GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC XXIV ŽALEC, APRIL 1970 ŠTEVILKA 4 »Hmeljar« Izdaja delavski svet kombinata Ureja uredniški odbor: predsednik: Kač Karel; člani: Križnik Veljko, dipl. inž. agr., Žagar Marjan, dipl. inž, agr., Glinšek Slavko, dipl. inž., agr., Kronovšek Ivan. Urednica strokovne priloge Kač Miljeva, dipl. inž. agr. Glavni in odgovorni urednik Vybihal Vili, inž. agr. — Uredništvo je na KK Žalec. — Glasilo izhaja v 5.500 izvodih. — Letna naročnina 12. dinarjev. — Tisk in klišeji, Cetis Celje. Priključile se nam bodo Radlje Posestvo Radlje leži v Dravski dolini in je poslovalo v sklopu Semenarne Ljubljana. Pri nas je bilo poznano zlasti kot dober pridelovalec hmelja. Prav zaradi tega, ker predstavljata hmeljarstvo in živinoreja 2/3 vrednosti njegove proizvodnje, ocenjuje delovna skupnost posestva, da ji bolj ustreza, če se organizacijsko poveže z našim kombinatom. Doslej sta kombinat in posestvo že sodelovala na področju hmeljarstva. To sodelovanje se v enem podjetju lahko pomembno okrepi in razširi na druge dejavnosti (živinoreja, perutninarstvo, kooperacija). Posestvu Radlje pa bo koristno zlasti tc* da bo lahko uporabljal nekatere strokovne službe, ki jih samo ni moglo organizirati, ali pa so bile zanj predrage, in jih v sklopu našega podjetja ima na razpolago (razvojno-tehno-loška, finančna, komercialna). Zlasti pa bo posestvo v sklopu kombinata laže prenašalo poslovni in proizvodni rizik. Našemu kombinatu pa ta priključitev tudi ustreza, ker mu omogoča boljšo izrabo skupnih služb in razširitev poslovanja na novo področje, kjer je možno poleg lastne proizvodnje pomembno razviti tudi trgovsko dejavnost in kooperacijo. Semenogojsko posestvo Radlje obsega 250 ha obdelovalnih zemljišč, od tega je 34 ha hmeljišč (ki jih je mogoče povečati na 50 ha). Na njivah prideluje 75 ha žitaric v glavnem za seme, 43 ha raznih semenskih posevkov, ostalo pa so krmski posevki in vrtnine; travnikov je 55 ha. Na teh zemljiščih redi 65 krav in 32 glav mlade živine, pitajo pa tudi piščance. Posestvo ima za 3,3 milijona osnovnih sredstev po sedanji vrednosti in 3,1 milijona svojega poslovnega sklada. Celotni dohodek v 1969 letu je znašal 2,750.000 din, dobiček pa 50.000 din, finančno poslovanje je urejeno. Zadolžitve ne presegajo finančnih zmogljivosti obrata. Na posestvu dela 46 stalnih delavcev, od tega 6 kmetijskih strokovnjakov (2 z VŠI, 1 ViŠI, 3 SŠI), 4 računovodski (NŠI), 3 v pomožnih dejavnostih (1 VK, 2 KV), v proizvodnji pa ostalih 33 (1 VK, 16 KV, 16 NK). Posestvo Radlje bo v sklopu kombinata poslovalo kot samostojna delovna enota KMETIJSTVO RADLJE. Notranje se deli na 3 proizvodne enote (hmeljarstvo, poljedelstvo in živinorejo) in skupne službe DE. Z dolgoročno pogodbo pa bo še nadalje zagotavljalo Semenarni Ljubljana semenar-sko proizvodnjo za njene potrebe. DE KMETIJSTVO RADLJE bo samostojno, skladno z določili statuta in pravilnikov kombinata, ugotavljala in delila dohodek, sprejemala poslovne odločitve za tekoče poslovanje, sklepala o predlogih večjih investicijskih naložb, urejala zadeve s področja delovnih razmerij, odločala o uporabi svojih sredstev itn. V DE ostane še naprej skupni financ.-ekonomski oddelek, finančni center prevzame od njega eksterne odnose (z banko, družbeno skupnostjo, kupci, dobavitelji), plačilni promet in zagotovitev sredstev (interna banka). Za tehnološke in komercialne posle se ne organizira posebna služba, nosilec teh poslov je upravnik DE. Delovna skupnost Semenogojskega posestva Radlje je o izločitvi iz Semenarne Ljubljana in priključitvi k našemu kombinatu sklepala na svojem zboru 18. in 23. 3. 1970; delavski svet Semenarne je na seji 25. 3. 1970 sklenil, da soglaša z odcepitvijo ob- 2------------------------------ lift HRANILNO-KREDITNO POSLOVANJE PO NOVEM PRAVILNIKE V 10. številki lanskega leta smo objavili v našem listu članek »Republiški zakon o hranil-no-kreditni službi sprejet«. V tej številki pa bi povedali kako je naše podjetje organiziralo hranilno-kreditno poslovanje po tem zakonu. Pomen novega republiškega zakona o hranilno-kreditni službi pri kmetijskih in gozdarskih organizacijah je v tem, da se je ta služba pri teh organizacijah enkrat dokončno zakonsko uredila. Te delovne organizacije imajo sedaj zakonsko pravico razvijati hranilno-kreditno službo. S tem pa se odpirajo velike možnosti širjenja te službe, ne samo v poslovnih bankah, marveč tudi pri delovnih organizacijah kmetijsko-gozdarskega značaja. Bistvo zakona pa je v tem, da bodo lahkokmetijsko-gozdarske organizacije poleg zbiranja hranilnih vlog, krepile kreditiranje svojih kooperantov — kmetov ali gozdnih posestnikov. Istočasno pa, da je s tem zakonom zajamčena likvidnost hranilnih vlog, ki jih pri tej službi lahko vlagajo vsi občani in subsidiarno (pomožno) jamči zanje Socialistična republika Slovenija. Vse obstoječe hranilno-kreditne službe pri kmetijskih organizacijah so morale po tem zakonu uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona do konca leta 1969 in pričeti poslovati po novih pravilih od 1. januarja t. 1. dalje. Zato je tudi naš kombinat na osnovi sprejetih aktov po najvišjem organu upravljanja — delavskemu svetu —uskladil poslovanje hranilno-kreditne službe, o kateri so naši dosedanji hra-nilnoikreditni odbori, kmet j e-kooperanti, ostali samoupravni organi in člani delovne skupnosti na široko razpravljali, dali zelo pomembne predloge, katere je delavski svet zlasti pri sprejemanju Pravilnika o hranilno-kreditni službi v celoti upošteval. Lahko rečemo, da je bil malokateri akt podjetja pred potrditvijo tako vsestransko proučen, kot ta pravilnik. In lahko trdimo, da je o tem aktu razpravljalo tako veliko število ljudi, da nas upravičeno navdaja zaupanje, da se bo ta služba pri našem podjetju tudi v naprej uspešno krepila. Od 1. januarja 1970 dalje je hranilno-kreditna služba pri našem podjetju organizirana v samostojno organizacijsko enoto brez lastnosti pravne osebe. Vse hranilne vloge so bile izločene na posebni žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva. Naslov službe je: Hranil- no-kreditna služba Kmetijskega kombinata Žalec. Sedež službe je v Žalcu na sedežu kombinata. Na področju kombinata pa je organiziranih 21 hranilno kreditnih izpostav službe tj. na vseh dosedanjih sedežih, kjer je bila ta služba že dosedaj organizirana in v nekaterih novih krajih, zlasti na področju priključenega bivšega kombinata Šmarje pri Jelšah. Tako ima služba sedaj svoje izpostave v naslednjih krajih: Braslovče, Celje — Miklošičeva ulica, Gotovlje, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Trnava-Gomilsko, Vojnik, Vrbje, Žalec — Hmeljarska ulica, Medlog (na sedežu obrata Mleko), Celje — Cesta v Trnovlje (na sedežu obrata Mesnine), Imeno, Bistrica ob Sotli, Kozje, Rogaška slatina, Pristava in Šmarje. Služba ima svoje samoupravne organe, ki imajo na podlagi pravilnika pravico službo u-pravljati. Na čelu službe je odbor službe, ki ga vsako drugo leto izvoli delavski svet kombinata, na predlog zbora kreditnih odborov izpostav službe. Izvršilni organ pa je vodja službe, ki ga pravtako imenuje delavski svet. Za vodjo službe je že bil imenovan tovariš Ernest Marinc, direktor finančnega centra kombinata. Odbor službe pa je bil na prvem zboru kreditnih odborov, ki je že bil ob veliki udeležbi 25. marca v Žalcu predlagan in bo izvoljen na prvem prihodnjem zasedanju delavskega sveta. Zbor kreditnih odborov je predlagal v odbor službe 5 kmetov-kooperan-tov (ki že več let uspešno vodijo kreditne odbore) in pa 1 od delavcev podjetja. Sedmi član odbora službe pa je po svojem položaju vodja službe. Skrb odbora službe bo vsestranska nadaljna krepitev te službe, upravljanje s sredstvi, nadziranja dela kreditnih odborov, itd. Kreditni odbori na izpostavah službe, ki štejejo od 5—7 članov, pa so prav tako organi službe, njim je po pravilniku poverjena vsa odgovornost nadaljnje krepitve hranil-no-kreditnega poslovanja, ki so jo že dosedaj imeli in se njihova funkcija v ničemer bistveno ne spremeni. Morda nasprotno. Njihova orgovomost se še poveča, saj bodo po novem pravilniku predsedniki hranilno-kreditnih odborov podpisovali kreditne pogodbe o dajanju posojil. Najmanj enkrat letno se sestanejo vsi kreditni odbori izpostav na zbor kreditnih odborov, na katerem obravnavajo celotno problematiko hranilno- kreditne službe in sprejmejo predloge za nadaljnjo poslovanje službe. Kreditni odbor službe je odgovoren za svoje delo odboru službe in pa varčevalcem, odnosno hranilnim vlagateljem. Ti se bodo sestali enkrat letno. Zbor vlagateljev skliče predsednik hranilno-kreditnega odbora na izpostavi službe. Zbor tvorijo vsi vlagatelji hranilnih vlog na izpostavi službe. Zbor vlagateljev izvoli neposredno vsako drugo leto kreditni odbor in ga ima pravico tudi odpoklicati. To pravico ima tudi odbor službe, če ugotovi, da kreditni odbor ne dela po veljavnih določilih pravilnika. To bistveno novost pri našem nadaljnjem delu te službe bodo vlagatelji brez dvoma zelo pozdravili. Saj bodo lahko pri delu te službe neposredno sodelovali in nadzirali poslovanje kreditnega odbora, ki bo moral vsako leto polagati obračun svojega dela. Posebej pa še v tem, ker bodo lahko neposredno izvolili v kreditni odbor take ljudi, ki jim najbolj zaupajo. Administrativna in blagajniška dela s hranilnimi vlogami in posojili, pa bodo opravljali strokovni ljudje, ki bodo s strani vodje službe zato posebej imenovani in za svoje delo neposredno odgovorni vodji službe ter svojim kreditnimi odborom. Seveda pa najbolj vlagateljem, saj je v pravilniku postavljena določba, največje odgovornosti glede tajnosti hranilnih vlog. Omenimo naj na tem mestu, da je podatke o hranilni vlogi pooblaščen dati izključno samo vodja službe, tj. direktor finančnega centra in to le na pismeno zahtevo sodišča v kazenskih zadevah. V nobenem drugem primeru pa ni nihče pooblaščen dajati kakršnihkoli podatkov komurkoli in če to stori, stori s tem hujšo kršitev, za kar lahko ne samo disciplinsko, temveč tudi kazensko odgovarja. Izpostave hranilno-kreditne službe sprejemajo in izplačujejo hranilne vloge neomejeno. Najmanjša vloga je lahko 5,00 din in enako tudi izplačilo. Hranilni vlagatelj je lahko vsak občan. Ne more pa biti društvo ali organizacija. Lahko pa je, kadar vlaga vloge iz organizirane vzajemne pomoči. Vsako drugo leto bo tudi žrebanje hranilnih vlog. Izžrebani vlagatelji bodo nagrajeni s praktičnimi darili. Obresti na hranilne vloge so določene kot v bankah ali pošti. Za avista vloge znašajo obresti 6 %, vezane vloge nad 12 mesecev 7 % in vezane nad 24 mesecev 7,5 %. Obresti se pripišejo h glavnici na koncu vsakega koledarskega leta. Lahko pa vlagatelj dvigne vezano vlogo tudi pred potekom roka, vendar v takem primeru izgubi pravico do višje obrestne mere in se mu priznajo le obresti za avista hranilno vlogo. Velika novost pri novem hra-nilno-kreditnem poslovanju pa so po novem pravilniku krediti, ki jih služba lahko daje svojim kmetom-kooperantom, drugim občanom, ki s kombinatom poslovno sodelujejo, delavcem kombinata in pa tudi drugim občanom, seveda zadnjim pa le, v kolikor ima služba na razpolago ustrezna sredstva. Prednost pri najemanju posojil imajo tisti, ki s kombinatom proizvodno sodelujejo, ki nudijo najvišjo lastno udeležbo in najboljše pogoje vračanja kredita. Kmetje-kooperanti lahko dobijo posojila za dobo 1 leta in do zneska 10.000 din za vse vrste reprodukcijskega materiala. Tu so mišljeni krediti za enoletno proizvodnjo. Za vse ostalo: nakup mehanizacije, obnovo gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš, obnovo kmetij, nove večletne nasade, melioracije, pridobivanje kmetijskih zemljišč, ureditev cest in poti, preusmeritev proizvodnje, itd., skratka za vse, kar služi povečanju proizvodnje, pa je mogoče po novem pravilniku najeti posojilo do zneska 50.000 din za dobo 5 let. Poleg tega imajo pravico najeti kredit kmetje v potrošniške namene do zneska 10.000 din za dobo 2 let. To pravico imajo tudi delavci kombinata in pa drugi občani. Kredite bodo odobravali kreditni odbori na izpostavah hranilno-kreditne službe v mejah razpoložljivih sredstev, ki jih bodo v začetku vsakega leta planirali. Kreditne kvote za posojila bo v mejah vseh razpoložljivih sredstev službe določil odbor službe, v sporazumu s kreditnim odborom izpostave službe. Kreditni odbori bodo nato samostojno odločali o o-dobritvi kredita, zato bodo morali pri vsaki odobritvi skrbno proučiti vsakega kreditojemalca, zlasti glede njegove kreditne sposobnosti in namen zaprošenega kredita in ponudene-ga jamstva za zavarovanje kredita. Pri obravnavanju kreditov bodo kreditni odbori morali upoštevati razvojni in proizvodni program kombinata. Jamstvo za kredit je tudi v naprej predpisano s poroki ali zastavno vknjižbo na nepremič- ^‘ìnl'rnotya^ 3 nine. Ta oblika zavarovanja bo prišla v poštev verjetno samo pri tistih posojilojemalcih, ki ne bodo nudili zadostnih kreditno sposobnih porokov. Služba pa bo uredila še eno obliko zavarovanja kreditov in to brez porokov. so sedaj tako obsežne, da res ni nobene potrebe namensko prositi ali odobravati kredite. Še nekaj besed o regresiranju obresti od kreditov za kmetijsko proizvodnjo, obnovo kmetij in investicij v zasebnem kmetijstvu. O tem so že poročali dnevni časopisi in ra- darskih objektov, racionalno izkoriščanje in razširitev kmetijskih zemljišč, dolgoletne nasade ter za nakup kmetijskih strojev in naprav. Skušali smo tako na kratko povedati novosti pri naši hra-nilno-kreditni službi. Brez dvoma, da se pred to službo odpirajo široka vrata. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti o-snovnega pogoja nadaljnjega jačanja te službe in to naraščanje hranilnih vlog. Vsi ti krediti, ki jih je možno po novem pravilniku dajati, so odvisni od višine zbranih hranilnih vlog. Po zakonu mora služba imeti 10 % od zbranih hranilnih vlog naložene kot obvezno likvidnostno rezervo pri poslovni banki. Ta je nedotakljiva. Šele od razlike lahko daje kredite. Služba mora paziti zlasti tudi na nihanje hranilnih vlog, ki je prav značilno za našo službo. Hranilne vloge koncem vsakega leta porastejo, nato pa skozi celo leto padajo. To pa je povsem razumljivo, saj naši kmetje-kooperanti skoraj pové-čina vsi pustijo ves denar na hranilni vlogi in potem preko leta po potrebi ta denar dvigujejo. Zato bo morala biti tu- di v naprej glavna skrb celotne hranilno-kreditne službe pridobivati nove varčevalce, jim dopovedati, da je denar shranjen pri naši službi prav tako varno kot v banki. Oziroma še več! Denar naložen na hranilne vloge pri naši službi, koristi neposredno vlagateljem samim. Kmetje lahko dobijo kredite le pri naši službi. Nobena banka dosedaj ni dajala kreditov kmetom, marveč so jih dobili le pri naši službi. In ne samo kmetje, tudi delavci, o-brtniki itd. naj vlagajo svoje prihranke pri naši službi. Več bo zbranih hranilnih vlog, več bodo lahko odobrili kreditov. Edino ta denar resnično rešuje naše zasebno kemtijstvo iz zaostalosti in mu odpira boljše pogoje proizvodnje. Zato bodi skrb vseh naših kmetov, delavcev kombinata, obrtnikov in ostalih občanov, krepiti hranilno službo z novimi vlogami, od katerih bo mogoče dajati vedno nove kredite za resnično modernizacijo zasebne kmetijske proizvodnje in ustvarjanje vsestranskih boljših življenjskih pogojev po naših vaseh. Ivan Brišnik Za praznik V č- tN / ( ' \f\ dela ftAgfg Sri iskrene čestitke KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC KDAJ LE SO-ODSTOTNE PLAČE Zavarovanje pri Zavarovalnici »Sava«. Služba se že dogovarja z Zavarovalnico »Sava« o pogojih zavarovanja. Cim bo dogovor sklenjen, bodo lahko posojilojemalci dobili kredit brez porokov, s tem, da bodo plačali določeno premijo za zavarovanje. Ko bo dogovor z Zavarovalnico sklenjen, bomo pogoje takoj objavili. Kadar bo posojilojemalec najel kredit za blago, stroje ali material, ki mu ga lahko proda kombinat, bo moral praviloma kupiti to blago pri kombinatu. Ne bo pa to neposredna obveznost kreditojemalca, o čemer bo imel pravico odločati kreditni odbor. Kredite bodo izplačevali za potrošniške namene do zneska 3.000 din lahko v gotovini, nad tem zneskom pa s čekom. Za vse druge namene pa bo o obliki izplačila ali v gotovini, ali z virmanom ali s čekom odločil kreditni odbor in to odločitev vnesel v pogodbo. S pravilnikom je naložena tudi dolžnost področnim vodjem delovnih ali poslovnih enot, da nadzirajo upravičeno koriščenje kredita, za namene, ki ji bil kreditojemalcu odobren. V kolikor kreditojemalec kredita ne bi porabil v namene za katere mu je bil odobren, pride do razveljavitve pogodbe in mora v takem primeru kredit takoj vrniti. Zato mora biti politika kreditnih odborov pri odobravanju kreditov realna in dejansko namenska. Možnosti najetja kredita dio. V pripravi je republiški zakon o regresiranju obresti od kreditov za zasebno kmetijstvo. Kdaj bo zakon sprejet in pričel veljati, še ni nič znanega, niti ne koliko bo znašal regres. Takoj, ko bo zakon sprejet, bomo pogoje regresiranja objavili v našem listu. Dokler pa tega zakona še ni, znašajo obresti na vse vrste kreditov 8 %, zamudne pa 4 %. Po informacijah, ki smo jih prejeli, bo ta zakon upošteval regresiranje kreditov za: nakup plemenske živine, graditev, preusmeritev in opremo gospo- Ob koncu lanskega leta je zvezna skupščina sprejela predpise, ki določajo, da sme delovna organizacija v določenih primerih izplačevati akontacije osebnih dohodkov (zaslužek) le v višini 80 % povprečnega dohodka po delavcu, ki je bil izplačan v preteklem letu. To se lahko zgodi v dveh primerih: 1. Kadar delavna organizacija zaključi poslovno leto z izgubo, torej kadar z doseženim dohodkom ne krije izplačanih akontacij osebnega dohodka, izdatkov tekoče skupne porabe in zakonskih ter pogodbenih obveznosti; 2. Kadar delovna organizacija nima dovolj sredstev, da bi plačala vse svoje obveznosti do dobaviteljev in do družbenih proračunov in skladov, to je, kadar je »nelikvidna«. IZGUBA Nadejamo se, da se ne bo zgodilo •— seveda če ne pride kaj nepričakovanega vmes — da bo celo podjetje poslovalo z izgubo. Lahko pa računamo, da bo kakšna delovna enota ali obrat imel izgubo. V tem primeru določa naš pravilnik, da se izplačujejo delavcem 80% plače, dokler enota v svojem poslovanju ne pokrije te izgube. Ce pa ima enota na razpolago svoja rezervna sredstva za osebne dohodke, s katerimi pokrije v celoti izgubo', se delavcem izplačujejo 90 % plače, dokler ne vrne teh rezervnih sredstev nazaj. NELIKVIDNOST Bolj lahko pričakujemo, da se nam lahko zgodi, da na žiro računu ne bomo imeli dovolj sredstev, s katerimi bi lahko poravnali zapadle račune in druge obveznosti. V tem primeru lahko za izplačilo plač začasno uporabimo sredstva našega rezervnega sklada. Če pa teh sredstev ne bi bilo, potem bi si lahko izplačevali le 80 % plače, dokler ne bi poravnali vseh računov. Nato bi lahko izplačali tudi 20 % zadržanih plač. V. K. Udeleženci občnega zbora Hranilno-kreditne službe Zaključni račun sprejet obračunavajo od 1. januarja 1970 dalje. Na 8. redni seji je DSP poleg potrditve zaključnega računa za leto 1969 sprejel še naslednje sklepe, ki jih objavljamo v skrajšani obliki. Q Za manjkajoča osnovna sredstva se obremenijo odgovorne osebe in se jih zadolži, da v sodelovanju z upravniki delovnih enot ukrenejo vse, da se v roku 30 dni najdejo, sicer se na prihodnji seji sklepa o pogojih plačila teh sredstev. DSP sprejme zaključni račun podjetja za leto 1969 in bilanco za poslovno leto 1969. a) Ostanek dohodka se razporedi v neobvezni rezervni sklad. Ob sestavitvi investicijskega elaborata za leto 1970^ se ostanek dohodka dokončno razporedi: del za povečanje poslovnega sklada in del za sklad skupne porabe podjetja. b) Potrjen je zaključni račun delovne enote Hišni sklad za leto 1969. • OD iz dobička je obračunan v okvirni postavki iz delitve v znesku 1,777.006,45, ki se dokončno obračuna po sprejetju bilance na podlagi analiz in rezultatov delovnih enot. Izplačilo se izvrši, ko bodo zagotovljena finančna sredstva, za kar da soglasje finančni center. • V zvezi z delitvijo dohodka iz poslovnega rezultata v letu 1969 DS sprejme: a) Obratu Kmetijstvo — DE Govedoreja se v skladu z 31. členom pravilnika o delitvi dohodka pokrije polovica izgube te enote v znesku 327.695 din v breme podjetniških dohodkov. b) DE Mirosan se odobri posojilo za pokritje zneska 15.939 din iz podjetniških dohodkov, kar DE vrne iz odbička, doseženega v letu 1970. C) DE Hladilnici se odobri posojilo za pokritje zneska 1.798 din iz podjetniških dohodkov, kar se obračuna pri delitvi dohodka te enote v letu 1970. č) DE Vital — PE Pijače se odobri za pokritje znesek 26.780 din v breme podjetniških dohodkov. Za ta znesek se zmanjša pospešena amortizacija, oblikovana v letu 1969 in odvede v poslovni sklad podjetja. d) DE Gostinstvo se pokrije izguba biv. DE Prehrana v znesku 27.286 din v breme dohodkov podjetja. e) Sredstva 9 % prispevka skupnim službam podjetja se porazdelijo: — v sklad za premije in nagrade 10 % — v solidarnostni sklad 30 % — za delitev 60 % f) Iz sredstev solidarnostnega sklada se za leto 1969 refundira obratu Kmetijstvo 70 % osebnih dohodkov nerazporejenih delavcev v letu 1969 in vložijo v rezervni sklad oseb- nih dohodkov tega obrata. g) Pred delitvijo dobička po tabeli se izloči obvezna akumulacija v naslednjih DE: din — DE Gozdarstvo 28.113 — DE Mešalnica krmil 33.442 — DE Gostinstvo (samopostr. restav.) 35.824 — Obrat Mesnine 749.402 Prispevek skupnim službam se od sredstev obrata Mesnine vloži direktno v skupna sredstva poslovnega sklada. h) Nerazporejena sredstva DE Hišni sklad se pred delitvijo zmanjšajo za dohodek neplačane realizacije iz leta 1968 v znesku 94.073 din. • Pri izdelavi gospodarskega računa za leto 1970 se naj planira večja pospešena amortizacija, zaradi hitrejše obnove sredstev in izvajanja investicijskih naložb v prihodnje. • Pri izdelavi investicijskega plana za leto 1970 naj FC pripravita točna navodila in pooblastila za izvajanje plana. Ob izdelavi investicijskega plana se analizira vzroke neizvr-šitve investicijskega plana v letu 1969. • Pri delitvi sredstev iz dohodka se del sredstev iz neplačane realizacije leta 1968 nameni za povečanje lastnih obratnih sredstev podjetja. • Na seji so sklenili, da so podatki, zlasti iz informacije o poslovanju podjetja poslovna tajna. Sprejet je pravilnik o organizaciji in poslovanju hranilno-kreditne službe Kmetijskega kombinata Žalec, upoštevajoč pripombe in predloge DE, ki so bili predloženi komisiji za notranjo zakonodajo v podjetju in so priloženi izvirniku tega zapisnika. S tem preneha veljati Pravilnik o hranilno-kreditni službi z dne 7. 2. 1967. • Na podlagi 43. in 58. člena Pravilnika o organizaciji in poslovanju hranilno-kreditne službe se za hranilne vloge in kredite določijo naslednje obrestne mere: Hranilne vloge: — za nevezane (a vista) hranilne vloge 6% za vezane hranilne vloge nad 12 mesecev 7% za vezane hranilne vloge nad 24 mesecev 7,5 % Krediti: — za vse vrste kreditov se določi obrestna mera 8 %, ki velja tudi za ustanovitelja. Obresti po tem sklepu se • Na podlagi 50. člena Pravilnika o organizaciji in poslovanju hranilno-kreditne službe v podjetju navzoči sklenejo, da se 10 % obvezna rezerva iz sredstev hranilnih vlog naloži kot likvidnostna rezerva v Kreditni banki Celje, podružnici za kmetijstvo oz. pri banki, ki nudi najugodnejše pogoje. • V smislu 57. člena Pravilnika o organizaciji in poslovanju hranilno-kreditne službe DS sklene, da v nujnem primeru kombinat lahko najame kredit iz sredstev hranilno-kreditne službe tudi več kot znaša 1/3 prostih hranilnih vog in če služba pri svojem poslovanju s tem ne bi bila prizadeta. • V smislu določil 19. člena Pravilnika o organizaciji in poslovanju hranilno-kreditne službe je bil sklican prvi zbor kreditnih odborov v sredo 25. marca 1970. Prvi zbor je sklical predsendk DS podjetja. Sprejeta je bila kategorizacija vodilnih in strokovnih delovnih mest v podjetju. Vodstveno organizacijska delovna mesta so razdeljena v 4 skupine, v katerih je 133 delovnih mest. Vodstveno kreativna so prav tako razdeljena v 4 skupine v katerih sta 202 delovni mesti. - Dejpvna mesta, ki niso zajeta v tem predlogu, se smatrajo kot izvajalska delovna mesta s faktorjem udeležbe 1,00. Za obrat Kmetijstvo v Šmarju — DE Rogaška Slatina je bil odobren nakup pregibnega traktorja s pogonom na 4 kolesa, škropilnico in mulčer. O Sistemizirana so naslednja nova delovna mesta: A) V sekretariatu: a) Dip lomit ani pravnik s sodniškim izpitom in 4 leta prakse. b) Tajnik družbeno političnih organizacij s Sšl in dodatno politično šolo. B) V kadrovskem centru: a) Evidenčnik — administrator, Sšl, administrativne ali ekonomske smeri z 1-letno prakso, znanjem strojepisja m urejanje statističnih podatkov. C) DE Strojna postaja: a) 2 DM ključavničarja ali. varilca s poklicno šolo in enoletno prakso. b) 2 DM strojnikov — buldo-žeristov s poklicno šolo in obvezo za dodatno izobraževanje. Č) V obratu Mesnine je sistemiziranih 6 DM in to, potnik v komercialnem oddelku, vodja maloprodaje v Šmarju, blagajničarja v Preboldu, pomočnika skladiščnika v Celju, evidenčnike v pripravi dela in analitika v ekonomskem oddelku v obratu. D) V komerciali se spremeni DM komercialista za nabavo v prodajnem oddelku v DM komercialist v uvoznem oddelku. • Sistemizirano je novo delovno mesto pomočnika glavnega direktorja, ki se evidenčno vključi v sekretariat podjetja. Določeni so pogoji za to delovno mesto in področje dela. • Glede na naravo dela v podjetju imajo posamezne delovne enote različno organiziran delovni čas. Delavcem, ki imajo 5-dnevni delovni teden, se za vsak teden zmanjša dopust za prosto soboto. (Nadaljevanje na 18. strani) Novi buldožerji na Strojni postaji pred transportom na delovišča 5 Poslovni rezultati v letu 1969 Na podlagi zaključnega računa za leto 1969, ki ga je obravnaval in sprejel delavski svet podjetja na svoji seji dne 24. februarja t. 1. in ki je odraz sprejetih poslovnih odločitev samoupravnih organov in prizadevanj celotnega kolektiva, je razvidno, da so bili v tem letu doseženi naslednji finančni učinki: 1. Celotni dohodek v znesku 315.626,095 din, kar je po odbitku neplačane realizacije iz leta 1968 za 6% več kot je bil dosežen v prejšnjem letu. Na to povečanje vpliva vrsta faktorjev, ki so nastali v tem letu in sicer: pripojitev Samopostrežne restavracije Celje, ki je dosegla 4,098.402 din realizacije, povečanje realizacije pri drugih delovnih enotah za 112,10%, vskladiščenje proizvodnje sadja DE Mi-rosan na zalogo v novo zgrajeno sadno hladilnico v Celju, ki pa je bilo v prejšnjem letu že prodano, kot različne tržne situacije, pod katerimi so se formirale prodajne cene proizvodov in storitev. Delovne enote so dosegle naslednjo eksterno realizacijo: v 000 din Delovna enota 1968 1969 index Obrat Kmetijstvo in DE Kooperacija 33,542.082 39,591.365 118 Hmezad 74,255.629 74,935.651 101 Mešalnica 7,135.624 1,572.889 22 Mesnine 85,540.780 93,049.095 109 Mleko 14,320.114 24,091.614 168 Pijače 4,092.493 432.664 11 Strojna postaja 3,322.668 3,787.390 114 Prehrana 2,435.111 2,538.446 104 Samopostrežna restav. — 4,098.402 Komerciala 18,388.275 34,587.607 188 Skupne službe 229.815 634.697 276 Hladilnica 143.132 Skupaj 245,639.071 279,462.957 113 Indeks pod 100 nastopa pri DE Mešalnica in Pijače zaradi tega, ker je eksterna prodaja teh enot potekala preko skupne komerciale, ki poleg povečanja lastnega obsega poslovanja prikazuje indeks povečanja za 88 %. Ce upoštevamo tem enotam še ta interni promet, tedaj znaša pri Mešalnici 152,1 % in pri Pijače 114,8%. 2. Porabljena sredstva znašajo skupaj 252,019.811 din ali za 14 več kot v letu 1968. Tako povečanje rezultira v glavnem na račun večje nabave surovin, trgovskega blaga in storitev, kar pa ima kritje v povečani eksterni realizaciji, vendar z manjšo razliko v ceni glede na porast nabavnih cen zlasti tistim artiklom, ki v str.ukturi naše proizvodnje in predelave predstavljajo pomembne postavke (živina, repromaterial v kmetijstvu, rezervni deli, mleko, transportne storitve, tokovina). Na račun vrednotenja zalog po sistemu direct costing, ki je bil uveden v tem letu, tj. ovrednotenjem zalog nedovršene proizvodnje ter polproizvodov in gotovih proizvodov po direktno uporabljenem materialu in osebnih dohodkih, je v tem letu kritih približno 1,000.000 din indirektnih stroškov, s čemer je podana stabilna osnova za bodoče poslovanje. Na račun pospešene amortizacije je obračunanih za 1,093.297 din več sredstev kot v prejšnjem letu, s čemer smo sicer povečali stroške, vendar čisto akumulacijo za razširjeno reprodukcijo delovnih sredstev ali obnavljanje, ki je v posameznih dejavnostih nujno zaradi tehnične ali ekonomske zastarelosti. Izredni izdatki so sicer višji za 1,525.303 din, vendar je njih kritje v izrednih dohodkih višje za 3,819.388 din, ki se v glavnem nanašajo na obračunane obresti za naložena sredstva pri bankah, na zaračunane obresti za nepravočasno plačane terjatve od kupcev, na viške pri surovinah in materialu in razni dohodki na račun preteklih let. 3. Ce od celotnega dohodka odštejemo porabljena sredstva, vidimo, da znaša dohodek podjetja 63,606.284 din ali 23 % več kot v letu 1968. Struktura delitve dohodka je v primerjavi z rezultati delitve v letu 1968 naslednja: Struktura Index v letu 1968 v letu 1969 % 1. Obresti za bančne kredite in hranilne vloge 2. Stroški denarnega in 6,48 4,56 70,3 plačilnega prometa 0,60 0,71 118,3 3. Zavarovalne premije 4. Prispevki in članarine 7,10 6,21 87,4 zbornicam in združenjim 5. Razne druge pogodbene 1,87 1,10 58,8 obveznosti 2,47 __ 6. Obresti od poslovnega sklada 3,43 3,45 100,5 7. Prometni davek ' 8. Prispevek iz OD za 0,01 0,02 200,0 obnovo Skopja 9. Prispevek iz OD za stano- 0,63 0,59 93,6 vanjsko izgradnjo 10. Dodatni prispevek za 2,51 2,36 94,0 socialno zavarovanje 11. Prispevki za uporabo 0,84 0,70 83,3 mestnega zemljišča 0,22 0,22 100,0 12. Vodni prispevek 13. Bruto osebni dohodki 0,26 0,36 138,4 delavcev 62,85 65,00 103,4 14. Obvezni rezervni sklad 15. Prispevek v skupne 6,18 5,62 90,9 rezerve gospodarskih organizacij 0,52 0,28 53,8 16. Za potrebe družbenih služb in tekočo porabo delavcev 1,27 1,15 90,5 17. Druge izločitve 18. Za poslovni sklad in 0,11 0,04 36,3 sklad skupne porabe 5,12 5,16 100,7 100,00 100,00 Na račun pogodbenih in zakonskih obveznosti je bilo plačanih iz dohodka 14,828.853 din, preostali del dohodka pa je bil v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov in dohodka, razporejen na osebne dohodke delavcev in sklade podjetja oz. delovnih enot. Z namenom realnega prikaza udeležbe mase osebnih dohodkov iz dohodka pa moramo postavko osebnih dohodkov za 1. 1969 zmanjšati za obvezno kritje osebnih dohodkov v prenešenih zalogah in neplačani realizaciji iz leta 1968 in upoštevati le v tem letu izplačane in iz dobička obračunane OD. Upoštevajoč to korekturo dobimo tedaj indeks povečanja mase OD v primerjavi z letom 1968 za 103,40%, kar je odraz dejanskega stanja. Občutno obvezo na račun izločitve iz sredstev dobička predstavlja izločanje sredstev za obvezni rezervni sklad, kar je sicer iz stališča rizika v poslovanju in likvidnosti pozitivno, vendar to omejuje sredstva za investicije, ki so v današnjem tempu razvoja in integracijskih procesov prepotrebna. Za razne oblike izobraževanja in financiranja strokovnega šolstva in šol so bila v zadnjih dveh letih angažirana naslednja sredstva: Namen v letu 1968 v letu 1969 Index 1. za redno štipendiranje 151.710 134.651 88,76 2. za druge oblike izobraževanja delavcev — za izreden študij — za izobraževanje kooperantov — za druge oblike izobraževanja 83.311 57.121 93.412 Skupaj 220.958 233.844 105,83 3. Prispevki za strok, šolstvo in financiranje šol 233.677 318.233 136,18 Skupaj 606.345 686.728 113,2 Ti izdatki so bili v letu 1969 financirani na račun tekoče porabe iz dohodka. 4. Bilanca podjetja nam daje v primerjavi s stanjem ob koncu leta 1968 naslednji prikaz strukture sredstev in virov: 6 Sredstva Elementi Struktura 31.12.1968 31.12.1969 Index 1. Denarna sredstva 2,74 1,26 45,37 2. Terjatve iz posl. razm. 12,26 17,73 143,70 3. Terjatve iz dohodka 3,41 0,31 9,48 4. Sredstva v obračunu 9,91 0,92 9,07 5. Zaloge 16,04 18,69 116,13 6. Plasmaji iz posl. sr. 2,82 4,59 161,90 7. OS v funkciji 47,56 50,76 106,00 8. OS v pripravi 1,46 1,36 92,97 9. Posl. sred. izven funk. 0,39 0,33 84,18 10. Rezervna sredstva 2,96 3,69 123,89 11. Sredstva skupne porabe 0,45 0,30 78,65 100 100 Viri Elementi Struktura 31.12.1968 31.12.1969 Index 1. Tekoče obveznosti 15,28 21,10 137,25 2. Obveznosti iz dohodka 1,34 1,87 138,50 3. Obveznosti v obračunu 10,63 0,39 3,63 4. Druge tekoče obveznosti 5. Del dohodka vkalkuliran 0,46 0,91 196,77 v zalogah 3,41 0,31 9,48 6. Dolgoročne obveznosti 26,81 29,61 109,79 7. Trajni viri posl. sred. 36,57 38,99 105,99 8. Viri rezervnih sredstev 4,82 6,18 127,79 9. Viri sred. skup. porabe 0,68 0,64 92,95 100 100 GIBANJE OSNOVNIH SREDSTEV TEKOM LETA 1969 PO POSAMEZNIH SKUPINAH OS Skupina Stanje 1. 1. 1969 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31. 12. 1969 Zemljišča 8.464.114,37 324.243,70 532.314,50 9.256.043,57 Gradbeni objekti 91.168.032,55 8.919.913,69 276.829,29 99.811.116,95 Oprema 47.463.942,80 7.543.111,98 2.819.404,63 52.187.650,15 Dolgoletni nasadi 26.802.654,45 542.814,52 39.958,85 27.305.510,12 Osnovna čreda Pravice na tujih OS 4.227.820,00 2.238.508,50 2.002.786,95 4.463.541,55 in zagonski stroški 7.329.102,87 1.239.531,62 1.138.715,76 7.429.918,73 185.455.667,04 21.808.124,01 6.810.009,98 200.453.781,07 PREGLED STRUKTURE OSNOVNIH SREDSTEV Vrsta OS Struktura 31.12.1968 31.12.1969 Index Gradbeni objekti 48,81 49,79 113 Oprema 25,52 26,03 113 Dolgoletni nasadi 14,75 13,62 102 Živina 2,33 2,22 103 Pravice na tujih OS 3,23 3,77 126 Zagonski stroški 0,70 — Zemljišče 4,66 4,62 109 100 100 % izrabljenosti Strojnica v hladilnici sadja v Celju Pregled izvršitve investicijskega programa po obratih oz. DE za leto 1969: Obrat / DE Index izvršitve invest, programa Kmetijstvo 98,84 Sadjarstvo 90,00 Vrtnarstvo 76,14 Gozdarstvo 46,33 Kooperacija 92,79 Hmezad 42,52 Mesnine 22,80 Mleko 81,03 Pijače 54,17 Prehrana 90,00 Samopostrežna restav. Celje 38,83 Strojna postaja 50,64 Hladilnica 96,81 Zemljiški sklad 101,61 Skupne službe 26,09 Skupne službe — Komerciala 96,29 Mešalnica krmil — Hišni sklad 89,64 67,14 Najmanjša izvršitev investicijskega programa se kaže pri obratu Mesnine, ki pa nastopa na račun predelave. Ta investicijska odločitev je bila sprejeta tekom leta in bo pretežni del te investicijske naložbe izvršen šele v letošnjem letu. Manjše angažiranje sredstev za investicije je imelo pozitiven vpliv na razpoložljiva obratna sredstva. Neizkoriščena sredstva po investicijskem programu se prenašajo kot dobroimetje na leto 1970. PROBLEMATIKA OBRATNIH SREDSTEV Problem splošne nelikvidnosti v državi ima precejšen vpliv na višino podjetniških razpoložljivih obratnih sredstev, ki so glede na specifično strukturo naših dejavnosti tudi močno angažirana v nedovršeni proizvodnji, gotovih proizvodih in trgovskega blaga. 7 Če z namenom primerjave poprečnega angažiranja skupnih obratnih sredstev izhajamo iz osnove leta 1964 z indeksom 100, vidimo, da je trent angažiranja obratnih sredstev v primerjavi s trentom fakturirane realizacije naslednji: Leto Index angažiranih obratnih sredstev Index fakturirane realizacije 1964 100,0 100,0 1965 119,6 132,0 1966 136,4 169,3 1967 166,7 184,3 1968 177,9 198,2 1969 199,3 231,4 Trent povečevanja poprečnih angažiranih obratnih sredstev sicer ni adekvatno naraščal obsegu fakturirane realizacije, v čemer se odraža vrsto finančno-komercialnih ukrepov, ki so se v poslovanju podvzemali, da bi bil ta nivo čim nižji. Lastna obratna sredstva so se sicer od leta 1964 dalje povečala za 493,0 %, vendar v absolutnem znesku to ni omejilo večjega angažiranja bančnih kreditov, kar pa je bilo za normalno poslovanje nujno. Podjetje je pretežni del bančnih kreditov koristilo po regresirani obrestni meri, kar iz stališča stroškov ni tako občutno, kot obveza za vlaganje v rezervni sklad po osnovi poprečno angažiranih obratnih sredstev, o čemer je že bilo govora. Pregled koeficientov obračanja skupno angažiranih obratnih sredstev za dosego celotnega dohodka, je naslednji: Leto Koeficient obračanja 1964 3,9 1965 4,2 1966 4,7 1967 4,2 1968 4,2 1969 4,4 Terjatve do kupcev v državi so se povečale za 6,245.578 ali za 59,34 % in terjatve do kupcev v tujini, ki se v glavnem nanašajo na prodajo hmelja za 8,087.560 din ali za 44,21 %, kar je deloma povezano s hitrejšo dinamiko odpreme hmelja, kot je bilo to v zadnjem tromesečju lanskega leta. Takšen porast terjatev je seveda močno angažiral razpoložljiva lastna in bančna sredstva, zlasti še zaradi tega, ker smo dolžni vsa plačila na račun izvoza hmelja takoj preusmerjati na odplačevanje kreditov za zaloge. Na področju izterjave je finančna služba podvzemala potrebne ukrepe, zlasti z doslednim zaračunavanjem zamudnih obresti in v skrajnih primerih tudi s pravno izterjavo, ki pa v vseh primerih ni bila mogoča zaradi dolgoročnih poslovnih odnosov ali interesov. Komercialna služba je deloma uspela tudi v tem, da je omejevala daljše plačilne roke pri kupcih in skušala doseči daljše plačilne roke pri dobaviteljih. V Hmezadu nakladajo hmelj v vagone za čezoceanske dežele Obveznosti do dobaviteljev so konec leta povečane za 3,978.705 ali 51,84'%,. kar je iz stališča obratnih sredstev pozitivno, vendar še ne v bilansirajočem odnosu nasproti terjatvam do kupcev. Zaloge drobnega inventarja, embalaže in avtogum so se povečale za 42,30 %, kar gre v precejšnji meri na račun nabave nove embalaže za DE Pijače. Zaloge materialov so se zmanjšale za 23 %, zaloge nedovršene proizvodnje in polproizvodnje za 28,52%, povečale pa so se zaloge gotovih proizvodov in zalog trgovskega blaga za 44,32%. Slednje se v precejšnji meri nanaša na zaloge sadja v sadni hladilnici, ki jih v prejšnjem letu ni bilo, deloma pa na večjo vrednost zalog v kmetijskih preskrbah in ostalih prodajnih skladiščih oz. prodajalnah. Pregled vezave zalog materiala ter zalog gotovih proizvodov je po DE naslednji: Obrat / DE Vezava zalog mateiiala v štev. dni Vezava zalog gotov, proizv. v štev. dni Kmetijstvo 80 58 Kooperacija 73 10 Sadjarstvo 347 155 Vrtnarstvo 73 5 Gozdarstvo 76 17 Mesnine 4 4 Mleko 14 15 Hmezad 89 45 Pijače 79 14 Mešalnica 25 12 Strojna postaja 115 Prehrana 35 3 Samopostrežna rest. 29 9 Komerciala 28 41 PREGLED HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC O GIBANJU HRANILNIH VLOG IN POSOJIL ZA LETO 1969 ' HRANILNE VLOGE Index Število vlagateljev 1. Stanje v začetku leta 94,39 2. Prejetno do konca leta 51,53 3. Izdano do konca leta 216,81 4. Stanje ob koncu leta 100,35 Znesek vlog 1. Stanje v začetku leta 108,7 2. Skupaj vplač. do konca leta 109,4 3. Skupaj izplač. do konca leta 101,2 4. Stanje ob koncu leta 115,5 POSOJILA Število posojilojemalcev 1. Stanje v začetku leta 101,10 2. Številčno stanje izdanih posoj. 107,96 3. Številčno stanje odplačanih posoj. 115,36 4. Stanje ob koncu leta 97,35 Znesek posojil 1. Stanje v začetku leta 104,6 2. Izdano do konca leta 119,9 3. Prejeto do konca leta 110,4 4. Stanje ob koncu leta 112,5 Iz prednjih pokazateljev je razvidno, da je stanje hranilnih vlog precej povečano in da je njih stanje tudi med letom bilo precej konstantno, na osnovi katerih sredstev je bilo omogočeno uspešno kreditiranje, ki je potekalo zlasti na področju vlaganj v kmetijsko pro-.izvodnjo, nabavo mehanizacije, plemenske živine pa tudi v potrošne namene v skladu z obstoječim pravilnikom. Menimo pa, da se v smeri povečanja hranilnih vlog da še mnogo storiti, vendar ne samo z dobrimi akcijami, temveč ob pravi stanovski zavesti, da tako naložena sredstva v naši hranilno-kreditni službi dajejo obojestranske koristi preko večje blagovne proizvodnje. ZAVAROVANJE SREDSTEV Tudi v letu 1969 je bilo premoženje podjetja zavarovano pri Zavarovalnici Sava in sicer za naslednje rizike: 1. vsa osnovna in obratna sredstva proti požaru, tatvini in ropu, steklo proti razbitju in civilna odgovornost podjetja; 2. samohodni stroji za kasko ali delno kasko, odgovornost, regres in nezgodno zavarovanje šoferjev ali spremljevalcev; 8 ^•IHhnotyaA 3. blago na transportu; 4. suhi hmelj pri kooperantih proti požaru; 5. obiralci hmelja po principu kolektivnega zavarovanja; 6. proizvodnja hmelja proti toči; 7. proizvodnja sadja in drevesnice pioti toči; 8. ostali poljedelski pridelki proti toči; 9. zavarovanje živine. V letu 1969 so bile plačane naslednje premije; % uveljav- ljenih odškodnin 1. Za osnovna in obratna sredstva 267.460 263,8 2. Samohodni stroji 111.637 72,5 3. Transportno zavarovanje 39.695 47,3 4. Suhi hmelj pri kooperantih 30.933 6,3 5. Kolektivno zavarovanje obiralcev 56.600 — 6. Hmelj proti toči LP in koop. 2.015.584 1,3 7. Zavarovanje sadja in dreves 114.346 — 8. Zavarovanje ostalega poljed. 46.406 — 9. Zavarovanje živine 233.424 85,2 Skupaj 2.916.088 28,19 Znesek uveljavljenih oz. nastalih škod nasproti plačanim premijam je torej znatno manjši, to pa v glavnem zaradi tega, ker so bile škode po toči na hmelju le minimalne, kjer pa nastopajo največji riziki. Na podlagi prijav je uveljavljanje odškodnin dosledno, vendar menimo, da se morda iz subjektivnih razlogov ne prijavljajo v celoti, temu bo v bodoče posvetiti še več pozornosti. UVELJAVLJANJE PREMIJ V letu 1969 smo uveljavili vse premije za proizvodnjo in predelavo mleka. Iz zveznih sredstev so bile uveljavljene premije po 0,30 din za 1 liter predelanega mleka v lastni proizvodnji in 0,10 din za liter predelanega mleka v Kooperaciji z individualnimi proizvajalci, nadalje pa še 0,10 din iz republiških ali občinskih sredstev za vsak liter predelanega ali v konzum prodanega mleka. Mleko je moralo vsebovati najmanj 3,2 % tolščobe. Če je to vsebovalo več kot 3,2, se je preračunalo na tolščobo 3,2. Za mleko, ki je vsebovalo več kot 4,2 % tolščobe pa se upošteva le, kot da vsebuje 4,2 % tolščobnih enot. , i i Skupaj je bilo v letu 1969 uveljavljenih 2,332.445 din, kar pomeni precejšen doprinos k dohodku tako v lastni, kooperacijski proizvodnji in predelavi. SPLOŠNE UGOTOVITVE Kljub nekaterim neugodnim zunanjim faktorjem, ki so bili tudi v tem letu močno prisotni in zniževali pričakovano akumulacijo (neugodni nabavno-blagajni pogoji, splošna nelikvidnost, porast življenjskih stroškov z vplivom na povečanje OD), kot tudi več notranjih ukrepov, ki so bili že omenjeni, je končni finančni učinek zadovoljiv, kar nam dokazujejo naslednji indikatorji: Število zaposlenih se je z boljšo organizacijo dela in uvajanjem sodobne tehnologije zmanjšalo po podatkih vkalkuliranih in izplačanih ur za 4,5 % in ob tem povečala produktivnost za 8 %. Na tej osnovi se je celotni dohodek na delavca povečal nasproti prejšnjemu letu za 22,2 %, dohodek pa kar za 29,1 %. Angažirana skupna poslovna sredstva na delavca so povečana za 13,6 'u/0, same delovne priprave pa za 15,1 %, kar je v zvezi z investicijsko dejavnostjo, ki se vsa leta v podjetju intenzivno izvaja, ki omogoča doseganje večjih poslovnih rezultatov. Osnovna sredstva po nabavni vrednosti so v primerjavi s prejšnjim letom povečana za 14,998.114 din ali 8 %. Če primerjamo splošno stopnjo rentabilnosti, izračunano na bazi dohodka in vloženih sredstev, vidimo, da je ta znašala v letu 1968 25,6%, ki je v letu 1969 povečana in znaša 29,1 % ali več za 13,6%. Tudi podjetniška stopnja rentabilnosti je povečana v primerjavi z letom 1968, v katerem je znašala 29,3 %, v letu 1969 34,2 %, torej index povečanja za 16,7 %. Ekonomičnost, izračunana na bazi celotnega dohodka in porabljenih sredstev je znašala v letu 1968 123,5%, v letošnjem letu pa 137,1 % ali več za 11 %. Če to izračunamo še na bazi dohodka in celotnega dohodka, vidimo, da je znašala v letu 1968 19,1 %, v letošnjem letu pa 20,1% ali več za 5,2 %. Udeležba družbe v dohodku je znašala v letošnjem letu 23,3% ali za 9,3 % manj kot v prejšnjem letu. Udeležba podjetja v dohodku se je povečala za 2,6% in znaša 11,7% udeležbe v dohodku. Udeležba osebnih dohodkov delavcev v dohodku vključno z delitvijo iz dobička znaša 64,9 % ali za 3,3 % več kot v prejšnjem letu. Povprečni osebni dohodki so znašali v letu 1968 842 din, v letošnjem letu pa so skupno z deležem na dobičku doseženi v višini 896 din, kar je spričo rezultatov utemeljeno. Torej, vsi kazalci rezultatov poslovanja so dokaj ugodni. Ti pa naj bi še vzpodbudneje vplivali na prizadevanje celotnega kolektiva, da bi bili rezultati v bodočem poslovanju še uspešnejši. Ernest Marinc KAJ JE NELIKVIDNOST IN KAKO NASTANE Podjetje je nelikvidno tedaj, kadar z razpoložljivimi denarnimi sredstvi ne more poravnati dospelih obveznosti; enostavneje povedano: kadar nima denarja, da bi plačalo dospele račune in druge dolgove. Nelikvidnost lahko nastopi iz različnih vzrokov. Večina je takih, ki so posledica slabega ali nepravilnega poslovanja, ali pa slabih poslovnih odločitev. Za tako ’ poslovanje ali odločitve pa so odgovorni tisti vodstveni in strokovni delavci, ki so pooblaščeni, da odločajo o poslovanju, o prodajnih in nabavnih pogojih, o finančnih sredstvih itn., ali pa predlagajo neustrezne pogoje sklepov samoupravnih organov. Oglejmo si podrobneje nekatere vzroke nelikvidnosti: 1. Nepravilne odločitve o uporabi sredstev poslovnega sklada. Če namenimo vsa sredstva za investicije nič pa za obratne namene, če v banki ne bomo dobili obratnih sredstev za novo proizvodnjo, ne bomo imeli denarja za nakup surovin, za izplačilo plač v tej novi proizvodnji — bomo nelikvidni. 2. če povečujemo obseg poslovanja brez ustreznega povečanja obratnih sredstev, se nam bo prav tako zgodilo, da nam bo zmanjkalo denarja za plače in nakup surovin. 3. Če najemamo investicijska posojila na kratke odplačilne roke in z visokimi obrestmi, se tudi lahko zgodi, da ne bomo imeli denarja za vračanje posojila. To velja zlasti za nova podjetja, ki so zrasla s posojili. 4. če kupci ne plačujejo pravočasno računov, ali če dopuščamo predolge plačilne roke, se bo tudi zgodilo, da bo denarja zmanjkalo. Za to so zlasti odgovorni delavci v komerciali, kadar dajejo dolge plačilne roke, ali pa prodajajo kupcem, ki niso sposobni pravočasno plačati dobavljenega blaga. Ni več važno le prodati, treba je prodati takemu kupcu, ki bo blago tudi plačal. V nasprotnem primeru je isto, kot če bi blago poklonili. Odgovorni pa so tudi delavci v finančni službi, če kupcev takoj po zapadlosti računa ne terjajo. Posebna izterjevalna služba postaja vse bolj potrebna. 5. Če imamo prevelike zaloge surovin ali izdelkov, so naša sredstva »zamrznjena« in jih nimamo prostih, da bi z njimi poravnali svoje dolgove. Tudi za to so odgovorni delavci v komercialni službi oz. tisti, ki so pooblaščeni za naročanje materiala ali prodajo izdelkov. 6. Izgube, ki niso pokrite iz trajnih virov, prav tako vežejo obratna sredstva. Pogosto so to tudi prikrite izgube v časovnih razmejitvah, prikazanih terjatvah, ki ne bodo nikoli plačane, v »nekurantnih« zalogah izdelkov itn. 7. Tudi investicije, za katere niso zagotovljena posebna namenska sredstva, zmanjšujejo razpoložljiva sredstva in lahko pripeljejo v nelikvidnost. Četudi je nekaj objektivnih razlogov nelikvidnosti, jih je večina le takih, ki jih s svojimi nepravilnimi ali napačnimi odločitvami povzročajo vodstveni in strokovni delavci, ki so od strani delovne skupnosti pooblaščeni, da odločajo. Posledice njihove napačne odločitve pa čutijo vsi delavci, tudi tisti, ki za nje niso nič krivi. Vse to opozarja, da morajo vodstveni in strokovni delavci z vso resnostjo in odgovornostjo razmisliti pri vsaki poslovni odločitvi in da morajo za svojo odločitev prevzeti tudi polno moralno in materialno odgovornost pred delovno skupnostjo, ki jim je pooblastilo z zaupanjem dala. V. K. Muhasto vreme s snegom v začetku aprila je precej oviralo dela v hmeljiščih. Delavci izkoriščajo lepe dneve in hite z odkopavanjem in vezjo večkrat tudi mokri od ploh ÄB-WmotyaJ\ 9 Sitakatmi ftogovütl in, naswli Program pospeševanja v hmeljarstvu za leto 1970 Pospeševalna služba, ki jo opravlja Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, bo kakor vsa lota od kar obstaja, tudi letos potekala po posebnem umiku. Način in oblika pospeševanja je enaka kot v letu 1969, s to razliko, da po umiku ne bo rednih obhodov za lastno in kooperacijsko proizvodnjo na KK Žalec (razen na novo priključenega bivšega KK Šmarje pri Jelšah). Za KK Žalec je predvidena posebna oblika pospeševanja in sicer po potrebi pò predhodnem dogovoru s pospeševalcem ali specialistom za posamezne probleme. Na to obliko pospeševanja na KK Žalec nas je napotilo več momentov. Že zaradi koncentracije hmeljišč je z enodnevnim obhodom 5—7 obratov kooperacije bilo težko opraviti kaj temeljitega. Tako pa se bo po potrebi pospeševalec ali specialist posvetil lahko enemu obratu tudi po cel dan enkrat do dvakrat na leto. Manjše probleme pa bo kmetijski strokovnjak na obratu reševal z obiskom na inštitutu, kjer bo lahko dobil ustmeno pa tudi praktično navodilo iz prve roke. Že zaradi večkratnih opravkov na upravi kombinata, potov zaradi tega ne bo več, menimo pa tudi, da so danes kmetijski strokovnjaki na kombinatu že sami tako spoznani s problematiko hmelja, da jih bodo le še nekatera nova ali izjemna stanja napotila na inštitut. Marsikatere probleme se bo dalo rešiti že po telefonu, ali na način tudi odgovarjati, kdaj in kje se bosta dobila pospeševalec ali specialist s pospeševalcem na terenu. Najvažnejša oblika pospeševanja pa bodo kot doslej 14-dnevni sestanki, ki bodo vsak drugi petek s pričetkom 10. aprila ob 9. uri v botanični dvorani inštituta. Na te sestanke naj bi hodili tako strokovnjaki iz lastne prozvodnje, kot oni iz kooperacije iz vse Slovenije. Koristnost teh sestankov se je pokazala že lani in prej, še posebej pa lani, ko smo (ne vsakokrat) pripravili tudi praktične prijeme, koristne za proizvodnjo. Novost letošnjih sestankov bo tudi ta, da bodo udeleženci prejeli pismena navodila za dela in ukrepe za prihodnjih 14 dni. V tabeli »Obhodi« pomeni »S« v koloni teden, v katerem bodo sestanki. OBHODI Teden Od — do P T S č P 6.—10.4. 1 4 6 S 13,—17.4. 5 2 3 20,—24.4. 1 4 6 S 27,—30. 4. 5 2 3 4.-8. 5. 1 4 6 S 11,—15.5. 5 2 3 18,—22.5. 1 4 6 S 25.-29.5. 5 2 3 1.—5. 6. 1 4 6 s 8,—12.6. 5 2 3 15,—19.6. 1 4 6 s 22.-26.6. 5 2 3 29. 6.-3.7. 1 4 6 s 6,—10.7. 5 2 3 13,—17.7. 1 4 6 s 20,—24. 7. 5 - 3 27,—31.7. 1 4 6 s od l"«’ 1 cd 5 2 3 10,—15. 8. 1 4 6 s Program pospeševanja izven KK Žalec pa je prikazan v tabeli »Dnevne skupine in čas prihoda pospeševalca ter »Obhodi.« (Program pospeševanja za področje Koroške, Zg. Dravske doline, Dravskega in Ptujskega polja bo izdelal Kmetijski zavod Maribor in ga bodo hmeljarji prejeli po pošti). Dnevnih skupin je 6, ki se bodo zvrstile v dveh tednih. Vsaka skupina od 1—6 predstavlja sedeže delovnih organizacij (ali obratov), katere bo pospeševalec obiskal v enem dnevu. V prvi koloni je navedena ura, kdaj se bo pospeševalec javil na mestu, ki ga bosta določila ob prvem obhodu pospeševalec in odgovoren strokovnjak za tisto področje. V tabeli »Obhodi« pa so razvrščene skupine po dnevih v tednu, ki je vpisan v prvi koloni. Tako bodo vsi proizvajalci ene skupine obiskani ved- no isti dan v tednu vsakih 14 dni. Kot primer vzemimo skupino 5, kjer bodo isti dan obiskani obrati KZ Mozirje in sicer: ob 8. uri v Mozirju, ob 10. uri v Rečici, ob 12. uri v Radmirju, ob 14. uri v Kokarjih. Skupina 5 se v tabeli »Obhodi« pojavi pod »torek« prvič 14. aprila, drugič 28. aprila itd. do konca sezone. PIVSKI KRALJ Pivo mora teči v želodec — ne smemo ga požirati. To je povedal 24-letni zmagovalec — pivski kralj,ko je na tradicionalnem tekmovanju pivcev piva na Madžarskem dosegel prvo mesto Pivo pije le na tekmovanju, a takrat zelo hitro: 1 liter v 5 sekundah. DNEVNE SKUPINE IN CAS PRIHODA POSPEŠEVALCA Ura Skupina 1 2 3 4 5 6 7 Šentjur Srebrniče Velenje Laško 8 Loka/Zidani most Jurka vas Mozirje 9 Rimske Toplice 10 Šmarje Rečica 11 Kompolje Črnomelj Šoštanj 12 Rogaška Slatina Dragu tuš Radmirje Konjice 13 Brežice Šmartno/Paki 14 Bistrica/Sotl. Metlika Kokarje 15 Kostanjevica 16 Kozje Škocjan 17 Šentjernej Šentjanž Pridelovanje fižola med prvoletnim hmeljem V prvem letu, ko hmelj posadimo, je rastlina šibkejša in ne zasenči celotne površine. Zato je možno med prvoletnim hmeljem gojiti tudi druge poljščine: peso, zelje, krompir, koruzo pa tudi fižol. Zaradi konjunkturne cene fižola je zadnje leto najrentabilnejše gojenje le-tega med prvoletnim hmeljem. To še zlasti zaradi zelo podobne tehnologije pridelovanja enega in drugega. Gojimo »šivček« (sivi visoki fižol), ki v normalnih letih doseže višino hmeljske žičnice — okrog 7 m in da 20—25 q pridelka na ha. Posebna priprava za saditev fižola ni potrebna, ker je zemlja bila pripravljena za saditev hmelja. Fižol posadimo ročno konec aprila ali v začetku maja. Za 1 ha potrebujemo 25 kg semena. Sadimo ga v vrste med hmeljske rastline. Na hektar pride 3200 sadilnih mest. Na vsako sadilno mesto posadimo 6—8 zrn. Po vzniku ali pred sajenjem napeljemo vodilo (žica 1,2 mm ali'plastična vrvica). Do spravila pridelka z gnojenjem fižola ni skoraj nobenih stroškov več, ker se, kot že rečeno, tehnologiji pridelovanja fižola in hmelja ujemata. Okopavanje in kultiviranje je potrebno tudi za hmelj. Celo posebne brige z varstvom pred boleznimi in škodljivci ni. Fi-(Nadaljevanje na 10. strani) t&Jrbrnotyaf\ Pridelovan Vsako pomlad načrtujemo, kaj bomo sejali in sadili. Dobremu gospodarju pa vedno prihaja na misel, kako bo prodal pridelke in kateri kmetijski pridelki bodo delo boljše plačali. Tako pride na misel vsem problem prodaje kmetijskih pridelkov. Ta postaja vedno bolj občutljiv za kmeta proizvajalca in za kmetijsko organizacijo. Prav je, da že pred začetkom del vemo za cene, ki so s kooperacijskimi pogodbami zajamčene. KROMPIR Za hmeljem sklenemo največ pogodb za krompir, ki je namenjen za ozimnico potrošniku. Včasih smo zlahka prodali tudi sortno mešanico neprebranega krompirja. Sedaj vemo, da je drugače. Mnoge kmetijske organizacije ne odkupujejo vseh dogovorjenih količin tudi ne za minimalne cene. Tako ostane blago, namenjeno trgu, neprodano. Ponekod svetujejo kmetom naj sadijo manj krompirja. Površine krompirišč so se v zadnjih letih zmanjšale za več kakor 1000 ha. Pri nas trgovci že sedaj sklepajo prodajne pogodbe za bodoči pridelek. Zato mora pridelovalec upoštevati zahteve trga, to je potrošnika, če hočemo pri prodaji doseči čimvečji uspeh. Pridelovanje krompirja naj bo zato načrtno in smotrno tako, da bomo že sedaj vedeli, kako bomo prompir prodali in po kak-mo krompir prodali in po kak- Letošnje pogodbe bomo morali sklepati z nekoliko nižjo zagotovljeno ceno, in sicer za cvetnik bo najnižja cena 0,48 din in za igor 0,45 din. Če bo pa naša komerciala dosegla višjo prodajno Ceno, bo tudi kmet-kooperant dobil za krompir več. Saj že poznamo delitve in doplačila iz preteklega leta. Če hočemo pridelovati po ceni in pridelati takšen prompir kakršnega želi potrošnik, moramo upoštevati nasvete, ki nam jih daje strokovna služba. Predvsem moramo skrbeti za zdravo in čisto sortno seme. Letos imamo krompirjevo seme iz okolice Nakla pri Kranju. Cena za krompir je nekaj nižja od lanske cene in je 1,22 din za kg. Še vedno premalo skrbimo za zamenjavo semena in zaradi tega dosežemo premajhne pridelke. Premalo je, če zemljo skrbno obdelamo in pognojimo, če pri tem ne uporabimo zdravega semena. Zaradi tega ne dobimo zdravih rastlin, ki nam ne morejo povrniti niti skrbne obdelave. Seme krom- Od obiralnih strojev, na katerih luščijo fižol, bruharji ventilatorji fižolovino še z nezluščenim stročjem na mrežo na prikolici. Ta delavec z grabljami in rokami loči stročje od zrnja, ki ga meče na tla, zrnje pa ostane v prikolici (Nadaljevanje z 9. strani) žolovo rjo in oglato listno pe-gavost zatiramo istočnasno, ko škropimo hmelj proti peronospori z bakrenimi pripravki ali organskimi fungicidi. Fižolovi in hmeljski škodljivci v času rasti so pa isti. To so fižolova ali hmeljna pršica ali rdeči pajek in listne uši (črna fižolova listna uš in hmeljna listna uš). Te škodljivce uničujemo s škropljenjem s siste-mičnimi insekticidi ali s kombinacijo tedi ona in kelthana. Škropljenje s fungicidi in insekticidi v hmelju moramo izvršiti, če je potrebno ne oziraje se na to ali je v hmelju fižol ali ne. Poraba škropiva in sam čas za škropljenje pa zaradi fižola nista bistveno večja. Ko hmelj v drugi polovici avgusta oberemo, pustimo, da fižol dozori. Do zorenja v sredini oktobra ne potrebuje nobene oskrbe več. Samo spravilo je možno ročno ali strojno. Ročno spravilo je počasno in drago. Zato se je bolje poslužiti strojev in na- prav, ki jih uporabljamo tudi za strojno obiranje hmelja. To so traktor, prikolica in obiralni stroj za obiranje hmelja, ki je nekoliko preurejen in uporabljamo le obiralni del stroja. Pri strojnem spravilu fižolove rastline na njivi porežemo, naložimo na prikolico in pripeljemo do obiralnega stroja. Obiralni stroj obere in olušči stroke. Na posebnem situ, ki ga dodamo k stroju, se fižol loči od strožlinke in fižolovine. V kolikor je potrebno fižol sušiti, ga razgrnemo v prostor, ki ga uporablja za sušenje in skladiščenje hmelja. Suh fižol je potrebno še prebrati. Ker je ročno prebiranje počasno in drago, zato uporabljamo žitno vejalnico z dodatnim sistemom sit, ki ločijo primesi od fižola. Eventuelne odpadke pa še ročno sproti odberemo. Na ta način se efekt prebiranja 4—5 krat poveča. Tako pripravljen fižol embaliramo in pripravimo za prodajo. B. J. ie poljščin pirja bi morali v naših razmerah zamenjati vsako drugo leto. Če nismo pognojili njive za krompir jeseni, moramo to storiti čim prej spomladi, ko se zemlja primemo osuši. Hlevskega gnoja damo 250 do 300 q na ha. Fosfornih gnojil (suner-fosfat ali thomasova žlindra) bomo na ha potrosili 600—800 kg. Od kalijevih gnojil krompirju najbolj ustreza kalijev sulfat. Pri nas najlaže dobimo 40 % kalijevo sol, ki pa vsebu-ie klor, zato moramo 500 kg kalijeve soli na ha potrositi nekaj tednov pred saditvijo. Z dušičnimi gnojili gnojimo neposredno pred saditvijo, potem na dognojujemo po notrebi. Skupno naj bi porabili 300— 600 kg dušika na ha. Za gnojenje krompirju lahko uporabljamo tudi mešana gnojila, in sicer je najboljše gnojilo v razmerju NPK 8 : 12 :16. Pred saditvijo ga potrosimo 800—1200 kg na ha. S primemi-vanje krompirja poceniti. Ne moremo si več zamisliti produktivnega pridelovanja brez sadilcev, okopalnikov in izko-palnikov za krompir. KORUZA Površine krompirišč se zmanjšujejo na račun povečane proizvodnje koruze za' zrnje in silažo. Na travnikih pridelamo veliko kakovostne voluminozne krme. Dobre rezultate v živinoreji pa dosegamo le z dodatkom močne krme, kjer je največ koruze. Razumljivo je, da bomo koruzo še dobivali iz Vojvodine, vendar je primerno, da je pridelamo čim več doma. Pridelovanje koruze bo pri nas gospodarno le tedaj, če bomo uspeli velik hektarski pridelek združiti z majhno porabo delovnega časa pri pridelovanju in spravilu pridelka. Pri sodobnem mehaniziranem pridelovanju koruze lahko porabo dela zmanjšamo na manj kot 100 ur po ha, od sedanjih 700—800 ur. Hibridne sorte lahko zelo bogato rodijo, vendar jih moramo dobro pognojiti in sicer: 500—700 kg su-perfosfata ali thomasove žlin-dre/ha; 250—350 kg kalijeve soli na ha; 400—650 kg nitromon-kala na ha. V Savinjski dolini pogosto kmetovalici ne gnojijo povsem pravilno. Mnogokrat potrosijo premalo fosforjevih in kalijevih gnojil v primeravi z uporabljeno količino dušičnih gnojil. Posledica takega gnojenja je zakasnitev zorenja in slabša oploditev storžev. Prav je, da pri setvi gnojimo (če gnojimo z nitrofoskali) z gnojili, ki vsc- (Nadaljevanje na 11. strani) Dognojevanje pšenice Po navadi smo ozimno pšenico prvič dognojevali še v sredini ali ob koncu februarja. Letos to ni bilo mogoče. Prav zato moramo biti pri tem opravilu previdni, da ne bomo dali naenkrat prevelike količine gnojila ali pa dvoje dognojevanj preveč časovno približali. Če ste že dali prvi obrok kalkamona, potem boste drugi obrok lahko dali v obliki uree v času škropljenja s herbicidi. Če pa tega niste storili, storite to nemudoma, ker so vsi posevki zaradi dolge zime izčrpani. V tem primeru potrosite drugi obrok takrat, ko bo imelo žito dvoje kalenc. S tem boste preprečili preveliko razraščanje in rast, obenem pa zmanjšali možnost poleganja. Količino določite na osnovi izgleda posevka ali pa se posvetujte s strokovnjakom. P. B. Stùnnxj^\am*skci stuŠ/h. za april 12. IV. LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, telefon 72-201 19. IV. ŠRIBAR Edvad, dipl. vet., Šempeter, telefon 71-080 26., 27. IV. OCVIRK Franc, dipl. vet. Vransko, telefon 72-407 1., 2., 3. V. ŠRIBAR Edvard, dipl. vet., Šempeter, telefon 71-030 27. IV. osemenjujemo redno. 1. V. ne osemenjujemo. 2. V. osemenjujemo redno. 3. V. osemenjuje dežurni veterinar. Dežurstvo prične v soboto ob 12. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Veterinarska postaja ŽALEC 11 POŽARNA VARNOST V POLJEDELSTVU (Nadaljevanje z 10. strani) bujejo manj dušika to je 8—12 —16 ali 8—16—22 ali 4—20—20 in sicer 500—700 kg na ha. Pri izbiri sorte moramo upoštevati poleg drugega toplotne razmere in kakovost zemlje. Zavedati se moramo, da je hranilna in krmska vrednost poltr-dink nekoliko večja kot pri zo-bankah. Za naše obrobne predele so najprimernejše zgodnje sorte, in sicer: Winsconsin 270, Austria 266 in Austrija 290. Prva je zobanka, drugi dve pa sta poltrdinki. Poltrčlinka Austrija 290 in zo-banke Winsconsin 355 A, BC 360, ZP 345, ZP 346 in ZP 390 so srednje zgodnje. Pri nas so primerne le za osrednjo dolino in to na lahkih prodnatih tleh. Te sorte so nekoliko višje in buinejše pa tudi nekoliko rod-nejše kot zgodnje sorte. Z veliko rodnostjo se odlikuje zlasti ZP 390. Bolj primerna sorta za nas je ZP 346 in Austrija 390. Zatiranje plevelov z okopavanjem je zelo zamudno in drago, zato je prav, da v letošnjem letu še bolj uporabljamo kemična sredstva za zatiranje plevelov — herbicide. O upora- bi in delovanju herbicidov smo že poučeni. FIŽOL V letošnjih prvoletnih nasadih hmelja bomo organizirano pridelovali visoki fižol sorte »Sivček«. O pridelovanju fižola je v tem Hmeljarju poseben sestavek. V kooperaciji bomo pridelovali fižol pogodbeno pod enakimi pogoji kot v pre-teplem letu. Najndžja zagotovljena odkupna cena je ista kot lani, to je 3,15 din. Vemo pa. da so dobili v lanskem letu kmetje-koopcrantje plačan fižol à 4,50 din za kg. ČESEN V jeseni smo sklenili nekaj pogodb za pridelovanje zimskega česna. Česen je dobro prezimil, sedaj ga moramo pognojiti s približno 150 kg dušičnih gnojil na ha. Plevele moramo uničiti s pletvijo, kajti okopavanje česen slabo prenaša. Še bolje je, če ga poškropimo z gezagardom 2 do 3 kg na ha ali afalonom 1 do 1,50 kg na ha. Ko se pojavijo bolezni (peronospora), ga poškropimo z 0,2 % dithane M-45 z dodatkom san-dovita 2 kg na ha. P. B. Pri obravnavanju požarnih nevarnosti v poljedelstvu moramo takoj na začetku poudariti, da se je pri nas v povojnem času poljedelsko gospodarstvo zelo močno mehaniziralo in moderniziralo in da se mehanizacija in modernizacija te panoge gospodarstva še nadalje razvija. Ta novo nastala situacija v poljedelskem gospodarstvu precej zmanjšuje požarno nevarnost v tej panogi gospodarstva, zlasti ker danes gradimo več modemih gospodarskih in drugih proizvodnih stavb in manj neprikladnih in improviziranih stavb, ki so jih v prejšnjih časih množično uporabljali v razne namene in so bile največkrat povzročitelji velikih požarnih nevarnosti ter pogostih požarov. K temu moramo pripomniti, da spremljajo modernizacijo poljedelskega gospodarstva kakovostno druge požarne nevarnosti, ki jih moramo upoštevati pri obravnavanju požarne problematike v tej panogi gospodarstva. Mehanizacija in modernizacija poljedelskega gospodarstva zahteva od kmečkega prebivalstva na vasi novo znanje s področja požarnega varstva. To pomeni, da je treba pri seznanjanju kmečkega prebivalstva z moderno poljsko proizvodnjo posvetiti resno pozornost tudi vzgoji glede požarnih nevarnosti, ki nastajajo v tej zvezi. Pri vzporejanju prejšnje in današnje situacije glede požarnega varstva v poljedelstvu moramo upoštevati še eno zelo pomembno dejstvo. Danes namreč skupno obdelujemo večje komplekse združene obdelovalne zemlje. Ravno te okoliščine lahko v primeru, če jim ne posvečamo dovolj pozornosti, povzročaj o zelo resne probleme v zvezi s požarno varnostjo v tej panogi gospodarstva. Združena obdelava zemeljskih plodnih površin je povezana s koncentracijo večjih količin gorljivih in vnetljivih snovi na enem mestu. Temu moramo dodati še dejstvo, da so te snovi pogostokrat koncentrirane v krajih, ki so precej oddaljeni od naseljenih mest in od organizirane gasilske enote, ki bi mogla pravočasno in učinkovito posredovati v primeru potrebe. Pri obravnavanju požarnih nevarnosti v poljedelskem gospodarstvu bomo najprej obdelali požarne nevarnosti pri proizvodnji žitaric, pri vršenju žita in pri skladiščenju žita. Nato bomo opisali požarne nevarnosti, ki nastajajo pri uporabi mehanizacije v poljedelstvu in končno požarne nevarnosti, ki se pojavljajo na gospodarskih in drugih stavbah kmečkega gospodarstva. (Dalje prihodnjič) Pri požarih na kmetijskih objektih tudi hitra gasilska intervencija ne zaleže veliko 12 Krmljenje: Od 1. dne do 7. tednov krmimo krmo za piščance na voljo. V 8. tednu napravimo postopen prehod iz krme za piščance na Krmo za jarkice. Prehod je treba izvršiti postopoma v petih dneh. Prav tako tudi prehod od krme za jarkice na krmo za nesnice. Važno: prehod na krmo za nesnice opravimo že v 20. tednu, to pa predvsem zaradi tega, ker so zadnji poskusi dokazali, da vpliva zgodnji prehod na kvaliteto lupine in nesnost. Kokoši dosežejo nekoliko prej maksimalno nesnost in tudi število jajc je lahko nekoliko večje — posebnega negativnega vpliva na težo jajc pa niso dokazali. Od 20,—39. tedna uporabljamo krmo s 17 % surovih proteinov. Krma ima v tem več proteinov zaradi tega, ker jih živali v tej dobi tudi več rabijo — saj še rastejo in nesejo obenem. Od 40. tedna dalje pa do konca nesnosti naj dobe živali krmo s 16 % SP in odgovarjajočo količino kalorij. Za živali Golden Comet je dobra krmna mešanica, ki je narejena po obstoječih normativih za nesnice — paziti je treba le, da je napravljena iz zdravih surovin. Če krmo kupujemo, potem je najboljše, da jo kupujemo pri takem proizvajalcu, ki izdeluje krmne mešanice tudi za lastne kokoši. Lahko bi napisal še marsikaj o krmljenju — vendar je našteto popolnoma dovolj za dober razvoj živali. Mnogi izpadi, ki jih neredko pripisujemo slabi krmi, nastopajo kot posledica ostalih obremenitev živali. Kokoši Golden Comet niso nagnjene k zamastitvi in zato ni nujno potrebna stroga restrikcija. Običajno živali ne pojedo več kot potrebujejo. Stalno moramo kontrolirati težo. Če ugotovimo večje odstopanje v teži — če so kokoši pretežke, potem jim moramo obrok nekoliko znžati. To se le redko dogaja. Zniževati smemo obrok le počasi (na teden za 2—3 g). Kadar povečujemo obrok pa ta količina ni važna. Kanibalizem Nagnjenost živali h kanibalizmu je zelo različna. Nekatere pasme so temu bolj podvržene — druge manj. Golden Comet spada med zelo mirne živali, ki pa so sorazmerno precej podvržene. Zato moramo storiti vse potrebno, da do izbruha ne pride. Pri kanibalizmu velja za gotovo pravilo, da ga je lažje preprečevati kot odpravljati. Kljub mnogim raziskavam je vzrok temu še do sedaj nepojasnjen. Domnevajo, da imajo tukaj glavno vlogo vremenski, psihični in prehrambeni činitelji- Golden (Nadaljevanje Prva oblika je lahko žrtje per-a, ki preide v kanibalizem glave in kloake. Ta se bliskovito razpase če ničesar ne ukrenemo. Zaradi nagnjenja h kanibalizmu je najboljše, da živalim porežemo kljune. To storimo med 6 in 8 tednom. Lahko tudi pozneje, če se problem pojavi. Vsekakor pa moramo o-praviti ta poseg pred začetkom nesnosti. Onazovnaja so pokazala, da nride do močnejšega kanibalizma v prenatrpanih, slabo zračenih in prašnih hlevih. Posebno rad izbruhne v času močne sončne pripeke. Neposredna sončna svetloba v hlevu. Proti temu se borimo z zastiranjem oken z juto ali pa pobarvan jem z rdečo barvo. Ta dva ukrepa sta uspešna le, če jih naredimo, pred izbruhom kanibalizma — če pa ta že izbruhne, je najboljše, da živalim porežemo kljune. Kanibalizem lahko nastopi tudi kot posledica pomanjkanja orgimina v krmi. Pema moka kot dodatek mešanici ali pa kot poseben dodatek se mnogokrat prav dobro obnese. Če se pojavi kanibalizem ob začetku nesnosti (kanibalizem kloake) ga lahko preženemo z 2—3 % soli v vodi. Slano vodo dajemo največ dva dni. Daljše dajanje slane vode lahko povzroči zastrupitev pri kokoših. Prizadeta mesta je treba takoj namazati z lesnim katranom (Pix liquida). Pri Golden Cometu se kanibalizem pojavi največkrat v starosti 8 tednov in ob začetku nesnosti. Zato moramo v tem času še prav posebno paziti. Pri živalih, ki se do nesnosti ni pojavil — se tudi pozneje redko. Najboljša borba proti temu je pravočasno rezanje kljunov. Ostali načini rdeča svetloba (okna, luči), znižanje jakosti osvetlitve in mazanje prizadetih mest. Pri živalih, ki jih vzrejamo v zaprtih hlevih in nizka, se ta razvada le redko pojavi. VLOGA STRES FAKTORJEV Vsaka kokoš lahko prenese obremenitev le do določene stopnje. Močan udarec tu ali proti udarec tam, obremenitev in bolezen povzroči, da kokoš končno propade. Vprašamo se, kje je vzrok? Ali zaradi udarca? Ali protiudarca? Zaradi obremenitve ali bolezni? To vse skupaj označujemo kot stres. Noben od teh ni sam kriv za padec proizvod- comet iz 3. številke) nje — temveč vedno več skupaj. Nazoren primer bi nam lahko služil naslednji opis: Kokoš je obremenjena zaradi dobre nesnosti, notranjih in zunanjih zajedalcev k temu paše pomaga pomanjkanje krmilnega prostora. V takem primeru je lahko mera že do roba polna, ko se pojavi še ena napaka n. pr. prepih, pa žival omaga zaradi napora. Tukaj ni vprašanje kakšen je določen činitelj, ki neugodno deluje na počutje živali temveč tudi koliko je teh činiteljev. Naštel bi najvažnejše stres faktorje: Stres ki nastopa zaradi konkurenčne borbe v jati: 1. Premalo krmilnega prostora. Manj kot 15 cm na žival vseeno ali uporabljamo navadne krmilnike ali pa krmilni trak; 2. Premalo napajalnega prostora. Manj kot 2 cm na žival. V vsakem kokošnjaku je prisotna določena hierarhija. Živali se gibljejo v določenem krogu in v tem prostoru ima ena prvo in ena tudi zadnie mesto. V primeru, da je v hlevu dovolj krmilnega in napajalnega Drostora bi tudi zadnja kokoš lahko nesla prav tako dobro kot ostale, če pa tega ni — potem pa so živali na spodnjem koncu hierarhične lestvice prizadete — prenehajo nesti in moramo jih izločiti kot nesposobne za nadalino proizvodnih. Poskusi z ozirom na krmilni in napaialni prostor so pokazali naslednje rezultate: a ^ C «J .s >N -E >N 0 0 0 g ’V M N _ ■§3R§ izgub jajc 2 4 1,6 9 1,2 14 0,8 20 0,4 33 3. Napetosti v jati zaradi bor- be za določeno mesto. Ko vhlevljamo živali v proiz- vodne prostore pazimo, da jih ne mešamo. Vseljujemo jih po možnosti tako, kot so bile vzrejene. S tem prihranimo dosti borb in si. zagotovimo boljšo proizvodnjo. Znano je, da lahko kokoš »pozna« največ 100 sovrstnic. Pri razmeščanju opreme moramo paziti na to, da je ta tako razporejena, da ni treba živali puščati tega ozkega območja kjer se počuti varno. Prav zaradi tega so večji objekti pregrajeni z mrežami na oddelke — v katerih je največ po 500 živali. Po možnosti naj bi bili ti oddelki še manjši, ker se nam bi to izplačalo. Po možnosti naj bi imela žival vse kar potrebuje v krogu 3 metrov. Najlaže držimo to konkurenčno borbo v mejah z odgovarjajočo opremo, ki zagotovi vsaki živali dovolj življenjskega prostora (krmilniki, napajalniki, gnezda, peskovniki). 4. Neizenačenost jate. Ob vseljevanju v proizvodne objekte je treba paziti na to, da vseljujemo izenačene živali. Velika neizenačenost je znak, da je bila vzreja slaba — če to nadaljujemo bomo imeli tudi proizvodne rezultate slabe. V primeru, da imamo večje število zaostalih živali, ki pa so še proizvodno sposobne jih je treba vseliti v poseben oddelek. 5. Rast. Mlade kokoši rastejo še do 10. meseca starosti. To pomeni, da prve 4 mesece kokoš nese in ras te obenem. To pomeni za živali veliko obremenitev. Zato je treba prav v tem času skrbeti, da imamo dobro krmo, bogato z beljakovinami živalskega izvora in z vitamini. 6. Visoka nesnost. Čimvišja je nesnost, tem večji je tudi stres in toliko bolj pomembno je, da v tem času izključimo vse ostale neugodne činitelje — izključiti moramo brezpogojno enega in to: pomanjkljivo krmljenje. 7. Pomanjkljivo krmljenje. Kokoš ima v dobi visoke nesnosti izredno velike zahteve po vitaminih, beljakovinah in rudninskih snoveh. Velik problem dobrega krmljenja je v tem, da krmijo rejci večkrat poleg krmila še ostalo žito, ker računajo, da bodo na ta način zmanjšali stroške. Kdor tako računa se zelo moti. Naše krmne mešanice so napravljene tako, da jih uporabljamo 100 % brez dodatkov ostalih žitaric. V primeru, da krmimo še žito (pšenica, koruza) takoj porušimo razmerje med beljakovinami in kalorijami, ki je velikega pomena za dobro proizvodnjo živali. Pri živalih Golden Comet ne pride samo do padca nesno- 1 sti temveč tudi do kanibalizma. Zato bi vsako nekontrolirano dodajanje ostalega žita odsvetoval. 8. Črpanje telesnih rezerv. Ce je krma preslaba, da bi zagotovila dobro proizvodnjo, začno živali črpati lastne rezerve. Da bi preprečili napako moramo žival redno tehtati. To lahko naredimo na dva na- % čina: ali da tehtamo vsako žival posebej, ali pa več skupaj v gajbah. Če telesna teža ne narašča po predvideni krivulji ali če celo pada je znak, da nekaj ni v redu. Lahko je tukaj krma neprimerna. Lahko je razmerje beljakovine : kalorije nepravilno, vendar se to zelo redko dogaja. Bolj pogosto je vzrok temu prenizka poraba krme. Če je napaka p[ oi -li ILI ILI IjBfjqeig BU sfqoz — 8 :dsj jeutad nun qssfnd — i lAOjsjd 9 pjoj IA0| bu buli Boqauiq — 9 lunfpi U0DSBJ2 BULL UlJOJOđ — g Tjaqjed ifaAoS buii (uoq — t? :>[nq -ojq Bz ouafuqBiBZ ra oj -od ‘ijBAnqo iudijzbj buii ‘Bfuo>i efepojd iq ‘jouiq g — z iBABqOJ BUOIJZBJ BUII b[uo>i sfndnq iq ‘jaunj — \ Čebelarji so zborovali Člani čebelarskega društva Žalec so se sestali na občnem zboru. Predsednik tega mladega društva dipl. inž Polde Škafar je poudaril, da so bili u-spešni v preteklem obdobju, da so imeli velik uspeh pri izobraževanju in zatiranju čebeljih bolezni. Občni zbor je bil dobro obiskan. Poleg domačih so se zbora udeležili še gostje iz Celja, predstavnik zveze čebelarskih društev Slovenije in drugi. V načrt so vnesli, da bodo organizirali dva praktična tečaja za čebelarje začetnike, več poučnih izletov in da bodo končali snemanje filma o čebelarjenju. Ljudske napovedi Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. Če se more o Juriju vrana v žitu skriti, dosti zrnja je mlatiti. Ce v malem travnu rado grmi, se slane bati treba več ni. IZREKI Človek želi, da je od vsakega boljši, a od sina, da je gorji. Bolje je nositi suh dežnik kakor mokro obleko. Denar in nabrušen nož lahko v prid in škodo obrneš. POZNAVALEC Sodnik priči: »Ali veste, kaj prisegate?« »In veste, kaj se bo zgodilo, če ne boste govorili resnice?« »Da, naša stran bo dobila pravdo.« OGLAS Ugodno prodam 3 leta stare vprežne grablje za seno Po-beda. Muhovič Konrad Grajska vas 10, Gomilsko OGLAS Prodam travnik in malo gozda v izmeri 1,910 ha v K. o. Pon-grac. Prislan Marija Griže * V (Nadaljevanje z 18. strani) Žal smo tu opazili, da nas naši kmetje zelo malo upoštevajo, ker jih ni bilo na tej prireditvi. Avgust — »Dan hmeljarjev«. Mladi smo želeli tudi tu sodelovati. Imeli smo svoj prikaz in tudi kandidatko za hmeljsko princesko. Vse je šlo tako kot smo si zastavili. Tu nam je dosti pripomogel kooperant tovariš Randl. Pred zimo smo imeli še izlet v Logarsko dolino. Ogledali smo si nove hleve. Prvo leto je za nami. V letošnjem letu pa smo dali glavni poudarek na zimsko izobraževanje. Kmetijski kombinat je v okviru svojega izobraževanja imel traktorski tečaj. Naših fantov je hodilo kar pet. Izpite so že opravili. Dekleta so imela kuharski tečaj. Ta tečaj je trajal 50 ur. Organizirali smo ga s pomočjo DU Celje. Poučevala je tovarišica šepec, ki je vsestransko vspodbujala dekleta. Kmetijski kombinat Žalec je tudi tu veliko pripomogel. Glavni delež izdatkov je prispeval on. Veliko pozornost in tudi zahvalo lahko damo upravitelju osnovne šole. Dal nam je na razpolago novo kuhinjo, v kateri so imele tečajnice za delo ugodne pogoje. Pust ie tudi za nami. Toda mi ga še nismo pozabili. Maškarada, ki smo jo priredili, je bila res takšna, da se ne da pozabiti. Tu pa smo opazili, da le imamo podporo ljudi. 1970/1 PRILOGA HMELJARJA »Hmeljar« izdaja delavski svet kombinata Ureia uredniški odbor: predsednik: Kač Karel; člani: Križnik Veljko, dipl. inž. agr., Žagar Marjan, dipl. inž. agr., Glinšek Slavko, dipl. inž., agr., Kronovšek Ivan. Urednica strokovne priloge Kač Miljeva, dipl. inž. agr. Glavni in odgovorni urednik Vybihal Vili, inž. agr. — Uredništvo je na KK Žalec. — Glasilo izhaja v 5.500 izvodih. — Letna naročnina 12. dinarjev. — Tisk in klišeji CETIS Celje. SEJA PREDSEDSTVA EVROPSKEGA HMELJARSKEGA BIROJA 7. MARCA V PARIZU Spomladanska seja predsedstva EHB je bila, kot je v navadi že vrsto let v Parizu 7. marca. Sejo je vodil novi predsednik g. Hotter (ZR Nemčija), naš predstavnik dr. Pavlič pa je prvič sodeloval na seji v vlogi novega generalnega sekretarja. Za pripravo seje in sodelovanje je bil deležen splošnega priznanja delegatov. Dnevni red letošnjega zasedanja je bil precej obsežen: 1. Imenovanje članov predsedstva 2. Potrditev zapisnika zadnje seje z dne 8. 8. 1969 v Ljubljani 3. Poročila o hmeljarski situaciji v državah članicah 4. Poročanje o razgovorih s predstavniki ameriškega hmeljarskega odbora 4 a. Sklepanje predsedstva o sprejemu združenja ameriških hmeljarjev v EHB 5. Izmenjava mnenj o položaju hmeljarstva na svetu in o studiju tržišča 6. Poslovnik komisij EHB 7. Priprave na 20. kongres EHB v Belgiji 8. Hmeljarski orden 9. Eventualna resolucija 10. Razno. Predsednik EHB g. Höfter je po kratkih uvodnih besedah otvoril sejo. V prvi točki dnevnega reda so delegacije povedale, kdo je uradni predstavnik države. Vsaka država ima le enega predstavnika v predsedstvu. Imenovani so bili naslednji predstavniki: Belgija: R. Top Bolgarija: odsoten Čehoslovaška: M. Knakal ZR Nemčija: L. Höfter Anglija: D. Holmes Španija: de Arcenegui Francija: E. Lux Jugoslavija: L. Cetina Poljska: odsoten V drugi točki dnevnega reda je bil soglasno brez popravkov in pripomb sprejet zapisnik zadnje seje predsedstva, ki je bila ob priliki kongresa 8. 8. 1969 v Ljubljani. V tretji točki so podali poročila o hmeljarski situaciji predstavniki posameznih držav članic. Najvažnejši podatki iz teh poročil so prikazani v tabeli 1. Nemški predstavnik je še povedal, da po njihovi oceni predelajo v koncentrat (zmlet hmelj) okrog 90.000, v ekstrakte pa okrog 12.300 stotov à 50 kg. Pričakujejo, da bodo nemški hmeljarji povečali površine hmeljišč za nekaj 100 ha. V Angliji so v preteklih letih še dvakrat zmanjšali površine. Za leto 1970 pa ocenjujejo, da bodo potrebe po hmelju za 11,4% večje kot v letu 1969. Zato planirajo povečanje površin. Zaradi poenotenja statističnih podatkov je predsedstvo sprejelo sklep, da je treba v poročilih navesti skupne površine hmeljišč vključno s prvoletniki, čeprav v tem primeru podatek o poprečnem pridelku na hektar ne daje prave slike. V četrti točki dnevnega reda je generalni sekretar dr. Pavlič poročal o razgovorih, ki jih je imel s predstavniki hmeljarjev Združenih držav Amerike. Lani je delegacija ameriških hmeljarjev obiskala vrsto evropskih držav članic EHB, med njimi tudi Jugoslavijo. Ob tej priliki se je zanimala, kakšne so možnosti pristopa združenja ameriških hmeljarjev v našo organizacijo. Kasneje pa je vložila tudi formalno vlogo, ki smo jo obravnavali na seji predsedstva. Prvič smo govorili o teh možnostih že leta 1965, pozneje pa leta 1967, ko se je kot gost udeležil kongresa EHB v Španiji tudi takratni predsednik ameriških hmeljarjev g. Riel. Takrat je večina delegatov gledala skeptično na takšno razširitev EHB. Zaradi tega in zaradi nerazpoloženosti ameriških hmeljarjev ni prišlo do bolj konkretnih razgovorov. Naše stališče je bilo že vseskozi jasno. Mednarodna organizacija hmeljarjev lahko s tem samo pridobi na pomenu, če bo v njej vključenih več hmeljarjev. Hmeljski trg je namreč svetovni trg, zato je združevanje proizvajalcev hmelja v svetovnem merilu koristno in potrebno. Tako razširjena organizacija bi omogočala tudi boljše sodelovanje na strokovnem in znanstvenem področju. Pomisleki, ki so jih navedli nekateri delegati proti sprejemu, niso tehtni, težave pa ne nepremostljive. Končno je bilo po daljši in temeljiti razpravi izluščeno, da moramo sprejeti načelen sklep o tem, ali naj se naša organizacija razširi tudi izven Evrope. Večina predstavnikov je bilo za to razširitev, vendar je pred dokončnim sprejemom izven-evropskih držav potrebno spremeniti tudi statut ter ime organizacije. To pa lahko napravi le generalna skupščina na svojem izrednem zasedanju v avgustu. Šele potem bi lahko združenje ameriških hmeljarjev definitivno sprejeli v našo organizacijo. V peti točki dnevnega reda je dr. Kastner poročal o težavah pri izmenjavi tržnih poročil. V razpravi so bile izražene sugestij e* da bi poročila vsebovala tudi podatke o pridelku hmelja in o cenah po sortah ter podatke o hmeljnih koncentratih. Sprejet je bil predlog, da bi za preračunavanje količine ekstrakta v naravni hmelj uporabljali razmerje 1 :3,5, namesto dosedaj običajnega 1 : 2,5. Po grobi oceni se pridela na svetu TABELA 1 Država Površina hmeljišč 1969 —ha Pridelek 1969 skup. stotov à 50 kg Ocena pridelka na kongresu EHB Uvoz IZVOZ Domače pivovarne Poprečne prodajne cene*1 Belgija 1095 41610 32782 21098 47984 37500 17,00 — 24,00*2 Čehošlovaška 8735 211800 8800 118500 102100 169000 ZR Nemčija 11772 453073 57053*3 221540*3 305279*3 415000 Anglija 6766 212906 16783 15059 214630 220000 21,00 Španija 1111 23715 6300 — 30015 28500 16,96 —25,89 1150 41496 21780 22880 36900 43500 21,50 —31,00 Jugoslavija 3800 101237 — 82350 1400 98000 22,00*4— 20,50*5 Opombe k tabeli 1 *' preračunano po uradnem tečaju *2 glede na kakovost in sorto *3 vključeno z ekstraktom, ki je preračunan na naravni hmelj s faktorjev 3,5 •4 poprečna cena za področje Slovenije '5 poprečna cena za področje Bačke 9. stran — Priloga okrog 15.000 ton hmelja v ekstrakt. Sprejet je bil sklep, da bomo še nadalje izpopolnili izmenjavo tržnih poročil. Podrobneje pa bo o tem razpravljala ekonomska komisija, ki bo zasedala v Bruslju. V šesti točki dnevnega reda je predsedstvo razpravljalo o poslovniku komisij EHB. Na podlagi predlogov znanstvene in tehnične komisije ter sugestij, ki jih je dalo predsedstvo, je generalni sekretar izdelal predlog, posebna komisija pa je na predvečer seje predsedstva razpravljala o poslovniku za komisije. Z manjšimi popravki je bil osnutek poslovnika sprejet. S tem je bilo rešeno vprašanje statusa komisij in njihove organizacijske oblike, o čemer smo razpravljali že več let. Mi smo vedno zastopali stališče, da moramo dajati prednost vsebini dela komisij, ne pa njihovi zunanji obliki. Zato smo bili proti temu, da bi imela vsaka komisija svoj statut, kot so prvotno zahtevali. Prav tako smatramo, da organizacijska oblika komisije ne sme biti ovira za čim širše sodelovanje strokovnjakov v komisijah. Zato smo že tudi predlagali, da bi imeli le eno komisijo, v okviru nje pa delovne skupine za posamezne probleme. Čeprav je vedno več pristašev tega gledanja, doslej še ni bilo osvojeno. Zaenkrat je uspeh že v tem, da nima vsaka komisija svojega statuta, kar bi gotovo zaviralo združitev komisij. Belgijski predstavnik in predsednik pripravljalnega odbora za 20. kongres dr. Ma-ton je dal podrobnejše informacije v zvezi s kongresom. V zvezi s hmeljarskim odlikovanjem je bil sprejet sklep, da je potrebno predloge poslati do 15. junija. V razpravi je prišlo do izraza stališče, da bi zmanjšali število podeljenih odlikovanj. Na ta način bi ohranili njegovo vrednost. Nekatere države (Anglija, ZR Nemčija) so zadnja leta že zmanjševala število odlikovancev. Sprejet je bil predlog, da se do naslednje seje izdela nov ključ za podeljevanje odlikovanj, ki bo v skladu z omenjeno sugestijo. Seja je bila zaključena ob 12. uri. Nato pa je bilo še skupno kosilo, ki je tudi ugodna prilika za izmenjavo gledišč. Ob tej priliki je bila tudi seja predsedstva tehnične komisije pod vodstvom njenega predsednika dr. Matona (Belgija). Na njej smo izčrpno obravnavali program zasedanja tehnične komisije avgusta v Bruslju. Za izdajo publikacije TK bo potrebno okrog 805 USA i>. Ta predlog bo predložen predsedstvu EHB. Za izdelavo angleških in nemških prevodov referatov so se obvezali predstavniki iz Anglije in ZR Nemčije. Obravnavali smo še vprašanja za razpravo na zasedanju TK. Milan Veronek STROJNA REZ HMELJA Pri rezi Strojna rez hmelja v Jugoslaviji pa tudi v Sloveniji še ni razširjena, preizkušamo pa jo že od leta 1964. Zadnja leta jo tudi skušamo uvesti v prakso. Sorta Savinjskega goldinga jo dobro prenaša. Strojna rez ne zmanjšuje hmelju niti količine, niti kakovosti pridelka. V primerjavi z ročno rezjo in običajnim odkopavanjem, so stroški pri sLrojni rezi za ca. 350 din/ha nižji. Nasadi hmehlja so glede na starost, vrsto zemlje in oskrbo, bolj ali manj primerni za strojno rez. Primernejši so mlajši nasadi, ki morajo biti sejani nekoliko globlje kot običajno. Drugoletniki, ki so bili posejani s sadikami, niso primerni za strojno rez, ker so rastline še preslabo vraščene. Za strojno rez je važno, da je globina štorov enakomerna; Pri starih nasadih je zaradi večletne oskrbe in dosajanja globina štorov včasih zelo spremenljiva. Preslabo vraščeni ali previsoko sajeni štori lahko ob strojni rezi od-mro, kar ima za posledico prazna mesta. Strojno lažje režemo na lažjih tleh. Delo obrezovalnilca omejuje in mu zmanjšuje storilnost le prodnata zemlja, ker so potrebna pogostejša brušenja stroja. Na zelo prodnatih zemljah, ki izključujejo uporabo obrezovalnika, imamo pri nas le malo hmeljišč. Za strojno rez ne zahtevajo nasadi posebne oskrbe ali priprav. Zadovoljuje redna in povprečna oskrba. Hmeljišče mora biti v jeseni ali spomladi odorano. Tudi za strojno rez je zaželjeno, da so vrste odorane čim bolj na ozko. Preširoke grebene pred rezjo zožimo tako, da jih odorjemo s strojnim od-kopalnikom. V vsakem primeru pa je pred rezjo potrebno hmeljišče prebranati s klinasto brano. Brananje hmeljišč spomladi je zelo koristen in star agrotehnični ukrep. Izvajamo ga redno. Brananje je edina obdelava hmeljišč, ki je zgodaj spomladi dopustna. Z brano zapremo zimsko brazdo in zravnamo tla, uničujemo pa tudi že prve plevele in očistimo njivo od ostankov žice in hmeljevine, ki motijo delo stroja. Ravna površina omogoča enakomerno globoko rez in kvalitetnejše delo. Vodila vbadamo čim bližje štoru, da bi bila rez bolj gladka in rana čim manjša. Poganjkov ne polagamo po tUh. Tako gre tudi napeljava hmelja hitreje od rok. Dolgo grobane trte in visoki grebeni bi ovirali obrezovalnik pri delu. Osipamo le srednje visoko. Spirale ali debelejši količki za pritrjevanje vodil so ovira za delo stroja. Ovirajo ga tudi pentlje vodilne žice v zemlji. Zato na strojno rezanih hmeljiščih rajši uporabljamo vrvico iz polipropilena. Ce je zemlja prevlažna, tudi s tem strojem ne delamo. Mokra zemlja ne steče od stroja in od obrezlin, ki se pozneje rade na soncu zapečejo. Najvažnejše pri strojni rezi je določiti pravilno globino oziroma ravnino, na kateri naj stroj obrezuje. Pri ročni rezi oblikujemo štor konveksno. Na enoletnem lesu ali glavi štora ostane po rezi še nešteto očes, ki ob vzniku poženejo. Rez stroja pa je ravna in glave štora ne moremo oblikovati kot prt ročni. Primernemu številu očes, ki bi naj ostala po strojni rezi, se skušamo približati na ta način, da stroj odreže vse stare poganjke, tik nad glavo ali pa celo del glave štora. To ravnino moramo torej z rezalnikom čim bolj zadeti. Velikost in število poganjkov po vzniku bo tako enako ali zelo podobno, tistemu, na dobro ročno obrezanem hmeljišču. Visoka rez daje preveliko število poganjkov in tako otežkoča izbrati najprimernejše in najlepše. Čiščenje in napeljava hmelja sta v tem primeru zelo zamudna. Poraba delovne sile je večja. Nizka rez daje nasprotno manj poganjkov, ki nekoliko pozneje vzklijejo in so tudi močnejši. Čiščenje in napeljava sta enostavnejša in hitrejša. Pri strojni rezi se bojimo, da bomo uničili veliko število štorov. Posledica tega je, da režemo previsoko. Sčasoma, po stopnjevano visoki rezi nimamo več kaj obrezovati, ker so štori zravnani s površino zemlje. Stroja ne moremo več uporabljati. Na pogled visoko rez ocenimo za normalno. Podrobnejša opazovanja in merjenja pa pokažejo, da je previsoka. Na videz nizka strojna rez se je ob natančnih opazovanjih pokazala kot najprimernejša. V poizkusu je ravnina rezi obrezovalnika tekla povprečno 1 cm nad nivojem štorov. Pri tem je bilo 37 % štorov obrezanih tik nad glavo, 29% z malo prirezano glavo in 8 % s prirezano glavo, kar znaša skupaj 75% pravilno obrezanih štorov. Previsoko je bilo obrezanih 17 %, prenizko pa le 8% štorov. Če razporedimo obrezane štore z ozirom na ostrino rezi po odstotkih, dobimo naslednjo sliko: (tab. 1). Za previsoko strojno rez smatramo tisto, pri kateri je ravnina rezi tekla več kot 3 cm nad nivojem štora. Pri normalni strojni rezi glava štora ostane nedotaknjena. Za nizko rez smatramo tisto, pri kateri je bila Ostrina jo rezi o .2 n Odstotek obrezanih šotorov 16,8 glava štora le delno odrezana. Za zelo nizko rez smatramo tisto, pri kateri je bila glava štora odrezana po vsej površini, in je ostal le neznaten del ali pa je bila celo odrezana. Zaradi prenizke rezi nismo opazili praznih mest. Tako opravljena strojna rez popolnoma zadovoljuje. Praviloma ne povečuje praznih (ti Ö & N 0) 6 e - £ a 03 M O fO M d Z rez No do rez Niz rez © N N 'S 37,5 29,2 8,3 8,2 mest niti ne zmanjšuje pridelka hmelja. To je razumljivo, saj tudi v ročno obrezanih hmeljskih nasadih niso vsi štori iz kakršnihkoli vzrokov že, pravilno obrezani. Tako se rezi, ročna in strojna, v bistvu ne razlikujeta. Torej ni razloga, da ne bi strojne rezi uvedli v prakso. M. Veronek: GLOBIM SAJENJA HMELJA IN NJEN POMEN ZA STROJNO OBDELAVO HMELJIŠČ Ko zasajamo nove nasade, se često premalo zavedamo pomena pravilne globine sajenja hmelja. Z večanjem deleža strojnega dela v hmeljni proizvodnji je globina in posebno še enakomerna globina sajenja postala še pomembnejša. Za strojno obdelavo hmeljišč morajo biti hmeljski nasadi sajeni bolj globoko kot smo vajeni. Nasprotno pa ugotavljamo, da se je s stopnjevanjem ekonomizacije globina sajenja zmanjševala. Prihranek pri sajenju in nadalje pri odkopavanju, rezi, čiščenju in napeljavi ter delno tudi pri obdelavi hmeljišč, je bil viden. Dalo se ga je že vnaprej računsko prikazati. Žal se posledice plitvega sajenja pokažejo po- Izvrtana jamica za sajenje s premerom 25 cm — poljubno globino do 70 cm zneje in napake ni mogoče več odpraviti. Nastalo škodo lahko le cenimo. V deželah s suhim in toplim podnebjem, kjer imajo malo padavin v času vegetacije, morajo saditi hmelj globoko, bolj globoko kot v vlažnem podnebju. S tem zagotovijo rastlinam za kritična obdobja vsaj minimalen vir vode iz spodnjih, še vlažnih plasti zemlje. Tu je najpomembnejši činitelj voda. Pri nas imamo običajno dovolj padavin. Globino sajenja narekujejo bolj drugi činitelji, ki so pomembnejši. Predvsem se ozi- JAMICA ZA SA JE WJE NA61N J£NA Z.EMLJA KOTA tOA. Z.£ML)A ÜL0Ä1NA JAMICE io - ho c*a 3-A2. icoLiegiA —. aLOfclNA SAACMJA L©-lS o.'**! d S - 3 o ramo na težo zemlje, njeno odcednost in stopnjo mehanizacije. Posebno moramo upoštevati slednjo, če hočemo zagotoviti nemoten potek površinske in osnovne obdelave. Merilo za globino pri sajenju naj bo glava štora. Ukoreninjence, ki imajo glavo že naznačeno, je lažje posaditi na enakomerno globino. Pri sajenju sadik lahko nastanejo še spremembe po sajenju. Sadika ima dva ali več vencev očes. Poganjki poženejo naj-številneje iz zgornjega venca, iz spodnjih pa vedno manj. Praviloma se glava štora tvori na zgornjem vencu, ki naj bo merilo za ugotavljanje pravilne in enakomerne globine sajenja. Težave, ki so posledica plitvega sajenja, se navadno pokažejo že jeseni pri osnovni obdelavi, ko ne moremo globoko odoravate Plitvo sajeni nasadi ne dovoljujejo globokega odoravanja hmelja. Hmelj smemo namreč odorati v globino le do prvih trajnih korenin in ne kot bi bilo z ozirom na zbitost zemlje potrebno. Plast zemlje v območju trajnih korenin postaja vedno manj odcedna in zračna ter slabo rastišče za hmeljne rastline. Ce pa odoravamo tako globoko, da režemo s plugom korenine, delamo škodo, ker se le-te na tem mestu v bližini štora slabo obraščajo ali pa sploh ne poženejo novih. Tako v obeh primerih preplitvo sajenje posredno zmanjšuje rodnost in moč nasada. Zavedati se moramo, da so nadzemni in podzemni deli rastline (korenine) v sorazmerju in tesni odvisnosti in da se nepravilnosti na enem sistemu odrazijo tudi na drugem. Vrtanje jamic z motornim svedrom STIHL 08 Tudi površinska obdelava posega v življenje tal in rastline. Posebno jo občutijo preplitvo posajene rastline. Nemalokrat najdemo v nasadu štor, ki se po odkopavanju hmelja drži zemlje le še z eno samo korenino. Kljub dobremu sadilnemu materialu se kaj hitro pojavijo preslege. Vzemimo primer posajene 12 cm dolge sadike. Na mestu prvega venca očes se bo razvila glava štora. Glavne korenine bodo pognale pretežno iz kalusa na spodnjem delu sadike. Če upoštevamo, da bo 1—2 cm dolgi enoletni les nad zgornjim vencem očes strohnel, bo steblo štora dolgo le okrog 10 cm. Če je bila sadika posajena z ravnino zemlje, bodo glavne korenine izhajale na globini 10 cm pod površino. Tu jih dosežemo z vsako obdelavo in so vedno ranljive. Če posadimo isto sadiko 5 cm pod ravnino zemlje kot danes delamo, bo začel razplet korenin ca. 15 cm pod površino, kar je z ozirom na obstoječo mehanizacijo in sedanji način obdelave ter na stroje, ki jih uvajamo, še vedno preplitvo. Torej se pri sajenju novih nasadov moramo zavedati, da je razraščanje korenin v globino med drugim tudi odvisno od globine sajenja in je njej sorazmerno. Sajenje, ki bi spravilo korenine hmelja globlje, zunaj območja obdelave, bi moralo biti z ozirom na že navedena dejstva, 8 do 15 cm pod površino. Pri takem sajenju ležijo tudi glave štorov globlje v zemlji. V večini nasadov bi naj bila lega štorov najmanj 10 cm pod površino. Zaradi nižje temperature spodnje plasti zemlje bodo rastline začele pozneje odganjati, kar bo pozitivno vplivalo na pridelek. Slabe izkušnje z zgodnjim hmeljem so postale zadnja leta že skoraj pravilo. Tako bomo na težji in slabo odcedni zemlji z morebitno visoko talno vodo sadili plitveje, na lažji pa bolj globoko. Nikakor pa ne smeta na globino sajenja vplivati čas sajenja in globina jamic. Te morajo biti iz- kopane dovolj globoko, posebno, če sadimo ukoreninjence, ali če ni bilo opravljeno globoko oranje. Za sadike naj bodo jamice globoke do 30 cm, za ukoreninjence pa okrog 40 ali več. Pri tem se moramo zavedati, da prerahljanost tal tudi vpliva na na-razraščanje korenin v globino. Seveda je kopanje globokih jamic zamudnejše. Delo gre pa hitreje od rok, če jamice vrtamo z motornim svedrom. Za stroj nekaj večja globina ne predstavlja ovire, pozna pa se pri kvaliteti sajenja. Pripravni so motorni svedri v kombinaciji z motorno žago. Ta se opremi z reduktorjem in svedri različnih dimenzij, ki so vsestransko uporabni. Saditi moramo takoj ali vzporedno s kopanjem ali vrtanjem jamic, v kompost ali vlažno zemljo. Za kontrolo enakomerne globine pri sajenju se poslužujemo križa z nastavkom za globino. Ko jamico zasipamo, pazimo, da so korenine sadilnega materiala usmerjene navzdol, in da ga prekrije le do 5 cm debela plast zemlje, ki oblikuje kotanjo nad jamico. Ta plast zemlje zadovoljivo varuje vsebino jamice pred izsušitvijo in omogoča vznik tudi šibkejšemu in morebiti pozno sajenemu hmelju. Da bo sajenje hmelja čim bolj uspelo, se nanj dobro pripravimo, saj je skrbno posajen sadilni material osnova rodnega in izenačenega nasada. Ob vedno večji rabi strojev za oskrbo hmeljišč pa je postalo predpogoj in še toliko bolj pomembno. Anton Sedovšek, kmet. inž. NEKAJ MISLI IN NAVODIL O NAPELJAVI VODIL IZ SINTETIČNE VRVICE Že v lanski strokovni prilogi Hmeljarja v številki 2 in 3 smo o sintetični vrvici kot vodilu v hmeljiščih že pisali. Zaradi aktualnosti in pa zaradi nekaterih novih spoznanj in izkušenj širše prakse ponovno pišemo o tem, ker so prednosti vrvice tako očitne, da se bo zanjo letos odločilo še veliko proizvajalcev. Hmeljna rastlina je ovijalka, zato rabi za svojo navpično rast oporo. V nasadih z žično oporo smo za vodilo uporabljali žgano žico premera 1,2 mm. Že nekaj let smo v inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu preizkušali razne vrste vodil in tako prišli do zaključka, da je za vodila v hmeljiščih zelo primerna vrvica iz poli-propilena ali drugače imenovana sintetična vrvica. Na podlagi naših izkušenj in navodil je bilo v letu 1969 že precej hmeljarjev, ki so žgano žico zamenjali s sintetično vrvico. Razen redkih izjem so bili z njo zadovoljni vsi, lahko trdimo, celo navdušeni. Nekatere prednosti, ki jih ima vrvica pred žgano žico so: — vodilo iz sintetične vrvice je cenejše od žgane žice, — zaradi manjše speditene teže so manjši transportni in manipulacijski stroški, — v žičnicah pod daljnovodi je nevarnost za delavce manjša, — pri rezanju hmeljevine je delo lažje, — pri požiganju hmeljevine ni ostankov, — ostanki vrvice ne povzročajo pri strojni obdelavi toliko zastojev kot ostanki žice, — v času sezone ne izgublja na trdnosti, zaradi česar je manj potrganih vodil (manjša poraba delovnega časa za obešanje potrganih vodil). Slaba stran vrvice pred žico je v tem, da je zaradi njene male specifične teže v vetru otežkoče-no sidranje. Že razmeroma rahel veter vodilo dvigne. Navedena slaba stran pride do izraza pri strojni napeljavi vodil, medtem ko pri ročni napeljavi ni nobenih ovir. Prej omenjeno slabo stran vrvice bomo omilili z naslednjimi organizacijskimi posegi: 1. Na čim večjih površinah hmeljišč opraviti napeljavo vodil ročno. Iz lastnih in drugih ugotovitev lahko trdimo, da je storil- nost pri ročni napeljavi vodil z vrvico večja kot pri žgani žici. 2. Sidranje opraviti takoj za strojno napeljavo. 3. Kljub prednostim, ki jih vrvica ima, bi bilo umestno na obratih z velikimi površinami hmelja za nekaj površin predvideti žgano žico. To velja takrat ko napeljujemo vodila strojno. Za orientacijo navajamo nekaj podatkov: Navedeni podatki lahko služijo le kot orientacija. Pri izračunu je upoštevan nasad s 6400 vodili na ha. V stroške smo zajeli material, delo z napeljavo pri katerem računamo, da je storilnost enaka ter nepotreben odvoz odpadne žice. Oglejmo si načine napeljave vodil: — ročna napeljava na enoletne kaveljčke — ročna napeljava na stalne kaveljčke — strojna napeljava. Način izdelave zank je enak za ročno in strojno napeljavo. Oglejmo si najprej kako jo naredimo: Konec vrvice primemo z roko ter istočasno prekrižamo z njim daljši konec vrvice, (skica 1). Z drugo roko potegnemo s palcem in kazalcem skozi ta krog daljši konec vrvice (skica 2). S tem smo naredili zanko (glej skico 3), ki jo jo potrebno samo še zategniti. Zategnemo jo tako, da z eno roko držimo za oba konca, z drugo primemo za vrh zanke. 1. ROČNA NAPELJAVA Z ENOLETNIMI KAVELJČKI Potrebujemo: palico za dviganje vodil, nož ali škarje, vrvico in enoletne kaveljčke. Potek dela je naslednji: V roko vzamemo enoletni kaveljček, v drugi roki imamo vrvico z zanko, narejeno na zgornji način, ki jo zataknemo v kaveljček in zategnemo. Kaveljček nataknemo s krajšim koncem za palico in dvignemo, priklonimo k nosilni žici A Vrsta materiala Rušilna trdnost v kg Potrebne kglha Stroški ročne napeljav na ha Indeks Stroški strojne napeljav na ha Indeks žgana žica 1,2 mm 34 — 37412 1729 100 1734 100 sintetična vrvica D-1300 27 — 31 37 1369 79 1309 75 sintetična vrvica D-1500 25 — 29 33 1323 76 1263 73 -P 7? in obesimo. Ko smo vodilo obesili, stopimo z nogo na vodilo, da je napeto in odrežemo približno 70 cm od tal. Dviganje vodil lahko opravimo tudi tako, da istočasno dvignemo dve vodili in obesimo vsako na svoje mesto. S tem si prihranimo enkratno dviganje palice. 2. ROČNA NAPELJAVA NA STALNE KAVELJČKE Za napeljavo na stalne kaveljčke moramo na palico natakniti rogovilast nastavek, oziroma dva, če hočemo dvigati dve vodili istočasno. Izdelano zanko nataknemo na rogovilast nastavek, dvignemo palico, nataknemo na kaveljček in zategnemo. Ostalo delo je enako kot zgoraj. 3. STROJNA NAPELJAVA Pri tem potrebujemo: traktor stolp z žlebovi vrvico v snopih. a) PRIPRAVA VRVICE: Sedanji način strojne napeljave vodil zahteva, da vrvico predhodno pripravimo. Vrvico narežemo na dolžino 7,20 m in naredimo snope s približno 2000 kom. vodil. Snope prevlečemo s plastično folijo. Tako pripravljeni snopi so zelo primerni za transport in skladiščenje. S posebej za to izdelanim strojem je priprava hitra in enostavna. b) POLNJENJE ŽLEBOV: Delovno skupino za strojno napeljavo sestavljajo traktorist in 4 delavci. Delavci morajo najprej v vsak žleb potegniti najmanj po en snop vodil. Pri tem sta dva delavca na stolpu in dva na tleh. Snope z vodili imamo že na stolpu, delavca zgoraj vržeta snop vodil po žlebu ter ga pritrdita v žlebu zgoraj in spodaj. Z enkratnim polnjenjem je najmanj okrog 8000 kom. vodil v žlebovih, kar zadostuje za približno 1,20 ha. Pri vrvici D-1300 je skupna teža okrog 45 kg. c) NAPELJAVA NA STALNE KAVELJČKE: Izdelava zanke je že opisana, zato tega ne bomo ponavljali, držimo jo v eni roki, z drugo pa primemo nosilno žico in nataknemo zanko na kaveljček ter zategnemo. Pri tem je važno, da je zanka pravilno narejena ter da jo dobro zategnemo, v nasprotnem primeru se lahko vodilo sname iz kaveljčka. d) VEZANJE NA NOSILNO ŽICO: Pri napeljavi vodil brez kaveljčkov vežemo vrvico neposredno na nosilno žico. Zanke pred tem ne izdelujemo. Vežemo na naslednji način: Z roko primemo konec vrvice ter ga damo približno 20—25 cm preko nosilne žice (skica 4). Z eno roko primemo oba konca nekoliko pod nosilno žico, z drugo roko primemo krajši konec in naredimo krog (skica 5), nakar potegnemo krajši konec skozi krog (skica 6). S tem smo dobili enako zanko kot pri izdelavi zanke v roki, kar je razvidno iz skic 3 in 7. Vodilo moramo zatem dobro zategniti, da ne drsi po nosilni žici. Pri strojni napeljavi je hitrost traktorja lahko okrog 1000 m na uro. Odvisna je od spretnosti delavcev na stolpu in od kvalitete pripravljene vrvice. Sidranje vodil z zabadanjem v zemljo opravimo s palico z raz-porko. Po odbiti vodil, vodila na-pnemo in stopimo z nogo nanje približno 20 cm od sadike v smeri vrste. Do približno 10 cm od tal vodila preganemo najmanj trikrat na dolžino 15 cm. Na tako dobljeni pentlji naredimo vozel. Pentljo položimo k sadiki v smeri vrste, nanjo nastavimo palico z razporko in z nogo potisnemo v zemljo toliko, da so vodila nekoliko napeta. Zabodemo v zemljo nekoliko pod kotom, s tem preprečimo izdiranje vodil. Način zabadanja je enak pri vseh načinih napeljave vodil. Kakovost opravljenega dela bo tem boljša čim bolj temeljito se bomo pripravili sami, nepoučene pa naučili. Za večjo ali manjšo storilnost bo odločala tudi spretnost posameznika. Hmeljevinama polipropilenski vrvici zgori popolnoma in živahno tudi v vlažnem vremenu M. Veronek Tehnologija pridelovanja ukoreninjencev Izbira in priprava zemlje Za ukoreninjanje sadik izbiramo lažjo in nezaplevljeno zemljo. V njej se sadike bolje ukoreninijo in korenine lepše razrastejo. Lažja je tudi obdelava in oskrba ukorenišča. Izplen je večji. Zaradi bolezni in škodljivcev pridelujemo ukoreninjence po možnosti vsaj vsako drugo leto na novi površini. Za uko-renišče zemljo v jeseni preorjemo. Spomladi pred sajenjem kultiviramo in še po potrebi pobranamo. Če jesenska brazda ni bila narejena, preorjemo spomladi in takoj posadimo. SAJENJE Sadimo sadike iz priznanih matičnih nasadov. Sajenje naj bo plitvo in v ravne vrste. Medvrstne razdalje zavisijo od razpoložljive mehanizacije, načina obdelave ter oskrbe. Vrste naj ne bodo ožje od 80 cm in ne širše od 2 m. V vrsti sadimo na razdaljo 20 do 30 cm. Načini sajenja, ki so v rabi so pod brazdo, v jarke za osipalnikom, v klinaste jarke za podrahljačem in podobno. V vrste razporejene sadike plitvo pokrijemo z zemljo. Pred tem vrste posamično markiramo ali tako, da na vsakih 8 m potegnemo čez njivo vrvico in na križišče z vrsto zabodemo količek. Mreža količkov omogoča takojšnjo in točno postavitev opore. Na tako markiranem ukorenišču ni potrebno s postavljanjem opore čakati na vznik hmelja. Postavljanje opore po vzniku hmelja je otežkočeno in z njim poškodujemo precej vrhov mladih rastlinic, kar je zelo škodljivo. OPORA Opora je iz 2,5 m dolgih kolov, lahko tudi daljših; pocinkane'žice 3—5 mm ali žične vrvi ali vrvice iz polipropilena. Za pritrjevanje vodil spodaj vzamemo vrvico iz polipropilena z nosilnostjo ca. 40 kg, zgoraj pa debelejšo z nosilnostjo 90—120 kg. Če nimamo na razpolago vrvice, pritrdimo spodaj žico za vodila 1,2—1,4 mm, ki jo ob žetvi hmeljevine s hmeljevino vred zavržemo. Boljša je uporaba vrvice, ker sta spravilo in žetev hmeljevine lažja. Ogrodje, to je kole, zabijemo navpično v zemljo, okrog pol metra globoko, na koncu vrste pa jih nekoliko nagnemo navzven. Vrste zasidramo s količki, ki jih zabijemo v zemljo. Hitreje gre postavljanje opore, če vrtamo luknje z motornim svedrom. V robni vrsti z vetrovne strani postavljamo kole na razdaljo 4 m. Na zgornji strani naj imajo zarezo, v katero vstavimo žico ali vrvico. Spodnjo žico ali vrvico pritrdimo na stebre tik ob zemlji s sponkami, žeblji, lahko jo pa tudi privežemo. Vrvico, po kateri se navija hmelj, prepeljujemo med spodnjo in zgornjo žico ali vrvico malo poševno (cik-cak), največ 60 cm narazen. Pri vsakem ali pri vsakem drugem kolu zavežemo. Eno vodilo naj služi za oporo poganjkom največ 2—3 sadik. Da pravočasno napeljemo hmelj, sme biti vodilo od sadike oddaljeno največ 30 cm. Glede tega je boljše, da so vodila bolj na gosto. To preprečuje tudi nezaželjeno gro-banje trt in dolg enoletni les, ki onemogoča sajenje neobrezanih ukoreninjencev. OSKRBA UKORENIŠČA Oskrba ukorenišča mora biti redna in pravočasna. Ko poganjki vzniknejo in so dovolj veliki, jih napeljemo na vodilo in poškropimo proti peronospori. Napeljavo po potrebi večkrat ponovimo. Ukorenišče prekul-tiviramo in ročno okopljemo. S fosfornimi in kalijevimi gnojili (200 kg + 200 kg/ha) gnojimo pred oranjem oziroma na brazdo ali pri pripravi zemlje za sajenje. Če je zemlja dobro založena s fosforjem in kalijem, lahko gnojenje opustimo. Z dušičnimi gnojili gnojimo pod list v dveh obrokih po 150 do 250 kg/ha. Prvega trosimo v juniju, bolj po vrstah, drugega pa v juliju. Za vsakim gnojenjem ukorenišče prekultiviramo. Zdravstveno stanje ukorenišča mora biti neoporečno. Proti peronosperi škropimo ob vzniku ali takoj po napeljavi. Po potrebi dodajamo sredstva za zatiranje škodljivcev. Za ohranitev kvalitete pridelka moramo izvesti škropljenje v cvet, sicer pa se držimo napovedi. Ko se ukoreninjenci že toliko razrastejo, da bi bila obdelava škodljiva, uničujemo plevel v medvrstah z reglonom. Tako se ukoreninjenci — rastline ne bodo dušile v plevelu, izoravanje v jeseni pa bo lažje. Ukoreninjenci lahko tudi dobro rodijo. Pridelek oberemo po možnosti na stoječi opori. Ko hmeljevina dozori, jo odžanjemo, sežgemo ali spravimo z njive. Za tem lahko začnemo z izoravanjem ukoreninjencev. Najbolje je, če jih izorjemo tik pred sajenjem 13. stran — Priloga ali prodajo. Ne oziraje se na to, ukorenišče za izoravanje pripravimo jeseni, hmeljevino v vsakem primeru odstranimo z njive, ko je dozorela. Najprej jo odžanjemo spodaj, tik ob zemlji, nato pa še zgoraj. Odstranimo zgornjo žico ali žično vrv. Če smo uporabili vrvico, jo odrežemo in zavržemo s hmeljè-vino vred. Nato pospravimo kole. Pred izo-ravanjem ukorenišče dobro prebranamo s kli- nasto brano. Izoravamo z izkopalnikom za krompir, ki je za to opravilo posebej prirejen. Globino izoravanja naravnamo tako, da teče vsaj 10 cm pod spodnjim vencem korenin ukoreninjencev. Ko so ukoreninjene! izorani, jih preberemo in izločimo slabe ter poškodovane. Korenine prikrajšamo na okoli 15—20 cm dolžine. Zgoraj ukoreninjencev ne obrezujemo, razen če je enoletni les pre- dolg. Tedaj ga prikrajšamo na približno 10 cm ali najmanj na dva venca očes. Dober ukoreninjenec mora biti zdrav, imeti mora 3—4 glavne korenine in več tanjših. Poskusi so pokazali, da neobrezani ukoreninjenci na stalnem mestu več obrodijo, kot obrezani, preostro obrezani pa dajejo pomembno nižje pridelke. Vpliv sadilnega materiala na pridelek in izenačenost hmelj skega nasada Oblika sadilnega materiala Doseženo optimalno število trt v % 3 trte 6 trt l.leto 2.leto Povprečni premer trt ene rastline v mm l.leto 2. leto Skupni presek trt na višini 1 m od tal v mm2 l.leto 2. leto Pridelek v 1. letu kg/ha Ko zasajamo nove površine s hmeljem, se često premalo zavedamo pomena in vpliva sadilnega materiala na količino in kakovost pridelka. Pri drugih poljščinah je pomen dobrega semena že dolgo znan. S selekcijo novih sort pa je seme le še pridobilo na pomenu. Kako pa pri hmelju? Hmelja ne razmnožujemo s semenom, ampak vegetativno, s sadikami. Lastnosti sorte, ki jo gojimo, se prenašajo s sadilnim materialom iz starih nasadov, na katerih nabiramo sadike v nove, popolnoma nespremenjene. Pri obstoječi sorti dednih lastnosti sadilnega materiala ne moremo spremeniti. Lahko pa izberemo boljšo obliko sadilnega materiala npr. ukoreninjence in s tem pomembno povečamo pridelek v letu sajenja ter dosežemo večjo izenačenost nasada. Zal ugotavljamo, da v Sloveniji posadimo z ukoreninjenci le desetino površin vsakoletne obnove. Pri tem zavržemo možnost za povečanje pridelka samo pri prvoletnikih za najmanj 50 ton suhega hmelja letno. Ob podatku lahko le ugotovimo, kako malo cenimo dober sadilni material. Z uvedbo sajenja ukoreninjencev namesto običajnih sadik lahko pridelamo že v prvem letu trajanja nasada okrog 1000 kg suhega hmelja na ha. Nasad, ki toliko obrodi že na začetku, bi moral biti zasajen z res prvovrstnim sadilnim materialom. Praznih mest v njem praktično ni, rastline pa so po moči rasti med seboj izenačene. Ta izenačenost se odraža v velikih pridelkih tudi v naslednjih letih in lahko trdimo, skozi vso dobo trajanja nasada. V takšnem nasadu je povprečno nad 90% polnorodnih rastlin. Nasprotno pa ob sajenju šibkega sadilnega materiala sadik ali slabih ukoreninjencev pridelamo le ca. 500 kg ali manj suhega hmelja na hektar. V nasadu zabeležimo lahko tudi 10 in več odstotkov praznih mest. Neizenačenost nasada, ki nastane zaradi praznih mest in slabega, neizenačenega sadilnega materiala ter oskrbe, zmanjšuje število polnorodnih rastlin. Tako beležimo v posameznih nasadih tretjino ali pa še več negativnih rastlin, to je takšnih, ki dajo le malo pridelka ali pa sploh ne rodijo, ker so prešibke. Za večjo neizenačenost nasada so še drugi vzroki, ki pa niso takšne narave, da se ne bi dali odpraviti. Jamstvo za izenačen nasad vsaj v prvih letih trajanja je prav gotovo zdrav in močan sadilni material. Pod tem pojmujemo ukoreninjence, to je prejšnje leto posebej ukoreninjene sadike. V ukoreninjencu je nakopičeno neprimerno več rastne moči -— potencialne energije bodoče rastline, saj je ta rasla že eno vegetacijsko dobo in se bolj ali manj okrepila. Zato se ukoreninjenci tudi močneje vrastejo, so vitalnejši, manj občutljivi na strojno obdelavo, dajo pa v pr- 14. stran — Priloga Sadike 47 67 7,40 Slabi ukoreninj enei 86 75 12,62 Močni ukoreninjenci 127 85 29,79 vem letu na stalnem mestu tudi trikratni pridelek sadik. Da ni dovolj saditi kakršnekoli ukoreninjence, naj osvetlijo številke iz sadilnega poskusa. Kot vidimo, dajo različne vrste sadilnega materiala, različno močne rastline. Pri močnih ukoreninjencih je bilo treba poganjke že 1. leto ob napeljavi razredčiti. Optimalno število treh trt na rastlino je bilo preseženo. Pri sadikah oziroma slabih ukoreninjencih optimalnega števila trt v prvem letu nasada nismo dosegli, ker je poganjkov ob napeljavi primanjkovalo. V drugoletnem nasadu že vzgajamo rastline s šestimi trtami -— 3 na vodilo. Najbližje so se optimumu približali močni ukoreninjenci. Podobno kažejo meritve premera trt na višini 1 metra. Najdebelejše trte imajo še v drugem letu močni ukoreninjenci. Ker je pridelek rastline v pozitivnem odnosu z debelino in številom trt, lahko pričakujemo dober rod le od krepkih rastlin. Skupni premer vseh trt dobro rodne rastline je običajno med 30 do 60 mm. Rastline, vzgojene iz ukoreninjencev dosežejo to območje v drugem letu. Absolutna vrednost preseka, to je prevodne površine trt na prerezu, na višini 1 m od tal, so izražene v mm2 in kažejo prevodno moč rastlin za posamezno vrsto sadilnega materiala v poskusu. Nasad zasajen s sadikami je po izgledu in rodnosti še v drugem letu občutno šibkejši od nasada, ki je zasajen z močnimi ukoreninjenci. Toda razlika je vidna tudi med nasadoma, ki sta bila zasajena s slabimi oziroma močnimi ukoreninjenci. Meritve premera in števila trt posameznega postopka so to jasno pokazale. Tako lahko zaključimo, da neizenačen sadilni material daje neizenačene rastline v nasadu. To dokazuje, da je neizenačenost mladih nasadov pretežno posledica neizenačenega sadilnega materiala. To se ob neugodnih rastnih prilikah in pomanjkljivi oskrbi le še stopnjuje, ker naprej podležejo že šibke rastline. Vsaka rastlina ima v novih nasadih, kjer se je število rastlin na hektar zaradi večjih medvrstnih razdalj zmanjšalo za približno 1000 (ca. 23%), še toliko večji delež pri pridelku. Tu vsako sadilno mesto opremimo z dvemi vodili in gojimo rastline s šestimi trtami. Slabe rastline s šestimi trtami ne morejo obložiti s pridelkom, ne prenesejo pa tudi intenzivne strojne obdelave in herbicidov. 26,40 1052 5449 250 31,40 1945 6882 550 36,80 3563 8269 1042 Osnova za dobro izenačenost nasada in velik odstotek polnorodnih rastlin je izenačen in izbran sadilni material, ki ima visoko potencialno energijo rasti. To so pa le prvorazredni ukoreninjenci. Prednost nasadov zasajenih z ukoreninjenci se odraža tudi v tem, da omogočajo uvedbo strojnega dela in uporabo herbicidov že v drugem letu. Končno dajo večje pridelke ob nižjih proizvodnih stroških. Koristno bi bilo vzporedno z načrtno obnovo hmeljskih nasadov načrtovati tudi pridelovanje prvorazrednih ukoreninjencev ter na ta način zagotoviti zadosten vir dobrega sadilnega materiala za nove nasade. Simetrija opoldne Tone Wagner Agrotehnične osnove obnove hmeljišč Iz nekdanje oblike drobnega hmeljarjenja prehajamo na hmeljarjenje na velikih površinah — kompleksih. To zahteva novo tehnologijo pridelovanja z manj ročnega in več strojnega dela, ki smo jo v osnovni obliki že razvili. Le-ta mora biti cenejša in naj postane konkurenčna staremu načinu proizvodnje hmelja, ki zahteva mnogo ročnega dela. Intenzivno hmeljarstvo moremo vpeljati le tam, kjer nam prirodne prilike to dovoljujejo ali pa jih moramo prej primerno pripraviti. Veliki kompleksi intenzivnih hmeljišč morajo dati velike pridelke in krepke rastline že v prvem letu. Redni veliki pridelki v kasnejših letih morajo upravičiti intenzivnejšo oskrbo. Naprava novega nasada je pri intenziviranju hmeljarstva sprožila vrsto problemov, od katerih so najvažnejši: izbira zemljišča, priprava tal, razdalja in čas sajenja ter kakovostni sadilni material. O tem, kakšna naj bodo tla za novo hmeljišče, smo že mnogo pisali. Žal se tega povsod ne držimo. Ponekod so bili v prehodni dobi tudi objektivne ovire (arondacija), razlike v dosedanjem gospodarjenju zemljišč, ki jih združujemo v kompleks itd. Danes moramo obnovo hmeljišč na večjih površinah planirati nekaj let naprej. Obilno gnojenje s hlevskim gnojem in setev detelj dvigne prirodno plodnost tal Se prej pa moramo izvesti tudi potrebne hidro- in agromelioracijo. Priprava tal za nasad mora biti večstopenjska. Če je le možnost, poglobimo ornico in izvedemo globoko oranje že v zgodnji jeseni. Razdalja sajenja znaša v novih nasadih 2,4 X 1,3 m. Ta razdalja daje poudarek posamezni rastlini. Rastline morajo biti izenačene že v prvem letu in ne smemo imeti praznih mest. Prav v nasadih v večjih kompleksih pa opažamo, da je izenačenost rastlin slabša kot v malih hmeljiščih. Neizenačenost rastlin in prazna mesta povzročajo nižji pridelek in krajšo dobo nasada. Za izenačenost rastlin se moramo v novi tehnologiji še toliko bolj zavzeti kot v stari: rastlin je tu manj in vloga posamezne rastline je izrazitejša. Ne sme nas pri tem zavajati, da imamo teoretično v novi tehnologiji več trt na enako površino kot v stari. Sistem napeljave to res omogoča, vendar, če so rastline slabe, ne moremo napeljati optimalnega števila trt. Vemo pa, če ni dovolj trt, je pridelek majhen. Velik pridelek po rastlini je ključ k velikemu hektarskemu pridelku. Neizenačene in šibke prvoletnike le težko izenačimo in jih težko privedemo v poprečno rodovitnost, ko so nasadi polnorodni. Da bo prvoletnik krepak, poleg zemljišča zavisi tudi od časa sajenja in sadilnega materiala. Sajenje novih nasadov moramo opraviti do začetka aprila. Ne moremo reči, da so bistvene razlike med jesenskim in zgodnjim pomladanskim sajenjem. Vendar se pomladansko sajenje le preveč zavleče in suh ter vroč maj ovira rast prvoletnika. Močnejše sadike in v boljših pogojih dajo tedaj boljše rastline, druge so slabše ali se posuše. Nasad je slab in neizenačen. Kakovosten sadilni material je osnova krepkega in izenačenega nasada. Od sadilnega materiala je odvisno, kakšen bo nasad. Sadimo le priznan sadilni material. V novi tehnologoji težimo, da bi čim prej dosegli polno rodnost nasada, sadimo hmeljišča z ukoreninjenci. Ukoreninjenci imajo že osnovne korenine in dovolj rezervnih snovi, kar omogoča hitrejšo in bučnejšo razraščanje koreninske mreže ter več listne površine. To omogoča večje pridelke že v prvem letu in polno rodnost v drugem letu nasada. Tudi izenačenost nasada je večja, praznih mest je manj. Sadilni material mora odgovarjati postavljenim normam. V praksi se pri sadikah v glavnem držimo norm, medtem ko se jih pri ukoreninjencih držimo manj. Zato se še v praksi pojavlja mnenje, da se ukoreninjen-ce ne splača saditi. S slabimi ukoreninjenci bomo imeli manj uspeha kot z dobrimi, krepkimi sadikami, ki smo jih pravočasno posadili. Za razvoj koreninske mreže mlade rastlinice so zelo važne fizikalne in kemične lastnosti tal. Fizikalne lastnosti tal smo že določili z izbiro zemljišča, s pripravo tal za no-' vo hmeljišče pa jih lahko še izboljšamo. Mladi rastlinici morajo tla nuditi dovolj hrane za rast in razvoj. Posebno v onem sloju tal, kjer je masa korenin. Glede na fizikalne lastnosti tal se glavna masa korenin nahaja v debelejšem ali tanjšem sloju tal. Na tleh, ki so za hmeljišča zaradi prirodne in zaradi obdelave povzročene zbitosti in težjega mehaničnega sestava, sega glavna masa korenin odrasle rastline le do 25 cm globine. To zasledimo tudi tam, kjer so tla plitva. Na globokih in drenažnih tleh sega glavna masa T. Wagner HMELJ Iz referata na III. pivovarniškem simpoziju v Splitu (21.—23. oktobra 1969) V tehnološkem procesu proizvodnje piva kuhamo sladico s hmeljem. Pri tem pride do stabilizacije in aromatizacije sladice. Aromatične in grenke snovi hmelja se izlužijo, pride do koagolacije beljakovin in sterilizacije sladice. Z raztapljanjem specifičnih sestavin hmelja se ta aromatizira, spremeni barvo in okus. Aromatizacijo povzročajo eterična olja in grenčične snovi, ki se pri kuhanju extrahi-rajo iz hmelja in vplivajo na kvaliteto piva korenin do 40 cm in korenine enakomerneje prepredejo talni profil. Zato v ta talni sloj pri pripravi tal za nov nasad tudi vnašamo gnojila. Tla oblagamo s fosforjem in kalijem na celi površini in jih zaorjemo v sloju, kjer se bo razvil koreninski sistem. Kemična analiza vzorca tal nam pove, kakšna je založenost tal s fosforjem in kalijem. Hmelj le slabo reagira na obilno gnojenje s fosforjem in kalijem, zato težimo le k srednji založenosti tal. Pri napravi novega nasada gnojimo z velikimi količinami le na tleh, ki so siromašna. Na srednje založenih tleh trosimo ob pripravi zemlje 600 kg fosfornih in 400 kilogramov kalijevih gnojil. Gnojenje v naslednjih letih omogoči, da rastlina dobi več fosforja in kalija kot pa ju odnese z zeleno maso tj. s strožki in hmeljevino. Naj na koncu strnemo osnove, ki jih moramo upoštevati pri napravi novega nasada: pravilna izbira prirodnih pogojev; pravilna in pravočasna priprava zemlje, ki izboljša fizikalne in kemične lastnosti tal in pravočasno in pravilno sajenje z odličnimi sadikami ali z ukoreninjenci. SIROVIM " V PIVOVARSTVU tj. na njegov okus, biološko obstojnost in peno. Grenčične snovi hmelja so tista bistvena sestavina hmelja, ki odločilno vplivajo na obstojnost in kvaliteto piva in zaradi katerih se hmelj proizvaja in uporablja v pi-vovarništvu. Grenčične snovi hmelja delimo na mehke in trde smole. Prve so aktivne v procesu kuhanja sladice s hmeljem, medtem ko so trde smole v tem procesu neaktivne in so 15. stran — Priloga oksidacijski produkt mehkih smol. Mehke smole dalje delimo v dve grupi, ki se specifično obnašajo v procesu kuhanja sladice. To sta: alfa-kisline (humuloni) in beta-kis-line (lupuloni). Alfa-kisline se ekstrahirajo hitreje kot beta kisline in zato mnogo bolj vplivajo na grenčico piva. Pri kuhanju piva prehaja humulon po svoji strukturi v izomer izohumulon, ki je bolj topljiv v sladici in pivu od humulona in je neposredni povzročitelj grenčice, antisep-tičnosti piva in stabilnosti pene. Humuloni se sestoje iz humulona, adhumulona in ko-humulona in se v času kuhanja spremene v izomere, ki imajo grenak okus in se bolje topijo v vodi, sladici in pivu kot humuloni. Količina hmelja, ki se uporablja za hme-Ijenje piva je zelo različna (100—500 gr na hi piva). Količina hmelja zavisi od mnogih faktorjev: vrste piva, koncentracije extrakta v osnovni sladici, kvalitete hmelja, kvalitete vode, postopka proizvodnje piva, postopka časa in časa dodeljevanja hmelja, okusa potrošnika itd. Zagotoviti stalno grenčico piva, ki jo povzroča hmelj, ni enostavno. Da bi bila grenčica piva vedno enaka, se količina porabljenega hmelja izračunava na osnovi grenčičnih snovi v hmelju. Za oceno grenčice hmelja se uporablja Wöllmerova formula B = a + §J9. Količina aktivnih grenčičnih snovi v hmelju ni konstantna, temveč nanjo vplivajo mnogi faktorji, kot so sorta hmelja, provinienca, klima, način pridelovanja, čas obiranja, način in trajanje skladiščenja itd. Zato je nujno v pivovarni izvesti kemične analize hmelja kot obvezno obratovno analizo uporabljene surovine. Na osnovi zgoraj navedenih činiteljev ter na osnovi tipa in vrste piva, časa vrenja, kvalitete hmelja se določa, koliko hmelja se dodaja. Nikakor ne more biti govora o nekih naprej določenih normativih potrošnje hmelja in to niti v proizvodnji določene vrste piva zaradi zgoraj navedenih činitelj ev. Danes je v svetu po dolgih polemičnih diskusijah prevladalo mnenje, da je za pivovarne odločujoč kriterij kvalitete hmelja koliična alfa-kislin (humulonov). Posebno v zadnjih 10 letih je v tej smeri narejen velik napredek v pivovarnah v svetu, ki vse več uvajajo kemično analizo hmelja na alfa-kisline in tako določajo količino uporabljenega hmelja v procesu proizvodnje priva. Količina alfa-kislin v hmelju postaja tudi odločujoči faktor pri nakupu hmelja. Ne samo v pivovarnah, temveč tudi v ostalih organizacijah, ki se bavijo s proizvodnjo in trgovino hmelja v Zapadni Evropi in Ameriki je določanje grenčične vrednosti hmelja postalo odločujoče poleg ostalih faktorjev, ki določajo kakovost hmelja. Pri uporabi hmelja moramo upoštevati naslednje: 1. Hmelj se v skladišču stara, zmanjšuje se količina alfa-kislin in grenčica hmelja odvisno od pogojev, v katerih je hmelj vskla-diščen. To vpliva na grenčico piva. Zato je potrebno analizirati kemično vrednost hmelja, ne samo pri nakupu, temveč tudi v času uporabe. 2. Količino uporabljenega hmelja moramo določiti na osnovi količine alfa-kislin, kar je posebno važno pri uporabi hmelja različnih sort, različno starega hmelja in hmelja različnih provinienc. 3. Odnos med humulonom in kohumulo-nom je različen pri različnih sortah hmelja. Ker je izkoriščanje kohumulona napram hu-mulonu dvojno, je potrebno določiti njun odnos v hmelju, ki ga uporabimo. Delež kohumulona v humulonih je pri nekaterih sortah: Hallertau 20%, Fuggle 30 %, Golding 30 %, Bullion 50 %, Količina grenčice se določa tako, da se določa kohumulon — faktor z ozirom na dotedaj uporabljeno sorto hmelja po formuli: jakost grenčice = % alfa-kislin X kohumulon faktor. Kohumulon faktor je npr. za Bullion napram Fug-gleu 50/30= 1,6. Tako je jakost grenčice sorte Bullion = % alfa-kislin X 1,6. Ce je % kohumulona enak kot pri dotedaj uporabljeni sorti hmelja, potem kohumulon faktor zanemarimo. 4. Pri večini sort hmelja je količina grenčičnih smol 12—20% od skupne teže absolutno suhega hmelja. Količina smol se spreminja med skladiščenjem, posebno se menja količina alfa-kislin. Mnoga raziskovanja v svetu so pokazala, da temperatura v skladišču negativno vpliva na količino alfa-kislin in da je potrebno skladiščiti hmelj pri temperaturi okoli 0° C. 5. Raziskovanja I. R. Hudsona so pokazala, da ako upoštevamo različno količino alfa-kislin pri poedinih sortah hmelja, dobimo lahko precej izenačeno grenčico piva. Rezultate teh experimentov navajamo v tabeli št. 1. Tabela št. 1: Količina različnih sort hmelja za enako grenčico piva. (I. R. Hudson, 1969) Sorta àa co 1—1 Hmelja gr/hl Grenčica piva Fuggle 3,7 195 22 Northern Brewer 7,3 99 20 Bullion 6,8 107 22 W. G. V. 5,0 144 23 Porabljena količina hmelja sorte Fuggle je bila dvakrat večja kot sorte Bullion ali Northern Brewer za enako grenčico piva. Isti avtor navaja, da v grenčici in okusu piva ni prišlo do razlike pri uporabi 3 leta starega hmelja, ali hmelja tega letnika, če so količino hmelja določili na osnovi količine alfa-kislin. Kakovost hmelja se danes vse pogosteje omenja v diskusijah in strokovnih razpravah hmeljarjev, trgovcev in pivovarnarjev. Uspeh proizvodnje hmelja je v precejšnji meri odvisen od njegove kvalitete. Vendar kot smo omenili, se je stališče in mnenje o kakovosti hmelja v zadnjem času precej spremenilo. Hmelj služi kot surovina v pi-vovarništvu, zato njegove kvalitete ne moremo določiti samo z organoleptično metodo. Zakaj ne, lahko obrazložimo, če kritično M obdelamo nekatere lastnosti hmelja, ki jih ocenjujemo po organoleptični metodi. Kakovost obiranja lahko bistveno vpliva na količino snovi, ki predstavljajo balast pri proizvodnji piva. Z ročnim obiranjem v Sloveniji, kjer je bila kakovost ročnega obiranja evropsko poznana, smo vse manj zadovoljni, ker se nam povečuje količina listja in panog v obranem hmelju. Nasprotno temu pa se kaže zadovoljiva kakovost obiranja, vsaj kar se tiče primesi pri strojnem obiranju. Barva hmelja je rezultat mnogih činiteljev. Nanjo vplivajo sorta, tehnologija proizvodnje, stopnja zrelosti, leto proizvodnje, čas in pogoji skladiščenja in drugo. Ta lastnost hmelja je zelo važna pri prodaji in nakupu hmelja, še več, od nje je odvisno določanje kakovosti hmelja in uvrščanje v kakovostni razred. Nasprotno temu pa je barva hmelja kot taka brez vrednosti, če vzamemo bistveni pomen uporabe hmelja v pivovarni. Ona nam je lahko samo pokazatelj kvalitete hmelja do določene mere v indirektnem smislu. Tako npr. hmelj, ki ima lepo barvo, je poškodovan in še ni prišel v proces razgradnje grenčičnih smol. V tem smislu bo barva hmelja ostala tudi v bodoče, dokler se bo hmelj prodajal v storžkih, važen pokazatelj kakovosti. Vendar, v kolikor dajemo barvi hmelja preveliko važnost, lahko naredimo bistvene napake pri določanju kakovosti hmelja. Tako ima hmelj, ki je izrazito zelene barve, manj grenčičnih smol, kot hmelj, ki ima zeleno-rumeno barvo, a je zato polno zrel. Ta ugotovitev velja pri isti sorti. A zopet so sorte, ki imajo kot sortno lastnost temnozeleno barvo zrelih storžkov in jo v fazi zrelosti zelo počasi izgubljajo. Kot npr. Northern Brewer. Izgled storžkov je odvisen od sorte, prirodnih pogojev in načina proizvodnje. On je v indirektni zvezi s količino lupulina, ker vemo, da storžki, ki so čvrsti, gosto zraščeni, vsebujejo več lupulina, kot redki storžki. Seveda, če smatramo, da hmelj v obliki storžkov ni končni proizvod, temveč samo surovina za nadaljnjo predelavo v hmeljni koncentrat ali hmeljni extrakt, potem je izgled storžkov lastnost, ki nam za določeno sorto lahko določa kvantiteto proizvodnje koncentrata ali extrakta. Lesk storžkov je lastnost, ki kaže na pravilno ravnanje pri obiranju, sušenju in vskladiščenju hmelja. (Nadaljevanje sledi) 16. stran — Priloga Obrezano hmeljišče iz »voluharjeve« perspektive