4 ' -• .• - ' zafesS-s 'TTrnTTi^srfiT^miff rnT rTi in n f/PtfrtMr J". _ K M E T A M S A 'POTREBO mo POMOZH S« mlade , JI ar e lu d y. ^=^^==== = == » 1 % o ^=======^} UTISNENU NA DUNEJD 1’er Christianu Grosserju, in ter £l)eitt* faliftraffe 3 ir. 76 , £*V ČEAL VESELE, INU SHALOSTNE ^MQD8B.HEK) TE V A S V Te buqve so s’ spremislekam Tok narjene samem kmptam , De, kar njeh bere, in’ tok ftry, Ohhrane fdravje, um fbi(try : Sna v’ dobri vofi skuf oftat’, In' en prem6fhne mosn poflat’. K’ veselu tud’ fa otroke Mersk’ ene pilde vfain’ v’ roke; Zhe se s' njeh kaj uzhf s’ ta-bd, Tok grpval tebe kop nabo. Perva Poftava. Kaj Gospud Havptmont Mildkajmar, inu ta flar Go• ■smd ! ajmashtr IVolgemuih od %hlovtikkega fhiv* lenja derfheta. J£n wogat fhlahtnekj Gospud Mildhajmar imenu- van , katir je v’svojeh mladeh lejtah ked fhovnir da Lajtmonta slufhil, inu koker en Havptmont slavu dobil, je na svoji grashini , katira je lih tu imp M ildhajm imela , fhivej. Njegova shpifhirna , inu kpvdi so bli obilnu prevideni: on je tudi enega do¬ brega kuharja imel; al favle njegoveh ottekleh nog ni on fmed deset jedy kumej ene ufhyti smel, nekar vina pyti, ter je she mogl vezhkrat zple tpdne cfoi- gu v’pofteli lefhati. Dvakrat se je bil oflhenil, ter je od njegove perve gospp enega synu imel* A katir 2 -—— katir je v’glagolah (visokeh sholah^ shtudira!: inu «no hzhyr. Ta druga gospa je v’ nje pervemu no- shezhemu ftanu naglu umerla, ke se je bla od enega plesu domu perpelala bila. To naglo smert si je ta gospud flo k’serzu ufpl, inu , ke je toku sam bil, tok je ali buqve bral, ali je v’svojemu fhpselnu se¬ del, ter se je na use spomina!, kar je kedej svoje dny po ptujeh dufhelah, inu per Gosposkeh dvoreb, koker tudi med fhovnirjami videl, ali shlishal. Per temu se je tudi na use fpomnelj kar je od mladeh nog sam pozhejnal: inu merski enega diianja se je poke¬ sal toku flo, de si je voshil, de be nekol pozhpjnai nabit. Al na fadne so se .uselej njegove misle toku isshle: de zhlovpshku fhivlenje je pozh rps ena rpvna rezh. Je njemu dolgzhas perhajalu, tok je puftil Fajmashtra teifte vasy, enega poftarnega prov ve- dnega mofha is eno sivo glavo kVoigemuth po imenu k’sebi pridt? naprositi. S’tem se je per eni faifi to¬ baka is zajteng, ali kar je szer kaj novega napadlu pogovarjal: inu tedej je mogl G. Faimashtr use to¬ ku povpdati , koker si je mislel. Vezhdejl psk je Gosp. Mildhajmar besedo na tu napelal: de na svejtu je enu revnu fhivlenje, inu de more zhlovek, bodi ii fhe wogat, ali uwog, gospud, ali podlofhn, zel tolkajn rpv, inu nadlug preftati. Per temu so ble njemu njegove betefhne noge usakrat na jefiku, ka- tire njega toku bolp, de per usemu svojemu premo- fhenju vonder nekar en dan nasmp nezh flrelufhel ne¬ ga ufhyti, temuzh more merski eno nozh bres fadre- manja prelefhati. Od zelega svojega fhivlenja per dvoreh teh Firshtov, inu v’ fliovdu , tudi v’ svoje¬ mu dvojnemu fakonu je on tolkajn hudega povedati vedel, . == 3 vedel , de usi vespli dnevi, katire je ondi imel, pruti temu so use nezh bli. Tudi je tega modrega Krayla Salomona pertikuval, katir v’ buq. tega Pri- degarja na i. Poft. prave: Jeft fem videl me, Kar st pod sondam gody: inupolejl me je blu nevernemu. Nafpruti pak je njemu G. Faimashtr prave!: Lube G. Buh je pak le vonder use zel dobru ftvaril. Nej meni le Vashnofl, je on djal: pogledajo, koku njeh fhivina po dvorishu okoli skazhe: koku je dobre vole, ke svoje klaftje iijia : Tizhi poj6 po borshtu od vespla: zhebple wrenzhp , ribe poskakujejo po vodi , inu ta narmajnshe mushiza lejta vesglu »per sejanju tega sonza okrog, ter se zhes tu vesely, de fhivy; fakaj be bil nek Buh ludy same, katire pred useme drugem? fhivalame narbel shtema, k’terplenju, inu martri ftvaril? Kratkunekar! nej meni virijamejo, aku be se nam ludem imelu hujshi goditi, koker fhivini, tok te le mi sami imeli usega tega krivi biti; fakaj Buh ta dobrutlive nam ni puftšl na ne- zhersru faliti, kar k’ nasht fadovolsheni shlishe; ai mi fvikshamo doftikrat te male rpve, inu nadluge, katire moremo preftati, ke si njeh hujshi na misle poftavhmo, koker so, ter napremislemo , de k’ na- shemu bulshemu slufhejo. G. Mildkajmar je tedej pra- vel: de je svoje fhive dny veliku tavfhent ludy pofnal, katiri so nafadovolni, inu svojega fhivlenji siti bli: inu szer Krayli, inu Firshti, veliki, inu wogati gospudji fa tolkajn vezh, koker werazhi, katiri od hishe da hishe kruha prosejo : tok lih tudi uzheni gospudji vezh koker ti perprofti. Kaj- pakde! v’ temu ni mogi njemu G. Faimashtr odre- zhi ; fakaj temu je rps toku* Al on je le vonder A z per 4 per svoji besgdi oftal: aku be le usak v’ svojem« ftanu dplal, kar je prov, inu dobru, tok be lohka usi ludji fnali fadovolnu, inu srpzhnu fhiveti. Tu je on tudi vpdel zel lepu saksebi refdijati, deje njemu na fadne ta fhlahtnek mogi prov dati, inu is zple pergodbe se bode skafalu, de je tudi farps prov Impl. Ob drugeh zhaseh fta se od tega pomenuvala: aku se dofti ludy na svejtu nanarajma , bres katijeh be utegnil ta svejt lohka obftati: inu tu, kar leti po¬ zirajo , be se fnalu drugem dati'; dokler se vide, de *ti narnapridnejshi, inu narlpnshi usega obilnu , fadofti imajo : nafpruti pak merski en terdudelovn purgar inu kmet use glahku pomanjkanje terpy ? fa- kaj ta gnadlive Gospud je bil tudi per usemu temu doftikrat najovoln, deslih je use svoje dny usega fadofti imel, inu vonder veliku pridnega ludem k’do-» bremu fturil ni. G. Faimajjjtr pak je nafpruti mpnil, de tu je enu posebnu lepu rovnanje Bofl je s’tolkajn innogitiremi ftanovami teh ludy na svejtu. Kraylt, Ratni Gospudji, Ferwoltarji, fhovnirji uzheni ludji, Faimashtri, Arzati, kopzi, antverharji, inu kmetji; tudi wogati, inu uwogi , usi morejo na svejtu biti, de ddn drugemu pomaga: edn tu, ta druge unu op- pravla, de usi po svojemu ftanu enu fadovolnu fhiv- lenje pelejo , ter nekomer v’ njegovi potrpbi nezh napcrmanka. Toku fta sb semterkje zhes te rezhy pomenuvala. Dokler pak G. Mildkajmar v’ svoji mla- dofli si ni muje, ne zhasa ufel zhes zhloveshku fhiv- lenje se pomishluvati: inu v’ fhovdu si tudi ni velt- ku favle tega glave uwyal , tok je merski en odgo¬ vor temu zhafiitemu Gbspudu dolfhn oful. On je tudi === f tudi sam dobru mlrkal, de njegova useskufna kla- vornoft tudi odunad pride , de se tega žila , inu konza , h’ katiremu je zhlovek llvarjen, inu teh per- pomozh, enu vesflu serzp imgtt, v’mladofli ni prov rauzhil. On s? je tedej mislel; kar ti nafnash, be se imel saj tvoj syn uzhiti, ter je njega narpoprej doma skus enega dobrega precpptarja, inu potem v’ visokeh sholah s’ pravem perfadptjam poduzhiti pu- fiil. Inu ke je dobru vedel, de sam videti je bul- shi, koker si praveti shlishati: tok je, prednje nje¬ gov zhas umrgti prishl, fhe v’ svoj teftament pofta- vel, de njegov syn be imel na dijanje , inu oppu- shanje teh ludy , tnu na te urfhohe: fakaj njeh tol- kajn prov srgzhneh ni, pomirkuvati, inu nekar samu na popisuvanje teh rezhy, koker v’ buqvah ftojg, se' fanashati. Druga Poftava. Koku je G o sp ud Havptmont Mildhajmar umeri, . inu pokopan bil, inu kaj je tedej fena nasr£%ha na dan prishla. 6 Useskufriu fhaluvanje tega serza je blu tudi en po- legurfhoh , de je G. Mildhajmar smert svoje druge fhene kumej pollejta prefhivel. V’ Putegramu je on umeri, katir je bil v’ fhivnt nafaj udarel, ke je bil enkrat fuper volo tega Dohtarja v’ meglpnemu ure- mpnu na jago vonkej jefdel. Njegov syn je, prpdn je ozhfta konz blu, is glagoija nafaj prifhl bil, ter je njemu ozhy fatisnel. Syn je njegovo smert ob- fhaluval , koker usak dobr syn syojega mertvega ozhpta obfhaluje; fakaj ta ftare gospud je rjega ko¬ ker enega ohhranika svojega rodu is serza lubil: inu »yn je tudi njega nafpruti perserzhnu lubil. Prpdn je teaej pokopan bil, je mpfhnar is fhulzam kje shl k’ pokopnizi te gnadlive fhlahte, de be ondi fa trugo en proftor perpravel. Inu ke lla dure te wolte odperla, je mgfhnar od lirahu, inu faufetja zhes to llrashno podobo, katira je njemu ondi v’ ozhy padla, na tla doli okoli se fvernil. Natu, ke je bil m?fhnar zel toku nagly okolipadl, se je fhulz toku. flo prellrashel, de ni kmalu videl, kaj be nek bilu. Al ke je spet goripogiedal, je tudi on videl, ter se je jpl na zelemu fhivotu, ked shiba trpfti, inu usi lasji na glavi so njemu po konzu flopiii. Ranka gospa namrezh je koker fhiva v’ nje \vgli fhidani pogrgbski erjuhi favyta na eni trugi sedpla; is herbtam je na ftdu te wolte slonpla, inu v’ nje na- rozhju je nekaj, koker ene koshize od enege detpta lefhalu. Ta dolga erjuha je bla is kryvjo osshkro- flena, inu oblizhje ni blu nekomer podobnu, Tit pufti fhulz mgfhnarja lefhati v’ ommedlpvz? , kjer je lefhal, ter seperplafi k’ temu pervemu biifhnemu pogre- ===== 7 pogrebskemu kamenu, ke njega noge dalej niso nefti famogle; toku terdega, inu okornega je bil njega leta ftrah naredil. Temzhasi pertpzhe mefhnarjov pes lesem. Ta je toku milu, inu^hudu tulil, inu lajal, ke je svojega gospodarja ked mertvega na tlah lefhati neshi, inu to \vglo shtavt v’ ti temni wolti videl. Skuš tu lajanje tega pesa je mefhnar spet sam k’ sebi prishl, ter je, kar je le mogl, v' grad teki, to perkafn ofnaniti. Od ezlanja, inu keklanja pak ni mogl on drugega is uft fpraveti, koker lete bespde : Oh! ranka gnadliva gospa v' wolti! — Bogu se usmili! Fervvdltar, katir ni na itrashila viruval, je nategama enekatire korenake is tibo user, ter je kje shl, de be videi, kaj be blu* Inu tedej so is velikem faufetjam , inu fhaloltjo vi- deli, de je farps tu mertvu truplu , te pred pollej- ' tam v’ noshezhemu llanu naglu usmertnene gnadlive gospe blu. Ferwdltar inu usi, kar njeh je is njim blu so faupyli: Oh ! de se Bogu v’ visoke nebpsa usmili! ta luba ranka gnadliva gospa! ter so se jo¬ kati fazhpli, ke so videli, koku se je moglu go¬ diti , de je is svoje truge vonprishla, inu toku rav¬ nil gori sgdla. Potemtakem ni bla rps mertva, ke so njo pokopali: temuzh je le v’ eni mozhni om- medlevzi lefhala, Koker vezh takeh exempelnov imamo, de take omnaedlevze zhasi po tri , shtiri dny , inu dalej terpg. V’ wolti je bla fpet sama k’ sebi prishla. V’ fapushenju, inu žaganju si je sama sebi obras, ina rame refmesarila: inu ke ja bla pokrov od truge doli perpravela, inu vonftopila , je blefu od ftrahu, inu grofe svoje nagodnu dete ro¬ dila, ter je potgm od slabufle, inu, ke ni nji neh-? A 4 zhe 8 zhe na pemozh prishi, umerla. Tu se je moglu ponozhi pergoditi; fakaj nehzke se ni mogl v’ vasi ipomneti, de be bil okoli unega zhasa v’ zirqvt ka- ku ropotanje, ali vekanje shlishal, deslih szer zir- kuv enukolku nafdol odhish prezh na enemu grizhu ltojy; fakaj truga, na katiro seje bla doliuspdla , je rajmno v’ enemu kotu te \volte pollavlena lefha- la: fategavola ni njenu truplu po smerti okoli padlu, temuzh ravnu kje na fid se naslonilu. Tu je blu tolkajn llrashnejshe. Ta nasrpzha se je grfde po zeli v3si refglasila, inu use je vekalu , inu ohfhalu- valu , de ta luba gnadliva gospa je mogla en tok mile konz ufpti. Ta ftare Fajmashtr se je ked enu mladu dete milu jokal: ter se ie na une bespde fpomnel, katire je ranke gospud tolkukrat pravel: J4 .sem videl use, tiar se pod sondam gody : inu po, lej! use je blu ne^lteniernu ; fakaj on sam njeh je bil v’ fakon skupfpravel; fakaj ranka je bla ena zet brumna Kriftijana, inu od zel gosposkega rodu; al ena uwoga fapushena srota, de je njo njena fhlahta Is usmilenja vonderfhala V’ nje fakonu se je nj{ zel dobru godilu. Gospud Mildhajmar je njo favle nje pohlfvshene, inu zhednofle perserzhnu shtemal. Zhes tu se je ta lube Itere Fajmashtr v’ svoji dushi vefelil, inu zhes use tu je ta nasrezhna gospa ene toku usega usmilenja uredne»smerte umrpti mogla. Ta mlade gospodizhezh se ni puflil utolafhiti zhes tako nasrfzho, ter ni dva dny od britkufle nekar betve v’ uda perpravel, fakaj on je svojo mazhaho vezh shtemal, koker merski eni otrozi svojo pravo mater: inu ona se je tudi pruti njemu tok lubefnivU skafala, koker de be on njen prave syn bil. Von- der ==£ 9 der je bil njega G. Faimashtr, katir se je per svoje¬ mu trosbtanju sam milu jokal, naposled skus svoje pregovarjanje toku delezh perpravel , de je spet jgdl, inu pyl. Na vezher tegaiftega dnp , kader so imeli tpga merlizha fa pogrpbam nefli , je on niemu naprejpoftavlal: Blefu je Buh leto veliko nasrpzho fategovolo perpufiil, de be on, inu žela vas imeli na tu mirkati, ter be nain.gli nobenega zhloveki vezh pokopati puftiti, samuzh de be gotovu vgdeli, de je rps mertv; fakaj toku dela ta dobre O; he v’ nebgsah zel doflikrat, de eno nasrpzho perpufty. ne fa teh Iudy volo, katire fadgne , de be nj mu, ghe je po /mi, is hishe vonkej nejti: lemugh se more ki 3 ali 4 ure v’ pofteli gorku od(t pujliti. „ 6) Je njemu per umiranju nos poghasi shpighajt pojial: so njemu sengi upadli, oghy globoku v’ glavo se usedle, ushesa ommer/nele: je ko/ha na ghelu terda, inu napeta, inu farba gherna, ali bleda ratala: tok se /na ghes 3 ali 4 ure ommyti, im na slamo, ali dih e po- 18 polofhiti, inu tedej ke duh pride , prgdn 7) Gleda pak ta mertve v obličju she precej na • spreminen: ali je naglu umeri, tok se n a sme poprgd is pojlele ufdigneti, doklej se naprobira , ghe je she Jhivlenje v' njemu : ali ghe je ki she mogh tui/iu v’ nje¬ mu obbuditii torej se tudi n asme kmalu Dohtar pregh pu/liti, kader je videti, de be bli ti bolni fhe umerli: temugh, aku be Dohtar tedej na prigho nabil, be se imel kmalu fravn poklicati, de be videl, ghe je bolnik fargs sklenil: v’ gviblu pak ukafhe , koku be se imele probe delati. So probe narejene, inu negh na/dado , tok se neghmejn vonder more is pogrebnin gh ahati, doklej te Jpredej v misle ujete J'namena te smerte, namregh: duh , inu ti ghernuplavkajli bleki pridejo. Toku doglu se more ghakati; ke take exempelne ima¬ mo : de so ludji 8. dny dolgu, inu she dalej v’ om- motegi lejhali: inu so vonder spet sami k’ sebi prishli. Sh?fta Poftava. ==== = *9 Kedur otshe svojo vpftnadolfhno ohhraniti, ta mo¬ re v’ takeh perpadnoftah fturiti, kar je fturil ta sla- vitne Dohtar BriiKhier v’ Franzoski dufheli. Leta je bil k’ enemu fhlahtnemu gospudu , katir je v’ urozhini botu lefhal, na kmetje poklizan, ter je prekasnu prishl. Use je fhe blu fa pogreb per- pravlenu. Le she tu be se blu imelu fgoditi , koker je per gospoSkeh ludeh v’navadi , de be imelu tu truplu od padarja goridijanu biti, de be Dohtar videl, kaj je r£S temu mertvemu falilu, Tu fta dva duhovna, katira fta v’ temu hramu, kjer je merlizh lefhal, pa¬ ško dajala, kedaj be zhas bil te navadne molitve fravn oppraveti ; tu fta se ta dva fazhgla zhes tu prepirati ; kedu fmsd njeh be na verfti bil merlizha pokopati, inu shtolengo fa pogreb potegniti: fakaj v’ enega fari je on umeri, inu v’ tega drugega je otl pokopan biti. Tu je Dohtar k’ njima shl, ter njeh je prosil, de be imela tihu, inu s’ myram biti. Per ti perlofhnofti je tega mertvega pogledal, inu neshl, de prave mertvashke podobe nima. Kmalu je on ukafat njega v’ eno toplo poftelo polofhiti, ter je njemu puftii kupeze na perse poftaveti , lih toku tudi na plpzha, inu na ftegna ; zel fhivot je on puftii is debplem seknam , inu is Jarinam okkajeneme ru- tatne derpavsati, inu med derpavsanjam trebuh po lahkama gori pruti persam tishati. Ke tu she ni Idalu, ie on zengre fa ushesa pertisnel: na podplate je on ukafal tople zpgle polofhiti, inu is shetizame ribati. Pozhasi je ta fhlahtnek rps fazhpl fnamena tega fhiv- lenja od sebe dajati. Tu je njemu gdrke kruh pod nos derfhal, ter je njemu enekatire fhlize prov do¬ brega shpanskega vina v’ ufta doli ftezh? puftii. Tu je fazhel pofhirkuvati, ter je ozhy odperl, katire je Dohtar, koker senze is vinam mafal. Zhes en zhas je on toku sam k’ sebi prishl, de je use pravel, kaj fta ta dva duhovna med sabo iinpla , kar je on v’ ommedlgvzi shlishal, deslih ni mogi govoriti, nekar onega uda preganiti. Dohtar je tudi njega toku o* Pravel, de je she zeleh 10, lejt dolgu ffcivel, Es V* ao — —:—i V’ glih vifhi je en kopz v’ Londinu dva dny po smerti svoje fhene is rajfhe domu prishi, ke so rajm* no otli njo k’ pogrpbu ufdigneti. Od fhaluvanja je on otl szagati, toku je on njo shtemal. On pak nje ni puflii na britof nefli. De be tedej fagvish*n bii, de je rps mertva, je on njo puflii semterkje po fhi- votu is eno ojftro brituvzo wofli, inu kupeze nafla- veti, 25 je njeh fhe blu fabfloin poflavleneh, ke je per ti 26ti se fganila, inu faupyla : Oh! kaj mene toku flo martrate? ona je spet popolnoma sama k’ sebi prishla, ter je fdrava podala. Takeh exempel- nov be fnal zhlovek sbe vezh naprej pernefti, katire so Kriftijanski Arzati, inu gosposke, to resnizo terdi- ti famtrkali, inu k’ posvarjenju refglasili, de be ne- kar mosh fhene : fhena mofha: flarshi otrok : ctro- zi flarshov: ali perjatli perjatlov po fanikernemu per pokopuvanju nausmilenu namorili. Tukej je bla numera von , inu G. Fajmashtr je nehal brati, ter je she tu , inu unu zhes to rezh per* govoril. Eni teh bulsheh gospodarjov so se tudi kmalu ponudeli: de, zhe otshe gnadliv gospud ti* shlarja,inu vojlzegarzo per enemu Dohtarju od prave* ga ushafanja te smerte poduzhiti puftiti, tok be tudi ony otli is njimi v’red«kje jidti; ke njeh pred mer- svemi nezh grofa ni. Tedej be tudi ony fnali sami na tu paško dajati, de se v’ njeh soseski nezh vezh taks velike nasrpzhe napermire. Eni s’ teh, kadri so na prizho bli, so med tem, ke je G. Fajmashtr bral, njemu zhes ramo v’ bu- qre kukali , ter so videli , de rajmno en zel lep pildek pride, kjer je bil brati nehal. Torej so njega prosili, de be njim le she enukolku naprejbral; keje she sonze visoku , inu lih rajmno ned pl a ; fakaj tu njim zel dobru dapade. Tu je G. Fajmashtr is serza rad fturil, ter je she te dve naslgdne numere bral. i--:-- ■ 21 S?dma Poftava. G, Fajmashtr btrg Nr. 43 inu 44, hatire u%hf, kaj be bln is fmerfnenemi ludmy pozketi. Bogu se skus tu perporozhish, Kar svojimi blifhnemu dobru ltrish. Smerfneni ludji, zhe niso predolgi! na mrafu lefhaK, niso kmalu mertvi: temuzh le otterpneni, ter se fnajo fpet odtajati, koker enu fmerfnenu jabuku , aku fna kedu s’ tem previdnu v’ zakr hoditi. Toku se je per> mirelu, de je. kojnedirz s’ Teie^hja svoja dva synova na dalo poslal na S. Shtefana dan, kader je rajmno en zel globok sneg lefhal, katir je od mrafti pod no- game shkripal. Fantji ! je on djal: frishku pet? ufdi- guvajta, ter meni gredozh fhganja napijta; ke ludy trudne, inu ommotezhne v’ mrafu dfla : inu ke se tedej kedu doliuspde se spozhiti, tok njore fmerfneti *, per Bogu je gnada! Pijta rajski en pdlzh vina, ali vola. Merfle vol grpje, kader zhlovek na tu frishku svojo pot grp. Mika ta flarejshe syn \vuga svojega ozheta: inu ke fla eno dalo pote skupej shl3, tok B 3 se 22 — se je tudi Shtefe ta mlajshe fhganja fderfhal, doklej fta se saksebi lozhila; fakaj na dva na krifhem le- fh pzha kraja fta imela pojdti. Tu je Shtefe kmalu per ti pervi tovirni se ogglasil, ter je en dushk fpyl: v' ti drugi fpet en frakelz: inu, ke je v’ mejftu prishi bil, kjer je imel plpzha, inu gnady predati, so nje¬ mu tudi kopzi eno kupezo fa likof natozhili. On ni odrekl, je dnarje potegnil, inu pruti domu se podal. Kar dalo amtizhe, be bil tudi lohka perzajtu na dom prishi; al nozh je poftala, inu Shtefgta ni blu. Tu niso njegovi ludji od skerby skorej nobenega ozhpsa fatisneli: inu koker se je dan fafnal, fta se ozhe, inu brat na kojnu na zgfto ufdignela, de be spasla , kje je obftal? Inu polej, zel blifu od te druge vasy fta njega ked rog fmerfnenega na zffti lefhati neshla. Tu fta njega na kojna pervefala, ter fta njega v’ vas pernesla , kjer fta ludy prosila, tega nasrezhnega pod svojo ftrgho ufpti, ter njemu fa dnarje, inu do¬ bre besede eno poftelo pervoshiti; ke fna biti, de she ni želu mertv. Tok fta na 5 inu 6 dureh terkala, inu fa tu prosila. Ke so pak kmetji videli, de je kcjnedirz, tok so njeh line kmalu falushili, ter so skus shprajne kukali, de be videli, koku se bo tu isshlu. Ke fta toku od bishe da hishe shla, fta von- der k’ enemu bel pametnemu , inu brumnemu mofhu prishla. Leta se je fpomnel na hiftorijo od tega usini- lenega Samaritana v’ S. Evangelijumu, inu kar je nash lube Jefus ondi govoril. Ta je njima dure odperl, je puftil tega fmerfnenega fanta v’ hisho pernefti, ter poklizhe svojega sospda , Gry%piillerja , njeh shol- mashtra, katir se je v’ takeh rezhph dobru fnajdti vedel. Leta je pertekl, ke so rajmno otli tega ot- ter- 1 terpnenega v’ to fakurjeno hisho notri nčdi, Stojte! je on, kar je is gerla mogl, faveka!: dojte fa Bofhje zhas! Vi umorete zhlovgka, zhe she fhivy! inu to¬ ku je te ludy nafaj pahni!, ter je gredozh na dvo- rishu enu leihishe is snega nagrabel, ki dve pedy visoku. Temzhasi je ukafal temu fmerfnenemu use is njega ftergati, da par nagega. Tedej je on njega na ta poftlane sngg polofhiti pudil, ter je is lopato she vezh snega nametal toku, de je tega nagega zhloveka zhgs, inu zhps odgl, sam nos, inu uda je on ofen pufti!. Snpg je tudi od useh platy is lopato dobru, inu ter u potovkl, blifu z perfta debplu: inu, ke se je tukej, inu tamkej topi!, je rozhnu spet eno lopato frishnega snega gorivergl. Ozhe, inu ti drugi ludji. niso otli tu po nobeni vifhi terpgti, de be ta mo¬ dre sholmashtr toku triba!. Ony so menili: tazhlo- vek more na tako vifho she kujshi fmerfneti. Ke je pak tu po vasi se refglasilu, kaj se je fena nasre- zha pergodila : tok je tudi G. Fajmashtr Voj da fravn prishl. Ta^e na sholmashtrovo plat dopi!, ter je njega pohvali!, de je ptov durih Temzhasi ke so ludji toku okoli dali, inu djali, kaj ima s’ tega pridti, le Fajmashtr gospodino prashal: al niso nji jabuka fmerfnele toku, koker se je njemu permirelu ? Inu nji je biu rajmno toku. Tu je on enu fmerflu jabuku na pgzh polofhi!: enu drugu je v’ eno posodo mer- fle vodg verg!, ter je she tudi ene kosze ledu is potoka v’ vodo urpzhi ukafa!, de be bel merfla ra¬ cala. Keje jabuku en shtirtelz ure v’ vodi lefhalu, j® blu fpet tokul epu, inu terdu, koker de be fmerflu nablu ; kjer je nafpruti tu drugu, koker se je na pezht »dtajalu , svojo farbo , inu fhmah fgubiiu. Tukej B 4 vi- 24 videte vi ludji! je on djal: ta narhujshe lima iflfzhe fmerfloto vonkej: gorkoba pak ftury, *de se ti tali, katire je mras skupejpotegr.il, prenaglu saksebi fpu- Torej je mesu tega oggrptega jabuka kashnatu , inu gnilu pollalu: inu en otterpnen zhlovek mor« bres usmileflja pogineti, kader se k’fakurjeni pezhi po- lofhy ; ke njegova kry skus tu prenaglu relloplenje od gorkute rajmno toku , koker mesu, inu fhonft tega jabuka is svoje vorenge pride. Kader vam r?* pa, korenje , inu take rezhy fmerfnejo , fnate vi rajmno toku lluriti, koker sem jeft fdej tukej s’tem jabukam naredil, inu tedej be ble te fmerfnene rezhy saj fa fhivino she faufbyti. Al tega jeli sbe nisem »kuje}, ke meni v’ mojemu kgvdru she ni nezh fmer- fnelu. Vi fnate sami skushati j klobase pak, katire so ble ked kamen terdu fmerfnele, sem ma tako vifho odtaja}, de so dobre ollale: nafpruti pak druge, katireh nisem v’ ledeni vodi odtajal, niso ble po lejtufajpfti^ Nro. 34. Koku je sneg Sktejetu pomagz Kaj dobrega, ak ti rata, Te vesely zhes dva fiata. Ke je G. Fajmashtr she toku govoril, je sholmashtr naenkratjzhps, inu zhps erdezh po oblizhju ratat od ve¬ sela , je uka na pol odperl, ter je roke pruti nebg* sam poufdignel, koker be otl Boga fahvaliti, de je njemu njegovu dobru dglu ratalu. On je famirkal, de de ta otterpnen zhlovek je bilpodsnpgam semterkje fazhel sopfli. Nu ! bersh , frishku, je on favekal: sospdenaj eno toplo pokelo perpravite! erjuhe, inu te rezhy pogrejte! Resnizhnu, Shtefe' je jel is enem glidam fa tem drugem se gibati: inu njegov ozhe; inu brat ka faukala od vesela , ter be bla sholma- shtra skorej med objpmanjarn fadavila is fgol perser- žhne lubefne, inu fahvale. Ta je tedej kmalu snpg is gorkeme, al vonder ne is preurozheme rutame do- librisal. Natu so tega odtajanega v’ eno toplo po¬ kelo polofhili, katiro sc5 bli v’ hram pokaveli, kjer ni blu fakurjenu, fakaj tu be shkoduvalu. On je zhes dalej bel erdezh po zelemu fhivotu ratal, ter je zhu- til, de njega silnu mozhnu serby, inu pezhe; kar je rajmno tu pravu fnamene blu, de fmerflota is udor vongrp ; le desna noga je she wpla oflala, inu on nje ni zhutil. To je sholmashtr she enkrat v’ ene nesh- kg polne snega, med katirega je dve pe(ty soly po¬ trosil , dijal, ter je nogo notri puftit, doklej je er- dpzha pokala, inu kipet se offhivila. Med tem je on djal: toku se more delati, zheje komu noga, ali en perk, ali en drug ud fmerfnel, inu, aku be lih nos, ali uhu blu, tok be se imel snpg v’ rutah gori- polofhiti. Koker hitru je Shtefe v’ kanu bil pofhi- I ati, Je njemu eno shalezo Thee od besgovega zvptja A 5 is z6 — —i—! is eno fhlizo uriska (jeseha) inu, kar je is shpiz® enega nofha medli is posode vonflaknil, inu fmejshal, pyti dal. Temzhasi so bli Dohtarja is blifhnega mejila leseni perpelali. Ta, ke je videl , koku je sholmašhtr use prov. inu lepu rovnal, inu skus tu tega zhloveka per fhivlenju ohbranil, je njega prizha useh prov mozhnu hvalil. On je ukafal kmalu temu bolniku na fhili pushati , de be Bofhjemu fhlaku naprejprishl. Potpm je on cn purfelz od 2 da 3 granov kafre , is 10 granami zhillega Solitarja, inu en skrupel slane Magnefije skupfmejshal, ter je uka¬ fal, de se ima njemu od tega usake try ure tolku , kolku se is enem nofham vonliakne, v’ vodi is Hu- denza notridati, inu zhes tu eno shalezo Thee pytt puiliti. Tedej je puilil pozhasi v’ pezh fakuriti, inu ta bolne ni smpl ene dny nezh jpfti, samuzh fhupe: al nobene urozhe fhupe is vola, ali vina; fhganja ni' smel poduhati, doklej se popolnema okkifvil ni. Prgdn je Dohtar prezh shl, je she tem ludgm ta nauk dal : Aku be v’hudemu mrafu na dalo pojdti impli, be imeli nameft fhganja, rajshi en, ali dva glafheka hudega jeseha pyti, katir oggreje, inu zhloveka pre- drame. Tudi be ony imgli, prpdn is doma gredo » ali gredozh na zpfti fhelodzu kaj oppraveti dati , tuje: roozhne, terdne jedy, koker fhlizhheke, suhu mesu, klobase itdr. jpili. Rokp, inu nogp be si impli, poprej is Iojam, ali vojlam ribati : nos, fhnable, inu ushe a pak is v 61 am, al? vinam, v’ katiru so poprej puftili ene kaple vojla, ali loja kaneti, pomafati. Til narpotrebnejshe pak je, le frishku fmirej naprej jidti, inu se nigdar ne, na' zpfti doliuspfti, deslih be koga s’tem bel dremota silela. On ie she tudi eno perpa- dnoft ■" 27 dr.oft prave!, de je namrezh enkrat enega fmerfne- nega, katir je 2. dny pod snegam lefhal, fupet odtajal. Shtefd je bil tedej skus ustnilenje tega mofha , inu brumnega Kriftijana , katir je njega v’ svojo hisho , inu pollelo goriufel bil: inu skus faflopnoft tegashol- mashtra fupet k’ fhivlenju prishl: inu ke so njegovi ludji use, koker je moglu biti, sbpogali, kar je Doh¬ tar fapisal, je bil tudi v’ kratkemu popolnema se ifldravel. Njegov ozhe se ni fvpdcl od vesela. O11, ke je en premofhne mosh bil, je otl use plazhati, kar so njemu fa lubu ludji llurili. Kmet pak ni nezh od njega ufpl; ke ni potrebuval: samuzh le shol- mashtr, katiremu je njegova slufhba, koker gorje! njim usem sholmashtram, malu notrinesla, ta je eno krono od njega ufpl. Ke je fhe use v’ Hani), inu per kraju blu, inu so Ihe ludji otli saksebi jidti, tu je en sosed, katir je use tu is faufptjam da konza glpdal. naprejftopil, inu djal: Nekar meni nafami- rite G. botr sholmashtr 1 aku be pak edn fmerfnel, kader be rajmno snega nablu. Koku be tedej is enem takem llalu ? Tu je she tudi en drug dobr svjet botr Jokam, je sholmashtr odgovoril. Tedej se ufa- me ked Ipd merfla voda, inu de je prov merfla, se Ipd refwye, inu koszi notri pometshejo. Potpm se ufamejo erjuhe, se na dve, ali tri gubp skupej flofhp, se v’ to merflo yodo pomozhejo, ter se okoli tega fmerfnenega fhivota terduu ovvy 6 , koker sem jed is snpgatn delal: inu kjer se otshe en blek usushitt, se te suhe rute prpzh ufamejo, inu te mokre gori po- lofhp toku dolgu , de se bulshi kafhe. No! tu je pozh prov lepu, de vi G. botr toku v’ potrpbi do- bru svjetuvati, inu pomagati fnate, je ta mosh djal! Buh 28 1 _ LL nM^ ! Buh milolltv vam tudi pomagaj , de se vam dobru god^ Usak slehern se je zhes to pergodbo zbudi}, inu ke je nedpla prishla , je koplan tega kraja zel lepu zhes S. Evangelijum od usmilenega Samaritana prideguval, ter je pohvalil unega mofha , katir je svojemu blifhnemu v’ potrpbi svoje dure odperl, deslih je kojnedirz bil. Prevednbft: tega sholmashtra je on tudi zel pametno pohvali}. Kmptam pak ka- tiri so temu v’ nasrpzho fapadenemu okna , inu line pred nošam faloputali, je eno pes mater povpdal, ter njim je is potisam besede is Evangelijuma S.Mat- thgvfha na 25. poltavi od 41 notri da 43tega shti- ha naprejbrat, de so v’ se shli, ter terdnu si naprej- ufgli, fanaprej usakega zhloveka v’ potrpbi svoje po- mozhe dejlefhnega fturiti, bodi s? kojnedirz, werizh, ali rabel: Ajd, Jud, ali Kriftiian. Osma Pollava. Kaj se je sJie s teme buqv(ime huntam /a potrebo , inu pomolit v' skupshini te vasy Mildhajin dalej per- mirelu. Tukej je G. Fajmashtr brati nehal, ke seje fhe mrazbiti fazhplu. Al hifiorija od kojnedirza s’ Te- leihja je ludpm toku dapadla, de so svojemu lube- niu G. Fajmashtru v’ roke segali, roke kushuvali, inu fatu per njemu se lepu fahvalili. Edn je djal: Toku be otl she dve ure poshlushati: inu skorej ust so bit lete, inu ene misle. En? so se tudi pultili fashlishati , de fhelp te buqve is sabo domu ufpti; ke bo she kaj notri ftalu , kar be fnali svojem fhe* nam na vezher naprejbrati. G. Fajmashtr pak je ekl: de tega n as m p bres vpdefa gnadlivega gospoda Buriti; vonder tu njim otshs Buriti, de be puflil lete U . ' JilSJ ’ 29 lete poftave, katire je njim naprejbral, flafti: tu po- duzhenje favle pokopanja teh merlizhov , o.d shol- mashtra prepisati, inu od njegovega spiska be imeli ti vpkshi fantji v’ sholi dolispisati, inu usak gospo^ dar, katir fna pisanje brati, ima potpm en tak spisk dobiti. Tu je blu ludpm prov, ter so fadovolni usak na svoj dom shli, Tu so ony svojem fbenam inu otrokam praveli, kaj so use shlishali, katiri so se zhes tu prezhuduvali , de be bil ta zhaftit G Ozhe take rezhy njim imel naprejbrati. S’ tem vezh se je njeh pak dovel fhgn zhes tu faufplu , de so ta ve- zhpr njeh mofhji toku perzajtu domu prishli: inu zhes tu she is shole, inu rfe s’ tovirne; lakaj dofti njeh je blu, katiri so to navado impli, de so ob pra- fnekeh, inu nedplah popoldan is z?rqve v’ tovirno shli, inu ondi prepyvali. Dosti njeh je tudi blu', katiri so si ondi fa zpko puflili eno vezhirjo napra- veti, ter so pdfnu v’ nozh shelej k’svojem fhenam, inu otrokam domu prishli. Dans pak so toku fgu- dnu prishli: so is svojeme fhename, inu otrozmi ve- zhirjalt, kar njim je lube. Buh dal, ter so shelej po vezhirji na enmaslez v’ tovirno shli. Tu kajpakde! ni wirtu prevezh dapadlu, de je njegova tovirna zel popoldan prafna hala , inu de je svoje klobase sam pojpfli mogl. Or. je bil tudi fazhgl ossklyvnu spod- wadati, inu zhes njeh G. Ozhpta godernati, da njemu pyvze odurazha : inu de otshe zplo sospsko per fhivemu fhivotu v’ nebpsa poufdigneti; potpm pak nej le glpda gnadliva gosposka, odkod bo daz, itdr dobila, Te, inu takeh naunzneh besedy vezh je on blebetal. Al nobedn teh pyvzov ni njemu pershtimaf; temuzh so njemu le praveli, koku so ta po- 3 o =“ popoldan veliku fadovolnejshe is G. ozbetara daper- nesli, koker szer is jegro. Tu je puflil wirt use do- bru biti, de be njeh nareskazhel, inti she tudi zel na vpzher njemu vctnnaoftali. Kmetji so she szer vezh kremlali od te llrashne nasrpzhe, kader kedu v’ gro¬ bu spet sam k’ sebi pride: inu od tega fmerfnenega kojnedirzovega synu is Telečjo,. Usak je povedal, kar je njemu v’glavo padlu: inu vezhdejl s’med njeh je menilu, de, aku be bil kojnedirz is svojem^synam k’njim prishl, tok be bli tudi njemu dure pred nošam falushili', al vonder so mogli usi tega mofha hvaliti, katir je toku, koker en' brumn Kriftijan fturil, Na¬ posled so v’ temu skupprishli, de otg G. ozhpta pro¬ siti, de be njim vezhkrat kaj s’ teh bukuv hupam [ci potrebo im pomo%k vonkej bral, aku be sami teh bukuv od gnadlivega gospuda namogli dobiti. Tu je fhepan na se uspl, tu temu zhaftitemu G. ozhptu pro- vpdati; na tu je usak svojo zpko plazhal, ter so ve- splu domu spati shli. Te fhelp zple sospske je kma¬ lu druge dan fhepan G. ozhptu naprejpernpsl : inu ta je gnadlivemu Gospudu pčvpdal. Temu je blu kmalu prov, de ti dobri ludji vpdeti fhelp, kaj she dalej v’teh buqvah flojy; fakaj dobra gosposka vi de rada, kader nje podlofhne ena hvale uredna serblivoil po nuzneh rezhph v’ njeh serzu ufbge. On je tedej sklenil te bukuvze fa otroke svojeh lubeh kmetov v’ sholo shpnkati, odkod be njeh tudi ti odraseni brati dobili. Be tt mali otrozi is njeh veliku se nau- zhili: inu tt veliki od teh dobreh ukov, inu svjetov, katiri notri ftojp, merski enu v’ dijanju spelali, tok bode tu njega v’ serze veselilu. Narbel be pak blu, aku be G, Fajmashtra prosili, s’ zhasama ti skupshini lete i— 31 lete bukveze reskladati, inu tu be se fnalu per per- lofhnolti, po Xtijanskeinu nauku fgoditi. Tu je on puftil soseski skus fhepana povedati. Deveta Poftava. Koku ta mlade gorpodighegh Mildhajm fa tu skerby, svojega ogheta fadno volo spolniti. Kanke Havptmdnt Mildhajm je enmalu pred svojo smertjo en teftament naredil, v’ katiremu so leti naslpdni shtuki ti susebnejshi bli. V’ impnu te presvete, pobvalene Ss. Trojize Boga Ozheta, Boga Synu, inu Boga S. Duha. Amen. Vpdnu, inu fnanu Ima biti, de, potem ke sem jeft Anton od Mildhajma, od grashine Mildhajm pra- vizhne laflnik , Gospud od, inu v’Isbod- inu fa- hodsha, njega Krayleve Prajfovske Svitlufte nek- dan Havptmdnt teh ppshzov is spodobnem , inu v’ ed- nem pomishluvanjam , inu Krifiijansko resnico $ am P er sebi premishluval, de be./avle moj eh bolgfn , inu J'avle teh. bo Le ghi rt mojek nog moj /h as , im ura k’ loghiivi od lega svejta enkrat utegnila naprevidnu ghes mene pridti, tok sem si /dej , doklej sem she per dobri pa¬ meti , inu fadoflni moghi , is dobrem p remi s lekarn na- preju/l, ta mojo oghgtno fadno volo , vorengo , p o ji a. vo, inu teflament na priglio goripojlaveti, f.uriti , spisa¬ ti, inu skleniti. 1) Inu sger s’ pervegakonga: ke je dusha po Bofhji podob: fivarjena , inu koker ta nar imenitne j she tal te¬ ga ghlovgka se more usem /kasnem reghem napsrej- ulgghi: tok, otshem toijio Bogu usegamogogjinemu v nje¬ ga bres konga dobruto, inu milofl perporoghitis' to terdno viro, inu faupanjam, de bo to mojo dusho s ’ tem mojem telesom na sodne dan fupet fdrufhil , ter mene is dusho , inu telgsam v veghnu vesele k’seb goriufel. T orej je tu moja fadna vola , de se ima tu moje telu v moje Jhlahte, inu irbov pohopnigo tukej per girqvi v’Mildhajmu k! mojem meni v'J hivlenju lubem rankeni J htr.am natihama poshtem, im po krtilijanski navadi po- 32 ;=?=■=?; polofhiti, ter k’myru, inu pokoja pernefli, na takt vijho, koker sem jeji moje dve Labe ranke fakonske > /hene pokopati, k’myru, inu pokoju pernefti pujlil, 2) Kar ghasnu blagu, inu premofhenje amtighe, tok pojlavem sger oba moja preluba otroka pervega fakona, tuje: is vnemam Jofhef Mildhajm , inu Mario Irezo, brata, inu sejlro od Mildhajma skus tu fa moja resnighna, inu pravighna irba, Kt je pak moja hghy to nasregho imela, de se je v’ svoji shibki mladojii skus tesnu neshklanje njenega modrega na nje Jhivotu popolnema spaghila, inu skrivila, de po prir hupanju teh Argatov nigdar nekoL v’Jlanu nabo v’ fakon /{opiti, inu otrok /nositi: tok ima leta rgvna nasrfghna livar, moja hghy, Maria Ireza , name/i tega nji shlishejoghe- ga parta te irbshene, v ivojeh fapusheneh dnarjeh , ka- pitaleh , inu druge lejlrline, svoje j.raj Jianuvanje, inu vse glahku preskreblenje po nje ftanu v gradu Mild- hajm inifii, doklej Buh milo/liv nji skus skupneshklanje nnpravleni nadlugi tega Jhivota skus eno pokojno, loh' ko. . smert kong Jiury. 3) Potoni fashafan jed temu jlaremu G. Fajmash- tru Rudolfu na Brgfnezi , katir je mene ughii, 303 gr leh , inu noveli fiatov fa enu majhenu natne/lenje fa- tu, ke njegovega posh enega ajfra v'moj eh mladeh nor- rek lejtah fadojli spofnal nisem, katire grfie meni Buh milojlivu odpufli. 4) K’povikshanju nashe shole v’ Mildhajmu odlo- ghem jeli en Kapital od pet tavfhent rajnshov. Katir ima na temu od mene perdoblenemu selu Sahodihu ob- lejhati, inu usaku lejtu 4. rajnsh od fiu dati. Od te - ga ghimfha se ima she en drug sholske ughenik pla- ghati/katir bo dekleta od fantov loghene posebej ughii. V’ leti sholi more on dekleta brati, pisati, inu v’ Xtij •» anskemu nauk-.: njegova fhena pak, ali sholmashtrega njeh ima v’shyvanju, shtrikanjti, predenju, inu takeh reghgh podughiti. 5J) Ke premislem , de le sam Buh gnadliv, inu iobrutliv je mene is ghasnem premofnenjam ghes moje faslufhenje, inu ur c dno ji pofhpgnai : inu per usemu te¬ mu sem jej vonder use svoje Jhive dny dojli skerby, na- -—-- 33 ttalushte, inu nad luge imel, ter nisem mog\ tolkajn do¬ brega, kar je meni Buh posvojil, prov uJThpti,, nekar svojega fhivienja se fravn veseliti: nekar svojemu blifhnemu skus tu na eno posebno vijho pomagati: tok otshem, im fapovem skus letu pismu, de se moj syn Jofhef Wilerm, koker moj poirbuvavg v' temu bel previde , im tu od dobrutlive roke Bo/kje bres njego¬ vega faslu/kenja njemu od mene ifroghenu premofhenje koker en dobr Xtijan, inu parnem ghlovek k pridu , inu'gorijemanju svojega blifhnega , /Lajli pak te njemu podlofhne soseske v’ Mildhajmu shpoga, koker tudi de on-sam per dobri vejli v’ Bogu veselil fhivy. jejl otshem, inu velim ghes tu skus leto mojo fadno volo, inu tejla- ment, de on, moj syn od gotovine, inu Kapitalov; kar po moji smerti na njega padlu bode, 10. tav- fhent rajnsh ufame , inu leto shummo /gol samu Ja tu oberne : de se na ptuje dufhele poda, ter is use sorte ludmy, is kraylami, inu Firshtami, is gospodo, inu mejjlghanami, inu kmetami ijfnane, inu per usake- mu jlanu se toku dolgu poimdy, dokler fr e , kje usa- kemu jaly , de se useskuji toku flo tofhejo , inu goder- najo, ti \vogati lih toku, koker ti sromashki: gospoda, inu kmet ji. Tu more nuj syn naprejgnati , doklej se nanaughv , koku be on Jnal svoje fhive dny notri da Konga fhivienja enu vesflu, Jadovolnu serge imeti, inu obderfnati. 6) Usakemu slehernemu G. Fajmashtru v' Mil ci¬ fra! mu se ima od moje smerte usaku lejtu 30. rajnsh, poleg enega vedra dobrega vina nashega kraja, na use veghne ghase tega svejta, ked en pobulshk k’ njegovemu dahodishu s ' tega od mene koplenega sela Sahodsha odrajtati: Jatu ima on , po poprej fadoblenemu pervo- lenju tega Konjijlorija usaku lejtu dve posebne Pridege derjhati ghes te nasledne Texte : 1) Na dan mojega rdjjiva , akti na nedelo pade , sger pak v’ nedelo po mojemu godovu ima on is 1. Moyjesoveh buq. 1, 26. naprejnejti. h’ kajfenemu zilu, inu konzu so ludji od Boga kvarjenj, inu na svejt pofiavleni, 2) A r ai. nedelo po Trojageh ima besede is Salomo, Pridegcrja l. 14. k’ upeluvanju svoje Pr id ege /voliti: Jeli sem vi* C del 34 - - — ■ del use, kar se pod s®nzam gody: inu po!ej! use je bl» nezhemernu : inu v tiijii neghemernojl tega s vejta skus exempe 1 tega vrogatega mo/ha v’ S. Evangelijumu : prov na svitlu , inu pred oghy pojlaveti. V' teh Pri- degah pak se nigdar nasme moje ime ■> ho ker enega shvftarja v’ misle ujeti; /aha] tu be blu lih tudi neghe- mernu. 7) Na nedelo, kader se bo Pridega ghes 1. Moy/. 1. 26. derfhala, imajo ti narjlarejshi gospodarji le- tega kraja, 12. usek skup, is G. Fajmashtram , katir kol se bode ob taijlemu -ghasu per Fari fneshl, h’ ko¬ silu v grad povableni biti, ter ima Gospud, komer bo ta grashina shliskala, s temi gojimy per eni miji j Ji, ter perjafnu is njimi se pogovarjati j fhleht, poredni gospodarji pak , pyangi, goluji, inu drugi malupridnt ludji nimajo nigdar nekol lete ghafiy dejle/hni pojlati. Toku je moja resnighna misl, inu vola. (L. S.) Anton od Mildhajma. Po leti fadni voli svojega rankega G. ozhpta sejetedej ta mlade Gospud Mildhajmar na tanku der- fhal. On je te v’ tiifti odlozhene kshafte, ali fa- shafila splazhuval : je svoji gospodizhni seftri to drugo plat gradu fa nje ftanuvanje skafal, ter se je umu na rajfho napravlal, de be ta 5. koker ta su- sebnejshe shtuk teftamenta dapolnil. Tega je tudi fa tolkajn rajshi dapolnil ; fakaj njega samega je vese- lilu na dalo v’ pttije dufhele se podati : inu na tu paško dajati, koku be fnal prov srpzhnu, inu fado- volnu fhivpti, deslih be se kaj takega bil fnal lobka doma nauzhiti. De be pak per temu nezh nafamu- dil, je on ene debple buqve welega popyra is sabo ufel, ter si je terdnu naprejufei, usak vezher notri fapisati, kar be utegnil taifle dan mirkanja, ali uka urpdnega videti, ali shlishati. Grashino je on ifro- zhit enemu faftopnemu, inu posbtenemu grashinovzu (Fer- S== 3« (Ferwdltarju) ter je enega blifhnega fhlahtneka, ka* tir je njegov dobr perjatt bil, naprosil, skerb , inu pomirkuvanje zhes grashino na se ufgti. S’ tem per- pravlanjam je bil she pred Velikonozbjo ferteg. Do¬ kler je pak rajmno njegovega rankega ozhpta god , inu rojftne dan, kader be se impla ta perva shtiftana Pridega derfbati , na velikanczhne pondplk padi # tok je svojo rajfho zhes prafneke odiofhil, de b« sbe to pridego sblishal, inu s’ temi llarejshemi ta sospske kosil , koker je njegov ranke ozhe ukafal; fakaj Konjiftorijum je bil favle tega lepega fashafila rankega G. Havptmdnta fa sholo, v’ to sbtiftengo davolil. G. Fajmashtr IVolgemuth pak je na leta dan dve zel lepe prldege derfbal, katire so se na rajfho tega mladega gospodizhezha lepu perlegle, de si je te pridege od njega sprosil, de be njeh koker en predgovor v’ buqve svoje rajfhe odfpred spisal. Odkod so tudi Jesem poflavldne. Deseta Poftava. • - 0> Fajm. IVolgemutha fjutrem pridega na Velikana* Pond(ik , koker na rojjlni dan rankega G. Havptmdnia Mildhajmarja. A Lube Ozbe is nebes bodi nam milofriv, inu per- fldpi nam , de mi useskufi bulshi, inu brumnej- shi otrozi pred tabo ratamo. Amen.“ Moji hibi perjadi, inu'PoMushavgi ^i vffie, de nam Mov/es na i. poli. svojeh perveh bukuv povp: koku je lube Buh sonze, mejsz, fvpfde, inu femlo is useme rezhmy, katire se na nji fnajdejo« urovnal, koku je usaki ftvarezi pokafal, kaj be imfU v ’ svoji »hari, inu sorti biti, inu d pl ati, de be us« jrov lepu, inu dobru blu. Tcdej je on sonzu, mej- C % szu, 3 6 _ —— szu, inu fvffdam fapovpdal, de be svejtit?; oblaksm je fa povedal, de be desh, snpg, tozho dati: femli, de be use sorte felsha naprejpernefti: ribam, de be po vodi plavati: tizham, de be pod npbsm lejtati: use, kar se giba, inu fhivy, be is fhivefham previ- denu biti, inu svoje glihe roditi imelu Kader je pak na zhloveka prishl, je Stvarnek reki, koker na 26. shtihu llojy : Sturinio ghlovfka po na-hemu pildu, inu podol/i, ter ima naprejjlati ribam tega morja , inv. trgam pod neham , im fverinam usega volnega svejta , inu ghes use , kar se gible, inu La/e na femli. S’ teh besedy otshem jeft dans lete nasledne nauke vonufpti, inu vam v’ serze utisneti: Uselej bulshi delati, inu bulshi pokati je zil, inu konz, fakaj smo mi zhlovpki od Boga ftvarjeni, inu na ta svejt poka vi eni. 1) Otshem poka/ati: de nas je k' temu gilu, inu Kongu jivaril. 2) De nam je rajmno /atu ta svejt fa jlanuvanjt dal, de be imeli leta njegov gil, inu kong dopolniti. Nash Text uzhy oboje zel ob kratkem, al von- der faftopnu , inu mi se fnamo na njegove bespde dobru fanashati, ke nam njeh ta Mojftr povp, katir more narbel vpdeti , fakaj je otl svoj svejt fturjen imgti. Poshlushajte mene tedej provandohtlivu, ko¬ ku vam bom te besede iflofhil; fakaj od uscga tega, kar se mi uzhemo , je gvishnu tu narpotrpbnejshe, de vpnio, fakaj smo mi prov livarjem: inu koku be mi impli misle tega Stvarneka na temu svejfu , kier fhivemo, vonfpelati« Tu pervu vam otshem is Bofhjo pomozhjo fdej reflofhiti, tu drugu pak otshemo mi dans popoldan skupej enmalu bel spreudareti, Buh miloftive daj svoj fhpgn k’ obpm. Amen ! V’ nashemu Textu se naprave ki mordej: Sturimo wogate, ali uwoge , gosposke, ali kmpte : visoku uzhene, ali naumne perprofle ludy: ampak se rezhe: Sturimo ludy. Tok je pak ta naruwofhnejshe taberhar toku dobru pnzhlovek, koker je sam Zesar : ta narna- umnejshe abota koker ta naruzhenshe Dohtarinu tu v* novezh rojenu dgte' toku dobru, koker jek is moj® sivo k-U-i= 37 ifvo glavo. Tu vela od useh ludy, nej fhe bodo ushafani koker otp, kader Buh prave : Sturimo ^/o- vcka po neukemu pildu , inu podobno/li. Usi ludji! potemtakem tudi mi usi be i m g 1 i. temu usegamogo- zhaemu, dobrutlivemu Stvarneku podobni biti, ko¬ ker en pil d , ali podoba tiifti rezhi, katiro naprej- poftavla: ali koker so otrozi svojem ftarsham podobni. Vi vpile pak fhe sami moji Perjatli ! Buh nima nobene take shtavte, podobe, ali takeh udov koker ini. Mi namoremo njega videti, ne shlishati: nekar tipati. Tok se tudi namore rezhi tukej je le, ali tamkej: samuzh on je pousod, na useh krajeh enaku na prizho Torej govory David v’ svojeh Psalmeh zel prov : Kam otshem jeft pojdti pred tvojem duham ? Kam otshem jeji ivejfhati pred tvojem ob lilijam ? Zhe se pruti n^bu poujdigtieiu, tok se ti ondi: ~(he v peki doli/lopem, tok se ti ondi; %he si fajtru J rude j ob svitu perute perufamen , ter na Jatinemu kon\u morja prebi¬ vam: tok bo mene tvoja roka kje pelala , inu tvoja desnica be mene derfhala. Pfal. 133. Potemtakem te- dej ni misleti, de be mi po fhivotni vifhi imeli taki biti, koker Buh: ampak mi be impli njemu odfnotrej podobni biti. Mi be impli toku misleti , toku otpti, toku delati, koker Buh. Nasha duslia, katira misle, inu volo ima, inu katire' tudi mi namoremo videti, ne shlishati, ne prijemati, dpslih zpl fhivot, inu use ude vifha — leta be impla Bofhja p>odoba biti. Natu bode vi fhelpli vpdeti, koku be vam bhi duri ti, de be vashe dushe k’ ti zhafti prishle, Bofhje podobe biti V Tu nam je nash dobrutliv Buh sam v’ti vifhi pnkafal, koku je on use rezhy ftvaril, inu koku njeh she fmirej naprej vifha, inu regira. Zhe s® otshemo prov na tu pofirati, tok bomo narpoprej neshli, de Buh je use prov urovnal, inu she rovna. Narpoprej je on ribam morje: tizam luft: fhivini, inu fverinam femlo, inu usem f hiveslTperpravel, prpdn je njeh ftvaril. Narpoprej je on sonze na nebu poftavel, preda je puftil drevje, inu fplsha rafti, katire gor- kuto te^ra\sonza potrebujejo. She fdej vode on sonze, mej sz, inu fvpfde v' njeh tpku, de se edn na dru- c 3 gega 38 gega ftatsrzhejo, ter da desh, inu jasnu urdme: mras, inu urozhino , usaku ob svojemu zbasu. On je nashe ozhy toku urovnal, de jeli vas, inu vi menevtdete: nashe ushpsa * de vi mene govoriti shlishete, inu is besedy, kar si mislem, fpofnate : nashe roke, de mi te kunshtne rezhy is njeme dapernashamo. Inu raj* mno toku veliko kunshtjeBuh nad useme fhivalame, inu drevjam , ja! nad to narmajnzhekuno rofhezo po Snofhetah pokafal. Torej flojy v'31. shtihu zel prov : Inti Buh je ute videi , kar je /bril. inu polej! Use je blu -gel dobru. Be mi tedej imeli Bofhje po* dobe biti, tok moremo tudi use, kar pred se ufa- ftiemo, toku urovr.ati , de bo zel dobru. K’ drugemu , je tudi Buh v’ useh svojeh delah pokafal, de on sam je tudi ~?el dobr, inu dobrutliv . On skerby fa use ludy, inu fhivino, koker en ozhe fa svoje otroke. Useh ozhv flrpfhejo na Gofpuda, inu on njim da jpd ob svojemu zhasu. Temu nar* majnshemu zhervizhku ie on kermo perpravel, de be se napasi: inu njega gliho, s’ zhem be se fnal pareti, inu Veseliti. Nam ludfm pufiy enu sonze gori jidti zhes hude', inu dobre, ter pufty desh jidti zhes pra* vizhne, inu krivizhne. Nam je Zelo femlo is useme Bvarmy , katire na nje rasejo , inu fhivp , ifrozhil, de be njo ufhyvali, inu per temu vespli bli: inu Verh nasheh glav tu Ippu plavu nebu is svitleme fvefdezame, inu is wplemi oblakami, skus katire na nas doli sijejo. On je nashe serza toku urovnal, de fnarno usakdan zel veliku vesela si ufhyti, zbe se ali koker fakonski, ali ftarshi, inu otrozi med sabo lubemo: zhe mi koker perjatli, sosedji , ali goflazhi v' dobri faftopnofti skupej fhivemo , ter edn temu drugemu is svjetam, inu dijanjam na pomozh pridemo. Buh notshe kratkunekar pogublenja tega greshneka : ampak de se usak spreoberne, inu spokory, ter en¬ krat fvelizban rata Toku mozhnu je Buh ta svejt lubil, de je svojega edinurojenega synu dal, de be nobedn s’teh, katiri na njega vinjeio, pogublen na¬ bil, ampak vezhnu fhivlenje fadobil. GJ|fl|f! toku dobr je nash nebeshke Ozhej: inu toku dobri' be imeli -— 39 tudi mi ludji biti, aku otshemo prave njegove po-- dobe biti. Al lubi moji! al nam per serzu tesnu narata, aku premislemo , koku fhleht mi tolkukrat svoje rezhy obrazhamo ? kolkajn abotnega dijanja mi svoje fhive dny dapernashamo ? kolkukrat smo mi naperjafni , naperludni, navoshlivi, fdrafhlivi pruti svojemu bli- fhnemu ? Koku nausmilenu merski edn svojo f hivino gule, inu martra ? Koku merski edn is nafpamete sam sebe, inu druge v’grphe, inu nasrpzhe faplede? Koku merski edn se zel nad tem veseiy, kader se njegovemu sospdu hudu gody ? Koku merski edn raj- shi na medvpdovi kofhi se hliny, koker de be kaj dobrega , ali pridnega delal, zhe sile ni ? — aku use tu premislemo, tok be skorej zviblati impli, zhe je rps , de nas je otl Buh po svoji podobi llvariti, ke smo njemu zel toku malu podobni. Inu naprave S. Pismu: NeJijhe ni dobr, koker sam Buh? Koku be blu tedej nam slabem zhlovpkam mogozhe use dobru fluriti, inu rajmno toku dobri biti koker Buh ? — Napowyali tukej ena beseda to drugo doli? Le she enmalu mene is volo poshlushajte lubi moji Perjatli ! tok boke videli, de besede nashega Boga , kader je reki: Sturimo ^hlov^Ka po nashemu pildu, inu podobnojli se vonder dobru vffhejo: inu de S. Pismu samu zhes sebe nagovory. Kajne? lubi moji! enu dpte, ke na sveit pride, navp nezh, nezh nafakope ? Is lejtami shelej k’ pa¬ meti pride: inu kari mofhji, kare fhene so vezhdejl pametnejshe, ter vezh vedo, inu fnajo, koker ta lohkomislena mladofl? Tu pak al napride odtod, de so svoje dny vezh videli, vezh shlishali, si sku- seli, tudi sami preudarjali , inu sprashuvali, inu se ifuzhili? Al niso eni fmed vas skus tu pametnejshi inu urneishi, ked drugi ratali, ke so med ludmy bli, inu na ptujemu po svejtu si kaj poskuseli ? Nakafhe pak tu , de mi ludji fnamo pozhasi, inu s’ zhasama useskufi bel pametni pokati, koker smo bli? Pride tedej fgol samu na tu, de mi koker ta naumna fhi- vina kj« v’ en dan nafhivemo , temuzh per usemu , C 4 kar 40 : - kar delamo, fiisnu preudaremo, koku be se utegnilu bul- shi fturiti? Odkod inu fakaj toku, inu ne drugazhi pri¬ de ? De mi na tu ahthengo dajemo, kaj s’ tega prishlu bode, aku kaj takega, ali takega fturemo? De mi vezh krat is premislekam preverfherno : v’ zhemu te, ali une •Tezhy skupej pridejo: ali koku se lozhejo ? Kaj usika rpzh prida, ali shkode pernese ? — Aku mi nalash toku use spremislemo , kar videmo , sblishemo, ali sami pred se ufamemo, tok fazhne nash um islejtami rafti, inu gorijemati, koker enu fdravu drevu, katiru je v’ enemu dobremu gruntu fasajenu. Toku se mi uzhe- rno svoje rezby useskiifi bel, inu bel urovnati. V’ glib vifhi, aku mi le enkrat pozhnemo dru¬ gem kaj dobrega fturiti, perjafnu, perludnu, inu lu- befnivu pruti njim se skafati: njim v’ potrebsheni pod pajfteho spzhi, inu kader nam ony fupet na- fpruti, kar morejo, lubega, inu ushpzhega skafhcjo, tok nam per serzu toku dobru dp, de lubefn,'inu dobrutlivoft v’ r.jemu gorirase, koker sad na eni do¬ bru pognojeni nivi. Vi se bofte sbe spomneli, po- ftavem : ke je nasba blifhna vas Stanovske pred 12 . lej*ami pogorpla: inu koku fte vi ondi gasiti poma¬ gali na tako vifho, de ni blu vezb moshkega v na- *bi vasi oftalu: inu de sem jeli sam en vos kruha , inu v6!a kje pelati puftil. Vi vpile, koku fte takrat te uwoge Iudy pod svojo flrpho gorijemali, ter njim pomagali njeh hishe fupet zimprati, de so se na tako vifho fbe fdej zhes to nasrpzho skorej popolne¬ mu odfhalili. — Inu koku so vam fdej leti ludji to* ku dobri, de be svoje fhivlenjc fa vas dali: inu de njeh vesely, kader le en otrok is vashe vasy k’ njim pride! Vi im3te fdej tudi letp 3udy veliku lubsbe ked szar ; tu bofte vi meni usi obllali. Tu pride pak rajmno odtod, ke fte pruti tem nashem sospdam fveftu svojo Jubpfn skafali: tok vas tudi ony na- fpruti shteMjo. Na tako vifho je lubpfn v' obojeh serzah goriufpla. S' tega videte vi ozbitnu, de tudi mi zhlovpki fnstno v’ lubefni, inu dobrutlivofte, de le enkrat fazhnemo, fmirej dalej pergnati: rajmno toku je tudi is poterpefhlivofijo , is masanjam , is fau- 4 * faupanjam na Boga, inu is drugeme zhednoflame ene¬ ga Xtiiana ushafanu toku : de fnamo usak_ dan fmirej bulšhi ludji, inu brumnejshi Xtijani podati. _ Kolkajn vezh si pak kedu perfadpva kaj takega fturiti, dalej pride on v’ temu ; fakaj tudi tukej vela leta prego¬ vor: sAmhanje , inu dijanje )lury popolnema kunsht. Leto vifho, inu ushafanje pak, de use glahku na ta perve fart dobru naftufemo, inu dobri nismo, anipak de v’ temu od ftopine da flopine fnamo fmirej da¬ lej pridti, nam je Buh sam pokafal. Mi fnamo tudi s’ tega dcliufpti , de je per svojemu sklepu, de be mi njegovi pildi, ter njemu podobni biti impli, med drugem tudi na leto nasho zhloveshko vifho , inu naturo glgdal. Mi namrezh namoremo vse naenkrat: dobru Jluriti , inu dobri biti, ampak mi be se imeli use fhive d ; y dolgu U2hiti: use \hes dalej bulshi de¬ lati: ^hes‘dalej bulshi ratati, dans bulshi ked uzherej, inu jutri bulshi ked dans. Deslih namoremo Bogu nlgdar nekol popolnema glih pridti, tok be vonder nashe dushe imple, njemnu tiseskufi bel podobne po- ffati; rajmno toku, koker malar svoj pild pozhasi ti rezhi, katiro otshe pred ozhy poftavlati, fmirej po- dobnejshi dela , deslih fmirej le en gol pild oltane. Letu useskufnu bulshi delanje , inu bulshi ojlanje je taifte prave zil, inu konz, h’ katiremu nas je Buh kvaril; fategavolo nam je tudi eno naumerjozho du- sho dal, katira v’grobu naftrohny, temuzh po smerti tega telpsa na vekumej fhivy. Dusha, katira speirve- ga konza nezh nafaltope , 'nezh navp, kaj je prov : ali ni prov, kaj je hudu, ali dobru, be namrezh od mladeh nog notri da sive ftarofle imela na modrutli, pameti, inu miloserznofli useskuh bel gorijemati, inu tu zel v’ vezhnofli naprejgnati, fmirej modrejshe, inu dobrutlivshe pokati. K’ temu nam je Buh ozhy, ushpsa , jefik, inu te toku kunshtne roke podejiil, de be use, kar pred se ufamemo, od dnp da dnp bulshi oberniti se nauzhiti impli. Letu v' ednu bulshi ra - lati, inu bulshi delati more tudi ta narimen>tnejshe °Ppravk zelega nashega fhivlenja biti. Mi moremo kje hazhin3ti, skus use, kar mi delamo, inu daperna* C s sha- 42 _ sharno, ne ki mordej wogaftvu, zhalt, ali dobro lg. bengo dasgzhi : tenuizh tu pervu blifhnu , kar mi'y- shemo, ima biti, de pametnejshi, urnejshi, inu bul- shi ratamo :'.inu skus lete Igpe leilnufle fm rej vezh dobrega sami nad S 3 bo , v’ nashemu gospodarftvu, ali gospodinftvu , v’ nashemu kraju , inu kjer per- lofhnoft na roke pride, dapernashamo. Mi moremo per temu po uneh besgdah se derfhati: Yshite nar- poprej Bo/h j e Krayl(Jivu, inu njegovo pravilo , tu serdzhe: pobulshajte svojo refumnoft skus fianovitnu pomishluvanje zhes tu , kar je prov', inu dobru v' useh rezhgh, ter ilisnu toku , inu potem delajte — tok se vam hode use tu, namrezh : zhaft, fodovol- shena, inu use dobru samu od sebe perverglu. Ja! tu je bi a gvishnu tvoja misl dobrutlive ne¬ lahke Oihei kader se toku govoril: Sturimo iklovg- ka po nashemu pildu, inu podobnojli I — Toku m g ne tudi S. Pavl Apoflel, kader nam fapovp: Bodte po- sngmuvavii Bofhji , koker prelubi otrobi. Dokler le ti sam Ozhe! se dobr, inu popolnema: inu kar ti fturish , je zel dobru. Mi tvoji slabi otrozhizhi na- moremo usega prov fluriti , nekar v’ useh rezhgh dobri biti, koker ti; fategavolo je tebi fhe fadofti, aku se mi flisamo nashe dijanje pomalem fmirej po- bulshati, inu ftopaje, od ftopne da ftopne bulshi po- flati. K’temu nas je tvoja roka lube Ozhe! ftvarila. No! tok nam tedej s’tvojo gnado perftopi, ter nam k’ temu pomagaj, de bomo usak dan svojega fhivlenja pametnejshi, rodnejshi, Jubefnivshi, milo- flivshi , pridnejshi, inu na vorengo vadnejshi, inu potgmtakem lepshe podobe pred tabo poftali I Ameni Amen. Enajfta Poftava, Koku njeh. 12. flartjsheh gospodarjev is Mildhajtna is ghadlivem Gospudam v’ gradu kose. Po Po dakonzhan? slufhbi Bofhji je tedej teh 12 mo- fhakov , kadri so bli per gnadlivemu Gospudu na kosilu povableni , is G, Fajmashtram , inu sholrna- shtrani v’ grad shlu, ter so se na mushovsh podali, kjer njeh je G. Mildhajmar lubefnivu, inu perjafnu spri- jpl. Tu je blu njemu enu perserzhnu vesele, 12 od svojeh podlofhnekov per sebi videti, kadri so bli usi dobri, poshteni mofbji, ter njeh je blu is njeh siveme glavame, inu zhednem oblazhilam oblezhene enu vesele glgdati. Per temu je blu tu nekaj zel posebnega, de enega s’ teh narpremofhnejsheh, inu narftarejsheh mosh v’ vasy: Anfhfta Mra/ovnika ni fravn povabiti puflil , temuzh namefl njega Eliasa Fisherja enega uwogega shushtarja. Urfhoh tega ke Mra/ovnik ni bil noben prave, dobr gos ^ar, temuzh le en flar fantalin, katir je is dpkl gospodaril: kjer je pak nafpruti Fisher eno ,n 'J 5 otrok imel. Ferwoltar, inu shribar fia is njimi kosila toku, de želu ommifje je blu 17 per- shon. 44 *"■ - shon. Tl kmetushki mofhji so jedli zel !s eno po¬ sebno maniro, kar njim je blu naprejpolofhenu, ter so svojo manengo toku pohievnu, inu pametnu po¬ vedali , kader so bit od koga fa kaj prashani, de se je G. Mildhajmar zhes tu zhudi!, inu de je G. Faj- mas-htru , inu sholmasbtru pevjafnu perkinkuval; fa- kaj on jc bil te manenge, ta dva uzhenika edn v’ zirqui, ta druge v’ sholi fla skus svoje poduzhenje, inu skus njeh perjafnu pezbanje is njimi (la ne en malti k’temu pomagala, de so se leti toku lepu ob- nashati fnali. Med kosilam so od merski eneh re- zhy govorili: od pojlskega obdeluvanja, odglajshten- ge te fhivine, od gospodarllva, inu domazhye. Med drugem je G. Mildhajmar prave!, de en Gospud enega gradu G. Shubert v. IVyrchwilu blifu Zaj^a na fhavshki femli je to probo naredil, en kos pojla od 8. oroljov 8. lejt lapored fanuzati, bres tega, debe bil puftif kedej v* prahi Jefhati, inu tudi ne gnojiti: inu de je she tudi v’she(lireh lejtah fa ;co kron de- te'le na temu bleku nakofil; v’ sedmemu lejtu pak le zel lppo pshenizo, inu v’ osmemu prezej lep jezhmen, inu ovs pofhph Nstu je on shelej tu poji? pufti! v’ prahi lef hati, inu na novu pognojiti. V’ glih vifhi je on prave!: koku je po enehkatireh krajeh ftan te fhivine od nekaj lejt leseni na topelt se pogmiral, samu skns tu, de so ludji vezh detele, inu grasheze perdelali, koker szer; skus tu so ony vezh gnoja t poji p pognojiti dobili, inu toku svoje rezhy na pojlu fa enu dobru pobulshali. Poleg tega je on prizhne kmpte oppoinina!: de be tudi ony kaj takega probirali, ter je Fervvdltarju ukafal, de inu na tu paško dajati , de gr p: s ki kravar takeh krajov na« -■ 4 ? napopžse: inu de ima takem ludpm , katiri be lusht Impli kaj takega poskushati, is dobrem svejtam, inu dijanjam na roke jtdti, ter njim k’ dobremu sejmenu pomagati. On je she tudi perrekl: v’ buquak /a po¬ trebo, inu pompzh , katire je on v’ sholo dal, je use prov faftopnu popisanu, koku se more pobulshanje te kmetye skus dobr Han te fhivine pred se ufpti: inu koku splohkje mak pridne , inu pametne kmet poshtenu, inu is dobro veftje svojo rezhy, inu ftan pobulshati famore. Od te fjutrejne pridege je tudi merskej v’ kremel prishlu blu , inu G. Mildhajmarju se je fdplu , aku on po voli svojega rankega ozheta na ptuje dufhele pojde , inu bo na faderfhanje teh ludy ahtengo dajal, fakai be njeh tolkajn nasrgzhneh, inu toku malu fadovolneh blu , tok bo blefu per narvezhdejl ludph urfhoh od tega narajmal, ke se napomujajo, use svoje dnv svoieh rezhy uselej bul- shi dplati, ter pametnejsbi, dobrutlivsbi, brumnejsht, rodnejshi, inu pridnejshi poftati: ampak on bode narajmal: de temu nezh drugega na misle ni, koker ■vvogatejshe ratati , temu drugemu imenitnejshi se poufdigneti: temu trgtemu : svojem fhelam po sla- dnoftah, nezhemernnftah , samapashnofte , mashtuva- nju, inu po drugeh hudeh rezbph fadofti fturiti: inu de en tak nekaj yshe , kar more njemu doflikrat fa- 1'ti; ke njemu drugi ali na pot ftopejo , ali so fhe naprejprisbli, Zhes tu se potpm pertofhujejo, ter ratajo najovolni. Shribar je fravn perftavel, ta be bil en prave pregovor : Vola tega ghloveka.je nje¬ gov S. Raj. Aku be kedu , otshem pollaveti, use- »kufi fa tu se mujal, posbten, inu prov vedn biti : pametuejshe poftati: dobro vgft obderfhati, tok be nje- 46 == njemu namoglu faliti; on be mogl fadovolnejshe biti, koker uni, fakaj njega be namogl ncbedn v’ njego¬ vemu polhelenju motiti , ali leteh Ippeh darov t» dushe fmakniti. Anton Kovrnjii^k fhepan je na tu pohlevnu djal; Zhaft rjeh bespdi G. Shribar! zhe pak gnadliv Gospud derlavbajo mojo manengo po¬ vedati, tek mgnem, ta vpzhe dejl is nas kmptov pozh nima tolkajn zhasa k’ temu, de be mogli is svojeme mislame toku visoku se pcufdigneti. Tu je ena rezh fa te velike gospude, katiri utegnejo vez h bukuv prebirati, inu fiakniti: ras edn more Bega hvaliti, kader je delu per kraju: inu ke isshtudira, koku more svoji Gosposki shtibro odrajtati, inu kok«r en po- shten mosh po svejtu s’ hajati. Jeft notshem nobene¬ ga imenuvati; G. Shribar pak The sami vgfte, zhegav dolg na shtibri narvikshi na kluki visy, inu zhegavu gospodarllvu opperi kofhuh velpva. Tu so rajrcno tiifti ludji, katiri narbel fiisnu zhes Pridege sedp, inu narvezh is S. Pisma povpdati vedd. Tu je G. Faj» mashtr v’ bespdo skozhil, ter reki: Ja ! hibe fhepan! vi imate prov; inu jeft she fravn perftavem: Ti so rajmno ti narporpdnejshi Xtijani, katiri veliku odBofh- je besede govorp; al fa tolkajn mejn pc bespdi Bofh* ji fturp. Nash lube G. JEfus ni uredolgeh prideg dplal: temuzh je v’ kratkeh besgdah povpdat, kaj be impli ituriti, inu je sam poprej jiuri\. Inu toku be tudi mi naimpli veliku zhes besfdo Bofhjo modru- vati, inu po dolgem, inu po shrokem od bofhje be¬ sede govoriti, tudi ne veliku se beseduvati, kader i’ Bogu molemo : .temuzh mi be impli per usemu , kar mi po svojemu ftanu , inu poidizu delamo , inu dapernashamo > le vezhkrat na tu misleti: de Buh otshe ==s 47 jmgti, de be impli, kar nam je narbel mogozhe, use tu bulshe duriti. Aku mi toku mislpmo, inu Jare * toku fhiremo, irrn fravn na Bofhjo pomozh faupamo, tok imamo tu pravu kridijandvu: inu k’ temu napo- trebujejo kmetji nekar veliku bukuv. Gnadliv Gos- pud je na tu odgovoril: Tu je pozh rps G. Faj« mashtr ! Ena poglavitna rpzh v’ Xtijanftvu je pozh rps leta, de uselej volo imamo, dobru biti, inu prov fluriti: inu de se v’ srpzhi, inu nasrpzhi na tu fane- semo, de Buh, nebpshke Ozhe dobru is nam? mpne: inu k’ temu napotrebujemo mi nobeneh bukuv. Al jed mpnem vonder, de je dobru, aku kmet tudi zhasi kake buqve bere, s’ katireh be se uzhil, koku, inu na kajfeno vi/ho be imel tu , ali unu per svojemu gospodardvu na bulshi oberniti: inu koku be si on fnaf sam sebi, inu drugem v’gvishneh potrebah teg* fhivlenja pomagati, lih na tako vifho, koker njega ony v’ svojeh pridegah uzhp, koku be imel svoje otroke v’ Bofhjemu drahu goritTrediti, skus kajfene mikelne be se on fnal sam sebe, inu druge v’ fha- lodneh perpadnodah odf haliti : v’ navarnodi serzhn biti : v’ zvibleh se k’ pokoju perpraveti: inu v’ use- mu dobremu poterditi. Jed mpnem , tolkajn zhasa. bo usak , zhe le otshe, fladi ob prafnekeh , inu ne- dflah, [inu po limi per dolgeh nozhph neshl. Ve* liku kajpakde! nima on brati, ampak le enukolku ; tu malu, kar bere, be imel sam per sebi preudar¬ jati , zhe je rps, inu dobru ? Toku so med kosilam kremlali she od vezh dru- geb rezhy. Ke je pak G. Mildhajroar famjrkat, de kmetji vinu, katiru je Mu njim goripodavlenu , is sra- 48 = ==== sramofhlivofte predolgu pred sabo ftati puftp , je on G. Fajmasljtru napyl rekozh : Vse ttashe poshtene kmete fliiv’ Buh ! Bofhje fhggn zhes njeh prid’! G.Fajmashtr je fa svoj glash prijel, ter fravivperftavel: Sr^zhne ima njeit Buh Brit 1 ', Ke nam dadd tok lepe kruh. Natu smo mogli tudi kmgtji fa preigte zhafty volo eno fdravizo pyti: inu tu je fhepan pozhgl s 1 teme besgdame : Vse n ar h e dobre Gospude fhiv’ Buhi Bofhje fhggn zhes njeh prid’! Inu shushtar Fhher je njemu kmalu v’ besedo padi, ter je perrekl: Sa njeh muja nam dobru ftrit’, Shegnaj, ressvitli njeh svet Duh ! Toku so ta popoldan v’ zel dobri voli daper* nesli, ter so sc zhes tu veselili, de ti Gospudji tol- kajn kmgtusbke ftan zhislajo, fa tolkajn vezh, koker zhes te dobre rihte, inu vinu. Po kosilu so molili, inu Boga fahvalili, ter so, keso bli fhe skup fafgvo- nili, kje v’ zirkuv shli, kjer je G.Fajmashtr leto kratko pridego derfhal. Dvanajfta Poftava. Popoldna Pridela katiro je G. Fajmshtr Wolgemufh na Velikano^hne Pondelk v’ Mildbajmu derfhal . Dobr, miloftiv Buh, Stvarnek, inu Ohhranik! ti se nas is jgdjo, inu pytjam našitek Ufami nashe- ga serza hvalo fatu gori , ter podejli fde ; , de tvoja besgda nashe dushe v’ pameti, voli, inu lubefni k’ usemu dobremu poterde: koker je fhivot skus shpifhe nove mozhy fadobil. Amen! Moji lubi perjadi, inu Poshlushavf Dans smo se fhe nauzhili, kaj je nash dobrutliv Stvarnek skus tli menil, ke nas je k’ temu ftvaril : de de be imeli njemu, koker njegovi pildi podobni bi¬ ti, namrezh letu: de be svoje dny v’ useh shtukeh fmirej bulshi: inu use, kar delamo, useiej bulshi ftu- riti imeli. Puftite si tedej tudi she tu dapovedati, koku se fna tu na femli, kjer mi fhivemo, od usake- ga v’ svojemu llanu fgoditi. Dalej govory S. Text toku : On ima naprejjlati ribam tega morja, im tirani pod neham, inu Jverinanl usega volnega svejta , inu ghes use, kar se gib le , inu laje na fmeli. Inu v’ 28. shtihu fapovp Buh tema dvema zhlovpkama: de si imata gflo femlo podlo* fhno jluriti , mu ghes njo gospoduvati. Aku mi fdej te besede prov prelofl emo, tok najdemo, de notp nezh drugega rezhi, koker letu: de moremo rajmno na femli, ne v’ sonzu, ali v' Luni podobe Bofbje biti. Mi be imeli na femli gospoduvati, koker Buh zhes userezhy gospoduje,- tu reghe tolkaju: mi imamo use lete lepe rezhy, kar njeh je na femli, toku shpogati, de she vezh lepega, inu dobrega vonkej pride- Gos¬ poduvati, ali krayluvatt ni namrezh nezh drugega, ko¬ ker, kader fluremo, de se use po vorengi, prov, inu do- bru gody. En dobr gospodar je en Krayl na svo¬ jemu domu, aku ondi toku gospodare, de fbena, otrozi, derfhina, ja: tudi ta luba fhivina Veselu, inu ladovolnu fhivy : inu vonder usak svojo dolfhnuft llury. Gospodina je ena Krayliza, kader lise v’svoji vorengi derfhy, inu na tu glpda, de usak tli doby, kar njemu shlishe inu aku skus svojo perjafnoll, inU lubefnivoft useh serza obbudiva, inu vesele k’ delu dgla. Tok tudi, kader vi podlpflja , inu mozhirne travneke usushete, inu is njeh rodovitne nive delate: kader jareke ( grabne) koplete, svoje snofhete po- bulshati : kader po svojeh nivah kan ene pobirati purtete : kader en fhleht'grunt skus mejshanje is dru¬ ge sorte perlljo popravlate: kadersadonosne ali dov* je drevesa faSajate: kader dptelo, inu druge felsha fa kermo te fhivine seie'te t kader vi na eno drugo vifho svoje pojlp , inu gospodarfivu v’ bulshe lian Poftavete, kader vi otroke rodete, ter v’ Bofhiemu nrahu, Bogu k’ zhafti, inu svojemu pridu goriifredete D ali 50 =- ali kader vi szer kaj dobrega she bulshe flurete, inti d«ry Bofhje pogmirate, Toku Lubimvji! toku gos* podujete vi po Bofhjemu pildu verh fcmle, ter si njo podlofhno .flurete toku, koker so use flvarezs Bogu podlofhne, inu kolkajn vezh kedu skus svoj um, inu fiis opprave, tolkajn vpzhe je njegovu gos* poduvanje: fa tolkajn vezh je on Kraylu useh Kray- lov podobn. Buh je pak femlo prov posebnu k’ temu urovnal, de mi zhloveki fnamo na nji na tako vifho kraylu* vati, inu use rezhy , katire mi pred se uiamemo, useskufi bel pobulshati : inu de tudi rajmno mi sami skus tu useskufi pametnejshi, rodnejshi, inu lubefniv* shi, ja! temu pildu katirega je nam fa posnptk pred ozhy poftavel, bel podobni ratati. Vi vpite sami, moji Perjadi! pufla femla tnalu dobre trave pernese. Lesniki so en kerpke kisle sad. Niva se more dobra obdplati, szer obilnu narody. Drevje v’ gojfdu se more ob pravemu zhasu spkatt: kamenje lomiti, inu use is veliko mujo : inu umetnofljo skupftakniti, zhe be impla ena hisha vonpridti. Is srove vovne, ali is zelega lanu se na pufly gvant dplati. Aku kojn* inu volov na svoj glas nanavademo: inu otroz nau* zhemo: tok narodni, inu okorni oflanejo use svoje fhive dny. En pridn gospodar , katir se vorenge prime, fna fvojo wirzhoft, de le enkrat fazhr.e, zhes usako rezh se enmalu pomisleti, zhes dalej v’ bulshe flan poufdigneti. Ena gospodina fna skus fmirej vf* zhe perludnofl, Inu fhivu obnashanje daspzhi, de bedo mdsh, otrozi, inu derfhina useskufi bulshi vole ratali, tnu 'Jajshi dpla se prijpli. On fna is majnshe utrato (koshtengo) svojo mifo bel narihtati, kaaer tu poprej prmisle : koku se pufly use na rfarbulshe vi* fho fgoditi. Otrozi fnajo usakdan svojem flarsham vpzbe vesele narpjati, aku fmirej bel \vuglivi, pridnej* she, inu pohlevneishi se faderfhati flisajo. Ena zpl* vas be mogla vvogatejsbe 7 , hibefnivshe f inu fadovol- nejshe poftati, aku be se toku po vezh hishah godi* lu,: inu aku.be.se prebivavzi usi pomujali, togoto, napuh, oheinio, navoshlivofl, pyanzhuvanjc, faprav- , lanje, . — : Janje, inu druge hudobne pregrphe od sebe cdlo- fhiti. Ja ! ena zpla dufhela be mogla skcrej kcker en vespi Paradish ratati, aku be si usi, katiri ondi flanujejo, visoki , inu niški si perfadevali, usak dan fa enukolku bulshi poflati. Kar fvpmo, inu skusemo, nam tu poterde skus tu : de je rps fhe veliku lepshi, inu bulshi na ferali pofialu , koker je nekedej blu. Pred enemi katiremi tavfhent leitami so po Slavpnr ski femli she fgol gofli, inu dolgi gojfdi, pcdlejflja, inu mordlii use pomorili, kjer fdej tu narlepshe pojlp snofhpti, mejila, inu vasy flojp. Medvpdi so go- dernali, inu vovki tulili, kjer fdej krave mukajo , inu ovze meketajo. Usi kmetji so bli rpvni sufhni, ter njeh je smela njeh gosposka, kader se je nji po- lubili, uwyti, ter njim njeh premofhenje ufeti bras tega, de be bil le en pes pruti njim falajal. Na zpfti ni bil nehzhe pred refvvojnekami, inu tolovajami svojega fhivlenja fhihr, koker she fdej ti fari gra¬ dovi, inu tabori po gorrah govorp. Tu je fdej use bulshi, ter bode is Bofhjo pomozhjo she bulshi ratalu, de naposled nabo noben zhlovek vezh na potrebneh rezhph pomankanja terpel. Sej so fhe zel is gojfdneh jablan , inu hrushk skus presajanje v’ bulshe grunt tolkajn sort fhlahtnega sadja dobili. Tok so use sorte fhivino tukej inu tamkej skus pleme is ptujeh dufhel pogmirali, inu popraveli. So zel blisku, inu grumu naprejpisali. koku be imel, aku trpshe, lejtpti, de be shkode nadelal, koker fnate na teh fhelpfneh shtangah pruti trpsku na nashemu gradu, inu na fgvo- gnilu nashe zirqve videti. Je fhe vezh koker llu lejt, de ni blu per nas od kuge shlishati ; ke gos* poska fa tu skerby, de se taka okkufhnoft s’Turzhye v nasho dufhelo nafanese. Dan danashne njeh malu vez h na ked shkerlat erdezheh pershajeh , katiri so SZer fa umreti narvarni bli, umerje. Merflezo pre- lhe'n6 fdej faltopni arzati v’ eneh tpdneh, s’ katiro so se nekedej Jejta dolgu okoliulpkli. Otrokam so kofp fas3jati fazhpli, de be njeh laglej preflali: inu toku bode skus pomishluvanje useskufi vezff kraftneft Mikelnov fuper dovel bolpfn f nadlug, inu potrpiš D 3 (naj- f* -- fnajdeneh. Lete rczhy, katire mi flfge, inu nadluge tega fhivlenja imenujemo, nam tedej tudi perlofhnolt dado nash um skus pomishluvanje i brusiti, fakaj po¬ treba nas fhe uzhy, de se moremo pomishlati, koku be si pomagali. Skus tu pomishluvanje ratamo mi pamet- nejshe, ter se uzhemo use bulshi delati. Pomaga en zhlo- vek temu drugemu, inu ta drug njemu fa tu hvalo vf tok rase v’ obeh serzah tudi lubpfn, inu dobruta.t nu oba ra- tata buhhe: inu tu zhes dalej bel, fa kolkajn bel se mi nauzhemo te rezhy pofnavati: fa kolkajn bel njeh nuz fpofnati, ter njeh k’ nashemu, inu drugeh ludy bulshemii obrazhamo. S’ tega videte vi zel ozhitnu, deje Buh ze¬ lo femlo is usem, kar je v’ nji, inu na nji, toku urovnal, de se moremo mi zhlovpki poflisati use uselcj buLhi df- lati, inu sami bulshi ratati. Ke je tedej tu ta prava vi- fha, koku be mi umerjozhi zhlovpki fnali Bofhji pildi poltati: tok videmo, de nas je tudi fategavolo na svejt poftavel, de be imgle nashe dushe njemu tukej na tako, inu na nobeno drugo vifho podobne ratati. Uselej bul¬ shi dplati, inu bulshi ratati, je tedej gvishnu ta zil, inu konz, fakaj nam je to femlo faftanuvanje odlozhil, do¬ klej nas enkr3t skus smert v’ vezhnu vesple poklizhe, O de be fdej Mn moji Perjad , inu PoMushav^} '■ k’ temu, premishluvanju naimel nczh vezh drugega fravn perflaveti , koker tu voshenje is serza , de be mi , inu useg3 volnega svejta ludji leto Bofhjo ma- nengo dapolnili, iuu prov lepe podobe od njega po¬ dali ! Al Bogu se usmili ! dofti ludy se narajm3, katiri so she delezh od lete srezhe odlozheni. Edn skerby prevezh, koku be refjidejozhe dnarje, inu Blagu skupspravel : en druge, koku be mogl svoj fhivot verdfvati , ter v’ fhivinskeh, inu naumneh lushteh fhivgti: ali koku be mogl svojemu napuhu i oferti, inu nezhemernofli fadofli fluriti. Dofti njeh je katiri tok kje v’en dan fhivp, koker pride, bres premisleka, kaj na svejtu delajo, inu otg, kokur de be njeh Buh enkrat od sleherne ure, kar so fhivgli; k’rajtengi pred se napojiruval. Se ki mordej is enem« med nami kaj takega she nekol fgodilu ni? Ali smo tisi uwogi greshneki, katirem ta hvala doligrp, ka- tiro luge nofl po- J be net¬ ilo- tok ' ra¬ mi miz ima z e- ial, df- vi- ildi r ejt ko, ul- imi lo¬ be, (i! «* be ia- o• 13 , In 1U 0] eh i, ?h es le i. ni 10 i- ===== 3 tiro be mi imeli pred Bogam, inu svojo vpflio imeti: enemu vezh, temu drugemu mejn. Al jeli sem fagvi- shan, Lubi moji! de per vezhdejl med vami je le na temu leflialu, de sizer prov preudarjali niso, h’ kaj- fenemu zilu , inu konzu so prov dva rje ni. Al ke smo tu dans toku faftopnu fapopadli, tok si upanje dpi a m, de bomo tudi po takemu spofnanju se fader- fhali. ,fa! viriiamite meni Haremu mdfhu. Jed sem svoje dny fadodi nadlug predal, koker vi samivpde; jed sem pak hvala Bogu! vonder useskuft dobre vole per usemu temu bik Al be vam imel povpdati. kaj 'je mene fmirej per dobri voli obderfhalu ? Nezh dru¬ gega , koker letu : de sem toku dplal, koker sem vam rajmno prave!, jed sem se per uspmu, kar sem dapemashal, pomujal, kar je meni mogozhe blu, nar- bulshi d^pernedi. Jed sem si fmirej perfadeval, use- skufi kij vezh se nauzhiti. Jed sem glpda! en faler fa tem drugem se odvadeti, ter vedozh gvishnu no¬ bene perlofhnode famudil nisem kaj dobrega durih. Mene je veselilu is mojem slabem urnam tolkijn op- praveti, kar sem mogl. Jed sem fravn na Boga fau- pal, de bode use, kar sem pred se ufel, pofhpgfial« inu vezh na dobro volo, koker na dijanje glpdal. Skuš tu sem toku delezh prishi, de fnam bres tefhav- node na svoje pelanu fhivlenje nafaj se ofrpti, inu tedej, kader moja ura pride, is troshtam umrpti. Ke- dur p.ak is vas she dadusehmal toku duri! ni : ta saj dans fazhni. Lubi moji! koku pozh naglu lejty na- she fhivlenje naprej: inu tedej pride vpzhnod , ka- tira konza , inu kraja nima. Skusite le enkrat, ter prelofhite nezoj use, kar otshete v? jutri duriti: inu koker vi mislete use na narbulshe vifho urovnati, de bo Bogu inu ludpm dapadlu: ali prashajte se fajtrt* rgudej, kader se- prebudete, predn k’ fajterzi spddte • kaj bosh dans fttiril, de be pametnejshe, inu bulshe ratal . Kajfeia faler sd she imash odvadeti ? koku bosh ti v’ svojemu gospodardvu use na bulshe vifho nrovnal? Komu be fnal enu vesele, ali kaj fa lubu nnri i? Kaj be ti utegnil tukej, al tamkej k’ pobul- shanju svoje fhene , svojeh otrok, svojega perjatla D 3 du- S4 =slsxs fluriti, ali govoriti? Koku bdsh dolfhnufte eneg? podlofhneka , katire tebe dans fadpnejo, pruti Gos¬ poski dapolnil ?— Toku, inu na tako vifho se sa¬ mi sebe fprashujte, ter mislite, koku otshete use: kar vam je mozh, narbulshi. fluriti. Jutri na vpzher se fupet na use pomislite , koku vam je use od rok shlu, ter fmislite, kaj se ima pojutrejshnem fgoditi, Inu koku otshete vi tedej use she bulshi oberniti Toku gonite tu naprej, ter fiisnu molite, de vara Buh perftdpe. On vas bo gvishnu ushlishal. On vas je ja fatu flvaril, 'de be imeli zhes dalej bulshi ratati, inu use fmirej bulshi dapernafhati. On bo tu dobru dplti, katiru je fazhfl, tudi voufpelati pomagal, zhe le vi tu svoje fravn perpomorete. Uftane pak komu kaj preteshku: ali ni mene edn, ali ta druge prov faftopil, tok pridte k’ meni, jeft vam otshem rad en dobr svjet dati, ali pomagati, kolker morem, inu doklej mene Buh fhivy. jeft be vas Lubi moji ' ja rad use toku b r umne, inu fadovolne videl, de be famogi svojo sivo glavo dans, ali jutri is vesplam v’ grob polofhiti, inu pred sodbo Bofhjo ftopiti, inu rpzhi : Tukaj so o Gospud! katire se meni dal. Jeft nisem nobenega is njeh fgubil. Zhes use miloftiv nebeshke Ozhe! pervoshi saj *u vesele tvojemu ftaremu slufhabneku she pred nje¬ govo smertno uro ! Amen. Tri- 55 Tfinajfta Poftava. Koku ta mlade Mildhajmske Gospud pre^h na dujhele gre , inu kaj je fene ferorenge fapujlil. Po Velikanozhneh prafnekeh se je tedej ta mlade Mildhajmske Gospud is svojem fvgftem slufhabnekara Wilermam, katir je njegov persne brat bil, na rajfho podal. Skorej zpla vas je bla skupftekla , de be njega se prezh pelati videli: en dejl se je zhes njega milu jokal: usi so Boga prosili, de be n j eh Gospo* dizhezha obvaruval, inu ohhranil, de be sppt fdrav, inu vesel nafaj prishl , fakaj ony so se troshtali nad njim enega prov dobrega Gospuda dobiti. Ti ftarejshi, inu imenitnejshi te soseske so se pred ura* tame po verfti uflaveli, kjer je imel v’ kolesel sgfti; inu ke je is grada vonprisht, je fhepan bespdo pelal: de usi is zgle vasy gnadlivemu Gospudu veliko' srp* zho, inu fhggn na rajfho voshcjo, inu de v’molitvi po S. Mashi otg fa njega moliti, inu na konzu fravn perilaveti: Buh nam gnadlivega Gospuda fupet fdrave- » 4 ga , Sl - - ga, inu veselega na/aj perpeli! On se je njim lepu fahvalit, je tem ftarem ozhetam, katiri so ti blifhnej- % shi Hali, svojo roko podat, njeh je ftisnel rekozh: Buh vas obvarij lubt moji ludji! pred uso nasrfzho, ter vas obilnu pofhpgnej ! Jeft vas fdej fapuftim; Imam pak upanje vas fupet skorej videti, inu tedej t otshem is Bofhjo pomozhjo use fturiti, te reve, inu ‘ nadlege preufdigneti, katire tega, ali unega v’ vasi j she tarajo. Radi mene imajfe, ter bodite uselej to¬ ku pridni, inu dobri, de bom tudi jeft vas shtemati mogt! fhepan! tukej imate en popyr, ter berite do¬ li; ke videm, de fte skorej usi is vasy tukej skupej Tu je use naenkrat utinehlu : use ushgsa so ble naftavlene, inu fhupan je fazhgl brati, koker pride : Dokler imam je/l pod Bo/hjem Jpremlanjam , inu fo faini voli mojega rankega oglifta na dalne dufhele pojdti, inu ene lejta vonojlati: tok otshem, de moji lubi podlofhneki, katiri v’ moji vasi Mildhajm inu po teh dveh lesem shlishejo^heh selah Ishodshe , inu fa- hodshe tenrghasi na mene napofabejo , temnih useskuji na mene mislej o , ter meni [a lubu fhive , koker de be na, prigho bil; k’ temu jilu, inu koniu tedej fverfhem, inu poflaveni jed nekaj Ja Ion unem , katiri se bodo toku, koker fhelim, obnashali, inu faderfhali, Koker hitru spet nafaj pridem, imajo tudi tu , kar oblubem , gotova prejeti namrigh ; 1) so rajnsh unem fakonskem, kadra bofta v'tem narjadovolnejshemu /akonu per myru , inu pokoju Jhi - v^la, ter svoje otroke narbel k’ slujhbi ba/hji, k‘ firahu Bojhjemu, inu k’ d?!u doma, inu na pojlu podvifala. 2) 50 rajnsh unemu gospodarju, katir fdej v’ dol¬ gih , ali potrfbsheni tighp ; se bo pak skus n:ujo, inu shparanje is dolgov vonskomotal, ali saj veihdejl po: plaghal, inu naprejpomagal bres tega , de be ohral , (tli s’ krivičnem blagam si pomagal. 3) 50 rajnsh unemu fantu , katir se bo pojit ob¬ el e- -ES-Vt* ===== 17 ieluvati, vofhnyo, im rishtengo glajshtati narbel nau- ■tfitl , inu^fravn tega pohievnu , ftiu parnemu faderjhai. 4) 50 rajnih unemu dekli\hu , katira bo gospodi- neti, .Jhivino glajshtati, prejti , inu kar k’ dobremu gospodinjiva shlishe, narbel Jaftopila, inu per temu to hvalo imela, de je ta narbogaboje^hejshe, per temu pak tudi ta narperluduejshe, mu perjajnejshe v’ vasi. ta- leg teh 50 rajnsh ima leta she tudi to narlgpshe krav* is grajske 'gh^de, inu eno spodobno doto od mene do¬ biti, aku se ommo/hy. Tuuse Jatu; ke se tnalu takeh deklgt narajma. 5) 25 rajnsh se ima med 3. fantičkov , katiri v’ sholo hodejo , refdejliti, katiri narbel brati, pisati, rajtati, inu s’ teh bukuv kmetam Ja potrebo , inu po- mo\h, katire jejl/a sholo nafaj puftim , odgovor daja¬ ti Jnali bodo. 6) 25 rajnsh med 5. punghek, katire tu , inu kar se she s-ger v’ njeh sholi ughy , narbel fnale bodo. Use tu polonanje se bode fdajgi, aku nafajpridem , adrajtalu potem, ke bom use oj/tru, inu na tanku spra- shuval, kedu si je tu rgs faslu/hil. Mldhajmar. Kuroej je fhepan fbral, tok je gnadliv Gospud faupy]; fdravi bodite lubi moji ludji! ter se je is G, Faim ishtram, katir je njega da pervega mejila spremil, v’ kozhyo ufdigaieh Anfhe kozhjash je is gajfhlo pozhei, kojni so poskozhili , inu tedej hodi prezh, Ti ludji so toku oltermgli , de so skorej usi koker mutafli Hali, doklej-je vos skus srpdo njeh fderkneh Tu so flari , inu mladi rokg fteguvali, inu upyli ; nej njega Buh sprgmi, nashega gnadlivega Gospuda! inu žela truma se je fa kozhyo uderla , ter so fa n J trn gledali, doklej se je fa brgfnem grizham, katir pred Mildhajmam lefhy, okoli fabernih Tedej, ke so ony nafaj domu shli , je blu tu en glasne kre* me} > inu skus, inu skus fmejdenn govorjenje od tega D 5 dor dobrutlivega gospuda , katir njim otshe she fa tu dnarje dati, aku befturili, kar so bres tega dolfhni, aku sami sebi dobru otp. Toku glasnu so govorili, de skorej edn drugega faflopiti ni mogh Kaj takega pozh she ni fhiv zhlovek po krilhemsvejtu dafhivel, je edn upyl: inu ta druge je djal: on dpla rajmno toku, koker nash lube Buh. On nam tudi vezh da', koker smo urpdni : ter nas .she pofhpgna, kader pa- metnejshi v’ avojeh rezhgh' ratamo ! Inu kader mi tudi drugem radi pomagamo, je Meklavsk Kova^hv^h perrgkl: koker so nas nash duhovne G. Ozhe na Ve> likanozhne Pondplk toku lepu uzhili. Is kratko be« spdo, v’ zpli vasi she ni blu nekol enega toku ve« likega vesela med usemi ludmy. Ta lifl favle teh Ionov je fhepan she enekatire fhrte spisal , ter js na dure te shole, te zirqve, inu te tovirne nawyl, de je slehern fnai ta lili brati. Usi gospodarji, inu gospodtne, fantji, inu deklpta, inu otrozi so hodili ta lili s’ pervega konza glpdati, ter so si misleli: o de be pozh jeft toku srpzhn bil en tak fverfhen Ion potegniti, doklej so na tu fapadli, de se more tudi faslufhiti, inu de le edn ta Ion potpgnil bode. Kar je pak fbleht ludy blu, so si misleli: na tebe pozh teh 50 rajnsh prishlu nabode. Kaj se otshpsh dolgu martrati, de njeh faslufhesh ? Al ta vpzhe dejl se je vonder na tu fpomnel, de je ja zhlovek fa tu llvarjen , de v’svoj eh rezhph fmirej bulsherata, ter so si misleli: dcslih Iona nadobish, tok vonder tebi k’ pridu dajide, ter je vola Bofhja, de glgdash svojo domazhyo. inu pojlp na bulshi poufdtgneti, is svojo fheno se lepu glihati, inu svoje otroke v’ dobremu goriifreditk Fantini, inu deklgta so menili, aku se toku —= 19 toku faderfhp, koker de be ta Ion fadobitt mogli, inu be njega nadobili: tok .be se saj per temu nau- zhilt kedej poshtenu na temu svejtu naprejpridti: inu kar si je she slphern fravn mislel, Ke so bli te- dej fvpdcli, de v’ buqvah ja potrebo , inu porno^h , katire je gnadliv Gospud fa otroke v’sholo sherkal, merski en dobr svejt floiy, tok so ne le G. Faj- mashtra prosili , de be njeh skupshini, kader be se njemu dobru fdplu , naprejbrat , inu reskladal: te- muzh so she tudi gledali njeh tudi doma brati. Tok njeh je shpft, osem, inu vezh skupprishlu, katiri so si od sholmashtra , ali od tega vekshega fanta is shole, spisati puftili , samuzh fvunej tega , de pil- dov fravn dobili niso. Po fimi , kader so dolge nozhy , so se skupfbrali mofhji , fhene, kari, inu mladi, per komu , katir je v’ soseski dobru, inu rozbnu brati fnal, ter so poshlushali, inu zhes tu se pomenuvali. Doki njeb je blu tudi tolkajn pametneh, de so buqve -vvugali, ter so od tega velik nuz impli, koker bomo posehmal videli. Torej pridejo fdej te žele bvqve fa potrebo, inu pomofh is usetni pildami , koker njeh j e Mildkajmske Gospud v’sholo dal bil. Ll- L I S T R O M. Teh v’ sprpdnemu dejlu teh bukuv fapopadeneh po* Itav perve konz. P Kaflie ftran. erva Podava. Kaj G. Avimont Mildhajmar mu ta ffar G. Fajmashtr Wolgemuth od gklovgsh- kega fhivlenja derfheta .I II. Polt. Koku je G. Avptmom Mildhajmar umeri, inu pokopan bii, inu kaj je tedej fena na- srggha na dan prishla .. S III Poit. Šhkoda dela pametne ludy . . . 10 IV. Pot. G. Fajm. VVolgemuth govory s’ to skup fbrano sosesko od Mjldhajma favLe te jlrashne nasreghe ranke gospe Avtmonge ...... u V. Poit. G. Fajm. bere is bukuv: kmg-tam fa potrebo, inu pomozh tu podughenje: kaj be blu Jluriti, de se merlighi poprej napokoplejo , ampak de so res mertvi . .14 VI. Polt. Kaj je is ludmy pogheti , od ka- tireh te gv/shnu nave , aku so mertvi . . . . 18 VII. Polt. G. Fajm. bere Numero 43 inu 44 katire ugh{, kaj be blu is fmerfignemi ludmy pogheti. 2 t VIII. Polt. Kaj se je she s’ teme buqvame v' skupshini te vasy Mildhajm permirelu ., 28 IX. Polt. Koku ta mlad Gospodighegh Mil d* hajmar fa tu skerby: svojega ogheta fadno volo spolniti ...3 1 X. Polt. G. Fajm. Wolgemutha fjutrena pri - dega na velikanoifne pondelk . 33 XI. Polt; Koku njeh 12 flarejsheh. gospo- darjov is Mifdhajma is gnadl. G. v' gradu kose . 41 XII. Polt. Popoldna pridega , katiro je G. Fajm , Wolgemuth v’ Mildhajmu derfhal . . 48 XIII. Polt. Koku ta mlad Mildhaimske G. pregh rajjha , inu kaj je fene ukdfe fapujlil . . 55 BUQVE KMETAM S A POTREBO inu POMOZH katire uzlip, koku be fnali fadovolnu i‘hiveti, poslitenu premofhni rat3fi, ter sami sebi, inu drugem v’ use sorte potrpbah pomagati. Use is virijetneme Iftorijame, inu Exempelnami fvifhanu, inu is piidami ozzifranu, skas euega ta lube kmetushke flan R £ s Zhislajozega Rlifhn ek a P er M o go z h emu A j fr u Donu. Svojem biifhnem imasli pomagati, Koker je od Buh nam vkalati. _ Ta pil d pojlave prsi ox]vy tega Vaj voda Leopol- is Brunswiga, Koku je v’ Frankofordu, Kader a« J e lila voda Odera reflyla , v’ en ghovn /topil , de be eni fkeni nje otroke it, vodo Jlgkl, detlih je en Voj¬ voda bil. On je sger per temu Xtijanskemu exempelnu *>atn utonil ; mi pak te imamo s’ tega ughiti, de be imeli vselej na p omagaj e pertkoghiti, kader je irgba , bodimo “gosposkega, ali gmajn Jtanu. PREDGOVOR. Te buqve imajo 3 dejle. Ta perve nzhy: Koku be kniftji utegnili fadovolm fhiv^ti. K’ temu shlishejo 4 shtuki. 1) Lubu fcravje, katiru se skus fadoftno shpen- dijo, skus ananje shkodliveh jedy, inu pytja : skus fdrav luft: skus snaf hnoft v’ flanuvanju , inu gvan- teh, inu skus vorengo, inu maso v’ useh rezhgh oh* hrane* 2) En srpzhne fakon, inu dobru ratani otrozi, fravn dobre derfhine. 3) Zhislanje, inu shtemanje per rajmnosospdeh, de komu radi kaj fa lubu flurp. 4) Ena dobra vgft pred Bogam, inu pred ludmy. Katir lete 4 shtuke nad sabo ima, fna fadovoln fhi- vgti, bodi se wogat, ali uwofhne. Ta druge deji kafhe : koku fiajo kmetji , katiri po naukeh teh bukuv fhivf, premofhnejshi ra um, koker so poprej bit, k’ temu shiishe : 1) Kunsbt si kaj perdobiti. 2) Tu fadoblenu perhraniti. Ta trete deji (»popade v’ sebi te perpomogke (mikelne) fuper veghdejl potreb, katire gh lov eku svoje dny napadejo , kader si namrezh ludji rs Bofhjo po* mozhjo fnajo sami sebi pomagati, Lete so troje sorte: 1) Take, katire fhivlenje, ali fdravje teh ludy* ali tudi fhivine v’ navarnoft poflavejo. 2) Take, katire hisham , ali drugem zimpram shkoduvajo. 3) Take, katire fhitu , inu druge pojlske per- delke poferdirbajo , ali splohkje kmpta ob use tu svoje perpravejo. * * * Doli’ faftopit’, in krlmel pelat Je dobru; al bulsli’ je tok delat. •’ Per- Doklej le dobr kruh imam: gladu konz yl'ge’ se bat’ nimam. ZsiiKerTjiju je usak gospodar per svojemu domu eno pgzh fa pgko imet : inu ludji so na tu koker na eno posebno pravizo deffhali, deslih je bla Gos¬ poska fapovedala : de imajo eno ppzh fa zp'o vas narediti. Potemtakem se je pogodu permirelu, de so mogli porpdne kruh jptti, ke se fhene na qvas, inu ppko prov fafiopiie niso. Ena je en pertnerfle qvas naredila; ta je gruzhaft kruh dobila: ta druga preurozh; ti je kruh mehutzhall ratal. Ena je pre¬ dalu vode ufgla, ter je goft kruh fpekla, katir je ked svinz v’ fhelodzu oblefhal: ta dinga je prevezh vode perlyla, tu je kruh zmokat ratal, ter je med fobmy obtizhuval. Is drofhjame so she mejn fnale »ganiti. Ena ni drofhja fadofti fmozhila ; tedej so se 64 —-- se usmradele, inu kruh je konz jemat Ena njeh je ^ premalu ufgla , ti kruh ni gorishl: ena druga pak di prevezh , inu kruh je ked goba ratal. De se more p< en malu soly med teftu ufpti , tega merski ena ve* m dela ni. Per gnedenju je bla ta, inu una prenaro* pi dna, ali prelena tellu toku dolgu gnefti, doklej be T se r6k naprijemalu Ena druga je, skorej uselej faspa* sl la, kader be bla impla ponozhi drofhje umejsiti: inu r| tedej se je qvas skisal, inu ti ked urisk kisli hlpbi u so prevezh gorishli, inu so se reszedili, koker sov’ s ppzh prishli; tu je potem ludem shipanje v’trebuhu g delalu. Rajmno toku njeh je blu zel malu, katire c be ble is urozhino te pezhy trofnile. Enkrat je bla j ppzh preurozha, tu so se hlebi odfvunej fafhgali, e inu odfnotrej so shpehati oftali: en crug fart, ni bli < fadofti fakurjena , tu se je kruh usushil, je uso kraft 1 fgubil, ter je v’ srpdi vonder zmokad odah Ena* katira , ke je bla kumej teftu fmejsila, je kmalu hlgbe 1 v’ ppzh usadila, de be le poprej s’ ppko per kraju 1 bla, inu tedej je skorja oddopila, inu srediza je terda podala, ter je sladku dishala, koker de be fa¬ dofti drofhja fravn nablu. Odtod je prishlu , de v’ vasi ludy fhelodz bliskati, trebuh boleti , famashen biti nigdar prenphal ni. Otrozi niso mogli pred glidame predati: inu usega tega je bil fgol sam ta slabe kruh kriv. V’ mokrotneh lejtenah, kader so fhitu mokru is poila fpravlali, je blu fa tolkajn hujshi. Dalej, tok niso ludii tudi na tu veliku porajtali, de, aku shgsht hish naenkrat v’ eni pezhi peko, skorej petkrat mejn drev, inu podkurjave gorigr?« koker ke usaka svojo ppzh kure: tudi nekar na tu , de ena ppzh, katira bo usakdan kurjena, tolkajn kur- ===== 6S kurjave napotrebuje, koker kader se le na 8 ali 14 dny kure. V’ glih vifhi tudi, de, ke je tolkajn pezhy fa kruh pezhi v’ vasi, so tudi tolkukrat v’ navarnofli nasrezhe tega ogna, inu tu fa tolkajn po¬ prej , kol kaj n mejn imajo ladji is pezhjo oppraveti. Tok je pak bil dvakrat v’ kratkemu fapored ogn skus pgko vonprisht, ter so enekatire hishe pogo- rple. Natu je puftil Gospud tegailtega kraja ludgm use pezhy fa kruh pezhi po sili podreti, inu na ko- shtengo te sosgske eno skupshinskcrppkovsko hisho goripoftaveti , katira je na enemu od drugeh hish odlozhenemu prodoru dala toku , de se je od useh platy, okrog lohka kje hodilu. Na to hisho je bil en ifuzhen ppk posaden, ta je sosgski fa nje ko- shtenge usaku lejtu svoj zhimsh odrajtuval: inu raj- mno se je urajmalu , de ta pgk, katir se je Mojjlr Konrad klizal, se je na pgko is fundamenta fadopil, ter je she tudi szer en pametn , inu poshten mosh bil. Ke je on mirkal, de fhene is qvasenjam , inu gnedenjam nafnajo v’ zakr hodit?, tok je enekatire nauzhil, katire so njegove sosgdene, inu perjatieze ble. Te so tedej lep, rahle, dobru fpezhen, inu fhmahtne kruh dobile, de se je enemu v’ serze sme- jalu, kader so otrozi en k6s v’ rokah derfhali, inu v’ njega grifli, koker de be flanzati bli. Druge be ble tedej tudi rade tak kruh imgle, ter so kje shle , ter so glgdale, koku te fhene, katire je pgk uzhil, delajo. Na tako vifho je vas s’ zhasama dobr kruh dobila. Mojjlr Konrad pak je is svojo pezhjo tako shtato derfhal: on je fmirej fa frifhne drofhje sker- po katire so ludji k’njemu hodili, ter so fi;ogii njemu potem tolku od svojega tellu dati. On je E njim 66 njim prave!: ob Kajlenemu Zhasu be impli qvasitl potprn, koker je njeh moka is dobrega, frplega, ali napolfrelega, mokru fpravlenega fhita bla. Svojegi fanta je on fajtru fgudej po vasi poshilai, katir je te, katire so k’ ppki napravek, h’ gnedenju btidil. Ko ker je ura, katiro je fa ppko poftave!, fwyla, je on fazhel usajati, inu , kader je ferteg bi!, je on sha enkrat po vasi skus perfte fafhvi. hg3l , inu katira ni njemu kmalu fa petame prishla , ta je mogla is svojemi peharjami nafaj domu. Mojjir Konrad je ppzh faper!, ter ni nje vezh odperl, deslih be bla sbe Fajmashtrova dekla perkrevsala. Kumej dvakrat je on toku flurii bi!, tek fo fhene, inu dekleta ob eni minuti, katira njem je bla dana , prov prishle. Prpdn je pak usaja!, je ppzh probiral toku: on j« vergl enu perishe moke v’ lukno te pezhy; je moka erjava ratala, tok je she ene polpna v’ njo fadegal; je pak zherna portala , tedej je purti! ppzh she ei> malu se reshladiti. iz tfe teshke hlpbe je on 3 u« ▼’pezhi purti!: 8 tb }e 2 ure; ,nu 6 tfe le eno ur®. So ble pak kruh po dolgemu naredile, je njega enu* kolku poprej koker te okrogle hlpbe s’ pezhy ufet. Je on kruh s’pezhy ufe!, tok ni purti! kruha kmalu na hlad nerti: ampak je hlpbe enega fa drugem re- ftavel, de so se pozhasi reshladili. Na tako vifho so ludji fmirej dobr kruh impli, de so se fnali nad njim okkerfzhati, ter je njim bel utpknii, koker mej' finem ludpm njeh narlepshe pshenizhne kruh — Sa* mu tu je njemu she s’ pervega konz3 falilu, de j« po ppsku disha!. Tu je odunod prishlu, ke je mal* nar svoje mlinske kamene is abore irnel, od katireh se je ppsk oggulii , inu med moko prishl. Tudi je inal- -- 6.7 malnar to navado imel, de, kader je njeh na novu naojftril , je fdajzi fhitu nasipuval: inu tu je prah od ppska v’ kruh prishl, katir je tefhave, grifenje po trebuhu , ujedanje v’ fhelodzu , inu druge bolezhine naprave!. Mojjlr Konrad je tu inalnarju pozh de¬ setkrat is Ippo povedal: de se ima is tershemi ka- menami prevideti. Ke se je pak le fmirej klopouh delal fatu, ke so drafhejshi, koker ti mphzhi, tok je ppk sosgsko podshuntal, de je njega fatofhila. Tedej so bli njemu na povele te gosposke ti mehki kameni refwyti. On si je mogl tershi perpraveti, ter je ojftru povele dobil, de, kader bo kamene oj- liril, uselej poprej kaj fa fhivino rogle, predn fhitu fa ludy nasipluje. Mojjlr Konrad je tudi ludgm svjetuval, de od smletega fhita fa kruh be naimeli te bulshe m<3ke fa fhlizhneke, famozhnek, fa mlinze prezhjemati; fa* kaj tedej namore Kruh toku dobr biti, kader se ta bulshe moka prezh odspje; fa kuho be imfli rajshi kaj pshenize ml £ ti pufliti, zhe so prevideni. Per usemu temu je bla ta gmajn pgzh she fa ta dobra, de so ludji fdej en lonz kislega ffla, graha, lfzhe, prasgne kashe idtr kje nosili, kjer se je njim & enekatire vinarje skuhalu temzhasi, ke so svoje druge oppravke oppravlali, inu derva, inu zhas per- shparali. Mojjlr Konrad je tudi s’ tega tefta, katirega je fr drofhje od ludy prejel, inu is svoje m6ke kruh na prudej ppki, po katirega so ludji is blifhneh krajov po- shilali, ter so se fa njegov kruh pulili; ke je tok dobr, inu na ppfi obiln bil. Toku je on pozhasi enu lepu premofhenje skupfpravel, inu slehern je tu E 2 nje- 68 njemu is serza pervoshil; ke je zpli vasi skussvojo bulshi vifho kruh pezhi dobru poftrpgl. S’tega so fpofnali, de v’ useh rezheh je dobru, misleti, koki be zhlovek fnal svoja rezhy useskuji bubhi oberniti, Sizer pak fna tudi ena rddna gospodina v’ svoji do- mazhi pezhi rajmno toku dobr kruh pezh , aku fna toku s’ pfko v’ zakr hoditi, koker Mojjlr Konrai\ fakaj mi imamo exempelne, de tudi peki flab kruh peko , kader gosposka pfkam na perfte naglgda, inu vonder ludji morejo po sili per pfku pufiiti kruh pezhi. Kar en tak pokafy, tu be on imel uSelej na gosposkenu povele plazhati, inu sam ta kruh jgfti, katirega je skafil. Nro. 2. Koku se Jna ferdirbanu fhitu poprave ti , inu fdrtt kruh is njega pezhi. Kar se po uaurnem skafy : Se s’ pametjo dobru ilry, V’ leitu 1771. je blu favle defhfvne lejtene M Udah fhitu endejl she na pojlu kav pognalu: endejl v’ mokremu snopju v’ shtante flofhenu. Ta vezhe dejl teh ludyni od llarega fhita nezh vezh imel; fa- torej so mogli od novine jpfti. Tu so fapored bo¬ lehati fazheli, inu so hude gnyejozhe merfleze do¬ bili, ter ked muhe v’ grob padali, flaili otrozi. Sa¬ mega Sholmashtra otrozi, inu njegova fhena so fdra- vi,-inu veseli oilali , deslih so kruh is ifraseneg* fhita jedli. Tu so kmetji Sholmashtra bajali; kaj on dfla ? inu on je njim rad povpdal, inu je she tudi otrokam fa spisk dal, kar se toku fove. Kafrglu f hitu se tesliku mele, ter da ommgkneM moko. Tejhi oftaja vodgnu , nagrg gori, ter se prd naispezhe. Kam p ji sredize se na to fdolno skorjo eni skupupadenu, vodgnu tejlu sladkega fhmahu usgde. T°* kruh Jdravju shkodije ; fa en mofjin Jhelodz *Zf kmalu ta perve tgdn; betcfhi pak pozhasi perhajajo I fah bnh fkm prid E 70» se m< Mo) pred skiti od i Ulh kokt shist dobi Jliti je t, Jmej dobi pm ti; fah moh kav, iH le\c ho\ vo/ii mu se ) Kaj; nag tu l pal nal Iml --— 69 ■ fakaj tak. kruh nima krafte , se teshku respivka , tre- V0I ° buh napgjna , popusha v' fhelodgu, im po ghgvah en ' a so Jhmukel fa sabo, ter godny fhlgmajlo kry. Odtod kok« pride jliskanje tega Jhelodga , shipanje v’ trebuhu, fa- rniti, ptrga > inu na fadne dolgoghasna mer/Lega. Otrokam j s hkodije narbel. Mokru notripelanu fhitu se n asm p pred spomlad - 1 f™ jo, ke se je popolnemu usushilu , fa peko jemati: ali rali se more na tvrghtri poghasi sushiti, prgdnse v malen da. kfuj Moka se more na enemu luftnemu mgftu hraniti: inu , preda se fa pgko ufame, se more poprej na peghi su- * 1 shiti. Katir ima, ta fmejshaj k’ novi moki p o lov igo k™ od lanskega fhita , ali ta trgte dejl moke od dobrega ;jna jeghmgna. K' faqvasenju se more ntejn vode ufgti, gfti, koker v' dobro moko ; al vegh koker je navada od skisaneh drofhja, inu na usak mirnek moke eno p g ji dobru suhe soly. Tejlu se more dobru odeti, inu pu- jliti, de se na gorkem dobru sqvasy. K ’ fagnedenju m® je trgba dobru suho moko ufgti. Tejlu se more dobru Jmejsiti, doklej gel terdu rata, te dej se 'pujly, de more dobru gorijidti, predn se usaja. Hlgbi se nasmgjo pregrobi dg lati, tudi ne prevegh hlebov naenkrat fpe- ju Tki fatu: ke tak kruh rad plesnuje, inu skus tu Ja tol- deli , na fdravnejshi rata. kggh se nasme premoghnu f Zakuriti, sger doby kruh prenaglu eno terdo skorijo , f 3 . 11 f fr ote fadojli naskady, temugh se usgde. Kedur pak bo- *avajlu fhitu fa peko ufeti more , ta ufami eno pgjl jo. ^kijlii pretejanega pepela, ter njega v’ eno partneno gu- g a . ^1° favgfhi , ter njo v’ ta fa qvasenje perpravlen j r !j. kropeg utakni. Je krop fadojli urogh, tok se pepgl ez a Vollu fame, ter se, kar se prov fdy, f hgatija notri ulye, kai inu , se fl ur y * hoker je blu odfpredej povgdanu. Zhe gjjj kiniel fravn ufame, tok je fdravshe kruh, inu tol- kajti nanapejna. Ta is peghy ufgt kruh se nasmg eno ^ U rei '\kaditi, nekar kmalu jgjli. r0i Sozhivje , katiru je premokru fraslu , rata skus el;i m hi fdravu, ke se v’ merfli vodi perjlave ; potem "al i ’ vr C * se v °da pregh odlye , inu frishna nl j a Y e ' F’ mokrotneh lejtak se more vegh kimelna , ■ uh nu illi IH- j e J4 u \n v v j' el ik >* sj --=■! 71 aiegovu fdravje lubu, ta more /loklatfo Is f hita von* fpraveti, f hitu dobru v’ vodi opprati, inu premej- shati, predn v’ malen da. Tedej plava iloklazha odfgor, ter se fna lohka is'eno penovko pojemati, Malnar pak, aku otshe en dobr Xtijan biti, nasme takega ftoklaftega, ali snetjavega fhita na svoj ma- len nasipati puftiti: ampak ludy k’temu oppominati, de f hitu poprej szhpdejo. Psheniza , v’ katiri je doftf arje, se more rajmno j'tako skerbjo zhediti, inu prati, de fdravju nashko- dije. Zhes arj <5 so se fhe tudi dobri mikelni fneshli katiri so v’ trptemu dejl i teh bukuv popisani ; fupet floklazho pakshenc; deslihje upanje, de bodo ludji tudi zhes letu flpgu en mikel fneshli, aku se toku naprej pogajnajoj naturo tega fhita fgruntati, inu Jnerfki ene probe s’ tem delajo. Nro. 3. Od Krofhitfov (Latinsku Solanum tuberofum. toffel # Čtbapftl.) Erofhizhi, jen turshka r?pa, Lepa wfla , jen erdgzha : Ob6ie se bersh reltgpa V’ fnelodzu. J§j njo ! zhe nis 'tržpa. Shvini ( jen ludfm ta lepa Repa fdrava je, jen vsngza. Krofhizhi, lih toku tudi turshka repa (Helianthus tuberof. @rrb6tnt, ©runbbtni,) so en zel pofpbne sad te femle, fa katirega volo be mi imeli Boga, inu te¬ ga Hollendarskega Barkadorja Franeta Draketa, katirje narpoprej v’ lejtu 1586. is unega kraja svej- ta na nashe kraje zhes morje perpelal, hvaliti. Kro¬ fhizhi se pufip »uhi is soljo poshtupani jgfti: se med kislu fple , korenje, rppo, grah, oppresnu ffle, ohrovt, inu skorej med uso fakuho mejshati: majnshi se fnajo v* fhupo dijati, koker knpdelni. f* njeh se fna s6k narediti, krdfi, inu kruh pezhi. E 4 Kruh 72 _ Kruh is krofhizhov pak se fna na tako vifho na- v tejati. Ta srov sad se olupe: se v’ drobne kosze 1 refrpfhe, ter se zhes^nozh v’ frishni vodi puflf, v Drug dan se ti koszi vonufamejo, se v’ en koti , ali d lonz dgnejo, se s’ tolkal n vode , He se teh fgorneh s datika, k’ ognu perflavejo, ter se puftp k’ enemu so- i: ku skuhati. Je tu ferteg, inu tolkajn reshladenu, kar s roka terpy, tedej se skus enu vosku reshetu rtlazhe- j jo v’ ene neshkg. Na vgzher se drofhje v' mejs f perpravejo, ter se tolkajn erfhgne m6ke pergnede, ( kolkajn szer teflu fa kruh potrebuje bres tega, de < be se kapla vode perlyla. Letu dobru ommejsemi 1 teftu more zhes nozh ki 9. ali 10. ur toku oftati; 1 fajtru se spet nekar kaple vode naperufame, ter se teftu prcmejse, ter se tolkajn moke pergnede, do¬ klej fadofti terdu rata. Na tu more teflu 3. ali 4. ure, prezej na gorkomu fiati, predn se popolneim fmejse, inu v’ pezh usady. Pgzh se more bel koket szer fa fgol erfhgn kruh fakuriti. Na tako vifho se pufly is krofhizhov (svim-ktga gruda, ali grompora) en dobru dufhgzh, inu fdrav kruh pezhi, katir she bulshi rata, kader se enmalu soly, inu lamelna per* ufaine. Modre, inu shparovne Gospodine per veliki domazhyi ved6 tudi is krofhizhov kerfkyo (Shtirko) naiejati, kolker nje zhes lejtu per domu potrebuje¬ jo. One ufamejo te narvgzhe grampore, njeh zhfd- nu oppero, ter njeh na enemu flergalu (ribejhnu) v’ eno is vodo napolneno posodo ribajo. Tu fribanu se v’ en ezim, ali prezejavnek fverne, deuse kozine od ollupkov nafaj oftanejo. Tu prezejenu bo v’eno tan¬ ko ruto,- ali partrgne fhakl dijanu, inu is rokame: von- •=== 73 a* vonfllazhenu, de ta debplshe moka v* ruti oftane. ze Tu se 2. ali 3. farte fged/, doklej se vide, de nezh f. vezh debpl: hega v’ mejs ni; fakaj fa usak fart se tu ili debelshe is rute prezh verfhe. Ta tanka mgshta h se more v’ eni lespni posodi mejshati, inu reftepfti: inu ke je enzhasflala, ter se uspdla, se voda pozha- si odzedy, inu frishna nalye. Potpm se spet refle* pe, inu, ke se iispde, fupet voda odzedy, inu fri» fhna nalye: inu tu toku dolgu, doklej ta fadna vo¬ da se toku zhifla odlye, koker je bla nalyta. Tu dglu da zhasi 3. dny oppraveti. Kader je tedej ta. fadna zhilla voda od te fdol uspdene shtirke odlyta, tok se Ippe zhpdne rute verh polofhp, k 3 tire to mo¬ kroto, katira je zhes oftala, na se potpgnejo. Te mokre rute se ofhmo, inu se fupet na verh polofhp, toku dolgu, de se vide, de je ta mpshta prezej su¬ ha; tedej se nakrifhem prergfhe, inu ti 4. koszi se vonufamejo , se na dile , katire so is zhednu oppra- nem platnam pogernene, denejo, de be se na luftu, ali na sonzu posushili. Tedej je shtirka narejena. Per usemu temu je svinske grud en toku fd3ne sad, de sejme 50. inu vezhkrat poverne. Tudi se pufiy hraniti da konza spomlade, kader se te nar- lepshe jabuka ali korenine v’ jpfe'ni fbero, inu v’ jame fakoplejo. Svinam , inu kravam dado to nar lubshe kermo. Se fhivini skuhajo, tok bel na me- su gorijemle: se srova flovzhejo, tok dado krave fa tu vezh mlpka, al tedej, aku se fhivini srove da- d°> je trpba wple rppe, ali refanze is njimi fmejsha* h, sizer se bodo krave na nogah trefti fazhple. Koker je dobru , de zhlovek per useh rezheh pamet miza, tok more tudi per temu toku nuznemu E 5 sa- 74 ===== sadu previdn biti, aku namrezh grompori per mokrotni leiteni premokru frasejo, ali szer v’ enemu mokremu gruntu se forg, tok se nasmpjo tolkukrat , koker szer, ampak usak teden ki 2. krat j$fti, sizer utegne* jo shkoduvati. Tu so si ludji v’ Shlalahu v’ bran- denburgarski pokrayni skuseli, koker nam Iajmahtr tega kraja, is imenam Germefhavfar, kaiir je en %el preveden gospodar, v’ svojeh buqvah : Hishna gospo- dina imenuvaneh povg. Ony so bli dnjli krofhrghov perd lali, blu je pak enu ge L hladnu lejtu, mu kro/hi- ihi niso bli prov i/orili. Emkatiri so ?hernc, im trdgghe } ike v’ sebi imeli. Tedej, kje njeh je Buh tolkajn dal, niso Shlalahghani negh drugega, kgl krofhigjic jedli. Eni trikrat en dan. Po usek teh hiškah pak, kjer so njeh, toku v' nafmas jedli, je v’ Kimovcu use gri/ha popadla, ter je da Lijlogtioja terpela. Katir pak ni prevegh krofhighov jgdl, je terdn prebyl. De so dobri, je letu /namene: kader so odfnotrej lepu u>glkaffuermeni, inu bres pik, teren m 6 \hn duh, inu en glih \htjl /hmah, skorej koker ko- Jiaju, ali oreh imajo. Ene lejta lesem so Indji famirkali , de se leta sad fverfhe, inu zhes dalej slabshe, inu nafdravnejshe ratuje, toku dobrtj fa ludy, koker fa f hivino. Torej so faflopni gospodarji se pomenuvali, kaj be blu pozheti ? ter so 2. mikelna- fneshli, koku be se mo¬ gli pobulshati. Edn je, de se is novem sejmenam previdejo, tuje dobri, frishni, ne spazheni krofhizhi se morejo na enemu vertu na sonzu usaditi, ter se njim fpl notri da jpsdne pufiy. Tedej se te frple jabuka poberi, te se škus en prezejavnek v’ eno kad polno vode spushajo: inu sejme pade na dnu, Tu Tu se pozhasi med fluspopyrjam sushy , ter se na enemu luftnemu kraju hrane notri da spomlade. Tu se zel tanku na vertu pospje,se okkopuje, inu flisnu okoli teh mladeh flanzhez kupzheki nagrpbajo. V’ jpfdnt se ti mladi krofhizhi, kadri so she majheni, isyshejo, se v’ globoke jame pod milem npbam fa- koplejo, de napogajnajo ; v’ prihodni' fpomladi pak se presadp. Tu da eno zel novo dobro sorto teh krof hizhov. Ta druge mikel njeh pobulshati , katirega je en fajlopne krnet v Frankoniji probirai, objlojy fgol sa- mu i?’ temu: de se kmalu v j f/eni ti narbulshi kro- fhighi bres tadla toku veliki koker enu kokushnu jajge ifbero , v’ eni jami hranejo; potem pak nare/refhejv , ampak 'geli posajajo. Aku kedu tu toku ene lejta Ja- pored triba, tok bode tudi gelo sorto na Jhmahu, inu dobighku pobulshah Per kuhi nasmp voda krofhizhov popolnem* zhgspokryti: inu zhe hitrejshi per enemu mozhnemu ognu fauro, bel gerlu dusbg. Nro. 4. Od soghive, inu koku se more hraniti. G!ej - kok si fem’a perfad^va vse roditi', Tebe, zhe se pridn, pofhivit’, in’ rediti. h se ghudem , de vi kmetji veghdejl is moghneme Mughnateme jedmy, inu terio soghivo fa dobru uja¬ mete, kjer be vonder skus g(lu lejtu tu narbulshe per- kuho od us e sorte jefti, im is svoje koshto fpreminati v fianu bli, koker mejjlni ludji , aku be le otli, toku i e G, Fajmashtr Ajfel v’ Kormi na Liflandskem k’ enemu kmptu , katir se je bil njemu na zefli per- drufhil, govoril, A j tok se njim polube govoriti , J e 76 —— je kmet odgovorilr jej meni le ke Ju, kar nima. Tu šeni rajmno otl re%hi, je Fajmashtr djal: de vam Je tu mar ni, de be si kaj bulshegci jgfli perpraveli inu toku *fta med sabo v’ en kremel prishla, v’ katiremu je Fajmashtr kmptu škafa}, koku fce lohka usakfnaln* svojemu vertu, ali fpineku ne le tolkajn fpla, repe, korejna, kolkajn be fa svojo domazhyo potrpbuval: temuzh she tudi feldne, peretshila, krebuleze, falshe (solatej zhebula, drobnaka ( shnitleha ) kumar, shpi- nazhe, ohrovta, kolarab, ja teh narlepsheh karfijol perdplati, inu se zhasi ob nedelah , inu prafnekeh s’ tem pofhiviti. Sej ja na drugu napride . koker dd si gdu mujo, inu en par rpparjov fa sejme ufame, ter svoje otroke skus tu, de bo use lepshi raslu, k’ pip- zhvi, inu shkrofenju derfhy. Gospodina bo fhe she tudi kako uro neshla , de be enmalu po fplneku pogledala , ter svoje gospodinflvu , kar futrafha fa fhivino amtizhe, lofhejshe flurila , koker pak ke more po poldne fa enu perishe trave po mejah okolilejtati. Na tu kajpakde! be blu trpba gledati, de be fplnek nivam usega gnoja napof herl, kar be fa kmpta velika shkoda bla: ampak use be se moglu s’ pametjo refpartiti na tako vifho, de be se naimp- le rezhy fa perkuho sejati, ali saditi, doklej fhivi- na klaftja fadofli nima, katira gnoj dgla. Kmet je szer Fajmashtru merski eno fupergovoril; na fadne pak je vohder obftati mogl, de use na tu pride, de vp kmet svoje gospodarftvu v’ pravi vorengi derfha- ti, inu vezh femle nima, koker kar nje obdelati mo¬ re: de use s’ pametjo preudarja, koku be utegnil, use na bulshi oberniti, inu de be fa usaku, kai nafa- i!6pe, koga faftopnega fa svjet prashal, tok be fhe to!- - — 77 tolkajn zhasa, inu perlofhnofte neshl/perkuhe fa svojo mifo fadofti sam perdplati. Tu narvezhe upi¬ ranje pak je letu blu, de te rezhy se napudg zhes fimo, inu toku dolgu, de fupet druge frasejo, derfha- ti. Tu je G. Fajmashtr Ajfel tega mofha poduzhil v’ dveh zel lohkeh mikelnah , use sorte felsha, inu korenine zhes zplu lejtu ohhraniti, de toku fhmahne oftanejo, koker de be frishne ble. Ta perve je bil: de se use korenine, koker kro- fhiihi v’ jejini v eno na venu 4. \hevle globoko ja¬ mo /akoplejo. Na dnu se suh p^sk potrese, na verh se fapored korenje , itdr polo/hy , od j gor se nakri- fhem pr^kle rejlavejo, katire se is slamo pokryejo. Tedej se spet jama s’ to skopano per/ljo fasvje. Ti mikel skpogajo vertnarji, inu kmetji v’ Thuringskemu . Kader tedej hud mras mine, inu se taka jama od- kople, tok je v’ nji use toku frishnu , koker de be blu dans is nive perpelanu. Ta drug mikel je, d'e te fnajo use sorte take perkuhe posushiti, koker sadje, saj toku delajo fhe kmetji po enehkatileh krajek. Al tu se more toku fgoditi, de fhmahu nafgubp, kar se more na tako vifbo pozhpti. Tu felshe, ali ko¬ renje se lepu ottrgbe, ter se toku frpfhe, koker h’ kuhi, inu se prov zhpdnu v’ vodi oppere. Natu $e po reshptah, ali respetemu Zhednemu platnu, ali po dilah tanku redrose, pogodu obrazha , de se usa mokrota odtezhe. Kader je na takovifho k’sushi- perpravlenu , se toku reftrosenu na toplo ppzh, ali blifu pezhy dpne. Tudi se fna v’ ppzh, kader *e kruh vonufame, utakniti, ke se je fhe pgzh enu- kolku reshladila. Use je na temu lefhpzhe, de se tu k’ sushilu namgnenu pogodu obrazha. Se pak more toku dolgu sushiti, de se shtible lohka ulome- jo, kader se otp ukreniti: ali de se te suhe perp- sa lohka is perftmy fmanejo. Zhes tu se tu posushe- nu v’ en hram dgne, doklej odmpkne, ter se pudy skupftlazhiti toku, de se narefdroby. Na tu se ‘mkarnizelni s’ popyr» naredg, inu tu posushenu is enem 78 — enem lesam terdnu notri pofhoka. Kedur papyra nima , fna v’ kofule, ali druge lesgne posode fpra- veti na en suh kraj , tok bo take suhe perkiihe lej- tendan ohhranil. . Kader se tedej fa kuho ufamejo, tok se ufamejo.ki fa eno pershono en loth, ali en- malu vezh, se is kropam opparejo inu potpm se pu- ftp v’ temu kropu ki dvakrat faurpti, potler se krop odzedy, ter se govpja fhupa, ali druga gorka vo¬ da goripolye, inu se purty lakuhati, koker druga frishna felenina. Na tako vifho se pulty fple, tudi tu ribanu kislu fple, inu kisle kumare sushiti, al enu ked tu drugu more prov kislu biti. Korenje , rgpa, fele'na , inu druge korenine se tanku po okroglemu refrefhejo, na nite nafnorajo, inu fa pezhjo posushp, zhe se le use zbednu derfhy. Selen grah, inu bob more she mlad biti, katir se fa sushilu odlozhe: inu kader se v’ shkarnizelne fpravla, je dobru po- sushenega peretshila frava ufpti. Kar je per temu sushilu narbulshega , je tu, de use te rezhy zhgdne, inu perjetnejshe oftanejo, ter se dalej derfhati puftp. Torej delajo, toku, katiri v’ ladjah zhes morje gre do ; kmptu bo pak tudi tu zel dobru dishalu, aku se is dobro shpendijo fa spomlad, inu da polovize to¬ plega lejta, predn frishna felenina frase, previde. Med perkuho je korenje posebnu dobru , kader se is njega en fhonjt, ali \yrop kuha , koker na Thu- ringskemu dglajo. Korenje se more opprati , ojlerga - ti, inu fhednb ottrebiti, se jlovghe, ali na drobne kos - \e refrgfhe, inu mehhu skuha , tu pak v’ malu vode. Se je korenje mehku skuhalu, tedej se v’ en ihgdn partnen fhakle\ is piskra Jlrgse, fhakle% fave/he, ter po\hasi oholi vye, de se vonsprgsha. Ta fhonft se potem kuha toku dolgu, de goji rata , tedej se v eno posodo fprafne, ter se fna koker putr is kruhatn jg/Ut inu tudi namejt %ukra ali medu med rihte nitrati. Ka¬ der se na tesh j c, pregajna glijie, ter je fa vejh re^hp volo fdrav. Se puflp z. 3. lejta hraniti , 3 ■lit je le %hgdnu narejen, inu dobru s’ hrancn. Nro. Nro. 5. Od Jlrup^neh korenin. 79 V’ Najjj, kar napofnash, deslih sladku dishy; Ke vezhkrat britka smerc v’ koreninah tizhy. enemu kldshtru v’ Rajnavi na F.lfaskenm je bit pred 150 leitami fa vezhirjo ena solata is regrata, dovje Cikorije fa menihe napravlena. Med to *° bi e naprevidama enekatire kore i ne od ^Jurnega, Jobnika perufpte. Kader je tedej solata na tnifo Ponesena bla, so usi, katiri so skupej vezhirjali, is fhelufhejam te debple. mafme korenine jpdli, kaker- sbneh she nekol videli niso. Ke je pak dovel so- jate napravlenu blu, tok je she tudi, sholarjaro , ' n,J kloshtreski derfhlni nekaj zhgs oftalu. Ne dol- g» 80 gu zhes tu se je usak fpati podal, koker je fhe po kloshtreh ta nafdrava navada: kmalu po vezhiiji lpzh jidti. Tedej so ipli eni Menihi zhes verto« glavnoft : drugi zhes suhdto, inu pushobo po uftah: drugi zhes shipanje v’ trebuhu, inu zhes terganje po. glideh Se tofhiti. 'Edn si je otl. skus gerglanje pomagati: al jefik je njemu ratal, koker fpezhen, inu. gerglanje ni nezh fdalu. Ob polnozhy, ke so bli; k’ molitvi budeni, ie bil fhe edn toku se v’ pa¬ meti fgubil, de se ni nezh fvpdel; torej je bil v’ S, vojle aijan. En drug je menil, de orphe grife* inu iederze svojem shinkovzam naprejmetshe, Ismeno roko je pave od sebe podil, ter je pred se shumlal: prezh, prezh vi shplmi! shtink pridi sem! lajsem shtink shtink! Edn je v’ svoji 2 plczi ppzh objemat, ter je menil, de je JVIate Bofbja. En drug je menil, zhpva se bodo v’ njemu pretergale , ali trebuh go¬ ri pozhel. Katiri so bli v’ Chor prishli svoje mo« litve oppraveti, so kumej ozhy odperli; brati jpak fhp zel niso v’ fta.nu bli. Edn, ka*:ir be bil Imel sam naprejmoliti , je zherke fa fhive derfhal, tel je menil, de so mrovle, katire semterkje tpkajo. Ve liku hujshi se je fhnidarju godilu, katir je fajtru fu* pet dplati otl ; je pak ked njegov holzhek slep bit. On ni bil v’ (lanu fhyvanke utakniti, nekar enega shtha narediti: inu, kc je njemu en drug fhyvanko utaknil, se je v’ perft, inu kolpnu \vodl , ter je zhudnu , inu smpshnu poskakuval. V’ taki nadlugi so se usi tuiflu jutru fneshli. Edn s’ teh, katiri so per bolnikeh, inu neper vezhirji bli, je puflil Dohtar¬ ja pridti. Ta, ke je fvpdel, de so fobnijashke ko* rentne ipdli, je njim arznyo hrupu fliper, notridal, skus katiro je njim fupet pomagal, fvunej enega,ka¬ tir je ob pogldd prisili. Letu felshe se imenuje Johni- jok, fobnik (po Latinsku HyoJciamus niget Lin. P H Nemshku frfiroarjed SMIfetifraut , 33ilfenfamm , 2^’ f rotit/ Scboffiout, ShKunerfraHt, Slttibčttntrjrf, € Nording pak je umeri zhes poltreto uro po jpdi. Pes teilte hish.e si je sam h’ koflanju pomagal; mazhka pak je zerkneia. Drug dan se je fneshlu, de v’ kev- dru so poleg krofhizhov she druge felenine 1 e(hs' le, inu med drugeme tudi Preobjgdna (po Lat. Aco- nitum nap e llus Lin. poNernshku UBolferourjd, fnppen, ©turmfmt) enu felshe is ternnu plavem zvet- V d jam, katirega koreniae so enukolku krofftizham po* n ‘Vo dob- huii -upe- : (po vidj, nina r o is oker j « ume Is i so , v' ; ko- J jt pol velh oi Mi¬ am per* tenu f hi» tok 5 i e Ta sela- bil» , G* gdi. ,hka ;ev* fha- 4co• vet- po- ===== . 83 dobne, inu flo ftrupene.- Te korenine je dekla is krofhizhami v’ red skuhala bla. Takeh ilrupgneh korenin se she vezh najde; fatorej be kari ludji , inu otrozi naimpli nezh jgjli, kar napofnajo, flafti pak se je trpba pred koreninarae useh nafnaneh felsh , inu felenine varuvati, katire tako fgl, inu zvetje koker peretzhil, inu krebuleza imajo. Nro. 6. Od jlrupeneh felsh, katire po verteh rasejo . V’ nivo Krnil’ jet kar shtemash, pofhertu; Al Hrup. rase tud’ na vertu. Aj telbrunu blifu Rpgenshpurga je en kmet svojo * s tvojo fheni p/th Med plevglam je bi 1 tudi F % pasje 8 4 -— pasje peresu (©Ictfie) Njegova 2. fanta Jla bit • t Jravn, Jla tu Ja peretghil derj hala , ter Jla te korenini ^ snedla. Edu, katir je bil 6, Ljt j,ar, se je kmalu to- fhiti faghtl, de njega trebuh boly, je ottekl, je po it- lemu fhivotu ghernu plavkaft ranil; je fmirej tejhejshi sopil , inu ob polnoghy je bil kje. la druge 4. lejti far , je mejn poj^dl , ter je fupet use gh^svergl', d v' ^ glavi je on vonder us fmejshan bil, ter je pousod pest , j a $ mu tnaghke videl, doklej je njegov oghe enega Dohtar- n j c ja is Rpgensbpurga perpelal, katir j e fanta fupet ojdra- : Q vel. Letu felshe, katiru >e tudi ta male lfnesh (po Lat. JEthufa cynapium L. fleiner ©tbinfing, ©tieiB/ ; 0) ©lonjpetetlcttt, toller faute @h«tt). imenujt, g 0 f rase dojlikrat med krebulego , inu peretghilam, "E p er pak, koker pild kaflte pod gostjam na uni flrani 3. dol¬ ge doli viseghe perfsga, kc.tire se na fdolni /Ivani molki svejtejo: inu nad tem se fna od perctghila, krebult koperga, kimelna, inu korenjove Jelv fpojnati; ali h med 2. per/lama enmalu fmengati, tok v’ nos fasmerip . j Lih toku navarnjeta erd^ghe smerdlivg (po Lar Conium maculatum L. grofe«’ ©djttvltng, 9 Muti'd)ifl' Jing, SShitbufttrrltnp, lollfiSrbel) katirega pirje je od- fgor svitlu na temnu lelenu, ter bel lajn frpfanu ko: ker peretzhilovu. Shtibla frase 3. zhfvle visoka ter ima ked kry erdezhe bleke: zvptje pak erdezhe pike, Korenina je debpla, ter dushy ked pashter- naka. Pergodilu se je, de žele drufhine so poro«' le, katire so v’ fpomladi opprpsnu fple jedle, medkJ tiru je bil naprevidama tak smerdlivz prisht. ® v! Duhovna gospuda (la take korenine is mpsam kuha* jpdla. Kader je Hrup svojo mozh pokafal, si je edfl dafdpval, de je gos, ter je v’ ta blifhne wajer skO’ zbil. Ta druge si je use gvante is sebe fiergal, ter s* je tudi otl. v’vodi pred to hotrejno urozhino ohhh' diti. Al obd lla bla is vode if lfzhe'na , inu s’ t f|t potrpbneme arznyame previdena; (la pak le vonde| hroma oftala , inu zhes 2 lejta umerla. Torej ked' 11 ' kol take navarne felsba na enemu vertu vide, ta bo¬ di tok dobr, ter njeh ifruj: inu kedur peretzhil kuho trgbe, ta njega skerbnu oggledaj, inu povoha) 1 bU •enim lu to- to it- 'kejsh leju at v' pesti ihm- fdn- i (po 'tleli/ •nuji, im .dol• delt , lli h •rdy. Ut ti« 1 : od' 1 ( 0 ' ok»i ezlie lter ner- jfe Dva jane edn skO' :r se tila' tel® idei iof bo* Ifl lwji ===== 8 ; je ta pr&vc, ali nekar, de se nobena nasrezha naper* mire. Nafnaneh fplsh, r6fh , ali sadja na verteh veli- keh gospudov meni nobedn napokushaj, navohaj; lakaj med temiftem njeh je dofli, katire zhlovgku shkodijejo. Toku je, poftavem tu vishnovu lorbarjo- n drevu toku Itrupenu, de enekatire kaple od voj- la s’tega drevpsa eno fhivat umorf. Tudi splohkje ni dobri) veliku rofhe, katire en mozhne duh ima¬ jo, tud? gartrofh, inu shmarne £ ne, vohati. Tu mozhnu puhtenje, katiru take rofhe od sebe fpusha- jo, delajo dofli ludpm, de njeh glava boly, ja ! k' Bo.fhjemu fhlaku inu drugem navarnem napadnoftam perpomorejo. Nro. 7. Od ftrupenek jagod, inu zhcshn. F 3 N*- e 80 Nav^m l^pa jagodza ! kaj st: Tok bod', kjer se. JVamaram fa te. E>« 10. lejt fiar fant je bil enkrat is vvorshta nafaj domu prishi , ter je pravel , de je dvoje zkisline nesli, inu j'obal. On je dobi li vejkirjal, ter se ni ne\h to- fhi\ ; al v’ srgdi no%hy je on hudo /hej o dobil , ut je vodo , katiro so njemu fa pyti pernesli, is veliko nu¬ jo doli pof hiral. On je Jarfiel fmotenu govoriti: je tojhil, de se njemu otshe fhelodg skerfhiti, ter je flio’! zfiesdajati. Na tu je on terdu fajpal. Kader seji pak dan Jajnal , se je videlu, de je popolnemu bsslepil: inu vonder se na oghfh noben faler fnal nr. Ke jt Dohtar k’ njemu prishi bil, je neshl, de [hita -gel slu¬ hu wye: de okoli rfbr je use n apelu: o%hy bdpertt, inu po glideh eno fpekofho urofhino ; J,dej je on Jtsif ram lej hal: /dej se je na use gube krivil/dej je bit videti, koker de be sapa vono/tajala, inu toku se je v enemu shirtelfu ure fpreminalu. Dohtar je s’ tega, ht so njemu Jlarshi praveli, mirkal, de njeh syn je jat, inu odtehval je njemu bulshi perliajalu. Nasprw pak je pred enemikatiremi lejtami ena fhena v’ ftar' vasi v’ Frankoni]i orla qviyhe {laKtbtubtuj fa likaryo nabirati, ter njeh ni pojnnla. Po nasr^fhi je vovik j eh jagod nabrala , je likaryo 'skuhala, ter je ob(ina svajema otrokama lifati dalci al oba Jla mogla nausmi- leno srnert Jluriti. ■ Vovghje jagode se po lat. Attropa Beltadona, po nemsbku Jollftrfdje, SBalb . 9?ad)tftfxitteii , Sollfraut/ Solfumrj, lollbeere, Jaifeftibeere, ®cb(of. feanfroub SBaffenbaum, S 5 olIroufj imenujejo. Tu felshe je -li« taku, koker ie tukej spred fmalanu: inu v’malemu, i" u velikemu serpanu tenu u erdezhe zvetje t , inu potem zherne jagode, koker zhfshne ima. Shtibla je temnu er* dezha, 3. ali 4. zhevle viscka, is eno dolgo, debf* lo korenino. Takeh jagod, katire so flruppne, je she vezi' okoli plotov, inu po mejah, tudi po vorshtu ; gavolo be naimeli otrozi drugeb jglti, koker katire njim =— ■ -!!= 87 njim njeh ftarshi dado, ali pokafhejo; zhe pak ftarsh? sami jagod napofnajo, tok morejo otroke oppomina« ti, de njeh nimajo jgfti. Nro. 8. Od jlrupenega semenja. R§s vse sorte je felshenya , AL tu je. (trup, un’ teli’ arznya. ■*- 11 narnavarnejshe is flrupenek felsh je ta tukej pred ozhy podavlen krijlravez, katir je is Amerike se sem nam fanpsl; njegov sad se kotline gomoni^e ime- F 4 * nu* nuje (po Lat. se imenuje Datura Siramonium L. po nemshku pak 'Dotnopfe/, Sliatidjapfe!, gtod?elnui, ŠoUfrant, 3g')6. /avle dej hevne spomladi veliku koflrevze fraslu. Ke so tedej hmetji te shkodlive ferna skupej v’ kruh i spekli, tok so bli dojtiri, ke so ta kruh jedli , • koker pyani ratali, so vertoglavnojl, kovne oghy, glavno hoLehnoJl , trepetanje , inu okkornoji teh udov dobiii, 1 ter niso mogli nekar poj hirati, nekar govoriti', fhe- l°dg njim je bi\ koker Jneshklan. So otli /hes daja¬ ti, inu niso mogli. Natu je en merfle put prisM, moghnu gnanje na vodo, ottekanje, ter garje , inu druge hude napodnojiej doklej so eni \el flobni ratali: inu drugi se gel od Bofhjega Jhlaka udarjeni pomerli. Kedur se tedej notshe sam sebe, aii druge ob fdravje, inu Jhivlenje perpraveti, inu skus tu en teshke odgovor F 5 \hes jo -- %kes se perul^gki, more, aku koftrevo , ali luleko niti J kitam ima, tu dobru skus resketu, ali skus fiisnu treh- len j e rovnati, im sghijJeti, predn v' malem, da, ali m prudej nese. Katiri fhganu vinu delajo, inu vol ku¬ kajo, ter so toku najduskni, de tu pytje mogknejshe , sili pyanejske narediti, luleko v’ mejs jemlo , bodo v' vejknemu pogublenju fa tu terpeti mogli, aku njeh shtl- maryepoprej na dan napridejo, inu od gosposkeposktre- Jane nabodo. Sejme od tega plevpla gvira pod femlo 3. lejta; Torej se teshku pogonoby. Odtod pride tudi, de eni menejo: de se v’ gvishneh lejtafr ersh v’luleko spreberne, kader so zhiflo ersh sejali, inu luleka frase; tu ie pak taifte luleke sejme, katiru je pod femlo oftalu, inu tedej shelej gorigrp , kader je de- fhpvna spomlad Ta narbulshe ir.ikcl fuper tuje, de se pofimsku fhitu fgudej pod femlo perprave; nezh od luleke med gnoj pridti napufly , inu is sej¬ ni ena fa seitvo usa luleka vonsprave , ali sejme od enega drugega kraja kope, katiru je zhiftu, Eni pa¬ metni gospodarji velpvajo otrokam luleko is pofhe- teh snopkov vonfbirati, inu na nivi pofhgati. Nro. 9. Od Jlrupgnek Jelsh splohkje. Vse, kar Buh ftry, inu d^la, Je dobru fargs, de vela ; Zhe le dobru fpremislemo : Kok’ vse k' dobrem’ obernemo. ^hes tu be se utpgnil kedu zhuditi, de lube Buh Pufty take felsha rafti; katire shkodijejo. Al tu se more vpdeti, de le shkodijejo, kader se jedo : sizer pak imajo svoj dobr nuž : ene koker fdravnye fa ludy. inu fhivino: druge fa farbati, inu pfvzath druge use sorte merzhefe, inu mergolinze pregajnati. Te felsha imajo she tudi tu dobru, de hude faparze is femle , inu is lufta na se ulgzhejo, katire be se szer zhes f hitu; inu sadove, katire mi jpmo: im* skus sapo, inu put zhes nas reflpgale. Per doftireh tni she fa njeh pridu navpmo; bomo pak fvpdeli* 91 zhe se otshemo kaj bel zhes telppe, inu velike dela BofKje pomishluvati , inu skus skerbne prdbe Skushati, kaj be nam utegnilu slehernu pomogatt. Deslih be pak enekatire felsha nam, inu nashi fhivi- ni nezh nanuzale: tok slufhejo vonder drugem fhi- valanr k’ fhivlenju , ali k’ fdravju; fakaj Buh, ta lu- be ozhe more tudi fa tega nartnajnshega zhervizhka skerbpti, de konza najemle, doklej fhivy. Nam lu- dgm je on ozhy, duh, fhmah , inu pamet podejlil, de be impli reflozhiti, kar nam k’ fhivlenju slufhe: ter od usega se varuvati, k-3r be nam utegnilu shko- duvati. On ji tudi uzhenike fatu v’zirqvi , inu v’ sholah poftavel, de be impli gmijn ludy, katiri favle svojega dpla zhasa fadofti nimajo fatu se amufpti, v’takeh rezhph, katire njim nuzajo, ali shkodiiejo, poduzhiti: inu prava dobra gosposka glf da na tu, de nobenega fa uzhenika gorinaufame , ampak de je rtiarnu shtudirat, kar k’enemu fadovolnemu fhiv¬ lenju, inu k’ pomozhi teh potrpbneh slufhe, Tok je tedej per flrupu leta ta narperva, narime- nitnejshe regleza : Najej, kar napofnash ; ta druga leta: Se na enemu kraju felsha, ali sadovi .narajmajo, katiri so videti, de be fa jejii bli, tok praskaj popre d rir^ate, ali take , katiri se na felsha Jajlopejo , preda kaj -okkusesh. Tore] floip v’poprejsheneB Numerah tudi latinske, inu nemshke imena per ftrupeneh fel» sbab, de, aku be se kje na enemu kraju kaku felshe drugazhi imenuvalu, koker v’teh buqvah ftojy, be se use laglej faflopilu. Aku se kaj takega permiie, tok je le trpba -latinsko besedo enemu Dohtarju , ali nemshko enemu felsharju povpdati, tok bo gvishnu po¬ vedati fnal, kaj buqve fenu felshe mpnejo. Rajmno to¬ ku j e tudi od drugeh rezhy, katire v’ teh buqvah fto» !?• Bres tega pak imamo mi prezej gvishne fname- na katireh mi te ftrupene felsha ipofnati fnamo, v ’ perglibi : kader govpda, ali drobneze kaku felshe *l a pashi popushajo, koker fdulko, hivojko, S03olf$» 'VunbdmiJcbfrotit, she vezh : zhe kaj takega zel med suhem klafljam jefli notg : zbe tud? svine take fely na jed6, tok ,je gvishnu Brupena. Ta vpzhe dejl Hru¬ pe- 92 ■■ -■ peneh felsh je sam na sebi The fupern, inu naush$zh videti. Enekatireso kokeris eno prijemajozho maft- jo pomavtane : zvetje ima eno temnu plavo, slabil erineno , erjavo, ali zhernu pisano farbo: njeh duh smerdy, ali je toku mozhn, de zhloveka ommotezh- nega dpla. Vonder se lete fnamena per useh ftru- peneh felshah nanarajmajo, torej zbe otshemo pred njimi popolnema obvaruvani biti , je trpba njeh po podobi, inu impnu pofnati. Narbel se je trpba pred unemi felshami varuvati, lcatire v’ ftojpzheh vodah, v’ blatab, inu wajerjab, ali le na fmirej fajh-tneh m?- fiah, kamer maluKedej sonze Paspja, ali luft skus preulgzhe, rasejo. Tudi te narbel fdrave ilanze ra- tajo shkodlive, kader na enen u mokrotnemu, ali v’ enemu fatuhnpnemu, plesnuvemu mpflu rasejo. To¬ rej imajo le taki ludjt, kar bodi fene sorte gobe'. katire dobru pofnajo, is veliko skerbjo brati: inu ka¬ der se gobe kuhajo, je dobru eno, ali dve wple zhe- bule fravn ufpti. Žhe te svojo wglo farbo fgub?, ter zhernekalle ratajo, tok je enu fnamene, deje ldrup v’ lonzu : inu use se more is lonza na enu tar ku mpftu flyti, kamer namorejo nekar otrozi, nekar fhivina pridti. V’ lej tu 1787. v’ velikemu travnu shelej ,se je ena gela drufhina v’ Korelnoveh toplizah na Bojpmsketn ikus eno sorto mavrahov (Lat. Phallus 3 J?prffidn) ka- tiri en shirshe , ravnejske, inu na sredi udert klobuk, en debglshe regel imajo, ter so majlnejshi, koker ti A jf/h’ dobri mavrohi , inu tudi enmalu smerd p. Od teh mavrohov njeh je 8 pershon jfdlu , katire je na tu fagh?la glava boleti, so v’ venoglavnofi, v’ onnue- dlevge, tefhave fopadle, inu Jhovgh se je po njeh rej * ly\\ fhelodg , inu trebuh je otteki. Use fnamena ene' ga hudega /trupa so se kafale. Em dfte 'je tudi nad tem umerlu ; te druge pershone pak so ble vonder edikte , ke so she ob pravemu ghasu per enemu ff°T nemu argatu pornogh yskale. Se je pak tedej, kader se kaj takega permire , toku treba faderfhati: koker litru se mirka , koker Nro. 5, inu g. fapisanu joj V > ds je namregjk kedu kaj jlrup enega jedi r tok se njemu hma- _ 93 kmalu tolkajn mleka pyti da , kolkajn je le mogoghe dobiti , inu popyti. Se namore mleku dobiti, tok se more topla voda pyti , tolkajn kolkajn se je le mozh posilpti. Med tem se njemu ene fhlige polne dobre- ga frishnega, ne f havtovega, ali rejioplenega vojla fpy- ti dado, masla pak, ali resgfdenega putra po nobeni vi/ki ne. Na tu spet toplega krop ga, inu fupet vojla , inu toku fmirej naprej , doklej ghesnada , inu jlrupa vonnaverjhe. Zhe se notshe ufdigneti, tok se more is enem kosmatem, v’vojlu pomoghenem peresam v' gerlu shegetati, doklej ghesda. Tudi je dobru od kuhanega jeshprena odlyto ghdrbo , ali vodo , v' katiri so se peshkc od kuten, ali jlgfove rofhe, (Malva rotundi- folia. Snfepnppelbftmien) v mej s py ti dati, inu h mle¬ karn kershtirati. Bres kershiranja bo shafti pomaga¬ lu , aku je Jirup fhe vegh ur v’ telesu , predn se je na Jnanje dal. Je ghesdal , tok se njemu is gukram , inu medam posladkana ,, inu is v e liku jeseham Jmejshana voda pyti daje. Temghasi pak je fhe mogl kedu po enega argata teghi, ter njemu povedati, kaj. je ta bol¬ nik fen Jirup dobil , aku se ve . de argat i’e , kaj be imel kmalu jluriti. Ta ghlovek se nasilij na poti nekjer muditi , fakaj ghe argat skorej m pomogh pri¬ de , tok /na bolniku kmalu pomagati, koker tolkajn exempelnov imamo. Argat se more uselej na pomogh P°khgati, tedej rajshi, inu bulshi poprej. Nekedej, kader se je ena taka nasrpzha permi- r ela, ter je kedu, katir je kaj flrupenega jpdl, ali Pyl 5 v’take zbudne napazhnofiefapadl, kokerso ble v’ fprpdneh Numerah popisane, tok so menili, de tu se po pravizi nagody, temuzh je skus hudobna ludy narejenu : ali je zel od tega hudega obspden* Jnu ke ted.cj niso k’ arzatu , ampak h’ kojnedirzu . lnu k’ Harem babam hodili, katire be ble imele v’ temu pomagati, teh praveh mikelnov fuper Hrup pak niso ’ otli sbpogati: ali so k’ enemu Paterju v’ kloshtr tekli, de be prisili uraga fgajnati j potemtakem je p 1 °gl merski en zhiovek nasrpzhnu umrpti, komer be blu she szer pomagati, koker se fna naprej pod Nro. v’t«h buqvah od vpsh, inu zupernez vezh najdti. 94 Nro. io. Od sadja, im njegovega dobitka. Enu drevu J na fhleht mffti Vsad’ jjdernu j seb’ k’ obrgfti. Kmet Kurt v’ Loderslebnu blifu (jverforda na f h.avsfo /emli je en kos gorrate , inu kamnitne femle od pol' tretega orolja imel, katiro je njegov ozhe per enemu drugemu kopu fa 14 rajnsh perkopil bil. Ta kumern grunt ni njemu vezh, koker 36 snopkov ovsa per- nesi; ni tedej nekar sejmena, nekar dela plazbaf, Kurt pak je per useh svojeh oppravkeh useskufi preudarjal, koku be se puflilu use na bulshi oberni- ti: inu tu je njemu notripadlu, de ta grunt be narbel fa drevje bil. On je tedej lazhel pozhasi drpvza fa- sajati, ter je v’ lejtu 1773. zel grunt posadil. Doklej so te dreveseza toku gorifrasle , de so senzo delale, ,je ondi detelo, krofhizhe inu take rezhy sejat, inu szer is dobizhkam, ke je to femlo dobru obdeluval. V’ lejtu 1778- je ou fhe 30. irbasov zheshpcl na- trgsl, 9 ) Irgsl, inu £786. je on fhe fa 25 rajnih zhgshn, inu fa 70 rajnsh zhgshpl predal, inu 10 k6rb njeh je fa se ohhranil. Ke je tedej ta grunt toku pobulshal, tok je fdej ta grunt, katir je is 14 rajnshami koplen bii, med bratami 1400 rajnshov urgdn. Kurt je te¬ dej svoj grunt flukrat buishega napravel. En lep cxempel fa un pregovor. Muja se sama plazim. Al ke, koker se vg, is nezh nabode nezh : inu, de se nasmejo roke v’9rfhat utakniti, kader se otshe naprejpridti, tok je trgba vgdeti, de ta prfdne Kurt je pozhasi 140© vofovperlly, inu 1500 koshov gno¬ ja na svoj pashgred na grizhu fpelal , ter ni nobene muje shparal, svoje dteveseza polyvati, obrefuvati, inu trebiti. Use ob svojemu zhasu. Tok se pak kraji narajmajo, kjer se kumej tu» kej, inu tamkej enu sadovitnu drevu vide, inu tu je od te narfhlghtnejshe sorte, deslih be proilora fa- doili blu, bulsheh, flafti zhgshn, inu zheshpl, katire na fblebt gruntu rade rasejo, posaditi : inu na eneh krajeh je le fgol utraglivoft, inu narodnoft teh pre- bivavzov na temu pomankanju kriva. Zesar, Praj- fovske Krayl, inu drugi modri Firshti dado prid¬ nem drevnekarjam lepu polonanje, inu zhaftite fna- nrena , ter puflg tudi otroke v’ sholah v’ temu pod- uzhiti , koku be se imelu drevje fasajati, inu glajshta- *>> de naqvishku pride; tudi: koku se snajo skvis.ze* plenje, uflipanje, skus predevanje ene vgjeze na vg- Jo enega drugega drevgsa, bres tega, de be se veje-' Za odrefala, fhenenje, inu druge take kunshte dovje debla v’ te narfhlabtnejshe sorte sadja fpreberniti. ^ drugeh krajeh je zhasi navoshlivolb malupridneh ludy urfhoh, de drevje nacpvishku napride; ke dr<^ vg- 96 = "S vpsa, katire so marlivl gospodarji posadili, na eno hudobno vifho fentujejo, inu skus tli lubemu Bogu branejo, ludy skus sladku sadje tega drevja pofhivi- ti. Provje tedej, de gosposka take hudobneke, ka¬ tire shkoda svojega blif hnega vesely, kader se fve- do, perprpti, inu ozhitnu poshtrafati pufty. Al des- lih njeh fovshya natihama inu bres shtrafenge ofta- ne, tok njeh bo fhe taifle pravizhne sodnik , katir tudi na skryvnemu vide, ob svojemu zhasu fhe fa- tu popadi, de njegove lppe dela pofentujejo, katire be mi zhlovpki po njegovi voli rajshi imgli , bul* she, inu lepshe narejati. Tudi si misle merski edn, katir szer zhas, inu perlofhnoll ima, drevje saditi: kaj be imel rajmno drevje posajati, katir bo kumej v’ 10. lejtah sad per- neslu? kedu vp, zhe bosh tu dafhivet? pokaj be se imel fa druge miijati ? Katir toku misle, ta be se imel na un pregovor spomneti. Kar otshek , de be imeli tebi drugi Jluriti , tu njim tudi ti Jluri: inu, kar be noti imeti, de be tebi drugi fturili , tu tudi ti njim najluri ; fakaj, be si bli nashi prpdneki tudi toku nalu* dnu , inu nafdushnu misleli, tok be mi nekar jabuk. nekar hrushk, nekar drugega sadja najpdli : be mogli shelej hishe zimprati, aku be se otli pred naushpzbeffl urempnam obvaruvat?, ter be impli use antverbe, inu Kunshte, katire nam k’ pridu dajidejo, shelej sami fnajdti. Na Kraynskem je en fhepan, kader je njemu Buh enega otroka dal: uselej enu drevf- seze okoli svoje hishe fasadil. Koker so otrozi gori* rasli, toku so usak svoje drevu varu vali, inu gl ajshta* li, de je sadu vezh perneslu. Tu drpvje je enkrat v’nasrezhi tega ogna to hisho obva-ruvalu, de ogn od - 97 od sosedove h!she ni mogl da te hishe spzhi, ne nje pofhgati. Is sadja pak famore kmet, kader rata, ne le en Ifp dnar dobiti, koker Kurt v' LodersLlnu : temuzh je she tudi per hishi ena dobra perpomozb. Ena fhena namore fa nobeno dobro gospodino velati, zhe nafna kaj takega si k’ nuzu fturiti. S’tega ur- fhoha je teh deklpt sholmashtr v’ Hartershajmu tu narpotrebnejshe, kap more od tega ena gospodina Vfdeti, spisal, ter uzhy svoje otroke na tako vifho. Slehernu sadje je dobru Ja je/11, jaje ena prava firavnyafa bolnike, ghe je le prov fiplu , ima to lejl- ■ nuji , de filadv, inu jrtshno kry napravla: inu lube Buh puliy tuijtu tudi ob enemu ghasu rajli, kader kmet reshladenje , inu gverflo kry potrebuje. Al ghlovek Jna leta tepe dar Bofhje tudi toku napravlati , de nje¬ mu ikut gelu lejtu fa eno fdajogho jed, inu k’ pofhiv- lenju slujhe. Kmetuthki otrobi delajo prov , kader v’ takemu ghasu, kader so erdezhe, ali zherne jagode, inu er- dgzhi malenzi frfli , is Vfdefam svojeh jiorshov v 1 uoriht grl do take jagode nabirati. Le njeh ima vegh skup e j hoditi , inu nobene naspodobnojle tribati. Teh jagod tudi nasmejo useh pofobati, temugh njeh , aku so sronmhki, predati , inu njeh jlarsham^ dnarje odrajtati ■ Katirem pak tu tr^ba ni, fnajo njeh lubem Jtarsham, kafri njim lejtu voninvon jejii, pyti, inu obleko da¬ jejo , tudi enkrat is eno gaj ne go jagod pojireghi , de S J IS njimi na vcgher pofhive. Erdfghe jagode pak dushf narbel, kader se v' jrishni vodi opperu, inu od u ga v' mejs lefheghega lijlja sghedejo ,• tedej so is vi- na, f ali merjlem Jludengam polyte ena ohhladegha jed Bajti, kader se kruh /ravn pergrifuje. I ii ® a ^ ovn ize" (te plave, ali gherne jagode) se pije °,., a vprghi , kader se kruh voriufame , na dilah su- 5 ‘ t! > tnu fa J hupe hraniti. Hlebovje , ‘0?(blf>«er) te erdeghc G j-n 98 -— - jagode so she bulshe, ked te jKerne , ke se pufte skup* kuhati, inu vejh lejt hraniti. Te se bero, kader so dat fr {le, se jhgdnu f bero , ter se bres vode v' eno perji'g fg 0 no posodo denejo, ter se Le toku dolgu vpsgjh, ali v' lukno te pejhy, kjer se je kruh spgkl, utaknejo, dob S e lej se sKupissgdejo. Aku se dobru hranejo, tok gvirtiio, fcoc de spet nove /org : inu kaderkol se otg jgjli , se is p« jukram poshtupajo, ali is gyropam, mg dam , ali kom■ za joveni fhonftam /mejskaj o, Tu je name/ solate ms bel jel ohhladgjha rihta. pa). Is erdezheh malenzov se /na en jel dobr j(ssh mo fa fdravje napraveti. Malenji se morejo od usehsmt• mu: ty, inu lijlja ojhedeti, tedej se hud, jhi/jeseh verh nalyt, na ter se pufiy en par dny na sonju fiati; potem pak st zeg tu jhes druge frishne malenje odtojhe , kar more/ les: pet s' teh, njeh kraft vonpotegniti. Tu se /na tudi k bei tretemu malu toku Jluriti. Potem sc jgseh skus enu jM- - ta Jly platnu prejedy , inu v’ famasheneh fiashah v' Kevin sor hrane. Tak jeseh is malenzov je en jel posebnu dok hli mikel fuper hud luft, ter se snajo ludji, Katiri so cin - tol medl/li , fupet sami k’ sebi perpraveti. Ena, ali det pei fhlije med en bokal Jludetija Jmejshati, je enu jel/drti■ vei vu pytje fa fdrave v’ veliki urojhini per teshkemu if ri lu, inu tudi fa bolne skorej v’ uteh bolgfnah. dn Kajfena dobra jed so jhgshne , toku dobr #do pr; majhc , koker goj/dne: sladke , ali kisle, v p us a k. pe; Otrozi dflajo prov, kader uselej, inu k’ usakemu sadju ali kruh pergrifujejo. Katir doveT zhpshn ima, njeh fflJ gu sushiti: inu tedej is dobizhkam predajati, ali fa bol- Po nike k’ ohhladenju hraniti. Sushg se pak ali na lut- en« tu, kader se fa rezelne na nitkah pervefane pod ftrpho, kjer luft prov skus 'ulpzhe, koker perilu obe' lat shajo. Tu je ta narbulshe vifha. Szer se tudi f« 2 ' Uz l jo v’ pezhi fa kruham , ali v’ pajfhtuvi sushiti, rat tudi ondi morejo svoje rezelne impti , inu po vedli na na dilah reflofhene biti, de prov dobre ratajo , in 11 ? at tega narbulshega fhonfta nafgubp. S' pervega ko® 11111 za nasmp .urozhina premozhna biti. _ Vei Per jhgshplah, inu drugemu sadju se more raj®’ P ei no na tu mirkati. Kedur njeh otshe prov dobrf pul img* njeh more is skerbjo po d i 1 a h fapored pokla- dati, de rezel, ali ta kraj, kjer je rezel tizhal, od* fgor pride. Sc lih na gole tla v' ppzh issujejo, na- smpjo, vonder na kupu lefhati, ampak tanku saksebi se refdijati. Zhe so dalrj na vpjah visple, bulshi bode , aku se posushg. Per zhgshplah, koker tudi per jabuzhneh, ali hrushoveh kerhleh vela ta regle- za: de ta perva hiza nasme prefilna biti; Ta kolkajn bel se sadje posushy , fa tolkajn dalej terpy, _Zhe pak urozbina v’ pezhi popushati fazhne, tedej se more fpet fakuriti; al ni trpba sadja vonjema ti, te- muzh v’sredi se pufly en proftor, kamer se zpgli na 4. vogle po konzu okoli poftavejo. V’ sredi teh zeglov se fna od zhasa da zhasa ogn od suhega lesa derfhati , potem ke je blu sadje poprej okolio- bernenu. Lps pak nasme smolnat biti , szer sadje ta smolnate duh na se, potggne. Tudi se fna use sorte sadje po fimi fa pezhjo sushiti, kader se ker- hli na nitke nafnorajo, inu okoli zheleshneka obpshajo toku, de predebplu skup napridejo: inu kjer je taka perlofhnoft, de se fnajo dile, ena verh druge pofta- veti, tok se spredej pred pezhjo dile po' konzu go¬ ri poftavejo, zhes sadje pak, katiru na teh ena verh drugeh dilah lefhy, se popyr refgerne, de se naop- prashy, tok je ta narbulshe vifha sushiti. Tu v’ pezhi sushenu sadje se tudi nasme kmalu v’ fhakle, 0 li skryne spravlati , ternuzh se more en tpdn dol- tanku reftresenu lefhati puftiti, szer splesnuje, Totgm je narbel v’ fawyteh sodeh , ali skrynah na enemu suhemu kraju hraniti. Kar se is suhega sadja feni s6ki, perkuhe , so- late napravlati puftp, fnajo matere svoje hzhvre fzhiti. Koku dobru 3. hgshplov% dushy, se vp. Ta ra ta narbel kader se koshize vonj emld, potem zhpshple na mehku ftovzhejo, inu epukolku befgovega fhonfta katir je bil fhe pred tem sam fakuhan, odppnen, J 111 skus enu tanku situ prezejen, skup v’ posodo er fhe'j°, Tedej je trpba flisnu mejshati, de se na- Perfhgd. Kolkajn goftejshi se skuha, tolkajn del se pult y derfhati: inu kolkajn bel so zheshple frple, G 2 tol- IOO - -* tolkajn bel ullam dushy. Se otshe poqvirzati, tok je fadofti, de se zeli koszi limberga, inu na drobnu frefana kofheza od Citron, ali elmdn perufame: Citrone pak se morejo shelej na fadne v’mejs dija- ti, kader se f he goditi fazhne , szer pregoijupu ta¬ ta. 12, lashkeh orphov , koker so is felenem kip- novzain (lupino^) zeleh se pozh smp notri urfzhi, inu skupskuhati. Ti feleni klenovzi delajo sok zhern, Inu gvirajozh: inu orphi pomagajo braniti, de se na- perf bge', inu tudi dcbru dushp, kader komu med fob{ perjpdi pridejo. Kedur otshe ta tok hraniti, ima mirhati, de te po¬ sode, v' katire sok deva, fmirej llresige, de se use pou- sod dobru usede. V’ longu, v' katiremu se je sok ku¬ hal, se nasnif s’ hladiti puftiti , tudi nekar is eno kosi- tarsko, ali bakreno, temugh is eno leseno fhligo von- ifjemati; siger doby en naushegh/hmah , ni fdrav,ttt se tudi dolgu hraniti napujly. Lih toku se nasme « enega naghetega longa negh is kositarsko fhligo , oh is nofham vonpergati , sger rad kong ufame. Kar u misle dolgu hraniti, se Jha v shroke posode, katire « lohka v’ pegh usade , dijati, inu is kruham peghi, tok she go ji e j sh e rata: inu po verh eno suho skorijo dobjlt pod katiro se dalej obder/hy. Po verh se maslu, ah Jhmavga polye. Kedur tega nima , polo/hy suhu or C hovu pirje poverhu , ter famafhe is jilam, katiru je u plevame , inu /haganjam Jmejshanu , ghes, inu gkts dobru. Longi, ali Latovge se v kevdr napojlavlajo , am¬ pak v’en suh hram. Toku se ta gheshplovg ohhraM lejtne dan : inu aku.be ghes lej tu svoj frishne fhitm fgubil, ah plesnuvati otl, tok se tu plesnuve pregh Jlerga , ter se frishnu kuhan besgove fhonft ufame, ij 1 * se she enkrat prekuha, tok bo she fa enu lejtu dahi gviral. Toku se ta naprejpisk od sadja fcSve, katireg* je teh deklet sholmashtr v’ Hartershajmu svoje, troke uzhil. Kader so bli pak tu prov dobru fapO' padli, je mogla she njegova fhena v’sholo pridtft in« ioi inu deklizhke prov na tanku od usega, kar k’do¬ bremu fanuzanju tega sadja shlishe , fprashuvat?, ter njeh poduzhiti , kolku se ima od usega na eno per- ihono kuhati, s’ tolkajn vode perftaveti, inu kav je jhe szer trfba fravn mirkati, fakaj Gospud teifte du» fhele je fapovpdaf, de dekleta se imajo v’ sholi ne le ram Kateckifmus, temuzh use tu drugu, kar je eni dobri gospodint vedeti, inu fnati dobru, uzhiti, rajm« no toku , koker se morejo fantji v’ svoj? sholi us« uzhiti, kar k’ obdgluvanju tega poj la, inu felneka shlishe. Pred enemi lejtami je G. Bienenberg Gtibernial- ske svjetuvavz , inu okdlzben Poglavar na Bojem- skem fmerfloto odgajnati fneshl. Ta se fgody skus prevufe is slame, ali konopnine. Te se okoli debla tega drevesa obvyejo, konzi pak v* to is ftudenzam napollfeno kad utaknejo toku, de po vodi naplava- jo, ampak favle enega odfpod pervefanega kamena dolivisp. Ti konzi se' fnajo od vezh drevgs v’ eno kad spelati, samu na tu sd more gledati, de kad pod milem Bogam, ne pod vejame tega drevja ftojy, de fmerflota skus te prevufe v’to posodo is vodo bres napotja fhene, inu od vode na se potegnens ^ode, koker se tukej na pildu vide. Leta previd- je flafli fa fgudnu sadje, inu teiile drevpsa po- trgbna, katireh zvetje v’spamladi is pergszami v’ re d, ali tudi samu pogajna, inu v’sushzu, inu ma¬ lemu Travnu v’ navarnoft fmerfneti fapadejo. \ G. Bienenberg je tu veghkrat poskusel; flajii t0 v’ lejtu 1787. njegove marelge Jhe fgudej v' suskgu Vefti fagh^le , katirem je fdajgi prevufe natvgfe\, ^hus 6. da 8. nofhp je hud mras prishl; per usemti G 3 temu 102 - temu pok so le voiider fmirej naprej izvedle, so sni najlavele , ter so njemu tu vesele naredile , de je na 7. drevesah 16. kopi g Upeh, inu popolnima freleh marel\ nabral , kjer so ble v’ temu 7 ho.su po drugeh verteh ust marelge pomerfnele. Inu de be se nad dijanjam tt\ prevus is grunta previfhal , je on druge is vodo napol- nene shkafe, inu kady semterkje rejlavel,\ inu tudi bit- Ju drevja /raj pod neham na vertu. Usaku jutru jt ta narejene Ud oggleduval: inu je neshl , de Ud v' drugeh posodah je bil kumej ked ena slamnata bilk debel, kjer v’teh posodah, kamer so ble p revufe po’ tegrtene, je bil en perji debel. Na tako vifho se je ti skuppotegnen mr as, od tega semterkje refnesenega na /nanje dal. Nro. n. Od vojla /a fhgati , inu /a jejlnine. De tebi rata: | Tok si pufri rad' I11’ te nafrata, I En dober svejt dat*. V’ Thuringiji, inu po vezh dufhelah je flie eriu aavadnu flggp teh kmetov, de njeh na flarofl, j 3 njeh == 103 njeh dofti fhe v’mladofli naduha inu hripuft tara. 7. En faftopne tovernazh je v’ eneh buqvah bral, d« 'tli ned drugemi urfhohami je tudi tu preveliku shpo »« ganje gorshizhnega , inu lanenega vojla tega f lega en urfhoh toku dobru v’lesherbi, kader s« fhge, [ ol- ke se budu kady : koker tudi, kader se nampft >k' lashkega vojla s’ njim solata bple, ali kader se naniftl jt masla fa krofe pohati, ali k’fabpli teh riht jemle. v On je pak dobru vgdel, de lasbku vojle je ne le Aa drafhejshe, terauzh she tudi doftikrat rajmno toku o- fhleht gory, inu dushy, koker tu narfhlehtnejshe tu lanenu, rppnu , ali konopnu vojle. Ke je tedej v' w te h buqvah ftalu , koku se fna is use sorte doma- zheh sejmen zel dobru vojle narejati : inu ke je r.^jmno v’njegovi vasi en vojlnekar bil, katir je rad nu usi 4 so take napadnofte dobili, koker de be bli hrup pofherli bli. Tu narmlajshe dgte, ena 3 lejta kara punzheka je zel nad tem umerla. Sir fta fate* gavolo Dohtar, inu Apotekar oggledala; al ftrupa v’ njemu neshla nifta, temuzh je le bolne naredil fa- * u: ke je bil pvemozhn, grifejozh, inu usraraden, de Je od gnylobe saksehi padi. Vajvoda Wyrtembergike je tedej faukafal, de se ima pousod usem prepove¬ dati tak sir jpfti. Komu je tedej njegovu fhivlenje, inu fdravje 1 »- * no == lubu, ta bo rajshi en kos terdega kruha jpdl, koker kaj pergrifuvat, kar be utegnilu njega offtrupiti. Pra> va gosposka ftojy tedej po pravizi ojftru fa tu, de nehzhe nezh skryvaj nafakole , ampak skus mesarje, inu poftavlene klavze, katiri morejo faftopjti, zhe je ena fhival fa jpili, ali nekar. Je pak en mesar sam toku nafdushne, de sromakam mesu od falene, ali bobre fhivine predaja, tok je urpdn, de se poshtra. fa. Inu katir take golfye spase, je v’ svoji vpili dolfhn, enega takega skryvnega mordrirja per gos* poski fatofhiti, de na bolpfni, ali smerti drugeh lu* dy dejlefhn narata. Toku je mog\ v’ L. 1716. ghek- mashtr Jhavdtieh mesarjov v’ Parisu, po imenu Anton Dyby, en gel wogat, inu gliafut mosh , ke je fhovnir- jam mesu od gerkneneh volov predajal, v’ sami srajtj is enem shtrikam okoli uratu, inu is eno goregho baklo v’ rokah , gologlav med girqv^neme uratame kleghdn> ‘ inu svojo pokoro oppravlati. On je imel na herbtu, inu na persalt eno tablo obešeno , na katiri je jlah- Anton Dyby, zhekmashtr fhovdnega mesarftva, ka¬ tir je fhovnirjam mesu od gobove, inu zerknene fhi¬ vine predajah Veliku tavfhent ludy je tu videla , ter so fnali brati. Potem je on she mo gl dvanajjl tav • fhent kron shtrafenge polo/hiti , de se ni.njemu glavo ujela : inu 9, lejt ni srn gl v’ mejjiu Pari/u se perka/ati. Kar se je njemu tudi prov Jgodilu. Ppk, nrojilr Konrad v’ Zukertghju je tudi v’ ti rezili en pametn mosh bit. Kader je 'bil rajmno mesar v’vasi umeri, ter se je.fnislel en druge ondi uftanoviti, tu je on sospski svjetuval, de je gospo¬ sko prosila : de be nobenega gorinaufgla , katir be poprej spraskan nabil: aku res use prov faftope, ka r k’ k’n gen- ali ta ■ ften to jen fna let F 1 pa: fac da ni h m m l> m ■ n k ti / i t >ker ha. de 'j«. ik sar le, ra. :(li )S* !u> ■k- 7 - V 'O ' r 1 -_ ' II t k’njegovemu antverhu shlishe: inu pred usem dru¬ gem, aku rfs vp, kajfenu mesu je dobru, inu fdravu, ali nekar. Gosposki je tu posebnu dapadlu , deje ta sospska toku previdna; torej je po zplemu temui- llemu kraju eno ukafo vonposlala: de ludji, katlri to faklano fhivino shazajo,inu Flajshkrajzer notri jemld, se morejo letu prov nauzhiti, namrezh : fpo- fnati, zhe je ta fhivina fa jgfti, ali nekar. Kader je leta rezh toku upelana bla, so tudi ti podlofhni Flajshkrajzer rajshi koker poprej plazhali. Shazinashtri pak so bli tu pismu prej pli, po katiremu so se mogli faderfbati. Per govejemu, predn se fakdle, se more glpdati: ■ i) Zhe je Jhivina fdrava, vesela: ghe frishnu glg- da, inu terdnuna nogah jlojy P 2) Zhe oh prefhvgkuvanje prishda ni P 3) Zhe rogovi, uihesa, gob 3;, nosnice, r?p merjli niso P 4) Zhe se fhivina nasline : ghe se nji fhnddr, ali kaka druga gerda materija is nosa, oghy, ali ushgs nagedy ? 5) Zhe-nje kofha grapova ni, koker de be bla is ničikoi p ep (lam, ali otrobmy potrošena P 6) Zhe se maftili, ali grinte po fhivotu , flajti na glavi, uram , ujlah, ali ■gel na jejiku naruirajmajo P 7) Zhe se bule po uratu, fa ushesami, med prigba- me ’ nu po bgdrah navidejo , flafti per Kravah : ghe vi- v J cn< * Mete, ottekle, inu napihnene- niso P Kjer se ta- . . /najdejo , se nasme fhivina Kmalu fahla- je treba ghakati, aku se fhivina na bulshe Kader je pak fhe fhivina faklana , inu is kofhe 'Jana, je treba ahtengo dajati, t ) Zhe se odfvunej na mesu mehurzi, bule, ot- 3?^ *P r b odraski od pospbne barbe, koker ^'upzhi, plavi, ali zel zherni nakafhejo?. 2 ) Se more v' drobu gledati, zhs niso pluzhe na ll : lemugh A’erJ he. 112 m-!- rpbreno kofhezo perrasere, inu se gnojiti fazhgle? zhe niso temnu erdpzhi , plavi, ali rumeni bleki, ali bule, Inu turi v’pluzhah ¥ Zhe iptra terde, inu.zhes navado velike niso: zhe to pravo farbo imajo? zhe fhovzhov mehurz prevelik, ali premozhn ni, kar je fnamene ene okkufhnofle? zhe je sejfena prezhgrna, pregroba, ali is malularoi naltavlena ? 3) Zhe je ki mordej fhelodz, vamp, inu predu* sem, zhe je ta nagerblen fhelodz prevelik, napibnen, ali zhe se kaj erdpzhega, ali plavega v’njemu vide! zhe je leta ta trete, ali nagerblen fhelodz terd: zhe je v’ njemu ena apnpna materija: inu zhe šote na temu vispzhe zhpva erdezhe, plave, ali fabuhle? inu zhe se she kje v’ mesu katire plave prdge na- rajmajo? 4j) Zhe se v’ gerlu , inu v’ pluzhah kaki mehur* zi is vodo napolneni fnajdejo, katiri, kader se pre* der6, gerdu smerdp ? Kader kaj tikega na oggled pride: ali kader se ve, de bolgfn te fhivine je prisad na selfeni, bofhje fhlak, gnyloba teh jptr, bofhja, gnyla merfleza is derso, kuf hna merfleza, ali kuga, tok se nasmg me* su jpfti, temuzh na enemu od ludy odlozheijemu mpftu 4 zhpvle globoku pod femlo fakopati 5 fakaj bulshi je ja na svojemu premofhenju, koker na fdravju, inufhiv* lenju shkodo terpeti. Naspruti pak se smp govfje mesu od f hivine, katira je nappta, nepihnena, tudi katira je uwodena, drognena bla, betira si je eno kdft ulomila, ali szer ranena, ali powyta bla, bres pomisleka jpfli, de se le poprgj fakole, predn mer¬ fleza fravn udare, szer rata navarnu. Pshenki. har se szer sramozhina (po nemshku ^ronjofrti) rezhe> nadelajo rajmno mesa nafdravega , temuzh fe fna (-d bres gnusye) jefll, zhe le fhivina prevezh kumerna* inu fdelana ni bla. Shelej undan je Jhavih [bornih tu tu j se r buls en kam maji boli brer nem ungi te b pak togi deni fti, se p jeg bu. pak ture tavj fa f je t base rata preš lgfn inu plez and] =^= 1*3 tu pousod sklizati puflil, de mesu od take fhivine se nima prezh famptati, ampak le ti;- fa a } ke j e njega fhcjalu , je on is ene lu/he pyl , ter B 3 male pufe, katire per temmi ni videl , a vodo “° hpofherl . Koker je ta Jhivalega njemu v'JheLodgv. ™ s la, toku je njemu %hes dalej hujske bete/he delala. j- p ‘ r je lturgal , ni negh pomagalu , doklej je is enem ft u dengam blifu Share na turshki meji p o skuj ih > katire * la voda use j hivale pomory ; gh. lov eku pr.k k’ fdravju sLu fke. Val ah je od te vode py \, kar je le mogl, X(r Jt dva pr ege j velika pufa s ho /1 ah Al ta tret H 2 sc Il6 - - - se ni otl \h{S u/digneti; fategavolo je v' p e n’eh dneh mesga Sushega dmgu lejtu leta mosh umeri. Ta per- godba ughy,Jre le naimeli Kmalu is usake mlake pyti: inu de rod teh gherneh /hab, deslih toku JIrupene niso , koker ludji pravejo, v' ghloveshkemu fhivotu negh prida najiury. S’ tega se vide , de tudi pei vodi , bres katire namore nekar zhlovek, nekar fhivina fhivpti, je ena faltopnoft, inu previdnoft potrebna. Toku se naraj- majo v’ perglihi, ked krop urpli fludenzi: voda is morja se namore fatu, keje preslana, pyti: ene vodne f hiie peiejo od nature ftrup is sabo: inu usaka gnojna, usmradena voda dpla ludy, inu fhivino bolne , kader njo pyo. Nafpruti pak se narajmajo fdtavni fludenzi, katiri v’ terganju po koilgh, inu v’ drugeh hudeh bolezhinah pomagajo, inu fdravje terd- nejshe delajo. Taku mnogitiru ushafanje te vode slufhe tedej fa tu, de m? zhloveki se fnamo zhes tu pomishluvati, inu slediti , koku be utegnila narhel k’ dobremu , inu nekar k’ shkodi biti. Zhes tu je pazh urednu se faufpti, de je Buh tudi ta element toku urovnai, de be imfli per temu svojo pamet nappti, inu skus tu faftopnejshi poilati; failopni mofh' ji so tedej take nauka od vode fa pyti, inu kuhati med ludy dali. Tu narbel fdravu pytje med usemi je voda is zverilu tekozhega fludenza , katir se is skale, ali pgskovine ifvira. Ta voda more zel svitla, inu zl)t ila, lohka, inu mehka biti, de se fhiija, shmigla, ali fhajfa v’nji prezej sppne, inu de bersh faure'. l! ‘‘ nasme blatneh delati: glave, ali pers ne prijpti. & tir njo pye', nasme nobene nadlpfhnofle v’ fdolne' mu telesu, v’zhevab, pod rgbrami, ali okoli ^ l ' ali ^ ”7 ali obift favle vode zhutiti. Je blifu en tak ftu- denz, katir take leftnufte ima, tok se gvishnu nabo soseska kesala , aku kaj na tu fashpenda, vodo po f hlebgh v’ vas napelati. Kar bo koshtalu , eno ta¬ ko shtirno uselej v’ dobremu ftanu obderfhati, bodo ludji, inu fhivina skus svoje fdravie notri pernesli; fakaj ony bodo majn faarznuvali. Poleg ftudenzov dado tudi velike, ali saj naglu tekozhe r^ke fdravo vodo; katire pak pozhasi te¬ ko, inu blatu na dnu imajo, ter skus use sorte gni¬ le fglsba, inu use sorte zhervy nagnusne ratajo, so navarne fa pyti. Is flojfzheh, koker is wajerjov, jarekov okoli gradov, is mlak be se naimela voda pyti, Haiti po lejtu per dolgi urozhini; fakaj taka gnojna voda napravla zel per fhivini, katira njo pye, navarne bolefne. Napuftite tedej per veliki urozhini fhivine is mlake, ali gnojneze pyti. Skopane shtirne (bodi si fa ulezhi, ali fa fha- gati) se morejo dobru poskushati: jeli njeh voda zhifta, inu fdrava ali ne? fakaj na vezh krajeh do¬ be ludji glive (krofe) inu take bolffne od takershne vode. Pertemu je she tudi tu famirkati: zhe se s’ nke sbtirne malukedej voda fajpma: ali zhe je toku Hdana, de fmirej frishne luft da nje namore, tok se zhasi hude faparze v’ nji faprč , katire so v’ ftanu zhloveka na mfftu umoriti, koker se od vezh takeh e xempelnov per odkopanju ftareh fasuteh shtirn do- bru yg. Toku je bil v’ mejftu Lora na Shpamki fmh v’ lejtu 1741 pokrov od ene shtirne notripadl, ' nu 3 zhloveki , kattri so bli dolispushent, ta po- krov vonufdigneti, is enem psaip v’red so bli usi skup mertvi goriperulfzheni. Torej se morejo take H 3 shtir US ■ shtiine vezhkrat odpreti, ter usaku Jejta en, »li fu dvakrat ilrebiti , inu nekar skas notrimetanje use se sorte nazhednode f bloditi. Imd kje gnojneza, kap dr ali kaka druga nazhedna mokrota svoje ozzgdanje T v’shtirno, tok ni nekar fa ludy , nekar fa fhivino lu dobra. Def hniza , dajan sneg, ali led tudi fa pytl pi dobri niso. k; Ke pak merski eni kraji toku lefhp, de na dobri rc vodi pomankanje terpe, tok *o eni tu fneshli, vodo ti is wajerjov, grabnov, ali is kovneh nazhcdneh flu- bi denzhen v’ dobro fpreberniti. 5. ali 6. vatlov delezh od wajerja, ali grabna, kader se otshe voda pobulsha- ti, se ena jama skople 1. ali 2. vatla nifhejshi, ko* ker je tega wajerja dnu. Leta hram se is kamen¬ jam, ali debeleme deskame podlofhy. Prodor med tem hramarn, inu wajerjam se mozhnu is kolmy, inu plotniy po obeh plateh fagrady, po sredi se is zbi- dem od blata, inu perfly fpranem peskam , ali is sejnem kamenjam, koker se ob wregu derezheh rek narajma, napolne. Sleherno fpomlad se ta pešk saj fa polovizo vonskople, ter se is novem zhiftetn peskam nasuje. Po temu pesku se tedej voda svit- la, inu zhida v’iamo deka, ter popusha uso nazhe- dnod fa sabo. Na vezh krajeh imajo tudi fhene svojo uadlu- go is vodo fa perilu ; ke je voda toku terda, inu puda, de fhajfe speneti nada, de potemtakem ve* liku fhajfe gorigre, aku se otshe perilu welu impti. J V’ taki vodi se tudi grah , lezha , bob narad mehki! g skuha. Mikel pak mehku kuhati je, de se voda ( poprej faureti, inu spet reshladiti pudy , predn se 1 perdave. K’ perilu se ufame ki en firenk , ali pol ; funta alt ise ap 'j* no fti tri Jo n- ih a« > fr >d 1U li¬ te tk aj n n t i e 1 — 1 - H9 funta etusoly, se pufty v’ eni posodi reftopiti; ter se enu fa druga tolkajn od te vode v’ perilu ulyva, doklej se med perftmy zhute, de je mphzhe ratala. Tudi tu fhe veliku pomaga, kader se voda fa peri¬ lu ene dny poprej v’en fhehtnek nanose, inu fiati pufty; potpm pak pozhasi odlye, de se grampa. katira se je na dnu usedla, nafblode', flafti se mo¬ re tu tudi is kovno vodo fgoditi. Potemtakem fna tudi zhlovek skus svoj um, fnu pamet zel vodo po- bulshati. Nro. 14. OJ vina, inu vola. Sa pyt’ da Buh vinu, in’ vol: Vpyanet* ne. — Tu s’ bosh famirkal. ^reber^he je ena velika vas na veliki zpfli, ter ima gosposka eno lepo, p er fiat emu levu imenuvano °shtaryo , inu vonder se fhe en zel dolge zhas no- ^ en furman ondi vezh mogglase; ke je favle fhleht pyH- ? -^e,inu’ poflrpfhbe poželi dufheli refglasena. Scsedji H 4 sa- ICO sami hodeio ob nedplah v’blifhne vasy pyti. Neb. zhe fhe notshe vezh te oshtarye v’shtant jemati, Prisht je bil pak G. Perjafnek fa Fajmashtra v’ leto vas On je bil enega mejftnega volarja syn. Doma se ie is mladega vol kuhati, inu -vinu glajshtati nau¬ žili ; fakaj njegov ozhe je tudi vinu tozhil. Kader je tedej v’ Sr-ebcr^hnh pulti! fa se vol kuhati, je sam fravn bil, ter ni nezh fpregipdal, kar be utegnila njemu faliti. Kader so kmetji po oppravku k’ nje. mu prishli, je njim is enem glafham vola poftrpgl, Ti, ke so vol pokuseli, so se faufpli, ter njega pra¬ skali: G. ozhe! odkod imate ta vol? ?svasy, je on odgovoril, inu kmetji njemu skorej virijeli niso , fa¬ kaj dadusehmal so usi menili, de luft, ali voda je urfhoh, de dobrega vola per vasi nimajo. Tu je Fajmashtr fpofnal, de ti ludji nafnajo s' to kuho prov v’zakr hoditi. Torej ni zhes zbali enega Duhovnega derfhal, njeh v* temu poduzhiti; ke njim Buh tolkajn lepega jezhmfna po njeh pojlu rafti puily: inu ke tudi enemu kmetu se smg pervo- shiti, po svojemu teshkemu delu is eno kraftno kaplo se pofhiviti. Fajmashtr tedej je njim pove¬ dal, de njeh volarya je szer prov is svojo prgdno platjo pruti polnozhni Hrani fidana : prov is kanie- nam poflajshtrana, inu en vati visokn od tla poufdif- nena: prov is visokem? oknami previdena. Us* tu je prov; al ludji nje zhedne naderfhp. Pousod lu- fhe po tlah itojg; kjer vonder v’volaryi more fini* rej frishne, inu suh luft biti. Torej njim je svjetu- val, de odfdol v' fidu imajo okrog , inu okrog lukn* vonfwyti, inu nove dure narediti, katire se odpi¬ rajo, ali fapirajo, kaker je trpba. Lih toku je nji® tudi tudi pos nin« po ie 3 forl jov mr nog de upj se fnar vor zid- hajs perj mas uka reki fhe duh sam Il’v< krul fhe: le t tod se , Dol .! III tudi pravel, koku se more ppzh, koti, mavza, 1 hitu, posoda glajshtati: voda,- hmel, lepu dushpzhe kore¬ nine v’meis dajati: koku skafen, kisle vol: ali kader po sodu dahne, inu take skafbe popravlati. Teku je Fajmashtr svoje Farmane uzhil, koku se vol kuha. Tudi je G. Fajmashtr svojem ludem use sorte forkelne, iuu golfye malupridneh volarjov, inu oshtir- jov refodeva!, be be se' vpdeli pred temiiftemi va- ruvati. Koker pofiavem: de eni smolo, ali goveje noge med rol dgvajo, de se bel vol sprijpma, koker de be malin bil: ali ferna od koftrpve, de be vol upyanef, inu take rezhy. kar je use nafdravu : inu se od gosposke po pravizi shtrafuje , kader se na klanje da. Nogradov ondokej okoli niso imgli; * so palc vonder fa en pobulshk, ali, kader so svatovshno, zirkovnu fhegnanje, inu kaku posebnu vesele ob¬ ijali, od fdolneh krajov ki en sodzhek vina gori Perpolali, Tedei njeh je tudi v’ temu njeh Faj- tnashtr poduzhiti otl, de be is pomankanja tega, u ‘ :a na vinu, ali na fdravju naterppli. Vinu , je on rp kl: se fa kruha m zhloveshki naturi narbel perlp- s fakaj ke ima eno gorkuto, inu obilnu fhivega duha v’sebi, refvesely serze tega zhloveka, koker sam S. Duh Pfal. 103. 15. poterde: inu nash lube hvelizhar Icfus Chriflus je per svoji fadni vezhirji ^'h, inu vinu na mifo poftavel. Vinu jedy bel v’ fhelodzu skuha, inu kry v’ fhilah pobulsha. Al *° te dej , kader se vinu is maso, inu pametjo pye, lolkajn zhloveku dobrega; zhe pak zhes maso, de Se pamet fapya, tolkajn inu she vezh hujskega flury. Dokler je pak vinu use sorte, tok je fa fdrave, inu H 5 fa 122 . " T" fa une, kadri so se is bolpfni ofdraveH, tulftu tl narbulshe, narperlpfhnejshe, katiru je ermenu svitlu, rpdku, ter enmalu erfnu, de v’jefik urgfhe: ked vo da wglu, ked godla goltu, ked urisk kfslu vinu je use porgdnu, inu zhlovpku naslufhe; tedej je bulshi vol, ali vodo pyti. Dobru vinu se sgtr napokafy‘, te pak pokafy , tok se fna ob gaj tu obvaruvati, de gel kong nau/rne. 'Torej: je Fajmashtr h’ kmetam djal, sem v’buqvaii neshl: de vam vinu na jeseh naudare, /nate toh ubraniti: kader en kos% slanine, ali shpeha skus V(h V sod obesete. Maji, inu sol brane , de se vinu M; loghe, nauwye , kar jeseh dela. — Dushy vinu, ali sod po plesnivojle, tok obesite v’ eni gulegi na 4 frefane neshple skus veho doli v’ sod na en mesz dol¬ gu, tok.bofle ta plesnive fhmah is vina odpraveli. — Je vinu osslabelu , tok gvgbe v’ sod ver/hite , ter njih en ghas v’vinu k/hati pujlite; potem pak vinu v tif drug tod pretoghite, tok bofte svoje vinu pobulshali Urjhoh te skushne je , ke rajmno tuiftu , kar vinu ie ■ la, inu ohhrane, tuiftu tudi poprave. — Se grofijo v ghijlu vinu obese , inu notri viseti pufty, da vinu en l">> perjetn fhmah. — Kata vinu kovnu? predn na birm udare, inu kong ufame, pretoghite vinu v’eno druft ghi/io posodo. Ufamite 2. ali 3. jajga , koker je vini vezji, ali mejn. Je vinu erdjghe, tok ghermelak : J 1 pak ivelu vinu , tok welak: inu lepek Jlovgh.en.ch ko- mengov is potoka ta trete tal , im z. tala medu: pri’ hughujte sod skus 3. dny, usakdan petkrat, ali / veghkrat. Tu poprave vinu , ghe se pujty poprave/ fakaj ghermelak potegne drofhje: rvelak vinu: Aj*' niengi, kar je smernega, ali p er/lenega, na te: inu, A< te reghy skupej na dnu padejo, vinu sghiftejo. . , Dokler so pak vonder semterkje po vasico ftpnah , inu plankah ene terte impli, je njim F 3 !' rcashtr pravei, de en fhlahtnek v’Kraynski dulnej 1 na dolenskemu je fazhpl terte, koker drugu drevje žepi ti, kadre njdmu fdej vezhe* bulshe, inu bel P o1 ' ne g Igs r bran« lih t- Zppil ni te ladi te so pak, obvfj jo ti ti, >k odre pef kjer Volta k ge sebi ; ghed odjh refa mej, mori bu o Urni de s ghe tem kraj Ve/} Zepl kroi fira, Pod -:— iz j u ti ne grdfde rodp , koker urtd , katlre zpplene niso » itiu l?s rase terdnejshe, ter se bel fuper slano, inu mras ’ brane, Fajmashtr je fhe 2. te rte na svojemu vertu lih toku, koker ta v’ misle ufipt f hlahtne gospud zppil, namrezh. ilshi i) De se tertam shkoda nadela , se morejo v' jese¬ ni te naredovitne terte , na hatire otshe kedu v’ spom¬ ladi (tu je fa tu d{lu ta prave te dej, Kader ter- tol te s °lf() Z e pit ’» / a /namene obsekati : te rodovitne ime, ? a h, od Katireh se otg ufgd, tudi is eno nitjo vah obvf/ati, ‘oh _ 2) Kader %has tertne refitve pride, tok se nasme¬ ške jo te Ja oTgppe fajnamenuvanc terte poprej obrefuva- na- t>,-Koker per pervemu okkopuvanju. Tedej pak se ti ali odrefard 0 ZZ?Pj v’ en pusfiel fve/hejo: v’ eno 4. ali 5. lat}’ ferjlov vi oku is vodo nalyto posodo utaknejo, inu kam: dol■ Kjer sapa prevedb skus naulg^he , koker v en kgvdr — t/lavejo, inu toku dolgu v'vodi der/hg , doklej ijeh K zepienju pride. Tedej se more 'tn , 3) Terta , kat ir a ni povgfnena, ampak sama na ali. ie °i j bres shkode nje naphetja is Jemle vonskopati , ig ljudmi ottrebiti: is eno fa peplenje perpravno Jhago •v "J hupati; it enem ojjlrem fov/hekam ghh , ravnu po- % re Juti, inu koker drugu drevje po srgdi rergepiti. rfi . 4) More ozzgp, katir se otshe notriutakniti, nar- po me Jn 5, ali 6. A’ vgzjumu 7. ofhgse^ imgti. Ta se int f ore , ‘ s enem ojjlrem fovzJiekam notri da Jdolnega ro¬ ji u od obgh platy tanku obrefati, de se prov v’ sklad ha- u '' a Jnia. J e pak ta resggplena terta toku debgla, rt- e Se fnata dva oklepa notriutakniti, tok je shebulshi: sit l‘ e pak ne, tok se na obeh plateh is faroj/derame od •ti; ,ei 'tnega lesa fagojfdy. ^ . 5) Jf veliku nad tem lefhgfhe, de se ta res-geplen h U J h vytrame , s’ katiremc sodarji obrobji e skup- ~! l e J°, ^ ar je kol mogofhe, dobru obvgfhe, tu res¬ da /P enu pak is zrplenskem voskam farna/he , de od so- 'j* fi r ™f ’ katiro tertna korenika o\z e p u daje , ne-fh na je il* Jhet naujiae. tod r’ more ta Z e pi ena terta fupet toku globoka r Jemlo perpraveti , de enu, k' vez/emu z. ozheseza 124 _ ( =■== %hes perji vonpijheta : inu tu fatcgavolo , de son^i, ali, V£tr teh \epleneh mladik usushiti naj dinar e. Kader se use tu opprave, tok eni ozzgpi kma¬ lu felene pergszadrugi pak shelcj ob krgsu: dru¬ gi she pofnejshi ob S. Jakobu kafhejo. Je pak ka- tir ozzgp usahnil, se more nezh mejn vonder da dru¬ ge fpomlade puftiti. Zhe nakafhe, de be otl pogaj- nati, tok se vonverfhe, inu en drug natneft njega uzgpe. Ke je pak usaka mladina zel mefhgvna, inu mekufhna, tok je trgba vgdeti, de tu pervu lej- tu ob zbasu te refitve se more dobru varuvati,, de per obrefuvanje se ozzgp vonnaifpule, tudi se nasni? vezh ked en rejnik puftiti: tudi nekar okkopuvati, ampak le enmalu perft prerahlati, inu le 2 ozheseza is fetnle vongledat? puftiti. Toku sem jeft is mojo- me zepleneme tertame fturil, inu glejte! j? Fsj- mashtr djal: lejtas bodo meni moji lanski ozzgpi fhe lep fad pernesli. Kader ta druge zhas te re- fitve, inu okkopavanja pride, bom fhe terti po mozhi njenega lesa dva ojlarpvka puftil, inu le pe 1 " is eno pralzo prerahla!. Dobizhk, katirega bo nič¬ ni ta zeplena terta k’lejtu. pernesla , bofte videli, de bo meni is Kofhjem fhegnam uso mojo mul 11 plazhala; fakaj grofdja, inu toku tudi'vina, zb bom otl grofdje ftlazhitt, bo meni'vezh , inu b u ' s ‘ hega dala. Ke so tu fhepan Lovre Varani, i nu 11 £. kluzharja Petr Pavjhar, inu Jur Petrash shlisb 3 ’ li, inu videli, so obetali tudi toku is svojeme braj' dame fturiti, de be use, kar se more, na bub' 11 rovnaii. Keh En jo n jami. fiavi, sron rye, raog zi s isuz zha: te 1 tara ril. nav zhe nje! je i dija nau bil. si na tlel shs use na nil je en 'c, ali , kma- ; dru> k ka- . drii- iogai- njega ;vna, a lej- lj.de asm? ivatii eseza noje»- Faj- :zfpi ; te i po perli ta* lelii nujo zhe )UlS' !! ta s ha* >raj' ilski j. Nro. 15 - Koku se bres kuti a en precej dobr vol: ali is tros¬ kov Jilaghenega grofija vinu dela. Is obilnem se lohka s’ baja, Zbas’f d' malu, dobrn fdSja. En sromak opprave doftikrat is tunam , 5 nu pamet¬ jo rajmno tolku, koker en wogatin is svojemi dnar- jarai, Tu je fnal usak v’ ti mali vasi na gonu pri- fiavi, katira ni vezh ked 16. hish , inu v’ njeh fgol sromashke ludy impla, videti. V’ ti vasi ni blu oshta rye, ampak, kader je kedu otl en glash vola pyti, je mogl v’eno blifhno vaspojdtf 5 fhene pak, inu otro- zi so mogli doma is vodo si fhejo gasiti, Anjheta Rodeta syn, ke se je bil shushtarskega isuzhil, je v‘ Brandenburgarsku vandral, ter je bil en zhas v. Trajbiinu v’ dplu. Ondi je ob nedelah na te blifhne vasy se fprebajati hodit, kjer je s’kme- ke je tudi on kmetushkeh ludy bil, fnanje flu- nl - Leta (MfA/uvaA Rode se je pisal) je to lepo navado imel, de je usakega perjafnu pofdravel, inu, z he je komu lubu blu, tudi is njim kremlat, ter D jeh prashal, koku se njim gody, inu je szer, koker je mozh blu, usakemu is enem dobrem svjetam , ali mjanjarn na roke shl. Kjer se )e blu kaj pridnega nauzhiti, ali fvpdeti, tu je on kmalu ta preve fravn 'ji- Tok je per enemu kmgtu eno zel dobro kaplo, ‘t fhejo oggasiti, dobil, inu vonder koker doma na gorni priflavi', ni blu nekar oshtarye v’leti vasi, " ek t ar kotla v’ knheni fagledati. McUavfhi je pra- odkod imajo tu pytje: inu ta kmet je njemu USe natirleh povedal. Ke je nafaj domu prishl, inu S 0r,t ' prijlavi na shushtarske antverh se offhe- t°k ja rajmno enu taku pytje kuhal, koker se Je bl j na ptujemu nauzhit. Ke je svoje sospde na n . &l a sh njegovega dnmazhega vola povabil. bit, ie 1'b} toku dobru dishal, de so njega prosili, de ba lrt ’ njeh fhene uzhil tak vol kuhati. Tu je on is s sr- 126 HnTTH^nS serza rad {luril, inu na tako vifho so ludjl nagoni prijavi usak na svojemu domu svoj vol impli it jezhmena, katirega so sami perdplali. Niso tedej Vezh svojeh dnarjov v’ te blifhne oshtarye nosili, temuzh so se doma is svojeme fbename, inu otroz- my per myru pofhivili, ter so ifega, inu Meklavfk Rodeta , hvalili, de njeh je tak vol kuhati nauzhil, Ta vol pak se is kruha d?la na tako vifho: Tum debplu sml?tu f hitu : sirk, jezhmen itdr se pogndde is enmalu grobo erfheno moko , ali otrobmy » med katiru se merfla voda ulye , ter se majheni 3 ali 1 tb. teshki hlpbi nared?. Moke se le tolkajn peru- farne, de se teflu skupderfhy. Tudi se fna en mah na drobnu fmenzanega hmpla perufpti. Teflu nasme gorijidti, ampak koker so hlebi narejeni, tok v’ pezh is njimi. Torej se more tu tedej fgoditi, kader se szer kruh pezhe, inu kruh fhe is pezhy ufame. Saj eni od teh hlebov morejo eno zherno perfhgaM skorijo dobiti, kar se lohka das?fhe, aku se eni hlebi kje usad?, kjer je fheijavza ,. ke se je kruh shtrihal, lefhala. Ke se ti hl?bi pek6 , temžkasi perprave gospodina kad, ter njo is ur?lem kropam> inu fupet is ohhladeno vodo napolne. Kader s« hlebi rumeni, se is pezhy ufamejo, • inu per tiiffl prizhi, predn se ohhlad? , v’ drobne kosze , koket lashki leshneki, ali she enmalu v?zhi refdrobp* inu she gorki v’ kad fmetshejo. Kad bo potem dobfij fakryta, ter toku 2 ali 3 ure fakryta oflane. Tede) bo ta vol, pr?dn skupy, odtozhen v’ en zebr, lS ppname naflavlen, inu kader skupy, koker drug vol faj?t, katir se skorej szhifle, inu pyti pufiy. Se ,s soda v’ flashe, ali glafhe pretozhe, tok rata bulsne. Nameft otroby ufamejo eni lushine od pras?ne ka* she, kader is ft6p pride, ter med h!?be ommej*ej 0 .' kar temu pytju en ush?zh ojftr fmah da. Tu py f ! e je veliku fdravshi, koker patoka ali skave%, katirega sromashki ludii po wendibi delajo, kader na tre** ftlazhenega grofdja vodo ulyvajo, inu she enkn* tlazhejo. V’Frankoniji poleg Rkena , po Eflry an ' skem,- Moravskem, Ogreskemu, inu po Vipavske 1111 in goni 'm^li ij ) tedej nosili, otroz- Uavfk lauzhif. Tu m ognžde , med 5 ali \ i peru- n mala nas« ■’ pezh der ss s. Saj hgano se eni kruli u zbaši opaml er so ■ tiilli koker obf t lobru redej r, i« r vol Se is dshe. ; ka* lejo i 3 ytje iregs fOŠfo ikrat yaH' (eiriU e- - r _ n 127 delajo toku: zhe notp is troskov f hganja delati, tok troske Is eno rphto prerehtajo. Na tu se v’ eno kad issujejo, verh njeh se tolku vode ulye, koker kedu otshe patoko mozhnejghe ali slabshe img- ti, tedej se is eno palzo premejšhajo, inu potem is dnam enega soda, ali is drugem pokrovam pokryejo, ter pullp, de se skisa, inu skupy. Kader se je tu fgodilu (h’ katiremu je narmejn 14 dny tvgba), tedej se patoka odtozhe, v’ splaknene sodzheke prelyva, inu toku koker vinu popya , kar je fa delovne lu- dy polejtu en dobr trunk. Troski, katiri zhgsofta- nejo, so she dobri fa fhivino pitati. Nro. 16. Koku je shushtar Meklavik Rode na gorni prijlavi svoj k^vir is vinam previdel , deslih nagrada ni imel. Doft’ dobrega is shleht rezhy Skuš fiis, in’ kunsht se naredy: Se ti pak l§n per hiški ? Pejd! ufta si obrishi. . a gorni prijlavi je blu dofti Sodovitnega drevja, ln “ «korej usaku lejtu sadja dovdl, a! ledji niso is 3a Jam drugega pozhgti j vpdeli, koker de so ali sro- vu, iaS g™?—.-s vu, ali suhu jedli, inu -eno malo rezh po teh bli- fhneh krajeh predajali. V’eneh blifhneh vasjh so she szer tudi is sadja jfseh delali, al ta je bil zel slab, inu se ni puflil dolgu derfhati, ke niso piov fnali s’tem v’zakr hoditi. Shushtar Meklavsh Ro¬ de je zhasi na eno nedflo kake buqve bral, katire je njemu en fnanz is blifhnega mejila posvojuval inu flaili ene buqve, katirem se je tu img dalu: gmajn folka ughenik katire so nuzne kmetam, fa brati. V’ teh ftojy v’ 9 kosu pervega lejta faftopnu fadofli, popisani!: koku se fna is jabuk, inu hrushk dobru vinu nareiati. Mojilr Meklavsh ni bil nobedn s’tehifleh, katiri szer bero , inu shlishejo; al po te¬ mu naflurp: ampak tu , kar je on bral, ali shlishaf, je kmalu v’prihodni jgfeni poskusel, aku be famogl tu vinu is sadja po uku tega ughenika gmajn Lnijln napraveti, ter se je toku lotil. Koker je sadje frplu ratuvalu , je on usaku ju - tru v’svoj pungert sht, ]e tudi sadje; katiru je j s drevja padalu, pobiral, ter je tuiilu usaku pod svoje drevu skupskladal, ter je toku ondi na kupi 14 -d 11 / lefhati puflil. Ke je fhe use frglu blu je drevja ottresl, ter je rajmno toku te jabuka, inu hrijshke 14 dny pod fray nebesam na kupu lefhati puiWi de be skus sonze, desh, roso, slano se prov lrnedi* Je. Kader se je tedei tu sadje prov fmedilu, je 011 svoj ribefhen, s’ katirem je szer fgle, ribal, ufpl terje te fbrusene fhelpfa vonfjemal. Nampft teh je on znes to shtirvoglato lukno en tok velik ribefhn is.kosj’ tarja, katirega je po obph plateh predrptt puflib de be tu ribanu sadje laglej skns padalu, dijak Ta trufhez na 4 vogle, v’katiro se felnate glave dpvajo, * j e . c ' fpet gori poilavel, ter je njo polno is jabukami, tn . hrushkame’natlazhel , inu je eno dilezo fa podtisp' ti goripolofhil. Toku je on tu ribanje bulshi, in poprgd oppiavpl, koker ke be tu is kembe.m 1 ftovkl- !-— Itf.9 ftovkl. Tu ked mozhnek fribanu sadje nf on po- tgm dolgu v’ posodi fiati puftil , temuzh je fhe dan popraj od ene sosedene, katira je usaku leitu koren- jov fbonft kuhati navado itngia, prpsho na posvojo prosil, zhiftu ommyl, inu prov naprave! bil. Tu je narpoprej v’ to, eno verfto zhpdne slame' nalofhil toku, de je slama okrog, inu okrog prpshe po kon- zu gori Hala. Naverh je on fa dva perila visoku fribanega sadja issul, je to po konzu ftojpzho slamo notri pruti sredi zhps favihal, ter je eno novo ver¬ fto slame nalofhil; na to spet fa z perila debplu fribanega sadja , inu je slamo spet zhps favihal, inu toku naprej, doklej je prpsha polna bla. Tedej je on dile , inu hldde verh polofhil, ter je pozhasi prgsho navyal , de je fhonft zhas imel, se doli ftp- kati. Tudi ni fhonfta zhiftu prpshal, ampak h’kon¬ zu, kader grenkejshe perhaja, je on eno drugo po¬ sodo podftave!, je prpsho odvyl, ter je vode enu- kolku goriulyl. Tu je ena slabshe sorta vina bla, fa usakdano fhpjo. Oba fhonfta je on tedej, usa- ko sorto posgbej, v’ eno veliko, zhiftu opparjeno brpnto, skus enu tanku situ, ali mehku hkanu platnu pre- z?ja!. v’ temu so usi mali koszi od slame, inu peshak, ka- tire so ble v’mejs prishle, nafaj oftali. V’ brenti je puftil ta fhonft en dan fiati, doklej so ppne gori naftopile, inu koker fa en perlt visoku ftale, Tu je vinu is brpnte v’ majnshe ommyte , inu opparjene sodze pretozhil. Zhep v’ brenti ni on preblifu dna fvertal, de so se lohka drofhje, katire vinu ska« kader v’mpjs v’sod pridejo, usgdle. Sodze je v’ kpvdr sprave!, njeh je s’ verham napolni!, ter je usakdan rihteg enkrat pruti vezhehu na to odpertu pusheno vpho pogledati hodih So °ndi spet ppne naftopile, tok njeh je prezh obbri- 1 ’ n enma ^ u P° ZU S U vonuff! v’ eu glash, de be videl, aku se zbifte. Ke se ie tu v’ 5 alt ^6 dngh fgodilu, tok je vinu v’en zhift, dobru P' e * ngan sodzhek pretozhil, inu vgho fawyl. Kar e im prov zhiftu blif, je nezh mejn vonder na 5 an v ’ eri drug sodzhek pretozhil, je spet usak dau I gl e- 13 ° 1 gledati hodil, inu zhe se je she ppnel, tok je pp prezh fpravlal, kolkerkrat je trpba blu. Zhasiji mogl en tak sodzhek trikrat pretakati, predn se ji szhifteh Ke je tedej use vinu zhiftu blu, tok je is useh sodzhekov v’dva vpzhe soda pretozhil, ter je na njeh mirkal, de sta fmirej polna ofiala , sizer ti bilu njemu vinu konz ulplu. V’ buquah tega u^henika gmajn ludy je she tu¬ di tu od sodov ftalu. Ta narbulshe mihel sode fhedne derfhati je,[It se fmirej dobru famasheni derfhe. Se o te m^ati, /«1 se narpoprej is gorko vodo dobru opparejo; d m poprej, ampak kader se rajmno ima tu vinu od saiji. notriulyvati. "Novem sodam se duh od Lesa odu/trn na tako vifho: kader se dobru opparejo, se voli kmalu pre^h odlye, ter se en par lokalov drnfhja c; tega vina notriulye. Toku se pujly sod dvakrat '4 ur Ji ati', se pak more sod vrghkrat toku okolisvhv, de drojlije na use platy pridejo. Natu se she enh ® vppdre. Prefhiganje , skus katiru vinu en perjetn duh . im fhmah doby , sc toku fgody : Ufami 4 lothe %eh® fhvepla, 2 lotha prefhganega goluna, inu 2 lotha jf nega is drofhja vina • Tu deni v’ eno perjleno poseš ter derfhi njo nad Jherjav\o, doklej se fhveplu rtsV dy, al gledaj, de plemgn v’ posodo tiaudarja■ Trati pomakaj v’ tu rejtoplenu Jhvepiu kos^e od novci f flatna notri, potrosi njeh, dokler se najlerdejo , lu is praham is mushkatovega zve tja, inu oreha, j' < jvirznagelnov, inu korijandra. Potem sode toku ohol favali, de skorej vgha odfdol pride, ufami eno f ofhvepleno partenino , derfhi njo pod vgho , ufhgifl 1 is luzjtjo, ter pujii, de se v's'od notri kady. L c .j l varij , de nobena yskra , noben oglefi v’sod naprf Koker hitru je z a P s Z a fš ore ^ a ’ 1(> k vgho fabeinhf pujii sod 24 ur lefhati. Potem prelij vinu od tvoj V sadja v’ ta sod. Use tu je Meklavsh Rode toku is. veliko jo jo da sadja sebi, glafhl nazhu lejtu, she ei gmajn njeh j ftojy, tala l en zh skorej cn is Tu je od k; plazh; la lik; tudi dfva] * inu p inu i! ludji notli po V£ ie tu notri p v ^h kmete katire no ie « == I 3 I Zhasf je i° dapernashal, ter je 6. vedrov vina od svojega j n seji sadja dobil, od katireh je 2 fa se obderfhal , de be ok je is sebi, inu svoji fheni ob nedelah , inu prafnekeh en teI i ! glafhk natozhit : 4 vpdre je predat enemu tover. S!Zer ' nazhu, ter je en lep dnar fa tu potegnit. Prihodnu lejtu, kader je bil Buh zel veliku hrushk dat , j* s e tJ she eno drugo probirat, katiro se je bil is uzhenika r ^ gmajn folka nauzhit. On je dobreh hrushk nabrat, n jeb je fribat, inu prpsbat, koker fgorej popisanu " a i » ftojy, ter je fhonft puftil v’ enemu kotlu da tretega )d saiji, tala ukuhati. Tedej je on ta fhonft she gork v’ oduja« zkednu poprej opparjen sod prelyt, kjer se je ifhiaci skore J s’hladit, inu szhifiet. Natu je tu zhiflu v’ lAratsj cn fhvepipnem platnam prefhgan sod pretozhik ‘ksuhti, Tu je enu vinu ratalu, toku dobru, koker fermafhya, f enha od katire ti veliki Gospudji en bokal zel dragu luh, im P laz ^ a i°- En tal je on zel godu ked en mozhnek , likaryo skuhat-, katiro je na kruh pomafano jedt, a jte tudi nameft zukra, ali medu med volovo fhupo posode , djvat. H XT » Tm Na tako vifho je Meklavsh Rode velik dobizh, nove^ mu posebno fadovolsheno od svojega sadja imet, o, /i 0 ‘ mu njegovi sosedji so tudi toku delali, de so si [ulhl’ ‘ Udi i Ha ^ orn * P r ift av * P er pridnemu delu, inu poshte* no iai'- ! '°^ Vez h dobrega pervoshili, koker njeh sosgdjj r htiffl P°vezheh, inu premofhnejsheh vasgh. Per-temu le ^ 1° tu vinu od sadja she tudi kaj drugega dobrega ’j a £ r 'tt! Rotn P ern eslu , de namrezh ni nobenemu od njeh ivoje^ ' , ' ez ‘ 1 notr 'padlu (koker je po zeli ti dufheli per ^eteh navada) kaffe pyti: temuzh de so te dnarje, s j {t?r b- / tlre d ^gi kmetji fa to shkodiivo pyazho v’ mej- j 0 a nose i°» v’ svoji moshni ohhranili, Toku dobru I 2 je, 132 jc , zhes use se poinishluvatl» koku be utegnili tt k’ nuzu pridti. Nro. 17. Od uriskci, inu njegovega nu^a. Moshna dnarjov : hlebnek kruha : poln vriska Verzh kafhe, de potreba te nalliska. Med uneme rezhmy, katireh shpoganja, inu nuza sli kmetushki ludji prov navedo, je tudi urisk, ali jf seh. Ta slufhe ne le k’ merski katirem rihtam,i« k’ohhranenju tega mesa, de se nausmrade, kader* v'jpseh polofhy, ali is eno v’jeseh pomozhenori' to okoli ovvye: temuzh je she tudi en imenitn » kel, fdravje per ludph , inu fhivini ohhraniti. Ei par polneh v’ en bokal vode verfheneh fhliz j® 1 ha da tu narbulshe pytje, per veliki urozhini si ohhladiti, inu okkerfzhati. En glafhk hudega vin¬ skega jgseha obvarije enega pfshza, de v’ preojkr» mu mrafu nafmerfue ; ja ! v’ hude sorte bolffm- je jeseh en dobr mikel put ifgajnati. Jfseh slufb fuper vezh ftrupeneh rezhy, Aku se gork v’n^ derfhy, pomaga doftirem , de njeh fobji bolgtu 1 *' hajo. Kader se kedu v’perft urgfhe, ali szer »'■ fhe, inu rane, si more ta ranen ud v’jesehu fp r3tl ' inu is v’ jpseh ommozheneme rutame obvffati, tC: ' poprej kryvovpti jejna, se poprej szfle, ter se 1,1 gnojy, napersady. V’ ommedlfvzah , inu Bofhjemu fhlaku slufhe jpseh, kader se pod D1! ' derfhy, inu po senzah mafhe, de bolnik P°P^ sam k’ sebi pride, Per okkufhneh bolffnab se seh na f herjavzo, ali na en refbelen kamen sl de se kady, tok obvarije dim ludy, katiri okoli P flele enega bolnika hodejo, pred okkufhenjam^ ^ sebnu otroze' S 3li 4 inu is shumy puhtpt inu en bel ski od fri poprej U je: er katir j narbul una ei jpseha kavki fnajde uzhi. 1 koren iv{ J Klob hktoi)' 1 po- ™ Ji fi/ei S«, a sehu sJitirl poroc je do splak ali i pvftit VOl ; lefu lilu fcc' iza sli ali jf m, im ider s no» to t i. E: z jest rini s ;s vit ■ojliff ffnal sliifk :ti » r m» [prsti ,«* g lU’ lken* | JO' oprfi se jf irofji i ff fo¬ nu - *33 sebnu pak pomaga na tako vifho, 'kader kofp per otrozeh, ali grifha regiia; tedej se more nsak dan 3 ali 4 krat hisha, inn hram is jeseham prekaditi, inu is njim tla shkropiti. Kader komu po ushesah shumy, je dobru puh od pogretega jeseha v’uhu puhtpti puftiti, ke se uhu zhes piskrez derfhy, inu ena ruta zhes glavo inu piskrez verfhe, de puh bel skupejollane. Hud duh, ali navarn smrad, koker od frishnega apna, inu takeh rezhy se tudi nar* poprej skus tako faparzo od jpseha prefhene. Use tu, inu she vezh dobrega llury jpseh, tu¬ je : en dobr vinske, ali tudi sadne, ali volov jgseh, katir je rajrano toku hud, svitle, inu zhifl, koker ta narbulshe vinske jpseh. Potemtakem be bla tedej una ena fhleht gospodina, katira be fa usak zhas is jpseham previdena nabla, katira be dobr jpseh na- ftavlati nafnala. Zhe se pak vonder kje ena taka fnajde, katira she nafna , ta se skus tu , k3r pride , uzhi. Per vsakemu jgschu, bodi se is vina, vola , sadja , korenja, vropa, medu, ali gukra, pride susebnuna reghy ; na jf-seshne klobuk, inu na gorkobo. Klobuk je niikel > Katir tu hi slu JagriJenje 9 shur Kati'- ru j(seh rata, naprave: gorkoba pak. obderfhy tu Ja- irifenjc. Sa klobuk, se ujame skorija frishnu fpeghene - S n > ali oppejhenega kruha: se pujly v' ge/ hudemu jf- sehu omnioghiti, inu spet posushiti. 'Toku se tri, ali dttirkrat tu is novega jlury. Te skorije se v toifto P or odo denejo, v’kat ir i se otshe jgseh najlaveti. Tudi J e dobru, aku se ta posodo poprej is hudem jgsehani splakne. V’ to posodo se tedej tu ferdirbanu vinu , G ' l ’°l i kar ima jgseh ratati , ulye potem , ke se je pajtili poprej oboje faur^ti , inu fupet ohhladiti. V’ l /°r Se P°P re j J kivi ogli metshejo , ali refbelenu fhe- e J u okkaly, de se volu grenkoba , inu hmelov duh odu- I g Jame. 134 farne. Ti oggaseni ogli se fupet vonufamejo; postil pak se pojlave v’ en srgdnu tople kraj , ter se vsakim enekatire barte pretrese, doklej je jgseh kisi Jadrji, Kolkajn svejtlejshe vol, ali vinu se nalye, tolkjt bulshe bode jgseh. Je kisi, inu ojjlr fadojli, tok se $| s’ te posode odtočne v’ gla/hovnate Jiashe, ali perju verghe, ter se dobru famasheni hranejo v’hramu, A kgvdru En dejl se is klobukom v'ti pervi posodi p fiy na enemu gorkemu kraju lejhati. Aku se ttiij uselej tolkajn vina, Vola, ali tople defhnige falyt, kolkajn je blu jgseha odlytega , tok jgsek per H higdar namine , im gospodina fna merski en krajin od svoj eh sosedn skopiti. Uh rajmno na tako pij se fna is narfhlehtnejsheh, kis/eh, na pol gnylehjaH krushk , lesnik en dobr jgseh narediti, kader se # spreshan fhonft popolnema faurgti pujly, dokler >> sghifle: potgm pak v' sodeh , katiri so bli dobru is oj fireni jeseham splakneni, is dobrem klobukam nap' ve, koker je blu shelej povgdanu. Toku se fna tA: jgseh is melye, sloda, ali mavge nar e j ati, kader sep melye od jeghmena , inu pol sloda od pshenige bi# krnela kuha) vol se speniti pufty , inu tedej fa jeseh B! ' Jave. Enaku se fna tudi fgoditi, kader se med 8 tc ’ lov vode en tal korenjovega fhonfta ulyc ; tu sfafi v enemu shirokemu kotlu per malemu ognu poldhh * # faurgti pujly , ter se oppgne , doklej se faghne ghffif Tedej, ke se ohhladv, inu v’ enemu ghednemu sodu, M' ker vinu is sadja , faure , se jeseh najiave. Sploh k] 1 pak je per usakemu jgsehu mirkati, de posode, kat' 11 se k’temu nugajo , morejo gel ghedne biti) inu it* jeseh nima nekar v’ bakreneh ( kufrajieh) ginajid ■ svingheneh, nekar odfnotrej pogineneh perjletieh po^ dah delati, ali hraniti i fakaj v' teh reghgh so /trupP tali, katire jeseh loghe, ter fna skus tu navarn ra-0' Nro. posti nakitu JaJofi tolkiji se lerjlfit u, tl io Ji p • teltj falyt, ■ M rem vijh jaki se i» Ur ii is oj nap ! id sef» ■ bk' h M" 8 v foftj km M /> kiji ati« le si tel i D Op Iptf' itd Nro. 18. 'ji fhganja, inu njegovega prida, im shkode. Dobre vole l'hivec’, in’ sr?zhnu vmrft’ Se prav’: hudizhu rajtnego podret’. Tak Boganarddn pregovor je bil Meklav/hu Joche• n« (katirega so pak le txpyan Jochen klizalij use- skufi na jeTrku, kader so njemu pametni ludji na v?ft govorili, de be naimel zel toku, hujshi ked fhivina pyti. Ta mosh je imel enu lepu premo" fhenje, je pak tok na opperi kofhuh prishl, de so na fadne njegovi otrozi na pol nagi hodili, inu kru¬ hka prosili. Na leti sromasheni pak ni blu druge¬ ga urfhoh, koker fhganu vinu; fakaj pozhasi je bil en zel pyanz ratal. Kmalu ijutrej, koker je uftal, je s’ pervega konza is enem pof hirkam, potgm dvgma, 3 ’ inu toku fmirej vezh si kraft, ali koker je on djal: korajfho dajal. G. Fajmashtr v’ tiifli vSsi, en Ze l dobr mosh, katiremu so se Jochenova f hena, inu otr °zi smileli, si je s’pervega konza veliku perfa- d fVal, njega od tega gerdega, pregreshnega py- I 4 anzhu- anzhuvanja prezhpotegniti. Enkrat je puflil njega k’ sebi poklizati, ter je njemu zel perjafnu na- prejpoftavlaf, de be se imel fhe saj enkrat pobulsha* ti, ter favle te pyazhe sebe, inu te svoje nekar. v' nasrpzho perpravlati. Shliskite Jochen ! je on djal: fkganu vinu je ena argnya. Jejl nimam negk gkestu, de ghasi en frake Ig poserknete , kader fjutrej per me¬ glenemu , ali defhgvnemu uremgnu is doma greje. Vi pak najlurete prov, de to argnyo fa svoj ufakdnnt trunk jlurete. K’ temu je use preoj/lra, inu preige{, Vi hojic sam spofnal, de vam fhganje lusht k' jedi ob¬ jeme : de vam fatok fiate fhile , tovgkenje tega ser g , tresenje po usek udeh, inu osslabenje tega spomina ir la. Jejl vam morem tudi po pravigi, inu »ergovidnt povedati, de meni negk vegk toku parnem naprejM• pridete odtehmal , kar toku flo pyete, koker Jie s{tr bil: inu jejl se bojim, vi pridete meni gel is uma, ga bojle fmirej toku naprejpyl. De vaške regfy na kant gredo, videte vi sam. Vavpet vam ja skorej od i' jr napride, katir vas fa davk guka. Zhes tu vas gfh vas is shpotam pita, inu otrogi vekajo fa vami: kya- ne Jochen/ doklej vas videjo. Spomnite se nafaj, ko¬ ku vas je sger use ghislalu , predn fie se na pyaMp' vanje podal: koku je vaške gospodarjlvu dobru shb : koku vas je vaška fkena sktemdla, kotira se /dej ghts vas noghindan joka , inu fdihuje. Shlishite Joche n ' Spremislitc se , inu bodite drugaghi! /dej je she gaju Jej otshem /uriti, kar bo mogh, vam fupet v vasi k posktenju pomagati: inu vask taji vam bo pod <~oh( Sgg\, de spet h' kruku pridete. No! lub moj Jochefi • sef hite meni v’ roko ! vi /e bil sger en dobr mosh. h°' rajjho! Korajfho! Jochen/ de poka/hete , de P mosh etosi fhiv vor fa ( mh' nu so i shej terc kap ker je i hov not, my hva bod je t radi fhg pyt 5 ti Al ski trin kati mo: like Tee lubi dej = 1 = 137 njegs mosh Jo, iu.‘ onu iohu gerdu t inu nojdushnu pynnu u na- fhivlenje oppujiiti. ilsha. Toku je njemu ta lubefniv gospud k’ serzu go- : ar. v' voril: inu Jochen, katir je tuiftu jutru trefliv oftal ()jal: fa tu, ke je mogl v’Farovsh pridti, je ked enu •s tu, mladu dfte se jokal od grpvenge, de je toku naum- * mi- nu talil! Buh njim lonaj ghajlne Gospud oghe ony . Vi so moj Angela varh. Gny mene od pcgublenja ru¬ darit shejo! Vezh ni mogl od yhtenja govoriti, ter je s’ qe[. terdnem naprej ufgtjam prezhsht: svoje dny nekar oh- kaple fhganja vezh zhes svoj jefik fpraveti. Ko- np, ker je domu prisht, je svoji fheni okoli uratu padi, idr je nji objokan praveti fazhpl, koku je njemu Du* idmi hovne G. ozhe serze ommehzhil: inu de per Bogu ! jm- notshe vezh fhganja pyti. Tu je fhena is otroz- sier tny od vesela na kolena dolipadla, ter so Boga tfi hvalili, de se otshe njeh ozhe pobulshati, inu,de se i ant bodo fhe spet is svoje rgvshene vonskomatali. Ona dur je tudi svojemu mofhu obptala, de otshe njemu [(k ra da zhasi kak frakelz fhganja domu pernefti, le v' ya- fhganyo be naimel vezh pojdti , inu is svojemi na- ho- Pytnemi bratzami na vadle pyti. Jochen je tudi res 'hi- S t?dne dolgu bešpdo derfhat, ter je doma otlal. [u: Al v’vasi, kjer je ftanuval, kadra v’ /gorni Lujhin * Jus ski lefhy, je ta navada, de na svatov^shnah, inu bo¬ ri.' trinah se volova pyazha derfhy. Tu gredo botri, ju katireh se zhasi 10, 12 nabere, v’tovirno , py6 h m oshku, ter poftavejo na usako mifo fa gofly eno ve- It i'ko kanglo vola, inu en polizh fhganega vina„ n' Tedej je bil en Jochenpv flriz fa botra , katiremu fa .a- iubu je tudi Jochen v' tovirno shl. Ke so njega te* /if d *j njegovi tiari napytni bratzi podajali, de nasme I 5 vezh J 3 S v L- vezh pyti, inu de ]e svojo pesm fhepofabit odteli- iftehmal, kar je njemu Fajmashtr kofhuh oppral; tok si je Jochen mislel: nej se pps obgse ! Enkrat je nobenkrat, ter je frishku pyl, doklej se je upyanel, inu spet svojo Boganarodno pesm fapejl bik Tu se je ta ftar ogurk unpt, inu on je usak dan pyl, koker poprej, inu she vezh, de be toku rekozh svojo vpft fatopyl. V’ pyanofl? je tedej merski ene rezhy zhen- zhal, se je v’ prepir podal, je vezhkrat ottepesh« kan bil, ter je she v’shtrafengo fapadl. Njegovu gospodarsku je fmirej del ritnesku shlu, doklej je bil zel od hishe pregnan , inu is svojo fheno, inu otrozmy mogl ob ppklarski palzi hoditi. Naposled je zel ob um, inu pamet prishl, ter je v’eni gnojnezi, v’katiro je bil v’pyanoili padi, svoje fhivlenjeskle* nil. Na vikshe gosposke povele je on bil pono' zhi fvnnej britofa koker ena zerknena fhivina fako- pan, inu nehzhe ni fa pogrebam shl. Tudi se ni no- bedn po niemu jokat; fakaj skerb, fhaloft je bl> fhe poprej njegovo fheno pod femlo fpravela: ^ njegovi otrozi, Buh ta vp kje, so se po dufheli okoli ulazhili. 2 fta zel v'svarnishu (^uhtovfhu) s* dpla, kamer fta bla potpgnena , ke se ta malupridn ozhe fa njeh ni nezh kumral, k’ nezh pridnemu njeh ni podvifuvah Leta exempel, koker se njeh vezh takeh p° vezh drugeh vasph narajma, nas ozbitnu uzhy: A je tu fena Velika nasr^ha, inu pregreha , kader se e’ 1 mosh na pyanfkuvanje poda, bodi si fhe vinu, v ° ! ’ ali fhganjd. Med tem pak je fhganje tu narhujs^’ narnavarnejshe, inu fa odvadeti tu nartefhejshe. Bu obvavij tedej usakega Xtijana pred tem! inu ka°i tO' —— — 1 139 )dteli- tovernazh otshe svojo vpft pred grgham obvaruvati, jp ra (. ia nadajaj nobenemu pyvzu vezh, koker kar njemu rat j c nashkodije; sizer bo mogla Gosposka v’mejs ftopi- ane j ti, inu fa usakega , katir s’tovirne pyan vongrg , r u se 'virta urgdnu, inu obzhutnu pdsati. Tudi be skorej koker na Mu mogozhe virijgti, de ludji, katir! so per svo- > vgft i eil 5 pozhutkeh, be mogli vezh pyti, koker kar fa- zhen- more giava, inu fhelodz prenelli, aku so le kedej pesh- ene S a pyanza videli. Tu je pozh rgs zel gerdu govii videti, koku en tak oggnusne zhlovek ta po naunz- ej je nemu ufhyt dar Bofhje kofla, inu zhpsdaje: koku inu naumnejshe » inu narodnejshe tukej lefhy, ked en asled vol, ali osi: inu koku se ti nafpametni otrozhaji is nczi, n i e g a shpot, inu norza delajo, skle- taki exempelni so se pergodili, de se je ono- ftgsnu vinu enemu takemu nafmasnemu pyanzu v’ ako- ^'votu unplu, inu ta plave plemj»n is gerla, koker no- ls P e kla vonshvigaf, de je blu Urah videti. Vonder bla Se fiarshi narajmajo, katiri so toku naumni, inu sv °jem v’ novezh rojenem detptam fdajzi po poro- 'Jieli du eno fhlizhezo fhganja v’ gerlu flyti: koker tu- i se , di szer pyti dajati, ali na kruh polyvati. Qny ridn Ognejo namrezh: en pubezh bode na tako vifho en nje!) P rav korenak, kader se perzajtu fhganje' pyti nava- ® : ,nu vonder se vg, de mladem pesizhkam se po ganje notriulyva, de be zel majzektini oflali; po» Kuj ^ em takem more tedej tu pytje otrokam vezh shko- e en lIVat ’ > koker pešam , katiri en mozhnejshe fhelodz rob !5 a i°* -Zhes use navarnejshe je pak fhganu vinu ^ iškemu spolu. Pred go lejtami be ja hotena Buh Ua t kaple pyti nairapla, samuz.h fa arznyo, vetro- atir G Ptegajnati, ali brinovz fa vodenizo. Od tega 140 zl_i-- imamo cn fhaloftn exempel v’ eni velflri vasi. On' di je ta navada : de po plpsu , ali kader se szer snidejo, fantji dekletam is enem velikem glafham polnem f hganja pomafinajo, ter mpnejo, de se njim en shpot, ali hamba flury, zhe dekleta na njeh fdrav* je nafpyo ; fatorej njeh na use vifhe k’ temu silejo, V’led zgli vasi ni skorej .nobenega fdravega-ob* lizhja videti, temuzh use fhene, inu odrasene pun- ze so blpdega , inu ermenega obrafa, ked merlizhi, nad zhem je susebnu tu urfhoh, ke fhganu vinu pyo. Kar pak se she vezh nafdushnega fravn fgo* dy: koku merski enu dekle zhes to fdravizo v' nasrezho fapade, se nasme tukej praveti. Tudi se ime te vasy napove fatu: ke ondi szer pridni, inu delovni ludji prebivajo, katiri, aku bodo tu brali, inu mirkali, de njeh fadpva , bodo to hudo navado sami od sebe doliperpraveli, predn be utegnili v en hud refglas po svejtu pridti. Tu pravu shpoganje fhganega vina pak > ^ je Buh perpuflil, de so si njega ludji fmisleli, je'-d e koker ena arznya toku dobru fuper ene notrej« bolefne, koker fa vunajne rane sluf he, inu de s® flarem , inu slabem fhelodzam skus tu ena kraft d*' Tu fiury, kader se f hganja ena mala rgzh popy e ’ osslaby pak, kader se kedu oppye. Komer n eZ nafaly, ta fhgajna napij. Per temu pak je shedobt 11 tu famirkati, de po kislemu fglu , po arenkab, ku, siru, maftnemu svinskemu mesu , inu maslu ] e skus, inu .skus shkodlivu : na mozhnate rihte, n> sozhivo, inu take rezhy, katire vetrove delajo, smpjo ene kaple poserkati. Tudi slufhe fhgauj e | kader kedu is rajfhe, ali od dfla v’ veliki urozb' r ‘ ! i° —* H* po lejtu us trudn, inu opppshan domu pride; tu je bulshi en frakelz fbganja pofhrpti , mu eno skorij- zo kruha pergrifneti, ko ker merfle vol, ali vodo fhlpmpati. — Sploh kje govoriti, je is fhganem vi- nam lih tu, kar is ‘usemi darmy Bofhjemi. Is pa¬ metjo, inu premislekam se more ufhyvati, tok fda : katir tega nafiury, temu shkoduva.. Nro. 19. Koku'ena rodna , urna , ghedna , inu pametna gospoS- na v e Liku k' temu pomaga, de nje der/hinajdra- va ojlane, inu sivo Jlarojt da/hivy. J?j, in’ pij vse is maso: Zhuj, in’ spi v’pravem’ zhaso. Zhe bel z'h?dnu okol’ hodesh Is vsem’ rezhmy, bel fdrav bodesli. Na svejtu pride veliku na tu-, koku se kedu ene rezhy prime, inu is njo okoli h6de. Te narbulshe rezhy bodo skafene v’narodneh rokah: inu te nar- fhlehtnejshe se doftikrat od modreh , inu faftopneh Iudy k’ velikemu pridu, inu fadovo.lsheni obernejo. Tok je tudi is jedjo , inu pyazho. Ene , inu teifte dhte, inu pytja nuzajo , ali shkoduvajo fdravju: dushp dobru, ali nekar po temu , koker so naprav- lene, koker nasledili pergodba uzhy. V' Frankflettu Jla 2. brata Jlanuvala: Andrej , ’ nu Thomash ,• faplotnek je bilnjeh primk. Leta Ji a ' l ust > kar Jla po ogjietu povirbala , refpartila Loku, deje usak svoj lep grunt dobil. Oba Jla bla tudi is Mojeme fkename veliku perfhcnila toku, de /la bla v jlanu p rov dobru fhiveti. Oba Jla bla pridna mofha ; fl a na svojo fhivino precej derjhala: svoje davke JJ a ob pravemu gha.-,u odrajtuvala, im njeh gofpo- ar Jlvu je dobru od rok shlu. Le Andrej, njegova fhe- na. 14 » . , -- na, inu otrobi so fmirej bolehali, ter je /dej ena,Jiej ta druga napaglmoft ghes njeh f hivot prishla; so tudi edn Ja. drugem v' narleptheh lejtah ponierli. Nafpn- ti pak je bil Thomash ( katir od/predej na drugi po¬ ni bukuv is svojo fheno fmalan fiojy ) is svojo drufhi- no fmirej fdrav , ter je gel jlar pojial toku, de so na¬ posled us ta druge part grunta na/aj povirbali. Tu je f/ ramu s’ tega prirhlu , de je Thomafhova fhcna bel vi¬ dela, inu Jnala, koku je mogh skus previdanje u shpendye, inu skus vorengo, inu ghednu faderfhanjc , v’ domaghyi per fdravju se obder/hati. Ona je svoje re\hy toku urovnala: mesa ni nekol taijie dan, ka¬ der so klali, kuhala, ternugh je pujtila goveje inu svinsku mesu po lejtu 2. ali 3. dny, inu po /mi 5 da 6. dny le/hati. Koshtrunovu, inu telgghje mesu pak po lejtu 2. im po Jimi 4. dny , inu kar je /a petje- nino odloghila, *he dalej v' hramu le/hati. Skus tv je mghghe ratalu, inu je bel /helodgu dashlu . Po lejtu pak ni toku Jraj, Ja muhe, inu faplivke pajli, h' fhati pujiila, temu/h je mesu v' gverjlo vodo, jeseh, voi, ali kislu mleku/atopila. Uso mesenim je poprej,preda¬ je kuhala, Tjiednu sprala. Peghenino je is enem nem lesam drobrupotovkla , prgdn je na ra/hn natak¬ nila /ategavolo je mejn drev /hgati potrebuvala; < u peghenje je tudi beldishalu , ter ni med /obmy obtighuvalu. Mesu od naj'drave, ali krepane /hivine: ali suhi mesu, katiru je opperhnilu: ali katiru je nasolenu, Jhe bbt ghernu ratalu, se ni srnglu nje pred oghy, ne vkukeno pernejli. Uso Jelenino je zhiftu opprala, inu opparela, de betolkajnnanapejnala. Je po lejtu opprgsnu fgle is me* dgno roso preulgzhenu blu, tok je pullila tu feleene urs I -—!~i— H3 ure dolgu v’ vodi namakati, de se je ta shkodliva rpzh prezh odmozhila. Kar so merzheft objgdli, je svinam dala. Kumare, katire so od medene rose vrg¬ le, inu ferdirbane ble, ni nigdar svoji derfhini na mifo dala. Suh grah, ali bab je fhe na vgzher v’ merflo vodo namozhila, ter je fajtru fgudej to vo¬ do odlyla, inu fupet frishno nalyla. Tok je tudi grah, bob, lgzho, shtox, inu use terdu mesu use» lej v’ merfli: felenino pak , inu mladu fhonftnu me¬ su v’ kropu k’ ognu perftavela. Tedej je puflila use mozhnli, al ne dolgu se kuhati, de je fhonft, inu kraft obderfhalu. Njenu oppresnu, ali kisiu fgle ni smglu erdezhkallu biti, kader je na mifo prishlu. V’soku ni nezh terppla, kar bezelu, inu refmedenu nablu; Jhli\hneke je fnala prov rahle delati, ke je rajmnu ta prave zhas, kader so faurgli, fadgla : ne predoigu, ne premalu. Na soli ni puftila nekjernezh doli j id ti, per -mesenim pak, per ossolenju , iuu per ubah fhe zel ne. Tudi na tu je ona mirkala, de je is rihtame fpre- ratnuvale, inu nekar ene rihte vezhkrat, inu fapo- re d na mifo dajala, de be njene ludy bel k’jgd? vese- hlu. Tok je fnala is krofhizhov vezh ked 10. riht narediti. Mlezhnateh jedy je mejn, koker druge ?°spodine po vasi dajala , namgft teh je ona fatu P u tr, inu mlgku skoplene dnarje vezhkrat fri- 5 nu me su kuhala; tu pak ne rajmno ob nedelah, ali * ■ * -- , - — j-- — - —J ... o - — -- !> prafnekeh , temuzh rajshi na take dny, kader so nar vezh, ali dofli teshkega dgla inigli. Od suhega ■ adj a je imgla uselej fa ene lejta naprej fadofti, ter t1 ' lm i e USa k tgdri en, ali dvakrat od tgga kuhala, Kruh pezhi je lik toku dobru faftopila, koker mor i 144 -- inojflr Konrad v Zukert/hju. Kruha ni nekol taifte je r< dan nazhpla, kader je spezhen bif, ampak shelej ta bla druge dan. Pogazho je le fa velike prafneke pe- dati kla , ter ni puftila veliku fa en bart jedi. Njeni jpse! ludji tudi veliku pogazhe obrajtali niso ; ke so fini- toka rej dobr kruh , inu druge dobre rihte impli. Des- shlu lih so druge gospodine po vasi na vadle ena pred nati, drugo bulshe pogazho spezhi si uso mujo perfade- med vale, tok Thomafhovka fatu ni nezh marala; fakaj fhli; ona je vpdela, de te narmailnejshe pogazhe, inu po- pytj< tize so tudi te narnafdravnejshe, flafti fa fhgnske, Je p inu fa otroke: inu, ke je frajtala, kaj lejtnedanpu* fhu. tra, inu masla preda, tok je per nji she enkrat pyti tolku na eno kravo prishlu, koker per pogazharzali, pomi ali potizarzah. Svojem otrokam ni puftila te perve fle ■ lejta nezh od maftnega, ne terdeh fhlizhnekoviM' dofti di ne goftega mdzhneka jpfti, ne prepolnu is jedjo pyli, se nabasat?; fakaj'ona je vgdela, de od tega se ve* fna liki trebuhi, inu debple glave dobg toku flo, de mozl merski eni naumni ludji mpnejo, de bli ozzuprani, fhivl ali finejneni. Ona je szertudi dobro vorengo is jed- kojn, jo derfbala toku, de usak je svojo fajtreko, svoje kosilu , svojo malezo, inu vezhirjo uselej ob gvisbni vala, uri dobil. Otrokam pak ]e rajshi vezhkrat, is 11 Putil mein, koker vse na enkrat dala. Rajmno tako vo* kraju rengo je derfhala v’zhuvanju, inu spanju : is dpi 301 1,111 t inu pozhitkam. Njen pregovor je bil: fgudna Ba tht ha Jlatu danasha', al navezherje tudi fnal flehernob mogli pravemu zhasu v’poftelo pridti; fakaj usi oppr 3V,lil s ^kli so bli po vorengi refdejleni. Kisla, ali nazhpdna pyazha ni per nji M ndf° tet ?n prishla. Se je lih kaj skisalu, ali ferdirbalu t 0 * 1 1,111 1 je - ' ? 14 * aifle je rajshi svinam med pomye fablodila, koker de be j ta bla svojemu lubemu mofbu, ali enemu otroku pytl pe- dati, inu shipanje po trebuhu narejati otla. Dobr [jeni jpseh is sadja , inu enukolku medu je uselej pred fmt- tokame impla. Kader je tedej veliku oppraveti pri- 3es- shlu, de so mogli ludji ®dvezh svoje mozhy napej- ared nati, tedej je njeh silela, veliku vode, v’ katiro je ade- med en bokal vode en glafhk hudega jeseha, is eno akaj fhlizo polno medu fmejshala, pyti. Tu perjetnu po- pytje ohhlady, inu obderfhy zhloveka per mozhi. ke, Je pinenu mleku impla , tok je njega svojemu mo* pu* f hu, inu otrokam , katiri so mogli narbel dplati, trat pyti dala. Svoje ludy je doflikrat svarila, inu op- :ah, pominuvala, de be ja v’ urozhini napyli, nekar mer¬ itve fle vode, nekar vola. Ta narnaumejshe hlapz, je tli’ doflikrat djala : tega svojem kojnam napufty, de be odjo pyli, kader je njim prevezh urozhe; ke vp, de njim ve* fna usmertnu biti; kjer vonder kojni eno veliku de mozhnejshe naturo imajo, koker zhlovek: inu vashe ani, fhivlenje vam ja more lubshe biti, koker vasheh jed' kojn. — r o] e Rajmno toku je otroke is mladega oppominu* ;bm vala, kader je mozhnu urozhe blu, de so se mozhnu in« putili; nekar na enemu prehladnemu , ali fajhtnemu vo* kraju se spozhiti; lakaj skus tu udare put nafaj , lam inu tu naulpzhe use sorte fluse, inu vezhkrat te liaS ' Ba thujshe urozhe bolefne zhes zhlovpka. Tudi so ob mogli njeni ludji, kader so per delu svoje gvante vbi slpkli, na vezher, ke so domu shli, fupet oblpzhi, 'k be se naprehladili. Otrozi so se mogli usak nifo narmeju dvakrat is merflo vodo po zele- tol mu fhivotu , inu usaku jutru po lejtu, inu pc» K kmi e 146 ;—'—- fimi roke, obras, fa ushesami, fa fativnekam, inu na fio| persah umyvati. Otrozi so nji mogli gologlavi hoditi: lud inu v’temu narhujshemu mrafu niso smgli nobene kosma- inu te kape na glavo dijati. Al, kader so od defhja dar mokri domu prishli , uselej druge srajze , inu nogo- son vize (shtunfe) preblgzhi. So fhe od mr3fa per- merfnuvali, tok so se mogli v’ topli vodi umyvati, de ali, zhe so le noge ofgbale , njeh v’ en shkafzhek inu mlazhne vode derfhati; ked Ke zhednoft v’ perilu , inu gV3nteh tudi velita ly. k’ fdravju perpomore, tok je svojem ludpm usako lod nedelo frishne srajze , shtumle, antele dala", inu na ali milo je en wpl part refgernila. Erjuhe je po fimi lati usak ta 6 inu po lejtu usak ta 4 tedn is poftel pe, prezh v’ perilu jemala. jp(l: Uso posodo v’ kuheni, inu kpvdru je, kar je biti tus} mozh , rajmno toku zhpdno derfhala, koker -svoj nap fhivot; fakaj ona je vpdela, de v’ enemu nazhedne- mu sodu se tu narbulshe pytje poferdirba: inu de ted< zhloveku usaku blatu , koker svinam k’ dobremu na' fhe dajide. Nje hisha, inu kamre so ble orribane, kol- lubi kerkratkol so umafane ble: ter so mogle fmirej sir inu he biti, inu en frishn luft imeti. Je kaj po fimi v’ pta’ kamrah oppraveti imela, kader je fajhtnu, ali fap ar ' * s c nu blu : koker kermo fa fhivino napravlati, inu t a ' dan ke rezhy, tok so mogle use lufhe pobrisane, inu p°' deri tpm na en zhas use okna odperte, inu is brinam p°' In u kadene biti, de be nji, inu njenem ludgrn trpba na- Bog blu tege fajhtnega lufta na se ulpzhi. Tudi ni p e ' ^d; prej myru dala , doklej je njen mosh ta v’ hishi v tra\ ppzh ufidan koti fvunej v’ kuheni v’ ppzh fafida- per ti puftil, de be faparza, katira is vode nagvishta Ho- ===== 147 flopa, po hishi se nareflegala; fakaj od tega ratajo ludji fabuhli , inu napihneni , ter njeh glava boly, inu use sorte fiuse dobp. Zhunata se je mogla usak dan, tudi po fimi preluftati, inu blafine zhasi na sonze nelti, inu ilepfti. Toku j e Thoma/hovka v’useh rezhph delala: deje premislela, zhe je kaj fdravu, ali nafdravu, inu potgm se je obrazhala. Potemtakem je malu- kedej kedu v’nje'hishi tofhil, de njega en las bo- ly. Se je pak kedu pertofhil, de njega glava, fhe- lodz, trebuh boly : ali de ima mras, ali urozhino , ali tefhavnoft na persah, tok je njega toku ofdrav- lati fazhpla, de ni njemu ne mesa, ne mespne fhu- pe, ne jajza, ne kaj drugega, kar se teshku szpra , jpfti dala. Tedej se je po uku Dohtarja Tijfoia /a Arne- tushke ludy , katir tudi v’ teh buqvah enmalu bel naprej ftojy, faderfhala. Skuš tu lepu urovnanje v’ useh rezhph se je tedej fgodilu, de so Thomash Saplotnek , njegova fhena, inu njegovi otrozi ta velik dar Bofhje : tu lubu fdravje useskufi ufhyvali , poleg tega veseli , inu fadovolnz bli: radi delali, inu kaj pred se per- Piaveti famogli , naposled pak tudi eno Ippo flaroft is dobro vpftjo dafhivpli. To gospodino je usak dan v’serze veselilu , kader je svojega mofha, inu ^erfhino use fdrave, inu vesple okoli mife sedpti , inu prov is lushtam jpfti videla, ter je v’ serzu ®°ga hvalila, de je nji to gnado dal > rihte fa lud y toku dobru dushpzhe napravlati, koker je on travo fa f hivino , sejmena, inu zhervizhe fa tize perpravel, K 2 Nro, 148 .. Nro. 20. Koki je per eni narodni , svinski, inu nafaporedni gospodini useskufi use bo Inu, inu r(vw. Deldž ! se 'tshesh s’ mano mofhit’: Mi nasm?sh taka svina bit ; Vf^ti te fa drufhtzo Otshem, ne ,fa presizo. Kader je Andrej Saplotnek fajtru fgudej na poji® shi, je vezhdejl she njegova fhena is otrozmy v’ gnpfdu lefhala. Ke se je ifgngfdela, je fajtreka sku* hala, inu niofhu v’ enemu lonzu na nivo poslala. Ta gorka zhdrba je njemu fhelodz toku osslabila, de je potpm ta terd obpoldanske kruh, ali ta na pot skuhan grah , katirega je fa vezhirjo dobil ked ka» men v’ njemu oblefhal. S’tem dolgam fpanjam, inu is svojo fajtreko je t 3 fhena tolkajn zhasa fafhokala* de so njeni ludji, kader so is pojla prishli, < nl - lazhn? bii # - she milu dolgu na ta grif hlef jedy zhaka- ti mogli. Tu so ony potem zel naglu, inu samo- govtmi ked vovki v’fhelodz doli metali, ter si m* so — : - 149 jo zhasa ufelt, koker grp, predvpzhiti, kar ni moglu v’ fhivotu dobru fturiti; fakaj zhe bel zhlovek pre- dvpzhe, bel zpra, bel njemu tpkne. En druge barfc je mesu , inu felenino useskupej k' enemu soku sku¬ hala, de ni ne fhonfta , ne krafte: ne zinka , ne minka implu. Gospnze , povfheke, muhe , inu use sorte merzhefe je ona is perkuho doflikrat na mifo pernesla: koker tudi lasp, terske, ogle, zujne, inu take nasnage, de od gnusye se nobenemu ni jpfti lubilu. Nje je blu enakushnu v’ tiidi sklpdi, v’k** tiri je pelnize fprala, kmalu spet mozhnek, ali mlpzhne fhganze narihtati. Na nje fhlizah, ali nofhph so fnali videti, inu vohati, kaj so dan pop- tej jpdli. Te male otroke je k’ sebi k’ mili ufpla , ter je obsedpla, deslih so se nazhednu faderfhalt toku, de smrad je usem lusht jpdi odufpl, Ona be bla rada zhad, inu hvalo ene dobre gospodine ime* h torej n! pudila rada kaj faklati. Tu so M* enkrat k’ fhegnanju , ali smpjnu eno ovzo s’ teh v’sushzu poverfheneh faklali; od te so se bli vam* pi na trpte dan fhe prezej usmradeli. Al nezh m ejn vonder njeh je ona kuhala: inu ke nje derfhi* ua ni drugega impla, so to svinaryo dolipofhirali, ter so uda, inu fobg toku visoku odpirali, kar so m °gh\ Kaj se fgody ? Ena huda gnyla merfleza je use fapored prepadla, inu 2. otroka da nad tern u merla. Samemu hlapzu ni nezh dplu ; fakaj on je en fhelodz impl, koker de be bil is smolo fakapan. Sirovi hlebci de be s’tem bel gnyli, ojdri, smerdlivi, inu polni zhervov bli, tok je le vonder tu gerdu malilu svojem otrokam na kruh pozmazka** Ppko ke je doflikrat r<3 fadno minuto odlafha* K 3 la. I ue ' : - : la, tok so potem ti lazhni otrozi zhes ta frishnu spezhen kruh lopili, ter so zel urozhega si v’uda gatili. Od tega so bli kmalu triji naenkrat fboleli, de so mogli Dohtarja poklizati. Ona je bla v’lh* nu pinenu mlpku, inu kislu Igle skupej na mifo pernefti: inu eni dpkli, katira se je bla shelej merP leze fnebila, grah, fhlizhneke; inu take terde jedy ali kislo solato, svojem ludpm, kader r.jeh je derlu, naprejpoftaveti. Tu be blu imglu fhganu vinu to slabo jeilnino popravlati; fakaj ena flasha je usak dan okoli mife shla , tudi kader so maftnu mesu, mlfku, sir, kislu fple, arenke, inu take rezhy, s’ka* tireme se fhganu vinu nafgliha, jedli. Kake dobre kaple vina, moshta is fadja, ali patoko od vola ni blu per nji mozh dobiti fategavolo , ke posode zhedne derfhala ni : inu ke je ta ilara faurplza ti novu pytieuselej poferdirbala. Na perilu je nji kutnej ob nedelah, ali prafaekeh n;?sl prishla; fakaj otrozi so srajze na fhivotu nosili, doklej so skorej na pol segnile, inu od merzhefov use fh?ve ble. Tla v’ hishi so useskufi mokre , inu nasnaf hne ble koker kravje hlfv; fakaj ti mali otrozi se niso zhedni der* f hali: tudi so kokushe, presita, iuu en kofl, katire* ga so otrozi imeli; okoli po hishi skakali, ter ni nehzhe fmedl, kader so kaj posvinali. Tu so otrozi bosi po lufhah bredli, inu svoje glave v’kosmate kape utikali, de se je njim spod njeh kadilu. P° fimi je she tudi kad is kislem fglam v’ hishi ibl 3 > inu ludjt so to faparzo na se ulpkli. Okna , in u dure so tudi fmicej faperte, koker faw-yte derfhali, kader je blu koker v’ pajshtubi fapalenu. To so ony vezhdejl v’ sami srajzi v’ hishi sedeli, ter so toku = If * mu is urozhlne na mras vonhodili, inu s« edn fa dru* ](li gem premrzli. ,]j Ta nafdrava, inu napezhna vifha tega fhivlen- } a . ja je bla urfhoh, de so garje, grinte, naduha, flusi, inu ifo bolezhine teh fob tukaj koker doma ble, inu de mlade , !r f. inu ftare poglpdati je enega grofa blu. Andrej je tu- dy diper nalepsheh lejtah umeri, inu od otrok, katireh | u fla vonder 7. impla, ni nobedn 15. lejt dafhivel. to Tu se je toku godilu: Andreafovke mate je bla nji ai en kos grunta pred drugeme otrozmy naprejifrozhi- i, la fatu, de beodnje svoje fhivlenje da smerte impla, 3. Ta ftara mate pak je jpteka, inu sushilnoft imela. te Po zeli vasi so njo kashlati shlishali: inu nje hzhy ni le bla toku abotna, de je svojo ftarejshe hzhy li¬ le seskufi per (tari materi lefhati puftila; kjer je fa •s mlade ludy fhe navarnu, le per fdraveh flareh lu¬ nj dph lefhati. Tu wc 5 re dekld je tedej jeteko na se ii naulpklu, ter je v’ 10. lejtu na jeteki umerlu} 2 otro- a ka /la, koker je fhe povpdanu blu, na gnyli merfle* a zi od smerdliveh vampov umerla. Enu dpte je v’ r grifhf, inu enu v’ kofah umerlu fatu, ke je hisha, v’ * Katiri fta lefhala zel mozhnu fakurjena bla, ter je njima vol is ovzhjo govno fbldden pyti dajala. Enu i l e v'polovizt pervega lejta na enemu toku imenu- i vanemu zuTeinu (en kosz v’ mleku pomozhene trpn- 1 I«. katiro matere, kader od fibeli prezh gredo , 0- 1 trokam v’ ufta utaknejo) se fadushilu , katirega je blu , ^°1* pofherlu , ter je blu v’gerlu obttzhalu ; fakaj onj je tudi to navado imela otroke, kader so vekali, 5 li jokali , na tako vifho tolafhiti , inu ommovkni* buriti, Tu (lury per otrozeh , de njeh v’ trebu- nu grife, ali shiple, inu tedej she hujshi urishp. Tu m — dgte ie blu enkrat eno zelo uro dolgu samu is zn- felnam v’ Abeli popullila, inu ke je bla domu pri. shla , je dete fhe use vishnovu fadushenu blu. Tu njeh je 6 . otrok. Ta spdme, en pubezh je ozhfta prefhivel, je pak fmirej tak bil, ked ena smert. Na¬ posled je bla leta mate toku naprevidna, de je v’ eni kufrafti kdfi, od katire se je zin orribat, inu fel- nyak , ali medena rejft naftavela bla , mlfbu segrp la, inu v’ leti kofi ohhladiti, inu skisati puftila, predn je jedla. Skuš tu je felnyak v’mleku uda¬ re! : inu ke je ona is deklo, inu tem pubezham tu mleku ufhyla, je blu fazhglu use hudu klati, inu mate , inu dete fta v’ S dn$h fapored umerla med naifrezhenemi betefhemi. Tu so Thomash Saplotnek , inu njegovi otroz' zel ta grunt povirbali; v’dnarjeh pak, inu v’ dru- geh rezhgh so eno malo rezh neshli; fakaj Andrta- fovka si per usi svoji slabi shpendiji vonder nezn perdobila ni, dokler favle te napezhnofte, inu usesku- fnega bolehanja je zel veliku poshlu. Nro. 21. Od najmasnojle. }ej, in’ pij — tu ’tshe iuigti; Nafhri, navpyan’ se nekar, Zhe notsh’ ked fhvina fhivfti. Gottfrid Klavs je us rgvn v’vodenizi lefhal. Nje¬ gov tre.buh je bil ottpkl, ked en sod, noge ked ena kibla; fhe so is njega 36. bokalov vode ftozhili. Per usemu temu je on zel slab bil. Njegova fhena, inu njegovi otrozi so poleg pollele ftali, ter so se milu jokali. Tu je on njeh troshtal: luba moja fhe¬ na , inu vi moji otroghighifaupajta na Boga, ogje- ta neb^ihkega , katir rad fa udove, inu sirotege sker- by : Nad njim imate vi enega bulshega ogheta, koker nad mano. Glejte! tukej lefhim jejl fhe pol le j ta, ter sem sam sebi, inu'vam k’nadlugi. Al jejl se %hu- tem , de bo skorej kong. Molite farne, de meni Buh na fadno uro gnado, inu mogh podejly. Tu se je fhena she bel jokati, inu otrozi zmendreti fazhfli. Klavs pak je use svoje mozhy skupufpl, ter je djal: otrogi otshete she kaj svojemu oghgtu fa lubu Jluriti? radi use prelube ozhka! so usi skup upyli: zhe? vam le moremo kaj pomagati. Bulshi je, de jejl s' tega svejta gr^m, je on naprejgovoril: jejl beltedej rad ta trosht is sabo uje 1, de be vi dobri, inu poshteni rcita- H: inu de be se vam dobru godilu , bulshi ked meni. Ke poshlushajte , kaj vam she refodeti otshem. Otro - V ■' jejl sem sam kriv nad tem , de fdej umiram, ter vas nafamorem popolnema goriifrediti; al Buh bo me¬ ni odpujlil. Cb mojemu ghaiu niso v' tholi negh druge • ia ughili , koker ozhe nash, zheshena se Maria, vi- To > fapovde, Ss. Sakramente, inu 7, naglavneh gr$- h°v. Takrat ni blu negh shlishati od urega, kar be \hlov { k u v'fhivlenju na femli utegnilu dobru slufhiti. K 5 Te- if4 --— Tede j so ti mladi bres premisleka toku dglati; koker so videli te flore delati, je fhe blu dobru, ali nekdr. Tu sem tudi jejl videi, de ti vgghi fantji so na sva- tovshnah, kerjivaghengah, pogrebshenah, smejngh, im takek pojgdnak tolku v’ te fherli, kolker so le mogli: inu de Jmed io .je kumej edn tr^fl bil, toku so ust skupej pyli: vinu, vol, inu fhganje. Jejl sem menil, ta he nabil noben prave korenak, katir be na/nalprov dobru pyti. Na tako vifho sem se jejl na nafnmnu jejli, inupyti poghasi toku navadel, de namoremvcgji oppujliti: inu de sem naposled per usaki jedi vtjh po- J herl, koker je fhelodg fhele 1; inu de sem maluke- dej is tovirne skl, de be se nabil vvinel. Buh milo- Jliv meni odpujlil fakaj jejl nisem vedel, kaj delam. Ke pak fdej /he pol lejta tukej le/him, inu premishlu- jem,\ koku se je use godila: inu ke Jla meni nash nov G. Fajmashtr, inu tudi Dohtar povedala: tok i ’(>» fdej, kaj je jluriti , aku kedu notshe v' sv oj eh narlep- sheh lejtah skleniti . Glejte otrobi! is /h lov (kam jt lih tu, kar is eno jablamo , ali hrushko. Te ulfghejo fhonft svojega fhivlenja skus korenine is perjly. Ni¬ na] dej o korenine /adojli fhonfta, katir njem k' obftan- ju slu/he, tok se drevu usushy. Se pak v’ gnoj neg 0 usady, tok se bopreraslu: bo /gol pirje namejl sadu pernetlu, inu gltes kratku, ali dolgu kong ufglu. Per ghlovgku je fhelodg namejl korenin. JeJlnine, inupyt' ja, katire se notripo/hirajo, pak she niso fhonft tega fhivlenja, katir be se po udeh JI (kal, inu nat fhivil’- temugh toku rekogh shelej perji, s’ hatire se ta fhonft vonulgghe. Tu vonulfghenjc pak se pergody skus en gvishn fhonft, katir se fhonft tega fhelodza prave, ter is [hov/ha pride. Od tega fhonfta ni per enemu l}loV{hu nekol ve%h , ne mejn v' fhelodgu * koker tol- Ujn, de famore rajmno tolkajn s’ teh riht, inu pya- jjuJaJhivlenje odlomiti, kar je prov , inu fadojli. Toku je ta modr Stvarnek urovnnl. Kader tedej en prevelik z n, dk teh jedy naenkrat v’ fhelod\u se skup-, mule, tok njem njeh fhelodgov fhonft namore kaj. Se pak /helod\ is pytjam prelye, tok rata fhelodgov /honft prer^dk, ter Jguby svojo ojjlrujl. Oboje je tedej urfhoh, de ti dtjli, katiri red?, se namorejo prov von- fl(\hi: im de jedy: inu pyije s%er lakoto, inu fhg- jo potolafhejo , fhivota pak, inu udov poleg tega na¬ po f hi v? , naokkerJahajo. Nafpruti, pridejo mlaktl- fhni, ali preojjiri, ali pregdfli fhonfti med kry , tok pridejo s’temi tudi use sorte bolffne v' gh lovska. Po¬ temtakem se /na fhihr refhi, -de poprej njeh Jlu od nafmasnega pytja , inu jedy umerje, koker od lako¬ te. Od moje vodenice, prave Dohtar: je lih rajmno tu urfhoh , de sem prepogojlu fhelod% is jedmy , inv pytjam prebasa], inu skus tu f hlgmajle sokrovge dobil, skus katire so ble te tanke Jhile\c, inu bradavice v’ mrtnefi famashenc. Jejl morem /dej umreti, ter sem wn nad tem kriv, de bo vasha mate udova, inu vi srote. Buh milojliv pak nabo meni tu persodil; fakaj je/l sem se po navadama pregreshii. Vi pak otrobi, v ’■’ se po ti novi vdrengi bel v’ sholi u%hite , kar k’ /araiju shlishe. Tok oblubite meni saj , de otshetana use mirkati, inu po temu fturiti. Otrozi so njemu ro> pomolili, ter so njemu oblubili, de otg njega žugati. Le umr^tj be njim naircel. Klavs pak je kumej shee/je dny prefhivel, ter je sklenil. ,, Njegova udova je tedej te otroke popolnema u semu dobremu goriredila, ter njeh je useskufi op- P o- I ? 6 -—■' pominala, na fadne bespde njeh ozheta od masno* fie: inu kajfene bolezbine je on mogl na svoji smert- ni podeli toku doigu predati, se spominati. Tu so si ti dobri otrozi k' serzu ufpli , ter niso nekol tol- i kain jpdli, de be bli fnali jed v’gerlu s’perftam dati- kati, samuzh le svojo lazhnoft utolafhiti, je potem = fhe usakdana rpja, ali kaj bulshega blu. V’ pytju so se almatnu po fhpji derlhali. Kader so njeh pak drugi k’jedi,_ali pyazhi nagajnali, ali njeh fatu poda¬ jali, de is njimi naderfhp, tok so na smertno pollelo svojega ozbpta, inu na besede: Boga je tr?ba bel mi¬ gati, koker ludy.AČl.: 5.29.fmisleli. Dokler tu je vorenga Bofhja, de se vezh naufhye, koker kar k’ ohhranen- ju tega fhivlenja slufhe. Na tako vifho so bli tudi v’ ftanu tem uwogem en vgzhe k6s dati, koker po- fhrpshneki, inu pyanzi: ter so fnali nabulshe, inu kraftnejshe shpif he derfhati, koker uui. Perskup; shinskeh pojpdnah, inu veselah so bli tudi uselej fadovolnejshi, inu bulshe vole, ked drugi, deslih niso is gerla ukali, inu rojili, fakaj en prebasan fhelodt dela ludy nalubne, inu fafpane: inu samogovtnoil prebrazha smph v’ fhaluvanje, kader se' ti gerdipyan- zi tergajo, inu na mertve fhlake pretepajo. Nashlube Buh, katir rad vide, kader *o ludji dobre vole, inu njegove dary is fahvalo ufhivajo, je tedq i» nami q dobruj menil, kader je EpkeJ. 5. 18. prepovedal: PJehar jse od vina naupyanite , odkod nagh -dne reljf pridejo, ter ni pravega vesela fa enega pametnega zhlovgka, Tudi llurp modre Gosposke prov, kadet _ pofhreshnofti, inu pyanzhuvanju maso | ftavejo, zhe ^ njeh podlofhni sami tolkajn pametni niso , eno pa- u metno miro, inu maso v’ temu derfhati. j £ P rs k h n t Nro- 'Nro. 22 . Od Gvant, pravejo: fhy ludy. — Tu rajmnb ni r§s ; V’ srgbru, fiatu tudi Tizhy en b§b£s. Sam spredi, sam naredil Ja zhidr.e gvant teh kniftov. Otrobi ! undan sem vas ughi), kaj se zli, inu konž Jer eni r$ghi prave, namre^h tuijlu : kar otshemo skus to refih dapernefii. Toku v e ji e tudi vi, de use, kar k * temu slu/he, ta gjil dasf^hi, se en mikel , ali per- pomozh refhe, na tako vi/ho koker pojldvem: fin, inu mirkanje so perpomozbe k’ temu zilu inu konzu, de « vi kaj muškete. Katir si tedej en nuzn, inu hva¬ le urgdn zil , inu konz naprejpofiave inu te prave Perpomozhe k' temuperufame, od tega sc refhe ~~ de se wodru , pametnu : Katir pak en napezhne zil, inu *onz ima, se abotnu obnasha. A To! tok povejte meni: ™jje fen zil, inu konz, de mi oblejheni hodemo? Toku je bil en gvisbn jak sholske uzhenik fa- svoj uk zhes besede i. Tim. 2. 9. — 10. otro kam naprejnefti , inu en fant je njemu odgovarjal : n }‘ se oblgghemo, de nas na fcbc. En drug je djal: nas songe na nage plegha napeghe : inu en drug: de mS ---— de se nasmetilo sramovati: Prov toku otrozi; je uztse* nik djat. Al Man^a! povpj tl, kaj je -gil, im kani od tega; ah k! jhem je tu, de se pirelni , koravdt, sreberne ketenge , ali fiate reghy na gerlu , ali okoli uraru obokajo ? Manza. Ke lepu ftojy: inu lud?m dapade. Ufkenik. Kaj si tedej ludji mislejo, kader let« oggerlize videjo ? M. Si mislejo: oh! de be njek j e ji imel. Tu dekle je po-gh sreghnu , ke take lepe reghy ima. U. Kaj pozfl prov ludern dapade: te lepe rezhy: ali te deklpta ? M. Te lepe re\hy. U. Aku tedej enu dekle ta zil, inu konz ima', de otshe ona sama ludpm dapafti, ter fategavolo use sorte drage , inu lepe rezhy na se obgse; dela* li ena taka modru, ali abotnu ? M. Abotnu. U. Inu fakaj tu ? M. Ona nuga napeghne perpomofhe dapajli. U. Se pak szer smp yskati ludgm dapafti ? M. Tega jejl nav^m. U. Povpj meni, kaj se gody, kader svojem flarsham, flari materi, ali Haremu ozhetu dapadesh ? M, Tu so meni dobri , inu perja/ni, ter meni du¬ do, kar fkelim. U. Jeli tu prov, aku toku delamo , de so nam nsi ludji dobri, inu perjadi, ter nam dobru fturg? M. Kajpakde ! U. Tok smpmo ja toku usem dapafti si perfadpvati? M. Tsevgdetu smemo. U. Tok povpj meni: kaj si ludji mislejo, kader enu dekld flisnu dela ? kader je perjafnu, inu poftrp fiilivu pruti slehernemu ? per usemu temu pak je szer gmajn, ali vonder zhpdnu, inu snafhnu oblezhenu? M. Ony si mislejo tu je enu dobru lubefnivu dekle. JJ. Kaj dapade tedej ludem — gvant ? ali — dekld samu. 3 M. Dekle. U. Aku si je pak enu taku dekle' ta zil, »nil konz • If9 Jtonz naprejpoftavelu, de fhely rada dapafti,- koku dela? modruli, ali abotnu ? M. Ona je modra, im pametna. U. Pokaj njo modro imenujesh? M. Ona poghne modru; he gleda sama ludem da- pajii, im ne njena oblaka. U. Ti otshesh tedej rezhi: de k’ svojemu dobre¬ mu gilu, inu kongu tudi te prave perpomofhe perufa- me, katire rps k’temu slufhejo. Tu imash fhe prov, moja bzhy. Kedur fhely ludpm dapafti, more tu sam skus sebe, skus svojo rodnoft, urnofl, inu fader- fhanje yskati. Tu derfhy dale], inu pomaga vezh, koker fiatu, srebru, fhamdt, inu fhida. Unu je te¬ dej ta prava perpomozh dapafti, Oblpka pak ima le ta zil, inu konz, de se pruti mrafu, urozhini, inu mokroti branemo, inu tudi favle sramofhlivofte telu fagrinamo, Al Jurake ti vpsh she dobru, de sem tebe fhe ene barte is shole spokal; ke niše szhe- san bil: inu ke se umafano srajzo, inu utepene »htumfe imel. Vpsh, fakaj sem pozh tu fturil ? J. Tuje gerdu videti , inu ludy je grofa, kader koga toku naghednega videjo. f U. Tu brane tedej, de ludpm nadapademo; fate- favolo je trpba fhivot, inu gvant lepu snafhnu derfhati, szer nas ludji naobrajtajo, deslih druge le- P e leftnufte nad sabo imamo. Ta pregovor: Gvant dela gjtlovfka, fe more tedej toku faftopiti, de more Znpdnu, inu snafhnu oblpzhen biti; fakaj oblpzhi osla, ali svino v’ fhamet, inu fhido, inu is narfhlaht- nejsheme rezhmy natakni, tok namoresh vonder is n Jeh nobenega Dohtarja, nobene gospodizhne na- Ptaveti. N^tu vam dtshem fdej eno iftorijo povpdati, ka- «ro bofte vi meni jutri fupet povedali. Ta flare Anfhe IV'a j s od hudega potoka je na Jerini poftelj med drugemi tudi lete nauke dal: “Nakopajte tega, kar nvgate : samugh le, brez ha- t^ega namorete biti. Kedur reghy kopuje, kadre fnd tam delati , ta sam 160 r» tebi krade z inu ena kop lena sukna vity na ki)i( fn‘ bil Koher ena na posvojo ufeta, katira ni prov doma. on Rajski nivo na pojlu Kravo v shtali, dnarjt v' ' sv< moskni , koker krone na herbtu, inu fiatu okoli vratu." i pe: Tega uka se je njegova hzhy derfhala, ter je se she fdej ena jaka fhena, inu se nji dobru gody, de: Syn Meklavsh Wajs pak se je per enemu deklizhu gli is ene druge vasy offhenil. Ta je bla lepega ob- ob lizhja , ter je she tudi szer enu dobru serze imela. po Le zifrala, inu fernafhela se je rada, ter je rada vi* na dela, kader so se ludji nad njo, inu nad njenem na gvantam fgleduvali. V’ nje vasi je fhe bla ta nor- ba: zhava, inu shkodliva shega goripershla, de so fhene je kattunaste preperty, inu merski ena, zel fhidano av- lej bo, inu fhidan moderz nosile, ter je ena ti drugi ot- shl la naprejpridti v’ oferti. V' hudemu potoko pak she tal ni blu take shege, ampak pisanu platnu , inu na pol ka vovnat mrash, h’ katiremu so sami prpjo is leflna vovne, inu prediva prpdli, inu doma hkat? puftfii> so nosili. Ke se je tedej ta mlada fhena v’ svoji M oferti perkafala, so ble kmalu ene fhene, inu de- N klgta , katire so otle nji enake biti; fakaj njeh mo- tlz fhji, inu ozhetji so 'menili, de morejo Wajsovti mc glih se nositi, ke vezh premdrejo, hoker Ifajs. Tu so zple vadle med fhenftvam uflale. IVajfovki v niso ble njene rezhy nezhvezh fadofli dobre; keso da: tudi druge fhe take imple. Ona si je she lepshe na- So kopila, katire so she drafhejshe ble: inu te druge * 0 J' rajmno toku llurile. Per obJpki ni samu oftalu, te- 1 muzh te shtulovke so otle use glahku rezhy i®** ^ nitnejshe impti. Lespni okrofhneki, inu fhlize njem pref hleht ble; so mogle is kositarja, is z ' nJ u biti» i6i biti; fa tolkajn sort avb, inu suka so mogle nove omare, inu skryne fturjene biti. Mosh je mogl fa svojo sukno draf hejshe seknu , inu sreberne gum- peze na erdezh prushtaf ufgti. Is mejftnemi ludmy so sebli tudi fnaneli, t^r so veliku ;ia tu derfhali, ka¬ der so k’ njim prishli, inu njeh objgdali; Ti somo- gli is kafptam podrpfhe'ni biti, inu de be se pror obnashali, so mogle porzelanafte shaleze biti. Ena podela narmejn je mogla is kattunaftemi fagrinalami napravlena biti fa gofty; fategavolo se je mogla e- na zhunata is visokemi oknami, inu velikeme shaj* bami perfidati. Toku je fmirej naprejshlu toku , de je mosh, kader je fhitu v’ mejdu na terg peial, sko- lej use skoplene dnarje v’ mejftu per kramarjeh, inu shtazunarjeh puftif. Kader so tedej davki fa odraj- tati prishli; je bla nit pod pavzam flekla,inu fhvgn- ka fa potrgbo ni blu per hishi. Mofhji so vonder she ob pravemu zhasu mirka- li, kaj be imgla ofert fen konz ufgti, kar se je per Mihlav/hu JVajsu skorej pokafalu. Ta je kumej io. M* gospodaril, tok je fhe v’ dolgeh zhes ushgsa tizhal. Hisho, inu grunt so njemu ufgli, inu on je mo gls’ potepžnem pismam is svojo fheno, inu otroz- m y na Pojlsku potegniti. Tudi je blu shlishati, de v ’ vasi, od katire je IVajsovka bla , je enu gospo- dardvu fa tem drugem na kant prishlu; fakaj ondi so ofert. she vikshi gnali. Ti pametnejshi gospodar- J 1 na hudemu potoku so si toku pomisleli: bulshi je skus shkodo drugeh ludy se spametuvati, koker is svojo ledno, ter so skupdopili, ter se pomenuvali zbes tu; kaj beimgli pozhgti , de be njeh fhene, lniJ kzhyre ofert oppudile,. inu fupet toku gmajn, L inu 1 62 inu pohlfvnu, koker njeh matere se nosile. So se faflopili, de otshe usak svojo fbeno k’ temu pet« morati, nameft toku natakneno napravo na oggled nofiti, njeh platnene, inu meflanafte gvante, inu 1 prepcrty, njeh poprejshene prafneshke avbe, inu te w ^ od njeh sprpdene na pol vovnate zojge fupet na« prejpotegniti, inu prihodno nedelo toku oblezhene ■ n v’ zirkuv poslati. Uso perpravo fa kaffe pytiot? ; ^ . v’ mejftu na terfniprokshyi (tandelmarku,) inu zin pet ^ ^ zingisarjeh fa fiarino predati. Toku so mofhji skle« Q n S( nili. Ke pak fhpn niso v’fbor ufpli, tok se je uss j , drugazhi isshlu , koker so bli sklenili. Kader je ti« C( jp ra sak svoji fheni napovedal, de ima svoje preofertne ,y l]QV avbe, preperty, inu gvante popuftiti: inu prihodno ^ ^ nedelo svoje falofhene rezhy fupet oblpzhi, tok je p 0 ( j ai en tak hrup po vasi nftal, koker ni fhiv zhlovek j ov p pomnel, de be se bil kedej fgodtl. Ena je svoje- ^ mu mofhu pod fobepovgdala : de njemu njenigvant« 6 a |j 0 ji nezh amnagredo : de tega naftury, aku be se po , konzu na glavo poftavel. Ena druga je fazhflanto- biti, leduvati, inu se zmendreti, inu javkati, de B 1 ° sama mosh nezh vezh nashtema. Ene so zel domu E’ sv0 ' pojdt jem ftarsham f beflake. Druge so po vogleh te vasy f et skupilopale, de so figelshtan derfhale , koku be mo- bed n gle svojem mofbpm te fludjove muhe is glave P re ' fa 02 gnati ; kar je blu nagleh mosh, je zel pretepazy aU ' nov, Hala. Ob kratkem: taka nadluga je bla, de je ta tajshi vfzhe dejt teh gofpodarjov ta ardi goridal, ter s0 Tu s Boga hvalili, de so fhene kokodaskati nehale. doma ny so si mi sl el i: mi smo tu svoje Burili, de hli, | fhene same sebe, inu svoje otroke na pfeklarsko P 3 ' 2 ' 50 bi perpraveti, tok fnajo Buriti. njeh So se j pet« cggled :e, inu inute et na« ezhene rti ot( j ;in pet i jkle« je use 1 je u* fertne hodno tok j« ilovek svoje* jvant* se po a mo¬ le njo c’ svo- »vasy iemo- pre* zya li¬ je ti ter so O ; Ot{ palzo Tu Tu tsevfde ni blu prav , de so mofhji otli tu porpdnu obnashanje, na katiru so se ble njeh fhene pozhasi navadele, naenkrat , koker de be trpshelu, doliperpra^lenu imp ti; al she hujshi so flurili, de so popolnema nad tem szviblali; ke ni kmalu naen¬ krat shiu. Ksrfzhl je bil en hkavz v’ vasi, katir jevandral, inu merski kaj si skusel. Ta je videl, de ti ludji na fadne bodo malu likati pernesli , aku be zhes dalej vezh ptujeh zojgov fa gvant jemali. On se je k’ tem gespodarjam perslepii, ter njim je en drug svjet dal, koku be fnali fhene od oferte prezh cdpraveti. Ozhetji so mogli is svojemi odrasenemi synovami kremlati, inu njim to rezh naprejpofiavla- d, de nabodo nekol v’ ftanu se fheniti, ali enu gos- podarfivu naftopiti, zhe bodo fhene tolkajn dnar- iov koshtale. Usi fantji, katiri so se menili fheniti, so se med sabo pomenili, ter so si toku rezhi persegli, inu v’ rokespgli: de nobedn notshe nobenega deklizha snu- k-itira be le eno nit na sebi impla, katire ni * ama sprgdla. Rajshi otp po deklizhe v’ druge vasy pojdti, kjer nobene oferti ni : inu teh v svoji vasi se fetw£gati, aku oferte naoppuftp. Tudi nasmp no- bedrt svoji nevgfii fa vezh koker 3. krone fa dar fa ozzifranje dati: inu de namptt ene fhnore pirel- nov » srebernega pasu, inu drugeh flateh tinterk ofp ta ishi eno kravo, ali en par ovz fa doto perdati. J u so fantji natihama med sabo sklenili, de otp ®tnazhe dekleta panati. Med temi so pak X he eni ^ a tiri so si fhe bii svoje nevpfte fbrali. Tem 50 skryvshi fa upali , kaj je sklenenu lj>lu , ter so Neh perjafnu prosili , de be se v’ tu udale, Ony L a ni?- 164 - .- minejo dobra Is nieme,- fakaj na tako vffho se fna« jo is Bofhjo pomozhjo poprej jemati, ter bodo mejo potrgbe terppli v’ svojemu fakonu, aku si bodo kma¬ lu s’ pervega konza kaj pershparali. ??i deklizhi so si tu dapovfdati puflili, ter so kmalu med svoje fnanke, inu perjatleze perpravele. Tedej je med tem mladem fhenftvam fdej ena fiata avba, fdejen fhidan moderz, fdej en pajzholanalt prepert, ali fhumr fginel. Prpdn fla 2. Jejta pretekla, so ble vise deklfta v’ wpli ali pisani partnini oblezhenei fakaj hkavz se je emnalu na farbanje te preje faflo- pil, ter je te narlepfhe mushtre v’ platnu uhkat. Tu so se tudi f hene, katire be imple uselej pamet- nejshe ked dekleta biti, sramuvati fazhplede be same, one te ftare toku norzbavu, inu shemashtuse nosile, ter so enu fa tem drugem od sebe odlofbilt- Ke so se pak fherie pred dekletami skafati, inu svo¬ jo hvalo imeti otle, tok si je ena pred to drugo per- fadevala lepshe prafhnu platnu fa srajze inu vov- nate zojg fa gvant imeti, de be svoj fhivot, inu use svoje rezhy zhednejshi, inu snafhnejshi derfhale. Skuš tu se je fgodilu, de je v’ ti zeli vasi pozh JSI ta narlepshe vorenga, inu snafhnofl v’ shego P r ^' I3 , de je blu enu vesele te Judy videti. Mal 11 ’ e falilu, de n? blu toku, koker po vasph v’ Kader so tedej fhene, inu dekleta na teIs shle, inu ludji so njeh zhpdno noshno : njeh osS0 ' she'no posodo, inu tu lepu platnu, s’katirem i e ,, pogernena, videli, so se skorej fa njeh blag« ter S 3 |! toku, de putr od hudega potoka je uselej fa t n ' * dva vinarja vezh velal, koker od drugeh vasyi u kaj snafhnu blagu kopuvavze k’ sebi V3be. Use &$, je, je, kai ki ene pernes ali vii dolg c Mi 1 tolkaji veti, t T veduv be tuc potoka te pol krat n inu zb v’ not dar m itojy majhei ] 1 aiejftu timerje fne so Tu p t keh o «u so le fnj. o meja 0 kma* eklizhl 1 svoje e med fdej en rt, ali so ble zhene; e Mo- uhkah pamet- de be shtu se lofhiift M SVO- go per- II vov- lnu use rfhale. iozkasi prišli- falu j* olonfc a teiS ossn*' je bli terga 1 ' •it, J,i iyi ^ , dns ( ' je, je, katire so szer fa katun, fhidane zojge.tnu mers¬ ki ene zhizhe zhazhe v’ mejftu puflile, so fdej domu pernesle, ter so fa tu vezh mesi jedli , vezh v 61 a, ali vina pyli .• od davka ni per gosposki nezh na dolg oftalu, ter so she merski en vinar fa potrebo Mi na ftran polofhiti. Ta modre hkavz pak ja tolkajn dela dobil, de si je mogl she 2. fb< 5 !a napra- veti, ter je en premof hn mosh ratai Toku je ta jake uzhenik to rezh otrokam perpo- veduval, ter njeh je oppominal, flafti deklgta, de be tudi toku delati imple , koker deklpta od hudega fotofa. Na fadne je njeh te shtihe, katir odfprpd te poftave ilojf, uzhil, katire, ke je njeh njem 3. krat naprejprave!, so se kmalu odfvunej nauzhile; inu zhes tu she eno kunsht namrezh: fturiti :'de be v’ nobenemu gvantu , nekar v’ enemu shtumfu nig- dar nobene velike lukne nadobile, Ta kunsht ob- % v’ temu: use lukne fashyti, doklej so she inajhene. Nro, 23. Od /tanuvanje, inu hhhnega orodja. Od gtaftovze si en lep exempel vfami, Kok’ gnffriu (igla, kjer se bel fdy nji sami; Notri derfhy vse suhu, snafhnu. in’ zhfdnu : L^pi so nje mladi, de je maje vr^dnu. J * imama veliku exempelnov, de v’ en? vasi, ali me jtlu od shtivila teh ludy usaku lejtu njeh vezh umerje, ali de na gvishneh krajeh enekatire bolf* *' ne so bel pogoltne, bel navarne, koker po drugeh. J" Pnde dollikrat odunad , ke taki kraji v’ globo- e h od hribov faperteh dolinah lefhg, kjer burja» IIlu s °nzhnek, ali krivz skusulezhi namorejo: ali n« L 3 Pto* proftoreh, kjer megle, inu hude faparze goriuftajaju, katire se skus sapo, fnu putne jamcze v’ zhloveka notriuryvajo, ter njega bolehnega delajo. Tohji blu mejjlu Stuttgard na Shvobskem, sedesh teh. IVirtm bergarskth Vajvodov nehedej is eno sorto dol&u §>i- rajojhek mer J leg nadlefkuvanu, katiri so bli tu mg j' Stuttgardska merfleza dali. Modri ludji so fatcp volo marlivu gruntali , kaj be polh. imel te merJUge fen ur/hoh biti: inu koku beblu v' temu f lep pomi¬ gati ? Ony so bli na en ribnek fapadli , katir je pruti songhnemu ishodu lefhal, lih od teijie platy , kjer jt ta dujhela ravna. Ta ribnek je bil dolispushen , h* usushen, inu odtehifiehmal je merf leja prejshla. Ui¬ di je pred enemikatiremi lejtami v’ temu lepemu tntjfli Mannhajm na Pfalzinskem ena huda spreminajotjs merfleza, katir a je odunad prishla, ke je ta preveli¬ ka uroghina me j ji ne jareke skorej use usushila , inu u gnyle faparze is blata v’ luft potegnila bla, katire st ludji is sapo na se utekli; fakaj jlajii fhovnirji, katiri so po Eoshtyi na vahti Jiali, so fbolfli. Lefhy enkrat ena vas na enemu toku nafdravemu kraju«I tok ja namorejo ludji svojeh liish na druge kraje | prenashati; tok famorejo pak vonder podlpftja, in “| mufge skus prekopane grabne prezhodpelati. Kr so gofti worsbti, se fna skus posekanje tega drevi* vetram proilor kuriti, katire je Buh fatu.ftvarilt ^ imajo luft od hudeb faparz zhilleti. Tudi velik« , kader se uleže po vasi toku dobru , kokej hishe, dvorisha, inu hlgvi, kar je mogozhe, zbedu' derfhp, koker Holendarji delajo, katiri na eneh !;r3 jeh med fgol mufgame, inu ftojgzheme vodarne ft anU jejo , inu vonder use tok« zhpdnu derf hg , de P° . njeb njeh ' v'his se d visok inu t dy, kaj z vo k tlzhj prav der boki Xtij napi fhi\ tok She. > shtr gafr ta j dru shti na na po' dej V’ ; SOV od oz ah sh 167 njeh h!?veh je lepshe, koker po merski eneh vaseh v' hishah po slavinskem ; fakaj po nasheh duf helah se doftikrat v’ take vasy pride, katire na suheh, visokeh krajeh lefhg, inu vonder so toku lufhnate, inu blatne, de kader se en vos skuspgle, toku smer- dy, koker de be is jgvfhelna gnoj kidal. Tedej kaj zhuda, depopotneki use tem prebivavzam na*gla- vo kovnejo, kader njeh kojni, inu vds v’ blatu ob- tlzhg, inu se poshkodijejo. Take vasy bodo po prarizi refglasene; de se blatne vasy imenujejo, ka¬ der na lenobi teh prebivavzov lefby, de toku glo¬ boki! v’blatu tlzhg, So ti she tudi tok natismileni Xtijant, de enakushnu skus okna vonglgdajo , inu napomagajo , kader en vofnik sam sebe, inu svojo fhivino njim pred ozhmy na preterganje martra ? tok je fa tolkajn hujshi. Inu tokua je zel dolgu v’ Merfenburgu blu, kjer so ludji skorej želu lejtu na shirpvzah hodilu , zhe niso otli da kolgna po blatu gafiti, doklej so G. Fefta fa Fajmashtra dobili. Le- ta je ne le besedo Bofhjo, temuzh she merski ene druge rezhy, katire kmgtam k’dobremu slufhejo , shtudiral. Toku se je on faftopil na ofdravlanje , na perlef hnoft, inu zhgdnoft teh zimprov, inu hish : na obvaruvanje, inu pomozh per navarnoflah teh povudn, inu ogna, inu na take rezhv. Kader je te¬ dej enkrat iflorijo od Ifraelitov is Moyfesoveh bukuv v ’svojeh pridegah naprejnosil, tok je is 5. Moyfe- sovek Bukuv 22. po/?. 12. 13. shtiha perlofhnoft ufel od zhednofte govoriti, ter je ludgm posebnu pred °zhy poftavlal: de be blu tu fa Ifraclite cn velik a5l P°t» aku be bil imel Moyfes, koker njeh gospdska shelej fapovgduvati, koku be se imeli zhednu, inu L 4 sna- i68 ■ — : snafhnu faderfhati; aku be nabit sami poprej bres povela flurili. Na tu je on te falerje popisat, ka< tiri se she v’ti rpzhi v’ Sherfenburgu dapernashajo, ter je svoje poshlushavze oppominat, teide poprav lati. On je tudi skus svoje pred ozhy poftavlanje; inu ke je use toku faflopnu dapoveduvat, koku be imeli Utiriti, toku delezh perpravel , de so pozhasi use te falerje pobulshali, inu de v’ io. lejtah je zfla ras use drugazhi lepshe podala, inu nje prebivavzi, {tari, inu mladi so skus snafhnod v’ bulshemu {lanu se fneshli, Vezhkrat so fantji is drugeh vasy leseni hodili dekleta snubiti, inu fantji so bli malukedej is siovesam prezhposlani. Kar so pak pozhasi v’ti vasi , inu po svojeh hishah drugazhi popraveli, so lete rezhy : Pruti poldnetu je pod vasjo en grunt lefhal, katir je bit is jpvshame, inu verbame zel farasen. Ta dolina je bla ena žela mlaka, inu mufbga, de so te usaku lejtu ondi posekane derva le is veliko navarnodjo vonfpravlali: inu kader je vftr od potd- neta pih 3 t, je tolkajn ftrohliveh faparz odunad v vas fanest, ter je use betefhne naredit. Skus let* grunt so ene pote od jutra da vezhera , ki 20. fto* pin shiroke isspkali , ter *o uso hodo, inu sushmad da framenta pogonobili. Po obph plateh teh pot so ony grabne skopali, ter so tu vonskopanu blatu n^ sredo skup metali. Skus tu so ony s’zhasania zel dobre fetneke dobili. Te druge jevshe so bel rasle, ke so vezb lufta imele : inu ke se je vod* v’grabne odtekala, tok je tudi v’ mejs trava rasla : kjer poprej ni drugega raslu, ked bizhovje, p° re * sleza, inu praprat. Uleže po vasi so lih toku skus po/ tiranske grabne posusheli , kjer se je pudilu.duriti, ter so njeh po sredi is vezh ked tavfhent vos ka¬ menjam posuli. Tu use so bli Sherfenburg^hani v enehkatireh lejtah, bres posebne famude v’ lian po* fla- i brej f, k*. hajo, prav- anje; ;u be shasi zpla vzi, lami sem edej lasi eli, ia!, :n, de ko Id- v’ !a ;• d it n 3 I 'ramam 169 (iaveli: fakaj zpla soseska se je tega dpla prijela. Tu so ony djali: dofti rok , majn dela. Na Hrani je slphern gospodar is svojo drufhino eno vikshe ftgfo is kemenja toku delezh , kar njegova hiška sp- fhe, naprave!: lih toku tudi na dvori shu , is hishe na p< 5 d, na kashta, inu k’ slpdnemu hlevu- _ Kamen¬ je so puflili skus otroke po nivah pobirati, inu ka¬ der so is nive na 'aj s’ prafnem vosam $hli, je usak en kup teh kamenov, koker je njemu na roki. blu, is sabo ufet. Na tako vifho je vas zhgdna , inu suha poftala. Is zimprami so toku delali: kader je kedu is novega zimpral, tok je hisho en komovz vikshi poftaveti puflil, inu tudi enmalu bel proflorno, ko¬ ker so te druge ble. Katir je le svojo hisho po¬ pravki, tok je saj okna vekshe narediti pultih Tudi so se bli navadeli, usak dan, tudi v’ti narhujsh? fimi okna zhasi na en zhas odprpti, inu frishn luft v’ hisho , ali hram notri pufliti ; fakaj zverlte luft je fa fdravje, inu fa okkerfzhanje toku trpba, koker jffti, inu pyti. Tudi so v’dveh kotah hishe, _ na tiirti Hrani pruti zpfti, male lukne v’rtpno, ki 4. perrte glih na 4. vogle shiroke: eno fdol pertlah, inu eno fgorpod ftrdpam nardili, ter sonjeh is durzame previdell, de be njeh odperli, inu luft notri puflili, kader be po hishi fajhtnu blu. Kotle v’ pezhi so is hišne v’kuheno fpraveli, ter so njeh ondi v’pezh fafidati puflili fatu: ke te is urple vode useskufi go- tipuhtpzhe faparze so tudi en urfhoh, de tolkajn kmetov je sopliveh, inu nadushliveh. Eni she niso dininekovpo svojeh kuhenah impli, ter so bli usi usesku* h koker okkajeni videti. Leti so eden fa drugem dimneke vonfpeluvali, ter so bli fpet drugem ludpm podobni, ter so bli v’ ftanu svoje gvante, inu perilu z bpdnu derfhati. Vezh nieh je blu, katiri so gnoj- pezo zel blifu per hishneh durah , inu pod oknami , ter so mogli fmirej ta smrad v’se pofbfrati, >nu blatu na podplateh v’hisho nositi. Leti so |nojnishe , kjer je mozh blu, dalej prezh od njeh ‘lanuVanja prelofhili. dofti zimpreh so gobe rasle toku, de so mogli L 5 zel 170 5555255:2 zel pogodu nove pragy, inu tla is dflame poklja¬ ti. Zhes tu so ony nasledne mikelne shpogali. r) Kader je kedu en nov gimpr pojlavlal , tok ni drugi ga lesti jravn jemal, koker takega, katir ]e 2. lejtt dolgu pod eno podjlrgsheno po sr ? di podlojhtn, inu od vetra pveuhghen Ufha\. 2) Na verh tla niso ony frishnu skopane per/ly jemali, temu^h so is pi¬ skam , katir je 6. nedelj dolgu po lejtu pred mokroto obvaruvan le/hal, inu veghkrat is lopato premetati, inu na tako vi/ko dobru posushen bil, 2. ghevla visoki nasuli. Katir je ot\ slie bel narediti, ta je Ja en %hvl jila na ravnu potovkl : inu, ke se je usushilu, inu usgdlu , je suhega peska en rjievl visoku na verh poidi. 3) V' g Lih vifhi so tudi pujlili ft en e popolnemu nsushiti, prgdn so dure, inu okna uliaveli, inu luft, | de be namogl skusulfghi, Jap reti. So se enkrat v htshi na pragu , ob /leni, ali po koteh gobe perkafale, tok so njth skus leta mike L pregajnali. ()ny so teijli ' dile, katire so gobe pogajriale, goriflergali, so te lese■ ■ ne podloge , inu dile s’poti Jpraveli, ter so nove suhe ( noiripolofhili, so tla 2. jhcvla globoku vonskopalh ter so jamo is suhem peskam J a stili. To novo leseni* no so si na tako vifho napravlali. En galgha, ali vitriola so ony pujlili v' 2. hokdlah vode se resge- diti, ter so ghasi Jmejshali , de be se bel, inu poprej resgedil. Kader je blu 24, ur preteklu so ony pod' loge, inu oivoje, katiri be inifli fuptr gobe obvaro¬ vani biti, od useh platy is enem moghnlm petnseliaM toku poshtrihali , de je voda pousod dobru notrisllj• Zhes eno uro se sht enkrat use tu poshtriha, inu tedcJ se na svoj kraj ulofhy. Dile fa tla , ali pod v’ hišk se morejo rajnim toku po ti Jnotrejni, ali kostumi Jlrani is leto vodo poshtrihati. Potgm bodo sharti vezh ondi g6be rasle. Poprej, ke je ta vas she mokrotna, inu nasna* 1 h na bla , je tudi solitar fid te zirqve, inu drugega fidanja mozhnu fjedai, de fidovi so us> feleni bli> Zhes tu je ta Duhovne G, Fejt fidarje svojeg* M 3 leta mikel uzhil. O =g=g 17* l) Ubraniti, de se v’ novegh fidaneh fidoveh soli' tar nanareja, se nasmejo h’ Jidanju drugi kameni , koker Le terdi , inu suhi, ne pak v’ novegh ulomneni jemati. Zhe dalej so kameni na vetru, na songu, inu 'na suhemu Lej hali, bvlshi so /a Jid. Zfgli morejo toku Jhgani biti, de fafgvone, kader na n j eh is hladtvam udaresh. She bulshi so tiijli toku imenuvani glafhov- nati Zfgli, katiri so od uroghine, koker is enem Jele- ncm glajham preulegheni. Tudi ni dobru, kaacr g f g- Li na nmkremu kraju Le/hg. Apnu se nima drugu, koker is jame , kjer je blu oggasenu , jemati. inu ghe dalej je v’ jami lefhalu, bulshi je, akulih be 10. lejt Jlaru blu. Ni drugega koker moghnatcga apna dobiti, tok se more saj od usega prahu, inu smety obvaruvanu derjhati , ter se v’ eni jami, ali trugi dobru mejsha , inu oggasy. Od peska se morejo usa perji, inu jilu tv’ eni jami polni vode,Jpraveti, mu Jp Lav e tipotem se pu/lp dolgu na vetru lejhati, inu is lopato veghkrat premetati, de se bel, inu poprfd posv>hy. Skuš tako previdnojl se fidovi ne le fuper solitar obvarijejo, temugh she tudi terdnejshi pojlanejo, Use pak je nad tem lefhfghe, de se kamenje, pešk, inu apnu 2. ali g. lejta poprej napele, inu perprave , predn se Jidau Jaghne; fakaj per nobeni reghi se poprej ta /lar pre¬ govor nasnide, koker per fidanju kar se Lutru, inu naju fgody , tudi hitru, im naglu mine. a) Takem fidovam , katiri .se fhe enkrat od so* litarja nagoti, se fna na tako vifho pomagati. 1 e* dej se more ne le ta blek, katir je naghgt, od apna, tnu mortra, temugh tudi ti opperhneni kameni toku glo- b°ku, koku globoku solitar sgj he, odtrebiti.. Tedej se ta blek, ali lukna velikukrat is vodo splakuje, de se f0 * vonpotfgne, inv, ke se je vse dobru usushilu, tok se ta hkna spet is glafhovnatemi geglami, ali popolnema suhem, inu terdem kamenam JaJida. Na * me Jl peska se per cffrajhanju drobnu jiovghene ghepine °d uwyteh longov f skled, majolek , inu takeh reghv jamejo, kar je fa dolgu terpcghe offrajhanje gel do - bru , ikvs katiru se namdre solitar nigdar notri fpra- veti. Takt reghy se tudi perujamejo na fajhtneh i?2 krajeh, kjer si je treba bati, de be solitar fidanja 'm- naghejnal. S’ tega se sklene, de ni ne ih toku malega, ali slabega, s’ katirega be si na/hal ghlovek sA.ii.; pa¬ met, inu modru/l kaj prida vo nuje ti: inu de en pridne gospodar be imel tudi te refwyte ihepine na enemu iger nauninemu kraju skupej metati pujliti, de be n j ek fnal ob svojemu ghasu, ali sam /a se /anugati, ali dru¬ gem is njeme pojlrgghi. Per useh doma potrpbneh rezbph, koker per mi- fah, (lol^b, klopeh, polizab, posodi fa mleku, piskreh, inu skledah , inu drugeh rezbph so Sherfenbnrgihani tako navado derfhali. Tu je blu /a eno fheno, hghv, ali deklo en velik shpot: longe, kofe, ponuve, sklede, inu okro/hneke, tudi nekar noj hov, ali fklig, kadre so per kosilu migali, notri da veghirje toku pujliti, de be njeh nable poniyle, ali obbrisale: inu, aku be bln e,na posodo pomyti ghes nogh da fajtru puflila, inu tu be se_ blu /vf delu, tok ni bla fhihr , de be opponashlivi fantjt fa njo toiflo nafapejli: Dekle! se 'tshesh s’mano mo- fhit’, koker Nro. 20 Jlojy. Rajntno toku so use kotle, ghebre, kady, inu shkafe splakuvale, ter so njeh pove- jnuvale, de so se odtekali, inu nekar gnyli, ali ji rob nuvali. Narveghe skerb pak so fa bakreno, mejigno, ginajlo, ali svingheno posodo inigle. Tu se is vegj fhalojlneh exempelnov vg, de Jelnyak, ali mejdena rejj ('©cuitfpan ) katira se na bakreni posedi fajlave, aku¬ tih se s' tem bel svitla, inu snafhna derjhy,je en gel smeri- ne ftrup. Pred enemikatiremi lejtami je okoli 4 o P e J; shon od Frangoskega Krayla dvorskchjlraf kanov v’svoj v oshtaryi /elenbob v' shtroghju jedlu. Po jgdi so se ust tofhili, ter so f boleli . Vegh od njeh je umerlu na takeh perpadnojlah, kadre od Jlrupa pridejo : inu ti dru¬ gi so mogli dolgu ghes tu bolni lejhaii. Ti so bli p° merski eni r.ghi Jprashuvani, inu na fadne je votipn- shlu, de ta bob, katirega so jgdli, se je v' eni bakren 1 posodi kuhal, ter je en ghds v’ tiijli Jlal,de se je reshla- d l: inu posoda nibla poginena. Deslih je pak tudi ba¬ krena posoda poginena, tok je negh me]n vonder na.' varna. Torej se nasme nobena jgd, katira se je n ta ' ki posodi kuhala, v’ nji reshladiti pujliti, temugh sc mo- rt fmirej ghfdna der/hati, de se nautegne felnyak na- Jlavlaii; f lafti pak seje trfba iskisleme, inu niajltie- vit jedmy, ali respusheiio mafijo,' tudi is mlekarn previ¬ dni , kar Jelnyak narbel vomf Igghe. Sving, katirega 'ginpisarji med gin mejshajo, je rajamo en tok navarne firup; torej se nasmg ml?ku , ali kisle jedy, tudi ne refwyte jajga se nasivejo v’ gi- Tiafii posedi fiati, she mejn pak st reshladiti pujiiti. Mejdfna posoda je lih toku navarna /avle. fel- nyaka: Ta narbulshe je ta jhelejna, koker njo na Duneju delajo , de je odfnotrej peginena: inu potem ta perfi^na posoda ; al tudi ta netim ? premoghnu po- ginena biti. ke longharji veghdejl prevegh pen, ali pe¬ pela od svinga Jravn jemlo. V’ Sherfenburgu je en longhar jlanuval, leta je po uku eneh bukuv, katire je bi\ njemu G. Fajmashr posvojil, eno sorto drobnega peska, katira se tam okoli narajma, se naughil is per- ufetjam enukolku solitarja, bres svinghenega pepela perflenino gel fietnu gineti na tako vi/ho , de od usek krajov so po njegovo posodo hodili. Is usega, kar sem fdej prave!, se vide, de zhlo- vek skus preudarjanje tudi per svoji hishi veliku pobulshati famore , de per bulshemu fdravju , bel fa- dovolnejshi ondi fhivy, ter mejn shkode, inu nalu- *hte ima. '174 Nro. 24. Od f a ko n a. Buh Hvar’ mofha, in’ fheno Shlishte per poroke : De fajn fhivy: on fa njo; Oba fa otroke. N/ Jobru, de je ghloveh sam. Sturimo njemu eno po * h/o*’, kaiira je njemu podobna , so besede B, v’I, buq. Moyf. kat ir narbel /a/idpe,kaj je dobru njegovem f vdrem. Inu vonder videni jejt ene med vami, katiri , kar njih Haroji , inu druge polegreghy amtighe , be se polh iheniti fnaii; katiri pak Ja ta sladke jarm te¬ ga f..koua namarajo, temugh otg svoje J h,ve dny v’ fha- lolini samoti pre/hiveti. Inu ti niso ti sromashki , kavri sami kruha nimajo. Ti so ti med vami skorij narpremofhnejshi, katirem je Buh rajmno Jatu vegk blaga , inu premo/henja koker drugem posvojil, de be imeli fhggn B. is svojo lubo Jheno , . inu n svojimi perserghnemi otrogmy dejliti. Lubi moji perjatli\ koker Pridigar resnige Bo/hje morem vam povedati: de ni dobru, de je zhlovek sAra. Tukej sedy en sami v’ svoji pushdvi. Nehghe se is njim namiga, n eh/n- napeghd , kader je f h aloji n, ali klavorn; neh¬ ghe se is njim navcsely , kader njega Buh pojhggna: inu nehghe nasefhe njemu pod roke , kader njega ena nadluga jliska, On nima nekogra , komer be si upal te skryvne misle svojega serga rejodgti. Use od/halen * je, mu jadovolsheno more on fvunej doma yskati. Karkol njemu kedu pojlrefhlivega jlury, more use pik ghati. Per gospodarjlvu more on ali use longe jlakfd- ti: ali na posle se fanashati, katirem njegove reghy nigdar toku, koker njeh ledne mar niso, dedih be posli s’ tem bel pridni', iuu fvejli bli. Potemtakem gre njemu tedej useskuji na shkodo, ali pogubo. Pride oit na Ji are dny , tok odmerje on Jhe per fhivemu telgu temu svejtu. Tu ni nekogra, katir be njega oghe, aii deighek kligal: nehghe, na katirega bese oppiral, kader njega njegove nogg Jhe negh vegh nositi note! nehghe, katir be njega vodil, kader njemu njegove oghy oni' 17? oitimedlg , nehghe se ncjnajde , katir be njemu v' bo¬ le/ni firegl: na smermi pojleli na Jlrani Jlal, po smer- ti Ja njega molil. 1 edej more on vse is dnarmy plaghati: inu ke smertna ura pride, more on 'gel to roko plaghati, katir a njemu oghy /atisne. loku se samgu gody , kader v svoji nadol/hnojii per lepemu preinojhenju fhivy, inu sha molitve, inu Jderjhanje tu natirleh nagnenje k’ nasprutnemu Jpolu dolitare, im mory. Je pak kedu toku hudobn, inu najdushn, de vesele , inu Jadovohheno tega fakona po nadapushemh potah yshe, ta dgla she veltku hujski. On teghe po teh potah narblijhnejshi k’peklarski palgi. Taki grehi h skaj o dojlikrat na skryvnemu veliku dnarjov: inu , kader na dan pridejo , ne veliku mejn. Use tuhtan¬ je, inu misle enega sladnega gila na dapolnenje svo- jeh hudeh lushtov , de fhe vegh navg, kaj dgla , inu de njegove reghy skorej Jaghno ritnesku jidti, ter na kant pridejo. Se on is gifame, inu gontame peghati fa- ifog, tok njega ob us e tu njegovu perpra vejo, inu on njeh nasmej atu krijhem, ali po Jlrani pogledati; Ja- P(le on pak enu poshtenu dekle: tok lejtg use solfg, inu fdihuvanje ene take nasreghne ; use kletuvge , inu farotenje njeneh Jfarshov, inu fnangov njemu na glavo. Mordej mory ona v’ tiijli ghcrni vri tega sgviblanja sad svojega telesa; tedej je on ta uwywg pred Bogam, ukulih se permire, de tukej rabelnu s’ pejli ujide. Zhe P°k gel e>i 0 Jakonsko fapgle, tok je on usega tega hude- i a kriv, kar s' tega pride, kader ena Jhena to pred obarjam Bofhjem oblulleno fvejlobo prelome; nje: Uie s a kregu , im ardrye, ja! ghasi gel tepe/ha, inu u Wyanja med fakonskenu : use famude tega uka , inu poshtenega goriisrejenja teh otrok: use nasreghe, kader ntsha, i nu gospodar/lvu na kant gre, is usp nasregho v ' Jkat ir a ghes otroke, inu teh otrok otroke pride, usega Uega ene take hishe je en tak Japeluvavg kriv, ter bo m .°£l enkrat J'atu se odgovoriti. Inu oh! koku bode n Jemu enkrat per sergu, aku njemu na smermi pojleii besede is S. Pisma mordej notripadejo: Kurbirje, j ni! preshushtneke bode Buh sodit. Lubi moji Per- lotli: Ni dobru, de je zhlovek sam! To- 176 —= Toku je- G. Fajmashtr IVajs te mlade održsdne ludy oggovoril, kader je is njimi Examen teh jlanov pozhpl; fakaj on je to navado ime!, de je na usa* ke 14. dny, inu ob visokeh prafnekeh fjutrej eno pridego derfhal, Te druge nedple, inu.uselej popol¬ dne je bla ura fa moliti, inu Klajfenske Exan:en (ko- ker je on tu imenuval) ali sprashuvanje po Jlanoveh. Tok so tedej enkrat bjshni Gospodarji: en druge bart hishne gospodine: enkrat ti fakonski skupej: endrugkrat ti nefakonski fantji, inu dekleta skupej, inu endrugkrat fantji,ali deklizhi same v’zirqvi na- fajofUlli, inu G. Fajmashtr je v’ sredo med rjeh flo* pil, ter seje is njimi perjafnu pogovarja! zhes use, inu od usega, kar be blu rajmno fa usak Han nuzni) inu dobru. Zhasi je tudi zplo sospsko skupufpl: inu kader je Examen teh otrok bil, tok so tudi ti vek- shi, inu odraseni fravn ofiali. Teh nefakonskth tula • denghov Examen je bi! tedej na to fgorej poflavleno vifho fazhpl: inu natu je on une, katiri so se v’ta* kemu ftanu fneshli, de be se utegnili fheniti, en e ' ga fa drugem prashal: fakaj se nafbpnejo ? Tu je edn djal: de tega troji Jlari materi Ja lubu najiury i cn druge : de otshe poprej svoje dolgove poplačati, katiri na gruntu vis^', en drug je odgovoril: de nje* ga navesely se fheniti J eni so obflali , de so si jht sger svojo nevejlo /brali; al njehjiarshi niso p er voli' Vezh is njeh ni vpdelu drugega naprejpernelli, ko- ker de mamo rej o nobene fnajdti , katira be fa njeh bls. Js teh je G. Fajmashtr skus prashanje, inu odgovar¬ janje tolkajn vonfpravel, de mpnejo : enu dekld, ka- tiru be imelu fa njeh biti , be imelu rajmno toku, koker ony premof hnu biti. On, je njim tedej falto* —- —- 177 pnsft teh besedy: Sturimo njemu eno pomo-gh , kali¬ ta bo njemu podobna , issklada) ter naturo , inu zil tega fak6na pokafal. Mo.-,h , inu /Krna namregk be imela enu ser-^e, inu eno misl imeti. Ona be imela uti vedele tega fhivlenja med sabo dejliti use terplen- je skupej prenejti, inu njeh usakddne kruh skupej »kus fridnu delu si ptrdobivati. Ta perva, poglavitna refh fak, ikus katiro se zhlovek per farojhenju obojnega l'pola od naumne fhivine ref lo-ghiti more, je le¬ tu-. de mosh, inu fhena edn drugemu k ’ temu perpo- moreta, ghes dale j bel modra, pametna, prov vtdna , inu skus njeh ftanovitno lubffn, inu persenjhnojl lubef nivshi, inu bulshi poflajati, doklej njeh spet smert 16- \kt. Njeh Buh is otrogmy pojhegna ? tok be imela ikus njeh lepe nauke, inu excmpelne teifte k! rajmno toku dobrem hlovekaln napravlati, koker Jta ona dva. Tu je ta prave \il , inu kon% tega fakona. Tok na • pride tedej per temu na blagu, inu premofhenje, am fak na glih serga ., inu misle. Kader se tu perrajma, inu aku je enu uivogu dekle pridnu, prov vednu, inu fumetnu, tok utegne lohka en bulshe fakon poftati, ko- ker ke be dveh veliku premofhenje na en kup skupej frišhlu -; ser^a pak, inu ntisle be potem koker pes, inu ma lkka si nafpruti bla. K! enemu gospodar/lvu nathli- rajmno . enu gvishnu shtivilu grunta, ali poj la: te- de se fa potrebo lohku s' haja, inu fa naprevi- leno potrebo en vinar na Jlran deva, je fhe fadojli: :m tolkajn je v’ Jlanu en mosh , katir fdrdvt ude ima, M na dobro vorengo per hishi se faflope, s' tega nar¬ inskega grunta vonfpraveti, deslih be ime) fgol ta- kerh delati. G. Fajmashtr se je pot£m pruti unem kafire njeh ftarshi se fheniti napuftf. Tem M je 178 je prave!, kaj je fa Hran fakona v’dufheli fenaprj. viza. On je reki: Prov je sger tudi v' leti re%hiJlar- she wugati i cilji ar ski be vonder nairngli svojek otrok srečki na pot Jlopati, nekar k’ eni , ali k’ ti drugi pla¬ ti fileti : fakaj na nagnenje teh ji eh pershon , katire d jemlo , im use svoje dny skupej fhivgti, inu gospodari¬ ti morejo , pride use letu.., Gn njeh je tudi svaril, inu oppjrnuial , de se nimajo edn drugemu obetati alioblu- biti , seimu\h de be v' Jianu bli, te poroghati pujliti. Dolgu /nanje, iuu vasuvanje k’ temu negh na fda\ fa¬ kaj sitega ujldne veghkrat kaka Jamira , tedej kr j, ardrya , inu te narhshkodlivshe pravde toku, de so ene vc.sy , kjer menejo , de se nomorejo Jheniti, satu/ de se fa nevgjlo pravdajo. TVku je ta pametne Du¬ hovne Ozhe tem nefakonskem mladenzham she vezi drugeh lepeh naukov od fakona dajal, Knker je on potrebo fneshl, ter njeh je na fadne oppominal: nfa be koga kaj v’ Uti reghi per ser\u tishdlu , be se imti bres usega /raku njemu faupati , inu on otshe njemu dobru svjetuvati, tudi per njegoveh Jlarsheh njemu k dobremu govoriti. — Tok njim je pak she tudi fa od¬ hodno to nasledno fhaloftno od enega skus eno M* srezhno fhenitvo popolnema na konz perpravlene- ga gospodarflva, katiro je njemu en perjatl is Shveini’ ke , ali Shvgtske duf hele pisal, povpdal. Nro. 25. Miha Vovka fakona pergadba, inu teh otrok £ cr -''/' rejenje. Sakon je peki, Ž!ie s’ vaju bres glave ftfkl; Svdlesh prov? tok s’naredish: S' pekla svoj Faradish. Klavsh Rihman Langholm je dnarje shtcmal, ter j 5 en — -— : 179 en terd , gospodujejozh mosh bil. On je bespde S'. P'stna: Tvoja vola ima mofhu podverfhena biti; inv. e« ima tvoj Gospud biti, toku reskladal, koker de be fhena naimpla zel nobene vole imgtt, temuzh be le impla mofhu slepu pokorna biti. Karkol je tedej faukafal, nej bo pametnu, ali nafpametnu, tok so mogli njegova fhena, inu otrozi per tiffli prizhi dapernefli, sizer njeh je slivu, inu vishnovu ottppl. Potemtakem je bla fakotiska, inu naturna lubpfn od ftrahu pred njim skorej usa dolipotlazhena , ter ni blu perjafnega , inu fadovolnega oblizhja okoli njega nig.iar faglgdatl, On je imel eno hzhy Mi%ka is impnam. Leta je bla ena zel Aetna, inu dobra punza, Kedurkol je njo videl , je mogl nji dobr biti : le njen dzhe je malu lubpfne pruti nji imel, ter je njo useskufi hudu kipi, inu pod pretepazijo derfhal, koker de be si bla she hujshi faslufhila. Kader je bla odrasla , je njo edn s’ teh nargursheh fantov is vasy snubil, inu punza je njega rada vi¬ dela toku, de be bil utpgnil med njima en srpzhne fakon se fvefati; al ozhgtu on ni bil fadofli wogat. Enemu drugemu snubazhu , katir je bil fadofti vvo- S a t, je njo odpovpdal fgol samu fatu , ke je mirkal, zhe: inu de potemtakem njena vola more fravn kitk Na konzu pride Miha Vovk , ter je njo poji- lUv al. Leta je bil ta samuedin syn tega narhujshe« S a bkomneka , inu oherneka v’ vasi, katirega per- profti ludji niso nezh dobrega dolfhili; ke niso M 2 f»- 18o —— fapopafli mogli, odkod be on tolkajn dnarj’ov, bla- gd, inu premofhenja imeh On si je pak bi} skup* fgrabel , inu fdari , inu sam sebi odterga}. Njegov syn Miha ni bil t®ku skop; al on je bil en farob* len, naposajen fant, ,katir si je na svoje dnarje ve. liku fafdpval, ter je otl v’ useh rezhgh prov imgti, deslih je malu uma, inu pamete imeh Tudi se je fhe bil is enem uwogam deklptam, kattri je bil skryvaj oblubil, de njo otshe jemati, hudu spezbal, ter njo je is nekaj dnarjami odferteguval fatu, ke je njegov ozhe hud bil. Mi^a ni mogla njega terpp* ti, de be bla rajshi kje fa eno deklo se udinala, ko* ker tega grobijana jemala. Nje mate lih tudi ni mogla njega zbrati. Ke je tedej Rihnian tu mirkat, tokje fa tolkajn hujshi na tu gnal, de be imfla njega jemati, ter je svojo besedo od sebe dah On m nezh premislel, de bode mogl enkrat pred sodbo B* fategavolo rajtengo dajati, koku ]e svoje dfte oni' mofhil: po srpzhi: ali nasrezhi. On je fgol sanrn po svoji termi delal: inu ke so mate , inu hzhy fhe enkrat v’ takemu ftrahu Mie, tok se niso upale> njemu fuper zberkniti. Mate je tedej snubazhi prosila : de be tu dekle pultil; ke njega zgrati na* more. Al on se je nji le posmehuval, ter djab ' Pridema le enkrat skupej, tedej otsbem nji fhe pr 0 * pomafat?. Ke s’tem grobijanam tedej ni blu nezh oppraveti, tok je to nasrezhno Mqo pregovarjala* se udati, ter je njo s’tem troshtala , de se bo ki roordej Miha Vovk vonder v’ fakonskemu ftanu kok* drugazhi pomislel, inu pobulshal, aku si bo petfa* devala lubefnivu, inu perjafnu is njim v' zaki hodi' ti. Hzhy si je mislela; per njemu se meni p°zh na* -.. tSi namore hujshi goditi, koker per svojemu ezhptu ; jed sem fhe enkrat toku k’nasrpzhi rojena. Se je tedej puftila per poroki k’ oltarju pelati, koker t-nu jagne v’ mesnizo, de se je kumej od joku, inu yhten- je posilela: per poroki ja rezhi. Na svatovshni so tedej jffti, inu pyt?, usega fadofli impli, inu godzi to vvunkali, inu godli, kar so narbel Tnali ; al v’ serzu teh porozhench, inu teh svatov hi blu nobe¬ nega pravega vesela. Na tu pozh ni drugazhi , koker de more enu usmilenja urpdn fakoa, inu enu fhleht goriifrejene teh otrok pridti, kader se mosh, inu fhena, katira moreta vonder use svoje dny na enemu jarmu ulpzhi, edn drugega od pervega dne svoje poroke namoreta fhiva videti. S’ pervega konza je M/ga svojo najavolo dolipofhirala, ter st ie perfadpvala tega faroblenega Miha skus peijafnoft, perludnofl, inu poflrpfhbo si perdobiti. Al on je bil en shtor, ter je en shtor olial, Oti ni nji nekar dobre bespde pervoshit. Kader je njima tedej bil Buh tu pervu dpte dal, kar je en pubezh bil, tok je ta nasrpzhna mate želu svoje serze na njega per- vefala, ter je njega perserzhnu lubila fatu , ke je per ti nadolfhnofti nafprutno lubpfn neshla. Na tu se je nji fdglu, de se nji kaj bulshi gody; fakaj Buh je serze tega zhloveka toku urovnal, de more use* sbufi kaj inipti, kar be lubilu , zhe otshe fadovolnu biti. Al tudi v’temu je nji njen mosh nagajal, inu nafpruti se faderfhuval. On je zet dan zhes tega otroka nergal, ter je njega od sebe pahal, kader je °tl njega rad impti. On jc menil: ust otrozi se m orejo terdu, inu is teppfham k’verhu fpraveti: ni premislel, de tudi v’ temu se more en ref- M 3 lozhk j ga J--—i ' ' {lozhk d eliti, koker so otrozi ushafani: inu de pet enehkatiteh se is lepo vezh opprave , koker is hu* do. Kolkajn hujshi je ozhe tu dpte derfhaf, tol* kajn hujshi je njega mate szerklala toku , de je mogt malupridn ratati ; fakaj szerklanje naredy terde ter* me , inu mekufhne ftrahopefdlivze , katiri se dela prijeti bojp, in fa kmetyo niso. Ozhe, inu mate {la se prov rezhi, na vadle skushala, kedu med nji' ma be otroka bel pokafil, inu ke se je, koker fhe grp vezh matere, katira je njemu use, kar je njemu na ozhph pofnala, fturila, derfhal, tok je v’ ti rezhi tudi per otroku vezh velala. Ona si je voshila na* benega otroka vezh fnositt, ke ozhe fa tega perve* ga nezh namara, al zhes 3, lejta je bla fpet enu dg- te , eno punzheko dobila, k’ nje narvezhi nalushti, Ta je bla ena zel Aetna, zartana punzheka, katira je bla materi usa podobna. Ke nje Mi^a terpeti ni mogla , tok je njo ozhe fa tolkajn vezh shtemal: inu ke je on na svojemu domu gospud bil, ter je zel ojftru gospodaril, tok se je moglu ti hzhyrki use glahku po nje voli fgoditi; na taku vifho je ona ena svojoglavna , preufetna, shtemana ftvar ratala. Tedej je usak dan favle otrok krgg, inu prepir u* ftal, de v’leti hishi je enu fhivlenje blu, de se Bo¬ gu usmili! hujshi ked v’ zuhthavfu. Zhes use tu se je Mihu enkrat v’ glavo ufdignelu, de si je dafdeval, koker de be bit famirkal, de je Mi%a is svojem nek* danem lubem, katir se she ni bil offhenil, perjafnu se pogovarjala. Tu se je peki odperl. Tu je on ko¬ ker en refvrojnek zhes to uwogo fheno planil, j e njo fa lase po tlah okoli ulazhil, je njo s’ktirbaffl£ fmirjal, ter je njo ommktii, de je blu grofa gleda¬ ti. :- 183 ti. Tu be bla imela k’svojemu ozhptu, ali k’ Faj* mashtru svoje perwejfhalshe ufpti, de be bli myr, inu spravo k’ hishi perpraveli. Al ke k’ ozhetu ni feupanja iropla , tok je ta faler naredila, de je kma¬ lu k’ enemu pravdnemu Dohtarju tekla , inu svojega mofha per Konfiftorijumu, ali Zirqveni sodbi fato- fhila. Mosb si je tudi enega Dohtarja najpl, katir je njega podshuntal, de ima svojo fheno enega pre- sushtuvanja obdolfhiti, deslih nji previfhati v' flanu ni bil. Tu je tedej ena huda pravda uflala, katira se je lejtu , inu dan ulpkla , ter je zhes 100, kron na koshtengi, inu shtrafengah pofherla: inu kaj je fen konz ? de ta dva fakonska se imata edn drugega fa famiro doliprositi, inu fupet skupej fhi- v?ti, kar be bla fnala fturiti bres tega, de be njeh blu tu le en vinar koshtalu, aku be bla otla toku pametna biti, poprej G. Fajmashtra, ali enega pa¬ metnega, inu bogabojpzhega mofha fa svjet praskati. De skus to dolgo, inu nalubno pravdo serza niso lubefnivshe ratale, st fna usak lohka sam dami- shlati. Vonder je bil Miha enukolku od svoje na¬ gle jgfe oppuflil. Al namefl tega se je na pyanzhu- vanje podal, de be si te muhe is glave fpravel, inu mashtuvanje fatopit, katirega ni smel pokafati. K’ nasrpzhi je bla njemu Mi^a med tem , ke je pravda tekla, enega synu povyla, Tega fta ozhe, inu mate 2 berti!a : on favle tega krivega natovzuvanja, kati- ru se je njemu zhes njegovo fheno po glavi verti- : inu ona, favle tega velikega fhaluvanja nje ser- Za » katiru je mogla fategavolo predati , deslih je v ’ svoji vgfti nadolfhna bla. Ta pubezh je bil tedej koker enu pse' is enega ko- M 4 ta i84 -——^ ta v’ ta druge luzhan, inu karkol je pozhef, n! blu prov. Od tega je potuhnen, hudobn , inu mashtu- vanja fheln ratal fatu: ke se je njemu le fmirej kri- viza godila , inu nehzbe ni njega rad imel. Tudi se je on bil na skryvnu lifanje, inu fmikanje navade! fatu : ke je tolkukrat od ozri?ta, inu matere tepen bil , kader njeh je kruha prosil. Leti ftarshi be se bli tedej vezhkrat impli zhes tu med sabo pomeniti, koku be mogli svoje otroke njeh falerjov odvadetij al tega ony ilurili niso, temuzh so ^he doflikrat toku naumni bli, de so se otrokam na prizho kre¬ gali, inu , kar so mogli, cdn drugemu na nos ob?- seli, inu v’ ozhy utikali. Kader je potpm edn, ali ta druge sam is otrozmy bil, tok so edn tega dru¬ gega med otrozmy oppravlali. Tu je ta flarshe syn uselej is materjo: inu hzhy is ozhptam derfhala: na tako vifho so se she tudi otrozi med sabo sperli, kedu be med njimi prov imel. V’ peklu se nam6- re' hujshi goditi, koker per eni taki hjshi. Tudi je bla fhena v’ nje narlepsheh lejtah umerla: inu mosh je fmirej globc.kejshi v' pyanzhuvanje fapadl, deje malukedej tresi bil. Na tako vifho je per njegove¬ mu gospodarflvu use v’ prejk jidti moglu, doklej j« On fa svoje hzhyre volo v’ fhelplje fakovan bil,in« v' jfzht umeri, koker otshem Cdej dalej praveti. Nro. 26 Kaj s’ tega vonpride , kader se kmetushk: deklici 11 gosposkem moshtvam pre,ve\hJhanejc, Gdur prevsoku lejta , pade . V shpoc, sramoto on fapade. ri, kadri je blu imp, use po nje voli perpu- ftil, inu mate ni smpla nji nekar bespdeze rezhi. Tu je ena prava lajna ratala. Flptnu oblizhje, veli' ke zherne ozhy, s’katiremi je fnala kurishtnu sem- terkje migati, odrpfne odgovore, lepe gvante, inu urne noge, kader so gosle na plps fashkripale — Taka je bla Vovkov Shp?la’, al nekar fhganzov, nekar soka ni fnala skuhati: nekar krave prov mov- : is korbo, ali kosham koprive fhpte hoditi je b!u njo sram: zhes nje prpjo se je hkavz buduval, inu peklil, tok fhleht je bla sprpdena: inu po smer- b njene matere je bla hisha toku nasnafhna ked svi* n «k. , No ! leta punza je bla usakdan usa natakne- 8a , inu nashtulena: usa nakrishpana, nalishpana, inu Jiarlepshi offernafhena. Kader so tedej na fhegnan- na semejn, na ohzete, iuu per drugeh perlofhno- ^ ti mladi shtonzelni is mejila prishii kmpte ob*' Ifdati , tu ni blu drugega shlishati, koker Jungfrav- M 5 hi- i86 -:- Lifeka spred, inu Jungfrav Lifeka fad, mu toku so se usi fa to obertno Shpglezo pulili. Njen ozhe je bil toku naumn, de si je fatu veliku dafdpval, kader je njega en tak kertefan na ramo pozhohlal , inu djal: Aj 1 oghe Vovki nimateli vi eno zel falo-bzhy? ter Je perpuftil, de je tu dekld žele nozhy dolgu is svo* jem» lohkeme nofhizame preskaklala , inu prevasu- vala. Al toku dolgu se s’ kruglo po vod6 hode, doklej se uwye: rajrnno toku se je temu lepemu/a- feluu godilu. Prishl je bit en mlad gospodizhezh ii shrokem flatam na rami k’ fhegnanju. Ta je bil en fblahtnek , inu en Officir; al en zel nafdushnu hud maluprida fravn, de se je veselil, kaku naumnu Rme* tushku dekle, koker je Shpgla bla, v’ nasrfzhoper; praveti. On je bil nji v’ glavo podavel, de misle njo k’ eni Vasha gnada fturiti, ter je is nje eno kur- bo naredil. Potgm je ta f hleht kerls prezh fdirjal, ter ni blu njemu nezh vezh fa tu uwogu dekle mar. Usak dan je ona kje na zpdo , kjer je nji oblubil fupet po njo pridti, gledati hodila: inu, ke ni blu njega od nobene platy fgledati, je na vezher is ob- jokanemi ozhmy dcmu shla, se je v’podeli zelo nozh premetavala, inu je po njemu fdihuvala, ter ni mogli fpati. Al ta gosposke potepuh ni vezh prishl, d« be bil le prashal, koku se nji gody. Ke je tedej zhutila, de je teshka, je blu njo nailrezhenu sram, ter je svoj napet trebuh fakryvala bel, ked je v p* dela, inu fnala. Ona se je bala, te druge deklpt* po vasi se bodo nji fa tolkajn hujshi shpotale, f* kolkajn mejn seje poprej uredna derfhala,njeh zh e> farno poglfdati. Kajpakde! je bla tudi v’Langholm* ii lepa navada, de usaku dekle, katir-u matere i^C' h lu ni, v’ vas lise f< lu tej sama bil n Vond ozbet la. 1 polne ni nji imel prish: ga 02 Tu j« volo se je saj k pelal Al ta fatu. tefha aku i fader je or nezh V’svc inu zl grima la, j ■Beni ZZ-!Lli^J2 187 lu ni, si je moglu eno drugo poshteno gospodino v’vasi fa svojo popol>n ater Goliti, katiri je moglu ase faupati, inu fa usaku fa svjet prashati. Al Shpe■ It tega ni fiurila bla, ke si je dafdevala, de je fhe sama fadofti modra , inu pametna ; nad tpm pak je bil njen ozhe kriv, ke je na njo tolkajn derfhal. Vonder je bla ona tolkajn pametna , de je svojemu ^ ozbetu obdala , kaj se je nji fena nasrezha pergodi- la. Ke je pak on fmirej pyan bil, inu svoj um po- polnema fapyl bil, tok ni veliku na tu porajtal, ter ni nji nekar svjeta, nekar troshta dal, kar be bil; imel koker en prave ozhe fturiti. Ke je tedej zhas prishl, de be fnosila, je enkrat na vezher na svoje¬ ga ozhgta ilrpgla, kader be is tovirne domu prishl. Tu je njemu okoli uratu se okklemla, ter fa Bofhjo volo prosila, de be nji svejtuvat, inu pomagal, ke seje fhe enkrat ta nasrpzha permirela. De be njo sa J k’enifnanki is svoje fhlahte v’euo drugo vas pelal, de be doma na shpotu , inu sramoti naflala. Al ta pyana svina je nji odgovoril , kaj meni mar fatu - Ti sama gori gledaj ! inu ke je njega v’ svoji kfhavt prashala: kaj be imela is otrokam pozhgtt, a ku njega porody? fa mojo plat, je on nad njo se faderl: f a mojo plat skuhaj njega, ali pezhi, Tu se l e on na svoje uhu ulpgl , inu terdu fafpal, de ni nezh vezh videl, nc shlishal. Tu je ta nasrezhna v svojo kamro shla, je roke zhes perse nakrifhem, lni j z h e s glavo luskala od prevelike f halofte , inu od gfmanja je ena solfa to drugo po lizah doli powya- ‘ Buh je mene fapuflill je ona vekala; .moj ozhe ‘ Ben ’ a-apomaga! Ta fapelive goluf napride! Kam se ot- i8S =7= otshern utezhi. Kedu men? pom3ga ? Kajfen svfet? Oh! Bogu se v’visoke nebesa usmili! fdej se je kje na poftelo vergla: fdej je v’ lino tekla , ter je pruti nebu gori poglgdala, katiru je blu is zhernem ob< Jakam preulpzhenu, inu skus (Irashnu bliskanje res. svitlenu, Toku se je da pol nozhi grimala : inu & vezhkrat je nji naprejprishlu , koker de be fhe use ludy po vasi videla, is perflam fa njo kafati, inu de fhe pred zirqveneme uratame klezhy, inu ozbitno pokore preftojy. Tu je nji na misl prishlu, koker de be rajshi umrpti otla , koker en tak shpot preka¬ ti. K’ nasrezh? je she toiflo nozh, ke se je toku gri* mala, eno hzhy porodila, ter je en toku lohke po¬ rod iinpla, de je popolnema per svoji mozhi oftala. No ! ke je svoje 'dpte prpd sabo videla , je zel ob pamet shla, is flrahu pred shpotam: inu tedej so te nafpametnebesgde njenega ozhpta nji notripad e, de namrezh fa njegovo plat fna tu dete kuhati, ali pezhi. Ona si je mislela moj ozhe so meni ukafah ony se bodo fhe fatu odgovorili. Inu v’ti misli J« usa fmamlena pred ppzh, katira je bla fa kruh fakur- jena, kje f lejtpla, ter je tega uwogega, nadolfhne- ga zhervizha notri fadegala, de se je kmalu fa®* shil. Al serze ene matere je fdajzi fpet samo k sebi prishlu, Ona je koker flobna po vasi sem* terkje tekala, vekala , inu ludy skupklizafa. VfH* vi , svoje dete sem spekla. Ozhe' so meni ukafah' Obesite mene ! Glavo meni ufamite! moje detel 2 spezhenu! — Toku je na ludy vekala , katiri rajrano is doma na pojle k’ svojemu delu shli. K* je tedej fhe poprej kremel okoli shf, de is Vovh' vo Shpflo zel rihteg ni, tok je fhepan te vasy> tir je derfha tu fadi fhal, fbudei ftrashe pukil svoji 1 Natu odnna- favaht tna k’ niU Vi fgodil I dpi, i ti dot nad u fa! ni va v£ njemu mati. live , tt&ke pregr, 14 se Mizo R jo t r (dna lezi i 14 se neh r svjet? je kje pruti n ob. e res. : inu e use nu de bitno toker reda- i grt* ■ p» ! dala, d ob ej so 5, de , ali :alali sli je akur- hne adu¬ tu k’ sem* tffte ifalii e i« ; so fte vfo' ka- ir --—— i&9 tir je tudi sam ta vpk shlishal 5 fa svojo dolfhnuft derfhal: Miha Vovka hisho spreyskati, inu tu so tu fadushenu dete v’ pezhi neshli. Vovk je she le- (hat, ter je svojo pyanoft prespavai , ke je bit {buden, se je silnu mozhnu zhes to nasrpzho pre- ftrashei, ter ni otl fa nezb vf deti. Al f hepdn je puftii njega terdnu popafti fatu: ke je Shjp^la per svoji besedi terdnu oftala , de ozhe je nji tu ukafal. Natu je on to rezh uso gosposki sporozhil, inu odnnad je povele prishlu : ozhpta , inu hzby dobru favahtati, doklej hzby po njenemu porodu bel sa¬ ma k’sebi pride; potem pak se imata oba na ene¬ mu vofu v’mejftu v’ kfho pelati. Kar se je tudi fgodilu, Ke je tedej Miha Vovk sam tukej v’ tam! se- dpl, ter ni nekar srovega , nekar fbganega vina py- ti dobil, je sam v’ ,se skl, ter je fpofnal, de on je tad uso nasrpzho svoje hzhyre kriv, deslih nji uka- fal ni, de ima svojega otroka okolipernefti. Njego- Va vgft je njega toku grifla , inu pekla, de skorej n jemu mozh ni blu, le enu oku fatisneti, inu fadre- ®aii. Useskufi je on sed$l, inu molil: O ti gnad- Ve > inu milojiiv Buh odpufti meni moje velike , inu • ttAke grghe, katireh ni mo\h prahtgti. Jejl sem se P re greshil, de nisem to. uwogo Anfheko fa Jheno ujgl ; sem se predre~hi\ . de sem pomagal, mojo ranko Mizo k' mo/ hi tv i sileti. Jefl sem se pregreshil, de sem n J° tolkukrat gerdu fmirja\, inu tepi, kjer ni bla u- r (ina-, jejl sem se prcgreshii, de sem ghes mater S bpe- ezi u selej use prov dajal, inu use skus perfte gledal ; J C; ' ie,n se pregreshil, de sem temu deklgtu tolkajn ohoi~ ^ re\hy kopuval, ter njo shtemdno, inu prtufgtno de¬ lal J 90 !— la\; jeft tem se fregresh.il , dg nisem temu na/duskm Officirju dur poka/al, im njemu djal: Gospud! pojite k’ svoje g Lihe. Jejl sem se pregrgshil, de sem senapy- agho, inu pyan\huvanje podal , im de poprej nisem na Shpplo 'paske dajal : de nisem nje pertofhm- ja , inu klaguvanja poshlushal. Jeft sem kriv , de jt svoje dgte umorila , inu /dej ivrighu v’ peftgh,jnu ra' belnu pod roko umreti more. Moja Luba Shpgla! mo¬ ja hghy! Oh miloftiv Buh! odpufti meni moje ve¬ like, inu teshke pregrehe! toku se je ta mosh von- invon grimal, de je zel f bolpl, inu umeri bil, predn je sodnik palzo zhes njega prelomil bil. Hzhy je bla na use nje fhive dny v’ zuhtavs faperta, kjer she sedy, inu svojo nasrezho milu objokuje. Ondi je bla kmalu k’ fpofnanju prishla , debe bla bolpa- metnu obernila, aku be bla svoj is naumne preufete nofte dapernesen faler obftala, shtrafengo fatu is poterplenjam preftala, Inu pobulshala, koker pak de je tu r kar se vezh napufly, fakryvala , zhes tu to usmileno Iubefn ene matere faterla, inu ena uwy avka sadu svojega telesa poftala. En tak ftrashn konz je ufel Miha Vovk , inu njegova hzhy. Nje¬ govem synovem se ni nezh bel godilu. Vonder, je tukej G. Fajmashtr k’ fantinam rekli katiri niso temzhasi, kar je to pergodbo prave!, ne' kar ozhpsa od njega odvernijli: prpdn na synovept 1 ' dem , vam morem poprej enu pismu brati, katireg* je taifte imenitne Officir, katir je Shpglo fapelal, na Miha Vovka pisal, inu katirega je on bil le enednj’ pred svojo smertjo prej pl. On je en popyr is ar ‘ fhata vonpotegnil, kar je en spisk od pisma blu, tet jepozhasi.inu is potisam teshtime.zel faltopnu fan ft ‘ nam sam tire! biftri Stra N fl Tv IVO lah. Hk kri: pici mo: IVo_ kat Ha Buh shtrafa gvishnu tega , K’.tir nadolfhnoft spazhe; Kriva pezhe njega Skuf’ fani, in kazhe. rftfine, usmilenja vr?dn oghe! ti sedish v' fkelpfr ]»/akovo.n Kryvava sodba sklepa urhe L ghes tebe. Tvoja namarshena, inu nafmasnojl so urfhoh , de je Moja hghy svoje d: te umorila. Ti videsh fhe v’ m/s- koku rahel svoj shvert favihty, inu nji glavo od- 'tka. J m ^hes tu kryvovy tebi ser? c v' telesu ; tvoja kriva veji terga tebi serge kvker is levovemi krem- ibimi. Bore ghlovek! al ne toku ! ti se en sreghne m osh; j e fi sem nasrerjinejshe ked ti! J e ji sem uwyawg 'voje hghyre, inu njenega otroka! Je/l sem tvoj rahel, k/ttir tebi tvoje posledne dny grenke dflam. V a dva a >* naumnojte falila : jejl is preshirnojle, inu samapa - slino- - - --- »91 nam naprejbral. Tudi je fdej tega, fdej unega, od ka- , tireh je vedel, de niso zel zhiftega serza, ojftru inu biltru pod ozhy pogledal. Nro. 27 Strashnu fhaloflnu pismu enega ncvghjlfga ghloveka, inu fapeluvav^a te nadolfhnojle na smermi pofteli. 192 shnojle, Vaj dva shtrafuje en ghloviske sodnik: Bul vama odpusha; mene en pofemelske sodnik bres sktra- fenge puflp: fa tu pak mene Buh hujski shtrafuje. Tu - kej lefhini jejl. Zel moj fhivot je poln gnojnih turov, inuma/ulov. Moja skutna je jhvifhgunju teh Kajipo¬ dobna. Ranogelniki rgjhejo en segnyt ud /ti tem dru• ■ geni is mene. Jutri otf meni namige v-onfrefati. Skorej bodo mene faplivki, inu ghervji snedli, preda pod/emlo pridem. Leve roke Jhe namorem vegh od mertvigeprt' ganiti. Tu fadnu, kar she is desmgo dapernesem, jt, de tebi letu pishem. Mordej troskta tu tebe , akufv(s\, de Japeluvavg je nasreghnejshe, koker ta fapelana. gol- jivg revnejshe, koker ta golfana. Tvoja hghy je bit ta fadna s’ teh tolkajn nadolfhneh dush, kat ir e sem jej svojem telesnem sladno/lam vofra\. Malti dny p tfWi ke sem is posiuehuvanjam ghes njeno naumno/i, de je Mi¬ nila, de bom spet po njo prishl, k' Regimentu skl: sem sl jejl is eno gmajn kurbo naulegah, katiro.sem bil tudi jejt ta pebve na tu Jhivlenje fapelal, peghati faghcl Tt je meni ta uredite Ion dala, ter je mene is eno oggnu- s no bolefnejo okkufhela. Svojo kry sem si bil Jhe po¬ prej skus tu naghijlu Jhivlenje pokajh, inu use glahU moghy osslabel. Ta boleft se je toku naglu re/Ljah, inu okoli sebe objedala, ter je mene v’ ta narojlud iijšhe Jlan pojlavela, v’ kat ir emu se J dej /najdem. Use, kar argati nad mano skushajo, negh najdi. Jeli moreni pe f fhivemu fhivotu segnyti. Smrad, katir od mene puhty, mene skorej umory. Use weifhy pred mano, koker pred kugo. Inu kader toku sam, inu fapushen tukej 1 «' Jhm, je meni useskuji toku, koker de be fhe shliskm use te nasrgghne, hatire sem je/l fapelal, is unenti v' redi katire so one fapelale, inu useh njeh jlarshe pred sodbo Bofhjo ghes mene Ja mashtuvanje upyti Meni se /v' koker de be pred sabo okrog, inu okrog jlati videl, t ( bres ogheta samapash pushene otroke teh utvogek rej .Javle tatvin/Iva, gorilomnehja, uwyanja, pofhiganja o fhlelfjje kovati , inu v' jeghe pehati: inu jejl shlisM® njeh use ghes mene, koker faghetneka njeh natrplj prighuvati. Jejl namorem , inu notshem vegh fhivpti, m .st tudi umreti bojim, O! de be pogh femla pod > ni ' sak sem se nam, svojeg im i ti lry st Ja' te fadi nje slu /a naa mhi i »[glas V nitij J le pn gibanj, feklan ja, oc lire se vam rt, me h revi, kli, j fridti. dej fm Jamej dajiikr V v’p mislejc (f > te, fdrave jak na *1, ti fatrdbi ke! te 'ledno ' n ‘P; Bul tra, Tu- ■ 01 /, j)o- iru- /ruj mla ire- j'< f'S/ \ol- bla jtf fW. nit¬ im ■uit Ti 'M- I j/d. /ji« kur ptr hty, ker le ■M •ti, ib» % . " r( v i J Um iŠ I 9 193 ut snkrebt podela, triu mene Jhivega po/herla, — Peru je meni od slabufte is rok padiu. Al fdej sem se fpet Vnnialu ekkerfžhat, ter se ra t rej pogaj- nam, tu f-dnu, mordej tu samu edinu dobru de u svojega ' fhivlenia dapernelit. Ja , nasreghn c inu klapgi yshejo v mejjlu bel, inu laglej naprej- frldti! bodo pak od moje glihe japelane; padejo te- dej /m: rej globoKjshi v' pregreho , ter lih tak k oni n Jumejo, koker jejl, ghe njeh potrebshena, v’ kat ir o eajlikrat fapadejo , K tatem najlury, inu rihtni pravi P e Jly naperprave. Trku gre drjiirem, kauri si uudejo, v’ teh velikeh hiškah je use f latu, kar se svje- Kr enu l^nu f h: v le nje na medvedovi kojh temu J ravemu, Bogu, inu ludem dapadlivemu dplu na kmet- M naprejulpghejo. Is mojo jadno sapo be si j JI vo- ilil. «sem hgtipram, inu s novam na ktneijah na vhu Jatrobiti; O/lanite, kjer jle! Varijte se pred moje gli " e - ter anajte se usake perlofhnolle k naperpusheni dadnofli, koker ene Jiruprne kaghe ! Tu pishetv jeft 5 tr ‘Petam na smtrtni pojleli is mojo Jadno tuoghjo , N Kati- 194 --— Kat ir o je meni she [a ene minute sladnofi tfespajlilt, Buh it umili \kes mojo uwogo , rgvno dubho! “ Baron S.... Glavar teh peshihov. “ Ke je G. Fajmashtr letu bral, je videl, de us! fantini so is na tla powytemi ozhiry, koker obdie- veni zel tihu ondi ftali, inu eni fmed njeh so usi prebledeni bli. Torej ni besedeze k’ temu flrashne- mu liftu perftavel , inu en dobr zhas je blu v’zirqv! toku tihu, koker de nobene f hšve dushe vezh v’ zirqvi nablu. Temzhasi je sholmashtr eno novo pgsm , katiro je bil G. Fajmashtr fa to perlofhnoll flof hil , med fante refdejlil, ter je njo njim naprej fapejl toku: Moj fhvot ima tvoj tempe! bit’ Moj Buh ! s’ vsem svojem udam. ‘Teb’ ima on vselej slufhit' : Ked lih tud’ mojem bratam ; On je Gospud ! ja fgol tvoj dar. Daj, de iiapofabem nigdar Najn, ter zhift’ ga ohhranem. Daj eno zhifto dusho men’, De jeft is svojem fhvotam Nagreshim: de bo posvetzhen Teb’: ne obdan is shpoiam. De zhiftu bo moje oku, Ter po svjetu smg lih toku, Ked prut’ nebu gorpogledat. Zhes fhnable nigdar navjidi Men’, kar je gerdu shlishat’: Klafanje men’ is uit napridi, Kar fna boga pohujshat’. Ifshfsa puli’ gluhe biti: Zhift’ serze si ohhraniti Pred ftrupam gerdeh lushtov*. Kjer lusht se vgngfde, tam wejfhy Te dushg myr, in pokej, V’serzii, kjer ta plemen t!zhy, Dobra vola vmerje prezkej, ===* 19 ? Ter pada, pada globokejsh’, Kolkajn pye ta itriip fhelnejsh’; Vrfve vse, in’ nadlege. Tukej fta Fajmashtr, inu sholmashtr dolipoklek- nila, inu fantji, deslih njim ni nehzhe ukafal, v’glih vifhi, ter so naprejpejliz Odv^rn' od mene lube Buh J Teh lushtov skrj vne fanke , Katire v’ shpot f hivot, in duh Vl?zhejo ; in’ vse zhlanke. Var’, de na pdt re pregrehe Perve ftopine varjem se: Serze zhiftu obderfhim. Se pak vgzhneBuh! odlozhil, Nam kedej v’ falton ftopit? Tok prosmo, de b’ressvejtzhil Nas: tvoj sklep r?s faftopit ? Ta otshtno prov skupfhivfti: Otroke si perfadgti, V’ ftrshu Bofhjem’ gorfredit’. Na tu ni G. Fajmashtr drugega rek!, koker lete besgde, Dobrutliv Buh, O^he usek ludy! ushliski froihiie tek mladenghov , fa tvoje večine lubrjne hl °- Amen. Pojdte domu v' myru, inu imenu Bo- ftjemu, Buh, inu njegov Angelg bodi is vami na usek viuhck zeftah. AmenAmen! Inu ony so goriuftali, ter so tihu, inu pohlpvnu domu shli. Usak je po¬ per sebi preudarjal, koku be se mogl sku- teh naperpusheneh lushtov vogniti, inu, a er na tu pride, eno poshteno nevpflo pred oltar P er pelati. Eni so toku she taifte puli flurili. Na , P a k, koku se je tema dvpma synama tega nasrp- Miha Vovka godilu, be bli skorej, na samo j^ 0Vo hzhy famishleni, zel pofabili, aku be nabil ^Fajmashtr prihodno nddplo s’ zelo sosesko en atIlea 2 hes goriifrejenje teh otrok pred se ufe!, N 2 inu '■ffl sam •hnavam t $6 inu pcr let! perlofhnofli te pergodbe pravel, kcker fdej pride. Nro, 28. Kaj je she s%er hudega is fhleht gorifrejtnja Mihi Vovka otroh prishlu. Ear se Anfhžk rauzhv, nabo Anfhe nigdar fnal: - Esr se Anfhek navade, bo v’ r.amyr Anfhe naprejgns!, Prebivavzi v’ Longholmu so bli fajn ludii, inu do¬ bri Xtijani , de niso Miha Vovhoveh synov favls sbpota, katir se je njeh seflri pern irel, nekar fa- nezhuvali , nekar tega njim v’ ozhy utikali; fakaj ony niso bli nad tem krivi. Be se bli tedei po ti nasrgzhi enukolku pomishluvali, inu te sktis njeh goriifrejenje na se ufpte falerje, inu pregrthe op- puftili, tok be bli she fnali fajn luaji ratati, ter srezhnu , inu fadovolnu fhiveti: fakaj ony so she prezej premofhnl oilali, deslih je njeh ozhfta irbshe- na na 3. parte shla, inu tu , ke je njeh ozhe pet' pert bil, tudi ni malu koshtalu Al nad njeh er- empelnam se je videlu, koku hudu se llarshi p«’ greshp, katiri svoje otroke fhleht kojg, inu goti re ' dg, dokler tudi leta dva brata, koker njeh seflr J i fla bla v' to narvgzhe nadlego fapadla, fgol s 31 " 1 fatu: ke njeh niso njeh llarshi kmalu od deteslU" nog k’ usemu dobremu derfhali, inu pred hudetni« navadame^varuvali. Al fdej se je fhe djalu : & se Anfhek nau\hy , nabo Anfhe nigdar Jna\: k af 1 Anfhek navade, bo v' namyr Anfhe naprejgnal ' t ~' temu llarejshemu, katiremu so Odam rekli, je blat 1 " te v’ temu spregledala, de je njemu prevezh p° vC 1? pnshala, inu njega szerklala; ta mlajshe p^* 1 pervem imenam Pavle, je bil skus tu pokafen. de 1 ! bil bil < ma j inu kol kajo lhp pro' poli Sl«j kaj inu pak Tuc je h gub exe use ted( puh n jeg ger< man zhei on sl el ima: teg; de ene ali , kcker 3 Mihi jgna!, nu do- ■ favli :ar fa* , fakaj i po ti is njok he op* ti., ter so she irbsh«’ epei- oh ex* li pr«’ roiire* selit* i sama jshn £ k ude 1 ' 1 * : pet a a 1 *' o vo'1 ak> * de i { bil : 2 m , -■■■ ■■ ■ 197 bil od obfh karshov use preterdu derfhan. Obe¬ ma je tudi tu shkoduvalu , de ozhe je en prenagl, inu prevezh faroblen mosh bil. Pametni karshi ne* kol v’jp r i svojeh otrok nashtrafujejo : temuzh zha* kajo, doklej se ta perve plemen usede, ter prelo* fhp temzahsi, koku be fnali otrokam tu, kar niso prov kurili, prov fakopnu is lepo besedo pred ozhy poilaveti. Tedej pak iturp tu, inu pravejo na fadne: glej moj !ube syn, ali hzhy! de ti pomnesh, inu kaj takega vezh nakurtsh , morem jek tebe pSsati: iuu tu njeh ene dvakrat po riti opplasejo ; nekol pak po glavi; fakaj skus tu ratajo otrozi -vvutaki. Tudi Mi^a katira je szer ena dobra dusha bla , si je bla v’ leti rezhy spregledala. Narvezh pak je blu obnashanje, inu faderfhanje teh karshov nad po- giiblenjam teh otrok krivu, de niso njim is lepem exempelnam naprej sbli; fakaj tu pomaga vezh, ked use svarenje, inu posanje. Na tako vifho je bil tedej Odam , maternu perserzhnu dpte en Ipn pote* P l >b, inu ena prava mpvfha ratal. Sjutrej ni blu n jega rnozh is poflele fdegatt. Kader je desh , ali gerdu uremu blu, se je on resshopireh koker en pur* man: je kapo zhes ushesa dolipotpgnil, ter si ni upal zhes prag i s hish* kopiti. Na vetru, inu viharju je on od flrahu , inu mrafii ked ena zhapla klepetal, fa mlatiti je bil njemu preteshk. On si je mi* kaj je treba tebi tok na preterganje delati: ti ] mash ja du3rjov, inu blaga doki. Al on ni fravn te ga premislel, de delu fdrave, inu vesfle dpla: inu temu pridnemu jpki, inu fpati bel tpkne , koker et remu lenemu. Al vonder je rad kaj dobrega jedi, a bi pyl, ter se je rad pred ludmy videti pukil. Dokler N 3 ni 198 -ui ni tedej prerajtuval, kolku njemu usaku lejtu is nje¬ govega grunta notripride : inti koku visoku njegovu ▼o dajanje sefhe', tok ni nekol veael, koku njegove rezhy fiojp. Poleg tega se je bla po smertt njegove matere : tnu kar se je bil ta flar e Vovk na pyanzhnvan- je podal, ena velika fmejshnava, inu fniotnavaper gospodarllvu toku dobru na pcjlu, keker domS fazhpla : inu on je bil prefanikern enu bulshe gos- podarflu fazhpti. Posli, h apzi, inu dekle so dela¬ li, kar so otli. Merski en kos pojla je ;s pofabli- vofte naobdelan oflal: merski ena krava je konz ufpla, ke ni ob pravemu zhasu nekar klaftja, nekar naltile dobila: f hitu so na skednu moli snedli, ke ni njega nehzhe premetal. Ta Ipne Odam je fhe fadovoln bil; aku je le prov dolgu v’ pofteli lefhat, inu kaj kozblivega fa obbirati imel. Tu so fhe dekle toku obrazhati fnale, de nad tem ni nigdar falilu; ja! ena je njemu fajtrezo pred pcftelo nosila* ter se je okoli njega rof hmarinela toku dolgu, de se je is njo spezhal, de je fnosila . ter je mogl njo po sili jemati. Ta je bla ena teh zel frgleh ker- shenz, katira je njega zel okkradla, inu use, kar se je puflilu per hishi ommajati , hlapzam v’ pefly uti' kala tudi she tedej , ke je fhe njegova fhena bla. Toku je Odamovu gospodarllvu pousod koker rak ritnesku nafaj lpflu ; inu ke so bli otrozi prishli* j e she hujshi blu, doklej je naposled en kos grunta 6 tem drngem predajati mogl, tet je v’ veliku uvvoshtvu fapadl. Pavle Vovk * koker fhe vgmo, je bil svoje® flarshatn en tern v’ ozhph, inu tu je njega naifrezb e ' nu hudobnega* inu naperjafnega llurilu. Lubgfn teh* inu —■ 199 Inu dobruta teh ftarshov pruti njeh ottokam more otroke k'lubgfni, inu dobruti pruti nieh bratam, inu jeftram, inu pruti drugem ludpm podvifati; dokler ojliri itarshi vezhdejl le terdoglavne, naperludne, inu napeijafne otroke kojg, inu goriifredp. Kjerkol ie Pavle mogt, kako shkode fturiti, tok je fturil: inu, ke so ti drug? otroz? vezh , inu bulshi jpfti dobili ; torej je skryvsj fmikat, ter je navoshliv, inu usega fheln ratal. 1 Ta faler, de enikatiri ftarshi enega is svojeh otrok vezh shtemajo , koker tega drugega, pokafy te mlade serza da konza. Navoshlivoft, fhe- le impti, polifuvanje, objedanje, potuhnoft, inu ve¬ sele nad shkodo , use tu je per Pavletu is lejtami gorijemalu , inu ke je uselej she enkrat tolku, ko¬ ker en druge od ozhpta, inu matere oggumpan bil, kader so bli njega v’ eni rpzhi fapopadli, tok se je tu di biniti navadi, ter je en preveden maluprida ra¬ fal- Ke je she v’ sholo hodil, je merski kaj napo- sadengga pozhpl; on je mlade dreveseza nazhejnal, °diral, inu narefuval: on je fhivini nagajat : sose¬ dam okne powyal: sadje, inu jajza pobiral: je pese' na memu gredozhe podshuhuval: tem popotnem je fapelive zpfte kafal, inu kar je she vezh takeh shtir- 2ar ij. Tu je vpdel toku faverniti, de so bli nadol- fhni favle njegoveh shtirzarij shtrafani; on pak se i e bres shtrafenge skusfmufnel. Kader fta bla nje- ozhe, inu njegova seftra krifhem uklpndna prezh pelana, je tu njega odfnotrej veselilu: inu ke je n J e gov brat na opperi kof huh shl, je njega she k* en ' pravdi zhes enega pojlskega sospda podshuntal, katira je njega veliku dnarjov koshtala. On se ni hen.il , temuzh je le drugem njeh f hene fapelu- N 4 vat: 200 —T TT vai: tersdje v’pf (1 krohotal, kader je zhes tu ktfg, inu refdir med Pkonskemi uftal. Kjer je le mogl enemu sosgdu en rofor podorati, tok je fluril, inu kar je jft> drugeh ludph verteh, ali hishab pred ro¬ ka me videt, je v’arfhat utaknil, kader ni njegi nehzhe videl. Per useh teh hudcbyah pak ni nobe¬ ne andohte v’ zirqvi famudil , ter je fnal trku brum- nu govoriti, inu pohlpvne oblizhja delati, deje Fajmishtr teifte vasy use na niega derfhal ter toka delezh pcrprave!, de so b i n ega fa zirkcvriegi kluzharja fvclili. Tedej se je perniirelu, de je blu 400 kron z?rqvi nafaplazhaneh. Ti dnarji so bli toku dolgu, doklej be se utegnili fupet namitje pos¬ vojiti, v’ eni fhelpfni v’ fhagredu faperti skryni pod dvema kluzhama, od katireh je on enega, inu Fajmashtr enega imel, hraneni. Ha! si je ta hinavske kluzhar mi lel: ta mertva skryna Bofhja Je woga- ta fadoiii! zhe teh 400 kron ima, ali nekar! tebi bodo bel falegle: inu na tebe, koker na enega pre- zcj pr mofhnrga mof ha, inu kluzharja nabo nobett sum padi. V’teh mislah je on enkrat per eni tem¬ ni nozhi skus lino te zirqve notriflpfl, je skryno gotrdijal, ter je teh 400 kron na dom odnesi. K n'srezhi pak, ,ke je toku hitel, je on svoj kl ||Z ^ na skryni tizhati puftil, inu na njega pofabil tem- zhasi, ke je skryno gorilomil. Ke je tedej m^nar fjutrej v’zirkuv, inu v’fhagred prishl, dan fgvont- ti, je skryno odperto neshl. Tu je natekama v’Fa* rovsh lejtel, G. Fajmashtru povpdati, kaj se je P er " godilu, ter je kluzharjov kluzh is sabo pernesi, n°' ker uši sosgdji, toku je bil tudi fhagredar t mu kluzhaiju favle njegoveh potuhnenolt prov gork; t°' rej inrz rrrr. 2ot lej je Fajmashtra kmalu na ta sum napela!, d? be ki sam Gospud kluzhar utegnilleta tat biti. S’perve« ga konza ni otl Fajmashtr kaj toku hudega natovzu« vati; dokler je pak kluzh enu taku ozbiti^ fvifhan- je bi!, de sc je bal, de 'be zhes tu na odgov r pokli- zan nabi!. aku be ptf tu natihama potolafhiti: tok je puflil Fajmashtr natihama fhepana k’ sebi pokli* zati, ter se je is njim pogovori!, de otshe kluzhar- jovo hisho, koker hitru bo v’zirkuv odsh!, vifiti« rati, ali spreyskati. Na tu je puftil Fajmashtr klu- zharja v’ zirkuv poklizati , temzhasi pak , ke je v’ zirkuv odsh!, je rihta te vasy kje shla, inu kluzhar- jovo hisho preyskala, ter je teh 400 kron v’enemu fbaklu med slamo v’poiteli tega poshtenega, inu brumnega mofh <5 skryteh neshla. Leta se je v’ zir- qvi zhes to daperneseno tatvino zel preftrashen, inu faufpt kafal, she vezh pak zhes tu , de se je njegov kluzh na skryni tizhati fneshl , koker je og- S'ed škafa!: tudi je f he bi! fazhpl ene skorej viri« jpfno lash kovati, skns katiro je otl enega nadol- fh ega v’ sumyo perpraveti : sebe pak nadolfhnega kafati. Njegove dekle ozhe n3mtezh je bit t-oifto no2 b , kader je bla leta skryna v’ fhagreao okkra- ^ er >a, per njemu oftal: inu fjutrej je fupet prezh °dshl bi!. Tega uwogega mofha je on ot! krivega delati, ter je dja!: tu /na lohka biti, de je meni dekla hlu/i is arfhata ukradla, ter je njega svojemu o/(tu dala. Al ke je rajmno toku govori!, je fhepan prishJ, ter je teh 400 kr-on pernesi. Por tiifti prizhi Je vrerizhu ukafal, kluzharju roke na herbtu fvefa- *'» 'nu na shtok‘ndo zefrati. On je szer fmirej ta- J'i> al rajmno ta hudobnofl, de je ot!, deklenega ozhe« ta 202 -!-• ta v’ nasrpzho perpraveti, ie njemu na konz poma¬ gala. Leta mosh je bit pred rihtno Gosposko po- klizan , ter je na svoje bespde persggt: de toijli no?h ni ^pati mogl: im de je klu-gharja ob litih obpolnoxJiy shlishal -is doma jidti, im pruti dvgl ju- pet nafaj pridti. On se je tudi pruti hlapcu, per h’ tiremu je lefha\, flies tu -ghudii, de njegov gospo¬ dar obpolno-ghy ihe v' vas grgde. Leta pak je dja 1: tu ni ta perve brat: inu de bo pak fhe ki k’ eni porgdni fheni lajil , koker je fhe navajen. Hiapz je bit tudi fashlishan , inu je tu poterdit. Tu ni mogl ta hudobnekvezh na tajbo se podati: temuzhjeob- fiat, kaj je hudega fturit, ter je bit na ene lejta k’ gmajn mejflnemu delu obsoden. Od te fvpfane shi- be, s’ katiro be bit imet vonflepen biti, seje isdnar* jami odkupit: inu ta gerda pergodb3 je njega en dobr dejt njegovega premofhenja koshtala. Ti rajmno- prebivavzi v’ Langholmu , katiri so njega lavo! na- srpzbe njegove seflre ommiluvali, so njega fdej fa- r.ezhuvali, inu favol njegoveh leftneh porednoi! is njim se pezhati vogibali. Ta je bit konz od tega fhleht kojenja Vovkoveh otrok. Ta ftar /$• man pak je lih tudi use te nasrezhe na svoji vpiti imet, ke je svojo hzhy permorat, enega mofha je* mati, fa katirega ni marala. Lih odtod je tu nape* zhnu goriifrejenje teh otrok se spozhglu. Na tako vb ho je Fajmashtr Wajs, koker je M tudi Jefus Chrijlus vezhkrat delal, svoje poshlushav* ze skus exempelne, inu pergodbe uzhit. On je ^1 tudi toku delezh perpravet, de niso na njegovu pr 3 * shanje, Jtatiru je med svojem naukam njim goridajat* ie is enem na vifho teh ovz fameketanem ]ct> ^ ! ne 55=?=: 2C3 neka odgovarjal, temuzh so njemu povpdali, koker so si od ene rezhy misleli: inu ]e imel kedu en zvibl zhes kaj, tok je njega pohlpvnu naprejpernesl. To¬ ku se je tudi fa ti fart fgodilu, de je ena ^hena na- P’cjftopila, inu djala. Tok se je pak vonder ghuditi Visoka ghajlit Gospud, de nebeshke oglte , kat ir ludy toku /a lubu ima, pufiy , de se fgody , de merski eni sl us njeh teshke grghe v' tako veliko nairegho pridejo ? lok be ja bulshi 'blu, ta /lar Rihman be nabil svoje vole imel: ali Miha Vovka otrogi be bli gel mladi pokerli ? Tu se vam luba mate le toku fdy, je G. Fajmashtr odgovoril: Vi vgjle ja fhe, de nam iudcm ni danu , de be nam us e po voli shlu: temugk de be mi vse svoje dny fmirej bulshi, tuje. fmir.j bel pametni, obratni, bel fajn, bel dobrutni, bel lubefnivi podaja' li- Tu se pak namore drugaghi /goditi, koker ke se nghenio fmirej bulshi ratuvati, inu skushamo fvgdeti, fa loj je use na svjetu dobru: ter uselej se Jluriti jiiramo t lar je pred Bogam, im ludgm prov, inu dobru. K’ te¬ mu nam je mogl Buh perlo/hnojl dati , de use sami pre_ Verfhemo, inu sami se dobru jluriti vademo. Torej nas ni koker ure, ali kolovrate, kadri brc.s njeh vgdefa da- fernashajo, kar drugi ludji otg : temugk nam je frajvolo P u ftil, tudi fapovdam B. fuper delati, de be videli, kaj 4 pride, inu de na tako vi/ho fmirej pametnejshi ratujemo. Mi videmo is pergodbd svojeh prgdnekov, kuj je njim dobru ali shkoda blu: ter fnamo nad njeh extni pelnnmi veliku hudega se anati, inu veliku dobrega posnemati se naughiti. Nashi otrogi, inu naslgdneki d°bg tedej she našite exempelne fravn, tok fnajo potem- tn kem she tudi dalej pri Iti: v’pameti, inu dobremu di « konju; i nu to fa i e j-jigiu p 0 V0 H B. naprejjidti, de be lnd« 204 --—- ludji splohkje od ghasa da ghasa fmirej bulshi, inu pa« tnetncjshi ratuvali; kjer naspruti naunma fhmnafmU rej enaka ollaja. Al, je ta fhena djala : gorje tem ludfm, ka+ire Buh (a take exempelne pojiavla , ter njih potem /ata shtrafujeP Odgov. Tega ta lube nebeshki Oghe nadela: temugh le ony se sami take delajo . Sle- hern ima ja svojo frajvolo: prov, ali ne prov jluriti ; slehern je tedej, koker se v' gmajn pregovorih prave: ozhe svojega dijanja: ali, usak si sam svojo srezha kuje r inu koker se kedu pergajna, toku grg. Al ghes us e tu, tok bodo ti porhtrafani skus tuposhtrafanje ony sami pobulshani, ghe ne v’ prighnemu, saj v’ prihodmm fhivlenju,doklej bodosghijleni, preda pred oblighje B.pri¬ dejo. ' Inu usa nasrtgha, use reve, inu nadluge na svej- tu niso (prov reghi) negh drugega koker ena shiba , s' katiro Buh, ta lubesnive Ogli e take ludy pdsa, inu po- bulsha, per katireh shiba vegh oprave, koker svarjenje. Nro. 29. G. Flinka vorenga per hishi, inu derfhim . V’vseh rezheh vorenge derfhi se, Ob svojem’ zhasu oppravi vse: Koker tud’ na pravem’ nifftu • Tok ti pojde tud* vse prov zhes tu. Gospud Jannes Gashper Flink je bit enwogat selak, od kat?rega so usi, katiri so njega pofnali, rezM navado imeli: On ima svoje imp fares. On je n3m- rezh per svo : emu mozhnemu gospodarstvu , inu 6. o- trozeh uselej mejn derf hine imel, je pak uselej is sve¬ tem delam na pojiti popred ked drugi per kraju bil. Zhes tu so se ti drugi zhudili : zhes tu pak fbe nar- bel, da njegovi hlapzi, inu dekle per usemu obalne* mu delu so le vonder te narbulshe dobre vole v -;— v 20f rasibli, ter so fhvifhgali, inu pejli, kjer soshli, ali ftali. Posli so tudi per njemu koker perkleneni bli. Kedur je enkrat per njemu v’ slufhbo flopil, ni mislel kedej vezh od njega prezh pojdti, samuzh fa mofhitve ali fhenitve, ali flarofte volo. Usa kunsht p a K je obdala v’ G. Flinha hishni , inu der- Jhimki vorengi , katira je bla toku ushafana. G. Tli, A se je bil od mladega na tu navadel per fisemu, kar je otl fluriti, preudarjati, inu pre- lofhiti, koku bc se pu.fi ilu bel oberniti. Kader je bil tedej po smerti svojega ozhpta tu šele prijel, je fdavnrj poprej fhe use pomislel bil, koku be uteg¬ nil svoje gospodarjenje pelati, de be use, koker de be po fhnori potegnenu blu , shlu , inu de be per temu me ; n nalushte, mejn najovole, inu nafadovol- shene v’mejs prishlu. On je ime) navado, vezbkrat rezhi: enu gospodarftvu more biti koker ena ura, v’ katiri usaku kolpsze, ja! usak fob na kolpszah se natanku spopada, inu kjer use enaku na tu zhita , žagar po voreng? naprejporyvati, Srpzha zelega gos¬ podarjenja je toku rekozh žagar, inu usi, kitiri k’ te- nju shlishejo, koker ozhe , mate, otrozi, inu der- fhina , ja ! tudi fhivina po hlpveh, inu pes, ka- tit na dvorishi vahta, so toku rezhi kolpsza , inu Pogojni. Le letu, de je Buh per ti gospodarski uri tu lepe urovnanje naredil, de o?he, mate, otrozi, mu derfhina zel dobru zhutejo, inu mirkajo, aku pr°v grp, ali nekar: inu aku so zhes tu fadovolnt, nekar; kar ni per nobeni uri. Ony ufhyvajo namrezh use tu dobru, kar slehern per domazhy? . skupej: inu terpp usi skupej , kader edn , ali ta druge svojo dolfhnull famudy. Usak slehern mo- te tedej prov fveftu fa use: inu usi morejo fa usake- ga posebej skerbfti, inu se mujati; Gospodar, inu gospodina fa drufhino, inu derfhina fa gospodarja: itarshi fa otroke, inu 'otrozi naspruti fa ftarshe. Ka- oet tu usi is veselatn delajo, tok gr? ena taka zhlo- v tshka ura po veselu tega serza, Tedej se puhp 206 le fgol vesgle oblizhja videti, inlr tuke] bodo fl a : ri, inu mladi, skus tu fadovolnu fhivlenje useskufi bulshi , inu bulshi, inu Buh pofhpgna potem enu taku gospodarilvu. Tako misl je G. ‘ link od gos- podaruvanja imel, katiro se je tudi poflisuval v’ di- janju skafati. On pak je menil: grunt prve voren- ge more fhe v’ fafta- lanju tega ilanuvanja, inu v' pokladanju tega domazhega orodja iefhati. Torej je toku urovnal: de se je kuhena hishe: inu hram, ali kamra fa mlgku kuhene tishaia V’ kahent je bil en fhlgb, ali lyak toku napravlen, de ni blu'treba vode fa prezhflyvati na gaso, ali po dvorishu re- f lyvat.i. Tudi seje is kuhene v’ kevdr shlu. Is hi¬ she ]e ena lina v’ kojnak ^kojnske hlpv) kafalarajm- no ondi, kjer je mifa ftala; potemtakem ni blu trg- ba lesherbe, ali latirne v’ shtali , kader je v’ hishl luzh gorgla. Is kamre teh dgk! so ene dure is eno lino v’ kravje hlgv shle. V’ vdfhi je lgsniza pod llreho gori shla, inu s’parne se je lohka mer* va, inu otava v’koshgh v’kojnske, inu kravje hlgv metala. Shttrna je bla blifu hishneh dur v’kotu na voglu. Is hishe se je lohka skus oknu na pdd, na kashta, inu po zplemu dvorishu gledalu , inu skus eno malo v’ hishneh dur-h frefano lin6 se je po ze¬ li yefhi, kjer je skryna fa kermo ftala , videlu, M se on ,i gody. Skus tu okneze so se tudi ludji, 'nji otrozi klizal?, nej be bli per hishi, kjer be otli. Use skryne omare, inu drugu hishnu orodje, notri da kertazhe, glavnika, inu kojnskega zhdsaka, use glahku je moglu na enemu inu takemu mgftu (lati, vi* sgti, ali Iefhati , kjer je narblifhejshi per rokah blu, kader je blu treba : inu katir je kaj potrebuval , j® mogl fupet na tuiftu mgftu nafaj dijati , kamer j® shlishalu. Is posodo, inu orodjarn, al? rishtengo ft pojlg, ali vert je lih tako vorengo derfhal, inu otro* ke je is mladega na tu vadel; fakaj ony so mogli svoje gvante, buqve, inu jegrSzhe uselej lepu s’hra* niti. Skus tu urovnanje je blu usakdan veliku Ih* naunzneh ftopin, per semterkje tekanju pershparaneu, snu ena fa enega kmetushkega gospodarja zel draga rezhj rezh> namrezh ia lepe tfias perdoblen. Na tako v<- fho ni blu nekomer trpba kaj yskati, ali fa kaj fab- liojn prashati, zhes katiru tolkukrat najovola uftaja. Ludpm, inu fhivini jpfti dajati; gori.uftati, inu Ipzh hoditi je on poftavlene ure derfhal: inu tu use se je skorej uselej per njegovi hishi fa pol ure poprej koker po drugeh hisbah fgodilu , fategavolo je blu videti, koker de be njegovi ludji nezh oppraveti naimpli, ke so uselej popred, koker usi ti drugi da- konzhali. Per useh oppravkeh je on to reglezo imel: Kar se /na dans [goditi, naodlashaj da jutra: inv- kar sam Jiuriti fanioresh, na/cnashaj se na drugeh roke. To reglezo je toku dapolnil, de, aku je, poftavem, bla kaka nazbednoll obrisati, ni dekle od movfenja, ali klapza od uprpganja prezh klizal, temuzh je sam zujno ufel, inu pobrisal, Tedej je bil navajen rezbi : har meni nir^a. inu nekomer nashkoduva. namore meni \hes ihaft biti. Is derfhino se je G. Flink toku faderfhal: kader še je otl en posl per njemu udinati, tok njehjepousod okoli vodil, ter njim pokafal, kaj je per njemu fena vorenga poftavlena: ter je gredozh prave!, kaj ima Mak per njemu usakdan bres ukafuvanja Jiuriti. Natu n]eh je prashal: aku be vi sami enu taku gospodarjlvu vneli, beli vi meni pogh svojo slufhbo ponujali P aku So odgovorili: de be tedej otli rajski sami gospodar, gospodina biti , koker slu/kiti, tok njeh je dalej poprashal : Po [b egavi voli be imelu tedej per vaški hishi Pati: po vaški, ali po derjhinski? Natu kajpadke! ni¬ so mogli drugazhi rezhi , koker naska po gospo- darjovi, ali gospodinerii voli. Tok vam tedej povgdati < niorem, je on naprej is bespdo shl: de jejl rajmno to- Ki .frfkjtn. Kedur v’mojo slufhbo flope, ta meni °Miibe: po moji voli delati, ne po svoji; moja vola P a k je, de se per moji hishi uselej, inu usako uro r Vmno tu/god', kar je rajmno potreba , inu dobeu, ’ e utggne tedej permireti , de be rajmno dobru blu, favje hlgv skidati ob enemu zhasu , kader be kra» ari2a kaj bel potrgbnega delati imgla; tedej more tu 20 $ ’——- tu klapz Buriti, aku njemu ukafhem, ter nasmf meni nafajjeflati: de tu ni njegovu dplu; ke je le fa sam* koine goriufpt. 'Endrugbart se fna permireti, de bo njonu trpba naspruti f omagati: ali de bomogfhlapz fa metlo popafti, inu hisho prmptat?. On s? meni tudi nasmp upir ti, po fimi la kolovrat sgftl, kader szer drugega dpla ni. Inu toku derfh : m jeft skus, inu sku , de stehernposi more fvunej svojega navadnega opprav- k a, use fluriii, kar rajmno naprejpnde , de bc se ime lu /turiti I inu katir kaj takega bres povela jlury, jt meni Ja toikajn lubshe. V’tani si jeft toku mislem: us? iudji, gospodarji rajmno toku, koker derfhina so od Boga k’ temu /tvarjeni: de be imeli tolkaji dobre¬ ga dapernashati, kolkajn be kol v'/lanu bli. Komer ni tedej Buh leftnega hishuvanja dal, ta be in el ta v’enega drugega hishuvanju fiuriti, kjer sluihe. > s heteh vi tu p tok vam naspruti ob f tam, de bojle p er meni tudi rajmno toku dobnt , inu nw'dej she bulshi imeli, koker ke be sami svoji bli. Toku j” G. Idilik s’ temi ludmy govoril, ter nj'm je she tud? poveril svojo pei-giiho od gospodarske ure, inu svoje regle* ze od gospodarjenja , inu svoje pregovore pravdi prpdn je njim aro dal. Karkol ie porgdne derfhht blu, je favle te tanku poftavlene vorenge lusht fgu* bilu, per njemu shifhiti, ter ni po cgglpdu nehzhe vezh nafajprishh Al en fajn hlapz, inu ena fajn de¬ kla so si fa eno zhafl derfhali , per eni taki hishi biti, kjer use toku po vorengi, inu koker pd fbno- ri grg. Tedej so ony djali : de ote poskusen » oM be mogli njemu k' hvali toku fiuriti: inu natn'je njim t? na dedne derfhinskc nauke , kader so v’slufhbo k°' pili, pravel: Škaf ki svojemu gospodarju , inu gospodini polj’ sheno , sposhtuvanje , inu lubefn, hoker ern dete svojem fanhamj fakaj ony skerbe fa tebe, koker ftarshij& otroke. Bodi pametn, inu perludh pruti njim, ena l(J> a ot ' seda nakoshtd vegh koker ena odrefia, inu vonder k iobrovoshnojli, inu lubefni obudv. , Delaj svojem naprejpojtavlenem vesele : tok bos. ; meni same de bo hlapz meni kader s, inu oprav' ; imp y>3‘ tlemi ta so 'obrt- iom.er et to t;fr e per )u lihi ultnk verh egle* vet, 'hin« fgu- hzhe i de* hishi dno* ah njim tlo* hr¬ ti? ifi ib*. <■ K’ >ofb i !. 'I' " « ? .! ' ■ ■ 209 tuli ti vesele imel, kader bosh njeh vesele , inu dobre vole biti videl. IVugaj njeh popolnema, ter oppravi us e toku, ko- iler se je tebi ukafalu: tok morejo s’ tabo jadovolni liti, deslih, kar sturish, prov tiar ata. Sturi, kar je treba, bres povela : tok bosh poleg tvoje dolf hnujie she hvalo daseg\. Al k’ taki slufhbi se naponujaj, h’ katiri tebi urnojt, ali mogh jaly, de na shpotu naobjlojish. Rodi poshten , inu fvefl v' maleh , koker v' veli - kih reghph. Kedur vinarje J'mika, inu polne pe)ly ilnasha, utegne tudi krone krajli, inu polne Jiarje n* Jlran spraveti. Mnogujl nadela tatu, ampak moje, inu tvoje. Poshtenu obnashanje terpy nardalfej. Resnigo govori toku debru v’ majhenek, koker v’ vqheh reghfh. Kedu eno lash govory , more she de¬ set pergovoriti, to pervo fakryti: inu kedur rad la- fhe, ta rad krade, im naposled na gavge pride * V arij svojo gosposheno■ shkode , inu najovole, kjer tnoresh, inu koker vpsh, inu fnash; fakaj od tega, kar « nji permire, pade tudi en dejl na tebe. Na/hlobedraj is doma podergod bodi si dobru,ali mu. Ju nekol namiga; shkoduva pak skorej use- ‘<7- Ena dekla, katira po ge ji ah, inu ulegah to mo- loghno besedo pgle, najde gospodine veghdejl fhe prt - vdene j kader per njeh slufhbo yshe. Falerje svoje gosposke prenesi is poterplenjam, mu jategavolo svoje dolfhnujie negh mejn nadaperna - - a i- Kader nada, kar oblube, fnash pogh enega dru- 1‘fa gospodarja, ali gopodino yskati ; al doklej st ' i , per njeh, nasmesh v tvoji slufhbi Janikern biti', fa- *ku ili » idr. 211 Per takemu gospodarjenju Ha bla G. Flink , in« njegova fhena fmirej dobre vole, inu kontent, fla veliku vesele nad svojemi otrozmy dafhivela; Ha mahi nalushte , inu najavole is svojo derfhino ime¬ la , ter fla od zhasa da zhasa preroofhnejshe ratala. She tu je dobru vgdeti, de ta modre mosh ni po¬ dam vpzhega Iona, koker drugi dajal; al, koker so si bli njega faskifhili, tok njeh je na eno minuto gotovu plazhal. On njim ni szer fbirliveh , al vonderuse- lej dobru fabpleneh jedy , inu fadofli fa lakoto pre- gajnati dajal. Uselej se je njim perjatl skafal: on njeh je pohvalil, inu she tudi posebnu obdaruval, kader je njemu hedu svoje dplu prov, inu rozhnu fluril. Kar je pak poslam per njemu narbel dapadlu , je bluletu : de je njim, kader so per njemu gvishne lejta fveftu, inu poshtenu v’ slufhbi daflali, k’ enemu dobremu koszu kruha pomagal, inu skorej toku koker en o- zhe svoje otroke previdel; fakajonje bil te manen- ge: en hishne gospodar je podebn enemu Kraylu, velikemu Gospudu , katir ©tshe dobre podlofhne ™fti: inu en tak more pred usem fa tu skerbpti, “ f « njim dobru gody. Nro. 30. Od x^ a ftV' O a Qw- r 212 - L- .. Gtshesh r^s pozhaften bili ? Titel sam ni v’ ftanu Uriti: VVogatftvu , in’ blagu zel ne. poshten bod’: tok vse zhafly te Aku je fhivina fdrava , aku jpfti, inu spozhitk ima, inu de, kader njen zajt se fdrufhiti pride, se per* pusha, tek je kontent. Al fa nas po podobi B. flvai- jene zhlovpke, katire ena naumerjozha dusha fhivy, ni ena taka fhivinska fadovolshena fa dolbi. Mi mo¬ remo vezh imeti. Tudi ta narmajnshe kmet fhely po pravizi k’ svoji fadovdlsheni, de njega nobedn nafanezhuje, nobedn njega nafashpotuje: ampak de se njegov gcspud pruti njemu perjafn skafhe: denje- ga njegovi sosedji fa enega poshtenega mofha der- fhp, deslih je en sromak. Katir je per temu, kal drugi poshtdni ludji od njega derffig, enakushne, te¬ mu ni prov upati, temuzh se morejo pred njim du¬ re , inu kluzhanze dobru fapirati. Naspruti pak se ludji narajmajo , katiri otp previsoku pozhafteni biti, ter obnorrp : ali v’ shpot, inu sramoto lap J- dejo, koker se je Vovkovi Shpfli permirelu. Kaj j' pak prava zhaft, inu koku se fna k’ tiifii pridti, se fna ozhitnu ir pridejozhe pergodbe fpofnati. So bli triji kmetuihki synovi, skorej glih ftari, katirt so skupej v’ sholo hodili. Starshi useh trfh so bi* premdfhni, inu fajn ludji ; so pak fmirej eno majh** no navoshlivoft med sabo impli, Dokler pak ° tr0 ' zi radi falerje svojeh ftarshov na se ufamejo, tok so tudi leti 3. fantji is mladega edn drugega navoshh^ glfdali,; inu koker so gorirasli, tok je usakglpdal,fc°‘ lJ1 be fnal pred tem drugem falshe, imenitnejshe, ir,y zhaflitshe v’ vasi poftatt. Al ony se niso mujal' o* enako vifho k' zhafti pridti: inu na konzu se i eka falu, falu, inu; obli: usele inu bram kleta katir pozh lepu nafto inu < glu 1 jo fl inu 1 neha per 1 hutf ter s sboll Po¬ pisat te ki i7«i tli oi inu t on t de S' ffti, na s- ji le ; ima, per- flvai- bivy, imo- ’hely bedn k de ; nje* der- , kaj , te- du’ pak ftenl 'apa- aj je , se ;atiri > bi« ijhe- itro- kso ilivu rokU inu i na ka- - -1 3 falu, katir si je narbel na tu faftopil: pravo zhaft, inu zhislanje daspzhi. Ta perve Pftr Kok imenuvan , je bil fietnega oblizhja inu lepu, ravnu frasen. Koker fantin je uselej te narlepshe gvante imel-, je shkorneze nosil, inu ob nedelah, inu prafnekeh en shpanshror is sre- bram okkovan, inu fiate zofelne na klobuku. De¬ kleta so si, Buh ta vp kaj, dafdevale, kader je s’ katiro plpsal, inu on si je zhuda raislel, koku bo pozhaften, kader ludji na njega gledajo, de je toku lepu oblpzhen. Kader je sam svoje gospodariva naftopif, je podil svojo hisho powpliti, ter dure f inu okna is useme barbame pomalati, de je tu mo- glu pred drugemi kmalu usakemu na ozhy padi. Svo¬ jo fheno, inu otroke je on fmirej bel po mejdnu, inu use bel, ked drugi gvantal; on tudi ni poprej nehaj, ampak de je toku delezh perpravel, de je per Fari kluzhar ratal. Tu se je on pudil Gospud hluzhar , inu syojo fheno, Gospo klu-rjiari^p klizati, tor si je mislel de je veliku vikshe zhes svoja dva sbolkomerada poufdignen , katira je kutnej zhes rame Pogledat. Al kaj se fgody ? G. kluzhar se ni prov pisati t inu brati, inu rajtati nauzhil bii. On je szer te kraynske hukuv^e fa, Rajtengo , kadre so v’ lejtu v' Lublani vonprishie, doma imel; al v’ njeh j 1 ' on nekol poglpdal. Ke je tedej lejtu okoli blu, ,nu be ime} zirkovno rajtengo dolipolofhiti, tu je 0n take grdbe falerje naredil, inu use ?kup fblodif, 'k so njemu mogli spet leto zhafl, inu slufhboodu- ^fti)'deslih je szer en poshten mosh bil. Ke jepak , na Sv °j titel tolkajn derfhat, tok so se njemu fdej lud- posmehuvali, ter so njegovi pomalani hishi ta O 2 shpot- f H4 -- shpotliv perdejk dali: Ta malana girkovna rajtmgtu Potemtakem je on tedej fpofnat, de is njegovo zhafi- jo nezh ni: inu de prave ghajly ni JhcLcl , ampak je le eno praftto, otroghjo neghemernojl imel. On je pullil tu dobrubiti: inu s’ zhasama so ludji na njegov faler pofabili, ter so njega vezh zhaftili, koker te¬ dej , ke je vonshl, se zhaftiti pufliti. Ta druge s teh treh Anfhe Balzer si je miški dnarji flur? mofhd, ter je jgl is mladega Jliskati, inu tu svoje terdu .v' pejli der/hati. Zhes tu ti je bil ptr ti narrvogatejshi hghyri v’ vasi ojfhenii , ter je koker ta sam edine syn , svojega ogheta ggl grunt poirbal Tu tsevede! so ble useh oghy na njega obcrnene, inu ke so bli njemu tkorej usi do\fhni, inu ti uwogi so ti Jnali per njemu usakdan kaj /aslufhiti, tok te je ust ti pred njun odkryva \, ter je njega Gospud Balzer ime-. nuval. Tedej se je on v’ svoj eh mislah Ja enega veliki g« moj ha derjhal, kader je it enem gnadlivem obnashm- jam Ja svojo kapo prijel , kader so te drugi pred njim globoku odkryvali, inu perpoguvali. AL tkryvaj so bli njemu usi navoshlivi, inu ke si od svojeh dnarjov nekar sam sebi, nekar drugem , negh dobrega pervosM ni, tok so bli njega pousod Ja enega oherneka rejglu’ sili. Tok te je tedej permirelu, de je ta mosh to na- srggko imel, de je v’ enemu ogmr, katir je bil rajtnno po fhejtvi vonprishl, ob svojo hiško, Ko/clg, kashto, inu šhtalo , is vsem, kar je notri blu , prishl bil. On ni mogl nekar omar ege is dnarjami odtgti: inu ke s0 pogorelshe saksebi spravlali, je en tatinske taberhar rejloplenu srebru na Jlran sprave h Balzer ni tedej drugega koker svoje pojit, inu te nalojhene K- 1 ’ r - 21S pitale. Te je tedej goriufdignel, inu kar je kedii njemu do\/hn bil, je po usi sili tirjal, inu tu .gel od hidy, katiri so bli is njim v’ red pogoreli : inu fa te /gube volo je on she bel skop , inu lakomn rafal bi\: je de lov gam , Kar je le mo gl dolitergal: ni nobenemu btraihu nekar vinarja dal : der/hini je temu tu , me¬ tini unu perkratel , inu odshipnel toku , de v malu lej - tak je spet v’ ta jlan prishl , v’ katiremu je bil , predli je pogorel bil, ter ghes dalej tvogatejshe pofial. Al skus svojo skoporitoft, inu ohranje, koker tudi skus ter• ioscrghnojl pruti tem potrebnem je v’en tok hud ref glas prishl, de je na fadne, kader je njegovu premofhenje na narvikshe prishlu blu , shelej spofnal, de wogati hdji se sheler takrat ghislajo , inu ghafte , kader od svojega i vogatflva tudi drugem kaj pervothejo : inu de m ni bil prov zhafty f heln, ampak le preufgtn. Anfhe Doberle, ti trgte od teh sholskeh tovar- shov, katiri so med sabo fa zhaft se ulgkli» si je bil te besgde: Yshite narpoprej Bofhje Krayl(flvu, inu n Jega pravico, inu use tu drugu vam bode perverfhenu fa svoj perleftene nauk ifvolil, ter njeh ]e toku iskla- dal: Bofhje Kraylpftvu obi1ojy v’temu, de Buh na svejtu use zel modru , inu pametnu rovna , inu de Use, n svojem ftvarpm dobru llury, ter njeh srezhne dfla. Kedur tedej tudi svoje rezhy is pametjo , inu premislekam vede, ter usem ludfra, s’ katiremi ima kaj °Ppraveti, ja ! zel fhivini use dobru ftury, ta regira tQ ku rekozh is Bog3m v’ njegovemu kraylfflvu, te- namore faliti; zhaft more njemu na dejt pridti, , ^oker tudi premofhenje, tolkaju namrezh , kol- ka i n njemu po Bofhjemu modremu svjetu , inu voli lluza » Toku si je An/he Doberle mislel, inu je tudi O 4 po • I6 —- po tem *e obrazhal. Per svojemu pojlskemu, inu h(« shnemu gospodarftvu ni on usega po ti nekdani ihe> gt delal , ampak kjerkol je en bulshe svjet shlishal, ali kaj v’kakeh buqvah bral, tedej je on tu v’ma¬ lemu skushat, inu, aku je njemu ratalu, tedej tudi v* velikemu. Usako ftvar je on marlivu sprashuvai, ter je slehernega, katir si je kaj bel , ked on Mo- pil, fa svjet, uk, inu podvifanje prosil. Skuš tu je on s’ ztiasama toku faftopn ratal, de usi so se v' .vasi k’ njemu podajali, kader s? v’ eni rpzhi per pojlskemu obdeluvanju , ali per f hivini , ali tudi v’ fakonskemu ftanu , ali per verdpvanju teh otrok po« magati vpdeli niso. Anfhe Doberle je vezhdejl v?- del en dobr svjet dati: inu t aku od ene rezhy ni prov povedati vpdel, je on po pravizi povpdal, de navp , de be skus hud svjet komu, kake shkode na- naprave!. Njegova liibpfn, inu dobruta pruti drugem ludgm je is serza shla, ter je tu vezh v’ dijanju, ko- ker is besedame skafal. On je imel eno bolno ftaro mater; to je toku rezhi na rokah nosit, je nji ftrfgk ter je njo verdfval, koker je ona njega v’ detezhneh lejtah verdgvala. je bla perlofnoft enemu svojeh sosedov kaj fa lubu fturiti, tok je fturil, doftikrat poprpd, prgdn je bil naproshen. Pruti svoji der- fhini je on tok perjafn, inu lubefniv bil, de so us* is veselam prov fturili, inu doftikrat tudi bres teg*< de be blu njemu trpba velpvati. Je enu usehzhj” hernu dflu k' dobremu te vasy vonprishlu , tok j e bil Anfhe Doberle vezhdejl ta perve ondokej, tef je druge v’flisu skus svoj exempel podvifuval. & je kaka potreba nakluzhela , inu aku je kedu P ra ‘ shat : Kedu je pomagal ? tok so usi enaku odgovar ja- jali. Tu i toku uwo svin ker bpsa fturil govi be f ke s dobi shte inu ppli inu kluz slufl Enk Dol nav je t Zes sze: pri< si v ker zhi: Arij not spo . 217 jaK. Aj? kedu nek druge, ked t a lv.be/nivt Anfhe. Tu ime so bli njemu otrozi dali; fakaj cm je njim toku perjatl bil, koker njeh ddrsham : inu wogat, ali uwog je blu njemu use enu. On je memu gredozh sviria-rja toku perludnu, inu perjafnu pofdravlat, ko¬ ker enega selaka. Njegova fhena je per njemu ne- bpsa na femli impla , inu ona je njemu fa lubu use kurila, karkol je njemu na ozhfh pofnala. Njego- goveh otrok ni blu njemu veliku svariti trpba, de be fajn, inu dobri bli, ony so tu sami od sebe bli; ke so videli, de njeh ozhe, inu mate da useskufi dobra, inu fadovolna, inu fategavolo od useh ludy shtemana, inu pozhadena bla fatu : ke da toku fajn, inu dobra bla. Po pravizi rezhi, tu ni dolgu ter- pflu, inu Anfhe Dobcrle , je bil ta narzhaditshe , inu narperjetnejshe mosh v’ vasi. On je bil zirkovn kluzhar ratal, kader je bil Petr Kok to zhad, inu slufhbo fgubil, ter je use svoje fhlve dny odah Enkrat je bilu enu dgte v’vaj er padlu, tu j o Anfhe Dobcrle fa njim v'vodo skozhil, ter je tu dpte is navarnodjo svojega fhivlenja vonperulpkh Zhes ts J e bil od Zesarja eno shenkengo prejel: inu, ke je Zesar per leti perlof hnofti fvfdet, koku je t)oberle szer faflopn , inu debr, tok je puflil njega pred s® pridti, je njemu svojo roko, pomolil, rekozh: Jed S1 voshem prov veliku takeh podlofhnekov imeti, ko¬ ker fte vi, moj lube Anfhe ! Buh vam daj tu lubu fdrav- l e > inu dolgu fhivlenje. Ja.! Zesar je njega tolkajn zhislai, de je enkrat, ke je skus vas raji’hal, inu na ■Anfheta se spomnel, pred Doberletovo hisho obdal, notri shl, inu si pokafati puftil, koku ima svoje go- s podardvu urovnanu. Kar j e tudi ena prava moj- O 5 flrya 2lS : drya oj enega gospodariva blu. Na tu so njegovi rajmnososedji debplu gledali: al njemu fa tu navo- shlivi niso bli; fakaj usi so njega shtemali. Zhej tu so tega lubefnivega Anfh?ta she bel zhaftiH, ko- kcr poprej, ter niso drugazhi ilurili, ampak de je na svatovshnah, inu godjah uselej , inu pousod mogt spredej, ali odfgorej, poleg G. Fajmashtra sedpti i V’ taki zhafli je Anfhe Doberle notri da konza nje¬ govega fhivlenja oflal. S’tega ufamemo mi doli, de on je ta prave mikel fnesht ghajl daseghi , katir je bil: de si je zhafl faslufhil. Tu se pu(ly lohka damishlati, de leta mosh, ke si je uselej perfadeval, 'use svoje rezhy, kar je narbel vedel, inu fnal, urav¬ nati, je tudi na svojemu premofhenju gorijemal, do¬ klej je fhivel: inn de je svoje otroke v’ dobremu (la¬ nu fapudil, deslih se fa ta tal volo ni nekol prevezh grimal : Kaj bomo mi jedli P Kaj bomo mi pyli ? ■penise bomo gv ant ali p Njegov pregovor,, ali pet* *ednen nauk je v’ temu shtuku trofnel. Per njego¬ vemu poshtenju, per njegovi fadopnodi, inu pridno* di je njemu njegovu premofhenju lih rajmno toku perverfhenu blu, koker njegova zhad. Nro. 31. Od pokoja te duske , inu od vejly. Bod’ vselej v’ mislah, inu v’ besfdi Modr' fvgit bod’ audi tvoj! Nebu se potem zhes te vs§di! Tok se nezh naboj. Tu v’ prgdni Numeri podavlenu popisuvanje od Anfheta Doberleta je (prov obdati) en kos od one pridege na grobu, katiro je njemu tegaideg3 krajaFajma- shtr derf hal, kader je pokopan bil. K’ ti pridegi si ni bil nobenega posebnega texta fbral, temuzh je le te susebnejshe perpovide, iau perlednene nau¬ ke t ullal jatli nasl pofa jeli buy on kjer njei (ty, faz! mo: zhu mo Do Zh nat pn tei de ief fm ma itn bi sz tu v< fa is Vi 'tl J< ii ti d F 't ke tega mertvega» katire je vezlikrat svoie dny v uftah , inu na jefiku imet, reskladal. Lubi moji per¬ jadi je on h’ konzu svoje pridege djal. Na eno nashemu rankemu dapadlivo perpovift nasmpm jeft pofabiti. Kumej ene ure poprej, predn je umeri, sem jeft njega domu obyskal. Troshtanja on ni potre- huval; fakaj njegova vpft je per pokoju bla : inu on sam se je na tu veselil: skorej na un svejt pridti, kjer be dobru prejel, inu dobru fturiti famogl: kjer njemu tukej kaj takega po voli fturiti ftaroft nadapu- fty. Jeft sem tedej od njegove bolgfne govoriti fazhel, ter sem njega miluval, de tu dolgu lefhanje more njemu teshku uftati. Kajshe ! je on djal: ob- zfiutnoft teh tef hav fhe pozhaii dolijemle , koker mozby dolijemlo, ter je is vesdlam fravn perftavel: Dobra Vrjl se meni fdy: na mehki vajkshne\i >py. Zhes leto Ippo perpovift vam morem she en kratke nauk dati. Dolli Xtijanov misle pogofti na tu, inu prosejo fa tu : de be Buh njeh v.-ft %hi)lo olihranil, ter zhes tu , inu unu tefhavo zhutejo , ke se bojg, de be zhes njeh vgft nablu , koker poftavem : Kaj jtfti, predn se dan l'afgVony: ali na en velik pra* foek enu f hivinzhe', katiru je v’ eno jamo p 3 dlu, po* magati vonpotegniti, itdr. Tudi se eni s’ temi toku imenuvanemi shkrupelnami te vejly martrajo, ke zvi- bkjo: aku je njim Buh gvishne gr^he, katireh so se szer fhe spovedali, odpuftil, ter gnado, inu miloft zhes tu podejlil. Takeh ftrashneh exempelnov imamo mi v ezh, de so taki szer fajn, al vonder perprofti ludji r av °l takeh shkrupelnov te vefty zel ob pamet, inu •s uma prishli: ali saj svoje dny k’ nobenemu pra- , Ve rnu pokoju te vefty vezh prishli niso Dalej se tudi taki narajmajo, od katireh Chriftus Luk. 23.24. govory: de komarje precejajo : inu A omele po/hira- Jo, tu e: katiri se ali eno shiroko , ali eno tesno, ■nu vosko vpft delajo, koker se njim treba fdy. Le- V m fnejo : aku eno, ali drugo dolfhnoft na tanku dapolnejo, koker de usakdan fjutrej k’ S. Mashi, po- Ppldan k’Litaniam, inu fhegnu gredd : de koker dru- zd toku hudu nakovnejo, nashentujejo; de se sh« tu- 120 - tudi ob srpdah, inu useh sveteh vezherah poilejo, itdr , tok je njeh vpil fhe terdna: poleg tega pak naporajtajo veliku na tu: de lafhejo, golfajo, fmi- kajo, kjer morejo, inu druge pregrphe skryvaj bres usega ftrahu dapernashajo. Usi leti niso prov od veity poduzheni. Vgjl namrezfl ni nezh drugega, koker ena misl, katiro mi sami od svojega dijanja, ali oppushanja imamo, kar nam je perpushenu liuriti, ali nekar: kar je Bogu dapadlivu, ali nekar. Smo mi kaj prov, ali dobrega fturili, tok nam tu dobra per serzu dp: nismo mi pak prov, temuzh smo kaj hudega fturili, tok nas nekaj per serzu tishy, tefhy, inu pezhe. Tu se prave ena dobra , ali huda V(jl. Buh je tu toku v’ zhloveshkemu serzu is posebno Svojo faftopnoiljo urovnaf, de be se usak fa tolkajn vezh pred hudem varuval. Tok pak ni trpba fa ve- fty volo ("koker de be vpil kaj posebnega notri v’nas bila,) prevezh bojpzhe skerbpti, de se use svoie 1 hi- ve dny v’ maleh toku dobru, koker v’ velikeh rezbpb uselej use prov fluriti poflisamo. Na tako vifho bo¬ mo mi eno dobro vpil samo od sebe obderfhali, bres tega, debe.nam blu veliku trpba na tu misleti, ali fatu se ujpdati, ali pojpmati. Toku je nash ranke rajmnobtat Doberle delal: inu odtdd je on ta Ipp myr, inu pokaj svoje dushe imel, katira seje njemu prov is ozby smejala. Potpmtakem se je tudi nad njim ta pripovift isshla: Dobra vefl, se meni Jiy •' M mehki vajh,hneyi sladku spy. On je na leti vajkshne- zi zhas svojega fhivlenja toku per pokoju lefhai, ko* ker enu brumnu dpte na persah svoje matere: inu ke je bil ilar, inu fhivlenja sit ratal, je on na leti vajk- shnezi sladku svojsmertne sen fadrpmal, ter je mertv she tak videti bil, koker de be se, koker enu dpte na smgh derfhal. Dr a- Druge d e j 1* KoH he fnali hnetji poshtenu omvogateti. Nr. 32. Kaj si je Wilerm Denk /eno perpomo/h /volil k’ ene¬ mu malemu selu pridti. £n’g?. osla poshli krifhem svejt: On t’ pride nafaj uhat ked prgd; En m<5dr bel modr pride Nafaj, ke /.§1 svejt prejide. W iUrm Denk is Dolnegorrc je bil ta narmlajshe i* 6. bratov, ter je dobru inirkal, koker - je gorirasl ", de od grunta svojega ozhfta bo kumej ena betvana njega prishla, de nabo mozh od te betve fhiveti. Vonder je on velik lusht imel, enkrat en zel pre- mofhne mosh ratati. Leta Denk pak je bil ena su- sebna glava. Kjer je sbl, ali Ital je on 'pousod o* zhy, inu ushfsa imel, ter je otl use, kar je videl, ali shlishat, na tanku lVfdeti. Tu ni blu drevpsa v’borslitu, ne trave po snofhftah, fa kar be na¬ bil poprashuval: hoku se prave ? fakaj je dobru , inu kaj ima she fene leftnufle? On je menil: tu je rajmno ta prave reflozhk med enem zhlovpkam, inu tied naumno fhivino na svejtu, de ffiivina le jp, inu pye; zhlovek pak be si imel perfadevati use, bar njemu na dejl pride, fallopiti, inu tu: AoAn,inu fakaj fapopafli. Poleg tega se je bil na gvishne pri- povifte navadel, katire je per usaki perlofhnofti na jofiku imel, koker v’ perglihi: Ne/i se brc s ur/hoka na jgody. Kakershne ur/ioh, takershm dijanje, V' dijanje namore ne/h pridti , kar v' ur/hoku ni. Kar na levi/ lefhy, namore na desni/ lefkati : inu kar j e /ernu , namore wglu biti. Buh /ke dobru vg, kaj igla, inu fakaj inu koku. Ketr je abotnega , /s 222 III ni up—— /najo pogh ludji delati ■ nekar Buh. Takeh reglez je she vezh imel, kaf.ire so njemu uselej prov na misle prishle, Koker otshem poflaveti : je ponozhi kaj po hishi, ali odfvunej faropotalu , de so se njegovi bratji flrashila fbali, tok je djal : Nabodte naumni! ropotanje je enu dijanje. Tu more en urfhoh imeti, od katirega ropotanje pride. So flrashila duhovi, tok pozh rok, inu nog nimajo, ali kar bodi terde- ga, s’ zhem be ropotale. Pejmo glpdati, kaj je faro 1 - potalu. Tu so tudi vezhdejl neshli, de je ali kaj is 'qvishkega doli padlu: ali de je mazhka fa misha- ine skakala, itdr. Potpm se niso nezh vezh bali, kader so enkrat urfhoh od dijanja fvpdeli. Toku je Denk fhe od mladega navajen bil, per useh rezhgh na Koku ? Kedaj ? Kje, /akaj, inu pokaj ahtengo da¬ jati ; inu na tako vifho je preudarjal: Koku , inu skus kaj/eno vi/ho be on pozh m o gl per svojemu malemu p^rtu wogat poftati. Narpoprcj je na to misl fapadl: aku be naimel svoje dve niveze predati, inu dnarje v’ Lottorio poflaveti, to narvpzhe srpzho vonpotegniti. En mosh is lih te vasy je bil res pred enemi lejtami 500. tolerjov ufdignel. Al ta mosh je bil *kus te dnarje en fapravlenz ratal, ter je use, kar je pre¬ mogi, fafrazhkal. Per njemu je res ratalu: Koker doblenu, toku fgublenu. Dva druga sospda fla le po reparjeh v’ Lottorio ftavela, ter lta na useskufnu ti¬ panje , inu zhakanje na Terno, inu Qvaterno sko- rej obnorrfla: fta svoje oppravke famudila, terusak- dan blifhejshi na konz slila. Denk je tudi shlb shal, de favle Lottorie so ludji ob -pamet prisbli • inu de drugi so v’ tako nadluge fapadli, de so use v’ ' ILUSS 223 v' shtihu puflili, od doma potegnili, ter shelmi, go- lufi , tatjf, inu tolvaji ratali. On je dobru spofnai, de teh dnarjov, katiri sev’ Lottorio skupfnosejo, se kumej desetina vonufdigne; tedej je djal: pokaj, fakaj je meni trfba vodo v’I*ublanzo: svoje dnarje t’ ta nasrgzhne wrefn nositi ? Njegova z.Jtarejshe brata fia si pufiila enkrat v' glavo pajli , shaj kopati. En nafnan jagr se je bil v’ tovirni k’ njima persgdl, ter je njima v’ glavo pojlavel: na konju njeh verta lcjhy en shaj od velika tavfhent kron fakopan, kat ir ega be on fna\ ufdigneti. Al po¬ grej more on ti dushi, katira je ondi fapanana, 7. fiatov ! ?. kron, 7. petij, 7. sedmij , 7. groshov , 7. sovdov, inu 7. vinarjov, is enem jhernem petelinom, inu 7. jaj • \ami pernejli, njo reshiti j fa /dej pak nima on rajmno tolkajn, inu te sorte dnarjov pred rokame. Fantina /in sc okklameti pufiila: fia predala , kar fia mogla * ter fia te dnarje na tu skafanu mefiu pernesla . Ond U jdgr use sorte krifhe krafhe po tlah, inu po luftu 1 tarejal, ter se je fravn ked en norj obnashai, inu na fadne je njima ukafal, eno jamo kopati. Tu fia bla da ene teshkg skryne prishla, katire le preufdig- teti nifia v’Jlanu bla. Tu je jagr djal: Dnarji se ttonjo poprej goripolo/hiti, preda dusha to skryno is dajani spufiy. Jagr polojhy lete dnarje is petelinom, m jaj jami v' red gori, poklekne doli , ter fajhne use ! i0r,e nafajlopne besede mermrati. Ta dva brata pu- on na Jlran prejhpojdti, de njima ki mordej ta duh Ur atu nafavye, aku be predobre vefiy namlela. Is fira • j fojfo ona ^dalej prejh shla , koker je trgba blu , inu j lim jhasi je panovj teh duhov fvvejgnel. K-t fia tedej 'tcnila ■ duh bo fhe pregnan, Jla it firaham kje per- ac*4 "■ ftapala, ter Jia s%er ikryno is shajam she na ptrvti nu mej/tu neshla; al od dnarjov ni jagr nekar vinarja po- pujlil, samugh Le petelina , inv, jaj^a, Skryna je hla polna teshkch kamenov. To pergodbo si je JVilerm Denk gorifapisaf, ter ni njemu she nekol na miši prishlu, skus kopanje teh shazov owwogateti, On si je fa tolkajn bel mislel, ta prave shaz, katirega fna usak kmet ufdigneti, lefhy na njegovi nivi skryt. Vofr, katirega be imel na shaz pokladati, je gnoj: inu kunsht , njega ufdigneti obdojy v’pravemu, Inu pridnemu obdeluvanju tega pojla. On si tedej fa premofhnejshe ratati , nezh drugega navflshe, koket 30. oroljov, ali en \el grunt, inu tu lubu fdravje. Ke pak na njega ni vezh, ked 5. oroljov Temle , katira se v’ 5. dngh is dvema volizham* ifdrje, prishlu , tok je mogl na perpomozhe mi- sleti: tolkajn dnarjov si perdobiti, de be si mogl tolkajn, kar njemu doligrp, perkopiti. Slufhabneke njeh Selaza je on zhaši domu obyskal, ter je videt, de poleg svojega Iona she tudi dofli shenkenge in* fa ta ponoshen librej she tudi kaj dobp. Tu je nje' mu lusht fturilu , v’ sluf hbo enega takega Gospud* ilopiti. Tsevpde ! je on tudi videl, de ti lokaj* s0 fupet use fadegali: inu de je merski edn, kader je b' 1 favle enega falerja prezh spokan,je mogl drugem p re< * dure peklati hoditi, Al Denk si je mislet: toku a ' botn jed nisem. Jed otshem enega Gospuda sl u ' fhiti. Ke pak gosposka slufhba nairba, tok otshe® use sovde , inu vinarje skupshparati; doklej talka] 11 skupspravem, de be v’ danu bil en zpt grunt perko* piti: eno lubo, pridno fhpnko si ufpti, inu koker en poshten kmet f hivpti, inu umrpti. On si je j miši j oko po sker det m de ; pejc si n IVu mu enei wog de j bodi obdi pras spuc zpfli Zpfle koke ftne; temu la, n; la, it Hzha mogl dobr Pogo gove: slehe mirkj >mu po¬ bit, km misl On rega ryt. »j: inu idej he, ubu !jov ama mi- ogi ekc def, in« nje* uda so bil red a- slo¬ jem ;aj« ko* en udi ' ‘ 22 J misleh meni namo-re shkoduvati enmalu po svejtu okoli pogledati, inn pomirkuvati, koku se kmetji po drugeh kraj eh , v’svojemu domazhemu, inu pojl- skemu gospodarftvu vedejo; fakaj tolkajn je fhe vp- ■ del, de fa gorrame tudi ludji ftanujejo: inu de v’ njegovi vasi se usa faftopnort skupnaftpka , temuzh de je lohka mogozhe: de tukej eno rgzh bel fafto- pejo, inu tamkej bel eno drugo. Modra glaviza pak si more is usega tu narbulshe vonufpti. Toku si je Wilerm Denk misleh Njegova slufhba je tudi nje¬ mu zel po srpzhi shla. H’ Groshajmskemu Gospuau, enemu fhlahtneku je on v’sluf hbo prishl. Leta je bil wogat, inu darovitn, ter je v’ temu svoje vesele imel, deje rad po svejtu rajfhal, ter je blu njemu na kar bodi fenemu kraju bel mar fa shego te dufhele, fa obdelovanje tega pojla, fa antverhe, inu umetnofle prashapi, koker poslopja, inu grady teh velikeh Go- spudov oggleduvati. Torej ni fmirej v’ kozhyi po žpfti se vofil, temuzh je zple dale, po teh delezh od z ffte odlozheneh krajeh k’ nogam hodil. JVlerm, koker en terdne korenak, na katirega ppft se je blu ftnefti, j e mogl fmirej pernjemu biti, ter ronz, v’kari¬ bu fta svoj fhivesh, tinto, popyr, inu plahteze imp- ^ a >na katireh so dufhele tega svejta fafnamenuvane fta- ia» itdr, zhes ramo nositi. Se je Gospud hoje nave- lizhal, tok se je ni vos uspdl, inu Wilerm se ie k’njemu uspfli. Ta Gospud je bil tudi toku d°br, d e greddzh se je is svojem lokajam perjalnu Pogovarjal, inu njemu odgovorjal, kader je otl nje¬ govega Koku? kedaj ? kje ? fakaj? pokaj ? od ene sleherne rezhy zel na tanku use vpdeti. Tu narbel tkanja urpdnu je Wi\erm, koker je fvpdel , usak p ve- 226 -' .'I vpzher v’ ene buqve, de be bel ohhranil, skupspisal, ter je njega veselilu , de se je v’ mlajsheh lejtah pi- sati nauzhil bil. Toku fta 3. lejta dvigu po svejtu okoli hodila: inu tu popisuvanje, katiru je JVilim skupspisal, je toku debplu, koker ena Biblija ratalu ( K’ previfhengi ftojf tukej enekatire odunad vonu- fpte rezhy, katire pospbnu kmetushke rezhy, inu tt dufhele, po katireh slavensku govorp, v’sebi fapo- padejo, de be se videlu, na kajfene rezhy je on, kot ker en kmetushke zhlovek ahtengo dajal. Nr. 33. Vonpotpgnenu is popisuvanja Denkove raj/he. Velik je ta svejt, inu povsod Poln narlepsheh Kofhjeh darov; Nash - Judovske , in’ Turshke rod Je’n kup Bofhjeh livar’, jeu bratov. Zpl svejt, ali fenila je ena velika ojflra, inu kosma¬ ta kugla , po katiri morje okrog , inu okrog tezhe> na tako vifho, de dufhele is vode naqvishku pf zhp , ked veliki ottoki. Ta kugla ke je prezej o- krogla, tokspjesonze ravnu, na srpdo doli na obf platy pak le po ftrani ; fategavolo je na srpdl te®’ le, kar se pod linejo prave , narbel toplu : inu zb® se dalej od srpde pruti poldanaki, ali polnozbni fl® 3 ' ni oldmikuje, bel merflu je ondi, Torej ni nioz® favle mrafii, inu ledii od polnozhne ftra y da p 0 *’ danske se okrog vofiti, od vpzhe'rne ftrany teg* sveita pak pruti jutrovi se njeh je fhe vezh umet' neh, inu korajfhneh mornarjov po zeli femli oko lh pelalu, kar 5400 mil fnese. Zpl svejt se na 4. P 11 ', ty rerdejly : pruti polnozhi lefhy Evropa- P rut ^ jutru AJija: pruti poldnevu Afrika: inu pruti zheru Amerika. Od Nfmshkeh dufhfl lefbp Y* pl pruti polnozhi Danska, Shvenska, Boruskthmuo? 0 ' shkovitarska ’, pruti jutru: Poj Iška , Ogreska 1 ur>hM pruti poldnetu Shvi%erska> Lpshka, Francoska, ska, Portugesha; pruti V£zheru: Votlnnka ' Vosk red 1 zha j kmeti fnajdt fhele namo podat velik bres riti, 1 ikega tktnut kar s benu dolfh lakov bere ga ob ga zh ni, ka Pojlsk kjer n Pervu. pisani %a “K c k J e tu j dov n Jktle t ktajni' krške) 2«. p Hu d t‘k. Majnh >i»sl, h pl* rejtu lem talili omi¬ li te ipo> kot itnJ- ,he. pi- O' ob{ 'etn- zhe ftra- iozh pol* tega net¬ ili - ,ruti V?' aro* \fo* lAoi J O/l' nt>) lili—J— 227 Foskiiska (ftigfatib) femla , katira se is Skujidsko v’ red Velika Britanija imenuje, inu ta k’ ti shlishejo« zha Jima (jjrlanb) V’ malukatireh dufhelah pak se kmstushke Član tolkajn zhisla, inu v’dobremu ftanu fnajde, koker v’leteh nasheh. Kajpakde! nashe du- fhele imajo zel veliku gosposhen , katire tsevpde ! namorejo use enaku dobre biti. Al tu je zel lepu poftavlenu , de nobedn od teh Gospudov , bodi si velik, ali majhen , le temu narmajnshemu kmetezhu bres sodbe, inu pravize nasmg zel nezh fhalega fiu- riti, fakaj usi fiojg pod Zesarjam, inu sodbo S. Rim¬ skega Kraylfftva, Naspruti pak, poftavem : na Poji- skemu, smp en Gospud is svojem kmetam pozhpti, kar se njemu polube: inu na Francoskemu nekol no- benu lejtu naprejde , v’ katiremu be njeh vezh na- dolfhneh s’ kolfsam terteh, obgseneh. ali na galfjo fakovaneh qablu ; koker se tu doflikrat v’ zhasnezah bere . Zesarske duf hele imajo zhes tu she tudi use- ga obilnu fadofli, kar k’ potrebi, inu fhivlenju ene¬ ga zhlovpka shiishe. Tok so tedej uni pozh abot- m >. katiri is dufhele potegnejo, ter svojo srgzho na Pojlskemu , Ruskemu, v’Indiji, ali Ameriki yahejo, b|fr njim tudi pezhene pisbeta v’ ufla nalejtg. Tu Pprvu, kar je Denk v’svojeh buqvah od dufhel fa« Pisanu ilngl, je od Koratana, ali Koroshkega. Nekdej je blu Kuroshku en kos od srednof^mle- , : l a Norika teh Rimlarjov, inu en kos nekdane Kar- ®i e , odkod je blefu ta duf kela svoj( ime prejela. S' per- Vr V konca je samu svoje Gospude imglu : potem pak ‘jf Zesar Korel ta velike skerbi Friulskeh Y r ajvo- n V tor&chil* Al ke so ony obdo\Jheni bli, de te du- ‘ ‘le pred Volgarjami fadofli navarijejo , so bLi Po- ff Knifhi, pod vifhengo vikshega Nam^Jlneka Vd- , hm N oriskeh dufhel od Resorja pojlavleni. H IV* je Koratanu Vojvode dal, katiri so ' dolgu od enega rodu bli, doklej hi njeh korenina pnela; tedej pak je ena druga od tega rodu nafto- iu a ' Kader je bil pak ta Jadne odrask te rodovine ‘ a inhard Knish v’ Tyrolah, inu Gorizi v’ lejtu 1335, p 2 . posili, 228 1 ' - - "T*" ' i poshl, je Koroshku, heker je Ludivig Zes. spofnal, m Ejlrijanskega Vajvoda Alberta, inu Ottona padlu. Koroshku je dolgu z6. shiroku 10. na 4. vogle uf{teh nemshkeh mil, kar po ravnemu /m rjenu 209, Q mil fapopade; na temu pro/loru se 289*07. prebiva'- ■^ov jnajde. Od teh pomerje v enemu lej tu bi,ju gcoo. Buh pak pujly sp^t drugeh skorej 90C0. na svejt ro■- diti. Vikshe dufhghka Gosposka je dadusehma.) v' Koratanu bla en Zesarske dujhplne Poglavar v’ le loviti, is tremi Okol^hanami namre^h: une jlrany (Ao- ker Drava od somghnega ishoda pruti fahodu te\hc) pruti Vfgheru, ali gor nega: une , pruti jutru, ali J Ivi¬ ne ga, im tega trudnega dejla Koratana. Vikshe Da kovna Gosposka )la 2. Firshta Shkofa namregh Kersh- ke , inu Lavantinske. Na poldanski ftrani govor; Karosh-gi Slav^nsku; s£cr pak, inu Jlafii po mejfiiu; inu tergeh nemshku. Zfla dujfhela je veghdejl is °1' Jlreme , goleme , inu odfvunej narodovitneme gorram (te narvikshe so Shent Urh, S. Alfna, S. Vid, S. Lov- icnzj nataknena. Doline so is 4- jej'erami napor¬ ne: is Nvflem, is Milftadsken), is Offiabskem, Wertarskem, s’ katirega je en jarek is veliko utrtito da Zelovga spelan bil, use sorte blagu leseni vop- Per usemu temu so pak vonder ene gorre is gojJM obrasene, is marmelnam, ir fveritianie , is sVinTju^’ inu /help/no rudo ; tudi is eno mervego sreberne rv previdene. Torej je ondi tolkajn kladuvov, iijj Jhin, kjer si ludji dobru naprej pomagaj o ; ke l nllt -b na vezji vifh Jdelam , ali na fabreke , ali »a P 1 -! kraje fvofejo. Med gorrame se rodovitne doline nor 11 majo, kjer S£er pshenijci, ersh, jeghmen , ajda, F a j ovs, lan, konople, inu use sorte sofhivje rase ; al ’ s dar /a eno is ludmy , inu gorrame nat tanjeno dy , • fadojli naperdelajo: temugh njim morejo v potrt blifhne dufhele na pomo-gh pridti. _ - Po reli dufheli se naraima ir. mej/k s 5-/vJ ...... .... ... -Ati m, i v vasy, navoru, kol kaj n she, Klpsht/ov (v Jurju je Nunske Kloshtr Ordna S. Benedikta v J li ta narimenitnejshe ) Fiktrinska Oppatya teh ‘I j eitnfarjov jhe od lejta n 17. jlojy j ' 175* S ha], m lu. . voglt >09. d ebimv 1 8000. veji ro-- trna! v' v’ le- iy {ko- ti\lt) 'i Jiol- > le fls' Kersh- govor; nejllah 1 is oj- orrdM S. Lov* lajiolne- m, i»* 1 utrli* 1 vofiti- rcjfm ngk fW» inv fr; fhtltf* a pf i nar 11 !' pCfljUl al shent fift 1 oj', 1 k* zi:.:. T r r r. . 229 Utireli se dojli gospode od narflarejshe Korenine odvya. Zelovz tu poglavitna mejjlu poleg vode: Glan, ima en Liceum, ali odperte latinske shole: eno Modrino poji- ikega obdeluvanja : eno Normalsholo: enu sirotishe fa 300. fhovntrskeh otrok : 2. fabreke , v’ katireh eni seknu: v ti drugi plajles dglajo, inu poleg enu predi- sle, k]er veghdejl Kravnige, katire pujlg na Korosh - ku pridti, vovno predejo > Koroshgle pak is fantami na Dunej potegnejo , gggle delati, kositi , fkgti, it dr. Urfhoh, fakaj is doma gredo , ni kratkunekar; ke na Koroshkemu je prevegk ludy (na merski enentn kraju n j el fa delu manka ) ampak ke so/lo sromashki ludji , katiri nimajo od svoj eh Jlarshov nckar vinarja setrosh- tati. Od ujeli Iona (hlapgi imajo k' vgghemu 10. dekle 6- raj n sh ) se napul{y vehku v’ skparovgkek dgvati: Lu- btfn , kat ir a gg\ svejt oggupra , gory tudi v tek ludgk. Kader /la 2. enekatire spomlade toku na Dunej , inu na jimo domu fakaj ala , teren par (lu rajnsh skup- spravela, si doma eno kajfko , inu eno krav e go kope- M, se ujameta, ter fadovolnu skupfkiveta. Na delegh od Zelovga je ta refglasena fabreka teh puksh, alipuk- sharva v’ Barovlah, p;r katiri se 500. mojjlrov/naj¬ de , katiri edn drugemu v’ roke dglajo, ter so v’ (la¬ na lejtnedan 50000. maleh, inu velikeh puksh fdglati. Dve ure od Zelovga lefhy Shent Vidsku mejjlu , kjer je Zajvoda Mainlard v’ l. 1292 / lanuva h Tu med Zelovzam inu Shent Vidam lefhggke pojig se Zdlisku P°]j? prave, kjer pravejo : je tu (laru mejila teh Rim- larjov: Tiburnija jlalu: inu ta kamnitne sedesk fiojy, kjer so Koroshki V ajvodi od svoj eh podlofhnek po- korsheno gorijemali; dan danaskne pak se od usek kra- Jov dufhele fhelgfu v' Shent Vid vofe , inu ondi od- ktada.' Dalej pruti polnoghi lefky mejjlu Frpzhe , J er je nekdej Virunum / lalu , tu narjlarejske v' Ko- ratana. Dve ure preglt je Tribeh, kjer se ruda is bttemberga topy. Plavsh ima od dveh platy dva ntehova , ter da lejtnedan 20. da 22000. ggntov sro- Ve & a fhelgfa, od katirega le samu v’B arovlah 5000. podelajo. Toku se ludji po K.oroshkemu ve- e Jo. Is Koratana j e l,Ufi Denk is svojem Gospu- P 3 dam 230 --- dam na Shtajersku se spuJM; fakaj dalej Jlojy tok v’ njegnveh buqvah fapisanu : Shtajersku , tu nekcianu Tavriskku je blu ped Rimsko gosposheno en kos od Norika, inu Panonije, Kader je bla pak Rimska mozh os labpla, šoto femlo Wandalirji, Gothi, Huni, inu Slavenzi pod se perpraveli bli. Ke so Huni (nekdani Ogri) to fem- lo vezhkrat pofentali tli, je Ze s, Otto II. Pokrajne Knifhe (katiri so v’ mejflu Shafcr fgorne Efirye fta- nuvali, inu odunad leti zeli dufheli taku irop dali: zhe ni od Tavrishkeh Tavrov (©Htr) fhe poprej tu imp dobila) lesem poflavel. Fridrik I. H inske Zesar je to dufhelo k’ enemu Vajvodttvu poufdignel, ter je fapored svoje Vajvode impla, notri da Otto- kara VI. katir je s’ pervolo Shtajerskeh Stanov to 1'emlo Lepoldu Eltrijanskemu Vaivodu ifrozhii. Shtajersku mire po dolgemu 29. po shirokemu 20. imi glih po ravnemu ufptu 397 □ mil, ter ima Soocoo. zhlovekov v’ sebi, od katireh v’enemu iejtu nekaj zhes 23200. pomerje; rojeneh pak bone- kej zhes 14300. Ta narvikshe dufhelska Gosposki na Shtajerskemu je en Zesarske Gubernir notrejne Ellrye, katir svoje Odlozbnike , Posvjetuvavze, inu Okolzhane , katireh se slphern v’ svojemu Shtirtel- zu is svojo kanzlio goriderfhy, poleg sebe ima. Vikshe Duhovna Gosposka so ti Shkofi namrezh: v Sekovju, v’ Lojbnu, inu na Slavini she tudi is Lavait' ta Koro hke dufhele. Shtajersku je v’ fgornu, a 11 polnozhnu, kjer le ngmshku : inu v’ fdolnu , ab ve ' zhernu, kjer vezhdpjl Slav^ntku govorp , refdejle™’ /gorajnu bo v’ 2. shtirtelza i) Judenburgske » ty eI mejftu Judenburg , ta nekdana Idunum teh Rimlarjov lefhy. 2) V’ Brukske od mejila Bruk imenovan; temu shtirtelzu ftojy una velika Eofhja pot M ar: Zeli is enemu kloshtram Ordna S. Benedikta od • 1157. leseni; katir je bil pak od Jofhefa lk P !IT1 , kega Zes. goriufdignen. Tu fdolnu Shtajer;-ku bo 1 3. shtirtelze refdejienu, koker se bo potpm skaj- 1 • Žpla dufhela, flaft? fgorna ie gorrata, kjer k J rodo krivo dglajo, de gliva, ali debple uraty ,ma j ’ -3 l drug! pak njeh dolfh? ; ke maftnu fabplane jedy je- d6 : in ti zhe s’ tem bel maftnu mesu imajo , tok she usak slphern grifhlej v’ reftoplenu maslu pomakajo, predrt dolipofhro, Spodna dufhela je bel ravna, flafti prati Hrovashkemu, Kjer se ti narlepshl, inu narrodovitnejshi prodori fnajdejo. Pohar je na Zelan- ski okolzi ta narvpzhe gorra, ter 7. mil okrog sebe obsgfhe. Tok niso pak gorre zel gole, inu narodo« vitne, temuzh so is zimbrame ( 3 irbe!f>aum, Pina• pr, Pinus cembra katiru drpvje se podergod nana- fajma, inu fa ipd dobre pazhulkeima) is meze'snami% inu vezhdejl is hojame , inu stnrekame farasene, ka- tireh Igs fufhinam, inu rudarjam , katiri na srebru , 'vitiz, bakr, flafti na fhelpfu , fhe zhes tooo. lejt bres permankanja koplejo perlofhnu pred rokama lefhy. Zhes use tu lomejo gorjanzi naobhodnu pe- thovje na enemu perlofhnemu kraju, kar morejo. S’ tem’ ulomnenem kamenjam jamo , ali dolino famet- sbejo: ali ta napravlen prodor, koker is enem bres- a pnpnskem fidarn oggrajp. Na srgdo nanosejo ti prid- pi> inu nautrudni kmetjt na herbtu v’ koshgh gnoj , ’nu perft, ter si eno nivo, ali travnek sami s,ebi, inu svoji fhivini k’ nuzu naredp. Vina fgorna dufhela n, ma; ima pak nameft tega lep lan, pirjovzo, dobro rejo fa fhivino , inu domazhe fhivale. Dovjeb tiz, oovjeh k6s, inu use sorte fverine se per njeh naman- Le na fdolnemn Šhtajerskemu dobru vinu rase, fiafli v’ Rafkovi ni, inu Blatnigorri , kjer se tudi use sorte dobru sadje po obilnolle doby. Voda v’ Ro- i, inu toplicah slufhe ne le domazhem k’ fdrav- temuzh se she tud? po drugeh dufhelah pofhila, " ar eri lep dnar notripernese. Na Šhtajerskemu lef hy 20. mejft, 93. tergov , 397 . grashin, 1340 gradov, .4460. vasy, veliku klo¬ pov , katireh spozhptk se od zel Itareh zhasov esem pishe; njeh shtivilu pak se per ti prizht prov P°vgdati n avg, V’ ti dufheli se she merski kaj po- Sejnega narajma; tukej pak flojy le nekaj, kar se od ^aolne dufhele, kjer Slavgnsku govorp, vp, inu fna.. jradz enu veliku , lepu, poglavitnu inejflu okrog, inu o 3 2 -- inu okrog is gorrame, koker is boshtyame fagradenft Rpka Mura tezhe skus mejftu. Pred tgm je svoje shpitale implu: fdej ima svoje srotishe, bolnishe, delisha, f hovnirishe , inu enu fidanje fa ludy, kati- ri obnorrp; fa mnogitire uk ima svoje vikshe shole, inu eno Normalsholo Marpergske je ta druge fdol- ne shtirtelz, ter ima svoje imp od mejila Marper^a, katiru poleg Drave lefhy, kjer je nekdej en knish tega primka lian uval. Optu]e ) enu Hani nek¬ dej slavitnu mejflu poleg Drave, kjer so bli Rimlar- ji eno selitvo nafiaveli. Fofthberg, mejftu per vodi 'Kajna ; pravejo: de ima tu narftarejshe mejftu na Shtajerskemu biti, katiru se je nekdej, koker voda ondokej Viana irnenuvalu, Gosp^na dolina ima eno pirenzhafto fabreko. Zelike , ali Zelanske ta trete shtirtelz je bil nekdej ena Knifhya ; ke pak ta fad* ne, uwyte Knish Urh ni irba fapuflil, je Zes. Fri • drik III. to Knifhyo , koker en kos Shtajerskega na se potpgnil. Per Zehkemu mejflu, kjer se 2. vode: Savina, inu Gojnek skupftekajo, je bla ena naselit- va teh Rimlarjov, koker ta is Žela , na Optu j* na¬ rejena zefla, inu te llare vonskopane fnamena teh mil fadofti prizbujejo, Slavine Grad%, mejftu, katirega Knish pravizo ima, dnarje kovati. Slavena Biftrcia inu Kershku ob Savi so tudi mejila ; Kojni^e k en terg favle vode, katira po lejtu merfla, inu p° fimi- topla tezhe, zel fnan. Studenice imajo en Nun* ske kloshtrOrdna S. Dominika, katir je fhe v’ dvr najftulejtnemu zhasu fiat. Vfajgu je en Karthajlar- ske kloshtr, katir jena npmshki femli ta perve ftdan bil. Shtajersku se. Ogreskega Krayl(jlva datika, katiru is nekdant Panonije, inu Dacije objlojy . Rimlarji so bli to j e ' ,n ' lo poghasi pod se perpraveli , ter so njo skorej 4 °°‘ ejt pods^dli, dokler so njo njim bli Vandalu ji i* J 1 Jly spuiili. Geyfa Ogreske Vajvoda je v’ l. 979 ' j tholsi ratal: inu S. Stefan, perve domagh Krayl, w' jov syn je \fluKraylgjlvu k’Rimski Katholshki z*”' qvi perdru/hii. Ogrtsku je 75. mil dolgu, ()f,.shiroKU inu po ravnemu ufgtu, skupej 3721. □ mil /nese. b-^-i ' -=== 233 ik Hrovashku , inu Sklavonsku, Kar k’ Ogreski kroni silishe, peru/ame , tok pride na ravno/ 4529. D mili Kjer se 5850000. ludy J,'najde , katiri ali ogresku, ali nemshku, ali Slavensku, inu latinska govore. Valashka shpraha je is latinske , inu grekushkc : španska pak is Valashke, slaven:ke, inu ogreske skupjlaknena ._ Torej, eh ima kedu na leti Jemli kaj oppraveti, je treba , de use lete shprahe /na. Tu je ena gel dobra femla, htira use, karkol druge imajo, sama ima: fvunej svin- im gina, kntirega she nekjer fneshli niso. Km(- mm tedej ni treba tolkajn se mujati, im terpeni, Roker dergi. p"'Sopr6nu fSifcenburg) je usak tedn en tok velik terg, de lejtnedan ghes 40000. govgd, inu ghes 15000. preshighov predado. P ’ Selizah je ena dupla vgorro: katiraje 18. klajtr visoka, inu 8* shirokai na /dol pak 50 klajtr globoka; na shirjavo pak ima 26, Jlfs, po katireh se hude, inu lafe. V' ti dupli je je in ghida urgdnu, de po Jimi je v' nji toplu, inu suhu de se lesige, fajgi, inu d. t. Jipre v’ njo Jatfkajo , pred hdem nirajam se o dieti: po lejtu p ak toku merflu, de t>b kr^su se l$d v gej ghudneh podobah, ked barjgle debel naredy, od katirega gele vofove v’ ledenige vojejo. Sklavo: ija , dufhela med Wenedskem morjam, n, ed Dravo, inu Savo notri da Macedonijeje od Rim- larjov tu imp: Illyrska jem la dobila; deslih prov na tanku ufptu, dan danashne lllyrikum drugega v’ se* cinafapopade koker Ilirijo, Liburnijo, inu Dahu a- Vjo. Ta perve dej! te fende med Dravo, inu Savo, *'jer se skupejfiekajo se ie Panonija med vodarne ( Pa- tionia interamnis: Savia: Ripenfisj) imenuala; Ta ° r uge dejl med Savo, inu Dunavo je Shirmirsku Vaj- ^odftvu. Na leti femll so nekdej Panonijarji, en Mavpnske folk flanuvali; so bli pak od Rindarjov: lnu Riinlarji od Vandalirjov pregnani, h' katirem so bli s’zhasama fhabarii , Valahi, Serbli ali Ras« ?.'l an >> inu drugi farodi perdrufbili. Img je ti dufhe- 1 ;°d Slavenzov ofialu. Nje dolguft spfhe na 34. ^irokuft od flrany sonzbnega ishoda na 6. inu pruti a bodu na 12. inu zpla ravnoft na 331, □ mil, na K «iri 253000. zfalovesbkeh glav fhivy; kar je na P 5 tm 234 - ==== eno toku prdfldrnd , inu rodovitna dufheld, katin toku rekozh, use sama od sebe naprejpernese, enkrat premalu; zhe ki mordej ta med Savo, inu Dravo ftojpzhe motne, lpn, inu nafdrav Iufrt, katir use sor¬ te merfleze napravla, nad tem urfhoh ni. V' Sremu, ali Shirmiji , od katirega mejila so Rimlarji zglo du- fhelo Shirminku VajvoJjlvu imenuvali, je Zesar Probus na gorri Alma en nograd is grekushkeme ter- tame fasaditt puitil. Sklavonijarji dphjo fravn sro- vega, she tudi doili fhganega vina ( Rakia ) inu Sli- vovi-^e is sliv, inu zhgshpl. Rib use sorte imajo do- vl; zhasi ulovptake vvifene, katire so po zoj zhev- lov dolge, inu po 15. — 16. zgntov teshke. Skla- vonijar bo is mladeh nog fuper mras, inu urozhino, na pashi uterden: inu k 3 der gorifrase, tok dans orje, jutri v’ nogradu okkopuje , pojutrejshnem grf ked en kopz na smejn, inu zhes ene dny ftojy on ked en fhovnir na llrafhi. Skorej per usaki hislii ima kmet ene hkavske (latuve , kjer si sam is do¬ ma spredene vovne, ali prediva enu debglu seknii, ali platnu hke , s’ zhcm se ozhe , mate, inu njeh otrozi gvantajo. Tok se tudi vide, koku gospodi* na od kolovrata skozhe, svojo prpjo fvye, ter fo ftavneze spde , inu hke. v’ mejflu Vovkavariu ']* tudi enu motavilu fa motanje, inu zvirnanje te fhide narejenu , kjer ima dovel deklgt dofti oppraveti, i" 11 fa fhivlenje si kaj faslufhiti. Okoli Pofhegansh^ mejita, (kjer je Inicernum , preselitva teh Rimlarjov bla) pisheio , inu govorp tu narlepshe Illyrsku. On¬ di rase tudi duhan ('•SobacFJ) katir je bulshe, k™ Ogreske, inu Hrovashke, ter njega usaku lejtu zho 5 50000. zpntov zhes morje na Lashku poshtlajo, 1,111 predajajo. V' Nofhi^ah fhgo erusol is veliko kop - zhyo, inu dobizhkam. IsOgreskega bo vezhdejt D 11 ' nej , inu fdolna Efttiianska femla is fhivlenjam fa dy', inu fhivino preskerblena. Ellrijansku sgfhe skus 41. □ mil po inu 20, po shirokemu t po ravnema pak u/gtu ver j M 637. □ mil , ter ifiteje 1682395. prebivav^ov v set”- Dmiej, tu xel urinu ograjena poglavimu niej/lu .«* utiri nkrat )ravo ' sor- 'f*. ) dii. Jesar ! ter- sro- Sli- do- fiev- ikla- IDO, ians m nshi do¬ mu, ljeh )di* • fa 1 j« ide imr e?« ov ies n« ,p- )«- lil- a 'li¬ li- 23 S EJIryi, per reki : Dunava, skus vegh ked 400. lejt seiesh teh Vikskeh Vaj vodov , mu Rimskeh Zesarjov 11 Eftrijdnske rodovine , shpje purgarjov v’ mejjlu, inu v predmei/ljak ghes 70000 inu usek skup ludy, ghes 250000. dush. Mej/lu samu na sebi nima vegh ked ne~ kaj ghes 1400. hišk, katire so pak 4. 5. ja 6. inu 7. najlropjdv visoku Jidane, ter 2. inu 3. kfvdre , enega spod tfin drugem globoka pod femlo imajo. Deslih pak nemshku govore, tok se neghmejn vonder vse dru • ge shprahe, katire se pobeli Evropi govore, tudi na Omeju fajlopejo , inu govor g ; kar je fa une , katiri rajfhajo, nekaj gel posebna dobrega ; fa Dunej pak enu perporogkanje Dunejske Jdrufhlivojle , inu perlud- nolie. Skorej na sr^di mejfla jlojy velika girkuv S. Shtgfana Marterneka, enu Jlaru , grobu inu 7 jl ime- nitnu jidanje, katiru je Vajvoda Albert, ta hrome goripelal ; Albert, ta zhudne pak je 60. lejt fa unem ta po belemu svejtu refglasen turn , katir je is refa- nega kam na 72. sef hcnov visok, goripo/lavel: inu Zes. Jofhef [. je ta narvfghe, is fkvpnkelilam v’ red 3 & 7 ; gentov teslikefgvon fa ta turn flyti pu1U\. Mej - fl u je daiusehma\ imela en shpital fa purgarje, katir j‘v’jtnnu njeh 3000. preskerbgti; seti uwogi is pred' mejjlov is 12 shpitalov fravn perufamejo , tok njeh je fies 9000. skupej , katiri bodo is usmilenja teh dobrut- nekov preskerbleni. Zesarske dvor je tudi enu jtarsh Jmnje 4. najtropja visoku, ter ima odfnotrej vegh per .1 hnega proftora , koker se odfvuttej vide ; fakaj ondi E Ve \h projborneh hramov fa use sorte ghudne, natir- inu kunshtne reghy „• kar je use enega Zesarja u * r (dnu. Zesarsku bugvalishe , koker tudi S. Rimtke- š a Zesar/iva Kangli a Jla dva gel velika poslopja Ze- ^rskega dvora. Od lej ta 1365. so fhe na Dunejvt ' Ragole, ah usegaghihernega uka shole , kjer se fna ki ^/ a ^ u ’ karkol kedu otshe , naughiti, Skorej usak °ftr ima svoje bugvalishe. Te suselmejske pakso,fa [ e t j imenuvanem Zcsarskem buqvalisham, tu JVindha- * tn j. : tti Garellishku •, inu tu per teh bdsek P. P. Av- nar j ek poleg Zesarskega dvora , katire je muje r wnu videti. Dalej se na .Du/ieju fna j deta 2, orofh- nisha 236 ruska is use sorte oro/hjam preobilnu napolnena, m og-gifrana; koker tudi enu gel grobu Jidanje fa bolni¬ ke , /a o- koker ena fbornya k’ nemshkt dufheli. Ti P erVl Mj na ti femli prebivali Boji, en Celtske folk; so psk ob zhasu Xtusovega prihoda od Markom** 1 ^ premagani. Pofnejshi v’ 1 . 500. so bli od Slave zov , katire pravejo: be bil imel en gvishne Z Ti! Ppmsku reshettlu fa lanenu sejme je 6. zhpv- Jov dolgu , nekaj zhes 2. zhpvia shiroku. Tu se na “fno naraslonv, koker unu fa fhitu , temuzh lefhy P° Hrani na 4, nogah toku, de so fdolne noge, en- malu krajshe , koker te fgorne. Noge so toku fa- vertane, de se fnajo vtksht, ali nlfhi favertati, inu Poitaveti. Nameft drdtaftega reshdta Je rom is vrp- em luknezhaflem kositarjain okkovan, inu skus eno ■aolej narejeno ropotulezo, katira se is roko verty, se vertilu trpse* de sejme po njemu pozhasi dolider- ra - Na pildu se vide per (a) ta trufhe^a, kamer Se tu smetmi sejme notriusuje (/») Dilema , katira se sprp- kje perpelatipremojftreni. Od dejo sedani Peniči, ali Bojgm\i , katiri Slavpnsku go- vorp. Po dolgem fmire ta femla 42. po shirokemu »8. inu po ravnemu skupej 961. nemskeh □ mil. iShtivilu teh prebivavzov se na 2265867. glav ftg- gne. V’ ti dufheli je merski ena Gosposka svoje kmp- te toku delezh perpravela , de , ke videjo, kajfen dobizhk, detelo rej ati verfhe, tok veliku 1111 oroljov fa detelo odlozhejo. Pem\i fnajo zel Iohka, inu lepu lanenu sejme szhi- fieti is enem reshetilam, katiru je toku narejenu. 1 7 . J0». 238 -—- spr^dei v’ to truf hezo notridcva, katira se fna vik- shi, ali nifhi notriutakniti toku, de vezh, ali mejn lanu »a reshetilu ftezhe. (c) Ro^hiia od ropotale, katira se pod reshetilatn natakne, (i) da (5) je tu %h:jlilu, ali kositarsku situ, katfru je is 5. verltyk>- sitarskeh tablez narejenu , katire so v’ ti fafname- nuvani linei (d) po dolgemu, na eni bespni lajshti, is glavatemi fheblemi nawyte, ?nu v’lira nizali do- bru skupftaknerie toku , de te desetire tablezo eno Zflo gladko ravnolt dplajo. Te perve 3, verfte ima¬ jo okrogle lukneze, glih velike, skus katire 1 e/er- poldn , i.iu druge ferna , katire so tajnshe ked lan, skuspadajo ; te druge fadne verfte pak imajo obpl- kafte lukneze , katire so rajmno toku urpfane, de ta dobre lan v’ to pod reshetilam med (3) inu C5) re ' sppto ruto, inu s’ te kmalu sppt v’ to odfdol pod- ftavleno posodo pada, Te vpzhe smety derzbg zhes te lukneze na ftran, ter padajo na konzu reshetila na tla. Ta pod reshetilam napravlena ropotula(c) je s’teh koszov skupflofhena. V’ srpdi reshetila je lajshta (d) uterdena , na katiro so plehi perwyti, Pod njo tezhe ena, pregibna lajshta , ali lespnu peni (n) katiru je spodej per (d), is enem fheblam, inu per (ar) is enem vertilam uterdenu, de se fna vik- shi, ali nifbi poftaveti. Odfgor tpga perpsa je e 11 fob, ali fakrivlen Ips (y~) nataknen, katirega seenu ureteneze sprejpma, kader se njegov valerz okoliob- razba. Letu kolpsze (^) ima 6. fob; slehem je 2. zole dolg, inu shirok. Valerz v'katirega so natak¬ nem', tezhe nakrifhem pod reshetilam naprej v’dveh po obgh ftranph per (c) narejeneh platph. Na desni roki, kader se odfgorej ftojy, ima po navadi eno rox^Z° (°) obrazhati: inu na levi enu kolu (p) katiru je is ene 2. zole debple dile narejenu, inu od enega da drugega konza 12. zol (mire. Kader se te- dej rozhiza okoiiobrazha, tok potisne kolpsze (V peru (n) rozhnu enu fa drugem doli, inu skus tu na- fajodwyanie se reshetilu toku trpse, de lan pozh a ®| zhes plehe derdrž, inu med (3) da (5) zel zhift do* lipada. Koker se vertilu (4) favc,vty, ali odverty> 3 vik- meja 3 tule, i je tu tyk>- name- ijshti, h do- 0 eno ; ima- efer■ lan, obpl- de ta j)re- pod- zhes letila a (c) ila je yyti, peru imi vik- ? en enu lob- e 2 . tak- veh ssni •no S te- (?) na- tasi Jo- y> 1 == 239 toku se vezh, ali mejn trfse. Ppmzi hodejo is enem takem reshetilam fa lan, v’ »pomladi po svejtu, ter zel v’ Tfaringijo pridejo , kjer od va»y da vasy gre¬ do, lan fa plazho zhifteti. Is Plinskega se pride na Lufhinsku , kar je ena pokrajna Knifhya, katiro so nekdej Senonar]i pod sabo iinpli, so pak v’ 7. flulejtnemu zhasu Sorab^am, enemu Slavinskemu ludflvu proftor fturili. Pofnej- shi se je fgorna Ln/hni\a Perniškem Kraylam sama od sebe udala: inu od Zes. Korelna IV. je blav’1. 1370. s’ to perkopleno Jdolno Lufhnizo k’ Pfmske- mu Kraylfftvu potegnena; od Ferdinanda Zes. pak narpoprej fallavlena : inupotpm v’1, 1636. zel fhav- ikemu fborniku ifrozhena. Dolga je 24. inu shiro- kaskorej'14. rni) ; p 0 ravnemu ufpta sgfhe na 200. □ mil. Tukej vezhdejl Slavensku gnvorp : vovno,inu prpjo (hko ludji na use sorte vifhe, ter kopzhujejo mozhnu is seknam, inu platnam po svejtu. V’fgor- n ! Lufhnizi imajo 6. Gymnafijumov, inu v’ fdolni nishter mejn, 0 j^ a ^ ran * l^^P Shlefenge sedesh teh ftareh jadov , inu Lygijarjov. Ke so v’ 6. fiurednemu. thasu O vadi od Slavenzov pregnani bii, je en dejt V a dov na Pojlsku prishl. Pojlaki so ti femli Sle- r 'j 11 ? dali, jfakaj Jlo , inu Qyad otshe lih tu rezhi, at ““. V’ 1. 1355. je bla ta femla k’Timskemu 1 .pta^; inu odtehmal je fmirej toku oftala ; doklej ^ PMdrik II. Prajfovske Krayl skus silo te voj- e na se potignil, ter le ta male dejl Eftrijanskem a )vodam zhespuftil, katir je 24. mil dolg: k’ vezhe- f . u 7- s hir. žila ravnoft pak fapopade 81. □ mil n 86 t ^' er 2 478b’6. ludy flanuje ; Prajfovske Shlefen- * P* Spopadejo 560. ravneh mil , kjer njeh zhes ,.5 °°oo. dush prebiva. Na ti femli se use sorte tovr nara i fn ^°> Iztiri tudi po eneh krajeh Slavensku n ) ptijo , zvirn, inu lepu platnu ddlkjo , kar nnu p 0 svejtu grp. lurp .^ ru ^y a » tuje : sedana Poilska , inš Bronden 3ia/I ka ^ em ^ a je bla v’ narrtarsheb zhaseh od Sar- •v tw , inu Slavpazov obsfden*. Torej se she fde* mozhnu I 240 '— mozhnu Pojlsku, tuje : Slavpnsku po teh krajeh go. vory. Po ravnemu mire tu Krayleftvu 1214 □ mil:! inu nekaj zhes 10000000. prebivavzov »htpje. Pod i Pra]/am je skorej usak kmet, fhovnir; vonder se 1 nobpdn syn ene udove v’ fhovd naufame: inu koker hitru en fhovnir svoj grunt doby, tok bo is fhov- da poslaven. Tudi so kmetushki fantji le 6, tpdnov v’ lejtu per regimentu. Ta druge zhas oppravlajo ony doma svojo kmetyo, koker drugi kmetji. Po¬ temtakem ni tedej fhovnirftvu en zel toku hud Han, koker se merski enemu fdy : temuzh slufhe s’tem, bel fa tu: de si ludji kaj poskusejo, inu bel preme- deni ratajo. Nili pak usak podlofhnek dolfhn svo¬ je dufhele Gospudu is fhivotam , inu fhivlenjam slufhiti ? Pod Praijam so v’ vezhdejl vasph Gmajne goriufdignene: inu usak fna sam fa se svoj blek fem* le oberniti, fa kar se njemu bel fdy. Skuš shfn- kenge, katire usaku lejtu Krayl med krnite vondej- liti pulty, se use sorte rezhv : krofhizhi, krap, farbovnek, ali gvajfl: ( 2Bnii> Gla/trum ) itdr spjejo: sadp, inu perdglajo. Murb bo zhes dalej vezh po- sajpneb, skus katire se and! is fhido fmirej bel ne- prejfhene. Po eneh krajeh gnojp kmetji is _obre(i- name od rogov, is pepplam, is merglino , inu ta- keme d. r. ter si perfadpvajo tu, kar od drugeh dij; fhel shlishejo , k' svojemu pridu oberniti. V'dom krajeh pak se kmetji le fmirej svoje kare shege det- fhp', in\ajo prevezh slabo fhivino : orjo rahlo, mu terdo, malino, inu puflo fernlo use enaku, inu ta pet* ve rofor preravnu ; fa dobr gnoj pogmirati ni nj im veliku mar. Na Poj lihemu je spet drugazhi. Kmet fu 1 ''" ked en sufhn po uneh krajeh, zhes katire Staroft 1 } 1 ^ sodejo, inu oblaftujejo. Ti narpervi so LavfaP. !’ Pojlski fernli bli, ter so ta gmajn . imp: Slavpnzj bi! i. De*£u so ony Vajvode fa svbje Gospude i^ li,terso s e Polaki, tuje: teh Ladjarjev odvytnek ! 1 , nuvali: k%ker so bli od drugeh favle njeh rodov^^ nega pojla Poj Laki imenuvani. V’ 1. 965. se je n ) j Fajvoda Mieceslaus kerilrti puflil. Pojlsku, P * rav ravi thol ri s Zirc bres to n Poji drug hmei ovz< reti, dufl tu, m ioni} Dolj shjr< mil, ali shki preši fmir< delo lemi na s §0. femli v’ jar is so hm foaid ledi den Brigi svoje be ir Pirts >nu d kjer I eh go. 1 mil: Pod der se koker f hov- pdnov avlajo Po- i lian, s’tem ireme- svo- enjant majne {feni* sliftj- >ndej- krap, :jejo: h po¬ ji na¬ brali- a ta¬ li da- dolii der- , inti per- njim hivy Uiti j f i na i do- im?- ime- . ovit- I ujeli po r ——-— 241 ravnemu ufftu fmire 6360. □ mil; vezhdejl je Ka- čholsh; terpy pakvonder fravn sebe krivovirze, kati- ri se Diffidenti : flarovirze , katiri se od Katholshke Zirqve lozhejo, ter se Disuniti klizhejo: inu Judov bres shdvenja, katiri so se ondi faredri, ter imajo to narvpzhe kopzhyo doma, inu podergod. Govore Pojlsku, tuje: Slavfnsku : Lyduvati^i le po favyanju drugazhi. Ony vofejo f hitu, predivu , konopnino , hmel, kcjne, katiri so mozhni. inu jederni: vdle, ovze, preshizhe, vovno, kofhe, juhteno, Ips fa ku- teti, inu fa zimprati: mpd, inu v6sk po kopzhyi is dufhele ; vinu pak, seknu, inu fhidane zojge, fia¬ tu, srebru, kufr itdr s'ptujeh dufhel nafaj Zesar Jofhef' II. ima na Pojlski femli Gladifhje, inu IVLa- iomyrje: Osvet^himsku , inu Satorsku, 2. Vajvodflva. Dolguft te femle serajta na 74. nemshk. ta narvezhe shirokuft na 50. mil, inu zpla ravniza na 1300. □ ®jl, kjer njeh 2580796. glav prebiva, kadre se use, J li po latinski , ali po grekushki shegi h’ Kathol- sbki Zirqvi spofnajo. Mejllu VVeli^a verh solin preskerbuje fhe zhes 400 lejt, skorej fgol sama she ™rej use blifhne dufhele is soljo, inu blifu 700. delovzov, katiri sol dplajo. Nili tukej vezh pod fetnlo. ked na femli fhiveh ludjr. Na dalo , koker na shirjavo je fhe use da 1200. inu na globoku zhes □ klaftr vonskopanu. Zeli hramovi so pod ismlo is soly frpfani, kjer senu fa 15. kojn,.katird , v jami potrebujejo: inu katireh shtale so lih tudi ■ s soly fvdtlene, hranejo , inu derfhp. V' Bohnhk- , tmu mejllu so ble she prpd , ked v’ IVeli^i soline najdene , kjer she fmirej 300. ludy sol koplej. Te ze- e dul hele Gubernir, inu is Zesarsko oblaOjo previ- ® Kommisar je v’ prizhneinu zhasu G. Knish Jo/L r Wo, na Krasu Kraynske dufhele rojen, katir l °! e posvjetuvavze , inu 6. Okolzhanov poleg se- Skusimo tudi gredozh v’ Er del] e , to vikshe enmalu poglpdati. Dolga je skorej 35, kjer - 33 - □ mil shiroka; ravna pak 1056. mil, se 1250000. ludy fnajde. Q ter Ogresku, Nemsfr- ku: 242 ( ... ku, Vulashku , Illyrsku, ali Slavpnsku, inu she tu« di Turshku govorp. Na leti femii smpjo le leti 3. farodi: Ogri: Seklarji, teh Hunov oftanki: inu fhav- ghani, teh Gepidov odraski {laiuivati. Usi drugi, zhe se k’eneriiu, ali temu drugemu farodu nafpofna* jo, bodo fa ptuje , inu nafnane spofnani. Odtod, V' Bukovino (Dacia Tranfalpina) blefu odbukovc* ga borshta, katirega so mogli ti ujeti Pojlaki, na povi¬ le Shtefana Velikega Firshta v’ JVIoldavi na ten.vpro- floru, kjer je ghes njeh bil vojsko dobil, 2 □ mile it bukovem fernjam posejati, imenuvano, katira je nekit) k’ Erdelju shlishala ; s' ghasama pak je pregh odshipne- na , inu •gel per ifroghtnju na EJlrijanske Vojvode v’ L 1699. od Turkov obder/hana, inu k’ Moldavi po¬ tegnem bla. V ’ l. 1774. pak je spet Ejtrijanshm Vikshem Vojvodam koker Viksffem Firshtam v'Er del- ju na/aj dana, inu is Erdelskem fdrufhena. Dolgajt skorej 18. shiroka 31. mil. Ta gotovu/mirjena rev- niga j,'nese 178. □ mil, na katiri vegh ked 130000. ludy Jlanuje, katiri so fgol Jlarovirgi, ter pulashhs Rusijansku , inu Rasgijansku, kar se is Slaven kem per gliha, govore; vonder imajo Katholshki v’ Zhernovizl svojo girkuv , inu she po eneh v as eh si Xtijanski pet" kajavgi is Erdelja, inu Ogreskega svoje girqve fidajo. Poleg vode Sirezh jlanuje jo .Lipovanzi, katiri s° ,s Rushkega prishli. Govejo fhivitio tukej dobru rw?; Ovghje mesu derfh? Turki fa posebnu dobru; i° rt J tudi is njimi dobro kopghpo imajo. Is ghebfiofi 1 fnajo tudi dobru v ga kr hoditi. Kopghyi naprej } 0 mag ati je ena nova geji a ghes naobhodne peghovjana¬ rejena, inu vegh ked 30. mofiov pojlavleneh. Odtod m Na Rusijansku pride, kar se je pčr nas ?u ee ' v’ 1 . 980. fnanehi, kader je Wladimyr teh R us ° Vikshe-Firsht Katholsh ratal. Jvana Fafilovigha Bajil Jvanovigh je poleg drugeh dufhel tudi :r, ‘' er ‘, pod se perpravel, ter se je Zhd r . tuje. i finih useh Rusov klizati puflil. Petr I. Alej ho 1 . halovigha narmlajshe syn , is perdpvkam ta > 11 je v’ 1 . T.722. titel enega Zesarja na se ufel, t£ . r J. Ruse skus kopzhyo, uzhenufte, inu fabreke P £r ne; 6 i< PF' zi nai bei kal fin nel pai do' tuc inu res: tok ho M jej c ihe H teh TU! ntts i6c met ene iti n i Mu fra. lili viro vort dru( etra 5a h —— ; — 243 nejshe naprave}. Tu Zesarftvu obsffhe po ravnemu 61000 □ mil, kjer njeh zel lohka 2000000. ludy prebiva, Rusi, katiri jSlavcnsku govorp, so flarovir- zi; p.ulif pak vonder Katholsh, inu drugem Xtija- nam slufhbo B. ozhitnu derfhati; le Judov po no¬ beni zpni med sabo ftanuvati naterpp. Dufhela, kadra pruti polnozhi lefby, ima dolgo, inu ojfiro fimo; fvunej dovjeh fverin, rib, inu kuretne nima nekar sadja, nekar fplsha, nekar fhita. Ta srpdna pak je per usemu nje silnemu mrafu le vonder ro¬ dovitna. Ta pruti poldanski Hrani je toplejshe, inu tudi rodovitnejshe. Turki, od svojega p eri’ega Vojda : Turka toku minirani, so se s Kus Jlrashnc, grojovitne vojske toku r esshireli, de so skus pod se perpravlanje dofti dufhel, toku dobru v’ A Ji ji, koker v’ Afriki, inu Evropi is Gre kushkega, Turshku Zesarftvu ncpraveli. Sultan, Tur- dike Zesar Jlanuje v’ Zhargradu, kar Stambul imenu¬ jejo. Stambul ima 22. mejjlneh urat 400000. hish, ihes 1000000. prebivavgov . Tem narvikshem ur atam f°jy nagvift S. Sofie mefhpt (nekdana velika Zirkuv teh Xtijanov) kjer njeh lohka 100000. mosh Jiojy Turzhya mire na ravnojl 10544. □ mil, dokler pak ueskuji vojska , inu kuga po Turghpi regi ra , kumej i6ooccco. ludy v’sebi fapopade, katiri so usi Mako netove vire ; njeh po/lavo je Koran , katira Xma fa 'Jšj velikega Preroka , inu Mario fa svitlejshe , inu Vjlejshe , ked use mojh{ inu fhcne spojna: meghy- ^ofcftee) so njeh tempelni: njeh vikshe far je "' u fd, katirega per posgbneh napadnojlah , Ja. svjrt Pjsjtajo : ti drugi farji se Imani, inu Menihi Dervi- ! 51 klighejo. Katholski imajo fa slufhbo B. odperte ljqve, koker Judji svoje Spnagoge ; drugi Xtijani pak e s kryvaj, inu natihama . Ujame en Xtijan Turshko Jona se, tok ime: Renegit doby. Po Turghyi go- ti ugheni Arapinsku, koker per nas Latinsku ; ti Ji 1 pak Turshku , tuje : eno shpraho, katira je is rrtpinske Perfijanske, inu Tatarske skupftlmghena ; jV r P a ^ Judi po veji kraj eh Slavinska govore, ali " ] J^jiopejo, V’ Zherishki ojlrufhnigi jt ghudnu vi. Q z deti, 244 deti, kader Jhajnejo, ali kos f, tok so vsi v‘ shkornezah, ter imajo na šerpah , inu kosah kr e guleče perklenene, fa kci%h, inu gadov volo. Moldava (Falachia cisalpina enu Gospodarftvu, inn cn kos od Dacie, ; nu potpm od Ogreskega, od rpke Moldavc toku imenuvana, je skorej 90 mil dol¬ ga, inu 70. shiroka. Sfajava je nje poglavitnu mej- ku; Gospodar pak le vonder v’ Jašu kanuje. Mol- davzi so karovirzi , katiri per svojeh zirqvah fgvo- nove imajo, kar po Turzhyi nekjer perpushenu ni. Ti govorp na eno vifho Slavpnsku; njeh lemla ro- dy doki fhita, sozhivja , inu use sorte sadja: ima tudi en fdrav luft. Medu, inu voska perdelajo kmet- ji tolkajn, de desetina, katiro morejo odrajtati, zhes 20C000 kron usaku lejtu verfhe. Odtod pride dofti voska po kopzhyi v’ nashe dufhele , koker lih tudi is Vulashkega , kjer kmetji vina, medu, inu voska zhuda veliku perdobp. Vvlashku ( Valachia transalpina ) en kos odda¬ te Dacie, je tudi enu Gospodarkvu. Pravejo: de be implu svoje imp od Flakka , katir je ob zhasu Zes. Trajana, ke so bli Rimlarji Gothe premaga¬ li , eno naselitvo is lasbkega leseni perpelal, svoje imp impti. Deslih je Flasbku ena zel dobra femla> tok so vonder kmetji prelpni vezh fhita ^erdelati, ter si njega rajshi is Erdelja fa dnarje na dom veje¬ jo. Al fhivino fnajo ony dobru glajshtati. N]® kojni , s’ katiremi po svejtu kopzhujejo, so zel do¬ bre sorte, inu ti narbulshi v’ Evropi. Pitane H 11- vine: preshizhov, inu volov fgonejo ony lejtnecan zhuda veliku v’ Erdelje. Vulashke Gospodar, kat« v’ Bukareflu: ali tudi v’ Tergovejiu kanuje more usa¬ ku lejtu narmejn 60000. fiatov Turshkemu Sultan 11 - inu, zhe se use skup ufame, kar more Gospud 31 Sultanovega dvora, de njega naodkavejo, v’ Stam M poshilati , tok zel na toocoo. fiatov pride. dejl so karovirzi, katiri Vulashku: eno šhp ra ‘ 1 ' katira je is Latinske, Grekusbke, inu Slavpnske ftaknena, govorp ; al nezh mejn vonder se doki ■ tholsh ludy med njimi fnajde, al ti premofhm n« • 24 ? Volgarsku, od vo de.Volga toku Imenuvanu, ima fhita vina, inu use sorte male, inu velike: doma- zhe, inu dovje fhivine obilnu fadofti. Bogorigh nieh Krayl se je puflil v’ 1. 845* kerlliti', inu Mihael ime- nuvati. V’ Dobrughinski dufheli, kjer okoli Varne , inu Silijlrije Tatari ftanujejo , imajo to hvale urgdno navado, de, kader en ptujz , ali nafnan, bodi si karkolfene dufhele , ali vire : Jud , ali Xtijan, k' njim pride: al ondi skus, svojo pot ima , tok njega perjafnu gortufamejo, inu 3. dny od sebe napultg, ampak kar premorejo, fabftojn pogotlf. Serpsku ima od Serplarjov, enega Slovenskega faroda svoje ime. Heraklius je njim ta kos Te falske femle dal bil. V’ ll.Jlurednemu ghasit so sger svoje Defpote, ali Gospude imeli , katiri so pod brambo Ogreshek Kraylov Hali. Ti ludji veghdejl fhivino « dei per temu pak tudi poj le obdelujejo , katiru je toku rodovitnu , de fa enu ferne pshenige 24. erfhy ve gh ked 30. jeghmena 60. prasa 300'. turshege 2000. fern da. N jek borshti so vegh dej 1 is sadonosnega & r evja. Wglegrad (Taurunum_) je enu gel terdnu fa- iradenu mejjlu. Po ti dufheli tudi Slavensku govore• Bojnijasku Krayle(lvu ( Mccjia Juperior ) se od v °de Bofna: ali tudi od vode Raška, Rasgijansku rezhe , kjer vezhdejl Ragi ali Rasgijani lbnujejo. Tu J® ena dobra femla; ludji pak nje nafnajo prov k’ svojemu pridu fanuzati. Jajge je nje poglavitna mejftu : ali tudi Serajoj Te Krayleftva : Serpsku, Bofnijashku , inu ta ded Hrovashkega, inu Dalmatin¬ skega, kar Turkam shlishe, se Turshke Illyrium: ali Ravenska femla rezhe, Ta dejl, katir Rimskemu lesarju shlishe, ima fdajzi na verflo pridti; fakajBo* ™jashkega se. Hrovashka femla datika. Pod Rimlarjami je Li- burnija en kos od Illyrijuma, inu ta fgorne dejl po - savske Panonije je Hrovasku Kraylejlvu v’ sebi fa- P°padl. Ob ghasu Grekushkega Krayla Heraklia 'f f' Slavfngi v’ Dalmagiji doliusedli, so se fmirej m e j re/lfali, inu Hrovashku Kraylcjlvu faghineli. o pervega Konga so bli Hrovatji Zesarjam jutrove Q 3 du ' du/hele podlo/fini. V' n. ftulejtnemu /asu pak so pod Ogreske Krayle /upadli. Hrovashku obs/he po dolgemu 15. po širokemu 50. giih po ravnemu pol 477- □ mil,- kjer 367000. ludy prebiva, katiri se,ali po latinrki, ali grekushke shegi k’ Rimski Zirqvi , im viri spo/najo, ter ali Hrovashku, ali lllyrsku, tuje: Slavgnsku govor?. Pred tem ni bil Hrovat navajen j ve/i perdplati, koker kar je usaku lejtu treba imel; al, ke je njim 'ulu dapushenu, tu, kar odve/ imajo, is doma po ti vi. 1726. od Zet. Korelna VI. pruti Rf ki: inu od Zes. M. Terejije pruti Sfnu narejeni l?- jh vojiti , so se njeh roke bel k’ dglu, inu kop/yi o[ /hivele. Hrovat je kmet, inu nogradar skupej : im vsak meja/ she tudi /hovnir. Njeh ko/e so ve/iejl toku s/mprane, de ludji, inu fhivina skupej pod eno ftreho prebivajo. Ognishe Jiojy na srgdi: inu kader gospodinfl per ognishu Jiojy , tok ima krave, kojne, hram , inu k?vdr pred o/my, ter per kuhanju Jmirej svojo pot naprejprgde, inu she tudi svoje dete dojy . Poleg ognisha je/imata, s’te videna use dure, inu tudi na ognishe: vide der/hino spati jidti, inu goriujlau, ter shlishe fhivino hrujlati, inu jfjti ; /a te perld/hnojlt volo sede tudi kmetji rajski okoli ognisha, koker v svoji temni, inu /aparjeni hiihi. Poleg svoje ko/ imajo she tudi kako kamro pertakneno , v’ katiri ose • beneki, katiri njim per dglu pomagajo , ter so ve/ dejl njeh ojfheneni posli, goftujejo. Po Hrovashhct mejah se nekar synovi, nekar bratji hishnega gospodar¬ ja od doma nafhenejo , samu/ le h/yrt, inu se/( se od hiške mofhe. Gospodarjlvu se od usek skup pat vi/hengo samega hishnega gospodarja pgle. V’ Jh° v ' du Jlojy le enu gvishnu shtivilu hishne drujhine po il ' mu, koker je grunt velik. Ti oppravlajo use /hovntp ske slufhbe bres pid/e: bodo tudi is doma gvantanu inu rejeni', /ategavolo so pak tudi od usega davku /raj. Al koker hiti u en tak /hovnir \hes krova**™ mejo (lope, tok svojo pid/o, inu rejo doby, koker t!i druge Zesarske /hovnir. . Hrovashku je v’ g.Jhepanye re/dejlenu 1 ) v- Rop’ tinsko kjer mejjla Rofhlin, Klanz , Kropim. /°' j P 61 ' , =-= 247 p 61 ze, inu Lepaglava Lefh?. 3) V' Krifhno, kjer Krsti , Kaprouza , Kraylova velika (nekdej Klara, ali Mhgnana imenuvana, inu, kader je Zes. Mavrovizh Posavsko Panonijo pod sabo imel, enu veliku mej/Iti , fiej pak le en terg) Moslavina (Mons Claudius) js [dej le en terg is enem gradam. 3) V' Sagrobsko, jo narveghe /hepanyo, katira je nekdej 30. mil okoli, stj/la, inu v' 7. okoli refdejlcna bla ; /dej pak je i/l vosku skupllisnena. Sagreb , poprej enu veliku mej/lu na Slavini, /dej na Hrovashki femli. S. Ladislaus je tukej veliko Zirkuv ftdal. Shumberg, en grad, inu ta od Ogreskega Krayla Mathjafha II. na Kray tiski meji U-kokam dana femla , katira 4. da 5. mil obse fhe. Ti so is Turskkc Dalmacije usko7hili, inu leseni povvejgneli; so visoki, al gel naperludni ludji, pak dobri fhovnirji , Chasma, nekdej enu fietnu mejjhi, kjer je v' l. 1242. Kolman Krayl is Gladighja , inu Vajvoda is Sklavonije v’ vvoju it Tatarjami uwyt, per PP. Dotninikanarjeh pokopan bil. 4) Severska , ali Serblishka je shelcj 1778- na Krayl?vu povile gori - pojlavlena bla, ke je use, kar ob morju lefhy , leseni potegnenu blu. V' leti fhepanyi lefhy Karlovz , tu lepu v’ l. 1579. prnti Turkam od Korelna Vajvoda terdnu jidanu mej/lu. Rgka {teh ft ar ek Fanona) lefhy per LVenedskemu morju (Golfo di Carnero : Sinus Plana ti cus) je enu ter/hishe fa Hrovashko, inu Ogre¬ lo femlo, ter ima enega Zesarskega Gubernirja. Ot- tozheze, enu fagrajenu mej/lu, katiru \:l \hudnu na kolek verh vode: Gdska ftojy. Ta voda tegke okrog ; mu okrog ; kjer pak is nje dvgfna gu rkama bliju skup- pride, se utah na svojemu koniu v’ femlo /guby , inu f/ne. Bokari mej/lu ir enem perlo/hnem brodam, ka- t,r se Bukariza prave , previdenu , odkod se fhivina ihes morje na Lathku vofe, tudi Tonina lovy, inu predaja. Porto Re, en od Zes. Korelna VI. naprav- len brod. Tukej base ,Vin de Re. Sgn, fraj mejjlu n a eni oj/lri gorri bo od j.tarega Kraylfvega gradu s,e bel obhrambanu. Ke si tukej ludji veliku drugega Perdobiti nimajo, gredo moshki po lej tu (a brodnike n a morje , ter si kaj faslufhejo. Aku tenighasi njih Q 4 /kine, 248 Jhene , inu otrogi le enukolku otp pridni biti , tok st fhs po fimi preryejo. V’ Karlopago se fhov mr ji p- riderfhe, koker Likanarji v’ Goshpizbju. Krncih pod Spnam se Morlashku Jaghne, inu sf/he skorej 15, mil delegh da Novegagradu. Morlab.i (IVenedgkni so njim ta primk: Mauro Vlachi, tuje: ti gherni La¬ hi , katiri use ime toku klighejo , katiri po planinah Jtanujejo, inu fhivino pasejo ) dali, so mostni, inu terdni junaki , katiri se med ojilreme gorrame is mladij uterdejo, inu na glajshtarije te / hivine podado. Usi st jiarovirgi- Na Hrovashktmu so 3. Generalati : 1} Rofhlinske ima 1. Regimenta pgshgov 2) Baralske2. Regini, ppshgov, inu 1. Regini. Kojnekov: 3 ) Kot bavske, kat ir od vode Kulpe da IVenedskega morja ierfky , inu 4. Reg. p^sh. inu 1. Kojnek. pod sabo. Ta femla se Ejlrijanske Ijlrije tisby, kjer lefhy Knifhya Bafena, inu Grashina Kajlua■ Blifu Bafe- ne lefhy Pigh (Petina, Piccinum ) mejftu , inu en zel Bar spdesh enega Shkofa. Wrefh.eg , odkod je }Vr?fhanka , unu zhernekaftu sladku vinu: inu la- vrana. Ta 2. kraja shlisheta k’ Liburniji, ter usak svoj morske brod imata. Kajlua , zel Baru mejto, h’ katiremu g. mil okoli usa femla shlisbe , ter inu dobro kopzhyo is vinam, vojlam pomaranzhame, lashkem koBajnam itdr. Volushka, kjer Tonino lovf, ima en male brdd ; ali ne delezh prezh je en IfP > velik brod: P rt luka, katir lohka enu želu barzhisbe goriufame. Ti Kraji so fhe v’ notrejni Krapnsh dufheli : koker lih tudi Duin na gorri enega malega brodu per morju. Ondi blifu se Ipp zhern marrael lome; kader se pak te luknezhaBe skale poleg mor; ja lomejo, tok se v’ njeh ked ppB debpli povfm najdejo, katiri so dobri fa jpBi. Med Duinam, Sktnv janfham pride is 7. lukn ene skale ta fhe per tel) ftareh fnana voda Timava , ter se v’ morje flyva. Jama je en grad toku v’ skali fidan, de nigdar desn zhes njega nagrp. Na Verhneki (Nauportus) _seB“' blanga fvira is skale , ter kmalu per svojemu ifvirku zhovne noše. Odtod se po ti v’ 1 . 1765. narejen' zpfli v’ mejBu Idrija grp, katiru is enem ftarem g ra ' dam === 2 49 dam med goleme, inu visokeme gorrarae, v’ dolini is 300, semterkje reftreseneme hishame, po katireh se njeh blefu 4ooo.ludy podtika, zhepy, ter pod Kamro Zesarskega dvora na Duneju ftojy ; ima eno JNTor- malsholo is 4. klas , v’ katiri se fdej zhes 300. otrok fnajde: kjer njeh je poprej kumej 50. da 60. k’ shol- mashtram v’ sholo hodilu. Le 2. mileobspfhe Idrij¬ ska femla ; al shafti ima ena druga vpzhe shaz nad fhivem srpbram, koker Kraynska dufhela tukej, v’ Idriji, Odi. 1497. keje bil en kmet permirshi fhilo te rude fneshl, je bil tukej en shaz zhes flu millijonov skopan; dokler usaku lejtu se s’ teh jam lohka 1500000 tk srebra skople. Tu fhivu srebru (Mercurius Vir- lmm) se zhiftu skus shpranje teh skal flpka. Tu¬ kej je vesele rudetino videti, inu fhivlenje tolkajn ludy, katiri si svoj kosz kruha, globoku pod fcmlo, per eni lesherbezi , is veliko navarnofijo svoje fhiv¬ lenje fgubiti , perdobivajo: ali v’ reftopnizah pred rehvflenem plavsham, kjer od velike urozhine ku- me j srajzo na sebi tčrpp, se pekd. Teh moshfhe- n ?» 'nu hzhyre pak naklekajo tolkajn shpiz, de is jijeme na ptuje dufhele kopzhujejo , ter usaku lejtu Mifu 12000, fl. skopejo. Knapi so usi glih, na 1 novnirsko vifho oblpzheni , ter se njim usak ve- (Sapfenfireici?) na dom bobna. Na unt drant lerhy Ho^h ? vje, mejdu; fnu gra- sKina, katira je v’ 1 . 1623. ena Knifhya podala, tet Firshtu Averfpergu shlishe. Pod FrankonskeraiGo- spudami so Hočevarji, katirt svoje Ngmshku govo- rp, de.njeh noben drug Ngmz lohka nafadope, le¬ seni prtshli, ter po use sorte kopzhyi krif hemsvejt gredo; dokler fvtrnej prosa, kimelna, olpshnekov nezh drugega per njeh veliku narata. Blifu, inu o- koli Trijaka imajo kmetji semterkje svoje apnenze, v’ katireh veliku apna nafhgo, inu doti? vofov m prudej spglejo. Ribnt\a prefhivy reshetar]e, katirt is use sorte lesenino barantajo ; fvunej- Metlike pak so 3. zirqve teh nekdaneh Templarjov. Na Dolenskemu : ali ti tiari Slavini med Srn, inu Kitlpo, inu Kerko lefhy Kershku mejdu, kitiru skus te ondi skopane ftare dnarje kaf he , de bo ute¬ gnili; en odank od Novioduna , ali Konjianrije teh Rimlarjov biti. V’ Novemu mejjlu je enu ddanje d 6. maleh latinskeh shol. Ne delezh od Vishne gorrt lefhy odi. 1135. Sitti^henn , ena Ciderzienska Op' patya, v’ katire fari : na Kcrki ima Sagraiz fufhine, inu kladuva fa fhelflu. Ta druga Oppa- tya dojy v’ Kojtajnov-^i: koker tudi pol Lublftnf na Dolenskemu ; pol pak. Na Gorgnskemu, kar amnak Lublanze lefhy. J JI ' blana ( ta nekdana preselitvi teh Rimlarjov je- tu poglavitnu mejdu , ter ima pred 6. mejftn«® uratame svoje predmejdja : en theatrum : KallinotK 3 ' 'sarmo, inu 5. Kloshtrov: v’ mejdu, kjer je use H"/ 11 od ludy,mu je is kamenjam, med katirem se Jashptz- Porfyr, Chalcedon itdr narajma, podajshtranu; '® J svoj Lontovsh, Rotovsh , Fidamto, Sbkofyo, N 1 ' fhanke, Flrshtov of, inu vezh arugeh lepehhislj' poleg dveh Kloshtrov, tudi svoj Liceum od io< 1 ‘ tinskeh inu drugeh shoL Zirqve so lgpe > al dolu Zirkuv S. Meklav/ha, inu S. Petra fare pred moda ^ so med njeme te narlepshe. V’ Shkofji Lok', u ’ zpli Grashini, katira 10. mil okoli spfhe , 20 °’ V3 /» pod sabo ima, inu Shkofu v’ Frajjingi shli*ne< “ dovel prpje sprgde, issuzhe, v’platnu fdgla> * nuZ === »f* morje preda. V’ Bitni , eno milo dolgi vasi, koker tudi v Strafhishcih sita is fhime inu plahte dplajo. Ti ludji tudi mozhnu is kojnmy barantajo. Mejtlu Krajn, sedesh nekdaneh Pokrajneh Knifhov lefhy, kjer se Kokra v’ SaVo llpka. Terfhi^h pod Lebel- skemi snefhnikami fdpla veliku bakrene, inu fhelpfne I ropotye, korduana, inu meflana; setkaneh rezhy pak skorej narvezh: koker lih tudi na Jesenicah, kjer se Igp marmel lome, pod snefhnikami pruti Lebelu , inu korenu. Na Plavshu, na Savi , na Ja- verneku se is ondi skopane rude po fufhinah dovel fhelefa , inu jekla skuje: inu she tudi nekaj svinza narajma. Gorra Lebel je meja med Kraynsko , inu Koroshko dufhelo, zhes katiro je Ze s. Korci VI. is naifrezheno utrato to ked kazha semterkje favyto zpfto narediti, inu na artizhu gorro predrpti pullit. Pruti Shtajerskemu pak dgla gorra Trojane mejo. Na kafkah se en kamen ldme, katir je poln lupin mor- skeh povfhov. Kamnek je tudi enu mejllu, katiru faro, Normalsholo, inu 2. Kloshtra ima. Pod Me- kiname se dofti fhelpfa pokuje. Sedanu Kraynsku Vajvodftvu je blu per Rimlar- en dejt Norika pruti vpzheru , kader je bla pak m Rimska oblaft pojpmati, so bli to femlo Slav^n- z ' obsgdli. Zes. Korel ta Velike je na leti femli "ojarski Gosposheni konz iluril. Na tu pak so nar- poprej Namgftneki is Frankonije : potpm Vajvoai is Roratana : fa njimi Pokrajni Knifhi is Krajna go- s P°duvali, ter so she tudi zhes Slavino (Marchia Sla * l j°nica ) poftavleni bli. Tu use skup je potpm na *fP°lda Babenbergtkega, Ellrijanskega Vajvoda pri- fh U | * ' nu ^ridrik » ta wyteske je f he Kraynsko du= : ? P> ked enu Vajvodflvu pod sabo imel. Kader jh ! P a k is Fridrikam Babenbergskem us rod odu- k. Se je szer Ottokar Pemske Krayl Slavine poo- SD a j Zes. Rudolf je tu skfis orofhje v’l. 1282. ro?hn . dobl 'l » ter i e tLI svojemu Synu Albertu n a- fbi) 'v ^ ra y ns ka dufhela pak je Majnhardu Kni- ke'i V iu Tyrola h’ ’ nu . Kora tanu v’ roke prishla. Al Je Majnhard bres irba umeri, je v’ 1. 1335. Krayns« ka 'V— - ■ ka dufhela Habspurgski Eflrijanski rodovini v’ bratu, bo se spuftila : inu ke je Albert IZ. Gorishke Knish v’ 1 . 1364. tudi Gorishku Eitrijanskemu Vajvodu fa- pisal, je žela Kraynska dufhela, h’ katiri je bla tudi Ijtrija , inu Metlika perufpta, pod Eftrijansku Vajvodftvu padla. Dolga je Kraynska femla 30. shiroka 25. po ravnemu pak obspfhe 214. □ mil, kjer 420000. dush prebiva , od katireh njeh v’ ene¬ mu lejtu okoli 13890. pomerje: nameft teh pak da Buh blifu 15950. otrok na svejt. Po zpli dufheli se narajma 16 mejit. <22. tergov. zhes 200. gradov, inu blifu 400. vasy. Kraynzi so usi Katholsh: sa* mu med Novemmejjlam , inu Metliko ftanujejo. eni ftarovirzi, katiri veliku ojitrejshi pdite, ked usi Ka¬ tholsh derfhp. Usi Kraynsku, ali Slavpnsku govorp; per Gosposki pak se use po Nemshku pishe, inu na¬ prej noše. Žela dufhela je is gorrame, ked is eno keteno skupsklenena Doili s’ teh hribov je szer is ludmy, ali goj- fdmy prevideneh , al doiti njeh je tudi puileh. inu goleh, na katireh se snpg, inu Ipd zplu lejtu na- flaja. Kras je skorej use ena ppzh; Hrusheza pak en borsht, katir da Turzhye spfhe, inu na teran narvofhejsnemu kraju je 3, mile shirok. Ta narvtkshe gorra je Terhlov , 1399. sefhpnov od narnii hejshen tla gori, visok, ter zhes te druge , ked en ozne zhes svoje otroke po zpli dufheli glpda; po do.im lefhp zple' pezhy, katire so se od te tethle gor« odtergale, inu dolifvalile, koker de be se bli k ede l gorjaki is njeme luzhali bli. Po drugeh .gorran se zhudne duple fnajdejo , kjer dovji golobi mlad ,z valp. Skuš uno v’ po/lojni se fna zhes 2. mil« 110 tri hoditi: inu zhuda te nature v’ trebuhu te E orr gledati. Med gorrame ftojp po dufheli 4 - ' ee [ 3 ' J Vladiku: IVohinsku. Zh?peshku, inu ta narZ dnejshe Zirknesku jeferu, v’ katiremu so 3. lepe o> fhnize- Tu jeferu se, ne usaku lejtu, temuzn na d' 4, ja na 5. lejtu: vezhdejt le enkrat v’ lejtu, s 18. lukn , ali jam, kadre sd v’jeferu fnajdejo, o ka, ter je v’ 25'. dneh popolnema suhu : inu . ===== 2>3 tedej kader je susha okoli Kresa, ali Shent Jakoba, Se pak tu v’ spomladi permire, tok pokosp zhes 20. dny travo po jeferu : femlp preorio : posejejo ajdo, ali prosu, inu pofjpajnejo,- potem pak jagajo. Aku pak defbuvati fazhne, tok ure voda is jam po usi Sili, inu jeferu je spet v’ 18- da 24. urah polnu, inu is povodneme fhivalame previdenu. Nezh meja pak, deslih je tolkajn, inu toku zhudneh voda po dufheli, tok vonder po eneh krajeh vode nimajo: ali dobra ni. Ta suha Krajna, inu flafli tu szer rodovitnu Temnishku pojlp ima fa vode volo veliko nadlugo,de, aku dolgu desh nagrp, inu ftephi se posushp , tok morejo 2. mile delezh po vo 3 o hodi¬ ti. Po pojlu se usaku lejtu po dvakrat fhitu seje, inu fhajne. Kader je psheniza , ersh , jezhmen itdr pofhetu , inu v’ koflez flofbenu, tok fhe spet na druge, ali trpte dan orjd, ter ajdo, prosu, lan itdr , sejejo. p er usemu temu pak se ravnize narajmajo, katire pulip lef hp . ne fategavolo: koker de beuse- S a dovel, inu nobenega pomankanja naimpli: ampak njeh notske nehzhe obdeluvati. Zple dale se narajmajo, kjer drugega, ked bizhovje, ali mah na- rase, p 0 katireh krave okoli lafejo, koker te kuroer- n e krave Krayla Faraona : gnoj reflrpsajo , inu la- ^hnejshe domu pridejo, koker so na pasho shle. Na ^einslikemu fnajo kmetji take bleke femle use, zhe l le v ’ pojlp, saj v’ snofhpte spreberniti. Od sadja '®a dufhela use sorte, ter isjabuk, zheshpl, brp • uv , hrushk, ja.' zel is lezijana, zhemiz, barov- ' z > inu brina fhganje dplajo, zhes use tu, karVi- | p a , vz '>. inu zhoparji pomaranz, elmon, margaranoveh j 1 k* inu drugega lepega srovega sadja v' Lublani: nu strhega po drugeh dufhetah predadd. Vinu se F°v dobru, inu obilnu ima. Marven je tu narfdrav* V fi ' ^hebple fnajo Kraynzi toku dobru glajshtati, v’ temu uzhp. Kader ersje po planinah jj a j de » dado ti is dolin svoje zhebple kjekej: inu 1 • a jd a > inu gorshiza zvedo , dadd uni svoje na .. 0 esem na ravuu doli. Tu je lepu, kader se lud- ’ 1)u z P- e vasy, ali sospske toku perjafnu med sa¬ bo i 2 f 4 - - bo faflopejo. Merski en faftopne zhebelk si pet svojeh zhebplah enu lejtu po 100. da ico. rajnih perdoby. Dovje, inu povodne fhivale , tudi mor¬ ske ribe se pousod po dufbeli love; flafli pak zi- pe, fberjavi, inu tizhi use sorte. Ta nar-, pzhe sbaz pak bres usega zvibla je fhivu srebru, fhelpfu, je¬ klu , kar se po dufbeli kcple, inu vezhaejl fc planu is dufbele poshila. Toku je tudi is povhovenie kofbezame dobra kopzhya na ptuje kraje. V' du- fbeli-.se fnajde 7. fabrek: 672. bkavskeh ftolov, kz- tiri usaku lejtu fa 4CCCC0. fl, platna lturp: 5 G kla- duvov , ali fuf hin , katire lejtnedan 20897- zpntov fhelpfa pokujejo : le sameh fheblov bo usaku Jejtu skorej fa soooeo fl. predaneh. Sol dobp Kraynzi is morja. Al deslih use te rezhy Kraynska femla ima, tok se vonder favle Terlla, inu mnof heze teh lu- dy sama prefhivfti namdre. Friulska femla je nekedej dalej okoli sebe li¬ ter je toku velika , ked sedane Tyrole bla. Zes. Ko¬ re 1 ta Velike je ftes to femlo svoje Oblajlnike Jtave\, inu Zes. Konrad je njo v' L’ 1028- Poponu, Patriarh v’Aqvilejl shenkai. Friulsku (bres tega', kar W‘‘ nedfkani imajo) tuje', te dve Knifkye \ Goriza: mu Gradisbka, kar se Ellrijanske Friul refte , je aoy 15. shir. 9. im ravnu 118 □ mil, kjer x 1^4365 vekov, katiri so jvunej enehkatireh Judov, tisi Katko bi prebiva, ter Slavinska, inu Furlansku govore . f u n v’ Gorishku: v’ Gradishkansku: v’ Aqvi lej sku: ve/«? sku: v’ Tolminska, inu v’te rejlresene Kanale od Mij Palma, katiri se JVenedskega tiske , sp a runu. Ka ti J j’ 11 lefke 8- mejjia, inu 375. tergov, mu vasy. Ded' 1 (go rn a firan skorej /gol siva, inu jierma skala ti fari Alpes Juriac, ali Carnicae imenuvali) J vonder ta sredna is lepeme hribgami: inu ta Jlran is sadcvhneme ravnicam c previdena ,fnu K° en vert naprav lena, kjer Jhitu , turskega, štrk , so fi c je, vojleke, murke, J.lajli pak sladku welu, inu eaaei grofdje, inu tartanu sadje rase. . ; .. Gorishku, ta pofirshtena Knifhya, kjer n l® P ; glavitnu mejflu. Goriča lefhy, ie blu od Ze f-/ mit ufp gla mn trn fifl she lej tur odri darr tnu mor meji fdej Goi je n kati lajo fa ti fhid glaji enu bark skeg de ^ ske imp. na; pISU’ blek shiro fmire nove fhivi Mani sarsk, ‘e fa med ' pet iLsh icr- zi- haz Se¬ lanu enie du; ki- kla- tov ejtu tnzi nula Ib- [It. Ko* «1, jrk Ve inu Mo¬ llih i b o 'ejk- 'k ew h V r i° t i 1 j/tin 5 Atr >Mv- rt»* po* Ital’ !a 2ff miliana v’l. isco. fa EflrijanskO rodovino v* podsps ufptu. V’ Gorizi je dadusehmal en dufhplne Po¬ glavar Zesarskega Friula: inu en Vikshe Shkof fta- nuval, katirjev’ 1 . 1751. nameft Aqvilejskega Pa¬ triarha portal 5 v’ 1 . 1788. pak pod Zesarftvam Jo- ftfha II. v’ Lublano prefiavlen bik H' Gorizi shlT— she Knifhya GradishAa, koker je fhe odnekdej use- Iej shlishala. Ferdinand 1 IT. je njo Firshtu Eggen- burgu sligckal: kader so bli pak usi Eggenbergatj? odmeril bli, je spet v’ 1 . 1717. Eflrijanskem Vajvo- dam nafajpadla. Gradishka je enu malu, al zel fie- tnu mejflu is eneme sameme uratarne, skus katire more use von, inu notri hoditi. Wenedzhani so tu mejflu v’ 1 . 1473. pruti Turku mozhnejshi oggradil?, fdej je pruti Wenedzhanam en terdn tabor. Med. Gorizo, inu Gradishko flojy enu fidanje, v’k 3 tircmu ]e inu je urpdnu videti, tu motavilu fa fhido vytt, katiru voda okoli verty; fakaj na Gorishkemu de¬ lajo tolkajn fhidaneh rezhy, de nimajo fadofli rok h tu. V’ mejflu se zhes 300. ftolov narajma , kjer Hiido hkd. Tukej fhe kmetji mefge » nampft hojn glajshtajo. Agvileja je fhe odnekdej Rimlariam * nu zel perlofhnu mejflu bla fa njeh kopzhinske oaike. Al oduneh malov, kar je blu od Attlla Hun- skega Krayla pokonzhanu, je zhes dalej bel dolijemalu, “ € v ’prizho ni vezh, koker en slab, nafdrave kraj. Terfhashka Gubernia, zhes katiro je en Zesar- ske Gubernir poftavlen, ima r d mejita Te rji svoje lm P-. ,fe bla nekdej h’ Kraynski dufheli perdrufhe* na . • trtu she fdej se more per sedaneh femleskeh po- pisuvavzeh na Friulskemu yskati. Al deslih je ta sk femle poleg morja kumej 2. mile dolg, inu 3. smrok fzpla ravniza okrog be utegnila 9. O mil miveti, kjer pak vonder 20000. tuje: v’fiaremu, inu ovemu mejflu 15000. inu po dufheli 5000. dush ,v y). tok iroa nezh mejn vonder xo. vasy, inu 9. s aret' ’ a ^" na sarocmu rtdaneh selov. Tudi 2. Ze- 8 , Kob?larye; v'Lipeji, inu v’ PreftajmAu , kjer meH v ' i0 ' n ' rec lf- Mejflu Terfl, kraj te kopzhye «emnhko, inu Lashko dufhelo ima verh sebe, ko* koker na glavi svoj grad, pod ncgame fhe odntekdej svoje brodishe, Zes. Korel VI. inu M.ThtrcJija fta naifrezhene shurne utratila, tu brodishe prov per- lofhnu urovnati. V’velikemu, inu malemu kanalu fnajo barke s treme amborame fiati. Poleg teh dveh kanalov je she en drug v’ ftaremu mejftu Mandradio imenuvan. Tukej je (fvunej fhelpfa , jekla, kufra, f hivega srebra, soly, purfia, shpeglov, inu glafhov- nateh rezhy, fa katire se more davk oppravetij use franko. Lejtredan se tukej maleh, inu velikeh bark useh skupej enikathi tavfhenti skupsnidejo, katire se sem, ali kje vofejo. Ta imenitne Malo : inu ta 2. zel perlofbna Lazareta je muje urednu videti, koker tudi hisho fa vaguvati: fa sirote, fa uvvoge, fa podverfhene otroke. Tukej je 6. latinskeh shol: Normalshola , inu mornarska shoia fdol pod Rotov- fham fa une, katiri se mislejo zhes morje podati; ondi je tudi mdshna ( Bor/a ) teh kopzov. Voda fa pyti je 2. lashke mile delezh fa potrebo v’ mej- ftu n3pelana. Terfhashke vina : Proapkar (teh fta- reh Fucinum') Santi Martyri , itdr: koker tudi Ter- f hashku vojle, inu mOr>ke ribe, inu flafii slavke is kolov imajo pousod svojo hvalo. Per kopzhyi po morju: od kuhanja te fhajfe : od Rofolija ; od zu- kra si ludji dobr dobizhk delajo. Samega Rofohjj predado ony fa 5. da 600000 fl. inu fa zukr kuhati ima Terji, inu Rpka skupej temzhasi le 28' kod°J' Lejtnedan se fa 2. milliiona vezh blaga is Terp prezh, koker lesem zhes morje perpple. Mornarji, inu Kopzi, katiri se toku po niorj u i:_« i._ _^ _. Zt* okoli vofejo, ter nam is Indije popr, limberg> met, nagelnove fhebize, mushkatove orphe, vovno, inu druge f hlahtne rezhy: is Afrike slonokoft, tu J e j te velike slonove fobp, inu famur\e, katiri so Ml no toku zhloveki, koker mi, perpelejo; torej se Xtijane malu rajma , de famurze kopujejo, inu P dajajo, koker fhivino. Is Amerike pride zhes ^ je vezh drageh kameno v, fiata, srebra, zukra, JC VCili UirtgCJI MIIILUUVi U4M, OlCUlo, - .| kafee, inu skorej use rezhy fa apotpke, £1 l _' I y I fno j-je perp inu \ neka] najeti mesu dvak fa pj katin v’nji hudo slana tudi i lugo zhejo bo in kne, gu v’ refdrt inu r mersk lukno tezhe kmet deslih zhinsi inu kopzi, katiri k’nam use lete rezhy zhes per- ===== 2f7 perpglejo, oilanejo pol, inu zplu lejtu med nebam, inu vodo, ter zgle tgdne nekar fa. eno pgd femle, nekar dreveseza, nekar traveze navidejo. Temzhasi najedd ony nezh drugega, koker grah, bob, suhu mesu, kar je is kislem iglam njeh narbulshe grifhlej: dvakrat pezhen kruh , inu take suhe rezhy. Vodo fapyti, inu kuhati morejo v’sodeh is fabo voliti, katira se njim doftikrat toku usmrade, de se zhervji v’nji red? : zhasi, ke je njim voda poahla, morejo hudo fhgjo terpgti; lakaj voda is morja je toku slana, de ni nje mozh pyti. Lopefhi peipravejo tudi doftikrat mornarje v’ veliko nasrgzho , inu nad- lugo ; ke njim uae pobero , ter njeh v’sufhnoft ulg- rhejo. Inu ke usaka barka more nekaj purfla is sa bo impti, tok je fhe fadofli, de ena iskra kje shter- hne, tok se barka reszhesne, inu usefludji, inu^ bla- gu v’ luft flejty , inu v’ morje nafajpopada. Viharji refdrobg usaku lejtu veliku ftu, inu tavfhent velikeh 'nu maleh bark nad skalame , inu pezhovjam; inu merski ena barka se utopy, aku le eno shprajno, ali lukno doby: ali kje saksebi rfgne , de voda notri tezhf. Toku navarnu je po morju se vofiti: de en kmet na terdni femli veliku bel ftojy, koker en mornar, deslih merski kako nadlugo terpy.'Tukej se ena kop* Minska barka is respeteme adrame pred ozhy poftave. Nro, 34. Ena p e fl is Wilerma Denka bakevne mčshnt, Vse vifha nash modre Buh; Torej se en potepuh ; Ak’ virijcsh ; al’ uzhish ; Urfhoha pak naflofhish. w ilerm Denk je imel to navado , de je use obte* fine od popyra pobiral, katire je njegov Gospod od- rpfal, kader je pisma favyat. Na lete je on fa krat¬ ke zhas take manenge, misle, pregovore, inu Davi¬ de fapisuval, od katireh ni mogl nobenega pravega grunta fnajdti, inu katire so njemu norzMve, inn abotne naprejprishle. Te popisane zpdelze je on skup v’eno mosbno, katiri je bil tu imp: ta klav¬ no moshna dal, metal. K’probi je tukej enu peti- she takeh zpdelzov toku fmejshtraneh, koker so ven- ufpti. „Kader tvojega soseda hiška gory, tok ni trdi tebi po tvoji hithi spravlati: temugh pujli le ogn varjati. Tudi ni tebi treba gasiti, temugh pup si oP Jogovarjati, Kugle fa ogn kopi od zeganov, so dobre. Kjer en gegan pokopan lcfhy, ni trpi govnege — doklej nagory/‘ m a shibo prit tno 1 mu : ,,Kader ponoghi shtimo enega ghlovpka na poffl" gaje kligati shlishesh, nekor vonkej nahodi; fakaj " utegnil Bavg, ali enu Jlrathilu bitij ‘ „Se ti poghen, tok nahodi k' Dohtarju, ali p^ M \ )u: temugh u/aini enu jajg «, inu njega spij, « r sl \ lepino ossgki: deni jajge v’ eno moshno, ter v'ditw* •besi — tok bode okkajenu.” , . ,,Ima krava plavu mleku , ali premalu mleka «#> tok nafaly na kermi, ali klaftju, temugh je fagupr 1101 Eufli, de se v' eno ghepino usghy, de nckar kapi* > ntn nagre ; tedej mejshaj sgajne is eno floro metlo, 10 dej ghep ino, inu metlo v’fludjovemu imenu v ogn * l /hi. Tu ftury, de gupernega grintova rata — a l , smerdy.“ ’ • nega od bi prag; Jam i*n j ih ; {lasi h, ml m l vrfl dnu ttme st i. v', h kej klol fhe {lil vi«( fro vo n ino »10, dnj “Ali ufami en m(h; pujii, de se tebi krava v * tj e ja oss%hy; potem ottepi meh dobra is eno ternovo j hibo, tok bo zupcrneia tepena — ali saj mph.“ „Jt tebi pinovka faguprana , de se notshe putr ]luriti: tok le en nov Jbrusen nosh v’ prag mahni: ali tno refw(leno Jhelefno trynogo pod dimnek podjlavi, mu xjiprenya neha: fahaj nataka vij ho bo \uprt - nt\a (otshelc, ali notshe ) uwodena , ali spefhena , inu od bolečine %uprenyo nafajufame — ali saj ti nosh is praga: ali trynogo spod dimneka.‘i „Imash ti glivo na vratu , tok se ufiavi is obra- fam pruti mejsgu: ufami en kamen, katir pred tabo le/hy, pertisni njega trikrat na glivo, ter njega ritm¬ ih jhes glavo falughaj. Sturi tu trikrat Japored tem- {hasi, kader mejs\ gorijemlc: tok ojlane ntejs\ na nt- h, inu gliva — na uratu.“ ■,Se ti ure/hesh, ali uvvodesh: tok nosh, ali shy- nnko is salam poma/he, is eno Z a P° obf/he, ter na m hladne kraj denii rano pak is eno suho %ujno Ja- v ?fhi, tok se tebi sama od sebe Ja7(li — zhe njo zhg- dnu derfhisb.“ »Zhes i u prenye je dobru, kaj od gvanta ene rih- ttme pershone imeti , tudi ratajo kojni debelil kader « is eno tako %apo brishejo — inu dobru futrajo.“ »Kader ena krava poverfhe: tok pejU ritneskn j . t v notri, jer re^hi: Herbt notri, nasre^ha von- h] — tok se ti notri , >»A’# pujlne vejhtr napr/di, s%er predesh fgol mbasei nashyvaj, de kokusham rite nafashyesh. Pujii > h ' n ?i d (ki o na miji plesati , inu rimesku dolisko- • tok doltith visok lan, inu dolgu predivu — zhe vl *ok frase.“ »Kader lan Sfjesh, tok en dolg fhakl ufami, ter frov dolgu sejme v’ njega usipli, inu fupet prov dolgu vonisiuj, tok bo tudi lan dolg — zhe je sejme dobru, loa ureme fa tu.*‘ it Bo tebi kaj ukradenega, tok pojdi k' modremu "°fhu, ali k’pametni Jheni . ter vtisni njim eno peti- V V roke, tok fv t th — de se fadofti abotn svoje ® njr je fanigtati.“ E 2 Mer 260 „Mer[le\e se fntbiti, u/ami eno p {ji soty, pejii tihu h’potoku, ter sej sol kje pruti vodi doli reko\h: Jeji sejem tu S(jme na Bo/hje ini{ : inu kader k ni sejme gorithlu, bo tudi moja merfle\a nafajprishk fff — Tu gvishnu pomaga, zhe merfleza sama od sebe vonoftaja.** »Bradavice odpraveti, u/ami en klini, ter v'nji- ga tolku far {S nar {[hi , kolku bradavii imash. Tl klini skryvaj komu v’ arfhat utakni — tok ima on Minz, inu ti bradavize** „Gos{nie is r{pe , ali /{la pregnati u/ami 9- P' šeni od usakega vogla tega /elneka, ter njeh v’ raj/[ ob{si — tok si njeh 36. pregnal.* 1 , „Kader gospodar umerje , tok se morejo tisi pij novi v’ volnaku : inu usi sodi v’ kevdru premaknit'- szer oftanejo, koker ftojp, ali lefhp.“ „Gr{ nevrfti desh na kraniel, tok bodo ti novi /akonski vvogati ratali — zhe flisnu delajo, inu shpa- ( rajc.“ „Otrokom pred 7. Ujtami las najlrifhi, siernji M pamet odjlri/hesh — katira v’ laseh tizhy.“ „Nas{j /ela na V{iher , kader ih(dnek krave lo¬ mu fhenc: sier bode tebi r{pa Jrasla. Zhe namelt fgla repo sfjesh.“ „Pousod 3. krifhe naredi, tok ni treba tebi velite misleti, koku be se imelu bel obračati. Zhe narata, tok so krifhi nad tem krivi.“ „Na Jiivuki se more noga od More narediti, sV r pride Mora, ter otroke tla/he, ali issesa. — ^ eS1 More ni.“ , Kader merliih is enem olhgsam pomefhckujt ■ ali obliihje mehku obdtr/hy, tok po enega s’ tega 5 via pride — predn 50. lejt pretezhe.** , ■ „Kader notsheJhivina jejli,polo/hi roke na fhem ihes njo , ter njeh toku od glave po herbt * V rfp potegni rekoik: se ti Jaiuprana od Konga da ia, tok pogladem tudi jejl is rokamc od konic, da f ia: tok bo spet j(dla. — koker hitru bo lazbna. Takeh norzhij , kar use nezh n?, koket vcj“- ffjii koik: bo m -isklti. sama v‘njt- Ti >a on I. 10- i iH u - nov i ¥■ t njim • io- imeli tlih rata, & ;slih uji: do- kri' ihti kon- ; koa¬ li' --261 «llher»v: od velik: nojhy: od Rofhiojta , inu drugeh Si. Večerov : od pratekneh /namenov : od mtrtvnsh - hk par: od mejila, inu njegov eh shtirtel^ov : od/mg. nenkov: od Shkratelnov: od mojha h res glave: od te W(U fhcne, inu kar je she takeh naumneh rezhy vezh, je WHerm Denk use v’ svojo bahovno moshno sprav- lal. Kader je njemu tedej dolgzhas blu, tok je eno pfft teh zpdelzov vonfagrabel, ter je svoje Ko¬ ku 11 . fakajl inu k'^hemul od usega tega preudarjal. Tu je vezhdejl fneshi, de per usemu temu drugega ni, koker dafdevanje: ali hudobnoft, ter je s’ temi ludmy usmilenje imel, katiri svoje glave s’ takeme norzhaveme rezhmy napolnejo , kjer nobenega fun- damenta ni, ter se doflikrat v' shkodo perpravejo: ali hudu pregreshe, kader S. imp Bofhje k’ temu po naunznemu pertikujejo. Viruvati, de nobenega hudizha ni, fapple pamet lih toku : koker zviblati, aku je Buh. Na use ftra- shila viruvati, je abotnu: abotnejshi je, use ftrashi- l a tajiti: narabotnejshe viruvati, inu tajiti: ali njeh ta jiti: inu vonder njeh se bati. Nro. 35. Wi!erm Denk se s' tem pametnem km?tam Maljog^ is- Jnane : inu kaj je na tu prishlu. Kar je dobru , tu en m<5dr s’ vesdlam bersh posnema : h.sempel drngeh ga ushy , de s’hudem derfliat’ nima. ^hes morje si ni G. Groshajmar upal: temuzh se je na Shvi^arsku podal. V' Zyrhu se je on ene dny goriderfhal. Ondi je fnanje fiuiil s’ tem fajn G. Doh- tarjam Hir^elnam, katirje en pospbn perjatl kmptu- s ^ga (lanu. Leta je njemu per jedi od enega kmp- ta » po imenu Jaka Gujer is IVermezhwala pod Shko- r 3 fy® 262 ~- L ' fyo Ufler , katirega njegovi rajmnoiospdji Maljoy klizhejo, prave}: de je fgol sama is svojem urnam, inu flisam svoj per primsheni mozhau fadolfhen, in« na kant perpravlen grunt toku poprave!, de njega fdej fa enega s’teh premofhnejsheh kmetov v’ vasi derfhp. Skuš tu je on v’ en tak dobr refglas prishl, de Firshti, Grdfi , inu Gospudji Is dalneh da* fhel, kader so v’ Zyrh prishli, so tega mofha do* tnu obyskali, de be videli, koku se vede; koker so tfs Vajvada fhavghen-JVajnmar: Pokrajne Knisft Badenske , inu Firsht Ankah - Dejfavske per njemu bli. Na ta pogovor je IVilerm toku svoje ushpsa naftav* lal, de be bi! skorej na poftrefhbo pofabi!; fakaj ta voda je bi* na njegov malen napelana. Po ko¬ silu fta se njegov Gospud, inu G. Dohtar vonkej pelala k’ temu pametnemu km^tu. Tu je on videl, ko* ku fta tega mofha zhislala , koker de be en velik Gospud bi!: inu tu so njemu solfp v’ ozhy ftopile od vesela, inu fhelA tudi en tak dobr kmet ratati. Is pogovora teh Gospudov s’ tem kmftam si je Wi‘ lemi lete rezby famirkal, katire je on v’ buqve svo* 3 e rajfhe fapisal. Maljo gg je 4. brate imel: potemtakem je irb" shena po o\hgiu na 5. partov shla. Ta ftarejshe brat je svoj part na Icjhgfhi femli ujgl: 2. druga Jla 51 puftila useik svoj part is grunta plakati. Malj°So je tedej is Felixam svojem bratom eno prijlavo obier /hal, h’ katiri je 94. dny Jemie, tuje; kar be en $ 1 °’ vek 94. dny oppraveti imel njo obdelati i naniretj 15* dny snofhgt : na 45. dny pojla: na 24. dny P a ‘ sht: na 10. dny gojfda, use skup per 800. urgdnVi *l 500 f. t jt nad tgm dolga visglu. Ta grunt j e ^ tu- i / -- 263 tuli mozhnu Japadt: ter se ni pujiilu temu gruntu is mltm goripomagati. Inu kar je ske vegh: tok jia Ha oba brata ojfhenena: inu Maljogg je imet 6. Fe- lix paA. 5. otrok, od katireh je le ena sama hgky ve¬ lika; ti drugi so pak ske usi majheni bli. Sta tedej mogla Javle pomankanja d(lovneh rok veliku delovgov Itrfhati, katiri tamkej dragu taberh delalo : im obeh gospodarjov dru/hina od 15. ujl be imela od tega grun¬ ta fhivfti , inu usaku lej tu 30 fl. shtibre dajati. Zgla soteska je tema 2. bratama opperi kofhuk prerokuvd- la. Al Maljogg jr menil: Buh pufiy zhloveku Jat ega- volo fader/hbe , inu tejhave na pot pridti, de be njeh skus korajfho , fiis , inu pamet premagal, ter be imel skus napejnanjc te pamete v’premo/henju Jmirej dalej pridti, doklej na femli fhivy. Je tedej svoje terdnu faupatije k' Bogu ufel, de bo njegove poshtine dela pofhcgnal. Inu Buh je njega daduschmal toku po- fhgnal, de enu lejtu pruti drugemu ujgtu od svojega grunta od 2. da 300. rajnsh dobighka ima. Kunsht pak, skus katiro Maljogg svoj grunt na en tok visok dobizhk perprave,' obftojy v’ temu : d? grunt skus gnoj , inu druge perpomozhe fmirej falskega dela. On naderfhy vezh fhlvine, ked en druge; nji pak bel klade. Uso slamo fanuza on fa naftilo, ter nje fhivini tolkajn potrdse, de se zhlo- vek po njegovemu hlevu da. kolena v’ naftilo ude- re> Liftje od drevja, mah, ersje , inu, kar je fa naftilo dobru, use fa tu skupspravla. V’ jpfeni od- tr fbe te spodne veje od smrek, inu hojk po svoje- mu borshtu , ter ossmuka te male od raške, inu shpi- Ze fa naftilo. Naftilo pufty en zel tedn pod fhivl- n ° Itfhati,- natrose pak usak dan na novu poverh R 4 t0 ’ 264 ~~..- toku, de fhivina na suhemu ftojy; gnoj pak odspod vonder mozhnu gnye, predn na gnojnishe pride, Is naftilo spremina on , de sorte te naftile po veriii ena verh druge pridejo, inu bel ftroblujejo. Na gnoj- nishu nasmg gnoj nigdar suh ratati; fategavolo po- Iyva on gnoj is smerdlivo vodo, katiro on toku narpja. On ima ene velike jame poleg gnojnisha v' femlo skopane. V’ te metshe on peppl, inu krav¬ je gnoj, ter njeh mozhnu is urplem kropam falyva. j .Na tu napolne te jame shtrihanu is merflo vodo. Tu rata v' 3. ali 4. tedneh ena gofla gnojneza, ka¬ tiro v’ *odeh na svoje nive, inu travneke vofe, ali doma is njo gnoj polyva. Od gnojneze napufty na¬ kar kaple na žpfto, ali uleže ftdzhi: temuzh poleg gnojnisha je eno jamo skopal, v’ katiro se usa gnoj- j neza flpka; odtod pak on njo isjpma, inu gnoj rad- zhe. Tudi metshe on tu drobnu smrezhje na es kup , ter is perfijo fakrye, inu flisnu is gnojnezo j pojyva, kjer gnoj rata bres tega, de be blu njemu treba tu pod fhivino naftilati. Rusheno od ene trav¬ nate , ali plevplne nive, ali gmajne pu(ty lejta na kupu lefhati , inu segnyti, inu na tako vir fbo ftury is rushene gnoj. Tok glpda, kjer*” 18 karkol more v’ gnoj spreberniti, ter perprave toku delezh, de usaku lejtu 100. vofov is svojega dvo- risba fvofe ; kjer se je poprej kumej 50. flurilu- Inu vonder zhes use tu kope she vezh gnoja fravn, in j usaku lejtu 6. sodov peppla od rushene. Ke je sU<‘ shal, de na Regensprukshemu nive is merglino gnojf> je nalash kje se podal, de be se nauzhit, koku W dplajo. Al po zeli svoji okolzi she ni moglne^ 1 mergline fnajdti. Nameft tega je on en merglinske pešk, karir je plavkaft, ter se por njemu v' sose¬ ski doby, nnzati poskusel. Tu je njemu tudi toku ratalu, de je to terdo, inu pufio perft v’ dobro fhit- no nivo sprebernil; kar je toku obernii: Per kopan¬ ju verfhe te debflshe kamene na flran, inu ta drob¬ ne pgsk pple on na svoje rahle nive, ter njega, predD orje, pred sabo, ked gnoj potrose. Tu dpla on vezhdejl is senmy po fimi. On najde, de ta merglinske ppsk perft oggrpje, plevplu, inu travi fhitu prerafti brane, ina flafti dovje mak ( Thlafpi arvenfe , Cynoforus criftam) fadushy. Eno nivo, ka¬ dra je 45. rajnsh velala, je on na tako vifho na urednoft od 200. rajnsh poufdignet. Skuš to skushno jefvpdel: de sploh kje ena sorta perlly to drugo bulshe naredy: terd grunt tega rahlega : jilovza ppjs- zhenino : erdezha perft to plavo : inu de ni toku fhleht grunta, katir be se napuflil skus fmejshanje is drugo perfljo, inu skus obdpluvanje, inu gnojen je pobulshati. Enu drugu pobulshanje je on per vod- neh roforeh pozhel. On je videl de ti po nivah do- ib prodora.po naunznemu prezhufamejo: inu de od platy teh roforov fhitu von, inu von slabshe Iata » fdej kople on pozhasi po svojeh nivah pol dru ge, ali 2. zhevla globoke grabne , fmptshe fa i. 2 bfvl visoku kamene, inu shuto is potoka notri: te pokrye is smrezhjam, inu drugo hdfto, inu potem ! Pft grabn s’ to skopano perfljo fasuje. Voda se sama v’ te prafne prodore med kamenjam usgda, lnn on orjd lohka odfgor zhgs; tu rase fhitu toku ^ e P u > koker kjer bodi. Na tako vifho je on eno nivoi tatira pod gorro poleg zffle na niškemu lefhy, ter J« ob zhasu enega defhevja usa v’ vodi Hala, popol- R S »«• s6 6 nema pred vodo obvaruval. On perdfla tudi veh felenine od use sorte, kokerj njegovi sosedji; on je ta perve v’ vasi krofhizhe v’ velikeh shtukeh sejati fazhel, inu fakaj so dobri, spofnal. Pashe, katire so puftf bleki po borshtu ble, je on skus skopane grabne, inu skus podlofhene kamene, inu merglin- ske pgsk v’ dobru pojlp prebernil, inu enekatite proftore is drevjam posejal. Na lete vifhe je Mil" jogg v’ toku dobr lian prishl, de je v' 4. lejtahpo- zhasi us dolg, katir je na gruntu visel, poplazhal, ter be she fnal komu kaj posvojiti. Tega pak naftu- ry, temuzh rajshi tu, kar si usaku lejtu perdoby, na svoj grunt oberne, ter she vezh k’ svojemu gruntu perkope; ke po svoji vif hi gospodariti, vezh is femle potegne, koker be njemu zhimsh 4. odftu rajnsb notrinesl. Ta dobr nuz is njegove femle lefby nad tem: de per usemu preudarja, koku be se puflilu narbel oberniti; de je sam drpvi, inu davi pousod per dflu; de svojeh n. otrok, koker gorirasejo, na* pufty namarnoft pafli: de per njegovi hishi se nekar vinar po naunznemu vonnada : inu use, kar si more pershparati, na pobulshanje svojega grunta oberne. Nro. 36. Koku se je blu Jaghelu IViltrmu Denku po domu to- /hiti: koku je slavu dobil, inu sam svoje i oi F°' Jarjivu fagh(\. En mal gruntez s’ hishzo zhe imam : Tok fnam svoje dny se preryti sani; Eno lubo fhfnko si pervfamem : Dflam pridnu : per pokoj’ »ftanem Use, 267 Use, kar je IViltrm Denk per temu pridnemu Mal- joggu videl, ali shlishal, je njegova serze toku notri ulglu, de od fhela , rajmno enu taku dobru' gospo- darftvu fazhpti, ni mogl vezh faspati, temuzh je v‘ useh svojeh oppravkeh us fmamlen bil. Njegov lu* befniv gospud je mirkat, kaj njemu faly: inu ke se je Denk us zhas svoje slufhbe fveftu , inu poshtenu faderfhal, tok si je ta gospud mislel, de fna enu dobru dplu (buriti, aku be njemu pod roke spgl , ter pomagal, njegovu naprejufetje spelati. On je tedej njemu per poslavenju ioo. llatov shpnkal, kar je 3n zel rpdke exempel. Nekaj zbes 200, kron si je bil Denk sam skupspravel. Je tedej blifu 500. go* toveh kron domu pernesl, ter je fa njeh k’svoji ma- * e irbsheni tolkajn femle, kar je dobiti mogl, perko- P'b Je enu dekle ufpl•, katiru drugega implu ni, ked en ° kajfho is enem prezej velikem vertam ; je pak ena ptidna, ino pametna pershona bla, kar je vezh Ur fdnu, ked dnar. De be se tedej njemu nagodilu » ko- kokef Se vezh drugem gody, katiri kaj ved<5, Inu fnajo; pak po tem nadelajo: tok si je pred usem ene gospodarske buqve napravel, v’katire je lete te« tushke reglegt lapisat , katire se je bil po svejtu nauzhil: Ta ni ta narwogatejske, katir to narvfghe /mio ima : samugh, katirega ftmla narvegh, im ta nar/epih sad perdfla. Meja grunta , mejn dgla: mejn ludy rediti: mejii davka: mejn hude lejtene, mejn nasreghneh napainofi. Be imela ena mala femla veliku, inu dobrega ter du ptrnejli, tok se more dobru gnojiti. Otshesh, de tebi tvoja fhivina dojli gnojaJlury? to\ daj nji dojli jefli. Otshesh ti i vogat ratati, tok toku poghni : de o- lilnu is dobro futrajho svojo fhivino preskerbish. Ti- dej si vegh fhivine perpravi ; ul tudi ve/h futrafhe. Natu pobulshaj en blek Jemle Ja tem drugem skm bulshe pognojenje, ter napujli nobenega roforja nam Xnu le/hati , tok bosh is malega veliku perdelal , tet fnash tu, kar bo tebi ta perdoblena femla uhes utrati , inu davke vegh vergla, v’ shparovghek dijati. Rasejo tvoji o t rogi gor j, de so v' ftanu tebi pet delu pomagati: tok ufami is shparovgheka, ter si P°' Xhasi tolku femle perkopuj, kolku so v’/lanu obdelati- inu tedej d?laj spet, ked poprej. Na tako vi/ho i’ 1 vegh otrok imash, bel wogat bosh ti, ter fnash enega Ja drugem na tu perdoblenu ojfheniti , ali ommo/hiui grunt tvojega rodu pak ram /a se obderfhati. Kar se fna dans /goditi, naodlashaj /a jutri. dur pofnu faghne, bo po/nu dakonghal. .. Tu narpotrgbnejshe fiuri narpoprej: 'inu P'! per pojlskemu dglu se rajski po ngbu , inu fendi P raghaj, koker po prateki. — En modre dela *se pametjo. Otshesh prime. Zhe .pulti 1 nabo. Be imela tebi tvoja rerh dobru jidti, tok ti x nji per plugu wogat ratati, tok se njega sain ti njega nafapujlirh , tok tudi on tebe ja L zrrrzzss 269 nji napruti pojdi; be imela fhleht jidti, tok poshli po njo. Pergajnaj svoje delu , de tebe nap er gaj na. Prid- noft, inu marnoft J heliju, inu jeklu prelome. Ta l^ne otshe imeti, inu vonder nadoby\ al ti pridni dol>e fadajli. Pridnojl je en sha% , katirega noben tat naukrade : inu katir se sam sebe polne. Kar se v’ glavi nima, se more v’ nogah imeti : inu veghkrat v’ moshni. Kjer ni vorenge, se gospoddrjlvu navede. Te gospodarske buqve so ble toku urovnane. So ble toku velike ked en zpl ablift papyrja .• inu usaku dplu na pojlu je svoj pospbne proftor notri implu; kjer je blu is svojo Numero fapisanu. Toku je Lenk usak vezhpr taifte dan, koker je v’ prateke padi, fapisal, kajfenu dplu je blu doma, ali na poj¬ lu fturjpnu. Koker poflavem Nro. 9. /78? 1 Ora nu (Pognojen. ] SejSnu | Fofhecu | Mlitenu °n je tudi ureme fravn perpisal, koker ja taiftp dan blu. Tu se je on mogl vezhkrat smejati » kader tc buqve prebiral, inu videl, de tu pisanu ureme 1* z ?le mesze fapored drugazhi blu, koker je v’pra- ftalu. V’nedplo po poldan je on Gospodarske uqve v roke ufgl, ter je is prateke v’te buqve Piepisnval, kaj se je v’temu, ali unemu »htuku fgo- ' u » na taifte platelz, kamer je shlishalu. Tu .. 17 ° - '.■■ Ta pisanje je blu fa tu dobru: de Denk jefnaj s’ teh bukuv, kader je svoje prateke fravn perufel, katire je usaku lejtu hranil, prezej gotovu te uifho- he uganiti: fakaj je ta , ali un shtuk enkrat vezli, enkrat mejn pernest: inu toku si je fnal vifhenge fa prihodnu narejati. V’ prateko je on tudi fapt- sal, kolku ftavkov je blu od usake sorte fmlateneh: inu kolku ftarjov je blu hraneneh na skednu j v’ glih vifhi tudi kaj se je per gospodarflvu fanuzalu: ali kaj predalu. Na tako vifho je fnal usako ura vpdeti, kolku more od slehernega pred rokame biti, ter je kmalu pofnal, kader je njemu kaj prezh pri- shlu. De je tudi use, kar je notri jemal: ali vonda- jal, fapšsal, ni treba praveti. To mujo si je tudi fategavolo ufpl, de, aku be njega ena bolpfn: ali zel smert naglu prepadla, be saj njegovi ludji fnal! vedeti , koku is usem flojy. S’ tem, je on menil, be se fnal is pokojno vgfijo v’ bolno, ali smertno po- ftelo ulpzhi, kader be Bofhja vola bla. Szer v’dru* geh rezhph je Denk vorengo svoje hishe rajnmo to¬ ku , koker G. Flink urovnal; svoje pojlsku, inu do- piaihe gospodarflvu pak, koker fdej pride: On si je mislel: koker zhpvlar usene: sek# vovno: kovazh fhelpfu faftopiti more, zhe otsli* dobru dplu narediti : toku more tudi en kmet usm* fanje te femle, katiro obdeluje, pofnati; dokl* rusa ^ grunt natavga fa usaku, inu usaka sorta perfty P® r * nese le tedej ta narlepshe, inu narobilnejshe sad, K 3 der se toku glaishta , koker otshe nje natura ^ Tok je tedej per temu fazhpl, de je svojo fernlo P^ u&eh sortah te perfly isshtudiral, koker ene buqv • Tri forte perfty namrezh se narajmajo : i) taka, i tira se ulf^he, koker jilu, glina, inu blatu. 2) “t 5 toku dobru t» tethke , koker ta lahke. 3J Gnojna a hal fel, ho- zh, ■ge P'- >k v’ lu: iro iti, ri¬ la- idi ali ali be u* o- o* it lie a- alf r« a- :i. »o e. A li ■ J 11 • * "" * 271 najino, katira se tudi vertna perji prave. Gmjnnperfl je ta narbulshe. Al teshku se' taka perft po Zfli ni- vi narajraa, ampak te tri sorte p_erfty so fmejshane: inu kolkajn vezh maline femle je v’ mejs, fa tol- kajn rodovitnejshe je. De be tedej fvfdel; kolku perlly je ©d usake forte na nivi, je Dtnk is lopa¬ to enu kolku perlly vonllaknil, ter je is srpde sn ko«, ki 4. perfie shirok, inu debel; al toku, de je ta fgoma, sredna, inu fdolna perft fravn bla, frpfal. Ta kos je on v’ eni latovzi koker eno zhifto, rfdko fhupo Tmejshal: je njo v’ en perllen lonz prelyl, ter je she vezh vode nalyl, de je zel redku polta« lu, ter je dobru en shtirtelz ure is eno kuhovnezo mejshah Tedej pak je on puftil, de se je tise usfd* lu, doklej je zhifta voda na verhu Hala. Tu je vo¬ do pozhasi odjemal, ter je pullil ftati, dokler se je peril nsushila. Tu je lonz , koker lupino enega ter« du kuhanega jajzi okoli obwyl, de se je perft she bel usushila; tedej pak zhepine okkrushil, inu po dolgemu zhes sredo doli is enem nofham prerpfal. Tu je ozhitnu videl: odfgor to gnojno perft, v’ sre¬ di jilovzo , fdol ppsk , ter je fnal soditi, zhe je na ntvi perft prov fmejshana: sli nekir. On je tudi vi- del, kajfeni shtuki so mokrotni, ali suhi: topli, ali merili potpm , k oker se je bla perft uspdia. Po te¬ mu ushafanju je bil on sklenil tu pobulshanje pred ? e “J#** Ta faler pak so skorej usi njegovi shtuki m 5 h, de so premalu pognojeni bli. Je bla tedej pfed usem tu njegova ta narvfzhe skerb, inu muja , e .. ' ' nu bulshega gnoja fturiti. K’ dofti gnoju pak 'she dofti fhivine^ dofti futrafhe, inu dofti slame; k * P® rv o fimo ni on vezh futrafhe dobil, koker ; J® ji" Ta eno kravo, inu 8. ovz fadofti. S’ tem si ter ' ^ ,P 0!Ila £ at '- On si je pak mislel: use po%ka>i, biti' w n? 3 *. 0 ^ te 8 a P er '*ha fhivine tolku gnoja do- ji, ’ k °l*^ u je blu mogozhe. On je fa 10 tolerjor tovnsi^ 6 ^ 0 ^ 1 '*’- be bel naftilat, ter je use toku u- v ezh f’f K ^ er ' e P e P Malj°ggu videl. De be skorej del oh 3 *" le j« on en dan femle, katir je nar« Vasy prozh lefhal, is turshko detel® (€fpav* £72 --:— Set. Hedyfarum , Onobrychis L.) inu she en dan fi svojem vertam is Shpansko detelo (Sujenu.iVMrago /at iv a L.) posejal. Na spomladski nivi je ou 4 ,dny femle is jezbmpnam, inu detelo posejal, ter je veliku pgse, rppe, kolarab, krofhizhov, korejna, inu fifhola use fmejs na praho posadil. Svoje snofhete je fhe kmalu tu pervu lejtu skus tu poprave!, de je grabne poufdignel,- na eni plati, kjer je voda faflajala, je on po ftrani en grabn naredil, inu s’ to vonskopano perii* jo use jame porovna!; tudi je use kertineporovnal, inu use gole, inu prafne kraje is drobam od merve posejal.— Skus tu je on en vos send, inu po! vofa merve, inu otave vezh ked lani dobil. Drugu lejtu je on od teh 4. dnph detele 150. zentov detele pokosil. Per temu pak je she veliku vezh fa futrafho zhes fimo skerbel, de ni njemu trpba blu, te detele se lotiti, temuzhje njo fa prihodnu hranil. Potgm je on toku pozbast urovnal, de je skorej uselej fa enu lejtu fanaprej is futrafho previden bil, ke je is jarem fhitam uselej detelo v’ mejs seja!, deslih ni njemu uselej rafalu. Skus tu je toku delezh prishl de si je 4. krave per- prave!, katire je doma futra!. Tu je on us gnoj ob- derfhal, ter je od usake krave usak dan tatrftedeji vezh mlpka dobi!, koker njegovi sosedji. 2. al> 3 - te j l^ta je on uselej fa rejo odlozhil. Ovze je pozhas na 24. perpravel: inu, ke ni vezh ked n.snifl K zhpdi te vasy vongnati, tok je polovizo dans dom futral, inu jutri vongnati puftil. Od slame ni p*® nekar bilke sefhgati, tudi je fa r^fanzo malu oa zhi!. Per ufemu temu je liftje, sushmat, blatu inu use, kar je fa gnoj dobru, skupgrabel, koker be fiatu blu. Enega tolerja tudi ni veliku p 0 ? 1 ? ^ govne, apnu od kerfnarske pajse, ali ta mehke po > katir med apnenskeme skalame drobnu dolit^rrz peppla , inu takeh rezhy kopiti. Tudi ni P u “ tl jeh rok pozhyvati, ter je is kramparo, inu ^ permora!, kar is gnojam ni mog!. Skus tu ! e 0 ^ ku delezh perpravel, de se je njegovu poj ‘P ( ^ useh pofnalu , inu , de je uselej vezh pew koker ti drugi kmetji tegaiflega kraja. Cc ^== 273 De je Denk zhiflejshe ersh sejal, koker njegovi sospdji, je k’ temu veliku pomagalu , ke ni s’ tem ondi navadnem plugam oral, temuzh is cikam, koker se na pildu spredej pred to poftavo vide. V’ Me- Ucnburgikemu je on videl, de kmetji ondi is enem plugam, ali drevpsam orjo , katiru je use drugazhi narejenu, koker so ti v’ njeh vasi. On je tedej is uso skerbjo fa tu poprashuval, inu fvgdel, de tu pojlsku orodje ah imenujejo. K’ svojemu faufetju je on videl, de zel nezh od fhelpfja nad njim ni, sa- muzh le ena fhelpfna® ojfl, katira nameft lemffha slufhe: inu de fa uprpgo teh volov tudi nekarmer- ve usena , ja! nekar fhil, ali prevos trgba ni fvu- nej vujfde. Tudi je on shlishal : de usak kmet si sam svoj ak narfja : ter nezh drugega fravn nakope, koker to fhelpfno ojft, katira s’ tem, kar kovazh faslufhe , 52 kr, 1. vinar koshta. Si pak kedu en tak ak pufty fa plazhilu narediti, tok vela lesenina 55 kr. 2. Aka ("enega je frnirej 'dobru na liram impti, kader se ta druge kaj pokafyj) koshtUta t fl. 45 kr. mu vujfda 8 kr. 1» vinar. Zel ak is usem skupej 2, fl. 27 kr. 2. vinarja; kjer pak nafpruti en P lu g 8. inu 9 fl. koshta : inu favle vezh fhelpfja koshta tudi en plug she vezh favle usakulejtnega po¬ pravila, koker_ leta ak. K’temu pride she tudi u- prpga. katira je per oranju is plugam potrebna, inu usaku lejtu veliku koshta, flafli, kader se is kojnmy K’ uprpgi teh volov pak pred tem akam ni ru gega_ treba, koker en lesen jarm, inu ena is terte ^yta rinka, katiro fna usak kmet fvyti. Tudi je e nk videl, de se use sorte femle rajmno toku do~ • u * lnu she bel preorati puflg , koker is plugam : j. de susebnu leta ak plevel veliku bel pokonzha. • i e kmalu svoj nofhizh is arfhata ufpl, ter sl . £fl tak male ak, ki eno ped dolgega frpfal. Use p j z ® na temu velikemu aku je on is miro, katiro je s , re J P er sebi nosil, na tanku refmirel, ter je od u* be I^h’ c * oi S u ^» shirjavo, inu debelufl gorifapisal, de ea • e J umna res en tak velik ak k’svojemu shpo- - J'> narediti mogl. On je tudi use imena teh k’ S aku 274 _ " ■ aku shlishejozheh rezhy fapisaf, ter je zifre ftavn perftavel, de be si bel famirkal, toku koker je tukej irisanu. fhel 0 1. Drevu tega aku 7. ali ghevlov dolgu, koker h o voli veliki , katiri uLghejo. More is hraJlovei.Hi ah bre/ovega lesu : na temu debelemu kongu 4. pemi ali nekaj ghes, mu na tajnshemu 3. perjie, in« W. debilu biti. 'la debele kong, koker se vide, je >ko/tl en vati dolgu obsekan , de se ta druge kos na tapet' rajma, inu is enem lesenem Jheblam na njega perwy l 2 3 \ 2. Krgvla tega aku, en krivu jrasen kos lesu'< oi enega da drugega Konga 3 j ghevla dolga, is terde £> lesa, kar se more imeti. 3. Satika tega aku, 2. ghevla, inu 2. perjla< «'< gjies dolga toku , de se v’ krgvio p rrajnia '■ 3 * f perjie visoka, inu 3. perjie debgla. Per b je ena W na ude lana, v’ kat ir o je otka uterdena. OdJdol sSt j lesen podplat is Ustnami / heblami , ali en kos fj- r h' t I Jfl c lr.lv tkirt k° 10. na f url 41'i itbe kova m Ho. teni ptru biti: kjer M po d 4 .d on 1 »»j la i notn ne k la a kry v M 'er 1 (i k tira U di Dok *nu and; ftavn 1 : tukej koka ittffi i jerflt i i lk\ ihoi'1 tu pf' trup 1 : a; o« :rh“ i, al‘ ia 4 ' : luk situ at® 'eh- M([a, de st fagojfda prenaglil nai/bruse, pcr\vye : /a« foi/da more s' terdega lesu biti. 4. Toporishe tega aku, na katiru je fhelffu te¬ rn aku nataknem. Tu se naredy po dolgujU tega krivdna, inu fagojfde. Ta fgorne kong ki | perjla skirok, 2. perjta debel, inu 8. perjlov dolg bo v’ krevel fagffden. Ta sredne dejl je ki 1 i ghevla do\g , inu 10. da 11. pav go v shirok. Ta Jdolne kong se urav¬ na po grobujle tega fheUfncga aku, katir je na njemu lerdnu nasajen, ter je blifu 9. pavgov dolg, inu 4. da 4 j-pavga shirok'■ V’sredi je tu toporishe ki 1. pavg dtl/flu, inu na obgh kongeh is Jlarem kositarjam ok- kovanu. Spodej pod Jagoj/do bo tu toporishe, ali is eno na to usekano terto v' eno farefo, katira se na- ftgojfdy , utaknenu, kjer se [na skus notri utaknene tenke v'kr ev e Inu vikshi, ali nifhi narediti: ali te gel perwye. Toporishe more is dobrega bukovega lesa kiti: inu per us emu temu ghes enu lejtu naterpy. 5. Otka, en ravne kos hrtpjlovega lesci, spodej kjer se v' [agoj/do utakne 2 { perjla shirok «, inu | perjla debela. Dolgujt tega shirokega tada se naredy P» dali tega krevelna od J'agojfde. Ta druge tal je 4. da 5. ghgvlov dolg , koker je oratar velik ; fahaj on der/hy otko useskuji is eno roko, ter vij ha ak u njo, 6. a Tafheipfne ak je veghdejl \ od enega pav- l / V er 3 e narshirshe, 12. da 14. perjlov. Jarm tega aku je narejen is drevfsa tega ja* Ž5 2 a 27 6 - - ■■■■■ ma a katiru je 6,-ghgvlov dolgu, inu da g. ptrjlovlt-} b?lu: is nasprutnega Ipsa b, mu is 2 . leseneh rigel- nov c, katira se pujleta premikuv.ati, inu is 2 . shtan- f hez d, katire se fatikajo. Te 4. nghy so usaka 2, gjgvla dolge. Drevu tega jarma lejhy obrtna volem na uram, inu kader bojta upre/hena , tok se le shtan- ga d, inu d vonpotegne, katira lohka von, inu mri gr f, ter se pot (m spgt notriutakne , kader imata voli svoje uraty v’ mejs ; skus terte e se jarm na drevu tq j aku pervgfhe. 8. Tukej so usi dejli tfga aku skup/lof‘heni, itn te fgorajne gijrt spet per usakemu shtuku perjlavltnt , j de seJna use spofnati. Rinke, katire drevii tega alti is krgvlo skupjvefhejo, so tudi is verb fvyte. Retjtl ni lo/hejshega Koker ak ujlaveti, de plitvu, ali globoč¬ ku orje. Tu se Jna /goditi skus/heliju tega aku , kt s< ali vikshi, ali ni/hi nawye: ali skus otko, tudi toporishe , inu skus eno fagojfdo, katira se med dreti tega aku , inu med krevlo utakne. Koku se s’ tem «■, kam orje, kajhe pild s’ pervpga Konga lete namere. Denk se je tudi s’tem akam prov orati uzhif> inu use, kar be she blu fravn mirkati, koker: de is. njim ni trpba toku, koker per plugu od ene brafde da druge ulpzhi, kader se preverne temuzh sefi' 8 ta druga kmalu poleg te perve narediti; tudi koku se is enem vola m , ali kojnam orje', kar pak toku dobru ni, koker is dvpma ,• inu koku se fhivina va deti more, de se rada uprpzhi, inu vifhari P ul1 -' Te perve lejta pak je le is svojeme 4. kraveza* oral, 113 tako vifho : fjutrej je 2. uprpgl. ter njeh J pulti! 3. da 4. ure dplati. Tedej pak je njemu Pj® gova f hena te druge dve na nivo : te perve pak 0 mu v’hlgv pelala, kjer je njem jpfti dala. *°r dan je spet toku delal, de je is dveme kravam® ^ , 3. da 4. ure delal. Vezhkrat je njemu tudi f e per per pern Krai so fn ker iale. sbal dgla On: ge dgla bru pu(l pili per ker mol Per she por ske dar moj spe dal mo SVc 8 . ho. lo. pst ov it . rigel- shtan- ha i. olarn shtan- notri i volt I Kp j , m dem, : ciii /oio* | kise ' shs favn j •tn «• a. :hili' e is, afde i lili ;ok» vi- ifly. ame i i 8 nje- do- jot- J : le t ena r * 121 L 11 — - 277 per drugemn spreminanju te fhivine kosilu na nivo- pernesla, de ni blu njemu treba semterkje hoditi. Krave so per temu ne preteshkemu dfluinu, ke sofmirej dobrn klaftje dobile, shevezh mleka dale, ko- ker une, kadre so se po eni kumerni pashi spreha* jale. Pofn jshi kader so se njegove rezhy pobul- shale, si je on. vole napravel, ter je rajmno toku delal, de so se spreminuvali; kojn pak n? nekol imet. On si je mislet: voli so bulshe kop : mejn glajshten- ge potrebujejo : tolkajn jermenov , inu kovashkega dela napotrebujejo: ufamejo is slabshe kermo fa do- bru: fture bulshe gnoj, inu kader se poftarajo, se she puflp pitati, inu drafhejshi predati, koker so se ko¬ piti; nafpruti pak kader so se kojni isslufhili, je ta perve kop fgublen. Tudi je laglej vole rediti, ko* ker kojne. Denku je malu mar blu , de so se pre- mofhni kmetji v’ vasi sramuvali, is volmy vojiti. Per temu je on oftal; ke Je C he eden teh wogatej- sheh ratal bit : inu tu je rajmno k’ temu veliku per- pomoglu, de je wogat ratat. Ena druga perpomozh useskufi vezh per poji- skemu delu dobiti , je ta bla: de je v’ temu od te tare shege odftopit, ter je na svoje nive, kar je ■togozhe blu, uselej druge sorte rezhy sejat. Go¬ sposka je bla k’naprejgnanju pojlskega dgla povele tata, de usak be imet tolku dgte'le sejati, kar be mo gl, inu ott. Tu je Denku prov prishlu , de je svojo verfto v’pospvanjn sleherne nive na 6, 7. ali lejt naprejpelati mogt. Koker poft&vem: 1) Pra- ^°' 2 ) Ofimsko psheni\o. 3) Je^hmen is shpansko dete- lo ■ 4 ) Doma^lio detelo. 5) Ersh ; tedej ovs, inu fu- P st praho. Ali toku 1) Praho. 2) Pshenilp. 3) fe- S' 3 le, 278 === ie , r?po itdr. 4) Je^hmen is d:telo. 5) Detelo. 6) Ersh. 7) ovs ; ali na 7. lejt toku: ij) Praho 2) Gor- shjo. 3) OJimsko ersh 4) Grah , Jele , repo , korenjt, itdr, 5) Jermen , ali jaro psheni^o is detelo. 6) D f - telo. 7_) £rrA. J;) 6 ; vr inu na tu shelej praho; Nje¬ govi pojlski sosedii kajpakde ! niso mogli la njim; ke niso mogli toku dobru gnojiti koker on, fakaj per takemu spreminanju more niva she enkr3t tolkli gnoja dobiti, inu szer dobru segnitega gnoja, ne go¬ lo slamo. Per takemu spreminanju je v’ftanu tudi fategavolo dalsj nositi, bres tega, de be njo trgba blu gnojiti; ke usaka sorta sej mena druge rezhy, inu sokrovze is femle ulpzhe, s’katireme se k’ raftvu fhivy ; koker se tu fhe fna nad njeh mnogitirem fhmaham, inu duham spofnati. Niva, katira fhitu roditi nobene mozhy vez!h nima : namore f hivefha k’ d f teli, ali k’ felenini imeti. Nekatiru felslie ko¬ ker rajmno dgtela, pernesd tudi skus njeh pirje ferali veliku fhivlenia is lufta. Is eno besedo: Nad Dat' Jtovem pojlam je blu videti, de se na leto rezh do¬ bru fafldpe. Poleg tpga }e on she tudi to, inu 1100 novo vifho od shpoganja tega pojla skushai, katiro je na ptujeh dufhelah videl; al uselej v’maleh «• zhgh, inu po dobremu preudarjanju * aku se na Id* kraj, ali femlo rajma. Poilavem: on je imel en blok femle na hribu blifu pol dnp dpla , katir je t°k u kamultn, inu rpvn bil, de skorej ni muje urednu blu, obdeluvati. Na ta blek je koprive posejal. V movzu, inu Kofapersku je kroprive po pufteb kraj 6 e>koli vasy iskopavat: njeh je saksebi tergai: j e ^ fadne konze korenin odrefal, inu tudi sbtiblo • pol perila, ali zhft, inu toku nieh je po verfb P; 0 z«! lej blifu skupej fasadii, ter njeh je is perftjo enma- !u fasul, de so korenine po konzu ftale. Njegovi sosedji kajpakde! so se njemu zhes tu posmehuvali, de si tolku muje ulame , plevpl pelzati. Al ke je prihodnu lejtu io. vofov is enem volam fa svoje krave pokoseneh kopriv domu spelal; tedej se je on smejal. Kopriva je en zel dobr futr fa krave, de veliku mleka dado, inu kar njeh ked ena arznya pred kugo, inu bolpfname obvarije. Tok njeh tudi fhivina rada j p, aku se le ob pravemu zhasu poko- sp, kar se more v’ Rofhnemzvptu , ali v’ velikemu Serpanu fgoditi. Koprive se nameil merve v’sla¬ mo meishajo : ali se is kropam opparejo i te puftg zhes nozh (lati, inu drug dan se fhivini ta zhorba fa pyti, inu jgfti da. Koprive se fnajo usaku lejtu trikrat fhfti, aku je grunt le enukolku pognojen bil, kar se £na is lilijam, ali vejame fgoditi, katire Se v’jfse'ni verh potrosejo. Njeh otshe kedu seja- l, itok se sejme v’ velikemu Serpanu spravla. Metla se °drgfhe, ter se pu(ly posushiti na eni erjuhi: inu tedej sejme samu od sebe vonpade. V’ Kimovzu Se kmalu seje; al tu pervu lejtu se nasmpjo f hfti. Taskushna, inu vezh drugeh je Denku ratala; k« njehje is uso previdnoftjo, inu preudarjanjam po- bzejnal. Na tako vifho je on skus svoje useskufnu po- n 'ishluvanje zhes tu: Koku ? pokaj ? fakaj ? per u saki rpzhi toku delezh perpravel, de njegovu pre- m °fhenje se je usaklejtu pogmiralu temzhasl; ke So se merski eni njegoveh sospdov, katiri so se frnirej te ftare shege terdnu derfhali , zhes hude 1 ase tof hili, inu videjozh uvvofhnejshi ratuvali. S 4 Tu- Tudi je Detik favl.e dptelnega perdeluvanja po useh krajeh okoli refglasen ratal , de njeh je njega vezh ludy prosili:, de, ke pisati fna, be njim tu spisal, koku be impli is detelo pozhejnati. Tu je tudi rad, koker en poflrpfhllv mosh fturik Kar je spisat, pride fdej tukej fa nuza volo. Nro. 37. IVilerme Denka poduk od dgtcle. Kojn , vol, ovza , use radu wflo Erdjzho, Shpansko, in’ Turshko dgtelp, Le s’ pametjo nji moresh klali’ : Tok t’ nabo f bal, s’ dgtelo paft’. Tri sorte dptele so te narbulshe: j) Ta trdega > ali Skpanska detela. Ta se v’ jaru f hitu, jezhmen itdr. spje, inu potpin , kader niva v’ prahi lefhy> k dobremu dajide. Na slehernemu gruntu, katir je toku ushafan, de jezhmen dobru flurv, tudi ta det e * la rase. Prevezh kamnitne grunt, is rusheno, sli ilakam farasherja praha: mokrotne kraj, katir vode - ne fhile ima, fhelpfne rude ppsk, debpla shu£3, inu glina niso fa detelo dobre; doklej nabodo skus guoji inu fhiejshanje druge sorte perflv popravlene. Nar- 1 r } * bulshe a8i eh bulshe je per mokremu urempnu dgtelo, kader je z jj jezhmen podoran , kmalu verh posejati, ter is eno lohko brano , ali is eno ternovo metlo preulpzhi. ’ Se pak susha bojy, tok se more niva popred posu¬ li shiti: inu tedej se detela v' suho perft spje , kjer fna t, 3. da 4. tedne lef hati, ter nabo- konz ufpla. Se is eno ternovo metlo preulpzhe , ali is e«em valerjain poglade. Sc na sejmenske rofor seje : tok se more detela kmalu po poulezhenemu jezhmpnu sejati, inu pbvalati: ali shelej tazhas potrositi, kader ie fhe jezhmen pognal, inu fa en perft dolg ratal. Tu pak se more tedej fgoditi, kader vezh rose na jezhmpnu ni; tedej pak se fdajzi povala. Pride desh temzba- si, kar se iezh?ne'n spje', tok se nasmp dptelnu sejme notri»famafati. Narbel se spje, kader vetra ni. Na prodor enega dnp od 2560. ftopin na □ se ufame 9 - detelnega sejmena, ter je ta regleza: rajsht prevodu, koker preredku. Nagrp sejme gori, tok se niva she enkrat v’jeseni, kader se jezhmen po- 1 hajne, is dptelo pospje na en vezher, kader se dpsh troshta. Toku se tudi ftury po posebneh blekeh, kjer m dgteia gorishla, Od jezhmgna pak se le ta zne- terte tal mej n , ked szer fa sejme ufame, kader se misle dptela v’ mejs sejati. Je jezhmen po dptdlshu pofhpt, tok se'more 4. da . , d »y lef hati pufliti; potpm pak te pofhpte pe- risha is okoli obermeneme grablame, ali is eno dru¬ go palzo prebrazhati, de se detela posushy. Tu prebrazhanje se more fjutrej, inu na vpzher fgoditi. Jo fhe jezhmen spravlen , tok, zhe je lepu ureme , s se ufame. Ta trpta, ali tudi zheterta dptela se ko- sy, kader je eno dlan visoka, ter se te pokoshene perisha okoli potrosejo, se per fagrebanju tega ller- nisha skupej podorjo, ter se fdajzi ofimsku fhitu v’ tu preoranu fiernishe spje, tu je 14. dny pred, alt po S. Mihelu, kader ni prevezh mokru, ne prevezh suhu. Rofori pak se morejo voski, ali globoki de¬ lati, inu sejme dobru is branopoulpzhi. Kjer je terd grunt, Se more fiernishe fhe kmalu v’ per veh dngh velikega Serpana fagrfbuvati, ali preverniti, dva¬ krat dobru poulgzhi. Kar se narbel po defhju fgo- dy. Od 6 . da 9. dng Kimovza pak se more k’ dru¬ gemu malu is na dvp platy rffhejozhem lempfham preorati, inu ofimsku fhitu posejati. Psheniza ra- ta na detelshu dobru; al tudi ersh rata ondr dofti- krat lepshe ked na gnojeni nivi. Tudi pirjovza (lnry ondi dobru. Se terda femla favle sushe, ali defhevja nap»'fiy delati, tok se zhes spomlad obda¬ la, ter se lepshe jezhmen doby, IL Luzerna , v^hna det ^ la , mn-hka, ali detelct is plaveme glavi%ame je sbe en bulshe felshe fa futra- fho, koker Skpamka , ali detela is erde^heme glavi- ime.' Bel fda, rase bel fgudej v’ spomladi, inu da- lej gvira. Al otshe en maftne grunt imgti, katirega perft je da 5, zhevlov ene sorte , enukoiku fajhtna, pak ne mokra, ter 4. da 5. zhgvlov globoka pod sabo vode nima ; fakaj koker hitru korenina na mo¬ kroto, ali na jilovzo pridejo, tok pomerjo. Niva fa leto dptelo bo ali v’ jeseni dvakrat preorana, inu po dolgemu, inu po šhirokemu poulezhena : ali kedur more tu (briti, pufiy rajmno v’ tiifti brafdi ta druge Pmg, ali tudi en mozhne ak fa sabo orati, terfem- . da 8 perflov visoku goriufdigneti, de roras, "} u . o es h po funi skusspf he. Ni dobru na novu gno- 3 ’dj ke na tp rad plevpl rase: bulshi je eno nivo fa tu volitt, katira je bla lani mozhnu pognojena, ter je F e ’ krofhizhe, turshezo itdr nosila: inu katira je n Us . 0 ^ f0 P 3 vanie prov rahla, inu od plevpla szifie- sh; 1 ‘ konzu malega Travna, ali tudi pofnej- v Ve hkemu Travnu, Rofhnemzvptu, ali malemu Ser- 286 Serpanu bo leta dptela na en od vptra tihe vezhpt, kader se defhja troshtajo , sejana , inu fajtro is eno lespno od enega mofha ulezh^-no brano pculgzhena, ali is grablaroe fasuta ; fhivina flopa pregloboki! v’ to rahlo femlo. K' sejtvi se 6. perftov globoku or¬ je'. Na prodor enega dng od 2880* □ 1-topin se 8, ca 10. tfe- spje. K’ deteli se fna ovs perufpti, inu s’ to mlado detelo fa futranje kositi: ali tuai gorshi- za, ajda i dr. Otshe plevpl to bres use druge re- zhy posejano dptelo preradi, tok se me fartepo- kosy; sizer se more tak p’evpl splpti. Enu taka dptelshe, katiru je blu v’ Aprilu, ali Majneku po- sejami bo fhe tu pervu lejtu trikrat koshenu, de se bel obrase. V' prihodnemu lejtu 4. da 7. fartov: inu toku gvira 15. da 20. lejt naprej. Leta detela fhivina toku flo nanapejna , ked ta erdgzha; se pak nezhmejn vonder more , dokler je she mlada, is pa¬ metjo kladi. Posushiti se laglej, ked una pufty. Ka¬ der se po sleherni koshni is gnojnezo, ali is lugaffl od apna, inu peppla poshkropy , tok rase, de se vide. Zhes use tu se more usaku lejtu is peppl^t •sajame, merglino, gnojnezo itdr: ali tudi predn n* ma pride, is tankem gnojam, katir se v’spomladi sppt dolipograbe potrositi. Tudi se more usako spo - mlad is eno fhelpfno brano oppraskati. Se kje p r3 J fni bleki kafhejo, tok se obspjejo: ali se pufty onet blifu ena, ali dvp korenine v' sejme jidti En blek letp dptele da, zhe je v’ dobremu Itanu, 6 krat to* ku futra, koker ta narbulshe, rajmno toku velika snofhpt: inu is skushnofte je prerajtanu, de ena ta¬ ka tliva je v’ 7. lejtah, po prezhpotegneni utrati> 60. tolerjov vezh vergla, ked tu narbulshe fhitn' pojlp. Otshe kedu enu taku ietehhe v’ fhitnu pojlp P|j e ‘ berniti, tok flury narbel, aku ta prodor prekop e- si le 2. da 4. Kajn pred en nioznne plug, KatuM is enem ojdrem zhertalam previden, uprpfhe. per suhemu urempnu preorje. Lofhejshi grp » i se rushena od nive v’ jpfdni is enem fa tu narej nem spodrsavam p lug a m odlushe: rushena na K^P ======= 287 skupsprave, ter le korenine same puftg. Tu segnye- jo po Timi. V’ Majneku se pufty lohka preorati: ku¬ pe te rushene pred obipvno brafdo fupet reftrositi, inu pshenizo , pirjovzo, konople itdr bres posebne¬ ga »pognojenja sejati, inu obilne perdelk trosbtati. lil. Ebhparzeta, ali ta turshka kosmata dfteia je ta narpashnejshe, inu narslajshe futrafha fa sleherno fhivino, flafti fa kojne, ter ni nobene navarnofte fravn. Rase v’ narporednejsherou gruntu , zhe je le 4,'da 5. zhgvlov ene sorte, inu spodej vode nima. Niva se napravla koker per Luzerni, ter se v’Ro- fhnemzvptu seje rajshi goftejshi, koker redkejshi. Se pufty usaku lejtn dva, inu trikrat kositi, inu tu 10. da 15. lejt fapored. Niva se verdgva, koker per Luzerni, inu per koshni se enekatire perlte visoku fternishe pufly. Ta perva 2. lejta se napu(ly Esh- parzeta v’ sejme jidti, ke lohka pogine, potgm pak se fna pufiiti, de sejme ftury: inu tedel se enu pe- rishe fa tem drugem fhajne, kader flrozhje fazhejna arjavu ratuvati, ter se pufly na enemu luftnemu kra¬ ju sushiti. Tu sejme se is eno lpskovzo mlate. Nro. 38. Koku je kVilerm Denk tu, kar je njemu zkes lejtu prebivalu, nalofhi\ inu pcrshparal toku, de je poj/iasi wogat ratal. Pprdglat’, tu naftry sarmi; Zhe b’ shparovza fravn nabilu : In’ vse prov spravlenu damu. T11 se t’ bo dobru gonilu. ^kui pridnu glajshtanje te dptele, inu splohkje skus tu fm « r ej dalej gredozhe pobulshanje tega pojla, inu divine si je IVilerm Denk zhes dalej vezh perdo- Tok se pak kmetji narajmajo, katiri skus irb- diene, skus dobre predelke v’ drageh zhaseh, ali po arugeh srezhneh napadnoltah v' kratkemu ow\vogate- J®> al kmalu spet owwofhajo. Ti be imgli k ’ Denku 288 v’ sholo hoditi. On je imel eno omarzo v’ hishi, kjer je svoje dnarje faklenene imel. Na durzah te.omarze je on en popyr perwyf, na katirenju so hliniš Veli* keme zherkame leti nauki fapisani; k Shparaj pozhasi: tok bosh v’ pot-rpbi imel. Kar si pershparash, ni tebi trpki shelej perdobiti, Aki is mladega skupnaspravlask , kaj otshesh m flarofi najdti? Mladi fapravlavj, fiari berači. Nakopuj, kar potrebujesh: tentutji le tu, bres kr namoresh biti. Nekar vondajanja po notrijemanju naravnaj: ampak po potrpbi. Pametna utrata vejit notri pernese, koker nnspa• tnetnu shparanje. Kader se voda v' pershivne desk refnese, nameri malenskega kolesa obračati ; torej more le ena mčskna per hishi biti: inu to more kisline ojhe imeti. Kar sam jlurish, ni tebi trpka plagiati. Kar je muje urednu pobrati, napujti is lenobi le/kati. Kar kani ujame , ni urpdnu nekar prida, nem fahvale. Jej, kar našite. Pij , kar Jhpjo gasy. Noj, kr fkivot fakrye: tok nabo vondajanje notrijenianja pet' spglu. Katir shprajne fadeluje, nadoby velikeh lukn po- pravlati. Is vinarjov po/lanejo sovdi , is sovdov rpparji, « reparjov petine, is peti% rajnshi. Po tph pripoviilah se je on is uso sk e rbjo fader- fhuvah Nekar vinarja ni on fa kozhlive rezhy: ali fa berashko oholuft vondal; nekar ferna kafeeta, zukra, nafnanega (jvirza ni v’ njegovo hisho prishlu; on, njegova fhena inu otrozi niso radi ene niteke n 3 fhivotu nosili , katire be nabli sami sprfdli bli- Na svatovshnah , botrinah , inu takeh perlofhnoilah si je fhe kaj koshtati puflil ; al veliku se ni smfi ' 1 fravn fravn njegc fhen pravi sem i nozh nezh nezh trudu koke: neng kaj c kaj i trpbr pero; udaru urem' pod ] okoli terga »tgn« di ta sorte male tale. Mod ] ke je Olivi njego vorer i, kjer marže 'veli' 4. iobiti, sh na s kr maj: aspa- mort m mobc ehr ,hr prr F i i ‘ s der- ali kra, on, na bli. [lab ifla ‘ ===== 28? fravn perkopiti: temuzh ta vfzhe dejt se ja mogl is njegove domazhye ufgti, Koker je pak na premo- fhenju gorijemal, ni on vonder vezh dnarjov fa* prave!, ked poprej. On je bil navajen rezhi: „Aku 1 sem sit, ter eno sukno podngvi, inu eno poftelo po- nozhi imam, kaj je meni she vezh treba ? Pogazha nezh bel nanasite , ked fhganzi: ena fhidana sukna nezh bel nagr$je, ked ena vovnata ; inu kader sem trudu, spim na slamnezi rajmno toku per pozhitku koker na pirnezi.“ Naspruti je bi! te terdoe ma- nenge : kader Buh eno hisho posebnu pofhpgna, de kaj odvezh ima, tok se tu fategavolo fgody, de be kaj bel Xtijansko lubpfn pruti tem uvvogem, inu po¬ trebnem skafati imela: inu tu je tudi poshtenu da- pernashal. Vezh vondajanja, kar kmetam teshku uflane, je on skus tu pervaruval , de je per hudemu “temenu, ali ob nedelah , inu prafnekeh po hrameh , pod ftrpho, po hlgveh, podgh, inu kashtah, pousod okoli hodil, inu gledal: zhe je kje vgtr ftrgho pre ter gal, zhe je kak shintel. ali f hebl falil, kaka Apna tfgnela, kak kamen is fida se vonfvali!, ali kar bo- ta narmajnshe shkoda permirela. Tu je on use s °tte orodja imel, ter je toku obertn bil, de je te rezhy kmalu sam popravek preda so vpzhe ra- Lih toku je on tudi isoratarskem orodjarn, inu is Mo d°niazhyo delal, ter je svoje otroke k’ temu derf hal. Is fhivino je on malukedej napazhnoile imelj |j e i« njo po hlpveh futral, ter je uso skerb imel ^'vini useskufi enaku klafli. Tok se tudi szer per n J°govi hishi ni veliku shkode fgodilu, favle te Ippe ^ 0te nge per hishi. Use se je bel, ked se je moglu, pttdu, inu k’ dobremu obernilu. Is egnam, inu T lu?hjc luzhjo je on velevat zel varmi okoli hoditi: prepi¬ ram inu pravdam se je od delezh vogibai, koker o- gnu. Gosposkene davke je Denk fhe pred brishtam »kupskiadat, inu predn ti skupej bili niso, ni on ni¬ kar te narpotrpbneishe rezhy kopih Skuš tu je on perhranil, kar be bil imel vavpetu, kader be bil njega tirjati hodil, ali fhovnirju, katir be bil njemu na glavo poslan, davk plazhati sileti, inu kar je sili vezh takehplazh fa pezhate itdr dajati, ter m imel svo* je dny nekol nezh is gosposko oppraveti: samuzh ka¬ der je ki poklizan bit, tu fa flisne, inu modre krof* te goripollavlenu polonanje prejemati. Na tako vi- f ho je usaku lejtu zhes use vondajanje en prezej lpp oftank tega notrijemanja, ali dahodisha imel. Al prpd ni on novega pojla perkopuval, doklej ni¬ so njemu njegovi otrozi darasl?, ter is svojeme to- kame per pojlskemu dglu pomagati v’ilanu bli. T e ' dej je en blek fa tem drugem perkopuval, terie enega fa drugem v’ bulshe lian pofiavet. Na tako vif ho je Wiltrm Denk , katir ni s’ zelem gruntam: pozhpt, v’34. lejtah k’4. gruntam te rarfculshe f«' le prishl. Njegova kunsht pak , koker smo videli e v’ teh shtukeh obftala : 1 ) De svoje pojlsku, inu donmfhe gospodarja " po ti Ji ari shegi iribal; ampak si pcrfadfval skuji bulshi naprav lati. 2 ) De ni vegh /enih Ja 0 ^ lati na « uje 1 , sarnugh kar je on is tvojo A en °’/, otro\my bres poslov, inu najemnekov, usak zjas °', t lati v’Jlanu bi 1 . 3) De je narpoprej Jhivino v ‘ she Jlan pojlavlati faghe 1 , inu tkus to tudi . . H r - prebilnop | Jhe fa potrfbo skerbei, terja previdnojlna inu v’ moshni se ahtai. 5) De je 4. otroke tiri so toku pridni, inu fajn ratali , koker on, mate. M: I biti_, durih katir« enem 1 pogul danej temu mej f nek’, jem, misl; temu; farne, inu d je te poslu posli jena Denk ti, k : Po ' finala : prepi- koker o- brishtam! i on n:- :u je oj ' be til ( il njemu ir je ste nelsvo« uzh h- e krap ako vi- prezej a imel, klej ni- -me ro- i. Te¬ ter je a tako ruiitau ie fen;- mte. 6) Deje v' meh tvojeh re\hgh svojo vorcngo der- M: use Japisal: inu uselej vedel, kje je doma. Kedur v’ temu toku ked on dpla, fna fagvishan biti, de bo Buh tudi njega pofhpgnal, inu wogatega kuril, aku je k’ njegove duJie fveli^hanju; fakaj enein- katirem ludpm je -vvogatftvu toku navarnu, koker enemu detptu en ojftre uosh; ke s’ tem v’ vfzbnu pogublenje fapadejo. Tem je bulshi, aku uwogi o- ilanejo, inu svojo dusho fvelizhajo , koker de be v’ temu kratkemu fhivlenju wogati ratali, inu na veku- mej fa tu terpgti mogli. Denk ni bil noben lakcm- nek; on ni pod se grabel, temuzh se je pred ptu- ]em, krivizhnem blagam varoval* Njegova usakdana misl; inu muja tudi ni po tem trahtala: owwogateii: temuzh le na tu : koku be mog 1 vsako r^h narbcl parnemu, inu narbulshi oberniti , de be Bogu dapadlu : inu de be lud^m k’ veselu, inu pridu dashlu.. Na tu je tedej f hfgn B. sam od sebe prishl, inu on je poshtenu -wogat ratah Ja ! tu se fna prov rezhi: poshtenu; fakaj Zesar je njega tolkajn zhtslal, de je na njegovu povele enu popisuvanje od tVilerma Denka Gotpodarjlva moglu v’ zajtenge poflavlenu bi¬ ti) kjer je bil zeli dufheli fa en exempel poftavlen. Po njegovi smerti je njemu puftil Zesar leta tukej frnalan kamen na njegov grdb poftaveti: Trete Dej L Soku si fnajo kmet ji v' us e sorte potrebah svojega fluvlenja pomagati. Nro- 39. Ci prečudnega ushafanja človcshkega fhivota : kohr tudi od te velike umetno/lc enega argata, inu od na[dt> shne goifye teh thgrjačnekov, inu Qyasavnekov. Strup , Jasli, golfyo tu jeft imam na prudej; Ked muhe tu mory naumneke prefgudej; Al de b’ lih na parah ujeli zlies ftu lefhalu: Se bo men’ le vonder she vezli skopit’ dalu. Zhloveshke fhivot je toku zhudnu skupflofhen,in* s’ tolkajn. use sorte dejlov, inu udov skupftaknen > dese'nigdar fadofti zhes to modruft.inu kunsht, kat 1 ' ro je Buh nad tem skafal, faufpti nafamoremo. » 3 ‘ * mu velikeh, inu maleh ko/ly se 246. nashtpje. h rU ‘ ftanzi, mesni mishki, kite, kofheze, fhiie , " as se napuftp preshtpti: inu vonder use tu* notri da narmajnshe trohe tega mesa ima svoje odloznen ©ppravilu, inu svoj nuz. Kojly dado terdnuit, ker ti debeli bruni per enemu ztmpru , ter se 5 ' kru/fange , inu ko/hege toku skupej. derfhp, de p ^ sod, kjer jetrgba uhretnt članke imajo. mesne 1 inu fl?g vifho, koily, so mu/ vougrp zhy: 2 liku nje notri c de nasl mo, pi V v teg je govti dve vt fgor je serze 1 sopenj, de naf kmalu (lavem flezo laj eh, se tud skus g ulpzhe tej to: vpit 1 fhene zhe, ; skonft »tisku ph er se mo poshlč Se ref mu fd 7® kr krat a se tud dobi , ——-J *53 mesne gruzhe, katire se koker en povsh skerzhejo . inu (Ifgnejo; skus tetivke se kofty derfhp, na tako vifho, de skus njeh skerzhenje , inu fteguvanje se b(ly, inu skus njeh usi udii pregibujejo. V* glavi so mfhgane , s’ katireh zhuda veliku tankeh nitek vongrp, katire se kite imenujejo. Dve grcdd v’ o« zhy: 2 v’ ushesa ; 2. v* nos, inu napreshtivenu ve¬ liku njeh gr? skus mu/g tega hcrbta po useh udeh, notri da shleherne pizheze te kofhe. Te kite fturp, de nasha dusha fvf, kar videmo, shlishemo , voha¬ mo, pokush mo, inu tipamo. V’ gerlu je sprede} \'V tega duthka , skus katiro mi »dplemo : inu fadej je govtani, ali zgv fa jefinine. Shtor ima odfnotrej dve votline, med katireme je mrtfheja. refppta. Od- Igorje votlina teh pers , v’ katiri obe plughe , inu serze lefhy. Plughe ulezhejo, koker mehovi, skus sopenje frishne luft notri v’ nas , de se kry hlady, de nafaure. Kadar se pak enkrat uname , tok gr$ kmalu sapa bel pegoftu , inu berf hejshi, koker po¬ zvoni: kader tezhesh, ali na gorro gr^sh , ali mer- flezo imash ; flafti pak v’ ungtju teh pluzh, v’ wod- isjeh, . ali drugeh bolefnah teh pers. Skus pluzhe !e tudi glas is uft fhene; ke se skus te luft naglu skus govtanz fhžne, inu leta vezh , ali mejn skupej* ^fzhe, de tanku, ali debplu fapdje. Serge je sko- re l toku ushafanu, koker ena jihtula; ke kry skus VPk po zelemu fhivotu, inu po useh udeh od sebe fhene; odkod pak fupet skus /kile v' serze nafaj te- z he, skus katiru useskufnu prexejanje te kryvy se , n tt te reje , v’ use glide reflpga. Per usakemu utisku, katirega serze na tako vifho dpla , uda-i Tgi- F l “ enkrat, ter poryne kry dalej v’ fhilah. Toku s« more zhasi zipla na levizi kmalu pod pavzam poshlatati, de se zhute, koku. po navade wye, ter Se teflozhiti uzhy , kader napezhnu gr£. Per ene- riu fdravemu zhloveku se zipla v’ eni minut? 60. da ?° krat pregibne. Se tu per enemu bolniku fa tri- rat vezh zhute, tok je ena huda merfleza. Zipla 5 tudi v* bolpfnah v’ mogki, inu slabujli, inu v’ ter ntehkoti spremina. Terda %ipla wye per- T 3 ftu •94 -:- flu nafpruti, s’ katirem se shlata , koker de be fhila is lesa bla, Zhasi wye tudi naunglih, de glih fa- pored nawye , temuzh en zhas fa£ojy, ali vonofta- ne: zhasi mofhnejihi, zhasi slabbhi tovzhe; zhasi k« 5, ali 10. fapored wyc, enkrat vonspufty. Pod mr(f'ne\o v’ votlini tega trebuha lefhy fhe lodz, j?tra,Jhov%h , sel/ena , ledi%e , mehur , raj[hl \, inu drob V’ fhelod%u. se jed, inu pytje toku re¬ zili » kuha, inu v’ en sok spreberne. Ta sok grj is fhelodza v’ te tanke zhgva. Tukej se ta dobra sokrovza tega fhivlenja od nazhfdnoile lozbe, ter ge prezfja v’ te mle%hnc pobode tega rajfhelza. S’te¬ ga v’ mlg\hne hram , inu odtod v’ kry. Kedu tu premisle, bo lohka fapopadl, kaj k’ temu fena u zheiiuft, inu faftopnoft shlishe, eno bolffn po ver- fti , koker gre , inu is pametjo pregajnati. Use te sorte tolkajn tavfhent mnogitireh dejlov zhlovesh- koga fhivota more en tak odfvunej, inu odfnotrej pofnati, inu faftopiti. On more fnati is gvishneh fnamenov, is posgbne bolezhine usakega tala, is mrafa, inu urozhine, is ziple, inu sape, is plunkov, is puta, is fapertja , inu derse : tudi is szavneze, inu she is vezh drugeh rezhy soditi, kaj, inu kje enemu bolniku faly. On more tavfhent, inu vezh felsh , inu drugeh rezhy pofnati, inu nieh mozh vp- deti. On moreuvajen biti, reflozhiti, kolku se smp temu , ali unemu zhloveku po njegovi naturi od ene arznye dati; -Takaj arznye se imajo , od kattreh le enu terne od vezh fhe bolnika umory : inu ta nar* majnshe faler per ofdravlanju, koker otshem rezhi: ne ob pravemu zhasu pushati , se trebiti, putiti , koga na svoje dny betefhnega narediti , ali k’ pr e ' fgudni smerti pomagati. Use tu je tedej trpba vp- deti, inu fnati, inu faftopiti, kader otshe kedu is dobro vgftjo bolnike ofdravlati; torej si en Dohtar is dobro vfftjo use svoje fhivi dny gl aV0 uwyati; inu se vonder nigdar naifuzhy. S’ tega se lohka sklene, de se tisak zhlovek namore sam »eo e ofdravlati, kmetushki ludji pak fhe zel ne ; ke zna- aa nimajo, uscga tega se uzhiti. . j oj «1 fd/fc Irirji ra ol li po finel kbai tiri firm jt h ihit inu lobi lovi orat robt we\ ti, 1 itj j'Jn trnu n n sr bli raji je Bo njr tu dc P* P< fhila i fa- ofta- i ke /k,. i tli re- OT )bra ter 'te¬ ta u ret- te sh- fra leh is )V, :e, 'C T)( ne le ir- i: ia e- V is in j 'O ie ie i* 29T Kaj se ima tedej od takeh ludy derfhav , katiri oj usek teh reghy negh nafajiopejo , se pak votider pod/lopejo, druge ofdravlati ?— Ony so goluf, itiu mor- irirji, katiri is fhela enega dobighka svojega bli/hne- ja ob fdravje, inu fhivlenje perpravejn. Kaj be ime • li pdgh od uneh derfhati, katiri v’ bolgfnah k’ therja- tjmekam , rabe/nam kojnedirgam , kravarjam, Jlarem kbam, napolmoj/lram, fretarjam , inu fretargam po - tnogh yska i hodejo? — Naumni. inu golfani so, ka- tiri tvoje dnarje Jam.naj o, inu ghe* tu she tudi svoje Jiravje, inu fhivlenje v’nimer sputhajot, fakaj , aku je hh kedu enkrat na argnyo enega takega ther\a- \\nekt Jdrav pojlal, tok si je natura sama pomagala: inu on J,ha vesel biti, de ni fa svoje dnarje /trupa dobil. Be otl kovagh ghfvle delati : fhnidar koj ne kovati: shushtar hkati: hkavg prideguvati: Fajmashtr orati: g ashinar mlatiti , tok be usak djal: tu je na¬ robe svejt: ali kar ni tvoje slufhbe , tu pujli tvoj fr- w Jg: inu nehghe be si napu/lil od enega mojjlra dela¬ ti, katir se na svoje delu nafaflope. Mi be intfli te¬ dej fa tolkajn previdnejshi per argnuvanju biti i ke fdravje, inu fhivlenje amtight: inu ke se toku ttshku naughy. Potemtakem flury usak bel, aku gel negh na- nu gn, koker de k’ ne pravem kovagham hode, inu. na¬ pihne mikelnt shpdga. Lete nauke je grashinovz Jufhis bral, kader so Se bli kmetji na eno nedelo per njemu skupisshli M- Koku se namrezh po useh ftanoveh ludji na¬ birajo, katiri kaj posebnega nad sabo imajo; toku je ta grashinovz lete posebne misle bil : de ni od le samu fatu zhes km$te poftavlen, de be imel n j e b pravde fglihati, inu njeh fm6te pdsati: temuzh tu di fatu, de be njim imel per useh napadnoftah is dobrem svjetam , inu dijanjam perftopiti, inu njeh Pddu yskati. S’ te misle je on usako nedplo po¬ poldne s’hod dcrfhal, h’katirerauje fnal, fravn prid- T 4 596 ---- ti, kedurkol je otl ; inu tu je njim resklada! to pravo faftopnoft , inu pridu teh kmetushkeh poftav, inu praviz, ter njim je she tudi merski ene nnzne rezhy is zajteng, inu gospodarskeh bukuv pravet, Enkrat je njim tedej tudi lete nauke od usbafanj* zhloveshkega fhivota, inu od ofdravnishtva na- naprejnesl. Eni kmetji so njemu v’ besgdo padli, inu nafpruti djali : de je vonder ta , ali uri kmc- tushke Dohtar toku umetn, de is vode sode, ko Ih lejt je kedu Jiar , kaj njega boly , inu kaj nje mu sger faly, kar ti shtudirani Dohtarju nafnajo, Natu je grashinovz enekatire iftorije od takeh ther- jazhnekov , katireb golfye so b!e na dan prishle, praveti fazhph ,,Ony se fajlopejo j« on djal, na tu naumne ludji sprashuvati, katiri sgajne perneso, inu pot fin se obnashajo , koker de be tu na vodi videli, kar so njim ludji shelej sami povedali. Eni svoje fhene naughf, koku be imele ludy sprashuvati j potim pak njim povedati, de be vedeli, kaj is vode prero- kuvati, inu hdy v’ fabfftje perpraveti, de use toku na tanku uganejo. Drugi poshlushajo fa faslonam , kit 1 ti ludji, katiri so po argnye prishli, med sabo govori. Jejl sem sam enega owwo/hanega shushtarja pojnal. katir je bil po geli dufheli koker ta narveghe prerok is vode, inu koker en ghudadflne Dohtar r e/gl osen. Njegov skurijo je tovirno v’ vasi imel. Kader je en nov bete/hnik prishl, ali koga poslal, katirega Jmv- nofte she shushtarju niso fnane bit: tok njega nekoi doma ni blu: ali je imel kaj posfbnu potrfinega op praveti, inu njegova fhena je lud f m velevala, %hes eno, ali 2 . ure pridti, Tu so ony temghasi v’ tovirno shli, kjer je bil wirth naughtr ., ter njeh je use sproshuval. Kar ===== 297 Kar je jv {d tl, je jfdernu fapisal , ter je tu pismu svojemu skuri ju posla l. Kader so tedej ti najnani k’ tktshtarju nafaj prishli, tok je on v’ eni dolgi taroki pred njeh ji opil, je glasit is vodo v' roke ujel, je perji na nos naflavel, ter njim je tolkajn od njeh bolffne naprtjqvasil, de so it odperteme ujlame, inu nosani le jyali. Ony so tega lafhnivega perokuvavga radi plaghali, kar je pojiruval: inu ta je dnarje is svojem kurijam partil. Te svalgheke , katire je Ivdfm da~ t jti\,jeis sredice ene fhrmle nargjal , ter njeh je ali pojlatil , ali posrebernil: inu njegove purfelge fa mer- fiego , is gukra , soly , inu krede. Tu je blu she do- bru, de ni shkodlivsheh reghy svojem betefhnekam da jal. JeJl sem enega padarja po/nal, katir je to J~?- bejogho merjlego is kaplame ofdravlal , h’ kat ir eni je .Hrup, inu mishego jemal. Skuš tu je bla merjlega pre¬ gnana, inu on je bil po usek krajeh rejglasen. Al po¬ tim so ludji od njegoveh jlrupeneh kap leg hujske na- padnojle dobili, koker je merjlega bla , ter se niso mo- gli svoje dny ijfdravcti. Fajmashtr tega kraja, katir je tudi fravn bil, je lih tudi vezh takah pergodba povedati vedel, katire so ble tudi kmetam fnane ; so tedej obdati mogli, de je abotnu, inu navarnu od koga arznye jemati , katir se ni uzhil arznye dplati. Al, so eni djali: kajpakde! mi be rajski k’ ta hm argatam hodili , katiri so se tu ughili, aku be le dohtarji v’ mejjlu pregospoiki , inn predragi nabli Ja nas ' Lubi moji ludji, je grashinovz odgovoril: Doh- Ur J‘ i tsevfde , morejo od Dohtarenja fhiveti , koker Vl pojlskega d^la, inu jejl od per-sa. Al per ust- >l>u tmu vi vonder prov nimate , aku minete , en prov T 5 vgdne 29 $ _ vedne Dohtar Vrta ho predraga derfhah En fr (tar /na kaj takega poprej /uriti, ke en tak te po golfyi vongre. AL je/t vam morem povedati: de se bode shafti v’ enemu drugemu Jianu tolkajn dobrutneh , im usmileheh mosk fneshlu, koker med pravemi Dohtarja- mi. Ta V(ghe dejl poftrefhe tem sromashkem rad J,'ab• flojn, inu fa Bofhje ton: inu, aku njim prov svojo sr o- sheno dapovefie, tok vam bodo te narbulshe kop ar%nye fapisaii. Zhes tu je on krrifte prashai., katirega fa- JIoprtega Dohtarja so ony imeli, ter sc je njim pre¬ drag ali preshtiman Jd(\ ? inu tu skorej nobedn no* benega povedati vpdel ni: temuzh so obftali, de si she skuteli niso, ampak le govore , koker se shlishe, G. Fajmashtr njeh je fategavolo perjafnu pokrggal; Jakaj krivighnu je, koga na tako vi/ho soditi , inu oh- reghi. Naspruti njim je enekatire exempelne pra¬ ve} od vezh fajn Dohtarjov, katiri lubpfn svojega blifhnega rajmno toku kafhejo, koker njeh faftop* nofi, ter je pertaknit: taki Dohtarji so Angelci B. na femli, inu takeh hvala Bogu! ni malu. Kajpakde: bulshi be blu , aku be na usake okolgi od nekatireh mil en Dohtar , en ranocelnik, inu ena ifughena ushe- garga od Gosposke pofiavleni, inu toku plaghani bli > de, be urfhoha naimeli od o/dravlanja teh bolnikov Jhiveti, kar be rajmno toku dobru, inu treba blu, ko¬ ker tu preskerblenjt teh ughenikov po girgvah, inu do¬ tah: ali teh grashinovgov , inu pisarjov. Dokler p»k “ she ni poutod toku, tok vam fanaprej svjetuvam, voj¬ ski k’ Dohtarjam tega blifhnega mejfta, koker po vaseh k’ qvasovnekam hoditi. Fajmashtr je tudi ene take Dohtarje imenuvai, kadre je fa dobre derfhaf: ' nU imetji so njemu obptalide otg k’ njim svoje fa u ' pan- =^ - = 2 p panje jeraštj. Natu je grashinovz she konz od te pisanize, ghes ushafanje ghlovgshkega fhivoia bral? koker fdej pride. Kader pak kedu k’ Dohtarju grf, ter otshe fa enega bolnika arznyo jemati : tok more od zflega ushafanja tega bolnika Dohtarju povedati, de njemu to pravo , inu fa to bolgfn dobro arznyo fapishe : rajmno toku, koker puflete shushtarju miro od noge nfpti, de se vam zhgvli prov naredg. Torej je nar¬ te!, kader pot en popyr is sabo ufame, na katire- mu odgovori na te naslpdne prashanja fapisani ftojp. Kolku lejt je bolnik ftar ? — Je velik, ali majhn? Kumern, ali debgl ? erdazhega , ali bledega obli- zhja? — Je sger fdrnv, inu terdn bil ? ali je ki en Jeder na jhvotu p koker kilo , Jhilo, fapertie, garje, ture, ddr, poprej imel P ali she ima P Koku se je sger v’jedi, inu pytju /ader/hal : ma- snu, ali nafmasm P Seje ki mordej per d(lu preter- l a l > ali uredil p Koku dolgu je bolne P S’ kajfeno napaghnojljo se je bole/h faghgla , inu dadutehmal gvirala. Wyili gipla veliku hitrejshi, ked sger P terdu, nli slabu p Ima mras, ali uroghino, ali enu fa dru¬ gem p Je njemu g ? l dan g lih, ali ob gvishneh urah der■ l a \hip inu kaku je njemu? Kaj njega boly? . Jcjejik suhi al hudu is ujl dishy P al njega dave J a Zkgs dajati P Ima /helufhej k’ jgdi p je odpertega v ? kolkukrat P je blatu, ali govna terda, ali meh- Ka J mordej is boleghino, ali kryvjo P Al njega po - gajiu na vodo [lune p Se bolnik puty P al put kislu dishy, ali gel smer « j* ? Im ali kashl is, ali bres boleghine? Al kaj plu- K°ku so plunki ushafani P kryvavi , fhlemajh , . [fdajli, rvfli ali ermeni p Sopleli lohka , ah tuhku p Jt bolnik she per moghi, ali fhe gel slab P ali fmt- 3 <*> -—-— Jmirej hjhy, ali tudi ufianep al spy, inu koku P pt> kojnu , ali nap okojnu p Kaj jg, ali pye > Kaj je dadusehma J Jene argnye jemal P je pushal? na roki, ali na nogi P Koku je njemu po pushanjt blu? Je mordej fhe enkrat to bolg/n imel P koku dol¬ gu je fke P Per /hunskih je tudi Dohtarju treba ute od poseb • n eh fke nske h JravnoJl vedeti : od nosheghega /lanu , od ghata tega poroda■ od dojenja, itdr. Per otroček je treba njemu povedati, koku /laru je dete, po teineh ufetu ? ghe she sesa, ali je Jhe odjlavlenu? Kahenhm je njegovu blatu, Jelgnkaflu , ali koker sekane jajga f ghe gel kislu dishv P — ghe se prevegh sline P ghe po¬ goju is perjlam v' ujla sgga p Kolku ima fhefobp Jeti veliku terp-lu , kesa fobji vonshli P Jhe ni tpodrusenu, ali urejenu ? Jhe ob rus e n eh udov nima p' Je fhe kofe imglu: inu oshptge? ghe glifte od njega gredo p ghe ima velik , napet tre¬ buh P ghe per pokoju spy p ali se v’ spanju Ji ega , ali vgka ? ghe moghnu urishv, ali je tiku p Kaj. doby jgfti, ali pyti P ghe je moghnu laghnu, inu JlalU suhega kruha Jhely p ghe kmalu Jjutrej pyti o tihe P Ima mordej garje, ali grinte na glavi , ali Ji nshesami P Na te prashanja more p6t Dohtarju ali is bese¬ do, ali is pismam fnati odgovarjati, de is njegoveh odgovorov »oditi fna, kaj be utegnila ta fena bo« l$fn biti. Tudi se njemu fna voda, katira je po polnozhi pushena, poslati j ke is vode sode, zhebo- Igfn gori, ali doli jemle. Od tolkajn prashanja so eni, kadri so fravn bli, menili. Tu be utegnilu fa kmpte prevezh tesbk« biti, na tolkajn rezhy se spominati: inu ta vpzb« dejl fmed njeh nafna prov pisati. G. Fajmashtr pak je fa to bespdo popadi, ter je reki, kader edn 1 * mojeh farmanov fboljr, tok otshera jeft uselej is ser ' z* ---• 301 n rad tise lete prashanja goripoftaveti, al ludji mo¬ rejo meni na snafhnoft, inu fdrav luft po htshah, Kjer bolniki lethp, derfhati, zhe otf impti, de be njeh domu oby*kal. Natu je grashinovz dalej na¬ prej bral: Dokler je pak fhivot tega zhIoypka toku zhu- dnu skupszimpran , tok nasmpmo misleti, de se u- saka bolpfn toku hitru ofdraved pufty, koker hitru fhnidar en blek na lukno perfhye; fakaj Dohtar nafamore arznye rajmno prov na ta bolehne kraj, koker na pluzhe, jetra, r’ kry perpraveti, szer be on mogl fhivot resparati: temuzh arznya pride v’ fhelodz, se ondi, koker grg , respivka; tu nar- bulshe grp v' mlpzhno sokrovzo, odtod v’ kry, ter se skus prežganje te kryvy po zelemu fhivotu, inu skus use ude refnčse. Potemtakem namore drugazhi, koker le pozhasi pomagati skus tu , ke sokrovze po- thasi na bulshi prebrazha: rajmno toku koker se e- nemu bolnemu drevpsu namore naenkrat pomagati: temuzh kader se korenine is gnojnezo polyvajo, inu tu skus en dobr zhas, doklej te fhivpzhe sokrovze po fhilah tega drevpsa gori na qvishku pridejo, tet pdraskam novo mozh perdado. Per ulomneni kolti, ■ou per eni vunajni rani al se namore dolgu terpg- t'» prfdn se szfle ? fa tolkajn vezh be ludji imeli per eni notrejni bolpfni poterplenja impti; ke Doh¬ tar namore notri v’ fhivot poglpdati : fa tolkajn bel °. e ijnpli potpm, koker on naprejpishe, se faderfha- 11: inu, ne kmalu spet, kader ni kmalu bulshi, po enega drugega Dohtarja poshilati : ali notrijemat?, bar sosedji, bdtre, inu fhlahta svjetuvajo, katirist nezh od lete rezhy nafallopejo. . . Al per temu se more vonder inirkati, de fdrav- 1® J e toku ushafanu, koker en roalen. Malenar gvi- s ’nu nabo na malenu nezh poprej popravki, doklej ? e kaj nautare, ali premakne: v' glih vifhi ni trg- a poprej arznye jemati, samuzh kader je trgba. 3r se mor« posebnu fa flran pushanja, pergiranja itdr 302 itdr mirkati. Pushanje je dobru per bofhjemu fhla- ku , navarneh ranah , un?teh bolgfnah , pluvanju te krivy, inu drugeh potrpbneh napadnoflah fhivlenje ohhraniti. Tudi fa bolpfni naprejpridti per kryvy prepolneh ludph/ Kader per njeh zipla tershi, inu mczhnejshi vvye, koker szer : kader so bel erdezhi v’ obrafu videti: kader eno tpfbo, inu lenobo v’ udeh zhutejo: napokojnu spp: vezhkrat se prebudj: kader njim serze tovzhe : ommedlgvza, vertoglav- noft, bolezhina te glave, urozhina na zhelu, ali kry- tok is nosa zhes njeh pride: ali kader zhutejo, de njeh mozhnu po fhivotu serby , inu vonder garij nimajo ; fa te je dobru na fhili pushati. Naspruti pak se tudi napadnoile permirejo , ko¬ ker: gnile merfleze, osslabenje, v’katireh je pu- shanje rajmno tu, koker de be kedu bolnika is ro¬ ko is mertvem fhlakam powyl. V’ fazhgtku uro* zhe bolpfne, inu, kader se ne per dergetanju te mer- fleze, temuzh po mrafu v’fazbptku te urozhine fgo- dy, je dobru pushati ; terpy pak bolpfn fhe vezh dny, tok je navarnu pushati , ter se nasmp na golo besedo tega padarja, ampak is vpdefam enega Doh* tarja Igoditi. Torej je na vezh krajeh tu tudi pa- darjam prepovpdanu. Navada, de fdravi ludji usaku lejtu en, ali vezhkrat po tem, koker so v’ prateko pokukali; zhe je dobru : koker tudi, de fhene ene barte v’ noshezhemu llanu pushajo, je dobru fa P ar ' birarje, katiri usaku lejtu en par rgparjov vezh fa* slufhcjo. Al bel be ti ludji kurili, aku be njim te dvojazhe fabkojn dali, koker de si puflf fabkojn. m u bres potrpbe kry spushati; fakaj pogollnu pushanje dpla prefgudej kare, inu slabe ludy, naulpzhe fiuse. vodenizo, inu druge hude napazhnofte. Narmejn pak slufhe ftarem, moternem, blfdem, ali sromashkem ludpm , katiri malu mesa jedo. Takem je slehernu pushanje en zhavl k’ mertvashki trugi. Torej n' trpba poprej pushati, koker de je zel narvfzhe si¬ la, inu kader Dohtar ukafhe. Rajmno toku je tl1 _ is pcrgiranjam, ali laxiranjam ushafanu. Tu se na sme usaku lejtu, inu ob gvishnemu zhasu fgoditt: tf ‘ muz A r- rrrtrr 303 Bu/h ne poprej, koker kader je f helodz skafen: al? kader per ent bolpfni Dohtar naprejpishe. Tukej vela, kar S. Pismu prave. Ti fdravi napotrebujejo tfdravnika, ampak ti bolni . Al nafamirejo fhlahtne Gospud ! je malenar is va- sy djal, katir je per temu skupfbiralshu bil: Jefi mo - ran pak vonder maku lejtu svoje rake Jlrebiti , im tu fanesenu blatu vonkejspraveti: beli imglu s ihlovgkam druga/ii biti, ke te tudi per enemu od usakdane jedy' b l nu pytja , inu od tolkajn prahu, kat i rega tdn per svojemu dglu dolipofhira , us e sorte naghgdnofte Jase - dejo, katire be se imele skus pergagijo preghsplaveti ? Tu imate prov oghe Jakob , je njemu na njegovo be- ledo grashtnovz odgovoril: Taka nafhgdnoji se fhe tudi per nas skup/bere; al per enemu fdravemu ghlo- veh, katir se moglinu pregibu j e , inu v e liku po /raj l*ftu hode, per enemu takemu fhe ne natura take naghg- dnojle sama od sebe pregh , skus nosnice , skus sline , inu plunke , skus put, inu ottreblenje tega trebuha. Vi [visknu naboje poprej svojeh rak trebil, ampak de vi¬ dite, de so is blatam fanesene: inu v’ ghh vifhi tudi n ' trgba poprej pergirati, ampak de so se naghednofle notri v' nas fasgdlc. Tu da natura skus tefhdve, inu m gurjdpe fhmah v’ uftah Jjutrej : skus opperhnen je- •M > inu /obg , tkus goririganje is /helodga , dovel vg- ,r ov , inu nap ej nanj a , pomankanje fhelufkeja k' jgdi, mu skus druge take /namena na /nanje. Katir se to- ku ghute, ta /he mg enkrat pergirati, inu njemu bo bulshi na tu. Slabe, bresmoghne ali take penhone, katire mer/leglino uro\hino , ali dolgu gvirajoghe /a- t er le imajo , be naimgle tega d g lan, ampak de poprej ,n *ga Dohtarja gh.es tu jd svjet popraskajo. Nro. 304 Nr. 40. Tshesh vsoko ltaroft ti das?zhi ? Jej; pij, kod’ f halollne , vesgl, JD^laj, spi, vlomnen bod’, al' zfl t Nature navfdigtij is shtekla; Ke ni s’ kamna , ne is jekla. Naturo s’ pametjo obderfhi. Po tem’ uku se faderfhi. Nebfshke Ozhe otshe imptl, de en poftavlen zhJ« na svejtu fhivemo, ter skns ta zhas v’ mislah,valit inu di]an]u nseskufi bulshi ratamo. On pak l e sanl ve, kedaj je fa nas dobru, de umerjemo ; tm>» ^ a ' derta zhas pride, nas on skus slabuft te flaroftei ali skus eno bolgfn, ali po eni nasrpzhi k’ seb> ufame v’ vezhnu fhivlenje. Dokler pak mi te 8 a zhasa, inu ure navfmo, tok st tudi nasflie® 0 svojega fhivlenja perkratiti: temuzh moderno sker nu na tu ahtengo dajati, svoje fdravje, > nu lenje toku dolgu , kar je narvezh roogdzhe; 0 dej* «===» 3 oS Jerfhati. Otshesh tedej v’ ti rgzhi svojo dolfhnuft dapolniti, tok derf hi: [. Vorengo tega fhivlenja v' fdravch dneh po nau¬ ku tega ftarega Ozhaka jefusa Siracha, inu po teh exempelneh, katiri so v’ teh bukuvzah, katire so fhe v’ 1 . 1575. v’ Lublani drukrane ble , popisani. Moje dete prave ta ftare Ozhak : tu lubu fdravje ime¬ ti je bulshe ked fiatu: inu en fdrav fhivot je bulshe ktd dovel blaga. Torej kar ni tvoje slufhbt, inu /la¬ nu, tu pufti svojo radovednojl. Dokler, katir se ferwe- fhnu v’ navarno/l spujiy , ta v’ nji kong ujame : inu tnemu feru>efhntmu se hudu snide. Dalej prave on;: Mojc dete ! skushaj Jvedeti , kaj je tvojemu fhivotu jiravu, ali nekar, de njemu kaj nafdravega napervo- desh, fakaj use slehernemu naslufhe. Nekar se is use me shpifhame nanafadlaj. Nekar prejheInu nafhri; fakaj v e liku jejli ftury bolehati: inu eno nigdar silo f°JhreshnoJl klanje popade. Kolku se njeh je fhe da.sinerte nafherlu, koker Gottfried Klavs v’28. ™ teh buktiv; kedur pak is maso jp, fhivy tol* kajn dalshi. Trebuh jemle szer use sorte jedy go- ri » vonder je ( koker ta ftare Ozhak Sirach govo- |y ) ena jed bulshe ked ta druga. Torej skerbi, use¬ ki toku dobr kruh im^ti, koker mojjlr Konrad v’ mtreghju, inu aku tvoje fhitu dobru ni, tok si bul- 5lle ?a naprave, koker se Nro. 2. v’ teh buqvah pod- tzhen, Skerbi fa dobro perkuho po ti 3ti, 40', 'od, inu uti Nri, ter se uzhi isN.ro. 5. da 9. pred skkodlivemi felshami, inu koreninanie se varovati, ^ se tebi narezhe : Smert je v' longu , koker per o- hozeh teh Prerokov 2. buq. teh Krayl. 4 - P°ft- “ e rmesneh jedfh daj ahtengo na tu, kar Nro. 12. fto- J y ■. Zverfto vodo si fa pyti fvoli, koker je Nro. 13 Popisanu : ali vol, katir je po uku Nro. 14. kuhan, ‘umashtega? tok bo tebi patoka Nr. 15. dobru ashla.. g; otshesh ob nedplah, ali prafnekeh en Ush vina pervoshiti, tok se od Mtklavfha Rodeta , ro - r6. uzhi , vinu is sadja narejat?, zhe nograda nas h. V inu , prave Sirach 3 hloveshku s trge po- Hl fhivy , 306 -- fhivy , kader se is pametjo, inu maso pye; a\pya. noji Jlury enega flobnega norga she f lobnejshegcr, ke ressaja toku dolgu , dokler bo dobru oggulen, inu ranen : ali ked ena fhivina v’ gnojnezi zerkne, ko- ker ta pyane Jochem Nro. 18. Uzhi se od Saplotnegt Nro. 19. jedy snafhnu, dobru dushpzhe, inu fdrave napravi ati. Uzhi se od te modre fhene vorengov' jpdi, ina pytiu , v’ dplu , inu spozhitku, v’ spanju, inu zhuvanju derfhati. Derfhi regleze tega fdravp, katire Nro. 19. od nje famirkane ftojp. Varij sena* spruti use glahku svinarye, inu nasnafhnofte, koker se od nje svakene brab Derfhi na snafhnofl v’svo¬ jemu (lanuvanju, inu na frishue, fdravluft, koker tebe Nro. 23, uzhy. Pred useme reghmy kurbarpe, inu naghiftojle se ana\ ; fakaj Sirach prave: katiri st na kurbe o It sit a] o , ratajo dov]i, ter dobi /oplivkt, inu gherve fa Ion, ier se usushf drugem k’ enemu exeni' pelnu; koker seje avptmontu S... permirelu. Po* mujaj se tudi, u.selei enu veselu serze imgti: ter se usega anaj, kar be utegnilu tebi naunzne skerby, najovolo, nalusht, inu grimaft dflati i fakaj enu re- šilu serge , prave Sirach: je fhivlenje enega ghlovrV inu njegovu vetele je n)egovu doigu fhivlenje: /halo’. pak na spruti umory dojii ludy, inu k’ nezhemer do¬ bra ni. Adur, inu togota fhivlen\e krd]sha\o : inuskerl’ dila ji ar e ludy pred ga} tam. Ta vfzhe dejl britkult tega serza, najovolshene, inu nasrpzhe pak pride odunad, kader kpdu kaj hudega ftury; koker tu e- scempelni od Meklavfha Wa]saKlavsa Richnena , Miha Vovka ikafujejo, Torej Boga se boj, dobru fturi, inu se nekogra nashajhaj, ter se od Anjk ta Dober leta uzhy enu pokoj nu serze, inu dobro v? use svoje dny obderfhati. Dokler, prave Štruci’ ta ftare Ozhak: kedur se skus svoje dplu redy, t fa dobru ufame , ta ima enu pokojnu f jiivlenje. . se prave en shaz zhes use shaze najdti. Sturisn tu is skerbjo, tok bodi fafhihran , de si svojog fhivlenja skus leflno krivnoft nakrajshash, mu st jega fdravja sam sebi nafentujesh. . n., II. Vorenge tega fhivlenja fa bolnike. ya- ke inu ko¬ te^ ave 0 v’ njo. via, na- ker vo* ker ye, 1 st ke , eni' Po- - se >y, Vf h' lof do- eri) \ culi ide e- m bru 'K rfd lfi> tel i Tu ti ?g J i r o- i rt« se - -- 307 tebi dobru ni o hi tebe glava, perse, fhelod-g boly: se , tebi gnusy : 'imasmras, urofhino , trud, terganje po udeh : ali s\er kaj napačnega nad sabo ^hutesh , tok se moresh v’ tvoji vsakdani vorengi ujiaveti, dokler tu, kar tebi faly, prejide: rajivno toku koker maltnar , kader mirka, de se je nad malenani kaj pokajilu, is melenjam najajderfhy, dokler je spet use popravlcnu , si\er be se she vgfhe shkoda delala. Nadelaj tedej toku teshkega dgla , koker s^er. Varij se, de se v’ urorhini napreunaniesh , ali tiaglu naprehladish ; yshi s’ ih(in svoje odushje obuditihodi per^ajtu na ve^her, bres vezirje, v’ pojlelo, ter /ajtro ennialu del oble- /hi, de se poghasi spuhtish , ali sputish■ Al v' hisho Je \el toku naglu na/apiraj , temugh sprehajaj se \ha- si per lepemu , jasnemu urenignu na luftu , ter skerbiJa tu, de se tebi tudi hisha, inu ghunata prelujta. Koker n’ teh buqvah na 145. inu na 169. lijlunajdesk. Pred usem jgj per eni, ali drugi jgdi malu , ali n e/h, Narbel se mesa, mesne Jhupe , tudi vinske, ali volove f hupe, aku be utegnila tebi uroghino dglau,jaj\, toafineh krofov, ali flancatov, mefhnateh jedy, katire v' Jhelod^u oble/h e , inu sira se vogibaj. Namgjl tega iti rajshi kaj od kashe is jefhmcna , is ovsa, is raj- fha, is pshenige v’ včai kuhane, inu mehku ossolene. s freminanju slufhejo vishne, fhgshne, erdgghe jago- de, hlgbovje , inu murbe, aku so prov/rgle: inu po Juta kuhane jabuka, ali suhe, inu kuhane 'gheshple, mu Tflejhne ; al ne prevegh Ja en fart. Leta shpendija je fidofti, inu kedur enemu bolniku mesa, \ajia, ali majhne Iffje fhupe pernese, pomaga, de bolgfn she navarrie j- f r ata , inu morde j ikus tu smert berfhe]shi bolniku na glavo perulg-fhe. Dokler , ke /heLodl mo\hy nima, tokeh jedy po vorengi reskuhati, tok fafhno v’, njemu k n yti, ter she bel sokrovge pokafg. Moj/ine jedy is 1 v J r Wm mo^hnu poshtupane Jiurg, de kry she belfau- r f yr ofgbni mer j le\i se nasme 2. ure popre], preda 'fflaa pride, %el negh jgjli: inu per useh silneh bo - tjuah se prov Jlury , kader se Dohtar prasha , kaj sn j? jejli . ali nekar, O’ti se more v' bolefnah vejh ked s%er; al le ne U 2 mo?h- gog -3-—2 moghnegai tudi ne kislega , ali kovnega v6la: ne kofe¬ in , vina gel ne; she meja pak fhganega vina. Kat ir per eni bolehnofli, kader je mogh tega fhelodga u- selej osslabena , is moghneme jedmy, inu pytjam na¬ turo nagajna, dela rajmno toku kudu, inu nafpametnu, koker en malenar, katir be otl vegh vodg na kolgsa spushati, kader kaj v’ malenu poka/enega ima. (K- shesh tedej skorej ojdraveti, tok ghijlo vodo it Jluden\a pij , ali tudi frishno sirahko. Tu je enu gel imenitni! pytje, katiru kry ghijle, kar Krayli, inu Zesarji (a tvojega fdravja volo pyo. Al predolgu nasmejati : ampak usak dan se frishna naredy ; ke se smgtena od mlfka posname, predn se skisa", potgm pakmlehufau- reti pujiy, inu temghasi , keure, se enekatire fhli.e vinskega uritka v’ mejs ulyvajo. Po lej m se namgjl uriska, fhonft od erdgghega grofdijgha, ali od vishn ujame. PJimash ti Sirahke, tok skorijo od kruha v' vodi sku¬ haj, ter is eno, ali dvetne Jhligame dobrega uriska, im enmalu medu fmejshaj : ali /mejshaj fhonft od trde ghega hlgbovj a , od malengov, od vishn , ali frg / f * gheshpl med vodo. Od tega pytja pij gel dan kolku- kraikol moresh ; al ne prevegh naenkrat , inu ne pre¬ mer/ lu, ampak mlaghnu. Per silneh bolgfnah, kader se more v' pojleli It- fhati, je treba na tu gledati, de po hiški presvitlu ni: inu de podnevi songe : ponoghi lugk bolniku pod oghy nasgje; jakaj tu dela vgghe napokoj. Luft okob njega se more frishn , inu ghifi obderfhati. Se tedej nasmg veliku ludy k’ njemu , ali okrog njega pujlith ne veliku kremlati , ali okoli ropotati. Kader je « a jgvfhelnu svojo potrgbo oppravel: ali svojo vodo p u ' Jlil, se more kmalu ute pregh tpraveti. V’ jutru, na vggher se more enu oknu en ghas odpertu pujhtu de luft skus preulgghe ; le na tu se more mirkati, ‘ luft ravnu ghes bolnika naulgghe. Nima pojlela J a ' grineilov, katir e be se fnale skuppotegniti, tok se mor poflela is Jlolmy Jallaveti, ter gvante okoli obesen- 0 lejtu sme enu oknu , katiru ni bliju pojlele, nogh, ‘ n dan odpertu fiati. Je v’ hishi prevegh faparnu , 10 . se pujty enmalu gorkega uriska v' enemu malemu p 30 « J ru na /herjavgi skaditi, kar je tudi /a tu dobru, de sc bolejn nanalf/e. Po lejtu v’ veliki uroghini je tudi iobru tla v’ hiški is vodo, ali uriskam poshkrofiti. Po jimi se /a bolnika nigdar nasme toku moghnu jakuriti , koker /a /dr avc ; pojiela more dclflh od peghy pregji fiati. Bolniku ni trgba is deb^leme odejame, ali mo- ifinu nabasaneme pirnegame tefhave delati: temugh ghe jc lojhejshe odeja, bulshe je odet. Naspruti pak je fmiiej treba gledati , de se noge fmir e j v gorkobi ob- icrfhe; im ghe se reshlade skus gorke gegle oggrejeja. Doklej je bolnik fadojli per moghi, more usak dan eno uro , saj pol ure is pojlele ujtati ; al nekar tede], kader se v' putu /najde. Je pak bolnik prevegh ob mogh prishl, J lafli od krytokov, de ujtati njemu mogh ni, tok se more saj is pojlele na enu drugu lefhishe u- fdigneti toku dolgu, de se njemu pojiela pojlele, inu po• p (j e. Tu se more usak dan /goditi: inu ghe je mo- logke, se more bolniku na usak drug, ali trete dan la partnina ghes /hivot, inu -ghes pojtelo dati; sger se materija te bole/ne v’partnini skup/bira, ter spet v’ bolnika na/ajudarja. Partnina pak more popolnema tuha , inu pogreta biti. Joku je treba tudi v mer/le- Jfik is fpushajami ,/lajli per ko/eh delati. Dojli bolni¬ kov ujame kong samu /a teh uma/aneh reghy volo, v' katireh se pujle lefhati. En bolnik, kat ir otshe /drav ratati, more usak dan svoje telu odpertu imeti. Zhe /apert ojlane , se MQre njemu is klishtirame pomagati. Tu je pogh ena prov dobru /najdena regh, skus katiro njeh je fhe ve- Uku iav/hent per /hivlenju ohhranenek blu : inu krayli, mu gesarji, inu druga velika gospoda si pujle rajshi de- s ft klishtir koker eno pergagijo dati, svoje telu odpre- V 5 Jokaj pergagija se more poprej v /helodgu rtspiv- o°-ti, ter veghdejl po trebuhu ujeda , inu /avya, predn Zasedeno, ali fapegheno na snago vonse/hene. Skus khshtiro pak bo ta ommehghajoga mokrota rajmno na ta kraj pergnana, kjer ima ofnmehghati; pomaga potem- takem ber/hejshi, inu bres boleghine. Tudi ni per temu nobene navarnofle;, koker per pergiranju , ter vegh muje na * Kos htd, koker de sg tnapiji gomeltg v enemu maslegu vode U 3 fau- JIO 5S55=- /aurftipufly, te dejpregedy, eno Jhligo soly notriver/ht, ali tudi ihe nehaj medu , inu tu use skup is eno klijUrshpri• govnego : ali is eno na volovske mehur pervefano kofteno gpvko bolniku v' ritnu ghevu notrithterka. Tupak, ghese pred fgody, bulshi je; le na jadnouro te nima odlashati. Enemu bolniku se morejo usi varuvati, kak lirah nalusht , ali pohujshanje dflati. Potemtakem se ndsmt njemu use na ushfsa obeseti, kader se kaka narr? gha doma , ali v’ temuiftemu kraju pergody , ur ni rajmno treba , de V(. Xtijanski sosfdji, inu teh rosfdov otrogi te imajo varuvati, blifu enega bolnega soseda vekati, ali kak shundr poghejnati, njeh pse ira f hiti, inu lajati sileti , itdr. JCatir tu shlishe, be imel otroke posvariti is lubefne svojega bli/hnega ; /akaj po- ghitk , inu tihoba pomaga v e liku k’ fdravja. Neupru- ti morejo ludji gfdati, bolniku kaku vesele (le veli¬ kega vesela prenagla ne) povedati, ali napraveti; fla- Jli se nima njemu, deslih prave, de rad umerje, prenagla reghi : von je, r,i upanja vegh ; ti moresh um reti. Strah pred smertjo dela bole/n hujske ; Roker lih tudi dafie- vanje, de se more umreti, je fhe merski enega ob fhiv- lenje perpraveiu, komer be se blu sht vondtr pomagala. Kamri enemu bolniku , katir eno irbajngho bol(fn ima , (irefhejo, morejo ghasi enekatire brinove ferna fveghiti, mu j e jli ; al preje/ti, inu prepyti se nigdav nasniejo •' inu kedu notrhe bole/ne nalffti, nasme v’ n Itiski , ali kamri, kjer bolnik ltfhy , nekar jefii, nl ' kar pyti: tudi ne slin dolipof hirati, temugh vonpf ■- vati. Oti more tudi pogojlu po perilu vvfo srajgo obhghi, koker bolnik : im fiisnu obras, inu rok(umy- vati. Kedur jevfhel od enega takega bolnika preg* nese, more njega poprej pod fraj nebetam en gha$ft au pujiiti ,■ ne p ah kmalu sprafniti, dokler se she kady temugh ghakati, doklej se us duh, inu smrad skady, 3 e dej fna long sprafniti. III. Vorenga tega Jhivlenja, kader bolefn tmne, Kader bolefn prejde, nasme bolnik kmalu spf £ t0 ." kajn, inu takeb riht jpfti, koker ti fdravi. k? 1713 mesne fhupe: enmalu telczhjega mesza : cnu ja) 2 ®’ feuretne, redke, vinske, ali volove fhupe fna u ^' Ka' 3 ir Katir se pak prej?, fapade v’navarnoft, she hujshi fbolpti. Torej se more le malu, ali vezhkrat, tudi ne vezh, koker ene sorte shpifho naenkrat jffli; ter- de rihte pak je trgba dobru Ivezhiti. Toku sejnore tudi mejn pyti, inu narrajshi zhifta voda is zel tnalu wflem vinam fmejshana: ali tudi zhifl, dobr vol, zhe jekedu na vol navajen. Kedu kojne ima, ftury prov, aku eno uro pred kosilam vonjpfde. Tu flresenje pomaga veliku k’fdravju. Kedu jgfdeti nafna, se mo¬ re k’nogam sprehoditi. Obuje se more pred kosilam: ne po kosilu fgoditi. Vezhirjati se more zel malu , skorej Igzh jidtl, inu fajtru fupet goriuftati : 7. da 8. ur, dalej ni fdravu lefhati. Katir je 2. da 3, dny lapert, se more klishtirati puftiti. Tudi nasmp po¬ pre] k’ dplu svoje slufbbe jidti, ampak de je mozhn fadofti. Dofti njeh zhe, tu, ke ot£ kmalu spet dp- iati, koker poprej, na novu v’ she hujshe bolpfn fa- padlu ; ke ntso po eni dolgi bolpfni en , ali dva tpd- na dalej se spozhiti, inu k’ mozhy pridti otli. Kader po eni bolpfni noge ottpkajo , tok tu na- varnu ni; tudi ni trpba kaj fa tu nuzati, samuzh le tahlu noge shtrihati, inu is enmalu vinam ommy vati, de se bolezhina is nog sprave , inu k' sputenju teh no S pomaga. Ottok se sam od sebe refdejly, aku la ofdravlen le maso v’ jpdi, inu pytju derfhy, inu kar more, se sprehdde. Po teh reglezah se derfhi, zhe tebi tvoj Dohtar druge vorenge naprej napishe. Te so toku , koker pisanica katira je po ti poprejsheni Numeri v’ /|' 0ra naprejbrana bla, od enega Xtijanskega arzata skupspisane ble, katir be rad usem kmetu shkem ludpm pomagal, aku be mogf. Leta arzat pak je tudieno po.tavo: od use sorte domd^hek perpomo^k spisat, t( ; r be njeh bil rad v’ te buqve poftaveti puftil; al m blu mogozhe; ke be te buqve use pregrobe ra- 5 e - Lete doma^he perpomo^ke, poleg te fhivinske jjpotneta, inu vezh drugeh nuzneh rezhy, katire tu- proflora nimajo, bodo ob svojemu zhasu pospbej tukane, inu rajmno fa toku dobre kop na prudej ine - Leta Xtijanske arzat ima szer to navado, te U 4 de- 3 i* -— domafhe perpomo^ke tem duhovnem Gospudam kmptjah povpdati, kjerkol enega narajma, katiremu so bolniku toku mar, koker ta • odfprgd te numere fmalan fhovnirske Pater Siberi^h v’ There/nenm mejjiu na Bohemskemu , en rojen Hrovat, Leta seje is narvpzhe navarnofljo, svoje fhivlenje fgubtti v 1 to globoko jamo tega taborskega jpvfhelna spuflil, enega bolnega fhovnirja, katir je v’ merflezhni uro* zhini notri skozhil bil, is srede tega smerdlive&a blata , kjer je da gerla tizhal, vonufdigneti. Ta fhovnir je bil tudi potgm skus skerb tega telpsne- ga , inu tu troshta polnu pregovarjanje enega toku fajn arzata te dushe farps fupet ofdravel. Nro. 41. 42. 43. 44 Stoj? Jhe sprede) na 14ti, da 2 Ste J(rany teh bu- kuv, kjer se fnajo she enkrat preorati. Nro. 45. Katir je te buqve J lofhil, je skorej v’vodi utonil: ittj kaj be se blu imglu Jluriti, njega fupet k’ fhivlenje perpraveti, V' glih vifhi tudi od povudne sploh kji< 1 Gdur 'tslie drugem uk, in’ svjet dajat': More sam po tem fahajat’. 3i3 Med drugeme dobrutame , kadre Buh ludprn , skus velike potoke skafhe, je tudi ena, de se fna zhlo- vek v’ njeh hopati, ter svoje ude skus tu refrishati, inu okkerlzhati. En dzhe ftury tedej prov, kader svoje otroke na tu vade. Al per kopanju je uselej dvojna navarnoft: i) utoniti. 2) Bofhje fhlak, mert- vizo, usahnoft, inu take navarne bolgfne na glavo si nakdpati, kader je komu toku urozhe, de use od njega tezhe, ter se slazhe, inu poprpd v’ vodo spu- fty, prpdn se je ohhladil. Pred utonenjam se varo¬ vati, je trfba, en tak fhihr kraj h’kopanju si isys- kati, kjer ni jame, ne kernize: inu kjer voda nadere. Meni samemu se je permirelu, de sem se v’ 1. 1783. poieitu per Defhavi v’ Muldi na enemu kraju , kjer dve ilruge te vode skupteko, kopa}. Jeft nisem ftiislel, de voda be utegnila ondi, kjer te ftrugesku- pej pridejo, eno kernizo pod sabo ifryti. Ke je me¬ ni kopanje dobru dplu , sem k’vezhemu veselu toku delezh od kraja prezh shl, de je meni voda da ko« Ifna shla. Inu polej! tu se je naenkrat femla pod Hano uderla, ke je drobn ppsk bla : inu jeft sem loh- ka 10 komovzov globoku v’ kernizo se pogrgfnel, katira je bla koker en trahtar fvotlena. Odfdol sc n | voda ftgkala, de be mene k’kraju gnala: inu, ke nisem plavat? fnal, si tudi pomagati vpdel nisem. V’ Pervemu ftrahu sem fhe vodo pofhiral, skus katiro ]e moj fhivot fa tolkajn tefhejshe poftal, inu ta fto- Jpzlia vodo je mene she mej n v'ftanu bla goripou- ^ighetf. Al k’ srezhi sem se spet fbrihtal od per« ' e S a ftrahu, inu tu je meni una regleza notriplada: ri ku v’vodo padesh, tok ufta »kup deri hi: perse si, U 5 shf- 3 I 4 == shiroke nared!: ulgrhi sapo na se, ter mahaj is ro- kame, inu nogame okoli sebe, kar moresh. Toku sem tudi fturil: inu na tu je mene voda pozhasl naqvishku ufdignela, de sem spet wpl dan videl. Upanje se odt^ti je meni mozhy perdalu, de sem is rokame vdslal, koker de be se bil plavati uzhil, tet sem .srpzhnu k’ kraju perplaval. Odtehmaf gruntam jeti uselej ta kraj, kjer se koplem, delezh okrog is eno dolgo pr?klo , ter svjetujem usern ftarsham, de be svojeh otrok nekol toku sameh, debenobednod teh vgzheh, katiri plavati fnajo, £ravn nabil, se ko¬ pati napuftili. Tudi svjetuvam rad slehernemu, katir perlofhnoft ima, se prov plavati uzhiti. Skuš tu se flrah pred vodo fguby: inu, kedur se nabojy, kader notri pade, si fna spet lohka vonpomagatr. Tokbe bil jeft rajmno v’ ti fdej popisani nasrezhi te vode gvishuu konz ufel, ter be nabit mogl teh buqve kme ■ tam Ja potrebo, inu pomo\h vondati, aku be se nabil toku bersh is pervega ftrahu prebrihtat; fakaj tu lej* tu poprej so bli rajmno na temu mpflu triji xpli ut0 ' nili Toku navarna je ta kerniza, katira use na se ulgzhe. Is utonenemi je tedej rajmno toku ushafanu, ko¬ ker is temi fmerjnenemi , de so ked mertvi videti) inu vonder mertvi niso. Torej otshe Xtijanska dot- hnufl: imgti , de skushamo, aku be blu mozh take spft k’ fhivlenju perpraveti: inu doftikrat je fhe tudi ratalu, aku, koker LepoldtfBrunswigskega V'ajvoia> njeh v’" vodi Bofhje fhlak naudare- P o dušenje, k*J be blu is njimi pozhfti , je letu : t) Kader en zhlovek v’ vodi lefhy: tok njeg 1 bersh ked bersh na suhu perpravi ; al varnu, s! nara- - 31 ? natane. Tu rajrano ni trpba, de se poprej rib H po¬ ve: ali fatu grirna, pod kajfeno gosposko de lefhy. Use dufhelske Gosposhene pod Rimskem Zesarjatn so toku sklenenu vondale , de se ima takemu na- srezhnemu prpd ked prpd na pomozh pertezhi, inu to pravdo favle meje potpm fglihati. Ja! skorej pou- sod so en Ion na tu poftaveli, kader kedu enemu to¬ ku nasrezhnemu jedernu pomftga. 2) Nekar utonenega na glavo napoftavlaj: nekar njega zhes sode navalaj: nekar njega premozhnu na- zukaj, nadrpgaj; fakaj on be utegnil rajmno fatega volo umrpti, zhe she ni mertv. Naspruti pak je dobru, njegove glide rahlu pregibuvati. 3) Bo delezh od bish prezh, is vode flpzhenj* tok njega na mpftu slpzhi : sparej njemu gvante is fhivota, zhe njeh namoresh drugazhi doli spraveti : obbrishi njega is rutame, ter njega v’ seknene odpje ibvij, de samu oblizhje vonglpda. Tudi njemu ufta fid blata, ali ppn ftrpbi, kar se fna is enem pere¬ sa, is eno slamo, ali kar pred rokame imash, fgo- bitj, Ufta fnash ruemii enmalu is vodo ifmyti; te- iM pak njega okoli oberni, de njemu voda vonfte- zbe. J e pak ena hisha blifu , tok se tu perlofhnej- sm fgody, aku se kjekej prenese. 4 ) Per tiift? prizhi se more jedernu en pot po enega arzata, inu ranozelnika v’ sospski poslati, ka- tira moreta prideti. _ 5 ) Tega utonenega pak pufti v’ to blifhno k’ ojlhivlenju perlofhno hisho toku pelati, ali prene- de na tragah, ali vofu na slami, ali na gvantu,. ’nu szeir na Igv? ftranl , is ravnem "uratam, inu is Y® enmalu vikshi lefhy. Ondi se v’ eno hisho , Kpr ni pretoplu , temuzh frishnu , inu luftmi al n ‘ t na sme zhes tega utonenega ulpzhi. Vezh Iudy ^oterpi v’ hishi, ampak kar njeh k’ ti rgzht potre- t J es “-.Zhe_ se she nnu fgorej Nro, 3. nifgodilu, suh • . fde i- Natu ribaj tega zhlovpka dobru is nemi, inu ftnirej pogrptemi, inu is brinovem fer- m pokadenemi seknenemi blekmy, Temzhasi se njemu ena pogrpta poftela- per- pra- 3i6 , ■ prave, katira more toku flatt, de se lohka okrog grp. Na to polofhi njega, ter njega odeni is kojn- skeme plahtame, plajshami, ali drugeme odfjaroe no* tri da obrede. Na perse, nogp, ftpgna, inu trebuh, inu med noge sd posebnu pogrpti sekneni bleki, inu na noge she tudi gorki zegli, ali ziaafle flashe is kiopam polofhp. # 7) Natu se rame, ftpgna , inu fdolne trebuh, tudi tam okoli fhlizheze tega serza toku shtrihajo, de pruti persam gori shtrihash, inu rahlu pruti no- trejnem persam pertiskash. Tu shtrihanje se gody is pogreteme inu prekajeneme flanelafteme zapam«: na podplateh pak is kertazho ; al use tule pododp- to toku, de se noben ud narefgerne. Tudi se tru¬ plu na ftran oberne, ter se po zelemu herbtu doli riba. Kjer od shtrihanja jejnash, more en drug« gorke rute, ali flashe is gorko vodo, ali pogret« v’rute favyte zpgle goripokladati. 8) Zhe tu suhu shtrihanje nafda, tok pomozht rute v’ fhganju od jelenovega rogu , salmijaku , ali | szer v’eni fhgani, mozhnu dushezhi vodi, tudits j vinam, jfSeham, ali fhganjam poshkropt', tu pak se more toku fgoditi, de rute , ali flanela fmirej gorke oftanejo. g) Temzhasi, ke ludji is ribanjam, inu ogg^' jenjam oppraveti imajo, morejo drugi skushati, lu ft v’ pluzha perpraveti. Tu se is enem rngham fgody- katir se is roram v’ eno nosnizo utakne, ta drug 3 pak, inu uda se is roko fatisnejo. Je ror predebeli tok enu peru natakni, inu, zhe je pretanku , tok j zujno ovvij. Je nosniza polna shnodratok nj° enem V’ vojlu pomozhenem peresam flrpbi. Nt hu pred rokame, tok more en mozhne mosh sK'J eno zpv sapo notri pihati. Ke ta notri P'",*’. 1 ” zhelufl: rahlu notri tishy , more en drug na i« 011 ' mu trebuhu roko derfhati, inu ahtengo dajati, ^ Se perse ufdignejo. Se tu permire, iok ® ore nehati, notri pihati; ta pak rahlu pruti persara tiska, inu toku dalej naprej, kader un od jpjna. Tu more en zhas gvirati, deslin be se k %Iu, de ta utonen fhe sam sapo ulgzhe, tok more tudi she fmirej odgt lefhati. 10) Gledaj is eno tobakova klishtiro zhgva og- pgti, inu v’ pregibanje perpraveti na tako vifho: Pomafhi zgvko od ene fajfe fgor na temu vofhej- sherau konzu is vojlam, ter pjo odfad 2. pavza glo- boku v’ritnu zhevu utakni, enukolku kjekej pruti krifhu. Tedej pij en drug tobak, ter polna ufta to¬ baka se napij; potem pak pihni temu zhloveku , kar narbel more, notri v’ tein. Tu se more vezhkrat fgoditi: inu k’ temu se nasmp ta utonen vezh od- gerniti, koker kar je treba de fmirej v’ gorkute olta- ne. Tudi se fna prov is enem maslezam s’Tobakam kuhane, inu is dvema lotama soly fmejshane vode ki ishtirati. 11 ) Zhe sapa skorej napride , tok shegetaj te- gautonenega is enem pereszam pod nošam; pihni njemu eno prgfho tobaka v’ nosnize , fmenzaj nje¬ mu hrena, ali frishnu Itovzhenega fhenofa, tudi Ma¬ rn verum pod nošam; pomafhi senze, fa ushesam, herljtanz, lgdja perse, dlany, podplate is fhganem, salrnijakam, jelenovem rogam , ali fhganem vinam, ter te tale is flanelo ribaj. Zhe lise tu nafda, tok "'ddi njega v’podplate : fa nohty na nogah, inu na rokah is fhyvanko: gorgzh spanske včsk pulti na kofho kapa*i, itdr. n) Se ti use tu skus 2. ali 3. ure skushal, ter '? s " e fhivlenje nakafhe, inu Dohtar, ali padar J ne napride, tok naredi temu utonenemu enu lefhi- sne v’ gorkemu gnoju toku, de sama glava is gnoja onglgda. Ondi pulti njega per myru lefhati; do- Jo e J Dohtar_ pride, ter eno vahto k’njemu polla- '» katira mirka, zhe se koku na eno vifho pregane. ■*?) Se per eni s’ teh skushn enu llresanje v’ . uzhju, na klupkeh, ali udeh: ena bel erdgzha bar- mi na r fhnableh * ,nu ^ zab : enu tnerdanje is fhnabla- sla' a ! . nosain ’ enu flpzanje, ali en glas is pers, enu lcn° Ui,,nU nai ' n š lib tovzhenje tega serza: enu kru- 1 J c » inu ropotanje po zhgvah mirka : ali se ulta na no* vu 318 ' s s rssssz vu pgnejo, tok so tu fnamena, de fhivlenje se fy< pet nafaj pourazha. 14) Natu le naprej koker Nro. 7 ribaj, inu grfi, inu koker Nro. 9. luft notripihaj ; odeni njega is po- greteme, inu prekajeneme blafiname; polofhi eno v 1 ruto favyto pogrpto rpno na fhlizhezo tega serza, inu gorke zegle, ali flashe na podplate. Je en o- trok utonil, tok je narbel, de se dve fdrave per- shone v’ eno pollelo ulgfhejo , inu otroka v' srpdo ufamejo. 15.) Kader topluta, inu soplenje pozhasi fupet pride, tok skushaj, zhe tudi fhe dolipofhiranje grp. Daj bolniku eno fhlizhezo Thd is jpseham : ali fbganja is vodo fmejshanega v’ ufta ; al nekar te druge fhlizheze, doklej tu pervu doli napride. 16) Zhe pofhrd; bolnik pak ima she shlajm v’ gerlu , de gergla : ali otshe koflati, tok daj njemu eno, ali dve kupeze the is gomplez, is mpdam, ter j pomagaj h’kollanju skus tu:ke is enem kosmatem v’ vojlu pomozhenem perpsam v’gerlu fhokash; ob enemu pak tudi fhlizhezo tega serza shtrihash, inu mehku na herbt tovzhesh. 17) Zhe v’enupokojnu spanje fapade, tok pulil njega le spati: inu zhje se fbudy, tok daj njemu en- malu pogretega vola, ali the. , . - 18) Koker hitru Dohtar pride, tok se more flu- riti, kar on ukafhe. Dohtar se more tudi pokltzat tedej , kader ta utonen sam k’ sebi pride,’ ke te narhujshe napazhnolle shelej na tu pridejo. 18) Ludji, katiri po fimi utonejo, inu fmerfne- jo, se morejo popraj ot,tajati, toku , koker na 21. da 31. platelza spdme poftave v’ teh buqvah fiojy-_ Per merski eneh vodah imajo ribzhi, malenarji, inu drugi ludji to fuperviro: de voda more usaku lejtu enega zhlovpka impti, katir v’nji utone, ko¬ ker de be voda en malik bla, katir otshe enega zlilo* Vfka fa vofr imgti. Tako fovsh viro imajo lorji (delovzi per solnemu kotlu v’ Hali na • skeimO f ■ ■ " — 319 skcmu) katiri na Npmshki femli natbel plavati fna- jo: Saala, voda more pred Krf sam enega zhlovp. ka dobiti, ter notp fategavolo , enemu v’ ti vodi, nasrpzhnemu na pomozh pridti. Ta vira pak, ko- ker se na enega Xtijana narajma, toku je tudi zel abotna. Kaj je szer ena velika rpka, ena derpzha voda ja tudi le en potoft , fena velika dobruta B. se od nas fadofli nafpofna, deslih radj ribe loverno, se vofemo, mplemo, ppsk , inu blatu k’svojemu nuzu jemlpmo. Naspruti godernajo eni zel hudu zhes te¬ ga dobrutnege Ozbpta v’ nebpsah, kader voda, ko- k«r nje natura is sabo pernese , enkrat zhes svoje 'vrpge 116pe, ter njeh zimpram, inu vertam shkodo finry, kjer so vonder sami nad tem krivi, ke so njeh na toku navarnth krajph ftaveli. Oplu ob kra¬ ju velikeh, ali derpzheh rpk shlishe Gosposki; kmet- j' pak is svojo shtibro fvellu fravn perpomorejo. Ob zhasu te povudne more usak svojemu blifhne- ®u, katir v’ nadlugo , inu nasrpzho fapade, rad na pomozh pertezhi: inu sospdji se morejo fa shkodo te sospske usi skup amufpti, Dofli rok je kmalu v flanu , en jarek skopati, en fagreb nametati, eno lukno famashiti, inu vezhkrat pride le na tu, de se kupgzhi vodi le ob pravemu zhasu, inu na prave* mu kraju ltift naredy, ali, kjer je voda shelej en- malu prederla , famashy, tok se fhe ena zpla va s pfod nasrezho obvarije. Tu fna tedej prov nuznu » kader se ludji, mladi, inu ftari v’ fboreh od * e 5 a pomenujep, kaj be blu pozh pozhpti, aku be dojena povudn prishla, inu en oblak se udert? Ka- der - - der se ena navarnoft previda, se laglej kader pride, odurazha. Ta narvpzhe nadluga od povudne fa ludy, in« fhivino pride pak shelej po navarnofti. Od te po. vudne oftanejo po hishah, kevdreh : lih toku tudi po travnekeh, inu nivah jame, mlake, inu blatu od- fad , s’ katireh hude , smerdlive faparze goripuhtg, ter med ludmy, inu fhivino doftikrat hude boiffne napravlajo. To navarnofl: odverniti, se more ta voda, katira je po pojlu, inu travnekeh faftala, skus grabne odpelati; fhivini pak s’teh mlak pyti ne puftiti. Shtirne se morejo poprej szhedeti, pr?dn se is njeh pyti fazhne , ter je bulshi, temzhasi vodo is potoka faj^mati. Voda , inu blatu se more is li- dov, inu kpvdrov prpd ked prpd vonspraveti, ter dure, inu okna use ftefaj odprpti, de se poprej po- sushy. Po tlah v’ hishi, inu hramih se na vpzher suh ppsk, ali fhaganje potrose; fjutrej pak spet von- kej fmede. Je voda v’ hishi »kus dile se usfdla, inu sklady famozhila, tok je dobr svjet, dile goriufdig- neti, inu toku fturiti, koker te buqve na 168 Uft>i 01 ^ gob uzhp. Hisha, hram, kpvdr se morejo vezhkrat is brinam pokaditi, tudi vezhkrat en dan refvvelen* zpgli is uriskam shkrofiti, de se med fidjam skady- Use, kar se je fmozhilu : partnina, inu gvantjt. s« more dobru na luftu posushiti, inu prekaditi, P r ^ n se spet nuzajo. Tudi .fturg, uni prov, katiri polejtu rajShi pod ftrgho spp, koker v’ fajhtni hishi, ali zbu- nati. Na pojlu, ali po suofheteh se meni ja nobedfl po povudne na tla. naulpfhi, de be spah Is eno h*' spdo poused se more fhivot , inu nogp gorkejs' derfhati, koker szer. Ko, o v V’ lejta ftan2 so 1 pred ni n< dure f apai te n kamr feru boj 32j -0?U- Nro, 46. Koku it utegne ludem , kat ir i so od dfifia kovashkek oglov, ali drugek rezhy fadusheni,pomagati. V' glih vijhi tudi odBafilishka, im od kunshte, duhove p annati. Notri da grunta vsaktt l'l§gu mi poglej : Tok bosh videl, de Buh, ne Satan je tu poslal, Teb’ k’ pobulshanju. Praveh mikelnov vselej Shpogaj.- Buh bo vse pretfienge teb’ refvoflal. ' temu slavitnemu mejliu Gedange se je v’ grudnu lejta 1784. perrairelu, de so 4. pershone na vezher Muzate jpdle, inu na tu fhganu vinu pyle. Predn So igzh shle , so v’ pgzh fakryle, ter so polegle, P^dn je v’ pezhi pogorglu. Od teh ludy se fajtro m nobgdn videti puftil; al ke so ble pruti poldnetu ure njeh hishe goridijane, so se usi 4. od urozhe a Parze te pezhy fadusheni fneshli. Ludji so kmalu te Mikelne nuzali, te fadushena spet offhiviti, "aitirezh. p e 1 ) Dure , inu okna bodo v’ hishi , ali kamri ad~ jrai 1 luj/ er > Se i e fadushil; ta Jadushen te na X 2) J22 .' 2) Rorfmu se shlprfie: inu narpoprej se podvrf, pasovi, ge rimi, moderri , inu uie, Kar se fhivota tir du tisky , odpno, odvejhejo, ter se, rfie le ni ja smerfneti rnras , pod fraj nebesam na tla polo/hy,it glavo enuKolku viKshi, ter se morfini is mer/lo voio poiyva. Tudi se njemu luft notripiha, Koker /oj}/ na 317 popisanu. 3) Temrfasi terfi edn po Dohtarja, ta druge pA »no Klop perpravi, na Katiro se ta fadushen posaip, inu pervefhe. 4) Kader terdnu sedyi tedej se voninvon en /asi mer j le vode fa tem drugem enekatirc flopine od njep prerf, njemu v' obras, inu v fhlirfe\o tega ter^a shpri Za. Tudi se v’ merfli vodi pomorfienc rute, ali udi kosovi ledu pod pajjiehe, inu na perse pokladajo. Ti mikelni, katiri se narpoprej skushajo, niso otli per teh 4. Judph nezh pomagati; ke niso lesa- mu klamaifi» temuzh rp s fadushen! bit. So njeh tedej v’ eno hisho pernesli, katira ni bla fakurjena, ter so use okna odperll. Ony so njeh na eno klop po¬ sadili, ter is plajsharni oggernill. Noge teh 4. zhlo- vpkov so da kolena v’ en zhebr mlazhne vode uta ženilI, kamer so fmirej vezh gorke vode perlyvali Padar je slehernemu na uratu pushal. Drugi so njim urisk, inu mo2hnu fganu vinu pod nos derfhali, tu¬ di jelenovega rogu fhganje itdr njim na novu luft' pluzha pihali: inu, ke je ena pershona fnamene te¬ ga fhivlenja od sebe dala, so nji spet merflo vodo v’ obras ulyvali, inu toku en dolge zhas naprej. Ni tako vifho so dve pershone zhes pol ure same k sebi prishlc. Te so ble gorkejshi oblfzhene, enm 1 ’ lu okoli vodene, de so v’ pregibuvanje prishle< se njem je useskufi enu malu vode is jgseham. 1$ enu malu solitarjam fmejshafie pyti dajalu, ' nu P° tpm so mogle notrijemati, kar je bil Dohtar 6P 1 * 3 ' S’ ten 10 bli lenju lehali 1 fadush hrushl skus 1 luzhe takeg; ta fup ite luc be lu! taki n ftpkan ali se doli j sabo nezh ni nas parze namre Plemp Itn, d Je en skuset mire, pravei drug more pisane '°hk na ur ni Ja fb,« r o vodo ■r /ejf vgeftl )OiaJy/ in gM d njegi a ihpri ali tui ajo. , niso o le sa- eh tedej a, ter lop po- p zhlo- ide uta rlyvali so nji« lali, tu- luft v' lene te- o vodo rej. Na ame k' enim* irishlei m, in“ ;nu p°‘ fapisal’ S‘ -- 3 a 3 S'tem? drugem? je tu dalej terpplu; na konzu pak jo bli vonder skus tobakovske klishtirefupet k’ fhiv- lenju perpravleni; so pak usi 4. she ene dny bo* lebali; inu edn od njeh je na trete dan umeri. Tudi imamo ex6mpelne, de se Iudji v’k^dreh fadusbp , kader vol, mosbt od grofdja, jabuk, ali hrushk ondi lefhy, inu se trpbe. Tu grp is soda, skus tu notrejnu kupenje ene sorte puh vonkej, katir luzhe gasy: ludy, inu fhivino fadushy. Rajmno kaj takega se per pgkeh , inu kovazheh permire, kader tggasene ogle v’ kevdr ressipajo. S’ teh cxempeInov je ta fupervira prishla, de gvishni duhovi, inu posha- fte ludgm luzhe ugasujejo, ter njeh fadavlajo, kar be lube Buh- gvishnu naperpushah Tok se pak fna taki nasrpzhi na leto vifho napruti pridti i Nekar flpkama v’ kevdr nahodi, kjer mosht vonmetshe, se kad^zhi ogli fnajdejo, temuzh, predn v’ kevdr doli grfsh, metshi fafhgano slamo, ali popir pred !J bo kje. zhe tu svojo pot naprej gory, tok ni nezh navarnega; zhe pak ugasne, tok po nobeni zp- n ’ nasmesh notri pojdti: temuzh poprej te hude fa- psrze is kgvdra spravi. Pred dure tega kevdra 0J mrezh se en shknpnek slame polofhy, inu fafhgf. Plsmpn ulezhe luft fvunej kevdra mozhnu na se to* de en v$tr uftane, katir te faparze vonsefhene, ■l e er > shkupnek pofhgan, tok se fna she is enem ,k «seti. Tudi se fna v’ kevdr ftrelati. Se pak per- n ’ re 1 de en zhlovek, katir ima kaj v' kpvdru op* Pfsveti, zhes zajt vonoftane, tok nasme ftfkama en ‘ ru g notri lejtpti, njega yskati r temuzh poprej se rri .° re ta shkodlive luft is kevdra, na to shelej po- fsano vifho vonspraveti, Pruti usi napazhnofli se X 2 fna 3*4 fna tudi ena ponuvza, ali lopata is fberjavzouffti, inu en plemen is slamo, ali hofto fafhgati, inu pred sabo v’ kfvdr nefti. Tega v’ nasrezho fapadenega fnesd tedej ludji na frishne luft, ter delajo toku is njim, koker je fgorej popisanu. Rajmno toku navar- ne faparze so v’ kgvdreh , v' podfemelskeh woltah, inu v’globokeh shtirnah, katire fhe dolgu zhasa od* perte niso ble. V' te se nasmp kmalu notripojdti, temuzb je bulshi, de se poprej ene barte enukolku purfla v’eno ftaro posodo dgne, inu en kosz ufhga- ne gobe fravn polof hy, de zhes en zhas purfi ufhgd, Ta' posoda se na en shtrik obpse, ali na eno shtan- go pervgfhe, ter se varnu v’ vvolto, alt shtirno to¬ ku dolispufty, de puifl namore nezh sfckoduvati, ka¬ der se uname. Tu pokanje tega purfla Itrgse luft toku, de use flruppne faparze vonprefhene. Szers« naumni ludji od takeb kevdrov, inu w61t to fnpervt* ro imeli * de se ondi bafilishki goriderfhp. Ti be imgli ena fhival biti, katira bo is enega jajzgta ene¬ ga petelina, katir v’ sedmemu lejtu enu jajze flf^t, od ene krote fvalena. Pravejo, en tak balilishk je koker en petelin is enem velikem plavem nosani zhes klun, inu is ognenerni ozhmy, ter je toku ih u ' pen, de s’ poglpdam zhlovfka offlrupy, i flU fategavolo se tudi flrupovid imenuje. Njega ni rn° z drugazhi usmertit?, koker skus en shgjgl * ^atu sž more njemu naspruti poftaveti, de se v’ njemu vide. de ne na dv inu di dre, i lo, k 1 je tm urgdn Vfli, bil r kmeta nogra teh h {al, Inu od grofe pred svoio podobo refpozhe. Žela leta perpovgdba je ena otrozhja marna; fakaj en pe; telin namore nekol jajza flpzhi, ke jajzhneka v’sebi nima: Inu ena krota namore jajza fvaliti: ke je fini' rej ked Igd merfla, V’leti marni pak ]e en nauk. de rotiti je, ij Mu imel eneka so se peki: krom loj hi h \\ je us roten len , ke p i inu i blu . OUffti, u pred :oku is navai- oltah, sa od- tojdti, ikolku ifhga* ifhgč, shtan- o to- i, ka- ; iuft ser sp >ervi' ri be ene- ffht, lishk osam flru- ory;, iozb : r st -ide, Žela pe- sebi Sni* uk; e de noben petelin se nima zhes 6 lejt per kokushah ta dvorishu derfhati; ke tedej vezli fa pleme ni: inu de Se nima nobedn bres previdnofte v’ ftare kev- dre, inu \volte podajati, fa teh ftrupeneh fapar2 vo*' Io, katire so ondi faperte. Navada nekatereh fhen nad fherjavzo se grftr, je tudi flo shkodliva. Od tega smo en mirkanja urpdn exempel v’teh imenitneh glagolah v’ Jeni dafhi* vpli. En shtndent ondokej, is imenani Weber, katir be bil rad bres muje ivogat ratal, se je bil is dvema limitama, katira negh pametnejshe nifta lla koher on', tfnjiashel , en thag ufdigneti, katir be imel v’ enemu napadu enega fhnidarja fvune] mejila lefhati. Od teh kmetov se je edn Gesner : ta druge Zenner kli- l ifroghil. Po manengi tega shtudenta je blu temu inhu ime: Og, koker Kraylu v’ Bafanu, inu on be ime! svojega hlapga Nathanaela poslati. Weber je mikat,re norghave besede na dure Japisal, inu tedej so s e ,usi triji doliusedli : so Favftovu posilenje tega P^kla poleg gvishneh gherk, inu 4 moshne fa te jlare bone, tudi tnekatire dnarge pred sabo na mifo po- l°/hili. Toku so ti norgi da 10. ure sedeli. Tu je kmet f Weberjovem megham en kras po tlak naredil, kar P u sak sJitirtelg ure fupetuval: inu Weber je bral fa- rotenje /s Favftovega peklenskega posilenja. Al no- htn duh se ni otl pujliti skus te norghye pregovoriti, de ke prishl, inu shag ska/al. Ke je tedej hudu mras blu , m v u kajfhegi ni nekar peghy , nekar blu _ __ ognisha l0 * so bli ti rotivgi teh duhov ogle is peghovja X 3 - /a/h. 3*6 ‘T fo.Jh.gali, de be se greli. Dure inu pclkna ptr oW« . so bli terdnu Jhperli. Ta od oglov goripuhtgghe Jht- plene dim se tedej ni mog\ pretegniti j torej je ta trem v' glavo se spravel, kjer je koker ena meja vi- seg.h use ottgmnil, de niso negh nekar videli, nekar sili shali: doklej so se gel fadushili. Drug dan pride JU dar permirshi v’ svojega nograda kaj/ho, ter je Ksn- jemu narveghemu Jlrahu te 3. mofhe notri mertve ««11, katiri so bli gel Jlrashni videti. Gesner je is dolin- besheno glavo na klopi: inu Zenner pod klopjo le/hl, ter je gla o med nogame imel, jejik je gel gnusnu m molil, ter je bil po obrasu poln erdegkeh , inu plan 1 blekov j koker se uselej fgodv , kader bo kedu od Jlr«- peneh faparg Jadushen. Weber je na klopi /a nitju lefhal na pol/hiv, na pol mertv, ter ni mogl l>es(ir ge gjierkniti: si je bil tudi ramo ranil, inu je imel er- i deghe bičke, inu mehurge, inu ottok na persah. T t- dej so ludji menili, de hudigh na svejtu use sorte napo- ghnojle tribet, inu ghloVfkarn (katire vonder Buh tok fa lubu ima) kar more, hudega Jlury. Torej so « o tli previfhati, aku je r?s hudigh to nasregho naprtt vel , ter so 3. vahtarje po imenah: Brajer, Krempei inu Shumann k’ tema dvema merlighama v' kaj/ho po¬ leg nagrada pojlaveli. K e je tudi lete hudu J(blu, sa bli tudi ogle s' peghovja fa/hgali, ter so okna, ir “ dure faperte dcrfhali : inu njim se je lih tuj kok r tem rotivgam teh duhov permirelu. Ony so bli od ' Jt ta teh oglov ommoteghni poftali, inu fj utr tj so n) 1 na pol mertve ncshli ; so njeh pak spet same k seb perpraveli, notri da Brajerja, katir je skorej ,,(I |f sklenil. Shumann je tedej prave i. njemu je blu> ker de be blu njega nehaj na klopi goriporp* vnela j Vl === 327 Jel pak , ali shlishal on negh ni. Naspruti pak Krero- pe , de be njega vejil ihislali, aku be kaj ■tfiudnega naprejperne sl, je djal : de je hudička videl , inu shli~ M, koku je na dureh praskal. Ke je bil tedej per gosposki fashlishan , inu prashan : Kakshen je kudi%h ? je odgovoril: Hudigh je pak bil, koker de be nabil nobene moghp gjits mene imel. „Na ta perprojie od¬ govor so se njemu usi smejali: inu, kejena tu ponositi uro vonklvgal, so Shtudentji is okn na njega vekah : H e ! m Krempe ! kakshn je hudi\h ? toku de ro njega, do- klej je Jkivel , s’ tem podajali. Temghasi pak se [na¬ ma jle resnične pergodbe fadojli /ajlopnu ughiti, de se v' faperteh krajeh, kjer dimneka, ali dushka ni, ni - majo kovathki, ne ogli is pegliovja, ali rushena fhgati. Nro. 47. Koku se fnajo obesheni , ali fadavlcni per fhivlenju ohh ranili. fcn zhlovek je, je tvoj brat, tu katir visy. Pomagaj bersh ! Buh, k’tir me modni dapulty BUfhnega lubgfn ’tshe fdej nad tabo videti ; forej ttm’ bolnem’ tu (>nlly. se pentiiretf. X 4 V 328 V’ eni vas! Francoske f e mle, 7. ur fa tarifam je kmet Krijlijan Robert , v’ veliki urozhini boln lefhal. En tak bolnik se nasmg nekol sam pufliti. Tuje blu pak ob zhasu te kdshne. Njegova fhena , inu otrqzi so bli na snofhpte shli, inu nehzhe ni pet njemu doma oftal. V' urozhini je njemu na misle prishlu, de be se imel obpseti. On je tudi, koket je lefhal, v’sami srajzi goriskozhil: skus dure po dvorishu kjeshf: je eno aftro popadi, ter se jev' shu- pi na en tram obgsel. Kfsrpzhi je fhe bil dpla- pult, inu derfhina je s’ pojla domu prishla. Krijli » banova, fhena, inu otrozi so bli tudi prishli , inu ke so njeh ozhpta viseti videli, so is rokame zhes gla- \ vo luskali, so si skorej lase is glave flergali, inu ve* kali: Oh! de se Bogu v’nebpsa usmili! ozhe' so se , obgseli. Ta glas je tudi v’ vas prishl. Sosed Kri- Jhjan se je obpsel! Tu so njjadi, inu flari skupte* kli, njega videti; al nehzhe ni njemu tu dobru dpi« te miiofle škafa!, de be bit njega odrpfal; ke so menili, de skus tu kojnedirzu ali rabelnu v’ antverh s ££ a jo> ter naposhteni ratajo. Na fadne prideta Fajmashtr, inu sholmashtr tega kraja, tudi fravn, ter ila enega ptujega polbirarja is sabo perpelala , katir njeh je bil rajmno domu obyskal. Ti triji so bli pa¬ metnejšim , ked zpla soseska. Ta zhaftite G. Ozhe je po lujtri goriftopil, je tema drugema velpval,teg a obešenega derfhati, de prenaglu na tla doli napade: ter je aftro is svojem noshezam na dvoje prerpfah Natu' so tega uvrogega Krif.ijana v’ poftelo nesli, ter so njega, spet offhiveli. Kmetji so fravn ftali« ter so od faufetja se fafijali , koker pild f odfgorej kafhe. ===== . 3^9 kafhe. Krt/lijan je spet ofdravel, ter be bit rad svoje fhivlenje fa Fajmashtra, inu sholmashtra dal, toku rad njeh je imel. Ke je potem tu pred Kray- la prishlu, fla bla Faimashtr, inu shoimashtr mozhmr od njega pohvalena , inu poshpnkana ; kmetji pak so bli poshtfafani, de niso svojega soseda kmalu odrp- faii, koker Buh , inu njeh krayl impti otshe. Vifha pak, koku be se imel en ‘ob^shen, inu fadavlen k’ fhivlenju perpreveti , je leta: i.) Kedurkol enega zhlovpka viseti narajma , more njega per tiiili prizhi odrefati ; se je fhe sam sebe obgsel, ali je bil od hudobneh ludy obgshen ; nsj bo perjatl, ali naperjatl, fnan , ali nafnan,fhe* na, ali mosh ; ja deslih be en shplm bil, zhe le ni na povele te Gosposke obpshen, tok se more odrefati. 2) Per odrefanju se more ahtenga dajati, de i truplu preterdu na tla napade: inu kader lefby, tj>k se njemu kmalu sbtrik, gerlin, knofeki persraj- z >, inu od kamfhole, podvgfe, pas , hlazhe, inu J ku je ena fhgnska , moderz, prepert, inu kikla cdvpfhejo. 3) Zhe truplu she po llrohlivofle nasmerdy, tok se na eno lpgo slame, ali na poflelo polofhy, ni enemu kraju , kjer je na luftu; ne pak v’ eni fa- pareni, ali fapaleni hishi. Se fhe pple, ali nese, tok is lahkama , inu toku, de glava, inu perse vishi 'efbg, koker nogp. Toku se tudi na poftelo polo- f ny, katira se more toku poftaveti , de se lobka okrog grp. Tukej se more da par nagega slpzhi, ' nu is eno erjuho fagerniti. Al v’ eni Ifgi se nasmp o°lgu puftiti, temuzh se more. fdej na dpsno , fdej na lgvo ftran, fdej na herbt prekladati. 4 ) Natekama se more po tega blifhnega arzata, lni ' podarja poslati. Temzhasi se njemu oblizhje, Ura t, trebuh, herbt, tudi rokp, inu nogp ribajo, u j e toku. koker je na 314 platelzupopisanu blu. Tu« 01 Se kropa is polovizo jgseha fmejshanega v’ eni X 5 poso- 330 =^= posodi ufame, se rute notri ommtko, inu dobruofh- m< 5 , ter se okoli glave, inu umu obvpfhejo, le toku, de nos, inu uda fraj odanejo. So rute raer- fle , se spet, ked poprrj oggrejejo. Temzhasi pak se ftnirej naprej, vonlnvon shtrlha, inu riba. 5) Njemu se dovzhen kimel, is jeseham ommo- zhen ali riban hren, zhebut, Maruvi venim, fhaj- bel pod nos derfhy ; 1 « fhvepla nekar. Tudi se njemu senzi is jeseham, ali fhganem viaam mafhejn. 6) Is eno koshato vpjo se njemu luft dela, inu v’ obraspiha: ali se tudi is merflo vodo, ali vin- ■ skem uriskam shkrofy. 7) Pride padar, tok njemu fhilo na uratu pusha, aku se na tu fadope: zhe ne, tok njemu na roki pusha. Veliku kryvy nasme njemu s’ pervega kon- za spudit?: temuzh ima rajshi pofnejshi she enkrat fhilo reszhesniti. Dohtar, inu padar, koker hitruda fravn, ukafujeta, kaj se inra fgoditi. Zhe pak v’ pot ure naprideta, inu ta obpshen se she notshe ganiti, tok se luft v’ njega piha, koker 317 liit uzhy. Al se is tobakam klishtira. Temzhasi gre po Nr. 4 na ' prej, inu fhivot, tudi roke, inu noge morejo med tem , kolke'r je mozh, odpte oftati Inu pod odfjo ripsane biti. Use tu more 2, ali 3. ure dolgu se na* prejgnati, prpdn se fna rezhi, de je rps mertv. 8) Se pak fazhne fmikati , inu sopdi, tok ae njemu veliku vetra v’ obras piha, ter se is merfl° vodo shkropy, v' katiro se enmalu jgseha, ali fhgsn- ja u!ye. Tedej se pozhasi od ripsanja odjejnuje_, s e gorkejshe odpne, ter se njemu, zhe more pofhirati, po fhlizhezah the od befgovega zvptja , fhajbelm*’ melise , ali ruteze is enmalu mpdam pyti da. Zn® she teshku sople, tok se Iha is rajmno tem theam is mpdam, ali enmalu soljo ali is mlekarn, inu efl ' nfalu soljo, al zel mlazhnu klishtirati. Doby 011 zhes tu merflezo: ali druge napadnode: tok senio- re arzat prashati ; szer pak se more ta bolne ene dny varuvati, de 'odvezh nadgla , ali na hode: 3 nafmasnu naje, inu oapye. Buh je fa vse reve Nadluge, potrebe . 33 I Se en tak nasrezbn naoffbivy, tok imajo njega njegovi sosedji poshtenu pokopati (zhe ni ozhitnu, de se je nafdoshnu, inu is hudobye per dobri pame¬ ti fental) ke je njeh sosed, nieh brat bih Ony ima¬ jo to fapusheno udovo, inu otroke troshtati, inu pre- misleti, de mi smo usi uvogi greshneki. — Buh daj nam usem skupej eno pokojno smert! Notshe pak edn, ali ta druge sosed per enemu takemu dobremu dglu Xtijanske lubefne is ilrahu, ali grofe svojeh rok posvojiti, kader fravn pride, ali bo poklizan? tega imajo sosedji fa enega nausmilenega derfhati. Ai ! , aku be se njemu hudu godilu, morejo, njemu vontier zhes lise tu na pomozh pridti; lakaj Buh je fapovp- dal, de edn ima temu drugemu v’ nadlugi perftopiti: ! nu, kedur naflury, aku je v’ftanu, ni neben prave Xtijan. Nr. 48. Od popaianin Jiekleh pesov, inu teh narbulsheh p er p o ■ mo^h %hes tu. 33 * Tud’ trosht, in’ pomor,h dav. Smert pride na fadne, Ter nas s’ nadlog fmakne : S' tega svejta poitav’. V' eni zel fnani vasi je bil Fajmashtr eno fdrufhbo tega branja od 12. uka fhelneh mladeh kmetov, po¬ leg sholmashtra, inu njega samega skupspravel. Leti so ob nedelah po kosilu%a 2 ure, pred rofhenkran- zam: ali litaniame v’farovshu skupprishli, ter so zajtenge, inu use sorte nuzne rezhy, katire je Faj- roashtrfbral, brali. Slehern s’te fdrufhbe je fa zplu lejtu en goldinar plazhal; sam sholmashtr je bil frej; ke je mogl tem drugem use naprejbrati. Zhes tu bra¬ nil so se med sabo pomenuvali : inu usak je pove¬ dal, koker s? je mislel: inu Fajmashtr je tu, inu umi leflofhil, kar mordej kmetji niso prov faftoplti mo¬ gli. y’ leti drusheni je blu med drugeme rczhmy tu is eneh zajteng branu: M. ... na 7. dan Svitzhana. Tukej je bil xh& nek, katir je od usek to hvalo imet, de je en poshlen , brumne mosk, inu katir je svojo slufhbo is veliko Jv e Jlolm, inu vejijo dapernashal, pred enemi tednatni od enega Jleklega pesa popaden. On se ni ahtal, inu tudi Juper tu ni ne%h nugal. Natu so se per njemu J natur na te flobnujle pokafale; on pak je per usemu temu tke okoli hodil, ter je en^has vgdel, kaj dgla , ali govo- ry: en ghas s P et ne - A r a 26. dan Prosenca si jv p u j Jiil na roki pushati ; al drug dan fjutrej ob 10. uri J‘ usa flobnujl vonropila. Tedej je on svojo jokajočo fheno, inu otroke prosil, de be imgli saj is hishe poji¬ ti, de be njeh v’ nasrggho naperpravel. Potgtn jv du¬ re fariglal, je faghel Jlrashnu tuliti , si je v’ flobnup fhilo gorijiergal , al vonder med temi narhujshvme na- padno/iame je on k’ Bogu upy\, de be is njegovem tvr plenjam skorej kon 7 Jluril. Tu se je she taijlv dom pruti vcgkeru Jgodilu ; tedej je on dusko goridal. srg^hne mosk je fhele 1, kader je videl smert se P er b-i' 3?3 Uifhivati, de be njemu Fajmashtr na fadno uro nje- loveča /hivlenja najlrani Jlal, inu enukolku potroshtal. Al tuje njemu leta doliudarel, ke je menil, de gel sapa enega takega nasreghiega be utegnila njega tudi fLahnega jiuriti. Tu je temu bolniku tolkajn /hal delu, deje ajal: Kader je G. Fairnashtru ena krava bol¬ na, m6re Anfhe (toku je blu njemu ime) kmalu tu biti; fdej ke jeft G. Fajmashtra potrebujem , tei sem ja vezh , ked ena krava ; tok more uwog An¬ fhe bres trosbta konz Nej bo v’ imenu B, Buh bode ( he tudi meni pomagal. En Nameftnek , katir je tu shlishal, se je k'njemu , deslih ni bil po- Ui^an, perbli/hal, je is njim molil, de be njega Buh reshil, ter je njega lepu troshtal. Ke je bil tedej tu¬ di umfrl, se ni nehghe upal tega trupla dotakniti, inu v’ trugo dijdti; ja ! Jtrah je toku dele/h shl, de so ko- mu fa eno ferW(fkno)l obrajtali, aku be bil le skus oknu notri pogledal. Naposled se je pujlil en meniti iredoghe morske /komar naprositi, tega merliga poko¬ pati. Ke pak sam v’Jlanu ni bil: inu, ke se je fkulg toku terdouramu branil, nekcir tu narmajnske fravn op- praveti imeti , be tudi shafti dapernesl bil, aku be en mlad mashnek , Fajmashtr oy blifhne jlrig fravn prtshl nabil, katir se ni shajhal s’tem mofham tu poslednu dobru dglu te milofte temu nasrp/knemu škaf ati. — P er usemu temu si je bil ghgdnek na gvishno vifko sam svoje nasrpihe urfkoh. On je namre/h videl enega malega nafnanjga kufhcka te/hi, ter ni mirkal, de je jleki, te- mu/i je f a njim teki, je njega is rokame ujet, inu te- noj je njega popadi. Koker je bil sholinashtr leto pergodbo fbral, je žela fdrufhba fhalotlna , inu zhes tu pomishlena poftala. Fajmashtr ja'na tu movzhanje spregovoril, re- k°zh: Rfs je, tu je ena fhalojlna pergodba; al rajni- no fatu si voshem , de be meni shl;hern svojo mis\ ,er \°vidnu /kes tu povedal, de si tu dobru s’tega von /amerno, kar je tudi neb(skke Oghe fa nas v' letu veh- 334 veliko nasregho polo/hil. Nato so ony fapored po¬ vedali , kar so si misleli. E in, is imenam Pfajftr je fazhpl: m-ne ughy ta mvoge An/he : de se namig noben na/nan pes prijemati : inu ta uk otshemjelt svo¬ jem otrokam prov v' glavo m ep ji i, kader njim bom negoj doma to pergodbo pravd. Njegov sosed To* bias Bing je djal: jejl si vonufamen: de našla Gospo¬ ska is nami prov dobru nigne, kader nam take uk.ife daje, heker od Jlekleh pesov. Jejl 'pojdem sle dam v' tobirho , te v’ ukafi popisane Jnamena se naughiti, nad hatiremi se spojna , aku je en pes jlekle; gke le ta ukala [le is table dolijlergana ni. Tukej je jgi fhe- pan govoriti, ter je djal. Botr Tobias! /namena, katire uka/a prave , so : de en pes, katir otshe fle- kle pofiati, n3pye, nalaja, is obesenemi ushesaml, inu ftisnenem rppem se okoli plafe: ali se koker de be fafpan bil, okoli verty, tudi nafhane ludyskry vaj, inu potuhnenu popada : inupruti fnanera seto- kil perjafn naskafhe, ked szer. Kedur enega takega pesa ima, ta fapri njega , ter itiiaj ahtengo, ghe bubhe, ali hujske rata, Ratuje le bel Jhujskan,. doby erdeghe kermefhlive oghv, gdbg iflgga, Jobe Kafhe , ali p u Jty jefik is gerla vonvisgti, im naposhlusha, kader njega njegov gospodar ki igle, tok je ta narvikshe gajt , nje¬ ga uu>yti, njega kmalu gel globokupod Jemlo/okopati', al nekar is golo roko se njega dotakniti, temugh use glahku se more se/hgati , karkol je on mordej kje os- sline 1. Fajmashtr je fhepana veliku pohvalil, de uka/e te Gosposke toku dobru v’ glavi noše, tet !* fravn poftavel: Tuje tudi narbel, aku se en tak pes kmalu ujlrely , kader te /namena narpervegh nad sabo pokaj he. Sej seja pesov namanka: im mtregha ha* tira, 53? tira fna it tega pridti, je toku firashna, it be rajski ftu pesov usmertil, hoker sam sebe , inu druge ludy v' tako navarnojt poftaveti ot). Al Jlajti >e morete pred enem takem pešam ahtati, de njega naudarete, kader s: pruti vam potuhnen, ali shelmarskt kafhel ke be m tedej lohka popadi, temugh bulshi je enega takega pesa kmalu usmehiti. En drug kmet je na tu djal: meni se ghudnu /dy, de je ghednek toku nasrgghn bili ke st je Anfhe klical , kar je sger enu srgghnu intg. 5' tega /nate vi doliufgti, je Fajmashtr odgovoril : ie tu je ena napek vira, de ime enega ghloveka njega srčnega, ali nas reginega dela. Eni imajo tudi, po- ftavem: to manengo , de ta jlar nabode, katir je pe r S. Kerjlu im g : Odam dobil. Al moj ogle , inu ded- M f.a tu img imgla, ur Ji a oba, hvala Bogu! Igpo flaroft dafhivgla, namregk : moj dedgkek da 76. inu moj ogle da gi. leju Naposled je she sholmashtr perrekl: P er leti pergodbi si jeftmislem : nashG.Faj • mashtr be nabli tega uivogega Anffaeta v’ fadni nad lugi fapufiih , ampak be bli njega lubefnivu is bo- fkjeme besedame potroshtali, deslih be blu utegnilu na- v arnu biti . Jeft se vam fahvalem sholmashtr f fa vashe /spanje, je Fajmashtr odgovoril, ter je fravn per- flavel: al fategavolo not shemo mi vonder G, Fajma- s hra v' M... fa enega terdega, nausmilenega mo/ha 1 ^ er /hati , de ni otl Anfheta obyskati. Serghnuft, inu korajfha so en dar B. kar ni slehernemu danu: inu , koder ghlovek gvishnc lejta dofhivy, se nasmgjo take hpe kripkufie od njega /Iielgti. Be se bil otl G. Faj- mashjr p 0 us ; p 0s ji e[ j Anfhetu pojdti, tok h bil mordej od Jirahu , inu tejhave [bolel ; tedej be na i’il mogl svoje slufhbe dapernashati, inu ggla fara be 336 be bla per temu terpela. De je pak en nov mashneh si tako silo fturil , tu je blu pjrov, inu parnemu-, fakaj ke^ur \e she mlad, si J.ha scrghnuft dati inu koraj/ht ujeti, kader bojeghnoft is silo premaga. Tudi tukej vela: Nasodite, tok nabode sodeni : napogubujte, inu nabode pogubleni , deslih be jejt rajski nabi\ du¬ hova ratal , aku be korajfhe naimel, k' tem narbel ne¬ varnem bolnikom hoditi. Vam pak morem jeji vondtr povedati, de jlrah , skus tipanje takeh perskon bolefn m se uleghi , je bres pravega fundamenta- Njeh jlrup se ref lefa le tedej, kader ugrifnejo , inu sline v’ra¬ no pridejo. Vegh argatov je fke blu , katiri so na fieklojli usmertnene ludy goridevali, de be naturo te bolefn fgruntali , ter njim ni negh skkoduvalu; kesa varnu is njimi okoli hodili. Torej se Jhihr, inu bres navarno/le dotikajo, v’trugo de vaj o, itdr. Kar sejne, tudi is rokovigame fuper uso JlrahopefdlivoJl /goditi, inu potem rokovige is gvantam, inu pojlelo, v’ katiri se je ranke puti\, skupej sefhgati. Natu ja Faimashtr reki : prev fares se she /a no¬ ben gvishn mikel nav e , enemu , katirega j& en fieklt pes popadi, pomagati, samugh leta de se per tiijlipri- ghi, kader je pes popadi , rana is enem rejiv/enein Jheffam } ergverkne : ali de se na rano pukshen pral firgse, im ene barte fapored fajkgg. Tudi se J,ha (ti¬ ku je na enemu takemu kraju, kjer se bres navarnojU tega fhivlenja rgfati sme) ta ujeden blek is eno oj/lro hritvo vonfrgfati, ali she rajski tu Jluriti, enemu padar¬ ju ghfs spujliti. Rana bo potoni is hudem lugam, apngnsko vodo fmyta: im ghe ni kmalu lug pred ro- kante, tok se pepel v’ toplo vodo verjhe, ter se is njo sgkijle. Potem se more rana toku dolgu, kar je moga- - • > 337 /ie , narmajn 7. ali 8• tednov fersh , inu v’ gnoju ob- ier/hana biii, kar more en ranocelnik Jnati, Aku je pak, je on naprej govoril : Jlrup fhev' kry fash\,tok so dadusehmal vovzhje jagode ( katire so v' teh buqvak Nro. 7, na 85. plat. fmaleme j A oker ta narbulshe mi- lel /najdene. Lete korenine se koplejo, kader so 2. da 3. lejta' ftare, predn zvedo, se v’ merfli vodi sperd, zime odtrebejo, se prekdiejo, inu na enemu luftemu kraju, ne na sonzu , posushg. Kader so prov suhe , bodo pilene, ali ftergane, v’enemu mofhnarju ftovzhene, inu presejane. Ta purfel se pufty v’ eni is enem ftjhtnem fhigmam famasheni glafhovni posodi 3. lej¬ ta hraniti. Tok se tudi pirje pred zvgtjam obbere, ter Se na diiah posushy na enemu luftncmu kraju, tok se v' ememu pokrytemu sodzheku tudi 2. lejta dobru hraniti puily. 2. grana ( en gran je toku teshku Itod enu jezhmenovu ferne) od prahu te korenine fdafta tolkajn, koker 4. grani od pirja. Od korenin se da sesajozhem 1, gran : vgzhem otrokam 3. da 6. gt- inu odrashenem g- da 12. gr. Ofdravlanje pak te bolgfne se more arzatu zhgs spuftiti. Vonder je dobru, aku se v’ sleherni vasi eni s’ tem praham od te korenine, inu pirja previdejo , de be fnali v’ po* trebi tudi per fhivini nuzatj. 1 Tukej je sholmashtr prashal: kaj derfhg po/h du¬ hovne G. Fajmashtr od tega, de ludji, katiri bodo od /hleh pesov popadeni, /kaši jiu mil dele/h k' S. Hu- ertu v’ Ardennarske borsht na B. pot gredo, ter se ° n di is eno svetino od sktole S. Huberta na /helu per- “ Snt ti• * nu o/dravlati pujlg. Tok njek je, koker je v' ^Ifengah Jialu , shelej v’ l. 1784, 13 takeh pershon is Y ’ Me*. 33S -- Menlshkega tnejfta na parski femli, na povile njeh vik she Gosposke kjekej na B. pot shli: inu io njeh ie Ju- pet fdraveh , inu vestleh nafajprishlu ? Jtfi nignem, je Fajinajshtr odgovoril, de vovzhje jagode, k oker m /elihe to mo\h ima, pasje Jlrup skus put is Jhivotavon■ spraveti. Meni je pak tudi dobru Jnanu, de aku aq> nye naporna*ajo, na proshno teh Svetnikov me, katiri is velikem J'aupanjam, inu terdno viro pruti njemu fii- huj?jo, Buh od merski eneh nad lug njeh telgsa reshe. Skus rute, inu preperty S. Pavla so ble ne le use sor¬ te bolffne, temugh she tudi hudi duhovi pregnani. A d. 19. 12. f^onder doklej se natirleh pcrpomojhc prti rokavic imajo, tok derj him jefi /a navarnu, te popade- ne kmalu k’ S. Hubertu poshilati. Zhes tu be naimel nobedn Boga skushati, inu skus v’ nimer spushanje teh natirlehperpomogh na ghudejhe se/anashati ; fakaj, ah to ludji rti od Jlekleh pesov popadem, inu rane is pasjo slino, ali peno ossvinane, tok be lokka na poti ute¬ gnili umr(ti, inu tedej se /na odgovarjati, katir njeh je kjekej posal. Al, kar je rgs nad teni, je, de pesi niso use lej ftekli. Per eneh je JlekloJl take sorte, de naoftrupy . Merski en pes bo tudi /a fteklcga der/han, pak ni, inu kaj takega be utegnilu tudi per eneh od tek 13 is Menishkega niejjla biti. Tri ji so na pot‘ umerit. JeJl vem tudi, de ludji tem popadenem is g v, ‘ shneme besedame popisane lijleke, katire katolshkavira, inu Rimska girkuv /a dobre nafpo/na, notridajejo , kat je x.el abotnu, inu pregr?shnu, aku ghcs tu perponiolj tega ar^ata famudg. Nro. 49. Od kagh , kr ot, pajkov, ghebfl , os, inu drugehfht; val, katir e ghloveku shkoduvajo, kader njega u S rr * /nejo , ali pighejo. 339 De te kaka fhival napizhe, prov se varij: Tok nabosh ottdka dobil, ne garij. Gadi, katiri so sivuerjavi , is enem zhernem shtri* ham po herbtu, imajo v’ fgorni zhelufti 2. dolga, inu shpizhafta foba , katira da odfnotrej votla; pod te- maiftema se mehurzi fnajdejo, polni drupa, katir v' rano dezhe, kader v’ togoti, refdrafheni s’ tema fobma ugrifnejo. Od tega rata ta ranen kmalu ked vosk ermen: ottpka v’ malu urah flo : doby mer* fle ude, hudu zhesdajanje, inu kar zhps da, je use ermenu; naposled ziikanje pride, inu smert, zhe se ob pravemu zhasu prov na pomozh napride. Bosh ti od enega gada, ali hajke pizhen v’ no¬ go, ali v’ roko, tok ufami podvgfo, ali szer en trak, ali drugo prevufo, ter favefhi bersh, ked bersh ta ranen ud enekatire perde shiroku verh te rane to¬ ku terdnu, kar moresh terppti. Natu ufami frishno Skorijo, ali liflje od jesena, ali befga , kar poprej dobish, fmenzaj Udje, ter njega polofhi pod preva¬ ro okoli, inu obpfhi is eno ruto, de derfhy. Zhe ^ruge zape nimash, tok si en kos od srajze odrffhi. Nimash jefgnovega, ali befgovega lidja pred roka¬ ve , tok frishnu skopane perdy ufami , ter njo okoli lanenega uda polofhy. Pojdi kmalu domu , ter pij the od jesenove, ali befgove kofhe , inu poshli dp- ^ama po ranozelnika, ter pudi njemu povgdati, nej re fjidejozhega Salmijakovega fhganja is sabo pernd- Se > inu kupeze. On more namrezh kry is kupeza- is rane vonpotegniti, inu fategavolo rano vek* *he narediti, zhe je toku majhena, de namore kry tezhi. Tedej pudy, de salmijakovu fhganje is en* lahkem vojlam, ali is vodo fmejshanu notri- Y 2 ka* 34 o - kaple ; potem poiof hy en v’ temu pomozhen tiptek gori. Zgl ud se more potpm verh enmalu fherjav- ze dolgu is lashkem vojlam ribati, inu rana zhes tip¬ tek is fmenzanem jefpnovem, ali befgovem pirjam, inu kofho favefati. Po tvoji ftarofti ufami 3. da 5. kapi salmijakovega fhganja, v’ pol glafha vode no¬ tri ; tu fupetuj na usako trpto uro, inu she vezbkrat, zhe notshe odlezbi. Ni padarja dobiti, tok si le bersh is pukshenem praham rano potrosi , ter njega fafhgi; med tem pij od zhasa da zhasa enekatire fhlize polne lashkega vojla. Je rana, koker grp, preskerblena, tok se povoj, ali prevufa prezh ufame, Gadi pak gifterkt , ali smye napizhejo nigdar poprej ampak aku kedu naprevidama na njo ftope: ali njo szer refdrafhe. Tok tudi gadi szer ftruppni niso , samuzh v’ njeh 2. ftrupeneh fobph, de se tu* di she mozhni šoki is njeh kuhajo, fa gvishne bol?* fne. Gusk pak, katira ima eno ermenu wplo rinzhe- zo okoli uratu : koker tudi slep%, katirega fnash is eno tanko shibo na kosze refwyti, napizhejo, icu Hrupa nimajo. Osszhy tebe ena krota, tok ommij ta bi ek kma¬ lu is svojo vodo (szanjam) ali is slano vodo, tuje: tako vodo , v’ katiri se je tolkajn soly ftajalu, kar se more (lajati. Potgm skuhaj befgovu zvgtje, alf gomeleze v’ vodi, pomozhi en blek partuene zape dobru v' ti vodi, ter njo na tu mgftu poiof hi, ah ribaj tu mpftu is vojlam. Szer niso te zherne, ali erdezhe fhabe ilrupene , fvune) njeh mokrote, katir° v’ togoti is njeh bradoviz spushajo. Fajki niso toku firuppni, de be se blu zel to* ku flo pred njimi bati trgba. Je tebe pajk pizhel, tok tok bi ene mo kaj kaz ni ms ta vis po na| je je ko' ter fh. du HI tuc po de je hi; zh po ku da se h (la -•••■ - - ■ 34i »k le ta urafhen ud v’ mlpku pomozhi, doklej te¬ ki bolezhi no vonpotpgne. Kedur je naprevidama enega pajka pofherl, ter se njemu pred tein gnusy, more kaj fa zhpsdati: inu , ke je tli fdalu , 4. da 6, kaplez salmijakovega fbganja na vodi notriufpti. Zhel^le so ena zel navarna fhival, kader seres- kazhejo. V’ 1, 1770. je 5. vofov is NostxJijav' [gor- ni Lu/hni^i is ovsam v’ Pernejlje shlu. V' Shkofji vasi pol ure pred Pernejljam je zpfta memu enega kmg- ta hishe shla , katir je zel blifu zpfte , al vonder na visokemu en volnak is 8. pajnovami imel, Zefta je’ porpdna bla, inu ke je ta perve vos, is 4. Kojnmy naprefhen, rajmno pred volnakam v’blatu obtizhal, je hlapz te prpdne kojne toku mozhnu nagajnal, de is en kojn gori na grizh poskozhil, inu en pajn o* koli vergl. Skuš tu so ble zhebgle ne le v’ temu, temuzh tudi v’teh drugeh pajnoveh toku flo refdra* fhene, de so zhes tega kojna planile, inu toku hu¬ do fwodle , de je okolipadl, inu v’ 2. dnph zerknel. i Hlapz je is vejame zhebgle odgajnal; njeh je pak tu di she zhes se resserdil, de so njega po glavi, Po obrafu, inu zelemu fhivotu toku flo oppikale, de so mogli njega v’ Pernejlje na vofu pelati, kjer J e bil skus pomozh tega arzata szplen. Ti drugi blapzi, inu kojni so bli tudi svoj tal dobili ; fakaj zhebple so okoli rojile , inu pikale, kar je njem na P ot prishlu. Kmet je ob 4. zple pajny prishl. To¬ ko So se zhebiUe same pofentale. Tu nam uzhiti ca: de volnak se nasmp toku blifu zpfle , po katir! Se osak dan hode, ali vofe, llaveti, inu de se zhe- ^•e, ta pridna, inu nuzna f hival nasme v’ svojemu Snovanju raotiti. Y 3 K- 34 * - Pizhe koga ena tfiebela, tok jenarbulshe: kma¬ lu f helu is rane potegniti, ter frishnu skopan«, fajhtne perfly goripolofhiti: ali na rano se uszati; ali is mafijo is ushps rane pomafati. Rajmno toku j se more fgoditi, kader koga osa , \hmerl , ali ser- shen pizhe. Je taka rana v’ uflah , ali gerlu, tok fmejshaj mfd, vojle , inu jpseh v’ eni posodezi sku pej, ter po fhlizezah dolipofhiraj. Otshesh mati!- le od pikanja teh homarjov, ali wr^n\elnov prezh- spraveti, tok ta pizhen kraj is vojlam pomofhe. Aku tebi ena shri^al\a , ali en drug merite j v' ushfsa flpfe, ter naglu bolezhino naprave, tok se na tu drugu uhu doliulpfi, ter si pufli vojla , vina, ali jpseha, kar je poprej pred rokame notriulyti t' uhu , kjer ta fhival tizhy: inu fdaizi uhu is pavolo, ali is tiptekam, tuje: is szefedranem platnam fania- shiti. Tiptek pak more is eno nitjo ovvyt biti, de se laglej vonpotpgne. Zhes enekatire ure odmashi ■pet uhu, ter skushaj fhival is eno ushpsno fhli- zezo pozhasi vonspraveti. Bovho bosh vonspodili aku nekaj las v’ uhu utaknesh. Nro, 50. O d /a^upranja, inu ojirupenja. Ta* 1 —— m Takeh norzhij nabo perpuftil Buh na svejtu: Al por?j nam : kedaj se tu shlishal, al’ fv?du ? In’ vonder virjesh tu, kar naumnoft te uzhy, Deslih tu szec nekjer, ked v’ tvoji glavi tizhy Ludy oppadejo zhasi kake napazhnoftei katire so zel zhudne, inu nafnane , katireh urfhoh se fgrunta- ti nafamore, koker v’ perglihi une, katire so ble. Menihe v’ Rhajnavskemu kloshtru po fobnikoveh ko¬ reninah fadele, koker se na 79. ftrani teh bukuv be¬ re. Tudi si eni bolniki use sorte rezhy dafdpvajo, koker v' perglihi: edn mene , de je is glafha : en drug, de ima eno mazhkn, eno mish, en klovzhezh zvirna itdr v’ trebuhu. Per otrozeh se doflikrat permire, de mozhnu jedo, inu zhes dalej bel ishuj- shajo; nad zhem so vezhdeji glifle urfhoh. Zhasi pride naenkrat ena krava ob rolpku, kader take fel- sha je: ali kojni padejo naglu okoli, kader njeh na- umni, ali fanikerni hlapzi prov naglajshtajo. V' ta¬ keh perpadnoftah mpnejo naumni Iudji: de je tu njim od hudobneh ludy, ali zuprenez skus pomozh tega hudega narejenu. Tok se pak tudi takeh shegavneh ludy namanka, katiri si fnajo to perlofhnoft k’pri¬ du ihmti, ter pravejo , de ved6 v’ temu pomagati, de fnajo zuprenyo gOriufdigneti. Tem bolnem da¬ do ony dobre felsha notri: ali le prafne kavklarye tribajo, katire nezh napomagajo, nezh nashkoduvajo. Si temzhasi natura sama pomaga , tok pravejo: vin, ali una je pomogala : inu toku pridejo taki shegav- ni ludji v’ refglas , koker de be zuprenezam fapo- veduvali, inu samemu Satanu kus bli: ter si puftp sv oje kunshte od golfaneh kmgtov prov dobru pla- zhati. Ta abotna vira na vpshe, zupreneze, mdre, lnu koker se she szer te rezhy imenujejo, pernese Y 4 tu- 344 ===== tudi doflikrat zel shkodo. inu krivizo: de fategavo* lo en zhlovek tega drugega obrezhe, oppravla,re* fnasha: de s’ tega hudu sovrashtvu , pravde, ja zel woji,'inu povvoji uftanejo. Use tu se od Ajdov, fnu Judov lesem pishe, koker se v’ 2, Moy/. buq. j, 11. bere: de so palze v’ kazhe prebrazhali. Tuje pak use slepotya, lafhp, inu golfya. Se namrezli gvishne felsha narajmajo , katire zhloveka okklame* jo, de v’ en globok sen fapade, ter v’ spanju to* ku fhive sajne ima , koker de be blu use rgs. Ko* lu-r je blu pak nekedej dofti takeh golufov, tok se fnajdejo she tudi fdej taki, katirilete felsha pofoajo, inu na take rezhy derfbg* So leti eno fhensko na svojo volo , inu viro: ali ob nje dnarje perpraveti otli, tok so nji od zupranja naprejqvantali: koku se pufly skus tu ow\vogateti, use dasgzhi, inu da* pernefti, karkol kedu otshe. So rgs kako serblivo, inu radovedno narajmali, tok so nji praveli: koku se per ti rezhi gody: de se more en tak hudizhu fapisati: se prekerftiti puftiti, kjer tedej enega bo¬ tra doby: de potpm shleherna zupreneza enega du* ha fa fhenena: shlehern zuprenek eno dushizo fa nevfflo prejme: de na gvishne svgte vfrfiere zel* zupreska fdrufhba eno imenitno pojpdno is mufeko. Inu plešam na gorri Klek derfhy: inu kar je she vezh takeh abotneh rezhy. Ony so eni taki te,»nu une od teh, leti naumni fnaneh pershon imenuvalii koker de be is zupreskega fbora ble. Je en tak S. ve\hgr prishl, tok so eni taki pershoni ene katire od teh felsh , katire fturp, de se enemu v’ terdemu spanju prov fhivu sajna, narejene mafila d 3 li, s’ka* tiremi se je mogla mafati. Dokler se pak enemu radu == . 34? radu od tega sajna, kar st misle, ali poprej govo- ry, tok je leti pershoni ta budizhova pergodba v’ sajnah naprejprishla. Nji se je namrezh fdglu , de na metli, ali bnrklah po luftu jefdare, irtu na Kleku plgshe, kjer se ta hude v’ podobi enega kofla per* kafuje: ali S3j v’ sajnah. Se je prebudila, tok je rps menila, de je nse toku blu. Tu je ti , inu uni svoji fnankeni ('katiro je , koker se je nji sajnalu, na ti hudizhovi ohzheti videla ) pravela , koku se je use godilu. Tu je tudi leta lusht dobila na Klek jidti, tcf je nlo fa to zupresko fhavbo prosila, inu una je to tudi nji dala. Leti so se tedej tudi take perprolle rezhy sajnale, ter njeh je res virijgla, inu toku je tu naprejshlu, de se je zhasi ta vgzhe dejl fhpn v’ eni vasi fa zupreneze shtemal, inu ene so tudi tu same virijgle. Ta kriva vira je tedej od enega kraja da tega drugega toku flo naprejshla, de skorej v’ sleherni dufheli je ena go^ra fa zupreske Plfs odlozhena se derfhala. Papesh, Shkofi, inu drugi Duhovni so videl?,' de tu hudizhovu fapeluvan- J e per Xtijaneh predelezh grg, so use zupranje, ke Se per temu narpoprej S. Kerlt, inu Xtusova vira fatajy, koker en grgh zhes pervo B. fapovd pre¬ povedali. Ke je tudi dufhelska Gosposka videla, ksj tu fenu pohujshanje med ludmy dgla, je tu pod %ubo te glave, po povelu B. Deut. 18. ro. prepo¬ vedala , ter je puflila nse fatof hene zupreneke, inu zupreneze fhivc sefhgati. Naodrezhem, de be so nablu fgodilu, de be ble ene take sorte pershone P° krivemu obdolfhene , skus pgfanje oftrashene , prenaglu obsodene, na germadi sefhgane. Ta nau- s tnilena nasrgzha je po nasheh Nemshkeh dufhelah T 5 da 346 ===== da 30. lejt lesem gvirala, kader je bla v’ VPirgtburpi aftasheza Renata , koker ta fadna zupreneza sefhga- na, Per sedaneh zhaseh , bodi Bogy hvala! shafti en pametne Xtijan vezh na tu kaj derfhy, inu rilite nobene tofhbe vezh zhes eno zuprenezo naposhlu. shajo: temuzh posvarg s’ tem bel eneg 3 takega, ka- tir enega drugega, zupranja obdolfhuje, koker ene¬ ga oppravlavza ; fakaj rihtne Gosposke pravejo : de so fdej previfhane, de nobene prave zupreneze vezh ni; deslih natirleh kunsht natajp , skus katire ' se fna ludpm, ali fhivini kaka napazhnoft, alishko- da skryvaj kuriti. Lesem shlishejo v poftavem: use sorte navarne felsha , od katireh je blu fhe spredej v’ teh buqvah na 79. da 94. platelza povpdanu. Dru¬ ge Itrupene rezhy, katire more en gospodar, aku njeh per domu ima, koker ogn varuvati, so: Ar/f nika, mishega, mushne kamen , /kivu srebru, hobroh, vitrijol, [etnij ah^ plajbes , me neka , inu druge farbe: ta wgla , inu ebmgna Jhlindra is glafhut, svingken gukr , fhivu apnu, gips , ojjlre lug, shpanshmuht, ftov- ghena gla/hoVna , moghnu fhganje , grifulka (@cf)dbe» ttmffer) itdr. Kedur takeh rezhy per svoji donu* zhyi napotrcbuje, inu is njeme v’ zakr hoditi na- fna, njeh per domu zel terppti nasmp; flafti pak se more na mishezo ahteaga dajati, de se na take kra¬ je naftave, kjer be utegnila med shpifhe fa ludy, ali fa fhivino pridti: od otrok lifana biti. Permi- relu se je, de je en gospodar mishezo v’ zhepinah pod ftrgho med f hitu resstavel; te zhepine pak so ble od podgan, mish, ali mazhkov fvemene, deje misheza med fhitu prishla. Od tega je bla zpla h'* shna derfhina naenkrat smertnu fbolgla : inu usi so me- 1 — ' — ' _ 347 menili, de so fazuprani. Kader je pak arzat prishf, ter mirkal, de so kaj ftrupenoga dobili: tudi faslili- shal: de cnmalu poprej so temu mof hu 2 fdrava kojna, inu en pes nanaglema krepali, je on pousod use spreyskal, ter je te zhcpine, v’ katireh je mishe- zabla neshl; tedej pak, keje bla fverne'na, seje doli v’ hlgvskus shprajne,odkod se jeshena fipni pofnalu, v' pare ressipala. Na tako vifho je bla tud? v’ Golhi' iu blifu Lipeje na fhavskemu v’Kofapersku v'l. 1786 enazgla hisha ofllrupena : gospodar inu njegova sefira fla od tega umerla j ke dekla,kader je gospodina eno mo- zhnato rihto narejala, inu vezh moke potrebuvala , je eno sklpdo is moko popadla , med katiro je bla misheza fa icishe finejshana. Rajmno ti ludji so pred dvema lejtama ob 2 preshiza prishli bit; ke je de¬ kla ene skledo, katire se je semterkje she taka mo¬ ka derfhala, pomyla , inu pomye svinam fablodila. Kedur tedej notshe nobene nasrpzhe napraveti, ta bodi previdne. Se pak permire, de kedu ponavpda- ma flrup doby, tok je trpba vpdeti, de ftrup je dvo- J® sorta. Ena sorta okblame zhlovpka, de taka na- pazhnofte doby, koker njeh na 79. 8.8- 88. platelzu najdesh; fuper lete se nuzajo lebersh, ked bersh te na 92. plat. naprejpisani mikelni. Druge sorte ftrup j® mozhnu popadajozh, inu ujpdajozh. Ta naprave na glu ujedanje, shipanje, terganje, inu zhesdajanje, de ne hujshi. Kedur je ta flrup pofherl, morekma- vojla, le po funteh pyti, inu tedej v’ mejs mig- k ,J » ovsgn sok, srdve jajza — doklej arzata ni. Zhe daIe i ?eta vonoftane, navarnejshi is njim flojy. Kc- dur ie sklgzhe rezhy, koker glafhovno, jeki gnu , fhelffnu pilenje, inu take rezhy pofherl, more mozU- 343 —— mozhneka, ali fhganzov jpfti, kar more — inu tudi koker ie narbersh mogozhe, enega arzata fa svjet poprashati. Nrs. si. Katechifmus fa Jlare, inu mlade per ognu. Foshlushajte ! refumite ! Nej bodo shtirtelzi, al’ ure wyte : Tok mirita j te na ogn, in’ luzh , De se shkoda nafgody to nuzh ; De n:un vas napogory. Pervu Poglavje. Kaj be se imglu Jluriti , inu pujliti, de ogn vonnapride. j Kader Ipzh, ali is doma gresh, tok poprej po usek ognishah poglej, zhe je use obvaruvanu? fapri kuh* neske' dure, inu durezhe pred pezhjo, de se nainore ki ena mazhka notri splaleti. Poglpj, zhe v’ kre* salnezi nezh doli nagrp, ter njo na en gvishn -fhihr kraj deni. 2. Per kresanju daj dobru ahtengo, de bosb zundr, inu fhveplu dobru pogaset. Nadeni prevezh fhve- pla, inu zundra v’kresalnezo: inu per fhganjn teg? znnara ufami le en male blck naenkrat; tu delaj tudi rajshi - _ 349 rajstii fjutrej, ked na vezhg r. Krf sesh is gobo ogn, tok naobderfhl zelega kosza, od katirega ti odtergash, per kresanju v’rokah , ter nautikaj tega koszheka, katir je fhe pogorel, spet v’ arfhat. Tudi njega napufti na tlah lefhati, 3mpak de njega ftaresh, 3. Napushaj lojpve svetzhe, terske, ali oggur- ka dolgu na samemu, inu aku ponozhi luzh f hgdsh, tok njo v’ eno perftpno posodo deni toku: de pesji, i mazhke, ali mishe namorejo fravn pridtl. Lesherbe napufti na prejnati niti vispti, temuzh na zhelefhinu, ter odurazhaj uselej plernpn od trama , na katireniu visy, Zhe tershke fhge'sh, tok podftave eno poso¬ do is vodo spod, de otrinki notri padajo. Per vojl- nati, ali lojgvi svitzhavi napufty otrinke dolge po- ftajati: szer se obgsejo, ter se lohka na navarne kraje refpdzhejo. Per usekuvanju gledaj, kam otrinki pa¬ dajo, ter njeh is nogo flari. Nekar otrinkov is fu- shilneka zhes ogn nametshi. 4. Is gdlo luzhjo nahodi v’shupe, hleve, pod ftrfho, ali na druge kraje, kjer predivu, kodgle, prg- ja, slama, senu, merva, hofta , ublanze, itclr lefhp, ali pod slammatno podflresheno, ali is poreslame fa- w yto, deslih odfvunej is zeglami falofheno ftrpho. Ufami eno latirno; al ne eno is popyra, ali v’ katiri so shajbe uwyte. ' . 5-Je trgba hlpve pokaditi, tok deni f herjavzo v’ en velik lonz. Tudi szer fherjavze, ali perhavke na en kraj nadgvaj, kjer be se utegnile tla unpti: ali kjer be stegnili pesji, mazhke, ali otrozi posodo fverniti. 6. Fajfe, kader tobak pyesh, napufti skus okn vonraolpti, ter mirkaj kje njo sprafnujesh. Nahodi 's fajfo v’ aftah na parne, v’hlpve, pod ftrpho , itdr kjer predivu, ali pefdirje, ali slama itdr. lefhp ; tudi uekar po vasi, deslih fajfa je s’ kapezo pokryta ; fa« kaj majh.eneyskre utegnejo vonshterkneti, inu en ve- ogn napraveti. V’ pluvavske trufheze dpvaj pgsk, ne fhaganje. .7* Ommedi usako sebboto pred pezhjo, fa fleja^ j 112 ' inu po dimneku, tudi pred pezhio, kjer se fna- 1° yskre prijemati, is eno ftaro, tumpafto metlo, 8 . 3f° ===== 8. Nigdar prenaglega ogna is slame, tersak, ho¬ de, obsekaneh, inu fladi smrekoveh vej nadelaj, de plemen is pezby vonnaudarja : tudi nekar od pre- dolgeh polpn. V’, okoli, inu na pezh sroveh derv sushiti napokladaj ; fakaj be se tebi utegnile unfti. Tudi nobenega dola, klopy, ali druge lesene robe preblifu k’ pezhi nadpvaj: inu predn fakuresh, ofri se poprej okoli, zhe ni kaj takega blifu ogna. Je koti v'dpno fafidan, tok pomirkaj zhasi, zhe niso mishe lukne skus preshkertale, de be ogn utegnit lesenine v' deni popadi. Wrphtre fa sushilu same napushaj, kader ogn odspodej gory. 9. Maslu, slanino, vojle, inu drugo mad szrfti le en majhen ogn naredi : nahodi prezh; tudi tega nadplaj v’ eniponuvi, ali posodi, katira je huda, ali pozhena, ali odfvunej fajhtna; is mokro fhlizo name- shaj: nekar is gorpzho luzhjo blifu nahodi: inu ctshesh ti moke ali fabple perdijati, tok poprej od ogna prezh- ufami. Zhe se tebi per usemi temu le vonder malt ufhge, tok le vode notri naulyvaj: temuzh bersh is eno rpno pokrij, ali njo v’peppl flij. Lanpnega voj- la, firnafha, tizhjega lima, smole nakuhaj ti v’, ali blifu hishe, ampak delezh prezh pod frej np^esam. 10. Peppl is pezhy, ali ognisha pudi narmejn i! dny na enemu od ogna fraj mpdu lefhati, predn nje¬ ga na dran spravesh. Deni njega v’ perltpne, v’lespne posode: nekar pod drpbo, ampaky’kpvat. Kovashkega oglja nimash ti kmalu od oglarja v’og- glishe ressipati: temuzh de farps vpsh, de se noben ogt vezh sam od sebe ollhivet nabo. 11. Shivega apnanapudi v’ grobeh kupeh na eneni takemu kraju lefhati, kjer utpgne desh na njega jidtjr ali szer voda fravn pridti: ali kjer se slama, scnu» otava, hoda, itdr. fravn fnajdejo. Fajhtne inervc• otave, ati fhita natlazhi prevezh enega verh drug ga, ampak preluftaj poprpd dobru, de se tebi P?^ nauname. Golobje inu usak drug suh gnoj se raj mn toku uname, kader prevezh debplu na enemu kup lefhy. V’glih vifhi tudi is klegjam preulezhena P 3 *' tnina, ali konopnina, koker se fa morske ladje shp =^= 3H ga, fhaganje, zhereslovina, predivu, inu peldirje. Ta¬ ke rezhy moresh ti zhasi preluftati, de se nauname- jo. Kolgsa na vofph: uretpna, inu utike per malen- skeh kaigsah: tudi ti obwoji teh fhag na fhaganyah, koker tudi shtekli, inu ponuve per fgvoneh se mo¬ rejo ob pravemu zhasu mafati, de se naunamejo. '12. Abotnem, uvinenem, slppeni, moternein ha¬ rem ludgm: inu naumnem otroka®* inu faspanem po¬ slani nekar fherjavze, nekar ogna, nekar luzhe, ne- kar kresalnize nafaupaj. Nigdar otrokam is gobo, lunto, fhveplenkame, prefhipavnemi glafhemi, puk- shenem praham, is pukshame se jegrati nadapufti. U- zhi njeh is mladega useskufi, kaj fna fena velika na- srfzha is te narmajnshe yskre uftati, ter njim v’ pre¬ vidnemu varuvanju is lepem exempelnam naprej hodi. 13. Na svatovshnah, inu drugeh goflaryah, kjer je navada, de use v’ prejk gtg, moresh ti enega pa¬ ketnega zhloveka nalash fatu najeti; de okoli hode. inu na ogn, inu luzh mirka. Tudi je dobru, uselej v’ posodah vodo perpravleno, inu eno shprizovnezo, ka¬ dra se is rokame shpriza, per domu imgti. Dr'igu Poglavje. Kajjejluriti, ogn kmalu pogasiti, inu mejn skus tu /gubiti. 1. Misli vegkkrat na tu, ter se s’tvojem doma- TJtenii od tega pomenuj , kaj ima usak fturiti , aku be tu hK ali tamkej v’ tvoji hishi;, ali blifu ogn vonprishl : lm koku, inu na kajfenemu mfjiu be se fnalu tu, ali uriU ' °dt(ti. Skerbi Ja tu , de usak s tvojeh iomajteh svoje dure is svoje ghunate ima : inu te bulshe reghy r e Jave toku, de se lolika prejk spravejo. Napujh ti fregrobek, ali pretcskkdh'hisknek ropotij narejati , ter j 1 P«ft’ na use skryne, inu s’hrambe rojhige ali is fhe- f / a ’ a l’ is shtrikov narediti. Na teshke koftne napra- Vl n,a jkene kolpsga, ali shiroke lajflve, toku, koker ro- l.-vi per seafh krive, de se laglej naprejulfjtejo. }• Glej, de se is veji drugemi gospodarjanii v’te mu Jajlopesh , de si otshete v’ t\asrejii tega ogna svoje P re \hspravlaii, ter be dobru blu , aku be se na- as h na tu txereirah. koku be sprav Lati otli, de be sle- kem 35 * ===== hern Jhe naprejvgdel, kaj ima poleti: koker se h- nonirji exercirajo enu mej/lu fafhgati. Otroke ughi, de fhivino odvefhejo , koker hitru st ogn poka/he, ter njo s gele vasy vonkej na en gvishne kraj skuptj fgonejo, ter enikatiri is paftirjami v’ red fravn ojianejo. 3. Se kaj mame, kar nagla gory, koker predivu, pejdirje, inu take reghy : tok napujli gorati, ter teghi po vodo: ampak u/ami ta narperve, balih e Jhakl: ali kar iger popajti moreslt, ter plemen /adushi. Kader st kodgla uname, tok njo hitra v’ prepert Javij, inu v' ta¬ ke reghy, ter njo fatlaghi; al vonder toku, de se no oppeghesh. 4. Je kamen ogl padi, ter je od njega les v' tlah, ali v' /leni telgti Jaghel, tok dil kmalu gorinater- gaj: temugh is mokrem gnojam, ali blatam ta kraj Ja- metshi, ter lujtu dushk Jamashi ; potem shc tudi gnoj is vodo polyvaj , doklej se vegh nakady. 5. Kader se saje v’peghi, ali Ja jlejame mamejo, tok le roghnu durege k’ peghi is gnojam Jamashi: _ iw> tudi to lukno odjgor, kjer se dim vonkady, Rajamo toku tudi Juri , kader ogn is krushne peghy , ah br bodi fene druge take peghy toku moghn pojlane, it pl* mgn navarnu vonudarja- 6- Kader se saje v’ dimneku unamejo , tok ufanu en pushel fhveplgnk , polofhi njeh v’ eno ghepino, ah perjlgno posodo, ujhgi njeh, ter njeh ravnu pod ta go- reghe dimnek derfhi. En drug fig ji temghasi nape ho, ter Jamashi odjgor dimnek is mokrem gnojam, ali mokremi Jhaklami. Tudi Jna leta gnoj is eno ranta ikus dimnek dolifhokati. Kjer se pujly ogn Jadushtth je bulshi, ked is vodo gasiti. 7. Pred usem drugem, kader te tebi ena taka no srggha permire, je, de Jdajgi faupyesh ; Ogn: terp v r otroke skus vas teghi, im upyti, de tebi soscdji pof re na pomagaj e pridejo, predn navarnojl veghe rata. 8. Pride kje dergi ogn vonkej: tok hiti, koker en mosh svojemu rajmnososedu na pomogh ; al ne ‘P r ? Jnetjie rokame, ampak is enem gebuham vode. * vo ' Jhena, otrogi, inu derfhina morejo temghasi kmalu cn° kad pod Jlrgho is vedo napolniti : pepgl notriurgl ' > == - 3?3 tir dobru Jbloditi, de Kovna rala: inu poleg en %ebuh , ali «o shpri^ovnego. Tukej more Jmirej en ■gklovek {ram bi ji, inu ahtengo dajati, de te yskie, katir-e mor- iej le:em perlejtf, Kmalu pogasy. Kje pruti ognu je iobru line fapirati, inu ute hikne is mokrem gnojam mashiti. Je jlreha slamnata: tok ima edn goriflefli, m %elo ftr?ho is vodo polyvati; blatna is pepelom shlcna voda, tudi kapniga je narbulshe. Predivu, mu ide reghy se morejo spod Jlrfhe dolispravet’, inu te bal¬ ih rcxjiy na en kraj skupej Jnositi, de se bodo potem, hier ogn blijhejshi pride, lahka preghodnesle. 9- Per gašenju enega velikega ogna pride veliku na tu: de se ahtenga daje, odkod v^tr piha; inu de se ihpngovnege vetru ne naspruti, ampak fa vetrom po» lajnajo: inu de se voda ne visoku v’ plemen , temugh aa tu m^Jlu rovnd, odkod gorigre. Je na temu kraju en wajcr, ali s-ger ena dama lufha , tok perujami si ludy is lopatame, inu dajtergame, inu Jkebrami, inu sodami na vofeh. Pufti ,c u se is mokrem blatam napolniti, inu toku bitju ogne (dati, ka r je mogojhe. Tu se more blatu is lopata * 'j/ kjer je ogn narhujshe , inu kar je mogh , narda- l J y e We tati. Ena lopata takega blata pogasy ve:Jt, ... en jjebr vode. De be roghnejshi pojtali, le /na- 1 Jantini ob prafnekeh na tako vijho eno jegro po- Viti, blatu is lopato delegh, inu gvishnu na en tgil ! etat j koker se pajlirji na metanje pajiirske pal-ge Ja - ‘ , 0 P e Jo dekleta be fnale, blatu h‘ rokam vojni, inu va dlo na tu pojlaveti,kadra bo v’ enemugvishntmu gha- Ve \h shajterg blata perturala. lu be bla ena rajnv l ^ to ku vesela jegra , koker keglati, ali is orlamjlre~ iina ttr t>e ve ^ nu % P erne ^ a v ‘ nasreghi tega t j 11 • Stojy tvoja hisha, shupa, ali shtala toku, de, tel SC - dvlipodere , se tudi ogn ubrane, de dalej nagrf, t\e w L’ reS °^°^ a podreti pujti. Gosposka bo fa tu se tebi tvoja shkoda poverne. Skuš poter- 0 j/ e ( . tne ga samega gigipra se Jna Jhasi ena %gla vat l2 - Je tvojega soseda ta nasrfgha fadfla , de je Z nje 354 njemu njegova luska pogorela : tok usmtlen bodi, ttt njega pod Jlr^ko goriu/ami : pomagaj njemu , kjer m- resh, de spet tkorej sgimpra. buh bo de tebi, inv trn¬ jem otrokam desetkrat povernil: inu ta sosed bode tuili tebi pomagal, kader v* nadlugo pridesh. Nto. 52. Od hudega vremena, inu koku bese imeli fravn JaderJhtii V’ hudemu vremenu se Buh naserriy zhes vas. Vabojte se tedej! tud’ skuj tu se vsmil’ zhes nas: Kader ©gn?n l:\isk na nebu ferzhy : Strashnu pdka trgsk: huda pish buzhj-. Kader se en kosz okshtana, ali shpanshvdska naseknu riba , tok ulgzhe lohke rezhy, koker osskuberm pir* je, obrefine od popyrja, inu take male rezhy nase, de na tu lejtg , inu se en zhas derfhg : se pak ten- zhasi en drug shpanshvosk riba, tok odgajna ta te popyra(le obrefine prezh, katire je ta poprejshen na se. potegnit. Tu fna usak sam skushati. En ve¬ lik kos shpanskega voska, tudi z^lu fhveplu, smola, ali glafhovna , tudi suh Ips, ulpzhe she mozhnejsM na se, kader se riba: inu kader se kedu datakne» tok ferzhf zverzhgzhe yskre vonkej. Rajmno take yskre ferzbp vonkej is dlake ene mazbke, kadet njo kedu po herbtu pruti glavi glade, koker se fna per temini videti. Unu na se ulezhenje, inu odgaj- nanje : inu lete yskre pridejo od ene posebne vifh* . ogna lesem, katir se Elektreske ogn prave. ene rezhy , koker poftavenu Smola, Shpanshvosk, fhveplu, inu glash imajo od tega ogn3 veliku v se¬ bi: naspruti pak fhelpfu , bakr, inu druge rude, tu¬ di voda, inu luft zel malu. Ta Elektreske ogn te - dej ima to posebno leflnuit, de, aku je od njega ve liku v’ eni rgzhi skupej; pride pak ta is eno drug 0 rezhjo, rezhjo, v’ katiri je njega tnalu, ali nezb, blifb skupej, tok grp ta preobilne v’to prafno rgzh: inu, ke mo¬ re per temu poskozhiti, tok da eno yskro is enem rukantam, inu, pokanjam, koker ke be is eno puk- »bezo uflrelil, od sebe. Dalej grp ta ogn, kader se verty, rad is drugeh rezhy v’ shpizafto rudo, ter te- zhe rozhnu skus to is rude narejeno rgzh skus, da konza na tako vifho , de se skus shtanfheze, ali kptene is fhelpfa, ali druge rude voditi pufty, ka- merkol kedu otshe. Te Ieftnude so ble skus pose¬ bne mashine spofnane, katire so ble fa to rgzh fnaj- dene, naturo tega ogna ifgruntati, katire se Elektre- sh Mashine imenujejo. Kedur ima kje perlofhnoft , eno tako Mashino videti, temu se nasmf utragati en par ur kje pojdti. Njega nabo grgvalu; take zhudne Kzhy se ii tako Mashino dapernashajo. Ta narve- zhe nuz od te Mashine pak je, de se je skus te skus to Mashino fturjene skushne fvpdelu: de en tak Elek- trtske ogn se pousod na zelenin svejtu, inu v’ useh tezh^h fnajde, deslih se navide: inu de ta ogn je od E°ga fa tu dvarjen: rodovitnoft te femle, inu fdrav- 1 e teh ludy, inu fhivine goriderfhati. Tudi se je ftfodflu, je t a 0 g- n ra j m no toku, koker voda, si per- fa d§va, v’glih vagi se obderfhati: inu kjekej tezhe, J| jer prodor najde: inu skus tu se je tu spaslu: koku u du ureme uftane, inu koku je ushafanu. Elektreske namrezh se rad v’ oblakeh skupfbira fatu: ke ^'3ki so fajhtne faparze , katire malu od tega ogna Je tedej en oblak is njim napohien, tok do* V °d njega to leftnull, de druge male, inu velike 6 a ke na ulfzhe. Kader njemu tedej leti'blifu - ri< kjo, tok ogn naglu ,v’ njeh sferfra, ter da en Z 2 ple.- i plemgn, inu enu pokanje od sebe, kar m! blisk , inu trgsk pravemo. Plemen skaka tedej od enega obla¬ ka da tega drugega; fategavolo je enukatiru bliskan¬ je od delezh videti, koker de be semterkje lpjtab, EcIjo, ali ogglas je urfhoh, de grum per slehernemu tresku se mnogitirkrat shlishe, koker de be ene kola po Oblakeh naprejdera\a!e; kjer le vonder fa usak- bart le enkrat grum pdzbe. Ti teshki oblaki pak se tudi zhasi globoku doli pruti femli spuflg, inu ti- dej grp blisk ravnu doli, ter trgske, koker mi pra¬ lno, Tu ftury blisk, ne grum, katir drugega ni, ko¬ ker enu golu pokanje, inu ropotanje, katiru fa bli¬ skam pride. Treskanje se tudi nafgody skus dolipa- danje gvtshneh shpizhafteh karaenov, kakershni se zhasi na pojlu najdejo; fakaj takt kameni so od na- sheh nekdaneh prednekov v' temuiftemu zhasu, ke ludji she fhelffa , inu jekla pofnali niso, named no- fhov , inu sekir shpogani; inu she tudi zel ojftru brušeni bli. 'Treskanje se le takrat fgody, kadef ta is oblaka vonshvigajozh Elektreske om prutt une- mu kraju skozhe, kamer shine. Tu da eno yskro> enu rukanje» inu enu pokanje od sebe koker se v Elcktreski Malhi ne vide: le s'tem reflozhkam •' & plemgn, inu tresk per hudemu urempnu je m°zh- nejshe, toku dobru favle mnogufle Elehreske^a olji v' oblaku: koker tudi, ke se ena pcspbna sorta od lufta v' oblakeh skupf bere, katira se unarn e > inu saksebi pdzhe, koker purfel toku flo, de h>she ufhge, inu refnese, ter ludy, inu fhivino powy e - Ta silna potres , katir se per temu v’ liiftu fgody> inu te is aefhjam, ali.tozho na femlo dolip a( | o i 0 zhe elektreske rezhy pak same» katire se dodi ' u prov prov v’ kaplafi svejtiti videjo, delajo perft rodo¬ vitno; kar fhivino, inu !»d'y okkerfzha, koker usak sam na sebi, kader hudu ureme prejle, zhute. Aku be tedej skus vezh lejt nobenu hudu ureme naprishlu, be femla shafti kaj vezh iforila , ter enu nafdravnu (lanu vanj e fa nas podala. Urempna so tedej enado- bruta od Boga, koker rdsa, inu desh: inu mi be imeli njem fa usaku hvalo dati, deslih be se skus tu, v’ perglihi pruti tolkajn dobremu ena mala shkoda permirela. Kedur pak mpne: de Buh, nebeshke O- ths.se uselej zhes ludy jesv, ter njeh otshe v’drah perpravlati, ali shtrafati skus te svitle bliske, inu pogozhnu germenje, ta napofna nashega Ozhpta, ka- tir je v’ nebpsah, samuzh zhe se v’ svoji vpdi pravi- zhn obdati bojy. Torej, aku tudi zhasi koga grum uwye, (kar se malukedej permirej) tok moremo misle ti: de je njemu rajmno ta prava ura fa umreti pri¬ šla. Inu, aku si on sam is naprevidnode blisk na ?lavo potegnil ni; aku je poprej brtimnu, inu bo- gabojezhe fbivel, tok skorej ni lofhejshe vifhe fa umrft?, koker ta; fakaj mi smo fagvishani , de ran- ni nad tem kriv: inu on se s’ tega svejta bres bolezhine, inu britkude lozhe toku naglu, de sam •^ve , koku se njemu gody. Po pameti uffti be m? !m ?li eno tako smert poprej f3 eno posebno gnado koker fa eno shtrafiivo sodbo derfhati. Dofti- pak ti od grnma powyti niso fares mertvi, te- n 'U2h le okklameni. Torej se more is njimi, vsemi !, h toku pozhejnati, koker s’ temi fadushenemi po tisiiku teh buqvez na 321. — 324. plat. Lete regleze te previdnode se /najo per hude* Z 3 mu 3*8 aw==== n :u uremenu derfkati , aAu // At«?« notske sam blisk, inu tresk na glavo uleghi. i) Se ti na pojlv, ali na grjli. kader tebe uremt fapnpade , le pod enu drevd naperwejfhi. Ta I- lek- tresRe orii lejty narrajshi is oblakov na visoke rt> %ky, koker drevsa , turne, inu visoke Jidanja, im po teh tepke doli v’ Jeftilo. Torej je navarnu pod dri vat Jlopati: inu usak ltury bel, od deshja da ko/he se rej¬ ski Jmophiti pujtiti , inu narmejn 8 korapajov delcih od enega na samemu Hoj (g 1 ega drevesa se derjkti, 1\ r i nobenega drevesa, ali sper kaj visokega tam okoli, inu oblak is urenifnam visy tebi phes glavo, tok se ftfgien na tla doli ul ef hi. Se ti na komu, ali na Vv/u na peftii ali na pojlu, tok gledaj, de kam kojna pervefhesh', ti pak se 8- kor trgaj ov deleph prepk udavi', kader nam- reph urenie tebi ra : mno verk glave / iojy. Ti Jiurish pak bel, aku toku naphakash, ampak popred kam poi eno flreho Jdirjash , predrt ureme phes tebe pride 2 ) Doma, doklej ureme terpy , se nekar k’cm fteni, k’ dimneku , K pephi , itdr nauf.avi : tudi ne niti kisline dure : ampak na sredo hiške, iriu she rajski v’n- fho. Okna pufli odperte, inu aku tebi desk notri pf' shy, pu/ii saj kiskne dure odperte, de tebe puk na/aia- sky, aku be utegnilu notri tresketi. Imash ti vtbktt srebra :, pirtnpha itdr , koker pirenphajie fap?nke itdr iok njeh od sebe deni ; take rephy ulephejo blisk na st¬ il) Zke ni sile, nekar mogjtnu nakure', fakaj M gorikupephe dim utegne blisk na hiško oberniti, de It notri trpskei. . . 4) Us e ga tega pak treba ni, ne se bati, doklej Jt ureme she- delezh preph. Tu se fha per eni gliki v ji deti: kader se na tu ahtenga daje, koku hitru fa f 1 ' skam fagrunij). Aku med tem /kila 6. da to krat wye, tok je ta kraj, kjer oblak ta Elektreshe °S n J, sebe daje, she p oh ure preph , ter ni navarnofte. * / ' lt pak poprej fa bliskam fagermy, tedej je tr{ba st p rl videti. Žimpre, inu fidanja obvaruvati, de blisk niim shko- shkode naftury, je Benjamin Franklin v’ teh zhaseh [hclgfne shtange fncshh Tu so fhelelhe shtaDge is ojitreme poflatzheneme, ali kufraflerae shpizame, ka- tire so na konzu verh3 od ftrghe, ali na verhu tur* nov naftavlene. Na konzu te shtange se en f he- lffne zhildfhn ukuje, katir fvunej ob fidu dol? v’ fem- lo grg. Kader tedej en oblak rajmno verh te hishe svoj Elektreske ogn ressuje, tok fderzhy po temu fhelgfu doli v’ femlo, ter fidanju nobene shkode na- liury. Vezli ked flu exempelnov je fhe fvifhalu, deje rgs temu toku ; fategavolo je pak fhe tudi do- ffi turnov, zirqvS , gradov s’ teme ahtangame blisku naspruti, prevideneh. Ja! Jhavske /bornih je zel u- kafal, de se pusehmal nobena hisha bres lete sht3n- S e i* novega fidati nasmg, ter je toku dobr, de svo- jem podlofhnem k’ temu is svoje lidanske kaše per- pomore. Letu fnajdenje je od tega en zel lgp ex* «mpel» de is ludmy na feraii /hts dalej fmirej bul- di perhaja, inu more bulshi poftati, zhe le otg svoj Um > inu pamdt dobru nuzati. Pred ltu lejtami be »sbii she nehzhe virijel, de be blu raogozhe, kako shkodo od hudega uremgna prezh odgajnati, inu le tu dobru gorijemati, kar nam Buh skus ureme ska- ^ e: ra mno toku koker se mi is ftrghame pruti de- % branemo, ter is. vesčlara- gledamo, koku nashe P°jie, inu verte mozhe. Hisho enega kmeta, katira na artizhu te §° 1 * 6 fojy, pred treskam obvaruvati, je narbel, ondi blifu visoku drevi fasaditi, katiru vikshi ked hisha fra se. Tu dervu slufhe skorej rajmno toku . koker tn a shtanga fa blisk odurazhati. Toku pametni so fl, e nashi nekdani prgdneki bli, de so po vaseh tu* Z 4 ke J» ?6o == kej, trm tsmkej visoke lipe glijjshtall, deslih she ni¬ so vpdeli, de te okoli ftojgzhe drevpsahishe pred tre¬ skam varij e] o. Nro. 53. Cd odurajlianja te dragme , inu lakote : fravn ff/c pak tudi she 1 ni dobri sv] e ti, koku be se ob ihte II hude lejtene blu trgba fadcrfhati. V’ otulnofti je hud napuh : V’potrebi bod’ tvoj trosht sam Buh, K’ tir nas nafhivy skns sam kruh. Buh nas ni fatu ftvarif, de be impli usak dan dobrt jpfti, inu pyti: ternuzh on nain da usak dan jpfti, inu pyti, de be fhivpli : inu, doklej ra? fhivemo, fmirej buhhi pojlajali : inu rajrano fategavolo pulty tudi zhasi hudo lejteno, inu dragino pridti; fakaj v' takeh perpadnoftah mislemo mi marlivu na tu, koku si otshe slphern pomagati. Tu nas pametnejshe df- la. Kedur kaj preobilnega ima , podejly svejemu uvvogemu blifhnemu; skus tu poftanemo mi dobrut- nejshi: inu v’nadlogi mole slphern rad k’ Bogu .tu nas brumnejshe dpla. Tukej so eni dobri svjeti pet* fiavlenr, koku be si fnal zhlovek v’ potrpbi pomagati. Tu je ta narbulshe mikel, lakoti naprejpridti : de se usak gospodar , koker IVilerm Denk. poflisa* Uselej saj fa enu lejtu naprej se prevideti. V’vaseh katire po planinah, inu borshteh lefhg, inu fadoft* f hita naperdplajo, je tu rgs teshku ; al nadluga sf 1 ' mttuva ihloveka. Kader so bli ludji v’ Bekmanshu t0 veliko dragino v’1. 1771. inu tu pomiranje, katiru l e blu na to V’ 1 . 1772. prishlu, srezhnu predali bli, se potpm od tega dofiikrat med sabo pogovarjal' aku be se fa prihodnu namoglu taki nasrezbi n3 prirti ==55 %6l prufi ptldti ? En kluzhar je tu dobru preudarjal, ter je na to miši fapadl, de he se utegnil en djel teh zir- kovneh kapitalov fa tu oberniti, v’ skedne fhitu na¬ sipati; fakaj dobizhk od predanega fhita bo zhim- fhe obilnu povernih On je zhes tu njeh vezh so« sedov fashlishal, inu ta svejt ni njim le en malu dapadf. Al je edn djal kje be se pak inielu /hitu hraniti, ke takega skedna v’ gy,li vasi nimamo P Klu* zhar je odgovoril: ti skerbi je fhe she pomagati. Pod girkovno Jlrrho se pujly lohka en tak skedn nare¬ diti, katiremu po dolgemu , inu shirtkemu okoli para- nabo, JlaJli Ja tu, ke nasha girkuv na grighu, inu nat luftu fiojy. Aj! sram vas bodi! so usi skup naen¬ krat favekali: de otshete Bo/hjo vefho v’ en /kitne skedn prevcrniti. Kluzhar pak se skus njeb vgk ni puftil mpttti, temuzh je svojo pot naprej govoril: Vi lubi moji! ja v c ji e, de pred dvema Ujtarna je hla ghapla na verk girkovne Jh{he gn?f du naredila, inu nas je veselila gledati, koku je svoje mladighe fitala. Tudi nabranemo mi glajlovgam , kader svoje i n cj da na /id te girqve pertiskajo, inu ondi hrambo pred vetram, inu urem^nam ysdtejo fakaj be tedej tiam^lu prov biti, proftor pod girkovno jireho , kattr fa slujhbo B. nashlishe, /atu odloghiti , de be se mi tame sebe, inu svoje otroke pred hudo lakoto previde- * Sej je ja sam Je/us Xtus svojem Apojlelnam tudi Ka en Sabbath rajski perpujtil klasovje ruvati, koker Naduti: inu v’pushavi je 5. hlebov kruha toku po- l h fgna \, de se je njeh 4000. laghneh našitelu ; ke ni rnieti, de be ti ludji od lakote kong jemali. Jejl ,n ?nem; nash lube Buh bo gvithnu rad videl, aku mi spodej , v’ girijvi k' njemu molemo ; inu kmalu gori Z 5 nad 362 m; 1 .'ii ——j nad nami lefhy njegov Jhegn, katir nas prej potrebe Uarije. Kader se tedej \hasi v'spomladi ne preveli dobru na pojlu ka/he, tok nam ni treba kmalu ijaga* vati: inu kader mordej enkrat togha to mervo nasht ga poj la potovghe, tok fnamo s’ tem bel trifnu rcijti, Gospud je dal: Gospud je uf§l: Itng tega Gospuda bodi zheshenu : Letu govorenje tega kluzharja je tem ludgm toku k’ serzu shlu, de so roke, inu perde nakrifhem ftikali , ?nu menili: K3jpakde ! fa Hran Boga be tu The shlu , de be odfgor zirqve svoj f kitne skedn Ja potrebo napraveli, aku be le Konji, flori, inu grashinske Gospud nezh zhes tu naimgll. Zhes tu so ony od te rezhy is Fajmashtram se po* menili, ter so svoje misle per gosposheni notripo- lof hili. Leta je v’ njeh misle divolila, ter je ene tako ukafo zhes tu vonposlala, de zirkovnu premo- fhenje ni moglu v’ navarnoft pridti. Toku je bl» ta rgzh dakonzhana , inu zirkuv je per temu dobila! fakaj sholmashtr je pod vgdefam tega kluzharja, f* snu malu spofnanje, fa kop, inu prudej skerb imel- inu koker en preveden razhunar per enemu vinarju na razhun prevergl: po kajfeni zpn? je v’ ftanu zir¬ kuv predajati, de zimfhe od svojeh kapitalov toku koker tudi to fgubo, katira se skus usushenje tega fhita permire, vonsprave, V’hudi lejteni se ozhitnu vide, koku nuznu j«, se po Nro. 3. 4, 10. inu 16. teh buqvez, ne le samu na obsejanje tega fhita derfhati, temuzh tudi sadja, inu use sorte felenino petrdelati, de aku enu nagr a ta, si fna zhlovek s’tem drugem pomagati, inu pt e ryti. Kedur otshe tedej modr biti, ta toku buri. Vszhdeil rat a jaru f hitu fa tolkajn bel , o (im* rgbt ishe llu. uda » je irfle ran voj 4 . pli. 30 * 30 * n* 10- )J* a; Ta l: ju r- ;u ;a o i '9 u t' 1 g=-!-! ' -lS= 363 oPni«ku konz ufame. Tok je tedej velik« nad tem lefhpzhe, de se prpd, ked pr?d preorje, inu nekar napu(ly od videfa srednega perdflka fapelati* na dalo odlashati. Kedur otshe modr biti, se uzhi vi- fho, koku ima enu upanja polnu perdelanje ushafanu biti skus tu spofnati: de se* od zhasa da zhasa, koker fhitu pogajna, eno shtiblo is korenino vonismje, inu Ggglfda, koku se od zhasa da zhasa korenine , inu feleny. Kedur tu prov faftope, fna v’spomladi kma*« lu, inu gotovu vpdeti, zhe je upanje k’dobremu perdelanju , ali nekar, ter se fna po tem obrazhati. Rajmno toku se fna shkoda od tozhe s’ perve- ga konza toplega lejta fa en dejl namediti , aku kmet kmalu sklene, preorati: inu , koker zhas ka- Hie, she jezhmen, lan, rppo, itdr seiati. Doftikrat se tudi skus golu odlashanje famudy: ali ke se na ushafanje teh powyteh klasov nafaftope, zhe se bo¬ do fupet nanvishku ponrdigneli , ali nekar: ali zhe njeb she tolkajn ne fadpteh ftojy, debe blu bulshi, njeh fiati puftiti, koker podorati. Kader zhas? ob zhasu te fhftve dolgu defhpv- Je terpy, d e Se fhitu is pojla spraven naroore, tok °tshe sila impti, de se ne koker szer tesnu, ampak zel r edkii v’kof lez obpse, inu sushiti puf!y. V’ fecmi je v’1. 1771. je en gospodar, ke dolgu ni otl desh prenehati , eno kldp na nivo pernefti, inu " a n j’> koker so fhajnize fhple , klasovje v’pod» a, ’lene korbe odsekuvati, domu nefli, inu pod ftrp- 0 sus b?ti puflil. Slamo je puftil potpm, ke se je ossu_ 5 P°brati, Tu je njemu szer veliku na fgnbo s U; a l Vonder ne tolkajn, koker ke be blu fhitu Ba P°l’ u oblgfhalu; fakaj koflezov nimajo v 5 ti du fhe~ 3 6 4 < === f heli: temuzh fhitu se more na pojlo posdshiti, predn njega na pode, ali shupe spravejo. Enekatire nive lefhg toku poleg vode , de se fnajo ob zhasi hude sushe, prpdn se f hitu usushy, shkroliti, koker snofheti, ali kraji po vertu. Kedu ima tako nivo, ta fluri toku. Njemu se bo tnuja plazhAla, Uflane pak vonder skus eno, ali vezh teh to- kej popisaneh napadnofi: te nasrezhe far?s dragina, inu pomankanje tega f hita fa kruh : tok se vonder she nadme kmalu szagati, temuzh preudarjati, kaj ;e pufly nampft kruha jgfli , fhivlenje ohhraniti toku dolgu, de se spet h’ kruhu pride. Taka jed je rajih. Nad enem tb- raj/ha se fna 8- pershdn da sitega najglti, aku se 8 tb- vode fravn ufame, per malemu ognu 4. ure, ali she dalej kuha: inu, kader se rajši fiaboty, se fmirej vezh vode perlyva. Koku se is krofhi\hov kruh dela» ft°jy v ' ' e ' : buqv«h na 73. flrant. V" ti narvezhi sili se fnajo korenine od pasje trave ( Triticum repens L.) zhednu ommyti, v’ senzi posushiti, inu drobnu refrpfati» koker ersh potem v’ pezhi, ali na sonzu sushtt' ( inu en tal, med tri tale erfhy smleti, kar enfdn v kruh da. Nekedej, kader Gosposke she niso toka dobreh rezhy shtentAle , koker fdej, so ludji o zhasu te dragine drobzhekun pešk, kattr je t(l ^ fajn, inu wgl, ked moka, med kruh pekli 5 °°‘ <0 pak sc hude bolefae prishle. Koker perkuha se smejo bres na.varnofle v u r geh zhaseh kuhati : peresa od niladeh kopriv, k° re!h ne od skorxonele , kof je brade , \ikorije, ter P°‘^ i kimelna, rapun\elna , /lefa . dovjeza shpargclna, s l (' tleic, iriu od drugeh take sorte vezh. Le nobenu felshe se nima poskushati, katirega napofnash, de nashkoduva. Nro. 54. Od plevela, mertfiČfov , inu drugeh nad lug na pojlu , inu po vsrieh. Svejt le nam lndgtn samem, nashlishi; She vezh tavfhent fhval tud’ tu fhivet’ otshe. Svojo roko ftijgne vishi, K’tir vse, kdd nas fhivv , Buh, ta lube Ozhe. ftevfla, ali prov rezhi, naunznega felsha, ni na frejtu, Buh je ti nirmajnshi travi eno mozh dal, & ki k’ en? rpzhi slufhe', le mi tega she od useh riavpmo; inu kar nam ludpm naslufhe, je vonder fa Hiivino, ali (Verine pafti dobru, fa kadre tudi Buh skerby, Per usemu temu pak smgmo mi le vonder take felsha katire na nivi f hitu prodor jemld, inu taftl branejo, fhihr pipti , inu pogonobiti, zhe mo- ftnio. Ti narbulshi mikelni k’ temu so, de se zhi- ^ sejme spje, globoku orje , inu dobru poulazhe, dobru pognojy, inu nobenega sejmena od plevgla n,e d gnoj pridti napu(ly: de se ob pravemu zhasu ^ sejtva tega f hita is sejtvo te felenine, ali 366 —-- dftele spreminakoker IVilenn Denki naposled, de se plevel, kader fazhne zv$fli, skus otroke ali druge ludy opplpti pufly ; flafti pak ihuro (kar se sbe tudi pun^heie, ali dovje mak prave) dalej lulekt, glušhperg , fhaljo porgslego, te trmene goni e le ^e, maski, plavige, tudi kokal vonisruje. Pruti poj Iškemu Jhenofr Je dobru , kader je fhe jezhmen posejan, sbelej zhps 4. da 6. dny nivo pbulezhi. Temzhasi pride ta dov¬ je fhenof, katir fhe v'femli lefhy, vonkej, inu te* dej se is brano prezhufame. Te ermene gomele^e se fnajo pozlias? pogonobiti, kader se v’ jpseni ppr to¬ plemu ur me0 Mihglu ® e sn ki eno ped shirok po- j j , ls platna, ali tudi is sla ne okoli ftroma obpfhe n H smol n » ra vojlam pomafhe, ter se tu vezhkrat A a pono- 3 70 - ponovy, taku dolgu, de se prov prime. Toku s« leti matuli primejo, ter se usaku jutru po ftu spri- jpteh najde. Samize od kukezov , teh shkod- liveh Jlromovnek matulov, katire wple is zherntrai shtri- hami pisane perute, inu en skorej ked perfl debel fhivot imajo sedpdofiikrat po ilu na verbah, na zheah- plah , na jablanah, inu drugeh sadovitneh drevj. sah. Te se morejo obbirati , inu njeh jajza, kad¬ re so koker en svalk ene kosmate kofhe videti od drevja prezh oftergati, inu fatrpti. V’ spomladi mo¬ re en skerbne gospodar od svojeh dr< vps gosen- zhene gnpfda flisnu obbirati: inu fa gospnze, katire v’ gnpfdah vezh skupej nasedp, en dim is slame pod drevjam narediti, inu temzhasi, kar slama gori tudi nekaj fhvepla, inu solitarja na plemprt metati. Od tega pozerkajo,|ali padajo ommotezhne doli, de njeh lohka poteptash* Arjo v’ pshentzi napravlajo tudi male fhivale- ze, katire so toku majbene, de njeh ni mozh vide¬ ti. Lete fhivaleze se skus tu fvalg, kacer pshfni- za v’ skednu v’ put pride, ter se vezh prov uapo- sushy. Je tedej en gvishne mikel pruti ar ji : deje enulejtnu sejme seje : ali de sd ta pofhpta psheniza kmalu ommlate, inu tanku po pGdu, ali po erjuhah ressuje, inu vezhkrat premejsha, de se poprej,prpdu se seje, prov posushy. Kedur zv : bla, žhejenjf; govu sejme dobru, ta u farni eno kiblo vede, uinšcf en par pefiy fhivega apna' notri, deni enukolkusej menske pshenize v’ ehu reshetu, ter derfhi tu f e ' shetu v’ to vodo, doklej se psheniza fmozhe. P°' tgm ussuj pshenizo kam , de se posushy. _ . Pishkov^i , Jhfheki; v’ polf jtni kofhezi, t ljd j r’ Jgzhi, grahu itdr so s’ pervega konza le faplivkt, ali zhervizhi, katiri ferna is ftrozhja potpm pak se sprfbernejo v’ erjavu pikade fliokj* ali male kfbre, podobne fhitnemu molu; al ve! mainshi. Leti fdobajo eno lukno v’ kofho, ter von flpfejo, toku , de je videti, khker ena pifhuv. ie neshlu, de leti moli svoje jajza fhe v’ zvetje v Čhejo, katire potemtakem skupej Vftrozhie p T ’V^ 1 \ j kjer s« zhervizhk fvaly, inu svojo rejo perprsvleno najde, En miksl fuper lete mole so semterkje fako- pani zerkneni raki, ali voda od v’ nji segnyteh ra¬ kov,. s'katiro se more tu felshe, katirega sad rad ranlav rata, kader fazhne zvefti, poshkrofiti. Pofemles.ke bovhe prejdejo, kader se flanZe po- shkrofujejo is vodo, med katiro se je ki ta osme tal slanamurje od arenkov, ali 2. osma tala vode od ki¬ slega fela imejshala. Tudi pomaga enukolkolku, fian- ze fjutrej, pvedii se rosa posusliy, is pepelam, ali zel zhiltem praham is gase, ali zpfle poshtupati. Pojlske muhe se toku mozhnu pogmirajo, de is enega para, aku se le 4. mlade na enu gnefdu rajta- jo, njeh v’enemu lejtu 272. pride. Tok je tedej treba, kader rijeh ludji v' pofnemu lejtu vezh ked szer famirkajo, de žele soseske toku na jago zhes mishe gredo, koker Ogri zhes kolileze. Tore] se aasme nobena niva po drugemu, ali tretemu preura- Tjmuju gnojiti; fakaj mishe oftanejo iaglej v'teh gor- »eh gnefdah, katire njim ta frishne gnoj da, zhes nmo. Toku se tudi nasrop p o detelshu gnoj potrositi, oternisha $ e morejo pred, ked pred preurpzhi, inu ' a usakem pl g m more ena pershona pojdti is eno ™etlo, j nu te m j s h e , katire vonskozhejo, po%vyati, f .'. se fnajo domazhi pesji is sabo na pojle ufeti, katiri te mishe, katire-ujidejo , ulovp, inu ujedajo. . u kej, inu tamkej se morejo po n : vi verbene, ali eshove veje okroglu favyte is obema konzama v' in !"h ut ^?ti, na katire te-felene urane,, pollojke , '"J druge tize sedajo,inu mishe lovp. Po ohsetvi semo- ®pojle °d nive da nive eggleduvati hoditi, inu, kjer dnit' 6 s ^ e< ^’ nov * ioki natakniti, inu lukne fabe- n '• Tudi fakoplejo eni perllpne, odfnotrei fazi- lonze od 3. da 4. bokalov, katiri so enukolku () j. ^ P o1 is vodo nalyti, fa en perlt globoku pod rav- Jv? te fend 0 , ter se usakdan is irishno vodo na- uiam°’ V ' te ^ 5 onzeh se usako nozh 4. da 6. mish 'e ,, # ’t *j a ^ er njeh je dovel ; potemtakem tedej zhe lonzov naflavleneh, buishe je. ^rfheki $e tudi v’ eneh lejtah toku flo pogmi- A a z ra- m -——- rajo, de zfle sospske morejo, koker njem bo na- povedanu, inu od gosposke pokafanu , zhes njeh na pojle ulpzhf. Ondi se vonskopJejo, de se njim tu, kar so skupfnesli, prezhufame: ali , aku je njeh pre- vezh, tok vofejo ludji velike bunkarze vode nara¬ ve , ter tolkajn vode notri v’ lukne ulyvajo, dokler kerfheki vonperlpfejo, tedej njeh uwyejo, ter njeh spezhene jedo, zhe otp ; kofheze pak kerfnarjam pre- dado. Tudi se varivneki v' femlo na sredi pote, po leatiri hodejo, fakoplejo, de se ujamejo, kokermishe. Shkoda od dovje fverine je ena nadluga fa ene¬ ga poj-skega gospodarja blifu borshtneh okolz, ki- tiri naspruti, zhe % hv.va.nje , vahtanje, inu proshna ne, tok zel nezh nafda. — Nekedej so bit gojfdji fvu- nej jelenov, koshut, inu dovjeh pre hi; hov, tudi she polni derjzheh fverin, katire so se ludy, inu fhivi- ne lotile, Lesize so po kokushe v’kurneke, inu na gr^de hodile: medvedi, inu vovki so po fim ! zel v’ vasy hodili, ter so otroke v’ fibukab rellergali: koker se she fdej na F o lihemu zhasi pergody. To¬ rej je dobru, de Gosposka lovshdte derfby, katiri njeh tlrplajo; fakaj kmet namore svojega dgla popu- shati, ter sam sebe, inu svojo fhivino pruti takem fverinam obbraniti; torej more pak tudi kmet, kjer je taka sila, inu navada, ovs, ali mekine fa lov¬ ske pese' fveftu Gosposki odrajtuvati. De p3k lov- shetji ftrglati napofabejo , se nasmejo use dovje fve¬ rine pokonzhati, inu lovsbetam slavu dati: sizerbe se fupet medvedji, jafbezi , lesize, inu vovki kma¬ lu pogmireli, inu veliko shkodo delali. Tok je tu¬ di dovjina ena dobra, fdrava jpd, inu kofhe sok merski eni rezhi dobre fanuzatt. Ena mala shkoaa se tedej fhe fna is poterplenjam prenefti; je P 1 * shkoda velika? tok puftite njo od enakushneh ludV eggledati, inu zeniti; tedej pak se per Gosposki vashega grunta, ali vashe duf hele pertofhite, kjer se vam bode fhepraviza flurila, inu spofnala. 173 na- na tu, re- ni- let i'eh re¬ po ie. ie- ta- ie, 'lil' he '\- na e! i: I 0- I ri tl- m M 1- r- o. ie a- i- l’ a ! k / ;1 * -L Nro. 55. Kohu he se imeli kmetji ob \hasii te vojske , tudi ftt or->?r'-engak , inu pravdah faderfhati. Med l hovnirje se m’ namejshaj! Se refTbalen ? tok odpusliaj; Sa moj, in’ tvoj part se uapravdaj: Vselej rajsh v’ glihengo se podaj. De bo zhes dalej bulshi na svejtu, se med drugem tudi na vifhi vide , koku se dan danashne vojska Pfle. Lasji enemu po konzu ftopejo , kader se v' buqvah bere, koku se je v’ 30. Itjtni vojski godilu : al ' koku so Franzofi pred flu lejtami v' Pslihinskemu pozhgjnali. Tadej je blu kmetam use prezhufptu , kar so imeli: is njeh f hename , inu hzhyrame so tribali, de ni neka mer prov, ali lcpu blu : zple vas y SO v' pepfl pofhgali. Use dglu na pojlu je b!;i per kraju: ludji so se po gojfdeh, inu pezhov- i" podtikali ; inu , ke je bil spet myr, tok nj«h tavfhent ni blu vezh v’ ftanu svoje gospodarttvu natopit?. Al dan danashne , kader veliki Gospudji v ojsko edn pruti drugemu pelejo, nasmfjo fhovntqi A a 3 kme- 374 --- krnetam . fotiri se pruti njim sovrafbni nasksfhpjo, ve'tku halega fturiti, saj mejn, koker so njim nek- dej neh perjatli Umili. Tok pride le snsebnu ni tu, de kmetji ob zhasu te vojske se pametmi fader- fhp, ter si sami sebi shkode, inu nasrgzhe na glavo . riakoplejo, tok fnajo she zbaši skus kopzbyo, ali poPrpf bbo si kaj perdohiti. En tiar kmet, katir jev* svoji mladcih' v’ fhovdu.bit', je undan svojem gori rasejozhem synovam lete nauke zhes tu dah CiroziI je on d j ali vi /le fhe veliki / rasli , in « je/l grem pod/emlo. Vasje tolku, de od grunta na- morete usi fhivpti. Vi morete v' slu/hbo pojdti. Ti Thomasb se ta narvpkshe , inu narmofhnejshe. J4 Hipnem , ti be imel v'Jkovd jidti: inu ti .Jofhe tudi, koker hitru is.shole pridesh. Slu/hita dujheli svoji{t o?hfta , Katin ji e kry , inu fhivlenje dul/hna. I» u eku en sovra/knek v’ svit lega Zesarja du/hele perdere: ali Zesar ur/hoh doby , Koga drugega se lotiti, tok dajta to /adno Kaplo kryvy /a m r ; fakaj nad tim, por hy v a tudi sr (glin , inu pridu kmetushkega fanu po Zesankeh dufhelah: de je gesar mogc/hn, mu de bodo na heh krajev vTijaški per zkislanju, mu'zadrskipodle- /fini per myru ohhraneni. Al le tega shpota meni na¬ delajta, de be uhajala, v' ptu j o slu/hbo se podajala,in* Ja eno naUrpdno pingho kry svojeh bratov, ali fnanX»v preb. vala. ivh vas pred. tako hudvdelno/ljo pbvartj. Ti Mark3, inu "Lovre, kader kedej k’enemu gospodar- jlvu prideta, ter uftane' vojska po našitek mejah, tok P°" prashujta pametne lvdy: boli sovra/knek tudi v f‘ il t nashe kraje pri skl p Mpnejo, de be blefu utegnil priitn tok hitita is delam na, /pojim, kar moreta. Posejta j’ e ' liku krofhizhov, korenja, repe, itdr. de bofta kaj Jfl j imela, aku le /hitu naratalu. Od sena, inu slame /hita, kar je mofh /a refango ; fakaj ta se napWt lohka popa/i, ter mejn projlora notriu/cme. ° ' m per hishi vegh , ked sger, de kaj imata /kovnim j tolafhiti. Pride sovra/knek po nasrgghi v J'f “f°’ tok 7 kes fhovnirje nagodernajta , teiriugh is dobr/ 375 n M spre]mita. Dajta njim is volo, kar pojirijcjo: dejta njim poftreghi: Jref hita, inu verdevajta nje k , kader so bolni, ali raneni, tok si njeh bojla is sovra- fhnekov perjatle Jlurila, ter vama bodo Jo. honali,kjer- kol nj in bo mogoghe‘, Jakaj eny so tudi ghlovfkt, ter imajo doji nadlug pre/lati. Dajta na besede , mu cil¬ janje ahtengo, de kaj hudega od vaj nanatovgujejo. Fred useme reghmy pak se napuflita, bodi si od per- jaila , ali sovrafhneka Ja ifdajavga, ali shpijona nu - ga:i. Jejl sem enkrat v’ 7. lej mi vojski 14 P er enemu kmetu na qvartiriu le/ha \, katir je bil en pre¬ mo/h n , inu fajn mosh. N J a dva srna ta narbulshe perjada rafala. On je eno hghy imel, katira je me¬ ni dapadla: inu, ke sem njemu pravel, de sem tudi o d kmetushkega Janu, ter imam doma en male grun- teg, je on meni oblubil svojo hrhy dati , aku myr po- Jlane, inu jejl slavu dobim. Ma dva sma se ked na- diAjhna deteta milu jokala , ke sma mogla saksebi jidti, Nu! /dej si damishlajta. 15. dny potem je bil od nasheh hufarjov en shpijon ulovlen , inu ta je bil lih leta poshten , inu fajn mosh. On se je skus obe¬ tanje ene shumme dnarjov, de be tu, kar je skus voj sm terpel, notripernesi, od sovrafhneka fapelati pujlil » 1 tem fgovoram koker, de be mene prish\ obyskati , nas osshpegati. Na kolinah sem jejl Generala Ja njegova fhivlen]e prosil; al use ni tiegh pomagalu. On je mogl viseti. Hghy„ ke je ogheta fgubila, te je pufiila od enega Dragonarja fapelati. r Fa ijlorija vama ima K posvnrjenju slufhiti. Nigdar nekol se napujlita vres povila Gospuda vashe dufhele, od ferwefhneh ludy pregovarjati, pruti sovrafhnekam v’ orofhje se ufiave- J r. i 'Tt-r Ini mke- *'• al1 njim skr v vaj eno perfadgvau. Z J ^ i a bodo veghkrat gele vaty porushene, , vav gi nausmilenu pomorjeni. Njim te V . {v; Jahaj katir nabo pokligan, \‘ m Au U ?njim fnovd mejsha, temu mire tudi dapap . 0 • V0 / 0 Po sovdashku dfa. Vashi Gosposkem dajta is v . " ar od vas ob ghasu te vojske pojinje , 1 a ur i\ morem dati, bahaj ona bo , kader se bo y fi K » 4 1 ja tu koker en o\he te du/hele skerbgla, de se vam jupet gori na noge pomaga. Tolkajn, inu she vezh je ta ftar, skushen mosh is svojema svnama od fhovda govorih Potpm je bespdo na pravde obeniii rekozh : kokerkol navor- na je pak Vojska fa srdito kmetushkeh ludy, tok voli• der skus njo tolkajn hish, inu gruntov na kon\ na• pride, koker skus prepire, puhanj e , inu pravde. Inn jejl se Jlo bojim, tebi Thomash se bode enkrat tokt godilu, aku bork ti per usaki rgji or} loku prov ime¬ ti, koker Jdej vselej use prov imgti otthesh. Al p»- Vejte meni otrobi! kaj mgnete, kaj je poj per uta- kemu prepiru, inu pravdi fen j), inu kon%, jahaj sc j puhajo, inu pulejo p Prov v' svoji reji inifti , je Tho¬ masi fa odgovor dah Tu sem si mislel. ti wutei ■ de bosh meni toku odgovoril; al navesh ti vetji, ic nash Uriti Chrishtof Petelin v'pravdi fa shpota volo, je fuper svojo gosposko pravdo, inu pravilo dobil , inu je vonder skus tu na kant prisili P Kedu vg bel po¬ vedati P JeJl mgnem je J oj le djal: nekje be se nov mcl pravdati: samuj kako shkodo odverniti: ali j’ pet k’temu svojemu pridti, kader komu en drug prt- blifu v’tu svoje igga; jeder si, je ozhe gorifaupyt>' nad tem lefhy ute. Bul nas ni ja dergje fverijo • ih e ne jivartl. Siraclna io. govory prov: De to lati 1 preujtni , inu Jlobni, ni njim od Boga ushafanu: tcmuj 1 on otshe imeti, de per myru, inu pokoju skupej Jl ,vt ' mo : ter, koker jhe Vgjle, edn drugemu pomagamo, ih e s dalej bulshi pojlati. Aku nam tedej kedu, katir sle nav g, de je jatu na s vejtu, shkodo Jhtry, v' kar b°' di /eni reji, tok smgmo mi njemu fhihr braniti j n!,m ' reji narpoprej is Igpo bresgdo : koker Si raci 4* 2 %' po- po j Bo hi »m| pe, pn h P Go shh rej k’ i kar dej Inf h [det it j lui tor aku utre pol Te, nek je , ne/ nje, u ’ t, ked pra' vam mosh m je mr • voh • j ; na- In J toU ini(. P* uta- 1 j « ' r hv j el¬ it )lo, inv po- ai • fa¬ re- ■u 'd’ Iji * •e- h r == 377 povg; Pogovori svojega blifhnega fa tu , prpdn se is njim spresh : inu tedej pred Gosposko , katira je od Boga fatu poftavlena. Ja! v’ perfadgti sili, kader nas kedu is navarnem orofhjam v’rokah popade, se tudi mprno fa svojo kofho v’ bran pojiaveti, inu tega na- ferjatla , katir nam otshe nashe fhivlenje, ufgti , po¬ prej, pr?dn nas /»dene, na tla spraven. Kjer pak ta' ke .lavarnofie ni, tok je tu moj narperve sv j en katire- gn vam dam : Nekar se sami namashtujte ; fakaj tu Gosposki shlishe. Ta drug je: Aku ta vamperfadgta shkoda je toku ushafana, de be s’ ghasama utegnila Jim- re j v-^he pojiati, tok zhakajte narmejn 4. tedne, prgdn k' Dohtarju, ali h' Gosposki grejle. '1 emghasi jiurite, kar Sirach prave: Popraskaj svojega blifhntga , mor - dej ni tega Jluril, ali. govorii; fakaj od ludy se rada lafhe. Jepakfturih, ali govoril: tok nabo ve\h to¬ ku fturii ; fakaj dojlikrat komu ena beseda is jedka fierkne, ter nanigne toku. JVloj trpte svjet je: Pr^dn ie pravdate, tok dobru preloj hite, inu praskajte Jajlopnc > katiri pravdni Dohtarji niso : zhe je vasha tofhba po pravizi-, inu, kaj bo s’ tega vonprishlu, aki] pravdo dobete ? Naspruti pak rajtcjte tudi use ' u trdie fa pravdo : use semterkje tekanje fabftojn '■ tu P°hujshanje : hujske sovrashtvu, kar s’ tega uf.atie, iidr. Tedej prevagajie dobru: fhe je bulshi se pravdati, ali nekar-, / a k a j g ec [ ur ; s rel \ y 1U bulshe nafbere, P en nor g. Napo/abite tudi te Xtianske Jadovolshe- n - Gavn potegniti, katiro fhlovekima, kader temu, katir je n - ( .-.a ijf kalil, odpuftp. Mi se Xtijani imenujemo; inu smo ^ takeh re^h^k dojlikrat fhlphtnejshi , inu nr.umnejshi ajdji. Toku je v’ perglihi ena gotova resnica, de f rav > zhaft, i nu poshtenje nad tem lefhy: de -ghlo- A a 5 vek 378 , '- - vek v usek regkpk p rov, inu pametmi andla: im tudi drugi toku derfhg, de je prov, inu parnemu. Kaitt vas tedej kedu v j (JI /inirja, kr (ga, ali tudi enmalti berlu/ne, tok ima ja! on svoj shpot od tega; ke on prov, inu pametmi naandla, inu nekar vi! jhe pak tu¬ di vi /mirjate, ali wytte, tok /upadete v’glih shpot. To/hete pak per Gosposki, tok l>o on sger posan; vam pak tu ne/i napomaga ; fakaj vi nijle od njegovega /mirjanja nobene shkode terpeli. Naspruti pak vatu bo ta posane le fa tolkajn hujske naperjatl: ter glgis na ute vi/he koku be vas mogl v' shkodo perpravtti, M-ne tedej da te minute she nagrpva, de kmalu tuper- vu lejtu, ke sem is Jhovda prishl, kader je bil men 1 Jaka Oiimz v’ tovirni eno /auh dal, njega nafajperh- nel nisem , tudi nekar to/hil /atu : temugh de um n njemu djal: Meni je /hal Jaka i de st toku naumni al jejl otskem tebi odpujliti. Proti le use te luiy (ii ' kej okrog, de tega nobedn daitj naprave, inu ti v entrafengo napridesk. Edn je mene shuntal, de be n jejl koker en Jkovnir naime 1 pujliti s’ takem shpotam pitati. K’ temu sem { je/t reki. Jefus Chriftus ] e i 3 fa povedal: Lubite svoje naperjatle! bloger rezki« vnem, katiri vas kovnejo: dobru jlurite unem , kat« 1 vas sovra/hejo : molite /a une, katiri vas /halejo, !!I ' J pregajnajo ; inu jejl be naime l nekar enkrat temu i° bremu Jakatu enega takega falerja odpujliti, katirega] e ° n v' pervi jc/i dapernesl. Toku je tudi tu drugu lejtu na kovazh, katir je podPraj/am slu/hil,med ludy rt/nes\,Y sere per Regimentu kradf, inu fatu so meni ble g 2V » e med pipzha fafhgane. Tak kremel je po ^ okoli skl. Jejl sem movghal, ter tem Avptmot 1 ' od moje kompanie v’ enemu pismu prosil: de be m i derj um lede ujeh besj gini de ■ fbu tede Avi na1h tak; fh1< refn lobi mak otr< ozh krei spo tofl Z'nii san: \hit > 05 ( 'Igr inu ni de fv ? h' nii 'adtr mah • on k tu- i pot, van vqs vam 'lin >eti, ; ter¬ mi | mi (#• v ’ h i : s >i •i ti === 379 m spri-jfan UH poslal, koku sem se per regimentu fa- derfhal, inv kaj sem fene shtrafenge prejel. Tu je meni tudi kmalu jluril ta iobr Gospud. Ke se je bla tedej pervefh sp(t soseska skupisshla , sem jejl pred njehjlopil, inu reki: Lubi moji perjatli! ena fhleht besfda grp od mene okoli, koker de be se per re¬ gimentu poshfenu faderfhal nabil. De psk vpfte, de tu so fgol lafhp", tok bodite toku dobr ozhe fbupan, ter berite ta lift sospsk? naprej. Ke je bil tedej fhupan leta l p sprighan liji, inu pismu od G. Avptmonta fbral bil , inu ludji so she use svoje ushgsa naftavlene imeli, tok sem jejl reki: Glejte! lubi ludji! taka kriviza se fna enemu poshtenemu mofhu skui fhleht jedke fgoditi. Jed vpm dobru, kedu je moj tefnashuvavz, ter imam prizhe fatu ; jed be njega lohka v’ zuhtovsb perpravel; al ta mosh je en sro- mak, ima she tudi eno bolno fheno, inu 2. majhena otrozhizha; leti be sospski na glavo prishli, aku be ozhe od njeh prezh bil. Ste vi preprizhani, de ta ktemel ni rgs, ter mene fa enega poshtenega mofha spofnate, tok otshem njemu odpuditi, inu notshem tofhiti. Koku so usi ojiermeli, koku so mene ludji Vzidali , de sem jejl otl toku po Xtijansku andlati, Vam namorem popisati. Kovazh be bil is kofhe sko- ~M, ter se ni pujlil J,derjhati. On je na prigho \?le >os ? s ke k’ meni se podal, ter je mene us objokan , inu 'fgrtvan fa Jamiro prosil, ter obflal, de je is naumnojle, ‘ ,m nav °rilivoj!e toku govoril : inu odtfhnial je on me- n ’ /a lubu ute fturil, kar je meni na ozhfk pofnal, e h rad imel, Ke je ranke nash G. Fajmashr tu ^fdel bil, j e 0 n kmalu potpm zhes te bespde: I/ve- 'Vam so ti myrni itdr. eno tako pridego od prav¬ danja 3 Bo Trmnm? dan ja naredi}: inu koku Ippu je famfre odpushati, d* use ludy *erza so ble ommebzhdne. Odtehmal $• dajo, inu shiemajo mene, koker sami vefle, usi po gfli vasi, deslih u>ogat nisem: inu, kader en prepir ujla- ne, tok mene Ja reflojhnika klighejo, de od nas Doh¬ tarji, inu Besgdneki si malu Jaslufhejo. Toku jlurite tudi otrozi vi kader se vam kaj J kalema pergody. Dobete vi pretffenge /a moje, inu tvoje, tok prashajtc take ludy, kadri se na pravice Jajlope]o: g'ht pravi go imate , pravdo poghfti, inu gke njo gvisknu dobili bojle F Nimate prov? tok natojhite , de nabojie obio- deni unkoshtenge, inu ihtrafeng plaghati . Imate pak prov ? tok svojemu naiprutneku lubefnivu naprejpo- Jlavlajte, ter svjetujte , de ima tudi on enega pametne¬ ga mojha Jaru popraskati, katir od pravd nafhivy, Vas notihe poshlushatl ? tok se pravdajte. Se pak praviza prov navf, naspofna ? tok s* faflopite sfai pomogh enega pametnega mofha. Enu kumernu fgli* banje je bulshe, ked ena maftna pravda. De teitj prepiravgi, inu fabavlavgi naratate, ter si napotrgbnel pretcfeng na glavo napotfgnete, tok berite pogodu v’ buqvah JeJusa Siraeha 5. poft. 11. shtgtvo, da igte. 6. p. x. da 5. sht. 7. p. r. da 7. sht. 8. p. 9 * p. od 6. da 18. sht 28. p. od ro. da 30, sht. in* Jlurite toku, inu Jlajli ti Thomash ! Nro. 56. Od nadluge te Jhivine, inu koku se imajo ludji pr utt nji faderjhad. Ti fnash fliivjno mižat: Tepli’ nje nasmesh, ne truzat. Ima tvoj kojn dan s polt ? Tok je od d?Ia prod : Mal’ gnoja, mal’ nilska da Teb’ krava, zhe flo Urada. Ta 1 a narbulshe perjatl enega krnita je fhivina. Use niegovu dplu na pojlu je fabftojn, zhe njemu ta gno¬ ja naftury. Drevu napretpgne per oranju, zhe nje¬ ga kojni, fnu voli naulpzhejo. Pizhla Anka ie v’ kuheni, kader krava mipka, masla, inu sira; ka¬ der preshizhi mesa, slanine, inu klobas v’k'h no naposhilajo : inu s’zhfm be se oblazhili, aku be ovze vovne nadajale ? Prov je tedej, de se fhivina dobru glajshta, inu de se bres sile natepe, namartra. Buh l e njo flvaril, de be se nji dobru godilu v’jpdi, v’ Pytju, v’spozhitku : inu nam zhlovpkam je pamet dal, de be njo nuzali, ter f hivini dobru durih', do- fhivy. Kedur tedej svojega vdla bres urfhoha S u le, je naumnejshe ked vol : inu be on fnal govo» nt '» tok be se oferl, inu djal: Ti nahvalefhne po- te puh ! jed tebe redim : inu ti mene wyesh. Zha- ^ a j jed otshem tebi moje rogg pokafati — ter be hriega na svoje rogp nasadil. Kajlena vela fatu shtrafati ? de »e fa svo* 382 jo kofho, inu kofly brane. Al fhivina prenese na* sho grofovitnoft is poterplenjam fatu : ke mi njo is mladega kroterao: ter fdihuje natihama, kader ti nji nadlpgo delash. Al Buh na nebu shlishe nje fdihu* vanje: on shtpje te klobase, katire ti nji wyesh ( ter shtrafuje to krivizo, katiro ti fhfvifii delash, Tok je tudi tu rf s, koikajn rajshi kedu svojo fhi- vino ima, inu koikajn is vpzhe skerbjo njo glajshta, fa tolkajn bnlshe je, inu fa toikajn vezh nuza ftury. Torej bodi toku m6dr, ter derfhi lete nasledite re- gleze , katire je en fallopne mosh na krnetjah, gori* poflavef. Hlev , ali sfitaia more dobru pofllajsbtrana, in« enmalu ca fdol viseti fa koine, inu govejo fhivino, de is prfdneme nogama enmalu vikshi lto ; p. Do¬ bru je, aku se pod toku naredy, de se fna polejti prezhuffti, iriui hlev poufdigneti: po fimi pak-is na ftilo potrositi , de nifhejshi, inu toplejshe podane. Kojnski > inu ovzhji hlpvi morejo prave oknaimgti; fakaj v’ temneh shtalah ratajo kojni iirashlivi: in« ovzhe najemlo toku dobru gori. Snafhnoft , inu f ishne luft je fa fhivino, koker fa ludy en mikel fa fdravje. Tudi preshizhi nara* tajo v’ enemu nazhpdnemu, inu mokrotnemu hlf^u. Pogsflu nadilaj : fiisnru gnoj skidaj; shtriglaj, in« ©rrtbaj usaku jutru vole , inu krave lih tr ku, koker kojne. Usakdan eno uro hl?v preluftaj ke use dure» inu okna odpresh. Sm?rdy po hlgvu , tok is jp se ' ham, ali brinam k3di. Usak hlpv more odfgor lukne fa dushk impti, de te nafdrave faparze vongredo. Kladi svoji fhivini obilnii , inu dobru klali j e, MJ* ob pravemu x 1 >-asu. . Kar nji nadash, na-more tebi dati. Alti nasmpsh nji use riaenkrat naprejusuti. Usakn klaflje resparti per it oj neb, inu kravah na 3. gl'.* 1 dejle. Per drugemu dejlu jutrejshnega klaftja se fht* Fina shtrigla, inu zhgde : inu per tretemu se kravs tuoy- === 38.1 movfejo: kojniokkomotajo. Zhe je zhjdnejshe klaft- j«, inu jasle , inu koritu, bulshe je. De tvoja fhivina , kader koshna tega šeni , ali merve narata, v’ glad nafapadc, tok se na samesno- fhfte nafanashaj: temuzh sej poleg, kcker IVilerm Denk tudi veliku, inu mnogitire felsba fa klafije, inu fa perkuho, de be v' sili kaj Imel svojo 1’hivi- no obderfhati. Is klafijam fa fhivino se preskerbi, koker is fhitam , ter naderfhi vezh fhivine koker kar nje rediti famoresli. KaGer dofti futrafhe imash, tok vonaer vezh napofutraj, koker ke rajmno fado- jli imash; fakaj obiinoft fhivini dobru na(lury: te¬ muzh prava vorenga , inu verdgvanje. V’suhi lejte- ni, kader malu trave rase, ima pak vezh v’sebi, inu bel fda, inu ti fnash tudi mejn kladi. Se slaba ko¬ shna v* sgnu kafhe, tok se na mervo nafanashaj: am¬ pak obsej rozhnu en kos prahe is fmejshancm fu- i tram. V’ dvgh meszeh je tu fhe dobru, felenu kla¬ di: inu ta kos nabo fategavolo nezh slabshega ofim« skega fhita dal ; ke njega korenine od futra gnoig. V’ jeseni prerajtaj dobru, koku dolgu bo tebi tvoja futrafha skefala ; rajtaj pak uselej na eno dolgu fimo, Zhe tebi naskefa? tok kopi kmalu v’ jgseni futra- fhe: ali predej nekaj od svoje fhivine, predn sila , | inu potrgba pride: inu futrafha drafhejshe ; fhivina 1 pak bulshe kop rata. Kader ena fhivina glavo fhalodnu visgti pudy: jiierfle , inu dolivisgzhe ushesa, inu kovne ozhy 'ma; kader je gobz ungt, inu suh, ali se prezhudnu Pfne: kader dlaka po kofhi flermu, inu po konzu dojy: ali se lohka pufhe: kader fhivini serze , ali Pod bojso tovzhe; kader prov najg , ali napye : ka¬ der koker faspana ; inu perproda tukej dojy : kader Se v’ hlgvu fdej doliulgfhe , Idej flipet goriudane : kader se gredg obbotavla, ter bel lena se kafhe, koker szer — ena'taka fhivina je bolna. Njo ofdraV’- 'H* toku fazhni, de njo mejn, ali, zhe je zel sla- P a , zel ne k’ delu naperufamesh, ter terdega klad- l a , nadajash. Tedej pojdi k’ temu narbulshemu fhi- Vl| i*kerau arzatu, katir se blifa vasfr.aide: inu nekar k' L 384 — k’ unemu , kattr fa bubhe zpno ofdravla; zh? n a mo¬ re sam te bolne fhivine videtf, tok popi hi njemu njo po useh fravnrezhph na tanku, koker te pra- shanja od bolneh ludy na 299. tirani v’ teh buqvah. Kojne fdrave ohhraniti , beti sejme od teh veli- keh kopriv, posushi, inu frtb j sejme k’ enemu pra¬ hu : od tega fmejshaj vczhkrat eno pgft med kiafije. Gledaj, de bosh v’ (lanu od enega da drugega lejta uselej da Br.fbiza flar ovs, inu Jiaro mervo klafti. Nezh ni belshega ft noge, koker de jmirej ihedne, inu suhe v’ hlevu (toip, inu de se fhivini usak vezher po dflu zhiflu ommyejo, ter is poreslami, ali zujm- me otterne. Tudi se nasmejo per podkovaniu gor¬ ke podave poskushat?, nekir fhiv peppl v’ nogo potrositi. Od tega se kopitu pokafy zhrs dolgu, ali v' kratkemu. Varij se k jna, kader se flo put\r» v’ vodo jpfdeti, ali napajati, ali per delu na preter- ganje nagajnati; odtod pride ta vgzhe dejt teh. na- pazhnoft teh kojn. Je en kojn na tako vifho fi- imiLen, de se /asopfti, ali oterpn?u, inu ohorn na no¬ gi ratati otshe- tok se na njega uspdi, te* - njega-jpf- dari , de se segreje; tedej ribaj njega v’ eni gorki faperti shtali is poreselnami, dokler put ptide. Je pak The preokoro, tok odeni njega v’shtali is gor- keme plahtame, ter daj njemu na usake 2 ure r loth besgove likarye v’ gorkemu volu notri , ter ribaj nje¬ ga fiiseg is poreselnami, inu sekneneme zapante, do¬ kler se fazhne puhtiti, ali kaditi. Tudi je dobru eno posodo is ur^lem kropam toku pod te okorne ude poftaveti, de saparza na njeh /mhty; fhivinzd pak se more temzhaM is plahtame odpti toku , de le glava vongleda, Kader se en kojn po dolgemu gladu prej f. ah kader je od vetrovnek ivodlajov napihnen , tok njega pred usem is fltfam,gom(le\ame inu govshezam ( Mer• curiatis L. S 5 tngeif;out) usakega enu perishe v’ 2. maslezah vode en sbtirtelz ure dolgu skup kuhanem, inu en par fhliz vojla po verhu ulytem klishtiraj. Sploh kje govoriti, (lurg klishtire per fhivini toku dobru koker per ludgh. v _== 38 > Kader ie en kojn szanje faderfhal, inu potpm szati namord: tok pe!i njega v’en ovzhje hlpv, ter puili njega en sbtirtelz uve ondi ftati. Tudi je do* bru , kojnu vojie na krish ulyti , inu mozhnu v’ko- fho ribati. i Gov jo fhivino fdravo ohhraniti je zel dobru . usaku, saj na usaku drugu jutru to pervo futrafho is s^ljo poshtupati. Se je kedu per futranju is dptelo zhes regleze na 282. ftrani teh bukuv premirkal, ter se fazhne fhivina napejnati, inu napihuvad : tok ufarai eno lojpvo svpzho, ki 2. lotha teshko, ter nji zglo, koker je, v’govt toku utakni, de njo more dol? pofhrgti. En maslez gnojneze notri ulyti tu¬ di dobru ftury. Po enemu , ked temu drugemu se more ta fhivina okoli voditi. Zhe dolgu napomaga, tok je she ta same mikel zhes: v’vamp njo uwo ! i, de vetrovi, kadri so se ondi skupfbralk vonropejo, Tedei ftopi na Igvo ftran te govpje fhivine blifu teh ledjov. Ondi polofhi Ipvo roko toku na ta napi- hnen trebuh , de kafinz is pavzam saksebi ftpgnesh toku, de kafinz fgorej pred herbtanzam, inu pavz fa tem fadnem- rebram lefhy. Na tako vifho bosh ti kapo tega vampa, ali Zuftor/ieijo (Ji>utt(Krflvnbe) v’ko tu obph perflov imel: inu v’to moresh ti enakolku ; po ftrani notri uwolli, ali is enem fatu fnajdenem, inu narejenem nofham, katir se Trokar imenuje; ali is enem drugem, katlrega per jedi nuzash. Moresh pak to odrasheno skorej eno ppd: to malo, inu mla¬ do fhivino pak le pol pedy globoku uvvofti, Se is , enem domazhem nofham uwodt, tok njega kmalu vonnapotfgni, temuzh semterkje ommajaj, inu uta¬ kni poleg eno zgv is befga, ali kositarja (fkatira je pousod polna luk-nez, inu odfgor en klinz utaknen 1 taa, de dalej notri nagrp, koker je nosh shl) v’ pterefano rano. To zpv pufti toku dolgu notri, do¬ klej usi vetrovi vonsferzhg, inu fhivina svojo na- tirleh debeluft dcby. Tedej se v’ rano ne ossolen P u tr famafhe, inu pt> verh enmalu kolomasfy, de se ®PPt fazple. Te perve dny po temu se malu jpili daj ter se t* fhivina ene barte klishtira, B b 3g-ah ftov- zhi. Od tega fmejshaj ovzam narpoprej le enu malu, doklej se navadejo: potprn pak ta trpte tal med sol k’ lifanju, ter njem le prov pogodu sol lisa- ti dajaj. Per temu pak varij njeh pred flojezho vo¬ do , fablateno fntrafho, inu gorkemi, faparenemi hlevami. Kader bo ena ovza dpfele, ali drugega mehkega futra , nad katirem se preobjp, napihnena: tok nji enu poreslu is slame v’ uda utakni, ter nje¬ ga zhes glavo skupfvpfhi, kar ovzharji obberjdati pra- vejo, inu tokii njo pudi okoliskakati, koker otshe, doklej dptelo od sebe da. Svine nasmpjo, aku so she mlade, nekar urozbe- ga, nekar prevezh jpfti: morejo v’ hlpvu uselej na suhemu lefhati, inu usak tedn enkrat eno ppft buko¬ vega peppla med obblodo dobiti. Na pytju mira nasmp nigdar faliti: inu v’ toplemu leitu se nasmejo na en urozbe dan vongnati. Katir svine toku gbj* shta , napride ob nobeno fa prime, ali pereghega ogna volo. Pruti leti bolpfni je ta narbulsbe mikeU kmalu s’ pervega konza temu fhvinzhdtu na fhili pushati. Jeghmrng (DiouFforn) kar svine od prevelike mo* zhine, inu fhpje dobp, je rajmno ta bolpfn, kok« Plare per govpdah , ter se tudi toku ofdravla: k e se svina na herbt doli verfhe, nji ryvz is eno p 3 *' zo odprp, inu mehur, katir nanpbefu tizby; vonfrpf^’ L—- ; 3?7 Bo fhivina od enega fteklega pesa popodena ? tok rano kmalu is enem refbplenem fhelefam perzvei«. kne; potpm ta kraj is enmalu purfiam od sl-panshrr.uk poshtupaj, ter deni gori en flajshtr is voska loja , Inu smolnega vojla, ali smole, kolkajn od enega, tolkajn od tega drugega glih skupej lloplenega. Skuš ta flajshtr derfhi rana da 4, tedne dolgu fersh na tako vifho, de, ke odjejna ulpzhi, fupet enmalu od shpanshmuh prahu gori potrosesh. 5. vezherov fa- pored daj ti popadeni fhivini po temu fadnemu klaft- ju pirje od vovghjega korena , ali felenega klobuka notri. Enemu kojnu s’ pervega 4. 5. inu na ladne 6. lothov, katire se drobnu frefane med ovs fmej- shajo: enemu fhebptu 1. da 3. lothe. Eni kravi, ali volu 1. da a. lotha. Ovzam, kofam, inu preshi* zham -J da 1. lotha. Imash v’ prah flovzheno ko¬ renino , tok se usakemu le na pol tolkajn da. Od vezh drugeh fhivinskeh bolpfn imajo kedej «ne posebne buqve kmetam k’ pridu na dan pridti, Shtirnajfta Poftava. Koku so Mildhajm-ghani te buqve fa potrebo, inu po- moih brali, inu po njeh uku se fader/hali. ^etp buqve fa potrpbo, inu pomozh so tedei po vasi od ene hishe da druge okoli hodile: inu, ke- durkol je brati fnal, se ni mogl fadofti is njeh na¬ stati. Otrozi so se tudi skorej te shtibe: katire pod Numerame ftojp, odfvunej nauzhili; al kader be 'mplu od branja, inu fnanja na dijanje pridti, tedej Se je pregovor poterdil : Kolkajn glav, tolkajn m 'sl. Eni ludji niso zel nezh od teh notriftojpzheh svjetov shlishati mogli. Mi smo toku (tari ratali, s o ony djali: inu, kar fhivemo, ni blu drugazhi , to k ima tudi toku oftati. Je bil tudi ondi en ftar Ihovnirske ranozhelnik , katir se je vondajal, koket be Latinsku govoriti fnal. Kader je leta v' o- B b 2 shta~ 388 •-— sbtarii od teh bukuv govoriti shlisbal, tok je on vezhkrat djal: Suni, ms, sut r na/hry prida tu Jgurnu fput ; Sum , ir , efl : po ftarem se je narble veji Take sorte liidfm tsevede niso te buqve is potrpbe po¬ magale, temuzh so njim le fa kratkezhas slufhile. Nafpruti pak so fbe fpet drugi bli, katir? so otli kmalu naenkrat želu svoje doinazhe, inu pojlsku go- spodarftvu toku urovnati , koker je v’ teh buqvah popisanu, ter so use prebernili, tu fpodnu gori to¬ ku, de so si skus tu veliko shkodo fturili. Eni so tu , inu unu skushali; al niso prov fturili. Kader ni tedej toku vonprishlu, koker buqve govorp, tok so najovolni poftali, ter so buqve fa pezh faluzhali. Per merski eni domazhyi fta se mosh, inu fhena fa tu skregala , kader je edn is njeh otl kaj nuznega po teh buqvah posnemati, ta drug pak ni puilil. Eni so bli fazheli dptelo spjati; al rajmno fategavoloso ony is paftirjami v’ andle prishli. Uni, katiri be bli radi te od Mildhajsmkega Gospuda oblublene dary dobili, inu fategavolo merski enu , ali drugu s’ teh bukuv vonspelati si perfadpvali , so drugem sovrash poftali. Is eno besedo, te buqve so take pretefenge, inu komatye v’ vasi napravele, de njeh je vezh v’ prizha djalu : Tu so pozh res buqve fa potrebo , katire shelej ludem potrebo, inu nadlug 0 napravejo, zhe nje she popred nimajo: inu is ponio- %hjo je fgol lash, inu golfya. G. Fajmashtru IVolgemuthu je tedej tu fhal d?- In , de [be impla ta dobra misl per temu zel v urnam prejdti. On si je tedej uaprejufel, to p raV0 faftopnoft ilies tu pravu shpoganje teh bukuv v‘ eni pridigi reflofhitt. Ta je tudi tu pervoshenu pr'^ SUSS«- 389 ftlirila. V’ ti je svojem poshlushavzam , de be bli lohka is rokame pri;emali, pokafal: de po nobeni vi- fhi ni ta miši: de usak be imel me posnemati, kar v’ buqvah ftoiy : temuzh s’ teh v’ njeh naprejperae- seneh iftorij be irripli i) ta lep nauk vonufpti: de i' pametjo, inu rodnolijo, inu perfadftjam se J,ha use na wejtu pobuLhati: inu usak sam ijh.cs dalej bulshe , inu sr^hnejsbe ratati, aku le otshe. 2) be imeli skus tu obudeni biti, svoje oppravila na pojlu, inu doma ne bres pamete po ftari shegi fmirej enaku dapernashati; temuzh fravn flisau pomishluvati , inu preudarjati , koku be se utegniiu.tu, ali unu bulshi urovnati, ober: niti? 3) Kader tedej tu, inu unu v’ teh buqvah naj¬ dejo , kar se na‘njeh fravnofle rajma, tok be imeli tu toku dele^h vonfpelatl, kar se von/pelati pufiy, 4) Be impli is njeh ta prave nauk oderfhati: per jf di, pitju, oblafhilu, jlanuvanju, veselu, inu fhalojjij v’ obilnojU, inu potrebi, ja tudi per usernu pojlskemu gospodarflvii, inu per usernu dijanju, inu nehanja enega zhlovpka ni le fhivot ta susebna rezh, na ka- tiro be se itnplu uselej gledati, ali zhitati : temuzh dusha, Use, kar se njim na svejtu nakluzhe, inu use, kar dplajo, be imglu po voli B. njeh duthe bulshe de¬ lati , na umu, inu pameti, inu voli. Inu k’ temu te buqve enukolku perpomorejo, aku be use, kar v’ njeh ftojy , preudarjali, inu le tu, kar se njim per- Ipfhe, v’ dijanju spelali. Ta zhaftitllve ftarzheh je na tu skorej od usake Nutnere posebej skafal, koku be se utegnilu letu fgodit?, ter je toku delezh per- Pravel, de so uni, katiri so poprej narbel zhes te buqve bli, skorej ti narbel ajfreg, inu adurnejshi po- tah, te buqve le prov fgruntati, inu use von!syska- B b 3 «. 39 ® == ti, kar be njfm utegnilu nuzati. V’ kratkemu zhasu tudi ni blu v’pogovareh med mofham, inu fheno, ftarshami, inu otrozmy, med sosedam? inu fnanzami, tudi v’ skupfahajaniu, inu po oshtariah drugega shli- shati, koker tu prashanje, k’ zhemu slufhe tarezh? koku se fnanarbel oberniti ? na kajfeno vifho se fna vezh nuza vonpotegniti ? inu ludem je blu le fatu pred usem narbel mar: koku? kedaj ? kje? fakaj? k’ zhemu? koker IVilerm Denku. Inu toku sejepozhasi merski ena rezh Ta to drugo prebernila, katiro so po¬ prej fa ne mogozho derf hali. Kader je tedej feld* zherar, ossklyvnu spodwodajozh is svojem : Sum, fus,/ut, prishl, tok so njemu njegov sbtih sprever- nili, inu djali : Dobru firy , tu fgurnu Jput. Sum.es eji : po Jlarem ni dobru, -gel pse veji. XV. Poftave. Koku so G. Mildhajmarja njegovi podlofhni sprejc li, ke je .is du/hel najaj prishl. Zeleh 5. lejt je bit Mildhajmar od doma vonoftal. Kader je tedej pisal, kader ima spet nafajpridti, kar je 14. dny pred W?nkushtame blu , se je žela vas napravlala, njega sprejeti. 12. faleh korenakov je nje¬ mu na zel lepu offernaf heneh kojneh eno milo de* lezh naproti jefdelu. Ke je k’ temu pervemu mej* niku od Mildhajma prishl, je on 12. teh narfta* rejsheh hishneh gospodarjov, inu tega ftarega zhafh* tega G. Fajmashtra JVolgemutka v’ sredi med njim 1 narajmal. Keje leta kozhyo fagledal, je svoje ozhy> inu roke gori poufdignel, ter je molil rekozh: P°' hvalen bod ti nebpshke Ozhe! de nam nashega ozhg* ta na femli fupet dash ! Pohvalen bodi, de se na* she- -- 391 shemu fhivlenju toku dolgu odlog daf, de mi njega fupet videmo, tega oskerbnika nasheh udov, inu srotez, spozhetneka enega novega, bulshega f hivlen- ja v’vasi. Ufami nam le te lejta, katire be she (hiveti impli, ter njeh njemu perverfhi, de nashe otroke, inu nuzhezhe prov dolgu srezhne dg« la. Toku je on molil; inu teh 12. mosh je reklu; Amen! ja! ushlishi nas lube Buh! fdej otshemo mi radi umrpti. Amen ! Ke je tedej kozhya na tu mg- ilu prishla , kjer so Itali, je pultil G. Mildhajmar uftaveti, je vonskozhil, je G. Faimashtra kushnel, ter je usem mofhgm fapored svojo roko pomolil, koker je Jo/hef ta Egyptovske svojemu ozhgtu /a- kobu, inu svojem bratam fturil. Tu vesele, katiru so usi impli, se napu(ly popisati. Ondi, kje se je tu godilu , je bit en prezej velik hribez, s’ katirega Se je fnalu po zelemu Mildhajmskemu pojlu pogle¬ dati. Ke je tedej G. Mildhajmar okrog pogledal, se ni mogl fadolti prezhuditi zhes tu spreminenje, katiru je ondi famirkal. Po nivah teh kmptov je skorej pousod fhitu lih toku lepu ftalu, koker po grejskeh, Tukej, inu tamkej je dptela po prashne- zah zel lepu zvedla. Ta grizh, kjer je Ital, je bit szer ena narodovitna, pulta grobla pgska, inu ka¬ jenja, inu fdej je lep ovs na njemu Ital. Ena pulta, gola gorra nad zircjvejo je bla is mladem sadono- snem drpvjam naftavlena: inu fhe od delezh se je videlu, de en velik kos femle, od katire je use- skufi narmejn ta trpte tal pod vodo Ital, posushen, >nu ked fhamet felen bit. Tu use je njega v’ serze veselilu, de se ni vezh v’ kozhyo uspdl, ter je uka- njo naprej rofrti ; on pak je s’ temi 12, llarshe- B b 4 mi, 39 * ===== nii , inu G. Fajmashtram k’ nogam shl. Gredozh si Je pufHl praveti, koku se je vse tu v* teh 4. fad- neh lejtah spreminilu, dokler so v’ vas prishli. Tu- kej, kjer s' v’ vas notri grp, je bla ena zhaftita wolta 13 smrpzhja narejena, is rofhame nataknena, inu opplecena , inu od te so po eni plati sholski deklizhi, potem te odrashene deklpta, inu tedejfhe- ne po verfti notri da gradu (tale. Na ti drtigi pla¬ ti je rajmno tolkajn sholarjov, inu junakov, inu mosh ftalu. Dpkleze, inu divize, so use gllh jopeze, inu preperte od plavu p‘sanega, od njeh Spredenega, inu wplenega p'atna: lepe oshpekelne.inu is erdezherai trakmy fnesbklane moderze, inu ermene is rofhame ozzirane slamneke imple. Fantizhi, inu fantini so impli hlazhe, inu prushtafe od plavu pisanega, ne j ■vvplenega dvojfherta, h’ katirem je ta vezhe dejl od njeh sam prpjo sprpdl; ony so bli is okrogletui klo- bukami, katiri so bli is felenemi pankelzami ovvy- ti, inu is pushelzami natakneni, pokryti. Mofhji, inu fhene so ble use po prafneshkemu oblgzhehe. , Per ti zhaftiti wolti so godzi is wytalzam flali, ter so , koker se je njim njeh Gospud perblif haf, bli trobiti fazhpli. Ke je pod volto fiopil, je spgvazh eno hvalno ppsm fapejl, katiremu je zpla skupshina is goslame, pishalame, inu trobgntame odppvala. 7 Mufikontarji so naprej flopili toku, de so pred Mili' hajmskem Gospudam, inu G. Fajmashtram, inu tem 12. itarejshem shli , fa temi so otrozi inu ti nefa* konski, inu tedej ti fakonski od obph platy v’ ver- fto inu v’ pare ftopili, toku , de je uselej en fant is enem deklizham , inu mosh is svojo f heno v’ paru shl. Na tako vifho so ftarshi narpoprej videli, svo¬ je je otroke tnemu jidti, inu toku je talen uhod med pejtjam , inu Mufeko notri na dvorishe tega gradil ulgkh Tukej so se v’ kras okoli G. M.ldhajmarja ultaveli, inu G, Fajmashtr je njemu tu vfesele useh na prizhu ftoipzheh podlofhnekov nad njegovem srp- zbnem nafajprlhodam skus enu kratku govorjenje na fnanje dal, katiru se is enem trikrat na us glas fa- vekanenj: Buh nam nashega rnadlivega Gospuda/kivi i sklenilu. Tu je temu lubemu Gospudu toku k’ ser- zu shlu , de se ni bil v’ llanu fderfbati od vesela sefjokati, kader se je njim fa to skafano lubgfn fahvalil. Use tu se je v’ lepi vorengi , inu faftop- nofii isshlu, ter ni temzhasi nekar edn ne is puk- sbo, ali piflolo ftrelal; ke tu se le na sovdate rajma, inu ke se po vasgh skus ftrplauje lohka velika na- sr?zha naprave. Sedej je bla zpla vas radovedna: kedaj, inu ko¬ ku be imgli ti od G. Mildhajmarja pred njegovo obhodno oblubleni darovi vondejleni biti ? Dokler je pak on sam toku sklenil bil, de ti narfadopnejshi is vasy imajo zhes tu sami soditi, kedu be si bil te dary Jdilufhii, tok si je mislef, tu be namoglu shko- duvati, aku be njim poprej kaj od njegove rajfhe povedati puliti; fakaj s’tega be se ony nauzhili, bel gotovu soditi, kedu is njeh be bil te od njega goridane shtuke dapernesl. On se je tedej is G. Fajmashtram pompnil: de be on 24, fallopneh go- s podarjov, inu lih tolkajn gospodin k’ temu odbral, te r njeb na Winkusbtne pondelk popoldan k’sebi poklizati puflil. Tedej je njim ob kratkem povpdal, boku je gnadliv G, Mildhajmar to fadno volo svo- rankega G. ozhpta na tanku dapolnel, inu po B b 5 dtt* dufhelah pousod, is uso skerbjo sprashuval, nad hfmlefhy, de ta vezhe dejl ludy: gospdskeh, inu kmetushkeh: wogateh, inu sromashkeh se tolkukrat tofhe, inu nigdar fadovoln ni. On je tudi, je on reki: ta prave fundament od tega refodel, ter si nezh vezh navoshe, koker de be se ne le ®n sam, ampak tudi usi njegovi podlofhni fanaprej teh ur- fhohov take najovolshene anati, inu med sabo prov srfzhnu fhiveti famogli. v’ti manengi je ment na- rozhil, vam od p op ruvanj a svoje raj/he , kar je na usakemu kraju gorifapisah une shtuke na fnanje da¬ ti, s’katireh se narbel vide , inu doliufame, na kaj per temu pride. Jeft vam otshem te shtuke fapored Kraj, kjer se je kaj godilu , flojy uselej temu pervemu lefhy en Zesarja, od katirega XVI. 395 J O S H E F IT. Rimske Zesar, ta narvgzhe perjatl teh kmgtov. Eftrijansku. Jeft sem tudi Zesarja videl, ter sem fvedel, koku fhivy. Per svojeh fantovskeh lejtah sem si jeft mi-. štet, en tak velik gospud fhivy usakdan imenitnu , 'nu v’use glahku veselu: nima nobenega dgla op- praveti, nobene tefhave tega fhivlenja prenefti : no¬ bene skerby ne fa se, ne fa te svoje, ampak de nje- use, kar njegovu serze pofhely, bres muje na¬ pade; njemu ni drugega trpba, ked faukafati, tok fhe use tukej perpravlenu tlojy: tnu le pomigneti, to k se po njegoveh fhelah fgody. Toku sem si jeft fhivletije enega Zesarja , enega Krayla, enega Fir- s hta, inu teh narimenitnejsheh Gospudov zesarskega dvora na misle poftavlal, ter si nisem vgdel, vezhe srg- XVI. Poftava. En fapopadk, vonufet is popi suvanj a G. Mildhajmarjove rajfhe. 396 == srpzhe voshiti, koker enkrat en tak velik gospud ratsti Al fdej sem jed use tu zel blifu videl , ter si take srezhe nezh vezh navoshem. Svitle Rim¬ ske Zesar Jofheph II. ima rnordej vezh opprAveti, ter njemu doftikrat bel britku perhaja, ked merski enemu kmptu po niegoVeh dulhelah. Njegovi op- pravki so tudi tefhejshi, inu nadlpfnejsbi koker use, kar kmetushkem ludpm per pojlskemu delu na dej! pride. Enemu gospodarju ni vezh trpba , k6ker'de enu samu gospodarftvu v’ glavi n6se, ter le fa svo¬ jo fheno, otroke, iMU derfhino skerby; al en kro¬ nan Gospud more fa tu skerb inipti, de tolkajn tav- fhent domov,inu domazhij pod njegovem zeptarjam fa- dovolnu fhivy. Purgar, inu kmet, aku le is svo- jemi sosedami v' fadopnofti fhivy , ter fveddbo, inu poshtenod v’ dijanju , inu pushanju derfhy, tok ima myr, inu pokoj, - en kronan Gospud pak more na tu mirkati, de is usemi drugemi Kray]ami, inu Firshtami tega sveita v’ dobri fadopnofti ftojy, de per myru, inu pokoju odane: ter more fmirej sku* shene fhovnirje, inu dovel fhovnirske ropotyepet' pravldne imgti, zhe otshe svoje dufhele fuper dru* geh silo obbraniti. Use te, inu tavfhent drugeh oppravkov ni mogozbe, de be njeh sam pousodop* praveti mogl: temuzh on more veliku tavfhent svje- tuvavzov inu slufhabnekov derfhati, katiri uselej edn pod tem drugem fiojp, ter edn teinu drugemu mo¬ rejo, rajtengo dajati, dokler na fadne uss režhy sku* Minidre, ali skryvne svjetuvavze da njega samega pridejo, Tolkajn slufhabnekov, koker tudi tolkajn Officirov, inu sovdatov, ti ust ote ia, tudi fhivfti, tisak po svojemu ftanu, od svoje slufhbe, ter morejo take solenge ulpžhi, de morejo s’ hajati. Zfile, roofldve, grabne, taborje, zesarske fidanja, teh uwo- geh hishe, betefhnisha, per dobremu dami ohbra- niti, so velike shume dnariov potrpbne. Se kj e kaka shkoda skus poviidn, ogn, moryo te fhivioe, hudo lejteno itdr pergody, tok be imel Zesar us ( dobru fturitk Tedej molp ust svoje prafne roke pr u ' ti njemu. Udane vojska, tok more zgle sdde fiata na en- •=== 397 naenkrat plazhatl, ter mdre fhe ob zhasu tega myru gledati, svoje shparovshe napolniti. On more tedej gledati k’ usemu tpmu velikemu vondajanju uselej fadofti notrijemati; ter more per usemu temu sker- | bpti, de podldfhne skus nakladanje teh davkov na- (liska: de njim urfhoha nadaje' zhes njega se perto- fhuvati ; fakaj veliku njeh je, katiri so h’godernan- ju zel flo nagneni ; ke napremislejo : de Zesar fa svojo pershono zel malu od svojeh dahodishov ob* derfhy: temuzh de ta vpzhe dej! fupet fa potrgbe teh dufhel vonfdajd, kar pospbnu kmetushkem lu- dpm v’ roke tdzhe, katiri so enmalu poprej svoje davke plazhali; fakaj usi, katiri so od Zesarske mdshne svojo solengo, ali dnarje prejeli, dado sko- rej use sppt fa ipfti, pyti, oblpko , inu obtido vori- kej : inu tu pride na fadne kmctam v’ pefty: fa f hi¬ tu, fa pitano fhiviuo , fa maslu, sir , jajza, vovno, , predivu. Be pak ott en Zesar use davke goriufdi- gneti, Xtijanske kmet ob nedelah, koker teh fa njegov potrebne spo> zhitk odlozhdneh dnph po i. 2. da 3. ure delezh zhes hribe, inu doline hoditi, urozhino, inu mras, , inu veliku shtudirati. Se kaj prov nafgodv- ali kaj napek gr?, tok morejo onv Ja tu dobru /lati. Njim hodejo ludii, katiri kaj yshejo, rajmno toku, koker Zesarju na glavo, ter njeh otg is fupplekame JalofIh¬ ti. Zhe pomagati namorejo, tok njeh use obdol/hy, de so nad tem krivi. Do/likrat bodo tudi per Zesar * ju po nadoiffinemu fatofheni, pogherneni, inu obre- gheni; Jokaj kader po pravigi sodejo, tok more use lej en part fgubiti : inu ta upye potem ghes krivigo » katira se njemu gody. Takemu terplenju so njegovi svjetuvavgi, inu slufhabneki tudi pod regirengo enega pametnega , im pravighnega Zesarja voupo/tavlenii ke en tak Gospud ni usegavedogh, ter se utegne lonka skus fovsh perpovedbe okklamiti. Meni be se tedejpo ti ghajli : Zesar, Krayl ,_ali Firsht biti narkominj, de be si perfadevai take slufhbe dasgghi. Al tu, kav so poshteni, inu rodni mofhji v’ takeh slufhbah vasenu mej/lam, ja g?lem du/helam dobrega fturiti v’ Jlanu,J l pogh ur?dnu, de kaj terpg. Tukej sem jejl videi vel, takeh exempelnov , de en slujhabnek ene dufhele, ne] bo Minjjler , grashinovg, ali shribar : General ali korprol, per usek svojeh oppravkeh , inu nalubno jlah vonder famore Jadovolnu , im srgghnu fhivgti, ak je poshten, rodn, inu modr, ter se pomuja svojo slu Jhbo od dne da ing useskuji bel dapernashati , C f M rt hi m ve ji fa nu no do sht ha Itn nil jgti Pu fa ref Sar k’. on $0! .—' 4®3 fmirej vegh dobrega jluriti, im sam ghes dale) bulshe pojlati. _ Edn s' tek narbel urpdneh mosh tega /lanu je Ze~ idrskega dvora , im /lanu Konglir: Firsht Kavniz, katirjhe ghes 45- lejt voninvonte nartefhejshe odpra¬ vila teh Ejtrijanskeh krapov toku modra, heker marnu preskerby‘, on nadapernesc le dan, temugh she tudi pol noghy v’ d^lu: inu le njegove posebnu dobre mo- \ky tega telesa, inuduske so Jamogle njega v’ eni sivi Ji a- rojli od 76, lejt per njegovi ghajhti sluf kbi obderfhati: inu je videti, koker de be Buh njega fhive dny le Javi¬ le njegovega ajfra Ja tu , kar je fa dufhele bulshe , pogmira , de be Ejlrijo , fa katiro je tolkajn , inu to¬ ku dolgu se inujal, vonder enkrat naqvishku se pouj iiguvati videl, k' visokujli njegove slave, inu sreghe. On je bil Maria Terefen, koker Jofhefov, inu tega folka lubighk. On pomaga usem nugnem , inu lepem umetnojlam naprej, ter je k’ pobulshanju menki eneh reghy en lep exempel dal. Jt bla namregh v l\laria- kilju, enemu Dunejskemu predmejjlu njegovemu po lej t- nemu poslopju, inu vertu nagvijl ena gel globoka, mu velika dolina , kamer so ludjL odnekdej od useh fra- jov smety , inu use sorte ropotye jlresuvali. Tujebiu fa ludy, kaiiri so ondi okrog Jlanuvali , koker fa te niemu gredoghe ena grofa gledati: inu nekomer ni tu notripadlu, de ta pro/lor be utegnil fa kaj bulshega dobr biti. Firsht je pujhl to dolino Jlrebiti: per/t/mej- shati, inu pobulshati, inu en gel Lep vert ulojhiti , kat ir Jdej dolli prida, inu vesela pernese. Berolin K’ zhemu je pozh tu dobru, da uzheni ™ji zet dan per buqvah, inu per pisarskemu naslo- ni ju sed?, odkod toku klaverni ratajo, de njim nekar nekar pyti nadushy? — toku sem jeftkeden Pubezh svojega preceptarja prashat: inu on je meni odgovor dat: ony delajo tu, de be si enu veliku, Ie *§lasenu ime na svejtu naredili: ali skus svoje pi- j‘* n Je dnarje slufhili: ali skus njeh visoko uzhenuft v 'soku zhaftitem slufhbam prishli, lih toku: kol; r n skus svoje shtudiranje upa, she enkrat en velik Sospud ratath Tukej sem se jeft tede) is veliku fa- G e 2 res res uzhensmi mofhmy isfnanit, ter neshl; de men! moj precpptar tega prov povedat ni. Med uzhens. mi kajpakde! njeh je dovel, katiri fa trebuha v'!o *i glavo lomejo, pishejo, uzhp, pr’degiiiejo, r3jmno toku : koker se kmetov dovel narajma, katiri fa fgol trebuha volo poji? obdelujejo. Al kok' r pravi, do¬ bri kinetji per svojemu delu to misl imajo, de ludpm, inu fbivini skus tu dobru llurp : inu de sami sku* pomishluvanie per temu frrirpj faf>opneishi.»nu k’vp- zhnetnu fhivlen)u perpravnejshi ratajn: toku *e tudi uzheni narajmajo, katiri svoje narvpzbe vedele nad tem imajo, fmirej vczh se nauzhti : grunt od > reh rezhy fgruntati: use fvpdeti, kar zhloveku k’ dobremu na telpsu, inu k’fadovoIsheni te dushe slnfhe : «•< tise sortenuznerezhy fnajdti.skuskatirebe drugem njeh fhivlenje iofhejshe fturjenu blu, ter revp, inu nadlu- ge na femli fmajnshane ble. feft sem neshf doftl uzheneh, katiri to Ippo misl per svojemu shtudiran - ju imajo, inu ne raimno skus tu po dnarjeh, in« zhaftl nahrepene; taki zhafliti mof hii si tedej p«' serzhno fahvalo per visokeh, inu niskeh, faslufhejo, de fa gmajn miza volo doft? kratkozhasnoft, inu vesela tega fhivErfla se fervvegajo, inu na enu toku nafdravu oppnvilu se podado. En tak uzhen mosh je bil, v’ perglihi un Jud v’Eero!?m): Moyfes Men¬ delssohn (Mendelnov syn) katir je veliku dny, * ,,tt nozby svoiega fbivlenja , is navarnoftjo njegoveg* slabega fdravja v’temu dapernesl, te lepe nauke: d« dusha te£a yhlov?ka je naunierjo^ha : inu de en moi r huh ta svejt režira, fuper de zvible, kafire so enika* tiri uzheni med Xtijanami zbes teifle napreipernosli* uterdifi. Fjcempel, tega mofha, inu sbe vezh fsj 1 }. uzheneh, inu rodne h Judov je mene sbe vezh prevf fbal, de ie Boganarodnu, ter se na Xtiiana narajma« Jude sovraf hiti„ pregainati, fashpotuvati • fakaj o Vij so nashi bratji: inu Buh nieh ressvitli, de spofrajo« !nu tudi po Xtusoveb besedah JVicrA. 16. if>. flurp 1 ‘ de virijejo, inu se kerfliti pufip, tok bodo tudi fvel>' znani, koker mi, Terft 40 >• Terft. Jefl /tes dalej bel Jv, m , de vsak ftan, in s mku oppravilu teh ludy svoje terplenje* inu te/kave, rajnim) ho ker tudi svoje perje moje , inu svoje pridu ima, Kopz perpravla re/ij , katire se It v’ obeh In* d ; jah proti jutru, inu vczheru v’Chini, inu Ameriki, inu drugeh takek dalneh krajeh na tv e j tu dobe , %hes hribe, inu doline, ja \hes morje leseni, de njeh tudi mi v’ teh dujkelah shpogati famortmo ; al nam e ji tega joshila on ncsk i^s Ja gimprati , /hitu, platnu, usene , stjmena, inu druge take reghp, katireh mi obilnu ima¬ mo, kjek j v ' p tuj e dujhele. Kramar perprave vse sorte sekna , im go j ge od useh farb v' svojo shtazuno. de be si fna\ slehern, katir se otshe pujhti eno sukno narediti « per njemu /brati. Rejnino toku rejtave mar terijahff , inu Apotekar Jlu sort nu\neh re/ny v' shkat- lah , inu pushegah po verjli, de nam ni treba po 10, hišnah lejtati, mu /kas po naun\nemu gubiti , kader potrebujemo , bodi si, kar bodi. 'Torej je tudi prav, de ti ludji od tega tvoj dobighk imajo ; ke s ver Je d iarje v’ blagu utikajo , inu svoj /nas v’ perprdv- ianju, re/miruvanju, inu vaganju teh re/hy per pre- dajanju dapernashajo; koker udi ke more,o s hub r o , nvfhlak, shrange , mojlovine, inu druge davke Ja njeh nndlanja volo pla/iati, inu fategavolo svoje ludy der- Jhati. Rih toku ni krivi jim, de en kopg per kake s °rte blagu, kader kopghva prov grg , naenkrat veiiku doby; ke fna tudi vegkrat veiiku tavjhent rajnih nam- krat [guliti, kader se barke ressujejo, inu utope : ali bodo od morskeh lopejhov pre/inj/e: ali, kader uni lua ji, katirem kaj posode, ali na upanje, da , na kant » ‘ nu °b use tu svoje pridejo. Ta useskujn Jr ah d(la temu narivogatejshemu andlovgu Jhivlenje tesku j k e se do/hkrat urajmna : koker njeh mi sami vpmo, inu vi * demo, de nieh je dojli, katiri dans koker Ftrshti pran- h/o, inu jutri morejo ja dolgov volo v’ turn pojdti : d orej namore noben kopg Jadovoln Jhivetikatir per iV ojeh oppravkeh le samu po dobi/ikeh kr.penv : te- le taijle Jna v’ sre/hi, inu nasre/hi dobre vole ,l! j katir vselej un Jadne / 1 , inu konz pred o/any C c 3 ima ; ima: De be imel na fvejtu kaj dobrega fturitl, fn« zhes dalej bulshe poflati. Norimbcrg. Tu sem jeft v’ enega fhivinskega kopza preblpzhen, po oshtaryah okoli na antver- harje, katiri so se ondi per volu fneshli, ahtengo dajal, ter sem is njeh pogovorov mirkal, de ony usi tudi svoje nadlege imajo. Shushtar se je to- fhil, de usene zhes dalej drafhejshe perhaja, inu de ludji zhes dalej mejnfaen par zhpvlov obetajo. Tok se je fhnidar pertofhuval, de svojem kunt.am, flalli fhenam , inu deklptam nezh prov narediti namore: inu kader svoje delu domu pernese, more on vezh- krat bres Iona na svoj dom nafaj pojdti; tudi njemu favle useskufnega sedenja volo noben grifhlej jedy nadushy. Lonzharji so se zhes ottekle nogp, inu kratko sapo favle te mokrote, inu te umsfane jilov- ze, s’ katiro imajo oppraveti, pertofhuvali. Hkav- zi so se tofhili zhes ta nafdrave prah od osnuvan- ja , inu od prpie. Barokmdharji zhes tp smerdlive, inu nazhedne lasg, po katireh morejo okolibroditi: inu zhes ta mozhnate prah , katirega morejo per osshtuoanju pofhirati, lih toku tudi shtamzarji zbes prah tega katpenja. Stpnavji, krovzi zpglafteh ftrfh. jpu fidarji so se zhas tu tofhili, de si morejo svoj kosz kruha is usakdano navarnoftjo svojega fhivlen- ja slufhiti. Rajmno toku so tudi ti drugi usi zhes kaj se pertof hiti implt, al zhes tu šo usi jamrali, de, akulih kedu use svoje dny prov, inu flisnu dpla, tok se vonder malukedc-j toku deležh preryti famore, de be na flaroft, kader is dplam vezh naprej namore, feres dpla se prefhiveti mogl, Tedej more niersk 1 en poshten purgar, inu mojflr , katir je svoje dny terdu , triu teshku dela), werashke kruh j piti. potrpbo terppti. Taberharji. so djali: de so sbe ntejn v’ fianu fa flaroft kaj na Uran pokladati : inu de en3 bolgfn, ali enega smert is njeh drufhine je v’ ftamJ tega narpridnejshega , inu narbel gospodarnega mo- ^ f ha na pekiarsko palzo perpraveti. Toku so skorej usi pousod govorili. Je fl sem pak vonder tukej* inu tamkej enega narajmal , katir je bil is. svojetn lia¬ nam , -—--— 407 nam, inu antverbam kontent: inu ti so tli, koker* sem kmalu mirkal, katiri vorengo, ter se v’ useh rezhph pridnu , inu pametnu derfbp: inu pred usemi uni, katiri Bogu dado, kar Bogu shlishe, ter si perfadpvajo svoje dpla skus novu fmisblanie zhes dalej bel popolnema, inu lepshi dapernasbati. Olfshnavas. Ta niesg, kar sem se ukej v’ gradu gorider/hal, je blu res meni tu narperjgtnejshegorider- Jhanje na moji geli raj/.hi. S’ pervega Konga so me¬ ne kmet ji fa enega namarneka.katir G-Bogu dan kra¬ de, derjhali ; ke sem tukej toku dolgu ojlai, ter nisem negh oppraveti imel. Kader smo se pak bli prov is* fnaneli, ter sem njim vehku od moj eh rajsh , inu, kar se je fhe meni permirelu, prav el, so Japopadli , koku /na biti, de se komu jhivlcnje v mejjiu , ali per dvo¬ ru enega velikega Go c puda permerfne, inu de spoghitk, inu fdravje na kmetjah yshe. Tedej so is mano roku perja/hi , inu sergoujlni p o/ali , koker je/l is njimi : inu jejl sem tudi vesgi bil » per temu /vedeti, koku se ta pregovor : Lubefn ftury nafprutno lubefn per lu- dek od drugega Jfanu, inu Jtarofte urajma. J ejl sem bil is enemi poshtenemi gospodarjami posgbnu /nanje /tu- ril, katiri so se po veghirji veghdej f pod eno visoko koshato lipo pred oshtaryo, kjer sem jejl skorej vegh, ked v' gradu bil , skup/ahajali , ter per eni jajp to¬ baka, katiro sem tudi jejl is njimi v' red pyl . par- jafnu pogovarjali. S’ temi sem jejl veghkrat od tega se pogovarjal: de ludji v' useh jlanoveh od, Zesarja da taberharja fadovolnojl yshejo, inu vonder fadovolni ni¬ so • Ony so tedej use ush?sa k’ poshluthanju najlavla- lj, kader sem njim pravel, koku se per Gosposkeh , inu veliheh gospudeh gody: inu Koku be merski en Go- spud, katir is eno fvgfdo na persah v’ pofla.igb.eni koghyi sedy , kar fadovolsheno tega serga amtighe, rad is koghjaj kam, katir njega vd/e , niejnal. Per enemu takemu pogovoru je ein na to niisl fapadl: Slabem s te drushene be imel tgk svojega fhivlenja praveti, de be tudi jejl vfdel, koku se km e tam gody. Ta perve per- poveduvavg je tedej bil Krisbtof Wolha, edn teh pre- C c 4 no/h- mojhnejshei prebivavgpv te vasy , kat ir je na tako v/* /ko svoje J hivlenje popi suvati Jarhe}: ,Jeft namorem G. Boga fadofti hvaliti, de je ii mano fniirej toku dobru menih Jeft sem bit ta edine syn, inu moi tanke ozhe so meni grunt v’ narbul- shemu ftanu fapuftiH. Le 500 rajnsh dolga od mo¬ jega dedzheka je she na gruntu visplu. Al is mojo, to ftaro sem jeli eno Ippo doto kron prejpl, de sem v’ ftanu bil ta dotg pobotati. Mo] ozhe so mene to regiezo nauzhili. Kedur onhc od pluga vvogatra- tati, more sam fa plug popafli. Torej sem jed faj- tru uselej ta perve : na vpzher ta fadne na nogah. Is shtibro, inu davkami dplam jfeft toku Kader sem bil fazhpt gospodariti, sem jeft ta perve bcrsht goto¬ vega na ftran dijal, ter sem fhe na tega drugega mislef. Toku sem fmirej naprej dplat, inu meni nt she nekol falilu. Zhes moj hishne prag she ni no¬ ben exeqvnzijon ftopit, inu moje ime she n ‘ v ’^ u ' qve teh dolfhneh prishlu. Kajpakde! jeft sem to fnat lohka spelati; Ke je meni moja fhena tolkajn k’ domu pernesla, de sem dolg is glave spravet, inu skore] 50, rajnsh pod pavzam obderfhah Teb nisem od grunta posvojuvat: ampak sem Ta en potrpbne vinar na ftran polofhih Tudi n? blu meni sile, fhita kmalu is poda na prudej pelati. Jeft sem se uselej od ene fhptve da drujfe is fhitam previdati doklej sem videt, koku bo ta nova fhptva fdalai ter sem lchka na to narbulshe zpno zhakat. v Tem- zhasi smo mi od uneh dnarzov fa potrpbo zbrali: tnu kader sem kaj od doma predat, sem spet tolkajn dnar- jov kje fa potrpbo nafajpolof hit, kolkersem bil prezh- ufeh Na tako vifho ni blu meni trpba na posvo- , jo jemati: nekomer se perlifuvati : nekogra v’ nt pihuvati : nekogra golfati , ter sem se fnat fmirej jj ftare regleze derf hati: Mosh besgda Jeli sem bit tu¬ di v’ ftanu merski enemu sospdu is nadluge p oma ' gati , ter sem hvalo, inu fhpgn od njega fatu p re l? * Flisnu delu, inu pokojna veji so te narbulshe ar%nV e ’ fategavoio sem jeft tudi is fheno, inu otrozmyyez dejl fdrav bit, ter navpm, bodi Bogu hvala! on n0 ' 409 bene teshke bolpfne povpdati. Toku se je meni da danashnega dne godilu, inu jeli nampjnam is nobe¬ nem is useh imenitnih Gospudov , katiri fgol fia¬ tu, inu fhido na herbtu nesejo, pak nobene pokojne ii vefty nimajo, de se njim per polnu narihtani mifi I zel jpfti naiube. Meni se tu svrtlu ermenu sonze, kader ozhy odprpm, fhe napruti nasmpja. Tedej po shkile moja luba Minka na mene, ter se vesely , de sem she tukej. Natu skakajo otrozi v’ sami siajzi, ked koflizhi okoli mene. Tu grem v’ hlpve ; tu se ta lubanaumna fhivina vesely, de pridem. Moj tarnale Pravn praska meni en kompliment ked en plesir is nogo. Tedej kojne offernashem , inu med tem uno fhvifhgam : foud' se moje ser^e, in poj! Tu meni mo¬ ja Minka v’ kravjemu hl^vu pervpva. Kokushe ko- kodaskajo v’ mejs: petelin poje, telpta beketajo: use je naenkrat fhivu. Al fdej hajda! na pojle. Tu meni shkerjanz napruti poje: inu prepeliza meni takt k dflu da e : inu ke je pravn tu svoje po voren- gi dobil, tok drevu ulpzhe , de je enu vesele. Tu poglfdam zhasi gori pruti tem plavem nebpsam, ter fmislem na mojega lubega G. Boga, katir ie tu use toku prov lepu urovnal, de use fhivale , inu ludji fhivg, inu tudi she veseli biti fnajo : inu de uselej e nu temu drugemu pomaga : inu, kar si jefl she szer semterkje mislem. Toku meni delu pod rokame mi¬ ne. Tedej poidnp fgvonp; tu se prave: na Igvo ?k r °g k’ jaslam, inu k’ skipdi, Tu ltojy fhe moja MnKa fix, inu fertek, is rokame podperta med durmy pred knheno. Tu njo is serza objamefn, inu kushnem. Ti malt otrozhaji se tudi po meni plafejo. per nadado myru, doklej njeh tudi fapored okkushu- jem Mifa ie pogernena , inu use toku zhpdnu, inu snafhnu, Loker de be polifanu, inu pelikanu blu. |PZt, inu dekle so tudi pred rokame. Tu nam jmezhna kasha, ali kislu fele, ked marcipan dushy, jj a der te u se ro j- e v > s klpdo spgajo, inu fgol perja- ne °b]jzhja okoli mife sedp. Gospud! enemu Firsh- u be dishalu , aku be is nami jpdi. Na vezher grg a J mno spet toku : inu kader so otrozi, inu posli G, c 5 Boga 4io Boga fahvalili, ter ommolili, inu spat shli, tedej dpi-fherna she en shtirtelz ure jeft, inu moja Minka figelshtand, ali tu skryvnu pomgnuvanje , ter preu¬ darjam,!, kaj se ima druge dan fgoditi. Inu tu mo¬ rem obftati , de vezhkrat meni moja Minka ta nar- bulshe svjet da. Toku grg use dny, katire Buh da, use svojo p^t naprej; le na en dan tu, na ta drug unu. Kaj mignete pozh vi mlad Gospodizhezh! s’ , kajfertem gospudam is mejita be imet jeft mejnati? Od tega narvikshega da narnifh«jshcga ? — Is nobe¬ nem, sem jed njemu Odgovoril. Tu be mujo kosh- talu , koga najdti, katir be toku kontent bil, koker vi, moj lube Chrishtofl inu kar meni poleg tega she posebnu dapade; vi tudi nifte preufetn nadsvo* jo srezho : teinuzh se pruti slehernemu perjafn ska- fhete, ter_spofnate use fa en fhegn B. Per temu oftanite ! Al, je fiej ta blijhne na verfti , is imenam Fran¬ ze Rajter faghgl ; de si pak leta gospud tukej ki mor• dej nami.de , de se nam kmetam usem po voli , koker vam Chrishtofl gody. Jeft fnam eno drugo fapgjti'. /dej pride ver/la na mene. Moj oghe so meni pol inu en shtirtelg grunta puftili , inu moja /hena je en shtir¬ telg grunta h’ki s hi pernesla , de be Jnala fkiveii ko¬ ker en gel grun t ar. Al per mojemu taftu, temu ftare- mu fhupanu Tobiasu , Buh se njemu usmili ob dusho! je use visoka shlu, inu njegovi otrogi so bli gel imenitnu navajeni. Tu je tnoglu fmirej kaj dobrega fa je/ > inu py ti pred rokame biti: fmirej te nariepshe avbe, moiergi , inu jopege na fhivotu. Moja luba je bLa lfpa,fala, okroglalighna, inu ta fhgnka je meni ked mah ob bradi se mufala ; jeft be bil nji serge is p ers dal. Tu ni smgla nobena nova nashna goripnf 1 • moja lubeza je mogla njo ta perva v’ vasi imeti. Gra- shinovgove hghyre niso tok lepek hrgvs , inu gjvikelna- fteh nogovig imgle, ked ona. Al favle tega p r / ma ' nega fhivlenja, inu dobrega lebanja je per gospodi/v* use v’ prejk', inu narobe shlu, inu prgdn je 12 du/helo prishlu , sem fne ghes ushgsa v' dolg g h trghal. Tedej sem jeft videl, de tu toku namore naprej) i akt 4i 1 aku be noti od hiške inu grunta fwendefhan biti. Tu sem jejl svoji Jheni naprejpojlavlal, inu ona si je tudi tu dapajli pujlila, de be posekami imgla bel pridna bi¬ ti, inu shparati poghgti ; al je /he pregrobu blu. Ka¬ der 'tem en vos /hita na terg pela\, tok je /he poprej sngden kruh bil. Tu to meni kramarji dnarje pred nošam pregh ufgii, inu jejl sem mulukedej en rajnsh dnarjov damu pernesl. Dobra jgjli, inu pyti se moja jhena p f r usertiutemu ni mogla odvadeti, desiih sem usak- ian prideguval: Dobra malza mo 3 y peklarska palza. Naposled je gel na ta preklat kaffe [upadla, ter je glasi en longhek poln meni Ja herbtam pojhlcmpala. Desiih be si bil jefi she vegh per/adeval, tok nisim mogli na Jeleno vej ego pridti Tu ni blu. drugega , koker skerbgti , inu na posvojo jemati. Tirjavgi so si edn drugemu kluko v’ roko podajali, ter meni od dur pregh prishli niso : inu jejl sem bil toku abotn,de sem nove dolgove nar gj al, ghimfhe od teh Jlareh pta- gluvati. Toku je moglu use ked rak ritnesku Lgjti: inu meni ni drugega perghakati naprejftalu, koker od doma, inu grunta spoden biti. Na fadne je vonder me¬ ni Buh pred 4 lejtami mojo fheno k’ sebi ujel ; tu šeni si mislel: nul /dej bo gel is mano vonkej. Al, kar Buh ftury, je dobru fturjenu! Skuš smert moje. fhene sem spet mosh pojial. Vasha roka, sosed Chrtshtof! Vl fte moj Angelg N arh bil! na vashi smermi pojleli vam bode she Buh povernil, kar /ie vi nad mano da- pernesl! Glejte Gosp d! takeh leshkeh p e rj at lov ji e vi pogh malu. na useh svojeh ra/kak narajmali, koker je leta Chrishfof. Kader be se bla tedej imgla moja ranka pod Jemlo /praven, tedej je meni narvegh man- Jejl nisem gotovega /hvenka vegh v’ ar/hatu imel. ' ti sili, inu potrebi sem jejl sosgda Cbrishtofa na¬ govoril, inu ta perserghne mosh je meni is nadluge po- "tagal, ter je fravn perrekl: Franze, lube Buh je enu dpbru dglu fturil, de je tebi tvojo /heno k’ sebi u/gl. 1 ‘d se te Jadne lejta leseni pobulshal; al vonder she n jotlu p rov jidti ; ke ona ni s’ tabo potegnila. Al J// si fnash spet na noge pomagati, ghe otshcsh pndn 111 > inu vorengo der/hati. Tvoja 2 fanta prideta is shole piu tedej slavu daj. Tvoje dekle je /ke'tudi veliku /adojli, de tebe gospodme: ter se nimask \el popolne- ma na deklo Janashati. Zhe kaj ipdela nabo , tok h c/ le mojo Minko popraska ; ona bo nji is s er\a rada pov dala, ali pohajala. Use svoje dolgove, inu /ajianke , mu kar Jaftavlenega iruash: ali kjer ti moresh vej ked 4 od Jlu Jiin/ha plakati, use tu me¬ ni gorifapishi ; tedej otshern je/i tebi rajmno tolku fa 4 od fiu posvojiti. Zkes tu svjetuvam Je/l tebi, de ti rajski pol grunta predask, inu s’ temi anarjami se od dolgov refprofiisk. Pot,m bodipousod sam jiisnufravn, ter se nobenega dela nasramuj! loku me nem, jna she use dobru pridti. Toku je ta lube Chrishr f go¬ voril, inu Mosli beseda: on je tudi fluril, kar je go¬ voril; siger be bil j eji popolnema na kant prishl. Al Jdej morem jefi noji n dan skerbeti , koku be butaro, tek dolgov si ts fativneka spravel, deslih je njo meni ta lubefaive Chrishtof Ja enukolku lofhejske nar.-dil, Tam gori na voglu je Kunz. V' svoj eh mlajshek lej * tak je on rajmno toku delal, koker jeji, ter se je 'sit na pyan Juvanje podal, iuu svojeh otrok ni on k'neih pnda podvifuval; temu je /'dej hisha, inu use -Jh.es gla¬ vo JakriJhanu, ter fna Ja peklarsko mavhu popajli, kader otshe. Moja srejha je, de she rad dflam: inn de ta 2 fanta, inu tega dekleta imam. Poji r (* • Otrozi so jaozh en fhfgn tega Gospuda : inu sad tega telg sa je en dar Bof hje, tu si /dej ]efl skusenn Be jelt teh otrok naimel, tok be meni tudi pomagati nablu. — S'tega mojega govorjenja bojle Jke G.sp 0 ' /riali : tudi km e tam se /na kudu goditi,fiajii: aku entna- lu toku pojejnajo, koker sem j eji v’ svnuh mladeh l j' tak pojkeinal. “/- z ' temu imate poj prov Franze- sem j eji njemu odgovoril: Koker kedu pergajna, toku grg. Tu vehi per km?tu koker per Kravlu, ali %e- sarm. Al jeft videm, vander nad njegovem exetiiph' nam, de si en kmet, kader na svojemu premo/henjuf’ pade, fna skore) she enkrat lo/hejshi goripomagati, k°' ker me-fini ludji , kader nature j s’ pametjo /ajne ■ inu kader dobru ratane otroke ima , katiri /najo n\(• M == 4?3 mu poi roke Sflhi. Aj! tu fna biti, je on na tu reki', nej vela, kader kedu enega toku’ bogabcjeghegci mo/ha Ja soseda, koker je/l Chrhhtota ima, siger po\k nishtr nabo. Jejl sem ghps tu she letu v’ misl ujel, de se ta 2. dobra mofha v temu irrata, ke mineta: Fran- z?tu je blu shus smert njegove fh- ne pomaga,'iU : de be blu gvishnu she bel shlu, aku be bia t er /hivlenju vda¬ la, mu fiisnu per dglu mofku v'roke segla. V e ih rok tudi vegh jiury. Franzi le tega ni prov fa/iopil njo na, bulshe po/ podvi/ati, inu ghes tu be bil imel G. Fabnathtra Ja svjet praskati. JS'a tu je na ve rji o praveti prishi en jlar norghov s dvoglavi , katir je toku /o?M- . , Moja mate so vezhkrat rekli: kar ni meni na vefli , me nape^he na perfti. Aku pak ony, moj pre- lubefniv Gospodizhezh ! ofg mojo iftorijo vgdeti , tok sem jeft Tomi grajske vahtar na pojlu : inu 10. ur tukej okrog, inu okrog kHzhtjo mene ludii: ta norijiave Tumi. Od mojega blaga inu premofhenis fiojy fapisanu. Mi nismo neih na svejt pernesli, tok. tudi ni ivibla, de neih is sabo naponesemo. Moji fheni pravejo ta debela Lija ; ta je rajmno tolkajn impla, ked jed. Gliha inu gliha se polh rada fglika’. Ma dva sknpej sma tedej 4, rokg, inu 4. noge im?* la, kader sma se ufgla. Tu je blu nashe semterkje. s tem sma skupej taberh dglala. Is fhgtuvjo, mla- zhvo srna &i kruh faslufhila: is zggle delanjam, ftrgh pozvanjam, shajtergo vofiti, mortr nositi, kopati, S'fihati, plgti, ploty plefti, peshpot hoditi, koker ie pruhlu, sm.i si tolkajn dnarjov faslufhila, kolkajn je nama trgba blu. Mišma po fimi nezh opprav ti lmpla, tok sem jeft is mojo debglo Li/o ra vadle prgcll, Sosed. Chrishtof je meni en b ! ek femle fa e nmalu krofhizhov, korenja, inu repe fa spolovino znesspuftil. Tu smo imgli futrafho fa fimo : jeft, noja thena ; nu n 2S ha kraveza. Lifa je she tuditise- sh! °° me i ah * ,nu P^°teh fa enu presg ne- 0 ?* '^ crs kc , inu hofto is gmajne sma fa kurjavo . * netr3n skupspravlala. Obkratkem, usak dan a st d * £ 'tc£a najgdla, inu zhasi, kako nedglo she tudi 4'4 : - tudi enmalu mesza v’ lonzu perdavela. Nobenemu nisma nezh dolfhna, ter sma fhe 2. korenaka ked hrafta visoka, inu ked svgzha rovna k’ Zesarjovemu regimentu shtglala. Ta trete slufhe fa kozbjafha gnadlivemu Grofu :inu dekle skerby fa kravezo, de , moji ti ftari ni trgba tolkukrat od kodgle prezh ho¬ diti. Zhes use tu*je mene fdej grgjska Gosposka na perporozhanje te poshtene soseske fa vahtarja na pojlu podavela ; tu se fhe tudi she zhasi eh grosh pudy na Hran polofhiti, fa un zhas, kader si- voglavza nabodo otle nogg vezh nositi. Ja! nej meni le virijamejo Gospud ! kedur lena kmetjah df* Iati otshe, ta se dobru obzhute. Dglu se napreter- ga. En par zbevlov, inu shtumfov gvira 10. lejt, kader se le ob nedglah obujejo: inu ena janka zhes ramo se tudi lohka skorej sprgde. De be meni, na- vgm kaj, obgtali, de be is mojo Li/o is njimi v’ mejdu shl,, ter imenitnu fhlahtn; inu -vrogat ratal, j tok nagrgm. Pujlite per myru tuke j nas: mejftu men’ nadapade tok’ ked vas. Toku je Tomg svojega fhiv* leni a idorijo pravel, ter je she uselej eno fravn fa- jfhvifhgal. Natu tu da she 2. druga sosgda perpo* veduvala, kaj se je njima fhe svoje dnv pergodilu* s’ katirega usega sem ta nauk posngl: De kmetushke lian j e lih toku ushafan, koker usi drugi Jtanovi. Ko- ker se pergajna , toku se vede: inu kedur svoje reft*-y bulshe narfla, temu tudi bulshe ratajo. 9 Tolkajn je G. Fajmashtr tem odbranem mofhfM , inu fhenam is popisuvanja te rajfhe Mildhajmskega Gospuda naprej bra\. Natu je on k’ njim reki: ,N l dobri ludji! jed be vam fdej imgl refodgti, denash gnadliv G. otshe imgti, de be imgli soditi, kedu be imel te pred njegovem odhodam ob!uble'ne dary prejgti. Torej doma poprej prov prelofhite: kati* ri is nasheh rajmnoprebivavzov be bli tehideh nar* bel urgdni, ter se dobru na lete idorije spominajte, kstire sem vam fdej naprejbral; Oblubite meni pakt nekom* ===== 4 1 > rvekomru povedati, komu otshete vi lete dary per- soditi, notri da nedgle zhes 8. dny, kader se ima ta prafnek tega polonanja \el posebna imenitna obhajati d XVII. Poftava. Ena velika nasrezha ]e ur/hoh, de tu refdejlenje teh darov je modu odlashanu, iuu prelofhenu biti. Ke se je blu tedej refglasilu , de na i. Nedelo ob Trojaieh se imaio ti darovi vondejliti: inu de 24. hishneh gospodarjov, inu gospodin is skupshine ima zhes tu soditi, tok je zpla vas v’ enu vespiu bojg- zhe ommajanje favle upanja , inu perzhakanja, koku se bode isshlu, poilavlera bla Deklgram, inu fantinam je per temu serze narbel tovklu j Gospodarji, inu Gospodine pak, katiri fa svojega tala volo si ni¬ so nobenega upanja dglali, so *i vonder misleli: njeh lubi otrozi bodo to zhaft imgli, de be te da- ry prejgli. Al lov ek si misl ?: Buh ommisle. V’ petk lih v’ temu tednu se je ob polnozhy enu teshku hudu urenie zhes vas lesem peruleklu ; fhe odde- lezh je blu enu buzhanje shlishat? po nebu , de ie tozha fravn, inu kolkajn blifhejshi je dahajalu, tol- ka i Q llrashnejshe je ropotalu. Koker kurje jaize debela je tozha padala : inu toku flo , de je use glahku ofimsku, inu tudi en dobr kos spomladan¬ ska fhita v’femlo potovkla. Vas samo je tozha toku fadela, de drevje po vertah je ked metle bres >nu sadja tukej flalu. Zhes use tu je she tudi rj 'isk na dveh krajeh treshel, inu ufhgal. Ogn se je naenkrat pokafal: inu favle tega od def hja nate- zhenega potoka ni blu fhiv? dushi mozh zhes prid’ t!> 2 a *iti pomagati. En mosh se je sefhgal, inu ena fheira 416 ——:—- fhena is dvenu otrozhajama je potonila. Mili- lajmske G. je, kar je narbel mogl, vifhal ta c*gn po¬ gasiti : od tgh blifhneh krajov je ludy dovel is shprizovnfizame prishlu na pomagajej al nezh mejn vonder je ta trete tal od vasy pogorel, inu szer vezhdejl ti premofhnejshi. Dolli njeh ni vezh od- neslu , koker kar so na sebi imeli. Tudi skorej »se pojle , inu snofhete so ble skus tozho , inu povudn toku flo pofentane, de je zel malu fhita, inu sena upati blu, Tu narpotrebnejshe, kar se je moglufgo* diti, je blu, te nanrezhne temzhasi kam v’ shupe, na sbtale, pod firehe teh hish, katire so she oftale, perpraveti, is kruham prevideti, pogorelsha posp/av* lati, to na pojlu, inu po snofheteh fiojezho vodo odkopati, te skus tozho potcvzhene nive preorati. — Use tu ni zhasa perpufiilu k' vondejlenju teh da¬ rov , inu k’ pra/ntku tega polonanja. Tu je blu na en bulshe zhas odlofhenu. G. Fajmashtr W'olgtnvuk je ( dokler leta prafnek be se imel rajmno na to ne¬ delo derfhati, ka^er be po shtiftengi rankega Gos- puda zhes besgde is Salom. Pridegarja u 14* ^ P* 1 ' deguvati imel) svoje uaprejnesenje toKU urovnal bil, deje szer use prafnu, inu ne^hemtrnu na femli: 1 ® samu pomujanje: use uselej bulshi narediti, inu 'bulsb* pojlati nekarj faKaj tu polona Buh skorej uselej s tem, de srezhnu od rok grg, inu tu je otl i* * e ' finem exempelnam tega vezhega dgjla svojeh p°‘ shlushavzov škafa ti -; al fdej je on mogl nameft ene vesgle, eno fhalofino, inu pogrgbsko pridego nare' diti. Al v’ Sebboto fjutrej je 011 s’ tem dapet na ' shal: to otoneno fheno, inu otroke fupet k’ fhtvlen- ju perpraveti, kar ;e njemu le samu s’tem flarejshe® at- 41 ? otrokam ratalu: ta druge tal dnpva, inuv^nozh je en pomagal pogorelze pod ftrpho, inu v’ presker- blenje perpraveti. On ni tedej zhasa imel prov na | pridego shtudirati; lategavolo je on le na britofu eno pridego derfhal. Tok je tudi is blifhneh kra- jov tolku ludy skupej se isshlu blu, de be nabli usi v’ zirqvi prodora im^li. XVIII. Poftava. Ta/katodna, inu pogrgbska pridela, katiro je G. Fajmashtr VVolgemuth po temu velikemu ognu, inu povudni na britofu v Mildhajmu derfhal. Lnbi moji ! jed navpm , ali be imel dans vam na pr'zl'0 govoriti: ali is vami se milu jokati ? Leta dan je bil fa enu prafnesku vesele odlozhen : inu je ea fhalodn dan is njega podal. Tukej, kier je tol- kajn lepu szimpraneh hisli dalu, navidem jed druge* ?a, koker groble, kupe, shute, inu peppl. Jeft po- glpdamkje zbes te kupe pepplana nashe pojlg, ter navidem nobenega klasu vezh po konzu dati. Use upanje te IpDe fhptve je v’ femlo potovzbenu : de¬ lu lejtashnega lejta je fgublenu : tu popravlanje od ▼ezh lejt je enu nausmilenu ureme v’ eni nozbi po- fentalu. Ti premofhni gospodarji teh hish , inu niv a° °ti? dans Bogu na zhad en fahvalne prafnekob- najati, de je njeh mujo, inu delu toku obiinu pofhe- ?nal: inu fdej imajo kumej tolkajn zhps, de par na¬ ginahodejo; inu 3. trupla nasheh perjatlov lefhg tukej perpravlene fa grdb, inu ftroblivod, katiri so ■* e predsnozhenem she fdravi., inu veseli k’ pozhitku doliulpgli, Kedu be tukej is Salomonom gorinafau- Pyl; J e ft tem videl use , kar se pod sondam gody, inu P°le]! use je nefhemernoft Milodiv Buh ! oh! de mo- fen ? jed she v’ mojeh dareh dnpb tako nadlugo med l^ojo lubo skupshino videti? Jed sem se us zhasmo- 3* duhovne slufhbe pomujal, njo uselej fadovolno s , tvojem poshilanjam o Bub! obderfhati: sem njeh iKUS perpoveduvanje tvojeh velikeh dobrut previ- D d fu- 4*8 -—:- 1 fhuval: d« tvoja femfa ni dolina tebsols: fnu dej zhes use dobrutliv ! se nos ne Ji’ revam, inu nadlt gam, ampak k’ fvelizbanju, inu veselu ftvarii; a fdej, ke mord.ej ta fadne fart tem dobrem ludgmti frrizho govorim, morem she tuoi tu fhaloftnu pri- zbiuvanje dati : JeJl sem use vide \, kar se pod son\s $ody , inu pole']’, use je ne\hcinernojt. Odputli meni Iube Ozhe! to fhalod , inu ti solfe , katire meni ta nasrpzha teh tvojeb iubeh c trok is ozhy tlazhe ! inu vi moji perjadi! nabod! vas tega fhaluvanja sram, v’ katiru je va?be ser« skus to veliko fgubo pbgrpfnenu. Objokajte našit nasreznne perjatle, katire mi fdej Dod femlo spri veti otsbemo. Objokajte svoje v’ kupe peppla skup- usedene ftanuvanja , inu svoje pokonzhane & ve, inu snofhpte! Buh notshe inipti, de be njego¬ vi otrozi terde, naobzhutne serza impli. Le svoj« fhaloft si meni skorej ifjokajte! Tedej prashajte se: fakaj nas je Buh v’ tak rpvn, inu nadlof bne 11» poftavei, ter se pomujajte volo B. dapoiniti. Voli B. je gvishnu toku dobra, koker je modra. Buh nas per temu , ke nas is roko enega Ozbeta wye, raj® no toku fa lubu ima, koker ke be nam dapuflil,^ 8 be nam use, koker si vosbemo, shlu. Jed vampaV otshem fdej le tu narpotrebnejshe povpdati; ke s* sam od britkuile svojeh misl skupspraveti nafaniO' rem, inu nautpgnem. Mi vpmo, de noben grabz na femlo n3pad®i bres vole B. inu ke Buh uselej tu bulshe otshe, in 1 dplatok fnamo mi fhihr sklppati: deje rajmno tu ta prave zhas tem trpm pershonam ta umrpti bil; katire je on skus silo tega ogna, inu povudne, 5 , ' tega sveita k’ sebi v’ nebpsa ufpl, Be tedej she o 01 med vami utegnili, lete manenge biti: de je ena sb tr! ' fenga B. skus ogn, vodo, ali drugo Rasrpzho svolP fhivlenje fgubiti: inu de leti na rpzhni be bit v? z gresbneki, kod mi, tok spravite si to sovrafb 110 ' inu fovsh manengo is glave, inu serza! Ta postite 11 rnojftr Jannes Andrej Fischer je uselej enu pošhten 1 '' nu bogabojezhe fhivlenje pelal, ter je koker zi met ‘ === 419 man, v' svojemu narlepshemu poklizu umeri, ke se je rajmno mujal, ogn uftaveti, de. be dalej nashl, Ranka Kathra Elshpeta Shnajdar^a je, koker (nate vi sami sprizhati, to zhalt, inu hvalo ene. dobre gospodine, iuu matere impla. Ona je tudi svoje mladu fhivlenje fgubila, kader je rajmno to narvp- zhe fveilobo ene matere skafala, ter je otla , is na- varnofljo svojega leftnega fhivlenja , fhivlenje svo- jeh otrok odtpti. Lepshesmerte skorej namore ena mate (luriti. Inu ta perserzhne male, nadolfhne Angelzhek, katirega je povudn nji v’ narozhju u- smertila ? — Gospud nafapopadne so tvoje sodbe: inu naisleditne tvoje pote; al ti se ja fhe naprej previdal, de je bulshi fa njega , de toku mlad v’ S. Raj pride; sizer be nam bil pulili nashe probe, njega fupet k’.fhtvlenju perpraveti, rajmno toku nad njim ratati, koker nad njegovo selirizo , katiro se ti gnadliv miloftiv Buh! temu fhalollnemu udovzu, inu ozhptu k’ troshtu fupet sh^nkal. Te 3. dushe so tedej gvishnu per tebi, ter so veliku srezhnejshe, koker ke be she med nami fhivple. Pokoplimo te- dej njeh trupla pod femlo, ter se per temu sporni- nimo , de nam se fna tudi tu mordej dans she, ali jutri pergoditi. Fa]ma.\ktr mule fa njeh dph veghne myr, inu po¬ koj . kjer fhul\i temfhasi te merli-ghe /akopujejo i po- *pn pak. Fajmashtr toku naprrjprideguje. Vi se usi jokate moji lubi! inu jeli sam se fhe skorej fderfhati namorem , de be se nafjokal. Al premislimo mi le she dalej ! al nam ni tudi ta zhes use dobrutliv Buh skus te fhalollne smerte kaj dobrega skafal? Mi vpmo, de tem, katiri Boga lubejo, use. H dobremu slufhe: inu meni se rps fdy , de nam J e skus tu otl perlofhnod k’ ti posebnu lepi zhed nofti dati; Drugem perskofhiti, kader se sami v’ sili /najdemo. Potrosht 3 jmo to ob svojega oskerbnika porpravleno udovo: inu tega od fhalolle da tla doli- po-\vytega gospodarja narpoprei, katir je ob fheno, 'nu otroka prishl, predn sami na svojo fgubo fraj- slemo. Kedur je v’ fianu , ta njim aa pomozh per- D d 2 fto- 4io ^rrrrrma flope , kader si od fhalofli navedd , kajfen svjet, kajfeno pbmozh be imeli popadi: tok je leta fha» loftna napadnod dobra, inu nuzna fa nashe d'i>hc; solfp, katire mi pretakamo; nej ommehzhp nasheser- za, de dobrutlivshe, lubefnivshe, inu Bogu dapad- livshe podanejo. Vama , va dva zhes use narbel fhaloflna! je nebesbke ozhe tu teshku terplenje po¬ slal , de be mozhnejshi ratala v’ pcterplenju, v’ fau- panju na njega , inu v’ viri, de fares use prov df- la, deslih mi njegoveh dopin isslediti nafamoremo. Ufainita to viro od pokopnize vasheh fdej fhe ran- keh lubeh is sabo domu , tok bo ran h vashega serza skorej nehala kryvoviti : ter fazhnita kmalu svoje refdertu gospodardvu fupet urovnati. Ti vashi op- pravki vama bodo vasho rano popolnema szelili. Na vashe dobre sosgde, inu perjatle se fanashajta, ter rada njeh pomozh goriufamita: tok bo nafprut- na lubffn, inu hvalefhnoft vashe serza fupet gori- poufdignela. Na tako vifho bolha vi žile, inu kon- ze Bof hje per toku tesbki nasrpzhi, katira je vaj fadpla , dapolnila, inu Buh bode tu k’ vajemu bul- shemu obernil. Le she tudi enmalu to gmajn nadlego premisli¬ mo» v’katiro je nasha vas skus unu ftrashnu budu ureme fapadla. Vezh is vas lubi moji, so od enega zhasa lesem fazheli bli, svoje pojlp, inu domazhyo zhes daiej na buhhe lian poftavlati ; inu jeli vam fnam fares prizho, inu resnizo fturiti, letu pomujan- je je tudi njeh dushi dobru dashlu; fakaj videjozh so onv skus tu bel pametni ratali. Al fdej je usa njeh muja pokonzhana: inu sila teh Elementov ni nobenega reflozhka durila : ta nannodrejshe, inu ta narpridnejshe je rajmno tolkajn fgubit, koker ta narabotnejshe, inu ta narnamarnejshe. Beli naimeli s’tega sklppati: tu perfadpvanje bulshe podati, in« svoje rezhy bulshi urovnati je tudi use prafnu, inu nezhemernu, inu jed vas nisem prov uzhil, ke sem vas tolkukr2t, inu tokumozhnu oppominal: de zhlo* vek je fgol fa tu samu na svejtu ftvarjen? Aku ene¬ mu fmed vami moji perjadi; fdej per temu fhalo.' v I—1— 421 flndrnu poglpdu teh pepglneh kupov, fnu teh pohlo- mafteneh niv okoli nas, en tak zvibl notripade, tok vam bo njega Buh rad odpuftil ; al le she en tr^nek teh ozhy meni vashe misle derfhite, mordej se bo puflil ta zvibl preufdigneti. Glejte! mi imamo tu vesglu upanje, de slghernega dusha je naumerjozha: de po smerti svojega telpsa enu novu fhivlenjepo* zhnemo, inu de use dary te dushe, koker spofnan- je, pamet, modrull, dobruta, lubefo, poterpef hliyoft, ftanovitnod: v’ tu novu fhivlenje ?s sabo ufamemo , ter njeh ondi per pokoju ufhyvalf, ter voninvon pogrhirali bomo. Te dobrute, ti darovi niso tedej prafni. Pish, inu hudu ureme: ogn, inu povudn, ja zel smert njim namore nobene shkode fturiti. Inu tu fadoblenje, pogmiranje, inu pobulshanje teh da¬ rov te dushe je prov rezhi, tuiflu, k’ zhemu nas je Buh flvaril. Use dobrute te fcmle, koker wogat- ftvu, zhaft, fadovolshena, ja zej lubgfn , inu per- jafnoft so nam le koker perpomozhe dane, skus ka- tire mi une dary te dushe dasefhemo , pogmiramo , Inu pobulshati imamo. Skus to veliko fgubo pak, katiro smo terppli , smo mi le v’ zhasneh do- hrutah dalej rafaj poftavleni; te susebnofte te du¬ she, katire smo mi skus svoje dadusehmalnu pomish- luvanje, inu skus nash flis daspgli, nam oflanejo. Nashe mujanje : nas same, inu use pobulshati ni te¬ dej po nobeni vifhi prafnu, inu nezhemernu blu. ^i nasmpmo zhes njeh jojmeni! upyti. Njeh tu narbulshe imamo mi fhe; tu je narefjidejozhe , je v ezhnu. Ta dobrutliv nebeshke Ozhe nam le skus * e pokonzhane pogorelsha, inu unu prafnu puflu poj- otshe ta nauk prov v’ glavo utepdi: de be ime- h tu refjidejozhe fa tega riarefjideiozhega: tu zhasnu ** tega vpzhnega volo vskati: inu na femli shaze S. Rai si skupspravlat?, katireh be nam na- ni °gl noben tat ukradi, nobena sila teh elementov Pogonobiti. Ta velika nadluga , v’ katiro smo fa- padli, nas vonder sile, de svoj um, tnu svoje mo* z hy napnemo , se Pipet vonskomotati. Tu napcj- nj nje bo nash um she bel fbrusilu: enega s’ tem D d 3 dru- 422 == drugem rajmnoterplenje, inu skerb/tem nžrpotrfb- nejshemu uselej narpoprej pomagati, nas bode do- brutlivshe, inu lubefnivshe delalu : inu toku bodo nashe dushe skus to nasrpzho farps she bulshe po- Bale , koker so poprpd ble. Buh nas je skus tu v' eno novo sholo pelal, kjer otshe is nas brumne, inu pametne otroke narediti , katire be pctpm v’ Banu bii fa irbe svojega vezhnega fvelizhanja notri poBaveti, Obrishimosi tcdej solfg moji Perja tli ! On ni tak sodnik, k3tir nas shtrafuje: on je en dobrutliv Ozhe katir nasho pravo srpzho yshe. Nekar zagovi na pogorelshah naftojte! nekar na te pokonzhane ni* ve, inu snofhete kje naglpdajte! ampak shedans is pametjo premishlujte, kaj je tu narpotrebnejshe, kar se more tu pervu fgoditi: inu jutri pojdte is fau- panjam, inu molituvjo k’Bogu is dobro volo na de« lu ! yshite tudi pornozh per brumneh Xtijaneh, inu sosedeh teh blifhneh vasyj ony vam bodo radi, kar bodo mogli, pamagali toku, koker fle ri dobri lud- ji npkdej nashem sosedam v’ IVonofhu per njeh ve¬ liki nasrpzhi Burili. Jefl videm fhe veliku Bu tukej na prizho, katireh perpravnoB, inu vola vam po¬ magati, v’ njeh obj akaneh ozhph plava. Nasha gna- dliva Gospo ska vam bo use, kar je le mogozhe, Burila, vam goripomagati. Inu na tako vifho fnate vi fhihr upati, de boBe skorej to nasrpzho prema¬ gali toku , de nabode nobenega sledu zhes oBalu, Samuzh ta sad, katirega boBe od nje fa svoje dushe, inu fa vezhnoB skupspraveli. Zhes use dobrutlive nebeshke Ozhe ! pufli me¬ ne le tu vesele dafhivpti, de leti tvoji otrozi tvo¬ jo lubgfn tudi v’ njeh nasrezh? spofnajo : de is pra¬ vem serzam porekd : Gorpud Buh je dal : G. Buh _ je u/eli ime teg;a Gospuda bodi pohvalenu. Ressvitlt njeh s’tvoiem duham , de per ti novi skerbi fa tu zhasnu uselej svojo naumeijozho dusho , inu. kar hj 1 k’ fvelizhanju- dajide , pred ozhrny imajo. Poterdi ■njeh serza, de per temu visokem nauku: Bodite po- polnemu, koker je vašh nebeshke Ofhe popolnema , po exempelnu JEfusa Xtusa, tud? med tem teshkem ter* plenjam, notri da smerte fvffti oftanejo. Amen. XIX. Poftavst. Dakonfhanjc teh bukuv. p • Mildhajmar je Pdej to narbulshe perlof hnoft do- bif, tu, kar je skus teh 5. lejt svoje rajfhe fvpdel, se nauzhii, inu skusel, k’ fupet goripoftavlaniu svoje vasy obern?ti. On je tudi toku fvpftu, inu poshtenu flurii, de je v’ 2. Iejtah spet zpla vas lepsh? ked 1 poprej na prizho (tala : inu pogorelzi so svoje ftur- jene dofgove v’ 6. Iejtah fhe spet use poplazhali j bli. Vifha, koku se je use tu fgodilu : Kaj je on j fp no Igpo vorengo v' -ginipranju , inu fidanju poflavef, koku je on eno gmajn Kašo fa naglo silo, inu po- .! tr eko: eno Apoteko fa vaty: enu betefhnishe fa lu- \ inu,enu druga fa bo\no /hivino goripoftavel: ko* , |e eno bulshe vorengo v’ sholah , tudi po iirqvah fer slujhbi B. inu v sleherni vasi eno pospbno vtr j ren go notripelaf: koku je tu refdejlenje teh gmajn t j futranje doma v’ hlgveh : tu goriufdignenje te tla- I inu grajske slufh.be , inu na posled tu refpartenje tc S a vezhega dejla svoje femle v’ lafininc teh kmetov s PuftH, inu v’itan poftavei: inu koku je on skus USe tu, inu drugu nuznu obrazhanje Mildhajmsko vas v on prave paradish sprebernii, inu svoje kmgte skorej use srgzhne, inu k’dobrem kmftam naredil ~~ tn nse se namore tukej favle pomankanja tega pioilora povedat?. Ima pak, zhe bo Buh otl, is Ufleine na 311, inu 387. v’ misle ufpteme feuqvezame D d 4 Arinye Ar\nye fa ludy, inu fhivino ob svojemu zhasu tudi po* pfsanu biti, inu koker te druge buqve fa kmete fa rajmno toku dobre kop na dan pridti , tuje : aku se bo ka- falu, de kmetji v’ teh perveh buqvah radi prebirajo. Tudi se bo v’ teh drugeh buqvah use popravelu, kar I be utegnili faflopni ludji, v’teh pomanklivega, ali ne zel toku rps fnajdti; fakaj is buqvame grp rajmno toku, koker is useme drugemezhloveshkemerezhmy,de se morejo fmirej popravlati, inu bulshe delati, notri da se Nr K O N Z A. Imprimatur . Vienncc 17. Julii 1789* j Hoffinger mppr. Secreiar. L I S T R O M. Perve dejl. Kafhe ftran Nro. i. Kaj se ima per krushni peki mirkati . 63 2. Koku se fna ftrdirbanu fhitupopraviti, inu fdrav kruh is njega peghi ... 68 3. Od krofhighov, im turshke repe . . 71 4. Od j arhive, inu koku se more hraniti . 75 5. Od Jirupeneh korenin . 79 6. Od Jirupeneh felsh, katirepo verteh rastjo. 7. O d Jirupeneh jagod, inu ghgshn . . 85 8. Oi flrupenega sejmena ...... 87 9. Od Jirupeneh felsh splohkje . 90 10. Od sadja, inu njegovega dobighka . . 94 si.. Od vojla /a fhgati, inu /a jejlnine . . 102 12. Na kaj se ima per mesu ahtengo dajati. 106 1,3. Od vode .. .115 14. Od vina, inu vola .119 15. Koku se bres kotla en p rege j dobr vol: ali ii troskov Jllaghcnega grojdja vinu dela . ,125 16. Koku je shushtar Meklavsh Rode na gorili Priftavi svoj kevdr is vinam previ- del, deslih nograda ni imel .... 127 ■17» Od uriska, inu njegovega mga . . . 132 18. Od fhganja, njegovega prida, inu shkode 135 19. Koku ena rodna, urna, ghedna, inu pa¬ metna gospodina veliku k’temu pomaga, de nje derjhina fdrava ojiant. . . . 141 20 Koku je per eni svinski gospodinj use™ sku/i use bolnu, inu revnu . . . . . 148 21. 'Jd na/masnojle ........ 152 1 £ 2. Od kmemhke noshne ...... 157 Kafbe ftran, Nro. 23. Od ftanuvanja, inu hishnega orodja . 165 24. Od fakona ..... ..... 174 25. Miha Vovka fakona pergodba . , . 178 26. Kaj s tega vonpride, kader se kmemhki Deklici is gosposkem moshtvam prevegh fnanejo .-.184 . 27. Strashnu f halojhiupismu enega naghijlega fapeluvavga te nadolfhnojle . . . .191 28. Kaj je i he iger hudega is Jhleht go • rii/rejenja Miha Vovka otrok prishlu. 19 h 29. G. Flinka vorenga ptr hishi . , . * 204 30. Od ghajly 1 . ......... 211 31. Od pokoja te Jushe, inu od vefty . . 218 32. Kaj si je Wiieim Denk Jeno perpo- mogh Jvoli\ k’ enemu malemu selu pridti. 221 33. Vonpotegnenu is poptsuvanje Denkove rajjhe . ... > .226 34. Ena pejl is Wilerraa Denka Lahovne nioihne ........... 258 j 35. Denk te s' tem pametnem kmgtam Mal- jogg Jnane .261 36. Denku se faghne po domu to/hiti, on do- by slavu, inu sam gospodariti fajhne . 260 37. Denkov poduk od d ( tele . . . • .280 38. Koku je W. Denk sfer shparanje pogjta- si ivogat ratal .... . . . • 2 87 39. Od preghudnega ushafanja ghlovgshkega fhivota: od umetnojie enega argata * inu od nafdufhne golfye teh therjaghnekov. 292 40. Kunsht jlar pojiati: ali kratka vorenga tega fhivlenja Ja bolnike . . - . • 3 C ^ 41. Kaj be blu jiuriti, de se noben ghlovek napokople, ampak de je rfs umeri . . 42. Kaj je it ludmy pogheti, od katireh se gvishnu nav?, «Au so mtrtvi ...» ^ 43. Kaj be blu is Jmerfnemi ludmv pogheti. 21 44. Koku je sn?g Stefgtu pomagal . . • 45. Utonene k'Jhivlenju perpraveii: inu od povudne sploh kje .. 3 1 ' % "Kafhe flrar^ Nro. 46. Koku st /na /adushentm pomagati: tu¬ di od Hajilishka , inu kunshte duhove pan- noti . 321 47. Koku se fnajo obgsheni, ali /adavleni per Jhivlenju ohhraniti .327 48. Od popadanja flekleh pesov, inu teh nar - bulsheh perpomojh ghes tu .331 49. Od ka^h, krut, pajkov, ghebgl, ds: itdr. kader ugrifnejo, ali pighejo .... 338 50. Od /agupranja, ipu ofiruptnja . . . 342 51. Katechifmus faflare, inu mlade per ognu. 348 52. Od hudega vremena: inu kokube st ime li fravn faderjhati ....... 334 53. Od oduraghanja te dragine, inu lakote: inu koku be se blu treba ob %hasu hudt lejtene faderfhati . j/o 54. Od plevela, merghefov, inu drugeh nad- lug na pojlu, inu po verteh .... 365 55 * Koku be se imgli kmet')i ob %hasu te vojske: tudi per pretg/hengah, inu prav¬ dah Jader/hati ..373 56. Od nadluge te fhivine, inu koku se ima¬ jo ludji pruti nji faderfhati .... 380 XIV. Podava. Koku so Mildhajmzhani te buqve brali, inu po njeh uku se /ader/hali . _. 387 XV. Pod. Koku so G. Mildhajmarja nje- H 0Vl podlo/ hneki sprejeli, ke je bil is du/hel najaj prishl ... 39® , . XVI. Pod. En /apopadk; vonufet is Mild- hajntarjove raj/he .......... 393 , XVII. Pod. Ena velika nasrgghaje vrfhoh, ! p tu refdejlenje teh darov je moglu odlofhenu, inu prelofhenu biti . 4*5 XVIII. Pod. Ta /halojina, inu pogrgbska P r 'dega, katiro je G. Fajmashtr Wolgemuth po temu velikemu ovnu , im podvudni na britofu v' Mddhajmu derfhal , . f.. . 4 *7 XIX. pod. Dakonghanje teh bukuv . . . 42S