CA '
\v/
L
Odgovorni VrciSnKu Profesor Valom in Konic k.
Slovaail. uovino pridojo vsaki .'clcrlck na svcllo: cona aa čelertiuko l.i. I golJ.; pa pašii 1 gal. 10 kr. ar. /.a plačila s« tuji oznanila razglasijo.
Tečni 13.
V Celi 13. S::šca 13-19.
List H.
V Celi
S. I. m. smo noro oil cesarja dano ustavo pervokral slišali. Ililo je narodni straži napovedano oli dveli popoldan se pred ma-gistratnnj llišoj znajdll; prišli so ludi obilno stražniki iuo so se v rednih vcrslah vstopili; njim nasproti je gospod krožni poglavar iz odri* obdan z oficirja!!! e. k. armade ino zreujskim moiarni, ustavo ua glas bral. Tudi drugih poslušavcov se je precej zuajdlo, kterili .sn neki z odpcrlim ust.nu poslušali, kaj ||.| je to? Kar je' ucu.iga ludstva ju zado-i oljno, da saj. ve, uri čimur je.
/.večer je v gledišu narodna pcsciu bila
peta, ino mesto je bilo razsvctlcno, pa mesene je tako lepo svetil, dc jc akoraj naše luči vcuakil.
• i'?' '' "V j* ,,u	v lami cer-
kvi bilo zabvaleuo sveto opravilo; gospod apal z mnogim duhovnim poslrežuikam ga so obhajali m z zabvaleuo pesmo sklenili. Vsi krožni uradniki, c. k. oficiri, kaulouski iuo drugi uradniki, narodni stražniki, učcuiki gimuazialui, in spodnih šol z svojim učciicara i t. d. so sc v cerkvi per sv. opravilu znaj-dli. — lako smo sccr zmajušim vescljam novo ustavo sprejeli, kakor lansko, pa upamo, da ko lolko dalje veljala, iuo uaa osrečila.
J.'
JHFranc Jožef Peni. j»« božji milosti Cesar Anstrianski, kralj Ogerski
... v.cski, kralj l.ombardsk, „. leucški, Dalmatinski. Ilcrvaški, Slavonski. Uališki.Todo-merski iuo I irski, kr.i i Ji.r../f»l,....L: : . .1 xr_.i„_- i_ 4 . •• . . ?.. .
• • »j i ..	... -----; • —-j— •'•""■»»"m »wj»u«» »orne 1110 siio«lue »Jile-
z,je, Medene, Parme, P,acc.cc iuo IJ,.ostale, Osviccina iuo 7-alorS, Tešna, Kriavla. aH
f,U-Ll^i|r ;t'I''',,, Sror "?'"bur"ki- Tim'*ki< Kyk.n.ki. Goriški in lira,ii-ški^knez
u rneutamo I men, mej.,, grof gornc i„o »podne l.niice ino na Primorskim: -roC iz
•• -
I „1 -v	j? ',rL'' l,l;in	,c""" n»* prosvitli uaprednik v cesarstvo, Ferdinand
I. obe«, želj, zaslran easu pr.mcru.l. pnliliških poprav, obečaje svobodne naprave dra-o-V, J".° v,lf	J" I'" cel' .državi občutki hvaležnosti i,, veseliga pričakovlnja razšinU
Alj le malo se je, kar smo pozneje doživeli, tako pravični na.li prileglo. Man, v kleri... je domovina dana, napolnuje Naso .crce z globoko žalostjo, /.apuslif jo je znotraj,, mir. \ glav,..,,. ... stolnim mestu Dunaju t.rja »sanjanje posameznih Llolluoiev še zdi j prideluje 11euavadu.il naredb, da s, nam močno ležko dene, iu če je ravno preva-lji a ve-e-.ua njegovih preb.vavcov z vcrl.u. duham navdana. Domača vojska pokončava kos Nas,ga ogerskiga kraljestva. V drugi deželi .vera vojska vpel an^ ^ost vn h iz-
^azpertije	' '" 1	' rridnLilr* v ""»' '»'j«* Uuh uozanpnosti in
s0 žalostni nasledki, nc svobode, ampak njene krive rabe. Temu krivim, vlivanj« »lobode rokom prid, revolucijo skleniti, je Naša dolžnost iu .Vaša volja
»•r.1,"1 «""> bdi upanje izrekli, da se bo Mam z božjo pomočjo in v edinost, zuarodi dobro izslo, da bomo vse dežele iu rodove cesarstva veno veliko deržavno lelo idrui.lt. Povsod v veliki deržavi ,e je veseli oglas teh besedi zaslišal; zakaj bile so izrek ta davno okeutjene potrebe, ki je zdaj povsod spozuaua bila.
V pr,rojenju cele deržave, v tesnejši zve »i njenih obstojnih dolov vidi zdrava ,,ai,:el naroda pcrvi pogoj, da se razderti red iu pogrešana blagovilost zopet verueta. kakor tudi nargotovši poroštvo za blago iu slavno prihodnost.
Lo krepko, stalno hodimo po poti pravice k materi Slavi.	o
Učilcijski zbor ua Siivuici pod Slar-burgouu
Prevrati lanjskega leta so .'-lovenccu verh drugih prirojenih iuo narodnemu izobraževanju neu-terpljivih pravic liule to le preimenilne povernoli, da »e učivnice imajo po narodnosti popraviti — pr o t variti, ino sicer nižje ino višje. Dobre narodovim potrebam primerjeno učiliša ae pak tude res pogodba vsaktere omike sa serdce in um. —• Nemci, naši soderžavui bratje nam ravno zdaj naj Imje očitajo, da smo še boje mi na nizki stopnji izobraženosti, da je salo is tujine, ae ve da od njih, potrebujemo, da smo po ustavi nam dane svobode še prenegodni, ter da k svojemu zaničevanju še nov posmeh pridajo, primerjajo pred vsem svetom čislo naših Slovenskih časopisov k svojim vlaslnim, klerih je bres dvojke veliko, vsej bi pred nekim časom, ako bi Slavonski meč od juga do severa no za žvenketal, ljubo Auslrijo svojim pisanim strupom skoro bili raznesli. I*ak vendar nehajte bratje Nemci se sami sebe soditi, ter si svojo stsrodavne krivice le množiti! gdo li nas je dosihmal v strahu in uku imel? gdo li je dal dozdanjim učivnicam in učit-vam osnovo? gdo li je pravo mater Slovenšine •r. utiliš silama pahal, ino nemile mačeho tujsino cele s kadim, s Schiliugi ino drugimi zasrambami vbijal? Potemtakem do li je lude, kar nizke u-čivnice zatlcva, kriv , da veliko velike izučenih učencev najdete, kleti Slovenskega — domačega nikar ne znajo brati, kterim so tedaj naši vlast-ni časopisi Ae prava nova less. Pot le r kar visoke učilma tiče, gdo ii je drugoč krivec, da se ravno izobraženejši »joni Slovenci kakor duhovniki, učitelji in izve .tega vsi uredniki lude naj-nevarneji neprijatelji iuo podkopavci svoje narodnosti? Kako bi le drugače biti moglo? /.a svoje cele mladosti samo s tujim kvasom prekvasani, kako bi li v svojih popačenih nedrih več čutiti mogli demorodnega gibanja? — Odkoda tedaj o-mike vliogemu, od tujincev tlačenemu In od svojih vlaslnih sinov zapušenerau Ijudstvn — omike, ko je od pobratinega Nemstva povsode zavirana in overta ? V dvojem zatiranji je najmer do lani milo jcčalo ino težko nosilo podjarmljenje svojega duha dokler se ni rumena zarja nstavne svobode na Austrijanskcmu nebesi zaznala, svetlega cesarja Ferdinanda v vsej svetlobi jegeve pravičnosti ino dobrotljivosti ožarivši. —
Kmulu zdaj, ker, Bogu bodi položeno! veli-kolclna izkušnja svetlo kaže, da rahla rožica — ljudska omika le v domačem vertu jajčna preeveta — zdaj se družijo ino posvetovaj« še zvesti Sla-venski domorodci iuo hite vislivati cesarskih obljub, imcnilo v zadevah učiliš sploh ino posebno narodnega vseučilisa v l.ublani ino Pragi. — So ksj so zgodi? Stara mora, ko smo so je sc le k sreči iznebili, ino si nekoliko oddehnoli, se drugoč preti, na nas leči ino uas daviti: Nemčuuski časniki si ne morejo zadosti prizadevati, nam tude zdaj to veselo upanje pokazili ino podreti, bledoči, da še nas jezik sa višje učiliša goden ni, da le
Nemška bcseJa mora Auslriji v omiko biti itd. — Pak ne bo <!al! Porok ste nam cesarska bc:;cJa ino—gotova, krepka volja iskernjih domorodcev, pak tuJf ljuusiva samega, gder ga preplašeni tujci ino leni potujeučuki ne motijo. Pravi .'-tovenski duh verlo veje od kraja do kreja, gdo ;;* u-stanovi, ker je sam mogočni duh le	Ur. k
velikim rečem male primerim n co-.xc?ZU res parvn croscunt" — povem nekoliko od zbora du-hovskih ino sveUkih učiteljev na Slivnici.
(Dalje sledi.)
Ilrajaska dežela.
3. Sušca je kila v Kraju ju volitev poslanca za Nemški zbor v l<'rankofortu. Vo-litelji niso botli voliti, ampak so zoper volitev protestirali. i'rotcst ki sc v „&iovCiiii°* bere, danas bravcam podamo.
„Mi spodej podpisani volivci Krajnskiga o k rog a (\Vablbczirk Krainburg) šc enkrat odkritoserčno povemo, do smo danas šc ravno tiste misli kakor suio bili. 5. Maja pre-tečeniga leta, in tedaj šc enkrat na vso moč protestiramo uc samo zoper vsaktero volitev za Fraukfurt ampak tud zoper vse frank-furtske postave naredbe iu sklepe, klcrc bi utegnilo škodljive in nevarne biti za našo vero, narodnost, kupčijstvo itd. iu siccr za tole:
1.)	Nemci, ki niso pod našim svitlia Cesarjem so lansko spomlad sami tako imc-novauo nemško zvezo raztergali, in mi nismo protestirali, ker nismo nikelj za-njo marali, in zdaj čejo iz koseov le zaveze novo nemško Cesarstvo narediti. Nemci so tedej sami staro zavezo poderli, ki jc bila po koutraktib med njimi in nami. Mi (ioreuci ueinorcino nikakor zastopiti, od kod de bi Nemci to pravico imeli nas zoper našo voljo in prid ▼ to novo Cesarstvo za seboj potegniti.
2.)	Sta drugi iu tretji paragraf v Krank-furtu skovauili nemških postav taka, dc se naše mogočuo cesarstvu mora ua ravnost razpasti, ako bi kdaj pri nas postavno noč zadobila. Vsakimu ju hrup šc dobro znan, ki sta ga ta dva paragrafa v našim cesarstvu naredila. Iu spet je slišati, de bosta pri starim ostala.
3.)	So nam naši suiuislri v razglasu C7. Novembra 2S-J3 na znanje dr.!i, tie r.c nr.ss cesarstvo z Nemci ue hude pečalo, «!"!;!v»r Nemci svojih, mi pa svojih do:::ači!; siacsrtjar* ne poravnamo. De se pa to šesti zgodilo,ja vsemu svetu znano. ?.!i tct!r.j ministre o^i o ranimo, dc naj bodo mož beseda.
-!.) Od vsili strasti slišimo, dc !>očejo ljudstva našiga cesarstva edino iuo mo.';oč:io Auslrijo. Naiu j:a nikadar v glavo »:? r'rc, kako bi bilo mogočo, de bi bila A natrija, edina iu mogočna, če bojo nektere deželo našiga cesarstva pod I«'rankftsrt nadleV
5.) Sc nain čudna zdi, dc l:i v.d j enet poslance za 2<Yankfurl voiili, !:cr je ns komaj ene mesce, kar so jih sa:;:i de/elui stanovi naše dežele in na lcbbsuko slovcusha
družtvo v imeni cele dežele iz IVrankfurla domu klicali. Mendc li gospodje ic vedo,
nas čaka, česc bomo z Franklurtam pečali.
(i.) V oznanilu 7.a volitev nam ni na ravnost povedano, pokaj dc bi naši poslanci v I»*rankt«rt hodili. IJesedc: „de jc v prid cesarstva želeti, dc sc seuajnc volitve opravijo" soprcsplošuc in pretemne, de bi vciiii kaj gosposka z nam misli.
7.) Postave, ktere so v Fraitkfurlu xa .ri 0iit nemške deržavc poterdili, niso za nas, ker so škodljive iu ucvaruc za našo kat. vero, 7.a slavjai.sko narodnost itd. Veliko sc jih začne: Vsak Nciuce i m a p r a v i c o." Te besede so za nas zlo razžalivc, ker smo in ostanemo lordi Slovenci. Ue naša narodnost od uemško deržave uičdobriga pričakovati nima. od tega nam priča 1000 letua nemška nam Slavjauam vedno prolivna politika, llcsedc: ,.Vsak Nemec ima pravico" so nam tega na) bolj porok.
S.) /iOstran kupčije bi uam bila ta nemška zveza naiuoč škodljiva, ker z ncaustri-r.nskim Nemci clo nič kupčije nimamo, ampak Ic ua Tcrst iu po Savi tjc dolj iu gor. Tu Ijc ledaj uaiu kaže obračati se, ue pa v 5'rankfurt.
9.	Kdor se v kako zavezo poda, tud mnoge dolžnosti na-se vzame. Ker naša dežela od nemške cclo nič prida pričakovali nima , zato tud nočemo, dc bi sc naši dnarji in naši fantje za uemški prid jemali iu obračali.
10.	V !<'raukfurlskim zboru bi našim p.c.laucant, če bi lud vsi skupej deržali, ui-kolj ne obvelala, ker jc več ko desetkrat toliko Ncmcov, zato jih pa rajši uočemo voliti in tje gor pošiljali.
II ) Ministri nimajo te pravice, de bi nas Slavjauskc narode Ncisram prodali, ki so vedno naši sovražniki. Glede tega naj slavjanski poslanci v Ivromcrižu govore iu store.
12.)	V Kromcrižu imamo svoj domači austrijauski zbor, od tod lud uove postave perčakujcino ne pa iz Fraukfurta.
13.)	Nemci sami spoznajo, de brez Au-
strije biti nemorejo, mi pa smo lahko brez Ncmcov. Zakaj bi se tedaj uii Nemca m vklanjali?
11.) Nemška politika je bila nam Slavjauam vedno '»rolivna iu škodljiva, iu jc lud še zdej. Pervo spričujc lavžcul letna zgodovina, drugo [ta scdajuc nemške Noviuc. To so uam slc.vjr.nski pisavci iu časopisi dovclj dokazali.
To so poglavitne reči, ki nas ženejo, de dauas spet ua vso moč zoper volitev za IVankfurl protestiramo. £>icer patukej očit-*.« i.ovcmo, dc bomo vse postave zvesto s;Miiuovali, ki jih nam bo dal naš svitli Cc-
" v za?:opnosti z austrijanskim dcržavuim v!i..ram. Tudi !io:::o z hvaležnostjo sprijeli vse ii*to zaveze med Austrijauci in neco->r.rs!.imi Nemci, ki jih bo austrijansko Cesarstvo kakor deržava z deržavo v naš priti 7. ucccsarskisii Nemci storilo. To . -ic
želje in uaša stanovitna iu nepremakljiva volja.
Tako sklenjeno, prebrano in od pod-pisauih volivcev poterjeno.
V Krajuju 3. Sušca (Marca) 1843.
Imena gospod volivcov. Slav.
Ecscda na polcgn&c!
Visoko iniuistcrstvo je pustilo oznanili, de se mora za letošuo leto lajislim, kteri so sc rcgrutirauju odtegovali, ali pobegnili ob času v kterim so se fanti v vojašiuo jemali, ravno tako ravnati, kakor z drugimi; — akoravno so poseben kazeu zaslužili, se jim vouder nič ue bode zgodilo, — slišijo v ver-sto drugih poštcuih fantov, imajo vso pra-vicc, kot drugi, — iuo tako nimajo vzroka dalej se skrivati in po kotah vlačili, če sc namreč sami kgosposki podajo, in pri vadli (lozcngi) znajdejo. Po-iicgniki, kteri so dozdaj nečaštitlivo sc o-koli potikali, znajo zdaj naravno v sredo poštenih fantov stopiti po milostliviui višini dovoljcuji. Zatorej fanti, ki ste dozdaj zmoteni ino mehkužni saiu ter Ijc lazili, — stopile zdaj voljuo v verslo vaših castitlivih bratov! zdaj jc čas prišel, ko se zuatc brez strahu perkazati, — zdaj je čas, ko se znate za Cesarja iuo vašo domovino skušali, zdaj jc čas, ko zamorete vašo pregreho bahjiga strahu zbrisati, ino madež laehkužnosli z gorečo scrčuodušuostjo zbrisati! Nc zamudite tega časa, iu skažtc se, da ste juuaški Sloveuci 1
Poštena soseska.
V vasi, ki se imenuje Guleušleiu (v 10-strajhi) so udi soseske cdiuoglasuo med sa-boj sklenili, dc v kerčiui fošteriji), ktera jc v njih vasi, se ue suic pustiti zauaprcj žganje prodajati, samo vino zna kerčmar točili iuo vol (pir). Ko bi sc pa zvedlo, de kdo od soseske na kakim drugiia kraji žganje pije, bo taki žganjopivc kakor nevreden ud soseske spoznan. !)c so lo sklenili, je bil vzrok, ker jih je že več skoz žganje nesrečnih postalo . Slovenci! pri na9 še ni m!uo veliko žganjopijaucov, pa vonder zadosti, — ja preveč! Posnemajte poštcui moži, hterim je llog pamet dal, ude Gutcušteiuske soseske !
Vsaki ve, koliko nesrečo žganja prinese, — kako gerda pijača jc! Čj! de bi sc ludi med nami slišali v kratkim taki sklepi poštenih sosesk!
ilarsfcc.. ... .
Miuislcr.stvo jc nek časno furov!zon:o"J postavo dalo, de sc za naprej .bo m»c!o nobeno dekle vmožiti, klero brau iu pisati ue bo znalo.
Njih VdičaiMlvo, Cesar Franc Jožef, jo vkazal, tistih 200000 (olarjov, ktere ho Fcrrarčani plačali morali, pnpežu poslali, naj jih oherue, kamorkoli hoče, de ho vsak vedel, de niso naši vojšaki' v Ferraro sc podali, si kuj vsvojili, ampak le pravici zadosti storili. . .	4i„, .. f.( •
Ogersko.
Silno hudi hoj jc hil na Ogcrskim med našim in sovražnim Madjaram, ki jc dva dni lerpei. Pri Kopolni jc namreč maršal knez WindišgrAc 20. iuo 27. svečana puularsko armado premagal, de jc ua vse kraje so razletela,ino dc okoli 500 Madžarov pobitih obležalo. Tudi naših jc nekaj, |>a uc lolko v tem boju obležalo. Knez iudišgriic jo sam komandiral iuo jc brez uchanja 15 ur na konju sam ter ijc jcsdaril. •
.',;!'}". ' • Iraško.
, Iz llima zvemo, de so Himčani hudi za-volj ohjiskanja v Ferrari od naše strani, posebno pa so jezni, do se Austriaui v Ferrari ukazali sveliga očeta papeža zuamujo, zopet Ijc obesili, ker so jili bili. potergali. — .V lliuii morajo cerkve svojo zvonove pun-tarjam dali, de.se iz njih lopovi [kauonij . .
\ bogi Kim! kmalo boš k paiucli prišel, kader sc bode prebližal junaški lladccki tc pozdraviti > — t•;: . ..'• i r ••. ;
Va<ila(lozciiga) rckrulov.
Napovedana jo kila na 5. dau tega mesca vadla rekrutov v našemu krogu. - Kakor sc dose-daj sliši so krneli v enih kantonih novo' postavo prav dobro sestopili, iuo obranil se je mir ino red pri volilvi; v drugih kantonih pa le postave niso razumih, ino mladenči vodlali niso liotli. Ile-kli so, da se ne branijo vojšaki biti, pa tega nočejo, da bi za svoje živlcnje igrali. • i • Ua Vam novo postavo ino nje dobrote razjasnim, Vam hočem to . povedati. Poprej so prišli vsi mladcuči, ki so lističe dobili, k rekrutireugi. Poiskali so se uarprej listi, mladenči, iz per-vega klasa, ki so sa vojšake bili, poleni iz drugega, če° onih ni zadosl bilo, ino lako dalje. Večkrat se jo že v pervemu klasu toljko pripravnih mladeučov najdlo, • da ni bilo treba vsih lega klasa vizilirati. Kadar se jc število dopolnilo, sc je visilirati nehalo. Mladciiči, pervega klasa, ki niso na vizetirengo prišli, so bili za to leto prosti, iuo drugo leto so žo v drugi klas stopili,-iuo žc mcuj se jim jo bilo bati, da bi oslal«, ker jo pervi klas pred njimi bil. \'cliko jc bilo tedaj na temu ležeče, ' če je kdo od konca alj ■ pa na zadnje k vizilircngi prišel. Kilo jc pa več del vradnikam prepušena vcrsia, v kteri so liotli mladenčo naprej vzeli. — Zdaj pa ni lako, ampak zdaj se | naprej kličejo po uumarab, ktere so vzdignili, j tako da se nc more nihče pritožili, ne črez go- ■ sposko, ne črez druge vraduikc. Postavim neki kanton mora 20 vojšakov dati; v pervemu klasu sloji mladeučov; ako bi se narajinalu, da bi
pervih 20 mladenčov poterdili, bi tisti ki imajo numare od 21 do 50, prosti bili." Zdaj če v pervemu klasu ni dosti takih, ki bi za vojšako bil, so drugi klas naprej vzemo v,ravno tisti versti, kakor so mladenči tega klasa numare vzdignili, iu lako .dalje, i	,
Ta postava je za to,, da sc odveruo v*r. golfija pri rekrulirengi.
Prav vserce uaš jo torej zabolelo, U smo slišali da so se pri enih kantonih fanti tako vedli, kakor so nc spodobi — da so sc^ namre prete-pavali, pisma razlergali; in še več hudega storili; pa vouder to nas veseli, ko smo slišali, da se no branijo v vojaški stan stopili, ampak le vadlati nočejo. Slovenci so junaki, to je naš slavni regiment Kinski ua Laškim pokazal Posebno moramo pa pohvaliti Velcuske rojake. Prišli soj kakor smo zvedli, vsi razun treh k vadli ino so j v lepemu redu vadlili. Z velikim veseljam sms zaslišali njih pametne besede; rekli so: Vidili smo letašno zimo v nar hujšemu mrazu grani-čarjo skoz naš kraj' marširati oče ino sin sla eden zraven drugoga marširala; če tedaj Cesar loljko vojšakov potrebuje, da so morali v ciuh krajih skoro vsi moži dom zapustiti, zakaj bi sc mi branili, v vojaški atan stopili, ker nam .Cesar vender naše očete doma pusli.
Slava Vclcnčanam.	•
? j .: ,iKjcr noži so jaki So mladenči taki."
; O zna n i i o. .
EDražErc lli£©K!reacsO r.i^: ;::,.
(■rašina IJistcrški grad |_IJurg FciMrilzj bo 20. dan Sušca i>«-!!lsvoj mlin ;>o dražbi v štaut dala. Ta mlin stoji ua ijisicrškemu potoku v Kistcrškcmu uiestu, ima i teč.?j e z škatlami | obcrscblachtig |, i kopma.'uio J za žilo čisliti J, stope ino prešo za olje. "uliti ima prav pripravno iego iuo jc v narbolšs-mu obsloju; v štaut se bo dal na 3 alj na 0 let iuo sccr od S. Jurja !>•'!); najemnik l^šlaulmau J dobi zraven ludi 2 travnik iuo 1 njivo v štaut.'
2'ogodi (e dražbe se na tenjko zvedo v pisaruici iiistcrškiga grada. -
Grajšiua Uisterški grad bo 21. dan Sušca 1840, svojo Pohcrsko pristavo z žago vrču po: dražbi v štaut dala.
Ta pristava je prav lepa pla-iinska kmetija; k pristavi sliši hiša. š.ala iuo po!rebro kmetijsko poslopje, 12 oralj {johj njiv, .M oralj travnika, iuo precej velik delež na pašniku. Žaga je po nar norji-mu iuo prav koristnemu kopitu posiavlena i::o jc v nr.r-bolšemu obsloju. 1'ojo'Ji le dražbe sc Icnjko zvedo v pisaruici !!;stcrškiga grada.
Donn's:ieum H slu je prh!ju no oz.i:u::lo in porabilo Oubornii/ru Lvblanshc c. k. ktzrfij-*/.v družbe.
iVitiskurin založnik J, A". Jvrdi/i.