LETO XXXVI, ST. 47 Ptuj, 8. decembra 1983 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA 12! VSEBINIE" Varčujmo z elektriko (stran 2) Usposabljanje za naloge SLO in DS (stran 3) Centar vašega dela in življenja (stran 4) Vzor humanega poslanstva (stran 6) Proslava ob dnevu republike (stran 8) Slavnostni govornik Franc Tetičkovič Motiv iz kulturnega nastopa f oto: Ciani OB PRAZNIKU SVEČANA OTVORITEV ŠOLSKIH DELAVNIC PTUJ Ustanovitev protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugo- slavije je ena največjih pridobi- tev našega narodnoosvobodilne- ga boja do sedaj. Postavljeni so temelji, na katerih se je začela graditi nova. pravičnejša uredi- tev v pokrajinah Jugoslavije, postavljeni so temelji pravične, resnične demokratične ljudske oblasti, je na drugem zasedanju Avnoja med drugim dejal Josip Broz Tito. Te besede pa so dobile vnovično potrdilo na številnih slovesnostih ob dnevu repubhke — 29. novembru, doma in v tujini. Spomnih smo se jih tudi na osrednji občinski proslavi ob dnevu republike v ptujski občini, ki je bila 25. novembra v Sred- nješolskem centru v Ptuju. Drugi Avpoj je ne^pogrešljiv temelj zgodovinske zavesti,' pre- snavljajoče se jugoslovanske družbe in izhodišče vseh misel- nih tokov o smotrnosti in nujno- sti skupnega življenja, skupnega prizadevanja za oblikovanje viš- jih oblik družbenega obstoja, skupnega boja za uveljavitev socialističnih načel človeškega sožitja. V Jajcu .smo postavljali temelje oblasti delavskega razre- da in delovnih ljudi ter nove Jugoslavije kot socialistične sa- moupravne države enakopravnih narodov in narodnosti. Tudi o tem in o gospodarskih dosežkih ptujske občme in o nalogah v letu 1984, je na proslavi govoril Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občme Ptuj. Pn tem je zlasti poudaril, da bo v nadaljnji bitki za stabiHzacijo še kako potrebna enotnost in solidarnost naših delovnih Hudi in občanov. Svečani zbor ob prazniku republike, na katerem je sodelo- valo čez 2000 delovnih ljudi in občanov ptujske občine ter mla- dine in delegacija občine Aran- djelovac, je v imenu centra pozdravila tudi Meta Puklavec, ravnateljica srednješolskega cen- tra. Še posebej je poudarila pomen nove pridobitve — odpr- tja šolskih delavnic. Med drugim je dejala, da so delavnice sad skupnih prizadevanj in da zago- tavljajo učencem poznavanje sodobne tehnologije in prenos dosežkov tehnike v delovni pro- ces. V moderno opremlienih delavnicah bomo še bolje pove- Pozdrav ravnateljice centra zovali teorijo s prakso, izobraže- vanje in delo, še lažje razvijaU odnos do dela. Vrednost celotne investicije je 115 milijonov dinar- jev, vrednost opreme pa 36 milijonov dinarjev. Delavnice so namenjene več kot 1200 učen- cem kmetijske, metalurške, elek- trotehnične in kovinske usmeri- tve. Delavnice je predal namenu Tone -Ferenc. predsednik skup- ščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki je ob tem pove- dal: ... »Da se naj srednješolski center razvija tako. da bo postal središče vsega vzgojnega izobra- ževalnega delovanja, mladinske- ga udejstvovanja na najrazličnej- ših področjih in naposled tudi kulturnega delovanja. ... To naj bo center našega dela in življe- nja.« V kulturnem programu so nastopili: pihalni orkester Ptuj. učenci srednješolskega centra, člani ptujskega gledališča, plesna skupina kluba mladih, pevski zbor srednješolskega centra in pevski zbor OŠ Olga Meglic. Govor Toneta Ferenca obja- vljamo na 4. strani. MG SKLICANO SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ PRED NOVIM LETOM ŠE VRSTA POMEMBNIH ZADEV Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji. 5. decembra sprejelo sklep o sklicu 8. skupnega zasedanja zborov SO Ptuj. ki bo 26. decembra dopoldne v dvorani narodnega doma v Ptuju. Na dnevnem redu bo vrsta pomembnih dokumentov in to: — predlog resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ptuj v letu 1984. — analiza uspešnosti poslovanja OZD gospo- darstva občine Ptuj v primerjavi s podskupmami dejavnosti v SRS in za obdobje od 1^79 do 1982, — osnutek dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. — informacija o izvajanju dogovora o uresniče- vanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. — predlog odloka o spremembi odloka o prora- čunu občine Ptuj za leto 1983, — predlog odloka o začasnem financiranju osnovnih družbenih potreb za I. trimesečje 1984. — predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih ODčanov v občini Ptuj. — osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1984 in delovni program zborov za i. trimesečje 1984. — poročilo o delu odbora za spremljanje zbira- nja sredstev za gradnjo šolskega prostora v občini, imenovanja, delegatska vprašanja, pobude in predlogi. Cirauivo za skupno zasedanje bodo delegati DPZ in delegacije v organizacijah združenega dela in v krajevnili skupnostih prejeli v teh dneh. da bo. tako možno v delegatski bazi izvesti temeljilo razpravo. pp CKZKS o delovanju mladih L entralni komite ZK Slovenije bo jutri. 9. decembra v Ljubljani obravnaval idejnopolitična vpra- šanja položaja, družbenopoutič- ,nega organiziranja in delovanja mladih. Po sklepu predsedstva CK ZKS je delovna skupina pripravila >>Teze za razpravo in sklepe o aktualnih idejnonolitičnih vpra- šanjih položaja, družbenopolitič- nega organiziranja in delovanja mladih«. Teze so bile objavljene v prilogi Komunista, 12. avgusta 1983. o njih pa je tekla organizi- rana razprava v vseh občinskih organizacijah ZKS in ZSMS. To bo prav gotovo bogata osnova za razJ3ravo na seji CK ZKS in za oblikovanje stališč in sklepov o nalogah komunistov pri delu med mladimi. F Pogled na del sejmiSča z mestnega stolpa v Ptuju roto: M. Onnec Katarinin sefem v Ptuju Za letošnji tradicionalni Kata- rinin sejem v Ptuju, ki je bil 25. novembra, bi lahko zapisali, da se bistveno ni razlikoval od sejmov druga leta. Skrben opazovalec pa bi ugotovil, da je bila kljub iz- redno hladnemu vremenu velika udeležba — tako prodajalcev kot kupcev in radovednežev. Zlasti veliko je bilo povpraševanje po rabljenih oblačilih in drugih predmetih, do kupčij pa je pnslo e. če so bile cene kar se da nizke. Težak gospodarski položaj in padanje življenjskega standarda pri delovnih ljudeh z nižjimi osebnimi dohodki, oboje se je (Hiražalo tudi na Katarininem sejmu — tako pri ponudnikih kot pri kupcih. F ORMOŽ Ob prazniku republike svečano zasedanje zborov v domu kulture v Ormožu so se. 25. novembra sestali na sveča- nem zasedanju zbori skupščine občin© in vodstva družbenopoli- tičnih organizacij. Slovesnost, ki je potekala v znamenju 40-letni- ce drugega zasedanja Avnoja. so obogatili s svojim nastopom učenci OŠ Ormož; svečani govor pa je ime! Tone Luskovič. pred- sednik SO Ormož. — Osrednji poudarek je dal velikim zmagam našega razvoja in pri tem povedal, da smo v tem razvoju naredili nerazumljive napake. Dejal je, da je sedaj čas. ko moramo delo in znanje, strniti svoje vrste in krepiti samoupra- vljanje. To so torišča naših bitk .sedaj in v bodoče. Ob tem pa bo potrebno smelejše načrtovati tu- di v ormoški občini. Na osrednji občinski proslavi so podelih tudi najvišja občinska priznanja in sicer plakete občine Ormož. Letos so jih prejeli: Ne|ka Vaupotič iz Ormoža, Vla- do Goršič iz Središča in Boris Viher. Gabriel Furjan, Milan Lukaček in Tomo Pšak pa Red dela s srebrnim vencem: Medaljo dela pa: Franc Bombek, Anton Cigler. Viktor Gotvain, Draga Polak iz Ormoža. Vročili pa so tudi odlikovanja predsedstva SFRJ. Tako je Jožko Korpar prejel Red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Stanko Medik, Stanko Miklašič, Viktor Munda, Tone Luskovič med slavnostnim govorom, desno predsedstvo svečanega zasedanja Foto: I. Ciani Anica Rajh, Ivo Rajh, Ivan Kosec, Franc Kuharic, Ciril Špendija, Štefka Vnučec in Jožef Velhar. Medaljo zaslug za narod sta prejela Anica Geč in Alojz Rajh. Mirko Novak pa je prejel srebrni znak OF. MG Dobitniki občinskega priznanja od leve: NežRa Vaupotič, Vlado Goršič in Boris Polak Foto: I. Ciani Jutri v Ormožu volilna seia občinske konference SZDL Po sklepu predsedstva OK SZDL Ormož je pred.sednik Drago Zabavnik sklical za jutri. 9. decembra volilno sejo občinske konference SZDL Ormož. Po sprejemu poslovnika o delu volilne seje in izvolitvi organov konference bodo sprejeli sklep o sestavi OK SZDL Ormož in njenega predsedstva, za tem pa poslušali poročilo o delu OK SZDL in nicnilT organov ter predlog programske usmeritve OK SZDL Ormož. O obiljem" bodo razpravljali skupno. Zii icm bo glasovanje o razrešnici dosedanji konferenci in vodstva OK SZDL Ormož, kar je tudi pogoj za poročilo o kandidacijskih postopkih ob kadrovanju novega sestava konference in vodstva OK SZDL Ormož ter za izvedbo volitev. Za predsednika OK SZDL je iredlagan Franc Debeljak. iilg. organizacije dela iz Tovarne »Jože ele%acija KS Dušan Kveder jc opozorila na nepravilno parkiranje v starem delu mesta Ptuj in v|xašuje, kaj delajo komu- nalni nadzorniki. Dd^acija KS Majšpcfk je opozorila na neredno odvažanje smeti v Majšperku in na različne cene avtobusnih vozovnic na pno^ Ptig — Maj^pcrk ter predlagala, da naj zadevo pr^leda UK^pekd- ja. V zvezi s tem je zbor KS pod|x1 zahtevo, da naj vsi avtobusni prevozniki medsebojno uskladijo cene in tudi vozne rede. FF VOUiilO PROGRAMSKA SEJA OK SZDL PTUJ Ljudem prisluhniti in jim pomagati De. - , . " > . ■ _ - SO V Četrte\, ; . ..n-:or.i roldne napolnili \eiiko dvorano narod- nega doma ■. Piuju- kjer so se zbrali n.i vr-liino-programski konferenc SZL>i, Od 85 delega- tov je bilo ruuzitčth 65 ali 78%. med govi! pa bib Marjan Kotarr C- •- ---u^edstva RK SZDL SI., :.)r.tgo Šlravs. predsedn.K ocinskega sveta SZDL Podravja Uvodno poročilo je prebrala Marica Fajt. predsednica OK SZDL Ptuj. ki ;e opozonld na nekatere najpcnnenibnejše dele obširnega poročita o delu občin- ske konference SZDL m njenih organov za obdobje 1979—1983. ki so ga del^ati prejdi skupno z ostalim gradivmn za sejo. Za tem pa je spregovorila o nalogah v naslednjem obdobju in poudari- la, da bodo te vedno bolj zahtev- ne, saj bo SZDL morala znati bolj prisluhniti ljudem in Jim pomagati reševati njihove pro- bleme. Po tem ko so delegati spreJeU spremembe in dopotaitve pravil OK SZDL in sklepa o ustanovi- tvi MS SZDL za Podravje. se je razvila živahna, polemična in vsebinsko dobra razprava. V njej Je sodelovalo 10 delegatov in gotštov. ki so ocenih delovanje delt^tskega sistema, opozorili ■na varčevanje s prostorom, naka- zah uspehe na področju kmetij- stva, prikazali vlogo sindikatov in ZSMS v SZDL. na večjo skrb za razvoj manj razvitih območij, govorili o usmerjenem izobraže- vanju, o oblikah dela SZDL. nalogah komunistov v SZDL in podobno. Drago Štravs je govoril predv- sem o medobčinskem sodelova- nju v Ptnlravju in o oblikah povezovanja, boljši organizirano- sti in večji skrbi nosilcev razvoja za hitrejši razvoj manj razvitih območij. Povezami s tem je treba na vseh ptidriKJih zaostriti odgo- vornost, nekatere zadeve pa hitreje urejati tudi v okviru republike. Marjan Kotar pa je v svoji razpravi med drugim poudaril, daje glavno delo SZDL z ljudmi, zato se ne smemo zadovoljevati z dobrim delom le na občinski ravni, glavno skrb je treba name- njati delu K K SZDL in njihovim oblikam dela navzdol do sleher- nega občana. Najti je treba odgovor na vprašanje, kaj lahko SZDL premakne, da bodo dele- gati in delegacije boljše delali. V okviru SZDL morajo ljudje tudi imeti možnost, da povedo svoje mnenje, zato je treba v kragevnih skupnostih bi^ uvelja^jati tudi interesne zbore. Na predlog nadzom^ odbo- ra so delati soglasno izglasova- li razrešnioo dotedanjim CHga- nom konferonoe in z javnim glasovanjem (za to so se odločiU že na začetku k^mference) po- novno izvc^ Mariioo Fajt za predsednico in Janeza Vrečerja za podpredsednika OK SZDL. Za sekretarja OK SZDL pa je bil izvoljen Anton Zoret iz Grajene, ker glede na omejitev mandata dotedanji sekretar Milan Cucek odhaja na drugo ddovmo dolž- nost. Za tem so izvdW še 21- člansko predsedstvo. 12-člansko žirijo za podeljevanje priznanj OF. 7-čLansko adnunistrativno finančno k«(Mnisijo. 5-litičnega življenja udeležili tudi številni borci in svojci padlih, mladi iz srednješolskega centra pa so prebrali nekaj pisem na smrt obsojenih domoljubov. O zbirki ljudske revolucije v Ptuju sta govorila ravnatelj muzeja Blagoje Jevremov in predsednica OK SZDL Marica Fajlova. Predsednik občinskega komiteja ZKS Ptuj Jože Botolin pa Je petim občanom, ki so dobili partijske knjižice leta 1953, podelil spominska darila ob 30-letnem jubileju. Letos so jih dobili: Živorad Pavlovič, Jože Čeh, Miran Glušič. Franc Lukman m Drago Šuligoj. mš LETOS PRIJAVLJENIH 22 ZBOROV v počastitev bližnjega praznika Jugoslovanske ljudske armade bo ludi letos v Srednješolskem centru v Ptuju revija pevskih zborov, kije obenem priložnost, da na skupnem koncertu slišimo kakšen je bil napredek v zborovskem petju in kako pojo tisti zbori, ki so šele začeli. Organizatorju — Zvezi kulturnih organizacij v Ptuju seje letos prijavilo 22 pevskih zborov: osem mešanih, trije ženski in 11 moških pevskih , zbo>rov. V glavnem so to zbori, ki delujejo pri prosvetnih društvih, dva sta iz združenega dela. dva iz društev upokojencev in eden, ki deluje v okviru ga-silske organizacije v Hajdošah. i Pri ZKO občine Ptuj ocenjujejo, da se tudi letos niso bistveno izboljšali kadrovski pogoji za delo pevskih zborov in drugih glasbenih skupin. Zborovodij še vedno primanjkuje in tako se dogaja, da ima eden zborov ixlja ludi dva ali ce'o tri pevske zbore. Vse to pa lahko močno vpliva na kvaliteto dela in nenazadnje tudi na intenzivnost vaj z enim zborom. Kljub vsemu pa je razveseljiva ugotovitev, da se bosta letos na reviji v Ptuju predstavila dva nova pevska zbora — destmiški in cir- kovšKi. Revija bo v petek. 16. decembra ob 18. uri in 30 minut. mš ^ Plan In program usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v sezoni 1983/84 1 , . prebivalstva za splošno ljudsko obraUibv .;, .ir.reno samozaščito zajema vzgojo, pouk m pnpra. liiP.jc vseh delovnih ljudi m občanov, sfcorai ^seh starosti in obeh spolov za ak- tivno udeležb*.; v oN.iri)/eneni boju in v vseh drugih oblikah upiranja kateremokoli agresorju, ki bi ogrozil našo neodvisnvs.^ svobodo in našo samo- stojno graditev samouprav nc M^cialistične družbe. Osnovna sestavina obrambnega m samozaš- dmega de!o^ a p •; ;e r v /goje in izobraževanja v ce- lotnem vzgojnoizobraževaJnem sistemu je obram- bno insamiozaSčitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Njihova pravica je, da se v sredinah, kjer živijo in dd^ iBposaMjajo za opravljanje nalog spi^Sne ^ud^e obrambe in družbene samozaščite, za delovanje v miru, ob naravnih ali drugih nesre- čah, v primeru izrednih razmer, neposredne vojne nevarnosti in vc^ne. Ddovni Ijiidje in občani se usposabljajo za sploSni ljudski odpor in izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v CMganizadjah združenega dela m v krajevnih skupnostih po programih, ki jih določi republiški sekretar za ^udško obrambo v skladu s smernicami Predsedstva Sopahslične republike Sloveijije o obramtmcni m samozaščitnem usposabljanju m eix)tnimi tem^ načrtov m programov za samo- zaščitno ttsposab^anje. Iz teh ustavnih in zakonskih opredelitev izhaja, da ima v naši zasnovi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite osrednje mesto in pomen delovni človek in občan, ki bo nripravlien in usposobljen odločno braniti in ščititi .SVOJO domovino in socialistično samoupravno ure- ditev. Zavest delovnih ljudi in občanov o skupnih interesih in (xlnos do enotnih ciljev je zagotovilo, da se lahko naša dežela uspešno postavi po robu vsem pritiskom in skušnjam brez omahovanja vselej in povsixi. S samozaščitno vzgojo ljudi in občanov se zagotavlja boljša pnpravljenost in usposobljenost delovnih ljudi in ob občanov za ohranitev svobode, neodvisnosti in suverenosti ter ustavne ureditve Jugoslavije. To nam potrjujejo tudi izkušnje iz na- rixlnoosvobodiln£ vojne in drugih o.svobodilnih in obrambnih vojn ter spoznanje, da enotnega in vse- stran.sko popravljenega ljudstva ni mogoče prema- gati. In kaj bomo spoznah v letošnji izobraževalni sezoni s področja usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite: 1. Tematika in problematika s področja ra- diološke, biološke in kemične zaščite, ki nam jih bodo posredovala sredstvajavnega informiranja kot je »Naša obramba« in drugi tisk ter TV; 2. »Kako se zaščitimo pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja« — knjižica za vsa -S ;xxiinjstva v občini Ptuj je nar(A.cua in jo bodo picjela vsa gospodinjstva po običajnem načinu razdeljevanja- Naša želja in priporočilo Je, da jo v . vsakem gospodinjstvu res proučijo, saj bomo le tako dosegU željeni dlj; 3. Radiološko — bic4oško — kemično orožje in zaščita pred njim. Navedeno temo bomo lahko spremljali preko ljubljanske televizije, 4. Zaklanjanje prebivalstva 1. in II. del nam bo posredovala ^ub^anska tdcvizija. 5. Radic^oške — tMokiSke in kemične nevar- nosti in zaščita pred njimi; o tej tematiki bodo vodeni razgovori v vseh izobraževalnih centrih po krajevnih skupnostih občine Ptuj. Na te razgovore bododdovni^udje in občani pisno vabljeni. Enako kot prejšnja wul se bo tudi letos vodila evidenca o njihovi pnsotnostL Ker smo vsi dolžni sodelovati usposabljanju in pripravljanju občanov za splošno ljudsko obrambo in diuniiaiio samozaščito, je so- delovaige na omenjenih ramovorih obvezno Evi- denco o uddežiM bo vodil oddelek za ljudsko obronba kcMnitcji za splošno ljudsko obrambo m družbeno samozaSčito v kr^cvnih skupnostih in koordinacijski odbori pri predsedstvih krajevnih konferenc SZDL. Po navedenih razgovorih bo opravljena ana- hza. poročila bodo posredovana republiškem i: se- kretariatu za ljudsko obrambo. V analizo bodo vključeni številčni pokazatelji ter p)odrobr ic- nilev posebnosti iz razprav v posamez- raževalnih centrih. Posebnosti v razprav viive in mnenja bomo posebej obdelali . , -i pcisredovali republiškemu sekretariatu zotreb in zaposlovanja. Na perspektiv- nih oziroma dolgoročnih potre- bah po kadrih bi moralo sloneti planiranje, pridobivanje in izo- braževanje kadrov v vsaki OZD in v vsaki družbeno-poHtični skupnosti. Ne glede na vrsto odprtih vprašanj v tem stabiliza- cijskem obdobju, velja dogovor, da se vsej mladini nudi možnost za vključitev v izobraževanje za delo in nadaljnje šolanje. Na lej osnovi bi morali tudi usmerjali mladino v vse progra- me v skladu z njihovimi sposob- nostmi ne glede na to kje se izvajajo, upoštevajoč seveda tudi bodoče kadrovske potrebe. Izobraževanje bi morali omo- gtičili ludi z ustrezno štipendijsko politiko in z bivanjem v dijaških oziroma študentskih domovih. Mladina ne bi smela ostati doma po osnovni .šoli ne da bi se usposobila za delo na nekem področju ter si s lem zagotovila scK-ialno varnost, osebni razvoj in seveda tudi možnost za ponovno vključitev v izobraževanje. Tu gre prav gotovo še za en pomemben vidik, za višjo izo- brazbeni standard in kulturno raven vseh ljudi v naši družbeni skupnosti, i udi to je pogoj za oseono srečo in osebno ^dovolj- stvo. za ustvarjalnost, ža družbe- no angažiranost in aktivnost, za delo. Poleg vseh teh vprašanj obsta- ja na področju vzgoje in izobra- ževanja še vrsta problemov in nalog, ki si jih vsi skupaj vsak na svoj način prizadevamo vsako- dnevno razreševali. Med take pomembnejše naloge spada na- daljnje prizadevanje za razvoj družbenoekonomskih odnosov in svobodne menjave dela ter neposredne svobodne menjave dela. organiziranost vzgojnoizo- braževalnih organizacij, samou- pravnih interesnih skupnosti ter utrjevanje in-razvoj delegatskega sistema in odnosov, čemur pravi- mo na kratko, podružbljanje vzgoje in izobraževanje. Želim, da vaša šola. p>ostane v čim večji meri središče vsega vTigojno izobraževalnega delova- nja. o6 rednega izobraževanja, usposabljanja, permanentnega izobraževanja, izobraževanja in dela in ob delu. mladinskega udejsivovanja na najrazličnejših področjih, pa vse do kulturnih aktivnosti. To naj bo center vašega dela in življenja. Izgradnja delavnic, ki jih da- nes izročamo nemenu. je terjala izjemne napore od mnogih vaših ljudi in predstavlja izreden delo- vni uspeh. Čestitam vsam k do.seženemu uspehu ter vam želim mnogo vzgojnih in učnih rezultatov pri vašem nadaljnjem ustvarjalnem delu.<- Za pomoč prizadetim po potresu na Kopaonil(u Znano je. daje območje Kopaonika. 10. septembra 1983 ponovno močno prizadel potres. V SR Srbiji ocenjujejo, da prizadete občine same ne bodo mogle same odpraviti škode po potresu, zlasti še. ker gre za nerazvito, prometno nedostopno in malo poseljeno območje. Predsed- stvo Zvezne konference SZDL Jugoslavije je ocenilo, da stanje na prizadeiem območju zahteva večje in učinkovitejše angažiranje širše družbene skupnosti, zlasti za zagotovitev bivanja prebivalstva, ki je ostalo brez strehe, kar je zlasti kritično sedaj pred zimo. Predsedstvo je pozvalo vse delovne ljudi in občane Jugoslavije, da razširijo akcijo solidarnosti z nudenjem različnih oblik pomoči, kot so: enodnevni zaslužki, denarna ponioč OZD. pomoč obrtnikov, kmetov in drugih. Koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanja socialistične solidarnosti pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije je obravnaval oceno o nujnosti akcije solidarnosti za pomoč prizadetim občanom na območju Kopaonika in predlagal, da se podobno kot ob dosedanjih primerih takih nesreč pri Rdečem križu Slovenije odpre poseben žiro račun: 50101-678-51579 Rdeči križ Slovenije »za pomoč Kopaoniku«. Rdeči križ Slovenije bo evidentiral vso zbrano pomoč, jo sproti pošiljal na enoten žiro račun v SR Srbiji in o zbranih sredstvih obveščal vse. ki so sredstva prispevali. Prepričani smo. da se bodo akciji .socialistične solidarnosti in bratske pomoči odzvali delovni ljudje in občani, OZD, organizacije in društva na našem območju in z denarnimi prispevki pomagali priza- detemu prebivalstvu na območju Kopaonika. Ponioč je toliko bolj nujna, ker je zgodnji mraz in močno sneženje prebivalstvo še bolj prizadelo. Pozdrav iz Iraka )vemr)ru — dnevu republike iskrene čestitke vsem (! adem: Oelavci na začasnem delu v Iraku. Jana Hvaleč Položaj osnovnega šolstva v občini Ptuj Enako kot s skupščino kulturne skupnosti, so zbori Skupščine občine Ptuj na seji, 27. oktobra 1983 zasedali tudi skupaj s skupščino Izobraževalne skupnosti občine Ptuj in obravnavali informacijo o položaju osnovnega šolstva v občini. Predsedstvi obeh skupščin sta potem dopolnili ugotovitve, stališča in priporočila s predlogi in pobudami iz razprave. Tako dopolnjeno besedilo objavljamo v celoti: Ugotavljamo, da je bil v osnovnem šolstvu v občini Ptuj v zadnjih 15 letih dosežen viden napredek, zlasti v izboljšanju materialnih pogojev dela, dvigu izobrazbene strukture učiteljev in kvalitetnejšem izvajanju vzgojno izobraževalnega procesa, čemur je potrebno ludi v prihodnie namenjati ustrezno skrb. Omejevanje sredstev skupne porabe v tekočem srednjeročnem obodbju je zmanjšalo sredstva, ki jih namenjamo za osnovnošolsko izobraževanje v ptujski občini. Posledice se kažejo v obsegu dopolnilnega programa, ki smo ga skoraj v celoti ukinili oziroma prenesli financiranje le-tega na starše. Republiška slidarnostn sredstva se iz leta v leto zmanjšujejo, kar pomeni, da moramo zato več zbrati v občini. Menimo, da bi morali v Sloveniji vsi delavci združevati sredstva za izobraževanje iz osebnih dohodkov po enotni prispevni stopnji, istočasno pa bi morali merila za solidarnost postaviti na takšne osnove, ki bi zagotavljale približno enake pogoje izobraževanje za vse otroke ne glede na kraj šolanja. Zato morajo delegati naše občine v Izobraževalni skupnosti Slovenije in v zborih republiške skupščine informirati o stanju v naši občini in opozoriti delegate v Sloveniji na različne možnosti financiranja in izvajanja enakih programov v osnovnem šolstvu v republiki. Hkrati predlagamo, da ustrezni republiški organi proučijo možnost obremenitve kmetov s prispevkom za osnovnošolsko izobraževanje, saj bi tako zbrali več sredstev, delno pa bi ■razbremenili združeno delo, ki sedaj v celoti združuje sredstva.za te namene. Zaskrbljujoče je padanje šte%'ila učencev na podružničnih šolah na nianj razvitih področjih Haloz in Slovenskih goric, zaradi česar smo v zadnjih treh letih morali ukiniti dve podružnični šoli (Naraplje in Gruškovje) in izvajati pouk v kombiniranih oddelkih na štirih podružničnih šolah. Neugodna gibanja moramo omejiti z zagotavljanjem hitrejšega razvoja teh območij in ohraniti zaposlitev, hkrati pa v Sloveniji doseči, da bo za oddelek na manj razvitih področjih veljal nižji normativ kot 16 učencev. Ob pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planov usmerjene stanovanjske gradnje v občini morajo načrtovalci bolj upoštevati potrebe razvoja krajev izven občinskega centra in graditi stanovanjske bloke tam, kjer delavci živijo. Število vključenih otrok v podaljšanem bivanju in celodnevni osnovni šoli je znatno manjše kot znaša republiško povprečje. Izobraževalna skupnost naj prouči možnosti za razširjanje celodnevne osnovne šole pri pripravi novih srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov. V prihodnje bodo možnosti za investicije tudi na področju izobraževanja skromne, zato je potrebno presoditi ustreznost načrtovanih vlaganj v šolski prostor. Za najnujnejša vlaganja bo še naprej potrebno združevati sredstva amortizacije, delno pa v okviru neposredne menjave z združenim delom. Ustanovitelj in Izobraževalna skupnost občine Ptuj morata izdelati predlog sprememb šolskih okolišev, ki bo zagotavljal optimalno koriščenje šolskega prostora, zmanjšanje števila oddelkov v drugi izmeni, prehod na normativ 32 učencev v oddelku, enoten vpis, boljšo izkoriščenost strokovnega kadra, zaposlitev strokovnih teamov, ukinjanje kombiniranega pouka oziroma ga dopuščati le v izjemnih primerih. Ugotavljamo, da se je strokovna usposobljenost učiteljev izboljšala,. šole pa s s morajo prizade\'ati, da vsi učitelji z neustrezne strokovno usposobljenostjo le-to v najkrajšem času pridobijo. Nekatere šole zaposlujejo preveč, tehničnega kadra v nasprotju s sprejetimi merili. Menimo, da bi morala izobraževalna skupnost ponovne preveriti sprejete standarde in normative osnovne šole pa prilagoditi dejanske zaposlovanje tehničnega kadra dogovorjenim normativom. Ocenjujemo, da je v osnovnan šolstvu opravljenega preveč nadum^ dela in dda po pogodbah, kar zmanjšuje možnosti zaposlovanja novih kadrov, hkrati pa ne prispeva h kvalitetnemu izvajanju vzgojnoizobraževalnega procesa. Ocenjujemo, da bi vdiko problemov, ki se pojavljajo na področju osnovnega šolstva, lažje reševali v okviru enotne organizacije osnovnih šol v ptujski občini. Zato pozivamo osnovne šole, da preverijo možnost ustreznejšega organiziranja. Podpiramo aktivnost osnovnih šol pri zbiranju učbenikov in pozivamo vse šole, ki k akciji še niso pristopile, da to store čimprej. Občinska konferenca SZDL se mora v večji meri vključili v razprave o ddu, položaju in nadaljnjem razvoju šolstva v občini. Ugotavljamo, da se na račun omejevanja skupne porabe nenehno slabša materialni položaj učiteljev, saj so njihovi osebni dohodki pod povprečjem družbenih dejavnosti v občini in republiki, hkrati pa obstajajo precejšnje razlike med šolami v občini. Skupnost osnovnih šol in izobraževalna skupnost v občini morata zagotoviti zmanjšanje razlik v osebnih dohodkih med osnovnimi šolami oziroma istovrstnimi profili pedagoških delavcev. V občini Ptuj bomo zagotovili v okviru sredstev skupne porabe hitrejšo rast sredstev za izobraževanje in tako postopno izenačevali materialni položaj šol s povprečjem v SR Sloveniji. Stanje in problematika kulturnih dejavnosti Na skupnem zasedanju zborov SO Pluj in skupščine Kulturne skupnosti občine Pluj. 27. oktobra 1983 sta bili zadolženi predsedstvi' obeh skupščin, da na podlagi pripravljenega gradiva in razprave na seji uskladila ugotovit- ve, stališča in priporočila. To je bilo opravljeno in besedilo v celoti objavljamo: Ocenjujemo, da pripravljeno gradivo dovolj celovito prikazuje stanje in razmere v kulturi ptujske občine s tem. da sla problematika in težave v kulturnih institucijah, upoštevanje ekonomsko moč naše občine, nekoliko preveč poudarjeni. V obdobju 1978—1982 sodelavci v vseh kulturnih organizacijah kol ludi v Kul- turni skupnosti občine Pluj vložili precejšnje napore za ohranitev doseženega nivoja kul- turnih dobrin, ki relativno presegajo povprečja na.še republike. Ukinitev republiške solidarnosti za redno dejavnost kulturne skupnosti v tem srednje- ročnem obdobju je zahtevala, da smo v občini morali s ix)večanjem prispevne stopnje nado- mestili ta sredstva. Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopohtični zbor skupščine občine Ptuj ter Kulturna skupnost občine Ptuj zahtevajo, da Republiška kulturna skunnosl tX)novno preveri merila in kriterije za solidarnost. Delegati piujske občinemorajo to zahtevo sprožili na Repub- liški kulturni skupnosti in zborih Skupščine SR Slovenije zato. da bi pripravili ustrezne predloge za naslednje srednjeročno obdobje. Stabilizacijski program na področju kulture mora nakazali .še rarionalneiše trošenie sred- stev, zalo naj izvajalske organizacije na pod- ročju kulture in kulturna skupnost določijo prioritete listih dejavnosti, ki jih bo možno v okviru zmanjšanja sredstev še izvajali glede na sprejete srednjeročne planske dokumente. Ponovno pozivamo kulturne zavode, da proučijo svojo organiziranost in preverijo možnost združevanja v enotni organizaciji kulturnih dejavnosti v občini Ptuj. s čimer bo možno doseči racionalnejše koriščenje sredstev in učinkovitejše delo administrativnih, teh- ničnih ter finančnih kadrov. Ugolavliamo da delegatski sistem kulturne skupnosti ne dosega zaželenih učinkov, zato pozivamo strokovno službo SIS družbenih dejavnosti, da se bolj angažira na področju delovanja delegatskega sistema. Predlagamo, da se v okviru SZDL in OS ZSS preveri delo- vanje delegacij za SIS družbenih dejavnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Izvajalske organizacije na področju kulture morajo povečali svojo p)oslovnost v smislu pridobivanja večjega deleža sredstev iz nepo- sredne menjave deia z uporabniki ter okrepiti skrb za ohranitev eksponatov in njihovo pri- kazovanje lavnosli. Pozivamo vse uporabnike kuliurnin deiavnosti in objektov, da se tesneje povežejo z izvajalskimi organizacijami na področju kulture in se prek Kulturne skupnosti občine Pluj vključijo v sofinanciranje teh de- javnosti. 2^vod za spomeniško varstvo Maribor in Pokrajinski muzej Ptuj morata čimprej pri- praviti strokovno podlago za odlok o katego- rizaciji in varstvu kulturnih spomenikov, pri čemer morala ugotoviti realni pomen sleher- nega spomenika. Na osnovi strokovnih podlag bomo v občini Ptuj ocenili, katere spomenike bomo lahko vzdrževali v okviru naših mož- nosti. Ugotavljamo, da so v preteklih letih bili doseženi pomembni uspehi v delovanju ama- terske kulturne dejavnosti, čeprav smo v ta namen usmerjali minimalna sredstva. Poziva- mo Kulturno skupnost občine Pluj. organiza- cije združenega dela in krajevne skupnosti, da še naprej posi>ešujejo tovrstno kulturno de- javnost, ki je množična. — 8. december 1983 — SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Koliko občanov čaka na telefonski priključek? VPRAŠANJA - ODGOVORI Za našo rubriko vpraša- nja—odgpvori smo tokrat posta- vili vprašanje: koliko občanov trenutno čaka na telefonski prik- ljuček v občini Ptuj? Za odgovor smo zaprosili Cirila Mohorka, direktona TOZD za PTT promet v Ptuju. Ki je odgovoril: »Naša temeljna organizacija obsega območje dveh. občin — Ptuj in Ormož. Trenutno pa imamo najtanko 1140 nerešenih prijav oziroma prošeni za vspo- stavitev telefonsluh pnključkov. 'Naj dodam, da smo letos reših že prek 300 prošenj za naročnike prve m druge kategorije, trudimo pa se. da bi do konca leta opravili se čimveč priključkov v okviru našega plana. Vse skupaj pa se.-eda močno bremeni ptujsko centralo, kije že tako preoDreme- njena. Predvideno imamo še dodatno izgradnjo priključkov za 400 dvojnih dvojčkov, s katerimi bomo v precejšnji meri zadovo^i- li d(xlatno povpraševanje obča- nov po novih priključkih. Dodat- na niontaža dvojčkov bo stekla še v zimskih mesecih.« In kje trenutno poteka gradnja telefonskih priključkov v ptujsKJ občini? Za odgovor smo prosili Franca Habjaniča. vodjo naroč- niških razmerij pri TOZD za PTT promet v Ptuju, ki je dejal: »Trenutno imamo več odprtih gradenj in trudimo se. da bi bile iiniie in priključki čimprej do- končam. Pretežno gradimo v tesnem sodelovanju s Krajevnimi skupnostmi. Trenutno pa pote- kajo dela v KS Domava. Destr- nik. Hajdina. Majšperk in Sto- perce. Naj dodam, da na ormo- škem območju trenutno pQtekajo dela v KS Kog. Povsod, kjer aradimo. prispevajo svoj velik delež ludi Krajani. Ne samo. da združujejo sredstva za to. ampak ludi s svojim lastnim delom pomagajo, da bi bila dela čim- prej končana. Tako tudi znižuje- jo strošek postavitve.« M. Ozmec 5 LET HIDROELEKTRARNE FORMIN Delovm kolektiv hidroelektrarne Formin m delava Dravskih elektrarn so letošnji praznik republike proslavili s pomembnim delovnim jubilejem. 25. novembra letos je namreč minilo 5 let od uradnega pričetka obratovanja te, druge največje hidroelektrarne v Sloveniji, s katero so zaključih verigo hidroelektrarn na slovenskem delu Drave. Prvi agregat Hh hormm je pričel obratova- ti že 4. junija 1978. drugi pa 26. oktobra istega leta. Do sedaj sla oba agregata proizvedla že 2 milijardi 936'milijonov kilovatmh ur električne energije. Za primerjavo naj dodamo, da bi v termoelektrarni za isto količino električne energije pokurih približno 3 milijone ton pre- moga. Lastna cena ene kilovatne ure v HE Formin pa /naša letos le 69 par. Pomembnost tega objekta pa lahko dopolnimo še s podat- kom, da so v letošnjem tričetrtletju v HE For- min proizvedh 358 milijonov kWh električne energije; medtem ko so v istem obdobju vse- savske in vse soške elektrarne proizvedle le 256 mihjonov kWh energije. Poleg energetske pomembnosti pa HE For- min s svojim velikim akumulacijskim jezerom omogoča ostalim elektrarnam na Dravi racio- nalnejšo energetsko izrabo. V sklopu elek- trarne pa je zgrajeno tudi veUko 110 kV stika- lišče. ki je pomembno eiiergetsko vozlišče za severovzhodni del Slovenije in važna povezava z energetskih sistemom Flrvatske. Več o HE Formin in jubileju pa bt)mo zapisali v prihodnji številki Tednika. M_ Ozmec KONGRES ESPERANTISTOV JUGOSLAVIJE v dneh od 2S. do 27. novanora, »o e^ierantisti Jugoslavije opravili enaindvajseti kongres, ki je bil v Skofji Loki. Delati iz vseh krajev Jugoslavije in gosti iz tujine so po ot- voritveni pienami seji, ki je trajala tri ure, nadaljevali ddo v komisijah. Pet komisij je delalo dva dni in ocenjevalo delo esperanta za nadaljnji dve letL Kongresu so prisostvovali tudi espoantisti ptujske občine in sodelovali v treh komisijah: organizacijski komisiji, med- narodno sodelovanje in propagandno in- formativni komisijL V nedeljo, 27. novembra je oila zaključna plenarna seja, na njej so poročali posamezni predsedniki komisij in dokončno uskladili besedilo resolucije, v kateri je poudarjeno vsestransko delo in razvoj mednarodnega jezika esperanto. S sklepi kongresa bodo seznanili SZDL Jugoslavije, ki bo ocenila pomen gibanja doma in po svetu za širitev tega mednarodnega jezika. Zelja ptujskih esperantistov, je, da bi se v naši občini gibanje bolj razširilo med mladino, v osnovne šole in srednje šole in med ostale občane. Priporočljivo je, da bi med brigadirji ZMDA uvedli tudi tečaje esperantskega jezika. Na kongresu v Skofji Loki, 50-letno delo na področju esperanta v ptujski občini. Na kongresu so s kulturnim programom sodelovali mariborski esperantisti in poželi veliko priznanje med udeleženci kongresa. Delegati iz vseh jugoslovanskih socialističnih republik in obeh pokrajin so se vrnili na svoje domove. Sedaj je od dda vsak^ posamezna delegata in od vseh esperantistov odvisno, kako bomo sklepe kongresa uresničevali v praksi. Ciril Jurkovič* Kje je meja med nesmiselnostjo in potrebo Nizke gladine rek. ki so letos nižje kot že leta nazaj ne. Napovedi vremena ne obetajo izboljšanja tega stanja. Še več. še naprej je realno pričakovati zniževanje giadiir rek in akumulacijskih jezer.. Torej so opozorila strokovnjaikov za skrajno smotrno uporabo električne energije upravičena. Ni nobenega dvoma, daje elektrika koreni- to spremenila način našega življenja. Danes je postala nepogrešljiva v slehernem gospodinj- stvu. Toda tudi pri tem bi lahko ]X)StaviU mejo med potrebo in nesmislom. Potreb za uporabo električne energije je veliko, žal pa je tudi primerov, ko elektriko trosimo po nepo- trebnem, vehko. Najbolj viden je najbrž ta. ko ulične in vaške razsvet^ave svetijo neumorno, vse dolge zimske noči. Vem, da je bilo vloženih vehko naporov, da so tudi vasi dobile cestno razs- vetljavo. Zakaj? Najbrž zato. da bi vsi uporab- niki cest bili na njej varnejši. Predvsem so tekla prizadevanja za razsvetljavo vaških cest zaradi otrok, ki jih v teh zimskih mesecih že dohiti tema na poti iz šole. Pa denimo še za delavce, ki se vračajo iz popoldanske izmene, to pa je najkasneje do 23. ure. Čemu torej na tisoče žarnic golta električne kilovate zato. da razsvetljuje prazne ceste. Prepričan sem, daje v danih trenutkih tako razkošno svetiti kakšnemu slučajnemu popotniku neopravičl- jivo. Mislim pa, da tako razsvetljene vasi niso niti v prid vasovalcem, ki so vedno bili in najbrž še vedno so radi skriti. Najbrž pa bi lahko tudi kritično ocenili. koliko luči gori na raznih dvoriščnih ali improviziranih skladiščih nekaterih DO. Najbrž zato. da bi lajšale delo nočnim čuva- jem. Toda vsiljuje se vprašanje, če je vse v takšni meri in v sedanjem trenutku gospodar- \ no in upravičljivo. Ker nam vsem grozijo j redukcije električnega toka. torej odpade tisto j nujno, kot je ogrevanje, kuhanje ter razsvetl- java bivalnih prostorov, bi bilo najbrž prav. da bi odgovorni za vključevanje luči uličnih in cestnih razsvetljav razmišljaU o teh zadevah in le-te po triindvajseti uri izključevaU. Če pa to delo opravljajo avtomati, pa jih je treba naravnati tako. da bo v skladu z varčevalnimi prizadevanji. M. Kako do smrti ostati zmeren pivec? PRI NAS V KLUBU Ponovimo si pravila, ki so povzela po knjigi »alkoholno omamljen« od Ramovša: 1. Bodi zmeren — srce in pamet sla drago- cenejša kot pivski užitek ali prepoln želodec. 2. Ne pij. kadar si v z.agau ali notranji stiski, to je beg pred stvarnostjo v omamo. Človek si, spoprimi se z njo. 3. Ne pij. če te mika cenen pivski užitek, potrudi se za zdrave radosti, ki jih v življenju ne manjka. 4. Ne navadi se gasiti žeje z alkoholno pijačo, telo potrebuje tekočino, ne strupa. 5. Ne pij močnih alkoholnih pijač in ne pij na prazen želodec. 6. Takoj se umakni iz pijane družbe. 7. SiX)znaj sebe in alkoholizem ter imej odprte oči za »črno kroniko«, njegovih posledic okrog sebe. Peto pravilo: »NE PIJ MOČNIH ALKO- HOLNIH PIJAČ IN NE PIJ NA PRAZEN ŽELODEC« Močne alkoholne pijače so tiste, ki imajo veliko alkohola. To so žgane oziroma destij|-a- ne pijače. Količina alkohola pri naših najpo- gostejših žganih pijačah: žganje do 50 %. konjak in vinjak 40—50 %. rum 40 do 45 %. viski 40 do 50 %. likerji 20 do 55 %, arak do 80 % Ramovš to pravilo dopolnjuje: »Prebavila izredno naglo vsrkajo alkohol in ga s krvjo razpK>šljejo po vsem telesu. To vsrkavanje .se začne že v ustih in se nadaljuje v žrelu, želod- cu in dvanajsterniku. Če je želodec prazen, gre postopek vsrkavanja hitreje, kot če so stene »izolirane« s hrano. Pri močnih pijačah, ki imajo med 15 in 30 odstotki alkohola, želodec vsrkava hitreje kot pri onih pod 15 % alkoho- la. Kaj torej dosežemo pri pitju močne pijače na prazen želodec? Zlasti dvoje: Vsrka- vanje alkohola je izredno hitro, vehka količina gre takoj po vsem telesu, jetra ga razkrajajo počasi s svojo enakomerno hitrostjo in človek je hitro pijan. In drugo: Želodec in dvanajsternik sta zaščitena s sluznicama, da ju kisline, ki razkrajajo hrano, ne razžro. Ko pride vanju močna' pijača, se te sluznice poškodujejo alkohol jih odere (erozija), kol odere naJiv obdelano zemljo na strmini, in kisline začno v^ živo gristi te dragocene prebavne organe. Alkohol vedno draži sluznice, če pa pride prazen želodec in dvanajsternik jih močno in na giotx)Ko odre. Posledice so vnetja in naposled rana oziroma čin.« Akohol spada med tisle kemijske spojine, Iki po trajnejšem delovanju povzročijo v človekovi duševnosli in organizmu odvisnost. Tako torej poznamo telesno ali fizično odvis- nost od alkohola, duševno ali psihično odvisnost, če alkohol dolgo, redno nespametno uporablja. K.^JTl ALKOHOL SE V ČLO- VEKU S SVOJO KEMIČNO LASTNOSTJO PO DAUŠl UPORABI VGRADI V VSAKO CELICO ORGANIZMA. KOT SE VGRADI CEMENT Z VODO IN S PESKOM V BETON. Organizem začne alkohol tako nujno potrebovati, da ne zdrži brez njega. Koliko bolj pada koncentracija v krvi. toliko bolj nepomirljivo se oglaša potreba po novi pijači. Če telesno odvisnemu alkohohku zmanjka alkohola v telesu, se mu pojavi splet bolezenskih težav, ki se imenujejo abstinenč- ne težave: tresenje, nemir, razdražljivost, bruhanje, prebavne motnje, pobitosl in po- dobno. Takrai mora spet vzeti alkohol. Dušev- na (xl\ isnost pa nastane zaradi omame, jo ljudje uporabljajo proti slabi volji, alkohol jim poslane zdravilo ob vsaki težavi in težavici... svetujemo vam: Premislite o vsem. kar smo napisali o »delovanju alkohola — strupa v organizmu« in se varujte, da se alkohol ne vgradi v vaše cehce. kajti takrat niste vec zmerni pivec, ampak alkoholik. Nadaljevanje prihodnjič! ......_______........ , ..^_________.......Dr.Z.L Razstavo je odprl Jože Botolin, desno Blagbj Jevremov in Janko Vogrinec Foto: Kosi Odprta razstava o Slovenskogoriški Lackovi četi v četrtek. 24. novembra so v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju svečano odprli razstavo o Slovenskogoriški-Lackovi četi. Razs- tavo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj v f>očasUtev 40. obletnice državnosti in drugega zasedanja Avnoja. O nastanku Slovenskogoriške Lackove čete in o njenih borcih je na slovesnosti obširneje spregovoril Blagoj Jevremov. ravnatelj Pokrajin- skega muzeja Ptuj. O revolucionarnem delavskem gibanju na ptujskem območju in njegovem pomenu tudi danes pa je spregovoril Jože Botolin, predsednik občinskega komiteja ZKS Ptuj. ki je razstavo tudi odprL Kulturni program je izvajal Komorni moški zbor pod vodstvom Franca Lačna in recitatorka Darja Potočnik. Razstava bo odprta še do vključno sobote, 10. decembra. F OKROGLE MIZE O ALKOHOLIZMU s splošno družbeno akcijo spreminjamo zvest in preveč strpen odnos do pojava alkoholizma; vse bolj se uveljavlja spoznanje o družbeni upravičenosti boja proti alkoholizmu. Družbenopolitični in samoupravni dejavniki sprejemajo program boja kot sestavni del svojih nalog. Pri tem smo v ptujski občini že zelo napredovali. Sestavili smo občinski program boja proti alkoholizmu. Svoje obveznosti pa sprejemajo tudi drugi merodajni dejavniki. Osrednja naloga je, da se prepreči oziroma zajezi zasvojenost z alkoholom. Ena izmed konkretnih aktivnosti boja proti alkoholizmu so tudi okrogle mize, s katerimi smo pričdi v ptujski občini. Prva je bila v gradbeni tozd Gradnje. Udeležili so se je vodstveni in.vodilni delavci, ob prisotnosti ekipe iz Ormoža (tozd Psihiatrična bolnišnica). Dosedanje aktivnosti so namreč pokazale, da v združenem delu ni uspeha, če ob socialni delavki in zdravniku, ni vodstvenega in vodilnega kadra. Te okrogle mize pa bi naj spodbudile te kadre, da bi se uddežili seminarjev v Ormožu, ki trajajo tri dni. Alkoholizem je tako zapleten, da si prvo in okvirno sliko lahko pridobimo le s tridnevnim seminarjem. Do novega leta bodo okroglo mizo organizirali tudi v Agisu. Sredi decembra pa bo zasedala tudi skui^ina terapevtske skupnosti zdravljenih alkohoakov Ptuj. To so grobe aktivnosti do konca leta. Že v prihodnjem ld:u pa bomo krenili v boj proti drugi zasvojenosti in sicer kajenju. Pripravlja se vrsta predavanj o škodljivosti kajenja. V predavanja bo zajeta tinli sred- nješolska in druga mladina. MG Tovarišu v spomin v četrtek, 24. novembra t. L smo se na mestnem pokopališču v Cakovcu poslovili od nam vse dra- gega in nepozabnega tovariša, bor- ca, sodelavca in prijatelja IVANA KEROVCA, ki se je pred 64 leti rodil pri Jurju v Trnju. Ivo, kot sin številne proletarske družine, se je že v rani mladosti kot član sindikata opreddil za revolucionarno pot — pot boja za pravice delavcev Medjimurja in širšega jugoslovanskega prostora ter si pridobival bogate izkušnje ilegalnega političnega dela. Ivan Kerovec Okupacija njega in soborcev ni na- šla nepripravljenih. Z narodno- osvobodilnim gibanjem se je pove- zal že v letu 1941 in je vse do leta 1942 vzdrževal zveze tudi s Slo- venijo. Leta 1943 je postal borec Kalniškega partizansk^a odreda. V letu 1944 je bil najprej sprejet v SKOJ, kmalu za tem pa v KPJ. Kot borec je hitro napredoval v hrabrega in vzornega komisarja čete. Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih nalog v organih ljud- ske oblasti. Zvezi komunistov, So- cialisti&ii zvezi, ZZB NOV in drugih organih, najprej v Prelogu, nato v ivancu, odkoder se je vrnil nazaj v Cakovec, kjer je najprej delaj v Cakovski tekstilni industri- ji, nato pa kot vodja delovne inšpekcije. V obdobju od 1%7 do 1976 je zelo vestno in uspešno op- ravljal funkcijo predsednika Ob- činskega sveta ZSH občine Cako- vec. V letih od 1961 do 1983 je bil izredno zavzet aktivist na področju razvijanja medrepubliškega so- delovanja in prijateljskih vezi med delovnimi ljudmi ter občani brat- skih občin SR Hrvatske in SR Slo- venije. Med prvimi je prejd Plake- to bratstva in prijateljstva. Za zasluge in dolgoletno nesebično delo je prejel vrsto visokih odliko- vanj SFRJ, s katerimi ga je odlikoval tovariš TITO, med dru- gimi tudi z Redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem ter Redom dela — zlatim vencem. Ne- kaj dni pred njegovo smrtjo je Koordinacijski odbor za soddova- nje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije sprejel sklep, da se mu poddjuje Zlata plaketa brat- stva in prijateljstva, katere pa mu žal zaradi prerane smrti osebno ni bilo mogoče več izročiti. Tovariš Ivo ima zelo velike zasluge za dosežoi^Jnspebe n.a področju medrepublmcega sodelo- vanja in utrjevanja prijateljskih vezi med detovnimi ljudmi ter ob- čani bratskih občin, zato je vest o njegovi iznenadni smrti boleče odjeknila tudi v mnogih slovenskih domovih, saj ima v Sloveniji mno- go iskrenih prijateljev. Odšel je iz naših vrst tiho in mimo. Ostal nam bo v trajnem spominu kot skromen, vendar ved- no nasmejan, veder, velik ljubitelj vesele, lepe in mdodiCne Medji- murske pesmi, revolucionar in vzoren komunist do svojega po- slednjega diha. Ivo, hvala ti za vse! Tvoji prija- telji iz Ptuja. D PREPREČEVANJE SRČNIH KORONARNIH OBOLBUJ DR. FRAN BRUMEN ^jianstveno spoznanje omo- gočajo že danes nasvetovati splo- šno vdjavne preventivne ukrejje za različne narodnosti. Taki nasveti naj bi sldndi na osnovah, ki bi Ink v vseh ozirih najprimernejše za SfdoSnost posameznih pokrajin, oziroma občin. Se pravi, ukrepi naj bi doodi na širših komunalnih tondjih in naj bi bili uravnani ta- ko, da bi način življenja najsmo- tmqe sprememb in na novo prila- godili novih zahtevam. Odločujoči vplivi bi seveda morali sk>neti pfcdvscm na priznanih principih smotrnosti prehrane! Znanstvena utemeljitev za tako v komunalno, razsežnost zasidrano strategijo zmanjševanja ar- teriodilcrotičnih in koronarno sr- £nih obolenj bi temdjiteje zagotc^ vila pravihDe^i odme med prebrano na splatoo io koncentra- cijo holesterina v krvi. Po mnenju strokovnjakov je namreč odločilna in merodajna nasičenost krvi s celotnimi holesterini. Prištevamo jih med snovi, ki fKjvzročajo za- četke poapnevanja. Zelo važen je ODSTOTEK VSEBOVANJA MED ZASIČENIMI IN NEZASI- ČENIMI MAŠČOBAMI V KRVI! (Zasičene maščobe so predvsem vse maščobe živalskega izvora se pravi: UZiVAJMO ČIMVEČ RA- STLINSKIH MAŠČOB!) Srž, na kateri slonijo mnenja in priporočila zadevnega komiteja doni na ugotovitvi, da dosedaj NT POZNANEGA LJUDSTVA, KI BI OBOLEVALO NA POAPNE- VANJU SRČNIH ODVODNIC, PRI KATEREM NE BI UGOTO- VILI ZVlSANIH KONCENTRA- CIJ OMENJENIH ŠKODLJIVIH SNOVI. Kot zgornja še dovoljena meja zasičenosti krvi je zamejičena z 200 mili&ijuni y enem detilitru. Preobilno uživanje visokokalorične hrane povzroča debelušnost. Obo- je pomeni poleg zvišanega krvnega tlaka, zvišan? zasičenosti krvi, mo- tenj v procesu strjevanja krvi in trenutno še prikrite sladkorne bo- lezni dodatno ogrozitev. Zamašče- nost debelušnih sama po sebi še namreč ne pomeni prekomerne za- sičenosti krvi z holesterinom. ZGORNJA MEJA SE DOVO- LJENE ZASIČENOSTI KRVI Z HOLESTERINI JE 200 mg del. Nam v tolažbo je ugotovitev, da v deželah Sredozemlja in Datnjega Vzhoda vrednost zasičenosti ne presega povprečno 160 mg/dcl. Posledična skrajšanja življenjske dobe pri taki zasičenosti ni priča- kovati. Omenjeni komite je za ogrožene narodnosti strnil priporočila v sle- deče točke: 1) Zmanjšanje zasiče- nih maščob in s tem holesterina v prehrani. 2) Pravilna nadomestitev zasičenih maščob z nezasičenimi. 3) Povečanje potrošnje komplek- snih ogljikovih vodikov in vezivne- ga tkiva. 4) Korektura, oziroma preprečevanje debelušnosti. 5) Če vzamemo kot pravilno, da naj bo človekova prehrana sesuvlj&ia ta- ko, da vsdjuje 30 % maščob, po- tem je zaželjeno, da NAJ IZPOL- NI CELOTNO KOLIČINO MA- ŠČOB LE ENA DESETINA ZA- SIČENIH IN TOREJ 9/10 NE- ZASICENIH! Sledi 3. nadaljevanje in konec 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 8. december 1983 — TEDNIK 30 LET ZAVODA V DORNAVI VZOR HUMANEGA POSLANSTVA Težko je v nekaj stavkih strnili vsebino nekega 3U-leinega jubileja, še posebej če gre lokral za Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Boršlnarja v Dornavi, kjer so v sredo. 23. no- vembra svečano proslavili tri desetletja neumornega in humanega dela s prizadeto mladino. 183 članski delovni kolektiv zavoda skrbi trenutno za prek 300 lažje, zmerno aU težje prizadetih otrok iz raznih krajev Slovenije. November 1953 je v zgodovini organizirane skrbi za duševno pri- zadete osebe v Sloveniji pomemben mejnik, saj so v prostorih nekda- njega baročnega dvorca v Dornavi pod vodstvom profesorja Marijana Borštnarja uslanovih »dom za duševno defektno mladino«. Ta naj bi deloval kot zdravstveno in finančno samostojen zavod; sprejemal, vz- gajal in oskrboval pa naj bi otroke in mladino iz vse republike. Prvih 67. otrok je prišlo iz zavoda v Hrastovcu, z njimi pa tudi prve 3 bolniške strežnice in 2 bolničarki. Prvi ravnatelj zavoda, profesor Marijan Bor- Varovanci zavoda so pripravili prisrčen kulturni program štnar in njegovi sodelavci so imeh zelo težko in odgovorno delo, ki je v poznejših letih rodilo številne razvojne pridobitve. V prvem obdobju so dali poudarek osnovni negi in varstvu otrok, leta 1954 pa so pričeh tudi z usposabljanjem zmerno prizadetih otrok. Obdobje od leta 1955 do leta 1967 so namenih razvoju zdravstvenega varstva in vzgoji. V tem obdobju je bil odprt tudi oddelek habilitacije otrok s 25 posteljami. Od leta 1967 do 1971 pa so bili narejeni večji premiki modernizacije zavoda, ki so težih k sociaUzaciji in prehodu iz čistega varstva v delovno usposabljanje. V zadnjem obdobju od leta 1971 pa so bile realizirane številne zamish in strokovne rešitve. V tem obdobju so pri obravnavi otrok nastopile revolucionarne spremembe, s številnimi pridobitvami. Zavod v Dornavi le dandanes edina ustanova, ki poleg zmerno prizadetih sprejema tudi najtežje duševno prizadete otroke. V vseh 30 letih je v lem zavodu našlo svoj drugi dom več kot 1100 otrok. V tem času so se zvrstili tudi številni zaposleni, vendar od ustanovitve zavoda v njem še danes vstrajajo delavke Nežka Horvat, Pepx;a Jurič. Lojzka Vrbek, Udeleženci slovesnosti pa so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo izdelkov varovancev Rozalija Selinšek in Anica Šegula. V zgodovini zavoda pa bodo prav gotovo ostala podčrtana imena: Marijan Borštnar, Mihael Guček, Irena Aiko, Ljuba Neudauer. Aleksander Poznik. Adalbert Slekovec, Dušan Parazajda in imeria mnogih drugih, ki so dali razvoju zavoda svoj delež. Tudi delo s starši, kot sestavni del habilitacijskega, procesa je zadnja leta postalo vse bolj nujno in uspešnejše. Da so bili delavci zavoda v Dornavi v minulih 30 letih pri svojetn delu resnično uspešni pričajo številna družbena priznanja, ki so jih prejeli. Sedanji ravnatelj zavoda Milenko Rosic je v slavnostnem govoru poudaril pomemben prisjjevek slehernega zajx)slenega v zavodu in orisal zgodovinski razvoj, v kulturnem programu pa so nastopili varo- vanci zavoda, člani mešanega i>evskega zbora Domava in tamkajšnji mladinci Številni gostje pa so si z zanimanjem ogledali skrbno pripra- v^cno razstavo izdelkov, ki so jih izdelali varovanci. M. Ozmec .^Zaščitene kmetije" v občini Ormož Skupščina občine Ormož je februarja 1978 sprejela odlok 1 določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Ker je po določilih zako- na, ki ureja to področje, treba najmanj vsakih pet let pregledati in uskladiti odlok, je Kmetijska zemljiška skupnost občine Ormož že v začetku leta 1982 predlagala vsem krajevnim skupnostim revizijo omenjenega odloka. Ta naloga je bila opravljena in pred zbori SO Ormož je osnutek odloka, ki zajema kar 992 kmetij. Pregled števila kmetij iz posameznih krajevnih skupnosti: Ivanjkovci 104. Kog 9 L Miklavž 93. Ormož 206. Podgorci 68. Središče ob Drav^i 121. Tomaž 192 in Velika Nedelja 117 kmetij, za katera velja posebna ureditev dedovanja po zakonu. - u Prva slovesnost v novem domu krajanov Tudi X kraievni skupnosti Budina-Brs^e so 40. nmini dan naše doimmne pno&lavili dostoj- ni*. V soboto;. 26. novembra so se zbrali oa sk*vesnosti .— tokrat mvif v novem domu občanov v Bclšakovi ulicL Zbrane krajane je pozdravil predsednik krajevne konference SZDL Mitenko Ro- sic, kije pohvalil prizadevnost vseh tistih, ki su prispevaU s svojimi siedstvi in prasiovoljnim delom, da imajo tudi v te| KS sedaj sv«>j dom. V kulturnem proraramu "sa iiasto|MU imonirji in mk^UndL potiiehen vtis pa so na prisotne naredUi člani komorne- ga mošk(^ zbora iz Ptuja pod \itidsivom Tranca Lačna. Savno- stiu fiovor ob dnevu repuMike je imel predsednik skupesčine KS Budina-Br%e. Franc Lašič. za- lem pa so se krajani udeležih tudi prvega tovarišk^ srečanja v mnem domu. M. Ozmec Zbrane krajane je pozdravil Milenko Rosic. V ozadju člani komornega moškega zbora iz Ptuja. Predsedstvo SFRJ odlikovalo delavke iz Dornave Na slovesnosti ob 30-1eiiiici Zavoda dr. Marijaiia BorStnarja \ Dornavi so izročUi na|zasluž- nejšim delavkam zavoda 4 odli- ko\anja Predsedstva SFRJ. OdU- kovanje red dda s srebrnim \encem so pr^dc Mar^ Gaš- peršič. Bizabeta Jurgec in Mari- ja Kokol. Medaljo dela pa jc prejela Marija RozmaiL Vsem txlliko\ankam čestitamo in jim želimo še \ napng obilo uspeha pri delu! . OM S SEJE SKUPŠČINE TKS PTUJ šeste sge skupSčine TdesncAultume skup- nosti občine Ptm. lala je 2. decembra, se je v zboru upcmabnikov od 42 udeležilo 24 dele- gatov, v zfooru izvajalcev pa sta od šesmajstih manjkala dva dd^ta. Pn olvavnavi poslovnika za delo skupščine in njatuhorpobov smo slišali predlog, da bi seje bile v popoldanskem času, da delo ne bi trpelo. Nol o lem so se že izri^ v temeljnih sredinah, ko so se s posebno anketo v večini odločili za dt^ptJdanskičas. Za tem so delegati menih, da bi moralo ihti poročilo o devetmesečnem delu boljše, saj ni zajetih nekaj pomembnih do- godkov. Ldtno poročilo bo gotovo te po- manjkljivosli odpravilo čeprav je tudi res. daje poročilo sestavljeno na osnovi poročil izvajal- cev programov, ki pri lej nalogi niso dovolj vestni. Nato so delegati z večino glasov potrdiO, rebalans finančnega načrta skupnosti za letos, največ pripomb pa je bilo na razdelitev dela sredstev, namenjenih za nagrajevanje (gre v bistvu za pokrivanje dela stroškov) izrednih in neplaniranih dosežkov kot so udeležba ria državnih prvenstvih Jn napredovanja v višji rang tekmovanja. Verjetno si člani sveta za razvoj, družbeno planiranje in svobodno me- njavo dela. ki sO predlog pripraviU, takšnega nezaupanja nekaterih izvajalcev niso zaslužili. Delegati so sprejeli tudi osnutek programa za prihodnje leto. poročilo o ^»cminjanju prispevne stopnje med ksam m sklep o začas- nem financiranju dejavnosti v prvih treh me- secih prihodnjega leta do sprgcma finančnega načrta. Pri obravnavi osnudia {mavilnika o razvrstitvi športnih panog in osnov za finan- ciranje tekmovalnega ^^Mxta so menili, da je -osnutek dobra osnova za javno iaz|mava, ki bo trajala mesec dni, sestai^ald pa so opiavifi pomembno delo. Ob kmcn jc predstavnik • sekcije za boks opozoril na prosinslcc težave te dejavnosti, ki nadaljuje s še bo^ zavzetim de- lom. L kotar Zaplešite z nami v Podgorcih v soboto. M. novembra, smo po dolgem času ponovno prestqpUi prag Osnovne šole Podgord. Tokrat nismo prišh s težkimi torbami na ramah in s strahom pred spraševa- njem, temveč obraza in polni skrivnostnega entuziazma v srcih. PrišB smo v plesni tečaj, ki ga že nd^aj 1^ zapored organizira naša OO ZSMS. Letos se tečaya poleg mladih iz K S Podgord. uddežuje še nekaj mladih iz sosed- njih KS, tako nas je na vajah prek štirideset in šcdska učilnica, na katero nekateri nimajo nič kaj lepb ^pcmoninov, nam bo kmalu postal pretesna. Tenmo je že bilo in nuaz je pošteno stiskal, ko je med nas prišd naš prijatelj in plesni mojster — Slavko Prejac. ki ob svojem geo- detskem delu najde vedno dovolj časa tudi za družbeno-politično aktivnost. J a. pa ni prišel sam. na plesne vaje ga vedno spremljata star, a še dober gramofon v eni. ter plošče v drugi roki. Tako naložen, jo ponavadi peš primaha listih nekaj >>šrilov<(. kar jih ima do šole. Seveda vsak »mešter mora imeti svoj cejak s soboj«. bi rekla marsikatera starejša. No, domov pa le ne gre peš. saj naš predsednik Janko MeSko. kateremu se lasje kar jezijo od preveliko dela. rad zaštarta svojo stoenko in ga s »cejakom \ted« potegne domov. Na prvi vaji noge niso ravno preveč uboga- le, čeprav samo dve. ju je bilo težko »lodati«. vsaka je pač hotela po svoje. Mogoče je ImIo c^io malo dolgočasno, predvsem za tiste, ki so le plese že prej poznali, pa so holdi le prev«i- ti. koliko še zmorejo. Plesa se namreč veliko težje naučimo kakor pozabimo, kako hi ne. ko pa je tako malo možnosti za »pravi« ples. Angleški v alček, s katerim smo se na prvi vaji prav pošteno spotili, lahko zaplesieroo te redko. Toda ob koncu vaje smo ga znali zaplesati ludi ob glasbi. Lep napredek luy? . Lpam. da bomo vztrajafi do konca in tako po dvajseturaem leč^ zares solidao znplesa- li na zaključnem plesnem večeru, lijcr bamo izbrali najboljši plesni parscione '83- Ivo Kusar1>aaj INFORMACIJA 0 GRADNJI KANALIZACME KS IVAN SPOLENJAK v radSjski oddagi .Jz n^Oi krajevnih skup- nostr' 7. novemlmra, je Ma posredovana neresni- čna infbrmacqa kn^ana ^ede gradnje kanaliza- cije ob Maribonta oesiL Občan je trdil, da je bilo ob gradnji kanaHranje, predvsem pri leto- šnji ct^a v VcspaziaiKm nfid razmetavanje dražbcnega denarja. Ker skri^janje informacij negativno-vpiva oa ostale krajane, ki niso podridfaneje seznaiqeni s pot^om gradnje, daje svet knjevne skivoosti Ivan Spolenjak nasled- njo faiformacijo: Gradnja tanaliacije je bila ^ejeta v krajev- ni skuinosd z idiacndumom in se ttvaja sklad- no z iideianim gradbenim dovoljenjem in tehni- čno dokumemadjo. Svet je imenoval gradbeni odbor, ki ^prem^ gradnjo in porabo sredstev. V nekaterih primerih se je giadbenrodbor skupaj s krajani dogovoril za manjEa odstopanja od pro- jekta, kar pa je gradiqo samo pocenilo. Tudi v primera VcspaziaBawc oEce se je prvotno grad- beni odbor dogovoril s ki^ani, da se bodo izog- nili poSkodbam asfaka v oUd tako, da se bodo prik^učevali s skupinskimi faSnimi priključki di- icklno na prinunao karaHracijo, ki poteka ob Marteski oeslL V ta namen so bili zgrajeni trije jadOd na plimarrb kanaKzadji. dva sta bila namenjenadogovarjenanupriključevanju. Prav občan, ki je dal neresniiiio informacijo, je svoj faSni priUjaEdc, oa kHtefcga bi se naj priključili tudi osah, nafcda piepltko in s tem onemogočil nadaljnjo prikljačevanjc. Tako je bil porušen prvotni dogmor, ker pa so v tem dehi ulice medsdm>ini sniwhki odncki zdo slabi, so posa- mezniki ves čas mapiotovai gradnji kanalizacije čez njihova zeBdjfiEa, obenem pa pritiskali na krajevno skjbpihkt, daizpofau obveznosti iz skle- njenih pogodb. Zato je krajevni skupnosti pre- ostalo k, da zgradi kanauzadjo po izddani te- hnični doki—eaudji io s spremembo, ki je bila po o^fedn na terenu dogovcmjena z ustreznimi inSpekdjskiaii sluHami. Z dograditvijo tega de- te kanaKrarije je bila dana možnost priključitve vsem knjanom aatem obaaoCiu in tudi tistim, ki bodo tukaj Se g^adBL Sredstva, ki so bih za ta namen iilanirma. so v enaki vffini todi porablje- na. Nastal aiso nobcai dodami stroški, kar je razvidno tadi iz porofilagradbenega odbora. Zaradi nenehnih podražitev gradbenega ma- teriala in usi«g,je mord padbeni odbor že v za- četku posvetili z razpotod^ivimi finančnimi nema ravnala z razpoinUjivimi Tmančnimi sredstvi, toGko Imij, ker sredstva zbrana s kra- jevnim sunoprispen^om do začetka del niso po- krila imucstic^skcga zneska. Zato so morali naje-, ti prcmostavcni fcredb, seveda poleg sredstev, ki so jih aaMcaS iz snjfik sUadov Samoupravna km je tudi pokopan Igorjevi tudi poslej niso imeli več štirinožnega družinskega člana, ker je slovo od njega skoro tako težko, kakor od ljubljenega človeka. Zgodba o Kimu je najbrže nekoliko predolga, toda nekateri psi jo zaslužijo m Sicer je teklo življenje po vojni nasplošno enoličneje in bolj umirjeno. Igor je bil bolehav in se zato ni razdajal na vse strani, kakor so drugi pričakovali. S težavo je zmagoval obremenitve svojega poklica. V prostem času je delal na vrtu, ki je bil sredi mesta v prisojni ulici za visokim obzi- djem. Tekom štirih let med vojno so se vsi nasadi bogato razbohotili in drevje je doseglo zrelost bogatih žetev. Žlah^e vrste marelic, breskev, češenj, sliv in še drugega sadja je bilo v izobilju, prav tako zelenjave, dišečih jagod ter ostalih je talnih sadežev. Tudi krhki beluši so v peščenih gredah vsako leto dobro obrodiH. Zemljišče je bilo oblikovano, v zgornjem delu hribček s cvedičnimi gredarni. na pobočju majhen sadovnjak, na nižji ravnini travnik v mini velikosti in na spodnjem koncu radno obzidane gredice. Vsi so se ves prosti čas najraje mudili na vrtu. Ob poletni pripeki so se malo posončili do večernega hladu, ko je manjše vrtno delo prijetno okrepilno razvedrilo. Ko pa je zavladalo visoko poletje z jasnim panonskim nebom in je pripeka omotično tiščala k tlom. so se preselili v staro stopničasto kopališče ob Dravi, ki bistra teče pod visokim obzidjem. Le redka neurja sojo skalila. Ko pa so se začeli taliti ledeniki ob dravini zibelki na Tirolskem, je prite- kla mrzla in belkasta kakor razredčeno mleko. Posebnost v kopališču je bilo veliko mlinsko kolo, ki je bilo zgrajeno na dveh širokih ploviUh in potopljeno pod gladino toliko, da ga je vodni tok noč in dan enakomerno obračal. Ob strani na obodu kolesa so bile pritrjene lopataste zajemalke, ki so zajemale vodo in jo samotežno izlivale v dolg cementni žleb, po katerem je počasi tekla proti bazenu. Spotoma seje ogrevala v soncu in osveže- vala globoki bazen. V kopališču je bilo vedno zelo živahno. Mnogi znanci, mnogo prijateljev in temu primerno veliko pomenkov in modrovanj. Razvedrilo je bilo skromno, pa vendar rekreacijsko, zdravo in utrje- valno. Drava je redkokdaj presegla devetnajst stopinj topline. Na soncu pregreta telesa so kopalci kalili v ledeni vodi, kakor kovači razbeljeno železo. Kako prosto uro je Igor posedel v kavarnici čez ulico na oglu trga svetega Florijana in igral razve- drilno igro kraljevskih figur. Najstarejše slovensko mesto, ki ima svoj začetek v zgodnji dobi rimskega imperija, je bilo v tistih časih še nerazgibano, mirno romantično, z enoličnim prijetnim življe- njem. Pomembno trgovsko središče Dravskega polja in okolnih goric z značilnimi velikimi sejmi, med katerimi je bil Katarinin najživahnejši. Igor je skušal po končani vojni svoje življenje popestriti in tudi poglobiti, kolikor je pač bilo po tolikem razdejanju in splošnem pomanjkanju možno. Življenja v predvojnem smislu ni bilo mogoče več v polnem obsegu urediti. Nastopile so radikalne spremembe v javnem življenju in so se zajedale globoko tudi na privatna področja. Za posedanje v družbi po kavarnah ni bilo niti prave volje, niti dovolj časa. Skopo odmerjene proste ure je Igor izpolnjeval s krajšimi sprehodi; ob koncu tedna pa še kar naprej z lovom, kateremu je ostal zvest in je bil edino opravilo, za katerega mu ni bilo nikdar škoda žrtvovati tudi cele nedelie Že dolga leta nazaj, kmalu po prvi svetovni vojni sta se navidezno poznala z markantninj tujcem. Mož je bil visokorasle elegantne asketske postave, podolgovatega, navzgor narahlo v trikotnik prikro- jenega obraza, kostanjevih las, nemških oči s prodirnim pogledom in stalno s pipico v ustih. Kot umetnik se je v tujini spoznal z domačinko, ki je bila tudi umetnica in je izhajala iz umetniške rodbine Kasimirjevih. Njen oče Alojz Kasimir je bil o rodu Poljak in je kot oficir avstroogrske armade služil v mestnem garnizonu. Že oče je mnogo slikal. Posebno znana je velika olnata slika starega mesta. Še bolj se je kot umetnik proslavil njen brat Luigi, kije živel na Dunaju in je s svojimi jedkanicami zaslovel po celi Evropi, celo onstran Atlantika. Tako se je umetnik priženil v umetniško druži- no. Žena Elza je dobila za doto staro romantično brunarico, pokrito s slamnato streho na robu mesta pod mestnim pokopališčem. Tu sta stanovala, kadar sta prebivala v ženini domovini. Še večje veselje pa je imel umetnik, ki je bil doma z nepre- glednih močvarnih severnopomorjanskih nemških ravnic, komaj kakih štirideset kilometrov južno pod zalivom Jade na Oldenburškem. z drugim delom dote. ki mu je prinesla vinograd na Varej- skem bregu romantičnih Haloz. Nadaljevanje prihodnjič TEDNIK ~ ^- clecember 1983 NAŠI OOPiSNIKI - 11 TUDI HALOŽAN JE ČLOVEK Večkrat prečitamo kaj o Halozah in posameznih domačijah, ki se jim je uspelo izvleči iz zaostalosti Mnogo o tem opisuje Ivo Ciani, ki ga poznamo kot urednika oddaj iz vasi v vas. zato je med Haložani postal zelo priljubljen gost, saj njegovo zanimanje posega v preteklost in pa tudi sedanjost, zato so mu Haloze dobro poznane po težavah človeka in tudi po lepoti. Zal pa mnogi ne poznajo tako dobro Haloz, zato jih vidijo v čisto drugi sliki, ki ne spodbude človeka. Visoko v hribih Haloz človeku ne dajo upanja, da se bodo pogoji življenja izboljšali ali celo, da bi bila ponujena družbena p<:)moč, saj večina živi v zdo težkih pogojih. O tem bi morali več razmišljati tudi v občinskem vodstvu in ob lem ugotoviti, da so daleč previsoke dajatve, ki Se vedno bolj poglabljajo zaostalost. Naj ne bo odveč primer, ki ima na stotine podob- nih, da človek poseduje 3 ali 4 ha zemlje, morda tudi več, od vsega tega pa niu hektar obdelovalne zemlje. Na vso to zemljo se mu izračuna letni prihodek za določitev davka in prispevki za zdravstveno in kme- čko zavarovanje ... Po povrSini je obremenjen vsak enako, ne glede na to, če je zemlja ilovnata ali kam- nita, če redi eno kravo in kakšno svinjo za svoje minimalne potrebe, povrh je še star, nezmožen za de- lo. Na takšne probleme nihče ne gleda, plačati raoraS, če ne sledi prisilna izterjava, če ta ni mogoča, potem vknjižba na zemljo. Tako mnogim revežem ne preostane drugo, kot da vzame motiko in si gre služit tisti dinar za plačilo obveznosti, ki jih od njega zahteva družba. Na široko se govcmi. da je treba čim več zemlje obdcbti in dvigniti kmetijstvo tudi v Halozah, vendar ni pogQ§ev za fcaldkn SidSi razvoj, razen tu in tam za fivinarqo. so pa za vinogradništvo a tega je že do«(4. Ob tem se je ticba vprašati, če se pri takšnih n^INT"* cenah gnndja in cenah zaščitnih sredstev Se iipbCa vinogradnStvo. Tiidi v bodoče ni pričakovati, da bi mladi ostajali v teh krajih, ddoo zaradi slabih pogojev, delno, ker je po teh t»^Wfkni hribih posejano polno vikendov. To je t^wf» problem, ki ne odbija samo mladih od dela, ampak ludi staiclh Chtvck ima občutek manjvredno- sti. V poletnih mesedh, ko se začne spravilo krme, je trdia to navezati v breme in jo na hrbtu znositi na hrib. Pri tem takega re!veža včasih potolaži kak vi- kendih, ki se tam sonči ali sedi v senci, češ ,,tebi ni potiebcn magarac" Enako tudi otroci od vikenda- Sev ^kd^o zviSka na svoje haloške vrstnike. Zato ni čudno, da mladi ielqo oditi tz Haloz, saj pravijo: za- Iri j«z moral, ko pa onim ni potrebno tako delati in kQub temu bolje živijo. Zavedam se, da družba ni kriva za take pojave, to- da Ujid> temu, da so časi za mnoge težki, so še večino prdqpi za ndkatete, saj imajo Se vedno preveč časa za neddo. Pravijo, da na Kitajskem gredo stari in mladi po shuSn na polja ia tisti, ki je najboljši, ki se udeleži največ takSnih akdj. dobi priznanje vzornega delav- ca. Tistim z nizkimi dohodki bi se tudi pri nas dalo kaj tak&ikga dopovedati, saj se tu in tam že dogaja, da nekateri pomagajo kmetu in dobijo ozimnico. To je dokaz, da ima Bovek voljo do dela in da je le delo tisio, ki ustrarja n^ed Soveku. zato je spoštovanja vreden vsak dovca. Ki tuoi pošteno dela. ^i.. ^ . ________ Franc Drobiiič Ali znamo ceniti zdravje? Sem že 30 let vaša redna bralka, saj je mož naročnik Tednika že oo leta 1953. Pred leti sem se ponesrečila in še vedno ležim v postelji. V zvezi s skrbjo zame sem dolžna zapisali javno zahvalo, zalo prosim, da jo objavite. Velikokrat človek sliši potar- nati lega ali onega: »oh. da bi le bil zdrav!« Kaj dejansko pomeni zdravje spoznaš šele lakral. ko resno zboliš ali ko le nenadno zadene nesreča, ki te za dalj časa priklene na posieljo. In kdo ti ob lem lajša trpljenje, skrbi za dobro počuije in ti daje smisel življenja? To so ljudje, ki skrbijo za naše zdravje, za nego bolnikov. Nji- hov poklic ni lahek, zahteva delo ludi ob nedeljah in praznikih. To \clja še posebno za delavce v domu upokojencev, saj je ob njihovi skrbni negi že precej bi)lnih in nepokreinih starčkov /ačclo spel hodili. Naj bom konkretna, gre za Dom upoko- jencev Ptuj-Muretinci. Prav delavkam iz tega doma sem dolžna izreči javno zahvalo in lu ravnateljici doma Mileni Medved, zdravnici dr. Sonji Lisui in nadvse prizadevnim sestram: Marici Zebec. Marinki Korenjak. Katici Liber. Jeleni Kovačič in Ireni Petek. Vsem velja enaka zahvala, za njihov vsestranski trud. skrb in nego bolnikov na domu do njihove ozdravitve. Zalo še enkrat HVA- LA VAM! Hvaležna upokojenka Francka Simonič. Murelinci 46 Rogoznica, 10. november 1983: StanKO Viicmk, Kicar 135 Anica Krajnc, Nova vas 45, Ivan Kekec, Nova vas 64, Branko Berghaus. Domava 14. Alojz Žitnik, Domavska 20, Ana Duh, Kicar 107, Ivan Goričan, Kicar 140, Miran Duh, Kicar 137, Ivan Kušar, Nova vas 99, Ivan Duh, Kicar 118, Milan Lesjak, Nova vas 57, Alojz Gregorec, Žabjak 5, Simon Anžel, Žabjak 3, Stanko Muršec, Nova vas 113, Anton Polanec, Nova vas 68 in Anton Duh, Kicar 137. Op)ekama 2abjak, 10. november 1983: Anton Kokol, Kukava 31, Jože Kolar, Senčak 4, Vojo Velikovič, Potrčeva 48, Milan Babosek, Žabjak 6, Milan Goričan, Vodni- kova 3, Jože Kline, Žabjak 13, Janez Cuš, Gabemik 20 in Ven- česlav Lozinšek, Krčevina 108. Železniške delavnice, 15. novem- ber 1983: Marjan Noiesberg, Dubrava 13. Franc Bombek, Cvelkovd 108, Franc Klemenčič, Mala vas 7, Zvonko Potočnik. Zavrč 9, Rajko Bromše, Gajevd 8/a, Franc Malek. Žabjak 14, Ivan Dekovič, Ziherlova 5, Alojz Tu- šak, Gorišnica 106, Gorazd Jur- koidč. Ob železnici 13, Jože Cestnik, Zagrebška 113, Alek- sander Lepenik, Zagrebška 114, Jože Kokovnik, Dražend 16, Milan Ranfl, Sobetind 42, Jože Kdc Goričak 58, Jože Amuga, Trnovska vas 48, Slavko Petro- vič, Podvind 2, Milan Jurič, Kiaigheijeva 20, Alojz Cizerl, Mezgova Z Jože Feguš. Brezovci 21, Zvonko Makovec, Pobrežje 141, Branko Kacjan, Skrblje 5, in Franc Hojžar, Podgorci 61. ŠE ENKRAT - NOV KIOSK NA ZIHERLOVI PLOŠČADI Dne 10. novembra je bil v Ted- niku objavljen člandc poročevalke o otvoritvi kioska na Ziherlovi ploščadi v bližini doma upokojen- cev, kjer prodajajo razne dobrote od ocvrtega krompirčka do pečenega piščanca. Omoijeno je, da se tudi oskrbovanci doma upokojencev poslužujejo uslug te- ga kioska. Nekatenm oskrbovancem je ta- koj prišlo na misel, da bodo tisti, ki iščejo napake in spodrsljaje v našem domu, našli tudi v tem članku kamen spotike. Niso se motili. Po mestu so se resnično razširile govorice, da je v domu upokojencev tako slaba hrana, da so oskrbovanci lačni in si morajo kupovati dodatno hrano v ton kiosku. Zdi se mi, da sem dolžna pojasniti vsem, ki imajo sedaj sla- bo mnenje o našem domu, da ima- mo pri nas zelo okusno pripravlje- no hrano, ki je primerna za stare hudi. Se sedaj, ko je tolikšno pomanjkanje mesa, anamo vsak dan meso, če ne'zreda, P*^ kosih med jedjo. in zakaj si ne bi smdi od časa do časa privoščiti fc^^fnt-gn pribol- jška zunaj dcmua, ne da bi nas ob- čani gledali: „Glq ga, reveža, la- čen je!" Ah so vsi tisti, ki se poslužujejo dobrot v temu kioskn lačni? Ne! Privofičgo si ndog, kar si trenutno zaželijo. Tiali nam se včasih vzbudi ž^a po farastljivem krompirčku, po vroči hrenovi ali po čem drugem. Ali smo zato pomilovanja vredni, sočutnega pogleda ali cdo neuiemeljaži govoric? Naj pove-n vsem, ki iSčqo napa- ke o našem domu, nas ponuhtjejo in žalijo naš ponos, da nam je v našem domu zdo kpo. zakurijo nam, ko so še povsod nuzie peS, imamo zdravo, zdo okusno brano, osebje je do nas imjazno. In čep- rav nismo lačni, — so golobi proti vsem prepovedfan mftga kruha siti, se bomo Se ustai^jali pri omenjenon kiosku in si potešili že- ljo po kakšni poslastici. Zdi se nam, da hnamo za to enake pravi- ce kq( vsi ostali občani, katerim ne sedamo pod prste kaj jedo in za- kaj? Prosimo, glejte na nas kot na enakopravne državljane in ne ponižujte nas s svojimi neu- temeljenimi pripombami. Ela Penkova Skrb za kulturo V Impolu v delovni organizaciji, IMPOL Slovenska Bistr . ečajokul- tum>rvim in dru&im zasedanjem, nato so zasedanje pozdravili predstavniki Partije, vojske, mladine. AFŽ in posameznih naših dežel: Srbije. Hrvatske, Slovenije, Cme gore m Bosne in Hercegovine. To je bil nekakšen uvod v tisto bistveno, zaradi česar je bilo zasedanje sploh sklicano. Izvolili so delovno predsedstvo, opravih verifikacijo mandatov, poslušali razne pismene pozdrave, ki so bdi poslani zasedanju. Po tem je prvi predsednik dr. Vojislav Hermanovič-E>edo dal besedo tovarišu Titu. Tito JC nekaj minut stal za govorniškim odrom in čakal, da bo potihnilo vzklikanje. Večkrat je začel: »Tovariši in tovarišice .. toda njegove besede so se'izgubile v ploskanju in vzldikanju delegatov. Z roko je pozival delegate, naj nehajo, a je bilo vse zaman, končno je še sam zaoloskal z delegati. Titov referat je trajal približno eno uro; bil je preprost, jasen in jedrnat, brez sleherne ddvtžne besede. Tito ga je bral mimo. malo je [»rivzdignil glas samo na tistih mestih, ko je govoril o izdajalcih, ki so ne samo \ usodnih dneh naše zgodovine izdali svojo deželo, temveč so poskušali zavezniško javnost prevarati in predstaviti boj narodnoosvo- lxxiilnega gibanja in njegove vojske za svoj boj. Delegati so Tita pogosto prekinjali s ploskanjem in vzkliki, na enem mestu pa se je utrgal hudournik srda. ogorčenja in negodovanja. Bilo je ob Titovih b^edah — da so bile narodom Jugoslavije potrebne velikarLske žrtve, da bi p>re- pričaU svetovno javriosL daje kri prelita v Jugoslaviji, njihova kru ne pa kri tistih izdajalcev, katerih poglavarji uživajo gostoljubje v zavezniških deželah.J*o referatu seje začela razprava. Delegati so z burnim ploskanjem sprejeh sklepe v smislu deklara- cije, ki so mil naslednji: 1. da se Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije kon- stituira kot vrhovno zakonodajno izvršilno predstavniško telo Jugosla- vije, kot vrhoNoii predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celote, nacionalni komite osvoboditve J ugoslavije pa se ustanovi kot telo z vsemi značilnostmi ljudske obla.sti. preko katerega bo Antifašis- tični svet narodne osvoboditve Jugoslavije uresničeval svojo izvršilno funkcijo; 2. da se izdajalski jugoslovanski begunski »vladi« odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da ne bi mogla predstavljati narodne Jugoslavije kjerkoli in pred komerkoli; 3. da se pregledajo vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki so jih v imenu Jugoslavije sklenile begunske »vlade«, da bi jih razveljaviU ah ponovno sklenilL oziroma da se ne odobri in da se ne prizna medna- rodnih pogodb in obveznosti, ki bi jih v prihodnje v tujini morebiti sklenila b^unska takoimenovana vlada: 4. da se Jugoslavija zgradi na deoK^iratičnem federativnem načelu kot državna skupnost enSopravnih narodov. Valerija Zupanič, 8/b. OS bratov Strafda, Marfcovd SPOMINI MOJEGA OČETA NA MLADOST Moj očka je bil doma v Slrnišču. kraju, kije tri kilometre oddaljen (xl Kidričevega. V .šolo je hodil v Kidričevo. Nekoč mi je pripove- doval, da so v tem k raj u med voj no Amerikanci bombardirali progo, po kateri je peljal sovražnikov vlak. poln municije. Še takrat, ko je on tam stanoval, so bile v zemlji neaktivirane bombe. Zato se je "pripetilo veliko nesreč. Tega do- godka se velikokrat spominja in mu o njem tudi pripoveduje. Z vehkim zanimanjem mu prisluh- nem. Nekega dne so se šli otroci, med njimi tudi moj očka. kopat. Bili so v vodi ter se veselo kopali ter škropili. Naenkrat so zaslišali strašen f)ok. Nad njimi so se razpršili kosi granate, ki je ek- .spkxlirala. V strahu so čakali, ali bo katerega zadel kakšen ko.šček. Vendar se je vse srečno izteklo. Na sredini poti so srečali svoje starše, ki so bili prestrašeni, ali je z otroki vse v redu. Nato so se srečni vrnili domov. Moj očka pa je bil ludi razpo- sajen deček. Ko je hodil v četrti razred, gaje učil tovariš ravnatelj. Nekega dne so dečki šli v skupini domov. Zemlja je bila prekrita s snežno (xlejo. Ravno mimo to- varne v Kidričevem smo šli. ko so jih začele deklice izzivati. Mojega t>čka je to razkačilo. Prijel je sneg. kije bil zamazan od izpušnih pli- nov, ter z njim naribal eno izmed deklic. Tisti trenutek je mimo njih njih pripeljal tovariš ravnatelj. Videl je kar je storil očka. velel mu je naj teče za kolesom do šole. Pot je bila dolga. Povrh tega pa je mora! še ostati po šoli s prvim razredom, ki je imel popoldne pouk. To je bila zanj najhujša kazen. Očka je streljal tudi s fračo. V elastiko, ki jo je napel je vtaknil žebljiček. Drugega pa je že držal fMipravljenega v ustih. Ponesre- čilo se mu je. žebljiček mu je zdr- knil v grlo. Kaj zdaj? V strahu je premišljeval, naj ga pogoltne ali izkašlja. Odločil seje. izkašljal ga je. Nikoli več mu ni prišlo na mi- sel, da bi streljal s fračo. Očka je rad hodil k svoji stari mami. Obiskala sta jo z bratom. Tam sta tudi prespala. Očka pa ni -dal miru. Kar naprej se je pre- metaval po postelji. Takrat pa je bratu do\olj. Očkove noge je :..Knil med svoje ter ga prijel za roke. Očka se ni mogel premeta- vati p)o f>ostelji. Suzana Menoni. 7/a. OŠ dr. Pranja Žgeča Dornava TABORNIŠKI DOM V soboto, dne 22. oktobra 1983 smo se zbrali pred šolo. Pred šolo sta že čakali naši vodnici. Dani in Mina. Namenjeni smo bili v gozd po kostanje. Nabirat smo Sli zato. da bi dobili denar za vodtwo zas- tavo. Čebelice smo nabirale divje kostanje, medvedki pa prave. Čez uro smo se napotile v park in ča- kale medvedke. Dolgo jih ni bilo. Cez nekaj časa so prišli. Vsak je prijel eno vrečo in šli proti Zadrugi. Ko smo prišli nam je prodajalka dala dve vreči. Obe smo skoraj napolnili. Potem je zvagala. Omeli smo 58 kg. Dobili smo denar in veselo odšli. Ko smo prišli v gozd so nekateri rezali kostanje. Imeh smo dobrega pe- kača Vladota. Ko smo kostanje pojedli smo veselo odšh domov. Tamara Primc-Tami. OŠ Franc Osojnik, Ptuj VODOV SESTANEK V peietc sem bila pri taborni- škem krožku. S tovarišico vodnico Danico smo se pogovarjali o 1. novembru. Dnevu mrtvih. Potem smo skupaj obiskali ptujsko po- kopališče. Na grobove padlih bcwcev smo položili cvetje in pri- žgali sveče ter prebrali imena. Tabornica Saša-Sanda je reciti- rala pesem Gorite vse lučke neba. Nato smo p)očasi krenili proti šoli. Reberc Mileta-Sinička. OŠ Franc Osojnik. Ptuj MOJA VAS Stanujem na Spodnji-Hajdini. V vasi se počutim zelo prijetno. Imam tri sosede. Kadar potrebu- jemo pomoč, nam priskočijo po- magat. Nikoli se ne prepirat. V vasi živi mnogo prebivalcev. Imajo zelo urejene domove in vsi si jih obnavljajo. Posebej lepo je poleti, ko krasi vas mnogo cvetlic. V vasi živijo še trije moji sošolci. Želim si. da bi vaščani moje vast živeU v miru in prijateljstvu. Jože Zupanič, 2/a OŠ Ivan Spolenjak NAŠA ULICA Stanujem v Vespazianovi ulici. Ulica je svetla, široka in asfalti- rana. Po njej vozijo avtomobiU. Večkrat pa se na njej igrajo veseh otroci. V naši ulici stanuje mnogo otrok, s katerimi se dobro razu- mem. Moja soseda Rok in Vid sta tudi moja sošolca. Z njima se večkrat vozimo po uhci. Tina Vukasovič. 2/a NAŠA VAS Vas. kjer stanujem, se imenuje Draženci. Moj dom stoji ob as- faltirani cesti. Je nov, zato mi je v njem še Posebej prijetno. V vasi poznam ljudi in z njimi se dobro razumemo. Moje najboljše prija- teljice tudi stanujejo v tej vasi. Pred leti so vaščani obnoviU dom občanov. Blizu je igrišče, tam se lahko igramo. Suzana Dobnik. 2/a NAŠA ULICA Ulica je široka, ob njej je le pet hiš. Ni mi všeč. ker po njej hitro vozijo motoristi in avtomobilisti. Pozimi je ulica ledena, poleti pa zaprašena. V naši ulici stanujejo le' štirje moji vrstniki. Po uhci se večkrat sprehajajo muce, psički krti in x)lžki. ki večkrat končajo pod colesi avtomobilov. Stanko 2^ltar, 2/a KULTURNI DAN V četrtek. 10. novembra 1983 smo imeli učenci petih razredov kulturni dan. Dogovorili smo se, da si bomo ogledah znamenitosti našega mesta. Ptuj ima mnogo zgodovinskih znamenitosti. Na Trgu svobode smo si najprej ogledali minoril&ki samostan. Nato smo kreniU proti paviljonu Dušana Kvedra. Pred njim stoji doprsni kip narodnega heroja Fušana Kvedra. Po starem delu mesta smo zavili proti domini- kanskemu samostanu. V njem smo si ogledah izkopanine iz rimskih časov in bogato zbirko starega denarja. Našo pozornost je pritegnil Laibov oltar. Na Slovenskem trgu smo si še ogledali Orfejev steber, spomenik Jožeta Lacka in mestni stolp, ki je obdan z rimskimi iz- kopaninami. Tako smo ta dan spoznah del slavne preteklosti našega mesta. Alenka Kajzesberger, 5/b, vsi OŠ Ivan Spolenjak. Ptuj ZVEZDE Gledam v zvezde in razmi- šljam, kaj ko bi le mogla prijeli eno samo z roko. ki bi bila tako velika kot zemlja. Razmišljam ter tubtam. Neskončni planeti so oddaljeni od nas. miljarde let in še več. Včasih, ko ne morem v zvezde. Mogoče mi bo katera prinesla srečo. Svetlikajoče ter velike so bližnje našemu planetu, druge rnajhne in komaj opazne so bolj oddaljene. Gledam veUki in mah voz ter poskušam dognati kje je zvezda Sevemica, kje so druga nebesna telesa, ki lebdijo v veso- lju. Nikoli poprej nisem tako po- gosto opazovala zvezd. Ko je not se večkrat zazrem v zvezdnato nebo. Z bratom poskušava, kdo bo prej poiskal zvezdnega Orla ah pa Tehtnico. Noben od naju ne more odknti leh zved. Neskončno ve- solje lahko le znanstveniki razis- kujejo. Ker je vehko poletov na 5lanete v vesolju, bi si želela en vošček zvezde za spomin. Prejšnjo noč sem videla Rimsko cesto tako lepo kot še nikob po- prej. Zvezde, najbolj oddaljeni planeti se nam zdaj vedno bolj zdijo znani in domači Mogoče bomo nekoč imeh priložosi ogledati si Luno in Saturn od blizu. Mojca Masten, 7/b, OŠ Ivana Spoicnjaka. Ptuj NA OBISKU PRI VRSTNI- KIH Letos smo imeh prvič kulturni dan. Bilo je v torek, ko smo se z vlakom odpeljali v Cirkovce. Med potjo smo opazovali mimobežeči svet. zraven pa se pogovarjali. Ta pokrajina od Ptuja do Cirkovc je zelo lepa. Kmetje imajo tam polja, svoje domove, brajde in hleve. Tudi v Cirkovcih je tako. saj je to ena velikih vasi. Tamkajšni otroci so za nas pripravili gledališko predstavo z naslovom »Pika No- gavička.« V tej igri so nastopali učenci od I. do 8. razreda. Predstava je bila pripravljena zelo dobro, čeprav sojo pripravili otroci sami. režirala pa je tovari- šica 2. razreda. G lavna oseba v Igri je bila seveda Pika Nogavička. V njo pa je bila našemljena učenka četnega razreda. Natalija Horvat. Mishm. da je igrala tako dobro, kot prava igralka. Zdelo se mi je zelo posrečeno, ko je prišla v šolo in se obnašala tako. kot da je doma. Noge je položila na mizo in z vsem kar je naredila, ^motila pouk. Mislim, da si mi učenci tega ne moremo privoščiti, pa tudi to- variši učitelji ne. Sigurno pa je bila najlepše pripravljena zadnja toč- ka v cirkusu. To so bile prave akrobatske točke. Deklice so ko- lalkale po odru (česar si marsikdo ne bi upal) in nastopale z različ- nimi telovadnimi točkami. Naj- drznejša pa se mi je zdela učenka, po imenu Valentina, ki je svoje sposobnosti pokazala pri plezanju vrvi. Tu so pa tudi obleke. ežiserka je povedala, da so jih ndcaj starši otrok sami zašili, ve- liko pa so jih imeli že sami nare- jenih. HraniH so jih od prejšnjih predstav v posebni omari. Po končani predstavi smo se pogo- varjali z igralci. Povedali so, da so vadili 5 mesecev. Večina igralcev še ni nikoli nastopala, zato smo bih presenečeni, da jim je njihova vloga tako dobro »šla«. Daje bila predstava enkratna, smo jim po- vedah. pa so rekli, da tega niso sliš:di prvič. Letos bomo imeli še 3 kulturne dneve. Upam. da bodo imeli to- variši učitelji vedno tako srečno roko pri izbiri programa. Vesna Ivanuša. 6/b. OŠ Olga Meglic. Ptuj NA SEMAFORJU MOJE MLADOSTI SE JE PRI- ŽGALA ZELENA LUČ Že v sedmem razredu so nam v šoli svetovali, naj začnemo pre- mišljevati o tem. kam naj se pri- hodnje leto vpišemo. Takrat se mi je zdelo neumno, da bi si začel beliti glavo s tem. Zdelo se mi je. da je za to še ogromno časa. A že takoj v za- četku zadnjega osnovnošolskega leta nam je razredničarka sporo- ala. da bo že prvi mesecpouka anketiranje. To me je zelo prese- netilo, kajti pričakoval sem. da bo lo mnogo kasneje. Panično sem začel iskati po raznih priročnikih in brošurah usmeritev, ki bi mi ustrezala. Dolgo sem iskal brez uspeha, ugotovil sem. da me sko- rajda noben poklic ne pritegne. SVOJI DOMOVINI ŽELIM Svobodo in mir. ljubezen med narodi, rodovitnost in lepoto. Milica Čeh Da bi se izboljšalo njeno gospodarstvo. Zalika Suša Domovini želim, da ne bi nikoli več doživela strahot vojne. Kristijan Korpa Vse težave moramo premagati in s skupnimi močmi reševati pro- bleme, da bo naša domovina vzgled vsem drugim državam na svetu. Darja Kavkler Žehm. da bi mi bila domovina najboljša prijateljica. Sabina Krautberger Domovini želim, da se v njej rzboljša življenje in da ne jemlje v svoje breme toliko kreditov. Irena Jučnezovič V^si jugoslovanski narodi naj bodo res bratje. Andreja Šeme Da bi bik) v Jugoslaviji zopet tako lepo, kot takrat, ko je živel še tovariš Tito. Mer>' Ošlaj Moja domovina naj večno živi v miru in narodi naj se imajo radi med seboj. Lidija Krautberger Domovini želim, da ne bi nikoli čutila pomanjkanja svežega kruha in ljubezni slehernega izmed nas. * Tanja Kavkler Vsi učenci iz Franfkurta. ZRN Zato sem v šoli, ko smo morali tovarišici oddati svoja prva mne- nja, nekoliko na slepo zapisal dva programa in sicer računalništvo in matematično naravoslovnega. Slednji me je začel vedno bolj pritegovati. Edina ovira je v tem, da se bom moral šolati v Mari- boru, kar pa mi sploh ne ustreza, ker bom ostal brez prostega časa. Zavedam se tudi, da lahko uspem le. če bom redno delal. S končano naravoslovno-matematično šolo se verjetno ne bom mogel zapos- liti, zato bom moral nadaljevati študij. Tega se nekohko bojim, ker še ne vem, kako bo mi šlo v usmerjenem izobraževanju. Izbira usmerllve je zelo težav- na, ker se odločaš o svojem na- daljnjem življenju. Za petnajst- letnega človeka pa je to že f>o- sebna obremenitev. Upam, da sem si izbral pravo pot, kajti le tako bom lahko v.šolanju uspešen. Andrd Kolarič, 8/a, OS Franc Belšak Gorišnica OB PRAZNIKU domovi- na: 29. NOVEMBER JEROJSTNI DAN NAŠE DOMOVINE. TO JE VELIK PRAZNIK. POVSOD SO OBESILI ZASTAVE. IZ- LOŽBE SO OKRASILI. ZA PRAZNIK JE IGRALA GOD- BA. MILAN LESKOVAR. l/A, OŠ Olge Meglic, Ptuj POSTALI BOMO PIONIRJI OBNAŠALI SE BOMO LEPO. MED SEBOJ SI BOMO POMA- GALI. RADI BOMO POSODILI SOŠOLCU. ČESAR NIMA. LEPO BOMO POZDRAVLJA- LI. BOMO PRAVI PIONIRJI. PETRA HVALEČ, 1/B, OŠ Olge Meglic, Ptuj OBISK IZ KOPRIVNICE OB DNEVU ŠOLE PRIDEJO K NAM UČENCI IZ KOPRIV- NICE. TUDI K NAM BO PRI- ŠEL EN UČENEC IZ ŠESTEGA RAZREDA. PRI NAS BO PRE- NOČIL. PRIČAKALI GA BOMO NA ŽELEZNIŠKI PO- STAJI. LEPO GA BOMO PO- GOSTILI. ALENKA SIMONIČ, 1/b. OŠ Olge Meglic, Ptuj OHLADILO SE JE ZUNAJ JE ŽE MRZLO. V ŠOLI IN DOMA ŽE KURIMO. ZEBE TUDI PTIČKE. ZAČELI SMO JIM DAJATI HRANO V KRMILNICE. ŽELIMO SI SNEGA, DA BI SE LAHKO SANKALI. MENE RADO ZEBE. ZMO SE TOPLO OBLAČIM. MAMICA MI JE SPLETLA VEČ TOPLIH OBLAČIL. SAŠA HORVAT. 1/b. OŠ Olga Meglic, Ptuj TEDNIK ~ ^' TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Tretje in četrto mesto za Dravo Dve ekipi rokometnega kluba Drava sta v nedeljo sodelovali na polfinalnih furnirjih za mladinsko republiško prvenstvo (odprto klubsko). Dekleta so nastopila v Ribnici, fantje pd v Celju. Mladinke Drave so v Ribnici osvojile tretje mesto, kar je soliden rezultat. V prvem srečanju so iz- gubile z I lasom iz Kočevja, nato barski Branik. Vrstni red: 1. Itas 4, 2. Polana 4, 3. Drava 2 in 4. Branik 2 točki. Mladinci so nastopili v Celju. V prvemsrečanju so po pričakovanju izgubili z Aero — Celje, nato pa premagali Radeče in Minervo. V zadnjem srečanju so zaradi utruje- nosti in poškodb izgubili s Šempe- trom. Vrstni red: 1. Aero Celje8, 2. .Minerva 4, 3. Šempeter 4, 4. Drava 4 in 5. Radeče brez točk. Boljše rezultate ptujskih ekip lahko pričakujemo na kadetskem prvenstvu, ki bo februarja.' / Uspeh Zdenke Gomilšek Mlada članica Rokornetnega kluba Drava Zdenka Gomilšek se je kot članica republiške kadetske reprezentance v Mostarju udeležila tradicionalnega turnirja A VNOJ- a republiških in pokrajinskih re- prezentanc. Slovenska reprezen- tanca je pripravile veliko presene- čenje, saj je osvojila prvo mesto in dokazala, da se v naši republiki z mladimi igralkarni res dobro dela. Zdenka je k temu uspehu prispe- vala pomemben delež. To je tudi priznanje ptujskernu ženskernu rokornetu. ki ima ob tem še en re- prezentančni uspeh — drugo mesto republiške reprezentance mladink v umagu, ki sta jo vodila Ptujčana Pffler, starki in, Milan Baklan. Zdenka Gomilšek pa je igrala tudi tej reprezentanci. " 1. k. Brzopotezno prvenstvo ^ ŠDMIPPtuj y Klubsko prvenstvo v brzopotez- nem šahu se tudi bliža h koricu. Prejšnji teden sta bila odigrana dva brzoturnirja, eden v počastitev Dneva republike in brzoturnir za mesec december. Na prvem turnirju je nastopilo 17 šahistov. Zmagala sta Pod- krajšek in Tomašič s 13 točkarni, pred Bohakorn 12,5 točke. Sledijo Čič 11, Iljaž in Lamut 9,5; Kneže- vič in Majcenovič 9 itd. Na decembrskem brzoturnirju je nastopilo 11 šahistov. Zmagal je premočno Bohak z 18,5 tockaini, pred Cičem 12,5 in Beziakorn ter Majcenovičem z 12 točkarni. Sle- dijo Butolen in Reberc z 11,5, Benkič 11 točk itd. V skupnem vrstnem redu zanes- ljivo vodi Bohak s 95,5 točke, sle- dijo: Čič s 85,5 točke, Butolen z 78 točkarni, Šeruga 62,5 točke, Sed- lašek 56 točk. Kneze vič 50,5 točke itd Zadnji turnir v letošnjem ciklusu bo v torek 27. decembra ob 18. uri. TB Pašeto Na nedavnem sejmu ZIMA — ŠPOR T83 na katerem so prodajali in kupovali staro in novo smučar- sko opremo je prodajalka smuči — imenujmo jo kar Nataša, ostala brez dela svojega denarja. Vse kaže, da je posredi nesporazum, oziroma mala zmešnjava. Morala je menjati denar in v tistem tre- nutku ie kupec verjetno pozabil dodali .še tisočaka. Ker /e za smuci plačal samo 800 dinarjev ga NA- TAŠA prosi, da preostali delež kupnine poravna. Vse informacije dobi v našem uredništvu. ZANIMIVO SREČANJE V KIDRIČEVEM OLIMPIJA-ALUMINIJ 8:0 (4:0) v počasiitev tovarniškega praznika TGA je v četrtek, 24. novembra na stadionu v Kidričevem pred okoli 500 gledalci (vreme je bilo izredno mrzit)) potekalo zanimivo prijateljsko nogometno srečanje med moštvoma domačega Aluminija in ljubljanske Olimpije. Izzid tekme sicer ni tako pomemben, saj so gostje domačim kar 8 krat zatresli mrežo; pomembnejše za Ijubilelie zelenega jx)lja je bila spremljati igro odličnin igralcev Olimpije kot so: Vujnovič. Pate. Plešinec, Hudarin. i erčic. Voič. V Ameršek. Rožič. Petrovič. P. Arneršek. Rus. Sarenac. Rad^vič. Komočar in uaianovič. Zal v moštvu Olimpije m mogel nasto- Ciii eden najobetavnejših igralcev. Katanec. ki ie il pošk(xlovan. . V domačem moštu so nastopili: Simonič. RihtaH ač. Kokol. Jaušovec. Panikvar. Mesaric. Korenj .Skrjanec. Krainc. Beg. Spehonja. Petek. Fruk, R is lov in Dobuik. Srečanje je odločno vodil domači sodnik Stevo ?erič. pomagala pa sla mu Martin Turk in Janez Cuš. Trener Olimpije Nedeljko Gugolj je srečanje lakole tk-enil: »Tekma je s(xlila v okvir naših priprav za izredno važno nedeljsko tekmo z Velezem. Zado- voljni smo bili / igro Aluminija in igrali smo na zelo dobrem igrišču. Kol ste lahko videh smo igrali skoraj kompletni — razen Katanca. ki ima manjše težave z zdravjem. V moštvu Aluminja smo imeli M^)lidnega nasprotnika. Sicer"menim, da zadnje čase Olimpija dobro iara. čeprav rezultati niso takšni kot bi jih želeli in jm pričakujemo. Imamo precej mladih igralcev, ki si> perspektivni. Pričakujem tudi. da bomo v drugem delu prvensiv-a uspešnejši in. da bo Olim- pija^še naprej ostala prvoligaš!« M. Ozmec Moštvi Olimpije (levo) in Aluminija pred pričetkom srečanja. Bloudkova plaketa Urošu Langerholcu Med letošnjimi dobitniki Plakete Stanka Bloiidka je tudi Uroš Langerholc, dolgoFetni in uspešni kartist AMD Ptuj. sedaj funkaonar v tej zvrsti moto športa m učitelj telesne v^oje v osnovni šoli dr. Pranja Zgeča v 'Domavi. Za karting ga pred petnajstimi leti navdušil ta- kratni tekmovalec Franc Krajnc. Uroš pasi ie kot cilj postavil osvojitev naslova državnega prvaka. S Irdim in zavzetim delom več let zapored mu je to uspelo lela 1978 in to v kategoriji do 100 ccm. pr«I tem pa je bil večkrat drugi m tretji. Ljubitelji Kar- tinga se se danes živo spominjajo takramih odličnih ptujskih kartistov, ki so bih tudi državni prvaki, njihove agresivne vožnje pa so na kartodrom v Hajdošah privabljale veliko število gledalcev. V Uroševih začetkih so bili pogoji za nabavo strojev veliko boljši kol dan^. težave pa so imeli s progo, saj so vozih takorekoč na cesti (dirke so bile pri avto- busni postaji). Danes pa je ravno obratno. Na voljo je ustrezen "kartodrom. vendar pa so velike težave z nabavo strojev in finančnimi sredstvi. Vendar se vsaj tako kaže. tudi lu obeta izboljšanje, saj bo Crvena Zastava začela z izdelavo domačih kanov. Po drugi strani pa tudi v AMD Pluj. kjer je Uroš predsednik športne komisije, vzgajajo nove tekmo- valce, ki bodo poskusili vmiti ugled ptujskega kar- linga. Sedaj so namreč boljši organizatorji. Urošu tudi naše iskrene čestitKe! I. kolar Uroš Lanjgerholc z enim številnih osvojenih lovorjeviff vencev, ki jih prejmejo zmago- valci dirk v moto športu (foto B. Rode) 1. SKL: JEKLOTEHNA BRANIK-PTUJ 84:73 (53-35) Mariborčani ugnali Ptujčane v petem kolu so bila na sporedu sama zanimiva srečanja. Najbolj zanimivo je bilo v Slovenskih Konjicah, kjer ie vodilna ekipa Comet premagala drugouvrščeni Helios s 84:80 m se še bolj utrdila na Rrvem mestu. Drugo zanimivo srečanje je bilo v lariboru. kjer sta se pomerila četni Branik in peti Ptui. Mariborčani so Ptujčane nadigrali. saj so bili v vsen pogledih boljši nasprotnik. Domačini so povedli ze takoj v začetku in razliko v svojo korist iz minute v minulo povečevali. Tako je bilo vil. minuti 25:13 za domačine. Ptujčani nika- kor niso našli učinkovite nasprotne igre^ zato so domačini zanesljivo dobili prvt del. Neloliko bolje je Ptujčanom šlo v začetku drugega polčasa, vendar so poDudo znova prevzeli domačini in si pnigrali 17 todc prednosti. V zaključku so gostje zaigrali bolj zavzelo in poraz omiliH. Omenili velja slabo igro Piujčanov v obrambi in zelo slabo izvajanje prostih metov. PTUJ: Vlah 3. Damiš 12. Volmajer9. Marčič 11, Bedrač 1. Beranič 2. Cobelj II. Purič 8, Kotnik 8, Dobrijevič 8. Reš. Vučinič. V soboto /večer se bodo Ptujčani v Mladiki j)o- merili z vodilnim Cometom. Srečanje se bo pričelo ob 19.uri. L Z. II. SKL - ČLANICE: LOG-PTUJ 31:101 (1551) VISOKA ZMAGA V GOSTEH članice K K Ptuj so v soboto zvečer gostovale v Logu pri Ljubljani m. domače članice Sopolnoma naaigrale in zmagale z visoko razliko. Srečanje sta pred 100 eledalci vodila Zeleznik (Novo Mesto) in Kruljec (Domžale). Plujčanke so si z agresivno igro že takoj v začetku priigrale visoko prednost injo nato povečevale vse do konca srečanja.Trener Beoenik je dal priložnost tudi mlajšim igralkam, ki so jo dobro^ izkoristile. Dosedanji rezultati kažejo, da le etapa dobro pripravljena in sposobna ludi za vrh lestvice. PTUJ: Golob 2. Kornik 2. Rozman 4. Vogr inec25, Vehčkovič 4. Kukovec 15. Jane 11, Pajenk 25 in M. Sirec 13. V naslednjem kolu .se bodo Plujčanke v Ljubljani pomerile z Jezico B. 1^ ^ Turnir ob prazniku za Chicago v počastitev Dneva republike je NK Drava v Mladiki v prazničnih dnevih izvedel tradicionalni turnir v malem nogometu, ki se gaje udeležilo kar 56 ekip od blizu in daleč. Značilnost tumiga je. da so se v cetrtfinale uvrstile same gostujoče ekipe. To je razumljivo, saj v drugih krajih, zlasti Mariboru, malemu nogometu posvečajo veliko več pozornosti. Zaključni rezult^i: — polfinale: Vulkanizerstvo Klep fMaribor)—Želve VApa^^ 1:0. Krojašlvo Slajnkoi Maribor )—Chicago'( Maribor) 4:5; — za 3. ^^sto: Želve—Stajnko 4:2; finale: Chicago—Klep Najboljši igralec je bil Šumeč (Chicago) najboljši strelec Uršic (Želve), najboljši vratar Slamberger (Stajnko). pokal za fair-play pa je prejela ekipa Krojašlvo Stajnko. Srečanja sta sodila Acimovič in Muanda. 1. k. Športno orožje - problem strelcev v ptujski občini je strelski šport močno raz- vit. V tem času ima družino oziroma sekcijo že skoraj vsaka KS in DO. Strelci so pred leti dobili lepo urejeno pokrito strelišče, kije zraslo ob hali Mladika, strelske družine pa se iz dneva v dan p)omlajujejo z mlajšimi člani. Seveda pridobiti novega člana in tp še mladega ni prav nič lahko delo. Danes mlade zanimajo drugi športi, kol so: nogomet, rokomet, košarka itd. Zakaj je to tako? Na to vprašanje bi lahko odgovoril vsak strelec, ki je redno treniral in hodil na tekmovanja, na koncu pa se mu žep vedno bolj menjša, ker ta šport zahteva, da strelec sam nabavlja kvalitetno munjcijo in orožje, primemo za tekmovanja. S temi pro- blemi se ukvarjajo tako ptujski kot drugi strelci. Strelske organizadje danes ne morejo več nabavljati in kupovali strelskih rekvizitov v tujini, ker je uvoz omejen in v stabilizacijskem času je potrebno prav pri vsem varčevati. Torej strelci se morajo znajti kolikor je pač v njihovi moči. Nekaj lel nazaj so strelci tekmovali le z orožjem, ki ga je izdelovalčrCrvena zstava iz Kragujevca. To sla bili predvsem zračna se- rijska in M K puška. Seveda je kmalu.prišlo na naš trg tuje orožje. Strelci so sprejeh v svojo oborožitev predvsem naslednje modele orožja: seriisko zračno puško znamke Anschutz iz ZRN ter zadnje čase najbolj aktualno znamke Slavia iz Češke. V standardnem merilu pa najbolj prevladujeta zračna pištola in puška zjiamke Feinwerkbau. Pn MK pištolah in puškah prevladujejo modeh Drulov in Brno. Drugih vrst orožja na našem področju ni, se veda le nekaj izjem, ki so si jih strelci sam: nabavili Strelske družine in organizacije imajo v za- logi le šponno orožje starega tipa in še teh jc premalo, da bi zadovoljili potrebam strelcev, ki bi pač morali imeti orožje le zase in ne da trenira recimo z eno puško aH pištolo nekaj strelcev. S tem sem hotel ponazoriti enega od številnih problemov strelcev in fx>vedati približno zakaj ni ustreznega števila pcKlmiadka v samih družinah in sekcijah. ZB STRELSfVO POKAL »REPUBLIKE" STRELCEM AGISA v torek. 29. novembra 83 na dan Republike je bilo v Ptuju tradi- cionalno ekipno tekmovanje z zračno pištolo za prehodni »pokal re- publike«. Dvakratnim zaporednim zmagovalcem iz SD Tumišče, so ga4okral odvzeli in osvojili za leto 1983 strelci SD AGlS-a. Eikipa v sestavi 5 strelcev je nasireljala 878 krogov (od 1000 možnih). Sledili pa so jim: Kidričevo 865 krogov. Draženci 861, Železničar 854 kri>gov. MIP 1 853 krogov. Tumišče 1 851 itd. Od posameznikov pa seje zopet najbolj izkazal Ludvik Pšajd (J. L.) s 188 krogi. Sledili pa so mu: Franc Bedrač (AGIS) 182 krogov. Albert Frčeč (Kidr.) 180 krogov, Jože Perko (Draženci) 178 krogov, Slavko Tumšek (Žel.) 178 krogov itd. Pred pričetkom tekmovanja so bile podeljene medalje in diplome najboljšim posameznikom in ekipam na M K orožju v letu 1983. Vse prisotne strelce in strelke je pozdravil predsednik Občinske strelske zveze Ptuj tov. Franc Kolarič in jim čestital k prazniku »dneva republrke<'. K. A. Enajst ptujskih strelcev osvojilo naziv »mojster" strelec! Po končani letošnji sezoni tekmovanj z vsemi vrstami orožja, je republiška sodniška komisija izdelala kategorizacijo strelcev, na osnovi doseženih rezultatov na regijskih republiških in državnih prvenstvih. Za osvojitev naziva je potrebno dvakrat izpolniti oz. nastreljati določno število krogov, i. j. doseči lakozvano normo. To je letošnje leto uspelo 11 strelcem iz Ptuja. Med temi so tudi takšni strelci, ki jim je to uspelo že večkrat, saj v tem športu lahko delujejo tudi veterani. Strelci, ki uspešno zastopajo barve Pluja so: Slavko Ivanovič »mojster« v letu 1982 in 1983, zračno stand. pištola; Albina Pšajd, »)mojster«. v letu 1982 in 1983. zračno sland. pištola; Franc Bedrač »mojster.« v letu 1983. zračno sland. pištola; Jurij Lamot »mojster« v letu 1983. M K serijska pištola. 2. mesto na republiškem prvenstvu v Ljub- ljani. Tonči Planine »mojster« v letu 1982 in 1983. zračno puško »stan- dard«; Rojko Robnik »mojster* v letu 1983. zračna puška »standard«; Ludvik Špajd »mojster« v letu 1982. serijska zračna puška v letu 1983, vojaška puška; David Ribič »mojster« v letu 1983, serijska zračna puška; Franc Lovrenčič »mojster« v letu 1983 serijska zračna puška; Franc Muzek »mojster«'v letu 1983. serijska zračna puška. Darko Jazbec, »mojster« v letu 1983. serijska MK puška. Po rezultatih bi lahko bili ptujski strelci še uspešnejši, saj se zraven problemov z orožjem in strelivom in finančnimi sredstvi, morajo ubadati -še z raznimi »prizadetimi« občani, ki se poslužujejo celo laži, da bi onemogočili delovanje športnikom v športu, ki ima resnično šii^i druž- beni pomen v sklopu SLO. Tudi metanje polen, takšnih, ki se ne upajo niti podpisati pod svoj članek, pod noge, nas ne more odvrniti od naše dejavnosti in hotenji za še boljšimi rezultati in večjimi uspehi. P. L. XL Lackov strelski turnir . V sredo. 30. novembra so strelci SD Jože Lacko uspešno izvedli tradicionalni turnir v streljanju, ki so ga fx>imenovali po narodnemu heroju Jožetu Lacku. Lackovi strelci se s tem turnirjem vsako leto vključujejo v praznovanja ob Dnevu republike. " Letošnji turnir se je odvijal v dveh disciplinah in sicer v streljanju s siandardnozračnopištoloinpuško.Nanjemsosodelovalistrelciizdružin kot so: SD Turnišče. SD Draženci, SD Agis. SD Kidričevo in domačin SD Jože Lacko. Povabljen pa je bil tudi nekdanji strelec Alojz Trstenjak, sedanji član SD Mrož iz Titovega Velenja. Po končanem turnirju je bil vrstni red ekip sledeč. V streljanju s pištolo je prvo mesto prepričljivo osvojila prva ekipa Jože Lacko s 1064 krogi pred drugo ekipo te družine, kije dosegla 991 krogov. Tretje mesto je pripadlo ekipi Agisa z 981 krogi. itd. Posamezniki: Alojz Trslenjak 383 krogov (Mrož). Slavko Ivanovič 365 (J.L.). Franc Bedrač 363 (Agis). Albina Pšajd 355 (JIL). Branko Zupanič344 (J. L), Martin Bedrač341 (J. L.), Franc Simonič, 331 (Agis), naprej so sledili Miloš Lazič (J. L.). Jože Perko (Draženci), Ivo Baklan (J. L), Gorazd Maloič (Kidričevo), Slanko Koren (Agis) in druei. V streljanju s puško je prvo mesto osvojila ekipa Agisa pred eKipo Jože Lacko in drugo ekipo Agisa. Posamezniki: Ludvik Pšajd 347 (J.L.). Franc Bedrač 341 (Agis), Simon Simonič 325 (Agis). Slanko Koren (Agis). mladinka Cafuta (Tumišče). Branko Zupanič (J.L.). Alojz Trstenjak (Mrož), Tina Perko (Draženci). Franc Simonič (Agis) in drugi. Turnirja se je udeležilo v obeh disciplinah skupno 25 strelcev. Za prvo mesto v disciplini sta strelca prejela pokal in diplomo. Strelci za drugo in tretje mesto pa medaljo in diplomo. Vsi strelci, ki so se udeležili XI. Lackovega turnirja so ob koncu prejeli praktične nagrade Turnir sla uspešno vodila sodnik Branko Zupanic in pomočnik Martin Bedrač. seveda so jima pomagali tudi ostali strelci. S lem turnirjem smo se strelci SD Jože Lacko vključili v široki krog praznovanj ob Dnevu republike in 40-lelnici rojstva naše nove Jugos- lavije. Želimo si ob koncu, da bi se našega XII. Lackovega turnirja udeležilo tudi več ekip in slrelcev iz vseh krajev občine Pluj. ZB USPEL SEJEM ZIMSKE OPREME Dvtxlnevni vrvež v športni dvorani Mladika je potrdil, da delo prizadevnih športnih delavcev Smučarskega kluba Ptuj ni bilo zaman. Nad jOOO obiskovalcev je dokaz, da je takšna oblika prodaje tako rabljene kot nove opreme za zimske športe dostopna tudi tistim, ki vse ležje v družinskem proračunu omislijo za otroke, ki preraščajo vsako leto novo opremo. Nad \000 artiklov je bilo preprodanih. največje povpraševanje je bilo za smujmi in smučarskimi čevlji, manj za raznimi smučarskimi oblačili. Uspešna je bila tudi prodaja pri MlP-ovi stojnici, saj je bilo prodanih 185 novih smuči. 81 parov vezi in 80 parov smučarsih palic. Tudi to je bilo manjše povpraševanje po smučarskih oblačilih. Pri informativnem centra SK Pluj so bili na voljo tako knjiga Mnučarska šola. smučarski koledar, na voljo pa je bil ludi bilten s programom smučarskih aktivnosti kluba. 151 članov je obnovilo član- stvo med njimi nad 50 letos prvič. Veliko je bilo zanimanje za smučarske filme, nad 50 uslug je opravil Elanov serviser Vlado Pišar (smučarski servis deluje vsak dan od 16. do 18. ure v Krempljevi 3 na dvorišču za popravljalnico dežnikov). Po končanem sejmu je vodja sejma Bojan Kocjan menil, daje sejem v celoti uspel, to dokazuje veliko število obiskovalcev prodane stare in kupljene nove opreme. Tokrat je bilo veliko povpraševanje po opremi za začet- nike, zalo bo za pričakovali, če bodo ugodne smežne razmere, da bo staro m mlado željno bele o|X)inosli. Aktivnost kluba, ki ima 256 članov je prikazana v t)illenu. o vsem pa boco smučanja željm pravočasno se- znanjem. 14 - ZA RAZVEDRILO 8. df^c#>mber 1983 — TEDNIK TEDNIK — 8. december 1983 OGLASI iN OBJAVE - 15 ELEKTRO PTUJ OBVEŠČA Delavci TOZD Elektro Ptuj ob- veščamo uporabnike, da smo zara- di splošnega pomanjkanja elek- trične energije primorani odklapljati posamezna območja. Zaradi lažjega obveščanja smo celotno omrežje TOZD-a razdelili na štiri sektorje. Izklopi za posamezne sektorje bodo objavlje- ni po Radiu Ptuj en dan pred redukcijo. I. Sektor zajema naslednje tran- sformatorske postaje oziroma na- selja: Budi na. Brstje, Podvinci, Dornava, Zamenci, Mezgovci, Brezovci, Tibolci, Prerod, Polen- šak, Mostje, Kukava, Juršinci, Betkovci, Zagorci, Gabernik, Dra- govič, Pacinje, Kicar, Velovlak, Levajnci, Ločič, Svetinci, Ločki vrh, Bišečki vrh. Trnovska vas, Rogoznica in del Ptuja, ki zajema naslednje ulice: Ormoška, Nova cesta, Rajšpova, Rogozniška, Na Tratah, Trg svobode, Krempljeva, Dravska, Aškerčeva, Cankarjeva, .Jadranska, Vrazov trg, Vošnjako- va, Muršičeva, Prešernova in del naselja Vičava ob vojašnici ter Coizova, Trubarjeva, Kramberger- jeva, Vodova, Osterčeva, Bevko- va, Ul. Anice Kaučevič in ul. Lac- kove čete. II. Sektor zajema naslednje transformatorske postaje oziroma naselja: območje Haloz med Leskovcem, Majšperkom in Stopcrcami, Videm, Pobrežje, Tr- žeč, območje severno od Ptuja med reko Dravo in potokom Rogoznica, vključno z Destrnikom in delom Vičave, območje kraje- vne skupnosti Turnišče, Draženci, Lancova vas, Sela, Apače, Lov- renc, Na obrežju in Hajdina ob cesti proti farmam Kidričevo. III. Sektor zajema naslednje transformatorske postaje oziroma naselja: Spolenjakova, Hajdina, Kidričevo, Zupečja vas, Pleterje, Mihovce, Cirkovce, Draganja vas, Podiože, Ptujska gora, Sestrže, Lešje, Majšperk pri šoli, Medved- cc, Stopno, del Ptuja, ki zajema naslednje ulice: Lackova, Trste- njakova, Miklošičeva, Bezjakova, Srbski trg, Raičeva, Tiha pot. Med vrti, Panonska, Volkmerjeva, Kraigherjeva ul. Ziherlova plo- ščad, i^eršonova in Frankovičeva. IV. Sektor zajema naslednje transformatorske postaje oziroma naselja: Dravsko in Ptujsko polje^ območje Haloz med Zavrčem, Turškim vrhom, Mohorjem in Bel- skim vrhom, območie kraievne skupnosti Ivan Spolenjak (razen naselja Na Obrežju in Spolenjako- ve ul), del Ptuja, ki zajema nasle- dnje ulice: Ciril Metodov drevo- red, Gregorčičev drevored, Kve- drova in Potrčeva. Na območju enote Ormož posamezni sektorji zajemajo območja nasledfijih transforma- torskih postaj oziroma naselij: I. sektor: Pavlovci, Pušenci, Frankovci, Hum, Loperšice, Ob- rez, Grabe in Središče II. sektor: Haindl. Velika Ne- delja, DrakSI, Trgovišče, Cvetkov- ci, Osluševci, Zamušani, Podgorci, Strejanci, Bresnica, Vičanci, Vičanski vrh, Sodinci, Scnešci in Bratoncčice. III. sektor: Spodnji del mesta Ormož do stare Postaje milice IV. >oktor: Dobrava, Strmec, Lesnica, Lcšniški vrh, Libanja, Litmcrk, P-i\lovski vrh, Sardinje, Kljiičarovci, Runeč, in vzhodni del Ormo/a, vključno s transforma- torsko postajo Tima. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA RAZUMEVANJE! Izžrebani nagrajenci Merkurjeve nagradne križanke lokratni od/ivje bil i/redno velik, saj je prišlo v upravo Merkurja in Radio-lednika prek 500 pravilnih rešitev praznične križanke. Med tistimi, ki so pravilno uganili geslo: »ČESTITKE OB DNEVU RE- PUBLIKE!<( je žreb dodelil prvo nagrado Danilu ŠEGULI iz Potrčeve 2 v Ptuju, ki bo po pošti dobil 700 dinarjev. 500 dinarjev dobi Vida l.ONC AKK iz Ziherlove ploščadi 3 v Huju. 300 pa Dragica HORVAT iz Destrnika 38. Četrta in peta nagrada sta reklamni majici, kiju bosta dobila Bojan VIN DIŠ iz Poljske ceste 25 v Ptuju in Milka GORIČAN iz l.ancove vasi 15. r.-.i.>n-. \/lFRK''R Ptni niiirnipnccTi iskreno čestita in že sedaj, obljublja velikonovoletno nagradno križanko z d^esetTmi nagradami. Za sodelovanje pa se vsem bralcem Tednika iskreno zahvaljujemo. < RODILE SO: Frančiška Peršuh. Pleterje 57 — Tanjo; Stanislava Simonič, Hranjigovci 12 — Suzano; Cvet- ka Melličar. Slovenja vas 74 — deklico; Tatjana Bezjak. Gajevci 23 — Leo; Vjekoslava Golubič, Ptujska 2. Ormož — Miha; Ana Veldin. Ormoška 6 — Majo; Pavla Zorman. Novinci 14 — Boštjana; Zlatka Lukman,_ Kog 26 — Draga; Ana Gajšek. Žetale 60 — Marijo; Irena Kupčič, Savci 46 — Sandro; Nevenka Majhen. Paradiž 79 — Marka; Milica Vidovič. Vareja 55 — deklico; Angela Vogrinec. Haj- doše 25 — deklico; Milica Habja- nič.. Slovenja vas 23 — dečka; Marija Godec. Ob železnici I — Marka; Anica Kožar. Žerovinci 75 — dečka; Marija Hrga. Dra- govič 2 — dečka; Ana Kukovec. Markovci 81 — deklico; Mirosla- va Štumberger. Stojnci 20/a — Žana; Frančiška Kolarič. Dolga lesa 4 — Jano; Martina Plohi. Rucmanci 54 — dečka; Viktorija Hernec. Sedlašek 81 — deklico; Marija Cizerl. Janežovski vrh 14/b — deklico; Kristina Vido- vič. Strmec_49 — dečka; Marija Zadravec. Šalovci 28 — Mitja; Danica Jakomini. Sp. Hajdina 54 — Mateja; Stanislava Verglez. Pleterje 39 — Marka; Terezija Štumberger. Stojnci 20/a — Primoža; Jožica Belšak. Cesta kurirjev NOV 41 — Bojana; Marica K rajne. Trdobojci 10 — deklico; Milena Tašner. Prvenci 5/a — Tanjo; Štefka Kelc. Para- diž 45 — deklico; Olga Vičar, Bratislavci 47 — deklico; Angela hančič. Turški vrh 92 — dečka; Melanija Košar. Osojnikova 5 — Maso; Elvira Zadravec. Cerovec 53 — dečka;. POROKE: 26. novembra 1983. Janez Mlakar. Belavšek 31 in Violeta Podgorelec. Hajdoše 106; Dušan Kralj. Spuhlja 234/a in Štefka Kirbiš. Nova vas pri Markovcih 29; Drago Kotnik. Zg. Voličina 89 in Anica Puhalo. Zg. Voličina 89; Ivan Korošec. Zamušani 37/a in Albina Kampi. Draženci 76; Marjan .lambrovič. Maribor. Trinkova 20 in Darinka Kolnjer. Terbe- govci 32; Borislav Jurič, Trstenja- kova 16 in Irena Krajnc. Štrafelo- va 17; Stojan Stres. Zetale 4 in Nada Cioričan. Savci 81; Albin • Vindiš. Ormoška 19 in Ida Kla- neček. Ormoška 19; Miran Krsti- čič. Pragersko n. b. in Stanislava Kirbiš. Sp. Gaj pri Pragerskem I; Martin Vilčnij^. Žabjak 53 in Marica Lenart. Nova vas pri Ptuju 72; Stanislav Ajd. Maribor. Meljski hrib 26 in Marija Bele. Kočice 75; Roman Tement. Vi- dem pri Ptuju 37 in Marija Drevenšek, Pobrežje 96; Franc Lupinšek. Preša 25 in Štefka Fideršek, Grdina 34; Franc Ogrin, Spuhlja 82 in Lidija Drobnič, Praprotnikova 3; Alojz Toš, Vitomarci 49 in Dragica Holc, Zagorci 68; Stanko Zorko, Grlinci 32 in Jožica Novak. Grlinci 32; Milan Pintarič. Gru- škovec 70 in Marija Vidovič. Medribnik 11; Anton Šamperl. Drbetinci 57 in Marta Ilešič, Drbetinci 30; Janez Satler, Str- mec pri Destrniku 13 in Danica Malek, Strmec pri Destrniku 13; Milan Janžekovič, Stojnci 101 in Alenka Bezjak, Gajevci 23; Leon Skutnik, Zlateče 23 in Darinka Jurgec, Zlateče 23; Franc Stanj- ko, Placar 38 in Jožefa Duh, Placar 38; Vincenc Pšajd, Jiršovci 31 in Ivana Šalamun, Vintarovci 32; Janez Horvat, Trnovska vas 23 in Marija Zoreč, Biš 18;. POROKA 3. dec. 1983 Igor Korošec, Miklavž na Dr. polju, Antoličičeva 4 in Ana Turk, Gorca 61. UMRLI SO: Marija Rihtarič, Gradišča 97/a, roj. 1921, umrla 21. novem- bra 1983; Rozalija Herega, Str- mec 7 pri Destrniku, roj. 1921, umrla 21. novembra 1983; Ivan Golob, Kajuhova 3, roj. 1941, umrl 21. novembra 1983; Angela Majcenovič, Gorenjski vrh 6, roj. 1952, umrla 21. novembra 1983; Jurij Golob, Podvinci 12, roj. 1909, umrl 22. novembra 1983; Jožef Pregl, Klopce n. h., roj. 1939. umrl 23. novembra 1983; Franc Cestar, Vičavska pot 6. roj. 1913. umrl 25. novembra 1983; Franc Brlek, Grajena 20. roj. 1913, umrl 25. novembra 1983; Ana Vindiš. Pobrežje 47, roj. 1921. umrl 26. novembra 1983; Matilda Štampar, Mihovci 42. roj. 1902. umrla 27. novembra 1983; Franc Cafuta, Draženci 89, roj. 1901. umrl 27. novembra 1983; Vincenc Simonič, Vinta- rovci 59. roj. 1903, umrl 27. novembra 1983; Antonija Ivan- čič. Središče, Partizanska 16. roj. 1906, umrla 29. novembra 1983; Blaž Mlakar, Spolenjakova 16. roj. 1913. umrl 1. decembra 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. (celoletna oa-^o^j^jt^a ^aaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.