa raste tudi število izposojevalcev oadr. bralcev in skoraj je že ni hiše ali družine, kjer ne bi prebirali knjig domače »Ljudske knjižnice«. Knjižnica se stalno izpopolnjuje skoro z vsemi novoizišlimi knjigami za kar gre zahvala okrajnemu odboru LP Trbovlje, ljudskemu odboru mestne občine v Trbovljah in domačemu Prosvetnemu društvu, ki knjižnico podpirajo Upajo pa tudi, da se bo knjižnice spomnila še KZ Trbovlje in podprla to kul-turnoprosvetno ustanovo. Knjižnica ima svoj sedež v osnovni šoli in jo z veseljem vodi domači učite’j tov Martin Žager. V letošnjem Prešerno- tudi knjige šolarske knjižnice, ki ima tudi 170 različnih mladinskih knjig za vse stopnje starosti otrok, nekaj pa tudi iz dokaj bogate učiteljske knjižnice, ki šteje prav tako že preko 360 raznih strokovnih in drugih del. Razstavo so si z zanimanjem ogledali skoraj vs; domačini (razen obeh organistov!), nekaj obiskovalcev pa je priš.o tudi od drugod, iz Znojil. Vrh, Ko-tredeža in Trbovelj. Žal pa ni bilo nobenega Klečana, akorav-no sodi ta knjižnica organizacijsko h kultumoprosvetnemu društvu »Tončke Čeč« v Kleku. Ce pomislimo, da živi v obeh vaseh le okrog 150 ljudi in da so v treh letih obstoja knjižnice prebrali okrog 1000 knjig, ter da se je s prireditvijo razstave zanimanje za knjige še povečalo in krog bralcev razširil še na ostale sosedne vas; — predvsem so začeli prihajati po knjige Vrhovci. Znojilci in Pra-prečami — vidimo, da je knjižnica na vasi res važen kulturni člen in da jo je treba še bolj podpreti. Poleg tega pa ljudje prebirajo razne časnike in revije, mnogi pa so si tud: že kupili radio aparate, sedaj ko je v teh vaseh električni tok. V teh naseljih je tudi nad 30 članov Prešernove družbe in se bo število teh še povečalo. Pred dnev; ie imel šolski od-bor svojo drugo sejo. na kateri L je obravnaval važna vprašanja, k; jih bo treba s pomočjo ljudske oblasti rešiti. Med drugim je šolsko poslopje potrebno, da dobi primemo zunanje lice, da ne nastanejo okvare na neometanem zidovju, nadalje zažlebi-tev, dovršitev podstrešja in kletnih prostorov, prav tako je potrebno zgraditev v suterenu telovadnico, kjer bi bil tudi oder za razne nastope ob državnih in drugih proslavah in kjer bi tudi lahko nastopali domači igralci z igrami. Sola potrebuje tudi gospodarsko poslopje, v katerem bo shramba za razno vrtno orodje, gradbeni material, drvarnica in podobno. V tej zgradbi naj bi bila tudi krušna peč in prostor, kjer bi imel lahko učite j nekaj malih živali, saj je razumljivo, da ta ne more kupiti, n. pr. vseh jajc za gospodinjstvo ter je dobro, da goji nekaj domačih živali, saj bo s tem pridobil tudi potreben gno; za obdelavo šolskega zemljišča To bo treba ograditi, da bo šola aa delu zemljišča, ki je že precej obdelan, lahko pričela z gojitvijo sadnih drevesc in še drugih kultur za praktičen gospodarski j pouk. Sola je brez vodovoda in bi ■ bilo mogoče vodo speljati do voljnega, požrtvovalnega dela in truda, da bi molče prešli preko zadnjega občnega zbora ribiškega društva, ki je bil pred nedavnim v Trbovljah, ne da bi širšo javnost le obvestili o delovanju in prizadevanju vseh članov društva za napredek ribištva v preteklem letu. Sodim za potrebno, da na kratko očrtam delo društva, ki zajema v svojih vrstah poleg ribičev iz Trbovelj tudi ribiče iz Zagorja, Hrastnika, Radeč in Litije V društvu je organizirano 350 ribičev, od tega 215 marljivih aktivnih članov, ki so lansko leto vložili v delo za zgraditev ribogojnice pri Mitovšku ob Savi nič manj kot 15.000 udarniških ur. Se na lanskem občnem zboru je društvo omahovalo, kakšno ribogojnico naj zgradi za potrebe voda, saj so zlasti postrvji potoki skoro popolnoma izčrpani. To velja še posebno za potok Reko, ki ga je Ribiško društvo v Trbovljah prevzelo kot slabo dediščino od sosednega ribiškega društva. Območje društva zajema žal samo centre zasavske industrije, ki s svojimi odplakami zastrupljajo ribe vzdolž celega toka reke Save. Društvo je stalo pred odločitvijo, ali si pomaga z lastno ribogojnico ali pa prepusti svoje vode izumiranju ribjega življa. Delavci črnih revirjev, prežeti z revolucionarnim in borbenim duhom, so kratko odgovorili: »Ne, tega ne bomo dopustili!« Zgrabili so za lopate in krampe ter so oprti na svoj po večini dobro sestav-ljeni upravni odbor društva ter pobudo °kra,a podporo zasavskih gospodarskih podjetij zgradili zavidanja vredno ribogojnico, ki so nanjo lahko ponosni. Le malo je takšnih ribogojnic, ki bi mogle vzgojiti milijon zaroda, kot bo to zmogla postopoma trboveljska ribogojnica. nagiba na trnkarjenje kot pa na lov z mrežo. Tak športna lov se bo razvil zlasti takrat, ko bo zasavska industrija napravila v svojem delovnem območju nujno potrebne čistilne naprave Članstvo je sprejelo in potrdilo tudi nova pravila ribiškega društva ter zelo obširen in koristen gospodarski načrt za leto 1955. Zelo važna naloga članstva v tem letu je, da skonča še nedograjene ribnike, ograjo vzdolž cele ribogojnice, nedovršene shrambe za ribiško orodje, napravi valilnike za ikre in opravi še druga manjša dela, ki so v načrtu za popolno dograd tev ribogojnice. Odobrilo pa je tudi Za široko potrošnjo. Za napredek društva gre za-.vala v prvi vrsti njegovemu odboru ter vsem požrtvovalnim članom, prav posebno pa prizadevnemu predsedniku tov. Emilu Finku, ki je bil ponovno izvoljen za vodjo društva. Obžalovati je pa nespodobno in skrajno netovariško vedenje nekaterih članov na občnem zboru, ki so s svojim obsojanja vrednim nastopom razočarali tu-ds zastopnika Ribiške zveze iz Ljubljane in predstavnika MK ZKS Trbovlje, ki sta se udeležila občnega zbora Nujno je, da do podobnih izpadov na prihodnjih občnih zborih več ne pride in da prizadeti člani svoje osebne zadeve rešujejo na pristojnih mestih. A. S. \? Kolovratu nad Iz^kam gradili gasilski dom bodo Tudi mi delavci zasavskih bazenov, steklarne in ostalih tovarn v Zasavju hočemo po svojem napornem delu razvedrila ob naših potokih. Zaploditi hočemo naše vode in voditi odločno bitko prot; spuščanju nesnage in strupenih odplak v vodo, kakor to delajo naša industrijska podjetja brez predhodnega filtriranja. Prav tako bodo člani društva zatirali gojenje domačih rac v postrvjih potokih, ki delajo zlasti v drstlščih velikansko škodo. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da se rejci domačih rac opozorijo na določbe zakona o sladkovodnem ribarstvu, da je gojitev domačih rac v postrvjih potokih prepovedana. Po objavi tega opozorila v lokalnem časniku bodo člani takoj pričeli s pokončava-njem rac v teh potokih. Članstvo Je razpravljalo tudi o namestitvi zapriseženih ribiških čuvajev, da bi tako čimbolj zaščitili vode, ki so jim dodeljene v upravo. Odkar je dru- šole od 150 m oddaljenega stu- j štvo prevzelo od ljubljanskega denca. — O vsem tem in še ribiškega društva gornji tok Sa-ostalih problemih šole je raz-: ye »d Litije do Save, člani pravi jel šolski odbor ter ugoto-1 poleg Litijanov in pretežnega vil, da bo imel dosti dela. če bo dela steklarjev v Hrastniku ved-vršiti svojo na-, no bolj gojijo športno ri-barenje s trnkom ter opuščajo ribarjenje s križakl. Postopno bo lov s križakl prenehal tudi v Dolgo'etne težnje gasilcev v Kolovratu po gasilskem domu vse do letos niso prišle odloč lno do izraza To društvo je bilo ustanovljeno 20 maja 1953 leta m se je seveda najprej borilo z nakupom najpotrebnejšega gasilskega inventarja za pr mer požara. Tako ie društvu v teku 20 let uspelo preskrbet; si ročno briz-ga’no ter motorko in še druge gasilske rekvizle. ki pa sedaj zanje n; prepotrebnega prostora. Že lansko leto je društvo razmišljalo o gradnji svojega gasilskega doma Letos pa je društvo na m Okrajnega komiteja ZK Trbovlje pr jelo z vso jo in upajo, da bo delo Slo uspešno naprej. Dne 6 t m je društvo melo svoj redni letni občn: zbor Na njem je bila ore-cej živahna debata glede gradnje gas Iškega doma Člani so s» ob tei priložnosti obvezali, da bodo v prvi faz gradnje doma opravil, vsak po 60 udarniških ur Tud člani gasilskega društva v Mlinšah so na svojem občnem zboru sklenili, da bodo pri tej gradnji pomagal, kolikor bo v njihovi moči. Tudi kmetje bodo priskoč li na pomoč, k: imajo za potrebe gasilcev razumevanje. Tako bo Kolovrat dobil svoj gas lski dom. istočasno resnostjo za delo Tud okoliški ! pa ostale prostore tako da bo kmetje razumejo potrebo po tem ! tudi v tem kraju lahko zaž velo domu. k: pa ne bi bil i j meren za šolo In ne ustreza v našega naroda Tuje: o dobro 1 današnji dobi šolskim h atenskim utrjenih gradovih m njihovi \ predpisom Prav zato so vaščani uruuuum m nrnovj preetpsom rrav zalo so vaščani i — ir. to od Celjanov do sklenili, da postavffo novo šolo, j* ^■■ •/ Ostrovrharjev Turšk' ipadi v naše kra/e. punt, relormac ja, Protireformacija — tako razmišlja potnik v Zasav/u na svoji A narodi Naše liud"tvoi Misli se prelivajo z sive davnt- da zgrade novo šolsko poslopje. Za dosego tega smotra so ustano-v li gradbeni odbor za postavitev ; nove šole. Prebivalstvo bo « svo- I jim/ sredstvi prispevalo vse, kar je v nfthovih močeh Prispevali ne v današnjo dobo, v današnji bodo 40 kub. metrov gradbenega Kako Žive ljudje v Zasavju, v *asav‘kih hribihi V Tirn bodo zidali novo šolo. le"a, pesek 'n oskrbeli prevoz. Mesto r.a novo šolo ie že izbrano In vse priprave so v teku. Ko bo zgrajena nova šola v -- fivvv i \ U uu f-LJl UI CTMfJ MU V u A 1/1(7 V ° Tirni, v Zasavju. — Ce iz- ■ Tirni, bodo na Svett gori In na *t°PI potnih na postaji Sava, bo okolišk h hrlhth. na Kaplji in Po dobrini uri peš hoje pr spel Brinju zagoreli kresovi, ki bodo nas Tirno, k leži 750 metrov vidni daleč naokrog ne kot sva visoko, a pod Sveto goro, pod to Vašo znano In lepo izletniško po- reče znamenit turškega vpada in suženjstva, temveč kot znamenje »j _» , “L ‘ rw 1 ** *" * 11 r * * ( * “li r iv/livrt K U l rnUTTlrnfs? . onko Ze pot v T mo, čeprav f radosti, ‘zpolnjene ljudske volje, t izletnik še v Rihter j evru »grl- ki bo postavila novo šolo v Ti-ni. • kolena«, je prelepa. Po strmi1 C. F. 2. maja letos bodo zopet? blagajni. Zagrebški grafični kabinet je prvi v Jugoslaviji in edini na vsem Balkanu. Zasavci smo gotovo ponosni, da je ravno Valvasorjeva grafika najpomembnejši del te dragocene znanstvene ustanove V Valvasorjevi grafični zbirki so shranjena Valvasorjeva originalna dela, ki potrjujejo, da je bil zelo sposoben umetnik, pa tudi risbe, lesorezi, bakrorezi in bakropisi Trošta Bobiča in drugih umetnikov ki so živeli na Bogenšperku Dr. Stella Ubel pa je nabrala v Valvasorjevi zbirki grafična dela slavnega francoskega mojstra Jacquesa Callota in jih prikazals na jiosebni razstavi v Zagrebu. Velika častilka Valvasorjeve umetnosti dr Stella Ubel zasluži vse priznanje za popularizacijo našega Valvasorja. Ljudska univerza v Trbovljah II bo priredila v četrtek, 10. marca L L, ob 18. uri v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah predavanje »VSEMIRJE IN VSEMIRSKI POJAVI«. Predavala bo tov. M. Silvester, profesorica trboveljske gimnazije. Predavanje bo spremljala s skt-optičnim,- slikami. Na predavanje vabljeni vsi! Odbor LIJ Trbovlje H. postopanja. Vse zaradi ljubosumja Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je morala zagovarjati Milka K., delavka na rudniku Trbovlje, stanujoča v Trbovljah (Rudn. restavracija), ker je dne 18. aprila lanskega leta okrog 9. ure dopoldne metala kamenje v stanovanje M F., nadalje ker je dne 2. julija p. 1. pred hišo na Trgu revolucije št. 34 udarila z roko po glavi M. A in jo ob tej priložnosti žalila s prostaškimi besedami ter ker je deset dni pozneje trdila na stanovanju M. A nekaj neresničnega, kar utegne škodovati časti in dobremu imenu M. A — Obtoženka je vsa dejanja v glavnem priznavala, zagovarjala se le pa, da je bila jezna na zasebno tožilko in tudi zasebnega tožilca, s katerim je sama prej dalj časa hodila — Zaradi kaznivih dejanj razžalitve im kaznivega dejanja obrekovanja je bila obtožena Milka K. obsojena na 5500 dinarjev denarne kazni. Zoper to sodbo se je obtoženka pritožila, vendar je okrožno sodišče v Celju prvostopno sodbo v celoti potrdilo in še odločilo, da mora obtoženka trpeti tudj stroške pritožbenega postopanja. Steklenino je odnašala Viktorija N. delavka v steklarni. stanujoča v Hrastniku št. 256, je po malem jemala tuje premične stvari majhne vrednosti z namenom, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist s tem, da je v neugotovljenih dneh, najdalje Pa do 16. oktobra lanskega leta kot delavka v hrastniški steklarni jemala in si prilaščala manjše steklene izdelke tako, da jih je ob raznih priložnostih vzela v tovarni ter jih odnašala domov, t čimer si je prilastila skupaj 23 raz ičnih steklenih izdelkov v vrednosti 4612 dinarjev. — Obtoženka je dejanje pred sodiščem odkritosrčno priznala ter je bila kaznovana zaradi kaznivega dejanja majhne tatvine, storjene po malem. na tri mesece zapora pogojno za eno leto — trpeti pa mora tudi stroške kazenskega STRAN 8 Za boljše življenje — reč siutnja o prehrani/ (Zapiski z gospodinjskega tečaja za delavke in nameščenke v Gospodinjski Soli v Troovijah; glej Zasavski vestnik Štev. 8 z dne 25 februarja t. 1.) Za zaposleno ženo 'e zelo važno, da sd pripravi jedilnik za ves teden naprej Od dobre pri- Zajtrk (Ponedeljek) Polenta, mleko (Torek) Ajdovi žganci, mleko (Sreda) Narezek, kruh, kava (četrtak) . Ocvrta jajca, kruh, kava (Petek) Polenta, mleko (Sobota) Pražena jetrca, kruh, kava (Nedelja) Narezek, kava, kruh prave zavisi zelo veliko. Tako bo gospodinja že prejšnji dan pomislila, kaj bo skuhala ter si Kosilo goveja juha, jetrca v omaki, krompir v kosih, solata Zelenjavna Juha s kosmiči, gedinsk; golaž, krompir bo tudi pripravila vse potrebno. Če n- dobre priprave, so njeni obroki hrane ne samo preeno-stavni, marveč tudi zelo pomanjkljivi. Zato nekaj primerov: Večerja Praženec, kompot se- Ocvrta jajca, kruh in kava Paradižnikova juha z makaroni, pljučni narastek, krompirjeva omaka, solata Krompirjeva juha, »matevi«, kislo zelje Polenta, mleko Krompir v oblicah, ■mrovo maslo, buhteljni, čaj Kostna juha s kosmiči, krompir, solata golaž, Makaroni, solata Če gospodinja ne utegne, da bi šla po mleko, lahko pripravi mleko v prahu, k; ima iste sestavine kot sveže mleko, le okus malo moti. Še bolje pa je, če si gospodinje znajo organizirati, da ena prinese s trga vse potrebno za 3 ali 4 skupaj, da ni treba vsaki posamezni gospodinji hoditi po mleko, meso zelenjavo in druge potrebšč ne. Na ta način bodo gospodinje prihranile mnogo časa, ki ga bodo lahko porabile za delo v poklicu, v domu, ali se posvetile otrokom. Cvetača je zelo cenjena zelenjava, posebno v zimskih mesecih. ko nimamo na razpolago druge sveže zelenjave. Lahko Jo rabimo za prehrano otrok, bolnikov ter starih in zdravih ljudi. Po sestavini je zelo bogata na vitaminih in lužninah. Pripravimo jo lahko na več načinov: Ješprenčkova juha, krompirjevi svaljki, mešana solata Goveja ali zelenjavna juha, telečji zrezki ali telečja pečenka, pražen riž, solata, jabolčni zavitek v trdo, nato ga drobno zrežemo ter potresemo po cvetači Pride prav kot vsaka druga solata. 4. Cvetačni puding: 1 cve- tača, 10 dkg margarine, 10 dkg moke, pol litra mleka, 1 žlico masti, 1 žlica dobro zrezane čebule, zelen petršilj, 4 rumenjaki. 10 dkg sira po; klobase, sol, poper, sneg 4 beljakov. Cvetačo na pol skuhamo v slanem kropu Na margarini svetlo prepražimo moko in zalijemo z mlekom Ko se to dobro skuha, ohladimo. V mlačno zamešamo nariban sir, na drobno zrezano klobaso, rumenjake in trd sneg 4 beljakov. Obliko za puding ali emajlirane skodelice namažemo z mastjo in diamo na dno nekoliko mase nato vežimo vanjo cvetačne cvetke tako, da je cvet obrnjen navzdol, nato pokrijemo zopet z ostalo maso in kuhamo v posodi z vodo (sopari) pol ure Ku- Pljučka v omaki, krompir v koših Mesna šota ta, kruh, čaj 1. Cvetačna juha: Za cve-1 hano zvrnemo na krožnik. To tačno juho lahko porabimo samo liste, lahko pa oboje, liste in cvet. Liste drobno zrežsmo (na kocke z robom 0,5 cm) ter damo kuhati v vrelo vodo. Cvetke narežemo posebej ter jih tudi pridamo v juho Posebej napravimo prežganje (z -»ne žlice masti ali margarine ali surovega masla in 2 ž'lci moke Ko Je prežganje svetlo zarumenelo, mu pridamo malo drobno sesekljanega zelenega peršUja, zalijemo z mrzlo vedo in pridajmo v juho V juho zakuhamo kosmiče, pšenični zdrob ali žvrkljano jajce Po okusu osolimo in popramo To juho lahko štejemo za dietno juho. e da delamo prežganie brez masti 2. Ocvrta cvetača: za to jed uporabljamo 9amo cvetke, ki jih prej skuhamo v vrel; slani vodi toliko, da so še malo trde. Potem pripravimo testo iz 1 dl mleka, 1 jajce in 10 dkg moke, ter v to testo pomakamo cvetke in jih ocvremo v vroči masti. Zraven lahko damo pire krompir in solato. Ta način le posebno priporočljiv za otroke. Posladkano pa nudimo ko* s a-dico. 3. Cvetača v solati: Cvetačo skuhamo v vrel! slani vodi vendar ne premehko (mora biti še malo trda) nato jo raz-eže-mo na male cvetke ln zabelimo z oljem osolimo in ok_«amo. Lahko skuhamo tudJ eno ia^ce zadostuje za 6 srednje velikih porcij. 5. Cvetača v omaki: cvetač- ne liste drobno zrežemo, cvet razdelimo na male cvetke in vse skupaj skuhamo v slanem kropu. Na masti ali margarin; na- j pravimo bledo prežganje in ga! pridamo k cvetači Po okusu * osolimo in popopramo. Paziti moramo da se preveč ne raz- j kuha. 6. Zabeljena cvetača: cveta- čo operemo, skuhamo v vreli slani vod ln zabelimo s surovim maslom a'i z margarino. Rdeča pesa: vsi poznamo solato iz kuhane rdeče pese. Poizkusimo napraviti Iz surove rdeče -pse sola+o! To *la*edimo takole: če je pesa uvela, jo namakamo ! za kako uro v mrzli vodi. Nato jo olupimo, nastrgamo na ri-j bežnu kot kislo rcoo posolimo,! prilijemo olje ln kis, In led je | narejena. Lahko pa pridamo tudi malo naribanega hrena in žlico kis'e smetane Če Se nismo pripravljale solate 12 surove pese, napravimo to sedaj. Pridobile bomo na času, kurivu in na vitaminih. Cm* redkvica: črno redkvi- j cq operemo olupimo ir* prav! drobno nastrgamo na rlbežnu.! PosoMmo. pridamo olje in kis in 9olata je napravljena (nari- j bane redkvice ne smemo ožeti, j ker b; s tem odstranili sok, ki le najboljši) Zmleto (fašlrano) meso: zmleto meso rabimo za zrezke, krokete, nadevano papriko, sarmo, mesne štruklje, žlikrofe, narastke (haše), čevapčiče Pol kg govedine zmeljemo, pridamo 15 dkg namočenega in pretlačenega kruha, na masti prepražimo pol drobno zrezane čebule, zelen peteršilj ln česen ter pridamo k mesu. O^šavi-mo $ poprom ln majaronom, posolimo In dobra premešamo. Če dobro pregnetemo, ni potrebno, da pridamo jajca, če pa Imamo zmleto kuhano mesa, Je dobro, če dodamo kakšno iajce, da drž; bolj skupaj. Iz tega testa oblikujemo zrezke, jih popečemo na vroči masti tn postrežemo skupaj s kakšno omako in krompirjem. Za nadevano papriko napravimo ravno tako zmes, samo da damo namesto kruha na po’ kuhan riž Enako napravimo tudi za sarmo. Pri nadevani papriki napolnimo z mesno sekanico paprike do trf četrt Nato jih zložimo v kozico ali pekač, zalijemo s pa-radlžno omako ln pokrito dušimo ali pečemo, da »e paprike prepečejo. Pri sarmi pripravimo ravno tak nadev kot pri papriki Nato ga zavijemo v zelnate list (kisle ali tudi sladke). V kozici prepražimo na masti čebulo, pridamo kislo zelje in ko se prepraži ga potresemo z v oko, pridismo 1 žlico paradižnikove mezge ter zalijemo K. dobro prevre, zložimo vanj v zelnate liste zavite klobasice ln nočas; dušimo a.ld pečemo v pečici. Paradižnikova omaka: v kozici razbelimo 1 žlico masti, pridamo 1 žlico siadkorja In ko se ta speni, pridamo 2 žlici moke ter malo prepražimo Nato pridenemo 2 žlici paradižnikove mezge in zalijemo v kostno ali zelenjavno juho. Po okusu osoU.mo ln malo okisamo Kvašeno testo: navadno kvašeno testo naredimo za kruh, boMše uporabimo za buhte'jne, briioše. potice ocvrte miške in Se boljše: za pustne krofe. Za srednje dobro kvašeno testo rabimo: pol kg moke. 2 rumenjaka 8 dkg margarine, 6 dkg sladkorja. 2 dkg kvasa, pol male žličke so1!, 2 del mleka, 'frmh, Irmino N»lwel posta- TO % ti ONO Naše živi en e v številkah enajst metrov dolga brada Nov hidroavion Konstruktorji novega vodnega letala trdijo, da bo njihovo letalo lahko pristajalo in se dvi- Clovek, Id ga vsakdanji vrvež 20.000 litrov zraka, kar pomeni * zelo majhne vodne povr- »zajame« v celoti, prav gotovo 7,300.000 litrov na leto. Če to ,€’ ‘ bodo baze za take nima časa. da bi se zamislil nad »podrobnostmi« vsakdanjega življenja. ki pa so vseeno dovolj zanimive in važne, saj so njegov sestavni del. Gre namreč za to, koliko zraka porabi človek v svo-)em življenju, koliko poje mesa. kruha, koliko spije vina, koliko porabi raznih za življenje civiliziranega človeka potrebnih tva rin. Na ta vprašanja je skušala odgovoriti skupina gospodarskih in zdravniških strokovnjakov, ki je izdala ustrezno statistiko. Oglejmo si nekoliko številk. Povprečna življenjska doba v Evropi je dokaj različna, toda gleda na izboljšanja življenjskih razmer in glede na Izboljšanje zdravstvene in higienske službe sinemo reči, da traja povprečna življenjska doba pri nas od 6c do 66 let. Vzemimo torej človeka, ki ima 66 let in poglejmo najprej sledeče: koliko ZTaka porabi človek v svojih 66 letih žvljenj«. V svojem normalnem izživljanju porabi človek na dan, to se prav; v 24 urah 20.000 1 zraka. Kako to? Kapaciteta pljuč normalnega človeka 2naša 3 litre pomnožimo s 66, bomo dobili f™°ne lahko celo manjša jezera 481.800.000 litrov zraka, kar je in v#č>®. rek Tud odPrto 481.000 kubičnih metrov, ! m°rle * velikimi valovi ne bo Koliko pa poje človek kruha? , ve^ n°bena ?vl.ra aovemu v( d sem steklenico! Sam ei natočil.« joi s« je spomnila vprašaja ki ei ga je bila prikrivala Ali Je zanjo »ploh bila sreča po tem dejanju, Id upiralo vsemu njenemu uTJ tiiski mah 12*' l:ar ie na ^***i|ia a« jc v s« le ustrašila nameravala storiti dno svoje duše. »Kaj delam? Zakaj?« ®e Je vprašala. Pritiskala ai je steklenico k pra m. Vse čustvovanje je padalo od nje, v*e sovraštvo, ljubezen, poželenje in nemir Gola, oropana je stala tako pred ni.m, gleda!« ga je, gledala in je uzrla v niem človeka, ki ji ie bil tui in neskončno daleč. A kljub temu, da ii je bil tako odmaknjen. kakor da zre vanj I« trudoma, skozi neke mračne koprene časa in prostora, je vendar natanko vedela, da je človek kakor ona Živel je. Tega ni bdo moč spremeniti. Odprla ie usta, ks-kor da bo zakričala. Ni bilo moč ubiti človeka, ki je bil kakor ti; tako slab. tako beden in tako pregrrešen. Ni je bilo sreče na svetu Id bi mogla to prekriti! Dvignila je steklenico tako visoko. kakor je le mogla ln to treščila po tleh. Njen dan je minil, bla je kakor pokošena trava. Tiho s« je zgrudila vate pala je na črepinje, na ze'enkaste mlake, razlite pred Feliksorm naslanjačem Gledala J«, toda bila je kr ko? mrtva. SEDEMNAJSTO POGLAVJE 1. Odnesli so Agato v spalnico m Jo položili na posteljo Krstlnčk« je predlagala, naj bi 1o p (škropili z blagoslovljeno vodo. kajti obračala je oči tako čudno, ka- kor da zene’ ta'lw -d zdi, da moških vzgoja mla--ax. gojitve nogometa letos z udar- ostalih centrih našega Zasavja, niškim delom dogradili svoje le- s takimi uprizoritvami bodo dme ne zanima po nogometno igrišče — Na tudi naša delavska kulturna Sah v Trbovljah. — V četrtek, občnem zboru je spregovoril društva »Svoboda« s časonr pre- j 3 marca, so trboveljski šahi~ti tudi podpredsednik SD »Svobo- pričala najpreprostejšega člove- odigral; v Domu SD »Rudarja« de« tov. Franc Kralj. Ta le med ka, ki žal še danes prečestokrat mesečni šahovski brzotunv.r. drugim poudaril, da je glavni misli, da je naloga gledališča le, I Zaradi nerodnosti se je pa tega namen športnih organizacij te- da ga do solz zabava z raznimi1 tekmovanja ude’eži!o le osem lesna okrepitev mladih ljudi, ki plehkimi malomeščanskimi na- igralcev. Do predzadnjega kola Pa morajo poleg tega dobiti tudi lašč za poneumnjevanje ljudi' je vodi’ tov Kovič, ki pa je metr-ki skakalnici v Kisovcu so bile v nedeljo pred 100 gledalci meddruštvene skaka'ne tekme, ki so se jih udeležil skakalci Rudarja, Svobode iz Kisovca in Proletarca. Nastopilo je 11 članov in 9 mladincev. Najboljši je b i Jereb, ki je od tekme do tekme boljši. (P) 186 (25,5, 24), 2.-3. Judež (P) in Pedotnik (S) po 183,5 točk (25,26 — 25, 25)j mladine-: 1. Grošelj (P) 168,2 (22, 20), 2 Marn (S) 167,8 (20, 18), Lipečnik (P) 166,5 (21,5, 20). Kastelic, član domačega Proletarca je s skokom 2S m zenačil rekord skakalnice. Sum. M A\ Iz Zagorja so mu priredili prisrčno odhod. konski družici želijo Hlastnite- uvJJadvC' m na novem službenem mestu ^ ^^tve ^ v nede_ mnogo uspehov^ ijo vršile na terenih Izlake, Ko. . , o-TT-vT tredež in Cemšenik slavnostne Vzgojno predavanje. - SZDL ajwdeinlje v po.častitev Dneva v Krstniku je naprosila znane- ž 8 marca. Db teh slovesno. rT'pSSž *“» j* «• <■*« -j « ___i„ se naše žene v večji meri vklju- predavat v Hrastmk. Govoril Je čeva,e y razna dnlštvaJ v napolnjeni dvoran hvalnim organizacij kjer tako poslušalcem o teJtu »Katera _ ©srednja ‘“““'““.J, .. *Kat.f a potrebne kot možje, mati je najboljša mat! fvojim ponedeh,ek 2V^e otrokom?« — Navzoče matere so bile s njem zelo zadovoljne, seveda tudi vsa ostali. Zene so izrazile željo, da bi še kdaj slišale ir« - «avzoce matere so tem vzgojnim predava- am’3m v Dom^TVD^pi- duševno hrano, kar je prvi po- napisanimi odrsk.mi deli — da zadnji dve nartiii izinabil s Srt- kakšno podobno predavanje. goj, če hočemo ustvariti dobre je gledaišče hram kulture in barjem in Blaznikom Tako je državljane socialistične domo- lepote, da je svetišče, v kate- rostal prvak za ta mesec Mirko vine. rem si bo tudi preprost delovni Šribar, k; ie izgubi! partijo sa- Nepozabno lep večer. — Gl e- človek plemenitil srce ter st po- mo s Hinkom Jazbecem st. dališkj kolektiv »Svobode-Cen- vzpel na tisto raven, ko po so- Slednji in pa Frece sta to not ter« v Trbovljah je pretekli pe- cialističnih idealih človek ne bo razočarala. — Vrstn; red je bil ob koncu tumiria sl°deč; 1 Sr-bar 6 točk; 2. Knvč 5 točk; 3. in 4. Blaznik in Škrbec 4 5: 5. Frece 4 točke itd. (h) Iz Hrastnika Zadružni dom v Prapretnem. V vasi Prapretno nad Hrastnikom so postavili po vojni še Prof. Šilih je obljubil, da bo prišel spet v jeseni. Govoril bo o spolni vzgoji. * Najstarejša družina zapušča Hrastnik. — Kakor manjka v Hrastniku stanovanj, manjka tud: stavbisč. Log je skoraj ves zazidan. Tu ima še nekaj nezazidanih parcel posestnik Kaš-ner. Kakor je slišati, se je ta odločil, da bo prepustil svoje posestvo LOMO Hrastnik, v zameno pa bo dobil v Gornji Rečici prj Laškem drugo kmeč- 1 tizan«. Komedija »Ljubosumni soprog«. — Pred kratkim je dramska družina LMS v Kotredežu uprizor.la v režiji mladega reži-ser ja Janeza Brena komedijo j »Ljubosumni soprog«. Lahko rečemo, da kval letno tako dobro izvedene gledališke predstave dodet v Kotredežu še ni blo. Najboljša sta seveda bila Janez Bren (v vlogi Šib ca), n Rudi Bantan (v vlogi Ljubina) Pa tudi ostali igrale so bili dobri. Dvorana je b la pri igri nabito polna in a ljudje takšnih predstav še žele. — M'adim igralcem če titamo k uspehu! Tko. dokaj velik Zadružni dom. Ta j ko posestvo. — S tem zapušča j stavba je v pritličju dograjena, v nadstropju pa še ni. V pritličju je edino gostišče v tej vasi, kj ga oskrbuje hrastniško gostinsko podjetje »Potrošnik« in pa orodjarna Gasilskega društva v Prapretnem. V nadstropju pa je v tem poslopju začrtana IZGUBIL Hrastnik najstarejša kmečka sem 19. februarja na poti od družina. Kešnerjev rod prebiva Rud. magazina do Terezije očala, v Hrastniku skoraj 790 let. Le-| — Vrniti Ludoviku Pavel.ku ta 1265 se je naselje Log imenovalo »Vas pri Kašnerju«. Leta 17G7 je bil pa župan na Logu kmet Logar. — Nekoč so prebivali na Logu posestniki Logar, Prizor :z igre »Mladost pred so diščem« tek zvečer ponovil odru v Delavskem domu Tie-1 meyerjevo dramo »M adost pred sodiščem« Kakor ob premieri prejšnjo soboto je bila tudi pri reprizi dvorana polna hvaležnih gledalcev, saj je prikaz tega mojstrskega odrskega dela napravil na vse najgloblji vtis — Uprizoritev te sodobne mladinske ža’oigre, ki je v .-adnjem času na repertoarju številnih odrov širom po Sloveniji, smemo mimo šteti med najlepše, kar srno v povojnih letih videli na trboveljskih gledaliških odrih. Posamezni prizori te drame so bili podani tako dovršeno in prepričevalno, da bi jih gralci »Svobode-Center« lahko brez skrbi prikaza’i tudi v ljubljanski Drami, zlasti še upodobitev glavne junakinje te drame Ane Doaldersove po tovar šici Silvi Pleskovič Nesrečno dekle Ano je ta igralka podala v II delu žaloigre tako lepo, da so se posamezni gleda'ci, kj so se v življenju razvadili v poklicnih gledališčih in postali razumljivo zahtevni, dobesedno čudili To svojem | več človeku volk, pač pa resni-1 čen tovariš jn brat. (-i.) Zanimiva športna prireditev. — Smučarsko društvo v Trbovljah je skupno z Avto-moto društvom v kraju priredilo prav zanimivo smučarsko prireditev — moto-skijoring. Udeležilo se ga je precej ljubiteljev »bele opojnosti«. Prvo mesto je »a tri kilometre dolgi progi zasedel Juro Crnkovič v času 3:04, motor pa je vodil Mirko Bi vic. Drugo mesto je dosegel Tone Jerina v času 3:16 (na motorju Jože Plevčak), za njim pa m adi Ciril Dolničar v času 3:42 (vozil ga je Mirko Bivic). Obisk. — V soboto im nedeljo so se mudili v Trbovljah kot gostje naših sindikatov zastopniki bavarskih sindikalnih organizacij. Goste, ki so med dru- dvorana z odrom in stranskimi j Kasner in Stih. Zadnji je pro-prostori. Do sedaj je stal ta dom 300.000 din, ker so pri gradnji tega Zadružnega doma vložili veliko truda kmetje in delavci s prostovoljnim delom, podjetje »Potrošnik« pa je pomagalo z denarnimi sredstvi. — Da bi ta dom dogradili do kraja, ga je Stavbna zadruga odstopila LOMO Hrastnik, ki hoče dokončat; to stavbo, da bo služda tudi kultumoprosvetnim namenom. Praprečani in še drugi želijo da bi se to zgodilo čimprej. ¥ dal svoje posestvo rudniku. Sedaj se bo izselil Kašner. Tako ostane na Logu le še posestnik Logar, že z okrnjenim posestvom. — Nehote se človek vpraša: kako dolgo še? Rudnik potrebuje za svoje delavce še 3C0 stanovanj. Največ teh bodo gradili na Logu, zato bo treba tamkaj še dosti stavbnih parcel. Glede na veliko gradbeno dejavnost nameravajo že urediti in speljati iz doline na Log bolj zložno cesto. * TOTI TEATER IZ MARIBORA Trbovlje, Ulica 1. maja št. 28. ZGUBLJENO Pr: povratku s smučarskh tekem na Kumu v nedeljo, 27 februarja, sem na cesti pod Dobovcem padel in prt tem zgubil ziat prstan. Pošteni najditelj ki je prstan našel ali ga bo morda še našel, naj ga prot: nagradi odda: Peter Cetina, Celje, Pleč-n kova 15. d j j—, , i BO GOSTOVAL V HRASTNIKU Slovo. - Pred dnevi je zapu- Na povabIlo iz Hra tn ka bo mariborski »Toti teater« gostoval tamkaj še v tem mesecu. Da bodo vsi prišl do vstopnic, bosta ZATEKEL SE JE BEL PES z oranžnorumeno liso n« desni strani glave. — Sporočate Darku Polcu v Zagorje. , PREKLIC letos IZJAVLJAM ZA NERESNIČNO vse, kar sem 2. febr. govoril v vrnjenem stanju v rud. restavracij,,- o tov. Tarzanu in glede francoskih partizanov. — Ivan Omahne, Zagorje. stil Hrastnik priljubljen zobar tov. Viktor Plavštajner na lastno prošnjo. Bil je v kraju več let in je bil s službo zadovoljen, kar dve^predriavi »Toti' teater« naslovom, ki srno ga priobčili na ni mu pa uspelo, da bi dobil - - J--------- ---- “ primerno stanovanje bliže službenega mesta ter je moral gim obiskali'rudnik,““sta "sprem- dnevno Pešačiti ob vsakem vremenu pet kilometrov v službo in iz nje, zaradi česar Hrastničani pravočasno zvedeli, se je odločil za premestitev j Do »!qV drugam. V Hrastniku bodo te- HaucCB boto zvečer je priredil priljub- ga moža pogrešali, saj je bil j V Radečah je imel krajevni prta. Drugače je ta uradnica po ljeni moški pevski zbor »Zarja« ; marljiv predsednik kar štirim sindikalni svet svoj občni rix>r zatrdilu upravnika okrajne po- v Delavskem domu v Trbovljah [ društvom: Rdečemu križu, Foto minulo nedeljo. Občni zbor je šte prj ljudeh priljubljena in ni bil več »teater«, kakor radi zelo dobro obiskan pevski kreba, saj doma ne moremo razrinitl kot RJbn čani. Sicer pa: vse drugo mora biti tako, da bi ob najvišjem soncu ne našel dlake v jajcu! Tako: toliko tega in tega. pa tega in tega, pa še tega in tega. Na Kumu bodo tantje lačn , smučarija pobita kalorije, huje ko posada v jami. Pa na. žejo ne pozabite, na vljudnost, zmerne cene, lepo postrežbol Od samega snega st štajersko prvenstvo ne more splesti glorije! Kdo b. potlej ob vseh teh sklepih v miru in zadovoljstvu ne pričakoval tekmovanja na Kumu? Čakati ne moreš. S smukom na Dobovec in s teki na Dobovcu je treba v snežnem naletu naprai' ti, kar se pač da naredkl. Bolj kot sicer, trpijo tantje in dekleta, ki drvijo skozi sneg s Kuma čez L pieve travntke in skozi ho-sto na Dobovec. Ti tim, Ki so se popoldne pognali v teke, je že nekaj bolje. Po gostoljubju v gasilskem domu na Dobovcu potlej vsa ta smučarska vojska sopiha skozi zasnežene hoste spet na Kum Tol ko nas je, da se zvečer v planinskem domu duš mo v tesnobi. Lačni, žejni, nestrpni, neučakani. Kuhinja or* in daje, kar more. Točilnica gasi žejo. Ure kipečega smučarskega življenja bež jo v vrvežu, pel ju, sopari, dobri volji In dovtipih. Več ko pol vse te gneče sr fe ie umaknilo na spanje. Kam pa mi? E, brate, pomagaj *', kakor si veš in znaš. Vsaj tisti, ki ne tekmujejo, naj ne zabavljajo In naj se zastran spanja namažejo .« potrpežljivostjo Prav: mize, klopi In stol bodo vzdržali do jutral Takšno spanje človeka ne priklene na »posteljo*, na pol bedč čakaš prvega svila. Ne med tekmovalci, ne med gledalci to jutro ni b lo zamudnikov. Od zgodnjega lulra so vrh Kuma vsevprek rezale smuči, dokler div j In drzni slalom ni priklenil vse te smučarske vojske, dg je trse dopoldne spremljala oster spo- pad med Mariborom, Celjem In Trbovljam: v tej najtežji smučarski disciplini. Navdušen, toda lačen in žejen, je potem ves ta svet začel spet vreli v planinski dom. Od s le se je btlo treba zasukati, da uteš š vso to šilo, vso to neučakanost, ki se ji je mudilo k skakalne1. Kdor prej pride, prej melje! Kdor pr de kasneje, mora seveda najprej ugrizniti v slabo voljo in potrpeti. Ločen menda ni ostal nihče. Ali glede žeje je narasla slaba volja do skrajnosti Ni bilo kisle vode, ne malinovca, ne piva, ne kave 7.a-boga, z vinom se smučarske žeje ne da gasiti! Kako boš vozil, koko boš skakal, če st prej polis' neš v kolena n noge dva, tri de-ci vina, da si potlej ves klecav na snegu? No, tudi zaradi dg°' ret malo pozabavljaš, pn navsezadnje brez njih vzdržš. Mlelo zakolneš, butneš iz doma, s' nasadiš smuči tn rc poženeš o sneg. Po nekaj zavojih pozabiš na Jto-jenje, še bolj se skloniš n v št ostrejših krlstjanijah te vsega prevzame bela slast na osojni strmini. Prva preizkušnja je za ncjmi> »: prvi mah oddahneš, ko drvi! proti Dobovcu in naprej ;■ d jo M' no, dokler ne zavrčš s smučmi skorajda tik ob Savi. Po dolini gredi pa že v razločni obl ki vr