PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Mašilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in . Prosvetne Mi ti t ^
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1937.
i*M Mit«, Dk. Il tMT. ti A« PM* «Wm umdmr tW Act si t«|N« •( Mwdi S. U71
CHICAGO 23, ILL., 25. OKTOBRA (October 25), 1944.
'.ir>li*h#d Weekly at 230] 8. Liwndttlr Avt-
LETO— » uL. XXXIX.
SPOR ZARADI KAPITULACIJE V VARŠAVI med Poljaki in v tisku, ki krltislra Rusijo, ie ni ponehal. Ko je delegacija ameriških Poljakov Roosevelta prijela o tem. Je odgovoril, da niti njemu ni ie točno znano, kaj so je dogajalo v Varšavi v času upora, in kako Je nastal,, torej vedo ie toliko manj drugi. Moskva vztraja pri trditvi, da se je general Bor s svojimi podtalci in ostalim meščanstvom uprl prekmalu, sato mu rdoča armada ni mogla pomagati. Gornje predstavlja poljsko delegacijo v Varšavi na poti v nemški glavni stan t belimi zastavicami, ko Je šla sporočiti kapitulacijo poljskih čet.
V Kremlu določili, kaj na i bo bodoča Jugoslavija
CHURCHILL IN EDEN PRAVITA, DA STA SVOJO MISIJO PRI STALINU DOBRO IZVRŠILA. w TITO PRI TORIJIH NI VEČ "POPULAREN". — ANGLEŽEM JE ZA RUDE
Poleg Poljske je bil na kon-ivilu popolnoma pod vpliv Veli-
ferenci med Churchillom, Ede-nom, Stalinom in Molotovom najtrši oreh vprašanje bodočnosti balkanskih dežel. Posvetovanja, ki so se seveda vsa vršila za zaprtimi vratmi, so bila končana minuli teden in Churchill se je s svojim spremstvom vrnil v London. Pravi, da je s svojo misijo v Moskvi zelo zadovoljen in iz moskovskega časopisja je razvidno, da tudi tam hvalijo doseženi sporazum med
ke Britanije. Ker je Churchill pfrišel v London zadovoljen, bi se iz tega lahko sklepalo, da mu Moskva kar se Grčije tiče, ni nasprotovala.
Drugo vprašanje je Rumunija, ki jo je Anglija do te vojne imela ekonomsko v kleščah in podpirala gnilo, koruptno kliko v nji. V tej igri jo je Hitler izpodrinil, sedaj pa je pod pokroviteljstvom sovjetske armade.
Hujskanje proti Rusiji v sedanjem volilnem boju nevarna igra
zelo
Thomas Dewey je v početku volilri$ kampanje obljubljal, da se v nji ne bo umešavol v vnanjo politiko ameriške vlade, kar so mu nekateri verjeli, toda večinoma ne, ker je baš vnanja politika sedanjih velesil najbolj delikatno in tudi najbolj sporno vprašanje
Česar se je Dewey v nji najbolj' lotil,|je tudi najbolj opasno ne samo slogi, kolikor jo j a sedaj med zavezniki, pač pa še posebno bodočemu miru! Roosevelta napada z ozirom na njegove odnošaje s Sovjetsko unijo. Dolži ga, da je s svojo tajno diplomacijo izdal Poljake in da Poljaki še zmerom ne vedo, kakšna bo usoda njihove države po tej vojni.
Ker se Poljaki hvalijo, da jih je (priseljencev in potomcev) šest milijonov v tej deželi> se Dewey nadeja nlihnih glasov. Zato jim obljublja, če bo on izvoljen, samostojno, zares neodvisno Poljsko, kar pomeni takšno, kot je bila pred to vojno — velika in pa sovražna svoji sosedi na vzhodu
Dne 20 januarja 1940 je Dewey dej6l, da je bila Rooseveltova največja napaka — priznanje Sov 2t-•ske unije ''Mi prav nič ne potrebujemo take tova-rišije," je poudaril.
Sedaj je svoje mišljenje toliko spremenil, da m-trigira proti Moskvi le indirektno, toda njegova to-varišija, v kateri sta posebno glasna MpCormick in Hearst, pa hufska proti Rusiji kot da smo v vojni z njo, ne pa s Hitlerjem *
V Rusiji vedo, kako so ameriški torij i, ki prevladujejo, pozdravili Hitlerjev napad na USSR. Vedo tudi, da [o sovražijo sedaj in da na vse viže napadajo zvezno vlado zaradi njenih lend-leasnih. dajatev rdeči armadi, čeprav se proti Nemcem bori bolj kot katerakoli druga sila.
Vsi preudarni ameriški žurnalisti syare, ne zapraviti dobre volje m vere Rusov v sodelovanje z Zed. državami ne samo za zmago, ampak tudi za trajen mir.Toda reakcionarji, ki se dušajo za "free enterprise", vidijo samo svoje interese in Rusijo sovražijo, ker je dokazala, da država laKko uspeva brez izkonščevalnega, posedujočega SLOJA
Zavezniki okupirali že 14 glavnih mest9 med njimi Beograd
Izmed petnajstih glavnih i mest, ki so Jih osvobodili zavezniki iz nacijskih klešč, jih je 7 okupirala rdeča armada, 5 ameriška, angleška in kanadska armada skupaj, enega ameriška skupno s francosko (Pariz) in enigc angleška skupno z grško (Atene).
V sledečem navajamo 14 glavnih mest po redu, kot so bila vzeta nacijem drugo za drugim: dne 4. junija Rim; Vilna, glavno mesto Litvinske; 13. julija; Pariz, 25. avgusta; Bukarešta, 31. avgUF«a; Bruselj, Belgija, 4. septembra, Monako, v kneževini Monako, 4. sept.;.. Luxem-burg, v vojvodini istega Imena., 15. sept.; Sofija, Bolgarija, 17. sept:; Helsinki na Finskem, 19. sept.: Tallin, Estonija, 22. sept.; San Marino, v republiki istega imena v Italiji, 23. sept.; Riga, glavno mesto Latve, 13. oktobra; A«ene na Grškem, 14. oktobra; Beograd, 20. oktobra. Osvobodila sta ga rdeča in pa Ti~ tova armada.
SILNA KATASTROFA V CLEVELANDU ZADELA MNOGO SLOVENCEV
Eksplozija in požar dne 20. oktobra v okolici ulice St. Clair, kjer so glavne slovenske ustanove, prodajalne in stanovanja, je prizadela našim ljudem veliko škode in tuge v družinah.
■Posledice te katastrofe, ki je največja v dolgi zgodovini cle-velandskega mesta, bodo ljudje še dolgo čutili.
. Vsem v naselbini naše sočutje
cT?, iTw Angležev se v Rumuniji najbolj Churchillom in Stalinom. Kak-j tičejo rumunska oljnJa ^
šen je, tega seveda niso objavili, a Churchill je obljubil poročati o svojem obisku v parlamentu.
Zadeva Poljske še nejasna
KonferenČniki pravijo, da so poljsko vprašanje zelo približali končni rešitvi, kar pomeni, da je še vedno nerešeno in da se zamejna vlada ter poljski odbor v Lublinu nista sporazume-
Pred vojno so bila posest angleškega kapitala. Vlada v Londonu zahteva, da se jih vrne prejšnjim lastnikom, torej Angležem. Veliko ljudi v Rumuniji pa zahteva, da naj se prirodna bogastva v njihni deželi socializi-ra, kakor jih je n. pr, Mehika. Ker se je Churchill vrnil smehljaje, bodo oljna polja v Rumu-la toliko, da bi mogia oznaniti j brikone angleška svo-triumf soglasnosti.
Bolj po sreči pa je Churchillu
in Stalinu baje šlo v njuni razpravi o bodočnosti balkanskih dežel. Geograflčno nima Anglija na Balkanu kai iskati, ker je zelo daleč od balkanskega polotoka Ampak ker je Anglija imperialistična in živi od imperialističnih pridobitev, katerim se ne misli odreči, je zanjo silno važno, kateri vpliv naj odločuje na Balkanu. Po prejšnji vojni sta francoska in angleška vlada na Balkanu popolnoma prevladovali. Sovjetska unija je imela polne roke dela s civilno vojno, lakoto in raznimi notranjimi gospodarskimi in političnimi problemi. Vrh tega so se Francozi, Angleži in Američani umeša-vali vanjo s svojimi četami, s podpiranjem belogardistov in s podpiranjem Rusiji sovražnih vlad v obmejnih državah.
Vpliv USSR ogromen Sedaj je situacija drugačna. Rdeča armada je v Bukarešti, v Sofiji irv v Beogradu. Angleška »e je požurila v Atene, a šele ko so jih Grki sami osvobodili. Grčija mora po angleškem pra-
jina.
Angležem za olje in rude
Angleži so se poleg za rumun-sko olje zelo pobrigali tudi z
'Nadaljevanje na 3. strani.)
Slovencem v Chicagu
Povsod v Zedinjenih državah,, Na zadnji seji postojanke št. koder živi slovenski rod, ki mu 25 SANS se je sklenilo, da se
ZINKA MILANOV NASTOPI NA PRIREDBI FEDERACIJE SNPJ
Cikaška Federacija SNPJ priredi v nedeljo 29. oktobra v jed-notini dvorani na 2657 South Lawndale Ave. proslavo 40-let-nice Slovenske narodne podporne jednote, na kateri nastopi tudi slovita pevka newyorške Metropolitan opere Zinka Milanov. Spored se prične ob 3. popoldne. Vstopnice so po 75c.
teče po žilah slovenska kri, se organizira in prispeva za čimprejšnjo pomoč raztrganim, bosim. brezdomnim, bolnim in ranjenim, ob enem pa junaškim bratom in sestram v stari domovini, na katere je lahko ponosen vsak zaveden Slovenec in Slovenka. S svojo krvjo si ustvarjajo boljši svet. na katerem bo slovenski narod svoboden ln na svoji zemlji sam svoj gospodar. Ta narod ne bo več dopustil, da bi mu sedeli na tilniku tuji ali domači tirani. Ta narod je v treh letih in pol zgubil vsa življenska sredstva. Pobrala sta mu jih nacizem in fašizem. Ostala mu je edino duša, čista, poštena in borbena duša, ki gleda v bodočnost — v boljši, poitenejši in bratski svet. Pomagajmo temu narodu sedaj, ki krvavo potrebuje naše pomoči.
takoj prične z nabiranjem vsa kovrstne obleke in ob enem de- POŠLJITE OGLASE V nsrnih prispevkov. Izvoljen jc KOLEDAR NAJPOZNEJE
foi.Tdl«1SJ5SE.E DO 1. NOVEMBRA
in sklicati javen shod, posebno za južno-zapadno okolico Chi-
caga. Odbor je dobil prostor za skladišče na 3936 W. 26th St. Tja prinesite staro, čisto obleko in perilo. Začasno bo prostor odprt samo od 6:30 do 9. zvečer. Pozneje, ko bo organiziran večji odbor, bo prostor odprt tudi čez dan. Kdor želi pomagati pri tem humanitarnem delu, naj se zglasi pri enemu spodaj podpisanih odbornikov.
Shod, na katerega ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, se vrši v četrtek, 2. novembra, v dvorani SNPJ. Prične se ob 8. zvečer. Imeli bomo par dobrih govornikov in pobiralo se bo
Upravništvo želi, da vsi, ki nabirajo oglase v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja, naj jih pošljejo najpozneje do 1. novembra.
prostovoljne prispevke. Na tem shodu se bo organiziralo in povečalo potrebne odbore za uspešno pomožno akcijo. Pridite na shod in pripeljite svoje prijatelje in znance, ki so pripravljeni pomagati, ali pa prispevati, ker oboje jc potrebno.
Za Jugoslovanski relifni odbor postojanke 25 SANS:
Donald I,otrich, Frances Vider, Joseph Kristan, Louis Beniger, Louis Zorko.
Ščuvanje vojakov proti unijam žanje posledice
V Kansas Cityju, Me., se je v delavnici trn vojna letala dogodila stavka, v področju unije avtnih delavcev <UAW-CIO). Da-li je bila upravičena ali ne, o tem tu ne bomo razpravljali. Potrebno je poudariti le, da so šli v stavko ljudje, ki imajo sinove na bojiščih in hčere v vojni službi. Toda napadi v radiu, v časopisih in pa ie skozi par let proti uniiam v splošnem so takoj dobili gnojna tla v mali skupini vojakov in mornarjev, ki se je, na pobudo svojega vodje v uniformi, odločila stavko razbiti In delavce pod pretnjo fizičnega napada pognati nazaj na delo.
Značilno Je, da so "promoter-JI" te vojaške akcije smeli svo-
bodno mobilizirati vojake in mornarje za naval v tovarno proti piketom. Ali so v salune In v gledališča, v katerih so prekinili programe s klicem vojakom In mornarjem, da naj za-puste svoje sedeže in gredo pomagati uničiti stavko, "katera ogroža življenja naših fantov na bojiščih v Evropi in v Aziji."
Vojaški in mornarični policaji so videli to mobilizacijo in apelirali na vročekrvne proti-unijske fante, da naj se razide-jo. pa brez uspeha. Drugega jim niso storili, čeprav so vedeli, da njihne početje lahko povzroči krvolitje.
Mornarji in vojaki so piketom iztrgali napise in jim uka-
zali, marš nazaj na delo, aH pr vas bomo v vaših hišah obiskali
Na poti proti piketom so ustavili vsakega vojaka in mornarja, ki so ga srečali, s pozivom. Ia nai gre s njimi v obrambo ♦ovarišev, ki so v "mišjih luknjah" v Evropi in v Aziji, češ materijala jim manjka, tu pa komunisti" stavkajo, namesto da bi ščitili s produkcijo življenja naših fantov in moi na boji-ščih.
Ta slučai te prvi, ko Je orgfi-nizirana četa vojakov in mornarjev, brez umešavanja voja-ike policije preti nji, šla v boj ioper delavce, ki so zastavkali. Bilo jih Je nekaj nad 40, ki so
pod zaščito svoje vojaške uni- čitka.
"orme napadli civiliste in jih merjali, da so izdajalci.
To je svarilo odborom unH \FL, CIO, UMW, bratovščinam železničarjev in delavcem v splošnem, kaj šele bo, ko se pri-*ne tekma za službe. Kako silno e kapitalistično časopisje in pa radio komentatirji bilo sposobno naščuvati vojake proti organiziranemu delavstvu, dokazuje fa slučaj, dasi Je bilo že precej drugih sličnih. Ni čudno, da unije skrbi, kai šele bo, ko bo vojne konec in se vojaki vrnejo, mnogi prežeti s hujskajočim ognem. da so oni trpeli, tu pa so se delavcem valili debeli čeki, da so si s stavkami iskati po-
ftANS lio sodeloval pri relifni akciji ZOJSA
FRANK ZAITZ
Vojni relif Američanov južno-slovanskega porekla je po svoji ustanovitvi poslal drugim jugoslovanskim relifnim odborom, med tem tudi našemu JPO-SS prošnjo, da se bi pridružili skupni akciji, in pa da bi iz svojih dosedaj nabranih skladov prispevali za nakup potrebščin, čim pride v Nevv York ladja z naročilom, da odpelje do sedaj nabrano ali pa kupljeno blago v Jugoslavijo.
Pravijo, da taka ladja kmalu pride in omenjeni relifni urad bi rad sodelovanja v tolikšni meri, da se bi parnik čimprej napolnilo.
Newyorški urad je v pismu, na naslov JPO-SS sporočil, da naj iz svojega nabranega sklada kupi kakršnekoli potrebščine in če hoče, naj da za pogoj, da se jih sme razdeliti edino v Sloveniji.
Seja JPO-SS se je vršila dne 19. oktobra v Chicagu. Z ozirom na to pismo iz relifnega urada v New Yorku je Vincent Cainkar, predsednik SNPJ, predložil resolucijo, ki odobrava prizadevanja Vojnega reljfa Američanov južnoslovanskega porekla in predlaga, da se bi mu v nakupovanju blaga JPO-SS pridružil. In pa, da bi še pred pri-druženjem prispeval večjo vsoto za nakup medikalij in zdravniških instrumentov, ki naj se jih bi poslalo tja s prvo ladjo.
Oba predloga sta padla v vodo. Tajnik KSKJ Joseph Zalar, ki je obenem tajnik JPO-SS, je dokazoval, da o novi relifni akciji pod vodstvom ZOJSA premalo vemo, oziroma, da kolikor vemo, so argumenti o nji bolj neugodni kot pa ugodni. In če bi se že dogodilo, da je edinstvo mogoče, počakajmo. da se ji pridružijo tudi druge relifne akcije, n. pr. HBZ
Pri HBZ, kot je bilo že poročano, je bil glavni odbor v tem razdeljen — sedem glasov proti petim, ki so bili za skupnost. HBZ bo torej šla svojo pot. O Srbskem Narodnem Savezu pa niti misliti ni, da bi šel v tako
relifno akcijo, v kateri je Louis Adamič častni predsednik.
O prej omenjenima predlogoma, zapopadena v resoluciji V. Cainkarja, so glasovali proti Joseph Zalar od KSKJ, Josephine Erjavec od Slovenske ženske zveze, in pa Frank J. Wedic, tajnik'Družbe sv. Družine, vsi trije iz Jolieta. Za sta glasovala Leo Jurjovec, predsednik Zapadne slovanske zveze in pa John Ermenc od Jugoslovanske podporne zveze Sloga (Milvvau-kee). Vincent Cainkar, naravno, je bil za oba predloga, ker je spisal resolucijo, a kot predsednik JPO-SS ne bi mogel glasovati drugače kot poimensko. Janka N. Roglja od Ameriške bratske zveze in drugih zastopnikov ni bilo na to sejo.
Po dolgih razpravah za in proti so omenjeni na seji JPO-SS končno sklenini, da naj gresta obe vprašanji z ozirom na sodelovanje z Vojnim relifom Američanov jugoslovanskega porekla na seje glavnih odborov pridruženih slovenskih podpornih organizacij, ki se bodo vršile januarja in februarja prihodnje leto.
Dan pozneje — dne 20. oktobra, je zborovala eksekutiva Sansa. Navzočim je bilo žal, da na seji JPO-SS dan prej ni moglo priti do soglasnosti toliko, da bi se lahko relifno akcijo med Slovenci v Ameriki, in po možnosti sedaj tudi med drugo-rodci, enotno nadaljevalo pod pokroviteljstvom JPO-SS. Ker pa je v teh časih pomoč nujna in možna, je Sans sklenil podpreti omenjeni vojni relifni urad v New Yorku in sodelovati z niim, ob enem pa apelirati na JPO-SS, da naj spremeni svoje stališče, v očigled, da se bo v pomoč našim onkraj morja storilo veliko več, * ako delamo skupno. Urad v Nevv Yorku zagotavlja, da se lahko ves v JPO-SS nabrani denar porabi samo za pomoč v Sloveniji, dasi so mnogi naši rojaki mnenja, da so
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Kako se naši v Sloveniji bore za svojo svobodo ?
Tone Seliškar je znan sotrudnik Ameriškega družinskega koledarja. Enako Mile Kloočič. Oba sta delovna v osvobodilni fronti. Mile je napisal o partizanih veliko pesmi in dramo "Mati", Seliškar pa med drugimi "Pesem puntarjev", ki bo v prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja.
Prvič bo iz uporniških vrst nove Slovenije v koledarju nekaj našim čitateljem dosedaj povsem neznanih imen, deloma, ker so psevdonimi, iz umljivih razlogov, da ne bi izpostavljali smrtni grozi sorod« nikov, ki so ostali pod nacijsko kontrolo in pa, ker so eni zares novi pisatelji, porojeni iz novega časa tragedij in borbe ne samo za novo Slovenijo temveč za nov svet.
Tako n. pr. bo v koledarju črtica z naslovom "Poljanska četa gre v napad", ki jo je napisal Klu-sov Joža. Cene Logar opisuje pohod slovenske XIV. divizije iz krajev, kjer je bila mobilizirana, na Štajersko. Ivica, slovensko dekle, opisuje, kako so potem, ko so bile osvobojene iz Mussolinijeve ječe v Italiji srečale v italijanskem pristanišču Bariju partizana in pa občutke, ki so jih imele ob tem presenečenju — videti svojega človeka v uniformi, in z jugoslovanske ladje, v osvobojeni italijanski zemlji. S. S. piše o svoji poti "med upornike", Rado Simoniti pa o pesmih, ki ore med partizani. Kajuhov Tonč bo v koledarju zastopan s pesmimi, ki jih je zloiil v sedanji borbi v Sloveniji, in enako Smilijan Somec ter Stenjka.
Upamo, da ko začnemo koledar razpošiljati, bo tudi Slovenija že vsa osvobojena in tako pride ta knjiqa prvič po mnogih letih spet med ljudi tam, med katerimi je bila toliko priljubljena, kakor tukaj, dokler so jo smeli prejemati.
+
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja JnitulovMik« DtUvib Tiikotu Družba, Cbicag«, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driav*n za celo leto IS.OU; sa pol leto 11.7»;
u četrt loto 91.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.50; aa pol leto $2.00.
Vai rokopisi in oflaal morajo biti ▼ naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldn« sa priobči tev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workraen's Publiahing Co.,
Ine. Eatobliahed 190$.
Edilor.....................
Business Maiiager........__
_____Frank Zaitz
Charlea Pogorelec
8UBSCRIPTION RATES: inited StMtes: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Monthe $1.00. Foreign Countries, One Ycar $8.60; Siz Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
J0JK0 OVEN:
RAZGOVORI
Ali bodo Mirialisli in komunisti laliko delali »kupaj za preobrate?
Angleški delavci so na svojem minulem zboru sklenili, da se bratomorni boj med mednarodnim proletarijatom ne sme več dogoditi. A ob enem nočejo v delavsko stranko komunistov kot edinico, pač pa jih je pripravljena sprejeti le pod svojimi pogoji. Eden glavnih je, da se razpuste kot politična enota in se pridružijo delavski stranki le kot posamezni člani.
V	Franciji delajo sedaj socialisti in komunisti skupno. To tam ni novo, ker so z enotno fronto med sabo poskusili že pred vojno, pa jim jo je reakcija razbila. Veliko zasluge pri tem je imela tudi takratna vnanja politika sovjetske vlade.
Na Rumunskem delajo sedaj socialisti in komunisti enotno toliko močno, da je kmečka stranka zapretila z izstopom iz vlade, češ, da ne mara nad sabo levičarske prevlade.
V	Italiji sta komunistična in socialistična stranka skupno v koalicijski vladi in ob enem še posebej v tesnih stikih, toliko, da so nasprotniki komunistov zaceli trditi, da socialistična stranka v Italiji sploh ni socialistična, temveč le podružnica komunistov. "Počakajte, da bo osvobojena severna Italija!" pravijo tisti, ki jim ni všeč, da bi se gladilo pot v solidarnost delovnega ljudstva. Pa so menda v zmoti. Nikjer ni razvidno, da so med uporniki v Milanu, Turinu, Trstu itd., sploh kake nepremostljive načelne razlike.
Na Ogrskem so socialisti razdvojeni, toda večina je za sodelovanje s komunisti. Se bolj pa na Češkem, kjer komunisti itak niso mnogo pomenili, a sedaj, vsled pogodbe z USSR, pa se je vsa čehoslovaška vlada povsem oslonila na Moskvo.
Kaj pa socialisti v Jugoslaviji? Treba je upoštevati, da je jugoslovanska diktatura socialistično gibanje zatrla posebno v svojih poslednjih par letih, dočim se je med tem razvijalo v nji komunistično podtalno gibanje — dobro organizirano in financirano. Zato je lahko po 21. juniju 1941 s tolikšno silo buknilo na dan.
Zdi se, da na eni strani Moskva, in na drugi angleška delavska stranka, in angleška zveza strokovnih unij, s svojimi sedem milijoni članov, iskreno delujejo za solidarnost med komunisti in socialisti. Tisti, ki ne morejo pozabiti strupene medsebojne borbe, ki je trajala posebno prvih 10 let po prejšnji vojni, nasprotujejo. Kapitalisti in ekonomski rojalisti sploh bi radi, da med delavnim ljudstvom po svetu ne pride do solidarnosti.
Ampak če bo angleško delavstvo uspelo, se jim nakane za netenje bratomornega razdora ne bodo obnesle.
Veliko pa je odvisno, kakšne kompromise bo morala skleniti sovjetska unija. Nanjo Washington in London na vso moč pritiskata, da naj se ne umešava v obstoječi ekonomski sistem v deželah, v katere je udrla rdeča armada.
Ampak če delavci hočejo, pa naj se imenujejo za socialiste . ali komuniste, si lahko določijo ekonomski red po svoji volji. In določili si ga bodo neglede na ameriške in angleške torije in na spletke iz Vatikana ter izkoriščevalce v svojih deželah.
Svet je zrel za socializem, česar se izkoriščevalni, privilegirani sloji dobro zavedajo — na žalost veliko bolj, kakor pa delavci. Zato si skušajo svoje interese zavarovati z zlorabljanjem nevednosti proletarske mase. Pa ne bodo zmerom uspevali. Pro-letariat v Evropi hoče socializacijo in nihče mu ne bo zabranil poti v nov gospodarski red.
COMMUNITY AND WAR FI NI), sa katerega je kampanja sedaj v teku. pomaga ne kuho dobrodelnim ustanovam in vojaškim zabaviščem v tej deželi, temveč tudi bednemu ljudstvu v od vojne razdejani in obubožani Evropi. N. pr. vojnim beguncem, kakor so na gornji sliki.
KATKA ZUPANČIČ
IVERI
Odločalo bo ljudstvo
Moj zakonski tovariš Jape se je davi znenada ozrl z nad časopisa, rekoč: "Feliks je v Chicagu. namreč Feliks von Habs-burg."
"Ali še zmerom straši po Ameriki?"
"Straši... Ne pozabi, da je cesarske krvi in da je zato izbranim —-" tu je Jape kihnil — "krogom lepši ko lep, modrejši ko moder, in njegova beseda odtehta več, nego knjiga kakega plebejca. Na govorniški turi je.. ."
Ne bi nam bilo do smeha, niti do ironičnega nasmeha ne. če bi na naši zemlji v stari domovini ne imeli partizanske vojske, ampak bi imelo vso besedo izdajniško krdelo okrog Rupni-ka, ki bi tako gotovo, kakor je amen v očenašu, potisnilo Slovenijo zopet tja, kjer je bila 1. 1914, ako se seveda Otonu in Feliksu namera posreči.
Nekdo je sicer zapisal, da je za Slovence konec konca vseeno, ali jim vlada Peter ali Oton, če se že ne bi mogli izogniti monarhije. To bi bila kaj sladka muzika za Habsburžane;
kajti Avstrija, ki so ji bile v Versaju začrtane meje že radi lagodnega življenja vajenega Dunaja preozke, ima dovolj povoda, da se cesarske hiše brani že z ekonomskega stališča.
Pomisliti je treba, da so Citi- \ ni starši imeli sedemnajst otrok? Cito, ki je bila deseto dete, pa niso tesne gmotne razmere sili- i le k omejevanju rojstev. In na-rodilo bi se bilo nemara i njej toliko ali pa še več dece, da ni Karol prekmalu umrl. Tako pa se je morala zadovoljiti le z osmimi otroki, ki so imeli kdozna koliko bratrancev in sestričen v prvem, drugem itd. kolenu.
Pomisliti je treba dalje, da se je ves ta plodovi ti rod v teku let namnožil tako. da bo pravo gorje za deželo, kamor se te plemenite cikade vsujejo. Zdaj so brez pravega doma raztresene po svetu in njihovim blagajnam se nemara vidi dno. Oton bi bil njihova rešitev ... Ampak govorilo bo ljudstvo.
*r
Za svojo osebo imam še zmerom veliko upanje, da se bo naše ljudstvo izreklo za republiko. Nikakor ni res, da se je naš na-
Ko se je/lzidor iz Jugoslavije vrnil, je v Hrvatskem Glasu v Winnipegu4 dne 3. oktobra pojasnil, čemu se je odločil za vstop v Subašičevo vlado. Njegove ugotovitve postavljajo na laž vsa opravičevanja slovenskih ameriških klerikalcev, ki bi radi pobelili izdajalsko, reakcionarno, fašistično početje svojih tovarišev v Sloveniji. Cankar pravi o njih in o svojem vstopu v vlado med drugim:
"Vstopil sem v to vlado v nadi in želji popraviti gotove politične napake onega dela slovenskega naroda, ki jih je storil v dobi, o kateri mislim, da je najtežja v njegovi zgodovini.
En del Slovencev se je organiziral v domobrance.To ime so prevzeli od Paveliča, v dobrobit politike, ki jim je narekovana od Hitlerja. Teh nekaj tisoč Slovencev je njemu priseglo zvestobo — torej človeku, ki je (spodnjo) Štajersko proglasil za nemško zemljo in izgnal z nje slovenski narod, ga ob enem mobiliziral v svojo vojsko in ga odvedel na prisilno delo v rajh. Vse to se je dogajalo v času, ko se je Hitlerjev sistem že rušil.
Jaz sem v očigled vseh teh dogodkov imel priložnost, da na osvobojenem jugoslovanskem terenu ie posebej pregledam vse to o Čemer sem že prej čital in slišal. Tako sem si od blizu ogledal partizanski pokret, pa si zaželel, da si pri Slovencih ohranim isto zaupanje, kakor sem si ga pridobil med njimi. Zato tele moje ugotovitve:
1.	Na Tita se lahko zanesete. Je resen človek in se mu sme brez bojazni zaupati.
2.	V partizanskih oddelkih so komunisti, toda partizanski pokret ni komunističen, pač pa zelo jak, dinamičen, discipliniran pokret. Ima ne toliko strankarske, kot pa narodne cilje.
Meni je posebno hudo, ker je imela v organizaciji domobrancev Slovenska ljudska stranka največ zapletenosti. Ako me vse skup ne vara, bo sodelovanje Slovenske ljudske stranke s fašizmom in hitlerizmom njen grob.
Nekaterim voditeljem te stranke, ki ima veliko dobrih tradicij, sem povedal tole svoje mnenje:
Spomenik Janeza Kreka bo ostal na njegovem grobu, a na grobu te stranke (SLS) bodo ras* koprive!
Prosim vse tiste Slovence v domohranstvu. ki so dostopni razlogom, da prestopijo v borbene vrste partizanov. S tem bodo sodelovali v borbi za osvoboditev svoje zemlje in njihovo ime bo v zgodovini častno ohranjeno. Tisti pa. ki ostanejo do konca s Hitlerjem, bodo predmet prezira ne le slovenskega naroda in njegovih zavezniških narodov, pač p«, kar je najhujše, zaničevali jih bodo njihni otroci."
Pravijo, da je takratni minister Miha Krek Izidorju Cankarju odsvetoval iti v vlado, pa ga ni hotel poslušati. Franc Snoj pa je boljše razumel duh novega časa in se spri z Mihom. Sedaj je baje Snoj v Sloveniji, kjer skuša slovenski klerikalizem rešiti z urgiranjem, da naj se pridruži osvobodilni fronti, dokler Je še čas.
Klerikalcev v Sloveniji njihni kolegi v Ameriki ne bodo mogli oprati
Našim prijateljem v takozvani zvezi slovenskih župnij nikakor ne gre v glavo, da svojih kolegov v starem kraju, s škofom Rožmanom na čelu, ne bodo mogli pobeliti. Delujejo po firerje-vih navodilih tako očitno, in celo navdušeno, da niti izgovori o primoranosti več ne drže.
O tem se je Izidor Cankar osebno prepričal. l(o je bil povabljen, da naj vstopi v Subašičevo vlado, je odgovoril, da bi se rad najprvo uveril, kako je/tam, kdo je Tito, kaj so partizani in kaj se godi na Slovenskem, v deželi, ki naj bi jo z Marušičem zastopal v novi vladi.
Bilo mu je ustreženo. Poskrbeli so mu, da je prišel v Jugoslavijo, še snidel s Titom in bil na Slovenskem ter govoril z borci in tudi s takimi rojaki, ki so na Rupnikovf-škofovi strani.
Izidor Cankar je bil nekoč duhovnik. Ker se je zaljubil, je sVečeniško službo pustil, zato, da se je lahko oženil, toda smatral se je i v nadalje za pristaša klerikalne Slovenske ljudske stranke. Po njeni zaslugi je bil imenovan za jugoslovanskega poslanika v Argentini in potem za poslanika v Kanadi. V slovenski književnosti je znan posebno vsled svojih "Obiskov'^ pri Ivanu Cankarju in napisal je tudi par drugih knjig.
rod kar ves na splošno "prodil srbskemu kralju", kakor se je tukaj očitalo. Kakor tukaj, je tudi tam živela ideja republl-čanstva. Toda ...
Ko je natrohlemu dvoglave-mu avstrijskemu orlu odpadla ena glava, pa perot in kremi jI, nas je val sprememb omamil. Tisočletne nemške kuratele je bilo iznenada konec — in tisoč let je dolga doba. Bili smo nepripravljeni. Zaupali smo našim vodilnim možem, ki so jo za časa prevrata dobro in spretno vozili. Ali preden smo dobro vedeli, zakaj gre. so ti možje že romali v Beograd. A nele, da so kimali in pristali na vse, še sami so prožili konce jedva pretr-ganih vrvi in verig: Na, še tukaj je treba vozla, še tukaj spa-jalnega člena...
Ko se je narod nazadnje od omame opomogel in se hotel pret&gniti, je začutil oviro. Izbrisal si je oči, pa videl, da ie zopet privezan ... Ne več tako na trdo in na tesno, kot prej na stari nemški Dunaj — a vkljub temu privezan in povezan bolj, nego mu je bilo ljubo.
Nikdar ne pozabim tistega prvega praznika "ujedinjenja".
Stala sem na pločniku in gledala povorko. Po štiri in štiri v vrstah so korakali mimo: moški. ženske, mladi, stari. Bil je hladen, miren dan. Prapori so skoro mrtvo viseli ob drogih. In petje. Spredaj godba Črnomelj ni tolikšno mesto, da bi se procesija vila brez konca in kraja, vendar je bila zelo dolga. Tudi 1az sem se priključila, bilo je "muss!", kakor smo rekli.
Ali vendar sem se bila prej dobro nagledala obrazov. Videla sem jih mnogo, ki so si brisali razočaranje z lic, in mnoge, ki so bolestno spačenih obrazov kričali "Zivio!" Peli so "Naprej zastava slave...", pa "Bože pravde"; toda slišala sem nekoga, ki je pel "Naprej slovenska krav*..pa drugega, ki je pel pogrebno "Dies ire.. .", po na-pevu "Bože pravde" seveda. V splošnem trušču so si lahko na ta način dajali duška.
Težko se je bilo udati. Toda inflacija je bila prinesla med kmetsko ljudstvo neko lažno prosperiteto, pa se ni toliko menilo za republiko, kot za denar, ki ga ni še nikoli toliko imelo. Naposled pa, kdo jih je vprašal, kakšno vlado si želi?-
Ali zdaj, tako upam, bo drugače. Zdaj bo govorilo tudi ono in odločalo ono! Pomagajmo jim, da jim groza teh časov ne stare duha. Zdaj jih drži pokon-cu največ upanje. In v to upanje smo vključeni mi tukaj.
Razočaranje bi bilo pogubno.
Odrešenje Jugoslavije je v vidiku. Iz Podonavske, Transilvanske in ogrske planote se pomika ne vzdržljiva po vodenj ruskih armad. Dospevši do Donave, se jim je pridružila ljudska osvobodilna armada Jugoslavije — in čudno — Bolgari in Ru-munci so si spremenili gospodarje in pravijo, da se isti proces vrši na Ogrskem Grške in angleške čete čistijo Nemce iz Peleponeza. Festunge Evropa ni več. Zidovje se lomi že v Nemčiji.
V Jugoslaviji se je precej spremenilo. Ko čitamo pisma naših ljudi, kolikor jih je moglo priti iz tujine, je razvidno, da je večina naših vasi — če ne popolnoma, pa saj deloma po-žganih. Še posebno so radi poži-gali naše vasi Italijani. To se pač prilaga fašistični naturi, še posebno z juga. Ali danes je ena nai bolj uničenih in propadlih držav na svetu Italija. Jugoslavija ima mlade, krepke, zdrave ljudi, z nevzetljivo vero v sebe in v bodočnost. Vero, katera bo ustvarila boljšo in pravo ljudsko državo iz tistega, kar je bila nekoč sužnost.
Kot v Rusiji, ltatora je bila skoro zdrobljena v prvi svetovni vojni, ter v civilni vojni, kateri je sledila pottm Še strašna suša z lakoto, je bil duh in vera v sebe, tista strašna neustrašlji-va sila. katera je strla vse ovire ter ustvarila novo državo, v kateri se je razblinila Hitlerjeva nepremagljivost. To je tisti "Creator Spiritus", kateri ne ustvarja samo zgodovino, am-
na grmada človeških obuval v skladišču. In nekaj ter čeveljčkov je bilo tako majhnih — kot jih nosijo pri nas dojenčki."
Pri nas
Pred nekaj tedni se je obdr-žavala v Washingtonu konferenca o vaškenv Šolstvu, ln to še posebno na jugu. O tem poroča frevija Times sledeče: Addie Sul-livan je hčerka nekega kmeta v Ozarških hribih, ki je že prestar za delo. Vsako jutro, pre-dno gre v šolo* kjer poučuje osem začetnih razredov, mora skuhati zajtrk za očeta, pomol-sti kravo ter nasititi kokoši. Potem gre v pol milje oddaljeno šolo. Toda šola nima ne električne luči in ne tekočo vodo. Miss Sullivan uči v tej šoli že pet najst let. Njena plača je $360 za šest mesecev.
Nekaj podobnega se je razpravljalo na tej konferenci, na kateri je bilo zastopanih 231 pedagogov iz 44 držav. Rezultat teh razprav je pokazal sledeče
52% vseh učiteljev v Zedinjenih državah uči na vasi.
Povprečna plača vaškega učitelja je $967 na leto, malomest-nega pa $1.937. Okrog 13 milijonov državljanov, kateri niso izdelali več trirazredno šolo, pridejo še vedno iz istega kraja — z juga.
Na tej konferenci se je razpravljalo. kako zboljšati te razmere, katere je Še posebno pokazala sedanja splošna vojaška služba Treba bo zboljšati kva-liteto^iičiteljstva ter tudi zboljšati njih življenjske razmere.
pak daje moč za ustvarjanje |:J*	^^
iste. To je tisti duh. tista moč, ski standard »a tista sila, katfcra je vzdržavala	Dvestoteri
naše partizanske armade v njih
brezupnem boju. ko so bili osamljeni skoro od vsega sveta, ter prodani od njih lastnih narodnih izdajalcev. In to bo tista vera v sebe in v svoje ideale, katera bo ustvarila novo družbo
Ko to pišem je Število dvestoterih dopolnjeno. Proletarec bo ponovno priobčil vsa imena darovalcev v ta fond. Bilo je precej bojazni, da brez pismenih apelov to število ne bo doseže-
__„ _ r, ..	* • ; no. Ali kdor je šel malo po de-
narodov na Balkanu. In Jugo-K .. . . ' . . •loviia im*	v^k««	zeil ZdanJd ieia. je ianKo spo-
znal, da je Proletarec v resnici
slavija ima vero. Noben narod s tako gonilno silo ne bo propa del.
priljubljen. Čeprav ni dnevnik in nima tistih privlačnih zaljubljenih povesti, ga vseeno najdeš v vsaki hiši naprednega delavca. Kdor veruje, da se naš boj šele pričenja, ga bo čital in podpiral tudi v bodočnosti.
Ruski relif
Moj prijatelj Jože Topolak iz Detroita, Mich., mi je poslal celoletno naročnino na Proletarca ter dva dolarja za ruski relif.
Churchill v Moskvi
Stalin in Churchill sta razpravljala par tednov v Kremli-nu. S tem sta dokazala, da mora biti stvar precej važna, kar sta ob enem izpričala s tem. ker je bilo treba toliko izvedencev zraven. Posebno tisti, katere je pripeljal Churchill s seboj. Da je na dnevnem vprašanju Poljska, o tem ni dvoma. Saj so po-Jožetu iskrena hvala, klicali Mikolajčka ter par drugih članov londonske poljske vlade že prvi teden v Moskvo. Skoro gotovo je precej govorjenja tudi o Balkanu. S tem se razume, da se vključuje v to razpravo v Moskvi tudi Jugoslavijo. Mogoče so govorili tudi o Japonski. Se je pač precej spremenilo zadnja leta.
Zedinjene države so bile zastopane na tej konferenci po svojem poslaniku Averellu Har-rintanu.
ERNEST UNTERMAN 80-LETNIK
Vojni jetniki v USA "služijo"
Zvezni vladi plačajo razni podjetniki, ki Jim je dala v službo nemške in druge vojne ujetnike. povprečno po $1,500,000 plače na mesec, Delajo večinoma za kontraktorje, ki so prevzeli vladna dela, in pa v takih podvzetjah, ki ne morejo dobiti civilnih delavcev. Vojnim Jetnikom morajo plačati regularno mezdo, kakršna Je v veljavi za dotična dela, toda jetniki dobe od nje le 80c na dan. Ostalo se vlaga na račun vlade v zaklad-niškem oddelku.
Človekoljubni Nemci
Kdor še ne verjame v nemško "človekoljubnost", naj si natančneje ogleda izvirne slike, potrjene na mestu od naših časnikarskih poročevalcev, o ogromnih grmadah človeških trupel, zloženih na razcepljena drva, katerih Hitlerjevi SS geštapov-ci niso imeli dovolj časa, da bi jih zapalili. Kakih tri tisoč novo zaklanih trupel so našli Rusi ob dohodu v Klooga v Estoniji. In Rusi imajo to nelepo navado, da slične človekoljubne stvari fotografirajo ter privlečejo časnikarje z vseh vetrov skupaj. Zadnjič, v Lublinu, so jim razka-zali tiste peči, kjer so Nemci cvrli Žide, Jugoslovane, Poljake in Ruse, ne da bi našteval še druge narodnosti. Poldrug tnilijon spečenih ljudi. Nero, Kaligula, Člngiskan so bili otren ei v primeri š Hitlerjem. Osem itotisoč parov čevljev, otroških In odraščenih iz vseh delavnic Evrope, nagrmadenih v skladišču — in najboljša obuvala že odposlana v Nemčijo. Ta sklad-nica obuval Je bila tako ogromna — tako pifte neki ameriški poročevalec, da je s svojo težo zlomila ograjo t*r se razsula po sklAdtftču. Isti poročevalec nadaljuje: "Tiste človeške, napol zgorele kosti in pepel sežganih trupel niso napravile name tako groznega vtisa, kot ga je zvrnje-
Ernest Unterman, ki je prevedel v angleščino mnogo del Karla Marxa in urejeval precej let milwauški socialistični Leader. je dosegel že 80. rojstno leto. Sedaj živi v Oregonu. Njegov naslov je R. No. 2. Box 226 A,. Medford, Oregon. Unterman je bil eden izmed najtesnejših delavcev s pokojnim Viktorjem L. Bergerjem in E. V. Debsom.
Mandel V. Haluska, ki je nam poslal te vrstice v objavo, priporoča, da temu staremu sodra -gu tudi slovenski sobialisti pošljejo k njegovemu 80. rojstnemu dnevu čestitke in pozdrave.
Tole mi ne gre v glavo?
Le femo se dve glavni demokratični vladi na svetu toliko prizadevata urinlti monarhe na-*aj na prestole, to ml nikakor ne gre v glavo.
•m
Proletarec, October 25, 1J44.
S
FRANCE BEVK:
BEG PIIED SENiO
(Nadaljevanje.)
Zagledala je moj prepadeni obraz, ko nisem pričakoval takega odgovora, in dejala: "Nič hudega ni. Izpričal se boš lahko, če boš hotel." Nato je še pristavila: "Pisala ti bom. Vsak dan."
Samo.na videz sem bil poto-lažen. V resnici je kljuvalo v meni. Nadlegovala me je druga misel, ki je gledala skozi ko-preno noči v naju.
Stopila sva na njive. Pod nogami se je udirala mokra trati-na. samotno nama je bilo ob padanju dežja, daleč na okrog je kipela črna zemlja.
Stala sva sredi njive in si nisva vedela kaj reči. Gledal sem, kako je njena polt blestela nad globoko izrezano bluzo, nehote sem položil svojo roko na njeno ramo. Ona pa jo je prijela in jo potegnila na prsi:
"Poglej, kako mi bije srce."
Pod roko sem čutil njene grudi. Nisem čutil utripov njenega srca, občutil sem bitje v svojih prsih, ki je tolklo skozi vse telo.
Ne vem, kaj sem ji govoril v tisti minuti. Ona je stresla z glavo, prijela me za roko in šla na cesto.
Sledil sem ji kot dete. Tiha žalost je prišla v mene in me ni
ostavila.
*
Naslednji večer se je nebo zjasnilo, sijale so zvezde. Ko sva krenila t Lojzo ob nasipu, je vse objemala pokojna tihota, akacije in nebo. Midva nisva videla ničesar, zdelo se nama je, da se jiama podira zemlja pod nogami.
Ko sva odprla oči, sva zagledala črno zemljo, akacije in zvezde. Sedela sva na vlažni trati, lasje so nama razmršeni padali čez obraz. V neskončnost vsega neznanega so bile uprte najine oči in so luščile nevidne postave iz megle.
Tisti trenutek sva si bila jasna medsebojne vrednosti. Ona, ki je mislila, da sem plaho dete, me je videla do dna, jaz sem spoznal njo in vrsta moških je plesala pred mojimi očmi.
Težka je ta zavest. Hvaležnosti do nje sta se tisti trenutek primešala gnus in nepoznana grenkost. Ce bi bil tehtal oboje, bi bil gnus večji. Vse je plesalo pred menoj. Molčal sem, da uredim srce in misli.
Kaj se je godilo v Lojzi, ne vem. Ko se je prebudila iz oto-žja. ki je sledila hipu ljubezenske omame, jo je obvladala ne-umljiva žalost. Vila se je v muki in teptala zemljo, da bi iz nemega trpljenja poklicala solze, dokler se ji niso udrle.
Pozabil sem na vse in jo tolažil. Ko sva se dvignila, sva se prijela za roke kot dva otroka,
ki sta zašla v temo in se vračata dom<>v.
Nisva se pogledala. Globoko v tleh so ležale najine misli in najine oči. Nisva izpregovorila; na polju, pod akacijami so ostale najine besede . ..
Naslednji dan sva se gleda-dala z Lojzo, kakor da se izpra-šujeva iz tope, ljubosumne bolesti, ki jo je zapustilo najino prvo zbližanje v naju. Sklenila sva v srcih, da se drug drugemu ne približava več. Vendar moja želja po nji ni mogla ugasniti. — Hiše z levjo glavo sem se izogibal. Gospa Fani je dobila strašen pogled, ki se je plazeč pasel ob naju. Občutil sem tiho, da je pričela ta ženska Lojzo na-tihoma sovražiti. Ko sem to mržnjo prvič opazil na njenem obrazu, sem osupnil, nato jmi je postala razumljiva. Kakor pes je pazila nad menoj ...
Ob večerih, ko so se pogledi vprašujoče križali in njih pomena ni bilo mogoče zatajiti, sem odprl knjigo in bral. Glas se mi je tresel, misli so mi begale; tudi ženski nista poslušali zbrano . . .
Nekega teb večerov je sredi branja nekdo potrkal na vrata. Spogledali smo se; ob tem času, ni prihajal nihče.
Gospa je odprla.
Pri vratih je stala Tončka. Drzna, smehljajoča se. Bila je oblečena v lahko obleko rdečkaste barve, v laseh je nosila veliko črno pentljo; bila je golo-glava.
V polmraku vrat se mi je zdela ljubka In če bi bilo izbirati med temi tremi ženskami, bi bil izbral njo; srce me je zabolelo. - "Dober večer, gospodična!" je pozdravila s hinavsko prijaznostjo gospa
"Dober večer!" Tončko je bilo sram; njen smeh iz zadrege ni izginil z lic.
"Želite, gospodična''"
"Prišla sem ... vas obiskat ... Ali bi lahko govorila z gospodom?"
Njen glas se je tresel, videl sem, da ne ve, kam naj se dene.
"Stopite dalje, gospodična!"...
Tončka je stopila na verando. Od luči ji je bleščalo. Zdela se mi je lepša, odkar je nisem videl, njena lica so bila zardela, njene oči blesteče. Stisnil sem ji roko. ki je ostala v moji.
Gospa Fani je predstavila: "Gospodična Tončka — gospodična Lojza."
2enski sta se spogledali. Lojza je jedva dvignila pogled; videl sem, kako trepetajo njene roke. Tončka je sedla in neprestano bliskala z očmi na Lojzo; ko je pogledala name, se je nasmehnila vase.
Saj ne vem, kaj smo govorili. Vsakdanjosti, brezpomembno-sti, ki so šumele mimo mojih
ušes in mi niso ostale v spominu.
Slednjič se je Tončka dvignila: "Iti moram."
"Ostanite!" je zaprosila gospa.
"Ne", je dejala ona in se po-gladila po obleki. "Ušla sem taka, kakršna sem. Kregana bom."
"Recite, da ste bili pri nas."
"Ali smem govoriti z gospodom par besed?"
Kot svinec težka, ponižujoča je bila ta prošnja. Če bi bil j ugasnil spomin na ponižanje in bi Lojze ne bilo, bi ga ne bil nikoli dopustil.
"Stopita v kuhinjo", je dejala gospa.
Pogledal sem Lojzo. Ta se ni ozrla vame, šivanka v njenih rokah je drhtela. Stopil sem za I Tončko. Ko so se zaprla vrata, me je Tončka prijela za roko in me hotela poljubiti. Odmaknil sem se.
Njene ustnice so se tresle, ugriznila se je in požrla vse. "Ne," sem dejal, ko me je zaprosila z besedo.	|
"Nocoj te bom poljubila," je, šepnila polglasno.
"Ne boš me." sem dejal.
"Odpustiš mi. Pojdi z menoj! Spremi me!"
"Ne! Ne grem nikamor. Pozno je."
"Saj radi tega... Ali naj sama?" .. "Pojdi
"bonus", ki je med nami poznan kot revmatizem, naduha ter trdi in polomljeni udi. Jaz sem deležen vsake teh reči nekaj; najbolj '"luštno" je pa to, ker vem, da bo z vsakim dnem slabše. Pa kaj hočeš! Narava ne pozna usmjljenja, gre svojo pot naprej. Kar se rodi, pogine, in to je dobro."
France je kljub vsem križem in težavam še vedno dovtipen, še vedno tak kot je bil pred leti, ko sva se prvič spoznala. Bilo je leta 1911. Človek bi rad, da bi bilo drugače, pa Je tako, kot pravi sam.
John Zigman, Strabane, Pa., je poslal 22 oglasov za koledar ter naročilo za 105 izvodov.
Maria Cupin, Escondite, Ca-lifornija. je poslala svoj petak v sklad 200-terih. Iz Los Ange-lesa pa John Selak obnovitev naročnine in $15 v sklad 200-terih. Pravi, da se mu list zelo dopade. Želi, da tak tudi ostane.
Leo Zevnik, La Salle, 111., je eden najmarljivejših zastopnikov zadnje čase. Poslal je 10
di društvo "Orel" št. 21 SNPJ s $5, ki jih je poslala njegova tajnica Rose Radovich.
In na zadnje pride na vrsto Joseph Snoy iz vzhodnega Ohia. Poslal je 6 naročnin in članske prispevke za klub "Naprej" št. U JSZ.
No, bilo bi nekaj narobe, če bi našega "Big" Toneta iz Ca-lifornije ne bilo v tej koloni. Je bil res malo iz reda zadnje čase radi bolezni, toda zdaj poroča, da njegov "carburetor" boljše deluje. No, pisec teh vrstic mu želi ne samo da bo "boljše" deloval, pač pa popolnoma okreval, kajti za "večna lovišča" je še zmerom čas. Tone je poslal $5 v sklad 200-terih, ki jih je prispeval Max Arnšek iz San Leandrtfi njegova soproga pa $1 v tiskovni sklad lista. .Torej Tone, take čare of yourself!
FRIEDRICH STAEMPFER BO PREDAVAL
TRAGIČNA SLIKA. Ubiti japonski vojaki leše na bojišču na nekem etoku na južnem Pacifiku kakor snopi. Tudi naših ljudi veliko pade. Razlika je le. da se morajo sedaj Japonci umikati, ali pa do sadnjeca pasti.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC .
Zadnje čase je ta kolona nekako izostala, ne zato ker bi jo Bil sem trd Bolečino sem ob-1 človek rad ne napisal, pač pa so
Čikaška federacija S. N. P. J.
proslavi
40-LETNICO S.N.P.J
V NEDELJO 29. OKTOBRA 1944
V JEDNOTINI DVORANI NA 27. CESTI IN LAVVNDALE AVENUE
z obširnim m pestrim programom, v katerem nastopi tudi
Zinka Milanov
iz newyor»ke Metropolitan opere.
PRICETEK TOČNO OB 3. POPOLDNE. Vstopnina 75c z davkom vred.
Po programu ples in prosta zabava

čutil, nevidna sila me je nagibala k nji, s težavo sem se zdržal. Tončka je brala globoko iz mene in namignila proti verandi :
'Kdo je ona tam? Ta je tvoja!"
"Ne!" sem jo zatajil
Nato sva molčala Tončka ni vedela, kaj naj stori. Počasi je zbrala besedo, bila je vihar-nejša.
"Moraš iti z menoj! Moram ti povedati* nekaj; tu ni prostor za to!"
Ko se me je oklenila, sem jo iztrgal od sebe: "Pusti me!"
Tistikrat je videla, da je vse zaman, da sem neizprosen. Računala je na moj mehki značaj, in ni mislila, da sem se pojekle-nil. Bila je osamljena in me je v svoji samoti potrebovala, zato me Je klicala. Grenkost se je izlila iz nje, solze so ji stopile.v oči.
"Niti poljuba več?"
Omahoval sem. Zdelo se mi je, da se nekaj važnega odločuje na vekomaj. Tisti trenutek mi je stopila Lojza pred oči in odločila. Zanikal sem.
Tedaj me ni pogledala več. Stopila je na verando in dala roko obema ženskama, naglo, skoro v begu, da bi zakrila jok. Planila je skozi vrata; slišali smo nagel beg po stopnicah in v veži...
Obstal sem na pragu kuhinje, nekaj se je trgalo od mojega srca. Ženski sta me pogledali. Roka mi je nehote zagrabila za prsi.
Tisti večer nisem govoril, ra-
druge težkoče. V prvi vrsti pomanjkanje časa, pa lovim zdaj eno zdaj drugo stvar, da se uredi.
Da pa ne bom tratil časa in prostora, je boljše, da povem kar na kratko o našem delu skozi zadnjih nekaj tednov.*
Začel bom doma. ker sem doma najprej začel beležiti stvari. Torej k stvari.
Naročnini so dobili: Frank S. Tauchar 11, Joseph Oblak 4, Frank Bizjak 2. Chas. Pogorelec 4. Angela Zaits Anton Andres 4 in Frank Zaitz 4 ter $2 v tiskovni sklad V sklad 200-terih pa so prispevali po $5: John
me provizije. Želi, da se vse skupaj vknjiži kot naročnina, in tako se tudi izvrši. Iz bližnjega Oglesbyja je obnovil naročnino John Hotko in zraven priložil $2 v tiskovni sklad. Kristina Nadvešnik pa je poslala $5 v sklad 200-terih.
Louis Barborich, Milwauke, hni za našo stvar. Kathy Junko Wis., je poslal 8 naročnin, še en je poslala 5 oglasov v koledar in oglas za koledar ter za začetek $5 v sklad 200-terih, ki ga je naročil 100 iztisov istega. Jos. prispeval Leo Junko. John Zor- Radelj je poslal $30 v sklad nik 10 oglasov za v koledar, $2 200-terih in $3 v tiskovni sklad v tiskovni sklad in 4 naročnine, j Svoj petak v sklad 200-terih je Joe Koršič 6 naročnin. Paul poslal tudi Joseph Vidmar, Te-Ocepek je obnovil naročnino in režija Juvanc je obnovila na-poslal $7 v sklad 200-terih. | ročnino in prispevala $2 v tisk. Math Urbas je poslal članske sklad Christina Podjavorsek je prispevke za klub št. 114 JSZ, poslala 2 oglasa za koledar, za Prosvetno matico od kluba in društva št. 121 SNPJ, $15 pa v sklad 200-terih. Dalje 2 naročnini, $1 v tiskovni sklad in pa klubov oglas za v koledar. P. Rank je obnovil naročnino in $5 za sklad 200-terih in Peter Benedikt še en oglas za v ko-(ledar. ,	,
Frank Lipar, Hyndsville. N,
V nedeljo 29. okt. ob 2:30 po-
„ , „ .. .poldne bo v Labor Lvceumu na naročnin, od katerih je 8 novih, U den in Kedzie Ave	u
ter $2 v tiskovni sklad. Prispe- Friedrich staempfer o predme-vala sta jih Lon.s Gregonch in t kaj naj ^ stori Nemcijo, Frank Mlakar. Leotova stara1	J J	J
navada je tudi, da nikoli ne vza
da se svetu zasigura mir.
Staempfer je bil glavni urednik socialističnega dnevnika Forward v Berlinu in socialdemokratski poslane^ v parlamentu.
Po njegovem govoru bodo udeleženci imeli priložnost staviti vprašanja, na katera bo odgovarjal. Vstopnina na shod je prosta.
AGITATOitJI
NA DELU
Raver, Ludvik Katz, John Mar- Y ♦ Jc P0*1*1 članarino JSZ zase
in za soprogo, naročil letošnji Majski glas, koledar 1945, $1.40 v tiskovni sklad in $5 skladu
tinjak in Neimenovan. Klub št.
1 JSZ je prispeval $41.15, polovični prebitek piknika dne 17. septembra.
Leo Stolfa, Toledo, Ohio, je obnovil naročnino in poslal $1 v tisk. sklad ter $2 za JPO-SS
John Marolt, West Mineral. Kans., naš 80-letni mladenič (če ne po letih pa po duhu) je poslal 6 naročnin, traven pa je dal $1 v tiskovni sklad, enega pa John Stopar. "Poleg tega naj gre tudi moja provizija v tiskovni sklad." mi je naročil. Pravi, da bi kaj več pisal, pa se ne počuti najboljše. Želim mu zdravja* in veselja še mnogo let. Kajti tako vnetih za delavsko stvar in pri tej starosti ni mnogo med nami.
Anton Zornik iz zap. Penne je bil spet nekaj časa okrog. Obiskal je več naselbin v W. Va. in v Ohiu. Rezultat je 74 naročnin, med katerimi je precej no-
Laurence Selak. Star City, W. Va., piše: "Pridružujem se 200-terim in pošiljam $5 v ta namen; malo pozno sicer, toda boljše pozno kot nikoli, kot pravi star slovenski pregovor. Naznanjam ti tudi, da smo zgubili dobrega sodruga v osebi Antona Pogačarja. Bil je dober društve-nik, zvest naročnik in član kluba 228 JSZ. Bil je vedno pripravljen pomagati dobri stvari. Ubilo ga je v jami. Blag mu spo-
________ ______mm.
200-terih.	Mike Kopach, Barberton, O.,
Lovrenc Baje, Fairport Har-1 j«4 poslal 8 naročnin in $2 v ti-bor, O., je poslal 2 naročnini,1 skovni sklad. Naročnino je ob-$5 za sklad 200-terih, provizijo; novil tudi Joe Sustaršič in zra-od naročnine pa tiskovnemu ] ven priložil $1 v tiskovni sklad skladu.	Frank Pipan. Hibbing, Minn.,
Joše Čebular, Vandling. Pa.s>ie P°slal 2 naročnini.
zen par vsakdanjih besed,' nič 7raiv*e" Je P™1«1 *20 v sklad več. Ko sem se vračal domov,«20(Menh	*> J*
sem gledal po ulici, da bi uzrl
Tončkino senca Ni je bilo. •
Z Lojzo sva bila za trenutek sama. Od prejšnjega dne se mi je zdela razburjena, rdečica je ležala na njenem obrazu. Dvignila se je in je naenkrat stala pred menoj. Tudi jaz sem se dvignil.
"Le eno besedo mi dovoli..." je dejala. "Povej mi... Ti si poljubil Tončko ..
Molče sem gledal njen obraz, katerega polt se mi je zdela temnejša kot navadno, več bic je bilo na hjem.
"Nisi prav storil, ko veš, ka ko daleč si z menoj."
dy Bertl in Olois Slcbcr, Hermi-nie, Anton Chater, Pittsburgh in Leo Bregar, Barberton, Ohio. Poleg tega še $7.75 v tiskovni sklad ter dva oglasa za koledar
Anton Slobodnik, Crested Butte, Colo., je poslal 4 naročnine.
John Teran, Ely, Minn., je poslal 23 oglasov za koledar, Jakob Kunstelj pa tri. To sta dva naša prijatelja, na katera se zmerom lahko zanesemo, da bosta storila kar se ju vpraša.
Leo Milostnik. Sheboygan, Wis., Je poslal dve naročnini. Frank Stih pa 13 naročnin, en oglas za koledar in $5 za sklad 200-terih.
'j j t a	Martin Judnich je poslal $5
"Ne/ sem dejal ostroy Ta v tiskovni skla(i inJ$5Pza sklad
200-terih, ki jih je prispeval Joe Žagar. Dalje so prispevali še v sklad 200-terih sledeči: John in Frances ZakovSek, Ma-ry Troha in Helen Jereb (sestre) ter Jennie in Jack Mesec.
Frank Klun, Chisholm, Minn. je poslal 4 naročnine. Tudi oglasov za koledar, pravi, bo poslal nekaj.
James Dekleva, Gowanda. N Y., je tu spet z dvema naročninama. Jim ne zamudi nobene prilike, kadar Je kaj za storiti za Proletarca. V Detroitu so bili
dvoumni "ne" Jo je pomiril. Zamislila se je, nova beseda je prišla iz otožnosti.
"Jo imaš še vedno rad?"
Izgube letalstva
Ameriško letalstvo je izgubilo v bitkah okrog 72.000 mož, vštevši ubite, ranjene, pogrešane in ujete, izven bitk pa je naše letalstvo izgubilo 5,300 mož. od teh veliko na vajah in na letalskih misijah. V isti dobi smo izgubili na^ bojiščih in izven njih okrog 42 tisoč letal
ie poslal oglas svojega podjetja koledarju, $5 za sklad 200-terih,^ obnovil naročnino in "lic Jo-škotu Ovnu za cigaro, ker je po-gruntal idejo za sklad 200-terih", je zaključil svoje pismo. Ker Joško cigar ne puši, bo menda ostala ta vsotica tam kamor so šle ostale.
Metropola, pred njeno katastrofo, ki se je dogodila 20. oktobra: Jennie Dagarin. naša bivša zastopnica, je poslala naročnino in $5 v sklad 200-terih. Ma*h Bizjak $5 v sklad 200-terih, istotako Frank Hribar in zraven še $3 v tiskovni sklad. John Krebel je poslal 39 naročnin, en oglas za koledar in $25 za sklad 200-terih. Kathy Jurman $5 v sklad 200-terih, Rose Jurman pa $5. Klub št. 49 JSZ $10 v sklad 200-terih, v isti namen Andy Botil (kovač) in Math Pishler pa vsak po $5. Anton Jankovich še 14 oglasov za koledar, 4 naročnine in $15 v sklad 200-terih.
Frank Rezek je poslal $5 v sklad 200-terih za Federacijo SNPJ, John Tancek 3 naročnine in en oglas v koledar, An-drew Krvina pa 2 naročnini.
John Kobi, Duluth, Minn., je poslal 2 naročnini in $5 v sklad 200-terih, ker bi bil rad 201 (dvestoprvi) v tem skladu. Prepozno sodrug Kobi, so te že drugi prehiteli. Teh je približno 18.
Springfield. 111. John Goršek st., 2 naročnini in $1 v tiskovni sklad. Frant	Je obnovil
naročnino in poslal $1 v tiskov ni sklad. ,
Johnstovvn, Pa., in okolica. Frank Cvetan 14 naročnin in 5 oglasov v koledar. Frank Pod-boy. Park Hill, $5 v sklad 200-terih. On mi piše med drugim: "Z menoj je po starem. Delam vsak dan. Zadnji mesec sem prekoračil 60 let Med temi jih ie 40, ko sem delal v majnah. Za
zelo živa- ' tako dobo pa dobi majnai
*
John Faidiga, Denver, Colo., je poslal 1 naročnino in $5 v sklad 200-terih, ki sta jih prispevala s soprogo Agnes. Pravi, da se boji, da sta s prispevkom med že bolj zadnjimi. Nič zato. John. saj so novci vedno dobrodošli.
Joseph Korsich, So. Chicago, 111., piše: "Radi vojnih razmer in vsled dela se nisem mogel udeležiti Proletarčevega piknika. zato prilagam "petico" za pomoč listu, da me uvrstiš med 200-tere."
Ludvvig Yoxey, Pueblo, Colo., je poslal 19 naročnin, med njimi par novih, $25 v sklad 200-terih, pa $1.75 v tiskovni sklad. Skladu 200-terih se je pridružilo tu-
Vm naročnine, ki jih poiljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so »tete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilja eno celoletno, je zabeležen T tem »ezma-mu x dvema polletnima,
Anton Zornik, na agitaciji v
W. Va., Penili in Ohiu 74 % Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo. 19 Leo Zevnik, La Salle, IU. 18 John Krebel, Cleveland. O. 15 Frank Cvetan. Johnstovn, Pa. 14 Frank Stih, Sheboygan, Wis. 13 Louis Barborich, Milwaukee,
Wis.	8
Mike Kopach, Barber.sn, O. 8 Frank S. Tauchar. Chicago, IU. 7 John Marolt, West Mineral,
Kansas	ti
Joseph Oblak. Chicago. IU. 6 Joseph KorSič, Detroit. Mich. 6 Joseph Snoy. Bridgeport, O. 6 Anton Slobodnik. Crested
Butte. Colo.	4
Chas. Pogorelec, Chicago, IU. 4 Frank Klun, Chisholm. Mir.n. 4 John Zornik, Detroit, Mich. 4 Anton Andres, Chicago, IU. 4 Anton Jankovich, Cleveland 4 Frank Zaitz, Chicago, IU. 4 John Tancek, Girard, O. Frank Pipan, Hibbing, Minn. 2 Leo Milostnik Sheboygan, Wis. 2 Frank Bizjak. Chicago, IU. 2 Joseph Cvelbar. Sharon, Pa. 2 Lovrenc Baje, Fairport Harbor, Ohio	2 John GorSck st., Springfield,
IU.	2
Andrew Krvina, Girard. O 2 James Dekleva. Gowanda,
N. Y.	2
Angela Zaitz. Chicago, IU. 2 John Kobi, Duluth. Minn. 2 John Faidiga, Denver, Colo. 1
Skupaj 4 'tedne (od 23. sept. do 21. okt.) 252** naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 190 4 naročnin.
Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO
. "ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO"
"English-Slov^ne" Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
Naročilo prejema
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL.
Proletarec, Oclobcr 25, 1»44.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *

KOMENTARJI
Karol Hohenzollern se znova . Karlova argentinska ladja pri-vrača proti Rumuniji, Rad bi sel stala v New Orleansu, in tam
bil ukrcal na ladjo, na svoji poti v Brazilijo, v kaki ameriški lu-
stala več dni, je bil — teoretično, eks-kralj Kari "zaklenjen
ki, pa mu ni bilo dano. Kakor v svoji kabini. To je bil pogoj nekoč Maksimu Gorkiju, tako ameriških oblasti. Niti za en ko-tudi njemu ni bilo dopuščeno rak ne sme prestopiti na ameri-sem, ker živi neporočeno z "dru- ška tla. Ampak Kari je izžel iz go" žensko. Njegova prva, mati svojih podanikov toliko milijo-njegovega sina, sedanjega ru- nov dolarjev, da je še zmerom munskega kralja, je ločena od milijonar z likvidno imovino, njega.	i čeprav so ga na begu s prestola
Magda Lupescu—tako je ime j oskubili Nemci, Francozi, An-ženski, s katero rumunski "eks- gleži in posebno pa še Spanci in kralj" Kari živi, ne da bi se bri- Portugalci, predno mu je dala gal za poroko, ima in bo imela zavetje mehiška republika. To, v zgodovini Rumunije veliko da se Kari vrača, je slabo za Ru-poglavje. Karlu očitajo, da je; munijo. A po pravilu ameriške
židkinja, in pa da je hči navadnega cunj ar ja. Toda imela je v državi olja in žita večjo besedo kakor pa kdorkoli drugi. To po-
diplomacije, da naj se rajše podpira darlanizem, to je, reakcijo, pa je dobro za "stari red". A v srečo Rumunije se tam ljudstvo
ZA SANS NA SEVERNI (ZA DRAMO "NOREC" STRANI	VELIKO ZANIMANJA
meni, da več besede, kakor pa i navdušuje za nov red. Le, če jo je imel, in se jo spet nadeja j mu bo "demokracija" dopustila imeti, njen "nezakoniti" mož j zavreči Hohenzolleme in sploh Kari Hohenzollern, stric jugo- i vse druge pijavke, pa bo Rumu
slovanskega kralja Petra II.
Sovjetski poslanik Umanski
v Mehiki ^je pripomogel, da se Kari znova vrača v svojo deželo, iz katere je bil vsled svojih pustolovščin že parkrat izgnan. Ruska diplomacija ga je v sedanji vojni izrabila na zelo pregrešne načine. Obljubljala mu
nija povsem prenovljena. V ta namen bi bilo najboljše, da se bi pustolovski Kari ne skušal povrniti. Kadar se take pijavke vračajo, pomeni, da bo moralo plačati z življenjem za resnično svobodo še veliko ljudi, dočim se bodo, bodisi ekonomski roja-listi in pa tisti s kronami na gla-
A M KRIŠKI IN ANGLEŠKI t NIJSKI VODITELJI V ITALIJI. V minulem poletju sta prišla v Italijo dva ameriška in dva angleška delavska voditelja, v namenu, da italijanskim delavcem pomagajo v obnovitev svobodnih unij. Na gornji sliki so na posvetovanju s poveljnikom savetniške pete armade generalom Clarkom. Z leve na desno so: William Lawther, zastopnik zveze angleških unij t British Trade tnion Congress); Luigi Antunini is New Yorka, odbornik unije Ladiea Garment Workers; general Clark; George Boldanzi, zastopnik unij CIO, in Thomas 0'Brien od zveze angleških unij.
£ po-itev na tron, P^.j^	J
ce poskrbi, da se Rumumja raz-1	* 6
poroči z osiščem in se pridruži j Volilna kampanja gori v več-"združenim narodom". Posluži- jjh plamenih kot pa še katera-la pa se je te metode po vzgledu koli prejšnja. A po 7. novem-ameriškega državnega depart- bru, ko bodo glasovi sešteti, kaj menta, ki mu v resnici načelju- bo razlika, neglede kdo zmaga? je Roosevelt veliko bolj kakor Ko bo konec vojne, bo na tisoče pa Cordell Hull. Ce smo "mi", in tisoče naših rojakov, ker so to je, ameriška vlada, smeli "a- pač "prestari" za "mir", to je, pizati" Darlana, Girauda, pape- za normalne razmere, vrženih v ža, diktatorja Franca v Španiji j brezposelnost. Za službe pa se itd., čemu ne bi v Moskvi smeli j bo borilo milijone mladih in in-reči, da kar je dobro za ameri- j dustrialci se bodo teh priložno-ško in angleško diplomacijo, naj sti poslužili toliko, da bodo pa-bo tudi za sovjete?	! dali v stavkah le delavci, kot
Moskva je moral? v povračilo .običajno, za lend-leasne dajatve, in za na- j
klonjenost Anglije obljubiti, da I Mučenja bodo. Zveza sloven-se ne bo vmešavala v notranje zadeve Rumunije, niti ne drugih dežel. To je zares obljubila. Ampak se vmešava vseeno, pač zato, ker se ljudstvo vsake dežele prizadeva, da naj bo to zares "zadnja" vojna. Pa gledajo narodi na Sovjetsko unijo, češ, rešili ste sebe s strmoglavlje-njem fevdalizma in kapitalizma — kaj, če bi nam v to sedaj tudi nam pomagali;..
Poslanik Umanski v Mehiki je rumunskemu bivšemu kralju poskrbel, da se je lahko vrnil, oziroma, da se lahko vrača, vzlic nasprotovanju ameriške vlade, ki mu zameri samo to, da živi z "drugo žensko". Le radi-tega ni smel na ladjo v ameriškem pristanišču, ponj pa je morala ladja v neko mehiško pristanišče, v katerem se argentinski parniki ne ustavljajo, pač pa le v New Orleansu. Ko je
skih župnij je potemtakem lahko zelo upravičeno v skrbeh, kaj bo s škofom Rožmanom in z generalom Rupnikom. Oba delata s Hitlerjem. Oba molita zanj ob vsaki javni prireditvi v počast načelniku tretjega raj-ha. In sedaj, ko je ukrajinska in Titova armada osvobodila Beograd, je apizarje zelo zaskrbelo. Pa apelirajo na ameriški state department, da naj otme "kato-ličanstvo" v Sloveniji. Verjemite ali ne, da bo Tito v tej tekmi bržkone izgubil. Torej nova razočaranja, ki se pa bodo dogodila po zaslugi onih, ki so nam o demokraciji najbolj trobentah.
Ameriški družinski koledar
^e postal v svojih tridesetih letih nekaka naša enciklopedija in tak bo tudi prihodnji letnik. Zaposlene naše tukajšnje so-trudnike bodo v njemu nasledili partizani...
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Naročnina sa Zdrvi«n« dri«*« (ims Chicaga) lo Kanado S« 00 aa lato; S3.00 sa pel Utrni Si.50 ca iatrt lata; sa Chicago la Cicero $7.SO sa calo lato; $3.78 sa pol lata; sa inosematvo $9.00.

Naslov za list in tajništvo je:
20.17 So. La mii dalo A ven ne t hlrago 23,
HuSii' ^rfsši'i . • ... •• ...
RAZNO IZ CLEVELANDA
(Op. ur.—Poslano pred 20 oktobrom.)
Naša zadnja priredba JPO-SS, ki se je vršila 8. oktobra, je prilično dobro izpadla, če se upošteva, da smo imeli le ples za mladino. Lahko bi bilo sicer prišlo tudi nekaj več izmed starejše generacije, posebno še ker se gre tu za dobro stvar. Vsi apeli na narod, da naj prispeva, ' ne dobe zadosti odmeva.
Vidno je, da se ljudje ravnajo po znanem škodljivem reku, da naj bo kar "vsak sam zase". Nekateri, in to le nekateri vredni so priznanja — se zavedajo svoje narodne dolžnosti in večkrat tudi gmotno prispevajo. A v pretežni večini je še mlačnost med našimi.
Seveda, na eni strani so zbegani od klerikalcev, katerim v domovini ne gre vse tako gladko kakor oni žele, ker so jim "komunisti" v napotje. In sedaj, ko fcravi "A. D.", je na listi kar 40,000 takih Slovencev, ki jih imajo partizani obsojene v smrt in jih bodo pomorili ob prvi priložnosti.
Ye vrste ščuvanja prihajajo iz Ambrožičeve kovačnice in Jaka Debevec jih priobčuje, ker mu menda med njegovimi to več nese kot pa če se bi bolj držal resnice. Ljudje seveda čita-jo, porajajo se jim dvomi, stoje ob strani in udali so se v mlačnost v tem tako zgodovinskem času našega naroda. Ce bi bilo to res kar piše omenjeni vele-žurnal, bi taka poročila objavljale znane ameriške in druge časnikarske agencije, toda do-sedaj takih fabriciranj, kot jih objavlja veleumni urednik svetovne "A. Domovine", nismo še nikjer čitali.
Progresivne Slovenke so se zavzele podvzeti akcijo za zbiranje obleke, da tudi na ta način pomagajo našim revežem v stari domovini. N. pr. podružnica št. 1 P. S. ima na razpolago v ta namen bivši Ogrinov prostor, ki ga jim je dal na razpolago direktorij SDD na Water-loo, da naš nafod lahko tja prinaša obleko za pošiljatev v stari kraj. Članice zbirajo skupaj in krpajo vsak večer od 7. do 10, Čast in priznanje tem zavednim humanitarnim ženam! Mrsv Strukel, šivilja po poklicu, je zaposlena pri šivalnem stroju. Ona ne samo šiva pač pa gre tudi okrog in zbira obleko med drugorodci na Čleveland Hgts. Francka Wolf, Mrs. Gorjup-Ka-linger in nekaj drugih pa šivajo na roko. Tam vidiš ob večerih naše Ženske, med drugimi Josephine Lustik, Evo Coff, Manco Bašelj, M Starman itd. Nekatere vedo tudi iz svojih skušenj pripovedovati tudi o prejšnji svetovni vojni, ki pa jni bila, kar se Slovenije tiče, niti senca napram sedanji. Zato toliko bolj čutijo, kako nujno je opustoše-na naša stara domovina potrebna pomoči. Hudo je biti gladen in še hujše je prezebati v lakoti. Posebno za nedolžna dečo so muke.
Upoštevajmo to vsi in poma-
gajmo z zbiranjem prispevkov in obleke. Ako poznate drugo-rodnega soseda, ki bi lahko utrpel kaj obleke, vprašajte ga zanjo in mu povejte, da bo poslana najpotrebnejšim v bičano Jugoslavijo. Razumeli bodo in dali. Prinesite nakolektatno blago bodisi v SDD ali pa v SND na St. Clairju. Tam dela in se trudi za uspeh te akcije podružnica št. 2 P. S. Upam. da se bodo za to stvar zavzele tudi članice št. 3 v Euclidu, ako se že niso, predno bo ta dopis objavljen. Da. Progresivne Slovenke se zavedajo, koliko se lahko stori v take humanitarne namene. Ce ne bi bilo njih, bi bila naša metropola res mrtva.
Seveda imajo tudi konkurenco, ker i farovži zbirajo. Ne vem. čemu se ne bi saj v tem oziru delalo skupaj? V tej akciji bi zares ne smelo biti ypra-šanja kdo si in kaj je tvoje osebno prepričanje. Pomoči je potreben ves naš narod. Po mojem je to le oviranje in sabotiranje
skupnega narodnega dela. a
Tukajšnje društvo V boj št. 53 SNPJ bo priredilo 12. novembra zabavo s pestrim sporedom, ker bo to ob enem jubilejna slavnost k 40-letnici SNPJ. Sodeloval bo mladinski pevski zbor clevelanske federacije in na sporedu bodo tudi razne druge pevske točke. Na govorniški listi je med drugimi član gl. odbora SNPJ C. Zarnick
Ker je društvo V boj vedno med prvimi v vsaki akciji in vedno na strani zavednega delavstva. smo prepričani, da se bo publika tega zavedala in omenjenega dne napolnila dvorano. Samih dajatev društvo ne bi zmoglo, zato mu je treba tudi dohodkov. En vir zanje so priredbe. Torej vsi ria veselico in slavnost društva V boj v nedeljo 12. novembra.
•	Jos. F. Durn.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Na seji kluba št. 11 JSZ smo imeli zopet nekaj dobrih poročil. Kar se tiče naročnikov Proletarca, so včasi obnavljali naročnino mnogi na vsakega pol leta, a sedaj plačujejo za celo leto. Vrh tega vedno kdo ša kaj pridene zraven v tiskovni sklad lista. Mrs. Rebol je dala "cofiak" in $5 pa za trpeče. Naj omenim, da povsod in vselej, kadar se gre v pomoč dobri stvari, so prvi zmerom tisti, ki verujejo v načela in principe, kakršne zastopa Proletarec. To se Je še vselej pokazalo in tako tudi v teh resnih časi vojne furije ln naših pomožnih akcij. So sicer tudi izjeme, ampak redke.
Upravnik Proletarca je nam namignil, da bi članstvo našega kluba nekoliko pomnožili. Se strinjam popolnoma. Ampak kje jih dobiti? In kakšne? To Je vprašanje Naš klub ima 21 članov ln članic. Nekaj Jih živi izven Bridgeporta in eni so zelo delovni. In če obdržimo to število, smo na naš Naprej lahko ponosni. Malo število takih, ki se ne stratiijo vsake nevihte, tak Je naš Naprej Po delu prekaša
marsikako večjo skupino, kakršne bi lahko označili za "sedeče" klube. Obstajajo le zaradi števila, ne vsled nalog, ki jih bi imeli vršiti. Mnogi taki so nastali, životarili in izginili. Prišli so in šli. Zakaj? Volje za aktivnosti jim je manjkalo.
Sicer je danes, ko je toliko dela vse križem, težko obdržati vse v aktivnostih. Človek je vedno na poti, da niti za počitek nima časa. Zdaj je treba kam za to, zdaj za kako drugo stvar in to dan za dnem; in pa vedno eni in isti. Redki so večeri, da jih bi prebil doma. Človek je menda pač tako rojen, da se briga za aktivnosti in pozabi nase. Zdaj smo zelo delovni z nabiranjem prispevkov in obleke za v pomoč Jugoslaviji.
Rojakom v tej okolici naznanjam, da kar se tiče obleke, jo prinesite v Društveno dvorano, kjer smo v ta namen pripravili prostor v ozadju. Pobirali bomo do 1. novembra in potem nabrano blago odposlali. Poskrbite, da bo vse. kar izročite v ta namen, čisto ali oprano in ne raztrgano. In pa da bodo gumbi prišiti. Čistoča je pogoj, ki naj se jo gotovo upošteva. Naši bratje in sestre onkraj morja zaslužijo, da bo vse, kar jim pošljemo, snažno. Pomoč je nujna. Ne odlašajmo z njo!
. V soboto večer 28. oktobra bo društvo št. 13 SNPJ skupno s tukajšnjo federacijo slavilo 40-letnico društva in jednote. Spored bo zelo izbran. Ko bo končan, se prične plesna zabava.
Društvo št. 13 kot federacija SNPJ spadata že mnogo let k Prosvetni matici. Obe organizaciji podpirata po možnosti vse dobre stvari.
Iz tega razloga se upravičeno nadejata na slavnosti 28. oktobra zvečer velike udeležbe. Pripeljite s sabo tudi svojce, prijatelje in znance. Kajti to bo edina proslava tega jubileja, kar jih bo v teh krajih. Glavni govornik bo starosta Filip Godina, upravnik Prosvete. Mogoče ga ne boste imeli več prilike videti ali slišati, ker je možno, da se po prihodnji konvenciji vsled starosti poda v pokoj. Godina je vipavski rojak. V delavskem kot v društvenem gibanju ima skušnje Že iz mladih let. Je resen človek, a tudi humorist. Ako se bo dobro počutil, bo zasukal tudi kakšno Micko ali Ančko po taktih J. Stamfelovega orkestra. V sporedu nastopi tudi mladi Pishek iz Neffsa. Igral bo na piano-harmoniko. V naglici se je z njim ustanovila skupina, ki bo predvajala slovenske pesmi.
Videli boste tudi pionirje, kolikor je še živih, kl so pred 40 leti ustanovili našo postojanko.
"Yes," mi Je rekel sobrat, "glej, Jože, pod tistim drevesom so ustanovili društvo št. 13 in tam nekaj časa tudi zborovali. Nisem se jim takoj pridružil, ker so rekli, da so*proti veri in cerkvi. Ampak vest mi nI dala. da ne bi šel v društvo. Tako sem kmalu pristopil v starosti 31 let. Sedaj Jih imam 71 in sem ponosen, da sem Član št. 13 in ponosen nate, Jože, ker tako vestno vršiš tajniške posle
Hvala, John! Joseph Snov,
Chicago, III.—Na minuli seji podružnice št. 2 SANSa je bilo sklenjeno, da priredimo na north side v soboto 20. januarja zabavo, v namenu, da gre ves prebitek v pomoč trpečim ljudem v stari domovini.* Ze seda i apeliramo na vse, zapomnite si ta datum in pridite! Ob enem se priporočamo vsem drugim organizacijam, da ne bi na ta datum aranžirale svojih priredb.
Kolekte na veselici ne bo. Za kritje njenih stroškov bomo poskrbeli že prej.
Cas je tu, ko je nam vsem treba iti na delo in zbrati skupaj kolikor največ mogoče za prvo pošiljatev našini ljudem v stari kraj. Vsak dan lahko čita-te v časopisih, kako je pomoč nujno potrebna, in pa, da dovoljenje za pošiljanje potrebščin v Jugoslavijo že imamo.
Sklep naše podružnice je bil poslati rojakom oziroma članom te podružnice pisma, v katerih jim bo pojasnjeno, da bomo imeli v soboto 28. oktobra sejo in na nji pa izvolili odbor, to je, zaupnike, ki bodo obiskali vse Slovence v tem delu čika-škega mesta. Zato apeliramo, da nam pomagate v tej akciji z naslovi vaših prijateljev in znancev in kakor že kdo more. Seveda, v glavnem z denarjem ali pa z obleko, ali z obojim. Posebno pa vas vabimo, da se udeležite naše prihodnje seje, katera se vrši to soboto. 28. t. m. v Fleinerjevi dvorani. 1638 No. Halsted St.
Louis Volk, predsednik; John Turk, tajnik; Ludvik Katz, blagajnik.
FRANK KER2E BOLAN
Frank K^rže v New Yorku piše v Glasu naroda z dne 17. oktobra, da zaradi bolezni, ki ga je primorala v bolnišnico in na operacijo, ni mogel odgovarjati na razna pisma, ki jih je prejel, razen v kolikor so to mogli storiti njegovi domači.
O svoji bolezni pravi:
Tako je: pred poldrugim letom sem zapazil, da se me nekai prijemlje. Mislil sem, da bo samo od sebe prešlo, kakor vselej v življenju. Pa ni. Postajalo je slabše in zato sem sklenil, da se umaknem iz vse naše javnosti in posvetim ves čas za svoje zdravje. .
A bolezen se ni hotela umakniti. Postajalo je slabše in slabše, nazadnje sem moral avgusta meseca v bolnišnico, kjer sem bil več tednov, prestal * težko operacijo, dali so mi pet krvnih transfuzij in tudi drugače sem precej trpel.
Zdaj sem doma — zdravje in moči se polagoma vračajo, a vzelo bo še precej noseče v, predno bom popolnoma dober.
Ker prihaja precej pisem na druge ljudi ali zavode, in potem šele name, dostavim tukaj svoj naslov in pozdravim vse svoje rojake.
Frank Kerže. 2661 Heath Avenue, New York 63, N. Y.
V Ameriškem družinskem koledarju, v katerega je Frank že precej napisak v prihodnjem letniku torej ne bo zastopan. Želimo mu čimprejšnjega zdravja in pa da se potem spet vrne v naše javno življenje.
Chicago. — V nedeljo 10. decembra bomo po dolgem času spet videli slovensko predstavo. Vprizorjena bo drama "Norec" v treh dejanjm v nedeljo 10. decembra v dvorani SNPJ. Prične se ob 3. pop. Vstopnice v pred-prodaji so po 65c. Dobite jih pri članih in članicah ter prijateljih kluba, v uradu Proletarca in v DružaBhem klubu SDC (pri L. Groserju) in pri Paulu Ber-gerju.
Nabavite si vstopnice v naprej in priporočajte znancem in prijateljem, da store isto. Polna dvorana bo v vzpodbudo igralcem, da bodo tudi v teh časih toliko laglje nadaljevali s svojim delom. '
Več o tej predstavi bo v naslednjih številkah. — P. O.
VAS PRIJATELJ — TRINERJEVO GRENKO VINO
Vsak stroj potrebuje čiščenja. Človeško telo je najdelikatnejši stroj, katerega morate držati čistega. Edino ako so vaši odvajalni organi v pravem stanju, se lahko izognete zlim posledicam. Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l je zanesljivo želodčno zdravilo, katerega se z lahkoto uživa. Razume se, jemati ga je treba po navodilih, ki so na steklenici. Trinerjevo grenko vino rabijo neštete družine v Zed. državah in Kanadi, povsod z velikim zadovoljstvom. Nabavite si ga pri lekarnarju, toda čo ga ne morete dobiti danes, radi slabih prometnih zvez z vašim krajem, pišite ponj naravnost na Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111.
Služba vojnih poročevalcev tudi nevarna	*
Od kar smo v konca septembra, na bojiščih ali pa padcih letal 43 ameriških vojnih ročevalcev, 51 je 7 je pogrešanih.
vojni, pa do je bilo ubitih od bomb in v angleških in časniških pobilo ujetih in
SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO
SEJA KLUBA iT. 1 JSZ
Chicago, III. — Prihodnji petek 27. oktobra bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Podana bodo važna poročila, potem pa bq razprava z ozirom na probleme, ki so sedaj najbolj v ospredju, to je. volilna kampanja, in pa o "sporazumu" med Churchillom in Stalinom z ozirom na Jugoslavijo. Seja se prične ob 8. zvečer. Na razpravo prost vstop vsem.
Pod to osnačbo se priobčuje prispevke aa vsdrševanje Proletarca v kampanji, ki jo je zasnoval predsednik upravnega odbora Proletarca Joško Oven. Apelira, da se na ta klic odsove najmanj 200 prijateljev lista, ki bi prispevali po $5 vsaki ali več.
Namen tefa skladanje obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitaciji ca njegovo razširjenje.
Manjši tneski bodo i v naprej priobfevani v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca".
XIII. IZKAZ
John Martinjak, Chieago,
11».	S.....5.00
Vlctpr Zupančič, Chieago,
III..................................................................5.00
J06 SNPJ. Imperial, Pa.	5.00 Frank Augustin, Imper- 9
ial. Pa. ...............................................5.00
P. Bank, Detroit, Mieh. ..	5.00 Joseph Cebular, Vand-
ling, Pa............................5.00
John Gorjanc, Čleveland,
Ohio ............................................................5.00
Lawrerfce Zalamik, Čleveland, 0..............................................5.00
"Orel" št. 21, SNPJ.
Pueblo, Colo.......................5.00
Leo Bregar, Barbcrton, O.	5.00
John Kobi, Duluth, Minn.	5.00 Ma* Arnsek, San Lean-
dro. Calif....................................5.00
Skupaj ........S «0.00
Prejšnji Ickai 1,161.00
Skupaj .....~ $1,22100
Prispevateljev v tem iskasu 12. »adnjl iskat 206, skupaj 21«, nad kvoto 18.
..................1111111 .......T............
ZA Lit* NE TISK O V INK VSKll VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
; ADRIA PRINTING CO. j
Tel. MOHAWK «707
; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL proletarec se tiska pri nas
*..........................................................I 11 111.....M,
Nekaj drobiža
Chicago, III. — Da. Hitler »e je prevaral v tej vojni. In nedvomno tudi mnogo drugih takih. Stavil bi par svojih raztrganih čevljev, da se je nekoliko /motil tudi Churchill, ker mu angleškega imperija v stari im-perijalistični obliki ne bo tako lahko rešiti kakor je obetal N. pr., vprašanje Indije ne bo moglo biti vedno pod petami angleške imperialistične nadvlade.
Po mojem je sedanja vojna kar se Evrope tiče, že sedaj v znamenju civilne vojne. Stari privilegiji se bore, da si ohranijo stari sistem. Ljudstvo se upira in se poslužuje tudi orožja da si izvojuje nov red. ki bo temeljil na socialnih pravicah delavcev in kmetov, kaiti le oni ustvarjajo bogastva. Trotov ne j*>trebujejo.
*
Beseda socializacija dobiva na veljavi. Zahteve za podržav-ljenje veleindustrij, prirodnih bogastev in nrometnih sredstev postajajo vsak dan glasnejše tudi v Londonu, ne samo v Parizu, v Varšavi in v drugih glavoih mestih. Zdi se mi. da "božji mlini" delajo "over time" Upam, da nas ne bodo razočarali.
Ce zboliš, greš k zdravniku v nadi, da ti olajša bolečine in da te ozdravi. To je naravno in se temu nihče ne čudi. Milijone ljudi pa se čudi, kako to, da je šel Churchill že v drugič v Moskvo na obisk k dr. Stalinu. Jaz se ne, ker se zavedam, da imajo tudi voditelji narodov bolezni, v tem slučaju "diplomatične" bolezni. Prepričan sem, da se "dr." Stalin nanje dobro razume. Saj velja za specialista v tem oziru. Ve, kaj jih povzroča in kako jih zdraviti. Dvomim pa, da bo Churchilla ozdravil, ker ne. veruje v take medicine, kakršne Stalin predpisuje. A uverjen sem. da bo Stalin s svojimi zdravili pomagal trpečim evropskim narodom.
rt
Tragedijo poljskega naroda pazno zasledujem, od dneva, ko je bil napaden od Hitlerjevih armad, pa do danes. Smilil se mi je in se mi sedaj. Hraber je ta narod, tega mu ne more nihče zanikati. Ne morem pa tega trditi o njegovih bivših in sedanjih fašistih, ki si prizadevajo osvobojeni Poljski urinlti stari reakcionarni režim in obvarovati privilegije veleposestnikom in drugim bogataškim slojem.
Ko je bila Poljska napadena, in je vodil njeno vnanjo politiko minister Beck, je angleškim in francoskim konferenčnikom v Moskvi, ko so se posvetovali kako braniti Poljsko pred na-cijsko nevarnostjo, rekel, da rdeča armada v slučaju nemškega napada ne sme priti Poljski na pomoč preko poljske meje, ampak naj Rusija pomaga samo z materialom in letalstvom. Kako so se tista pogajanja končala in kakšne so bile posledioe, je znano.
Poljski reakcionarji so pobegnili na varno in vzeli iz državnih virov milijone dolarjev v zlatu ter se založili z njimi v inozemskih bankah. Narod pa je ostal doma in krvavel. Sedaj, ko se mu bliža osvoboditev, pa hočejo iz inozemstva narekova-
ti, kakšna naj bo njegova bodoča usoda. Posebno tisti, ki sovražijo Rusijo veliko bolj, kakor pa Hitlerja in njegovo armado, čeprav je morila, plenila in požigala na Poljskem.
Tragedija Poljakov v Varšavi avgusta in septembra povzroča med konservativnimi Poljaki in drugimi Rusiji sovražnimi ljudmi veliko spora. Up6r pod vodstvom poljskega generala Bora v Varšavi je bil fiasko. To priznajo vsi. A kritiki vprašujejo: Čemu jim ni prišla rdeča armada na pomoč. Neki zelo znan komentator je nedavno v radiu odgovoril, da zato ne. ker je bila rdeča armada pred Varšavo te-oena in je vzelo tedne, predno je bilo mogoče onokraj Visle. ored predmestja Varšave, navo-zitl novih čet in municije za novo sovjetsko ofenzivo.
Skoro pol milijona hrabrih Poljakov v Varšavi je padlo. Koliko je padlo mož rdeče armade, ki je skušala pri Varšavi orebresti Vislo, tega v Moskvi še niso povedali, ker svojih is-gub ne objavljajo, kakor jih n. pr. ameriško in angleško poveljstvo. Ruske so prevelike, pa se Moskvi zdi, da sedaj ni čas, da se jih bi obešalo na veliki zvon.
Prepričan sem, da doživi poljski narod svojo svobodo in raj na tem planetu šele takrat, ko se bo začel interesirati za raj na zemlji. Dosedaj se je velika, večina poljskega ljudstva zanimala veliko več za nebesa po smrti kot pa za izboljšanje življenjskih razmer na svojih poljih in v mestih, dočim imajo oni. ki jih pripravljajo za v nebesa po smrti, raj že na jtem svetu.
★
Je skoraj neverjetno, a Vzlic temu resnično. Spomladi leta 1941 se je odločilo pet zavednih, pogumnih gorenjskih fantov za upor proti nacijem. Imeli so samo tri puške in prazne pesti. Ali ni bila to drznost in pristna gorenjska korajža? Pet revolucionarjev, pa si upa s tremi pu-škami v upor proti najmodernejše opremljeni armadi, kar jih je do onega leta še poznal svet. In tem petim so se polagoma pridruževali drugi. Iz malih takih začetkov po deželi je nastala velika, dobro organizirana, disciplinirana osvobodilna armada, sest o ječa iz partizanov In drugih edinic, sedaj vsa pod vodstvom maršala Tita. Tako se je pridela borba za osvoboditev slovenskega naroda na slovenskih tleh. Nemci jo dobro čutijo. — John Chamazar.
IZDAJALCI V FRANCIJI svoje početje drago plačujejo. Na gorn.i sliki je Franeoi, ki je v času nemške okupacije nemškim častnikom h poročal o aktivnostih francoskih podtalnih čet. Za kazen so ga Fran i.*osi v Paritu priklenili k neki hiši ljudstvu v Javen zasnaeh. Dasi ima en Franco« na tej sliki puško, notica pod sliko, ki je bila v fran?o«ke!r originalu, ne pove. da-li so lega isdajalca ustrelili ali ne.
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL
V Zed. državah nad 300,000 vojnih ujetnikov
Iz podatkov vojnega depart-menta je razvidnp, da je bilo 1. oktobra v tej deželi 300,382 vojnih ujetnikov, izmed teh 248,205 Nemcev, 51,034 Italijanov in 1,143 Japoncev.
Federalni oddelki morajo znižati število uslužbencev
Biro za sestavljanje proraču* na (budget bureau) je dal vladi navodilo, naj federalnim ekse-kutivnim agencijam naroči do novega leta število uslužbencev znižati za 46,855 oseb.
Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca.
IZŠEL JE
dr. kernov
00 90 25 00 00 78 00 00
74 17 00 12 00 00 00 00 00 00 00
75 00 00
00 00
RAČUN ZA MESEC SEPTEMBER I #44
Bilanca v blag SI. avg $20.206 44
Ročna blagajna ............9 93
S20.216.37
DOHpDKI:
1. Detroit. Mich. $	100
5.	Ročk Springs. Wyo.	154
6.	Ely, Minn. .	18 8. West Nevv t on, Pa	13
13. Niles. Ohio ......	10
10. Springfiled. III.	6
22.	Midway, Pa..................10
23.	St. Louis. Mo . - .	SO
24.	Virden, Iti. ........	3.
28.	Conemaugh, Pa .	124
29.	Frederickstown, Po.	10 33. Bridgeport, 0..................3
38,	Acmetonia. Pa..............25.
39.	Cleveland. 0................500.
45. Sheboygan, Wis. . .	2
47.	Pueblo. Colo. ..............12
48.	Cleveland. O. .	700 56. Milwaukee. Wi*. ..	100. 63. Brooklyn, N. Y. ..	10
65.	VVorcester, N. Y .	23.
66.	Library, Pa............10
86. Elizabeti). N. J..............S.
90. K ir k land Lake. Ont..
Canada ...........-..............30
94, Hostetter, Pa................5
97. Newark. N. J..................3.00
101, Greensburg, Po..........9.50
A. B Z., Ely, Minn	1.000.00
Prispevki po Gl. Naroda	54.00
Ig. Zaje. Brooklyn, NT	46 50
John Bruce, Lorain. O.,	30.50
Ant. Gorišek. Euclid. O	500 Mrs Juratovic. Hammond,
Ind...............................................400
M. Lumbert in Jičt, Cle-
land, O. .-V..................6 00
Ludvik Mutz, Brooklvn.
f. Y....................................................12 25 j
JPO-SS »t. 39,. Coverdale
P«........................................25.00
Mary Praprotntk, Ber-
wyn, 111..............................................2500
SND, Pittsburgh, Pa..............25 00
Fed SNPJ zap. Penne....	25.00 Fred Stanich. Cleveland,
Ohio ........................................................| 00
F. R. Vavpotich. New
York, N. Y.M ........................30 90
F. R. Vavpotich, New
York, N. Y.M ........................5.00
Carl J. Samanich in Jos. Miklus. Cleveland, nabrala .................................33.00
Ant. Zornik, Cleveland .. Društvo št. 38 SNPJ,
Kenosha, Wis Progresivne Slovenke.
Cleveland. O. . Agnes Zalokar, Cleveland, O . t SANSove podružnice,
New York ...... ... .
Ivan Ručigay, Brookljn,
N. Y.*)__._..... .
Josephine Peshel, Brook-
l.vn, N Y.*) . F. R. Vavpotich. New York, N. Y •).............
3 00
5 00 25 00 20.00 49.00 29 75 50 13 35 50
#) Izlcupiček od prodanih partizanskih zvezd.
Nabral Joseph Kolenc,
Aguilar, Colo.....
Jos. Godina. Sharon. Pa. Jos. Omerza, Berwyn, Rt.
(via Proletarec) ........
Jacob Blutt in lena. Mili
Iron, Mont. Katarina Horvatin, Nevv
NeW York, N. Y Josephine Jeglicv SI. Rose Kern SI, Cleve land, O.
Dohodki za september S 3
$23
13 00
5 00
5 00 10.00 25.00
2 00
540 74 757 11
jih ima napram nji London Ko je Tito dobil v svpji deželi pioč in vpliv, so Angleži poslali v njegov tabor svoje agente, častnike in inženirje. Churchillu se je zdela Jugoslavija v načrtih za njegove povojne ambicije tako važna, da je poslal k Titu froiega sina, v namenu, da ga T-idobe za tovarištvo v angleški politiki. Francoski žurnalist Pcrtinax pravi, da Churchill pri Titu ni uspel, pa ga je jrejhal hvaliti in mu ukinil podporo *Ob nicm se ie odločil za dogovor glede bodoče Jugoslavije di-rekno v Moskvo. Isti časnikar, ki slovi vsled svojih pravilnih tolmačenj tajne diplomacije, nravi, da je Churchill v Moskvi Stalina zelo urgiral, da naj pusti balkanskim deželam monar-histične režime. Glede Jugoslavije je baje priporočal, naj se Petru omogoči povrnitev na orestol • čimprej in pa njegovi sedanji vladi. A v resnici ima Jugoslavija vlado že na licu mesta. ne šele od kar je osvobojen Beograd, temveč od kar je bila ustanovljena osvobodilna fronta. V koliko je Stalin Churchillu v teh predlogih popustil, bo pokazala morda že bližnja bodočnost. Tito ve le, da je v Londonu izgubil vsled svojega stališča vso zaslombo, ker ni hotel prodati interesov svoje dežele, in se ne umakniti od svoje zahteve za demokratiziranje drža« ve, in ve tudi, da je v državnem departmentu v Washingtonu ni še nikoli imel. Svoje upe zida edino na Moskvo. Ljudstvo misli enako z njim. In od Moskve ie odvisno, da-li bodo upi množic v Jugoslaviji po tej vojni uresničeni, kakor si jih je ono zamislilo.
Churchillov srečni smehljaj za bodočnost teh dezal ni prav |X)sebno dobro znamenje.
n
Nadina "zapuščina v Graji
Grški minister za informacije George Carhalis pravi v svo-iem poročilu, da so naciji požgali na Grškem 1^00 vasi in nad milijon prebivalcev je brez i strehe.
$Ans bo sodeloval Ni relifni akciji
zojsa
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Slovenci v Jugoslaviji jako raz-trešsni in povsod potrebni pomoči. N. pr., v Južni Srbiji so veliki slovenski tabori izgnancev, ki so jih naciji poslali tja posebno iz Štajerske in Gorenjske. V Egiptu so cele kolonije Slovencev iz Primorja in Kranjske. Ampak, ker se je denar v JPO-SS nabiral v namenu, da bo porabljen samo Sloveniji v pomoč, je povsem prav, da je Vojni relifni urad Američanov južnoslovanskega porekla to priznal fn obljubil pomagati, da se to izvrši. Ker pa večina v JPO-SS menda tega ni hotela upoštevati, ali pa nima zaupanja y skupni odbor, je odločila tako, da Sansu ni preostajalo drugega kot dati svojo moralno pomoč v tej akciji skupnemu odboru, v nadi, da se ji prej ali slej pridruži tudi JPO-bS.
Urad novega skupnega vojnega relifa ob enem deluje, da dobi Jugoslavija čimveč pomoči od UNRRA. Louis Adamič je v ta namen poslal bivšemu new-yorškemu governerju H. H Lehmanu, ki je načelnik relifne ustanove UNRRA pismo, v katerem nanj apelira, da naj se zaloge UNRRA, ki so v severni Afriki in deloma v Italiji, porabi za pomoč Jugoslaviji, kateri so bile prvotno namenjene, namesto Italiji. In pa, kako je zmrcvarilo ameriško časopisje Titovo željo, da bi imel besedo pri delitvi pomoči UNRRA osvobodilni odbor, ne pa kaki nepoklicani krogi, kakor se to dogaja v Italiji.
Bivši jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič se je 13. oktobra umešal v to zadevo z daljšo izjavo proti Titu in za ameriško relifno pomoč Jugoslaviji pod takim nadzorstvom, v katerem ne bo imela osvobodilna fronta nobene besede.
Dne 21. oktobra je H. H. Lehman Subašičevi vladi v Londonu obljubil, da bo UNRRA Jugoslaviji pomagala z živili in
drugimi potrebščinami v polni meri.
Morda bodo koncem koncev le izvozili tako, da se pomoč bosim, bolnim in gladnim le ne bo preveč zlorabljalo za politično žogo
Mnogo nezakonskih otrok
lz statistike rojstev v Angliji, objavljena 11. oktobra, je razvidno, da je izmed vsakih 14 novorojenčkov eden nezakonski.
IZDATKI: Stroški konvencije
SANSa .........$	3,209.80,
Nagrada predsedniku in
izvršnemu tajniku..............1,000.00
Subvencija publikaciji
War At Post War ............100 00
Najemnina urada............50 00
Poštnina	126 79
Razsvetljava ..........................1.00
Telefon in telegrami.........60.94
Tiskovine ....................46.00
Brošure	14.47
Plača uslužbenca ..................129.80
Potni in vozni stroški....	59.10 Stroški zastopnikov Vae-
slovanskega kongresa	144.00
Seja ZOJSA 22 sept. 44	212.20
Izredna pomoč ........................7.00
Uradne potrebščine ....	59.10
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu. prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše jpravniŠtvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
Skupni izdatki ....... S 5.219 02
Bilanca v banki Si. sept. 18.534.83 Ročna blagajna .......... 3.26
• $23/757.11
Mirko G. Kuhel. tajnik. Vincent Cainkar. blagajnik
Angleško-slovenski
BESEDNJAK
Cena S5 s poštnino vred
naročila SPREJEMA
PROLETAREC
t
2301 so. lavvndale AVE., CHICAGO 23, ILL.
prihodnja konferenca p. m. in jsz bo v vvaukeganu
Konferenca Prosvetne matice in JSZ za illinoiško-wiscon-sinsko okrožje se bo vršila v nedeljo 26. novembra v Slovenskem narodnem domu v Wau-keganu. Prične se ob 10. dop. Tajnik krajevne organizacije Prosvetne matice in JSfc Anton Garden je minuli teden pismeno pdvabil vsa pridružena društva in klube, da izvolijo zastopnike na to zborovanje. Vsako društvo ali klub jih lahko pošlje neomejeno število. Čimveč, tem boljše. Na dnevnem redu bodo važne stvari, ki se tičejo nas vseh, bodisi v tej deželi, našega naroda onkraj morja in pa zadev, ki se tičejo vsakega, ki si mora <z delom služiti svoj vsakdanji kruh. Imena izvoljenih zastopnikov sporočite tajniku Antonu Gardnu, 2657 So. Lawn-dale Ave, Chicago 23, 111.
Na kapadni fronti ujetih nad pol milijona Nemcev
Od pričetka zavezniške invazije v zapadno Evropo pa do 3. oktobra so ameriška, angle^a in kanadska armada ujele 526,-084 nacijskih vojakov.
v kremlu določili, kaj naj bo bodoča jugoslavija
(Nadaljevanje s 1. strani.) j
ozirom na vprašanje, kdo bo v bodoče izrabljal rudnike v Jugoslaviji. Po prejšnji vojni so bakreni, svinčeni, železni ln drugi rudniki v nji prišli pod kontrolo francoskega ln angleškega kapitala in dobičke od njih sta imela Pariz in London. Po okupaciji Jugoslavije jih je zaplenil Hitler v korist svoje Velike Nemčije. Sedaj se Angleži potegujejo za ta bogastva. Žele, da pridejo povsem pod njih-ho kontrolo in last, kar pomeni, da »o pripravljeni izriniti iz njih tudi svojo prejšnjo francosko tovaršijo.
Kako so se v Moskvi o tem domenili, ne bo še tako kmalu točno znano. A znano Je to, da Jugoslavija, katere se to edino tiče, ni bila zastopana na posvetovanjih. Niti ne Grčija, ne Ru-munija in ne Bolgarija Pa tudi Turčija ne, o kateri so nedvomno precej govorili.
CALIFORNIA.
Fontana: John Pečnik. Oakland- Anton Tomšič. Los Angele«t Frank Novak. Sen Frencitco: A. Leksan.
COLORADO.
Cretted Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: l#udvig Yoxey. WeUenburf in okolica: Edward Tomftit.
ILLINOIS. Chicago in okolica t Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank ZaiU in Frank S. Tauchar. La Sallo in okolica t Anton Udovich
in Leo Zevnik. Sprintfield: Jonph Ovca in John
Goršck. Virden: Fr. Ilersich. Waukegan No. Chicago: Martin Jud-nich.
INDI ANA. IndianapolU: Mary Stroj.
KANSAS.
Armai Anton Shular. Arcadia: John Shular. WmI Minerali John Marolt.
M1CHIGAN.
Detroit-Dearborn \ John Zornik, Leo Junko 8r„ Joseph Klsrich in John Plachtar.
TI?« zvest prijatelj Sovjetske unije
Osvobodilna fronta v Jugoslaviji, ki ji načeljuje Josip Akron - Kenmoro . Barbertoot Broz-Tito, se zaveda ambicij, ki i Kopsch in Matt Močnik.
MINNESOTA.
Bohi t Max Mart*.
CkUholir: Frank Klun.
Dulutk John Kohi.
El> i John Teran in Jacob RiinutelJ.
MISROURI
»t. Louis: John SpHler.
MONTAN A.
Butte: Anton Zugel.
Ea.t Helena: .Io«eph Kiheiirh.
Rod Lodge K. Črtnolsik.
;£RSEY.
ElUabath) Amslla Oblak.
NIH MKXKO
Gallup: Mary in Jennie Marinšek.
NEW YORK. | Gowanda James Oekltva.
OHIO.
Mtke
t Bridgeport in okolica: Joseph Snoy m John Vites.
Cleveland: 'John Krebel, Anton Jankovich In Frank Hribar.
Fairport Harbor: Lovrenc Baje.
Girard: John Kotin in Andrew Krvi na.
Li*bon-Power Point t Jacob Bergant
Pinejr Fork: Frank Završnik.
Powhatan Point, O.t John Guscl.
Warren: Joseph Jci.
PENNSYLV ANI A.
Aliquippe: Geo. Smrekar.
Avella: Frank Bregar.
Crafton-Moon Run: Jennie Jerala.
Canonsburg-Strabanet John Terčelj in Marko Tekavc.
Export: Jos. BritK.
Fore»t Ciljrt Anthony Dranler Jr.
Point Mariont Tony Zupančič.
Herminie: Anton Zornik.
Imperial: Frank Auguštin.
Johmtown in okolica: Andrem Vi-drich, Ilija Bubalo ln Frank Cvetan.
Latrobe: John fn Mary Fradel.
Hovston: Louis Britz.
Librarjr: Nick Triller.
Meadowlandt: Martin Baje.
Park Hill - Conemaugk: Frank ?od-
*M>y.
Rew: Anton Stopar.
Sharon: Josopb Cvelbar.
Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Maj-iiki (ilas ta zapadno Penno Anton Zornik, Hermimio, za Cambria in 8omerset okraj pa Frank Cv* tan, John»town.
radi bi zvedeli
za naslov JOHNA LANGA, tiskal ja po poklicu. 2ivi nekje na severni strani Chicaga. Ako kdo ve za njegov naslov, naj nam ga blagovoli naznaniti, če pa igm čita ta oglas, naj se zglasi pri
ADRlA printing cp-
1838 North Halsted Street Chicago 14, III.
Phone Mohawk 4707
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tret)i opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem po izvršite svojo obveznost nciDram listu

državljanski priročnik
nora knjižica, g poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV. LJAN
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v IJI delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lirfcol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom
prebivalstvi in velikostjo.
«•
Cena knjišici »e urno 50 centov • pcitnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 S. I.aundale Avenue CHICAGO 23, ILL.
WASHINGTOft.
Seattle. Luca» Pebeljak.
W£ST VIRGINIA.
Elm Grovo: Frank Kosem. Star Citjrt l*wrenc* Selak. Thoma«' Iienhart W*rdinek.
WISCONSIN
MiUaukee In We»t Alliot Louis Bar-
borieh Sheboygan r>*nk Stih. Willard: M*ke Krultz In Matt Mal-
nar.
WYOMING.
Kemftierer In okolica i Anton Tratnik
in John H. Krsiinik. Ročk Rprtngs: Frank Remltz.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchon

iihiimmmimmmmmmi
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ' ; PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK > Hkpiin%i mi
Stane aa celo loto $6.00, <
pol leta $3.00
«
j Ustanavljajte nova društva. * ' Deset članov (ic) je treba sa ! I novo dru&tvo. Naslov za list Id j '	sa tajništvo je:
26S7 S. Lawndale Avs. CHICAGO 23, ILL. *
'mmmmmmiimihhiihi
Dr. Johij J. Zavertnik
PH^SICIAN and SURGEON 3724 Weat 261 h btreet
Tel. Crawford »tli
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
<Except Wed. and Sun.) • :30 to S:30 P. M.
(Escept Wed., Sat. and Suh.)
Rm. 2210 So. RidVewap Aw. Tel. Crnwford $440 II — an«wer «— Ca| Aoetin $700
*
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20 361
424 Broad Str«ot JOHNSTOWN, PA.
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the VVorkers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
„ COM MONWEALTH
NO. 1937.
P«kli«k«4 W.«klr al 2301 S«. Lmwmdm\» Av«.
CHICAGO 23, ILL. October 25, 1944.
VOL. XXXIX.
G, 1. Joe Comes Home — to What?
Congress thought it got everjrthing set for a first-class home roming party. The veteran back from the vvars is to have his old Job Imck. Why should he not be happy?
And there is Governor Dewey—who thinks there will be Jobs enough if we just reduce the taxes and let business alone.
And, moreover, Joe has had a fine line of anti-union propaganda fed to him aH through these war years The union men have laid down on the job of making planeš and tanks and guns, Joe was told.
But there are more than 3,000,000 union men in the Army and the Navy. There may be some buli sessions at the front in which thc unions are not vvithout friends.	.
And, too, Philip Murray. President of the CIO. says this job p>iority | U gisiated by Congress is not a very reliable key to prosperit.v A lot of G.I.'s never had a job before they put on their uniforms. A lot of others vvill find that they can't recognize the old plače when they get back home. There won't be anything resembling the old Job vvithin shooting or shouting distance. And suppose five or six chaps had the same job in succession before Uncle Sam tapped them on the shoulder. Who vvill get the nod when the whistle blows?
So—it is pretty clear—there vvill not be jobs and «ecurity for G I. Joe unless vve have jobs and security for just about everyone. And we can t have anything of that sort unless we have strong ynions.
And if the boys coming home want to enjoy Vegular mess instead M getting into a mess—it might be a good idea for them to join up.—The New Leader.
THE MARCH OF LABl.i |IN THE W1ND
End of Hungorian Feudalism?	j
No land stands in greater need of total mu-rnal reform than Hun- j pary. And, although Adm. Horthy's failure to surrender his capital and j government to the Russians may make the Soviet advance tovvard f Austria somevvhat less rapid than had been hoped, it can simplify the political outlook to the advantage of aH concerned.-
It vvas hardly conceivable that the Russians vvould have propped up their old enemy, Horthy, in a Darlan or Badoglio role, even had he made good his svvitch of sides. But a successful switch was his only hope for himself and for the Magyar landed aristocrats whose tool he is. His failure to deliver the goods should destroy, once and for aH, any chance of British or other aristocrats to plead effectively for ap-peasement of '^hoae charming Hungarian feudal lords." Thus a possible source of interallied friction is greatly reduced.
Horthy, and his backers always hated the Nazis, of course. not on!y because they disliked bad manners, but because they vvould have pre-ferred to run their system of domestic repression as neafly as possible on their ovvn, rather than as outright puppets. But they tied to Hitler as they vvould have to^ie to any reactionary foreign regime that could help them keep the Hungarian people in subjection.
For the sake of European peace, therefore, as for ordinary justice inside Hungary, they must be swept aside. The immense feudal estates must be divided and political democracy developed. We are glad tkat Americans of Hungarian descent, including Chicagoans. are working hard for sueh a Hungarian nevv deal. It should have the full support ol our government. — The Chicago Sun.
Tal Moouf Sle Ti o* Ta
O* TMf MATiOMAl iNOUfVRl* m c ovl RT act <N*A)WH*M
II*AUY Mcoemiif THI
fUMPAMlNTAL tlfrHT OF
SHAlL MAVt THI MtfT TO »AMlZS AMP SARGAIN
lLICTIVIIT THSOU6H
gt rai stNTATivt s of ,t**
OWM CHOOSlNO.....0

X
a.*

' C

T** humus, of scur-
EMPLOVeO iN THfc US PROfPI V f «OH SfrOjOOO U4 I940 XO 3.SOOCOO I* t<*i
1Ul OHIO* LASI L iS 100* GOlVt TO 600CS MAPt	vetr*!
COND.TIOKS.
if
K SOti TO U**. fO*
IOOK FOR TrtlS LAPU. IN THE H ATS YOO »UV.
Tki ptf«ssu>i of	Saw
A vaoeof^s »"	***
CAfSfA WHHl UVIN6 COSTS
CVT ti oNtV 20%
Two Audible Uh-Huhs
Circumstances. that is the printed vvord, compel us to utter two very audible uh-huhs as the business man's bible, his vvell-cdite . business press, prints the item indicating that values in Wall Street have inereased by approximately fifteen billion dollars from Januar) 1, 1943 through August 1, 1944. This was to have been a profitless vvar, or so the public had been informed. Hovv come. then. inereases in the value of stocks listed on the Nevv York Stock exchange by sueh a tremendous amount?
January 1, 1943, a full year after Pearl Harbor, Stocks vvere worth almost thirty-nine billion of dollars. August 1, 1944. just a year and v half later stocks had risen in value to more than fifty-threc billions of dollars.
There must be something vvrong here. Wages haven't inereased that much in the aggregate base scales; the working man hasn't been oble to save that much money in his cash pile or in his vvar bonds.
Could it be possible the rich, who owned the stocks in the firsl plače, have added that much to their vvealth?
You said it brother—that's exactly what happened!—The Progressive Miner.
Dumbarton Oaks Offers Peace Plan
Ntw League of Nations Force Back of Decisions; Russias
Objeetion; Vital Issue for Americans
The peoples of the vvorld, re gard less of race. creed or color, are hungry for peace. Every American hopes vve can outlaw war for ali time Therefore. vve should ali be interested in what has been accomplished at Dumbarton Oaks, vvhere the representatives of the United States, Great Britain, Russia and China have been laboring tor weeks on tentative plans President Roosevelt and his rival. Governor Dewey, agree that substantial progress has been made Marahal Stalin approves
"in principle."	, /
• ♦ •
U is proposed to set up a nevv kind of League of Nations. "Peace-lov ing" nations. large and small. vvtil be granted membership in the Assembly. They can make suggestions concerning policies. Power— vast povver—is vested in the Council consisting of 11 members. Five will be permanent—the United States. Great Britain, Russia. China and possibly France. The Assembly vvill form from time to time selec t the other six.
The Council may do almost anything to preserve peace. Nations vvhich refuse to submit their grievances to the tribunal set up may be "quarantined" in the most drastic fashion If necessary, armed forces of unllmitcd strength vvill be moved against them
The nevv League vvill be empovvered to do many things for the social and economic benefit of mankind. Here lies a vast field of Lmitless possibilities.
• • •
Ali plans are tentative. as vve have sjuggested Vor example. tvvO very grave points have not been determlned.
Russia insists that if a member of the Council is charged with aggression it shall have a chance to vote on its own čase. This would make it impossible to condemn any povver which is likely to start a major vvar. The Russians take the position that if the United States Briiatn and the Soviets stand together. there can be no armed conflict of consequence, but if they can't stand together, it vvould be futile to attempt to condema each other.
I An effort vvill be made to induce Marshal Stalin to agree to some j acceptable compromise, but, frankly, those who are in Washington are not very hopeful.
From THE NATION
Dr. Ralph Cooper Hutchison, president of VVashington and Jef-ferson College, addresed a recent meeting of the Washington Council of Republican Women in these words: "The principle vvhich says you have too many pigs and must kili them, vvhether you vvant to or not, is the same principle vvhich says that a nation has too many Jews and kills them for the good of society. The subordination of the individual to the state is ap-plied here, only in a lesser degree. Are we to defeat Hitler only to be subjugated to the same princip-les?"
It is the official position of the British Colonial Office and the Palestine government that there is no rooir. in Palestine for further Jevvish immigration. But the Journal d'Egypte reports that the Egyp-tian Ministry of Social Affairs is considering a request by the Palestine government for 15,000 Egvptian laborers to be used on civilian public works.
The nevvs is betetr from South Africa. A number of typists em-ployed in the government pension office at Pretoria protested against a rule requiring them to address correspondence to Negro pension-ers in the same man ne r as to white ones. using "Dear Sir" or **Dear Madam" and ending Your Faith-fully." The protesting typists were told that their services vvere no longer required.
Festung Europa: The Argentine envoy to Denmark has moved to Svveden, vvith part of his staff. The Argentine consul In Copenhagen has also gone to Svveden.
-V.
Big Business Getting Bigger...
Big Business is getting bigger, and presen ts a serious menace to democracy in the years ahead. fhe CIO research department vvarns in
the issue of Economic Outlook.
"CIO unions do not go in for trust busting of the old style,' thc, report says, pointing out that big concerns are here to stay. But, it adds, "povver must be tempered by democratic participation."
The questions that the man on the street corner is asking, the CIO statement asserts. are these: "Isn't there any limit to the privacy of uri vate enterprise? Just hovv free do we want free enterprise to be? li the rest of us are to have freedom, isn't there some limit to the privacy for a huge concem? Haven't we a right to know the plans of the company for the Main Plant?"
Some of the facts the CIO cites to back up its sta temen is are these More than half of the government-ovvned plants are operated by only 31 corporations. One hundred companies had received 86 per cent of the value of government contraets by December, 1940. By the summer oi 1943, they vvere stili getting 70 per cent of the jobs.
U. S. Steel ovvns over $2,000,000,000 vvorth of the national wealth, and through its en\ployees, the shops in which its vvorkers spend their money, and the employees of plants whose market is U. S. Steel, close to tvvo million people are affected by U S. Steel's decisions.
General Motors has assets of more than $2,000,000,000, lt hires half a million persons and perhaps half that many again depend for a livelihood on its orders for parts or on sales outlets.
Sueh povver, the CIO points out, means that these giant corporations control the desUnies of great numbers of vvorkers vvho may have their pay cut. or their Job« taken away from them.
"CIO unions are asking for the guaranteed annual vvage in an effort to narrovv the range of business control over the lives of their people/' the report says. — The Nevv Leader.
K MAN VVHO W0RKS FOR A CAUSE
Darlington Hoopes, Vice-Prfcsi-dential candidate of the Socialist Party, vvho vvhile a member of the State legislature of Pennaylvania vvas selected by the nevvspapermcn of Harrisburg as the most able
'in the know'
Britains New Social Security Plan
London. — Astounding a somevvhat skeptical vvorld, vvho thought that their discussion of the Bevcr-idge plan vvas mere home-front propaganda and that their government vvould be vvilling to really go ahead vvith an adequate social sec-urity system five years of all-out vvar. the British announced a cradle to-the-grave security plan, vvhich is only slightly less thoro-going than vvas the Beveridge plan.
The plan, termed by the gov't its "prosperity and happiness program" and blessed by Beveridge vvho thought it was even an im-provement over his ovvn, is all-embracing, providing for every man, vvoman and child, and vvill be financed by contributions from ali vvho are able to pay. Benefits begin at birth, vvith a maternity allovvance, and end at death vvith a grant. They cover sickness, invalid-ism, unemployment, retirement, vvidovvs' pensions, orphans' allovv-ances industrial injuries family allovvanges maternlty and death grants. Some of the benefits vvill be:
Sample Benefits
Maternity grants. $16, plus re-gular benefits of $7.20 per vveek; unemployment and sickness pty, $8 vveekly for a marrled couple, $4.80 for a single person; family allovvances $1 plus payments In kind (school' meals, milk. etc. for
each child after the first; vvidovvs* pensions, $7.20 a vveek for the first 13 vveeks) orphans allovvances, $2.40 per vveek.
The plan vvill cost $2 billion 600 million for the first year. or about $188 million less than the Beveridge plan. The average vvorker vvill contribute about 80c per vveek. his employer slightly less. Taxa-tion vvill make up the balance until the plan becomes self-supporting, vvhich vvill be in 1973.
The public and the press vvere enthusiastic. London Times calling plan "an epoeh-making document," the Daily Express "a vvonderful scheme."
Objeetion«
Private profits insuranee forms | Ll*x>r' and the Labor Party vvere not so enthusiastic, hovvever. (Only insuranee company that OK'd the earller Beveridge plan vvas the big co-operative insuranee setup). A spokesman of the insuranee companies said they vvill "light it to the end," because it "short-circults approved societies," and because the death benefits, they feared. vvould be a blovv to industrial and other insuranee. Tbe Labor Party, on the other hand, criticized the fact that the plan makes (1) "tn-suficient provlslon for children," (2) because It does not relate Its benefits directly to the cost of liv-Ing, as the Beveridge plan vvould have done. and (3) because the plan's unemployment benefits vvill last only 30 vveek« instead of inde-finitely
Commented TIME magazine (U.
Then there is something that touches Americans on a very tender spot. It is proposed that our representative on the Council shall have authority to order our troops into aetion against an aggressor, vvithout consulting our Congress. Senator Bali (Rep., Minn.) is very much in favor of that arrangement.
He insists that our representative on the Council vvould not be "deelaring vvar" but vvould be "keeping the peace."
The average American vrill not be able to see much difference betvveen the tvvo. Hovvever, he vvill appreciate that it is proposed to set aside a provision of the Constitution vvhich vests in Congress sole povver to declare vvar and to transfer that povver, vvithout check, to some gentleman appointed by the President but neVer elected by the people.
Members of the Dumbarton Oalcs confertrice decided the provision vvas "too hot" for them. so they put is aside for future eonsideration.
0 • •
Thus, vvhile Dumbarton Oaks produced an extrcmely interestlng document, some grave issues remain to be decided. The old vvorld has been fighting for so many centuries that it won't be easy to induce it to reform.
Enduring progress can only be achieved by frank and full discussion, We can afford to take reasonable time, for Hitler and his :;atellite6 vvill soon be dovvn and out and Japan vvill succumb in due course.
There vvill be no immediate danger of another great war. Therefore we can pause long enough to determine vvhat vve are doing and why.—

Let's Plan Co-op Housing
Houaing, vve, believe. is ene of those commodities vvhich vili never satigfactorily by provided for the consumer until the consumer stirs himself do to something about it.
Both business and government planners are counting on a beavy building program after the vvar. A housing boom is not to be welcomed, hovvever, if it means a rush of private builders to lay out nevv garish, and ill-planned subdivisions and erect on them shoddy dvvellings vvhich are physically inadequate and esthetically deplorable. These distriet« are the slums of the future. Are vve going to build more of them?
The overcrovvding, dangerous streets, lack of play space, and jumble of arehiteetural effect« vvhich mark our present cities can be avoided in our nevv communitie«. Cooperative building is one way to Insure eonsideration of the consumer'« interest, and it has the additional important advantage of making possible large economias m land purchase and building costs, if undertaken on a fairly large scale.
The interest being shown by cooperators and labor union groups in cooperative solutions to the housing problem is hopeful. But if sueh a program is to become a reality on any large scale after the vvar, plans should be begun right now.	,
From the many nuelei of interest vvhich novv exist could come study groups to «urvey the needs, and then organizations ready to buy land and build as soon as conditions permit. A central advlaory and technical service might be built up from an interchange of information among sueh groups.	»
Many things are possible in this yet scarcely touched field of co-operation. But tbe time to begin study and aetion ls now.—Co-Op Nevvs.
CAPITALIZING ON DECENCY
S. A.): "Britain, the cradle of Cap-itallsm, vvas peacefully, but Irre-versibly, trending tovvard state socialism."
Tho the plan has not yet been enacted into lavv, its approval seems certain, as it is proposed by the government itself.
gust figure of 1943, vvhen the total vvas 8,564.141.
Mr. Meany emphasized that the membership figure does not in-clude more than 1.300,000 AFL members novv serving in the armed forces.
DARLINGTON HOOPES
member of the State legislature, has stated that:
"Neither the Republican or Democratic parties sol ved the un-employment problem in the past and cannot be expected to do so ih the future period since they are both tied to the private profit, so called free enterprise, system vvhich has been responsible during the last generation for tvvo vvorld vvars and the great' depression " He further stated that *'We the people, through our governments. public corporations, cooperatives. and other democratically controlled agencies must ovvn and operate i the industries. not for the'profit, of a fevv rich men, but for the sole purpose of producing plenty and jotfs for ali."
Mr. Hoopes is a prominent labor lawyer in the city of Reading, Pa. The Socialist Party city administration of Reading as vvell as Bridgeport, Conn., are both back* ing the Socialist Party National Ticket i. e. Norman Thomas for President and Darlington «Hoopes for Vice-President.
HOMES !
GR0WTH OF THt AFL
Membership of thc American LONDON—A« part of Federation of Labor novv stands conversion program, the
at the highest point in its sixty-four year hlstory, AFL Secretary-Treasurer George Meany announced on Oct. 9
The total dues paid membership of the Federation as of August 31, the clo«e of the AFL's fiscal year, vvas 0.806.913. This repreaents a net gain of 242,772 over the Au-
it« re-British
government proposes to build 4,-000,000 modem homes In bomb-ravaged England vvithin 12 years after the shooting stops
In making the announcement, Thomas Johnston. secretary of state for Scotland. said that applicatlons are on hand for the construetlon of 221,000 temporary houses.
W0MEN RAI L VVORKERS 8 PER CENT OF TOTAL
The number of vvomen employed on the ralls reached 112,663 In April, a gain of 33 per cent over the same monlh of la«t year, ac-eordlng to a report la«ued this vveek by the Interstate .Commerce Commission. This represents about 8 per cent of the total number of employes, vvhich vvas 1,41S,184 In that month.
One of the columnists vvho vvrites rcgularly for the rabidly-Rooso-„ velt Philadelphia Record is a por-son vvhose name is Charles Fisher. We don't knovv vvhether Mr Fisher I i»a Jew or not. Moreover, vve don't 1 care. But vve do think he's crying i "vvolf. vvolf in an effort to create a reaction favorable to Sidney Hill-man's efforts to herd union vvorkers into the Roosevelt camp.
Mr. Fisher complains that Republican speakers are appealing to anti-Semitism by referring to Hill-man as an "ex-pants presser," a "Russian emigrant" and the like The GOP spellbinders, he asserts, make their real meaning clear by "their vvinks."
Well, vve don't doubt that there are Republicans vvho vvould do just that—just as there vvere Democrats vvho deserted their ovvn candidate in 1928 because Al. Smith vvas a Roman Catholic. But vve think it's mighty cheap—and perhaps frightened—maneuver to attempt to make an issue out of sueh infrequent cempaign tactics.
We hope that Mr. Hillman vvill not be heeded by the workers of America. We hope it, hovvever, because vve vvant every vvage earner to vote for Norman Thomas and Darlington Hoopes, and not because of Hillman's religion and an-cestry.
Socialist« recognite a Jew, Kacl Marx, as their principal ineorist. In more recent times the recogniz-ed leader of the American Socialist movement vvas Morris Hillqutt, a Jevv whose memory aH Socialist« revere, We could extend the list for several eolumns Hovvever—
Coming back to Mr. Fisher, vve note hi« comment that "mori people have a eore of decency." And
SLOVENE NEVVSPAPERS ARE PRINTED AND DISTRIBUTED BEHIND ENEMY LINES
Washingtok. — Slovene nevvspapermcn of the Patriot forces re-gularly print and distribute 64,000 ce^ies of ncvvspapers behind Nazi lines in occupied Slovene sectors of Jugoslavia, BBC said recently in a dispateh reported to OWI.
Quoting n report from its cor-respondent James Matthevv, vvho has Just complcted a seven-vveek trip through Patriot-held areas in Slovenia. the BBC broadcast said that the four main Slovene nevvs-paperg produced bv the resistanee forces are circulated frem 120 sec rot distribution points throughout Slovenia.
"It is incrcdible tjiat these serenr looking, beautifully printed nevvs papers should be produced at ali," Ihc correspondent vvas quoted as saying "nnd yet each of the four has a circulation of 16,000 copies in territory overrun by the Wehr* macht.
"The editorial offices of the Slo vene Herald, vvhich is the official paper, are high in the forests. Thc printing is done at three main cen-ters Three centers for printing must be maintained because it is impossible to carry large numbers of ncvvspapers over the Sava river or the Graz-Trieste railroad. So a courier slips over these highly-de fended obstacles carrying only thc manuscrlpt vvith him.
"The idea is," Matthevv conclud ed, "that no one vvho speaks the Slovene language, even if he live« vvithin the old Austrian horder shall lack the chance of kteping contact vvith his ovvn people and their allies."
vve Just vvonder vvhether he isn't	- .
abusing that decency by arous.ng FARMERS N0W HAVE
it against a stravv man in the liope liriki C V I ki TU C D A ki If
of capturing the sympathy and ,V,U,NCT ,IN 1 PAH^ votes of decent people vvho might othervvise reject the activities of
the Hillman-Brovvder allianee, _
Reading Labor Advocate
Idleness travels very slovv and Poverty »oon overtakes her.—Hun-fer.
American farmer« are novv in the strongest financial position ln his tory, aecordlng to the Dtpartment of Agricultopre Since Pearl Harbor tillera of the soir have inereased their caah, bank deposlt« and «av-ings bonds by more than IS billion dollars.