i>
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
h h
Glas Naroda
/
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.


The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
i>

TELEFON PISARNE: 79 RECTOR.
Entered u Second-Claas Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 296. — ŠTEV. 296.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 18, 1906. — V TOREK, 18. GRUDNA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Washingtonske novosti. j Predsednikova poslanica Novi kabinet, o panamskem prekopu.
TRIJE NOVI TAJNIKI SO RODOM IZ NEW YORKA IN DVA IZ OHIO.
Dosedaj se še nikdar ni pripetilo, da je bila kaka država zastopana po tolikih tajnikih.
POSLANICE.
"Washington, 17. dec. Kadar se snide kabinet k prvej seji, bode imela država New York redko east, da jo v Washingtonu zastopajo trije člani, kabineta, namreč državni tajnik Root, tajnik zvezinega zaklada Cortelyou in trgovinski tajnik Straus. Po 4. mareu bode kabinet popolnoma reorganizo-van in bodeta imeli državi New York in Ohio v kabinetu večino, kajti Ohio bode zastopana po Taftu in Oarfieldu. I>o Roo se vel to ve vlade se je le redkokdaj pripetilo, da sta bila dva člana kabineta iz jedne in iste države. To vprašanje je pri imenovanju tajnikov imelo vedno veliko vlogo in nijeden predsednik ni hotel dati kakej državi politično premoč v kabinetu. Toda v prejšnjih čarih so člani kabineta vedno oddajali državne službe, kar je pa sedaj odpadlo.
* * •
Država New York je pa imela pri imenovanju članov kabineta vedno prvenstvo, kajti New York je najvarnejša država z ozirom na število prebivalstva, trgovino, promet in politično premoč. Od 25 predsednikov smatralo jih je 22 umestnim imenovati Newyorčane svojim ministrom. Samo trije predsedniki so bili brez newyor-ških tajnikov.
Predsednik Roosevelt je pa teorijo lokalnosti razdejal ravno tako, kakor kako drugo neprijetno tradicijo; on si omisli ljudi, ktere potrebuje in jih vzame, kjer jih najde in teh je največ v New Yorku.
• * *
D asi ravno predsednik neprestano pošilja kongresu poslanice, se on za nijrdno tako ne zanima, kakor za ono, ki tie bavi z vojno mornarico. To poslanico bode izročil jutri kongresu zajedno z načrti za velikanske oklop-niee in za oklope. Vlada je namreč dognala. da velja tona najboljših oklo-pov $295.89, d očim jih mora vlada plačevati p<> $420 tono. Izdelovanje plošč torej ni >!abn in radi tega želi predsednik, da >i nabavi vlada svojo lastno tovarno za vlivanje oklopov.
Štrajk v Portlandu, Ore.
Portland, Ore., 17. dec. Motormani in sprevodniki tukajšnje ulične železnice so prit'-eli štrajkati in promet je vsled tepa popolnoma ustavljen. Množica je na raznih krajih napadla vozove. kteri so še vozili, tako, da je morala policija posredovati
Napad na pošto.
V Brookfieldu, Mass.. so roparji z nitrogliceriuom razstrelili blagajno tamošnje poŠte. Takoj po razstrelbi so pa pričeli prestrašeni meščani streljati skozi okna, vsled česar so se roparji zbali in bežali, ne da bi odnesli kaj seboj.
Nezgoda ra železnici.
Pittsburg, Pa.. 17. dec. Telegrafist tukajšnjega glavnega stainu Pennsylvania železnice naznanja, tla je brzo-vlak, imenom Pennsylvania Flyer za-padno od Cantona, O., za vozil v nek tovorni vlak Wheeling & Lake Erie železnice. Oba vlaak sta skočila raz tir. Strojevodja in k u rilec brzovlaka sta lahko ranjena. Potnikom se ni nič zalega zgodilo.
Parnik se je potopil.
Kinsr*t»>n, N. Y., 17. dec. Tukaj zasidrani parnik Norwich od Cornell Line je pričel včeraj zjutraj goreti. Da ga rešijo popolnega razdejanja, •u* ga potopili. Norwich je bil najstarejša ladija na reki Hudson, kajti zgrajen je bil leta 1836 za New York and Norwich Steamboat Co.
ROOSEVELT POROČA KONGRESU O POLOŽAJU NA PANAMSKEM ISTMU.
Senat se je bavil s tem poročilom več u r.
PREDLOG- ZA INDIJANCE.
Washington, 18. dec. Predsednik Roosevelt je včeraj poslal kongresu svojo posebno poslanico o panamskem prekopu, ktera je bogato ilustrovana in s ktero javlja o razmerah, kakoršne je našel povodom obiska prekopovega ozemlja. Senat se je več ur bavil s predsednikovo poslanico. Zajedno se je čitala še druga poslanica glede javnih zemljišč in moštva vojne mornarice. —
Tekom seje je senat izjavil, da se strinja z resolucijo, vsled ktere naj se prično kongresove počitniee v četrtek in naj trajajo do 3. januarja.
V zastopniškej zbornici so se ba-vili z dovolitvami za Indijanee, za katere je treba $8,103,000. Tudi v tej zbornici se je pročitala predsednikova poslanica o panamskem prekopu.
PODRZAVLJENJE MEHIKANSKE ŽELEZNIC.
To se zgodi vsled strahn pred trusti Zjedinjenih držav.
Mexico Ciudad, Mexico, 17. dec. Finančni minister Limantour je v soboto v kongresu razložil, čemu je sklenila mehikanska vlada pokupiti vse večje železnice, kterih proge merijo na tisoče milj. Limantour izjavlja, da je ta korak smatrati kot obrambo domačih podjetij, ktera bi gotovo postala last železnic Zjed. držav, ako bi se to ne zgodilo.
Ubegla jetnica.
Mason, M i eh.. 18. dec. Pred tremi tedni so v I^ansingu zaprli radi lat vine žeusko, znano j>od imenom Molly Maguire. Sedaj je pa jetniea ušla iz zaporov tukajšnjega eountyja. to svrl|o je napravila v steno veliko uunjo in se iz druzega nadstropja spustila na zem.jo ter zginola.
Most napravijo Japonci čez reko John.
Dolgi lx>de 3239 čevljev in bode stal dva milijona yenov. Gotov bode istodobno z železnico Sieu—Mukden.
Prijeten gost.
V London je prišel ter se naseli, v hoteiu Tavistork čudak ali pa norec, ki se je vpisal William Yates iz Slief-fielda. Berači in reveži imajo z Ya-tesom veliko veselje, zakaj mož plačuje vse, kar kupi, s stotaki ter ne \zame nikjer drobiža nazaj. Za časopise. ki jih kupuje od kolporterjev na u.iei, plačuje stotake, ravno ta>ko ne da manj kot stotak cvetiičarki za šopek in sploh beraču, ki ga slučajno naleti na ulici. Ako pa gre kteri berač za njim ali ga uaprosi za dar, potem mu Yates ničesar ne da.
Največjo zastavo sveta
napravijo sedaj v Zjed. državah. Namenjena je za glavno poštno poslopje v Washington. Zastava bode dolga 2D yardov, šimua pa 10 vardov, pobarvani pasi bodo široki 70 eni.
m si namenjen
ženo, otroke
ali pa
ter HflalcQc v Ameriko vzeti. ilaTn voine cene na: FRANK
Oncawfcfc SL, Hew York, N. Y, ker tu bode« najpo&teneje in najbolje l Fr. Sakser Je priznani zastop-ifKPitnih parobrodnih druAb
mik
LATINSKI PREGOVOR.
Prilika ima lase na sprednjem, ne pa na zadnjem delu glave. Ako je u-porabite takoj, ko se pojavi, je zamo-rete držati, ako je pa pustite, da gre mimo, jo nikdar več ne dobite. Ravno tako je z boleznijo. Ako ustavite njeno napredovanje takoj pri prvih simptomih, jo lahko kontrolirate, ako se pa na te pojave ne ozirate, ostane bolezen za stalno pri vas. Ne zamudite tora jprilike izogniti se nevarnej bolezni. Kakor hitro opazite, da ne čutite tako dobro, kakor običajno, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono hitro prežene te znake, izgubo teka, slabo prebavljanje, glavobol in drugo. V lekarnah. Vsakomur dopošljemo eleganten stenski koledar, kedor pošlje 10c v znamkah. Joe. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, m.
Japonska in Zjed. države. Otok Lanai v nevarnosti.
MIKADO MUTSUHITO SI HOČE PRILASTITI IMENOVANI HAWAIJSKI OTOK.
Japonska ga baje rabi za ustanovitev mornarične postaje.
JAPONSKA KONKURENCA.
San Francisco, Cal., 17. dec. Iz Honolulu, Hawaii, se brzojavlja, da je japonski cesar sklenil pridobiti za Japonsko hawaijski otok Lanai. kateri je sedaj v zasebnej posesti in se nahaja kakih 50 milj daleč od Honolulu. Japonska bi rabila Lanai za ustanovitev mornarične in premogove postaje. S tem bi se izdatno približala našej republiki, to tem bolj, ker sta na onem otoku dve izvrstni luki sposobni za vsidranje največjih vojnih ladij.
Vlada je že izdala odredbo, vsled ktere se zemljiščnemu komisarijatu prepoveduje prodati otok kakemu sindikatu.
Seattle, Wash., 17. dec. Japonski veletržei so pričeli sedaj pošiljati svoje lastne parnike tudi na Atlantik, da dovažajo v atlantskih ltrfkah kupljeno blago na Japonsko. Na ta način jim pri toni blaga $1 več dobička, nego ako bi najeli ameriške parnike.
V PRID JA-rONCEV.
V S an Franciscu, Cal, so šolski zakon preinačili in sedaj so Japonci jednaki belim.
San Francisco, Cal. 17.dec. Predsednik Altman od tukajšnjega šolskega sveta naznanja, da se je sklenilo, da zamorejo v nadalje japonski gojenci višjih šol prisostvovati poduku zajed-no z belimi učenci. Le v ljudskih šolah (primary and grammar) se morajo podučevati ločeno od belih.
POMANJKANJE PREMOGA.
V Oklahomi primanjkuje premoga in lesa.
Mangum, Okla., 17. dec. Tukaj je nastalo zelo občutno pomanjkanje premoga, kajti tukaj in v Granite so pošle vse zaloge premoga. Lesa v tukajšnjih krajih sploh ni mogoče dobiti in ker je nastalo pravo zimsko vreme, pomagajo si farmerji s tem, da kurijo s plotovi in deli svojih gospodarskih poslopij. Premog, kteri se vozi tu memo, konfislruje železnica v svojo lastno potrebo. Baje se razmere Še dolgo ne bodo poboljšale. Včeraj si je 50 farmer je v na Rock Island železnici prilastilo vagon premoga.
Ekspedicijo v Južno Ameriko.
S parnikom Panama odplula je včeraj iz New Yorka ekspedicija, ktere člani so dr. W. E. Farabee, John "W. Hastings in L. J. De Milhau, v Colon,
Panama. Ekspedicija bode ustanovila svoj glavni stan v Arequipi, Peru, da od tam preišče pokrajino od Cordiljer do Rio Amazonas, in od tu dalje proti severu do Rio Panama. Ta pokrajina je skoraj popolnoma neznana. Potovanje bode trajalo tri leta.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ........200 kron,
za I 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poinljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad t U. do 12. dnek
Denarje nam poslati j« najpriliž-neje do $25.00 v gotovini t priporočenem aH registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Poslal Money Order aH pa Vtt York Bank Draft
F1AHK IA¥1EE, 109 Orssawieh Strt* Vav T«k. <104 BtOlair An. VJL Olsrslaad, O.
Živijo izumitelj!
Pivo v ploščicah.
V KANSASTJ, KJER JE PREPOVEDANA PRODAJA OPOJNIH PIJAČ, IMAJO SEDAJ "SUHO" PIVO.
Ploščice se vržejo v vodo in pivo je gotovo.
UBOGI ABSTINENT JE!
"Živijo izumitelj !" — Tako kriče sedaj v Topeki, v temperenčnej državi znane Carrie Nation, kajti tamkaj je izumil mladenič Fratuk Denton — suho pivo. Komadič tega piva, v velikosti ploščice čokolade, se vrže v vodo in iz tega se dobi — 6 galonov kar najboljše pive. V pobožnem in abstinentnem mestu Topeka vršile so se prve poskušnje. Ljudje so se kar trgali, kedo bode več ploščic tega piva kupil in utro po otvoritvi omenjene prodajalnice je bila vsa zaloga razprodana. Dve uri (kasneje je pa bilo vse mo^ko prebivalstvo Topeke pijano. Častitljivi abstinenčni apostoli v duhovniških uniformah so od same ginjenosti objemali drogove električnih svetilk in peli patrijotično pesem *"' There will be a hot time in the old town to-night." Policaji in trampje so se medsebojno na ulicah poljubo-vali in jokali od samega veselja, nek milijonar je govoril na glavnem trgu navdušen govor, v kterem je svetoval, naj se taikoj uvede soeijalistična država bodočnosti in nek prelat je v svojem ginjenju naznanil, da bode svoje reformne ideje poskusil šele v svojem želodcu, predno bode s tem druge ljudi osrečil. Ker so bili tudi njegovi poslušalci pijani, so mu naravno verjeli.
Vse to je zakrivil mladenič, ki je izumil "sufao pivo" in provzročil, da Kansas ni več "suha" država. Vode imajo povsodi dovolj in državno prav-niŠtvo ne more zabraniti pijančevanja, kajti zakon prepoveduje prodajati le opojne pijače, ne pa opojne ploščice pive.
NEZGODA NA MORJU.
Izletniški parnik Princessin Victoria Louise na pečinah. Kapitan se je ustrelil
Kingston. Jamaica, 18. dec. Izletniški parnik Princessin Victoria Louise od Hamburg-America Line, ki je odplul dne 12. t. m. iz New Yorka semkaj je, ko se je vračal nazaj v New York, zavozil v ininolej noči pri Port Roval na pečine. Potniki so prišli srečno na kopno.
Kapitan Brunswig, ki je poveljeval, ko se je pripetila nezgoda, se je takoj nato v svoje j kabini ustrelil.
Nemška križarka Bremen in francoska šolska ladija Duquay-Trouin sta odpluli na pomoč. Parnik je na pečinah in valovje ga vedno premika, vendar je pa še upati, da ga rešijo. Kapitan je vozil po napačnem potu in tako zavozil na skalovje baš pod svetilnikom.
Štrajk v Schenectady.
Schenectady, N. Y., 17. dec. Položaj z ozirom na štrajk delavcev tukajšnje General Electric Co., se ni spremenil. Do nemirov dosedaj še ni prišlo. Danes se vrše štiri zborovanja štrajkar-jev. Dosedaj se je vrnilo na delo 300 štrajkarjev.
Zemljiški prepiri na Puerto Rico.
San Juan de Puerto Rico, 17. dec. Med zvezino in otoško vlado prišlo je do prepira radi delitve javnih zemljišč na otoku. Sedaj so se obojestranske oblasti poravnale.
Pomanjkanje premoga na severozapadu.
IZ NORTH DAKOTE IN DRUGIH DRŽAV PRIHAJAJO ŽALOSTNA POROČILA.
Pomanjkanje so zakrivili brezdvomno lastniki železnic.
URADNE PREISKAVE. -o-
Minneapolis, Minn., IS. dec. V kratkem se prične preiskava glede pomanjkanja premoga na severozapadu. Komisija za meddržavno trgovino bo to zadevo preiskovala v državah Minnesota, North in South Dakota in Montana. Nadalje pride to do obravnave tudi pri postavodajah posameznih držav. Premoga ni skoraj nikjer dobiti in ako nastanejo blizardi, predno se mesta in farmerji preskrbe s premogom, bode trpljenje prebivalstva veliko.
Grand Forks ,N. Dak., 18. dec. Položaj glede nabave premoga je sedaj tak, da tacega še ni bilo v tej državi. V severnih pokrajinah ni dobiti ni-ikjer premoga, kajti zaloge prodajalcev so že pred par dnevi pošle. V Lakoti ni dobiti niti jednega funta premoga, V Cando so morali v parnem mlinu prenehati z delom, ker nimajo kurjave, tudi elektrarne in plinarne počivajo. V Townerju in Roigby so zaprli šole.
Pomanjkanje premoga so zakrivili lastniki železnic, kteri ga niso jedna-ikomerno razpošiljali
Dogodki v Franciji. Pred poravnavo.
KLERIKALCI IZJAVLJAJO, DA JIM NOVI VLADIN PREDLOG UGAJA.
Kardinal se je prese'il iz uradnega poslopja.
KLERIKALNE DEMONSTRACIJE.
PRATI K E
za leto 1907
Družinska, Blaznikova in Klein-may er jeva, bo dobiti po 10 centov.
Razprodaj aid, kteri jih ▼sunejo ato komadov jih dobe sa f 6. Dobe m pri
FBAHK BAKBRR 00., 109 Greenwich Street, Hew York. 6014 St Glair Am, Olereltad, O.
Paris, IS. dee. Iz klerikalnih easo-pi^>v je razvideti, da so klerikalci zadovoljni z vladinim predlogom, s kterim se ločitveni zakon nekoliko spiemeni. Splošno se zatrjuje, da se bode tudi vatikan zadovo.jil s tem zakonom, vsled kterega bodo duhovni imeli iste pravice in dolžnosti, kakor drugi državljani.
Kardinal Richard je včeraj ostavil nadškofijsko palačo in se je začasno nastanil pri konservativnemu poslancu Denys Cochinrt na Rue de Baby-one. Tem povodom so katoličani priredili kardinali demonstracijo vznak sočutja. Množica je napolnila vse uliee krog palače in pela razne cerkvene pesmi. Par mladih katoličanov je spreglo kardinalove 'konje, nakar so ga peljali v novo stanovanje. Pred in za kočijo so jezdili vojaki. Proti-klerikalci tega sprevoda niso motili.
VESTI IZ RUSIJE.
Zavratni napadalci dobili plačilo na vešalih.
Petrograd, 18. dec. Napadalca na bivšega moskovskega generalnega^gu-bernatorja Dubasova so včeraj zjutraj obesili. Napad sta izvršila na vrtu Tavričeske palače.
Moskva, 18. dec. V mestnem okraju Basmanov so včeraj aretovali 30 članov levolucijonarne bojne organizacije. Zaplenili so tudi mnogo orožja, streljiva, bomb in dinamita.
Radom, 17. dee. Tukaj je nek dijak tehnične šole vrgel bombo na poveljnika orožništva, polkovnika Plotta. Bomba mu je odtrgala nogo. Napadalca so zaprlL
Odesa, 17. dec. V vasi Semenov so tuji agitatorji naščuvali kmete, da so napadli občinsko skladišče žita. Ker se kmetje niso brigali za komisarjev opomin, so vojaki oddali med nje salvo ter več kmetov ustrelili in ranili.
V Kaz&nn je nekdo ustrelil pred gledališčem policijskega ravnatelja.
Iz Avstro-Opske. KOLEDAR
Olajšava prometa.
AVSTRIJSKO ŽELEZNIŠKO MI-NISTERSTVO JE UVEDLO PROMETNE OLAJŠAVE.
To se zgodi v svrho znižanja cene mesu.
OGRSKO - AMERIŠKO PARO-BRODNO DRUŠTVO.
Dunaj, 18. dec. Da se saj nekoliko zniža cena mesu, ktero se je po vsej Avstriji podražilo tako, da ga ni mogoče kupiti, je železnično ministerstvo sklenilo uvesti na vseh glavnih železnic nih progah razne olajšave pri prometu. Od tega je pričakovati takoj znižanja cene mesu, dasiravno le za par krajcarjev.
Budimpešta, 18. dec. Glavni ravnatelj severonemškega Lloydo in več Lloydovih uradnikov dospelo je semkaj, da ustanove posebno parobrodno društvo imenom " Ogrsko-Ameriško", ktero bode last nemškega Lloyda. Parniki ogrsko-ameriškega Llovdove-ga odseka bodo pluli pod avstrijsko zastavo.
Budimpešta, 17. dec. Vojno ministerstvo je odredilo, da se upelje ma-djarščina kot polkovni jezik v vse polke in oddelke na Ogrskem. Izvzeti so le štirje polki, v kterih so sami Slovani, oziroma Rumuni.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Povišanje plače za 30,000 predilcev v Massachusetts!!.
Boston, Mass., 18. dec. V Lowellu in Chicopee so lastniki predilnic svojim 30,000 prsdilcem povišali plačo. V Lowellu se je to zgodilo že v petek in v Chicopee v soboto. Plača je povišana za 5 do 10 odstotkov.
Sežgano žensko truplo.
Hazleton, Pa., IS. dec. Nek lovec je našel v gozdu med tukajšnjim mestom in Ebervale sežgano truplo nepoznane ženske. Blizo trupla ležal je njen čevelj, več glavnikov in klobuk. Krog trupla so bili trije železni obroči, kakoršne rabijo sodarji. Policija je prepričana, da je bilo dekle umorjeno, na kar so njeno truplo v sodu pripeljali v gozd in sežgali. Pokojnica je bila stara kacih 18 do 20 let.
KF, IIT AN,TE PARNIKOV.
Dospeti imajo:
Furnessia iz Glasgowa. Samland iz Antwerpena. Philadelphia iz Southamptona. St. Andrew iz Antwerpena. Ovid iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpooia. Furnessia iz Glascowpa. Majestic iz Liverpooia. Koenig Albert iz Genove. Amsteldvk iz Rotterdama, Friedrieh der Gro.-se iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Barcelona iz Hamburga. Albano iz Hamburga. Kaiser Willi elm IT. iz Bremena. Hamburg iz Genove. Amerika iz Hamburga. La Provence iz Havre. Umbria iz Liverpooia. Philadelphia iz So-uthamptona. Columbia iz Glasgowa. Kroonland iz Antwerpena.
Odpluli so:
York 17. dec. v Bremen. Samland 18. dec. v Antwerpen. Cevie 18. dec^ v Liverpool.
Odpluli bodo:
Baltic 19. dec. v Liverpool. Ryndam 19. dec. v Rotterdam. La Touraine 20. dec. v Havre. Blnecher 21. dec. v Hamburg. St. Louis 22. dec. v Southampton. Lucania 22. dec. v Liverpool. St. Andrew 22. dec. v Antwerpen. Fnrneasia 22. dec. v Glasgow. Bordeaux 22. dec. v Havre.
za leto 1907
pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ga naročili. Obseu 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari tor ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 30 centov.
PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! .
Razne novosti
iz inozemstva.
VSEPOLJSKI DAN NA POZNANJU V NEMŠKI POLJSKI. PROŠNJA ZA PRAVICE.
Protest iz Avstralije. Države "Com-monwealtha'' zahtevajo svoje pravice.
DEVET MOŽ UTONILO.
Poznanje, 18. dec. Tukaj so včeraj priredili Poljaki vse poljski dan. Zborovanja so bila obiskana tako. da toliko ljudstva v Poznanju sploh Še nikdar ni bilo. Iz vseh krajev nemške Poljske prišlo je na tisoče rodoljubov, tako da je bilo zborovanje nepopisno živahno. Pri zborovanju se je sklenilo, da se papeža naprosi, da stori konec šolskemu štrajku v nem. Poljski in da izposluje Poljakom pravice.
Sydney, Avstralija, IS. dec. Mini-sterski predsednik Joe Hector Canu-thers od New South TValesa je protestiral proti vmešavanju zvezine vlade Zjed. držav avstralskih ali "Comrnoa-wealiha" v pravice posameznih avstralskih držav.
Portsmouth, Anglija, IS. dec. Devet mornarjev oklopnice Hindustan je včeraj utonilo, ko se je njihov čoln prevrnil. V velikem čolnu je bilo 40 mornarjev in vsi so padli v vodo.
Pariz, 17. dec. Vodja maroških roparjev, Ras Ulah. ki je v gorovju pri Tangerju neomejen vladar, je danes izjavil, da bode dal pomoriti vse tamkaj živeče Francoze in Špance, ako inozemske vojne ladije v potili dneh ne ostavijo Tangerja. To je pismeno naznanil vsem poslaništvom v Tangerju. Domačini se prpravljajo na tako-zvano "sveto" vojno.
IZVRSTNA KUPČIJA Z DRAGULJI.
S4'2,000,C00 so Newyorčani plačali za drago kamenje.
Lastniki velikih newyorških prodajal nie draguljev so imeli nedavno zborovanje, pri kterem so sklenili ceno svojemu blagu povišati. Dasiravno so se radi tega sklepa razni predmeti podražili za 25 odstotkov, se od dne do dne več proda. Naročila za praznike so tako mnogoštevilna, da morajo v vseh tovarnah in brusilnicah delati noč in dan in vendar se mora mnogo naročil odkloniti.
Pred vsem je občutiti izdatno pomanjkanje delavcev. Rsarji dobe za dobra dela, ktera izsrotove v dveh dnevih, po $300. Največ se letos proda biserov. dasiravno so se podražili za 20 odstotkov. Biseri iz reke Mississippi, kteri so bili preje brez vsake vrednosti. dosegli so letos radi svoje čudne oblike, velike cene.
Letos so Newyorčani kupili za 42 milijonov dolarjev draguljev, oziroma za $5.000.000 več, nego lani.
Vseh tovarn za izdelovanje zlatnine in brušenje draguljev je v Zjed. državah 1100, oziroma še enkrat toliko kakor lani.
Nezgoda na železnici.
Rochester, N. Y., IS. dec. Včeraj popoludne se je pripetila na New York Central železnici zapadno od East Palmyre nezgoda, kakoršne že dolgo ni bilo na tej progi. Dva tovorna in jeden potniški vlak so zadeli skupaj. Tri lokomotive, štirje potnS-ški, jeden ekspresni in osem tovornih vagonov je razdejanih in škoda znaša $200,000. Promet je bil do polnoči izstavljen. Mnogo potnikov je bilo lahko ranjenih in le strojevodja osob-nega vlaka je zadobil smrtne poškodbe. —
"GLAS NARODA"
U«t slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaj* slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^EH, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropa, za vse leto.......4.50
" pol leta.......2.r>0
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan ii-vzemŠi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
(ssued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za og'ase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dot "tisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo > aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nareuite naslov:
"Gla« Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
V božičnem tednu.
Le še sedem dni in najlepši izmed vseh (krščanskih praznikov Božie se bode slavil po vsem svetu. Vsi, veliki in mali otroci se vesele tega dneva, oziroma božičnih drevesc, ktera bodo polna naj'ej»sili daril, ktera otroci /.e vse leto pričakujejo. Človek mora imeti dobro domišljijo, ako hoče, da je Božič v Ameriki ono, kar je v Evropi, (kajti ono, kar se o Božiču pripoveduje v Evropi, pri nas vedno bolj izprinja in otroci vedno bolj vedo, da "Santa Clausa", kteri prinaša darila, sploh ni. Škoda, da ee pri nas vsakdo tako hitro zaveda____
V tem tednu bodo morali odrašeeni seči globoko v žep. da bodo nadomestili mitičnega božičnega darovalca in ta teden bode glede prodajanja raznih potrebnih in nepotrebnih predmetov nadkrilil vse dosedanje tedne leta. Vet- ne^o polovica vseh nakupovanj za Božič se bode izvršila tekom tega tedna. Sicer oklene vsakdo, da bode potivbn kupil preje, toda končno se vendarle odlaša od tedna du tedna, dokler ne nastane napos.ed v proda-jalnieah taka gneča, da ni mogoče priti na vrsto. Vendar je pa to na-kuj ivanje tako prijetno, da gre vsakdo rad v drenj, kajti vsaikdo živi. ali hi moral živeti j»o principu, da je dajati lepše, neiro jemati.
Naj žalost nejš i je pa ta teden za li-.- •če in tisoče vslužbencev prodajal-nic. z asti pa za prodajalke, kajti ti morajo ta teden delati \eč, nego v ■ktereriikoli drugem tednu. De.ati se mora ]*» 14 do li> ur na lian in vrhu treba .-«■ je treba Ae zjutraj in zvečer voziti v prenajHilnjenih vagonih do-mov. čestokrat več. nego |*> jed no uro tako, da pridejo dekleta domov bolj mrtve nego žive, oziroma preveč izmučene, da bi zamogle jesti. In mesto božičnega darila se bode po Božiču za marsi'kako prodajalko pričel žalo- j sten ča> iskanja nove službe, kajti po prazniku v prodaja nieah ne bodo po-trebovali to.iko prodajalk, 'kakor se-daj. —
Francija in Vatikan.
Camilio Cavour, največji državnik Itaiije, je za Časa bojev italijanskega gibanja za združeno Italijo sredi mi-nolega stoletja ustanovil geslo: "svobodna cerkev v svobodni državi", samo da tedaj tudi katoličane pridobi za ita ijansko nacijonalno državo. Toda v Ita.iji ni prišlo do svobodne cerkve v svobodnej državi. Kljub so-vražtvu med papežem in italjanskimi kralji, ktero traja že nad 36 let, sta vendarle oba faktorja do sedaj mirno živela jeden kraj druzega v Rimu, kajti cerkev in država sta v Italiji že iz zgodovinskih dogodkov navezana jeden na druzega.
Sedaj je pa prišlo v Franciji do svobodne cerkve v svobodnej državi. Onemu, kar so se v Italiji izognili, zgudiio se je v Franciji: prišlo je do prepira. Toda tudi v zadnjem tre-notku skušata obe stranki storiti vse, da se izogneta bojem.
Ako hočemo ''sedanji" položaj v Franciji dobro razumeti, moramo vedeti pred vsem za tri točke. Pred vsem moramo vedeti, da je večina francoskega prebivalstva brezverska, drugič dejstvo, da tvori kleiikaiizem v Franciji nevarnost za republiko, kajti iklerikalizem uspeva le v monarhijah. Tega se boje ljudje zlasti na deželi. In tretjič je pa tudi sedanji papež v Franciji med politiki do skrajnosti nepriljubljen. Politiki mu ne morejo oprostiti že radi tega, ker je bil izvoljen s j>omočjo nemške va-zalke Avstrije.
Tako je v tem ikulturnem boju opaziti tudi mnogo političnih razlogov, kteri vsi so proti Franciji in radi tega je iz francoskega stališča sedanji boj oficijelne Francije le odobravati.
Vznemirljive vesti iz Daljnega Iztoka.
V ruskih listih "Priamurje" in "Harbinskij Vietnik" je objavil bivši ruski častnik Irklejevskij, ki je bival da:j časa na Japonskem, dva članka, kterih kratika vsebina se glasi: Japonska se pripravlja za novo vojno Pisatelj na podfagi resničnih dejstev /. v-o gotovostjo trdi, da Japonci jse pripravljajo v kratkem času osvojiti m priamurski kraj. Pisatelj svojo svojo trditev dokazuje s temi-le dejstvi :
1.	Japonski arzenali delajo noč in dan s podvojenim številom delavcev.
2.	JajHniski ogjeduhi se nahajajo v velikem številu v Vladivostoku, Ni-ko'sku, Harbinu, Habarovsku. Nikolajev:««, na Kamčatki in drugih važnih toč4cah.
3.	Prebivalci Japoniske so povsod vznemirjeni, kakor so bili leta 1903. Vsi pojejo narodno himno in "vojne pesmi.
4.	Japonski agenti navdušujejo kapitaliste za nova zunanja posojila.
5.	Japonski pevci namesto starih japonskih pesmi pojejo o sodobnih dogodkih: o uspehu Japoncev, o nemirih na Ruskem in na ta način priprav-
š i roke mase za novo vojsko.
Dežman v Zagrebu.
Spisal Josip Stare.
Kdaj pa je bil Dežman v Zagrebu? Bil je eno ali dve leti pred svojo smrtjo. Marsikdo se bode temu čudil; ali gotovo nihče bolj, nego sem se jaz. ki sem pri ti priliki prvikrat v svojem življenju ž nji mgovoril v sijajni palači jugostovanske akademije. Bilo je taiko-le: Prišel sem k akademiČnemu bibliotekarju Ivanu Tkalčiču, da si izposodim neko knjigo. Ko stopim na \ rata, mi pribiti Tkalčič nasproti in mi kar v eni sapi razodene veselo novico, da imajo imenitnega gosta, slavnega slovenskega rodoljuba Dežman a. Jaz ga debelo pog.edam in mu nejevoljno zavrnem: "Dežman je najhujjši nemšikutar, a ni-kakoršen slovenski rodoljub."
"Xe oni nemškutar, nego drugi slavni Dežman je tu", je popravljal Tkalčič.
Jaz sem zopet svojo trdi , da imamo le nemškutarja Dežmana in nobenega druzega tega imena, ki bi bil spomina vreden. Skoraj da bi se bila sprla, ■ker nobeden od naju ni hhotel odje-njati od svojega prepričanja. Napo-- ed je Tkalčič predlagal kompromis, rekoč:
" Veste kaj, pojdite z menoj, da vas predstavim in seznanim z vašim rodoljubom, ki ga kot zaveden Slovenec niti ne poznate ne."
Privolil sem, kajti preveč me je mikalo poznati slavnega Slovenca, ki se baje zove Dežman. StopivŠi v dvorano, sem kar obstrmeL S predsednikom akademije dr. Račkim je stal v živahnem hrvatskem pogovoru mož, ki sem ga dobro poznal z ulice in iz " Brencelja", bil je — pesnik "Pro-"kletih grabelj". — Bil sem v veliki zadregi. Kako naj pozdravim človeka, ki ga živega nisem mogel videti; kako naj govorim ž njim, ko sem vedel, da niti slavni Slovenec Miklošič ni hotel s S.ovencem po slovenski govoriti, a (kaj šele glavar nemškutar-jev! Najrajši bi bil šel zopet iz dvorane ven; ali ni bilo več mogoče. Dežman se je že obrnil in brž, ko me je ugledal, me je spoznal, mi šel nasproti ter mi prav prijazno in ljubeznivo podal roko, kikor da sva si stara prijate ja. Pravil mi je v lepi slovenščini, kako je kar očaran od prele-I>ega Zagreba; kaiko se ne more dosti načuditi raznoterim kulturnim zavodom hrvatskim; a proti vsem skupaj nam je v precej dobri hrvaščini nadaljeval, kako obžaluge, da se ne more dalje muditi v krasni hrvatski sto-liei, (kajti da se je predolgo zadrževal pri izkopinah na Dolenjskem, a vračajoč se čez Karlovec, hotel se je od enega vlaka do drugega ustaviti, da vidi Zagreb. Radostno sprevida, da je ta stanka prekratka ter nam je za gotovo obljubil, da bode prav kmalo prišel v Zagreb, ali na dalje časa. Ni ga bi.o več. Menda ga je prehitela smrt.
Pa čemu to pripovedujem! Ali je to imenitno? — Četudi ni imenitno, znimljivo in značilno je gotovo. Ime Dežman se v kulturni zgodovini slovenski nikakor ne bode moglo popolnoma zamolčati. Že stari Dežman. -trie našega oemškutarskega uskoka, je bil dober Slovenee in še iboljsi prijatelj Valentina Vodnika. Bil jo tr-
govec in samec, a prodajalno je imel v Špitalskih (zdaj Stritarjevih) ulicah na oglu pred mostom v Ig ubij a-ni. Trgovska pomočnika sta mu bila Fran Šaver Sou van in moj oče. Nasproti njegovi prodajalni je takrat še stala mala špitalska cerkvica, v kteri je nekdi propovedoval Primož Trubar. Navadno je cerkev bila zaprta, a ključ so imeli v Dežmanovi prodajalni. Valentin Vodnik, ki je običeval maševati v rečeni cerkvici ali kapeli, se je torej vsako pot moral prej oglasiti v Dežmanovi prodajalni. Nato mui je oče odprl-kapelo in mu pri maši stregel. Pa tudi sicer se je Vodnik rad pomudil v prodajalni ter se pomenkoval s starim Dežmanom. Leta 1S15, ko so tudi v Ljubljani praznovali sklep dunajskega miru in so zvečer razsvetlili mesto, je Dežman na svojih oknih napravil slovenski transparent. Prigodno besedilo je zložil Vodnik, izrezal pa ga je moj oče. Leta mi je večkrat tožil, kako nehvaležno delo je to bilo, kajti tedanji ljubljanski meščani se za to niti zmenili niso. To je bržkone bil prvi slovenski transparent in zanimijivo bi bilo, če bi se v Dežmanovi zapuščini našlo rečeno besedilo, v kterem je Vodnik gotovo s kako besedo razodel svoje občutke z ozirom na tedanje politične^ spremembe.
Kakor stric, tako je tudi njegov nečak Karol Dežman v mladih letih bil navdušeni Slovenec in cclo slovenski pesnik, ki je v znanih "Prokletih grab j ah" drastično osmešil vojščaka, ki ni hotel več govoriti slovenski, ko se je pod puško naučil nekoliko nemških besed. Dijaki smo ga spoštovali in ga poznali iz muzeja. Veliko veselje je bilo med nami, ko so ga leta 1SG1 izvolili za poslanca v prvi kranjski deželni zbor, in odtod v državni zbor na Dunaj; ali jeli smo tudi raz-pra vljati, kdo je bolji, ali on, ali Lov-ro Toman. Dognali smo, da sta dobra in da se bosta dopolnjevala drug drugega, kar nam bode še v našo (korist. Žaiibog, lepi naši upi se niso uresničili. Le prekmalo je z Dunaja prišlo žalostno poročilo o raz-i>oru teh naših slavnih mož. Dežmana je baje užalilo, da so Čehi tolikanj slavili iu uvaževali živahnega Toma-na, ki je s svojo zunanjostjo in z lepim svojim govorniškim darom obudil vso pozornost državnega zbora, kadar je začel govoriti, medtem ko se zanj niso mnogo zmenili. Mogoče, da je tudi kaj druzega vmes prišlo, kar je Dežmana gnalo v nasprotni tabor, ki si je le z njegovo pomočjo mogel pridobiti toliko veljave na Kranjskem. Na vsako stran je za nas bila velika nesreča, da se nam je Dežman izneveril. Izgubili smo dobro delavno moč, a dobili nevarnega nasprotnika. Prav njegov poset v Zagrebu pa nam priča. da v Dežmanu ni do dobrega ugasnilo vsako domorodno Čuvstvo; njegovo zanimanje in navdušenje, s kte-rim je poslušal pripovedanje in razlaganje predsednika dr. Račk i j a, ni moglo biti prihlinjeno; in če bi bila v njem zares zamrla vsaka narodna iskra, ne bi ga bilo v Zagreb, a če bi si samo iz radovednosti hotel ogledati mesto, ne bi ga prva pot peljala naravnost v jugoslovansko akademijo med hrvatske narodne prvake. Meni se je dozdevalo, kaikor da bi se kesal svojega herostratskega, negativnega delovanja. Toliko kot majhen prispevek za karakteristiko moža. s kterim se bodo prihodnji raziskovalci naše kulturne zgodovine tudi morali nekoliko pečati.
Nedfi se oporekati, da je vsled reformne akcije naisiije ponehalo po mestih in večjih upravnih središčih. Toda ma kmetih, po deželi jo položaj Še hujši ikot je bil pred uvedbo reform. Na eni strani kmeta tlačijo turške oblasti in mu ne dajo pravne pomočii, na druig strani ga napadajo vstaške čete različnih narodnosti, ki mu ubijajo in požigajo, zastopniki velevlasti pa se ne ganejo za neoboroženega in brezpravnega kmeta.
Sicer pa so bili vsi — bodisi tisti, ki so predlgali reforme, in tisti, ki so ji hsprejeli, že tedaj uverjeni, da jih spričo socialnih in administrativnih razmer v otomanskem carstvu ne bode moč izvesti. Vendar so jih jeli izvajati, ker se Evropa boji temelji-tejše rešitve balkanskega vprašanja. Zadovoljili so se s palijativnimi na-redbaani, da pridobijo časa in vsaj za čas zavlečejo težko krizo, ki mora nastopiti, ako se jame razpravljati o balkanskem problemu in nasprotujočih si interesih v Albaniji in Maee-doniji.
Evropa ni informirana niti o približnem stanju in grozodejstvih, ki se v Macedoeiji in v Stari Srbiji vrse redno vsak dan, vzlic tako razvitemu javnemu mnenju. Ako bi položaj le količkaj poznala, bi sama uvidela, da muerzsteški zla ni po pravil, _ ampak ga celo povečal. Hoteli so iz boinika izgnati Beicebufoa, pa je prišlo sedem drugih zlodejev vanj. Zlo pa bode tembolj naraščalo, čimbolj bodo evropske velevlasti odlašale akcijo, ki bi jo bile v interesu pravice in humani-tete morale že davno začeti.
Ali je upravičeno, ako Evropa sama zato mirno in hladno gleda, kako turška in druga plemena iztrebljajo krščanski narod, ker se boje zapletenega balkanskega problema? To polovičarstvo se je tako zelo in naglo maščevalo, da sedaj tudi začetniki reformnega gibanja uvidevajo, da je reforma vstala brezplodna. Kdor opazuje reforme v Turčiji, jasno uvidi, da se mora ponesrečiti vsaka akcija, ki zolj vzdržuje prejšnje stanje. Evropske velevlasti me smejo čakati tako dolgo, da z nasiljem vzdrževani položaj dovede do komplikacij, ki bodo škodovale njihovim interesom in na sramoto naše prosvetljene dobe zahtevale nepotrebnih žrtev. Status quo pomenja na Balkanu najhujšo krivico in vzdržuje stanje, ki je vsemu kulturnemu človeštvu v sramoto.
V interesu Evrope je le-to: Balkansko vprašanje se mora rešiti na podlagi opravičenih narodnostnih zahtev. Le tako se bode definitivna rešitev tega problema izvršila mirno.
S—c.
Iz Balkana.
Belgrad, 21. nov. 1906.
Boj vseh proti vsem — s tem je nakratko označeno stanje v Maeedo-niji. Vesti iz Stare Srbije in Mace-donije dokazujejo, da so poboji in nemiri na dnevnem redu in da te kronične bolezni reformna akcija velevlasti ni ozdravila. Kaj so vzroki? Zastopniki velevlasti, kterim je poverjena izvedba reform, ne stojijo na stališču pravičnih m nepristranskih sodnikov, temveč ščitijo ali zaovar-jajo to ali ono narodnost nasproti drugi in s tem razpalijo in raznetijo strasti. Prezdrznost Arnavtov, ki za svoje zločine niso nikomur odgovorni, nemarnost turških oblasti, nemoč in ravnodušnost zastopnikov evropskih velevJasti, ki naj vzdržujejo red v Macedoaiiji, še lb(olj zapletajo zmedeni položaj po teh deželah, ki vznemirjajo Evropo in silijo do spoznanja, da se z reformnim delom ni doseglo to, (kar se je ž njim nameravalo. Pokazalo se je, da je muerzsteška pogodba med Avstrijo in Rusijo zgolj pa.ijativno sredstvo, ki ni v stanu izboljšati položaja ter zagotoviti kristjanom v evropski Turčiji vsaj najele-mentarnejše pogoje za obstanek. Slabi položaj kristjanskih narodnosti, (ki je provzročil, da je Evropa sprejela reformne predloge dveh na Balkanu najbolj angažovanih velevlasti, se ni, odkar se je ustanovila reformna komisija, in tega je že tri leta, prav nič izboljšal. Na eni strani zločini, poboji in onečaščanje, na drugi razburjenje, vstaje in protesti proti nasiljih
RAZNE NOVICE IZ AVSTRO-OGRSKE.
Narodnostna debata v ogrski zbornici.
V ogrski državnozborski seji dne 20. distopada se je vnela ostra debata o narodnostnem vprašanju. Rumun Vajda-Vojvoda se je pritoževal, da v upravi niso zastopane druge narodnosti. Nato je Nag dejal, da se ogrski Rumuni hočejo združiti z rumun-skim kraljestvom. Predsednik ga je poklicali k redu, ker je očital rumun-skkn i>oslancem veleizdajo. Nato je govoril minister za notranje zadeve, grof Andrašv. Ni res. da ogrska država pomadjari druge narodnosti. Madjarizacija je nesmiselna. Toda v.ada razločuje med narodnostmi in nacijonajlnimi agitatorji. Proti temu se bode vlada borila z vsemi silami. Minister ne priznava, da tvorijo zastopniki nemadjarskin narodnosti stranko, ker 1. nimajo programa, 2. ker njihovi politični cilji nasprotujejo državni ideji (madjarizaciji). Ogrska — je dejal Andrašy — je prijateljica Riimunske in Srbije. Moj oče je prvi zahteval neodvisnost teh dežela in na berolinskem kongresu je zagovarjal načelo, naj se povzdigneta v kraljestvi. Ogrska tudi sedaj v zunanji politiki zastopa in brani načelo samostojnosti balkanskih ,narodovv Toda rumunski in srbski agitatorji na Ogrskem hujskajo proti Ogrski ter jo skušajo diskreditirati v srbskem in rumunskem kraljestvu. Moj program je ta: Pravičnosti nasproti narodnostim, neizprosna strogost nasproti narodnostnim "agitatorjem".
Za gospodarsko neodvisnost Ogrske.
Pri razpravi o proračunu trgovinskega ministerstva je govoril v seji državnega zbora ognskega dne 28. li-stopada tudi trgovinski minister Fran Košut, ki je rekel, da smatra za svojo dolžnost izralbiti popolnoma vse okol-nosti, da se doseže in zagotovi za vse čase gospodarska neodvisnost, ne glede na to, kakšna bode parlamentarna večina leta 1917. V ta namen je prva naloga podpirati malo obrt. Nagod-bena pogajanja z Avstrijo se vrše na podlagi samostojne earine, 'kaikor se spodobi samostojni državi s samostojno državo. Napovedad je, da predloži kmalu nov obrtni zakon, kteri bode uredil tudi delavsko vprašanje, posebno glede varstva ženskega in otroškega dela ter ureditve nedeljskega počitka. Nadalje je napovedal zakon proti nepošteni konkurenci, zakon o obveznem zavarovanju delav-
cev za slučaj starosti in onemoglosti, končno zakon, ki zagotovi delavcem pravico šfcrajkati, a zavaruje tudi svobodo dela.
Tudi posledice ruskih nemirov.
Rusko društvo ' 'blagotvoriteljnoje obščestvo" je letos naznanilo jugoslovanskim dijakom, ktere je poprej podpirajo, da ne more nobenih novih sprejemati in vzdržavati, iker sedaj v dobi atentatov nima dohodkov, S težavo Ibojda vzdržava tiste dijake, ki jih je pretekla leta sprejelo.
Na ruskih visokih šolah se je prej sprejemalo samo omejeno število židovskih dijakov (3, 5, 10 odstotkov), letos pa so ravnateljstva šol izjavila, da na to omejitev.se ne bodo ozirala in takoj se je dalo v ruske visoke šole vpisati ogromno število židovskih dijakov. Tako na primer na petrograd-ski politehniki se je vpisalo 92 Židov med 336 poslušalci, torej 40 odstotkov namesto prejšnjih 5 odstotkov. Po ipostavi bi se imelo sprejeti samo 16 židov.
Intimnosti ruskega dvora.
Car je dovolil v ločitev zakona kneza Romanovskega viteza Leuchtenber-škega in njegove gospe Anastazije rojene črnogorske princezinje, ter dovolil, da Anastazijo Nikolajevno poroči veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
NAROČNIKOM NA ZNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62ad Street, N. E„ Cleveland, Ohio.
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80.
NAZNANILO.
Rojakom ▼ Johnstownu, Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519V2 Power Stree* Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi.
NAZNANI LO.
Rojakom Slovencem in Hrva- fe tom, kteri potujejo čez Duluth, f naznanjam, da sem se preselil z r mojim saloonom, in sicer prav bli- l zo kolodvora.	s
Moj SALOON se nahaja pod gt. ^ 409 W. Michigan St., | in ie samo pol bloka oddaljen od | kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni. F Zahvaljujoč se za vso aosedanjo £ naklonjenost rojakov, se za nada- & lje najtopleje priporočam in vsa- P1 komu najboljšo postrežbo zago' % tavljam.	" ;
S spoštovanjem!	„
JOSIP SCHARABON, f
409 W. Michigan St., |
DULUTH, MirSN.	I
■ i'«!* i|w.u- ' ip '..T ■wy... F " ' hiihi J
PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., PuebTo, Colo.,
pobira naročnino za -*Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
pOZOR ROJAKI!
Nikdar niste pili tako dobrega žganja in likerjov, LakorZne nko se aj pijete, kjer na_i c: tr-.kti in iikeri iz so odlikovanera lalcra.orija Orosi v Milanu.
Te fini in dobri likcri so narejeni iz Orosi izvlečkov l:;.t. :e mi predajamo trgovcam, od kattrih Vi kupujete žganje z i dcr;;^.	*
Da pokažemo vs.m Ijr.dem izvrstnost tega žganja, s:uo se odločili vsakemu zu, pu^kmlnjo poslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje. 3Ii smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri samo jedan. pot od nas naroči vedno od nus kupovati, posebno ko se bode pn pričul da so na£i žganji napravljeni iz teh ex-traktov bolji iu finejši kakor marsikateri drugi v Ameriki.
Kjer mi to samo za poskuSnje po-Biljamo, prosimo da se nam pošlje tri dolarje naprej po money order ju ali pa v registrjrt pismu.
Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v naSih žganjih. Pišite na:
AMERlKA EUROPE Co.
MI Columbus Ave.	New York.
Slovensko katoliško
podp. društvo

svete Barbare

SQedlnJene države Severne Amerik©.
Sedež: Forest City-, Pa.
d*M» au januarja 1903 -v državi Penn^lvcria,
-o-o-
ODBOBNIE2:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bor 3, Moon Run, P*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SIJDER, Box 103, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika: Ivan Telban, P. Box §97, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Kje je ALOJZIJ ŠMAJDEK? Doma je iz Petane pri Novem mestu. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat. Kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank Šmajdek, 1012 E. 64th St., N. E., Cleveland, Ohio. (15-18—12)
Rojaki, naročaj t« se na "Glas Naroda", največji in najcenejši drevuik.
DELO! DELO!! DELO!! J
Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo
je dobro in stalno za več let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan.
Natančnosti je poizvedeti pri: Prank Homovch, P. O. Bvx 205, Richwood, W. Va. (6-11—6-1-07)
I
fil
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznini, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jib ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno.
Vsaki oolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti!
In veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli večinoma s prostim in teškiin delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDKLJEK /A SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IX BRA-TOVSKI SVET. TORAJ P REDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Ifočeoio Vam naznanit kakšna zdramila pošiljajo naši zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronično in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo praks > so prišli do prepričanja da so t.e tmiezni naj bolje za. < zdraviti s zdravili kateri so pripravljeni j > predpisih katere so ustanovili najbolj slavci zilr.-.vniki < d ••■'lega sveta. Ali veste d i j ■ mio^uknt \"..mo mnogo i.i mnogo let in tuli celo živi j • d • od eug-t č!o\eka <!a j.- iznajdil samo ža eur> bolezau /. lnm! • p.» i.itei m j-e je tista bolezen gotovo ali pa vsaj uajb >jj : t /. L a Al;o tako k.:kšcn zdravnik znajde zdravilo z.i i-ok-zen, katero nikdo ni mogel p »prej z i gotovo ozdraviti, pob m postane on poznan in slaven po celem svetu kjer <) i je dospel do tega. da se bolnika s tako bolezen sedaj zimo re c zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno bi stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila ko pripravljena točno po predpisu jeduega velikega svetovnega profesorja iu zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju, vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom.
* * Vsim bolnikom sledeče na znanje! +
NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA.
Kjer smo gotovi da na&i zrlravila v vsaki bolezni pomagajo. Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet <lni pnslt-j ko ste dobili nago zdravila ne čutite bolje, in ne opazite da Vam naši zdravili hočejo pomagati, pošlite nam jili po expressn plačano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili od njili več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakžne okolnosti Vasi denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Dr. SCHUH in Dr. KNIGHT!
ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI ? NE1 SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM M0RF. POMAGATI.
Vidite, vprašalte In prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Vorku.
Mi ne dajemo v časopise b.v.nlve pisma s pc.tb isoin od ljudi katerih že ni. Vi kateri stanujete v New Vorku poznate gotovo gospodu Iludina, samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. B„>rite kakšno pismo nam je dal.
Velecenjeni zdravniki od
c/MERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Veleueeni gospod !
Prav navduSen sem od VaSega uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, kutera me je trpinčila celih pet let in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti VaSa zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil nem bolečine in ne da bi se samo boljšega Čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zanptdi na Vas in Vaša zdravila i:i s.- pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da se nebodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor seje z menoj godilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od let v korist bolnikom.
Bratje slovenci, jest senu Zagrebčan živim tukaj v New Yorkti. in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
Ivan Hudin.
V New Yorku, dne 2. Septembra 190G. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VEIIJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A!
PoSlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
A* AMERICA-EUROPE Co. i*
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče zjutraj med deseto in dvanajsto uro.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24.janu»ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock,. Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ), IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KEOBUCAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopmiku in nobenem drugem. Zastcpnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatv« tudi na rrlavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega tdbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	3
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federals, Pa., 27. nov.: Martin Cetin-s- i rojen 1S90 eert. 5972, Fran Tolar 1S70 cert.# 5973, Lovro Klemenčič 1^S7 eert. 5974, Matija Štimac 1SS7 cert. 5975. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 62 udov.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 27. nov.: Andrej Oblak 1SS7 cert. 5976. Fran Oblak 1SS4 eert. 5977, Fran Zalar 1888 cert. 5978, Valentin Godec 1876 cert. 5979, Anion Bergar 18S6 eei-t. 59S0, Fran Ra-lih 1SS7 cert. 5981. Vsi v I. razredu, razun Ant. Bergarja, ki je v II. razredu. Društvo šteje 147 udov.
K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 27. nov.: Anton Marinček 1S71 cert. 59S2, Drago t in Brajkovic 1SS7 cert. 5983. Oba v I. razredui Drnštvo šteje 39 udov.
K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., 27. nov.: Ivan Smre-kar 1S77 cert. 5984 I. razred. Društvo šteje ? udov.
K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperials. Pa.. 27. nov.: Anton Reven 1880 cert. 59S5, Anton Stražišar 1SS2 ->9S6, Fran Jamnik 1874 eert 5987. Vsi v I. razredu.
K društvu Vitezi sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 27. nov.: Štefan R-.par 1888 cert. 59SS, Lovrenc Hoffman 18S8 cert. 5989, Fran Ko-lenc 1SS2 cert. 5990. Fran Višček 18^8 cert. 5991. Vsi v I. razredu.
K društvu sv. CirLa in Metoda *t. 9 v Calumetu. Mich., 27. nov.: Ivan Sfkula 1S73 cert. 5992, Vinko Kostanček 1862 cert, 5993, Ignac Kobe 1S76 cert. 5994. Vsi v I. razredu.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
aftOBNjsn
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko, Dne 29. jan. se je odpeljalo z južnetra kolodvora v Ljubljani v Ameriko 15 Slovencev in 20 Hrvatov. —
Zabodel je v prepiru posestnikov sin Franc Golob iz Sela, okraj radovljiški. tesarskeara pomočnika Antona Poljanca. Poljanec je v bolnici umrl.
Ogenj. Iz Blagovice se poroča: Dne 27. novembra popoldan je zgorel s slamo napolnjen kozolec Antona Zupan, polzemljaka v Jelši. Zažgal je z žvepljekami štiriletni otrok. To je letos že drugi slučaj, da je otrok zažgal kozolec. 28. junija 1. 1. pa je zažgal sedemletni deček kozolec Ignaca Pav-lič, polzemljaka v Blagovici. 27. nov. je bila nevarnost za celo vas Jelše, ker je stal kozolec tik gospodarskega poslopja, le mirnemu vremenu in hitri njo v pomoči ljudi se je zahvaliti, da se je ogenj omejil le na ta predmet.
Umrla je 931etna Ivana Uršič, znana pod imenom Hana Božičeva. Ves čas svojega življenja je bila vesela. Znala je dol?o vrsto starih narodnih pesmi ter jih še v visoki starosti rada prepevala v veseli družbi pri kupici dobrega vinca. Zadnji čas je bila navezana na sobico, ki jo je 11 let imela pri Nas*odetu.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Obsodba Jožefa Rozmana. Porotniki so vprašanja, tikajoča se uboja, soglasno potrdili, na kar je bil obdolženec obsojen na sedem let težke ječe, ktero kazen je takoj nastopil.
T e p e ž. Janez Pretnar, 341etni delavec v Radovljici, zaradi raznih te-pežev že devetkrat kaznovan, je meseca rožnika t. 1. na Leškem polju J. Gogola udaril z oslo po obrazu in levem očesu, vsled česar je poškodovanec na tem očesu trajno-oslepel. Povod k prepiru je dal Gogola sam, ker je Pretnerja pri košnji na travniku nalagal, da bi on to delo dobil lahko za 28 K od Andreja Kapsa, ne pa za 22 K. da je torej ta prepoceni prevzel. Ko je Pretnar zvedel, da ga je Gogola nafarbal. zapretil mu je. da ga bode oklofutaL Za to grožnjo je zvedel Gn^ola ter je Še tisto popoldne prišel nekoliko vinjen vprašat na travnijc, kje da so tisti "smrkavci", ki bodo njega pretepli. Takoj nato se sta s Pretnerjem spopadla. Slednji trdi, da ga je Gogola z roko prijel in
mu raztrgal srajco. Ko ga je v drugič prijel za rokav, ga je enkrat po licu klofut nil. Ta obdolženčev zagovor so izpodbijale vse zaslišane priče ter še pristavile, da je Pretnar takoj začel Gogola tepsti, da je imel slednji oko črno ter da je bil krvav na nosu, na -enr" in bradi. — Obravnava se je preloma, da zdrarniki-strokovnjaki natančno preiščejo poškodovano oko Janeza Gogola.
Spridena fanta. lGletni kola rski vajenec Ivan Ferjančie in 15-letni France Rus, učenec VI, razreda ljudske šole v Ljubljani, pristojen na Brdo, sta 22. mal. srpana učinila na 121etni deklici hudodelstvo po paragrafu 127. kaz. zakonika. — Ferjan-čič je bil obsojen na eno leto, Rus pa na štiri mesece težke ječe.
Svoje dejanje je priznal po sodbi v zaporu na 15 let težke ječe obsojeni požigalec Štefan Mikuž iz Šmihela, češ, da je podtaknil tlečo cu-seno na podstrešju, nakar sta
pogoreli obe hiši, kakor znano.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ženo umoril. Pred mariborskimi porotniki je stal 56 let stari posestnik Florijan Sobotič iz ptujs-ke okolice, obtožen, da je umoril svojo ženo. Zagovarjal se je s tem, da ga je žena najprej udarila po glavi. Porotniki so potrdili samo vprašanje o silobranu. Sobotič je bil obsojen v šestmesečni strogi zapor.
KOROŠKE NOVICE.
Ubojnik oproščen. Od celovškega porotnega sodišča je bil oproščen uboja hlapec Berhtold, kteri je 1. julija nekega dninarja v Selah tako s kamenjem obdelaval, da je čez dva dni potem umrl. Oproščenje je vzbudilo veliko pozornost v sodni dvorani. Oproščeni je bil opisan kot trezen in marljiv človek.
HRVATSKE NOVICE.
Afera a la K.ipenick v Zagrebu.
Afera sleparja Strassnoffa v Zagrebu, o kteri smo že poročali, postaja vedno interesantnejša. Kakor zatrjuje "Ma--yarorszag", je imel Strassnoff brez-dvomno komplice v ministerstvu zunanjih zadev, s pomočjo kterih se mu je posrečilo dobiti take informacije, da je lahko zagrebške kanonike prepričal, da imajo opraviti s pravim mi-nisterijalnim svetnikom. Strassnoff je vedel, da je zagrebški nadškof Posi-lovič svoječasno predlagal kanonika dr. Barona za Strossmayerjevega na-,
slednika na škofovski stolici v Dja-kovn in da so se v tej zadevi vršila pogajanja med rimsko kurijo in minis ters t vom zunanjih del. Minister-stvo ni bilo zadovoljno s kandidaturo dr. dr. Barona in je uplivalo na nadškofa, naj bi se ne zavzemal za tega kandidata. To zadevo je Strassnoff porabil in se izdal, ko je prišel v Zagreb, za ministerijalnega svetnika, ki je prišel k nadškofu kot odposlanec ministerstva zunanjih del, da bi se o osebi kanonika Barona natančneje informiral in da bi bil v ugodnem slučaju le-ta vendarle imenovan za škofa djakovskega. Duhovni gospodje v nadškofovi palači so bili seveda s tem silno zadovoljni in so se na vse načine trudili, da bi gospoda "ministe-rijalnega svetnika" prepričali, da ni bolj sposobnega kandidata za škofovsko stolico v Djakovu kakor je kanonik Baron. Razume se samo ob sebi, da se je kanonik Baron sam najbolj trudil, da bi si pridobil zaupanje in naklonjenost navideznega ministeri-jalnega svetnika, saj je bil prepričan, da mu potem ne odide djakovska sto-lica. Zato je Baron tudi z največjo radostjo dal Strassnoffu na razpolago tisočak, ker mu je le-ta rekel, da potrebuje to vsoto za dr. Franka, da ga pridobi zase, in da bo Starčevičanska stranka podpirala Baronovo kandidaturo. Da mora Strassnoff imeti kom-plice v ministerstvu zunanjih del, izpričuje tudi to, da je tako dobro poznal zveze med dr. Frankom in dunajskimi dvornimi krogi, da se je dr. Frank brez vsakega pomisleka odzval njegovemu povabilu na politično konferenco. Kanonik dr. Baron, ki je ob enem ravnatelj nadškofovskega seminarja, je peljal Strassnoffa tudi v seminar, je dal zbrati bogoslovce in jim ukazal, naj prirede "ministerijalne-mu svetniku" ovacijo. Kakor smo že omenili, je Baron "posodil" Strassnoffu 1000 K, ker je mislil, da si s tem najlažje zagotovi njegovo pomoč pri svoji kandidaturi za djakovsko škofijsko stolico. Kanonik Pliveric bi rad postal pomožni škof v Zagrebu. Ker mu je Strassnoff obljubil, da mu bo to izposloval, mu je "posodil" 800 K. "Az Ujsag" poroča, da je mi-nisterijalni svetnik" nabral v Zagrebu ne samo 1800 K, nego 40,000 kron denarja. Neki trgovec, ki ima neko zadevo z dunajskim ministerstvom, je poslal Strassnoffu v kuvertu 6000 kron, da bi interveniral v njegovi zadevi. Neki slavonski župnik Durfacik pa mu je poslal 4000 K. Tako je Strassnoff nabral 40,000 K in jih v varnost spravil pravočasno. Skoro bi se mu pa še posrečilo, da bi b| izv$-bil od nadškofa Posiloviča celih 200 tisoč kron. Zatrjeval je namreč nadškofu in kanonikom, da ima nalogo v Zagrebu ustanoviti list, ki bi naj zagovarjal skupne koristi duhovščine in Starce vieance v. V to svrho bi morala nadškofova blagajna prispevati 200 tisoč kron. Ker škof slučajno te svote ni imel v blagajni, mu denarja ni takoj izročil, obljubil je pa, da mu izplača dotičnih 200,000 kron. Ako bi " ministerijalnega svetnika" ne razkrinkalo pravočasno, bi Strassnoff dobil od nadškofa 200,000 K in bi bil z njimi, kakor je izpovedal pri policijskem zaslišanju pobegnil v Italijo. Kako je intimno Strassnoff občeval z nadškofom Posilovičem in kanoniki, je razvidno iz teh-le njegovih besed pri policijskem zaslišanjuPo naključju sem se seznanil z zagrebškim nadškofom Posilovičem. Z duhovnimi gospodi razumem izborilo ravnati. Na vrat na nos sem sklenil z malim starčkom (nadškofom) prijateljstvo. Občeval sem ž njim vsak dan; vozil sem se ž njim na sprehod in ga zabaval. Zagrebški gospodje so opazili, da sem v momentanih denarnih neprilikah in so mi pomagali. Zagotoviti so si hoteli moj') naklonjenost in so mi ponujali posojila. Ali bi naj te prijazne ponudbe odklonil ? Srce mi ni dovolilo, da bi duhovne gospode žalil z odklonitvijo. Sicer pa imajo gospodje denarja v izobilju". V tem tonu je pripovedoval slepar Strassnoff in razvil pestro sliko o dogodkih v nadškofovi palači v Zagrebu. Te slike pa niso baš ugodne za nadškofa in kanonike, saj razkrivajo naravnost neverjetno korupcijo, ki vlada v nadškofovi palači. Značilna in veleinteresantna je vest, ki jo priobčuje "BudapeSti Hirlap": Vodja Starčevičanske stranke prava, dr. Frank, je brzojavil peštanski policiji, naj preišče prtljago Strassnoffa, nudl'mo vam priliko, da si lahko ku-ker je on izročil "ministerijalnemu P*te za zel° malo svoto svetniku" važne, državnih zadev se	fltl« On
tikajoče dokumente v izročitev mini-	™ *
sterstvu zunanjih zadev. Torej le ima z zlatom prevlečeno (gold filled), za dr. Frank tehtelmehtel z dunajskimi" 20 let jamčeno URO, PRSTAN in
krogi, kar je pa dosedaj tako katego- PRSNO IGLO iz pravega zlata za
rično zanikal!	__.
_ _ ,	. .	vedno jamčeno, VERIŽICO. PRIVE-
Hrvatska ni kraljestvo! "Hrvat- /	'
sko Pravo" javlja iz Budimpešte o SEK (medal-»OI1> k verižici z 1 sliko,
neki izjavi mažarskih oblasti, po kteri dv°Je »ombov za manšete in tri za se ne smejo nazivati niti v skupnih, srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold niti v avtonomnih hrvaških zakonih filled), jamčeno deset let. Predmete
Hrvatska, Slavonija in Dalmacija ni mDgoče opisati v tem malem pro-kraljestva. Imenovati se morajo samo ' geografsko kot dežela Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. Tudi ban se ne bo več imenoval "ban kraljestev Hrvatske in Slavonije". Vzrok temu na-yajajo v tem, da poleg ogrskega kraljestva ni v ogrski državi mesta še jp drugo kraljestvo.
grof Andrassy je izdal naredbo, da, se imajo na Reki pisati matice izključno v madjarskeom jeziku ter je razveljavil sklep reškega magistrata, da morajo na Reki vsi napisi biti italijanski. Minister ukazuje, da morajo vsi napisi biti tudi madjarski. To je torej hrvaška Reka! Razun te avtentične vesti, pa neki dobro informirani hrvatski list poroča, da je ogrska vlada sklenila, hrvatskega bana nič več nazivati bana kraljestva Hrvatskega, ampak bana Hrvatske, kajti le ena država, ena krona, eno kraljestvo in eno kraljestvo in en kralj je, namreč ogrski. Treba je počakati, (kaj na to odgovorijo prizadeti krogi,
BALKANSKE NOVICE.
Senzacije iz Belgrada. V srbski skupščini je pri razpravi o nabavi topov pri Schnederju v Creuzotu opozicij on al ec Ribarac zaklical minister-skemu predsedniku Pašiču: "Vaš sistem bo spravil v nevarnost glavo drugega kralja!" Opozicija je baje pri tem demonstrativno ploskala. Viri so seveda nemški. — Rimski dvorni krogi, ki so s srbskim nekoliko v sorodu, potrjujejo vest, da je srbski prestolonaslednik bolan na umu. — Pri preiskavah o znani kragujevski aferi je vlada baje prišla na to, da se pripravlja nova revolucija. Na vsak način se je pa pri tej obravnavi izkazalo, da se je poleg kragujevske gar-nizije nameravala upreti tudi niška. Obsojeni Častniki so s kragujevsko posadko hoteli napasti Belgrad, svoje predstojnike pa umoriti. Čuje se, da so obsojenci to priznali. "Štamipa" pravi, da je srbsko občinstvo silno razburjeno, ker obsodba spominja na najbolj krute čase preteklosti.
RAZNOTEROSTI
Košut na kolenih. Madjarski poslanec Henz, ki je usmrtil v dvoboju grofa Keglevicha, se je pred svojimi somišljeniki pohvalil s svojim dejanjem in izrazil željo, da bi rad pobil še sto liberalnih prvakov. Nato je govoril o obtožbi Fejervaryjevega ministerstva in rekel, da so ga Košut, Ap-ponvi in Polonyi prosili na kolenih, naj od svojega predloga odstopi.
Poplava špirita. V Glasgowu se je v tovarni špirita razpočil reservoir, v kterem je bilo 70,000 litrov špirita. Špirit je tekel kot vroča reka po u-liei dva čevlja visoko. Nastal je velik strah. Petnajst oseb je dobilo tako hude opekline, da so jih prepeljali v bolnišnico.
108 let stara Macedonka. Nedavno je umrla v Budimpešti 108 let stara žena, rodom Španjolska Židinja iz Maeedonije. Nikoli v življenju ni bila bolna.
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLO RADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bo de ta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-deJ v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
Za bližajoče se božične praznike priporočamo rojakom
krasne božične razglednice
Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd.
Cena:
ena 3c, tucat| 30 centov.
FRANK SAKSER C0.
109 Greenwich St., New York, N.Y.
Knjiga »ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide od slavnega im obce zimne-a:
Dr-. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolii
. Kn'*%f obsega preko 160 strani z mnogimi slikami ^ tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mno-o koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moza m zeno, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	11
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti (jospod. da jaz sein po V asih zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika ca ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič poinacali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E.
Clevelan, O.
trostal, ker jaz sem se poprei * mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaran samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jeuny Lind, Ark.
ne mo-
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora rerno priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči,
prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	AKW YORK,
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoln dne.	«
iV. Y,
5 ure 10—1
NAZNANILO.
Draštvo sv. Jožefa št. 17 J. S. K. Jednote v Aldridge, Mont., priredi
dne 31. decembra 1906 DRUŠTVENO VESELICO IN PLES
v dvorani g. Pavla Kiglerja.
Vsi Slovenci in brati Hrvati iz Aldridge in Electric, Mont., ste vljudno vabljeni, da se v obilnem številu udeležite.
Vstopnina $1.00, dame proste. — Za najboljši red, dobro pijačo, kakor tudi za dober prigrizek bode skrbel (17-1S—12)	ODBOR.
EOJAKL, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI LN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
'vXXXXXXXX XX Z XI
Najdelj do konca janoarja 1907
INA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do
45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor ikupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročila dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAK ŠE, JP. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co.. Cal.
štoru, pošlite samo vaš naslov na:
"Slavia" Watch & Jewelry Co.
228 WEST HOUSTON ST., NEW YOBK, N. Y.
in pošlemo vam natančni opis s sli-
Mad j arsko - hrvatsko prijateljstvo.',kami- P<*nrit« se, dok]« je ču!
Ogrski minister za notranje zadeve, TTT X X T T T T T T
Msgr. Scb. Kaeipp.
Ako lcašljaš, ako si prehla-
jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne odla-šaj pisati takoj po Knjižico: -NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
K na j po va zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece* jI jive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt* o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem reau. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St, Brooklyn, N. Y.
Kje je ANTON KRALJ? Doma je iz |Višne«rore ter je bival nekaj Časa tu v Rilltonu, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njejrov naslov, dobi $5.00. če mi ga naznani. Joe W. Thmopson. Riilton, Westmoreland Co., Pa.	(17-18—12)
STALNO SLUŽBO DOBI
poštena Slovenka, bodisi vdova ali dekle, ne oziraje se na starost. Plača od $12 do $15 na mesec. Natančnosti je izvedeti pri:
John Košeli, 782 W. 22 n d St.,	Chicago, 111.
T ZA BOZIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi
darila svojcem v stare domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa naj= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
100 ali več Slovencev ali Hrvatov
naj se takoj oglasi v
Morning Star Saloon
k jer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobro vino in whiskey, kakor t udi najfinejše smodke. Posebno za božične praznike in novo leto imam n a razpolago dovolj vsakovrstnega dobrega blaga. Pravi brlnjevec, slirovko i n žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb.
Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča
Mihael Kobetich,
117 West Val nut St.,	Manistlque, Mich.
rdi m
-AKIB1C1K UM
Regularni potni parnik i
•FRANCESCA
99
o. januarja.
I "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja.
voarl)«» mtd ZNew Yorkom, Trstom in ktko.
£aij>ri]>ravnejča in najcenejča paroLrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. ŽelezDica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnih ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
^	3 Washington St., New York.	'
¥
{ ]

44
Winnetou, rdeči gentleman".
8pisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Temna črta nam kaže tek reke; vendar ne vidimo drevja, ampak le gr-muevje. Takoj dobimo dober prehod in pridemo do reke Turkey Creek, ktera se zliva v tej okolici v Rio Nueees. Vode ni skoro nobene. Od tukaj gremo proti Chico Creek, do ktereara pridemo okrog devete ure. Tudi ta struga je prazna. Le nekaj umazanih luž je, iz kterih odteka voda. Ne drevja ne grmovja ni; le redka, suha trava je na peščenih tleh. Na drugem breiru se u>tavimo in napojimo konje iz mehov. Kot škaf porabimo Laii.*ov klobuk. Kar imamo trave, jo živali hitro snedo. Za pol ure zopet hitimo proti F.lm Creeku, našemu cilju. Zdaj se pokaže, da so živali utrujene. Kratek odmor jih le malo okrepča; zato jahamo v koraku.
Poldne je. Solnčni žarki pripekajo neizprosno; pesek je vroe in tako globok, da ga morajo živali caziti. To omejuje zelo naš napredek. Proti drugi uri razjahamo in napojimo konje z ostalo vodo. Mi ne pijemo. Old Death nam pravi tako. On pravi, da mi mnogo lažje prenašamo žejo kakor pa živali, ktere nas morajo nositi in vlačiti po Vročem pesku.
" Sploh ste se pa dobro držali," dostavi stari smehljajoč. "Vi še ne ve^te, koliko smo prešli. Mislil sem, da bodemo šele proti večeru na Elm Crei'ku; zdaj smo pa že v dveh urah tam. To je lep košček, kterega se ne preide tako lahko s takimi konji."
Zdaj so obrne stari malo na zapadno stran in nadaljuje:
je, da še nismo prišli na eomanške sledove. Vsekakor so odšli
bolj
4' Cudn< proti r<
Kako neumni so. da iščejo tako dolgo Apacha. Ce bi bili tli naravnost preko Rio (irande. bi bili presenetili sovražnika."
'' Kekli bodo, da to še vedno lahko store," pripomni stari Lange. "Ce i . p! .šel Wiunetou srečno z ranjenim Apaehom domov, ne bodo Apaehi niti slutili, da so izdajalski Comanehi tako blizu."
"Ilm! To ni tako napačno, Sir! Baš to, ker nismo Comanchov nikjer videli, me malo skrbi. Kot se vidi, ne stikajo več, ampak so se združili. To je zelo neugodno znamenje za oba Apacha. Mogoče so jih vjelL"
"Kaj se zgodi v tem slučaju z Winnetouvom?"
"Najhujše, kar se sploh more misliti. Njega ne umore med vojno; tudi mučili ga ne bodo medtem. Če se vjame najslavnejši glavar apaški, ni za Comanche vsakdanji dogodek; to je slučaj, kteri se mora proslaviti vredno in na najgrozovitejši način. Odpeljejo ga varno domov, kjer ostane na co-ji:uriških pašnikih med starčki, ženami in otroci. Tam ga bodo dobro oskrbovali; vsfjja bode imel, le prostosti ne. Ženske mu bodo vsako željo brale iz očij. Če pa mislite, da je prijaznost od njih, da ga bodo tako oskrbovale, h- presneto motite. Hočejo ga le zrediti, da bode pozneje toliko lažje pre-na.-al vse muke in da ne bode umrl takoj pri prvi. Rečem vam, "Winnetou bode moral umreti v tem slučaju, a ne hitro, ne v jedni uri, ne v jednem dnevu. Njejrovo telo bodo z znanstveno previdnostjo polagoma razmesarili tako, da mine lahko več dnij, predno nastopi smrt. To je smrt za glavarja; prcprii an sem. da ne bode pri vseh mukah niti trenil z očesom, ampak zasmehoval in zaničeval svoje mučitelje. Rečem vam, da mi je izredno žal zanj; v tem slučaju bi tvegal svoje življenje, da bi ga rešil. Vsekakor so Comanehi zapadno od tukaj. Mi jahamo bolj proti jugu; snidemo se z mojim starim prijateljem, kteri nam mogoče pove, kako je kaj pri Rio Grande. Pri njem hočemo prenočevati!"
"Ali mu bodemo dobro došli?"
'4 Popolnoma gotovo! Drugače bi ga ne imenoval prijatelja. On je ranch.ro, posestnik, pravi Mehikanec čiste španske krvi. Jeden izmed njegovih prednikov je bil vitez; zato se tudi on imenuje caballero. Zato je dal tudi svoji ranchi lepodoneče ime Estanzia del caballero. Njega nazivajte
senor Atanasio."
Po tem pojasnilu jahamo tiho dalje. Konj ne moremo pripraviti do teka, ker se jim skoro do kolena udira v pesku. Polagoma postajajo tla trša; okrog četrt ure popoldne pozdravimo prve bilke. Potem pridemo na prerijo, kjer pasejo vaqueros na konjih črede krav, ovac in konj. Naše živali oži ve nanovo; brez priganjanja začno teči. Pred nami se dviga drevje; konečno zapazimo nekaj belega med temnim zelenjem.
"To je Estancia del caballero," pravi Old Death. "Posebne vrste Zgradba v slogu moqui in zumi; prava trdnjava je, kot mora biti v teh krajih."
Ko pridemo bližje, jo pogledamo natančneje. Dvojni, po dva yarda visoki zid je okropr. Na sprednji strani so široka vrata, pod kterimi se gre v notranjost po mostu; pod mostom je globoka grapa, a brez vsake vode. Zgradba ima kubično podobo. Pritličja še ne vidimo, ker je vse skrito za zidom. Prvo nadstropje se malo izoži; tako je krog in krog hiše hodnik, pokrit z močnimi platnom. Okenj ne vidimo. Nad tem nadstropjem se dvisa drujro, pravtake kockaste oblike. To je zopet ožje od prejšnjega; tudi pri tem je hodnik pokrit s platnom. Tako obstoji hiša iz pritličja in dveh nadstropij; obliko ima tako, kot bi bila iz treh kock, kterih vsaka vrlina je manjša. Poslopje je belo pobarvano; platno je pravtako. Zato se vidi vsa zgradba daleč na okrog. Šele ko pridemo popolnoma zraven, zapazili,o pri vsakem nadstropju ozke špranje, ktere so napravljene mesto okenj. V slučaju napada pa se skozi nje strelja.
"!>>pa zgradba!" pravi smeje Old Death. "Čudili se bodete, kako je lepo urejena. Rad bi poznal tistesra glavarja, kteri bi si jo upal zavzeti!"
Zdaj jahamo po mostu do vrat, kjer je mala odprtina. Pri strani visi precej velik zvonec. Old Death pozvoni. Slišati se mora gotovo pol ure daleč. Kmalu se prikaže med odprtino indijanski nos in dvoje debelih ustnie. Potem vpraša po špansko:
"Kdo je tukaj?"
"Gospodarjevi prijatelji." odvrne scout. "Ali je senor Atanasio
d<
N.
usta zlezeta nižje in prikaže se dvoje očij. Precej nato za-
"Kakšno veselje! Senor Old Death! Vas spustim seveda takoj. Pojdite, senores, takoj vas naznanim."
Slišimo zaškripati zapah ; potem se odpro vrata in mi vstopimo. Tisti, ki nam odpre, je debel, v belo platno oblečen Indijanec, pripadajoč med Indios fideles, to je med pravoverne Indijance. Ti so sprejeli omiko, In-di>>- bravos pa ne. Zapre vrata in se globoko prikloni. Potem koraka važno po dv rišču in potesrne na zid pritrjeno žico.
"Objahajmo hišo, je dovolj časa," pravi Old Death. "Bodete videli, kakšna zgradba je."
Zdaj šele vidimo pritličje. Tudi to ima kroginkrog mala okna za svetlobo in streljanje. Poslopje stoji na velikem, ograjenem dvorišču, ktero pa ni tlakovano, ampak porastlo s travo. Razen ožin v zidu ne zapazim ne ok.-i.j i:e vrat. Ali jahamo kroginkrog, ne da bi našli kaka \jrata. Indijanec še ve hm « ;ika. ko pridemo na prejšnje mesto.
"Kako pa pride v poslopje?" vpraša Lange.
"Bodete takoj videli," odvrne.
Zdaj se sklone s prvega hodnika neki človek, da vidi, kdo smo. Ko zagleda Indijanca, zgine; potem se prikažejo ozke, lestvi podobne stopnice, p«, kterih gremo navzsor. Če bi kdo mislil, da najde v prvem nadstropju vrata bi motil. Na drugem nadstropju stoji zopet belo oblečen sluga, kteri spusti drugo lestvo. I'o tej pridemo na vrh. Ta je i>okrit s cinkovimi ploh ami in posut z drobnim peskom. V sredi je velika, čveterovoglata luknja, odkoder vodijo stopnice v notranjost.
"Take zgradbe so zidali pred stoJeti," pojasnuje Old Death. "Nikdo ne more na dvorišče. Če bi se posrečilo kakemu sovražniku priti čez zid, se lestve potegnejo; on stoji pred trdno zgradbo brez kakih vrat. V mirnem času se pride tudi brez vrat in stopnic v zgradbo. Postaviti se je treba na konja in splezati po zidu. V vojnem času pa bi nikomur ne svetoval, da poskuša kaj tacega. Kakor vidite, je izpostavljen sovražnik od vseh stra-nij krogi jam*. Senor Atanasio ima dvajset vaquerov, peonov in služabnikov, ki so vsi dobro oboroženi. Če je dvajset takih ljudij pripravljenih, mora pasti na stotine Indijancev, predno se komu posreči čez zid. Take zgradbe imajo tukaj veliko vrednost; ta hazienda je prestala že več napadov in je vse odbila."
Hiša se vidi daleč na vse strani. Zapazim, da teče nedaleč za hišo Elm Creek. Lepo čisto vodo ima; zato ni nič čudnega, da je zemlja na obeh straneh tako rodovitna. Ko zagledam bistro vodico, si takoj, zaželim, da bi se šel kopat.
(Dalje pt ihodajii.)
ine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
„ Dr. Goldstein, 134 ^ivingtonSt. v New Yorku izjavlja : Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na , 1 . vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 ^■r centov.
F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York.
y Kje je JAKOB ŠKERJANC T Iz Ohicage je odpotoval dne 19. julija zvečer proti New Yorku. Imel je vozni listek za parnik Westernland, toda do danes še ni potoval. Če ikdo izmed rojakov ve zanj, naj ga naznani Franku Medosh, 9478 Ewing Avenue, South Chicago, HI.
(17-22—12)	Ns
PROŠNJA.
PRANK TURŠIČ iz Johnstowna, Pa. (za natančni naslov ne vemo) nam je doposlal denar, a nič navodila, za kaj naj ga uporabimo ali pošljemo. Rojake, živeče v Johnstownu, Pa., kteri poznajo Frank Turšiea, prosimo, naj ga opozore na to.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K J. v Johnstownu, Pa., se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 uri popoludne glavna letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni člani, ki se nahajajo izven Johnstowna, da se te seje gotovo udeleže. Kdor se ne bode.udeležil seje brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim potom pravilnih zakonov.
S pozdravom
Ivan Tegelj, L tajnik.
(17-20—12)
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦♦LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lei^y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Priporoma rojakom svoja izvrstna VINA, ktera t kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Sudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRINJU V ±10, za kterega sem import iral brin j® iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.90. TROPINO VE C $2.50 gaiona DROŽNIK $2.76 galona. — Najmanj« posode za žganje ao galone.
Naročilom ja priložiti denar.
Za obilo, naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid, Ohio.
Rojakom
v Pittsburgu, in okolici
naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
< » 4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.
, Uradne ure: vsak dan od ^7. do ure, ter ob sobotah do ^ 8. ure zvečer.
gfc» i*fpit, prrjxtfttcasi.
Frank Sakser. ........ ■■ nfh ii ^ i Jb
Velika zaloga vina in žganja
Matija G rili,'
Prodaja belo vino i>o 70c gallon „ črno „ „ 50c „
Drožnik 4 £*llone za.......$11.00
Branjevec 12 steklen'« za £12.00 ali 4 gall, (sodček) za........816.00
Za obilno naročilo se priporoča
Matija. Grill, -
1548 St. Clair St.
CLEVELAND. O.
Skušnja uči!
S d
W Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najbolj* šib rož Id korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
^ Kdor- boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča (f)	JOSIP RUSS
432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
i!
-Tr- -—*
Niije podpfo&oa priporo -5am potujočim Slovencem, in Hrvatom svoj.....e..
SALOON
w7-iwy urccnwica ___,
-> o NEW YORK e c
▼ katorem 'iočim vedno pivor dom* prešana in import.ira.na vina, fine likerje ter prodajan? iz~ vrstne smodkcc.,. „.
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek.
Potujoči Slovenci m Hrvatje dobč.
stanovanje in hr&no
pro a nizki ceni. žba solidna..
Posvre
Za obilen poset de priporoča
FRSDA V0N'KROGE
S9Z-109 Greenwich Stieei. New York.
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda1'
posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med
New Yorkom In Antwerpesosn * * * * ♦ ♦ ♦ + Philadelphijo in Antwerpenom;
PrmtSsL požBikv- 5 siodecimi noStnim: parniki „
VADERLAND in »ijaka 12017 ten.IKhOGNUND...... I27G0 ton
ZEELAND.............£305 ton. i FENNLAND..............127S0 tm
Pri cenah aanredkrovie so vpoStete " jpoti-sfoščine dobra
hrana, rttijboljšai poatr^tbo.	'
Pot čez Antwerpen je jed na najkrajših in na'prijetnejših za potnike Iz aH y Avstrije r na Kranjsko, Sujt-sko, koroška, Primorje, Hrvatsko; Dalmacijo c (kuge deie Avstnie.	*
h NEW YORKA odpljuiejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo-nomoia štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILACELi vsako drugo sredo od pomola eb vznožju Washington Street, Glede vprašan; ali kupovanja voinilh listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY, ft—96 Dearborn Street, CHICAGG. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
|Francoska parobrodna družha.|
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI F»ARINIK:I SO s
Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,OCO konjskih moCL
LaSavoje" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 ,
La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000
H\T°^rai-ne " " » .................10>UU0 » 12,000
"L'Apuitame" „ „ „ .................10000 16,000
"LaBretange"...... .....V................... 8,000 9 000 "
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ol» 10. nri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Ri^er, ob Morton St., N.T.
•LA TOUBAINE 20. dec. 1906. *LA TOUEAINE 24. jan. 1907. •LA PROVENCE 27. dec. 1908. *LA LORRAINE 31. jan. 1907. •LA LORRAINE	3. jan. 1907. La Bretagne	7. febr. 1907.
La Bretagne	10. jan. 1907. *LA SAVOIE	14. feb. 1906.
•LA SAVOIE	17. jan. 1907. *LA LORRAINE 21. febr. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al«	Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.

Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnik ulog je: 22 milijonov kron,
Rezervnega zaklada je:
800.000__kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. t varnost vseh jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vs^m svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika^ da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pnpoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
CUNARDL
F>ARINIKI PLUJEJO xMED
TRSTOM, REKO IN NEW YOB«
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KEOTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA U ZllEIU.
odpluje Iz New Yorka dne 5 januarja.
TTLT0NIA, SLAVONIA in PAN X ON IA so parniki na dva vi-
Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
n'e listke predajajo pooblašč-.-ni a 'Pntje in
Co., M,
Na* zaupaik v Zdraženih državah je že več let u* rojak
109 Greenwich St_ NEW YORK, N. Y.
FRANK SAKSER,
6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND. O.
eOSTOINs	MIMNEAFCL1S:	CHICAGO:
126 State St. Guaranty Building.	Dearborn St
21-24 STATE ST., NEW YORK.
MARKO KOFALT,
249 So. Front St.,	Steelton, Pa.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in p«robrodne proge ter pošiljam cleiiarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO. ^Ur—