Natisov 15.000. -"P^ ,Staj«rc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom rjaslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo Ido; za Nemčijo stane m celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; n drugo inozemstvo se ncuni naročnino z ozi-fMi na visokost postane. Naročnino je plačali naprej. Posamezne ttev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-dBvo.,se nahajata v fteja, 'gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zv«čer. Za oznanila uredništvo ■i odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 8(r— za '/, strani K 40 — za V* strani K 20"— za V, strani K 10 — za Vi« strani K za »/k slrani K za V« strani K Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. 5 — 250 1- Šter. 17. V Ptuju v nedeljo dne 25. aprila 1915. XTI. letnik. Svetov vojska Ruski poraz v Karpatih. — Rusi izgubili v Karpatih pol miljona mož. — Rusi poraženi v Bukovini. — »Zadnja miljarda". — Anglo-franeoska ofenziva na naši južni meji. Najnovejši telegram. Dunaj, 21. aprila. (Uradno). V Karpatih je sovražnik s svojimi napadi prenehal, posebno na točkah, na katerih bi mu bilo najlažje na Ogrsko vdreti, to so doline Ondawe, La-bor zee in Unga. Na stranskih črtah, posebno v gozdnatih Karpatih si je nasprotnik 8 s vso silo prizadeval tudi še sedaj prodirati, kar pa se mm ni posrečilo. Tako so se razvili v zgornji dolini C z i r o k e ljuti boji, ki so več dni in noči trajali ter Ruse stali več tisoč mrtvih in ranjenih in črez 3 000 neranjenih vjetni-kov. V inozemstvu razširjenim lažnjivim poročilom o ruskih uspehih se mora najodločneje ugovarjati s trditvijo, da so ogrožene točke in zlasti prelaz U z s o k v neomejeni naši povesti. Na dragih točkah boji s topovi. Položaj ne-izpremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: plem. H 6 f e r, fml. Z avstrijsko-ruskega bojišča. Z dne 17. aprila se je poročalo, da je na Roško-Poljskem in v zahodnji Galiciji bojevanje mirovalo. V Karpatih je bil položaj neiz-premenjen. V gozdnem gorovju, kjer so Rusi na raznih točkah ponovili svoje silne napade, izgubili so 1290 vjetih mož. V jugovzhodni Galiciji in Bokovini vršili so se boji s topovi. Dne 18. se je brzojavilo, da je bil splošen položaj neizpremenjen. V gozdnih Karpatih bilo je zopet vjetih 7 častnikov in 1426 mož; napadi pri N a g y p o 1 a n y, Z e 11 6 in T e 1 e-p o c z i bili so odbiti. Dne 19. aprila. Na Rusko-Poljskem in v zapadni Galiciji ni bilo posebnih dogodkov. V Karpatih drugače mir, Je v gozdnatem gorovju so se vršili boji, kjer je bilo vjetih 197 Rusov. V južno-zapadni Galiciji in v Bukovini artilerijski boji. Enako se glasijo poročila z dne 20. aprila. Največja bitka v zgodovini. ,Lokalanzeiger" piše: Štiritedenska bitka v Karpatih, ki je v velikonočnih bojih dosegla svoj višek, je največja in najhujša v tej vojski in v zgodovini sploh. Bitka narodov pri Lipskem kakor tudi veliki in kot moderne bitke proglašeni cdločilni boji med Rusi in Japonci so v primeri s karpatskim bcrenjem bili le mali spopadi. Izredno velike ruske izgube. Skoro vsi vojni poročevalci soglasno brzo-javljajo, da se jim zdi potrebnega daljšega časa, predno bodo Rasi prišli zopet k moči. Vpdno bolj se kaže, da so bile ruske izgube v Karpatih izvanredno velike. Pri prelazu Dakla je morala upravna oblast pozvati javne delavske moči, da so pokopavale padle vojake. Uspešni napadi naših čet. „A Nap" poroča iz Ungvara : Vzhodno od Užoka ob zgornjem teku" reke Stryj bo se bili zadnje dni ljuti boji. Rusi, ki tu ložje ojačujejo svoje čete, kakor na ogrskih karpatskih bregovih, so z novimi četami napadli. Naše čete so iz naših postojank lahko vrgle te napade nazaj in so same izvedle protinapade, prepodile Ruse iz njih postojank in osvojile neko važno postojanko. — »Magyar Hirlap" poroča iz Ungvara : Rasi so zadnji čas obnovili svoje napade na črti KisvolgyPatokujfalu in Harcos proti našim močno utrjenim postojankam. Napadi so se vedno izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Naše čete so nato izvedle protinapade in dosegle izdatne uspehe. Bilanca karpatskih bojev. O vepehih bitke v Karpatih brzojavil je vojni poročevalec »Berliner Zeitung am Mittag" svojemu listu sledeče: »Zanesljiva poročila pravijo, da se je polotila zaradi došlih vesti o strašanskih izgubah make armade v Karpatih vojaških rnskih krogov največja poparjenost in iznenadenje. Cele gore mrličev nakopičene so pred postojankami avstrijskih in nemških čet in grozen je smrad trohnelih trupel, ki noče izginiti. Ne pretirava se, ako se število mrtvih, ranjenih, obolelihin ujetih Rusov na naj-manje pol miljona ceni. Toda ne samo izgube pridejo v poštev, če hočemo dosedanji uspeh karpatskih bojev označiti. Na ruski strani se je pojavila velika utrujenost, ki bode šele v prihodnjih bojih pokazala svoje nasledke. Nikakor nismo optimisti, ako na podlagi tega dejstva karpatsko bitko za nas kot jako vspešno imenujemo kakoršna je bila zimska bitka v Sampanji za Nemce." Nadalje piše »Berliner Lokalanzeiger": Cisto dognano je, da so velika centralna zbirališča sovražnih krdel, ozemlja pri Jaslu in Krosno, pri Samboru in S t r y - u kakor tudi okolica pri Lembergu še pred kratkim bila ponos ruskega armadnega vodstva, že nekaj tednov sem le ena sama z grozovitostmi napolnjena vojna bolnišnica. Tamkaj, kjer so naši zrakoplovci videli še pred kratkimi tedni marširati skozi Galicijo črne mase ruskih krdel proti Karpatom, vse ceste prenapolnjene z ljudmi, vozovi, topovi, živino in sploh s vso vojno prtljago, tamkaj je sedaj ruskega armadnega vodstva največja skrb oskrba in odvoz stotisočerih, ki so noč in dan, za carja in Rusijo naskakovali našo froato. Do 600 vlakov baje odpeljejo nekateri dan, napolnjenih z ranjenci, v notranjost Rusije, brez da bi se število ostalih vidno zmanjšalo. Ako-ravno vse gališke železnice, ki so sedsj pod rusko upravo, izvrstno funkcionirajo, vendar ne zadostujejo vsem zahtevam, ki jih terja dovoz in odvoz ruske armade, Iz Bukarešta se javlja, da so Rusi samo v šestintrideseturni bitki ob reki Stryj izgubili ednajsttisoč mrtvih. To poročilo potrjuje tudi »Morningpost." Odločitev pade v Karpatih. »Nationalzeitnng" naznanja z ruske meje: „Golos Moskvi" poroča z narevske fronte: Na splošno so boji ob Bobru, Narevu in Njemnu zadnji čas zavzeli značaj stoječe bitke. Nemci izredno utrjujejo svoje postojanke. Ravnotako grade deli ruskih čet močne poljske utrdbe. Posamezni spopadi se omejujejo na saperske boje. Tudi boji med stražami-so prav številni. O večjih operacijah v tem ozemlju za nekaj časa ne bo moglo biti govora, ker se je težišče te orjaške borbe preložilo v Karpate. Odločitev more in bo padla samo tukaj. Ogromne ruske izgube v Bukovini. Iz Bukarešta došla so sledeča poročila: Izgube Rusov v Bukovini se v številkah niso naznanile, pa reči se sme, da so bile jako velike. Neposredno po velikem porazu pri J a -kubeni-ju in Kirlibabi so Rusi — kakor je sedaj znano — nabasali 56 vagonov mrličev nekega tatarskega plemena, kojemu je moralo rusko armadno vodstvo obljubiti, da bode spravilo mrliče domu v domačo zemljo, sicer bi se vso pleme uprlo in ne pustilo svojcev v vojsko odriniti, ker verski nazori tega plemena terjajo, da morajo njihovi rojaki biti v domači zemlji pokopani. Grozen prizor je baje se nudil očividcem, ko so Rusi mrliče kakor kakšna drva na vagone metali in jih vrhu eden drugega kupičili. Bilo jih je baje najmanje 3 500 mož. Kaj vendar vojska vsega ne prinese ! »Zadnja miljarda". Ameriški Časopis »New-York-Herald" raz- motriva, katera vojskujočih se držav da bo pač I zmogla »zadnjo miljardo." Pri tem se opira na StruchlU'ova grondioa Is *el*nJftTt je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja? in najbolj uspešnih korenin. 8tr»»obill'ov* (i-miMos. ta Mlwoja* Tsled tega priznano najboljši ielodoo okr©p8nJo^i prebavni liker. u* dvoje vrst številk, katerih enoje podal trgovski urad Združenih držav Severne Amerike, drugo pa nemški državni zakladni nrad. Glasom podatkov trgovskega nrada znašajo državni dolgovi vojskujočih se dežel v okroglih številkah : Nemčija 1 V« m iljarde dolarjev, Francija 6V* miljarde dolarjev, Anglija 3"/« mi-ljarde dolarjev in Rosija 4'/t miljarde dolarjev. Ljudsko premoženje pa se ceni v Nemčiji na 80 tniljard, v Angliji na 85 miljard, v Franciji na 50 miljard in v Rusiji na 40 miljard dolarjev. Vojnih stroškov je vsled poročil nemškega državnega tajnika Helfferich-a doaedaj imela Nemčija l«/* miljarde, Anglija 2 V. miljarde, Francija in Rnsija pa 4'/a miljarde dolarjev. Vzeti as mora še v poštev, daje Francija svoja najeta posojila že izčrpala, kar je že iz tega razvidno, da že subskribenti prvega vojnega posojila ne morejo določenih obrokov plačati, in je Rnsija na kapitalu jako uboga, akoravno ima begate natorne dohodke, in da je Franc'ji itak že „do vrata zadolžena." če si ogledamo le površno navedene Številke dolgov posameznih vojsknjočih sa držav, njih ljudsko premoženje in visokost njihovih vojnih potrebščin, tedaj lahko takoj spoznamo, da govori vse v prid Nemčije. Vrhutega mora se še pripomniti, da je Anglija neizogibno primorana, v prihodnje še bolj ko sedaj za denarne potrebščine Francije, Rusije, Belgije in Srbije skrbeti, zato se iz danih številk prav logično da sklepati, kje da se bo našla „zadoja niljarda," ki ima odločiti zmago, kakor so to Angleži sami prerokovali. Nekako čudno se nam zdi, da „ New-York Herald" Avstrijo ni pritegnil k piimeri! Major Morath o karpatskih bojih. Major Morath, ki se je zadnje tedne nahajal v Karpatih, pravi, da se avstrijsko-ogiska in nemška krdela v Karpatih 3 čudovito hrabrostjo borita, in da vlada med njima najzve-stejše bratstvo. Posebno povdarja j u -naško vztrajnost a vs tr o • ogr s k e armade v tem boju za skupni cilj, v katerem ji je dodeljena nehvaležna naloga. Morath pravi, da imate zvezni armadi najtrdnejšo voljo zmagati in živeti, ter je prepričan, da bodete to tudi dosegli. V zadnjih dneh je nekoč prišel pred avstrijsko fronto ruski parlamenter, ki je zahteval, naj ga popeljejo pred nadvojvodo Jo ž ef a. Priznavajoč junaštvo in vztrajnost Avstr jcev je ruski poveljnik poprosil za tridnevno mirovanje orožja, da bi zamogli na obeh straneh Velikonoč nemoteno praznovati. Nadvojvoda je dostojno odklonil in nato so pričeli Rusi z generalnim (splošnim) naskokom. Angleško francoska ofenziva na naši južni meji. Berlin, 19. aprila. »Berliner Zeitung am Mittag" poroča iz Rima: »Gioronale d' Italia" napoveduje za bližnjo prihod-njost nove vojaške operacije tri-pelentente proti Avstro-Ogrski. To se pričakuje iz več vzrokov, ker so v Londonu in v Parizu spoznali, da se nemška fronta v Belgiji tudi z večjimi silami ne da prodreti. Nasprotno pa so zavezniki spoznali, da se morata centralni državi na kaki drugi strani prijeti. Zavezniki se bodejo toraj na Belgijskem s samo defenzivo (obrambo) zadovoljili, spravili pa svoja krdela črez C r n o g o r,o in Srbijo na avstrijsko mejo in tam pričeli z novo ofenzivo, ki naj ima namen, da si z Rusi ondi roke podajo. Obenem pa se ima Avstro-Ogrska napasti tudi z morske strani. Ponižni Avstrijci. Koroški list „Karniner Tagblatt" piše pod tem naslovom sledeče : Vsakdor se po vsej pravici čudi veličastni tehnični premoči Nemcev v sedanji vojni in maraikak .Avstrijec potihoma zavidno gleda na Nemčijo, ker meni, da je njegova ljuba Avstrija kakor že večkrat tudi topot prepozno vstala. In vendar nimamo Avstrijci prav nobenega vzroka, da bi se postavili v kljubovalni kotiček in skromno molčali. Naši avstrijski tehniki imajo slaven, da, celo glavni delež v vojnem delu teh dni. V miru popustljiva in vajena biti smatrana za neznatno služabnico, je z velikim zamahom kakor prava naravDa sila posegla v borbo narodov. In tudi v skromnem Avstrijcu se vzbuja samozavest in zavest lastne moči, če sliši, koliko avstrijskih iznajdb in koliko avstrijskih tehnikov se je uveljavilo. Zato opozorimo tu posebno na dva avstrijska tehnika, katerih imeni se žal le premalo spominjate. Ta dva sta R e s s p 1 in Mannlicher. Nobena modema bujna ladja, noben podmorski, noben zračni boj bi ne bil mogoč, če bi Ressel ne bil iznašel gonilnega sredstva: ladijskega vijaka. In najuspešnejše bojno sredstvo našega orožja je puška repetirka, ki jo je konstruiral inženir Mannlicher. Ti dve avstrijski iznajdbi zagotavljata avstrijski tehniki slavo, ki se sme v resnici pokazati. Kako izgleda sedaj na Poljskem. Na Poljskem divja že osem mescev neprestano strašanska vojaka, ki je sicer primeroma bogato in gosto obljudeno deželo izpremenila v pravcato puščavo. Časopis „Nova Reforma' opisuje sedanje sta .ije dežele tako-le : Dežela Poljakov služi v vsej ivoji obsožo08ti od Karpatov pa do izhodno-pruske meje, milijonskim armadam kot bojno polje. Posejana je z razvalinami, raztrgana je od strehkih jaikov, razrita od granat ter polna kadečih se pogorišč in nanovo nasutih grobov. Gre se lahko milje daleč, ne da bi se srečalo žive duše. Tako je ob Dunajcu, Visli, Sanu, kjer je bilo pred vojsko cvetoča življenje in je c blagodarjeno ljudstvo imelo na gosto svoja mesta, trge in vasi. Vasi in cvetoče naeelbine so izginile. Dvanajst milijonov Poljakov je čisto obubožalo in več milijonov jih umira vsled mraza in gladu. — Ne samo to, da so vse izgubili, temveč to, da morajo obupane matere gledati, kako da umirajo dan na dan njih otroci vsled gladu in mraza, brez da bi jim zamogle pomagati in jim rešiti mlado življenje. Na tisoče je teh ljudijiiiri nimajo druzih pribežališč kakor šume, gozde in podzemeljske jame, skorjo drevc3 pa za hrano. Občni položaj vojske. Rusi so že 20. marca začeli z velikansko ofenzivo v Karpatih. Dne 22 marca se je uda-la trdnjava Przemysl. Rusi so najbrž pritegnili vse rezerve zla.=ti z južnega poljskega bojišča, ker tam sedaj zavolj močvirnatih tal ni mogoče operirati. Morebiti je bila rueka ofenziva v zvezi 8 francosko. Glavni namen ofenzive v Karpatih ob Dukli, v gozdnatih Karpatih, po dolinah Ou-dave in Laborcze in ob obeh straneh Uszoškega prelaza je bil ta, da prodre s silnim navalom avstrijsko bojno črto v srednjih Karpatih ter da pridejo ruske čete na Ogereko. Bitka v Karpatih je bila največja dosedanja bitka na svetu, ki se je vršila s silno ljutostjo in z velikanskimi žrtvami. Rusi so baje izgubili v tej tritedenski bitki ničmanje nego 400.000 mož ranjenih in vjetih. Šele začetkom preteklega tedna se je začela pokazovati utrujenost, in ko je vrhutega zspadel še nov sneg ter nastal precej hud mraz, je nastal na vsej karpateki bojni črti mir razun posameznih kanonad, ki še trajajo nadalje. Kljub tej velikanski ofenzivi, ki ni imela zaželjenega uspeha, odločitev še ni padla, in listi zaveznikov, akoravno pripoznavajo izjalovljenje ofenzive v Karpatih, naglašajo, da se prava ofenziva še le začne. Seveda ne vemo, ali zavezniki mislijo sedanjo ofenzivo ali pa res kak nov napad. Verjetnejše je prvo, ker so ob istem času kakor v Karpatih skušali tudi na Francoskem z napadi na obeh straneh Verduna med Maaso in Moselo prodreti nemško bojno črto. Avatrijgka armada je pa tudi v zahodnji Galiciji napadala in odbijala ruske napade. S poljskega bojišča ni bilo posebnih poročil ker tam ovirajo večje akcije vremenske, oziroma neugodne talne razmere. Na francoskem bojišču so se približali strelci prav blizu drug drugemu. Francozom ae je zdel sedanji trenutek prav ugoden za ofenzivo. Zato ao — kakor že omenjeno — začeli napadati v Verduo8ki okolici med Maaso in Moaelo ter tudi na Belgijakem. Tripelententa je sploh mnenja, da ae pri Verdunu odloči poleti francosko-nemška vojska, kakor je citati po raznih listih. Pa tudi francoska ofenziva nima pokazati nobenih atalnih uapehov. Poaebno delavnost razvijajo v zadnjih tednih zračna letala ter mečejo — tako nemška kakor francoaka — bombe po raznih krajih ob bojni črti in tadi bolj v notranjosti aovražne dežele. Podmoraka vojska ae nepretrgoma nadaljuje in zopet je nekaj plovnih družb ustavilo promet po morju. S turškega bojišča niso došla obširnejša poročila. Razširjale ao se pač vesti, da ae napad na Dardanele odloži do poletja, kar pa ni verjetno, zakaj črez London poročajo iz Aten, da ao angleške in francozke ladje začele z operacijami v Saroškem zalivu ob polotoku Gali-poli. Napad je bil aicer odbit in nekaj ladij je bilo poškodovanih, vendar pa so v Atenah mnenja, da je v Dardanelah v kratkem pričakovati važnih dogodkov. Organzator turške obrambe, Goltzpaša, je je bil v Nemčiji, pa se je vrnil zopet v Carigrad. Kakšni cdravki da so ga napotili v Berolin, nam ni znano. Pametna beseda o poročilih o vojni! Francozi ao nedavno izdali poročilo o nemških grouovitostih ter ga razširjali po nevtralnih državah. »Baseler Nachrichten* pripominjajo k temu poročilu: »Način, kakor akušajo Že nekaj časa z razširjanjem znanega poročila o nemških grozovi-toatih zbujati razpoloženje, je brez dvoma vsakomur nevšečen. V teh brošuricah se navajajo dogodki brez dokaznega materijala, ki se še le tiska, v grozo zbujajoči mirnosti in kot gotova dejstva; toda posamezne preskušnje dogodkov nam dokazujejo, da bi obtožbe v marsikaterem slučaju ob mirni sodbi ne imele prave podlage. Da, če bi bil dodan tudi materijal aktov, bi morali dogodkom verovati le na dobro vero; zakaj o kaki preiskavi hrez strasti, kjer bi obe stranki podali dokaze, že po naravi stvari ni govora ne sedaj ne kdaj pozneje. Kljub negotovosti posameznih dejstev moremo nevtralci glede na splošno zgodovinsko in dnšeslovno mnenje imeti vsaj deloma pravično sodbo. Tu ne gre za splošno vedenje nemške vojske v sovražni deželi; znana so nam pisma nemških vojakov z bojišča, ki dokazujejo možatost, požrtvovalnost, dobrosrčnost, da celo miroljubnost nemških vojakov. Švicarji smo mnenja, da je nemška vojska najbolj disciplinirana na svetu. Da se v vojni dogajajo stvari, ki jih noben človek ne more odobravati, res ni mogoče tajiti. Greše pa tukaj in tam in stvarno preiskavo moramo prepustiti mirnejšemu času. Spomenice, ki se opirajo na materijal, ki ga ne moremo preiskati, nimajo nobenega pomena. To velja enako .za francoske tožbe glede nemških grozovitosti, kakor tudi za nemške tožbe glede francoskih in ruskih Dasilnosti. Začasni mir v Karpatih. Vojni poročevalec Franc M o 1 n a r javil je te dni svojemu listu „Az Est" sledeče: Trditi ae eme, da v karpatskih bojih n i bila samo 8. ruska armada hudo poražena, temuč tudi druga krdela ob celi bojni črti. Podatki nevtralnih držav o ruskih izgubah strinjajo se s cenitvijo naših poveljnikov. Inozemska poročila o stoterih vsakdanjih ruskih vlakih, ki odvažajo bolne in ranjene, niso pretirana. Naša z nemškimi krdeli pomnožna armada oslabila je napadalno rusko premoč do negibčnosti. Dognana ao še eledeča dejstva: Napadalna ruska armada sestavljena je bila večinoma iz najboljših sibirskih krdel, ki imajo najboljše moštvo za ofenzivo. Na vzhodnem delu fronte tirali so Rusi v boj novoizvežbane novince, ki še niti uniformirani niso bili in ao ae morali v svojih oblačilih boriti. Najvažnejšo nalogo je imela 8. ruska armada, ki je pred vsem operirala vzhodno prelaza D u k 1 a. Drugi močni napad bil je naperjen proti prelazu U z s o k. Toda vBi njihovi napori so se ponesrečili, in naša krdela zavzemajo še sedaj tiste obrambne postojanke, koje so zavzemala pred rusko ofenzivo. Konec križarke »Dresden." Vlada republike Chile je angleški vladi naznanila: Dne 9. marca zasidrala Be je (nemška) kri-žarka „Dresden" v zalivu pri otoku Masatiera otočja Juan-Fernandez, 500 metrov od snhe zemlje. Poveljnik križarke je prosil guvernerja ondotnega pristanišča, da bi smel osem dni tamkaj ostati ter si stroje popraviti. A to mu je bilo odklonjeno in še posebič zapovedano, da mora ladja v štiriindvajsetih urah luko zapustiti, sicer da bo ista internirana. Po preteku te dobe naznanil je guverner poveljniku, da je križarka internirana ter je o tem obvestil tudi predsednika republike. Medtem pa pride 14. marca« več angleških vojnih ladij v luko ter takoj začne na zasidrano »Dresden" streljati. Guverner, ki je mislil angleškega komandanta na »Glasgow" obiskati, iuoral se je vrniti. »Dresden" izobes:la je mirovna zastavo ter poslala enega častnika na angleško ladjo »Glasgow," naj bi komandanta opozoril, da se snidejo na nevtralnem morju. Toda angleške ladje se za to naznanilo niso brigale ter terjale, da se naj »Dresden" uda, drugače da bo potopljena. Nato pa je poveljnik križarke »Dresden" zaukazal municijske shrambe razstreliti ter ladjo potopiti. ' Chilenska vlada poudarja, da je bila ,Dreadcn' popolDama in docela internirana kolikor so to okolščine pripuščale, ko so jo angleške ladje nenadoma napadle. Francoski zračni napad na nemški glavni stan. Kakor poročajo nemški listi, vsebuje uradno francosko vojno poročilo sledeč stavek: »Kot povračilo za obstreljevanje N a n c y - a skoz en nemški Zeppelin vrgel je nek naš letalni stroj petero bomb na nemški veliki stan, ki so vse padle na poslopja, vkaterihjevMezieres in Charle-villo cesarski (nemški) generalštab nastanjen. Nemški listi temu poročilu pristavljajo, da onih petero bomb ni povzročilo posebne Škode. Pomorski boji med Nemci in zavezniki. Iz Amsterdama se poroča po seznam-knzavarovalne tvrdkeBloom inVanderaa, da so Nemci v času od 15 marca do 15. aprila t. 1. — toraj v enem samem mesecu — 8 svojimi podmorskimi čolni potopili 52 sovražnih ladij. List „Rotterdamscbe Courant" piše, da se od 1. do 14. aprila nanovo pogreba 17 angles kih parnikov, ki niso pripluli o določenem času v pristanišča. Ysled poročil časnika „Times" imajo Nemci sedaj več bojnih ladij kakor so jih imeli ob začetku vojske; in sicer pet novih »dreadnough-tov" : »Konig", »Kurfurst", »Mark-graf", »Kronprinz" in „Ltitzow". Popravili in spet v službo postavili pa so še tudi dreadnoughte »D e rf 11 i nger", „Sey d lit z" in »v on det Tann." Vse okolščine kažejo na to, da Angleži na svojih pomorskih močeh oslabevajo, Nemci pa vedno ojačujejo. Znabiti čas ni daleč, ko bode prejenjala angleška premoč na morju za vedno. 0 potopu angleškega podmorskega čolna „E 15." Carigrad, 18. aprila. (Kor. ur.) Glavni stan poroča naslednje podrobnosti o potopu angleškega podmorskega čolna »E 15" : Podmorski čoln je otvezen na neko križarko 18 marca zapustil Plymouth. Eno noč je ostal v Gibraltarju, prišel potem na Malto in nato v loko Mudlow na otoku Lemncs, kjer je ostal 6 dni. Čoln je nato en dan ležal pred Teoedom, odkoder je opolnoči odplul. Ob 2. uri 20 minut zjutraj je udri v dardanelski vhod in se ob pol treh apu-Btil pod vodo, da se skrije pred našimi reflektorji. Močni tek ga je potegnil za sabo in ob 6. uri in pol zjutraj je zadel na morsko dno. Njegov stolp se je dvigal iznad vode. Naše baterije so otvorile ogenj. Prva granata je zadela oddelek za električne stroje. Moštvo je bilo prisiljeno, da zapusti ladjo. Naše baterije so pa ogenj nadaljevale. Tri možje posadke so bili ubiti, 7 ranjenih. Angleški podkonzul dardanelske-ga okraja, ki je bil ujet, je izjavil, da je rezervni častnik. Sovražni aeroplani, ki so izvedeli za osodo podmorskega Čolna, so leteli čez morsko ožino, da bi videli ladjo, ter bo proti periskopu in stolpu podmorskega čolna metali bombe, da bi preprečili, da bi ladja ne prišla v naše roke. Turške čete v okolici so takoj hitele na lice mesta, da rešijo posadko podmorskega čolna. Ranjene angleške mornarje so spravili na suho in prenesli v bolnišnico. Turška vojska. Obramba Dardanel. i list »Star" poroča iz Londona: Vsak dan dojdejo velika nova turška krdela na polotok Galipoli, posebno v Kelidbahr. Vse težke topove iz carigrajskih utrdb spravili so Turki v Dardanele. Tudi veliko nemških letal je došlo tje, ki obstreljujejo transportno bro-dovje zaveznikov. 0 škodi, ki jo povzročajo ni ničesar znanega. Kakor poročajo listi, bombardirajo zavezniške ladje dan na dan turške postojanke. Iz turškega glavnega stana se poroča: Vsled našega napada v okolici Bassorah vršili so se pri Schabia in Alberdschine boji. Naša krdela vdrla so v sovražne forte, ko pa so dobili Angleži ojačenja, umaknila so se zopet iz obstreljevalne daljave ondotnih utrdb. Na otokah Lemnos in Tenedos so se Angleži čisto „po domače" uredili. Upeljali so tamkaj že tudi cenzuro za pisma in brzojave. Pričakuje se, da bodeta zaveznika na Myti-1 e n u tudi nekaj vojaštva izkrcala. 0 Italiji je te dni v berolinskem vojaškem listu pisal stotnik dr. Graevenitz, dober poznavalec italjan-ske armade. Razni avstrijski listi ponatiskujejo iz njegovega članka to-le: Italijanska armada se je v zadnjih časih znatno ojačila. Prva linija vojske, ki danes stoji pod zastavami, šteje 12 armadnih zborov in tri divizije konjenice v skupnem številu 660.000 mož. Drugi vpoklic obsega 12 divizij v skupnem Številu do 250.000 mož. Potem pa je na razpolago še domobraustvo, ki šteje 450 tisoč mož. V zadnjem času je bilo vpoklicanih pod orožje okrog 7.000 rezervnih častnikov. V enakem tempu, kakor pri pehoti, je Italija nadaljevala tudi ojačenje poljskega topništva. Danes ima italijanski armadni zbor 26 baterij, dočim jih je imel pred vojno samo 16. Istočasno je bilo pomnoženo tudi težko in gorsko topništvo. Svoja izvajanja zaključuje nemški stotnik z besedami : »Italija se je v minulih osmih mesecih povzdignila do ozira vredne višine vojoe pripravljenosti. S tem dokazuje, da hoče varovati svobodo svojega odločevanja in tudi izrekati svoj odločujoči glas ali v današnjem velikem boju narodov ali pa morda pozneje v svetu narodov, ko bo ta vojna končana." Dopisi. Sv. Trojica v Slov. goricah. Spet smo imeli v našem trgu nepričakovano žalost. Dne 9. t. m. umrl je po kratki bolezni v bolnišnici v Mariboru učenec mariborskega učiteljišča, Max Rysiensky, sin umrlega gosp. dr. RysienBkya. Kot blisk prišla je ta vest do nas, a tudi uničila mnogo najlepših upov. Se le komaj v 16. letu svoje starosti, vzel ga je Bog k sebi. Bila je njegova zadnja želja, ktero je med težko boleznijo večkrat izrazil, da hoče biti pri »svojih" v ljubi domovini. Pripeljali so ga dne 12. t. m. popoldne, ter ga tukaj k večnemu počitku položili in s tem mu je obupana mati njegovo željo izpolnila. Akoravno mlad bil je povsodi priljubljen gospodič. Volja božja je bila, da je moral zapustiti vse, kar mu je bilo ljubo in drago. Zapustil je obupano mamo, a tudi vsi ki smo ga poznali, obžaljnjemo njegovo prerano smrt. Bil je dober sin, priden dijak, pa tudi zaveden In ponosen naš somišljenik. Izpolnil bi gotovo vse, kar smo v njem pričakovali, bil bi vedno tudi eden naših najboljših, bil bi izvrsten mož v našem naprednem trgu. Njegovi materi in sorodnikom, ki so izgubili prvi Ž njim vse, izrekamo tem potom našo najiskrejnejšo sožalje. Ostal bode med nami v trajnem spominu. Bolni napljnčih j Sanafonj .Hotadcctl8SQ,1)Staier.sko. ftpspej»;._ Tojaške zadeve. Pravice vojakov in njih svojcev. (Konec.) Ca se vdova vnovič omoži, penzija seveda preneha; žena pa dobi kot odpravnino znesek penzije še za dvanajst mesecev. Penzije sirot. Za penziji sirot velja enako, da S3 otrokom prvih šest mesecev po smrti očeta izplačuje podpora dalje, če so jo dobivali med vojno službo očeta ali če so se razmere otrok tako predru-gačile (če jih namreč ne more vzdrževati *eč mati), da se sme tudi po smrti očeta prositi za podporo. Ce pa ne dobijo otroci nobene podpore, dobijo penzijo za sirote (donesek za vzgojo) od prvega dne tistega meseca, ki sledi smrti očeta. Dočim se dovoljuje podpora tudi nezakonskim otrokom, dobe vzgojni donesek samo zakonski ali legitimirani otroci. Za nezakonske otroke je torej samo za prvih šest mesecev po smrti očeta preskrbljeno. Vzgojni donesek znaša samo Štiri krone mesečno za vsakega otroka, dokler ima mati pravico do penzije. Ce je mati umrla ali če ne dobiva iz kakšnega drugačnega vzroka (omožitve) nobene penzije, znaša vzgojni donesek šest kron mesečno. Saiža umrlega očeta je za višino vzgojnega doneska brez pomena (ni merodajna). Vzgojni donesek se izplačuje dečkom do šestnajstega, deklicam pa samo do Štirinajstega leta. Otrokom, ki obiskujejo učne zavode, se pa more izplačevati vzgojni donesek do konca šolskega obiskovanja in do šestnajstega življenskega leta. Če dokažejo očetu tudi po njegovi smrti težko hudodelstvo, preneha penzija za sirote. Najvišje vsote. Postava določa, da penzija za vdove in otroke skupaj ne sme znašati več kakor 45 K Zemljevid prelazov Dukla, Lupkow in Uzsok. Ruska ofenziva v Karpatih, ki je trajala od 20. marca, je na celi fronti ponehala. Ko se je v ljutih bojih ob Veliki noči s vso silo poizkušeni prodor sovražnikov v dolini Laborcze in Ondawe ponesrečil, poskusili ao Rasi obojestransko prelaza Uzsok v gozdnatih Karpatih nanovo prodreti. Toda tudi tukaj so bili v zadnjem času vsi napadi sovražnika odbiti, ki je imel velikanske izgube. Zemljevid kaže pokiajine, kjer so se vršili ti ve Der Biihla-.Lupkovv-und Uzsokpa3abschiiirt. likanski iu linti boji, kakoršnih svetovna zgodovina dosedaj ni imela zabilježenih. mesečno. Ce bi vsled večjega števila otrok znašala več, dobi sicer vdova vso penzijo_ za vdove, penzije za otroke se pa zmanjšajo. Ce bi torej narednikova vdova, ki dobiva 30 K penzije, imela šest otrok, ne dobi vsak otrok 4 K, ampak samo 250 K mesečno, v slučaju, če ima kateri otrok pravico do manjše podpore, pa dobe drugi otroci več. Prav tako določa postava, da dobe sirote, katerih mati ne prejema nobene penzije, skupaj samo 30 K mesečno, če je ostalo torej šest otrok za vojakom, ne dobi vsak otiok 6 kron, ampak samo 5 K. Kakor hitro se pa za tega ali onega otroka ne izplačuje nikakršna penzija več, dobe drugi več. Vzgojni donesek sprejema mati ali mačeha otrok; če pa niso otroci pri materi ali mačehi, dobita denar jerob. Kaj dobe drugi družinski člani Dočim dovoljuje postava razen materi in otrokom tudi še staršem, bratom in sestram, tastom in taščam, nezakonski materi in Leza-konskim otrokom vojaka podporo, ne dobe zadnji družinski člani po smrti vojaka nobene penzije. Co so dobivali podporo, jo dobivajo še šest mesecev po smrti, potem pa ngasne vsakršna pravica. Dočim omenja postava o podpori vojaka, ki ga pogrešajo, manjka beseda „pogrešan" v pen-zijskih postavali. Vojaške oblastnije pa hočajo, kakor je razvidno iz odloka, da se štejejo po-grešanci v tisto vrsto z mrtveci, torej jim gre šest mesecev po določitvi pogrešitve podpora, potem penzija. če pa se vojak zopet oglasi, ko so dotični družinski člani penzijo že dobivali (n. pr. iz vjetništva, iz katerega ni mogel pisati), se mora seveda, ker je podpora višja kakor penzija, razlika med podporo in že plačano penzijo doplačati. Kje se je treba zglasiti s zahtevo? Tistim družinskim članom, ki dobivajo podporo, ni treba naznaniti oblastniji smrti ali pogrešitve vojaka. Oblastnija ukrene sama, če je prišel čas, plačevati namesto večje podpore manjšo penzijo. če pa ne dobivajo dotični člani nobene podpore, potem naj se zglasijo zaradi penzije v občini, in če to nič ne pomaga, pri okrajnem glavarstvu. V mestih s svojim statutom se je treba obrniti na magistratne urade. Vdove in sirote častnikov. Penzije vdov in sirot v vojni padlih ali umrlih častnikov (tudi rezervnih častnikov) so nesorazmerno višje. Vdova poročnika dobi mesečno 9375 K, vdova nadporočnika 112 50 K, otrok poročnika mesečno 18 75 K, nadporočnika 2250 K, dvojno osiroteli dobe polovico, ki je padala materi, torej 4687 K in 5625 K. Penzija vdov se dviga z razredno stopnjo častnikov do 675 K mesečno, pravtako penzija sirot. Ta se izplačuje čaRtnikovim otrokom, dokler niso Rtari 24 let; samo prejšnje preskrbovanje opravičuje do vzgojnega doneska. Častnikova vdova ne dobi, če se zopet omoži, nobene odpravnine, a dobi, če ji umre mož, zopet penzijo. Kako je v Nemčiji? Dočim je v Nemčiji podpora manjša kakor v Avstriji, so penzije mnogo višje. Tudi ni v Nemčiji razločka med penzijami svojcev častnikov in moštva tako velik kakor v Avstriji. V Nemčiji dobi žena vojaka brez šarže 40 K mesečno (pri nas 9 K), Žena podčastnika 50 in 60 kron (pri nas 12 do 30 K); častnikova vdova (do polkovniške stopnje) dobi 120 K (pri nas 93 do 125 K), nasprotno pa generalova vdova 200 K (pri nas do 675 K). Slično je s penzijami sirot. Otrok vojaka brez šarže ali podčastnika dobi mesečno 16 80 K in, če je umrla mati, 24 K, otrok častnika 20 ali 30 K. Otroci dobe penzijo, dokler niso stari 18 let. Tudi starši, ki jih je vojak večinoma z vsem vzdrževal, lahko dobe penzije, in sicer 25 K mesečno, in če je bil padli častnik, 45 K mesečno. Dodatek. Posebe še opozarjamo na naslednjo odredbo: Namestništvo in deželne vlade so prejele nedavno navodilo, da dobe odslej tudi mačehe in očmi ter otroci iz prejšnjih zakonov, ki skrbe zanje vpoklicani rezervisti, črnovojniki in vojni uslnŽniki preskrbnine ob istih pogojih kakor lastni otroci in lastni starši. S tem je vlada odpravila hudo krivico in zagotovila mnogim ljudem pomoč, ki jo nujno potrebujejo, pa je doslej niso imeli. Potrabno je sedaj, da se izvede volja vlade, da se obveste naprej vse okrajne komisije in vse občine ter da očmi in mačehe kakor tudi varuhi dotičnih otrok takoj zahtevajo pri občini (magistratu) preskrbnino. Tudi oni, ki de slej niso prejemali nikakršne podpore ali pa je bila njih zahteva odklonjena, smejo sedaj obnoviti svojo zahtevo sklicajoč se na dotično ministrsko odredbo. Občinske organe, ki morda še niso dobili obvestilo o novi odredbi, opozarjamo na to, da morajo vsako zahtevo vzeti na znanje, zakaj občine ne odločujejo upravičenosti zahtevka, marveč preskrbninska komisija, ki pa more le tedaj odločevati o zahtevku, če se ji zahtevek tudi resnično predloži. Razširjenje črnovojniške zaveznosti. P r i- teg 38 d o 42-1 e t n i h črnovojnikov v frontno službo. — Črnovojniška dol ž no s t od 18. do 50. leta. — Usiljeni nam boj, ki že mesece divja brez prenehanja na fronti, kolikoršoe dosedaj še nikdar ni bilo, proti sovražnikom, ki nas glede števila prebivalstva prekašajo, zahteva, če se naj z nezmanjšanimi močmi nadaljuje, da se vedno znova postavljajo na bojišča armadam nova dopolnila, ter tako na eni strani izravnajo izgube, ki smo jih imeli, na drugi strani pa armade v toliki meri ojaČijo, da se kolikor mogoče izenači številna premoč sovražnikov, katera se je doslej tako zelo pojavljala. Vsled tega smo — in o tem pač nihče ne dvomi — v tej velikanski borbi prisiljeni, da zastavimo vse svoje Bile ter moremo tako vojuo, če treba, še preko daljše dobe dovesti do končnega uspeha. Veselo znamenje je, da je to prepričanje zavladalo tudi po celi naši monarhiji, pri vseh narodih, ki so brez obotavljanja prihiteli pod zastave, prestali v silovitih bitkah te vojne, kakor jim zgodovina nima primera, skoio nadčloveške napore ter si pridobili pozornost in občudovanje celega s^eta. Da pa uspehi dosedanjega truda ne pridejo v nevarnost, je potrebno, da se zagotovo tudi nadaljne dopolnitve. Da se to zajamči, pa je treba, da se pritegnejo vse uporabljive sile ljudstva potrebni dopolnitvi vojske in domobranstva. Doslej veljavna določila glede črnovojniške dolžnosti pa nikakor ne zadostujejo v dosego tega namena. če na primer vsporedimo časovno obsežnost črnovojniške dolžnosti pri nas in v drugih evropskih državah, najdemo, da se nahajamo glede izrabe zalog človeških moči skoro na zadnjem mestu. V Nemčiji sega n. pr. črnovojniška obveznost od 17. do 45. leta starosti, na Francoskem do 48., na Srbskem do 50., pri nas pa šele b pričetkom leta po dovršenem 19. letu starosti in koncem leta, ko si dovršil 42. leto starosti. Tudi glede uporabe črne vojske imajo dandanes veljavna določila preozke meje, katere utegnejo, ako se ne razširijo vojaškim koristim, v veliki meri škodovati. Tako v naši črnovojniški postavi pogrešamo določila, da bi mogel tudi drugi poziv, obsegajoč črnovojnike od 38. do 42. leta, porabiti v dopolnitev vojske in domobranstva. To je nedo-statek, ki ga pri vsakokratnih izpolnitvah formacij na bojišču zelo neprijetno občutimo. Z ozirom na pojasnjenje razmer je nujno potrebno, da se veljavne določbe o črni vojski razširijo v smeri, da se, prvič, črnovojniška dolžnost raztegne na nadaljne letnike, drugič pa v Mraz in toča ne naredita v teku leta niti polovico toliko škode na poljih kakor pri ljudeh revmatizem, protin, pehanje in trganje. Kdor trpi na teh bolečinah, ne more delati, nima nad življenjem veselja in je le v nadlego tistim, ki mu strežejo. Odstraniti se morajo tedaj te bolečine takoj s Fellerjevim fluidom iz rastlinskih esenc s znamko „EUa-flaid". Pri bolečinah v križu, HexenschuB, onemoglosti prenaporu itd. učinkuje dobro, mnogi zdravniki ga rabijo in priporočajo in tudi mi večji meri zagotovi popolnjevanje vojske in domobranstva. Da se zagotovi tej neobhodni potrebi, se namerava, kakor je izvedel c. kr. brzojavni ko-respondenčni urad, uveljaviti v obeh državah naše monarhije za bodoče čfnovojniško dolžnost že z letom, s katerim se konča 18. leto starosti, dočim bo trajala do konca leta, v katerem se dovrši 50. leto starosti. Nadalje bo obsegal prvi poziv letnike do končanega 42. leta starosti ter se bo nudila možnost, da se v prav posebnih izjemnih slučajih pritegnejo tudi pripadniki drugega poziva v dopolnitev vojske in domobranstva. S to uvedbo novih kategorij črne vojske pa še ni nikakor rečeno, da se bodo vse te nove kategorije tudi skupaj, takoj ali pa že v bližnji bodočnosti pritegnile črni vojski. Vojna mlečna kava. I« različnih krajev poročajo časopisi o pomanjkanju mleka. Izkušena gospodinja, predstojnica znane kuhinjske šole, izjavlja k temu vprašanju sledeče: Tudi pri pomanjkanju mleka se ni potreba navajenemu kavinem zajuterku odreči. — Če je manj močna za kuhati, to se pravi, da ae vzame manj zrnate kavo, nekoliko manj Frauckove kave kot drugače, pač pa več vode, kakor je mleka pri rokah. — To da seveda nekoliko manj močno, pa vendarle prav okusno vojno mlečno kavo. 205 Gospodarske stvari. Ukaz c. kr. štajerskega namestništva z dne 28. marca 1915, dež. zak. št. 30 o uvedbi uradnih izkakaznic o porabi kruha in moke. Na temelju §§ 4 in 6 ukaza celotnega mi-nisteretva z dne 26. marca 1915, drž. zak. št. 75 se ukaže: § 1. Od 11. aprila 1915 naprej se sme kruh in moka v sledečih občinah in krajih oddajati na neposredne porabljalce le proti uradnim izkaznicam c. kr. namestništva o porabi kruha in moke: Mesto Gradec; politični okraj Gradec: kraj Unter-Andritz občine Andritz, občina Eggenberg, kraj "VVenisbučh občine Foiling, občina Gosting, občina Liebenau, občina St. Peter, Waltendorf, občina Wetzelsdorf; politični okraj Celje: kraja Gaberje in Breg občine okolica Celje; mesto Ptuj ; politični okraj Ptuj : kraja Karčovina in Vičova občine Karčovina, kraja Nova ves in Ra-goznica občina Ragoznica, kraja Breg zgornji in Breg spodnji, občina Breg, kraj Budina občine Berstje; politični okraj Bruck : občina Bruck, občina Bruck, občina Kapfenberg ; politični okraj Judenburg : občina Fohnsdorf, kraj Kumpitz občina Kumpitz občina Judenburg, občina Knit-telfeld, občina Zeltweg ; politični okraj Leoben : občina Eisenerz, občina Leoben, kraj GoB, občina GoB, občina Donawitz, kraj St. Peter občina S. Peter; politični okraj Miirzzaschlag, občina Ganz. Nadalje je dovoljeno od tega dne naprej tudi v mestu Mariboru oddajati kruh in moko (mlinske izdelke) na neposredne porabljalce le proti uradnim izkaznicam. Izkaznice določi mestni svet Maribor v nadaljni izpolnitvi sedanje naprave, pri čemur se lahko določijo izjeme od prepisov sledečih paragrafov, ki pa potrebujejo odobrenja od strani namestništva. Poleg uvedenja izkaznic o porabi kruha in moke (mlinskih izdelkov) lahko določijo v teh občinah in krajih politične oblasti prve stopnje tudi še posebne določbe o vredbi porabe. Politične oblasti I. stopnje morajo tudi, če se nahajajo v okolišu teh občin in krajev poljedelski obrati v smislu § 1, odstavek 2 ukaza celokupnega ministerstva, ukreniti potrebne odredbe. Z ozirom na pesebne potrebe in razmere lahko politične oblasti I. stopnje z odobrenjem smo se o njegovem aspehu že prepričali. 12 steklenic za samo 6 kron pošlje franko lekarnar E V. Feller v Stubici, Elsa-trg štev. 241 (Hrvatsko), kjer se dobe tudi FeUer-jeve čistilne rabarbara-kroglj ice s znamko „Elsa-Pillen", 6 škatljic za samo 4 krone 40 vin. nors - - - 5 - estništva ukrenejo odredbe, ki se deloma ne vjemajo s predpisi sledečih paragrafov. 1. Pod moko se razumevajo v tem ukazu iz žita pridobljeni mlinski izdelki vseh vrst (moka, zdrcb, ječmenček itd.) izvzemši otrobe in pod kruhom tudi nesladkorjen prepečenec (vodni pre-pečenec). § 2. V ostalih občinah mora politična oblast I instance ukreniti po krajevnih razmerah primerne naredbe v zabranitev vporabe kruha in moke (mlinskih izdelkov), ki bi prekoračila zakonito določeno izmero. Kot take pridejo poleg predpisa po določbah tega ukaza odrejenih izkaznic v poštev: Obveznost oddaje kruba in moke (mlinskih izdelkov) proti drugačnim izkazom in izvestjem, ■določitev ponajvečjih množin za posamično oddajo na neposredne porabljalce, ustanovitev uradnih izdajališč za kruh in moko (mlicske izdelke), kontingentacija vseh s prodajo in podelavanjem mlinskih izdelkov se ukvarjajočih obrtnih obratov (n. pr. mlinarji, mokarji, peki, izdelovatelji testenin, gostilničarji itd.) § 3. Politična oblast I. instance ima nadalje določiti, pod katerimi predpogoji in pod katerimi omejitvami smejo obrati, ki obrtno poslujejo mlinske izdelke ali oddajajo jedila, mlinske izdelke ali kruh dobivati, podelovati in tddajati. § 4 Izkaznice o vporabi kruha in peciva (ml nskih izdelkov) (§ 1) se izdajajo kot cele, zmanjšane in kot dnevne izkaznice. One so uradno na razpolago in veljajo za eno osebo. Cela in zmanjšana izkaznica veljata za koledarski teden, ki je naveden na karti. Cela izkaznica se glasi na 1400 g (1 kg in 40 dkg) moke (mlinskih izdelkov) ali 1960 :g (1 kg in 96 dkg) krnha zmanjšana izkazaica na 1000 g (1 kg) moke (mlinskih izdelkov) ali 1400 g (1 kg in 40 dkg) kruha. Dnevna izksznica se glasi na 210 g (21 dkg) kraha. Izkaznice so javne listine: Djihovo ponarejanje se kaznuje po kazenskem zakonu. § 5. Cele ter zmanjšane izkaznice izdaja mesto, ki ga določi politična okrajna oblast načelniku gospodarstva za njega in za vse svojce gospodarstva. Gospodar je zavezan, izročiti svojcem gospodarstva, katerim on ne daje hrane, karte, ki odpadejo nanje. K svojcem gospodarstva v smislu tega ukaza se prištevajo tudi podnajemniki. Vsako spremembo v številu svojcev gospodarstva mora naznaniti gospodar ali njegov namestnik pri oddajnem mestu. § 6. Pri prvi izdaji izkaznic dobi vsak zmanjšano izkaznico. S to izkaznico se izroči gospodarju ob enem uradni predtisk, na katerem mora gospodar potrditi prejem izkaznic za sebe iu za svojce svo jega gospodarstva in za podelitev nadaljnih iz kaznic izjavo o številu oseb, katerim da pri svojem gospodarstvu hrano in stanovanje ter o množini moke in (mlinskih izdelkov) žita, kar se je nahaja v njegovem gospodarstvu. To poizvedovanje se mora smatrati kot zapisovanje zalog v smislu § 10 ukaza celokupnega ministerstva z dne 26. marca 1915, drž. zak. št. 75. Kadar dojde ta od gospodarja podpisana izjava na oddajalno mesto, se bo izdala osebam, v kojih gospodarstva se nabaja manj kakor 2 kg. moke (mlinskih izdelkov) ali primerno žita, že ena dopolnitev na celo izkaznico in zana-•daljne tedne polna izkaznica. Osebe, v katerih gospodarstva se nahaja * več kakor 2 kg moke (mlinskih izdelkov) ali primerno žita za vsako osebo, dobijo, dokler se njihove zaloge niso zmanjšale pod to množino zalog s privzemanjem za pokritje dopustnih množin vporabe, samo zmanjšano izkaznico. Za gospodarstva, pri katerih se nahaja za glaro več kakor 8 kg. moke (mlinskih izdelkov) ali primerno žita, lahko odredi politična oblast I. instance, da se osebam takih gospodarstev začasno ne oddajajo izkazi o vporabi kruha in moke, ampak samo izkazi o vporabi kruha. Na- tančnejše določbe ostanejo pridržane politični oblasti I. instance. Ako se v izjavi gospodarja zamolčijo zaloge, tedaj jih lahko politična okrajna oblast razglasi kot za pale v prid državi. § 7. Popotniki, za katere ni izkaznic namestništva o vporabi kruha in moke, lahko dobijo v občini, v kateri so take izkaznice uvedene, s posredovanjem svojega stanodajalca za čas svojega začasnega bivanja dnevno izkaznico. Isto velja za potnike iz kake druge kronovine, na katerih bivališču sicer obstojajo izkazi, ki pa ne veljajo v kraju njihovega začasnega bivanja, v katerem eo istotako uvedene izkaznice. Ta izkaz je pri odhoda oddati stanodajalcu in ta ga mora dati oddajalnemu mestu nazaj. § 8. Izkaznice c. kr. namestništva imajo odrezke z množinami teže za kruh in moko (mlinske izdelke), na kojih dobavo se izkaznica glasi. Za izgubljene, uničene ali za prezgodaj porabljene izkaznice se ne dajo nove izkaznice. Prenos izkaznice ali njenih odrezkov na druge 03ebe kakor tudi vporaba izkaznic, ki so od oblasti določene za druge osebe ali takih, katere so izgubile veljavo, je prepovedano. Vsakdo ima dolžnost oddati najdene izkaznice oddajalnemu mestu. Istotako je prepovedano prodajalcem kruha in moke (mlinskih izdelkov), si prisvojiti izkaznico ali njene odrezke brez istočasne oddaje kruha in moke (mlinskih izdelkov). § 9. V občinah, v katerih so uvedene izkaznice o vporabi kruha in moke (mlinskih izdelkov), se smejo kruh in moka (mlinski izdelki) oddati vporabiteljem samo tedaj, ako predložijo veljavno izkaznico in če prodajalec odreže število odrezkov, ki odgovarja zaželjeni množini kruha in moke (mlinsk;h izdelkov). Zaradi neizpolnjevanja teh predpisov se kaznuje i prodajalec i kupec. Ta določba velja tudi za gostilniške in krč-mareke obrti. V teh obrtih mora biti gostom dovoljeno, da povžijejo kruh, ki ga prinesejo V kolodvorskih gostilnah in v jedilnih vozovih, se sme spremnemu osobju vlaka in potnikom, ki predložijo veljavno izkaznico, oddajati za neposredno osebam vporabo med potovanjem kruh. ne da bi predložili izkaznico. § 10. Kdor oddaja kruh in me ko (mlinske izdelke) drugim osebno obrtno, mora zbirati od izkaznic odrezane odrezke (§ 8) in jih ob koncu vsakega tedna izročiti mestu, ki ga določi politična okrajna oblast. § 11. Za vravnavo vporabe v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih ter v obratih, v katerih obstojajo za preskrbo njihovih nameščencev in delavcev z mlinskimi izdelki ali s kruhom posebne naredbe, more izdati politična oblast I. instance tudi glede onih občin, v katerih so uvedene izkaznice, naredbe, ki se ne ujemajo s določbami, ki bo določene o vporabi izkaznic. § 12. V občinah in krajih, navedenih v § 1, odstavek 1 se razveljavi dne 11. aprila nkaz c. kr. namestništva z dne 13. marca 1915, dež. zak. št 26, o zabranitvi nabiranja mlinskih izdelkov pri vporabiteljih. § 13. Od 5. aprila 1915 se sme izdelovati kruh samo v obliki hlebov in Strne po sledečih velikostih teže: 35 dekagramov (majhen hleb ali majhna štruca) ; 70 „ (dvojni hleb in dvojna štruca); 140 „ (velik hleb ali velika štruca). § 14. Prodajati močnate jedi vsake vrste po gostilničarjih črez ulico brez istočasne oddaje drugih jedil je prepovedano. § 15. Kdor podeluje mlinske izdelke obrtno, kdor oddaja kruh ali mlinske izdelke drugim ali daja hrano, mora uporabljati od 4. aprila 1915 naprej beleženo knjieo po od nameetuišt-va predpisanem vzorcu. Beležna knjiga mora biti potrjena od občine z občinskim pečatom in biti vedno pripravljena na vpogled politični okrajni oblasti ali komur ona to naroči. § 16. Potrebne natančneje določbe izda politična oblast I. instance. § 17. Prestopke tega ukaza ali predpisov, izdanih na njegovi podstavi, kaznuje, ako dejanje ne spada pod strožjo kazensko določbo, po § 35 cesarskega ukaza z dne 21. februarja 1915, drž. zak. št. 41, dolitična okrajna oblast z denarno globo do dvetisoč kron ali zaporom do treh mescev, pri obteženih okolnostih pa z denarno kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do 6 mescev. V slučaju obsodbe se lahko po § 36 navedenega cesarskega ukaza tudi razsodi na izgubo obrtne pravice. § 18. Ta nkaz dobi moč z daem razglasitve. K vprašanju o porabi vojnih vjetnikov za kmetijska dela. Dasiravno se že več mesecev govori o uporabi vojnih vjetnikov za kmečka dela na kmetijskih zborovanjih, po časnikih in tudi strokovnih listih, še se vendar nismo približali izvršitvi te misli menda niti za korak. In vendar je potrebno z ozirom na naše tužne delavske razmere, da pride kmalu in do prave odločbe. Najkrejkejše delavstvo je pohitelo k zastavam. Ostali del, ki še je bil tako tako za silo, dal se je zapeljati po ugodnih razmerah v različnih industrijalnih panogah; prestopil je k industriji in to pa tem rajše, če je bila taka industrija, ki je bila postavljena pod državno varstvo, ker se na ta način lahko odtegne delavec vojai službi. Ostanek moškega delavstva so večinoma mladeniči, ki še nimajo niti izkušenj, niti pregleda čez kmečka dela; ne poznajo potrebne potrpežljivosti in mirnosti pri opravilih, zlasti pri oskrbovanju in krmljenja živine. Zaostali so doma tudi starejši možje; toda ti imajo sicer krepko voljo, ne morejo pa več nadomestiti cele delavske moči. Proti uporabi ubežnikov v kmečkih gospodarstvih najdeš med ljudstvom deloma nekoliko tudi sicer upravičen strah, češ da bi zanesli k nam nalezljive bolezni; nadalje ee prebivalstvo boji tujih razvad, ki se lahko udomačijo pri nas, konečno pa še tudi pred marsičem drugim in ne najmanj velike plače, kojo zahtevajo ubežniki. Prezreti ne smemo tudi, da med ubežniki najdeš le malo krepkih mož; večinoma bo starci, žene in deca. Slednjih pa itak tudi doma pri nas posebno ne primanjkuje. Ne preostaja nam toraj nič drugega, kakor se spoprijazniti z mislijo, da se uporabijo vojni vjetniki za kmetijska dela. Treba nam je najti le oblike, kako bi se naj udejstvovala ta uporaba. Kjer ležijo gospodarstva posamezno, drugo od drugega oddaljeno, tam pač ne bo mogoče uporabljati vojnih vjetnikov, ber bi bilo nadzorstvo pretežavno. V takih pokrajinah bo treba kmetovalcem pomagati na drug način; o tem hočem govoriti k sklepu. Kjer pa obstoji občina iz vasij, tam pa bo menda le mogoče, uporabljati vojne vjetnike. Take občine bi se že sedaj morale baviti s tem vprašanjem; najvažnejše vprašanje je sta-novališče vojnih vjetnikov. Na razpolago bi morala biti pripravna hiša za 50—100 vojnih vjet nikov; tudi opremiti bi jo trebalo primerno. V vsaki večji vasi kakor tudi na sedežu okraja najdemo navadno prazna poslopja, ktera bi lahko pripravili v to svrho. Ko je to vprašanje v občini rešeno, prosi se lahko, da se ustanovi v občini malo koncentracijsko taborišče s 50—100 vojnimi vjetniki pod vojaškim nadzorstvom. Vojni vjetniki dobijo tukaj hrano od vojaške oblasti, ktera jih tudi nadzoruje. Pri od-beri delavcev bi trebalo skrbeti za to, da se uporabljajo le taki vojni vjetniki, kteri so bili do sedaj lepega obnašanja, se razumejo na kmečko delo, so popolnoma zdravi in se — kar je glavna stvar — prostovoljno javijo za kmečka dela. Vzeti druge vojne vjetnike, se pač ne priporoča ; kajti sicer bi že izprva lahko rekli, da bo se izjalovila akcija. Kmetovalci, kteri ne po-trebujjejo vjetnikov ves čas, javijo se za nje po potrebi in si gredo po nje v koncentracijski tabor. Zgodaj zjutraj si gospodar gre po nje in jih žene na delo. Ako je mogoče, podajo se vjetniki opoldne v taborišče k skupnemu obedu. Ako pa so preodaljeni. da jim obed gospodar. Zvečer se vrnejo vsi vjetniki v tabor k počitka. Stole (Zimmersessel)» po 3"—, 5"—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER 4_____•__*fc«-.»_ V vaseh se bodo potemtakem dali lahko uporabljati vjetniki; pa tudi kmetovalci v okrožja 5—6 km si bodo lahko šli po te delavce. Na ta način pa bi lahko oddale občine oziroma žetvene komisije lastne delavske moči zopet oddaljenim kmetovalcem, pri kojih ni mogoče uporabljati vojnih vjetnikov, da se tndi njim pomore. Na Srednjem iu Spodnjem Štajerskem bo si mogoče s tem načinom skoro vsepovsod pomoči, izvzemši v goratih krajih. Ker pa se opravljajo kmečka dela v gorah nekoliko pozneje, lahko se tndi odpošljejo cele trume stalnih delavskih močij — ko se je opravilo delo v dolini, k posameznim gospodarjem v hribe. Važen je način plačila, ktero bi naj odrajtal kmetovalec. Pogoji, za ktere smo seznali do sedaj, so za našega kmeta pretežavni in toraj nesprejemljivi, če je izjavila vojna uprava, da je pripravljena dati vojne vjetnike za melioracijska dela na razpolago zgolj le proti vrnitvi stroškov prevožnje in pod tem pogojem, da se preskrbijo za nje potrebna stanovališča, hrano pa bo sama oskrbela na stroške vojaškega erarja, bo ji menda vendar tudi mogoče, oddajati občinam vojne vjetnike za kmetijska dela v takih koncentracijskih taboriščih pod pogojem, da plačajo kmetovalci le primerno odškodnino od dneva in moža, ki pa ne bi smela presegati zneska 1 krone. Ta znesek bi nsj položil kmetovalec dan za dnevom. S temi zneski bi se lahko poravnali prevozni stroški, stroški notranje oprave taborja, kakor tudi hrana nadzorovalnega osobja. Kmetovalcem bi se odvzela skrb za hrano, kar je za nje velikega pomena. Centralni odbor je stavil na pristojnem mestu predloge, in pri-čaknjemo, da jih oblast tudi z veseljem sprejme. Upamo tndi, da oblasti uradno stopijo v dogovor z občinami zaradi pravočasnega preskrbljenja z delavci-vjetniki. Dolžnost kmetijskih organizacij pa je, vplivati na občine, da se merodajni činitelji pravočasno bavijo s tukaj sproženimi mislimi tako, da se v zadovoljnost reši bistveno izmed važnih vprašanj o zagotovitvi obdelovanja polja in spravljanja pridelkov. Občine, drnžbe, podružnice kmetijske družbe, pobrigajte se pravočasno v tej zadevi, da ne bo prepozno. Vzemite, si v izgled g. okrajnega načelnika ptujskega, ki se je za ponudbo koj hitro z vnemo zanimal ter tisoče vjetnikov-delavcev zahteval. Nakup za vzrejo pripravnih telet. V okrožju kmetijske podružnice Žalec kmetuje več posestnikov, ki bi kupili za vzrejo sposobna teleta (muropoljske pasme), da povečajo oziroma dopolnijo svoje črede. Želi se, da se ne pošljejo posamezne ponudbe, ampak ponudbe celega vagona z 10 do 15 komadi kmetijski podružnici v Žalcu Bazne reči. Od ces. kr. namestništva se naznanja, da so v točki 7 ministerske odredbe, drž. zak. štev. 75 ex 1915 navedene bilježne knjige o porabi žita in zmljetih produktov, katere so v uradnih formnlarjih dotičnim obrtnikom kakor trgovcem, pekom, mlinarjem in enakim zaukazane proste kolek a. Prodajalcem in prekupcem živil, posebno onim, ki imajo na prodaj poljedelske pridelke, naj bo povedano, da nikakor ni pripuščeno in tudi ne dostojno cen pretiravati. Tako so se n. pr. v zadnjih dneh terjale za krompir takšne cene. ki niso v razmerju z nobenim občnim po-draženjem živil. Bodite poslušni, sicer bodo posegle oblasti vmes! Kupite raje zrnato koruzo kakor koruzno moko ter si jo zmlejte na domačem ali pa merčnem mlinn, in videli boste, da ravnate na ta način le „v lastno korist*! 0 izkaznicah za kruh. Ces. kr. nanaestništvo je razglasilo, da smejo prodajalci kruha kupcem le toliko množino tega živila oddati, kolikor je na dotičnem odrezku ali odrezkih imenovano. Cesarska botra. Ces. kr: stotniku Kari Recss-u od 87. pešpolka sta se na dan mobilizacije v Celju narodila dvojčeka. Enemu teh dvojčekov, ki je dobil ime Werner Karl Franc Jožef prevzel je botrinjstvo „iz posebne milosti in prizna nj a pred sovraž- nikom ranjenega očeta" naš presvitli cesar Franc Jožef L, botrinjstvo druzega fantiča z imenom Kurt Wolfgang Guido W i 1-h e 1 m pa nemški cesar Wilhelm H. V krapinskih toplicah je zdraviliščni dom v oskrbo prevzela zakonska dvojica gospod in gospa W a 111, ki sta na prav dobrem glasu, da znata iz kleti in kuhinje svojim gostom po zmernih cenah izvrstno postreči, vsled česar ju občinstva najtopleje priporočamo. Odhod na bojišče. V sredo zvečer odpeljal se je na vzhodno bojišče večji oddelek naših vrlih saperjev. Na kolodvor jih je spremljala^] mestna deška godba, več gg. oficirjev, mnogo tovarišev in občinstva. Ginljivo je bilo videti, ko je pri slovesu odhajajočim dosedanji njihov poveljnik, g. stotnik M o s 1 e r vsakemu poedi-nema vojaku roko podal z voščilom: „Na sko-rajšno svidenje!" Umrla je 15. t. m. Marija Ploj, posestnica v V e r j a n a h pri sv. Trojici v Slov. goricah. Rajnka je bila vzorna gospodinja, radodarna proti revežem in prijazna s vsakomur, ki je imel ž njo občevati. Bodi ji žemljica lahka! Pogrešal se je dalje časa g. učitelj Ernst Lasshacher od sv. Trojice v Slov. goricah Sedaj pa je dobila njego?a mati pismo iz Ki e wa na Ruškem, ki se glasi: „Ljuba mati! Sedaj sem na rajži v Ra.ijo. Dobro mi grs, tudi črez svoje zdravje ne smem tožiti. Bodite brez skrbi! Ernst." Bd je kadet v.brambovskem polku št. 26. Požar. Dne 18. t m. začelo je goreti gospodarsko poslopje posestnika p. d. D o r n - a t Hohentharmu na Koroškem. Ogenj se je naglo razširil in v dveh urah že je uničil požar sedem poslopij posestnikov p. d. Dom, Lamprecht in Stupnig in le hitri pomoči dohitelih požarnih bramb iz Thorl-Maglern, Dreulach, Notsch, Feistritz. Achonitz in T a r-v i s je pripisovati, da se požar ni še dalje razširil. Vrlo je pomagalo gasiti tudi moštvo, ki straži mejo. Škode je okoli 30.000 kron. Sami se, da je zažgal nek sedemletni slaboumni dečko. Vojska notranje zrela, da se konča. Cd- r i h, 19. aprila. Porounvalec lista „Berner Bund" piše o vojnem položaju: Rnska poročila o kar-patskih bojih so postala redkobesedna in se spozna iz njih, da se je dosegla mrtva točka. Kakor se stvari sedaj razvijejo, bodo bližnje odločitve najmerodajnejše cele vojske, čeprav je notranje vojska že danes zrela, da se konča. Novi Hindenburgov načrt „Nowoje Wremja" pišejo o novem Hindenbargovem načrtu, da namerava celi ruski armadi pripraviti enako usodo kot 10. ruski armadi: obkoliti in uničiti. List povdarja težke kavalerijske boje med Suwalkijem in Kalvarijo, v katerih je bil tudi carjev brat, veliki knez Mihael, smrtnonevarno ranjen. Rusi v Spodnjem Drauburgu. K posestniku Pongracu Kobolt prišla sta pred kratkim nekega večera dva uniformirana moža ter prosila za večerjo in prenočišče. Kobolt ju je takoj spoznal za Rasa. Dal jima jo prinesti jedil, medtem pa natihoma poslal obvestilo žandarjem, ki so iz Knittelfelda ubegla Rasa zopet vzeli pod „ avstrijsko varstvo". Možakarja sta prišla črez visoke planine ter jo mislila popihati črez mejo v nevtralno Italijo, kar se pa njima ni posrečilo. Lastnega brata ustrelil je dne 10. aprila t. 1. v Loki 18-letni mizarski učenec Matija P o k r i v a č, ki se uči pri mizarskem mojstru Jožefa Packo v Spodnji Polskavi. Omenjenega dne je prišel domu na obisk. V lopi domače hiše vzame v roke tamkaj na steni visečo dvocevno puško ter v šali nameri na šest korakov od njega stoječega brata, triinpolletnega Štefana, ki se je težkoranjen takoj zgrudil. Otroka so sicer naglo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je vsled izkrvavljenja v kratkem umrl. Oče in nesrečni strelec zagovarjati se bodeta imela pred sodiščem. Brat deželnega poslanca Henrika Wastian a, Franc Wastian storil je v Karpatih junaško smrt. V civilu bil je rajnki časnikar, od začetka vojske pa je služil kot rezervni poročnik pri 27. pešpolku. Osem odlikovancev z veliko srebrno svetinjo v koroškem pešpolku štev. 7. Veliko srebrno svetinjo za hrabrost prejeli so nedavno sledeči Kbevenhhiiller-ji: Nadomestni rezervnik Jožef S c h i e s 11 (ljudski učitelj), prostak (frajtar) Felix Muhlfellner, prostak Franc W o s c h i t r, infanterist (titalarni frajtaj Gregor Branlitsch, rezervni kadet Alojz Mayer, prostak (tit. korporal) Alojzij U n t e j r a i n e r, enoletni prostovoljec (mediciner) chuslav T i c h y in korporal (tit. četovodj* Klemens S c h i 1 c h e r. Za izvanredno hrabri in požrtvovalno skrb za svojega g. poročnik* ki je bil pri nekem naskoka težko ranjen, dob je srebrno svetinjo II. razreda častniški slag Florjan Galle. Vsi zgoraj imenovani so izvršil na bojišču takšne čine junaštva, da se jim mor vsakdo čuditi in nad njihovo drznostjo strmeti l^' Konec vojne meseca oktobra ? Neka be gijska ossba, ki je v tesni zvezi z belgijsko id angleško vlado, je izjavila poročevalcu list „Journal de Geneve" v Rima, da so na Fraa coskem in Angleškem prepričani, da bo konec vojne meseca oktobra. Vojujoče države nimajo poguma, da bi nabremenile četam in prebi-i val8tvu še novo zimsko vojno Sklene se mir tudi tedaj, če bi mir ne ustregel željam Bal-' gijcev, ki so računali, da jim plača Nemčija veliko vojno odškodnino. Odvisno bo od ofenzive zaveznikov, ali bo mogoče zahtevati tako] odškodnino ali ne. Belgije je nadaljeval, da se-boji, da bosta Francija in Anglija, da se vojna [ ne podaljša, zadovoljni z relativnim uspehom.. Zadovoljni bodo morda, če poženo Nemce is] Francije in Belgije. Z belgijskega stališča bi. bilo želeti več usneba. Listič uredništva. Dopisniku od sv. Trojice v Slov. gor.: Kar sle pisali od III. r,, se ne more ponatisniti. Dopisnika v Poli: Kaj takega pač nikakor ne moremo priobčiti. — Tolažite se. kmalu pridete na vrsto tudi Vil Vsem p. n. čitateljeai: Zaradi pomanjkanja prostora, o ča-rodejni šibici v prihodnji Številki.__________________________ Razekaževanje vojaškega perila. Mnogo naših vojakov pošilja sedaj svojo perilo domu, da «e ondi »pere. Mogoče jo, da se v lakih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opomore. ako se perilo razokuii. Najhitreje in najgotovejše učinkuje v tem oziru, ako se perilo 2* ur pred pranjem namoči v vodo,. ki vsebuje 3B/t raztopljenega surovega 1 y s o f o r m a. Perilo vsled tega ravnanja ničfsar ne trpi. Zagotovilo, da bo bil lastnik okuženega perila nekedaj bolan ah tudi Se sedaj; bolan, ne vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja.. Hrezusiii so nekateri, ki imajo revmatične in neuralgične boleči. chanje, trga itd. jgrenija voji družini ziv ljenje. Svetujemo jim, da si namaiejo boleča mesta s Feller-jeviro zdravniško priporočenim in bolečine odstranjajočim fluidom iz rastlinskih eienc s znamko „Elsa-Fluid", in bolečine bodo tako< izginile. 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Fel)er± v Stubici, Els«-lrg št. 841 (Hrvatsko). Obenem tudi naj bi bile pri hiši .EUa-Pillen," 6 škatljic franko za i K 10 vinarjev. Redka priložnost! Da se vsakdo o zmotnosti naše izvozne tvrdke prepriča, pošiljamo dokler zaloga sole, garnituro, obstoječo iz ene prima-švicarske fantazi-ure (navadna cena 10 K) s finim rubin-anker-pogonom v najfinejšim izdelanju, natančno idoča; 1 amerik. double verižico, 1 amerik. double-prstan, 1 lepo kravatno iglo in 1 par modernih manšetnih gumbov, vse skupaj za le 7 K proti povzetju, Poštnina 70 vin. Za dober tok ure se na tri leta garantira. Ta garnitura je sposobna tudi za birmsko darilo. Tvrdka se toplo priporoča. 201. Exgorttaus .Perfekt,' VVien VII, Neustiftg. 137/65, Učenka za trgovino z mešanim blagom (špecerija) se vzame na tri leta v uk; biti mora iz poštene hiše, dovršeno imeti vsaj ljudsko šolo, najmanje biti stara 15 let ter zmožna nemškega in slovenskega jezika in zanesljivega računanja. Po dveh mescih dobiva že nekaj plač.la in potem vsako-leto več. Več se izve pri: Michael Altziebler. trgovec v C8ljn. 206 Mlad in podjeten mož. išče na kmetih v gospodinjstvu dobro izučeno družico, ki bi imela veselje do minarstva in nekaj tisoč kron premoženja (dote). Diskrecija zagotovljena. Blagohotni dopi* na: Upravništvo >štajerca.« Komij in trgov, učenec (Komis u. Handlnngs-lehrling) slovenščine in nemščine zmožna, se ^prejmeta takoj pri firmi Alois Kometter, trgovina z mešanim in mannfakt. blagom v Borovljah (Ferlach) na Koroškem m Posestvo, ležeče 30 minut od Ptuja, se po nizki ceni proda. Natančneja pismena pojasnila da lastnica: M. Drobnič, Spodnji breg št. 34, pošta Ptuj. 186 se pod dobrimi pogoji takoj sprejme pri g. Francu Merz, kolarski mojster Breg pri PtUJU. 203 Dva travnika ležeča na Gornjem in Spodnjem Bregu pri Ptuju, se dasta v najem. Vpraša naj se v upravništvu „ Štajerca." 195 SUHE GOBE (Herrenpilze) kopujemo. Cenjene ponudbe z navedenjoin cene za 1 kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov: Vydrova tovarna Živil, Praga VIII. na :em. 202 — 7 Zidano štikana hluza samo K 1'95. WtT čudež industrije za štikanje. "*WI Ii StOt Z Kompletno za eno bluzo samo K 1*95. § Krasno lepo! Zadnja novosti Par sto tucatov teh krasno lepih, bogato i žido itikauih štofastih bluz v nežnih lepih barvah, kakor belo, creroc, rosa, svitlo-plavo, erednjo-plavo, modno-lila, rdeče, zeleno, tap, lemno-plav«. si". nraen. 'ra'se> rujavo, Srno, sploh v vsaki eksistujofi barrl. prevzeli smo od neke razpuščene švicarske Stikarijske tvornice in zamoremo te krasnf bluze po en gros-prodaji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te blaze so trikratno svoto vredne. — Pri naj-j manjšem nakupu 3 kosov tudi v različnih barvah po želji per kos K 1'95. Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi skupaj le K ll-— in se poleg tega fini jabot iz čipk ali pa €ni „Spitzcnkragen" zastonj priloži. Edina razprodaja po povzetja. «. Swoboda, Dunaj, III 12, HieBgasse 13—114. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljiceza okrepcanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuee, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za Čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzsm za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški ž.vinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski'vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 Zlata verižica na obroke1 60 gramov težka K 140— na ran e K 4—. Prvorazredna srebrna ura, 3 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kjpiti, naj piše takoj 24 KOSE! Kdor hoče imeti KOSE! 167 s katero se ni treba mučiti ter se z enkrainim klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko J. KRAŠOVIC V ŽALCU, katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovno znpnih kos znamka „Po!je-deleko orodje" in jih todi več tisoč razpečala. Pti naročilu 10 kom. se doda 1 kom. brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno! KOSE! KOSE! Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah („Štajerc"-Schweden.) ii posredoval lobnung- ani DienstYermittliiBg) službe, učence, stan©. Tanja in posestva T Ptuju izvršuje m vrste pasredmnja najhitreje. ?!tf»i»sja is pejaaiiik v mestni stražnici (rotors:; Večina bolezni, katerih vzrok si ljudje ne znajo tolmačiti, je posledica slabih živcev, mnogoštevilne bolečine pojavijo se nenadoma in ne ve se odkod, eno zlo sledi drugemu, tako, da zan:ore človek v enem leiu 365 krat zboleti. Živčni zistem je obrabljen (izčrpan) in zategadelj pride do vseh mogočih prikazni, trepetajočim udom, bolečinam v mišicah, brezčutnosti, bojazljivosti, težkočarn v prebsvjanju, utrujenosti in še k mnogim drugim bolestim, ki so znaki oslabelih živcev. Ne prezirajte teh svarilnih znamenj, ker Nezdtavljena slabost živcev postane vedno hujša in dovede do končnega propada. Kaj pomaga proti temu? Kakor pospešujejo tek (Appelit) sol in dišave, tako učinkujejo »Kola-Tabletten« izpodbuduo in oživljajoče na živce. >Kola« uredi prehranitev, izpodbuja želodec ter pospešuje piebavljanje in po vsej pravici zasluži ime »uničevalec bolezni", ker okrepčuje in tele™%^&^:^^r •" 'toplice (oa Hrvatskem) Pojasnila in prospekt se dobe zastonj cd ravna-eljstya. $&$"* Otvorjsne cd 20. aprila naprej. ozdravijo protitt, reymatizem skrnino« m 184 Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20 — K 25'— K 30-— 8 m S'/, i m dolge Wasserdichte Pterdedecken — WMll konjske Odeja rujave 190 ni dolgn pu 10, 12, 10 kron, priporočata Slawitsch In Heller v Ptuju trgovina z blagom. 243 Štajersko deteljno seme cd rdečo detelj«, debelozrnato, zs»jamčeno griote-prosto, se pošilja v vsaki množini, od 5 kilogramov naprej poštnine prosto na vsako pošto proti povzetjn kg za K 2 'dO od tvrdke brata Seiter v Slovenjemgradcu. jb Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronospero! Bakrena galica (Knpfervi- triol) se vsled vojske tndi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le i66 Perocid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. m i (Lehrling und Hilfsarbeiter) sprejmeta se takoj pri A. Foith, mizarski mojster V PtUJU. 197 95 Proti nalezljivosti moramo se lembolj varovali, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor Skerlatica, spiski, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razokuževalno sredstvo, ki bi naj bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razokuževalno sredstvo v zavcdu prjf. Ldfflcr-ja, Verton-a, Pertik-a, Vas-a i, t. d. brez dvoma LTSOPOKIvI ki je brez duha. brez strupa in po ctni ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v nviroih steklenicsh (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh Iysoforma je zanesljiv in golov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razokuievanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigitacijo. Lysoform=milo je fino, nalabno milo za toaleto, ki vsebuje 1 odstotek Iysoforma ter antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši ki ži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus n Vi bodete vedno rabili le to izvrstno m:lo, ki je le navidezno drago, v perabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo časa zadostuje Komad stane 1 krono 20 vinarjev. „Pfefferminz=Lysoform" je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz uit takoj in gotovo prežene, zobe obeli in obrani. Rabi se lahko tudi pri nshcdu v grlu pri kašlju, pri kataru, za grgranje po zdravniških predpisih. Na cašo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. Zanimivo knjigo z naslovom: ^Zdravje in razokuievanje" (Gesundheit und Desinfektion) oošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Chenvker Hubmann, Referent der I.ysoformwcrke, Wicn XX, Petraschgasse 4- 40 Vojna ura 19x4. Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc Jožef I. in Viljem II. Z združenimi močmi ali pa Viribus unitis IV14 z novim reliefom treh cesarjev, Viribus unitis ali pa svetovna vojska 1914—16 ali pa i oticijelnim črno-rumenim ali pa z železnim križcem; jeklo ali nikel 6 K, z usnjat m napestnikom K 6—, posebno plošnata K 8-—, z radium številišcem K 10'—, s žepno budilnico K 15-—, cena niklasta ura K 3'—. Vojna verižica K 1*—, vojna budilnica „top" („Karone" K 6—. Vojna budilnica „bobnar", ki bobna ge-neralmars K 6'—. 3 leta garancija. — Pošlje po povzetju prva tvrdka vojnih ui Max Bobnel. Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 143 Novost! Srebrna zapestna ura z dvojnatim krovom K JO—. Brata Slawitsch v Ptuju Fk-riniilili » hiiilirtmi ^priporočata izvrstne šivaln« stroji (N&hmaschinen) po sledeči ceni: I Singer A ročna malimi K 60-— Singer A .... K 60— 70'— Dflrkopp-Singer . K 70— 90-— Durkopp-Ringscbiff za šivilj. .......K130- DOrkopp-Zentralbobbin za šivilj«.....K 140 — Burkopp-Rinpcbjn" za krojače......K160'— Wrkopp-Zentralbobbin mit vtnenkbama Oberteil, Luzusausstattung..............K160'—180'— Mrkopp-Zvlinder-Elastik za S»vjjari.......K160—180'— ifinerva A..............: .1... K 120 — Minerva C za krojač« in čevljarja........K160 — Howe C za krojače in čevljarje......... K 90 - - Deli (Bestandteite) za vsakovrstna stroje, — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale), Prosimo, da m naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost )a 1« tistim znana, kateri Utajo mašile «a iti. Ceiik kreiBlaeM. 5 vinarjev stane dopisnica, s katero zamorete zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 89 c.'in kr. dvorni liferent, BRtJX št. 730 (Češko). f^~ Prave nikel-žepne-ure K 4'20, 6'—. V srebru K 840, 950, niklasta budilnica K 290, ura-kuka vica K 7'86, ura na pendelj K 9 — . Razpoiiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 50% cenejša Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10 — franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši čaj K 2"— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 766 SMJWH Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. -- ±f V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice .Arf, izdajale se bodo v tekočem letu posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo •■^em izvanredno sposobljenost za darila. 125 ■H* Poljsko orodje, sejalniki (Saemaschinen). plugi, valjarji, brane, kultivatorjl, stroji za žetev, stroji za žetev žita za košnjo trave, za vezanje saopja, za grabljenje in obračanje sena, mlatilni stroji z navadnim in dvojnatim cistiiom, bencin - motorji, bencin - lokom obili se izdelujejo in pošiljajo v najboljši izvršitvi od tvrdke: PH. MATFAHRTH & Co. DUNAJ II., Taborstrasse štev. 71. Tovarna poljedelskih in obrtnijskih strojev. Katalog štev. 538 se dopošlje zastonj in poštnine prosto. 134 r sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. Izdajatelj: Tiskovno druStvo .Štajerca" Odgovorni urednik: Anton Peitler. Tisk: W. Blank, t Ptnjn.