311 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 25–26, Zagreb: [kolska knjiga,
1998/1999. 192 strani.
Ta nekdaj edina jugoslovanska revija za gospodarsko zgodovino {e izhaja, seveda omejena na Hrva{ko
in v nekoliko zmanj{anem obsegu. Najve~ prispevkov kot po navadi prispeva glavni in odgovorni urednik
dr. Ivan Erceg.
V tej {tevilki Ivan Erceg objavlja Pregled diobe Adamovi~evih posjeda u Slavoniji (po~etkom l9.
stolje}a) (str. 7–63). Ivan Kapistran Adamovi} (1726–1808) je bil zastopnik hrvatskega donacionalnega
plemstva, ki je zasedal visoke upravne polo‘aje v Slavoniji in mu je cesarica Marija Terezija z darovnico
(ki je objavljena v izvirniku), l. 1765 podelila gospostvo (veleposestvo) ^epin, na katerem se je postopo-
ma oblikovalo {est posestev. Adamovi} je bil ugledna osebnost v gospodarskem, upravnem in narodnem
‘ivljenju Slavonije. Niso pa bili taki tudi njegovi sinovi, eden je umrl ‘e pred njim, dva pa pozneje, vendar
sta kmalu po o~etovi smrti veleposestvo razdelila. Iz tega pravnega posla, ki je bil izvr{en na podlagi
iz~rpnega opisa in gospodarskega stanja posesti je Erceg napisal to razpravo, ki daje vpogled v gospodar-
sko stanje tega posestva, zna~ilnega za Slavonijo. Ta vir je delno objavljen tudi v latinskem jeziku.
[ime Peri~i} je prispeval Prilog poznavanju gospodarstva kninskog kraja u 19. stolje}u (str.64–94).
Nedavno so bila objavljena dela o demografskem razvoju Knina in njegovega obmo~ja v 19. stoletju,
Peri~i} pa je s to razpravo dodal dopolnilo o gospodarskem stanju in razvoju. Knin je v tem ~asu in tudi
pozneje {tel med najbolj pasivne predele Dalmacije. Gospodarstvo je temeljilo v glavnem na poljedelstvu
in ‘ivinoreji, ki so ju zaradi slabih donosov morali dopolnjevati z doma~o obrtjo, zlasti s pletarstvom in
lon~arstvom. Obrt je bila na zelo nizki ravni. Ukvarjati so se za~eli s predelavo mleka, izdelavo pija~ in
zdravstvenih po‘ivil, delno so pripravljali tudi surovine za izdelavo cementa. Kar razvito je bilo mlinar-
stvo. Ker je Knin postajal kar pomembno kri‘i{~e, se je za~ela razvijati tudi trgovina.
Ivan Erceg objavlja referat Salzpächter und Salzkaufleute an den ostadriatischen Küsten (str. 95–105),
ki ga je imel l. 1995 na 3. mednarodnem kongresu o soli v Granadi. V njem so obdelani za~etki najprej
zbiranja soli nato pa njenega pridobivanja, ju‘nodalmatinsko obmo~je in Dubrovni{ka republika v trgov-
skem prometu s soljo ter pridobivanje in prodaja soli v Splitu in ob srednjedalmatinski obali. Nekajkrat sta
omenjena tudi Koper in Piran.
Sa{a Haberle je napisala prispevek Osiguravaju}a zadruga “Croatia” prvih 50 godina (1884–1933)
(str. 106–119). Omenjena zadruga je bila prva doma~a zavarovalni{ka dru`ba, najprej za zavarovanje proti
po`aru, pozneje je raz{irila svojo dejavnost tudi na druge zavarovalni{ke panoge in po l. 1919 tudi na
druge pokrajine. Delovala je prav uspe{no, vendar jo je gospodarska kriza v tridesetih letih precej priza-
dela.
Ivan Erceg objavlja Dandolov omanji prilog za upoznavanje stanovni{tva Dalmacije (1808) (str. 120–
127). Pisec je obdelal stanje in {tevilo prebivalstva v {tirih okrajih in sicer: Zadru, [ibeniku, Splitu in
Makarski. Obravnava tudi tvarne in dru‘bene razmere in predlaga, da bi dr‘ava (Ilirske province oz.
Napoleon) vsestransko pomagala temu obmo~ju.
Mira Kolar-Dimitrijevi} objavlja razpravo Mnogostruka djelatnost Maksa Mautnera u gospodarstvu
Hrvatske od 1908. do 1941. godine (str. 128–145). Mautner je bil ‘id, rojen 1882 na Mad‘arskem, ki pa
se je {olal na Hrva{kem in je od 1908 naprej vse svoje ‘ivljenje namenil izbolj{evanju gospodarstva, zlasti
trgovine v Zagrebu. Slu‘boval je kot tajnik in spiritus agens v najrazli~nej{ih gospdarskih zdru‘enjih. Med
NDH je, enako kot vsa njegova dru‘ina, izginil v koncentracijskem tabori{~u. Pred tem ga ni re{ila niti
starost, niti dejstvo, da ni bil premo‘en.
Zanimiv je sestavek Ivana Ercega z naslovom Pisanje o nacionalnoj ekonomskoj povijesti (R. Bi~ani}
novije doba) (str. 146–155). V njem je ponatisnjen prikaz knjige N. Vu~a, Privredna istorija naroda FNRJ
do Prvog svetskog rata, ki ga je R. Bi~ani} objavil v Historijskem zborniku, 2. knjigi, Zagreb, 1949, str.
261–269). R. Bi~ani}a, kot neke vrste teoretika ekonomske zgodovine, na{i starej{i zgodovinarji poznajo
po njegovi polemiki o tej panogi zgodovine s prof. F. Zwitterjem v Z^. V tem prikazu Vu~eve knjige pa
avtor dokazuje {tevilne napake, na~elne in strukturne pomanjkljivosti, ki ne opravi~ujejo, da bi se njegova
knjiga lahko {tela kot prikaz gospodarske zgodovine jugoslovanskih narodov, ker Makedonije sploh ni
obravnaval, gospodarsko pomembne Vojvodine tudi skoraj ne, Slovenijo in Hrvatsko pa neustrezno in
pomanjkljivo. Erceg je to besedilo objavil zato, da bi spomnil na Bi~ani~eve zahteve, kako naj bi bile vse
zgodovinske razprave pre‘ete z gospodarskim ozadjem, kar pa se ni uresni~ilo. Zdi se tudi, da zanimanje
za gospodarsko zgodovino in njen pomen pojema, kar sklepa iz tega, da na novo ustanovljenih eko-

312 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
nomskih fakultetah v Osijeku, na Reki, v Splitu in Dubrovniku tega predmeta ni ve~. Spet enkrat Slovenci
prednja~imo. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so ta predmet ukinili ‘e pred pribli‘no {tiridesetimi leti.
Sabine Florence Fabijanec objavlja Bibliografijo Acta Historico-Oeconomica, Vol. XI–XX (1984–
1993) (str. 156–164). V njej so ‘al povzete tudi vse napake v prevodih v tuje jezike, ki so bile ‘e v osnovnih
besedilih.
Sledijo {e ocene in prikazi treh publikacij, med drugim iz~rpni prikaz {vicarske gospodarske zgodo-
vine Francoisa Bergiera iz l. 1983.
Jo‘e Ma~ek
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE
je med drugim izdala:
27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev,  Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT
Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske
komisije, Bled 1993. – Ljubljana 1995. – 1.500 SIT
Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996. – 1.000 SIT
@ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996. – 500 SIT
Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled
1996. – Ljubljana 1996. – 1.500 SIT
Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998.
Ljubljana 1998. – 2.000 SIT
Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev,
Izola 1998. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT
Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodovi-
narjev, Rogla 2000. – Ljubljana 2001. – 2000 SIT
Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).
^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust.