VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec E Vertag$po$famf 9020 Ktagenfurf E E tžhaja v Cetovcu Er:cheinung:ort Ktagenfurf Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E cetotetna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. ^!)ttmmnMmnmtmmm)i]tmnnnm!!)tmmt)!t))m)Himmni5 LETNfK XXXitt. CELOVEC, PETEK, 17. MAREC 1978 ŠTEV. 11 {1857! Beograjski zakijučki potrjujejo pomen in kontinuiteto procesa popuščanja napetosti Po sedmih mesecih deia je bii prejšnji teden zakijučen beograjski sestanek konference za varnost in sodeiovanje v Evropi (KVSEj, na katerem so predstavniki 33 evropskih držav ter Amerike in Kanade skušati napraviti biianco o tem, kako so se dosiej spoštovaia in izvajata načeta hetsinške sktepne tistine, obenem pa zastaviti smernice, po katerih naj bi se v bodoče razvijat proces popuščanja napetosti. Rezuttati beograjskega sestanka so takšni, da so tisti, ki so v Beograd prišti s prevetikimi pričakovanji, sedaj gotovo razočarani; ktjub temu pa so prav ti rezuttati najbotjši dokaz, da je popuščanje napetosti dejansko postaio proces, ki je preše) v zavest vseh udeteženih in zato ni nikogar, ki bi se upat temu procesu nasprotovati ati ga zavreti, ker se zaveda, da bi si s tem nakopat hudo odgovornost. Če je kje razlog za razočaranje nad rezultati beograjskega sestanka, potem gotovo v dejstvu, da je Jogika blokovskega gledanja na proces KVSE" onemogočila konkretne predloge predvsem nevtralnih in neuvrščenih držav, ki so se posebno- trudile, da bi sklepni dokument dobil ustrezno vsebino. Tako pa je bil zaključni dokument po krivdi blokovske izključnosti okrnjen za tisto podporo, ki bi jo mora! beograjski sestanek dati razoro- žitvi oz. povezavi vojaških in političnih vidikov popuščanja napetosti. Blokovska izključenost (pa tudi „višji interesi" velikih sil) je izločila iz raznih načrtov za sklepni dokument operativni del, nove zamisli in predloge na gospodarskem področju, čeprav je bilo doseženo soglasje o celi vrsti koristnih pobud. In med blokovsko barantanje je izbrisalo iz sklepnega dokumenta predvidene stvarne in otipljive ukrepe za poglobitev sodelovanja Ob stiridesetietnici nacistične zasedbe Avstrije med državami, ustanovami in posamezniki na humanitarnem področju, vključno s temeljnimi svoboščinami, ki so pač nedeljiva celota. Kljub vsemu temu pa je le treba ugotoviti, da sklepni dokument beograjskega sestanka vendar poudarja pomen popuščanja napetosti, da podčrtava pomen procesa KVSE in njegovo politično veljavo, da znova potrjuje voljo udeleženk, da bodo v celoti uresničevale vsa določila sklepne listine iz Helsinkov, da izpostavlja bistveni pomen spoštovanja tega zgodovinskega dckumeta za razvoj procesa popuščanja napetosti. S tem namreč helsinška sklepna listina v celoti ostaja vodilo za prihodnost: vsa določila veljajo za vse. V tem smislu pa — kot je naglasil vodja jugoslovanske delegacije Milorad Pešič — temeljita izmenjava mnenj o uresničevanju sklepne listine pušča za seboj bogat fond, poln pobud, ki jih ni mogoče kar tako prepustiti pozabi. Med najvažnejše dosežke beograjskega sestanka pa nedvomno sodijo sklepi, ki zagotavljajo kontinuiteto procesa, kot ga predstavlja konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi. V tem okviru bo naslednji sestanek leta 1980 v Madridu. Poleg tega pa so se dogovorili še za razne sestanke strokovnjakov. Tako se bodo na predlog Švice oktobra 1978 sestali v Mon-treuxu strokovnjaki, ki naj bi proučili in izdelali splošno sprejemljive metode za mirno reševanje sporov; na povabilo Zahodne Nemčije pa se bo junija 1978 v Bonnu začel sestanek izvedencev z namenom, da bi pripravili ..znanstveni forum". c prtzviccah intim Ma tetošnjem 34. zasedanju komisije Združenih narodov za čio-vekove pravice, ki je bito prejšnji teden v Ženevi, je prišto po zastugi Jugostavije do nove pobude v korist manjšin. Komisija je namreč sprejela in potrdita jugoslovanski načrt resotucije o nacionatnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšinath, v katerem so obdetani ukrepi, da se manjšinam zagotovi svobodno izražanje njihovih značitnosti, razvijanje kutture, izobraževanja, jezika, tradicij in običajev ter da na enakopravni osnovi sodetuje v kutturnem, sociatnem, ekonomskem in potitič-nem živtjenju države, v kateri živijo. V jugostovanskem predtogu dektaracije so navedena osnovna načeta, ki se nanašajo na uresničevanje in izbotjšanje pravic manjšin. Dokument ugotavtja, da imajo manjšine pravico do obstoja in svobodnega razvoja, zato jim je treba zagotoviti popotnoma enak in nedis-kriminiran potožaj gtede na ostato prebivatstvo. Osnutek dektaracije omenja pravice, ki bi jih manjšine morate uživati ter posebej ugotavtja, da je vsaka dejavnost, ki teži k diskriminaciji manjšin, nezdružtjiva s temetnimi načeti tistine Združenih narodov ter sptošne dektaracije o čiovekovih pravicah. Prav tako zajema predtog dektaracije tudi mednarodne obveznosti držav do manjšin ter poudarja pomen stikov in so-deiovanja med državami ter izmenjave informacij o dosežkih manjšin na kutturnem, izobraževatnem in drugih področjih. Predtog dektaracije bodo postati vsem čtanicam OZM, da poštjejo svoje pripombe, potem pa se bo z vprašanjem ponovno bavita komisija Združenih narodov. Sicer pa je bita v komisiji že zdaj žeto živahna razprava, v kateri so bita izrečena tehtna mnenja, ki se nanašajo na probtematiko manjšin. Sptoh je treba ugotoviti, da je obravnavanje manjšinske probtematike nateteto na ugoden odmev in so v Ženevi oceniti kot izredno pomembno, da se je komisija pogtobtjeno totita vprašanja manjšinv svetu. Francija pred odtočitvijo V nedeljo bodo šli Francozi v drugi krog parlamentarnih volitev, na katerih bo padla odločitev o tem, ali bo v Franciji še naprej vladala združena desnica, ali pa bo oblast v državi prevzela združena levica, zbrana okoli skupnega programa leve vlade. Po prvem krogu volitev zadnjo nedeljo, ko nobena stran ni dosegla prepričljivega uspeha, so iz-gledi za izid drugega merjenja sil povsem negotovi. Pri prvem krogu volitev sploh ni mogoče govoriti o zmagovalcih ali poražencih, razen če se za poražence smatra najrazličnejše institute za raziskavo javnega mnenja, ki so soglasno napovedovali prepričljivo zmago levice. Sicer je levica res premagala desnico (razmerje znaša 49,5 proti 48,1 "/c), vendar tako tesno in tako neprepričljivo, da si danes te redko-kdo upa staviti na njeno zmago v drugem krogu, ki ji že zaradi samega volilnega sistema ni naklonjen. Posamezne stranke tako na levi kot na desni so se za drugi krog volitev združile v enotna bloka in bo v vsakem volilnem okrožju kandidiral samo tisti kandidat, ki je zadnjo ne- deljo dobil največ glasov. Toda pot do takega sporazuma ni bila lahka; posebno v levem taboru je polemika med skupinami trajala do zadnjega trenutka, kar je gotovo vplivalo tudi na izid v prvem krogu volitev. Za odločilni spopad so bili posamični interesi sicer potisnjeni ob stran — odgovor na vprašanje, ali je bila odločitev za skupni cilj dovolj prepričljiva, pa bo dala šele nedelja. Vsekakor gre v nedeljo za važno odločitev. Temu primerni so tudi komentarji, ki spremljajo priprave za odločilno merjenje sil. Ne samo v Franciji, celo na Koroškem si delajo skrbi, v katero smer se bo nagnita v nedeljo pot Francije. In v tej zaskrbljenosti prihaja do izraza tudi znani antikomunizem, katerega predstavniki rotijo Francoze, naj vendar ostanejo zvesti ..svobodnemu zahodu". Kako svoboden pa je v resnici ta „svo-bodni svet", izhaja iz komentarja v glasilu koroške SPU, kjer je rečeno, da mora zahod vladno udeležbo komunistov v Franciji ali Italiji ne samo odklanjati, marveč če potrebno tudi s silo preprečiti. . . 5podrs#a/i na glacMrem zunan/epoMičnem parirefu so ob spomeniku žrtvam ta svobodno Avstrijo na cetovškem pokopaiišču tudi predstavniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem potožiti venec in tako počastiti spomin na vse ogromne žrtve, doprinesene v boju proti fašizmu za svobodo in demokracijo. V tem boju smo posebno veiik krvni davek prisjse-vaii prav koroški Stovenci, vendar pa so za raziiko od podobnih pritožnosti v minuiih ietih tokrat ..pozabiti" povabiti siovenske organizacije in ziasti Zvezo koroških partizanov na uradno spominsko svečanost, ko so vence po-tagati predstavniki dežeie in raztičnih združenj protifašističnih borcev ter žrtev fašizma. V ostatem je obtetnica usodnih dogodkov pred štiridesetimi teti minita pretežno v znamenju že znanega pristno avstrijskega ^premagovanja pre-tektosti". Bito je sicer vetiko obujanja spominov, vendar je v gtavnem osta-jato precej na površju, iz bojazni, da bi gtobtje iskanje in proučevanje vzrokov in posiedic preveč ..odpirato stare rane". Bito je četo govora o potrebnem učenju iz pretektosti in zgodovine, toda skoraj povsem je biio zamoi-čano, da prav današnji pojavi v Avstriji najbotj jasno dokazujejo, kako na merodajnih mestih omatovažujejo nauke iz bridkih izkušenj. Kako močno je sedanjost — tudi osebno — še zakoreninjena v pretektosti, je pokazat način, kako so se naravnost sramežijivo izmikati vsaki kritični oceni ziočinske dejavnosti nacizma in fašizma. Zato pa je tudi povsem manjkato spoznanje tn priznanje nevarnosti, ki jo predstavtjajo najraztičnejše današnje obtike starega in novega nacizma, od katerih prvi nikdar ni bit izkoreninjen, medtem ko drugi neovirano bohota — vse to po krivdi odgovornih dejavnikov, ki ostajajo stepi in gtuhi za tozadevna opozorita in svarita. Tako se je tudi ob štiridesettetnici uničenja avstrijske samostojnosti po-kazato, da je v Avstriji ^premagovanje pretektosti" botj ati manj omejeno na neposredne žrtve nacističnega nasitja ter na mtadino — torej na tiste, ki z ozirom na to pretekiost nimajo kaj premagati. Zato je treba vetiko večino !pomniti na besede ameriškega fitozofa Santayane: Tisti, ki se iz pretektosti ne učijo, so obsojeni, da jo še enkrat dožive. V najnovejšem časa /c opazit! vidna prizadevanja korošklk po/ltikov, da k! svojo kesedo zastav!/! tad! v vprašanjlk zananje po/Itlke. Vendar Izg/eda, da je zanje to področje /e še preveč g/adek parket I?! se zato dogaja, da jim na njem spodrsne. Korošec OVB pod vodstvom predsednika Backerja s: je Izkra/a za tarčo svojlk napadov zananjega ministra Bakra, k! ma kere /evlte zrad! njegove Izjave v zvezi z vpadom pa/estlnsklk komandosov na ozemlje Zzrae/a. /Ve da N kakorko/! odokrava/! a/! kritizira/! ministrovo sta/išče, pa reakcija koroške O VB (In poleg nje široki/? drogov v zlvstrljlj kaže, kako enostransko In pristransko ocenjajejo tragične dogodke na Bližnjem vzkoda, kjer najdejo Besede oksodke /e za dejanja Palestincev, medtem ko ..povračilne akcije" /zrae/a smatrajo za opravičene In pravične. Pa tod! deželni glavar IVagner je v Intervjaja za dnevnik „^a/zkarger Vo/ksk/att" podal nekaj Izjav, s katerimi kanc/er Krelskp gotovo ne ko Ime/ veselja. IVagnerjeva ..kritična ocena" sega od agotovltve, da Avstrijo ogroža gospodarska vojna ve/!k!k sl/, pa do očitkov, da je povsod vse krez koncepta, pri čemer tod! socialistične Internacionale ni Izvzel. Nadalje IVagner toži, da je že 30 "/c avstrijske trgovine v nemšklk rokak, toda karati poziva nemški kapital, da mora Investirati tod! v avstrijsko proizvodnjo. Ker ta svoj poziv ne- posredno povezuje z jažno Koroško In poadarja potreko po zavarovanja meje proti jaga, ki kdo vsekakor zanimivo vedeti, a/1 gre v to smer tadl nova ponadka, ki jo je po Vagnerjev! Izjavi napravila deže/na v/ada lastnici tovarne ce/a/oze na RekrcI (..odvisnost" od /ago-s/avlje v tem smls/a, da jagos/ovanska podjetja odkapljo #0 "/o rekrške proizvodnje, ki gotovi krogi na Koroškem očitno radi zamenja/! za renlčno odvisnost od nemškega kaplta/a). Vagnerjeva agoiovltev zaradi nepostav/jenlk dvoje-zlčnlk napisov v Rdčovsa Izzveni skoraj kot z/oken ada-rec od strani, če jo konjrontlramo s siceršnjim odnosom prav Koroške In njenlk predtavnlkov do reševanja manjšlnsklk vprašanj In Izpo/njevanja tozadevnlk ok-veznostl Iz državne pogodke. V osta/em je deže/n! g/a-var Izg/eda s/ako poačen, ker k! sicer mora/ vedeti, da so napis! v Rl/čovsa že priprav/jen! In je k!/a postavitev /e zaradi snega, od/ožena na pom/ad. G/ede pre-Imenovnja Internacionalizacije manjšinskega vprašanja v „jagos/ovnsko zažiga/no vrvco" moramo priznati, da se v tej terminologij! prema/o spoznamo (nismo ki/! udeležen! pr! dlnamltsklk atentatlk ne na /ažnem TIro/skem In tad! ne na Koroškem). Vendar pa prav ta Wag-nerjev ..spodrsljaj" potrjaje pravl/nost tistega, kar smo že vedno trdi/! koroški 5/ovenc! In kar poadarja tadl dagos/avlja .'da manjšinsko vprašanje n! rešeno In zato kremen! odnose med sosednjima državama. ,,Zares je velik človek!" jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je prejšnji leden poslavi) nov mejnik na svoji zdaj že iegendarni poti miru, ki ga je v zadnjih letih vodiia v števiine države na vseh koncih sveta, kjer povsod je v pogovorih z vodiinimi državniki postavi) svojo tehtno besedo za stvar miru, enakopravnega sodeiovanja in miroijubnega reševanja perečih probiemov današnjega sveta. Temu posianstvu je siužiia tudi Titova pot v Ameriko, kjer je na srečanjih s predsednikom Carterjem podobno kot pred meseci med obiskom v Sovjetski zvezi in LR Kitajski predstavnike največjih in najboij vpiivnih si) opozori) na žetje in zahteve vseh tistih števitnih narodov, ki se iskreno zavzemajo za razvoj odnosov med državami na podtagi načei neodvisnosti, suverenosti, vzajemnega spo štovanja in medsebojnega razumevanja. tn ravno kot takega zavzetega in doslednega borca za demokratizacijo mednarodnih odnosov je predsednik Carter pozdravil predsednika Tita kot .velikega svetovnega državnika", kot .zares velikega človeka", ki da je pokazal izredno osebno hrabrost v trenutkih velikih preizkušenj in veliko moč kot človek in državnik. Posebej je Carter že v pozdravnem govoru orisal vlogo Tita pri nastajanju gibanja neuvrščenih držav in poudaril njegovo aktivnost, za katero je dejal, da je pomembna za vsake- ga državnika na svetu. Prav tako je opozoril na prizadevanja predsednika Tita za izvajanje popuščanja napetosti v vsem svetu, zlasti pa je visoko ocenil vlogo Tita v boju za neodvisnost in svobodo Jugoslavije ter naglasil, da je po mnenju ZDA neodvisnost in ozemeljska celovitost Jugoslavije danes ena od osnov za mir na svetu in da bo tudi v bodoče tako. In končno je Carter še omenil, da so jugoslovanski narodi na samosvoj način pokazali voljo, da se za neodvisnost in svobodo žrtvujejo do Tudi naša mladina na antifašistični manifestaciji v Mauthausenu Ob 40-letnici nacistične zasedbe Avstrije se je minulo nedeljo v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen zbralo veliko število mladih ljudi, članov različnih mladinskih organizacij, da se spomnijo dogodkov pred 40 leti in izpričajo svojo antifašistično zavest. Med organizacijami, ki so se udeležile spominskega pohoda v Mauthausen, je bil tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju, iz Celovca pa so prispeli še člani Zveze slovenske mladine in SPD „Bisernica". V okviru kratke spominske svečanosti so udeleženci položili venec v spomin žrtvam fašističnega nasilja. Podpredsednik KSŠ Marjan Gallob pa je orisa) zgodovinske dogodke pred 40 leti in dejal, da se z „An-schlutšom" ni končala le samostojnost avstrijske države, ki jo je avstro-fašistični režim silil v smrtonosni objem imperialistične Nemčije, temveč je okupacija Avstrije bila tudi dramatičen uvod v velikansko tragedijo druge svetovne vojne. To pa je bila tudi prelomnica v življenju in trpljenju koroških Slovencev, saj podobno kot ostali slovanski narodi niso imeli pravice do svobodnega življenja in ustvarjanja. Z množičnimi aretacijami, ustrelitvami in izseljevanjem narodno zavednega prebivalstva je skušal nacifašizem tudi slovenskemu ljudstvu vsiliti svojo novo „civiliza-cijo". Proti le-tej so se junaško borili antifašisti vsega sveta, v prepričanju, da bo iz ognja in pepela nastal nov, pravičnejši svet. Posebej je tov. Gallob naglasil, da so si v boju proti fašistični tiraniji stali ramo ob rami slovenski in avstrijski antifašisti ter tako skupno prispevali k osvoboditvi Avstrije. „Ta skupni boj pa tudi danes ni manj aktualen in potreben kot pred desetletji, saj so korenine, iz katerih je izrasel fašizem, še vedno žive," je dejal govornik. „Tudi danes moramo biti budni nasproti vsem pojavom oživljanja nacistične in nemškonacio-nalne miselnosti, to tembolj, ker merodajne oblasti dopuščajo nemoteno delovanje neonacističnih skupin, na drugi strani pa se množi postopno omejevanje demokratičnih pravic v družbi. Najvidnejši izraz reakcionarnih tendenc v avstrijski družbi je nedemokratična manjšinska politika vlade, katere dosedanji višek sta bila ugotavljanje manjšine in zakon o narodnih skupinah." Ob koncu je tov. Gallob poudaril, da je 40-letnica nacistične okupacije Avstrije predvsem priložnost in vzrok, da se zavemo naših današnjih dolžnosti kot antifašisti in demokrati: ohraniti dediščino žrtev fašističnega nasilja — to pomeni boriti se za demokracijo in humanizem v družbi! Poleg zastopnika slovenske mladine so na spominski svečanosti spregovorili tudi predstavniki Avstrijske visokošolske zveze (ki združuje vse študente avstrijskih visokih šol) in komunistične študentske zveze ter generalni tajnik mednarodnega komiteja za Mauthausen dr. Heinrich Dur-mayer, ki je udeležence vodil skozi taborišče. Dr. Diirmayer je sam preživel dalj časa v tem taborišču in je bil tudi eden izmed organizatorjev ilegalnega odpora jetnikov, ki so se leta 1945 sami osvobodili, še preden so v taborišče prispele ameriške čete. V ilegalnem taboriščnem odboru pa je sodeloval tudi naš koroški rojak, pisatelj in politik Prežihov Voranc. Dr. Durmayer je pozval udeležence spominskega pohoda, naj skrbijo za enotnost in solidarnost vseh antifašistov, kar je predpogoj za uspešno nastopanje proti neofašističnim pojavom in za vsak uspeh v boju za utrditev in razvoj demokracije. „Upreti se je treba silam, ki pod pretvezo, da je treba pozabiti in premagati preteklost, skušajo rehabilitirati fašizem in zakriti njegove strahote. Nikdar pozabiti — to mora biti naše geslo, če hočemo, da se čas tiranije in suženjstva nikdar več ne povrne." Spominska manifestacija pred osrednjim spomenikom v Mauthausenu je bita zaključena s slovensko in nemško borbeno pesmijo. kraja, posebej boj predsednika Tila za svobodo in neodvisnost — kakor je dejal Carter — pa je zato navdih mnogim državam. Podobno je govoril predsednik Carter tudi na večerji, ki jo je priredil v čast svojega gosta iz Jugoslavije. Dejal je, da so v Ameriki globoko počaščeni z obiskom velikega svetovnega voditelja, predsednika Jugoslavije Tita, ki ga je označil kot človeka velikega poguma. ,Predsednik Tito je svetovni državnik, ki svoje narode vodi in varuje njihovo svobodo skoraj štirideset let; v miru in vojni je del zgodovine sveta," je poudarit Carter in dodal, da je Tito človek neugasljive moči, neugasljive mladosti, neugasljive vedrine in neugasljivega poguma. ..Predsednik Tito je človek z izredno voditeljsko močjo. Nenehno išče skupna prepričanja, skupno upanje in skupne težnje, vse tisto, kar lahko združuje narode, ki bi sicer utegnili biti razcepljeni zaradi pomanjkanja stikov ali zaradi razločkov v filozofskih ali političnih pogledih." Da predsedniku Carterju pri tem ni šlo za laskanje svojemu gostu, marveč za izraz tistega, kar danes čutijo in mislijo o Titu širom po svetu, izhaja tudi iz komentarjev, ki jih je ob Titovem obisku v Ameriki objavil svetovni tisk. Da izmed njih navedemo le eno kratko oceno: .Jugoslovanski predsednik je danes vsekakor največji in najbolj izkušen svetovni državnik. Njegova privrženost miru in sodelovanju med narodi in državami na načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja ga prezentira kot državnika, ki ima pravico in dolžnost o vseh svetovnih problemih povedati svojo besedo, ta beseda pa ne more biti nič drugega kot resnica." V tem duhu so — kakor izhaja iz skupnega sporočila — potekali tudi pogovori obeh predsednikov, ki sta posebno pozornost namenila vprašanjem miru in varnosti na svetu ter razvoju mednarodnega sodelovanja. Podčrtala sta, da si morajo vse države prizadevati za mirno reševanje sporov; da velja enakopravno sodelovanje uveljaviti univerzalno, med vsemi državami; da velja spoštovati pravico vseh držav, da samostojno in brez zunanjega vmešavanja določajo poti svojega družbenega razvoja; da morajo odnosi med državami, ne glede na razlike ali podobnosti v njihovih družbenih, političnih in gospodarskih sistemih, temeljiti na duhu in načelih listine Združenih narodov. Reševanje manjšinskega vprašanja spodbuja napredna gibanja množic V okviru priprav za bližnji zvezni in repubiiški kongres Zveze komunistov je biia pred nedavnim v Ljubijani skupna seja sveta za mednarodne odnose ter komisije za manjšinska in izseijenska vprašanja pri SZDL Siovenije. Razpravijali so o kongresnih gradivih, ki se nanašajo predvsem na mednarodno dejavnost ter v tej zvezi posebej zavzeti stališče tudi k reševanju manjšinskih vprašanj. Predsednik SZDL Mitja Ribičič je na seji dejal, da mora podružab-!janje zunanjepolitične dejavnosti dobiti nove poglobitve in obogatitve ter da morajo biti dokumenti in razprave na kongresih ZKS izraz suverenega vpliva na zunanjo politično dejavnost Jugoslavije. Pri tem pa je tovariš Ribičič naglasil, da ni moč ločevati zunanje in notranje politike Jugoslavije, ker sta obe izraz enotnega delovanja, saj jugoslovanska samoupravna socialistična družba z vsako svojo celico nujno deluje tudi navzven. ,,Samoupravljanje se tako pojavlja kot močan mednarodni dejavnik, kot je po drugi strani močan mednarodni dejavnik tudi način urejanja mednacionalnih odnosov, reševanje manjšinskih zadev in pa tudi vseh drugih gospodarskih in socialnih vprašanj v Jugoslaviji." Razprava je zajela vsa področja mednarodne dejavnosti, posebno poglobljeno pa so razpravljali o važnosti nacionalnega vprašanja in s tem v zvezi poudarili vlogo in pomen manjšin. Reševanje nacionalnega in manjšinskega vprašanja — je bilo poudarjeno na seji — spodbuja napredno gibanje množic, zato je toliko bolj pomembno zagotoviti, da vsaka narodnost dejansko prevzema vlogo subjekta. ,,Manjšine so lahko dejavnik sodelovanja in zbliževanja med sosednimi državami le pod pogojem, da imajo zagotovljene vse pravice kot narodnostne skupnosti in vse pogoje za neoviran razvoj." V tej zvezi so v razpravi obsodili kot zmotno trditev, da lahko obstaja naravna asimilacija, kajti vsaka asimilacija manjšine je le izraz njenega neenakovrednega položaja. Kakor je bila ta ugotovitev nedvomno naslovljena na naslov Avstrije [kjer tudi zelo visoki in celo najvišji politični predstavniki govorijo o ,,pravici do asimilacije"), tako je predvsem Bolgariji in njenem odnosu do makedonske narodnosti veljala ugotovitev, da je v enaki meri zmotna in nesprejemljiva tudi teorija o tako imenovani socialistični naciji kot nekakšni višji narodni tvorbi. Značiina neodgovornost odgovornih pri Heimatdienstu MnožZjo se pr/merZ, ob bater/b se naravnost vsdjajc vprašanje, Mo pravzaprav je odgovoren za dejanja borošbega NeZmatdZensta. DpravZče-nost takega vprašanja je potrdZ/a ta-d/ obravnava pred ce/ovšb/m soJZ-ščem prejšnj/ teden, M je s/o za ago-tov/tev osebe, b/ po t/sbovnem za-bona oJgovar/a za vseeno g/asZ/a AND „Aaj e/er NeZmat". /zbaza/o se je namreč, Ja pr/ AND oz. njegovem g/asZ/a n/bče noče prevzet/ odgovornost/ za ža/j/ve /zpat/e /n trd/tve, A?/ j/b je AND-jevsbo g/a-sZ/o objavZ/o o tabo/menovanZ „ev-ropsb/ booperat/vZ", batera se je na-se/Z/a v TobnZba pr/ Že/eznZ Kap/Z, bjer se bav/ z ovčjerejo. V sm/s/a t/sbovnega zagona za vseb/no odgovora/ je 92-/etn/ dr. PZcbs, b/ pa je /zaje s/ep Zn pr/b/enjen na poste/jo, tabo za „/z /ZzZčnZb vzrokov sp/o/z n/ /n/ sposoben odgovornost prevzet/ Zn nos/tZ". To je Mo odgovorn/m pr/ AND gotovo znano, vendar n/so po-sbrbe/Z za drago ose/zo, b/ /z/ odgovarja/a za p/sanje njZ/zovega g/asZ/a. SoJ/šče se je torej znaš/o v dobaj čadnetn po/ožaja, M /z/ mora/o raz-prav/jat/ na pod/ag/ tožbe, b/ so jo pr/padn/bZ omenjene sbap/ne v/ožZ/Z prot/ g/asZ/a AND, pa n/ Mo n/bo- Mednarodni sejem Atpe-Adria v znamenju sodetovanja sosednjih dežel Na ljubljanskem Gospodarskem razsfavišču je bil v torek slovesno odprl letošnji 17. Mednarodni sejem Alpe-Adria. Ob sodelovanju 526 razslavljalcev iz 15 držav je lo pomembna gospodarska manifestacija, ki ima svoj poudarek zlasti na sodelovanju med sosednjimi deželami, saj so prav te tudi najmočneje zastopane. Iz Jugoslavije je udeleženih 193 podjetij, na drugem mestu po številu razslavljalcev je Italija (v prvi vrsti obmejni predeli) s 125 podjetji, pa tudi iz Avstrije jih je prav lepo število, namreč 93. Sejem Atpe-Adria opozarja no vsestranske možnosti gospodarskega sodelovanja ter predstavlja obiskovalcem tozadevne dosežke posameznih držav oziroma podjetij. Prikaz izdelkov in blaga je izredno pester ter zajema najrazličnejše panoge gospodarstva. Tako na primer pod geslom .Naredi si sam" razstavljajo tehnični pribor in material za obrt, drobna opravila in hobije, pri čemer prikazujejo tudi način uporabe ustreznega orodja in strojev. Potem je zastopano najrazličnejše električno orodje; razstavljeni so brusi in ročni vrtalniki; prav tako najdemo na sejmu cele kuhinje, okrasno razsvetljavo, potrebščine za sanitarije, male gospodinjske naprave, sodob- ne likalnike, sesalce prahu, čistilce preprog in oken, grelne naprave, stekleno in lončeno posodo; spet na drugem mestu opremo za urade in šolske prostore, razstavljeno pohištvo in podobno; zanimanje vzbuja oprema za avtomobile; privlačne so najrazličnejše potrebščine za šport, lov in ribolov in še mnogo drugih stvari. Kmetovalec najde na sejmu predvsem drobno mehanizacijo; z novimi izdelki se predstavlja prehrambena industrija, domači in inozemski razstavljalci opozarjajo na svoje izdelke na področju oblačenja in obutve, zastopana pa so tudi farmacevtska in kemična podjetja. V sejemsko dogajanje so se vključili tudi ljubljanski gostinski obrati, ki v okviru kulinarične razstave prikazujejo posebne jedi, tako domače kot tudi tuje, ki jih je v teh dneh mogoče naročiti v gostinskih lokalih. Tako je posebne slovenske, italijanske in avstrijske jedi mogoče dobiti v 20 gostinskih obratih, kot so hoteli Union, Lev, Turist, Slon, Ilirija, Figovec in drugi. Mednarodni sejem Alpe-Adria je odprt še do nedelje. gar, b/ /d bote/ prevzet/ v/ogo obtoženca. Vendar to n/ ed/nZ pr/mer, bo pr/ AND oč/tno n/bče n/ odgovoren za t/sto, bar se dogaja v tej organZzac/jZ. SpomnZmo se Zzraz/te genoc/d-ne grožnje, b/ jo je g/asZ/o AND ob-javZ/o ob 30-/etnZcZ p/eb/scZta, potem pa n/bče n/ bote/ b/t/ odgovoren, marveč so se Zzgovarja/Z na nebega 70-/etnega apobojenca, b/ da je v t/stem č/anba ZzrazZ/ /e svoje osebno mnenje. $ 3pomnZmo se v/oge, b/ so jo AND Zn vč/anjene organZzacZje ter nj/bovZ janbc/onarjZ od/gra/Z pr/ pro-t/zabon/tZb šo/sb/b stavbah /eta 793# Zn še posebej pr/ prot/zabonZtem „ Ta-je/starma" /eta 7972 — potem pa n/bče n/ bZ/ odgovoren. $ $pomn/mo se bajsbašbega /eta-ba, b/ ga je AND-jevsba m/ad/na šZ-rZ/a med ce/ovšbo d/jašbo m/ad/no Zn z nj/m bajsba/a prot/ s/ovensb/ g/m-naz/jZ ter njen/m ač/te/jem Zn J/ja-bom — vendar n/ bZ/o odgovornega za to oč/tno ščavanje na narodnostno mržnjo. ^ .SpomnZmo se z/og/asnega transparenta na zborovanja AND v Ce-/ovca, bjer so s/ovensbo g/mnazZjo b/atZ/Z bot „ve//bZ strap". Aer ob/ast/ n/so čatZ/e potrebe, da nastop/jo prot/ n/zbotnZm ZzpaJom zoper državno astanovo, so tožbo v/ožZ/Z s/ovensb/ projesorj/, vendar pa sod/šče n/ „na-š/o" ne br/vcev ne odgovorn/b, čeprav je bZ/o aradno dobazano, bdo je pr/redZtev pr/javZ/ Zn s tem tad/ prevze/ odgovornost za njen poteb. Tabbo b/ nada/jeva/Z z navajanjem tab/b pr/merov, vendar že omenjen/ dovo/j jasno bažejo, babo je z odgovornostjo pr/ AND. Da tabšno na-z/ranje o odgovornost/ br/jejo tad/ ob/ast/ — JosedanjZ proces/ to ne-dvoamno dobazajejo — je /e še to/Z-bo bo/j značZ/no. Toda v ZstZb brog/b bažejo povsem dragačen odnos do odgovornost/, ba-dar jo oč/tajo drag/m. Tabo se AND postav/ja ce/o v pozo branZ/ca države Zn njen/b ob/ast/, b/ j/b boče bra-n/t/ pred „ža/j/vZmZ napad/" Zn „ob-rebovanj/" s stran/ S/ovencev ter gro-z/ s tožbam/ Zn pr/javamZ zoper naš /Zst Zn zoper predseJn/ba obeb osred-nj/b s/ovensb/b organZzac/j. NZ /e stvar pogama, marveč je predvsem stvar značaja, da č/oveb stoj/ za svoj/mZ dejanj/; to ve/ja ne-Jvoamno tad/ za organZzacZje. Tozadevne zab/jačbe z oz/rom na prej omenjene pr/mere odnosa do odgovornost/ s/ /abbo naprav/ vsab sam. Poročilo o občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju V petek 10. marca je imet Klub slovenskih študentov na Dunaju v svojih klubskih prostorih občni zbor, ki se ga je udeieiiio nad 70 tjudi. Med častnimi gosti so biti tovariš Bijesedič kot zastopnik jugo-stovanske ambasade na Dunaju, predstavnik Sociatistične zveze detov-nega ijudstva Stovenije Danito Turk, predstavnik Zveze sociatistične mtadine Stovenije Lado Goričan, predsednik miadinskega odbora Stovenske kutturno-gospodarske zveze iz Trsta, tajnik Zzeve stovenskih organizacij na Koroškem Fetiks Wieser, zastopnik Narodnega sveta koroških Stovencev Franc Kattnig, predsednik Zveze stovenske mtadine v Cetovcu Teodor Domej, predsednik Ktuba stovenskih študentov v Gradcu Janko Kutmež in drugi. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU vabi na )Z RODA V i Z VEKA V Stavnostno prireditev OB 70-LETNiC! NJENEGA OBSTOJA v nedetjo 16. oprita 1978 ob 14. uri v Mestnem gtedatišču v Cetovcu Pod gestom: ROD K R V ( GRE TEK VEK DUH !ŠČE POT bodo sodetovati pevski in tamburaški pri'°&aj^rJh prosve^h"^ zbori, inštrumentatni ansambti, fotktor-dmštvih, v^imjigami^.,Naša ne skupine, recitatorji in tikovni umet- ... .-------. niki; nad $00 sodetujočih. Odbor sami SPZ ter 1 uro pred prireditvijo pri giedaiiški blagajni. Pro&Tašisfjčnj bo/ v deiiTi ij^ovrnb umefnjTrov O poteku občnega zbora nam je časnikarska referentka kluba Silvija Velik poslala obširno poročilo, iz katerega povzemamo naslednje podrobnosti: Tajnik Jani Oswald je v svojem poročilu orisal delo kluba v zadnjem letu. Pri tem je posebej omenil petkove sestanke, nastope kluba z nemško govorečimi demokrati, prireditve na dunajski univerzi, veliko manifestacijo s tržaškim partizanskim zborom, izdajanje letakov ob aktualnih političnih dogodkih, organiziranje in sodelovanje pri raznih demonstracijah, kulturne prireditve v klubu — kar priča o neutrudnem delu kluba. Dosedanji predsednik Dušan Schlap-per je naglasil, da se KSŠ na Dunaju nikakor ne more strinjati s politiko vlade in z zakonom o narodnih skupinah, ki nasprotuje duhu člena 7; zato klub ta zakon odločno odklanja. Hkrati pa je pozval ,vse odgovarjajoče organizacije", naj se zavzemajo za dosledno uporabo dvojezičnosti na vseh uradih. Zavzel se je za izdelavo daljnosežnega sistematičnega koncepta, ki mora biti usklajen s političnimi procesi. Predvsem bo treba dvigati narodno in politično zavest koroških Slovencev, po drugi strani pa nadalje razvijati zavezništvo z demokratičnimi avstrijskimi strujami. Ko je govoril o tozadevni dejavnosti kluba, je omenil nastop dveh klubašev v Varšavi, kjer je bil kongres svetovnega mirovnega sveta, in v Berlinu, kjer se je sestala svetovna zveza demokratične mladine, največja tovrstna organizacija na svetu. Tov. Schlapper pa je poudaril tudi potrebo po tesnem sodelovanju med vsemi narodnopolitičnimi dejavniki, kar pa — kot je dejal — dostikrat ovirajo .neokusne polemike in deloma destruktiven odnos do političnih zaveznikov". Gradbeni odbor je med drugim poročal, da namerava klub še v poletnem semestru preurediti svoje klubske prostore. V diskusiji so predsednik in tajnik ter posamezni člani ugotavljali, da osrednji organizaciji .žal dostikrat nista našli pravega solidarnega odnosa" do KSS na Dunaju. Zavzeli so se za to, da bi nesporazume odstranili v pogovorih z zastopniki obeh organizacij in tako ustvarili vzdušje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Spregovorili so tudi nekateri gostje. Tako je tovariš Bijesedič posredoval pozdrave ambasade in naglasil, da je KSŠ na Dunaju važen del mozaika slovenskega narodnega gibanja. Pohvalil je delovanje kluba in se zavzel za intenziviranje medsebojnih stikov z za- gotovilom, da so vrata ambasade klu-bašem vedno odprta. Za poglobitev stikov so se zavzeli tudi predstavniki iz Slovenije in iz Trsta, ki so dejali, da so vedno pripravljeni za dialog s KSS na Dunaju. Tov. Turk je pri tem naglasil, da je ena izmed mnogih kvalitet kluba spoštovanje drugih mnenj, kar zagotavlja uspešno delovanje tudi v bodoče, k čemur so on in ostali gostje zaželeli novemu odboru mnogo uspeha. Potem ko so bili sprejeti novi člani kluba (tokrat jih je bilo 15), je občni zbor izvolil novi odbor. Ožji odbor sestavljajo predsednik Franci Serajnik, podpredsednik Marjan Gallob, tajnika Roman Schellander in Roland Grilc, blagajnik Rihard Brumnik, kulturna referentka Monika Srienc in časnikarska referentka Silvija Velik. Predsednik Franci Serajnik je v kratkih besedah predstavil akcijski program novega odbora. Kot v zadnjih poslovnih dobah, tako tudi ta program obsega vsestransko politično in kulturno dejavnost. V središču delovanja bodo raziskave o šolskih in posebno o socialnih gospodarskih vprašanjih koroških Slovencev, kar naj bi služilo izdelavi problemskega kataloga, ki bi ga klub stavil osrednjima organizacijama kot predlog za akcijski program. Klub bo skušal pritegniti k tesnejšemu sodelovanju še večje število članov, „da bi dvignil njihovo zavest in jih tako usposobil za politično delovanje v prid slovenske manjšine na Koroškem". V ta namen pripravlja tudi izdajo dveh brošur: v eni bo prikazan razvoj slovenskega vprašanja, ki je hkrati zgodovina koroških Slovencev; druga pa bo posvečena nastanku in razvoju KSS na Dunaju in njegovi povezavi s slovenskim narodnim gibanjem na Koroškem. Občni zbor je potrdil pismo NSKS, v katerem študentje pozivajo to organizacijo, da „v smislu dogovorov v koordinacijskem odboru in resnične akcijske enotnosti vseh koroških Slovencev" povabi k sodelovanju ob komemoraciji selskim žrtvam na Dunaju tudi drugo osrednjo slovensko organizacijo ZSO ter KSS, .edino politično silo koroških Slovencev na Dunaju". Zaključno je novi predsednik zagotovil, da se bo klub tudi v prihodnje trudil za sodenlovanje in dobre odnose s slovenskima osrednjima organizacijama in tudi z drugimi manjšinskimi organizacijami in ustanovami; prav tako pa bo še naprej gojit svoje prijateljske stike do raznih demokratičnih zavezniških organizacij v Avstriji in v inozemstvu. Pozval je vse narodne funkcionarje, da v odnosih manjšinskih organizacij med seboj in z zavezniki spoštujejo demokratična načela in tako pomagajo pospeševati proces zbliževanja in enotnosti koroških Slovencev. Organizacija slovenskih študentov na Dunaju pa si bo — kot je poudaril — tudi vnaprej prizadevala, da ob strogem spoštovanju teh načel razvija vzdušje plodnega sodelovanja z vsemi omenjenimi organizacijami. V NesM gd/erij Md Nestrzew trgM je Mg včerdj oJprtd rdzsfdvd z MdJoTom „Prot:JdI:stiČ7J M; /MgosJovgnov v MnceHtrdcijsM? tdMnšč:^ wed Jrdgo svetovno vojno v JMf? /j^ovnzT? Kmetnj^ov". Gre zg rgzstgvo, so jo priprd-vjjj Zvezg zJr%žen; borcev NOV /%-gos/gvrje, Ngzej revo(%cjje ReogrdJ jn ZgoJovM^i mgzej v SMpjd of* strokovnem sorje/ovgnjg knstosov :n KTTtftMostnJ? zgorjovjngrjev jz vsek jngos/ovgnsktk repnkkk jn pokrgjjn. Rgzstgvg je Mg Jos/ej prtkgzgng že v 5ko^jg., Prjsttnj, TjtogrgM, 5grg-jevK jn Novem $dd%, jz kjgkjjgne pd jo MJo prenesjj še v Zggrek jn Rco-grdJ, tgko Jd MJo zgjetg g/gvng mestg vsek repnkkk jn okek gvto-nomnjk pokrgjjn ter ko r/ostopng vsem ngroJom jn ngrorjnostjm v /%-gos/gvjjj. Rgzstgvg oksegg <žvg Jeld. V prvem je prerjstgvjjeng gvtentjčng nstvgrjgjnost jttgos/ovgnskjk %metnj-kov v sgmjk tgkorjščjk jn zgpor:k v rjokj oJ 1941 Jo 194$; v JrMgem Jekt pg so rgzstgvjjeng Jefd, kj so ngstgjgjg po osvokoJjtvj, venJgr ng temo kojev /ngosjovgnov v kjvšjk zgporjk jn tgkorjščjk v /tg/jjj jn Nemčjjj. Sknpno oksegg rgzstgvg 77$ Je/, mej kgterjmj je 3$ Jej s/oven-skjk MfHftfJMf /vgng Čgrgg, Vjtg Gjokoenjkg, Doretg TGemenčjčg, 7?o-rjsg Noketg, Vjgstg Nopgčg, Stgnetg Ngmgrjg, V/gJjmjrjg Omerze, 7?ožg fengovg, Njko/gjg firndtd, /ožetg Pojgnjkg, Cjte Potokgr, Afgrjjg Preg-jjg, Pjgkg Pgvnjkgrjg, frgncg Nršj-čg, Prnng Vgvpetjčg ter Drggg jn NgnJetg VjJmgrjg. Ok tej rgzstgvj je vsekgkor zgnj-mjvo, Jg so tovrstne nmetnjške stvg-rjtve posekno koggto zgstopgne prj $jovencjk, meJtem ko se je prj ostg-jjk jngos/ovgnskjk ngroJjk jn ngroJ-nostjk okrgnj/o rgzmeromg mgjo tg-kegg grgJjvg, kj kkrgtj preJstgvjjg ze/o zgovorne jn pretresjjjve JoM--mente o Jokj jn zjočjnjk /gšjzmg. $gmo v $jovenjjj pg se je okrgnjjo okojj 3500 Jej, kj jjk je okrog $0 sjovenskjk jjkovmkov nstvgrjjo v jtg-jjjgnskjk jn nemškjk tgkorjščjk ter zgporjk. ,,Primorska poje" ob rekordni udeležbi zborov Minulo soboto se je v Tolminu začeia tradicionalna pevska turneja, ki jo pod nastovom ..Primorska poje " že nekaj iet skupaj prirejata Združenje pevskih zborov Primorske ter Slovenska prosvetna zveza v Trstu. Ta prireditev se je v zadnjih ietih razvila v eno najpomembnej-žih in najboij množičnih kuiturno-prosvetnih manifestacij, ki ima ob sodeiovanju pevskih zborov z obeh strani meje kakor tudi po krajih posameznih koncertov tako na itaiijanski kot na jugosiovanski strani predvsem tudi izreden pomen pri razvijanju in utrjevanju enotnega kuiturnega prostora. Predvsem pa ima ..Primorska poje " odiično viogo pri zbiiževanju ijudi iz raziičnih krajev Primorske, saj bo ietošnja prireditev pritegnita rekordno števiio sodeiujočih zborov (103) ter pevk in pevcev (nad 2600). Prvi koncert je bii — kot že rečeno — minuio soboto v Toiminu, drugi mu je siedii v nedeijo v Boijuncu, tja do srede apriia pa se bo zvrstiio še nadaijnjih sedem koncertnih nastopov, in sicer v Vipavi, Krminu, Novi Gorici, Gorici, Trstu, Sežani in tzoii, tako da bo skupno zajetih devet krajev na obeh straneh meje, kjer bo — kakor že v mi-nuiih ietih — siovenski pesmi v izvedbi kvaiitetnih zborov spet pristuh-niio na tisoče posiušaicev. oaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa DR. ANTON SVETINA Prispevki k zgodovini Beijaka in okotice Za peto mašo župnik 1 f cerkovnik 15 kr učiteij 15 kr Za trikratno oznaniio poroke župnik 1 f 15 kr od meščana cerkovnik 30 kr od kmeta cerkovnik 20 kr Za izstavitev mrtiškega tista 40 kr Za izstavitev poročnega lista 40 kr Za izstavitev krstnega tista 1 f 30 kr Za izstavitev potrdita o objavi poroke 20 kr Za odpust neveste 1 f 25 kr Te štotne pristojbine dokazujejo stanovsko raztiko med meščani in kmečkim prebival- stvom ter socialno zapostavljenost nezakonskih mater, ki so morate plačevati za krst dvojno pristojbino in še cerkveno kazen za svoj „greh". Vikar in škofijski komisar Jakob Miller je proti koncu leta 1773 umrl. Za njegovega naslednika je bil postavljen Markuš Reauz (Rijavec), dotedaj vikar v župniji Dvor (Kranzel-hofen). Zapuščino pokojnega vikarja Millerja sta prišla iz Ljubljane inventarizirat stolni dekan Franc Kari grof Juzughi kot komisar Ter oskrbnik ljubljanskega stolnega kapitlja Franc Ksaver Moravčar kot zapisnikar. Za iz-vršilca zapuščine sta postavila njegovega naslednika vikarja Marka Reauza, ki je dne 15. junija 1775 sestavil dokončni obračun zapuščine, ki je znašala: aktiva 4296 f 56 kr 3 d pasiva 2039 f 57 kr 2 d &sta zapuščina je znašala 2256 f 59 kr ld kar je stolni kapitelj v Ljubljani potem potrdil. Vikar Reauz je leta 1787 tudi podpisal obvestilo o izločitvi župnije sv. Miklavža iz ju-risdikcije ljubljanske škofije in njeni priključitvi solnograški nadškofiji oziroma neposredno krški škofiji. Pod njegovim župnikovanjem sta cerkev sv. Miklavža in župnišče leta 1786 do tal pogorela in nista bili nikoli več na novo postavljeni. Vikar Reauz se je preselil v po cesarju Jožefu II. razpuščeni kapucinski samostan v predmestju Beljaka, kamor se je preselila tudi cerkev sv. Miklavža. Vikar Reauz je umrl 12. marca 1788. O tem je poročal njegov kaplan Jožef Wangger še isti dan stolnemu kapitlju v Ljubljano, da je vikar Reauz umrl ob 9. uri zjutraj in da je o tem obvestil magistrat mesta Beljaka zaradi zapore zapuščine. Dne 27. marca poroča kaplan Wangger stolnemu kapitlju v Ljubljano, da je beljaški župan odredil inventarizacijo zapuščine pokojnega vikarja Reauza na 28. marec. Zoper to odredbo je kaplan Wang-ger vložil ugovor, ki ga je pa župan zavrnil, sklicujoč se pri tem na paragrafa 24 in 25 patenta z dne 11. februarja 1784 (Jurisdik-tionsnorm ftir Karnten). Ta primer nam dokazuje, da je po reformah cesarja Jožefa II. in že pred njim cesarice Marije Terezije cerkev izgubila pristojnost odločanja v nekaterih upravnih in sodnih zadevah in so te pristojnosti prevzele državne oblasti oziroma od države za to pooblaščeni mestni magistrati. Ko je bilo v 16. in 17. stoletju vpeljano pri župnih uradih vodenje matičnih knjig o rojst- vih, porokah in smrtih faranov, so morali župniki in vikarji pošiljati vsako leto škofijskemu ordinariatu statistične podatke o tem za preteklo leto. V naslednjem bom prikazal seznam teh podatkov za tista leta, ki sem jih izsledil v listinskem gradivu kapiteljskega arhiva v Ljubljani: Letnica 3 S E o U Non Commu: Skupno faranov -D O o C- Smrti 1655 762 249 1003 1667 762 370 1132 46 36 1699 755 31 i 33 1705 747 139 886 38 10 22 1709 34 8 38 1710 38 8 21 1712 34 6 26 1713 800 110 910 22 21 1714 900 153 1053 34 10 40 1715 924 33 5 21 1720 1006 197 1203 22 4 24 1723 703 118 821 25 3 29 1727 839 170 1009 32 12 19 1728 25 5 12 1729 25 3 12 1731-1732 788 217 1005 53 15 30 1733-1735 659 164 823 61 11 60 1736-1737 532 224 756 56 11 63 1742-1745 885 173 1058 68 13 86 1746 790 164 954 26 7 23 1747 822 165 987 27 6 21 1748 809 173 982 32 6 25 1749 830 196 1026 25 10 21 Letnica 'S 3 E E o U Non Communica c 2 CL c 3 s 2 *2 o Smrti 1750 822 173 995 28 8 36 1751 822 173 995 30 5 17 1752 834 182 1016 31 8 34 1753 1754 840 758 152 249 992 1007 37 13 38 1755 846 154 1000 30 18 22 1756 842 152 994 32 21 1757 847 156 1003 36 16 24 1758 820 176 996 39 6 28 1759 802 182 984 26 11 40 1760 828 192 1020 26 11 41 1761 832 183 1015 37 9 33 1762 763 243 1006 33 39 1763 759 238 997 43 6 31 1765 765 262 1027 48 5 38 1766 1782 762 266 1028 1073 42 10 23 V tem statističnem seznamu je pod commu-nicantes razumeti tiste farane, ki so vsako leto opravili velikonočno spoved, pod non commu-nicantes pa otroke do šestega leta in deco od sedmega do dvanajstega oziroma tudi do petnajstega leta, ki še niso bili pri velikonočni spovedi. Število prebivalcev se v dobi, ki jo opisujemo, torej v dobi več kot 300 let, ni bistveno spremenilo. Šmiklavška župnija je štela letno okoli 1000 faranov, v predmestju Beljaka je živelo okoli 300 prebivalcev, ostalih 700 pa je tvorilo okoliško kmečko prebivalstvo. (Dd/je v pnMJnji ItcviUJ) Naše žene praznovale 8. marec V soboto se je preko sto slovenskih žena ibraio v celovškem dijaškem domu SŠD, da počastijo mednarodni ženski praznik. Našim ženam iz števiinih krajev južne Koroške so se pridružite še predstavnice ženskih organizacij iz Slovenije in zveze demokratičnih žena. Prav tako pa so biti navzoči generaini konzui Milan Samec, konzu) Peter Župančič, vicekonzu! Miian Miškov s soprogami ter tajnik Zveze sio-venskih organizacij na Koroškem dipi. inž. Feiiks Wieser. Ker naše žene vsakoletni mednarodni praznik žena povežejo tudi z izvedbo občnega zbora, se je le-ta letos odvijal pod geslom .Vso skrb naši mladini in našim najmlajšim". V poročilu, ki ga je podala predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem Milena Groblacherjeva, je bilo vsestransko osvetljeno mesto žene v današnji družbi. Vsa raznarodovalna politika se izvaja prav med našo mladino to pa predvsem zato ker so naše žene zaradi spremenjenih de-tovnih razmer prisiijene dati svoje otroke v otroške vrtce, ki pa so skcro vsi nemški. Zato naj bo, je dejala Milena Groblacherjeva, po- deležna slovenskega pouka v šoli. Predvsem morajo biti naše žene tiste, ki imajo največjo odgovornost, da se njihovi in drugi otroci poslužijo pravice šolskega pouka v materinem jeziku. Tovarišica Groblacherjeva je v okviru svojega referata ugotovila, da se raznarodovalna politika v Avstriji nadaljuje z nezmanjšano silo ter ostro obsodila oblasti, da hočejo naši odrasli mladini — nad 30 koroških Slovencev čaka na proces — naprtiti krivdo češ, da so se uprli državni oblasti. V resnici so se poslu-žili samo demokratičnih sredstev. Ostro je protestirala proti temu, da hočejo upravičeno borbo koroških roških Slovencev iz let 1955 in 1975 ter dosledno skupno nastopanje napram oblastem za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Z izvolitvijo novega oziroma potrditvijo starega odbora (za predsednico Milena Groblacher, za prvo podpredsednico Helena Kuhar, za drugo podpredsednico Lojzka Boštjančič, za tajnico Ančka Kokot in za blagajničarko Mira Prušnik) ter z odlikovanjem naše ženske organizacije za zasluge v korist naše narodne skupnosti s strani predstavnic ženskih organizacij Slovenije je bil končan delovni del občnega zbora, kateremu je sledil družabni del. Tukaj so imele naše žene dovolj priložnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj ter za prijetno družabnost. Srečanje ob mednarodnem prazniku žena je izzvenelo v obvezi, da bodo koroške slovenske žene slej ko prej zastavile vse razpoložljive glavitna naloga naših žena, da se ustvarijo lastni otroški vrtci, v katerih bi se poleg slovenščine vzgajalo otroke tudi v nemškem jeziku ter da se v občinskih otroških vrtcih namesti vrtnarice, ki obvladajo in so pripravljene vzgajati otroke tudi v slovenskem jeziku. Prav tako važen poudarek je treba dati tudi šolski mladini, da bo Slovensko prosvetno društvo ,Je-pa-Baško jezero" v Ločah vabi na SREČANJE TAMBURAŠEV na velikonočno nedeljo 26. marca ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah nad Baškim jezerom. Nastopajo: tamburaški ansambel iz Reteč, vodi Franc Rant; tamburaški ansambel iz Hodiš, vodi Dorica Sabotnik; tamburaški ansambel iz Loč, vodi Erika Wrolich; moški zbor graških študentov, vodi Aleks Schuster; moški zbor SPD .Jepa-Baško jezero" iz Loč, vodi Simej Triesnig in mešani pevski zbor .Rož* iz Šentjakoba v Rožu, pod vodstvom Lajka Mitisavljeviča Vstopnice so v predprodaji pri zastopnikih krajevnega društva in eno uro pred koncertom. Prisrčno vabljeni! Obisk na jugosiovan-skem predstavništvu na Dunaju Predstavnika krajevnih odborov Zveze slovenske mladine v Pliberku oziroma v Globasnici Mirko Perč In Walter Gutovnik ter tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser so v petek 10. marca bili na prijateljskem obisku na jugoslovanskem veleposlaništvu na Dunaju. V prijateljskem razgovoru so naši zastopniki seznanili predstavnike SFRJ s trenutno situacijo naše narodne skupnosti na Koroškem ter z vlogo mladine v boju za Izpolnitev določil zajamčenih v avstrijski državni pogodbi. Slovencev prikazati kot kriminalno dejanje. Tovarišica Groblacherjeva je omenila tudi izobraževalno delo med našim ljudstvom in izrazila zahvalo predstavnicam ženskih organizacij iz Slovenije za strokovno in drugo pomoč, ki so je bile deležne. Svoj referat je predsednica zaključita s pozivom, da morajo žene biti prisotne na vseh področjih vsakdanjega življenja ter da je mednarodni dan žena usmerjevalec dela in hotenj, med katere štejemo človekove pravice in demokratični odnos med narodi. Samo ob upoštevanju teh načel lahko dosežemo miroljubno sožitje na svetu. V imenu Zveze slovenskih organizacij je spregovori) tajnik dipl. inž. Feliks Wieser. Dotaknit se je 40. obletnice priključitve Avstrije k Reichu in njenih posledic (kaceti, zapori, obglavljenja itd.). V tistem težkem času so slovenske žene na Koroškem mnogo doprinesle k porazu fašizma. S tem so si tudi priborile pravico, da soodločajo o vseh pomembnih družbenopolitičnih vprašanjih naše narodne skupnosti. Brez vsetranskega prizadevanja naših žena ne bi bilo možno voditi borbo, ki jo trenutno vodimo proti narodnemu in socialnemu nasprotniku. V okviru orisa trenutnega položaja slovenske narodne skupnosti je tovariš Wieser poudaril, da sta pogoj in jamstvo za uspešno nadaljevanje borbe za uresničitev dejanske in vsestranske enakopravnosti koroških Slovencev na celotnem ozemlju njihove avtohtone naselitve, enotno nastopanje obeh osrednjih organizacij in vseh zdravih narodnih sit v sodelovanju z avstrijskimi demokrati. Prav ta akcijska enotnost je onemogočila načrte s fakoimenovanimi sosveti narodnih skupin. Prav ob tem vprašanju se je, kakor pri bojkotu preštevanja, ponovno izkazala pravilnost take akcijske enotnosti, kakršno smo si koroški Slovenci izborili za časa narodnoosvobodilne borbe v Osvobodilni fronti. Izraz in uspeh te politike sta skupni spomenici ko- sile v boju za obstoj in vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter za enakopravno in prijateljsko sožitje v deželi. Naj še omenimo, do je v okviru mednarodnega praznika žena tudi krajevna organizacija slovenskih žena v nedeljo v Železni Kapli pripravila tradicionalno prireditev, ki je bila kot po navadi odlično obiskana. Poleg številnih žena od blizu in daleč so se proslave udeležili tudi kapelški župan Lubas Josef in predsednik nadzornega odbora ZSO in upravnega odbora ZKP Prušnik Karel-Gašper. Prireditev, ki se je odvijala v hotelu .Obir", se je odlikovala z zelo pestrim sporedom. O poteku lete bomo poročali prihodnjič. „GAST 78" odprt še do nedefje Jo uUjKČno nf Je/je ZrnJo ojpr-t4 fr<2td 70. tejttM gdstro- MOTHtje Zzz fMr;z7?M „G/1.S7' 77?" v Ce-/ovcK. OtvorZ/ gg je ztrzn/ prezZ-Jewt Jr. KZrch.sc/r/ZZgcr, U je v svo-jew offontvenerM gofor<* ponJcr//, sU/cH;oč se pr; tern nn JogoJ^e preJ 40. /et/, Jg je frtJZ zg goste ozZrortM zg tMrZzezM ngj^o/je, ee se JržgtJjgHi Jo^ro poČKt/jo Zzz Jg žifijo v Mi/fM. SejrHM je že/e/ Uzr ngjveč gs/?e/?g. V o^t/rg fegg sejwg sfg gospojgr-s^g z/?or?!i'cg S/ofen/je Zw jggos/ofgM-sU ^onzg/gt v Ce/ofCM poug/J/g preJstgfg/^e &oro%egg gospoJgrstfg gg sprejerg v jggos/ovggs^/ sejergs^/ pgfZ/jon. 7Vgrnew fegg srečgnjg je M pog/o/Jfi gospodarske st/ke z oherna soseJgj/rgg Ježe/gTgg. 7*gJ/ /efošgjg rgzsfgfg s/nž/ gg-rgegg, Jg se gsffgr/jo ko/js/ /g gč/g-^ov/fejšZ pogoj/ zg zJrgv /g Jogoseg razvoj fgr/zg:g v Ježe//, držav/ /g fgj/ v soseJg/Z? državah. 3e fr/je JnevZ so gggf gg rgzpo/g-go, Jg se gg /Zcg rgesfg prepr/čggfo /g sezggg/gto z govosfgg, k/ gggf j/h ggj/ domač/ /g fgj/ trg /g s pr/jerg/, k/ so pofre/m/, Jg dosežemo f/sfo raven v ggsfrogoggj/ /g fgr/zgfg, Jg ko poggJ/gf gfrg^f/vgg tako zg domače kakor seveda zg fgje goste. V A B J L O Letos poteka že 3$ let smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. V počastitev obietnice njegove smrti bo Zveza koroških partizanov priredila spominsko svečanost ki bo v nedeljo 9. aprila s pričetkom ob 11. uri dopoldne na pokopališču v Železni Kapli. Na sporedu bo: Poiaganje vencev ob spremljavi pesmi .Kot žrtve ste padli v borbi za nas", govori, zborovske pesmi in recitacije Poklonimo se njihovemu spominu! Zveza korošk/k part/zanov FRANCE GRAFENAUER TUDI PLANINEC V zadnjem času mnogo slišimo o velikem borcu za pravice koroških Slovencev Francetu Grafenauerju. On je bil tisti koroški slovenski politik, ki je dosegel najvišjo politično funkcijo v zgodovini koroških Slovencev — funkcijo državnega poslanca. France Grafenauer se je leta 1860 rodil v Mostah pri Brdu v Ziljski dolini. Kot 28-letni mož je postal član občinskega odbora na Brdu. Leta 1896 je bil izvoljen za koroškega deželnega poslanca, leta 1907 pa celo za državnega poslanca na Dunaju. V prvi svetovni vojni, leta 1916 je bil zaradi simpatij do Rusije aretiran in obsojen na pet let strogega zapora. Vendar naslednjega leta je bil amnestiran in se je takoj vključil v agitacijo za manjšinsko deklaracijo, po koncu vojne pa v plebiscitno borbo, zaradi katere je po izidu le-te moral pobegniti v Jugoslavijo, od koder se je vrnil v svoj rodni kraj šest let pozneje in leta 1935 umrl. Iz tega kratkega življenjepisa je jasno razvidno, da je bil Grafenauer odličen vaditelj narodno zavednih koroških Slovencev. V tem narodno obrambnem boju so igrali važno vlogo tudi slovenski planinci, ki so si zadali častno nalogo ohraniti slovensko zemljo slovensko. Prav iz tega prepričanja je prišlo na Koroškem leta 1900 do ustanovitve slovenske planinske organizacije — Ziljske podružnice, katere predsednik je bil France Grafenauer. Tudi leta 1907, ko so sedež organizacije prenesli v Celovec je bi! Grafenauer ponovno izvoljen za predsednika. Organizirano planinstvo na Koroškem, ki je obsegalo vse slovensko ozemlje na Koroškem — Mežiško dolino, Podjuno, Rož, Jezersko, Kanalsko dolino in Žilo — je z izjemo Mežiške doline in Jezerskega prenehalo z delovanjem z izidom plebiscita leta 1920, ko je glava organizacije France Grafenauer pod silo razmer moral pobegniti prod nemškimi nacionalisti v Jugoslavijo. 20 letom plodnega dela slovenskih planincev na Koroškem pod vodstvom Franceta Grafenauerja je sle- Slovensko prosvetno društvo .Obir" na Obirskem vabi na IZLET V PLANICO v nedeljo, dne 19. marca 1978. Ogledali si bomo smučarske skoke na 120-metrski skakalnici. Odhod z Obirske ob 6.30 uri iz Zel. Kaple ob 7.00 uri Slovensko planiško društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na TRADICIONALNI ZIMSKI POHOD NA STOL v nedeljo 19. marca 1978 Zbirališče: ob 3. url zjutraj pred bencinsko črpalko Mleč-nik v Kožentavri. Do 6. ure moramo biti pri Valvazorjevem domu, od koder je skupen odhod vseh udeležencev proti Prešernovi koč) na Malem Stolu. dila več kot 30-letna pavza, ko ni bilo več organiziranega planinstva. Vendar iskre, ki so skrito tlele pod pepelom so leta 1953 — torej pred 25. leti spet vzplamtele v kres, ko so slovenski planinci na Koroškem ustanovili Slovensko planinsko društvo v Celovcu in s tem nadaljevali tradicijo obeh planinskih podružnic, katerih duša je bil veliki borec za pravice Slovencev na Koroškem, France Grafenauer. LITERARNI IN KULTURNI POGOVORI .France Grafenauer" v nedeljo 19. marca 1978, od 14.30 do 20. ure v Domu v Tinjah Predavatelj: prof. Jože Lukan Prireditelja: Klub mladje in dom v Tinjah Minimundus bo večji Znameniti Minimundus — mali svet ob Vrbskem jezeru, ki je sorazmerno že zelo gosto n-aseljen z znamenitimi in zgodovinskimi poslopji ter drugimi posebnostmi, je letos razširil svoje meje, to se pravi, da je povečal površino. Ta razširitev površine proti jugu je bila že nujno potrebna, saj so bili eksponati dejansko že kar gosto natrpani po terenu. Tu gre za travnik, ki go bodo spremenili v park z umetnim jezercem. Na tem zemljišču bo dovolj prostora za namestitev nadaljnjih modelov, tako da bo za daljšo dobo mir pred pregosto naselitvijo minimundusovega areala. Posebnost tega novega parka bo namreč model, ki predstavlja znano Štefanovo cerkev na Dunaju imenovano fudi .Steffl". Ta zgradbo bo stala, kot nekoč v srednjem veku izven mestnega obzidja — izolirana v parku, fako da bo imela prav zaradi te njene osamljenosti in tudi stasitosti mnogo radovednih občudovalcev. Otvoritev Minimundusa bo v soboto 29. aprila (predvidoma bo odprt do 8. oktobra). Do otvoritve bo seveda treba tudi razne modele, ki so kakorkoli utrpeli preko zime škodo, popraviti. Večja poprovila so potrebna pri modelih Wiesbade-ner Kurhaus, grad Orth in pa tudi na tirih Minimundusove železnice. Pri teh popravilih sodelujeta predvsem šoli HTL v Celovcu in Beljaku, kakor tudi delavnica za vajence v Krivi Vrbi. Vsa ta dela se izvajajo pod geslom — Mladina za mladino. Izdajatelj, zaloZnlk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koro4kem; glavni urednik: Rado JaneHt; odgovorni urednik: Andrej Kokot; urednUtvo In uprava: POZI Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. !2-5-S0 —Tiska: ZaloZnUka In tiskarska druiba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje. Loče ob Baškem jezeru Zveza slovenske mladine vabi na ki bo v soboto 8. aprita 1978 ob 19.30 uri pri Šoštarju v Ciobasnici mtadinski festiva! Nastopati bodo: Ansambet „PEPEL tN KR!" sotisti — Ditka Habert, Oto Pestner, Edvin Ftiser ter domači interpreti Prisrčno Obirčani v Mariboru Minuli teden smo imeli v naši mrtvašnici kar tri moške na mrtvaškem odru. Popolnoma nenadoma in nepričakovano je v starosti 73 let umrl železničar v pokoju Anton Agaton iz Bač ob jezeru. Še štiri dni poprej je s svojimi šestimi otroci in vnuki obhajal prvo obletnico smrti svoje žene, katero je ves čas zelo pogrešal. Čeprav so otroci z veliko ljubeznijo skrbeli zanj, tako da mu ni nič manjkalo, je kruta smrt nenadoma in prezgodaj stegnila svojo koščeno roko in ga iztrgala iz naše srede. Rajni je bi) blaga duša in je pri prebivalstvu uživat velik ugled. Skozi 40 let je s svojim blagodone-čim in mehkim tenorjem pel v moškem zboru Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero" ter sodeloval v cerkvenem zboru. Rad je vsakemu pomagal in zato se ne čudimo, da se je ob njegovem pogrebu zbralo mnogo ljudstva, ki se je s težkim srcem poslovilo od svojega soobčana. V Ovčeni je po daljšem bolehanju v starosti 75 let za vedno zatisnil oči Hajnžek Kovačič. On je bil še eden redkih ustanovnih članov našega domačega Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero" ki še živijo. Pokojni je imel ČESTtTAMO! Danes bo na Gospodarski univerzi na Dunaju promoviran za doktorja družbenih in gospodarskih znanosti mag. toži Amrusch, pd. Votanjakov v Svatnah pri Šentjakobu v Rožu. V ponedeijek, dne 20. marca 1978 pa bodo v stavnostni dvorani iste univerze progia-siti za magistra družbenih in gospodarskih znanosti tudi njegovo ženo Majo Amrusch-Hoja. Miadi doktor poučuje kot profesor na Trgovski akademiji v Betjaku, sedanja magistra pa je profesorica na Višji šoti za ženske poktice stovenskih šotskih sester v Šentpetru v Rožu. Zakoncema k doseženima akademskima nastovoma iskreno čestitamo in jima že-timo bogatih nadatjnjih uspehov v pokticu in mnogo osebne sreče! zelo trdo mladost, saj je v mladih letih težko služil svoj kruh pri kmetih kot hlapec. Kasneje je dobil zaposlitev pri cestni upravi (Bundes-stra!)enverwaltung). Po naravi je bil pošten in miren ter kot tak zelo priljubljen med ljudstvom. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Težko prizadeti ženi in svojcem izrekamo globoko sožalje. Daleč preko okolice Baškega jezera je odjeknila tragična smrt 25-letnega Gunterja Hochmutlerja, ki je zlasti staršem in bratu prizadela globoko in skelečo rano. Nesrečni Gunter, po poklicu železniški uradnik, je s svojim avtomobilom na rožanski magistrali v Maloščah ta- V severnem Jadranu na območju Kvarnerskega zaliva se ustvarja mogočna gospodarska koncentracija, ki obsega tri pomembna industrijska področja — Reko, Bakar in Omišeij na otoku Krku. V Omišiju so pred nedavnim izročili prometu petrolejsko (tankersko) luko, ki jo je zgradila ladjedelnica „Viktor Lenac" v sklopu terminala naftovoda. Gre namreč za dve jekleni platformi trikotne oblike, na katerih so nameščene naprave za pristajanje. Platforma stoji na 50 metrov dolgih stebrih, ki segajo 15 metrov pod morsko gladino. Pristajali bodo lahko tankerji z nosilnostjo do 350.000 ton. Nedaleč od petrolejske luke pa bo nastal pe-trokemijski kompleks, ki naj bi bil zgrajen najkasneje do leta 1982. Oba omenjena gospodarska giganta bosta s celino povezana preko 1300 metrov dolgega mostu, v katerega bo poleg drugih napeljav vgrajen tudi cevovod jugoslovanskega naftovoda. Druga pridobitev na tem območju je vsekakor izgradnja koksarne v Bakarju, ki je prvi objekt te vrste na Jadranu. Posebnost te koksarne je v tem, da je s 400 metrov dolgim podmorskim predorom povezana z luko. Ta predor se nahaja 6 metrov globoko pod morskim dnom in ima vlogo dobavitelja (transporterja) premoga za koksarno. Kapaciteta tega predora je 150 ton premoga na uro. Z izgradnjo tega predora so preprečili onesnaženje morja. Pri razplinjeva-nju premoga v koks, ki traja več mesecev, nastane drug važen krodukt tega procesa — koksni plin, katerega uporabljajo za ogrevanje koksne baterije in proizvodnjo pare, en del pa za pogon termoelektrarne „Rije-ka" v Urinju. Ker igra koks pomembno vlogo v železni industriji so ko nesrečno treščil v cestno ograjo, da se je težko ranjen mogel komaj še „rešiti" iz popolnoma razbitega avtomobila. V šoku oziroma v omotici, ki je bila posledica težkih poškodb, je blodil v krogu (to so dokazovale sledi v snegu) in pri tem zašel na železniško progo, kjer ga je povozil vlak. Naši ljudje so fanta zelo cenili predvsem zaradi njegove naklonjenosti in strpnosti napram naši narodnostni skupnosti — isto velja tudi za ostale Hochmullerjeve svojce. Ob tej težki izgubi izrekamo svojcem in sorodstvu naše globoko sožalje. njegovi največji odjemalci železarne, v manjših količinah pa tovarne za proizvodnjo karbida in železnih zlitin. V tovarni „3. maj" reške ladjedelnice, ki izdeluje dizelske motorje so pred nedavnim predali romunski tvrdki „Navipex" iz Bukarešte 12. ladijski motor „3. maj — Sulzer" (6.100 KS), od skupno štirinajstih, ki so jih naročili Romuni. „3. maj" je tekom minulega leta zgradil 11 ladijskih motorjev različnih moči za naročnike iz Sovjetske zveze, LR Kitajske, Romunije in Kube. Do sedaj je bilo v tovarni dizlovih motorjev ladjedelnice „3. maj" zgrajenih 123 motorjev s skupno nad 1,3 milijona konjskih moči. Koncem minulega leta so v Slavoniji naleteli na novo naftno polje in sicer n aobmočju občine Valpovo in Donji Miholjac. Novo nahajališče nafte je v globini 2000 metrov, po oceni izvedencev gre tu za zelo izdaten izvir. Z vrtanjem bodo nadlaje-vali do 3.500 m globine. MtKLOVA ZALA ob 500-tefnici furških vpadov in 75-tetnici ustanovitve SPD „Rož" v sabata 1. aprila ab 19.30 uri in v nedeljo 2. aprila ob 19.30 uri v farni dvorani v St. Jakobu v Rožu. Nastopajo igralci SPD ,Rož" iz St. Jakoba v Rožu v režiji Petra Stickra. Prodaja vstopnic 1 uro pred predstavama. Prisrčno vgčdjeni/ Minulo soboto je bilo v prostorih mariborske Velike kavarne srečanje borcev za severno mejo, koroških partizanov in članov kluba koroških Slovencev, ki so bili po plebiscitu leta 1920 zaradi svoje dejavnosti (glasovali so za priključitev k svoji matični državi) prisiljeni pobegniti iz Avstrije oziroma se preseliti v Jugoslavijo. Udeležencem tega srečanja so šolarji kulturno-umetniškega društva na osnovni šoli Prežihovega Voranca v Mariboru pripravili lep in pester kulturni spored prilagojen koroški temi. Tako so šolarji recitirali Zupančičeve, Kajuhove in Pre- šernove pesmi in brali iz odlomkov proznih del Prežihovega Voranca in Karla Prusnika- Gašperja. Spored so popestrili tudi z ritmičnimi nastopi. Na to lepo pripravljeno srečanje pa so povabili tudi našega pesnika in pisatelja Valentina Polanska skupaj z vokalnim ženskim oktetom SPD „Obir" z Obirskega. Polanšek je bral iz svojih del, oktet pa je zapel celo vrsto pesmi, med njimi tudi takšne, ki jih je napisa) in uglasbil Valentin Polanšek. Večer v Mariboru je bil pravo doživetje, saj je potekal v izredno prisrčnem vzdušju. Slovenska prosvetna društva v Bilčovsu, Kotmari vasi, Svečah, Šentjanžu in Šentjakobu vabijo na 3. Rožanski izobraževali teden od 10. do 18. marca 1978 z naslednjim sporedom: Petek, 17. 3. ob 20. uri v (arni dvorani v Kotmari vasi: Marko Jernej — Zanimivosti iz Južne Amerike. Sodeluje pevski zbor SPD ,Gorjanci* Sobota, 18. 3. ob 14. uri v ijudski šoii v Bilčovsu: Otroški popoldan — igra, lutke, zabava ob 16. uri pri Miktavžu v Biičovsu: Seminar za mladino, Kako do objektivne informacije?" predavtelj Rene Reichel z Dunaja Nedelja, 19. 3. ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu: Recital .Oton Zupančič" Novosti iz Jugosiavije JANEZ ŠVAJNCER 11 Pridi k potoku Ravnatelj je vidno porasel pred njo, zato je dodala še nekatere podrobnosti, kot na primer Gregorjeve poglede na zaposlitev naših ljudi v tej deželi. Ne zdi se mi pošteno, da delate pri nekdanjem okupatorju, je rekel, ki nam je v narodnoosvobodilni vojni prizadejal premnogo gorja. Hvala, da si mi povedala, je rekel ravnatelj in nestrpno čakal, da trdo prime Gregorja Šipka. Toliko je ravnatelj Gvido Zorec le okleval in premišljeval, ali je na mestu, da Gregorju Šipku kratko in malo od-ove gostoljubje. Fant se mu je pokazal za političnega splet-arja, česar ne trpi in tudi ne bo dopuščal, da bi kdo na njegovi šoli sejal seme nezaupanja do državnega vodstva. Zdrznil se je ob tem pomisleku in si na tihem pravd, da tudi sam ni najbolj naklonjen takemu obravnavanju vprašanja glede zaposlitve na tujem. Še zmeraj mu je zvenelo v ušesih geslo iz prvih povojnih let, da je napočil konec sezonstva in da imajo naši ljudje dovolj možnosti služiti si vsakdanji kruh na domači zemlji in v domačih tovarnah. Mar so leta zabrisala izrečeno in zapisano? Umikalo se je v pozabo, ampak ostalo mu je v glavi in od časa do časa zaktjuva pod skorjo lobanje. Poskusil je ovreči dvome v sebi in stopil je na občino k predsedniku socialistične zveze, ki pa ni bil posebno zgovoren, le odsvetoval mu je, naj bi se ne mučil s tem, bodo že drugi opravili namesto njega, da bo prav. Malo mu je odleglo in zadovolji) se je s predsednikovim odgovorom, kljub temu pa se res ni mogel otresti občutka, da je ostal za nekaj prikrajšan. Še zmeraj si je oblikoval svoje poglede in s posebno Pazljivostjo je spremljal članke v časniku, ki je prihajal na šolo, o odhajanju ljudi v razne dežele. Osupnil je nad številkami, ki so vidno rasle, in ni pričakoval nič dobrega od tega. Zato mu je bilo v olajšanje, da je v Gregorju Šipku našel somišljenika, in torej le ni popolnoma osamljen. Kljub temu bo pazil na mladega učitelja, ki morda niti ne podpira njegovega mnenja. Na hodniku je rekel Gregorju Šipku: „Pridi v odmoru k meni v pisarno." „Tovariš ravnatelj," je zaklical v odgovor Gregor Šipek, „rade volje. Graščaki so se zbirali v grajskih sobah, mi pa hodimo v pisarne. Koto zgodovine se vrti naprej in ga ni mogoče ustaviti. Zobce je že treba naoljiti, da ne zarjavijo. Padajo drug v drugega in lepo počasi rinejo naprej. Počasi in zanesljivo." Pogledal je čez ramo in zaprl za seboj vrata v razred. Zinka Meglič je prihitela vsa zasopihana. „Vem, vem, da sem pozna, nikar ne glejte na uro! Skočila sem v kuhinjo in Francka Veronik mi je dala aspirin. Nanjo se lahko najbolj zanesem. Če nihče na šoli nima zdravila, ona ga ima. Z bolečo glavo ne morem v razred." ..Razumem, razumem," je rekel ravnatelj Gvido Zorec. „Č!ovek uporablja zdravila, da ne zboli. Glavobol je posledica kakega žarišča v telesu, povzroča ga tudi prečuta noč." ..Moram noter, jih že slišim, kako so nemirni," je odvrnila učiteljica in odhitela. Ravnatelj je skomignil z rameni in zaprl okno, ki je loputnilo. Pogledal je na staro lipo pred točilnico, ki ji je veter česal krošnjo. Prikazovale so se oskubljene veje. Revica kljubuje številnim rokam, ki segajo po njegovih cvetovih. Lipov čaj z žganjem. Za potenje in za dobro počutje. V vsaki hiši ga kuhajo, a krhajo se stare navade. Hčerke se smejejo materam, ko jim pripovedujejo o zdravilni vrednosti lipovega cveta. Zakaj plezati po drevesu in se izpostavljati nevarnosti, veja se zlomi in bumf! na tla s polomljenimi udi. V trgovinah ponujajo zavitke za malo denarja. Cvetovi ne padejo sami vanje kot mana Izraelcem v puščavi, nekdo le mora na drevo, čislajmo delo, in že se je razlegel zvonek smeh. Ta dekleta in fantje, kako naj jim dopovedo, bežijo pred materami kakor pred hudobnicami. Po cesti je pridrvel avto in nevarno zavijugal na šolsko dvorišče. Kokoši so se pognale v zrak in spustile perje, da je frfotalo kot debeli kosmiči snega. Avto je zavrl, da so zacvilile zavore, in iz njega je izstopil Ferenc Palir, se prostaško pretegni! in preletel s pogledi priprta okna. Za enim izmed njih je opazil ravnatelja Gvida Zorca in mu vprašujoče pomigal z glavo. Ravnatelj se je pomaknil v notranjost, da ga ni mogel več videti. „Te bom že našel, četudi se mi skrivaš," je zategnil Ferenc Palir in stopil v poslopje. Zajemal je po dve, tri stopnice hkrati in tako naglo prispel, da je pred pisarno ujel ubežnika. ..Midva se poznava, kaj? Prišel sem, da poravnava račune. Če ste pozabili, kako se pišem, vam povem, ida sem Ferenc Palir. Moji starši, no, kaj bi vam pravil, ni važno, da se niso roditi pod bogato streho, vaš dolg leti bolj do mene. Pa sem na svoji lastni koži občutil, kaj je to pomenilo. Seveda, bil sem paglavec in nisem znal ločiti zrna od pogače. Vi ste me vlačili za lase, ker ste si mislili, tega reveža si lahko privoščim, mi tako nihče ne bo pokazal ukrivljenega prsta." Ravnatelj Gvido Zorec je stal ko prikovan. Kradoma je z očmi iskal izhod iz zagate. Mar mu tale fant grozi in bo uporabil pesti? Ko bi se že vsaj oglasil šolski zvonec in ga rešil negotovosti. V poslopju je tiho, v razredih morajo slišati, nemara bo kdo odprl vrata in pogledal, kaj se dogaja na hodniku. Sekunde se vlečejo v neskončnost, od nikoder ni bilke, za katero bi se oprijel in se rešil pred nadlegovalcem. Zbral je vso moč in mirno rekel: „Se vam ne zdi, da brskate po naftalinu? Zadoščenje iščete za krivico, ki naj bi vam jo bil prizadejal v osnovni šoli. Ali ste popolnoma prepričani, da se ne motite in sem bil v zmoti le jaz? . . . Bili ste med mojimi učenci, o sebi pa govorite, kakor da ste se razlikovali od drugih . . . Stran naših ustvarjaicev in obiikovaicev AN!TA HUDL Ukradeno jabolko Veliki samostanski vrt je prekrila zgodnja jesenska megla. Bila je podobna široki razpokani dlani in zdelo se je, kot da s svojo sivino in teio hoče prekriti vse, kar se je dogajalo za visokim kamnitim obzidjem. Toda tega ni bilo mogoče prekriti, pa če bi bila še težja in debelejša. Dejanja niso ostajala v zraku. Naselila so se v misli, duše in telesa. S tistimi, ki so jih nosili v sebi, so stopala skozi velika lesena vrata na ulico, v mesto, v svet in v življenje. Povzročala so bolečino. Globoko in ostro. Ni je bilo mogoče odstraniti ne z leti ne z drugačnim življenjem. Dejanja so postala spomin, bolečina pa je ostala. Sest drobnih postavic se je prerivalo skozi meglo po ozki peščeni stezi proti glasovom, ki so prihajali izpod velikega, napol obranega drevesa. Tam je stal samostanski gospod in leno udarjal z lesenim kijem v podolgovato, prav tako leseno kad. To je delal vsak dan, vso jesen, vsako jesen. Danes se jim je zdelo to leno, enakomerno udarjanje lesa ob les še glasnejše in bolj zamolklo. Ob misli na jabolka, ki so se drobila pod pritiskajočo težo in se spreminjala v ostro temno rjavo čorbo, so se jim v ustih nabirale težke debele sline. Samo nekaj teh jabolk, pa čeprav samo toliko, da bi samo enkrat zagriznili vanje, in tista težka debelost v ustih bi izginila, ublažilo pa bi se tudi glasno stokanje njihovih želodcev. Že nekaj dni so jedli samo nezabeljen močnik. Tako je bilo tudi včeraj. Danes pa ni bilo ničesar več. Ko bi vsaj prišla mati! S svojimi koraki in z glasovi bi napolnila praz-nio in mogoče vsaj za nekaj časa pregnala misel na lakoto. Mogoče bi celo prinesla kruh. Vse njihove misli so bile en sam kos kruha. Takrat, ko je mati odšla od njih, so sanjali samo o njej. Sedaj pa nič več. Predolgo se ni vrnila, zato so sanjali samo še o kruhu. Vedno bolj so se približevali prostoru pod drevesom. V njih je bil velik strah pred tistim, ki je stal tam, in pred še večjo lakoto. Bili so že čisto blizu, ko je največji med njimi iztegnil dlan in tiho zaprosil: ,Prosim, dajte nam nekaj jabolk!" Bilo je izrečeno in vsi so se oddahnili. Samostanski gospod pa je samo zamahnit z roko, kot bi hotel odgnati nekaj nadležnega in brezbrižno tolkel naprej. Nekaj časa so tiho stali in se gledali, potem pa se je zopet oglasil drobni otroški glas, ki je v svoji prošnji skoraj jokal: ,Prosim, dajte nam nekaj jabolk!" Gospod, tisti samostanski gospod, ki je ob nedeljah tako lepo pridigal o dobroti in ljubezni, se je počasi sklonil, segel v kad, prebiral in otipaval, nazadnje pa izvlekel drobno, že nagnito jabolko in ga vrgel prednje, ne da bi jih pogledal. Presenečeno so strmeli v to malo gnilobo in niso mogli verjeti, da je to vse, za kar so tako lepo prosili. Niso se premakniti, tudi k pobiranju se niso sklonili. Gledali so roke, tiste roke, ki so se tolikokrat sklenile k bogu, govorile o dobrem in lepem, in spoznali so, da so to počenjale samo zaradi ljudi. Še vedno so strmeli v roke in roke so še vedno tolkle, tolkle, dokler se ni mastno zaliti obraz obrnil k njim in zavpil: „No, kaj pa tako buljite vame, svoje ste dobili, sedaj pa izginite, cigani!" Besede samostanskega gospoda so udarile po njih ostrejše in bolj pekoče kot očetov pas. Pustili so gnilobo tam, kjer je obležala, in se odpravili proti hiši. Med potjo pa je eden izmed njih pobral jabolko, ki je ležalo na poti pod nizko košato jablano. Bilo je obtolčeno in blatno, toda veliko, zlato rumeno in sočno. Hitro ga je ponesel k ustom in lačno ugriznil. Takoj se je okrog njega nabralo še drugih pet. Stegovali so roke in vsi v en glas vpili: „Še meni daj, še meni in...!" V trenutku pa, še preden je prvi komaj dobro ugriznil vanj, se je za njimi prikazala v rjavo kuto oblečena postava. Debele, iz širokih rokavov štrleče roke so grabile za njimi kot lovke lačne hobotnice. Pričeli so se loviti v megli in med drevesi, dokler se ni rjava postava naveličala in je samo še sopihaje vpila zan jimi: .Barabe... tatovi... požeruhi...!" Besede so padale po njih in jih skoraj pritisnile k tlom. Odšli so domov, tiho posedli v široki temni kot kuhinje in zajokali. Spregovorili niso med seboj, tudi pogledali se niso. Vendar so se razumeli. V njih se je dvignilo proti tistim rokam sovraštvo, ki je raslo in preraslo celo lakoto, strah in obup. Radi bi izkričali vse to sovraštvo, toda bili so preveč sami. Tukaj, v tem vrtu, ni bilo nikogar, ki bi jih slišal. Dolgo so sedeli tako, vse dokler niso iz veže zaslišati glasov. Prvi je bil očetov, hripav in pijan, drugi pa svet in priliznjen glas, ki je malo pred tem metal za njimi trde obtožbe. Hoteli so zbežati skozi okno, ko se je med vrati že prikazal oče: .A tako, kradli ste!" S pijano majavostjo si je odpel pas in pričel udarjati po njih z vso močjo svojih žilavih rok. Ostri robovi pasu so jim rezali hrbet, obraz in roke. In ko se mu je zazdelo, da so bili dovolj kaznovani za svoj greh, je odvrgel pas za mizo in z glasnim preklinjanjem odšel iz kuhinje. Otroci so se pobrali s tal in se splazili v postelje. Bito je prvič, da so podvomili o bogu in pozabili moliti. Otroci so postali odrasti, toda v njih je ostal spomin na veliki samostanski vrt, ograjen s kamnitim obzidjem, na vse, kar se je dogajalo v njem, na ukradeno jabolko, očetov glas, njegove kletve in materin jok. Vse to je povzročalo bolečino. Globoko in ostro. Ni je bilo mogoče odstraniti ne z leti ne z drugačnim življenjem. Dejanja so postala spomin. Samo bolečina je ostala v njih. Za vedno .. . [Odlomek iz knjige „Slike samostanskega vrta") prej izJg/g ^njiŽTM prvenec zinite JJnJ/ z nrzs/ovom ,,5h'^e Mfnostgns^egg vrta". O y4niti JV^J/ n;' trešn: vefž^o govoriti. Rojena v AJntni^K, zJ^tj že precej iet živi n