ACKOCEPHALUS_____________________________________________________________XV-67-1994 Rdeči seznam ogroženih püc gnezdilk Slovenije Red List of Endangered Breeding Birds in Slovenia Franc BRAČKO, Andrej SOVINC, Borut ŠTUMBERGER, Peter TRONTELJ. Milan VOGRIN UVOD Čas izpred več stoletij, ko so se po vsej Evropi ob rekah razprostirala nepregledna naravna močvirja, obdana z neprehodnimi gozdovi, je že minil. Današnje obličje evropskega prostora se je zaradi geoloških in klimatskih danosti oblikovalo tudi pod vplivom človeka. Do današnjih dni, posebno zadnjih sto let, je sledilo naglo spreminjanje naravnih predelov skozi stoletja oblikovane kulturne krajine. Izsuševanje močvirij, regulacije in zajezitve vodotokov, gigantske poselitve in nastajajoče betonsko okolje označuje postindustrijsko ero 21. stoletja. Človekov vpliv na naravno okolje je postal tako močan, da je nazadovanje številčnosti in izumiranje vrst vedno hitrejše, vsesplošno in skrb vzbujajoče. Ta proces je rastlinam in živalim našega prostora kvalitativno in kvantitativno namenil nazadujočo vlogo. Nekoč neprecenljivo število ptic in drugih živalih se je danes številčno občutno zmanjšalo, nekatere vrste pa so iz določenih predelov že izginile, izumrle ali bile iztrebljene. Južna postovka Falco naumanni in zlatovranka Coracias garrulus brez človekove pomoči pri nas verjetno ne bosta preživeli. Z velikimi prodišči pa smo že za vedno izgubili sva-tovsko oglašanje prlivke Burchinus oedi-cnemus. Izginjanje in številčno nazadovanje mnogih vrst ptic grozi tudi Sloveniji, ne da bi se temu lahko učinkovito postavili po robu. Prizadevanja naravovarstvenih institucij, organizacij in požrtvovalnost posameznikov pa so kljub temu vzpodbuda. Posebno v zadnjem času se v Sloveniji ustanavljajo večja zavarovana območja, ki so porok ohranitve izgmjajočih vrst in samoregulativne sposobnosti narave teh območij. Tudi manjši rezervati ipd. so včasih izjemno pomembni. Seveda se moramo zavedati, da zaščitena območja sama po sebi še niso dovolj; zaradi ustanovitve npr. pohorskega parka ne bo nobena vrsta manj ogrožena. Pričujoči Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije je plod skoraj triletnega dela članov Odbora za varstvo narave DOPPS (prejšnje Komisije)*. Na pogled nekoliko zapletena členitev Rdečega seznama ne prikriva podobnosti z avstrijskim Rdečim seznamom ogroženih ptic (BAUER 1989), ki je zaradi določenih geografskih in ekoloških podobnosti s sosednjo državo rabil za vzgled. Slej ko prej bistvena delitev na osnovne kategorije ogroženosti, kakršno uporabljajo tudi nemški rdeči seznami, ostaja pregledna in je po mnenju Odbora za varstvo narave DOPPS primernejša za prikaz pretanjenih razlik pri vrhu lestvice ogroženosti, kar nam omogoča razmeroma dobro poznavanje našega ptičjega sveta v primerjavi z večino drugih živalskih skupin. S tem ne želimo zanikati domišljenosti in univerzalnosti IUCN-ovih kategorij, nasprotno, pnčujoči Rdeči seznam je sestavljen tako, da se njegove kategorije vkljapljajo tudi v IUCN-ovo shemo. Majhne dimenzije in velika biogeografska pestrost Slovenije terjajo nekaj dodatnih obrazložitev posebnosti tega položaja glede na nacionalni Rdeči seznam. Smiselna se je zdela čim boljša pokrajinska razdelanost, saj rdečih * Pri snovanju Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije je sodelovalo šest (6) ornitologov - članov Odbora za varstvo narave DOPPS. Priprava objektivnega in hkrati aktualnega slovenskega seznama ogroženih ptic ni bila preprosta naloga, kar priča tudi 21 sestankov Odbora v zadnjih treh letih ter ogromno nevidnega dela članov. Zlasti zamudno ie bilo skupinsko delo, polno usklajevanja različnih predlogov, argumentov in mnenj, ki je včasih tekoče delo Odbora že kar oteževalo in zaviralo. Delovna skupina je z izidom Rdečega seznama preimenovana v "Komisijo za Rdeči seznam " v okviru Odbora za varstvo narave, ki bo v prihodnje spremljala in dopolnjevala Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije 166 XV 67-1994 ACROCEPI lALUS seznamov posameznih pokrajin za zdaj še ni pričakovati in bi bih v sedanjih razmerah tudi neracionalni; ozemeljska majhnost na eni in velika pestrost različnih vplivov na drugi strani sta razlog za razmeroma visoko število vrst, ki so omejene na eno ali nekaj lokalitet in s tem avtomatično ogrožene, ter vrst, ki naseljujejo le posamezne pokrajine ali regije. Velike, evropsko ali svetovno pomembne populacije se bodo že zaradi omejenih danosti v Sloveniji težko razmnoževale, zelo velik pa je pomen našega ozemlja za ohranitev biološke pestrosti in robnih (disjunktnih) populacij, ki so še posebej občutljive Velika vloga, ki jo bo pri tem imelo varstvo narave v posameznih delih Slovenije, je deloma razvidna že iz členitve po pokrajinah in razvrstitve vrst po podkategorijah. Pri nastanku Rdečega seznama so bili uporabljeni podatki iz zadnjih dvajsetih let, predvsem podatki, ki temeljijo na spoznanjih Ornitološkega atlasa Slovenije (GEISTER, v tisku) m društvenega glasila Acrocephalus. Seveda smo razvrstitev vrst, obstoječe zgodovinske podatke m novejša spoznanja primerjali tudi s sedanjim Rdečim seznamom ogroženih ptičev v Sloveniji (GREGORI, MATVEJEV 1992). Za pnmoski konec je upoštevano ornitološko delo Favnistični pregled ptic slovenske obale (ŠKORNIKet al. 1990). Na osnovi Ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije danes pri nas poznamo 219 vrst gnezdilk od skupno 364 vrst ptic, ugotovljenih v Sloveniji do leta 1995. V pričujočem Rdečem seznamu je 130 vrst v različnih kategorijah ogroženosti (brez kategorije K 5 Premalo znana vrsta) ali kar 59,4% slovenskih gnezdilk. Zavedamo se, da Rdeči seznam ni nekaj dokončnega in dorečenega. Hitre spremembe v naravnem okolju, kot posledica človekove dejavnosti, narekujejo sprotno dopolnjevanje rdečih seznamov. Recimo vsakih pet let. Upamo, da bo pričujoči Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije pripomogel k naravovarstvenemu ozaveščanju ljudi, predvsem pa rabil kot pripomoček naravovarstvenim službam, načrtovalcem m snovalcem urejania prostora, raziskovalcem, vrednotenju naravnih območij in pri izobraževanju. SESTAVA RDEČEGA SEZNAMA Glavne kategorije - Vrsta, ki ji grozi izginotje, in Močno ogrožena vrsta po IUCN-u (E - Endangered), Ogrožena vrsta (V Vulnerable) in Potencialno ogrožena vrsta (R - Rare) - so v osnovi deljene po istem vzorcu. Pri vsaki od teh različnih stopenj gre lahko za ogroženost zaradi naravno povzročene redkosti vrste oziroma njene omejitve na zelo majhno število gnezdišč, ki pa so lahko različno ogrožena (1 .a, 2.a, 3.a in 4.a). Lahko gre za različno visoko ogroženost regionalno razširjene vrste, ki ima v Sloveniji omejen areal ali pa ji je uspelo preživeti zgolj v eni ali nekaj regijah, kjer se njeno število še naprej znižuje (l.b, 2b, 3.b). Pri vrstah, ki so v okviru svojega habitata splošno razširjene, je ogroženost odsev različno močnih trendov upadanja celotne populacije ali njenih delov v zadnjih desetletjih in je nedvomno posledica splošnih dolgoročnih človekovih poseganj v okolje (l.c, 2.c, 3c in 4,c). Pri preostalih dveh kategorijah - Izumrla, iztrebljena ali izginula vrsta (Ex. - Extinct) ter Premalo znana vrsta (K - Insufficiently known) gre, prvič, za dokazane zgodovinske podatke o gnezdenju vrste pri nas, vendar je celotna populacija v zadnjih dveh stoletjih izumrla, in drugič, v skupino premalo znanih vrst so vključene vrste, katerih rob areala razširjenosti vključuje Slovenijo ali poteka prav blizu nje. Vrstam pa zaradi nepoznavanja in pomanjkanja podatkov o gnezdenju ni mogoče določiti statusa oziroma ugotoviti stopnje ogroženosti. Razvrstitev vrst po podkategorijah je smiselna: ker prikazuje različne vzroke, ki ogrožajo gnezdilke v Sloveniji; s tem so hkrati določene varstvene smernice za posamezno vrsto. ker so definicije podkategonj hkrati kriteriji, po katerih so vrste uvrščene v seznam. ker je seznam tako prilagojen specifičnim slovenskim biogeografskim razmeram Za ohranitev vrst iz podkategonj â bi praviloma moralo zadostovati rezervatno varstvo oziroma varstvo s pomočjo zaščitenih območij. To velja zlasti za vodne ptice ter gnezdilke zelo redkih habitatov, npr. peščenih sten, in manj za večje ptice z velikimi teritoriji, 167 ACROCEPl lALUS XV 67 1004 ki jim lahko pomagamo s praktičnimi ukrepi, npr. čuvanjem gnezdišč. Obstoj vrst iz podkategorij b bi lahko zagotovili z ustanavljanjem večjih zaščitenih območij in z varstvom narave zunaj zavarovanih območij, npr. z zagotavljanjem paše in travniške rabe zemljišč, ohranjanjem so-naravne strukture gozdov, ohranjanjem sonaravnega stanja vodotokov in njihovih lok. Varstvo vrst iz podkategorij c je najbolj problematično, saj jih ogrožajo v prostoru splošno razširjena gospodarska in družbeno-razvojna gibanja, kot so velikopotezne melioracije in komasacije, opuščanje tradicionalnih načinov gospodarjenja, uporaba biocidov, krčenje živih mej (omejkov) in senožetnih sadovnjakov. Skratka, modernizacija kmetijske proizvodnje je skupni imenovalec ogroženosti velikemu deležu teh vrst. Druga večja skupina dolgoročnih in povsod opaznih negativnih vplivov na okolje zajema odnos do voda, tako tekočih kot stoječih. Sem sodijo neprimerno vodnogospodarsko "urejanje", onesnaževanje, pretirani sanitarni posegi, int.enz.ivno ribogojstvo in rekreacijska raba. Stanje lahko izboljšajo le korenite spremembe v okoljevarstveni in kmetijski zakonodaji ter seveda splošna pripravljenost družbe za revitalizacijo degradiranih območij. Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije Legenda: P - Prekmurje Š • Štajerska in Koroška G - Gorenjska D - Dolenjska in Bela krajina PR - Primorska N - Notranjska x avtohtona gnezditvena razširjenost, vrsta ne gnezdi več avtohtona gnezditvena razširjenost, gnezdenje vprašljivo avtohtona gnezditvena razširjenost, gnezdenje nepoznano ( ) gnezdenje neredno ali izredno redko PST - splošni trend velikosti populacije (1970 • 1994): ( I-) porast (-) upad (O) ni sprememb (F) niha (N) novo odknta gnezdilka (X) vrsta izginila VO vzroki ogrožanja: ME melioracije RE regulacije, sprememba vodnega režima ST strupi, onesnaževanje KM kmetijske monokulture, intenzivno kmetijstvo GM gozd ne monokulture, intenzivna sečnja LK nezakonit lov, uničevanje, konfinacija, trgovanje TK op uščanje tradicionalnega kmetovanja TR turizem, rekreacija OS drugo (daljnovodi, promet, urbanizem, sekundarni habitati, požiganje ipd.) ? vzrok neznan Shema kategorij ogroženosti Ex. Ex.? IZGINULA E 1 GROZI IZGINOTJE ^r^ lokalno regionalno splošno "^¦*-^. E2 MOČNO OGROŽENA _^~ lokalno regionalno splošno ^^-^ V3 OGROŽENA < lokalno regionalno splošno R4 POTENCIALNO OGROŽENA < lokalno splošno K5 PREMALO ZNANA 168 XV 67 1994 ACROCEI'MALUS EX 1.1 IZUMRLA, IZTREBLJENA ALI IZGINULA VRSTA: 1.1.a Avtohtona populacija je v teku 19. in 20. stoletja prenehala gnezditi: S G D PR N PST VO Gyps fulvus Circus pygargus Otis tarda Äs io flam m eus Calandrella brachydactyla Luscinia svecica Lamus excubilor Pyrrhocorax pyrrhocorax x x x x x X x x Ex ? 1.1.b Avtohtona populacija iztrebljena ali izginula, vendar so v zadnjih 20ih letih znani primeri gnezdenja ali poskusa gnezditve: V S G D PR N PST VO Burhinus oedicnemus • X x x - - (X) KL ML Lanius senator - (š) (G) (D) - (N) (X) 'i k. irr Melanocorypha calandra ¦ - - - (PR) X (X) ? Anthus pratensis - (S) - - - - (N) ML Oenanthe hispanica - - - - (PR) - (N) v Corvus frugilegus X X - - - - (-) ST, LK Emberiza rneianocephala ¦ - * • X • (X) TK E 1.2 VRSTA, KI JI GROZI IZGINOTJE: 1.2.a Izjemno redka, gnezdi na eni ali nekaj lokalitetah: G D PR N PST VO Botaurus stell ans Nycticorax nycticorax Haliaeetus albicilla Aquila pomarina Himantopus himantopus Numenius arqua ta Sterna albifrons M er ops apiaster P X - ? (Š) - ? D - - D X X X ? PR PR N (N) N (O) (O) (O) (O) (N) (•) (F) (F) ML.RL.LK, TR RE.CM.LK LK. TR. CM CM. LK, or, ML. TR. C)!; ML. KM. TR RE, f'R re, st, o:; 169 ACROCEPHALUS XV G7 1994 1.2.b Pred nekaj desetletji še regionalno razširjena in številčna, v zadnjih 10-20 letih pa se je njen gnezditveni areal močno skrčil. Trend upadanja številčnosti se nadaljuje, grozi ji dokončno izginotje: P Š G D PR N PST VO Coracias garrulus P S - ? ? (-) ml.tk.km,s'i;l.k 1.2.c Nekoč splošno razširjena vrsta, katere številčnost je padla pod kritično mejo; v več regijah že izginila: P Š G D PR N PST VO Falco naumanni x ? ? D ? N (-) ml.:t.km Lanius minor P Š x D PR ? (-) tk.st.km E 2 MOČNO OGROŽENA VRSTA: 2.a Izrazito lokalna gnezdilka z majhno ali nazadujočo celotno populacijo: P Š G D PR N PST VO Podiceps gnsegena - - ? - - N (N) RL. PR, LK Ixobrychus minutus P s ? D PR N (-) RL, TR. OS Anas clypeata ? (S) - - - N (F) RL. TR. LK, OS Anas crecca - s ? - (PR) •? (F) RL, TR, LK, OS Anas querquedula ? v s - - - M (F) RL, TR, LK. OS Aythya ferma ? s - - (PR) - (F) RL, TR LK, OS Aythya nyroca - (Š) - - - N (-) RL. TR, LK. OS Circaetus gallicus x ? X ? PR N (0) TKML.LKCMTR Milvus migrans x x G X - X (N) LK.ST Porzana porzana ? S - - ? N (-) ML. RL. OS Porzana parva ? S - - ? N (-) ML. RL. OS Charadnus alexandrinus - - - - PR - (O) RL. TR, OS Trmga totanus ? - - - - N (N) ML. RL Gallmago gallinago ? š - - - N (-) ML. RL.LK Sterna h i run do ? s - - PR - (F) RL, I'lU&ST Riparia riparia P š X X - - (F) RL. OS Cettia cetti - - - - PR - (F) ML, RE Cisticola juncidis - - - - PR X (F) ML, KM.RL Locustella luscinoides p s - D - N (0) ML. RL. OS Acrocephalus melanopogon p s - - ? (N) (0) ML. RL 170 XV-67-1994 ACROCEPII ALUS 2.b Nekoč regionalno razširjena vrsta, v teku zadnjih 10-20 let pa močno nazaduje, v nekaterih regijah ji grozi izginotje: P Š G D PR N PST VO Ci coma ciconia P S - D - N (- ) ml.stkm.tko: Alectoris graeca - X G - PR N (- ¦) TK.LK, IR Columba livia - - - ? PR N (- ¦) TR. IK, OS Columba oenas P š G D - N (- ¦) GM, LK Dendrocopos médius P š - D PR (- ¦) CM. KL Lullula arborea P ? ? D PR N (¦ ¦) TK, KM. ST An thus carnpestns - - - - PR N (¦ ¦) TK, KM, Embenza hortulana P ? ? ? PR N (¦ ') TK.ST.KM 2.c Splošno razširjena, ekološko specializirana vrsta, katere gnezditveni habitat se v Sloveniji vidno krči ali pa je posebno občutljiva na človekove vplive: P Š G D PR N PST VO Falco peregrmus - S G D PR N ( + ) LK. TK, Si; OS Rallus aquaticus P S ? D PR N ( -) ML, RL, OS Crex crex P s G D PR N ( -) TK, ML, KM, ST Actitis hypoleucos P v s G D PR N ( -) RL, TR, OS Tyto alba P s ? D PR N { :-) ST, Ut OS Otus scops P s (G) D PR N ( .-) TK. ST KM, OS Bubo bubo - s G D PR N ( :o) TR. LK Athene noctua P š G D PR N 1 :-) TK.STKM.LK.OS Alcedo atthis P š G D PR N 1 :-) RE, ST Til OS Upupa epops P v s G D PR N l ;-) TK ST. KM, OS Capriniulgus europaeus P s G D PR N ;-) TK, ST OS Phoenicurus phoenicurus P s G D ? N 1 !-) TK, ST. KM Saxicola rubetra P s G D PR N :-) ML, KM, TK. ST Acrocephalus arundmaceus P š G D PR N :-) ML, RL, ST L 7 1 ACROCEPHALUS XV-67-1994 V 3 OGROŽENA VRSTA: 3.a Lokalna ali maloštevilčna gnezdilka: P S G D PR N PST vo Cicoma nigra P S - D - N (+) GM.TRRL.LK Aquila chrysaetos - Š G D PR N (O) Lk.TR Scolopax rusticola ? ? G ? X N (F) GM.LKME Laws ridibundus ? š - - - X (0) KL. LK, ÜK Dendrocopos leucotos - v s - D - - (P) ( }M Dendrocopos Ulf ordi - ? - D - - (0) CM Acrocephalus schoenobaenus P s - ? - N (0) mi i:k. :;i Acrocephalus scirpaceus P s (G) - PR N (O) ML, RL. (.):; Ficedula parva - X G D - ? (0) GM Emberiza schoemclus P v s PR N (+) ML 3.b Reginonalno razširjena, populacijsko nazaduje in lokalno že izginja: P Š G D PR N PST VO Lyrurus tetrix - S G - PR - (-) TR LK Tëtrao urogallus - S G D PR N (") GM, LK, TR Lagopus mutus - s G - - - (0) TR Claucidium passennum • s G D PR N (O) GM Aegohus funereus - - G D PR N (0) GM, LK Stnx uralensis - s ? D PR N (0) GM, LK Motacilla flava ? v s - D PR N (-) ML, KM,:".!' Cinclus cinclus - v S G D PR U (0) RL, ST Monticola saxatilis X s G - PR N (0) TK. TR Sylvia nisoria P s - D PR N (0) ML, KT. CX» Locustella naevia P s - ? - N (O) ML Locustella fluviatilis P s - D - N (0) GM, ML. ST Ficedula albicollis P s (G) D - - (0) GM. KT Remiz pendulinus P s (G) D ? N (F) RL, GM 172 XV 67 1994 ACROCEPI I ALUS 3.c V preteklosti v Sloveniji splošno razširjena vrsta, sedaj populacija zaskrbljujoče nazaduje in prostorsko izginja: P s G D PR N PST vo Perms apivorus P s G D PR N (0) gm, ut km, irr Accipiter nisus P š G D PR N (") LK, :;i;ü:' Accipiter gentil is P s G D PR N (-) LK. GM Falco tinnunculus P S G D PR N (~) KM, SI. LK. TK Falco subbuteo P Š G D PR N (") :»!, LK 'Tetrastes bonasia - š G D PR N (") GM, LK. TK Perdix perdix P v s G D ? N (") km.st. i.k.tk Coturnix coturnix P s G D PR N (") ML,:;i.KM.LK,TK Charadnus dubius P v s G D PR N (0) RL'.'l'K.OS Streptopelia turtur P š G D PR N (-) ST i.K. KL Jynx torquilia P s G D PR N (-) Tit ST, KM Picus canus P s G D PR N (") GM. L i Picus viridis P v s G D PR N (") IK. KM.:,T Dendrocopos minor P v s G D ? N (") GM.TK KM, ST Picoides tndaciylus - s G D PR N (0) GM Galenda crista ta P š G ? PR ? (-) KM. S T. OS Sylvia communis P š G D PR N (") ML, KM. : ; r Emberiza calandra ? v s X D PR N (-) TK. ST, KM R 4 POTENCIALNO OGROŽENA VRSTA: 4. a Vrsta, ki zaradi omejenih naravnih danosti v Sloveniji gnezdi na enem ali več posebno izpostavljenih gnezdiščih oz. gnezdi na robu svojega areala: G D PR N PST VO M erg u s merganser - - G - - (N) TR, LK Larus cachmnans - - - PR - ( + ) LK. US Dendrocopos synacus - (S) (G) - - (0) •."• Monticela so H tar i us - - - PR - (0) TR Sylvia can bilans - - - (PR) - (N) TK Sylvia melanocephala - - PR - - (O) KM. OS Tichodroma muraria - - G PR - (0) m Coii/us corone corone ? S G - - (O) ST! LK Carpodacus erythrinus (P) (S) - - (N) (N/F) ML. RUST 173 ACROCEPHALUS XV-ß7-1994 **4.b Splošno razširjena z zadovoljivim številčnim stanjem katere habitat je nagnjen k močnim antropogenim vplivom in spremembam v kulturni krajini. Uničenje ali sprememba habitata pa jo lahko močno ogrozi: P S G D PR N PST vo Podiceps cnstatus P S G D - N (O) LK. I'K, o:; Arde a cinerea P s G D - - ( + ) LK, RL, OS Ay thy a fu ligu la P s G - - N (+) TR LK. os Dryocopus martius P s G D PR N ( + ) GM. ST Alauda arvensis P S G D PR N (-) KM, ST, TK Sylvia borin P s G D PR N (0) RL. ST Lamus collurio P S G D PR N (-) KM.ML. ST, OS 4.c Ogrožene občasne gnezdilke, ki Slovenije njihov siceršnji gnezditveni areal ne vključuje (in je tudi po favnističnih podatkih iz zadnjih 200 let ni vključeval): S G Limosa limosa Trinca ochropus (Š) Hirundo daurica Stum us roseus (P) D PR N PST VO - - (N) (N) ? (?) (?) ? (N/X) OS - (PR) - (N) ? - - - (N/X) 0 K 5 PREMALO ZNANA VRSTA 5.a Iz preteklosti podatkov o gnezdenju ni ali so nezanesljivi: P S G D PR N PST VO Podiceps nigricollis - ? - - - - Ardeola ralloides - ? - - ? - Anas strepera - ? - - - ? Milvus miJvus o - - - - - Circus aeruginosus ? ? - - ? - Hieraeetus pennatus - - - - - ? Childonias niger - ? - - - ? Sylvia hortensis - - - - ? - Parus lugubris - - - - ? - ** Podkarec/orna 4 b je zunaj kategorije "Rare" po IUCNovi shemi; vrste iz te podkategonje lahko zaradi dejavnikov ogrožanja kmalu preidejo v podkategonjo 4.a 174 XV-67-1994 ACROCEPl lALUS Komentar k podkategoriji Ex La Pri nas še vedno nimamo popolnega pregleda zgodovinskih virov o nekdanjih gnezdilcih na ozemlju današnje Slovenije, prav tako še ni objavljen seznam preparatov ptic, ki jih hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, Pričevalnost posameznih zgodovinskih virov o nekaterih redkih in vprašljivih gnezdilkah je v novejšem času analiziral tudi GEISTER (1993). Spisek vrst, ki so uvrščene v to podkategorijo, še ni popoln. V nadaljevanju sta pri vrstah iz te pod-kategonje navedena letnica in kraj zadnjega poznanega primera gnezditve, ki se je komisiji zdel pomemben, zraven pa je še dodana oznaka vira, kjer je dogodek podrobneje dokumentiran. Beloglavi jastreb Gyps fulvus: 1886 je gnezdil na Krmi (SCHULZ 1890). Močvirski iunj Circus pygargus: približno I960, Ljubljansko barje (KREČIČ, ŠUŠTERŠIČ 1963). Velika droplja Otis tarda: pred drugo svetovno vojno (okoli 1925), okolica Lendave (PIRC 1956/57). Močvirska uharicaAsio flammeus: 1939, Ljubljansko barje (BAČAR 1939). Kratkoprsti škrjanec Calandrella brachy-dactyla: 1815, Materija in Socerb (SCHIA-VUZZI1883). Španski kupčar Oenanthe hispanica; 1965, Malovšče (GREGORI v: Komisija za redkosti, 1993). Planinska vrmaPyrhocorax pyrhocorax: 1955, Tičanca (MATVEJEV 1981). Komentar k podkategoriji Ex ? 1 .b Avtohtona populacija iztrebljena ali izginula, toda v zadnjih 20tih letih so poznani primeri gnezdenja ali poskusa gnezditve: Za večino vrst te kategorije velja, da so izginile ali so poznani le posamezni poskusi gnezdenja v času zadnjih desetletij, torej v času našega bivanja. Gre za vrste, ki kot gnezdilke Slovenije izginjajo ali so že izginile pred našimi očmi. PrlivkaBurchmusoedicnemus: okoli 1970, Sava - Stožice in Brežice; do 1979, Drava -Šturmovci, (DOVIČ; PFEIFER; ŠTUMBER-GER, ustno). Rjavoglavi srakoper Lamus senator: 1985, Fara ob Kolpi (TEKAVČIČ v: OAS). Laški škrjanec Melanocorypha calandra: 1987, Koper (GJERKEŠ, pisno). Mala cipa Anthus pratensis: 1993 Med-vedce (VOGRIN; BRAČKO; ŠTUMBERGER, ustno). Poljska vrana Corvus frugilegus: 1989, Petišovci (GREGORI 1993). Črnoglavi strnad Embenza melanocep-hala: 1974, Sečovlje (SERE v: OAS). Komentar k vzrokom ogrožanja Vzroki ogrožanja (VO) so v Rdečem seznamu razvrščeni po svojem negativnem vplivu na gnezditvene populacije naših ptic za vsako vrsto. Razporeditev vzrokov ogrožanja na prvi najpomembnejši (primarni) in drugi najpomembnejši (sekundarni) vzrok ogrožanja omogoča dokaj objektiven pristop k vedno bolj pereči naravovarstveni problematiki. Tabela 1 kaže, da med vsemi navedenimi primarnimi vzroki ogrožanja zdaleč prednjačijo melioracije (ME), regulacije s spremembami vodnega režima (RE), gozdne monokulture z intenzivno sečnjo (GM) in opuščanje tradicionalnega kmetovanja (TK). Zlasti slednje postaja vedno bolj pogubno za številne vrste ptic kulturne krajine, vendar upamo, da se doba melioracij in regulacij pri nas za vedno končuje. Med sekundarnimi vzroki ogrožanja prednjačijo strupi in onesnaževanje (ST), nezakonit lov, uničevanje, konfmacija in trgovanje (LK) ter turizem in rekreacija (TR). Opuščanje tradicionalnega kmetovanja ter turizem in rekreacija sta tista vzroka ogrožanja, ki sta bila pri nas pred 20 leti skoraj zanemarljiva. Prav z njima pa bo varstvo narave 175 ACROCEPHALUS XV «7-1994 poleg navedenih "klasičnih" vzrokov ogrožanja v prihodnje moralo krepko računati. primarni vzrok sekundarni vzrok ogrožanja ogrožanja Tabela 1 : Prikaz ogroženosti ptic iz Rdečega seznama glede na najpomembnejši (primarni) in drugi najpomembnejši (sekundarni) vzrok ogrožanja v Sloveniji. Podkategonji l.a in 5.a v tabelo seveda nista vključeni (glej seznam); za 122 vrst iz drugih podkategonj pa so vzroki ogrožanja porazdeljeni takole: LITERATURA BACAR, R. (1939): Brehm. Življenje živali. Priredil R. Bačar. Umetniška propaganda Ljubljana. BAUER, K. (1989): Rote Listen der gefär-deten Vögel und Säugetiere Österreich. ÖGV Wien. 176 GEISTER, I. (1993): Kaj pravijo zgodovinski in sodobni vin o nekaterih redkih in vprašljivih gnezdilkah Slovenije. Acrocephalus 14 (58-59): 83-96. Ljubljana. GEISTER, I. (v tisku): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana GREGORI, J., S. D. MATVEJEV (1992): Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji. Varstvo narave, 17:29-39. Ljubljana. GREGORI, J. (1993): Dokumenti: Žalostna usoda gnezditvene kolonije poljskih vran [Cor vus frugiJegus) v Petišovcih. Acrocephalus 14 (58-59): 129-130. Ljubljana. KREČIČ. I., F ŠUŠTERŠIČ (1963): Ptice Slovenije. DZS. Ljubljana. KOMISIJA ZA REDKOSTI (1993): Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. Acrocephalus 14 (58-59): 99-119. Ljubljana. NEMESSZEGHY, L. (1986): Črna jelša v Prekmurju. Pomurska založba. PIRC, A (1956-57): O veliki droplji. Lovec. SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per un'avifeuna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell'Istria. Estratto dal bolletmo della Societa' adriatica di science naturali in trieste. Voi. IX. SCHULZ, E (1890): Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Vögel. Laibach. SERE, D. (1980): Rdeči kalin (Carpodacus erythrinus) gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus 1 (1): 13-16. Ljubljana. ŠKORNIKI., T. MAKOVEC, M. MIKLAVEC (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. Ljubljana. ŠTUMBERGER, B. (1980): Pikastimartmec {Trinca ochropus) gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus 1 (4): 52-54. Ljubljana. POVZETEK Negativni vpliv človeka na naravno okolje je čedalje močnejši in agresivnejši. Nazadovanje številčnosti in izginjanje vrst postaja vedno hitrejše in vsesplošno, ludi na ozemlju Slovenije je ogroženost avifavne prisotna in skrb vzbujajoča. Pri nastajanju dela Rdeči seznam ogro- število vrst število vrst 27 5 21 14 5 27 Vzrok ogrožanja. ME (melioracije) RE (regulacije, sprememba vodnega režima) ST (strupi, onesnaževanje) KM (kmetijske monokulture, intenzivno kmetijstvo) GM (gozdne monokulture, intenzivna sečnja) 20 3 LK (nezakonit lov, uničevanje, konfinacija, trgovanje) 9 20 TK (opuščanje tradi- cionalnega kmetovanja) 19 3 TR (turizem, rekreacija) 8 19 OS (drogi vzroki) i 3 9 (vzrok neznan) 6 - vrste brez znanega sekundarnega vzroka ogrožanja - 20 XV -67-1994 AC ROC BI M I ALI J S ženih ptic gnezdilk Slovenije so uporabljeni podatki iz obdobja zadnjih dvajsetih let, zlasti podatki, zbrani v Ornitološkem atlasu gnezdilk Slovenije in društvenem glasilu Acrocephalus in zgodovinski ornitološki podatki. Primerjali pa smo ga tudi z dosedanjim rdečim seznamom. Od skupno 364 do leta 1995 v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic je gnezdilk 219. V pričujočem rdečem seznamu je 130 vrst v različnih kategorijah m podkategorijah ogroženosti ali 59,4 % vseh slovenskih gnezdilk. Devet (9) vrst je v kategoriji premalo znanih vrst (K 5). V osnovi je rdeči seznam podoben avstrijskemu zaradi določenih geografskih m ekoloških podobnosti s sosednjo državo. Kljub navidezni zapletenosti kategorij in pod-kategori] se osnovne kategorije ogroženosti vkljapljajo v lUCN-ovo shemo. Razvrstitev vrst po podkategorijah je smiselna: ker prikazuje različne vzroke, ki ogrožajo gnezdilke v Sloveniji; s tem so hkrati določene varstvene smernice za posamezno vrsto. ker so definicije podkategorij hkrati kriteriji, po katerih so vrste uvrščene v seznam. ker je seznam tako prilagojen specifičnim slovenskim biogeografskim razmeram. Za ohranilev vrst iz podkategorij a. bi praviloma moralo zadostovati rezervatno varstvo oziroma varstvo s pomočjo zaščitenih območij. Obstoj vrst iz podkategorij h bi lahko zagotovili z ustanavljanjem večjih zaščitenih območij in z varstvom narave zunaj zavarovanih območij na regionalni ravni. Varstvo vrst iz podkategorij ç je najbolj problematično, saj jih ogrožajo v prostoru splošno razširjena gospodarska m družbeno-razvojna gibanja. Skratka, modernizacija v kmetijstvu, negativen odnos do voda m širitev urbanih območij. Slovenija je majhna dežela z veliko biogeo-grafsko pestrostjo in različnimi vplivi, ki jih povzroča človek. Zaradi tega je bila smiselna regionalna razdelanost rdečega seznama po pokrajinah (zgodovinskih deželah). Vendar to ne zmanjšuje vloge varstva ptic, s členitvijo po pokrajinah je možnost varovanja na veliko boljših izhodiščih. Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije ni dokončen m trajen. Zaradi tega se bo sprotno dopolnjeval. Predvsem bovabil kot pripomoček naravovarstvenim m upravnim službam, snovalcem urejanja prostora, raziskovalcem, vrednotenju naravnih območij m izobraževanju. Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije sestavljajo naslednje kategorije: Ex 1.1 Izumrla, iztrebljena ali izginula vrsta: 1.1.a Avtohtona populacija je v teku 19. m 20. stoletja prenehala gnezditi: Gyps fulvus, Circus pygargus, Otis larda, As i o flamm e us, Calandrella brachydactyla, Luscinia svecica, Lani us excubi tor Pyrrho-corax pyrrhocorax Ex ? 1.1 .b Avtohtona populacija iztrebljena ali izginula, vendar so v zadnjih 20tih letih znani primeri gnezdenja ali poskusa gnezdi We: Burhmus oedicnemus, Lamus senator, Melanocorypha calandra, Änthus pratensis, Oenanthe hispanica, Corvus frugilegus, Embenza melanocephala E 1.2 Vrsta, ki ji grozi izginotje: 1.2.a Izjemno redka, gnezdi na eni ali nekaj lokalitetah: Botaurus steliaris, Nycticorax nycticorax, Haliaeetus albicilla, Aquila pomanna, Himan-topus himantopus, Numemus arquata, Sterna albifrons, Merops apiaster 1.2.b Pred nekaj desetletji še regionalno razširjena in številčna, v zadnjih 10-20 letih pa se je njen gnezditveni areal močno skrčil. Trend upadanja številčnosti se nadaljuje, grozi ji dokončno izginotje: Coracias garrulus 1.2.c Nekoč splošno razširjena vrsta, katere številčnost je padla pod kritično mejo; v več regijah že izginila: Falco naumanni, Lamus minor E 2 Močno ogrožena vrsta: 2.a Izrazito lokalna gnezdilka z majhno ali nazadujočo celotno populacijo: Podiceps grisegena, Ixobrychus minutus, Auias clypeata, Anas crecca, Anas quer-quedula, Aythya ferina, Ay thy a nyroca, Circaetus galhcus, Milvus migrans, Porzana porzana, Porzana parva, Charadnus alex-andrmus, 'Tringa totanus, Gali in ago gallmago, Sterna hirundo, Riparia riparia, Cettia celti, 177 ACROCEPHALUS Cisticola juncidis, Locustella luscinoides, Acrocephalus melanopogon 2.b Nekoč regionalno razširjena vrsta, v teku zadnjih 10-20 let pa močno nazaduje, v nekaterih regijah ji grozi izginotje: Cicoma ciconia, Alectoris graeca, Colum-ba livia, Columba oenas, Dendrocopos médius, Lullula arborea, Anthus campestris, Emberiza hortulana 2.C Splošno razširjena, ekološko specializirana vrsta, katere gnezditveni habitat se v Sloveniji vidno krči ali pa je posebno občutljiva na človekove vplive: Falco peregrin us, Rail us aquaticus, Cr ex crex, Actitis hypoleucos, Lftoalba, Otus scops, Bubo bubo, Athene noctua, Alcedo atthis, Upupa epops, Caprimulgus europaeus, Phoemcurus phoemcurus, Saxicola rubetra, Acrocephalus arundmaceus V 3 Ogrožena vrsta: 3.a Lokalna ali maloštevilčna gnezdilka: Ciconia nigra, Aquila chrysaetus, Scolopax rusticola, Larus ndibundus, Dendrocopos leucotos, Dendrocopos hlfordi, Acrocephalus schoenobaenus, Acrocephalus scirpaceus, Ficedula parva, Emberiza schoeniclus 3.b Reginonalno razširjena, populacijsko nazaduje in lokalno že izginja: Lyrurus tetrix, Tetrao urogallus, Lagopus mutus, Glaucidium passerinum, Aegolius funereus, Strix uralensis, Motacilla flava, Cinclus ein dus, Monticola saxatilis, Sylvia nisoria, Locustella naevia, Locustella fluviatilis, Ficedula albicollis, Remiz pendulmus 3.C V preteklosti v Sloveniji splošno razširjena vrsta, sedaj populacija zaskrbljujoče nazaduje in prostorsko izginja: Pernis apivorus, Accipiternisus, Accipiter gentilis, Falco tmnunculus, Falco subbu-teojetrastes bonasia, Perdixperdix, Coturnix coturnix, Charadrius dubius, Streptopelia tu rtu r, Jynxtorqwlla, Picuscanus, P i cu s viridis, Dendrocopus minor, Picoides tridaetylus, Galenda cristata, Sylvia communis, Emberiza calandra R 4 Potencialno ogrožena vrsta: 4.a Vrsta, ki zaradi omejenih naravnih danosti v Sloveniji gnezdi na enem ali več posebno izpostavljenih gnezdiščih oz. gnezdi na robu svojega areala: Mergus merganser, Larus cachinnans, Dendrocopos syriacus, Monticola solitarius, Sylvia cantillans, Sylvia melanocephala, XV 67 1994 Tichodroma muraria, Corvus corone corone, Carpodacus erythrinus **4.b Splošno razširjena z zadovoljivim številčnim stanjem, katere habitat je nagnjen k močnim antropogenim vplivom m spremembam v kulturni krajini. Uničenje ali sprememba habitata pa jo lahko močno ogrozi: Podiceps eristatus, Ardea cinerea, Aythya fuligula, Dryocopus martius, Alauda arvensis, Sylvia borin, Lanius colluno 4.e Ogrožene občasne gnezdilke, ki Slovenije njihov siceršnji gnezditveni areal ne vključuje (m je tudi po favnističnih podatkih iz zadnjih 200 let ni vključeval): Limosa limosa, 'Ihnga oehropus, Hirundo daurica, Sturnus roseus ** Podkategorija 4.b je zunaj kategorije "Raie" po IUCNovi sliemi; vrste iz te podkategorije lahko zaradi delavnikov ogrožanja kmalu preidejo v podkategonjo 4