44
Cdicar stoji svet, še ni nanj posijalo tolilco svobode. Odprite duše in jo povžljta. Kresovi vrš€ v nebo jate svetlih, isker. Y gozdovih, so saao še ptice in mrll51. In drvarji, Iti podirajo petdesetmetrsj^e smreke za petletko In za mlaje« Smejte se očaoci in inanke, ki se še niste spogledovali s svobodo. Slovanske besede vro iz božjih otrok. Sauno preteklost še prekli-Djaao po laško. lo je čas radostnih resnic. Oblomimo lipe po EaiBSonu in jih obesimo po stenah hiš in razvalin. Ded jih je prinesel breme in sedaj jih razveša okrog slike moža z dolgi-tti brki in zelenim nasmehom, Ka dolgih palicah vihtimo ognje ia po ogradah in gričih iz kresov poplesavajo v neoo jate pisanih biserov, ki jih spooenja cvrčeče smreSje. Po aidovih pišemo rdeče besede o svobodi, Stalinu in prvem maju. Pisane zastave se spogledujejo z belimi oblaki. Ta rajska rosa, te o-gnjece besede in gromke salve. Premagali smo in premagujemo.
Jože Pele
Bol s StalxaoB
(odiOBLti)
Iz oken gledajo slike voditeljev - modro, preudarno, veličastno, stvariteljsko, tolažilno, preprosto. Vse je v nas. Tujega nočemo, svojega ne dano. Juhe j! In harmonika in lipe, drobni nasmeški, polka, mlaji, ^mlaji, mlaji in proslave. Pod večer iz mraka zvonci čad, cik, pirbi in ^apovske lučke. Lučke ob reki, gredo, gredo in prinašajo kruh, preudarnost in dobro kletev, čakamo jih, ljubimo jih - kot svobodo. Vsi amo, vsi so z njimi, otročki, dedi, mamke, voditelji in tajnice, župnik in pred-
__sednik in Stalin, Kajti prinašajo kruh. Veliko jih je, a
(Sipremorejo malo besed na ustih in veliko srca v dlsuash in očeh.
45
Ded je žvečil tobak in častil Busijo, tako da sem si Rusijo začel predstavljati kot lepo gospodično, ki gleda z neba to nenavadno početje božjih otrok. Stalina nisem znal tako skladno uvrstiti v to pisano leporečje, med te orjaška ognje. Rusija ima vsega, kar sipo želi človeška pamet. Vse priteka iz Rusije, reka, topoli rijejo korenine iz Rusije, nebo se začenja v Rusiji in ded, ki je velik in ponosen, je prišel iz Rusije. Velikokrat je pravil: "Iz Galicije, prav do Kijeva in Harkova in še naprej." Kadar ja tako pripovedoval o Rusiji, se je vame prikradla modrosiva misel o neskončnosti. Prepredena je bila s čisto navadno zemeljsko srečo, rekeimi, hišami, sončnim in sivim nebesom. Tudi ti^da smrt je bila vmes - bela in votla. Misel pa je bila vseeno tvor aesijanstva. Iz ideala o velikem rešitelju in osvoboditelju je lezel meduzast pomislek. Kradoma,
Ponoči sem sanjal o Husiji. Ko me je Maja prignala s svojo nečednostjo in grabežljivostjo in baharijo in lakomnostjo v obup, sem ponavljal: "Rusija, Rusija, Huaija..." Med ograde je lezla jesen, reki i so, da ni rodovitna. Vse-
eno so ob sobotah zapele sirene v nestu. Vsi smo 86 ustavili in govorili, da so knapl že dosegli plan, da bo krub.a gotovo dovolj- belega krulia in potic, potreseniji z rožici in orehi« V šoli so naa pravili pravljice o Busijl, branile so ponos. !Dudl prokleta laška svojat ni mogla s svojlni goljofi-jaai o Trstu, kjer s« pretaka aodso In l>rezkonSno aor.je, nalaaljati naše svobode.
Očetje so "delali petletko". Po petletki bo še ena petletka in potem bo raji elektrika bo in stometrske tovarne z nazobčanimi strehami, v katerih bodo za delovno ljudstvo vlivali bele in rdeče avtomo-'--.le. Po petletki bo v našo vas pripiskal vlak in če se nam bo zahotelo, se bomo zapeljali v Ljubljano, na Brezje, v Novo Gorico, ali v Rusijo, Na sestanku so rekli.
Sestanki so bili šepetanja svobode in hotenja, če sta povzela besedo Čsscik ali Čadež, je ljudstvo Eolčalo, V ljudeh se je pretakalo zadovoljstvo, ki se lahko primerja le a strastno zaverovanostjo v vrnitev davno izgubljene dragocene dobrine. V tre-nusklh 80 se pozibavale pisane dragocenosti, čisto blizu, nad glavami, jutri jih bo ljudstvo zaseglo. Svoboda je velela hiiano - zapeli smo jo. Svoboda naffi ja dala kra^p - gradili smo zadružni dom. Svoboda nam je pokazala Stalina- obesili smo njegove podobe po stenah in v srca, verjeli smo, da je vnet za svobodo in za knape. Svoboda je velela prešteti žrtve - prešteli smo jih.
Ljudsko štetje, čakali smo in se pogovarjali ob petrolejki. Opolnoči je pritekla tovariSica učiteljica Slza. Eo nas je vse popisala, ji js mama. ponudila žganje. Sovarišica je postala rdeča, lled čudnia pogovorom sem doumel, da ona ni za Stalina, ampak za Boga. K maši tovarišica Elza sicer ni ho-                        46
dila. "Ker ne sme," je nergala babica. Ded je po-
kašljal In čez čas, ko ja tovarlšica že tekla po stopnicati k Flabnarju na ljudsko šbetje, bziknll v žagovino in odločil, da-če ne bomo marali Eusije-nas bo tako in tako vsa hudič vzel. Ko so me vrgli v posteljo, sem dolgo premišljal o Stalinu in Bogu, ki sta baje drug drugemu sovražna. Čisto tELko ja na nočnem ljudskem štetju trdila tovarlšica Elza in gotovo ja res.
Naslednje dni sem na noč ljudskega štetja čisto pozabil, celo sam sebi ne bi mogel priznati, da je tovarlšica govorila tako nenavadno. Hočnih dognanj ni mogla dohajati moja podnevna vnema, Stalin in Husija sta spletla okrog drobnih iskanj drobnih sreč in drobnih zablod žično ograjo.ki je razum ne more obiti. Kvečjemu ujel bi se, ker žice, so zanke in razum v blodnjaku kmalu postane cokla nagona. Vsako kratkoročno videnje opleni dalekosež-no spoznanje in ujetništvo ja nemiljiv konec. Še zadihan, še klecajočih kolen moraš zjeoljati privoljenje.
Bolj in bolj se je v prosojno zavest sidrala ugotovitev, da so na svetu prav zares čudna razmerja med svobodo in Stalinom. Vprašati si nisem upal, prav gotovo bi mi Maja tega ne znala odgovoriti. Ko sem v očeh zaznaval breme, me je stisnilo in če bi ne bilo deda, ki je svojo pravljico vlekel, vlekel, bi kanila vama čisto majhna slutnja laži. Laži pa nisem hotel, preveč trpko bi bilo potem sladje ob v nebo kipečih kresovih, ob rdečih stavkih po hišah in kozolcih, ob sivih slikah brkatega moža, ki smo jih nosili na dolgih kolih in ga častili in molili kot pri nedeljski veliki maši sajiega Jezusa Kristusa. Verjel sem, ker sem hotel verjeti - gotovo tudi laž^m. Ko je v zavest zaplaval tenak občutek kalnosti, sem zdvomil nad tovariSico Elzo, ne pa nad Stalinom. Svoboda je znova in znova pod-
47
žigala naše veselje, slovensko besedo, vrela je skozi gostilniška okna in skozi slovensko pesen, kX  sno jo prepevali v šoli in na sredi vasi. Preveč je bil v oeni zasidran dosežek nekega pradavnega notenja, ki se ga ne da zaobjeti s človeško pametjo, da bi podvoisil. Stolp, ki ga je zgradila svoboda, je bil premaaiven, da bi ga zamajale polnočne besede velike in učene tovarišioe Elze. Pa so vendar bile izrečene in babica je dalje lajnala svoje razočaranje nad svobodo, Stalinom ter brezboštvom, ki je poganjalo naravnost iz svobode. Posebno pa nad dedom, ki je z enako zagnanostjo ponavljal velike reči iz neskončnega sveta, ki mu je ime Eusija. Zdi se mi, da ae je ves ta glasni, pa vKseno skriti in nikdar do konca doumljeni dvogovor največkrat stopnjeval do stanja, ko se je v domače odnose zarezala mrkost. Tega sem se bal. Slutil sem, da se ne da vsega dojeti do kraja, pa če tovarišica Blza ali naš ded Se tisočkrat ponovita svoje razočaranje ali svoja navdušenje.
Med veselicami in srečnimi udarniškimi urami je bilo mno-       48 go kalnega prelivanja. Kmalu po prvam  aaju so sredi sončnega dopoldneva zapela sirene. Hutarjevega Staneta je stisnilo v jami. Strop ae je posul. Zbirali so se okoli Rutarje-ve U-se, da bi ga kropili.
Vznemiroalc me je, da Jerca ni nikdar šla na igre ali sestanke. Dolge nedeljske popoldneve ja prejokala ob grobu pred cerkvijo. Nemci so ji ubili edinega sica. •■'Velikega, močnega in lepega,"
"Jerca je stara in sama, ne zmeni se za StaliAa in za.  te neumnosti."
Vedno, ko sen opazoval črno liso ob ovenčanem g.robu, sam zablodll v nemo pričakovanje. Pa če žlobudrajoč svobodi »vseeno je na dnu rož in pisamili
resnic križem kražea najzetanUi mnogo kosti, ki hočejo, u-pajo in želijo. Eedkokdaj je ob njih prisotno črno razmišljanje o končnosti in rekah, ki odtekajo. Med deževnimi nočmi nas prebujajo in če nas spanec popolnoma zapusti, zajilipamo in dolgo mislimo - tako kot Jerca - črno upanje z marmornatega britofa« Ko sem jo gledal s Samsona, ssm podvomil v vse, tudi v okicena okna in slike ter v lepe pesmi, ki so jih prepevali možje.
49      Pa je umrl dan. Zvečer so se na vasi zbrali ljudje in se
smejali. Cicibani in pionirji so že spali, delovna mladina pa je hladila dlani od udarniških ur. Pozno v noč.Po Samsonu in planini so šepetali orjaki.
Dopoldne nas je tovarisica Elza vodila na Vencljev travnik in nsis razporedila v krog. Tovarisica Elza je kričala: "Mir! Mir!"
"Otroci, danes se bomo učili strani neba." Trapasta Frančiška je takoj odljudno znargala:"Sever, jug, vzhod, zahod." Vsi smo se zarezali, tovarisica Elza pa se ni zbegala.
"No,otroci, kje vzgaja sonce?" "Ha vzhodu,"
"Da, na vzhodu, na vzhodu je Husija. Edo je poglavar Ba-sije in je tudi naš poglavar?" "Stalin."
"Daa., Josip Visarionovič Staalin." "Kje je zahod?"
Vsi smo pokazali s prstom proti Samsonu. "Daa, tam so fašisti."
Ko nas je pocao poučila še o severu-mrzlea severu in ju-gu-jugu črnih zamorcev, smo se razbežali z lesenimi torbami domov. Med ograde in reko se ni ooglo vsidrafci prostranstvo. Vem,
50
da je od tovarišice £lze burkala slepa brezizJiodnost, ki je iirofflila vsako slo, čudi sovraštvo na smrt. Prepričan sem, da je siiušala vpepeljavati to slepo brez-izhodnost lahkotna brezbrižnost krokotanja velikih ponavljalcev. čutim, da je v tem skoraj moškem smehu ostalo nekaj srca ograd, kolaikov in reke, pa tudi asnogo silnega hrepenenja, ki ga je morda tovarišica sL±z&  hotela splesti s stranmi neba. Kdo ve. Tisti s hribov so se med potjo domov stepli. Tisti s aribov so bili sami ponavljaloi. Ko so šli v šolo,so po obcestnih kamnih z ogljem risali grde stvari. Zaradi tega so jih v šoli zaprli. Pa so vedno pobegnili. Njihovih maji ni bilo nikdar na roditeljski sestanek.
Svoboda pa je ostajala in se polnila. Ded se je po pevskih vajah v družbi Čadeža, Česnika in ostalih do kraja razvnel.
"To je svoboda; lakota ne more biti lakota, sitost ni sreča. To so edinstveni trenutki tisočletja, srečni smo, ker jih doživljamo."
Kimali so mu, čeprav ga niso popolnoma razumeli. Ded je učen mož, v starih iasih  je bil faldvebal. Od nekdaj sem v njem gledal osrečujoči duh, ki dojema globlje kot bladi-kavo gostilniško omizje.
Kmetje pe niso tako zagnano baklali svobode. Kmetom je ljudska oblast pobrala molzne clke, čade In pirhe. Vse krave so pripoiiili skupaj in reklis"Zdaj bo zadruga." In je bila zadruga. Po nedeljski maši se je v gostilni polival srd in top-
51
la gospodarjeva resnost se jo potapljala v prekletstvo nemoči. Lastnina stoletij se je tihotapila izpod raskavih dlani in če je hudo ziibolalo, je gospodar zlil vase preveč. In ko je kolovratil domov se je polivalo.
"Preveč, preveč boli." "Zemlja... zemlja" "Bil čadek, moj mili čadek."
Pa se ni odbilo od griča. Eaka je kot mleko odšumeva-la stok in molk. Zadružne krave v Kragljevi stali se niso hotele molsti, tudi pojale se niso, otrokom so rekli, da jih zebe.
V mojem srcu pa ni bilo prostora za kmete, zdi se mi, da tudi v dedovem ne. O kmetih so govorili kot o tistem, kar je od nesvobode ostalo. V gostilni so kmetje sedeli zase in zabavljali čez davke. "Davki, davki, hudičevi davki."
"Mama, kaj je fco davek? Vencljevemu Tončku nagajsuno Davek." Vencljev Tonček je za vse šibe tega svobodnega sveta dolžil davke. Knapovska mularija ga je zmerjala z "davkom". "Davek sedi!" "DaveJ£ joka,"
"Davek se je uscal pod stol"
Tpnček res ni in ni mogel držati vode. Tovarišlca £1-za se je smejala "davku" in ča se je smejala ona, amo se ostali krohotali.
Kragelj, največji kmet, je Dil zbežal z okupatorji in belo g£Lrdo, po njegovin njivah je oarširaia armada. Vojaki so vsako drugo besedo rekli: "jeoem ti sunca."
To ni lepo, so nas poučili v soli in pri nauku, a vsi po vasi, razen gospoda župnika in starih babic, so sa ob vsaki najmanjši sitnosti, pa tudi ob vsaki drobni raaostl in sleherni milosti božji znebili jabentov-ščine.
52
Na zidku, ki objema rumeno cerkev, sem med prišepetavanjem juter sledil marsiraaju - vkletemu iskanju sozvočja med močjo in obliko. Henaaitna je vnema iskanja in preglaševanje drugega nad drugim. Iz protislovnosti, kjer je samo človeški korak zvesti ostanek prvobitnosti, se rešuješ z zagledanostjo v pisano pomlad, ali s strastnim poglabljanjem enega samega vprašanja: "ČEIflJ?" In pozabiš, da si, samo zaslutiš nemir lastnega ritma in advomiS, in zblodiš.
Ob sobotnih,večerib so se kaapi in kmetje zbrali v krčmi in se prepirali o tem, kaj bo, Hekateri so Stalinu popolnoma zaupala, drugi so previdno aol6ali.
"Balob, ali ti sploJi vaš, kaj pomeni to komunizea?" Marko je mislil, da je najbolj učen. Baloh se je zbegal in čez čas, ko se je Marko že zEiriplo krohotal in a  prstom kazal v zadrego, le zmečkal; "Kaj, zboljšanje, zboljšanja, komunizem je zboljšanje." Nekateri so se smejali, drugi so bili tiho, ker so dali Baloiiu prav. Kna-poa rea ni šlo slabo, govorili so, da je v Rusiji prav tako. če je kdo omenil Eusijo, smo Se vsi ozrli v Stalina.
Polnost pomladi in osrečujoče spoznanje svobode sta gnala vroče misli. Spočenjali smo nenavadnost. Uteleševali smo pričakovanja in daljnovidnost. Kričali in šepetali smo veliko zavest. Plapolali smo preroško videnja Simona Gregorčiča. Iz Bazovice je vrel zanos. France Bevk in Igo Gruden sta pripovedovala pod trto, v belili dekliški h  kamricah in v slovenski šoli - povsod. Bele krošnje dreves so belile noči. Samo en čašnjev ceet - dehteč in bel - odlomi za talce. Vse popoldne smo po ogradah šepetali pesmico za jutri. To-varišica Elza je zahtevala vse na pamet. Angela, ki je postala tajnica, je na zboru volilcev, ki je sledil igri, imela dolg referat, v katerem je med drugim zatrjevala, da sploh ni več Boga, da ja zdaj samo ša narava. To je tolikokrat ponovila, da smo ji odslej vsi rekli narava. Babica ji je bogoskrunstvo hu-
53
do zamerila, zdi se mi, da tudi drugi bogaboječi državljani. Mani se Angelin govor ni zdel lep, saj tudi narava Angela ni bila lepa. Velika je že bila, a je bila mnogo manj lepa kot tovarišica Blza, ki na zboru vo-lilcev nikdar ni imela govora. Samo igre je učila - dolge in lepe. Po Angelinem govoru je iz babica izbruhnila sveta pošast. Doma je vpila nad dedom in nad svobodo.
"Ti in tvoja svoboda! Po iušah lahko mala jo laži, liiše vse drže. Ta ušiva vojaščina tepta Kragljeve fljive, po kateriii bi lahko rasla kruh in krompir," Eazvnela se je. Tudi mena je prepridala. Prvič se je zgodilo, da sem verjel samo njej, dedova vloga se mi ja zdela klavrna. Zasmilil as mi je.
"Svoboda nima nič z Bogom," je modroval ded," svoboda ja za vse, za pobožne In za antikriste."
Tisti večer sem še dolgo premišljeval o naravi Angeli, babici, dedu in Stalinu. Naslednje dni ao kipeli pogovori o svobodi. Mežnar se je postavil na tisto stran kot babica, "Nobenemu ne molčim, še pankrtu ne."
Kdaj pa kdaj se je na zbor volivcev pripeljal tudi tovariš iz o-kraja. Ta je šele imel dolg referat o svobodi, Stalinu in prodanih klerikalcih. "Vzgojili bomo novo moralo, etiko, novega človeka, ki je željan velikega, človeka socialista,.,"
Ob takih govorih so eni kričali, drugi so bili tiho - taki kot babica. Možje so se potem napili v krčmi in zapeli: "V ta devet komun od svetga Vida zgun,.," Tudi jaz bi rad zapel, o svobodi ali o Bogu, Hedkokdaj so mi dali besedo.
Od Žile do Brave, do srca Balkana, smo združili plamen mladeuiških sil.,, Svoboda je tlela kot pomlad. Vsa še ni svobodno, a bo postalo, Uarava Angela in tovariš iz okraja sta trdila: "Stalin je jamstvo,"
Hrepeneli bi, objemali bi čas - čas pisanih ognjev in veselih resnic. Gradili bi  brezkončen stolp, višje kot Saason.
Pa se je nekega dne zganilo v vrbju. Popiiiljalo je in ljudstvo je potihnilo. Črni avtomobili so švigali gor in dol po cesti. Hdečo zastavo so sneli z Ljudskega odbora, Stalin - sovražnik naše svobode. Stalin - črna senca naše pridobitve.
Čudno. Hodili smo od Mše do hiše in spraševali. Stalin strelja nedolžne ljudi. Preobrat bo. Čudno, da sploh še na vzhodu vzhaja sonce.
In če sveta resnice grabi umazana prevara, in če se svetniki spreminjajo v sovražne golazni, je v velikih in malih verah vpeta blodnja. Blodnja - edino stanje, ki lahko ožme ia prevaranega duha dvom v včeraj in danes. Blodnja išče, prevara moti,
Ued pozelenelimi očmi in zavajočimi usti se je širila hromeča golazen, Prilivala je grozo in obup. Naravo Angelo ao odpeljali. "Zapret, zapret," so aoalja-li v krčmi. 2a Stalina se je vnemala, svobodo je goljufala. Strašni mejniki so vklenili srečno zagnanost. Mrzle sence so se prelivale med zagledanimi obrazi in svitemje bojazni je spodjedalo korake, smeri in cilje. Ded je obstal. Med lažjo in resnico so plahutale drob' ne skrbi, z muko so se spolnjevale čisto vsakdainje dolžnosti: mlako, napajanje, šiht, solata.,. Potem so sporočili uradno, da smo sa varali. Ded je odhajal od doma, ob reki je postopal, bal bi se mu ponagajati: "Od Harkova do Kijeva in še dalje po ravnini..."
Prebelili so napise in odstranili so velike sive slike z zidov. To odstranjevanje se je začuda slednjič iz-pravrglo v nenavaden okraus svobode. Sprva so bili o-prezni, čisto na dnu so dvomi hromili zadnji delček popolne spontanosti, čez nekaj dni so jih preverjali, umazane resnice, ki so jih žapatall, pa tudi glasno
54
■30  se o njih pogovarjali. SMfiT; USTfiBLITVE; ČISTKE. Pravež ja postalo teli majhnih in velikili preobratov, te čudne zagledanosti. Babica je v čudni nemoči zamešala laži in resnice. Toliko drobnih spoznanj je pozabila. To-VELTišica Elza je v zbeganosti nataknila sončna očala in naskrivaj odstranila sivo podobo in rdečo zastavo.
Ta prokleti dež. Ti čudni avtoaobili. Tajnico Angelo so čisto zares obdolžili. "Stalinistka je," so rekli, "sovražnica. Zapret." Ta prokleti dež, ta nebna golazen. £o bo prenehalo, bo tudi v ljudeh popustilo. Gledal sem sive slike, ki jih. je reka odnašala. Ded je aolče stal na bregu in se držal za fasono. Jamarjev! Meti so vrele solz«. Osvajala me je zbeganost. Med vrbjem bi podžigal svobodo, v drobni mivki bi vozil dolge vlake in nabiral bi lešnike - za tisoč potic. Plenite, plenite, tulite, saj se ni zgodilo res, čisto zares lažejo. Ool s Stallnon
Dol s Stalinom
Dol s Stalinom Tudi pesem Od Urala do Triglava se niso več upali zapeti, "Lahko me zaprejo." "Da bo le kruli."
"Zakaj, zakaj, saj je po njivah dovolj koruze, lepe, rumene." Kruh je prihajal, čeprav o Stalinu in neskončni ravnini na vzhodu nlao več razpravljali. Bali so se.
aajtrovži so vseeno scvell - rdeči kot kri in gladki kot porcelan.
55