GLASILO OSC1M
Letnik. 4	November 19
<10R1C5V0

---------------------------------EKO LES
EKO - LES, Ekologija, trgovina, posredovanje, inženiring in storitve d.o.o.
Rogozniška 14, 2250 Ptuj Tel.: 062/78 78 260, Fax: 062/779 039
Podjetje Eko-Les se uspešno vključuje v reševanje ekoloških problemov na področju nevarnih in komunalnih odpadkov. Izvaja usluge čiščenja rezervoarjev, oljnih lovilcev, zbiranja in obdelave zaoljenih m uljev, odpadnih olj, emulzij, zaoljenih plastenk in filtrov, izvoza in uničenja nevarnih odpadkov, prevoza nevarnih snovi, sanacije okolja po ekoloških nesrečah, projektiranja, vodenja in izvedbe projektov ločenega zbiranja odpadkov, zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, mobilnega kompostiranja, sanacije divjih odlagališč, prodaje opreme, svetovanja in projektov javnostnih del ter trženja z odpadki.
Jz tu kr atu z vsebin s
•	Aktualno
•	Uvodnik: Skrb za človeku prijazno življenjsko okolje
•	Delo občinskega sveta
•	Županove misli:
•	Kakšen objekt je sežigalnica odpadkov iz naselij
•	Sežigalnica odpadkov - da ali ne?
•	Skupaj lahko naredimo več
•	Pisma bralcev
•	Naši kraji v 16. stoletju
•	Ustanovljeno je turistično društvo
•	Oglasi in razpisi
AKTUALNO
Spoštovani!
Pa je pred nami! Sežigalnica namreč. Naprava, ki naj bi stala znotraj industrijskega kom-pleksa TALUM-a v Kidriče-vem, bi bila ena od dveh takšnih naprav, ki bi stale v naši državi in služile
povsem novemu načinu gospodarjenja z našimi odpadki, kot se temu učeno reče.
Študija, ki jo je naročil konzorcij občin, med njimi je tudi naša, skupaj z ministrom za okolje in prostor in katere izsledke smo imeli nedavno priložnost proučiti, saj je študija bila kot prvo predstavljena občinskemu svetu naše občine, je nedvomno vnesla v naš prostor novo dimenzijo, ki ji po domače rečemo, zdaj smo pa tam!
Strokovna predstavitev študije in problema kot celote je namreč vnesla v politični prostor, predvsem pa v glave nekaterih svetnikov, obilo prepiha, ki je povzročil in še vedno povzroča tudi triumfalne izjave: bravo, čestitamo, smo za in tudi takšne, da bo sežigalnica, ko pač bo, eden glavnih turističnih objektov.
Seveda je nato kar hitro bilo rečeno, da potrebujemo tudi avtocesto, saj teh silnih turističnih množic ne bo mogoče spraviti v našo občino po zdajšnjih ne ravno najboljših prometnicah.
Pa naj bo o turizmu, triumfatorjih in navdušencih nad enim ali drugim dovolj; saj še Fredi pravi, da PETELINA, KI PREZGODAJ KIKIRIKA, NE MARAJO NITI KURE!
Pred nami je odgovorna in resna naloga, projekt sežigalnice, morda tudi avtoceste, katerega razsežnosti so tolikšne, da je premalo, predvsem pa noro reči zgolj bravo, čestitamo, še bolj noro pa je reči, smo proti in pika. Potrebno bo sesti za mizo skupaj s protagonisti projektov in se samo na osnovi argumentov odkrito in pametno pogovoriti.
Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!
Vlado Forbici Predsednik komisije za informiranje
BREZ BESED
fe&tje - Uvodnik - Slavko Feguš, Zeleni
Skrb za človeku prijazno življenjsko okolje
Večina ljudi pri besedi "zeleni" pomisli na probleme okolja, onesnaževanja in reševanja te problematike. V podzavesti se vsak izmed nas zaveda te odgovornosti, čeprav je potem v praksi večkrat popolnoma drugače. Napake in neodgovornosti posameznikov, skupine ali celotne družbe navadno prevalimo na pleča raznih ekoloških skupin, političnih strank ali celo posameznikov. Od njih pričakujemo, da se bodo s svojo aktivnostjo, politično močjo in argumenti uspešno zoperstavili in preprečili negativne posege in vplive v okolju. Seveda je takšno delo lahko zelo težavno, če ni širše podpore, predvsem širšega javnega mnenja.
Z izvolitvijo predstavnika Zelenih Kidričevega v Občinski svet občine Kidričevo so ti sprejeli pravico in dolžnost, da bodo največ aktivnosti posvečali okoljski problematiki. Na žalost je prav v naši občini še preveč problemov in izzivov, ki čakajo, da jih v tem okolju rešimo. Zeleni Kidričevega na to problematiko opozarjajo v rubriki glasila Ravno polje Okolje in prostor. Razvoj okoljske zavesti je samo ena od poti pri iskanju rešitev za izoblikovanje strategije nakopičenih problemov. Pri svojem delu večkrat naletimo na že omenjeno dejstvo, da je to problematika, s katero naj se ukvarjajo ravno "zeleni" oz. njihov
predstavnik v občinskem svetu. S takšnim razmišljanjem se seveda ne strinjamo, saj odgovornosti za neuspeh ne more nositi samo ena od političnih opcij.
Trenutno Zeleni Kidričevega največ aktivnosti posvečajo projektu termične obdelave odpadkov. Ena od predvidenih lokacij je v ind. kompleksu Talum, ki ima po študiji prednost pred drugo možno lokacijo v Mariboru. Javnost poskušamo opozoriti na morebitne negativne posledice umeščanja takšnega objekta v naše okolje, ki ima že iz preteklosti slab sloves onesnaženega in degradiranega okolja. Ali bo naše okolje v prihodnje človeku res bolj prijazno, pa je najbrž tudi vprašanje širši javnosti, ki bo dalo in mora dati odgovor.
Zeleni Kidričevega s svojim predstavnikom v občinskem svetu delujejo kot samostojna poslanska enota, ki podpira vse pozitivne rešitve, predvsem tiste v dobrobit naših občanov.
S pričujočim razmišljanjem poskušam opozoriti, da je človek del narave, ki pa nima prihodnosti, če ne bo ohranil narave in naravnih virov. Kako torej odgovorno ohraniti naravo zase in za naše potomce. Ena od poti je razvoj okoljske zavesti. Zadnja desetletja so na področju okoljskega ozaveščanja zelo plodna, res pa je tudi, da ob kompleksnosti vseh mogočih in nakopičenih problemov še vedno ni izoblikovana strategija za njihovo reševanje. Naše znanje o problemih okolja sicer raste, prav tako pa raste tudi občutek nemoči in odtujenosti, da bi jih reševali. Pri tem naletimo seveda na nasprotovanja, ki izhajajo iz napredka in ohranitve okolja. To je razvoj in proces, ki temelji na spoštovanju možnih nosilnih zmogljivosti našega okolja in celotnega planeta.
Seveda pa takšno razmišljanje ni dovolj in ne zadostuje, hitro bomo morali svojo dejavnost, predvsem v kakovostnem vidiku, nadaljevati. Verjamem, da je vsem nam skupen interes, da živimo v okolju, ki omogoča dostojno življenje in ki bo to omogočalo tudi prihodnjim rodovom.
V nadaljevanju bi posredoval svoj splošni pogled oz. strategijo razmišljanja in reševanja okolja, predvsem na ožji, lokalni ravni. Republika Slovenija je sprejela že lepo število zakonov in predpisov s področja varovanja okolja. Vsi ti dokumenti pa so še vedno vse preveč oddaljeni v zavesti posameznikov, ki so še vedno samo opazovalci skrbi za okolje, v katerem živijo. Živeti bi morali v mejah zmogljivosti, ki nam jih daje okolje, ter izbrati takšen način življenja, ki spoštuje meje narave. Zelo pomembna je tudi pot razvoja, ki mora delovati znotraj teh meja.
Novi pristopi pri reševanju okoljske problematike morajo temeljiti	na etiki trajnostnega
življenja in zadrževanju človekove aktivnosti v mejah zmogljivosti okolja.
Etika trajnostnega življenja vsebuje kar nekaj načel in predlogov: spoštovati življenje in skrbeti zanj, potrebno je izboljšati kakovost in ohraniti pestrost življenja, spremeniti ravnanja	in osebne odnose ter
poskrbeti za povezovanje razvoja z ohranitvijo narave. Iz tega seveda izhajajo ukrepi za realizacijo načel. To so:	problematika energije,
industrija, trgovina, naselja, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodni ekosistem. Teh področij je še nekaj, ki pa niso tako bistvena na lokalni ravni.
Načela trajnostnega življenja Spoštovanje in skrb za življenje
Ko govorim o etiki trajnostnega življenja, mislim na medsebojno spoštovanje, skrb za druge ljudi in skrb za okolje. Ne sme pa seveda prizadeti drugih skupin oz.
kasnejših generacij in ne sme ogrožati obstoja drugih vrst. Vse življenje Zemlji ( tla, voda, zrak ) predstavlja med seboj odvisen sistem - biosfero. Že motnje v enem samem delu lahko vplivajo na celoto. Ker je naše preživetje odvisno od drugih vrst, moramo zagotoviti njihovo preživetje in jih varovati.
Izboljšanje kakovosti življenja
Razvoj prinaša seveda različne posledice. Te so lahko pozitivne ali negativne. Cilj je seveda izboljšati kvaliteto človekovega življenja. Pri tem moramo polno razviti svoje potenciale in dostojanstveno življenje. Ker smo dežela z višjim dohodkom, je potrebno zmanjšati porabo virov, energije in negativne učinke na okolje, hkrati pa vsem zagotoviti dostojno kvaliteto življenja.
Ohranjanje pestrosti življenja
Napredek mora biti zasnovan na ohranjanju delovanja in pestrosti naravnih sistemov, saj smo od njih odvisni. Ti ekološki procesi ustvarjajo potrebne oz. ustrezne pogoje in razmere za življenje. Pozitivno vplivajo na zrak, vodo, tla in na obnavljanje ekosistemov. Sem spada tudi ohranjanje biološke pestrosti. Prav tako mora biti zagotovljena trajnost obnovljivosti virov. Ti viri so tla, gozdovi, pašniki, obdelovalne
površine in vodni ekosistemi. Trajnost virov je zagotovljena, če ni presežena sposobnost obnavljanja vira. Za dosego teh ciljev je potrebno preprečiti onesnaževanje. Potrebno je kar najbolj preprečiti uhajanje škodljivih snovi, ki so ali so lahko nevarne. Seveda morajo pri tem sodelovati vsi, od občin, komunalnih podjetij do kmetijstva in industrije.
Osebi odnos in ravnanje do problemov okolja ter usposabljanje za zaščito okolja
Če hočemo do okolja spremeniti svoj odnos, moramo najprej preveriti svoje vrednote in spremeniti lastno vedenje. Prav tako mora družba pospeševati tiste vrednote, ki podpirajo etična ravnanja, preprečevati pa tiste, ki niso v skladu s temi vrednotami. Spreminjanje odnosa in ravnanja ljudi pa zahteva prave informacije. Na občinskem oz. lokalnem nivoju je potrebno pripraviti načrte, kako ljudi motivirati, vzgojiti in izobraziti. Pri tem je potrebno izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva obveščanja, ki so nam na voljo. Okoljska vzgoja je formalno že vključena v izobraževanje otrok in mladine v šolah, več bi se moralo narediti na področju izobraževanja odraslih. Temu procesu bo potrebno dati več podpore.
Občine in krajevne skupnosti so najbolj primerne poti, kjer ljudje
lahko ukrepajo in izražajo svoje interese pri varstvu okolja. Za to je potrebno več ukrepov:
Lokalna skupnost mora poskrbeti za učinkovit nadzor nad lastnimi zadevami, dostop do virov in nad njihovim upravljanjem.
Skupnost mora zadostiti osnovnim potrebam in obenem ohranjati svoje okolje. Pomembna sestavina tega procesa je informiranje, izmenjava informacij, tehnologij in znanj. Krajevna uprava mora postati enakopraven partner z drugimi subjekti, kadar gre za odločitve o strategiji, projektih in planih, ki direktno zadevajo njo, njeno okolje in vire.
Lokalne uprave in skupnosti je potrebno usposobiti ter jim dati moč, da bodo lahko odigrale svojo vlogo v skrbi za okolje.
Skrb za okolje v najširšem pomenu besede postaja vse bolj pomemben človekov dejavnik. Za veliko stvari je že prepozno in danes moramo reševati, kar se še rešiti da. Pomembno je, da v prihodnje ne bomo delali velikih napak. Nam bo uspelo?
Prispevek je napisan na osnovi povzetka dokumenta Skrb za Zemljo, to je dokument, za katerim stoje dolgoletne izkušnje in moralni kapital prizadevanj, da bi človek odgovorno ohranil naravo zase in za svoje potomce.
Slavko Feguš Zeleni Kidričevega
INFORMACIJA 0 POTEKU REŠEVANJA UREDITVE KOPALIŠČA KIDRIČEVO
V ponedeljek, 25.10.1999, se je sestala občinska komisija, imenovana s strani župana občine s predstavnikom TALUM-a, gospodom Kožuhom iz službe za investicije in razvoj. Po ugotovitvi, da projekt prenove kopališča občini ni bil dostavljen do dogovorjenega roka, ker je lastnik pristopil k drugačni izvedbi študije, je bil postavljen pogoj z ene in zagotovilo z druge strani, da kopališka sezona 2000 ne bo vprašljiva. Z obeh strani je bila izražena potreba po še nadaljnjem sodelovanju.
Zvonko Holc
- Delo občinskega sveta
Delo občinskega sveta
Dragi bralci!
Premor med prejšnjo in današnjo številko je tokrat krajši, predvsem zaradi tematske naravnanosti glasila, ki ga imate pred seboj. V vmesnem času se je zgodilo marsikaj. Zasedali so vsi odbori, od komisij pa verjetno največkrat prav ta, ki vam pripravlja glasilo. Od dogodkov, ki se jih neobvezno udeležujejo svetniki, pa sta se zgodila naslednja:
žalna komemoracija
29.10.1999	in predstavitev študije sežiganja oziroma strokovno termične obdelave odpadkov. Upamo, da med njima ni nobene pomenske povezave, vsaj po zagotovilu strokovnega tima iz TALUM-a naj bi bilo tako. Sicer pa o teh temah govori več člankov v glasilu, mi pa vam bomo predstavili v skrajšani obliki sejo občinskega sveta z dne
5.11.1999	v naslednjih točkah:
1.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Kidričevo so bile sprejete, prav tako pa 5 dnevni pripombni rok.
2.	Odlok organizacij o organizaciji in delovnem področju občinske uprave -drugo branje - je bil umaknjen z dnevnega reda.
3.	Odlok o javnem redu in miru - prvo branje - je bil potrjen in dan v 14 dnevno javno obravnavo.
4.	Spremembe	in
dopolnitve odloka	o
ustanovitvi	in	izdajanju
javnega glasila RAVNO POLJE - prvo branje - je v 14 dnevni javni obravnavi.
5.	Spremembe	in
dopolnitve pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov	drugih	občinskih
organov	ter	o	povračilih
stroškov	je	bil	sprejet po
skrajšanem postopku.
6.	Predlog programa priprave lokacijskega načrta za obvoznico Pragersko je bil
prav tako sprejet po hitrem dvofaznem postopku.
7.	Spremembe	in
dopolnitve sklepa	o
ustanovitvi odbora	za
gospodarjenje s premoženjem občine Kidričevo so bile potrjene.
8.	Pri predlogu komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je bila potrjena inventurna komisija.
9.	Deveta točka je bila umaknjena, ker se na to temo skliče izredna seja občinskega sveta.
10.	Bila je izpeljana ukinitev statusa javnega dobra, predlagana pod to točko.
11.	Predlogi odborov:
a)	Sprejeta je bila taksa za odvajanje odplak na področju občine Kidričevo, vendar v nižji višini od predlagane.
b)	Pri sklepu o prodaji nepremičnin so svetniki zavzeli pozitivno stališče do obeh predlogov, pri predlogih za nepremičnine gasilskih domov pa ni bilo razprave, ker bo to področje urejal poseben zakon.
12.	Seznanitev občinskega sveta o zborih občanov (uspešno sta bila izpeljana le dva).
13.	Pod točko vprašanja in pobude sta vložila predloge gospod Rajher in gospod Feguš.
Do izzida naslednje številke glasila, ki bo predvidoma v predprazničnem času v decembru, vas lepo pozdravljamo.
Podžupan Zvonko Holc
Županove misli - “^.cKMtO fa&čje
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Mednarodna skupnost Organizacija združenih narodov je zadnje leto tega tisočletja razglasila za 'leto starejših'. Ta odločitev ima seveda svoj namen. Nagovarja nas, da posvetimo starejšim več	pozornosti,
predvsem pa, da ugotovimo, kakšen je naš odnos do ljudi, ki so že v letih, ko jim rečemo 'starejši'. Še je čas, da naredimo korak zanje, da jih opozorimo na svojo pripravljenost o skupnem preživljanju jeseni življenja. Dodati letom življenje, življenje, vredno človeka. Pogoje za človeško življenje ustvarjamo vsi, zato je prav, da se zavedamo: kakšen je naš odnos do starejših danes, takšen bo jutri do nas odnos mladih !
Spoštovani, od zadnjega druženja v našem lokalnem časopisu, ki ga pridno pripravlja komisija za informiranje, se je zgodilo marsikaj, pa če smo želeli ali ne. Življenje v naši lokalni skupnosti se v zadnjem času nezadržno odvija, včasih tudi
proti naši volji. V zadnji številki glasila sem vas povabil na zbore občanov. Danes lahko povem, da moj strah pred nesklepčnostjo zborov ni bil odveč. Od devetih sklicanih zborov sta bila sklepčna samo dva, in sicer je Občinski svet občine Kidričevo lahko skladno s Statutom občine Kidričevo imenoval člane krajevnih odborov za območje Njiverc in Strnišča. Moje nagovarjanje v zadnjem članku je bilo jalovo, pa čeprav sem vam ponujal vroče teme: sežigalnica, avtocesta.... Na zadnji seji občinskega sveta sem zaradi nesklepčnosti zborov občanov predlagal spremembo Statuta občine Kidričevo v smislu doseganja sklepčnosti in zagotavljanja demokratičnega načina reševanja nastalega problema. Po zborih smo na hitro uredili vtise občanov, ki so preudarno in temeljito izražali nezadovoljstvo o umestitvi avtoceste (zbor v Njivercah) in objekta termične obdelave odpadkov iz naselij (sežigalnica)
na zborih, kjer smo se pogovarjali tudi o aktualnih zadevah in našega življenja.
Za umestitev trase za avtocestno povezavo Fram -It ajdi na v naš prostor je potrebno predstaviti nekatere aktivnosti za ta projekt. Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor je za projekt avtocestne povezave Fram -Flajdina naročil pri URBISU v Mariboru študijo, ki obravnava tri variante cestne povezave. Študija v zaključku tudi poda predlog za najustreznejšo	varianto.
Obravnavane so variante: kot prva in najbolj severno ležeča varianta Marjeta, sredinska varianta Brunšvik in kot tretja južna varianta Kidričevo, ki se umešča v naš prostor. Študija pri razvrstitvi variant za zaključek pove naslednje:	z vidika
urbanega in regionalnega razvoja sta sprejemljivi varianti Marjeta in Brunšvik, varianta Kidričevo je nesprejemljiva zaradi neustrezne navezave Ptuja in regije na avtocestni sistem v Republiki Sloveniji. Zaradi tega predlagajo, da se za nadaljnjo obdelavo in izdelavo idejnega projekta izbere varianta Marjeta, je zapisano v študiji.
Urad za prostorsko planiranje v Ljubljani je 5. 10. 1999 sklical sestanek zaradi usklajevanja stališč za avtocesto v območju Hajdine. Zaključek sestanka je bil, da se bo z delom na tem odseku nadaljevalo po prejetju elaborata, ki ga pripravlja Občina Hajdina, v katerem bodo strokovno opredeljene pripombe na študijo.
Pri drugi bolj vroči tematiki o sežigalnici pa je potrebno

Zupanove misli
osvežiti spomin iz preteklosti. V letu 1998 je na področju SV Slovenije podpisalo pismo o nameri in pozneje tudi pogodbo o združevanju sredstev za 50 % sofinanciranje študije termične obdelave trdih odpadkov iz naselij za SV Slovenijo in deponiranje	preostankov
odpadkov po sežigu 56 občin, ki so tudi ustanovile konzorcij. Predstavniški organ svet konzorcija je bil ustanovljen 18. 5. 1998, ki je izpeljal aktivnosti pri javnem naročilu za izbiro izvajalca za pripravo študije. Vse te aktivnosti vodi Mestna občina Velenje. Pisma o nameri za vstop v konzorcij nisem podpisal na lastno odločitev. Na 14. izredni seji je Občinski svet občine Kidričevo 26. 5.	1998 po
temeljiti razpravi sprejel sklep: da se županu daje soglasje za podpis pisma o nameri.
Vse vključene občine v konzorcij so imele možnost ponuditi tudi lokacijo za izgradnjo sežigalnice. Ponujeni sta bili samo dve lokaciji, in sicer v Mariboru v /C Tezno, ponudnik katere je bila Mestna občina Maribor, in v Kidričevem, kjer je lokacijo ponudil Talum, d.d.. Občina Kidričevo ni ponudila lokacije za izgradnjo sežigalnice. Tudi izvedbo študije za izbiro lokacije in tehnologije sežigalnice je na javnem razpisu dobil Talum, d.d.. Študija je bila prvič širše predstavljena 8. 10. 1999 v Velenju. Mestna občina Velenje nam je v zvezi s projektom sežigalnice postavila pet vprašanj. Odbor za varstvo okolja je o vprašanjih in odgovorih na vprašanje razpravljal 27.	9.	1999.
Odgovore ste si lahko prebrali v Večeru. O odgovorih je 30. 9.
1999 razpravljal tudi občinski svet in soglašal z njihovo vsebino.
Zadnja seja sveta konzorcija je bila 4. 7 7. 7999; na njej sem predstavil odklonilno stališče občinskega sveta do sežigalnice v Kidričevem, kakor tudi negativno mnenje krajanov, oblikovano na zborih občanov. Na seji v Velenju je bilo zavzeto stališče, da se še naprej enakovredno obravnavata obe ponujeni lokaciji. Naslednja naloga, da se doreče komunikacijska strategija in kot tretje, da se opravi razgovor z ministrom gospodom Canterjem, po vprašanju, kako ravnati pri ustanavljanju družbe.
Še isti dan smo imeli v občinskih prostorih predstavitev študije za svetnike. Po predstavitvi je bilo predstavnikom Taluma postavljeno kar nekaj vprašanj. Funkcionarji občine smo si tako v kratkem času pridobili precej informacij o projektu sežigalnice, tako da bo mogoče na naslednjih sejah občinskega sveta izoblikovati politično stališče do projekta, vrednega 25 milijard tolarjev.
Spoštovani, pred kratkim
smo praznovali tudi "dan reformacije" in "vse svetnike" -spomin na mrtve. Menim, da ne bo odveč, če osvežimo spomin na našega velikega, sedaj že blaženega Antona Martina Slomška, ki je zapisal:
Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje. Srce ga bo bolelo, če jo nadloga in nesreča zadene. Kdor svojo domovino ljubi, ji iz srca želi vse, kar je zanjo dobrega in koristnega.
Dober deželan je pripravljen z besedo in dejanjem svoji domovini v potrebi po svoji moči pomagati in skrbi, da se obvaruje vsega, kar bi ji bilo škodljivo in nevarno.
Odštevanje zadnjega leta tega tisočletja se neusmiljeno približuje h koncu, zato še pohitimo in naredimo tisto, česar ne želimo prenašati v novo tisočletje. Imejte se lepo, spoštovane občanke in občani. Do konca leta vas Ravno polje obišče še enkrat - oglasite se s kakšnim prispevkom in lepo pozdravljeni.
Alojz Šprah
KAKŠEN OBJEKT JE SEŽIGALNICA ODPADKOV IZ NASELIJ ?
Ob možnosti, da bi se v okviru industrijskega kompleksa TALUM-a gradila sežigalnica odpadkov iz naselij, se najprej vsakdo vpraša, kakšen objekt je to, ker nam vsem odpadki pomenijo nekaj grdega, smrdljivega in tudi nevarnega. Pravzaprav vsi hitro pozabimo na njih, ko jih stresemo v zaboj za odpadke; kaj se z njimi dogaja, nas ne zanima več.
Sežigalnica odpadkov iz naselij je v bistvu velika tovarna, kjer se odpadki, ki za to tovarno pomenijo vhodno surovino, predelajo tako, da se iz njih izkoristi tisto, kar je še edino možno, to je energija, in da hkrati postanejo nenevarni nam, ki smo jih proizvedli pa tudi našemu okolju, kamor odložimo njihove preostanke.
Strokovna ekipa TALUM-a je skupaj z zunanjimi sodelavci izdelala posebno študijo o možni izgradnji sežigalnice za odpadke iz naselij severovzhodne Slovenije. Študija, ki je bila
4.11.1999	predstavljena tudi svetnikom občine Kidričevo, obravnava:
-	izgradnjo samega objekta sežigalnice z zmogljivostjo sežiga
280.000	t odpadkov na leto; tako bi oskrbeli odpadke iz naselij s področja, kjer živi okrog 850.000 prebivalcev,
ureditev odlagališča nenevarnih preostankov odpadkov po sežigu in
-	vzpostavitev transportnega sistema za dostavo odpadkov v sežigalnico.
Investicijska vrednost takega projekta je okrog 250 milijonov mark (250.000.000.000 tolarjev).
Odpadki, pripeljani v sežigalnico, se skladiščijo v povsem zaprtem skladišču in nato sežigajo v posebni komori, kjer se pri sežigu doseže temperatura okrog 1000°C. Tako se v njih razgradijo vse nevarne snovi, preostanek po sežigu pa je žlindra, trda drobljiva masa, ki je povsem nenevarna za odlaganje. Ponekod v Evropi jo uporabljajo za gradnjo cest.
Pri sežiganju odpadkov pa se enako in v podobni količini, kot če bi kurili rjavi premog, sprosti toplota, s katero se nato v parnem kotlu proizvaja para pri visokem tlaku in temperaturi, podobno kot v termo-centrali. Ta para se nato uporabi za proizvodnjo električne energije in za ogrevanje. Plini, ki nastajajo pri sežigu, se s posebnimi postopki in v več stopnjah čistijo,
da ne bi v okolje izhajale škodljive snovi.
Obravnavan	objekt
sežigalnice odpadkov bi bil zgrajen po najboljši tehnologiji, s popolno nadzorovanim in avtomatiziranim procesom, tako bi bilo popolnoma zagotovljeno varovanje okolja in ljudi, skladno s strogimi predpisi, ki veljajo za to področje. Enostavno ni razloga, da bi se vodstvo in strokovnjaki TALUM-a odločali za izgradnjo drugačnega objekta v okviru svoje ograje.
Vrata sežigalnic odpadkov iz naselij v svetu so vedno odprta, vsak si lahko pride pogledat, kaj se dogaja z njegovimi pa tudi sosedovimi odpadki, informacije o emisijah iz objekta so javne. Dvorišča takih objektov so urejena in čista.
Izgradnja	vsakega
proizvodnega objekta prinaša kraju, kjer je zgrajen, nove razvojne možnosti. Tudi ob izgradnji sežigalnice odpadkov iz naselij ne bi bilo drugače.
TALUM,d.d., Kidričevo
Študija termične obdelave trdnih odpadkov iz naselij za SV Slovenijo in deponiranje preostankov odpadkov po sežigu
Študijo je na osnovi javnega razpisa izdelal Talum d.d. Kidričevo s podizvajalci. Naročnika študije sta MOP-Uprava RS za varstvo narave (s 50	% deležem
financiranja) in mestna občina Velenje po pooblastilu Sveta konzorcija občin SV Slovenije ( 50 % delež financiranja ).
Sama študija je zelo obsežen elaborat s 350 stranmi in 50 grafičnimi prilogami. Priložena so še poročila o geotehničnih razmerah ponujenih lokacij, možnostih prodaje električne energije, logistika železniškega transporta ter poročilo o preiskavah tal in rastlin.
Študija je izdelana za območje občin severovzhodne Slovenije, ki obsega Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko in Posavsko regijo. Površina tega območja znaša 7.766,6 km2 , to je 38,3 % površine Slovenije. Na tem področju živi 853.975 prebivalcev oz. 43 % prebivalcev Slovenije.
Primerjalno sta obravnavana dva alternativna procesa obdelave trdnih odpadkov iz naselij:
-	direktna termična obdelava trdnih odpadkov,
-	decentralizirana mehansko-biološka predobdelava.
V študiji sta primerjalno vrednoteni dve ponujeni lokaciji za izgradnjo	objekta	termične
obdelave skupaj s pripadajočim prostorom	za	odlaganje
preostankov. Ponujeni lokaciji sta v mestni občini Maribor ( industrijska cona Tezno ) in v občini Kidričevo (industrijski kompleks Talum). Obe lokaciji po mnenju Projektnega	sveta	in Sveta
konzorcija županov občin SV Slovenije ustrezata minimalnim kriterijem. Študija prikazuje upravičenost izvedbe projekta na izbrani lokaciji, njegove prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi alternativnimi rešitvami ravnanja z odpadki.
Na osnovi argumentov izhaja v študiji dejstvo, da ima prednost procesni sklop direktne termične obdelave odpadkov v primerjavi z decentraliziranimi	objekti
mehansko-biološke predobdelave v kombinaciji s termično obdelavo. Zato predlog za direktno termično obdelavo. Pri tem procesu se odpadki sežigajo na rešetki, sistem čiščenja dimnih plinov pa naj bi dosegal mejne emisijske vrednosti izpustov v okolje. Letna zmogljivost objekta naj bi znašala 280.000 ton , s pripadajočim odlagališčem za odlaganje odpadkov po sežigu.
Ponujena lokacija v Mariboru obsega 11,6 ha zemljišč. Za lokacijo sežigalnice je namenjeno 8,25 ha, za odlagališče preostankov pa 3,35 ha zemljišč. Po ocenitvenih kriterijih, ki so navedeni v študiji na predlagani lokaciji v Mariboru, ni
mogoča izgradnja odlagališča. Ponujena zemljišča ležijo v vodovarstvenem območju virov pitne vode, kjer je gradnja tovrstnih objektov prepovedana, območje pa je tudi občutno premajhno za odlaganje preostankov za dobo 30-let in je tudi dolgoročno namenjeno drugi rabi prostora.
Ponujena lokacija v Kidričevem obsega 55 ha zemljišč. Za lokacijo sežigalnice je ponujenih 10 ha zemljišč, ki ležijo na območju industrijskega kompleksa Talum. Za odlagališče preostankov je namenjenih 45 ha odlagališča rdečega blata iz preteklosti. Lokacija odlagališča rdečega blata je območje starega rekultiviranega	okoljskega
bremena. Podtalnico na tem območju onesnažujejo izcedne vode iz odlagališča rdečega blata in snovi iz drugih dejavnosti tega prostora. Črpanje tehnološke vode v Talumu naj bi ustvarjalo depresijski lijak, ki verjetno preprečuje širjenje onesnaževanja podtalnice na Dravskem polju. To je najbrž argument , da je lokacija Kidričevo primernejša. To verjetno
Okolje in prostor - ^čtcuto* feotfe
preprečevanje širjenja onesnaževanja ni najbolj prepričljivo. Bodoče odlagališče odpadkov v Kidričevem na obstoječem odlagališču rdečega blata, kot pravi študija, naj ne bi bila v območju vodo-varstvenih pasov pitne vode. Po nadgraditvi odlagališča rdečega blata bi se zaradi obtežb pospešilo izcejanje kontaminiranih vod iz obstoječega odlagališča in s tem naj bi se pospešil proces čiščenja onesnaženega dela podtalnice.
Kateri so možni negativni vplivi?
Onesnaženje zraka
Predvidena tehnologija termične obdelave naj bi zagotavljala kakovosten sežig in učinkovito razgradnjo mnogih nevarnih in okolju škodljivih sestavin. Sistem čiščenja dimnih plinov naj bi omogočal nižje emisijske vrednosti za posamezne parametre onesnaževanja. Glede na grobo oceno klimatskih razmer in trenutno stanje onesnaženosti zraka v tem okolju na predvideni lokaciji ni pričakovati negativnih posledic.
Hrup
Objekt termične obdelave odpadkov po zagotovilih študije ne sodi med vire prekomernega vpliva hrupa na okolje. Natančne razmere glede ravni hrupa na predvidenih lokacijah niso znane, zato ni mogoče opredeliti, ali bodo potrebne dodatne zvočne izolacije objekta. Glede vpliva objekta na podtalnico in problema izpustov odpadnih voda študija ne navaja natančnih podatkov in morebitnih posledic. Študija vsebuje rezultate analiz tal in rastlin parametrov trenutnih	vsebnosti
mikroelementov. Iz analiz so razvidni normativi vsebnosti, ki so trenutno v veljavi, in rezultati merjenj sedanjega stanja na terenu.
V študiji je navedena tudi
ocena tveganj za morebitno onesnaženje okolja z napotki za izdelavo ocene vplivov na okolje. Snovi, ki sodijo med nevarne in škodljive in nastajajo v procesu termične obdelave odpadkov iz naselij, bi se pojavljale le kot nečistoče v primeru motenj pri termični obdelavi. Ker nevarnih in škodljivih primesi ni mogoče popolnoma izločiti, predstavljajo te nevarni potencial za okolje. To naj bi se zgodilo le v specifičnih okoliščinah, v primeru motenj ali izrednih dogodkov v tehnološkem procesu termične obdelave. Po študiji je pogostost izrednih dogodkov možno skrajno minimizirati z ustrezno izvedbo objektov in naprav, varnostno opremo in organizacijo.
S primerjavo relevantnih izbirnih kriterijev je razvidno, da je sklop termične obdelave odpadkov z odlagališčem preostankov na lokaciji v industrijski coni Kidričevo primernejši od lokacije v industrijski coni Maribor. Lokacija v Kidričevem naj bi bila primernejša tudi iz širšega okoljskega in ekonomskega vidika. Realizacija projekta v Kidričevem bi bila tudi možna v skladu s terminskim planom, na lokaciji v Mariboru pa je pričakovati bistvene odmike od predvidenega terminskega plana. Začetek obratovanja objekta po terminskem planu izgradnje objekta za termično obdelavo je predviden 11.11.2004. Ocena skupnih investicijskih stroškov za realizacijo projekta je naslednja:
Lokacija Maribor
26.006.977.000	SIT,
Lokacija Kidričevo
25.015.095.000	SIT.
Pri izračunu skupnih obratovalnih stroškov je bil upoštevan transport po železnici, ker v študiji ocenjujejo, da je z okoljskega vidika tak transport bolj sprejemljiv. Velik odmik od
predvidenih stroškov lahko nastane v primeru obratovanja objekta termične obdelave odpadkov z nižjo zmogljivostjo od projektirane.
Ker se v Mariboru že javljajo zamisli o drugem načinu ravnanja z odpadki švicarskega sistema ORFA ( to je postopek popolnega mehaničnega procesa za sortiranje, pripravo in fino ločevanje komunalnih odpadkov in preostanka odpadkov, katerih rezultat so razvrščene, ponovno uporabne, neproblematične in neškodljive sekundarne surovine), se pojavlja vrsta vprašanj in dvomov. Predvsem zato, ker je ta postopek veliko cenejši.
Objekt termične obdelave odpadkov je po tehnološki plati, kot zagotavlja študija, najbrž višek tehnologije. Vendar moti dejstvo, da nič ne govori o človeku kot subjektu, ki bo živel s tem objektom. Vpliv na človeka bo tako ali drugače posreden in neposreden, predvsem po negativni plati. Vsi pa vemo, da je naše okolje že iz preteklosti zelo obremenjeno.
Kot član Zelenih Kidričevega v Občinskem svetu občine Kidričevo moram opozoriti na dejstvo, da se bo občinski svet moral opredeliti o vprašanju objekta termične obdelave odpadkov in njeni lokaciji v Občini Kidričevo. Občinski svet mora sprejeti politično odločitev o sežigalnici, saj bo župan to stališče zastopal na konzorciju županov občin SV Slovenije, kjer se bo odločalo o lokaciji objekta termične obdelave. Tudi javno mnenje občanov Občine Kidričevo o lokaciji je negativno, saj se pojavljajo zahteve po referendumu. Na enem od zborov občanov so ti opozorili tudi na državljansko neposlušnost, kot skrajno obliko izražanja volje ljudi.
Slavko Feguš
Sežigalnica odpadkov - DA ali NE ?
Potrošniška mrzlica in gospodarstvo sta človeštvo in naravo pripeljala na rob zmogljivosti. Zaradi vedno večjega naraščanja količin različnih vrst odpadkov se je začelo razmišljanje o novih načinih, tako odlaganja kot obdelavi odpadkov. Rast potrošnje dviguje količino nastajajočih odpadkov. Več kot družba potroši, več odpadkov proizvede. V zadnjem času postaja odlaganje komunalnih odpadkov vse večji problem, saj zmanjkuje prostora za lokacijo odlagališč. Naselja se širijo in ljudje se običajno branimo živeti v bližini odlagališč. Zato se v mnogih državah ozirajo za drugimi možnostmi, kot so npr. kompostiranje, recikliranje in sežiganje odpadkov. Danes prevladujejo	predvsem
odlagališča odpadkov, ki jih večina ni zgrajena po sodobnih zahtevah varstva okolja, zato so večkrat vzrok za onesnaževanje tal, zraka, površinskih voda in podtalnice.
V nadaljevanju bi opozoril na tri načine reševanja problemov odpadkov, predvsem na njihovo sežiganje.
Kompostiranje je cenen in enostaven način odlaganja organskih odpadkov. S kompostiranjem zmanjšamo skupno količino organskih odpadkov in hkrati pridobimo uporabni kompost. V nekaterih državah je ta postopek že močno uveljavljen, zahteva pa seveda določeno infrastrukturo in natančnost pri ločevanju organskih odpadkov od drugih.
Seveda v kompost ne smejo zaiti težke kovine in druge snovi, saj je tak zastrupljen kompost neuporaben in nevaren.
Recikliranje je zelo učinkovita možnost za zmanjševanje količine odpadkov. Namen tega postopka je zmanjševanje potreb po večjem izčrpavanju naravnih surovin, saj za izdelavo novih izdelkov uporabimo odpadni material. Danes lahko recikliramo večino odpadkov, ki se sicer odlagajo na deponijah oz. odlagališčih. Pri tem postopku je bolj problematična cena samega procesa in nato novih proizvodov. V svetu se trenutno največ reciklira papir, steklo in pločevinke. Postopek predelave se lahko ponavlja brez konca, je cenejši in zahteva manj energije. Tudi recikliranje ima lahko negativne učinke na okolje, saj lahko povzroča določeno količino novih odpadkov.
Sežiganje odpadkov je pravzaprav	navidezno
zmanjševanje	volumna
odpadkov. To je proces, da se nezaželjeni materiali spremenijo v trdne in plinaste ostanke. Ta postopek se velikokrat omenja tudi z energetsko izrabo
odpadkov, čeprav ti niso bogato energijsko gorivo. Cilj sežiganja odpadkov je tudi uničenje in zmanjšanje škodljivih snovi. Tu pa je največji problem, ki se kaže v količinah emisij strupenih snovi v okolje. V večini držav sežiganje odpadkov predstavlja rezervno alternativo ravnanja z odpadki, saj še vedno prevladuje njihovo deponiranje ali pa uporabljajo druge postopke. Pri nas ni prave strateške usmeritve glede reševanja te problematike, vse preveč je prisotna stihija, ki pri	ljudeh	povzroča
nezadovoljstvo.
Pri sestavi komunalnih odpadkov ugotavljamo, da je njihova sestava zelo heterogena in je odvisna od kraja njihovega nastanka. Ločimo mestne in industrijske komunalne odpadke ter odpadke s kmetijskih področij. Ker pri nas praktično ni ločenega zbiranja odpadkov, se v njih koncentrirajo odpadki iz gospodinjstev in delno iz industrije. To seveda povečuje nevarnost teh odpadnih snovi na okolje. V tem primeru je naloga sežigalnice	zmanjšanje
prostornine in količine odpadkov, čeprav se dogaja nasprotno. Ozračje postane medij za razprševanje in redčenje plinov, ki	seveda	vsebujejo
kontaminirane snovi, prav tako se postavlja vprašanje izpustov vodotopnih snovi. Preostanek se
seveda odlaga na deponiji.
Skupina kovin in drugih anorganskih snovi, ki se pojavljajo pri sežiganju komunalnih odpadkov, je dobro raziskana. V tem procesu sta kadmij in živo srebro kar dobro zastopana v polnilu sežigalnice. Sama tehnologija naprav za čiščenje plinov ne reši problema kontaminacije ostankov po sežigu, ki se odložijo na deponijo.	Odlaganje
kontaminiranega pepela s kovinami ima za posledico koncentracijo kovin predvsem zaradi izluževanja. Ker bi se v primeru Občine Kidričevo pepel odlagal na že obstoječo deponijo, postane problem še večji. Kakšne bodo posledice širjenja kovin v ozračju in obremenitve okolja, je težko napovedati. Vemo, da je Dravsko polje že onesnaženo s polutanti iz bližnje preteklosti, saj je stopnja onesnaženosti in obremenitev zelo visoka. V sežigalnicah predstavljata velik problem klor in klorovodikova kislina kot anorganski spojini, ne moremo pa tudi mimo žveplovega dioksida. V tem procesu nastajajo tudi organske skupine, omenil bi predvsem dioksine in furane, ki predstavljajo ene najbolj strupenih snovi, ki jih je ustvaril človek.
Ko govorimo o Občini Kidričevo kot eni od možnih lokacij objekta termične obdelave odpadkov in deponiranja preostanka po sežigu, ne smemo mimo že omenjenega dejstva, da je ta prostor močno obremenjen, vzroke zanj najdemo v preteklosti. Posledice v lokalnem okolju in za zdravstveno stanje prebivalstva niso bile nikoli ocenjene. Izgradnja sežigalnice v Kidričevem pomeni umestitev
objekta vprašljive tehnologije v socialno in ekološko devastiran in degradiran prostor.
Z narodno gospodarskega vidika je izgradnja sežigalnice zelo vprašljiva, saj bo za to investicijo porabljeno ogromno finančnih sredstev, ki bi jih sicer uporabili kot vire za prestruktruiranje umazane industrije, oz. jih namenili za druge postopke reševanja problemov odpadkov.
Teh dejstev najbrž ne odtehta obljuba "sežigalnice" po odvzemu odpadne toplote, torej ogrevanja, proizvodnja el. energije in obljuba ekološke takse prizadetim prebivalcem.
Po nekaterih izkušnjah v tujini je sežiganje odpadkov v bistvu zelo učinkovita pot za reševanje	problematike
odpadkov, ki pa zahteva zelo visoke investicije in zelo zahtevno tehnologijo. Ker ta postopek še vedno vsebuje veliko neznank in izkušenj, je vprašljivo njegovo umeščanje v tem prostoru. Najbrž je bolj prisoten ekonomski in finančni princip, ki pa seveda nima nič skupnega s
tistimi načeli reševanja problemov okolja, ki so v veljavi v razvitem svetu.
Vprašanje lokacije in izgradnje	objekta	termične
obdelave odpadkov in deponiranja	preostanka
odpadkov po sežigu je postalo glavna tema razprav in razmišljanj na področju Občine Kidričevo in tudi širšem prostoru. Lokalna	skupnost	najbrž
upravičeno postavlja vprašanja in pričakuje odgovore, saj priprava projekta poteka že nekaj let. Menim da je nezadovoljstvo upravičeno, saj nepoznavanje tega načina reševanja problematike odpadkov ustvarja nelagodje. Dejstvo je, da se s tovrstnim	načinom	predelave
odpadkov srečujemo v Sloveniji prvič, zato je neznank še toliko več. Upam, da bodo ponudniki lokacije	in drugi	odgovorni
zmogli dovolj moči ter nadoknadili zamujeno. Samo odločitev politike o izbiri lokacije v tem trenutku najbrž ni preveč pametna.
Slavko Feguš
SKUPAJ LAHKO NAREDIMO VEČ
Eko-Les in Čisto mesto uvajata sodobne koncepte ravnanja z odpadki tudi za novo tisočletje
Vedno večje količine odpadkov, ki se kopičijo v glavnem na neurejenih deponijah in divjih odlagališčih ter pomanjkanje deponijskega prostora, zahtevajo organiziran in sodoben pristop ravnanja z odpadki tudi v Sloveniji. Kljub povečanemu organiziranemu zbiranju komunalnih odpadkov se soočamo s slabo organiziranostjo tako komunalnih podjetij kot lastnikov odpadkov v obrti in industriji ter z nizkimi cenami za ravnanje z odpadki, ki ne dovoljujejo večjih vlaganj in razvoja na tem področju.
Usmeritve Republike Slovenije na področju ravnanja z odpadki ter harmonizacija okoljevarstvenih predpisov z Evropsko unijo zahtevajo sodobne pristope	ravnanja	in
gospodarjenja z odpadki. Sodobno urejene deponije, reciklažni centri in ravnanje z odpadki bodo v bodoče nedvomno večji finančni zalogaj za imetnike odpadkov. Zaradi tega bodo regijske povezave na področju komunale nujne, ločeno zbiranje odpadkov ter njihova snovna in energetska izraba pa sestavni del celovitih rešitev ravnanja z odpadki.
Podjetji Eko-Les in Čisto mesto, v katerem je Eko-Les večinski lastnik, že nekaj let uspešno uvajata celovite rešitve ravnanja z odpadki v Sloveniji tako na komunalnem področju kot na področju ravnanja z
nevarnimi odpadki. Ob uspešnem projektnem delu, kot so koncept ravnanja z odpadki po občinah v Sloveniji, sodelovanje pri projektih termične obdelave trdih odpadkov iz naselij za SV Slovenijo in za gorenjske občine, projekt ravnanja in vodenje projekta v Luki Koper, modelni projekti reciklažnih centrov za ravnanje z odpadki, razvoj kompostiranja	bioloških
odpadkov, sodelovanje pri konceptu ravnanja z odpadnimi olji, se podjetji ukvarjata tudi z izobraževanjem in pripravo publikacij na tem področju.
Podjetje Eko-Les operativno izvaja naloge zbiranja in ravnanja z odpadnimi olji, emulzijami, čiščenja rezervoarjev ter oljnih lovilcev, obdelovanja zaoljenih zemljin in muljev, prevoza nevarnih snovi, izvaža nevarne odpadke v tujino ter sanira okolje po ekoloških nesrečah.
S svojim delom, kvalitetnimi storitvami in svetovanjem si je pridobilo zaupanje partnerjev po vsej Sloveniji.
Podjetje Čisto mesto na podlagi koncesije bivše občine Ptuj že vrsto let uspešno razvija sodoben projekt ravnanja s komunalnimi odpadki. Sledijo novim trendom na tem področju ter tako razvijajo 'Projekt Ptuj' v sodoben, z novo zakonodajo usklajen način reševanja komunalnih odpadkov v tem delu Slovenije. K temu načinu dela jih vodi dejstvo, da ne govorijo samo o odvozu in odlaganju odpadkov, saj razvijajo ločeno zbiranje odpadkov, sodoben in učinkovit reciklažni center, kompostarno s
sodobno opremo, poudarek pa dajejo tudi strokovnemu načinu odlaganja preostanka odpadkov v sodobno in v skladu z Evropskimi normativi izgrajeno deponijo.
Rezultati takega dela so očitni, saj so količine odloženih odpadkov na deponijo uspeli zmanjšati za dobro polovico glede na skupaj zbrane odpadke.
Dobre rezultate beleži Eko-Les tudi v Luki Koper, kjer se deponira samo še 25% zbranih odpadkov.
Razvojno gledano sta podjetji Čisto mesto in Eko-Les v celoti zaživeli in predstavljata model modernega pristopa celovitega reševanja odpadkov. Podjetje Čisto mesto je leta 1998 uspešno opravilo tudi presojo za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001, ki ga je podelilo podjetje BVQI.
Projekt Čisto mesto se je v praksi izjemno izkazal in se uveljavlja tudi v drugih občinah po Sloveniji.
Ni slučajno, da sta predstavnika Eko-Lesa in Čistega mesta sodelovala v ekipi mesta Ptuj na zaključnem tekmovanju 'Narodi v razcvetu' pod okriljem Združenih narodov, ki je bilo februarja 1999 v Združenih Arabskih emiratih, kjer je ekipa Ptuja v skupini mest od 10.000 -
50.000	prebivalcev tudi zmagala.
Sodobno	zasnovani
koncepti ravnanja z odpadki lahko zaživijo šele takrat, ko se zavedamo posledic svojih ravnanj, smo dovolj informirani in osveščeni ter odgovorni do okolja in bodočih generacij.
Vilko PEŠEC
Reševanje problematike odpadkov s tehnologijo ORFA
Najbrž ni potrebno ponavljati, da je problem odpadkov vedno bolj pereč in se ga v državah lotevajo na različne načine. Pristopi in tehnološki procesi, ki jih uporabljajo, so navadno odraz tehnološke razvitosti in okoljske ozaveščenosti prebivalstva ter strategije vladnih ustanov, ki so zadolžene za to področje. O stanju, ki je pri nas, je najbrž odveč razpravljati. Trenutno je pri nas aktualna termična obdelava odpadkov kot edina alternativa. Seveda pa obstajajo tudi drugi načini ravnanja z odpadki, ki so neprimerno bolj sprejemljivi, kar zadeva varstvo okolja, potencialne negativne vplive na ljudi in celotno biosfero.
Eden od teh načinov je postopek ORFA, to je postopek mehanske predelave komunalnih in drugih podobnih preostalih odpadkov. Potrebe po deponijskem prostoru se zmanjšajo za 90	%, dobimo pa
neproblematične, kvalitetne visokovredne sekundarne surovine. Te so primerne za proizvodnjo vrste novih proizvodov v različnih gospodarskih panogah. Ta postopek je popoln mehanični proces za sortiranje, pripravo in fino ločevanje odpadkov in preostanka odpadkov. Končni rezultat so razvrščene, ponovno uporabne, neproblematične in neškodljive sekundarne surovine.
Postopek ORFA komunalne odpadke in njim podobne odpadke obdela v celoti po naslednjem postopku.
V prvem delu procesa gredo odpadki preko agregatov za drobljenje in preko sit, ki jih predelajo v enotno frakcijo. V tem prvem delu procesa se odstranijo večji kovinski delci. Za odstranjevanje smradu je po sušenju možna faza ionizacije. Po sušenju sledi nadaljnje sejanje materiala preko sit na različne manjše frakcije.
Fazi sejanja sledi kontrola snovi, na osnovi katere se ločijo lažje in težje frakcije. Težje frakcije se vodijo skozi nadaljnjo fazo obdelave, sortiranje granulata v štiri frakcije: nemetale in barvne kovine, minerale, plastične mase in organski granulat.
Vse tako obdelane sekundarne surovine so v ločenih silosih, vmesno skladiščene in pripravljene za ponovno uporabo. Iz sušilnega bobna zbrani vlažni odpadni zrak se očisti v bio filtru.
Emisije plina iz postopka ogrevanja v sušilnem bobnu so neproblematične, ker poteka ogrevanje posredno. Kot kurivo služi zemeljski plin oz. ostale vrste kurilnih plinov.
Pri ORFA postopku predelave ni trdnih, tekočih ali plinskih odpadkov ali emisij, ki bi jih bilo potrebno deponirati, izpuščati v zrak ali vodo. To je zaprt proces brez izpustov v zrak, vodo ali tla. Postopek je preverjen, okoljsko neoporečen, saj analize kažejo, da so vrednosti doseženih rezultatov nižje od dovoljenih okoljskih norm
in vrednosti.
S tem postopkom so pridobljene naslednje sekundarne surovine:
-	vlakna,
-	kovine,
-	nekovine oz. barvne kovine,
-	plastične folije,
-	inertni materiali (steklo, kamen, keramika, itd.),
-	ostali materiali (trdna plastika, guma,les, itd.).
Vsi ti materiali so pripravljeni za nadaljnjo predelavo. Ti materiali so biološko stabilni, delno sterilizirani,brez smradu in primerni za dolgo skladiščenje.
ORFA sistem je švicarska iznajdba, v procesu se uporablja strojna oprema in naprave, ki so dostopne na evropskih tržiščih in ki ustrezajo najnovejšim tehničnim dosežkom. Do 75 % vse strojne opreme je možno izdelati v Sloveniji, v obstoječi strojegradnji, gradbeni del pa v celoti. Zato ni naključje, da o tem sistemu razmišljajo v Mariboru, kot je bilo objavljeno v dnevnem tisku.
Okoljske prednosti ORFA procesa in tehnologije
Postopek nudi veliko zmanjšanje količine odpadkov, odlično kvaliteto sekundarnih surovin in varno gospodarjenje z odpadki. Odlikuje se z izjemno sprejemljivo tehnologijo za okolje, z enostavnim delovanjem in vzdrževanjem. Dejstva, ki govorijo temu v prid so:
-	ni kemičnih sprememb odpadkov, kar se dogaja na deponijah odloženih odpadkov,
-	ni ročnega sortiranja,
-	potek procesa je brez emisij smradu,
-	ni izcedkov niti odpadnih voda iz obratovanja in pridobljenih surovin,
-	ni emisij prahu in kemikalij,
-	procesi obratovanja potekajo brez emisij hrupa.
Zaradi sodobne strojne opreme in tehnologije
proces zagotavlja obsežno varstvo pri delu in humane delovne pogoje v objektih in napravah predelave odpadkov.
Sprejemljivost za okolje in majhne potrebne površine za objekt oz. naprave za predelavo odpadkov, v primerjavi s klasičnim deponijskim prostorom ali sežigalnico, omogoča lociranje ORFA naprav v industrijskih conah ali conah obrtne dejavnosti.
S tem kratkim prikazom postopka ORFA reševanja problematike odpadkov poskušam opozoriti na dejstvo, da obstajajo tudi drugačni in bolj sprejemljivi načini reševanja te problematike. Torej ne drži dejstvo, da je termična obdelava odpadkov v našem prostoru edino sprejemljiva in najbolj primerna.
Slavko Feguš
fea&fe - Pisma bralcev
KAJ PRINAŠATA SEŽIGALNICA IN AVTOCESTA?
Ali je koga v naši občini strah javno spregovoriti o tem, ali pa bomo čakali na čas, ko bo že potrebno biti plat zvona, bo pa že prepozno, ker si bodo politiki in izvajalci zadovoljno segli v roke? Ali pa bomo občani te občine le imeli to ustavno pravico, da o tem spregovorimo in izrazimo politikom in zaslužkarjem svoje mnenje že zdaj, ko so stvari sicer še na papirjih, vendar se že nagibajo k odločitvam?
Kar pošteno jezen sem bil: v Večeru človek izve več o aktualnostih v domači občini kot pa v njenem glasilu in od njenih od ljudstva (beri občanov) izvoljenih ljudi. Glasilo Ravno polje pa v zadnji izdaji nič! Na zborih občanov je druga točka že točka razno! Bo morebiti naslednja informacija prispevek v TV dnevniku o svečanem podpisu pogodbe za eno ali drugo zadevo ali pa (to bi še le bil hec) kar za obe hkrati?
Kar z nekaj sokrajani sem se pogovarjal in prenekateri od njih je mene spraševal enako, kot sem jaz želel vprašati njega: Veš kaj o bodoči trasi avtoceste, kaj pa sežigalnica: kdaj, koliko odpadkov, koliko ostankov, koliko strupa v zrak, zemljo, vodo? Spoštujem županovo mnenje, da je potrebno čakati na traso za avtocesto in na študijo za sežigalnico. Manj namreč spoštujem to dotično stroko, ki često v dobrobit države, politike in napredka laže ljudem ali pa daje izkrivljene podatke. Nekje tukaj vmes med čakanjem na te ekspertize in na odločitve pa mora biti tudi glas ljudstva!
Morda kdo poreče, da sem preveč nestrpen in da prehitevam dogodke, toda spoštovani gospodje, ali se zavedate, kako nepoučeni so ljudje? Resnici na ljubo sploh ne vedo, kaj se dogaja in pripravlja, kako naj tako nepoučeni potem debatirajo in presojajo na morebitnih okroglih mizah na te teme (Bog me usliši!) ali pametno presojajo na občinskih referendumih (Župan me usliši!) Zakaj ne posebna številka glasila na ti dve temi?
Ne razpolagam s podatki, nisem član nobene politične stranke v občini, zato bom za silo skrpal skupaj nekaj
kratkih informacij; nekatere so povzete po dnevniku Večer.
Avtocesta Fram-Ptuj: trasa te avtoceste naj bi po najbolj južni varianti dobesedno odsekala od nas naselje Kungota, šla mimo prvih blokov v Kidričevem v razdalji manj kot 500 m in skoraj prečkala dvorišča najbolj vzhodnih hiš v naselju Njiverce. V občini Hajdina se ogrevajo za to varianto (varianta Kidričevo), saj bi varianti Brunšvik in Marjeta šli skozi njihova dvorišča. Občina Hoče je proti varianti Kidričevo, ker bi se moralo pri njih podreti 35 hiš (skupaj s shemo povzeto po članku iz Večera dne 1.9.99). In kaj pravi o tem naša občina?
Sežigalnica odpadkov: Talum naj bi bil resni kandidat za sežigalnico odpadkov iz polovice Slovenije. Količine naj bi šle v stotisoče ton letno, ostanki sežiga naj bi se pri nas tudi trajno deponirali. Kaj in koliko naj bi šlo ob tem v zrak, zemljo in vodo naj bi pokazala študija. Koliko od tega bomo dobili v naša pljuča, koliko bomo pili bolj onesnaženo vodo od zdajšnje (glej priloženo preglednico iz Večera dne 25.10.99, po kateri ima že zdaj največji slovenski bazen pitne vode-Dravsko polje alarmantno onesnaženo pitno vodo s pesticidi in so dovoljeni normativi preseženi 3-kratno), koliko bolj bo strupena zelenjava z naših vrtov in polj, koliko več bo raka in ostalih bolezni, koliko bolj bo umirala narava in z njo mi, ker se bodo naše vasi in ulice praznile? Teh podatkov ne
zmore narediti nobena študija, noben genij, noben računalnik.
Ali je pomembnejši pohlep po denarju, ki bi se obračal v Talumu in pohlep po ekološkem denarju, ki bi ga občina nekaj prav gotovo dobila? Ali si upate eni in drugi povedati te številke, da bomo vedeli, koliko stane naše zdravje?
Zakaj tudi v Talumu ne razmišljajo o mehanski reciklaži odpadkov? Koliko vem, je investicija znatno cenejša, okolje skoraj neobremenjeno, saj se odpadki predelujejo za ponovno uporabo v industriji itd.
Naj za konec zapišem še nekaj: če je avtocesta problem predvsem Kungote, Kidričevega, Njiverc, Starošinc, potem je sežigalnica skupni problem. Kajti zastrupljena ne bo samo voda, zemlja in zrak okoli tovarniških plotov, ampak bodo podtalnica, padavine, veter in še kaj naredili ekološko pošast na celotnem Dravskem polju!
Kdo nam upa natočiti čistega vina? Bomo znali razčistiti o tem tukaj v občini Kidričevo, ali bodo o naši pravdi pisali novinarji od blizu in daleč, ali pa Bog ne daj, snemali televizijci agonije ljudi, državljansko nepokorščino, zapore in blokade, ipd. Koga je torej strah govoriti?
Stanko Čurin
Zemljevid - poteka treh variant avtocest
• PROSTORSKA DOKUMENTACIJA ZA ODSEK AC FRAM - HAJDINA fTRŽEC)
M= 1 :50.000
:	''V/
NAŠI KRAJI V 16. STOLETJU
NJIVERCE
Leta 1542 sta tu živeli raški	srednjekmečki
podložniški družini Podavšek. Poleg svojih kmetij sta obdelovali še po eno puščo. V majšperškem gradu so takrat poznali 8 svojih njiverskih (Khneblstorf) podložniških družin:	velikokmečko, 4
srednjekmečke, 3 kočarske. Njihovi hišni očetje so bili Klavž, Krabat, Maček, Presiček
(2)	, Rajnperšek, Raj s, Sigric.
Njihove nepremičnine so bile skromne, 4 do 15	(8)
imenjskih goldinarjev. Poleg govedi in svinj so radi gojili drobnico.
Trideset let kasneje se je že kar 11 majšperskih družin pisalo takole: Čar, Ešan, Krabat
(3)	, Primož, Rajs, Remperšek, Remšnak, Velun, Vezjak. Ešan je živel v domcu. Remšnak in Jernej Krabat na polovičnih kmetijah, Rajsova polovična kmetija je bila pusta, prav tako
Velunova in Vezjakova posest. Vsi drugi so živeli na kmetijah.
Iz leta 1604 so znane majšperske družine Čest, Serab, Valpotič.
PLETERJE
V Račah so zapisali 1542, da živi 7 njihovih družin v Mihovcah in Spodnjih Pleterjah. V samih Pleterjah je tedaj živelo tudi 7 betnavskih družin: 2 srednjekmečki, 5 velikokmečkih: Bratina (2), Cipek, Krabat (2), Krofič, Vračko. Gojile so 13 konj, vsaka 3 do 17 (10) govedi, 3 do 12 (5) svinj. V Majšperku so tudi ločili Spodnje (Unterpletria) in Zgornje Pleterje. V Spodnjih Pleterjah so živeli (11): Galun, Kriveg, Krabat (4), Miha, Sitar, Solar, Šnjader, Vošnjak, v Zgornjih Pleterjah (13): Goričan, Jurij (2), Korošak, Korošic, Krabat, Kuršik, Madersprah, Pavel, Šalamun, Šniderko, Vogane,
Vrečko.	Od	11
spodnjepleterskih družin so bile 4 velikokmečke, druge srednjekmečke, od 13 zgornjepleterskih družin 1 kočarska, 7 srednjekmečkih, 5 velikokmečkih. Skoraj pri vsaki hiši so imeli konja. Govedi so gojili do 14 (7 v Spodnjih Pleterjah, 5 v Zgornjih Pleterjah), svinj do 10, drobnico pa le izjemoma.
Leta 1955 so se betnavske družine pisale: Bratina, Cipek, Gros, Korošic, Kundek, Radvajn, Šušter. V grad so oddajale najbolj po deset krajcarjev, 4 tlačene škafe rži, 2 tlačena škafa ovsa, 3 povesma prediva, 10 jajc. Škaf je meril 77 do 79 litrov.
Leta 1572 je bilo v Spodnjih Pleterjah že 17 majšperskih družin: Cigan, Krabat, Luka, Meršak, Simes, Sitar (3), Škorc, Šuster (2), Tuličič (4). Vošnik (2) in v Zgornjih Pleterjah 16 družin: Benedikt, Cipek, Fakin, Goričan, Juras, Krabar, Kurčak
(4), Supan (2), Šalamun, Šniderko, Šorc, Turšek. V Spodnjih Pleterjah je bil Šušterjev domec že pust, drugi Šušter je živel na polovični kmetiji, Simes je poleg svoje posesti obdeloval še puščo. Štiri od zgornjepleterskih družin so živele na dvojnih domcih. Betnavske družine (5) so bile enake: Cipek, Dragosič, Gros, Radvajn, Vratina.
Leta 1603 so živele v Spodnjih Pleterjah majšperske družine Majcenič, Nikolič, Toličil (2), Varasic, v Zgornjih Pleterjah družine Fakin,
Goričan, Jarc, Kotnak, Pišek, Šalamun, Tiršek, Vranič.
STAROŠINCE
Vurberški grad je 1535 imel pravico do dvotretjinske cerkvene desetine od prosa.-ostalo tretjino je dobival studeniški samostan- tu (Staroschinetz) od 4 kmetij in do enotretjinske desetine od kmetije, podložne zgornjemu mariborskemu gradu. Vsaka je dajala npr. 3 korce prosa, kuro ali namesto nje 3 srebrnike.
Leta 1542 so tu znane 4 družine- Janže, Lenart na pušči, Luka, Ravbar na pušči-podložne spodnjepolskavski cerkvi in 2 raški srednjekmečki družini Ifan Matjaž, Žumer.
V	Vurberškem
desetinskem seznamu iz časa okoli 1590 je zapisano, da se tu pobira dvetretinjska cerkvena desetina od pšenice, rži, ovsa, ječmena, ovsa, ječmena, prosa in perjadi od 19 obveznikov: Čar, Čuc, Hertiš, Husar (2), Lah (2), Pavlec, Skrobl, Starasnik (2), Štrafuc, Šuber, Švare, Varaš (3), Vater. Pripomba o tem, da so le začasno oproščeni te desetine zaradi požigajočih Turkov, kaže, da je bila prepisana iz nekega desetinskega seznama po letu 1532.
Ravopoljskih podložnikov je bilo 1603 tu 7: Hauser, Huser, Jurij, Lah (3), Veber.
ZGORNJE JABLANE
Leta 1535 je Vurberk tu pobiral po dva škafa prosa in kokoš ali tri srebrnike za cerkveno proseno desetine od 7,5 kmetije, ostalo tretjino studeniški samostan.
Leta 1524 je živelo tu 9 betnavskih	družin-
srednjekmečka,	8-
velikokmečkih: Bratec, Cigal, Ciper, Lauter, Petriah, v mlinu Podrejsla, Poseser, Pleteršek (2). Gojile so^22 konj, družina 5 do 17(12) govedi do 16 (9) svinj.
Tri leta kasneje so te družine oddajale od 8 kmetij po 15 srebrnikov, devet korcev pšenice, po štiri kore rži in ovsa, merco boba,
4 kruhe, 2 sira, 6 kur in 15 jajc, od dveh polkmetij pol manj. To so bile družine (10): Bratec,
Cigal, Cipek (2), Heršic,
Plederšek (3),
Poderšal (2).
Leta 1590 so oddajali (11) v Vurbergu proseno cerkveno desetino:
Cigl, Cipek (2), Gabčič,
H e r š i č ,
Pleteršek, Ploderšek, Potrsel, Poteršek (2), Vergles.
Leta 1603 je živelo tu 10 ravnopoljskih podložnikov: Cigol, Cipek (3), Kunter, Pleteršnik (2), Podrešak (2), Turk.
ŽUPEČJA VAS
V štatenberškem urbarju 1490 so bile družine (4) Mate, Šuster (2) in Zorko dolžne oddajati po 16 do 20 srebrnikov, 10 škafov rži, 8 škafov ovsa, 2 Čebulji prediva, sedem kur in 10 jajc, v takratnem vurberškem urbarju družine (7) Drasinc, Jebec (2), Luka, Mate, Otič; Vičajnar po
9 škafov rži, 8 škafov ovsa in merico boba.
Leta 1535 so se vurberške družine (8) pisale: Jerič (3), Majcen (2), Otič, Peterko, župan Šmid. Živele so
na	dveh
polkmetijah, na petih kmetijah in poldrugi kmetiji. Poleg že znanih dajatev so dajale še po šest kur in po dvajset jajc.
Leta 1542 je živelo v vasi 17 podložniških družin:	9
vurberških- 2 kočarski, 5 srednjekmečkih, 2 velikokmečki-Jerič (2), Majcen
(2)	,	Otič,
Petarko, Šmid
(3)	;	4
štatenberške- 2 srednjekmečki, 2 velikokmečki-
Peter, Vaupotič (3); 4 družine plemiča Khuenberga. Redile so nad 22 konj, družina do 17 (6) govedi, do 26 (5) svinj.
Deset let kasneje se namesto štatenberške družine
Peter pojavlja družina Škrajnerik.
Pred Gubčevim uporom je 1571 blodil po vaseh slepec, Pavel Jurkovič, Tahyeva žrtev iz Župečje vasi.
Leta 1572 so bile družine Halošnik, Orlešnik, Rajnčič in Rogač podložne plemiču Maksu Khuenbergu. Vurberške družine (10) so se takrat pisale: Krabat, Lah, Lukašič, Mades, Otič, Petek, Peterc, Šmid, Jančič, Valpotič. Družine Lah, Pečenj, Petek, Šmid in Jančič so še 1590 živele tod.
Leta 1603 so nekdanje vurberške družine že bile ravnopoljske (10): Breznik, Krobat, Marčič, Materko, Otiš, Predikaka (3), Regajs, Vavpotič. Takrat je živelo tu tudi nekaj družin podložnih ptujski župnjiski cerkvi.
VIR: Dr. Jože Koropec, Med Dravo in Dravinjo v 16. stoletju; 5. ptujski zbornik 1985
ZLATA POROKA ZAKONCEV VORINA
24.10.1999	sta v krogu svoje družine praznovala zlato poroko zlati ženin Ludvik Vorina, roj. 3.8.1923 v Mariji Šmarje in zlata nevesta jelka Vorina, roj. Roš 11.2.1917 v Orešju. Poročila sta se 29.10.1949 v Laškem.
G. Ludvik je bil zaposlen v Talumu v Kidričevem, ga. Jelka pa je gospodinjila. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Sedaj stanujeta v Vlahovičevi ulici v Kidričevem. Obred zlate poroke je opravil g.Alojz Šprah, župan občine Kidričevo.
Uredništvo Ravnega polja se pridružuje čestitkam in zakoncema Vorina kliče še na mnoga leta!
feotj+e - Vzgoja in izobraževanje
PRVO LETO SAMOSTOJNEGA DELOVANJA VRTCA KIDRIČEVO
21. oktober je za nas pomemben datum, saj smo na ta dan lani, tj. 21.10.1998, postali samostojni vrtec, registriran kot 'VRTEC KIDRIČEVO'.
Od 1.7.1998 do 20.10.1998 smo bili pod okriljem OŠ Kidričevo in pod vodstvom ravnatelja OŠ g. Branka Tonejca , našega VD ravnatelja.
Polni delovnega elana in načrtov smo zakorakali na samostojno pot, na kateri pa je bilo tudi nekaj ovir, vendar ob moralni podpori VD ravnatelja g. Branka Tonejca smo jih lažje premagovali. 1.2.1999 smo izbrali in dobili novo ravnateljico go. Nežo Šešo.
Marsikaj se je spremenilo v našem vrtcu, vključujoč OE Cirkovce. Uredili smo zbornico za strokovni kader, tajniško-računovodsko pisarno, ki smo jo opremili z računalnikom in sodobno telefonijo ISDN-faxom...; le-to potrebujemo za samostojno vodenje tajniško-računovodskega	dela.
Zamenjali smo dotrajano opremo v kuhinji, ki je bila že nevarna za delavce, ki so tam delali. Posodobili smo kuhinjo s pomivalnim strojem, saj smo doslej vso posodo pomivali ročno. Ker sredstev nikoli ni
dovolj, smo marsikaj naredili sami, seveda največ naš hišnik (nabavili smo samo material). Glede na normative in standarde za predšolsko vzgojo smo preuredili jaslične oddelke, in sicer na zahtevo Ministrstva za šolstvo in šport. Sami smo postavili dva peskovnika, enega v Kidričevem in enega v Cirkovcah. Hišnik je na terasi obzidal neizkorišen kot, ki nam zdaj služi za shrambo igrač za igro v peskovniku, skiroje in tricikle za igro otrok na prostem V planu imamo letos še: zasaditev cipres ob ograji v vrtcu Cirkovce; posadila jih bo Občina Kidričevo.
Prvenstveno nam je še zmeraj ostala skrb za naše varovance, da jim nudimo optimalne možnosti za njihov vsestranski razvoj na vseh področjih. Vključeni smo v
projekt CZDRAV VRTEC", v katerem uspešno delujemo (zaključna prireditev Ukradimo zemlji smeti, kjer še zdaj skrbimo za urejeno okolje in bivalne prostore; skrbimo za zdravo prehrano in čimveč gibanja na prostem, s katerim vplivamo na zdrav razvoj otroka...).
Zdaj se že pripravljamo na prihod dedka Mraza, obdaritev otrok in na vstop v novo tisočletje, ki naj bi bil lepši, svetlejši za naše varovance in delavce.
Želje nas, delavcev, otrok in staršev so: - v Cirkovcah: novo otroško igrišče in preurejen vrtec s pridobitvijo še enega oddelka (jaslice);
- v Kidričevem: nov vrtec, saj je ta že star in dotrajan ter že dolgo več ne zadostuje normativom in standardom predšolske vzgoje.
Vzgojiteljica Danica KOVAČEC
BRATI KNJIGO SVOJEGA ŽIVLJENJA
V živi knjigi vsakdanjega življenja ima vse, kar se dogaja, svoj pomen in smisel.
Naše življenje je mnogo bogatejše, če smo se že od malega naučili, da je branje knjig del našega vsakdana. Spominjam se starejše gospe, ki me je vsakokrat, ko sem jo srečala, presenetila s svojo življenjsko modrostjo. Nobene posebne formalne izobrazbe ni imela, bilo pa je v vsakem njenem stavku čutiti, da veliko razmišlja o vsem, kar doživlja. Vsak dan je kljub obilici dela prebrala tudi odlomke iz kakšne knjige.
Branje, posebno branje leposlovnih knjig, je lahko velika pomoč v težkih trenutkih življenja. Verjetno ima vsak človek nekaj knjig, ki so ga prav posebno nagovorile
in po katerih rad še večkrat seže. Včasih je to cela knjiga, včasih samo eno poglavje, en odlomek ali pa celo en sam stavek, ki se mu je tako globoko vtisnil v spomin, da ga še po mnogih letih spremlja. V trenutku stiske, v trenutku bolezni mu morda ravno ta knjiga, odlomek ali stavek spet dajejo pogum, da gre naprej.
Je pa še ena knjiga, ki jo ima vsak izmed nas v rokah in nanjo radi pozabljamo. To je knjiga mojega življenja, tvojega življenja, življenja vsakogar izmed nas. Vsaka od teh knjig je enkratna, neponovljiva, zanimiva, zelo napeta, zelo realna. V njej je zapisana vsa modrost življenja. Samo brati jo moramo, o njej razmišljati, poiskati povezave med različnimi dogodki in različnimi srečanji. Če to
knjigo dan za dnem prebiram, o njej razmišljam, potem lahko tudi vedno bolj spoznavam, da se nič v mojem življenju ne dogaja slučajno, da je vsaka najmanjša stvar povezana z večjim smislom, da tudi najbolj žalostni dogodki niso samo žalostni, težki, ampak se iz njih rojeva tudi veliko pozitivnega.
Morda nas ravno mejne življenjske situacije, rojstvo, bolezen, umiranje, smrt, spodbudijo, da se ob knjigi svojega življenja ustavimo in jo začnemo prebirati. Pogosto se je šele takrat zavemo in slutimo njeno bogastvo. Potem tudi bolezen ni več samo nekaj izven mene, ampak del moje osebne življenjske zgodovine, del te žive knjige mojega življenja, v kateri ima prav vse, kar se dogaja, svoj pomen. In če vsega tega ne bi bilo, potem to nisem več jaz.
Včasih, ko poslušam ljudi, ki vedno znova citirajo tuje ljudi in misli, iz sebe pa ne povedo ničesar, si mislim, koliko bogatejše bi bilo njihovo govorjenje, če bi spregovorili iz knjige svojega življenja. Tudi če bi bile njihove besede na videz skromne in nebogljene, bi bile dragocenejše kot vse drugo: ne bi bile posnemanja nečesa, ampak bi bile 'nekajh
Marta Pinterič
feo&je- - Iz življenja društev
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA IN DEKLET OBČINE KIDRIČEVO
Dnevi postajajo vedno krajši in hladnejši. Treba je misliti na jutri in čimveč opraviti danes. Približuje se konec leta. Napravile bomo obračun za iztekajoče leto ter ugotovile, kaj hočemo leta 2000.
Naše društvo šteje 197 članic različnih starosti in poklicev ter različnih prepričanj in pokriva celotno področje občine Kidričevo. Zagotovljena je enakopravnost, saj ima vsaka vas svojo predstavnico v UO društva.
Namen našega delovanja je druženje, pridobivanje znanja, oz. preprosto rečeno širitev obzorja, ter ohranjanje dediščine našega polja. Želele bi, da bi bila naša občina lepa, urejena in čista, zato smo predlagale tekmovanje med domovi, kmetijami in objekti skupne rabe. Lotile smo se projekta Dobrote moje babice, v
katerem zbiramo stare recepte kuhanja in pečenja čez vse leto in jih nameravamo v letu 2000 izdati zbrane v knjigi.
Mogoče imate tudi Vi kakšen star recept. Zakaj bi šel v pozabo? Ker seveda niste nevoščljivi, nam ga lahko posredujete, me pa bomo zapisale vaše ime med zbiratelje in vaši pravnuki bodo naredili kosilo, pogačo ali razsolo za meso, takšno, kakršno je delala vaša babica.
V letu 1999 smo si ogledale, kako pražijo pravo kavo, pridelavo zdravilnih rastlin v Žalcu, Tekstilno tovarno Prebold, športni center v Ljubnem ter zelo lepo urejeno Grajsko vas z vaško pralnico iz sredstev programa CRPOV ter poslušale predavanje o zdravju, zdravilnih in okrasnih rastlinah ter marsikaj
spekle in skuhale. Čas, porabljen na tečaju, se bogato obrestuje, saj lahko pozneje znanje uporabimo doma, polepšamo dom, napravimo darilo, poslikamo posodo, lepo serviramo, morda kaj zadiši....
26.11.1999	ob 16. uri bo v Gasilskem domu Apače prikaz izdelovanja adventnih venčkov in aranžiranje za različne namene.
V mesecu decembru pa bo predavanje o kolinah in pripravi mesa v različne izdelke. Predavanj in tečajev se lahko udeležijo vsi, ki jih tema zanima in živijo v naši občini. Predavanja so brezplačna.
Tudi za leto 2000 pripravljamo zanimive teme, ker pa čas hitro mineva, naj zaključim tako, kot pravi pesem: Teta pridejo in grejo, nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas izpolni z delom v zdravju, sreči in veselju'.
Predsednica društva Marija Metličar
NOVI VETER V PGD APAČE
Branko Valentan, novi predsednik PGD Apače
V prostorih doma krajanov Apače je bil 30.10.1 999 izredni občni zbor PGD Apače. Udeležilo se ga je 29 članov, župan Občine Kidričevo Alojz ŠPRAH, predsednik Gasilske zveze občine Kidričevo g. Branko Kacjan in poveljnik Gasilske zveze Občine Kidričevo g. Anton Leskovar.
Staremu odboru je bila soglasno	izglasovana
nezaupnica.
Ža novega predsednika PGD Apače so člani predlagali več kandidatov. Izvoljen je bil Branko Valentan, za novega poveljnika PGD Apače je bil
izvoljen Janez Gomivšek .
Podani so bili tudi predlogi za novi upravni odbor PGD Apače, in sicer so bili predlagani in izvoljeni naslednji člani: Ivan Šibila, Karl Šuligoj, Mitja Gorinšek, Ciril Muršec, Leopold Planinc, Branko Šmigoc, Aleš Panikvar, Franc Zajc st. in Danica Skupnjak.
Izvolili so tudi nadzorni odbor:	Ciril Hrovat, Simon
Skledar in Anton Travnikar ter disciplinsko komisijo v sestavi: Dejan Šibila, Aleš Panikvar, Ivan Kopušar ml. in Zvonko Kolar.
Branko Valentan
PRVA TRGATEV CEPLJENKE MARIBORSKE TRTE V OBČINI KIDRIČEVO
Čudovit sončen dan, nedelja, 24. oktober 1999. Zbiranje trgačev se je začelo nekaj po 13. uri, najpomembnejši med njimi je bil prav gotovo mariborski viničar
mag. Tone Zafošnik, ki je to plemenito vinsko trto na mariborskem Lentu ohranil pri življenju in njene cepljenke imajo danes po njegovi zaslugi v prestolnicah nekateri evropskih
držav pa tudi na Japonskem. Celo predsednik Clinton je dobil steklenico vina in njeno cepljenko ob letošnjem obisku v Sloveniji.
Mag. Zafošnik nam je obrazložil protokol trgatve. Prva je morala pričeti z delom vinska kraljica Mojca Frangež, takoj za njo pa gospodar vinske trte, ki jo je čez vse leto skrbno čuval pred boleznimi in škodljivci, Franc Frangež. Potem so delo dobili še vsi povabljeni trgači. Pute je nosil komaj triletni Martin. Sledilo je stiskanje in nateklo je za približno 4 litre sladkega mošta. Trgatev je zaključila vinska kraljica, ki je na rozgo trte nataknila jagodo, da jo je putar zasadil v zemljo, kar pomeni, naj se trta napoji, da bo lahko naslednje leto rodila.
Vsi skupaj smo po napornem delu bili povabljeni za obloženo mizo, na katerii po starem običaju niso manjkale sveže ocvrte treske.
Takrat smo v prijetnem vzdušju prejeli tudi precej koristnih nasvetov o kletarjenju in stekleničenju vina. FHvala vam, gospod mag. Zafošnik, v pričakovanju, da se tudi leta 2000 dobimo.
'Preč jek'
Novoletna številka Glasila Občine Kidričevo
izide 22.12.1999
USTANOVLJENO JE TURISTIČNO DRUŠTVO
Kot je bilo napovedano v zadnji številki glasila občine Kidričevo, se je tudi zgodilo. Ustanovljeno je bilo Turistično društvo Kidričevo. Imenovan sem bil za predsednika novo ustanovljenega društva ob soglasni podpori udeležencev ustanovnega občnega zbora in brez strankarskih vpletanj (vsaj ne da bi jaz za njih vedel). Pred izvolitvijo sem se prisotnim na kratko predstavil. Naj to storim tudi tokrat.
danes aktivno prepevam. V času ustanovitve nove občine Kidričevo se zaradi daljše odsotnosti in dela v tujini nisem aktivno vključeval v društveno in politično življenje. Sedaj sem ponovno doma in sem ponudbo za vodenje turističnega društva z veseljem sprejel, saj predstavlja to zame nov izziv in ponovno vključitev v društvena dogajanja.
Moja prva razmišljanja o turizmu v naši občini segajo v čas
Živim v naselju Kidričevo že od leta 1973, kjer sem kot zaposlen v takratnem TGA-ju dobil stanovanje. V tovarni sem se že na začetku aktivno vključil v društveno življenje. Posebej kot član inženirjev in tehnikov, kot mladinski in sindikalni funkcionar. Nekaj let sem bil tudi predsednik Moškega pevskega zbora TALUM Kidričevo, kjer še
volitev za župana občine. Takrat je moderator oddaje o predstavitvi kandidatov postavil tudi vprašanje, kaj menijo kandidati o turističnih možnostih v občini. Skoraj vsi kandidati so odgovorili, da ne vidijo nekih posebnih možnosti. Takšnega mišljenja je verjetno tudi velika večina občanov, ker razmišljanja o turizmu izredno ozka.
Prevladuje prepričanje, da kjer ni morja, hriba ali toplic, tudi ni možnosti za turistično dejavnost. K sreči so v občini hitro spoznali zmoto in pristopili k ustanovitvi turističnega društva na podlagi sugestij in priporočil Turistične zveze Slovenije in Zakona o pospeševanju turizma.
Občina mora za pridobitev statusa turističnega območja izpeljati postopek pridobitve, pri tem pa dobro premisliti in preveriti, ali obstaja na območju občine pri gospodarskih subjektih, društvih in prebivalcih pripravljenost za aktivno pospeševanje turizma.
Pred formalnim oblikovanjem turističnega območja je izredno pomembno odgovoriti na nekaj bistvenih vprašanj:
*	Ali obstajajo na območju prvovrstne ali vsaj izredno zanimive naravne, kulturne, etnološke, geoprometne ipd. danosti, ki lahko pritegnejo povpraševanje določenih ciljnih skupin obiskovalcev in turistov?
*	Ali je območju dovolj sposobnih, usposobljenih in voljnih ljudi, pripravljenih za aktiven razvoj in trženje turistične ponudbe?
*	Ali je na območju dovolj
osnovne in komplementarne komercialne ponudbe za oblikovanje turistične ponudbe (nastanitveni obrati, gostilne, restavracije,	zabavišča,
zdravilišča, bazeni, igralnice, trgovine, ipd), s katero lahko območje nastopa na ciljnih turističnih trgih?
*	Ali je območje, na katerem se želi vzpostaviti turistično območje, geografsko in ponudbeno zaokroženo in ne
razpolavlja določene turistične ponudbe z občinskimi mejami (določenih naravnih danosti, tematskih poti, kulturnozgodovinskih značilnosti ipd)?
*	Ali je občina pripravljena
aktivno pospeševati razvoj turizma, ker vidi v tej dejavnosti možnosti za učinkovitejše gospodarsko	izkoriščanje
določenih danosti na njenem območju in odpiranje novih delovnih mest? To pomeni, da bo morala občina tudi aktivno vlagati del sredstev v pospeševanje turizma, financirati ali sofinancirati določene objekte turistične	in komunalne
infrastrukture, temu prilagoditi prostorsko	načrtovanje in
urejanje prostora, aktivno sodelovati z gospodarskimi subjekti turističnimi subjekti na območju ipd. Turizem se ne bo razvijal sam po sebi!
*	Ali na območju obstaja
pripravljenost gospodarskih subjektov in	prebivalcev, ki se
združujejo	v s turizmom
povezana društva, da aktivno sodelujejo med seboj in z občino pri pospeševanje turizma v obliki
skupne organizacije?
* Ali je za območje oblikovana jasna strategija razvoja turizma, ki odgovarja na bistvena razvojna in trženjska vprašanja (kakšno je trenutno stanje turistične ponudbe in povpraševanje na območju, kakšni so cilji posameznih dejavnikov pri razvoju turizma na območju, kakšna so pričakovanja in potrebe ciljnih trgov, s kakšnim konceptom in strategijo se bo razvijala in tržila turistična ponudba območja ipd)?
Odgovori na ta vprašanja so osnovno izhodišče delovanja društva in pripravo kvalitetnega programa dela.
Z veseljem pa sem ugotovil, da občina Kidričevo že ima izdelano gradivo z naslovom 'TURISTIČNI POTENCIALI V OBČINI', ki bo novo ustanovljenemu 13-članskemu upravnemu odboru v veliko pomoč. Svojo pomoč pa je iskreno obljubil tu župan g. Šprah (v kar ne dvomim). Še posebej pa sem vesel, da je bil v upravni odbor izvoljen kot častni član g. Anton Brglez iz Cirkovc, ki bo s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami na področju turizma brez dvoma lahko veliko pripomogel pri našem delu.
Kaj več o konkretnem programu dela našega društva vas bomo seznanili v naslednji številki našega glasila.
Predsednik turističnega društva Boris Urbančič
ŠPORT ZA VSE STAROSTI
NAŠI NAJMLAJŠI
Gibalne urice se odvijajo vsak ponedeljek od 17.30 do 1 8.1 5 uri. Potekajo že od 23.9. v telovadnici osnovne šole Kidričevo. Urice obiskuje 14 otrok in so namenjene predšolskim otrokom v starosti od 4 do 7 let. Izvaja jih članica športnega društva Jožica Raca, vzgojiteljica iz vrtca Kidričevo.
Otroci pri uricah spoznajo najrazličnejša orodja in njih uporabnost (obroči, trakovi, palice...). Pri uricah se otroci najprej sprostijo in si ogrejejo telo, nato izvajajo najrazličnejše vaje za
razgibavanje,	oblikovanje
pravilne drže, vaje za spretnost in moč, različne skoke, teke in hojo.
Urice	običajno
zaključimo z gibalnimi igrami. Športno društvo Kidričevo nam je omogočilo, da so te urice brezplačne.
DEKLETA IN ŽENE
Prav tako poteka v sklopu društva redna vadba za ženske, ki je v sredo ob 19. uri in se začne z aerobiko do 20. ure, nato pa sledita dve polni uri odbojke. V društvo nas je včlanjenih že 25 žensk in se te
oblike vadbe udeležujemo že četrto leto.
Članarina je 1000 sit in prinaša tudi druge ugodnosti. Na teh uricah nam je lepo in se rade srečujemo, saj ne pomenijo samo razgibavanje, temveč veliko smeha, zabave in tudi klepetanja. Vesele bomo novih članic, ki jih naj ne skrbijo leta, saj smo po starosti zajete vse generacije in v telovadnici smo si vse enake. V telovadnico prihajajo ženske iz celotne občine Kidričevo. Imamo tudi članico, ki se pripelje iz Maribora. Nikoli ne zamudi, saj ji to veliko pomeni in tudi težko je najti rekreacijo, ki bi bila tako poceni.
Andreja Emeršič
KOMEMORACIJA OB 1. NOVEMBRU
V soboto, 29.10.1999, dva dni pred dnevom mrtvih in za kristjane dnevom vseh svetih, je bilo tako imenovano rusko pokopališče prostor izpeljave vsakoletne žalne komemoracije. Pred tem je v kapelici sveto mašo tokrat vodil gospod župnik iz Lovrenca. V nagovoru je poudaril pomen kraja in dogodkov, povezanih s samim prizoriščem.
Na žalni prireditvi so nastopili pevski zbor TALUM z občuteno izbranimi in odpetimi pesmimi in recitatorska skupina kulturnega društva iz Lovrenca z izvirnim recitalom.
Ob govoru gospoda župana Alojza Špraha je pomemben prispevek spominskemu dogodku pridala voditeljica gospa Kolarjeva.
Zvonko Holc
SLS KIDRIČEVO
Zaradi nekaterih nepojasnjenih vprašanj, ki se pojavljajo zadnje čase v javnosti glede spomenika ob starem vojaškem pokopališču, SLS daje naslednjo informacijo:
Spomenik je postavila SLS Kidričevo v spomin umrlim civilistom in vojakom, ki so tragično preminili v teh taboriščih in okolici.
OBČINSKI ODBOR LDS KIDRIČEVO
V občinskem odboru LDS Kidričevo pripravljajo volilno in programsko konferenco, katere izhodišča naj bi bila temelj za nadaljnjo aktivno delo članstva v naši občini. Več v naslednji številki Ravnega polja.
IZLET NA TABOR SDS V LEPENO IN POHOD DO KRNSKEGA JEZERA
Občinski odbor SDS Kidričevo je v soboto, 7.8.1999, organiziral izlet na tabor SDS Slovenije v Lepeno. Med člani stranke in njenimi simpatizerji je bilo za izlet veliko zanimanje, zato so v program vključili še planinski pohod na Krnsko jezero.
V mesecu novembru je SDS Kidričevo priredila kostanjev piknik v Lovskem domu V Starošincah. Zaključka prireditvenega leta sta se udeležila predsednik Ptujske regije SDS g. Milan Petek in podpredsednik državnega zbora dr. Miroslav Luci.
VSAKA PETA PRETEPENA, VSAKA SEDMA POSILJENA
w
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 61/99) in sklepa Občinskega sveta občine Kidričevo z dne
5.11.1999	objavljamo naslednji
RAZPIS
za dodelitev sredstev o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo za leto 1999
I.	SPLOŠNI POGOJI
Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo so upravičenci do intervencijskih sredstev fizične osebe, državljani republike Slovenije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče v Občini Kidričevo ter bodo sredstva investirali v Občini Kidričevo.
Prošnjo za dodelitev sredstev vloži prosilec na Občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Občinski upravi Občine Kidričevo, pri ga. Zdenki Frank.
Vlagatelj prošnje s svojim podpisom jamči za pravilnost navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini
Kidričevo se zagotovijo v proračunu občine za leto 1999 v višini 5,000.000,00 SIT v obliki regresa in subvencioniranja.
III.	NAMEN	IN	POGOJI	ZA
PRIDOBITEV SREDSTEV
1.	Živinoreja:
a)	Obnova črede plemenskih prašičev - regres Namen ukrepa: vzpodbujanje nakupa plemenskih živali z namenom izboljšanja proizvodnje mesnatih pasem prašičev. Regresira se: do 5.000,00 SIT po posamezni plemenski živali (plemenica ali plemenski merjasec). Za ukrep regresiranja se nameni: 700.000,00 SIT.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	do regresa so upravičeni rejci, ki so plemenske živali nabavili v letu 1999 v vzrejnih središčih,
-	k prošnji je potrebno priložiti račun.
2.	Rastlinska proizvodnja:
a) Analiza zemlje - regres. Višina regresiranja je: 50 % cene analize zemlje. Za ukrep regresiranja se nameni: 300.000,00 SIT.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	do regresa so upravičeni kmetovalci iz Občine Kidričevo,
-	k prošnji je potrebno priložiti račun,
-	analiza mora biti opravljena v letu 1999.
3.	Subvencioniranje:
a) Subvencioniranje reprodukcijskega materiala - nakupa apnenčeve moke. Višina subvencioniranja je: 600 kg/ha s tem, da Občina Kidričevo plača 50%, preostalih 50% pa plača posameznik (vsak sam).
Za ukrep subvencioniranja se nameni: 4,000.000,00 SIT.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	do subvencioniranja so upravičeni prosilci s stalnim prebivališčem v Občini Kidričevo,
-	k prošnji se mora priložiti posestni list in oddati pri najugodnejšem ponudniku (obvestilo bo na kabelskem sistemu).
IV.	ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKA
Rok za vložitev prošenj za dodelitev sredstev o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo traja 30 dni od dneva objave razpisa.
IV. ODOBRITEV SREDSTEV
Odobrena sredstva bodo upravičencem:
a) za regres pod točko 1. Živinoreja in 2. Rastlinska proizvodnja nakazana na Hranilno kreditno službo Lovrenc na Dravskem polju;
OBČINA KIDRIČEVO
Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in Občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV, NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj) in 19. člena PRAVILNIKA O FINANČNIH INTERVENCIJAH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO (Uradni list RS, št. 61/99) razpisujeta
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ
b)	za subvencioniranje pod točko 3. - nakup apnenčeve moke, bo Občina Kidričevo v skladu z Zakonom o javnih naročilih izbrala najugodnejšega ponudnika, pri katerem bodo upravičenci nabavili apnenčevo moko.
Občina Kidričevo bo najugodnejšega ponudnika objavila preko kabelskega sistema.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno vložene prošnje.
V primeru več prošenj kot je višina predvidenih sredstev si Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pridružuje pravico do zmanjšanja višine regresa in subvencioniranja po posamezni prošnji.
Številka: 062-03-24/99-1 izr Datum:	8.11.1999
Župan Občine Kidričevo Alojz ŠPRAH
KMETIJSTVA V OBČINI KIDRIČEVO S SUBVENCIONIRANJEM REALNE OBRESNTE MERE V VIŠINI 12.960.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,00 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: Kmetje.
Sedež in dejavnost prosilca mora biti na območju občine Kidričevo.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	posodobitev obstoječih hlevov z vidika varovanja varstva okolja,
-	novogradnje in adaptacije hlevov,
-	nakup kmetijske mehanizacije,
-	ostala investicijska vlaganja.
Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 , Kidričevo.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek, naslov, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložijo še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program, pripravljen po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kmetijska svetovalna služba ...),
b)	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca,
c)	posestni list,
d)	ustrezno dovoljenje za novogradnjo oziroma adaptacijo,
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
f)	potrdilo o plačanih obveznostih do države (plačani davki),
g)	predlog zavarovanja posojila (zemljiško knjižni izpisek ....).
Nepopolnih in nepravočasno vloženih prošenj ne bomo obravnavali.
Navodila in informacije dobijo prosilci na občinki upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank, tel. (062) 7990613, ali pri Novi KB Maribor, d.d, Poslovna enota Ptuj pri gospe Idi Arnejčič, tel (062) 7870654.
Štev. 062-03-24/99 Dne 11. 11. 1999
Zupan Občine Kidričevo Alojz Šprah
OBČINA KIDRIČEVO
KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO
RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA IN REKREACIJE V OBČINI KIDRIČEVO
1. SPLOŠNI POGOJI
Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
*	Športna društva in klubi.
*	Posamezniki, ki tekmujejo v individualnih športih.
*	Vrtci in osnovne šole.
2.	VSEBINA RAZPISA
V letu 2000 bomo (so)financirali naslednje programe:
a.	) Šport predšolskih otrok
*	(so)financirali bomo programe športnih aktivnosti v vrtcih in tekmovanja le-teh.
b.	) Šport šoloobveznih otrok
*	(so)financirali bomo programe in tekmovanja, ki se jih udeležujejo šolska športna društva.
c.	) Tekmovalni šport
*	(so)financirali bomo tekmovalne programe v kolektivnih športih, ki imajo značaj rednega treninga in tekmovanja.
Oglasi in razpisi - ^<zwtO' feo&fe
d.	) Individualni šport
*	(so)financirali bomo športnike in športnice s področja naše občine, ki redno trenirajo in se udeležujejo tekmovanj v individualnih športih.
e.	) Programe rekreacije
*	(so)financirali bomo propagandne akcije in prireditve, namenjene rekreaciji in rekreacijska športna društva.
3.	POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Zbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika o razvrstitvi in financiranju športnih dejavnosti v občini Kidričevo. Prednost pri izbiri bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij.
K vlogi je potrebno priložiti še :
*	Poročilo o aktivnosti društev ali posameznikov v letu 1999.
*	Plan dela, finančno ovrednoten za leto
2000.
4.	ROK ZA ODDAJO VLOG
*	Rok za prijavo programov je 05.01.2000.
*	Vloge je potrebno nasloviti na naslov 'OBČINA KIDIČEVO', Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO.
*	Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti s pripisom 'Vloga na razpis o dodelitvi sredstev iz programov športa in rekreacije!"
*	Vlog, ki bodo nepopolne, nepravilno označene in nepravočasno oddane, ne bomo obravnavali.
5.	ODOBRITEV SREDSTEV
O odobritvi vloge oziroma o višini odobrenih sredstev ter o sklepu o odobritvi sredstev bodo vlagatelji obveščeni v 8 dneh po pregledu in obdelavi vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o financiranju.
Komisija za šport in rekreacijo
Izdajatelj glasila poziva vse zainteresirane posameznike, društva in podjetja, da sodelujete s svojimi prispevki in reklamami ter nam s tem pomagate oblikovati naše in vaše glasilo. Prispevke pošljite na naslov :
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo, p.p. 38, s pripisom " ZA GLASILO".
Izdajatelj: Občina Kidričevo - Komisija za informiranje.
Glasilo so pripravili: Vlado Forbici, Milan Vnuk, Zvonimir Holc, Slavko Korošec, Stanko Pernat, Marta Pinterič, Slavko Feguš in drugi avtorji prispevkov.
Jezikovni pregled: Dušanka Dobnik Jaki Karikatura: Jernej Forbici Oblikovanje in tehnično urejanje:
Šange d.o.o., Prepolje 62, 2206 Marjeta na Dr.polju. Izdano v nakladi 2300 izvodov.
Glasilo je brezplačno. Ponatis prepovedan.
Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo plačuje 8% DDV.
Naslovnica: Sežigalnica na Dunaju
ŠE ZADNJA VEST....
Pred zaključkom naše redakcije smo izvedeli, da občinski odbor za gospodarstvo, ki ga uspešno vodi podjetnik Drago Koren pripravlja razvojno koferenco o problemih gospodarstva, predvsem malega, v naši občini. Konferenca bo predvidoma 02.12.1999. O poteku in zaključkih konference več v naslednji številki Ravnega polja.
Založništvo, tisk, sitotisk, tisk na tekstil, grafika in oblikovanje
Tel.: 062/687-126, 687-125, 041/683-512

Lahkota prihodnosti