$t. 20. Ptu}, dne 19. maja 1967 Cena: 0,50 ND (50 SD) -Tttdnlk* latiAja pod t«ai icncnon. od 24. novembn 1961 dalj« pu skiapu občinskih odborov SZDU Ptuj in OniK«. — izdaja lavod -PteJjefci tednik* Ptuj. Odgov<>r m urednik: Anton Baiunjui. - Urednico in uprava: Puij, He- roj« Lacka 2. — Tel. 15«. SteviUa MlB06aea rttčuna: NB 524-3-72. - Tiaka Casopsano podj«tJ« Maribor- ski ti«k Maribor. — Rokopisov ne vr«f6amo. — Celoletna narofinlna 20 ND. za tn«5ep(wtvo 40 ND; v prodaji iatvod 0.50 ND (50 SD) Letnik XX VI. teden bratstva in prijateljstva Sodelovanje množično razširiti so na slovesni seji poudarili predstavniici vseh štirih sodelujočih občin v nedeljo, 14. maja, so se v sejni dvorani okrajne skupšči- ne v Vara/dinii /.brale delegaci- je občin: Cakovec, Ormo/, Ptuj in V^^araždin. Nekaj po 9. uri je picd.scdnik medobčinskega od- bora Stjepan MIHALIČ iz Va- ra/dina začel slovesno sejo, s tem pa je tudi uradno začel še- sti teden bratstva in prijatelj St\a. Po izvolitvi delovnega pred sedstva, v katerem je bil po en predstavnik iz vsake občine, in po pozdravu varaždinskih pio-, niriev je oovzel besedo Stjepan Mihalič. Orisal je razvoj dose- danjega medobčinskega sodelo- vanja, ki iz leta v leto dobiva vse \ečji obseg, vse pomemb- ncj.so vsebino. Sodelujoče obči- ne so po obsegu majhne v pri- "merjavi s celotno jugoslovan- ^ sko skupnostjo, toda »velike po fbratstvu in prijateljstvu«, je na- glasi! tovariš Mihalič in v na- daljevanju podrobneje navedel obseg sodelovanja in prireditev v posameznih tednih bratstva in prijateljstva. Pomembno je leto 1964, ko so se v to sode- lovanje vključile tudi vse dru- žbeno-politične organizacije in občinske skupščine. V doseda- njih petih tednih bratstva in prijateljstva je v raznih prire- ditvah sodelovalo nad 15.000 ob-' čanov. Tudi v letošnjem tednu računajo, da bo v kulturnih, športnih in drugih prireditvah aktivno sodelovalo nad 5000 ob- čanov, obiskovalcev teh prire- ditev pa bo prav gotovo nad 20 tisoč. Kot primer uspešnega med- občinskega in medrepubliškega sodelovanja je navedel skupno gradnjo novega mostu v Ormo- žu, ki bi naj bil zgrajen do kon- ca letošnjega leta. Predlagal je, da bi novi most imenovali »most bratstva in prijateljst- va«, ki bi simboliziral sodelova- nje prijateljskih občin. Nato so imeli pozdravne go- vore tudi predstavniki ostalih sodelujočih občin. Franjo SEN- CAR iz Cakovca se je odločno zavzemal za nadaljnje razvija i)je sodelovanja, ki naj zajema vsa področja družbene in go- spodarske dejavnosti. V imenu ptujske občine je spregovoril Franjo REBER- NAK, predsednik skupščine ob- čine Ptuj. Dejal je, da si mora- mo še bolj prizadevati v smeri, da sodelovanje vsebinsko raz- širimo na vsa področja. Pred- vsem je v tem smislu treba an- gažirati gospodarske organiza- cije in njihove samoupravne or- gane. Gospodarska in družbena reforma postavlja nekatere na- loge, ki so skupne vsem štirim občinam in jih bomo mnogo lažje reševali, če bomo medse- bojno ustvarjalno sodelovali. Zdaj, ko se vključujemo v med- narodno gospodarstvo, ko odpi- ramo državne meje, je toliko potrebncjše, da odstranimo tu- di vse pregrade med občinami in republikami. Predlagal je, da bi v zvezi z gospodarskim sode- lovanjem izdelali določene pro- grame in obljubil, da bo ptuj- ska občina še naprej podpirala in pomagala razvijati medobčin- sko bratsko sodelovanje. V imenu ormoške občine pa je spregovoril Edo PAJEK. V pozdravnem govoru je dal zgo- dovinski opis sodelovanja pre- bivalstva Podravja, posebno še v času NOB. Potem je rekel, da je misel o bratstvu in prijatelj-i stvu med sodelujočimi občina-1 mi pri njih prodrla že v vsaki kraj. Medobčinskemu odboru je; izročil še darilo, motiv z Jeru-j zalema — simbol ormoške ko- mune. I S slovesne seje so poslali tu-i di pozdravno brzojavko pred-i sedniku TITU. Brzojavka je ob-' segala kratek opis dosedanjegaj sodelovanja med občinami in| obljubo, da bodo občani vseh! štirih občin še naprej krepili; bratstvo in prijateljstvo med^ obema narodoma. PredsednikiJi Titu so tudi čestitali za njegovo' 75-letnico rojstva. , Iz vsake občine so še izvolili! po tričlansko delegacijo, ki je, po končani slovesni seji položi*; la vence pred spornenik padlihj borcev v narodrfoosvobodilni| borbi, 1 F. Fideršek i sodelovanja Varazdin je letos prireditelj VI. tedna bratstva in prijatelj- stva. Tudi tokrat delovni ljudje in meščani Varaždina kličejo iskreno dobrodošlico svojim go- stom in prisrčno sprejemajo svoje prijatelje iz sosednih ob- čin Ptuj, Ormož in Cakovec, prav tako pa druge povabljen- ce. Naš družbcno-ekonomski in politični razvoj vse bolj zmanj- šuje rep,ionabie razlike in okvi- re, integracijski procesi med širšimi druibeno-političnimi skupiiostmi pa so vse bolj in- tenzivni. Delovni ljudje sociali- stič)ie Jugoslavije želijo trajno nčnvati pridobitve narodno- "hodilne vojne, v kateri sta .(iUla bratstvo in enotnost iuii>ili narodov ne glede na ver sko ali nacionalno pripadnost. S posebnim zadovoljstvom lahko podčrtamo, da so bili vsi naši dosedanji stiki prijatelj.':ki in prisrčni. Prvi teden bratstva in prija- teljstva ie bil organizirdn leta 1962 v Ptuju. Po organizaciji kot po vsebini je bil na višini, da so bili lahko ustvarjeni te- uiclji za sodelovanje. Sodelova- "/> ]>a vsekakor izvira iz prejš- iijih let, iz stikov ekonomske in PoUtične narave, iz stikov med ^sindikalnimi sveti, kulturno- prosvetnimi društvi, športnimi društvi in v zvezi z drugimi ma- 'd fc..^ taci jami. Prcišnje izkušnje, posebno pa izkušnje iz 1. tedna bratstva in prijateljstva so bile koristna (Osnova za nadaljnje razvijanje ^ncdohčin^kega sodelovanja. Ko ■^")o koristno uvorahili bogate izkiišuje nrijateljcv iz Ptuja, ki inicijn velike zasluge za doseda '"e uspehe, smo organizirali v občini Varaž.din II. teden brat- ^^va in prijateljstva v letu 1963, 'dlerem je sodelovalo v raz- prireditvah in tekmovanjih "'lil '^OO udeležencev. Bilo je ne- ^fj sestankov in dogovorov na ^'(iz.ličnilt nivojih. Že ta teden je Prerasel sindikalne okvire. Šlo 'P z.u širše vključevanje drugih Politični}! organizacij: Zaveze komunistov. SZDL, mladinske ^''^anizacije. posebej pa je tre omeniti veliko pomoč Zveze "orcev, ki je organizirala zelo ^'^Pešna srečanja borcev iz Slo- ^'^nije in Hrvatske, ki so se ^'^kupaj borili za svobodo skiip- domovine. *h tretjem tednu bratstva in ' "iateljstva. ki ga je organizi- ral leta 1964 Cakovec, so bili sprejeti novi sklepi. V medob- činsko sodelovanje se je vklju- čila tudi občina Ormož. Vzpo- stavijo se širši kontakti med vsemi političnimi organizacija- mi, poseben uspeh pa $o čvr- stejši kontakti med občinskimi skupščinami v konkretnih raz- pravah, posebno glede vprašanj gospodarske narave. Uspeh je bil tudi v tem, da so bile prve ditve tega tedna na podeželju. V tem tednu je sodelovalo nafl 680 udeležencev v kidlurno- umetniških in športnih progra- mih. Posebno pomemben pa je IV. teden, ki ga je organizirala v letu 1965 občina Ptuj. Udeležen-, ri, najsi gre za sodelujoče v pro- gramih ali samo za gledalce, ne morejo pozabiti iskrenega go- stoljubja, dobre organizacije in prisrčnosti sprejema. V tem tednu se je poglobila aktivnost manifestacij, zaključki in pripo- ročila pa so bila še bolj kon- kretna. V programu je sodelo- vala tudi armada. Potem so bi- le po dogovoru s SZDL organi- zirane manifestacije povsod na podeželju, kjer so bile lepo sprejete in množično obiskane. Nadaljnji pomen IV. tedna je konstatacija. da je 8 dni prema- lo za tako obsežno aktivnost in da je potrebno razvijati sreča- nja in stike skozi celo leto. Vse, ki sodelujemo v medob- činskih aktivnostih, je presene- til organizator V. tedna, obči- na Ormož. Uspeh je v odkritih m konkretnih razpravah med najodgovornejšimi predstavniki občine. Prvič so se uradno se ^tali predsedniki občin, sekre tarji ZK, predsedniki SZDL in občinskih sindikalnih svetov. Na teh razgovorih so bila spro zena važna vprašanja medse- bojnega sodelovanja, šlo je predvsem za gradnjo mosta čez Dravo .v Ormožu ter asfal- tiranje cest. ki povezujejo so- delujoče občine. Tokrat je bilo sklenjeno, da se bo imenoval most čez Dravo v Ormožu most bratstva in prijateljstva. Pomen VI. tedna je v tem, da bodo ob tej priložnosti pregle dani dosedanji rezultati in uspe hi ter dogovorjene nadaljnje na loge in aktivnosti v vseh pogle- dih bratskega sodelovanja. Manifestacije sodelovanja v naših občinah so velik prispe- vek k zbliževanju naših delov nih ljudi in iičvistitvi bratstvi- in prijateljstva naših narodov Pavle Gmbješič Zaključni nastop Ptuja v odddji »Spoznavajmo svet in domovino« v soboto, ZT. maja 1.1., bosta nastopili na finalnem tekmova- nju v priljubljeni radijski oddaji RTV Ljubljana »'Spoznavajmo svet in domovino<-' mesti Ptuj in Murska Sobota. Kakor je znano, je v tej oddaji tekmovalo že 16 mest in sta preostala sedaj le še dva zmagovalca, ki se bosta po- merila v odločilnem dvoboju. Do tega nastopa je samo še dober teden časa. Dijaški tim gimnazije in ekonomske srednje šole je že na delu in se vestno pripravlja na določeni temi, iz katerih bo radijsko vodstvo sta- vilo vprašanja. Toda to ni do- volj. Pripraviti bi se morali tudi ostali Ptujčani. kajti odrasli po- slušalci, ki bodo prisotni pri od- daji in bodo predstavljali naše mesto, bodo morali odgovarjati na medmestna vprašanja in vprašanja iz literature in glas- be. Ti poslušalci nam bodo s pravilnimi odgovori lahko pri- borili 17 dragocenih točk. Zato menimo, da bi bilo potrebno, da se tega zadnjega tekmovalnega nastopa udeleži čim vcč,je število sodelujočih, ki bi pomagali pri reševanju težjih in odločilnih vprašanj. Zmagovalno mesto čaka na- grada v vrednosti !>00.000 S din v obliki tcIcvizi.iskoga. radijske- ga sprejemnika ali česa podob- nega. Čeprav je to darilo zelo vabljivo, nam ne bi smelo bit| edina spodbuda v tej tekmi, am-i pak je pomembnejše, da afirmi«^ ramo naše mesto. ^ Odločili smo se. da b« nastop zopet v dvorani Narodnega do-, ma. K oddaji vabimo vnete so- deiavte vsfh iMikliiev, zlasti P* prosvetne delavce. D, H. i OBČANOM PTUJSKE OBČINE! v nedeljo, 28. maja 1J)67, ob 15. uri, bo zopet tradicionalni PEVSKI FESTIVAL letos na BORLU, v skladu s turističnim letom. Nastopajo mladinski pevski /bori naslednjih šol občine Ptuj: Ptuj — Toneta 2nidariča, Fran- ca Osojnika in Ivana Spolenja- ka, Cirkovce, Cirkulane, Desler- nik, Hajdina. Gorišnica. Juršinci. Kidričevo, Podlchnik in Videm pri Ptuju. Kot gost nastopi tudi mladinski pevski zbor iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Upamo, da bodo Ptujčani in zlasti prebivalci okolice Borla s PTUJČANI! v petek, 19. maja, ob 16. uri, pride v Ptuj v goste našim pio- nirjem mladinski p-^^vski zbor iz Ružomberka-Slovaška. CSSR. Sprejem mladih pevcev in njihovih spremljevalcev bo v petek ob 16. uri na dvorišču osnovne šole Tone Znidariča' (Mladika). V soboto, 20, maja, ob 15. uri, bo imel slovaški mladinski pev- ski zbor skupno z mlajel Franca Leskoška-Luko in drle- gaci.io glavnega odbora r\eze borcev NOV Slovenije. V razgi>- voru so obravnavali vpra'ianja invalidnosti, borčevski dodatek, priznavalnine in stanovanjske težave bivših borcev. Po razgo- voru sodeč bo skupščina v krat- kem obravnavala aktualnp nro- bleme borcev. L T. TE DNI PO SVETU Ob kancu Kennedvjeve runde Delen sporazum Ko so se pričele zahodnoev- ropske dežele zbirati v posebnilt gospodarskih organizacijah (ev- ropska gospodarska skupnost, EFTA) z namenom, da ustva- rijo v odnosih med seboj pose- ben režim brez carin, v odnosu do tretjih dežel pa sistem ca- rinskih omejitev, so se v Wa- shjngtonu zganili. Ti ukrepi so bili slednjič naperjeni proti ameriškemu izvozu v Evropo, posebno proti presežkom žitaric in živil. Pokojni predsednik K©nnedy se je zato zavzel za pogajanja o splošnem znižanju carin, s čimer bi spet spodbu- dili mednarodno trgovino. V torek je kakih osemdeset dežel podpisalo v Ženevi ustre- zen sporazum, po katerem bodo do' 35 odstotkov znižali carino za veliko večino izvoznih pred- metov. Prvotno so sicer govo- rili o petdesetih odstotkih, toda kmalu se je ta številka pokazala kot pretirana, posebno še, ker skušajo nekatere dežele znova uveljaviti sistem zaščitnih ca- rin. Najnovejši sporazum gradi na načelu ,usluga za uslugo'. S tem je ,Kennedyjeva run- da', kot so imenovali razmero- ma dolga pogajanja znotraj GATT, začasno končana. Kot kaže, so s sporazumom nekako rašili težave med ZDA in za- hodno Evropo, to je med go- spodarsko močno razvitimi de- želami. Zato bodo imele koristi pri tem le te dežele. Toda vsakda- nje življenje kaže, da so carine le del gospodarskega življe^-ja. Nerazviti svet želi večjo enako- pravnost in razumevanje tudi na področju financiranja, teh- nične pomoči itd. Pa tudi pri razvitih deželah igrajo carine v bistvu vse manj- šo vlogo. Svet se sedaj mimo državnih meja dogovarja o pro- izvodnem sodelovanji!, o zdru- ževanju kapitala in dela za in- vesticije v prizadetih deželah oziroma na ozemlju tretjega. To gibanje želi zmanjšati pomen državnih meja, s tem pa tudi režim carin. Jugoslavija od sporazuma o Kennedyjevi rundi ne pričakuje nobenih ugodnosti pa tudi ne neugodnih sprememb. Ze doslej je kar se da znižala oziroma li- beralizirala carine, ker je bil to pogoj za njen pristop v GATT. Vsekakor si bo prizadevala, da bo tak razvoj še pospešila. Kar nadeva uvoz iz drugih dežel, pa se bo ravnala po obveznostih v okvirih GATT, kjer velja sploš- no pravilo, da moraš ugodnosti, ki si jih dal eni izmed članic, avtomatično razširiti tudi na druge članice te organizacije, in narobe. Drugi dogodki Položaj na Bližnjem vzhodu se spet zaostruje. Arabski svet trdi, da namerava Izrael vdreti v Sirijo, ker — kot trdi — »ne more več prenašati sirskega iz- .'ivanja na mejah«. ZAR je raz- glasila pripravno stanje, njena vojska pa se že pomika proti izraelskim mejam. V Tel Avivu pozivajo Zahod, naj okrepi vo- jaško pomoč, arabski svet pa poziva na solidarnost z more- bitnim napadenim. Napetost v tem delu sveta ni i.-ravzaprav nič novega. Med Iz- rfielam. ki ga Arabci ne prizna- vajo za državo, in arabskimi .sosedi traja spor od dne, ko so razglasili izraelsko neodvisnost V očeh Arabcev je nova držav- na tvorba iz leta 1948 le »čir na arabskem nacionalnem tele- su«. Ze v palestinski vojni so skušali novo državo uničiti, to- da zgodilo se je obratno. Spo- razum o premirju, ki so ga ta- krat sklenili, velja še danes, vendar sloni, kot kažejo najno- vejši dogodki, na slabih teme- ljih. Zahod, posebno ZDA in Fran- cija, podpira Izrael v boju pro- ti arabskemu nacionalizmu in zadnje čase še po.sebej proti neodvisni, nevezani politiki ne- katerih arabskih dežel. Prav tako želi pod vodstvom Saudske Arabije postaviti na noge »mu- slimanski pakt<^, ki naj b\ pred- stavljal pi-ozahodnjaško trdnja- vo v arabskem svetu. Takim načrtom so seveda trenja med I.raelom in Arabci kakor na- lašč. Pričakujejo, da bo posredni- glavnega tajnika OZN in nekaterih evropskih dežel ven- darle onemogočilo širše, krvave spopade. NASILJE V GRČIJI Grška vojaška vlada je spra- vila' . egejske otoke vse vodi- telv nacionalne unije grških študentov EFEE. Vse stranke so razpuščene. Proti voditeljem, o katerih bodo našli »obreme- njevalno gradivo«, bodo tudi sodno postopali. "otranji minister Patakos tr- di, da se nov režim bori »proti ■comunizmu. dosedanjemu stran- karskemu sistemu in pocestni drhali«. Pri tem pojmuje pod ^komunizmom« vse, kar je na- prednega, protimilitarističnega. orotimonarhističnega in proti Atlantskemu paktu; Sicer sku- ša načrte vladfe oviti v nekakšno enotno grško družbo, ki bi te- meljila na moralnih vrednotah krščanstva, obenem pa prepri- čati svet, da zaprtim politikom ne bo sile, ker jih žele »prevzgo- jiti« in potem odpustiti. Gre torej za profašistične prijeme, ki naj bi se moderni- zirali (po zgledu OAS ali celo na degolizem?). Tak .razvoj v Grčiji so, kot vse kaže, sprejeli kraljevski dvor, finančni vrho- vi, generaliteta in nekateri stari politiki iz vrst Karamanlisov*- in celo Papandreujeve stranke. Popolna likvidacija levičarske EDA govori o tem, proti komu je novi režim posebno naostren. BRITANIJA ZELI V EGS Britanska vlada je uradno zaprosila najvišji organ esn-op- ske gospodarske skupnosti, da jo sprejme med redne člane. To pomeni, da se je ministrski predsednik Wilson slednjič le odločil in se »približal mali Evropi«. Večina članic je to odločitev, pozdravila. Kaže pa, da Fran- cozi niso umaknili svojih pri- pomb na britansko članstvo, po- sebno ne, da mora Velika Bri- tanija poleg gospodarskih pri- jemov, povezanih s članstvom v EGS, spremeniti tudi svojo politiko in jo bolj približati Evropi. Vendar so v Londonu prepričani, da bodo kmalu tudi te ovire odstranili. SLEDNJIČ PRVA ARETACIJA! O zločinskih napadih četni- ških teroristov na konzularna predstavništva SFRJ v Kanadi in ZDA ter na veleposlaništva smo že poročali, prav tako o tem, da oblasti ne kažejo po- sebne vneme pri iskanju zlo- čincev. V sredo pa je prišla no- vica, da je dal ameriški sodnik Matthews nalog za aretacijo Dragiše Kašikoviča. Le-ta je na zaslišanju priznal, da je sodelo- val na dveh sestankih terori- stov, kjer so izdelali načrt za napad na jugoslovanska pred- stavništva. To je torej prvi resnejši ukrep, ki vliva malo več upa- nja. Kot je znano, gre za čet- niške emigrantske skupine, ki. so v svojem tisku po atentatih dejanje hudo poveličevali. Sban 8 TEDNIK — petek, 19. maja 196? Stran 2 SKUPNI PROBLEMI TURIZMA OBČIN ČAKOVEC, ORMOŽ, PTUJ IN VARAŽDIN Na posvetovanju o turizmu, ki g:a je organiziralo za območje občin Varaždin, Caliovec, Ptuj in Ormož Turistično društvo Va- raždin v ponedeljeli, 15. maja 1967, v hotelu Turist v Varaždinu je bilo izrečenih več predlogov predstavnikov povabljenih društev in Gospodarske zbornice Varaždin ter Občinske skupščine Varaž- din, ki so sprejemljivi za to celotno turistično območje, izvedljivi s skupno prizadevnostjo in ki zagotavljajo še večjo možnost prido- bivanja turistov za obisk tukajšnjih krajev. Posvetovanje je po- kazalo, da ima vsako društvo več svojih izkušenj z organiziranjem izletov in drugim, svoj način pridobivanja sredstev za uresniče- vanje svojega programa dela ter tudi različne uspehe, kar je^v znatno pomoč in oporo sorodnim društvom. Mnenja zbranih so dala skup- no spoznanje, da se bo potreb- no v bodoče več dogovarjati o skupni propagandi za obisk le- pot in krajevnih gospodarskih in -kulturnih zanimivosti teh krajev. Delo vseh društev je usmerjeno k istemu cilju — ustvariti turistom, ki jih danes zanese organizirana ali naključ- na pot v naše kraje, občutek, da je tudi njim namenjena vsa pozornost, kot velja vsak dan domačim ljudem, da so tudi . njim na ogled vse lepote in za- nimivosti ter da bodo za mizo v hotelu, v trgovini, v restavra- ' ciji ali gostilni enako spoštovani in upoštevani, kot da bi bili gostje pri tej ali oni drugi go- stoljubni družini. To seveda zahteva od zaposlenih enako vljudnost do obiskovalcev, kot jo izkazujejo svojim gostom gostitelji v družinah, od go- stov pa to zahteva enako po- zornost tudi do gostiteljev. Ne- katere trgovine in gostišča že počakajo goste, ko v zaprtih trgovinah ni mogoče nič kupiti za spomin in v neurejenih go- stiščih in pri nevljudnem ob- ravnavanju gostov ni mogoče dolgo ostati ter tudi nI mogoče pustiti denarja. Enako važno je tudi spozna- nje, da ni dovolj samo pokazati ljudem, kar imamo, temveč je potrebno okrog tega organizirati izlete, prireditve in drugo, kar je ljudem v razvedrilo in oddih Mariborski Večer si je omislil množične izlete svojih bralcev z avtobusi po svetu in z ladjami pc Dravi od Maribora do Spod- nje Dubrave in razne prireditve na pristajališčih. Ptuj je pri- pravil svoje kurentovanje in v zadnjem času razne izlete po domovini in v zamejstvo. Po zaslugi gostinskega podjetja Haloški biser je vedno več mno- žičnih obiskov naših krajev, pla- sti Ptuja, iz Avstrije. Ormož si je izmislil trgatveno atrakcijo v vinogradniških predelih Jeru- zalema, s tem da bi prodalh kmetijska zadruga — kombinat Jeruzalem iz Ormoža — organi- zatorju množične trgatve de! vinograda, v katerem bi bils ob določeni skupni ali posamič- ni odkupnini prodana izletni- kom trgatev Varaždin prihaja vedno bolj v sredi"=če turistič- nega vrveža v vse smeri, zlasti proti Dalmaciji, zato išče vse^ možnosti, kako bi postal ta vr- vež čim večji prijatelj Varaž- iina in da bi se v njem zadržal in tudi v njem čimveč porabil in kupil. Enaiko je s Cakovcem, saj prihaja skozenj iz sosednih •:'i'"ialističnih dežel vedno več turistov, ki jim je Cakovec prvi gostitelj, tolmač lepot naše /.emlig ugmeripvalec v raznr krajgriaie domovine. Ceste, prospekti in razgled- nice so vsem turistom skupna beseda — to še ni v redu, tega je še premalo, zlasti pa vodičev ki tako dobro poznajo svoje kraje, da bi bili pripravljeni in sposobni raznim skupinam tol- mačiti, kje se nahajajo in ka; vse lahko vidijo starega in no- vega, zgodovinskega in moder- nega. Več cest bomo moral* meti urejenih in več mora ji. izvedeti o naših lepotah turisti iz naših prospektov in z raz- 'i^dnic ter od ljudi. Sodobni turize:n zahtev^ da- nes od vsakega prebivalca vsa- (ce vasi in vsakega mesta v naši okolici pa tudi drugje mnogo več kot samo članstvo in sim- patiziranje s turističnim društ- vom. Lepota kraja, okrasitev hišnih oken in vrtov s cvetjem, urejenost ograj in hišnih fasad, ljubeznivi ljudje v razgovoru in v poslovnem stiku in drugo za- hteva od vsakogar to, kar se T-pizume povsod v svetu kot se- stavni del kulture ljudi In na- rave ter lepot In zanimivosti -ašega časa in ki so nam ostale i/: davnih časov. To posvetovanie je dalo po- if^f^ mnogih predlogov za skup- no akcijo sosednih občin tudi koordinacijski odbor. Ta bo or- ganiziral delo in bo o načrtih ■'n potrebah društva obvestil vse delavnike, ki lahko koristno "odehiieio aH s svojim vplivom pripomorejo, da bo postal turi- rem močan sestavni del našega Tospodarstva. Tudi turi/em nai zagotovi vsem, kar od njegn '••ričaikujemo — medsebojno poznavanje ih mednarodno na- 'pzovanje: oboie naj naivef •^rispeva k svetovnemTi miru. V. J. Ormož v turističnem letu Za razvoj turizma v Ormožu je potreben hotel. Načrti so in lokacija bo določena, kljub veliki potrebi pa ni denarja. Turistič- no društvo nima svojejja prostora. Pred loti so opustili gradn.jo «,'ostinsko turističnih objektov. Tej donosni dejavnosti bi morali /zagotoviti mesto v gospodarstvu občine. Za to so vsi pogoji. Doslej se je turistični promeT Ormožu sicer razviial, vendar [jrepočasi. Število gostov in pre- nočitev je iz leta v leto nara- ščalo kljub majhnim možnostim nočitev. Večji porast pri no- čitvah in številu gostov se opa- >,a pri tujih in tudi pri domačih uristih To priča o vedno več- lem zanimanju tujih turistov zs ormoške vinogradniške predele Občuten porast števila tujih gostov < in nočitev je nastal v •r,dnjih dveh letih. Tako se je /e v letu 1965 povečalo števil« jostov za 63 "/o, število nočite\ ".s za 96 "/o v primerjavi s pri- :gdhjim letom. Turistični de- lavci v Ormožu, ki se pritožuje- 0. da nimajo niti svojega pro- stora za delo, menijo, da bi šte- vilo tujih gostov in nočitev še hitreje naraščalo, če bi v gostin >tvu razpolagali z zadostnimi in ustreznimi gostinskimi lokali Najbolj pogrešajo hotel Načrti '.anj so ae napravljeni, lokacija pri gostilni Grozd je že izbrana potreba po hotelu je iz leta \ leto večja, le denarja za grad- ijo ni moč dobiti. Dosedanji razvoj turističnega^ prometa, ki ni bil zadovoljiv, je bil v tesni povezavi s položa- jem, ki ga je ta panoga zavze- mala skupaj z gostinsko dejav- nostjo v gospodarstvu Materi- alna baza te panoge je bila pre- šibka za večji razmah. V pre- teklih letih so sicer pričeli z načrtno graditvijo gostinsko tu- rističnih objektov (gostišče v Ormožu, kopališče, prepotrebno cestno omrežje), vendar jim jih ni uspelo zgraditi zaradi objek- ti vtiih razlogov. V Ormožu menijo, da bi mo- rali bolj skrbeti za razvoj tu- rizma. Tej donosni dejavnosti bi . morali zagotoviti mesto v gospodarstvu občine. Za to so vsi pogoji. Območje Ormoža razpolaga z naravnimi lepota- mi, zgodovinskimi zanimivostmi in ostalimi faktorji, ki so za razvoj tranzitnega turizma iz- "^■^hno pomembni Ormož je ini še bo prometno križišče glede na most prek Drave in cesto proti Ljutomeru in Središču Postal bo dostopen z vseh stra- ni in zanimiv predvsem za av- strijske in nemške turiste. Na razvoj turistične dejavnosti bo pritiskal vedno večji dotok ino- zemskih turistov, porast proiz- vodnje na področju občine in sosednjih krajev, s tem poveča- nje osebne potrošnje, uvedba i2-urnegci tedenskega dela in s !em povečano potrebo po raz- vedrilu, povečanje lovskega, in ribolovnega turizma, razširitev motorizacije in s tem večji iz- etniški turizem. Skrb za razvo. turizma bi se bogato poplačala ioveča! bi se narodni dohodek glede na možnosti zaposlitve no- •e delovne sile prav v razvoji- gostinsko turistične dejavnosti Povečal bi se blagovni promet n obrtna dejnvnost, predvsem islužnostnega značaja. Vse kaže, da Je v turistični perspektivi v Ormožu nujno potreben sodobnejši gostinsk )brat poleg obstoječih gostin- ■;kih objektov Vsi sedanji go- stinski lokali v lasti družbene- '.a sektorja so v starih zgradbah :n večja Investicijska . vlaganja J .te objekte so neekonomična \o'' gostinski objekt pa bi nu- ■iil .^t^v^lnlm tujim in domačim kur tom današnjemu času pri- merne gostinske storitve, zapo- slil novo delovno silo in krepi- i{ospodarsko moč občine. Novo gostišče bi bila izhodiščna toč- '<■ za domači in tuji lovni turi- zem, ki se je zadnje čase raz- mahnil tudi v Ormožu. Naravfli. ■.ogoji za to dejavnost so ide- -dni, potrebna je le organizira- na in smotrna priprava ukre- pov, ki bodo zagotovili poveča- ajr> turistične dejavnosti. Za domače, predvsem pa 'uje turi.ste, so prav gotovo pri' vlRČni vinorodni predeli, prle- 5kP gibanice, lov, ribolov in pO', dobno. ZB I Oljarna v Središču bo letos izdelala 125 ton bučnega olja Na Tednikova vprašanja odgovarja Branko Dogša, obratevodja Oljarne. V lanskem letu ste ustvarili dober poslovni rezultat, Kaj je vplivalo na dohodek? V lanskem letu je bil celoten dohodek Oljarne 118 milijonov starih dinarjev, leto predtem pa 98 milijonov starih dinarjev. Za sklade nam je ostalo lani 18 milijonov starih dinarjev. Pri trinajstih zaposlenih so pov- prečni osebni dohodki narasli od 49.000 dinarjev v letu 1965 na 61.800 v lanskem letu. Na ustvarjen dohodek je največ vplivala produktivnost. Delno je vplivala tudi povišana cena bučnega olja, čeprav smo ga mi prodajali po najnižji ceni v Jugoslaviji, in sicer po 1600 starih dinarjev za liter. Ostali proizvajalci so ga v lanskem letu prodajali tudi po 2O0O sta- rih dinarjev. Mi smo lahko prodajali po nižji ceni, ker smo predhodno napravili čvrsto kal- kulacijo in pripravili dobro or- ganizacijo dela. K dobremu re- zultatu je pripomogla tudi hi- tra preorientacija v proizvod- nji. Ko smo videli, da bučnic ne bo dovolj, smo se pravočasno preusmerili v izdelavo sončnič- nega in repičnega tehičnega olja. Poleg 60 ton bučnega olja smo izdelali še 50 ton sončnič- nega in repičnega tehničnega ničnega. Tako smo izkoristili kapacitete te proizvodnje kljub pomanjkanju bučnic. Kako se oskrbujete s surovi- nami in kam prodajate olje? Ali tudi izvažate? Surovine kupujemo največ v Bosni in v Hrvatski. Glede na letino dobimo z zamenjavo tudi iz okolice šest do sedem vago- nov. Prodajamo le na domače tržišče, in to na področju Lju- tomera, Ormoža in Ptuja. Na izvoz ne mislimo. Tesno smo povezani le z domačimi potroš- niki, ki so zelo zadovoljni z na- šim bučnim oljem. Od kdaj je v Središču oljarna in kako vam je uspelo prilago- diti prostore in stroje sedanje- mu proizvodnemu procesu? Oljarna je v Središču že od 1926. leta. Zgradil jo je bivši lastnik. Prva leta je delala le sezonsko. Leta 1958 je bilo sta- nje v oljarni tako slabo, da so jo že nameravali likvidirati. Od tega leta dalje posluje vedno bolje. V preteklih osmih letih smo vložili nad 45 milijonov starih dinarjev lastno ustvarje- nih sredstev za ureditev pro- storov in nabavo strojev za normalno proizvodnjo. S temi stroji in prostori smo konku- renčni ostalim proizvajalcem olja. Letošnje investicije smo namenili za stroje v polnilnici Kakšen je plan za letošnje leto in kako kaže po prvih me- secih proizvodnje? Za letošnje leto smo planiral samo izdelavo bučnega olja, in sicer 125 ton.. Proizvodnjo Gmc v to usmerili in jo specializirali Po preteklih mesecih proizvod- nje upamo, da bomo plan do- segli. Glede na kvaliteto in do- sedanjo prodajo se ne bojimo, da olja ne bi mogli prodati. Nt "bojimo se tudi konkurence dru- gih pridelovalcev bučnega olja Kdaj ste se pridružili KK Or- mož? Ali združeni bolje poslu- jete? KK Ormož smo se- pridružili 1962. leta. Združitev so nareko- vali ekonomski vidiki. V obratu ;mamo tudi mešalnico krmil, v Branko Dogša, obratovodja oljarne kateri zmeljemo in zmešamo stranske produkte oljarne in pridelke kombinata v krmila za kom.binat in širši trg. Mešalnica je pričela obratovati lansko le- to. Njena kapaciteta je osem ton v osmih urah. Recepte za krmila- nam dela ljubljanski inštitut. Mešamo vsa krmila, ki jih na našem področju potrebu- jejo kombinat, kooperanti in ostali kmetovalci, in sicer za pitance, govedo in prašiče. Za enkrat ne proizvajamo krmil z^^. piščance. V letošnjem letu bo- ■no poskušali uvesti proizvodnin teh krmil Pl^n proizvodnje kr- nil za letošnje leto je 2300 ton >Jaša krmila so cenejša od krn:ui ' mešalnicah Ptuja in Ljuto- '■lera ■ V prejšnjih letih je cena olju aaglo poskočila. Zadnje čase se znižuje. Ali se nam ni treba bati zvišanja cen? V Jugoslaviji pridelamo 800 do 1000 vagonov bučnic. Od teh izvozimo do 300 vagonov, vse )stalo pa porabi industrija Zc iomačo predelavo in proizvod- njo bučnega olja. Lani je bila postavljena odkupna cena. buč- nic tako, da bi .proizvajalec do- bil za kilogram 180 starih dinar- jev. Ta cena je bila ekonomsko preverjena. Pod temi pogoji bi bučno olje stalo največ 900 sta- rih dinarjev. Izvozniki, ki.so si hoteli zagotoviti velike, zaloge 'vučnic. pa so začetno odkupno : eno dvignili na 350 dinarjev Ce smo hoteli dobiti bučnice tudi mi proizvajalci, smo jih morali plačati po tej ceni. Tu je vzrok podražitve in zakaj se olje ni dobilo po ceni, ki bi bila dosegljiva potrošnikom in eko- nomsko upravičena. Izvozniki so si nakopičili zaloge. Ker pa niso računali na konkurenco iz- oznikov iz drugih držav na '.unanjem tržišču, ki so proda- ;ali ceneje, bučnic ne morejo prodati. Pri gospodarski zbor- nici izvajajo pritisk, naj mi oroizvaialci te bučnice pokupi- mo. Pokupili jih bomo, če bodo zvczniki primerno znižali ce- noi Seveda gre to v njihovo 5kodo in.škodo vseh nas, •• ZB , RAZGOVORI O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Občinska skupščina Ptuj bo še v tem mesecu razpravljala z občani iz Ptuja, Kidričevega in Majšperka ter zbrala predloge in pripombe k vsebini osnutka odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini in o določanju ter oprostitvah pla čevanja tega prispevka. Oddelek za upravno-pravnc zadeve skupščine občine Ptuj je pripravil obširno tolmačenje 1(' določil osnutka odloka, da b občani lažje razumeli namen zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, pojem mestnega zemljišča, namen upo- rabe sredstev, doseženih s tem prispevkom. Na vseh zborih zbrani preU logi občanov kažejo na vrste neodložljivih potreb v Ptuju m v okolici, saj še ni povsod v Ptuju, Kidričevem in Majšper ku kanalizacije, javne razsvet- ljave, urejenih zelenih površin, ulic, ce.<;t, pločnikov V Kidri' ■evem še niso urejene vse ze- ene površine, pločniki/krajev le ceste, otroško igrišče, kana 'izacija in javna raz.svetijava do Njiverc in letno kopališče ni dovolj veliko. Brez komunalnih potreb ni Majšperk, ki še tudi nima urejene kanalizacije, jav. ne razsvetljave, cest pri stano 'anjskih hišah m poti v zazidal nem okolišu Vse te glavne želje n potrebe pomenijo ta prebi valstvo Ptuja, Kidričevega in \la išperka 833,000 000 S din po ^rebnih sredstev n.jirn^itev /a 'O, ali nai vse to uredijo oh lastnem prispevku, je prinesel zakon, prebivalstvo pa naj od loči, ali bo plačevalo prispevek od 0,05 do 0,20 N din od kva- dratnega metra za stanovanjske in poslovne prostore ter za ne- zazidane stavbne površine, ali pa od 0,03 od nezazidanega stavbnega zemljišča do 0,50 N lin za kvadratni meter za /a /zidano stavbno zemljišče ter za stanovanjske površine doalinad 200 kvadratnih metrov, kakor so se odločile za kvadratni me ler občine Maribor, Ormož in Slovenj Gradec. Ta prispevek praktično pomeni hiter prispe ^ek prebivalstva za ureditev pe ečih komunalnih problemov ne pa čakanje na pomoč izdru rih skupnih sredstev, ki jih i' Konec oa 3. atrani Omejevanje sredstev v zasebnem sektorju bo prizadelo kmečke proizvajalce Vodja obrata za kooperacijo pd KK Ormož, MARTIN ing. HA BJANIC b kooperaciji na or- moškem področju: Kakšen poslovni rezultat ste ustvarili lani? Obrat za kooperacijo je imel v lanskem letu predviden pro met v višini 1,5 milijarde S din. Realizirali smo le 1,232 milijar- de S din Pri tem je bilo ustvar- jeno 25 milijonov pozitivne ra/ like. Tu so vštete tudi premije za mtel^o in prašiče v višini 6 milijonov. Kaj je vplivalo na slabše ustvarjanje dohodka? Na zmanjšano realizacijo na- pram postavljenemu planu je v glavnem vplivala lanskoletna letina, ki je bila precej dežev- na, poplave so zajele obdravske predele, precejšen del občine pa le utrpel škodo od toče. Tako smo od planiranih 4.245 ton od- kupa uresničili le 55 "/o ali 2.310 ton. Večje odstopanje je bilo pri odkupu sadja, kjer smo pla- nirali 800 ton, odkupili pa le 406 ton, in to manjvrednega sadja, iz že navedenih razlogov. Krompirja smo kupili 668 ton, to je 33 "Vn od predvidenih 1.400 ion. Pri odkupu mošta smo pla nirali 3.500 hektolitrov, odkupili pa komaj 750, kar predstavlja ie 21 "/.1 od postavljenega plana Potrošnjo reprodukcijskega ma leriala smo planirali v vredno- sti 6.50 milijonov S din, realizi- i-ali pa le 400 milijonov S dih. Največje odstopanje pa je opa- /.iti v potrošnji umetnih gnojil m zaščitnih sredstev, ki je po iledica previsokega plana in sla he letine, ki je zmanjšala kme- tijsko proizvodnjo v občini. is.metovalci niso imeli sredstev, da bi naša strokovna služba kljub sredstvom za kreditiranje Mspela realizirati postavljeni plan. Na zmanjšanje porabe za sčitnih sredstev je vplivala predvsem toča, ker v marsika- ierem nasadu ni bilo več kaj ■a.ščititi. Ali ste lahko nudili vso po- moč kooperantom? V preteklem leiu je naša de ;Ovna organizacija in za to od ;ovorna služba uspela oskrbeti AiTietovalce z vsem potrebnim reprodukcijskim materialom, lo je semeni, umetnimi gnojili, '.aščilnirai sredstvi, strojnimi uslugami, strokovnimi nasveti n drugim. So kooperanti imeli kaj pri- pomb glede strojnih uslug in '^en kmetijskih pridelkov? V preteklem letu je bilo res nekaj pripomb in pritožb glede teh uslug in cen. Pritožbe so razumljive pri delu kmetijskih )rganizacij s specifičnimi raz- ♦neranii v proizvodnji, to je s ^pomladanskim in jesenskim sezonskim opravilom. V tem, razmeroma kratkem času, ho- čejo vsi v najkrajšem času ime- li strojne usluge. Kasneje, sko- /A leto pa so stroji nepopolno izkoriščeni. Cene kmetijskih pridelkov pa niso vprašanje sa- mo organizacije, ampak pred-^ vsem razmer na tržišču in dru- gih ukrepov s strani družbene skupnosti glede odnosov in cen med posameznimi dejavnostmi našega gospodarstva. Najbol| nas je prizadelo zvišanje carin pri izvozu živine v Italijo. Pch vzročilo je padec cene živine, ki je glavni tržni proizvod kmečkih gospodarstev v naši občini. Samo v prrteklem letu smo postavljeni plan 1300 ton odkupa goved, prašičev in te- let presegli za 200 ton. Kako ste planirali letošnjo kooperacijsko proizvodnjo? V letošnjem letu je naša stro- kovna služba planirala vključiti v kooperacij sko proizvodnjo '500 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja le 25«/o kmetij, skih zemljišč v občini. Plan pro- izvodnje živine pa smo zvečali na 1650 ton. Kakšni so izgledi za uresniči- tev plana? V začetku leta je kazalo, da bo postavljeni plan z lahkoto uresničen. Do aprila smo skle- nili za 1470 ha pogodb za po- mladansko setev. Zakaj ste prenehali sklepati 'cooperacijske pogodbe? S prvim aprilom smo prene- hali sklepali pogodbe za rast- linsko proizvodnjo zaradi nego- tovosti pri uveljavljanju kredit- nih sredstev za potrebe' zaseb- ne proizvodnje. S tem smo vpli- vali na zmanjšanje realizacije zastavljenega plana. Mnogi kmetovalci, ki niso pravi čas sklenili pogodb in nimajo last- nih sredstev, predvsem zaradi neuspeha v kmetijski proizvod- nji zadnjih dveh let, ne bodo uspeli zadostiti potrebam po- mladanskih posevkov. Kljub na- vedenemu stanju je naš kombi- nat oskrbel za pomladansko se- tev zasebneija sektorja 30 ton semena hibridne koruze in za- dostne količine umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Do 1. aprila smo posredovali ko- operantom in drugim zaseb- nim kmetovalcev okrog 1200 ion umetnih gnojil za potre- be spomladanske setve in do- rnojevanje pšenice. Kooperan- tom, ki so sklenili pogodbe, bo- mo zagotovili potreben repro- dukcijski material, nekoliko tež- je bo za tiste, s katerimi ne mo- remo skleniti pogodbe, ker ne uspemo dobiti dovolj sredstev IX kreditiranje zasebne kmečke proizvodnje. Zadrugi očitajo nename>i^5Yo trošenje sredstev! Večkrat čujemo očitke zaradi nenamenskega trošenj-a sred- stev, namenjenih za organizaci- 10 proizvodnje v kooperaciji. CeŠče pa niso dovolj razčiščena vprašanja, kaj je treba sma- trati za kooperacijsko proiz- vodnjo oziroma v kakšne na- mene je upravičeno trositi kre- dite v kooperacijski proizvodnji Proi-zvodnja naj bi bila tržna, organizirana s pogodbenimi od- nosi. Pri tem pa se zanemarja večji del kmečkega gospodar- stva, ki nima pogojev za tako organizirano proizvodnjo, saj nima potrebnih lastnih sredstev za nabavo kvalitetnih semen, umetnih gnojil, zaščitnih sred-' stev, krepke krme za živino itd. Posledica tega je zmanjšana proizvodnja. Skoraj 50 "/o gospodarstev v občini Ormož poseduje do dva hektarja zemljišč. Kakšna je na teh kmetijah proizvodnja in ko- operacija? Dogaja se, da tem proizvajal- cem ne uspe pridelati niti za- se. Kupujejo tržne viške osta- lih kmetovalcev. Večkrat z de- lorri odslužijo za preživljanje n^eobhodnio potrebne pridelke. Celo povprečna velikost kmeč- kih gospodarstev v naši občini ni večja od 2,8 ha kmetijskih /.emljišč. Na teh zemljiščih se ne da ustvariti lastnih sredstev za vlaganje v proizvodnjo. Mno- ga od teh gospodarstev .so v DOgodbenem sodelovanju redila 7.a naš kombinat le po eno go- vedo ali eno do dve teleti-, nekaj orašičev in podobno. S temi trŽ- t-ilmi proizvodi so tudi odplače- ■'ali kreditirana sredstva za re- orodukcijski material. Ostrejši vriterij in omejevanje sredstev '.a proizvodnjo v zasebnem sek- torju bosta prizadeta širši del >Ste oženjeni?« Priča nekaj zastoka. Sodnik strojepiski: »Pilite: poročen.« i Nesreča, ki bi lahko za- htevala mlado življenje Prejšnjo soboto se je pripetila na Cesti dr. Potrča v Ptuju {pred Zilavčevo hišo) prometna nesreča, pri kateri je le za las manjkalo, pa bi zahtevala mla- do življenje. Sedemletni Darko Ambrož iz Ptuja, Rogoznica 41, je prečkal cesto in je bil že sko- raj na drugi strani (nasproti Zilavčeve hiše), ko je privozil od bolnišnice proti mestu v fiatu 750 Ivan Vidovič s Coj- zove poti 11 v Ptuju. Fantka je zadel z desnim blatnikom ter ga zbil po cesti, da ga je vrglo kakih pet metrov daleč, pri če- mer je dobil poškodbe po glavi in po prsih ter zlom noge. Krivdo za to nesrečo bo ugo- tovila preiskava. Vsekakor pa s tem v zvezi ni odveč opozorilo, da je treba v Ptuju tudi takšne prehode, kot je na tem križišču, primerno označiti in določiti z zebrastim pasom. V nedeljo 21, maja, izlet v Vučkovec v nedeljo bo množičen izlet občanov ptujske komune v Vuč- kovec pri Strigovi, ki ga organi- zirajo avto-moto društva Kidri- čevo in Ptuj, Turistično društvo Ptuj in komisija za oddih in re- kreacijo pri Občinskem sindi- kalnem svetu Ptuj. V znanem turističnem središču Vučkovec bo množično srečanje delovnih ljudi iz Hrvatske in Slovenije, ki ga organizirata Ob- činski sindikalni svet Cakovec in Medobčinski odbor občin Cako- vec, Ormož. Ptuj in Varaždin. Tega dne bodo v Vučkovcu šte- vilne kulturne, športfie in za- ba^-ne prireditve. Iz Ptuja bo so- deloval tudi zabavni ansambl ►^Poetovio^', letalci ptujskega aerokluba in drugi. Odhod iz Ptuja bo v koloni, ki se bo zbrala na Znidaričevem nabrežju in v Cučko\'i ulici ob s©dmih zjutraj. Vodstvo kolone in izleta bo na Znidaričevem na- brežju pred komunalnim pod- jetjem. Kolona motornih vozil bo potovala skozi Ormož in Ljuto- rner, kjer se bodo priključili ob- čani ormoške in ljutomerske ob- čine. Prihod v Vučkovec bo ob devetih dopoldne. Potrebne informacije dajejo avto-moto društ\'a Ptuj in Kidri- čevo. Turistično društvo in Ob- činski sindikalni svet Ptuj. Izlet bo ob vsakem \Temenu FB ZOPET BROD V MARKOVCiH Brodarska zadruga Markovcij in Nova vas je priredila v ne-^ deljo, 14. m.aja, otvoritev nove- da broda s piknikom. < Kmalu po 14. uri je bila slav- nostna otvoritev. Mnogi doma- čini, vaščani in prebivalci dru- gih krajev so se zbrali ob Dra- vi pri novem brodu. Okrašen z zelenjem in zastavicami se je zibal na dravskih valovih in s številnimi obiskovalci in veselo godbo čakal na otvoritveno vož; njo. Po nagovoru so prerezali vrvico in markovški brodar je z dolgim krmilom usmeril brod proti nasprotnemu bregu. Kma- lu je pričel pluti s številnimi obiskovalci prek deroče Drave. Na otvorit^eni vožnji so na bro- du med vožnjo peli in igrali, saj ni bilo lahko spra\-iti skupaj tri milijone starih dinarjev, koli- kor je bilo potrebno za brod. \q veliko veselje je predvsem kme^. tora, ki imaio tra\Tiike in goz-i dove onstran Drave. Zopet se' bodo lahko vozili čez Dravo ko^ sit, sekat les in nazaj spravljali polne voze krme s konji vred. ze krme s konji vred. Kmalu je brod srečno končal otvoritveno \'Ožnjo in pristal ob otoku, s katerega vodi krajši most na drugi breg Drave. Vse popoldne je brod prevažal šte- \-ilne obiskovalce na otok, kjer je bil piknik. Na otoku so po- stavili mize, klopi, prodajalne, kioske, bar, plesni oder in dru- go. Ob zvokih glasbe se je pri- čela veselica. Sedežev je kmalu zmanjkalo. Obiskovalci so po- sedli kar po traA-i. Piknik se je razmahnil v pravem pcnnenu Brod v Markovcih na otvoritveni vožnji Spretni markovški brodarji so prevažali na otok še vroče gibanice v svojih čolnih. Na otok so se pripeljali tudi kosci in žanjice v narodnih nošah. Na zabavi je bilo zelo veselo. Veseli z\'oki so odmevali z oto- ka pozno v noč. Z.R. Nova tovarna v Ormožu Graditi jo bo pričel kolektiv tovarne »Joie Kerenčič* junija prihodnjega leta. Dosedanji prostori ne zadovoljujejo, člani ko- lektiva bodo delali v prostih sobotah za novo tovarno. Na \'prašanja Tednika odgo- varja Milan Ritonja, direktor tovarne Jože Kerenčič v Ormo- žu: Zakaj ste se odločili za grad- njo nove tovarne? V gradnjo nove tovarne nas sili več pomanjkljivosti naših dosedanjih prostorov. Kot pr\o naj omenim lokacijsko razbi- tost. Tovarniški objekti so na šestih mestih, na treh delamo, na treh pa imamo skladišča. Sa- mo ta transport nas stane letno okrog 8 milijonov starih dinar- jev. Ker so artikli vezani na večje število delovnih operacij, se med obrati prekinja tehnološki proces. Tako tehnološka razbi- tost in prekinitve med obrati močno zvišajo proizvodne stro- ške, zmanjšajo možnost kontro- le in podaljšajo ciklus proizvod- nje. Lokacijska razbitost zahte- va organizacijo in vodenje dela na petih mestih. S tem se pove- čuje režija, v vodenju pa ni enotnosti. Tudi disciplinske razmere ne morejo biti solidne. Pogoji za delo in počutje de- lavca pri delu so slabi. Vsi pro- stori, ki jih imamo, so vse prej kot prostori za industrijsko proizvodnjo. Preurejeni so iz skladišč, hlevov, skednjev in podobno. Delavcem pri delu ne moremo nuditi primerne delov- ne površine na zaposlenega, svetlobe, svežega zraka in osta- lih zahtev higiensko tehničnega varstva. Precej prostorov imamo v na- jemu pri ostalih delovnih orga- nizacijah. Za cxlškodnino odšte- jemo letno več milijonov. Vse to pa vpliva na zmanjša- nje proizvodnje in na vse, kar je z njo povezano. To so glavni razlogi, ki so nas prisilili, da si postavimo nove prostore, v ka- terih bomo lahko te slabosti od- pravili in povečali ter zboljšaJi proizvodnjo. Kaj menijo člani kolektiva? Pred kratkim smo imeli glede gradnje novih objektov sesta- nek delovnega kolektiva. Delav- ci so enoglasno in z velikim na- vdušenjem sprejeli odločitev, da se pristopi h gradnji, z veliko željo, da se čimprej uredijo pro- stori za delo pod normalnimi pogoji. Obljubili so vso pornoč in podporo. Kje bo stala nova tovarna? Po urbanističnem planu bo zgrajena nova tovarna ob kri- žišču cest proti Središču (med cesto, ki vodi v Središče, in peš potjo, ki pelje v Pušence). Z lastniki zemljišč bomo spora- zumno dosegli pravico za grad- njo. Zavzela bo 2000 kvadratnih metrov površine. Kako bo z opremo novih ob- jektov? Razmišljamo o večji selekciji opreme v sedanji tovarni, že vsa leta nazaj odtujujemo za- starelo opremo. V novo tovar- no bomo postavili le boljše stroje iz sedanje tovarne in na novo dobavljene. Ali boste obdriali tudi stare prostore? Te bomo obdržali za upravne prostore in drugo. V novi to \-arni bodo le proi2\'odni prosto- ri. V Ormoiu je večje število brezposelnih. Ali boste z novo tovarno povečali število delov- nih mest in možnost zaposlit- ve? Z novo tovarno bomo po\eča- li število delovnih mest. Te bo- mo postopoma zasedali po po- trebi. Gledamo na vsakega za- poslenega. Skušamo zaposliti čim več ljudi in jim omogočiti zaslužek in obstoj. Se bo proizvodnja v novi to- varni spremenila? še bolj temeljito bomo ana- lizirali domače in tuje tržišče in temu primemo usmerili pro- izvodni program. Skrčili bomo sortiment in prešli na večje se- rije. Kako bo s finančnimi sredst- vi za gradnjo? Kdaj boste pri- čeli graditi? Tovarna bo stala 90 milijonov starih dinarjev. Polo\dčna last- na udeležba bo zagotovljena. Vseh 250 članov kolektiva bo de- lalo v prostih sobotah. Dohodke tega dne bomo puščali za grad- njo. V enem letu bo to zneslo 2.'5 milijonov starih dinarjev. Dve soboti smo že delali zasno- vo tovarno, ki jo bomo pričeli graditi junija prihodnjega leta. Zavedajoč se, da nismo sami se- bi namen, računamo na pomoč občine, delovnih in drugih orga- nizacij. Ormoško področje je izrazito kmetijsko. Kako gledate na raz- voj industrije? Industrija dobiva svoj smisel tudi na tem kmetijskem po- dročju. Občina Ormož zaposlu- je 2000 ljudi. Od teh jih je v to- varni Jože Kerenčič 250, to je nad 10 "/o zaposlenih. Reforma je prinesla mnoge težave. V naši tovarni smo skromni in previdni pri delitvi sredstev, zato upamo, da jim bomo kos. Smatramo, da bomo lahko razvijali industrijsko de- javnost. V tovarni Jože Keren- čič bomo proizvajali največ predmete avtomobilske indu- strije. Z.R. Prostori v tovarni Jože Kerenčič ne zadovoljujejo sodobni indu- strijski proizvodnji Volitve v skupščino izobraževaine skupnosti v ponedeljek, dne 21. maja nosti osnovnih šol in drugih 1967, bodo izbrale delo\'ne skup- šolskih in prosvetnih ustanov v ptujski občini delegate za usta- novno skupščino temeline skup- nosti za financiranje izobraže- vanja. Iniciativni odbor se je na seji 16. maja t. 1. zedinil, da bi naj imela "skupščina 45 članov, od tega bi jih volile prosvetne ustanove 21, druge bi imenova- la skupščina občine in dmžbe- nopolitične organizacije in to SZDL, Zveza sindikatov, LMS, Zveza za telesno vzgojo in orga-, nizacija Rdečega križa. S pripravami je vsekakor gle- de na zahteve zakona potrebno pohiteti, tako da bi bili delegati izvoljeni do 25. maja 1967, na- kar bi bila proti koncu meseca maja ustanovna skupščina. S tem smo doslej dosegli v organizaciji šolstva velik napre- dek, ker je financiranje šolstva odslej urejeno na zakonski osnovi, to je, da se bodo ustvar- jala sredstva namensko in bo zaradi tega mnogo laže reševati pereča finančna vprašanja te družbene dejavnosti, od sred- stev za redno vzdrževanje in od- vijanje učno-vzgojnega dela do delovnih izboljšav ter prepo- trebnih investicij. Po mnenju predsed-nika inici- ativnega odbora tov. Jožeta Stropnika bo imel ta družbeni organ zelo odgovorno delo in meni, da bo z vso prizadevnost- jo lahko tudi dosegel pričako- vane smotre in uspehe. V. J. i ŠTUDENTJE — GRADBENIKI Absolventi gradbene fakultete -.2 Zagreba so se na študijskem potovanju po Hrvatski in Slo- veniji v soboto, 13. maja 19fi7, ustavili tudi v Ptuju. V Krapi- ni, Ptiiju in Mariboru so si ogledali nove železniške in cest- ne mostove, obiskali pa so tudi Dravograd, Velenje in Ljub- ljano. Z dvodnevnim potovanjem so imeli možnost spoznati naše kraje, ki jih še mnogi niso vi- deli, obenem pa tudi videti važnejše nove gradbene objek- te. Kot gradbenikom so teore- tično in .strokovno sicer že zna- ni, niso jih pa še videli v na- ravi. Veselim študentom iz Zagre- ba je bilo žal, da niso imeli v Ptuju še toliko časa, da bi lahko obiskali tudi muzej. V. J. RAZGOVORI O PRISPEVKU " dite v koperacijski proizvodnji, vedno težje ali sploh ni mogo- če doseči. Vsako čakanje nanje bi praktično pomenilo odlaša- nje z odpravljanjem komunal- nega nereda in zaostalosti. Ni mogoče čakati v nedogled na nezadostna sredstva občinske skupnosti (iz proračuna) in tu- di ne na nezadostna sredstva komunalnega prispevka. Po mnenju občanov naj prispevajo za komunalne naprave v mestu predvsem tisti, ki jih največ uporabljajo, ne pa celotna ob- činska skupnost, ki ima svoje pereče probleme in tudi zanje omejena sredstva. Prispevek bodo dolžni plačati imetniki stanovanjske pra\'ice, lastniki stanovani, če sami sta- nujejo v njih, najemniki oziro- ma lastniki poslovnih prostorov ter uživalci zemiji.šč ali stavb na njem. Oproščeni bodo plači- la prispevka zavezanci, ki pre- jemajo stalno družbeno materi- alno pomoč, invalidi in upoko- jenci do 400 N din mesečno ter matere, ki same preživljajo 2 ali več otrok do 15 let in starej- še, ki se šolajo. Občinska skupščina je na sta- lišču, da je prispevek za upora- bo mestnega zemljišča nujen instmment za enakomernejšo in pravičnejšo razporeditev stroškov za vse uporabnike mestnega zemljišča in komunal- nih naprav. Uvedba prispevka bo sicer občane in delovne or- ganizacije finančno obremeni- la, vendar ta obremenitev ni ta- ko visoka, da bi bistveno \T3li- vala na življenjski standard. Uvedba prispevka obeta tudi to dobro stran za posamezne de- lovne organizacije, da bodo z u\ edbo tega prispevka prisilje- ne racionafneje izkoriščati mest- no zemljišče kot doslej. Za mestne skupnosti je to no- vo, za podeželske skupnosti pa ne, saj so te skupnosti že do- slej marsikaj ust\'arile s svojim samoprispevkom.' Razmere v mestu in komunalna ureditev je gotovo mnogo udobnejša kot na deželi, zato je tudi razumlji- vo, da morajo tudi mestni pre- bivalci zanjo prispevati svoj de- lež. V. Zakaj ne sporačijo prekinitev toka? Odjemalci elektnčne energije, z območja obrata Elektro Mari-] bor, obrat Ptuj, smo zelo neza- dovoljni s tem, da obrat nikdar ne napove prekinitve dobave to- ka. Po radiu poslušamo obvesti- la raznih elektroobratov v Slo- veniji, ko napovedujejo preki- nitev dobave, potrošniki na ob- močju ptujskega obrata pa te- ga nismo vredni. Vprašam, koliko časa name- rava ptujski elektroobrat še na- daljevati s takšno prakso, ker nam potrošnikom to povzroča večkrat velike težave. Martin Žunkovič, Stoperce Stran I TEDNIK — pptfk. 19. mnj« 196? Stran I Nepozaben večer v ptujskem gledališču v soboto zvečer, 13. maja, je bila v znamenju pričetka VI. tedna bratstva in prijateljstva občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Varazdin v ptujskem u slovesna akademija. \ miji sta sodelovali tudi acicga- ciji občin' Ormož in Varazdin. Program je izvajalo sto dvaj- sel članov folklorne sekcije in tamburaškega orkestra delav- skega kulturno umetniškega društva »Ivo Mikac« iz Varaždi- na ter pevskega zbora »Svobo- de« Kidričevo in godbe na pi- hala tovarniškega odbora sm- dikata TGA »Boris Kidrič« Ki- dričevo. Vsi nastopajoči iz Varaždina in Kidričevega so se na nastop skrbno pripravili in kvalitetno izvedli bogat kvtlturni program pesmi, glasbe in plesov naših narodov. Prisotni gledalci so toolo nagradili nastopajoče. Še posebno toplo in prisrčno raz- položenje je nastalo v dvorani, ko so nastopali naši dragi gosti iz prijateljskega Varaždina, ki so prikazali bogat program na- rodne glasbe, pesmi in plesov. Bil je to lep, nepozaben in bo- gat kulturni večer, ki je hkrati manifestiral bratstvo in enot- nost jugoslovanskih narodov, večer, ki je ponovno potrdil, kako zelo bogato in plemenito je sodelovanje med narodi, ki jih ne motijo ne meje, ne jezik in ne kultura. F.B. Na akademiji v gledališču Ptuj — ples folklorne skupine KUD Ivo Mikac iz Varaždina Posnetek: Stanko Kosi LOVRENC "METEŽ« ZADNJA PREDSTAVA LETOŠNJE SEZONE? Minuli ponedeljek so malo- številni gledalci pozdravili mla- do odrsko ekipo Prosvetnega društva »F. Prešeren« iz Vidma pri Ptuju. Vsem, ki so ostali doma, je lahko žal za preprič- ljivimi prikazi Maše (M, Hal nerjeva) in mojstrsko igro njt- nega očeta Joleta (A. Sedlašek), Z malo več pozornosti bi lahko dobro odigral svojo vlogo 1 Tomo (J.Milošič), tako je celo pokvaril prijeten večer ob skubljenju perja. Skrbno so bili izbrani tudi kostumi, med tem ko režije (A. Duh) ni mo- coče oceniti, saj vsaka že tako mala nedisciplina igralcev po kvari skrbno in dobro režiser jevo zamisel. S takimi občutki smo zapu- ščali verjetno zadnjič v tei se- zoni prosvetno dvorano v Lov- rencu. Nehote smo pomislili, da je bila letos mnogokrat polna, pa vendar še premalo izkorišče- na. Zal so Lovrenčani »živeli« le od gostovanj tujih ansam- blov, domača dramska skupina pa ni uspešno zaključila niti prve igre, ki je v začetku kaza- la na boljši uspeh. Kljub temu je bilo opaziti nekaj nadarjenih deklet in fantov, ki jim manjka le dober avtoritativen režiser. Volje do igranja je veliko, če- prav je včasih težko najti pro- sti čas ali pa zbrati vse igralce istočasno. S temi problemi se srečujejo tudi vsi ostali, zato nikakor ne opravičujejo ne- uspešnega delovanja dramske skupine, ki se premalo zaveda svojega poslanstva pri nadalje vanju tradicije kvalitetnega ljudskega odra v Lovrencu. Potrebno bo, da prosvetno društvo jeseni angažira več sta- rejših, izkušenih in resnih igral- cev, ki bodo skupaj z mladimi talenti zopet želi uspehe na na- ših odrih. Vsekakor bo potreb na tudi pomoč novega režiserja Občinske zveze KPO Ptuj, ki bo zelo koristil z nasveti našim amaterjem in tako pomagal dvigniti igro na zadovoljivo kva- litetno raven. Ce tu upoštevamo druge ugodne pogoje: veliko dvorano s potrebnimi pritikli- nami, ki je nujno potrebna za delo dramskih skupin, hvaležno številno občinstvo na predsta- vah in drugo, lahko upamo na večjo aktivnost kot letos, ko smo zaman čakali na napoveda- no drugo premiero, čeprav je bilo slišati celo o treh igrah v sezoni. Igralcem prosvetnega društ- va želimo le veliko več medse- bojnega razumevanja ter zave sti in uspehi ne bodo izostali Rb. V Vinici pri Varaždinu prisrčen sprejem v nedeljo, 14. maja 1967, sta moški pevski zbor ►>Svoboda- Majšperk in zai)avni ansambel •»Poetovio-" — "-Svoboda« Ptuj gostovala v Vinici pri Varaž- dinu. Ob prihodu v Vinico so jih pričakali in pozdravili predstav- niki Občinskega sindikalnega sveta Varazdin in SZDL iz Vini- ce, nato pa so si skupno ogledali nacionalni park v Opeki. Dvorana zadružnega doma v Vinici je bila nabito polna, v njej je bilo nad štiri sto ljudi. Program je bil zelo kvaliteten, kar dokazuje, da so se nastopa- joči iz Majšperka in Ptuja za nastop zelo dobro pripravili. Gledalci so prisrčno in toplo po- zdravili nastopajoče in jih na- gradili z zadovoljstvom, ki ga je bilo čutiti skozi celotni dveurni program. Ob koncu programa sta mladinki v narodnih nošah izročili šopke rož. Po končanem programu so bili še razgovori s predstavniki šole I in SZDL. Izražena je bila želja« da bi r.avezali stalne stike z eno 1 ptujske občine in z or- o SZDL. Predstavniki { Vuuce so izrazili mnenje, da je i izmenjava kulturnih skupin zelo j koristna in da si njihovi občani i zelo želijo, da bi iz ptujske obči- I ne tudi v bodoče prihajali k njim v goste. FB Iz Juršinc v nedeljo, 14. maja, popoldne je gostovala v Juršincih igralska skupina prosvetnega društva na Ptujski gon z igro Lovski tat. Igralci so se izkazali, gledalci pa su jih nagradili z burnim ploska- njem. Igralci so pozneje obiskali iz- letniško točko na Gomili ter se povzpeli na razgledni stolp. Po okrepčilu pri Ivanki Znuderl so z lepimi pesmimi povzdignili tu- ristično razpoloženje. Sploh obišče izletniško točko na Gomili vsako nedeljo in praznik mnogo obiskovalcev, ki se najprej razgledajo z razgled- nega stolpa, nato pa se v prijaz- nem gostišču Ivanke Znudei-1 okrepčajo ter pozabavajo. fh Cicibani za dan mladosti v soboto popoldne so ciciba- ni ptujskega vrtca priredili ve- selo popoldne v gledališču z bo- gatim kulturnim programom. Dvorano so napolnili starši, mladina, mnogo pa je bilo tudi predšolskih otrok, ki še niso vključeni v varstveno ustanovo. Gledalci so navdušeni sledili malčkom, ki so zares prisrčno izvajali svoj program. Mnogi ci- cibani so prvič javno nastopili. Njihove radovedne oči so iska- le po dvorani očete in mamice, kajti vse njihovo znanje je bilo prav njim namenjeno. Kako hu- do je bilo tistim malčkom, ki jih starši niso mogli gledati. V zborni recitaciji so cicibani poslali svoje želje tovarišu Titu za rojstni dan. Mlajša skupina se je predstavila s tekmova- njem z žogico, improvizacijo čebelice in rožice, metuljčki in rožice, dramatizacijo Zajček-pe- dajček. Srednje skupine so na- stopile v gla.sbenih točkah, re- citacijah in plesih, starejša sku- pina pa se je predstavila z otroškim oktetom, ki je lepo za- pel nekaj otroških pesmi, predstavili so se tudi z dvode- janko Zlatolaska. V programu so nastopile vse enote ptujskega vrtca z 23 toč- kami. Sodelovalo je 240 ciciba- nov. Program pa je obenem tu- di prikaz celoletnega kulturne- ga vzgojnega dela z najmlajši- mi v vrtcu. Starši in ostali smo lahko spo- znali vsaj del vzgojnega dela z otroki v varstvenih ustanovah^ Žal nam je le to, da ni v te ustanove vključenih še več otrok, ki bi v družbi sovrstni- kov razvijali svoje mlade spo- sobnosti in se tako pripravili za vstop v šolo. Vzgojiteljice so vložile mnogo truda v priprave za tako lepo pripravljen program, zato jim gre vse priznanje z željo, da bi organizirale še več podobnih prireditev. Ziberna Otroški vrtec Ptuj za dan mladosti Posnetek: Stanko Kosi Nedeljsko popoldne med mladimi na Vidmu v prosvetni dvorani na Vid- mu so se v nedeljo popoldne zbrali starši in mladina, da bi poslušali nastopajoče v oddaji POKAŽI, KAJ ZNAŠ. Kolektiv šolske mladine in pionirjev Vi- dem je namenil program za- ključku JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER v letošnjem letu. V programu so mladi peli stare ljudske in narodne pesmi, ki so jih slišali od babic, reci- tirali so otroške in mladinske pesmi, pionirka Silva Cafuta pa je čitala svoji pesmi MAMICI in KOZUHANJE. Nastopil je mladinski vokal- ni ansambel z narodnimi pesmi- mi, prav tako lepo pa so se odrezali mladinci instrumental- nega kvarteta. I. mesto je osvojila pionirka Mieika Koletnik, ki je na du- hovit način v originalnem prle- škem jeziku pripovedovala o prleškem gostiivanju. II. mesto je zaslužila Tanja Soko za glasbeno točko, III. mesto je zasedel vokalni ansam- bel, IV. mesto pa instrumentalni kvartet. Učenci IV. razreda so tekmo- vali v spoznavanju družbe KA- KO POZNAM PANONSKO NI- ŽINO. Vsi nastopajoči so pre- jeli tolažilne in knjižne nagrade.i V pripravah za oddajo so sode- lovali prosvetni delavci šole Videm. Mladi imajo polno želja in poguma in radi pokažejo svoje znanje odraslim. Zato so take oddaje zaželene. Na Vidmu mladi radi pojejo in razvijajo glasbeno dejavnost. Šolski pevski zbor je dosegel lepe uspehe in prejel več po- hval ter bo tudi letos nastopil na občinski pevski reviji v Lju- tomeru. Ziberna PRIJATELJSTVO, SKOVANO Prijateljstvo v kalni, mrzli vodi je bilo skovano v Zagrebu. Učenci iz raznih šol Jugoslavije so pomagali šoli Milana špalja zaradi poplave. Med njimi smo bili tudi mi, edina šola iz Slo- venije. Osnovna šola Milana Spal j a se je dogovorila, da bo priredila prijateljsko srečanje, ki je bilo najprej pri njih. Tretje prija- teljsko srečanje pa je bilo pri nas. Minil je teden, odkar so nas obiskali učenci iz devetih šol Jugoslavije. Njihove""! prihoda smo se ve- selili in jih končno dočakali. Bili smo radovedni, kakšni so ti naši novi prijatelji. Toda kmalu so se vsem zjasnili obra- zi. Spoprijateljili smo se in bili dobre volje, kot da se poznamo že zelo zelo dolgo. Tovarišica upraviteljica je pozdravila predstavnike vseh šol. Deklici iz naše šole sta v narodnih nošah pripeli šopke vsem učiteljem, ki so prišli k nam. Prijateljem smo razkazal! naše učilnice in lepo telovad- nico. Ko sem prijatelju zaželel lah- ko noč, sem si mislil: »Da bi to ne bilo zadnjič!« Želim si, da bi se to srečanje ponavljalo in čakam dne, ko bomo prijateljem iz Beograda in drugih mest vrnili obisk. Dušan Kopušar, 7. a, Kidričevo Vsak petek predavanje Vsak petek popoldne ob 18. uri so v dvorani občinske skup- ščine Ptuj predavanja za poli- tične delavce iz Ptuja In iz ptujske občine. Predavanja or- ganizira delavska univerza Ptuj skupno z občinskim ko- mitejem ZKS z namenom, da bi bili politični delavci sproti seznanjeni z najvažnejšimi druž- benimi pojavi in dogajanji v svetu. Doslej sta bili že dve taki predavanji. Prvo je bilo o ev- ropski politiki. Predaval je Sil- vo Devetak, strokovni sodelavec glavnega odbora SZDL. Drugo predavanje je bilo o religiji. Predaval je profesor Stojan Požar iz Maribora. Prihodnje predavanje pa bo danes ob 18. uri — Ustavne spremembe In dopolnjevanje političnega siste- ma SFRJ. Predaval bo Boštjan Markič iz Ljubljane, ki predava na visoki šoli za politične vede. Nadaljnje predavanje bo 26. maja 1967 o reorganizaciji ZK. Predaval bo Tone Kropušek, sekretar ObK ZKS iz Maribora. otiMuiitm IZ življenja heroja LVIl Bilo je okrog 24. januarja, ko je prebil Tomaž ves dan na ba- zi CK Komunistične partije, lO OF in SNOS. Pogovarjal se je z vojaškim referentom lO OF Leskoškom, predsednikom Vid- marjem, sekretarjem Kidričem in drugimi najvišjimi predstav- niki slovenskega naroda, ki so se do podrobnosti zanimali za politično in vojaško sliko pod- ročja IX. korpusa. Najbolj dol- go so razpravljali o Rupnikovih domobrancih, ki so imeli uspehe na Gorenjskem in v Dolomitih, od koder so poskušali vplivati na Primorsko. Tomaž je nani- zal vzroke, da se domobranstvo ni razširilo na Primorskem, po- udaril pa je, da je zelo potrebno še naprej z vsemi silami utr- jevati moč Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilne vojske v Slovenski Primorski, .kajti so- vražnik se skuša vtihotapiti v naše vrste in razdirati, kar je zgradila Osvobodilna fronta. Razgovor je prešel od doma- čih političnih in vojaških pro- blemov v zadnjem vojnem ob- dobju na vojaški in politični položaj v svetu. V tem letu so pričakovali anglo-ameriško In- vazijo v Evropi. Rdeča armada pa bo potisnila Nemce do nji- hove narodne meje. Nemška mesta čakajo najhujši zračni napadi. Pričakujemo lahko, da se bodo nemške protihitlerjev- ske vrste ok^-epile, vrgle Hitler- ja, da bi čim* ugodneje sklenili premirje! Več poizkusov aten- tatov na Hitlerja, ki pa so se ii-jalovili, je pričalo, da gori "v Nemčiji plamen antifašistične revolucije. Zavoljo vseh teh zu- nanjepolitičnih in vojaških oko- liščin je jasno, da se približu- jejo poslednji odločilni dogod- ki! Ker se bodo po naši zemlji umikale nemške vojaške enote in bo od vzhoda proti Sloveniji prodirala Rdeča armada, se bo- do na naših tleh odvijali še boji, kolikor ne bo Nemčija že prej položila orožja. Ker je bila Štajerska vojaško še slabo oporišče narodnoosvo- bodilne vojske, sta bila sloven- sko politično vodstvo in glavni štab mnenja, da odrine XIV. divizija na koncu januarja 1944 na Štajersko! Načrti so že pri- pravljeni za veliko vojaško ope- racijo! Po vdoru na Štajersko bo diviBija slabila na Štajer- skem nemško moč in mobilizi- rala v NOV. Pomagale ji bod« vojaške sile, ki so še na Stal kem: 6. brigada 'Slavk ira, n, brigada Miloša Zi 1 XIV. divizija bo na Štajer- skem vzvod za razmah upora med onim prebivalstvom, ki je še pod nacističnim vpHvom. Di- vizija bo krenila na pot iz Bele krajine s 1032 borci, z avto- matskim orožjem, minometi in nekaj topovi. Pohod bodo vo- dili polkovnik Viktor Avbelj- Rudi, pomočnik komisarja glav- a štaba, komandant divizije Klajnšek-Vasja. komisar divizije Tone Vidmar-Luka in drugi zelo sposobni komandanti in komisarji brigad in bataljo- nov. • Zvečer sta se s Stanetom vr-(j nila na severozahodno pobočje Semeniča v vasico Pribišje, na sedež glavnega štaba. Sprem- ljalo ju je nekaj partizanov iz varnostne čete glavnega štaba. Mrzel veter je bril iz smeri, ka- mor jih je vodila pot. Zatoplje- ni v misli so se vrnili vsak v svojo izbo, se ogreli pod toplo posteljno odejo in trdno zaspali. Naslednjega dne se je Tomaž razgovarjal s člani anglo-ame- riške misije v glavnem štabu o potrebah, ki jih ima glavni štab. Clanl misije so si beležili, kaj bodo morali zavezniki po- slati NOV v orožju, hrani in obleki. Ker je za XIV. divizijo prišel dan odhoda, je imel Tomaž v štabu še veliko dela, da je od- šla divizija na pot dobro pri- pravljena in preskrbljena. Vsi štabni oddelki so bili pri tem zaposleni. Po odhodu XIV. divizije je Tomaž podrobno pregledal delo operativnega oddelka in njego- vih odsekov — operacijskega, informacijskega, odseka za zve- ze, za kadre in motorizacijo in s šefi odsekov načrtal delo za naprej. V organizacijskem od- delku je odredil delo odseku za zaledje, orožarskemu, ekonom- skemu, se pomenil s sanitetnim vodstvom, propagandnim in ve- terinarskim. Nekega dne, tudi v začetku februarja, je obiskal v kraju Rijeka bolnišnico glavnega šta- ba, nameščeno v treh barakah, ki jo je Čuvala četa 35 partiza- nov. V RIjeki je imel glavni -tab tudi spuščališče. kjer je ;nrf '"-n.^l n:ik"tr- od za\r/nikov skupina partizanov, ki jih je Tomaž tudi pozdravil. V naslednjih dneh se je ogla- sil v Starem trgu, kjer je pre- gledal zaloge v vojaškem skla- dišču municije in se pozdravil z oficirji mestne komande. V trgu je delovala tudi partizan- ska elektrarna. Ze po odhodu XIV. divizije iz Bele krajine se je napotil Tomaž v centralno tehniko na slovensko-hrvaški meji ob Kol- pi v — kraj Vinica. Ježa po slabi, tedaj nekoliko odtajani poti, se je zavlekla na dobro uro od sedeža glavnega štaba mimo Črnomlja proti jugu. S tiskarji se je pogovoril o ti- skarskih potrebščinah in o uspe- hih, ki so jih dosegli. Iz teh dni je ohranjeno tudi prvo pismo, ki ga je Tomaž od- poslal kot načelnik glavnega štaba NOV in POS. Pisal ga je 1. februarja 1944 centralnemu komiteju KPS. V njem čitamo. da bi se morala oficirska šola pre.^^eliti v Črnomelj, kjer je električna luč, čeprav je pro- stor v Črnomlju potreben za mitinge in druge prireditve. Iz dopisa komandanta glav- nega štaba 3. februarja 1944 pa zvemo, da se je Tomaž napotil v VII. korpus, da bi tam orga- niziral odseke. VII. korpus je v tistih dnevih uspešno uničeval progo med Grosupljem in Zden- sko vasjo. Morda se je Tomaž kakšnemu takemu napadu tudi priključil, saj ga je vedno mi- kalo pomagati pri drznih napva- dih, V Stanetovem pismu cen- tralnemu komiteiu KPS. v ka- terem omenja, da je Tomaž VII, korpusu, čitamo še sporo- čilo, da je prispel v glavni štab Tone Znidarič s Štajerske, Da se je Tomaž kmalu vrnil s sedeža VII, korpusa, priča njegovo pismo, ki ga je poslal že 9. februarja 1944 CK KPS, Pismo nas seznanja, da je To- maž poslal patruljo tov, Luka v bazo CK in tudi 20 angleških vojaških plaščev, ki so jih za- htevali. Ali se je Tomaž po vrnitvi iz VII, korpusa srečal s Tone- tom Znidaričem? Zelo verjetno, saj je poklonil Tonetu fotogra- fijo, na kateri sta skupaj s Sla- netom. Zadaj na sliki je pripi- sal: »Tuneku v spomin — To- maž.« Podpisal se je tudi Stane, Lahko si mislimo, da sta se sta- ra prijatelja Tunek in Dušan, znanca iz ptujskih gimnazijskih let, prisrčno pozdravila. Tone je lahko veliko povedal o politič- nem položaju v domači ptujski okolici, o znancih v domačem mestu, saj se je kot član pokra- jinskega odbora OF za Štajer- sko velikokrat mudil v letu 1943 v ptujskem okraju. Tone. ki je prišel poročat v glavni štab o političnem in vojaškem položaju na Štajerskem, se te- daj ni vrnil na Štajersko. Za- držali so ga ns Dolenjskem, da bi izkoristili njegove vojaške sposobnosti španskega borca in partizana iz leta 1941. Iz vojske so ga poslali z letom 1942, ko je Osvobodilna fronta krvavo potrebovala politično prekalje- ne delavce. Tomaževo delo v štabu je te- klo po določenem 'jrniku iz dne- va v dan, le sem pa tja so urnik spremenili izredni dogodki in ' obiski. ; Tomaž je vstajal zgodaj zju- traj. Ob 6. uri je pričenjal z delom v štabni pisarni. Najprej so se sestali ožji člani štaba, ko- mandant, komisar in načelnik ali njihovi namestniki. Vsak dan se je srečal Tomaž tudi z načelniki vseh oddelkov, ki so poročali o svojih izvršenih na- logah prejšnjega dne in sprejeli nove naloge ter sami povedali svoje želje in predloge. Vsak dan je čital depeše in druga poročila, ki so jih pošiljali vr- hovni štab, CK KPS, lO OF in vojaške enote po Sloveniji, GS Hrvatske in druge organizacije. Po odhodu XIV. divizije na Štajersko je Tomaž željno pri- čakoval obvestil o njenem po- hodu. Ali se bo izpolnil načrt glavnega Štaba brez hudega krvnega davka? Ob koncu poti XIV. divizije je Tomaž razčle- nil njeno pot. Prav je, da na- pišemo iz njegove študije o slavni in krvavi poti kratek povzetek: »XIV. divizija ni mogla po nalkrajši poti prek Save na Šta- jersko zaradi reke in velikih sovražnih transportov tega ozemlja na jug med šesto nem- ško ofenzivo. Izbrali so ji zato pot južno od Zagreba, skozi Moslavino, Hrvaško Zagorje in prek Sotle. 6, januarja 1944 je divizija prestopila mejo pri 'Sedlar.^evpm. R. V. (Dalje prihodnjič) stran 5 TEDNIK - petek, 19. maja 1967 Stran 9 Vzgojna vprašanja v Človek postane človek samo s pomočio vzgoie 1 J J v našem listu smo ie doslej, čeprav neredno, objavljali pri- spevke z vzgojnega področja. S prispevkom, katerega prvi del objavljamo danes v nadaljeva- nju in ki ga je napisala Milena Tomaže, pa odpiramo stalno ru- briko o vzgojnih vprašanjih. V njej bodo sodelovati znani ptuj- ski delavci z vzgojnega področ- ja, k sodelovanju pa vabimo še vse druge, ki jim je pri srcu zdrav razvoj našega mladega rodu. Tudi na našem območju opa- žamo vse več primerov ekstra- vagantnega oblačenja in žen- skih frizur na fantovskih gla- vah, drznega obnašanja nedo- raslih ter mnogih drugih prime rov vedenja, kot ga ne dovolj r. jejo splošnoveljavne norme. So primeri, da starši zanemarjajo vzgojo svojih otrok, ker preveč hlastajo za dobrinan^i standar- da ali zato, ker vzgojnim vpra- šanjem niso kos ali pa jih za- nemarjajo iz kakšnih drugih .razlogov. Mladina pada pod vpliv iztirjencev in kaj je tre- ba ukreniti, da jo obvarujemo pred-njUiovimi kvarnimi vplivi, predvsem pa pred tem, da ne zabrede v kriminal itd. itd., teh vprašanj je skratka tudi na na- šem območju več kot dovolj, da se jih lotimo v posebni rubriki in jih s tem pomagamo reševa- ti ali preprečevati. Uredništvo Moje uvodno razmišljanje je mozaik vzgojnih problemov, s katerimi se vsak dan srečuje- mo starši, poklicni vzgojitelji in vsi člani družbe. Šele v zad- njem času je postala naša jav- nost bolj pozorna do nekaterih prestopkov in kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletnilci. V časopisih smo lahko prebrali, da mnogi zahtevajo ostrejše kazni, rni vsi pa smo začeli več razmišljati p doraščajočih mla- dih ljudeh in okolju, v katerem žive. Vabim vas, da skupaj odkri- vamo usode mladih delinkven- tov, ki smo jih spoznali na tele- vizijskem ekranu, v oddaji BREZ PAROLE. Kdor ima rad življenje in ljudi, kdor želi se- bi in mladim, lepšo bodočnost, kdor ima rad resnico, pravico in napredek, ta se je ob tej od- daji zamislil in pomislil: Kako je pri nas? Kako živijo moji otroci? V čem so vzgojne po manjkljivosti pri nas? Ali sem takšen, kakršnega me otroci potrebujejo? Ko sem poslušala izpovedi petnajstih mladoletnikov iz vzgojnih zavodov, mi je bilo težko ob misli, da se spomnimo človeka šele takrat, ko ga je »polomil«. Šele takrat ga zač- nemo s silo vzgajati, pa še ta- krat ne z lepo besedo, z dobro- h.otnirn nasvetom, s praktično pomočjo, temveč z ogorčenost- jo nad današnjo moralo in ^ globoko razočaranostjo nad da- našnjo mladino. Seveda bo mla,: dostnik takšno »vzgajanje« od« klonii, na zunaj s takšnim ali drugačnim, morda tudi z zelo nerodnim in neprimernim pro- testom, notranje pa z občut- kom, da se mu je zgodila krivi- ca, da graje ni zaslužil, ker .se ne zaveda nobene krivde. In ostal bo trn v njem. Temu pr- vemu se bo morda že kmalu pridružil drugi in tretji. Tako bo že v mladih letih postal bo- dičast in se mu bomo potem še teže približali. Popolnoma soglašam s sodni kom, ki je v oddaji povedal, da bi morali poleg prestopnikov sedeti na zatožni klopi tudi starši, vzgojitelji in družba. Po- jilejmo, zakaj ima prav! Starši so otrokovi prvi vzgo jitelji, naravni vzgojitelji. Vsi pa dobro vemo, da so za vzga Janje najpomembnejša in naj- odločilnejša prva otroška leta ir da se otrok do desetega leta pravzaprav že izoblikuje. V ka- snejših letih poklicni vzgojite- lji lahko samo še dopolnjujejo, izboljšujejo in korigirajo po- manjkljivosti pri vzgoji. Dru- žinska vzgoja je torej najpo- membnejša, ne pa edina, pri formiranju mlade osebnosti. Družina predstavlja otroku svet v malem, v njej spozna prve medčloveške odnose. Če so ti odnosi med zakoncema in otro- ki lepi in topli, je to sreča za družino in najboljša garancija za otrokovo zdravo osebnost. Samo telesno in duševno zdra- va družina, le dom, v katerem vlada ozračje pravega človeške- ga dostojanstva, bo lahko trden temelj telesno in duševno zdra- ve človeške družbe. Danes pa se je pi^av tu mar- sikaj zrahljalo. Vse drvi za za- služkom, vse stremi samo za te- lesnimi dobrinami. Oče nima več časa za družino, mati je nervozna in utrujena, ko se vr- ne iz službe. Oba sta s svojimi mislimi vse drugje, samo doma ne. Misel in skrb z vsemi čust- vi ni več osredotočena na dom in njegove prebivalce, ampak nekam izven domačega ognji- šča. Znajdemo se pred čudnim nasprotjem: bolj ko oba gara- ta za družino, bolj se od nje oddaljujeta. To stanje pa je že marsikje prešlo v pravo zakonsko stisko, ker se z garanjem stopnjuje človekova utrujenost in izčrpa- nost, zato nostajaio vedno bolj sitni, živčni in manj sposobni za skupno življenje. Niso več sposobni dati drugim osebnega življenja in jih osrečevati. Cim manj se doma srečujejo, tem manj sreče prinesejo v svoj dom. S pogosto odsotnostjo pa ra> ste tudi nepoznavanje domačih družinskih potreb, skrbi in za- htev, hkrati pa se krha ljube- zen, ki mora ožarjati vsak dom. Mož in žena se odtujujeta; še bolj pa to velja za razmerje staršev do otrok. To pa postaja usodno za vse otrokovo življe- nje. Ti otroci se čutijo vedno bolj zapuščeni, navadijo se po- hajkovanja in popolne neodvis^ nosti. če se v taki osamljenosti in žeji po ljubezni naveže na sebi enake sovrstnike (razum- ljivo je, da se prav ti med se- boj privlačujejo), se kaj rado zgodi, da take skupine mladost- nikov zaživijo svoje življenje, življenje, ob katerega se spoti- kamo. In kdo je kriv, da so ti otroci površni, predrzni, ne- vljudni, surovi, domišljavi, sa- mo zabave, avantur in plesa željni? Kdo je kriv? Vsaka po sleidica ima svoj vzrok. Iščimo ga. Vsi ga iščimo. Vsak najprej sam pri sebi. Vzgoja je filigransko delo. Ena sama drobna nitka nam je ušla iz rok ali smo jo nerodno prijeli in že se je utrgala. Po sledice naše nerodnosti, neved- nosti in neodgovornosti na so lahko usodne. (Nadaljevanje sledi) M. T ' Park in igrišče nn Bregu pri Ptuju Mladinci so ustanovili mladin- sko organizacijo. Uvideli so, da ne smejo le čakati, temveč sami delati. V kratkem bodo pričeli redni treningi v košarki. . Pred kratkim je dodelila kra- jevna skupnost Socialistični zve- zi Breg hektar zemljišča ob Stu- denčnici za ureditev parka. Ta del zemljišča so si že doiga leta želeli. Leži poleg breškega kul- turnega doma, košarkaškega, od- bojkarskega, rokometnega igri- šča in otro.škega vrtca. S parkonn ob Studcnčnici se bo tu prostor razširil, olepšal in služil za od- dih in razvedrilo. Zemljišče je že preorano. Te dni ga bodo po- sejali lirežani s travo, v jeseni pa posadili s parkovnim drev- jem in grmičevjem. Lredili bodo tudi okolico otroškega vrtca. Potrebno bo prostovoljno de- lo. Ker so Brežani s prostovolj- nim delom in prispevki že zgra- dili lep kulturni dom, uredili okolico, igrišča in drugo, se bodo odzvali lucb tej akciji. Avtopre- vozniki z Brega so že obljubili, da bodo vozili potreben material. Mladina BrcKa, ki se v pro- stem času zanima predvsem za šport, bo obnovila igrišča. Da bi bila v delu bolj povezana, so \ torek, S. maja, ponovno ustanovi- li mladinsko organizacijo, izbrali odbor in za predsednika izvolili Staneta Fahjana. Ze na ustano- vitvenem sestanku so se dogo- vorili za delo v prihodnje. Te dni bodo postavili nove ko- še na košarkarskem igrišču. Do- bili so jih s prispevki in prosto- voljnim delom. L'redili bodo tu- fb odbojkarsko igrišče. Nove pod- Pure in mrežo bodo naredili sa- •TJi s prispevki. Ljubitelji nogo- •^t^la si bodo uredili novo roko- '^etno Igrišče, na katerem bodo lahko igrali mali nogomet. Pri dosedanjem urejanju 'Srišč In na zadnjem sestanku ^0 pokazali veliko voljo do dela seveda željo po udejstvovanjn ^ omenjenih športih. Takoj po J^reditvi Igrišč bodo imeli redne tffninge. Ob otvoritvi igrišč bo ?o povabili ostala moštva na sportno srečanje. , Trenutno še nimajo dovolj "^ti. Denar za te bodo dobili i . '^kupieki ob prirejanju mladin 1 skih plesov, ki bodo vsak teden ^ dvorani kulturnega doma. Mladinci Brega vabijo vrstni- starejše, predvsem delovnr "•"ganizacijc pa prosijo, naj ,ii"n Prošenj za manjše materialni' Pomoči ne zavrnejo, _______________ . zrn Cakovec in Varazdin vabita na zvezno razstavo risb in lilcov s tematiko »otroška fantazija in znanje« Združenje likovnih pedagogov Hrvatske iz Varaždina in Ca- kovca je pripravilo ob pomoči Zveze likovnih pedagogov Jugosla- vije in nekaj institucij iz Varaždina In Cakovca razstavo otroških likovnih izdelkov s tematiko -Fantazija in znan.ie-" s stransko te- matiko maske in maškare. Ta razstava bo v varaždinski galeriji slik in v Cakovcu v Muzeju Medjimurje istočasno, od 28. maja do 25. junija 1907. Odziv na razpis za sodelova- nje na tej razstavi je pokazal, da je zanjo veliko zanimanje saj se je odzvalo nanj 90 šol, ki so poslale okrog 4000 del, sploš- nih in plastičnih izdelkov. Dru- štvo pričakuje, da bo obiskalo to razstavo, ki je po svojem obsegu zvezna, vsaj polovica učencev iz bližnjih in iz odda- ljenih šol, torej tudi šol Iz ob- čin Ptuj in Ormož, ki so na ob- močju, kjer je mnogo ohranje- nega ravno s to tematiko iz davnih časov. Otvoritev razstave bo 28. ma- ja 1967 ob 10.30 v Varaždinu in ob 17. uri 28! maja 1967 v Cakovcu. Za čim števil neiš' udeležbo na razstavi v Varaž- iinu in Cakovcu se je zavzelo turistično društvo Varazdin, Z% obisk iz občin Ptuj in "Ormoli \y^ se je dru.štvo priporočilo tu- di turističnima društvoma v Ptuju in Ormožu, da bi skup- no s šolami na njunem območju organizirali v Varazdin in Ca- kovec čimveč Izletov. Ob ogle- du razstave bi si izletniki ogle- dali tudi krajevne zanimivosti v araždina in (fakovca, kar bo n- svoj način prispevalo k ve- čanju turističnih stikov na ob- močju bližnjih občin ne glede 03 politično-teritorialne meje, čez katere nemoteno poteka dobra sosedna aktivnost. Razstava v Cakovcu in Va- raždinu bo najbolj nazorno po- kazala bogastvo otroške fanta- zije, otroškega likovnega izra- žanja tudi glede na tokratno tematiko razstave, zlasti pa na iragoceno ljudsko umetnost v otroški interpretaciji. Učenci in dijaki tudi iz šol v ptujski in ormoški občini bodo tako naj- laže spoznali, kaj vse v tej sme- ri zmorejo sami in kako si pred- stavljajo maškare otroci, ki še niso videli večjih prireditev, da bi po njih oblikovali svoje like. Vstopnina (50 starih dinarjev r- otroke in 100 starih dinarjev za odrasle) nikakor ne bo ovira, da ne bi obiskali razstave tudi ntroci iz manj premožnih kra- jev in šol. Glede na manjšo od- daljenost in kratek čas bivanja (en dan) izven območja občine ne morejo biti tudi drugi stro- ški tako visoki, da bi se morale šol-^ odrei'. obiska Varaždina in Cakovca. VJ. Današnja medicina Elektronika v službi človekovega zdravja Sodeč po instrumentih, kate- rih proizvodnjo je osvojila do- mača elektronska industrija, kakor po tem, kar pripravlja za proizvodnjo, so vsi izgledi, da bo tudi zdravstvena služba mehanizirana do te mere, da bodo razni instrumenti s po- močjo elektronskih možganov dajali natančno diagnozo v ne- kaj minutah, kar bo nadomestilo Številne specialistične preglede, 'a katere smo doslej izgubljali po trideset dni. Osemdeset elektromedicin- skih naprav, začenši z rentge- nom do aparata z izotopi za do- ločitev diagnoze bolezni ledvic,! je že na tržišču. Skupina stro- kovnjakov Elektronske indu strije iz Niša se pripravlja na proizvodnjo tako imenovanih težkih aparatov za postavljanje diagnoze in za terapijo, med ka terimi so trije specialni apara ti, ki izzivajo posebno zanima nje sodobne medicine. Verjetno se bodo čez leto ali dve pojavili na tržišču elektronski možgani za določanje vrste bolezni no- tranjih organov. V družini težkih aparatov, ki jih proizvajajo v kooperaciji s Philipsom in Siemensom, bodo elektronski možgani eden naj- večjih. Zdravnik - specialist bo !e pomočnik tega aparata, ki bo /.biral podatke, jih obdeloval in nato napisal diagnozo na trak. Takšne aparate imajo trenutno le v najbolj razvitih državah za- hodne Evrope in v ZDA. Drug elektronski aparat, ime- novan elektronska sestra, bo opravljal vsa dela pomožnega medicinskega osebja, le da bo opravljal to bolj natančno, kar je posebno važno, če gre za bol nika v kritičnem stanju. Elc ktronska sestra bo na določe- nem delu telesa zasledovala spremembe temperature, pulza itd. ter po potrebi klicala zdrav nika. Neki aparat pa bo najbolj za nimiv za športnike. Gre za od dajnik in sprejemnik teže kakš niii 200 g, ki bo na oddaljenost ca. 1000 metrov v času tekmova nja ali treniranja sporočal de lovanje srca in drugih organov, kar je pomembno za določanje 'dravstvenega stanja. S. T. Pred občnim zborom sin- dikata delavcev kmetij- stva in živilske industrije Občinski odbor sindikata de- lavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ptuj sklicuje redni občni zbor sindikata za su boto, 27. maja 1967, s pričetkor ob 8. uri zjutraj v dvorani de- lavskega kluba -Franc Kram- "^jcrger-" v Ptuju. Na občni zbor so povabili tud: delegate iz sosednih občin: Le- nart v Slovenskih goricah, Or- mož in Slovenska Bistrica, gledt na to, ker bodo delegati izvolil; medobčinski odbor sindikata Zr vse štiri občine, s sedežem ^' Ptuju. O tem zelo pomembne'- vprašanju se v teh dneh dogi' varjajo sindikalni delavci iz Ptu ja v Lenartu, Ormožu in v B* strici. FB Podzemeljski dvojnik Znanstveniki so ugotovili, ti- rna največja reka srednje Azij« Sir-Darja svojega podzemelj 3kega dvojnika. V globini aO' do 400 metrov teče podzemelj ska reka po stari strugi. DROBNE ZANIMIVOSTI Suha puščava Najbolj suha kraja na svetu sta Vadi-Haljfa v Sudanu in puščava Atakama v Cilu. Ce v nekaterih predelih puščave Ata- kame pade letno en milimeter padavin, dobi Vadi-Haljfa to količino vode v treh letih. Najbolj vroč kraj Najbolj vroč predel sveta je kraj blizu Tripolisa v Libiji, kjer so zabeležili v senci tempe- raturo 58 stopinj Celzija. Naj- nižjo temperaturo na zemlji pa >o izmerili leta 1960 na Ant irktiki —88,3 stopinje Celzija ■Vajbolj vetroven kraj na sveti- le Viktorijina zemlja, kjer piha- jo vetrovi vse leto. Veter dosežr ^'časih hitrost 80 m na sekundo Šepet zvezd V Jakutiji in v drugih pre- lelih z zelo hladno zimo, kjer ?e emperatura zraka zniža na -45 stopinj Celzija ali še niže jrak, ki ga človek izdihne, \- trenutku zmrzne s posebnim k h rakterističnim zvokom, ki spo- minja na šum. ki nastaja pri •>'s;pavanju zrnja. Ta zvok imenujejo v Jakutiji šepet zvezd. Ptujski spomeniki na razstavi gotike v Kremsu V avstrijskem mestu Kremsu ob Donavi bo od maja do oktobra tega leta velika nacionalna razstava »Gotika v Avstriji«. To je tretja v vrsti velikih razstav v tem lepem, lahko rečemo dvoj- nem mestu, ker je Krems ekonomsko, upravno in urbanistično trdno zvezan s sosednim manjšim mestecem Stein. Uprava mu- zeja v Kremsu in svet za kulturo občine sta po vojni restav- riraia dve stari zapuščeni cerkvi, dominikansko cerkev za mest- ni muzej, minoritsko cerkev v Steinu pa za razstavni prostor. Ta velika triladijska cerkev bo sprejela v svoje ladje in dolgi prezbiterij številne umetnine, ki so nastale v gotskem obdobju na tleh sedanje Avstrije. Slike, plastike, knjige in drobni umetno- obrtni predmeti so zbrani po vsej Avstriji in še v štirinajstih državah Evrope, od Poljske na severu do Španije na jugu. Iz Jugoslavije so bili izbrani trije spomeniki: del krilnega oltarja iz Zagreba ter nagrobnik Friderika Ptujskep;a in Laibov oltar iz Ptuja. Ker je nagrobnik izdelan iz rdečega marmorja in vzidan v arkadni hodnik ptujskega gra- du, bo razstavljen samo odlitek te značilne umetnine, ki ga je zelo dobro in verno posnel av- strijski kipar restavrator Kon- rad Campidell. Nagrobnik je nekoč stal na grobu Friderika Ptujskega, ki je umrl kot zad- nji predstavnik svoje družine (lastnikov ptujskega gradu) le- ta 1438 in bil pokopan v domi- nikanski cerkvi v Ptuju. Po ukinitvi dominikanskega samo- stanaleta 1768 je bil nagrobnik prenesen na grad, kjer je še sedaj. Nc^grobnik sam je naj- •lepši med ptujskimi gotskimi nagrobniki iz. rdečega salzbur- škega marmorja in je izredno plastično oblikovan. Pod got- skim baldahinom iz vitkih ste- bričkov in lokov stoji vitez v gotskem oklepu, ki se opira na kopje in na ročaj meča. Reali- stično upodobljen obraz je ob- krožen z bujnimi kodri, pod nogami mu leži pes, levo in desno vurberški in borlski grb, vse obdano z akantovim list- jem. V zgornjih oglih plošče sta upodobljena dva moža z napis- nimi trakovi. Material, iz kate- rega je ta nagrobnik izdelan, tehnika dela in njegova visoka umetniška vrednost ga uvršča- jo v salzburški kiparski krog rdečemarmornih nagrobnikov, od katerih se jih je nekoliko ohranilo v ptujskem muzeju in cerkvi. Ta skupina pomeni vr- hunec naše sepulkralne plastike In je vzbudila zanimanje doma- čih in tujih strokovnjakov. Raz- stavljanje ptujskega nagrobnika v Kremsu pa bo ponovno vred- notilo to skupino nagrobnikov in položaj, ki ga zavzemajo v okviru evropske umetnosti. Nagrobnik Friderika Ptujskeg > IjTagrobnik, izklesan iz rdeče- ga marmorja, ki je v ptujski proštijski cerkvi, pa je kažipot k drugi naši umetnini, razstav- ljeni v Kremsu. Gre za nagrob- nik Uršule, žene Andreja von Weisspriach. Andrejev oče Si- gismund je bil med leti 1471— 1481 lastnik ptujskega gradu in brat Burgharda von Weisspria- rha, ki je bil do leta 1461 salz- burški prost, od leta 1461—1466 pa celo nadškof v Salzburgu. Ta mož je za nas zanimiv, ker ;e v svojem škofovskem obdob- ju poklonil Ptuju za krstno ka- pelo proštijske cerkve eno naših največjih umetnin: krilni oltar Konrada Laiba. Konrad Laib, najpomembnej- ši predstavnik salzburškega got- -kega slikarstva, je rojen okrog 1410. leta v Enslingenu (ali Ksslingenu), umrl pa je po 1457 !etu v Grazu. Ze leta 1431 se jmenja kot »Cuntz Laib maler«. od okrog 1440. živi In dela v Salzbur-u, kjer je leta 144F postal meščan. Ne vemo za zdaj, •ili se je v petdesetih letih pre- selil v Graz, kjer je leta 1457 poslikal svoje največje delo — !?lavni oltar v stolnici, ki je delno ohranjen do danes. Ra- zen tega oltarja so še znane njegova dela: oltar iz okror 1440. v Freysingu, oltar v Ck elandu ter oltar Križanja, r. v kosih hrani na Dunaju, v Padovi in Benetkah. Naš krilni ^Itar pa je njegovo zadnje dr lo. Krilni oltar Marijine smr ;e visok 3 m, širok pa 1,83 m in ima spodaj podolgovato prede- le, nad katero je majhen pas gotskih arkadic. Oblika oltarja je taka, da kaže praznično stran s tremi slikami pri odprtih kri- lih; ko pa se stranska krila za- prejo, se pokažejo tri slike de- lovnlške strani oltarja. Ker je poslikana tudi hrbtna stran ol- tarja, je na oltarju deset slik, od katerih so tri delo Laiba sa- mega; štiri so poslikali v nje- govi delavnici, tri pa je slikal ptujski slikar iz 1512. leta. Kri- la oltarja so gotsko zaključena in okrašena z rezljanim pozla- čenim gotskim okrasom. Ves oltar je poslikan s tem- pero na les, prizori pa sO iz Marijinega življenja in portreti svetnikov. Delo Konrada Laiba je samo praznično lice oltarja. Osrednji prizor Marijine smrti je slikan na zlatem ozadju. Umirajočo Marijo obkrožajo apostoli in ji pomagajo do gotske postelje. Na levem krilu je upodobljen sv. Hieronim in lev. Svetnik drži v desni roki maketo cerkve, v levi pa odprto knjigo. Na des- nem krilu je sv. Marko, ki piše v knjigo, ki jo drži krilat lev na stebričku. Vsakdanjo stran s tremi krili je poslikal neznan Laibov so- delavec. Ozadje teh slik je rde- če-rjavo z rumenimi stilizirani- ml cvetovi. Na srednji sliki je Križani z Marijo in Janezom, na levem krilu sv. Miklavž, ki drži jabolki v desni, škofovsko palico pa v levi roki; na desnem krilu je sv. Bernardin Sienski, ki ima v levi roki knjigo, v desni pn križ. Ozadje na ■ predeli je enako rdeče-rjavo. Veronikin prt na njej je slikal isti Laibov sode- lavec, drugi pa je delal angela, ki držita prt. Tako dopolnjen oltar je podaril nadškof Burg- hard von Weisspriach ptujski proštijski cerkvi. Ker oltar ni bil delan za krstno- kapelo, je dal ptujski župnik Jakob Rad- kersburger domačemu slikarju 1512. leta poslikati tudi hrbtno stran (ki je bila obrnjena proti cerkvi). Srednje krilo ima spet sliko Marije, tokrat z Jezusom v naročju in obkroženo z mav- rico. Na stranskih krilih se po- navljata svetnika s praznične stra-i' oltarja, sv. Marko na levi in sv. Hieronimus na desni strani. Do leta 1930 je bil oltar v proštijski cerkvi. Ker je oltar '.?.radi vlage in neprimernih popojev začel propadati, so ga ^' soglasju s tedanjim proštom dr. Žagarjem po restavraciji (1930—1931) slikarja M. Sterne- na prenesli v muzej na njegovo sedanje mesto v dominikanskem samostanu. Ko je leta 1964 bil razstav- ljen v Ljubljani in Mariboru na razstavi »Stari tuji slikarji II.«, je sedanja direktorica Narodne galerije v Ljubljani tov. A. Cevčeva povedala: »Najpomem- bnejši spomenik tabelnega sli- karstva na slovenskem Štajer- -skem je gotovo krilni oltar Ma- rijine smrti iz Ptuja, ki nam pri odprtih in zaprtih krilih razodeva avtorstvo Konrada Laiba (in njegove delavnice), salzburškega mojstra, ki je po- leg Konrada Witza in Hansa Multscherja v južnonemški umetnosti eden vestnikov no- vega realizma. Na sedanji razstavi v Kremsu ''•b Donavi, na kateri bo naš oltar eden izmed osrednjih eks- ponatov, ker bo razstavljen sredi cerkve pod triumfalnim lokom, bo prvič stal skupaj z drugimi deli Konrada Laiba in ostalih avstrijskih slikarjev. To ;e idealna priložnost za vred- notenje tega našega spomenika in določitev njegovega položa- ia v okviru umetnostne sredine, iz katere izvira. Dne 18. maja tega leta so se odprla vrata minoritske cerkve v Steinu in spustila v notranjost cerkve prve obiskovalce, ljubite- lje in strokovnjake, ki bodo v petih mesecih obiskali to veliko razstavo in si ogledali najlepše in najpK>membnejše spomenike rtvstrijske gotike, zbrane iz Av- strije, Belgi.j^. Češkoslovaške. Danske, Italije, Llechtensteina. Madžarske, Zahodne Nemčije Poljske, Španije. Jugoslavije in drugih držav r^vrope. Marija Mirkovič Stran 6 TEDNIK - pftck, 19. maja 19^ Danes in jutri i Kino Gorišnica 21. maja t. 1. španski barvni film GREH LJUBEZNI. ' ^0 Ptuj 19. maja italijanski barvni (cinemascope) film NOCl ORIENTA; 20. in 21. maja t. 1. francosko-italijanski barvni (cine- mascope) film KROG LJUBEZNI; 21. maja ob 10. uri italijanski barvni (cinemascope) film NORMANI; 23. in 24. maja ameriški film MORITURI; 25. maja jugoslovan.ski barvni film KAKO STA S F. LJUBILA ROMEO IN JULIJA. Kino Tomaž pri Orm:*u 21. maja t; 1. jugoslovanski film DESANT NA DRVAR. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD SOBOTE, 20., DO NEDELJE, 28. MAJA 1967 Polna luna bo v torek, 23. maja, ob 21.22. Napoved: Delno oblačno bo in hladneje. Plohe so možne v soboto, 20. maja, v nedeljo, 21, maja, v torek, 23. maja, in še v četrj-ek, 25. maja. Od petka, 26. maja, se bo temperatura zraka hitro dvigala. V nedeljo, 28. maja, bo vroče do 30 stopinj Celzija in popolnoma brez oblakov. • Alojz Cestnik Rodile so: Marija Vidovič, IMariborska 44 — Zorana; Jože- fa 2uran, Gradišče 1 — Marijo; Anemarija Malešič. Gregorčičev drevored 6 — Karina; Rozalija Lah, Sobetinci 21 — Bogdana; Veronika Kaisersberger, Lanco- va vas 95 — Emila; Marija Ga- vez. Poštna ulica 2-a, Ormož — deklico. Poročili so se: Jakob Almazi Orešje 3 — Katarina Ivanuša Greš je 5; Janez Samastur, Zg, Hajdina 32 ~ Ivana Princi, Zg. Hajdina 27; PVanc Petrovič, Zab- jak 13 — Ana Repič, Sp. Velo- vlak 37: Matevž Cestnik, Dra- ženci 19 — Marica Kozel, Dra- ženci 47. Umrli so: Oton Benčec, Ob Dravi 5, roj. 1965, umrl 12. maja 1967; Draga Krajnik, Lackova 2, roj. 1911, umrla 2. maja 1967; Antonija Sagadin. C. Olge Me- glic 29, roj. 1888, umrla 17. maja 1967. ATLETIKA Atleti iz Markovec in Kidri- čevega so se v nedeljo pomerili v prijateljskem dvoboju. Videli smo nekaj lepih borb, med ka- terimi je bila najbolj dramatič- na tista, ko je Kolaričeva (M) premagala Zitnikovo (Kdč) za prsi v teku na 300 m. Anici Su- kič in Mariji Repinc (Kdč) je uspelo premagati mejo devetih sekund na 60 m. V skoku v da- ljino za mladinke so vsa prva mesta odnesla dekleta iz Mar- kovec, medtem ko je v skoku v višino zmagala Slavica Car (Kdč) s slabih 125 cm. Met kro- gle pa je zopet pripadel Kidri- čevemu. V teku na 600 m se je odvijala velika borba med Klajnškovo in Pungorlovo (obe Kdč). Prvih 300 m sta bili hi- trej.ši kot tekmovalke na 300 m. Ves ta del proge je vodila Klajn- škova. Toda po 400 m je pre- vzela vodstvo ' Pungerlova, ki ga je zadržala do cilja. Kljub slabi stezi pa sla rezultata obeh zelo dobra. V mladinskih disciplinah so Markovčani premočno zmagali v skoku v višino in daljino ter v metu krogle. Teki 'pa so bili rezervirani za domače tekače. V teku na 1500 m je hotel doseči Mežnarič čas okrog štirih minut. Vendar mu to brez konkurence in slabe steze ni uspelo. REZULTATI: MOSKI — 100 metrov: 1. Miran Cepin (K) 12,0, 2. Ivan Cuš (M) 13,2, 3. Vinko Milošič (K) 14.0; 60 metrov: 1. Vlado Štumberger (M) 8,5; 400 metrov: 1. Miran Cepin (K) 56.5, 2. Milan Korošec (M) 1:02.6; 1000 metrov: 1. Janez Mežnarič (K) 2:47.1, 2. Marjan Muršec 2:58,1, 3. Vlado Resman (M) 3:08,0; vi- šina: 1. Martin Mikša (M) 160, 2. Milan Munda (M) 150; dalji- na: 1. Martin Mikša (M) 510, 2. Miran Cepin 495; krogla: 1. Ivan Cuš (M) 13,70, 2. Martin Mikša (M) 12,20. MLADINKE — 60 metrov: 1. Anica Sukič (K) 8,8, 2. Marija Repinc (K) 8,9, 3..Ma- tilda Mežnarič (M) 9,4; 300 me- trov: 1. Angela Kolarič (M) 48.2, 2. Angela Žitnik (K) 48,2, 3. Sil- va Emeršič (M) 53,2; 600 me- trov: 1. Maruša Pungerl (K) 1:46,4, 2. Lidija Klajnšek (K) 1:49,5, 3. Terezija Zavec (M) 2:02,6; daljina: 1. Marija Mež- narič (M) 420, 2. Danica Turn- šek (M) 410; višina: 1. Slavica Car (K) 125, 2. Majda Krajnčič (M) 120, 3. Ivanka Obran (M) 120; krogla: 1. Nada Šoštar (K) 875, 2. Maruša Pungerl (K) 836. 3. Angela Kolarič (M) 772 cm. Športna srečanja danes in jutri v Ptuju Danes popoldne, 19. maja, ob 16. uri bodo na stiidionu »Dra- ve« v Ptuju medobčinske delav- ske športne igre. Sindikalne strelske ekipe iz Cakovca, Or- moža, Ptuja in Varaždina bodo tekmovale v streljanju z zračno puško. Jutri, v soboto, 20. maja, ob 16. uri bo na stadionu »Drave« v Ptuju srečanje delavske mla- dine. Mladinske ekipe iz Cakov- ca, Ormoža, Ptuja in Varaždina bodo tekmovale v rokometu, te- ku na 100 metrov, v skoku v daljino in v metanju krogle. Ljubitelje športa vabi komi- sija za delavsko športne igre pri Občinskem sindikalnem sve- tu v Ptuju. Obvestilo šolam in dru- štvom o 30-% znižanju cen vozovnic JŽ Železniška postaja Pluj obve- šča osnovne in srednje šole v ptujski občini v zvezi s šolski- mi izleti, da je mogoče potovati z vlakom ob 30" o popustu voz- ne cene. Večje skupine naj prijavijo potovanje vsaj osem dni pred potovanjem zaradi rczervacLif vagona, manjše pa vsaj dva dni. Obrazec za popust pri nakupr vozovnic dobite na postaji. Te ugodnosti veljajo tudi Zi) večje skupine izletnikov pla- nincev, članic in članov planin- skega društva. Partizana in ta- bornikov, enako pa tudi glcd** rezervacij in nabave obrazca. Šef postaje DROBNE ZANIMIVOSTI ZEMELJSKI ZAKLADI V zadnjih petsto letih je člo- veštvo izkopalo iz zemeljske no- tranjosti nič manj kot 50 mili- jard ton ogljika, več kot dve milijardi ton železa, intenzivnost črpanj'a iz zemeljske notranjo- sti pa še vedno narašča. Samo y zadnjih tridesetih letih je človeštvo izkopalo iz zemlje več barvnih kovin kakor v celotnem prejšnjem obdobju. V zadnjem stoletju so indu- strijska podjetja spustila v zrak okrog 360 milijard ton ogljiko- vega dioksida, kar je povečalo njegovo koncentracijo v zraku za skoraj 13*.'». Predovanja Delavske univerze Delavska univer/.a Ptuj pri- pravlja za uslužbence ptujski! podjetij, zavodov in ustano\ strokovno predavanje z naslo- om Menica in menično poslo- vanje. Predavanje bo predvido- ma 12. junija 1967 dopoldne v dvorani na magistratu v Ptuju Predavala bosta profesorja višje ekonomsko komercialne šole Maribor Rudi Crnkovič in Janez dr. Nemec. O podrobnostih tega preda- vanja bodo podjetja, zavodi in ustanove seznanjeni s posebnim pismom delavske univerze.