T Mladi Kranju - Podobno, le neko-nekoliko pomanjšano, kot beograjska prireditev ob letošnjem dnevu mladosti Tudi po Titu — Tito je izzvenela sredina predstavitev več kot sedemsto mladih iz kranjske občine na stadionu Stanka Mlakarja. Številnim gledalcem je zaplesalo štiristo mladih, ki so nastopili tudi v Beogradu, v programu pa so sodelovali še člani folklorne skupine Sara, učenci osnovnih šol iz Stražišča in s Planine ter vojaki iz kranjske kasarne. Z glasbo in plesom so pokazali pripravljenost', da nadaljujejo Titovo pot — Foto: H. Jefovčan ZA VSAKDANJO RABO. to XXXIV. Številka 46 ■Uf ™i»«MIW MDUC1»M ... V J---T"pr itelji: občinska konferenca SZDL \*w*. Kranj, Radovljica, flkofja Loka V' - Izdaja Oaaopisno podjetje J*Kranj - Glavni urednik Igor Slavec r orni urednik v. d. Jože Ko* nje k LASILO SOCIALISTIČNE Z VEZEDE L^VN E^^A Kranj, petek, 19. 6. 1981 ('ena: 7 din List i/haja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195H kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in Mmt..a; ___JiJE „• *___ grešnem cu svojega Lazar Moj- je v kon centru »Sava« začel 111. kongres samoupravljavcev, katerega se je udeležilo okrog 1800 delegatov, družbenopolitičnih delavcev in tudi gostov iz tujine, predvsem iz neuvrščenih držav. Po uvodnih besedah predsednika pripravljalnega odbora za kongres Mika Spiljaka je kongres pozdravil predsednik predsedstva CK ŽKJ Lazar Mojsov. Na kon pozdravnega govora je sov poudaril, da nas je zgodovina že velikokrat - tudi na okruten način — prepričala, da so enakopravnost, bratstvo, enotnost in socialistična skupnost vseh republik in pokrajin temeljni kamen socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Vsak poizkus, da bi porušili te revolucionarne pridobitve je in bo dobil najodločnejši in brezkompromisen odgovor delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Na skupnem zasedanju je imel referat Mika Špil jak. Opozoril je, da so pri iskanju usmeritev za kongres izhajali predvsem iz ugotovitve", da je bistvo samoupravljanja v tem, da delavci obvladujejo dohodek in družbeno reprodukcijo. Podrobno je razgrnil uspehe našega gospodarjenja v zadnjih desetin letih. Dvakrat hitreje smo se razvijali kot svet v poprečju. Spregovoril pa je tudi o velikih napakah, ki ovirajo samoupravno gospodarjenje: samoupravni sporazumi leže v predalih, namesto da bi se po njih ravnali, širše povezovanje našega gospodarstva ovirajo različni režimi cen, delavec pa še nima pravega vpliva na splošno in skupno porabo. Da bodo delavci obvladovali celoto dohodka. mora" postati ves delegatski sistem od temeljne organizacije in krajevnih skupnosti no federacije učinkovitejši. V komisiji, katere tema je »odločanje delavcev v združenem delu o uresničevanju in delitvi dohodka«, je imel koreferat Dušan Bogdanov. Poudaril je, da je tovariš Tito dohodku in delitvi vselej pripisoval poseben pomen, da je treba na delitev gledati v funkciji ustvarjanja dohodka. Opozoril je tov. Bogdanov tudi na nastajajoče socialne razlike: zmanjšati je treba tiste socialne razlike, ki ne izhajajo iz razlik pri delu in rezultatov dela. Tovariš Tihomir Vlaškalič je v koreferatu v drugi komisiji, kjer je bila osnovna tema gospodarsko povezovanje, poudaril, da brez samoupravnega načrtovanja ni združevanja, kot brez združevanja ni mogoč celovit sistem samoupravnega načrtovanja. S samoupravnimi sporazumi si lahko zagotovimo moč in trajnost samo, če bodo zasnovani na objektivnih reprodukcijskih vezeh, na skupnih dohodkovnih interesih ter na dolgoročnem povezovanju in združevanju. Tovariš Stane Dolanc je v svoji diskusiji v komisiji, ki je razpravljala o delegatskem sistemu poudaril, da je naš delegatski sistem milijonom omogočil sodelovanje pri upravljanju naše družbe. Narodnoosvobodilni odbori 1941 so bili že zametki našega današnjega sistema samoupravljanja. »Vsaka prava revolucija, in naša je prav takšna, je v bistvu najneposrednejša oblika samoupravljanja, zato lahko trdimo, da rastejo korenine samouprav- ljanja, pa tudi delegatskega sistema iz te avtentične in ustvarjalne biti jugoslovanske socialistične revolucije,« je dejal tovariš Dolanc. Dva dni je delo kongresa potekalo v komisijah po treh tematskih področjih, skupna pa je bila še sklepna beseda kongresa. Delegati so skupno obiskali Hišo cvetja na Dedinju in se poklonili Titovemu spominu. V kongresnem centru »Sava« je bila v času kongresa odprta razstava »Tito — socialistično samoupravljanje«. S sliko in besedo so na več kot 600 panojih podali pregled razvoja, samoupravljanja, katerega pobudnik in snovalec je bil naš Tito. Odprli pa so tudi razstavo delavskega tiska in razstavo grafik in skulptur. Zaključek kongresa pa je sinoči spremljal tudi bogat kulturni program. D. D. V nedeljo v Mostecu zbor Gorenjskih aktivistov 13. tradicionalno srečanje gorenjskih aktivistov in borcev NOV bo v nedeljo, 21. junija ob 10. uri v Mostecu v občini Ljubljana-Šiška, ki je letos na vrsti za gostitev zbora. Slavnostni govornik bo član predsedstva CK ZKS in predsednik mestne konference ZK Ljubljana Marjan Orožen. V kulturnem programu bo sodeloval pihalni orkester Litostroj, »Oder treh herojev« Pirniče, moški K'vski zbor Medvode, K UD Ivan ovak Očka, folklorna skupina Emona, učenci osnovne šole Rinard Jakopič, vojaki vojašnice Boris Kidrič, harmonikarji in številni znani gledališki igralci, za razvedrilo pa bo po proslavi igral ansambel »12. nadstropje«. Organizatorji zbora pričakujejo velik obisk. Z Gorenjske bo po občinah organiziran prevoz na proslavo. Tako bodo iz Kranja odpeljali na Eroslavo v Mostec avtobusi izpred otela Creina ob 8.30 zjutraj. Gradnja telovadnice pri kamniškem srednješolskem centru - V sklopu Izobraževalnega centra Rudolf Maister v Kamniku gradi SGP Graditelj iz Kamnika telovadnico. Gradnja bo veljala okrog 20 milijonov dinarjev in nared bo še pred koncem leta. Srednješolski center so v Kamniku zgradili z denarjem samoprispevka in gradnja telovadnice je tedaj izpadla, zato bodo sedaj zanjo namenili sredstva iz redne prispevne stopnje za izobraževanje. V novi zgradbi bo večja telovadnica, manjša orodna telovadnica in kabinet za tnm. Istočasno bodo zgraai li tudi stanovanje za hišnika. Iz prvotnega načrta je torej izpadel le manjši plavalni bazen za učenje plavanja, v velikosti šest krat dva najst metrov in globok en meter. Vzdrževanje bazena bi bilo zelo dro go, zato so se odločili, da ga črtajo iz programa. V. M. v. J G Lr AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 19. JUNUMUl PO JUGOSLAVIJI Delegacija slovenskega IS v Srbiji Delegacija izvršnega sveta skupščine Slovenije je pod vodstvom predsednika Janeza Zemljariča sbiskala Srbijo. Obravnavali so najbolj žgoča vprašanja, ki se nanašajo na gospodarska gibanja in uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in gospodarsko sodelovanje med organizacijami združenega dela iz obeh republik. Delegaciji obeh izvršnih svetov sta menili, da je med organizacijami združenega dela doslej prišlo do širokega in uspešnega sodelovanja, da pa je še veliko področij za nadalnje poglabljanje in širjenje sodelovanja. Neurje v Pomurju Kmalu po štirinajsti uri se je v torek razbesnelo nad Mursko Soboto in okolico neurje z dežjem in točo. Voda je zalila več ulic in dvorišč. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov dež in toča nista občutneje škodovala posevkom. Drugod v Pomurju je le močno deževalo. Pepca Kardelj na Nizozemskem Članica sveta federacije Pepca Kardelj je obiskala jugoslovanski klub v Vissinge-nu ki nosi ime Edvarda Kar delja. Pogovarjala se je z našimi delavci na začasnem delu in z delavci zagrebške ga obrata »Montinga«. Gosf- ^h^J^08!™1^ so Pozdra vili tudi najmlajši jugoslova ni, učenci naših dopolnilnih šol ki so pripravili krrjši kulturnoumetniški program Dovolj domačih traktorjev Jugoslovanski izdelovalci traktorjev so proti napove danemu dodatnemu uvozu 7000 traktorjev. Zanje bo treba odšteti 35 milijonov dolarjev, kar je hudo breme za plačilne bilance republik in pokrajin. Pet jugoslovanskih proizvajalcev je namreč za letos prejelo načrt, da izdela jo 64.000 traktorjev. Do konca maja so izdelali 24.000 traktorjev in jih 17.000 dobaviti domačim kupcem. »Kruh 81« V Novem Sadu so odprli tretji mednarodni sejem industrije in opreme za proizvodnjo in predelovanje žita »Kruh 81«. Na sejmu sodeluje več kot 100 organizacij združenega dela iz vseh naših republik in pokrajin, pri družilo pa se jim je še 20 pod jetij rt Švedske, Italije, Av- SSfr „ ?ete*>. Francije, ĆKN, Velike Britanije, Dan ske in Nizozemske. Posojilo za kmetijstvo na Kosovem V mednarodni banki za obnovo in razvoj v Washing-tonu s o podpisali sporazum med SFRJ in to mednarodno bančno ustanovo o posojilu 90 miliji nov dolarjev. Name njeno h<> za razvoj kmetijstva na Kosovu. Predvide vajo, da bodo z razvojem kmetijah a lahko na novo zaposlili HO tisoč ljudi. III. kongres samoupravljalcev Na vrsti je uresničevanje Svet v tem tednu Tudi kranjski delavci menijo, da je resolucija v svojih določilih prespi osna, marsikomu nerazumljiva, da se ponavlja, da naloge opredeljuje preveč na splošno in da v njej ni konkretnih obveznosti za določene nosilce, ter da je ob poudarjeni kolektivni odgovornosti premalo poudarka na osebni odgovornosti. Bilo pa je v Kranju izrečenih tudi veliko Konkretnih pripomb na resolucijo. Tako opozarjajo, da bi bilo treba spremeniti osnutek resolucije tako, da ne bi prišlo do prevelikega zapiranja v kroge med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, kar bi povzročilo neenake materialne možnosti. Upoštevati je treba načela solidarnosti in zagotoviti enake možnosti vsem delavcem. Za področje izobraževanja, zdravstva, kulture in zaposlovanja kranjski delavci predlagajo, da moramo v naše družbene skupnosti vnesti trdnejše mehanizme povezovanja, ker lokalistični vplivi otežujejo uresničitev skupnih ciljev. Natančneje je treba opredeliti vrste in načine financiranja povečane skupne in splošne porabe iz osebnega dohodka, ki ga nakazuje resolucija. Vanjo Da ie treba vnesti tudi določila o dohodkovnem povezovanju med tozdi in krajevno skupnostjo. V poglavju o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov je treba bolj izpostaviti zahtevnost dela in ne le izobrazbo. Premalo je govora o nagrajevanju po delu. Presekati je treba z delitvijo delavcev na proizvodne in administrativne. Kranjčani predlagajo, naj vsak, ki predpiše nov predpis, tudi pove ali bo izvajanje tega predpisa zahtevalo dodatno administrativno delo. Resolucija premalo poudarja obveznost povezovanja trgovskih in proizvodnih delovnih organizacij na dohodkovnih osnovah. Morala bi nakazati konkretne ukrepe za preprečevanje samoupravnega sporazumevanja za oskrbo s surovinami in repromateriali za devize in nenormalno visoke cene. Več bi morala resolucija povedati tudi o zaposlovanju, uresničevanju kadrovske politike preko samoupravnih sistemov. Premalo je y resoluciji opredeljena celotna socialna varnost delavca - lahko bi se vnesle slovenske izkušnje. Pri delegatskem sistemu resolucija sicer ugotavlja, da le-ta ni povsod v redu, išče pa zanj stranske rešitve, kar je nesprejemljivo, pravijo v Kranju. Najti moramo poti in načine za dosledno uresničevanje sprejetega sistema. Premalo resolucija obravnava naloge in vloge strokovnjakov in poslovodnih delavcev, ker prav ti bistveno vplivajo na smotrno odločanje delavcev. Poudariti bi morala tudi njihovo odgovornost za smotrnost predlaganih rešitev. Delavcu pa bi predlogi morali biti razumljivi, da se bo znal prav odločati. Pri tem bo seveda moralo svoje narediti tudi Dravilno in pravočasno obveščanje. F D. Dolenc Posvet o obrambnem in samozaščitnem usposabljanju Nadaljevanje 8 2. str. obrambo, navedel, da je bilo lani v usposabljanje delovnih ljudi in občanov za obrambo in samozaščito v organizaciji Delavskih univerz organizirano skoraj 600 predavanj. Teme, bile so štiri, je določil republiški sekretariat za LO. Razen predavanj, ki so jih opravile delavske univerze, so se v usposabljanje vključili občinski upravni organi za ljudsko obrambo, krajevne skupno- Konferenca potrošnikov Kranj - Predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler in predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Milan Baj-želj sta za ponedeljek, 22. junija v prostorih skupščine , občine K ranj sklicala prvo konferenco svetov potrošnikov občine Kranj, ki bo sestavljena iz delegatov svetov potrošnikov vseh 43 krajevnih skupnosti v občini. Razen konstituiranja konference, sprejema poslovnika in programa konference bodo razpravljali in sklepali tudi o programu politike cen izdelkov in storitev v kranjski občini za letos. Jezersko praznuje Jezersko — Krajevna skupnost Jezersko (z družbenopolitičnimi organizacijami, gasilskim društvom in drugimi krajevnimi organizacijami) praznuje od 13. do 28. junija 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in 70-letnico gasilskega društva. Ob tej priložnosti bo drevi ob 17. uri na športnem igrišču taborni ogenj s kulturnim programom. Pionirski odred bodo preimenovali po padlem borcu Ljubu Grab-narju-Vrhanu. Jutri, 20. junija, bo za športnim igriščem več prireditev. Tako bo od 11. do 14. ure streljanje, na igrišču tekmovanje v odbojki, ob 17. uri pa bodo gasilske reševalne vaje. Zvečer bo v Korotanu slavnostna seja krajevne skupnosti in gasilskega društva, nato pa proslava s kulturnim programom in podelitvijo priznanj OF aktivnim krajanom. Proslava ob 70-letnici gasilskega društva Jezersko bo v nedeljo. 21. junija ob 10. uri pred gasilskim domom. Popoldne pa bo veselo rajanje ob Planšarskem jezeru. Prihodnjo nedeljo, 28. junija, ob 10. uri bo v okviru praznovanja pri Češki koči smučarski dvoboj Jezer-sko-Zelezna Kapla. Prejšnjo nedeljo, 14. junija, pa so v okviru praznovanja v Dolu na Spodnjem Jezerskem že odkrili spominsko ploščo kurirske postaje G-23. sti in temeljne organizacije združenega dela. Zaradi boljše organizacije usposabljanja je bilo lani vključeno za 15 odstotkov več udeležencev v obrambno usposabljanje kot pa leto poprej. . Posvetovanje je bilo namenjeno predvsem analizi in oceni doseženih rezultatov in problemov na področju vzgoje, pouka in usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS v lanskem letu, zato so na posvetovanju poročali o organizaciji in usposabljanju na svojem področju tako upravni organi za LO občinskih skupščin kot tudi tisk -Naša obramba, sredstva obveščanja pa je zastopala tudi RTV Ljubljana. Na posvetovanju so naglasili, naj bi se v obrambno usposabljanje sredstva obveščanja vključevala bolj kot doslej, še posebej pa glasila delovnih organizacij. Zastavljene naloge in potrebe družbe v obrambnem m zaščitnem usposabljanju bodo tudi v prihodnje uspešno opravljene in program izveden le ob skupnem vključevanju vseh družbenopolitičnih in drugih dejavnikov občin, krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Na Taležu srečanje kurirjev Jutri, v soboto, 20. junija ob 10. uri bodo na Taležu na tamkajšnji lovski koči odkrili spominsko ploščo relejni kurirski postaji G-33. Pripravljalni odbor za proslavo pri komisiji partizanskih kurirjev pri Občinskem odboru ZZB NOV Radovljica vabi vse kurirje, borce, aktiviste in občane Gorenjske, predvsem pa mladino, da se slovesnosti udeleže čim bolj številno. Po slovesnosti bo na Taležu tovariško srečanje. Trdnejše sodelovanje Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrbovec obi* skal Veliko Britanijo — Varnostni svet o izraelskem napadu — Japonski predsednik v Evropi Naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je obiska] Veliko Britanijo na povabilo britanskega zunanjega ministra lordi Carringtona. Vrhovec in njegov gostitelj sta obravnavala aktualni vprašanja mednarodne politike in dvostranskega sodelovanja. Na*>p zveznega sekretarja ie sprejela tudi britanska ministrska predsednici Margaret Thatcher, ki je v pogovoru še posebej poudarila spomin« nt obisk vJugoslaviji lanskega septembra, ko je kot prvi premier Velite Britanije sploh obiskala Jugoslavijo. Britanska predsednica se je k posebej zanimala za naša prizadevanja pri gospodarski stabilizaciji Josip Vrhovec in Carrington sta v pogovorih opozorila na žgoče probleme mednarodnih odnosov, ki so obremenjeni s številnimi problemi. Se posebej sta se zadržala pri sodelovanju med državama. Tako na uradnih pogovorih kot rta slovesni večerji sta poudarjala, da Erijateljstvo med državama sega že med drugo svetovno vojno in na asnejša leta, ko sta se prijateljstvo in sodelovanje med dršavama utrjevala in segala na vedno nova področja. Vrhovec in Carrington sta ugotovila, da gospodarski odnosi zaostajajo za splošnimi odnosi in da j? treba zmanjševati primanjkljaj, ki ga ima Jugoslavija v trgovanju • Veliko Britanijo. Gospodarsko sodelovanje je treba obogatiti z novimj oblikami in vsebino. Naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Jogm Vrhovec je še posebej opozoril, da bi utegnilo nazadovanje trgovinski}, odnosov vplivati na razvoj sodelovanja med državama nasploh. V Jugoslavijo bi lahko prišlo še več britanskih turistov, je poudaril Vrhovec, in opozoril na pomen sodelovanja z državami Evropske gospodarske skupnosti, v kateri bo Velika Britanija v kratkem prevzel dolžnost predsedujoče države. V varnostnem svetu Organizacije združenih narodov se nadaljuje razprava o izraelskem napadu na iraški jedrski reaktor pri Bagdadu Večina držav je ostro obsodila dejanje državnega terorizma, med ojma tudi države, ki veljajo za bolj ali manj odkrite prijatelje Izraela Obstaja bojazen, da utegne obsodbo izraelskega dejanja preprečiti vet« Združenih držav Amerike. Izraelski predstavniki s premierom Begaaat na Čelu trdijo, da je Irak pripravljal izdelavo jedrske bombe. Trditev » vedno bolj neprepričljiva, saj na primer Francozi, ki so sodelovali pn postavljanju reaktorja, trdijo, da Iračani s tem reaktorjem niso bi sposobni izdelati jedrske bombe. Glasna so tudi ugibanja, aa * Američani, kot največji zavezniki Izraela, vedeli za namero In*««* ne. Povsem pa drži trditev, da je hotel premier Begin s tem def*)« utrditi položaj pred bližnjimi volitvami. Čudno je ponašanje W«l tudi zaradi tega, ker ima tudi sam jedrski reaktor, pa menda celo Američanom ne dovoli vstopa na območje reaktorja. Japonski ministrski predsednik Zenko Suzuki začenja turnejo a» državah, članicah Evropske gospodarske skupnosti. Poznavalci ten popotovanja menijo, da gre za pretehtano potezo premiera, ki hoc> izkoristiti razlike med posameznimi članicami EGS, obravnavati problematiko z vsakim posebej in spraviti odnose Japonske z EGS v položaj in razmere, kakršne veljajo za odnose med EGS in Zdmzeunm državami Amerike. J. KoSnjek — Nova stanovanja, toda ne na obdelovalni zemlji Na 10 hektarih sedanjega negospodarnega gosda med lovko m Bregom naj bi zraslo stanovanjsko naselje za t« prebivalcev Kranj - Ob pripravljanju no-velacije urbanističnega načrta Kranja so bila izločena vsa območja za stanovanjsko gradnjo, ki po sedanjem arbanističnem načrtu ležijo na kvalitetnih kmetijskih površinah. Obdelovalna zemlja je namreč v zadnjih letih vse prehitro izginjala pod zidovi, pridobivanje novih obdelovalnih površin pa je zamuden, drag in predvsem dolgotrajen po- cesto, Savo in sedanjim stopek. Edini izhod, če hočemo ob- Drulovka zraslo novo naaefiM*1 držati kvalitetno zemljo, obenem pa nadaljevati s stanovanjsko gradnjo, je seveda zidava na manj kvalitetnih za obdelovanje neprimernih zemljiščih. Zato bodo v kranjski občini natančneje pregledali, kje so primerne površine primerne za kompleksno gradnjo ter jih dokončno opredelili z novelacijo urbanističnega načrta. Da pa ne bi v tem vmesnem časovnem obdobju, ko se ustavlja nadaljna pozidava obdelovalne zemlje in intenzivno pridobivajo nove površine za stanovanjsko gradnjo, ostali brez prostora, kjer bi gradili stanovanja, bo skupščina občine še letos sprejela spremembo urbanističnega načrta, po katerem naj bi začeli zidati na 10 ha velikem kompleksu gozda na Drulovki. V aprilu in maju je bil osnutek spremembe urbanističnega načrta Kranj že razgrnjen v podružnici osnovne šole i Lucijan Seljak na Orehku in v skupščine občine Kranj. Prostor, kjer je sedaj nep.imen, gozd, je za zidavo najprimerneje * le zaradi bližine Kranja, pač pa tal zaradi primerne cestne povezave, s se obeta z rekonstrukcijo Zaava* ceste, v bližini pa je tudi cveto naprava ob Savi. Po ocenah nifc na tem prostoru med iciioa«** XjF25er*y Md*ll° zjutraije odšlo v otroško letovišče Novigrad okoli 340 otrok iz petih gorenjskih občin. Ostriki, medvedki, pingvfnčki r^J^ntice palčki, gobice in drugi bodo pod nadzorstvom učenk M^i^tL^r^ preiii*li v «orenjskem ietnvišč» m 340 stanovanjskimi enota* z objekti za osnovno pns^** servisne storitve, skupno taja** igrišča itd. Za izdelavo naftt* » Sadnjo stanovanjskega ntafrad rulovko in Bregom bo rtajjp javni natečaj. Praznovanj« v Velesovem Krajani krajevne skupnosti Ye* sovo so ta teden pričeli s pran** njem svojega tradicionalne?! t*. jevnega praznika. Vsako leto ob času obudijo spomin na 18. j 1944. leta, ko so domobranci pa _ slugi izdajalca napadli 3 partnau domačine, ki so se v zgodnjih iub* njih urah mudili pod kozolcem a* vasjo Velesovo. V spomin na t*#> godke KS in DPO krajevne shti* sti Velesovo vsako lepo pocaj&jM številnimi kulturnimi, Športnim« drugimi prireditvami in tudi z deta*-nimi uspehi. Letošnje praznovanje pa bo s? a*1 sebno slovesno, ker sovpadi v Kaznovanje 40-letnice vstaie nakls * rodov in ustanovitve 0F Do saj so se zvrstile številne športne on* ditve. Osrednja slovesnost p« V » soboto, ob 19. uri v dvorani kuhuiw umetniškega društva »Bom. I Adergasa, kjer bo slavnostni ** sveta KS in DPO. člani kuhww umetniškega društva pa bodo m** kulturni program. Ob tej priložile bodo zaslužnim gasilcem podett tudi več gasilskih značk, proste^ nim krvodajalcem pa posebni rr-znanja za darovano kri. Zaključna slovesnost bo v nedev« 28. junija, ko bo gasilsko dru*n\>\\ lesovo pri svojem domu v Veleio* praznovalo 60-letnico svoje« obte j a in bodo ob tej priložnosti rdatj nim gasilcem podelili več rrpuliblaV in občinskih odlikovanj 19. JUNIJA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN GLAS rse usmeritve pod eno streho bo v Škot)i Loki zgrajena nova šola, v kateri naj bi I v«e usmeritve srednje šole — O organiziranosti bodo delavci odločali na referendumu 1. julija Loka — Za prehod na tno izobraževanje so se v lioški občini dobro pripravili. ko se bo začelo novo šolsko ne bodo odprla tudi vrata nove usmerjenega izobraževanja in dijaškega doma. Solo gradijo nočjo združenega dela in ?vka občanov, dijaški doni pa s pomočjo lesne industrije Slovenije, ki bo v njeni imela največ učencev. Hkrati z odprtjem nove sole načrtujejo tudi novo organizacijsko obliko srednjega šolstva. V njej bodo jeseni začele s poukom srednje šole lesarske, kovinarsko in cestno-pro-metne usmeritve, srednja šola druž- šitve znane iMbodo osnovne organizacije ZK Osnovne sole Helena Puhar i Kranja in pedagoških delavcev je bil koncem maja organi -razgovor o problematiki usposabljanja lažje duševno otrok v kranjski in tržiški občini, ki je nakazal vrsto žje duševno nerazvite otroke je integracijo s sovrstniki iz rednih •flvnn šol treba usposobiti, česar redne osnovne šole v sedanjih dela ne morejo opravljati, ir pa učitelji neradi ali stežka ijo otroke za razvrstitev, ■ja za razvrščanje pogosto mnenje, naj otrok ostane v ni teli ter se ponovno zglasi po em času Vendar večinoma ponovne obravnave ne predla-Starši pogosto smatrajo, da i učitelj, ki je otroka predlagal za itev, do otroka neprimeren Na razgovoru je bil zato po-i predlog, naj komisija sama vodi co teh otrok in naj ob more-šolskem neuspehu sama po-otroka na ponovno obravnavo, {ji meri pa naj se upošteva aje učiteljev o otroku. [Dulevno nerazvitega otroka, ki v li teli ni uspešen, je treba čim-napotiti na ustrezno uspori je in ne šele v višjih razredih, »j za to je seveda načrtnejše inje otrok z motnjami v du-in telesnem razvoju že v d dobi v vzgojno varstvenih vah. Za to je treba usposobiti ijiteljice, intenzivneje pa se mo-vključiti strokovne službe: iJKnzer za predšolske otroke, »zer za mentalno zdravje, cen-ia socialno delo, strokovne _J*v vzgojnovarstvenih ustano- '**ilah. Za prešolanje otrok pa je zelo pomembna priprava staršev, ki jih je treba pravočasno seznaniti s stanjem njihovega otroka. Predvsem je premalo strokovnega dela s starši. Starši pa so v razgovoru dejali, da bi bilo treba temeljiteje obveščati javnost o problemu duševne nerazvitosti, zlasti bi bilo treba vplivati na gledanje posameznikov na duševno nerazvite osebe. Želijo si več člankov v časopisju, več televizijskih in radijskih oddaj, ki bi obravnavale to problematiko. Večina učencev osnovnih šol s prilagojenim programom se po končani šolski obveznosti zaposli. Zaradi omejitev v zaposlovanju organizacije združenega dela letos ne bodo mogle sprejeti vseh. Skupnost za zaposlovanje in občinski sindikalni svet naj zato skušata doseči, da zaposlene invalidne osebe ne bi vštevali v odstotek zaposlenih. Okrepi pa naj se sodelovanje rednih osnovnih šol s šolami s prilagojenim programom, posebej ko gre za otroke, ki imajo v redni šoli težave. Specialni pedagogi naj najdejo mesto tudi v šolskih svetovalnih službah, sodelujejo pri obravnavi učencev s posebnimi učnimi težavami in učencev, pri katerih gre za mejno intelektualno sposobnost in so v redni šoli. M. Volčjak :ovno razsodišče (27) ^k rostom vse na krožniku? Konec septembra bo v Ljubljani jugoslovanski simpozij z naslo-■ »Kinematika in dinamika strojev in mehanizmov«. Dobili smo v brošurico, v kateri prireditelji dajejo napotila morebitnim udele- Brošura je natisnjena v srbščini in v angleščini. Ali je izšlo kaj fldobnega v slovenščini, ne vemo. Res je organizator srečanja Strojna "uHeta iz Beograda, pokrovitelj pa je Fakulteta za strojništvo v Mjani. Med besedilom je naveden naslov, na katerega naj se "ijo udeleženci." Glasi se takole: Fakultet za strojništvo ta »Edvard Kardelje, Ljubljana, ul. Murnikova 2, »Za Enak naslov je pozneje še ponovljen. In v angleškem je zapisano, naj gostje pišejo na Mechanical Engineering »For tke 8yanposiuin«. Le po kakšni logiki je naslov ljubljanske fakultete obakrat pretil? V besedilu brošurice ie dovolj jasno razloženo, za kaj in za koga Prireditelji menda lahko pričakujejo, da bodo udeleženci znali "•ti tudi slovenski naslov, na katerega naj pismo pride! Ali si .. kdo zamisliti angleško fakulteto, ki bi za slovenske udeležence "Ojega simpozija prevedla svoj naslov, na katerega naj pišejo, v dovensčini? Ali bomo tu merili z dvojno mero, ali pa velja za nas isto kot udruge? Je že res, da je bila brošura natisnjena v Beogradu. A ljubljanska kkulteta Je pri natisu menda imela kako besedo, ko je pokroviteljica •npozija? Prav podobne baze je dopisnica, ki jo je ljubljanski naslovnik -bil iz LJubljane, od oddelka za tuje knjige pri DZS, s takole Mtianjenim besedilom: Državna založba Slovenije. Foreign De-rVfcaent. Telefon: 31t7S€. Od kod tuje ime v naslovu, in zakaj rimo angleščina? Domačini, ki dobivajo take dopise, se jezijo. In tudi tajci, ki poslujejo s tem oddelkom DZS, pač dobro vedo, s kom imajo opraviti, Čemu potem prevajanje v naslovu? Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse ruge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge i pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za -venščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, DO Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Skupščina občine RADOVLJICA Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti objavlja na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi predmeti (Uradni listSRS, št. 31/76) razglas o javni dražbi najdenih predmetov, ki bo v petek, 26. 6. 1*81 od 9. do 12. ure pred kino dvorano v Radovljici, Gorenjska cesta. Na javni dražbi bodo prodana moška in ženska kolesa, mopedi, pon.v kolesa, fotoaparati, ročne ure in drugi predmeti. V primeru slabega vremena bo dražba teden dni kasneje, 3. julija 19S1 ob isti uri. Doslovne usmeritve in delavska univerza. Hkrati naj bi v okviru novega centra srednjih šol deloval tudi dijaški dom. Vse te šole imajo sedaj prostore na različnih krajih. V prihodnjem šolskem letu naj bi lesna šola še izvajala del programa v starih prostorih, druge pa naj bi se v celoti preselile Zato, da vse srednje šolstvo organizirajo pod eno streho, so se V Skofji Loki odločili zato. da bi zagotovili smotrnejše delo in kakovostnejši pouk, zmanjšali pa predvsem upravno administrativne in tehnične službe. Pedagoške delavce bodo lahko ustrezno preporazdelili po posameznih učnih usmeritvah. Gimnazija namreč prehaja na druž-boslovno-jezikovni program in bo zato moralo nekaj učiteljev poprijeti na drugih usmeritvah, kjer do sedaj niso potrebovali učiteljev določenih smeri V skupni šoli bodo laže zagotovili tudi boljšo izkoriščenost delavnic za tehnični pouk, kabinetov in drugih posebnih učilnic. Najprej je bilo sicer predlagano, da bi se šola organizirala kot enovita delovna organizcija, sedaj pa se v občini ogrevajo zato. da bi vsaka ustanova delovala kot temeljna organizacija. Delavci vseh treh šol ter dijaškega doma in delavske univerze se bodo o tem odločali na referendumu, ki bo 1. julija. V okviru novega centra bo vključena tudi nova športna hala Poden. ki je namenjena v dopoldanskem času predvsem za rekreacijo in telesno vzgojo mladine, popoldne društvom in v večernih urah najrazličnejšim prireditvam Vsakršna drugačna organiziranost najbrž ne bi bila smotrna in bi dvorana ne služila več namenu, za katerega je bila zgrajena L. Bogataj Problematika KS Trstenik • TK?tenikJ Po že ustaljeni praksi je bila tudi zadnja seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine v sredo, 17. junija v krajevni skupnosti: tokrat na Trsteniku, kjer so uvodoma razpravljali o problematiki te krajevne skupnosti. Poleg reševanja nekaterih komunalnih problemov (urejevanje in k»n!^VanJe že obstoječih cest, ES i-xxClJe' Javne razsvetljave, pokopah^ trogkegfl igrišča) se v Krajevni skupnosti zavzemajo za obnovo ceste v naselje Pangeršica, za dograditev kulturnega doma, obnovo kanalizacije v Cadovljah in od kulturnega doma do šole. Na seji pa so predstavniki krajevne skupnosti še posebej izpostavili nadaljnjo gradnjo vikendov na Orlah in stanovanjsko gradnjo. Opozorili so tudi na pomanjkanje zadostnih količin pitne vode, na problematiko pesko-kopa nad naseljem Povije, prevoza šolarjev iz Kranja na Trstenik, obratovanje samopostrežne trgovine Ul drugo. Na dnevnem redu seje izvršnega sveta pa je bilo med drugim tudi poročilo o stanju in problematiki oskrbe z vodo na območju občine. Ugotovili so, da je oskrba s pitno vodo na nekaterih območjih v občini zelo pereča, zato bo v najkrajšem času treba izdelati študijo o sedanjem stanju, potrebah in možnostih za reševanje problematike v prihodnje. O tem naj bi izvršni svet že podrobneje razpravljal septembra letos. Člani izvršnega sveta so se nadalje seznanili tudi s problematiko oskrbe s kurivom v občini, z obiskom delovne skupine izvršnega sveta v krajevni skupnosti Jošt in drugem. Bela praznuje Bela — Krajani petih vasi pod Storžičem — Zgornje, Srednje, Spodnje Bele, Baši ja in Hraš — so si za svoj krajevni praznik izbrali 18. junij, dan, ko je bil pred 39 letina Kališču ustanovljen Kokrški odred. Praznovanje se je pričelo včeraj s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in akademijo, na kateri je spregovoril o ustanovitvi odreda in o vstaji v krajih pod Storžičem Ivan Jan-Srečko, pisec kronike Kokrškega odreda. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor in re-citatorji domačega Kulturnoumet-niškega društva. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto in nedeljo. Jutri ob 10. uri bo pri bolnici Košuta nad Baši jem odkritje spominske plošče kurirski postojanki. Bolnica bo zaradi pohoda odprta ves dan v soboto in nedeljo. V Krajevni skupnosti so že tudi oblikovali pohodne enote, ki se bodo organizirano priključile množici pohod-nikov po poteh Kokrškega odreda. Na kraj ustanovitve odreda se bodo v.obeh dneh povzpeli tudi ostaji.krajani Bele. Baši ja in Hraš CZ NAŠ SOGOVORNIK Vinko Faladore Vinko Faladore iz Radovljice je eden tistih pripadnikov teritorialne obrambe, ki se poleg lastnega usposabljanja ukvarjajo tudi z vzgojo mladih. Obrambno usposabljanje mladih pa je v radovljiški občini v zadnjem času izredno zaživelo — ne le s Taborom heroja Tončka, ki ga organizirajo vsako leto v Ribnem za učence in učenke sedmih razredov osnovnih šol, temveč tudi z drugimi oblikami. In kaj pravi o obrambnem usposabljanju prebivalstva, še posebno pa mladih? »Vse družbenopolitične organizacije občine Radovljica imajo v svojih programih tudi obrambno vzgojo članov in mladih in te programe potem tudi redno uresničujejo. Mislim, da je takšna oblika vzgoje kot je na primer Tabor heroja Tončka nadvse pomembna, saj se mladi povsem neposredno seznanjajo z vsemi vrstami orožja, z obrambo in družbeno samozaščito. Vsekakor pa bi morali to znanje še dopolnjevati - to je le prva informacija, ki io dobijo, nikakor pa še ni dovolj. Pomembno je tudi to, kako predavatelji spregovorijo o obrambni vzgoji in družbeni samozaščiti. Informacije morajo biti kratke in jedrnate in vsebinsko Obrambna vzgoja mladih zanimive, da mladi poslušajo, da se za predmet ogrejejo, sprašujejo, da jih kaj zanima. Vsekakor je treba poudariti najbolj bistvene stvari ter še posebej posledice napačnega ravnanja z orožjem, ki so lahko usodne. Mladi naj bi tudi izgubili strah pred orožjem, se navadili streljati in se nasploh usposabljali za partizanski način borbe. Vpliv na odnos do pouka obrambe in zaščite imajo nedvomno tudi starši; menim, da so predavanja, ki jih v občini organiziramo za prebivalce, lahko zelo koristna. Na zadnjih predavanjih, ki smo jih pripravili, je bila udeležba zadovoljiva. Tudi za ta predavanja za prebivalstvo pa velja, da so uspešna le tedaj, če so tako zanimiva in jedrnata, da jim ljudje prisluhnejo: tako predavanja o specialni vojni do organizacije splošnega ljudskega odpora. Vzgoja in obrambno usposabljanje mladih dobiva vse bolj sistematične oblike in le zaželeno bi bilo, da se še bolj izpopolnjujejo, saj je pravilna in stalna obrambna vzgoja sestavni del našega družbenopolitičnega sistema.« _ • D. Sedej DELEGATSKI VPRAŠAJ? »Naš vrtec je majhna naložba« Motnje - Občani krajevne skupnosti Moinje so ponovno zahtevali pojasnilo, kako je z organiziranjem otroškega varstva v Mošnjah, saj na svoje delegatsko vprašanje kot pravijo, niso dobili niti najmanj zadovoljivega zgradnjo vrtca so načrtovali že v minulem srednjeročnem obdobju, vendar so naložbo zaradi pomanjkanja denarja prenesli v naslednje obdobje, pod pogojem, da krajani izrazijo svoj interes na referendumu za samoprispevek. Več kot 84 odstotkov krajanov se je odločilo za samoprispevek, ki ga plačujejo že od leta 1979. ■ . .. . Poznani so nam stabilizacijski ukrepi in manjše naložbe, vendar tijsko zemljiške skupnosti $br> Loka začela akcijo, katere renta je na eni strani večje družbeno » nimanje za tovrstno probleroataV ■ na drugi pa so uspeli pripraviti \ projekta kmečkih hiš, ki ust*** tudi potrebam kmečkega tuhaa* Pri tem so sodelovale neka«* znane projektantske organizaci** strokovnjaki fakultete za arkt* turo in so upoštevali potaja* značilnosti Poljanske in SeJsV «V line. Lftps,1 Skofja Loka - V škofjeloški občini so začeli načrtno razvijati kmečki turizem že kmalu potem, ko je leta 1968 slovenska skupščina razpravljala o potrebnosti razvoja te dopolnilne panoge v hribovskem svetu. Na območju Starega vrha,, med ' Poljansko in Selško dolino, kjer so bile začete sorazmerno velike investicije v razvoj zimskošportnega centra, so se prve kmetije usmerile v kmečki turizem in začele sprejemati goste že v letih 1972 in 1973. Teh kmetij je bilo sedem in so imele približno 100 ležišč. Leta 1976 pa je bila pri kmetijski zadrugi ustanovljena pospeševalna služba za kmečki turizem, katere glavna naloga je v tem, da na podlagi osnovnih in družbenih danosti pomaga pri razvoju kmečkega turizma v občini. V desetih letih se je kmečki turizem uveljavil tudi na nekaterih drugih področjih v okolici Škofje Loke in Zirov. Da razvoj ne gre hitreje naprej, oziroma, da se še več kmetij ne odloča za dodatno dejavnost, je vzrok tudi v pomanjkanju primernih načrtov za kmečke hiše. V tem času so namreč na kmečkih gospodarstvih v večini primerov že uredili proizvodni del, se pravi, da so KTW. 19. JUNIJA 1981 KULTURA Dvanajsti tabor slovenskih pevskih zborov 5. STRAN GLAS ---^-----------i/cvorvin zuorov iNa predvečer koncerti po vsej Sloveniji ^vensko zborovsko petje bo spet dobilo svoj vrh v taboru oev J^rVT ^ntvidupri Stični. Pod geslom Pojo naU^ho *f,1J«2b0r?^ 8 6*» P*vci Uresničuje se ideja o koncertih »o vsej Sloveniji na predvečer tabora: v 27. kraiih hnvS« »junija ob 20. uri zapelo 110 zborov s 4.500 pevci Kon^ ^gostili tudi štirje gorenjski kraji: Jesenice^mskovo^ Visoko pn Kranju ter Virmafte pri Skofji Loki. m8KOV° »Ljubiteljska kulturna dejav-Mt prerašča, lahko ie rečemo v aSloveniji, v dragoceno trato, ki neprestano bogati sojo vsebino, ki dobiva vedno im moči z novimi ustvarjalci tako, da je danes nepogrešljiva Katarina natega vsakdanjega tela in življenja. Pevski zbori so tatovo najbolj zgovorna potrditev nežnosti razmaha ljubiteljic dejavnoati v naii socialistični amoupravni družbi,« — je v nosa priložnostne brošure pred 11 taborom slovenskih pevskih durov v Šentvidu pri Stični apual Sergej Kraigher, prednik predsedstva SFRJ. Množičnost in zavzetost polti jata vse bolj izpovedani zna-Utotti vsakoletnega tabora slo-veukih pevcev, lahko bi rekli MD* praznika pevskih zborov, škrat že dvanajstega po vrsti. Letet je posvečen 40-letnici OF ■ vata je slovenskega naroda, ar je prilagojen tudi spored ttfnih pesmi. V tem duhu bo ■rtfovoril tudi slavnostni govna, partizanski pesnik Matej br, ki v tistih težkih časih ni taiaal le slovite ilegalne pesnike zbirke »Previ h a rimo vihar-ampak je zložil tudi eno iz-najbolj priljubljenih in Harnih slovenskih množičnih Mni tistega časa »Hej briga -• I In. Da šentviški tabor resnično nastavlja praznik ljudskega Jrth - pevci bodo v Šentvid ■wH pod geslom Pojo naj ljudje * potrjuje vse večja udeležba iz *»» leto. Letos se je prijavilo *TJ10 pevskih zborov s 6.000 r*- Prišli bodo od vsepovsod, j*t iz zamejstva. Dokaj zani-•»je podatek, da 30 odstotkov aaj zborov dela v okviru orga- kar bolj nizacij združenega dela, potrjuje, da se kultura vse uvršča v delo. Vse bolj pa se uresničuje ideja, da bi na predvečer tabora v Šentvidu pela vsa Slovenija. Lani so bili sobotni večerni koncerti le na Dolenjskem, letos so raztreseni že po vsej Sloveniji. V 27. krajih bo v soboto, 20. junija ob 20. uri zapelo 110 pevskih zborov s 4.500 pevci. Koncerte bodo gostili tudi štirje gorenjski kraji. Na JESENICAH bosta nastopila moška pevska zbora DU Jesenice, ki ga vodi Janez Po-nikvar in Vintgar z Blejske Dobrave, ki ga vodi Janez Venger. Na PRIMSKOVEM PRI KRANJU bo nastopilo šest pevskih zborov: mešani zbor Poštar iz Ljubljane, ki ga vodi Anton Vračko, moški zbor Tugo Vidmar iz Kranja, ki ga vodi Florjan Zabret, moški zbor Iskra-Elektromeha-nika iz Kranja, ki ga vodi Marko Studen, mešani zbor Svoboda s Primskovega, ki ga vodi Julka Mandeljc, mešani zbor Štefan Raj iz Turnišča, ki ga vodi Jože Kocet in moški zbor Razkrižje, ki ga vodi Dare Vizjak. Na VISOKEM PRI KRANJU bo zapelo prav tako šest zborov: domači mešani zbor Valentin Kokalj, ki fa vodi Marija Kos, moški zbor gornji Tuhinj in ženski zbor Solidarnost iz Kamnika, ki ju vodi Viktor Mihelčič, moški zbor Bela, ki ga vodi Marjanca Reh-berger, mešani zbor Krka iz Novega mesta, ki ga vodi Franc Može in moški zbor Fužinar iz Raven na Koroškem, ki ga vodi Branko Cepič. V Virmašah pri Skofji Loki pa se bodo predstavili trije zbori: domači moški zbor Ivan Cankar, ki ga vodi France Demšar, moški zbor Grafika iz Ljubljane, ki ga prav tako vodi France Demšar in mešani zbor Ivan Kavčič iz Ljutomera, ki ga vodi Mirko Prelog. Kulturne prireditve v Šentvidu tečejo že ves teden in nedeljski tabor bo njihov zaključek. Omeniti velja, da je imel v nedeljo, 14. junija v Šentvidu Slovenski oktet svoj prvi koncert v okviru praznovanja svoje 30-letnice. V soboto, 20. junija ob 20. uri, ko bodo zapeli zbori po vsej Sloveniji, bodo imeli v Šentvidu koncert zamejski pevski zbor. V nedeljo, 21. junija pa bo Šentvid spet prizorišče najštevilnejšega pevskega nastopa. V pevski praznik bo letos vključena tudi Ljubljanska ohcet in ob 11.45 bodo v Šentvid prispele neveste in ženini ter svatje. Ob 12. uri se bo začela slavnostna povorka pevskih zborov in godb ob 13. uri pa se bo začel sklepni pevski nastop. M. Volčjak Portreti in risbe Likovna predstavitev Štefke Kosir-Petričeve in Petra Jovanoviča v Gorenjskem muzeju Razstava del Štefke Košir-Petričeve je kiparkina prva samostojna predstvitev. Diplomirala je na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, nato pa je nekaj časa delovala kot likovni pedagog v rojstnem kraju v Domžalah. Predmet plastičnega oblikovanja Štefke Košir-Petričeve je portret. Za kiparsko gradivo uporablja glino, mavec ali bron. Portretne študije obravnavajo bogat izbor upodobljencev iz kiparkinega vsakdanjega okolja od otrok do odraslih, želja po naravi zvesti upodobitvi, ki vodi portreti rance v umetničin atelje, zavezuje tudi kiparko, da sledi realističnim črtam obrazov in oblikuje njihove poteze tako kot jih čuti pod svojim prstom. Tej oblikovni doslednosti se kiparka izogne na različne načine s spreminjanjem očišča, s poenostavljanjem enih in s poudarjanjem drugih značilnosti portreti ranče ve fizionomije. Taki in podobni likovni prijemi pomagajo kiparski graditi njen osebni slog. Ta se iz realističnega pogleda na svet umika na bolj in bolj individualno občuteno področje kiparskega oblikovanja, tja, kjer v obrazu portretiranca vedno bolj jasno odseva tudi podoba umetnika. Napor, ki ga kiparka vlaga v svoje likovno iskanje in zavzetost, s katero se loteva kiparskega oblikovanja — razstavljena dela so po večini nastala v zadnjih nekaj mesecih — nas vzpodbuja v mislih, da se bomo čez čas v taki ali drugačni obliki, oziroma v tej ali oni galeriji zopet srečali z novim ciklom avtoričinih del. Peter Jovanovič, ki nas je pred leti vedno znova presenečal s svojo neutrudno in uspešno kiparsko dejavnostjo, se v zadnjem času v precejšnji men posveča tudi risbi. V enaki meri kot na kiparskem se Feter Jovanovič tudi na slikarskem področju ne more odpovedati lesu kot najpomembnejši oblikovni in vsebinski sestavini svojega dela. V lirično zasnovanem ciklu risb se Peter Jovanovič vrača k pravljičnim temam, še posebej tistim, v katerih drevesa, ograjena v plašč slikovitih oblik, sprejemajo nase človeške lastnosti. Slikar v njihove razbrazdane in grcaste oblike polaga vse tisto, kar hoče povedati ljudem - o sebi, o življenju, o težkih in veselih dneh. Preprosta in neposredna govorica Jovanovičevih personificiranih oblik, vzetih iz narave, nakazuje določene možnosti njihovega prenosa tudi na kiparsko področje, seveda, ko jih bo avtor očistil tistih atributov, ki sodijo le na področje slikarske predsta^veAvguatin 20^2Ljiuiyi981 Kulturni koledar RADOVLJICA - V Šivčevi h* je odprta razstava del Mikat Gundeta, ki predstavlja ijmivo fotografijo s kseroks , ije. Razstavo si lahko ogle-«te vsak dan od 10. do 12. in od !6do 18. ure. IRAN J — V Prešernovi hiši na ogled razstava športne ikature beograjskega sli - Dragana Rumenoviča V kletnem razstavišču pa si Wiko ogledate razstavo del Vi-Ijeaam Jakopina: Predmet v »•Mentu. V Stebriščni d vorani Mestne hiše je Rudolf Arh Esvil izbor dokumentarnih rakih upodobitev z naslovom: Etnografski spomeniki 'risbi. V Mali galeriji Mestne We pa se predstavljata aka-4*m«ki slikar Ivan Bogovčič "i akademski kipar Boris Sajo-*ie. Razstave so tako kot stalne muzejske zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. »12. ure in od 17. do 19. ure, ob •rtotah in nedeljah od 10. do 12. >* ob ponedeljkih so zaprte. P0DNART - V soboto, 20. Jtmija ob 20.15 bo moški koaorni zbor iz Podna rta •od vodstvom dirigenta Egija vtšperliea v domu kulture v Podnartu priredil letni koncert, fe 16. po vrsti. Zbor bo ob aključku sezone pred domačim Očinstvom izvajal slovenske ta rod ne in umetne pesmi. IKOFJA LOKA - V galeriji ta loškem gradu je odprta raz-ttava likovnih del XrV. Male |0r»aarieve slikarske kolo-sje v Skofji Loki. Razstavo si Itnko ogledate do konca metci, med tednom od 10. do 17. Wt, ob sobotah in nedeljah pa 14. grafični bienale v Ljubljani Največja likovna prireditev pri nas Razstava za društva naših delavce v Avstnji Dunaj — Muzej ljudske revolucije in republiški komite za informiranje SR Slovenije sta s sodelovanjem jugoslovanskega kulturno-in-formativnega centra na .Dunaju pripravila razstavo ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov: Prvo leto upora. V nedeljo, 14. junija je v jugoslovanskem društvu Ilinden na Dunaju prve obiskovalce pozdravil predsednik društva Petre Atanasov-ski, o pričetkih narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji je spregovoril direktor jugoslovanskega kulturno-informativnega centra na Dunaju Fric Franki. Razstavo pa je odprla prdsednica slovenskega kulturnega društva »Ivan Cankar« Mila Megu-šar. Dokumentarna razstava fotografij in skic prikazuje vezovanja slovenskih pred štiridesetimi leti -8. junija. naprednih sil Odprta bo do razvoi po- Večer s knjižnimi prevajalci Radovljica — Drevi ob 20. uri bo v galeriji Sivčeve hiše KUD Radovljica — Linhartov oder s sodelovanjem Društva slovenskih književnih prevajalcev priredil Večer s slovenskimi književnimi prevajalci. Udeležili se ga bodo Branko Gradišnik, Branko Madžarevič, Lučka Jenčič, Drago Baje in Aleš Berger. Predstavljeni bodo s prevodi del Jamesa Thurberja, Francoisa Rabelaisa, Ulricha Plensdorfa. Muze Pavlove in Rajmonda Que-neaua. Tekste bodo interpretirali igralci Maruša Avguštin. Alenka Bole Vrabec, France Cerne, Marko Crtalič. Janez Dolinar, Bernarda Gašperšič, Zvone Hribar. Matjaž Konda, Bernarda Oman. Igor Skrl in Alenka VVeithaussen. Srečanje pevcev upokojencev V soboto, 6. junija, je bilo v Sežani sedmo srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Nastopili so zbori iz Gorenjske, Primorske, Zasavja, Maribora in Celja. Po tri pesmi so zapeli vsi mešani, ženski in moški zbori. Ob koncu pa so vsi skupaj zapeli pesem Slavka Mihel-čiča: Svobodna Slovenija in po vsej Jugoslaviji priljubljeno pesem skladatelja Zivkoviča: -Jugoslavija. Prvo pesem je dirigiral Slavko Mihelčič, drugo pa Julij Goric. Pevce je spremljala godba iz Divače. Srečanja so se udeležili tudi pevci — upokojenci iz Kranja pod vodstvom dirigenta Marolta. Veličastno pevsko srečanje je svoj vrh doseglo, ko je nastopilo več kot tisoč pevcev in poslušalcem bo nedvomno ostalo v spominu. Nika Slapar Praznik v Podjuni Sentprimož — Danes bo v Sent-primožu v Podjuni praznično. SPD Danica i/. Šentvida bo pripravilo sklepno slovesnost ob dograditvi kulturnega doma »Danica«. Ob 19. uri bodo odkrili skulpturo, ob 20. uri pa bodo odprli likovno razstavo. Po pozdravnem govoru bo spregovori! Milan Sterban. n razstavi pa Valentin Polanšek. Z razstavo likovnih del, ki bo odprta do 10. julija, se bo predstavil slikar Roman Veras iz Ljubljane. V kulturnem sporedu bodo nastopili: mešani pevski zbor SPD Danica pod vodstvom dirigenta Hanzija Kežarja ter pianistka Marija Kežar in sopranistka Danica Kežar Ljubljana — V Moderni galeriji so v petek, 12. junija odprli 14. mednarodni grafični bienale, letošnjo največjo likovno manifestacijo pri nas. Brez dvoma bo našla širok odmev in privabljala v Ljubljano obiskovalce. Razstava bo odprta vse poletje, do 15. septembra. Zanimanje grafičnih ustvarjalcev za ljubljanski grafični bienale je bilo izredno, saj se je prvič prijavilo okrog tisoč grafikov. Žirija je morala zaradi prostorskih omejitev število razstavJjalcev skrčiti skoraj za polovico. Razstava tako prikazuje 1500 grafičnih listov 574 avtorjev iz 61 držav. Prava pisanost za obiskovalca torej, za ustvarjalce pa bogata izmenjava izkušenj. Razstava zajema Še štiri manjše predstavitve: pregledno razstavo slovenske partizanske grafike, ki so jo pripravili v počastitev 40-letnice vstaje in OF, ter retrospektive nagrajencev prejšnjega bienala: Go-berta Rauschenberga, Adriene Ši-motove in Adriane Maraž. Bienale pa je izdal tudi grafično mapo fak-similov slovenske partizanske grafike desetih avtorjev. Predsednik mednarodne žirije Jean Clair iz Pariza je na slovesni otvoritvi razglasil nagrajence 14. mednarodnega grafičnega bienala. Veliko častno nagrado je prejel slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki živi v Parizu. Razstavlja v okviru Francije in je udeleženec vseh dosedanjih bienalov. Veliko premijo izvršnega sveta skupščine SRS pa je prejel Jiri Anderle iz Prage, eden največjih sodobnih grafikov in stari znanec ljubljanskega bienala. Dve premiji sta prejela še Alen Green iz Velike Britanije ter Shoichi Ida ii Japonske. Mednarodna žirija je podelila tudi 14 odkupnih nagrad. Med drugimi so jih prejeli tudi trije domači ustvarjalci: Boris Jesih, Halil TikveS in Gorazd Sefran. Posebna komisija pa je dodelila osem nagrad, med drugimi tudi slovenskima grafikoma Bogdanu Borčiču in Andreju Jemcu. Maketa radovljiškega mestnega središča Radovljica - V spodnjih prostorih nekdanje osnovne šole Čebelice nasproti zgradbe občinske skupščine Radovljica so pred dnevi odprli razstavo maket in predlogov načrtov o urbanistični zasnovi zazidalnega območja bodočega središča mesta Radovljice. Razstavljenih je 24 maket in prav toliko grafičnih načrtov s potrebno dokumentacijo v različnih inačicah. Izdelali so jih člani združenja slovenskih arhitektov in drugi urbanistični izvdenci, ki so se odzvali razpisu radovljiške občinske skupščine. Razstavljene makete in dokumentacijo bo pregledala posebna stro- ' kovna komisija, ki bo ocenila izdelke in pripravila poročilo na osnovi katerega se bodo vsi zainteresirani občani, organi in organizacije združenega dela ter krajevne skupnosti lahko opredelili za najprimernejšo ponudbo predložene urbanistične zasnove. Razstavo si lahko ogledate vsak delavnik dopoldne in popoldne, vključno do 5. julija. Jubilej folklorne skupine Preddvor - V nedeljo je preddvorska folklorna skupina z nastopom pred hotelom Bor proslavila 35-letnico ithstoja in uspešnega nastopanja v domačem kraju, po Gorenjskem in V zamejstvu. Praznovanju so se priključile Se skupine iz Železne Kaple, Steverjana pri italijanski Gorici ter iz Slovenskih Konjic, s katerimi preddvorski plesalci že vrsto let sodelujejo. Skupina se je prvič javno predstavila na povojnih mitingih. Za nastope so si izposojali narodne nose po vsej Gorenjski in šele oh 15-letnici so prvič zaplesali v svojih oblekah. Prehtmnico pomeni leto 1969, ko so pričeli z nastopi v novozgrajenem hotelu Bor redno bogatiti preddvorski turistični utrip. Skupina pleše izključno gorenjske plese. Sestavlja jo dvanajst parov; večina je mladih, najstarejši pa plešejo v njej če četrt stoletja. — C. Zaplotnik _ J ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PtTEK. 19. JWUUH1 Tomo Križnar 41 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Vendar ostanejo zjutraj moja vrata zaklenjena. Dobim kavo in kos kruha, na hodnik pa ne smem. »Odločitev senora administradorja,« mi reče stražnik in pokaže vrsto kosmatih zob. Kasneje zvem, da me je doktor ovadil v pisarni. Da sem nevaren, me je označil, da me je bolje imeti pod ključem, proč od drugih. Lahko bi se prenesla kakšna nalezljiva ideja Administradorju napišem pismo. Prosim ga za pogovor. Rad bi nekatere stvari objasnil. Odgovora ni bilo Potem prosim za pismo in znamke. Odločil sem da bom končno pisal na jugoslovansko veleposlaništvo v Braziliji; prej me ie bilo sram, nočem, da bi me reševali drugi. Po dveh dneh še vedno ni bilo odgovora. Ko prosim, da bi pisal domov, mi najbolj prijazni stražar pove, da je administrador prepovedal, da bi pisal kamorkoli, tudi domov ne. Menda je prišel tako ukaz z varnostnega oddelka zvezne policije. Sam se zbujam, sam zajtrkujem kavo in kos kruha, sam buljim v strop, sam obedujem večni riž, fižol in gnilo kost, sam buljim v strop, sam večerjam kost, riž in fižol, sam buljim v strop, sam izmučen zaspim, sam se zbujam in kolnem preklete komarje, ki ne dajo spati, hodim scat v luknjo v kotu, sam štejem korake gor in dol po celici, sam poslušam prve peteline, sam . Mine 14 dni. Čakam! Vmes je nekajkrat hudo deževalo, grmelo. Nekajkrat sem slišal krike v celicah zgoraj. Od enih do treh so kaznovali zapornike. Fizično, s pestmi v obraz in z brcami v želodec. Za manjše prekrške, za vpitje od besa zaprtih, ki so jim popustii živci. Če so tolkli politične, se je po zvočnikih oglasila samba. Tako so policaji skrili svoje početje. Ko se je začel tretji teden samice, sem čutil, da moram nekaj storiti. Ali sprostiti vso svojo bol z zbijanjem po vratih in olajšuj očim tuljenjem, kot je počela večina v samoto zaklenjenih, ali... se nekako zamoriti. Začel sem risati po steni. Najprej ženske akte. Ure in ure sem pilil mehke obline. S kosom kamna, ki sem ga odbil iz vogala stene, sem odkril talent, ki se ga nisem zavedal. Neko noč sem ujel tri velikanske hrošče. S svinčnikom sem jih označil in prirejal tekme. Spuščal sem jih po betonu, stavil sem pri sebi, jim delil pokale . . Potem sem začel telovaditi. Do onemoglosti sem delal sklece, počepe, delil karatejske udarce, neobčutljivim stenam. Potem sem legal in utrujen dremal. Nekako sem uspel krotiti vedno hujši nemir. ... Stražarji, ki so mi prinašali hrano, so se prizanes-1 J1 Y° smehljali. Na vse možne načine sem jim lezel v riti. Hvalil sem njihov Rio de Janeiro, Copacabano, Kreolke, Peleja .Tudi njim je bilo dolgčas. Nekateri so uživah v svoji vzvišeni vlogi. Santa Ana, mulat iz revnega predmestja Bahie, ki je prišel službovat v te bogu zahrbtne kraje zaradi trikrat večje plače, da bi lahko preživljal bolno mater in 13 bratov in sestra brez dela, pa se je vedno zadržal malce dlje. Spraševal me je o Evropi, o velikih mestih ... in počasi sva se spoprijateljila. Vsak dan mi je prinašal vode iz hladilnika in sveže sadove bodičastega mangovca. Neko vroče popoldne mu povem svojo dolgo zatajevano željo. V administraciji je med mojo prtljago tudi knjiga 0 jogi. Rad bi, če bi mi jo prinesel. Ne vem, kako je dobri fant uspel. Je komu sunil ključe skladišča ali pa je opil svojega kolega? V glavnem, knjiga je že drugi dan ležala na ležišču. Stojo na glavi sem začel s sproščajočim občutkom, da svet le ni do zadnjega gnil. Indijska joga je tisočletja star sistem telesnih in duševnih razmigovanj ki telesu prinašajo sprostitev, duha pa osvobajajo histeričnih in neuravnovešenih strasti. S poglobitvijo zavesti višjih aspektov gledanja na stvarnost bivanja najde mučeni novo harmonijo sebe in okolja; vrača se zgubljeni mir. Z jogo se vse prenaša laže. Strasti nadene na vajeti. Na nikogar več nisem bil besen. Vse odpuščam; res, nekam vzvišen postanem. Vesel sem prvih jutranjih žarkov, pajka Jane- Eden redkih železnih mostov v Amazoniji za, ki je v kotu pletel gnezdo, vse potrebe opravljam počasi in z občutkom. Čutim se kot čudovit, prefinjen izdelek matere narave. Sam sebe občudujem, sekiranje se mi zdi naenkrat neumno. Kdaj bo konec ječe. mi postaja vseeno. Vaje delam trikrat na dan po pol ure. Vmes meditiram. Razmišljam. Mnoge stvari mi postajajo bolj razumljive, jasne. Najdem skrite povezave, vzroke in posledice ... Neki večer začuden opazim, da sem v ječi pravzaprav bolj svoboden, kot sem bil prej na svobodi. Predal sem se namreč situaciji, osvobodil sem se samega sebe, svojih privzgojenih ambicij, kompleksov, zavrtih nagonov. Ta občutek skušam utrditi in poglobiti z avtosu- gestijo, z nekakšno avtohipnozo. Tako sem bival dneve. Iz tega blagodejnega stanja,- podobnega transu, sem padel prvič takrat, ko je policijski komisar pregledoval zapor. Nagoni po rešitvi so privreli iznenada in nobene volje nisem našel, da bi jih brzdal. Ko je možakar v spremstvu dveh goril s pendreki stopil v moje svetišče, sem se ga lotil proseče, tako proseče, kot nisem mislil, da sem se sposoben ponižati. Ne vem, zakaj so oblastniki vedno tako odurnega videza. Gnusen je bil, še nikdar nisem videl bolj oholega obraza. Zavihal je fine brčiće in se obrnil. Niti pogledal me ni. Braziljerosa sta pregledala kote celice, potem so se vrata zopet zaprla. Zdržal sem, da so koraki na hodniku zamrli, potem sem popenil. Boksnil sem v steno, pa še enkrat boksnil, pa še in še, dokler mi niso zacveteli členki pesti. Od Santa Ane sem izvedel, da imam zakonito pravico udeležbe pri maši v veliki dvorani jetnišnice, ki jo opravljajo duhovniki vsako nedeljo popoldne. Prosim ga, naj patru Miguelu pove, da je tukaj zaprt nedolžen Evropeo, ki bi rad prišel k spovedi. Tisto lepo nedeljo popoldne sivolasi mož v črnem pokuka skozi lino v vratih. Kot sveti Avguštin se mi je pokazal. Govoriva pol ure, potem gre in se vrne z administradorjem. Ko grem po temnem obokanem hodniku, ne vem, ali letim sam ali se peljem na belem oblaku. Z vseh strani mi v nos prihajajo že pozabljene dišave, ropoti... O, stari prijatelji se mi nasmihajo, ko stopim v lepo okrašeno sobo s križem trpinčenega na steni. V vazi ie nekaj cvetic in tam v kotu, za božjo voljo, sede deklice. Ne, že zrele ženske, zaresne, čisto take, kot sem jih risal v celici... Služba božja poteka v portugalščini. Hitrega žlo-budranja in temperamentnih vzklikov ne razumem najbolje. Vem le, da govore o izganjanju hudiča. Expols satan, expols satan, ponavljajo moji tovariši v stiski. Oči nekaterih se solzijo, drugi dremajo, vmes kdo tudi dlajšujoče prdne. Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN 14 Sonce ne ljubi vitezov No Vitovec jim je bil enak. Opogumljal nas je, malo z grožnjo malo z mošnjo. Nazadnje smo se postavili proti njim. Salo na stran. Kaj t a ker« moje oči še niso videle in verjetno ne bodo več. Na pobeljeni planjavi so šli polki med rohnjeniem bobnov, in tuljenjem rogov v napad. Morala bi videti vso to pisano poljano praporov. Naša konjenica je prva napadla in treščili smo v Ogre, kakor jeklena stena. Bil sem v prvi vrsti in za menoj možje. Tresk je bil tako silen, da se je moral slišati do nebes. Povem vama, da v hramu bitke sploh ni bilo mogoče poveljevati. Vsakdo se je tolkel za sebe. Nazadnje se je zlomil ogrski jez. Razbežali so se. Njihove pešce pa smo kar pomendrali v zemljo Celo vojsko smo raznesli. Toda Oger je, kakor psoglavec. Mnogi so se nam izmuznili an nazadnje smo ugotovili, da je večina potuhnjeno pobegnila Blizu Samobora so imeli postavljeno ogrado. Z mogočnimi verigami ao speli vozove in se zatekli zanje. To je menda izumil vražji Jan Žižka. Ta neviteški boj za utrdbami iz voz. Toda to jim ni prav nič pomagalo. V enem naskoku smo predrli ogrado in nato smo jih potolkli do zadnjega. Ujetnikov v tem divjem metežu skoraj nihče ni jemal. Kolikor vem je imel samo Osroški vitez srečo in je zajel Lendavskega kneza. Nedvomno bo z odkupnino obogatel čez noč. Mnogo pa se jih je zateklo v močvirje in tam storilo žalosten konec. Plena pa smo si nabrali, da ni za povedati. Na stotine konj. zlata, srebra in drugega blaga. Tako je to moji dragi. V vojni se išče slava in plen. Celeč je ironično pihnil skozi nos. Vendar ni hotel ugovarjati Galu. V teh stvareh sta si bila pač različnih misli. Gal pa je ošabno pogledoval Celca in se gladil po bradi. Nedvomno je bil Celeč najslavnejši vitez daleč okrog, toda prava bitka je precej različna od še tako proslavljenega turnirja. - Dobro bi bilo, je dejal Gal, da se pridružita Jageloncu. Ravbarbito znal ceniti. _ . , . , ■ , - Že mogoče, je odvrnil Celeč, toda vse se mi zdi, da mu ni usojena sreča na tem prestolu. Enostavno ni rojen pod tako zvezdo. Igrača magnat ov je. Midva sva zaenkrat v službi pri grofu. No, če bo pa kje drugje bolje kazalo, si bom že pravi čas premislil. Nič se ne boj. - Ze dobro. Samo, da ne zapraviš viteštva mojemu sinu. tako kak°rS zapravil svoje posesti. Celeč je poškrlatel, Klemenu pa je postalo nerodno ob očetovi neotesanosti. Štefan Gal pa ju je prebadal z okrvavljenimi prepitimi očmi in * samovšečno smehlajl. Nato se je obrnil in brez pozdrava odšel. - Služi, kakor moreš, vendar na boga ne pozabi. To je dejal Celeč Klemenu, dasiravno ni bil prepričan v boga in zaradi tega tudi izobčen. Grof Ulrik je poslal viteza Celca na tajno odposlanstvo v Benetke. Tam naj bi se sestal s tamkajšnim francoskim poslanikom ter se z njim dogovoril, kako bi mogla francoski kralj in mogočna grof skupaj škodovati Avstrijcu. Poslanstvo je odšlo na pot popolnoma natiho. Nikomur niso povedali za kaj gre, samo Celeč je nosil v sedlo zašita pisma in je vedel za njihovo vsebino. S seboj je vzel Klemena in tri stare tovariše, ki so ga spremljali že na mnogih pohodih in so mu bili prej prijatelji, kakor pa hlapci. Grof jih i«, imenitno opremil ter založil z denarjem. Celeč se je pred Klemenom ustil, da bo videl vsa čuda sveta. Celeč ki je obredel že ves svet je vsako stvar imel v malem prstu. - To ni nič, je govoril razočaranemu Klemenu, boriti se z Ogri ali nadvojvodo. Resnična moč je popolnoma drugje. Si videl, kako je prifc] nesramni vitez Lacki in mi mahal pod nosom s tistim papirjem. Kot hi kvišku pogledal sem bil ob posest. Ako nama ta pot obrodi sadov, dobim od grofa fevd, ti pa postaneš vitez. Ne boj se. Viteštvo ti ne uide. Sam grof mi je to zagotovil. Samo na turnirju se boš moral še izkazati. To pa bo zate malenkost. Za boj si rojen. Prepričan sem, čeprav si se takorekoč *>le izvalil iz jajca in si za ušesi še ves rumen, da se boš mogel meriti z vsenu nemškimi ali češkimi vitezi. Padali bodo s konj, kakor snopi. Nikar naj * ti ne smilijo, ako si bodo pregriznili jezike in pomečkali ude. Spomni se ni Ravbarja, ki je tri Nemce, kakor orehe. Tako postaneš vitez. Z vojno slaw pa je tako. Komu neki pa je potrebna. Tvoj oče, ki je znamenit mož in seje izkazal, utegne nekega dne po neumnem izgubiti glavo. Dovolj je, da napaden pastirček nameri vanj svoj lok. Lahko se zgodi, da ga nesrečna puJc« usmrti. Pa je tako mogočen vitez. Podkve lomi z rokami. - Umrl bom od dolgočasja. Samo pisati in se učiti, kako naj Mesnem vitez. *^ - Boš tiho! Ga je jezno zavrnil Celeč. Roke bi mi moral poljubiti,kit sem ti priskrbel tako imenitnega učitelja. Preprosil sem princeso Katarin* da te uči njen kaplan. Kaj pa misliš, tepec. Najbolj učen mož je, čeprav« naše vere. Poznal sem ga še na dvoru mogočnega despota, prince««« očeta. BRANKO BABIC 11 NA KOZARI Očitno j» postalo, da je tu šibka politična situacija in da je partija preslabo organizirana ter da ni bila dovolj pripravljena na četniško izdaje Predolgo je omahovala z jasn ter odločnim nastopom pro1 razbijaitvu in izdajstvu čet nikc zaradi česar so bili borci, ki so \i < vrh tega .večinoma srbske nerodnosti, premalo obveščeni. Vse to je četnikom omogočalo razhijanje partizanskih sil. Tudi na Kozaro je četniško vodstvo poslalo nekaj takih skupin, da bi opravile podobno delo. Vendar pa smo to igro že dobro poznali, poleg tega pa je bilo naše stališče do četnikov že jasno opredeljeno in razčiščeno. Položaj na Kozari je bil politično čvrst ne samo v vodstvu, ampak tudi pri borcih ter v najširših množicah ljudstva s Podkozar-ja. Množice so že jasno spoznale Četniško vlogo in partija je imela situacijo čvrsto v rokah. In tako se je zgodilo, da se te skupine četnikov, ki so prihajale preko reke Vrbas na območje Kozare, niso nikoli več vrnile. Za vedno so se izgubile v košatih gozdovih Kozare. Ko je četniško poveljstvo napo- Si sled spoznalo, da s svojo taktiko pučev pri nas ne bo uspelo, je take skupine prenehalo pošiljati. Zaradi taksnega položaja v srednji Bosni je operativni štab za Bosansko krajino izdal povelje, naj kozarski NOP odred osnuje poseben udarni bataljon za boj proti četnikom. Tak<> smo ob koncu marca 1942 v resnici tudi ustanovili udarni bataljon /. okrog 400 izbranimi borci ter sposobnim komandnim kadrom, ki se je nemudoma podal v srednjo Bosno v boj proti četnikom. S tem bataljonom je šel tudi naš komandant dr. Mladen Stojanovič. Ze pred tem pa smo, po navodilih vrhovnega štaba NOV Jugoslavije, naj se v odredih ustanovijo proletarske čete kot zametek udarnih revolucionarnih sil NOV Jugoslavije, tudi mi ustanovili proletarsko četo in to sta storila tudi 1. in 3. NOP odred. Iz teh treh čet je bil ustanovljen l.prole-tarski bataljon, ki bi se moral v vzhodni Bosni vključiti v sestavo 1. proletarske brigade. Ker pa je bil položaj v srednji Bosni prav zaradi četniškega delovanja zelo težak, je po direktivi glavnega štaba Bosne in Hercegovine ostal na terenu in se vkjučil v boje proti četnikom. Dva meseca sta bataljona, skupaj z enotami 4. in 5. NOP odreda na tem območju srednje Bosne bfla . trde in vsakodnevne boje s četniki. Bilo je mnogo naporov in žrtev. Med njimi je postal žrtev četnikov tudi. naš komandant dr. Mladen Stojanovič. Ranjen je'ležal v bolnici v Jošavki. Ko so četniki napadli bolnico, so ga zajeli. Najprej so ga nagovarjali, naj preide na njihovo stran, a ker je to odločno odklonil, so ga ranjenega mučili in nato na zverinski način ubili. Vsi ti napori in žrtve pa so vendarle dali svoje rezultate. Glavnina četnikov je bila razbita, njihov vpliv in njihova razbijaška dejavnost sta bili zajezeni. Prišlo je do jasne diferenciacije, saj so se mnogi bivši partizani, ki jih je bila zapeljala četniška propaganda, ponovno vračali v svoje prejšnje enote. Med ljudstvom je močneje prodrlo spoznanje o izdajalski vlogi četnikov in o potrebi po doslednem boju proti njim kot hlapcem in okupatorjevim pomagačem. K temu je tudi mnogo prispeval četniški zverinski umor dr. Mladena Stojano-viča, kajti ljudje so ga širom po Bosanski krajini dobro poznali. Poznali so ga kot zdravnika in dobrega človeka, ki je vedno pomagal revnim. Poznan je bil kot legendarni voditelj upora na Kozari, kar je zlasti delovalo na borce, ki so obsojali četnike in njihove zločine. Pohod udarnega proletarskega bataljona v srednjo Bosno proti četnikom je vseboval še eno pomembno značilnost. Tedaj so se namreč borci prvič premaknili od svojih domačih krajev Podkozarja in se bojevali na povsem drugem terenu. Normalno in razumljivo je namreč bilo, da so se v prvem obdobju vstaje in organizacije vojaških enot borili le v domačem kraju. To mentaliteto borcev, da se borijo le v domačem kraju, smo na Kozari že premagovali s tem, ko smo v akcijah proti sovražniku posamezne enote premikali iz kraja.v kraj. Čeprav so bile te razdalje-relativno majhne, 10 do 30 km, in še vedno na območju Podkozarja, smo vendarle že vnašali v borce širše gledanje in spoznanje o nujnosti premeščanja enot na vsa tista operativna področja, ki jih je trenutni vojaški boložaj zahteval. Z odhodom udarnega bataljona in proletarske čete v srednjo Bosno pa je tako spoznanje dokončno prevladalo. Zmagalo je prepričanje, da ni bistveno, kje se boriš, temveč da je treba sovražnika tolči do njegovega uničenja, kjerkoli se nahaja. To je bil tudi pogoj za nastanek in razvoj NOV Jugoslavije. Pisatelj in pesnik Podgrmeča Branko Čopič se je v svojih spisih večkrat literarno-humoristično loteval teh začetnih težav in mentalitete ljudi. V »Nikoletini Bursaču« namreč piše, kako borci držijo položaje na vaškem pokopališču — vsak na grobu svojih družinska prednikov, »da bi jih branili, če bi se pojavil sovražnik.« Ta karikatura zelo plastično izraža takratno, razpoloženje in gledanje ljudi na osvobodilno vojno. Da bi bolje razumeli te razvojne krče, je treba povedati, da je bih tedaj naša vojska sestavljena iz samih prostovoljcev in je bik vključevanje v partizanske oborožene enote le rezultat oziroma posledica zavesti in prepričanja a nujnosti boja, če hočeš preživeti a svobodno živeti. Prevladovala je torej lastna odločitev, ne pa prisila Takrat nismo mobilizirali na osnovi državnega akta ali proglasi, kajti državo smo šele ustvarjali Do tega je prišlo šele proti koncu vojne, ko je bil že večji del dete« osvobojen in ko smo že postali država. Lastna odločitev pa je bila osnova za moralno in borbeno šlo partizanov. Le tako so partizani lahko premagovali najtežje pogoje bojevanja in bili pripravljeni na največje žrtve. BOJ ZA PRIJEDOR Partizani s Podkozarja so nenehno stiskali obroč okrog obkoljenih postojank, rušili komunikacije m odbijali sovražnikove izpade, ki jih je iz obupa sprožil, da bi si olajšal položaj. V posebno težkem položaju se je sovražnik znašel v Prijedoru, ki je bil se najbolj vklenjen \ ognjen obroč naših borcev. HHHMI IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7.STRAN G LAS Vodovod v Ratečah za nove žičnice — Delovna organizacija Kovinar Jesenice letošnje poletje opravlja obsežna gradbena dela za po-itavitev novih žičnic in vlečnic v Kranjski gori. Tako so morali skopati mve in položiti vodovodne cevi tudi v Ratečah. — Foto: D. Sedej s.... _--.- ČGP DELO TOZD Prodaja Podružnica Kranj Koroška 16 zaposli za delo v kioskih v Kranju, Skofji Loki in Kranjski gori več prodajalcev za nadomeščanje delavcev med dopustom v juliju in avgustu. Delo se združuje za določen čas enega izmed dveh mesecev. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na Podružnico CGP Delo, Kranj, Koroška 16. Cerklje se pripravljajo iafctaia jubilejna 15. razstava cvetja in 12. razstava lovstva bo •Urkljah od 4. do 12. julija - Večji razstavni prostori - BHzu KAKO NA KALIŠČE ■razstavljavcev - Botra t kulturni program Praznik Struževega Struževo — V nedeljo, 21. junija ob 10. uri dopoldne bo pred spomenikom narodnega heroja Iva Slav-ca-Jokla v Struževem osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku. Letos mineva 37 let, odkar je 21. junija 1944 na Pševem pri Ja-vorniku padel pod izdajalskimi streli Ivo Slavec-Iokl. Dan njegove smrti so si krajani Struževega izbrali za svoj krajevni praznik. Slavec, ki se je še posebej odlikoval po organizacijskih sposobnostih, je sredi leta 1942 odšel v Rakovško četo, kasneje pa je bil komandant bataljona Loškega odreda. Jeseni istega leta se je frfklfe — Priprave na jubilejno iaatavo cvetja in 12. razstavo srtva, ki jo ob 4. juliju — dnevu •M organizirata Turistično dru-m m Lovska družina Cerklje, so se začele. Pobudo za prvo tekmovanje dal pred petnajstimi leti danes pokojni prof. Andrej Kalan. S so-jjsro je uspel pregovoriti domače Jjodinje, da so pokazale cvetje in •take, ki so ga gojile po domovih »»rtovih na skupnem prostoru. Od fUN8ARSKI DAN |%I*VAVCU Ifravec — V nedeljo dopoldne je !»isja za prireditve pri Turistični društvu Cerklje, ki jo vodi Jože frofec, uspešno organizirala v sojenju s kmeti pašnih skupnosti J"ne Jezerca in Kriške planine •»tareki dan na Krvavcu, združen '••ionom živine na pašo. Ob tem je •■••Jezercih kratek kulturni pro-•JJDa je prireditev na Krvavcu imajo največ zaslug poleg le-| ™ temena tudi kmetje sami, ki i *J*pravočasno uspeli dogovoriti za ■•en odhod živine na pašo na Jsvec. Skupnega odhoda že ni «o več let V nedeljo je prišlo na j* na obe planini okrog 240 glav »ine, od tega skoraj polovico na Wko planino. Nekateri kmetje so Udvsem mlada teleta na pašo Jeljali kar v traktorskih prikoli-4. S seboj na planino so prinesli n star pribor za izdelavo domače-I nasla in sira ter posodo za izdere* maslenika. 2ivina naj bi pred vita ostala na paši na Krvavcu do *wiroma 20. septembra, ko bodo Jnvili drugi planšarski dan ob JBJučku planšarske sezone na wivcu. J. Kuhar PA NISMO SE UKLONILI takrat se je razstava vsako leto ponovila in razširila tudi na družbeni sektor. Vendar domače gospodinje še vedno predstavljajo jedro razstave. Letos bo sodelovalo okrog 250 raz-stavljalcev in obeta se ena najlepših razstav doslej. Razstavni prostor so še razširili in bo zajemal vse prostore osnovne šole Davorin Jenko ter prostor med šolo in vzgojno varstvenim zavodom Kurirček Robi. Tu bo razstavljeno cvetje, ki ne prenese zaprtih prostorov. Prispevek k razstavi bo dala tudi Lovska družina Cerklje, ki bo na njim namenjenem prostoru razstavljala trofeje. Lani si je razstavo ogledalo okrog petnajst tisoč obiskovalcev, letos pa jih pričakujejo še več. Pripravljajo pa Cerkljani letos tudi zanimiv kulturni in zabavni program, ki bo tudi privlačnost razstave. J. Kuhar V soboto, 20. in v nedeljo, 21. junija, bo organiziran že tradicionalen pohod na Kališče v počastitev ustanovitve Kokrškega odreda. V nedeljo bo ob 11. uri pri koči Kokrškega odreda spominska slovesnost. Oba dneva bosta za obiskovalce Kališča vozila iz Kranja posebna avtobusa in sicer bo odhod ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju, iz Preddvora se bosta pa vračala ob 15. uri. Če se boste odpravili z lastnim avtomobilom, se lahko peljete do vasice Mače pri Preddvoru, lahko pa uberete tudi drugo smer, kot je dolina Kokre, iz Tržiča, Bašlja, čez Poljano itd. Morda pa boste udarili pravi trim in se do vznožja zapeljali s kolesom. Če ste pa take volje, pa dajte v nahrbtnik tudi kopalke, saj se bo osvežitev nazaj grede v jezeru Čr-nava zagotovo prilegla. P. L. vrnil na Gorenjsko, kjer se je posvetil še posebej organiziranju mladine v mladinsko organizacijo. Potem ko je postal sekretar kranjskega okrožnega komiteja KPS, se je organizacija zaradi njegovih zaslug in sposobnosti močno utrdila in razširila, obenem pa je skrbel tudi za vzgojo borcev Kokrškega* odreda ter uspešno mobiliziral nov kader za NOV V začetku vojne je Struževo imelo le okoli 150 prebivalcev, toda ni jih bilo ravno malo takih, ki ne bi kot aktivisti že zgodaj začeli delovati na terenu ali pa odšli v partizane. Na spomeniku padlim borcem v KS Struževo je vklesanih 18 imen krajanov, ki so v dneh največje narod- nostne preizkušnje vedeli, kje jim je mesto in so zato tudi žrtvovali svoja življenja. Njihova imena bodo vedno zapisana v naši in krajevni zgodovini; da pa bi njihovo življenje in vzgled, ki so ga dajali s svojim ravnanjem med NOB ne zbledeval. pač pa ostajal živ tudi danes povojni generaciji, se je krajevna organizacija ZZB NOV odločila, da ob krajevnem prazniku še posebej vsakič obudi spomin na posamezne padle StruževČane. Tako je letošnji praznik posvečen padlima Ludviku in Emiliji Modic, bratu in sestri! Ludvik Modic je pred vojno .študiral na ljubljanski univerzi, z okupacijo pa se je njegov študij slovenskega študenta moral končati. Poiskal si je službo v Kranju, nato pa je bil premeščen v Nemčijo, kjer je bil mobiliziran v nemško vojsko. Z ruske fronte se mu je posrečilo pobegniti, junija 1944 pa se je javil v I. jugoslovansko brigado na sovjetskem ozemlju. Padel je 2. novembra 1944 na Vranjem selu pri Čačku. Emilija Modic je bila po poklicu trgovska pomočnica. V NOV je odšla sredi decembra 1944 in sicer na moravski teren, sicer pa je bila aktivistka OF od leta 1943. Kot terenka na Moravškem je pogrešana od srede februarja 1945. Sodelovanje Gorenjcev in Beneških fantov Radovljica — V soboto, 6. junija so se v prostorih AMD Radovljica v navzočnosti predstavnika OK SZDL Radovljica srečali člani narodno zabavnega ansambla Franca Habjana »Gorenjci« s člani ansambla Antona Birtiča »Beneški fantje« iz Slovenske Benečije. Srečanje je sodilo v okvir programa sodelovanja, ki sta f'a sprejela oba ansambla 4. maja ani v Čedadu o podpisu Listine o pobratenju. Med drugim sta se dogovorila o redni izmenjavi obiskov in o skupnih nastopih, izmenično v Slovenski Benečiji in v Sloveniji, o strokovni pomoči, izmenjavi notnega materiala, povezovanju učencev — harmonikarjev glasbenih šol iz Radovljice in Čedada. Glavni nagib, ki jih je vodil k pobratenju pa je povezovanje ljudi z obeh strani meje v duhu Osimskih sporazumov in podpora našim rojakom v razvijanju slovenske kulture na najbolj zahodnem narodnostnem ozemlju, kjer živi naša manjšina. Plod takšnega sodelovanja je bilo razen sobotnega srečanja tudi skupni večerni nastop obeh ansamblov na družabnem srečanju v Prezre-njah nad Podnartom, kjer so jih zelo lepo sprejeli domačini, ljubitelji narodno zabavne glasbe. > Rihtarsič-Nadja t)rili smo se di za poštenje zgodaj je sedmim Podčrtarskim otrokom s l'djelovega brda nad Sovodnjem umrl oče in §Wi v> morali s trebuhom za kruhom. Ko se |M* vojna, so se vrnili. Tudi Milka, ki je *4Ha najprej v Mariboru pa potem v CVIju. •»»dar za malo časa. Ze spomladi 1942 so pnli od doma, ker so Nemci in Italijani Vaznili vse hiše okrog meje. Stara jugoslo-' i meja je šla le slabih slo metrov od Podčrtarja. V Kranj so se zatekli: najprej h Kramarje vi Mici' potem pa k Bizovičarjevim pod Šmarjetno v Stražišču. Vedela je vsa družina, kje ji je mesto. Brata Vinko in Franci sta sodelovala že v Poljanski vstaji. Iz Kranja je Milko pot pogosto vodila v Poljansko dolino, v Vinharje, kjer je pri Brdarju živela sestra Francka. Na eni teh poti poleti 1942 je od partizana »Bara« dobila prva navodila, kako naj organizira trojke, zasleduje izdajalce, kam naj poroča, kako naj zbira material za partizane. Naslednji dan ji je zaupal pošto, ki jo je odnesla Eazniku škofjeloških zaporov. Vse pogosteje je ila na takšnih poteh. Da bi je prehitro ne prepoznali,» si je Milka svoje lase vselej drugače česala, pa tudi oblekla se je vsakič drugače. Iz tovarne Ike v Kranju, kjer sta delali Milka in njena sestra Ivanka, sta odnašali prejo in volno. Dobro je vedel lastnik Adamičev Zvonko, da jemljeta iz skladišča, toda ni ju izdal. Nekakšno tiho zaupanje je bilo med njimi. Poleg Poljanske doline sta držali zvezo tudi s partizani v Pševem in tam okrog. Zveza je bila od kapele pod Pševim do Pševa. »Kš, kš« je bil znak, se spominja Milka. Ali pa lom hoste, ali pa je partizan v bližini le zakašljal. Nisi se smel takoj ustaviti, ftele ko se je znamenje ponovilo, si počakal. Ni pa bilo enostavno priti do Pševega, čeprav je bilo blizu. Navadno so delali ovinek okoli opekarne ali žimarice. V bližini opekarne so imeli tudi sestanke; Kramarjev Miha starejši je bil tedaj sekretar OF. Ena največjih akcij v Stražišču je bila jeseni 1943, ko so 39 fantov, Dolenjcev, ki -so prišli z Raba in Gonarsa delat k Sinu na Gaštej, spravili v partizane. Nahrbtnike so za njimi znosili terenci. Tudi. Milkina mama je tedaj pomagala: kar v košu je nosila stvari v hribe. Veliko pa jim je v akcijah pomagala stražiška pionirska četa. 30. julija 1944 so Milko in Ivanko prišli v tovarno obvestit, da ju išče Gestapo. Se isti dan sta šli v ilegalo. Štirinajst dni za njima je V partizane odšla tudi mama. ki ji je bilo tedaj 58 let. Milka je potem delala na terenu okrog Javorij. Drobno knjižico hrani še danes, v katero je skrbno zapisovala dogodke vsakega dne posebej. Morda samo drobec iz tega dnevnika. 5. februar 1945: Ob pol sedmih zjutraj je padel tovariš Polde. Sli v Lom, na Podobeno, ga pripeljali v Javorje in naštimali na pare. Cel dan so pripravljali hajko iz Selc in Gorenje vasi. 6. februar Vse razhajkano. Z Vinkom in Markom iz Podobena šli v Delnice, nazaj v Javorje k pogrebu tov. Poldeta. Imel je deset vencev. , • Ne piše sicer v malem dnevniku, kako ie bilo, ko ga je dajala na mrtvaški oder, toda Milka se še dobro spominja. Polde je bil Kržišnikov z Gorenje Save. Tisto jutro je izdan padel v zasedi na Volči. Prepeljali so ga v Javorje.in Milka ga je z dekleti v javorski šoli lepo položila na mrtvaški oder. Ko priteče partizanka Ivica in v naglici pove, da se od Gabrške gore sem bližajo beli ali Nemci. Milka je ostala sama z mrtvim Poldetom. Ne, tudi mrtvega ne smejo dobiti, si je dejala. Razdrla je mrtvaški oder, potegnila Poldeta na tla in ga /vlekla v klet pod stopnice. S prti je stekla k Tončetovim, da bi jih skrili. Vencev tedaj še ni bilo. Pa so od Gabrške gore sem prihajali naši . . . Dva partizana iz Škofjeloškega odreda sta ji pomagala Poldeta spet spraviti na pare . .. Zadnja, najhujša hajka je Milko dobila na poti v Bohinj. Prvi dan hajke so Milka, Brdarieva Malka iz Vinharjev in partizan Franci, doma nekje od Logatca, preživeli pod ogromnim sneženim plazom. Dan in pol so prečepeli v skrivališču. Potem so se odločili, da se premaknejo. Približali so se neki hiši, da bi vprašali po njihovih, ko jim neka ženska zakliče naj gredo proč. Tedaj so po njih užgali rafali. Kot bi pesek metal, tako goste so bile krogle. Oni pa na čistini, brez vsakega kritja. Kakih sto metrov so morali preteči v hrib, da so potem za njim dobili kritje. Kot po čudežu nobenega <»d njih ni zadelo. Tedaj še niso vedeli, kaj se dogaja na Poreznu. Na drugi strani so se rt-gli v usad zemlje. Cel dan so prečepeli tu. Okrog štirih popoldne je moralo biti, ko so slišali, da Nemci ženo proti njim zajete partizane. Jok, vpitje, nemški, hrvaški ukazi. Streljanje. Kakih petnajst metrov nad njimi je šla po -hribovski stezi nemška kolona z ljudmi, ki so jih s Porezna gnali proti Jesenicam nad Cerknim, da bi jih tam postrelili. Če bi jih našli, bi se prej sami uničili. Ob mraku so hoteli nazaj v tisti graben, kjer so bili zjutraj. Porezen je bil ves v ognju, na stezici pa je bilo razbrati krvave sledove ... Srečno so prispeli do prvega grabna, preživeli tu še dva ani, brez hrane, skriti pod snegom. Še dva ranjenca s Porezna sta se pridrsala do njih. Kruhove drobtine je imel eden v nahrbtniku. Te so namočili in podelili. Četrti ali peti dan so se odpravili proti Blegošu. Med potjo so izvedeli, da so v Davči pobili trideset partizanov s področja. Med padlimi je Milka iskala svojo sestro Ivanko. Le po laseh je lahko prepoznavala padle, kajti obrazi so bili izmaličeni. Ni je našla. Na Veliko noč so Prišli nad Volaško grapo. Hajka je še trajala. Na velikonočni ponedeljek so se prebili na Malo Jelovico, kjer so pri Lovretu dobili hrane. Sem je potem po zvezi dobila prvo obleko iz Javorij. Tako uboga še ni bila v življenju: strgana, ušiva, umazana, s srbečico, vsa v hrastah. Neka mama jo je peljala v hlev, jo umila v škafu tople vode, Eotem pa polila s toplim kravjim mlekom, fajboljše zdravilo za hraste .. . Svobodo je dočakala nekje nad Kladjem. Razen Ivana, ki je padel mučeniške smrti na Pugled gori, so se vrnili vsi. Franci je bil že v Moskvi na študiju, Vinko v VDV, Micka je preživela taborišče Reichenburg, mama je bila v Novi Oselici . .. Spet bo življenje lažje. Da se boš le spet lahko v miru slekel, umil in s|>et oblekel. Da ne bo več uši . . . Le to si želi Nadja, da bi bili ljudje pošteni. Kajti niso se borili le za svobodo, za lepše Življenje, pravi, temveč tudi za poštenje med ljudmi. Če bi tega bilo več med nami. bi af danes ne borili f takšr.imi i/.av.u.." D.Dolenc G LAS 8.STRAN. STRAN ZA NAJMLAJŠE PETEK. 19. JUNIJA 1911 Grlice Nekega pomladnega jutra sem na našem hlevu zagledala veliko gnezdo. Očka mi je rekel, da je golobje. Samica je znesla tri jajca. Kmalu so se iz njih izvalili mladički, popolnoma goli in nebogljeni. »Glej, Dragica, ptički!« je veselo vzkliknila mlajša sestrica. »Ja, to so grlice,« sem ji odgovorila. Grlice so odpirale lačne kljunčke. Samec in samica sta jim nosila muhe, majhne črve in druge žuželke. Ko so bili mladički stari štirinajst dni, je ena od grlic hotela vzleteti. Ni ji uspelo. Padla je na tla. Ko sem to zagledala, sem ji brž prišla pomagat. Nekaj časa sem jo nosila v roki in razmišljala, kako bi jo dala nazaj, kajti gnezdo je bilo visoko. Položila sem jo v škatlo z nekaj slame. Odhitela sem po lestev. Ko sem se vrnila, je grlica že vzletela in se vrnila v gnezdo. Tudi druge grlice so kmalu vzletele. Dragica Delavec, 4. b r. osn. šole Janko in Stanko Mlakar Šenčur V pivnici Nekoč sva z očkom šla k stricu. Spotoma sva se ustavila v Rogaški Slatini. Ker sva bila oba žejna, sva se strinjala, da greva v pivnico. Za kozarec sva plačala šest dinarjev in nato odšla v veliko sobo. Vse stene so bile steklene. Ob stenah so bile nekakšne pipe. Tu si si lahko natočil radenske, kolikor si hotel. Seveda je bila prav taka kakor tista, ki izvira iz zemlje. Povem vam, da je bila zelo zanič. Jaz sem se samo pačila. Če ne varjamete, pa pojdite in poskusite. Saša Novak, 4. a r. osn. šole Kokrica Rože za skladatelja Ko je bil skladatelj Janez Kuhar star sedemdeset let, so mu njegovi najmlajši pevci zapeli nekaj najljubših pesmi. Koncert je bil v večnamenskem prostoru šole vPodlubniku. Pevci so bili zelo posrečeni. Gugali so se, vtikali prste v usta, kazah svoje mamice v dvorani, vendar so kljub vsemu lepo zapeli. Po nastopu je vsak pevec podal pevovodji cvetico. Kmalu je nastal šopek. Skladatelj je ta šopek cvetja razdelil med poslušalce. Nastop je bilo zelo posrečen in prisrčen. Učenci 3. r. osnovne šole Peter Kavčič Skofja Loka Vrt mojih sanj Kaj menite o malici? Ja, no, v rižu je na primer preveč mleka, kakor da je samo mleko brez riža. Meni je čisto v redu. Zaradi mene je lahko taka kot je. Zanič, še posebej takrat, kadar sta na kruhu namazana maslo in marmelada skupaj. Lahko bi bila boljša. Predraga je. Pašteta in gres sta prevečkrat pa tudi kruh ni vedno svež. Vzamem vsako deseto malico. Ni preveč dobra. Ja, dobra je. Naročena sem nanjo že vsa leta. Večkrat bi bil lahko jogurt ali žemlje. Drugače pa mi je kar všeč. Prevečkrat je gres. nikoli pa ni sendviče v. Premalo je. Jaz sem zmeraj še lačen. Saj bi bila še kar v redu, če ne bi bilo v ribji pašteti kosti ali pa las v skuti . . . •Ja, meni je kar všeč. čeprav ne maram paštete. Oh, jaz sploh nisem naročen nanjo. Predraga je. Uh, zanič. Meni sploh ni všeč. Jaz bi rada, da bi bil večkrat jo gurt, puding ali hrenovke. Meni je všeč, da je skoraj vsak teden pašteta, kakšnega sira pa že celo večnost ni bilo. Zame je čisto dobra. Preveč je enolična. Malo več bi je lahko bilo. Anketo so pripravili učenci osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. NAGRADNA UGANKA Svinčnik dobi Magda V prejšnji nagradni uganki smo spraševali po imenu člana vaterpolskega kluba Triglav iz Kranja. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslala Magda Kacin iz Cerkelj, Češnjevek 33. Vedela je, da je bil vaterpolist na fotografiji Iztok Krašovec. Za nagrado bo dobila Glasov svinčnik na vrvici. Vso Loko so prerisali VLAK Nekoč, pred sto in mnogo leti. glej, čudo, kdo tako hiti. vprašujejo ljudje prevzeti: pošast je. ki se iz nje kadi. Od tu in tam so zdaj hodili, da videli hi strašno stvar, nikar, da z njo hi se vozili, saj velik stane to denar. Se vedno konje so zapregli, »Hi-ja.saj nam se ne mudi!« med sabo so si zaprisegli, »počasi vse se naredi!« A kaj, ko čas, ta čas presneti. ne vpraša nič, naprej brzi in nič več kot pred nekaj leti hitrost se čudna nam ne zdi. Pošast zdaj črna je že stara, počasen že ekspresni vlak, atom zdaj ni nam več utvara, korak od včeraj ni enak. In še hitreje čas se suče, zdaj moda avto je — ne vlak in pametne človeške buče Se komaj hodimo v korak. Povsod zdaj dolge so kolone, za vrat nam teče lastni znoj. po cestah se valijo tone — res strašni bijemo zdaj boj. Le kdo na to bi včeraj mislil, •.q/ avto — to je krasna stvar. A kaj, ko nas bencin je stisnil, pobral iz žepov ves denar. Zdaj spet smo pametni postali, saj tu je vendar stari vlak. Z njim zdaj se bomo spet peljali, prišli povsod in brez pregrad. Poslovni vlak in vlak zeleni, tovorni in še nočni skok vse bolj sedaj so zaželjeni. ker čakajo na nas povsod. Pred nami čas je varčevanja, borimo se za čisti zrak. Zato vsi brez omahovanja skočimo spet na dobri vlak. Irena Prosenc, 7. d r. OŠ France Prešeren Kranj Septembra nasvidenje! Še teden dni, pa boste zaloputnili šolska vrata. Veseli, ker vam dva meseca ne bo treba misliti na domač« naloge, na spraševanje. Nekoliko bolj kislo se boste nasmihali le tisti, ki vam bodo spričevala »krasile« slabe ocene in vam bo zato par počitniških dni šlo po ihi.h. v začetku je treba zagrabiti, zadnji mesec ie prepon* Tudi mi se danes poslavljamo od vas. Vsem^kif« nam pisali, se zahvaljujemo za sodelovanje, šcpoaebtj vašim učiteljem in mentorjem, saj ste nas dobesedno zasipali s prispevki. Škoda, ker imamo premalo prostora, da bi vse objavili. Upamo, da se boste tudi med počitnicami Maj spomnili na nas, opisali kakšen posebno zanimiv dofr-Ijaj in nam ga poslali. Septembra, ko se bomo »rt srečali in vas do še grabila počitniška lenoba, bo vato vaše pismo prišlo še kako prav. Seveda vam želimo prav prijetne počitnice. In M svidenje! Uredmtoo Sedim v kotu in zrem v temo. Od daleč slišim skovikanje sove. Na nebu se prižigajo prve zvezde. Listje šumi na drevju. Vleče me v naravo, v samoto. Potiho se odpravim ven. Stojim sredi teme, sredi ničesar, v miru. Sama sem «Janko počnem, kar hočem. Počasi stopam naprej. Ne vem, o čem razmišljam. Sanjam. Po glavi se mi podijo misli, želje, za katere upam, da bodo postale resnica. Tavanje po temi se mi dozdeva noro. Sedem na tla. Glavo si podprem z rokami. Luna osvetli drevje in trave, ki se zibljejo v njem. Tako sedim in premišljujem o ničemer in o vsem lepem. Kako zelo želim nekoga ob sebi, ki bi mu lahko zaupala in povedala, kaj me teži. Pomagal bi mi rešiti uganko, ki se prepleta kot veriga, kot vozel, ki ga sama ne morem odmotati. Samo prijazna beseda, samo nasmeh. Pomagalo bi mi. Zdi se mi, da slišim korake in vidim sence, ki se premikajo. Strah me je, vendar zbežati ne morem. Radovednost mi ne dovoli. »Zdravo! Kaj pa ti tukaj?« zaslišim glas. Mogoče sanjam? Ne, res je. Pred mano stoji on. O njem sem premišljevala ves večer. »O, ti si, zdravo!« Sede poleg mene. Srečna sem. Čeprav ne spregovoriva niti besede, oči govore namesto naju. Njegove lepe modre oči mi preženejo vse skrbi. Pozabim na tegobe in težave. Samo da sva skupaj! Alenka Jerman, 8. b r. osn. iole heroja Bračiča Tržič Dobili smo igrišče Mladi iz Bohinja smo že dolgo želeli športno igrišče, na katerem bi lahko igrali košarko, nogomet, rokomet, odbojko in se merili v atletskih veščinah. Imamo veliko in lepo telovadnico, v kateri se ne zbiramo samo učenci osnovne šole, ampak tudi odrasli, ki vadijo košarko in odbojko. 24. maja letos pa smo svečano odprli tudi športno igrišče. Veseli smo igrišča, saj bomo na njem lahko izboljšali naše dosedanje športne uspehe. Še bolj pa smo navdušeni mladi športniki, ker bomo imeli več možnosti za vadbo in rekreacijo v prostem času. . '■. Mojca Rožič, 7. c r. osn. šole Janez Mencinger Boh. Bistrica .p. . ♦ i, v-e domovine, udeležencev štirinajste Male Groharjeve »li- Eu^ffiomk, sXS rintraj naprtilo no Skorji Loki. Roke -o pridno > barve. o*i premeri«!* rasdalje. iiiniiMasaisninaMir Nagrajena likovna prizadevanja Ko se pred koncem šolskega leta na drugi stran; telefonske žice oglasi osnovna šola Simon Jenko Kranja, že kar vemo, za kaj gre. Gotovo je kateri od i njihovih učencev spet prejel nagrado s Shankarjeven mednarodnega natečaja za otroška likovna in literarna dela v New Delhiju. Tudi tokrat se nismo zmotili. Učiteljica likovne* pouka Jolanda Pibernik je lani poslala v Indijo trinajst ali štirinajst izdelkov svojih učencev. Med okroglo 15P tisoč deli otrok iz več kot sto držav je Simona KaJern 5. č razreda dobila Shankarjevo nagrado za sliko Vok«. Tatjana Remar iz 7. a pa je bila za Trg posebej pohvaljena. Sii* ona Kapler Tatjana Remar Obe sta bili priznanj veseli. Simona je rekla. daf» bo obesila na steno svoje sobe. »Rada rišem,« je pripotovala. »Ko sem bila še v vrtcu, sem največkrat up> nabijala gozdne živali. Zdaj pri pouku delamo izrezlian ke na steklu. Zdi se mi zanimivo.« .. J.udi.Lza Tatjano je likovni pouk eden najbolj pn ljubljenih predmetov. Razmišlja, da bi postala tricA* kreatorka ali aranžerka. Če ne bo izbrala študija 3 xx 'J* prav tako ležiJ°- »Doma večkrat primem * čopič. Največ delam z vodenkami in tušem Slika« naravo, živali, ki so mi najljubši motivi.« Čestitamo, dekleti! H J Tretjesolka Jasna Stupniiek, domačinka povedala, »izredna« udeleženka kolonije, slikarski četi. Zakaj? Preprosto; rada rise. H. J. &UŽA S£ KONEC ŠOLSKEGA LETA.. is Škofje Loke, je bila, kot je sama D«* ^ P™««*n T^,hJ^°^J?^r*ri*,OOT ***** . Kar sama od sebe se je pridružila 80 ■• *rkad? J_B ««P«**« Tadl poatmje, m ja eaS* e. In to v kakšni »pori«! - Vse slike: pnjajnalo sive oblake, se niso premaknili s avojik »M«* položajev«. KMALU &ODO SPRIČEVALA NA KAR SEM SE ŽE ?Rd»RAVIL-NlC NAS NE SME pREsmrm Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE MU9 JUNIJA 1981 Novost za mlade GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Red - Na Bledu so tudi uradno •fili namenu prenovljen dom Itdec« na Bledu. Objekt, ki je za sedaj edini te vrste foveniji, so člani Počitniške zveze t Kianja prevzeli od Planinske *» Slovenije marca lani. Potreb-je bila temeljita adaptacija, lili »o milijon 1O0.000 dinarjev, tem pa opravili tudi veliko pro-ljnin ur, ki jih cenijo na okoli t) dinarjev. Objekt je danes so-, lahko pa sprejme 64 gostov, ijen je prvenstveno posamez-m skupinam, članom Počitni-b zveze ter mednarodne tovrstne ipnizacije IYHF, odprt pa je vse N, br ponuja tudi možnost orga-Stije zimske šole v naravi. Noči-v » polpenzionom bosta vsakega mu veljali le 170 dinarjev. Usposobitev mladinskega počitniškega doma Bledeč pomeni v času, ko v Sloveniji pravzaprav nimamo nobenega drugega objekta Počitni ške zveze in ko pravzaprav niti ne vemo več natančno, kaj naj bi mladinski turizem sploh pomenil in bil, izrednega pomena. Zato je pobuda kranjskih počitničarjev, ki so večinoma usmerjeni na organizacijo letovanja v Premanturi pri Puli, kjer imajo Kranjčani več objektov, prikolice in šotore za usposobitev blejskega objekta še toliko bolj vredna naše pozornosti. Upajmo pa, da se bo v razmerah mladinskega turizma v Sloveniji vendarle kaj premaknilo na bolje, čeprav obeti, niso pretirano optimistični. Boris Bogataj kŠ so z adaptacijo doma na Bledu pridobili 64 novih postelj Ipgataj Foro: Osnovna Šola PLANINA Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 4 učitelje razrednega pouka, PRU ali U 1 ueitetja slovenskega jezika, PRU ali P 1 »Hkaja kemije in tehnične vzgoje, PRU ali p 1 ueftejja floapodinjskega pouka in knjižničarstva, PRU ali p 5 učitelje telesne vzgoje, PRU ali P za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu): 1 učitelja angleškega jezika od 1. 9. 81 do 15.12. 81, PRU ali P 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 81 do 31.10. 81, PRU ali U 1 učitelja razrednega pouka od 1.9. 81 do 31.11. 81, PRU ali U 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 81 do 31.1. 82, PRU ali U t kuhinjsko pomočnico od 1.9.81 do 30. 6. 82 z dokazili o strokovnosti pošljite na navedeni zgornji v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanj ni. stanovanjske TAJNIŠTVA STANOVANJSKE SKUPNOSTI A ODDELKA HSH)ejmlsa splošnih, z zakonom določenih pogojev naslednje posebne pogoje: - imeti morajo visoko strokovno izobrazbo pravne, upravne ali druge ustrezne družbene smeri ter eno leto delovnih izkušenj oziroma - višjo strokovno izobrazbo pravne, upravne ali druge ustrezne družbene smeri ter tri leta delovnih izkušenj. U ugotovitev moralno-politične primernosti bodo upoštevana določila 'Jražbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na •fonočju občine 'Radovljica, za združitev dela pa je potrebno tudi v/riasje izvršilnega odbora skupščine samoupravne stanovanjske Aupnosti občine Radovljica. Movno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-«tj dostavijo splošnemu oddelku DO — v petnajstih dneh po »tjavi tega razpisa. Oithiri bodo vsi kandidati pismeno obveščeni. Park v Mojstrani - Krajevna skupnost . Dovje-MOjstrana je že pred leti uredila v Mojstrani zelo privlačen in lep naravni park, ki ga radi obiskujejo turisti, ki se poleti radi mudijo v tem lepem alpskem kraju. Za park vzorno skrbijo, v prihodnjih letih pa ga nameravajo Se razširiti, pred vsem urediti ribnik na zgornji strani parka - Foto: D. Sede/ Pošteni prodajalec Med mnogo kritikami je zelo malo pohval. To, kar sem doživel 9. junija letos je vsekakor vredno in potrebno omeniti. V Globusu sem kupil omaro in v naglici pozabil denarnico pri blagajni. Sele na avtobusni postaji sem opazil, da nimam denarnice. Takoj sem se vrnil v Globus, ko so delo že zaključili in prijazni mladi prodajalec z očali mi je vseeno vrnil denarnico. i ei*° )e ** zaklenjeno v blagajni. Presenetilo me je, ko je ponuđeno nagrado odklonil. Prav gotovo je tako poštenje velika odlika tudi za njegovo delovno organizacijo in njen uspeh pri prodaji. K Torej mlademu poštenemu tovarišu še enkrat iskrena hvala! Frančišek Vrankar Naklo 76 Osnovna šola JOSIP BROZ-TITO Predoslje Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge POUKPU* ZA RAZREDNI as določen čas od 1. septembra 1961 do 30. junija VZGOJITELJICE 7 Vaajojitetjs*« ftofta as čas (čas porodniškega dopusta). Nastop dela je 1. ssašembia 1081 -«. t »» vasssnrijn lovne naloge MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: — ekonomska šola, — 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Ter-mopol Sovodenj, 64225 So-vodenj, kadrovska služba. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izirne-ga postopka v 30 dneh po preteku roka za prijavo. (80. zapis) Selo pri Žirovnici me je zanimalo že pred leti — že dve desetletji je od tedaj — ko sem še hodil (in pisal> »Po Prešernovih stopinjah« POZABLJENI PESNIK Vedel sem, da je bil v tej vasici leta 1805 rojen Jožef Zemlja, včasih zelo cenjen, pozneje pa povsem pozabljen pesnik. Poslednji Prešernov ljubljanski literarni sogovorec Benvenut C roba t h je postavljal Zemljo celo ob bok Valentinu Vodniku in Francetu Prešernu, torej ob dva že tedaj (1. 1845) nesporno priznana pesnika. Ali ne podpira ta uvrstitev domneve, da je bil Jožef Zemlja nekoč, vsaj med sodobniki zares priznan pesnik? No, o literarni ceni pesniških del Jožefa Zemlje bom skušal kaj več in temeljitejšega povedati v enem od prihodnjih zapisov. Zdajle pa bi le rad prožil nekako dokumentiran dokaz o pesniški veljavi Jožefa Zemlje. Objavljam začetek (sledi še troje kitic) pesmi p. Benvenuta Crobatha - kaže na čas nastanka v zimi 1848- 1849, - v kateri pomenja »Valant« meniha Valentina Vodnika, »pope Jože« je Jožef Zemlja, za Franceta, ki »v pravdah je slovil«. vemo, da je bil Prešeren. Ki pa ga je v času nastanka Crobathove pesmi »voda že zalivala« (t.j. nepredujoča vodenič-na bolezen). Objavljeni faksimilirani Croba-thov rokopis velja dopolniti še z vrsticami z druge strani lista: asa Voda Franca pa zaliva Pesmi z njim topi sladke. Kjer Sava Kokro objemuje. Žalost grenka se glasi — Milo Živa tam zdihuje. Pevec nje bolan leži. Ki prepeval je sloveče, Njene vence, njeno čast -Kako v rane nje skeleče Veselje vtaka mila slast. Kot Homer živiš med nami. Zdravil bo te mili Bog. Med slovenskimi gorami Te s/ovite pesmi krog. Zanimivo ugotavlja Crobath, da so bili Valant, Jože, France »znani pevci gorenjskih sten in da so bili od stotin odbrani in živeli so brez žen«! SPOMIN NA LJUDSKO PESNICO Opravek, povpraševanje po Finžgarjevi korespondenci s sorodniki, me je pred leti pripeljal tudi v Vrbo, v dom slikarke amaterke Julke Zemlja, ki je bila hkrati tudi pesnica, seveda bolj za domačo rabo. Bral sem nekaj njenih verzov in tako imenovanih »ženito-vanjskih pisem«. Tudi v Julkinem domu sem znova spoznal, da rod ljudskih umetnikov še ni izumrl. Pogovor z - zdaj že več let pokojno - Julko Zemlja se je kar brž zasukal na njenega soimenjaka, pesnika Jožefa Zemlja, rojaka s Sela pn Žirovnici. Povedala je, da je bil pesnik njenemu soprogu praprastric - set-tod tudi njen priimek Zemlja. In še je vprašala, zakaj tudi o pesniku s Sela ne spregovorim, da ne bo tudi v današnjem času tako pozabljen, prezrt. Saj je bil Prešernov in Finžgarjev sofaran in celo čbeličar. To je bilo njeno vprašanje, meni pa naloga za zapis »o pozabljenem pesniku«. No, naj velja ta zapis tudi kot vejica rožmarina pesnici in slikarki Julki v spomin in v zahvalo za nekajkratno prijetno kramljanje z njo o ljudeh in krajih brezniške fare — kar vse me je že tedaj živo. zanimalo. Tembolj, ker sem si vedno želel, da bi bil prav v teh krajih tudi sam doma. Saj je vsa ta okoliščina po Prešernovi besedi res podoba raja ... Rojstna hiša (Selo pri Žirovnici št. 32) pesnika Jožeta Zemlja (1805 do 1843) — po obnovi. JOŽEF ZEMLJA Aje spet naključje tako naneslo, da sem bil pred nekaj dnevi kar dvakrat v rojstni hiši Jožefa Zemlje na Selu št. 32 -pesnikovo sorodstvo še živ v njej, tudi družinsko ime se je ohranilo. Bil pa sem tudi na Ovsišah pn Pod-nartu, kjer je bila 38-letnemu pesniku določena poslednja postaja. Na gTobni plošči piše, da ie ovsiški župnik Jožef žemlja umrl dne 15. ki-movca (t.j. septembra) 1843. Potem pa sem začel prebirati vse. kar je Zemlja kot pesnik objavil v takratnem časopisju. No, preden pa kaj zapišem v literarnem delu nekdanjega Selana, naj povem na kratko vsaj najvažnejše iz »let njegovega popotovanja«. Sprva kaplan v Ambrusu in Žužemberku, je bil zaradi zdravja -napredujoča jetika — premeščen iz nezdrave Suhe krajine v bolj zdrave gorenjske kraje, kjer je zadnja leta svojega življenja župnikoval v Ovsišah, a zdravje se ni in ni hotelo vrniti. Se mlad je ugasnil. Morda šek» aa začetku zrelega obdobja svojega hterarnega snovanja. Doživel je pač k* št te saečo, da je videl svoje delo »Scalisa sinov« (povest v verzih) natisnjeno v posebni knjigi <*/Ž£)Xp s^ufc*«* sa**' ^eja*£#rtfc^~ ^tinćš Vr#e~ ć4c*tić jHćbr«,//*^^ 6?4đ,ru*S t>a&^č, 4&>*£n • &* razdelilnih mest. Najbolj se za novo kuhinjo inwe*T| prizadeva sindikat. Nevzdržno je, da kot polovica delavcev pojesti mrzel rj še tega stoje, namesto, da bi se pn človeško usedel, odpočil in si nabiti moči. Problem se vleče že leta Ce jfc** zapisnik iz leta 1975, obravnava pr^ probleme, kot danes. Le da je od takrat sto delavcev več v tovarni . . . Pred pomladjo ne bodo zaceli, pr*' spomladi pa zagotovo. Nekaj tea morali brez toplih obrokov ali pa I pomagali z obroki iz drugih dei»^ v restavracij. Reorganizacija ne bo ntf rtiK* * .sodelovali pri združevanju sredstev TEKSTILINDUS - Kam s kuhinjo? Nimajo pa po.vsod takih problemov,kot jI Jj imata Sava in Iskra. Celo večje modjivsi H imajo, kot jih potrebujejo. V kranjskem Tlt stilindusu smo se oglasili, pa so nam po' da okrog družbene prehrane nimajo težav, da so vse do časa rešili. Imajo k obratu I in obratu II, pa tudi v domu v Stražišču. Ta je, na žalost, . celo zaprta, ker nimajo kam oddajat Okrog 1800 obrokov izdajajo dnevno.pa. v obratu II še možnosti. 2.300 delavcev je v Tekstilindusu, toda če odšteje* dočnih Karavank, na prostrane gozdove in [svnate lise med njimi. Narava, ki je tržiško Mm kot malo katero obdarila z obiljem K ponuja ljudem, utrujenim od hi trice ''Mnega življenja. Vabijo planine, bistre '/«s* vode, lovski revirji, vabi slovita Dolža-*** soteska, grobišče milijone in milijone let *rih okamnin. *u so tudi številna kulturnozgodovinska va. Primožkova kašča v Pristavi in »va hiša v Tržiču, dragoceni ostalini '» stavbarstva, pa stara fužina a ob Mošeniku in Zgornja kajža, v so razpostavljene muzejske zbirke, niz stavb ob obeh straneh Trga svobode v 'm jedru z zanimivimi klasicističnimi ii In Še bi lahko naštevali. Reka turistov, ki prek Ljubelja prihaja iz 1nje Avstrije, pa gre, žal, mimo. Morda se kdo ustavi na Deteljici, kupi .par poceni čevljev in odhiti naprej. Tržič ga ne pritegne. Nikogar ni, ki bi turista napotil vanj, mu povedal, kakšne posebnosti skriva staro mesto ob sotočju Mošenika in Tržiške Bistrice Pred leti_ je bila turistična dejavnost močno razvita. Turistično društvo Tržič je znalo pritegniti goste, jih opozoriti na posebnosti, post reč i z izvirnimi spominki, razglednicami, prospekti, etnografskimi prireditvami kot so, na primer, šuštarska nedelja, lomski ploh ali spuščanje lučk na Gregorjevo. Potem pa je turistična dejavnost zamrla. Društvo je usihalo, dokler ni popolnoma usahnilo. Programi razvoja turizma so oble žali v predalih. Nikogar ni bilo več, ki bi jih uresničil. Zdaj se tržiški turizem spet zvija v hudih porodnih krčih. Počasi, vse prepočasi se stvari na novo rojevajo. Menda bo letos turistično društvo Tržič vendarle zaživelo. Tako piše v občinski resoluciji, ki tudi dodaja, da bo potrebno za njegovo uspešno delo zagotoviti Prostorske, kadrov«^« jn finančne pogoje, rve bo dobilo jeseni pod arkadami skupščinske stavbe, kjer bo zrasla tudi prodajalna ljubljanskega Doma. Kaj pa kadri, denar za zagon? O ponovni ustanovitvi društva, o namestitvi tajnika, ki bi spodbujal in povezoval celotno turistično in gostinsko dejavnost v občini, se govori že tako dolgo, da bi postal črnogled tudi največji optimist ... Razen naravnih in kulturnozgodovinskih privlačnosti Tržič trenutno gostu nima veliko ponuditi. Potreboval bi hotel, katerega gradnja pa je zaradi preskromnih denarnih možnosti iz tega petletnega obdobja že izpadla. Treba bo torej vlagati predvsem v že obstoječe objekte, izboljšati kvaliteto gostin-skoturističnih storitev ter s primernimi ukrepi posojilne in davčne politike spodbujati razvoj zasebnih sob in kmečkega turizma. Programe zanj bi morala izdelati pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi, če naj bi bil kmečki turizem resnično stranska in ne glavna dejavnost kmetij, kar bi bilo seveda zgrešeno. V vsej tržiški občini je komaj 125 sob za goste oziroma 364 ležišč. Od tega jih ima hotel Garni na Ljubelju 57, družbene gostinske organizacije 33, zasebniki 43, največ v Podlju-belju, medtem ko je v šestih planinskih do movih prostora za 231 gostov. Lani so bila ležišča slabo izkoriščena. Komaj 16.768 prenočitev je bilo, vseh gostov pa le 11.224. Obe številki sta za 34 odstotkov nižji kot leto poprej, kar kaže predvsem na to, kako nujno je potrebno turistično društvo, ki bi tudi z reklamnimi akcijami pritegovalo domače in tuje turiste. Društvo v Podljubelju, ki je vzniklo samo od sebe, iz lastnih potreb ljudi, ki se v tej krajevni skupnosti zavzemajo za razvoj turizma, seveda ne more posegati na širše občinsko območje. Medtem ko dogovor o zbiranju denarja za obnovo in razširitev žičniških zmogljivosti na Zelenici ni uspel — razvoj bo odvisen zgolj od Kompasove temeljne organizacije na Ljubelju — pa so se tržiški delavci vendarle odločili za obnovo planinskih domov. Denar zbirajo v okviru prispevne stopnje pri telesnokulturni skupnosti. Letos se ga bo nateklo približno 900.000 dinarjev, ki jih bodo namenili za obnovo doma pod Storžičem in za dograditev prizidka k domu na Križki gori. Do 1985. leta bosta razen teh prišla na vrsto še domova na •Kofcah in na Zelenici. S tem bodo tržiške planine in planšarije prav gotovo pritegnile še več ljubiteljev narave. Skoda je, ker je zvodenela zamisel o ustanovitvi interesne skupnosti za turizem in gostinstvo. Prek nje bi zainteresirane organizacije iz tržiške in tudi iz drugih občin lahko razvile zimski rekreacijski center na Zelenici, obnovile kamp v Podljubelju in postopoma izgrajevale gostinske in športne objekte vzdolž avtomobilske ceste ter tako vsaj za hip ustavile hitečo reko turistov. No, kljub številnim slabostim tržiški turizem počasi vendarle rine naprej. Veliki projekti res še ne bodo kmalu uresničeni, a tudi postopoma se, z veliko dela in dobre ,v0lje, da marsikaj premakniti. Svetle točke bc porajajo, to pa veliko bbeta. In če bo letos resnično zaživelo turistično društvo — bil hi že skrajni čas — ni bojazni, da si Tržič ne bi povrnil nekdanjega ugleda, posegel po denarju, ki ga turizem lahko precej prinese. H. Jelovčan Tržič ima menda in krojaškega ceh kar Štirinajst izvirnih spominkov. Mednje a. ki pa jih je mogoče najti le Se v muzeju. sodijo tudi posnetki kovaškega, usnjarskega _ v Podljubelju, eden od petih zasebnih turističnih objektov v j»jWu občini, z dobro ponudbo privablja vedno več tujih turistov. Z različ-iai#*» oblikami spodbujevalnih ukrepov bi podobnih gostišč lahko Se nekaj htb, razmišljati pa bi kazalo tudi o razvoju kmečkega turizma. OLASl2.STRAN_. ŠPORT IN REKREACIJA r Branko Stefanovič: Največji uspeh Preddvorčank KRANJ - Preddvorske rokometa lice m v tej sezoni igrale v prvi »loven »k i ženski rokometni ligi in zavedle odlično drugo mesto. To mesto jim je prineslo tudi vstop v vitje tekmovanje, drugo zvezno rokometno ligo. Tako Preddvoreanke skupaj z rokomctsiicami Alplesa, ki bodo v nasladuii sezoni igrale v prvi zvezni ligi B, DupUankami in T rtiča nk a mi na-daljujejo rokometne uspehe Gorenjske. Za letošnji uspeh se imajo v Preddvoru zahvaliti neumornemu trenerju Bosu Crijeviču ter njegovemu pomočniku Branku Stemnoviču, ki je v Preddvor prišel v pravem trenutku, saj je bil Bolo C rije vic sam in je delo izključno slonelo na njegovih plečih. Zato mu je pomagala pomoć Branka Štefanovi ca. »V desetletnem obdobju rokometa v Preddvoru je bilo to najuspešnejša, sezona«, je dejal Branko Štefanovi*, »člansko moštvo je drugo in se uvrstilo v drugo zvezno ligo, mladinsko moštvo je bilo najboljše v Sloveniji, medtem ko je to mlado moštvo bilo šesto ns prvenstvu SFRJ. Člansko moštvo je bilo pomlajeno in ie prej bi bili taki in podobni uspehi, ce ne bi bilo delo ns plečih samo Boža C rije vi ca. Sam klub ni Ml tako organiziran kot bi moral biti. Tako organiziranost, ki smo jo vpeljali je prava in je ie dala prve uspehe.« Med prvenstvom ste se soočili z vrsto teta v? Bile so v bistvu le finančne in te so v skoraj vseh klubih. Imeli smo veliko nastopov in na pomoč so nam priskočili pri TKS in ZTKO Kranj. Od teh smo dobili pomoč za nastop natih mladink na d rta vnem prvenstvu. Upam, ds bo za novo sezono bolje in ds se ne bo treba ubadati preveč s tem problemom. 2e drugih ie dovolj.« V nedeljo se začenja prestopni rok za rokometatice in rok ometa se. Kakšne načrte imate v RK Preddvor? »Začenja se prestopni rok. Na nate najboljše igralke je ie pritisk, da bi se izbrale nove sredine. Predvsem sta tu na udaru mladinski državni reprezen-tantki Karničarjeva in Ivanovi če va. Za druge nate igralke se ne vemo, a mislim, da jih tudi vabijo. Pritisk na obe mladi representantki je velik. Mislim, da to ni pravilna pot, saj jih bomo sami te kako potrebovali.« Kaktne bodo vase okrepitve? »Če bi bilo pri klubih Gorenjske dovolj razumevanja, bi se v Preddvoru okrepili z eno rok ome tatico triitkega Peka in igralko iz Dupelj. 80 tudi te druge motnosti. A mi po njih ne bomo posegli. Igrali bomo s tistim kar imamo. Seveda, če katera od natih ne bo odšla v drug klub«. Katere igralke bodo jeseni začele v drugoiigaski druščini? »Prepričan sem, da bodo priprave za' to ligo uspešne tako kot letošnje. Barve Preddvora bodo branile vratarke Vreč-kova, Smrtnikova In Čopova in igralke Ivanovič, Karničar, Rezman, Brolih, Kolar, I. Sav«, C. Sav«, D. Savs, Vesel, Kriseli, B. Titler, M. Titler. Računamo pa tudi na mlado generacijo. Zaigrale naj bi tudi Stularjeva, Sodnikova, Mo-horičeva in te katera.« Preddvorski ienski rokomet je na dobri poti, da se razvije v enega od najmočnejših centrov rokometa v Slo-venli'- D Hume. C Nova akcija Glasa Gremo na Jakoba! Najavljamo naš izlet na Jakoba k Franciju. Gremo v deljo, 28. junija! ne- junija Zbrali se bomo pred hotelom Bor v Preddvoru ob 7. uri in jo po bližnjici skozi gozdiček mahnili do prijazne razgledne točke pri Sv. Jakobu, kjer je že pred leti bila postavljena skromna planinska postojanka »Pri Franciju«. Lahko se zgodi, da jo tisti, ki hitreje hodijo uberejo Se dalje na Potosko goro ali Kališče, toda mi, ki bomo zložno hodili, ne bomo potrebovali več kot 2 uri hoje. Pri Franciju bomo ob družabnem klepetu imeli dovolj časa za razglede po okolici in seveda ne bomo zamudili prilike za »obvezen planinski krst«. No, pa prehudo ne bo, želimo le, da bi izlet ostal v prijetnem spominu. Ko nas bo sonce že prijetno ogrelo, se bomo spustili k jezeru Cmava, da se osvežimo. PogumnejSi bodo lahko poakakali v vodo, se poizkusili v plavanju ali pa za veslali v čolnu in poganjali pedala hidrocikla. V hotelu Bor bodo za nas pripravili nekaj za pod zob, kar bo po želji in naročilu, plača vsak 8anx' ""J?* ®mo ZDrali nekaj nagrad, ki jih bomo s pomočjo izbire na srečo poklonili udeležencem. Žrebanje bomo izvedli s pomočjo kuponč-ka, ki bo objavljen poleg naslova naročnika na časopisu Glas, ki bo izšel 2»-junija. Zato ga izrežite in vzemite s seboj, če pa ste časopis kupili v vpišite na prazni prostor svoj naslov. Kupončke oddajte pred--u Glaaa na Ploščadi ob jezeru - pod Glasovo »marelo«, še pred ž*w»niern, ki bo ob 12. uri. Seveda nismo pozabili na vas, ki želite v nedeljo na Jakoba po svoje ali pa načrtujete izlet samo do jezera Crnava. Ce bo lepo vreme, se bodo topli žarki in počitek ob svežini, ki ga pnnaša jezero, prav prilegli. Važno pa je, da se še pred žrebanjem zberemo na ploščadi in da oddate kupončke. Morda le še napotek, kako do Preddvora. Od Kranja je oddaljen le 10 km, zato se lahko odločite za kolo (kolesa nam bodo v Boru shramb, da bodo na varnem), z osebnim avtom ali peš. Avtobus pa vozi iz Kranja ob nedeljah ob 6.26, 8.25,in 10.25 itd., vrača pa se ob 13. uri, 15. pa 17. ter zadnji ob 19. uri. Ce ne bo deževalo, nasvidenje ob jeaeru Cmava. In ne pozabiti kupončka! K Plavanje V KRANJU TRIGLAV IN LJUBLJANA KRANJ - V letnem kopalitču se je končalo letošnje tekmovanje mlajših pionirjev A in B, ki so se borili v drugem kolu zs pokal PZ Slovenije. V »tirih konkurencah se je v Kranju borilo nad dvestodvajset mladih plavalcev iz petnajstih slovenskih plavalnih kolektivov. Čeprav ni bilo rekordnih dosežkov, so mladi plavalci pokazali zvrhano mero borbenosti in dobro plavanje. Pohvalo zaslutijo tudi organizatorji PK Triglav, saj so v rekordnem času spravili pod streho drugo zaključeno kolo. V mostveni konkurenci so največ uspeha pri mlajtih pionirjih B imeli Triglavani, pri A pa so tokrat ta pokal osvojili plavalci in plavalke Ljubljane. Mottveni vrstni red — ml. pionirji B — 1. Triglav (Kranj) 13.049, 2. Branik (Maribor) 10.767, 3. Olimpija 8.140, 4. Ilirija (oba Ljubljana) 7.033, 12. Radovljica €02; pionirji A - 1. Ljubljana 15.504, 2. Ilirija (Ljubljana) 12.815, S. Triglav (Kranj) 12.073, 4. Olimpija (Ljubljana) 11.20«, 5. Branik (Maribor) 10.017, 12. Radovljica oso. Rezultati — 100 m kravi — ml. pionirji A - 1. Marenčič (Triglav) 1:04,4; pionirji B - 1. Jerkovie (Ilirija) 1:14,0, 2. B.Rus (Triglav) 1:15,8; 100 m prsno - pionirji A - 1. Samulak (Ilirija) 1:20,5, 2. Oberstar (Triglav) 1:314; pionirji B - l.S.Jocič (Triglav) 1:30,0; 100 m hrbtno - pionirji A - 1. Zebec (Olimpija) 1:15,5, 3. B. Marenčič (Triglav) 1:18,3; pionirji B - 1. Jerko-vič (Ilirija) 1:22,4, 2. S.Jocič 1:30,7, 3. Atbe (oba Triglav) 1:303; 100 m kravi -ml. pionirke A — 1. Stegnar (Ljubljana) 1:08,7; pionirke B - 1. Kalan (Triglav) 1:10,7; 100 m prsno — pionirke A — 1. Jarc (Branik) 1:30,8, 2. SavimVek (Triglav) 1:313; pionirke B - 1. Milenkovič (Triglav) 1:40,3; 100 m hrbtno — pionirke A - 1. Jarc (Branik) 1:20,0, 3. Savintek (Triglav) 1:23,9; pionirke B - 1. Kalan 1:20,4, 3. Milenkovič (obe Triglav) 1:36,7. V LJUBLJANI VELIKA PREDNOST TRIGLAVA LJUBLJANA - Svoj zaključni nastop na Koleriji so imeli v pokalu P8 Slovenije tudi starejši pionirji, mlajši mladinci in člani. Za naslov se je v Ljubljani potegovalo nad sto plavalk in plavalcev iz vseh slovenskih plavalnih kolektivov, razen ravenskega Fuiinurja, ki pa ie nekaj let nazaj na tem tekmovanju ne nastopa. V posamični konkurenci je nov republiški te-kord dosegla na 100 m kravi Ljubljančanka Olga A v bel j. Sicer je treba povedati, da je bilo tokrat za plavalce izredno neugodno vreme. Mottveni vrstni red: 1. Triglav (Kranj) 35.881, 2. Ljubljana 27.888, 3. Rudar (Trbovlje) 26.581, 4. IMrlja (Ljubljana) 20.218, 5. Branik (Maribor) 18.275. 9. Radovljica 4.788. Rezultati - motki - 400 m kravi -l.B.Petrič 4:18,75, 2. D. Petrič (oba Tri-:18,37; 1 firsno — 1. Pavliha Pokala v Tolmin in Velenje kravi - L Kratovec (Ilirija) 4.4Z,w/, a- ««j :omet •RV AKEN JE MLADINKE so končale » ligi - •kip. Go- bava PRVAK, GUMAR SE POSLAVLJA KRANJ - Končana je kranjska občinska A kegljaSka liga. Po pričakovanju je zmagala Sava, ligo pa zapušča Gumar. Merkur ga je premagal v zadnjem kolu in »e tako rešil izpada Zmagam je o 28 točkami. Drugi je Sam asi 22 točkami, tretja Mara z »8 » b 18 I litimi, ko- ..,« t Mi m delfin - Jv,PT*fr««^v S^lutni rekord SRS), 3. Rebob (Mttar) 1:87,58; 408 m »**~_VjBS protaik 5:27,33. 2. Kom mi k (obe Triglav; 5:28,44. p Humer Šahovsko prvenstvo gorenjske SKOPJA LOKA .- V nedeljo. 21. junija, ob pol desetih dopoldne se bo v hotela Alpetour v Skofji Loki začelo hitropotezno šahovsko prvenstvo Gorenjske. Prvenstvo bodo igrali po pravilniku Šahovske zveze Slovenije. Zmagovalca med članicami in člani prejmeta prehodni pokal Šahovske zveze Gorenjske, drugi najbolje uvrščeni pa diplome. Pristojbina za tekmovanje je 50 dinarjev in se plača pred začetkom tekmovanja. Vsak igralec mora prinesti s seboj po en tah in uro oziroma po dva člana iz istega kluba po en komplet. Prihodnjo soboto, 28. junija pa bo v restavraciji Iskre na Lah arah tradicionalni tahovski dvoboj na 50 deskah med Gorenjsko in Domžalami ter Kamnikom. likar jih ima tudi pati Borec, ,™ razliko v podrtih kegljih Sesti je Merkur s samimi točkami, Tottkor jih ha Krvavec. Gumar je zadnji a snetim M. rVulin KOMENTIRAMO II« VA Vatssipolo i vvmamm: trigla v i* 7 Stretei za Triglav: Cafič 4, Svare, Sta- i-i h a ihti S/agner po 1. za Primatu** U Kil fte- «r po 1, za Primorje Je bil i avni repreaentant Roje s Pravi »podvig« sta tokrat na bazenu Kantride naredila oba sodnika, čeprav so bili Triglavani te naprej usojeni na poraz, v vodi niso bili slab naaprotnik. Toda izid tekme bi bil sigurno nitji in tekma boljša, če ne bi bilo tokrat tako slabih sodnikov. Ze domači gledalci so jih iztvitgab, kaj tele peščic s Kranjčanov, ki si je ogledala tekmo. V svojih odločitvah je prednjačil Beograjčan Sotra, ki mu je bilo to prvo le-totaje prvenstveno srečanje. V soboto in nedeljo Kranjčani igrajo v Dubrovniku in Korčuli. Jutri se nadejajo v igri s Jugom čim nitji poraz, na Korčuli pa ae bodo potrudili, da s HPK osvojijo vsaj točko. -dh Slab Kranj — Kranjčani se radi pobahamo, da živimo c Mesarskem mestu. Ponosni smo, da se* imena naših vrhunskih tekmovalcev, ki že nekaj let sestavljajo ogrodje državne reprezentance, pojavljajo v ospredju. Tudi sicer imam* radi kolesarjenje. Znamo navijati na tofriiuA, vedno več privržencev pa imajo tudi številni maratoni in trtmt. Kot. dobrim organizatorjem prireditev nam je tetm poverjena etapa mednarodne kolesarske dirke Pn 4t jmSja končala pri nas. To je za Kranj veHko priznanje, kipa podrum strani pomeni tudi ogromno dela in stroškov. Organizacijski odbor, ki ga vodi Drago Stefe, ima s pripravami velike skrbi. Kako urediti, da promet ne bo ovirat tekmovalcev, kako čim bolje speljati zaključno slovesnost s proglasitvijo najboljših, kako utreti prosto pot za nočni kriterij, kako postreči tekmovalce in njihove spremlja valce in tako dalje Res je, da potek dirke vodi njen organizacijski odbor, vendar glavno brvmi* priprav slanina Kranjčanih. Dela sene bomo, v posebno olajšanje pa jim je bila misel, da vsaj z denarjem ne bodo imeli težav. A so se zmotili. Bilten, ki ga ob tej naivečji jugoslovanski kolesarski prireditvi nameravajo izdati, so želeli popestriti z reklamnimi oglasi organizacij združenega dela in na ta način pridobiti nekaj dragocenega denarja; vsaj nek zj starih milijonov Odziva ni. Na okrog sto pisem, kolikor so jih razposlali po kranjski občini in drugam po Sloveniji, so razumevanje pokazale le štiri organizacije, ki so pripravljene prispevati skupaj 650.000 (starih) dinarjev. Morda ho kaj »kapnilo* še zadnje dni, toda upanja je zalo malo. Take oblike zbiranja denarja se res nihče rad ne loteivt. Tudi organizacijski odbor zadnje etape kolesarske dirke Po Jugoslaviji se je ne bi, če denarja ne hi tako poteboval. Odziv pa je porazen tudi pri velikih kolektivih, kot so na primer Iskra, Planika, Tekstilindus in še precej bi jih lahko našteli v Kranju, ki za reklame namenjajo velike vsote. Par stotakov za najivčjo letošnjo športno prireditev v Kranju bi «menda kljub »stabilizaciji« lahko pogrešili. Navsezadnje ne gre samo za odnos, ampak tudi za poi-eni reklamo, ki hi z biltenom obkrožila vsi t Evropo . . . H. Jelovčan KRANJ - Finale »Atletskega pionirskega pokala Slovenije« za osnovne tole, revija najboljših pionirjev in pionirk Slovenije je kljub dežju, ki je dobro namočil naprave na stadionu Stanka Mlakarja in v začetku celo ogrožal izvedbo tekmovanja, izredno uspelo. Kar 93 ekip z okoli 250 tekmovalci in tekmovalkami iz 33 občin se je potegovalo zi pokala republiškega centra S8D, ki sta na koncu pripadla osnovnima solarna iz Tolmina in Velenja. Razmočene naprave in dei, ki je spremljal začetek tekmovanja, sta sicer motila tekmovalce, vendar so kjub temu zmagovalci v testih disciplinah dosegli boljše rezultate kot v predtekmovanjin. Napredek pionirske atletike v Sloveniji je očiten, rekordno število ekip pa potrjuje, da tudi popularnost in razširjenost atletike nenehno narašča. . V ekipni razvrstitvi SSD se je visoko uvrstila osnovna sol a France Prešeren iz Kranja — fantje so zasedli četrto mesto med 59 ekipami, dekleta pa enajsto med 50 ekipami. Pionirski rekorder Slovenije v suvanju krogle Drago Čulig, učenec osnovne tole. M. Valjavec iz Preddvora, pa je zmagal v svoji disciplini. V ekipni razvrstitvi občin je Kranj zasedel 4. mesto v konkurenci pionirjev in 0. mesto v konkurenci pionirk, oba pokala pa sta prepričljivo osvojili občinski reprezentanci Maribora. Tekmovanje je zelo dobro organiziral atletski klub Triglav v sodelovanju z zborom atletskih sodni! lov iz Kranja. REZULTATI: pionirji - 100 m: 1. Rija-vec (Solkan) 11,7, 2. - 3. Pilih (I-I - Vič) in Namjesnik (Miklavž) 11,8; 800 m: 1. Mari nič (P.Voranc - MB) 39,1, 2. Založnik (Velenje) 39,2, 3.-4. Pavlic (Kette-Murn - LJ-M) in Knjuplež (MIklav* - MB) 39 7 10. Petrevčič (F. Prešeren - KR) 49,9 Ig Boinar (M. Valjavec - KR) 41,2; 1888 m: 1. Mohar (Grosuplje) 2:39,8, 2. Zemlji« (Po. atojna) 2:43,3, 3. Repnih (J. Moekrič -LJ-M) 2:43,7; daljava: 1. Petrovčič (Vrhnika) 000, 2. Šiftar (II. oan. t. - M U",'i 003, 3. Pustovrh (Skovice-Krsko) 590 4 Jost (F. Prešeren - Kranj) 580, 13. Menlič' (H.Bracica - Triič) 519; vitina- i fti mozič (F. Bukovac - LJ-8)' 175, 2. Koch (BiaeHako) 179, 3.-4. Plohel (T. Znidarič - Ptuj) in Kogovtek (D. Kumar - LJ-B) 170, 9. Hribernik (P. Kavčič - 8k. Lokal 188; krogla: 1. Čulig (M. Valjavec - KR) 15,07. 2. Stojakovič (S. Slander - CE) 14,21, 3. Krape* (Sempas - GO) 14,18 8 Mihelič (F. Prešeren - KR) 12,92, 7. Pohar 12,64, 9. Novak (oba A.T.Linhart -Radovljica) 12,28, 19. Mencinger (P Prešeren - KR) 11,75; 4 x 180 m: 1. Solkan (GO) 47,1, 2. Bieevje (LJ - Vič) 48,8, 3. H.Bracica (Trtic) 49,0, 10. F. Prešeren (KR) 50,0; Pionirke - 100 m: 1. Gostinčar (Šempeter) 12,8, 2. - 3. Kranjc (Trnovo - LJ-Vič) in Zidar (Z. Run k o - LJ-S) 13,0, 4.-5. Turnsek (Žalec) in Polajnar (Prešernove brigade Železniki) 13.1; 300 m: 1. Wein- Ssrtner (Zg. Kungota - MB) 42,8. 2 polad (Tolmin) 43.2, 3- Lusina (F. Prešeren — KR) 43,3, 8. Zupan (KokrAki odred - Krite) 45,3, 14. Res man (H.Bracica -Triič) 48,0, 15. Dimitrijevič (F. Prešeren -KR) 48,2; 000 m: 1. Kmet (Brezovica -LJ-Vič) 1:403, 2. Klavora (Tolmin) 1:41.0 3. Rožič (Kamnica - MB) 1:42.2, C Erbež-nik (F Prešeren - KR) 1:45,1; daljava: 1. Poleačič (Šempeter - GO) 542, 2. Javor nik (Ledina - LJ-C) 484, 3. KeresteA (IKh* - CE) 483; visina: 1. Pajeak (T. *- 'T n lr - Ptuj) 181, 2. Krite (Da*, toplice) 188. 8. Murtič (D. Kobal - MB) 155; krogla: 1. - MB) 11,8* £ Pire (A. Bpi Panjih - MB) 1142, 3. Barbič(Ba4. toplice) 10,72, 7. fliaiim 10,10, 9. Dragan tebe M. Valjavec - KR) 9,81; 4 x 100 ml Šempeter 51,8, 2. Tnhmia 52,4, 3. Vojnik (CE) 58.1, 8.-7. H.Grajzeria (Trži*) in Prešernove brigade (Železniki) 84^2; Ekipni vratni red SSD - ni šarit jj 1. Velenje 45. 2. B. Tusek-Miklavž dam) 44. 3. Solkan (N. Gorica) 42, 4. F. Prešana (Kranj) 40, 8. Bieevje (LJ-Vič) 28, 8. T. ZnJdaric (Ptuj) 29,5, 12. M. Valjavec (KR -PujbBiuM 19. 18. H. Bračiča (Trtic) 18, 18. A. T. Linhart (Radovljica) 18, 44. P. Kavčič (SsrnOja Laha) 0; Pionirke: 1. Tolmin 82, 1 _ (N. Gorica) 57, 3. Dol. toplice aOtTiT. A. Besednjak (MB) SaTs. V^srnk/ji 6. Vrhnika 29. 11. F. Pretere. (aSffa? 14. Prešernove brigade (tsJnattiVii "Valj-vec (K^ - p\^r) ,J £ H Graizerja (Trtic) 8,6, 28. Kokrski^Zi (Trtic - Krite) 7, 48. H. Bračiča (TrtSv Ekipni vratni red občinski* rrJ-L" tanc - pionirji: 1. Maribor 1»,TnZ Gorica 83, 3. Ljubljana - Vič0tA4 £2 59, 5. Velenje 45,8. Ptuj 42, M. -17 ihuT Ijica in Trtic 18, 28. Shofta Loka ti «w *VJ- M«HlH»r 134.6. 2. Tobni. M, 1j£ t .on ca 85, 4. Novo mesto 86. 5 IhaVim Vič 45, 8. Kranj 39.5. 15. SkoJ^Ub11 17. Tržič 18,5 točk. KROS NA SREDNJI DOBRAVI SREDNJA DOBRAVA - V*» društvo Srednja Dobrava pri reja v nedeljo, 21. junija <* Sr*s* *> poldne tradicionalni kroj ***** " ga rja. Start bo pred Zadrau«*** na Srednji Dobravi. Prop »» *# sedem kilometrov, tekrnsiaVir razdeljeni v več kategorij. * b-tegoriji do 88 let, do 48 h* te mi akt ženske pa v »kupini do 15 letin mi 8 let. Startnina znata 50 diaarjrv aha« P* i° i* ob prejema sautM le- vi Ike. Prijave sprejemajo do poltr**. zjutraj! J Kolesarstvo Cilj bo v Kranju nija stala v Kranj«, ui okrog 1 drl domačo etapno dirko, 37 ■eens£tl!l Zadnja etapa dirke, ki se he ^ j, •i-enhmauj «■ daams *******AU k? ^R»^iS »•P** •* P« ■• Prvak kio«4g#idhk nemogoče napovedovati. naTk-i W T stevamo izredno močno k^2U»> reprezentanc. Sodelovali boso *** talrsnaensTi F« rtaMjT »w»s*e, Danake. GretteTal Za »pnaiaaUc« Lj m) Ililji 4. julija pozdravili zmagovalca te : kranjski pripravMata te nočni kriterij, ki jesri*** novost. Zaeel ae ho ob aoi aZuk nuavP njem pa bodo asmetavaTsW^S*s «»sn»P sam hr 08» ZORETOVA IN JUVANClC KRANJ - Po dveh nastopih na .Je*rni-cah in Skofji Loki je koačaM letoSaje keg-ljatko tekmovanje goreajske za čhsnice in mladince ter dvojic« v ohsmk anfcni m i ah. Prt Blmrirah je prvakinja Gorenjske elaoti-ca Triglava hr KVania Marjana Zore, Albin JuvsmUČ iz KK S. Jenko m Podreče pn je bil najholMi pri mladincih. V parih sta prvo mesta pri članicah osvojili Triglavanski Zore-Zajc, pri mladincih pa sta največ kegljev podrla Juvan-čič-čebatak iz S.Jenka. Mladinci so se borili tudi sa moatvenega prvaka Gorenjske. Tu je zmagovito moštvo S.Jenko, ki je zmagalo pred Bledom in Triglavom. Rezultati - članice - 1. Zore (Triglav) 1729, 2. Čerin (Jesenice) 1713, 3. Zaje 1038, 4. Cej (obe Triglsv) 1884, 5. Sorn (Krvavec) 1581. 8. Virant (Triglav) 1581; dvojice -1. Zore-Zajc (Triglav) 3387, 2. Čerin-Karo (Jesenice) 3250, 3. Cej-Ogris (Triglav) 3153, 4. Sorn-Pirc (Krvavec) 3140; mladinci -posamezno — 1. Juvančič 3580, 2. čebateh (oba S.Jenko) 3883, 3. Rozman (Triglav) 3388, 4. Burgar (8. Jenko) 3800, 5. Mijato-vič (Gradiš) 3298; dvojice - 1. .Juvančič Čebatek 8813, 2. Draksler-Burgar (vsi 5. Jenko) 8682, 3. Mijatovič-8rpak (Gradiš) 0637, 4. Rakovec-Rozman (Triglav) 8484; most veno — 1. Simon Jenko (Podreča) 4923. 2. Bled 4903.3. Triglav 4771. dh (Rog). 2 «44,60, t* - čiami (140 km); K' H"et. sna^allOi (Rog) 2:88,88. 2. I i ■ IF 9*1U. 1 2:44^7. 4. Kavna, 4. Mara (vd •" nal.mur^fiakna), 1. IJgrmas« M (rtnilksl ena 1:6541 t (Bava) 1:54.88. JUTRI ZA POKAL STRAttCA KRANJ - V počaatite« strneu*** skiklub tradicionalno Začela ae bo s* 8,a, aaanail si km pionirji in veterani v vsak savnam n» pinah. mladinci, člani, sossbalk kuspd pa bodo sestavljali rekrestivri Ur hhw Save in krajani S traiisča VSAK TOREK ZANIMIVI BOJI Kolesarski klub Sava prismv^ mi torek ob 17. uri na dirkslisf« y Stntah zanimive med klubske trening teka« (h nov in mladincev v votaji asis>itaaik' vožnji s »printom Boh m mainin, m » jevne skupnosti lnb Sava jutri, v aeham, m *%d» delujejo razen domačinov tati Uiai t>' Roga in Astre. Namen tekem, ki jn Wud poletja pred vidoma petnajst je snema da se kolesarji izpopolnijo v anisn. Iye njihovo znanje se tepa, m da tjkduVm a> nudijo lepe športne utitkr. Hi 19.JUMUA1981 RADIO, KRIŽANKA. IZBRALI SO 13.STRAN G LAS RADIJSKI SPORED idaš * A. »•.JUNIJ t* Dobro jutro! - 8.08 Pio-mki tednik - 9.06 Z radiom ■ poti - 10.06 Pojo amater tj tbori - 10.30 Panorama •n* glasbe -11.06 Za pojmo Mtm MPZ OS Boris Ziherl Ljubljana - 11.20 Svetovna •aortaža - 11.40 Za poj te z ani • 12.10 Godala v ritmu -2.1) Kmetijski nasveti -nt Milena Lekšan: Hruške vi nas premalo gojimo -240 Veseli domaći napevi -ifJiDants do 13.00 . Iz na->t.sporedov - Iz naših krajev 1340 Obvestila in zabavna pan 13.30 Priporočajo •n... - 14.06 Glasbena pa-wama - 15.30 Zabavna glasit 15.50 Radio danes, radio M • 16 00 VrtUjak - 17.05 Kdturna panorama - 18.00 tathca z godbo - 1830 Iz Ml Glasbene mladine Slo-, tsije - 19.26 Obvestila in za-nvna glasba - 19-35 Mladi »asovi - 19.56 Domovina je *u - 20.00 Sobotni zabavni efer - 21.00 Za prijetno raz-•#90 - 21.30 Oddaja za alt izseljence - 23.06 Lirični i 23.10 Od tod do pol-00.06 Nočni program - program '■Hi Sobota na valu 202 -''M Dober dan na drugem nmmu - 13.06 Radi ste jih 4mli - 13.35 Glasba iz 4taske Amerike - 14.00 n/anja republik in pokra -• - 15.30 Hitri prsti -'545 Mikrofon za Ota Pest-jBj» - 16.00 Naš podlistek takem Kurty: Ljubezen -U I^fpfe melodije - 16.40 anheni casino - 17.40 Lah-<« fk*ha jugoslovanskih av-1800 Pol ure za - 18.35 Nafti kraji in • 18.50 Glasbena med 19.25 Stereorama ajatbla nočna glasba ^JOS - V soboto obuja **pomine - 22.45 Zrcalo Vv» 22.55 Glasba za kobi programa Drogi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidaš >*> lodidaš ^ A, 21. JUNIJ *M program ♦ Dobro jutro! - 8.07 Ra-bjp igra za otroke - Sklad '»mladino - 9.06 Se pomito, tovariši ... - 11.00 Naši lttuhici čestitajo in po pbrljajo - 13.10 Obvestila t »lavna glasba - 13.20 Za toijske proizvajalce - 13.50 lake godbe - 14.06 Humo-*fct tega tedna - Da mir Ivi: Na svetovni razstavi -|4Ž S popevkami po Jugo brni 115.10 Pri nas doma -&8 Nedeljska reportaža -** Listi iz notesa - 16.20 kino - 17.06 Popu to operne melodije • 17.50 tona radijska igra - 18.34 JMgrnji polici - 19.30 Jjjatla m zabavna glasba -g lahko noč, otroci! -J# Glasbene razglednice -**V nedeljo zvečer - 22.20 Wm program JRT - stu-vLjmjana - Glasbena tri-flto mladih • 23.06 Lirični I l*Mi • 23.10 Mozaik melo nk plesnih ritmov - 00.06 ■■to program - glasba 1 PONEDELJEK, 22. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za... - 11.bo Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Nace Lovšin: Krave rjave pasme so postale večje in sposobne dajati več mleka - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz našh sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - ifi.OO Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka -20.00 Iz naše diskoteke -21.05 Poletni divertimento -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščni - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.(K) Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16 40 Od ena do pet -17.40 Iz partitur orkestra »Hans Schobert« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programi: - Sonnv Fortrne ■ John McLaughlin - 20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa mm tli adidaš ^ TOREK, 23. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam .. - 14.05 V Korak z mladimi - 15.30 Zabav- DIO TRIGLAV JESENICE fcjsatljek: IH Domače aktualnosti -fcftfila ■ 16.30 Ponedeljkov vrtni pregled - Morda vas »»nimalo - 17.20 Naši od-fcri • čestitke ali Izbor do-Wt riasbe EaaV. •era. %V) Domače aktualnosti -bfstila 16.30 Oddaja za toV • Morda vas bo zani-bb 17.20 Delegati sprašu-1 Oddaja o N N N P - Ce- Hfi Domače aktualnosti -Wila • 16.-'10 Stop zelena Mo-da vas bo zanimalo ntitke Mak: "* Domače aktualnosti -mfljUt -. |6.|J0,Na^e.zrcajo, _4.- ■_j_j_i_ - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: sjsa 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nasi odmevi Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših do-gudčOV pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila • 12.00 Čestitke Naši odmevi • Mpada, vasbt> zanimalo > • na glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Sotočje - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Slovenska zemlja v pečmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.06 Radijska igra Adrian Rhys: Uradnika 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala 23.05 Lirični utrink' - 23.10 S popevkami po J«, loslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - Albert Nicholas - Wild Bili Davison - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V Slesnem ritmu z orkestrom :TV Ljubljana 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Disco čez dan - 17.40 Iz partitur zabavnih in revijskih orkestrov - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Reprize javnih glasbenih oddaj - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Sodobna improvizirana glasba prelomnice - II. del - 22.15 Rezervirano za country glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa mm tU adidaš ^ SREDA, 24. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pi san svet pravljic in zgodb 9.05 Z radio./ na poti - 10.05 Rezervirano . . . - u.15 L©, kalne radijske postaje se vkjučuiejo 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki za bavni orkestri - 12.30 Kme tijski nasveti - ing. Andrej Cankar: Pridelovanje strniščnih dosevkov - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna *giasha -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Pesmi J. Brahmsa poje KZ RTVL, dir.: Lebič. Munih - 18.15 Naš gost -18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja - 20.00 Ma-nuel de Falla, Luls, de Pablo (vokalna glasba) - 20.25 Sanjarjenje . . . Klavirske skladbe - Schumann, Chopin in Anton Laiovic - 21.06 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere Aida - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Franco Ambrosetti - Gianni Basso -00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in uriljubljeno -14.30 Iz naš-Ji sporedov -14.35 Z vami in za vas - 14.55 Minute za EP - prenos I. programa - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16 40 Iz jugoslo vanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur re-vijskega orkestra RTV Zagreb - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodijt po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ^PLANIKA adidaš ČETRTEK, 25. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro iutro! 8.08 Z flasbo v dober dan - 8.30 ftladina poje - MPZ Maribor - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 /.nane me lodije - 12.30 Kme tijski nasveti - ing. Viljem Garmuš: Izobraževanje kmetov lastnikov gozdov - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naših sporedov - 13.20 Obve stila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki 14.20 Kon cert za mlade poslušalce -* 14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se jo vključujejo - 18.35 Pianist Aci Bertoncelj z deli Johan-na Sebastiana Bacha - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lep«- melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jaz/. - klub Clarke-Boland Big Band Diana Ross - Grappelli in Hines 17.40 Iz partitur orkestra »Rias Berlin« - 18.00 Popularna countrv glasba -18.40 Koncert v ritmu 19 25 Stereorama - 20.00 V živo z. - 21.00 Zavrtite, uganite . - 22.00 S festivalov jazza - Jazz VVest-Ost. Nurn-berg/80 - VIII. cjddaja: kvartet Pat Methenv (II. del) 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Olasba za konec programa mm tli adidaš ^ PETEK, 26. JUNIJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroške ga glasbenega sveta - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno: passacaglia 12.10 Iz glasbene tradicije ju goslovanskih narodov in na rodnosti - 12..K) Kmetijski nasveti - ing. Jože Sile: Pogo ji za pridelovanje oljnic < Sloveniji - 12.40 Pihalne god be - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših spo redov - 13.20 Obvestila in za bavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - - 14.06 Iz baleta »Hrestač« Petra Iljiča Čaj kovskega - 14.25 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravlja jo - 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri' 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Spomini Ivana Siliča na Franceta Marolta - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana -20.00 Uganite, pa vam zaigramo 21.06 Oddaja o mor- {'u in pomorščakih - 22.15 n formativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Corea - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče -hladno - 17.40 Odmevi z gora Nada Praprotnik: Botanič ni vrtovi v gorah - 18.00 Operetna glasba 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec pro grama NAGRADNA KRIŽANKA SevT!^ eJ^aS menart. okker, me. notar. star. es. skmk. martinarna. au. (?ooa. kakadu. vid, atanas, ona. /T«w4in> nroim«- Rezka Sunkar, Pr.-d« Prejeli smo 126 re*itev, Izžrebani so bili: }j^V^&S^^ " 28, Kra prejm jev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din ZAHVALA Ob boleči in nadomestljivi izgubi drage mame. stare mame, sestre, svakinje in tete ANGELE PODOBNIK roj. Udir iz Zg. Lipnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje m nam izrazili sožalje ter nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo za večletno požrtvovalno pomoč dr. Cer-netu. Hvala tudi podjetjema »Mira« iz Radovljice, tovarni Verig — TOZD Vijakarna Lesce in g. župniku iz Krope za opravljeni obred VSI NJENI! ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi nafte drage mame ANE MITEVSKI iz Kranja — Ul. Staneta Rozmana At. 4 se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti vsem prijateljem in znancem, kolektivu KOGP — Kranj, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, sostanovalcem — Staneta Rozmana 4, g. župniku za opravljeni obred in lepe poslovilne besede, dr. Mihaelu Sajevcu, pevcem za žalostinke in Tekstilindusu Kranj. ŽALUJOČI VSI NJENI! Kranj, 15. junija 1981 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete ANGELE PERNE roj.Kern se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ža izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Kirurgičnemu oddelku bolniftnice Jesenice, dr. Bajžlju, g. župniku in pevcem za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali. ŽALUJOČI VSI NJENI! Podbrezje, Dobrava, Kranj, Ljubljana, 14. junija 1981 O LAS 14.STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 19 JUH* mi TELEVIZIJSKI SPORED PLANIKA adidaš = SOBOTA, 20. 6. 8.00 Poročila - 8.05 Vrtec na obisku: Morski zakladi - 8.20 Kapitan Kuk. slovaška pravljic« 830 ZBIS - K. Gra beljšek: Moje akcije - 8.45 Ca s za pravljice, otroška oddaja TV Zagreb 9.15 Pisani vet: ljubljenci - 9.45 Jezik v javni rabi: Izbira zgradbe besedila - 9.55 Dve himni za eno srce, dokumentarna oddaja - 10.25 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka - 11.30 Poroči la (do 11.35) - 17.20 Poročila 17.25 Jakec in fižolček, japonski risani film - 18.50 Nas kraj - 19.05 Zlata ptica - 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Dnevni slovenske zabavne glasbe Ljubljana 81: Večer šansonov - 21.06 Cirkus -21.30 Veliki Jake, ameriški film - 23.05 TV kažipot 23.25 Poročila Jakec in fižolček je risana pravljica oJakcu, ki proda kravo za čudežne fižolčke. Ti obrodijo tako visoko, da se deček s svojim psičkom povzpne v čudežno deželo, kjer pa se godijo nenavadne stvari.. . Leto 1909. Roparji ugrabijo mladega Jaka McCandlesa na domačem teksaškem ranču, umorijo večino očividcev in zahtevajo visoko odkupnino za vrnitev malčka. Otrokom stara mati Martha zbere sinove in pokliče že zdavnaj izginulega moža, imenovanega Veliki Jake, da bi otroka rešili. Glavna zvezda filma je John Wayne. Oddajniki II. TV mreže: 15.38 Test - 15.54 Propa gandna oddaja - 15.55 Celje Finale atletskega pokala Ju goslavije (slov. kom.) - 18.-Vaterpolo Jadran : Partiza vključitev v prenos - 19 TV dnevnik - 20.00 K man tika proti klasiki, dok., mentama serija - 21.00 Poro čila - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Komorna glasba skozi stoletja T V Zagreb I. program: 7.00 Otroška predstava -8.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Pisatelji-revolu-ionarji - 19.30 TV dnevnik 19.30 - 20.00 Boj za življenje n smrt. nizozemski film 21.45 TV dnevnik - 22.00 Nočni žep 40 n, 30 Ro »PLANIKA adidaš NEDELJA, 21.6. 9.05 Poročila - 9.10 Sezamova ulica, otroška serija - 10.10 D. Sušič: Tale. nadaljevanka TV Sarajevo - 10.58 Mozaik -11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Narodna glasba: Artiče 80 - 12.30 TV kažipot - 12.55 Poročila - 13.00 Pojo naj ljudje, prenos pevskega tabora iz Šentvida pri Stični (do 14.00) - 15.40 Portret Dobrile Smiljanič, dokumentarna oddaja - 16.25 Poročila 16.30 Kolovodja, francoski film - 18.00 Športna poročila 18.10 Primorska poje - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zma -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 B. Draškovič-M. Kovač: Tobačna pot, zadnji del nadaljevanke - 20.45 Galapagos - Otočje na koncu sveta, potopisna reportaža -21.15 V znamenju - 21.50 Športni pregled Tradicionalna velika pevska prireditev, Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. dosega letos že zavidljivo zaporedno številko. Iz skromnih začetkov pred dvanajstimi leti je prerasel v srečanje tisočere množice slovenskih pevcev, ki se približuje Številki 7000. Ce k temu dodamo Se enajst pihalnih godb in orkestrov, številne sodelujoče v povorki, potem imamo pred seboj nemara res eno največjih prireditev v naši zgodovini. Celotni enourni zaključni spored bo televizija neposredno prenašala. Oddajniki II. TV mreže: 15.10 Test - 15.24 Propa gandna oddaja - 15.25 Celje: Atletika - finale jugoslov pokala, prenos (slov. kom.) -18.00 »Struški biser« - roko-borba - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena dogajanja -21.00 Včeraj, danes, jutri 21.25 Peta stran studia, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22 15) TV Zagreb I. program: 9.20 Poročila - 9.25 Otvoritev šibeniškega »Festivala otroka«, posnetek - 11.00 Kmetijska oddaja 12.00) - 13.35 Gledalci in TV - 14.05 Fantastično potovanje v balonu, mehiški film - 15.45 Nedeljsko popoldne - 17.55 Mačji kašelj, am. film - 19.00 Animirani filmi - 19.00 TV dnevnik 20.00 Tobačna pot, nadaljevanka - 20.45 Mali koncert -21.00 Stara planina, dok. rep. 21.30 TV dnevnik - 21.50 Športni pregled adidaš w PONEDELJEK, 22. 6. 17.00 Poročila - 17.05 Glasba za cicibane: Kresniček, 1. del - 17.30 Zgodba o deklici in milu, jugoslovanski poljud-no-znanstveni film - 18.00 Človek in duševna stiska Različne poti - 18.20 Na nevrološki kliniki, oddaja iz cikla Ob letu invalidov - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Etbin Kristan: Kato Vran-kovič, predstava SSG Trst -21.20 Kulturne diagonale 22.00 V znamenju Drama Kato. Vrankovič je bila napisana nekaj let pred Cankarjevimi Hlapci, uprizorjena pa leta 1909 tako zelo uspeSno. da je celo dramatiku nenaklonjen kritik vzkliknil: Habemus dramam! Etbin Kristan piše o vprašanju, ki je močno odjeknilo že tedaj: vprašanje močne izjemne, čezčloveške osebnosti. Kristan je do take osebnosti kritičen Natančno sluti, da ho privedla do človeka, ki bo v imenu idej ravna/ z ljudmi kot z rečmi. Predstavo so pripravili v slovenskem gledališču v Trstu. Oddajniki II. TV mreže: 7.25 Test - 17.40 TV dnevnik madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Gledališče strička Brane - 18.30 Bajke daljnih ljudstev - 18.45 Glas bena medigra - 19.00 Športna >ddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Po poteh spoznanj 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.15 Martin Eden, serijski film - 22.05 Iz sporeda TV Koper: Šola, ki jo je treba )hraniti (do 22.35) TV Zagreb I. program: 8.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Gledališče strička Brane - 18.30 Bajke daljnih ljudstev - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jaša Tomič: ..očitev, drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Ljubljana - 22.25 TV dnevnik - 22.40 En avtor en film koledar - 18.15 Otroška od daja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik 20.00 V žarišču, notranje politična oddaja 21.00 Predmestje, sovjetski film 22 40 TV dnevnik tu tU mm tU adidaš ^t* TOREK, 23. 6. 17.05 Poročila - 17.10 Kapi tan Kuk, slovaška pravljica 17.20 Jugoslovanski narodi i pesmi in plesu: Tanec - 17.50 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb 18.20 Kolo naj bo kolo, film o varnosti v cestnem prometu 18.30 Obzornik - 18.40 Mo sto vi - Hidak. oddaja u madžarsko narodnostno skupnost 18.55 Knjiga 19.10 Risanka - 19.24 TV m radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Aktual no: Vzgibi skupnega razvoja - 20.55 W. Hohnensee: Bojni tovariš Hans Beimler, vzhod-nonemška nadaljevanka 22.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik - ' Zabavajo vas Bonnv 20.45 Legende danes, doku mentama serija - 21.45 Vče raj. danes, jutri - 21.40 Izo bra zeva Ina oddaja (do 22.10) 20.00 M T v Zagreb I. program: 18.00 Poročila - 1805 TV adidaš ^ SREDA, 24. 6. 17.25 Poročila 17.30 Z besedo in sliko - K. Grabelj-šek: Moje akcije - 17.40 Pionirji modernega kiparstva, angleška kultumo-dokumen-tarna serija - 18.10 Okrogli svet - 18.25 Obzornik - 18.40 Zapisi za mlade: Peter Lipar 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Učitelj, kubanski film - 21.55 Miniature: Slikajoči pesnik Miha Maleš -22.25 V znamenju Kubanski film Učitelj obravnava 1961. leto. ki so ga v tej deželi imenovali »leto izobraževanja«. Zahvaljujoč izrednim naporom tisočer mladih so v devetih mesecih izkoreninili nepismenost. V odročno vasico pride mladi učitelj Mario. Gonzalo, nekakšen kmečki voditelj, mu na vseh koncih nagaja, navsezadnje pa se po zaslugi mladeničeve vztrajnosti in re i ttluciona rnega procesa tudi on priključi skupini odraslih učencev Oddajniki II. tv mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik - 18.15 Kaj je novega pod streho - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža mestu Lizboni - 20.05 Lizbona: Igre brez meja, prenos 21.30 Aktualna sreda - 22.45 TV dnevnik tv Zagreb L program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Kaj je novega pod streho - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik 20.00 Reportaža o mestu Lizboni - 20.05 Lizbona: Igre brez meja, prenos - 21.30 Ak tualna sreda - 22.45 TV dnev nik adidaš ^ Četrtek, 25.6. 17.30 Poročila - 17.35 Cas za pravljico, otroška oddaja TV Zagreb - 18.05 Mozaik kratkega filma: Noč ob kopi in Ura življenja, jugoslovanska filma - 18.30 Kolo naj bo kolo, film o varnosti v cestnem prometu 18.40 Obzornik - 18.50 Proga Trst-Poreč, dokumentarna oddaja TV Koper - 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zmo do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Bobu bob, aktualna oddaja -21.30 Iz koncertnih dvoran: F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 (solist Ivo Pogoretič) - 22.15 V znamenju PETEK, M. f. 17.05 Poročila - 17.10 Rfcfe Zora, otroška nadaljevanki TV Beograd - 17.40 GaaV na parada Radenci 81: ffeau orkester radia Berlin • HJ Obzornik - 18.25 Vidiki socialnega dela: Sociaav ari vec v izobraževanju • liSJ Ne prezrite - 19.10 Rnau 19.24 TV in radio nocsi 19.26 Zmo do zma 19.30 "TV dnevnik - 19.55 Vrem* S* Ustvarjanje Titove Jufssa vije, dokumentarna «n» 21.05 Cirkus - 21.30 V aiae-nju - 21 45 Nočni kino taborniki. italijansko-tpu& film tli adidaš >y tli adidaš ^ Današnja aktualna oddaja Bobu bob bo v prvem delu spregoiH)rila o trdnosti našega dinarja, reportaža, ki jo je v Libiji posnel Vojko Plevelj, pa bo načela vprašanje, ali lahko prodamo več blaga in lastne pameti v deželah v razvoju. Oddajniki II. tv mreže: 17.25 Test - 17.40 tv dnevnik v madžarščini - 18.00 tv dnevnik - 18.15 Družba Zore rdečelaske - 18.45 Ugrabitev, angleška serija - 19.30 tv dnevnik Filmski večer Prizori iz zakonskega življenja, serijski film, Zadnj tango v Parizu, italijansko francoski film - 23.00 24 ur (do 23.05) tv Zagreb L program: 18.00 Poročila - 18.05 tv koledar - 18.15 Družba Zore rdečelaske - 18.45 Ugrabitev -19.30 TV dnevnik - 20.00 Argumenti, zunanje politič na oddaja - 20.50 Močnejši spol, zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Iz kon certnih dvoran - F. Schubert Simfonija št. 5 Billy Kane s svojo ujp,, napade vlak in ugrabi znanega ostrostreha Richarda Martina Namesto da bi ga nori mu prestreli obe roki. Mož se odtlej preiidja le s turnejami po mestih na katerih kažt «v film s [)<.t/,,bno vsebino Mestni kavboj pripoveduj* <> funtih in dekletih ki se oh sobotah zvečer sproščajo v mestnem boro kranj center 19. in 20. junija nem. ban: vrat. komedija POČITNICE V GRČIJI ob 16.. IH. in 20. uri. 20. junija ob 22. uri premiera amer. bare glasb filma MESTNI K A VBOI 21. junija hongk. ban-, film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 10. uri. nem. ban emt. komedija POČITNICE V GRČIJI ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. ban: fant filma INVAZIJA TRETJIH RIT1J ob 21. uri 22. in 2-1. junija amer. ban: glasb, film MESTNI K A V BOJ ob 16.. IS. in 20. uri 24. junija nem. ban: emt. film RESNIČNE ZGODBE II. del ob 16. IS. in 20. uri 25janija ital. ban. ljub. film ZBOGOM hI VREZEN. ZBOGOM ob 16. I H. in 20 uri KRANJ STOR2IC 19. junija ital. ban: uest. film KEOMA VRNfTEV DtJANGA ob 16.. IS. in 20. uri 20. junija hongk. ban: film MOŽ. IME NOVAN TIGER ob 16-uri. amer. ban. fant. film LOGA NOV POBEG ob J S. in 20. uri 21. junija hongk. ban: film MOŽ IMENOVAN TIGER ob 14. in IS. uri. nem. ban. emt. film RESNIČNE ZGODBE II. del ob 16. uri, premiera Spon. ban: pust. filma ('PORNIK DICK TVRPIN ob 20. uri 22. junija Span. ban: pust. film t'PORNIK DICK TVRPIN ob 16.. IS. in 20. uri 2:1. junija angl. ban: akeij. film BEG V ATENE ob 16.. IS. in 20. uri 24. junija hongk. ban: karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 16. IS. in 20. uri 25. junija amer. ban: srhljivka RDECILO ZA VSTNICE ob 16.. IS. in 20. uri KINO TR2IC 20. junija hongk. ban: karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 16. uri. nem. bon dniž. drama DEKLETA IZ TRGA ZtKi ob IS. in 20. uri. premiera nem. ban: filma IN V AZIJA TRETJIH BITU OB 22. uri 21. junija amer. ban: fant. film LO GANOV POBEG 15. uri. nem. ban dniih. drama DEKLETA S TRGA ZOO ob 17. in 19. uri. premiera ital. ban: film ZBOGOM I.IV BEŽEN. ZBOGOM ,*S 21. uri 22. junija hongk. ban: karate film PEST VELIKEGA ZMAJA IS. uri. angl. ban: akcij, film BEG V ATENE ob 20. uri 2-1 in 24. junija nem. ban: emt. komediia POČITNICE V GRČIJI ah IS. m 20. uri 25. jiinija premiem amer bon srhi/ POLETJE GROZE . junija amer. bon srhljivka POLETJE GROZE b 22. uri knn,U film PEST 'I junija hongk bor VELIKEGA ZMAJA ob 15. uri. amer. ban srhljirka POLETJE GROZE oh 17. in 19. uri amer. ban glasb film MESTNI KAVBOJI ■>h2l. uri 22. junija hong. ban film MOŽ IMENO VAN TIGER ob IS. in 20. uri 23. junija hongk. ban: karate film MOŽ IMENOVAN TIGER ob IS. uri. amer fant film LOGA NOV POBEG ob 20. uri 24. junija /rane. ban: komedija MI.A DOST NOROST ob IS. in 20. uri 25. junija nem. ban: emt. film RESNIČNE ZGODBE II. del ob IS. in 20 uri KINO DUPLICA >0 junija ital. ban: film ZBOGOM hlV BEŽEN. ZBOGOM oh 20. uri ">1 junija ital. ban: leest. film KEOMA — VRNITEV DtlANGA oh 15. uri. frane. ban komedija MLADOST - NOROST oh 17. in 19. uri '>4 junija amer. ban: srhljirka POLETJE GROZE oh 20. uri 25. junija amer. ban: glas. film MESTNI KAVBOJ oh 20. uri KINO KOMENDA 19. junija angl. ban: akeij. film BEG V ATENE ah 20. uri 20. junija /rane. ban:'komedija MI.A DOST - NOROST oh 20. uri KINOCESNJICA 19. junija span bon: ;god. film ČRNI MEČ oh 20.:*) uri 21. junija amer. ban: uest. film PRO FESIONALCI oh 17. uri. amer. ban:-Urim. film DVE MINI 'TI PANIKE ob 20. uri KINO RADOVLJICA ,'ŠP_Junij" angl ban. toh. film SLVČAJ ~ '* un- 'M han: eojni film OD PEKLA DO ZMAGE oh 20 uri L'al fcrtn film OD PF*'A DO ZMAGE oh IS. uri. amer. han- film F A NTJE IZ TRETJE ČETE 20 uri *&&ob&+ttr* fi,n izVei^č^e^'uT fUm FANTIF 25. junija fram: han rahae film SRAMh.Ulv'sEM A se ZDRAVIM oh 20. uri KINO BLED u'J^i'T'J? h',n*k ban: pust. ffkm RDEČA MASKA oh 20. uri J2tvi"n'ja *■*"■ /»"*' film RI)F.Č\ MASKA oh IS. uri. aster, ban film MAGIJA SMRTI oh 20 un ' 21 junija amrr bon film V VRTIM'V ,,h I H. uri bohinj boh. bistrica 20. junija amer han film \ VTHK IS. uri JUaUTO ^**-- 'Wn J** maska oh IS. un. amer han W» Ia smrti oh 20. uri 2*/'"'V" angl ban f,lm StlW odessa oh 20. uri železniki obzorje 19 junija kongk. han film NA" ^ ' maščevanje brvce l eu i ' 20. uri 20. junija ital. krim. film KOtll.EP^ * 20. uri 21. junija amer film WASDA > oh IS. in 20. uri 24. junija amer. ban film /Pl "• razparačem oh 20. un skopja loka sora 19. junija ital. han film K0RIF\i\? * IS. in 20. uri 20. in 21. junija hongk. ban jih* Ml večje mesca v a nje bbitf iff< * IS. in 20. uri 2.1 in 24. junija franc ban film policiji oh IS. in 20. uri 25. junija amer. akcij film tfiV' v'a nje človeka pajka Jkm »- JESENICE RADK) [9-.Jft3E erof komnhjn JC. GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj ObveMamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na področju občin Skofja Loka in Kranj, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijave sečnje, gozdnogojitvenih del itd) za proizvodno leto 1M2 po sledečem razporedu: 1 PODROČJE OBČINE ŠKOF J A LOKA v sredo, dne 24. 6. in 1. 7.1981 od 6. do 10. ure v pisarnah revirjev Temeljne organizacije kooperantov gozdarstva ftkofja Loka 2. PODROČJE OBČINE KRANJ v ponedeljek, dne 22. 6. in 29. 6. 1981 za revirje Preddvor. Nemilje, Besnita Žahnica in Kranj v torek, dne 23. 6. in 30. 6. 1981 za revirje Jezersko, Gorice. Podbrezje Naklo Cerklje in Sen turška gora v četrtek, dne 25. 6. in 2. 7. 1981 za revir Šenčur Gozdarji bodo sprejemali priglasitev v navedenih dneh od 6. do 10. ure v pisarnah revirjev Temeljne organizacije kooperantov gozdarstva Preddvor. Gozdno gospodarstvo Kranj Temeljna organizacija kooperantov gozdarstva Škofja Loka Temeljna organizacija koperantov gozdarstva Preddvor Šolski center za blagovni promet kranj Vpisovanje učencev v trgovinski program Vpisovanje učencev v trgovinski program naslednjih smeri: manipulant, prodajalec in komercialni tehnik bo v četrtek, 25. 6. 1981 ob 10.30 v prostorih Šolskega centra za blagovni promet Kranj, Zupančičeva 22. S seboj prinesite spričevalo o končani osnovni Soli, zdravniško spričevalo in rojstni list. Istega dne ob istem času bo tudi vpisovanje v poslovodsko in komercialno Solo (izobraževanje ob delu). Kandidati naj prinesejo s seboj zaključno spričevalo Sole za prodajalce, priporočilo trgovinske OZD in rojstni list. LJUBLJANA . -TOZD Lesno ind. obrat Skorja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 SKLADIŠČNA OPRAVILA , Pogoj: - dokončana trgovska šola in 1 leto delovnih izkušenj - poskusno delo traja 30 dni 2. ZAHTEVNEJŠA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA - mazanje strojev Pogoj: - dokončana poklicna šola kovinske stroke in 6 mesecev delovnih izkušeni - poskusno delo traja 30 dni uwnJ' 3. ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: - dokončana poklicna šola lesne stroke in 6 mesecev delovnih izkušeni - poskusno delo traja 30 dni UJ» 4 PRIUČENI LESNI DELAVCI BREZ DELOVNIH IZKUŠENJ Delo za naloge od 1. do 4. se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 5 NaŠ^?\^VVSdSTC VABIM° MLADINO STAREJŠO OD 15 LET Kandidati naj se osebno zglase v kadrovski službi ali pa naj pošljejo pismeno ponudbo na naslov Gradiš, TOZD Lesno ind. obrat Skof>a Loka, Kidričeva 56, v roku 15 dni no ohi«vi Industrijski kombinat is Kranj objsvija z« potrebe DS8S in TOZD Sestavni deli Prosta dela in naloge 1 PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE V ORODJARNI 2 8TRUŽENJE - ZAHTEVNO - 2 DELAVCA t OPRAVLJANJE OBRATNOVZDRŽEVALNIH DEL ZAHTEVNO 4 ČIŠČENJE I- VODENJE MODELARNE 6 VODENJE LABORATORIJA ino opravljanje del in nalog se zahtevajo naslednji strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, •nje svetovnega jezika in 3-mesečno poskusno delo "la srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih enj in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo J-Irtna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih dušenj in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo /končana osnovna ftola in 1-mesečno poskusno delo *. Višja strokovna izobrazba čevljarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, manje enega svetovnega jezika in uspešno opravljeno 3-mesečno /skusno delo 'uoka strokovna izobrazba kemične smeri, 3 leta delovnih izkušenj. »Hnje enega svetovnega jezika in 3-mesečno poskusno delo ie ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Pla-, Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obve-I v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. LOVSKA DRUŽINA JEZERSKO prireja ob krajevnem prazniku STRELSKO TEKMOVANJE, ki bo v soboto, 20. junija 81 od 11. do 14. ure za hotelom Kazina na Jezerskem. Napade: pokal praktična darila. Vabljeni! hi lepa Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE Železniki Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge 2 CISTILK Prijave s kratkim življenjepisom in spričevalom o končani izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. SOZD SAP VIATOR DO Tovorni promet VIATOR Ljubljana TOZD Tovorni promet Jesenice objavlja prosta dels in naloge 1 AVTO ELEKTRIKA RJA Pogoji: - dokončana ftola za avtoelektrikarje in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece 2 VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA Pogoji: - izpit C in E kategorije, dve leti delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 3 mesece Oblikovanje osebnega dohodka je urejeno s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za osebno in skupno porabo delavcev v TOZD TP Jesenice. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov VIATOR TOZD Tovorni promet Jesenice, Kidričeva 41 c, p. p. 47,64270 Jesenice. 4* lip bled Lesna industrija n. sol. o. TOZD Lesna predelava Podna rt, n. sol. o. Podnart Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 VZDRŽEVALCA 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA 3 SORTERJA OBLOG Pogoji za zasedbo: pod 1. — K poklic širokega profila kovinske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj, — poznavanje pnevmatike in hidravlike pod 2. — PK poklic ozkega profila in 2 tedna delovnih izkušenj pod 3. — PK poklic ozkega profila in 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi, to je do 3. julija 1981 na naslov LIP Bled, TO Lesna predelava Podnart, 64244 Podnart. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa na odboru za delovna razmerja. NARAVNO ZDRAVILIŠČE TRIGLAV MOJSTRANA Po 42. členu statuta razpisna komisija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZDRAVILIŠČA » Od kandidatov se pričakuje, da imajo poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje: — da imajo visoko ali viftjo izobrazbo upravno-pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, — da imajo najmanj pet let prakse pri vodilnih ali sorodnih delih, — da so moralno-politično neoporečni. Kandidati naj paftljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Naravno zdravilišče Triglav, Mojstrana — razpisna komisija, Savska cesta 2, 64281 Mojstrana. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v osmih dneh po opravljenem izboru kandidatov. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo naslednja dela in naloge 1 VODJE KRAJEVNEGA URADA PREDDVOR v sekretariatu za občo upravo Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-admi-nistrativne, ekonomske smeri ali gimnazijski maturant, — eno leto delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom — za čas nadomeščanja odsotnega delavca zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma bolniškega staleža. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Občina Kranj — splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. O L, A S16. STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK. 19.JUNJM Hit ALPETOUR Turistična agencija LETOVANJE MALI LOSlNJ, privatni penzion, vse sobe z lastno kopalnico in WC; apartmaji z možnostjo kuhanja. KAŠTEL LUKŠIĆ, zasebne sobe po ugodnih cenah. BEOGRAD, jesenski aranžmaji za kolektive in zaključene skupine. Informacije in prijave v turističnih poslovalnicah ALPETOUR. V LJUBLJANI BO SPET OHCET Za eno najbolj znanih turistično folklornih prireditev v SS]?pi-,8,i *e LJublJana nadela praznični videz - Prek 2000 udeležencev bo oživelo stare šege in navade - Prevoz bale je bil v Metliki, fantovščina in dekliščina pa v Kamniku V LJUBLJANI BO SPET »OHCET« Na tradicionalni prireditvi, ki vsako leto privabi gledalce od vsepovsod, se bo letos poročilo Štirinajst parov iz Jugoslavije in iz Švice, Češkoslovaške, Norveške, Italije in Zahodne Nemčije. Včeraj je bila v Kamniku fantovščina in dekliščina, danes pa je v Metliki prevoz bale. Danes zvečer bo ob 19. uri na Pogačarjevem trgu v Ljubljani folklorni maraton vseh gostujočih in domačih folklornih skupin. Jutri se bo svatovska povorka začela ob 11. uri na Gospodarskem razstavišču, ob 12. uri pa bo na Magistratu slavnostni poročni obred. Sprevod se bo vrnil na Gospodarsko razstavišče, kjer se bo ob 14. uri začelo svatovanje z revijo kulinarike ljubljanskih gostincev, nastopi domačih in tujih folklornih skupin in ljudskim rajanjem. V nedeljo bodo pari gostje tabora pevskih zborov v Stični, isti dan pa bo v Savijah štehvanje po koroškem narodnem običaju. V teh dneh so ljubljanski gostinci popestrili svojo ponudbo. Na Čopovi ulici je vsak dan sejem izdelkov domače obrti. Veselo je tudi na Gospodarskem razstavišču, kjer potekajo »Dnevi piva«, prireditve z glasbo in folklornimi nastopi (od 15. do 24. ure). Generalni pokrovitelj »Ohceti« Pivovarna Union toči na Trgu osvoboditve pivo iz lesenih sodov. Skupaj bo na prireditvah v okviru »ohceti« sodelovalo 35 folklornih skupin in 10 godb, svatovski sprevod pa bo imel 700 udeležencev. Na prireditvah, tudi na svatovanju, vstopnine ni. KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas TURISTIČNA POTOVANJA OHRID, 3 dni, 26/6, 27/6; OHRID letni oddih - hotel Biser, paketi 8 dni DUNAJ-PRAGA-KONOPIŠTE, 4 dni, 10/9; ŠKOTSKA IN ORKNEYSKI OTOKI, posebno letalo. 9 dni, 30/6; Tečaji aDgleščine v Angliji: poletni tečaji, tečaji za juniorje in tečaji za profesorje angleščine. Tečaji nemščine v Miinchnu in tečaji francoščine v Parizu. POČITNICE IN LETOVANJA CRES — bungalovi in zasebne sobe, NOVALJA - zasebne sobe, BOŽAVA - DUGI OTOK - zasebne sobe, MARI NA - TROGIR - zasebne sobe, SUPETAR - BRAC -zasebne sobe. VIS — zasebne sobe, HVAR — zasebne *obe STARI GRAD - HVAR - zasebne sobe, BAŠKA VODA - zasebne sobe, HERCEGNOVI — zasebne sobe, PRE MUDA — zasebne sobe, BUDVA — penzion Palma RA ČIĆI — penzion Bečiči, MILOCER — penzion MitaV MILANA - BRAČ - zasebne sobe. LETALSKI PAKETI: SREDNJA DALMACIJA (Baška Voda, Makarska. H ČRNOGORSKO PRIMORJE (Budva, Bečiči Sutonv-v Ti vat) Počitnice na Korziki od junija do septembra. PICASSO V BENETKAH V sodelovanju z galerijo Labirint prireja Globtour enodnevni avtobusni izlet v Benetke. Udeleženci si bodo pod strokovnim vodstvom Štefana Planinca, profesorja slikarstva na Akademiji za umetnost v Ljubljani, ogledali Pisassojevo razstavo, dovolj pa no časa tudi za samostojne oglede in sprehod po Benetkah. Cena izleta je 600 din po osebi, vanjo pa je vračunan avtobusni prevoz, vse cestnine, strokovno vodstvo po razstavi, vožnja z vaporetom. Vstopnina za razstavo ni zajeta v ceni. Za odrasle znaša 4.000 lir, za študente (z indeksom) pa 3.000 lir. Odhod: v soboto, 27. junija. Prijave sprejemajo poslovalnice Globtourja. Popularni Kompasovi aranžmaji na Ohridu tudi letos vzbujajo pozornost. Na voljo sta dva programa. Krajši, vikend program se prične v petek s poletom do Ohrida, namestitvio v hotelu in spoznavnim večerom. Naslednji dan si izletniki ogledajo kulturno zgodovinske znamenitosti Ohrida. Časa je doX°lJ tudi za kopanje ali izlet z ladjo do Nauma. V nedeljo pa na celodnevnem avtobusnem izletu udeleženci obiščejo Prespansko jezero (preko Galičice), Bitolo, Kruševo in si ob poti ogledajo zanimivosti. Po želji za zaključene skupine organizirajo tudi strokovne oglede. D)roSm1fSn^!VnVrTam P* P°le* ogledov in izletov, naštetih v krajšem rekESik? Vehk° f • 8a, S sezona 1 r* hod pri vozi v primeru. 19.00 10.19 7.25 da je prijavljeno minimalno število 17.10 vozil 27. 6.-4.9. 18.25 6.00 26. 6.-5.9. 18.45 6.50 vse leto 22.10 7.08 vse leto 21.35 6.37 vse leto 20.00 7.34 vse leto 17.42 5.10 vse leto 21.50 6.52 vse leto 19.25 4.15 L Informacije, rezervacije in prodaja vseh vrst železniških vozovnic vam nudijo v turističnih poslovalnicah TTG v Ljubljani, Titova 40, tel. 311-851 TTG v Mariboru, Partizanska 50, tel. 28-722 TTG v Kopru, Pristaniški trg 7, tel. 23-491 POČITNIŠKI ARANŽMAJI TTG Zadnjič smo vam navedli kraje, v katerih TTG nudi počitnice. Danes objavljamo še cene. Desetdnevne počitnice (lastni prevoz) stanejo na Visu v istoimenskem mestu v hotelu od 3.460 din, v zasebnih sobah pa od 3.160 din, v Komiži v hotelu od 4.630 din in v zasebnih sobah od 3.630 v Postin na Braču v zasebnem penzionu od 4.050 din, v Primoštenu v zasebnih sobah od 4.605 din, v novem naselju Mandre na otoku Pagu v zasebnem penzionu od 4.000 din in v Malinski na Krku v zasebnih sobah od 4.600 din. Informacije, poslovalnica TTG na Titovi v Ljubljani, tel. 311-851. VELIKA JUGOSLOVANSKA TURNEJA »ZVEZDE GLASBE, ŠPORTA IN HUMORJA '81« Sodelujejo pevci: Šaban Šaulič, Vera Matovič, Mitar Mirič in drugi . humorist: MILOVAN ILI C MINI-MAK8 športni novinar: Marko Markovič igralci TV servije VELO MISTO: Štrikan — Spiro G u beri na, Netjak — Ivo Gregurovič ter gosti programa, športniki prve zvezne nogometne in košarkarske lige v petek, 19. 6. ob 17. uri v dvorani pod Mežakljo na Jesenicah v petek, 19. 6. ob 20. uri v hali Gorenjskega sejma v Kranju. Vstopnice po 100 din dobite v predprodaji v Skofji Loki v recepciji hotela Transturist, na Jesenicah v hotelu Posta in v Kranju v turistični poslovalnici Alpetoura v hotelu Creina. V_ HOTEL LEV ZA BRALCE GLASA Tudi danes objavljamo kupon, s katerim imate pri gostinskih uslugah v ljubljanskem hotelu Lev 10 din popusta pri računu nad 150 din, z dvema kuponoma 20 din popusta pri računu nad 300 in tako naprej. Opozarjamo vas Se na eno ugodnost, ki vam jo nudi Lev. Na njihovem parkirnem prostoru lahko parkirate avto, če v recepciji nabavite kon-zumacijski bon v vrednosti 150 din, ki pa ga morate vnovčiti Se isti dan. KOMENDA VABI Komenda - Konjeniški klub Komenda se te dni pripravlja na svojo prvo letošnjo konjeniško prireditev, ki bo v nedeljo. 28. junija z začetkom ob 14. uri na hipodromu v Komendi. Na sporedu bo sedem kasaških in turnirskih točk, med njimi »Memorial Alenke Znidar«. Hkrati bo klub, katerega člani zdaj s prostovoljnim delom prenavljajo 700 metrov dolgo kasaško stezo' z dvignjenimi zavoji, urejujejo pokrito tribuno in klubske prostore pod njo ob tej priložnosti v počastitev krajevnega praznika razvil tudi klubski prapor. Druga letošnja prireditev bo od 13. do 15. avgusta in sicer državno prvenstvo v militarvju. Tedaj bodo tudi velike kasaške dirke s prven- stvenim krožnim tekom Slovem« najboljše slovenske kasah? Da bi laže uresničili sv« mi korist nadaljnjega tmakmB kvalitetnega razmaha kanioL športa, bo klub v nedelio. r -na hipodromu v Komendi tudi denarno-blagovno Prvi dobitki bodo: 300 tm tisoč, 200 tisoč. 150 ti*xx ■ tisoč dinarjev. Sest avtom* (golf, štiri zastave, fiat 126) ,4 torja, desetkrat po tis»v kurilnega olja. desetkrat tisoč kilogramov premoga itd , bolske kartice po 75 dinara na voljo tudi v predprodaii mopostrežnib trgovinah v Ki in Mostah ter v poslom Slovenija avta v Ljubljani šernova cesta). Kranju in Vm lah. r KONJENIŠKI KLUB KOMENDA PRIREJA V NEDELJO 21. JUNUA 1981 OB 14. URI V KOMENDI DOBITKI: 1. 300.000 din 2. 250.000 din 3. 200.000 din 4. VW GOLF 5. 150.000 din 6. 100.000 din 7. ZASTAVA 750 8. ZASTAVA 750 9. ZASTAVA 750 10 DOBITKOV PO 1000 UT 10. FIAT 126 KURILNEGA OUA 11 MOTORNO KOLO MZ 10 DOBITKOV PO 2000 KG 12. MOTORNO KOLO MZ PREMOGA IN VEC STO DRUGIH DOBITKOV .V SKUPNI VREDNOSTI 2.OOO.000DIN ———-.--i MCMTII3LIL 61000 UUBUANA JUGOSLAVIJA VOSNJAKOVA 1 TELEFON 310 555 TELEGRAM LEVHOTEL P. O. B. 367 TELEX 31350 2IRO RAČUN 50100-601-10222 LJUBLJANA, vam nudi: 10 DIN POPUSTA pri računu za gostinske storitve v vrednosti nad 150 Naš nasvet, vaš prihranek Zdaj, ko je toplo, velja pomisliti na zimo in na način ogrevanja, ki si ga bomo izbrali. Prav zato smo se odločili, da vam od 15. do 30. junija ponudimo veliko nasvetov in ugodnosti kot pomoč pri izbiri: kotlov in peči, radiatorjev, gorilnikov, ekspanzijskih poslov, ostalega pribora, opreme in izolacijskega gradiva za centralno ogrevanje. Ugodnosti: — brezobrestno potrošniško posojilo za nakup kotlov na trda goriva za centralno kurjavo, — brezplačna montaža oljnih gorilcev Calomat, — brezplačen prevoz blaga ob večjih nakupih do 35 km od prodajalne, — strokovni nasveti strokovnjakov iz proizvodnje. V Metalki v Ljubljani, Mariboru in Kamniku sodelujejo: Avtomontaža Ljubljana, Emo Celje, Ferromoto Maribor, Gorenje Velenje, ITPP Ribnica, Jugoterm Gnjilane, KIG kj. Mariborska livarna Maribor, PAN Ljubljana, TAM Maribor, TTU Labin. metalka Društva, 00 sindikata, skupine občanov, (entpal TOZD Vam nudi v poletnih mesecih CELOTNO PONUDBO ZA PIKNIK v svojih prodajalnah: - DISKONT Kranj (za kinom Center), telefon: 21-336 - DISKONT Bled (PreSernova 68), telefon 77-315 Naročila sprejemamo dopoldne. PRIHRANITE SI ČAS IN STROŠKE IN KUPUJTE CENEJE! STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom, v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM. liP # bled lesna industrija 64260 blad ljubljanska c. 32 tsfsfon: 064-77661 tslsgram: lip blsd telsK 34 525 vu Upe* SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge 1. ODMERNEGA REFERENTA ZA KMETIJSTVO NEPREMIČNINE Pogoj: — višja šola ekonomske, pravne ali upravne smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — tri mesece poskusnega dela Delo se sklene za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. 2 SNAŽILKE — popolna ali nepopolna osnovna šola Kandidati naj vloUjo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi tega razpisa komisiji za delovna razmerja skupščine občine Trži«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi tega razpisa. ISKRA - ŠOLSKI CENTER KRANJ, p. o. Savska loka 2 razpisuje po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV — poučevanje elektrotehniških predmetov Pogoj: - visoka izobrazba elektrotehniške stroke, jaki tok UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV — poučevanje elektrotehniških predmetov Pogoj: — visoka izobrazba elektrotehniške stroke, šibki tok UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV — poučevanje fizike Pogoj: a) visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko ali matematike s fiziko, b) visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali iz tehnične fizike Zaželeno je, da imajo kandidati opravljen pedagoški strokovni izpit. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Iskra — šolski center Kranj, Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 36 dneh po preteku roka za vložitev prijav. A GRO-INDUSTRIJSKI KOMBINAT »SfiNTA« OOUR — SENTA Obvešča cenjene stranke, da od 12. t.m. dalje posluje v novih prostorih v Kranju — Komunalna cona — Primskovo, Mirka Vadnova 14 (100 m dalje od Lesnine). ZAHVALA Ob smrti dragega sina, moža, očeta, starega očeta, brata in strica EMILA BUHA iz Lučin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem Alpetoura, Alpine in LTH-ja za darovano cvetje, izrečena sožalja in številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilskim društvom in ZB Gorenia vas. Hvala župniku za poslovilne besede in opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! C L, A S18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PtTEK, 19 JUt»JAmj MALI telefon OGLASI K 23-341 =PRODAM = Prodam rabljen MEŠALEC za beton escha in manjšo količino GRADBENE 1A MATERIALA: opeko BH, apno. jlino in ibitol. Lahko vse skupaj ali posamezno. Hrovat, Nova vas 3, Radovljica 5731 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (4 ,^m, 2 elektrika). Srednje Bitnje 66/a Prodam PLETILNI STROJ singer. mimo-matik Knafelj Julka Doslovce 26. Žirovnica Prodam suhe DESKE 20 in 50 mm. Za poge 12, Vodice 5733 Prodam OVCO. Smrekar Anton. Kropa 88 5734 Prodam električni AGREGAT. 1,5 kW in ŠTEDILNIK na trdo gorivo Planin ftek Drago, Moša Piiade 13 , Kranj 5735 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. Sr. vas 55, Šenčur 5736 Prodam lepo drap italijansko POROČNO OBLEKO, velikost ftt 38 C Kokrške ga odreda 20, Kranj 5737 Ugodno prodam KLAVIR znamke holzl — heitzmann. Kosmač, Sercarjeva 21. Radovljica, tel. 75-825 5738 Prodam 2 KRAVI s teletom Dolar. Doslovce 12, Žirovnica 5739 Prodam dve TELICI. stari eno leto Suha 5, Kranj 5740 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vložkom, KAVČ z dvojnim ležiščem in dva FOTELJA. Naslov v oglasnem oddelku 5741 Prodam STRESNO OPEKO bohrovec. Huje 5, Kranj 5742 Prodam OKNO. 150 x 130 cm, dvojno zastekljeno z roleto za 1.000 din in SPALNICO za 2.400 din. Trboje 89 5743 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Dolšak, Gorenjskega odreda 8, Kranj, telefon 27-318 5744 Prodam FILODENDRON visok pri bližno 2.5 m. Brovč, Smledniška 3, Kranj 5745 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in zaročenke JANE SUŠNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujemo sosedama Anici Kert in Angeli Pravst za pomoč v najtežjih trenutkih in sovaščanom za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi delo,nim organizacijam Iskra — TOZD St evci in mladinski organizaciji ter sošolkam PAS za govor ob odprtem grobu, OOS Varnost Kranj in Tekstilindus Kranj. Najlepša hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mati, oče, sestra, zaročenec in drugo sorodstvo! Gorenja Sava, 4. junija 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, strica, brata in starega ata MIHA STARETA p. d. Batkovega ata iz Leš pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti vseII\5fJ: sedom, prijateljem, znancem, kolektivu PEKA Tržič in Iskre Otoče, organizaciji Zveze borce* ™T Nli?a?,8uem.u dru8tvu L*** Posebna zahvala tudi dr. Bajžlju in dr. Robiču za izkazano pomoč. Najlepša hvala tudi govornikoma tov. Ivanu Cvenkelj in Žanu Lombar ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred kakor tudi pevcem bratov Zupan. ŽALUJOČI: žena Angela, sin Janko in hčerka Angelca z družinama ter drugo sorodstvo! Lese, 14. junija 1981 Pomlad, ki je obnovila svet, smo pričakali sami Med uvelimi rožami kroži tvoj sen. Kot zvezdni utrinek je zastalo tvoje skrbno srce in smrt je izpolnila zadnjo stran v knjigi življenja 17. junija je minilo 2 leti od bolečega slovesa mojega moža. očeta in nonota ŠTEFANA ERŽENA Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. ZA NJIM ŽALUJEJO žena Ivanka in sin Vlado z družino! Kranj, 19. junija 1961 1 1 ZAHVALA Ko zore naše poljane in se oglasa po naših travnikih smrtna pesem ostrih rezil, pada zelena travica in v njej venejo lepe cvetke, je padel pod smrtno koso tudi naš ljubljeni BORIS FER J AN Pokopali smo ga 15. junija v Olsevku , Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem času tako dobrohotno stali ob strani. Srčna nvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Olševka, Borisovim sošolcem, sodelavcem ERO in mladincem TEA, sodelavcem Iskre - TOZD TEA Navijalnica, sodelavcem iz Save in Zvezde, priia-teljem iz Kranja, zastopnikom mladinskih brigad, vsem govornikom za iskrene besede tolažbe, gospodu župniku za lep obred in tolažilne besede. Vsem, ki ste ga obiskali pri mrtvaškem odru in ga zasuli s cvetjem, zvonarjem za ubrano pesem zvonov ob slovesu, iskrena hvala. NE POZABITE NAŠEGA BORISA! VSI NJEGOVI! Olševek, 18. junija 1981 Ugoino prodam SPALNICO meblo. Cerk'ie 94, Robas Aleš 5746 Prodam PUNTE, BANKINE in DE SKF. za ploščo in pet tednov staro TELIČKO. Voklo 44, Šenčur "5747 Prodam 18 mesecev stare KOKOSI za zakol ali nadaljnjo rejo. Blenkuš Zorko, Kranjska gora. Gasilska 12. tel. 88-731 5748 ELEKTROMOTOR za kmetijske stroje, 10 KM, menjam proti doplačilu za MOTOR, 5,5 KM Zg. Brnik 127 pri Gustelnu 5749 Poceni prodam ZVOČNIKE 2 x 70 VV. OJAČEVALEC 2 x 40 W in RADIO KASETOFON. Cebulj. Voklo 85. telefon 49-121 _ , ?75() Ugodno prodam PEC za centralno kurjavo 25.000 kalorij. Informacije od 16 ure dalje. Telefon 064-25-648 5751 Prodam KRAVO frizijko, ki bo junija drugič telila. Jakopič Janez, Lipce 52, Blejsi i Dobrava 5752 Procam 9 tednov stare JARCKE, priznane nesnice, znamke prelux. Jože urh. Zasip - Bled, Reber 3 5753 Prodam dve KOBILI: ena stara 15 let, druga 18 mesecev. Florjančič Anton, Zg. Gorje JO, Gorje 5754 Prodam TROSILEC umetnega gnojila, znamke vikon. Voklo 53, Šenčur 5755 OTnoSKO POSTELJICO, belo, črno-bel TELEVIZOR in ZAKONSKO POSTELJO, prodam. Telefon 064-74-881 od 14. do 16. ure 5756 40 kv. m SMREKOVEGA OPAŽA in enoroč.io mešalno baterijo schmiedel in 2 STRELNA OKNA pural, dimenzije 74 x 145 cm, vse novo, prodam. Informacije po tel. 25-239 dopoldan 5757 Proiam 15 m kroparske balkonske ograje in različne velikosti ASPARAGIJ-SE. Jekovec, Sr. Bela 53 Poceni prodam nov 120-litrski BOJLER, kombiniran in litoželezno BANJO JI70 cm). Telefon 24-009 od 15. do 17^ure Prodam OBRAČALNIK za SENO (paik). PRAŠIČA 150 kg težkega in PŠENICO. Lahovče 42, Cerklje 5833 Prodam 5 cm KOMBI PLOSCE za oblaganje fasade, 200 kv. m. Britof 231/a Kranj 5834 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), pečica na plin. Telefon 21-577 Prodam breje ZAJKLJE in MOTOR APN 4. Vodnik, Skokova 9, Kranj 5836 Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPRAVO (elemente s hladilnikom), okno 140 x 140 in rabljen ŠIVALNI STROJ mima. Jezerska c. 22/a, Kranj Prodam barvni TELEVIZOR gorenje na daljinsko upravljanje. Telefon 28-178 Prodam novo stoječo REZALKO, izdelano po naročilu, 4 kW, 6200 obratov. Telefon 26-168 5839 Prodam dvokolesni VOZ (gare). Telefon 61 -400, Skofja Loka 584Q Prodam dve sobni OMARI, dobro ohranjeni (za obleko). Cankar Marija, Partizanska 16, Škofia Loka 5g41 Prodam električni ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK kUppersbusch (50 cm). Gros, Hrastje 95, Kranj 5g42 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE Pivka 14, Naklo Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Velesovo 12, Cerklje 5844 Prodam PRAŠIČA od 35 do 75 kg. Po-savec 16, Podnart 5845 Prodam en teden staro TELIČKO frizijko. Pavec Florjan, Cesta na Klanec 9, Kranj 5846 Prodam GRADBEN LES za ostrešje 8 m. Naslov v oglasnem oddelku. 5847 Poceni prodam dva ŠTEDILNIKA: električnega in na trda goriva, kombinirano PEC za v kopalnico, PEC na olje EMO 5 ter več rabljenih OKEN in VRAT. Kocjanova 19, Kranj 5848 Prodam črnobel TELEVIZOR RR-Niš Telefon 24-425 5849 Prodam dobro ohranjeno SLAMO-REZNICO mengele s puhalnikom (7 m cevi in koleno). Strahinj 65, Naklo 5850 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Sok-lič, Selo 22, Bled 5851 Prodam 60 PLOŠČ siporeksa, debeline 5 cm in 15 plošč, debeline 10 cm, ter manjšo količino OPEKE modularni blok. Malovrh, Tominčeva 23, Kranj — Stra-žišče 5852 Prodam italijanski Športni VOZIČEK za dvojčka. Gubane Anton, Grad 27, Cerklje 5853 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Naslov v oglasnem oddelku. 5854 Poceni prodam malo rabljen električni ŠTEDILNIK in plinsko PEČ. Šivic, Pristava 80, Tržič 5855 Prodam enoosni TRAKTOR s prikolico in rezervnimi priključki. Ogled v nedeljo dopoldan. Zupan Franc. Alpska 3. Bled JARČKE dobite v Srednji vasi 7, Gorice (Bidovec). 5857 Prodam težko TELICO simentalko, ki bo v začetku julija telila. Mihelič, Pod-brezje 8, Duplje 5858 Prodam ČOLN maestral z motorjem cena 10.000 din, in ČEVLJARSKE STROJE, material in orodje, cena 100.000 din. Poizve se po telefonu 24-330 5859 Ugodno prodam kombinacijo kordme-noje HČ-PČ stereo 8025 56 P in bokse 2 X 60 W ter FOTOAPARAT praetika L 2 z avtomatsko zaslonko. Zg. Brnik 17 Cerklje 5860 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 12, Cerklje 5861 Prodam hrastove PLOHE 50 mm in 30 mm. Cerklje 33 5862 Prodam TRAKTOR ferguson 533 de lux, star eno leto. Jezerska c. 92, Kranj Prodam PRALNI STROJ gorenje bio 663 PS. Drempetič, Pintarjeva 8/a, Kranj - Čirče 5864 Prodam PRALNI STROJ gorenje 620 BIO S. Dravinec, Vrečkova 5. Kranj, telefon 26-356 5865 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Re8man. Sr. Dobrava 4/a, Kropa, tel. 79-688 5866 Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO husqvama 480. Informacije po tel. 74-130 Prodam italijanski STOLČEK peg in globok otroški VOZIČEK za dvojčka. Rozman Jože, Moše 26, Smlednik 5868 Ugodno prodam 4 mm PLOČEVINO, primerno za cisterno. Informacije po telefonu 79-733 ♦ ,5869 Prodam 14 dni starega BIKCA simen-talca, primernega za rejo. Vovk, Črnivec 21, Brezje * " ..... ^ ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD - KRANJ 1 DEŽURNI VETEkltoARJI od 19.6. do 28.8. 81 Za občini Kranj -n Trtic TERAN Janez, dipl. vet. Kranj, Vrečkova J, tri. 28-887 ali 21-798 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stosičcva 9, tri. 22-495 Za občino Škofia Loka PIPP Andrej, dip>. vtt. Skofia Loka, Partizan** 37, tal. 99-889 VOGLER Antan, dipl. vet, 3kofla Loka, Croanrjeto naselje 8 Za občini Radovljica iB Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet. Zasip, Stagne 24, tel. 77-811 Dežurna služba pri živi-norejskem veterinarske* zavodu Gorenjske v Km. nju, Iva 81avca 1, tel. 28-779 ali 22-781 pa deluje nap*, kinjeno. Prodam 5000 kosov STRESNE 0f$ KE špičak. Študentke 12, Les« sp| j Ceneje prodam tovarniško nw> KI'. HINJO brest 04/S. Telefon 064-244M Skoraj novo. vrhunsko DIRKARLNO* KOLO, ugodno prodam. Telefoe Prodam čistokrvne NEMŠKE 0V-ČARKE. Miklavčič. Pustal 18. testo' 064-60-619 »"< Prodam novo ŠPORTNOKOOmJ prestave, cena 2.800 din. Tek"* Prodam globok OTROŠKI VOZlCtt (rdeč žamet), okroglo rnretttfo SINKO in chico STOLČEK Krnic« Gcrji. tel. 74-171 dopoldan Prodam POROČNO OBLEKO, sms vijoličaste barve, št. 40. Dohnar. Hiurj« 139, Kranj W; Prodam PSA in ŠTEDILNIK Sesaš? | Karel. C. Staneta Žagarja 61. Kitni 98 ] VOZILA: Prodam VVARTBURG karavan 1972. Staretova 10, Kranj - Cirče Prodam PONY EXPRESS Moša Pijade % Kranj Prodam ZASTAVO " 1976. Luže 12, Šenčur Prodam ZASTAVO 1976. Luže 12,S«tfur Prodam ZASTAVO 750 SC. 1^, Ogled od 15. ure dal)e. Putero NtkJJ special, special AVTO MOTO DRUŠTVO PODNART objavlja javno licitacijo a prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 760, leta« 1976. Prodaja se bo vršili boto, 20. junija ob M" pred domom AMD r*' nart. Prodam ZASTAVO 750, letn*«* Brnik 31, Cerklje Po ugodni cenf prodam ZASTATOm,l leto izdelave 1974. Đurasinovtf Maev Tržič, Proleterska 4 Prodam VW letnik 1985. Ivani Moše 8, Smlednik Prodam nov AMORTIZER a desna vrata in dve kolesi n 1200. Cepin, Janeza Puharja 4. Kruj.1 lefon 28-080 Prodam FORD fiesU, letnik ltfR, L striran do 15. junija 1982 Telefon S!4 vsak dan do 11. ure ali Bistrica l*i Prodam ZASTAVO 750. letnik Potočnik, Planina 32, Kranj KOMBI IMV letnik 1973. nu*m\ do 15. 4. 1982, ugodno prodam sli njam za osebni avto. Jug Branb. i /anska 38. Bled Prodam dobro ohranjen GOLF-i, f ražiran, registriran do junija 19K fon 79-514 Prodam R-4 TL. letnik noveaherl 1 odlično ohranjen, garatiran. prei«**] 55.000 km. Cundrič Ivo, Bohmjskifc*! ca, Savska 12 Prodam DIANO 6 IX, letnik !*M| 100.000 din. Sobočan Joief. SesNr_ lavska 14 Prodam FIČKA. letnik 1973, ran do februarja 1988. Komik doslje 95. Prodam PZ 125, Cesta StanetiuH 10. telefon 22-552 Prodam 126-P. star dve leti. repW«»p Informacije vsak dan od 15. ure datoj tel. 064-23-380 "•t Izdaja CP Glas, Kranj, SuMTti renjski tisk Kranj, tisk: ZP pravica, Ljubljana. Naslov in uprave lista: Kranj, Mote rHjafcjll - Tekoči račun pri SDK v km* s** vilka 51500-603.31M» - TeMs* i*m 23-341, glavni urednik, oagovsrii« nik in uprava 21-M6. redakciji.) komerciala - propaganda, mali oglasi in racunovod«\« Individualna polletna 250. - din, aa inotemstvo i v valuto vključno s postniao. Oproščeno prometnega davki *tf»W fitojnem mnenju 411.1'/W. ___-J 18». Gorje WARTBURGA letnik 1978 mi dan po 15. uri. Siškovo naselje Innj-Stražisče 5554 hmm 10 mesecev star 126-F. lahko oafr Bertoncljeva 26. tel. 22-298 En ZASTAVO 750. letnik 1975 Alojz, K okrica, Grosova 19 6759 m TRIC1KEL - vespo. Balko Igfe.Hrantje 72. Kranj. tel. 24-638 dao prodam ZASTAVO 750, letnik naUjiianO do decembra. Trboje 89 Savn MOTOR tomos 14 TL, nov. Se (pariran Lunar. Pivka 46, Naklo ali IIS v popoldanskem času 5762 Saiam ZASTAVO 750, letnik 1971, re-aaao do 7. 6. 1982. C. Kokrškega aj 20, Kranj 5763 Sidan VW 1200. letnik 1974 Srednja % Wur 5764 adam ZASTAVO 101, letnik 1974, km kredit. Telefon 24-598 5765 Man MOTOR MZ 250 TS/l-lux z Ka Klemenčič, Tavčarjeva 7 5766 PZ-125 po delih Miljuš, Na ftaSaria 1, Kranj - Planina 5767 m ZASTAVA 1300, letnik 1972, 9* ohranjen in demo obnovljen z IR ugodno prodam. Dimitrov, fMjrvt 5. Kranj 5768 pmm ali zamenjam 2 leti star 126-P ■ aaivo 101 ali večji avto. Novak \fm Jama 23, Mavčiče 5769 >*■» dobro ohranjeno ZASTAVO j letak 1975. Gorenjskega odreda 16, m-faiina (Grgič) 5770 Ilhana ZASTAVO 750, letnik 1974. 2, Kranj 5771 prodam ZASTAVO 101. letnik irforoacije po tel. 23-020 5772 jjNaai 200 kv. m uležanega STIRO-|y dtbefae 5 cm. Telefon 26-375 5773 /ft*a«8PACKA. Ogled vsak dan polha Hnutje 52, Kranj 5774 1 fer*" Ppodam ŠKODO S 100 let^ 1 |W, neregistrirano Ogled popoldan ' Kamta c. 56, Kranj 5775 §9*» prodam MOTOR 15 SL, pet f mftc Janko. Trstenik 18. Golnik °M» osebni avto VVARTUBRG, mm 1979, cena 107.000 din. Korošec J*. M Ista 62/a, Kranj 5777 fmm R-4. letnik 1973. Tel. 27-792 5778 lps» prodam VVV 1200, letnik 1968, lWs*o 77, Šenčur 5779 M osebni avto VOLGA, lahko tudi ; ar* irvedbe. Naslov v oglasnem od 5780 WARTBURGA. letnik 1970. 42, Naklo 5781 KADETT standard, letnik 1970. m. Informacije po telefonu 5782 R-6, letnik 1970, za 2 SM ter C0LN T-300. Kalan. Razgledna 4, -Bled ^ 5783 »KATRCO«, letnik 1978. Jan 125/c 5784 _ prodam 126-P letnik 1979 ■ian, Breznica 30, Žirovnica RENAULT 4, letnik iy73, regi-1 leto, lahko na kredit. Jovič C 1. maja 67, Planina, telefon 5800 BMW 1602 v voznem stanju. R°Pp»dan. Pretnar Milan, va 71, Radovljica 5801 letnik 1977, odlično ohra-oženih 25.000 km. Informacije v Šenčur od 7. do 14. ure 5802 ZASTAVO 750 L, letnik 1975. gcbsniej63, Tržič 5803 MOTOR BMW, letnik 1954, neregistriran, vozen in bat, cilin-vo cilindra za enak motor. In-po telefonu 47-059 vsak dan od K ure 5804 avto ZASTAVA 101 M, letnik ' odhoda v tujino. Informacije 24-012 v večernih urah 5805 126-P, letnik november 1980 18, Duplje 5806 R-4, po delih. Drakslar Jože, l.Koknca-Kranj 5807 ZASTAVO 750, letnik 1972, kali. Telefon 40-614 5808 FIAT 126-P. Informacije po 0*4*2-272 5809 novo ZASTAVO HOD S in dva kolesa s ta bola rji za dir Arhar. Vincarje 42, Skofja 5810 RENAULT R-4, letnik Virmane 95. tel. 60-925, 5811 prodam avto RENAULT 12. Železniki 5812 NSU 1000, dobro ohranjen. Pokom Pavel Podlubnik 4, , 5813 „ avto SKODA 110, letnik 1972. Krek, Barbara 15/Skofia Loka ugodni ceni prodam NSU 1200, registriran do junija 1982. In po tel. 664-62-516 popoldan 8KODO 110 L letnik 1973 "ttk dan popoldan. Mičurin Ivan, 70, Skofja Loka 5816 TOMOS avtomatu 3 M, po-nov, zelo dobro ohranjen. To-Podhibnik 38. Škofia Loka N8U PRETIŠ (PRIMO) 150 »ELEKTRON IC 90, odlično ohra dimnik Franc. Puštal 8, Skofja 5818 MZ 250, Športno preurejen. Topolie 7, Selca 5819 ZASTAVO 750, letnik 1972. no do 18. maja 1982 in VW 1600. 1MB, registriran do decembra. D, Planina 60, Kranj 5820 novo PRIKOLICO za osebni RL Ljubno 78 5821 ZASTAVO 101, letnik 1977. 1982 Ogled v soboto in nedeljo. .Čevljarska 6, Tržič 5825 prvi zunanji levi BLATNIK za levo stranico ter levi notranji K Justin Ivan. Paloviče 3. Tržič terensko VOZILO ARO in JA-DE8KO (nemško). BogaUj, 261 (zaStrahincem) 5827 tomos senior, registriran, dobro prodam. Erzsr. Zalog ^ »7, Prodam KOMBI Z-430. letnik 1976. In formacije ob delavnikih. Žagar, Zminec 35, Skofja Loka ali tel. 25-001 5829 Prodam rezervne dele za NSU 1200 C. Rant. Moša Pijade 3. Kranj. tel. 25-730 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Telefon 24-009 od 15. do 17. ure Poceni prodam AMI 8. letnik 1972, celega ali po delih. Zorenč Jože. Strahinj 100/a, Naklo 5877 KUPIM Kupim GRADBENO BARAKO 4x4 v dobrem stanju. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Telefon 28-407 587R Kupim sušilno FRIZERSKO HAUBO Frizerski salon Cemažar Cilka. Železniki Za traktor Tomo V in kovic — pa sq val i 15 KM. kupim PRIKOLICO z diferen cialom. zadnji in srednji del traktorja, plug in frezo. Tomič. Planina 3. Kranj Kupim rabljen OBRAČALNIK za ko silnico reform 158 super. Ponudbe na naslov: Sitar Boris. Zg. Lipnica 5. Kamna gorica, tel. 74-812 5881 STANOVANJA ISčem SOBO v Kranju z uporabo ali souporabo kopalnice. Telefon 21-648 od 13. do 14. in 19. do 20. ure 4997 V Kranju ali bližnji okolici iščem eno-sobno opremljeno STANOVANJE Ponudbe pod: Dogovor 5882 Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE (64 kv. m). Gubčeva 1. Kranj, telefon 064-21-540 5883 Iščem SOBO v Kranju z uporabo ali souporabo kopalnice. Telefon 21-648 od 13. do 14. in od 19. do 21. ure 5884 V najem vzamem eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Možnost predplačila. Informacije po tel. 064-28-016 5885 Iščem SOBO v Kranju. Ostalo po dogovoru. Šifra: Do vojakov 5886 Prodam lastniško dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Msvrič, Partizanska 40, Skofja Loka. Informacije po telefonu 064-61-868. Ogled po 17. uri 5887 Oddam SOBO s kopalnico (pogoj predplačilo). Naslov v oglasnem oddelku. 5888 Oddam SOBO dvema študentoma s 1.9. 1981, centralno ogrevano. Vprašajte v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 5889 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Kranju za dve garsonjeri. Ponudbe pod: Garsonjeri 5890 V Kranju — Sorlijevo naselje prodam 3-sobno STANOVANJE najboljšemu ponudniku. Informacije no tel. 26-322 po 20. uri 5891 Mlada družina Išče stanovanje v Kranju ali okolici za eno leto (predplačilo). Telefon 25-234 popoldan in 25-661 int. 213 dopoldan 5892 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja ali Cerkelj. Šifra: Plačam v gotovini 5419 ZAPOSLITVE I Zaposlim delavca v KERAMIČNI STROKI, ki ima veselje in smisel za oblikovanje keramičnih predmetov. Samo resne ponudbe pod šifro: Keramika 5724 V redno delovno razmerje ali honorarno sprejmem KV TESARJA ali delavca. TESARSTVO Janša Franc. Sp. Lipnica 3. Kamna gorica 5893 OBVESTILA; ROLETE naročite SPILERJU. Grad nikova 9, Radovljica, tel. 75-610 4944 SERVIS CANDY - pralnih strojev -Knifi< Rajko - Kram. Obveščam cenjena stranke, da zaradi opustitve poftt-nega predala: sprejemam naročila po telefonu 21-457. SE PRIPOROČAM« 4945 PRALNE STROJE popravljam v Skof ji Loki in okolici. Naročila po telefonu 064-62-848 5427 GORENJE TI-KI. bojlerje CANDY, pralne in pomivalne stroje, popravljam na območju TRZiCA, KRANJA in SKOPJE LOKE. Telefon 61-965 od 7. do 9. ure v sredo od 14. do 15. ure. SERVIS Skofja Loka 5894 POZOR! Vodim samostojno KNJIGOVODSTVO obrtnikom (in plačilne liste), z dolgoletno prakso. Ponudbe: Vestnost in odgovornost 5895 Popravljam vseh vrst TRANZISTOR-SKE SPREJEMNIKE. GRAMOFONE, KASETOFONE. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57 (pri plinarni) 5896 PRIREDITVE H Veletrgovina špeceriua GD KRIZE pri Komendi prireja v nedeljo, 21. 6. 1981 ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel TRGOVCI - VABLJENI! 5725 GASILSKO DRUŠTVO KOKRICA prireja ob 60-letnici v soboto, 20. 6., ob 19. uri VRTNO VESELICO. V nedeljo ob 15. uri bo GASILSKA PARADA in nato VRTNA VESELICA pred kulturnim domom. Za ples bo igraš« ansambel MODRINA. Kegljanje za nkgrade. VABIJO GASILCI! 5897 TURISTIČNO DRUŠTVO SELCA priredi v nedeljo 21. 6. 1981 ob 15. uri VRTNO VESELICO. Igra ansambel JEVSEK 5898 Vabimo vas na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo v soboto 20. 6. in v nedeljo. 21. 6. na Visokem. Zabaval vas bo ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM 5899 GASILSKO DRUŠTVO SKOFJA LOKA Priredi v nedeljo, 21. junija ob 14.30 VELIKO TOMBOLO NA LOŠKEM GRADU - VABLJENI! TOZD Maloprodaja TURISTI — IZLETNIKI, ko pridete na Bled, obiščite naše Gostišče RIKLI na BLEDU, Riklijeva 9, telefon 77-458. Postreženi boste s speciali-tetami na žaru in drugimi jedili po naročilu ter pijačami. Sprejemamo tudi naročila in rezervacije za zaključene družbe in poroke. Za večje skupine dajemo poseben popust. ČESTITKA Sinu IVANU SEKNETU, čestitava za odlično opravljeno diplomo na Pedagoški akademiji ATA in MAMA 5901 NAJDENO Našli smo izgubljeno DIRKALNO KOLO, modre barve. Dobi se v Šenčurju, Mlakarjeva 68 5900 OSTALO MATEMATIKO za popravne izpite za vse šole INSTRUIRAM Telefon 27-329 v delavnikih popoldan 5728 Potrebujem 40.000 din Vrnem 56.000 din. Telefon 22-023 5902 Iščem upokojenko, staro od 40 do 60 let za pomoč v gospodinjstvu Naslov v oglasnem oddelku 5903 Prosim osebo, ki je pisala na oglas »neodvisna in poštena«, naj odda naslov pod isto šifro ali pusti telefonsko številko. Dvigne lahko tudi moj naslov. Prosim osamljene, naj se oglasijo pod isto šifro! 5904 Iščem GOSPODINJO. OD in pogoji po dogovoru. Klanšek, Brezje 76/a 5905 DEŽURNE TRGOVINE V soboto 20. junija bodo odprte naslednje dežurne prodajalne KRANJ Central. Delikatesa. Maistrov trg 11. Na vasi. Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odrte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje. Krvavec. Cerklje. Hrib. Preddvor. Kočna Zg Jezersko. Na Klancu. Oprešnikova H4, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od H do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Klanec. Kranj. Likozarjeva 12. SP Pri nebotičniku. Kranj. Stošičeva 1. Planina — Center. Ul. Gorenjskega odreda. PC Rritof. PC Bitnje. PC Šenčur. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11. Krvavec Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur. V soboto, 20. junija bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENfCE Rožca samopostr. trg. na Plavžu. Titova 78 in Delikatesa. Kasta 3 na Koroški Beli. Vik. Svetina 8/a SKOFJA LOKA Sp. Groharjevo nas., mesnica Groharjevo naselje TRZlC Mercator. Trg svobode 28. Mer- cator. Deteljica - Bistrica. Mercator Pristava » TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 30 do 40 din, špinača 40 din, cvetača 40 din. korenček 38 din. česen 60 din, čebula 38 din, fižol 70 din, pesa 22 din, kumare 30 din, paradižnik 40 din, paprika 100 din, slive 70 din, jabolka 22 din, hruške 40 din, jagode od 50 do 60 din, limone 46 din, ajdova moka 50 din. koruzna moka 20 din. kaša 65 din. surovo maslo 280 din, smetana 58 din, skuta 120 din, sladko zelje 30 din, kislo zelje 30 din. klobasa 50 din. orehi 300 din, jajčka 3,50 din, krompir 12 din. novi 40 din. češnje od 40 do60din JESENICE Solata 30 din. špinača 40 din. cvetača 45 din. korenček 60 din. česen 75 din. čebula 30 din, fižol 85 din. kumare 30 din. paradižnik 50 din. paprika 105 din. jabolka od 20 do 27 din. pomaranče 38 din. limone 48.80 din. koruzna moka 23.15 din. surovo maslo 185.70 din. smetana 82.30 din. skuta 66.30. sladko zelje 20 din. kislo zelje 17.80 din. orehi 317 din. jajčka od 5.40 do 6.20 din. krompir 32 din. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naftega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA ŠIMNOVCA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, mu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu kaplanu iz Šenčuria za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem TOZD Tisk - TK Gorenjski tisk Kranj, TEA — Iskra Kranj, Jelovica Kranj, Exoterm Kranj in domu dr. Janka Benedika Radovljica za podarjene vence in pomoč ter za izrečena sožalja. Se enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI V8I NJEGOVI! Prebačevo, Sp. Bela, Orehovlje, Olievek, Radovljica ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil FELIKS NAGLIC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo bolnišnici Petra Držaja, dr. Beleharju in sestri Anici, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni, kakor tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, zvonarjem, pevcem za zapete žalostinke in Gasilskemu društvu s Sp. Brnika. ŽALUJOČI: sestra Marija z družino! Sp. Brnik, Zalog * Aa n«« ie v 18. letu starosti IVAN NOVAK učenec 3. E c razreda OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! Žalujoči: učenci in učitelji IŠC — Kranj] 19. junija mineva V SPOMIN leto dni odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče ANTON PFEIFER Polančev Tonček Cas beži svojo pot, a bolečina v naših srcih ostaja! NAJ TI BO LAHKA ZEMLJA DOMAČA! Kdor se ga še spominja, iskrena vam hvala. Minka, Bogdana in Tomo! Nemški rovt, 17. junija 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dolgoletni delavec MILAN UŠENIĆNIK zidar Od njega se bomo zadnjič poslovili na pokopališču Do-bračeva, v petek, 19. junija 1981, ob 16. uri KOLEKTIV DELOVNE ORGANIZACIJE REMONT GRADNJE ŽIRI! Mladi ob puški in bombi . Jaw ■ • i j«. mnnHirip vnHnv hnlničaria V vsa Tabor heroja Tončka ie pomembna obflka usposabljanja mladih -2n°?lfll 401 radovljiike občine - Veliko zanimanja in dobra pripravljenost - Zmagali so učenci in učenke iz osnovne šole Lipnica rodnem heroju Antonu Dežmanu-Tončku. Partizanski tabor je bil v petek, 12. junija, v Ribnem, na pri redi t vene« prostoru pod Riben-sko goro. Tabora so se udeležili učenci in učenke sedmih razredov osnovnih sol radovljiške občine in letos prvič tudi šole Matevža Langusa Učenci in učenke so izvolili iz svojih vrst komandirje -čet. komisarje čet. ko- mandirje vodov, bolničarja kem vodu in po dva intendanta. Štabu odreda, komandirjem čet in vodov so bili v pomoč mentorji, rezervni vojaške starešine. Učenci osnovne šole iz Bohinjske Bistrice so z. dviganjem zastave začeli letošnji tabor, nato pa je o življenjski poti narodnega heroja Antona DeŽmana Tončka spregovoril predsednik občinske konference ZSMS Jože Dežman. Delegacija je odnesla vence na grob in pred spomenik heroja Tončka, v razgovoru o vojaških poklicih pa so sodelovali gojenci vojaških šol. Komandant odreda Roman Kaičič iz Gonj: »Mladi si želimo še i TOZD Preskrba Tržič mora akladSču denarne kazni zaradi prikrivanja blaga v inftLkt^k0U ok^>bra 1980 Je tržna Preskrbe Tržič - je očuno eden od LklKi&S na?a v garderobi in delavcev zgrešil in jih ni dal na ka nl-S-K Pro«forih< prikritih 26,6 police. Tudi del prask* ki ga je a "uar?v An 9 k8 kave- našla inšpektorica v skladišču, je namesto, da bi bilo blago takoj, ko bilo prodanega zaposlenim delav-»rejeii, dah na police blagov- cem, del pa namenjen za dve stalni stranki. Vendar pa sodišče temu ni verjelo, saj bi prašek, če so ga kupili zaposleni, od sobote pa do srede, ko ga je našla inšpektorica, že lahko odnesli domov in ga začeli upo- nice na Cankarjevi cesti. Pomanjkanje pralnega praška in kave je bilo takrat veliko, police v blagovnici pa so bile prazne. Poslovodja Rudi Žagar je vedel, da je potrebno dati v prodajo manjkajoče artikle takoj, ko rahljati, jih trgovina prejme, da bi se tako oli«** ublažilo pomanjkanje tega blaga na trgu, to pa je vedela tudi namestnica poslovodje Milka Sarabon. Del prikrite kave naj bi bilo namenjeno za topli obrok zaposlenim delavcem in za sindikat, ostalih 6 kg kave pa — tako se je zagovarjal predstavnik je za gospodarski prestopek obsodilo Merkator - Rožnik, TOZD Preskrbo Tržič na 30.000 din denarne kazni, poslovodjo> in namestnika poslovodje pa kot odgovorni osebi na 2000 din oziroma* 1000 din kazni. ške puške, v . poškodovancem, v streljanju z vo jaško puško. Šest osnovnih šol je ob koncu pripravilo tudi nadve zanimiv in pester kulturni program. Največ znanja, spretnosti in sposobnosti so na sedmem taboru heroja Tončka pokazali učenci učenke sedmih razredov šole iz Lipnice. Sledijo jim vooi iz Bohinjske Bistrice in Gorij, zelo dobro pa so se odrezali tudi učenci in učenke osnovne šole Matevža Lan-gusa. Zastavico so tako osvojili mladi iz Lipnice. Tabor heroja Tončka pa je ponovno pokazal, kako koristno je takšno usposabljanje mladih, ki se že v osnovni šoli vsaj deloma seznanijo z orožjem, zaščito in opremo, seznanijo s prvo pomočjo, s partizanskim načinom življenja in še bolj spoznavajo sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tabor heroja Tončka, predvsem pa organizatorji, ki ga pripravijo vsako leto izredno dobro in skrbno, zato zaslužijo vso pohvalo in priznanje, saj je pomemben prispevek k obrambi in samozaščitni vzgoji mladine. D. Sedej NESREČE SMRTNA NEZGODA PEŠCA Žirovnica — Na magistralni cesti pri Žirovnici se je v sredo, 17. maja ob 8.30 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl Anton Bergelj (roj. 1899) iz Most. Voznik tovornjaka Jože Viharnik (roj. 1940) iz Kranja je peljal od Radovljice proti Jesenicam in ni pravočasno opazil Berglja, ki se je izven prehoda za pešce napotil čez cesto, ne da bi se dovolj prepričal, če je varno. Voznik tovornjaka je sicer zaviral in skušali Berglja obvoziti, vendar pa je tovornjak kljub temu pešca zadel s prednjim desnim delom. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa je še istega dne umrl. TRČIL V REŠILCA Bistrica — V sredo, 17. junija je od Podtabora proti Bistrici po magistralni cesti ob 21.45 peljal voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Redžep Bajramovič (roj. 1948). Ko je že prehiteval nekega tovornjaka, je iz nasprotne smeri po klancu navzgor , pripeljal rešilni avtomobil kranjskega ZD. Rešilec se je osebnemu avtomobilu umikal na odstavni pas, vendar pa je kljub •temu prišlo do močnega oplaženja. Bajramovičev avtomobil je odbilo s ceste, kjer se je nekajkrat prevrnil in obstal na cesti. V nesreči sta bila oba voznika lažje ranjena. Škode na avtomobilih pa je za 380.000 din. L M ljenje v brigadi me je že dolgo ia nimalo. O njem mi je veliko pripovedovala prijateljica in n*? tako navdušila, da sem se končno tudi sama prijavila. Že v Soli rada sodelujem pri vseh akcijah. Doma je bilo sprva nekaj teh potem pa so le popustili. Mislim da je strah večine staršev povsem neutemeljen. V naši brigadi bom vodila komisijo za kulturo. To področje mi tudi najbolj leti \ šoli sodelujem pri izraznem ple^ v dramskem krožku, na prosja. vah.« Aljaž U zar, učenec 8. razreda osnovne šole heroja Graj-zerja v Tržiču: »Lani sem bil prvič v pionirski brigadi v Brkinih. Delali smo po štiri ure, tako da ni bilo preveč naporno. Popoldne smo sodelovali v različnih interesnih dejavnostih. Všeč mi je bilo. Domačini so nas imeli radi, saj smo jim pomagali tudi pri spravilu sena in drugih delih. Na akciji dobiš veliko prijateljev. Letos bom komandir tretje čete, nekakšna vez med .svojimi' brigadirji in vodstvom. Lokalne akcije so potrebne. Spoznamo se, nabiramo delovne izkušnje, skratka pripravljamo se, da bi bili na zvezni čim bolj uspešni.« Spela Zontar, učenka 7. razreda osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki: »Delo in živ- Tomaž K ura t, učenec 1 tonika gimnazije v Kralj* J pionirski brigadi sem Že bil ^ d verni leti smo delali v Šmarjah Nekatere brigadirje torej po»i« že od prej. Na akcijo grem iidveb razlogov; šteje se v obveino počitniško prakso, razen tep p» neprijetno sodelovati. Spoznal bon veliko mladih, tudi ii dniph republik. Namestnik komandin ta za naselje bom. Upam, da * bomo dobro ujeli, tako kot smo* danes na lokalni akciji, ko sa* nepopolni naredili celo več kot smo načrtovali.« H.Jelovcan m ljubljanska Temeljna banka Gorenjske, Kranj Obveščamo vse imetnike tekočih racu* nov Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, da se je spremenila višina zneska.za katerega izplačilo jamči banka znesek na enem čeku ne sme biti od 4.000.— din in ne manjši od 100.— din