INTERVJU NASA TEMA' rt v* o Tj- = r<"> m = o C- On Dr. Ana Kolar, poznavalka digitalnega sveta str. 26-27 Simulacija drzniti turističnih projektov str. 12-13 aAPaSLOVANJEINKARIEd Preverite prosta delovna mesta! stne St. 26 / Leto 7 2 / Celje, 29. junij 20 17 / Cena 2, 50 EUR / Od govonna u red nica N T rmag. Ma rjetka Raušl Lesjak novi tednik Kljub vročini na teku številna udeležba AKTUALNO Letošnjega 26. Malega maratona državnosti, ki je bil tokrat v dopoldanskem času, se je udeležila tudi tekaška ekipa naše medijske hiše. Tričlanska zasedba je dokazala, da je v dobri telesnipripravljenosti in da seje naša medijska hiša GOsedRSTVO sposobna sp opasti z raznovrstn imi izzivi. str. 37 Dars: Na zastoje se maramo nnvaditi str. 2 Pomanjkanje vode ponekod vregiji že občutijo str. 3 Ae ro na poti k nekdanji sla vi str. 4 KURTURA1 »Igranje na prostem je ustvarjalni izziv« str. 10 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Občini ŠmaEje pri Jelšah str. 28-29 Občini (Gornji Grad str. 30-31 Občini Slovenske Konjice str. 32-33 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI ~ BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) ш Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "pntutG s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Pametni telefoni so največji zbiratelji in posredovalci osebnih podatkov o nas. V svetovnem merilu se vedno več ljudi vrača k uporabi navadnih telefonov.« dr. Ana Kolar, strokovnjakinja s področja statistike »Ljudje hrane še vedno ne znamo ceniti. Dokler bo sprejemljivo, da hamburger stane manj kot solata, ki jo vsebuje, bo težko vzpostaviti prava cenovna in vrednostna razmerja.« Bogdan Rahten, novinar in vrtnar »Lepše je dajati kot prejemati. S tem, ko nekaj podariš, nagradiš samega sebe.« Rudi Španzel, akademski slikar »Med šolo in drugimi dejavnostmi je treba najti srednjo pot, da ne sediš ves čas pri knjigah, da greš malo ven in da tudi po svetu pogledaš, kako drugje živijo, saj znaš potem bolj ceniti, kar imaš...« Klara Drofenik, naj dijakinja 2017 »Dejstvo je, da so otroci, ki so dobri v športu, dobri tudi v šoli. Spoznajo koncept, da nič ni od danes do jutri in da moraš vztrajati.« Anton Noner, trener in nekdanji atlet 1 PETEK S 25 N 17 27 17 SOBOTA I 1 NEDELJA Л^, 25 i6 \ 1 / 25 -14 »Na zastoje se moramo navaditi« Da bomo na cilj prispeli varno, se na pot dobro pripravimo Ob začetku počitnic in pred glavno turistično sezono se zastojem in povečanemu prometu na slovenskih cestah ne bo mogoče povsem izogniti. Čez poletje bodo ponovno zastoji tudi zaradi del. Predvsem na primorski avtocesti in hitri cesti skozi Vipavsko dolino, kjer delavci že izvajajo obsežnejša in dolgotrajnejša obnovitvena dela. Dars, agencija za varnost prometa in policija zato voznike pozivajo, naj se na pot odpravijo z veliko mero strpnosti in naj upoštevajo omejitve hitrosti. »Povečan promet in vedno večja obremenjenost naših avtocest botrujeta tudi vedno bolj dotrajanim avtocestam, ki jih je treba vzdrževati in obnavljati. Ugodni vremenski pogoji, daljši dnevi in manj ša obremenjenost cest z dnevnimi uporabniki v poletnih mesecih so glavni razlogi, da je ta letni čas kljub manjši pretoč-nosti prometa še vedno najidealnejši za opravljanje nujnih del. Trudimo se, da promet, kjer je to možno, ob delih poteka po dveh prometnih pasovih, to je po enem v vsako smer vožnje, s čimer zagotavljamo boljšo pretočnost,« pravi vodja Darsove službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo Ulrich Zorin in dodaja, da lahko k zmanjšanju zastojev veliko pripomorejo tudi vozniki, če ob zaporah upoštevajo varnostno razdaljo in signalizacijo pred zaporo. V zadnjih dveh letih se je promet na naših avtocestah drastično povečal, tudi do štirideset odstotkov, zato se ceste tudi toliko hitreje obrabljajo, je prepričan Zorin. »Če danes na sezono obnovimo približno petdeset kilometrov avtocest, se bo ta številka v prihodnje podvojila, saj bomo morali zaradi varnosti obnavljati avtoceste. Zato menim, da so današnji zastoji zaradi del šele začetek. Nanje se bomo morali preprosto navaditi in s tem živeti, saj jih bo vedno več.« Kdaj proti morju? V Darsu največ gneče na cestah pričakujejo ob petkih popoldne in sobotah dopoldne, ko se večina odpravi proti turističnim krajem, ob nedeljah popoldne pa je največ prometa v nasprotni smeri. Če morate na pot v soboto, pri Darsu svetujejo, da se odpravite zelo zgodaj zjutraj, pred šesto uro, ali pa pot preložite na poznopopoldan-ske oziroma večerne ure. »Najbolj pomembno je, da za pot izberemo pravi čas. Nekaj dni pred načrtovano potjo moramo spremljati vremensko napoved - če je vreme lepo, bo na cesti zagotovo več gneče. Na spletni strani promet.si objavljamo tedenske prometne napovedi, zelo ažurno so objavljeni tudi vsi sprotni (nenačrtovani) dogodki. Če pot dobro načrtujemo in se nanjo pripravimo, poiščemo morda tudi kakšne alternativne poti v primeru nesreč ali zastojev, smo lahko kar hitro na obali,« še pravi Zorin. Ker se vsega tudi ne da predvideti, se je treba za pot pravilno opremiti, rezervoar goriva naj bo poln, s seboj moramo imeti dovolj tekočine in predvsem veliko mero strpnosti. Nikar ne izstopajmo iz vozila V primeru zastoja pri Darsu in policiji ponovno opozarjajo, da se je treba razvrstiti na zunanja roba voznih pasov, da se ob morebitni nesreči naredi prostor za intervencijska vozila. Ob tem opozarjajo, da je izstopanje iz vozila v takšnih primerih smrtno nevarno. »Če je izstop iz vozila res nujen in neizbežen, potem se moramo umakniti z vozišča za ograjo,« pravi Zorin. Podobno velja v primeru okvare vozila. »V tem primeru zapeljemo na odstavni pas in se karseda hitro umaknemo za ograjo.« Kako ravnati ob neurju in toči? Čeprav policija in tudi Dars ves čas opozarjata, da je ustavljanje vozil pod nadvozi ali v predorih ob močnejših nalivih in toči zelo nevarno, se to še vedno zelo pogosto dogaja. »Ljudje na avtocestah v predor zapeljejo tudi vzvratno,« pravi Zorin, ki voznikom za primer, da jih na poti ujame neurje s točo, svetuje: »Vozniki naj v takšni situaciji prižgejo vse štiri smerne utripalke, zmanjšajo hitrost in vozijo po voznem pasu in čim prej zapeljejo na počivališče, bencinski servis ali izvoz. Če so razmere res izjemno hude, se lahko ustavimo tudi na odstavnem pasu, a je to še vedno precej nevarna možnost.« LEA KOMERIČKI Foto: GrupA Trenutno sta na slovenskih avtocestah dve večji delovišči. Največjo zgostitev prometa lahko vozniki pričakujejo na primorski avtocesti Al pred zaporo med Uncem in Postojno tako v smeri proti Primorski kot v smeri proti notranjosti države. Promet v malo več kot 6-kilome-trski zapori bo ves čas obnove do novembra potekal po dveh zoženih pasovih, to je po enem v vsako smer vožnje. Delajo tudi na hitri cesti H4, med Ajdovščino in Vogrskim. Od junija do avgusta bo promet tam potekal dvosmerno, in sicer s po enim prometnim pasom v vsako smer vožnje. V naših gozdovih medvedka z mladičem Na območju Šmohorja in Gozdnika so v teh dneh opazili medvedko z mladičem. Ta je naše gozdove sicer prečkala po ustaljeni vsakoletni poti, vendar se je v tem delu zadržala nekoliko dlje kot ponavadi, je povedal starešina Lovske družine Gozdnik Iztok Malis. Poudaril je, da gre za vsakoleten pojav in da je strah pri ljudeh povsem odveč. A vsekakor je v času, ko je medved v gozdu, pri sprehodih priporočljiva dodatna previdnost. »Priporočljivo je, da so tisti, ki se v tem času odločijo za sprehod v te kraje, nekoliko bolj glasni. Da si morda ob tem kakšno zapojejo, da kasneje ne bi imeli težav,« pravi Malis. Uroš Petrič iz žalske krajevne enote zavoda za gozdove opozarja, da morajo imeti v času medvedje selitve lastniki psov svoje štirinožce na povodcih, saj lahko ti v nasprotnem primeru medveda pripeljejo do lastnika. Če se z medvedom vseeno srečamo, se počasi in brez hitrih gibov ter kretenj previdno umaknemo, še pravi Petrič. Posladek iz čebelnjaka Čeprav medvedka, ki jo je spremljal dveletni mladič, po zagotovilih Malisa za ljudi ni bila nevarna, saj se je gibala po ustaljeni poti, se je vseeno zgodil manjši incident. Pri najvišje ležeči kmetiji na predelu Gozdnika si je kosmata gostja postregla z medom iz čebelnjaka, je potrdil Iztok Malis. »Ob tem je treba vedeti, da se medvedka naseljem ni približala in da se drži zgornje meje. Čebelnjaka sicer ni v celoti poškodovala, vendar je uničila en panj.« Nastalo škodo že obravnava celjska izpostava zavoda za gozdove. LK AKTUALNO 3 Pomanjkanje vode že občutijo v nekaterih delih naše regije Junija glede na dolgoletno povprečje zapadlo manj dežja Kljub nedavnemu nekoliko obilnejšemu dežju in lokalnim ploham letošnji junij glede na povprečje zadnjih desetletij še vedno ostaja med bolj suhimi. Nekatera komunalna podjetja so že izdala ukrepe o varčevanju z vodo. Tudi marsikateri kmet na svojih poljščinah že opaža posledice suhih tal. Na nekaterih območjih v naši regiji je to bolj, spet v drugih delih manj izrazito, odvisno od prisotnosti vodnih virov. Povprečna mesečna količina padavin je junija po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v letih med 1981 in 2010 znašala 146 milimetrov padavin. Letos junija je do 24. v mesecu po podatkih vremenske postaje v Medlogu padlo zgolj 45 milimetrov padavin. Posledice pomanjkanja dežja že občutijo v delu Spodnje Savinjske doline, in sicer v občinah Braslovče in Polzela, kjer do nadaljnjega velja ukrep o prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov, polivanje cestišč in poti ter polnjenje gasilskih cistern brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda. Že konec maja je objavilo splošno obvestilo o prepovedi rabe vode Javno komunalno podjetje Šentjur. Prepoved še vedno velja za območje celotne občine oziroma za porabnike, ki uporabljajo vodovod v šentjurski občini. Pitne vode je zaenkrat še dovolj v vodnih virih, s katerimi upravlja Vo-ka Celje. Do zdaj se je izdatnost zmanjšala le v manjših vodnih virih, in sicer vodnemu viru Kapelca, ki oskrbuje hribovita območja zahodnega dela krajevne skupnosti Frankolovo. ŠPELA OŽIR Poleti več okvar V občinah Polzela in Braslovče je zaradi okvare in pomanjkanja padavin motena oskrba s pitno vodo. Javno komunalno podjetje Žalec je zato tamkajšnjim gospodinjstvom prejšnji teden izdalo ukrep o varčevanju s pitno vodo. V drugih delih Spodnje Savinjske doline zaenkrat še ni pomanjkanja. Okvara je nastala na glavnem transportnem vodovodu, zaradi česar se je izpraznil glavni rezervoar s pitno vodo. Zaradi sušnih razmer in težav z eno od pomembnejših črpalk je komunalno podjetje za zagotovitev ponovne nemotene oskrbe s pitno vodo potrebovalo več časa kot sicer. Med šestimi občinami v Spodnji Savinjski dolini sušna obdobja tudi sicer največ težav z oskrbo pitne vode povzročajo občinama Polzela in Braslovče. Občini nimata lastnih močnih vodnih virov, zato uporabljata vodo, ki priteče iz drugih delov doline. Direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek pravi, da se poleti pogosto pojavljajo kritična obdobja oskrbe s pitno vodo predvsem zaradi večjih okvar v vodovodnem sistemu. »Ko se poleti zemlja suši, se krči. Ker to negativno vpliva na vodovodne cevi, prihaja do okvar v sistemu. Če se to dogaja na velikih transportnih vodovodih, za odpravo okvare potrebujemo več časa.« ŠO Graf prikazuje povprečno junijsko količino padavin med leti 2001 in 2014 v Sloveniji. V Medlogu je od 1. do 24. junija letos zapadlo 45 milimetrov padavin. Vir podatkov je Arso. Obdobje Povprečna količina padavin (junij) Tabela prikazuje povprečno junijsko količino padavin od leta 1981 do leta 2010 v Sloveniji. Vir podatkov je Surs. Tlak v vodovodnih ceveh je poleti zaradi sušnega obdobja in okvar nemalokrat nižji kot sicer. Foto: arhiv NT (SHERPA) V Slovenskih Konjicah dovolj vode V Javnem komunalnem podjetju Slovenske Konjice zaenkrat še niso izdali obvestila glede omejevanje porabe vode, saj razpolagajo z zadostnimi količinami pitne vode v vseh vodovodnih sistemih. Ob tem dodajajo, da je vedno dobrodošlo, da se z vodo ravna skrbno. Poleg tega priporočajo, da gospodinjstva zbirajo deževnico, kjer ta možnost obstaja, da uporabljajo varčne kuhinjske aparate in da vsaj mesečno spremljajo porabo vode na vodomeru. BGO v V Šentjurju prepoved rabe vode Tudi v Javnem komunalnem podjetju Šentjur se vsako leto srečujejo z večjimi pomanjkanji pitne vode in z nižjimi vodostaji. Konec maja so na svojih spletnih straneh objavili opozorilo, da je zaradi prekomerne rabe vode iz javnega vodovoda in sočasnega upadanja vodnih virov prepovedana uporaba pitne vode za zalivanje, polnjenje bazenov, pranje vozil in gradnjo. Porabnike so tudi prosili, da z vodo varčujejo in jo uporabljajo le v najnujnejše namene. Poleti se raba pitne vode dnevno poveča za 20 do 30 odstotkov, medtem ko se med prazniki in konci tedna poveča kar za 70 odstotkov običajne rabe pitne vode iz javnega vodovoda. »V JKP Šentjur ocenjujemo, da glavnino povečanja rabe pitne vode iz javnega vodovoda predstavlja zalivanje, poleg tega dodatno prizadenejo sposobnost javnega vodovoda še odvozi vode s cisternami, gradnje in polnjenja bazenov,« je povedal Igor Gorjup iz JKP Šentjur. Ozaveščenost prebivalstva glede varčevanja in racionalnega gospodarjenja z vodo je vedno boljša, a še vedno premajhna, da bi se ljudje zavedli, kaj se lahko s pitno vodo počne in česa ne. »Ljudje so navajeni, da voda je, da je kakovostna, in se redko zavedajo, da je pitna voda iz pipe v svetu redkost, medtem ko ima večina Slovencev ta >privilegij<.« Ob nižjih vodostajih vode se pojavi tudi vprašanje, ali ima voda še vedno isto kakovost. »V šentjurski občini se je v letu 2016 pojavil primer slabe kakovosti vode, a smo ga rešili, ker smo enostavno vodni vir izločili iz uporabe. V letu 2017 takšnega primera ni bilo. Zahvala gre predvsem temu, da imamo vodne vire večinoma iz vodnih vrtin v globini sto in več metrov. Slabša kakovost vode je ob nižjih vodostajih predvsem v vodnih virih, ki so povezani s površinsko vodo,« še dodaja Gorjup, ki je prepričan, da bi vodne vire najbolj pomagale napolniti s padavinami bogate dolgotrajne zime. BGO Koruzo že »zvija« Kmetje v okolici Braslovč že čutijo posledice visokih poletnih temperatur in sušnega obdobja, ki je zajelo Slovenijo. Kmet Domen Marovt posledice pomanjkanja dežja skuša omiliti na različne načine. »Koruzo >zvija<, hmelj pa zalivamo že štirinajst dni. Večje posledice suše skušamo preprečiti s kolobarjenjem in z gnojenjem ter namakanjem. Rolomate po njivah prestavljamo 24 ur na dan. Počutimo se, kot bi bili na straži,« pripoveduje Marovt. Vode za namakanje, ki jo kmetje v tem delu Spodnje Savinjske doline črpajo iz akumulacijskega Žovneškega jezera, je zaenkrat še dovolj, ne vedo pa, kaj bo v nadaljevanju poletja. Suše so bile nekoč značilne predvsem za julij, junija in avgusta so bile redkejše. Zadnja leta prihaja do sprememb. ŠO V sušnem obdobju poostren nadzor Stanje vodnih virov, ki jih pokriva Vo-ka Celje, večinoma še ni problematično. Izdatnost se je zmanjšala le v vodnem viru Kapelca, ki oskrbuje hribovita območja zahodnega dela krajevne skupnosti Frankolovo. Vo-ka pomanjkanje vode v omenjenem vodnem viru nadomešča s črpanjem dodatnih količin vode iz vodovodnega sistema Frankolovo, zato je zaenkrat vode dovolj za nemoteno oskrbo prebivalcev. V primeru daljšega sušnega obdobja se bo izdatnost vodnih virov še dodatno zmanjšala, kar pomeni, da bodo morali za nemoteno oskrbo vključiti rezervne vodne vire. Tudi sicer na območjih, ki sodijo pod upravljanje Vo-ka, najprej in največkrat pride do pomanjkanja vode prav na vodovodnem sistemu Kapelca, ki oskrbuje naselja Lindek, Beli Potok, Dol pod Gojko, Rakova Steza, Trnovlje pri Socki, Straža pri Novi Cerkvi, Lipa pri Frankolovem, Novake in Zabukovje ter del Stražice. Suša na kakovost vode iz vodnega vira nima negativnega vpliva, saj so v takšnih razmerah pogoji v vodonosniku stabilni, pojasnjuje Simon Kač iz Vo-ka. »Skladno z našim HACCP-načrtom je sistem od zajetja in hrambe vode do pipe uporabnika zasnovan tako, da predvideva dejavnike tveganja, stalen nadzor in zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode. Enak režim velja tudi v času pomanjkanja pitne vode.« V tem času morajo komunalna podjetja večjo pozornost posvetiti vodovodnemu sistemu, kjer lahko ob povečani porabi vode pride do razpada sistema in izpraznjenja vodohranov. Uvesti morajo poostren nadzor nad infrastrukturo in okrepiti sodelovanje z gasilskimi društvi, in sicer v primerih, ko vodo gospodinjstvom dovažajo s cisternami. ŠO 4 GOSPODARSTVO Aero na poti k nekdanji slavi Invalidsko podjetje Aero Ida predstavilo svoje nove izdelke - Aero bo spet velik, napoveduje avstrijski lastnik Leto po nakupu celjskega invalidskega podjetja Aero Ida so v avstrijski korpora-ciji Brevillier Urban&Sachs, ki je lastnica blagovne znamke Jolly, zelo zadovoljni. »Aero postaja spet velik. Ekipa, ki dela tukaj, je v enem letu naredila zelo veliko, zaposleni so spet ponosni na svoje podjetje, ki je bilo takrat, ko smo ga kupili, tik pred stečajem,« pravi globalni vodja prodaje izdelkov Jolly Clemens Ellmauthaler. Avstrijci imajo s celjskim podjetjem, ki je znano predvsem po vodenih in tempera barvicah, velike načrte. Nekatere so že uresničili. Največja novost so za zdaj barvni svinčniki, ki jih izdelujejo v Avstriji in prodajajo pod blagovno znamko Aero. Kakovost je približno takšna kot pri barvicah Jolly, cena je občutno nižja. Še pomembnejši korak čaka celjsko podjetje že to jesen, saj bo Takole zadovoljni so bili predstavniki Aero Ide v teh dneh, ko so s svojim novim obrazom, smučarskim skakalcem Robertom Krajncem (na sredini), začeli kampanjo za prodajo svojih izdelkov. Z leve: vodja trženja za Slovenijo in Balkan Nejc Slokan, globalni vodja prodaje izdelkov Jolly Clemens Ellmauthaler, direktorica Aero Ide Mateja Pučko in vodja prodaje Dejan Kovačič. za blagovno znamko Jolly začelo izdelovati vodene in tempera barvice. Clemens Ellmauthaler napoveduje, da bodo barvice prodajali v 140 državah, kjer je Kmalu del odpravnin za bivše delavce Aera Avstrijska korporacija Brevillier Urban&Sachs je za Aero Ido plačala malo več kot pol milijona evrov. S tem denarjem in z iztržkom od prodaje nekaj strojev, ki niso bili zastavljeni, bo stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril poplačala del terjatev, ki so jih prijavili nekdanji delavci. Gre predvsem za odpravnine, saj so delavci večino denarja za neizplačane plače in neizkoriščen dopust dobili iz jamstvenega sklada že nekaj mesecev po stečaju. Terjatve za neizplačane odpravnine za vseh 164 delavcev znašajo malo več kot 1,3 milijona evrov. Kot je povedala stečajna upra-viteljica, bo lahko poplačala MONTING SK Podjetje MONTING SK, d. o. o., je zelo uspešno kovinsko-predelovalno podjetje z 20-letno tradicijo. Ukvarjamo se z izdelavo specialnih jeklenih konstrukcij, s strojegradnjo ter nudenjem storitev strojne obdelave. Zaradi povečanja obsega dela RAZPISUJEMO SLEDEČA PROSTA DELOVNA MESTA: a peskalec-lakirec • ključavničar • borwerkist -borwerkist CNC Za več informacij o razpisanih zaposlitvah obiščite našo spletno stran na naslovu www.monting-sk.si ali nas pokličite na telefon 037343480 Vse, ki bi si želeli postati del našega kolektiva, vabimo, da nam pošljete prijavo s svojim življenjepisom na naslov: MONTING SK, d. o. o.. Spodnja Rečica 80C, 3270 Laško ali na Jolly že prisoten. Še zlasti sta pomembna ameriški in evropski trg. »Aero želimo v Sloveniji in Evropi narediti spet velik,« poudarja Ellmauthaler. V Celju center za barve Avstrijci so ob nakupu Aero Ide, ki je bila zaradi stečaja krovne družbe Aero popolnoma izčrpana, obljubili, da bodo v celjsko podjetje vložili milijon evrov. Svoje obljube še niso izpolnili, jo pa vsekakor bodo, pravi Ellmauthaler. Do zdaj so že kupili nekaj strojev in poskrbeli za certifikate, ki zagotavljajo, da so vsi izdelki Aera zdravju neškodljivi. »Vse dosedanje naložbe znašajo približno 400 tisoč evrov. Seveda imamo v načrtih še nekaj vlaganj, med drugim želimo v Celju postaviti nekakšen center za barve, kjer bi si otroci lahko ogledali celotno proizvodnjo. Lokacijo že iščemo,« napoveduje globalni vodja prodaje izdelkov Jolly in poudarja, da bo naložb še več, če bo tudi prihodka Aero Ide več. Čakajo načrte lastnika V podjetju Aero Ida je trenutno zaposlenih 31 ljudi, od katerih jih ima 17 status invalida. Ob stečaju krovne družbe Aero je bilo 47 zaposlenih, a so mnoge morali odpustiti, pravi direktorica Mateja Pučko, saj se je zmanjšal obseg njihovega dela. S storitvami za Aero so namreč ustvarili kar 60 odstotkov svojih prihodkov. Tudi po prihodu novih lastnikov proizvodne zmogljivosti niso v celoti zapolnjene. Zato se še vedno zgodi, da mora kdo od delavcev doma čakati na delo. Pučkova upa, da se bo marsikaj spremenilo jeseni, ko bodo v Celju začeli delati tempere za Jolly. Kako bo v prihodnje, bo znano, ko bo lastnik razkril vse svoje načrte za naslednje sezone. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA info@monting-sk.si 40 odstotkov teh terjatev, kar pomeni 530 tisoč evrov. Gre sicer za bruto znesek, vendar neto izplačilo ne bo bistveno nižje. Delavci bodo denar dobili predvidoma v drugi polovici avgusta. Alenka Gril bo iz prve prednostne razdelitve poplačala del terjatev tudi jamstvenemu skladu, Fursu ter zavodoma za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Jamstveni sklad bo dobil 99 tisoč evrov, država, ki ji je Aero nekaj mesecev pred stečajem prenehal plačevati prispevke in davke za plače delavcev, pa 105 tisoč evrov. Grilova pravi, da si bivši zaposleni lahko še nekaj denarja obetajo tudi potem, ko ji bo uspelo prodati obrat v Šempetru. Tudi v tem obratu je nekaj strojev, ki niso obremenjeni s hipoteko. Stečajna upraviteljica ponovno prodajo nepremičnine v Šempetru napoveduje za jesen. Na prvi dražbi septembra lani se za nakup obrata, v katerem je bila pred stečajem glavna proizvodnja Aera, ni zanimal nihče. Gri-lova je obrat prodajala kot poslovno celoto, izklicna cena je na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank znašala 4,3 milijona evrov. V drugem poskusu se je Grilova odločila za nezavezujoče zbiranje ponudb, premoženje pa bo prodajala kot celoto ali pa ločeno nepremičnine in stroje. Pri prodaji ji bo tokrat pomagala avstrijska spletna dražilnica Netbit, ki se je kot uspešna že izkazala pri prodaji premoženja v nekaterih drugih stečajnih postopkih. JI Podjetje Eho je preraslo svoje proizvodne prostore v Štorah. Eho bi se spet selil Zaradi stalne rasti se v podjetju Eho iz Štor, ki je vodilni proizvajalec hladilnih sistemov v jugovzhodni Evropi, spet soočajo s premajhnimi proizvodnimi in skladiščnimi zmogljivostmi. Zato so začeli razmišljati o naložbi v nove prostore na večji lokaciji. »Pri tem smo trenutno še zelo previdni, saj so razmere na trgih, kjer delujemo, težke in nejasne. Bi se pa za novo naložbo hitreje odločili, če bi bili deležni kakšne dobre finančne spodbude države,« pravi direktor Andrej Pušnik. Podjetje Eho, ki je v lasti družine Pušnik in uspešno deluje od leta 1980, se je zaradi širitve poslovanja moralo že nekajkrat seliti. Nazadnje se je pred tremi leti iz Laškega preselilo v Štore, kar pa ni bila »sanjska« lo- kacija. »Prvotna odločitev je bila, da svoje poslovanje razširimo v novi poslovni coni Arnovski gozd v žalski občini, vendar so se vsi postopki za gradnjo odvijali prepočasi. Zato smo bili prisiljeni poiskati drugo rešitev na manjšem prostoru v Štorah,« pojasnjuje Andrej Pušnik. V podjetju zdaj spet razmišljajo o žalski poslovni coni, a brez kakšne spodbude bodo načrte o selitvi težje uresničili. »Želimo, da država prepozna tudi uspešna domača mala in srednja podjetja ter jim kdaj tudi konkretno pomaga pri njihovi širitvi poslovanja in prodiranju na nove trge,« je do napovedi vlade, da bo finančno podpirala predvsem tista podjetja, ki odpirajo nova delovna mesta, kritičen Pušnik. Kot poudarja, Eho že ves čas vlaga v posodobitev opreme in v širitev svojih proizvodnih prostorov. Podjetje kar 85 odstotkov prihodkov, ki znašajo približno 15 milijonov evrov, ustvarja na tujih trgih in že ves čas zaposluje malo več kot 70 ljudi. JI, foto: GrupA Popravek V prejšnji številki smo v članku Regres višji kot lani objavili napačen podatek za izplačilo regresa v podjetju Skaza. Pravilen podatek je, da bodo zaposleni regres prejeli v petek, 30. junija, v višini 850 evrov. Za napako se opravičujemo. GOSPODARSTVO 5 Poslovna stavba Erica v Velenju Velenjski Erico uradno Eurofinsu Vodilna globalna korpora-cija na področju okoljskega testiranja Eurofins Scientific je z lastniki družbe Erico minuli teden podpisala sporazum o prevzemu tega vodilnega neodvisnega laboratorija za storitve okoljske-ga testiranja v Sloveniji. Kot smo že poročali, Gorenje nadaljuje prodajo podjetij nekdanje divizije Ekologija, energetika in storitve, pod okrilje katere je do nedavnega sodil tudi Erico, največji zasebni laboratorij za okoljska testiranja v državi, ki zagotavlja celovit nabor storitev analiz vode, zraka in tal. Podjetje je bilo ustanovljeno pred 25 leti in ima v Velenju 46 zaposlenih. Svoje storitve primarno zagotavlja največjim industrijskim podjetjem, termoelektrarnam, premogovnikom, a tudi občinam. Erico ima tudi zmožnosti preizkušanja farmacevtskih pripravkov, kar trenutno predstavlja le majhen delež poslovanja. Nov lastnik, nove priložnosti Sporazum o prevzemu za Eurofins predstavlja dobro vstopno točko v ta del Evrope, za velenjsko podjetje pa priložnost za nadaljnji stabilen razvoj in pridobivanje dragocenega strokovnega znanja Eurofins Scientific je v svetovnem merilu vodilno podjetje na področju testiranja prehrambnih in farmacevtskih izdelkov ter okoljskega testiranja in tudi eden vodilnih neodvisnih ponudnikov testiranj in laboratorijskih storitev na področju kmetijske tehnologije, genomike, farmakologije ter podpore kliničnim študijam. Poleg tega je Eurofins eden ključnih novih igralcev na področju specializiranega kliničnega diagnostičnega testiranja v Evropi in ZDA. Z več kot 28 tisoč zaposlenimi v 310 laboratorijih v 39 državah ponuja nabor več kot 130 tisoč analitičnih metod za oceno varnosti, identitete, sestave, pristnosti, izvora ter čistosti bioloških snovi in izdelkov ter za inovativno klinično diagnostiko. pod okriljem vodilne globalne korporacije na področju testiranja okolja ter prehrambnih in farmacevtskih izdelkov. Izvršni pomočnik uprave v Skupini Gorenje Marijan Penšek verjame, da bo Erico kot del skupine Eurofins pridobil veliko, predvsem dostop do širokega nabora tehničnih znanj in možnosti mreženja. Nekdanji lastniki Skupina Gorenje, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje pa bodo, kot pravi Penšek, z Ericom in Eurofin-som še naprej poslovno sodelovali. Predsednik uprave Eurofinsa Gilles Martin je ob podpisu pogodbe povedal, da nakup Erica omogoča skupini Eurofins dober vstop na slovenski trg analitičnega testiranja in krepitev prisotnosti v srednji ter vzhodni Evropi. Da menjava lastništva prinaša v podjetje nove priložnosti, upajo tudi zaposleni. Ti so sicer v dneh pred sklepnim delom prodaje zagrozili tudi s stavko, a so ravno zaradi prodaje in napovedanega nadaljnjega razvoja svoje zahteve za zdaj nekoliko omilili, je dejala predsednica sindikata Anastazija Vrbovšek in dodala, da bo dejanska vrednost prodaje za podjetje in zaposlene vidna šele čez čas. LEA KOMERIČKI Klinika Mayo strateški partner Mikropisa Žalsko računalniško podjetje Mikropis Holding je v okviru obiska v ZDA, ki ga je organizirala ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji, sklenilo dolgoročno strateško partnerstvo s kliniko Mayo. Mikropis in eno najbolj uglednih zdravstvenih ustanov v svetu je povezala mobilna in spletna aplikacija za zdrav življenjski slog 24alife, ki jo Žalčani razvijajo že sedem let in jo uspešno širijo med uporabniki po vsem svetu. Mikropis, ki se je v zadnjih letih iz klasičnih IT-storitev preusmeril predvsem v IT-storitve na področju preventivnega zdravstva, bo zdaj aplikacijo 24alife razvijal skupaj s kliniko Mayo. Ta je z nakupom 10-odstotnega deleža tudi lastniško vstopila v podjetje in s tem je Mikropis postal del skupine, ki zaposluje 63 tisoč ljudi in vsako leto zdravi več kot 1,3 milijona bolnikov, njena blagovna znamka pa je v svetu med najbolj priznanimi. Direktor in lastnik Mikropisa Janez Uplaznik o višini kupnine ne želi govoriti, pravi le, da bo partnerstvo z Američani prineslo veliko novih delovnih mest in podjetju omogočilo krepitev prisotnosti na trgih, ki ga najbolj zanimajo, to je v Evropi, na Bližnjem vzhodu in Kitajskem ter v Indiji in ZDA. Uplaznik je tudi napovedal, da bo Mikropis skupaj s kliniko Mayo v okviru aplikacije za zdrav življenjski slog razvijal nove programe zoper debelost in stres, ki sta najbolj pereči težavi sodobnega življenjskega sloga. JI Je uprava zapravljala? Združenje multiple skleroze Slovenije, ki je največji posamični lastnik Term Topolšica, je na nedavni seji skupščine te družbe glasovalo proti večini sklepov, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Razlog je anonimno pismo vsem delničarjem, češ da so vodilni z denarjem podjetja, a za lastne potrebe, na veliko kupovali v Merkurju. Kljub nasprotovanju združenja, ki ima v Termah Topolšica že dvajset let malo več kot 25-odstotni lastniški delež, so na seji skupščine podprli vse sklepe. »Čudimo se, da so ostali delničarji potrdili poročilo o poslova- nju družbe v letu 2016 ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu, saj so, kolikor vemo, vsi dobili anonimno pismo, poleg tega ga je naš predsednik Alojzij Ješelnik na seji tudi pred vsemi prebral,« je povedala sekretarka združenja Polona Šmid. Podrobne vsebine pisma ni razkrila, dejala je le, da so v njem omenjeni kupovanje v Merkurju za zasebne namene in pogosta skupna kosila uprave ter nadzornega sveta. Kot je še povedala Šmidova, bo nadzorni svet po dopustih preveril vse navedbe iz anonimnega pisma in nato sprejel morebitne ukrepe. JI Delničarji Term Olimia letos brez dividenc Kot zadnji v tem mesecu se bodo od družb na Celjskem sestali lastniki Term Olimia. Vodstvo zdravilišča jim bo poročalo o lanskem poslovanju, na dnevnem redu seje sta tudi delitev bilančnega dobička in izvolitev novega nadzornega sveta. Terme Olimia so lani poslovale dobro. Ustvarile so 18,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 9 odstotkov več kot predlani, ter imele 1,5 milijona evrov čistega dobička. Bilančni dobiček družbe znaša 5,2 milijona evrov, ki pa naj bi v skladu z dividendno politiko, ki jo je novembra lani sprejel nadzorni svet, ostal nerazporejen. Razlog je 10 milijonov evrov velika naložba, v okviru katere bodo v termah do sredine prihodnjega leta prenovili in razširili bazenski kompleks Termalija. Delničarji, med katerimi ima posredno večinski delež država, bodo torej letos ostali brez dividend. Na seji skupščine bodo lastniki term izvolili svoje štiri predstavnike v nadzorni svet, saj bo sedanjim članom septembra potekel mandat. Po predlogu naj bi delo uprave še naprej nadzirali Bernarda Babič iz Slovenskih železnic in Tadeja Čelar iz Kapitalske družbe, ki naj bi se jima pridružila dva nova člana - Dušan Žičkar, ki je prav tako iz Slovenskih železnic, in Marko Tišma, finančni svetovalec iz Rogaške Slatine. JI OGRAJE KOCEVAR www.ograje.com (< 080 23 02 Najboljše ideje spet brezplačno na Mosu Družba Celjski sejem bo tudi na letošnjem Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti omogočila brezplačno predstavitev desetim mladim podjetnikom. Zbiranje prijav se bo končalo jutri, 30. junija. Na razpis, ki je že sedmi po vrsti, se lahko prijavijo podjetniki oziroma člani podjetniške skupine, stari od 18 do 35 let. Podjetnik oziroma skupina mora biti najmanj 25-odstotni lastnik podjetja, to pa ne sme biti starejše od treh let. Posebna komisija bo med prijavljenimi izbrala deset najboljših podjetniških idej, ki jih bodo avtorji lahko brezplačno predstavili na Mosu na skupnem razstavnem prostoru. Deležni bodo tudi širše promocije. Družba Celjski sejem natečaj Mosovi podjetni talenti, v okviru katerega se je do zdaj na jesenskih sejmih predstavilo že 35 mladih podjetnikov, pripravlja skupaj z iniciativama Start-up Slovenija in Start-up Maribor, Inkubatorjem Savinjske regije, podjetjem Pro-bit in medijsko-založniško hišo na področju energetike v Sloveniji in jugovzhodni Evropi Energetika.net. JI vrhunska slovenska kakovost izmere in svetovanje na terenu 10-letna garancija rešitve po meri brez 6 IZ NAŠIH KRAJEV Projekt za otroke s posebnimi potrebami CELJE - Projekt Strokovni center Vsi je v OŠ Glazija zaživel letos spomladi in bo do jeseni 2020 ponujal pomoč otrokom s posebnimi potrebami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter družinam, na voljo pa bodo tudi usposabljanja za strokovne delavce. Na podlagi razpisa ministrstva za izobraževanje je nastal konzorcij štirih šol s prilagojenim programom, ki bodo vsaka na svojem območju ponujale tovrstno pomoč. Poleg Glazije so to še II. OŠ Žalec, CVIO Velenje in OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje, ki bodo sodelovale v okviru strokovnih izobraževanj ali pri zapletenejšem primeru katerega otroka. Projekt je vreden več kot 550 tisoč evrov, ki sta jih zagotovila Evropski socialni sklad in država. To je tudi pilotna študija, ki naj bi pokazala, s koliko strokovnega kadra se da pomagati otrokom s posebnimi potrebami. Podobnih centrov je v Sloveniji še devet. Za pomoč in podporo Vodja projekta je specialna pedagoginja v OŠ Glazija Sabina Korošec Zavšek, ki je bila na ponedeljkovi predstavitvi kar malo razočarana, da se je niso udeležili predstavniki večine celjskih vrtcev in šol. Tudi vzgojitelji in učitelji se lahko vključijo v projekt, saj je v šolah vedno več otrok s posebnimi potrebami, pri delu z njimi pa sta dobrodošla strokovna pomoč in dodatno usposabljanje. V projektu bo v vseh treh letih vključenih 49 strokovnih sodelavcev, obravnavali bodo 798 otrok in mladostnikov in več kot 300 družin. Na strokovnih izobraževanjih naj bi sodelovalo 1.500 udeležencev. Storitve so na voljo otrokom iz OŠ Glazija in njihovim staršem ter učiteljem, šola pa jih nudi tudi partnerskim organizacijam in posameznim družinam. »Letos so naši partnerji ZD Celje - razvojna ambulanta, Center za socialno delo Celje, Vrtec Anice Černejeve, II. OŠ Celje, Šolski center Celje in III. OŠ Rogaška Slatina,« pravi Korošec Zavškova in našteje štiri področja delovanja: specialnopedagoško diagnostiko, ki so ji dodali še terapevtsko diagnostiko z vidika fizioterapije in delovne terapije, svetovanje in Sabina Korošec Zavšek je specialna pedagoginja v OŠ Glazija in predsednica zveze za avtizem, več let je bila v celjski komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. »Včasih se govori, da lahko vsak dobi odločbo, s čimer se ne morem strinjati, saj smo v komisiji vedno temeljito pregledali vse vloge. Je pa res, da imajo ljudje danes več znanja za prepoznavanje in odkrivanje teh otrok in da jih prej pošljejo po pomoč.« strokovno podporo otrokom in njihovim družinam ter strokovnim delavcem, izdelovanje in izposojo didaktičnega materiala in opreme ter razvoj strokovnega dela. V praksi to pomeni, da lahko partnerji dobijo brezplačno strokovno svetovanje v zvezi z otrokom, delovno terapijo ali fizioterapijo, pomagajo lahko, da se starši naučijo ravnati z otrokom tako, da spodbujajo njegov razvoj. Starši lahko pridejo le na predavanja ali si izposodijo določene pripomočke ... Posebej pomembne so brezplačne terapije za otroke, ki jim pomagajo pri razvoju in ki jih morajo starši sicer plačevati ali pa so jim nedostopne, na primer terapije v bazenu OŠ Glazija. Da je projekt pomemben, meni Marija Pla-ninšek Bojovič, predstojnica razvojne ambulante ZD Celje: »Otrok s posebnimi potrebami je vsako leto več, težave pa se spreminjajo. Avtizma na primer pred desetimi leti skoraj ni bilo, zdaj sta v razvitem svetu že dva avtista na sto rojenih. Vedno več je nedonošenih otrok, ki imajo motnje. Z vsemi temi je treba delati od rojstva in to prinese uspehe, velikokrat se otrok lahko osamosvoji.« TC Lokalne skupnosti skrbijo za boljše počutje države ŠENTJUR - Slavnostni govornik na proslavi ob dnevu državnosti je bil župan mag. Marko Diaci, ki je v svojem govoru kritično pogledal na stanje duha z namenom, da bi spodbudil k razmisleku. »Veliko lahko povemo o tem, kaj so nam zapustili predniki in nekdanje državne tvorbe, vse z mero idealizacije. Premalo se sprašujemo, kaj nam prinaša prihodnost oziroma kaj bomo zapustili zanamcem. V preteklosti smo suvereni, prihodnost nas obdaja z negotovostjo,« je povedal v svojem govoru Diaci in med drugim opomnil na slabo domovinsko vzgojo naših potomcev ter tudi na slabo samopodobo. Spomnil je na številne cilje, ki si jih je država postavila pred 26 leti, a se niso uresničili. Kje je zelena država z nasmejanimi ljudmi? Zakaj ključni okolje-varstveni projekti vse preveč dobivajo politični predznak? »Tudi svoboda govora se lomi pod pritiski političnih elit, ideja skupne Evrope pa ob pritiskih nacionalnih interesov. A dejstvo je, da živimo mnogo bolje kot večina osta- lih prebivalcev planeta, in prav gonilo boljšega počutja v državi so lokalne skupnosti, ki povezujejo svoje občane.« Po županovih slavnostnih besedah se je nadaljeval kulturni program, ki ga je letos podobno kot vsa leta do zdaj oblikoval Pihalni orkester Šentjur s sodelujočimi. Tokratna proslava je nosila ime po pesmi Tebi, domovina, ki jo je napisal lokalni glasbenik Peter Tovornik, enako kot številne druge pesmi, ki so jih predstavili na prireditvi pred šentjursko občino. BGO Svetniki potrdili reorganizacijo Po novem občinska uprava brez oddelka za finance CELJE - Mestni svet je po hitrem postopku v drugem branju sprejel odlok o reorganizaciji občinske uprave, s katero je ukinjen oddelek za finance in gospodarstvo. Glavne vsebinske spremembe v primerjavi s prejšnjo organizacijo se nanašajo na združevanje pristojnosti na področju premoženjskopravnih zadev, javnih naročil in investicij. Prav tako na združevanje strokovnih služb za odmero komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ter na področja urbanizma in prometa. V vodstvu občinske uprave ocenjujejo, da glede na to, da se vsebine in pristojnosti obstoječega oddelka za finance in gospodarstvo smiselno združujejo s sorodnimi vsebinami oddelka za splošne zadeve in oddelka za okolje in prostor ter komunalo, ohranitev oddelka v dosedanji obliki ni več smotrna. Po polemični razpravi je za odlok o reorganizacij občinske uprave glasovalo 16 svetnikov, devet jih je spremembi nasprotovalo. Mestni svet je brez razprave in soglasno podprl predlog župana, da občina izstopi iz dveh interesnih združenj občin, Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije. Kot ugotavljajo v celjski občini, združenji ne zagotavljata v zadostni meri uveljavljanja interesov mestnih občin. Te bo MOC še naprej uresničevala v Združenju mestnih občin Slovenije. ROBERT GORJANC Območje vrtca bodo sanirali In analizirali vzorce zemlje še na območju ostalih celjskih vrtcev CELJE - Aprila smo poročali, da naj bi Kmetijski inštitut Slovenije v odvzetih vzorcih zemlje z območja otroškega igrišča enote Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji odkril povečane vrednosti težkih kovin. Starši so na to opozorili tako vodstvo vrtca kot Mestno občino Celje. Ta je nato naročila dodatno analizo pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ki je pokazala podobno. Glede na veljavne predpise so presežene opozorilne vrednosti za baker, svinec in arzen ter kritične vrednosti za kadmij in cink. Iz občine so tako sporočili, da bodo pristopili k takojšnji sanaciji zemljine. Aprila je javnost o preseženih vrednostnih težkih kovin nekdo obvestil z anonimnim pismom. Vzorce so pri pregledu, ki ga je naročila občina, zaposleni na nacionalnem laboratoriju jemali po celotnem igrišču. Iz rezultatov je razvidno, da so v površinskem delu kot tudi v globini do dvajset centimetrov tla prekomerno onesnažena z nekaterimi težkimi kovinami. Ostala merjena onesnaževala - nikelj, celokupni krom in živo srebro - ne presegajo mejne vrednosti po zdaj veljavnih predpisih. V mivki, odvzeti v peskovniku istega vrtca, niso bile ugotovljene neskladnosti s predpisi. V občini -glede na to, da so bile meritve na tem območju narejene že leta 2005 in so bile takrat bistveno nižje - sklepajo, da je bila bolj onesnažena zemljina v nižjih plasteh, saj se v času gradnje na območju vrtca ni dovažalo nobene zemlje. Vodstvo občine omenja še, da na državni ravni ni ne predpisov ne priporočil, kakšne ukrepe je treba izvajati v takšnih primerih in pri takšni rabi tal, zato je občina Nacionalni inštitut za javno zdravje zaprosila za mnenje in priporočila. Iz prejetega mnenja je razvidno, da ocenjuje, da otroci med bivanjem v vrtcu niso bili izpostavljeni na takšen način in do takšne mere, da bi to lahko ogrozilo njihov telesni razvoj in zdravje. Kljub temu predlagajo, da se preuči možnost sanacije tega območja. Kar bo v praksi pomenilo odstranitev zemljine v vrhnjem sloju celotne površine vrtca. Vrhnji sloj bodo nadomestili s čisto zemljo in nato z zatravitvijo s travno rušo. To naj bi storili čim prej. SŠol Z novo podobo jemlje dih ŽALEC - Zgradba, v kateri domujeta Upi Ljudska univerza Žalec in Waldorfska šola Savinja, je dobila novo podobo. V sodelovanju z Občino Žalec sta obnovili fasado in okolico šole. Obnovo, vredno približno pol milijona evrov, so simbolično zaključili prejšnji četrtek popoldne, ko so pripravili slavnostno prireditvev. Obnova zgradbe se je začela zgodaj spomladi. V približno treh mesecih so obnovili fasado šole in telovadnice, uredili nadstreške in vhode v zgradbo ter na telovadnici zamenjali okna. Ob vsem tem so na dvorišču uredili tudi odvodnjavanje in kanalizacijo ter zunanjo podobo tako sprednjega kot zadnjega dvorišča. »Upi Ljudska univerza Žalec si je že dolgo prizadevala obnoviti staro dotrajano fasado. Nova zunanja podoba zgradbe, v kateri domuje, je pika na i našemu delovanju. Udeležencem smo s tem omogočili še toliko lepše in boljše pogoje za delo,« pravi Franja Centrih, direktorica žalske ljudske univerze, ki nudi široko paleto izobraževalnih programov za vse generacije, letno pa jo obišče približno šest tisoč posameznikov. Ljudska univerza v zgradbi deluje že več kot štirideset let, Waldorfska šola Savinja od leta 2013. »Veseli nas, da smo zgradbi nadeli pravo obleko, saj do zdaj ni izražala tistega, kar se dogaja znotraj teh zidov. Z novo fasado, dvoriščem in igriščem je stavba dobila tisto, kar ji pritiče,« dodaja ravnatelj mag. Boštjan Štrajhar. ŠO, foto: GREGOR AUDIČ IZ NAŠIH KRAJEV 7 Do nasilne spojitve bolnišnic ne sme priti O položaju Bolnišnice Topolšica tudi na občinskih svetih - Civilna iniciativa ministrstvu očita hitenje in pomanjkanje argumentov VELENJE - Poleg dviga cene toplotne energije in neizplačevanja okoljskih odškodnin v Šaleški dolini v teh dneh temperaturo dviguje tudi napovedana pripojitev Bolnišnice Topolšica k Splošni Bolnišnici Celje. V dolini so družno proti takšni potezi ministrstva. Slednje želi pripojitev izpeljati še pred poletnimi počitnicami, čeprav rezultati opravljenih analiz še niso znani, prav tako še nima pripravljenih nobenih izračunov, ki bi nakazovali na pozitivne ekonomske učinke. O zdravstvenih na ministrstvu še ne razmišljajo. Civilna iniciativa je v podporo za ohranitev Bolnišnice Topolšica do zdaj zbrala 16.434 podpisov. Na strani iniciative so predstavniki lokalne oblasti, vodstvo bolnišnice, zaposleni in tudi bolniki. »Slednji prihajajo iz vse Slovenije in ne zgolj iz ožjega savinjsko-šaleškega bazena, kot nam nekateri radi očitajo,« je med drugim na predstavitvi na seji mestnega sveta Velenje povedal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Jurij Šorli. V podrobni predstavitvi delovanja bolnišnice in njenega pomena za slovenske bolnike in lokalno okolje se je Šorli dotaknil tudi poslovanja in likvidnostnih težav. Teh ne za- nika. »Smo edina sekundarna bolnišnica za pljučne bolezni v Sloveniji. In trenutno poslujemo pozitivno. A dejstvo je, da Bolnišnica Topolšica brez dodatnega denarja kljub trenutnemu pozitivnemu poslovanju ne more preživeti. Ker je obnovo izvedla z lastnimi sredstvi.« Nov poziv vladi V dolini so ponovno razočarani nad vladnim odnosom. »Če se ne pogovarjajo zaradi tega, ker ne vedo, kaj storiti, je to dobro,« se je nekoliko pošalil velenjski župan Bojan Kontič, ki podobno kot njegovi kolegi v Šaleški dolini pripojitvi topolške bolnišnice k celjski ostro nasprotuje, čeprav kot pravi, nimajo nič proti celjski bolnišnici, a dejstvo je, da ima tudi slednja finančne težave. »Brez tehtne analize ne bi smeli tako grobo posegati na občutljivo področje zdravja, kjer je težav veliko. In vsi vemo, da problem slovenskega zdravstva ni Bolnišnica Topolšica, temveč odtekanje denarja v zasebne žepe,« meni Kontič. Čeprav zdravstveno ministrstvo v skopih nastopih javnosti sporoča, da združitev bolnišnic ne pomeni zmanjševanja standarda, v to verjame le malokdo. Tudi zato, ker se ministrica srečanj, okroglih miz in občinskih svetov ne udeležuje. Uradniki ministrstva pa ljudem z vedno več vprašanji tudi ne znajo ponuditi odgovorov. Predvsem zato, ker jih še ni. Zato velenjski mestni svetniki, šoštanjski občinski svetniki in člani civilne iniciative vlado pozivajo, naj odločitev o usodi bolnišnice preloži na jesen oziroma na čas, ko bo znala odgovoriti na številna odprta vprašanja. LEA KOMERIČKI Foto: Bolnišnica Topolšica Ali je najlepše mesto v Evropi v Savinjski dolini? ŽALEC - Občina bo letos ena od dveh slovenskih občin, ki se bosta potegovali za naziv najlepše urejenih evropskih mest in krajev Entente Florale Europe 2017. Občina Žalec je na tekmovanju sodelovala že leta 2003 in prejela srebrno priznanje. A župan Janko Kos je prepričan, da se je občina v teh letih tako spremenila, da si zasluži novo priložnost za pridobitev naziva. Največje novosti so prenovljen kulturni dom, prenova mestnega jedra, nova oprema, urejeni parki in urejena okolica, fontana Zeleno zlato ... »Zdaj je res napočil trenutek, da ugotovimo, ali bo komisija priznala naš napredek in opazila naš trud,« je sodelovanje na tekmovanju komentiral župan Janko Kos. Pogoj za sodelovanje na mednarodnem tekmovanju je, da kraj predhodno doseže dobro uvrstitev na nacionalnem tekmovanju Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki ga vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije. Komisija nato določi dve mesti, ki bosta tekmovali na mednarodnem tekmovanju, letos sta to Žalec in Piran. Mednarodna komisija je 27. junija obiskala Žalec in ocenila traso, sestavljeno iz enajstih točk. Ogledala si je Dom II. slovenskega tabora Žalec, športni park ter osnovno šolo in pokopališče. Komisija se je nato odpravila proti Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, si ogledala Vrt zdravilnih zelišč ter Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva. Člani komisije so se ustavili še pri krajinskem parku Vrbje, si ogledali zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, energijski biopark Nivo, dvorec Novo Celje, Sadjarstvo Mirosan, staro mestno jedro ter ogled zaključili pri fontani piva. Pri oceni je komisija upoštevala prostorsko načrtovanje in razvoj, naravno okolje, grajeno okolje, pokrajino, zelene prostore, zasaditve trajnih in sezonskih nasadov, okoljevar-stveno izobraževanje, turizem in prosti čas. Sicer so priprave na tekmovanje v občini trajale že od lanskega novembra. Priprave je vodila in nadzirala posebna ekipa, na čelu katere je župan. Osnovni namen gibanja je sicer ozaveščanje in skrb za dvig bivanjske kulture in estetsko ter naravi prijazno urejanje življenjskega okolja. Kot je povedala podžupanja Hana Šuster Erjavec, glavni cilj občine ni zmaga, temveč spodbujanje urejenosti kraja, trajnostnega razvoja, ekološke ozaveščenosti ter ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Razglasitev rezultatov, kjer bo komisija podelila naziv najlepše urejenim evropskim mestom in krajem Entente Florane Europe 2017, bo 15. septembra v Podčetrtku. EP Žlausu češko priznanje VOJNIK - Vsestranski kulturni ustvarjalec Jože Žlaus iz Globoč je prejel v soboto na Češkem visoko priznanje. Gre za priznanje občine Česka Skalice, kjer je muzej znamenite pisateljice Božene Nemco-ve (1816-1862). Pisateljica je v tem kraju preživljala mladost. Življenju in delu Nemco-ve ter češki kulturi nasploh se Žlaus veliko posveča. Nemcovo štejejo Čehi za začetnico njihove sodobne proze, umetnici je nato slavo prinesel njen roman Babica, po češko Babička. Postal je najbolj priljubljeno češko prozno delo. Žlaus je prejel v soboto češko priznanje za svoje odkrivanje življenja in dela te znamenite češke avtorice ter njuno posredovanje češki in slovenski kulturni javnosti. V svoji Galeriji Piros v Globočah ima namreč Žlaus bogato zbirko del Nemcove, ki obsega približno štiristo enot. Za češko kulturo se je posebej navdušil pred več kot Jože Žlaus desetletjem. To je bilo med razstavo njegovih grafik iz ciklusa Lepote Slovenije na Češkem, kamor ga je povabila Ljudska univerza Celje. Na Češkem je doslej imel pet razstav in to v različnih mestih. Ob 150-letnici smrti Nemcove je imel v Jaromiru v mestnem muzeju razstavo svojih pastelov na temo njenega življenja in dela. Žlaus je bil med drugim tudi pobudnik ponovnega izida pesniške zbirke velikega češkega pesnika Mache. Izšla je v dvojezični, slovensko-češki bibliofilski izdaji. BJ Obnova ceste ob Zdraviliškem trgu ROGAŠKA SLATINA - Župan Branko Kidrič je z izbranim izvajalcem pred dnevi podpisal pogodbo za obnovo lokalne ceste ob Zdraviliškem trgu. Gre za ključno povezavo med središčem mesta in območjem hotelov. Dela v vrednosti 464 tisoč evrov bo izvedlo podjetje Markomark Nival. Obnovilo bo odsek lokalne metrov. Za boljše prometne po-ceste od krožišča pri avtobusni goje pešcev in kolesarjev bodo postaji do križišča pri Terapiji zgradili pločnik in dvosmerno v skupni dolžini približno 400 kolesarsko stezo, cestišče pa se bo za širino nove infrastrukture z vkopom pomaknilo proti pobočju Janine. Zaradi zahtevnega terena bodo morali zgraditi 180 metrov opornega zidu in 56 metrov kamnitih zložb. Na zahtevo soglasodajalcev bodo v traso ceste vgrajeni nekateri komunalni vodi, vključno z meteorno kanalizacijo, ki zdaj na širšem območju povzroča škodo. Ob celotni cesti bo obnovljena tudi javna razsvetljava. Finančna sredstva je v celoti zagotovila občina iz Vse bodo sprejeli VOJNIK - Občina bo poskrbela, da bodo lahko prihodnje šolsko leto obiskovali javni vrtec Mavrica vsi prijavljeni otroci. Prijavljenih je namreč več otrok, kot je možnosti za njihov sprejem v vrtec. Med aprilskim vpisom je bilo namreč vpisanih kar 131 otrok, trije starši so nato otroke izpisali. Takšno skupno število delno presega možnosti obstoječih 21 oddelkov, zato je občina našla rešitev. Za prvo starostno obdobje bo tako oblikovana dodatna polovična skupina, ki bo začela delovati na začetku novega leta. Takoj po začetku novega šolskega leta težav namreč še ne bi bilo. Prednost za vključitev v dodatno polovično skupino bodo imeli otroci, ki so občani Vojnika. Občina bo za delovanje nove polovične skupine poskrbela za dodatna sredstva. Oblikovanje takšne skupine zahteva v vrtcu med drugim zaposlitev ene strokovne delavke. BJ proračuna. Severni del trase, od priključka za Grand hotel Donat do križišča pri Terapiji, bodo gradili konec leta. Južni del trase, od kro-žišča pri avtobusni postaji do priključka za Grand hotel Donat, pa bodo nadaljevali spomladi prihodnje leto, in sicer od februarja do maja. Predvidene so občasne polovične zapore prometa, dostop do posameznih stavb ob gradbišču bodo zagotavljali ves čas gradnje. StO Nova poslovna cona VOJNIK - Občinski svet je sprejel občinski podrobni prostorski načrt za novo poslovno cono v Vojniku. Gre za pol hektarja veliko še nepozidano zemljišče ob glavni cesti, in sicer nasproti bolnišnice za duševne bolezni. Med javno razgrnitvij o in javno razpravo o tem občinskem podrobnem načrtu, bila je lani poleti, ni bilo pripomb. Na obstoječem travniku bodo po načrtih zgrajene štiri poslovne stavbe za industrijske, trgovske in skladiščne potrebe. Zemljišče še ni komunalno in energetsko opremljeno. BJ JOTAS, d. o. o., TRG SVOBODE 7, 3270 LAŠKO PROSTO DELOVNO MESTO V lokalu Pizzerija Špica v Laškem vam ponujamo delo picopeka Možnost zaposlitve za nedoločen čas. V primeru želje po sodelovanju pišite ali pokličite: e-mail: pizzerija.spica@siol.net ali telefon: 041 788 467 (g. Rajko) 8 IZ NAŠIH KRAJEV Smučarski skoki v tropski vročini Zadnjo zimsko sezono so imele Vizore kar tri državne prvake VOJNIK - V Vizorah pri Novi Cerkvi je bilo v soboto odprtje novih pridobitev tamkajšnjega smučarskega društva, ki se posveča vzgoji najmlajših skakalk in skakalcev. Društvo, ki je na ta način obeležilo letošnjo 30-letnico delovanja, je prenovilo štiri skakalnice in postavilo klubsko brunarico. Odprtje je bilo v znamenju smučarskih skokov, in sicer v tropski vročini. Skakalnice so po novem plastificirane in tako omogočajo skoke tudi v času, ko snega ni. »Bile so že zastarele, poleg tega se je na njih dalo skakati le v zimskem času,« pojasnjuje odločitev za vlaganja v Vizorah predsednik Smučarskega društva Vizore Felix Skutnik. Do lani so zato morali voziti otroke na treninge drugam. V Vizorah imajo 7-metrsko, 13-metrsko, 25-metrsko in 37-metrsko skakalnico. Med drugim je bila postavljena klubska brunarica, kar je bila dolgoletna želja društva. Otroci so v njej pridobili svojo garderobo. Med prenovo je bilo poskrbljeno tudi za osvetlitev športnih naprav, ki omogoča treninge tudi v obdobju, ko je dan najkrajši. Društvo je prav tako pridobilo napravo za zasneževanje. Za najmlajše »orle« so v Vizorah po novem dobri pogoji »Najpomembneje je, da nam bo s temi vlaganji uspelo, da bodo lahko otroci na domačih skakalnicah trenirali tako po- zimi kot poleti. Prav tako nam je uspelo znižati stroške,« je povedal predsednik društva. Vrednost naložb v nove prido- bitve v Vizorah znaša približno tristo tisoč evrov, in sicer brez upoštevanja prostovoljnega dela. Društvo si je pomagalo z lastnimi in s spon-zorskimi sredstvi, delno sta mu priskočili na pomoč tudi občina in Smučarska zveza Slovenije. V Vizorah imajo trenutno osemnajst skakalcev, ki nastopajo na državni in tudi mednarodni ravni. Med njimi je nekaj deklic, ki so uspešne zlasti v nordijski kombinaciji. »Predvsem dajemo poudarek vzgoji skakalcev do konca njihovega obiskovanja osnovne šole. To ne pomeni, da se jim pozneje odpovemo,« je povedal predsednik Skutnik. Pozneje jih usmerjajo v pa-nožni center v Kranj. »Tam še vedno skačejo pod našim imenom, ampak pod vodstvom panožnih trenerjev in pod nadzorom našega trenerja,« pojasnjuje Skutnik. Pri vzgoji najmlajših skakalcev so Vizore uspešne, saj so imele zadnjo zimsko sezono kar tri državne prvake: od tega dva v nordijski kombinaciji in enega v solo skokih. Smučarski skoki v Vizorah imajo dolgo tradicijo. Njihov začetek sega v sredino prejšnjega stoletja. BRANE JERANKO Foto: GrupA Ceste ostajajo na prednostnem seznamu ŠENTJUR - Župan Marko Diaci je podpisal pogodbo za obnovo cestne infrastrukture v Ulici II. bataljona in na cesti Na Brdo v naselju Hruševec. Investicijo v bruto vrednosti 327 tisoč evrov bo izvedlo podjetje Tomgrad iz Podčetrtka. Dela naj bi bila končana do novembra letos. V Ulici II. bataljona je poleg gradnje pločnika in ceste v širini pet metrov in pol ter v dolžini 320 metrov predvidena zamenjava vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Uredili bodo javno razsvetljavo in položili nov telekomunikacijski vod. Podoben obseg del je predviden tudi na cesti Na Brdo, in sicer v dolžini 175 metrov. Kot je dejal Diaci, skrb za cestno infrastrukturo ostaja ne prednostnem seznamu. V nekaj tednih bo končana gradnja pešpoti ob Pešnici, za prvega julija pa je predvideno slavnostno odprtje celostne obnove vaškega jedra na Kalobju. Do konca leta bo končana tudi zelo zahtevna obnova Ulice 1. celjske čete. StO Pri investicijah na državnih cestah izpostavimo ureditev težav s pločnikom pri Šolskem centru Šentjur. Zaplet z zemljiščem v šolski lasti bodo rešili z dodatnim prehodom za pešce. Za obnovo odseka Loke-Ledinščica naj bi bil že izbran izvajalec. Aktualen je razpis za prenovo ceste Planina-Sevnica. Pričakuje se še obnova mostu pri Zikošku in mostu čez Pešnico v Dolah. Stari grehi Ksevta bremenijo občinski proračun VITANJE - Čeprav je javni zavod Ksevt marca postal kulturni zavod državnega pomena in je država vzpostavila sistemske finančne pogoje za nadaljnje delovanje, ostaja Občini Vitanje glede na manjši proračun še precej finančnega bremena. Na zadnji seji so se občinski svetniki strinjali, da bi petdeset tisoč evrov, kolikor mora občina vrniti ministrstvu za kulturo, odplačali v naslednjih petih letih in ne samo v enem znesku. Javni zavod je imel v preteklosti denarne težave in ni plačeval najemnine za poslovne prostore Občini Vitanje. Z novo ustanoviteljsko shemo mora občina kot ustanoviteljica zavoda njegove obveznosti poravnati. Določene obveznosti so zavodu že delno odpisali, na zadnji seji so svetniki sprejeli nov sklep, da občina zavodu dolg v vrednosti 12950 evrov odpiše. Občina se je namreč pred vstopom v javni zavod obvezala, da bo pokrila izgubo. Svetniki so se tudi seznanili z zaključnim računom Ksevta za preteklo leto, ki ga je zaradi neurejenega sistematskega financiranja zavod zaključil z izgubo v višini 7.330 evrov. Četudi je župan vesel, da je občina z državo podpisala so-ustanoviteljski akt, in verjame, da bodo z novim vodstvom imeli boljše sodelovanje, je ostalo precej nerešenih težav, ki jih morajo v nekaj mesecih rešiti. Eno od vprašanj bo treba rešiti z ministrstvom za kulturo. »Trenutno se zatika pri vračilu petdeset tisoč evrov nenamensko porabljenih sredstev. Na ministrstvo bomo poslali vlogo, da bi ta denar vrnili, seveda z obrestmi, v petih letih. Takšen znesek je namreč za občino z dva milijona letnega proračuna velik strošek,« je povedal vitanjski župan Mirko Polutnik. Čeprav je poravnavanje starih grehov zelo boleče za občinski proračun, je župan dodal, da je ta znesek precej manjši, kot če bi morali vrniti 1,5 milijona evrov, kolikor je stal evropski projekt Ksevt. BGO Vse večja potreba po Ticu MOZIRJE - Občina se pripravlja na vzpostavitev tu-ristično-informacijskega centra. Trenutno ima občina možnost za pridobitev sredstev za sofinanciranje gradnje stavbe, ki jo načrtuje na zemljišču ob nastajajočem novem krožišču, pri odcepu za Mozirski gaj. Gre za točko ob glavni zgornjesavinjski cesti, koder se vozijo v tamkajšnje turistične kraje številni turisti. Občinski svetniki so se na svoji zadnji seji z načrti občinske uprave strinjali in lokacijo pohvalili. V kraju je Tic že deloval, in sicer v prostorih stavbe upravnega centra, vendar je bila lega manj primerna. Občina je zato iskala primernejšo lokacijo, med drugim v Preseki na območju Ljubije, vendar je kmetijsko ministrstvo občinske načrte preprečilo. Šlo je namreč za kmetijsko zemljišče. Pri načrtovanju nastajajočega, že tretjega mozirskega krožišča je prišlo do možnosti, da bi Tic postavili ob njem. Gre za zemljišče pri trafo postaji, in sicer v bližini avtobusne postaje. Občina računa, da bi lahko pridobila na razpisu za sofinanciranje postavitve Tica približno devetdeset tisoč evrov. Njegovo poslovanje namerava organizirati v okviru občinskega javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino. Na zadnji seji občinskega sveta so tako svetniki dali soglasje k imenovanju Urške Pesan za vršilko dolžnosti direktorice tega zavoda. Funkcijo bo opravljala v okviru svojih rednih delovnih nalog v občinski upravi. BJ Prvi popravek proračuna GORNJI GRAD - Občina je že sprejela prvi popravek proračuna. Njegovi skupni za letos načrtovani prihodki tako znašajo po novem 2,3 milijona evrov in odhodki približno sto tisoč evrov več. Slednji so po popravku proračuna višji za štiri odstotke, razliko predstavljajo od lani prihranjena sredstva. Več sprememb proračuna je bilo nujnih zaradi šolarjev. V popravku so zagotovljena sredstva za ureditev nove računalniške učilnice v mansardi osnovne šole in za obnovo dela šolske centralne kurjave. Med novostmi sta prav tako postavki za postavitev pokritega avtobusnega postajališča v Bočni in posodobitev nekaterih vodovodnih omrežij v krajevni skupnosti Gornji Grad. V letošnjem gornjegrajskem proračunu je največja naložba nadaljevanje celovite prenove ceste na območju Lenarta. Gre za odsek Rogačnik-Lenart-Mačkin kot-Amar. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 9 Prvi »ex-filcore« Polstenje od rokodelstva do umetniških izdelkov Prvo nagrado je osvojilo delo Savinja pozimi z dodanimi kamni iz te reke in ostanki naplavljenih vej. Polzelan predrag za Polzelo POLZELA - Predsednica polzelskega nadzornega odbora Irena Mužič je svetnike in župana na zadnji seji sveta opozorila na povišane stroške, povezane z izdajo lokalnega glasila Polzelan, ter jih pozvala, naj razmislijo o smotrnosti izdaje glasila v tej obliki. Izdaja mesečnega glasila Polzelan je lanski proračun občine oklestila za približno 47 tisoč evrov. Pred leti, ko so se svetniki odločali za izdajo Polzelana, so med drugim sklenili tudi, da stroški ne bodo višji od tega, kar je pred tem občina namenjala za Utrip - časopis občin spodnje savinjske regije. »Odhodki za Polzelana so relativno visoki in ustavno pravico imamo, da se odločimo, če želimo v občini imeti glasilo v takšni obliki,« je dvom o izdaji glasila poudarila Irena Mužič. Ne le cena, tudi vsebina Kot je povedala Mužičeva, se dvomi o smiselnosti izdaje ne porajajo le zaradi visokih stroškov, ki ob tem nastanejo. Skrbi jo tudi vsebina. Nadzorni odbor je namreč izvedel anketo, sicer na nereprezentativnem vzorcu 21 oseb. Kot je povzela Mužičeva, so bili najpogostejši odgovori na vprašanje, kako občani berejo občinsko glasilo: » ... preberem osmrtnice, preberem deset odstotkov vsebine, preberem uvodnik, če pisca poznam ...« Najštevilnejši odgovor občanov pa je bil »pregledam fotografije«. Mlajše generacije naj bi brale tudi prispevke, povezane s šolo in z vrtcem. Zgovorne pa so tudi druge številke. V občini so leta 2015 izvedli anketo. Na domove so poslali 2.200 anket, vrnjenih jih je bilo 77. »Tudi ta številka mora biti sama po sebi zgovorna,« je prepričana Mužičeva. Podobna situacija je nastala tudi pri objavi nekaterih drugih anket v občinskem glasilu. Kakovost ima svojo ceno Župan Jože Kužnik je sicer opozoril, da stroške Polzelana upravičuje kakovost: »Pol-zelana in Utripa enostavno ne gre primerjati. Primite oba v roke in takoj boste opazili razliko!« Ko je občinski svet odločil o izdaji Polzelana, so svetniki začrtali finančni okvir približno 25 tisoč evrov. Četudi danes od vrednosti 47 tisoč odštejemo vse prihodke, torej spon-zorske objave in podobno, občinsko glasilo še vedno stane 38 tisoč evrov. Mužičeva se sprašuje, če ne bi ta denar imel večje vrednosti na primer v obliki igrač v vrtcih. Kdo piše Polzelana Mužičevi se v zvezi s Polzelanom poraja še nekaj dvomov o primernosti piscev. Ne le da se pod članke podpisuje nekaj honorarnih delavcev, petnajst ur svojih delovnih obveznosti na mesec Polzelanu nameni tudi direktorica občinske uprave. »V nadzornem odboru menimo, da ima direktorica uprave tako resno in pomembno delo, da ne more svojega časa namenjati Polzelanu,« je povedala Mužičeva. Sicer sejnine šestih članov uredniškega odbora občino stanejo tristo evrov mesečno. Vredno ali nevredno - to je zdaj vprašanje Svetniki so se tako le nekaj let po odločitvi o izdaji lastnega glasila znašli pred dilemo, ali Polzelan upravičuje 48 tisoč evrov stroškov. Kot je povedal Kužnik, tudi on želi poznati mnenje svojih občanov. Slaba odzivnost na ankete je sicer lahko le pokazatelj apatičnosti ljudi, ne pa tudi resnična slika o branosti Polzelana. Župan je zato sklenil, da bodo v občini izvedli telefonsko anketiranje. Rezultati tega bodo nato osnova za nadaljnje odločitve v zvezi z ohranitvijo ali s prilagoditvijo Polzelana. EVA POPOVIČ Knjige in pivo SOLČAVA - »Zamisel za »ex-filcore« je nastajala že kar nekaj časa, in sicer med povezovanjem solčavskih »filcark«. Na skupne delavnice smo namreč vabile tudi »filcarke« iz drugih delov Slovenije,« je povedala Špela Orešnik iz solčavskega ateljeja Franc in Liza Filc. »Ex-filcore« pomeni korak naprej, saj je njegov namen širše dokazati, da je lahko volna uporabljena ne le za rokodelski, ampak tudi za umetniški izdelek. Atelje Franc in Liza je tako pripravil v Solčavi prvi »ex-fil-core«, to je nagradni natečaj za polstena stenska dela, slike. Soorganizatorke natečaja so Občina Solčava, Center Rinka in mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. »Filcanje«, to je polstenje, je namreč postalo zadnja leta močan prepoznavni znak Solčavskega. To je znano po svoji pasmi ovac, avtohtoni jezersko-solčavski ovci. V starih časih je bilo tako na Solčavskem polstenje zelo uveljavljeno, vendar je nato šlo v pozabo. V zadnjem obdobju se je nato polstenja med delavnicami naučilo približno dvajset domačink. Med različnimi dogodki za uveljavljanje polstenja je tudi letošnji natečaj za »filcane« slike. Na njem je sodelovalo devet avtoric in en avtor, iz različnih delov Slovenije. Sodelovala je tudi »filcarka« z Reke na Hrvaškem. Vsi skupaj so ustvarili trinajst del. Prvo nagrado je osvojilo delo Savinja pozimi v tehniki mokrega polstenja in z dodanimi kamni iz Savinje ter ostanki naplavljenih vej. Avtorici zmagovalnega dela sta sestri Bernarda Prodnik iz Solčave in Terezija Pahov-nik iz Luč. Drugo nagrado si je prislužilo delo Mateje Kuhar iz Kamnice pri Mariboru ter tretjo Urške Kužner iz Tabora v Savinjski dolini. Na odprtju razstave »ex-filcora« sta priznanja in nagrade podelili solčavska županja Katarina Prelesnik in vodja izpostave mozirskega javnega sklada za kulturne dejavnosti Simona Zadravec. Razstava del prvega »ex--filcora« je postavljena v solčavskem Centru Rinka in bo na ogled do 25. julija. Odprtje razstave je bilo odlično obiskano, udeležili so se ga tudi skoraj vsi avtorji. V kulturnem programu je svoje avtorske pesmi o naravi predstavila zgornjesavinjska kantavtorica Slavica Tesovnik. BJ Foto: ŠO ŽALEC - V drugi sezoni obratovanja žalske fontane piva so v občini zadovoljni z obratovanjem. Določene novosti so v tej sezoni že uresničili, nekaj jih bo še sledilo. Na fontani Zeleno zlato si obiskovalci pivo letos lahko točijo iz šestih točilnih pip, na vsako je priključeno drugo pivo. V soboto se bodo štirje okusi poslovili, zamenjali jih bodo novi. Svetlega kukca bo zamenjal temni kukec, fontana bo po novem ponujala tudi medeno pivo, ki je sicer v ponudbi bilo že lani in se je izkazalo za zelo priljubljeno. Na fontano prihaja še pivo Lone Wolf znanega slovenskega craft pivovarja Reservoir Dogs. To pivo z bogato aromo vsebuje le eno vrsto hmelja styrian wolf, razvili so ga v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Na šestem točilnem mestu se bodo menjale različne vrste piva kamniške pivovarne Maister Brewery. Vse vrste so poimenovane po slovenskih veljakih, na primer General Maister, Vega in Rusjan. Novo pri fontani Da beseda o fontani ne potihne, v občini skušajo ves čas skrbeti za novosti, ki bi pritegnile tudi »povratnike«. Za nekaj uresničenih naložb pri fontani in okolici so letos že poskrbeli. Na začetku leta so uredili splakovalnik za kozarce, dodali šesto točilno mesto in okrepili kulinarično ponudbo na tržnici. Novost v Žalcu je tudi starodobni avtobus Oldi Goldi, s katerim si lahko turisti ogledajo kraj in okolico. Na novo je urejena še plaža pri fontani, knjižnica, kjer lahko obiskovalci prebirajo knjige ali si jih izposodijo. V občini verjamejo, da bodo turisti navdušeni tudi nad In-stagram točko, kjer se bodo lahko fotografirali, to delili v svet, pri tem pa bodo motivirani še z nagradno igro. Žalsko noč v zamenjalo Žalsko poletje Kot je povedal Kos, Žalska noč, kot so jo Žalčani in okoličani poznali dolgo let, več ne obstaja. Na nek način je to prireditev zamenjalo Žalsko poletje s festivali Zeleno zlato. »Vse pobarvamo zeleno - v objemu zelenega zlata, festival Zeleno zlato,« še dodaja. V povezavi s to blagovno znamko bo v Žalcu več prireditev, med drugim tudi savinjski oktoberfest, ki bo 30. septembra. EP Petdeset novih parkirnih mest POLZELA - V poslovni coni Ločica bo občina zagotovila petdeset novih parkirnih prostorov. Nova parkirišča so nujna za razvoj obstoječih in novih podjetij, je povedal župan Jože Kužnik: »V času ekonomske krize poslovna cona ni živela, kot bi si želeli. Ker se stvari počasi spreminjajo, se nam je zdelo nujno, da tudi občina da svoj delež, tokrat v obliki parkirišča, in tako vsem omogoča lažje poslovanje.« Zgrajeno parkirišče bo primerno za osebna vozila. Glede na »trende« na avtomobilskem trgu bo zgrajena tudi polnilna postaja za električne avtomobile vključno z vso infrastrukturo za avtodome, to so električni priključek, vodovod in odvod fekalne kanalizacije. Svoje mesto bo dobila tudi izposojevalnica navadnih in električnih koles. V sklopu parkirišča bodo zgrajeni tudi pločnik, kolesarska steza, javna razsvetljava, pokrita kolesarnica za kolesa in motoriste ter servisni prostor. Vrednost celotnega projekta, vključno z gradnjo, nakupom nepremičnin in izdelavo projektne dokumentacije, znaša približno 450 tisoč evrov. Občina je na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje vlaganj v ekonomsko-poslovno infrastrukturo za obdobje 2016-2017 pridobila 340 tisoč evrov. EP V znamenju cest LUČE - Po sprejetem zaključnem računu lanskega proračuna občine znašajo skupni prihodki 1,9 milijona evrov. Prihodki so za štiristo tisoč evrov nižji, kar je posledica tega, da nekaterih naložb lani še ni bilo mogoče uresničiti. Ena od teh treh naložb, povezana s sofinanciranjem državne protipoplavne zaščite naselja Krnički Log, je trenutno že v izvajanju. Na prihodkovni strani je bil lanski proračun uresničen skoraj v celoti, na odhodkovni v višini približno 60 odstotkov. Med razlogi za nižje odhodke je načrtovana gradnja športnega centra, za katerega se pojavljata dve mogoči lokaciji. Za veliko naložbo varčuje občina že več let, občinski svet pa naj bi sprejel odločitev o lokaciji predvidoma v prihodnjih tednih. Pri načrtih za gradnjo nove luške čistilne naprave se je lani zapletlo zaradi vzpostavitve služnosti za komunalne vode na državnem zemljišču. Za služnost na kvadratnem metru državnega zemljišča, ki je vreden približno evro, naj bi Občina Luče plačala kar 65 evrov. Občina mora pridobiti še gradbeno dovoljenje. Zaključni račun je tako po naložbeni plati predvsem v znamenju rekonstrukcij različnih občinskih cest. V njem je za lanska asfaltiranja približno 250 tisoč evrov. Gre predvsem za dela v Podveži in Krnici. Poleg tega je bilo urejeno parkirišče v občinskem središču, saniran je bil tudi vodohran. Občini je lani prav tako uspelo zaključiti geodetske odmere občinskih cest, kar jo je v treh letih stalo 160 tisoč evrov. Letos bo začela občina to zemljo od zasebnikov še odkupovati. BJ 10 KULTURA »Igranje na prostem ustvarjalni izziv« Simon Mlakar, ravnatelj Glasbene šole Celje, o nastopih orkestrov Na nedavni prireditvi Dobimo se v mestu se je na Krekovem trgu s koncertom predstavil Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, ki je le eden od nekaj orkestralnih in drugih zasedb, ki delujejo v okviru glasbene šole. »Glasbena šola se mora s svojimi orkestri pokazati v vsakem ambientu, to je za glasbenike tudi bolj zanimivo, takrat izvajajo drugačen program. Pri tem upamo še na kakšnega novega poslušalca, ki nas doslej še ni spremljal,« je ob nastopu povedal Simon Mlakar. Glasbena šola Celje sicer celo leto v svojih koncertnih prostorih predstavlja lastno produkcijo. Z dvema vrhuncema, pozimi in ob koncu šolskega leta, ko ima svoj koncert v Narodnem ali Celjskem domu ali na prostem. »Naši orkestri imajo stalno občinstvo in imamo vedno polne dvorane, kar je zagotovo dokaz, da naši dirigenti in mladi glasbeniki pripravijo kakovosten program.« Letošnje leto je Mlakar označil za rekordno, kar se tiče udeležbe na različnih tekmovanjih. »Na državnem prvenstvu smo dosegli šest prvih nagrad, kar nas uvršča v vrh prejemnikov najvišjih priznanj, kar za našo šolo predstavlja velik uspeh.« Pred leti je Glasbena šola Celje uvedla nekaj novih programov, džez, elektronske klaviature, bas kitaro, nazadnje tudi program plesna pripravnica. »Gre za dodano vrednost v naših programih. S tem tudi da razbijamo tabu, da javna glasbena šola de- Simon Mlakar, ravnatelj Glasbene šole Celje, ob nastopu mladinskega pihalnega orkestra na Krekovem trgu v Celju luje v nekem klasičnem okviru. Kar seveda ne drži, smo namreč širokih obzorij in za vsakega mora biti nekaj,« je še povedal ravnatelj glasbene šole. Vsi novi programi so se dobro uveljavili. Zaradi velikega zanimanja lahko vpišejo le toliko kandida- tov, kolikor jim jih odobri ministrstvo za izobraževanje. Ravnatelj Mlakar pravi, da so letos morali zavrniti približno petdeset učencev. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Fotografije Celja, ko dežuje ali sije sonce Alpinistični popotnik in ljubiteljski fotograf Franci Horvat razstavlja v Osrednji knjižnici Celje fotografije Celja v vseh štirih letnih časih. Franci Horvat že več desetletij fotografija in med drugim zbira fotografije za svoje predavanje Lepote Slovenije v vseh štirih letnih časih. Ne seznamu ima določene točke, ki jih redno fotografira, in na povabilo Osrednje knjižnice Celje tokrat razstavlja fotografije knežjega mesta v vseh letnih časih. Projekt ni bil tako preprost, kot si je sprva predstavljal. »Občasno se zgodi, da je nemogoče narediti takšne posnetke, kot si jih želim, v enem samem letu. Včasih sem moral večkrat na določene točke v enem letnem času, da sem dobil tisto, kar sem želel. Največkrat so bile vremenske nevšečnosti tiste, ki so mi delale največje preglavice,« je povedal Franci Horvat, ki si je v knežjem mestu izbral nekaj prepoznavnih mest, od koder je lovil primerne trenutke. Panoramo Celja je posnel s Starega gradu in z Miklavškega hriba, v mestu pa je fotografiral Glavni trg, trg pred Mestnim kinom Metropol, Osrednjo knjižnico Celje in drevesno hiško v mestnem gozdu. Čeprav Franci Horvat zelo rad fotografira z analognim fotoaparatom, so razstavljene fotografije z digitalnim aparatom, ker dopušča malce več kreativnosti. BGO STEKLAR CELJE plus Pokličite nas na spodnjo telefonsko številko in izberite svoj termin za izvedbo meritev na vašem domu. V. 03 828 04 75 in 031 633 945 Obiščite nas: ■ steklarplus@gmail.com Delavska ulica 20 o www.steklar-celje.si 3000 Celje 031 633 945 KULTURA 11 Prizori iz nekdanjih Štor Izšla je knjiga Štore na starih razglednicah. V delu, ki ga je izdal Železarski muzej Štore, so objavljene razglednice, ki so izhajale vse od konca 19. stoletja do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Knjiga je izšla v sodelovanju z Občino Štore, in sicer ob njenem občinskem prazniku. »Povedo veliko o kraju, njegovi urbani podobi, razvoju industrije ter življenju in delu krajanov. Pomembne so za raziskovanje preteklosti in so zato dragocen del slovenske naravne in kulturne dediščine,« je v knjigi o razglednicah zapisala avtorica Slavica Gla-van, direktorica Železarskega muzeja Štore. Stare razglednice nasploh postajajo vedno bolj cenjene. »Izhajajo knjižne zbirke s pregledi razglednic po posameznih krajih, pojavljajo se na medmrežju. Ponovno izdajajo estetsko dovršene ali zelo lepo oblikovane razglednice,« opaža Glavanova. Železarski muzej Štore že dolgo zbira stare razglednice. »Ob zbiranju smo spo- znavali, da je bilo za majhen industrijski kraj izdanih veliko raznolikih razglednic,« je ob izidu knjige povedala Glavanova, ki je razglednice zbirala tudi zasebno. Ko je muzejska zbirka starih štorskih razglednic postajala vedno bogatejša, se je železarski muzej povezal s celjskim muzejem novejše zgodovine in z Zgodovinskim arhivom Celje, ki tudi hranita nekaj starih štorskih razglednic. V knjigi jih je objavljenih de-vetintrideset. Pri vsaki razglednici so dodani podatki o času in kraju njenega izida ter njenem založniku. Štore so bile najprej kmetijsko območje, ki ga je gradnja Južne železnice začela spreminjati. Kraj se je nato razvijal zaradi rudarstva in železarstva, ki sta podobo Štor povsem spremenila. Postale so izrazito industrijski kraj in takšno podobo ohranjajo vse do današnjih dni. BRANE JERANKO Foto: arhiv železarskega muzeja Po razstavi znanih slovenskih likovnih umetnikov bo 4. julija ob 17. uri voden ogled. Med njimi je tudi slika Metke Krašovec z naslovom Slutnja. Iz depoja na steno Galerija Velenje predstavlja izbrana dela Ena od starih razglednic Štor, ki je objavljena v novi knjigi. Več starih stavb, ki so na leta 1899 poslani razglednici, se je ohranilo vse do današnjih dni. V velenjski galeriji je od včeraj na ogled razstava znanih slovenskih umetnikov iz zbirke Galerije Velenje z naslovom Iz galerijske zakladnice. Predstavljen je izbor del, ki jih velenjska galerija hrani v depoju in ki zaradi prostorske omejitve v Stalni zbirki slovenske sodobne umetnosti - Gorenje na Velenjskem gradu niso na ogled. Tokratna razstava in ob tem spremljajoči katalog se ozirata precej let nazaj, vse od začetkov nastajanja pred štirideset leti. »Razstava in katalog odstirata zgodbo o pridobivanju prvih umetnin in o interesih za to zbirko, programskih usmeritvah galerije, vizijah in tudi o dilemah, ki jih imela galerija,« je povedala kustosinja Galerije Velenje Milena Koren Božiček. Bogatitev umetnostnega fonda Galerije Velenje je bila njena najbolj prestižna naloga. Vse od prvih let so bili jasno zastavljeni okviri zbiranja del slovenske zbirke, predvsem je bil poudarek na zbiranju del lokalnih avtorjev, katerih dela so opazno vlivala na razvoj slo- venske umetnosti. Ker so bila denarna sredstva za umetnine vedno omejena, so bile posebej dragocene donacije posamičnih umetnih, ki so jih donirali umetniki oziroma njihovi potomci. Številna dela iz imenovane zbirke so potovala po Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in po svetu. Na Velenjskem gradu je del stalne zbirke, večina slik pa je žal še vedno v depojih Galerije Velenje. »Res veliko slik potuje po različnih razstavah po Sloveniji in je tako večkrat dostopna širši javnosti, a tokrat dobivajo posebno mesto. V pregledu so zajete različne tehnike. Slikarstvo, grafika, kiparstvo, risba in fotografija in med temi deli je predstavljenih 61 različnih slovenskih avtorjev,« je dodala MIlena Koren Božiček. Na stenah velenjske galerije in ob njih je mogoče občudovati dela Janeza Bernika, Cirila Cesarja, Maksima Gasparija, Božidarja Jakca, Majde Kurnik in tudi mlajših avtorjev, kot sta Barbara Drev in Sašo Vrabič. BGO Festival sodobne fotografije Celje Fokus 2017 Priporočamo V poletnem času bo že deseto leto zapored dogajanje v knežjem mestu popestril Festival Celje Fokus. Tudi letos bo jedro festivala fotografska delavnica, ob njej pa pester spremljevalni program, ki povezuje meščane Celja s sodobno fotografijo. Udeleženci bodo na delavnici ustvarjali med 4. in 8. julijem, v tem času pa bodo organizatorji iz Zavoda Fokus pripravili še druge brezplačne fotografske dogodke, razstave, ki bodo povezane s sodobno fotografijo. Vsi dogodki bodo brezplačni in prvi dan delavnice bo zaznamoval fotografski ogled mesta z Matijo Plevnikom. Z razstavo Fotograf kot poklic bodo odstrli pogled v ozadje poslovanja celjske blagovne znamke Foto Pelikan. Na Na fotografiji od leve proti desni: Tadej Perčič (vodja projekta Celje Fokus), Urša Premik (foto-grafinja) in Matija Plevnik (programski vodja Celje Fokus). Foto: Matic Gabriel projektu Pasji dnevi Ane Straže bodo ovekovečili pse in njihove lastnike. V četrtek bo projekcija fotografij po mestnih fasadah Art crawl, na razstavi kasneje bodo razkrili najbolj osovražene fotografije v mestu, dan pozneje pa bodo odprli razstavo Jake Babnika Why so serious. Zadnji dan dopoldne se bodo lahko obiskovalci fotografirali s Camero obscuro v Pelikanovem fotografskem muzeju, zvečer pa bo v Celjskem mladinskem centru na ogled projekcija fotografij udeležencev Celje Fokus. Fotografska delavnica Celje Fokus je že ob nastanku za slovensko fotografsko družbo predstavljala korak naprej z vidika razvoja in odnosa do avtorske fotografije. V desetih letih so se na festivalu kalili uspešni mladi fotografi in fotografinje, ki imajo lepe spomine festival predvsem zaradi sproščenega odnosa mentor-uče-nec. »Vsi, ki pomagajo soustvarjati festival, se trudijo, da bi tečajnikom omogočili najboljše bivanje v mestu z učenjem sodobne fotografije,« je dodal umetniški vodja festivala Matija Plevnik. BGO grofje celjski Javno vodstvo Nedelja, 2. julij 2017, ob 11.00, Knežji dvor. t* Pokrajinski muzej Celje VMfti-r-r Informacije: CT• ' T: 03/4280962 ali 03161 2618 / A, !'' S5? E: muzejfffipokmuz-ce.si 12 NAŠA TEMA »Vse ob svojem času« O drznih turističnih projektih in Evropski prestolnici kulture Celjskega župana Bojana Šrota smo nedavno vprašali, kdaj je mogoče pričakovati podrobnejšo predstavitev drznejših turističnih projektov, ki jih je napovedal v svojem slavnostnem govoru ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje. »Vse ob svojem času,« je odgovoril kratko in jedrnato. Ob tem je dodal, da takrat, ko bodo stvari dovolj zrele, predvidoma pa jeseni. To velja tudi za tako imenovani celjski »Highline«. »Pri visečem mostu ne gre za finančno tako zahteven zalogaj, ampak za idejo uresničitve zgodovinske legende s sodobnimi sredstvi. Po drugi strani tudi za atrakcijo, za katero verjamem, da lahko pritegne obiskovalce in turiste v mesto. Nenazadnje turizem spodbuja različne atrakcije, naj bodo to zgodovinske, naravne ali urbane, grajene,« je razmišljal Bojan Šrot. Glede tega, da bi drzne turistične infra-strukturne in vsebinske projekte Celje vezalo na morebitno kandidaturo za gostiteljstvo Evropske kulturne prestolnice, je župan dejal: »Niti ne vem točno, kdaj bo Slovenija spet prišla na vrsto. Vprašanje pa je, ali se bo mesto ob naslednji priložnosti še prijavilo.« Podrobneje odgovora ni pojasnjeval. Je pa še dejal, da ob kandidaturi za gostiteljstvo leta 2012 v občini niso imeli slabih občutkov, ker ministrstvo za kulturo ni izbralo Celja. RG —■ , ■ V ■ ■ ■ I ■ I " Turistični promocijski preboj »Z gotovostjo lahko rečemo, da je kolesarska dirka po Sloveniji presegla naša pričakovanja. Izjemno smo bili veseli, da so se prebivalci Celja in okolice tako množično odzvali, v velikem številu prišli na štart dirke v mestno jedro in spremljali kolesarje tudi ob progi. Čudovito je bilo v televizijskem prenosu na Eurosportu gledati, kako kolesarijo skozi naše zelene kraje,« je povedala Urša Dorn, svetovalka za turizem v zavodu Celeia. Ob tem je poudarila, da so se v Celju zelo potrudili, kar zadeva promocijo kraljevske etape od Celja do Rogle, ki je imela največjo udeležbo gledalcev na štartu od vseh štirih etap po Sloveniji. Za to so v Celju prejeli tudi pohvale od organizatorja dirke. Upamo, da si je z odlično organizacijo dirke Celje prislu- žilo stalno prirejanje tega dogodka in da bo dirka postala »celjska športna klasika«. RG Foto: VID PONIKVAR/ SPORTIDA Simulacija drznih t Vse na dlani, manjka mikavno zapakiranje Celje je v minulih letih z uspešnim črpanjem evropskih sredstev precej izboljšalo in posodobilo infrastrukturo v občini na različnih področjih, k večji poslovni živahnosti v mestu, predvsem na področju trgovine, je veliko prispeval tudi zasebni kapital. Veliko je bilo pridobitev tudi na področju turistične infrastrukture: obnova Starega gradu, Knežjega dvorca, mestnega jedra, urejanje Šmartinske-ga jezera, mestni gozd. Je napočil čas za ambicioznej-še, širkopoteznejše projekte in turistični bum knežjega mesta? Sodeč po napovedih celjskega župana Bojana Šrota, očitno bo tako, saj je v svojem slavnostnem govoru ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje kot eno osrednjih razvojnih usmeritev Celja napovedal prav področje turizma in v zvezi z njim tudi drzne turistične projekte. Na primer za viseči most od grajskega hriba pod Starim gradom na Miklavški hrib smo sicer že uspeli izvedeti kakšen podatek, za ostale projekte pričakujemo, da bomo v bližnji prihodnosti. Medtem ko čakamo na to težko pričakovano obeloda-nitev ambicioznih celjskih turističnih projektov, smo Fotomontaža: celjski »Higline«, predvideni gradom na Miklavški hrib. nekaj ključnih - po lastni presoji - simulirali kar sami in jih predstavljamo v tej temi. Gre za projekte in priložno- Turistični dogodki, zgodbe in stalne vsebine Ob naravnih in kulturnih znamenitostih, ki smo jih že našteli (Stari grad, Šmartinsko jezero), pri stalni vsebinski ponudbi Celja vodilno mesto zavzemata Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje z imenitnimi stalnimi in občasnimi razstavami, prav tako ne smemo pozabiti na pestro ponudbo slikarskih, fotografskih in drugih razstav v galeriji sodobne umetnosti, likovnem salonu, Kvartirni hiši, umetniški četrti ... Nenazadnje imamo v Celju celo erotično galerijo, kar je tudi svojevrstna znamenitost. Če ob tem upoštevamo še gledališke Dneve komedije, Veronikino nagrado za poezijo ter projekta Poletje v Celju in Pravljično Celje, potem ima knežje mesto tudi na področju dogodkovnega turizma in stalnih vsebin kaj pokazati. A za kaj več v smislu preboja na širši slovenski in morda celo mednarodni trg bi bilo treba še kaj dodati. Zlasti ob upoštevanju, da manjka udarni kulturi dogodek, ki ga je Celje imelo in je z njim živelo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja - Teden domačega filma. Poletje v Celju (Pravljično Celje) Kot ugotavljajo v Zavodu Celeia Celje, ki je glavni organizator poletnega in zimskega dogajanja v mestnem jedru (Pravljično Celje), je ponudba glasbenih in drugih kulturnih dogodkov za lokalno prebivalstvo zelo pestra, pri čemer je tudi odziv obiskovalcev dober. Vrhunskih umetniških koncertov z zvenečimi imeni, kot jih imata glavno mesto (Festival Ljubljana) in Maribor (Festival Lent), proračun celjskega poletnega projekta seveda ne dovoljuje. Morda pa bi vsaj kakšen vrhunski koncert bil dosegljiv z večjim sodelovanjem pokroviteljev in sponzor- Z lanske premiere Veronike Deseniške na celjskem Starem gradu (Foto: SHERPA) jev, ki jih kot partnerje projekta v zadnjih letih pogrešamo in brez katerih tudi ni mogoče računati na kakšen presežek. Bi pa zagotovo veljalo tudi bolj promovirati nastope domačih odličnih zasedb, izvajalcev klasične glasbe, uveljavljenih v slovenskem prostoru, ki tudi lahko privabijo širši krog obiskovalcev tudi izven Celja (Mladinski simfonični orkester in Extra band Glasbene šole Celje, Orkester Akord, Godalni orkester Celje ...). Ob nastopih v središču Celja bi jim bilo treba omogočiti nastope tudi na Starem gradu. Celje, mesto ljubezni Izvrsten slogan, ki so se ga domislili ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška iz Društva za glasbeno gledališče Slovenije, bi moral dobiti nadgradnjo. Izjemno odmeven muzikal v širšem slovenskem prostoru je model, kako je mogoče z vrhunsko domačo produkcijo zvabiti v Celje obiskovalce iz vse Slovenije. Lani si je muzikal na Stari grad prišlo ogledat več kot deset tisoč obiskovalcev, zagotovo jih letos ne bo nič manj. Res je izjemna škoda, da se je letos izjalovila namera gostovanja SLG Celje s predstavo Romeo in Julija na Starem gradu, ki bi ta slogan še dodatno uveljavila. Če upoštevamo, da Celje premore še eno veliko znamenito ljubezensko zgodbo, Sofie Hees in Alfreda Nobela, in če bi še ta nekoč doživela gledališko ali muzikalno izvedbo, potem je do dokončne turistične prepoznavnosti Celja po sloganu mesto ljubezni le še korak. Upamo lahko, da SLG Celje letošnji ponesrečen poskus gostovanja na Starem gradu ni vzel poguma, ključni razlog za odpoved predstave je zagotovo le v preskromnem oglaševanju in promociji predstave. Celje, mesto ljubezni ima svojo različico tudi v turistični turi Romantično Celje, ki je izvrsten produkt, enako kot še marsikaj turistično perspektivnega v Celju pa potrebuje predvsem promocijo. Tudi zgodba o Frideriku in Veroniki. Zgodba: celjski muzej Madam Tussauds Turistično in kulturno društvo Celje, ki je odkrilo in promoviralo veliko ljubezensko zgodbo Sofie in Alfreda, k projektu Celje, mesto ljubezni lahko veliko prispeva. Ob spominski plošči v Kvartni hiši, kjer je nekaj časa živela ljubica slavnega Alfreda Nobela, društvo Ena glavnih dragocenosti prihodnjega športnega muzeja bi moralo biti vsaj začasno gostovanje veličastnega pokala za naslov evropskega klubskega rokometna prvaka, ki ga je Celje Pivovarna Laško osvojilo leta 2004. pripravlja tudi sobo Sofie Hees. Veliko turistično perspektivo ima še en ambiciozen projekt društva, zbirka celopostavnih figur znamenitih Celjanov, v kateri sta za zdaj slavna popotnica Alma M. Karlin in rimski senator Tit Varij Klemens. Društvo za letos in prihodnja leta napoveduje nove figure, projekt je zagotovo vreden širše podpore mesta in morda tudi povezovanja z obema muzejema, da bi nekoč prerasel v celjski muzej Madam Tussauds. Športni muzej Izjemna športna zgodovina Celja in veliki uspehi tako posameznikov kot ekip so ponesli slavo mesta daleč naokrog, v širni svet, in trenutno je Celje verjetno spet prvo športno mesto I v državi. V Celju domuje judo klub Z' dežele Sankakau, ki ima v svojih vrstah štiri nosilke olimpijskih medalj, od tega dve zlati. V Celju je evropski klubski rokometni prvak in večkratni državni prvak Celje Pivovarna Laško. Atletski klub Kladivar je dal številne vrhunske atlete, ki so osvajali medalje na največjih tekmovanjih. Te redno osvajajo tudi celjske kegljav-ke. To je le delček iz bogate zgodovine športnih uspehov Celja, pri čemer tudi ne smemo pozabiti, daje Celje prirejalo največja športna tekmovanja (evropsko prvenstvo v rokometu in košarki, svetovno v kegljanju, atletske mitinge, na katerih so padali svetovni rekordi .) in da je tudi mesto množične rekreacije z odlično športno infrastrukturo. RG Slovenija gostiteljic leta 2025 Kot so nam pojasnili na bo Slovenija z Nemčijo p prestolnico kulture leta 2 Mesta, ki kandidirajo z odločijo sama. Ministrstvo postopki objavilo razpis za let pred letom naziva EPI čez dve leti. Kandidature strokovni svet. »Evropske prestolnice številne potencialne kori vane. Nazivi ostajajo pre lahko pa prinesejo tudi zi darske koristi, še zlasti ka kulturno usmerjeno razv no mesto. Ob umetnosti nje omogočeno tudi na izobraževanje, raziskovan druga področj a gospoda povezanost izjemnega p ministrstvu za kulturo. Po mnenju ministrstva čakujejo več nočitev v m< prinesla 20-odstotno pov ru in regiji), več obiskova (Maribor pa je prav zarad dodatno obiskalo približn cev, partnerska mesta pr skovalcev), večjo porabo posameznika. »Naziv prispeva tudi k ti gije doma in v tujini. Nosili umetnostjo izboljšujejo k; stih in krepijo občutek za Meščani se namreč aktiv priprave in izvedbene deja jo pomembnejšo in dejav kulturnem izrazu svojega ministrstva za kulturo. NAŠA TEMA 13 urističnih projektov Celja viseči most iz grajskega hriba pod Starim Ob zbirniku, ki je naš izbor perspektivnih turističnih projektov knežjega mesta, lahko hitro ugotovimo, da je teh projektov precej, a da jih je treba povezati v celovito turistično zgodbo in ponudbo, jih zapakirati v pravi format ter jih predvsem tudi dobro in drzno promovirati. Zato je seveda Celja smo vključili tudi možnost, da bi Celje nemara nekoč spet kandidiralo za gosti-teljstvo Evropske prestolnice kulture. To bi lahko bil smiseln okvir in končni cilj prizadevanj za drznejše turistične načrte na infrastrukturnem in vsebinskem področju. Uspešno izpeljana organizacija Viseči most Stari grad-Miklavški hrib: celjski »Highline« Ideja tli že dlje časa in pomeni uresničitev legende, da je v času Celjskih takšen most že bil. V zadnjem obdobju je zamisel ponovno aktualna. V celjski občini pripravljajo idejni projekt. Ko bo končan in ko bo bolj jasno, kakšne so finančne možnosti za uresničitev, bo mogoče pričakovati, da ga bodo v celjski občini predstavili javnosti. Celjski projekt se zgleduje po podobnem projektu »Highline« na avstrijskem Tirolskem, ki je postal prava turistična atrakcija in privablja tisoče turistov. Celjski projekt visečega mostu je finančno ocenjen na približno pet milijonov evrov. Zagotovo bi se z njim občina lahko potegovala tudi za evropska sredstva. Celjski »Highline« bi kot spektakularna turistična pridobitev, izza katere bi se ponujala čudovita veduta na staro mestno jedro, omilil ali celo rešil težavo dostopnosti do Starega gradu ob večjih prireditvah, na katerih se zbere več kot tisoč ljudi. Kot na primer ob predstavah Veronike Deseniške ali večjih koncertih, ko na Stari grad obiskovalce lahko prevaža le avtobus. RG sti z dveh področij: turistične infrastrukture in ponudbe stalnih vsebin ter dogodkov (dogodkovni turizem). treba tudi več denarja, a brez tega si udarnejšega turističnega preboja v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru ni mogoče predstavljati. V svojo simulacijo ambicio-znejše turistične prihodnosti Evropske prestolnice kulture bi zagotovo imela daljnosežne promocijske učinke na zanimanje domačih in tujih turistov, da bi v prihodnosti bolj množično obiskovali Celje. ROBERT GORJANC OB ROBU V iskanju »odbite« ideje Na eni zadnjih sej občinskega sveta, in sicer v razpravi o tem, kdaj bo Laško dobilo težko pričakovano pivnico, je župan Franc Zdol-šek razpredal o tem, koliko drznih oziroma »odbitih« turističnih idej se tudi uresniči. Ob tem je navedel tri takšne projekte, ki so danes turistične uspešnice: Vinarium v Lendavi, kozolce na Dolenjskem in fontano piva v Žalcu. »Tiste, ki so prišli na dan s temi >butastimi< idejamim in tiste odločevalce, ki so jih podprli, so sprva razglasili za čudake,« je še pristavil laški župan. Glede Žalca je seveda treba dodati, da brez loto dobitka kljub »odlični odbiti« ideji fontane piva ne bi bilo. Tudi celjski župan Bojan Šrot je nedavno za našo medijsko hišo dejal, da se je iz dobre izkušnje fontane piva v Žalcu mogoče kaj naučiti. Bo tudi morebitni celjski »Highline« doživel takšno posrečeno usodo omenjenih treh odbitih turističnih projektov? To bo seveda pokazal čas. A Celje vendarle ima tudi brez takšnega projekta veliko pokazati, zgodbe in znamenitosti, iz katerih bi najbrž v zelo razvitih turističnih okoljih, seveda tudi z neprimerljivo višjim proračunom za promocijo, delali turistične uspešnice, če ne kar čudeže. Celje si seveda megalomanskega turističnega proračuna ne more privoščiti in za naše razmere tudi ni smotrn. Lahko pa nekaj še doda, za posamezne ciljne projekte ali bolj prepoznaven turistični imidž mesta kot celote. Dobra izkušnja sodelovanja z Eurosportom je bila očitna, kaj je prinesla, bomo še izvedeli. To, kar zadnja leta pri pripravi ambicioznih turističnih projektov, kot je na primer Poletje v Celju, pogrešamo, je primanjkljaj pokroviteljev in sponzorjev iz uglednih gospodarskih družb. Res je, da smo komaj prav izšli iz krize, da gospodarska rast še ni prešla v bum, a tudi uveljavljeni celjski poletni projekt, čeprav ni festival kot v Mariboru in Ljubljani, si zasluži, da ga podpre celjsko in širše gospodarstvo. Brez te simbioze, če bo vse na plečih občinskih financ, v enem ali v drugem žepu si je težko zamišljati drzne projekte in promocijo že obstoječih turističnih znamenitosti. ROBERT GORJANC ponovno :a EPK a ministrstvu za kulturo, onovno gostila Evropsko !025. a EPK, se za kandidaturo o za kulturo bo skladno s predložitev prijav vsaj šest C, kar pomeni najpozneje bo ocenjeval mednarodni kulture imajo od naziva sti, če so skrbno načrto-dvsem kulturna pobuda, latne družbene in gospodar so vpete v dolgoročno ojno strategijo za določe-pa je učinkovito delova-drugih področjih, kot so nje, ekologija, turizem in irstva, kjer je regionalna omena,« so poudarili na . lahko gostitelji EPK pri-;stu in regiji (EPK 2012 je ečanje nočitev v Maribo-lcev kulturnih prireditev li dogodkov v okviru EPK io 26 odstotkov obiskoval-ibližno 12 odstotkov obi-za kulturne dejavnosti na •ajnejši prepoznavnosti rezi tega naziva s kulturo in z ikovost življenja v teh me-skupnost ter povezanost. no vključujejo v večletne ivnosti, s čimer prevzema-nejšo vlogo pri razvoju in L mesta,« so še sporočili z Turistična infrastruktura: Celje je po osamosvojitvi, sploh v zadnjih letih, zelo izboljšalo svojo turistično infrastrukturo, vključno s hotelskimi zmogljivostmi. Pika na i teh prizadevanj je bilo v minulem letu tudi odprtje turističnoinformacijskega centra na Glavnem trgu, ki zagotovo velja za enega najlepših v državi. Obstoječa turistična infrastruktura zato potrebuje le še kakšne dograditve in posodobitve, res morda tudi kakšno spektakularno turističnoinfrastruk-turno atrakcijo, ob kateri bi sedanje znamenitosti in Celje kot celota še bolj prišli do izraza. Mestni park in mestni gozd Napovedana obnova mestnega parka, ki bo trajala več let, predstavlja dodaten adut v drzni turistični ponudbi. Zasaditev novega kostanjevega drevoreda, ureditev vodnjaka in glasbenega paviljona, ki bi ponovno postal prizorišče koncertov klasične in druge glasbe, ter posodobitev ostale infrastrukture v parku bodo zagotovo magnet za številne domače in tuje obiskovalce, da bo mestni park postal nujna izbira pri spoznavanju mesta. Velik plus mestnega parka ob že sedanji privlačni ponudbi zelene kulise številnih dreves in nasadov predstavljata navezava na odlično urejene in speljane pohodne ter tematske poti v mestnem gozdu in obisk drevesne hiše, edinstvene v Sloveniji. Celjska koča: zipline, glumping in kolesarski park Podjetje ZPO, ki upravlja s športnimi objekti in parkirišči, pripravlja ambiciozne turistične projekte na Celjski koči. Po vzpostavitvi pustolovskega parka je pripravljen idejni projekt za še eno adrenalinsko doživetje, vedno bolj priljubljen zipline. Zamisel je nadvse drzna in spektakularna: zipline od Celjske koče do Grmade in nazaj na Celjsko kočo. Letos so v načrtu pogajanja z lastniki zemljišč in pripravljalna dela, izvedbena bodo verjetno sledila že prihodnje leto. Predvidena je tudi ureditev prav tako vedno bolj priljubljenega glumpinga in pod hotelom dodatnih kolesarskih prog ter športnega igrišča. Vse to na pobočju, kjer je bilo predvideno podaljšanje smučarske proge, a so zaradi milih zim to misel zdaj na Celjski koči bolj ali manj opustili. Šmartinsko jezero S sprejetjem državnega prostorskega načrta za to območje (DPN) leta 2009, z odvajanjem odpadnih voda za vzhodni del območja jezera, z ureditvijo turističnih in tematskih peš poti, tudi s pomočjo evropskih sredstev in s še nekaterimi drugimi infrastrukturnimi deli so bili postavljeni temelji za nadaljnji turistični razvoj Šmartinskega jezera. Da bo postal turistični biser v pravem pomenu besede, bo treba postoriti še marsikaj. Javno naravno kopališče (za kar bo treba seveda še izboljšati kakovost vode v jezeru), naselje počitniških hiš in hotel, urejena infrastruktura za kampiranje, dokončanje pešpoti in kolesarskih poti okrog jezera, vzpostavitev prizorišča za različne dogodke ter okrepitev rekreativne, gostinske in kulinarične ponudbe so med tistimi predvidenimi ključnimi dejavniki razvoja na Šmartinskem jezeru, ki še čakajo na uresničenje. Celjska občina se pri tem osredotoča na ureditev osnovne komunalne infrastrukture, razvoj turistične infrastrukture in vsebinske ponudbe prepušča zasebnim investitorjem. Zabaviščno-rekreativni park (celjski Prater) Če gledamo z vidika drznih turističnih zamisli, je tisto, kar nemara manjka Celju, urbani zabaviščno-rekrativni park, če upoštevamo, da adrenalinski nastaja na Celjski koči. Torej takšen park, v katerem bi morda lahko našli razgledno kolo ali stolp nad mestom (takšen je bil menda predviden v športnem parku Hudinja ob štadionu Arena Petrol), kjer bi bilo mogoče najti različne varne atrakcije v zunanjih in notranjih prostorih za otroke in odrasle (vožnje z vlakci, električni karting ...), a brez hazarderskih vsebin in nevarnih vratolomij. Zabaviščne vsebine bi bile v kombinaciji z rekreaktiv-nimi, na primer vožnje z rolerji, kotal-kanje, tenis, odbojka, badminton, tek, kolesarjenje, hoja . Vse to bi bilo tudi dopolnjeno z mesti za oddih in počitek, kot so manjša umetna jezera in ribniki, opremljena s klopmi za posedanje, z veliko drevesi, grmovnicami in drugimi značilnimi hortikulturnimi stvaritvami. Torej gre za celjski Prater ali Gardaland ali Gorki park v Moskvi ali kar nekakšno mešanico vseh teh parkov v malem, ki bi zagotovo pritegnila obiskovalce iz vse Slovenije in zagotovo tudi iz tujine. Kot idealen prostor za takšne dejavnosti se zdi veliko parkirišče in zemljišče ob hali L na Celjskem sejmu, ki je večino leta, razen v času nekaterih sejmov, neizkoriščeno. To sta velika priložnost in izziv za drznega zasebnega vlagatelja. Špica, drevesni park, Petriček Drzni projekti nastajajo tudi v zahodnem delu Celja. Pripravljen je idejni projekt za sodobni kajakaški center, ki bo lahko privabljal številne ekipe od drugod in omogočil kakšno njihovo vrhunsko tekmovanje. Kar seveda pomeni nove obiskovalce in turiste v mestu. S ponovno oživitvijo Petrička za rekreativne ali katere druge primerne vsebine in z ureditvijo drevesnega parka na območju nekdanjega vrtnarstva v Medlogu bi lahko nastal še en zaokrožen velik zelen pas na območju Celja, povezan z že imenitno speljanimi pohodnimi potmi v mestnem gozdu. Postajališče za avtodome Kajpak si je sodobno, ambiciozno in drzno turistično mesto težko predstavljati brez postajališč za avtodome. Nekaj postajališč po sodobnih standardih je že vzpostavljenih na Celjski koči, v mestnem parku, idejni projekt za večje površine je pripravljen za parkirišče pred nekdanjo poslovno stavbo Kovinotehne, postajališča so predvidena tudi ob Šmar-tinskem jezeru. RG Znamenit vodnjak v mestnem parku bo spet zaživel v nekdanji podobi (Foto: Zgodovinski arhiv Celje) 14 AKCIJA / INFORMACIJE Avtomobil NT&RC je v odličnem stanju ... so ugotovili v podjetju Tehnični pregledi Žonta Četrti petek akcije Radio Celje vam pico pripelje je za nami. Tokrat smo razveselili kolektiv podjetja Tehnični pregledi Žonta, kjer se je ženski del kolektiva odločil, da bo z odlično malico razveselil svoje moške sodelavce. A kot so povedale sogovornice, je to le vračanje pozornosti. Moški so namreč tisti, ki jim jutra polepšajo z dišečo kavico in ki vroče dni preživljajo v delavnici. Fsvr. I /f in- VilULX STR AC' J/PVL R t PI 51 VOZIL 4VAROVANJE Delavni čas fmn - pet 7h-SOh robata 7h-13h Kot so dekleta zapisala v prijavi na našo nagradno igro, zaradi preobilice dela včasih nimajo časa za dostojno malico. In kaj je dostojna malica, gospe? Pica Picerije Verona! Domačo malico so v trenutku zamenjale odlične pice Zaposleni v Pi-ceriji Verona nas vsak teden pričakajo s sveže pečenimi in z dišečimi picami ... in veseli so, ko jim sporočimo, kako hitro so pošle. Gospe so razveselile tudi moški del kolektiva. Ste že preizkusili pico tradicija Novega tednika in Radia Celje? Ne? Hitro se prijavite na našo akcijo Radio Celje vam pico pripelje ... Še nekaj petkov bomo skrbeli za prazne želodčke pridnih kolektivov. % c * Pred nami so topli poletni dnevi, ko nam misli vedno pogosteje uhajajo k morju in drugim počitniškim destinacijam. Da si boste letošnje poletje lahko privoščili več, obiščite najbližjo pošto in uresničite svoje želje. Na vseh poštah lahko izpolnite pristopni obrazec za pridobitev plačilne kartice Diners Club, ki vam nudi številne ugodnosti in prihranke. Z njo lahko nakupujete na obroke - do 24 obrokov pri nakupih v Sloveniji in do 12 obrokov pri nakupih v tujini. Z vsakim nakupom zbirate nagradne točke (1 EUR = 1 točka), s katerimi lahko v Nagradnem programu Diners Cluba prihranite tudi do 50 odstotkov vrednosti nakupa. S kartico Diners Club do ugodnejšega zavarovanja AVTO ali Paket Dom GENERALI zavarovalnice na POŠTI. Pridobite kartico Diners Club na pošti in prejmite bon ugodnosti GENERALI zavarovalnice v vrednosti 30 EUR. Bon lahko unovčite pri plačilu zavarovalne premije (za avtomobil ali nepremičnine) pri sklenitvi zavarovanja v poslovalnicah Pošte Slovenije. Več na www.posta.si. • Če še ne veste, kje bi preživeli počitnice, preglejte ponudbo Poštnih potovanj, ki smo jo za vas pripravili v sodelovanju s turistično agencijo Sonček. Info & rezervacije: 02 220 80 00 in www.posta-potovanja.si. • Vsi, ki boste dopustovali v sosednji Hrvaški, pred odhodom ne pozabite na hrvaške kune, na pošti pa si lahko uredite tudi turistično zavarovanje, kupite vse vrste vinjet za slovenske avtoceste, plačate položnice, lahko pa seveda preizkusite tudi srečo in vplačate LOTO ali EUROJACKPOT. • Po vrnitvi s počitnic si izdelajte foto knjigo (www.moja-fotoknjiga.si), lahko pa najlepše počitniške trenutke ujamete tudi na svoji osebni poštni znamki. V poletnih mesecih izkoristite 20-odstotni popust za izdelavo osebnih poštnih znamk ter naročite znamko z motivom, ki vas bo spominjal na počitnice. Več na www.posta.si ali na osebnaznamka.posta.si. V času dopusta poskrbite tudi za sv/oje poštne pošiljke. Pošiljke lahko Pošta Slovenije dostavi tudi na izbrani naslov (npr. k sorodniku, sosedu ...), na izbrano pošto, paketomat ali na Petrolov bencinski servis, kjer potem prevzamete pošiljko. Po dogovoru z vami pa vas pošiljka lahko počaka tudi na dogovorjenem prostoru (npr. na terasi, pod nadstreškom, na po vašem mnenju primernem prostoru oz. lokaciji). • Za čas dopusta ali druge odsotnosti lahko za določen čas uredite prepo-šiljanje pošiljk na drug naslov. Lahko pa se dogovorite, da vas v hišnem ali izpostavljenem predalčniku čakajo tudi priporočena pisma brez doda- tnih storitev, čeprav prejema pošiljke niste potrdili s podpisom. • V primeru večdnevne odsotnosti vas lahko pošiljke čakajo tudi na pošti. Strošek 30-dnevnega hranjenja pošiljk kot poštno ležeče znaša za fizične osebe le 4,67 EUR z DDV, za pravne osebe pa 9,00 EUR z DDV. Pred dopustom obiščite najbližjo poštno poslovalnico, pokličete lahko na brezplačno številko 08014 00 aii preverite www.posta.si. KRONIKA 15 Posli z drogo in ponarejenim denarjem Največkrat oskrbovali odvisnike iz Celja, Žalca, Mozirja in Velenja Niso preprodajali le droge, ampak so unovčevali tudi ponarejen denar. Kar 29 članov več kriminalnih združb bo ovadenih zaradi preprodaje mamil, nekateri med njimi tudi zaradi ponarejanja denarja. Kriminalisti so namreč pretekli teden na območju Celja in Ljubljane opravili 25 hišnih preiskav, od tega večino na Celjskem, in 22 osebam odvzeli prostost. Osumljeni so stari od 20 do 54 let. Po podatkih policije gre za dobro organiziranost kriminalne mreže, saj so imeli osumljeni temeljito razdeljene vloge, od prodajalcev, posrednikov in poma-gačev. »Osumljeni so storili 157 kaznivih dejanj, od tega 26 z unovčevanjem ponarejenega denarja in 131 s prekupčevanjem droge,« pravi vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damjan Turk. »Pri preiskavi smo poleg klasičnih metod policijskega dela uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Ugotovili smo, da so glavni akterji več kriminalnih združb organizirali mrežo uličnih pre- prodajalcev in vsakodnevno prodajali heroin, kokain, amfetamin, ekstazi in konopljo v količinah od pol grama do kilograma. Oskrbovali so odvisnike in nadaljnje prodajalce s celotnega območja policijskih uprav Celje in Ljubljana,« razlaga Turk. Pri kaznivih dejanjih so bili spretni, saj očitno dobro poznajo policijsko delo. Glede na količine prepovedane droge, s katero so osumljeni razpolagali, in glede na intenzivnost ter gostoto prodaj kriminalisti predvidevajo, da so osumljeni mesečno pro- dali približno 500 gramov heroina in kokaina ter približno kilogram amfetaminov. Preiskava je trajala od maja lani, vendar ni povezana s primerom prijetja skupine pretekli teden, ki je prav tako preprodajala drogo. Sšol Policisti preiskali osem kaznivih dejanj ponarejanja denarja Šentjurski policisti so v preteklih dneh prejeli kazensko ovadbo oškodovanca, ki mu je storilec za mobilni telefon plačal s tremi ponarejenimi bankovci za dvesto evrov. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je podobno kaznivo dejanje neznani storilec storil tudi na območju Rač in Celja. Občanka iz Celja je namreč obvestila policiste, da je bil njen sin pred časom oškodovan na isti način, osumljeni pa ga je znova poklical in se spet zanimal za nakup mobilnega aparata. Občanka je bila takoj pripravljena sodelovati s policisti, ki so se s storilcem sestali in mu zasegli tri ponarejene bankovce za dvesto evrov. Osumljenemu 28-letniku z območja Policijske uprave Maribor so odvzeli prostost. Izsledili so tudi 27-letnega so-storilca, ki je poskušal z vozi- lom pobegniti. Ta ima bivališče prijavljeno na Centru za socialno delo v Murski Soboti. Policisti so nato med preiskavo našli še šestnajst ponarejenih bankovcev po dvesto evrov, nekaj druge gotovine in mobilni telefon, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da ga je osumljeni prav tako plačal s ponarejenimi bankovci. Osumljeni je žrtve iskal s pomočjo oglasov, kjer so objavljale prodajo mobilnih telefonov in drugih predmetov. Policisti so ugotovili še, da sta osumljenca v zadnjem mesecu kradla tudi gorivo na bencinskih servisih v Šentjurju in v Rogaški Slatini. Fotografija je simbolična. Foto: arhiv NT (SHERPA) Gore so lahko tudi nevarne Gorska reševalna služba in Planinska zveza Slovenije opozarjata na večjo previdnost pri planinarjenju in pohodih v gore. Junija so se na Celjskem zgodile že najmanj štiri nesreče v gorah. Vse štiri na območju občine Solčava. Na Mrzli gori se je v skalah zaplezal planinec, nakar so ga morali reševati s helikopterjem. Prav tako sta se med Koroško Rinko in Štajersko Rinko nad Solčavo zaplezala dva tuja planinca. Pri tem nista bila poškodovana, kljub temu sta ju morali reševati helikopterska ekipa Slovenske vojske in ekipa gorskih reševalcev. Pred dnevi je na poti na Matkov škaf v občini Solčava planinko obšla slabost, zaradi česar ni zmogla nadaljevati poti. Poročali pa smo že, da je pred štirinajstimi dnevi pri slapu Rinka spodrsnilo tuji pohodnici, ki je pri tem dobila hude poškodbe hrbtenice. Škode za več kot osem milijonov evrov V več mestih po Sloveniji so bile v četrtek hišne preiskave zaradi suma zlorab položaja. Ta kazniva dejanja naj bi bila storjena na škodo gospodarske družbe z območja Maribora,organipregona pa preiskuj ejo tu di goljufijo na škodo gospodarske družbe z našega območja. Preiskovalci sumijo, da so odgovorne osebe posameznih gospodarskih družb od leta 2007 do 2014 izvedle več škodljivih poslov na škodo družb, ki so jih vodile. Premoženjska korist, ki je nastala z navedenimi kaznivimi dejanji, znaša več kot osem milijonov evrov. Trenutno je v preiskavi osemnajst osumljencev. Do zdaj re niso pridržali nikogar od njih, saj za to ni razlogov. Domnevno naj bi preiskovali posle, povezane zlastniškim prevzemom Perutnine Ptuj. Krivde nista priznala Na Okrožnem sodišču v Celju ješ bil konec preteklega tedna narok zoper Tomaža Ročnika, ki je bil pred stečajem večinski lastnik Klasja, in zoper nekdanjo direktorico Klasja Dragico Murko, ki se zdaj piše Veršič. Obtožnica jima očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar jima grozi od enega leta do osem let zapora. Preiskave so policisti opravljalileta 2013zaradivečspornih poslov prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, pri katerih naj bi prišlo do oškodovanja ene večjih celjskih gospodarskih družb - Klasja - v višini več kot 11,5 milijona evrov. Na drugi strani naj bi se Ročnikova družba Millcom pri tem okoristila zč več kot 7,7 milij'ona evrov. Skupni znesek premoženjske škode in premoženjske koristi znaša več kot 19 milijonov evrov, so leja 2013 sporočili s policije. Obtoženca sta vse očitke v celoti zavrnila in dejala, da sta poskušala Klasje rešiti pred izprrbo, kibi jo sprožil denacionalizacij ski upravičenec. Leta 2006 bi tako Klasje moralo upravičencu plačati približno 424tisočevrov, karbi po besedah Veršičeve Klasje spravilo v insolventnost. Sojenje se bo nadaljevalo. Ovadbi zaradi nasiIja v družini Policisti so v začerku tega tedna v Štorah in na Fran-kolovem obravnavali kaznivi dejanji nasilja v družini. 23-letni osumljene?c je nad bivšo partnerko izvajal psihično in fizično nasilje, 39-ietni osumljenec pa je bil nasilen do matese in je v vinjenem stanju razbijal pohištvo. Obema so politirti izrekli ukrep prepovedi približevanja oškodovanka-ma. Oba bodo tudi kazensko ovadili na pristojno državno tožilstpo. 16 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Pri iskanju službe ne pozabite upoštevati teh nasvetov Iskanje službe lahko človeka privede do stanja, ko se mu po večmesečnih neuspelih poskusih porajajo občutki, da je prišel v brezizhodno situacijo, iz katere bo le stežka prišel s podpisano pogodbo o zaposlitvi. Začne se spraševati, kaj počne narobe in kako lahko še izboljša svoja dejanja, da bi končno obrodila sadove. Podrobnosti so pri iskanju službe izredno pomembne in obstaja pet nasvetov, ki se jih morate v tem procesu držati kot pijanec plota. 1. Vaš življenjepis naj bo posodobljen. Iskanje službe ni opravilo, ki traja zgolj en mesec - velikokrat namreč traja veliko dlje od tega in pomembno je, da imate v vsem tem času svoj življenjepis posodobljen. Ob rednem delavniku, ki vam zasede več kot tretjino dneva, je težko spremljati prosta delovna mesta, a ključno je, da ste karseda hitro obveščeni o vsaki priložnosti in da jo čim hitreje izkoristite, da vas delodajalec spozna že na začetku iskalnega procesa. Ravno zato je bistveno, da imate življenjepis neprestano pripravljen, da ga zgolj malenkostno prilagajate in posredujete na pravi naslov, ko se vam porodi priložnost in s tem zanimivo prosto delovno mesto. Način, da se tega držite, je, da si mesečno nastavljate opomnike, da pomislite na svoje zadnje izkušnje ter jih, medtem ko so še sveže, zapišete na list papirja. 2. Prilagodite svoj življenjepis. Na vsak razpis za prosto delovno mesto ne pošiljajte enake različice življenjepisa, saj je popolnoma logično, da se razpisni pogoji pri različnih delodajalcih razlikujejo in da vsak določa svoje standarde, ki naj bi jih kandidat upošteval. Da vam vsakega življenjepisa ni treba pisati vedno znova, saj se morate na vsak razpis, kot je zapisano v zgornjih vrsticah, odzvati zelo hitro, si omislite povzetek izkušenj v enem odstavku, ki ga zapišite na vrhu svojega življenjepisa. V tem odstavku na kratko opišite svoje izkušnje in dodajte, česa so vas naučile, hkrati bodite pozorni na vrstni red, ki naj bo odvisen od razpisa. 3. Uporabite vse povezave. Mreženje je v procesu iskanja zaposlitve izredno pomembno, zato ne pozabite spoznavati novih ljudi in jim govoriti o svoji situaciji ter jim omeniti, da iščete novo zaposlitev. Sestavite si seznam ljudi, s katerimi ste komunicirali o tem, in si zraven zapišite, na kakšen način vam lahko pomagajo priti do cilja. Napišite si, s katerega področja so te osebe, koga poznajo, na katerem delovnem mestu so zaposlene, kam vas lahko privedejo ... Ne imejte vseh teh podatkov zgolj v mislih, saj se te hitro napolnijo. V krizi, v kateri je vsak, ki je čustveno vpleten v neuspela iskanja zaposlitve, se jih sploh več ne spomnite, zato je pomembno, da jih znate poiskati v pisni obliki in da vzpostavite stik z osebami, ki so vam kdaj obljubile pomoč. Stik z njimi ohranjajte vsaj enkrat do dvakrat mesečno in pazite, da ne boste od njih le zahtevali - odnos mora biti obojestranski, zato razmislite, kaj jim boste ponudili v zameno. 4. Poskrbite za svojo spletno podobo. Fraza »Če nisi na internetu, ne obstajaš« je morda šala, a v njej je veliko resnice. V zadnjem času je dobra in popolna spletna podoba ključ do uspeha, zato poskrbite, da svoja socialna omrežja posodabljate in jih naredite zanimiva za delodajalce. Pogosto objavljanje zapisov na Twitterju, s katerimi izražate mnenje o finančni industriji, lahko pomaga pri bralcih ustvariti dober vtis o vas. Za grafičnega oblikovalca je izredno pomembno, da svojo vrhunsko podobo prikazuje na drugih socialnih omrežjih, kot sta Instagram in Pin-terest. Ne pozabite na LinkedIn, ki mora biti neprestano posodobljen z vašimi zadnjimi izkušnjami, potrudite se tudi, da redno objavljate članke s svojega področja, ki izražajo vaše mnenje ali zgolj dajo bralcem vedeti, da ste aktivni. 5. Vedeti morate, kako slediti procesu. Veliko iskalcev zaposlitve ve, da je po razgovoru delodajalcu treba poslati zahvalno pismo, ki ga je najbolje odposlati še isti dan. A to še ni vse. Mnogo kandidatov namreč pozabi vprašati, kako bo zaposlitveni proces potekal in kakšni so naslednji koraki v primeru drugega kroga. Če delodajalcu postavite to vprašanje, bo dobil občutek, da vas delo izredno zanima in da vam ni vseeno, kdaj vas bodo spet poklicali na razgovor in vam postavili dodatne naloge, s pomočjo katerih se boste lahko izkazali ter prišli do zaposlitve. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Naslednjič: Nasveti za mirno vrnitev z dopusta И MojeDelo.com Prodajalec/serviser (Velenje) Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe, računalniško pismenost, vestnost, strokovnost, natančnost, komunikativnost, vsaj 1 leto delovnih izkušenj v servisu športne opreme in prodaji. Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin III (Slovenske Konjice) Opis del in nalog: obdelovanje kovin na različnih strojih za razne proizvode, sproten nadzor kakovosti obdelovanega proizvoda, delavec se je dolžan izobraževati v interesu družbe, izvajanje drugih del po navodilih nadrejenega, ki so v skladu s strokovno usposobljenostjo in so sestavni del delovnega procesa in ki so v skladu z internimi akti. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec specialist (Zreče) Izbran kandidat oziroma kandidatka bo pri svojem delu samostojno opravljal/-a najzahtevnejša dela na področju strojnega vzdrževanja strojev in naprav, delo bo potekalo v treh izmenah, za lažje in bolj kakovostno delo bo delovala v skupinah z izkušenimi strokovnjaki in občasno sodelovala z zunanjimi izvajalci. Swatycomet, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 2. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja tima za proizvodnjo (Zreče) Imate izkušnje z vodenjem manjše skupine sodelavcev? Ste ambiciozni in ciljno naravnani? Si želite visoko mero dinamike in ste sposobni z integriteto, s spoštovanjem in strastjo sodelovati s sodelavci? Če ste odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da se prijavite za vodjo tima v uspešnem mednarodnem podjetju Swatycomet. Swatycomet, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 2. 7. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (Zreče) Izbran kandidat oziroma kandidatka se bo pri svojem delu srečal/--a z opravljanjem enostavnih in zahtevnejših del na področju vzdrževanja strojev in naprav, delo bo potekalo v treh izmenah, za lažje in bolj kakovostno delo bo delovala v skupinah z izkušenimi strokovnjaki in občasno sodelovala z zunanjimi izvajalci. Swatycomet, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 2. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant elektronaprav (Slovenske Konjice) Pričakujemo končano fakulteto za elektrotehniko, smer elektrotehnika ali mehatronika, aktivno znanje programa Eplan P8, večletne delovne izkušnje, aktivno znanje nemškega jezika, pasivno znanje angleškega jezika ... Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 11. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Gostinsko osebje (Rogla) K sodelovanju vabimo kuharje (M/Ž) in natakarje (M/Ž), sodelavce za pomožna dela v gostinstvu in turizmu (M/Ž), lahko tudi študente in študentke, za delo v času poletne sezone v KTC Rogla. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer razvijalec (Slovenska Bistrica) Glavne naloge in odgovornosti: razvoj in vzdrževanje obstoječih informacijskih storitev, uvajanje izboljšav v poslovanje s pomočjo IT, sodelovanje pri snovanju in izdelavi novih informacijskih rešitev, spremljanje delovanja aplikacij, skrb za operativnost informacijskega sistema podjetja, skrb za (sodobno) internetno prisotnost podjetja. Inkolteh, d. o. o., Kolodvorska ulica 35c, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 22. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja lokacije (Slovenske Konjice) Zahtevana strokovna izobrazba VI. ali VII. stopnje tehnične smeri, poznavanje delovnih procesov v proizvodnji, 3 leta delovnih izkušenj z vodenjem v proizvodnji, računalniška pismenost dobro znanje angleškega jezika, dobre organizacijske sposobnosti, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela, sposobnost organiziranja. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 22. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Avtoklepar (Celje) Pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na izbranem področju, ustrezne ročne spretnosti, poznavanje avtomobilskega trga in značilnosti avtomobilov različnih blagovnih znamk, sposobnost razporejanja delovnega časa na način, da je delo opravljeno optimalno in kakovostno. Dodatno pričakujemo vozniški izpit B-ka-tegorije, samostojnost, natančnost, hitro odzivnost, občutek za delo z ljudmi. Avtotehnika Celje, d. o. o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 7. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Mehanik (Celje) Opis: po nalogu nadrejenega samostojno opravlja avtomeha-nična dela na motornih vozilih, samostojno ugotavlja in odpravlja mehanične napake na vozilih, skrbi, da je njegovo delo kakovostno opravljeno, za pozitivne odnose s sodelavci, timsko delo, za urejene in čiste delovne prostore ter skupne prostore, za ločeno zbiranje odpadkov ... Avtotehnika Celje, d. o. o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 7. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja recepcije - nastanitev (Golte) Pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj s področja hotelirstva s potrebnimi referencami, vozniški izpit B-kategorije, komunikativnost, gostoljubnost, prijaznost, splošno razgledanost, vodstvene sposobnosti, odgovornost, zanesljivost, natančnost, samoiniciativnost . Golte, d. o. o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje. Prijave zbiramo do 22. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za področje zunanje trgovine (Celje) Pričakujemo najmanj VI. stopnjo ekonomske ali druge ustrezne izobrazbe, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, organizacijske in pogajalske sposobnosti, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu ... Alpeks, d. o. o., Kidričeva ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornih vozil - dostava (Celje) Opis: prevoz blaga po Sloveniji, naklada/razklada blaga, vestno in odgovorno delo z vozilom in s prevozno dokumentacijo, skrb za upoštevanje in spremljanje CPP in zakonodaje na področju mobilnih delavcev. KS logistik, d. o. o., Le-sično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 9. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec - Merkur Celje Hudinja (Celje) Naloge delavca/ke na delovnem mestu: prodajanje, svetovanje in informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij. Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 30. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Študenti, absolventi za komercialo-nabavo (Prebold) Za uresničevanje smelo zastavljene poslovne strategije in odličnost delovanja v prihodnosti iščemo tudi absolvente ali študente zadnjega letnika dodi-plomskega študija kot začetnike na komercialno-nabavnem področju (m/ž) s smislom za hitro učenje in sprejemanje novosti, visoko motivacijo za delo ter pripravljenost na spremembe. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 7. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Monter II (Zreče) Opis del in nalog: mehanska montaža strojev, montaža fluidne tehnike, krivljenje cevi, remon-taža pri kupcih, nadzor svojega dela in v primeru odstopanj pravočasno obveščanje nadrejenih ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 7. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 0 MojeDelo.com ŠPORT 17 Vzdušje je bilo zelo dobro. Zbralo se je okrog 1.200 gledalcev. Maruša Černjul je v Velenju slavila v skoku v višino. Velenjski miting tokrat izjemno Padel rekord štadiona Velenjski štadion Ob jezeru je bil središče 22. mednarodnega atletskega mitinga, ki je privabil kar nekaj zvenečih imen. Številni gledalci, ki so poskrbeli za zelo dobro vzdušje, so prišli na svoj račun. Južnoafričan Wayde van Niekerk, svetovni rekorder, olimpijski in svetovni prvak na 400 m, je na 22. mednarodnem atletskem mitingu v Velenju v teku na 100 m postavil rekord štadiona in se spustil pod mejo desetih sekund, 9,94 s. Olimpijska prvakinja Sandra Perković s Hrvaške je disk vrgla 69,58 m, kar je drugi rezultat sezone, tudi prvega je dosegla prav Perkovićeva. Slovenska rekorderka in članica celjskega Kladivarja Martina Ratej je bila druga v metu kopja z 61,14 m. Pred njo je bila le lastnica najboljšega rezultata sezone na svetu Turkinja Eda Tugsuz, ki je slavila s 63,93 m. Martina Ratej nad rezultatom ni bila prav zadovoljna. »Res nisem najbolj zadovoljna, saj sem si želela, da bi tukaj v Velenju zmagala. Ni mi uspelo doseči meta, ki sem si ga želela. Pride takšen dan. Počutje ni bilo najboljše. Gremo naprej.« Robert Renner je s 5,50 m delil prvo mesto v skoku s palico. »Z nasprotnikom sva si razdelila prvo mesto, saj je bil on utrujen, jaz po neuspešnih skokih nisem imel več energije, zato sva se odločila, da ne nadaljujeva in končava skupaj na prvem mestu,« je dejal Robert Renner. Še tretja članica celjskega Kladivarja Maruša Černjul je v skoku v višino sicer zmagala (1,89 m), a je letvico na višini norme za svetovno prvenstvo trikrat podrla. »Bila sem blizu, a še vedno mi ni uspelo doseči norme. Potrebno bo maksimalno trenirati naprej,« je dosežek pokomentirala Maruša Černjul. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Robert Renner (na sliki) in Ernest John Obiena sta si delila prvo mesto. Jolanda Čeplak. Hrvatica Sandra Perković je pometla s konkurenco v metu diska. kakovosten Martina Ratej je v Velenju zasedla drugo mesto. Želela je zmagati, a se ji ni izšlo. 18 ŠPORT Dangubić okrepil napad Celja Rozman in Jurhar do novih pogodb Celjsko nogometno moštvo je okrepil napadalec Filip Dangubić, ki bo do 31. maja 2018 igral kot posojen nogometaš Reke. Vratar Matjaž Rozman je podpisal novo enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za leto. Novo pogodbo s celjskim prvoligašem je sklenil tudi vratar Metod Jurhar, in sicer za naslednje tri sezone. Po številnih odhodih je člansko moštvo Celja dobilo prvega novinca. Zasedbi trenerja Tomaža Petroviča bo v sezoni 2017/18 pomagal Filip Dangubić, za katerega bo Celje po Krki in Krškem tretji slovenski klub. Otrok reškega kluba bo tudi v Celju igral kot posojeni nogometaš aktualnega hrvaškega prvaka. 22-letni napadalec je bil eno od odkritij lanske sezone, potem ko je bil s trinajstimi goli prvi strelec Krškega. Ob tem je v svojo statistiko dodal še šest asistenc. Še izkušenejši je vratar Matjaž Rozman, ki Predsednik NK Celje Miloš Rovšnik, Filip Dangubić, Matjaž Rozman in Metod Jurhar (z leve). bo po odhodu Matica Kotnika v grški Panionios prevzel še pomembnejše breme. Vratar, ki je že v lanski sezoni 16-krat branil celjsko mrežo, se lahko pohvali že s 190 prvoligaškimi nastopi. Metod Jurhar, ki je podpisal triletno pogodbo, je v knežjem mestu vzgojen vratar in šteje 20 let. V prvi ligi je debitiral že v sezoni 2014/15, ko je v 35. krogu prvenstva zaigral na tekmi z Gorico. MITJA KNEZ Foto: MiK, NK RUDAR Napadalec Filip Dangubić je velika pridobitev za moštvo trenerja Tomaža Petroviča. Nogometaši Rudarja se bodo danes na pripravljalnem srečanju v Velenju pomerili s Hajdukom iz Splita. Nocoj v Velenju Hajduk Celjski nogometaši bodo četrto pripravljalno tekmo odigrali jutri. V Bakovcih bo nasprotnik Rudar. Živahno bo danes na celjskem štadionu, kjer bodo Domžale odigrale prvo tekmo 1. kroga kvalifikacij za ligo Europa. Zasedba trenerja Simona Rožmana, ki prihaja iz Štor, v preteklosti pa je vodil tudi Celje, se bo pomerila s Floro iz Talina. Tekma se bo začela ob 20.30. Zanimivo bo v Velenju Ob jezeru. Rudar se bo v okviru priprav na novo sezono pomeril s Hajdukom iz Splita, katerega trener je bil še v prejšnji sezoni zdajšnji trener Rudarja Marijan Pušnik. Tekma se bo začela ob 19. uri. Ob jezeru naj bi »prednjačila« gostujoča navijaška skupina Torcida. Velenjskega prvoligaša so v preteklih dneh okrepili štirje nogometaši. Prišli so Damjan Vuklišević, Robert Pušaver, Jakob Novak in Sandi Ćoralić. Zelo dober odpor proti prvakom Nogometaši Celja so odigrali drugo pripravljalno tekmo. Pred domačimi gledalci so s 3:2 izgubili proti romunskemu prvaku Vitorulu, ki ga vodi znan trener Gheorghe Hadgi. Za domače sta zadela Jucie Lupeta in Jaka Bizjak, ki je v Celju na preizkušnji. Kljub porazu so bili varovanci trenerja Tomaža Petroviča po koncu srečanja deležni bučnega aplavza, saj so pustili zelo dober vtis. Tako v prvem kot v drugem polčasu so se izvrstno zoperstavili romunskemu velikanu. Celjani so se včeraj pozno popoldne pomerili z Brežicami. Predstavniki Nogometne zveze Slovenije so na Brdu pri Kranju izžrebali pare tekem 1. kroga državnega prvenstva, ki bo na sporedu 15. in 16. julija. Nogometaši Celja bodo v uvodnem krogu gostovali v Ljubljani pri Olimpiji, velenjski Rudar bo gostil Domžale. Celjsko moštvo v 2. krogu čaka novo gostovanje, v Domžalah. Varovanci trenerja Tomaža Petroviča bodo prvo domačo tekmo odigrali šele v 3. krogu. Ob koncu julija bo v Celju gostovala Gorica. Opravljen je bil tudi žreb 1. kroga pokalnega tekmovanja. Celje bo gostovalo pri Nafti, medtem ko Rudar čaka gostovanje v Sežani, kjer bo nasprotnik domači Tabor. Pokalne tekme bodo 16. avgusta. Goršič v Ljubljani pometel s konkurenco Plavalci Plavalnega kluba Neptun so v preteklih dneh nastopili na treh različnih tekmovanjih, z vseh pa so se v Celje vrnili z odličji. V treh dneh kakovostnega prvenstva v bazenskem kompleksu Kantrida na Reki, so za Neptun v konkurenci najboljših plavalcev Hrvaške in Slovenije priplavale odlične rezultate Anemari Košak, Aja Emma Wesenschegg in Pia Popovič. Košakova je postala absolutna prvakinja Slovenije na 50 m hrbtno in 100 m hrbtno. Na 50 m delfin in 50 m prosto je bila druga. Popovičeva se je z odličnim plavanjem uvrstila v veliki finale na 200 m hrbtno, Aja Emma Wesenschegg pa se je uvrstila v finale na 400 m prosto z osebnim rekordom. V finalu je plavala tudi na 50 m prosto, osebni rekord je priplavala tudi 800 m prosto. 10. Primorski pokal je bil uspešen za Izo Vodenik in njenega brata Jana ter za Oskarja Pirca. Iza je pometla s konkurenco na 50 m prsno, 50 m prosto, 50 m delfin in 100 m prsno, potem ko je skupno osvojila kar štiri zlate medalje. Jan Vodenik je na 50 m prsno osvojil srebrno medaljo. Oskar Pirc je z veliko željo in borbenostjo izboljšal osebne rekorde. V Ljubljani pa sta na nočni plavalni tekmi v okviru projekta Swim to live 2017 nastopila veterana PK Neptun Julija Košak in Janez Goršič. Košakova je bila prva na 50 m prosto in na 50 m hrbtno (od 25 do 29 let). Janez Goršič je bil najboljši v kategoriji od 70 do 74 let na 50 m prosto. MITJA KNEZ, foto: PK NEPTUN Janez Goršič in Julija Košak sta sodelovala na nočni plavalni tekmi v Ljubljani. Goršič je med veterani pometel z vso konkurenco. ŠPORT 19 Kastelic Celje nepričakovano zamenjal za Zagreb V preteklih dneh je kot strela z jasnega odjeknila novica, da dosedanji vratar Celja Pivovarne Laško Urh Kastelic zapušča knežje mesto. Nenadoma je Celje zamenjal za Zagreb. To je bil velik šok za celjsko vodstvo kluba. Najobetavnejši slovenski rokometni vratar Urh Kastelic je iz Krškega v Celje prestopil leta 2012, tedaj kot 16-letnik. Po seriji posojanj je bil predviden za vrnitev v Celje, s katerim ima še dveletno pogodbo. Na začetku junija se je zanj začel zanimati Zagreb. Urh Kastelic naj bi sprva ponudbo zavrnil, zdaj pa so ga kot kaže prepričali zagrebški pogoji. Stanovanje je bilo pripravljeno »Urh Kastelic je imel z RK CPL oziroma še vedno ima, dokler ne bo zadoščeno pogojem prestopa, sklenjeno pogodbo še za naslednji dve sezoni. Ta vključuje odkupno klavzulo, na podlagi katere m ( Ш št* Dosedanji vratar Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Urh Kastelic bo odslej kot kaže nosil dres Zagreba. lahko igralec zamenja klub. Urh je bil v resnih načrtih celjskega kolektiva za prihodnje obdobje, kar sta mu tudi predstavila strokovno vodstvo kluba in direktor. Pripravljeno je že imel stanovanje in vse ostalo za bivanje v Celju, a se je odločil, da gre v Zagreb. V RK CPL smo bili o podpisu pogodbe obveščeni v medijih,« so se po presenetljivem dogodku oglasili v celjskem klubu. Odškodnina v tem tednu Odhod mladega vratarja je za trenerja Branka Tamšeta razumljivo velik in obenem nepričakovan udarec, saj je v novi sezoni želel resno računati na njegove usluge. »Celjski klub ves čas posluje transparentno in enako deluje ob in na igriščih. Takšen način bomo imeli tudi v prihodnje. Ravno s tem namenom smo v četrtek sami vzpostavili stik z RK Zagreb ter povprašali o objavljenem podpisu pogodbe z našim igralcem. Tam so nam podpis potrdili, denar pa naj bi nakazali v naslednjem tednu,« so še dodali v celjskem klubu, v katerem izgubljajo nov biser. Po številnih odhodih po koncu pretekle sezone zdaj ostajajo še brez izjemnega vratarja. MITJA KNEZ, foto: GrupA Liga prvakov s Celjani in Velenjčani Slovenski rokomet bo imel v naslednji sezoni lige prvakov dva predstavnika. Poleg Celja Pivovarne Laško še Gorenje Velenje. Evropska rokometna zveza je Velenjčane uvrstila med dvanajst ekip, ki bodo igrale v skupinah C in D. Poleg Gorenja bodo v »spodnjem domu« nastopali še Ademar Leon, Metalurg, Skjern, Montpellier, Kadetten Schaffhausen, Motor Za-porožje, Bešiktaš, Elverum, Cehovski medvedi, Dinamo Bukarešta, medtem ko bo zadnjega udeleženca dal kvalifikacijski turnir, na katerem se bodo udarili Sporting, Tatran Prešov, Cocks in Alpla Hard. Celjani bodo igrali med najboljšimi šestnajstimi ekipami v »zgornjem domu«. V skupinah A in B bodo nastopili še Veszprem, Rhein Neckar Löwen, Vardar, Kielce, PSG, Kiel, Flensburg, Zagreb, Nantes, Barcelona, Wisla, Kristianstad, Aalborg, Pick Szeged in Me-škov Brest. Žreb skupin bo jutri na Ljubljanskem gradu. Skupinski del se bo začel sredi septembra. Laški veterani že na osmo svetovno prvenstvo Košarkarski klub Veterani Zlatorog Laško je pred novim velikim tekmovanjem. Laščane med 30. junijem in 9. julijem, v Montecatiniju v Italiji čaka svetovno veteransko prvenstvo. Veteranski klub iz Laškega je bil ustanovljen že leta 1994, ko je domači klub Pivovarna Laško slavil 25. obletnico uspešnega nastopanja v slovenskem košarkarskem prostoru. Poleg ohranjanja športnih in prijateljskih odnosov so laški veterani od obstoja kluba dosegli tudi več odmevnih rezultatov. Bili so prvaki drugega slovenskega prvenstva veteranov leta 1996 v Radencih, prvaki mednarodnega turnirja v Ljubljani leta 1996, prvaki Savinjske košarkarske lige na Polzeli v sezonah 2000/01 in 2012/13, drugi v sezoni 1996/97 in tretji v sezonah 1997/98, 2001/02 ter 2002/03, prvaki rekreacijske lige v Trbovljah v sezonah 2003/04, 2004/05 in 2007/08, tretji v sezonah 2002/03 in 2006/07, trikratni prvaki Zalokarjevega memoriala v Šentjurju (2001-03) in leta 2009 zmagovalci mednarodnega turnirja v Kopru, kjer so bili leta 2010 še vice prvaki. Od leta 2005 Laščani redno nastopajo in osvajajo medalje tudi na svetovnih prvenstvih v veteranski košarki. Udeležili so se jih: leta 2005 v Christchurchu na Novi Zelandiji (bron), leta 2007 v San Juanu v Portoriku (zlato), leta 2009 v Pragi na Češkem (srebro), leta 2011 v Natalu v Braziliji (8. mesto), leta 2013 v Solunu v Grčiji (12. mesto) in leta 2015 v Orlandu (9. mesto). Leta 2016 so bili v Novem Sadu na evropskem prvenstvu šesti. Zdaj je pred njimi novo prvenstvo in obenem nova priložnost za dober rezultat. Tokratno prvenstvo bo rekordno po številu udeležencev v kateremkoli ekipnem športu v svetovnem merilu, saj se ga bo udeležilo NA KRATKO Brusu in Srabotniku ni šlo Lech: Slovenski kajakaš Peter Kauzer je na tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah osvojil sedmo mesto. Hrastničan je bil edini slovenski finalist sobotnih preizkušenj, ko so se na reko Lech podali kanuistični dvoj-ci, kanuistke in kajakaši. V polfinalu je slovenski tabor imel še tri predstavnike, a so vsi svoje nastope končali v tej fazi tekmovanja. Martin Srabotnik je bil 14., Žan Jakše 22. in Simon Brus 25. Članoma celjskega Nivoja Srabotniku in Brusu nastopa nista uspela. Cilj uvrstitev med 16 Hamburg: Slovenske rokometašice se bodo na decembrskem svetovnem prvenstvu, ki ga bo gostila Nemčija, v skupini A pomerile s Francijo, z Romunijo, s Španijo, z Angolo in s Paragvajem, je odločil današnji ples kroglic v Hamburgu. SP bo med 1. in 17. decembrom v Nemčiji. Skupina A bo igrala v Trierju, skupina B v Bietig-heim-Bissingenu, skupina C v Oldenburgu, skupina D v Leipzigu. Zaključni boji bodo v Magdeburgu, Hamburgu in Leipzigu. Cilj naše izbrane vrste je uvrstitev med 16 najboljših ekip. Slovenija bo igrala v Zagrebu Zagreb: Po žrebu v koncertni dvorani Vatroslava Li-sinskega v Zagrebu so znani tekmeci slovenske moške rokometne reprezentance v prvem delu evropskega prvenstva, ki bo med 12. in 28. januarjem prihodnje leto na 376 ekip z vseh kontinentov z več kot 5500 igralci in 500 spremljevalci. »Pivovarji« bodo nastopili v kategoriji od 45 do 49 let, med tridesetimi ekipami pa se bodo v predtek- movanju pomerili z ekipama Salvadorja in Brazilije. MITJA KNEZ Foto: arhiv kluba Hrvaškem. Slovenija se bo v skupinskem delu v Zagrebu pomerila z Nemčijo, Makedonijo in Črno goro. Slovenija bo prvo tekmo v zagrebški Areni, ki bo tudi gostila vse najbolj pomembne tekme na zaključnem turnirju, igrala 13. januarja, ko se bo pomerila z Makedonijo. Polzelani sestavljajo igralski mozaik Polzela: Čeprav je do začetka priprav na novo sezono več kot mesec dni, pa v košarkarskem klubu Hopsi pospešeno nadaljujejo sestavljanje ekipe. Novo ime v polzelski vrsti je Američan Chauncey Collins. Zadnji dve sezoni nastopal v ameriški univerzitetni ligi NCAA. Sodelovanje s Polzelani so podaljšali Ivan Držić, Dejan Ćup, Milojko Vasilić in Andraž Rogelja. (MiK) Skupinska slika laških veteranov. Stojijo z leve: Milan Damiš, Matjaž Cizej, Stojan Zor, Tomaž Dolgan, Jože Sadar, Sebastjan Seme in Miha Uršič. Čepijo z leve: Severin Lušin, Primož Gorjup, Zoran Blatnik, Tomaž Blagotinšek, Kristjan Košak in Srečko Lesjak. Preboj v prvo ligo ni uspel Slovenija je bila v drugi ligi ekipnega atletskega evropskega prvenstva v izraelskem Tel Avivu četrta in je le za 2,5 točke zaostala za načrtovano uvrstitvijo v prvo ligo. To pomeni, da ji v dveh tekmovalnih dneh v Izraelu ni uspel preboj v višji rang tekmovanja. Celjski Kladivar je imel v Izraelu kar osem predstavnikov. Tekmovali so Martina Ratej, Maruša Černjul, Urška Arzenšek, Luka Janežič, Robert Renner, Vid Kramer, Jan Kokalj in Jan Brešan. Prvi tekmovalni dan se je prvega mesta razveselili Luka Janežič v teku na 400 m. Drugi dan je slavil z osebnim rekordom na 200 m (20,60 s). Maruša Černjul je bila najboljša v skoku v višino (1,88 m), s konkurenco pa je pometla tudi moška štafeta 4 X 400 m. Tekli so Jure Grkman, Gregor Grahovac, Žan Rudolf in Luka Janežič. Slednji je tako na EP dosegel kar tri zmage. Njegov klubski kolega Robert Renner je v skoku s palico zasedel drugo mesto (5,50 m). Martina Ratej je bila v metu kopja tretja (60,64 m), ko znova ni dosegla rezultata, ki bi jo zadovoljil. V prvo ligo, kjer je bila Slovenija zadnjič leta 2014, so vodila prva tri mesta. Prva je bila Madžarska (372,5), druga Slovaška (306,5), tretja Litva (298,5), četrta Slovenija (296), peta pa že precej zadaj Latvija (258). MITJA KNEZ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očija, brata, strica, bratranca in botra RADA SLOKARJA iz Malih Braslovč (8. 7. 1933 - 20. 6. 2017) iskrena hvala vsem sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče, vsak ljubeč stisk rok in vsako iskreno besedo tolažbe. Še posebej iskrena hvala nečaku dr. Darku Siuki za nesebično pomoč in požrtvovalnost. Hvala gospodu župniku za lep obred, govorniku za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Bronica, hči Yness, brat Marko in sestra Sonja z družinama ter ostalo sorodstvo novi tednik OBVESTILO O NOVEM DELOVNEM ČASU OGLASNEGA ODDELKA NT & RC Oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje bo od 1. julija 2017 naprej ob sobotah zaprt. Nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 16. ure. STROJI 1 STANOVANJE PRODAM ODDAM TRAKTOR Štore 404 prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5717-512, 051 377-171. 1205 VITEL Tajfun, 45 A, nov, prodam ali menjam za Tajfun 40 N, rabljen. Telefon 031 826-782. 1218 I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ana d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. PRODAM OTROŠKO diatonično harmoniko Muller prodam. Telefon 031 581-092. 1186 PRODAM KUPIM TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, lahko je poškodovan, v okvari ali brez dokumentov, kupim. Telefon 031 562-809. VSE IZ IN0XA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si POSEST NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, bele in črne barve, pred nesnostjo in bele purane za dopitanje, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03 ) 5471244. p PRODAM ШЈШШ ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 120 m2 stanovanjske površine, k + p + m, obnovljena streha s 50-letno garancijo, novo stavbno pohištvo, nova toplotna izolacija fasade, v pritličju prostor za delavnico 4,2 x 6 m, zemljišče 839 m2, velik vrt, 200 m od glavne ceste, prodam. Telefon 070 769-102. 1153 DRAMLJE. Samostojno hišo, 1.800 m od AC, 284 m2, vsi priključki, prodam. Telefon 041 661-844. 1221 astrologinia jasnovidnost BI0TERAPIJE PRAŠIČE, mesni tip, težke od 40 do 120 kg, prodamo. Možna je tudi dostava. Telefon 041 655-528. 1021 KOZE in kozličke prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 578-121, 5774-133. 1187 TELIČKO ls/lm, težko 190 kg, prodamo. Telefon 031 546-708. 1191 Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica TONETA MIHELČIČA (13. 6. 1938 - 18. 6. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Štore in Splošne bolnišnice Celje. Hvala sodelavcem Energetike Celje in Istrabenz plinov. Hvala gospodu župniku Stanku Gajšku za lepo opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo. Hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke, govornici in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi APARTMAJE pri Savudriji oddam. Telefon 0038641-478624, 0038640-346113.p V PIRANU oddajam garsonjero za počitni-kovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1198 AKUSTIKA ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi ŠTEFAN VOLASKO iz Podjavorškove ulice 9 v Celju (16. 12. 1931 - 15. 6. 2017) Ob slovesu se zahvaljujemo zdravniškemu osebju za ves trud, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darove in svete maše. Hvala gospodu Liparju in gospodu Hriberniku iz Don Bo-scovega centra, pogrebni službi Žalujka in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Marija, sin Franci, sin Cvetko in hčerka Zlatka z družinami 1203 PAŠNI, zdravi telici, lisaste pasme, ena breja, težka 550 kg in druga, težka 400 kg, stara 14 mesecev, prodam. Telefon 031 621-055. 1151 PRAŠIČE, težke od 40 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov in bikca limuzin, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 041 831-293 ali 040 141-097. 1150 дпшш lastrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operatorja PUJSKE krško-poljske pasme, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon 040 778715. 1166 PURANE za nadaljnjo rejo, za 12 EUR/kg, prodamo, možna dostava. Telefon 031 495-182. 1169 KOZJEGA samčka, starega 3 mesece, mirnega, belega, brez rogov, za pleme, prodam. Telefon 5708-106. 1188 KRAVO za zakol prodam. Telefon 041 794132. 1192 TRI družine čebel prodam. Telefon 041 920-416. 1194 TELICO simentalko, brejo, prodam. Telefon 031 766-527. 1199 DVA bikca, stara 10 in 14 dni, pasma čb ls, prodam. Telefon 031 840-282. 1201 BIKCA limuzin, težkega 190 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 747055. 1204 KRAVO simentalko za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 041 596-475. 1214 KUPIM Kava in ti d.o.o., Levec 4/a, 3301 Petrovče Odšla si tja, kjer ni skrbi, kjer ni bolezni, žalosti. Počitek večni našla si, zato le mirno, tiho spi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in sestre MARIJE MLAKAR s Savinjskega nabrežja 6 a, Laško (6. 9. 1936 - 9. 6. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njenim sosedam Veri in Mumin Kazaferović, Mariji Zemljič, Zinki Kovač, Štefki in ostalim, ki so ji vedno pomagale. Hvala gospodu župniku Klemnu za ganljive besede in opravljen cerkveni obred, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni, ki jo močno pogrešajo. DVA krškopoljska prašiča (slovenska avtohtona pasma), težka od 100 do 120 kg, ugodno prodam. Telefon 031 664-293. 1209 KOZLA, starega dve leti, pravi jelen, koziko, staro dve leti, mlekarico, 2 l dnevno, in mladičko, staro 6 mesecev, skupaj prodam. Telefon 041 752-630. 1208 TELICO simentalko, brejo v 7. mesecu, prodam. Telefon 070 445-858. 1215 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 278-285, (03) 5777-390. 1213 TELICO simentalko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 041 285-277. 1212 EKO teličko limuzin, staro 5 mesecev, vajeno paše, prodam. Telefon 041 520-588. 1216 Čas celi rane, zaceli pa nikoli. ZAHVALA Veliko prezgodaj me je za vedno zapustil dragi mož ANTON PEVEC (4. 1. 1950 - 21. 6. 2017) Ob nenadomestljivi izgubi moža, brata, strica, zeta, svaka in prijatelja se iskreno zahvaljujem vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala pogrebni službi Gekott za lepo organizacijo pogreba, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za čudovito odpete pesmi, kolektivu Izletnika Celje, še posebej govorniku gospodu Srečku Lesjaku za lep govor. Posebej bi se rada zahvalila bratu Silvu za nesebično pomoč v trenutkih, ko sem jo najbolj potrebovala. Iskreno se zahvaljujem prijatelju Slavku, nečakinji Nataliji in dobri prijateljici Darinki, ki so mi stali ob strani, ko sem jih potrebovala. Hvala vsem bivšim sodelavcem, predvsem voznikom avtobusa, sorodnikom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, si čimer ste pokazali, da ste ga imeli radi. Kogar imaš zares rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Žena Nada VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Takojšnje dobro plačilo. Telefon 041 544-270. p PRODAM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n I Zaposlimo I kuharja in kuharja pomočnika v lokalu Oštarija v City Centru Celje. Informacije na tel. 041/680-809 ZBALIRANO kakovostno seno v kockah prodamo. Vseh kock je približno 450, letošnja prva košnja. Bale smo spravili na suho. Telefon 040 906-239. 1195 VINO, belo in rdeče, z analizo, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735. p VINO, belo, sauvignon, modra frankinja, prodam. Telefon 041 687-022. 1202 SENO, rdeče vino, jabolčni kis, žganje in bio krompir prodam. Telefon 041 866611. 1217 SLOVENSKA, bukova drva na paletah, 1 m x 1 m x 1,8 m, prodam. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200 p JARKICE bele leghorn, v začetku nesnosti, zadnje v tej sezoni, enoletne kokoši, vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 1112 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420 -m>0*1954216 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko VARILNI aparat, 250 A, in šrotar za žito prodam. Telefon (03) 7810-560.1183 SUHA metrska bukova drva ugodno prodam. Telefon 040 906-239. 1195 OSTALO KUPIM PRODAM DESKE in »plohe« akacije, lipe, hrasta, češnje, javorja in oreha, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.p ROTACIJSKO kosilnico Sip 165, tehtnico Li-bela, ležečo, 300 kg, tračni obračalnik Sip in domačo naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 041 261-676. 1222 KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, mo-tokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1156 ŽELIM spoznati moškega, starega od 60 do 70 let, z območja (03). Pisne po- p L 117 1211 p MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 JOŽETU MASTNAKU (30. 7. 2013) Morda se spet srečava za obzorjem tega sveta, kjer večna ljubezen le svoj pravi dom ima ... V SPOMIN in ANICI MASTNAK (26. 6. 2016) Draga mami in ati, tiho in z bolečino v srcu preživljamo dneve, odkar sta nas za vedno zapustila. Dom je tako zelo prazen in še vedno vaju pogrešamo. Upam, da tam nekje v neskončnosti skupaj mirno uživata večni počitek. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njunem grobu in se spominjate lepih skupnih dni. Hčerka Darja z možem Miranom ter vnuka Gregor in Petra z Alešem n Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (T. C.) V SPOMIN BRANKA SLAMNIK rojena Brun (1950 - 2016) Mineva leto dni, kar si odšla ... pogrešamo te ... Hvala vsem, ki se ustavite ob preranem grobu in prižigate svečke. Vsi njeni p J . MARIJA (12. 2. Hvala vsem, ki jo oh jite pri njenem Nj Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce ... V SPOMIN 29. junija mineva eno leto, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, hčerka, sestra, botra in teta JAZBINŠEK 1961 - 29. 6. 2016) ranjate v lepem spominu, posto-grobu in ji prižigate sveče. eni najdražji 1219 nudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ČAKAM TE. 1197 ZAPOSLITEV OBJAVLJAMO prosto delovno mesto: monter ali pomočnik strojnih instalacij. Telefon 041 654-264; www.instalaci-je-razgorsek.si. 1172 Žen i t na posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si ZAPOSLIMO delavca za polaganje mavčnih plošč, z izkušnjami ali brez in izpitom B-kategorije. Možna zaposlitev za nedoločen čas. Andrej Kavka, s. p., telefon 041 684-410; e-mail: andrej. kavka@siol.net. š 150 AVTO Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje zaposli avtoličarja in vodjo delavnice. Telefon 041 372-085.1189 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije, bagerista z izkušnjami. Nizke gradnje, d. o. o., Marjana Jerina 5, Celje, telefon 041 636-615. 1196 ZAPOSLIMO fanta s trgovsko izobrazbo in z veseljem do trgovskega dela. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 031 728-130. n Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete, tašče, sosede in prijateljice MARIJE MLAKAR s Savinjskega nabrežja 6 a v Laškem (6. 9. 1936 - 9. 6. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju kardiološkega oddelka SB Celje in internega oddelka bolnišnice Topolšica, župniku Klemnu za opravljeno pogrebno mašo in obred, pevcem MePZ Koral za odpete žalostinke, Petri Šuster za izrečene besede slovesa, trobentaču Leonu za Ave Marijo in pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba. Posebna zahvala prijateljem Veri, Muminu, Mariji, Zinki, Štefki in mnogim drugim za skrb in pomoč, ko ni več zmogla sama. Žalujoči: otroci Silva, Vlado, Anica, Martin in Elizabeta z družinami ter ostalo sorodstvo 1200 Naučiš se molčati in tiho nositi v sebi vedenje, zavest lepote, ki jo potem najdeš prav v vseh kotičkih matere Zemlje in je ne znaš nikdar več izraziti. Niti je ne poskušaš več izraziti, ker se jasno zaveš, da se resnična lepota lahko le daje in čuti, povedati pa jo je nemogoče. (Nejc Zaplotnik). Nenadoma nas je v 61. letu starosti zapustil dragi sin, brat, oče, stric, partner in krajan SMILJAN SMODIŠ iz Tkalske ulice 7 v Celju odličen alpinist, revirni gozdar in varuh gorske Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 26. junija v poslovilni dvorani Vekinga na Teharski cesti 54. Upepeljene ostanke pokojnika smo v torek, 27. junija vrnili v naravo Okrešlja, v kateri je rad živel in jo neizmerno ljubil. Počivaj v miru. Žalujoči svojci pokojnika p EDIJU KRAJNIKU V SLOVO Nenadoma in nepričakovano nas je zapustil dragi sodelavec in prijatelj, človek vedrine in navdiha. Vselej dejaven in povezovalen je Edi v naših srcih pustil neizbrisno svetlo sled. Spomin na njegov prijazen nasmeh, človeško toplino, humor in neizmeren optimizem tako kljub njegovi smrti, ki nas je globoko prizadela, ostaja živ za vedno. Naj se poslovimo z mislimi iz pesmi: »Odšel je tja, kjer solze ne bolijo, odšel je tja, kjer misel se konča, odšel je tja, kjer sanje oživijo, odšel je tja in tam je zdaj doma«. Edi, hvala ti za vse! Sodelavci Simbia Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi brat, ata, stari ata, tast in svak FRANC DEŽELAK z Vrha nad Laškim 26 (4. 10. 1936 - 19. 6. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalja. Posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje in Doma starejših Laško za skrb in lajšanje njegovih bolečin. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Iztoku Han-žiču za opravljen obred, govorniku Stanku Seli-ču, pevcem iz Šentruperta nad Laškim, Komunali Laško, Marku Razboršku za odigrano Tišino ter kolektivu podjetja Ovos iz Trobnega dola. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zakaj usoda tako kruta je in tistega, ki najraje smo imeli, nam vzela je. Poln smeha in elana odšel je brez pozdrava. Naj tam gori se lepo ima in naj ga angeli čuvajo iz dna srca. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil TOMI REBERŠAK iz Celja (6. 11. 1970 - 11. 6. 2017) Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, vsak stisk roke, sočutne objeme, besede tolažbe in pisna sožalja. Posebna zahvala podjetju Zit, d. o. o., Linde plin Celje, kolektivu Žgank trans, Branki Linde plin Karlovac, kolektivu pekarne Geršak, bivšim sodelavcem podjetja Žonta transport, Cvetličarni Novak in vsem tistim, ki ste ga tako množično pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Srebočan za poslovilne besede in pevkam skupine M. J. A. V. V globoki žalosti: vsi njegovi n 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 29. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 30. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ROBIN SCHULZ FEAT. JAMES BLUNT - OK (5) 2. PAROV STELAR - STEP TWO FT. LILJA BLOOM (6) 3. RITA ORA - YOUR SONG (3) 4. ALAN WALKER FEAT. GAVIN JAMES - TIRED (4) 5. JAMES ARTHUR - CAN I BE HIM (2) 6. DJ KHALED - I'M THE ONE (4) 7. FOSTER THE PEOPLE - DOING IT FOR THE MONEY (3) 8. JACK SAVORETTI - WE ARE BOUND (2) 9. DEPECHE MODE - GOING BACKWARDS (1) 10. HENRY AND THE WAITER - SAFE COAST (1) DOMAČA LESTVICA 1. TONI - MORAS NAPREJ (5) 2. SWEET PEAK FEAT. LAURA - 0,3 LJUBEZNI (4) 3. CHALLE SALLE - LAGANO (2) 4. NUDE - KAKO NAJ POJEM VESELE PESMI (6) 5. SAN DI EGO & ALEKSANDER MEZEK - GLEDAM TVOJE SLIKE(4) 6. ANDREJ IKICA - SUPERZVEZDA (3) 7. KATRINAS & CHERIE - POLJUB RAJSKIH DNI (3) 8. VLADO KRESLIN - REKA (1) 9. RUDI BUCAR - TISTI LJUDJE (1) 10. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ZABLUZU (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LUIS FONSI FT. DADDY YANKEE - DESPACITO NE-YO - ANOTHER LOVE SONG PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DARE ACOUSTIC - RJAV UČ GUŠTI - MODRO SONCE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 1. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 2. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 3. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do- poldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 4. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 5. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) CINEPLE Spored od 29. 6. do 5. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. All Eyez on Me: Legenda o Tupacu Shakurju - biografski, drama od četrtka do srede: 15.40, 17.50, 20.40 Avtomobili 3 - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.40 sobota, nedelja: 14.20, 16.30, 18.40 Avtomobili 3 - animirani, sinh., 3D od četrtka do srede: 15.30, 17.40 Churchill - biografski, drama od četrtka do srede: 15.50 Dekliška noč - komedija od četrtka do srede: 19.00, 21.10 Kletna ruleta - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.10, 20.20 petek: 16.20, 18.10, 20.20, 22.40 sobota: 14.30, 16.20, 18.10, 20.20, 22.40 nedelja: 14.30, 16.20, 18.10, 20.20 Mali šef - animirani, sinh. sobota, nedelja: 15.00 Mumija - grozljivka od četrtka do torka: 21.20 Obalna straža - komedija od četrtka do srede: 18.20, 20.50 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski od četrtka do torka: 20.30 sreda: 21.20 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.50 Spider-Man: Vrnitev domov - akcijski, fantazijski sreda: 20.30 Transformerji: Zadnji vitez - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.00, 21.00 Transformerji: Zadnji vitez -akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 16.00, 19.50 Vesolje med nama - fantazijski od četrtka do srede: 15.30 Višja prestava - akcijski, triler od četrtka do srede: 17.00 Čudežna ženska - akcijski, fantazijski petek, sobota: 22.10 ČETRTEK 20.00 Gimme Danger - glasbeni, dokumentarni PETEK 19.00 Končni obračun - kriminalna komedija 21.00 Gimme Danger - glasbeni, dokumentarni SOBOTA 19.00 V senci žensk - drama 21.00 Končni obračun - kriminalna komedija NEDELJA 19.00 Gimme Danger - glasbeni, dokumentarni 21.00 Končni obračun - kriminalna komedija KINO VELENJE PETEK 18.00 Dip: Raziskovalec globin - animirana pustolovščina, sinh. 18.15 Medved Bamsi in čarovni-čina hči - družinski animirani, sinh. 19.45 Transformerji: Zadnji vitez - akcijski, fantazijski, 3D 22.30 Gimme Danger - glasbeni, dokumentarni SOBOTA 19.00 Transformerji: Zadnji vitez - akcijski, fantazijski, 3D 19.15 Medved Bamsi in čarov-ničina hči - družinski animirani, sinh. 20.30 Gimme Danger - glasbeni, dokumentarni 21.30 Kletna ruleta - komedija NEDELJA 16.00 Dip: Raziskovalec globin - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Kletna ruleta - komedija 19.00 Gimme Danger - glasbeni, dokumentarni 20.00 Vesolje med nama - romantična avantura PLOSCAD OB DOMU Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije na prostem PONEDELJEK 21.30 Rojeni za ples - plesno-glasbeni film s krajšo otvoritvijo Kulturne prireditve ČETRTEK, 29. 6. 18.00 Velenjska promenada, amfiteater Večeri v amfiteatru skok v poletje z Vokalno skupino Fortuna PETEK, 30. 6. 17.00 Mercator center Celje Labirinti življenja odprtje slikarske razstave Petra Zupanca 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Renesančna glasba v triu - citre, harfa in oprekelj citrarski koncert 19.00 Ramna plaža Slivniško jezero Ramna jazz festival 2017 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Festival Zeleno zlato dalmatinski večer s Popseslish 21.00 Park Vile Herberstein Velenje Marko Hatlak & FUNtango prvi koncert Poletnega kulturnega abonmaja, gost: Iztok Mlakar; v primeru slabega vremena bo koncert v Domu kulture Velenje SOBOTA, 1. 7. 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Izziv p(ol)etja srečanje domačih vokalnih skupin in koncert vokalne skupine 4given NEDELJA, 2. 7. 15.00 Graščinski park Socka Socka poje, pleše in igra 20.00 Tržnica pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec Akademski pevski zbor Rista Savina Žalec koncert slovenskih popevk TOREK, 4. 7. 17.00 Galerija Velenje_ Spoznajte skrite zaklade Galerije Velenje voden ogled po razstavi znanih slovenskih likovnih umetnikov iz zbirke Galerije Velenje SREDA, 5. 7. 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Poletni koncert mladih pianistov iz razreda Primoža Mavriča in flavtistov vstopnine ni Poletje v Celju ČETRTEK, 29. 6. 18.00 Mestna plaža H. C. Andersen: Palčica igrana predstava; gostuje: Gledališče Smejček, vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Leteči potepuhi koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade PETEK, 30. 6. 18.00 Celjski mladinski center Break the floor mednarodni plesni dogodek 20.30 Špital za prjatle Celje Mono Jack, nova celjska zasedba koncert; vstop prost 21.00 Stari grad Celje 17.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Janina in njeni razgledi odprtje fotografske razstave Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica Veronika Deseniška muzikal; v primeru slabega vremena bo predstava 2. 7. 21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Rolling train koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade SOBOTA, 1. 7. 10.00 Mestna plaža Svit - človeško telo -črevesje predstavitev modela debelega črevesja za otroke in starše; v primeru slabega vremena dogodek odpade trn vedeževanje in astrologija 090 77 77 2r19 €/min. iz omrežja Te]emacfi'*5eno шШш emacfi'*Ssno l2 drugih отгеИЈ dotoCaji ,0 drug] operaterji NAPOVEDNIK 23 VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 7. 2017 naprej v Mestni občini Celje ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Navedene cene vsebujejo 9,5 % DDV. - Vodarina ° Normirana poraba o Prekomerna poraba 0,5995 EUR/m3 0,8993 EUR/m3 - Omrežnina - vodarina (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 6,41 EUR/mesec - Odvajanje komunalne odpadne vode 0,1607 EUR/m3 - Omrežnina - odvajanje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 3,66 EUR/mesec - Odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,0699 EUR/m3 - Omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,1463 EUR/m3 - Čiščenje komunalne odpadne vode 0,5422 EUR/m3 - Omrežnina - čiščenje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 1,71 EUR/mesec - Čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,1219 EUR/m3 - Omrežnina čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,0387 EUR/m3 - Storitve greznic in MKČN 0,4153 EUR/m3 - Omrežnina - greznice in MKČN (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 0,12 EUR/mesec Cene sta potrdila skupščina družbe in svet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija. TOREK, 4. 7. 10.00 do 12.00 Mestna igralnica na Glavnem trgu Celje, moja likovna ustvarjalnica slikanje na stojalih, poslikava obrazov v izvedbi Klub Kluga; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 10.00 do 13.00 Mestna plaža Iz muzeja na plažo/Na plaži pred desetletji/ muzej v kovčku razstava na prostem; v primeru slabega vremena dogodek odpade muzikal; v primeru slabega vremena bo predstava 3. 7. 21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Uroš Planinc group koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade NEDELJA, 2. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 do 19.00 Mestna plaža Svit - človeško telo -črevesje vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade 18.00 Celjski mladinski center Celje_ Break the floor mednarodni plesni dogodek 20.30 Špital za prjatle El flamenco? večer flamenca; vstop prost 21.00 Stari grad Celje_ Veronika Deseniška 18.00 Pred Muzejem novejše zgodovine Celje POP Celje, Poti po popularni kulturi urbani sprehod s Katjo Pur; vodstvo je brezplačno PONEDELJEK, 3. 7. 16.00 do 18.00 Mestna plaža Hama perlice ustvarjalna delavnica; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 18.00 Mestna plaža Ravnovesje na visokih petkah predstavitev knjige Slavice Biderman 12.00 Celjski mladinski center in središče mesta Celjani Celjanom: Celje Fokus 2017 fotografski ogled mesta z obiskom Fotoateljeja in galerije Pelikan z Mitjo Plevnikom 18.00 Mestna plaža O zeleni žabici Emi, ki ni marala vode gostuje: Gledališče Pravljičarna, Renata Brglez; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 19.00 Zgodovinski arhiv Celje Fotograf kot poklic: Foto Pelikan razstava skozi arhivsko gradivo, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje; izbor gradiva: dr. Borut Batagelj 20.30 Celjski mladinski center American presidents odprtje razstave fotografij Branka Blaža Lesjaka SREDA, 5. 7. 16.00 do 18.00 Mestna plaža Too ..., toooo ..., tooorrrtttaaaa!!! otroci vabljeni na peko torte z mojstrico Katarino iz Slaščičarne Zvezda; v primeru slabega vremena dogodek odpade 19.00 Mestna plaža Celje Fokus 2017: Pasji dnevi fotografska razstava Ane Straže 20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Los Ventilos & Bo koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 14. festival Pranger Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije ČETRTEK, 29. 6. 15.00 Knjižnica Rogaška Slatina 1. kritiška razprava PETEK, 30. 6. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ela - Mali Pranger 10.00 Anina galerija Rogaška Slatina 2. kritiška razprava 17.00 Anina galerija Rogaška Slatina Prevajalska okrogla miza: O poeziji in prevodni poeziji 20.00 Muzej baroka pod sv. Rokom Šmarje pri Jelšah Branje pesnikov Prangerja, branje ukrajinskih prevodov SOBOTA, 1. 7. 10.00 Anina galerija Rogaška Slatina 3. kritiška razprava 14.00 in 16.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ela - Mali Pranger 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Zaključek 14. festivala Pranger Ostale prireditve ČETRTEK, 29. 6. 19.00 Celjski dom_ Pomoči in izcelitve po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost 21.00 eMCe plac Velenje_ Park spet dogaja: Rock on! večer bodo popestrile okoliške rok skupine PETEK, 30. 6. 19.00 Grad Komenda Polzela Odstiranja znanj prednikov: Geometrija za zdravje okolja in človeka predava: Robi Lavin SOBOTA, 1. 7. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 10.30 Travnik pri domu kulture Velenje Poletje na travniku: S tolkali in pesmijo okoli sveta glasbeno-animacijska predstava od 15.00 dalje Evropska ploščad Rogaška Slatina Izbor in razglasitev slat'nske legende 2017 VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN V LETU 2017 JUNIJ, JULIJ Šmartno v Rož. dolini JULIJ Rožni Vrh Otemna Jezerce pri Šmartnem Pepelno Rupe Šentjungert JULIJ, AVGUST Košnica pri Celju Tel.: (03) 42 50 300 novi tednik Vedno i штј! 17.00 Titov trg Velenje Parada uniformiranih rudarjev ob dnevu rudarjev 18.00 Mestni stadion Velenje 57. Skok čez kožo tradicionalna prireditev ob dnevu rudarjev 20.00 Velenjska plaža 18.00 Letno gledališče Limberk Griže Dan rudarjev rudarska parada, proslava ob dnevu slovenskih rudarjev, kulturni program, veselica 20.00 Narodni dom Celje_ Besede miru video prireditev o notranjem miru o katerem govori Prem Rawat; vstop prost 20.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Coctail night s skupino Trnje 21.00 Prireditvena ploščad na Šlandrovem trgu Žalec Izbor Smaragdne kraljice NEDELJA, 2. 7. 10.00 Sveta Ema Podčetrtek 300-letnica župnijske cerkve svete Eme maša s procesijo; slovesnost bo popestrila Godba na pihala s Svetine PONEDELJEK, 3. 7. 9.00 Travnik okoli Vile Rožle Velenje Poletni živ-žav v Sončnem parku ustvarjalne delavnice za otroke, branje, joga, druženje... 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. Čarodej Andrej TOREK, 4. 7. 10.00 Knjižnica Vojnik Poslikajmo in zasadimo si cvetlične lončke počitniška delavnica 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku -torkove igrarije v primeru slabega vremena odpade SREDA, 5. 7. 9.00 do 12.00 Knjižnica Vojnik Tečaj preživetja tečaj bo vodil inštruktor Laris 10.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga z Nino Časl 10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna likovna šola z Dolores Ponoš primerna za vse ljubitelje risanja ne glede na starost; likovna šola je brezplačna Vaš zakaj £ nas zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15, Ш odgovore na vprašanja poslušalcev. iäfiflfififlÖÖtt^* 03 4225 148 riiftiHui Prešernova 19, 30CÖ Celje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Minister Zdravko Počivalšek, veleposlanik dr. Andrej Rahten, obrambni ataše polkovnik Milan Kranjc, mag. Veleposlanik dr. Andrej Rahten, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot s partnerko Katarino Karlovšek, nekdanji Robert Stražišar, obrambni predstavnik na Stalnem predstavništvu RS pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih deželni glavar Spodnje Avstrije dr. Erwin Pröll s soprogo Sissi Pröll, avstrijsko-celjski podjetnik Peter Merkscha, organizacijah na Dunaju (z desne proti levi) župan Globasnice Bernard Sadovnik, nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Erwin Kubesch (z desne proti levi) Predstavitev Dežele Celjske na Dunaju Nacionalni sprejem 2017 v znamenju slovesa našega veleposlanika in izjemne predstavitve naše regije Prejšnji četrtek je bil na Dunaju v eminentni Haus der Industrie sprejem, ki sta ga ob dnevu državnosti pripravila slovensko veleposlaništvo v Avstriji in stalno predstavništvo Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju. Tudi v Novem tedniku smo se odzvali na to povabilo, še posebej, ker sta gostitelja dr. Andrej Rahten, slovenski veleposlanik na Dunaju, in Andrej Benedejčič, stalni predstavnik naše države pri mednarodnih organizacijah, letos poseben poudarek namenila predstavitvi Dežele Celjske. Sprejema se je ob približno štiristo članih diplomatskega zbora v avstrijskem glavnem mestu udeležilo več vidnejših gospodarstvenikov in številni predstavniki slovenskih organizacij v Avstriji. Prišla sta tudi deželni glavar Štajerske Hermann Schützenhöffer in nekdanji deželni glavar Spodnje Avstrije dr. Erwin Pröll, obe himni je odpela priznana slovenska operna pevka Jerica Steklasa. Med udeleženci sta bila tudi slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek in celjski župan Bojan Šrot. Prav slednjih dveh se je kot »dveh velikih promotorjev Dežele Celjske« najbolj razveselil slovenski veleposlanik dr. Andrej Rahten, ki je poskrbel, da so vsi povabljeni lahko po sprejemu poskusili kulinarične dobrote, ki jih naša regija ponuja, in se seznanili tudi z njeno pestro turistično ponudbo. Tako so se med drugimi predstavili Hiša vin Emino, Celjske mesnine, Zlati grič, Fontana piva Žalec, Terme Dobrna, Terme Olimia, Mo-zirski gaj, Celjska koča in Hotel Evropa. Veleposlanik dr. Andrej Rahten sicer končuje zelo uspešen in izjemno aktiven mandat, ki je - kot smo se lahko prepričali tudi povabljeni - pustil izjemno dober vtis na člane večstoglavega diplomatskega zbora na Dunaju. »Zelo sem zadovoljen, da smo v mojem mandatu ohranili visoko intenziteto dvostranskih odnosov, v številnih pogledih pa smo sodelovanje z Avstrijo tudi okrepili. Po desetletju zatišja je ponovno oživel skupni odbor s Koroško, ustanovljen pa je bil podoben forum s Štajersko. Uspeli smo zagotoviti sistemsko financiranje Slovenske čitalnice v Gradcu, ki je bila ustanovljena ob koncu mandata mojega predhodnika. Vidnejši smo postali tudi v drugih zveznih deželah, zlasti na Tirolskem, Solnograškem in Gradiščan-skem,« ocenjuje svoje delo v iztekajočem se mandatu dr. Rahten in dodaja, da so skrbeli tudi za okrepljeno promocijo slovenskih regij v Avstriji. Veleposlanik se je ob koncu sprejema zahvalil svojim sodelavcem, ki jih je laskavo imenoval »moja sanjska ekipa«. Čeprav je dr. Rahten približno dve tretjini delovne dobe opravljal različne diplomatske zadolžitve, mu bo veleposlaniški mandat na Dunaju ostal v posebej lepem spominu. »Od septembra bom spet bolj dejaven v akademskem svetu, še zlasti v ZRC Sazu in na mariborski univerzi,« je še povedal. MARJETKA R. LESJAK Foto: MARKO KOVIČ FOTO TEDNA Ko podnebje usmerja modne trende Foto: SHERPA Ted ni ko ve zaodbe Št. 26 / Leto 72 / Celje, 29. junij 2017 Med permakulturo in dobro staro motiko.. . Foto: GrupA Po babičinem receptu z Klara Drofenik, naj maminim blagoslovom str. 29 dijakinja 2017 str. 34 Po Pelikanovi poti na Stari grad str. 35 26 INTERVJU Naša osebnost je v digitalne Dr. Ana Kolar - Kako s statističnim razmišljanjem do več osebne svobode, objektivne resnice in boljših odločitev Ana Kolar se je po gimnaziji vpisala na študij ekonomije. Z magistrskega študija statistike je prešla na doktorski študij. Z odliko je doktorirala pri svetovni avtoriteti na področju statistike, profesorju dr. Donaldu B. Rubinu z Univerze Harvard. V Vietnamu je izkušnje nabirala v investicijski finančni instituciji, kot predavateljica statistike je nekaj let preživela na mednarodni avstralski univerzi, v Afriki je delala za Organizacijo Združenih narodov. Slovenijo je zapustila pred več kot desetletjem. Trenutno živi na Finskem, kjer se je podala na samostojno podjetniško pot. Okolju rada vrača, ko le ima priložnost. V Sloveniji izvaja delavnice statističnega razmišljanja. Za otroke in učitelje v občini odraščanja, v Kozjem, brezplačno. Simpatična mladenka s čopom prav nič ne spominja na akademike in univerzitetne profesorje, a vendar se doktorica znanosti ponaša z zavidljivo kariero in s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Nenazadnje je prepotovala dobršen del sveta. Kot pravi, lahko celostno kritično razmišljanje kot splošno uporaben del statistike krepimo predvsem s širjenjem osebnih obzorij. Pod besedo statistika si večina predstavlja suhoparne preglednice podatkov. Kaj je v resnici statistično razmišljanje? Statistika je najbolj uspešna informacijska znanost za pretvorbo podatkov v uporabne informacije. Statistično razmišljanje pri tem omogoča, da objektivno povzamemo sporočilno vrednost večje količine podatkov in informacij. Takšen povzetek predstavlja novo informacijo, ki je za posameznika ponavadi osnova za sprejemanje odločitev. V današnjem času interneta in pametnih telefonov smo obdani z več podatki in informacijami kot kdajkoli prej. Pomembno je, da znamo uspešno presoditi njihovo uporabno vrednost, ločiti med bolj ali manj verodostojnimi informacijami ter uspešno povzeti njihovo sporočilno vrednost. Veščine statističnega razmišljanja so pri tem ključne. V dobi digitalizacije, v katero vedno bolj globoko vstopamo, so te veščine nujne. Predstavljajo neke vrste nadgradnjo veščin kritičnega razmišljanja, kar posamezniku omogoča sprejemanje boljših odločitev. Omogočajo mu, da se bolje zave svoje lastne subjektivne realnosti, subjektivnih realnosti ostalih ljudi in znotraj tega teži k neki bolj objektivni realnosti. Vse to lahko na družbeni ravni vodi tudi do več strpnosti. Kaj je osnovno vodilo pri uporabi veščin statističnega razmišljanja? Pomembno je, da znamo biti skromni pri opazovanju, da se znamo zavedati tistega, kar vemo, in tudi vsega tistega, česar morda ne vemo. Pri oblikovanju svojega stališča je pomembno, da kritično presodimo o tem, kaj vpliva na naše zaznave. Treba se je vprašati, kaj če stvari niso takšne, kot se zdijo na podlagi informacij, ki nas obdajajo. Na ta način damo možnost nasprotnemu polu, da razloži svoje stališče. Če smo zelo okoreli v svojem razmišljanju, nas v življenju moti tisoč in ena stvar. Povsem brez potrebe. Hkrati, če vsi okrog nas nekaj trdijo, govorijo in tako delajo, to ni nujno res in ni nujno prav. Če vse zunanje impulze današnjega digitalnega sveta spremenimo v podatke, smo z njimi dobesedno bombardirani. Res je. Hkrati imajo do teh podatkov ljudje zelo zanikrn odnos. Takšna je tudi družbena regulacija tega področja. V resnici je skoraj ni. Zato je toliko bolj pomembno, da smo ljudje kot posamezniki osveščeni. Od nas je odvisno, kateri iskalnik na svetovnem spletu uporabljamo. Google velja za sinonim iskanja po spletu, vendar še zdaleč ni edina izbira. Malokdo se zaveda, da gre za iskalnik, ki natančno beleži vse naše klike, vsa naša iskanja, vse vpisane besede. Na podlagi vseh teh podatkov nas algoritmi analizirajo in nam posledično ponujajo nove zadetke. To, kar jaz najdem pod določeno besedo na Googlu, je lahko nekaj povsem drugega kot to, zbiralci teh podatkov včasih poznajo bolje, kot se poznamo sami. Del statističnega razmišljanja je torej tudi osveščenost, kaj se dogaja z našimi osebnimi podatki na spletu? Brez dvoma. Treba je razumeti, kaj so podatki, kako se oblikujejo, kje vse jih najdemo oziroma kje vse jih zbirajo. Ko otrokom povem, da najbolj priljubljena elektronska pošta Gmail dandanes deluje skoraj podobno, kot če bi poštar njihovo pismo mimogrede še odprl, ga skopiral, shranil v svoj arhiv ali celo komu pre-poslal, so šokirani, češ saj to se vendar ne sme. Res je, naj se ne bi smelo, vendar so pravila v digitalnem svetu trenutno postavljena drugače. Dobički kapitala so v prednosti pred človekovo zasebnostjo in s tem ko »obkljukamo«, da se strinjamo s pogoji uporabe, se tudi pravno za-vežemo, da se s takšnim početjem strinjamo. Torej sami ne uporabljate najbolj razširjenih iskalnikov in nimate profila na družabnem omrežju? »Podatki, s katerimi razpolagamo, so vse, kar vidimo, slišimo, preberemo. Ko sežemo po nekem izdelku v trgovini, ni nujno, da ta izbira izhaja iz naše potrebe - pogosto je posledica zunanjega programiranja.« kar najdete vi. Na ta način se omejuje možnost izbire in algoritmi odločajo namesto nas. To, kar nam ponudi algoritem, postane naša realnost. Utrdi nas v nekem prepričanju, kar v odnosih ustvarja vedno več nestrpnosti. A vendar ko se enkrat tega zavemo, nismo več na prvo žogo pripravljeni zagovarjati nekega dejstva. Ni nujno, da drži. Ampak iskalniki niso edino orodje, ki nas pregleduje do obisti, mar ne? Tudi najbolj pogosto uporabljena elektronska pošta Gmail podobno obdeluje vsa naša sporočila. Na podlagi statistične obdelave besedila v naših sporočilih zbiralci informacij dobijo zelo dober vpogled v našo osebnost. Vse te informacije o nas postanejo tržno blago, na voljo najboljšemu ponudniku. Enako je s pogovornimi orodji, socialnimi omrežji, karticami zvestobe in z vsemi ostalimi aplikacijami, ki jih naložimo na svoj pametni telefon. Ko združimo vse podatke s teh platform, dobimo osebnostno analizo, sliko, ki bi jo lahko psihologi izvrstno interpretirali. Glede na omejenost naše subjektivne realnosti je ta slika o nas zelo verjetno precej dobra in pravilna. Na podlagi teh orodij nas Nimam. Ocenjujem, da je vrednost podatkov, ki jih uporabnik ustvarja z uporabo družabnih omrežij, mnogo višja, kot je vrednost brezplačne uporabe teh omrežij. Treba se je zavedati, da uporabnik omrežja ustvarja podatke in pušča sled, četudi nič ne objavlja, ampak samo »zalezuje« ostale uporabnike oziroma spremlja ostale informacije, ki jih takšna omrežja ponujajo. Verjamem, da bi uporabniki lahko s svojimi profili zaslužili, četudi bi morali za uporabo družabnega omrežja plačati mesečno pristojbino. Verjamem tudi, da bi, če bi ljudi vprašali, ali dovolijo uporabo svojih podatkov v komercialne namene, večina to gladko zavrnila. Žal ta možnost ni na voljo in če nisi pripravljen deliti svojih podatkov za tržne namene, potem ne moreš biti del družabnih omrežij. Tako se ljudje preprosto vdajo, ker mislijo, da življenje izven družabnih omrežij ne obstaja. A ni tako. Glede na obstoječe statistike ima najbolj priljubljeno omrežje Facebook približno milijardo in pol avtentičnih uporabnikov. To »Podatki na socialnem omrežju so last omrežja. Tako piše v pogojih uporabe, ki jih nihče ne bere. Na Instagramu ljudje objavljajo svoje najboljše fotografije. Ne zavedajo se, da jih prosto voljno podarjajo aplikaciji, ta pa jih lahko po mili volji trži in služi z njihovim delom. Ustanovitelj Facebooka je v desetih letih postal peti najbogatejši Zemljan. Podatki so zlato nove dobe.« število v povprečju predstavlja slabo polovico vseh tistih na svetu, ki uporabljajo internet. Treba se je zavedati, da ima uporaba družabnih omrežij tudi precej negativnih vplivov na posameznikovo življenje. Cilj vsakega takšnega omrežja je, da uporabnik na njem preživi čim več časa, saj na ta način ustvari več podatkov, torej več dobička lastnikom omrežja. Javno dosegljive statistike pravijo, da uporabniki Facebook skupine, ki vključuje tudi Instagram in pogovorna okna (ne pa tudi WhatsAppa), na teh aplikacijah na dan v povprečju preživijo skoraj uro, kar je veliko za vse tiste, ki so jim dnevi prekratki. Znan je tudi fenomen zasvojenosti z uporabo družabnih omrežij. Hkrati lahko uporaba omrežij tudi omejuje, saj je uporabnik izpostavljen pretežno informacijam, ki krožijo po družabnih omrežij, vendar to še zdaleč ni svet v malem. Svobode in anonimnosti na svetovnem spletu torej ni? Je, vendar se moraš potruditi zanju. Dosežeš lahko to, da s tvojimi podatki nihče ne bo trgoval, vsaj efektivno ne. Za pošto uporabiš inkriptirane kanale, kot sta Tutanota ali ProtonMail. Namesto Skypa, ki snema pogovor in dopisovanja, lahko uporabiš Wire. Namesto Googla uporabiš brskalnik, ki ne sledi uporabnikovemu iskanju, kot je DuckDuckGo. Če želiš po spletu brskati popolnoma anonimno, za grafični spletni brskalnik uporabiš Tor. Pomislek proti inkriptirani pošti je običajno varnostne narave. Tako lahko neovirano komunicirajo tudi nepridipravi in teroristi. Govorjenje, da imamo terorizem zato, ker sta dovoljeni inkriptirana pošta ali anonimna uporaba interneta, je neumnost. Terorizem je treba izkoreniniti pri izvoru. V današnji družbi obstajata znanje in zavedanje o vzrokih terorizma. Z žrtvovanjem svoje zasebnosti ne bomo pred terorizmom nič bolj varni. Drugi argument vdanosti v usodo pravi, da pošten človek nima česa skrivati. To ni argument. To je izgovor, ki izhaja iz ignorance. Sama vidim pomembnost koncepta zasebnosti predvsem s stališča negativnega vpliva, ki ga ima trženje posameznikovih podatkov na posameznika in posledično na celotno družbo. Takšna uporaba podatkov namreč v posamezniku spodbuja omejenost razmišljanja, videnja in človeški um utrjuje v t. i. »robotskem« načinu razmišljanja in delovanja. V takšnem primeru je potem strah, da nas bodo roboti nadomestili, povsem na mestu. Če imamo pri računalnikih še nekaj manevrskega prostora, nam pametni telefoni zdaj štejejo že korake in vdihe. Pametni telefoni so največji zbiratelji in posredovalci osebnih podatkov o nas. V svetovnem merilu se vedno več ljudi vrača k uporabi navadnih telefonov. Zavedajo se namreč, da je odtekanje informacij s pametnih telefonov skoraj nemogoče nadzorovati. Ni dovolj, da izklopimo prenos podatkov. Preko zadnjih vrat »Ljudje smo tisti, ki oblikujemo družbo. Če že živimo v dobi digitalizacije, ker smo si jo izbrali oziroma so jo za nas izbrali drugi, potem nam naj ne bo vseeno, kako poteka razvoj tega obdobja in z njim povezane družbe ter gospodarstva. S svojimi dejanji - z načinom uporabe interneta in digitalnih produktov - postavljamo smernice razvoja digitalne družbe.« INTERVJU 27 m svetu zgolj tržno blago se telefon lahko poveže v omrežje vsakič, ko smo v dosegu brezžičnega omrežja. To je danes mogoče že skoraj povsod. Ponovno lansira-nje najbolj priljubljenega klasičnega mobilnega telefona Nokia 3310 je morda odziv na vse to. Rekli ste, da ste se v Aziji izvrstno počutili in da ste si vedno želeli nekam na toplo. Kako to, da ste pristali na Finskem? Tega si pred leti res ne bi pripisala. To je bila skupna odločitev z možem, ki je po rodu Finec. Sicer pa pristati še ne pomeni tudi za vedno ostati (smeh). Še vedno me vleče nazaj v Azijo. Res pa je, da je bil morda že čas, da nekaj več časa preživim v Evropi in imam tako možnost deliti svoje znanje in izkušnje tudi z okoljem, kjer sem odraščala. Sicer pa Finska ponuja odlično okolje za inovativnost in ustvarjalnost, kar je v tem obdobju, ko sem stopila na samostojno podjetniško pot, zelo dobrodošlo. Tu je nek poseben mir. Odmaknjenost od visoke poseljenosti in eno najbolj gozdnih območij v Evropi najverjetneje prispevata k temu. Pri nas redko zasledimo doktorje znanosti, ki se poskusijo v poslovnem svetu. Kako gre vam? Zelo sem zadovoljna, da sem sprejela to odločitev, saj mi omogoča, da počnem to, kar me veseli. Približno leto je, odkar sem ustanovila podjetje, ki nudi svetovanje s področja analiz podatkov in uporabe naprednih vzročno-po-sledičnih analitičnih metod. Poslovni svet je nekaj povsem drugega. Prednost ima ustvarjanje dobičkov, družbeni doprinos je pogosto drugorazredna tema. Vendar verjamem, da se bo tudi to enkrat spremenilo. V podjetništvo me je gnala ideja, da bi ponudila tisto, kar je družbeno koristno in kar obstaja v zelo majhnem obsegu ali sploh ne. Ena teh stvari je, kako učinkovito pridobiti verodostojne informacije iz podatkov in pri tem uporabiti najnaprednejše znanstvene statistično-metodološke pristope. Druga stvar je razvoj inovativnih učnih pristopov za razvoj statističnega razmišljanja v poslovnem svetu, svetu podatkov kot tudi v osebnem življenju. Kapital je trenutno zelo naklonjen vsemu, kar ima vezo s podatki in z digitalizacijo, kar močno pospešuje razvoj digitalnih produktov. Kakovost teh niha, saj razvoj večinoma vodijo inženirji, ki jim primanjkuje statistično-metodološkega znanja in pogosto tudi statističnega razmišljanja. Zavedanje glede tega počasi raste. Velike korporacije se že zavedajo, da verodostojne analize podatkov zahtevajo poglobljeno in napredno statistično znanje, zato so tudi v prednosti pred ostalimi. Kako izgleda Slovenija od tam zgoraj? Splošno gledano bi rekla, da Slovenci prepogosto kakšno tipično človekovo lastnost, na primer nevoščljivost, kriticizem in nezadovoljstvo vzamejo za izključno svojo in tarnajo, da je to slovenska posebnost. A ni tako. Glede na »Z vsako novo izkušnjo se naš svet razširi. Z veščo uporabo statističnega razmišljanja in s široko paleto v današnjem času razpoložljivih podatkov ter informacij lahko dobimo močno orodje za boljše razumevanje sveta, v katerem živimo. S svojim delom želim to prenesti širšim množicam.« moje izkušnje, ko sem živela ali potovala po različnih državah sveta, so te lastnosti povsem človeške - ne boste verjeli - z njimi se identificirajo tudi drugi narodi in tudi oni prav tako zatrjujejo, da so to le njihove posebnosti in da je pri drugih narodih vse drugače (smeh). Tudi ta obremenjenost Slovenije, da smo majhna država - ta majhnost je v glavah. Sama vidim Slovenijo kot ravno prav veliko, da bi lahko bila biser in zgled Evropi in svetu. Težava, ki jo vidim, je, da te svoje majhnosti ne zaznamo kot prednost in po nepotrebnem sledimo idejam velikih držav, ki so prepogosto majhne. Na Finskem od blizu spremljate tudi poskus uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Kakšen je vaš občutek? Gre za velik projekt, ki bi lahko glede na izkazano svetovno medijsko podporo kazal smernice razvoja UTD povsod po svetu. Trenutno izvajajo eksperiment, ki vključuje dva tisoč naključno izbranih prebivalcev. Izvedba takšnega eksperimenta s statistično-metodo-loškega pogleda je v domeni mojega strokovnega znanja, zato dogajanje spremljam z velikim zanimanjem. Tamkajšnja civilna iniciativa ne razume povsem motiva trenutne vlade za izvedbo tega eksperimenta, saj se ga loteva stranka, ki že zgodovinsko ni bila naklonjena ideji UTD. Sama imam veliko pomislekov glede statistične metodologije, na podlagi katere se eksperiment izvaja - zasnova eksperimentalne študije je postavljena pre- cej neresno, kar postavlja pod velik vprašaj zanesljivost izsledkov. Celoten projekt je sicer medijsko gledano zelo kompetentno zastavljen, vendar dogajanje pri projektu tega ne potrjuje. Ne izključujem možnosti, da so morda rezultati že nekako dorečeni. Torej drži, da je statistika zgolj stvar interpretacije? Ne povsem. Je pa lahko in žal pogosto je tako. Znanje je pri tem mejnik. Statistično razmišljanje in statistično metodološko znanje sta ključna za pravilno analizo podatkov in interpretacijo izsledkov. Vzrok napačnih statističnih interpretacij je pogosto nevednost - gre za neznanje in pomanjkanje veščin statističnega razmišljanja. Tako kot pri argumentiranju, kjer gre pogosto za izbiro gledišča, lahko tudi pri statistikah rezultate pogosto obrnemo v svoj prid, vendar le ob odsotnosti znanja. In takrat je pregovor, da je najprej laž, potem večja laž in potem pride statistika, povsem na mestu. Pravite, da moramo v svet, da razširimo svoje obzorje. Z migranti svet na nek način prihaja k nam. Nas bo to obogatilo? Najprej je treba imeti željo za širjenje obzorja. Potovanje samo po sebi ne bo veliko pripomoglo k širjenju obzorja, če bomo to drugačnost samo opazovali in ji sodili s stališča vrednot in kulture svojega okolja. Drugačnost je treba poskušati razumeti in sprejeti na način, kot je sprejeta znotraj nekega okolja. Šele takrat lahko govorimo o resničnem širjenju obzorja. Z migranti svet na nek način prihaja k nam, ampak ne kakršenkoli svet. Ti ljudje ne prihajajo k nam, ker bi si želeli širiti obzorje in spoznavati kulturo ter vrednote Evrope, temveč prihajajo, ker bežijo z vojnih bojišč. Obogatijo nas lahko samo toliko, kot imamo razumevanja za njihov prihod in kot imajo ti ljudje razumevanja za življenjsko situacijo, v kateri so se znašli. Medsebojno spoštovanje, sočutje in ohranjanje dostojanstva tako enih kot drugih so bistveni. Če bosta to obe strani zmogli, potem bo to družbo vsekakor bogatilo. V dobi svetovnega spleta je tudi lažnih informacij ogromno. Kako ločiti zrnje od plev? Statistično razmišljanje je izvrstno »orodje« za kaj takšnega. Načeloma je pomembno, da smo dobri opazovalci in da smo pozorni na to, kdaj kaj v življenju vzamemo za sveto resnico. Kadarkoli nam nek podatek vzbudi sum ali nejevero, je dobro, da pobrskamo po različnih virih in smo pri tem pozorni tudi na to, kdo so avtorji teh virov. Tako si širimo obzorje in sčasoma pridemo, če že ne do objektivne resnice, pa vsaj v njeno bližino. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv »Potovanja (a ne v turističnem smislu) so odličen način širjenja obzorja. Pomembna je pot. Živeti v tujih okoljih in poskušati razumeti smiselnost njihovih kultur, način življenja in poglede. Zaživeti skupaj s to drugačnostjo in se od nje učiti. Vsaka dežela in kultura, v kateri sem imela priložnost zaživeti, me je na svojstven način obogatila. Vsaka drugačnost ima lahko kaj dobrega in dragocenega, pa naj na prvi pogled izgleda še tako nesprejemljiva.« Tudi v politiki prevlada zdrava pamet Ob prazniku Občine Šmarje pri Jelšah z županom Stanislavom Šketom Čeprav je bilo zadnje leto v občini precej burno, ga župan Šket na splošno ocenjuje kot uspešno. »V teh dneh se z občani srečujem na številnih prireditvah. Vesel sem, ker dobre stvari opazijo in pohvalijo. Vsi zavodi v občini organizacij-sko,kakovostno in finančno zelo dobro delujejo. To ni samo moja zasluga, ampak zgsluga vseh, ki so dolga leta delali na tem področju,« pravi Sttanislav Šket. »Naša občina je še vedno med tistimi, kjer zakonske obveznosti niso presegle polovice pro računa. Zelo vesel sem predvsem dobrega dela v različnih dsuštvih in organizacijah. Ni samoumevno, da mladi prevz emajo pobudo in prenašejo znanje na mlajše, V tem vidim naše možnosti in p riložnosti tudi v prihodnje, ko bo mogoče pridobiti evropsko sofinanci-ranjetako imeno vanih mehkih projektov.«« Kot pravite, ste z investicijskim ciklusom tako na državni kot občinski ravni v tem letu več kot zadovoljni. Res je. Med drugim smo se lotili popolne obnove ceste med Zibiko in Spodnjim Mestinjem. Lani smo obnovili tudi cesto Mesti-nje-Lemberg-Sladka Gora. V tem nrimeru naj povim, da so vsi krajani zemljišča brezplačno odstopili, kar v sodobnem času ne doži-dimo več pogosto. Odprli smo Šmarsko klet, ki je postala pomembno družabno, kulturno in protokolarno središče. Končal se je tretji del gradnje kanalizacije v Mestinju, na Grobelnem je .ireknija izpolnila obljubo in unedila podaljšek kolesarike hteze, pločnik in avtobusno postajališče. Podobna investicija je tudi na Haterje-vem bregn kjer je urepeno novo križišče. Kmalu naj bi se začela deta v Šmarsksm hramu, s čimer bo po letih agonije odpravljena velika amarska sramota. Preji dnevi smo v Šentvidu .nedali namenu nuvo gasüsko vozilo, sprejoli smo celostno prometno eriategijo in strategijo razvoja občine. Celotne občina ima zbnohljeno, ekološko bolj sprejemljivo javno razsvetljavo. Pristojno ministrstvo nam je odobrilo sanacijo večjega plazu v KAMNOSESTVO SPOMENIKI, NAPISI, POLICE, STOPI^jj HERČEK VIKTOR HERČEK s.p. |pM: 041 736 487, TEL-FAX:03/810 30 94 www.kamnosestvo-hercek.si i*T Mestinje 87 b, 3241 Podplat 'štrike< in to pri mojih letih. Bil sem star 63 let ter ravno zamenjal svoja kolka za umetna,« se je spet pošalil Žerovnik. »Najprej odideva na raziskovanje, točko locirava in naslednjič se vrneva z opremo,« je opisal svoje jamarske poti po Menini, tudi okoli trideset metrov daleč v globino črne jame. Postal je član jamarskega kluba Tirski zmaj, ki ima sedež na Ljubnem. Božični kapniki Na začetku so bile v jamarskem registru za Meni-no vpisane komaj štiri jame. Nekatere jame, za katere so predniki dobro vedeli, so med mlajšimi pozabljene. »V skoraj vsaki jami se je v preteklosti že pojavil kakšen človek, razen nekaj jam, ki smo jih odkopali,« je povedal Žerovnik. Danes, ko se je za Žerovnikovo in Štigličevo raziskovanje jam po Menini že razvedelo, ga na kakšno od jam opozorijo tudi domačini. Med raziskovanjem je bil tudi v posameznih manjših dvoranah jam kot prvi človek, skupaj s Štigli-cem. Vsega skupaj sta bila v tridesetih jamah, ki so bile nato registrirane. Največje odkritje je največja kapniška Božična jama, ki jo je odkril skupaj s sorodnikom Ivanom Savinškom za božič. Meri okoli sedemdeset metrov, brez upoštevanja stranskih rovov. Jama je bila pred morebitnimi nepridipravi takoj zavarovana ter je že na voljo za obiske. Obiskalo jo je že okoli osemdeset ljudi. Rafael Žerovnik opaža, da so nekatere jame v starih časih že služile ljudem, na primer za skrivanje med drugo svetovno vojno. Z jamami so seveda povezane tudi skrivnostne zgodbe, recimo o paru volov, ki je padel v jamo. Skrivnosti podzemnega sveta nas pač mikajo že od nekdaj. BRANE JERANKO Foto: BJ in BERNARD ŠTIGLIC Skrivnosti v globinah Menine Iz podzemnega sveta Menine planine. Na fotografiji z leve Rafael Žerovnik, Ivan Savinšek ter Bernard Štiglic. И5- i I'jML h Iz bogate preteklosti optimistično v prihodnost Ob prazniku občine z županom Miranom Gorinškom Miran Gorinšek: »Želim si, da bi lahko vzpostavili sistem vrednot, kjer bi bilo v ospredju zavedanje o pomenu odnosov med ljudmi.« Čeprav v teh dneh Slovenske Konjice pogosto povezujemo z neprijetnim vzdušjem zaradi zaprtja konjiškega bazena, želi župan Miran Gorinšek s svojim delovanjem ohraniti in vzpostaviti dobre odnose med občani. Veliko je namreč naložb, na katere so lahko ponosni. Konec junija ob prazniku občine pogledate v preteklo leto in potegnete črto. Ali je razlog za praznovanje? Seveda je vedno razlog za praznovanje. Če smo preveč usmerjeni v materialne pridobitve, potem smo malo manj zadovoljni, ampak sicer naša občina sodeluje pri marsikaterem projektu. Smo občina v mreži projekta Zero Waste, občina po meri invalidov, prostovoljstvu prijazna občina. Med drugim smo lani prejeli priznanje kot najlepše mesto v kategoriji manjša mesta. Ali lahko izpostavite naložbe, ki so zaznamovale in še bodo letošnje leto? Izpostavil bi vsaj tri večje naložbe. Dolgoletna želja je bila, da bi uredili vsaj dva vrtca v naši občini, in tako smo lani začeli novogradnjo ter obnovo vrtca Prevrat, ki bo dokončan do konca novembra. Loški vrtec smo v celoti porušili in prvi otroci bodo vanj stopili z novim šolskim letom. Med pomembnejšimi projekti je tudi obnova pomožnega nogometnega štadiona na Dobravi. Glavnina del bo opravljenih letos, dokončno bo urejen do marca naslednje leto. Zakaj je dobro živeti v vaši občini? Večkrat sem že omenil, da je pri nas krasno živeti zaradi čudovito ohranjene narave, podnebnih razmer in prometne lege. Od nas do Gradca, Ljubljane ali Zagreba je približno ura vožnje, ker je izjemno ugodno. Največji kapital so naši ljudje, tisti delavni, sposobni, prijazni, marljivi in tudi trmasti Pohorci. Današnji prebivalci občine so ponosni na preteklost, iz katere črpamo samozavest za optimističen pogled v prihodnost. Na kaj ste v turističnem smislu najbolj ponosni v svoji občini? Zagotovo si med turističnimi zanimivostmi posebno pozornost zasluži Žička kar-tuzija. Pred dvema letoma smo praznovali 850-letnico prihoda kartuzijanov v naše kraje. Prav v času praznovanja nam je uspelo pridobiti tudi status kulturnega spomenika državnega pomena. Vsekakor ne moreva mimo konjiškega bazena, ki v tem času buri duhove. Ali lahko njegovo zaprtje poslabša odnose med občani? V občini se zavedamo, koliko našim občanom in občankam pomenita poletna rekreacija in osvežitev v neposredni bližini doma. Žal s celovito prenovo dotra- janega in nevarnega bazena Slovenske Konjice ni mogoče več odlašati, zato smo to sezono organizirali brezplačen prevoz do drugega bazena v občini, do bazena Zbelovo. V teh dneh se je glede problematike dotrajanega bazena Slovenske Konjice zvrstilo že precej sestankov, nekaj jih je še pred nami. Vsi skupaj razumemo, da je bazen dotrajan, negospodaren in predvsem nevaren. V prvi vrsti moramo imeti pred očmi varnost otrok in drugih kopalcev, vendar je bazen iz leta 1948 žal ne zagotavlja več. Člani Sveta KS Slovenske Konjice so na našem zadnjem sestanku odprli tudi vprašanje odnosov v občini, o katerih sprašujete. Vsi skupaj smo obsodili politično motivirana dejanja posameznikov, ki problematiko bazena izrabljajo za nabiranje političnih točk in podžiganje strasti med občani. Prizadevati si moramo, da na mestu dotrajanega in nevarnega bazena čim prej zraste varen, sodoben bazen, kakršnega si tudi zaslužimo. BGO Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice Konjičani si zaslužijo, da se kopajo na varnem bazenu Zaprtje konjiškega bazena je bila edina točka izredne seje Nasprotniki zaprtja bazena so se zbrali pred dvorcem Trebnik in kasneje spremljali sejo občinskega sveta. V ponedeljek zvečer je bila v dvorcu Trebnik izredna seja konjiškega občinskega sveta, na kateri so skoraj tri ure pre-mlevali trenutno najbolj perečo stvar v Slovenskih Konjicah, zaprtje bazena na Dobravi. Ker je večina svetnikov zavrnila sklepe predlagateljev izredne seje, ostaja bazen zaprt to poletje, a tudi za drugo sezono mu ne kaže najbolje. V Občini Slovenske Konjice so se v začetku junija odločili, da bodo lokalni bazen zaprli, saj so že nekaj let z različnimi obnovitvenimi deli s težavo zagotavljali normalno obratovanje. Opozicijskemu občinskemu svetniku Jerneju Štromajerju se je zdela občinska odločitev neodgovorna in nesprejemljiva, zato je stopil v akcijo in zbiral podpise za ponovno odprtje bazena ter z opozicijski svetniki sklical izredno sejo, prvo po dolgem času. Na seji je bilo izrečenih veliko besed o odgovornosti in odgovornih dejanjih. Na koncu je po besedah župana Slovenskih Konjic Mirana Gorinška prevladalo stališče, da se z varnostjo ne gre igrati. »Kot sem večkrat povedal, mi je težko, da prihaja do takšne situacije, kot je letošnja. A skupaj smo ugotavljali, da je skoraj 70 let star objekt, ki je bil grajen po takratnih standardih, enostavno dotrajan in nevaren.« Župan je poudaril, da brez celovite obnove bazena na njem ni mogoče zagotoviti varnosti. Čeprav so svetniki izglasovali sklep, da mora upravljavec pripraviti strokovne podlage za celovito prenovo, časovnice niso dorekli. »Zelo težko je časovne okvirje doreči takrat, ko še nimaš niti idejne zasnove. Več idej je bilo, kako narediti celovito obnovo. V zelo kratkem času se bo treba odločiti, kako naprej. Pred jesenskim časom, pred sprejetjem proračuna, mora biti izdelana projektna dokumentacija, da bomo vedeli, o kakšnih zneskih se pogovarjamo. Stvari so zelo nepredvidljive,« je še dodal župan. In če je bil na zadnji novinarski konferenci skoraj stoodstotno prepričan, da imajo lahko Slovenske Konjice nov bazen naslednje leto, je bil po izredni seji bolj previden in je dodal, da je to mogoče, a ni odvisno samo od njega in občinske uprave. Svetnikom je vseeno za peticijo Glavni nasprotnik zaprtja bazena Jernej Štroma- jer je bil po seji razočaran, saj nobenega izmed šestih predlaganih opozicijskih sklepov, v katerih so med drugim pozivali župana, naj spremni odločitev o zaprtju bazena, ni podprla večina v občinskem svetu. »Občinski svet se požvižga na peticijo, ki jo je podpisalo devetsto ljudi. Ne znamo se seznaniti in se pogovarjati z ljudmi, ki imajo neko iskreno stališče. To je posmehljivo in veliko pove o odnosu dolgoletne druščine, ki obvladuje konjiško občino. Ta, ki je tudi odgovorna za zaprtje bazena.« Opozicijski svetniki so tudi predlagali, da bi župan nemudoma sklical zbor občanov, a so tudi ta sklep zavrnili. »Da ne moremo sklicati zbora občanov v letu 2017, na katerem bi našli skupno rešitev, je smešno. Opozicijski svetniki smo uporabili vse možnosti, ki so nam bile na voljo, a ne bomo odnehali. Moja želja je, da bi se naslednje leto kopal na konjiškem bazenu.« Zgodba bazena je končana Na seji je bil tudi Branko Ravnak, dolgoletni predsednik Plavalnega kluba Slovenske Konjice, ki je konjiški bazen postavil ne samo na slovenski, ampak tudi mednarodni zemljevid. Na pogovoru izven sejne dvorane je žalostno dodal, da je župan vsak mandat bazen izpostavil kot pomembno infrastrukturo, zdaj pa ta zgodba klavrno propada. »Ljudje marsikaj govorijo. Med drugim tudi to, da si Terme Zreče želijo 6 tisoč obiskovalcev, kolikor jih je bilo na konjiškem bazenu. Mislim, da je to blizu resnici, ker se vsak bori za kopalce. A ljudje ne bodo šli v Zreče in tudi na Zbelovo ne. Zgodba konjiškega bazena je po mojem mnenju končana.« Župan Gorinšek je po koncu izredne seje še dodal, da je kopalna sezona v njegovi občini zagotovljena, to je na bazenu Zbelovo, kamor vozi brezplačen avtobus. Občani si zaslužijo, da se kopajo na varnem bazenu, je menil. BARBARA GRADIČ OSET NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 »Atletiko nosim ves Anton Noner, pobudnik Konjiške atletske šole in Konjiškega maratona cas v srcu« »Atletika mi je bila vse. Dekleta me v šoli niso zanimala, fantje smo se pogovarjali o atletiki, ki je vsaj zame zelo pameten šport. Vrhunska atletika je znanost.« Z lanskega Konjiškega maratona (Foto: arhiv organizatorja) Anton Noner je »otrok Kladivarja«, zato sva se pogovarjala kar pred štadionom, kjer je nekdanji atlet treniral in dosegal vrhunske rezultate. Zdaj zgodbo o uspehu nadaljuje v Konjiški atletski šoli, ki je nastala pred dvanajstimi leti na njegovo pobudo. Atletika je njegov konjiček in njegov način življenja. Anton Noner je v otroških letih treniral najprej rokomet, kasneje atletiko. Najprej se je preizkusil v šprin-tu, a je s pomočjo trenerja kmalu ugotovil, da to ni njegovo področje. Poskusil je tudi trenirati tek čez ovire in še skok v višino, kjer je dosegal lepe rezultate na republiški ravni. »Ko je na tekmovanju za kros manjkal eden od tekmovalcev, sem moral nastopiti namesto njega. Takrat se je izkazal moj naravni talent, to je moč srca. Ko sem združil moč svoje >mašine< z mišicami na nogah, je prišel tek na tri tisoč metrov z zaprekami oziroma z angleško besedo >steeplechase<.« A ni to zelo posebna disciplina za otroke? »Verjetno res. Kajti med otroki je že posebnost trening teka na dolge proge. Da izbereš tek na dolge proge v kombinaciji z ovirami, je pa čisti odklop.« V teku čez zapreke je postal državni in balkanski prvak. »Imel sem smolo, da je leta 1991 vojna prekinila moje treninge in da je razpadla nekdanja država. Ker nisem našel več pravega trenerja, se mi je atletika malce zaustavila.« Atletika za prepoznavnost kraja Ko si je v Slovenskih Konjicah ustvaril družino in si je njegova sedemletna hči zamislila, da bi trenirala atletiko, je oče Noner pomislil. »Ker je z ženo nisva želela voziti v Celje, smo s kolegi v Konjicah zbrali majhno skupinico otrok, da bi jih naučili osnov atletike. Kar trideset otrok smo imeli. Četudi sem po končanem treningu atletiko postavil na stranski tir, v bistvu sem jo močno odrival, je bila ves čas nekje v mojem srcu.« Danes je v Konjiški atletski šoli približno dvesto otrok in petdeset starejših rekreativcev, šola ima tudi tri trenerje. »Atletiko smo naredili aktualno in zanimivo v kraju, kjer je ni bilo nikoli. Zdaj sodelujemo že z okoliškimi občinami. Vezani smo na športne dvorane, kjer smo omejeni s prostorom, zato moramo nekatere otroke celo odkloniti. Hudo mi je reči ne, a če želimo, da bo trening kakovosten, moramo postaviti omejitve.« Pravi trener za otroke Najti pravega trenerja za otroke ni enostavno. Tisti, ki je vrhunski trener za odrasle, mogoče ni najboljši za otroke. »Otroci se morajo vanj zaljubiti. A poleg tega se mora trener dobro razumeti tudi s starši otrok. Otroci morajo imeti trenerja radi, od petega razreda naprej je drugače. Takrat je že večja odgovornost. Otroci morajo atletiko do desetega leta vzljubiti in jo spoznati. Če ta šport kasneje vidijo kot način življenja, potem otroke spodbudimo k močnejšim treningom.« A v šoli ne sme biti težav. »Ni treba, da so odlični v šoli, ampak šola jim ne sme predstavljati težav. Dejstvo je, da so otroci, ki so dobri v športu, dobri tudi v šoli. Spoznajo koncept, da nič ni od danes do jutri in da moraš vztrajati. Na srečo imamo zelo pridne starejše športnike, ki so vzor mlajšim. Gradimo zgodbo o uspehu in upamo, da bodo čez dvajset let tisti, ki zdaj trenirajo, starši, ki bodo pripeljali svoje otroke.« Konjiški maraton ima dušo Anton Noner z ekipo šestih prostovoljcev letos že peto leto organizira Konjiški maraton, ki ima med sedemsto tekaškimi prireditvami na leto že svoje prepoznavno mesto. »Vse, česar se lotim, naredim stoodstotno. Kakovost mora biti najboljša, drugače tekmovanja sploh nočem. Tekači ob prijavnici dobijo najboljše tekaške majice, odlično progo, najboljše vzdušje ob njej, najboljše ozvočenje in tudi hrano.« Konec septembra bo verjetno 1.500 tekačev napolnilo konjiške ulice in ceste. »A veste, ta kakovost nas veliko stane, zato smo vedno do zdaj z maratonom negativno poslovali. Upamo, da bomo letos prireditev zaključili pozitivno, kar je eden od ciljev, ki ga želimo doseči. Dobro sodelujemo z določenimi društvi in podjetniki, upam, da bomo sčasoma pridobili tudi finančne podpornike. Trudimo se, da se tekmovalci pri nas dobro počutijo. Veseli smo, ker nam uspeva.« Zmernost pri rekreaciji Tek ni postal samo rekreacijsko zanimiv, ampak je postal modna muha. Pogosto tudi nevaren za tiste, ki v sodobnem svetu želijo vse na hitro in največ. »Naš moto pri rekreaciji je zmernost. Vsem predlagamo, naj uživajo v teku ter da tekme niso mučenje. Ko me kolegi pokličejo, koliko kilometrov predlagam, naj pretečejo, jim vedno svetujem manj. Zadnja dva kilometra bodo tako trpeli, ni nujno, da celo tekmo. Želim, da me naslednji dan pokličejo veseli, ne pa da komaj stojijo, ker jih vse boli. Rekreacija naj bo zmerna in ne tekmovalni šport.« Noner tudi opozarja, da za osnove teka ne potrebujemo najboljše tekaške opreme in da je mogoče za- četi teči kdajkoli v življenju. »Nikoli ni prepozno začeti teči, a starejši kot si, bolj zmeren začetek je potreben. Bolje en kilometer manj kot več.« Zmernost pri kemiji Nevaren ni samo tek, ampak tudi »farmacija«, ki jo rekreativni tekači v veliki meri zaužijejo. »Upam, da smo prišli do skrajnega roba. Nikakor ne razumem nekoga, ki je star štirideset let in bi rad namesto 40 minut tekel 39 minut ter za ta uspeh poje kemijo. Upam, da bomo začeli negativno izpostavljati tiste, ki kažejo znake jemanja prepovedanih substanc. Ta je >dopingaš<, poglejte ga. Če nekaj ni prav, je treba to izpostaviti. Upam, da prihajamo v obdobje, ko prihajamo nazaj k sebi.« »Naj bo tek za sproščanje stresa in ne stres sam po sebi,« sva se strinjala ob koncu pogovora. Priznam, da me je tako navdušil, da sem po pogovoru skoraj tekla domov. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA USTVARJALNI TEČAJI Delavnice potekajo vsak petek ob 18. uri v dvoru Trebnik, Slovenske Konjice VABLJENI! Info: 051611664, Bojan Leva ... rad-a ustvarjaš? ... si želiš izpopolnjevati v kreativnosti? ... iščeš priložnost za samostojne projekte? ... imaš različne talente in zanimanja? Ponujamo izkušnjo interdisciplinarnega delovanja. Možen je tudi vpis v posamezen tematski tečaj. Priprava na sprejemne izpite. ZA VSE GENERACIJE! http://www.ateljebl.si 34 PORTRET Samo matematika je premalo Klara Drofenik, slovenska naj dijakinja s I. gimnazije v Celju Pred tednom so bili za njo še zadnji maturitetni preizkusi in lahko je začela uživati počitnice. Doma bo samo približno tri tedne, za vse ostale dneve ima načrt že narejen: šla bo na morje, s taborniki na tabor in še kam. Tako vsestranska in polna energije ter vedoželjnosti je Klara Drofenik tudi sicer. Ob tem je uspešna na različnih področjih, zato je letos osvojila naziv naj dijakinje, ki ga že nekaj let podeljuje Dijaška organizacija Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje. Namen izbora je spodbuditi dijake k delovanju na več področjih in k razvijanju lastnih sposobnosti, ki presegajo zgolj učenje in šolske obveznosti. Da je treba kljub številnim obveznostim v šoli uživati tudi v vsakodnevnih radostih, početi in odkrivati čim več različnih stvari, svetuje tudi vsem tistim, ki šele prihajajo v klopi I. gimnazije v Celju. Sama se tega načela drži že iz osnovnošolskih časov, saj je ves čas ne le odličnjaki-nja, ampak tudi uspešna udeleženka najrazličnejših tekmovanj - zlasti v matematiki, razvedrilni matematiki in logiki -, športnica in gasilka. Dekliška matematika Smisel za matematiko je prinesla s seboj na svet, saj njena mama poučuje ta predmet na I. gimnaziji v Celju. A samo nadarjenost ni dovolj, pravi. Treba je tudi veliko delati. Njen talent je spodbujala že njena učiteljica matematike v OŠ Frana Kranjca na Polulah Jana Draksler, nadaljevalo se je na gimnaziji pri Alojzu Robniku. »Ko vidiš, da ti gre, dobiš še več veselja. Po drugi strani sem čutila, da se ti, ko nekaj dosežeš, zdi, da moraš dosegati vedno nove uspehe.« Večina si matematične navdušence predstavlja kot ljudi, ki jih kaj drugega niti ne zanima in se v resničnem življenju bolj sla bo znajdejo. Klara je pravo nasprotje te predstave in se ni pripravljena povsem usmeriti le »Ati je enkrat dejal, da ne sledi več, na kakšna tekmovanje vse hodim.« »Učitelji so pomembni, da te znajo navdušiti za nek predmet. Če ti nekdo pove, da pri njem ne moreš imeti dobre ocene, se s tem sprijazniš. Namesto da bi iskal tvoj napredek in te spodbujal, išče tvoje napake.« v eno smer, vendar se zaveda, da je človek brez tega težko res najboljši na nekem področju. Kakšna konkurenca je med matematiki, je lahko spoznala na treh dekliških olimpijadah, ki se jih je udeležila. Zakaj imajo dekleta ločeno olimpijado? »Na matematični olimpijadi je lani zlato medaljo osvojilo štirideset fantov, kar je več, kot je bilo v vsej 55-letni zgodovini olimpijade deklet s tako nagrado. Mogoče je način razmišljanja kriv za »Če je mama profesorica, je to prej minus kot plus. Vsi drugače gledajo nate.« takšne razlike. Dekleta tudi zanima več različnih stvari, fantje pa se bolj usmerijo samo v eno stvar. Če nekdo vsak dan eno uro rešuje naloge, jaz pa to počnem eno uro v celem tednu, je zagotovo razlika.« Ponekod v tujini so za bodoče olimpijce celo posebne šole. Klari je posebej všeč, da so vsa tekmovanja v tujini povezana tudi s spoznavanjem tujih krajev in ljudi. Tudi družina, v kateri so še trije otroci, rada počitnice preživlja na potovanjih. Sprejemni izpiti namesto mature Na vprašanje, ali je glede na vse na maturi z levo roko opravila z matematiko, odgovori, da ni bilo tako. Morala je ponoviti snov od prvega letnika, a je res, da se je veliko snovi spomnila brez težav. »Za izjemne rezultate na maturi bi morala več delati, a za študij računalništva in matematike v Ljubljani doslej ni bilo posebnih omejitev in matura ni odločilna.« Vsi predmeti ji ne gredo kot po maslu. Jeziki so skupaj s slovenščino manj prijetni, pravi. Po njenem mnenju bi bilo najbolj smiselno ločiti naravoslovno in družboslovno smer na gimnaziji, da bi se lahko dijak res posvetil stvarem, ki mu »ležij o« in ga zanimaj o. Tako pa se je sama morala marsikdaj učiti kakšne stvari na pamet in ne ve točno, čemu ji bodo koristile. »Kot da bi preizkušali naše pomnjenje,« je ugotavljala. Tudi matura se ji zdi nepotrebna, raje bi imela sprejemne izpite na fakulteti. »Pri eseju iz slovenščine je na primer ocena zelo subjektivna, ena točka pa je lahko odločilna za sprejem na fakulteto,« pojasnjuje. zato je nenehno poslušala očitke, da ima vsega preveč. Nekaj od vsega je medtem res opustila, a ne zaradi teh očitkov, bolj zato, ker ni bilo več pravega zadovoljstva pri ukvarjanju z neko dejavnostjo. »V glasbeno šolo sem tudi hotela, a me niso sprejeli, ker nimam posluha.« Trenutno rada teče, igra odbojko, izpolnila se ji je želja glede članstva v taborniški organizaciji, še vedno je tudi prostovoljka pri gasilcih v domačem društvu v Zagradu. Začelo se je v osnovni šoli in njenemu zgledu so sledili tudi ostali otroci v družini. »Všeč mi je, hodimo na taborjenja, izlete in tekmovanja, veliko smo se tudi naučili. Naredila sem tečaj za gasilca pripravnika, tako da bi že lahko šla pomagat na kakšno intervencijo.« Ugotavlja, da starejši bolj cenijo to prostovoljno človekoljubno dejavnost kot mladi, in kar malo ogorčeno pove, da so nekateri sošolci ob nedavnem neurju in poplavi veselo ugotavljali, da morda ne bo mature. »Sama to vidim čisto drugače in tega ne bi nikoli rekla, ker vem, kaj pomeni naravna nesreča.« Ugotavlja, da je premalo mladih med gasilci, kar se vidi tudi pri sestavljanju ekipe za tekme v odbojki med društvi. »Udeležba pri gasilcih ni obvezna in če ima otrok istočasno kakšen drug trening, se bo verjetno odločil za slednjega. Otrok je na pri- »Sama nisem ravno kuharica in tudi nimam nobene želje po tem. Rada imam hitro hrano, sicer pa testenine z gorgonzolo in s šampinjoni. Od pijač mi prija melisin sok.« mer sam rekel mami, da gre raje na rokomet, ker ga je treba plačati, gasilci so pa zastonj ...« Prihodnost O tem, kaj bo počela v življenju, si še ne beli las. Tudi sanjske službe nima v mislih, le poučevati, kot njena mama, si ne želi. »Otroke sem učila šah, mlajše vodim pri gasilcih in ugotavljam, da za vse to potrebuješ veliko živcev in glasu.« Jeseni jo čaka pot v Ljubljano, kjer bo v družbi prijateljev zakorakala v študentsko obdobje. Ker ni jutranji tip, upa, da bo imela dovolj samodiscipline, da bo zjutraj vstala in šla na predavanja. Če nič drugega, jo bosta spravila iz postelje njena vedoželj-nost in vodilo, da je treba izkoristi dan z vsem, kar se ponuja. Pa čeprav včasih želiš samo spati. TATJANA CVIRN Foto: GrupA »Med šolo in drugimi dejavnostmi je treba najti srednjo pot, da J * v v • ne sedis ves cas pri knjigah, da greš malo ven in da tudi po svetu pogledaš, kako drugje živijo, saj znaš potem bolj ceniti, kar imaš, na primer vodo iz pipe, ceste brez ogromnih lukenj...« Klara Drofenik s I. gimnazije v Celju je letošnja naj dijakinja Slovenije. V razvedrilni matematiki je bila državna prvakinja kar tri leta zapored. Slovenijo je trikrat zastopala na Evropski dekliški matematični olimpijadi in enkrat osvojila pohvalo, trikrat se je udeležila Sredozemskega mladinskega matematičnega tekmovanja, na tekmovanju iz logike pa je vsako leto gimnazijskega šolanja dobila zlato priznanje, letos je osvojila drugo mesto. Nekaj let je trenirala odbojko in se v četrtem letniku rekreativno posvetila atletiki. Trenirala je šah, ki ga v prostem času poučuje v osnovni šoli. Z gimnazijsko ekipo je dvakrat zaporedoma osvojila naslov državnih ekipnih prvakinj v šahu. REPORTAŽA 35 Ivan Žurej, nekdanji ključavničar in poklicni voznik, je na opravljeno prostovoljno delo upravičeno zelo ponosen. Pelikanova pot je spet prehodna. Ivan o novih podobnih projektih še ne razmišlja, čeprav se zaveda, da je v naši bližini ogromno pozabljenih in zapuščenih poti, ki bi jih bilo vredno obuditi. Ivan Žurej je v ureditev Pelikanove poti vložil že več kot sto ur prostovoljnega dela Znamenita pešpot na Stari grad je to pomlad zasijala v novi in pohodnikom precej bolj prijazni podobi. Zasluga za to gre predvsem pridnim rokam in jekleni volji Celjana Ivana Žureja. Ta je samo letos v urejanje vložil več kot petdeset ur svojega dela. Na vprašanje, zakaj, odgovori: »Ker poti ne ureja nihče drug.« Že leta 2014 se je Ivan Žurej samoiniciativno lotil košnje in obrezovanja vejevja ter trnja, ki je onemogočalo prehodnost nekdaj zelo priljubljene pešpoti na Stari grad. Prijatelji in znanci so ga takrat svarili, naj bo pri svojem početju previden, da si ne bo nakopal kakšnih pravnih težav, saj je bila pot takrat še na območju gozda v zasebni lasti. Lastnik se za ureditev poti ni zanimal, lokalna skupnost je imela formalno zvezane roke. A Žurej se ni dal in se je s koso, škarjami in z drugim Ne zgolj pot, Ivan je uredil mesta za vmesne postanke. Polomljena klop je bila pred tem povsem zaraščena in skoraj neopazna. Danes si lahko pohodniki ob poti brez težav odpočijejo. Posebno zadovoljstvo vsakega od nas je, ko prispemo na cilj. In tako je tudi Ivan še posebej ponosen na to, da je uredil tudi del poti, po kateri se je nekdaj dalo priti na grajsko dvorišče. »Ta del je bil povsem prepreden in zaraščen. Trnje je bilo izjemno gosto in močno,« pove. Ta del je uredil naknadno, in sicer pred nekaj tedni, čeprav sprva tega ni načrtoval. »En dan sem urejal pot in mimo sta prišli dve skupini otrok. Z velikim zanimanjem so spraševali, kaj počnem, in tako smo na kratko poklepetali. Takrat sem si rekel, da bi bilo za šolarje in mlajše obiskovalce verjetno še najbolj zanimivo, če bi lahko na vrhu prišli tudi železnih grajskih vrat in na grajsko dvorišče pokukali tudi s te strani. Zato sem vzel v roke močne škarje in se lotil dela,« pojasni Žurej. manjšim orodjem vsako leto nekajkrat sprehodil po poti. Ker je po srcu planinec, ki je »oblezel« vse bližnje vrhove, in ker je v zadnjih letih zares vzljubil tudi Pelikanovo pot, je bil zelo vesel novice, da je celjska občina po več letih neuspelih pogajanj končno našla skupni jezik z lastnikom in to območje odkupila. Še bolj se je razveselil najave, da ima lokalna oblast pot, ki jo je zob časa in neurij močno najedel, namen urediti. »Ljudem je pot všeč in se po njej radi povzpnejo na grad. A je bilo pohodnikov zaradi posameznih precej nevarnih odsekov vsako leto manj.« Material za ureditev našel v gozdu Ker se do konca aprila na poti ni skoraj nič spremenilo, kaj šele uredilo, je Žurej sam pljunil v roke, zavihal rokave in se lotil dela. Brez strojne mehanizacije. Z golimi rokami, s krampom in z lopato ter veliko mero odločnosti je v času prvomajskih praznikov poskrbel za temeljito prenovo poti. Ne le da jo je očistil in odstranil padlo drevje. Na več delih jo je pošteno razširil in poskrbel tudi za odvodnja-vanje. Čeprav se mnogim zdi nemogoče, mu je ureditev uspela skoraj brez stroškov za material. Tega je namreč poiskal v bližnjem gozdu. »Pilote za ureditev posameznih delov sem pripeljal, kamenje in zemljo, ki sem ju pri ureditvi uporabil, pa sem našel v gozdu,« pripoveduje. »Kamenje s katerim sem utrdil posamezne dele, je iz nekdanje škarpe, ki se je že pred časom sesedla in razgubila po gozdnem pobočju. To kamenje sem zbral in ga s samokolni-co prepeljal na dele, kjer sem ga potreboval.« Pri tem mu je občasno pomagal prijatelj, ki zaradi invalidnosti težjega fizičnega napora ni zmogel. A je bil Ivanu pomembna opora. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Največ dela je Žurej vložil v ta del poti, ki jo je skoraj na novo »zarezal«. Prej je bila zgolj ozka pot na spodnji strani nove kamnite škarpe. Poseben izziv so Ivanu predstavljala na pol podrta in polomljena drevesa, ki so stala sredi poti. A z iznajdljivostjo je uspel premagati tudi ta. Del za delom, meter za metrom je odstranjeval naravne ovire. 36 REPORTAŽA Zakonca Unkovska-Španzel sta pomembno zaznamovala podobe slovenskega in makedonskega denarja. Rudi Španzel je prispeval podobe za nekdanji slovenski tolar, Biljana Unkovska - Španzel je avtorica makedonskega denarja. Prvi rotary klub je nastal v začetku 20. stoletja v ZDA na pobudo odvetnika, poslovneža, popotnika in vizionarja Paula Harrisa. Članstvo je bilo omejeno na enega predstavnika vsakega poklica in poslovnega področja. Po vključitvi petega člana se je skupina formalno organizirala in se poimenovala The Rotary Club of Chicago. Rotary je postal mednarodna organizacija leta 1910, leta 1922 so njegovi člani sprejeli ime Rotary International. Danes je v njem približno 1,3 milijona članov v več kot 30 tisoč klubih po skoraj vsem svetu. Člani skrbijo za dobrodelne dejavnosti, v svojih poklicih spodbujajo visoka etična načela in merila ter pomagajo širiti dobro voljo in mir na svetu. Trenutni predsednik Rotary Club Žalec, v katerem deluje 22 članov, je Stanislav Veniger (drugi z leve). Predsedniki rotary klubov se menjajo vsako leto. Z grafikami do otroških nasmehov Rotary club Žalec pripravil dobrodelno dražbo - Grafike podarila družina Španzel-Unkovska Rotary club Žalec dvakrat letno organizira večji dobrodelni dogodek in zbrana sredstva nameni otrokom iz socialno šibkih družin. Potem ko so člani lani novembra na Vranskem pripravili zdaj že tradicionalni dobrodelni koncert, so prejšnji teden v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec zbirali denar na dobrodelni dražbi likovnih del družine Španzel-Unkovska in kasneje ob dobrodelnem druženju ob žalski fonta-ni piva. Za tokratno dražbo so svoja likovna dela podarili vsi trije člani slikarske družine Španzel-Unkovska. Poleg akademskega slikarja Rudija Španzla sta svoje grafike prispevala še njegova žena akademska slikarka Biljana Unkovska - Španzel in sin Dorian Španzel, prav tako akademski slikar. Na dražbi je bilo šestdeset grafik, njihova izklicna cena pa je bila osemdeset evrov. Najvišja cena, ki so jo dra-žitelji ponudili za likovno delo, je bila dvesto evrov, večina pa je bila prodanih Dobrodelni dogodek Kresna noč, kot je Rotary club Žalec poimenoval dražbo in druženje ob fontani, je v preddverje žalskega kulturnega doma prejšnji torek privabil številne obiskovalce. Rudija Španzla veseli, da je s svojim delom tokrat pomagal tudi otrokom Osnovne šole Griže, ki jo je tudi sam obiskoval. Zadnjih več kot petdeset let živi v Ljubljani. po njihovi izklicni ceni. Rotary club Žalec je z dobrodelno dražbo zbral približno pet tisoč evrov. Po dva tisoč evrov so žalski rotarijci predali osnovnima šolama Šempeter in Griže, osemsto evrov pa dečku za bivanje v mednarodnem Rotary kampu v Ankaranu. Nadaljujejo dobrodelno noto Družina Španzel je s tokratno donacijo likovnih del le še potrdila svoj status dobrodelne umetniške družine, saj njeni člani vsako leto v dobrodelne namene podarijo vsaj nekaj likovnih del. Prva leta so s svojimi slikami zbirali denar za zavetišča za zapuščene živali, lani za otroke v Soči, univerzitetnem rehabilitacijskem centru. »Lepše je dajati kot prejemati. S tem, ko nekaj podariš, nagradiš same- ga sebe,« pravi Rudi Španzel, ki ga še posebej veseli, da so letos imeli priložnost sodelovati z Rotary clubom Žalec, saj ga na Spodnjo Savinjsko dolino, kljub temu da v Ljubljani živi več kot petdeset let, vežejo lepi spomini. Častni občan občine Žalec se je rodil v Zabukovici, šolo pa je obiskoval v Grižah, kamor so letos namenili tudi del zbranega denarja. Delujejo že dvanajst let V Rotary club Žalec, ki deluje od leta 2005, letno pa pripravi dva večja dobrodelna dogodka, trenutno sodeluje 22 članov. Večina prihaja iz Spodnje Savinjske doline, nekaj jih je od drugod. Med njimi je tudi trenutni predsednik Stanislav Veniger, ki kljub temu da ni domačin, sodeluje v žalskem klubu, saj ga na ta kraj vežejo lepi spomini, še posebej iz časa osamosvojitve, ko je služboval v Žalcu. Žalski rotary klub je v zadnjem letu pridobil tri nove člane. Veniger upa, da se bo trend nadaljeval in da bo v klubu kmalu ponovno delovalo vsaj 26 somišljenikov, kolikor jih je žalsko rotarijsko zgodbo ustvarjalo pred približno desetimi leti. Še posebej si želi, da bi se vključevali mlajši člani, ki delujejo pod okriljem Rotaract cluba Žalec, jeseni pa običajno pripravljajo dobrodelno tržnico. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Na dražbi prejšnji teden so prodali večino grafik družine Španzel-Unkovska. Najvišja cena je bila dvesto evrov. Pri organizaciji so pomagali tudi člani Rotaract Cluba Žalec. Grafike, ki so jih podarili člani družine Španzel-Unkovska, so izšle tudi v katalogu. REPORTAŽA 37 Pripeka ni odgnala tekaških navdušencev Na 26. Malem maratonu državnosti v Celju ponovno številna udeležba Tradicionalni tekaški dogodek, ki ga Društvo maratoncev in pohodnikov Celje pripravlja od osamosvojitve Slovenije, je tudi letos kot vselej lepo uspel. Zaradi zelo vročega vremena je bilo na štartu nekoliko manj tekačev kot prejšnja leta, a udeležba je bilo še vedno številna. Kar je še en dokaz, da so tekaški navdušenci dogodek vzeli za svojega in da pri mnogih ne sme manjkati v koledarju tekaških dogodkov, ki se jih je treba udeležiti. Tekmovalke in tekmovalci so se pomerili v dveh tekmovalnih kategorijah, na 10,5 kilometra in 21 kilometrov. Kar je v prvem primeru, za tek na 10,5 kilometra, pomenilo običajno progo od Dvorane Zlatorog, po Cesti Janeza Cvirna in naprej do Na svojem mini maratonu so tekli tudi najmlajši. Šmartinskega jezera z obratom v Runtoloh in nazaj. V drugem primeru, za mali maraton na 21 kilometrov, je pomenilo, da je bilo treba preteči dva kroga. Zaradi napovedanih izjemno visokih temperatur so organizatorji tek premaknili v dopoldanski čas, kar se je izkazalo za dobrodošlo, saj bi bilo popoldne za tekače bistveno bolj naporno. Tako je dogodek minil brez poškodb in zdravstvenih težav, čeprav je zdravniška služba z reševalnim vozilom tekače ves čas spremljala na poti. Društvo maratoncev in pohodnikov je tudi treba pohvaliti, da je odlično poskrbelo za točke na progi, kjer se je bilo mogoče osvežiti z napitki in vodo, prav tako za zaključek teka, po katerem so tekmovalce čakali enolončnica, pivo in brezalkoholne pijače. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Tekla tudi ekipa NT&RC Malega maratona državnosti v Celju se je udeležila tudi novoustanovljena tekaška ekipa naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Nastopila je v teku na 10,5 kilometra, pri čemer udeležba na takšnem dogodku zagotovo ni bila zadnja. Ekipo so sestavljali Bojana Avguštinčič, odgovorna urednica Radia Celje, Igor Šarlah, tehnični urednik Novega tednika, in Robert Gorjanc, novinar in namestnik odgovorne urednice radia. Prepričani smo, da se jim bo ob naslednji priložnosti pridružil še kdo iz uredništva oziroma iz naše medijske hiše. Cilji našega sodelovanja so sprostitev, druženje, zdravje in tudi promocija naših medijev. Bojana Avguštinčič: »Maratona sem se tokrat udeležila prvič. Pravzaprav je bil to moj prvi tek po dolgih letih. V osnovni šoli sem zlasti na dolge proge dosegala lepe rezultate, v osmem razredu sem bila tudi občinska prvakinja v krosu. Od srednje šole pa se s tekom nisem več ukvarjala. Za sodelovanje na 26. Malem maratonu državnosti sem se odločila predvsem zaradi prigovarjanja sodelavcev, delno pa tudi zato, da preverim, ali še imam kaj tekaške vzdržljivosti.« Igor Šarlah: »Tek mi pomeni eno od oblik sprostitve oziroma je moj najmočnejši >eliminator< stresa. V vedno hitrejšem tempu življenja, zasipanem z množico bolj ali manj tragičnih informacij, je tek ena od prostočasnih dejavnosti, ki bistveno primomore k večji kakovosti življenja. Nisem reden tekač, se pa ukvarjam z več športi. Maratona sem se udeležil prvič. Navdušil me je v tolikšni meri, da bom v prihodnje več prostega časa namenil teku.« Robert Gorjanc: »Za tek sem se navdušil v zadnjem času in hitro ugotovil, da je to ena najboljših oblik rekreacije in sprostitve. V mladosti sem se ukvarjal s kolektivnimi športi in tudi vrsto let treniral nogomet. Zdaj ko sem starejši, se v glavnem posvečam individidualnim športom. Sodeloval sem že na kolesarskem maratonu, na tekaškem prvič. Čeprav sem zadnje mesece redno treniral tek, se nisem načrtno pripravljal za daljše razdalje.« Foto: SHERPA 38 REPORTAŽA Novi klošter skozi oči likovnikov Likovna kolonija Podobe Novega kloštra skozi čas oživela nekdanji dominikanski samostan - V Novem kloštru v Založah pri Polzeli po letih propadanja vedno več življenja Likovna sekcija Kultur-no-umetniškega društva Polzela je nedavno na dvorišču Novega kloštra predstavila likovna dela, ki so nastala na prvi likovni koloniji Podobe Novega kloštra skozi čas. Na njej je ustvarjalo skoraj trideset članov polzelske likovne sekcije in njihovih likovnih prijateljev iz Mengša. Srednjeveška arhitektura Novega kloštra, ki je še do pred nekaj leti klavrno propadal, navdušuje tako obiskovalce kot domačine. Izjema niso niti polzelski likovniki, ki so se odločili, da bodo skrivnostnost mogočne zgradbe upodobili na slikarskemu platnu. K sodelovanju so povabili ljubiteljske likovnike iz Mengša, s katerimi zadnji dve leti redno sodelujejo. Na enodnevni likovni koloniji je sodelovalo sedemindvajset slikarjev, skupaj pa je nastalo trideset likovnih del, saj so nekateri s pomočjo fotografij ustvarjali doma. Vsak udeleženec je videl Novi klošter z drugega zornega kota, zato je nastala pisana paleta naj- Uživajte ob razgledu in izbranih jedeh. Pričakujemo vas v prenovljeni Restavraciji Jezero Velenje z novo kulinarično ponudbo poletnih jedi in hišnih specialitet. Veselimo se vašega obiska. Restavracija Jezero Cesta Simona Blatnika 24, Velenje T:+386 (0)3 586 64 62 E: restavracija.jezero@gorenje.com www.gorenjegostinstvo.si Slovenski Opus Dei, ki je Novi klošter od polzelske občine kupil leta 2010, je najprej obnovil streho, naslednje leto še del prvega nadstropja in pet sob v drugem nadstropju. V nadaljevanju je obnovil konferenčno sobo, lani pa mu je v sodelovanju z zavodom za kulturno dediščino uspelo prenoviti še štiri najstarejše sobe in freske. Na likovni koloniji Podobe Novega kloštra skozi čas, ki je bila 13. junija, so sodelovali likovniki iz likovnih sekcij iz Polzele in Mengša. različnejših podob dvorca, tako tistih iz preteklosti kot današnjih. Članica likovne sekcije Cvetka Vačun se je ustvarjanja lotila na poseben način. Za svojo sliko je uporabila staro že uporabljeno platno. Staro abstraktno sliko je dvakrat prebarvala z belo akrilno barvo in nato nanjo naslikala Novi klošter z okolico. »V ozadju sem naredila graščino, v ospredju pa cvetoči travnik bele detelje z drevesom, ki že dolga leta >sobiva< z Novim kloštrom,« pripoveduje Vačunova, ki je tudi članica društva Dvorec, ki skrbi za dogajanje v tem nekdanjem dominikanskem stanovanju. Likovna sekcija, ki jo vodi predsednica Mojca Korošec in deluje pod okriljem KUD Polzela, vsako leto tradicionalno organizira dva večja likovna projekta. Spomladi v času med dnevom žena in materinskim dnevom v polzelskem kulturnem domu pripravi razstavo Žena - mati. Vsako leto septembra njeni člani ustvarjajo na Gori Oljki na likovni koloniji Prijateljstva, na kateri so dobrodošli tudi vsi drugi ljubitelji tovrstne umetnosti. Vedno več kulturnega dogajanja Zadnja priložnostna razstava je na dvorišče Novega kloštra privabila številne obiskovalce, ki so si po kon- Likovniki so Novi klošter videli vsak z drugega zornega kota, zato so na koloniji nastale najrazličnejše podobe graščine. čanem kulturnem programu ogledali prenovljene prostore graščine in se okrepili z dobrotami, ki jih je pripravilo domače gobarsko društvo. Opus Dei zadnjih sedem let obnavlja Novi Klošter, ki je v tem času postal prizorišče različnega dogajanja. Člani Opus Dei organizirajo duhovne in izobraževalne dejavnosti, za ostalo dogajanje skrbi društvo Dvorec. »Organiziramo tečaje španščine ter kuharske in plesne tečaje. Ukvarjamo se tudi z raziskovanjem. S projektom Spomini na Novi klošter želimo zbrati spomine prebivalcev, ki so po vojni stanovali v graščini,« pripoveduje članica društva Carmen Fernandez. Vrata so na stežaj odprta tudi članom polzelskega kulturnega društva. Likovniki so nedavno v graščini pripravili likovno kolonijo, glasbeniki pa, kot je na odprtju razkril predsednik kulturnega društva Marko Slokar, zaradi privlačnih akustičnih prostorov že razmišljajo o koncertu. ŠPELA OŽIR Novi klošter je v 15. stoletju v Založah pri Polzeli zgradil celjski grof Friderik II. Nekdanji dominikanski samostan je razpustil cesar Jožef II. konec 18. stoletja. Dvakrat so ga opustošili Turki, pozneje je bil prezidan v graščino, okolico so preuredili v park, kjer so posadili različna drevesa. Zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno je bil Oto Parin. Njegov sin Paul Parin, zdravnik, kirurg, nevrolog in psihoanalitik, ki je živel v Švici, umrl pa leta 2009, je v leposlovnem delu Zanesljiva znamenja spreminjajo opisoval mladost v Novem kloštru in kulturnozgodovinske zanimivosti graščine. Člani polzelske likovne sekcije so na dvorišču Novega kloštra postavili priložnostno razstavo. Avgusta bodo slike s podobami »kloštra« za dlje časa postavili na ogled na gradu Komenda. PISMA BRALCEV 39 Prejeli smo Prodaja se nekoč družbena lastnina Na spletni strani Bolha. com je od 17. januarja 2017 objavljen oglas (šifra oglasa: 1312037380), iz katerega domačini nedvomno lahko ugotovijo, da se prodaja t. i. Prav-narjev mlin, ki se nahaja ob potoku Dobrnica. Predmetna nepremičnina je bila nekoč družbena lastnina, imetnik pravice uporabe je bila Občina Celje. S sklenjeno pogodbo med takratno Občino Celje in Lovsko družino Dobrna, štev.: 465-28/85-5, dne 13. decembra 1985, je LD Dobrna dobila pravico uporabe za svoje potrebe. Tudi takratni izvršni svet skupščine občine Celje je sprejel sklep, v katerem je bilo med drugim zapisano, da Lovska družina Dobrna dobi pravico uporabe stanovanjske hiše Klanc 59 oz. pridobi objekt v upravljanje. Po sporazumu o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij (Ur. list RS št. 284459/1999 in 1799-36/2000) je omenjena nepremičnina spadala v last Občine Dobrna. V (sporni) sodni poravnavi 18. januarja 2011 je LD Dobrna uspelo pridobiti lastninsko pravico nad nepremičnino, ki jo zdaj prodaja za 59 tisoč evrov. Rad bi javni odgovor, kako je bilo v tem primeru mogoče priposestvovati družbeno lastnino, ki je bila v preteklosti dana samo v uporabo oz. upravljanje. V zvezi s predmetno nepremičnino parc. št. 822, k. o. Klanc je tekel tudi približno 17 let denacionali-zacijski postopek, kar je razvidno iz določenih uradnih listin. Predmetni oglas pa je tudi zavajajoč. V njem ni navedeno, da je nepremičnina t. i. Pravnarjev mlin »kulturna dediščina«. Namreč v Odloku o razglastivi kulturnih spomenikov lokalnega pomena (Ur. list RS, št. 75-3226/2006 in 7/2010) je v 1. členu zapisano: »Pravnarjev mlin, Klanc 59 (EŠD 23692).« V 2. členu istega odloka je med drugim navedeno: »Stavba, v kateri je bil nekdaj mlin, je pomembna zaradi svoje arhitekturne zasnove in etnološkega izročila nekdanjega načina gospodarjenja. Je še eden redkih ohranjenih mlinov, ki so se v preteklosti nizali ob Dobrnici.« V predmetnem oglasu tudi ni pravilen podatek o velikosti hiše. EI (energetska izkaznica) je še vedno v izdelavi! Prodajalec, podjetje Vesta dom, d. o. o., iz Velenja v dodatnem opisu med drugim navaja, da je eno stanovanje delno obnovljeno in da je bilo do pred kratkim v najemu. V najemu je bilo tisto stanovanje, v katerem je mnogo let stanovala prababica malega Nika, ki je že zdaj zaljubljen v gasilstvo. O njem je že večkrat pisalo v tem časopisu. Njegova prababica, ki je morala zaradi zelo negativnih dejanj nekaterih članov lovske družine pridobiti drugo stanovanje, je zdaj nekako dvojno srečna. Nihče je ne šikanira in tudi malemu Niku se zdravstveno stanje hvala bogu počasi izboljšuje. JURIJ CVIKL, Celje Dan za Savinjo Prav osvežilno sem se počutil, ko sem v okviru Na prazničnem obisku v občini Rečica ob Savinji 15. junija 2017 v NT prebral, da so organizirali ustvarjalni Dan za Savinjo. Rečičani in Zgornjesavinj-čani imajo velik privilegij, da lahko živijo ob tej 40 tisoč let stari lepotici, edini živi priči naše evolucije od neandertal-cev do danes. Z udejanjano naklonjenim odnosom do reke si to tudi zaslužijo. V Laškem, kjer zajema tretjino površine mestne kotline, je stik z našo skupno življenjsko žilo močan samo ob poplavah, ko se jezna reka protestno razlije izven ukazane in omejene struge. Poplave so drugi največji adrenalinski dogodek v kraju, takoj za Pivom in cvetjem. Na laški Dan Savinje bi morali govoriti o stopnji onesnaženosti z izpranimi nevarnimi snovmi s streh in z asfaltnih površin v Celjski kotlini ter izcednih voda iz deponij okoli sedanjih in nekdanjih industrijskih objektov preko njenih levih pritokov Bolska, Voglajna, Hudinja in Ložnica. Reka je za prebivalce praktično nedostopna, čeprav smo se nekako do leta 1960 v njej na drugi strani zdravilišča še kopali in je obstajala naravna travnata plaža s prodnato obalo. Nato smo se ji morali odpovedati zaradi onesnaženosti. Odpovedovanje osvežitvi v njej še vedno traja, ker nima- mo realnih podatkov o njeni obremenitvi na njeni poti skozi Laško. Vemo samo, da nekateri psi bruhajo, če jo pijejo. Tako jo lahko le opazujemo kot arabski turisti, ki jih navdušuje že samo to, da mimo hotela teče reka. Zaradi zaposlitve gradbenih, strojnih in betonskih kapacitet iz vplivnega celjskega bazena, z »inovativnim« vmešavanjem odpadkov in nevarnih snovi v betone za ograje in škarpe v okviru »sanacij« degradiranih območij in pro-tipoplavnih ukrepov postaja namesto normalne reke vedno bolj obzidan industrijski kanal. V Laškem bi bilo odlično, če bi ponovno lahko vzpostavili čisto običajno sobivanje, torej dostopnost brez potrošniške navlake. Vsekakor Savinja ni naša sovražnica. Kaj pa mi, jo znamo ceniti in ustrezno negovati sebi v veselje in njej v čast? Smo tega zmožni brez nastopaštva? MARJAN ZAVŠEK, Laško Modri telefon Obnova strehe Občanka sprašuje v povezavi z obnovo strehe večstanovanjske hiše, ki je brez upravnika. Vsi etažni lastniki z izjemo enega se z nujno obnovo strehe, ki je v zelo slabem stanju, strinjajo. Ta ima svoje stanovanje pod hipoteko, ki presega vrednost njegovega stanovanja. Streho je neurje pred kratkim še bolj poškodovalo. Občanko zanima, kako je na splošno v takšnih primerih, kako lahko ostali etažni lastniki oziroma država ali upravniki k obnovi strehe nekoga prisilijo. Občanki odgovarja ministrstvo za okolje in prostor: »V svojem vprašanju niste navedli, ali vaša večstanovanj-ska stavba nima upravnika, ker ga po določbah Stanovanjskega zakona (SZ-1) in Stvar-nopravnega zakonika (SPZ) ne potrebuje ali pa ga potrebuje in ste se odločili, da se za upravljanje z večstanovanjsko stavbo ustanovi skupnost lastnikov kot pravna oseba (72. člen SZ-1). V nadaljevanju tako ministrstvo za okolje in prostor podaja odgovor pod predpostavko, da vaša večstanovanj-ska stavba glede na določbe SZ-1 ne potrebuje upravnika in za upravljanje tudi niste ustanovili skupnosti lastnikov kot pravne osebe. Pod to predpostavko tudi niste dolžni imeti rezervnega sklada. Vzdrževanje večstanovanjske stavbe spada po SZ-1 med posle rednega upravljanja. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem večstanovanjske stavbe je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Iz zapisanega v vašem vprašanju lahko trdimo, da potrebna obnova strehe spada med posle vzdrževanja. Če torej etažni lastniki sklenete, da boste izvedli prenovo strehe in za tak sklep na zboru etažnih lastnikov pridobite soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko izvedete prenovo strehe. V skladu s 30. členom SZ-1 za plačilo stroškov, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom. Če posamezni etažni lastnik ne plača sorazmernega dela stroškov, vam preostane izterjava dolga po sodni poti z uvedbo izvršilnega postopka (izvršbe). Če etažni lastniki zaradi nezadostne večine ne morejo sprejeti sklepa glede rednega upravljanja (v vašem primeru prenove strehe), posel pa je nujen za vzdrževanje stvari, lahko v skladu z določbami 28. člena SZ-1 katerikoli etažni lastnik predlaga, da o izvedbi posla odloči sodišče v nepravdnem postopku. Odločba sodišča v tem primeru nadomešča sklep etažnih lastnikov. Če etažni lastnik uspe s svojim predlogom v nepravdnem postopku, gredo stroški postopka v breme tistih etažnih lastnikov, ki so glasovali proti posegu.« Vdovski dodatek Občanka iz Celja je upokojenka, pravico do pokojnine je imel tudi njen pokojni mož. Slišala je, da bi lahko po njem prejela vdovski dodatek. Zanima jo, kakšni so pogoji oziroma omejitve za prejem tega dodatka. Odgovarja direktorica celjske območne enote zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Taja Žaberl: »Upokojenka ali upokojenec lahko po smrti moža, žene ali izvenzakonskega partnerja, a tudi partnerja v istospolni skupnosti, ki je bil upokojenec, uveljavita pravico do vdovske pokojnine. Ta znaša 70 odstotkov pokojnine, ki je pripadala pokojnemu. Če je za vdovo ali vdovca bolj ugodno, lahko še naprej uživata svojo pokojnino in uveljavita le pravico do dela vdovske pokojnine, ki znaša 15 odstotkov vdovske pokojnine. Do vdovske pokojnine ali njenega dela sta upravičena vdova ali vdovec tudi, če pokojni ni bil upokojenec, je pa ob smrti izpolnjeval pogoje za starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. Če vdova ali vdovec nista upokojena, lahko uveljavita pravico do vdovske pokojnine, če sta popolnoma nezmožna za delo ali skrbita za vsaj enega pokojnikovega otroka, do katerega imata dolžnost preživljanja ali je dopolnil predpisano starost. Starost se v prehodnem obdobju, ki se bo končalo leta 2022, postopoma dviguje za 6 mesecev vsako leto, letos pa je 55 let in 6 mesecev. Če vdova oziroma vdovec tudi te starosti še ni dopolnil, lahko uveljavi vdovsko pokojnino, ko jo dopolni, vendar le, če mu do nje ob smrti partnerja manjka največ 5 let. Zneski izplačila dela vdovske pokojnine so omejeni navzgor. Tako del vdovske pokojnine ne more biti višji od 92,21 evra, seštevek osebne pokojnine vdove ali vdovca in dela vdovske pokojnine pa ne višji od 1.804,75 evra.« BRANE JERANKO Naročite Novi tednik in prejeli boste 20 evrov _^__ dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov 400 evrov bomo podelili 10 izžrebanim naročnikom * * Vsak od 10 izžrebanih naročnikov (starih in novih) bo prejel darilne bone Desetak Citycentra Celje v vrednosti 40 evrov. Žreb bo 18. julija. Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačne vse posebne izdaje Novega tednika 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje vsak teden možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki V/ - - C — "O - — O C ► T ' Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov. Ime in priimek: Naslov: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označite): | | v enkratnem znesku 114 evrov | za 6 mesecev 57 evrov | [mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulical 9, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 40 PODLISTEK / BUKVARNA Manca Košir: Človeška ljubezen Dopisovanje z zdravilci duš Običajno je človeku najtežje govoriti o sebi, še zlasti če mora govoriti o svojih težavah, stiskah, strahu, negotovosti. Kadar ni druge poti, ko se nam življenje sname s tečajev, ko ga več ne obvladujemo, ko zaidemo v slepo ulico in ko niti besede najbližjih ali najtesnejših prijateljev za nas nimajo več prave moči, je čas, da poiščemo pomoč. Takrat so lahko mogoča rešitev psihoterapevti, zdravilci naših duš in restavratorji našega notranjega miru. To so tisti, ki znajo iz naše ranjene notranjosti izvleči prave občutke, stanja, razmišljanja, da bi nam jih pomagali obdelati in predelati. Zato, da bi nas spet utirili v normalne tokove življenja. Tista, ki zna te uspešne »monterje ranjenih duš« spodbuditi, da kaj povedo ne le o svojem delu, marveč tudi o sebi, je dr. Manca Košir, plodovita pisateljica, nekdanja profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V slovenskem knjižnem prostoru je v zadnjih letih uveljavila žanr osebnih dopisovanj z bolj ali manj znanimi ljudmi z različnih področij, s katerimi je izmenjevala stališča in razmišljanja o družbenih, gospodarskih, političnih, kulturnih, socialnih in drugih temah, v veliki meri tudi osebne izpovedi iz različnih življenjskih zgodb. S knjigo Človeška ljubezen je »pisemsko« posegla v sfero, ki je za mnoge še vedno tabu, čeprav Mančini tokratni dopisovalci spadajo med tiste ljudi pri nas in v svetu, ki imajo zaradi ranjenih duš vedno več dela. Število ljudi, ki se ne znajdejo več v tem divjem tempu življenja, ob eroziji vrednot in razpadanju ustaljenih mišljenjskih vzorcev, se namreč povečuje. V pričujoči knjigi si Manca Košir dopisuje z Izidorjem Gašperlinom, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Miranom Možino in s Tomažem Flajsom, psihoterapevti, s katerimi je razvila različne stopnje znanstva in prijateljstva in iz katerih izvablja tudi najgloblja osebna pričevanja in priznanja. V knjigi ne gre za prikaz metod in tehnik dela psihoterapev-tov, s katerimi si dopisuje Manca Košir. Gre predvsem za to, kako psihoterapevti doživljajo izpovedi tistih, ki pri njih poiščejo pomoč, kakšni dvomi, vprašanja, negotovosti, upanja, prepričanja in zmote se jim ob tem porajajo, a tudi ob različnih drugih življenjskih situacijah, ki jih navajajo v pismih. Ob branju tako lahko ugotovimo, da so tudi psihoterapevti samo ljudje in da izražanje teh občutij in razmišljanj v dopisovanju z avtorico knjige tudi nanje deluje blagodejno, terapevtsko. Rdeča nit knjige in tudi njeno sporočilo je, da je v življenju mogoče iti skozi vse, tudi najtežje čeri, če le verjamemo v ljubezen, ki je na koncu vedno gonilo vsega: pa naj gre za ljubezen do partnerja, do prijateljev, narave, stvari, ljubezen do življenja v vseh njenih razsežnostih - človeško ljubezen. Razpravljanje o njej s pošiljanjem pisem še zdaleč ni le domena knjižnega žanra, zagotovo si danes na milijone ljudi po svetu po različnih novodobnih elektronskih kanalih izmenjuje različna občutja o človeški ljubezni, a ne le na intimnem področju. ROBERT GORJANC O avtorici: Dr. Manca Košir je večino svoje poklicne kariere, ki jo je začela kot filmska igralka, zapisala novinarstvu: večji del kot profesorica in predstojnica katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (FDV). Pred tem je pisala članke za najuglednejše časopise v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Po upokojitvi se je posvetila pisanju knjig. Delo Človeška ljubezen je že njena devetnajsta knjiga. Ob pisateljskem delu in spodbujanju bralne kulture deluje tudi kot amba-sadorka radostnega staranja in prostovoljka Hospica. ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Znameniti Teharčani (ii) Martin Stojan ml. (1874-1968) Martin Stojan ml. je bil mizarski mojster, župan, teharski občinski odbornik, porotnik na sodišču in član vrste teharskih društev, ki se je rodil v znani teharski mizarski družini očetu Martinu Stojanu st. in materi Neži, rojeni Ostrožnik. Po očetu je nadaljeval družinsko tradicijo mizarstva in se za to tudi šolal. Med letoma 1888 in 1891 je v očetovi delavnici opravljal vajeništvo in končal pripravništvo za mizarja. Šolanje v Gradcu v obrtni šoli je končal leta 1894, leta 1899 se je udeležil tudi tečaja za mizarskega mojstra na Dunaju. Njegova mizarska delavnica je postala znana tudi v širšem slovenskem prostoru in je temeljila na uvajanju novosti pri obdelavi lesa, oblikovanju pohištva, obenem pa je ostala navezana na tradicionalne obrtne postopke dela. S pohištvom in z drugim hišnim inventarjem je opremil domove številnih meščanov in cerkvenih ustanov, med drugim je za svoje delo prejel odlikovanje cesar-sko-kraljevega trgovinskega www.kamra.si kamra ministrstva Avstro-Ogrske. Leta 1908 so v delavnici izdelali opremo za cerkev sv. Martina na Teharjah po načrtih graške-ga arhitekta Adolfa Wagnerja. Izdelal je tudi klopi za cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, v cerkvi Jezusovega srca v Ljubljani, odjemalci pa so bili tudi bogati meščani v Celju, Ljubljani, tudi v Zagrebu. Stojan je aktivno tudi sodeloval v teharskem občinskem življenju, zlasti med obema Martin Stojan med teharskimi gasilci ob ustanovitvi leta 1921 Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje vojnama. Že v času Habsburške monarhije je bil teharski občinski odbornik, zastopal je slovensko narodno smer in bil leta 1904 tudi izvoljen kot predsednik volilnega shoda na Teharjah v času občinskih volitev. Leta 1919 ga je nova jugoslovanska oblast imenovala za občinskega regenta in je predsedoval regentskemu sosvetu na Teharjah. Na tej funkciji je ostal do občinskih volitev leta 1921. Na občinskih volitvah je zastopal Gospodarsko obrtno listo, ki je strankarsko povezovala teharske obrtnike različnih strok. Leta 1924 je bil izvoljen na mesto občinskega svetovalca župana Jožefa Rebova. Kot občinski odbornik je sodeloval v različnih občinskih odsekih - gospodarskem in socialnem. Bil je tudi preglednik občinskih računov leta 1924. Martin Stojan je bil pred prvo svetovno vojno član Slovenskega političnega društva na Teharjah, kjer je bil leta 1905 izvoljen na mesto tajnika društva. Z bratom Štefanom sta bila med ustanovitelji Gasilskega društva Teharje leta 1921. Kasneje je bil vrsto let odbornik društva. Se nadaljuje. MATEJ OCVIRK ALBUM S CELJSKEGA Spravilo sena Fotografija je nastala leta 1970 v vasi Hrvatsko pri Osil-nici ob Kolpi. Tam so živeli moji stari starši in vsako leto smo pri njih preživeli del dopusta, da smo jim pomagali pri kmečkih opravilih. Fotografija prikazuje spravilo sena. Posnela jo je moja mama Marija Ožura, ko sem kot trileten otrok pomagal po svojih močeh nositi seno na kup. Na levi strani slike je moja stara mama Vincenci-ja Ožura, na desni sva Robi Ožura, in moj oče Vladimir, pri skednju pa grabi seno stari oče Rudolf Ožura. V sedemdesetih letih se je delalo vse ročno. Travo so pokosili s koso in jo nato z grabljami obračali in sušili. Za to delo je bilo treba veliko pridnih rok. Ko je bilo seno suho, smo ga z vozom odpeljali domov in ga spravili na skedenj, kjer je čakalo na zimo. Seno je bilo pozimi edina hrana za živino, zato so moji stari starši poskrbeli, da so poleti pripravili dovolj krme za zimo. Ta skedenj še danes stoji in je prav takšen kot pred 47 leti. Hiša, v kateri so živeli stari starši, je že dolgo pra- zna in zaprta, saj ni nikogar več doma. Stari starši so že dolgo pokojni, moj oče pa je odšel od doma že kot otrok, saj se je šolal v Kočevju in Ljubljani. Življenjska pot ga je zanesla v Rogaško Slatino, kjer je opravljal veterinarsko službo, zdaj pa že več let uživa zaslužen pokoj. Tudi jaz živim v Rogaški Slatini in vsako leto enkrat greva z očetom pogledat njegov rojstni kraj in čudovito reko Kolpo, ki teče le deset metrov od hiše. Življenje v vasi se je zelo spremenilo, le skedenj in hiša še spominjata na nekdanje dni. Robert Ožura Foto: Marija Ožura Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik novi tednik Vedrn t mmoj/ BRALCI POROČEVALCI 41 Ker je bilo vreme sončno, je bilo dogajanje na prostem. Najprej nas je nagovorila ravnateljica, nato smo se vsi prisotni naučili plesno koreografijo, pri kateri so nam pomagale plesalke šolskega plesnega krožka pod vodstvom Maje Bubik. Program se je nadaljeval v obliki različnih športnih delavnic, ki so bile prilagojene starosti tekmovalcev. Imeli smo plesne delavnice, prvo pomoč, odbojko, skok v daljino, orientacijo v naravi, igre z različnimi prevoznimi sredstvi, fitnes v naravi, metanje žoge v gol, tri v vrsto ... V športnih aktivnostih smo zelo uživali in s starši navijali za sotek-movalce ter prijatelje. Pri prvi pomoči smo se naučili, kako oskrbeti zlom, opeklino in zvin. Tudi za prehrano je bilo poskrbljeno, saj smo imeli ves čas na razpolago sendviče, vodo in zdravo domače pecivo. Dogajanje je zaključil šolski »band« Pamži. Klara, Katarina, Nuša in Jakob so z inštrumentalisti s svojimi prijetnimi glasovi povzročili, da smo še ostali prisotni zapeli z njimi. Vsi smo bili navdušeni nad njihovo izvedbo skladb in komaj čakamo, da jih spet slišimo. Zaradi vsega dogajanja (tako športnega kot glasbenega) je preživeto popoldne imelo pravi naslov Naj utrip zaigra, v naravi skupaj sva midva. Z nakupom zapestnice, ki nam bo ostala za spomin na prijetno druženje, pa smo prispevali v naš šolski sklad. ANINA PETEK, 7. b, OŠ Petrovče Slika za Dejana Zavca Dejan Zavec, ki je poskrbel za prepoznavnost slovenskega boksa, je dobil slikarsko delo v tehniki olje na platno. Upodobil ga je ljubiteljski slikar iz Šentjurja Robert Podpečan, član Društva likovnih umetnikov Rif-nik. Ker je Robert tudi sam športno aktiven, rad slika predvsem športne motive v tehnikah olje in akril. Zavec se je slike iskreno razveselil. MČ Vulkani 2017 Na Gimnaziji Lava so se spomnili največjih dosežkov dijakov v iztekajočem se šolskem letu. Tradicionalna prireditev Vulkani 2017 je bila v sredo, 14. junija, v telovadnici Šolskega centra Celje. Ravnateljica Gimnazije Lava Marija Gubenšek Vezočnik je v uvodnem nagovoru poudarila, da le trud dijakov ob pomoči njihovih mentorjev pripelje do takšnih uspehov. Z nagrado vulkan na Lavi nagrajujejo najboljše dijake, ki dosežejo izjemne rezultate na tekmovanjih v znanju in športu, nadpovprečne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v interesnih dejavnostih ter so prizadevni v dijaški skupno- sti. Dijaki, ki so se vulkanom zelo približali, so prejeli priznanja. Letošnji dobitniki vulkanov, ki so na državnih tekmovanjih dosegli najvišja priznanja, so Rok Krumpak (matematika, razvedrilna matematika, kemija in računalniško razmišljanje), Marko Gačnik (biologija), Urban Bratina (kemija), Janez Petauer, Jernej Pevec, Gašper Lončar, Tilen Rav-nak, Žiga Volk, Žiga Volav-šek, Luka Četina, Alen Petek, Luka Golčman in Jure Dolar (robotska tekmovanja). Aleš Borinc je prejel nagrado vulkan za zlato medaljo na državnem tekmovanju v modelarstvu, Žiga Ozebek pa za vrhunske športne uspehe (državni srednješolski prvak v deskanju na snegu in dobitnik bronaste medalje na mladinskih olimpijskih igrah v Turčiji). Tadej Pušnik je bil vsa štiri leta izjemno dejaven v Dijaški skupnosti Gimnazije Lava in je s svojimi idejami skušal popestriti življenje v šoli. Med dobitniki vulkana je tudi skupina pevsko, glasbeno in igralsko nadarjenih dijakov Kabaret 17, ki je s predstavo Zgodba, ki jo poje slovenski poet na zabavno-poučen način seznanila občinstvo z zgodovino slovenskega šansona. Nagrado vulkan je prejela še šolska zasedba Eruption, v kateri so izjemni glasbeniki, ki so poskrbeli za glasbeni del tudi te prireditve. PETRA KOTNIK TINKARNA www.cinkarna.si PepelfoWG O____l_A___n____1 ■__ ШЛ __ ________l_ I ■ _ I __________J_5____■ Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhusulmi) ](Sphaerothecahumuli) AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) T^ \ - . Oidij vinske trte fmf Pepelasta plesen jablan ~ P (Podosphaera leucotricha) ■. ~ 42 BRALCI POROČEVALCI Srečanje potomcev Mihaela in Jožefe Šketa V soboto, 3. junija, je bilo na prireditvenem prostoru Td Braslovče pod velikim kozolcem srečanje potomcev Mihaela in Jožefe Šketa. Srečanja se je udeležilo več kot 170 sorodnikov, zbrana pestra druščina kar štirih generacij. Druženje sorodnikov je potekalo v prijetnem in veselem vzdušju. Medsebojno spoznavanje sorodstvenih vezi je bilo zelo zanimivo. Čeprav večina živi v Sp odnjiSavinjski dolini, je bilo veliko primerov, ko so prisotni, predvsem mladi, prvič spoznali, s kom so sorodstveno povezani. Mihael in Jožefa, rojena Vašel, sta se poročila 1911. leta. O resnosti zakonske zveze v tem obdobju priča zanimiva »ženitvena in dedna pogodba«, ki se je kot dragocen dokument ohranila v originalu. Na domačiji v Orli vasi se jima je med leti 1912 in 1927 rodilo devet otrok. V že tako težkem obdobju preteklega stoletja je druga svetovna vojna terjala še dodaten davek in domov se nista vrnila dva sinova. Ostali otrocisosi ustvarili družine in dali življenje novi generaciji otrok, ki so s svojimi potomci ponos danes šte- vilne rodbine. Rodbinsko drevo tako zelo lepo raste naprej in do danes je že 197 potomcev Mihaela in Jožefe Šketa. Prve generacije otrok ni več, bila pa je udeležena že peta generacija njunih potomcev. Njihovi predniki so se v preteklosti redno družili na različnih praznovanjih, ki so bila posebna doživetja tako za odrasle, predvsem pa za otroke. Takrat so bile igre na travniku ali skrivanje medkozolci povsem nekaj drugega, kot so igre mladih v današnjem času. Tudi spomini na mladostno igrivost, druženje so bolj živi, ker so bila takšna doživetja posebna, praznična in bolj redka. Je pa res, da vsaka generacija doživi veliko sprememb na vseh področjih, da so vedno hitrejše in zahtevnejše, zato je tovrstno srečanje zelo pomembno, da se ustavimo in vsaj za trenutek pozabimo na skrbi, se poglobimo v svoje družinske korenine in se veselimo življenja. Ob tej priložnosti so izdali tudi spominski bilten z zgodovinskim prikazom in mogočnim rodbinskim drevesom. T. TAVČAR Obvestilo o združitvi družbe Suprastan z družbo Habit Cenjene stranke podjetja Suprastan, d. o. o., in vse ostale obveščamo, da je prišlo do združitve podjetja Suprastan Celje s podjetjem Habit, d. o. o., Velenje. Ker je redno in sprotno obveščanje naših strank ena od naših glavnih prioritet, bi vam tokrat radi predstavili dogajanje ob združitvi. Tokratna sprememba, ki se je zgodila 12. 6. 2017, je uradna pripojitev družbe Suprastan k družbi Habit. Pripojitev podjetij je vidna tudi v sistemu Ajpes. S pripojitvijo so prešli na družbo Habit vse premoženje ter pravice in obveznosti družbe Suprastan. Družba Habit kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila do dneva pripojitve družba Suprastan. Habit, d. o. o., PE Celje, bo na področju Celja in okolice še naprej nastopal pod blagovno znamko Suprastan. Sedež poslovne enote ostaja na isti lokaciji kot do sedaj (Adamičeva ulica 1, 3000 Celje). S pripojitvijo se za etažne lastnike objektov, ki jih je upravljal Suprastan, tako nič ne spremeni (tudi TRR-ji podjetja ostajajo enaki). V skupni družbi Habit je tako sedaj 45 zaposlenih, ki z ustrezno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, v lastnih poslovnih prostorih, z najsodobnejšo programsko in strojno opremo izvajajo storitve upravljanja v več kot 850 stavbah oziroma v 17.000 enotah na področju Celja, Velenja in Kopra z okolicami. Več kot 25 let se trudimo zadovoljiti naše stranke ter se nenehno prilagajamo tržišču in njegovim potrebam. Veliko vla- gamo v informacijsko tehnologijo, imamo lastno službo upravljanja, inženiringa, nepremičninskega posredovanja ter lastno pravno službo. Družba ima pridobljen certifikat ISO 9001:2008, ki predstavlja certificiranost celotnega poslovanja z nepremičninami in je tudi velika zagovornica Kodeksa dobrih poslovnih običajev. Skupna družba lahko sedaj na trgu nastopa kot eden večjih upravnikov in ima zagotovo boljši izhodiščni položaj v pogajanjih za nižanje obratovalnih stroškov v stavbah. V teh dneh na sedežu poslovne enote v Celju (Adamičeva ulica 1) tudi preurejamo naše poslovne prostore tako, da bodo bolj dostopni, organizirani in strankam prijaznejši. Prenova prostorov bo predvidoma končana v sredini prihodnjega meseca. Veseli bomo vašega obiska, kjer se boste o tem lahko tudi osebno prepričali ter se tudi seznanili o načinu delovanja našega podjetja. Z lepimi pozdravi, Janko Popovič, direktor Sobotna šola Hudinjč Med šolskim letom se v šoli vedno dogaja kaj zanimivega in poučnega, in to ne samo pri pouku. Veliko projektov, zanimivih raziskovalnih nalog, tekmovanj, ekskurzij, srečanj z učenci iz drugih držav in še mnogo drugega poteka izven šolskega procesa, po pouku ali celo ob koncih tedna. Takšne dejavnosti so namenjene učencem, ki hočejo in želijo nekaj več in se takšnega dodatnega znanja in izkušenj, ki jih s tem pridobijo, zavedajo. Projekt za nadarjene učence v šoli je bil tudi projekt, imenovan Sobotna šola za nadarjene. Tako so se učenci Oš Hu-dinja iz šestega, sedmega in osmega razreda 19. maja odpravili na naravoslovno-špor-tni tabor v OŠ Prevorje. Avtobus jih je peljal do regionalne ceste Šentjur-Kozje, nato so se do šole na idiličnem hribčku pod cerkvico svete Ane odpravili peš. S seboj so imeli spalne vreče, saj so spali na blazinah v telovadnici. Prva dejavnost je bila fotografiranje okolice in objektov. Vodil jih je Uroš Kalar, učitelj športne vzgoje in šolski fotograf. Razgled in okolica šole sta čudovita, zato so nastale lepe fotografije, ki BRALCI POROČEVALCI 43 Strojevodja, sprevodnik in adrena inski navdušenec za en dan Po reprezentančni karieri si je dolgoletni rokometni kapetan Uroš Zorman vzel čas tudi za užitke, za katere ni bilo časa. Ko je nosil dres RK Celje Pivovarna Laško, ni prav veliko spoznaval Dežele Celjske. Zato je pobudo Slovenskih železnic, da se odpravi z muzejskim vlakom na pot od Celja do Podčetrtka, sprejel z veseljem. Na železniški postaji v Celju ga je težko pričakovalo kar nekaj otrok in odraslih, ki so z njim želeli preživeti dan. Še preden so se odpravili na pot, se je Uroš preizkusil v vlogi kurjača na vlaku. Naoljil je lokomotivo in nato prijel za lopato ter v peč naložil nekaj premoga. Za 75 kilometrov vožnje od Celja do Podčetrtka mora kurjač v peč zmetati do štiri tone premoga. Na srečo Urošu tega ni bilo treba početi celo pot, saj je bilo potnikom treba pregledati vozovnice. »Sam sem bil pri peči le nekaj minut, a je znoj tekel z mene, kot bi igral tekmo,« je razlagal presenečen nad težkim delom. V spremstvu sprevodnice Vlaste v avstro-ogrski uniformi se je rokome-taš sprehodil skozi vlak, prijazno pozdravljal potnike, ki so ravno zaradi njega namesto v avto sedli na muzejski vlak, ter jim pregledoval vozovnice. Seveda brez fotografiranja z navdušenimi mlajšimi obiskovalci ni šlo. Po 43 minutah je muzejski vlak prispel v neposredno bližino kopališča Aqualuna v Podčetrtku. »Uf, na bazenih takole za zabavo nisem bil že petnajst let. Vedno je šla žena sama z otrokoma, saj mene ponavadi zaradi rokometnih obveznosti ni bilo doma.« Če so družini sprva v oči padle afriške živali v naravni velikosti, so se vsi ostali kot pravi športni navdušenci kmalu zatem podali na tobogane in drče. Izpustili niso niti največje vodne atrakcije v Sloveniji King Cobre. Ker je za spust po tej adrenalinski kraljici zahtevana teža nad sto kilogramov, je vse navdušene otroke, ki so si tobogan želeli preizkusiti, spremljal Zorman in dogodivščina je bila za najmlajše navijače še toliko bolj posebna. »Letos bom imel 10. poletni tabor, zdaj ko imam pa več časa, bomo lahko svoje aktivnosti še okrepili. Morda kdaj z vsemi otroki odšli tudi na tako pustolovščino, kot smo jo doživeli danes. Muzejski vlak je super stvar,« je utrujen, a vesel še povedal Uroš Zorman. Mm anov v OŠ Prevorje so jih kasneje z različnimi programi tudi uredili. Preden se je znočilo, so nabrali drva za kasnejše kresovanje. Približno ob 23. uri so imeli astronomsko delavnico, kjer so opazovali Jupiter z njegovimi štirimi lunami. Zaradi jasnega neba so lahko videli tudi Veliki voz in še druga ozvezdja. Sledil je kres, ob katerem so se pogovarjali, pekli hrenovke in se smejali. Utrujeni so zlezli v spalne vreče, a je še ostal kanček energije, ki so jo porabili za ogled filma, za katerega ne veva, če ga je komu uspelo videti do konca. Naslednji dan so bili budni že ob 6. uri, saj jim sončni žarki niso dovolili spati dlje. Po zajtrku so začeli pakirati, kajti bližal se je konec našega tabora ... a vendar. V delavnicah so izdelale zmaje z učiteljem Urošem Kalarjem in periskop z učiteljem Janijem Čedejem. Izdelali so tudi praktične košarice iz vrbove šibe. Ves material je že nekaj mesecev pred taborom pripravila Stanka Brežnik, upokojena učiteljica. Pred odhodom so imeli učenci še odlično kosilo. Ob 13. uri so zagrabili kovčke in torbe ter odšli proti avtobusni postaji. Ker je učencem ostalo še malo časa, so odigrali igrali še košarko in nogomet, kjer so se pošteno prepotili. Ko je pripeljal avtobus, so zložili kovčke in se poslovili od Prevorja. Izkušnja tabora je bila zares zabavna, hkrati pa zelo poučna. In z veseljem se bomo tja odpravili še naslednje leto. URŠKA GOLEŽ, MATEJA TURK Zmaga ljubezni Z dvema predstavama komične opere Ba-stien in Bastienne W. A. Mozarta so učenci pevskega oddelka Glasbene šole Celje in dijaki pevskega oddelka umetniške gimnazije glasbene smeri I. gimnazije v Celju predstavili svoje delo v okviru pouka komorne igre na osnovni in srednji stopnji. V vlogah pastirice Bastienne, pastirja Ba-stiena, čarovnika Colasa, lepe kraljične in kavalirjev so nastopili Urša Lojen, Matic Dokler, Matic Zakonjšek, Gašper Rataj, Tilen Naraks in Miha Bantan. Na klavirju jih je spremljala Nataša Lazić. Vsi pevci izpopolnjujejo svoje pevsko znanje v Glasbeni šoli Celje v razredu Davorja Mikulića, profesorja, ki je pobudnik in mentor celotnega projekta: »Izjemno sem srečen in ponosen. Uspelo nam je narediti kakovostno, zanimivo, dinamično operno predstavo, polno humorja. Vsi udeleženci projekta smo bogatejši za novo, veliko izkušnjo, ki nam bo navdih za nadaljnje raziskovanje in izpopolnjevanje najlepšega med glasbili, človeškega glasu. Večmesečno delo, veliko odrekanja in veliko prostega časa, ki smo ga vložili v projekt, so popolnoma poplačani: sreča na obrazih nastopajočih in zadovoljstvo občinstva v polni dvorani naše Glasbene šole Celje.« Celoten projekt je zaživel, zahvaljujoč sodelovanju Glasbene šole Celje, I. gimnazije v Celju in Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. ML 44 VRTNARIMO Pn^nihL Namesto cipres »paradajz« Kdor zamudi ugodno pomladno vreme za zasaditev zelenja okoli hiše, na primer cipres ali grmovnic, mora pač počakati do jeseni. »Ob takšnih vročinskih valovih je sajenje cipres kot samomor,« me je podučil strokovnjak. Kaj hočemo, strokovnjakom se pač ne oporeka. In da ne bi zaradi pripravljalnih del zamudili tudi jesenskega roka, smo postorili vse, kar je bilo smiselno storiti še pred poletjem. Navozili smo dovolj zemlje in jo na pobudo dobrohotnega soseda, ki se je želel znebiti bližnjega kompostni-ka, tudi dobro obogatili. Medtem ko smo se ukvarjali z vzgojo trave na drugi strani hiše, so na delu, kjer bodo nekoč domovale ciprese, na plano pridrle vse možne zeli. A med to zeleno »nebodisigatreba« nesnago smo opazili tudi nekaj znanega. Paradižnik. Saj ni res, a je. Če bi se trudili, urejali gredo in sadili, verjetno ne bi bil tako lepo zelen in bahav. In ker smo doma večinoma vsi ljubitelji paradižnikove solate, se je partner odločil, da bo podarjeni pridelek skrbno negoval. Tako ob dnevni skrbi, da mlada travica ne bi porjavela, z izjemno skrbnostjo in zagnanostjo zaliva še sadike samozasajenega paradižnika. Rastline za rast poleg vlage in ostalih hranilnih snovi, ki jih črpajo iz zemlje, potrebujejo tudi ljubezen. In naš »pritepe-nec« je je deležen v veliki meri, zato tudi tako lepo uspeva in hitro napreduje. V teh dneh je dobil še oporo in pogled z vozišča k hiši je še »lepši«. Sosedje in mimoidoči pa si verjetno mislijo, kateri »norec« si gredo postavi ob cesto. Sama pa upam, da bodo ob zelenju kmalu tudi plodovi, da se bo res že na prvi pogled vedelo, za kaj gre. Da gre za svojevrstno paradižnikovo živo mejo. In ne za gojenje prepovedane rastline, kot bi lahko morda ob hitrem pogledu kdo pomislil. Tako, dragi sosedje, obisk prijateljev v modrem ne bo potreben, lahko pa se čez čas oglasite na solato. Med permakulturo in dobro staro kozjansko motiko Na vrtu z novinarjem TV Celje Bogdanom Rahtenom Stik z zemljo se mu je vtisnil le kot spomin na preživljanje počitnic pri babici v Bezovju pri Šentjurju. Ko je njeno posestvo kasneje podedoval, se je pridelovanja hrane in obdelovanja zemlje lotil z različnimi sodobnimi in tradicionalnimi pristopi. Z nami je delil svoje izkušnje, kaj deluje, kaj priporoča in kaj se je izkazalo za vrtnarsko modno muho. Na približno hektarju površine najdemo vsega po malem. Bogdan je vse skupaj zastavil v sonaravnem utripu po vzoru rodovnega posestva. Zapuščina njegovih prednikov se prepleta s sodobnim iskanjem sožitja ekološkega, učinkovitega in delovno manj napornega obdelovanja ze- upošteva. Na njegovem vrtu ni nobene kemije, gnojila so le naravna, za zalivanje zbira deževnico. Biodinamična metoda je lahko zelo zapletena, vendar je Bogdan zadeve poenostavil in pri sajenju upošteva le rastočo in padajočo lunino meno. »To se je izkazalo za dobro in učinkovito.« Visoke grede z drobnim tiskom Posestvo je urejeno po per-makulturnem principu, ki predvideva okrog bivališča težišče, v oddaljenih krogih pa se intenzivnost rasti in delovnih obveznosti umirja. Čisto ob robu parcele je kotiček povsem odmaknjen od »Na moji njivi imata svoj vrtiček tudi dva prijatelja. Lahko bi del zemljišča odstopil še komu, a to zanima komaj koga. Ugotavljam, da ljudem zdrava hrana še vedno pomeni premalo, fizično delo pa jim je odveč. Večjo površino od desetih arov je ročno že skoraj nemogoče obdelati. To zahteva enostavno preveč časa. Zato v masovno ekološko pridelavo zelenjave ne verjamem zares.« 90,6 95,1 95,9 100,3 ho cel Vedm t штј! mlje. Vsaj kar zadeva slednje, je Bogdan več kot jasen: »Dela nikoli ne zmanjka.« Kot pravi, je obiskal številne učne kmetije in spoznal primere dobrih praks. »Veliko sem se naučil, vendar moram priznati, da brez prekopavanja površin še vedno ne gre. Temu botruje predvsem težka kozjanska zemlja, ki se težko primerja z rodovitno črnico v katerem drugem predelu države.« Kolobar je osnova, ki jo resno sveta in skrit pred pogledi, kjer je Bogdan na temelju ge-omantije postavil tudi kamnit labirint. Velik del površine je bil že zaraščen, kar Bogdan počasi čisti, na brežini pod hišo bo zasadil lešnike. »Ničesar ne sežigam. Kupi vej so v prvi vrsti dobrodošlo zatočišče za manjše živali, v nadaljevanju vejevje zdrobim in porabim za zastirko. Sekanci so zelo uporabni, vendar morajo nekoliko prepereti. Paziti je treba tudi na vrsto lesa.« Predvsem na začetku se je Bogdan zelo navduševal nad permakulturnimi visokimi gredami. Pri izolaciji lesenih stranic je po številnih manj posrečenih poskusih zmagala čepasta folija. Največji izziv je iz sezone v sezono polniti lesena korita. »Spodnji del sem v vseh tesno natlačil z lesom in tudi vse ostale plasti so bile zelo zbite. A se vsebina visoke grede vseeno vsako sezono občutno pogrezne, kar oteži vrtnarjenje. Po mojih izkušnjah je s pripravo visokih gred res ogromno dela. Preveč glede na koristi.« Brez prekopavanja in le z zastirko deluje le ena greda, kjer je Bogdan na tla položil karton, nanj nasul zemljo, kompost s sekanci in pridelek zaščitil z zastirko. V tem primeru se je nasuti del grede povezal s talno podlago in s posedanjem ni težav. Pod črto naš tokratni gostitelj vrtnarjenje toplo priporoča, ampak pravi, da brez trdega dela ni nič. »Ljudje hrane še vedno ne znamo ceniti. Dokler bo sprejemljivo, da hamburger stane manj kot solata, ki jo vsebuje, bo težko vzpostaviti prava cenovna in vrednostna razmerja.« Vsakdo, ki je kdaj poskusil zares kaj pridelati zase, pa mu je hitro postalo jasno, da mu po veljavnih cenah ekološkega krompirja ne bo okopaval nihče. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Bogdan je zelo ponosen na kamnit labirint, ki ga je zasnoval Rok Vodeb. Umestil ga je v sorazmerjih in črtah z bližnjimi hribi, ob tem pa upošteval že zmajevo črto in Orionov pas. »Prihodnost vidim v tem, da se bodo ljudje združevali in skupaj obdelovali določeno površino. Ko njiva obrodi, je tako vsega preveč. Da bi pridelek prodajal, si ne predstavljam. V prvi vrsti zaradi birokracije, v drugi zaradi podcenjenosti glede na vložen trud.« Med pleveli je najhujši slak, ki ga je treba vztrajno odstranjevati. Pri okopava-nju Bogdan prisega na nihajno motiko. Pri posevkih upošteva dobre sosede, med vrtnine sadi zelišča, kumaram oporo postavlja nekoliko poševno, ker se tako lažje vzpenjajo. Ogrodje za toplo gredo je sestavil iz plastičnih cevi. Za odganjanje glodavcev in drugih škodljivcev priporoča solarne napravice, ki jih za sprejemljivo ceno prodajajo v različnih trgovinah. Setveni koledar Čas za presajanje je do 8. julija ob 12. uri. 29. ČE plod 30. PE korenina 1. SO korenina presajanje 2. NE korenina 3. PO korenina do 14. ure, od 15. ure cvet 4. TO cvet 5. SR list do 14. ure, od 15. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. ŽIVALSKI SVET 45 Daša se psov, ki jih dobi v varstvo, ne boji, saj je izvrstna kinologinja in ve, kako ravnati z njimi. Verbovškova je tudi ena od ustanoviteljic skupne Kosmati smrčki v ŠKD Celeia Celje. To je skupina za aktivnost in terapijo s pomočjo psov. Ima tudi opravljen izpit za terapevtski par pri skupini Tiere als Therapie. »V naši skupini je zelo dobro sprejeto tudi branje s psom v Osrednji knjižnici Celje, kjer otroci berejo psu in si s tem krepijo samozavest ter željo po branju. Zame je terapija s pomočjo živali smisel življenja. Ves trud je poplačan, ko dobiš v zahvalo za obisk nasmeh uporabnikov in veselje svojega psa, ki uživa v svoji >službi<.« Za psa lahko varstvo predstavlja tudi dopust Čeprav ostane žival doma, mora biti aktivna Začeli so se dopusti. Mnogi so se morali prilagoditi tudi temu, da imajo doma hišnega ljubljenčka. Tega praviloma največ lastnikov vzame s seboj na počitnice, a nekateri se raje odločijo in poiščejo zanj primerno varstvo. Mali hišni ljubljenčki, katerih oskrba med odsotnostjo lastnikov ne zahteva veliko pozornosti, se med dopusti znajdejo največkrat pri prijateljih in sorodnikih. Težje je, ko je med odsotnostjo treba poskrbeti na primer za večjega kosmatinca, kot je pes. Priprave Odhod z njim na dopust zahteva kar nekaj priprav. Vožnja zanj ne sme biti naporna. Pomembna je skrb za dovolj vode, hrane in postankov, pri čemer mora imeti žival dovolj prostora v avtomobilu. Tudi pri večdnevnem oddihu v toplejših krajih mora lastnik poskrbeti za mesto, kjer je po-čitnikovanje s psi dovoljeno, a ne le bivanje, ampak na primer tudi kopanje. Torej je treba poiskati tudi plažo, kjer plavalcev ne moti, če se v morju kopa tudi kosmata kepa. Vendar to še zdaleč ni vse, kar morajo lastniki psov upoštevati. Če ima človek potovalni kovček, mora svojo opremo imeti tudi pes. Ne le tisto, ki jo potrebuje za poležavanje in igro ali aktivnost, ampak pri tem ne smemo pozabiti na Poletni fotonatečaj Vabimo vas, da nam pošljete svoje fotografije, na katerih ste ujeli zanimive trenutke s svojimi živalskimi ljubljenčki. V poletnih mesecih jih bomo objavljali v Novem tedniku in na koncu nagradili tistega, ki bo zbral največ glasov bralcev in naše uredniške komisije. Vaša naloga je, da nam pošljete fotografije (čim večja naj bo - vsaj 300 kb) po elektronski pošti na naslov te-dnik@nt-rc.si ali z navadno pošto na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pripišite svoje podatke in kratek opis, kaj oziroma kdo je na fotografiji in kje je ta nastala. Vsak teden bomo objavili tri vaše posnetke, ki nam bodo najbolj všeč, zanje pa bodo nato lahko glasovali tudi bralci. Tiste tri fotografije, ki bodo čez poletje zbrale največ glasov, se bodo konec avgusta uvrstile v finale in avtorji se bodo potegovali za končno nagrado. Pobrskajte po svojih fotografijah ali ujemite kakšen svež motiv v počitniških dneh, ki so pred nami! osnovno opremo za prvo pomoč. Sprememba okolja in drugačne temperature lahko pripeljejo do slabšega zdravstvenega stanja psa, zato je med prtljago dobro imeti poleg ostalega tudi prvo pomoč za takšne primere oziroma se je o ukrepanju v primeru slabega počutja psa treba pogovoriti z veterinarjem, ki zna svetovati, kako in kaj, če se na dopustu s psom zgodi kaj nepredvidenega. Lastniki psov, ki z njimi potujejo v tujino, vedo, da mora biti pes cepljen, čipiran in da mora imeti tudi potni list. Tega praviloma na mejah ne preverjajo, vendar to ne pomeni, da potni list psa ni obvezen dokument na poti. In če pes ostane doma? Potem se lahko lastnik odloči za varstvo psa. O tem se dogovori s kom od bližnjih ali izbere ponudbo na trgu v smislu hotelov za pse ali varstev. Ti so organizirani različno, a vsi z enim namenom: poskrbeti za žival tako, da ne bo čutil osamljenosti in da bo imel popolnoma vso oskrbo. Ena takšnih je na primer Daša Verbovšek iz Celja, strokovnjakinja na področju kinologije. Kot pravi, je največ odziva za varstvo psov ravno v času poletnih dopustov, a tudi v času šolskih počitnic med šolskim letom in med prazniki. »Pomembno je, da pred tem spoznam tako lastnika kot psa,« dodaja Verbovškova. Na ta način pravočasno vidi, kakšen karakter ima pes, kako se obnaša in ali bo med varstvom treba poskrbeti še za kaj drugega kot za osnovne stvari, ki jih pes potrebuje. Po drugi strani tudi lastniki skrbnika psa med dopusti temeljito izbirajo. »Živaloljubci vedno dvomimo, komu zaupati oskrbo svojih pasjih ali mačjih družinskih članov. Imela sem izkušnje tudi z ljudmi, ki so v preteklosti imeli že kar nekaj slabih izkušenj v različnih pasjih hotelih in pasjih šolah, zato še težje zaupajo žival v tujo oskrbo,« pravi sogovornica. Ravno zato je pomembno, da se lastnik živali in skrbnik srečata prej in se natančno pogovorita o oskrbi in potrebah živali. Ne bodo zaprti! »Lastnike je največkrat strah, da bodo živali cele dneve zaprte v boksih ali da bodo na koncu pristale celo na verigi in ne bodo deležne ljubezni ter pozornosti. Toda na koncu, ko se lastnik vrne z dopusta, se velikokrat zgodi, da žival sploh noče domov iz oskrbe. Pri meni na primer psi niso izolirani, ampak se veliko družijo, s tem se tudi socializirajo in so del >druži-ne<, torej so ves čas prisotni pri vseh naših aktivnostih,« pojasnjuje Verbovškova. Ob tem opaža, da možnost varstva živali v času dopustov lastnikom živali na Celjskem Dašin angleški buldog Jack. Pripravnik za psa terapevta, ki bo kmalu na tem področju tudi začel aktivno delati. ni tako zelo znana: »Veliko ljudi še vedno ne ve, na koga se obrniti za varstvo svojega kosmatinca. Medtem ko je v drugih regijah več ljudi, ki ponujajo varstvo živali, veliko večje kot pri nas. Varstvo za skrbnika psa v tem času sicer ni lahko delo. »Zanj morata biti dobrobit in dobro počutje živali na prvem mestu. Živalim mora biti udobno, kot jim je doma, prav tako morajo poskrbeti za animacijo, predvsem s spodbujanjem naravnih nagonov z iskanjem vonjav ali predmetov, ter veliko pasjega druženja in igre,« dodaja Verbovškova. Zato sledi temu, da sprejme manj psov ravno iz razloga, da vsakemu lahko ponudi vse potrebno in da nobena žival pri tem ni prikrajšana. SIMONA ŠOLINIČ Foto: osebni arhiv Daša Verbovšek ima s psi že dvajsetletne izkušnje. Že pred dvajsetimi leti se je namreč s svojim psom udeležila pasje razstave in to je bil njen prvi stik s kinologijo. Od takrat je izšolala že ogromno svojih psov različnih pasem z različnimi značaji. Aktivna je tudi v Športnokinološkem društvu Celeia Celje. 46 RAZVEDRILO Šalo je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Krovci Turist si ogleduje staro mestno jedro in vpraša mimoidočega: »Kakšni kipi so tam na vrhu zvonika?« Odgovor: »Počakajte do 12. ure, ko bo zvonilo. Če jih ne bo več tam, so to krovci, ki so šli k malici.« Kava Zakaj je zadnja leta v naših kavarnah vedno boljša kava? Ker jo večinoma pripravljajo visoko izobraženi ljudje. Loto Miha je vsak teden igral loto in ker ga nekoč med žrebanjem ni bilo doma, je naročil ženi, da mu pove, ali je kaj zadel. »Je na listku številka 3?« Ona: »Je.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. »Kaj pa 7?« »Je.« »Pa 14?« »Tudi.« »Je tudi 21?« »Je.« »Kaj pa 25?« vpraša vedno bolj vznemirjen Miha. »Tudi.« »Reci mi, da je tudi 32!« Ona potrdi. »Kaj pa 44? Povej, da je tudi ta!« Ona je tiho. Miha zakriči: »Pa reci vendar kaj!« Ona: »Je tudi 44, ampak je prekrižana ...« Že znano V nekem mestecu so postavili prvi semafor. Pripelje se Mirko in vidi, da na njem sveti rdeča luč. Ustavi se in počaka. Prižgeta se rumena in zelena, nato čez nekaj trenutkov spet rdeča. Ko Mirko to vidi, reče: »Eh, to sem pa že videl.« In se odpelje. Kaj je bolje Vprašajo Tončka: »Kaj je bolje: biti plešast ali neumen?« »Neumen! Se manj vidi.« Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Kaj je bolje 2 Vprašajo Jožeta: »Kaj je bolje: biti lep ali neumen?« »Neumen! Lepota mine ...« Med študenti Oče »štrk« in sin sedita v gnezdu. Sinko joče in oče ga skuša pomiriti. »Ne skrbi, sine, mamica bo kmalu nazaj. Ljudem nosi otroke in jih dela srečne.« Naslednji dan sta v gnezdu mama štorklja in sin in mama tolaži sina: »Ne skrbi, očka bo kmalu nazaj, zdaj prinaša veselje novim mamam in očetom.« Tretji dan sta v gnezdu sama mama in oče. Zaskrbljena sta, ker sina ni nikjer. Ko se končno vrne, ga vprašata, kje je bil tako dolgo: »V študentskih domovih, na smrt sem jih prestrašil.« TIŠINA JE NAČELOMA NEKAJ PRIJETNEGA ... RAZEN, ČE IMAŠ OTROKA ... V TEM PRIMERU JE TIŠINA PREDVSEM NEKAJ SUMLJIVEGA ... REŠITEV SUDOKU 262 Predlog delodajalcu za izboljšanje delovnega vzdušja ... тљђ Žal neumnost traja večno. Vse slikovne šale vir: splet 6 2 9 7 5 3 4 1 8 3 1 4 8 9 2 6 7 5 8 7 5 6 4 1 2 9 3 4 9 8 2 7 5 3 6 1 1 6 7 3 8 4 9 5 2 2 5 3 9 1 6 8 4 7 9 3 6 5 2 7 1 8 4 5 8 1 4 3 9 7 2 6 7 4 2 1 6 8 5 3 9 9 5 2 7 4 3 6 9 2 5 2 3 1 1 4 2 9 8 2 7 5 3 6 7 6 1 Viseča mreža Odkar imam veliko in lepo teraso pred hišo, sem si želela visečo mrežo, da bi lahko ob poletnih večerih sanjarila in uživala zasluženi mir ter počitek. A najti primerno mrežo in nato še primeren trenutek, da bi mož to stvar tudi uredil, je že skoraj znanost. A ko se poklopijo prave zvezde z luno, se vse uredi. Našla sem cenovno zelo ugodno mrežo in moževo dobro voljo. Otroške velike proseče oči, da bi to krasno stvar imeli na terasi, so omehčale moža, da smo jo tudi kupili. Ker ni bila draga, sem si rekla: »Četudi ni barvno popolnoma ujemajoča se za mojo teraso, je vsaj začetek nečesa v tisto mojo smer.« Neko popoldne je mož vzel orodje in mrežo profesionalno postavil na teraso. Vijake je v strop terase pričvrstil tako močno, da zdržijo kar nekaj vreč »cementa«. Višina mreže je ustrezala meni in otrokoma. Na prvi pogled je bilo videti vse tako, kot v najlepših pohištvenih katalogih. Ko je viseča mreža visela na terasi in je večer ponujal že pravo svežino, hiša pa blažen mir, sem vzela kozarec vina in skočila na teraso. Ko sem stopila k mreži, sem elegantno odložila kozarec in si jo nastavila, da bi zlezla vanjo. Ne vem, zakaj nikoli v romantičnih filmih ne pokažejo, kako zasanjana dekleta sedejo v mrežo, vedno le ležijo ali sedijo. Ker prav ta odločilni trenutek mi je bil popolnoma neznan. Vsa radostna sem stala pred mrežo, bolje rečeno vrečo, in zvedavo gledala, kako naj sedem vanjo. Elegantno se namreč tega ni dalo urediti. Ko sem se le nekako kot utrujena akrobatinja skobacala vanjo, sem ugotovila, da ni popolnoma nič udobna in da moje obline ne sodijo vanjo. Zadnjica je bila skoraj na tleh, noge pa čudno v zraku, da bi lahko ob tem držala še kozarec vina, pa sem hitro pozabila. Vsa nesrečna in pomilovanja vredna sem ujeta v mreži nekaj minut možu dokazovala, da nakup ni bil tako slab. Njegov smeh pa je prikazoval popolnoma drugačno sliko. Kmalu sem priznala, da so bile predstave drugačne od resnice. K sreči se otroka s svojima majhnima ritkama odlično znajdeta v njej ter je viseča mreža njuna poletna zabava. Še vedno pa zase iščem elegantno visečo mrežo za dame po štiridesetem s kakšnim kilogramom več, kot ga ima vreča »cementa«. AKROBATINJA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka In glede vaše potrtosti vam svetujem, da si poskusite raje ... ZMES (EKSPR.) MANJŠI DENARNI PRISPEVEK AMERIŠKA IGRALKA SPELLING FRANCOSKI SKLADATELJ (JOSQUIN DES) SVETOVNI ČAS (ANG.) SLOVENSKA PEVKA (ANJA) BISTROST, PRODORNOST LUKNJICE V KOŽI AVSTRALSKI REŽISER GRIERSON OTOK V OCEANIJI PETRA KERČMAR DEVET PEVCEV GALINA ULANOVA AMERIŠKA IGRALKA WEST AVST. PISEC (EMIL) PREDPONA, KI POMENI TUJ In zakaj bi imeli samo vi pravico SISTEM KOSITER ZAPORNICA (POG.) GLASBENIK MORETTI AVTOMOBILSKA OZNAKA IZRAELA SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK JAPONSKI REŽISER KUROSAWA KrižamKe at ugahKe NEKDANJI PREDSEDNIK NDR KRENZ SLOVENSKI IGRALEC (PAVLE) PISATELJICA PEROCI AMERIŠKI PISATELJ (GORE) NAJVEČJI PTIČ ŠKART PRIVILEGIRAN SLOJ PREBIVALSTVA GLAVNO MESTO ARMENIJE 17 BES SLOVENSKI PESNIK (DRAGOTIN) 15 TONE FORNEZZI ... MONUMENTALEN SPOMENIK HRIBOVJE V PALESTINI ŠPANSKI TENORIST CARRERAS NOTRANJOST KNJIGE SLOVENSKI PISATELJ (VITAN) NOVOZELANDSKI STAROSELEC 25. IN 10. ČRKA JAJČECE UŠI OKENSKA NAVOJNICA STARO-EGIPČAN. BOG HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK REKA V BiH ANICA ČERNEJ OPISOVANJE ŽIVALI Povsod z vami VULKAN NA SICILIJI OBEL DEL ČESA REKA V SZ RUSIJI ŠKOTSKO MOŠKO KRILO HELIJ ZAČRTANA POT SKLADATELJ PAHOR JUDOVSKI KRALJ ARABSKI ŽREBEC PRETIRANO VARČEN JEK, ODMEV 14 ETUI TANTAL NEKDANJA JUŽNOAFR. REPUBLIKA IRS. REŽIS. JORDAN VOTEL PREDMET ČOLN Z DVOJNIM TRUPOM VEČ TRSTIK NOGOMETNI KLUB DESETINA LITRA 4. IN 10. ČRKA PEVEC ROBIĆ VODJA ŠOLE 13 ANTIČNO RAČUNALO OZEK KOS BLAGA CESTNO VOZILO Nagradni razpis 1. nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, zamrzovanje živil in majica NT&RC 2. nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC shranjevanje in shranjevanje in 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. w SLIKOVNE I KRIŽANKE Z VELIKO PISAVO Oven Bik Dvojčka Dinamika tedna, ki je pred vami, vam bo ugajala, saj prinaša za vsak okus nekaj. Po četrtkovem nekoliko bolj napornem dnevu bo sledil veliko bolj sproščen in družaben petek. Dogajanje konec tedna vas ne bo spravilo iz tira. Začetek novega delovnega tedna bo od vas zahteval zbranost. V sredo bodo najbolj prijetni trenutki v ljubezni. Rak Lev Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 4. julija. Geslo iz številke 25: Noju podobne velike ptice Izid žrebanja Tri enakovredne nagrade, bon za kosilo za dve osebi ob koncu tedna v Hotelu Celjska koča, prejmejo Verica Štante iz Štor, Olga Potočnik iz Nove Cerkve in Drago Lovrenčič iz Žalca. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Očem prijazno Devica Vse je odvisno samo od vas, zato pošteno zagrabite za delo. Kot delavni in pridni devici vam to nikakor ne bo težko. Pazite, da ne boste spregledali pomembnega dogodka, saj bo od tega odvisno tudi razpoloženje v vaši okolici. Pripravljeni boste tvegati, čeprav to ni vaša stalna praksa. Odmik od ustaljenih navad bo naletel na zelo pozitiven odziv nasprotne strani. Tehtnica Teden bo na splošno prijeten. Vendar vseeno velja opozorilo. Nekoliko več potrpljenja in tudi prilagajanja bo treba v soboto zaradi prvega luninega krajca, ki bo v znamenju nasproti vašega. V tem dnevu bo tudi vaš vladar Mars neugodno položen, zato bodite strpni. Na zasebnem področju vas čakajo zanimivi dogodki. S pomočjo prijateljske osebe boste uspešno načrtovali in tudi izvedli konkreten projekt. Zaupanje, ki ste si ga pridobili v preteklosti, bo zdaj odličen temelj za nadaljevanje. Modro bi bilo razmisliti tudi o možnosti delovanja v tujini. V soboto je zaradi prvega luninega krajca, ki bo prav v vašem znaku, mogoče pričakovati povečan stres in nervozo. Četrtek bo precej delaven in zadovoljni boste z doseženim. Temne misli, ki vam lahko pobirajo energijo konec tedna, boste najbolj uspešno pregnali s skrajno pozitivnim razmišljanjem in pristopom. Vaša vladarica Venera vam bo v izredno pomoč, saj potuje prav po vašem znaku. V ljubezni boste deležni dovolj pozornosti, vendar boste zlasti v ponedeljek in torek precej dvomili. škorpijon Vaša prirojena sumničavost se bo razblinila ob dokazih dobre volje, ki je boste deležni. Uspešen začetek novega tedna z Luno v vašem znaku vam prinaša utrditev vsaj na enem področju. Trdo delo bo pošteno nagrajeno, zato se velja potruditi. Delovali boste zelo skrivnostno, vendar zaradi tega zelo zanimivo za nasprotni spol. Izkoristite svoje adute. Strel ec Dela se lotite po sistemu »drugo za drugim«. Če ne boste storili tako, se vam bo vse nakopičilo, delali boste povprek, končali pa ničesar. Selekcija je nujna. Ne zanašajte se na svoj instinkt, da se znajdete v vsaki situaciji, ker to enostavno ne bo prišlo v poštev. Šteli bodo samo konkretni rezultati. Z ognjeno energijo boste za seboj potegnili še tiste, ki bodo sprva malce oklevali. Z Marsom v svojem znaku boste uspeli narediti več, čeprav se bo vseeno treba pošteno truditi. Uporabite občutek, intuicijo, naj vas vodi notranji glas, še zlasti v ponedeljek in torek zaradi odlično položene Lune. S trmo ne boste dosegli rezultata, ki si ga želite. V partnerskem odnosu uberite bolj diplomatsko pot. Pravo rešitev boste našli na začetku tedna. Kozorog Upoštevati bo treba okoliščine, ki bodo narekovale hud tempo. Vaša krivulja vitalnosti trenutno ni najvišje, zato bo treba dati vse moči od sebe. Zanesljivost, lojalnost in predanost so vaše kvalitete. Obeta se vam čustven preobrat, kar vas bo po preteklih napornih dneh vidno sprostilo. Še vedno vam bo prijalo bolj umirjeno ozračje, najboljša družba pa bo tista v dvoje. Z vsem pomembnim boste hoteli čim prej opraviti. Dobro ste pripravljeni, zato ni razloga za nervozo. Vztrajnost in samozavest vam na delovnem področju prinašata dobre rezultate. Zvestoba in predanost sta kvaliteti, ki vas krasita. O slednjem se bo lahko v teh dneh prepričal nekdo, ki je rahlo podvomil v vas. Slika, ki se bo prikazala, bo drugačna od pričakovane. Vodnar Svoj čas si pametno porazdelite, kar velja še zlasti za konec tedna. Tudi vi potrebujete odklop in sprostitev, da si nabe-rete svežih moči. Oster razum in predvsem vaš smisel za humor vas lahko odlično vodita v vseh situacijah. Nekomu hočete slepo verjeti, čeprav vam občutek narekuje drugače. Tokrat bo treba poslušati pamet, ki vam pravilno namiguje. Ribi Če boste hoteli narediti vse, kar ste si zamislili, bo treba izkoristiti vse moči. Vaša volja in pripravljenost za delo bosta nihali, zato se zberite in osredotočite na uspeh. Zagotovo vam bo to tudi uspelo, le odločiti se morate tako. Na koncu boste zadovoljni in ponosni nase. Prav je, da se v mislih sprehodite v preteklost, prav je tudi, da načrtujete že cilje v prihodnosti. Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES www.trik.: Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). ŠPICELJ 7 PLAN 4 11 16 2 5 6 8 3 DIAMETER OBER 10 9 BAKER 12 SILA 48 RUMENA STRAN v ■ ■ v ■ Prešerno nasmejani možje Takole od srca nasmejane smo srečali v Vizorah pri Novi Cerkvi med velikim sobotnim odprtjem tri za tamkajšnje smučarske skoke pomembne može. V Vizorah je bilo namreč odprtje težko pričakovanih plastitificiranih štirih skakalnic in smučarske brunarice. Za nove pridobitve, ki omogočajo društvu še več državnih prvakov, je seveda najbolj zaslužen predsednik Smučarskega društva Vizore Felix Skutnik (levo). Nekoč je bil doma v Vizorah, zdaj že vrsto let živi v Spodnji Savinjski dolini. Brez občine seveda ne gre. Vojniški župan Branko Petre (na sredini) in bivši vojniški župan Beno Podergajs sta tudi kar nekaj pripomogla k uresničitvi velike smučarsko skakalne želje. Med Podergajsovim »vladanjem« je občina odkupila zemljišča in začela kopičiti papirje, ki so nujni v takšnih primerih. V času novega župana Petreta je prišlo med drugim še do konca »papirologije« in do občinskega sofinanciranja plastifikacije skakalnic. Nič čudnega, če so bili med odprtjem takole nasmejani. Foto: GrupA Namesto pasulja grajska pojedina? Nekdaj dni pred praznikom dneva državnosti se je na Starem zgodilo redko videno soočenje predstavnikov različnih zgodovinskih obdobij in stanov. Častnike in vojake 20. celjskega pehotnega polka kot predstavnike novodobne slovenske vojske, ki so na gradu proslavljali častitljiv četrtstoletni jubilej, sta obiskala grof Herman II. (uprizarja ga amaterski igralec Lenart Horvatič) in kraljica Barbarska Celjska (Meta Krajnc), dogodku pa se je pridružil tudi škof Stanislav Lipovšek. Kot vidimo na fotografiji, je bilo srečanje zelo prisrčno, predvidevamo, da je bilo tako tudi v neuradnem delu, ko je bržčas zaradi kraja dogajanja namesto pasulja sledila grajska pojedina. Foto: GrupA Zadišalo je po baklavah Brez baklave in drugih dobrot ni praznovanja muslimanskega praznika, ramazanskega bajrama. Praznik je pred nekaj dnevi sledil 29-dnevnem postenju, ra-mazanu. Ramazanski bajram je poleg praznika kurban bajram največji muslimanski praznik, ki pomeni za vernike krono posta in molitve, podobno kot za kristjane velika noč. Bajram so v preteklih dneh praznovali tudi mnogi verniki na Celjskem. Celjskemu imamu Nazifu Topuzu je prišel za ramazanski bajram osebno čestitat tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, v ozadju je seveda že dišalo po baklavah in drugih dobrotah. Res je, v Celju vlada med katoličani in muslimani zgledno sožitje, saj prihaja »muslimanski župnik« občasno čestitat katoličanom tudi v celjsko stolnico. Sicer pa je dolgoletnemu celjskemu imamu Topuzu, ki izvira iz Bosne, oktobra lani uspel velik športni dosežek. Pri 61 letih je namreč večkratni dedek pretekel kar 42 kilometrov Ljubljanskega maratona! Foto: SHERPA Glasbena družina Glasbeno družino Bre-žnik je mogoče pogosto videti v Celju, še zlasti, ko so kakšne glasbene prireditve, saj na njih očitno uživajo vsi štirje člani. Mirjana je profesorica flavte na celjski glasbeni šoli, njen mož Matjaž uči na isti šoli kitaro in vodi simfonični orkester, ob tem pa je dirigent tudi Orkestru Akord, ki bi moral nedavno nastopiti ob začetku prireditev Poletja v Celju, pa je koncert odpadel zaradi bolezni v orkestru. Čakamo na nov datum! Foto: GrupA Med starimi dokumenti V spomin na prvo svetovno vojno in na 11. Soško bitko leta 1917, v kateri je znameniti 87. celjski pešpolk v boju za Škabrijel odločilno prispeval k zmagi avstro-ogrske vojske, so v Osrednji knjižnici Celje odprli gostujočo razstavo pujske knjižnice. Obiskovalcev ni manjkalo, tako tistih, ki so bili tam po službeni dolžnosti, kot drugih, ki jih zanima zanimiva preteklost in se hkrati radi družijo na prijetnih knjižničnih dogodkih. Tako smo srečali tudi zgodovinarja Boruta Batagelja, direktorja Zgodovinskega arhiva Celje, in Lilo Prap, pisateljico in ilu-stratorko, ki je pred kratkim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Foto: GrupA Na razstavi in koncertu Na zanimivi razstavi v Muzeju novejše zgodovine Celje z naslovom Jeans generacija si je mogoče vse do septembra ogledati predmete, fotografije, plakate ter prisluhniti osebnim pričevanjem soustvarjalcev popularne celjske kulture od 50. let prejšnjega stoletja do danes. Svoj delež k zbirki, sega od prvih kav-bojk do mobitelov, je prispeval tudi celjski blues kitarist in izdelovalec kitar Brane Mihajlovič - Kosta. Na Poletni muzejski noči seveda ni smel manjkati na razstavi, kjer je med drugim na ogled njegova električna kitara. 6. julija pa bo na muzejskem balkonu mogoče tudi slišati, kako dobro mu gre igranje. Foto: SHERPA