RATI VEČEIS TUDITISTO OSREDNJA Jg In 11. SVEČANA 1999 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSTAJE ZAGOBJE: 61-002 TBBOVUE: 21-102 BBASTNIK: 41-602 BADEČE: 81-002 UVODNIK Sodelavci so se razleteli po Zasavju in prisostvovali prireditvam kulturnemu prazniku v čast, kar v besedi in sliki poročamo v tej številki. Slišali smo veliko besed o kulturi,- lahko ugotovimo, da je kultura vse naše dejanje in nehanje, da tudi, če nekoga klofneš, mu daš kompliment, ga pljuneš, poljubiš,..,. Nekaj iz vsebine 4 P INFORMATIVNI DNEVI NA ZASAVSKIH SUEDI 7 J KŠEFTI <8> POGOVOR Z RAOEŠKIŽUPJ LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0609/61-63-40 69/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽORNE SE0ŽBE): ZD RADEČE:88-207 V čast literarnim ustvarjalcem smo izdali prilogo LIST in se tako pridružili praznovanju. Če vas je naslovnica zbodla, smo namen dosegli, saj smo vas spomnili na še en praznik, na praznik Pusta, praznik norčij, prešernega veselja. Pojdite torej v maškare, vsaj v tolikšnem številu, kot ste bili na praznovanju kulturnega praznika! Mojmir Maček * 1(f) LETOŠNJI NAGRAJENCI t7č OBISKALI SMO IZIAŠKEGAŽUPNIKA 'O0 31 J ŽORIRALI SMO Z ZLATIMI ZVOKI Z0TRB0VUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-006 ZD LITIJA: 061/881-855 Naslednja številka izide 25. februarja ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peler Ravnikar. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fančj Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Katra Hribar, Lucija Cestnik, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstptni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 11. SVEČANA 1999 J . U . J J . r- U J . U URA PRAVUIC V LITIJI Če imate radi pravljice ali ne, in če ste radovedni ali niti najmanj, za vse je bilo poskrbljeno v Knjižnici Litija v torek, 16. januarja ob 18. uri, ko je pravljičarka Darinka Kobal iz Litije predstavila svojo novo uspešnico, že tretjo po vrsti, pravljico: Radovedni medvedek. Darinka Kobal je razpredla pravljico Radovedni medvedek. Predstavitvi je uvodne besede dodala Joža Ocepek, vodja litijske knjižnice, glasbeno popestrila Neca Falk in malčki iz vrtca Najdihojca z vzgojiteljico Dragico Turnšek, k čestitkam in organizaciji pa prispeval tudi Janez Kobal. Darinka Kobal, ki na radiu GEOSS vodi prisrčno oddajo Mulček in mulčica, je v samozaložbi izdala pravljico Radovedni medvedek, kije prijazno sprejeta tudi po vrtcih in osnovnih šolah, kjer jo prav tako predstavlja. V Knjižnici Litija seje uri pravljic odzvalo veliko število otrok s svojimi starši, ki so prisluhnili pravljici, pravljičarki in prisrčnim pesmim Nece Falk o mačku Muriju. Prisotnim se je predstavila tudi Tamara Pirih, ilustratorka omenjene pravljice, čestitke pa je v programu izrazil tudi član ansambla Štajerskih 7, Rudi Šantl, ki je v spodbudo zapel Prešernovo Pevka Neca Falk je sproščena z otroki. Zdravljico. Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo, da so družno pokramljali z avtorico pravljice, se nasmejali in izmenjali mnenja. Kot je bilo rečeno v kulturnem programu, je otroka treba znati poslušati, spodbujati in se z njim pogovarjati. Darinka Kobal, sicer učiteljica po poklicu, pa je dejala: "Za otroke ni težko pisati in tudi pravljica o radovednem medvedku, kije povzeta iz resnične zgodbe, je nastala na pobudo vrteških otrok. Izdaja knjige v samozaložbi pa teija precej naporov, zato sem hvaležna tudi sodelavcem, saj je pravljica dobro sprejeta. V teh časih, ko se premalo posvečamo drug drugemu pa skušam v otrocih prebujati pozitivna občutja in nemalokrat ugotovim, da so otroci izvrstni sogovorniki.” Tudi pevka Neca Falk ni ostala brez besed in za bralce Zasavca povedala, da se trenutno več ukvarja z izdajo zgoščenke, ki bo zajemala njene najbolj uspele popevke doslej. Glede otroških popevk pa je povedala: "Z otroki znatno lažje komuniciraš, če gre za stvari, ki so njim blizu, da sodelujejo. Ker pa me zanima interpretacija v glasbi, mi je poleg sporočilnosti glasbe pomembno tudi besedilo pesmi, ki jo prepevam." In pravljica o radovednem medvedku je privabila radovednost tako malih kot velikih, ki imajo radi zanimive stvari. ER. Foto: Marjan Šušteršič RADEČAMI PROSLAVILI KULTURNI PRAZNIK Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je v Radečah potekala že v petek. 5. februarja. Pričela seje s tem, da so učenci razredne stopnje temu posvetili eno učno uro, ki je bila namenjena besednemu, likovnemu in glasbenemu poustvarjanju. Poleg tega so učenci predmetne stopnje imeli kulturni dan in to tako, da so se oddelčne skupnosti predstavili z dramatizacijami literarnih del po lastni izbiri. Sledil je literarni kviz in nato proslava v kulturnem domu v Radečah. Kot že vrsto let je osrednja občinska proslava potekala ob 19. uri v kulturnem domu. Proslavo so pripravili "ta mali" iz vrtca, člani gledališkega krožka šole, učitelji šole in učenci Glasbene šole Anice Horvat. V uvodnem govoru pa je o pomenu kulture človeka spregovorila ravnateljica Glasbene šole Radeče Rosana Groznik. Proslava je, kljub skromnosti, izzvenela v radeški kulturni prostor in pokazala velik interes mladih za delo na tem področju. Rudi Špan IZBIRA POKLICEV JE VELIKA V petek, 12. in v soboto, 13. februarja bodo tudi na zasavskih srednjih šolah potekali informativni dnevi. Osmošolci se bodo lahko razgledali po izobraževalnih programih, kijih ponujajo srednje šole in ponovno pretehtali o svoji poklicni odločitvi. Na gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, se bo tudi v šolskem letu 1999/2000 lahko vpisalo 90 učencev na gimnazijski izobraževalni program, 30 učencev na smer: ekonomska gimnazija, ki je novost v šolanju, in 60 učencev v izobraževalni program ekonomsko-komercialnega tehnika. Srednja šola Zagorje pa vpisuje 50 učencev v izobraževalni program: pomočnika gospodinje oskrbnice, ki traja dve leti in pol, 30 učencev za poklic oskrbnice, ki traja tri leta, 90 učencev pa se bo glede na ustrezne pogoje lahko vpisalo na triletno izobraževalno smer: trgovec. Po 30 učencev bodo vpisovali v triletna programa: kuhar in natakar. 60 učencev pa v nadaljevalni program tehnika gospodinjskih storitev. Po uspešnem dve-letnem šolanju na Srednji šoli Zagorje se je mogoče vpisati v izobraževalni program ekonomsko-komercialnega tehnika na tej šoli. Srednja strojna šola Trbovlje se bo v prihajajočem šolskem letu preimenovala v Srednjo strojno in elektro šolo Trbovlje, vpisovali pa bodo po 30 učencev v programe: elektrikar elektronik, elektrotehnik elektronik, strojni tehnik, oblikovalec kovin ter mehanik vozil in voznih sredstev. Le 25 učencev pa bo vpisanih v program obdelovalca kovin. Novost je tehniška gimnazija, ki bo stekla le v primem, če bo vpisanih najmanj 50 učencev. Po besedah Milana Lavriča, ravnatelja Srednje strojne šole Trbovlje, dijaki na šoli dobijo dobro tehniško izobrazbo, kar pa hočejo še izboljšati, zato ustanavljajo strokovne gimnazije oziroma konkretno bo to tehniška gimnazija. "Po uspešno opravljenem izobraževalnem programu bodo dijaki opravljali maturo, imeli pa bodo tudi možnost vpisa na univerzitetni študij," je dejal Lavrič, "saj je program namenjen študiju na univerzah tehniške usmeritve, lahko pa vpišejo študij tudi na ostalih univerzah. Pomembno pa je, da dijaki v programu tehniška gimnazija osvojijo naravoslovna znanja v največji možni meri. Novost programa je tudi pri izbirnih predmetih: osnove elektrotehnike, mehanike, računalništva, kjer naj bi dijaki dobili veselje do tehnike. Tehniška gimnazija naj tudi ne posega v univerzitetne predmete, ampak naj bodo izbirni predmeti iz tehnike za dijake niti prelahki niti pretežki. Laboratorijske vaje v specializiranih kabinetih pa so motivacija, da bodo učenci pri pouku imeli kolikor mogoče enake pogoje pri naravoslovnih in tehniških predmetih." Gimnazija Litija pa bo v šolskem letu 1999/ 2000 vpisovala že tretjo generacijo dijakov in sicer 60 učencev v izobraževalni program splošne gimnazije. PR. -(©- ^ OrAFEX c BILTEN PODJETJA G H A F E X • ŠTEVILKA LETNIK l • JULIJ i 9 9 9 MED NAJBOLJ UREJENIMI PODJETJI =:♦**'**» j* » ##= (•««podarska zlwrnica Slovenije Turistična zveza Slovenije R I Z N A N J s pečatom gostoljubnosti v kategoriji /»i- m V letu 1998 sta Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije nadaljevali s projektom Moja dežela -lepa, urejena in čista. Projekt je vključeval tudi ocenjevanje poslovnih objektov, saj je urejeno okolje podjetij pomemben del kakovosti proizvodnje, delovnega okolja, življenjaljudivkrajuin tudi turistične ponudbe. V Grafexu smo dokazali, da za urejenost podjetja znamo in hočemo poskrbeti. Vsak dan se trudimo, da bi bile stranke z našimi storitvami zadovoljne. Med najpomembnejše dejavnike našega uspeha prav gotovo sodi tudi čista in urejena okolica ter gostoljubnost, ki jo nudimo strankam katere nas obiščejo. Očitno slednje ni ostalo neopaženo, saj je bil Grafex v lanskem letu izbran za najbolj urejeno podjetje v Zasavju. V kategoriji 180-ih podjetij iz vse države pa je Grafex med manjšimi podjetji zasedel tretje mesto in 29. marca 1999 prejel tudi Priznanje za urejeno okolje gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov, v okviru projekta Moja dežela - lepa urejena in čista. Kljub priznanju, ali ravno zaradi tega, se bomo še naprej trudili izboljševati našo podobo v okolju, kjer delujemo. ■BI—«MB« j j Prejem priznanja je velika čast, a hkrati tudi še večja obveznost za naprej! Mi, GRAFEX-i, se odgovornosti zavedamo... In ne bomo Vas razočarali! ^ Dejan Sešlar ) 15. obletnica podjetja Grafex V krogu prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev smo obletnico proslavili v Medijskih toplicah na Izlakah. _________________________________Staar^ Kdo nam zaupa? Svoje delo radi opravljamo, kar se pozna tudi na kakovosti naših izdelkov. Zaradi kakovosti se stranke rade vračajo k nam z novimi naročili. Sodelovali smo z najrazličnejšimi podjetji, zasebniki, javnimi zavodi inposamezniki. _________________________________Stran4 Kaj znamo? Lahko se pohvalimo - znamo vse, kar znaj o veliki! Glede na zaokroženo ponudbo, spadamo v svoji dejavnosti med visoko kakovostna podjetja, čeprav smo po velikosti podjetja med manjšimi. _________________________________Stanji smcatya I Od piknika na Čemšeniški planini je mililo že kar nekaj časa, ajevsemostalvtako lepem spominu, da objavljamo kratko reportažo s tega izleta. 1.aprila je bilo v ljubljanski restavraciji Mercurius sedaj že tradicionalno družabno srečanje. Stran 6 Kdo smo? V podjetju Grafex nas je trenutno zaposlenih 15 ljudi. Ker vseh ne poznate, bi se vam radi predstavili. Z vsako številko Grafexovih novic nasboste spoznali več. Stran 7 j j Podelitev priznanja majhnemu podjetju GRAFEX, ki ima jasno zapisano razvojno vizijo, je bila zame nadvse prijetna naloga. Podjetju želim vse najboljše na poti do še večjega uspeha v Sloveniji in v Evropi. _j Jožko Čuk 15. OBLETNICA PODJETJA GRAFEX Smo pravo družinsko podjetje. 28. marca Motivacija in volja do dela sta, kljub začet- leta 1983 smo se odločili, da pričnemo s nemu pomanjkanju strokovnega znanja, popoldansko obrtjo, katere dejavnost bo podjetje vodila v širjenje in uvajanje novih fotokopiranje in razmnoževanje. dejavnosti ter zaposlovanje sodelavcev. Dokazilo o naši trdni voljiin veselju do dela je tudi 15. obletnica našega delovanja. V krogu prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev smo obletnico proslavili v Medijskih toplicah na Izlakah. Praznovanja so se udeležili tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, predstavnik Obrtne zbornice Zagorje Janez Vidmar, predstavniki Ministrstva za obrambo, predstavniki Banke Zasavje... Svoje čestitke pa so poslali predsednik vlade Janez Drnovšek, minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, urednik revije Obrtnik, in drugi. Pravijo, daje kovačeva kobila vedno bosa. Za nas to ne velja. Ob našem jubileju smo zbrali podrobno in pregledno kronologijo podjetja od leta 1983 do 1998 ter v njej z besedo in sliko opisali prehojenih petnajst let trdega dela. j j Osemnajstletno delo v prosveti me je preveč utesnjevalo, ni bilo dovolj ustvarjalno, zato sem sprejela odločitev... Hotela sem nekaj več. Vedela sem, da rada delam, in to predvsem z ljudmi in da je sprememba nujna... ( . Marija Sešlar S S j j Grafex je še en dokaz, da se z veliko volje, potrpljenja in z željo po dodatnem izobraževanju lahko doseže marsikaj. \ : , Miha Grah s s predsednik Obrtne zbornice Slovenije NA POTI K USPEHU Če uspeh podjetja merimo z dobičkom, je seveda zanj v veliki meri odgovorna služba za marketing v podjelju oz. njene poslovne funkcije. Morda smo se nekoliko prepozno preusmerili iz tipičnega proizvodnega v prodajno usmerjeno podjetje, a vendarle številke ponazarjajo našo pravilno usmeritev. Kot je razvidno iz diagrama, naši poslovni rezultati minulih let niso slabi, še bolj ambiciozni pa so naši načrti za prihodnost. Skupaj z vami, poslovnimi prijatelji, nam bo to gotovo uspelo! Dejan Sešlar Letni obseg poslovanja načrti poročilo B gjgtójgg Ss GRAFEX OD ZAČETKOV DO DANES 1983 — 1988 1988 — 1993 1993 - 1999 Marija Sešlar prične z dejavnostjo fotokopiranja in razmnoževanja. 18. aprila 1983 na Občini v Zagorju prijavimo popoldansko obrt. Dobre štiri mesece kasneje se Marija Sešlar odloči, da bo povsem opustila prejšnji poklic in pridobi status rednega obrtnika. V tem obdobju - leta 1989 - seje za nadaljevanje svoje profesionalne in življenjske poti v družinskem podjetju odločil tudi Alojz Sešlar. Službo direktorja razvoja v izlaškem ETI-ju je zamenjal za službo v lastni hiši in se v celoti posvetil računalniški pripravi za tisk. Obdobje zaznamujejo velika vlaganja v novo opremo. Naš prvi stroj je bil razmnoževalni stroj GEHA 2000 SRA Automat. Mesec dni kasneje nam je g. Jože Hudarin oblikoval prvi znak in logotip. Prostore za delo smo zasilno uredili v spodnjih prostorih domače stanovanjske hiše. Delo z novimi naročniki je dobro steklo. Za povečan obseg storitev smo septembra kupili še fotokopirni stroj Lumoprint LX4, s katerim smo izdelovali papirnate ofset matrice za razmnoževanje in opravljali storitve fotokopiranja za lokalne stranke. Leta 1984 sledi nakup novega rezalnega stroja ZBR-70 ruske izdelave. To leto zaznamuje predvsem utrjevanje pozicij pri kupcih in navezovanje stikov z dobavitelji, saj je bilo nekatere repromateriale zelo težko dobiti. Sledil je nakup enobarvnega tiskarskega stroja Romayor 314, B3, s katerim smo izboljšali kakovost tiska. Produktivnost pri dodelavi tiskovin smo dvignili z nakupom zlagalnega stroja Lindaco A-3. V januarju 1986 smo kupili rabljeni kontaktni kopirni aparat za kopiranje grafičnih filmov in osvojili tehniko ročnega razvijanja grafičnih filmov. Zaradi kritičnih repromaterialov smo pogosto potovali v Nemčijo. Decembra istega leta smo kupili klasično reprokamero Repromaster - Heliprint in tako postali že prava mala tiskarna z lastnim "repro11 študijem. Leta 1987 smo kupili lastni fotostavni stroj Diatype za akcidenčni stavek. Stroj je tekst postavljal direktno na film, vendar je bilo postavljanje tekstov slepo in dokaj nerodno. • Proizvodni obrat smo obogatili z razvijalnim aparatom Agfa Copyproof A3, ki nam je omogočil direktni postopek izdelave filma v reprokameri. • Izpopolnili smo postopke klasične grafične priprave. • Vletu 1988 smo se odločili za gradnjo tiskarne kot samostojnega objekta. Tiskarno smo predvideli za stanovanjsko hišo in pridobili lokacijsko dokumentacijo. • Istega leta smo kupili telefax Canon 270, računalnik PC 386/8MB, laserski tiskalnik Star 8 DBII, A4,300 dpi. • Svojo dejavnost smo začeli širiti na področje štampiljk in pečatov. Izdelali smo prve odtisne ploščice iz fotopolimernih plošč. « Oblikovano je bilo novo ime in sklenjena pogodba o ustanovitvi podjetja. Grafex d.o.o. je bil 16. marca 1990 s sklepom gospodarskega sodišča vpisan v sodni register. • Naši opremi se je pridružil rezalni ploter Roland Camm-1, s čimer smo posegli na področje reklamnih napisov. • V maju 1990 smo patentirali trodelno vizitko, kijebilatakratnovostvposlovnem svetu. • Septembra istega leta smo od Republiškega sekretariata za pravosodje uradno prejeli dovolj enj e za izdelavo p ečatov. • V letu 1991 smo kupili stroj za izdelavo polimernih štampiljk Polymat, s čimer smo štampiljke izdelovali po profesionalnem postopku. Kupili smo grafično tablico Summasketch II za risanje z računalnikom po papirnati predlogi, uvozih tiskarski zaklopni stroj Grafopres GPE B4, uvozih kopirni aparat za plošče Theimer Copymat 1000, s čimer smo dvignili kakovost kopiranja ofsetnih plošč na profesionalni nivo. • Istega leta smo kupih prvi potezni skener za skeniranj e log otip o v. • V letu 1991 smo prevzeli izdelavo prvega zaščitenega vrednostnega papirja za naročnika BTC iz Ljubljane. V celoti smo prenovili sprejemno pisarno in kupih novo pisarniško opremo. Stroje in opremo smo presehh v novo tiskarno. Leta 1992 smo kupih novtiskarski stroj Dominant 515, drugi osebni računalnik PC 386 ter laserski tiskalnik QMS 860, A3, 600 dpi. Slednjega smo uporabili za izpisovanje vse črtne grafike in črnob elih p oltonskih slik. • V tem letu smo pričeh proučevati tehnologijo izdelave khšejev za registrske blagajne. To obdobje zaznamuje predvsem Dejan Sešlar, ki leta 1995 uspešno prične svojo kariero v podjetju. Prevzame mesto vodje marketinga in prenovi Grafexovo celostno podobo. Z mladostno zagnanostjo in svežimi idejami širi tržni delež podjetja. Nadaljujejo se investicije v profesionalno opremo za reprodukcijo in najsodobnejšo tiskarsko opremo. Grafex "osvoji " Ljubljano. • Leta 1993 smo kupili prvi "overhead" skener - digitalno kamero za skeniranje prosojnih in odsevnih originalov do formata A3. Z njim smo v istem letu uspešno realizirali zahtevni projekt ECG kataloga od fotografiranja, preko skenira-nja, do končne izvedbe. Sledila je nabava računalnika Aple Macintosh Quadra 950 s programsko opremo Photoshop 2,5 za obdelavo slik in programom FreeHand za obdelavo vektorske grafike ter s tem stopili na tla profesionalne grafične priprave. • Junija 1993 smo uvozih odsevni densito-meter X-Rite 408, kupih PC računalnik 486/DX/66, nov rezalni stroj Maxima MS-80, laminator za plastifikacijo tiskovin GBC LM 569, fotoaparat Yashica 270 in ostalo opremo za improvizirani foto studio. Laminator nam je omogočil oplemenitenje tiskovin s plastifikacijo. • V letu 1994 smo za enostavno skeniranje vključili v delo namizni skener Hewlett Packard ScanJet II CX, A4. Pričeh smo uporabljati mrežasti sušilni regal za sitotisk do formata B2 ter uvozih dvojni namizni spenjalnik Rapid R106. • Istega leta smo v grafični pripravi priključili napravo za nemoteno napajanje računalnikov UPS 3000W in razpeljali posebno mre žo za napaj anj e iz UPS naprave. • V mesecu decembru 1994 smo uspeh na javnem razpisu za tiskanje obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. • Januarja 1995 se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah registrirata dve "obratovalnici": Tiskarstvo Marija Sešlar s.p. in Grafex, tiskarna, štampiljke, napisi, AlojzSešlars.p. • Leto 1995 je bilo investicijsko najbolj zahtevno. Najprej smo nabavili PC računalnik 486DX4/100 in tiskalnik Sylus Color ter računalnik Power - Mac 8100/80. V tiskarno smo dodah 2-barvni tiskarni stroj Poly 725, formata A2+. Kupih smo bobenski skener Scanmate 5000, laserski osvetlje-valnik ECRM VR 45HS in razvijalko Multiline 550. S to investicijo smo izpolnih vse materialne pogoje, ki so potrebni za izvajanje vseh operacij grafične priprave vlastni hiši. • Vseh osem računalnikov smo povezah v mrežo sprogramomNovelNetware4.11. • Leta 1996 smo kupih opremo za špiralno vezavo in laserski tiskalnik EPL 5500 s nadaljevanje na 7. strani H ^ /Mite Ss (šjmffm® ^7 KDO NAM ZAUPA? Svoje delo radi opravljamo, kar se pozna tudi na kakovosti naših izdelkov. Zaradi kakovosti se stranke rade vračajo k nam z novimi naročili. Sodelovali smo z najrazličnejšimi podjetji, zasebniki, javnimi zavodi in posamezniki. Vsakemu kupcu se radi posebej posvetimo, saj menimo, da le na ta način lahko ponudimo kakovostno storitev. Naj vam naštejemo le nekaj naših poslovnih partnerjev: BTC d.d., Walter Wolf Fashion, LB - Nova LB Ljubljana, LB - Banka Zasavje, Pošta Slovenije d.o.o., ININI d.d., NIKA borzno posredniška hiša. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, SKB Stanovanjsko komunalna banka, AM-Cosmos, ETI Elektroelement d.d., TROJANE d.d. gostinsko podjetje, Rudis... In ne pozabite - z veseljem bi se trudili tudi za Vas ! V vsaki številki Grafexovih novic vam bomo predstavili katerega od naših poslovnih partnerj ev. Tokrat vam predstavljamo dva. Anton Draksler direktor marketinga ETI Elektroelement d.d., Izlake Dejavnost podjetja: Smo proizvajalci elektroinštalacijskega materiala, tehnične keramike, orodij ter naprav. V podjetju je zaposlenih 1150 ljudi. Naš največji trg je Nemčija, sledita ji domači trg in Hrvaška. Pravzaprav lahko naše proizvode najdete po vsem svetu. Vizija podjetja: Želimo postati eden glavnih proizvajalcev varovalk in zaščitnih stikal, povečati želimo delež proizvodnje in prodaje «a področju tehnične keramike, doseči evropsko primerljive rezultate in še bolj uvelj aviti lastno blag ovno znamko. Sodelovanje s podjetjem Grafex: Z Grafexom sodelujemo vse od njegove ustanovitve. Za nas opravljajo največ tiskarskih storitev, od raznih proizvodnih in pisarniških tiskovin do izdelave kakovostnih prospektov. Z sodelovanjem s podjetjem Grafex smo zadovoljni. Poleg kakovosti so nepre-kosljivi predvsem pri hitrosti oz. nudijo zelo kratke dobavne roke ob konkurenčnih cenah. JANJA 2000 V založbi Grafex pripravljamo koledar za leto 2000 z ekskluzivnimi motivi znane Slovenke Janje Zupan. Janja se nam predstavlja v novi podobi s katero vstopa vnovo tisočletje. Ksodelovanju smo povabili priznanega slovenskega modnega fotografa. Koledar bo tiskan na kakovosten papir v formatu 35 x 50 cm in bo predvidoma izšelmeseca oktobra 1999. Glede na veliko zanimanje bo 1. naklada 5.000 izvodov. Za prednaročila (-15%) in rezervacijo količin (nad 100 kosov) nas pokličite na tel. 060157103. Matjaž Tomlje direktor l/l/, l/l/, trading Dejavnostpodjetja: Na splošno lahko rečem, da se ukvarjamo z modo. Tržimo in razpolagamo z uveljavljeno blagovno znamko oblačil Walter Wolf. Vizija podjetja: Želim, da podjetje W.W. trading razširja svojo ponudbo in tržni delež. Temu bi potem sledilo tudi zaposlovanje novih sodelavcev. Na splošno lahko rečem: "rastpodjetjavvsehpogledih". Sodelovanje s podjetjem Grafex: Z Grafexom sodelujemo dobri dve leti. Za nas izdelujejo ovitke za kravate, deklaracije za oblačila, reklamne vrečke, prospektne materiale. Sledimo tudi razvoju Grafexa in se odločamo za njihove nove izdelke. Lahko rečem, da stabiliti dve leti sodelovanja z Grafexom uspešni. KAJ ZNAMO? Lahko se pohvalimo - znamo vse, kar znajo veliki! Glede na zaokroženo ponudbo, spadamo v svoji dejavnosti med visoko kakovostna podjetja, čeprav smo po velikosti podjetja med manjšimi. Pri nas vam naredimo vse - od vsebinske zasnove, do končne odpreme kupcem, kar nam omogoča lasten vozni park. Našim strankam lahko ponudimo: ■ Fotografiranje ■ Grafično oblikovanje ■ Grafično pripravo za tisk. Izvajamo celovito grafično pripravo za tisk, skeniramo na bobenskem skenerju do 5000 dpi, vkopiramo fotolite v predpriprav-Ijene datoteke, osvetljujemo grafične filme do širine 46 cm. ■ Tisk. Izvajamo najzahtevnejši 4-barvni tisk na ofset tiskarskih strojih do formata 485x660 mm, širok izbor opreme za dodelavo grafičnih izdelkov nam omogoča kratke dobavne roke tudi za najzahtevnejše kupce. ■ Reklamne napise. Grafična oprema avtomobilov, izdelovanje transparentov, napisi na tablah za opremo razstavnih prostorov, obcestne table. ■ Lasersko označevanje. Označevanje materialov različnih vrst in trdot. ■ Štampiljke in pečate različnih vrst. Klasični model z lesenim ročajem, žepni ali namizni model v kaseti, datumske štampiljke, štampiljko izdelamo v eni uri. ■ Klišeje za registrske blagajne. Klišeji za vse standardne elektronske blagajne, izdelava iz specialne gume, trajno napojeni s posebno barvo, OKI barva za klišeje. Svoj oponudbosmo razširili tudi v založništvo in druge storitve grafičnega inženiringa. Prihranili vam bomo nepotrebne poti, saj boste pri nas lahko dobili vse grafične storitve na enem mestu. Poslovno prihodnost vidimo v povečanju tržnega deleža v vsej Sloveniji, predvsem pa v doslednem spremljanju in uvajanju novih tehnoloških postopkov ter izpopolnjevanju naše ponudbe, tako imenovanega načina dela "vse iz ene roke". ZNATE SAMO NAREDITI ALI TUDI PRODATI? V današnjem času morajo obrtniki poleg strokovnosti obvladati tudi druge spretnosti, da bi bili uspešni. Trg je nasičen s proizvodi, konkurenca vse bolj agresivna. Stvari, ki jih stranke kupujejo ali naročajo pri vas, lahko kupijo tudi drugod. Doseči morate, da ne boste le eden med mnogimi ponudniki, ki ponujajo med seboj podobne izdelke ali storitve. Za uspešno poslovanje so potrebni: Kakovost in cena. Nalogo boste uspeli uresničevati z najvišjo stopnjo strokovnosti pri svojem poklicnem delu. Tu si ne smete dovoliti nobenih pomanjkljivosti. Boljše je, daje delo nekoliko dražje, pa stoodstotno neoporečno, kakor nekoliko cenejše, apomanjkljivo! Reklama. Reklama je danes pomemben faktor prodaje, saj preko nje do bodočih kupcev speljete enosmerni stik. Kupci spoznajo vas in vašo dejavnost. Znanje, kako pridobiti stranko. Za to potrebujete veliko psihologije in prakse. Zavedati se morate, da vsako naročilo pomenijavno priznanje kupca. Psihološki prijemi do kupcev. Z dobro opravljenim delom ni vse narejeno! Kakovost je samo prvi pogoj za uspeh. V stranko se morate vživeti, poskušati razumeti njene probleme in se ji približati kot človeku. Zavedati se je potrebno, da so kupci v prvi vrsti ljudje, šele nato poslovneži. Prepričati morate stranko, da ste vi nekaj posebnega in ji hkrati dati občutek, daje za vas "posebna stranka". Potem boste pri strankah imeli prednosti, kijih ne bo mogla izriniti nobena konkurenca... Zato začnite vzpostavljati dobre odnose, še preden jih nujno potrebujete! Vaše današnje vedenje odloča o prihodnjih uspehih. Prodajalec "GRAFI" P.S.: Profesionalni prodajalec "GRAFI" bo s svojimi praktičnimi nasveti iz svoje vsakdanje prodajne prakse v Grafexovih novicah morda pomagal tudi vam k uspehom pri prodaji oz. pri povečanju prodaje. I [Dmšaj&m gšmm < PIKNIK NA ČEMŠENIŠKI PLANINI V Grafexu se trudimo, da se s svojimi poslovnimi partnerji skupaj tudi poveselimo. S tem namenom v Grafexu organiziramo razna družabna srečanja, kot sta na primer Večer dolgih nosov in piknik na Čemšeniški planini. Svoje prijatelje in poslovne partnerje smo lansko leto prvič povabili na Čemšeniško planino. Tudi v letošnjem letu smo v mesecu juniju za vse poslovne partnerje in prijatelje podjetja Grafex organizirali družabno srečanje na Čemše-niški planini. Naša prijetna družabna srečanja vam in nam s pomočjo fotografij ostanejo v trajnem spominu. Veseli smo tako vaše udeležbe na srečanjih in tudi tega da nas kasneje pokličete ali nam pišete o prijetnih spominih. Gospa Vesna Berk iz zagorske Deloze d.d. se nas je spomnila znaslednjimibesedami: "Lepo, da skrbite za naš arhiv. Če po pravicipovem, je sreča, da me vi zalagate s slikami, sicer bi imela album čisto prazen! Zdaj, ko sem spravljala to zadnjo sliko, so me prejšnje spomnile na lanskoletni izlet na Čemšeniško planino. Zadnjič sva šla s sinom Simonom po vaši poti na Čemšeniško planino in me je presenetil, koliko stvari mu je ostalo v spominu! Praktično meje vedno rešil iz zadrege, ko se nisem znala odločiti, kam naprej. Torej hvala za sliko ! Lep dan vam želim, da bi bil lepši, kot j e videti skozi okno ! " Upamo, da ste se nam pridružili tudi na našem letošnjem izletu na Čemšeniško planino. To pot je bilo še prav posebej pestro, saj smo vam na poti od Prvin do vrha Čemšeniške planine zastavili kopico zabavnih nalog in ugank. Čemšeniško planino smo pohodili v nedeljo, 20. junija 1999. Družabni pohodniki so se lahko pripeljali na sam start na Prvine, rekreativni pohodniki pa so se na pot odpravilipeš, iz GRAFEX-a ob 11. uri. Veseli smo bili vaše družbe. Več o letošnjem pohodu pa vnaslednji številki. GRAFEXOVO PRVOAPRILSKO SREČANJE Tradicija je, da podjetje Grafex vsako leto prvega aprila pripravi družabno srečanje. Tudi letošnji 1. april ni bil izjema. V prijetnem okolju restavracije Mercurius na območju BTC v Ljubljani seje zbralo veliko naših prijateljev in poslovnih partnerjev iz cele Slovenije. Častni gost srečanja in govornik je bil dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Veseli smo bili njegovih pohvalnih in spodbudnih besed, katerih sporočilo je bilo, da smo na pravi poti. Hrana, pijača, ples in smeh so poskrbeli, da je bilo zelo prijetno. Vsem, ki niste bili z nami pa je namenj ena pričuj oča fotografij a. ( Novice) KDO SMO? V podjetju Grafex nas je trenutno zaposlenih 15 ljudi. Ker vseh ne poznate, bi se vam radi predstavili. Z vsako številko Grafexovih novic nas boste spoznali več. Bilten podjetja Grafex Leto I, številka 1 julij 1999 Izdajatelj Grafex d.o.o. Naslov uredništva Štihova 25 Ljubljana e-mail: grafex@siol.net http://www.grafex.si Odgovorni Urednik Dejan Sešlar Avtorji člankov • Dejan Sešlar Alojz Sešlar Alojz Sešlar, direktor Kdajje prišel v podjetje 5. aprilajebilo desetlet odkar sem se zaposlilvGrafexu. Naloge, kijih opravlja Postavljam vizijo podjetja, skrbim za organizacijo in koordinacijo dela v podjetju, spremljam delo sodelavcev, postavljam kratkoročne in dolgoročne cilje. Trenutno me zelo zaposluje sistem kakovosti ISO 9000, kije zdaj približno nekje na sredini inbo zaključen do konca leta. Uspešnostpodjetja Slikovni viri Matej Sešlar arhiv Grafexa Oblikovna zasnova Nadja Maraž Fotoliti Grafex, Izlake Tisk Grafex,Izake Naklada 10.000 izvodov © Grafex, 1999 nadaljevanje s 3. strani • PostScript nadgradnjo. Kupili smo dodatni PC računalnik RSH Pentium 166 in fotokopirni stroj Canon LP 50 za posodobitev pisarniškega dela. V novembru smo kupili še zgibalni stroj GUK K-52 in se v precejšnji meri osamosvojili pri enostavni do delavi tiskovin. • Konec leta 1996 smo kupili moderen, širokirezalnikMutohSC-100. • Aprila 1997 Dejan sproži aktivnosti za spremembo celostne grafične podobe podjetja. • Leto 1998 zaznamuje predvsem intenzivno izobraževanje za pričetek uvajanja sistema kakovosti po modelu ISO 9001. Pred tem smo izvedli standardizacijo ofsetnega tiska po standarduISO 12647 in striktno densitometrično umerjeno vo denj e tiska v 7 0% rastrskem tonu. • Kupili smo lasersko gravirno napravo Trotec 25 in jo vključili v proizvodnjo štampiljk in klišejev. Grafex je poslovno učinkovit in uspešen gospodarski subjekt na področju grafičnega inženiringa. Niti jaz niti žena nisva iz predhodnih služb prinesla znanja ali poslovnih vezi. Pričeli smo na začetku, uspeli in kot samorastniki zato na svoj uspeh še posebej ponosni. Dejan Sešlar, vodja marketinga Kdaj je prišel v podjetje m$- Z delom v podjetju sem pričel s svojimi dvanajstimi leti. Grafex je bil del mojega odraščanja. Formalno sem se zaposlilvGrafexu leta 1995. Naloge, kijih opravlja Skrbim za podobo našega podjetja, ukvarjam se z marketingom ter vodim in koordiniram večj e proj ekte. Uspešnostpodjetja •O' Poznam sicer uspešnejša podjetja, vendar je tudi Grafex vsekakor uspešno podjetje. Edo Brodar, vodjatiskarne Kdaj je prišel v podjetje •£- Sedanjemu kolektivu sem se pridružil pred dvema letoma in pol. Naloge, kijih opravlja Kot vodja tiskarne skrbim za koordinacijo dela v tiskarni, zadolžen sem tudi za zahtevnejši tisk. Uspešnostpodjetja Grafex se širi in razvija, kar je prav gotovo eden izmed kazalcev uspešnosti. Vsekakor je za uspešnost potreben dober kolektiv in mi se odlično razumemo. koledarji 2000. Za novo tisočletje smo Vam pripravili serijo poslovnih koledarjev v različnih izvedbah. Trimesečni stenski koledar, namizni tedenski koledar, žepni koledarček in namizni tedenski planer-podloga so zasnovani tako, da so pripravljeni za dotisk Vašega znaka. prostor za dotisk 214 x 200 mm (Sz-M / Sz-Z) (S3-M / S3-Z) TRIMESEČNI STENSKI KOLEDAR • dimenzija 214 x 640 mm • v mod rosivi ali zeleno-sivi barvni kombinaciji • 12 listov - mesecev • zareze za označevanje tekočega dneva • slovenska in angleška imena mesecev in dnevov v tednu • označeni tedni v letu m označena imena svetnikov • označene lunine mene • seznam vseh pomembnejših praznikov in dela prostih dni v evropskih državah • vezava s špiralo • dve različici za dotisk vašega logotipa: Si, Sj - dotisk zgoraj S2 - dotisk spodaj O || ia december december 1 1999 6 13 20 27 li L -A 7 14 21 28 TJ Jj3 V. 0 1 15 22 29 liu IH 1! 2 8 9 16 23 SrS TJ 0 £ a 3 10 17 24 Is ÌR 4 11 » I? is U I 1 armar januar Novo le» a januar. Novo kr» <§S> J 6. januar Sv. »je kralji CEXŠ£> 1 !« |a ll s* II H I II Is 11 il 11 « 9 iw PP |w |w |w 1 K K I I I I 1 I 2 ^ Novo le» Makanj 3-45678-9 Genovefa -- J Angela Simeon Gaiper Zdravko Severin JŽJ Jullian 10 1112 13 14 15 16 1 2 prostor za dotisk 214 x 60 mm NAMIZNI TEDENSKI KOLEDAR • dimenzija 2/0 x 140x37 mm • v modrosivi ali zelenosivi barvni kombinaciji • 53 listov - tednov • slovenska in angleška imena mesecev in dnevov v tednu • označeni tedni v letu • seznam praznikov in dela prostih dni v evropskih državah • označena imena svetnikov • označene lunine mene • na vsakem listu tudi trimesečni pregled vezava s špiralo Gregor pi Pavlin §§§ Tkijana Veronika ^ Srečko »| Pavel Marcel 17 18 19 20 21* prostor za dotisk 270x30 mm Amon f_ ‘ Marjetka Manj ‘^| Boštjan Neža I ’4-25~26 27- 28 m h ŽEPNI KOLEDARČEl • dimenzija 57 x 92 mm • koledarska stran v modri barvi • reklamna stran po Vaših željah • obojestransko plastificiran • zaokroženi vogali Pri količinah nad 1000 izvodov lahko stiskamo koledarje v poljubnih dveh barvah. (brez slike) • dimenzija 630x430 mm • zelo praktičen in uporaben način za označevanje tedenskih nalog in obveznosti • v modro-sivi ali zeleno-sivi barvni kombinaciji • 53 listov • celoletni koledarski del na vsakem listu • obsežen prostor za zapiske • listi lepljeni na zgornjem in spodnjem robu (zaščita proti "ušesom") • spodnji rob zavarovan z zavihkom iz umetne mase (opcija) • možen dotisk vašega logotipa CT1713 ì; cVTr, 11. SVEČANA 1999 Svetniške trboveljske in hrastniške: DRUGA SEJA OBČINSKEGA SVETAOBČINE HRASTNIK V četrtek, 4. februarja, je Hrastniški župan Leopold Grošelj sklical drugo sejo občinskega sveta Občine Hrastnik, ki je imela bogat dnevni red. Najprej so potrdili zapisnik prve konstitutivne seje z dne 14.12 1998, nato so obravnavali in sprejeli sklep o financiranju političnih strank v občini Hrastnik, kar omogoča znani 26. člen zakona o političnih strankah. Na podlagi rezultatov volitev se bodo razdelila sredstva takole: LDS 728.280.00 SIT, ZLSD -občinski svet 397.440.00 SIT, -župan 1.618.560,00 SIT, SKD 86.040.00 SIT, SNS 147.960.00 SIT, SLS 122.400.00 SIT, SDS 118.080.00 SIT. Sredstva za delovanje političnih strank se bodo valorizirala v skladu z rastjo primerne porabe občine. Prav tako so potrdili predlog o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles, višini sejnin in podobno. V zvezi s tem bi povedali še to, da seje župan Leopold Grošelj pri kratkem premisleku odločil, da bi funkcijo župana opravljal profesionalno. Predlog proračuna občine za leto 1999 so podali Vanja Jerič, vodja oddelka za proračun infinance, Ljubomir Zalezina, vodja oddelka za splošne zadeve in Tomaž Sihur, direktor direkcije. Županje razložil, da so poleg proračuna za letošnje leto podana v materialu tudi izhodišča za leto 2000. Svetniki so se strinjali, da je proračuri pripravljen zelo skrbno, le trije člani SDS so želeli odgovore na dvanajst vprašanj. Delno so odgovore že dobili, nekaj nebistvenih vprašanj pa bodo pojasnili na naslednji seji. Poleg župana in poročevalcev je na vprašanja odgovorjal tudi Janez Kramer, tajnik občine. Kar se tiče lokalnih cest, bodo temeljiteje razpravljali na naslednji seji, ko bodo dobili pripombe in dopolnila iz razprav z vseh svetov KS. Dopolniltve in sprembe občinskega statuta in poslovnika bodo člani sveta podali pisno komisiji, ki bo to upoštevala pri drugi obravnavi. Kaže, da so se občinski možje oz. svetniki trdno odločili, da pomagajo Hrastniku z okolico do turistične promocije, kar je razvidno v skrbno pripravljenem dokumentu o turistični taksi, ki bo pomagala pri uresničevanju različnih namenov v zvezi s turizmom. Natančno začrtan je tudi program pospeševanja malega gospodarstva in ukrepi za pospeševanje kmetijstva v hrastniški občini. V zadnji točki vprašanja in pobude omenimo naslednje svetnik SKD Jure Bantan, je želel, da bi se na naslednji seji natančneje informirali o gradnji dvorane na Dolu. Član SNS Aleš Heric je dal pobudo, naj vladna služba - urad za begunce posreduje podatke o trenutnem stanju v hrastniškem begunskem centru. Svetnica ZLSD Katjuša Laznik pa je predlagala, da se občinske službe pozanimajo v podjetju Erika v Velenju za natančnejšo razlago podatkov o socialni zdravstveni sliki Hrastnika, o kateri so pisali v Dnevniku konec meseca januarja letos. Odbor za socialno politiko in zdravstvo bo zaskrbljajočo študijo proučil in o njej poročal. O tem bomo poročali tudi na straneh Zasavca. Fanči Moljk Predstavljen letošnji proračun Člani občinskega sveta v Trbovljah so bili na 2.seji prejšnjo sredo seznanjeni s proračunom za leto 1999 in s postopkom sprejemanja le-tega. Bilanca prihodkov in odhodkov občinskega proračuna znaša 1.517.299.900 tolarjev, kar je dobrih 5 % več kot lani. Župan Ladislav Žiga Žgajnar, ki je podrobno predstavil posamezne postavke, predvsem na odhodkovni strani, je opozoril na proračunsko izravnavo. Enakost planiranih odhodkov s prihodki pa seveda pomeni, da bodo morali uporabniki, ki bodo terjali več sredstev za svojo dejavnost, povedati, komu vzeti. Za družbene dejavnosti, kamor sodijo otroško varstvo, izobraževanje, kultura, šport, socialno varstvo in zdravstvo, je načrtovanih 595 milijonov SIT ali 15 % več kot lani. S tem letom se v proračun v celoti vključuje občinska uprava, vanjo pa se med delavce šteje še dodatnih 40 delavcev iz področja javnih del, med zaposlenimi pa je tudi en nov funkcionar. Lanski podatki torej z letošnjimi niso primerljivi. Med investicijskimi odhodki, zapisanih je veliko, naštejmo le obnovo nekaterih cest: rekonstrukcija ceste Kamnikar - Novi dom na relaciji Ban - Kolonija 1. maja -Terezija rov; nadaljevanje rekonstrukcije lokalne ceste Trbovlje - Dobovec, s katero bo omogočen osebni dvosmerni promet na relaciji Dobovec -Trbovlje; modernizacija ceste Terezija — deponija Neža -omogočala bo normalen dovoz na komunalno deponijo in obrtno cono Neža; najnujnejša sanacija občinskega cestnage omrežja; oporni zid Ušeničnik - pridobljen bo pločnik, preglednost vključevanja vozil z Lok in Škratovine; zagotovitev prevoznosti cest po neurju; rekonstrukcija ceste Pod Ostrim vrhom - dela bodo izvajana v etapah kompletno z vsemi komunalnimi vodi. In kakšen bo postopek sprejemanja proračuna? Do 18. Februarja bodo potekali sestanki delovnih teles in predstavnikov uporabnikov proračuna, da bodo dobili vsa potrebna pojasnila. 22. Februarja bo že 3. seja občinskega sveta, na kateri bo izpeljana splošna razprava o predlogu proračuna, nakar bo, če bo predlog sprejet, do 5. marca možnost podajanja pisnih pripomb in predlogov. Župan se bo do teh pripomb opredelil do 12. marca in pripravil dopolnjen predlog ter 29. marca sklical 4. sejo sveta, ko naj bi proračun sprejeli. Ivana Laharnar Čistilna naprava Izmed osmih slovenskih občin so Trbovlje v letu 2000 na 5. mestu za vključitev v sofinanciranje Strukturnega sklada Evropske unije za gradnjo čistilne naprave in kolektorskega sistema. V proračun za letošnje leto so vključena sredstva za pripravo dokumentacije za čistilno napravo. Če se bodo v Trbovljah potrudili in pripravili projekte, kakršne Strukturni sklad oz. EU zahteva, lahko že v prihodnjem letu pričakujejo pridobitev sredstev in pričetek izgradnje, kar bo za Trbovlje velikega pomena. I.L Financiranje političnih strank in list Zakon o političnih strankah določa, da občine lahko financirajo delo političnih strank in list, katerih kandidati so bili izvoljeni v občinski svet oz. so postali župani. Vsak dobljeni glas prinaša 30 tolarjev. Trboveljski občinski svet je na drugi seji prejel predlog za financiranje desetih strank oziroma list in dveh strank za župana. Glasovi so dali za vse skupaj dobrih 4,5 milijona tolarjev, največ LDS in ZLSD, ki še posebej prejmeta znesek za izvolitev skupnega župana. Financiranju strank za izvolitev župana je oporekal svetnik iz SDS Slavko Kmetič, ki je menil, da je ob profesionalnem županu takšno izplačevanje stranki kljub pravni korektnosti moralno vprašanje. Od 25 svetnikov jih je bilo 17 za predlog, ki je bil tako sprejet in stranke bodo prejemale sprejeto višino sredstev po dvanajstinah od začetka letošnjega leta dalje. I.L KULTURNI PROGRAM ZAGORSKIH OSNOVNOŠOLCEV V Knjižnici Zagorje so v četrtek, 4. februarja ob 18. uri organizirali recital pesmi v počastitev 150. obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Ivana Skvarče. Učenci od 6. do 8. razreda na zagorski OŠ Ivana Skvarče so pripravili polurni program, ki je vseboval glasbene in recitacijske točke. Naslednji učenci: Violeta Kos, Kristjan Adamlje, Urška Potočnik, Jasna Medvešek, Peter Laznik Eberl, Manja Kranjc, Simon Grčar, Boris Bcja, Jure Jere, Ivana Matoševič in Nejc Vozelj so pod vodstvom Alenke Knez, knjižničarke na taisti šoli, prijetno predstavili izbrane Prešernove pesmi. Na harmoniko sta zaigrala Boris Fajfar in Jani Lipec, na flavto pa Tanja Repe. Kot so dejali, je kultura pomembna spremljevalka človeka in ga bogati' na vsakem koraku. Tekst in foto: Pfi. 11. SVEČANA 1999 j. ij j4 fč nj. r# POVABUENI V GLEDALIŠČE ŠKLAB, Klub zasavskih študentov, je v petek, 5. februarja ob 19.30 uri v DD Zagorje organiziral gledališko predstavo za izven, komedijo v treh dejanjih, Scamicco-Tarabusovega Častnega povabljenca, ki jo je izvedlo Gledališče slepih in slabovidnih NASMEH iz Breznice pri Žirovnici in katere dobiček bo namenjen nakupu endoskopa za Bolnišnico Trbovlje. Erlend More, Sonja Pušnik, Andrej Pršuh, Suzana Dajčman, Brigita Kozlar, Jana Mirt, Miha Kosi, Frenk Mlačnik, Miha Jakopin, Valter Vertačnik, Ladka Hunjet in Damjan Gert so v režiji Mateje Fabjan izvrstno odigrali komedijo o Častnem povabljencu, ki sojo pripravljali šest mesecev. Kot je povedala režiserka Mateja Fabjan, so z vajo poleg besedila in igralske izraznosti, obvladali tudi prostor, čeprav so morali ravno gibanju in orientaciji na odru - katerega scena je zmeraj postavljena v enakem medsebojnem razmerju - posvetiti največ časa in vaje. V igri so brez težav zaplesali tudi disco-hustle in skorajda neverjetno seje zdelo, da lahko tako izvrstno igrajo in nasmejejo publiko. V prisrčni gledališki igri, kjer preizkušajo medsebojne dobre in zle namere, da bi se vsemu vendarle posmehnili, pa se zapleti in razpleti kar nadaljujejo, a da ne bi pričeli dolgočasiti, se igra v prav tako hecni zvijačnosti konča. Častni povabljenec, ki odhaja z ene od svojih zabav, kamor se je povabil, bo presenetil še s kakšno prijetno komedijo. Številna uspešna gostovanja po Sloveniji, ko so bili uspešni tudi s predstavo Dan oddiha, pričajo, da bodo gotovo še mnoge odobrovoljili. RR. FUNŠTERC FUNŠTEBC FUNŠTiRC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC PRIZNANJA IN DIPLOME INOVATORJEV 1998 Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Zasavje Trbovlje je 29. januarja v DD Zagorje podelila priznanja in diplome inovatorjem v Zasavju za leto 1998. V razpisanem roku seje prijavilo 38 inovaterjev s petindvajsetimi inovacijami. Od tega je sodelovalo 22 gospodarskih družb in 3 samostojni inovatorji. Člani komisije so idividualno ocenili vse prijave, pri čemer so upoštevali inovativnost, tržno zanimivost, primernost okolju in racionalnost. Glede na pretekla obdobja seje dvignil nivo ocen. Priznanja in diplome sta podelila mag. Miroslav Štrajhar in mag. Andrej Pušnik. ZLATI PRIZNANJI inovatorja: Damjan Podbregar, Stane Rozman -Mehanika d.d. Trbovlje inovacija: polimeri natezni izolatorji za srednjenapetostne elrktrodistribucijske mreže do napetosti 24 kv inovator: Bruno Logaj - Iving d.o.o. Trbovlje inovacija: energetski akustični resonator "ERMA" SREBRNA PRIZNANJA inovatorji: mag. Ladislav Krašovec, Radoš Zornik, Aleš Herič, Brane Lisec -TKI Hrastnik d.d. inovacija: razvoj postopka za proizvodnjo granuliranega trinatrijevega fosfata inovator: Stane Abram Občina Hrastnik inovacija: sistem "LATRASYS" inovatorji: mag. Zdenko Savšek, Darko Koritnik, Jure Knez, Marko Agrež - Kalmer d.o.o. Trbovlje inovacija: sistem merjenja lastnosti amortizerjev FAM- 1000 BRONASTA PRIZNANJA inovatorjLRadoš Zornik, mag. Ladislav Krašovec, Anton Detič, Sašo Kovač - TKI Hrastnik d.d. inovacija: razvoj postopka za racionalno porabo toplotne energije inovatorja: Stane Abram, Andrej Ham - Systek d.o.o. Hrastnik Inovacija: simulator vira radiacije in zunanje detektorske sond za merilnik radiacije SSM - 1 (SIMRAD - 1) inovator: Franc Forte STT Strojegradnja d.d. Trbovlje inovacija: centrifugalni drobilnik inovatorja: Andrej Kalšek, Dušan Šimec TEVE Varnost elektronika d.o.o. Zagorje ob Savi inovacija: ročni prenosni indikator eksplozivnih plinov in hlapov - VOHLJAČ DIPLOME ZA INOVACIJE inovatonSrečko Medvešek Steklarna Hrastnik d. d. inovacija: naprava za centriranje obračalnega žleba inovator: Stane Pušnik Občina Hrasrnik inovacija: naprava za vroče tiskanje, razrez ter prebijanje pvc profilov inovatorka: Veronika Majkič Sijaj Hrastnik d.d. inovacija: klubska miza inovatorjaJure Knez, Peter Dolenc Kalmer d.o.o. Trbovlje inovacija: programska oprema za merjenje hrupa "hrup v okolju 1.0" inovator.Boštjan Petek Občina Krasnik inovacija: sistem za polavtomatsko podajanje sena v kozolec inovatorja:Brane Čop, Marko Košir Diopin d.o.o. Trbovlje inovacija: razvoj in izdelava diodnih verig inovator: Rado Bostič Diopin d.o.o. Trbovlje inovacija: razvoj in izdelava krmilnega vezja FB6582 inovatorja:Peter Kapi, Mihael Gornik Diopin d.o.o. Trbovlje inovacija: sprememba tehnologije meritev mostičkov BXXXR inovator:Vinko Razpotnik ETI Elektroelement d.d. Izlake inovacija: stroj za montažo magnetnega sprožnika inovatorja: Matjaž Drnovšek, Štefan Škrabar ETI Elektroelement d.d. Izlake inovacija: linija za avtomatsko justiranje inatalacijskih odklopnikov inovator: Peter Anzeljc ETI Elektroelement d.d. Izlake inovacijaxistilna naprava za stestitno podnožje - razvoj, izdelava in vpeljava v proizvodnjo inovatorja: Jožica Hrastelj, Franc Randl ETI Elektroelement d.d. Izlake inovacija: obogatitev prodajnega programa v družbi ETI inovator: Nikolaj Per Bartec - Varnost d.o.o. Zagorje ob Savi inovacija: regal sprestrezno opremo, tip RS-4K, za skladiščenje okolju nevarnih lahko vnetljivih tekočin inovatorJože Polc Bratec - Varnost d.o.o. Zagorje ob Savi inovacija: mešalnik za polnilne snovi inovator: Štefan Repovž Bratec- Varnost d.o.o. Zagorje ob Savi inovacija:preureditev proizvodnje strukture v strukturo izdelovalnih celic inovator: Zoran Opačič Oria Computers d.o.o. Zagorje ob Savi inoavcija: razvoj programske opreme za popis osnovnih sredstev na ročnem terminalu formula 11. SVEČANA 1999 SVEA D.D. pozna trg in ima zaščiteno svoje proizvodnjo Proizvodnja pohištva predvsem kuhinjskega, kar velja še posebej za firmo SVEA d.d. Zagorje ob Savi se mora zaščititi pred možnimi krajami idej. Same predstavitve po sejmih so pokazale trend prilagajanja tujih proizvajalcev slovenski konkurenci in obratno - pri iskanjih praznih tržnih niš za izdelke v kuhinjah. Prav zato je potrebna zaščita inovacij in patentov delov v posameznih kuhinjah njih elementih.Ta pa je po besedah direktorja podjetja SVEA mag. Mira Štrajharja mnogo bolj komplicirana kot pa si lahko mislimo ali pa predstavljamo. Kljub temu, da ima SVEA nekih oblikovalskih in tehničnih rešitev zaščitenih, je ta zadeva zapletena.To pa velja predvsem v smislu, da nekdo spremeni eno malenkost, pravzaprav kopira- pa mu v končni fazi ne moreš dokazati, daje ukradel ali kar prevzel od nekoga. To je seveda tisti bistveni problem pri zaščiti takih rešitev - še posebej pri kuhinjah, kjer se elementi hitro menjajo.Mag. Štrajhar je ob tem dejal : "Mi smo to rešili predvsem z zaščito imena SVEA - ne samo v Sloveniji, ampak v desetih državah, kjer smo sodili, da so te nevarnosti. Kljub temu pa je namreč znano, da v končni fazi, kasneje pri kupcih le prevladuje ime - produktivna znamka. S tem so tudi po svoje rešili in zaščitili svoje delo in proizvode .Na vprašanje o tem, da bi se morda lotili v svetu že sicer znane oblike prodaje kuhinj glede na to,da se stare ali prejšnji modeli ne zavržejo po načinu Staro za novo, pa je povedal :"Poznam te koncepte in se z vami strinjam, da je že danes vprašanje tudi prostora, kam s starim blagom. Danes je že vprašanje v mestih, ko kuhinjo embalirano pripeljejo.Takrat se pojavi problem,kam naj odložijo kartone v katerih so bili elementi. Sicer pa za te stvari že znamo poskrbeti .Ostalo pa je to kot misel, Staro za novo je kot taka izvedljiva .Vendar je bilo to v Sloveniji tudi že uporabljeno v Idriji.Vendar so kupci to na svoj način na študirali v čem je "štos" in o tem tudi vem za kaj gre .V tem trenutku pa še ne razmišljam , da bi šli v to obliko saj bi se moral koncept kot tak še dograditi ,da ne bi ljudje imeli občutek, da so bili prevarani. Klasični koncept staro za novo vendar le majčkeno prevare." Glede na to, daje proizvodnja v Svei v glavnem vezana na izdelavo kuhinj, dosti pa je še prostorov , ki so vezani nanje - kot so shrambe smo povprašali kaj pa je z dodatno ponudbo za te prostore je mag.Štrajhar povedal Kuhinja in jedilni prostor gresta skupaj in iz naše ponudbe se to vsekakor že naredi. Sicer pa, ko gre o dodatnih ponudbah trdim da tisti, ki je profesionalec za kuhinje takorekoč z lahkoto razvije tudi kakšen ploskovni program.Kuhinje v pohištveni industriji so vendar najtežji program in zato je odvisno od tržnih niš. Tu naj se oceni ,kje je kak prostor v tem delu ponudbe, saj smo sposobni izdelave dodatne ponudbe v svojem programu ." Rudi Špan OBRTNA ZBORNICA ZAGORJE - POMEMBEN DEJAVNIK ZAPOSLOVANJA Člani obrtne zbornice Zagorje so imeli 6.2.1etni občni zbor, kjer so pregledali prehojeno pot in se zazrli v prihodnost. Predsednik zbornice Alojz Sešlar je predstavil delo združenja, ki šteje 380 enot, po učinku, kot trdi predsednik, pa dosegajo rezultate kot 1000 članski kolektiv, kar sploh ni zanemarljivo v okolju, kjer delujejo. Strukturno se opredeljujejo kot storitvena dejavnost, nekaj manj kot polovica pa je dejavnosti, ki pridobivajo novo vrednost. Največji problem predstavljajo birokratske zahteve države, ki ne ločijo podjetij z nekaj zaposlenimi in samostojnih podjetnikov, ki so jim sicer podelili ime in izenačili z ostalimi, vendar, žal, še vedno ne pri plačilih. Tako še vedno samostojni podjetnik pri terjatvah nastopa kot drugorazredni upnik. Sodelovanje z Agencijo za razvoj je, kot pravijo, zgledno, ponujajo v tem letu lepe kredite, vendar bodo problemi pri programih. Ravno v tem segmentu pa bi žeieli večje sodelovanje države in njenih služb. Je pa nujno poudariti, daje segment podjetniške dejavnosti, ki jo zastopa obrtna zbornica sila trdoživ in nanj gotovo ne vplivajo spremembe pogojev poslovanja v taki meri, kot na druge subjekte gospodarstva. Tudi zaposlovanje je tu prepuščeno posameznikom, saj nova delovna mesta pridobijo z velikim osebnim odrekanjem. Sicer pa zbornica skrbi tudi za izobraževanje članov, pa naj bo to na strokovnem področju, kot tudi na splošno svetovalnem, tj. kako se obračati v novih davčnih zahtevah. Zaskrbljujoče je, da seje zagorska obrtna zbornica pridružila tistim, ki se jim članstvo zmanjšuje, saj je v preteklem letu začelo obrtno dejavnost opravljati 25, zaprlo pa jo je 28. Nad negativnim trendom bi se tudi politika morala zamisliti... Tekst in foto MM MODERNIZIRANA AVTOPRALNICA KBMVZAGORJU Avtocenter KBM oz. podjetnik Boštjan Turk, je pred kratkim moderniziral avtopralnico ob bencinski črpalki v Zagorju in sicer tako, da jo je avtomatiziral. Čas pranja seje tako zmanjšal za polovico (5 minut), kar pa je najbolj razveseljivo, tudi cena pranja seje zmanjšala za 20%. Sicer pa več o investiciji v naslednji številki. Tekst in foto: RM. VZAG0RJU POSIJALA F0T0MAVRICA V podhodu med občinsko stavbo in zdravstvenim domom v Zagorju, je Miran Lavrač odprl poslovalnico Fotomavrica, kjer vam nudijo v polno ponudbo fotografskih storitev. Najbolj zvesti kupci bodo prejeli tudi kartico zaupanja, ki jim bo omogočala razne ugodnosti. V februarju bodo vsi, ki bodo kupili film pri njih, lahko le - tega brezplačno razvili pri njih. RM. 11. SVEČANA 1999 77 j j Hm J fi !T Ludvik Sotler:Delajmo za to, da nam bo bolje - vsi Po drugi redni seji občinskega sveta smo za nekaj odgovorov poprosili novega župana občine Radeče ing. Ludvika Sotleija. Vprašanj e: Kakšni so po vaši oceni začetni koraki novega občinskega sveta v Radečah? Sotler: V organizacijskem pogledu mu zagotovo manjka še veliko stvari.Vsebina sveta je bolj jasna, medtem, ko organizacijsko to še ni dokončno, saj mu za delovanje manjka ustreznih aktov in poslovnikov.Tako v dobri veri poskušamo čimbolj normalno delati .Pogoj za to pa je sprejem normativnih aktov po katerih se bo lahko normalno delalo. Vpr.: Kakšni se vam zdijo trenutni pogledi na sedanje stanje - z vaše in strani svetnikov? SotlenPrvo, kar moram ugotoviti v tem svetu, in je po moji oceni zelo pozitivno je to , da so pozabljena predvolilna in politična nasprotja.To se mi zdi zelo pomembno in občutek imam, da vsi želijo tisto, kar ves čas poudarjam - delati čimbolj uspešno v okviru občine in interesu krajanov.Kar se tiče same bilance stanja, ni bil to, kar seje obravnavalo na seji. Zanjo je potrebno ovrednotiti in oceniti premoženje, vendar žal, zaradi nedokončane delitvene bilance med občinama Radeče in Laško, to zaenkrat ni mogoče. Na eni naslednjih sej, ko bo delitvena bilanca med obema občinama napravljena in bodo doseženi dogovori, pa bo govora tudi o tem. Potem bomo izdelali tudi bilanco stanja, ki bo pokazala koliko je v resnici vredna občina.To kar smo prikazali na seji, je samo primanjkljaj v višini polletnega proračuna. Ta je seveda posledica komercialnih pa tudi kakšnih drugih pogodb sklenjenih v zadnjih mesecih pred iztekom mandata po sklepu tedanjega občinskega sveta Radeče. Kdaj se naj bi pričeli dogovarjati oz. naj bi se dogovorili o delitveni bilanci z občino Laško? SotlenPrvi koraki so bili storjeni.V ponedeljek, 25.januarja, sva se srečala z županom Laškega in pričela začrtovati kratko in jasno pot za dosego delitve med obema občinama. Vprašanje:S tem se bo dokončno določilo lastništvo objektov v dvojni lasti - občinah Radeče in Laško . Kaj pomeni to ? Sotler: Premoženjska bilanca pomeni nepremičnine, premičnine in finančna sredstva - torej popis vseh nepremičnin in pod finančna sredstva- stanje na žiro računu glede na proračunsko porabo, skratka tu je govora vedno o aktivi in pasivi. Vprašanje: Radeče sodijo med manjše občine glede na to, da se določa občinski proračun s tem tudi v bistvu na ta način tudi usklajuje.Zanima me, ali ostaja ta proračun v isti višini kot v lanskem letu ali se zmanjšuje, ali zvišuje? Sotler : Ne ! Ostal bo približno na istem nivoju glede na to, da je v občini Radeče zdaj nekaj več prebivalcev s vključitvijo Obrežja. Pravzaprav ne moremo reči da smo majhna občina , saj smo nekje na sredini - nismo ne zelo majhna in ne zelo velika. Kar se tiče izhodišča proračuna za leto 99 pa so ta enaka, prav tako tudi viri za sestavljanje proračuna.Se pravi kolikor zakonodaja omogoča, toliko bo tudi denarnih sredstev iz teh virov. Vprašanje: Kakšni so načrti dela občine za letošnje leto in kako je s tem ? Sotler: Mislim, da se bomo prvo četrtletje lovili predvsem še s temi normativnimi akti, urejanjem in ustanavljanjem različnih delovnih teles, komisij, ugotavljanje bilanc za nazaj revidiranjem pogodb,ki so že in obvezujejo občino . V drugi polovici drugega kvartala ter naprej, pa že računamo na redno delo.Prav gotovo bomo poskusili vse napraviti da bi se nekatere stvari v občini premaknile.Za mene je med prvimi adaptacija objekta v katerem kot občina smo. Vprašanje: Precejšen del občinske stavbe je še neizkoriščen .Nameravate dati to v najem, ali kako drugače uporabiti? Sotler: Predvsem moramo to stavbo usposobiti. Usposobiti pa je ne moremo prej, dokler ne bo dosežena bilanca med obema občinama.Skratka ta stavba lahko služi več namenom - lahko služi občinski upravi, občini, interesom krajevni skupnosti, društvom, političnim organizacijam. Ker je veliko prostorov in ravno v tem je srž in škoda ,da se stavba ni adaptirala do sedaj, ker bi s tem pridobili druge prostore, katere bi lahko namenili za stanovanja ali oddajali v kakšne druge namene. Vprašanje:Na določenih predelih v občini je še vedno nedodelana komunalna infrastruktura. Kdaj se bo to dokončalo in uredilo? SotlenOkrog dokončanja obnove mostu, vam še ne morem povedati drugega kot to, da je prišlo do določenih podražitev, nepredvidenih del. Ko bodo pridobljena sredstva zanj se bodo tudi ta dela zaključila.Kar se tiče obvoznice ob Radečah nam manjka predvsem razsvetljava in še marsikaj drugega. Pravzaprav nam manjka na skoraj vseh področjih.Na področju infrastrukture je potrebno povedati še nekaj: Prav v centru Radeč, okoli šole je velika površina ,ki ni bila nikoli asfaltirana, nikoli urejena, tako da otroci vnašajo v šolo umazanijo.To je le eden od teh, kar je potrebno storiti še v samem centru.Če govorimo o okolici, se pojavljajo interesi Obrežja , priključitev vodovodov -različnih. Slednji so bili v lokalni ali krajevni upravi - skratka to bomo skušali v naslednjih mesecih združiti .Zato bo moralo Javno podjetje Komunala Radeče na tem področju kar precej storiti. Vprašanje: Izglasovali ste tudi še vse komisije in odbore ter podžupana, za katerega je bil sprejet na neprofesionalno opravljanje funkcije Valentin Medved. Kako daleč sta in kako si bosta vidva med seboj uskladila delo? Sotler:Verjetno te dni ,ko bova sedla skupaj za mizo in ugotovila ,katera področja bo pokrival on z svojim delom,katera ostajajo pod funkcijo župana. Podžupanska funkcija zagotovo ni tista funkcija ,ki bi zamenjala župana, je pa in mora biti v veliko pomoč županu. Pri tem osebno mislim na lokalno strategijo, ker je podžupan iz Jagnjenice, da bo uspešno pokrival področja, ki se teh perifernih krajev dotikajo.Sem sodijo kmetijstvo, lokalne ceste, lokalni objekti in njih izgradnja. Vprašanje : Usklajevanje dela z predstavniki KS zahteva svoj pristop. Kakšen bo vaš? Sotler: Mi uradno nimamo sveta predsednikov krajevnih skupnosti,čeprav se ta institucija do sedaj bila.Vendar po mojih vedenjih ni veliko delala, neformalno morda, formalno pa se niso sestajali. V bodoče nameravam enkrat ali dvakrat v pol leta sklicati vse predsednike na t.i. delovno kosilo pri katerem bi se poskušali dogovoriti, kateri so tisti problemi, ki posamezne KS najbolj tarejo. Vprašanje: Glede na to, da KS nimajo pravice razporejanja dohodkov, kako boste vi poskrbeli za pravilnost in razdelitev sredstev po njih? Kot župan bom pač poskušal interese krajanov v naj večji meri zastopati. Gotovo je, da ni prav, da bi KS imele status gospodarskih subjektov, pravnih oseb z ozirom na to da gre tu za podvajanje računov za nekatere stvari. Zakon o lokalni samoupravi jasno predvideva daje potrebno in nujno do konca leta 99 to ukiniti in spremeniti.Tudi mi se bomo verjetno na naslednjih sejah pričeli pogovarjati. Lastništvo, tisto, kije bilo deloma zaradi preteklosti v okviru KS, pa se avtomatsko prenese na občino. Vprašanje :Glede na to da ste prevzeli še eno funkcijo, me zanima, kako usklajujete to s svojim delom v podjetju Radeče papir? Sotler: Težko! Praktično nimam prostih ur.Ko končam na Občini, grem v Papirnico, in ko končam tam grem nazaj na Občino. Vprašanje: Kako pa je na vašem prvem oz. Drugem delovnem mestu- v tovarni Radečepapir v tem trenutku? SotlenBilancaje končana, ni velike izgube - relativno je majhna, če odštejem vse tiste stvari, za katere poslovodstvo meni, da niso nujne, vendar pa so po drugi strani spet nujne, potem tovarna dela z rahlim pozitivnim rezultatom, išče rešitve kako bi racionalno organizirala proizvodnjo papirja in nekaterih drugih programov, ki so v okviru Radeče papirja in seveda skuša še vedno tisto, kar smo pred tremi leti rekli: nenasilno, mehko varianto zmanjševanja števila ljudi. Upamo, da nam bo v letošnjem letu uspelo tudi na tem področju.Razmišljamo o nekaterih novih programih npr. Kuverte v invalidskem podjetju IPRA, o nekaterih skupnih projektih za izdelavo kartic. Poleg tega razmišljamo o odprodaji enega dela grafičnega programa od Muflona in po drugi strani združevanje z nekaterimi proizvajalci samolepilnih materialov. Tovarna živi brez tujih sredstev, kar pomeni brez dodatnih kreditov, saj se tovarna ni zadolžila .Problem, ki pa je najbolj prisoten, pa je sigurno lastninski postopek, oziroma odnos, tranzicija prehoda iz družbenega v državno ali iz državnega naprej v privatno, kjer pa se tu, milo rečeno, dogajajo čudne stvari. Vprašanje: Kako pa ste oziroma če je že rešena zadeva okrog milijarde tolarjev sredstev, o kateri je bilo največ govora na tiskovni konferenci pred tremi leti. Zaradi nje je takrat prišlo tudi do zamika pri lastninjenju podjetja.Kako je s tem v tem trenutku ? Sotler: Mislim, da to ni bil glavni problem, je pa že razrešen.Ta milijarda o kateri ste govorili pa predstavlja 26,5 odstotka lastništva-v lastniškem deležu države Radečepapir. Vprašanje: V enem od preteklih pogovorov ste omenili tudi možnosti nakupa strojev iz tovarne Kuverta Ljubljana? Sotler : Ti stroji so že prišli in so v fazi postavitve in priprave na zagon.Tudi tisto, kar sem rekel o razvojnih programih pri Kuverti. Računamo, da bo v roku tega leta ta proizvodnja pričela s polnim obratovanjem .Ob tem je potrebno povedati tudi to, da bo tovarna šla v novo investicijo za rezalno linijo za male formate v vrednosti 3 milijone nemških mark. Tako bo konec februarja stekla ta sodobna proizvodnja, za kar bo Radečepapir edina v Sloveniji in daleč naokrog na Balkanu. Linija in proizvodnja na njej pa bo pomenila prehod v višji cenovni razred. Vprašanje: Za konec najinega pogovora pa mogoče še vaš nasvet občanom Radeč, kakšno vzpodbudno besedo kot župan Občine Radeče in prokurist tovarne Radečepapir? Sotler: Delajmo za to, da nam bo bolje, vsi! Rudi Špan 'n;l3TTia II. SVEČANA 1999 '........... ...... ...‘ ..-..'.... .............. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. POKLIC ALI IZOBRAZBA KANDIDATOV Kandidatnih list drugih občin ne poznam. V občini Litija pa so bile zelo zanimive. Kvaliteten grafični izdelek nam je posredovalo kar nekaj strank. Liste so bile opremljene s krasnimi barvnimi fotografijami županskih kandidatov in. kandidatov za občinski svet iz posameznih volilnih enot. Fotografije so bile enotno opremljene s kandidatovim imenom, priimkom, letom rojstva, naslovom in krajem bivališča. Tem podatkom je sledil najbolj zanimiv zapis, ki ga nisem mogla natančno opredeliti, saj ni bil enoten pri vseh kandidatih. Pri nekaterih je bil napisan poklic, ki ga opravljajo, pri drugih izobrazba , pri nekaterih je bila navedena šola, na katero se je nekoč vpisal, pa zopet vroča želja, kaj bi kandidat rad postal. Ne želim naštevati posameznih primerov iz kandidatnih ali izpostavljati strank ter jih s tem užaliti. Prepričana sem, da bi bilo nujno, da je tudi ta podatek enoten pri vseh kandidatih, torej ali pri vseh izobrazba ali pa pri vseh poklic, ki ga opravljajo. Večino volivcev bolj ceni pozitivne človekove lastnosti, kot so poštenost, odkritost, resnicoljubnost, kot pa izobrazbo. Marjeta Mlakar Agrež PISMO UPRAVUALCEM ŠPORTNE DVORANE V ZAGORJU K temu pisanju me je spodbudilo neprijetno doživetje ob koncertu "Zlatih zvokov" v Športni dvorani v Zagorju. Ta dan sem na koncert pripeljala sina, ki je invalid in ima pravico do nalepke na avtomobilu, zato sem to tudi uporabljala. Ko sem pripeljala do omenjene dvorane, me redarska služba, katero so opravljali zagorski gasilci (da ne bi delala krivice vsem gasilcem, moram povedati, daje bil to eden izmed njih, žal njegovega imena ne vem), sploh ni pustila na parkirišče, tako da sem se morala temu odločno upreti, da sem sina sploh lahko oddala. Kot po običaju pa sta bila oba parkirna prostora, rezervirana za invalide, zasedena z avtomobili neinvalidov. Ob vprašanju, zakaj je tako, mi je omenjeni redar zabrusil: "Kaj mene sprašuješ, jaz sem samo redar, sicer pa so to sami nastopajoči:" Naju s sinom pa je gledal tako, kot da bi najraje videl, da invalidi v to dvorano sploh ne bi prihajali, ampak bili doma. Jaz pa mislim, da je bil on tam tudi zato, da vidi, kdo na tista parkirna mesta parkira in da ostanejo prazni za tiste, ki jih res potrebujejo. Zato priporočam upravljalcem dvorane, da v bodoče premislijo, kakšnega človeka dajo za redarja in tudi sami poskrbijo, da ta mesta (ki jih je odločno premalo) ostanejo prazna za ljudi, ki jih res potrebujejo, saj se moramo zavedati, da med nami živijo tudi invalidi in da so lahko že jutri (bog ne daj) tudi sami odvisni od drugih. Sicer pa problem in dostop do parkirišč, ki jih je v občini Zagorje odločno premalo, ni samo pri omenjeni dvorani ampak tudi pri tržnici in povsod drugod. Zato mislim, da je tu krivda tudi pri policistih, Policijskega oddelka Zagorje, saj jih še nikdar nisem videla (čeprav se mnogo gibljem in vozim po Zagorju), da bi kdorkoli vsaj občasno kontroliral zaparkiranje teh mest, če že ljudje (šoferji) sami niso toliko osveščeni, da bi se zavedali, da so oni zdravi in da lahko naredijo tudi kakšen korak več in naj zato prepustijo ta mesta tistim, ki jim je vsak korak muka. Prizadeta mati SERVIS HONDINIH VOZIL AMBROŽ - UUDJE ZA UUDI!!! Po nekaj slabih izkušnjah v preteklosti smo letos naleteli na avtomobilski servis, iz katerega smo odšli ne le zadovoljni, temveč celo prijetno presenečeni. To je servis Hondinih vozil Ambrož, s Prešernove 12 v Radomljah, oziroma njegovega lastnika in zaposlenih v njem. V ponedeljek, 25.januarja 1999, smo bili dogovorjeni, da nam opravijo servis, saj smo z avtom že opravili 10.000 km. Med tem časom pa smo imeli manjšo prometno nezgodo, v kateri je bil uničen sprednji desni bok avta (blatnik, pokrov motorja, odbijač, žaromet). Kljub temu so bili dogovorjenega dne pripravljeni avto prevzeti in v štirih dneh opraviti tudi vsa kleparska in druga dela, poleg tega pa so ponudili tudi svoje nadomestno vozilo. Avto so popravili celo dan pred dogovorom, kar nas je prijetno presenetilo. Da bi bilo takšnih servisov in seveda ljudi, ki delajo v njem, čim več! Za vso pozornost in kakovostno opravljeno delo so vodstvu servisa in vsem zaposlenim najlepše zahvaljujemo!! Gusti Vidic, Trbovlje fmstzrc msme fmnštzb fmétfrg fmétffc fmšffrc Fm SKLAB S POLNO PARO V NOVEM LETU V soboto, 30.1.1999, je v gostišču Kum potekala redna skupščina ŠKLAB-a kluba zasavskih študentov. Študentje so pregledali delo preteklega leta: izpeljali so 17 projektov, zelo dobro so predstavili Zasavje na Študentski tržnici, ki jo organizira zveza ŠKIS (Študentski Klubi Slovenije), kjer so pekli funšterc, ponujali škrince, bure,... Včlanili so se v ŠOLS, ki povezuje študentske klube; za članstvo mora biti v klubu prijavljenih vsaj 15% vseh študentov Zasavja, zato Šklabuci pozivajo k vpisu. Letos, natančneje 5.2.1999, so organizirali informativni dan za dijake na Gimnaziji Trbovlje; predstavili so jim različne fakultete, študijske programe in smeri, jim nudili potrebne nasvete glede življenja v Ljubljani, Mariboru, Portorožu - torej jim približali študentsko življenje. Predsednik kluba za leto 1999 ostaja MILOŠ KRAJNC, študent strojništva. Za letošnje leto je pripravil nekaj novih projektov: tečaje (jezikovne, računalniške, plesne), potovanje z muzejskim vlakom, plezalni vikend v Bohinju, izlet v Aqualand, pohod čez Pohorje, obisk tehničnega muzeja v Munchen-u, Netgamerz match (tekmovanje v igranju računalniških igric),... Skupščino so zaključili s kulturnim programom, ki so ga pripravili Matej Grahek (flavta), Alex Lavrini (ak. kitara), Sašo Marn (bobni), ki so zaigrali nekaj pesmi Metallice. Seveda pa s tem srečanja še ni bilo konec, na sceno je prišla rock skupina Kukavičje gnezdo (prej: Let nad kukavičjim gnezdom), ki je pestrila večer vse do konca. ŠKLAB je dokaz, da se tudi v Zasavju mladi udejstvujejo na vse možne načine, ni jim tuje kulturno življenje, zabava. Pač znajo, njihovo delo pa je pohvalil tudi predsednik zveze ŠKIS, ki je bil navzoč na skupščini. Le kaj bi počeli zasavski študentje, če ne bi pred petimi leti, Boštjanu Bašu, privrela na dan ideja o zasavskem študentskem klubu?! Katja S. VEČJI RAČUNI ZA OGREVANJE STANOVANJ Sredi januarja so prejeli koristniki toplotne energije, s katero se oskrbujejo iz toplarne Javnega podjetja Komunala Trbovlje, račune za ogrevanje. Ti pa so bili precej višji od tistih iz prejšnjih mesecev. Komunala je pojasnila številnim občanom, ki so se spraševali, zakaj se je račun za ogrevanje tako zvišal, vzroke za višje zneske. Do teh zneskov je prišlo predvsem zaradi zelo nizkih temperatur in s tem povezanega intenzivnejšega ogrevanja in obratovanja toplarne na Polaju in s tem večje porabe goriva. Sicer pa so račune izstavili na temelju izkazane porabe toplotne energije na števcih, skupnih ali individualnih. U. STROJNO ČIŠČENJE CESTE V vseh zasavskih občinah so se tudi letos v januarju lotili čiščenja cest predvsem v osrednjem delu mest. Nekaj težav so imeli delavci komunal le tam, kjer lastniki avtomobilov niso svojih jeklenih konjičkov umaknili s cestišča ali pločnika. Teh površin so se kasneje lotili z metlami. S tem čiščenjem so odstranili pesek in cestni prah, pesek je bil namreč v času poledic vseskozi prisoten na cestah. IL 11. SVEČANA 1999 ii a ju.n KONCERTI IN PROSLAVE V HRASTNISKI OBČINI S koncerti v počastitev kulturnega praznika so v hrastniški občini začeli že v četrtek, 4.II., ko so na koncertu podelili petim učencem priznanja Zlati ključ. Program so razdelili v dva dela. Najprej so se predstavili učenci klavirja in violončela, kjer je začela z valčkom Tjaša Šketako, 10. razred, navdušili pa so tudi mlajši izvajalci. Fanfare so naznanile podelitev priznanj Zlati ključ, ki ga GŠ Hrastnik podeljuje vsako leto ob kulturnem prazniku. Povezovalka Polona Kovač je med glasbenimi točkami brala sestavke nagrajenih učencev, ki so napisali, kaj jih je pritegnilo k glasbi. "Razveselila sem se ob spoznanju, da nimajo veliko skupnega, "je dejala". Predvsem to, da se ne učijo za ocene, ampak zato, da bo njihovo življenje z glasbo lepše..."Naj višje šolsko priznanje je torej nagrada, zahvala ni spodbuda za učence, ki izstopajo s svojo prizadevnostjo in dobrimi rezultati. Priznanje Zlati ključ je podelila ravnateljica Elza Jakšič, učencem pa so čestitali tudi njihovi mentorji Franc Kuljad, Slobodan Filipovič in Vanjo Tomc. Nagrajenci: Gregor Klepej, harmonika ó.razred Matej Železnik, harmonika 6. raz. Vesna Pigac, klavir 10. raz. Oskar Laznik, saksofon 3. raz. Maša Tomc, flavta 2. raz. in violončelo 1. raz. Drugi del programa je vseboval predvsem slovenske narodne, ki so jih gojenci GŠ izvajali z blokflavto, s kitarami, zaigral pa je tudi kvintet harmonik. Istega dne ob 19. uri pa so na Dolu pripravile svoj koncert pevke vokalnega kvinteta Plavica, ki jih je napovedovala organizatorka tega večera Marija Klemen, predsednica Svobode Dol. Pojejo že deset let, dve od samega začetka, dve sta pristopili kasneje. Kmalu so dosegle tisto stopnjo razvoja, ko so se lahko pojavile v javnosti. Sodelujejo na različnih prireditvah, v različnih krajih, imele pa so že več samostojnih koncertov. Prvi sopran poje Darja Markelj, drugega Maja Petan - Majcen, prvi alt voditeljica skupine Polona Kovač, drugi alt pa Manja Goleč. Na tem koncertu je pri nekaterih pesmih pela tudi nekdanja voditeljica kvarteta Alenka Razpotnik. Njihovi ubrani glasovi so vodili obiskovalce po raznih pokrajinah naše dežele, saj so izbrale ljudske in umetne pesmi, ki imajo svoj izvor na Koroškem, Goriškem, Beli Krajini. Zapele so tudi dve Prešernove pesmi, med posameznimi pesmimi pa je nastopil tudi priznani dramski igralec in pesnik Tone Kuntner. Prešernove pesmi modernistov in Cankarjevo prozo je pripovedoval s takšnim žarom, da je segel vsem do srca. Slovenska beseda je zazvenela nadvse bogato in slovesno in marsikateremu poslušalcu se je zbudila želja, da bi doma besedilo prebral še enkrat. Tone Kuntnerje povedal, da se je z veseljem odzval povabilu na dolsko Prešernovo proslavo, saj smo ga prvič povabili že pred leti, ko je šele začel svojo ustvarjalnemu pesniško pot. Osrednja proslava je bila v petek, 5.2. v delavskem domu. MPZ Svoboda je začel Zdravljico in potem zapel še nekaj Prešernovih ljudskih in umetnih pesmi. Povezovalka je poudarila, daje leto 1999 leto obletnic slovenskih umetnikov in njim je bila posvečena občinska proslava, za kulturni praznik Valentinu Vodniku, Simonu Jenku, Josipu Murnu - Aleksandru, Otonu Zupančiču, Dragotinu Ketteju. In seveda Francetu Prešernu, ki je uspel dati svoji poeziji slovenski značaj, pa vendar poiskati oblike in ideologije sodobne Evrope. Nastopil je tudi pevski zbor pod vodstvom Simone Kepa. Posebno slovesna je bila podelitev priznanj 8. februar, kijih v Hrastniku vsako leto dobijo uspešni kulturni delavci. Predsednik ZKD Drago Kopušar jih je podelil naslednjim nagrajencem: Viliju Petriču za 60 let ljubiteljskega dela na kulturnem področju. 25 let je bil zborovodja, igral pa je tudi v steklarski godbi. Ženskemu zboru Svobode Dol za dvajsetletnico zbora. V začetku jih je vodila Ivanka Šerbak, zadnjih deset let pa zbor uspešno vodi Elizabeta Jakšič. Radu Kališniku za prispevek k steklarski godbi. Za sabo ima 40 let igranja, saj je začel že kot enajstletni fant. Antonu Kastelicu za sodelovanje pri KD Svoboda, kjer je sodeloval v dramski sekciji, pokloni, od leta 1982 pa je član MPZ. Francu Volaju za delo v rudarski godbi, kjer je član že 18 let, zdaj pa je pripeljal h godbi še sina. Dušo slovesni prireditvi, katero si je zamislila Manja Goleč, je dal pianist Dejan Jakšič, kije zaigral nekaj imenitnih skladb. V Hrastniku so februar poimenovali mesec kulture, zato bi do konca meseca še nekaj zanimivih prireditev. Fanči Moljk NAGRADA TONČKE CEC Trboveljsko priznanje za kulturo, nagrado Tončke Čeč, je letošnjo leto prejel dr. Jože Andrej Čibej, profesor na Fakulteti za ekonomijo v Ljubljani. Komisija za občinska priznanja je dr. Čibeju nagrado podelila za večletno nadpovšrečno uspešno delo in uveljavljanje umetnosti in kulture v občini ter za posamična avtorska dela in izjemne dosežke, ki so prispevali tudi k ugledu občine Trbovlje. Jože Andrej Čibej je že v osnovni šoli sodeloval v pevskem zboru in recitacijskih skupinah, konec šestdesetih let je bil član uredniškega odbora glasila" Mi mladi", v gledališču Svoboda, med drugim tudi v predstavah Hlapci in Kozakovem Direktorju. Dr. Čibej je nagrado sprejel kot nagrado za minulo delo, kajti, kot je dejal, je dandanes v trboveljski kulturi zaradi svojega dela le malo prisoten. Nagrado si je zaželel deliti s tistim, ki so ga pripeljali na oder, pa jih žal, večine ni več. Podelitev nagrade je potekala ob slovenskem kulturnem prazniku na slavnostni prireditvi v Delavskem domu v Trbovljah. Na njej so sodelovali godalni kvartet Rožmarin, mešani pevski zbor zasavskih študentov Akademik, recitatorja David Lindič in Iztok Lužnar, slavnostni govor pa je imel trboveljski župan, Ladislav Žgajnar. Urša Kmetec, foto MAH PODELITEV GRUMOVIH NAGRAD V ponedeljek, 8.2.1999, jev Avli Delavskega doma Zagorje, potekala osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku. Otvoriii so 35. razstavo Slikarske kolonije Izlake - Zagorje, podelili občinsko 11. SVEČANA 1999 Ì5 cì TTL fi Grumovo priznanje in plakete. Progam je glasbeno obogatil Orkester klarinetov zagorske glasbene šole. Letos so že petindvajsetič podelili plakete dr. Slavka Gruma, to so posebna družbena priznanja, kijih lahko prejmejo kulturni delavci, ki se ljubiteljsko ali profesionalno ukvarjajo s kulturo, kulturno prosvetna društva, stalne kulturne ustanove in zavodi ter kulturne sekcije in skupine, ki s svojim ustvarjalnim delom prispevajo k dvigu kulturne ravni v občini in s tem tudi v Republiki Sloveniji. DRAGO RAZBORŠEK - PRIZNANJE DR. SLAVKA GRUMA Drago Razboršek, rojen v Kotredežu, živi pa v Ljubljani, je ves svoj prosti čas posvetil gledališču. V Šentjakobsko gledališče v Ljubljani seje vključil leta 1957. Svoji ljubezni do gledališkega izpovedovanja je še vedno nesebično vdan, ne more brez neverjetnih odrskih čarovnij, ki mu pomenijo življenje in svet. Odigral je preko 140 vlog in z njimi nastopil več kot 3200 krat. Bil je eden od igralskih stebrov Šentjakobskega gledališča. Za svoje delo je dobil več nagrad in priznanj (Linhartova značka za ljubiteljsko gledališko delo, Zlata festivalska maska, Severjeva nagrada, zlati znak ZKOS, Zlati prstan). Drago Razboršek sodi med Zagorjane, ki v okolju, v katerega so se po odhodu iz domačega kraja preselili, niso zatajili bogate kulturne tradicije zagorske doline, zato niso mirovali, ampak so se v novo okolje tvorno vključili, in tako pomnožili vrste Zagorjanov, ki so sooblikovali ljubiteljsko ali poklicno podobo slovenske kulture. VLADO POREDOŠ - PLAKETA DR. SLAVKA GRUMA Vlado Poredoš je prišel v Zagorje iz Beltincev. Rudarske zasavske doline so mu postale drugi dom. Kot natančen in čuteč opazovalec življenja okoli nas, je bolje kot mi opazil posebnosti tukajšnjega boja za vsakdanji kruh. Na dušo mu je še posebno leglo življenje rudarjev, njihovo nevsakdanje delovno okolje, družinske razmere, izrazoslovje, posebneži med njimi. Zapiranje zagorskega rudnika mu je dalo snov za popularni glasbeni album Adijo knapi, s katerim je opozoril vso Slovenijo, kaj se v zagorski dolini dogaja. Album je prejel republiško nagrado Zlata ptica. Danes velja njegov ansambel Orlek, za katerega piše besedila in glasbo, igra v njem kitaro in poje, za enega vodilnih slovenskih ansamblov, ki vključujejo v svoje izpovedi folklorne elemente. Njegova besedila so aktualna, hudomušno kritična in socialno žgoča. S svojo specifiko seje uveljavil doma in v tujini, zato redno sodeluje na domačih in tujih resno zasnovanih glasbenih prireditvah.Vlado Poredoš je z ansamblom Orlek na svojevrsten način odprl in približal našo dolino mnogim poslušalcem doma in v tujini. ZORA RAZPOTNIK - PLAKETA DR. SLAVKA GRUMA Zora Razpotnik dela v ETI v proizvodni enoti keramika, na Izlakah. Skoraj trideset let je ena od vidnejših igralk v gledališki družini na Mlinšah. Njena prva vloga je bila Manca v komediji Cvetka Golarja Vdova Rošlinka v režiji pokojnega Lojza Pokorna. Z veliko ljubeznijo je naslednja leta odigrala druge zaupane ji vloge (v igri Večna lovišča, v drami Kastelka, v predstavi Delavnica oblakov, v komediji Zadrega nad zadrego, v dramatizaciji Martina Krpana, v igri Domen, kjer je upodobila Domnovo mater). Sodelovanje na vajah in na številnih nastopih v občini in izven nje je gospo Zoro sicer dodatno obremenjevalo, a njena požrtvovalnost in ljubezen sta zaobšli vse neprijetnosti, ki so bile s tem povezane. DRAGO PETERLIN - PLAKETA DR. SLAVKA GRUMA Ko je Drago Peterlin v zagorski glasbeni šoli spoznal osnovne zakonitosti roga, se je kot trinajstletni fant vključil v sedanji pihalni orkester Svea. Leta 1962je za sedem let, zaradi dela v tujini, prekinil članstvo v orkestru, ko pa se je vrnil domov, so ga godbeniki spet pritegnili v svojo sredo. Od takrat svojega ljubiteljskkega igranja v godbi ni več prekinil in je njen zvesti član že več kot 35 let. Več let je bil član Upravnega odbora orkestra, nekaj časa pa tudi podpredsednik omenjenga odbora. Za glasbo je navdušil tudi svojega sina Draga, ki zelo uspešno vodi Mladinski pihalni orkester Viva. Brez močne očetove moralne in tudi materialne podpore se to verjetno ne bi zgodilo. TONE ŠUM - PLAKETA DR. SLAVKA GRUMA Toneta Šuma je Loški glas ob njegovi 70-letnici imenoval za častnega predsednika zbora, tak naziv pa dobi lahko le pevec, ki ima pomembne zasluge za obstoj zbora. Tone Šum take zasluge gotovo ima, saj v Loškem glasu neprekinjeno prepeva že več kot petdeset let. V letih, ko je bil predsednik zbora, je posebno pozornost namenjal pobratenemu zamejskkemu moškemu zboru Fran Venturini iz Domnja pri Trstu. Medsebojne izmenjave gostovanj so bile vedno prvovrsten kulturni in narodnostni dogodek, kije obema zboroma vlival novo veselje so slovenskega petja. Tone Šum je takrat, ktrje v Kisovcu obstajala gledališka skupina, večkrat tudi kot igralec in recitator stopil na oder in pošteno odigral svojo vlogo. Katja S., foto MM Skupinska fotografija nagrajencev. PODELITEV GRUMOVIH NAGRAD 11. SVEČANA 1999 p. r>jr.ciuF A NKE17* Ponošeni občutliaii Valentinovo - kaj, če bo minilo brez pozornosti? Pust - kdo ve, če bo presenetil(a) z larfo prijaznosti? Šola - že zdaj mi 'kruli', če bom vprašan(a). Družba - če bojo 'težil' s kinom, se bomo 'skregal'. Služba - šefova slaba volja nam bo 'podaljšala' dan. Itd., itd... Veščina občutiti potrebe in čustva tudi drugih ljudi, je lastnost, ki pove, kdaj je kdo vznemirjen, vesel, in ki nemalokdaj ustvari zaupljivo vzdušje. Kljub temu, da nekateri pravijo, češ, raje verjemite v dejstva in ne v občutke, pa sleherni občutljivo odreagira na kakšno stvar. Po kakšnih občutkih hrepenijo ter kako in na kaj so občutljivi, pa so kramljali naključni anketiranci. Tekst in loto: Petra Radovič Željko Matanovič, varnostnik iz Trbovelj: "Ženske so bolj občutljive kot moški. Povečini ljudje ne znamo izražati čustev ali se o teh pogovarjati." Sašo Knez, dijak iz Trbovelj: "Najbolj občutljivi smo ljudje takrat, kadar nas nekaj užali pa nekje globoko v sebi vemo, da je res, a si hočemo to majčkeno prikriti." Uroš Piki, študent iz Trbovelj: "S čustvi pokažeš, kaj čutiš. Ne zaupam ljudem, ki ne znajo izraziti čustev. Mnogokrat je tudi korak k človeku, ki ti je simpatičen, zelo težak." Joži Dolanc, dijakinja iz Podkuma: "Preveč občutljivi ljudje mi niso všeč, ker jim vedno nekaj Tali'. Nisem občutljiva, če pa že sem, je to odvisno od družbe in Ivanka Strnišnik, upokojenka iz Čemšenika: "Stvari je zmeraj treba sprejeti takšne, kot so. Saj so korajžni ljudje tudi bolj priljublje«i." Sergej Sotlar, dijak iz Trbovelj: "Občutljivi smo do ljudi, ki jim zelo zaupamo. Ljudje smo taki, da čutimo in tudi občutke je treba sprejeti in o njih debatirati." Marko Pavlovič, študent iz Zagorja: "Včasih so ženske, včasih pa moški bolj občutljivi. Odvisno je pač od situacije in tudi od tega, kako toleranten si trenutno." Elizabeta Regancin, šivilja iz Zagorja: "Občutljivost nekateri skrivajo; toda tisti občutljivi ljudje, pri katerih zmeraj kaj narobe rečeš, mi niso všeč." Joži Kunstek, brezposelna iz Zagorja: "Najbolj smo občutljivi glede medsebojnih odnosov in osebnih stikov, vendar se s pogovorom ljudje odkrijejo." Tomo Roglič, kemijski tehnik iz Zagorja: "Občutljive so ženske bolj, kot moški. Toda občutljivi ljudje mi niso všeč, ker delujejo nedostopno." Nastja Rovšek, prodajalka iz Zagorja: "Premalo se oziramo na občutke drugih, saj so nekateri ljudje bolj, drugi pa manj občutljivi." Goran Jotič, dijak iz Zagorja: Ni mi vsec, ce ljudje vsako stvar preveč zares vzamejo, sicer pa sem najbolj občutljiv na obrekovanja." Polona Konjar, študentka iz Litije: "Občutja precej vplivajo na ljudi. Včasih je fajn, da nisi preveč čustven, včasih pa je boljše, da ne zatiraš občutkov, ki jih imaš." t,TÌTia,13 hinn 11. SVEČANA 1999 Mia Južina Ko boni velik, bom lobist Zakaj lobist? To se splača. Si. pa vendar te ni, oziroma, če te že opazijo in s prstom na tvoja dejanja pokažejo, pa kaj zato, saj ti nič ne morejo. Roka roko umije, to velja več kot pravni akti. Dobiš rento, na primer od sežiganja raznoraznih škodljivih odpadokov, trženja deponije, od dovažanja pepela na Ritardi iz TE Ljubljana, kljub temu da zasavskega premoga tam že nekaj let niso videli, ali pa povsem nelegalno postaviš sušilnico kamenja v urbanem področju (zopet primer IGM-a), se požvižgaš na pritožbe krajanov in mirno »melješ« dalje. Inšpekcijska služba? Ne, oni so naši. V vrhu (zlasti na lokalni in medobčinski ravni) se vsi poznamo, zatorej dobrodošel v »španoviji«. In brez slabe vesti, saj konec koncev bomo dejstva že tako prikazali, da bo vsakemu laiku očitno, da vendarle delamo vse v občo korist. No, in če že kakšen neodvisen Inštitut za varstvo okolja (ZZV Maribor) ugotovi, da je npr. hrup pretiran, jim obljubiš sanacijski program, na njegovo realizacijo pa se še v istem trenutku pozabi. V Zasavju se, zaradi težavnega ekonomsko-socialnega položaja, ozko pojmovanje tržnosti na račun okolja in zdravja ljudi imenuje »ekološka pridobitev«. Pod tem pojmom je očitno zajeto vse, kar sicer onesnažuje, a še ne potrebuje opozorila »smrtno nevarno«. Ekonomska logika direktorjev umazane zasavske industrije, pa tudi mnogih občinskih veljakov, ki ob takih posegih radi zamižijo, je kot kaže naslednja: delavcem zagroziti z možno brezposelnostjo (jih socialno puščati v negotovosti) ter jih s tem nekako zavezati k poslušnosti in molčečnosti, zaradi slabega gospodarjenja in nerantabilnosti pristati na lahko zaslužen denar s pomočjo odpadkov iz raznih koncev Slovenije ter s tem denarjem naprej nekako životariti oz. po možnosti postaviti še kakšen (prav tako nerantabilen) objekt dodatnega onesnaževanja. Javnost pa obveščati o novih kvalitetnejših izdelkih, ki jih bo s to pridobitvijo možno ponuditi tržišču. V tem stilu se v zagorski Industriji gradbenga materiala postopoma, bolj potiho lotevajo »razširiti svojo proizvodnjo dejavnost oziroma legalizirati nekatere obstoječe objekte«, kot je zapisano v Poročilu o vplivih na okolje za načrtovano razširitev proizvodnje v IGM-u. Na novo nameravajo zgraditi obrata za proizvodnjo izoloacijskih in težkih malt, sušilico in mlevnico kalcita, transformatorsko postajo, silose in skladiščne prostore za končne proizvode, ...In vse to v okolju, ki je po ugotovitvah Inštituta za varstvo okolja Maribor: »...močno urbanizirano in prekomerno onesnaženo, zato ni primerno za rekreacijo na prostem«. Hrup že sedaj presega dovoljene meje, tla so zaradi nenehnih posegov na celotnem območju močno degradirana in devastirana ter v večini primerov sterilna, gozdovi na tem področju pa imajo zanemarljiv lesnoprizvodni pomen. Zaradi povečanja zmogljivosti izdelave apnenčeve moke bodo na južnem delu območja (torej pri železniški postaji) postavili novo mlevnico, s kapaciteto 40 tisoč ton apnenčeve moke letno. Ta bo obratovala noč in dan. Toda ravni hrupa, ki jih bodo povzročali proizvodnja in druge nove naprave, še niso znane. Za zgdrabo mlevnice je sicer predvidena protihrupna zaščita, ki pa se je, kot se je iz izkušnenj že vrsto let možno prepričati, nima smisla nadejati. Poleg tega bodo po ugotovitvah inštituta nove proizvodnje, sušilne, skladiščne, transporte in dozirne naprave potencialni vir onesnaževanja zraka s prašnimi delci in dimnimi plini. Zaradi postavitve novih kurilnih oz. sušilnih naprav ter vzpostavitve proizvodnje perlita je pričakovati povečano porabo goriva, s tem pa tudi povečane skupne emisije škodljivih snovi. Tudi promet se bo zaradi novih dejavnosti v podjetju podvojil in tako naprej. Ampak, to ni nič hudega, saj se Zasavčan res na vse navadi! Boštjan Grošelj 0 prcscfinnfii s|M»rov Si predstavljate, da se v mravljišču sprejo njegovi prebivalci, da mravlje prekinejo sodelovanje? Nastopile bi razmere, ki bi blokirale običajen potek življenja. Ustaljeni načini pridobivanja hrane bi bili moteni, prav tako proces razmnoževanja. Sčasoma bi mravljišče propadlo. Podobno kaj lahko velja tudi za človeško skupnost. Če sporu ne sledi sprava, se nezaupanje med vpletenimi povečuje. Vzdržuje se v molk zavito stanje bojne pripravljenosti, in čeprav ne pride do ponovnega obračuna, so posledice že dovolj velike. Prekinjeno je namreč medsebojno sodelovanje, ki bi koristilo vsem udeležencem spora. Največja težava v takšnih primerih je valjenje krivde na drugega. S tem si je najlažje oprati roke in se znebiti bremena odgovornosti. Najmanj napora vložimo, če namesto pometanja lastnega praga čakamo na metlo, ki bo počistila pred sosedovim. Vendar ni takšno početje nič drugega kot zatiskanje oči pred zahtevno nalogo. Ob takšnem pristopu se vrtimo v začaranem krogu in dolgoročno zgubljamo energijo. Če se pot zamere nadaljuje, izgubimo za kuhanje jeze več energije, kot bi je porabili, če bi z reševanjem spora začeli sami. Predpogoj za ta korak pa je odpuščanje drugemu. Prav odpuščanje je zdrava korenina, iz katere požene drevo sprave. Kadar so v sporu prisotna močna čustva, se je izjemno zahtevno otresti njihovega primeža. Preigravanje negativnih občutkov še poglablja prizadetost, ki jo skoraj nagonsko pripisujemo drugemu. Kot da bi nekdo drug povzročil našo prizadetost. Takšna miselnost vodi v slepo ulico, saj se z njo izogibamo odgovornosti za lastna čustva in lastne odločitve, ki izhajajo iz njih. Sliši se nenavadno, a drži. Nenavadno se zdi zato, ker našo civilizacijo obvladuje prepričanje, da vzrok za določeno stanje, ravnanje ali dogajanje tiči nekje zunaj nas. To prepričanje smo vsrkali vase med vzgojnim procesom, vendar je za reševanje zapletov v medčloveških odnosih neprimerno. Če medčloveške odnose rešujemo skladno z omenjenim prepričanjem, smo podobni človeku, ki skuša priti na drugo stran pol metra debelega zidu, tako da se z glavo zaletava vanj. Kaj nam potem sploh še ostane, se bo kdo vprašal. Na srečo smo ljudje prilagodljiva bitja. Vseh prepričanj, ki jih nosimo v sebi, smo se naučili. Nismo se rodili z njimi. Če smo se torej določenih prepričanj naučili, smo zmožni sprejeti tudi drugačna prepričanja. Prepričanja, v skladu s katerimi še nikoli nismo ravnali. Le odločiti se moramo, ko enkrat spoznamo, da nas sedanja prepričanja in miselnost omejujejo. Tako imamo v trenutkih, ko se odločamo, kako ravnati, na voljo več kot en način reagiranja. Zato se lahko odločimo za najustreznejšo možnost. Če pa imamo samo en program, bomo seveda ravnali skladno z njim, ker drugega nimamo. V tem primeru tvegamo nerazsodno ravnanje v konfliktnih razmerah. Prva stopnica k spravi je torej zavedanje, da lahko presežemo zamero. Ta zavest je temelj odpuščanja drugemu. Ko smo enkrat sposobni pogledati svoj del odgovornosti za nastali spor, pa smo dosegli stopnjo resničnega odpuščanja. Na tej stopnji smo sposobni spregovoriti s človekom, ki smo mu dotlej zamerili. Če nam ne odpusti, je to njegova stvar. Odpustiti namreč pomeni tudi dopustiti drugemu, da se sam odloči, kako bo sprejel našo ponudbo. 11. SVEČANA 1999 L «£ J * j** m+- £■ *-*- J. J J, ir J. \t r| I j. Vinko Logaj Medsebojna učlnhovanla so liil V Gimnazijo Litija, kije sedaj še prizidek k OŠ Gradec, sta vpisana že dva letnika dijakov. Vinko Logaj je ravnatelj litijske gimnazije, po izobrazbi pa je profesor fizike in od samih zametkov je bil pobudnik za litijsko gimnazijo. Sicer je doslej pet let opravljal delo ravnatelja na OŠ Gradec, še prej pa je bil pomočnik ravnatelja na taisti šoli. Na gimnaziji pa skuša vpeljevati povsem svojevrstno stvar, to je dodatna pomoč, ki jo nudi profesor dijaku, čeprav dela inštruktorjev ne zavrača. Gimnazija Litija je tehnološko dobro opremljena, tečejo pa aktivnosti za pridobitev generalnega pokrovitelja šole. Njihov cilj je prijaznost šole družbi in okolju ter omogočanje dijakom razvoj njihovega potenciala. Menda je pobuda za litijsko gimnazijo že stara zgodba? Ja, saj je bil že v 80-ih letih ustanovljen iniciativni odbor za Gimnazijo Litija, v 90-ih pa so na podlagi pobude stekli razgovori z ministrstvom za šolstvo in šport. In v januarju 1996 je bil s strani litijskega župana Mirkota Kaplje imenovan odbor za pripravo vsebinskih, prostorskih in vseh potrebnih stvareh za Gimnazijo Litija. Napravljenih je bilo več analiz, ki so širše utemeljile interes za Gimnazijo Litija. Potem ko so se uskladili glede prostorske, finančne, družbene vpetosti, so zadeve hitro stekle. Nastali objekt Gimnazije Litija bo v nadaljevanju služil za devetletko OŠ Gradec, saj bomo letos jeseni pričeli z novo gradnjo Gimnazije Litija na Dobravi, katere investitor bo ministrstvo za šolstvo in šport. Informativni dnevi na srednjih šolah bodo 12. in 13. februarja -ali ste mnenja, da osmošolec že dovolj pozna svoje interese, da se zna odločiti za poklic? Prepričan sem, daje za petnajstletnika odločitev za izobraževanje zelo težka. Glede na prevladujoči trend v svetu in tudi v Sloveniji pa je treba stremeti k čim višji stopnji izobrazbe. Odličnjaki navadno računajo tudi na univerzitetni študij. Zakon pa je takšen, da edinole uspešno opravljena matura omogoča študij na univerzi. To pa pomeni, da je učenčeva dokončna usmeritev glede poklica šele pri osemnajstih letih, po opravljeni maturi. Res pa je, da tudi v Zasavju odpiramo strokovne šole in tehnično gimnazijo v Trbovljah, tako da tisti, ki so že bolj odločeni, lahko nadaljujejo v bolj strokovnih usmeritvah gimnazij. Torej je gimnazija neka splošna usmeritev... Seveda in pri učencih osmih razredov se mi zdi pomembna tudi dovolj natančna predstavitev srednješolskih programov ter možnost in način šolanja. Poleg tega, da se s tem na osnovnih šolah trudijo svetovalni delavci in učitelji, smo se v Zasavju organizirali tako, da skoraj po vseh osnovnih šolah predstavljamo srednje šole tudi predstavniki srednjih šol in to na roditeljskih sestankih kot tudi na posameznih urah učencev osmih razredov. Nekatere gimnazije v Sloveniji so sicer znane po tem, da jih radi postavijo za zgled in rečejo, češ, tale je pa najboljša gimnazija. Vendar v Sloveniji nimamo izdelanih meril za merjenje kakovosti šole. In kaj, menite, bi bilo lahko merilo glede kakovosti šole? Pomembno merilo pri kakovosti šole se mi zdi nastopanje do dijaka, odnos do dijaka, stik z dijakom, na čemer gradimo tudi na litijski gimnaziji. Verjetno bi o tem težje govorili, če bi imeli tisoč dijakov. Ker pa jim imamo stodvajset, je to nekoliko lažje. Kar pa pomeni, da so opaženi dobri in da so opaženi slabi dijaki. Predvsem pa pri vsakomur lahko razvijamo tisti potencial, ki je pri posameznem dijaku največji in dijaka ne izčrpavamo na področjih, kjer ni niti najmanj nadarjen niti nima kakega interesa. Menite, da je sicer dovolj poklicnih, srednjih šol v Zasavju? L Vsekakor so potrebne poklicne šole, čeprav bi težko sodil o tem, ali jih je v Zasavju dovolj ali ne. Zelo zgovoren podatek je, da izbira v Zasavju gotovo ni takšna, kot je izbira v Ljubljani. Ampak v Ljubljani je na 400 dijakov en program, v Zasavju je pa na 2000 dijakov en program. Pri strokovnem izobraževanju v Zasavju še nimamo dualnega sistema, to je tako imenovani vajeniški program, ko je dijak del procesa v šoli, del pa pri delovnem mojstru. Kot ravnatelj imate verjetno veliko opravka z organizacijo, usklajevanjem, vodenjem - kaj je najtežje? Ravnatelj usmerja pedagoško delo na šoli. Je pa tudi tisti s poslovodno in managersko funkcijo. Na eni strani se srečujemo z organizacijo programa in dejavnosti, na drugi pa z zagotavljanjem sredstev, načrtovanjem strategije kot tudi z vizijo šole. S kolektivom sem zadovoljen. Toda tako kot v razredu, so tudi v kolektivu vzpostavljene neke relacije in določena pravila igre, vendar je treba z ljudmi neprenehoma kontaktirati. Ampak vedno izhajam iz tega, da se je o vseh stvareh možno dogovoriti. Poleg ravnatcljevanja tudi poučujete, ali zlahka vzpostavite stik z dijaki? Zlahka grem v razred, včasih le pravijo, da se me malce bojijo, ampak to verjetno bolj zaradi predmeta, ki ga poučujem - fizike. Je pa tako, da je red potreben v razredu in povsod, kjer se dela. Lahko imam zelo pristne odnose z dijaki, vendar zahtevam red, disciplino. So prednosti dobrega profesorja v nazorni razlagi ali vzgojnem pristopu? Menim, da je to v medsebojni zvezi, kajti pri pouku gre za podajanje snovi in neposreden stik z dijaki, vsaka situacija v razredu pa je tudi vzgojna situacija. Podobno kot poudarjamo vzgojno-izobraževalni proces, je vzgoja potrebna tako v osnovni šoli kot v srednji šoli in nenazadnje tudi na delovnem mestu. Na vzgojo je treba gledati kot na vrednoto. Prav gotovo je pomembno, da v teh vrednotah dijaki dobijo pozitiven odnps do dela, okolja, soljudi, za kar pa je seveda potreben kontakt, pogovor, skratka, medčloveški odnosi. Vzgoja ni nekaj, kar se danes začne in jutri konča. Ali recimo morebitne nesporazume z dijaki zlahka rešujete? in. 11. SVEČANA 1999 y Lani smo se morda celo srečali z nekaterimi dilemami dijakov. Štartali smo namreč s takoimenovano zaprto gimnazijo, kar pomeni, da dijaki pridejo ob 7.50 uri v šolo, kjer ostanejo do 14.05 ure in ves ta časa nimajo izhoda iz šole. Seveda so mi očitali, da imajo občutek, da so v zaporu. Poterne ko smo zadevo prediskutirali, so uvideli smisel tega. Kajti ne moreš biti pripravljen na delo čez deset minut, če si pa ravnokar pritekel iz trgovine. Vsekakor je treba potem v šoli ustvariti pogoje za delo pa tudi za družabni del, ki se lahko odvija med odmori. Šola je resna ustanova, ki ne more dovoliti, da bi kadar bi se jim zahotelo, prihajali in odhajali iz šole. Se pravi, da je v šoli poskrbljeno tudi za malico? V šoli je poskrbljeno za malico in po želji tudi za kosilo. Na malico so prijave v začetku meseca, lahko pa malico tudi prinašajo s seboj. Organizirali smo tudi to, da lahko vsak dan sproti malico naročijo pri dežurnem dijaku. Ali pogrešate kakšne dejavnosti na šoli? Interesnih dejavnosti na šoli ni nikoli preveč. V zadnjem času smo okrepili določene krožke. Veliko zanimanja je za kiparski in slikarski krožek, pri informatiki imajo na razpolago še izbirni predmet, na jezikovnem področju možnost učenja francoščine, na športnem področju pa je interes za košarko. Organiziran imamo tudi gledališki abonma v Ljubljani, za kar se dijaki kar zanimajo. Zdi se mi, da je čas dijakov prav tako dragocen, kot je dragocen čas na gimnaziji. Predmetnik za srednješolce je natrpan - ali ste mnenja, da si znajo razporediti čas za učenje in razvedrilo? S tem imajo težave, zato na začetku 1. letnika organiziramo predavanje o učinkovitem učenju, kjer jim poskušamo odkriti, katera tehnika učenja jim najbolj ustreza. Le težko se odločijo, da bi spremenili način učenja. Čeprav se to od dijaka do dijaka razlikuje, saj si nekateri čas zelo dobro organizirajo, razporedijo si tako delo za šolo kot za prosti čas in rekreacijo. Ali se storilnost učenja ob Prehodu iz osnovne v srednjo šolo poveča? Prehod iz osnovne v srednjo šolo mnogim povzroča težave, saj gre za večji obseg snovi, nivo snovi in število predmetov. V osnovni šoli so vse strukture učencev - tisti, ki zlahka delajo in tisti, ki težko delajo. V gimnaziji so pa izbrani učenci, se pravi tisti, ki so osnovno šolo zaključili s prav dobrim in odličnim uspehom. Povečini pa se vsakomur ob prehodu na srednjo šolo povprečna ocena zniža. Sicer je pa več teh prehodov: iz razredne na predmetno stopnjo, to je iz četrtega v peti razred osnovne šole, potem iz osnovne šole v srednjo šolo in tretji potem na fakulteto. Bo devetletka vplivala na srednješolski učni program? Letos smo začeli s prenovljenim učnim programom. Verjetno nadalje ne bo kakšnih sprememb, morda le v vsebini. Ste mnenja, da so srednješolci dovolj ustvarjalni in tolerantni? Vztrajamo na korektnih odnosih dijakov do profesorjev in tudi profesorjev do dijakov. Skušamo preseči žalitve in dijake usmerjati tako, da najdevajo zmeraj nova znanja, ki sojih dolžni osvojiti tudi zato, da bodo gimnazijski program uspešno zaključili. Vsak profesor, kot tudi vsak dijak, pa je osebnost zase in vsakdo ima drugačen prijem. Spoštovanje imam rad. Mislim pa, da sem korekten tako do kolegov kot do dijakov. Ugodna klima na šoli mi veliko pomeni. V čem pa je kvaliteta litijske gimnazije? Šele uveljavljamo se v slovenskem prostoru. Dijaki se zelo vključujejo v razne dejvnosti in z veseljem povem, da so lani naši dijaki osvojili zlato in srebrno Cankarjevo priznanje. Z nekdanjim litijskim rudnikom pa smo dijake razvrstili v raziskovalno nalogo, v kateri so vzpostavili stik z okoljem in opravili intervjuje z občani, ki so delali v rudniku. To je neka sociološka raziskava. Svinec v tem rudniku pa je neposredno vezan tudi na področje kemije, medicine. Tako da v raziskovalnih nalogah skozi posamezna predmetna področja dijaki najdejo tudi stik z okoljem. Pripadnost okolju se mi zdi pomembna in v perspektivi bo verjetno Litija izgubila prizvok mesta ljudi, ki se komaj poznajo. Medsebojni odnosi so odraz akcije in reakcije, kot pravijo fiziki, kakšni kontakti pa vas pritegnejo? Če si napram nekomu agresiven, potem dobiš agresijo nazaj, če pa nastopaš umirjeno, potem ti sogovornik umirjenost vrne in če nekoga zmotiviraš, potem ne stagnira. In to se mi zdi bistveno v šoli, namreč da najdemo tiste vzvode, ki motivirajo. Nasploh se diijaki v skupini težko izpostavijo oziroma se ne želijo izpostaviti. Če jih pa izzovemo ali če jim je neko delo izziv, potem so že bolj motivirani. Verjetno se vsakdo, ki v svojem delu ni učinkovit, sprašuje, da s tem delom nekaj ni v redu. Zato je treba stremeti k temu, daje delo čimbolj učinkovito, daje čas čimbolj racionalno porabljen in iz izkušenj z dijaki lahko trdim, da so zelo učinkoviti, kadar so zmotivirani. Kadar pa prave motivacije ni, takrat tudi pravega učinka ni. Imate kakšne hobije? Za rekreacijo se ukvarjam s tenisom, zadnje čase tudi z jahanjem. Za hobi tudi mizarim. Včasih mi je izziv tudi delo v društvu ali krajevni skupnosti v Hotiču. Precej časa in energije sem porabil za delo v kurikulami komisiji za fiziko, kjer sem sodeloval pri pripravi učnih načrtov za naravoslovje in fiziko v 8. in 9. razredu, ter pri učnem načrtu za gimnazijo. Tudi kultura me zanima, z veseljem spremljam gledališke predstave, večkrat si tudi v Ljubljani ogledam kakšno gledališko predstavo. Petnajst let sem aktiven tudi na področju družbenih dejavnosti v občini in v preteklem mandatu sem bil član odbora za finance in predsednik odbora za ustanovitev gimnazije v Litiji. Sodelujem tudi v krajevni skupnosti, na gospodarskem področju pa so mi velik izziv investicije. Aktivno sodelujem še pri pripravi investicij za novo gimnazijo. Ali greste kdaj pustovat? Ja, ampak brez maske. Praznovanje Valentinovega se je kar uneslo - ste mnenja, da mora človek do oseb, ki jih ima zelo rad, izkazovati pozornost? Vsekakor je potrebno posvečati pozornost. To niso samo dnevi, kot je Valentinovo in podobne priložnosti, ampak mora biti človek občutljiv in pozoren čim večkrat. Ponavadi imam pred seboj predpostavko, da nikomur ne želim tistega, kar si sam ne želim. Mislim pa, daje vsak rad opažen in deležen pozornosti, zato se trudim, da sem pozoren tudi do ljudi, s katerimi delam. V naravi vsakega človeka pa je, daje bolj pozoren do tistih, ki so mu bližji. So pa določeni dnevi v letu - Valentinovo, 8. marec, ki so priložnost za manifestacijo pozornosti navzven. Kaj spoštujete pri ljudeh? Odkritost, poštenost in v medsebojnih relacijah fair-igro. Kaj pa čas z družino? Tega časa je res malo, imam kar slabo vest, trudim se, da si čas organiziram tako, da ga ostane tudi za družino, čeprav ga je vedno premalo in nam največkrat ostanejo le vikendi. Čemu se najrajši smejite? Kakšnim dobrim vicem. Vice si kar zapomnim in v družbi s kolegi marsikdaj izmenjamo ravno vice. Rad sem v družbi, rad se pogovarjam z ljudmi. Petra Radovič Foto: Marjan Šušteršič Ki® s®fl®gn S© m®Esai0 w®sBD fl®©EB& a®®© jp® Bsf!®ooQOL!® ®g®(ol®B @®mB2 lEfflmiUILTF MALGAJ Trbovlje U&tl****^ Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA mazoa AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 Z (/so (/arnostjo mazdinih (/ožit (/ tioi/o tisočletje! Dodatna nagrada kupoem novih vozil -gorivo za 5000 km do 19.2.1999. * vozilo no zalogi * nudimo sistem staro za novo * ob nakupu novega vozila lepo darilo * ugodni krediti s fiksnimi obroki vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure; tel.: 0601-64-729 na nlìialvTL 11. SVEČANA 1999 NA OBISKU PRI IZLAŠKEM ŽUPNIKU Janez Miklič je župnik na Izlakah. Na tem mestu je zamenjal Franceta Kustra, ki seje po dolgoletnem službovanju upokojil. Rodil se jena Dolenjskem v Velikih Laščah, ki ležijo v dolini med Ljubljano in Kočevjem. V družini je bilo pet otrok. Pravi, da je bila njegova mladost lepa. Po končani osnovni šoli se je vpisal v vipavsko klasično gimnazijo, katere drugo ime je tudi malo semenišče. Študij teologije je nadaljeval v Ljubljani. Po končanem študiju je služboval v različnih krajih Slovenije. Pravi, daje Izlake in cerkev na griču prvič videl šele pred nekaj meseci. Ko je nastopil novo službo. V preteklih letih ga je pot vedno peljala mimo. Župnik Miklič je zelo prijeten sogovornik, poln je energije, zato ne čudi, da so ga krajani Izlak sprejeli tako lepo. Za svojega. Dušni pastir Janez Miklič Kdaj oziroma kaj je bila tista prelomnica, ko ste se odločili za duhovniški poklic, ki je za mnoge poklic, poln odrekanja in predvsem dajanja sebe, naukov? Verjetno bi težko našli kakšnega duhovnika, ki bi odgovoril, da je poklicanost za dušnega pastirja začutil v rani mladosti, pri desetih ali petnajstih letih. Notranji klic ne začutiš tako kmalu. V začetku, ko se odločaš za ta poklic, je med najpomembnejšimi dejavniki, kako dober zgled ti da župnik v rodnem kraju. In naš župnik je bil pravi zgled, bilje preprosto čudovit. Ob takih duhovnikih rasteš, se navdušiš in sprejmeš ta poklic kot nekaj zelo lepega, koristnega. Začutiš, da bi tudi sam lahko kaj takega delal. Seveda je zelo pomembna tudi vzgoja v družini. Kasneje, ko se odločiš za študij, je eno teologija in znanje, ki ga s študijem pridobiš, druga pa moralna vzgoja, duhovna rast. Takrat ko se oboje združi v neko celoto, spoznaš, da je to tisto... Lahko bi tudi rekel, da gre za dvojni študij. Je bil že pred vami v vaši družini kdo duhovnik? Nihče. Ne po očetovi, ne po mamini strani. Kako so starši sprejeli vašo odločitev za študij teologije? Starši, sicer že pokojni, me zaradi te moje odločitve niso ravno na rokah nosili, branili mi pa vseeno niso. Verjetno bi bilo drugače, če bi bil edini otrok in bi na meni gradili prihodnost. Naravno je, da želijo imeti starši nekoga, ki jih nasledi, ki nadaljuje delo na kmetiji, v podjetju ali kako drugače izpolni njihova pričakovanja. Starši v otrocih vidijo svoje nasledstvo. Pri nas paje bilo veliko otrok. Kar pet. Je pa zanimivo, da je velika večina duhovnikov živela v številnih družinah, v družinah, kjer je bilo veliko otrok. Kje vse ste do prihoda v izlaško faro službovali? Leta 1973 sem začel duhovniško pot v Šentvidu pri Stični, kot kaplan (pomočnik župnika, op.p.). To je bilo še v času študija, ko smo se uvajali, privajali kot petoletniki (pet let fakultete). To je bila pastoralna praksa, ki paje sedaj ni več. Dve leti sem bil kaplan v Šempetru pri Ljubljani in v Metliki ter dvajset let župnik v Tržišču, ki je bil kraj mojega zadnjega službovanja pred prihodom na Izlake. Dolga doba. Je bilo težko zamenjati službovanje oziroma povsem na novo začeti na Izlakah? Prav gotovo je sprememba velika, tako za ljudi kot za duhovnika. Kolikor je človek starejši, težje se prilagaja. Če bi želel, bi sicer lahko ostal v Tržišču, vendar je dobro po toliko letih zamenjati okolico, spoznati druge ljudi, navade..., čeprav tudi težko. Sodelujete z vašim predhodnikom, župnikom Francetom Kustrom? Seveda. Njega, ki je v pokoju, župnijsko delo sicer ne veže, vendar je tu in mi je vsekakor v pomoč. Z dvema duhovnikoma imajo krajani več duhovne ponudbe. Kako je z dopustom? Daljši čas odsotnosti si župnik težko privošči. Ni nas veliko, tako da smo vsi polno zaposleni. V tem kratkem času, kolikor vodite izlaško faro, je opaziti, da so vas »za svojega« sprejeli tako otroci, mladostniki in tudi starejši. Ob petkih zvečer imate zelo odmevne mladinske večere. Se radi ukvarjate z mladinsko problematiko, se družite in svetujete mladim? Rad. Ne smem reči, da ne. Imam svojo vizijo do mladih. Rad jih moraš imeti in biti istočasno tudi strog. Ne moreš jim samo popuščati in jim reči, delajte kar hočete, samo da ste tukaj. To bi bila potem muha enodnevnica. Mladi potrebujejo nekaj več, predvsem resno delo, ki ga sprejemajo, ga imajo radi. Skupno oblikujete mladinske večere, verouk za mladostnike? Za te mladinske večere smo v začetku leta skupno pripravili program, ki nam je vodilo skozi vso leto. Prav radi sodelujejo pri oblikovanju posameznih tematskih večerov. A predvsem duhovnik je tisti, ki lahko z dobrim delom privabi, s slabim... Seveda paje nenazadnje pomembno, daje dovolj otrok, ki se teh večerov udeležijo. Starejši se prav lepo zabavamo, tudi če nas je le pet ali manj. Otroci so drugačni. Rajši so v večjih skupinah. Vaš hobi? Teh imam pa resnično veliko. Vsi so bolj ali manj povezani z naravo. Zelo rad se rekreiram, grem s psom na sprehod. Eden od zelo pomembnih in ljubih hobijev je ribolov, v glavnem muharjenje (župnik mi je pokazal pravo zbirko ročno izdelanih muh, op.p.). Veselje za ribolov sem verjetno podedoval po starem očetu. Skratka rad sem v naravi. Pred leti sem z družbo ribaril v Kanadi. Kar nekaj lososov smo ujeli. Pravo doživetje. Radi prebirate knjige, gledate TV? Televizije, razen redkih oddaj ne gledam. Če že, si ogledam kakšno športno oddajo ali okrogle mize. Berem predvsem strokovno obarvano literaturo in knjige z mladinsko problematiko. Spremljate politično dogajanje v Sloveniji? Bolj malo, a toliko že, da sem kolikor toliko seznanjen. Kar nekaj časa že opravljate delo dušnega pastirja. Ali pri svojem delu z ljudmi opažate, če so verni bolj ali manj kot v preteklih letih? Železni čas po drugi svetovni vojni je verne še bolj prekalil, utrdil v veri. In ti so tudi sedaj, v novem času, zvesti cerkvi. Težko pa bi natančno ocenil ali je več ali manj vernih. Že odkar je na mesto slovenskega metropolita prišel dr.Franc Rode, se o rimskokatoliški cerkvi in predvsem o njem ne govori najlepše. Nekako je čutiti, da je bil za širše množice bolj sprejemljiv prejšnji nadškof, dr. Alojzij Šuštar. V mislih imam predvsem leta po demokratičnih spremembah v Sloveniji, ne tista po drugi svetovni vojni, za katera vemo, da cerkvi niso bila ravno naklonjena. Zakaj, kako to? No, tako pač je. Zdi se mi, daje cerkev, da so nadškof, duhovniki in tudi verniki pri nas še vedno zelo izpostavljeni. Cerkvi se ne prizna tistega kar bi se ji moralo. Nadškof Rode je čudovit človek. Ko je bil nadškof Alojzij Šuštar, so bili drugi časi, takrat ni smel ali mogel povedati stvari jasno in odločno. Časi so se toliko spremenili, da se sedaj lahko, pa čeprav ga takoj »pohodijo«. Kot Rodeta. Veliko je še vedno namernega nerazumevanja vloge cerkve. Tekst in foto: Igor Goste OCVRTO PECIVO Cvremo v veliki količini maščobe. Živilo mora v njej plavati. Za cvrenje so najprimernejše tiste maščobe, ki ne vsebujejo vode, npr. kokosovo ali dobro olje. Posoda za cvrenje naj ne bo prevelika, vanjo nalijemo približno 5 - 8 olja in ga segrejemo. Temperaturo preverimo tako, da leseno kuhalnico pomočimo v maščobo in ko se okoli nje delajo drobni mehurčki, je dovolj segreta. Maščoba ne sme biti prevroča, ker se zunaj testo prehitro zapeče, notri pa ostane surovo. Tudi premalo topla ne sme biti, ker se testo prepoji z maščobo. V času pusta bomo gotovo pekli krofe. Le-ti zahtevajo spretne roke, saj se mnogokrat zgodi, da se ne posrečijo. Jr.TT J j. n. £ r j . g n c PUSTNI KROFI SESTAVINE: 500 g moke, ščepec soli, 50 g kvasa, 1/4 1 mleka, 3 rumenjake, 100 g masla, 50 g sladkorja, 2 žlici ruma, naribana limonina lupina, marelična marmelada, olje za cvrenje, sladkor za potresanje Iz naštetih sestavin naredimo nežno kvašeno testo, ga dobro stepemo in damo vzhajat na toplo. Razvaljamo ga na debelino mezinca. Polovico testa označimo kroge z obodom ali kozarcem in na sredino vsakega položimo žličko marmelade. Prekrijemo z drugo polovico testa. Z obodom previdno zrežemo krofe. Zložimo jih na pomokano desko, pokrijemo in pustimo vzhajati. V razgreto olje položimo nekaj vzhajanih krofov tako, daje spodnja, manj vzhajana stran zgoraj. V pokriti posodi jih zlato rumeno ocvremo, najprej po eni, nato še po drugi strani in sedaj naj bo posoda odkrita. Ocvrte odcedimo in še tople potresemo s sladkorno moko. Pravilno ocvrti krofi imajo v sredini bel venček. Predno jih damo v olje, morajo biti dobro vzhajani, da so lahki in se ne potope v maščobo čisto do polovice. Maščobe mora biti toliko, da v njej plavajo. ZDRAVILNE RASTLINE NETRESK Netresk so naši padarji uporabljali proti golšavosti v obliki obkladka. Sok iz mladih listov so priporočali proti vnetju oči. Stolčene listje so skupaj s sokom 28 dni namakali v belem vinu. Ta pripravek se je odlično obnesel za preganjanje glist. Še posebej so čislali netreskovo vodo, ki naj bi pomagala pri kugi in vročici. Če je koga mučila migrena, so mu priporočali netreskovo vodo prevrelo skupaj z olivnim oljem (za obkladek). Sodi med tista ljudska zdravila, ki so jih nekoč uporabljali pastirji in kmetje pri zdravljenju živine. Med čebelarji je znano, daje le malokatero zelišče tako učinkovito za blaženje bolečin zaradi čebeljega pika. Sicer pa je netresk trajnica, visoka do 30 cm. Ima mesnate in jajčaste liste, ki so na koncu zašiljeni. Iz središča raste stebelce in nosi rožnate zvezdaste cvetke. Cvete od junija do septembra. Uporabljajmo sveže liste. Caj pospešuje izločanje seča, pri driskah pa zapira. Pomaga proti premočni menstruaciji. Prevretek, po Ašiču, lahko uporabimo pri vnetju ušes in pri izcedku. Vzamemo list, ga zmečkamo in iztisnemo kapljice v uho. Čezenj pokrijemo vato ali gazico.. Sok netreska odpravlja bradavice, kurja očesa in sončne pege. BEDRENEC ALI BIBERNELICA Za zdravljenje uporabljamo zlasti korenine. Ko jih operemo, jih sušimo na prepihu ali v pečici pri 40 stopinj C. Je precej močno zdravilo, zato ga uporabljajmo previdno oziroma zmerno. Premočan odmerek škodi ledvicam Čaj lajša v dihalih astmo in katar, hripavost, topi sluz, tako da grgramo nesladkanega.Obnese se pri angini in bronhitisu ter vnetju v grlu in prehladih. Čaj sladimo z medom. Kneipp je s tem čajem zdravil revmo in vnetje ledvic. Lajša tudi napenjanje v trebuhu, ustavlja drisko, pomirja prebavne motnje, če ga pijemo se tudi zgaga poleže. KAJ STORITI, ČE IMAMO PREHLAD Dobra so vsa mehčala in sredstva zoper kašelj, zlasti še arnika, boraga, čebula, evkaliptus, gorčica, kreša, lučnik, majaron, mak, meta, sivka, slez, timijan, vijolica in žajbelj. Nasvet francoskega zeliščarja M.Messeguea. Poparek iz litra vode, 2.ščepcev timijana in materine dušice, spijte 3-4 skodelice na dan. Imate tudi vi kakšen nasvet proti prehladu? Pripravil igor Goste ■v. KŠEFTI INFCFMAGUE ^4 25C, 44 144 SERVISNO PRODAJNi CENTRI ZALOKAR OD SEDAJ TUDI V HRASTNIKU, Naselje Aleša Kaple 12 TEL:46 333; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIOKASETOFONI, WALKMANI.AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, MGA PHILIPS... V TRBOVLJAH, CESTA OKTOBERSKE REVOLUCIJE 15a TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s. p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Yokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.:0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 ELKOPLAST Velika izbira okvirjev za očala Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev Etuiji za očala Povečevalne lupe Športna in sončna očala Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesto okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ELEKTRO TOM Tomaž Draksler s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec telefon 0601/71-321 GSM: 041-507-321 SERVIS VSEH VRST * električnega ročnega orodja * malih gospodinjskih aparatov * bele tehnike * posredniška prodaja CERTIUS borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov - naročila za borzo - upravljanje s finančnim premoženjem strank NIŽJE PROVIZIJE! delovni čas: 9.00- 12.00 in 16.00- 18.00; tel.: 0601/61-115 Rudarsko cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Prvi in edini pravi naslov v Zagorju urbanija samo s.p.,Pintarjeva 46 ZAGORJE,TEL.: 041-638-950 > FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F > REDARSKE STORITVE NA PRIREDITVAH > KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA > IZTERJAVA DOLGOV /VULKAN '--^ Kontrolo in nadzor JL- INTEGRAL JL*. INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100,64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si karneval v Benetkah milMteis 2So®Sc2(»X!X») (DdJ So^SXDgSXD (M®® Vabimo vas na ogled operne predstave v Maribor Al DA Odhod avtobusa: 14.02.99 z AP Zagorje ob 13.40 Cena vstopnice in prevoza je 3.700,00 SIT LUTKOVNA PREDSTAVA Z LJUBLJANI nedelja, 21.02.99 ob 11.00 odhod avtobusa ob 9.30 z AP Zagorje cena samo 1.600,00 SIT, otroci 1.300,00 SIT minimalno število potnikov: 35 Novo!! Plačevanje s kreditnimi karticami: AB, KARANTA, EUROCARD in MASTERCARD in plačilo mesečnih vozovnic s trajnikom. ivuoajLNi'-r ivuoa.iNi-r’ •ivuoajuii^r' Trgovsko podjetje lotrošnja saMa/tvyavùw/... UGODNA PRODAJA POHIŠTVA, TEKSTILA, BELE TEHNIKE, AKUSTIKE IN GRADBENEGA MATEPIALA NOVO; KREDIT * do 1 leta po obrestni meri TOM + 0% * od 1-3 let z obrestno mero TOM + 3,5% Ostale informacije lahko dobite v prodajalnah z navedenim blagom! PRIPOROČAMO VAM NAKUP, NE BO VAM ŽAL. 11. SVEČANA 1999 \» (j.77.Ji. uIobslQO 7 IM ES OSTRIČ Zna zagovarjati svoje stališče, čeprav dopušča, da jo kdo prepriča tudi nasprotno, česar se je malce privadila tudi s študijem na ljubljanski pravni fakulteti, katere absolventka je. Ker pa že službuje, pravi, da je prehod iz teorije v prakso kar naporen. Predvsem ji zmanjka časa, zato se je odločila, da bo nastopanjem z Mladinskim gledališčem Svoboda Trbovlje, rekla adijo. Če bi vztrajala še eno gledališko sezono, bi prejela srebrno Linhartovo značko, saj je pri Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje, ki ga vodi Nanda Guček, igrala devetnajst let. In ob podelitvi amaterskih gledaliških nagrad za leto '98, je prejela Štilček za naj-igralko. Bronasto Linhartovo značko je dobila že za desetletnico amaterskih igralskih dosežkov. Ti so se zanjo pričeli v prvem razredu osnovne.Šole, ko je nastopila v predstavi Pekarna Miš-maš v vlogi Bele miške. Svojevrsten izziv pri igranju ji predstavlja dejstvo, da lahko z igro nekoga osrečiš, mu polepšaš dan, da vesel zapušča dvorano trboveljske Svobode. "Strašni prijatelji smo postali z gledališčniki," je dejala, zato bodo stike vzgajali naprej, saj bi ji bilo po njih sicer kar dolgčas. Nasplošno ima rada ljudi, ki znajo sočloveka orazpoložiti, nasmejati. Zato tudi nerada igra v tragedijah. In opaža, da so jo gledališke deske obogatile glede zanimanja za film in gledališče. Saj soji kulturna dogajanja nasploh zelo po volji in jih karseda spremlja. Kar pa ne velja za šport, saj ugotavlja, daje to zanjo najmanj privlačno področje. Najbolj jo nameč sprosti glasba, razvedri pa dobra družba. Medčloveške odnose navadno jemlje površno, saj bi se sicer preveč sekirala zavoljo obrekovanj, ki "začinijo" vsakršno zadevo. Oproščati pa bi se rada naučila, saj je precej zamerljive sorte. Pri moških spoštuje, da so ambiciozni in da znajo nasmejati sogovornika. Navduši se nad pristnimi kontakti, saj se rada zaplete v sproščen in neobremenjujoč pomenek. Pravi, da je zelo komunikativna in se najrajši pogovarja takrat, kadar sta se s sogovornikom pripravljena poslušati in debatirati. Dovzetna je tudi za zunanji videz, čeprav je najraje oblečena športno. Toda modne smernice spremlja in je mnenja, da je sleherni človek rad opazen. Pri zdajšnjih najstnikih pa pogreša privrženost kakšnim vrednotam. Kajti treba je tudi spoštovanja in zaupanja v medsebojnih stikih. Poudarja še pomen volje, ki je potrebna za dosego vsakršnih ciljev. In načrte dejansko vedno kuje, saj ji predstavljajo vedno nov izziv. Avstralijo, recimo, bi rada videla kar kmalu po diplomi. Ko govori, se ne pozabi nasmehniti in v besede vnesti zanos, ki ga izžareva. Kot pravi, ji tudi čustva mnogo pomenijo, sploh mir, spokojnost in ljubezen. Predvsem pa se ji zdi, da bi ljudje v Trbovljah in nasploh v Zasavju, lahko več spremljali kulturne prireditve in s tem v zvezi se ji zdi mladinsko gledališče Svoboda ena boljših variant za mlade, ki igrajo v predstavah za vse generacije. Tekst in foto: Petra Radovič SV. SHOLASTIKA, SESTRA SV BENEDIKTA (10. februar) Sveta Sholastika je bila sestra dvojčica sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva. Rojena je bila okoli leta 480 v Nursii (današnja Norcia, severovzhodno od Rima), njeno ime pa bi lahko poslovenili kot "poučujoča". Že od mladosti seje zgledovala po svojem bratu in na nek način šla po njegovih stopinjah. Tako kot Benedikt, se je tudi Sholastika odločila za velike duhovne cilje. Oba je povezovala tudi pristna ljubezen med bratom in sestro. Najprej je živela v samostanu v mestecu Subiaco, ki nosi še danes njeno ime. Ko pa je Benedikt ustanovil sloveči samostan na gori Monte Cassino (na poti med Neapljem in Rimom), gaje Sholastika prosila, če bi tudi ona smela živeti po pravilih njegovega reda. Brat ji je ustregel in je dal zgraditi ob vznožju gore skromen samostan in jo imenoval za opatinjo. Sholastika je z vso preudarnostjo vodila samostan in je bila v izpolnjevanju strogih pravil zgled drugim redovnim sestram. S posebno ljubeznijo je skrbela za bolnike in reveže. Veliko seje posvečala molitvi. Po pravilih, ki jih je sestavil Benedikt za svoj red, je bil ženskam prepovedan vstop v njegov samostan. Tega pravila se je držal tako trdno, da niti svoji sestri ni dovolil izjeme. Enkrat letno sta se na praznik sestajala v eni izmed hiš v bližini samostana. Dan sta preživela v pogovoru, duhovnem razmišljanju in skupni molitvi. Papež Gregor Veliki, ki je bil rojen nekaj let pred smrtjo sv. Sholastike, je takšno njuno srečanje opisal: "Sestra častitega očeta Benedikta, po imenu Sholastika je bila od svojih otroških let posvečena Gospodu. Enkrat na leto je navadno prihajala k svojemu bratu. Božji mož ji je prihajal vselej naproti nedaleč od samostanskih vrat, do neke samostanske pristave. Tako je nekega dne spet prišla in njen častiti brat je šel k njej v družbi svojih učencev. Ves dan sta Boga hvalila in se pogovarjala o svetih rečeh. Ko seje zmračilo, sta skupaj zaužila pozni obed. Še sta sedela za mizo, ura pa se je hitro pomikala naprej. Tedaj je Sholastika prosila brata, naj je ne zapušča, da se bosta lahko do jutra pogovarjala. Benedikt pa ji je odgovoril, da ne more čez noč ostati izven samostanskih vrat. Sholastika je sklenila roke, jih položila na mizo in se v ponižni molitvi obrnila k Bogu. Do tedaj jasno nebo so nenadoma prekrili oblaki, začelo je grmeti in bliskati, nastal je takšen naliv, da ni bilo mogoče iti nikamor. Benedikt je videl, da ne more nikamor, in je začel tožiti. Ker ni nameraval ostati zaradi sestrine prošnje, je sedaj moral zaradi nevihte. Tako sta vso noč prečula v pogovoru in razmišljanju." Naslednje jutro sta se vrnila vsak v svoj samostan. Sv. Gregor tudi poroča, da je tretji dan po tem nenavadnem srečanju Sholastika umrla. To se je zgodilo leta 542, ko je bila Sholastika stara okoli šestdeset let. Od 12. stoletja dalje se praznuje spomin nanjo 10. februarja. Svetnico upodabljajo kot opatinjo v črni redovni obleki, s knjigo redovnih pravil in z golobom. Ponekod je upodobljena skupaj s svojim bratom sv. Benediktom. Časte jo kot zavetnico zoper strelo in priprošnjico za dež. Branko Nimac 11. SVEČANA 1999 ^ Cì.j. R ~r (j.77, JI VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS NAGRADIMO V 13.literarni uganki, ki verjamemo, da ne bo pretežka, vas sprašujemo po imenu in priimku pesnika, ki je napisal pesem z naslovom Pesma na moje rojake. Gre pa takole: Krajnc! Toja zemla je zdrava, Za pridne nje lega najprava. Polje, vinograd, Gora, morje, Ruda, kupčia, Tebe rede. Pesnik seje rodil leta 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani v družini gostilničarja in prekupčevalca z vinom. Šolal seje v Novem mestu in Ljubljani. Leta 1784 so ga poslali za duhovnika po gorenjskih župnijah. V tem času se je seznanil z Zoisom; ta ga je spravil v Ljubljano, kjer je leta 1798 postal profesor na ljubljanski gimnaziji. Za časa Napoleonove Ilirije je postal gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih šol. Po vrnitvi Avstrije so ga leta 1815 upokojili zaradi prejšnjih simpatij s Francozi. Umrl je leta 1819 v Ljubljani. Njegove pesmi so zbrane v dveh zbirkah: 1806- Pesmi za pokušino, 1809-Pesmi za brambovce. Pesmi je objavljal še v Veliki in Mali pratiki, v Lublanskih novicah. Napisal in izdal je tudi več knjig za šolo ter še nekaj poučnih knjig (Kuharske bukve, Babištvo, pratike..). Nagradi, ki vas čakata: dve knjigi ter lončnica, ki jo poklanja Cvetličarna Klara iz Kisovca. Guadalcanalu. Vojne grozote prislijo skupino mož, med katerim je vrsta zvezdniških igralcev, da ustvarijo močnejše vezi, kot so družinske. V tej vojni drami igrajo: Adrien Brody, Ben Chaplin, James Caviezel, Nick Nolte, John Travolta, Sean Pentì, George Clooney, Woody Harrelson, Bill Pullman, John Cusack, John C. Reilly in Elias Koteas. V naših kinih že v mesecu marcu. At First Sight - Mira Servino je upodobila zagrizeno New-Yorško arhitektko, ki se zaljubi v svojega slepega maserja v podobi Vala Kilmerja. Gospodična Servino ga prepriča, da gre na ekperimentalno operacijo za popravo vida. Za oba se odpre nov svet barv in čutov, vendar za določeno ceno. Film temelji na resnični dokumentirani zgodbi avtorja Oliverja Sacksa. Igrajo še Kelly McGillis, Steven Weber, Bruce Davison in Nathan Lane. Režiral je Irwin Winkler. Pri nas je napovedan za mesec maj. Cassavetes in Steve Antin. Gloria - Sharon Stone igra žensko, ki dobro pozna življenje na cesti. Nekoč se ujame med ljubezen in lojalnost. Nepričakovano se znajde skupaj z nemočnim dečkom (igra ga Jean- Luke Figueroa), katerega družina je bila pobita. Kmalu postane do njega zaščitniška in mu ponudi priložnost imeti otroštvo. V zameno ji deček da lekcijo o nesebični ljubezni. V drami igrajo še Jeremy Northam, Cathy Moriarty in Mike Starr. Na režiserskem stolčku je sedel Sidney Lumet, scenarij pa je spisala John Uroš Šetina - Uri Ameriških TOP 5 (29.-31.1.) v milijonih dolarjev L She’s All That (16$, 3 dni) 2. Patch Adams (116.5$, 38 dni) 3. Varsity Blues (40$, 17 dni) 4. A Civil Action (47.2$, 38 dni) 5. Shakespeare in Love (31.5$, 52 dni) The Thin Red Line - Terrence Malickje po mnogih letih posnel film, za katerega je tudi sam napisal scenarij po predlogi romana Jamesa Jonesa iz leta 1962. Zgodba govori o strelskem korpusu, kije bil poslan pomagati enotam marincev med silovito bitko med Drugo svetovno vojno na She’s AH That - Freddie Prinze Jr. (Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje) in Rachael Leigh Cook igrata v najstniški drame-diji o odločitvah in razmerjih. Prinze je priljubljen študent, ki ga zapusti dekle s katero sta hodila še iz gimnazijskih dni. Ko ga prijatelji obsodijo, da začenja izgubljati priljubljenost, se jim ne pusti in gre stavit, da lahko vsako dekle spremeni v maturantsko kraljico. Cookova igra nezavedajočo kandidatko, ki na prvi pogled ni videti prav nič privlačna. V ostalih vlogah so zaigrali Jodi Lynn O’Keefe, Paul Walker in Usher Raymond. Tiskarna Fotokopiranje _—^ ■ ■■■ r ■ ■ ' ' r larvilo fotokopiranje Trg Franca Fakina 2a, tel./fax: 0601/27-250, 0601/66-229 a kISL frS ppmzale Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestai ______lei.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1099 TOURING GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European cena brez P. D. MPC 2.626.250 3.151.500 NOVO 1.821.660 2.185.992 SPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fiftv CBR 600 F Hornet 1.670.450 1.590.870 1.137.240 1.033.780 2.004.540 1.909.044 1.364.688 1.240.536 NOVO SPORT CBR 900 RR Fire Biade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R 1.511.200 1.813.440 1.431.700 1.718.040 1.312.300 1.574.760 683.600 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkvne VF 1100 C3 Shadow VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Sl . VT 600 C Shadow VT 125 C Shadow 1.981.600 2.377.920 NOVO 1.511.280 1.813.536 NOVO 1.272.500 1.527.000 1,445.200 1.374.240 1,113.300 1.335.960 954.200 1.145.040 708.200 849.840 NOVO ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R 1.495.300 1.794.360 NOVO 1.272.500 1.527.000 1.001.900 1.202.280 834.800 1.001.760 787.800 945.360 NOVO 635.800 762.960 NOVO SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 370.000 444.000 366.000 439.200 CROSS CR 250 R* 853.395 CR 125 R* 834.285 CR 80 RD* (velika kolesa) 555.885 CR 8R* (mala kolesa, model 98) 525.000 896.064 876.000 533.680 551.250 Cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% prometni davek. *. v MPC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Po Londonu Bil je nek četrtek v novembru, ko so Boštjanu na collegu dovolili izostati od pouka, razkazal naj bi mi namreč London. V enem dnevu? Da bo težka, sva vedela že vnaprej, toda kako zelo, se je izkazalo šele potem. Pa ne toliko zaradi časovne stiske ali najine slabe organiziranosti, kot zaradi burleske z angleškimi javnimi prevoznimi sredstvi. Nameravala sva obiskati nekaj eminentnih muzejev, predvsem British Museum in National Gallery ter si ogledati še mnoge druge znamenitosti. Zadeve sva se lotila strateško. Boštjanova sošolka, pristna Londončanka, nama je na zemljevidu označila vse, kar naj bi popotnik skozi velemesto ne zgrešil: od Big Bena, Scottland Varda, Buckinghamske palače, Tower Bridgea, Herrodsa - znamenitega nakupovalnega centra za elitneže, do raznih »prijetnih sprehodov ob Temzi«, »lepih razglednih točk s pogledom na reko«... - bila je res dosledna. Na pot sva se odpravila že zgodaj, saj sva računala, da bova nekako ob deseti uri prispela v London. Najprej sva nameravala z avtobusom od Foresi Rowa, kjer je Emerson College, do East Grensteada in od tam z vlakom do cilja. Vendar seje že na začetku zapletlo, saj avtobusa ni bilo od nikoder, čeprav naj bi glede na vozni red pripeljal. Čakala sva in čakala, ko naju je neka ženska prijazno opozorila, daje avtobus ustavil eno postajo nižje, tam obrnil in odpeljal. Ni nama torej preostalo drugega, kot da sva počakala naslednji avtobus, se vmes še neuspešno poskusila s štopanjem (Angleži namreč zelo neradi ustavljajo, vendar jim je zaradi tega malce nerodno in se opravičujejo z raznoraznimi kretnjami, češ, žal, ne gremo v to smer) ter naposled dočakala. Avtobusi nikoli niso kaj prida zasedeni, šoferji pa so izredno prijazni in uslužni. Kadar je potrebno, se kakšen »prelevi« tudi v pravega detektiva, kot mi je iz lastnih izkušenj povedal Boštjan. Nekemu potniku so enkrat ukradli osebno prtljago in šofer seje takoj zavzel za primer. Nemudoma je ustavil avtobus in šel telefonirat na policijo o nastalem problemu. Prispela sva na železniško postajo, kjer naju je čakala še enourna vožnja z vlakom. Želčla sva kupiti povratno karto, pa nama je ob ceni zaprlo sapo. Anglija je draga država za povprečen slovenski žep, a kar sva slišala je bilo res preveč. Prodajalec vozovnic je povedal, da stane povratna karta od East Grensteada do Londona 16 funtov, kar je okrog 4.350 tolarjev na osebo. Vendar ta cena velja samo, če potuješ z vlakom do devete ure, takrat namreč ljudje zaradi službe največ potujejo. Kasneje pa je cena enkrat nižja - 7,90 funtov (2.150 sit) v primeru, da vzameš povratno, enosmerna karta pa stane 7,80 funtov. »No, poglej to tržno usmerjeno angleško logiko, kije včasih prav paradoksna«, sva si mislila in ponovno čakala eno uro, na tisto ugodnejšo varianto. Do British Museuma, ki je bil prva točka najinega ogleda, sva tako časovno že krepko porušila najine načrte. In sva hitela. Del muzeja so renovirali, tako da ni bil ves dostopen za ogled, pa še tisto, kar je bilo, si ne moreš temeljito ogledati v celem dnevu. Muzej ima okrog sto velikih sob z raznimi arheološkimi, etnološkimi, antropološkimi, umetniškimi izdelki in skulpturami - skratka zgodovina v malem. K sreči sem natančno vedela, kaj si še posebej želim ogledati, torej sva skoraj tekla v sobo 46/47, kjer so bili razstavljeni artikli iz Evrope v času od 15. do 19. stoletja. Končno sem našla ustrezno vitrino in navdušeno preučevala pripomočke dr. Johna Deeja, osebnega astrologa kraljice Elizabete L, medtem ko je Boštjan po zglednem času potrpežljivo sedel na klop. Nadaljeygla sva na oddelku z antikvitetami iz zgodnjega rn koptskega Egipta, kjer sem ugotovila, da mi sploh ne bo treba v Egipt, saj je razen piramid in puščavskega peska, sem prenesen doberšen del njihove dediščine: od rossetskega kamna, sarkofagov, mumij, do kolosa Ramzesa II. Preletela sva še oddelek stare Grčije in Rima ter nadaljevala pot proti Nacionalni Trafalgar Square galeriji, ki stoji nasproti znamenitega Napolonovega Trafalgar Squera. Močno seje že stemnilo, ko sva prišla do angleškega parlamenta z Big Benom. Tu sva ugotovila, da bova morala najino raziskovanje zaključiti, saj je Boštjan ob četrtkih zvečer honorarno pospravljal neko privatno pekarno v mestu. Tako sva se odpravila proti domu, a zopet ni šlo vse gladko. Z vlakom tokrat ni bilo težav, se je pa zato pokvaril avtobus. Vse skupaj se mi je zdelo že kar smešno - pa ta, angleška brezhibost. Vseh šest potnikov nas je tako moralo izstopiti, saj, naj seje šofer še toliko trudil, avtobusa ni mogel več spraviti v tek. Prosili smo ga, če nam povrne denar za karte, saj sploh še nismo daleč prišli. Rekel je, da naj mu jih najprej pokažemo; kot da nam jih ne bi pred desetimi minutami prodal. No, k sreči seje vse dobro končalo, saj smo štirje ugotovili, da gremo v isto mesto, tako daje nek sopotnik z mobitelom poklical taksi in odpeljali smo se, standardno po levi, novim prometnim pustolovščinam naproti. Mia Južina 11. SVEČANA 1999 Literarna priloga Zasavca LIST izhaja skoraj tako dolgo kot časopis Zasavc. Rad bi pohvalil literarne ustvarjalce od Litije do Loke pri Zidanem mostu, pa tudi iz Kranja smo dobili nekaj prispevkov. Po točkovanju članov žirije smo razvrstili prispevke in jih tako tudi objavljamo. Prilogo je včasih urejal zagorski pesnik, glasbenik, pedagog...Franci Lakovič, letos pa'že drugo leto v uredništvu sestavimo ekipo različnih starosti, različnih področij delovanja..., ki izmed prispevkov izbere, kar seji najboljše zdi. Vse prispevke, ki smo jih dobili, bomo čez leto objavljali, pa ne po nekem rangu, le po prostorskih zmožnostih. Vse avtorje in donatorje pa kanimo povabiti na spoznavni večer. Zahvaljujemo se donatorjem, ki so omogočili izid priloge. Uredništvo Olga Dečman Dobrnjič: HASISAR (nagrada) Imel sem mamo in jo imel neizmerno rad. Ko sem nekoč prišel iz šole domov, sem zavohal plin pri vstopu v stanovanje. Moja draga matije ležala na tleh kuhinje. Skočil sem k njej, vzel njeno glavo v naročje ter jo začel klicati. Moji klici so se izgubljali v nič. Matije bila mrtva. Verjetno sta morali biti njena stiska in bolečina zelo veliki, da seje tako odločila. Nikoli mi ne bo povedala, zakaj je naredila samomor, zakaj meje zapustila. Vem le to, daje neizmerno bolelo, da bi najrajši umrl z njo in da sem na dan pogreba tudi sam razmišljal o samomoru. Pokopali smo jo in z njo je odšel tudi del mene. Kar umrl sem z njo. V šolo sem hodil kar tako, brez karšnega koli interesa. Ko sem prišel iz šole domov, je bil dom prazen. Nikogar ni bilo, ki bi mi povedal, kako sem preživel dopoldan, mi rekel, da sem lačen in nesrečen. V mojem prej toplem domu, polnemu ljubezni in topline je vladal hlad. Počutil sem se tako bednega in osamljenega. Moj večno pijani oče se je vračal pozno zvečer domov, smrdeč po cigaretah, alkoholu in ženskah. Njegov pijanski jok meje spravljal v obup. Nisem vedel, kako naj se obnašam, na koga naj se obrnem, kaj naj storim. Sorodniki so vedeli za mojo stisko, toda kaj, ko je za menoj stal oče s svojo zgodbo. Tudi učitelji niso popolnoma razumeli mojega stanja. Niso opazili, da sem napol mrtev, da me največkrat ni, da sem odsoten. Najprej so bili preveč pokroviteljski, potem so nekateri začeli z napadom na mojo osebnost in me zasuli z očitki in nezadostnimi ocenami. Menili so, daje minilo že dovolj časa od mamine smrti, daje že skrajni čas, da bi se pobral. Kako so oni lahko določili moj osebni čas žalovanja, katere norme so upoštevali pri tem, mi še danes, po sedmih letih, ni jasno. Meni pa se je čas ustavil. Ni še prišel trenutek pozabe. Ponavljal sem razred, nisem končal osnovne šole in se znašel v skrajšanem programu srednjega izobraževanja. Postajal sem vedenjsko vse bolj problematičen. Metali so me iz šole v šolo, nikjer niso dolgo zdržali ob meni. Jaz pa sem si tako želel nekje obstati! Tako zelo sem iskal neko ljubezen, pripadnost ob sebi. A vse je ostalo daleč od dotika rok, srca, vse so bile le besede, le bla bla, nihče mi ni prisluhnil, vsi so mi le govorili. Z materjo sem izgubil tudi dom v pravem pomenu besede. Namesto njega so mi ostale štiri stene. Oče mi je dejal denar namesto ljubezni, katere sem ostal lačen, prav tako tudi sorodniki. Toda samo od denarja v času pubertete ne moreš preživeti. Poiskal sem si družbo ljudi, prijateljev iz ulice. Vedno imajo čas zame in me imajo radi, čeprav na svojevrsten način. Vem, da nekomu pripadam, da sem nekje, pa čeprav v svojem svetu nekaj vreden. Imam določeno ceno. Oče mi s svojim denarjem, ki mi ga radostno poklanja, da bi izplačal svoj greh, določa ceno na trgu zasvojencev in prekupčevalcev. Zavedam se, da sem zasvojen. S cigaretami, alkoholom, z ekstazi, s tabletami. Poskusil sem že heroin. Nisem več daleč od njegovega objema. Moja roka se že tresoče bliža dozi, moja noga se bliža jami smrti. Misli in dejanja hlastajo za rešitvijo iz bede, v kateri sem se znašel. Niti ne želim več početi kaj drugega. V objemu droge sanjam o materi, o ljubezni, o sreči. To je moj svet, za katerega sem pripravljen umreti. Ne potrebujem več nikogar, ki bi mu zaželel lahko noč. Moderno je, da si ljudje s pomočjo trpotčevega sirupa očiščujejo telesa. Jaz mislim, da bi bila moda humanejša, da bi očistili svoje duše ter se ozrli na nas otroke, ki pred publiko zapuščamo ta svet. Pavšelj Darko: ALI JE KDO TAM...? Trkam na neznana vrata neznanega sveta in se sprašujem, če je kdo tam? In onstran teh vrat, v tem svetu trkam, se sprašujem, čakam... Zvonec ne dela, čeprav se sliši oddaljeno zvonjenje. Zdi semi, daje to zvok navčka, a nisem gotov. Čudna tesnoba meje obdala. Koprene čudnih slutenj so preplavile mojo notranjost. A jaz trkam dalje v upanju, da bo le kdo odprl, me spustil naprej, in me tako rešil teh čudnih kopren, slutenj, preganjavice... V daljavi že vidim krsto. Odprta na pol se mi približuje. In ko je dovolj blizu, v njej uzrem mrtveca, ki ima moj obraz, moje telo... To je torej, si mislim! Sonce sončni žarki prebijejo temačne sive oblake. Razsvetli svet in razsvetli mojo notranjost. In razsvetli se vse okoli mene. Tako spet vidim tisto v daljavi, česar zdaj nisem mogel videti. Vidim njo - Hetero! Privid ljubezni, hrepenenja, privid, ki je bil nekoč v preteklosti še kako resničen, otipljiv... A se je izgubil, odšel razblinil in ostal je samo še spomin. Neresničen, abstrakten, trenutno zelo boleč in današnjo samoto naredi še bolj težko, bolečo...! Privid, ki velikokrat stopi k meni in skoraj neslišno vpraša: " Alije kdo tam, onkraj teh vrat lupine telesa?" A jaz samo zrem. Molčim in ne morem najti primerne besede. Tiho sem nem in sam. Zvonec ne dela, trkam in vem, da sem ob pravih vratih. A nihče se ne odzove! Morda premalo časa trkam? Morda sem premalo vztrajen? Morda pa preveč pasiven in preveč mi je že postalo vseeno? Morda pa je le vprašanje postalo preveč? Odidem stran od teh vrat. Odidem v gorski svet. Na visoko planoto, skalnat pomol, kjer je globoko pod menoj prelepa dolina. Na drugi strani še mogočnejša gora. A vsepovsod globoki prepadi, kakor ta, nad katerim stojim. In duh prednikov butne vame. Nekoč mogočna lovišča brez meja, omejitev so postali zdaj ozke kletke, nekakšni rezervati. J MULTIMA f Trženje, komuniciranje, oblikovanje d.o.o. fortumQ UČINKOVITO VAROVANJE PREMOŽENJA 11. SVEČANA 1999 Z vsemi izgubljenimi pravicami, tradicijo... Tudi osebnega obraza ni več. Pa čeprav vztrajno trkam na vrata in sprašujem, če je kdo onstran njih, je vse tiho, a jaz brez obraza in se ne prepoznam več. Vse je bilo tako domače, na doseg roke... Cilj, ki je bil tako blizu pred mano, enostavno, preprosto dosegljiv in rešljiv, se je kakor fatomorgana oddaljeval. Kako dolina globoko pod menoj, na tem platoju. Čeprav je sonce prijetno sijalo, nizki borovci prijetno dišali in vetrič prijetno hladil čelo,... seje dim iz tabornega ognja kadil v nebo. Z vsemi daritvami za vse bogove, za prednike. In zadnji rituali prednikov so bili napravljeni. In obraz spremenjen v obraz bojevnika je dal bojevniku vse tisto, za zadnjo pot - bitko... Stopil sem na rob platoja Skalnatega pomola, se odrinil in kakor svoboden orel poletel naprej visoko k soncu, nato pa proti dolini... Kako prijetneje bilo, fantastično..! Končno osvobojen in vrata so bila zdaj na stežaj odprta in onkraj njihov svet..! Slišal sem v daljavi zvon. Najprej odjek navčka, a potem odjek novega življenja, novih svetov... Večnih lovišč, v katerih sem se prednikom pridružil. Končno osvobojen in brez trkanja in samospraševanja... in vrata so na strežaj odprta..! Kdo je tam, onkraj vrat in v tistem svetu? Jaz in vsi osvobojeni, na večnih loviščih, onkraj kozmosov brez meja, popolnoma osvobojeni ter vsega očiščeni... ! Milan Sagadin: SRAJCA Le kdo bi verjel, da lahko ena, navadna, nepomembna srajca prizadene človeka; njegov značaj, notranjo lepoto, in rani njegovo imenitnost!? Sam tega nikoli nisem opazil, kaj šele, da bi o tem razmišljal. Srajca je zame nepomemben del oblačila, ki ga lahko v naslednjem trenutku zamenjamo ali zavržemo in človek ob tem ne bi smel občutiti ničesar. Srajca ni pes; ni žival, na katero se človek naveže in ni človek; tisti, kateri se nam priljubi, živi z nami in se zapiše v našo dušo. Srajca je srajca; ampak trenutek, ki sem ga doživel, mi je razkril veliko več; tudi srajca ima svojo dušo. Kako površno se ljudje vedemo, sem spoznal tistega neznanega dne pred nekaj leti, ko mi je Tanja za neki, zame pomemben dogodek v najinem življenju, (tudi tega sem pozabil, saj se mi je zdel nepomemben) kupila srajco. Sem človek, ki mu oblačila ne pomenijo veliko, zato sem ponavadi zadovoljen z vsem, kar mi je namenjeno. Ampak darilo, ki sem ga sprejel kot nedeljsko kosilo, je bilo zame še posebno grdo. Ker sem po naravi odkritosrčen, ni bilo potrebno veliko spraševanj in besed, da sem izdal svoje notranje občutke: "Ta srajca je smotana - pavrska! Se tebi zdi lepa!?" Tanja je molčala. Moj pogled je na njenem obrazu ujel razočaranje, nehvaležnost, žalitev. Glava se ji je povesila, oči so seji orosile, a rekla ni ničesar. Moje misli so se ujele z njenimi občutki, ko je dejala: "Dobro! Jo bom pa nesla nazaj!" "Ne, ne!" sem dejal ob spoznanju nehvaležnega obnašanja. "Saj ni tako slaba! Jo bom že nosil!" "Ne, zakaj !?" je dejala s tresočim se glasom, skoraj užaljeno in ponižano. "Če ti ni všeč, jo bom vrnila!" Še naprej sem vztrajal, da srajca le ni tako grda, kot se mi je zdela v začetku in da bo pravšnja ob kavbojkah. Kljub dobronamernim lažem njenega ranjenega ponosa nisem uspel pozdraviti. Vzela je navedeno srajco in jo dala v pranje, njen namen in njen ponos, ko me je hotela z lepim in izbranim darilom razveseliti in presenetiti, pa je ostal za vekomaj ranjen. Tega takrat še nisem vedel, vendar je to spoznanje kot usojeno prišlo nekoliko kasneje. Minilo je leto, ali več; turoben, moker in blaten zimski dan je vplival tudi na duše ljudi. Po mestnih ulicah so se ljudje vlekli mračnih obrazov in kislih misli. Sivina neba in bleda svetloba sta se vsidrala tudi v obnašanje ljudi; nihče ni nikomur privoščil nasmeha, tudi pozdravi so redko prodirali iz grl. Noč dobrega ni prinesel takšen dan, zato je s svojo temačno zasnovo vplival tudi name. Že ves dan sem presedel ob debeli knjigi. Naveličan sem bil branja, posedanja, slabega vremena in vsega. Naredil sem krog po stanovanju, se spotaknil ob hčerko Vito, ker ni pospravila šolskih stvari, ki so me dregale v nos; nato pa sem stopil do Tanje, ki je ravnokar zlikala "grdo" srajco in jo obesila na vrata. Zaradi nerodnosti sem zbil srajco z vrat na tla in jo nato še jezno brcnil, češ: "Kaj pa obešaš to trapasto srajco, kamor se ti zljubi!" "Kaj pa rineš tod mimo," je dejala, "če vidiš, da ni prostora! - In nehaj brcati v srajco!" "Saj je moja!" sem dejal. "Sicer pa je tako grda in smotana, dajo lahko vržeš v smeti!" "Saj, saj...!" je še izustila, nato pa soji besede zastale. Sam sem v tem trenutku že spoznal svojo nespametnost in grenkobo moje notranjosti, kije iskala izhod iz moreče teme. Zavedal sem se svojih prenaglih dejanj in besed, in v trenutku obžaloval vse, kar sem storil. "Toliko je vredno moje delo..." je rekla in užaljeno utihnila. Kot vedno, sem tudi sedj našel toliko samokritičnosti v svojem napačnem dejanju, da sem rekel: "Oprosti!" Žal so besede naletele na gluha ušesa, saj je simbol srajce prerastel vse meje. In to sem čutil. Nemočen sem zrl v njen ožaloščen žensko-dekliški obraz, v katerem sem videl vse njene misli. Z izrazom svojega obraza me je bičala: To je hvaležnost za vse, kar sem storila zate! Ti si pozabil na najino deseto obletnico skupnega življenja, jaz pa ne! Kupila sem ti darilo, ti pa si pozabil name! Kupila sem ti drago srajco, najmodernejšo v tistem trenutku in te hotela razveseliti in presenetiti; ti pa si dejal, daje grda... Se sploh zavedaš, kako si me prizadel. Sedaj pa vidim, ko se trudim zate in likam, ti pa ne spoštuješ mojega dela in mečkaš srajco, kot da se lika sama. Razočaral si me; prav gotovo ne spoštuješ ničesar! Tudi kuhanje in pranje zate ni nič vredno... Sprejemal sem te njene misli, kot da mi jih pošilja po skritih poteh neznane komunikacije in bolele so me bolj, kot če bi jih glasno izrekla. Nemočno sem sprejel vso kritiko, poravnal srajco in jo znova obesil nazaj na prejšnje mesto. Občina Trbovlje d.o.o. podjetje za Inženiring, ekonomsko in podjetniško svetovanje DQ telefon: 0601/64 083 fax: 0601 64 814 Cesta 80. julija Sc 1410 Zagorje ob Savi 11. SVEČANA 1999 "Oprosti!" sem je še enkrat osramočeno poprosil. "Oprosti! - Ne vem kaj meje obsedlo!" Tanja ni rekla ničesar, le hči Vita se je vprašujoče obrnila na mamico: "Kaj pa je, mami?" "Nič!" je dejala Tanja in likala naprej, kot da se ničesar ni zgodilo. Igor Goste: HUMORESKA: KOLIKO JE URA? Ne boste verjeli, kaj se mi je pripetilo, ko sem prvič pomislil, da bi bilo dobro, da bi tudi jaz imel punco. Kolikor se spomnim mi je bilo takrat okoli 15 let. Pozno meje prešinilo, kaj? No, saj mi je tudi že prej kaj podobnega rojilo po glavi, le da misel na to ni trajala dolgo časa. Nekaj trenutkov, pa sem svoje misli že preusmeril v žogo, kakšen dober karate film, Tarzana ali... Takrat, pri 15-ih, pa meje kar nekaj časa držalo. Moram imeti punco!! Pa pika! Kot je v navadi (za prvič) bi morala biti najlepša, vsi bi jo morali občudovati (preveč sicer ne), dobro bi bilo, če bi ona prej ugotovila, daje vame zaljubljena, oziroma bi me ona osvojila. Seveda, bi se nujno morala znati poljubljati (sam sem se namreč do takrat le z mamo, babico in še s kakšno sorodnico, moške poljubljati mi že takrat ni bilo najbolj povšeči), aha, pa večja od mene ne bi smela biti. Še celo manjša bi lahko bila, da bi jo lažje objel okoli vratu, kot je to pridno delal moj starejši brat. Prepogosto za moje pojme. A, glej ga zlomka. Ko sem takole naokrog metal oči, sem kaj kmalu zapazil nekaj morebitnih srečnic, ki bi jim bila dana čast hoditi z mano. A kaj, ko je bila ena predebela, drugi je zaudarjalo iz ust po čebuli (so doma samo čebulo jedli?), tretja je imela premajhne joške, ena bi me z njimi skorajda poškodovala, Marinka je bila tako mozoljasta, da tega ni mogla skriti niti s kilogramom pudra, šesta me že nekaj časa ni pogledala, kaj še da bi bila moja punca. Pa sem se odločil za Zinko. Njeno ime mi sicer ni bilo najbolj všeč. A to je bilo pri njej še najmanjši problem. Večji je bil, da je hodila z največjim osvajalcem dekliških src v našem mestu. In nič ni kazalo, dajo bo kaj kmalu zamenjal za katero drugo, kar je sicer delal pogosto. To njegovo objemanje okoli vratu in slinjenje okoli njenih prekrasnih ust mi je že pošteno šlo na živce. Ona, ki je tako lepa, ki ima tako lepe zelene oči, kodraste lase (oh, kako bi jih takrat pobožal), čvrste prsi (tako seje videlo, ko je bila v kopalkah, da ne bo pomote) pa že ne bo dolgo hodila s tem prevarantom, tem nadvse grdim stvorom. Nič se zgražat. Meni seje resnično zdel grd. Njegove ponošene kavbojke, mastni ravni lasje (briljantina?!), pogrizeni nohti... Pa še kadil je in pil pivo. Ne vem, kaj so dekleta videla na njem. Smo bili pa mi, mislim, sem bil pa jaz že lepši fant kot on. In tudi pil nisem, znal sem pomivati posodo, postlali posteljo, likati, zakuriti taborni ogenj, igrati nogomet, konec koncev sem se znal z dekleti lepo pogovarjati. Seveda, če so se one hotele z menoj. Nekaj časa sem to mojo izbranko opazoval, jo zasledoval, sanjal o njej, kar so dokazovali jutranji beli madeži na moji pižami ter čakal na trenutek, da se najine oči ujamejo v dolg spogledljiv pogled. Pa seje zgodilo. Njen "slinasti" fantje za trenutek odšel v WC (verjetno bruhat od preveč popitega piva) in moja (mora biti moja) je sama obsedela na stolu ob mizici v kavarni. Sam sem sedel nasproti in ne boste verjeli, kaj mi je uspelo. Ujela sva se s pogledom in v njenih očeh sem odkril, da me neskončno ljubi ter da komaj čaka, dajo rešim njenega fanta oziroma, da jaz postanem njen "mačo". Prav to sem nameraval storiti. Pristopim k njej in se začne. "Ti, a veš koliko je ura?", sem jo vprašal. Ti butec, a si nor, mi je dejala desna polovica osramočenih možgan. Smehljaje me je pogledala v oči in rekla: "Kaj, tvoja ne dela?" Z roko je pokazala na mojo zapestno uro. Ves rdeč od strahotnega sramu sem izdavil: "O, pa res. Saj jo imam. Sem čisto pozabil." Prav prisrčno se je zasmejala in zdelo se mi je, da vsi v kavami gledajo naravnost vame, v mojo uro. Nekaj moram storiti, nekaj moram izustiti. Pa sem. Bolje bi sicer bilo, da ne bi. "Veš tisti s katerim si sedela, je baraba, mi je mama povedala in prejšnjo dekle je tako "nabutal", da se ji še danes pozna. Tudi te...” mi je na pol izgovorjena beseda obstala v grlu. Kaj v grlu. V gatah! "Ti bom že dal! Ti smrkavec, boš moji punci nakladal! Da se pri priči pobereš, da te ne oklofutam kot..." je zavpil na moja ušesa. A zadnje njegove besede že nisem slišal, saj sem jo osramočen ucvrl, stran od NJE in njega, kolikor so me noge nesle. Imel sem pa resnično hitre. Tega neuspešnega osvajanja, bolečega poraza dolgo nisem pozabil. Pa še nekaj sem se naučil. Poslušaj moj nasvet. Nikoli ne sprašuj, koliko je ura. Dekleta, ki ga osvajaš, namreč. Rajši ji sam povej. Angela Bakovič: (nagrajena) UTRIP JESENI V menije pomlad in zima, je poletje in jesen, v zimi veter močno brije, s sabo nosi dež leden. Je poletje silno vroče, ne hladi ga sapica, in ko jesen je vsa barvita, stara gosta je megla. Res pomlad je vsa zelena, veselim se večkrat je, a kaj hitro pride slana in spet vzame moje sne. Tjaša Polc: Z VLAKOM PO POTEH ŽIVLJENJA Odhajam na pot, brez vozovnice in kakršnekoli prtljage. Čakam na vlak, ki piska tam v širni daljavi. Vlak me bo odpeljal stran, od ljudi in me popeljal po poteh življenja. Spoznala bom, kakšno je življenje samo. Prva postaja-STOP! Ne, ne bom še izstopila, saj sem se komajda rodila! Uživam v prvih trenutkih življenja, Občina Hrastnik 11. SVEČANA 1999 mežikam proti svetlobi in se derem, zakaj sem sploh prišla na svet. Vlak odpelje po pusti železnici naprej. Druga postaja-STOP! Začenja se otroštvo, polno najrazličnejših vragolij in neumnosti. Približam se razpotju treh tirnic, ne vem, katera je prava. Neumno je, da si moramo že trinajstletniki izbirati poklic! Zbegani smo in ne vemo, kam naj gremo. Vlak odsopiha v daljavo. Na tretji postaji se mi pridruži moj zvesti življenski partner, čeden in pameten. S Seboj pritegne še naraščaj, da nama ne bo dolgčas. Pot se začne vzpenjati in postane vijugasta. Pred seboj zagledam luč, ki žari tam, nekje v daljavi. Mislim si: "Verjetno je tisto tam zadnja postaja-konec poti." In res, vrata se odpro, nenadna svetloba me privablja. In pred seboj zagledam napis: "Zadnja postaja-NEBESA-STOP!" Za vedno sem izginila s tega sveta, umrla sem..... Vlak odpelje nazaj na prvo postajo, po nove potnike. Torej, srečava se, ko boš tudi ti trkal na nebeška vrata. Zavej se, umrla sem jaz, umrl boš ti in enkrat bomo za vedno, skupaj vsi. Marinka Žulič: UEČNI NESMISEL Vse življenje moje je nesmisel, saj trkam na mogočno skalo, da voda bi iz nje pritekla. Trkam na vrata njegova, da bi se odprla. Trkam na njegovo dušo, da bi se mi razkrila. Na zvezde še zvečer potrkam, da bi se želje izpolnile. Potem pa zopet glavo sklonim in potrkam še nanjo. Nesmisel, le solza seje utrnila. Igor Goste: NE VEM. VEM. Ne vem, kaj je lepše, je to cvetoči travnik ali s snegom odeto drevje? Je najlepše zlato rumeno polje ali v soncu lesketajoče se morje? Mogoče so to pisane drobne ptice ali plahe srne. So to njeni vroči poljubi ali mamini nežni dotiki? Lepe so tudi smejoče oči in tople besede, nočne sanje in prebujajoča jutra. Alojz Jakopič: GROB LJUBEZNI Le zaspi za večno v tej gomili vsem ljudem postani opomin. V sanjah pa boš ti ostala na bolečino in gorje - spomin; na njo, ki sem tako jo ljubil, da vse prav vse sem ji verjel; na njo, ki mi življenje mlado je spremenila v pravcati pekel. V opomin vsem, ki se ljubijo, da nič ne vidijo, ne slišijo, ki čutijo drhtenje trave, ki še v joku smeh zaslišijo. Kaj pa čarobno zvezdnato nebo in podeči beli oblaki? Ne vem, ne vem, VEM. Najlepši so otroci. mladinska knjiga trgovina d«. ZAGORJE REGIONALNI rj CENTER ZA RAZVOJ noa ELEKTROPROM d.o.o. IZLAKE Obrezija 12,1411 Izlake tiskana vezja, grafitne ščetke, kabelski sistemi Tel.: 0601/74-022, Fax: 0601/74-099 elektroinstalacije, plinske instalacije, toplovodne instalacije, trgovina MAKRO Tel.: 0601/71-234, Fax: 0601/71-140 .uTLTLcVm t)"c ri 11. SVEČANA HIŠE IN NJIHOVE ZGODBE Hladni, še vedno zimski večer, 6. februarja 1999. Zvok korakov odmeva po ulici in se odbija od pročelij hiš. Le katere od njih so slikarju povedale svojo zgodbo? Kakšne zgodbe so to bile? To vedo le hiše in slikar. Kateri? To je naš znanec, prijatelj ali pa samo someščan, samorasli slikar, kot se je sam imenoval, Jože Ovnik. On je tisti, ki je zgodbe poslušal, medtem ko je s peresom in barvnimi svinčniki risal njihova pročelja v tako zelo svojski okolici, značilni za knapovska naselja. V petek jih je v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah "na ogled postavil" vesoljnemu občinstvu. Skrbno pripravljeno otvoritev razstave je obiskalo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti in zagotovo tudi Jožeta Ovnika, ki se tokrat predstavlja kot slikar. To pa je le ena izmed oblik njegovega izražanja. Tudi ko bi jih skušali našteti, bi gotovo katero spregledali, zato oznaka "umetnik na svobodi" najbolje zadene žebelj na glavo. Besede povezovalca otvoritvene slovesnosti, ki so nas popeljale v zgodovinsko preteklost Trbovelj in okolice, s katero nas je Jože Ovnik hotel spomniti "naše, po krivici pozabljene preteklosti", so bile podkrepljene z udarno "kanpovsko" muziko skupine Orlek. Ob vsem tem ni bilo težko za trenutek podati se na potovanje v preteklost in začutili svoje korenine. Prav mogoče je, da so hiše ravno s tem namenom "pozirale" umetniku in ko so njihova okna nemo strmela v obiskovalce, se mi je utrnilo: "Smehljajo se!" Smehljala so se vegasta okna med razpokami in praskami sušečim se perilom na enem izmed njih na " Njivi". Povsem drugačno podobo in občutke vzbuja "Kukenbergova hiša". Njena ponosna drža, gosposka, malodane ošabna, daje slutiti, kdo so bili njeni stanovalci. Kot živo nasprotje se ji ob stran postavi "Terezija z ganka", ki je z Bukovo goro v ozadju značilna za naš kraj, kako tudi "Staro mestno jedro", ki nas spominja, da segajo naše korenine globoko v preteklost, kar se na razjedenih zidovih dobro vidi, pa vendar nam ura na "turnu" da vedeti, da gre čas naprej. Tudi "Delavnica Gvido z jaškom" kljubuje času, kot daje od vekomaj, ponosna, da mnogim je in še daje kruh. Da, tudi "Hiša Japljeva" z visokimi ozkimi vrati in velikim RAZSTAVA SLIK IN LITERARNIH DEL VINKA HROVATIČA V sejni sobi Delavskega doma je od 2. do 7.II. razstavljal Vinko Hrovatič, pesnik, pisatelj in slikar iz Hrastnika. To je že njegova 45. samostojna razstava, njegova bera pa znaša kar 1547 likovnih del. Največ v pastelu in perorisbi. Tokrat je razstavil dela, ki jih je naslikal lanskega decembra. Poleg motivov iz narave so še posebej zanimivi tisti, ki prikazujejo našo kulturno dediščino. Tako na primer ferjačo, kmečki objekt, na katerem so vse do druge svetovne vojne sušili slive. Zdaj jih ni več ali pa so opuščene in ljudje sploh ne vedo več, čemu so služile. "Če mi je motiv posebno pri srcu," pravi Vinko Hrovatič, "napišem o njem tudi pesem." Ker precej slik nosi na hrbtni strani to zvrst umetniškega ustvarjanja. Poleg likovnih del pa je Vinko Hrovatič razstavil tudi svojih štirideset literarnih del, med katerimi so pesniške zbirke in prozna dela. Med obsežnejšimi je avtobiografska izpoved Posetje, iz katerega so izpeljani sonetni venci, ki štejejo skupaj več kot 40.000 verzov. Kot zanimivost omenimo, da vse svoje knjige Vinko Hrovatič sam tiska in veže. Število izvodov se vrti od 100 - 200 in lepo število jih podari svojim znancem in prijateljem. Knjiga vtisov je polna pohval in čestitk, od katerih naslednji zapis zadene bistvo: oknom ter s prav posebno obliko ima kaj povedati. In "Posetje" z nepogrešljivo gredo v ospredju, ograjeno s plankami in obvezno barako ob strani. Pa "Majland", katerega ozka ulica, ob njej pa tesno skupaj hiše, pa vendar vsaka zase s svojo zgodbo za tudi zamreženimi okni, prav glasno pripoveduje, od kod smo doma. Nad vsemi "našimi" hišami pa viha nos nič manj naš "Lovski dvorec”, ki pravi, da so nekoč davno tod okoli pohajkovali in se zabavali tudi ljudje modre krvi. In trenutek zamaknjenosti ob ogledovanju hiš, ko mimo oken življenje teče nezadržno dalje, ta trenutek prikliče preteklost in Hiše pripovedujejo zgodbo, ne eno, mnogo zgodb, ki so zaznamovale kraj in ljudi: knapovske Trbovlje in knape. Čeprav je poti, po katerih hodi Jože Ovnik, veliko, pa zvesto sledi svojemu življenskemu motu, ako se zavzemaš za določeno stvar, ki ima resnično dobre prvine in temeljna izhodišča..., bodi njen zagovornik z vsem srcem, kajti kdor za to ne gori, ne more tudi drugih vneti... M. Hrušovat foto MM Klobuk dol pred izredno plodovitnim in prodornim ustvarjalnim navdihom avtorja. Fonči Moljk 11. SVEČANA 1999 p. jr.Cj.j p. AKCIJA ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’99 Rezultati, ki obeležujejo priljubljenost naj-poštarja, so presenetljivi, saj nekateri skokovito prednjačijo. Toda ni lahko biti všečen, vsaj glede na faktorje kot so naveličanost, izbirčnost in podobno. Ker ste nam ostali zvesti, bomo z akcijo nadaljevali še kakšnih mesec dni, tačas pa pridno glasujte, saj bomo le tako ostali v trendu glede priljubljenosti '99. Tudi pri manekenkah niso zmeraj glavne blondinke, zato le pohvalite kvalitete vašega poštarja, s katerimi bo očaral tudi nas. Pa kakšno pismo napišite, toda ne zgolj zaradi praznika zaljubljencev, marveč, ker je prav neverjetno, koliko ljudem pomenijo pozornosti. Bodite domiselno našemljeni za pusta in ne pozabite na akcijo za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99. 1. Ivo Kolar, pošta Zagorje, 85 2. Marko Fole, pošta Zagorje, 79 3. Ivan Vodenik, pošta Podkum, 71 4. Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 59 5. Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 45 6. Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 34 7. Miran Gorišek, pošta Izlake, 32 Sandi Koder, pošta Kisovec, 32 9. Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 30 10. Primož Vastič, pošta Trbovlje, 22 11. Jože Rozina, pošta Trbovlje, 18 KUPON ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA »99 Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto: Ime, priimek in naslov glasovalca: 12. Johan Mates, pošta Zagorje, 15 Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 15 14. Robert Slabina, pošta Trbovlje, 13 15. Miha Trošt, pošta Trbovelj, 11 Dani Amon, pošta Šetlambert, 11 17. Slavko Koder, pošta Trbovlje, B 18. Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Marko Mates, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4 21. Lojze Plevel, pošta Radeče, 2 22. Zijad Parič, pošta Trbovlje, 1 GLASUJTE ZA SVOJEGA SPLOŠNEGA AL! DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA Vključili smo se v VIVINO akcijo "MOJ ZDRAVNIK", ki bo potekala do konca marca. Naša prva, VIVINA pa že tretja takšna akcija. Namen te akcije je, da damo poudarka in opozorimo na ljudi, ki delajo v splošni in družinski medicini, saj nas le-ti spremljajo od rane mladosti pa do pozne starosti in nam velikokrat svetujejo, pomagajo, včasih pa je dovolj, da nam samo prisluhnejo. Akcija je namenjena vsem vam, ki bi radi javno pohvalili svojega splošnega zdravnika. Svoj glas lahko oddate na časapis ZASAVC, mi pa ga bomo posredovali VIVI. SVEDA LAHKO VSAK GLASUJE LE ENKRAT. Glasovalci v akciji "MOJ ZDRAVNIK" boste udeleženi v žrebanju na koncu akcije in srečnež bo šel na krajše potovanje s pokroviteljem. Za etičnost in korektnost poteka glasovanja skrbijo: primarij dr. Marko Demšar, ki je predsednik komisije, in člani: dr. Ivan Cibic, dr. Dean Klančič, dr. pavle Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. stom. Poleg bralcev Zasavca in Vive sodelujejo še bralci Dolenjskega lista, Gorenjskega glasu, Novega Tednika, Tednika in Vestnika ter poslušalci trinajstih radisjkih postaj. § 5.' Ime in priimek . Naslov . MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu najbolj navdušuje: f I I 1/2 y za naj športnika/športnico leta 1998 GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV za naj športnika/športnico meseca februarja GLASUJEM ZA______________________________ OBRAZLOŽITEV_____________________________ j fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico ---------------------- — fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico - ---------------~-§~S> . lTI TLŠ m tìTT, II. SVEČANA 1999 (NE)KULTURA Ena izmed tradicionalnih prireditev Kulturnega društva Mlinše je srečanje otrok z dedkom Mrazom. Zadnjega decembra so prireditev izvedli v več zasavskih krajih in tudi v Ljubljani. Na sliki je dedek Mraz v družbi najmlajših igralcev dramske sekcije KD Mlinše, ki so prireditev v Mlinšah obogatili z uprizoritvijo dveh iger: Ptičje strašilo in Zlata gos. Dobre pol stoletja, natančneje dvainpetdeset (52) let, je že, odkar se so krajani Mlinš in bližnje okolice začeli organizirano ukvarjati s kulturo. Začetki segajo v čas tik po drugi svetovni vojni, ko so si ljudje končno lahko oddahnili od vojnih grozot, v njih paje vrela močna volja po graditvi novega, boljšega, lepšega. Z željo po druženju ter kulturnem izražanju in bogatenju so ustanovili Kulturno prosvetno društvo Mlinše, katerega glavni namen je bil popestritev predvsem zimskega vsakdana. V istem času se je začela tudi gradnja doma, ki bi naj služil kulturnim in prosvetnim potrebam kraja. Gradnjaje, to ja pač potrebno poudariti, v glavnem potekala udarniško. Tega si danes ne znamo več predstavljati, takrat paje bilo to nekaj povsem normalnega. Tako se je razvila organizirana kulturna dejavnost in kulturna infrastruktura v Mlinšah. Minevala so leta in desetletja. Društvo je imelo vse več članov in je temu primerno postajalo tudi vse bolj produktivno. Od ene igre so prešli na več prireditev na leto, od katerih so nekatere postale tradicionalne in tako nepogrešljiv del življenja krajanov. Vendar čas ni prinesel le pozitivnih sprememb, temveč tudi negativne. Kulturni dom, ki so ga zaradi trgovine v pritličju ljudje preimenovali v »zadružni dom«, je začel propadati. Zob časaje najbolj načel streho doma, ki sedaj skorajda ne služi več svojemu namenu -nasprotno, danes že predstavlja nevarnost za obiskovalce doma. Razumljivo, če se pa pol stoletja v dom ni vlagalo nič. Noja, nekaj je vanj vložila Kmetijska zadruga Izlake, vendar le toliko, kolikor je bilo to v prid njenim poslovnim interesom, dom kot celota paje bil prepuščen propadu. Kmetijska zadruga Izlake je pač nekulturna »kšeftarska« organizacija in tega ji tudi zameriti ne moremo, kajti skrb za kulturne domove pripada občinam in Ministrstvu za kulturo. Kako je to mogoče, vsled dejstvu, da ima dom status kulturnega doma (Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture, Uradni vestnik Zasavja 13/96) in bi zato moral biti deležen še posebne pozornosti? Na območju zagorske občine imajo takšen status le štirje objekti. Člani Kulturnega društva Mlinše (tako se društvo imenuje po novem statutu) so s problemom že večkrat pritisnili na občino Zagorje, ki je med drugim tudi zemljiškoknjižni lastnik doma, vselej pa so naleteli le na prazne obljube. Razočaranju je vselej sledilo le razočaranje. Sicer je res, daje zemljišče, nakaterel stoji dom, v denacionalizacijskem postopku, ki zavira vse posege v dom, res paje tudi, daje ne glede na to Kmetijski zadrugi Izlake, ki je v domu tujec, uspelo posodobiti trgovino in v domu celo urediti stanovanje za eno od svojih uslužbenk. In pri nobenem od teh posegov za dovoljenje niso prosili lastnika doma (Občino Zagorje). Samo .po sebi se postavi vprašanje, zakaj občina ne deluje aktivneje? Glede na lastniške razmere in pod naslovom ohranitve kulturnega doma kot pomembne kulturne dediščine, bi si takšen nastop lahko privoščila in to dosti bolj brezskrbno kot si Kmetijska zadruga Izlake privošči adaptiranje kulturnega doma v svojo poslovno stavbo in v stanovanjski objekt za svoje uslužbence. Poleg tega obnova ne bi bila le kulturna ampak tudi ekonomična poteza, kajti naslednje leto bodo stroški zanjo le še večji. Vendar kaže, da na občini nekako ni pravega interesa. Verjetno tudi zato, ker se z ognjemeti in podobnim bliščem v večji meri ustreže (ne)kulturnim apetitom občanov (volilcev), kot bi to bilo v primeru obnove kulturnega doma v Mlinšah. Boštjan Pihler Okvir: Srečanje stoenaindvajsetih (121!) otrokz dedkom Mrazom, ki seje odvilo 29. decembra 1998 v Mlinšah, so s finančno in materialno podporo omogočili naslednji donatorji: KS Mlinše - Kolovrat, PGD Mlinše, PGD Kolovrat, TD Mlinše, ŠD Mlinše, RK Mlinše, SVEA Zagorje, gostilna »PRI VIDRGARJU«, bife »POD KOZOLCEM« (Fani Prašnikar), ZASVET d. o. o., EVROST1K d. o. o., OAZA Tirič, fotokopirnica TINA, trgovina GROŠELJ, PETROL Izlake, Alenka Pokorn s. p., Franci Razpotnik s. p., Janko Brodar s. p., Uroš Mrčun s. p., Zdravko Grden s. p., Tatjana Hribar s. p., Rajko Gostič s. p., Roman Rebolj s. p., Matjaž Drnovšek s. p., Rado Košir s. p., Danica Kralj s. p. in Cvetka Bergant s. p.. Člani KD Mlinše se jim iskreno zahvaljujejo. ZE14-IC NA GEOSS-U Točno ob 14 uri seje prvič pred več kot sto glavo množico zaslišala na tradicionalni proslavi kulturnega praznika (14 po vrsti) in 150 letnici smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna v središču Slovenije v Sp. Slivni nad Vačami slovenska himna Prešernova Zdravljica Kvarteta Šmartin. Po pozdravni besedi, ki jo je v imenu Društva Geoss, Valvasorjevega odbora in Projekta Vače izrekel Peter Svetlik je slavnostni govornik, dramski igralec Dare Valič v svojem govoru spregovoril o današanjem, mačehovskem odnosu do kulture pri nas. "Le čevlje sodi naj kopitar! Resje, daje Prešeren napisal to zbadljivko Jerneju Kopitarju, velja pa tudi za druge " kopitarje", ki radi kopitljajo po njivi, ki se ji reče kultura. Kultura in vse kar spada zraven, seveda ne sme biti nedotakljiva, prevetriti jo morajo vsi vetrovi, pa naj bodo še tako mrzli. Pustiti pa vendar ji je treba prostor, da se bo razširila in prišla v vsak kotiček naše domovine..." V kulturnem programu so sodelovali domači pevski zbor "Lipa" iz Vač, Kvartet Šmartin iz Šmartna pri Litiji, recitatorka Špela Kolenc (gledališka skupina Geoss iz Vač) in vsakoletni povezovalec, gledališki igralec Jože Logar. MARJAN ŠUŠTERŠIČ JELKA ROJŠEK Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti je 21.januarja organiziral v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno podelitev priznanja za delo in uspehe na ljubiteljskem kulturnem področju. Slavnostni govornik je bil Danijel Božič, predsednik upravnega odbora Sklada, dobitnikom priznanj pa je čestital tudi minister za kulturo Jožef Školč. Za leto 1998 je kot edina iz Zasavja priznanje prejela Jelka Rojšek, dolgoletna članica in predsednica MePZ Svoboda v Trbovljah in prav tako dolgoletna članica in podpredsednica Zveze kulturnih organizacij Trbovlje. Bila paje nepogrešljiva tudi na raznih drugih področjih, povezanih s kulturo. Jelka Rojšek je prejela bronasto priznanje, poleg nje pa še sedem drugih amaterskih kulturnih delavcev ter skupin. Za podelitev jo je predlagalo KD Svoboda Trbovlje. Žal pa se nagrajenka ni mogla udeležiti prevzema tega priznanja osebno, čeprav se gaje izredno veselila, ker seje zavoljo bolezni znašla na zdravljenju na Kliničnem centru v Ljubljani. Prejela ga bo, ko bo ozdravela. Sicer pa nagrajenki lahko toplo čestitamo vsi bralci Zasavca in ji želimo, da bi čimpreje ozdravela in se pojavila med nami. II. KAJ BO S HOTELOM RUDAR? Novi lastnik opuščenega hotela Rudar v Trbovljah je Spekter d.o.o. Trbovlje. Ta se še ni dokončno odločil, kaj bo v bodoče s tem objektom. Naročili so sicer izdelavo idejnega projekta za preureditev hotela v 12 stanovanjski objekt visokega standarda. Možno paje, da bo objekt še nadalje služil gostinski dejavnosti. Trbovlje tak objekt nujno potrebuje, sicer bodo zaman vsa prizadevanja za poživitev turistične dejavnosti, če že dane možnosti ne bodo izkoriščene. IL. IZLET S ŠPORTNIM PLEZANJEM V nedeljo 17. januarja smo se mladi planinci z izlaške osnovne šole ob 9.15 zbrali na glavni avtobusni postaji v Zagorju. Nato smo se podali peš do športne dvorane. Tam smo se preoblekli in preobuli. Zatem nam je priznani športni plezalec Vili Guček povedal nekaj o športnem plezanju oziroma o plezanju nasploh. Najprej smo se morali naučiti kar težkega vozla, ki se mu reče vpletena osmica. Dobili smo še opremo - plezalne pasove in plezalke - in bili smo nared za plezanje. Bilo je zabavno, vendar precej zahtevno. V veliko pomoč nam je bil naš Tomaž. Po končanem plezanju smo se odpravili peš domov proti Izlakam. Hodili smo tri ure po nezahtevni poti ob čudovito sončnem, čeprav vetrovnem, vremenu. Koča na Klančišah je bila na žalost zaprta. Zelo smo si želeli, da bi se povzpeli do razvalin Gamberka, pa nam je zmanjkovalo časa. Kmalu smo zagledali Spodnje Izlake in ne dolgo zatem še Izlake. Po dokaj strmi potki smo se spustili JAVORNIŠKI ROVT Pred nekaj dnevi smo se učenci sedmih razredov odpravili v Javor-niški Rovt. Kraj res nima zelo zvenečega imena, tako da me je ati že teden pred odhodom zafrkaval z Rovtarico. Vendar v naši šoli v od pokopališča do naše šole in in s tem je bil naš prijeten izlet na žalost zaključen. Bilo je super in upam, da bomo takšen izlet kdaj ponovili. Maja Drobne, 5. razred PD Zagorje, Planinska skupina OŠ Ivan Kavčič Izlake USPEŠNO LETO 1998 TD Golce je SO.januarja imelo redni letni občni zbor članov, kjer so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli načrt za tekoče leto. Organizirali naj bi že ustaljene prireditve, kot so prvomajsko srečanje na Plešah, žegnanje v juniju in Kmečke igre s prikazom pridobivanja oglja. Potrebna bodo tudi tekoča vzdrževanja (napisne table, urejanje okolice) kraja. Izdelati želijo plakate z motivom šmarnice (zelo razširjene rastline v tem kraju), pri čemer bi bili dobrodošli sponzorji. Denarna sredstva, pridobljena s prireditvami (cca 1 mio SIT) bodo namenili za posodobitev lokalne ceste Golče-Blatnik v dolžini 1,5 km, priključek na Zasavsko goro. Ta naravi ni bilo prav nič rovtarsko, ampak zelo zabavno. Ves čas smo nekaj počeli. Če nismo plezali, smo veslali, drugič smo se sprehajali ali plesali, tretjič se učili in peli. Najbolj mi je bil všeč učitelj Rok, s katerim smo nekega jutra odšli k jezeru, ki sredstva bodo zadoščala le za groba zemeljska dela, ki pa jih bodo večji del opravili sami. Potrebna denarna sredstva za celotno posodobitev so ocenjena na 10 mio SIT. Da je društvo res aktivno, se je pokazalo tudi v akciji Moja dežela, čista in urejena, v kateri je TD Golče zasedlo drugo mesto v kategoriji hribovskih krajev s pečatom gostoljubnosti. Prvo mesto je zasedla vas Šental iz Raven na Koroškem, kamor bodo organizirali izlet, seveda, če bo dovolj prijav. ZANA ZAGORSKI INVALIDI LETOS Če v letošnjem delovnem načrtu zagorskega društva invalidov kaj drži, je to zagotovo dokaj bogata vsebina. Društveni odbor se je resnično potrudil in svojim članom poskusil omogočiti kar največ razvedrila, zabave, telesnovzgojnega udejstvovanja, pa pohodov, izletov, razstav in še bi lahko naštevali. Prav bo, če gremo po vrsti, čeprav vsega, kar so se namenili letos postoriti, zaradi omejenega prostora v časniku ne bo mogoče razložiti. < je bil tik ob domu. Zakurili smo ogenj, ki nas je prijetno grel, saj je bilo vražje mrzlo. Mraz in ogenj in mi. Počutila sem se čudovito in varno. Lotili smo se kuhanja čaja. Na ogenj smo dali posodo z vodo in čakali, da zavre. Rok nam je pokazal najrazličnejša zelišča, mi pa smo izbirali, katera od njih sodijo v lonec. Izbrali smo meto, materino dušico, žajbelj in še nekatere rožce, saj smo posladkali in že je pripravljen. Dišal je čudovito, tak je bil tudi njegov okus. Vonj čaja me je spominjal na pomlad, ko vse diši. V Javorniškem Rovtu mi je bilo zelo lepo. V tednu dni sem izvedela veliko novih, zanimivih stvari. Pa še za zabavo smo znali poskrbeti, čeprav bi morali po vsem direndaju zvečer popadati kot muhe po posteljah. Upam, da bom še kdaj v kakšni šoli v naravi preživela tako lepe dneve. Tinkara Rozina, 7.a., OŠ Ivana Kavčiča, Izlake NAGRAJENCI ENOTE SONČEK Za štiri nadobudne male šolarje Majo Starič, Majo Jelenko, Uršo Prvih letošnjih akcij se bomo le bežno dotaknili; sem sodi pustovanje, ki je v tem društvu postalo že kar tradicionalno, udeležuje pa se ga vedno več članstva. Kot se spodobi, bodo tam okoli 8.marca pripravili proslavo Dneva žena oziroma materinskega dne. Že aprila se obeta več prireditev. Med drugim bo to razstava ročnih del društvenih članic pa tudi članov. Razstava bo že v okviru praznovanj SO.letnice obstoja in delovanja Zveze delovnih invalidov Slovenije. Sicer pa bodo najdejavnejše članice, ki izstopajo s svojimi ročnimi in drugimi deli pokazale svoje znanje že na drugih razstavah po Sloveniji. Lanski dvodnevni izlet v tujih logih je lepo uspel. Vsi, ki so se ga udeležili, ga zlepa ne bodo pozabili. Letošnji, ki bo maja, naj bi bil vsaj tak, kot lanski, le smer in cilj potovanja bosta druga. Malce se že dogovarjajo o Švici ali pa Madžarski in njenem (morju) Blatnem jezeru, pa obisku ene od bolj ali manj znanih čard in Kušar in Andraža Kršlin iz enote Sonček j e bil v četrtek, 21.01. 1999 prav poseben dan. Dobili so vabilo, naj se skupaj s vodstvom Vrtca Hrastnik in enote Sonček udeležijo podelitve nagrad z udeležbo na likovnem in literarnem natečaju na temo Naravne in druge nesreče, ki ga je organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje in Uprava za obrambo Trbovlje. Maja, Andraž, Maja in Urša so se skupaj z vzgojiteljico Simono Saksida, mamico Urše Kušar in vodjo enote Sonček Dragico Paičnjek udeležili slavnostne podelitve nagrad. Otroci so bili zelo lepo sprejeti in pogoščeni. Ob slavnostni podelitvi so dobili knjižno nagrado Katastrofa, katero jim je izročil direktor Jože Čibej in jim veselo stisnil roko. Njihove slikane ilustracije pa so bile skupaj s slikami in spisi drugih nagrajencev poslane na republiško komisijo v Ljubljani. Ob vrnitvi v vrtec Sonček so nagrajence pričakali drugi vrtečani in jim zaploskali ter čestitali k uspehu. Dragica Pasičnjek O natečaju na temo Naravne in druge nesreče smo pisali v prejšnji številki, vendar nismo omenili, da so prispevke poslali tudi iz Vrtca Hrastnik in Zagorje. Bomo pa zato iz prispevka njihove vzgojiteljice spoznali še njihova imena. Če nam bodo poslali imena tudi iz zagorskega vrtca, jih bomo z veseljem objavili. Veseli bomo tudi kakšne risbice na to temo, ki je niso odposlali. Ali pa kakšne druge risbice, saj vemo, da v vrtcih lepo rišejo. Razveselila nas je tudi Teja Drnovšek z Izlak, ki nam je poslala zelo kvalitetne prispevke svojih učencev. Posebno Tinkara ima dober stil pisanja, saj je sestavek iz šole v naravi zelo bogat v izražanju in še duhovit povrhu. Ni naštevala suhoparnega dnevnega reda, ampak se je lotila zanimivih podrobnosti, ki jih je slikovito opisala. Pa tudi Mojca ni kar tako in upam, da se bodo z Izlak kmalu spet oglasili. Pa drugi tudi, seveda. % IŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ il :? ti 3vìn7 3 tl r> 11. SVEČANA 1999 là r. podobno. Tudi junijski piknik, tradicionalni društveni praznik bo zagotovo privabil veliko članstva. Društveni odbor kajpak misli na vse, tudi na prevoz vseh tistih članic in članov, ki so navezani na avtobus, ker nimajo svojih prevoznih sredstev. Da ne bi kdorkoli mislil, da zagorski invalidi potujejo le v tujino, so si ali si še bodo za letošnji izlet po lepi slovenski deželi izbrali prelepo dolino Soče, pa celo vožnjo s čolni po njej in to tam nekje sredi poletja, najbrž julija. Spotoma si bodo ogledali Kobarid, Tolmin in še kaj. Ni še dokončno dogovorjeno, vendar avgusta, če bo glede na dopustniški čas mogoče, naj bi invalidi imeli svoj občni zbor. Po vsej verjetnosti pa se bo zgodilo že aprila, ko bodo zbor združili z letno konferenco in to volivno. Jesen je čas, ko društvo zmeraj prireja še nekaj izletov ali potovanj; ne bodo pozabili niti na Martinovanje pa še druge oblike zabave. Toda kakršnikoli očitki, da društvo misli in načrtuje le zabavo in podobne stvari, niso umestni. V se leto ali bolje rečeno, veliko letošnjih dni bo namenjenih še zahtevnejšim oblikam delovanja. Enkrat na mesec si bodo člani društva utegnili izmeriti krvni tlak in to v društvenih prostorih. Zanimivo bo tudi predavanje za vse, ki bolehajo zaradi okvare hrbtenice; ker se osteoporoza vse bolj širi, bo tej bolezni prav tako namenjenega nekaj časa in sicer naj bi najprej imeli predavanje o tem, kasneje pa naj bi si vsi zainteresirani utegnili tudi izmeriti poroznost svojih kosti. Novost, ki prihaja letos v prvi plan je tudi pohodništvo. Enkrat na mesec bodo lahko vsi, ki radi pešačijo odhajali sem ter tja, vselej pa jim bo na voljo vodnik. Za tiste, ki ne morejo brez občasnih kopeli, društvo organizira kopalne dneve v Dobrni ali Laškem, skupaj s trboveljskim invalidskim društvom pa nameravajo organizirati še kopanje v Čatežu. Ne, to ni vse, kar pripravljajo v omenjenem društvu. So še druge zanimive stvari, ki jih pripravljajo ribiška sekcija pa strelska družina pa kegljači. Na vseh teh področjih dosegajo društveni člani lepe uspehe in jih še bodo, zagnani, kot so. Ni skrivnost, da društveni odbor ne pozabi svojim članom in članicam čestitati ob njihovih rojstnih dnevih, da tu in tam tudi obiščejo najbolj zdravstevno ogrožene člane, da temu ali onemu tudi sicer poskusijo pomagati po svojih najboljših močeh. In ker je na čelu društva ženska, te pa so znane, kot še posebej zagnane za pomoč v stiski, je društvo invalidov Zagorje ob Savi, to že lahko rečemo, med čedalje delavnejšimi pri nas. Naj ostane to tudi v prihodnje. Milan Vidic IZŠELJE NAČRT PLANINSKIH IZLETOV Izletniški odsek Planinskega društva Trbovlje je tudi letos izdal tiskan načrt planinskih skupinskih izletov za leto 1999. Načrt vsebuje izlete v nizko, sredo in visokogorje. V ta načrt so všteti tudi pohodi na razne gorske vrhove in izletniške točke ob raznih spominskih priložnostih. Letos bodo dali še poseben poudarek praznovanju 100. letnice, odkar je bila na Mrzlici zgrajena prva planinska koča -Hausenbichlerjevakoča. Konec leta oz. prvo soboto v decembru pa bodo zopet izpeljali nočni izlet z baklami na Mrzlico. Izletnike bodo vodili na izletih usposobljeni planinski vodniki. Udeleženci izletov si bodo na ta način lahko ogledali domala ves slovenski planinski svet. Načrt prejmejo člani društva ob plačilu članarine za leto 1999. II. SEBASTIJAN JANČIČ SE JE VRNIL S KILIMANDŽARA V četrtek, 28.januarja tega leta se je iz Afrike vrnila osemčlanska meddruštvena alpinistična odprava, katere glavni cilj je bil osvojiti naj višji vrh Afrike - Kilimandžaro (5895m). Odpravo je vodila Mojca Weber, v njej pa je sodeloval tudi Sebastijan Jančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje. V času od 17. do 19.januarja so člani odprave opravili aklimatizacijo v pogorju Mount Kenija. Vsi so se uspešno povzpeli na 4895 m visoki Point Lenana. Od 21. do 26.januarja pa so začeli z vzponom na naj višji vrh Afrike -Kilimandžaro. Na vrh gore so stopili 25.januarja ob 7.45 uri zjutraj v precej mrzlem in vetrovnem vremenu. Med vzponom so bodrili drug drugega in se vzpodbujali, da ne bi kdo omagal. Za vse udeležence je bil precejšen problem višina, posebno za nekatere. Skupno z našimi alpinisti so se vzpona lotili tudi Francozi, Nemci, Italijani ter Angleži, vendar je od teh nekaj omagalo, medtem, ko so naši stopili na teme te gore vsi udeleženci. Razpoloženje je bilo med člani odprave ves čas zelo dobro, zato je bil tudi uspeh zagotovljen. Tudi zdravstvene težave so uspešno prestali vsi udeleženci odprave. Problem je bila le dehidracija, saj jim je med potjo zmrznila vsa tekočina, ki so jo nosili s seboj. Kljub temu so vsi stopili na vrh gore in z nje tudi srečno sestopili ter se vrnili zdravi domov. II. PLANINSKO ALPINISTIČNE NOVICE Član Planinskega društva Trbovlje Tom Froebe je v zadnjem času opravil v Julijskih Alpah nekaj pristopov na planinske vršace visoke nad 2000 m v zimskih razmerah. Dne b.januaija je z Rudnega polja najprej pristopil na Viševnik (2050 m), takoj za tem pa je opravil vzpon na Mali Draški vrh (2132 m) in to po smeri imenovani "južni pristop", v dolžini 200 m in z naklonom 45 stopinj. Zatem se je vnovič vračal čez Viševnik, kjer je počakal sončni zahod ob prekrasnem vremenu. Dne 23.januarja pa je pristopil na Malo Mojstrovko (2332 m) in to po Pripravniški grapi, v dolžini 250 m in naklonom 45 stopinj. Snega ni bilo dosti, zato je bilo plezanje nekoliko težavnejše. Ob povratku je stopil še na vrh Nad šitom glave (2087 m) po normalni smeri. Tudi tokrat je imel ob vzponu in sestopu čudovito vreme. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS MIS MAS KLICALI SMO DUHOVE Na mizo sem postavila še zadnjo skledo arašidov, ko je zazvonilo. Odprla sem vrata in skupina najstnikov je pričela peti: Happy birthday za te, happy birthday za te... In zabava seje začela. Čez nekaj časa seje hiša tresla. Zabava je bila na višku, ko je Marko predlagal: Ej, kva ku bi duhove klical? Ja, paresi se jih je polovica zadrla. Dejmo jih, za foro! Vsi skupaj smo posedli po tleh v srednje velik krog. Prižgali smo svečo in jo postavili v sredino krogo. Prijeli smo se za roke in zamižali, kakor smo enkrat videli po TV. Koga bomo pa klical? je pretrgal tišino Simon. Pa dejmo Preširna k se že glih pr slovk o njem pogovarjamo: O.K. Pa začnimo! Nekajkrat smo morali vse še enkrat začeti, ker nihče ni mogel ostati resen. Nato pa je začelo nekaj ropotati in zavijati. Nad plamenom sveče se je prikazala Prešernova podoba. Stisnila sem zobe, da nisem zakričala. Nato meje Eva butnila z nogo, naj ga kaj vprašam. Prikimala sem. Obupno sem se trudila, kako naj začnem s svojimi vprašanji. Nato sem zaslišala svoj glas: Se radi spominjate Vrbe, svojega rojstnega kraja? Prešeren: O Vrba, srečna draga vas domača, po njej in moji mladosti serce bridko zdihuje. S tega sveta meje speljala uka žeja in zvedel sem, kako se v strup preobrača vse, kar serce si sladkega obeta. Kaj pa ljubezen? Je pomembna za vas? Djal sem si, de iz Ljubljane v druga mesta kakor tiček poletim, a Uršika zala ni marala zame. Je znala obljubit, je znala odreči, modrij in zvijač je bila vseh umetna. Ljubezen zvesto najti, kratke sanje. Serce mi je postalo vrt in njiva, ker je ljubezen od Julije sejala žalost. Stisnilo me je pri srcu. Biti pesnik je izjemna stvar, sem ga hotela potolažiti. Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave, s tem posestvam brez težave on živi, umrje brez dnarja. Prešernova podoba je počasi izginjala, mi pa smo obsedeli brez besed. Mojca Kalšek, OŠ Ivana Kavčiča, Izlake 11. SVEČANA 1999 j j G O. J r. O F"» Njegovo ime se v medijih pojavlja že 16 let. V revijah Mentor, Antena, Nova revija, Teleks, Mladina, Novi tednik, Kaj, Naši razgledi, Zasavc, kot producent pa je sodeloval na TV Sloveniji s Tonijem Tršarjem, bil je tudi sodelavec na Radiu Trbovlje. Trenutno »novinari« na TV Centru. Je poročen in oče tako številne družine, da bo kaj več o tem povedal kdaj drugič. Po izobrazbi je pravnik. Več si lahko preberete v njegovih rekordno dolgih odgovorih na kratka vprašanja, kjer si je, tako se zdi, »slekel kožo«. l.So oddaje v živo za vas stres ali le prepotrebna doza adrenalina? Oddaje v živo imajo svojo specifiko, vendar so včasih nujno zlo. Če se na oddajo pripraviš, kar bi se vsakdo moral, pa se na žalost ne ali vsaj ne dovolj, se stresa ni treba bati. Tudi če v tehniki kaj zaškriplje, moraš najti v svojih možganskih vijugah nekaj pravega, da zakrpaš luknjo, opravičiš nastalo situacijo, pridobiš par deset dragocenih sekund, da se v tehniki spet znajdejo, potem pa si spet v teku, v tirnicah in gre... Če je problem s sogovornikom, si zopet ti tisti, ki ga moraš voditi, mu dajati občutek varnosti. Ne samo v pogovoru, temveč tudi v prostoru, v studiu, kjer reflektorji in objektivi kamere marsi-koga čisto zares šokirajo, zmedejo. Če dogajanju slediš, če si pripravljen, ni problema. Kar se tiče adrenalina... Potrebno dozo rabim za drugačne oddaje, predvsem takšne, ki nastajajo daljše obdobje, kjer se moje avtorstvo ne da zabrisati v končnem zapisu kopice imen različnih sodelavcev, ko gre za oddajo, ki jo hočeš napraviti zaradi sebe, ne pa zaradi koncepta TV in programske sheme. Teh oddaj pa je malo. Zaradi časa in tudi zaradi tehničnih in finančnih zahtev, ki jih takšne oddaje nujno terjajo. Predvi-devam in si seveda želim, da jih bo v prihodnjem tisočletju več... 2. Bi bili pripravljeni mikrofon zamenjati za pero ali drugače: TV Center za Zasavc-a? Mikrofon za pero že, saj je pisanje veliko lažja, bolj intimna oblika novinarskega dela, kjer ostajaš sam z nepopisanim listom in mislijo, idejo, ki jo hočeš ubesediti. Poleg tega dovoljuje veliko več varne časovne distance in neposrednega nadzora nad izdelkom. Skratka, pri pisanju si sam svoj mojster, pri TV pa si odvisen tudi od drugih, predvsem tehničnih sodelavcev... Izdelek potemtakem ni le tvoj, čeprav je res, da si kot avtor, voditelj, najbolj izpostavljen. Tako pohvali kot kritiki. Kot sodelavec Zasavca, bi kolega morali vedeti, da sem za ta časopis že napisal par prispevkov oz.kolumen. In če sem bil v začetku že izzvan in sem dejal, da bi mikrofon verjetno lahko zamenjal za pero, naj odgovorim tudi na drugi del vprašanja, ki se nanaša na zamenjavo medija. TV Center za Zasavca, v čisti, alternativni različici, ne. 3. Ko ste dva dni pred referendumu o TET 3 v poročilih objavili anketo o tem, kako bodo Trboveljčani glasovali, ste kršili zakon o volitvah in referendumih ali ste ravnali povsem O.K.? Čisto O.K. In se pri tem še prav dobro počutil. Pravzaprav sem čakal, da bo kdo v tistem času odreagiral na to, pa ni. Anketa, sploh z vprašanji, ki so bila postavljena v njej, ne spada med javnomnenjske raziskave, katerih javno objavljeni rezultati bi lahko vplivali na izid volitev ali referenduma. Kot urednik sem za to prevzel popolno odgovornost. Če je anketa, ki smo jo pripravili , seveda poleg drugih oddaj na to temo, vplivala na rezultat referenduma, potem sem lahko samo zadovoljen. V krogu, kjer gledalci lahko spremljajo naš program, je bil rezultat, čisto po košarkaško v prid TET3. Drugje, npr.v Savinjski dolini, kjer naš program lahko spremlja le del tamkajšnje populacije, je bil izid bolj podoben izidu na kakšni dobri rokometni tekmi. Kjer našega programa, na žalost, ne morejo spremljati, so bili rezultati takšni, kot so bili. Košarkaški, a ne v prid TET3... Če so predlagatelj i referenduma, torej politiki, vprašanje stroke o umestnosti TET3 spremenili v politično farso, potem je naloga medijev, da igro sprejmejo in v zvezi s tem nekaj napravijo. Kdo, kako, koliko ter na kakšen način, je drugo vprašanje. Mislim in takšno je bilo tudi širše mnenje, ne samo v Zasavju, temveč tudi v taboru nasprotnikov gradnje TET3, da smo na TV Centru svojo nalogo opravili dobro in niti ne preveč navijaško, kot bi si kdo mislil. Kot sem dejal v komentarju v zadnjih predreferendumskih poročilih, neznosno težko je v Zasavju do tega vprašanja biti nezainteresiran. 4.Katera trditev ne drži: -sem boljši od Marka Planinca, -glasoval sem proti TET 3, -TV Center je najboljša lokalna televizija. Glede na vse, kar sem povedal o TET3 v prejšnjem vprašanju, je pravzaprav več kot na dlani, da bi težko držala trditev, da sem glasoval proti. V dveh letih, kar sem podrobneje spremljal zgode in nezgode v zvezi s to investicijo stoletja v Zasavju, sem si o tem vprašanju ustvaril dokaj jasno sliko. In jasno, glasoval ZA. Katera od drugih dveh trditev ne drži, bodo presodili gledalci in seveda bralci Zasavca. Eni v »resnih« debatah in analizah za šankom, drugi na podlagi javnomnenjskih raziskav MEDIANE, kije raziskavo o gledanosti TV in s tem tudi priljubljenosti TV Centra na našem koncu opravila ravno v Le kako ostati in dni svoje preživeti tu in ne.. novembru 98. Primerjave s preteklimi obdobji bodo več kot zanimive... S.Kaj vas pri sogovornikih spravlja ob živce in kaj pri njih občudujete? Ob živce me spravlja sprenevedanje in bežanje v druge teme, stran od konkretnega odgovora na postavljeno vprašanje. Enoje namreč diplomacija, ko odgovoriš, pa ne poveš nič in daš to (da o tem nočeš govoriti) tudi jasno vedeti. Drugo je besedičenje in bežanje od konkretnega, kar imajo nekateri za diplomatsko spretnost in so na žalost in povrhu vsega še ponosni na to, da so se znali izogniti vprašanju. Če se le da, takšnega sogovornika v svoje oddaje ne vabim več oz.mu posvetim kar se da malo časa, če se že ne morem izogniti soočenju z njim. Občudujem, če sogovornik zna povedati stvari jasno, brez olepšav in raznih floskul, skratka poljudno, tako da ga gledalci lahko razumejo. Konec koncev so odgovori namenjeni njim in ne meni. Oh, in da ima mero, kdaj je povedal zadosti - to. 6.S katerim politikom se je najlepše pogovarjati oz. ste mnenja, da vam je intervju resnično uspel? Vsak politik ima svoj fazon, in ko se pripravljaš na pogovor z njim, moraš to pač upoštevati in na tem zgraditi koncept, ki mu slediš. Včasih, če sogovornik zaide, gaje treba previdno ali pa z malce taktične nesramnosti potegniti nazaj... O uspelem oz. naj intervjuju bi težko govoril. Vsak je po svoje dober. Če dobiš odgovor na vsaj eno od ključnih vprašanj, si uspel. Sam si vedno pripravim več takih vprašanj. Škoda, da niste vprašanja obrnili..., potem bil lahko bil moj odgovor bolj konkreten. 7.Vaše vodilo skozi trnje ali cvetlice življenja je... So samo možnosti, kijih izrabiš ali pustiš, da gredo mimo tebe... Ko kupiš kakšen aparat, dobiš navodilo za uporabo in garancijo, če gre kaj narobe. V življenju je drugače, ni splošnih navodil za uporabo, garancij in kot sem dejal, ostajajo le možnosti... S.Radi imate... Rad imam dobro knjigo, dober članek v časopisu, ki ga v miru preberem v soboto zjutraj ob kavi. S pobožno željo, da ta čas telefon ostane nem. Rad imam dolga vroča poletja, čim bližje sredozemskim koreninam antike. Rad grem z ženo ven, recimo na večerjo, v lokal, kjer je dobra predvsem pa posebna hrana in čim manj gneče. (Vesna, če to bereš, oprosti za najmanj preteklih šest mesecev), rad imam »novorek« svoje devet mesečne hčere Lane, rad imam, ko sin Gal z mladostno nerodnostjo vošči rojstni dan babici in vseeno »ostane živ«, rad imam »demokratična parlamentiranja« v družinskem krogu, v katerem ima seveda Sandra edina pravico veta, rad imam glasbo, ki me kot zvočna kulisa spremlja skozi dan. Pozno ponoči okrog enih, ko vsi zaspijo, je v meni še delček energije, ki jo porabim za nekaj strani dobre knjige, dokler zavesa ne pade... In rad imam neobvezen čvek s prijatelji, za katere imam vse manj časa. Te, na videž drobne in nepomembne stvari naredijo moj svet vsaj približno takšen, kot si ga želim. V kolikor mi jih uspe vsaj nekaj zriniti v svoj večkrat že v naprej sprogramiran dan. 9. Na marate... Ne maram deževnih dni, netočnosti, sodelavcev in nasploh ljudi, ki govorijo eno, napravijo pa drugo, ne maram sebe, ko sem nataknjen in tečen, ne maram novinarja, ki mi na takšno vprašanje daje tako malo prostora za odgovor, predvsem pa ne maram, da so stvari preveč predvidljive, saj je potem vse tako prekleto jasno in tako zelo zelo dolgočasno. 10. Vaš največji uspeh oziroma poraz? Moj največji uspeh je, da ste me uvrstili v Zasavčevo rubriko Pod kožo smo vsi..., največji poraz pa to, da se je to zgodilo šele sedaj. Upam, da mi bo hvalevredna kolumnistka zasavskih norosti, Polona Malovrh, to krepko zamerila. 11. SVEČANA 1999 Glasbena produkcija Zlati zvoki iz Zagorja je v četrtek, 28. januarja ob 19. uri v športni dvorani Zagorje organizirala gala koncert, ki so ga naslovili: PESMI ZA VAS SO PESMI IZ SRCA. Tako kot vsako leto, so tudi tekočo glasbeno sezono obeležili z nagradami najuspešnejšim izvajalcem taiste založbe. Koncert je bil tudi priložnost za proslavitev desetletnice skupnega glasbenega delovanja avtorjev glasbe in besedil, to je: Igorja Podpečana in Vere Soline. Voditeljica koncerta, Natalija Verboten, pa je publiki, ki je ni bilo dosti manj kot dva tisoč, še dejala, da glasbeniki srečo trosijo z glasbo. Pravzaprav so se glasbenega razdajanja razveselili, saj je skoraj triurni koncert, katerega generalni pokrovitelj je bila Občina Zagorje, razpolagal s prijetno narodno-zabavno glasbo - povečini skladb Igorja Podpečana in Vere Soline - in prisrčnim humorjem Strašnih Jožetov. Vera Soline je dve skladbi zapela takoj za nastopom VIVE mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Zagorje, katerega dirigent je Drago Peterlin ml., in zbranemu poslušalstvu povedala, daje hvaležna studiu in založbi Zlati zvoki za glasbeno sodelovanje, predvsem pa glasbenikom, ki z ljubeznijo in trudom izvajajo te skladbe. Čestitk tekom koncerta tako Veri Soline kot Igorju Podpečanu še za uspešno prihodnje delo ni manjkalo, čeravno so mnogi z zanimanjem pričakovali razglasitev najboljših izvajalcev založbe Zlati zvoki. In glasba je bila pestra: ansambel Modri val je vnesel primorskega vzdušja. Dvojčici Vesna in Vlasta sta na harmoniki izvedli skladbi Valček in Niste se zmotili, Božo A. Kolerič pa je z Vero Kafela s skladbami zazibal v malce nostalgije, kateremu je ansambel Noč in dan iz Velenja dodal najbolj razgibani skladbi iz svojega petnajstletnega ustvarjanja. Sledil je nastop ansambla Ptujskih 5, ki so uspešni tudi na raznih glasbenih Ko orkester VIVA zaigra... tekmovanjih, za njimi pa je na odru sceno popestrila Vokalna skupina OPZ Cicido GŠ Zagorje, ki jo vodi Mojca Zupan. Z Majo Dobrotinšek, ki je stara deset let, posnela pa je že štiri skladbe, so zapeli Vse rože na svetu, nato pa prisrčno skladbo Muca na klavir igra. Bolj zabavno vzdušje je koncertu pridodal nastop Irene Vrčkovnik s skladbama Med menoj in teboj ter popevke Če ne bi vedela, ki je bila tudi hit Melodij morja in sonca '98. Harmonikarski orkester Mikola, ki so pri založbi Zlati zvoki lani izdali kaseto, je publiki zaupal, da se radi ozirajo za puncami iz Zasavja. No, in že je sledil nastop ansambla Igor in zlati zvoki, katerega vodja, Igor Podpečan je sicer iz Slovenj Gradca, ampak potem, ko je spoznal punco iz Zasavja, živi in ustvarja v Zagorju. Zaigrali pa so Polko in njihov nagrajeni Valček iz prireditve Slovenska polka in valček '98. Bolj poskočne tone so ubrale Vesele Štajerke, ko se je že začela podelitev nagrad najboljšim izvajalcem glasbene produkcije Zlati zvoki, katere vodja je Igor Podpečan. Za srebrno zgoščenko Po jutru se dan pozna je Srebrno ploščo dobil VIVA mladinski pihalni orkester GŠ Zagorje z dirigentom Dragom Peterlinom, ml., ki so mlad perspektiven ansambel, ki je v času, odkar deluje, veliko storil na glasbenem področju. Natalija Verboten pa je nagrado Srebrna plošča prejela za zgoščenko Naj angeli te čuvajo, za učinkovito glasbeno delo in izjemno prikupnost poslušalcem. Glasbena produkcija Zlati zvoki pa je podelila še dve nagradi in sicer: Srebrni gramofon ansamblu ZASAVCI za trideset let delovanja in Zlati gramofon ansamblu Štirje kovači za zelo uspešno prodajo njihovih kaset in plošč, za dolgotrajno sodelovanje z založbo Zlati zvoki in 45-let glasbenega ustvarjanja. Tako ZASAVCI kot Štirje kovači so s skladbami razvneli publiko, da so mnoge zasrbele pete. Koncert, ki je imel publiko, kakršno si je želel in publika, ki jo je žejalo po tovrstnem koncertu pa so nazadnje prisluhnili mojstru diatonične harmonike Denisu Novatu, ki je svetovni prvak na diatonični harmoniki. Njemu so zaželeli še veliko hitrih prstov, publiki pa še naprej prijetno druženje. PR. Foto: M.M. Nagrada Srebrni gramofon je bila podeljena ansamblu ZASAVCI Ansambel Igor in zlati zvoki II. SVEČANA 1999 Tip g Jr. c j g n.,e-Jr, £ PRVA BISERNA POROKA V ŠENTLENARTSKI CERKVI Po šestdesetih, ko sta bila mladoporočenca, po desetih, ko sta postala zlatoporočenca, sta ponovno za oltar v isti cerkvi, kot bisernika, stopila 84.letna Pepca in 89.letni Fabijan Krivonog. To se je v cerkvi Svetega Lenarta v Šentlenartu (Vrh nad Laškim) zgodilo prvič v vsej zgodovini. O prijaznem in skromnem Fabijanu in nasmejani in včasih tudi malce hudomušni Pepci, smo v Zasavcu že pisali. Takrat smo zapisali, da je Fabijan, sicer ne najbolj trdnega zdravja, cerkovnik in orglar v farni cerkvi, ter zborovodja cerkvenega zbora, in da Pepca še vedno kaj postori na domačem vrtu. V tem času se ni veliko spremenilo. Fabijan še naprej nežno pritiska na lesene tipke cerkvenih orgel, še naprej uči fante in dekleta petja, kaj malega pa postori tudi v cerkvi in tudi delo za štedilnikom mu ni tuje. Pepca, ki ob različnih priložnostih iz rokava strese kakšno šalo ali zgodbo iz davnih časov, pa kot vse skrbne žene skrbi za večino gospodinjskih opravil. V soboto 23.1.99 so njima v čast priredili nepozaben dan. Preden seje začel cerkveni obred njune biserne poroke, ju je v njunem skromnem domu poročil laški župan. Ob vstopu v cerkev, je iz orgel, na katere je zaigral njun vnuk Tomi Guček, zadonela poročna koračnica. Ko je bil obred v povsem napolnjeni cerkvi končanje »mladoporočenca« in svate pričakala glasba iz trobil laške godbe na pihala. In začelo seje rajanje pozno v večer. Igor Gošte SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE Zveza društev upokojencev Slovenije in njen upravni odbor, se je pred nadevanim odločila, da bo 11. srečanje upokojencev Slovenije v torek, 22. junija 1999 ob 11 uri v Dolenjskih Toplicah. Društva upokojencev se lahko že sedaj pripravijo skupno s svojim članstvom na to srečanje. Podrobnejša navodila za izvedbo tega srečanja bodo posredovali društvom kasneje. Organizatorji računajo na to, da se bo tudi letošnjega srečanja udeležilo veliko število upokojencev in njihovih svojcev. IL. USTAVNI SPOR UPOKOJENCEV KONČAN ZDUS tj. Zveza društev upokojencev Slovenije je pred meseci vložila na Ustavno sodišče Slovenije pobudo za oceno ustavnosti nekaterih določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede usklajevanja pokojnin, poračunov in februarske formule, status Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sestava skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidkso zavarovanje in o poteku postopka je bil ZDUS v stalnih stikih z nekaterimi političnimi strankami. Ustavno sodišče je seznanilo ZDUS dne 29.12.1998 z obširno obrazložitvijo, zakaj je zavrnilo njene pobude za oceno ustavnosti omenjenih določb zakona. Postopek je tako končan. Pobude ZDUS-a torej niso bile sprejete. IL. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVUENSKO OBDOBJE V Ljubljani že petnajst let deluje Univerza za tretje življensko obdobje. In ta univerza je sedaj dobila svojo podružnico v Trbovljah. Pred kratkim je iniciativni odbor izpeljal akcijo informiranja in predstavitev v Trbovljah, kasneje pa še v Hrastniku in Zagorju. V Trbovljah je sedež univerze v Knjižnici Toneta Seliškarja, kjer ob torkih od 9. do 1 l.ure dobite vse željene informacije. IL. DELEGATI ZA OBČNI ZBOR ZDUS-a Konec maja letos bo potekel dvoletni mandat članom občnega zbora Zveze društev upokojencev Slovenije - ZDUS. Ta šteje 79 članov. Naloga društev upokojencev po vsej Sloveniji je, da na občnih zborih predlagajo svoje kandidate za občni zbor ZDUS-a. Ključ za kadrovanje je, da se v volilnih območjih izvolijo delegati za občni zbor na 3.000 članov DU po en delegat. Nosilci volilnih opravil bodo organizirali posvetovanja s predstavniki društev, ki so v določenem volilnem območju. Izvoljeni člani bodo morali dati svoje soglasje za sprejem funkcije. Na območju Slovenije je 14 volilnih območij in naše zasavsko obočje zajema društva upokojencev, ki delujejo na območju občin Hrastnika, Litije, Trbovelj in Zagorja. Nosilec opravil bo tokrat DU Zagorje. Zasavsko območje bodo zastopali v naslednjem dveletnem obdobju 4 delegati v občnem zboru, 1 delegat pa v upravnem odboru ZDUS-a. Vse priprave in izvolitev članov - delegatov za občni zbor in upravni odbor ZDUS-a morajo biti opravljene najkasneje do l.aprila 1999. Hkrati pa društva upokojencev lahko predlagajo tudi kandidate za izvolitev predsednika in tajnika ZDUS-a, tri člane nadzornega odbora in njihove namestnike ter tri člane častnega sodišča ter njihove namestnike. IL. MINUTA ZA JEZIK V teh prazničnih dneh smo lahko prebirali vse polno plakatov, ki so vabili na različne prireditve. Več ali manj so bili napisani skrbno, lepo oblikovani, tu in tam pa je izstopala napaka, ke se zadnje čase kar pogosto ponavlja. Dneve v tednu in celo mesece pišejo z veliko začetnico. Od kdaj in zakaj, lahko samo ugibamo. Da poudarijo pomen praznovanja? Potem naj bo pač vsaka beseda z veliko. Takšni primeri, ki so bolj estetske narave so dopuščeni. Se nekateri zmotijo, ker je pisano z veliko v angleškem jeziku? Ali pa enostavno zato, ker jim je vseeno? Posamezniki si ne moremo privoščiti svojega pravopisa, ker bi nastala prevelika zmeda. Če nismo navajeni sami pogledati v Slovenski pravopis, bi bilo lepo, če bi dali zapise, ki jih dajemo v javnost, pregledati komu drugemu. Temu pravimo skrb za jezik. Skrb za svoj, materni jezik. PESEM JE KOT SVETLOBA Pod tem naslovom je bilo v prejšnji številki opisano srečanje dolskih in hrastniških osnovnošolcev s pesnikom in prevajalcem Tonetom Pavčkom. Sestavek je bil po tipkanju pregledan, v tiskarno pa seje izmuznil nepopravljen list. Tudi to se zgodi. Vseh napak ne bomo omenjali, popravili bi le najbolj kričečo, naslov zadnje zbirke za mladino Majnice - Fulaste pesmi. Za povrh objavljamo še naslovno stran. Fanči Moljk Tone Pavček Fanči Moljk ŠT) O? ì", 11. SVEČANA 1999 TISKOVNA KONFERENCA KARATE ZVEZE SLOVENIJE V soboto, 30.1.1999 je Karate zveza Slovenije v Gostišču Martin v Trbovljah sklicala tiskovno konferenco pred odhodom na evropsko prvenstvo za mladince in kadete, ki bo v Španiji, od 12. do 14. 02. 1999. Na EP bo nastopilo 8 mladincev ter 3 mladinke in pa 6 kadetov in kadetinja. V reprezentanci pa so tudi trije člani Karate kluba Tika iz Trbovelj. Vse tri smo predstavii že v prejšnji številki. Pred odhodom na EP pa smo vse tri vprašali, kaj pričakujejo od nastopa. Edin Salkič bo nastopil v kategoriji -65 kg mladinci, to pa bo tudi njegov prvi nastop na EP. Njegova želja je, uvrstitev do 5. mesta. Miha Kovačič bo tokrat nastopil v ekipnem tekmovanju med mladinci, želi pa si čim boljšo uvrstitev. Jernej Simerl bo nastopil v kategoriji -75 kadeti in bo poskušal izboljšati svoj rezultat iz lanskega EP. Selektor reprezentance, Borut Markovšek, ki je trener tudi v KK Tika Trbovlje nam je pojasnil sistem tekmovanja.Vsako leto sodeluje preko 40 držav in vsaka država ima lahko v vsaki kategoriji le po enega tekmovalca. Tekmuje se v borbah in katah. Pri borbah se tekmuje na izpadanje do finala, s tem, da imata poraženca s kasnejšima finalistoma možnost boriti se za bronasto odličje. Pri katah pa seje treba najprej uvrstiti med 16, nato med 8 in na koncu sodniki odločijo zmagovalca med 8. finalisti. Vsem reprezentantom želimo veliko uspeha in športne sreče, hkrati pa upamo, da nas bodo razveselili tudi s kakšno kolajno. I.Z. PRVI TURNIR V KICKBOXINGU ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Zagorski Pon-do-kwan klub ter KBZ Slovenije sta v nedeljo, 7.februarja v telovadnici OŠ Ivana Skvarča, organizirala tekmovanje v kickboxingu- semi contact. Kot je v Zagorju že v navadi, seje odlično pripravljenega turnirja udeležilo kar 130 tekmovalk in tekmovalcev iz 13.slovenskih klubov. Najuspešnejši klub je bil tudi tokrat KB V Ptuj, ki je osvojil 8 prvih mest, 4 druga in 10 tretjih, drugi najuspešnejši so tekmovalci KK Pon-do-kwan Izlake, ki so osvojili 3 prva mesta, 7 drugih in 3 tretja. Domači klub je nastopil z 11 .tekmovalci, Izlačani z dvajsetimi. REZULTATI ZASAVSKIH TEKMOVALCEV (Zagorje, Izlake): MLADINCI DO 48 -l .SAŠO PLEMENITAŠ (IZLAKE).. MLADINCI DO 56 -l.UROŠ PRELOG (PTUJ), 2.MARKO RAZPOTNIK (IZLAKE). MLADINCI DO 63 - 1.DARKO MILANOVIČ ( N. MESTO), 2.MATJAŽ GORIČAR (ZAGORJE). MLADINCI DO 71-1.RUPERT FIŠER ( PTUJ), 2.TOMAŽ BEJA (ZAGORJE) IN 3.MATEJ STRMLJAN ( IZLAKE). MLADINCI DO 79-l.PETRIT IZAIRI (N. MESTO). MLADINKE DO 50- I.LILJANA GOSTE , 2.PETRA JUVAN IN 3.VIOLETA HORVAT (VSE IZLAKE). MLADINKE DO 55- 1.MATEJA ERLAČ (PTUJ), 3.MOJCA KALŠEK (IZLAKE). MLADINKE DO 60- 1.BRIGITA PLEMENITAŠ (IZLAKE). MLADINKE NAD 60-1 NINA VEHAR (VRHNIKA), 2. SIMONA ROZMAN (IZLAKE). ČLANI DO 57-1.TOMAŽ ROGELJ (N. GORICA). ČLANI DO 63-l.DAVORIN GABROVEC (PTUJ), 2.MILOŠ ROZMAN (IZLAKE). ČLANI DO 69-1.KRISTJAN TOMŠIČ (IZOLA). ČLANI DO 74-1.UROŠ MAKUC (N.GORICA). ČLANI DO 79-1.ALOJZ VIDOVIČ (PTUJ), 2.MITJA ŽELEZNIK (IZLAKE). ČLANI DO 84-1. MATEJ ŠIBILA (PTUJ), 2.IGOR KALŠEK (ZAGORJE). ČLANI DO 89-1.TOMAŽ LESKOVAR (ŽŠD MARIBOR). ČLANI NAD 89-1.MLADEN PAVLIN (MARIBOR), 2.ANDREJ BRAČIČ ( ZAGORJE). ČLANICE DO 50-1.MATEJA RABOTEG (BRANIK). ČLANICE DO 55-1.MAJDA TREBŠE (BRANIK) ČLANICE DO 60- 1.DAMJANA TOMŠIČ (TKD IZOLA), 2.TEJA ROGLIČ ( IZLAKE). ČLANICE DO 65-1.MAJA OZMEC ( PTUJ), 2.URŠKA DOLINŠEK (IZLAKE). ČLANICE NAD 65-1.NADJA ŠIBILA (PTUJ). IZJAVE: Vladimir Sitar, selektor reprezentance Slovenije: »Reprezentantie so se v današnjih borbah za začetek sezone pokazali v spodbudni formi, kar je dobra napoved za nadaljnja tekmovanja. Kajti čaka nas kar nekaj večjih tekmovanj: svetovni pokal v Italiji (za A in B reprezentanco) ter na Madžarskem (posamezni tekmovalci), Evropsko prvenstvo septembra in Svetovno prvenstvo v Beogradu. Z organizacijo današnjega tekmovanja sem zadovoljen, kot vedno v Zagorju« Srečko Rozman, trener KK PDK Izlake:« Zelo sem zadovoljen z rezultati mojih varovancev. Nekoliko se je poznalo, predvsem proti koncu borb, da nekateri niso bili povsem pripravljeni (bolezen, pomanjkanje moči).« Alojz Miklavčič, domači trener: »Moram priznati, da sem pričakoval več prvih mest, predvsem zmago reprezentanta Igorja Kalška in Andreja Bračiča. Sem pa razočaran, daje tekmovanje kakršno je bilo danes tako slabo medijsko pokrito (le Ekipa in lokalni časopis sta izjemi), kljub temu, da naši tekmovalci iz svetovnih prvenstev domov prinašajo odličja. V Zagorju je skratka premalo podpore. Žal.« Igor Kalšek, reprezentant:«S formo nisem zadovoljen, tudi s prikazanimi borbami ne. Mogoče sem v finalni tekmi pokazal še največ, a mi je očitno zmanjkalo časa za točko ali dve, kar bi pomenilo tisto kar sem sam in gledalci pričakoval. Zmago. 11. SVEČANA 1999 rT J J (7 J . 11 NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA V organizaciji TV Centra je bila v petek, 29. januarja v Delavskem domu v Trbovljah, podelitev izbora za NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA. V gledališki dvorani Delavskega doma so se zbrali športniki, športnice, ljubitelji športa in pa tudi posebni gostje: Janez Kocjančič, predsednik Slovenskega Olimpijskega komiteja, Zdravko Ačkun-Ači, nekdanji rokometaš RK Rudar in reprezentant, Vesna Ojstršek nekdanja igralka namiznega tenisa in reprezentantka, Mirko Lebar, invalid ekstremni športnik, Goran Obrez, gl. in odg. urednik Ekipe, kiso zasavskim županom pomagali podeljevati priznanja. Za naj trenerja je bil izbran Borut Markovšek, Karate klub Tika Trbovlje, sledila pa sta mu Martin Gorenc KK Zagorje in Anton Medved RK TKI Hrastnik. Naj trener prvega mesta ni pričakoval, zato je bil po podelitvi pozitivno presenečen. Sledila je podelitev nagrade Saše Fabjana za dosežke novinarjev na športnem področju. Nagrado je prejela novinarka Radia Trbovlje, Marjeta Drnovšek, pomeni pa ji zelo veliko, saj jo je prav Sašo navdušil za športno novinarstvo. Na drugo mesto se je uvrstil njen sodelavec na Radiu Trbovlje, Jože Preme, je pa tudi sodelavec Krpana, Dnenika, Ekipe. Tretje mesto je pripadlo našemu novinarju, Petru Motnikarju. Najboljša ekipa v Zasavju za leto 1998 je članska ekipa KK Zagoija, druga je ekipa Kegljaškega kluba Trbovlje, tretja pa ekipa SD A. Hohkraut. Cilji Zagorjanov so uvrstitev v Ligo Kolinska. Za leto 1998 je bila že drugič zaporedoma izbrana Alenka Ličar, plavalka, ki pa je končala svojo športno pot. Druga je bila kegljačica Saša Burja, tretja pa rokometašica Ines Ramšak. Zadnja podelitev pa je veljala športnikom, tako je naj športnik Zasavja postal kegljač KK Rudarja, Uroš Stoklas. Povedal nam je da nad zmago ni bil presenečen, saj jo je pričakoval. Drugi najboljši športnik Zasavja je postal Igor Kalšek, PON - DO - KWAN Zagorje, tretji najboljši pa Oto Strakušek, SD A. Hohkraut Trbovlje. Vsem športnikom in športnicam veliko uspehov tudi v letu 1999! I.Z. ŠPORTNE NOVICE OBČINSKI POKAL HRASTNIKA, OSVOJIL RUDNIK Športna zveza Hrastnik je med zimsko pavzo v nedeljo, 24.1.99 organizirala občinski pokal v malem nogometu. Za občinskega pokalnega prvaka se je potegovalo 8 ekip, ki so bile razvrščene v dve skupini. Prvo in drugo uvrščeni ekipi obeh skupin sta se uvrstili v polfinale. Rezultati polfinala: Rudnik - DMN Ljiljani 4:0 KMN Juventus - Steklarna 3:2 Za tretje mesto sta se pomerili ekipi DMN Ljiljani in Steklarna. Zmagali so nogometaši Steklarne in sicer s 4:3. Po pričakovanju sta se za prvo mesto pomerili ekipi Rudnika in KMN Juventusa. Po kvalitetni in razburljivi predstavi obeh moštev je zmaga pripadla ekipi Rudnika, ki je Juventus ugnala s 5:3. Najboljši igralec finalne tekme je bil Franc Kranjc iz ekipe Rudnik, kije dosegel en gol, trije dal Kirbiš, pri Juventusu pa so v polno zadeli Rižner, Haler in Ranzinger. Igor Goste EDI NAVRATIL TRENER ČLANSKE EKIPE Zaradi slabih rezultatov članske ekipe kisovške Svobode in uvrstitve prav na rep prvenstvene lestvice jesenskega dela nogometnega prvenstva v l.MNZL, je v vodenju moštva prišlo do menjave.Edi Navratil je na trenerskem stolčku zamenjal Marjana Ocepka, ki ima sicer največ zaslug, da ima klub člansko moštvo. Po besedah uprave kluba ter novega trenerja, je prvi cilj predvsem obstanek v ligi, kar pa je odvisno predvsem od večjega obiska na treningih, športnega življenja ter dobrih medsebojnih odnosih v ekipi. S treningi bodo Kisovčani začeli 18.februarja, torej bodo imeli do začetka drugega dela prvenstva, ki se začne v začetku aprila, dovolj časa za fizične in taktične priprave. Igor Goste KEGLJAŠKI KOTIČEK Spomladanski del prvenstva v slovenskih kegljaških ligah seje pričel. Preden si ogledamo rezultate je prav, da se spomnimo na nekaj statističnih podatkov prvega dela prvenstva. V 1 .moški ligi, kjer uspešno že vrsto let tekmuje tudi trboveljski Rudarje bil po jesenskem delu na vrhu lestvice Prosol-Stiking iz Ljubljane, za kar imajo največ zaslug bivši svetovni prvak Boris Urbanc, reprezentanta Marko Oman in Primož Pintarič. Za mnoge naj večje presenečenje je drugo mesto ekipe Rudarja, ki je imel z okrepitvami očitno srečno roko. Predvsem Mažgon, Blaha in pa vedno odlični Stoklas in kljub poškodbi Hribar, so nosili glavno breme uspeha in pa seveda novi trener ekipe. Brez dobrih rezultatov ostalih v ekipi, pa se ekipa Rudarja prav gotovo ne bi uvrstila tako visoko. Konstruktor iz Maribora, kije ciljal na prvo mesto, seje moral zadovoljiti s tretjim, šele četrti pa so lanski državni prvaki Iskraemeco iz Kranja. V 1 .ženski ligi je v vodstvu nepremagljiva ekipa iz Celja Miroteks, ki ima v svojih vrstah odlični kegljavki Mariko Kardinar in Biserko Petak. Na drugem mestu po prvem deluje ekipa Zagorjanke Saše Burje, Prosol-Stiking. Saša je druga najuspešnejša kegljavka te ekipe s povprečkom 448 podrtimi keglji na tekmo, kar ji prinaša odlično peto mesto v skupni razvrstitvi najuspešnejših v Sloveniji. Pri moških prednjači Urbanc z 997 podrtimi keglji, Mažgon z 971 je četrti, peti je Stoklas z 967 in šesti Blaha z 962 podrtimi keglji. REZULTAT Rudarja v 10.kolu 1.moške lige: CP CELJE: RUDAR TRBOVLJE -1:7. Kegljači Rudarja so metali: Stoklas 1009, Mažgon 975, Hribar 951, Blaha 913, Šeško 909 in Izgoršek 894. Uspešna je bila tudi ekipa Saše Burje, kije zabeležila novi dve točki. V 2.1igi za moške- vzhod je drugouvrščena ekipa Litije na gostovanju pri Konstruktorju ostala praznih rok, saj so domači zmagali z rezultatom 5:3. Rudar II. je doma ugnal ekipo Radenske z rezultatom 7:1. Izkazala sta se predvsem Novak z 939 in Kos z 929.podrtimi keglji. Ženska ekipa Rudarja je bila na gostovanju pri ekipi MTT poražena, kljub dobri igri Hočevarjeva, kije podrla kar 429 kegljev. V 3.ligi pri moških je Rudnik Hrastnik doživel neprijeten poraz. KRŠKO IN ŠOŠTANJ Uroš Stoklas je v Krškem, kjer je bil turnir v kegljanju na izločanje, osvojil prvo mesto, odličen tretji je bil Bogdan Hribar. V Šoštanju na mednarodnem turnirju, je z rekordom kegljišča (1004) zmagal H. Steržaj, U. Stoklas je bil 6., B. Hribar 12. USPEŠEN JANUAR ZA KISOVŠKE SKAKALCE Kisovški skakalci so tudi v tem letu zelo aktivni. V januarju so se mladi skakalci udeležili več skakalnih tekem. In to zelo uspešno. Poleg dobrih rezultatov, navdušuje tudi število članov tega vse bolj organiziranega kluba. V Mislinji se je skakalne tekme 9.1.99 v konkurenci dečki do 12 let pomerilo kar 112 skakalcev, med njimi osmerica SK Zagorje-Kisovec. Najboljšo uvrstitev , 18.mesto, je s skokoma 24.5 in 26m dosegel Primož Roglič, Miran Zupančič je bil 21. Naslednji dan, na isti 30.m skakalnici, je bil M. Zupančič s skokoma 26 in 26.5m dvajseti. Obe tekmi je z velikim naskokom dobil Mislinjčan Anže Obreza. Dečki do 10 let so imeli 16.1.99 v Velenju tekmo na 22.m. skakalnici. V konkurenci 83.skakalcev (šest jih je bilo iz SK Zagorje-Kisovec) iz 16.klubov je vrhunski rezultat dosegel Primož Roglič, ki je zmagal s skokoma 21 in 22m. Z daljavo dvakrat po 20.5m seje dobro odrezal tudi Miran Zupančič, kije bil deveti. Luka Grobljar je bil 19., najmlajši Andraž Pograjc pa 25. Dan kasneje na isti skakalnici so bili Kisovčani manj uspešni, a še vedno dovolj dobri. Zupančič je bil sedmi, Pograjcje izboljšal uvrstitev prvega dne in se je povzpel na 17.mesto. Junak prvega dne Primož Roglič je bil zaradi padca v prvi seriji uvrščen na 21 .mesto. Zmagal je Jaka Jošt iz kluba Ilirija. Najmlajši, cicibani do 8 let, so 20.1.99 v Velenju skakali na 13.m. skakalnici. V konkurenci 15.skakalcev, kar sedem jih je bilo iz SK Zagorje-Kisovec, je zmagal K.Omladič iz Velenja, odličen drugi je bil Andraž Pograjc s skokoma 11.5 m, Janez Guna-Močnik je bil četrti (dvakrat llm), Leon Grobljar peti.V Kranju, 23.1.99, je na 22.m skakalnici v konkurenci 87.skakalcev v kategoriji dečki do 10 let zmagal Luka Brnot iz kluba Ilirija. Primož Roglič se je znova izkazal s 4.mestom. Drugi predstavnik SK Zagorje, Miran Zupančič je bil sedmi.Dečki do 8 let so zadnjo nedeljo v januarju tekmovali še v Mengšu. Zmagal je Klemen Omladič iz Velenja, predstavniki SK Zagorje-Kisovec pa so dosegli naslednje uvrstitve: Janez Močnik-Guna je bil drugi, Andraž Pograjc tretji, Aljaž Smolič 13. Ter Urban Javoršek 22. 11. SVEČANA 1999 3T) or V Rušah je potekalo mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal "Maribora", katerega seje udeležilo 9. reprezentanc med katerimi so bile celo reprezentanca ZDA in Avstralije. Tekmovanje je potekalo v soboto in nedeljo. Po izboru sektorja reprezentance seje na to tekmovanje uvrstil tudi Strakušek Oto strelec Strelskega društva Alojz Hohkraut iz Trbovelj. V soboto je med strelci z zračno puško po finalnem delu streljanja slavil Madžar SIDI PETER pred DEBEVEC RAJMUNDOM. Na šesto mesto se je uvrstil KANDARE DAMJAN, STRAKUŠEK OTO pa je zasedel 17. mesto z 580 krogi. Med ekipami je slavila Madžarska pred Slovenijo ter BIH. V nedeljo je Rajmond Debevec zasedel 1. mesto, 6. mesto je zasedel Robi Markoja, 8. Izidor Hreščak, 10. pa je bil trboveljski strelec Strakušek Oto z 586 krogi. Med ekipami je zmagala Slovenija pred Madžarsko ter ZDA. Strelci Strelskega društva Alojz Hohkraut iz Trbovelj so se udeležili 5. kola 1. Slovenske lige v streljanju z zračno puško. Najboljša ekipa je bila tokrat strelsko društvo Alojz Hohkraut iz Trbovelj z rezultatom 1756 krogov, drugo mesto so zasedli strelci Olimpije 1750 krogov, tretji pa so bili strelci Bresta iz Cerknice z rezultatom 1746 krogov. Tako po sedanjih petih kolih 1. Slovenske lige vodijo strelci Brestom iz Cerknice, pred trboveljčani in strelci Olimpije. Med posamezniki so bili najbolj uspešni Robi Markoja ter Rajmond Debevec in Natalija Prednik vsi po 591 krogov. Sedmo mesto je zasedel član strelskega društva Alojz Hohkraut Oto Strakušek s 587 krogi. Uroš Javorič je nastreljal 585 krogov. Martin Strakušek pa 584 krogov. V nedeljo pa so se trboveljski strelci udeležili mednarodnega strelskega tekmovanja za Pokal mesta Ljutomer, katerega se je udeležilo 77 strelcev iz treh držav. V Ljutomeru so slavili strelci Brest z 1759 krogi pred trboveljskimi strelci z rezultatom 1754 krogov ter strelci Olimpije 1742 krogov. Med posamezniki je slavil po finalnem delu Rajmond Debevec 690.5 kroga pred Robijem Markojo iz Turnišč 690.5 kroga ter pred presenečenjem tekmovanja strelcem strelskega društva Alojz Hohkraut, Urošem Javoričem 690.1 kroga. Na peto mesto se je uvrstil Oto Starkušek 688.3 kroga, Martin Strakušek je zasedel 26. mesto z 578 krogi ter Dejan Podlogar 46. mesto z 565 krogi. O.S. V nadaljevanju državnega prvenstva mladih so starejše deklice ŽRK Linne Zagorje gostovale pri ekipi Vias Šenjernej. Po zanesljivi igri so zasluženo slavile Linnejevke z rezlutatom 35:19. Največ zadetkov so dosegle: Armela Mujčinovič 9, Violeta Kos 6, ter Jasna Medvešek 4. V nadaljevanju državnega prvenstva sta v soboto, 6.2. v športni dvorani Zagorje gostovali ekipi mlajših in starejših deklic iz Celja. V prvem srečanju so taktično in tehnično bolje mlajše deklice 1. 86 športne šole Celje premagale Zagorjanke z rezultatom 30:12. Za Zagorjanke so zadetke dosegle: Jasna Medvešek 6, Tjaša Klukej 3 ter Polona Mrva, Dijana Mišič in Lea Medvešek po enega. Podoben potek je bil tudi v prvem delu srečanja med starejšimi deklicami ŽRK LINNE Zagorje in ekipo TIME OUTA Celje. Linnejovke so prvi zadetek dosegle šele v osmi minuti, v 17. prvič izenačile na 7:7, ter na odmor odšle z izidom 10:10. V drugem delu srečanja so varovanke trenerja Šikovca zaigrale odlično v obrambi na čelu z vratarko Stašo Marinovič in zanesljivo v napadu, hitro povedle s petimi zadetki in srečanje odločile v svojo korist z rezultatom 27:18, zadetke za Linne so dosegle: Ines Ramšak 9, Violeta Kos 8, Urška Šikovec 7, Petra Ritter 2 ter Armela Mujčinovič 1. Športni pozdrav! Pri DU Trbovlje je zelo aktivna šahovska sekcija. Vsako sredo in soboto s pričetkom ob 9:30 uri odigrajo turnir v pospešenem šahu. Igralni čas je 10 minut na igralca. V mesecu januarju so odigrali 8 turnirjev na katerih je sodelovalo 73 ljubiteljev kraljeve igre. Izredna borbenost, taktičnost in kombinatorne igre so odlike starejših šahistov. Skupni zmagovalec za mesec januar 1999 je: 1. mesto: SILVO RUPNIK 53 točk 2. mesto: DUŠAN CRNOMARKOVIČ 43 točk 3. mesto: ANTON TOMINŠEK 36 točk 4. mesto: FRANC HVALA 33.5 točk 5. mesto: IVAN KOVAČ 30.5 točk 6. mesto: JOŽE KASTELIC 30 točk Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec februar 1999 je sodelovalo 22 ljubiteljev kraljeve igre. Turnirje bil odigran dne 4. 2. 1999 v prostorih šahovskega kluba Rudar in gaje vodil sodnik Rudi Komlanc. Rezultati: 1. mesto: OTO KRANJC st. 9.5 točk 2. mesto: HINKO JAZBEC 9.5 točk 3. mesto: NEBOJŠA MILINKOVIČ 9.5 točk 4. mesto: MARKO JURIČ 8 točk 5. mesto: BOJAN KUZMIČ 6.5 točk 6. mesto: MARTIN FRAJLE 6.5 točk Naslednji turnir bo dne 11. 2. 1999 ob 17.00 uri v prostorih šahovskega kluba Rudar v Trbovljah. Šahovski pozdrav! Štefan Kovač 12. kolo 2. SLMN - ZAHOD, Zagorje, 40 gledalcev, sodnika: Šabotič ( Kamnik) in Stojanovič (Ljubljana) delegat: Plaznik (Litija) Amaco - Pajnkiher : JDG Avrigo (N. Gorica) 6:4 (5:2) Strelci: Škofca 2, 3, in 40 min., Nišič, Fazlič, Simič, Isič in Škofca. Nekompletni domačini, brez golgeterja Kosa in Drobniča, so zabeležili novo znago, ki jih je ponovno pripeljala na vrh lestvice. Po obetavnem začetku (4:0 v 17 min.) je bilo spet pričakovati visoko zmago domačih, toda gostje so se po začetnem "šoku" opomogli in do konca L polčasa 2 krat zadeli. Drugi polčas pa so po enakovredni igri gostje dobili z 2:1. Tekma je bila sicer zelo fer, brez kartonov. ŠPORTNI RADAR 1 .B moška košarkarska liga 17. kolo GD Hrastnik : Zagorje 64: 90. Zasavski derbi so po pričakovanju dobili Zagorjani, ki so trenutno prvi s 31 točkami, Hrastničani pa so na predzadnjem mestu s 23 točkami. Rokomet L SRL - moški Radeče: Termo 24:24. Po 12 kolih so Radečani nabrali 13 točk, kar jih uvršča trenutno na sedmo mesto. 1. SLMN 13. kolo Assaloni Cosmos : Puntar Alpkomerc 2:2. Assaloni Cosmos je s 30 točkami trenutno na 2. mestu. V Športnik meseca januarja je lokostrelec Alojz Pavlovič. Kupon za športnika meseca in leta je na strani 26. 11. SVEČANA 1999 fr-j^nr 1; WP ZUR NA SNEGU V soboto, 6. 2. 1999 je bil na smučišču v Lontovžu Smučarski žur v organizaciji Avtohiše Malgaj. Na smučišču seje pomerilo preko 100 tekmovalcev smučarjev. Pomerili so se v naslednjih kategorijah : Veleslalom ženske: 1. Jasmina Zakonjšek 2. Tina Štrumelj 3. Senta Hribar Veleslalom moški nad 35 let: 1. Nande Forte 2. Srečko Forte 3. Igor Kos Veleslalom moški do 35 let: 1. Nejc Potrpin 2. Tomaž Benko 3. Metod Kurent Veleslalom z bordi: 1. Srečo Kotar 2. Žiga Zalokar 3. Dejan Brodar Nastopili so tudi najmlajši smučarji. Pomerili so v dirkah z napihnjeno zračnico. Pa vendar bi se zadnja disciplina na drugače uspešnem Malgajevem žuru končala tragično, saj je bila vožnja z zračnicami preveč nevarna in se je končala predčasno s padcem ene od tekmovalk. Ker pa so bili malčki tako pogumni, je sponzor Picerija Dimnik vsem podelila nagrade in sicer pice ter pijačo v njihovi piceriji. Zmagovalci vseh posameznih disciplin bodo v uporabo dobili Malgajeve avtomobile za cel vikend, drugo in tretje uvrščeni pa praktične nagrade. Organizator obljublja, da se drugo leto spet vidimo v Lontovžu in upa, da bo prireditev postala tradicionalna. I.Z. MARTIN STREL - MARATONSKI PLAVALEC Martin Strel iz Trebnjega, prvi profesionalni maratonski plavalec Slovenije, tekmuje že 21 let. Pred leti je nastopal na tekmah za svetovni pokal, zadnja leta pa se večinoma posveča ekstremnemu plavanju v norjih, jezerih, rekah in bazenih. Izjemne uspehe v tej izredno naporni in akstraktivni disciplini je dosegel predvsem v morjih. Preplaval je Kanal La Manche, postavil svetovni dolžinski rekord v morju, kot prvi človek preplaval razdaljo med Afriko in Evropo, dosegel odmevno zmago na reki Jangce Kiang in še bi lahko naštevali. Čeprav sodeluje z več deset manjšimi ali večjimi podjetji iz Slovenije, je sodelovanje z Mazdo, ki mu je ponudila v uporabo osebno vozilo mazda 626 DITD prav posebnega pomena. Na eni strani Martin Strel potrebuje varen osebni avtomobil za vožnjo na vsakdanji trening v Ljubljano, potovanja na tekmovanja in obiske svojega menedžerja v Rimu. Na drugi strani pa je to odlična prilika za preizkus vzdržljivosti vozila. Tako je maratonski plavalec Martin Strel pojem vzdržljivosti, je tudi mazda 626 z motorjem 2.0 DITD pojem za nizko porabo goriva in pravi maratonec v prevoženih kilometrih z enim polnjenem rezervoarja. Brez postankov na črpalki lahko glede na povprečno (kombinirano) porabo goriva prevozi več kot 1400 km. Sama vzdržljivost in še posebej zanesljivost mazdinih vozil pa se stalno potrjuje v različnih primerjalnih testih. Na mazdini spletni strani www. mazda. mms. si bodo ljubitelji Mazde lahko redno spremljali povprečno porabo in informacije o stanju vozila, ki ga vozi Martin Strel. Prepričani smo, da bo Martin Strel, z mazdo 626 DITD varno in udobno potoval ter tako lažje izpolnil svoje cilje, ki jih je zastavil do leta 2000. .uTlTL3Vm r5 "C 11. SVEČANA 1999 SINDIKAT NEODVISNOST-KNSS IMA NOVEGA PREDSEDNIKA Druga največja sindikalna centrala v Sloveniji Neodvisnost-KNSS je v Postojni, v petek 29.januarja, na četrtem predčasnem kongresu izvolila novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Slavka Kmetiča je na predsedniškem mestu po dobrem letu zamenjal Drago Lombar. Poleg Draga Lombarja sta bila kandidata za predsedniško mesto še Irena Virant, pravna svetovalka KNSS ter Miroslav Garb, predsednik Koroške regije. V prvem krogu volitev je izpadel Miroslav Garb, ki je dobil najmanj glasov 116 prisotnih delegatov. Ker tudi Lombar in Virantova nista dobila zadostnega števila glasov potrebnih za izvolitev, je bilo potrebno izvesti še drugi krog volitev, kjer je z minimalno razliko 58 proti 55 glasov zaupanje za predsedniško mesto dobil Drago Lombar. Kongresa so se kot gosti udeležili tudi predsedniki preostalih sindikalni central: Dušan Semolič (ZSSS), Dušan Rebolj (Pergam), Boris Mazalin (Konfederacija sindikatov 90) ter predsednik neodvisnih sindikatov s Ptuja Rastko Plohl. Novi predsednik sindikata Neodvisnost-KNSS, ki namerava funkcijo predsednika opravljati profesionalno, je zaposlen v tržiškem Peku, kjer že četrto leto vodi sindikat v podjetju. Na nivoju konfederacije je bil v preteklosti član predsedstva, v zadnjem mandatu med 3.in 4.kongresom, pa je bil podpredsednik sveta. Na kongresu so delegati izvolili še nov nadzorni odbor ter sprejeli programske usmeritve in kar pet resolucij. Med programskimi usmeritvami velja omeniti predvsem zaščito delovnih mest domačih delavcev pred nekontroliranim vstopom tuje delovne sile v projekte Slovenije, ki se financirajo v okviru Evropske zveze ter uvesti ČRNE LISTE oz. ČRNE KNJIGE MENEDŽERJEV, s katero bi sindikati opozarjali delavce na gospodarstvenike, poslovodje in politike, ki z nepravnim in neodgovornim delom ne zaslužijo njihovega zaupanja. Kot smo že omenili, so bile sprejete tudi resolucije, in sicer o pokojninskem in socialnem zavarovanju, kolektivnih pogodbah in delovnih razmerjih, plačni politiki, kjer se bo sindikat zavzemal, da mora najnižja plača zagotavljati delavcu primeren način življenja, sprejeli so še resoluciji o reševanju nezaposlenosti ter delitvi sindikalnega premoženja. Po končanem kongresu nam je novoizvoljeni predsednik sindikata Neodvisnost-KNSS Drago Lombar povedal, da je njegov prvenstveni cilj urediti razmere znotraj sindikata, torej finančno materialno poslovanje in kadrovsko politiko. Prepričan je, da bo s podporo dose- Drago Lombar po volitvah danjih so- delavcev, ki premišljujejo podobno, kos tem nalogam. Med pomembnejšimi nalogami, ki jim bo prav tako namenil veliko časa in energije, bo pokojninska reforma, davek na dodano vrednost, zakon o delovnih razmerjih in drugo. Prepričanje tudi, da se bodo razmere znotraj sindikata uredile, saj bodo oziroma naj bi na vodilna mesta v sindikatu prišli ljudje, ki prihajajo iz neposredne proizvodnje, torej tisti, ki vedo kaj in kje so problemi zaposlenih. Upa, da bo prišlo tudi do večjega sodelovanja med sindikati. Irena Virant, ki v tem sindikatu deluje že vse od ustanovitve je povedala, da rezultat volitev zanjo pomeni, daje njeno dosedanje delo cenjeno in ga jemlje kot spodbudo za nadaljnje delo. Veseli se tudi sodelovanja z novoizvoljenim predsednikom. Glede na to, da so tako predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je na kongresu spregovoril v imenu gostov, kakor tudi predstavniki Neodvisnost-KNSS izrazili željo po sodelovanju, je upati, da bodo sindikati končno presegli medsebojne zamere, nesoglasja in v interesu zaščite pravic delavstva strnili svoje vrste. Tekst: Igor Goste Foto:Edvord Kržišnik RAZSTAVA PREŠERNOVIH POEZIJ V HRASTNIKU V četrtek, 4.2. so v Knjižnici Antona Sovreta otvorili razstavo Prešernovih Poezij, ki se jih je nabralo že kar lepo število - osemnajst. Od skromnih knjižic do elegantnih izdaj, kijih bogatijo ilustracije slovenskih slikarjev. Ponašajo se s Poezijami, ki so izšle ob stoti obletnici izida prve izdaje leta 1946, v ponos je tudi zadnja, bibliobilska izdaja Poezij, ki so izšle pri slovenski založbi. Razstavljene knjige je krasilo še okrog trideset različnih portretov dr. Franceta Prešerna, ki so jih ustvarili naši znani slikarji - Jakac, Smrekar, Vavpotič, Gaspari, Maleš.. "Zelo veseli smo bili tudi Prešernovih Poezij iz leta 1900, ki nam jih je posodil Andrej Feguš iz Hrastnika, ko je po radiu slišal, kaj pripravljamo. Izdaja je tembolj imenitna, ker vemo, da sta jo izdala založnika naših modernistov - Kleinmayr in Bamberg..'', je dejala vodja knjižnice Miri Vučetič. Mogoče bo v teh dneh še kdo prinesel kakšen zanimiv primerek Poezij našega velikega pesnika. Fanči Moljk PRAZNOVANJE KULTURNEGA DNE Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju in dnevih pred in po njem, je na volju kar pester kulturni spored v Trbovljah in okolici. Že v sredo, 3.2.1999, je na povabilo Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, nastopil v dvorani Doma svobode moški oktet Kompolčani iz Kompol nad Štorami, ki ga vodi Milan Koseznik. Fantje so si edini, da po napornem delu da pesem novih moči in to so s svojimi glasovi tudi dokazali malo razredčenemu občinstvu. Tudi Klub DKD Svoboda Zasavje je kulturnemu dnevu pripravil program z recitatorji ob zvokih ansambla Črni bliski v petek popoldne. Proslavo so 6. 2. 1999 pripravili tudi člani kulturne skupine KD Dobovec. Glasbeno literarno dramski večer Prešernove poezije pa je bil tudi v Domu svobode Dobrna. V Domu svobode Trbovlje se je v soboto zvečer predstavil občinstvu s svojim programom moški pevski zbor Jeruzalem in domači mešani pevski zbor Svoboda. Na sam praznik je bila osrednja proslava v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. V programu so sodelovali godalni kvartet Rožmarin, akademski pevski zbor Akademik pod vodstvom Blaža Rojka in recitatorja Iztok Lužar in David Lindič. Vsem prisotnim (in tudi neprisotnim) je župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar z vsebino svojega govora krepko potrkal na srce in glavo, ki je dal v razmislek "kulturo" in "naturo". Podelil pa je tudi letošnjo s, v v . . . J nagrado Tončke Ceč, ki jo je zaluženo prejel Jože Andrej Čibej za delovanje na kulturnem področju. V galeriji Delavskega doma Trbovlje je bila v znak praznika odprta "Razstava slik". Svoja dela razstavljajo štirje člani Relik -a in sicer Osman Halilagič, Staša Kunšek, Lovro Šumberger in Ivan Žgalin. V čudoviti igri barv in raznolikosti motivov iz našega okolja, kot so jih videli in ovekovečili slikari, lahko uživamo do 17. 2. 1999. Tudi to je kultura! MARTA HRUŠOVAR Sopra ò-p\ò£a SRHA GEGSS IN ZASAVCA Nagrajenka tokratne številke je ANI SLAPAR, Trg pohorskega bataljona 14, Kisovec. Prejela bo nagrado, ki ji jo poklanja trgovina EUROTRADE iz Zagorja. Sodelujte pri oblikovanju vaše in naše Š-PIČKE še naprej, veseli bomo tudi kakšnega novega predloga! Živjo! 1. NIKA-ROK'N BAND 2. PORNO POLKA - ORLEK 3. CELA ULICA NORI - KINGSTON 4. POJDI Z NJO - MARTA ZORE 5. KALIFORNIJA - ZASAVCI 6. KOMPAS SRCA - HIŠA 7. KO JE NI - FLIRT 8. DVE POMLADI, DVE JESENI -VIKTORIJA 9. MESEČINA - DEMOLITION GROUP 10. (predlog) MEHKE CURE - ANA PUPEDAN Š°PIČW1 PAOIA GE088 IN ZA8AVQA Glasujem za: Glasoval sem: 090® @092/[lE EURg>RAL>E AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 11. SVEČANA 1999 jr. m n, j. g n. n ZASAVSKI FRKER -PROMETNE PREVEČ GA JE IMEL POD KAPO - Dne 26. 1. 1999 ob 21.40 uri je C. D. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke zastava 128 po regionalni cesti I. reda iz smeri Riklovega mosta proti Steklarni, kjer je z vključenim levim smerokazom nameraval zaviti levo na parkirni prostor. V tem trenutku pa gaje začel prehitevati za njim vozeč voznik os. avtomobila znamke lada samara J.M. iz Dola in s prednjim desnim delom vozila trčil v prednji levi del vozila C.D. Na vozilih je nastala materialna škoda za najmanj 20.000.00 SIT. Policisti pa so pri postopku tudi ugotovili, da J.M. kaže očitne znake alkoholiziranosti. Odredili so preizkus, ki je pri vozniku začetniku pokazal kar 1.11 g/ kg alkohola. Zoper J.M. so policisti podali predlog SP, zaradi povzročitve prometne nesreče pa so mu izdali plačilni nalog. VZVRATNO V TOVORNJAK - Dne 27. 1. 1999 ob 7.00 uri je A. J. iz Šentjurja pri Celju pri skladišču Steklarne v Hrastniku vozil vzvratno tovorni avtomobil znamke marcedes, pri tem pa trčil v tovorni avtomobil, ki ga je upravljal D.J. iz Miklavža. Na vozilih je nastalo za najmanj 200.000.00 SIT škode. Policisti so A. J. izdali plačilni nalog. VOZILO PUSTIL IN ODŠEL DOMOV - Dne 27.1. 1999 ob 22.15 uri jeB.E. iz Dola pri Hrastniku vozil os. avtomobil znamke toyota po cesti iz smeri Dola prosti Brnici, kjer je pri hiši št. 41 zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste zapeljal s ceste na travnik. Po dogodku je voznik B.E. vozilo zapustil in odšel domov. Policisti so mu zaradi prekrška izrekli denarno kazen oz. izdali plačilni nalog. GOREČI TOVORNJAK - Dne 2. 2. 1999 ob 12.50 uri so bili policisti obveščeni, da v klancu Marno stoji na cesti tovorni avtomobil, kateri gori. Na kraj so pohiteli policisti in gasilci. Ugotovljeno je bilo, daje Š.P. iz Sevnice vozil tov. avtomobil s priklopnikom po klancu Marno, nenadoma pa med vožnjo opazil, da vozilo gori. Takoj je ustavil, vendar požara sam ni mogel pogasiti, saj se je le - ta pričel širiti tudi proti kabini vozila, pogasili pa so ga šele gasilci GD Hrastnik. Na vozilu je nastalo za najmanj 2.000.000.00 SIT škode. Zaradi požara je bila zaprta tudi regionalna cesta za ves promet oz. je promet potekal le enosmerno, dokler niso delavci podjetjaTegrad vozilo odstranili s ceste. Policisti bodo o zadevi s poročilom obvestili ODT. PREMAJHNO PARKIRIŠČE - Dne 3. 2. 1999 ob 10.55 uri je G.M. iz Litije opravljal premik s tovornim avtomobilom na parkirnem prostoru skladišča Steklarne, med katerim je trčil v parkiran tovorni avtomobil last Š.K. iz Celja. Na vozilih je nastalo za najmanj 10.000.00 SIT škode. Policisti so G.M. izdali plačilni nalog. VLAMLJAL, KRADEL, PO VRHU PA ŠE PIJAN - Dne 4.2. 1999 ob 18.00 uri je C.B. vozila osebni avtomobil znamke zastava 750 po regionalni cesti I. reda iz smeri savskega mosta proti Riklovem mostu v Hrastniku. V bližini TKI Hrastnik je za njo pripeljal neznan voznik os. avtomobila znamke jugo, kateri se za C.B. zaradi neprilagojene hitrosti vožnje ni uspel ustaviti, zato je nameraval prehiteti. Med prehitevanjem pa ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v vozilo C.B. Po trčenju oz. oplaženju pa neznan voznik z vozilom ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval in vozilo skril za gasilski dom v Hrastniku. Nato je voznik, gre za K.A iz Trbovelj oz. Župe, peš prišel na PO Hrastnik, vozilo jugo, s katerim je bil udeležen v prometni nesreči, pa je EM. iz Šmarja pri Jelšah odpeljal v Naselje A. Kaple. Med postopkom na PO Hrastnik je bilo ugotovljeno, da je vozilo jugo ukradeno U.S. iz Celja, vozilo pa je ukradel EM. Policisti PO Hrastnik so skupaj s kriminalisti UKS Celje vozilo zasegli, z osumljencem EM. opravili razgovor, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba. Zoper K.A., ki je povzročil prometno nesrečo, je bil odrejen tudi preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal nad 2.00 g/kg alkohola. Zoper njega bo podan predlog SP. Pri nadaljnem zbiranju obvestil pa so policisti ugotovili, daje EM. 1.2. 1999 skupaj z bratom Š. vlomil v os. avtomobil B.A., ki je bil parkiran pri Emoni v Hrastniku, EM. pa je tudi v Ljubljani na bencinski črpalki v Šiški tankal gorivo, vendar ga ni plačal in tako tudi v Ljubljani storil KD goljufije. Za vsa kazniva dejanja bo zoper EM. podana kazenska ovadba. VOZILO BREZ VOZNIKA V POTOK - Dne 4. 2. 1999 ob 21.45 uri je občan iz Hrastnika obvestil PO Hrastnik, da je v potoku ob Cesti 1. maja osebni avtomobil. Policisti so ugotovili, da je EA. iz Trbovelj parkiral os. avtomobil znamke ford na Cesti 1. maja 44 in odšel, ne da bi poskrbel, da vozilo ne bi moglo samo kreniti z mesta. Po njegovem odhodu je vozilo samo krenilo z mesta in zletelo v potok. Na vozilu je nastalo za najmanj 95.000.000 SIT škode. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA POVRHU PA ŠE PIJAN - Trbovlje, dne 30 .1. 1999 ob 13.11 uri seje zgodila prometna nesreča na Kolodvorski cesti. Voznik brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. K.A. je vozil os. avtomobil in zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v vozilo, ki gaje vozil RF. NEPRILAGOJENA HITROST - Trbovlje, dne 30. 1. 1999 ob 13.45 uri se je zgodila prometna nesreča na Neži, kjer je zaradi neprilagoje hitrosti voznik os. avtomobila Š.S. trčil v vozilo, ki ga je vozil N.E Nastala je le materialna škoda. ZARADI PREVELIKE HITROSTI V DREVO - Zagorje, dne 27. 1 .1999 ob 9.45 uri se je zgodila prometna nesreča. EK. je vozila os. avtomobil ter v bližini križišča Šentgotard -Limovce zaradi prevelike hitrosti zapeljala levo z vozišča ter trčila v drevo. Nastala je samo materialna škoda 300.000 SIT. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM - Zagorje, dne 27. 1 . 1999 ob 16.00 uri se je zgodila prometna nesreča v Kandršah. Voznik os. avtomobila O.M. je peljal iz Moravč proti Kandršam. V levem ovinku je zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom in z zadnjim delom trčil v nasproti vozeči avto. Prišlo je do materialne škode 400.000 SIT. DIREKTNO V OGRAJO - Dne 3. 2. 1999 ob 00.15 se je zgodila prometna nesreča v Hotiču. Voznik os. avtomobila P.M. je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v obcestno ograjo. Pri tem je nastalo 700.000 SIT škode. KRADEJO KOT SRAKE UKRADEL PLASTIČNE CEVI - Hrastnik, dne 3. 2. 1999 je S.H. iz Dola pri Hrastniku na PO Hrastnik podal zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oz. prijavil, da mu je neznan storilec ukradel plastične cevi in žične pletene ograje. S kaznivim dejanjem je oškodovan za najmanj 50.000.00 SIT. Policisti storilce še iščejo. POŠKODOVAN JUGO - Hrastnik, dne 3. 2. 1999 je C.V. iz Hrastnika policistom prijavil, da mu je neznan voznik na parkirnem prostoru na Poti Vitka Pavliča 6 poškodoval parkiran os. avtomobil jugo, nato pa s kraja pobegnil. Policisti povzročitelja še iščejo, prosijo pa vse, ki bi karkoli vedeli o tej nesreči, da to sporočijo ■Iv TD Tl .ir. Tl D 11. SVEČANA 1999 na PO Hrastnik na telefon 41 - 602 ali na tel. št. 113. VLOMIL V AVTO - Trbovlje, dne 29. 1. 1999 je neznani storilec vlomil v os. avtomobil na parkirišču Rudnika. Na avtomobilu jugo je razbil trikotno steklo in odnesel avtoradio znamke Kenwood. UKRADEL DENARNICO - Trbovlje, dne 31. 1. 1999 okoli 11 ure je neznani storilec ukradel denarnico z vsebino s prodajnega pulta trgovine Elektro Bevdnik. PRIVLAČNA IZLOŽBA - Zagorje, dne 26. 1.1999 ob 16.00 uri so obvestili iz Elektrotehne, da je neznanec preko noči iz izložbe odtujil videokamero Goldstar. Škodo ocenjujejo na 100.000.00 SIT. Storilca še iščejo. RABIL JE BUNDO - Zagorje, dne 28. L 1999 ob 17.45 uri je policist v civilu prijel storilca kaznivega dejanja tatvine bunde v trgovini Živa. Storilec Ž.E je odnesel bundo in zbežal proti avtobusni postaji, kjer gaje policist ujel. VLOMIL V GARAŽO - Zagorje, dne 29. L 1999 ob 15.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v novogradnji v Ravenski vasi. Ugotovili so, daje neznani storilec v roku dveh dni vlomil v garažo. Odnesel je merilno napravo in pripravo za izdelavo salame in klobas. S tem je lastnika S.A. oškodoval za 50.000.00 SIT. RABIL JE DENAR - Zagorje, dne 1.2. 1999 ob 9.45 uri so bili obveščeni iz uprave rudnika, da je neznanec iz pisarne iz jakne vzel denarnico, kjer gaje zalotil Z.S. Ugotovili so, da je bil neznanec K.U., ki je denarnico z vsebino že vrnil oškodovanki. POSKUŠAL MU JE VZETI TOVORNJAK - Zagorje, dne 6. 2. 1999 ob 10.15 uri so bili policisti obveščeni s strani Ž.I., da mu je neznan storilec v Praprečah poskušal odvzeti tovorno vozilo. Ugotovili so, da je neznanec spravil tovorno vozilo v pogon, z njim podrl ograjo, nato pa seje vozilo ustavilo. Tam je tudi obstalo. POLICIJA OPOZARJA! Glede na to, da se bližajo zimske počitnice, obveščajo policisti vse udeležence v prometu, da naj bodo pozorni do otrok v bližini šol. V sami bližini šol bo tudi povečana aktivnost policije. Vsako leto se v pustnem času poveča število kaznivih dejanj ter kršenje javnega reda in miru. Občani naj poskrbijo za zavarovanje svoje lastnine v trgovinah, in podobnih poslovalnicah pa naj bodo pozorni na ljudi v pustnih maskah. V cestnem prometu vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav in opreme (pustne maske), ki bi bistveno zmanjševale obvladovanja vozila. (Denarna kazen 10.000.00 SIT). V času pustnega karnevala naj ušoštevajo cestno signalizacijo. UMOR JOŽEFA BOŽIDARJA RAKIBA V ZAGORJU Dne 1. 2. 1999 ob 14.20 so bili policisti PO Zagorje ob Savi telefonično obveščeni, daje v Zagorju, v stanovanju ustreljen domačin, Jožef Božidar Rakib. Domnevni storilec naj bi bil njegov 14 letni sin, ki je s kraja dogodka pobegnil. S takojšnjo posredovano akcijo policistov so domnevnega storilca ob 15.40 uri prijeli, na avtobusnem postajališču v Zagorju. Zaradi suma begosumnosti so zoper mladoletnika odredili pridržanje. Ogled kraja kaznivega dejanja je vodil preiskovalni sodnik ODT Ljubljana in okrožni državni tožilec, kriminalisti UNZ Ljubljana iz skupine za krvne delikte in mladoletniško delikvenco ter policisti PP Trbovlje. Ugotovljeno je bilo, daje bila žrtev ustreljena z lastno lovsko puško, znamke Block Herstal, cal. 16 - šibrovka, v zgornji del telesa. Točen motiv umora še ni popolnoma pojasnjen, očitno pa je, da so bili v družini spori. Preiskovalni sodik je odredil vrsto preiskovalnih dejanj. Navedene okoliščine so bile predstavljene s strani načelnika UKS UNZ Ljubljana, g. Marjana Erhatiča, na tiskovni konferenci UNZ Ljubljana ob 12.00 uri. Aufbiks £ Dne 4. 2. 1999 ob 12.05 uri je D.V. iz Hrastnika zaprosila PO Hrastnik za intervencijo. Policisti so ugotovili, daje D.M. prišel domov, tu pa seje pričel prepirati z ženo D.V., kateri je tudi grozil in jo porinil ob steno. S kršiteljem je bil opravljen razgovor SP Hrastnik, pa podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. £ Dne 29. 1. 1999 ob 22.00 uri je bila intervencija v Bifeju Svoboda Trbovlje, kjer je N.A. s pestjo udaril K.B. Zoper navedenega bodo podali predlog SP. Dne 2. 2. 1999 ob 14.06 uri je na parkirnem prostoru na Cesti oktobrske revolucije 11 prišlo do spora zaradi parkirnega prostora. Sledilo je tudi fizično obračunavanje. Oba srboriteža bodo prijavili SP. £ Dne 3. 2. 1999 ob 22.30 uri je na Nasipih v Trbovljah v zasebnem stanovanju, ob praznovanju rojstnega dne, prišlo do spora, kjer je P. V. razbijal in grozil P.P. Ob prihodu patrulje je nadaljeval, zato so ga policisti s silo umirili in pridržali do iztreznitve. £ Dne 30. 1. 1999 ob 22.05 intervencija v Pepiti v Kisovcu. , V lokalu je razgrajal D.N. Pri tem je tudi grozil z nožem. Zoper njega sledi kazenska ovadba. — --- -----j 11. SVEČANA 1999 Mi in Ri l. Gfli R Rj JJÌ2 > Jj U | ■ Mali oglasi vZasavcu bodo še noprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. STANOVANJA, PARCELE KUPIM starejše dvoinpolsobno stanovanje ca. 60 - 65 m2 v okolici Zagorja oz. Trbovelj, zaželjena centralna kurjava in vrt tel.: 0601/ 29-906, GSM: 041/733 - 827 od 19.00 - 22.00 ure. PRODAMO v centru Zagorja ob Savi 4 stanovanja. Tel. 061/13- 18 157, 041/716 - 894. PRODAM dve starejši večstanovanjski hiši v Zagorju. Tel. 061/13 - 18 - 157, 041/716 - 884. V NAJEM dvoinpolsobno stanovanje v Laškem v bližini zdravilišča Laško. Tel.: 041/765 - 106. AVTOMOBILI, DELI PRODAM opel kadet 1.1, letnik 70, lepo ohranjen, neregistriran, Tel.: 041/ 501 - 373. PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer) PRODAM Vauvxhall VX 1800, vozen, neregistriran. Cena 145.000. Tel.: 041- 501 - 373. RABUENA VOZILA Audi RS -2, letnik 1995, cena 8.150.000. 00 sit. Audi A6 2.8 avant, letnik 1994, cena 4.436.700.00 sit. Audi A62.0 E, letnik 1995, cena 2.850.000 sit. Audi coupé 2.3 20 V, letnik 1995, cena 3.183.000.00 sit. VW Golf JX 1.3, letnik 1991, cena 775.000. 00 sit. VW Golf JX 1.6 D, letnik 1990, cena 822.000.00 sit. Opel Astra 1.6 16V, letnik 1995, cena 1.740.000.00 sit. Renault laguna break, letnik 1995, cena 1.933.000.00 sit. Renault R5 five, letnik 1995, cena 765.000. 00 sit. Renault R5 five, letnik 1995, cena 699.000. 00 sit. Renault R5 five, letnik 1994, cena 764.000. 00 sit. Renault elio 1.4 RT, letnik 1995, cena 1.111.000.00 sit. Škoda octavia 1.6 GLX, letnik 1998, cena 2.270.000.00 sit. Fiat tipo 1.4 DGT, letnik 1994, cena 881.000. 00 sit. Peugeot 806 SV 2.0 T, letnik 1995, cena 1.256.000.00 sit. Opel corsa, letnik 1991, cena 500.000 SIT. Vse informacije dobite na telefon: 0601-26 -525. Mazda 323 P, letnik 1997, srebrn, 23.000 km, spojler, radio, daljinsko zaklepanje, registriran do junija 1999. Možnost kredita BA; Cena 1.795.000. 00 SIT. Opel Astra 1.6, letnik 1992, bela, lepo ohranjeno, nekamboliran, 1. lastnica, šibedah, neregistriran, kupljen po sistemu staro za novo, 107 km, možnost kredita BA; Cena 1.140.000. 00 SIT. Mazda 323 F/1.5, letnik 1997, rdeča, 32.000 km, spojler, radio, el. pomik stekel, vzvratnih ogledal, 2 krat airbag, servo volan nastavljen po višini, 1. lastnik, možnost kredita, cena 2.100.000. 00 SIT. Mazda 323 F 1.5, letnik 1997, rdeča, 26.000 km, 1. lastnik možnost kredita, cena 2.150.000 SIT. Mazda 323 P 1.3, letnik 1997, bela, 1. lastnica, 16.000 km, možnost kredita, cena 1.600.000.00 SIT. Mazda 323 P 1.3, letnik 1997, 16.000 km, kot nov, 1. lastnica, nekamboliran, možen kredit, cena 1.500.000 SIT Vse informacije dobite na telefon: 64 - 729. RAZNO PRODAM gramofon brez igle znamke technics quartz direct drive automatic turntable System SL-Q33, cena 10.000 SIT, tei.: 041/ 679 - 176 PRODAM barvno TV DAEWOO -75 cm, nov, avtozvočniki Magnat 200XL special malo rabljen, Tehnics Reciver nov. Tel. 0601/ 66 - 120. Cena po dogovoru. PRODAM CD Player, Tehnics Mash SL -P 170. Tel:43 - 505. PRODAM daljinsko vodeno letalo Delta Hawk z dvema motorjema. navodili, star šivalni stroj Singer -starina, tel.: 041/ 679 - 176 PRODAM zakonsko posteljo z jogiji 190 krat 190, zmrzovalno skrinjo 210 1. trodelno omaro in lestenec Tel: 27 -670. PRODAM otroški komb. voziček Hauck, zelene barve, star samo 6 mesecev za samo 20.000.00.SIT. Tel. 44 - 364. ZELO UGODNO PRODAM trosed in dva fotelja, ki so zelo dobro ohranjeni. Cena po dogovoru. Tel: 0601/ 43 - 088, 43 - 240. PRODAM 2 kom.krzna (ovratnik). Cena 15.000.00 SIT. Tel. 43 - 756 med 11.00 in 16.00 uro. PRODAM brezžični telefon Philips Alord star 4 mesece še v garanciji, cena po dogovru, lahko tudi na dva obroka. Tel: 64-411. PRODAM otroški sobni tobogan. Cena po dogovoru. Inf. na tel. 64 - 425. POTREBUJEM žensko za skupno gospodinjstvo. Jože Gorenc, Cesta 9. avgusta 78, Zagorje. V NAJEM Lovska družina Zagorje daje v najem najboljšemu ponudniku s skrbnostjo dobrega gospodarja, lovski dom na Klančišah. Dom omogoča izvajanje gostinske dejavnosti in je na primerni lokaciji. Interesenti naj pisne prijave pošljejo do 20.2. 1999 na naslov: Lovska družina Zagorje, Pintarjeva 16, Zagorje. ŽIVALI PRODAM kozla star 8 mesecev, pasma - srna alpina, rjav za pleme. Tel.: 82 - 062. PRODAM teličko limuzin 4 mesece in bikca simentalca 3 mesece po izbiri. Tel: 0601 - 25 - 443. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 -364. PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297 DELO DELO NA DOMU, iščemo sodelavce, ki imajo 2-3 ure prostega časa dnevno za kuvertiranje na domu. Samo resni pokličite, tel.: 041/750-898 DELO NA DOMU, v varstvo vzamem majhnega otroka, lahko tudi občasno. Cena po dogovoru. Tel: 63 -272. ZAPOSLITVE ZAPOSLIM natakarico, poleg rednih ur sobota dopoldne, nedelja, prazniki prosto, tel.: 24 - 044 S \ VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 SMREKOV OPAŽ l.kvalitete -cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 umil u^kiiri KC Delavski dom Zagorje vabi na 4. gledališki abonma in izven, sezona 1999, v ponedeljek, 15.2.1999 ob 19.30 uri. n "h ir m ri .l n 11. SVEČANA 1999 KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA VABI: * Na tematsko razstavo na mladinskem oddelku ob slovenskem kulturnem prazniku 12.2. 1999 * Uro pravljic za najmlajše obiskovalce 23.2. ob 17.00 uri. * 18.2. Literarni večer Ervina Fritza ob 18.00 uri v čitalnici knjižnice. * Odprta vrata knjižnice 12.2. mini bukvama. Delovni čas knjižnice vsak dan od 9. do 19., v soboto od 8.00 do 12.00. Turistično društvo Litija in Pihalni orkester Litija vabita na pustno parado v nedeljo, 14.2.1999 s pričetkom ob 14. uri. Kulturno rekreacijski center Hrastnik, vabi na prireditev v knjižnici Antona Sovreta: 11.2. 1999 ob 17.30 uri Ura pravljic za najmlajše. 18.2.1999 ob 18.00 uri Predstavitev knjige Atlantida, avtorice Mihaele Ponebšek 25.2. 1999 ob 18.00 uri Potopisno predavanje Izrael iz žabje perspektive Cicibani vrtec in DPM Zagorje vas vabita na veselo maškarado, ki bo v nedeljo, 14.2. 1999, ob 16.00 uri v KC Delavski dom Zagorje. V nedeljo 14.2. 1999 ob 14.00 uri, bo v Litiji Pustna parada. Pustno parado bo organiziralo Turistično društvo Litija, v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Litija. Predsednik pripravljalnega odboraje Marko Vidnjevič, kije tudi predsednik Pihalnega orkestra. Na parado je povabljenih 10 pihalnih orkestrov iz vse Slovenije (cca 500 gradbenikov), mažorete in domače pustne skupine, povabljene so tudi vse VVO in OŠ ter gimnazija. Predvideno je, da bo karnevalska povorka krenila od PTC Laba preko mostu v stari del Litije. Osrednja prreditev bo pred Centromerkurjem v Litiji, kjer bo vse udeležence in obiskovalce pozdravil karnevalski župan. Najboljše skupine bodo tudi nagrajene. Organizatorji vabijo skupine, ki tudi želijo sodelovati na paradi, da se še prijavijo pri Marjeti Laba. Tel. 883 - 920, 883 - 040. Fmm<£x$aELFjncBià. Župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar vabi na kulturne prireditve: 16.2. 1999 ob 19.30 Večerna gledališka predstava vaja zbora SLG Celje, Delavski dom 18.2. 1999 ob 9.00 in 10.00 Lutkovna predstava Pepelka LG Maribor, Delavski dom 18.2. ob 18.00 Literarni večer Ervina Fritza, Knjižnica Toneta Seliškarja 18.2. 1999 ob 18.00 Koncert kulturnih skupin društva upokojencev Svoboda 20.2. 1999 ob 18.00 Večer dokumentarnega filma filmska sekcija Svobode Dobrna, Dom Svobode Dobrna 23.2. 1999 ob 19.00 Večer pesmi in plesov MoPZS Zarja, MePZ Slavček, Folklorna skupina, Delavski dom 24.2. 1999 ob 19.00 Recital in pogovor s pesnikom Cirilom Zlobcem Mladinsko gledališče Svoboda, Svoboda 26.2. 1999 ob 17.30 Klovnijada Mladinsko gledališče Svoboda,Dom Franca Salamona 26.2. 1999 ob 18.00 Nastop mladinske glasben skupine. Dom Svobode Dobrna 27.2. 1999 ob 10.00 Lutkovna predstava Račka KD Lutkovna skupina Lučka, Delavski dom Prireditve v mesecu kulture 1999 v Občini Litija 12.2. ob 10.00 Odprtje razstave Potujmo iz vrtca v vrtec, Avla občine Litija, VVZ Litija 12.2. ob 19.00 Naši dosežki podelitev priznanj Petra Jereba za dejavnost na področju ljubiteljske kulture, Kulturni center na Stavbah, ZKD Litija 19.2. ob 18.00 Predstavitev pesniške zbirke Jožeta Sevljaka "Jaz prosim za košček modrine" OŠ Šmartno 19.2. ob 17.00 Potujmo iz vrtca v vrtec 70 letnica litijskih vrtcev, Športna dvorana Litija, VVZ Litija 25.2. ob 17.00 Odprtje razstave likovne kolonije mladih Prekmurje 98', Avla Občine Litija, ZKD Litija Prireditve, ki so namenjene učencev 16.2. ob 10.00 Pustne igre Športna dvorana Litija, OŠ Litija 16.2. ob 11.30 Pust ima več obrazov - kulturni dan z delavnicami, OŠ Gradec 16.2. ob 15.00 Pustni živ žav, OŠ Gradec 17.2. ob 17.00 Zaključek projekta o srcu s predavanjem vabljeni tudi starši, OŠ Litija 19.2. ob 9.30 in 11.30 C. Goldoni: Sluga dveh gospodov -gledališka predstava, Kulturni dom Šmartno, KUD Vajkard IGRAJTE IN GOVORITE, DA BODO TUDI DRUGI IGRALI! Badminfonsko športno društvo m Zagorje lei.: 0609-626-/81 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS. št. 32/93 in 1/96) in 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ. št. 47/86), v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. 1. RS, št. 1/91 -I.), v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za povečanje skladiščnih kapacitet za UNP na območju toplarne Polaj v Trbovljah, investitorja EUROPLIN d.o.o., Opekarna 28 a, Trbovlje, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za povečanje skladiščnih kapacitet za UNP na območju toplarne Polaj v Trbovljah, Poročilo o vplivih na okolje za postavitev treh rezervoarjev po 60 m3 za UNP na Polaju na pare. št. 1397/265 in 854/16 k.o. Trbovlje, ki ga je pod št. EK - 677/98 dne 19. 6. 1998 izdal KOVA d.o.o., Družba za izvajanje kompletnega varstva pri delu, Žalec in Izris iz lokacijskega načrta s tolerancami, ki gaje pod št. 6030/302 v maju 1998 izdelal 1BT Nizke gradnje d.o.o. Trbovlje, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih investitorja Europlin d.o.o. Opekarna 28 a, Trbovlje, od 11. 2.1999 do 26. 2.1999, vsak delovni dan med 8.00 in 13.00 uro, ob sredah med 8.00 in 17.00 uro, 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Europlin d.o.o., Opekama 28 a, Trbovlje dne, 18. 2.1999 ob 12.00 uri v prostorih investitorja Europlin d.o.o., Opekarna 28 a, Trbovlje, 3 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih investitorja v času javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 17.2.1999, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. UGODEN NAKUP VOZIL LETNIK 98 Pri nakupu vozila POLO ^Vam podarimo Webasto grelec ali gotovinski prihranek 97.000 SIT Za varno vožnjo vam PODARIMO komplet zimskih gum Imejte svoj AVTO LETA DOB/W^KOi Limuzina in Variant 1.9 TDII, 1.9 TDII syncro 1.8 syncro, 1.8 Turbo dobamM*koJ' p Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovlje 0601 26 525 Utlja 061 884 450 www.inalgaj.si Vl,-__i S? DISKONT HRASTNIK DISKONT DOL odprto 8.00-16.00, tel.: 46-203 odprto 7.00-18.00, tel.: 46-270 stenfì© Sdì»™®!? PIVO BAVAR1A 0,251 VINO DAR JESENI belo 11 VINO HALOŽAN 11 VINO NAMIZNO rdeče KRŠKO 11 buteljka TRAMINEC ORMOŽ 0,751 RUM HALOZE 11 JUICE ROTTALER 11 SIRUP JAGODA 1,51 MOKA tip 500 KATIČ 5kg RIŽ SPLENDORI kg SLADKOR ORMOŽ 50kg VLOŽKI VIR 90 Ikom. 83.80 SIT 129.90 SIT 389.00 SIT 136.00 SIT 759.00 SIT 969.00 SIT 96,00 SIT 389.00 SIT 389,00 SIT 128.90 SIT 6.460,00 SIT 81.80 SIT Bm Za Savo 8, Hrastnik, 46-200 "h D lì. D 5 Tl D 3V n 11. SVEČANA 1999 HOMO? 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. se razumeti smisel tega, kar se vam dogaja in se iz vsega skupaj nekaj naučiti. Marsikaj se bo spremenilo, a ne samo v vaši glavi. Št.: 19. Zelo pomembni vam bodo odnosi z drugimi. Zavedajte se, da pri vsem skupaj ni pomembno le to, da ste sprejeti. Pomembnejšaje kvaliteta in nivo odnosov, ki jih imate z ljudmi okrog sebe. Št.: 7. Včasih je dobor utišati misli, ki vam rojijo po glavi in doseči tišino. Šele potem boste lahko začutili, kaj je res pomembno in kaj ne. Ne pričakujte rtamreč, da vam bo razum dal odgovore na vsa vprašanja. Št.: 3. Utesnjenost in oviranost, ki jo občutite je znak, da so postali obstoječi okviri preozki in da mo-^ rate napraviti korak navzven. Precej boste pod vplivom literature, ki ste jo vzeli v roke in vam je nekako razširila obzorja. Št.: 25. Čeprav si še tako želite, ne morete postati nekaj, za kar nimate osnov. Če ne želite že vnaprej le igrati vloge, ki vam je všeč in se silit v stvari, ki vam niso pisane na kožo, bo potreben korenit preobrat. Št.: 14. Neglede na vaše želje in pripravljenost pomagati ste lahko prepričani, da nikomur ne morete odvzeti 24 fi-99 q bremena’ ki 8a ' ' °'3' mora nostiti sam. Bil bi že čas, da tudi sami odrastete in ne iščete staršev v ljudeh, ki to niso. Št: 9. 24.7.-23.8. i bodočnost ctžau-eJe mtadii/ (Diogenes) Lep "pridelek"! Triindvajset malih mižekov od 26. 1. do 7. 2. - razmerje 12: 11 v korist deklic! 26. 1. 1999 Tatjana Kačič, Brdce 44 a, Hrastnik, liči Patricija Metka Švelc, Veliko Širje 19. Zidani most, hči Nadja 28. 1. 1999 Nataša Vodišek, Cesta Tončke Čeč 46, Trbovlje, hči Kaja 29. 1. 1999 Alenka Planinšek, Sp. Rečica, Laško, hči Lucija Dijana Matič, Nasipi 44, Trbovlje, hči Ana Marija Valerija Kovačič, Stopče 36, Šentjur pri Celju, sin Miha Mojca Vnuk, Jevšnikova 1, Kisovec, sin Luka 30. 1. 1999 Vesna Pirš, Jagnjenica 19, Radeče, hči Nika 31. 1. 1999 Nevenka Kuhelj, Zg. Izlake 13, Izlake, Zagorje, hči Vesna Hrvatin Snežana Taletovič, Naselje A. Kaple 20, Hrastnik, hči Adriana Polona Haberl, Podkraj 80, Hrastnik, hči Barbara Nada Serak, Čemšenik 20, Zagorje, sin Rok Karla Martinšek, Vrhovo 43, Radeče, sin Sašo Rak 1. 2. 1999 Maja Herzog, Škofja Riža 8, Trbovlje, hči Janja 2. 2. 1999 Polona Pergar Guzaj, Kešetovo 3, Trbovlje, sin Andraž 6. 2. 1999 Metoda Žnidarec, Udarniška 6, Štore, sin Tilen Polona Brvar, Jarše 3, Zagorje, hči Eva Bojana Baloh Ferčec, Kasaze 51, Petrovče - Žalec, sin Jan Andreja Lončar, Keršičeva cesta 20 a, Trbovlje, sin Luka Perc Edisa Jašarevič, Šuštarjeva 29, Trbovlje, sin Kevin Pačavar 7. 2. 1999 Jela Čovič Babič, Kolonija 1. maja 18, Trbovlje, hči Aleksandra, sin Živojin Ana Jahn, Kolenov graben 7, Radeče, sin Jaka Opravičilo! V prejšnji številki nam jo je zagodel računalnik, zato danes napako popravljamo in se Mateji Tisnikar iskreno opravičujemo. 21.1. 1999 MATEJA TISNIKAR, Cesta zmage 37, Zagorje, sin Blaž Cvetje, darila... Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 egan trgovina HOMO? 24.9.-23.10. Na nekatere stvari, ki se tičejo vaše pre-tekosti, boste začeli drugače gledati, kar pa še ne pomeni, da je vse rešeno. Pomebno je, da se o tem, kar vas že dalj časa mori, odkrito pogovorite s partnerjem. Št.: 10. Nikar si ne dovolite, da bi zaradi svoje lenobe popustili pri stvareh, za katere dobro veste, da so nujne. Ob partnerju se boste počutili varne in sprejete, pogrešali boste le malo več čustvene vznesenosti. Št.: 15. Kar nekaj stvari vam bo uspelo samo zaradi vaše vztrajnosti. Kar ste si »zapičili« v glavo boste tudi izpeljali. Če se boste v družinske zadeve preveč vtikali, se bo vse samo še poslabšalo. Št.: 27. Stvari, ki , vas težijo, i’vS boste nehali 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. 21.1.-19.2. odrivati in se .skušali z njimi odkrito 23.12.-20.1. spoprijeti. Ni nujno, da je vaš partnerski odnos res takšen, za kakršenga ga ocenjejete, zato ne reagirajte prihitro. Št.: 1. Če nočete svojega življenja preveč zakomplicirati, boste morali biti bolj tolerantni in prilagodljivi. Nikar se ne trudite na vsakem koraku dokazovati, da na vas ne more nihče vplivati. Št.: 18. Ne dovolite si, da bi nenehno bremenili druge s svojimi problemi in se po-20.2.-21.3. trudite občasno tudi poslušati. Čeprav imate pogosto ta občutek, nikakor niste sami. Bodite iskreni tudi do sebe. Št.: 21. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: CVETO ERMAN VOJAŠKI napa- dalec JAVNO ROGANJE Wa' S' 1 DZIJA SLABA OCENA JAPONSKA UTEŽNA MERA NAUKO NRAV- NOSTI, NRAVO- SLOVJE ORATAR, ORAČ TEKSTILNI TKK' LEK MANGA- NOV SILIKAT j GRADITELJ TsRk%T KONJA J» PRAVLJEN. ZA DELO "o» :enskaob- LIKAJMENA BOŽIDAR SPODNJI DEL POSODE : ROČNA PRIPRAVA ZA.PRE- VAZANJE MATERIALA AMERIŠKA PISATELJICA NIN RASTLINE RASTOČE NA SUHIH TLEH, PUŠČAVSKE RASTLINE KRATKO- TRAJNA, NAGLA IZGUBA ZAVESTI SPOJINA BORA Z VODIKOM GRŠKA » RIMSKI HIŠNI BOG mr SLIKARSKA TEHNIKA Z LEPJJENJ. KOŠČKOV PAPIRJA AMERIŠKI PISATELJ MAILER , £3EB'VA-LEC GRČIJE DRAG KAMEN ZELENE BARVE SL SLIKAR (MATIJA) NASLEDNIK RENESANSE FINSKI ARHITEKT SAARINEN JUDOVSKI NASLOV ZA NEIMENOVA NA OSEBA OLIMPIJSKE IGRE ČAROBNI ' NAPOJ RIKO DEBENJAK KITAJSKA POSODA ZA KUHANJE EDINO-ROJENEC PRIPIS, DODATEK K POGODBI SPOJINA GLICERINA IN OLJNE KISLINE ; ; PREBI- NEMČIJE MAJHEN PLUG KARTA PRI TAROKU PRIPAD-. NIK ŽUPNIJE RUSKI RAZISKO- VALEC (ALEKSEJ) RUSKI PI0LJAE)LJ RADIJSKA NAPOVE- DOVALKA KOROŠEC ORGAN VIDA SODN'KV S « B°aK G^p^mv ETIOPIJI ITALIJANSKI OPERNI PEVEC PATTI ERA MIRKO VIRIUS POKRAJINA rPumnni ROMAN KONČAR TELIČEK KARTA (POMANJ- SEVALNO) MAKEDONSKI PESNIK IN PREVAJALEC ŠOPOV (1923-1982) S PISMO SLOVARČEK' RODONIT: manganov silikat ANAIS: ameriška pisateljica Nin FEDČENKO: ruski raziskovalec ' SMARAGD: drag kamen zelene barve ALKORAN: muslimansko sveto pismo ELEKTRIKA "Kako to, da so nekatere stvari tako električne?" "Do tega lahko pride tudi s trenjem... Če božaš svojo mačko, postanejo njene dlake popolnoma električne." "Kje pa potem električarji dobijo toliko mačk, da žarnice svetijo?" SRAMEŽLJIVOST Na klopi v parku se poljublja parček. Nenadoma se jima približa moški in boječe spusti roko na dekletovo ramo... "Kako si upate?!" poskoči moški na klopi in ga zgrabi za roko. "Oprostite, hotel sem samo svojo ženo prositi, da mi da ključ od stanovanja..." NI PROSTORA Prometnik ustavi tri fante, ki se skupaj vozijo na enem kolesu... "Kaj nas pa ustavljate? Saj vidite, da za vas ni več prostora!” ŠE JE ČAS Telefon zazvoni, ženska dvigne slušalko, posluša, spusti slušalko in reče ljubimcu: "Veliko časa imava še. Mož mi je pravkar sporočil, da bo s teboj igral šah..." L/ ...da za najkrajšo kačo na svetu velja tanka slepa kačica, prebivalka zahodnoindijskih otokov Marti-nique, Barbadi in Sv. Lucija. Doslej še niso našli primerka, ki bi bil daljši od 11,9 centimetra. ...da ima največjo telefonsko centralo na svetu Pentagon v Washingtonu; centrala ima 25.000 linij, letni račun pa znaša okoli 9 milijonov dolarjev. ...da j,e prva amaterska gledališka skupina, ki je odigrala vseh 37 Shake-spearjevih del, bila The Southsea Shakespeare Actors iz Hampshirea v Veliki Britaniji. Najdaljša Shakespearjeva igra je Hamlet s 4.042 verzi in 29.551 besedami. ...da je Jože Kramžar iz Pleterij izdelal 17 metrov dolge in 100 kilogramov težke grablje iz lesa. ...da je najdaljši deževnik na svetu južnoafriški Microchaetus rappi. Okrog leta 1937 so v provinci Transvaal v Južnoafriški republiki našli rekordnega - 6,70 m dolgega - deževnika s premerom trupa 20 mm. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 24.2. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.3/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakalo: 1. Bon v vrednosti 10.000.00 sit, dnevni in nočni bar Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000.00 sit, dnevni in nočni bar Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000.00 sit, dnevni in nočni bar Imperius Izžrebanci nagradne križanke l/'99 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.'): 1. : Praktična nagrada Zasavc IRENA R. HRIBERŠEK, Narof 32, Izlake 2. : Praktična nagrada Zasavc ROMAN BEC, Sallaumines 3/b, Trbovlje 3. : Praktična nagrada Zasavc STANE KRAMAR, Orehovica 17, Izlake Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 10.2.1999 do 24.2. 1999 od 10.00 do 13.00 ure. dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, telefon OBOI-yi-IBI 12.2. 1999 RELASE NIGHT (brezplačne sprostitvene masaže). a 13.2. ANIMATION BY ERIKA (nagrade) ■ 14.2. VALENTINOVO (nagrada 50.000 SIT za najdaljši slovenski s ■ poljub) ■ a 16.2. PUSTNI TOREK (izbor najlepše maske večera) Nagrade v vred- B ■ nosti 100.000 SIT. ^ 3 19.2. PRVI KONCERT V KLUBU IMPERIUS (vstopnice za koncert B bodo v predprodaji po 1.200 SIT, na dan koncerta po 1.500.00 SIT. ■ Vstopnice so naprodaj od 15.2. v klubu Imperius in na Radiu Snoopy. & B 20.2. LOLY POBS PARTY (bogate nagrade) ■ ■ Vabljeni! a ■ 9 ■ B M pipai uA Q KI © KINO HRASTNIK « 11.2. - 14.2. PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA (zg. rom.) ob 19.00; 12.2. - 14.2. MULAN (ris.) ob 17.00; 17.2., 18.2., 21.2 ob 19.00; 19.2. ob 17.00; NEPOMEMBNEJŠI (krim.) 19.2., 20.2. ob 17.00;in 19.00, 21.2. ob 17.00; ZORRO (avan. kom.) 22.2., 24.2., ob 10.00; ČAROBNO MEČ (ris.) 23.2.in 26.2. ob 10.00 ; ŠKRATJE (komed.) 24.2., 25.2., ob 19.00 - 26.2 in 28.2. ob 17.00;PREDMESTJE ( drama) KINO DOL PRI HRASTNIKU 20.2. NEPOMEMBNEŽI (krim.) ob 18.00; 23.2. ČAROBNI MEČ (ris.) ob 10.00; 25.2. ŠKRATJE (kom.) ob 10.00 KINO TRBOVLJE - NOVOST ZA OBISKOVALCE KINOPREDSTAV PLAČAŠ 9 PREDSTAV, 10. OBISK ZASTONJ 19.2. - 22.2. MRAVLJINEC Z (anim.) ob 17.00, 19.2. - 22.2. PATRIOT (triller) ob 19.00, 23.2. ob 17.00 23.2. LJUBI ME NE LJUBI ME ob 19.00; 25.2. LJUBI ME NE LJUBI ME ob 17.00 in 19.00 uri 26.2. ZA ENO NOČ (ljub. drama) ob 19.00 uri KINO IZLAKE 14.2. KAČJE OČI (pust.triller) ned. ob 19.15; 21.2. LJUBI ME, NE LJUBI ME (kom.) ned. ob 19.15; KINO ZAGORJE 10.2., 11.2., 13.2. PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA (zg. rom.) sredin čet. ob 19.00, sob. ob 17.00; 13.2. ob 19.00, 14.2. ob 17.00, 16.2. ob 18.00 KAČJE OČI (triller) 15.2. GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: PGD Kranj: Svetlana Makarovič TETA MAGDA ob 19.30 17.2. 18.2., 21.2. TITANIK (spekt.) ob 18.00; 19.2., 22.2., 23.2., LJUBI ME, NE LJUBI ME (kom.), 20.2. ob 17.00; 24.2. VROČE NOČI (drama) ob 19.00; RADIO TRBOVLJE Četrtek, 11.2. in 25.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noe z radijem (do 6.00) Petek, 5.2. in 12.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 6.2. in 13.2.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 7.2. in 14.2.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 8.2. in 15.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 9.2. in 16.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 10.2. in 17. 2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 J j . J r. g J . ISKRICE NA ZADNJI STRANI NOVI OBRAMBNI MINISTER DR.FRANOI DEMŠAR KAKOR KAŽEJO ZADNJI DOGODKI V OBRAMBNEM MINISTRSTVU, SE BO TO PREIMENOVALO V ZNANSTVENO MINISTRSTVO OZIROMA V ZNANSTVENO FANTASTIKO. RES LE TRI MESECE?! Janez Janša (»abramba«)je bil obrambni minister 4 leta, Jelko Kacin (»ograjevarstvenik«) dve leti, Tit Turnšek (»kombi«) je na tem mestu zdržal eno leto, Alojz Krapež (»podnajemnik«) le šest mesecev. Če bo šlo tako naprej, bo Franci Demšar obrambni minister tri mesece. Ali ima stanovanje?! NAŠ UREDNIK Lahko da se motim, a zdi se mi, daje naš urednik na prireditvi založbe Zlati zvoki v zagorski športni dvorani, bolj od blizu in večkrat pritisnil na sprožilec fotoaparata, ko so prepevale ali kako drugače na odru sodelovale ženske. Moški del uredništva je ponosen nate, Mojmir. NAŠ ŠPORTNI UREDNIK »MARCEL ŠTEFANČIČ« Peter, kije tretji naj-športni novinar v Zasavju (sam sem ga uvrstil višje), je v kratkem času, ko je sodeloval s TV Centrom, še enkrat dokazal, daje odličen poznavalec športa. Škoda, da se je »poslovil« s TV ekranov in istočasno dobro, da bo še bolj poprijel za pero. NA TV CENTRU SO DOBRO OBVEŠČENI Slišati je bilo (na prireditvi za naj-športnika Zasavja), da sem spodaj podpisani pred tremi leti »obesil kopačke na klin«. Ne bo držalo. Drži pa, da jih obesim vsako leto za približno tri mesece. Ko je prekinitev prvenstva. IVO HVALICA RAZKRINKAL »CESTARJE« Avtocestni program (avtocestni križ) seje v Sloveniji na nekaterih odsekih podražil za več kot 300%. Ne ve se natančno za koliko se bo povečala izgradnja avtoceste Vransko-Blagovica. Po dosedanjih izkušnjah.... Kdo je za razmetavanje našega denarja kriv: Ivo Hvalica, kije nepravilnosti odkril in Računsko sodišče, kije njegove sume potrdilo ali naši nesposobni avtocestni strokovnjaki. Praksa govori, daje pri nas vedno kriv tisti, ki s prstom pokaže na nepravilnosti. Torej Ivo in Vojko. Žal. 0 IZLAKE (po Prešernu) O IZLAKE, DRAGA VAS OD BOGA IZBRANA, KJER HIŠA NAŠEGA STOJI ŠVAGANA, KO VAS, ZA OBČINO BO ZBRANA, ZAČELA BORBA SE BO ZA ŽUPANA. ON ŽE VEDEL BO, KAKO NAJ SE OBNAŠA, NE BO MU VERA V ŽUPANOVANJE VZETA, BILA SE ZA PRESTOL NOV, BO BORBA VNETA, NA KONCU IZBIRA, BLA BO NAŠA. Iskrice zbral in dodal Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. Celje - skladišče D-Per 6/1999 banka 5000006898,3 ---------- - j COBISS Q Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ,____________ NIŽJA ROVIZIJA za plačilo POLOŽNIC na bankomatih V FEBRUARJU!