Današnja Številka yol]a S razproda]! 1 Din. Izhaja vsako drugo soboto. ljudje člani iste človeške družbe, ki bi se morali med sabo bratsko ljubiti, tako da bi tvorili eno veliko krščansko druži' no«. Namesto tega jo pa svet postavil absolutno suvereno državo, absolutno narodnost; politiko interesa in surove sile namesto politike pravice. Države so se popolnoma ločile druga od druge, postale so kakor posamezni otoki na morju. Za državo, za narod, za politiko, za javno življenje se je odpravila krščanska morala Krščanski red naj velja samo za družinsko in privatno življenje; za banke, *a ministre, za generale, za žurnaliste, za diplomate, kralje naj bi bil odpravljen. * * * S tem smo dosti jasno označili glavno zlo današnjega časa. j Ako hočemo ozdraviti razmere med nami, mora se pred vsem ozdraviti svetovna bolezen. Nova svetovna konferenca mora stopiti skup, ki bo začela naprej moliti s v e ' tovni >Oče naš«. Vsi, kar je nas, Francozi, Angleži) Nemci, Rusi, Jugoslovani smo bratje i° nad nami je nebeški oče, ki je nam dal meddržavne in nadnarodne zakone in p°' stave. Vsi skupaj moramo tvoriti družil narodov, s svetovnim razsodiščem, ki vse nastale spore razsojevalo po 10 božjih zapovedih, ne pa po interesih kapital«> sile in sebičnosti. Tedaj se bo lahko na kopnem in na morju odložilo orožje ker ga ne bo vec treba. Edina organizacija, ki ima tako zdravilo za svet, Kristusova Cerkev, ta je imela dosti poguma, to tudi vsemu svetu povedati. Zopet je zaklical Pij XI 7. aprila ; genovski konferenci svarilno besedo, d a morajo narodi žrtvovati deloma svoje | interese, ako se naj pogodijo. Ljubezen mora biti merodajni motiv. Jasno je, da mora tudi delavski pro-\ letariat stremiti za tem naj višjim ciljem: namreč za veliko krščanskd skupnostjo narodov. Zadnji cilj proletarskega boja mora biti univerzalen, mora biti velika harmonija solidarnosti vseh slojev. Torej mora biti geslo: Preko raz* rednega, preko plemenskega) preko narodnega boja do veli-žastvene skupne človeške družbe. Proletariat mora doprinesti bistven del do te stavbe, on mora porabiti pa tudi sredstva. Krščanska morala mora biti sveta tudi v naših javnih nastopih, v naših listih, v naših bojih. Nadalje: delo mora nam biti nekaj svetega, ne-I kaj nravnega, ki ni mehanično, ki se ! ne sme žrtvovati kapitalu. Izdajmo geslo: Kapital mora služiti delu, ne pa delo kapitalu. Poklicani klicarji in nositelji teh gesel so pa ravno strokovna organizacije kot izrazita zastopstva delaV' skih mas. Neizmerno nizkotno se mora nam zdeti v luči teh načel hujskanje naših nasprotnikov proti krščanstvu! — Pa kaj hočete? Edina naddržavna, mednai’odna sila, ki je sploh na svetu kaj pomenila, je ravnO krščanstvo. To česar naši domači pigmej' Štev. 8. ci ne vidijo, so pa videli njihovi večji bratje v ruskih sovjetih: odprli so sovjetsko, proletarsko Rusijo na stežaj katoliški Cerkvi. 1. liiaja daruj en dinar za delavski tisk! Zaupniki pobirajo z bloki prispevke. G. Cvikelj: Delavska zbornica. Z nai’edbo je vlada uveljavila I. za-i časno delavsko zbornico za Slovenijo z sedežem v Ljubljani. Istotako je imenovala prve delegate delavske zbornice. Vsaka organizacija je predlagala po | številu svojega članstva zastopnike, ali i vladi se ni zdelo umestno imenovati za-j Btopnike po številu članstva in pripadnosti, temveč je dala nadpolovico mandatov D. Z. eni struji (soc. dem.) ostalih 24 mandatov pa je razdelila med ostale skupine. Ta ukrep se je utemeljevalo s tem, češ da bo omogočeno hitrejše delo D. Z. Sklicala se je prva seja D. Z., na kateri se je ista konstituirala. Popolnoma jasno je, da je večina delala tako, da je izrabila položaj zase. Po daljšem prerekanju je odstopila večina eno mesto v izvrševalnem odboru narodnim socialistom tako, da je bila potem zasigurana večina. JSZ je ostala v opoziciji. Kaj nam koristi eno mesto, če imamo potem razmerje 1—11 in s tem zvezane roke. Takoj na prvi seji se je razpravljalo glede dobave kredita. To je na kratko delo prve seje. Druge seje D. Z. dnevni red je bit volitev raznih odsekov in poročilo o delovanju. V času med prvo in drugo sejo se je D. Z. že udeležila nekaterih pogajanj ter posredovanj in s tem je bila vsota 9000 Din, ki jih je imela D. Z. na razpolago, tudi že izčrpana. Na tej seji se je izvolil tudi štatutarični odsek, v katerega je dobila večina 2, druge skupine pa po 1 zastopnika. Končno je bilo na dnevnem redu te seje tudi vprašanje kredita in prostorov. D. Z. se je obrnila na okrajno bolniško blagajno s prošnjo, da ji da kredita 200.000 Din, katerega je pa končno znižala na 100.000 Din. Akcija je bila brezuspešna. Bolniška blagajna se je postavila na stališče, da da kredit, vendar pa hoče imeti neko jamstvo, ki bi ga naj prevzela pokrajinska uprava. To jamstvo naj bi obstojalo v tem, da bi pokrajinska uprava redno D. Z. če bi ne hotela prevzeti dolga začasne D. Z., isto prisilila, da ga mora. Ker pokrajinska uprava tega ni hotela, se seveda ni dobilo kredita. Tako je zaostalo delo zbornice. Poleg tega se mora upoštevati, da je v naredbi določba, ki določa, da vzdržuje začasno D. Z. država. Prispevek, ki ga je D. Z. od vlade dobila, pa znaša celih 1300 Din mesečno, s katero vsoto se ne more plačati niti tajnika, kako še prostore, drugo osobje in končno izvesti volitve. Iz tega se jasno vidi, da je mati porodila mrtvo dete. sNAŠA MOČ« 1022. Na tej seji se je končno tudi izsejal predlog, da če se ne dobi kredita, da se pač da mandate zopet na razpolago vladi, ker je delo nemogoče brez sredstev. S tistim dnem je D. Z. opustila vsako posredovanje in udeležbo na mezdnih gibanjih in se omejila samo na priprave za volitve. Štatutarični odsek, ki je bil imenovan, je imel tekoči teden sejo, na kateri se je v glavnem že zedinil glede principijelnih določb volilnega reda in bo prihodnja seja že v torek dne 2. maja 1922, na kateri se bo volilni red v štatutaričnem odseku sprejel. Sprejeti se mora še na seji D. Z. Volitve bi se lahko vršile že meseca julija najkasneje. Vendar pa je tudi tukaj isto, kar je spravilo prvo delo D. Z. na mrtvo točko, namreč kredit. Če bo pravočasno na razpolago zadosten kredit, bodo, če pa tega ne bo, se tudi volitve ne bodo mogle izvesti. Deputaciji D. Z., ki je bila v Belgradu, je bilo svojčas zagotovljeno, da kadar bo pripravljeno vse za volitve, se bo kredit dal, vendar se pa sedaj že zopet v tem pogledu kažejo težkoče. Rečeno je bilo, da dotični, ki je svojčas deputaciji to izjavil, ni imel nobenega pooblastila za to izjavo. Sedaj lahko pride, da bo vse pripravljeno, vendar se ne bo moglo izvršiti, ker ne bo potrebnih sredstev za izvršitev, ker je to združeno s precejšnjimi stroški, ako-ravno smo se zedinili za način volitev po listkih in ne za način komisij. Takšno je bilo dosedanje delo D. Z. Seje so bile odgodene in določeno, da se skličejo samo po potrebi, to zaradi tega, ker ni kritja niti za prve stroške delegatov. Upajmo, da bo vlada uvidela, da je treba vsaj toliko, da se morejo izvesti volitve, drugače potem vemo, da se je imelo nas samo za pepčke. Podal sem gorenje zaradi tega v to številko, ker se bo v več izvodih razpečala in se mi zdi potrebno, da ste poučeni o delu in razvoju tako zaželjene D. Z. Ni vse tako, kot bi moralo biti, vendar treba je ohraniti pogum. In prišel bo Čas, da bomo lahko rekli, da imamo Delavsko zbornico. Zaupnikom pošiljamo »Našo moč«, da jo 1. maja prodajajo po en dinar. Od tega ostane 2 K skupini, 2 K se pošlje upravi »Naše moči«. Neprodane izvode nam morate vse vrniti. TAKA JE MORALA KAPITALISTIČNEGA DRUŽABNEGA REDA: Ako ukradeš žemljo za 2 K, je to nesramna tatvina. Ako ukradeš 1000 K, je to strašna tatvina. Ako ukradeš 50.000 K, je to velika tatvina. Ako ukradeš 1,000.000 K, je to tatvina. Ako ukradeš 10,000.000 K, je to ne-rednost. Ako ukradeš 50,000.000 K, je to pomota. Ako ukradeš 100,000.000 K, je to spretnost. Ako ukradeš 1 milijardo, je to modrost, Stran 5. Ali smo krščanski socialisti? Kot bi grozili, se ponašamo, da smo krščanski socialisti. Toda ali vemo, kaj je krščanski eoci-alizem? Ali vemo, da je to preobrat družbe? ^ Ali verno, na kakšne temelje poplavlja krščanski socializem družbo? Ali smo zmožni, ustvariti to novo družbo? Pojdimo najprej vase! V nas je še polno kapitalističnega duha. Mar nismo skrajno sebični? Tovariš, potrkaj si na prsa: ko stavka tvoj tovariš v drugem kraju in nima za kruh — kaj žrtvuješ zanj? Ali deliš z njim v trpljenju svoj košček kruha? Ali z veseljem zbiraš in daruješ za stavkajočega sotrpina? Tovariš, ali se nisi obregnil že stokrat: ne dam nič, ne žrtvujem nič, kaj me brigajo drugi, saj sam nimam dovolj — in nisi pomislil, da imajo drugi še manj. Najprej iztrebimo iz nas samih duh sebičnosti, ki je bistven kapitalizmu. Potem! Ali smo sposobni uravnat! družbo v pravičnem socialnem redu? Zahtevamo obratne svete, zahtevamo socializacijo — govorimo o vladi in vladajočih, stiskamo pesti proti, češ: kapitalisti komandirajo večini delovnega ljudstva. Tovariš! Ali si se kdaj že vprašal: ali imamo med delavstvom le deset tako zmožnih ljudi, da bi v slučaju, da dosežemo obratne svete, mogli kontrolirati obrat in dobiček? Ali imamo le deset tako izobraženih delavčev, da bi mogli v slučaju socializacije prevzeti vodstvo obrata in ga tako dobičkanosno za delavstvo voditi kot ga vodi kapitalist zdaj zase? Ali imamo le enega tako zmožnega delavca, ki bi bil zmožen, voditi državo v korist ljudstva? Tovariš, priznati moraš, da jih nimamo. Dokler pa tega ni, je vse vpitje bob ob steno. Kaj storimo? Kar ni, je lahko. Izobrazujmo se! Izobrazuje nas organizacija, izobrazuje nas naše časopisje. Tisti, ki socialno borbo resno vzame, bo delal za organizacijo, bo širil naša delavska lista »Novi čas« iu »Naša Moč«. Kdor tega ne dela, nima pravice kričati proti socialnim krivicam, in tisti tudi ni krščanski socialist. \ Koliko jih je, ki se borijo proti kapitalizmu, pa so sami polni kapitalističnega duha. Poglejte komunista in socialista: kaj si mislita, kadar vidita kapitalista? Ali si mislita tako kot farizej v templju, ki j6 rekel: hvala ti, o Gospod, da nisem tak kot tisti-le cestninar, ki ljudi odira in go-ljufa? Mar ne mislita mnogo slabše v svojem srcu: o Gospod Bog, da bi mogel biti jaz tak kapitalist! — ? Vidite, to je materialistični »socialist«, ki ni socialist. Krščanski socialist ne sme biti tak farizeji Stanko Keše (Trbovlje): Delo krščanskega socialca. Člani Strok. Zveze Rudarjev smo zato, da si z združenimi močmi priborimo tisto, kar potrebuje rudar in njegova družina in ker se zavedamo da posameznik tega nikdar doseči ne more. Moti pa se tisti, ki misli da je z obstojem te Zveze že vse pridobljeno. Uspešno delovanje Zveze je mogoče le tedaj, če ima ta močno blagajno in veliko članov. Mislim da ni potrebno to posebno še utemeljevati, ker o tem so prepričani tudi naši člani. Znano je, da člani mnogo žrtvujejo, kljub temu moramo priznati, da število članov nikakor ne zadostuje. Vsled tega mora vsak član za tem stremiti, da pridobi nove člane. Ja, vse to je dobro, to se lahko piše, toda okrog, med ljudi hoditi, je pa nekaj drugače. Tovariš! To ne velja! Glej: prepričan si, kako silno potrebna je strok, organizacija in to predvsem Strok. Zveza Rudarjev, ki energično zastopa naše interese z vsemi njej na razpolago stoječimi sredstvi. O tem si popolnoma prepričan; kaj ne? Vprašam Te, ali je to tako težko poudarjati napram sotova-rišu? Bodi odkritosrčen. Ali si že to poskusil? Ne izgovarjaj se, pojdi na delo in poravnaj, kar si zamudil. Zapomni si to-le: Vsitovariši, kateri soponosni, da sorudarji in zatem stremijo, da se naš stan v očeh drugih dvigne, nadalje oni tovariši, ki sov moralnem oziru brezna-pa k, ter tisti ki resno stremijo — toda brez kričečega radikalizma — da se njihov položaj izboljša,vsitispada j ovnašoStr. Z. Rudarje v. Priznati moramo, da ima te lastnosti veliki del naših tovarišev rudarjev. Teh se je treba okleniti. Razume se, da vse te naenkrat ne bomo v naše vrste spravili, ampak polagoma. Vprašaj ga zakaj se ni naš član? Njegov izgovor skušaj ovreči, toda ne, da bi ga s tem nadlegoval. Ne zgubi poguma, če se ti enkrat ponesreči. Tudi Rim ni bil zidan v enem dnevu! Zato ne potrebuješ nobenega govorniškega daru. Delo Strok. Zveze se samo hvali, otem ti lahko inponosno poročaš. Povdarjaj pri vsaki priliki — tojetvojadolžnost! — da si članStrok. Zveze Rudar-j e v. Iz tega sledi, da raznih psovk, katere so namenjene naši zvezi, ne trpiš! Ce pa nisi dovolj podkovan, kaznuj obrekovalca s preziranjem in odgovori mu kratko: »tako zaničevanje ne služi delavskemu intresu«. Na tak način napraviš dober vtis pri sotovariših. S tem koristiš celokupnemu delavstvu, ker vsak, ki škoduje organizaciji, škoduje obenem delavskemu ljudstvu. Še eno vprašanje. Ali se vedno ravnaš, kakor se to spodobi za člana naše zveze? Ti gotovo misliš, kaj je to drugim mar. Ne odgovori tako, razume se, v prvi vrsti je to tvoja zadeva, toda tudi zadeva tvojih tovarišev, to je v interesu organizacije in nazadnje calokupnega delovnega ljudstva. En primer: kaj bi rekel, če bi en delavec ves dnevni zaslužek zapil, medtem pa zabavljal, češ, kako slabo je plačan. Gotovo boš nevoljen in to po pravici. Tisti, kateri na tak način socialno vprašanje re- šuje, škoduje sebi in ostalemu delavskemu razredu sploh. Zapomni si, da z zabavljanjem, pijančevanjem se delavske plače ne bodo zvišale, ampak nasprotno. S tem kapitalistom sijajno pomagaš. — Pri naših članih je tak slučaj izključen, toda iz neprevidnosti se lahko zgodi kaka napaka, ki bi bila nepotrebna. S tem da se svojih dolžnosti zavedaš napram sotovarišu, se boš varoval vsega, kar ni v prid delavstva. Ti rečeš: vse to je dobro, ampak radoveden sem, kaj ima to z nabiranjem članov opraviti. Mnogo. Delovanje slehernega človeka — in naj si bo to dobro ali slabo — se opazuje, ravno tako tebe opazujejo tvoji tovariši. Razsodni tovariši, kateri tako delovanje cenijo, se bodo zanimali za našo organizacijo s tem so že na pol pridobljeni. Ce si oženjen, poduči ženo o pomenu organizacije in zakaj je za nas rudarje Strokovna Zveza rudarjev velepomembna. — To ni za ženo, — nasprotno, tudi žena mora biti prepričana, kakor si ti. Ena žena pove drugi. To bi bile nekatere misli. Sam si dovolj pameten, premišljuj, na kak način bi koristil naši organizaciji in ji članov pridobil. Saj je to v tvojem interesu. — Danes praznujemo mi delavci 1. maj. Naj bo letošnji 1. maj mejnik v krščanskem socialnem gibanju. Delajmo z vso silo na to da se bo prihodnji 1. maj praznoval pod našo zastavo, pod zastavo kršč. delovnega ljudstva. Ta zastava nosi znamenje križa, na katerem stoji zapisano: »In hoc signo vincesc — v tem znamenju bo zmaga naša. Slavko Zalesjak, strugar — Ljubljana: Delavska mladina. Tako močno še nikdar nismo čutili kot sedaj, da nam je potrebna delavska mladinska organizacija. Namen takega mladinskega društva naj bi bil, naše fante izobraziti strokovno in prosvetno, da jih tako pripravi za naloge, ki jih čakajo tekom socialnega razvoja. Današnja delavska mladina bo tista, ki bo vodila delavski pokret v kakih desetih letih. Današnji delavci, ki stojijo v socialnem boju, niso bili deležni posebne delavske, strokovne, socialne odgoje. Je tudi niso potrebovali. Ves delavski pokret je bil v tem, da so se zbirali člani, da se je tupatam izvedlo mezdno gibanje in če se je dosegla kolektivna pogodba, je bilo to že vse. Socialni razvoj kaže naprej. Ce zahtevamo obratne svete, če zahtevamo socializacijo, sodelovanje delavstva pri zakonodaji, moramo imeti v lastnih vrstah, v vrstah delavstva, ljudi, ki bodo zmožni tega. Za obratne svete, ki nam jih bo prinesel socialni razvoj morda še prej, ko mislimo, moramo imeti delavce, ki so zmožni, voditi podjetja, kajti kontrolirati podjetje — in to je naloga obratnih svetov — je še težje, kot voditi jih. Za socializirana podjetja morajo biti zopet delavci pripravljeni tako, da so zmožni voditi ne le eno ali drugo podjetje, nego da so sposobni s socializiranim podjetjem vzdržati konkurenco na svetovnem trgu. To pa zahteva temeljito izobrazbo v narodnem kot mednarodnem gospodarstvu. Delavstvo pa mora biti pripravljeno tudi, da odločujoče poseže v državno politično življenje, da bo zmožno sodelovati in tako soodločevati v državi. Mi v Sloveniji potrebujemo kakih 5000 delavcev, ki so zmožni voditi podjetja in kakih 2000, ki so v svetovnem gospodarstvu podkovani. Dokler tega nimamo, nimamo pravice vpiti proti kapitalistom in buržujem, da nas vladajo, ko sami tega ne znamo. Današnja delavska mladina bo tista, ki bo ali igrala odločilno vlogo v gospodarskem in političnem razvoju naše države — ali pa bo ravno taka igrača kapitalistom kot je današnje delavstvo. Za mladino je še čas, da se pripravi. Poglejmo in zanimajmo se samo malo za nemške mladinske organizaicje. Mogočno nemško delavsko gibanje, ki je dalo državi iz svojih vrst že več ministrov — pripro-stih delavcev, ki pa s svojo inteligenco prekašajo marsikaterega »doktorja«, je vzšlo iz delavske mladinske organizacije. Nasprotniki so se vrgli tudi pri nas z vso silo na mladino. Kaj pa mi? Kdor ima madino, ima bodočnost, la kakršna mladina, taka naša bodočnost. Zato mislim, da je skrajni čas, da osnujemo tudi mi delavsko mladinsko društvo, ki bo pripravljalo člane na naloge, ki jih stavlja prihodnost na delavstvo, po-sebno pa na krščansko delavsko organizacijo. Da pa bo naša mladina poleg teh strokovnih stvari imela tudi kaj razvedrila, naj bi društvo skrbelo tudi za to. Ce ima društvo na primer dramatični odsek, pevski odsek ali kar si že bodi, kar bi bilo naši madini v razvedrilo, bo društvo toliko bolj popolno. V Ljubljani že obstoji pripravljalni odbor za tako društvo. Upamo, da bo pripravljalni odbor imel obilo uspeha. Prepričani bodite, da bomo Ljubljančani, kar nas je mladih, z veseljem pozdravili društvo in še z večjim veseljem sodelovali. Iz delavske borbe. Zaupniški sistem v tovarni na Jesenicah. Namen zaupniškega sistema je, dati delavstvu v najširšem pomenu možnosti zastopstva pred podjetnikom. Radi tega zaupniški sistem ne odgovarja svojemu' namenu, ako večje število delavstva nima svojega zastopstva v njem. Zato ni niti socialno, niti demokratično, niti v sovjetskem duhu, ako večina usiljuje manjšini »zaupnike«, ki jim ta manjšina ne zaupa. Tako je na Jesenicah. V naši tovarni je okrog 1600 delavcev. Vzemimo visoko število, ki dejansko ne odgovarja položaju, in recimo, da jih je pri osrednjem društvu kovinarjev organiziranih 1000, pri Strok, zvezi tovarniškega delavstva 360, pri NSZ 40, ostali pa so neorganizirani. Na teh 1600 delavcev pride po zaup-niškem sistemu, ako se ne motimo, 40 zaupnikov. Od teh jih ima osr. društvo kovinarjev vse razun dveh. Ali je to socialno in demokratično? ! Na spreten način so si znali nasprotniki H®r Danes naj daruje vsak en dinar za delavski tisk! ~VS pridobiti monopol »zaupništva« in sicer s tem, da so uredili volitve po oddelkih. Na tak način je pa omogočeno čisto neznatni večini teroriziranje manjšine. Zato zahtevamo revizijo zaupniškega sistema v tem smislu, da se naj volitve ne vršijo po oddelkih, niti ne po obratih, nego za celo tovarno skupaj. Le na tak način bo tudi manjšini omogočeno sodelovanje. Če ima danes naša organizacija samo ] 2 zaupnika bi jih imela v slučaju, da se | vrše volitve za celo tovarno skupaj in se razdele zaupniki po proporcu, neprimerno več. Vzemimo konkretno: Osrednje društvo kovinarjev ima re-: cimo 1000 glasov, SZTD ima 360 glasov, NSZ 40 glasov. Vseh zaupnikov pa je na primer 40. Pri istem (ali vsaj približno istem) številu glasov je dobilo danes osr. društvo — če vzamemo število zaupnikov na 40 —• 38 zaupnikov, SZTD pa 2 zaupnika. Ako pa bi se zaupniki volili po proporcu, kot je to običajno povsod, bi jih dobilo osrednje društvo 29, SZTD 10 in NSZ 1. Zato zahtevamo revizijo zaupniškega sistema tako, da se voli za ceio tovarno I po proporcu. Mislimo, da bo vse delavstvo, tudi nasprotno, moralo priznati naše pravilno stališče. Če pa hočejo uvesti pri nas teror večine nad manjšino, ga bomo uvajali mi drugod, kjer smo v večini. Kakšna pa bo potem delavska moč, če bomo terorizirali drug drugega, pa naj premislijo sodrugi. Jesenice. Sestanek naše skupine dne 20. aprila je bil zelo zanimiv. Najprvo se je obravnavalo glede položaja v tovarni in glede naših sedanjih plač, kar se samo ob sebi razume, da ne odgovarjajo sedanjim razmeram. Zatorej se mora takoj nekaj ukreniti, da si moramo nekaj, kar največ mogoče, priboriti. Na dnevnem redu je bilo, kako bodemo praznovali 1. maj kot delavski praznik. Skupina je povabila in vabi k soudeležbi vse pristaše SLS na Jesenicah in razne odseke K. D. D., Kon-«umno društvo, članstvo Prometne zveze na Jesenicah, skupino Javornik, Koroška Bela itd. — Dnevni red: a) Zjutraj od 4. do 5. ure budnica godbe Kat. del. društva kot po navadi, b) Zjutraj od 7. do 8. ure zbirališče na dvorišču K. D. D., kjer pričakuje skupina, da uredi odhod. Točno ob 8. uri skupni odhod na Plavž, kjer svira cela godba. Gledalo se bo predvsem na red. c) Ob 9. uri se bode na željo skupine brala sv. maša za pokojnega dr. Kreka. d) Po sv. maši zopet na mestu zbirališče in skupni odhod nazaj na Savo, potem shod v dvorani K. D. D.; govornike preskrbi K. D. D. Po shodu se razidemo. e) Popoldne koncert in prosta zabava. Pričetek ob 2 uri. Ker je vstopnina vsakomur prosta, vabimo pristaše in prijatelje naj se prosto udeležijo. Ako bode lepo, toplo vre-,me, bode zabava na dvorišču. V slučaju slabega vremena se vrši v dvorani K. D. D. Na ta dan nam je dalo K. D. D. prostor na razpolago. Kar se tiče podrobnih sporedov ne sporočamo tukaj. — Na zadnji odborovi seji se je odbor zavzel glede našega strokovnega lista »Naša moč«. Kon-statiralo se je, da smo z listom, ker se je zadnji čas izpopolnil res v strokovno glasilo, bolj zadovoljni. Želeli bi, ako je mogoče, da bi list izhajal tedensko. Za stavkujoče so doslej vposlale sledeče skupine: Jesenice, Tržič, Vrhnika, Vič, Žirovnica, Pivovarna Union, Kranj in Tovarna za lep. — Od ostalih še nismo dobili obvestila. Upamo pa, da ne izostanejo. — Najtoplejša zahvala vsem v imenu stav-kujočih. — Strokovna zveza tovarniškega delavstva. Strokovna zveza delavstva sezonske in domače obrti. V tovarni Stemberger in Mel-litzer v Mengšu je v petek dne 21. aprila zapustilo možko delavstvo v znak protesta delo vsled nevzdržnega šikaniranja in končno osumljenja tatvine od strani preddelavca Antona Krušiča. Ker so se pogajanja med podjetnikom in zastopniki delavstva v ponedeljek 24. aprila razbila, je pokazalo ostalo delavstvo solidarnost s svojimi tovariši in celokupno zapustilo tovarno. Delavstvo je nastopilo z zahtevo po regulaciji plač in da se preddelavca Krušiča odpusti od dela. Na prošnjo Jugoslovanske strokovne zveze je Inšpekcija rada sklicala pogajanja dne 26. aprila, pri katerih je prišlo do sporazuma. Po dveumem temeljitem razgovoru je podjetnik pristal na zahtevo, da se povišajo vse plače veljavne po zadnjem izplačilu za 30 odstotkov. Onim (4), ki so pred par tedni bili deležni zboljšanja, se isto všteje v sedanje povišanje. Delavca Janez Zupana in delavko Marijo Vrhovnik se sprejme zopet v delo. Preddelavec Ant. Krušič je dobil ponovno striktna navodila, da se mora vedno korektno in lojalno obnašati proti delavstvu, drugače se ga odstavi od preddelavstva. Delavstvo ima za naprej vedno odprto pritožbeno pot do vodstva in se istemu zagotavlja upoštevanje upravičenih pritožb. Pogodbo so podpisali za podjetje: dr. Jos. Stemberger, za Jug. strok, zvezo: Ivan Gajšek, za Inšpekcijo rada: Ignacij Mihevc in zaupnika Ivan Koželj in Ivan Kumer. — Nastop delavstva je bil za podjetnika resen memento, da se delavstvo zaveda dobe, v kateri živi, delavstvo je pa videlo, kaj se doseže složno v organizaciji. Pripomnimo pa, da bi bil uspeh gotovo še lepši, ako bi se bilo delavstvo ravnalo vedno natančno po navodilih svoje organizacije. Strokovna zveza lesne?;11 in stavbinske-ga delavstva. V Rimskih Toplicah smo v mezdnem gibanju. Pokrajinska uprava še ni razpisala pogajanj. Upamo pa, da bo v nekaj dneh. Lesno in gozdno delavstvo v Sorici in Železnikih zahteva, da se v Železnikih nastani podružnica bolniške blagajne, ker mora isto sedaj po več ur daleč hoditi n. pr. v Jesenice, da pride do svoje bolniške blagajne in zdravnika. Med potjo pa porabijo več kot znaša vsota, ki jo od blagajne prejmejo. Upamo, da bodo mero- dajni krogi upoštevali upravičene zahteve tukajšnjega številnega delavstva. Naša zveza se stalno jači. Skupine naj nam redno poročajo o zadevah in položaju svojih članov. Naj nam naznanjajo redno svoje predloge za zboljšanje položaja. Treba bo skupnega nastopa gozdnega delavstva, zato naj skrbe že obstoječe skupine, da se razširijo in utrdijo ter zanesejo organizacijsko zavest med tovariše v kraje, kjer še iste sedaj manjka. Skrbimo vsi, da bomo v delu in slogi našli v svoji organizaciji svojo moč in ž njo uspehe. — Prvi maj praznuje lesno in stavbinsko delavstvo v vseh krajih po navodilu svoje organizacije. GORIČANE PRI MEDVODAH. Socialistični »Delavec« z dne 22. 4. štev. 9 me že v drugič napada, ker sem prestopil iz rdeče organizacije k tukajšnji krščansko socialni delavski skupini. Podiika mi častiželjni namen po od-borniških in predsedniških stolčkih. Gospodje socialisti, odkrito Vam povem, da sem iz Vaše organizacije izstopil zato, ker sem prišel do prepričanja, da krščanski družinski oče, ki se zaveda odgovornosti za vzgojo svoje družine in ko spozna Vaša načela, ne more biti niti eno uro več Vaš član. Zato kličem vsem poštenim očetom krščanskih družin, ki so še zaslepljeni Vaši člani: Možje, poznam Vas, da v srcu niste socialisti, pač pa pošteni katoličani, sami trdite, da ste v srcu naš}. Torej čemu sramotite svoje krščansko prepričanje s tem, da ste včlanjeni pri Vaših nasprotnikih?! Poglejte vevške delavce, ki noče biti nobeden več socialdemokrat, paž dobro vedo zakaj. Posnemajte jih in zapustite rdeče lažiprijatelje tudi Vi; škoda Vaših dobrih imen, katerih rdeča organizacija ni vredna. Socialisti me mečejo tudi z Zupancem pod en klobuk, češ, da agitiram za ustanovitev samostojne strokovne Unije. Povem Vam, gospodje rdečkarji, da ste se dali v tej zadevi pošteno »potegniti«, prav tako, kot so pred nedavnim časom »potegnili« v Vevčah g. Zupanca, ko je ondi ustanavljal svojo »Unijo« ter doživel znano »burko v treh dejanjih«. Razlika pri tem je le ta, da je bila pri nas bui'ka v enem dejanju z nekim Vašim odbornikom, ki je — kakor znano — prav umazano širokih ust, kratkih misli in dolgega jezika. Lahko dokažem s pričami, da sem omenjenega Vašega odbornika v resnici »potegnil«, ker se je pustil. Ce pa mi dokažete, da jaz v resnici agitiram za Samostojno Strokovno Unijo, izjavljam, da dam tistemu, ki mi to dokaže 1000 kron nagrade. Torej končajte s praznim obrekovanjem in sumničenjem in na dan z dokazi, če ste možje! Franc Kopaž. Zaupnikom smo poslali bloke, da zbirajo za delavski tisk. Ta dan naj vsak tovariš žrtvuje en dinar za delavski tisk. Zaupniki naj pa zbirajo tudi pri nečlanih, prijateljih naše organizacije. Strokovna zveza tobačnega delavstva. To je tisto znamenje časa, da vstajajo reveži in zatirani v tej dobi, ko z vsemogočno roko vlada v zaslepljenih človeških dušah bog Denar, in se zbirajo krog Križa. Po vsem svetu, v vseh deželah in v vseh narodih, zmaguje v trpečem ljudstvu Kristus. Njegova armada raste, Njegov prapor vedno silneje dviga baš delovno ljudstvo: za Ljubezen in Pravico! Tako se zbirajo v tej armadi rudarji iz podzemskih rovov, železničarji, tovarniški delavci, kmečki delavci — raste in raste naša armada, v nji raste in raste zavest, da je ravno ubogo delovno ljudstvo poklicano, da vodi boj proti Antikristu, ki obvladuje danes skoro vse človeštvo, ki se mu klanja — zlatemu maliku. Tudi tobačno delavstvo v Ljubljani je mogočen člen v tej fronti bojevnikov za Pravico in Ljubezen. Tobačno delavstvo, ki stoji najvztrajneje in najzvesteje na okopih, v živi zavesti, da našo organizacijo v njenem boju vodi nekaj višjega, kot le borba za vsakdanji kruh, da zasleduje vzvišenejše cilje, da je naša organizacija del Kristusove armade! In ta organizacija je tudi bila, ki je ohranila tobačno delavstvo v Ljubljani na taki moralni višini kot je in kot ni tobačno delavstvo nikjer drugod v državi. Po mnogem trudu imamo zdaj samostojno »Strokovno zvezo tobačnega delavstva«. Težko je bilo delo, predno se je mogla ustanoviti in stopiti samostojno na plan. Požrtvovalnosti se imamo zahvaliti in vztrajnosti, da je ustanovljena. Mogočen je bil naval nasprotnikov na one požrtvovalne delavke, ki so dvigale prapor krščanske organizacije v tobačni tovarni! Dvignile so ga! Kosec Ivanka, za njo Zor Polona, Bezlaj, z njimi Simončič, Kocjan, Čamernik, koliko dela, koliko žrtev, koliko neopravičenih očitkov, obrekovanj — in stali so in držali pokoncu zastavo krščanske organizacije. Danes imamo »Strokovno zvezo tobačnega delavstva«. In vemo, da se je bodo vsi pošteno misleči oprijeli, ker bo vzrast-la v njih zavest, da je v njih samih največja moč, v njih samih rešitev. Treba bo zgladiti vsa nesoglasja, da bo vladala v organizaciji ljubezen. Potem bo delo lažje, bo boj uspešnejši. In nad vsem bo počival blagoslov Onega, ki je tekel: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi.« V Njegovem imenu se zbiramo — zato je On med nami. Tega nikdar ne zgubljajmo spred oči, tako da ostane vsekdar ostra meja med nami in med onimi, ki pod »socialističnimi« in raznimi firmami nosijo delavski blagor, so pa v resnici ravno taki oboževalci Mamona, zatega teleta, kot — kapitalisti. Ker v tem je bistvena razlika med nami in njimi, da se oni bojuje za zlato tele, da bi ga posedali, mi pa proti zlatemu teletu, ker hočemo da vlada On, ki je Bog pravice in ljubezni. In v takem znamenju bo novo ustanovljena »Strokovna zveza tobačnega delavstva« rastla, delala in uspevala. Vizit v tobačni tovarni. Delavstvu vizit ni všeč. Kljub temu moramo povdariti, da je vizit potreben in dober, ker mora delavstvo samo uvideti, da ga sme rediti le pošteno delo. — Toda nekaj drugega: vizit se bi moral uvesti za vse, ne samo za delavce, od najvišjega uradnika do zadnje delavke. Kadi bi zaprli tobačno tovarno? Včasi se zdi, da bi nekaterim gospodom bilo ljubo, da bi se tovarna zaprla. In zdi se nam, da to tudi Belgradu ne bi bilo neljubo. Zaprli bi za kaki 2 do 3 leta tovarno, otresli se obveznosti, ki jih imajo do delavstva, čez 2 do 3 leta bi pa tovarno zopet odprli in sprejeli delavstvo seve pod takimi pogoji kot se njim zdi. — Povemo to, ker bo tudi temu treba posvetiti pažnjo. Kdor mnogo zahteva, malo dobi. Kdor malo zahteva, nič ne dobi. Kdor nič ne zahteva, temu vzamejo še to, kar že ima. ŽELEZNIČARJI SMO NA KONCU ! Obratno ravnateljstvo južne železnice se vedno zgovarja, da uslužbencem priznanih draginjskih doklad ne sme prej izplačati, dokler tega uprava državnih železnic ne stori. Lep izgovor javnosti, ki pa ne drži. Res je le, da kar je priznano državnim železničarjem, to morajo dobiti tudi uslužbenci južne železnice. Ni pa res, da bi uprava južne železnice ne smela svojim uslužbencem izplačati tega, kar bi jim že davno izplačati morala. Res je, da ako je več milijonov v banki naloženih, to nekaj nese, akoravno mora uslužbenstvo vsied tega škodo trpeti, ker ta čas, ko ima uprava denar za uslužbence v banki naložen in železničarske družine vsled vedno večjih cen pomanjkanje trpe, se pa gospodje na račun obresti tega naloženega denarja — maste. Ako hoče uprava južne železnice posnemati odločujoče faktorje državnih železnic, potem naj se nikar ne čudi, ako ugled onih mož pri upravi južne železnice, ki je doslej še nekaj veljal, pada v tisto nižino, kot je padel že zdavnaj ugled onih, ki vozijo našo državno upravo. Da bo javnost vedela, zakaj nezadovoljstvo in razburjenje med železničarji od dne do dne raste, naj primerja današnji draginji naše plače in potem tiste gospode, ki nam dele kruh, potem se pa nihče ne bo čudil, ako lepega dne prikipi nezadovoljstvo železničarjem do vrhunca in bomo zagrabili za metlo in pričeli pometali in pometali tako dolgo, da ne pometemo z vsemi, ki to zaslužijo. Viničarji in kmetski delavci! Po dolgem trudu imamo svojo organizacijo, »Strokovno zvezo viničarjev in kmetskih delavcev«. Dne 23. t. m. smo si jo ustanovili. Naša zveza ima svoj sedež v Ljutomeru. Načelstvo nove zveze tvorijo ti-le tovariši: Husjak Ivan, načelnik; Slana Martin, pod-načelnik; Trstenjak Jakob, blagajnik; Špur Karl, blag. namestnik in odbornik Jož. Fekonja. Namestniki: Ferd. Kosi, Puk-šič Vinc. in Tolec Ferd. Nadzorstvo: Fekonja Franc, Rubia Jožef, Bratina Jožef in Mamun Alojzij. V glavnem strokovnem odboru sta Trstenjak Alojzija in Markovič Jože. Torej imamo svojo organizacijo. Tajništvo je v Ljutomeru v posebnih prostorih in je vodi tov. Šut. Tovariši! Stopimo složno na plan, svoje organizacije se oklenimo — ker v naši slogi je moč in v nas in le v nas samih je naša rešitev. Na delo, tovariši, da bodo vsi viničarji in kmetski delavci organizirani v naši zvezi od Ljutomera tja v Slov. gorice in čez Maribor proti Pohorju in na jug na Ormož in dalje naj se širi naša organizacija. Močna organizacija bo naše najsilnejše orožje. Naslov tajništva v Ljutomeru bomo So pravočasno sporočili, ko uredimo poslovanje in ko se vrne naš tajnik Šut iz Ljubljane. Ta čas se pripravljajte na delo, tovariši in tovarišice! Strokovna zveza javnih in zasebnih uslužbencev se je osnovala v nedeljo dne' 23. t. m. Načelstvo je izvoljeno sledeče: Srečko Žumer, predsednik;’ Rojs Matija, podpr.; Ambrožič Franc, Resnik Andrej, Sintič Matija. Namestniki: Štefančič Martin, Golob Matija, Kosič Anton, Šešelj Miha, Hojan Ivan. V tej zvezi so organizirani? uslužbenci tiskarne v Ljubljani in Celju, delavci Gospodarske zveze in bolniški strežniki. Izjava. Podpisani Ferdo Magdič, posestnik na Cvenu, izjavljam, da sem pomotoma trdil, da je sedanji predstojnik g. Andrej Roškar, posestnik na Cvenu, rešil v neprilog delavske zveze prošnje za dobavo drv za občino Cven. Cven, 14. aprila 1922, — Ferdo Magdič. Urednik: Franjo SuSnik. Izdajatelj: Konzorcij »NASE MOČI«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Poslovila se jo od nas naša zvesta tovarišica in članica Milica Savinšek ter odšla k Bogu. Naj ji bo plačnik, ostalim pa tolažnik. Strokovna zveza tovarniškega delavstva skupiaa Sava-Jesenice. a—BM8 Sam sebi nosi dobiček, kdor kupuje v lastni zadrugi. Kdor še ni član I. delavskega konsumnega društva v. Ljubljani;, ki ima svoje prodajalne v vseh večjih krajih Slovenije, naj takoj pristopi! Kjer ni prodajalne, naj se člani za njo pobrigajo pri vodstvu v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2. — Pristopnina 10 K; delež 100 K, jamstvo dvojno!