QJS&om vJ/and s-yuJ&ce.'* 3= NO. 102 I Ameriška Domovina AM6RICAN IN SPIRIT ^R€IGN IN LANGUAG€ ONLY 8. N. SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R ST 7^'0L CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 24, 1050 LETO LII — VOL. LIL VESTI li^ ZA BOLJŠO KVALITETO. — lahko kandidira vsakdo, ki za Tako vpijejo doma vsi, ko ugotavljajo stalno gospodarsko slabšanje položaja in vedno slabše izdelke, ki ih razne tovarne izdelujejo “po planu,” samo, da dosežejo predpisano količino. Pri tem pa trpi kvaliteta. Tovarne se branijo pred takimi očitki z izjavami, da od režimskih podjetij ne dobivajo odgovarjajoče surovine ali polizdelkov. Zaradi slabe izdelave blaga so morali tekstilni tovarni v Laškem vrni ti cel vagon neodgovarjajočega in neuporabljivega blaga. Podjetje “železnina” v Ljubljani ni hotelo prevzeti v prodajo slabega blaga. Zaradi slabega premoga trpe veliko škodo tudi železnice. Stroji se kvarijo, nastajajo vedno večje zamude itd. SPREMEMBA V LJB. vladi. ■— Tajnik KPS in predsednik vlade v Ljb. Miha Marinko je izvršil nekaj sprememb v svoji vladi. Razrešeni so bili svojih dolžnosti predsednik vladne planske komisije Sergej Kraigher, min. za industrijo dr. Marijan Brecelj ter ministra Janez Hribar in Viktor Repič. Imenovani so pa bili: za podpredsednika vlade Sergej Kraigher, za Predsednika vladne planske komisije Janko Smole, za min. za Industrijo Stane Kavčič, za min. 2a rudarstvo Franc Popit, za min. za elektrogospodarstvo ing. ^filoš Brelih. Stane Kavčič, k'ranc Popit in Janko Smole so prej delovali v kom. organizacijah. Ing. Brelih je najprej deloval v sok. organizaciji, po Razkolu v njej se je pa tudi on Priključil levičarjem. Pri partizanih je organiziral radijsko Hužbo. Ljubljančani so imeli 30- marca veliko senzacijo. Po mestu se je z bliskovito naglico. Raznesla novica, da je na letališču pristalo veliko ameriško kombniško letalo. Velike gruče ^judi so hitele na letališče ter si °d daleč ogledovale velikansko m nevarno zahodno pošast, ki se •je spustila na letališče zaradi poškodbe motorja. V LJUBLJANI je bilo nekaj Naivnežev, ki so menili, da komunisti iskreno mislijo s svojo sPremembo volilnega zakona, da taR*WiRM6ft bremenski prerok pravi: Deloma oblačno in topleje da-■dss in ponoči. Tri na dan Proletarcev Zajac svetuje, naj Hansova konvencija, ki bo ta ^eden v SDD na Waterloo Rd., istega razpusti, potem naj se pa Stanovi nova organizacija. * * * Hti smo na tem mestu že pred ^č tedni zapisali, da bodo tova-DŠi to storili, da bo namreč ostal lsR osel, samo komat bo dobil hov. * * * Pa socialistična bo morala bi-1 riova organizacija — načelno Btr°go socialistična — kot pripo-^0ča Zajac. Pa na delo bo mo-Jda takoj za zbiranje financ. akopak, brez novaca ni muzi-e mti pri tovariših. svojo kandidaturo zbere 100 predlagateljev. Začeli so zbirati podpise. Komunisti so nekaj dni mirno gledali to početje, nato je pa Ozna začela loviti vse pobiralce podpisov in tudi tiste, ki so se podpisali za kakega opo-zic. kandidata. In tako so spregledali tudi zadnji naivneži, ki so računali, da je s komunisti možno kako sodelovanje. Z “UDARNIŠKIM” DELOM ob nedeljah komunisti nadaljujejo. Lani so hoteli delati celo na božični dan, pa so se delavci uprli. N. 1 nomas o borbi proti moderni sužnosti komunizma TRYGVE LIE BO POROČAL 0 SVOJI MISIJI V MOSKVI Lake Success, N. Y. — Tryg-Ve Lie, gen. tajnik orzaniza-cije Zdr. narodov, bo odpotoval V sredo (danes) z letalom iz Evrope v New York, da predloži, Zdr. narodom načrt svoje mirovne strategije, preden se bo> sestal s predsednikom Trumanom. Trygve Lie je bil, kakor znano, v Moskvi, kjer se je raz-govarjal s premierjem Stalinom in drugimi visokimi sovjetskimi oblastniki o vprašanju končanja mrzle vojne in sporazumu med Vzhodom in Zapadom. Trygve Lie je sporočil Zdr. narodom, da so bile njegove seje v Moskvi zelo važne ter da bo podrobnostih obvestil zastopstvo Zdr. narodov. Dne 22. maja je bilo v krogih Zdr. narodov rečeno, da je bil Liejev obisk v Moskvi zelo uspešen in “dobičkanosen.” Iz Pariza poročajo, da se je 20. maja Trygve Lie razgovarjal pof ure s francoskim premierjem Bidaultom, jutri pa bo imel sejo z angleškim premierjem Att-leejem in zunanjim ministrom Bevinom. S to borbo prav tako ne smemo prenehati, kakor nismo prenehali pred sto leti z z borbo proti zamorski sužnosti. Gettysburg, Pa. — Norman Thomas, ameriški soc. voditelj, in H. F. Eberharter, demokrat iz Pennsvlvanije, sta bila glavna govornika ob spominski proslavi zamorskih vojnih žrtev, ki se je vršila v Gettysburgu. Norman Thomas je pozival na odpravo plemenskih razlik v ameriških vojnih silah in nato na odpravo vojne same. Glede komunizma je Norman Thomas izjavil: “Borbo proti modernemu suženjstvu, ki ga predstavlja komunizem, moramo prav tako voditi do konca, kakor smo vodili borbo proti zamorskemu suženjstvu pred sto leti. Toda to borbo moramo prenesti z atomskega področja.” RAZKRINKANJE DELOVANJA Georg Feldman, bivši nemški polkovnik, ki se je pravkar vrnil iz Sovjetske zveze, je povedal, da sovjetske oblasti pripravljajo Ijud-svo na vojno z Zed. državami. Ne samo, da oblasti kupi-čijo živila in druge potrebščine v velikih množinah, je rekel polkovnik Feldman temveč tudi skrbno šolajo ljudstvo, da bi zasovražilo Zed. države. Japonska princesa vzela plebejca Tokio. — Dne 20. maja se je poročila 20-letna japonska princesa Taka, druga hčerka japonskega cesarja, s Tošimiči Taka-cukaso, 26 let starim uradnikom nekega muzeja, ki ima $20 mesečne plače. Moskva je popravila “Kapital” Moskva. — “Marks - Engels-Leninov Institut” je izdal novo izdajo Karl Marksove komunistične “biblije” — “Das Kapital.” V novi izdaji so vse “potrebne korekture in spremembe.” Amer. “comics” slike - priprava za vojno Berlin. — Nemški komunisti v vzhodni zoni so izavili, da so ameriške otroške slike, ki so objavljane v časnikih in v posebnih brošurah, navadna priprava za bodočo vojno. “Te slike pošiljajo v Nemčijo ameriški vojni hujskači, da brutalizirajo mozeg nemške mladine,” pravijo ogorčeni komunisti. ------o----- Ne tvegajmo, ne riskirajmo. Življenje je v naših rokah. Kadar hodimo ali sami vozimo, bodimo previdni in modri. "Pravda" pravi, da je predsednik Truman blazni alomšik" Kaj je prav za prav s proizvodnjami v 'ljudskih demokradjah/ ki gredo do vrtoglavih višin! Iz leta v leto, iz dneva v dan beremo, da so vsi plani in vse norme še prekoračene za 100, 200, 300 in celo za 500 odstotkov, pa kljub temu ni v “demokracijah” ničesar: ne živil, ne strojev, ne drv za kurjavo, ne obleke, čevljev, glavnikov, gumbov, niti, šivank, mila, sploh — ničesar. . . SLOVENSKIH KOMUNISTOV MED NAMI V AMERIKI Naloga slovenskih in jugoslovanskih komunistov je bila, vrtanje v slovenske organizacije, katerih konvencije so bile vodene izza kulis. Posebne naloge in dolžnosti “Slovenske komisije” komunistične partije. Moskva, ki ne pristane v kontrolo atomskih bomb in ki živi v znamenju večnih vojaških parad, očita Ameriki vojno hujskaštvo. Moskva. — Izjave, ki so jih podali na Dan oboroženih sil predsednik Truman, gen. Omar Bradley, Bernard Baruch in senator Vandenberg, je označila moskovska Pravda kot “blaznenje atomšikov.” “Vojaška klika je hotela izrabiti ta dan za pretvezo, da razplamti vojno histerijo in oboroževalno tekmo,” pravi komunistični list. “Dočim ves svet sliši splošno zahtevo po prepovedi atomskega orožja, ameriški predsednik cinično proslavlja to orožje agresivnosti.. . . “Drug vojni hujskač pa zahteva splošno mobilizacijo Zed. držav,” pravi Pravda o generalu Bradley ju. “Histerični govori vojnih hujskačev dokazujejo pravi čas apela Odbora mirovnih partizanov, da bi se prepovedalo rabo DUNAJ. — Zadnje tedne vse “ljudske demokraije” poročajo, da so bili prekoračeni vsi plani in vse norme proizvodnje, istočasno pa komunistični oziroma “ljudski” oblastniki naravnost! divjaško rohnijo in napadajo glavarje raznih industrij ter obratov zaradi neizpolnitve določenih kvot proizvodnje; med temi industrijskiki voditelji uvajajo čistke in aretaije. Enkrat tako, drugič tako Dne 4. maja je Madžarski urad za načrtno ekonomijo poročal, da je proizvodnja v železarski, jeklarski in strojni indsturiji v prvih treh mesecih tega leta presegla lanski rekord za 46.3 odstotka, svoj lastni letošnji cilj pa za 10.6 odstotka. Manj kot teden dni pozneje pa je komunistični organ Sza-bad Nep tožil, da je bila proizvodnja težke industrije manjša za 1.6 odstotka. Nekaj dni pozneje je Antal Apro, generalni “sekretar” bral kozje molitvie Narodnemu koncilu strokovnih unij, nakar je le-ta sklenil, da bo odstranil tiste, ki nosijo krivdo za to. O stavbinski industriji pa je Istvan Kovacs, tajnik centralnega vodstva kom. partije, povedal voditeljem te industrije: Delavci — lenuhi, saboterji in tatovi “Delavci v stavbinski industriji so lenuhi. Za gotova dela porabijo dvakrat do trikrat toli ko časa, kot so ga porabili prej' knjige, v katerih bodo registri- rani vzroki odslovitve. Treba bo poskrbeti, da subverzivni elementi ne bodo dobili zlepa dela. V uporabi stavbinske ma-šinerije se očituje naravnost kriminalna sabotaža. Stroji so operirani brez vse pazljivosti,, se že po kratkem času uničijo ali pa leže okoli neizrabljeni. — Delavci kradejo vsevprek les za! kurjavo. (V zvezi s to ugotovit-vijo, kličemo v spomin oglase lokalni, neke tvrdke v New Yorku v slovenskem časopisju, ki oglaša, da pošilja v Jugoslavijo tudi drva za kurjavo. Iz Amerike v Jugoslavijo — drva za kurjjavo!... Ured.). Vse to povzroča ljudski 'ekonomiji milj one forintov škode.” (Nadaljevanje) Mr. Tavenner: Kdaj ste dobili svoj prvi urad v tem Kongresu? Mr. Cvetič: Leta 1944, po konvenciji Ameriškega Slovanskega Kongresa v Pittsburghu. Bil sem oficielno izvoljen na konvenciji in pozneje bom podrobno opisal, kako smo “inženirali” to konvencijo. V svrho svojih stikov s kom. partijo, sem bil tudi član dis-triktnega odbora komunistične partije za zapadno Pennsylvani-jo. — Bil sem član nacionalnega odbora kom. partije Zed. držav, !u funkcionira na vseameriški ravni. Potem je še Narodnostna komisija komunistične partije, ki funkcionira v lokalnem območju. Bil sem član tudi te komisije za zapadno Pennsylva-nijo. Mr. Tavenner: Torej ste bili član obeh: lokalne in narod- nostne komisije komunistične partije? Mr. Cvetič: Tako je. To je skupina članov kom. partije, ki planirajo in uvajajo strategijo in linijo kom. partije v narodnostne organizacije svojih okrožij. Te 'komisije so potem še razdeljene v razne jezikovne skupine. Tako, na primer, je Hr-vatska komisija; dalje je Slovenska komisija; Slovaška komisija; Poljska komisija; Ruska komisija; Ukrajinska komisija; Grška komisia; židovska komisija in Srbska komisija. Vse te so komisije komunistične partije. Mr. Tavenner: To so komisije v notranjosti Nacionalne komisije kom. partije? Mr. Cvetič: Tako je. Mr. Tavenner: Ki poslujejo na nacionalni ravni? Mr. Cvetič: Na nacionalni in Mr. Cvetič: Da. Tako je. Mr. Tavenner: Ali ste imeli, kot “sekretar” te slovenske gru-l^°je FVsnk Jarc. Prihodnja Razne drobne novice Is, Clevelanda in te okolice ] Nova podružnica SMZ— Matt F. Intihar, gl. predsednik Slov. moške zveze, nam je sporočli, da je bila ustanovljena v Euclidu, O., nova podružnica SMZ, ki je dobila št. 17. Odbor je sledeč: Predsednik Anton Te-kavec, podpredsednik Fr. Drobnič, tajnik Edward J. Rožance, tel. KE 1-3662, blagajnik Frank Smaltz, tel. IV 1-3398, zapisnikar Mirko Hrovat, nadzorni odbor: John A. Hrovat Jr., Joseph Kakšna je ta stvar v Rumuniji V Rumuniji pa se je Alexan- Mr. Moulder (kongresnik iz države Missouri): Ali imajo tudi Zamorsko komisijo? Mr. Cvetič: Da. Mr. Moulder: Ali ste jo imenovali? Mr/Cvetič: Ne; v tej grupi je nisem imenoval, toda v partiji je tudi Komisija zamorcev. — Imajo tudi Politično komisijo, der Sencovici, minister lahke Zamorsko komisijo, Jeklarsko atomskega orožja in da bi bil pod kapitalističnimi delodajal- tisti, ki bi ga prvi uporabil, ožigosan za zločinca.” ci. V kratkem bomo upeljali v industrije, pritožil, da se izdelujejo “hlače, ki imajo eno hlačnico krajšo od druge, srajce s poševnimi, redkimi in neenakimi šivi, o slabem blagu in še slabših čevlih.” Komunistični organ Scanteia je odkril, da so refrigerator ji ali ledenice, ■ ki jih je naročilo ministrstvo zdravstva, docela nerabne. Ministrstvo je izdalo tudi naredbo, da je transportna nesreča, v kateri je vključeno! poškodovanje državne lastnine, “ekonomska sabotaža.” (Z drugimi besedami povedano: če se peljete na primer v avtomobilu ter se po nesreči zaletite v telegrafski drog, ki je državna last, in si pri tem celo zlomite tilnik, ste “ekonomski saboter.” Ured- stavbinsko industrijo delavske ništvo). komisijo itd. Vseh teh se bom še pozneje doteknil. Mr. Tavenner: Prosim, nadaljujte s svojo kronologijo. Mr. Cvetič: Bom. Jaz sem bil tudi tajnik ali sekretar Slovenske komisije komunistične partije TJ. S. A. Originalno, ko sem 'prišel v Slovensko komisijo, sem bil izvoljen za njenega predsednika. Mr. Tavenner: Ali govorite o pittsburškem okrožju? Mr. Cvetič: Ne. Govorim o nacionalnem, ameriškem obeležju. Mr. Tavenner: Slovenska grupa je bila potemtakem ena izmed številnih grup, ki ste jih. imenovali in ki je blia repre-zentirana v nacionalni komisiji? pe, stike z delovanjem še kod drugod, razen v Pittsburghu? Mr. Cvetič: Da. Kot predsednik in pozneje kot sekretar Slovenske komisije sem imel kontakte s komunistično partijo v New Yorku, Detroitu, Clevelandu, Chicagu in Johnstow-nu. In to poleg delovanja in stikov v Pittsburghu ter v okrožju zapadne Pennsylvanije. Da nadaljujem s kronologijo mojih pozici moram omeniti, da sem bil tri leta član organizato-ričnega izobraževalnega odbora kom. partije zapadne Pennsylvanije. Mr. Tavenner: Prav. Pojdimo nazaj do točke prvih celic, katerim ste pripadali po vstopu komunistično partijo. Ali nam morete navesti kaka imena članov, s katerimi ste se sestali v North Side klubu, kakor tudi imena uradnikov tega kluba? Mr. Cvetič: Eden izmed članov je bil John Vidmar. Upos-len je bil pri Jezikovnem tisku (Language Press), 1916 East Street, kot tiskar. On je bil sekretar North Side kluba. (Nato imenuje Cvetič še več drugih, ki niso Slovenci). Mr. Tavenner: Ko ste bili potem premeščeni k East Side klubu, kateri člani so bili tam? (Mr. Cvetič imenuje ■ zopet več imen, med njimi ime: Louis Filetich. Mr. Tavenner: In od tam ste bili premeščeni k Lawrence-ville klubu. Ali je tako? Mr. Cvetič: Tako je. Mr. Tavenner: Kakšno pozicijo ste imeli tam? Mr. Cvetič: Jaz sem bil organizator, Filetich je bil tajnik. (Med ostalimi, ki so bili tam, imenuje Cvetič tudi Jos. Miga-liča in Johna Jenca, ki sta bila oba zaposlena v Carnegie Steel Co., Etna, Pa. (Nato Mr. Cvetič na zahtevo zasliševalcev podrobno opisuje delovanje teh klubov in organiziranje delavstva po tovarnah, kjer so bili komunisti zaposleni). Mr. Tavenner: Katere organizacije v Pittsburghu so bile v slovenski skupini? Mr. Cvetič: SNPJ društva. Mr. Tavenner: Kaj je to: — SNPJ? Mr. Cvetič: To je slovenska bratska organizacija. Ali naj jo zlogujem? (Dalje prihodnjič) seja bo v soboto 3. junija ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Za veselo nedeljo— Glasbena matica bo ponovila mično opereto “Gospodična Ni-tuš” v nedeljo 28, maja ob 7. zvečer v SND na St. Clair Ave. Mnogo jih prve predstave ni videlo, zato je ponovitev v nedeljo, da bo imel priliko videti to prelepo predstavo vsak. , Za lepe rože— V cvetličarni Charles Slapnik 6026 St. Clair Ave., dobite korenine za velike vrtnice, vsaka je 50 centov. Asesment plačajmo— Jutri bo 25. dan v mesecu; naši tajniki in tajnice pričakujejo,' da jim bomo plačali asesment za društvo, če ga še nismo. To naj bo naša naj večja skrb, saj tudi društvo skrbi za nas, kadar smo v potrebi. Pod zdravniško oskrbo— Rev. Max Sodja se je povrnil iz bolnišnice, toda je še vedno pod zdravniško oskrbo, želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval. Poklonitev otrok— Šolarji župnije sv. Lovrenca so se v pondeljek večer poklonili svojemu priljubljenemu dušnemu pastirju, Msgr. J. J. Omanu za njegov god. Njemu v po-čast so predstavili razne lepe igrice in deklamacije. Godovnik je bi svojih pridnih malčkov zelo vesel. Nagrade pri Oblakovih— Zadnjo soboto so v Oblakovi prodajalni za pohištvo na 6612 St. Clair Ave., dvignili številke za nagrade in sledeči so bili med srečnimi: prva nagrada set za televizijo Mrs. Romano iz 967 E. 67. St., druga, nagrada za čistilec Mrs. Julia Ivančič, 1241 E. 61. St., tretja nagrada za žimnico Mrs. Anna Podborszek, 1236 E. 61 St. Mr. Oblak tudi naznanja, da se razprodaja nadaljuje še ves ta teden po čudovito znižanih cenah. Konec komunistov v Venezueli Caracas, Venezuela. — Venezuelska vlada je končala z za-tvoritvijo nad 50 uradov in podružnic komunistične partije — Pri tem ni bilo nobenih incidentov in komunisti so izginili, kakor bi se bili v zemljo vdrli. Igralci v avdijenci pri papežu Rim. — Med 35,000 romarji, ki jih je sprejel papež dne 20. maja, so bili tudi ameriški film-vski igralci, ki delujejo v Rimu pri snemanju filma “Quo Vadiš.” NAJNOVEJŠEVESTI DETROIT. — CIO unija avtnih delavcev je pristala na nov petletni kontrakt, v katerem je vključeno 4c zvišanje mezde na uro in $100 mesečne penzije, ne vključivši dobro-bitov socialne zavarovalnine. WASHINGTON. — V Philadel-phiji je bil aretiran 39 let stari Harry Gold, bivši sodelavec Klaus Fuchsa, ki je prodajal atomske tajnosti Rusiji. Gold je bil aretiran na podlagi informacij, ki jih je dal zaprti Fuchs. Ameriška Domovina a 1 3 ? J It *C3 I r#lkTi 1 s mummSTmm M. H (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; aa četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. pay mo SUN HON TtE W® THU FR1 SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. No. 102 Wed., May 24, 1950 Kmet za železnim zastorom Pred malo več kot četrt stoletjem smo bili še na splošno prepričani, da je izmed vseh stanov še najbolj neodvisen kmet, kateremu tudi vojna ne more odvzeti zemlje. Morejo mu vojni dogodki njegovo stanovanjsko hišo in njegova gospodarska poslopja zravnati z zemljo, morejo mu tudi za nekaj let mogoče uničiti ali zmanjšati rodovitnost zemle; v nekaj letih pa je vsa ta škoda spet popravljena in vsa nesreča pozabljena. Vsled revolucije leta 1917 v bivši carski Rusiji, ki je pripomogla v tej veliki državi boljševizmu, to je komunizmu do oblasti, pa so se razmere bistveno spremenile. Komunizem se namreč pri takozvani socializaciji vsega življenja ni ustavil pri obrti, trgovini in industriji, socializiral je tudi kmetijstvo. To je bilo sicer v novi sovjetski državi razmeroma lahko, ker tam kmet nikdar ni bil svoboden, bil je vedno odvisen. Le namesto odvisnosti od veleposestnikov je prišla odvisnost od države. Vsa zemlja je postala državna last, ustanovljena so bila velika državna posestva, takozvani sovhozi. Poleg teh pa so bile ustanovljene nekake vaške skupnosti, kier so bili kmetje prisiljeni obdelovati po natančno do’očenih navodilih zemljo. Sami so imeli pravico do zasebne lastnine, ki je znašala nekako en hektar. To so takozvani kolhozi, to so kolektivna ali skupna gospodarstva na kmečkem podeželju. Druga svetovna vojna je prinesla znatno razširitev holjševiške oblasti na vso vzhodno in precejšen del srednje in južne Evrope. S tem pa je prišel iz Sovjetske zveze v te dere Evrope tudi politični, kulturni in prav posebej še gos-poadrski komunistični sestav ali sistem. Bistvo kolhoza Že dolgo danes ne obstoja nikak dvom več, da je eden glavnih in prvenstvenih načrtov komunizma, da likvidira ali konča samostojno in svobodno kmetstvo v vseh onih državah, ki so popolnoma odvisne od Sovjetske zveze in pa v Jugoslaviji. Glavni namen komunizma je pri tem, da spravi v svojo popolno odvisnost ne samo vse industrijske in obrtne delavce, ampak vse podeželsko prebivalstvo, ki je bilo do sedaj nekako neodvisno. Delni razlog kolektivizacije vsega kmetijstva je gotovo tudi v tem, ker je s tem v večji meri omogočena mehanizacija kmetijstva, torej večja in smotrenejša uporaba kmetijskih strojev. To pa je le drugi razlog kolektivizacije kmetijstva. Pri delu v kolhoznih gospodarstvih v Sovjetski zvezi se je sicer večkrat izkazalo, da je bila gospodarsko škodljiva organizacija kolhoznih delavcev čisto po vojaško, v nekaterih brigadah pod poveljstvom postavljenega brigadirja. Vendar pa je ta način organizacije in ureditve kolhozov za državno vodstvo kolhozov tako velikega pomena, da je komunistični režim odklonil vedno vsak predlog ali celo poizkus, ki bi hotel dati posameznim članom kolhoza več svobode. Tak poizkus je hotel napraviti na primer glavni tajnik komunistične stranke v okrožju Kursk v Južni Rusiji. Tajnik komunistične stranke Doronin je namreč dvomil o sposobnosti postavljenih brigadirjev, ki “znajo samo ukazovati, nimajo pa nikakega kmetijskega znanja.” Zato je Doro-iiin razdelil velike kolhozne brigade v male delovne oddelke in je tudi močno zmanjšal oblast takozvanih kolhoznih predsednikov. Nove delovne skupine so štele le nekaj družin in dokazano je, da so te skupine zemljo boljše obdelale, da so bili pridelki večji, ker so te male delovne skupine delale z nekakim večjim čutom odgovornosti. To vse pa ni bilo v smislu komunističnega strankarskega vodstva, obsodili so letos sredi januarja v glavnem komunističnem listu ‘Pravda” tak način postopanja in tajnik Doronin je moral v pregnanstvo v Sibirijo. — Že pred njim je nekaj podobnega poizkušal med kolhozi v sibirski republiki sam član glavnega odbora boljševiške komunistične stranke, Andrejev. Pa tudi ta je bil prejšnji mesec prisiljen, da je preklical svoje napake, da jih je obžaloval in je moral priznati, da je za komunistično vodstvo glavno, da napravi iz samostojnih kmetov navadne poljedelske delavce. Svobodni kmet izginja Pa tudi v vseh ostalih državah takozvane ljudske demokracije se dogaja, nekaj podobnega, v vseh teh državah za takozvanim železnim zastorom izginjajo še zadnji ostanki svobodnega kmetijstva. Sicer navadno beremo ali pa slišimo iz teh dežel, da gre ves boj proti velikim kmetom ali proti veleposestnikom. Toda resničnih veleposestev in tudi velikih kmetov v teh deželah že zdavnaj ni več, ti so bili že likvidirani, Sicer pa tudi mi ne moremo zagovarjati veleposestev, ker je pravilno načelo, da naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Zato naj bi tudi ne bilo kmečko posestvo mnogo večje, kakor pa ga je mogoče obdelati z uporabo kmetijskih strojev z lastno družino. Toda v deželah ljudske demokracije so šli mnogo dalje, tu gre za dokončno uničenje vseh pravih kmetov, torej kmetov, ki imajo okrog 20 hektarjev zemljiške posesti. Ti kmetje so najtrdnejši, to so takozvani “kulaki” in te je tre- ba čimprej uničiti. Vse te poizkušajo prisiliti, da pristopijo v'takozvane skupne obdelovalne zadrugt. Ko postanejo enkrat člani te zadruge, so izgubili svojo posest, posfali so popolnoma odvisni in pod vodstvom od države imenovanih tajnikov in načelnikov zadrug jih je mogoče vključiti popolnoma v komunistični sistem Vsi za enega, eden za vse P. Bernard Ambrožič VROČA ŽUPA Sami dobro veste, da nikoli ne napišem posebnega naslova nad vsebino te_ kolone. Danes napravljam izjemo. Ne radi propagande, ampak zato, ker je vsebina pričujoče kolone resnično izredno važna. Vsebuje celo klaftro dobrih naukov, pa ne v samih besedah, ampak v zgledu, ki ga prinaša. Dobri nauki, ki jih bo vsakdo lahko sam izvajal iz tega branja, niso zapisani tu kot očitki ali celo kot kako zmerjanje. — Nič drugega ne pomenijo kot so tudi doslej pomenjali dobri nauki te kolone — SVARILO za bodočnost, prav za prav že za sedanjost. To povem zato, da ne bo spet kdo rekel: Samo očita in s prstom kaže na nas. . . * * • Te dni so prinesli veliki new-yorški dnevniki zgodbo o nekem beguncu, ki so ji dali napis: Preiskava potepuškega DP. se je pričela po ravsu in kavsu v tukajšnjem kinu. Tak je naslov, zgodba pa naslednja: Policija in Immigration & Naturalization Service sta začeli včeraj preiskavo, da se ugotovi, kaj se dogaja z evropskimi brezdomci (DPs) ko pridejo v Ameriko. Treba je dalje ugotoviti, kdo je odgovoren za njihova početja, ako se zgodi, da ti novi Amerikanci pridejo v navzkrižje z ameriškimi zakoni.” Vidite, vroča župa je že pristavljena in skoraj mora zavreti, ko enkrat čitate take besede v kakem velikem časopisu. Črtajmo dalje: * * # “Ta preiskava se je sprožila, ko je bivši brezdomec Konrad Stupakow, Poljak, komaj peti mesecev v tej deželi, podivjal pretekli petek v kinu na, Time Square in ranil štiri ljudi. Stupakow, pravijo, je hud proti-ko-munist. Med vojno so mu komunisti pobili vso družino. Zdivjal je med tem, ko se je v kinu kazal film, ki je proslavljal Rusijo. Policija pravi, da je kakor v sanjah hodil po zatemnjenem gledališču, ko so kazali film “Bitka pri Stalingradu.” Prijela ga je divja jeza in je naskočil neprizadete opazovalce s kladivom in nekim kipom, ko so kazali na platnu maršala Timo-šenka kot junaka.” župa je torej kar hitro zavrela. Da je zelo vroča, kdo bi dvomil? Naj bi kaj takega napravil kdorkoli v New Yorku, časopisi bi vedeli kaj povedati o njem. Kaj šele, ko je to napravil ta ubogi novi Amerika-nec?! župa je do konca kuhana in zdaj je vprašanje, kdo jo bo pojedel? Čitajmo dalje: * * * “Stupakow je sedaj v neki sobi psihopatičnega oddelka Bellevue bolnice. Do včeraj še ni1 “Med tem so policija in Immi-gracijski uradniki dvignili vprašanje, zakaj je smel Stupakow po mili volji hoditi iz kraja v kraj širom Amerike, ko bi vendar moral biti na neki farmi v Blue Mount, Illinois. Uradniki so zvedeli, da je prišel v Ameriko 13. decembra 1949 na ladji M. B. Stewart, in sicer iz Bremerhaven, Nemčija. Amerika ga je sprejela za stalno na svojo zemljp kot brezdomca in to se je zgodilo v prvi vrsti na priporočilo ameriškega generala Lucija Clay, ki je potrdil, da je Stupakow služil zelo častno v ameriški vojski v Nemčiji.” Vroča župa se ob tej ugotovitvi vsaj nekoliko ohladi, zakaj če ga je sam Lucius Clay spravil v Ameriko, bo že kako. če bi bil Stupakow Slovenec, bi se tudi kak Slovenian Desk z Ligo vred precej oddahnil ob gornji ugotovitvi, tako pa mislim, da se je ameriška poljska organizacija, ki spravlja svoje brezdonr ce sem, precej oddahnila. . . Ampak župa se spet pogreje, ko čitamo dalje: * * * “Brezdomci pridejo v' poštev za vselitev v Ameriko šele potem, ko je nekdo podpisal zanje in vložil papirje, da jim je stanovanje in delo tu zagotovljeno. Zraven je rečeno in obljubljeno, da brezdomec tu ne bo spodrinil nobenega Amerikanca iz stanovanja ali od zaposlitve. To zagotovilo lahko podpiše kak ameriški državljan na lastno roko, ali pa kaka organizacija, kot na primer New Friends ali Hebrew Aid Society, pa seveda še druge. Policija je skušala ugotoviti, kdo je odgovoren za Stu-pakowa, ki je bil brez zaposlitve ves pretekli mesec in je oči-vidno odšel od tam, kjer je bilo rečeno, da mu je na razpolago stanovanje in zaposlitev.” Tale zadnja opazka gotovo vzbuja precejšnjo pozornost tudi v mislih tega ali onega naših bivših brezdomcev. Saj se bodo spomnili, da pričujočega SVARILA zoper samovoljno in prehitro spreminjanje naslovov ne čitajo v tej koloni — prvič. . . . Toda čitajmo dalje: * • * “Imigracijske oblasti utegnejo imeti precej posla in težav, preden bodo ugotovile pravi odgovor na gornje vprašanje. Izrekle so pa svojo bojazen, da morda na stotine ali celo na tisoče ‘novih’ roma po deželi iz kraja v kraj po mili volji. Izjavile so, da bodo morda zahtevale natančno poročilo o novih in to poročilo naj podajo vse tiste organizacije, ki so spravile kakega brezdomca v Ameriko.” Vidite, župa je znova zavrela, kar prekipela je in poleg lonca na žerjavici je čudno zacvrčalo. Takale zahteva od strani uradnih ameriških oblasti bi ne bila nobena šala! Ne samo NCWC, sporoče vsako spremembo naslova, pa nekateri mislijo, da je že to neke vrste — karakteristika! No, morda bodo vsaj iz tega zgleda uvideli, da ne poziv-Ijemo k temu poročanju iz same gole radovednosti ali morda celo samo zato, ker drugega dela nimamo. . . Še zadnji odstavek poročila o Stupakowem: * * * “Policija je izjavila, da velja o Stupakowem to kot o vseh drugih novih Amerikancih. To se pravi, mož je tu na preizkušnji in mu je bilo naloženo, da od časa do časa poroča oblasti o svojem zdravstvenem stanju, finančnem položaju, zaposlitvi, pa še o drugih takih rečeh. Sedaj skuša dognati, če je Stupakow poslal svoje poročilo in zakaj je zbežal s farme v Blue Mount, Illinois.” * * * Taka je torej ta vroča župa. Kar razgreješ se ob njej, ko jo samo od daleč gledaš. K sreči pa pravi pregovor, ki tudi nekaj, ve, da se nobena župa ne.použi-je tako vroča kot se skuha. Saj če bi ne bilo tako, bi morala LIGA takoj ta hip pozabiti na, vse svoje dosedanje delo, pa ga usmeriti drugam. Morala bi najeti celo armado uradnikov, odpreti še nekaj “Osrednjih Pisarn,” pa še celo vrsto dodatnih “Slovenskih Pisaren,” ki bi naprej in naprej poročale policiji in imigracij ski oblastem, kako se komadira tistih poldrugi tisočak naših Novih Amerikan- cev križem 44 ameriških držav. * * * K sreči je začela LIGA potom Ameriške Domovine in drugih publikacij SVARITI veliko prej kot so to začeli newyorški listi v zvezi z nerodnostjo, ki jo je napravil Stupakow. Prav za prav newyroški listi ne svarijo, ampak ŽUGAJO! LIGA je pa že davno vedela, da je bolje svariti kot žugati, zakaj svariš lahko, ko še ni nič materijala za žuganje. Zato LIGA po pravici upa, da ji ne bo nikoli treba svarjenja spremeniti v — žuganje .. . Ker smo pa Slovenci prav tako samo ljudje kot Poljaki in drugi—se nikar prehitro ne trkajmo na junaške prsi! SVARILO si jemljimo k srcu, pa nikar ga ne zamenjujmo z žuga-njem! Le tako se bomo obvarovali, da ne bo tudi naša župa kdaj vrela po — ameriških “papirjih” ... V priznanje vrli Slovenki—Mrs. Frances Rupert Dr. sv. Družine št. 1 DSD prišel dosti k sebi. Policija pra- tudi LIGA posebej bi morala vi, da ga bo zaslišala, kakor hitro pride mož do popolne zavesti.” S temi besedami zaenkrat porine zgodbo v kot, seveda le do takrat, ko bo policija svoje naredila in svoje rekla. Za zdaj se loti dopisnik drugega vprašanja in ob tej razpravi, ki sledi, postaja župa zmerom bolj vroča, namesto da bi se ohladila. Poslušajmo: poročati o vseh, ki jim je pomagala v Ameriko. Poročati, kje so, kaj delajo, koliko denarja imajo, koliko pameti jim je ostalo, komu so v nadlego in komu ne — in tako dalje. Z eno besedo: — Liga bi potem morala kratko in malo voditi — karakteristiko! Preden kaj drugega zapišem, naj omenim to: Ko naročamo in naročamo, naj nam novi takoj SPOMINSKA AKADEMIJA 4. junija ob 4 pop. v SND na St. (lairu Vse vstopnice po $1 Joliet, 111. — Prav prijazno vabim vse članstvo našega društva na prihodnjo redno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 28. maja ob 1:30 popoldne v navadnih prostorih. Ta seja bo zelo važna in obenem pa se boste spoznali z našim novim tajnikom Louis Avseg, ki je prevzel to delo od prejšnega tajnika Antona Smrekarja, ki se je odpovedal tajništvu radi selitve na farme. Težko ga bomo pogrešali, ker je bil zelo dober tajnik in splošno priljubljen med članstvom, saj je bil tajnik sedem let. Na tem mestu se mu prav lepo zahvaljujem za vse njegovo delo in ga obenem vabim, da tudi še za naprej sodeluje z nami. Vse člane pa prosim, da bi šli kolikor 'mogoče na roke novemu tajniku pri njegovem težkem delu in da se gotovo odzovete, če vas bo poklical za pogrebca, bolniškega obiskovalca ali za kako drugo delo. Delujmo vsi skupaj, ker to je pač v dobrobit vsega članstva in naše organizacije. Tudi nekaj novic imam za danes, a so vse bolj slabe in žalostne, kajti vedno nam umrje kak član ali članica. Tako smo zgubili jako dobro članico, ki je bila izredno delavna pri društvu, za pok. škofa Baraga, bila je zelo aktivna pri katoliški Ligi, mnogo je zbrala obleke in jo poslala v stari kraj. Bila je tudi duhovna mati enemu dijaku-beguncu, ki študira za duhovni- Cleveland, O. — Med našimi pionirji najdemo več oseb, ki so bili svoje čase zelo aktivni in so mnogo doprinesli k zgradbi naših cerkva, narodnih domov in bili ustanovitelji naših organizacij in krajevnih društev. Več jih je, ki so javno udejstvovanje izročili novi generaciji in nekateri so se morali odstraniti vsled svojega zdravja, čeprav je bil njihov duh še veder in tudi volja še močna za javno življenje. Med slednjimi imamo vrlo Slovenko Mrs. F. Rupert, ki e morala zapustiti društveno delo zaradi onemoglosti. Delj časa je bolehala na sladkorni bolezni in kruta bolezen je zahtevala obe nogi, da si je na ta način prihranila življenje. Tako je onemogla Mrs. Rupert prebila že tri leta v svojem domu in edino razvedrilo so ji obiski znancev in pa ljubezniva postrežba od Strani zvestega moža, Mr. Franka Ruperta in otrok med katerimi ji je najbližja starejša hčerka Mary, poročena Perdan. Vsak, kdor pozna Rupertovo Francko in Franceta, bo prav gotovo odobraval idejo, da se jima izkaže javno priznanje za mnoge zasluge, katere sta si iztekla tekom dolgo vrsto let v javnem delovanju. Torej glavne odbornice Slovenske ženske zveze, ki žive v državi Ohio, so se zavzele za to idejo in šle na delo za en krasen program, oziroma pevski koncert, ki bo podan V novem American Jugoslav Center na Recher Avenue, Euclid, Ohio. V ta namen se je povabilo najboljši ženski pevski zbor, ki spada k podružnici št. 2, Chicago, Illinois, pri katerem poje 30 izvrstnih pevk in nastopil bo tudi naš izborni moški pevski zbor Slovan. Oba zbora sta pripravila nadvse lepe pesmi, kakor tudi solospeve, dvospeve in kvartete. V umetnem plesu bo pa nastopila ljubka Nadine šabec. ženski zbor bo nastopil tudi v komični spevoigri, pri kateri bo smeha kar na koše. Naslov te spevoigre je: “En dan na deželi.” Program se bo pričel ob pol štirih popoldne. Po programu na odru se bo pa razvila domača zabava in nato pa plesna veselica. Najeti .sta obe dvorani v novme domu, tako bo dovolj prostora za imenitno zabavo za starejše in mlade. Program za nedeljo 28. maja, 1950 V koncertu nastopita v petju pevski zbor SŽZ št. 2, Chicago, Illinois in pevski zbor “Slovan,” Cleveland, Ohio. ženski zbor bo pel: Naša zvezina himna ......................... Ivan Zorman Odkar odšel sem ........................... Ivan Zorman V nedeljo zjutraj ............... Ivan Račič — A. Chain Zagorski zvonovi ............................. Ivan Račič Na morju ........................................ Narodna Bratje Slovenci Smo ............................. Narodna Rože je na vrtu plela ........................... Narodna Venček narodnih pesmi, priredil .............. Ivan Račič Sextette — Lucia di Lammermoor ................ Donizetti Solospev: Sing me the Rosary Tam na vrtni gredi .......................... Ivan Ocvirk Ave Maria ........................................ Gounod Dvospev — Mrs. J. Železnikar in hčerka Sophie Zbrane pesmi Romany Life .............................. Victor Herbert Solospev Jean Zupančič Kvartet: Jean Zupančič, Rose Grill, Sophie Železnikar i11 Anne Krampel, zapojejo venček zbranih pesmi. Burka v petju, poda celoten ženski zbor, naslov: “En dan na deželi!” Pevovodja Mrs. Anna Cham — Spremlja Gertrude Maxhaff Umetni ples ............................... Nadine SabeC Pevski zbor “Slovan” bo zapel: Vrbsko jezero ........... Morje ............ Zvečer ............ Venček narodnih pesmi ............ Pevovodja Mr. Vauter Solospev: John Perenčevič, tenorist. Prvi kvartet: 1. tenor Grabner, 2. tenor Zalar, 1. bas Požar in 2. bas Ozbič. Drugi kvartet: 1. tenor Rupert, 2. tenor Vičič, 1. bas MauriČ in 2. bas Ogrin. Po koncertu se razvije domača zabava- in plesna veselica. Vljudno vas vabi — Odbor- ški stan in ki je lansko leto prišel v Lemont, kjer bo 29. junija dokončal svoje študije ter bo posvečen v duhovnika. Posvetitev bo izvršil prevzv. škof dr. Gregori Rožman, žalibog, da ji ni bilo usojeno dočakati tega srečnega dne in jo je Bog poklical k sebi. To je bila moja žena Klara Buchar. Bolehala je eno leto za naduho; zvečer je šla vesela spat, a zjutraj sem pa dobil mrtvo v postelji z rožnim vencem v roki. Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki ste darovali za svete maše, rože in ki ste jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Posebna hvala čč. gg. duhovnikom iz Lemonta, ki so mi obljubili, da bodo bpravili več svetih maš in drugih molitev za dušo pokojne. Poleg mene žalujejo za njo sin Valter, hči Mary Stanič in trije vnuki. Ravno ko to pišem, sem pa izvedel, da je umrl naš član Frank Šetina iz Rockdale. Zapušča ženo, dve hčeri in pet sinov ter dva brata in 16 vnukov tukaj, v starem kraju pa enega brata in eno sestro. Umrl je 17. maja, pogreb pa se je vršil 22. maja. Družini izrekam globoko sožalje, ranjkemu pa naj sveti večna luč. Joseph Buchar, predsednik. Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” V nekem Titovem taborišču s° se našli slučajno trije jetniki, se poprej niso poznali. Sede1* so na klopici v ograjenem dv0' rišču in ker ni bilo v bližini nika, so se pričeli potiho razS0' varjati. “Zakaj si ti zaprt?” vprašal prvi svojega tovariš' — “Zato, ker sem pred treU1* leti rekel, da je Hudobnik, ^ pokrajinski odbornik, lopov Pr' ve vrste,” se je glasil odgov°r’ — “čudno,” je zmajal z S^0 drugi kaznjenec. “Mene so “zašili” zaradi tega, ker sem l2V ni Hudobnika preveč glasno P°' hvalil. Povzdignil sem ga naj boljšega tovariša, J11 zapodil druge veljake v mi®-10 luknjo.” — “No, pa ti?” sta ®0 oba h kratu obrnila na tretji sotrpina, ki je doslej malče Pre mišljal svojo usodo. — “Jaz sel1] pa tisti Hudobnik, ki je pred le tom padel v nemilost,” se je 1110 žakar bridko namuznil. “Ta1^ smo zdaj enaki vsi trije. Dafl6' meni, jutri tebi; pi-epeva dan dnevom Titov mrtvaški zvonec- KARL MAUSER: KAPLAN KLEMEN _ ROMAN V torek večer je umrl. Eno uro potem, ko se je Klemen poslovil od njega. Še na parah so mu bile ustnice potegnjene v nasmeh. H’ Po vseh vaseh hkrati je završalo. “Kaj takega! Pa tako lepega se je delal.” Bilbanova malo manj, da si ni obrusila jezika. “Povedal mi je, da me ne bo pozabil. Kako sem mu pa stregla! Žena bi mu ne mogla tako. Kaplan so ga pregovorili. Nihče drug. Zato pa župana niso klicali za pričo. Jašek je bil, Blažunov pa Jamrov. Same šleve, ki ne vedo, kako bi se kaplanu priliznili.” Janez je kar norel. “Vse najboljše sem mu znosil doli. Zdaj imam. Vsega ni mogel pojesti. Lahko si mislite, kam je šlo. Kaj pa bolnik poje?” > Župan je prilival olja. “Mene se je samo zato napasel, da se je naredil lepega. Zdaj vidite: sorodstvu je odžrl zapuščino. Tako pobožen Bil-ban ni bil, da bi vse zapuštil cerkvi. Sem ga predobro poznal. Sicer je pa tudi kuharica pripovedovala, kako se je v petek zvečer kaplan smejal. Vse j je že vedel.” I Vino in vesela beseda sta Klemena za hip zjasnila. Toda zvečer, ko se je spet znašel v svoji sobi je znova prišla bridkost in mu zadrgnila grlo. Z mokrimi očmi se je zastr mel v novomašni križ. Nato je vstal od mize, omahnil na kle-čalmk in z obema rokama zgrabil za mirtin venček. Iz dna srca so se mu utrgale besede. “Da, da, kakor mirta je moj poklic. Lepo cvetje, bele rože, svetle, kakor pokapane z voskom mrliških sveč.” Por.lej je bruhnil v tih vek. Ko je obrisal oči, se je zastrmel v križanega. Kakor da so se nategnila suha Sernjavski-jeva lica, kakor da je pogledal Modrišev Tonček z mrtvaške postelje. “Mar bi prišli k nam! Pridite!” “Pridem!” Pritrdil je, kakor da ve, da drugače ne more biti. Potlej je sedel in pričel pisati pridigo za nedeljo. IJS - Takoj, ko je Klemen odmolil na prižnici očenaš, je p.o vsej cerkvi nastala tišina. Vsi so nezavedno čutili, da se sedaj mora nekaj zgoditi. Klemen je nekaj časa negibno stal, kakor da išče za be- Klemen govoric dolgo ni sli- sed am i, Samo z očmi je švi-šal. Počasi šele je začutil, da ' gnil uocerkvi prav do podkora. se je prijaznost nekaterih ljudi j Župan je tiho sedel v prvi klo-'T ’ ' ' pi in buljil v mašno knjižico. ohladila. Nekateri so se mu prav ognili, ko bi ga imeli srečati. Nato mu je župnik prizanesljivo prinsel, kar je naj hujšega slišal. Klemenu so se zatresle noge. “Moj Bog! Torej takšni so.” “Malo neprevidni ste bili, seveda ” je dejal izmikaje župnik. Do kraja se ni hotel spreti z županom. Kaplan bo nekoč odšel, sam pa bo ostal. “Mislite?” je grenko v kaplanu. Župnik ne vedo kaj reči. Čez dva dni je prišel dekanov ukor. “Duhovščino moje dekanije boste spravili na slab glas. Mislim, da slabšega duhovrtika še nisem imel. Pozabili ste, da je pokojnikov brat podružnični ključar. S to stvarjo ste mi zadali novo bolečino.” Žan iz Podblice je komaj snel klobuk, ko ga je srečal. Matičevec iz Lajš pa se mu je prav umaknil, ko bi ga imel srečati. Klemen je trpel, da se je bal, da se mu bo vsa notranjost raztrgala. Pri maši zjutraj je videl, kako ga gledajo in sodijo. Ne upajo mu reči svojih misli v obraz, toda prepričan je, da so ga obsodili do konca. Nikjer človeka, da bi mu rekel dobro besedo. Župnik molče. Ne upajo odkrito nastopiti zanj. Boje se župana in boje se dekana. Tedaj se spomni župnika Vintarja. Kakor da da je obšel milostni žarek. Nič ni pomi-šlajai. Opravil se je in šel.- Župnik se ga je kar utrašil. “Kako to, da si tako golen*?” (* golen —zelen.) Zdaj šele se ]e Klemenu odprla beseda. Kar bruhalo je iz mjegn. Odleglo mu ;,e. Že to, da ni videl okrog sebe preiskujočih °či, mu je delo dobro. Potlej pa še Vintarjev glas: “Z besedo jih mahni! Saj imaš prižnico. Eh, zato se ženeš! Učenec ni nad Učiteljem. Vse pride. Navadnega človeka Še kaj slabega zgreši, duhovnika vse najde. Kar z besedo nžgi, zatrobi kakor tisoč jeri-bonskih trobent. Boš videl! Kar razlezli se bodo kakor črvi °d mrhovine, če stopiš nanjo. Sedaj ti pa tistega prinesem od zida.” Janez je ždel v peti klopi. Ni dvignil glave. Tudi Matičevca vidi m Mežana in vse, ki so ga žrli z jezikom. Kakor javni grešniki stoje v cerkvi in videti je, da bi se najrajši izmuznili. Klemen prav nalašč čaka z besedo. Župan se že premika. Nato prične kaplan popolnoma mirno govoriti. Kakor da se ni ninč zgodilo. Celo Močil-nikar dvigne glavo. Po cerkvi gre lahno oddiha-vanje. Tega je kapian Klemen čakal. Nenadoma je zabodel z besedo. Ostro, da je hkrati vsem zastala sapa. “Pa s, predragi verniki, greh zoper peto božjo zapoved je velik, strašen. Najhujše pa je, da med nami žive ludje, ki se imajo za dobre in pobožne, pa so ubijalci, morilci. Kajni. Ne verujete? V BLAG SPOMIN DRUlGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POŽARNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Fritz ki je odšel v večno življenje 24. maja 1948 Dve leti počivaš pod zeleno trato, ljubljeni soprog in dobri oče, mi Tebe še pozabili nismo, ob spominu na Te si brišemo solze. Spavaj mirno, spavaj sladko, v grobu tihem pod zemljo, duša pa naj srečo večno vživa, v raju večnem blaženo. Žalujoči ostali: ROSIE, soproga DOROTHY poroč. NELSON, hči L. B. NELSON, zet JAMES H. in FRANK C., vnuka Cleveland, Ohio, 24. maja 1950. Nekoč je živel človek, preprosi, brez zle misli v srcu. Vsakemu bi rad pomogal. Zgodilo pa sa je, da se je našel sovražnik. Nič mu ni storil ta preprosti človek, toda sovražnik mu je bil na vsakem koraku. Storil je, da so se ljudje pričeli ogibati preprostega človeka, nekateri so s prstom kazali nanj. Poznal sem tega človeka ih poznal sem tudi sovražnika. Reči moram, da je ubijalec. Umoriti je hotel z zlobno besedo človeka.” Klemen je utihnil. Močilnika r jeva glava je sklonjena, toda Klemen vidi, da je županov obraz vijoličast. Matičeve, ki je stal za zadnjo klopjo, se je ritensko umikal pod kor. Po cerkvi je tišina. Vsi vedo, kam kaplan meri. (Dalje prihodnjič) Lepa prilika Sprejme se stenograf ko : splošna pisarniška dela; jako lepa prilika za pravo osebo. Vprašajte Holtkamp Organ, 2909 Meyer Ave. tel. SH 1-5180. Iščejo stanovanje Trije odrasli, ki vsi delajo, iščejo 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1-2858 med 5 in 6:30 pop. (103) MALI OGLASI Soba se odda Odda se 1 sobo moškemu, lahko dobi tudi hrano, če želi. Vprašajte na 67Q5-V2 Bonna Ave. tel. EN 1-2603. —(104) For your VACATION Welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers, Central dining room, with Americanslovenian cooking, All sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich. Phone 9126 FS Oskrbnik se sprejme Slovenski narodni dom na 80. cesti razpisuje službo oskrbnika (janitor). Prošnje je poslati do 31. maja na tajnika: Mr. Louis Supan, 7807 Union Ave. Cleveland 5, Ohio. Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With one1a|day MULTIPLE VITAMIN CAPSULES Each One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule furnishes the full i basic daily quantity of five vitamins whose requirements in human nutrition have been established. You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple \ Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on the label Make One-A-Day your Buy Word for vitamins. Get them at your drug store. . > MILES LABORATORIES, INC. —vt Elkhart, Indiana 1950 J^aznanilo in ^Zah^Vala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem da je preminul naš dobri soprog in skrbni oče George Intihar ki je previden z sv. zakramenti zaspal v Gospodu dne 17. aprila 1950. Naš dragi pokojnik je bil rojen dne 9. septembra 1881 v vasi Zavrh župnija sv. Trojica na Notranjskem. Pogreb se je vršil dne 21. aprila iz Corrigan pogrebnega zavoda v cerkev Marijinega Oznanenja na Bennington in W. 130 St. Pogrebno sveto mašo za-dušnico z asistenco je daroval č. g. Rev. Joseph Čelesnik. Po sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Device Marije Vnebovzete na Brook Park Rd. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Joseph Čelesniku, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti, zanj opravil pogrebno sveto mašo in druge pogrebne molitve. Za vse to naša iskrena hvala in Bog plačaj stotero za vse. Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Edmund Kirby-u in Rev. Joseph Čelesniku, ker sta prišla molit v Corri-ganov pogrebni zavod ob krsti pokojnega. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika ter mu tako izkazali zadnjo. čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo dragega pokojnika. Najlepša zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje A Ti, dragi soprog in ljubljeni oče, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki naj Ti ga da dobri Bog za vse Tvoje trpljenje in skrbi, ki si jo doprinesel za svojo številno družino. Naj Te za vse to dobri Bog nagradi z večnim veseljem v nebesih. Vsem nam pa enkrat srečno snidenje nad zvezdami. Naj je truplo konec vzelo, vera nam spričuje to: 4 vekomaj ne bo trohnelo, ker Jezus ga