GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 10 — Leto III.
Murska Sobota. 15. marca 1951
Cena 3 din
Slovenci, Slovenke !
Dne 18. marca 1951 bodo drugič po osvoboditvi volitve v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije.
Slovenci smo si v osvobodilni vojni ramo ob rami z bratskimi jugoslovanskimi narodi, pod vodstvom Partije, združeni v Osvobodilni fronti Slovenije prvič v zgodovini priborili svojo lastno ljudsko republiko — sestavni del Federativne ljudske republike Jugoslavije. Jeseni l 1946 si je slovensko ljudstvo izbralo svojo prvo Ljudsko skupščino — predstavnico svoje narodne suverenosti in se skupno z njo borilo in delalo za dobrobit svoje ožje domovine in čimhitrejšo izgraditev skupne neodvisne socialistične domovine Jugoslavije. Naši dosedanji uspehi  so nam porok, da smo na pravi poti in zato bo slovenski narod s ponosom izvršil tudi tokrat svojo   častno državljansko dolžnost ter bo z udeležbo pri volitvah in z zaupanjem izkazanim kandidatom Osvobodilne fronte, ponovno dokazal, svojo neomajno in enotno voljo do kraja utrdili  in urediti svobodno, neodvisno in gospodarsko razvito socialistično domovino.
Osvobodilna fronta Slovenije Vas poziva, da se volitev udeležite vsi do poslednjega! Glasujte za kandidate OF! Naj bodo volitve v Ljudsko skupščino LR Slovenije ponovni izraz neomajne volje našega ljudstva, da vztraja na svoji poti, ki si jo je začrtalo v narodno-osvobodilnem boju. Vrsti delovnih zmag, ki jih dosegamo v vsakodnevnem boju za graditev socializma, za lepše življenje, pridružimo veličastno zmago pri volitvah! Naj ne bo volivca in volivke, ki ne bi izpolnil svoje državljanske dolžnosti!
Volitve v Ljudsko skupščino naj bodo mogočna manifestacija enotnosti našega ljudstva, ki se v skupnih delovnih naporih nenehno krepi in utrjuje. Visoka zavest in politična zrelost naših delovnih ljudi, ki je sijajno prestala že nešteto preizkušenj, naj se pokaže tudi na volitvah!
Miroljubne težnje naše domovine cenijo vse napredne sile sveta. Zavedajo se, da smo v prvih vrstah borcev za mir in da bomo storili vse, da bo naš enotni nastop na volitvah podčrtal našo trdno pripravljenost boriti se proti vsem poskusom sovražnika, da bi zrahljal našo enotnost. Prav zaradi tega naj bodo te volitve tudi odločna demonstracija proti vsaki napadalnosti, hkrati pa izraz prav tako odločne volje, da bomo branili svojo neodvisnost pred slehernim sovražnikom.
Z množično udeležbo na volitvah, z glasovanjem za kandidate Osvobodilne  fronte bomo dokazali vsemu svetu, da so naše ljudstvo, naša Par-
tija in tov. Tito neločljiva enota, dokazali bomo, da ni sile, ki bi nas mogla odtrgati od našega vodstva.
Frontovci, to bo naša najdostojnejša proslava 10. obletnice Osvobodilne fronte, ki je slovenski narod prvič v zgodovini združila in ga enotnega povedla skozi zmagovito domovinsko vojno ter nas vodi po poti graditve nove socialistične domovine.
Z GLASOVANJEM ZA KANDIDATA OSVOBODILNE FRONTE GLASUJEMO
za izpolnitev našega petletnega plana, za nove tovarne in rudnike, da bodo dajali mestu in vasi čimveč potrebnih proizvodov; za nove električne centrale, za vsestranski razvoj pridobivanja surovin in energij; za izvrševanje vseh izvoznih, gradbenih in drugih nalog, ki nam omogočajo dokončno kapitalno izgradnjo naše težke industrije;
za ureditev delovne discipline: za boljšo organizacijo dela; za ustalitev delovne sile; za čimvečje izkoriščanje notranjih rezerv; za večjo štednjo na vsakem delovnem mestu;
za utrditev vodstva podjetij po delavskih svetih in upravnih odborih, za krepitev vloge delavskih sindikatov;
 za nadaljnji razvoj krajevnega gospodarstva in obrtništva; za stalno izboljšanje blagovnega prometa, za Izboljšanje preskrbe delovnih ljudi; za neprestano dviganje, kulturne ravni delovnih ljudi;
za nadaljnji razvoj socializma v naših mestih in vaseh; za utrjevanje obstoječih in razvijanje novih kmečko obdelovalnih zadrug; za dobro vodstvo in uspešno razvijanje splošnih  kmetijskih zadrug, da bodo postajale  resnični nosilec socialistične misli na naši vasi; za večjo kmetijsko proizvodnjo;
za nadaljnji razvoj socialistične demokracije v organizaciji ljudske oblasti in pri vodstvu državne uprave;
za povečanje obrambne moči  naše države; za krepitev naše Jugoslovanske Armade;
za procvit naše Ljudske republike Slovenije in naše skupne socialistične domovine Federativne Ljudske republike Jugoslavije;
za neodvisnost in enakopravnost med narodi;
za ohranitev miru na svetu!
Naj Živi Osvobodilna fronta Slovenije in Ljudska fronta Jugoslavije!
Naj živi Komunistična Partija Slovenije in Komunistična Partija Jugoslavije!
Naj živi voditelj jugoslovanskih narodov tov. Tito!
Iz volilnega proglasa OFS
volilcev  s kandidatom
Ivana Šiftarja, kandidata obmejnih prekmurskih, vasi pozna večina njegovih volivcev pod imenom Vanek. Kličejo ga še vedno tako, kot pred petnajst in več leti, ko  se je še kot študent vračal v počitnicah na svoj dom in preživel
 ves svoj prosti čas med njimi. Že tedaj jim je prinašal nove misli iz svoje  šole, jim pripovedoval o tem, kaj jih tam uče in spoznaval njihove težave v življenju. Zdaj vrši dolžnost javnega tožilca za Maribor-okolica, prav zadnje du pa je stalno med svojimi  volivci, se z njimi razgovarja in jim daje odgovore na najrazličnejša vprašanja. 
Prekmurci so v teh dneh pred volitvami pozabili na sto svojih drobnih težav, ki so jih težile vso leto Suša in slaba letina, pa kakšne nepravilnosti pri odkupu in davek, ki se nekomu zdi previsok, to zdaj za njih niso več vprašanja, o katerih bi hoteli izključno govoriti s svojim kandidatom. Njih zanimajo zdaj vse večje stvari. V Puževcih so na primer volivci vpraševali svojega kandidata tov. Šiftarja, kakšna je perspektiva privatne lastnine v naši državi. V Domajincih je volivce zanimala razlika med socializmom in komunizmom, pa spor med Stalinom in Trockim: V Gerlincih je nek kmet vprašal kandidatk, zakaj daje naša država kmečkim delovnim
zadrugam tako pomoč. Pa tovarišu Šiftarju na vprašanje hiti ni bilo treba odgovoriti. Že volivci sami so mu odvrnili, naj vstopi v zadrugo, poskuša novo življenje, pa bo videl, če je pri tem potrebna pomoč države ali ne. V Kraščih so volivci tovariša Šiftarja vpraševali, 
 kako se bodo zadruge razvijale v naprej. Zanimalo jih je predvsem vprašanje starih ljudi v zadrugi. Na drugem sestanku v tej vasi so volivci hoteli imeti pojasnjeno vlogo sedanje Nemčije v svetu. V obmejnih vaseh Gederovci in Skakovci pa zanima volivce predvsem mirovna pogodba z Avstrijo in to, kakšno bo bodoče sodelovanje med našo državo In njeno  sosedo.
Tako je tovariš Šiftar na predvolilnih zborovanjih v svojih vaseh srečal povsem nove ljudi. To niso več oni Prekmurci, ki bi jim bilo vseeno, v kakšni državi živijo, ki bi se zanimali le za svojo družino in kvečjemu še za življenje v vasi. V nekaj letih po osvoboditvi so prekmursk kmetje postali široko razgledani, berejo časopise, se zanimajo za vso svetovno politiko. Prekmurci so danes ponosni, da so pripadniki jugoslovanskih narodov, da so državljani države, ki si  je, čeprav še tako mlada in majhna, pridobila tako veliko ime v svetu.
Katera vas bo najboljša?
V obmejni vasici Sotini so imeli v prejšnjem tednu predvolilno zborovanje. Zborovanja se je udeležil njihov kandidat tov. Berglez Bela, sekretar OK KPS. Ob tej priliki  so napovedali predvolilno tekmovanje frontovcem iz Rogaševcev Sotinčani pravijo, da bodo že v jutranjih urah 100 odst. volili. Kako se bodo odrezali Rogaševčani, o tem bomo pisali v prihodnji številki. Sicer pa verjamemo Sotinčanom, da bodo  držali besedo, saj imajo že vključenih nad 70 odst. volivcev v Fronto, poleg tega pa ne zaostajajo v prostovoljnem delu popravila ceste, kjer so že nabrali mnogo prostovoljnih ur.
Za Sotinčani prav nič ne zaostajajo frontovci iz Pečarovec, čeprav so bili do nedavnega najslabši v okraju. Tudi Pertončani so napovedali tekmovanje sosednji vasi Večeslavci — katera vas bo že v jutranjih urah stoodstotno volila. Marljivi frontovci iz Pečarovec pa niso pozabili na 10. obletnico OF. Njej v čast so doslej zbrali nad 30 novih članov, a na Čast volitev v skupščino LRS Pa čistijo obcestne kanale in opravljajo druga manjša dela. Ni pa lepo od frontovcev, da se ne brigajo za mladino, ki Še ni organizirana v mladinski aktiv. Vemo, da bodo tudi to opravili in vključili mladino v vaški aktiv LMS v času tekmovanja za 10. obletnico OF.
Kaj pa frontovci iz Gornjih Moravec?
Tudi ti so obljubili, da bodo že v jutranjih urah 100 odst. volili. O njih bi se lahko reklo, da spadajo med najboljše frontovce v okraju. Ne verjamete? Mi 
dosedaj tudi nismo verjeli! Res je, da v njihovem kraju ni hiše, kjer ne bi bilo člana Fronte. Gornjemoravčani so nam zaupali vroče željo: »Radi bi imeli svoj vaški odbor OF«. Seveda, da  bo OOOF. njih želje tudi upošteval.
Mariborske železniške delavnice bodo začele izdelovati dolge mednarodne vagone. Delavci delavniškega kolektiva so se že večkrat izkazali s svojo iznajdljivostjo, bodisi pri popravljanju starih vagonov ali pa pri izdelavi novih. Njihovo požrtvovalno delo je upoštevala generalna direkcija in naročila nove mednarodne vagone pri tem kolektivu.
Nova ležišča premoga so odkrili v Slavoniji med Novo Gradiško in Slavonskim Brodom. Strokovnjaki so izračunali, da je pod goro Dili nad štiri milijone ton lignita. Nekatere plasti so debele 4 do 5 metrov. Na nekem mestu so tik pod zemljo našli celo 16 m debelo plast premoga.
Tudi v dolnjelendavskem okraju so živahni predvolilni sestanki
Predvolilne priprave v dolnjelendavskem okraju imajo  odraz živahnega tekmovanja vaških odborov Fronte, ki so se po zadnjih volitvah na vaseh močno okrepili. V času tekmovanja so VOOF dvigni število članstva za 526 članov, odbori imajo rednejše sestanke ter sodelujejo s KLO v vseh gospodarskih vprašanjih. Najboljši frontni odbori  se nahajajo v Bistricah in v Hotizi Ti vaški odbori so napovedali medsebojno tekmovanje sosednjim vasem: Veliki in Mali Polani, Brezovici, Gaberju, Kapci, Turnišču, Bogojini in drugim. Borijo se za dvig članstva, za dobro opravljeno setev, za dober obisk na izobraževalnih tečajih, za najboljše uspeh  pri kulturno-prosvetnem delu, z dograditev zadružnih domov, popravilo cest itd. Zaenkrat so najboljši v  Bistrici,  kjer imajo zelo  dobro organiziran izobraževalni tečaj — katerega obiskujejo tudi člani KLO — v vasi. Dvignili so članstvo OF za 48 članov, popravili so krajevne poti ter skopali Obcestne jarke, v zadružnem domu so dogradili in očistili dve sobi, očistili so sadovnjake ter poživeli ljudsko inšpek-
cij v vasi. Odkupe rešujejo na množenih sestankih. Zelo dobro izpolnjujejo tekmovalne obveznosti tudi v Hotizi, kjer imajo dober izobraževalni tečaj Vaški odbor Fronte sodeluje pri odkupih, setvi in drugih nalogah, vaščani so dokončno pokrili zadružni dom. Za zgradbo so posekali gradbeni les, pri krajevnih poteh so naredili 1250 prostovoljnih delovnih ur. V tekmovanju ne zaostajajo tudi mnoge druge vasi, kjer dosegajo dobre uspehe v kulturno-prosvetnem udejstvovanju. Od 24 izobraževalnih tečajev, kolikor jih imajo, so najboljši v obmejnih vaseh Dobrovnik-Žitkovci V teh vaseh vaščani množično obiskujejo predavanja, ki so prirejena v madžarskem jeziku. Največ zanimanja je za strokovne teme iz kmetijstva in živinoreje. V tekmovanje so vključene tudi številne igralske družine, pevski in tamburaški zbori, folklorne skupine itd., ki delujejo v obliki ZUD. Okrajna tekmovalna komisija točno ocenjuje vrednost predstav, ter bo na zaključnem okrajnem tekmovanju skupin podala oceno in nagrado najboljšim društvom.
Tov. Lubej med lukavškimi volilci
Prejšnjo sredo so se zbrali lukavški frontovci, da  se na svojem zboru pogovorijo bližajočih  se volitvah  v drugo republiško skupščino. Ob tej priliki jih je obiskal tov. Lubej, Franjo, sekretar Prezidija Ljudske skupščine in njihov poslanski kandidat.
Še pred začetkom zborovanja se je tov. Lubej pogovarjal s posameznimi volivci, ki so mu stavljali različna vprašanja.
 Delavec komunalnih podjetij v Ljutomera je vprašal tov. kandidata, kako je z letošnjimi odkupi. Pritožil se je, da mu je  KLO predpisal oddajo teleta, ki ga letos na 1 ha zemlje ne bo mogel vzrediti. Tov. Lubej mu je objasnil novoizišlo Uredbo o odkupih, ki prizanaša živinoreji. Kmet bo lahko oddal svinje namesto predpisane količine govejega mesa.
 Zatem je tov. Lubej govoril o zunanji in notranji politiki našega državnega vodstva. S preprostimi besedami je objasnil svojim volivcem pot naprednih gibanj v sveta vse od izdaje znamenitega komunističnega manifesta. Sledeč vodilnim mislim učiteljev delavskega razreda Marxa, Engelsa in Lenina gradimo tudi pri nas novo socialistično družbo, ki ne bo poznala izkoriščanja človeka po Človeka. Naša pot ni lahka. Zahteva močnih in vztrajnih ljudi, ki znajo zmagovati, nakljub vsem težkočam, ki nam jih je prizadejala birokratska kasta Sovjetske zveze in njenih satelitov. Ravno ta kasta je naš največji sovražnik, ki nam hoče zavreti mirno graditev in izpolnitev novega  petletnega plana Njihove diplo-
matske zvijače  spremlja rožljanje njihovega orožja na naših mejah, spremlja celo poskus, da bi nas gospodarsko osamili. Nedavna nota vlade SZ vladi Anglije le prepričljiv   dokaz tej trditvi. Niso in nikdar ne bodo  uspeli v svojih temnih nakanah, ki so si  jih izmislili za borbo proti novi Jugoslaviji. Naša  domovina ima vedno več prijateljev med pristaši naprednih gibanj vsega sveta, ki zapuščajo tabor mračnih informbirojevskih sil. V Italiji se ugledni demokrati odmikajo od svoje agenture Informbiroja — KPl. Med njimi so znani borci za delavske pravice, prekaljeni v borbi proti razrednemu in nacionalnemu sovražniku. V očeh svetovne demokratične javnosti je Jugoslavija svetilnik in kažipot, kako se je treba boriti za svojo neodvisnost in svobodo. Mali narodi in države že spoznavajo našo borbo in ji hočejo, slediti. Naš ugled je prodrl okvire Jugoslavije in si utira pot po vseh špranjah kapitalističnega in socialističnega sveta. 
Demokratična Javnost nas podpira, podpirajo pa nas tudi zapadne države, ki se
jim dopade naše stališče v borbi za neodvisnost. Odtod pomoč, ki smo jo dobili v hrani, da smo lahko prebrodili najtežje prehrambene težave.
 Govoreč o naših naporih za svetovni mir, je tov. Lubej nadaljeval: Naša pot je jasna in opredeljena. Hočemo priti do lepšega življenja, ki nam ga bodo prinesli ogromni napori delovnega ljudstva pri socialistični graditvi. Vsak na svojem mestu delajmo, borimo se, da damo skupnosti čimveč proizvodov. S tem bomo izboljšali cene na trgu, približali se bomo našemu cilju, t. j. izvršitvi petletke. Naš kmet in zadružnik naj dvigneta kmečko proizvodnjo, ki je potrebna za prehrano ljudi v industriji. To bo njihov največ ji prispevek za utrjevanje obrambne moči naše države in k njeni borbi za trajen mir v svetu. Stopamo na volišča, kjer si bomo izbrali bodoče poslance. Pokažimo svetu, do ljubimo našo domovino in da smo v naši borbi enotni kot nikdar poprej. To bomo storili kljub trenutnim težavam, ko bomo glasovali za kandidate naše Osvobodilne fronte.
Zbor lukavških volivcev ni popolnoma uspel. Zlasti pičla je bila udeležba volivcev saj se jih je sestanka udeležila le slaba četrtina.
Tudi diskusija ni bila dovoli živahna. Tov. Lubej je  bil pripravljen na širši, razgovor z volivci, ki so takoj po njegovem govoru zapustili prostor zborovanja. Fronta naj bi v bodoče bolje pripravila frontne sestanke in povabila, k sodelovanju  vse članstvo. Med zborovalci je bilo le par žena. dasiravno tvorijo v vasi večino prebivalstva. Ta v pogledu udeležbe  neuspel sestanek naj bi  poučil frontno vodstvo,  da je treba pričeti z drugačnim delom, za katerega se bodo zainteresirali vsi vaščani in zadružniki v kraju.
Najboljši vaški mladinski aktiv 
 v Križevcih
Nedavno so imeli mladinci goričke vasice Križevci skromno slovesnost. Predstavnica CK LMS je podelila domačemu mladinskemu aktivu prehodno zastavico in  častno diplomo, kot najboljšemu mladinskemu aktivu v okraju Mladina v Križevcih je dosegla tekom zimskih mesecev lepe uspehe, ki so plod požrtvovalnega dela aktiva. Mladinci so sodelovali v vseh gospodarskih akcijah  kot so odkupi, škropljenje sodnega drevja itd. Mladina se je množično vključila v izobraževalni tečaj, kjer so na pobudo mladine začeli s pletarstvom. Mladinski aktiv je pripravil 3 prireditve, s katerimi bodo mladinci in ostali člani IZUD gostovali po okoliških vaseh.
Pred volitvami v ljudsko skupščino LRS
Predvolilni sestanek v Vaneči
V prostorni, kmečki sobi so odborniki že dobro uro pred napovedanim sestankom pripravili vse potrebno — mizo s stoli za goste, za volivce pa so bile razmeščene široke klopi... Prihajali so posamezno in v skupinah, kakor pač leže po dveh položnih hribih raztresene bajte in kmetije vanečkih volivcev. Sestanek so sklicali za drugo uro, prvi vaščani pa so začeli prihajati šele po polurni zamudi, kar pa odbornikov ni Čudilo... Na Goričkem je že tako — ljudje imajo vsak po  svoje navite ure, pa tudi spolzke poti so take, da bi človek najraje ostal doma. Sestankov v Vaneči niso sklicevati pogosto, kadar pa so bili ti napovedani, so se jih vaščani udeležili ob vsakem vremenu... Ti  sestanki so prinašali živahne debate, ki so se včasih razvile v prepir, posebej če je šlo za obvezne oddaje ali davke — končno pa so se pogovorili, tako da je bilo vsem  prav... Sicer pa si domačini tistih ostrih besed nikoli niso zamerili.
Ta predvolilni sestanek, ki so ga sklicali danes, pa je imel za vanečke volivce globlji pomen, kot pa samo reševanje davkov in obveznosti. Pričakovali so kandidata, za katerega so se na zadnjem zboru volivcev enoglasno odzvali, čeprav so ga poznali le iz časopisov. Če bi si odkrito povedali, včasih do takih poslancev, ki so se nenadoma pojavili, niso imeli preveč zaupanja. To pa zato, ker so jih nekdanji poslanci za časa stare Jugoslavije večkrat nabrili. Od takrat se je sicer življenje v marsičem  izpremenilo, tudi Vanečanci so dobili ljudsko oblast v obliki krajevnega odbora, v katerem je imel vsak pravico do besede. Ljudje, ki so prihajali na sestanke z razliko od onih nekdaj  — niso mnogo obljubljali, kar pa so, so tudi storili.
 Na klopeh je že sedelo kakih 60 ljudi, skozi vrata pa so še vedno prihajali novi ljudje, otirajoč si blatno ilovko s čevljev. Prišel je tudi pričakovani gost v spremstvu okrajnega aktivista. Odborniki so se spogledali, nakar je predsednik Bencik otvoril sestanek in predal besedo gostu. Besedam kandidata so z zanimanjem prisluhnili. Govoril je o mednarodnem položaju, 
o pravilni politiki našega  vodstva, o gospodarskih težavah itd. Nekatere stvari so volivci že čitali v časopisih — govornik pa jim je vse to povedal tako preprosto, da so vsako reč z lahkoto razumeli. Največ zanimanja je bilo med ljudmi seveda v pogledu možnosti Vojne. O tej stvari so zadnje čase v Vaneči mnogo razpravljali ter razpredali misli po svoje. Včasih se je zgodilo, da je tu in tam kdo nasedel sumljivim govoricam, kot ono zadnjič o pobegu Miška in okrajnega sekretarja. Pozneje pa so le izvedeli, da jih je nekdo polteno nalagal. Od takrat pa tudi v Vaneči prekleto malo verujejo v take in podobne čenče. To, kar jim je povedal govornik, pa je bilo vse tako jasno ih preprosto. Torej vprašanje vojne ali miru leži tudi na njih, to se pravi v enotnosti Fronte v vasi. Zaradi volitev pa si niso delali posebnih težav, te so ob  vsaki priliki dobro izpadle v Vaneči. Seveda v vasi je  bilo tudi nekaj takih, ki so se na vse križe prepričevali, da ne gredo volit. Ob prvem mraku pa so le odhiteli na volišče. Saj ljudje so končno bili za to ljudsko oblast, v kateri so imeli tudi sami nekaj besede... Ko so začeli z diskusijo, je ostalo nekaj časa vse tiho, volivci so pokašljevali, se dregali s komolci ter zbirali misli. Ni bila šala tako naenkrat vstati in blekniti kaj neumnega pred gostom, do katerega so čutili spoštovanje. Drugo je 
bilo, če so sestanek sklicali sami ali z domačimi aktivisti, tedaj so udarili vsi vprek, da jih je predsednik komaj miril. Končno pa so se v celoti strinjali z vsem, kar je povedal govornik. Davki in obveznost! Vrag z njimi. To bodo že odrajtali kot so: doslej. Ohraniti mir in neodvisnost dežele, to pa so druge večje stvari, za kar se izplača boriti. Vojno in okupacijo so Goričanci prekleto čutili na svoji koži, zato si kaj takega ne želijo.
Sedaj se je sestanek preokrenil na gospodarsko plat. Tu so imeli volivci mnogo vprašanj in skritih želja. Ponovno -o prešli na odkupe. Nekaj volivcev je izneslo nepravilno ugotovitev ha donosov, ki so jih lani ugotavljale komisije. Nekdo je ugotovil, da so ravninski kmetje oddajali manj, kot pa oni hribovci, kjer bi lahko gnojili z ravninsko zemljo. To so bile napake, za katere so volivci tudi sami nekaj krivi. Če bi na množičnih sestankih sproti razglabljali vse te stvari, bi lahko marsikatero napako sproti odpravili. Volivce je zanimal tudi novi sistem trgovine, kar jim je aktivist iz okraja lepo obrazložil. Ko so prišli na dan z davki, so se volivci že do dobra razgibali. Te-
daj je vstal od mize Zekš in predlagal: »Mož,  pustimo te vsakdanje stvari, o katerih se bomo drugič pogovorili. Sedaj imamo važnejše probleme in želje  o katerih se bomo  porazgovorili z našim kandidatom.« Možje so se spogledali ter pritrdili. Načeli so staro, že skoraj pozabljeno vprašanje, ki se je vleklo že od volitev iz predaprilske Jugoslavije. To je bila elektrifikacija vasi, o Čemer so razpravljali že nekdanji poslanci, ki so obljubili vse, storili pa ničesar. Volitve so se vrstile, hribovci so volili  vse mogoče kandidate od Benka do Hartnerja, v vanečkih bajtah pa so še vedno svetile brlivke. Po osvoboditvi pa je stopilo to že skoraj pozabljeno vprašanje elektrifikacije znova
na dan. »Elektriko moramo imeti!« so sklenili ter začeli z zbiranjem materiala. Hodili so v Mursko Soboto, zahtevali, včasih , tudi z ostro besedo, končno pa se jim je le posrečilo nakupiti najnujnejši  material. Kandidat, ki je prisluhnil njihovim načrtom, je predlog toplo pozdravil. Za električno luč so bili vsi, tudi v zadnjih bajtah, ki so se stiskale nekje za hribom. Pogovorili so se o pričetku del, o transformatorju, ki ga bodo postavili v dolini, o   lesenih gozdovih, ki jih bodo posekali v lastnih gozdovih, itd. Začeli bodo z delom in prav za volitve in s tem dokazali, da se  ti	v Vaneči svet izpreminja. Volivci
so se tako vživeli v svoje načrte, da so skoraj pozabili na goste pri mizi. Dva soseda v kotu sta se glasno pogovarjala o možnosti nabave električnih strojev. »Postaviš motor, ga spojiš s sečkarico in hajdi... nareže ti zobance za cel teden!« O takih in podobnih načrtih so razpravljali volivci.
(Nadaljevane na 2. strani)
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 15. marca 1951 
(Nadaljevanje s 1. strani)
Elektrifikacijo so rešili ter prešli na vaško zadrugo. Molk v sobi je povedal gostom, da s tem ni vse v redu. »Ti povej!« je nekdo dregnil komolci plavolaso zadrugarko, ki je sedela v kotu. Dekle je vstalo in s solznimi očmi izjavilo, da jim je Okrajna zveza pred dnevi zaprla zadrugo. Sklicali so občni zbor, tedaj pa deficit v znesku 33 tisoč din. »Kaj boste, z zadrugo, ki gre v izgubo,« so dejali okrajni  inštruktorji, zaprli trgovino, blago pa odpeljali. Titi dan ljudje v Vaneči niso prišli do sape, niti toliko se niso zbrali, da bi prisluhnili upravnemu odboru, ki je poda al poročilo. Končno pa so si bili sami mnogo krivi, da je prišlo do tega deficita, ali kako so ga že imenovali. Zadružniki se niso med letom mnogo menili za zadrugo, glavno jim je bilo, da so dobili od časa do časa kvas, cigarete, sol in kakšno perilo. Vsi ti kontingenti, ki bi jih lahko na prste prešteli, zadrugi niso dali mnogo dobička. Da bi poživeli kako drugo panogo gospodarstva, kar bi dajalo zadrugi stalne dohodke, ni nikdo pomislil, še manj pa razpravljali. »Saj ni čudno, če je primanjkljaj,« je povedal nekdo med volivci. »Poglejmo samo v trgovino, založena je s podkvami in vsemi mogočimi lopatami, kar mi hribovci ne potrebujemo. To blago leži cele mesece v trgovini, tistega blaga, ki bi ga potrebovati, pa nismo dobivali.« Nekdo je. zopet povedal, da so zadružniki morali po šine za vozovna kolesa v oddaljene Moščance itd. Mnogo so si imeli povedati o teh nepravilnostih, končno pa so ugotovili, da so se doslej vse premalo zanimali za zadrugo v vasi. To da so v zadrugi videli samo trgovino, ni bilo dovolj. Če bi imeli sadjarske in živinorejske in druge odseke, bi odpadle težave pri škropljenju, ki jih imajo se-
daj, pa tudi s plemenilno postajo bi lahko začeli.
»Brez zadruge ne bomo,« so napravili sklep ter se domenili zastran novega občnega zbora, ki bo naslednjo nedeljo. Ker domača vas ni velika, bodo priključili v zadrugo tudi sosednjo vas Dolino, kar bo okrepilo zadružno poslovanje. Odkupe bodo prevzeli kar sami, pa tudi za zdravilna zelišča bo v bodoče  več razumevanja. »Deficitov, zaradi katerih bi nam zapirali zadrugo, v bodoče ne bo več.«
Kazalci ure so se že pomikali čez peto, ko so reševali tudi o zadružnem domu. O tem so sprva neradi spregovorili, tisti zabiti temelji in propadajoča opeka, ki že dve leti stoji kar tako, vanečkim volivcem niso dajali dobrega izpričevala. In to kljub pomanjkanju prostorov, zadruga je stisnjena v tujih prostorih, sestanki pa se vrstijo po hišah, za kar je treba moledovanja in prošenj. Vse to pa bi z zadružnim domom odpadlo. Stari pozabljeni spor je prišel nenadoma zopet na dan. Več predsednikov se je izmenjalo, nastali so spori, tako da je prvi predsednik gradbišča odromal v zapor, druge pa niso marali vaščani. »Nič se ne bomo prepirali,« je predlagal Zekš ter pogledal po navzočih. »Sedaj pred volitvami lahko to sramoto popravimo. Na polje še tako ni mogoče, če vsi slož-
no oprimemo, ni vrag, da ne bi spravili do strehe te zgradbe!« Predlog je bil pameten, zato so ga volivci brez odlašanja sprejeli. Izbrali so si novega predsednika Bezneca, pomagal pa mu bo Slivnjek Geza. Material, ki manjka, bodo že nekje dobili.
Popoldan se Je že izprevrgel v večer, ljudem pa se še vedno ni ljubilo domov. Razpravljali so o vsem temi kar so prej iznesli pred kandidatom, še enkrat med seboj.
Kmetijska zadruga mora biti žarišče zadružništva
Iz občnega zbora KZ v Murski Soboti
Preteklo nedeljo se je vršil v prostorih stare osnovne šole v Murski Soboti redni letni občni zbor kmetijske zadruge Murska Sobota, kateremu je prisostvovalo večje število članstva iz mesta in okoliških vasi.
Splošna kmetijska zadruga v Murski Soboti je bila ustanovljena v letu 1945, to je med prvimi zadrugami te vrste v Prekmurju. Kmetijska zadruga si je z dobrim poslovanjem ta leta od ustanovitve dokaj utrdila svoj položaj ter zbrala okrog sebe veliko število članov, ki so v pretežni večini kmetje. Iz poročila, ki ga je podal upravni odbor zadruge pred zadružniki na občnem zboru, je bilo razvidno, da je zadruga poslovala tudi v preteklem letu z uspehom, kar izkazuje letna bilanca z lepim dohodkom. Kmetijska zadruga se bavi razen trgovine — kar donaša zadrugi največje dohodke — še s pospeševanjem kmetijstva, živinoreje, sadjarstva in dr. V mestu ima zadruga dva trgovska odseka — odsek za železnino, odsek za špecerijo in manufakturo. Dobro delujejo v zadrugi še lesni odsek, živinorejski, sadjarski, poljedelski in kreditni odsek. Razmeroma najboj razvit je seveda trgovski odsek, ker v zadružnih trgovinah kupujejo tudi nečlani. Iz zaključne bilance je razvidno, da ima zadruga osnovnih sredstev 1,606.565 din blagovni promet v preteklem letu znaša 5,385.678 din, skupni promet pa 9 milijonov 503.588 dinarjev. Kmetijska zadruga je med letom z uspehom odkupovala tudi kmetijske proizvode, vendar le proste presežke. Uspešna je bila zamenjava z mestom in vasjo, za kar zaslužijo priznanje predvsem uslužbenci, ki so v ta namen okusno pripravili izložbe ter s tem privabili ljudi. Zadružna trgovina je med drugim zamenjala in odkupila 32 tisoč kom. jajc, kot konzumno blago, 140 kg semena inkanatke, 510 kg jedilnega olja, 61 tisoč komadov izvoznih jajc, 240 kg orehov, 2302 kg suhih gob, 316 kg zdravilnih zelišč, 179 kg medu itd. Promet s kožami je znašal 700 tisoč dinarjev. Za prodano blago so kmetje prejeli nad
 1      .000 kmečkih bonov. Te številke izkazujejo brez dvoma lep uspeh, kar gre zasluga kulturnemu poslovanju, ki so ga imeli uslužbenci do svojih odjemalcev. Trgovina pa je bila z ozirom  na izključno vezano prodajo, ki so jo imeli v poslovalnicah  — odvisna od OZ KZ, to je trg. podjetja, zato je večkrat primanjkovalo gotovih predmetov, ki bi jih potrošniki potrebovali. Z novim načinom trgovine se stvar seveda popravlja. — Zadruga ima svobodne roke do nakupa blaga kjer koli, to se pravi, da bo zadruga lahko sklepala pogodbe direktno z grosisti ali tovarnami. Pogoj pa je finančna plat, brez katere ni mogoče misliti na uspešno trgovanje. To znači, da bo morala zadruga čim hitreje poživeti tudi ostale panoge gospodarstva, predvsem lokalno industrijo in obrt, v glavni meri pa kmetijstvo, sadjarstvo in živinorejo.
ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Na tem področju je nekaj več življenja, vendar še vedno ne v dovoljni meri. Se največ uspeha ima sadjarski odsek, to pa vsled požrtvovalnega sadjarskega referenta tov. Nikolaja Djerfija, ki si veliko prizadeva za škropljenje sadnega drevja. Samo pri zadnjem pomladanskem škropljenju je bilo poškropljeno in očiščeno 7497 dreves. Dobro pa napreduje tudi sedanje zimsko škropljenje sadovnjakov. Škropilna ekipa trenutno vrši škropljenje le z eno večjo škropilnico — preostale škropilnice pa so odstopili predelom, kjer škropilnic nimajo. V cilju pospeševanja kmetijstva je bilo razdeljeno kmetovalcem nad 30 ton umetnih gnojil, 40 kg semena oljne repice, 160 kg semena sladkorne pese, 50 kg krmne pese itd. Razen tega je zadruga zamenjala zadružnikom večje količine semenskega krompirja. Kmetijski odsek ima dobro urejeno zadružno ekonomijo v Nemčavcih, Ekonomija je dala v preteklem letu dobre hektarske pridelke. Živinorejski odsek ima plemenilno postajo v Nemčavcih, kjer rede tri plemenske bike.
Vsi ti uspehi — ki se jih ne da zanikati — pa so le plod nekaterih zadružnikov, nikakor pa ne celotnega članstva. Zelo malo ali nič ni storila zadruga za uspešno preobrazbo vasi, ki bi se najbolj morala izražati v Murski Soboti, kot središču kraja. Članstvo se je la malo zanimalo, kako poiskati boljših načinov gospodarjenja. Zadružna ekonomija kljub uspehom v proizvodnji ne predstavlja žarišča zadružništva v vasi. Na ekonomiji dela najeta delovna sila. Zadruga ni s tem, da ima plemenilno postajo, rešila problema selekcije živinoreje v širšem merilu, za kar pa
bi imeli zadružniki ob ugodni krmni bazi vse objektivne pogoje. Kljub močnemu poljedelstvu, ki prevladuje nad ostalimi gospodarskimi panogami med zadružniki, v vaseh, nimajo ljudi, ki bi organizirali ob času setve in drugih poljskih del pravilno razporeditev strojev itd. Tudi na področju čebelarstva, domače obrti bi lahko zadruga več storila.
Vse te pomanjkljivosti bodo morali zadružniki letos odpraviti, ako hočejo, da bo njihova zadruga res postala zdravo žarišče zadružništva v Murski Soboti in okolici.	-st
Kaj nam pripoveduje ubegli madžarski vojak Balogh Štefan?
Pred nedavnim smo prejeli izjavo pobeglega madžarskega vojaka Balogha Stefana, pripadnika edinic AVH (Allam Vedelmi Hivatal — Urad državne varnosti), ki je prišel na teritorij naše domovine dne 22. febr. t.l. na območje obmejnega pasu pri Dolnji Lendavi. V svoji izjavi nam begunec opisuje stanje v Rakošijevl Madžarski, ki se je popolnoma podredila diktatu iz Moskve in o svojem življenju v Madžarski in v vojski
Odločil sem se, da podam izjavo o svojem begu iz Madžarske, o terorju in ropanju njenih gospodarjev, da povem jugoslovanski javnosti resnico o vojnohujskaški propagandi, ki jo širijo mardžarski oblastniki in njihovi pokrovitelji. Želim, da bi zvedeli jugoslovanski delovni ljudje, kako danes trpi moj narod, to moje ljudstvo, ki je ob koncu vojne z veseljem sprejelo prijateljstvo jugoslovanskih narodov.
Pobegnil sem 22. februarja t.l. ob polnoči, ko sem se vračal iz stražarskega mesta ob izvorih nafte pri vasi Lovaszi. Mnogo sem premišljeval, preden sem se odločil. Težko mi je bilo zapustiti starše in znance. Ljubim svobodo, želel sem sl znanja in razvoja. Tega mi današnja Madžarska ni nudila, zato je postalo življenje zame neznosno. Sem sin malega kmeta, očeta dvanajstih otrok, ki se borijo za svoj življenjski obstanek. Po končani osnovni šoli sem odšel v Budimpešto, kjer sem se učil obrti. Tam sem delal vse do 23. oktobra 1950, ko sem bil poklican v vojsko. V mladostnem življenju sem okusil mnogo krivic in nevarnosti. Želel sem se vpisati v glasbeno šolo. Mojo prošnjo so odbili, ker nisem član njihove Partije (MDP). V tem kritičnem položaju so me poklicali k edinicam AVH, ki vzdržujejo notranji red in čuvajo razne industrijske objekte. 
V vojski so preganjali vsakogar, ki je ljubil resnico. Oficirji so z nami grobo postopali. Vsak, ki pošteno kritizira današnjo ureditev — je stavljen pod nad-
zorstvo. Moj prijatelj ie bil član Partije. Še pred prihodom v vojsko je bil zaprt V edinici je ob neki priliki dejal, da je hrana v zaporu boljša, kot pa v vojski. S to kritiko je padel v nemilost pri oficirjih.
Prepovedali so nam, da se družimo s civilnim prebivalstvom. Češ da so med civili špijoni. To je dokaz, da madžarski voditelji nimajo zaupanja v svoj narod. Bojijo se svojega ljudstva, bojijo se
celo onih, ki jih bodo pozvali v vojsko. Zakaj se ga bojijo? Bojijo se ga zato, ker je moje ljudstvo z lastno kulturo suženj, tlačeno po ruski birokratski kasti, ki mu želi vsiliti svojo kulturo in voljo, pod krinko »socializma« pa pogaziti njegovo ljubezen do lastne domovine
in svobode. Postopek moskovskih gospodarjev ni podoben bratski pomoči Nasprotno! Ruski birokrati so osvajalci Mar je »bratska« pomoč odvažanje tovarn, preseljevanje madžarskega ljudstva neznanokam, odvažanje živeža, zmanjšanje količin hrane za garantirano preskrbo, ponovno uvajanje kart poslabšanje hrane v vojski ali pa številni dobro plačani inštruktorji v vojski? Kdor ni dlan Partije, ne more napredovati! To je parola madžarskih vlastodržcev — madžarsko ljudstvo pa jo takole razume: »Kdor ljubi Madžarsko — mora propasti.«
Prav zato sem se odločil, da pobeg« nem v Jugoslavijo. Vem, da bo trpela moja družina, ki je še vedno izpostavljena informbirojevskemu terorju, Vem pa tudi, da jim bodo vsi meni podobni sinovi Madžarske olajšali bol in jim moralno pomagali. Moje trpljenje je prenehalo v trenutku, ko sem prestopil minsko pregrado, s katero so nas ogradili gospodarji in njihove sluge. Stopil sem na tla nove Jugoslavije, kjer so me graničarji bratsko sprejeli. V karavli so me pogostni, po zasliševanju na komandi pa so me spustili na svobodo. Iznenadili so me, skoraj nisem mogel verjeti resnici. V četi so nam oficirji vedno govorili, da Jugoslovani vsakega Madžara zverinsko mučijo in ga potem ubijejo. Zdaj sem šele spoznal njihove bedaste laži. Odkritosrčno prijateljstvo, kot sem ga opazil pri Jugoslovanih — je pri nas na žalost že dolgo pozabljeno. Pričel sem jokati od veselja nad novim življenjem, objokoval pa sem tudi žalostno trpljenje mojega ljudstva.
Na svoji poti preko meje nisem srečal Jugoslovanskih vojaških transportov, nisem videl jarkov, bunkerjev, utrdb in priprav na vojno. Madžarski oficirji so nam hoteli prepričati, da se Jugoslaviji pripravlja na vojno. Sedaj sem se lahko osebno prepričal, da je bilo njihovo govorjenje gola laž in krinka za prikrivanje zahrbtnih vojnih priprav, ki se na dnevnem redu v Rakošijevi Madžarski
Razgovarjal sem se s številnimi ljudmi -v Jugoslaviji, ki me radi sprašujejo:  »Kako je pri vas? Zakaj trpite jarem? Kako ste pobegnili preko min?« Govorijo mi o svojih željah in prizadevanjih vlade za ohranitev miru. Prt jugoslovanskem ljudstvu sem opazil iskreno ljubezen do svoje domovine in skrb za bodočnost svoje države. Odkril pa sem tudi željo ljudstva po dobrih odnosih do sosedov.
Želim ostati v Jugoslaviji, sem pripravljen, da se učim od njenega ljudstva in Partije. Potrudil se bom, da se naučim jezika. Delal bom z mladimi močmi v dobro svobodne Jugoslavije. Želim se vpisati v Glasbeno šolo. Ta želja mi v moji domovini ni bila  uslišana, zato ker jo ljubim in ji ostanem zvest Madžar.
Balogh Štefan pri okrepčilu 
Predsedniki ljutomerskih zadrug bodo obiskali državno posestvo v Beljah
V Ljutomeru je končal tečaj za predsednike KDZ, katerega se je udeležilo 41 tečajnikov. Med njimi so manjkali predsedniki iz KDZ Šalinci, Sejanci, Vučja vas in Bučečovci.
Domači politični  in gospodarski predavatelji so predsednike poučili, kako naj letos zadruge gospodarijo. Mnogo so govorili, tudi o novih cenah, ki bodo omogočile zadrugam, da pridejo do večjih dohodkov. Na tečaju so se odločili za pomembne ukrepe, ki so potrebni za dvig kmetijske proizvodnje, poučili po so se tudi   o gospodarskih planih in finančnem poslovanju zadruge.
Na koncu tečaja so se sporazumeli za odhod na državno posestvo v Bel je, kar je bila njihova davna želja. Tam si bodo ogledali napredno gospodarstvo in se seznanili z novim načinom organizacije dela. Zamisel bo prinesla predsednikom mnogo koristi, saj bodo na posestvu videli marsikaj novega, kar bodo lahko presadili v svoje zadruge.
-hič
Gasilski desetarji so zaključili tečaj
Gasilska zveza v Ljutomeru je organizirala tečaj za gasilce — desetarje. Vršil se Je v času od 15. februarja do 4. marca in ga Je obiskalo 26 članov in 3 članice.
Predavali so domači predavatelji, ki so se zavzeli, da bi tečajniki odnesli v društva kar največ strokovnega znanja. Predavali so po učnem načrtu, predvidenem za desetarske tečaje. Slabo vreme jih ni oviralo pri praktičnem utrjevanju pridobljenega znanja. Vsi tečajniki so si iskreno prizadevali, da bi na tečaju res nekaj pridobili.
Ob zaključku tečaja so bili nagrajeni odličnjaki: Slavinec Janez iz Ivanjkovcev, Skuhala Mirko iz Križevcev, Stric Mirko iz Borec in Fekonja Maka iz Gresovščaka. 11 tečajnikov je završilo strokovni izpit s prav dobrim, 14 pa z dobrim uspehom.
15. t. m . prične že drugi tečaj za desetarje, ki se ga bodo udeležili tečajniki iz tistih gasilskih enot, ki v prvi tečaj niso poslale svojih zastopnikov.
SPREJEMAMO male oglase, oglase in osmrtnice vsak dan od 8. do 12. ure.
   Iz kronike šolnika Miroslava
(Iz dni okupiranega Prekmurja)
Če ne bi bilo šolnika Miroslava, ne bi bito njegove kronike, Kronika je shranjena v Muzeju NOB v Ljubljani. Zaradi obširnosti »Kronike«, ki je ponekod popravljena, oziroma dopolnjena z ugotovljenimi podatki, jo je mogoče objavljati le v nekoliko skrajšani obliki. Uredništvo želi svojim bralcem podati tehten prispevek k deseti obletnici OF, želi pa tudi, da bi se oglasili s pismi, dopolnili in podobnim vsi tisti, katerim so podrobneje poznane stvari — ali so pa celo pri njih neposredno sodelovali — in jih poslali uredništvu. Tako bodo mnogi prispevali, da bo oris teh zgodovinskih dni Prekmurja čimbolj verno in temeljito obdelan. Prav posebno bi to želeli od tovarišev iz lendavskega okraja.
O teh, v pisani zgodovini prekmurskega ljudstva menda najbolj črnih dneh, je bilo že precej napisanega. Pisali so o teh dneh že mnogi; oglašali so se ti in oni, ki so v borbi proti okupatorjem delali po Prekmurju, s svojimi spomini; o teh dneh prekmurskega ljudstva pa sta pisala tudi pisatelja Miško Kranjec In Ferdo Godina...
To pa ni vsel o teh dneh bo še mnogokaj napisanega. Ne nam, ne našim potomcem, ne smejo ostati prikrite niti veličine borbe, niti grozote trpljenja, ki so jih z izrednim heroizmom doživljali in prenašali mnogi sinovi prekmurskega ljudstva. In tudi to morajo vedeti naši zanamci, da je v tem ljudstvu kljub neštetim nevarnostim, izdajstvom, denunciacijam in trpljenju plamtela ljubezen do domovine, živel srd proti okupatorju, ljudi je pa preveval pogum, kakršnega do teh dni še nikoli niso pokazali v taki meri.
Ali se bodo kdaj oglasili Brko in RadoPici, dr. Rojnik-Nadja in Bojan-Sergej, Brumen in Velnar, pa Cer in stotine drugih s svojimi spomini na tiste dni? Ne samo pravico, tudi moralno dolžnost imajo do tega!
Pisani so bili ti dnevi: v začetka je ljudstvo tavalo v temi in negotovosti, potem pa je zavest in jasnejši pogled pregnal temo in negotovost; iz dneva v dan so vstajali novi ljudje in vsak dan jih je bilo več; tudi heroji so se našli in dragocene žrtve, kajti pot do svobode ne samo, da ni lahka, temveč se je treba trdo boriti za njo. To borbo pa spremlja čestokrat grdo izdajstvo... Tudi o tem bo govorila »Kronika šolnika Miroslava«...
Splošna slika
Dolga stoletja je prekmursko ljudstvo, ljudstvo tostran Mure, živelo svoje posebno življenje, ki je bilo v mnogočem drugačno od življenja ljudi onstran Mure in ki je zato krojilo tudi drugačno podobo prekmurskih ljudi, tako v socialno gospodarskem, kakor v kulturnopolitičnem oziru. Dobo »Cuius regio eius religio« (Čigar vera — tega oblast) in fevdalne razmere Avstroogrske, ali bolje svetoštefanskega kraljestva pa je zamenjalo dobrih dvajset let stare Jugoslavije. Fevdalce so zamenjali kapitalistični oblastniki. Politično preteklost je nasledila enaka politična prostitucija in ni prav nič čudno, če večina prekmurskih politikantov ni sledila nekim trdim političnim nazorom, kjer jih po večini ni imela, temveč se je vdinjala danes Sokolom, jutri Orlom, danes JNS, jutri JRZ. (Tega pa ni mogoče trditi za del mlajše inteligence.) Ljubljana pa, dasi opozorjena na progresivno mladino, je spala, Beograd pa je bil predaleč!
To politično pokvarjenost je v osnovi stopnjeval ko-
majšnji, toda vedno bolj razvijajoči se kapitalizem v tem delu slovenske zemlje. Odražala pa se je najbolje v socialno-političnih razmerah pred drugo svetovno vojno.
V sami Murski Soboti je bilo brez umrlega grofa Szaparya okrog 15 večkratnih milijonarjev, od katerih pa ni niti eden branil stare Jugoslavije, čeprav jim je le-ta s svojim ekonomsko-političnim sistemom omogočila paradiž na račun ubogega gosto naseljenega ljudstva. Vsem tem pridnim in dela-voljnim množicam, bivša jugoslovanska oblast ni bila sposobna nuditi dela in. zaslužka. Tako so bili primorani iskati kruha po svetu. Znana je močna emigracija iz Prekmurja v ZDA, zlasti pa so bili v tem času tipični prekmurski sezonski, poljski delavci, ki so v tisoče (letno okrog 17.000!) hodili čez poletje s trebuhom za kruhom, poprej v Francijo in Belgijo, kasneje pa v Nemčijo ter se čez zimo vračali s svojimi prihranki na domove. Ta ekonomsko-socialna in politična vprašanja, ki jih stari meščanski politiki niso znali, oziroma hoteli rešiti, je zavestno in načrtno izrabljala nemška nacistična agitacija in propaganda, ki je usmerila tok sezonskega delavstva v Reich. Od tu se je to vračalo prežeto z nemškim duhom ter z ozirom na valutne razmere s precejšnjim zaslužkom*) in občudovanjem nemškega »reda« ter tako z nacističnimi idejami infiltriralo ostalo prekmursko prebivalstvo. K vsemu temu pa so mnogo pripomogli zlasti domači pristaši K.B. (Kulturbunda), ki se je začel uveljavljati od leta 1938 dalje ter celo organizirati masovno odhajanje Prekmurcev na sezonsko delo v Nemčijo.
Duhovni vodja nacistov je bil odvetnik dr. Fleck Friderik, katerega dom je služil za sestanke iz zborovanja. Organizator in predsednik KB v Murski Soboti in na podeželju pa je bil drogerist Nemec — Polak Jožef. Blagajničarka je bila mizarjeva žena Roza Špur, ki je vršila propagando, posebno
 Po vsiljenem klirinškem načinu obračunavanja med Reichom in Jugoslavija je Mia bila vrednost marke določena previsoko. Tako je dejansko Jugoslavija plačevala boljše delavce, ki so delali v Nemčiji, ne pa Hitler.
Murska Sobota, 15. marca 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
med tekstilnimi delavkami tovarne Cvetič. Žensko sekcijo KB pa je vodila tovarnarjeva žena, nemškega rodu, Šiftar Štefka. Tajnik KB je bil Josip Kunaver. Z izjemo Židov — so vsi bogataši Murske Sobote gmotno in moralno podpirali KB ter mnogi celo bili včlanjeni v to nacistično organizacijo, katere najagilnejši agitator in izsiljevalec je bil imenovani Polak Jožef. Ta je pred drugo svetovno vojno na razne načine rekrutiral Člane za KB. Tako je vpisoval v KB ljudi, ki so hoteli na sezonsko delo, ali pa morda samo za kak dan v sosedno Avstrijo. Med okupacijo pa je nabiral prostovoljce v SS-odrede, pri čemer je obljubljal, da bodo starši SS-ovcev dobivali denarno podporo, sami pa da bodo po zmagoslavno končani vojni dobili posestva zavednih Slovencev, ki bodo izseljeni ali pa kratkomalo pobiti. V ta namen je sorodnica dr. Flecka zbirala celo že pred vojno podatke iz zemljiške knjige.
V sami Murski Soboti so organizirali špijonažo ter so imeli zlasti med trgovskimi pomočniki številne agitatorje in provokatorje, ki so se vrinili celo v odbore slovenskih predvojnih organizacij in društev.
Po seznamu je štel KB v Murski Soboti 232 članov, v soboškem okraju brez obmejnih vasi 637 članov, tako, da je bil redek kraj, kjer organizacija KB ne bi imela svojih zaupnikov. Najagilnejši propagator KB na podeželju je bil gostilničar Arpad Benčec iz Lemrja. V mnogih vaseh so bili simpatizerji ali celo člani KB bogati kmetje, zlasti v obmejnih vaseh, kakor tudi razni koristolovci in celo kriminalni tipi, skratka ljudje brez vsake morale in karakterja, tako, da je imel tu »Gestapo« dovolj kadra za čas okupacije.
Drugo madžarofilsko grupo je organiziral in vodil mestni župan in banski svetnik Laval-Hartner Ferdo, veleposestnik in industrialec, bankir, rodom iz Pešte, katerega last je bila pravzaprav Prekmurska banka (Stara gasa), središče vseh spletk proti Slovencem in naprednim elementom, gibalo vsega madžarskega udejstvovanja, ki se je odlično kamufliralo v športnem delovanju »SK Mure«. Ta tujerodni revizionist, sin artilerijskega majorja, posinovljenec izrazitega kapitalista,
ki si je z izrednim oderuštvom in izrednim cinizmom nakopal večino zemljiške lastnine nekdanjih grofov, posinovljenec tipičnega izkoriščevalca Hartner Geze, nekdanjega poslanca v madžarskem spodnjem domu, se je po izjavi madžarskega eksperta za Prekmurje v Trianonu, senatorja in prof. Šandorja Mikole, pojavil že leta 1940 v madžarskem zunanjem ministrstvu v Budimpešti in zahteval, da se Prekmurje priključi Madžarski, češ, da ljudstvo to želi. Sam je pa izjavil — in to že pred vojno —, da se je udeleževal kot član madžarskega društva sestankov na Madžarskem in tam organiziral revizionistično propagando. Svoje pristaše je imel med meščanstvom v mestu, na podeželju pa tudi med starejšimi intelektualci-domačini, zlasti učitelji, s centrom v Martjancih in na Tišini, kjer mu je bil desna roka tedanji dekan Krantz Jožef. Z izjemo dveh mlajših evangeličanskih kaplanov — Ludvika Curmana in Stefana Lepoše — so v glavnem vsi pastorji bili madžarofili, dočim je bila katoliška duhovščina z redkimi izjemami slovensko orientirana.
To Hartnerjevo grupo so moralno in gmotno podpirali vsi domači kapitalisti in z izjemo nekaj mlajših Židov tudi vsi Židje na čelu z dr. Valy Aleksandrom, odvetnkom v M. Soboti. Imeli so odlično in načrtno organizirano omrežje v vsem Prekmurju in niso se sramovali, dasi iz ozadja, stikov in zvez s kriminalnimi tipi, ki so se zbirali v gostilni Turk Jožefa ml., kjer je bilo središče ovaduhov in vohunov.
Kmetje, obrtniki ter delavstvo, bolje »lumpenproletariat«, so po večini čakali odrešenja od Hitlerja, dočim so bili aristokrati in bogataši Prekmurja z malomeščanstvom vred — madžarofili. Mnogi so igrali kar na obe karti: včasih je bil kdo vpisan in je podpiral KB, istočasno pa je bil tudi član aristokratsko-plutokratskega »Kazina« s sedežem v hotelu Krona, ki so ga pod okupacijo Obnovili. V odnosih do slovenskega življa sta obe skupini dosledno nastopali enotno, čeprav sta si čestokrat, zlasti pa v vprašanju teritorialne pripadnosti Prekmurja po »prevratu« — ostro nasprotovali.
Ljubljana in Beograd sta bila o teh razmerah v Prek-
murju poučena, vendar pa se ni nikomur zdelo za potrebno, da bi kaj ukrenil. Oficir, ki je zahteval, da se iz poštnega urada odstranijo petokolonaši z upravnikom Slavkom Vutkovičem na čelu, je bil na intervencijo Hartner Ferda premeščen. Pa tudi v Ljubljani je imel župan in banski svetnik Hartner zaslombo. Sam dr. Marko Natlačen ga je smatral, dasi osebno opozorjen, za dobrega Jugoslovana. Sreski načelnik dr. Bratina Franc je delal vestno po direktivah iz Ljubljane. Tako so vsi složno nastopali proti mladini, ki jo je že vzgojila slovenska šola in, ki je pospeševala družbeni  razvoj med svojim ljudstvom. Po prizadevanju progresivnih učiteljev, zlasti pa prof. Janka Liške, je ta mladina postala pozitiven člen v verigi ostale mladine Slovenije.
Že pred okupacijo je bilo v Prekmurju precej razgibano levičarsko gibanje, katerega  nosilec so bili neposredno dijaštvo in akademiki K. P. A. (Klub prekmurskih akademikov), na podeželju pa D. K. F. I. D. (Društvo kmečkih fantov in deklet). Z gibanjem so simpatizirali tudi številni učitelji in nekateri napredni Sokoli, v pokret pa je bila pritegnjena tudi obrtniška mladina.
Idejni vodje tega levičarskega gibanja so bili Stefan Kovač, Ali Kardoš ter Rudi Čačinovič, duševno očetovstvo pa je pripadlo pisatelju Mišku Kranjcu, kot najbolj vidnemu predstavniku mlajše prekmurske generacije. Oblast je hotela gibanje zatreti s tem, da je tolkla po posameznikih: Ali Kardoš in Rudi Čačinovič sta bila pregnana v Bileče, v septembru 1940 pa so bili zaprti v Soboti Kovač Ludvik, Lanšček Geza, Flisar Ferdo, bratranca Kuhar Štefan ter Kuhar Viktor. Vse to preganjanje pa se je dogajalo v času, ko je radio Moskva razkrinkal sklepe sestanka na Brennerju in ko so v Italiji brali brošuro: »Carniola italiana« o plavolasi deklici — Ljubljani. Takrat se je v Prekmurju šušljalo, da bosta oba okraja Prekmurje in del Medmurja priključena okrnjeni Madžarski... Ob tem šušljanju pa je tudi levičarstvo postajalo vedno bolj delavno...
(Dalje prihodnjič)

Še beseda o letošnjih zadružnih občnih zborih v radgonskem okraja
V preteklem mesecu so se vršili po vseh KDZ in zadružnih ekonomijah občni zbori zadružnikov. Na teh zborovanjih ao zadružniki spoznali, kako so gospodarili v lanskem letu. Ponekod je bil obračun lahek in pa tudi časten. To je bilo povsod tam, kjer so znali organizirati delo in pravo zadružno življenje in ga uravnati po zadružnih pravilih. Redke zadruge pa se ne morejo pohvaliti, da je bilo pri njih tako. Zadružnikom slabše stoječih zadrug je bilo lansko leto — čas preizkušnje, ki jih bo letos prav sigurno napotil k novim ukrepom in boljši organizaciji dela.
Razni špekulantje in sovražniki zadružništva radi prišepetavajo, da zadružništvo ne gre po poti razvoja. Pri svojih namigih se oklepajo neuspehov nekaterih zadrug, ki se še niso rešile začetnih težav. Molče gredo preko pozitivnih strani dela v naših zadrugah, e prstom pa kažejo samo na napake in začetne slabosti, brez katerih, seveda ni začetnega gospodarjenja. Brez pretiravanja lahko rečemo, da takšni ljudje niso prijatelji napredka in naše družbene ureditve, Drugo pa je vprašanje, koliko so lani zadrugam pripomogle množične organizacija, katerih dolžnost je, da podpirajo zadružništvo in ga razvijejo do stopnja najmočnejšega sektorja, ki naj bi prevladoval v našem kmetijskem gospodarstvu. Le redkokje so dobivale zadruge pomoč od Fronte in drugih organizacij na vasi, čeprav so bile pomoči zelo potrebne. Tudi tej resnici bo treba letos pogledati v oči in v marsičem spremeniti odnos do našega zadrižništva. Ni dovolj, da vaške organizacije samo ugotavljajo uspehe in neuspehe posamezne zadruge, marveč je njihova dolžnost, da jih s prostovoljnim delom in drugimi oblikami pomoči — temeljito podprejo.
Zadružni zbori v radgonskem okraju so  večinoma dobro potekali. Zadružniki so ta letos zelo zanimali, kako so lani v skupnosti gospodarili. Njihovi obračuni, pa to tudi temeljito udarili po glavah sovražnikov zadružništva, saj so pokazali uspehe v lanskem gospodarjenju. Vrednost trudodneva v marsičem izraža gospodarsko moč posamezne zadruge. V radgonskem okraju se  suče vrednost od 43 dinarjev v KDZ Stogovci do 175 dinarjev, v zadrugi na Janževem vrhu, ki se lahko zatrdno prišteva med najboljše zadruge v Sloveniji. V nekaterih zadrugah (Apače, Lutverci in drugih) to lansko leto precej gradili, kar jim je pa zmanjšalo vrednost trudodneva, To zmanjšanje na gre v škodo zadružnikov, saj bodo le-ti ob povečanju obratnih sredstev in hlevskih prostorov — bodo-ča leta uspešnejše zagospodarili.
Na letošnjih zborih so se zadružniki odločili za povečanje skladov  temeljnega, socialnega, sklada za kulturo in prosveto itd.), kar je zelo razveseljiv pojav. Mnogo so govorili o preskrbi delamezmožnih zadružnikov, starčkov in otrok. Hočejo odpraviti nekatere napake, ki so služile sovražniku,   da je klevetal zadružno gibanje, češ da peha delanezmožne ljudi v bedo in smrt. Tem škodljivcem so letos zadružniki, zamašili usta, ko so na demokratičen način glasovali za ogromne vsote, namenjene za pomoč oslabelim zadružnikom. Z izglasovanjem precej visokih temeljnih skladov to zadružniki napravili velik korak naprej k utrjevanju svojih zadrug in k izboljšanju nagrajevanja zadružnikov preko delovnega leta. Slabše stoječi zadrugi v Natovi in v Stogovcih sta določili v sklade 30 odstotkov čistega dobička. S tem sta manifestirali odločnost, da prekineta z dosedanjim, razmeroma slabim gospodarjenjem. Po njunih stopinjah so šle tudi nekatere gospodarsko trdnejše zadruge (Apače, Črešnjevci), dočim so si nekatere zadruge (Podgorje. Lokavci, Segovci) že med letom ustvarile do 10 odstotkov temeljnega sklada. V nobeni zadrugi niso šli pod 15 odstotkov čistega dobička, namenjenega za sklade.
Ponekod so šepala poročila, ki so jih dajali na zborih zadružni funkcionarji. Predsednik VINOZ pri Ani je podal zelo pomanjkljivo poročilo, ki so ga
potem zadružniki v diskusiji dopolnili. Nič boljše ni poročal predsednik KDZ v Nasovi, ki se je premalo dotaknil slabosti, katere so lani zavirale razvoj zadružnega gospodarstva. Neizčrpna  omočila so znak zaostale evidence, ponekod pa tudi prikrivanja raznih slabosti. Nasprotno pa so predsedniki KDZ v Podgorju, Apačah, Lutvercih in drugod dali jasen obračun dela upravnih odborov, kar ja zadružnika še bolj podžgalo, da so pri volitvah trezno izbirali nove člane zadružnega vodstva.
Tudi nadzorni odbori bodo letos morali odločneje zasledovati razmere in stanje v svojih zadrugah. To so pokazali letošnji zbori, na katerih ponekod (Apače, Lokavci) nadzorni odbori sploh niso
poročali o tvojem delu. Nadzorni odbori so voljeni organi, ki odgovarjajo zadružnikom. Zato je sploh nedopustna takšna praksa zapostavljanja obče kontrole, ki je posebno v zadrugah zelo potrebna. V Stogovcih ne bi upravno vodstvo tako daleč zavozilo, če bi bila na mestu kontrole od strani nadzornega odbora. Ker pa je ta spal svoja zimsko spanje, je prišlo do nedopustnih manipulacij z zadružnimi pridelki, kar je dovedlo do omajanja zadružnega gospodarstva — zadružnike pa do zelo nizke vrednosti trudodneva, ki je edinstvena in najnižja od vseh ostalih zadrug.
V splošnem so zadružniki pokazali voljo in mnogo interesa, ko so na zborih ugotavljali slabosti in uspehe. Letošnji zadružni zbori pomenijo mnogo za bodoči porast in utrditev zadružništva. V mnogih zadrugah so postali soliden kažipot, česar se je treba v bodoče izogibati, da bo pot do novih uspehov čim lažja in dostopnejša.	-r
Ljutomerske žene so proslavile 8. marec
Predzadnjo sredo zvečer so se zbrale ljutomerske žene in ostali delovni ljudje, da proslavijo mednarodni praznik ženi. Na svečani akademiji je govorila predsednica mestnega odbora AFŽ tov. Zavašnikova. V svojem govoru je pojasnila pomen borba ženi za svetovni mir. Govorila je o pridobitvah, ki so jih deležne žene v naši svobodni domovini.
Na koncu svojega referata je pohvalila najboljše ljutomerske   žene, ki so prejele  denarne nagrade. Potočnikova Anica je skrbna gospodinja in mati štirih otrok. Poleg gospodinjskega dela rada pomaga ženski organizaciji in je ena Izmed najagilnejših članic pevskega zbora pri SKUD. Odlikovala se je v letošnjem prlkrojevalnem tečaju, kjer je pridno šivala oblekce in perilo za ljutomerske pionirje in malčke. Tečaj je vo-
dila tov. Mohoričeva, ki je prav tako zaslužna članica AFŽ. Žigerjevo mamico poznajo vsi Ljutomerčani. Skromna in tiha ženica je, ki jo najdeš povsod, kjer so potrebne pridne roke naših žena. Ali pa Trbežanova Nežka, Župančičeva Pavla in Rižnarjeva Marija? Tudi te so bile deležne pohvale svoje sekretarke.
V kulturnem delil sporeda je nastopil ženski pevski zbor SKUD. Žene so zapele par priljubljenih pesmic. Sodeloval je tudi moški zboli imenovanega društva, recitatorja, na koncu  sporeda pa orkester, ki je s  svojim izvajanjem osvojil vse prisotna poslušalce.
Ljutomerčani so z zadovoljstvom zapuščali kinodvorano, v kateri so letos dostojno proslavili dan žena.                -r
Tudi radgonske žene so dočakale 8. marec s čistim računom
Žene  v Radgoni so izpolnile obljubo, ki so jo dale lansko leto pred svojim ljudstvom. Iz dneva v dan le postajal njihov  plan dela živa stvarnost. Do konca leta so ga uspešno uresničile.
Njihovo delo ni moči poznati s površnim gledanjem na radgonsko žensko organizacijo. V pogovoru z ženami šele lahko spoznaš, kaj vse so opravile. Sproščeno razodenejo, da so vedele za svoje dolžnosti, ki jih je terjala skupnost.
 Lanski teden matere in otroka so dočakale pripravljene. Zbrale so se v šiviljskem krožku. Svojim malčkom so sešile oblekice, perilo in druga praktična darila. Vse te stvari so, postavile na pionirski sejem. Razživele so pionirje, kateri so se mastili s pecivom bi slaščicami, ki so jih same napekle. Pripravile so jam tudi kulturno prireditev.
V letu  so obiskale onemogle v Radgoni in na Tratah in jih obdarile z dobrotami. 38 žena je stopilo med nje z jerbasi, polnimi grozdja in cigaret. Poskrbele so za malčke v Domu igre ta dela. Za njihov dom so prispevale sedem tisočakov, ki so jih zbrale v svojih vrstah.
Za pomoč materam in otrokom so poskrbele materinsko posvetovalnico, v katero rade zahajajo matere. Preko 960 mamic Je bilo že v posvetovalnici. Zdravniško osebje jim daje nasvete in priporočila za nego otrok. Lani je bilo pregledanih preko 500 otrok. V tej ustanovi so matere sprejemale pomoč Mednarodnega dečjega fonda.
Znajo še več povedati. Skrivnostno namignejo, da so obiskale grobove padlih borcev, ob novoletni jelki pa obdarile preko 1000 otrok. V radgonskem SKUD pridno pomagajo. Najdeš jih v dramski in pevski skupini, kjer vadijo in tudi nastopajo. Marsikdo je že rekel, da žene ne poznajo prostovoljnega dela. Radgončanke jim lahko odgovorijo: »Me to znamo! Večkrat se znajdemo pri zadružnem domu in drugod, kjer je naša pomoč potrebna,« S temi besedami. povedo tudi to, da je lani njihova evidentičarja zapisala 3200 prostov, ur, ki so jih prostovoljno prispevale, navzklic
gospodinjskemu  in važnemu delu pri vzgoji otrok, ki. ga opravljajo  na svojih domovih.
Ali je pri vseh ženah teko? Na to vprašanje najpridnejše odkimajo. Nič prijetno jim ni, da imajo v svoji sredi tovarišice, ki se ne zanimajo za svojo organizacijo. Poskusile so že z različnimi tečaji, ki so spočetka vedno uspeli, končali pa slabo. Alj je bila oblika dela, v tečajih vabljiva za žene? Vedno ni bila posrečena, ker bi drugače tečaji uspeli Prav je, da iščejo pomoči pri frontnem odboru, ki jim bo s treznimi nasveti lahko pomagal, da bodo prebrodile tudi to težavo, ki jim stoji na poti do večjih uspehov.
Svoj veliki praznik — 8. marec — so dočakale z novimi obveznostmi, ki se zrcalijo v njihovem letošnjem planu dela. Do obletnice rojstnega dneva   svoje Fronte bodo odprle otroško igrišče v Radgoni pomagale bodo pri gradnji zadružnega doma, obiskale domove onemoglih, svoje otroke pa bodo vzgajale v zavedne državljane. Že se pripravljajo na letošnji Teden matere in otroka, ko bodo spet razveselile svoje pionirje in’ malčke. Da bo pionirski praznik čim lepše uspel, so se povezale s Pionirskim svetom, s katerim bodo skupno skrbele na napredno vzgojo svojih otrok.
Na večer letošnjega praznika žena so organizirale svečano akademijo, ki je zelo dobro uspela. Številni obiskovalci so z zanimanjem poslušali Levarjevo Marijo, ki jim je povedala o vlogi žena v borbi za trajen in nedeljiv mir. Posebno prisrčen je bil nastop majih pionirjev, ki so zapeli nekaj pesmic. Poleg recitatorjev je ob zaključku sporeda nastopil še mešani pevski zbor SKUD »Jožete Kerenčiča«, ta je izvedel dve pevski točki. Radgonski delovni ljudje pa so z zadovoljstvom zapuščali dvorano prosvetnega doma.
39 ladij se je v šestih dneh  mudilo v jugoslovanskih pristaniščih. Ladje so bile povečini velike prekooceanske, deloma domače, deloma pa tuje. V Reko je priplulo 6 jugoslovanskih, 5 italijanskih in 4 ameriške ladje.
Ljudsko tehniko — zadružništvu !
Predzadnjo nedeljo sp je vršila v Ljutomeru skupščina Ljudske tehnike, kateri je prisostvovalo 37 delegatov iz vasi ljutomerskega okraja. Splošno-politično poročilo je podal tov. Maček, predsednik okrajnega odbora.
Iz poročila tov. Kolmaniča o organizacijskem delu osnovnih organizacij je razvidno, da Ljudska tehnika nima za seboj večjih uspehov, ki pa bi jih brez dvoma lahko dosegla. Vzrok za to je iskati v neprimernih in ozkih oblikah dela v vaških organizacijah. Te so se vse premalo naslanjale na kmetijsko zadružništvo in mu pomagale. V okraju deluje 8 osnovnih organizacij s 520 člani in 6 iniciativnimi odbori. Med kmečkim prebivalstvom je razmeroma večje zanimanje za delo Ljudske tehnike, kakor pa kaže sama številčnost članstva, ki je izredno nizka. Vodstva klubov niso dohitela ljudskih teženj po napredku in korakajo za množicami. To bodo moral letos temeljito popraviti. Polovica članstva je   usmerjena v avto-moto društva, dočim so ostale panoge manj poznane med delovnimi ljudmi. Strokovna izobrazba članstva je na nizki stopnji. V lanskem letu so se vršili šoferski tečaji, tečaj za radioamaterje in modelarje. V KDZ imajo večje število strojev, ki ležijo v shrambah pokvarjeni. Tu bi lahko zagrabile za delo organizacije Ljudske tehnike in pripomogle, da bi le kmetijski stroji racionalno in pravilno izkoriščali. V zadružnih ustanovah je največje področje dela  člano Ljudske tehnike, zato velja največja skrb novega vodstva ustanavljanju klubov v zadrugah. Popravilo strojev, pomoč pri uvajanju agrotehničnih ukrepov — vse to bi lahko osnovne organizacije zapisale v svoj plan. Tega doslej niso storile, Čeprav jim to narekujejo vabljive oblike dela na podeželju.
Delegati so v diskusiji osvetlili več vprašanj, ki se tičejo izboljšanja letošnjega dela. Tov. Novak Šimen je sprožil vprašanje ustanovitve brodarskega društva, ki je izrednega pomena za vasi v okolici Mure. Preteklost je za-
beležila večje število poplav, ki so občutno prizadejale kmečko prebivalstvo ob murskem pasu. Novo društvo bi laže pomagalo prebivalstvu, če bi ga ne ogrožale poplave. Društvo naj bi vneslo v svoj plan tudi oblike izvenarmadno vzgoje, kar je posebnega pomena za utrjevanje obrambe na tem obmejnem sektorju.
Ivanjkovčan je poročal o delu svojega kluba, ki se je že premaknilo iz mrtve točke. Pred meseci so ustanovili elektro-strojni klub, ki še pripravlja na elektrifikacijo vasi Libanja in Pavlovski vrh. Carovič iz Razkrižja je govoril o potrebi elektrifikacije njihove vasi, ki bi jo bilo možno doseči z zgraditvijo manjše, lokalne elektrarnice na Muri. Tudi pri Tomažu in v Ivanjkovcih so ljudje zelo zainteresirani za elektriko. Ljudem teh krajev še ni dostopna tehnika, niti številna sredstva (radio), potom katerih bi se izobraževali in odpravljali svojo kulturno zaostalost, ki so ji bili izpostavljeni za časa vladanja stare Jugoslavije. Ljudska tehnika bi naj tod izvršila revolucionarno delo, ki bi se močno odrazilo na izboljšanju političnega stanja v teh krajih.
Med sklepi je tudi odločitev delegatov, da je treba odločno podpreti postaje mladih tehnikov, ki jih imajo v okraja sedem. Mali pionirji se zelo zanimajo za delo tehnike, o čemer pričajo množične prijave za krožke mladih tehnikov, ki naj bi delovali v pionirskih odredih. Doslej niso pomagali pionirjem pri oživljanju dela v teh krožkih. Delno je vzrok v pomanjkanju predavateljskega kadra, toda tudi to ni opravičilo. Osnovne organizacije se bodo letos morale osamosvojiti v finančnem, kakor tudi materialnem pogledu. Ravno to dejstvo jih bo usmerjalo k večji delavnosti  v zadrugah, ki bodo nedvomno podprle osnovne organizacije pri njihovem delu, ki bo koristilo vsej vaški in zadružni skupnosti.
Benkova Marta
Marta je hči našega Prekmurja, rodom iz Hotize. Že kot mlado dekle se  je posvetila poklicu, v katerem le ljudstvu lahko pomagala. Kot bolniška sestra le službovalo v Splitu. Tam jo je zatekla vojna. Marta ni hotela služiti Nemcem in le službo rajši zapustila. Povezala se je z naprednimi borci »Makedonskega kluba« in pričela zbirati material za partizane. Leta 1944 je bila skupina izdana. Pobegnila  je v partizane, kjer le ostala vse do 1946. leta, ko se le vrnita kot borka na rojstno grudo v Prekmurje. Kot sestra se le posvetila borbi proti trahomu. V tem času je bila zelo delavna članica AFŽ. V Lendavi si le prav tedaj postavila glavno nalogo, da se odpre Dom igre In dela. Nalogo ženske organizacije le Marta z voljo spreleta na svoja ramena.
KULTURNO-UMETNIŠKA DRUŠTVA SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKI PRAZNIK
SKUD »Jožeta Kerenčiča« iz Radgone se vneto pripravlja na turnejo, ta jo bo izvršilo po zakotnih krajih okraja. Člani njegove dramske skupine bodo obiskali vaščane na Veita, v Cerkvenjaku in na  Tratah. V teh krajih domača društva niso delavna ta še niso pokazala sadov svojega dela.
V	16 centrih okraja se že pripravljajo na proslave, ki se bodo vršile na dan Osvobodilne fronte. Na teh proslavah bodo nastopila domača kultnrnoizobra-ževalna društva, ki že vadilo v svojih sekcijah. IZUD v Apačah je pred kratkim priredil samostojen nastop. Vaščanom se je predstavila dramska skupina, ta je izvedla Nušičevega »Navadnega človeka«. Na Cerkvenjaku so igrali Nušičevega »Pokojnika«, na Ledineku veseloigro »Raztrgane hlače«, samostojen kulturni nastop pa  so imeli tudi na Tratah.
V	centru okraja bodo na dan velikega praznika nastopile najboljše kulturnoumetniške skupine, ki bodo izvedle okrajni prireditveni program.
USTANOVILI SO SI DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Pred kratkim so si upokojenci v Dolnji Lendavi ustanovili »Društvo upokojencev«, ki je zajelo v organizacijo vse upokojence na področju mesta in okolice. Upokojenci bodo v svoji organizaciji razpravljali o vseh gospodarskih in političnih problemih, hkrati pa bo organizacija nudila pomoč in nasvete svojim članom.                      -Vat.
OPOZARJAMO BRALCE,
ki nam pošiljajo dopise v objavo, da nepodpisanih dopisov in brez naslovov dopisnika ne objavljamo. Takt dopisi romajo kratkomalo  v koš.
Uredništvo
Stran 4
»L J U D S K I   G L AS« 
Murska Sobota, 15. marca 1951
Veterinarstvo v Ljutomeru
Vsako bolezen je boljše preprečiti, kot pa zdraviti. Tega dobro zavedajo ljutomerski veterinarji, ki vrtijo na ter renu zaščitne akcije pravočasno in uspešno. Zaradi tega se ni bati širšega obsega kužnih bolezni, ki jih veterinarji znajo odločno zatirati.
Sedaj so pričeli s pomladnimi akcijami. Ena izmed najvažnejih je zaščitno cepljenje proti rdečici, ki se bo pričelo aprila. Poleg okrajnega veterinarja bodo cepili tudi bolničarji in se tako strokovno  usposabljali. Mnogo zavisi od rejcev svinj, da bo akcija 100 % izvršena, saj je borba proti tej bolezni v korist kmetov in naj bi postala množična skrb vsega kmečkega prebivalstva.
BOLNIČARJI VRŠIJO PREVENTIVNO SLUŽBO ...
Odgovorna veterinarska služba za-
hteva prizadevnih in  strokovnih ljudi. Nižji, kader bolničarjev si po teoretičnem usposabljanju v posebnih šolah utrjuje znanje v praksi na terenu. V ljutomerskem okraju jih ljudje že dobro poznajo, saj vrtijo vsakomesečne higienske preglede po zadružnih hlevih, ugotavljajo kondicijsko stanje Živine in zaščitna cepljenja. Kmetovalcem so že dali mnogo koristnih nasvetov, kako negovati parklje in kopita in zatirati parazitske kožne bolezni (lišaj, garje itd.).
Po mnogih krajih se živinorejci pritožujejo, da imajo  jalove krave. Teh govoric v ljutomerskem okraju skoraj ne poznajo. Veterinarji so za to poskrbeli
z  rednim pregledom rodovne živine, odvzemom krvi in z bakteriološkimi pregledi krvi (kri pošiljajo Veznavodu v Ljubljano). Bikorejci bodo morali bolj skrbeti za spolno desinfekcijo pri pripustih, za kar so doslej vse premalo skrbeli. Tudi  tem ukrepom se odpravlja nepotrebna jalovost krav.
V LJUTOMERU SO ZGRADILI MODERNO KONJAČIJO...
Tudi z mrhovino se prenašajo nalezljive živalske bolezni pa zdravo živino, če se isto površno  zakoplje. V Ljutomeru je to sirjenje onemogočeno z zgraditvijo, moderne konjačije, ki je sedaj pred dograditvijo. Poginjene živali spravljajo v betonsko jamo (greznico), katera je zaprta. Greznico obdaja secirnica, v kateri je kuhinja za kuhanje mila in skladišče.
Gradbena dela pri konjačiji so večinoma opravljali bolničarji s pomočjo okrajnega veterinarja in zidarja Lašiča. Opeko je vozil konjač, pri dovozu gramoza in peska pa so pripomogle tudi bližnje kmetijske delovne zadruge. Mnogo truda je bilo vloženega, preden je stala moderna stavba, ki je velikega pomena za ljutomerski okraj.
S pomočjo novega živinorejskega in veterinarskega kadra se bo dvignila živinoreja v okraju. Se več. V bodočnosti bodo poskrbeli za vzgojo nižjega veterinarskega  kadra, ki bo pomagal KDZ v njihovem stremljenju, da dvignej živinorejo na potrebno stopnjo.
Pejo
Pišejo nam...
KAKO GRADIJO VAŠČANI
 KROGA SOCIALIZEM?
Zadnje čase se frontovci Kroga večkrat sestajajo in z zanimanjem razpravljajo o raznih vprašanjih, ki se tičejo krajevnih potreb. Vsled stalno naraščajočega prometa v smeri Krog je  potrebno povečati nosilnost krnskega broda, ki obratuje na Muri in ni več kos zahtevam. To  se je že opazilo pred leti, ko nam je naša ljudska oblast ponujala znatno podporo za izravnanje in izgradnjo  dobre ceste iz Murske Sobote do Vučje vasi. Toda to priliko smo takrat zamudili po lastni krivdi, zaradi malomarnosti sedanjega KLO, oziroma zaradi nekaj večjih kmetov, ki so se bali za tisto malenkostno zemljišče, katero bi morali žrtvovati za novo cesto. Ta cesta je še danes v skrajno slabem stanju in je vožnja po njej zelo naporna. Sedaj pa so vaščani Kroga sklenili, da bodo v najkrajšem času napravili nov brod, ki bo zmogel večja bremena od dosedanjega. Nekateri bodo prispevali material, drugi pa bodo pomagali z vožnjami in z delom. V ugodnem trenutku pa se bodo odločiti tudi za zboljšanje omenjane ceste.
Na vsakem sestanku je vnesen v dnevni red tudi problem elektrifikacije vasi. Ta želja se  med prebivalstvom vedno bolj izraža in dobiva izraz splošne zahteve po napredku.   Razumljivo pa je, da se morajo vaščani Kroga tesno povezati za dosego svojega cilja s sosednimi vasmi in poleg tega pa posnemati Petanjčane.
Na pobudo okrajnega ljudskega, odbora v Murski Soboti so tudi pripravljeni na to, da bi se do Kroga napeljal telefonski vod, kar bi jim bilo v marsikateri nujni zadevi v veliko korist. Končno, pa so se zmenili še o nujni potrebi popravila vaških cest, ki so vsled stalnega deževja močno prizadete in je promet na njih zelo. otežkočen. Seveda, če hočejo vaščani kroga te načrte uresničiti  jim je treba nekoliko več odločnosti.
GLASUJTE ZA KANDIDATE OF
ČREŠNJEVSKI ZADRUŽNIKI NAM PIŠEJO...
Tudi mi zadružniki se oglašamo v našem lokalnem listu. V eni izmed zadnjih številk smo čitali članek, ki govori o naših  zadružnih uspehih. Odločili smo se, da k objavljeni vsebini članka dodamo še nekaj misli.
 Ne soglašamo popolnoma z navedbo, da sta Kavčič Viktor in Volf Terezija dva izmed najboljših zadružnikov. Se več ljudi imamo v naši sredinski so si zaslužili ta časten naslov.
Naš predsednik Marinič Franc je požrtvovalen in delaven zadružnik, ki nam je iskreno pomagal do skupnih uspehov. Zato smo ga na zadnjem občnem zboru ponovno izvolili za predsednika.
Tudi Kavčič Jakobu moramo priznati, da se je kot desetar, pri delu dobro obnesel. Izkazal se je zlasti pri lanski mlačvi, ko jo delal od četrte ure zjutraj neprenehoma tja v pozno noč. V zadrugi ne potrebujemo mehanikov, saj Kavčič sam popravi mlatilnico in zadružne stroje.	
 Mar naj odrečemo zasluge našim mladincem Mauko Kristini, Štrakl Matiji, Hamler Petru in še nekaterim, ki sc na zboru prejeli denarne nagrade? Tudi oni so pridni delavci. Pepca Riglerja je pridna knjigovodkinja, ki skrbi za ažurnost knjigovodstva. Večkrat ostane do polnoči v pisarni in se trudi, da bi  bila evidenca kar v najlepšem redu.
Korat Ivan je vložil v zadrugo 25 ha lastne zemlje. Danes, je zelo dober zadružnik. Vedno ga najdeš pri zadružni živini in v skladišču. Je vinogradniški in sadjarski strokovnjak. Rad pomaga s pametnimi strokovnimi nasveti.
Tudi tem zadružnikom vetja naša poštena beseda. Njih delo v korist zadružne skupnosti  jih uvršča med one zadružnike, ki imajo največ zaslug, da 
smo lani dobro gospodarili.
Zadružniki.
O letošnji odmeri davka razpravljajo volivci V radgonskem okraju se zadnji čas zbirajo volivci, ki pretresajo delo davčli h komisij. Na mnogih zborih so volivci predlagali spremembe pri odmerah dohodnin na posamezna gospodarstva. Vo-
livce obiskujejo kandidati za poslance v drugo republiško skupščino, ki jih seznanjajo s položajem v svetu in doma. Volivci spoznavajo veličino borbe naše Partije za narodno neodvisnost in svobodo naše domovine.
Volivci so s Številno udeležbo pokazali, da se zanimajo za vse naloge socialistične graditve. Na Velki se je zbora udeležilo 170 volivcev zelo dober obisk pa so zabeležili tudi v Apačah, Žepovcih, pri Benediktu, Lomanoših in v Radencih. V teh krajih so ljudje z razumevanjem sprejeli višino odmer davkov, ki so jim jih predložile krajevne davčne komisije. Razumeli so, da socialistična graditev zahteva žrtev, ki so jih voljni dati. V Radencih bi bila udeležba na zboru lahko boljša, če bi bili ljudje pravočasno obveščeni o poteku zborovanja.
Med volivce je prišel njihov kandidat Kovačič Ivan-Efenka, ki je obiskal razne kraje svoje volilne enote. Pogovoril se je z volivci iz Črešnjevec, Radgone, Z delavci radgonske opekarne in delovnimi ljudmi bližnjih krajev. V svojih volilnih govorih se je na široko dotakni potrebe utrjevanja naše obrambne sposobnosti in JA. Svoje volivce je pozval, da enotno stopijo na volišča in glasujejo za kandidate Osvobodilne fronte.
VAŠČANI IŽAKOVEC SE ZAHVALJUJEJO
Tudi pri nas je zasvetila elektrika. Treba je bilo mnogo potov in mnogo dobre volje. Toda vse smo radi naredili, samo da se nam je izpolnila naša želja. Cesar nismo mogli doseči pred vojno, smo dosegi sedaj v novi, socialistični Jugoslaviji. Ponosni smo na to veliko pridobitev posebno še zato, ker smo med obmurskimi vasmi prvi, ki nam je bila dana možnost, da smo prišla do električne razsvetljave.
Ves naš trud in vse naše želje pa bi bile zaman, če nam ne bi nudila pomoči naša ljudska oblast. Zato Čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo predsedniku 10 OLO  tov. Benko Alojzu, ki nam je tako vsestransko šel na roko. Enako zahvalo izrekamo obratovodji DES-a tov. Gradišniku ter delovodji tov. Hajnalu iz Murske Sobote, ki sta vložila ves trud, da se je naša želja čimpreje izpolnila. Isto zahvalo izrekamo tudi tov. Vrbnjaku, šefu elektroinštalacijskega podjetja, ter duši tega podjetja tov. Lesjaku Jožetu iz Ljutomera, ki so s svojimi pridnimi delavci izvršili vso inštalacijo v rekordnem času.  Vaščani vasi Ižakovci
Z našo mrežo smo ujeli
vse resnične, a vesele
NOVI HERODEZ
V Ivanjkovcih se je rodil otrok, ki je bil nezakonski.
Prav tako se je rodil otrok v Žerovincih, ki je bil tudi nezakonski.
Po enem letu sta otroka umrla.
Župnik, gospod Duh, je s prižnice povedal, da le to bila božja kazen. Torej smrt otrokom, ki so nezakonski!
Cerkvenega obreda tudi ni hotel opraviti sta pač nezakonska in božje kazni noče popraviti, da se ne zameri višjim silam.
Otroka sta pa vendar pokopana 
in Duh še živi. Mogoče bo uvidel sodec po besedah dopisnikov iz Ivanjkovec, da to ni pravilno.
0H, TI NESREČNA AMERIKA!
 Blago prihaja in  odhaja. Prihaja iz Amerike in odhaja na domove vernikov.
Tisti, ki delijo, imajo včasih s seboj cekre (Bokrači). Blago zelo rado izgine v cekre (Bokrači). Potem izginejo cekri pod mizo (Bokrači). Drugorazredno blago prejmejo drugorazredniki (Bokreči). Potem pridejo na vrsto najmanjši, ki dobijo  tretjerazredno blago, kljub temu, da so najpotrebnejši in katerim je pravzaprav blago namenjeno (Bokračii. Dobijo raztrgane ali ponošene hlače (Bokrači).
Nekateri pridejo z nahrbtniki (Krnci). Tem jim mora župnikova kuharica (Puconci), pohati blago iz nahrbtnikov (Krnci).
Končno je treba še razdeliti sladkor (Puconci). Vsakemu 30 dkg je bil sklep (Puconci). Treba je dobro meriti in vsakemu dati točno. 30 dkg (Bokrači in Krnci).
Vendnr se je nekdo našel, ki se je boril za pravičnost (Puconci). 
Tako (riše vsaj v sv. pismu.
OD TEDNA - DO TEDNA
Po svetu
Vojna v Koreji. V pretečenem tednu so e bili ostri boji ob reki Han ter v območju glavnega mesta Seul. Poročila navajajo prodor Amerikancev na eni strani, na drugi strani pa zopet prodor Kitajcev. Ti prodori so seveda manjšega obsega,  povzročajo pa le večje in manjše izgube na obeh straneh. Ni čuda, da je v ameriškem senatu zahteval senator Mac Carran energičnejše ukrepe za dosego zmage v Koreji, kajti sedanje bojevanje predstavlja brezkončno tekanje po korejskem polotoku za ceno ameriških življenj in brez končne zmage.
Angleški zunanji minister Bevin je zaradi bolehnosti  odstopil. Star je že 70 let. Za njim je prevzel posle zunanjih zad v Herbert Morrison, dosedanji podpredsednik vlade. Ernest Bevin še ostane v vladi. Prevzel bo dolžnost lorda čuvarja državnega pečata.
Francoska vlada je zaradi volilne reforme morala odstopiti. Novo vlado je sestavil predstavnik radikalnih socialistov Queullle. V novi vladi je zastopanih več prejšnjih ministrov. Queuillova vlada je že 14. po vojni.
Jugoslovanski poslanik na Dunaju je priredil slovesen sprejem v prostorih poslaništva. Na sprejemu so bili navzoči med drugimi tudi avstrijski kancler ing Figl,  vicekancler dr. Schärf, francoski visoki komisar Payard ter razni
zastopniki javnega in kulturnega življenja.
V Sovjetski zvezi je še mnogo avstrijskih vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne. Tako poročajo vojni ujetniki, ki so se pred kratkim vrnili iz Rusije v Avstrijo. Skupina, ki se je sedaj vrnila, je ujela le 120. ujetnikov.
364.000 japonskih vojnih ujetnikov je še v Sovjetski zvezi, je poročal pomočnik japonskega zunanjega ministra v parlamentu. Pripomnil je, da razpolaga japonska vlada s podatki, da je do sedaj umrlo v Sovjetski zvezi 57.335 japonskih ujetnikov.
Delegacija Jugoslovanskih ljudskih poslancev je prispela v London. Vodi jo Moša Pijade, podpredsednik Prezidija  judske skupščine FLRJ. Na železniški postaji jih je sprejela skupina angleških poslancev in zastopnikov vlade.
Češkoslovaškega veleposlanika v Indiji je vlada pozvala, da se vrne v Prago zaradi posvetovanja. Veleposlanik Kratohvil pa  je podal ostavko na svoj položaj, zaprosil za angleški vizum ter poslal predsedniku češkoslovaške vlade dr. Gottwaldu pismo, v katerem obtožuje vlado v Pragi, da uničuje neodvisnost ČSR, ropa narodno premoženje in izkorišča delavski razred,
Ameriška pomoč Indiji. Indija preživlja težko, prehrambeno krizo. Da se omilijo najhujše težave, bo poslala Amerika v Iindijo 2 milijona ton žita ko  brezplačno pomoč.
Bolgarska vlada je že letos izgnala iz Bolgarije okoli 100.000 pripadnikov turške narodne, manjšine, ki jih je sprejela Turčija. Bolgarska vlada zahteva od turške vlade, da sprejme še nad
250.000	izgnancev.
V Avstriji je bilo v januarju še skoro
200.000	brezposelnih. V mesecu februarju pa se je to število zmanjšalo za okrog 20.000. Računajo, da bo števila brezposelnih še bolj padlo, ker predvideva vlada večji obseg gradbenih del
Veliko zaroto v Karachiju, glavnem mestu Pakistana, so pred kratkem odkrili. Zarota je bila naperjena proti vladi. Zaprli so šefa generalštaba, njegovo ženo, več višjih oficirjev in urednika časopisa »Daily Pakistan Times«, ki izhaja v angleškem jeziku.
Nemški nacistični general von Falkenstein je bil v Brüsslu v Belgiji zaradi vojnih zločinov, ki jih je med vojno zakrivil, obsojen na 12 let ječe, general Georg Bertram pa na 10 let težkega dela.
150 lovcev s pogonom na stisnjeni zrak bo v kratkem dobilo švicarsko letalstvo. Letala bodo izdelali doma po vzorcu, ki ga prejmejo iz Anglije.
POPRAVEK UREDNIŠTVA
V zadnjo številko se je vrinila  v članek »Bučečovski frontovci so v januarju pokazali, kaj zmorejo...« neljuba napaka. Članek se dejansko nanaša na bučovske frontovce. Zato je razumeti, vse besede nanašujoče se na »Bučečovec« kot Bučkovce, vas v centru Male Nedelje. Tudi vsebina omenjenega članka se nanaša na frontovce iz tega kraja.
Objava
V  zvezi z govoricami, ki so nastale v zadnjem času na terenu glede veljavnosti kmečkih bonov in industrijskih bonov, daje Poverjeništvo za trgovino in preskrbo OLO M. Sobota naslednje pojasnilo:
1.	Vsi kmečki boni izdani po 15. marca 1949, ko se je izvršila zamenjava kmečkih bonov, so veljavni in si kmetovalci lahko brez nadaljnjega nabavijo na te bone vse industrijsko blago s 65 odstotnim popustom. Vse govorice v zvezi z neveljavnostjo kmečkih bonov so neutemeljene in skušajo vnašati zmedo med naše kmečko prebivalstvo. Te govorice razširjajo prekupčevalci in špekulanti, ki hočejo na ta način vnesti zmedo med naše delovne ljudi, ter tako ustvariti nezaupanje do naših gospodarskih ukrepov, da bi se s tem lažje okoristili
2.	Vsi industrijski boni (točke) izdane za I., II. in III. četrtletje 1950 veljajo do 31. marca 1951, kot je to že na samih nakaznicah označeno. Industrijski boni izdani za IV. tromesečje 1951, pa veljajo do 31. marca 1952. Torej tudi pri delavskih bonih ni potrebna nobena panika, ki jo skušajo vnesti med naše delovne ljudi sovražniki ljudske oblasti.
Iz pisarne Pov. za trg. in preskrbo OLO M. Sobota
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 16. do 19. marca angleški film: »POT DO PLEMSTVA« in od 20. do 22. marca češki film: »GOSLI IN SANJE«.
OBVESTILO! Trgovska podjetja mesta Maribora priredijo 19. marca v Mariboru pomladanski trgovski sejem. Trgovska podjetja bodo na te dan nudila potrošnikom veliko izbiro raznovrstnega blaga, kakor tekstilije, čevlje, železnino, kuhinjsko in sobno, pohištvo in druge drobne predmete. — Potrošnike opozarjamo na ugodno priliko za nakup in ogled potrebnih predmetov.
RAZVELJAVLJAM izgubljeno delavsko knjižico na ime Gomboc Vilma. Dol. Slaveči 141, izdana od Pov. za delo OLO Murska Sobota.
RAZVELJAVLJAM veljavnost delavske knjižice št. 1,242.143, izdane od OLO Pov. za delo, Murska Sobota, ki sem jo izgubil na poti od Sotine do Večeslavec. Ficko Jože, Večeslavci 64.
K M E T I J S KI S V E TOV A L E C
Zemeljski orešek —
novi vir pridobivanja olja
Zemeljski orešek ali tako imenovan kikiriki je tudi pri nas že precej poznana rastlina, čeprav je to rastlina južnih krajev. V zadnjih letih so jo  gojili v manjšem obsegu v okolici Gorice. Med okupacijo pa so jo sejali tudi Madžari v dolnjelendavskem obmejnem pasu. Iz vseh teh pridobljenih poizkusov se vidi, da tudi v Sloveniji uspeva in to tam, kjer raste žlahtna vinska trta, breskve in marelice.
V goriškeni okraju je ta rastlina že precej razširjena, predvsem pri kmetijskih delovnih zadrugah. V l. 1950 so zadruge kakor tudi posamezni kmetje dobili dobre rezultate. KDZ Bukovica in Bilje sta imeli v preteklem letu zasajenega oreška na površini 1,50 ha in to kot vmesni sadež med breskvami. Na tej površini so pridelali nad 2300 kg suhega semena, kar znaša 1500 kg na  ha. Poizkusi so se vršili z dvema sortama. Eno sorto so dobili iz Italije pod imenom »Virginia«, kastera se je dobro obnesla, slabše rezultate so dob li od semena, katerega so  prejeli iz Makedonije.
Plod zemeljskega oreška vsebuje največ olja izmed vseh oljnih rastlin. Analiza je pokazala,  da vsebuje 45% najfinejšega namiznega olja, beljakovin pa 30%. Rastlina oreška je steblasta, ka-
kor nam ga prikazuje slika, s polnim listjem, cvetovi so rumenkasti. Višino doseže do 50 cm. Cvet je nastavljen na daljših stebeljcih, kateri se po cvetenju nagnejo k zemlji. Mladi plodovi se zarinejo v zemljo, kjer tudi dozore. Zaradi tega potrebuje rastlina zelo mehko zemljo, da mladi plodovi lahko prodro vanjo. Težka ilovnata zemlja tej  rastlini ne ugaja. Orešek sadimo za okopavinami. Gnojenje s svež m gnojem mu ne ustreza, zaradi, tega je potrebno, da je zemlja dobro gnojena pri prehodni kulturi. Rastlina zemeljskega oreška, spada med metuljnice, to je dušik nabirajoča rastlina; zato se jo ne gnoji z dušičnatimi gnojili, dobro pa ji ugaja kalijeva sol in superfosfat.
Oreške sadimo čim je dovolj topla zemlja, t. j. zadnje dni aprila ali v začetku maja. Seme, posejano prezgodaj, v deževni in hladni dobi  ne skali, temveč zgnije v zemlji.  Seme se lahko sadi oluščeno ali neoluščeno. Na 1 ha rabimo 25-30 kg oluščenega semena. Dobro je pred saditvijo seme za nekaj ur namakati v vodi, da lažje in hitreje skali. Sadi se v vrste. Razdalja vrste od vrste je od tega odvisna kakšno sorto sadimo. Če sadimo italijansko sorto,  ki raste v stisnjenem grmu navzgor; rabi razdaljo 50—60 cm vrsta od vrste, v vrsti pa
40—50 cm. Makedonska vrsta oreška pa rabi večjo razdaljo. Rastlina te vrste ne raste navpično, temveč se razširi po zemlji. Seme sadimo v jamice od 4 do 5 cm globoko, Rastline oreška okopa-
vamo kot ostale, okopavine. Nujno  je plevel zatirati že v začetku razvoja. Pred in med cvetenjem je treba rastlino nekajkrat ogrniti, predvsem pa; ako je zemlja težja, da plodovi ne morejo prodreti vanjo. Zemeljski orešek dozori v mesecu septembru. Rastlino populimo iz
zemlje ali izkopljemo, nato jo osušimo kakor fižol. Potrgani plodovi se morajo držati na suhem in zračnem prostoru, kajti plodovi radi splesne.
Poudarja se, da ta rastlina ne potrebuje nikake posebne obdelave. Delovne sile zahteva ravno toliko kakor ostale okopavine, n. pr. fižol, koruza, krompir in druge. Prednost te rastline pred drugimi ind. rastlinami je ta, da zemljo ne izčrpava. Nasprotno! Izboljšuje jo, ker ji dovaja dušik iz zraka, kakor ostale dušičnate rastline. Predpogoj za zemeljski orešek je, da mu nudimo rahlo zemljo, kakor tudi da isto rahljamo med vegetacijo cvetenja. Pri nas v Sloveniji moramo to kulturo saditi v južne zavetne lege.
Rastlina zemeljskega oreška nam ne nudi samo seme, iz katerega dobimo izmed ostalih oljaric največ  dobrega namiznega olja, temveč dobimo tudi odlično živinsko krmo v obliki oljnih pogač in steblovja Izmed vseh oljnih tropin so najboljše tropine od zemeljskega oreška.
Kmetijski znanstveni zavod Slovenije je izdelal analizo krmnih vrednosti stebel zemeljskega oreška, pridelanih v KDZ Bukovica v 1. 1950.
stebla detelja tem. oreška senož
Vlage	11.8%	17%
Beljakovin	11.2%	8.5%
Tolšč surovih	3.3%	1.7%
Surovih vlaken	15.1%	11.3%
Pepela	9.2%	6%
Duš ka prostih ekstraktnih snovi	42.4%	45.5%
Škrobna vrednost
od 100 kg	30 kg	32 kg
Iz analize je razvidno, da je krmna vrednost stebel zemeljskega oreška visoka, živina jo zelo rada je. Krmimo jo v svežem ali suhem stenju. Sveže steblovje se  da odlično  insilirati, slabša je za krmljenje v suhem stenju, ker ima precej suhih snovi in trdo steblovje. Posušeno steblovje lahko zmeljemo z mlinom kladivarjem in iz te mlete krme delamo krmne mešanice za krmljenje prašičev. V državah, kjer je gojitev oreška v večjem obsegu, se stebla v veliki meri uporabite jo v te svrhe. V suhem stanju na 1 ha pridelamo 2.000  do 2.500 kg stebla (slame) zem. oreška.
Iz vsega tega je razvidno, da se vsekakor izplača gojiti to kulturo. Izplača se tudi, to, da letos marljivo in intenzivno pristopimo k poizkusni saditvi. V okraju Gorica so se poizkusi dobro pokazali in bodo v letošnjem letu gojili- orešek po določenem planu. Tudi v murskosoboškem okraju so se Kmetijske delovne zadruge že obvezale, da bodo poskusile z gojitvijo te kulture. Potrebno je, da tudi ostali kmetovalci posnemajo, posebno tam, kjer so  za  to podani klimatski pogoji.
Seme zemeljskega oreška za saditev v letu 1951 bo preskrbela Generalna direkcija prehrambene industrije LRS ter dostavila potrebne količine pravočasno predvidenim okrajem.
Proizvajalci zemeljskega oreška dobijo za oddanih 100 kg suhih plodov zemeljskega oreška 18 kg jedilnega olja.
GLASUJTE ZA KANDIDATE OF
Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-121 	Naročnina: Celoletna 130 din, polletna 65 din Tiska Mariborska tiskarna