V libijski puščavi. Roman. Angleški spisal A. Conan Doyle. (Dalje). Prisluškovali so —. Da, zares —. Sem iz puščave je prihajal glas. Nerazločen izpočetka in komaj slišen. Za hip je zamrl, pa kmalu spet udaril na njihova ušesa, — močen in razločen —. Polkovnik Cochrane je dovolj dolgo služil na meji puščave, da ga je razumel —. Cisto jasno je čul mehko, gluho topotanje dirjajoče kamele —. «Nekdo prihaja —!« je šepnil. «Poskusite, Fardet, ea Božjo voljo, poskusite in jih zadržile še par minut!« Fardet je stopil par korakov naprej in zamahnil z zdravo roko po zraku kakor človek, ki je pripravljen storiti zadnje, kar je v njegovi moči. «Povejte,« je dejal dragomanu, «temu svetemu možu še tole, da sem vseskozi pripravljen sprejeti njegove nauke, in tudi moji prijatelji tule. — Le eno bi želel, da naj stori, nekaj, kar bi popolnoma pomirilo tudi zadnje morebitne dvome v naših dušah. — V naši dosedanji veri smo se učili o čudežih, videli smo jih, — da, sami smo delali čudeže. Celo jaz, ki sem le ponižen, nevreden kristjan, lahko storim nekatere čudeže. Ker pa je vaša vera nedvomno veliko boljša, popolnejša, močnejša, bodeie, o tem ni dvoma, zmožni storiti veliko večje, mogočtiejše čudeže nego mi. Zato vas prosim, dajte nam eno takih znamenj in rekli bomo z globoko prepričanim srcem, da je vera Mohamedova najmočnejša, edina prava —.« Pri vsej svoji dostojnosti in resnobnosti je Arabec eelo radoveden. Zato je zašumelo po rrstah poslušalceT, ko je Mansur preTedel Fardetove besede. Ni se motil F/ancoz, ko je računal, da bo ž njim Tzbudil splošno ctPnimanje. •Tah« reči so v rokak Alakovih«, si j» po-tagal ia zadrege molah. «Ni nam dovoljeno, da bi posegali v njegove postave, če pa imate vi take moči — pa jih dajte videti!« Fardet je slopil k molahu, slegnil roko — in mu polegnil velik, okusen datelj iz njegove redke, sive brade. Nesel ga je k ustom, ga snedel — in koj nato potegnil drugega iz molahovega levega rokava —. Začudenje za završalo po gledalcih in se še poglobilo, ko je Francoz nov datelj potegnil bližnji kameli iz nosu ter ga vrgel v zrak, odkoder se ni več vrnil —. Tako zavzeti so bili vsi nad temi «čudeži«, da niso opazili jezdeca, ki je na brzi kameli pridirjal iz puščave in zavil med palme. Kolikokrat je Fardet zabaval veselo družbo na krovu «Kleopatre« s takimi nedolžnimi «čarovnijami« in sopotniki so se dobrodušno smejali na njcgov račun, ker ni bil prav posebno izurjen v tem rokomavharskem poslu. Njegov široki rokav, v katerega jc pri vsakem poskusu ujel datelj in ga skrivaj spet stresel iz njega v dlan, ni ušel kritičnim očem Evropejcev, za nevcdne, otročje Arabce pa je bilo Fardetovo igračkanje seveda čudež in vcčerni mrak je le še bolj pospcševal njegovo «čudodelnost«. Vse bi se bilo menda dobro izteklo, da ni Fardel, zapeljan. po svojih «uspebih«, poskusil šc cnkrat svojo umetnost, pri čemer pa mu je zdrknil datelj iz rokava —. čudodelec je bil razkrinkan —. Zaman je hotel popraviti slabi utis z novim poskusom. Molah je povedal par besed in blizu stoječi Arabec je zamahnil s sulico in udaril Fardeta z ročajem po plečeh. »Dovolj je teh otročarij!« se je kregal jezni molah. «Ali smo možje ali otroci, da nas hoče tc s takimi igračami imeti za norca? — Tukaj je križ in tukaj je koran, za katercga se odločite —?« Brezupno je pogledal Fardet po tovariših. cVeč ne morem storiti! Par minut ste hoteli odloga — in par minut sem ga zadržal!« «Iq mislim, dm bo doTotjj«, j» odgororil Sochran**. «Tnl# pride pareljnik!« Jezdec, čigar prihod je čul Cochrane, se je ustavil pri emirju in njegovem mlajšem tovarišu. Nekaj jima je živahno razlagal in kazal pri tem v puščavo, odpoder je prišel. Poveljnika sta se na kratko pogovorila ler se skup- no podala h giuči, ki je stala okrog ujetnikov. Barbara sta bila, divja sinova puščave, pa vkljub temu — koliko  dostojanstvo, kolika samozavest je odsevala iz vsa_e  njune krelnje, ko sta stopala v polumraku med palmami proti nesrečnim, ponižanim ujetnikom! Pri gruči sta se ustavila. Ponosni, sivobradati starec je dvignil roko in nagovoril svoje bojevnike v kratkib, pretrganih slavkih in njegovi Ijudje so mu odgovarjali, besno in strastno, kakor čreda volkov so bili, ki hlepi po krvi. Oči so zasijale v plamenečem ognju, lica so se spačila v nebrzdanem sovraštvu, roke so mahale in krilile po zraku — jkri so zahtevali ti fanatiki svoje vere, krvavo smrt, če bi se tudi morali z njo omadeževati svoje lastne roke —. «Ali so ujelniki sprejeli pravo vero?« je vprašal emir Abd Er-rahman in gledal nanjc s krutimi očmi. Molah je moral varovati svoj ugled, ni hotel priznati neuspeha. «Pravkar so jo hoteli sprejeti, ko —.« «Torej pa še nekoliko počakajmo, o molah!« Dal je povelje in derviši so planili v sedla. Ali Wad Ibrahim je odjezdil, skoraj polovico ljudi je vzel seboj. Drugi so ostali, sedeli so na kamelah s puškami v rokah. «Kaj se je zdgodil?« je vprašal Belmont. «Stvari se dobro razvijajo!« je vzkliknil polkovnik. «Zares — mislim da se bomo izmuznili. EgiptoTski ka-« mclarji so nam gotovo že trdo za petami!« «Kako vcsle to?« «Kaj druga bi jih tako vznemirjalo!« «0 ljubi gospod polkovnik — ali res mislrte, da sef bomo rcšili?« je zasopla Sadie. Bridki udarci preživelih nesreč so ujetnikom tako zelo olopili žitce, da so bili skoraj neobčutni, in ko jim ie nenadoma zasijal žarek upanja, so jim j« godilo ka_or Ijirdera, ki so jim t mra*u otrpniK ucij* rn fti jpride- jo neaaadoma v toplo sobo, — nepričakovana izprememba ju_ je povzročila bolečine. Celo močni trdni Belmont J« podlegel. Ko ni bilo nobenega upa na rešitev, takrat |e upai in računal, — in sedaj se je tresel na Tseh udih, feo j€ 6ul, da j€ re&iteT blizu. «Mcnda ja ne bodo prišli v preslabem šteTilu —!« |e vptl. cPri Bogu, poveljnik Wadi Halfe zasluži, d« pride prtd vojni sod, če jih pošlje premalo —!« V božjih rokah smo, edino Bog nam more pomagati —!« je rdtla nj^OTft žena s krotkim, Tdanim gl*«om. dPaklekniva, moj ljubi John, morebiti je zadnjikrat, in moliT«, da — najsi naju čaka žirljenje ali smrt — da s« ne bora več ločila!« «Nikax, nikar!« je boječe Tzkliknil polkovnik. Vi_M je, kako jih je molah neeaupno opMOTal. Pa prepozno je bilo —. Bdmont in soproga, oba pobožna katolifcana, »I« že klečaia, se prekrižala in sklenila roke k molitri —. fa-dita jeza, ljuto razočaranje je skretmžilo mohameflansketnu misijonarju obraz, ko je ridel te javne neuspeke srojega pridigarskega delovanja med«neTerniki.« Obrnil sc je in povedal par besed emirjia. »Vslanite —!« je rzkliknil Mansur. «Ako Tam je feivljenje drago, Tstanite! Rekel je emirju, naj ras d* pomoritU« «Naj stori kar boč««, je odgovoril Belmont. «Vstala bova, ko bova zmolila, prej pa ne!« Emir je poslušal niolaha in njegove clobne oči so počivale na klečečih postavah. Kratko povelje je dal in beduini so priTlekli štiri kamele. Živali, ki so jih dosedaj jezdili ujctniki, so stale prazne n« mestih, kjer so jih priTezali h kolona. «Ne delajte neumnosti, Belmont!« se je jezil tudi Cocbrane. «Vse zavisi od tcga, da jih pomirimo in zadržimo. Vstanite vendar, gospa Belmontl Druga ne dosežete s svojim obnažanjem, ko da jib 4e buje raaburjate zop«r ¦asl« Francoz Fardet je skomignil z rammi. «Mo3 Bog, kako so ti ljndje nerodni —I No — ledaj pa Ce ta dva, sersda —i fe vaklikoi^ ko «ta tadl A_i»rikaaki gospodi_ut _c__ik _i _j«_a nefiBki-i* pokl«Knili p«4«g gospe B©_bo«1. <rEM_ b*« ko tv prtte#0 -^« Zdaj je pokleknil tudi gospod Stephens poleg gospodične Sadie in si zakril upadlo lice s sv&jimi stibi—m belimi prsti —. Le Cochrane in Fardet sta še stala —. Vprašaje jc poglcdal polkomik Fflrdeta. «Končno«, je dejal, «ali ni nezmisleno, če elovek moli yse življenje, — pa bi nc molil, kadar ne preosUne druga, ko zaupati v preTidnost Božjo —?« In sklonil je koleno in pokleknil. Ravno kakor sveea se ie držal, le njegova osiTela glaT« je klonila ua prsi —. Franeoe je ea trenutek gledal klečeče tovarise, nato pa. so njegore oči potorale tja k zlobnim očem emirja i_ molaba. »Prcsneto —!« je godel. «Ali ti Ijudje mislijo, da se jib bom bal jaa — Francoz —?« Naredil je Telik križ in pokleknil poleg tovarišev. Sedem Ijudi je klečalo pod dreTesom, — sedem ne»re&rih strtib, zapuščenih Evropejcev, ki so ponižno pričakovali stojo usodo iz rok Vsemogočnega —. Emir se je obrnil k molahu, se mu prezirno posmehnil in pokazal na uspehe njegovega «izpreobra*anja«. Na njegoTO povelje so derviši zagrabili klečeče moške. Z usnjatimi kameljimi Trvicami so jim povezali roke. Fardet je zavpil, usnje se mu je zarezalo v rano. Drugi so se mirno in dostojanstTeno udali t stojo usodo. «Vse ste pokrarili!« je tamal Mansur in lomil roke. «Tudi mene stc uničili! — Ločili Tas bodo! Ženske bodo poTezali na tele tri kamelel« «Nikda» —!« je kriknil Belmont. Divjal je in trgal rezi, pa trpljenje ga je oslabilo, brea moči |« bil in dva Vrepka beduina sta ga držala ea roke. «Ni_ar «« _e T-memirjaj John!« ga je tolažila soprog«, ko so jjo peljali h kamelL «Nič hudega se nain mc bo agodilo! — Ne draži |i_, da ti n« bodo §• kaj hujšega atodtiJa tfortiB so besnoli, Uo ae ferviši Tkaffii tcaaie U k_ ¦MtaM. T«« lostdaoj« hcj^enj« ol bilo _i$ t Bfri_Mr! « to muko. Pa tudi ženske so trpele. Sadie in njena teta sta bili polmrtvi od strahu. Edina gospa Belmont si je  š« ohranila pogum in upanje.  Sprarili so ženske r sedla, kamele so rstale in der Tiši so jih pripeljali mimo gručc, kjer so stali Cochrane  in njegoTi trije tevariši. «Samokres imam skrit r aepu«, je dejal Belmont ženi. «Iz srca rad bi ti ga dal!c «Obdrži ga, Johnl Morebiti ga boš rabil! Jaz se ničesar ne bojim. Odkar sem molila s teboj, se mi zdi, kot da je angel taruh razprostrl sroje peruti nad nami.« Sama je bila zares prari Taruh, ko se je obrnila k  splašeni Sadie in ylivala tolažjbo t njeno obupajoče srce. Abd Er-rahman je poklical r posvet molaha in čokastega Arabca, ki je bil Ali Wad Ibrakimor pobočaik. Mrzki pogledi so leteli na ujetnike —. Nato je emir gc-Toril z Mansurjem. «PoTeljnik hoče vedeti, kateri izmed vas da je naj-* bogatejši«, je prefajal dragoman. Nerrozen je bil, neprestano je rlačil z dregetajočimi prsti za oTratnik sroje suknje. «Cemu hoče to vedeli?« je rprašal polkoTnik. «Ne vem.« «Stvar je jasna!« je Tzkliknil Fardet. «Vedeti hoče, katerega izmed nas moških bi se najbolj izplačalo obdržati za odkupniuo!« »Mislim, da je najbolje, ako stvar med seboj uredimo«, je pravil polkovnik. «Pa Ti odločite Slephens! Ni dToma, da ste najbogatejši izmed nas yseh.« «Tega ne vem«, je odgovoril Stephens. «Pa če tudi, — za. nobeno ceno nočem, da bi imel kako prednost pred srojimi toTftriši.« Spe* jo goToril poreljnik ¦ r«akim kripavim glasom. »Pravi«, je prerajal Mansur, «da »o tororne kamele ¦ielane in nerabne za ježo. Emir Tam da žtiri druge na razpolago, tri aa ženske, eno za »nega izmed t»s, gosnodje. Kateri oaj jeadt aeboL *« odlottt«. sami. Prf^dAost hui lirt, ki j« Mtiboeategfi.«