riM - REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
» Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
inšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo-
orni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
>tno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00
Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
ip 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
očevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul-
jrna skupnost Slovenije.

poštnina plačana v gotovini

timova igračka

NOSOROG

Pred vami je načrt za izdelavo še ene živali
za vaš živalski vrt. Ker so tiste iz papirja
nekateri od bralcev zavračali, češ da so pre¬
malo trajne, smo se tokrat odločili za traj¬
nejše materiale. Nosorog, ki ga vidite na
sliki, bo visok 20 cm. Za izdelavo potrebu¬
jete belo in oranžno klobučevino, črn pliš
ter dva gumba za oči.

Kako boste izrezali posamezne dele noso¬
roga, je razvidno iz načrta, ki je narisan na
mreži s kvadratki 2X2 cm. Pazite, da boste
za tiste dele, ki imajo po dva kosa, urezali
kroj tako, da bo eden od njiju obrnjen zrcal¬
no. Nosoroga boste napolnili z vato ali pa
z drobno narezano penasto gumo.

Delovni postopek

Kroj posameznih delov prenesete na blago
in izrežete. Najprej sešijete telo, tako da pliš

prepognete in zašijete (pri tem ne pozabit
pustiti majhno odprtino, skozi katero bost
telo nagačili in jo nazadnje zašili z majhn
mi nevidnimi šivi). Isto velja za ostale delt
Obroba nog, podplat in očesno zrklo je i
bele, notranja stran ušes in oba roga p i
iz oranžne klobučevine.

TIM 8  • 79/80  3 3 7

TIM 8

April 1980 18. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije.

timova pošta

Tokrat se je nabrala precejšnja kopica va¬
ših pisem, tako da sem moral razširiti ru¬
briko na dvojen obseg. Upam, da mi bo
uspelo na ta način odgovoriti vsem, ki ste
nam pisali.

Igor Gabršček iz Kanala je naš naročnik že
tretje leto. Zavzema se za znanstveno fan¬
tastiko, pri čemer je slejkoprej bela vrata
med našimi bralci. Pravi tudi, da pogreša
načrte motornih čolnov. Kot nalašč bomo v
zadnji dvojni številki objavili prav tak načrt.

Igor Kloboves iz Ljubljane je naš naročnik
že peto leto. Poslal nam je dopis z nekoli¬
ko nenavadno željo, in sicer, da bi mu po¬
slali ploščico tiskanega vezja za napravo za
daljinsko vodenje, ki je bila objavljena v
letniku 73/74. Svetujem mu, naj se raje loti
gradnje ene od naprav, ki smo jih objavili
v lanskem oziroma letošnjem letniku. V tem
primeru bomo njegovi želji lahko ustregli.

Janez Mrak iz Radelj ob Dravi nam piše za
načrt za polnilnik akumulatorjev. Menim, da
samogradnja te naprave, ki jo naša industri¬
ja izdeluje v velikih serijah, ne bi bila ra¬
cionalna. Polnilnik POBI, ki ga izdeluje Iskra,
je na primer prav racionalen.

Andrej Repenšek iz Gornjega Grada nam je

poslal fotokopijo načrta za light show, ki
je bil objavljen v reviji Sam. Svetujem, da
se obrne na uredništvo tega časopisa, kjer
mu bodo skušali razvozljati težave, ki jih
ima z gradnjo.

Klemen Hribar z Jesenic se zanima pred¬
vsem za modelarstvo in maketarstvo ter
radioamaterstvo. Zgradil je že večje šte¬
vilo modelov. Zanima ga več reči, zato kar
lepo po vrsti:

Knjiga o letalskem modelarstvu je pri nas
izšla pred davnim časom, zato se bojim,
da je ne bo moč več dobiti.

Balso in tudi motorčke v Mladem tehniku
kdaj pa kdaj imajo, vendar svetujem, da naj¬
prej povprašate po telefonu (22-629). Dva
naslova sta bila objavljena zato, ker sta
dve prodajalni.

O malih železnicah bomo ponovno pisali, ko
se bo vrnil naš sodelavec z služenja voja¬
škega roka. Načrt jadralnega letala bomo

338  tim 8 • 79/80

objavili v zadnji dvojni številki, na načrt bolj
zahtevnega vezanega modela pa bo treba
počakati do prihodnjega letnika.

Peter Rcvan iz Blejske Dobrave ima precej
zahtevno željo, in sicer sprašuje, kako bi
zgradil 10-vatni hi-fi ojačevalnik z napaja¬
njem na 12 V napetost. Eno z drugim nam¬
reč ne gre skupaj. Kot že sam pravilno ugo¬
tavlja, bo moral za gradnjo 10-vatnega oja¬
čevalnika zvečati moč napajanja na 24 ozi¬
roma 35 V, ali pa izhodno moč na polovico,
to je 5 W pri napetosti 12 V.

Bojanu Ploju iz Miklavža na Dravskem polju

moram žal povedati, da pošiljamo ploščice
tiskanega vezja le za tiste naprave, za ka¬
tere to predlaga in zagotovi ploščice avtor
sestavka in ne kar za vse po vrsti. Zato nje¬
govi želji ne moremo ustreči.

Ludvik Kuzmič junior (mlajši po naše) iz
Kuzme v Prekmurju nam je poslal dolgo
pismo, v katerem se je pohvalil, (in Tim
seveda tudi), da je celo zimo vneto rezljal
različne izdelke iz vezane plošče (lestence,
nočne in zidne svetilke in seveda obvezni
Eifflov stolp). Iskreno mu čestitamo za nje¬
govo vztrajnost, zahvaljujemo se za laskavo
oceno Tima, mali oglas pa bo objavljen v
9/10 številki.

Rado Lavrih iz Grosupljega nam je poslal
pisemce z obilico prav dobrih nasvetov o
tem, kako bi najbolj uredili rubriko za da¬
ljinsko vodenje. Ker naroča tudi tiskano vez¬
je za Tim XIX, smo njegove predloge poslali
oziroma posredovali avtorju te rubrike.

Igorju Debevcu iz Borovnice se zahvaljuje¬
mo za vzpodbudno pismo v imenu avtorjev
posameznih rubrik. Oglas bomo objavili v
tej številki.

Leon Fajdiga iz Ilirske Bistrice nas prosi za
načrt CB. O tem smo že tolikokrat pisali,
da zares ne vem, kako se je ta tema na¬
šemu bralcu lahko tako po nepotrebnem iz¬
muznila. Prosim ga, da si prebere pošte v
prejšnjih številkah Tima.

Jože Zorec iz Lenarta se zanima za nakup
furnirja. Najbolje bo, da se oglasi v najbližji
tovarni lesnih izdelkov.

Damijan Leban iz Velenja je pohvalil revijo,
obenem pa ga zanimajo določeni podatki v
zvezi s prispevkom Marka Snedica o 15-vat-
nem ojačevalniku. Predlagam mu, da se z
vprašanji obrne kar naravnost nanj. Njegov

naslov je: Marko Snedic, Partizanska 8,
64208 Šenčur.

Na vprašanja, ki nam jih je v svojem pismu
poslal Mitja Fabjan iz Novega mesta, mu
bodo odgovorili v Zvezi radioamaterjev Slo¬
venije. Zato mu samoumevno svetujem, da
se obrne nanje.

Pismo tov. Marka šušterja iz Ljubljane smo

posredovali sodelavcu rubrike za daljinsko
vodenje. Odgovora se lahko nadeja v dvojni
številki.

Jože šimec iz Dragatuša je svoje pismo na¬
čičkal z vprašanji z vseh področij, od cene
sončnega kolektorja, naslovov elektronskih
revij pa do naročila načrta za NF HKFi oja¬
čevalnik. Takole se bova zmenila: o sončnih
kolektorjih mu bodo vedeli največ povedati
na uredništvu revije SAM, naslove elektro¬
tehničnih revij bo dobil pri klubu Nikole Te¬
sle v Beogradu (naslov kluba bo našel v
pošti letošnje prve številke), načrtov pa ne
pošiljamo, temveč samo objavljamo. Tako
bomo storili tudi tokrat v zadnji dvojni šte¬
vilki z načrtom ojačevalnika.

Bralec iz Celja nam je poslal takole hval¬
nico:

Sem reden bralec našega Tima. Zdi se mi,
da je edina revija pri nas, ki obsega tako
široko področje dejavnosti, s katerimi se
ukvarjamo mladi. Takoj ko dobim TIM, pre¬
listam modelarski kotiček. Zanimam se za
ladijske in avionske modele. Pošiljam vam
tudi mali oglas in vas prosim, če ga v eni
od prihodnjih številk Tima objavite. Mislim,
da naj Tim ostane takšen kot je, ker mi je
zelo všeč.

Lep pozdrav iz Celja

Ne rečem, da nam vsebina dopisa ni pogo¬
du, mislim pa si, da je že čas, da postanejo
vaši dopisi bolj stvarni in tudi za mali oglas
smo že večkrat poudarili, da ni bojazni, da
bi ga ne objavili, pa čeprav nas boste v
spremnem dopisu pograjali. Tako kot vse
doslej, bomo tudi ta mali oglas objavili.

Bralec B. Z. iz Planine pri Rakeku (naj osta¬
ne anonimen, da ne bo preveč hud) nam po¬
šilja naslednji uradni dopis:

Zadeva: Možnost nabave materiala za le¬
talsko modelarstvo — prošnja za sporočilo.

Podpisani sem sedaj v starosti 13 'et, obi¬
skujem ... razred Osnovne šole v Postojni,

i

kamor se vsakodnevno vozim z avtobusom
iz Planine.

Vedno in z veseljem berem »TIM« revijo za
tehnično in znanstveno dejavnost mladine.
Že večkrat sem v reviji »TIM« zasledil raz¬
ne letalske modele in ker imam veselje do
! letalskega modelarstva, se obračam na ce¬
njeni naslov z vljudno prošnjo, da mi spo-
[ roči, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko
dobi potreben material za te modele.

V upanju na razumevanje od strani gornje¬
ga naslova pričakujem pozitivni odgovor
v zaprošenem smislu in ostajam s spošto¬
vanjem!

Se dobi (material namreč) občasno v trgo¬
vini Mladi tehnik v Ljubljani, še najbolj za¬
nesljiv način pa je, da se včlaniš v mode¬
larsko sekcijo pri najbližjem letalskem klu¬
bu. Njihov postojnski naslov je: Klub letal¬
cev Postojna, 66230 Postojna, pp. 6.

Bojan Krebs iz Kamnice sprašuje, čemu slu¬
ži naprava imenovana »lisičar«, katere foto¬
grafijo smo objavili na naslovni strani le¬
tošnje tretje številke. To je pač lahko vpra-
I sanje: za lov na lisico vendar. 1 N 0 , v resnici
je to naprava, s katero »lovimo« skrito radio-
oddajno postajo. Načrt zanj pa bo dobil pri
najbližjem radioklubu.

Roman Pavlovič iz Pivke želi izdelati prav
| tak model motornega čolna, kot je bil ob¬
javljen na naslovnici sedme številke. Ker si
naš fotograf ni zapisal podatkov o izdelo¬
valcu tega modela, poskušamo po tej poti
vplivati nanj, da bi nam poslal načrt tega
modela za objavo v naši reviji.

Isto željo nam je sporočil tudi Tomo Sever
iz Domžal.

Edi Strosar iz Nove Gorice nas je poprosil
za stare Time, v katerih smo objavljali na¬
črte raket. Mislim, da to ne bo več potreb¬
no, ker smo te načrte spet začeli objavljati
in bo imel dovolj dela že s temi, ki jih bomo
objavili še letos.

Dušanu Lanišku iz Mekinj pri Kamniku mo¬
ram žal odgovoriti, da je z nakupom elek-
tromotorčkov zadnje čase bolj žaltavo. Naj¬
bolj učinkovita pot bi bila mali oglas v naši
reviji.

Borut Kuk iz Bovca lahko naroči jadralno
letalo v kompletu pri Mladem tehniku na
Cojzovi 2 v Ljubljani. Poslali mu ga bodo
P° pošti.

TIM 8 • 79/80 3 39

Bodi za tokrat dovolj, saj se mi zdi, da
smo utrujeni oboji, jaz od pisanja in vi od
branja mojih duhovitih odgovorov, zato pred¬
lagam, da preložimo nadaljevanje dvoboja
na prihodnjo številko. Medtem si bomo,
upam, oboji nabrali novih moči. Do takrat
pa vsem skupaj lep pozdrav.

POPRAVEK K ČLANKU IZ SEDME ŠTEVILKE
TIMA: »Izberimo elektromotor«

Že spet nam je ponagajal tiskarski škrat in
nam v zgoraj omenjenem članku pomešal
podpise k slikam. Vsi, ki se na to področje
količkaj spoznate, ste napako že sami raz-
vozljali, za vse ostale pa kljub vsemu ob¬
javljamo popravek.

Podpis pod sliko tri sodi k sliki štiri. Pra¬
vilen podpis k sliki štiri pa se glasi: Odvis¬
nost statičnega potiska od števila vrtljajev
za različne ladijske vijake. Podpis pod sliko
štiri pa sodi k sliki šest, ki zares predstav¬
lja karakteristike motorja Carrera 91023.

Tudi zadnji stavek drugega odstavka na
strani 302 se nanaša na sliko 6 in ne na
sliko 4, kot je zapisano. Upam, da nam bo¬
ste neljubo pomoto oprostili.

Objavljamo še naslednja popravka:

V četrti številki je prišlo do dveh napak pri
risanju tiskanega vezja in montažnega na¬
črta. Na tiskanem vezju nožiči 1 in 2 ne
smeta biti vezani na maso, ampak morata
biti v zraku. Nožiča 12 pa mora biti poveza¬
na na maso, kar je na tiskanem vezju že
predvideno, le da na montažnem načrtu
manjka kratka vez.

Tudi v prvi sestavek o digitalnih instrumen¬
tih se je prikradla napaka v načrt na sliki 4.

Tam sta napačno označeni nožiči za priklju¬
čitev napetosti pri integriranem vezju IC3.

Nožiča, ki gre na maso, ima številko 7 in
ne 8, nožiča vezana na plus pa 14 in ne 16.

Več bralcev se je oglasilo z istim vpraša¬
njem na temo TV iger. Vsi so pri izdelavi
opazili, da v seznamu materiala manjka
vrednost kondenzatorja C14. Bralcem se
opravičujemo za to napako, vrednost kera¬
mičnega kondenzatorja C14 pa je 68 pF.

340  TIM 8 • 79/80

prvi koraki

Marjan Stranščak

VITRINA

Velik problem predstavlja modelarju poleg
same izdelave modela tudi shranitev mo¬
dela, ki naj bi bil postavljen na vidnem
mestu, hkrati pa varen pred »tipajočimi«
opazovalci. Ta problem je tukaj rešen s
stekleno vitrino. Model bo v njem varen
pred zunanjimi poškodbami, na njem se pa
tudi ne bo mogel nabirati prah.

vitrina premajhna. Vitrino boš oblepil s sa¬
molepilno tapeto želene barve, za pozicijo
3 pa uporabi vodovodna gumijasta tesnila.

Potrebuješ tudi lepilo za les in steklo ter
par lesnih vijakov za boljši spoj pozicij 1
in 2. Z rezanjem stekla pa raje počakaj,
dokler ne končaš pozicij 1 in 2.

2. Izbira orodja

1. Izbira materiala

Potrebuješ les debeline 15 mm za poziciji
1 in 2, katerega mere dobiš tako, da izme¬
riš svoj model in dodaš k vsem trem di¬
menzijam dodatnih 100 mm, da ne bi bila

Za žaganje lesa kakor tudi za izdelavo žle¬
ba, v katerega boš ob koncu vstavil steklo,
bi bila najprimernejša KLliP-KLAP krožna
žaga. Seveda nikar ne pozabi na zarisovalno
orodje ter diamantni nož za rezanje stekla.

3 . Izdelava vitrine

©

Na pozicijo 1 (stena) vnesi dolžino in vi¬
šino modela, na pozicijo 2 (dno) pa dolžino
in širino modela ter obe poziciji izreži.

Sedaj se loti žlebljenja, kamor boš vstavil
steklo, žleb naj bo vsaj 10 mm oddaljen od
roba ter poglobljen do polovice debeline
lesenih nosilcev, širok pa za debelino stek¬
la, ki ga boš vstavil (3 mm). Steno in dno
sedaj spoji in utrdi z vijaki. Zapolni odvečne
reže žleba z lesenimi vstavki (10 mm žleb
od robov) ter obrusi površine, ki morajo
biti gladke, saj boš sedaj prilepil samole¬
pilno tapeto. Na dno prilepi s spodnje strani
4 nožiče, katere so lahko vodovodna tesni¬
la iz gume. Sedaj prilepi svoj model na
tapeto. Ko si se prepričal, da je model
dobro prilepljen, vstavi še 4 steklene plo¬
šče s sedaj natančno izmerjenimi dimen¬
zijami (če še nisi vešč rezanja stekla, pre¬
pusti delo steklarju) ter steklene robove
zaradi lepšega videza oblepi s trakovi upo¬
rabljene tapete.

Vitrina je sedaj končana, tvoj model pa
varno shranjen.

Andrej čoki

LUČ, KI SVETI
IN OGREVA

V času energetske krize, ko se vse bolj
sprašujejo in raziskujejo vire, vam bom pri¬
kazal in opisal luč, ki sveti in ogreva. To je
luč, ki bi bila nad vašo mizo, ko se učite.
Čas je, da preidemo k izdelku. Izdelali jo
boste iz aluminijaste pločevine ali česa po¬
dobnega. Najprej naredite valj, ki bo imel
premer 7 cm. Zgornjo odprtino valja pokrijte
s krogom istega premera. Ta krog naj ima
na sredi odprtino in dve zarezi. Skozi od¬
prtino bodo šle žice za žarnico in ventilator.
Ventilator bo služil za ogrevanje. Poganjal
ga bo tok napetosti 12 ali 4,5 volta. Nare¬
dite ga tako, da bo skozi odprtino kroga vse¬
saval zrak in izpihoval toplega, ko se bo
ogrel ob žarnici. Luč pritrdite na stojalo, ki
naj bi bilo gibljivo. Da pa ne bi luč svetila
na vašo mizo, bo poskrbelo izbočeno zrcalo.
Zrcalo boste ob potrebi postavili ob žarnico
in bo poskrbelo, da se bo svetloba razši¬
rila po vaši sobi. Ogledalo naredite iz alu¬
minijaste folije, ki jo pritrdite na izbočen
karton.

342  TIM 8 • 79/80

modelarstvo

Matjaž Chvatal

TEŽIŠČE IN
CENTER POTISKA
PRI RAKETNIH
MODELIH

Model rakete predstavlja leteči objekt, ki
se dviga v zrak brez kril in ima za pogon
modelarski raketni motor. V modelih mora

A

biti obvezno vgrajena tudi naprava za varno
spuščanje na zemljo, tako da lahko potem
ponovno leti. Model je narejen iz nekovin.
Skupna teža modela vključno z raketnim
motorjem ne sme preseči teže 0,5 kg, do¬
voljena pa je raketa z največ tremi stop¬
njami. Sestavni deli enostopenjske rakete
so: glava rakete, trup rakete, stabilizatorji,
vodila, padalo ali strimer trak, vata ali po¬
doben material, raketni motor in vžigalnik.
Vsi, ki se želijo ukvarjati z raketnim mode¬
larstvom, da izdelujejo ali pa tudi sami kon¬
struirajo modele raket, si morajo zapomniti,
da je težišče vedno pred centrom potiska.

Kaj je težišče in kaj center potiska

Iz vsakodnevnega življenja vemo, da ima
vsako telo svojo težo, ki jo povzroča pri¬
vlačna sila zemlje. Zamišljena točka, v ka¬
teri je zbrana vsa teža telesa, se imenuje
TEŽIŠČE.

Drugi element, ki je važen za stabilen let
modela rakete, pa je položaj centra poti¬
ska. Zračni tok, ki obdaja model, ne izziva
enako močnega pritiska po celem modelu.
Pritisk na sprednjem delu modela je manjši
kot tisti na zadnjem. Skupno silo potiska si
zamislimo združeno v eni točki, ki jo ime¬
nujemo CENTER POTISKA.

Da bi bil raketni model kar najbolj stabilen,
je potrebno, da se težišče nahaja vsaj za
polovico premera rakete pred centrom po¬
tiska.

Preden model lansirate, še enkrat preverite,
če je stabilen: zavežite vrvico za težišče
in model vrtite nad glavo okoli sebe. Če
je model nestabilen bo »pumpal«, torej je
potrebno povečati razdaljo med težiščem in
centrom potiska. To pa dosežete s tem, da
v glavo rakete dodate košček svinca ali pa
privijete nov vijak.

LOVSKA RAKETA
SIDEVVINDER 1A

Američani so že pred pričetkom korejske
vojne pričeli s konstrukcijo tedaj najmo¬
dernejše rakete zrak-zrak. Tovarna Philco
Ford je pripravila konstrukcijo lovske rake¬
te SIDEVVINDER, kar pomeni po naše »kača
klopotača«. Ta raketa je bila dolga 2,3 m
in je s premerom 13,5 cm tehtala 68 kg.
Z eksplozivnim nabojem, težkim 11 kg, je
z nadzvočno hitrostjo lahko dosegla razda¬
ljo 2500 m. Njena največja prednost je bila,
da je s pomočjo iskalne naprave na osnovi
infrardečih žarkov sama iskala svoj cilj —
izvor toplotnih tokov, ki so izhajali iz reak¬
cijskih motorjev sovražnih letečih objektov,
bombnikov, izvidnikov ali lovcev.

Rakete te vrste so dosegle celo vrsto iz¬
boljšav in izvedenk ter so po 20 letih še
vedno v oborožitvi vseh zahodnih dežel. Po¬
leg drugih so s temi raketami oboroženi
lovci F-104 STARFIGHTER iz sestava lov¬
skih enot NATO.

Najmodernejše izvedenke rakete SIDEVVIN¬
DER so dolge že 2,9 m ter pri teži 84 kg
dosežejo največjo razdaljo 3,5 km. Z njimi
so oborožena najmodernejša ameriška lov¬
ska letala F-15 EAGLE in F-14 TOMCAT.
Američani so na tisoče teh raket izstrelili
v Vietnamu v napadih na lovce MIG 19 in
MIG 21 ter druga letala v severnovietnam-
skem letalstvu. Doseženi uspehi pa niso
upravičili neprecenljive vrednosti tega dra¬
gega orožja, ker so Sovjeti iznašli visoko
občutljivo napravo za motenje. Tudi v zrač¬
ni vojni na Bližnjem vzhodu, kjer so te
rakete uporabljali Izraelci, doseženi rezul¬
tati niso upravičili visokih stroškov za na¬
bavo tega orožja.

Pred leti je v Zahodni Nemčiji prišlo do
prave vohunske burke. Carinski uradniki na
nekem letališču so povsem slučajno odkri¬
li, da so v zabojih, ki so bili ekspresno po¬
slani na neki naslov v Moskvi, posamezni
deli in podsklopi lovske rakete SIDEVVINDER.
Pozneje se je izkazalo, da je to prek dva
metra dolgo raketo ukradel neki pilot na
F-104, jo brez težav odnesel iz močno za¬
straženega skladišča, jo prenesel prek
ograje iz bodeče žice in jo v izposojenem
kombiju odpeljal domov. V lastnem stano¬
vanju je skupaj z nekim mehanikom raketo
razstavil in jo za primerno nagrado poslal
na vzhod.

344  TIM 8 • 79/80

TIM 8 • 79/80 3 45

Igor Cotman

PRAVILA NAVIGE

Brodarsko modelarstvo je pred nekaj leti
doživelo nekako stagnacijo, toda danes je
opaziti zopet vse večjo in večjo množičnost.
Pred mnogimi leti, ko sem se jaz začel
ukvarjati, se je že precej razvilo, vendar pa
je bil ta razvoj včasih upočasnjen, povezan
z drobnimi težavami in problemi. Kljub temu
je vse več mladih, ki se ukvarjajo z gradnjo
modelov od najpreprostejših, s katerimi
tekmujejo v MČ razredih, do vrhunskih RC
modelov. Vendar pa se prav tu zatakne
predvsem zaradi izredno drage opreme, saj
vemo, da prav komande in motorji zmanj¬
šajo začetno množičnost do peščice entu¬
ziastov po klubih; mnogokrat pa se tudi
zgodi, da modelarji, ki pridejo na tekmova¬
nja, ne dosežejo rezultatov, ki bi si jih že¬
leli. Marsikakšen model pa tudi ne ustreza
za tekmovanje, pa naj si bodi to zaradi pra¬
vil oziroma pomanjkanja načrtov in materia¬
la.

Jugoslavija je članica Evropskega združenja
za brodarsko modelarstvo NAVIGA. Tako je
sprejela pravilnik, ki je enoten in velja za
vse članice NAVIGE. Pravilnik sestavljajo
pravila in predpisi od razpisa tekmovanja
pa prek izgradnje modelov do protokola tek¬
movanja. Iz pravilnika se bom omejil le
na predpise za radijsko vodene modele s
pogonom na elektromotorje in eksplozijske
motorje. Poskušal vam bom nekako opi¬
sati, kako poteka samo tekmovanje, in se¬
veda najvažnejša pravila.

Model nima omejitev, pogoj je le, da je
Podoben kaki ladji, čolnu ali prototipu, kar
Pa je seveda zelo široko območje oblik in
velikosti. Samo tekmovanje pa je razdeljeno
Po kategorijah. To je ocenjevanje spretno¬
sti vodenja in hitrosti modela. Dalje se de¬
lijo še po teži pri elektro pogonu; pri mo¬

torjih z notranjim izgorevanjem pa po de¬
lovni prostornini. Prav doseganje vrhunskih
rezultatov v kateri izmed kategorij pa je
prisililo konstruktorje, da se modeli v fine¬
sah bistveno razlikujejo med seboj. Da bi
imeli čim večjo hitrost, izdelujejo modelar¬
ji čolne, ki so posebej prirejeni za določe¬
no vrsto elektro in seveda tudi eksplozij¬
skega pogona. Vzporedno z izpopolnjeva¬
njem motorjev se izpopolnjujejo tudi oblike
čolnov, ki dosegajo že kar zavidljive hitro¬
sti, tudi prek 50 km/h, kar pa je na vodi
že kar lepa hitrost. Poleg tekmovanj v hi¬
trosti preizkušajo tudi spretnost vodenja
modelov. V tej kategoriji je glavna spret¬
nost, seveda ob čim večji hitrosti. Na skici
je vrisana pot modela; seveda je to le ideal¬
na možna pot modela. Točke, ki jih dobi
modelar, če prevozi brez napake vratiča, so
vpisane na skici. Seveda pa, če se model
dotakne boje tako, da se ta zavrti, se za
vsak dotik odštejejo kazenske točke. Te
sem opisal v kroge, ki stilizirajo boje. Mo¬
del lahko prevozi linijo trikotnika le skozi
vratiča, če jo preseka zunaj vratič, pa če¬
prav se ni dotaknil boje, ne dobi nobene
točke, enako je pri vračanju mimo vratič z
namenom, da bi poskusili znova. Po pravi¬
lu je to enako, kot če bi zgrešil vratiča.
Jasno je, da se pri tem izgublja le čas in
hkrati se mu vpiše nič točk za naslednja
vratiča. Modelar mora z modelom opraviti
celotno progo s čim manj napakami in v
čim krajšem času. Predpisan je čas 150
sekund. Za vsakih 5 sekund se prišteje ozi¬
roma odšteje 1 točka. Spretnostni in hitrost¬
ni vožnji sta dve, šteje pa se rezultat bolj¬
še vožnje. Obstaja le pravilo, da se pri hi¬
trostni vožnji modela ne smemo dotakniti
med prvim in drugim tekom, to pomeni, da
ko izvozimo prvi tek, takoj nadaljujemo z
drugim in poskušamo popraviti tehnične na¬
pake pri vožnji, žal pa nam to onemogoča,
da nastavimo motor tako, da eventualno do¬
sega model večjo hitrost.

Sedaj pa še nekaj osnovnih klas-razredov,
in to predvsem tistih, ki se vozijo na naših
domačih tekmovanjih.

F1 — V 2,5 hitrostna vožnja po kurzu z eks¬
plozijskim motorjem do 2,5 cm 3

F1 — V 5 hitrostna vožnja po kurzu z eks¬
plozijskim motorjem od 2,5 cm 3
do 5,0 cm 3

346  TIM 8 • 79/80

Slika 2. Kurz figure za F-3 (spretnost)

F1 —V 15 hitrostna vožnja po kurzu z eks¬
plozijskim motorjem od 5,0 cm 3
do 15 cm 3

F1 E 1 kg hitrostna vožnja po kurzu z elek¬
tromotorjem do teže modela
1 kg

F1 — E

nad 1 kg hitrostna vožnja po kurzu z elek¬
tromotorjem nad težo modela
1 kg

F3 — V vožnja po kurzu figure (spret¬
nost) za modele proste gradnje
z eksplozijskim motorjem (gibna
prostornina ni omejena)

Slika 3. Kurz za moštveno tekmovanje

F3 — E vožnja po kurzu figure (spret¬
nost) za modele proste gradnje
na ostali pogon (ne na eksplo¬
zijski pogon).

V zadnjih letih pa se je v modelarskih klu¬
bih v tujini in kasneje tudi pri nas pojavila
nova disciplina tako imenovani »superhet«,
to je moštveno tekmovanje, kjer več mo¬
delarjev vodi več modelov. Razni tuji klubi
so se začeli truditi, da bi s pomočjo svojih
najboljših športnikov modelarjev z radijsko
vodenimi modeli, ki v raznovrstnih nam že
znanih disciplinah RC-modelov dosegajo od¬
lične rezultate, zainteresirali publiko in pred¬
vsem ostale modelarje po svetu za to vrsto
skupinskega tekmovanja. Ta način tekmova¬
nja je prišel kaj hitro tudi k nam. Danes
je tehnika v modelarstvu tako daleč, da
tekmovalci lahko vodijo več modelov isto¬
časno. Ta nova oblika brodarskega mode¬
larstva je zelo dvignila priljubljenost mode¬
larstva kot pri modelarjih tako tudi pri pub¬
liki, saj pestrost in trenutno spreminjanje
položaja na progi predstavlja svojevrstno
atrakcijo za gledalce. Da se ne bi spuščal
v nadrobni opis pravil, bom navedel le ne¬
kaj zanimivosti. Odgovorni tekmovanja da
znak za start, šele od tega trenutka smejo
modelarji »vžgati« svoje modele. Vredno¬
tenje se prične, ko model že vozi mimo
smerne boje. Tekmovanje traja v razredu do

TIM 8 • 79/80 3  47

3,5 cm 3 , ki je tudi najbolj priljubljena pri
nas, 1/2 ure in zmaga tisti, ki v tem času
naredi največ »krogov«. Pestrost pa dajejo
dogodki na progi — dotakanje goriva, me¬
haniki na obali imajo polne roke dela, ko
se model zaustavi na progi, kritične situa¬
cije, ko je na progi oziroma pri obratu več
modelov (max. jih vozi 6). No, pa naj bo
dovolj, upam, da ste vsaj malo spoznali
osnove pravil brodarskega modelarstva.

V naslednjih številkah Tima pa pričenjamo
z načrtom, ki sem ga vozil več sezon, ga
pred vsako sezono nekako izpopolnjeval in
tako sedaj objavljam nekako najkvalitetnej¬
šo varianto. -Njegova odlika je »nekaka« uni¬
verzalnost, saj je enako dober za hitrost in
spretnost. Jasno je, da je delan za obe di¬
sciplini in tako lahko tekmujete v spretno¬
sti in hitrosti. M-210 je radijsko vodeni mo¬
del, v katerega lahko vgradimo motor od
1,7 cm 3 —3,5 cm 3  in tako spada v naslednje
tekmovalne razrede:

F1 — V 2,5 cm 3
F1 — V 5 cm 3

hitrost

F — 3 V spretnost

seveda po pravilniku NAVIGE.

S tem bom marsikomu rešil finančni pro¬
blem, saj bo lahko tekmoval v vseh teh raz¬
redih, tako mu ne bo treba kupovati novih
motorjev in seveda drugega sprejemnika in
servomehanizmov ter akumulatorjev.

Marjan Klenovšek

KRMILNI
MEHANIZEM IN
OHIŠJE ZA RC
ODDAJNIK

Ta sestavek sem namenil tistim med vami,
ki si gradijo RC aparaturo in imajo težave
z mehanskim delom oddajnika. Poskušal
vam bom razložiti, kakor sem se tega sam
lotil. Imel sem namreč VARIOPROP sprejem¬
nik, oddajnika pa ne. Noben sprejemnik pa
brez oddajnika ne dela, zato sem se pač
sam lotil gradnje. Če bi namreč oddajnik
kupil, bi me stal vsaj trikrat toliko kot sta¬
ne takšen »made in doma«. Pri gradnji sem
se srečal z nekaj problemi, predvsem pri
krmilnih mehanizmih, da pa si ne bo treba

še vam beliti glave, si oglejte, kako sem
te probleme rešil. Ne trdim, da so ti me¬
hanizmi najboljši, najlepši itd. Nekaj pa je
gotovo, lahko jih izdelamo sami. Mehanizmi
so predvideni za proporcionalno krmiljenje
in prav gradnjo takšnega RC sistema je
v Timu opisal že tov. Lokovšek, zato se ob
elektroniki ne bom ustavljal. Tudi kar zadeva
ohišje oddajnika ni nujno, da ima takšne
dimenzije kot so na risbi, to je le moj pred¬
log. Je pa v tem ohišju dovolj prostora, da
lahko vanj spravite vso elektroniko in ba¬
terije oz. akumulator, ostane celo toliko
prostora, da lahko vgradite ploščico s ko¬
rektorji za potenciometre in si tako omo¬
gočite hitro menjavo funkcij posameznih
potenciometrov. Toliko za uvod, zdaj pa si
oglejmo krmilne mehanizme in njihovo de¬
lovanje.

Na sestavni risbi je mehanizem narisan z
vseh strani in mislim, da je princip delo¬
vanja jasen takoj ko risbo malo bolje po¬
gledate. Sestavni deli mehanizma so nari¬
sani posebej in kot vidite jih je kar nekaj.
Da ne bo kakšen nejeverni Tomaž mislil,
da se tega ne da narediti, si lahko meha¬
nizme ogleda tudi na fotografiji. Gradnjo pa
bi vseeno priporočal le tistim z veliko me¬
ro potrpežljivosti, ker tak mehanizem pač
ni gotov v pol ure. Material za posamezne
elemente je vpisan v kosovnici, pretežno
je to aluminij in medenina. Rad bi vas opo¬
zoril še na to, da levi in desni mehanizem
nista enaka. Desni je zrcalna slika levega
in seveda obratno, na to pa morajo misliti
le tisti, ki bodo izdelovali oba.

Gradnja pa poteka takole.

Najprej si iz 1,5 mm debele Al pločevine
izdelamo obe ohišji (levo in desno). Na
pločevino prerišemo razvito ohišje in ga z
lok žagico izžagamo. Žagico pri tem maže¬
mo z oljem ali milom. Pozor, lukenj še ne
vrtajte. V primežu aluminij zapognemo na
posameznih vogalih, nato pa ga dokončno
oblikujemo na kosu bukovega lesa z dimen¬
zijami 37 X 37 X 100. Zdaj zapognemo še
obe »ušesi«, ki nosita krmilni mehanizem.
Tako pripravljeno ohišje v stičnem vogalu
zalepimo z UHU plus lepilom. Da bi ohišje
ostalo v želeni legi, ga povijte z žico, nato
pa ga malo ogrejte, ker lepilo tako prej
prime in tudi močneje drži. Na zlepljenem
ohišju si zdaj zarišite srednjice za luknje,
ki se morajo točno ujemati po višini, se¬
veda pa morajo biti tudi točno na sredini

348  TIM 8 • 79/80


103,5

TIM 8 • 79/80 349

6

7

350  TIM 8 • 79/80

TiM 8 • 79/80  3 51

stranic. Tu mislim luknje 0 8 in 0 10, druge
niso kritične. Zarisane luknje zatočkamo
in prevrtamo s svedrom 2,5 mm. Luknje
0 8 lahko zvrtamo s svedrom, za luknje
0 10 pa vam priporočam, da jih zvrtate
0 9, nato pa jih z okroglo pilo obdelate
tako, da potenciometer nima večje zračnosti
| kot je potrebna. Potenciometer se mora v
luknji vrteti, vendar se ne sme sprehajati
levo in desno.

V ohišje zdaj vrežite še potrebne navoje
(M3) in ga z vodobrusnim papirjem obrusite,
j Iz 1,5 mm aluminija izžagajte dele 3, 4 in 5
in jih obdelajte. Del 4 ima na zavihek na¬
lepljen košček cevke kemičnega svinčnika,
ki se mora dobro prilegati v utor dela 5.
Da ne bo nejasnosti vam bom razložil funk¬
cijo teh dveh delov, ki rabita za »trimanje«.
Prav lahko se vam zgodi, npr., da model
sili v desno, ko je ročica v nevtralnem
položaju. Da vam ni treba ves čas »vleči«
v levo, si pomagamo tako, da namesto
vrtenja osi potenciometra nekoliko zavrtimo
ohišje potenciometra, ki pa mora iti seveda
v pravo smer. To nam omogoča preprosta
rešitev z deloma 4 in 5. Del 5 je pritrjen na
ohišje potenciometra in ga obrača kot mu
narekuje ročica 4. Enostavneje bi bilo sicer
pritrditi ročico za trimanje neposredno na
potenciometer, vendar bi potem npr. za od¬
pravo vlečenja v desno morali »trim« ročico
potisniti še bolj desno, kar bi gotovo imelo
za posledico veliko pomot. Ustavimo se ne¬
koliko še pri izdelavi dela 3. V trak alumi¬
nija 1,5 X 10 si izrežite utor širine 3 mm in
dolžine 25 mm. Nato pa najprej ukrivite
Al na sredini, se pravi na radiusu 17 mm.
Kot šablona vam lahko rabi jeklena cev
1". Trak nato zapognemo navzgor na obeh
straneh, potem pa ga okoli 3 mm jeklene
žice zapognemo zopet navzdol in šele zdaj
zarišemo in zatočkamo luknje, ki jih seveda
prevrtamo in šele nato zvrtamo na mero.
Skozi luknji zdaj potisnemo npr. os poten¬
ciometra in popravimo nepravilnosti, nato
Pa z lok žagico izžagamo obe zarezi, ki sta
le za to, da lahko vilice preprosteje pritrdi¬
mo z vijaki. Utor 4 mm prilagodimo elemen¬
tu 2 e, nato pa vilice z vodobrusnim papirjem
obrusimo. Dele 2a, 2c, 2e, 2f, 6 in 7 naj vam
izdela strugar, lahko pa jih seveda naredite
tudi sami, če imate na razpolago stružnico
in če znate stružiti. Ker vam strugar verjet¬
no v elementu 2f ne bo izdelal utora, ga
morate sami s kvadratno pilico, pazite le,

da se bo del 2c lepo prilegal v utor. Posa¬
mezne dele krmilne ročice sestavimo in
zalotamo, nato pa vstavimo v gred (2f) in
ročico utrdimo s koščkom jeklene žice
0 3X10.  Krmilna ročica bo tako prek
gredi vrtela enega od potenciometrov, dru¬
gega pa bodo vrtele vilice 3. Na ta način
dosežemo simultano regulacijo, se pravi,
vrtimo lahko oba potenciometra hkrati.
Da se ročica povrne v nevtralno lego, po¬
skrbita dela 7 in 8 ter seveda vzmet. Pri
zavrtitvi krmilne ročice ekscenter 7 odmak¬
ne vzvod 8 in s tem zapre vzmet, ki ekscen¬
ter vrne v nevtralni položaj, ko krmilno
ročico spustimo. Da je hod vzmeti pri obeh
smereh zavrtitve ekscentra enak, je le-ta
na eni strani krajši. Na risbi sicer piše
4 mm, vendar za začetek raje odpilite 3 mm
in s poskušanjem ugotovite kdaj je v redu.
Vzvod 8 mora biti na mestu naieganja na
ekscenter res raven, seveda to velja tudi za
ekscenter. Sam sem izdelal vzvod iz trde
plastike. Da je ne boste iskali po speciali¬
ziranih trgovinah, vam zaupam, da so neka¬
teri plastični pladnji za serviranje iz ravno
pravega materiala. Še nekaj besed o poten¬
ciometrih. Če se neradi vrtijo, jih pazljivo
odprite in očistite ležaj, nato pa potencio¬
meter zopet sestavite in zalepite z UHU
plus lepilom, seveda pa bo dobro tudi
kakšno drugo dvokomponentno lepilo.

Če so potenciometri, ki jih imate, dru¬
gačni od narisanih, jim morate prilagoditi
krmilni mehanizem, v vsakem primeru pa
morate imeti za vsak potenciometer po dve
kovinski matici. Os potenciometra skraj¬
šajte za dolžino v 10 mm, nato pa lahko
mehanizem sestavite in popravite, če je
kaj narobe. Ko ste končali krmilne mehaniz¬
me, se lahko lotite izdelave ohišja. Izdelamo
ga iz 1,5 mm Al pločevine, ki jo ukrivite v
primežu. V pločevini še ni odprtin. Na obeh
straneh ohišje zapremo z rebroma iz trde
vezane plošče, ki ju dobro zalepimo na
aluminij. Pri žaganju odprtin in pri točka-
nju lukenj si pomagajte s krmilnimi meha¬
nizmi, ki jih vstavite od spodaj v odprtino,
jih naravnate, nato pa zatočkate luknje za
vijake M3. Tako bodo luknje res tam kjer
morajo biti. Odprtine za anteno, stikalo in
kristal morate prilagoditi elementom, ki jih
imate namen vstaviti v ohišje, zato nisem
predpisoval kot. Prav tako morate prilagoditi
odprtino za instrument. Ta, ki je kotirana na
načrtu, je predvidena za Iskrin indikatorski

352  TIM 8 • 79/80

instrument tip OBT 0102. Na ohišju izvrtamo
še luknjo za konektor, prek katerega bomo
polnili akumulator, nato pa izdelamo še dr¬
žalo, na katerega bomo obesili oddajnik, da
vam ga ne bo treba držati ves čas v rokah.

Izdelati moramo še dno ohišja. Naj ima di¬
menzije 1,5 X 130 X 180 mm. V vogalih iz¬
vrtamo luknje 0  3, nato pa zvrtamo na ust¬
reznih mestih zgornjega dela luknje 0  2,4
in vanje vrežemo navoj M 3. Tako bomo
lahko dno privili z vijaki. Kdor želi, lahko
oddajniku na stranicah privije še opiati iz
plastike. Sam sem uporabil tudi za te opiate
navaden kuhinjski pladenj. Iz istega mate¬
riala je tudi pokrov krmilnih mehanizmov,
ki pa ga nisem narisal posebej, ker mislim,
da ni potrebno. Vsak ga bo pač prilagodil
ohišju ter seveda krmilnim mehanizmom.

daljinsko

vodenje

Jan I. Lokovšek

»NE DELA (II)«
ODDAJNIK

Uvod

Redkeje se je zgodilo, da oddajnik ni delo¬
val; največkrat je deloval slabo. Da ni de¬
lovala starejša verzija, je nedvomno kriva
tudi tiskarska napaka v Timu, ko so bile
pri digitalnem koderju (v načrtu) narobe
obrnjene diode. Izkušnja uči, da le majhen
del prebere popravek!

No, večini je oddajnik deloval, niso pa bili
vsi zadovoljni z njim. Naj naštejem nekaj
najbolj pogostih nevšečnosti, ki so pestile
mladi modelarski svet:

— slab doseg,

— oddajnik »podivja«,

— oddajnik »meša kanale«,

— oddajnik je nezanesljiv; dela, ne dela,
pa zopet dela itd.

Uporabil sem kar besede tistih, ki so pri¬
hajali k meni po pomoč.

Opazil sem tudi neverjetno iznajdljivost
nekaterih. Kljub svojim mladim letom so se
potrudili in našli svoje tehnične rešitve, ki
se jih nismo domislili tudi starejši, kar po¬
meni, da je bil TIM v tej smeri uspešen.
Lotimo se problemov po točkah.

Izbira materiala

Pri izbiri se niste veliko motili, razen pri
izbiri dušilk in kvarcev. Najboljše so še
vedno dušilke na šestcevnih jedrih. Neka¬
terim, ki so uporabili že narejene (TV —-
Iskrine), je oddajnik zanihal na 9 MHz na¬
mesto na 27 MHz. Najbolj važna je dušilka I

v vezju oscilatorja in za slednjo pazite, da i

bo res ustrezna. Če oddajnik niha na 9 MHz, <

lahko izmerite celo dobro VF moč, toda I

sprejemnik (dober) je »gluh«. f

Pri kvarcih moram ponovno opozoriti na
frekvenčno področje, saj je bilo že nemalo
lomov modelov ravno zaradi tega, ker so
modelarji uporabljali kvarce za področje, ki
;  je namenjeno CB-ju. Frekvenca oddajnega
kvarca mora torej biti med 26,960 in
27,070 MHz. VF transistorji niso hudo kri¬
tični, saj vezje deluje z zelo široko izbiro
transistorjev. Spreminja pa se seveda VF
moč, izkoristek in poraba. Meni se je v vez¬
ju najbolje obnesla kombinacija 2N708 za
oscilator in BFJ 17 za VF izhod. Pri tem sem
preizkušal veliko drugih tipov (2N3866,
2N3553 itd.), tako da vam predlagam zares
omenjeno ne nazadnje tudi zato, ker ima
boljši izkoristek.

TIM 8 • 79/80 3 5 3

nezanesljivost, saj je sicer oddajnik deloval
naravnost imenitno, dokler seveda je.

O vgradnji smo v pretekli številki že veliko
povedali, prav tako tudi o izdelavi sistemov
za dajanje povelj, katere je tovariš Klenov¬
šek zelo dobro opisal.

Pri ohišju se bomo zato pomudili le krajši
čas. Ker je eden od modelarjev zares ele¬
gantno rešil svoj problem, bi želel opisati
njegov pristop. Stranice je izdelal iz debelej¬
še vezane plošče. Obe stranici je najprej
nalepil na tanko penasto gumo in oblekel z
umetnim usnjem. Zgornja in spodnja stra¬
nica sta bili iz pločevine, lepo pobarvani.
Detajl te rešitve sem skiciral na sliki 7.

Izdelava ploščice in vezja

Večina ploščic je bila lepo izjedkanih. S
spajkanjem sem bil manj zadovoljen, šibka
točka večine modelarjev pa je navijanje
tuljav. Neposredna posledica slabega (reci¬
mo raje grdega) navijanja je manjšanje VF
izhodne moči oddajnika. Pri dobrem navija¬
nju bi na priključku za anteno namerili
(skoraj) enako moč kot na kolektorju VF
izhodnega transistorja. Pri nekaterih pa sem
nameril celo za dve tretjini manj!

O dobrem spajkanju smo veliko že govorili
pri sprejemniku in slabi (»mrzli«) loti so
eden glavnih vzrokov, da je delovanje od¬
dajnika nezanesljivo. Pri tem je zanimivo,
da prednjačijo ne toliko loti na ploščici, kot
bi pričakovali, ampak tisti na potenciome¬
trih, stikalih itd.

Vgradnja v ohišje _

pločevina

Slika 7. Detajl dela ohišja oddajnika (presek)

Pri starejšem oddajniku smo imeli ločen
VF in NF del. Dobro razporeditev v škatli
oddajnika zanj prikazuje slika 8.

Tukaj je bilo »največ greha«, kar je razum¬
ljivo, saj je bil ta problem v preteklih letih
puščen ob strani, skoraj neopisan in popol¬
noma prepuščen idejam posameznikov. Sa¬
mo nekaj modelarjev se je znašlo, nekateri
Prav dobro, zato pa sem v večini primerov
dobil v roke škatlo, v kateri sta na (več¬
krat podaljšanih) žičkah opletala(l) VF in
NF modul. Baterije so kratke stike delale
seveda posebej, ravno tako nepritrjene. Ne¬
kateri spoji na žičkah niso bili niti izolira¬
ti- V posmeh »pridnim« pa je nemalo takih
oddajnikov delovalo (občasno!) izvrstno, do¬
kler ni prišlo do kakšnega stika. Našteti
Problemi so bili zopet eden od vzrokov za

Slika 8. Razporeditev v oddajniku z ločenim VF
in NF delom

354  tim 8 • 79/80

Vsekakor pa naj bo vsak del dobro pritrjen,
kar posebej še velja za oba modula in ba¬
terije. Prilepite, privijte, kakorkoli, samo do¬
bro pritrdite!

Baterije oziroma akumulatorčke izolirajte,
sicer bodo kratki stiki s kovinskim ohišjem
storili svoje. O tem pričajo žalostne izkuš¬
nje. Za izoliranje lahko uporabimo ustrezno
PVC cev, če ni te, pa kar izolirni trak.

V naših trgovinah imamo že lepo izbiro naj¬
različnejših lepil tako za kovino kakor tudi
plastiko. To so UHU-PLUS, UHU-Ultra, Sta-
bilit expres, razna poliestrska lepila itd.
Tudi s silikonskim kitom lahko lepite, sled¬
nji dobro drži, pa tudi enostavno je odle¬
piti. Ker je elastičen, z njim pritrdimo le
baterije in kakšen modul, ne pa delov ohiš¬
ja med seboj.

Šele potem, ko je ohišje izdelano, pritrjeni
krmilni sistemi, baterije in modula, se loti¬
mo povezovanja. Tudi ta postopek je bil za
marsikoga pretrd oreh, saj je cel kup žičk:
masa, +, NF signal, po tri žičke za vsak po¬
tenciometer nato stikala itd., itd. Zmote tu¬
kaj so katastrofalne za nekatere elemente
(transistorje), baterije in še kaj. Zato si
najprej priskrbimo čim več raznobarvnih
mehkih(l) žičk. Povezujemo lepo po vrsti. Za
maso uporabimo žico večjega premera. Prav
vse mase naj se končujejo v točki »M«
(sl. 8) in to minus pol baterije, masi NF
in VF dela, posebno še slednjega(l). Ta toč¬
ka »M« naj bo čim bliže anteni in dobro
spojena s kovinskim ohišjem. Če delate
ozemljitve po svoje, se zna primeriti, da
oddajnik »podivja«, t. j. zaniha. VF tokovi se
»sprehajajo« po žičkah, v zankah se indu¬
cirajo napetosti, ki motijo delovanje, saj
vemo, da je v ohišju cel kup žičk. Zaradi
tega naj bo ozemljitev VF modula čim kraj¬
ša.

Pojav nihanja (parazitnega, t. j. neželenega)
opazimo na obnašanju servomehanizmov.
Krmilne ročice se tresejo in se »vozijo«
brez vsakega reda sem in tja. Ne zamešajte
tega pojava s tistim, ko napajate oddajnik
iz usmernika. Takrat vse dela, pač pa ser-
vomehanizmi brenčijo, kar je posledica »bru-
ma« usmernika.

Zatem vežemo napajanje, po možnosti z
žičko rdeče barve. Sledi vezava NF signala,
potenciometrov in stikal. Vsako žičko vle¬
cite in spajkajte posebej, da jih ne zamešate
med seboj. Zmote so najbolj usodne pri ve¬
zavi potenciometrov. Če se zmotite, lahko

pri vključitvi uničite pripadajoči transistor
v NF modulu. Takrat odpove celo en kanal
pred tem potenciometrom in prav vsi za
njim. če bi narobe spajkali tretji potencio¬
meter, bi deloval le še prvi kanal!

Če pa ste nerodni in naredite kratek stik
na maso z žičko za NF signal, bo »odneslo«
PNP transistor v koderju.

Kar zgrozili bi se, kaj vse se lahko primeri
in kakšne posledice ima. Ta hip imamo v
oddajniku še vedno cel šop žičk, ki ople¬
tajo sem in tja. Povežemo jih v snop. Naj¬
preprosteje je uporabiti plastični lepilni trak
ali objemke na zadrgo.

Uglaševanje _

Kakor smo rekli že prej, oddajnik deluje ta¬
koj, le dometa še ni in nevtralni položaji
ne ustrezajo. Preden uglašujemo nevtralne
položaje, poskrbimo, da bodo drsniki poten¬
ciometrov zares v sredini, šele nato gremo
vrtet trimerpotenciometre.

Kaj se lahko primeri v nasprotnem primeru?
Če se pri vodenju drsnik preveč približa
sponki, ki je vezana na +, velikost signala
upade tako, da se le-ta (edini!) impulz »iz¬
gubi« oziroma upade tako, da ne gre več
naprej prek diod. Praktično to pomeni, da
lahko ta kanal izpade, drugi pa se pomak¬
nejo naprej. Če se je to zgodilo na drugem
potenciometru, potem nenadoma (pri dolo¬
čani legi drsnika drugega potenciometra)
drugi kanal izpade, tretji postane drugi, če¬
trti postane tretji. Ko premaknemo krmilno
ročico (drsnik) za drugi kanal spet nazaj,
je zopet vse v redu. Tako ta pojav opazimo
v delovanju celega sistema za daljinsko vo¬
denje. Mladi amater pravi, da oddajnik
»meša« kanale. To se čudno sliši poznaval¬
cu RC naprav, vendar ta opis še najbolj
ustreza temu pojavu. Kako pa ugotovimo,

a) b)

Slika 9. Vezava stikala za zamenjavo smeri hoda
na potenciometru za dajanje povelj

TIM 8 • 79/80 355

če je drsnik zares na sredini? Najbolje in
najenostavneje s stikalom za zamenjavo
smeri hoda, če §te ga vgradili. Ker potrebu¬
jemo le eno dvojno menjalno stikalo, je to
cenen in vendar zelo koristen dodatek od¬
dajniku. Vezava je narisana na sliki 9.
Preizkušamo v delujočem sistemu za daljin¬
sko vodenje. Ko premaknemo stikalo, se
krmilna ročica servomehanizma ne sme pre¬
makniti. če se, potem naravnamo os po¬
tenciometra tako, da se ne. Nato pa pritrdi¬
mo (fiksiramo] krmilno ročico v oddajniku
v nevtralni legi. Šele ko smo to storili, za¬
vrtimo ustrezni trimerpotenciometer tako,
da bo tudi krmilna ročica servomehanizma
prišla v nevtralno lego.

O uglaševanju VF dela sem veliko napisal
v prejšnji številki Tima. Ugotovitev pa je
nedvoumna. Vsi oddajniki, ki so imeli slab
doseg, so ga imeli zaradi neuglašene an¬
tene!

Zdaj gre pa zares. Ustavilo se vam je. Po
vašem prepričanju ste naredili vse tako, kot
»v Timu piše«, pa vendar ne dela in s svo¬
jim znanjem ste pri koncu. Morda je kriv
kak element (upor, transistor), kakšna dioda
narobe obrnjena, saj vemo, da tudi naši re¬
viji rad ponagaja tiskarski škrat. Kako to
ugotoviti?

Znamo meriti električne napetosti in podob¬
no kot pri sprejemniku sklepamo. Takšna
napetost mora biti. če je, je v redu; če ni,
potem zakaj ni. Tale »zakaj« je najvažnejši.
Torej merimo. Najprej porabo. Med sponko
antene in mase vežemo za čas meritve upor
vrednosti od 39 do 46 Ohmov. Ko ni kvarca,
je poraba majhna, približno med 25 in
30 mA. če sklenemo stikalo S, se poveča
še za 10 do 15 mA. Ko vtaknemo kvarc kri¬
stal v podnožje, se poveča na približno
80 mA oziroma 130 mA, ko je stikalo (za
večjo moč) sklenjeno. Te podatke sem do¬
bil (izmeril) pri napajanju z 9,6 V. Pri dru¬
gem napajanju in drugih transistorjih (T10
in  T11) se tudi malo razlikuje, Všekakor pa
je manjša od 200 mA.

Če se poraba ne poveča, ko vtaknemo kvarc,
to pomeni, da oscilator ne niha. Napaka je
lahko v VF delu ali pa je slab kvarc.

Lotimo se merjenja napetosti. Na sliki 10
j e  shema oddajnika z vpisanimi izmerjeni¬
mi vrednostmi napetosti. V okvir sem dal
vrednosti, ki se spremenijo potem, ko vtak¬
nemo kvarc.

5.

to

Slika 10. Napetosti oddajnika TIM XIX

356  tim 8 • 79/80

Naj še opozorim na možne pomote. Pri mer¬
jenju takrat, ko dela VF del, posebno pa
še, če bi imeli izvlečeno anteno, lahko ne¬
kateri instrumenti narobe kažejo. To so
predvsem univerzalni merilni instrumenti in
tisti z vgrajenimi ojačevalniki, saj se zaradi
močnega izsevanega polja marsikaj inducira
in nato usmeri v instrumentih samih. Zato
ne dajemo v času meritev na oddajnik an¬
tene ampak ga obremenimo z uporom!

Pri ugotavljanju napake vedno poskusimo
logično sklepati. Če izmerimo na zener dio¬
di samo 0,7 V, potem je le-ta prav gotovo
narobe obrnjena, saj je padec na diodi v pro¬
pustni smeri ca. 0,7 V. Če npr. na bazi tran-
sistorja T4 izmerimo kar 3 V, je slednji go¬
tovo uničen, saj je napetost med bazo in
emiterjem lahko največ 0,7 V. Zopet pome¬
rimo na kolektorju T1. Če je približno 3 V,
pomeni, da multivibrator niha (pozor! na bazi
je takrat — 0,5 VI). Preverimo lahko tudi s
slušalko. Če je ta napetost nič ali pa 6 V,
to pomeni, da multivibrator ne niha in zato
ne dela cel NF del.

Majhne razlike od navedenih niso pomem¬
bne. Sam sem vgradil 6,8 V zener diodo,
vendar je njena »prava« vrednost 6,5 V. To
ni tako pomembno in zaradi tega oddajnik
še vedno dobro dela.

NF signal lahko spremljamo s slušalko, ka¬
teri vežemo zaporedno kondenzator 0,1 pF
in vse od multivibratorja do oscilatorskega
transistorja.

Pri popravilih pazite, da predhodno vezje
izključite. Če začnete spajkati po vezju med
delovanjem, se bo zelo verjetno »poslovi¬
lo« veliko transistorjev.

Merjenje porabe pove še nekaj. Morda ne
deluje izhodna stopnja in v tem primeru je
poraba majhna, približno 30 do 50 mA. Tak
oddajnik, ki sem ga dobil v popravilo, je
začuda celo deloval na nekaj metrov! Vča¬
sih pa se vendarle primeri, da kak oddajnik
zaniha, posebno če ga napajamo z večjimi
napetostmi (13,5 do 15 V). Takrat servome-
hanizmi niso »pokorni«, zopet imamo ob¬
čutek, da oddajnik »meša« kanale, pa če¬
prav smo NF del uredili, kot je treba. Po¬
jav izgine, ko primemo anteno z roko ali
pa jo izvlečemo. Pomaga upor, ki ga vežemo
med sponko »M« in anteno. Njegova vred¬
nost naj bo 1 KOhm. če pojav še ne izgine,
njegovo vrednost zmanjšujemo, dokler ne
izgine. Vrednost lahko znižujemo vse do

300 Ohmov za paličasto oziroma 150 Ohmov
za »CLC« anteno.

Oddajnik lahko »meša« kanale tudi, če je
kak potenciometer za dajanje povelj slab,
t. j. če drsnik zgublja stik, če so slabe dio¬
de ipd. V prvem primeru nenadoma izpade
kak kanal, pri slabi diodi pa en kanal »iz¬
gubimo«, en postane nenavadno dolg in ko
ga »ulovimo«, nenadoma opazimo, da nanj
vplivata dva potenciometra, ne le eden! Svo¬
je prispeva tudi prenizka napajalna nape¬
tost, če smo vgradili eksponencialno vode¬
nje ali mešalnik, saj integrirano vezje 741
v mešalniku tudi zahteva svoje.

Vzdrževanje  _

Oddajnik zahteva malo nege razen običaj¬
nega polnjenja baterij akumulatorčkov. An¬
teni privoščimo malo VVD-40, prav tako tudi
potenciometrom. Potenciometri so tudi edi¬
ni del, ki potem, ko se obrabijo, delajo pre¬
glavice. Povprečnemu modelarju trajajo od
dveh do treh let, potem pa začnejo naga¬
jati, t. j. oddajnik postane nezanesljiv. Po¬
maga edino zamenjava, saj razni »sprayi«
zaležejo le za krajši čas. Drugače pa od¬
dajniku škodijo, podobno kot sprejemniku,
vročina, tresljaji, voda itd. Dostikrat mode¬
larji vozijo v dežju. Ko začne voda prodirati
v notranjost, se najprej začnejo premikati
nevtralni položaji, kmalu nato pa naprava
popolnoma odpove. Tako se obnaša tudi, ko
oslabijo baterije. Zato ni odveč imeti v od¬
dajniku instrument za indikacijo. Vežemo ga
kot V-meter. če je to Iskrin 100 uA indika-
torski instrument, mu vežemo zaporedno
upor lOOkOhm za 9 V napajanje. Tako vsaj
vemo, kaj je narobe, ali so to baterije ali
kaj drugega.

Včasih se odlomi kakšna žička s 'potencio¬
metra, če je le-ta gibljiv. Izmerimo še iz¬
hodno moč, visokofrekvenčno. Podatki to¬
varniških naprav so namreč dvoumni. Tam
po navadi piše: moč 1,2 W ali celo 1,5 W.
V bistvu podajajo enosmerno moč. Pri na¬
šem oddajniku znaša ta 9,6 V X 0,13 A =
= 1,248 W), pri večji moči. VF izhodna moč
je nekaj čisto drugega. Pri teh »močnih«
oddajnikih sem nameril samo 0,4 W (Sim-
prop-Contest), 0,5 W (Varioprop Expert) do
največ 0,8 W (Multiplex-Prof.).

Za merjenje moči si naredimo preprosto
vezjo, ki ga prikazuje slika 11.

TIM 8  • 79/80 3  5  7

A

"M"

1,5 nF 1,5 nF

■* 1  r "

36

1W

D

-rtfPSfc-

A

AA 113

X

22nF

©

20 KO./V

Slika 11. Vezje merilnika VF moči

Na sliki so tudi že vpisane vrednosti ele¬
mentov. Ta merilnik priključimo na sponki
masa (»M«) in antena. Na V-metru odčitamo
napetost. Moč je seveda povezana s to na¬
petostjo in večja napetost pomeni tudi več¬
jo moč, toda ne sorazmerno. Pomagamo si
s tabelo:

Tabela

Izmerjena moč je odvisna tudi od napajalne
napetosti. Za različne vrednosti emiterskega
upora R18 in napajalne napetosti so podatki
v naslednji tabeli:

Izhodna moč [mW], poraba [mA]

Izmerjena moč je tista, ki jo je oddajnik
SPOSOBEN dajati. Če pa jo bo RES dajal,
je odvisno od ANTENE, če je prav uglašena.
Še več o tem prihodnjič, ko bomo poskusili
izračunati doseg naše RC naprave!

Sicer je z oddajnikom vedno manj težav kot
s  sprejemnikom in če ne boste pretiravali,
vam bo »zvesto služil« daljši čas.

elektronika

Božo Ropret

DIGITALNI
MERILNI
SISTEM (II.)

Usmernik

Usmernik, ki bo nameščen poleg števca im¬
pulzov, bo napajal tudi vse ostale module,
ki jih bomo priključili na to enoto. Nekateri
moduli bodo potrebovali tudi negativno na¬
petost, zato mora usmernik dajati +12 V
in — 12 V. Napetost je lahko tudi nižja, ven¬
dar ne manjša od 9 V. Zelo važno pa je, da
je čim bolj konstantna. Izhodna napetost mo¬
ra biti neodvisna od obremenitve in od spre¬
memb omrežne napetosti. Obremenitev se
namreč pri števcu impulzov zelo spreminja,
saj je v glavnem odvisna od števila vključe¬
nih segmentov na displeju. Poraba ostalih
vezij pa je zelo majhna, saj je uporabljena
CMOS logika, linearna vezja pa tudi nimajo
velike porabe. Displeji porabijo maksimalno
okrog 200 mA, za ostalo vezje pa bomo
predvideli maksimalni tok 100 mA. To na¬
rekuje gradnjo usmernika, ki bo dajal tok
300 mA na 12 V. Pri negativni napetosti ne
potrebujemo tako velikega toka, zato zado¬
stuje, da usmernik dimenzioniramo za mak¬
simalni tok 100 mA.

Na slikah 6 in 7 je prikazano vezje stabili¬
ziranega usmernika, ki je nekoliko kompli¬
ciran, vendar daje dobre rezultate. Naprav¬
ljen je s pomočjo dveh operacijskih ojače¬
valnikov. Zgornji operacijski ojačevalnik
primerja z delilnikom (R7, R8, R9) zmanjša¬
no izhodno napetost z napetostjo zener dio-

358  TIM 8 • 79/80

Usmerniška ploščica

Način pritrditve stikal in ploščic tiskanega vezja


Pogled na celoten sistem

i DIGiTAL.NI MERilNi SISTEM

prek

0

rešet

% števec

vro<1

m

Zadnja stranica

Čelna plošča

TIM 8 • 79/80 359

de in prek transistorjev T1, T2 popravlja na¬
pako izhoda. Spodnji operacijski ojačevalnik
pa uravnava negativno napetost tako, da je
enaka zgornji. Takšen usmernik je bil upo¬
rabljen v prototipu števca impulzov, vendar
pa zahteve niso tako velike, da ne bi mogli
uporabiti enostavnejšega usmernika. Na
istem tiskanem vezju lahko sestavimo tudi
enostavnejšo varianto. Opustimo operacij¬
ska ojačevalnika ter vse elemente, ki so na
načrtu desno od njiju. Ostaneta naj le še
kondenzatorja C2 in C4. Vzporedno kon¬
denzatorjema C1 in C3 priključimo zener
diodi z napetostjo 13 V. Obe morata biti
enako obrnjeni kot ZD1 v načrtu. Upora R1
in R2 zmanjšamo na vrednost 270 Q, da
oskrbimo zener diodi z zadostnim tokom.

Verjetno se bo večina odločila za to drugo
enostavnejšo verzijo, ker se dvojni opera¬
cijski ojačevalnik v enem ohišju z osmimi
nožicami težje dobi kot dve zener diodi. Za
naš sistem bo tudi ta usmernik zadosti do¬
ber, saj smo se odločili, da ne bomo stre¬
meli za veliko točnostjo. Transistor T1 je
potrebno hladiti z majhnim hladilnikom v
obeh variantah vezja.

Izdelava digitalnega števca impulzov

Vsa vezja, ki bodo nameščena v prvem mo¬
dulu, bomo sestavili na treh ploščicah ti¬
skanega vezja. V nadaljevanju so podana le
tiskana vezja za števec impulzov s slike 4.
Za drugo varianto pa bo moral tiskano vez¬
je narisati vsak sam, kar pa verjetno ne bo
predstavljalo prevelikih težav.

Števec impulzov sestavimo na dveh plošči¬
cah. Na eni bodo vsa tri integrirana vezja
in transistorji, na drugi pa displeji, LED dio¬
da za prekoračitev ter upori za segmente
in decimalne pike.

Obe ploščici sta enako veliki, da lahko z
distančniki pritrdimo eno nad drugo. Načrti
tiskanih vezij so narisani na slikah 8 in 10,
montažni načrti pa na slikah 9 in 11.

360  TIM 8 • 79/80

Slika 10. Tiskano vezje za displeje

Ko obe vezji sestavimo ter med seboj spo¬
jimo identične signale, ostane nepovezanih
še osem sponk. Dve (+ in —) priključimo
na usmernik (+12  V, masa), PRENOS,
VHOD in REŠET signale pa priključimo na
vhodno petpolno mikrofonsko vtičnico. Raz¬
poreditev signalov na mikrofonski vtičnici
je prikazana na sliki 12. Ta mora biti točno
določena, ker bo prav taka tudi na enotah,
ki bodo priključene s kablom na ta modul.

Slika 12.

Razpored signalov

VHOD

REŠET PRENOS

/o ° \

-H2VMO ° j -  12. V

Celotno povezovalno shemo vidimo na sli¬
ki 13. Iz nje lahko razberemo, da je signal
VHOD povezan na še eno vtičnico ter da
je z uporom pripet na potencial + 12 V. To
dvoje služi za enostavno priključitev mehan¬
skih ali fotouporovnih stikal prek samo
dveh žičk. Za drugo vtičnico uporabimo mi¬
niaturno vtičnico, kakršna služi za vključitev
slušalk pri transistorskih sprejemnikih. Te
vtičnice so zelo prikladne, ker so majhne
in zadosti kvalitetne, poleg tega pa se pri
nas skupaj z vtiči zelo lahko dobijo. Za roč¬
no upravljanje s števcem impulzov imamo
še tipki REŠET in SPOMIN. S tipko REŠET
v kateremkoli trenutku števec postavimo v
ničelno stanje. Stikalo SPOMIN pa služi za ,
izključitev spominov za displej. To omogo- j
ča sprotno zasledovanje stanja števcev in
je torej primerno le za počasno štetje.
Preostale tri priključke lahko uporabimo za
vključevanje decimalnih pik. Te lahko slu¬
žijo za lažje odčitavanje z displeja, če jih
vklapljamo s preklopnikom za območje. Ker
je pri modulni gradnji to nekoliko teže iz¬
vesti zaradi dodatnih žic in večjih preklop¬
nikov, pri prototipu decimalnih pik nismo
uporabili.

Sliki 14 in 15 prikazujeta tiskano vezje
usmernika ter montažni načrt za tiskano
vezje. Spisek materiala za usmernik je na¬
veden v posebni tabeli. Za ostale načrte pa
so vrednosti oziroma oznake označene kar
v načrtu. Za drugo, enostavnejšo izvedbo
usmernika ni podan poseben spisek elemen-

TIM 8  • 79/80 361

220 V"

Slika 13, Blok shema

tov, ampak morate sami izbrati potrebne
elemente. Tudi za enostavnejši usmernik
lahko uporabimo isto tiskano vezje kot za
zahtevnejšo izvedbo, ie da bo desni del pra¬
zen, Kdor ne more dobiti integriranega vez¬
ja LM5558, lahko uporabi katerakoli druga
dva operacijska ojačevalnika, le da bo mo¬
ral spremeniti tiskano vezje.

Celotno vezje, vključno s transformatorjem,
hioramo vgraditi v primerno ohišje. Zelo pri¬

merno je ohišje tip A27, ki ga po dosti niz¬
ki ceni izdeluje Vojislav Šunko. Naročite ga
lahko po povzetju na naslov: Servis za
elektroniku, Vojislav Šunko, 51300 DELNICE,
Supilova 60. To ohišje je izdelano iz Al plo¬
čevine in ima dimenzije 120 X 120 X 60 mm.
Seveda lahko podobno ohišje izdelate sami
ali pa uporabite kakšno drugo.

Na čelno ploščo ohišja vgradimo obe vtič¬
nici, tipko, stikalo ter napravimo odprtini za
displej in LED diodo. V prototipu so vsi ti
elementi prilepljeni na čelno ploščo z dvo-
komponentnim lepilom za kovine, da je iz¬
delava čim enostavnejša. Tudi izgled je za¬
radi tega lepši, ker niso potrebni nikakršni
vijaki. Tiskano vezje z displeji pritrdimo na
čelno ploščo tako, da se displeji prilegajo
v odprtine. Pritrditev napravimo z distanč-
niki, ki jih prav tako prilepimo na ohišje.
Na zadnjo stranico pritrdimo le vtičnico za
omrežno napetost (takšno kot pri transistor-
skih sprejemnikih ali brivskih aparatih] in
drsno stikalo za vklop. Namesto vtičnice
lahko uporabimo tudi stalni kabel z vtičem.
Za lažjo izdelavo je priloženih nekaj foto¬
grafij prototipa, ki prikazujejo nekatere de¬
tajle in bodo marsikomu pomagale pri izde¬
lavi njegove napravice.

Uporaba števca impulzov _

Na tem mestu bomo spoznali uporabo štev¬
ca impulzov le kot ročno upravljano samo¬
stojno enoto. Uporabo števca v kombinaciji
z ostalimi moduli bomo spoznali pri upora¬
bi teh modulov.

362  TIM 8 • 79/80

Kot samostojna enota je števec uporabljen
v glavnem le za štetje počasnih impulzov.
Kot dajalnik impulzov nam bodo služile me¬
hanske tipke, magnetna stikala ali fotoupo-
ri. Te dajalnike impulzov vežemo na vhod
števca, paralelno pa jim moramo vezati
kondenzator, ki ima vrednost 100 nF. Ob
vsakem preklopu mehanske tipke ali mag¬
netnega stikala (brezzračna cevka s stika¬
lom, ki se preklopi, če mu približamo mag¬
net) se vrednost števca poveča za eno.
Kondenzator moramo vezati paralelno kon¬
taktom zato, da ne pride do odskakovanja.
V nasprotnem primeru bi lahko ob enem pri¬
tisku števec povečal svojo vrednost za več
kot ena. Tudi fotoupor vežemo na vhod
števca direktno in mu prav tako moramo ve¬
zati paralelno kondenzator 100 nF. Za ta na¬
čin delovanja moramo spomin za displeje
izključiti, da lahko opazujemo spremembe
števca. S tipko REŠET lahko kadarkoli štev¬
ce postavimo v ničelno stanje.

Uporaba števca impulzov je zelo mnogo-
stranska. Naj naštejemo le nekaj uporab za
vsako vrsto stikala. Mehansko tipko lahko
uporabimo za štetje ljudi ali predmetov, če
je montirana na ustrezno mesto. Služi lahko
tudi za preizkušanje spretnosti, ko moramo,
recimo, v čim krajšem času pritisniti točno
določeno število impulzov. Magnetno stika¬
lo lahko montiramo ob obod kolesa, ki ima
na robu nameščen magnet. Na ta način lah¬
ko štejemo število zasukov. Fotoupor pa je
še najbolj primeren za štetje ljudi ali pred¬
metov, ki se pomikajo v koloni. Fotoupor

osvetlimo z ozkim snopom svetlobe in ka¬
darkoli predmeti ali ljudje prekinejo svet¬
lobni tok, se vrednost števca poveča za eno.
Ko število impulzov preseže število 999, se
prižge LED dioda za prekoračitev. Takrat mo¬
ramo števec resetirati, ker sicer ne vemo,
kolikšno je število impulzov, ker ne pozna¬
mo tisočic, števec pa v tem primeru začne
šteti znova od nič.

Štejemo lahko tudi električne impulze, ki
pa morajo amplitudo imeti večjo od polo¬
vice napajalne napetosti, vendar pa ne višje
od napajalne napetosti števca impulzov.

Vukadin Ivkovič

Uporaba transistorjev

DETEKTOR

Detektor je sprejemnik, na katerem vsi za¬
četniki radioamaterji pridobivajo prve iz¬
kušnje iz radiotehnike in na podlagi katerih
kasneje izdelujejo svoje prve sprejemnike.
Detektor je od nekdaj ostal isti, le kristalni
svinec s konico, polprevodniško diodo je iz
zastarelega detektorja izločen. Za to diodo
sledi enostaven nizkofrekvenčni NF (ojače¬
valnik za visokoohmske slušalke (2000 do
400 Ohmov). Da bi z diodo zmanjšali uti¬
šanje oscilacijskega kroga, je izvod za pri¬
ključek diode napravljen s približno 1/4 do
1/2 skupnega števila navojev računano od
spodaj navzgor. Ker tu govorimo o detektor¬
skem sprejemniku (slika 1), pogonska nape¬
tost transistorja sploh ni kritična, kot tudi
ne tip transistorja. Na kratko, vzamete lah¬
ko katerikoli NF transistor, napajate pa ga
lahko z napetostjo med 3 in 4,5 V. Shema
vezave detektorja z NF ojačenjem je na¬
risana za NPN transistor, če pa se vzame
PNP transistor, je treba zamenjati polariteto
izvora za napajanje izvora napetosti, v na¬
šem primeru polariteto baterije.


TIM 8 • 79/80 363

Način izdelave

Poglejmo najprej dobro shemo na sliki 6.

10.. 100 pF

D

vo s kondenzatorjem C2 in šele nato na
trim kondenzator C1. Kadar se dve liniji na
shemi nekega elektronskega sklopa sekata,
pa na njunem presečišču ni pike, potem
tu ne gre za spoj, temveč samo za sreča¬
nje dveh zvez. Spoj zvez ali samo križanje
dveh linij označujemo z naslednjimi simboli:

T

0,1 12 jjF

470 pF
100 KR

M -&

InF

*——C

3-4,5 I/

C  +

Na podlagi sheme na sliki 6 smo ugotovili,
da nam je za izdelavo detektorja z NF oja¬
čevalnikom potreben naslednji elektronski
material:

1. Trim kondenzator C1 od 10 do 100 pF
(beri: pikofaradov], ki je označen s C1, nje¬
gov simbol, ki ga bomo poslej srečevali v
vseh shemah, je videti takle:

4. Pojdimo zdaj po shemi na levo. Nekaj
polkrogov povezanih navpično označuje tu¬
ljavo L. Na spodnjem delu, približno na eni
četrtini, je naša zveza spojena s tuljavo.
Simbol za tuljavo izgleda takole:

Slika 10

ali

Slika 7

7 ^

ali


Kot vidite, prek ploščice trim kondenzator¬
ja ni narisana puščica, temveč poševna črta
v obliki črke T, to pa pomeni, da se kapa¬
citeta trim kondenzatorja lahko spreminja
med 10 in 100 pF.

2- Pred trim kondenzatorjem C1 je narisana
antena. Antena je lahko zelo različna glede
na konstrukcijo, vendar jo v vseh shemah
rišemo takole:

Slika 8

l\

A^

Za izdelavo te in podobnih tuljav najprej
izdelamo iz nekaj slojev papirja trši tulec
s premerom 25 mm, potem pa iz VF (viso¬
kofrekvenčne) pletenice navijemo na tulec
90 navojev. VF pletenica je splet nekaj zelo
tankih z lakom ali svilo izoliranih žic. Kdor
nima VF pletenice, lahko uporabi kakšno
tanjšo, izolirano žico. Pri izdelavi tuljave na¬
redimo na prvi četrtini izvod ali nekaj iz¬
vodov vse do polovice navojev. To praktič¬
no izgleda takole:

cilinder iz papirja
25 mm

2

3 - Antena in s tem kondenzator C1 sta spo¬
jna z diodo D in tuljavo L. Takoj lahko
°Pazite, da gre zveza antene in trim kon¬
denzatorja najprej prek linije, ki spaja tulja-

začetek izvodi

Slika 11

konec

Žica se na izvodih ne prekinja, temveč samo
zavije v pentljo s premerom približno 20 mm
in nadaljuje z navijanjem.

364 TIM 8 • 79/80

5. Spodnji konec navitja L je spojen z zem¬
ljo, maso in kondenzatorjem C2; zemlja,
masa ali nulta točka se najpogosteje ozna¬
čuje s temle simbolom:

Slika 12

6. Kondenzator C2, kot vidite, ni navaden
kondenzator. To je kondenzator, kateremu
lahko menjate kapaciteto od 0 do 470 pF,
označujemo pa ga za razliko od trim konden¬
zatorja s temle simbolom:

Slika 13

7 "

To je torej kondenzator spremenljive ka¬
pacitete.

7. če se podamo še naprej desno po shemi,
naletimo na polprevodniške diode D, o ka¬
terih že nekaj vemo. V praksi bomo srečali
veliko število različnih diod, vendar se obi¬
čajno uporablja za naše sprejemnike silici¬
jeva ali germanijeva dioda. O diodah bomo
še govorili, za zdaj si oglejmo le njihov
simbol.

8. Za diodo D je vezan med maso in diodo
upor od 100 kQ (beri: kiloohmov). To je
upor, kateremu se upornost ne menja, stal¬
no ostaja 100 klž, zato se upori, ki imajo
stalno isto upornost, na shemi prikazujejo
takole:

Slika 15

9. Za uporom je vzporedno vezan kondenza¬
tor s kapaciteto 1 nF (beri nano farad). Tudi
to je elektronski element, ki ima stalno
kapaciteto 1 nF. Vsi kondenzatorji s stalno
kapaciteto so za razliko od tistih, katerim
se kapaciteta menja, narisani na elektron¬
skih shemah takole:

Slika 16

i

in jih imenujemo blok kondenzatorji.

V seriji z blok kondenzatorjem 1 nF in osta¬
limi elementi je vezan drugi blok konden¬
zator s kapaciteto 0,12 pF (beri mikro fara¬
da). Zatem pridemo do upora 470 kQ, ki je z
enim koncem vezan na blok kondenzator

0,12 pF in na transistor T, z drugim pa na
negativni pol baterije za napajanje.

10. Blok kondenzator 0,12 i.iF je zvezan prek
baze s transistorjem T. Tudi o transistorju
že vemo nekaj. Kolektor transistorja je ve¬
zan na slušalke, emitor pa direktno na po¬
zitivni pol baterije.

11. Ostale so nam le še slušalke, katere
je najteže nabaviti. Pazite, to niso slušalke,
ki jih imate doma na telefonu. Za te slušal¬
ke prosite kakega starejšega radioamaterja
ali kakega telefonista, da vam jih nabavi.
To sta pravzaprav dve slušalki z visokim
uporom od 2000 do 4000 Q. Kot vsi drugi
elementi imajo tudi slušalke svoj simbol za
označevanje.

Slika 17

Vsi elementi, ki so tu našteti, niso kritični,
se pravi, če nimate upora s kapaciteto j
470 kQ, lahko vzamete tudi manjšega (npr. j
390 kQ) ali večjega (560 kQ). Lahko tudi
kombinirate, na primer: dva upora 50 kfi
vezana v seriji bosta dala upor z upornost¬
jo 100 k£ž. Kadar želimo povečati kapacite- j
to kondenzatorja, bomo vezali dva konden¬
zatorja vzporedno. Za anteno običajno upo¬
rabimo malo daljšo žico, ki je dvignjena
nad zemljo.

Nastavljanje

Ko smo vse te elektronske elemente skrb¬
no, dobro spojili, bodisi s sponkami, bodisi
z lotanjem, si namestimo na glavo slušalke.
Z obračanjem osi oziroma gumba na osi
spremenljivega kondenzatorja C2 izbiramo
radijsko postajo. Ko boste ujeli postajo, bo¬
ste zelo srečni in videli boste, da se vam
je trud izplačal, če pa se zgodi, da signala
ni, ne izgubite upanja, dobro preglejte vse
spoje in videli boste, kje ste zgrešili.

fotografija

Miha Javornik

MAKROFOTOGRAFiJA

Oglasil se je Sandi Rakovec iz Kranja in
zastavil vprašanji. Zvedeti želi, kako izde¬
lujemo barvne fotografije, zanima pa ga tudi

TIM 8 • 79/80 3  65

Slika 1. Vrsti makroobjektivov. Na levi Canon
FD 1 : 3,5/50 mm SSC — normalni makroobjek-
tiv in na desni Canon TS 1 : 2,8/35 mm SSC, po¬
sebni širokokotni objektiv, kjer lahko poljubno
popravljamo (korigiramo] perspektivo (dvojno
perspektivno korigiranje).

Slika 1a. Prerez objektivov Canon FD 1 : 3,5/50
mm SSC na desni in Canon TS 1 : 2,8/35 mm
SSC.

način določanja ekspozicije s pomočjo si¬
vega kartona.

Ker v naši rubriki o barvni fotografiji še
nisem govoril, bom v naslednji dvojni šte¬
vilki skušal strniti nekaj temeljnih ugotovi¬
tev in značilnosti barvne fotografije. Zato
na prvo vprašanje v današnjem sestavku ne
bom odgovarjal, odgovor boste lahko izlu¬
ščili iz sestavka v prihodnji številki. O si¬
vem kartonu sem nekaj misli zapisal že v
drugi številki letošnjega Tima, ker pa nači-
na  uporabe nisem opisal, obljubil pa sem,

da bom postopek prikazal, če bo zanimanje,
obljubo izpolnjujem v nadaljevanju.

Naj še enkrat ponovim! Sivi karton uporab¬
ljamo v primerih, ko moramo zelo natančno
določiti svetlobno jakost. Na prostem, kjer
je močna svetlobna jakost, uporabimo za
pripomoček sivo stran kartona, ki odbija
18 % vpadne svetlobe. Karton postavimo
pred objekt, ki ga želimo fotografirati, tako,
da pada svetloba nanj pod kotom, ki je pri¬
bližen kotu, ki ga tvori površina kartona in
os fotoaparata. Ko smo se prepričali, da na
karton ne pada nobena senca, postavimo
pred karton svetlomer v razdalji 25 cm (pa¬
zimo, da bo vse polje delovanja foto celice
prekrito s sivino kartona). Kazalec na svet-
lomeru nam pokaže srednje osvetlitvene
vrednosti za objekte, ki so sivi (nekontrast-
ni). Te vrednosti ustrezajo pravilni ekspozi¬
ciji, če fotografiramo sive objekte. V pri¬
meru, ko je objekt veliko temnejši oziroma
svetlejši, moramo zaslonko odpreti za 1/2
stopnje in zapreti za 1/2 stopnje, če je ob¬
jekt svetlejši od sive površine kartona. Na¬
vedeni podatki nam povedo, da s pomočjo
sivega kartona lahko določimo zelo natanč¬
ne ekspozicije v primeru, če fotografiramo
le en objekt, ki pa ni kontrasten, če hoče¬
mo zabeležiti na celuloidni trak več predme¬
tov, ki stojijo v različnih razdaljah (prvi,
drugi plan), moramo upoštevati ekspozicijo

366  tim 8 • 79/80

vsakega predmeta in jih nato združiti v ce¬
loto — taki izračuni pa seveda niso zelo na¬
tančni in navadno takega načina ne uporab¬
ljamo. V mračnih prostorih uporabljamo belo
stran kartona. Postopek je enak, vrednost,
ki jo kaže svetlomer, pa moramo petkrat
povečati oziroma odpreti zaslonko še za
2 , 5 — 3 .

Še preden preidemo k obravnavanju današ¬
nje teme, naj vas opozorim, da je v mesecu
februarju izšla težko pričakovana »Velika
knjiga o fotografiji«, ki jo je izdala Cankar¬
jeva založba. Knjiga je v slovenskem pre¬
vodu — edina popolnejša v slovenščini, če
ne celo edina trenutno na našem tržišču.

Bralca popelje skozi čarobni svet fotogra¬
fije, od njenih začetkov, nekaterih najresnej¬
ših fotografij, prek podrobnega prikaza fo¬
tografskih tehnik, barvne fotografije do nad¬
vse potrebnega področja: kako se izpopol¬
njevati v fotografski tehniki (žal je to izpo¬
polnjevanje vse prevečkrat vezano s šte¬
vilnimi denarnimi sredstvi). Vsekakor je to
prepotrebna knjiga o fotografiji. Svetujem
vam, da knjigo preberete, ker vam bo goto-

Slika 2. Meh Toyo 45 G, ki je raztegljiv navzgor
in navzdol — ustvarimo lahko različno perspek¬
tivo z maloslikovnim aparatom (seveda tega ne
moremo primerjati z lastnostmi kamere velike¬
ga formata).

vo izpolnila vrzeli v vašem znanju o foto¬
grafiji. Knjiga je opremljena s kvalitetnimi
umetniškimi ilustracijami — fotografijami,
ob katerih boste lahko izostrili svoj umet¬
niški čut in pogled.

Zdaj pa k naši današnji temi! Prikazal vam
bom nadvse zanimivo področje fotografije,
ki ga imenujemo makrofotografija, včasih
tudi napačno mikrofotografija. Na začetku
moramo opredeliti oba pojma. Prvi nam pred¬
stavlja področje predmetov, ki jih fotogra¬
firamo in izgledajo na posnetku večji ali
enaki kot so v resnici (fotografiranje žuželk,

Slika 3. Princip delovanja predleče: A — ob¬
jekt, B — predleča, C — objektiv, Č — pod¬
ročje ostrine z uporabo predleče, D — pod¬
ročje ostrine brez uporabe predleče, E — film-

semen ipd.). Drugi pojem nam predstavlja
samo območje makrofotografije — fotogra¬
firamo s pomočjo mikroskopa. Posezimo v
območje makrofotografije! Da dosežemo že¬
leni efekt, fotografiramo s pomočjo tubusa,
ki ga vstavimo med objektiv in ohišje foto¬
aparata, oziroma predleče, ki jo navijemo na
objektiv. Pozorni moramo biti na oddalje¬
nost objektiva od ohišja (kadar uporabljam o

TIM 8 • 79/80 3 07

Slika 5, Fotografiramo s pomočjo mikroskopa.

razdalja med zaslonko in filmom # 150 \2
goriščna razdalja objektiva \ 100 /

Slika 4. Način makrofotografiranja brez uporabe
stativa: A — postopek, B — posnetek.

vmesne obročke, oziroma tubus), kajti čim-
dalj je, jakost svetlobe slabi in ekspozicijo
moramo povečati.

Nekaj napotkov: če želimo, da bo predmet,
ki ga fotografiramo, v naravni velikosti (me¬
rilo 1 : 1), moramo objektiv razvleči s po¬
močjo meha za dvakratno žariščno razdaljo.
Tudi objektiv mora biti od predmeta enako
oddaljen. Primer: objektiv, ki ima goriščno
razdaljo 50 mm, razvlečemo še enkrat toli¬
ko — razdalja med zaslonko in filmom je
zdaj 100 mm. Tudi objektiv mora biti od¬
daljen od predmeta fotografiranja 100 mm
— ekspozicijo moramo štirikrat povečati.
Kako izračunamo pravilno ekspozicijo? Pri¬
mer: objektiv z goriščnico 100 mm razvle¬
čemo na 150 mm. Osvetlitev pri normalnih
Pogojih naj ustreza srednji vrednosti 1/60,
zaslonka 8. Povečano vrednost osvetlitve
dobimo s pomočjo formule:

= 2,25

Osvetlitev 1/60,8 moramo povečati 2,25-krat,
kar ustreza približni vrednosti 1/60,4 — 5,6.

Naj zaključim — če razmak povečamo za
50 % vrednosti goriščne razdalje objektiva,
moramo ekspozicijo dvakrat povečati;

— če razmak povečamo za 75%, moramo
ekspozicijo 2,5—3-krat povečati.

V primeru, da imate doma že meh, vam ni
treba preračunavati ekspozicije, ker že ob
nakupu dobite ustrezne tabele. Vsekakor
vam priporočamo uporabo meha in ne vmes¬
nih obročkov, če se mislite ukvarjati z ma-
krofotografijo. Meh je sicer nekaj dražji,
lahko pa poljubno spreminjamo razdaljo,
medtem ko pri vmesnih obročkih tega ne
moremo.

Opozorilo! Kadar fotografiramo z mehom,
vmesnimi obročki ali predlečami, moramo
fotoaparat priviti na stativ, v nasprotnem
primeru bodo posnetki neostri.

368 tim 8 • 79/80

Slika 6. Primer mikrofotografije. Fotografirano
z objektivom Micro Nikkor 55 mm/3,5.

Skušajte analizirati fotografijo!

Slika 7. Vmesni obročki

Predleče

So zbiralne leče, ki jih privijemo na objek¬
tiv. Velikost predmeta, ki ga fotografiramo,
je odvisna od jakosti leče. Posnetki, nare¬
jeni s pomočjo predieč, bodo kvalitetni le v
primeru, če zaslonka ne bo preveč odprta
— fotografiramo samo ob majhnih odprti¬
nah zaslonke (11, 16, 22).

Makroobjektiv

Je poseben objektiv iz velike družine ob¬
jektivov, ki omogoča fotografiranje od bli¬
zu. Z njim dosežemo razmeroma veliko ob¬
močje ostrine z mnogo detajli.

Pomembnejše ugotovitve pri makrofotografi-
ranju: najboljši posnetek bomo napravili s
teleobjektivom srednje goriščne razdalje z
uporabo vmesnih obročkov ali meha. Pri¬
merno bomo oddaljeni od objekta, razmero¬
ma lahko ga bomo povečali, ne da bi se
nam slika popačila. Pri uporabi normalnega
objektiva in vmesnih obročkov (meha) po¬
pačenost prav tako ne bo pretirana, vendar
se bomo morali objektu zelo približati, na¬
sprotno pa, če uporabljamo širokokotni ob¬
jektiv namesto normalnega oziroma tele¬
objektiva, bomo lahko predmet sicer zelo
povečali, vendar bo tudi popačenost zelo
velika.

— Objektiv lahko tudi obrnemo in ga pri¬
vijemo s pomočjo ustreznega adapterja na
ohišje fotoaparata. Objektiv bomo lahko iz¬
ostrili na manjše razdalje. Služil nam bo kot
makroobjektiv. Nekateri proizvajalci v take
namene izdelujejo objektive, ki jih lahko na
ohišje privijemo z obeh strani.

— Pri makrofotografiranju, kjer je potrebna
razmeroma dolga ekspozicija, nekateri fo¬
tografi uporabljajo bliskovko in s tem čas
ekspozicije zmanjšajo — svetlobna jakost
zelo hitro narašča, tembolj se bližamo foto¬
grafiranemu objektu.

Miloš Macarol

KASETNI
MAGNETOSKOPI
ZA ZASEBNO
RABO

Konkurenčna ponudba različnih
sistemov

Na svetovnem tržišču imamo danes pravca¬
to poplavo različnih sistemov priročnih
magnetoskopov. Med njimi bomo našli vsaj
4 vrste kolutnih magnetoskopov s štirimi
različnimi širinami traku (1”, 3/4”, 1/2” in
1/4”] in kar 11 sistemov kasetnih magne¬
toskopov, če upoštevamo tudi dva novejša,
ki bosta prišla v prodajo letos.

Nekateri so profesionalni, a še več je ko¬
mercialnih. Zaradi različne širine traku na
kolutih, zaradi povsem različnih standardov
video kaset in zaradi različnih sistemov za¬
pisa slike in zvoka, posnetkov, ki jih napra¬
vimo z enim od navedenih vrst magneto¬
skopov, ni mogoče predvajati na nobenem
drugem tipu magnetoskopa.

Prednosti standardizacije _

Za šole, katerim je treba zagotoviti tudi
možnost izposojanja ustreznih avdiovizual¬
nih programov (s pomočjo video kaset), je
to velika pomanjkljivost. V Sloveniji smo
se temu izognili s tem, da smo se vnaprej
dogovorili o enotnem opremljanju vseh šol¬
skih enot z VCR magnetoskopi. Tako je
VCR kaseta postala osnovni standard, ki
bi naj poenostavil razmnoževanje in distri¬
bucijo šolskih TV programov za vse šole.

zasebno rabo pa uveljavljanje enotnega
standarda video kaset niti ni tako nujno,
dokler prevladuje intimni nagib, da bi ma¬
gnetoskop uporabljali prvenstveno za zapis
ln  reprodukcijo javnih TV programov ali pa
2a  zapis in reprodukcijo posnetkov z lastno
kamero. V tem primeru vsak magnetoskop

TIM 8  • 79/80 3  69

deluje povsem samostojno. Uveljavljanje
enotnega standarda video kaset v široki
potrošnji bi prišlo v poštev le v primeru,
če bi v doglednem času predvideli pro¬
dukcijo videokasetnih programov in ostalih
didaktičnih pripomočkov za samoizobraže-
vanje in kulturno razvedrilo mladine, delov¬
nih ljudi in občanov. Žal smo temu še do¬
cela nedorasli, sicer ne toliko v pogledu
materialnih razmer, kolikor v pogledu izo¬
brazbene osveščenosti in v pogledu uvaja¬
nja multimedijskih metod v vse oblike vzgo¬
je in izobraževanja.

Tehnični problemi razmnoževanja
kasetnih videogramov _

Sicer pa zaenkrat sploh še nimamo zado¬
voljivih tehničnih rešitev za serijsko raz¬
množevanje kasetnih videogramov. Doslej
poznamo en sam primer kontaktnega raz¬
množevanja kasetnih videogramov po hitrem
postopku, in še to le pri starejšem tipu
japonske video kasete, ki je že v zatonu
(producent tovarna National), medtem ko
vsi novejši sistemi še vedno uveljavljajo
simultano razmnoževanje tovrstnih kaset¬
nih programov v časovnem razmerju 1:1,
kar je sorazmerno drago in zamudno.

Ugodnejšo rešitev tega problema tokrat na¬
poveduje tovarna BASF, ki je razvila nov
LVR sistem (Longitudinal Video Recording).

To je prvi sistem z vzdolžnim zapisom na
8 mm širokem magnetoskopskem traku z 72
vzporednimi sledmi. Po trditvi konstruktor¬
jev je prednost tega sistema prav v tem,
da bo mogoče vseh 72 sledi »prepisati«
v enem mahu. To pa pomeni, da bo »prepis«
enournega programa na trak LVR kasete
mogoče opraviti v pičli minuti. Ta sistem
seveda še ni v prodaji.

Navzlic temu sta zasebnim potrošnikom na
izbiro vsaj dve možnosti, ki jim jih nudijo
obstoječi konkurenčni sistemi priročnih
magnetoskopov.

Bistveni razloček med stacionarnimi in
prenosnimi magnetoskopi _

Na tržišču imamo danes dve različni kon¬
strukciji magnetoskopov za dva različna na¬
čina uporabe:

stacionarni magnetoskopi (v namizni izved¬
bi) z vgrajenim VHF in UHF tunerjem ter
usmernikom za priključek na omrežno na-

370  TIM 8 • 79/80

Slika 1. II. generacija VCR magnetoskopa

petost. Prvenstveno omogočajo zapis po¬
ljubnih TV programov s pomočjo antenske¬
ga TV signala in reprodukcijo na navadnem
TV sprejemniku. Omogočajo tudi priključek
miniaturne kamere za snemanja v notranjih
prostorih in reprodukcijo videokasetnih po¬
snetkov na TV zaslonu;
prenosni magnetoskopi v kompletu z mini¬
aturno TV kamero in z lastnim napajanjem
iz akumulatorske baterije, ki je vgrajena v
ohišje magnetoskopa.

Konstruirani so predvsem za samostojna
snemanja in sprotno elektronsko montažo
posnetkov s pripadajočo TV kamero na po¬
ljubnem terenu.

Prenosni magnetoskopi z elektronsko TV
kamero so najresnejši tekmec ne le ama¬
terskim filmskim kameram za Super 8 zvoč¬
ni film, ampak tudi profesionalnim kame¬
ram za 16 mm film, če gre za profesionalno
izvedbo, kot je npr. prenosni elektronski
snemalni komplet ENG, ki je namenjen
elektronskemu reporterstvu {Electronic
News Gathering).

Elektronska tehnika ima v primerjavi s film¬
sko velike prednosti: deluje popolnoma

brezšumno, posnetkov na magnetoskopskem
traku ni potrebno pošiljati na razvijanje (pri
filmu je to nujno!), ampak jih lahko sproti

montiramo, preverjamo in predvajamo kar
pri dnevni svetlobi na običajnem barvnem
TV sprejemniku.

Za zasebno rabo ne pridejo v poštev pro¬
fesionalne aparature, ki jih zaradi izredne
zahtevnosti konstrukcije izdelujejo le v
majhnih serijah in so zato izredno drage.
Za posameznika so veliko bolj dostopne ko¬
mercialne aparature, zlasti tiste, ki jim je
producent zagotovil velikoserijsko proizvod¬
njo na tekočih trakovih in so zato soraz¬
merno poceni.

Prenosni magnetoskop z najožjim
trakom

Nekaj posrečenih izvedb malih magnetosko¬
pov za zasebno rabo poznamo že iz prejš¬
njih let. Največjo pozornost med amaterji
je že pred nekaj leti vzbudila japonska in¬
dustrija AKAI s svojim presenetljivo majh¬
nim televizijskim snemalnim kompletom, ki
ga sestavljata mali prenosni magnetoskop
in mala televizijska kamera za črno-belo ali
za barvno tehniko. To je še dandanes naj¬
manjša izvedba magnetoskopa in elektron¬
ske kamere. Magnetoskop je resda še ko-
lutni, toda med vsemi edini z najožjim
magnetofonskim trakom, kakršnega sicer

TIM 8 ® 79/80 371

Slika 2. Najmanjša televizijska snemalna garnitura: prenosni kolutni magnetoskop in prenosna TV
kamera z vgrajenim mikrofonom (AKAI)

uveljavljamo pri konvencionalnih kolutnih
magnetofonih (6,35 mm), številni uporabniki
se celo pohvalijo, da namesto originalnega
traku brez težav uporabljajo kar magneto¬
fonski trak, ki je seveda veliko cenejši.

V elektronsko kamero je vgrajen usmerjeni
mikrofon, prav tako pa tudi mali elektron¬
ski monitor s povečevalno lupo. Elektron¬
ski monitor nadomešča optično iskalo,
hkrati pa omogoča sprotno kontrolno repro¬
dukcijo posnetkov. Kamera in magnetoskop
se napajata iz akumulatorske baterije, ki je
vgrajena v ohišje magnetoskopa. Enkratno
Polnjenje zadošča za 25-minutni posnetek
na 30-minutnem kolutu. Za snemanja na te¬
renu je to izredno ugodno. Pri notranjih
snemanjih lahko s pomočjo usmernika oz.
Polnilca akumulatorskih baterij kamero in
magnetoskop priključimo na omrežno nape¬
tost. K temu kompletu sodi še majhen kon-
vertor, ki omogoča reprodukcijo magneto-
skopskih posnetkov na običajnem barvnem
televizorju.

Čeprav imamo danes na tržišču že tudi ka¬
setne prenosne magnetoskope, je ta model
^ed amaterji še vedno zelo popularen pred¬
vsem zaradi majhnih dimenzij, kvalitetne
Uvedbe in izredno domiselnih konstrukcij¬
skih rešitev (izvrstna rešitev elektronskega
re za in miniaturnega monitorja s povratno
sliko). Vsekakor je to izvrstna naprava, ki

omogoča prekvalifikacijo filmskih amaterjev
v elektronske oziroma televizijske amater¬
je. Te aparature so danes resda nekoliko
dražje od opreme za zvočni Super 8 film,
vedeti pa moramo, da posnetke na magne¬
tofonskem traku lahko tudi brišemo in na
isti trak posnamemo nove. Prav tako pa jih
seveda lahko tudi ohranimo za lasten arhiv.

Stacionarni kasetni magnetoskopi za
domačo rabo

Osnovni VCR kasetni magnetoskopi so bili
konstruirani predvsem za rabo v šolah in
njihovih hibridnih sistemih kabelske tele¬
vizije. Za zasebno rabo niso prišli v poštev
ne samo zato, ker so jih proizvajali še v
malih serijah in so bili sorazmerno dragi,
ampak tudi zato, ker je bila delovna hitrost
traku še precej velika, a pri tem je bila
zmogljivost VCR kaset le 30, 45 in 60 mi¬
nut. Za šole, kjer je učna ura dolga le 45
minut, je bilo to čez in čez dovolj, medtem
ko TV gledalci niso imeli možnosti, da bi
na takšno kaseto »posneli« daljše, a zanje
najbolj mikavne oddaje, kot so npr. celove¬
černi filmi, glasbenozabavne oddaje, pre¬
nosi nogometnih tekem. Producenti so se
tega zavedali, zato so konstruktorji iskali
razne tehnične rešitve, da bi povečali
zmogljivost video kaset. Najbolj preprost

372  tim 8 • 79/80

Slika 3. BETACORD magnetoskop z doslej najmanjšo izvedbo video kasete (BETA-format)

izhod so sprva našli v zmanjšanju hitrosti
traku pri »snemanju« in reprodukciji, kar
je seveda nekoliko zmanjšalo kakovost sli¬
ke. Tu so resda bile določene rezerve, ki so
omogočale takšno rešitev. Tako smo dobili
nove VCR magnetoskope z oznako LP (Long
Play) z VCR kasetami enakih dimenzij, ki
pa so imele zmogljivost 60, 90, 120 in 180
minut. Pri teh magnetoskopih so žal morali
menjati tudi sistem zapisa, zato ti magne¬
toskopi z običajnimi VCR magnetoskopi
sploh niso kompatibilni. To pomeni, da po¬
snetkov, ki smo jih napravili na VCR LP
magnetoskopu, ne moremo predvajati z na¬
vadnim VCR magnetoskopom in obratno.

S podobno rešitvijo kot pri VCR LP sistemu
se srečujemo tudi pri SVR sistemu. Pri tem
sistemu je zmogljivost VCR kaset povečana
na 60, 120, 180 in celo na 240 minut. Ome¬
njena sistema pa žal nista imela večje per¬
spektive, kajti pojavili so se novi sistemi
magnetoskopov in video kaset, ki imajo ve¬
like prednosti tako v konstrukcijski izvedbi
kakor tudi v manjši prostornini in priročnejši
obliki video kaset.

Produkcija kasetnih magnetoskopov za
široko potrošnjo _

V razvojnih laboratorijih japonske elektron¬
ske industrije so si vrsto let zavestno pri¬

zadevali izdelati takšen sistem priročnega
magnetoskopa, ki bi bil primeren za masov¬
no produkcijo na tekočih trakovih in s tem
dostopen tudi povprečnemu potrošniku. Te
vneme seveda ni vzpodbujala ljubezen do
potrošnikov sodobnih tehničnih naprav pač
pa ekonomska nuja, kajti kasetni magneto¬
skop je bil trenutno edini artikel, ki bi lah¬
ko nadomestil občuten izpad milijonskih ko¬
ličin televizijskih sprejemnikov zaradi nag¬
lega zasičenja v vseh razvitih deželah, ki so
doslej bile njihov potencialni potrošnik.

Tako se je naenkrat pojavil na tržišču do¬
slej najmanjši model namiznega kasetnega
magnetoskopa (velikost 522 X 394 X 189),
ki sta ga začela množično proizvajati japon-
ska industrijska koncerna Sony in Sanyo,
prvi pod nazivom »BETAMAX«, a drugi pod
nazivom »BETACORD«. V obeh primerih gre
le za lepotni različici povsem enake kon¬
strukcije kasetnega magnetoskopa, pri ka¬
terih že samo ime pove, da uveljavljata
enak sistem video kasete v tako imenova¬
nem BETA-formatu. To je doslej najmanjša
video kaseta (156 x 96 X 25 mm), ki pa
ima pri polni dolžini traku zmogljivost kar
3 ure in 20 minut. Naprodaj so štiri vrste
teh kaset z različno dolgimi vložki traku.

Poleg navedene je kapaciteta ostalih treh:
2 uri in 10 minut, 1 ura in 5 minut ter 30

TIM 8 • 79/80 3  73

%■

Slika 4. VHS kasetni magnetoskop iz produkcije SABA

minut. Kot je razvidno iz gornjih podatkov,
je kaseta podobna žepni knjigi, zato je iz¬
redno priročna tudi za arhiviranje.

Omenjeni model kasetnega magnetoskopa
je prirejen za direktni priključek antene, TV
sprejemnika in male TV kamere za črno-belo
tehniko.

Vgrajeni tuner omogoča nastavitev in zapis
poljubnih programov na osmih različnih ka¬
nalih. Vgrajena digitalna ura s časovnim
programatorjem omogoča tudi avtomatski
zapis poljubnega programa. Mimo normalne
reprodukcije je mogoča tudi reprodukcija
posamičnih slik.

374  TIM 8 • 79/80

Ta model kasetnega magnetoskopa so pro¬
ducenti namenili prvenstveno japonskemu
in ameriškemu tržišču v okviru ZDA. Ker
je za domačo rabo izredno primeren in za¬
radi serijske proizvodnje sorazmerno poce¬
ni, je povpraševanje po njem precejšnje. Po
lanskih podatkih je samo Sony na obeh
tržiščih uspešno prodal kar 400.000 BETA-
MAX magnetoskopov. Očitno je, da je
povpraševanje po teh magnetoskopih na
ameriškem tržišču večje od ponudbe, kajti
v licenčno proizvodnjo sta se naglo vklju¬
čili tudi ameriški tovarni WEGA in FISHER.
Na evropskem tržišču je situacija nekoliko
drugačna. Tu se hitreje uveljavlja VHS —
Video Home Systsm, ki so ga zelo složno
in domiselno razvili ostali japonski produ¬
centi. VHS uveljavlja nekoliko večji model
tako imenovane VHS-kasete (188 X 104 x
X 25 mm) z zmogljivostjo 30, 60, 120 in
180 minut, že po tem bi lahko sodili, da je
le-ta po kakovosti za spoznanje le boljši,
čeprav sta si oba zelo podobna. V prid tej
slutnji govori tudi dejstvo, da je to sistem
kasetnih magnetoskopov, ki ima največ li¬
cenčnih producentov — prek 15. Mednje so
Japonci zelo spretno pritegnili celo najbolj
renomirane evropske producente, kot so
TELEFUNKEN, SABA in NORDMENDE, ter si
tako vnaprej zagotovili uspešen prodor na
evropsko tržišče, kjer je vsa ta leta močno
prevladoval monopolni položaj Philipsa, to
seveda zlasti po zaslugi vsega zahodno¬
evropskega kapitala, ki se je bal konkurenč¬
nega prodora Japoncev.

Bolj kot sam Philips je prodoru japonskega
VHS sistema izpostavljen Philipsov VCR
sistem, ki ga je nadaljnji tehnološki razvoj
v zadnjih petih letih v vsej njegovi izvirno¬
sti samo izpopolnil in logično tudi prerasel.
Res pa je, da tudi Philipsovi konstruktorji
medtem tudi niso počivali, ampak so se
zelo skrbno pripravljali na spopad v tej
ostri konkurenčni borbi, ki ji nikakor ni
kraja. Že lansko jesen (1979) so se pojavili
na berlinskem sejmu elektronike z novim
sistemom kasetnega magnetoskopa, za ka¬
terega je najbolj značilna prva obračilna
video kaseta s kapaciteto 8 ur (2 X 4 ure).
Lahko bi dejali, da je to dvakratni uspeh:
prvi uspeh je že v tem, da bomo dobili vi¬
deo kaseto z doslej največjo kapaciteto;
drugi uspeh pa je v tem, da bi očitno bili
sposobni izdelati video kaseto s četrtcol-
skim trakom (širine 6,35 mm, kakršnega

Slika 5. Shematičen prikaz LVR kasete in nje¬
nega spoja z magnetoskopsko glavo

uveljavljamo pri konvencionalnih magneto¬
fonih), vendar so se raje odločili za kon¬
strukcijo obračilne kasete in se s tem
izognili predelavi večine ostalih sestavnih
delov v konstrukciji magnetoskopa, kar bi
povečalo naložbe v produkcijskem procesu,
hkrati pa kasnitev na tržišču. Tako lahko
verjamemo, da bodo ti magnetoskopi zares
prišli na trg že v letošnjem letu. Seveda je
trenutno težko reči, kateri od navedenih
sistemov bo najbolj prodoren, kajti med
skopimi podatki je lahko še veliko neznank,
a navsezadnje, pomembno vlogo bo tu odi¬
grala tudi konkurenčnost v pogledu cene,
to vsekakor bolj kot kapaciteta same video
kasete.

Izkušnje kažejo, da vsak sistem, brž ko se
pojavi na tržišču, močno prosperira, dokler
ne nastopi novi, boljši in cenejši. Tudi ta
tako imenovani VCC (Video Compact Cas-
sette) sistem z obračilno video kaseto prav
gotovo ni zadnji, ki bi naj bil namenjen širši
rabi.

TIM 8 • 79/80 3 75

Po napovedih znanega producenta magneto¬
fonskih in magnetoskopskih trakov BASF bo¬
do že letos prišli na tržišče prvi magneto¬
skopi z vzdolžnim video zapisom (vsi dose¬
danji namreč uveljavljajo poševni video za¬
pis); odtod tudi ime LVR sistem (Longitudi-
nal Video Recording). Pri teh magnetoskopih
se bomo srečali z najmanjšo video kaseto
(114 X 106 X 17 mm), kajti v njej se nahaja
le en sam kolut z 8 mm širokim trakom,
na katerem je kar 72 vzporednih sledi za
video zapis. Pri tem sistemu vzdolžnega vi¬
deo zapisa se trak nenehno premotava iz
koluta v kaseti na kolut v magnetoskopu in
nazaj, a vseh 72 sledi zadostuje za zapis in
reprodukcijo triurnega programa. Nerodnost
pri tem sistemu je, da se mora trak na
koncu vselej zaustaviti in menjati smer, to¬
da konstruktorji trdijo, da so ta tehnični
problem tako dobro rešili, da pri reproduk¬
ciji posnetka oko tega sploh ne opazi. Pred¬
nost tega sistema pa je v tem, da bo mo¬
goče izdelati kopije zapisa hkrati za vseh
72 sledi. Potemtakem bi za izdelavo kopije
posnetka enournega programa potrebovali
le dobro minuto, če računamo, da je trak
treba previti še nazaj v kaseto.

Druga prednost tega sistema je, da omogo¬
ča izdelavo izredno majhnih kaset, tako
majhnih, da bi jih lahko s snemalnim delom
magnetoskopa vred vgradili v elektronsko
kamero. Prav to pa je dolgoletni cilj kon¬
struktorjev BASF, vendar so na lanskem
berlinskem sejmu elektronike demonstrira¬
li le kasetoskop ne pa tudi kamere.

Z razvojem LVR sistema se ukvarjajo tudi
konstruktorji japonske industrije TOSHIBA.
Znano je le to, da so se dokaj spretno izog¬
nili problemu nenehnega premotavanja tra¬
ku s koluta na kolut s tem, da so uveljavili
kaseto z brezkončnim trakom, kakršno uve¬
ljavljajo tudi nekateri sistemi diktafonov.

Žal je njena kapaciteta le 60 minut.

Iz vsega tega lahko zaključimo, da razvoj
kasetnih magnetoskopov še zdaleč ni kon¬
čan, kajti nenehno se pojavljajo na tržišču
novi sistemi, ki imajo sicer svoje prednosti
Pa tudi hibe. Največjo dognanost danes lah¬
ko zasledimo pri tistih sistemih, ki so v
bistvu izpeljanka VCR sistema (VHS, Beta-
max in morda VCC), kajti ti so v praksi
doslej najbolj preizkušeni. Tu velja stari
Pregovor: Bolje vrabec v roki kot golob na
strehi.

S SMUČMI NA
SEVERNI TEČAJ

Severni tečaj so osvojili ljudje mnogo prej
kot južnega, saj je pot iz civiliziranih dežel
severne zemeljske poloble do severnega
tečaja mnogo krajša kot do južnega. Na
severni zemeljski tečaj so prišli ljudje naj¬
prej s pasjimi vpregami, pozneje pa z ba¬
loni, letali, celo s podmornico. Pred dvema
letoma se je prebil na tečaj skozi led so¬
vjetski ledolomilec »Arktika«. (O tem smo
že pisali v naši reviji.) Nikomur pa ni pri¬
šlo na misel, da bi se odpravil na tečaj kar
peš, pravzaprav na smučeh, kar ni dosti
drugače. Vedeti moramo, da na tečaju ni
kopnine, ampak širno zaledenelo Severno
ledeno morje. Na tej velikanski ravnini
smučar nima priložnosti, da bi užival v
prijetnih spustih po strminah; treba je ho¬
diti dneve, tedne in mesece po premikajo¬
čem se zasneženem ledu in pri tem pre¬
magovati hude terenske težave.

Ta prvenstveni podvig je uresničila skupina
sedmih ruskih raziskovalcev. Ti pogumni
možje so dosegli severni tečaj na smučeh
dne 31. maja 1979. Na pot so odšli 16. mar¬
ca z obale otoka Henrieta v Novosibirskem
otočju približno na 77° severne širine. Nji¬
hovo potovanje je trajalo 76 dni, prehodili
pa so 1500 km po negostoljubni, neobljude¬
ni in mrzli ledeni pustinji.

Območje okoli tečaja je res ravno, ker je
tu morje pokrito z ledeno skorjo, od blizu
pogledano pa je to območje prepolno le¬
denih »skal«, plavajočih ledenih plošč in
večjih ali ožjih špranj med ploščami. Poto¬
vanje po Arktiki je v resnici silno naporno,
še posebno v slabem vremenu, ko divjajo
snežni viharji in pade temperatura globoko
pod ničlo.

Sedem mladih ljudi, oblečenih v debele
obleke s težkimi nahrbtniki na plečih, je
stopilo z obale najsevernejšega otoka v No-

376  TIM 8 • 79/80

Slika 1. To ni smučanje, ampak naporna hoja po ledenih ploščah

vosibirskem otočju na plavajočo ledeno
ploščo, ki se je premikala s hitrostjo 4 km
na uro. Vedeli so, da morajo hoditi samo
proti severu in da ni pred njimi nikake
trdne ali nepremične točke. To niso bili
športniki niti pustolovci, bili so raziskoval¬
ci, ki so spotoma preučevali ledeni oklep
Severnega ledenega morja, gibanje ledenih
plošč, izvrševali meteorološka opazovanja
in druge znanstvene naloge. Priti na tečaj
s sodobnimi zračnimi ali zemeljskimi vozili
danes ni noben problem, priti peš prek le¬
denih skladov in špranj pa je nekaj druge¬
ga. No, tudi tej odpravi je pomagala mo¬
derna tehnika. Imeli so najsodobnejšo
opremo, navigacijske instrumente in zanes¬
ljive radijske zveze. Na tako dolgi poti po
ledeni pustinji se sami ne bi mogli prehra¬
niti, saj niso bili niti lovci niti ribiči; za¬
dostne množine hrane tudi niso mogli
nositi s seboj; zato pa je štirikrat v teku
potovanja priletelo letalo in jim odvrglo
hrano in bencin za kuhalnike. Za uspeh od¬
prave pa ni dovolj le dobra oprema, potreb¬
na je tudi dobra organizacija in dobri od¬
nosi med člani odprave. Zdaj pa naj jih

predstavimo: Vodja odprave je bil profesor
matematike Škarov; prvi navigator je bil
tudi matematik Hmelovski; za hrano in opre¬
mo je skrbel Ledenjev; inženir v pre¬
hrambeni industriji; zdravnik odprave je bil
Davidov; radiotelegrafist radioinženir Melj-
nikov; drugi navigator Rahmanov, po po¬
klicu projektant hidrocentral; drugi radist
pa je bil šiškarov. Vsi ugledni in izobraženi,
vsi doma iz Moskve in vsi razen enega
poročeni. Na potovanje so se temeljito pri¬
pravili. Trenirali so v Podmoskovju z na¬
hrbtniki napolnjenimi s kamenjem, tri leta
prej pa so prehodili na smučeh 300 km v
polarnih krajih. Na poti proti tečaju so no¬
sili s seboj teodolit, navigacijske instru¬
mente, kamere, gumijaste čolne, šotor, ku¬
halnike, radijski oddajnik, hrano in druge
potrebščine. Vsak je nosil povprečno po
45 kg.

/z dnevnika odprave _

Najtežji je bil prvi dan potovanja. S pomoč¬
jo vrvi smo se spustili na velikansko ledeno
ploščo, ki je bila visoka kot dvonadstropna

TIM 8  • 79/80 3  7  7

Slika 2. Iz smučk sestavljeno ogrodje za šotor

hiša. Prestop je potekel dobro in mislili
smo, da je vse v redu. Kar naenkrat je pa¬
del član odprave v morje, nekaj minut za
njim pa je zdrsnil v vodo še drugi. Hitro
smo ju izvlekli. Znano je, da človek v ledeni
vodi kaj hitro umre zaradi ohladitve. Plošča
je plula proti jugu in smo ta dan napredova¬
li le za 500 m. Nadaljnje potovanje je pote¬
kalo brez hujših nezgod. Sporazumno smo
določili dnevni red in se ga strogo držali.
Ob 5. uri vstajanje in zajtrk, od 7.30 do 12.
ure hoja, nato merjenje zemljepisne širine
in druga opazovanja, priprava toplega kosi¬
la in polurno spanje, od 15. do 20. ure po¬
tovanje z desetminutnim počitkom vsako
uro, ob 21.30 uri večerja, določanje zemlje¬
pisne lege in druge meritve ter radijske
zveze, potem pa v spalne vreče. Gibanje
plavajočega ledu proti jugu nam jemlje
dragocene kilometre. Če prehodimo na dan
24 km, smo se približali tečaju le za 18 km.
Noči so hudo mrzle. Temperatura pade na
•—37° C. Spalne vreče so trde kot ploče¬
vina in znotraj obdane z ivjem. Paziti mo¬
ramo, da nam ne zmrznejo nosovi ali lica.
Noge so nam zaradi tolikšne hoje še kar
tople, šotor postavimo opoldne in zvečer.
V sneg zapičimo poševno smučke v obliki
kroga, gornje konce smučk povežemo in
čez to ogrodje napnemo nepropustno šotor¬
sko ponjavo. Tako je šotor postavljen v
tekaj minutah. Ob viharnem vremenu mo¬
ramo kajpak šotor trdno zasidrati s pomoč-
i° vrvi in klinov, sicer bi ga odneslo. Hoditi
ttoramo zelo previdno, zlasti v vetru ali
[tegli, saj se nenadoma pokažejo ožje ali
širše razpoke, širše razpoke moramo pre-
Pluti s čolni. Ledena pustinja je videti po¬

polnoma brez življenja. V prvih dneh nam
je križala pot družina severnih medvedov,
pozneje, že na 88. vzporedniku pa smo
videli sledove polarne lisice. To je bilo
vse, kar smo videli živega, če ne štejemo
polarnega vrabca, ki smo ga videli trikrat.

(Le kako preživi ta mali ptiček v ledeni
pustinji, kjer ni ljudi in kjer ne raste niti
ena sama travna bilka!) Opazili smo, da
obleka prepojena s slano vodo ne zmrzne,
ugotovili pa smo tudi, da sol krepko razje¬
da naše smučke.

Dne 21. maja nas je zajela tako gosta meg¬
la, da smo morali ostati nekaj dni na istem
mestu. Severni tečaj je nekje blizu, ampak
kako naj ga najdemo, ko pa se led neneh¬
no premika in tudi plošča, na kateri stoji¬
mo, se premika. Severnega tečaja ni mo¬
goče označiti s kakim drogom z zastavo,
kar bi lahko storili na Južnem tečaju, kjer
je kopnina. Lego tečaja smo morali vsako¬
krat na novo izračunati s pomočjo instru¬
mentov. Rahmanov že pet dni zaman išče
Sonce s svojim teodolitom. Dne 27. maja
se je Sonce končno pokazalo in smo lahko
določili koordinate (geografsko lego). Dne
31. maja smo dosegli točko geografskega
severnega tečaja Zemlje.

Potovanje sedmerice Rusov na Severni te¬
čaj je bilo gotovo pomembno in pogumno
dejanje, ki bo prišlo v zgodovino polarnih
-potovanj. Če se hočemo na koncu malo
pošaliti, bi rekli, da so s tem potovanjem
bržkone izčrpani načini, kako lahko pride
človek na Severni tečaj. Ni namreč verjet¬
no, da bi se kdo odpravil na tečaj z mope¬
dom ali biciklom.

Po GALAKSIJI priredil D. M.

378  TIM 8 • 79/80

timovi oglasi

Prodam RC sistem ROBBE TERRA s priključki
za servomehanizme — oddajnik z vgrajenim pol¬
nilcem, sprejemnik, akumulator, 2 servomehaniz-
ma z ohišjem in kvarci. Vse skupaj za 6000 din.
Zdravko Vidmar
Zaboršt 51
61230 Domžale

Kupim elektromotorček 4,5 V srednje moči. Ce¬
na po dogovoru.

Roman Lotrič
Jamnik 3
64245 Kropa
tel. (064) 40-621

Prodam maketo železnice, možno je dopolnjeva¬
nje. Cena po dogovoru.

Brane Fekonja
Trubarjeva 75
61000 Ljubljana

Kupim nekaj kosov balse debeline 2 mm in en

zunanji elektromotorček (za ladijske modele)

moči 6 V. Motorček naj bo v brezhibnem stanju.

Rok Kocjančič

Koroška 14

64248 Lesce

tel. 74-018

Kupim dobro ohranjen foto povečevalnik. Po¬
nudbe pod 1000 din.

Darko Likar
Sp. Idrija 108
65281 Idrija
tel. (065) 76-044

Prodam ojačevalnik AKAI AM 2400 (2 X 45 W

RMS), kasetofon AKAI CS 702 D, gramofon AKAI
AP 001 CBL, gramofon TECHNICS SL 303, kit za
zvočnike CORAL 12SA-1 (2 X 60 W RMS), fo¬
toaparat CANON FT (zrcalno refleksni, objektiv
1:1,8), teleobjektiv 200 mm, light-shovv 3X
X 1000 W. Prvemu kupcu dam 10% popust.
Alan Železnik
Goriška 1
66330 Piran
tel. (066) 76-101

Nujno po zelo ugodni ceni prodam smuči znam¬
ke RANGER dolge 160 cm, vezi LOOK GTK,
pancerje št. 39 in palice 115 cm. Vse skupaj
prodam za 1900 din.

Jani Zgonc
Grahovo 37

61384 Grahovo pri Cerknici

Prodam integrirana vezja TMS1965 NL in CD
4050 za TV igre. Cena 350 din.

Kupim pa načrt katamarana dolgega od 70 do
150 cm.

Marko Šuštar
šišenska 7
61000 Ljubljana

Prodam načrte: naprave za daljinsko vodenje
(100 din), več ojačevalcev in usmernikov (30
din), primopredajnike za 144 MHz elektronski
programator, vvalkie-talkie (domet 5 km) vse za
50 din, tangelevatorje, lisičarje, več enostavnih
sprejemnikov za 30 din in druge.

Tine Valič

ŠC RSNZ I. letnik

61211 Šmartno pod Šmarno goro

Ugodno prodam napravo za daljinsko vodenje
znamke MULTIPLEX, ter RC model avtomobila z
motorjem SUPER TIGRE X21-car, pripravljen za
tekmovanja v sezoni 1980.

Damir Metelko
Celjska 58

63250 Rogaška Slatina

Prodam dobro ohranjeno, 10 let staro TV, brez¬
hibno, znamke AMBASADOR SUPER El NIŠ. Pro¬
dam tudi Elanove smuči JET 2 s polavtomati in
varnostnimi vezmi ter tudi ALPINA pancerje na
zaponke št. 40. Prodam tudi manjši računalnik
LADY z manjšo okvaro. Za vse skupaj cena po
dogovoru. Po telefonu vsak dan od 16. do 21. ure.
Vinko Milavec
Kosovelova 8
66230 Postojna
tel. (067) 21-009

Prodam light show 3 x 800 W (500 din), sig¬
nal generator ELEKTOR-OO 7 MHz do 220 KHz —
pet oblik napetosti (3000 din) in stabilizirani la¬
boratorijski usmernik 4—18 V, 5 A (1650 din).
Tomislav Murovec
Tumov drevored 23
65220 Tolmin

Prodam zelo dobro ohranjeno 6-kanalno RC na¬
pravo FUTABA RIPMAX, 8 servomehanizmov (4
navadne, 2 vodotesna, 2 special), 2 sprejemnika
(6-kanalov), 2 akumulatorja, polnilec ter kable
in ostale rezervne dele samo za 10000 din. 2
COX-a 0,9 TEE DEE (1,5 ccm) primerna za tek¬
movanja in enega 0,8 GOLDEN BEE, nov motor
VVEBRA SPEED 20 RC 3,5 ccm, polnilec za aku¬
mulatorje GRAUPNER, 2 gotova modela TAXI in
GEIBR, veliko načrtov ter modelarskih potreb¬
ščin. Veliko vrst balse, lepil, vijakov, matic in
vse kar rabite za vaš hobby. Ugodno!

Urban Urbanija
Eiprova 7
61000 Ljubljana
tel. (061) 24-737

Prodam 220 V 50 W elektromotor (1600 vrt./minL
light show na 3 žarnice, ne dela po taktu
glasbe. Prodajam pa tudi za UKV oddajnik TX4,
ki ima doseg 11 km, frekvenca delovanja 70 do
140 MHz, izhodna moč 0,4 W, načrte za »lisičar;
ja«, ki ga lahko uporabljamo kot srednjevalovm
sprejemnik, načrt light-shovva (na vsakem na¬
črtu trije), in načrte preprostih elektronskih pri¬
prav. Vsak načrt stane 30 din, elektromotor 80
din, light-shovv pa 110 din.

Severin Mohorič

Dobrteša vas 41/a

63311 Šempeter v Savinjski dolini

Prodam KIT komplete RC oddajnika za daljinsko
vodenje. Komplet vsebuje načrt s podrobnim
opisom izdelave, tekst, fotografijo, elektronske
elemente in izjedkano ploščico. Moč 1,5 W,
27 MHz, velik domet. Na zalogi pa imam še UKV
oddajnike TN 202, primerne za vgradnjo v gra¬
mofon. Tako lahko poslušate glasbo in radio.
Moč 0,5 W, 70—145 MHz, domet 15 km, možnost
priključitve mikrofona. Cena posameznega kom¬
pleta je 180 din. S pismenim naročilom obvezno
predplačilo 30 din. Dobava takoj!

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

Ugodno prodam: trimer upore 10 kE, 0,5 W (5
din), diode 1 N 4003 (5 din), greatze B400C
1200 (20 din), transistorje BC 235 A, BC 237

(8 din), Elko kondenzatorje 100 uF 15 V (5 din),
folijske kondenzatorje 1 pF 100 V (5 din), in-
j tegrirana vezja F 7400, F 7401, F 7410, F 7420,
I F 7430, F 7440, F 7460, F 7442, F 7472, F 7485 (po
30 din), 1L723 (40 din), TBA 641 (60 din), trans¬
formatorje za light-show (50 din), UKV tunerje
88—108 MHz (150 din), KIT komplet FM oddaj¬
nik TN 404, 0,75 W, frekvenčni obseg od 45 do
145 MHz (vsebuje ploščico, upore, kondenzator¬
je, transistorje, potenciometer, žica, navodi¬
lo...)  na mikrofon (150 din) (omejeno število
teh kitov); za vse stvari obvezno predplačilo.
Poštnina ni vračunana v ceno.

Dušan Šinkovec
Malikova 31
61000 Ljubljana

Ugodno prodam 12-kanalno GRAUPNERJEVO RC
napravo, vvalkie-talkie kristale, pribor, transis¬
torje, IC vezja, kataloge, načrte in veliko števi¬
lo naprav v KIT obliki. Za podroben popis prilo¬
žite za 4 din znamk.

Davorka Mikliča
S. V. Čiče 17
78000 Banja Luka

Kupim avtomobilček na daljinsko vodenje ter
vse kar spada zraven. Cena naj ne presega 800
din. Naj vse brezhibno deluje.

Zmago Svenšek

Marjeta na Dravskem polju 8/g
62205 Starše

Kupim letalski motor s prostornino približno
30ccm na magnetni vžig. Cena po dogovoru.
Janko Rupar
Skalica 5
64000 Kranj

Kupim dva ogljena mikrofona za telefonsko slu¬
šalko, dva spremenljiva kondenzatorja z največ-
l'o vrednostjo 750 pF, dva kondenzatorja 50 pF,
dva transistorja BF in 20 m lakirane žice pre¬
sta 0,3 mm. Prodam pa zvočnika 2 V, 15 £) in
6 W, 8 Q. Cene po dogovoru.

Riki Derganc

na Fužine 11
61000 Ljubljana

TIM 8  • 79/80 379

Prodam 8-kanalno napravo za daljinsko vodenje
zahtevnejših modelov znamke EKSPERT PROFE-
SIONAL in light shovve od 2 do 8 kanalov. Cene
po dogovoru.

Darko Rebec
N. Pirnata 16
65280 Idrija

Prodam 8 krivih in 7 ravnih tirov za ozkotirno
železnico po sistemu HO. Cena kosa je 2 din.
Kupim pa: 6 ravnih in 4 krive proge za Meha-
notehnikino avto cesto (cena ene proge naj ne
presega 12 din), 4 ograjice in 3 najvišje pod¬
stavke za most.

Gorazd Koselj
Matije Čopa 1
64260 Bled

Prodam foto aparat KN 35 CERTO in kitaro na
šest strun. Kitara je še dobro ohranjena. Cena
po dogovoru.

Igor Žižmond
Preddvor 41 a
64205 Preddvor

Prodam 2 elektromotorja od pralnega stroja, 1
el. črpalko od pralnega stroja, 2 elektrolit, kon¬
denzatorja 20 iiF 450 V, 2 elektrolit, kondenza¬
torja 10 uF 450 V, 1 elektromotor 25 W/220 V,
9 starterjev, 4 elektromotorčke 4,5—6 V, 1 kom¬
plet avtoceste Mehanotehnika, 1 komplet male
železnice HO Mehanotehnika, 1 računalniški
segment (85 X 115 mm, 30 transistorjev, 46 upo¬
rov, 6 integ. krogov in precej diod in konden¬
zatorjev). Cena po dogovoru.

Sandi Štrekelj
Rutarjeva 10

66000 Koper (tel. (066) 22-243)

Prodam radio kasetofon PHILIPS 470; je odlično
ohranjen in je še v garanciji. Vsi resni kupci
naj pišejo ali telefonirajo od 15. do 20. ure, ra¬
zen ponedeljka, in posredoval jim bom točne
informacije. Cena po dogovoru. Prodam tudi več
kaset, prvi kupec dobi tudi kakšno kaseto po¬
vrhu.

Boštjan Tepina
Črtomirova 36

64260 Bled (tel. (064) 78-029)

Kupim 3 ploščice tiskanega vezja (razne) in 2
triaka TAG J5 3 A — Iskrin.

Peter Rovan
Lipce 13 a

64273 Blejska Dobrava

Prodam malo rabljeno napravo za daljinsko vo¬
denje MULTIPLEX ROYAL, 12-kanalni oddajnik,
12-kanalni sprejemnik, 4 servomotorje, polnilec
akumulatorja NiCd v sprejemniku in oddajniku
ter dodatni material in rezervne dele (ročice
za servomotorje, pritrdilni nosilci, rezervni kabli
itd.). Kupcu dodam še COX 1.5TEEDEE z eliso
in 1 /2 I goriva. Cena je 9000 din.

Igor Cotman
Oslavijska 5 e
61000 Ljubljana

380 TIM 8 • 79/80

Kupim DIESEL motorček od 2,5 ccm do 3,5 ccm,
z RC vplinjačem. Cena naj ne presega 400 din.
Boštjan Pleško
Kozarška 5
61000 Ljubljana

Prodam maketo, uvoženo iz Nemčije, 150 x 2 m.
Maketa vsebuje: postajo, hišice, figurice, poko¬
pališče, predor, avtomobilčke, vlake — 4 — in
nekaj ptičev, na njej je tudi bazen z vodo.
Kupci naj se oglasijo dopoldan. Cena 900 din.
Ljubči Korošec
Cesta na Dobrovo 49
63000 Celje

Prodam integrirana vezja: SN 7493 N, TAA 861 A,
TBA 800, TBA 120, CD 4017, uA 741 v TO ali DIL
obliki, uA 723, uA 733, uA 753, UA 758 MC 1310 P,
UAA 170, NE 555, NE 556, podnožja za integr.
vezja z 8, 14, 16 nožicami, zvezda hladilnike,
hladilnike za integr. vezja (DIL) komplete s
sljudnimi podiožkami, vijaki, plastičnimi vložki
za vijake in izolacijsko kapo za izhodne transis-
torje, silikonsko pasto. Načrte za vibracijske
žagice za vezano ploščo na elektromotor in na
elektromagnet (50 din). Knjigo VEZJA S TRAN-
SISTORJI s shemami za samogradnjo (100 din).
Kupim pa integrirano vezje CD 4001 — 5 kosov.
Aleksander Stopar
Slap 75
65271 Vipava

Prodam električni spajkalnik 220 V/40 W za
120 din.

Miloš Korenč
Ul. Vojke Šmuc 7
6S000 Koper

Prodam knjige Elektronika v slikah, Elektroteh¬
nika v slikah, Šola hipnotizma, Madionarske
vještine, Učenje v snu.

Kupim pa kaširan pertinaks in foto lak. Cena
po dogovoru.

Jani Ažnoh
Trg 18

62391 Prevalje, tel. (062) 851-394

Prodam malo železnico po sistemi: N: lokomo¬
tivo CHESSIE SVSTEM, tri tovorne vagone, par
ročnih kretnic, 8 krivih tirov, priključni ravni tir,
rezervni material (sponke, kolesa z osovina-
mi...), vse skupaj 400 din. Vse to zamenjam
za vse letnike TIMA (od letnika 75/76 nazaj)
ali pa za 2,5 ccm diesel motorček z eliso. Ti¬
stemu, ki zamenja za TIM ali za motorček, po¬
darim elektromotorček.

Tone Govže
Zapotok 26

61310 Ribnica na Dolenjskem

Želim kupiti 6 stirofleks kondenzatorjev (2 X
X 1 nF + 4 X 100 pF). Kupim tudi načrt za 3 ali
4-kanaln: light-shovv.

Matjaž Kolovič
Tržaška 41

61111 Ljubljana, tel. 266-914

Prodam železnico po HO sistemu: 1 lokomotivo,

2 vagončka, transformator 12—15 V~, 1 cisterna
vagon, tramvaj (lokomotivo, 3 tramvaj vagoni,

3 smrečice, 2 kretnici in več tračnic krivih in
ravnih. Prodam tudi upore in kondenzatorje
1,5 47, 3 X 10, 2 X 33, 2 X 1, 2 kQ; 1 MQ;
470, 8,2 Q. Kondenzatorji: 2,2, 100, 5, 0,22 in
5 i.iF/16 V. Cena po dogovoru — ali zamenjam
za kakršenkoli vvalkie-talkie, domet najmanj
500 m.

Kupim pa TIM letnik 1978/79, št. 1, 2, 3, 4, 5
in 7; plačam po prvotni ceni.

Tomaž Žorgi
Prištinska 6
61100 Ljubljana

Kupim merilni instrument za ampere, volte, lah¬
ko pa tudi še za wate ali ohme. Plačam po
povzetju.

Andrej Trampuž

Celjska cesta 100

63320 Velenje, tel. (063) 852-654

Prodam fotoaparat ZENIT E, še v garanciji. Cena
1500 din.

Dušan Dokič

62000 Maribor, tel. (062) 23-319

TV igre zamenjam za gramofon ali jih prodam.
Prodam tudi CB radijsko postajo PALOMAR SSB
500.

Roman Dimnik

Studenec 16

61260 Polje (061) 48-328

Kupim objektiv za fotoaparat SMENA 8-M. Po
možnosti takšnega, kot je na kupljenih aparatih.

Vojko Bjelčevič
Kraigherjeva 7
63000 Celje

Prodam 2 X 1-kanalni light-shovv v lični škatli
za 800 din, model čolna BALI za 300 din in inte¬
grirano vezje A 73-8500 za 300 din, HBF 4050 AE
za 100 din.

Kupim pa komplet iglo tudi z vijakom za letal¬
ski motorček SUPER TIGRE G 20 (2,5 ccm ■—
disel).

Vito Ušaj
Erjavčeva 3
65000 Nova Gorica

Kupim letalski motorček VVEBRA 3,5 ccm z RC
vplinjačem. Cena naj ne bi presegla 1000 din-

Franci Dornik
Jagnjenica 17

61433 Radeče, tel. (061) 819-256

Prodam mikroskop 100 X 300 X 600-krat pove¬
čave, za 500 din.

Tomaž Mlakar
Stara vas 200
64226 Žiri

Prodam načrte SSB-FM primopredajnika za
144 MHz, moč 3 W z vsemi navodili, shemami
in fotografijami za 100 din. Prodam pa tudi
nekaj KIT kompletov oddajnika SHARK 3,5 MHz,
moč 1 W na taster, cena 311 din. Komplet se¬
stavljajo načrt, el. elementi (upori, transistorji,
integrirana vezja, kord.) in izjedkana ploščica.
Interesenti naj ob naročilu plačajo v naprej 20
din — ostalo pa ob prejemu. Dobava takoj!

Mirko Mušič
Drapšinova 18
63000 Celje

Prodam naslednji material: 40 letvic 2 X 4 X
X /00 mm (1 kos 1,30 din), 13 letvic 3 X 8 X
X 700 mm (2,30 din), 5 okroglih letvic 7 X 700
mm (4,60din), 8 osovin za elektromotorčke (2
din). Nekaj furnirja 0,6 mm, 0,8 mm in 1 mm.
Cena po dogovoru. Prodam še star transistor z
okvaro za 60 din. Kupim ali zamenjam za nava¬
den material nekaj methanola.

Andraž Novak
Strma pot 22
66000 Koper

Prodam tiristor 10 A—400 V—I, = 0,2 mA in tri-
ristor 3 A z enakimi ostalimi karakteristikami.
Prvega dam za 70 din, drugega pa za 60 din.
Prodam še transistor 2 N 3055 (40 din, dva za
70 din) in IC serije 74 po približno 60 din.
Pošljem po povzetju.

Marko Dulmin
Bezje 8

64280 Kranjska gora

Prodam italijansko kolo — dirkalno znamke
»COTTUR« z 10 prestavami (aluminijasti deli:
kolesa, sprednji zobniki, krmilo, vrat od sede¬
ža...). Gume MICHELIN, posebna veriga SEDIS
— cena 5000 din.

Edi Zadnik
Vodnikov trg 6
66330 Piran

Prodam napravo za radijsko vodenje ROBBE
KOMPAKT 27 MHz (2 servomotorja, sprejemnik,
oddajnik, akku celice in polnilec) vse brezhib¬
no. Cena po dogovoru.

Samo Drakulič
Kidričeva 15/111
61000 Ljubljana
tel. (061) 22-272

Prodam tiskana vezja za TV igre (z AY-3-85000)
ter boferje CMOS 4050. Kupim pa anteno za
CB-band ter antenski filter za CB radiopostajo.

Mitja Fabjan
Pegerča vas 164
68000 Novo mesto

Kupim elektronko PF86 (iz starega TV), ki naj
no seveda izpravna.

Damjan Leban
Efenkova 31
63320 Velenje

TIM 8 • 79/80 381

Kupim kondenzator s kapaciteto 1 iiF,  linearni
potenciometer 10 KQ, triac TAGJ 5, lahko je
Iskrin 3 A in varovalko 3 A hitro.

Prodam pa furnir različnih vrst in velikosti, ne¬
kaj uporov in načrt za modela ADA in BUČO
ladij.

Zoran Lukovac
Kamniška grapa 56
62351 Kamnica

Prodam stabiliziran usmernik z 220 V~ na
0—9—12 V — 4 A primeren za CB, za 300 din.
Prodam 4P anteno za 250 din. Oboje lahko tudi
zamenjam za nedograjen, lahko pa tudi dograjen
KV sprejemnik OT-2. Tistemu, ki zamenja, prilo¬
žim še 25 Timov letnik 65, 66, 67, 68, 71 in 35
kosov revije ŽIVLJENJE IN TEHNIKA in 15 šte¬
vilk RADIOAMATER letnik 76, 77, 78. Priložim
še nekaj 100 uporov. Pri trafu je ohišje tovarni¬
ško, le stikalo je bilo menjano. Kupcu, ki menja
v 14 dneh po objavi, priložim model vesoljske
rakete VSMS 096 II.

Leon Fajdiga
Vojkov drevored 2
66250 Ilirska Bistrica
tel. (067) 81-419

Prodam vezje za TV igre AY — 3500 in CD 4050
s podnožjem za 300 din, dva modela hišic za
HO sistem male železnice po 125 din, dve HO
kretnici (električni) po 70 din in 4 stikala za
kretnice za 30 din.

Kupim pa vrtljivi kondenzator 2 X 11 pF.

Bojan Kodba
Šalinci 5a

69242 Križevci pri Ljutomeru

Prodam dobro ohranjeno kolo na pet prestav
SPRINT — malo kolo za 1300 din. Staro je eno
leto in zelo dobro ohranjeno.

Brane Cerar
Homec V/9
61235 Radomlje

Prodam električno železnico po sistemu HO (lo¬
komotiva, 7 vagonov, 24 krivih in 17 ravnih ti¬
rov, 4 električne kretnice in transformator) za
1000 din.

Franci Remic

Cesta Kokrškega odreda 32
64000 Kranj

Kupim načrt za vvalkie-talkie. Načrt naj vsebuje
opis potrebnih delov, naredil bi rad vvalkie-talkie
z dometom več kot 15 km.

Rado Mori
Koroška 23
62370 Dravograd

MODELARJI, ugodno prodam vrhunsko tekmoval¬
no napravo za vodenje letalskih modelov znam¬
ke SIMPROP Contest Special.

AEROKLUB KRANJ
Cesta JLA 5
64000 Kranj

382  tim 8 • 79/80

Nujno prodam letalski motorček OS MAX 20/RC
(2,5 ccm), ladijski motorček WEBRA SPECIAL
RC vodno hlajen (3,5 ccm) in izven krmni el.
motorček NEPTUN (4,5—9 V). Dodam še nekaj
metanola.

Sandi Šink
Stara Loka 145
64220 Škofja Loka

Prodam RC napravo MULTIPLEKS, ki vsebuje
4-komandni oddajnik z akumulatorjem, 4-komand-
ni sprejemnik z akumulatorjem, 3 servomehaniz-
mi, stikalo, polnilec za akumulatorje. Cena 8600
din. Prodam tudi nekaj modelov: JADRALNO
LETALO 2 kosa (CIRUS, ASW17), MOTORNO
LETALO 2 kosa (TAKSI, DVOKRILEC BOX FLY)
z motorjem. Cene modelov po dogovoru in vsi
modeli razen ASW 17 so pripravljeni za letenje.

Branko Dežman
Naklo 156
64202 Naklo

Prodam APN — 4 R!PY odlično ohranjen in dodat¬
no opremljen za 8000 din ter nerabljen pove-
čevalnik UPA — 5 ruske izdelave za 900 din.

Franc Korbar
Boben 35
61430 Hrastnik

Prodam popolnoma nov motor OPS 3,5 ccm CAR
25 000 rpm, HP1. Motor je še v garanciji in še
neutečen. Dodam še avtomatsko sklopko za
avtomobile ter filter za motor! Prodam tudi na¬
črte RC avtomobilov, RC napravo ROBBE KOM-
PAKT, 4-kanalni! Prodam tudi univerzalni polni¬
lec za akumulatorje 2 V/0,005 A — 6 V/0,5 A.

Joža Gaser
Cesta revolucije 1/b
64270 Jesenice
tel. 064/81-537

Prodam gramofon 1003 ISKRAPHON star 3 me¬
sece v garanciji (nerabljen). Prodam tudi origi¬
nal avto na baterije BMW turbo in plošče za
gramofon - male plošče OUEEN Mustapha, IMOLY
SEVEN DAYS, Tomaž Domicelj — AVTOMAT,
GIB GIBLJIVO GiBANJE — Paraf Riejka, MOJ
ŽIVOT JE NOVI VAL, BONEY M — HOLI-HOLI-
DAY, RIBBONS OF BLUE, vsako za 15 din, BMW
turbo pa za 200 din (potreben manjšega po¬
pravila). Gramofon za 1700 din — zamenjam ga
tudi za kasetofon.

Milan Škoda

Ul. Bogomira Magajane 10/9
66310 Izola

Kupim načrt naprave za daljinsko vodenje s
podrobnim opisom in 2 10 W zvočnika. Prodam
pa nekaj delov avtoceste POLISTIl COD. 704
DIN, 2 ravna dela z oznako 721 DIN in 706 DIN
in 6 krivih 707 DIN. En kos po 15 din.

Gaber Pogačnik
Tomšičeva 65
64270 Jesenice

Prodam diesel motorček METEOR, z vgrajenim
vztrajnikom 2,5 ccm. Kupcu dodam še eliso.
Kupim pa Tim letnik 75/76. Cena po dogovoru.

Iztok Faganeli
Stjenkova 7
66000 Koper
tel. 066/21-229

Prodam fliper (na baterije) MEHANOTEHNIKE
za 100 din. Avtocesto Mehanotehnika: 3 avto¬
mobilčke po 40 din, 2 regulatorja hitrosti po
25 din, 8 ravnih in 10 krivih tirov po 10 din, 26
ograjic po 2 din, 70 sponk po 15 din in 10
podstavkov za avtocesto 2,50 din. Vse skupaj za
350 din. Prvemu kupcu cele avtoceste dodam
še 2 mali plošči.

Željko Filipčič
Tugomerjeva 13
61000 Ljubljana

Prodam električno stezo za avtomobilčke, in si¬
cer naslednje dele: 11 krivih in 7 ravnih stez,
12 ograjic, 4 velike podstavke, 4 srednje in 3
nizke podstavke, 98 sponk, 2 regulatorja hitrosti,

1 avtomobilček in še stabilizator na baterije.
Vse skupaj za 600 din. Prodam še rolko itali¬
janske znamke GIOCA za 300 din.

Sandi Srzlar
Cesta talcev 3
Mekinje
61240 Kamnik

Prodam antene: anteno WINDOW primerno za
detektorske sprejemnike za 100 din, STEREO
LONG WIRE predvsem za primopredajnike za
200 din, anteno GP za CB za 250 din, anteno
YAGI usmerjeno, dvojni DIPOL primeren za CB
(dolga je 160 cm, široka 120 cm) za 350 din,
usmerjeno anteno YAGI z rotatorjem, ima
usmerjevalec antene, kateri je s skalo, ki kaže
smer antene (za 650 din) in več vrst anten
mini kvad (za 7, 14, 21, 28 MHz). Prodam ti¬
skano vezje za preizkuševalnik transistorjev
(TIM 3) in tiskano vezje za VVALKIE-TALKIE 1 W
domet 1 km s podrobnim opisom izdelave. Pro¬
dam tudi načrt elektromagnetne rezljače TFR,
dodam elektromagnet za 200 din in načrt rez¬
ljače za elektromotor za 70 din, načrt spajkalne
pištole za 50 din, načrt varilnega aparata za 50
din in načrt nizko frekvenčnega generatorja za
60 din.

Leon Fajdiga
Vojkov drevored 2
66250 Ilirska Bistrica

Prodam lokomotivo z manjšo napako za 100 din.
Kupim 2 lokomotivi za 150 din, 2 ročni kretnici za
50 din, križišče za 50 din, 40 tračnic po 1 din,

2 cisterni za 20 din, 1 potniški vagon za 20 din.
Vse cene so za 1 kos.

Kupim pa tračnico, na katero se priklopijo ba¬
terije.

Franc Štiglic

Ljubno 194

63333 Ljubno ob Savi

uganke

Pavle Gregorc

SKRITA MISEL

NAPAD — IKE — ŠEF — NISA — KOLAŽ —
NAV — ZNAK — ONO — STO — BLAŽ —
| ENA — OZNA — NOJ — OST — JENA — ŽEP
— FRIZ — NAVAL — INJE — NAPA — RAK
V vsaki gornji besedi prečrtaj eno črko — in
to samo prvo ali samo zadnjo — ostale pa beri
po vrsti in prebral boš misel sovjetskega fizika
Pjotra Kapice.

POSETNICA

TINE ARO
KOPER

Tine nam predvaja filme v kinematografu. Kaj
je?

PREMEŠANE ČRKE

TO orožje
cilja ne PODRE,
raznese ga,
da voda ga požre.

SPREMEMBA ČRKE

KOČA lesena
na jasi stoji,
ko pogori,
nam oglje pusti.

POIŠČI ZLOGE

ZANIMIVOST

KAPITAN

PARMEZAN

HARAKIRI

STREHA

NIKOLAJ

STATIKA

SALOME

Med gornjimi besedami imata po dve besedi
enak en zlog. Vsakokrat se ena beseda ta¬
kega para nahaja v stolpcu na levi, druga pa
v desnem stolpcu. Poišči ti dve besedi in si
izpiši zlog, ki jima je skupen. Iz štirih zlogov,
ki jih dobiš na ta način, sestavi ime nauka o
gibanju in mirovanju teles ter silah, ki ga po¬
vzročajo.

REBUS

TIM 8 • 79/80 383
ENAKE ZAČETNE IN KONČNE ČRKE

Vse besede v tej izpolnjevanki imajo enake za¬
četne in končne črke. V pomoč navajamo ostale
črke (brez začetnih in končnih) besed, ki jih
zahtevajo opisi in jih moraš vpisati v vodoravne
vrste lika.

AAAA — Č — MII — JJ — L — M — NNN —
00 — RR — S — U — V — Z

1. naslovni junak Jurčičeve povesti o sloven¬
skem janičarju (Jurij), 2. sir iz osoljene sme¬
tane, 3. rabelj, 4. močan zob v zadnjem delu če-
Ijustnice, 5. »dom« kokoši, 6. zgleden pisatelj
ali umetnik, ki je ustvaril nesmrtna dela.

Navpično brane črke na poljih s krogci dajo
ime za gumi iz sokov raznih tropskih dreves.
Beseda je sestavljena enako kot vse ostale v
liku.

SKRIVALNICA »POKLICI«

DOLFI ZIKMEYER
MIRKO VAČAN
DARKO VINARKO
PAVLI ČARGO
KARLI VARTAN
SIMON TERČEK
PEPI LOTHAR
JOŽE LEZAR

Vsaka od osmih gornjih oseb skriva v svojem
imenu in priimku poklic, ki ga opravlja. Primer
MLA (DEN TISK) NIK je dentist. Kateri poklici
so to?

REBUS

00

384 TIM 8 • 79/80

POSETNICA

REŠITVE UGANK

PAOLA TRN

Paola dobiva v stanovanje toplo vodo iz obrata,
ki poleg pare proizvaja tudi električno energijo.
Kako se imenuje ta obrat?

POSETNICA

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA pGNEZDNI-
CE«. Vodoravno: pregled, Lesnina, Ante, Er, Ne,
zor, sodrga, kokain, IT, urin, ivje, Mars, cianid,
at, atek, klin, nos, GZ, bakla, oreh, Ado, Au,
vile, Prem, VO, oje, TO, umik, navigacija, Irec,
Bi, terenec, Isa, tla.

Atek

ROVTAR

ČILE

K Rovtarju prihajajo avtomobilisti, kadar je kaj
narobe z električno energijo v njihovih vozilih.
Kaj je po poklicu?

MISELNI PROBLEM »TRIJE NEČAKI«

Stari stric Primož, ki se je vrnil iz Amerike v
domovino, se bo srečal s tremi nečaki: Vinkom,
Žarkom in Petrom, s sinovi njegovih bratov An¬
tona, Braneta in Filipa.

Bratje mu povedo, da je eden od nečakov inže¬
nir, drugi zdravnik in tretji advokat. Antonov sin
je inženir pa mu ni ime Vinko. Branetov sin ni
zdravnik in mu ni ime Žarko. Vinko pa ni advokat.
Vprašali so brata, če lahko pove, čigav sin je in
kakšen poklic ima Peter.

Pomagajte stricu Primožu rešiti uganko!

REBUS

Z LEVE NA DESNO

MAČEHA

KOČEVJE

ŠPORTNIK

STRATIOT

MODERNIST

JABLANA

PODNEBJE

VODNIK

ZASTAVA

PROPAN

-N G — N

— O — A N-

OB-

P-ON

— I-E 1 N

--G — J N A

-T J E

-UČE —

— ULJ-

K-M — I R

V vsaki besedi na levi prečrtajte po nekaj črk
in jih v istem vrstnem redu prenesite na črtice
k črkam v isti vrsti tako, da dobite skupaj
z njimi besede znanega pomena. Primer: če v
besedi TEHNIKA prečrtate črke ENIA in jih vsta¬
vite k črkam L — T-C —, dobite besedo

LETNICA, od prve besede pa ostanejo črke
THK. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane
preostale črke besed na levi misel sloveskega
pesnika Gustava Strniše.

SKRITA MISEL: Napake še niso lažna znanost.
Lažna znanost je nepriznavanje napak.

POSETNICA: Tine Aro, Koper — kinooperater.

PREMEŠANE ČRKE: to, podre — torpedo.

SPREMEMBA ČRKE: koča — kopa.

POIŠČI ZLOGE: ME — parMEzan, SaloME, HA
— HArakiri, streHA — NI — zaNlmivost, Niko¬
laj, KA — KApitan, statiKA. Končna rešitev:
mehanika.

REBUS: parni kotel — par ni (ni je prečrtan
znak je), kot eL.

SKRIVALNICA »POKLICI«: fizik, kovač, kovinar,
ličar, livar, monter, pilot, železar.

REBUS: vodovodna cev — v (črki) O (črka)
D, (črka) O v (črki) O, (črka) D na (črki) C,
eV = narobe obrnjena črka Ve.

POSETNICA: Paola Trn = toplarna.

POSETNICA: atek Rovtar Čile = avtoelektričar.

MISELNI PROBLEM »TRIJE NEČAKI«. Rešitev:
Peter je Branetov sin in advokat. Razlaga: An¬
tonov sin je inženir in ni Vinko. Ker Vinko tudi
ni advokat, je lahko samo zdravnik. Ker je
zdravnik, ne more biti Branetov sin, torej je
sin Filipa. Žarko ni Branetov sin, lahko je samo
sin Antona in je inženir. Peter je torej advokat
in Branetov sin.

REBUS: radiator — (dva) radia, T, or (je na¬
robe, gr. črka ro).

REBUS: petrolej — pet (gr. črk) ro; (od cele
abecede) le J.

Z LEVE NA DESNO. Besede na desni: mangan,
kovanje, obrtnik, proton, Einstein, blagajna, pod¬
jetje, vnuček, tuljava, krompir. Misel na levi: če
hočeš postati modrijan, ne bodi zaspan.

TIMOVI NAGRAJENCI IZ 6. IN 7. ŠTEVILKE

Gašper Ulčar, Matije Čopa 6/A, 64260 Bled
Bojan Šek, Apačka cesta 18, 69250 Gornja Rad¬
gona

Boštjan Anzeljc, Cerknica-Peščenk blok lil, 61380
Cerknica

Borut Hojnik, Vrt n. h., Petrovče, 63301 Petrovče
Boris Presekar, Petrovčeva 7, 61230 Domžale
Matjaž Izak, Muta 171, 62366 Muta

Pavle Gregorc  nagradna križanka

jules verne

NAROČNIKI TIMA — KNJIGE ZA VAS: KLASIČNA FANTASTIKA

Jules Verne, ŠOLA ZA ROBINZONE.130,00

Jules Verne, DNEVNIK O CHANCELLORJU — VPRIČO ZASTAVE.130,00

Jules Verne, HIŠA NA PARO.130,00

Jules Verne, GOSPODAR SVETA.100,00

Jules Verne, SEVER V SPOPADU Z JUGOM.180,00

Jules Verne, PET TEDNOV V BALONU.130,00

Jules Verne, SKRIVNOSTNI OTOK. 200,00

Jules Verne, OTROKA KAPITANA GRANTA. 200,00

Jules Verne, V 80 DNEH OKOLI SVETA.120,00

Jules Verne, OTOČJE V OGNJU.120,00

Jules Verne, LEDENA SFINGA. 250,00

Jules Verne, JJJŽNA ZVEZDA. 250,00

Knjige lahko naročite pri naši. založbi, naročniki Tima imajo pri nakupu 20 % popusta.