URN_NBN_SI_DOC-UK6GCVSF

J u b i l e j i DR. MELITTA PIVEC-STELfi Kdo od Ljubljančanov, ki ga vodi vsakdanja pot skozi Gosposko ulico, ne pozna starejše, nekoliko naprej sklonjene, zm erom temno oblečene gospe, ki um erjenih korakov stopa vsak delavnik zjutraj proti Novemu trgu? Saj bo km alu 30 let, odkar se ta zamišljeno predse zroča žena, oprem ljena navadno z mrežo, iz katere gledajo razen big tudi knjige ali mape, giblje zm erom eno in isto pot tam nekje od Zelene jam e proti jedru stare kulturne Ljubljane. In če jo znanec pozdravi in ga ona pogleda s svojimi živimi, tem nim i očmi, m u — če je pri volji — v dveh treh stavkih reče z nizkim glasom kaj vedrega, smešnega, a to tako, kakor bi se ji domislica sam a utrnila sredi resnega prem išlja- nja, ki jo vso pot zaposluje. S prijaznim , včasih hudom ušnim , a dobro­ dušnim nasm ehom se spet zatopi v misli in nadaljuje svojo pot na delo. Ko potem razm išljaš o tej na zunaj tako skrom ni, nevpadljivi dami, se šele zaveš, da si pravkar govoril s Slovenko, ki po svoji izredni izobrazbi in omiki sodi v vrh najboljših, kar smo jih kdaj poznali. Gospa dr. M elitta Pivec-Stele je do danes edina, ki bi se smela — ko bi ne bila tako skrom na — podpisovati kakor zelo redki možje, z dvojnim dr. Od 1941 do 1950 hodi po zgoraj opisani poti kot biblio­ tekarka naše Narodne in univerzitetne knjižnice, poslej pa kot honorar­ na znanstvena sodelavka Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti, in sicer v Sekcijo za občo in narodno zgodovino. Letos 9. m arca je dr. M elitta Pivec-Steletova dopolnila 75-letnico svojega, kakor čebela m arljivega življenja in zato je prav, da seznanimo bralce Knjižnice potem , ko ji je bilo zastopstvo našega »vesoljnega bibliotekarstva« čestitalo v našem skupnem imenu, nadrobneje z delom in življenjem te visoko nadpoprečne žene. K adar si za rojstne dneve čestitam o, radi om enjam o, da imamo bolj malo osebnih zaslug, če so se nam leta nanizala in zvrstila v daljši ali k rajši paternošter. Da, prav res: čas hiti in hiti zm erom bolj, mi pa ne m orem o niti pospešiti, še m anj pa zavreti njegovega teka, pa če bi to še tako radi. Ne znamo zadrževati kroženja kazalcev na tej čudni številčnici, ki ji pravim o čas. Morda smo s svojo skrbjo za osebno zdravje res kaj malega prispevali k tem u, da nas ni strla takšna ali drugačna bolezen ali nezgoda, vendar gre verjetno več zahvale srečnim naključjem , da smo npr. ušli dvema hudim a vojskam a ali čemu po­ dobnemu. Pač pa je čisto osebna zasluga, če je človek čas, kolikor m u ga je odm erjenega, izrabil tako, da si ne očita preveč izgubljenih ur 95