Politični ogfled. Avstrijske dežele. D u n a j. Nj. veličanstvo svitli cesar se je včeraj odpeljal na Bavtrsko ter se vdeleži pogrebnih slovesnostij vojvode Maksa Emanvela; le-ta ,je bil brat svitle cesarice. — Iz nekaterih besed ministra za vunanje zadeve, grofa Kalnokvja, so hoteli nemški listi izpoznati, da se krha prijateljstvo naše države z nemško ter se naša bliža ruski državi. To pa neki ni resnica, saj ni sila, da smo si z Nemci v sovraštvu, če smo si prijazni z Rusi! — Včeraj je bilo v avstrijski delegaciji prvo polno zborovanje in so, kakor se čuti, v njej mladočeški delegatje hudo napadli vit. Plenerja, ker jih je razžalil v eni prejšnjih sej, češ. da z njimi noče nobena stranka priti v dotiko. Se ve, da tako ni resnica in je torej prav, če mladočeški zastopniki ne Irpijo takib besed. _ Č e š k o. V mestnem zastopu v Pragi so prišli na misel, da ne more bili deželni poslanec, kdor ne prebiva v deželi. Ni brez vsega ta misel, ali kako čejo dobiti tako postavo, ki to izreče ? Nemška levica je gotovo ne vspre.jme in brez nje ni mogoča večina, za tako postavo potrebna. — Vlada neki ne misli razpustiti dež. zbora v Pragi, najbolj iz prepričanja, da pride potem še več Mladočehov v zbor in še inore biti hujih, kakor so sedanji. Čista resnica! Štajarsko. Lovska pravica dela kmetovalcem razne sitnobe, ali brez njih tudi občina ne ostane. V novem času nainreč se tirja od denarja, ki ga dobi občina za-njo, davek in do njega neki država nima pravice, vsaj nemški konservativci so te misli in kakor to dokazuje poslanec Hagenhofer, leži v tej misli veliko resnice. — Konservativni nemški poslanci imajo sedaj, ko ni drž. zbora, pogostem shode srojih volilcev in kar je hvale vredno, volilcev prihaja veliko na take shode. K o r o š k o. Ta dežela je neki najbolj liberalna in če je to resnica, tedaj pa so liberalci najbližji — samomoru, kajti v nobeni deželi se jib ne izvrši toliko, koIikor jih šteje ta dežela. — Slov. posojilnic imajo Korošci v celem 17 in godi se vsem dobro, ker dajo posojila le poštenim slov. kmetom. V svojem poslovanji pa so varčne ter ne izmetavajo denarja. Kranjsko. Doslenji vodja deželne vlade, baron Hein, je postal deželni predsednik ter je s tem stalno osoda kranjske vlade v njegovih rokah. — V Razdrtem je umrl Hinko Kavčič; bil je v zadnji dobi poslanec notranjskih kmečkih občin v deželnem zboru v Ljubljani ter se je tu držal »napredne stranke«. Onu zgubi v njem prav delavnega moža. — Za »narodni dom« se pobirajo »prve krone« in dobijo jih še največ iz Ljubljane. drugod pa je tega drobiža še le malo v rokah ljudij. Primorsko. V Gorioi se imenuje največji trg že zdavna >Travnik«, sedaj pa ga neki prekrstijo v »piazza grande« pač iz sovraštva do slovenščine, saj so v mestnem zastopu samo laški možje. — V Trstu so zmagali iredentovci pri mestnih volitvah, le 14 je laških konservativcev in pa 5 slov. zastopnikov. Ges. namestnik, vit. Rinaldini se je odpeljal na Dunaj, da poroča o teb volitvah, ali kaj pomaga njegovo poroeanje? Iredentovci so in ostanejo v Trstu na krmilu. Hrvaško. Hrvaški listi imajo sedaj hude čase, ako ne zajeraajo »ovba« iz jaslij ogerske vlade. Ge pojde še tako dalje, ne more se noben list vzdržati, kajti ne samo, da zapro urednika, tudi kazen, visoke globe v denarjib nalaga jim sodnija. Ogersko. Ker se je nezavisna stranka razcepila na dvoje, skuša jo sedaj Kossuth iznova spraviti vkupe, ali Ce tudi še ima on veliko močij do »madjarskih src«, v tej reči utegne mu vendar-le izpodleteti. — Minister dr. Wekerle je bil te dni na Dunaji pri svitlem cesarji in pravi se, da hoče, naj pride kar koli, protiverske postave dognati, ali nam se dozdeva, da inož. ni tako slep, da bi ne videl brezna, katero odpre ogerski državi, ako dožene te postave, saj so le judom in kalvincem vdelane na kopito. v Vunanje države. Rim. Pri sv. očetu Leonu XIII. je bilo letos že 83.000 romarjev in lahko si človek misli, koliko truda je bilo pa tudi veselja za serega starčka jih vsprejeti! — Veliko konsistorije je bilo v ponedeljek dne 12. junija, med kardinali je tudi ogerski škot, dr. Lovrencij Schlauch. 11 a 1 i j a. Nerodni Brazilai, blapec v gosposki suknji, je že zopet rohnel v drž. zboru zoper Avstrijo ter mu tokrat ni bilo povol.ji, da naš minister, groC Kalnokv ni posebe.j omenil Italije, ko je govoril o državah, ki držijo z nami. —¦ Lahi iz Trsta, ki živijo v Rimu, so zmage svojih rojakov tako veseli, da napravijo sijajno kosilo njim na čast, a se ve, da jedo in pijo sarai! Francija. Ni še dolgo, kar je umrl Jules Grevy, a že dobi spomenik in minister vunanjih zadev, Develle, mu govori, kedar se odkrije, slavo in v tem hoče tudi nekaj reči, kako da stoji francoska država nasproti naši. — Predsednik republike, Sadi-Carnot je obolel in zato ne pojde v Bretagno, kakor je poprej nameraval: rad bi se bil tudi ondi Ijudem pokazal, kjer jim ni veliko za-nj. Sedaj je poslal pa 50.000 frankov tje, da se razdelijo med razne milosrčne zavode. Anglija. Homerule ali ustava za irsko kraljestvo se razpravlja sedaj v državnem zboru v Londonu in kakor je sedaj podoba, dobi minister Gladstone za-njo večino. Najnevarniši členi te postave so že vsprejeti. Večina pa je jako mala in zato še ni gotovo, če na konci postave ne izgine! Nemčija. Dnes se vršijo v nemškem cesarstvu volitve v državni zbor in tako živo, kakor sedaj, ni še bilo menda nikoli o teb volitvah. Poslancev je le nekoliko čez 300, ali kandidira t. j. ponuja se jih celo čez 2000. Nihče ne more vedeti, če bode toliko voljenih tacih poslancev, ki bodo cesarju na razpolaganje, tedaj za novo vojaSko postavo. Volitev je le za voljo te postave potrebna, sicer bi še ,je ne bilo treba. —• Čudno je to, da se Bismarck ne oglasi v tem burnem easu in je celo mogoče, da dela na tihem za-se — za to, da se povrne iznova v palačo drž. kancelarja. Gesarju Viljemu to ne bode l.jubo, ali kaj hoče? Rusija. Ruski car in njegova rodbina se preseli dnes v Petrov dvor, in je to znamenje, da se odslej ni nič posebnega ne nagodi v tej veliki državi. — Nekdadji minister vunanjib rečij, grof Giers je prevzel zopet svoje posle. — V novem času se sliši, da poslej odpade kazen — v Sibirijo. 0 tej kazni se govori veliko pri Nemcih, ali tem, ki tje pridejo, se ne godi že le taka sila. Kazen pa je pač kazen, ali je že ječa ali prognanstvo! Bolgarija. Knez Ferdinand je podelil županu v Sredci, glavnem mestu države, najvišje odlikovanje in tolmači se to tako, da je vsaj glavno mesto knezu udano iz cela. Nemirnih Ijudij pa je povsod, tudi v najmanjšem kraji. Na to se knez ne more ozirati, še manj pa se bati tacih ljudij. Srbija. V torek je bila prva seja skupščine, drž. zbora, v Belem gradu. Minister za vojaštvo pa te seje ni počakal, ampak je poprej vzel slovo od svoje službe. Tudi drugi ministri ne znajo, bode-li jim obstati pri tej skupščini, v kateri veje ruska sapa. — Kraljica mati je odšla k ruskemu carju ter ostane ondi dalje časa. Turčija. Sultan Abdul Hamid pričakuje že vsak dan, da pride k njemu mladi sultan iz Egipta, Abbas paša in le-ta bi že prišel, toda anglijska vlada ga zadržuje, ker se boji, da se mladi sultan potem izvije iz anglijskih pestij. Sedaj pa je neki gotovo, da Abbas pride v Carigrad, tedaj zoper voljo Angležev. Kaj bode iz tega? Grecija. Novo posojilo dobi ta državica in sicer ji ga priskrbi banka Hamro, se ve, da ne brez lastnih koristij. Afrika. Kralj abisinjski, Menelik se izvija iz laških pestij in je odpovedal ital. kralju pogodbo, ki mu veže roke na korist laške države. Iz tega nastane pa lahko dolga vrsta prepirov, če ne celo vojska! Amerika. V Ne\v-Yorku je padlo veliko poslopje, kjer je bilo nad 500 ljudij, nenadoma na kupe in je kacih 125 našlo rano smrt v razvalinah. -¦- V državnih blagajnicah je nakopičenih 91 milj. suhega zlata in pošlje se ga torej precej v staro Evropo, ki ga ima vselej premalo.