riM - REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 » Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- inšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo- orni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat >tno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, ip 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna očevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul- jrna skupnost Slovenije. poštnina plačana v gotovini timova igračka NOSOROG Pred vami je načrt za izdelavo še ene živali za vaš živalski vrt. Ker so tiste iz papirja nekateri od bralcev zavračali, češ da so pre¬ malo trajne, smo se tokrat odločili za traj¬ nejše materiale. Nosorog, ki ga vidite na sliki, bo visok 20 cm. Za izdelavo potrebu¬ jete belo in oranžno klobučevino, črn pliš ter dva gumba za oči. Kako boste izrezali posamezne dele noso¬ roga, je razvidno iz načrta, ki je narisan na mreži s kvadratki 2X2 cm. Pazite, da boste za tiste dele, ki imajo po dva kosa, urezali kroj tako, da bo eden od njiju obrnjen zrcal¬ no. Nosoroga boste napolnili z vato ali pa z drobno narezano penasto gumo. Delovni postopek Kroj posameznih delov prenesete na blago in izrežete. Najprej sešijete telo, tako da pliš prepognete in zašijete (pri tem ne pozabit pustiti majhno odprtino, skozi katero bost telo nagačili in jo nazadnje zašili z majhn mi nevidnimi šivi). Isto velja za ostale delt Obroba nog, podplat in očesno zrklo je i bele, notranja stran ušes in oba roga p i iz oranžne klobučevine. TIM 8 • 79/80 3 3 7 TIM 8 April 1980 18. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. timova pošta Tokrat se je nabrala precejšnja kopica va¬ ših pisem, tako da sem moral razširiti ru¬ briko na dvojen obseg. Upam, da mi bo uspelo na ta način odgovoriti vsem, ki ste nam pisali. Igor Gabršček iz Kanala je naš naročnik že tretje leto. Zavzema se za znanstveno fan¬ tastiko, pri čemer je slejkoprej bela vrata med našimi bralci. Pravi tudi, da pogreša načrte motornih čolnov. Kot nalašč bomo v zadnji dvojni številki objavili prav tak načrt. Igor Kloboves iz Ljubljane je naš naročnik že peto leto. Poslal nam je dopis z nekoli¬ ko nenavadno željo, in sicer, da bi mu po¬ slali ploščico tiskanega vezja za napravo za daljinsko vodenje, ki je bila objavljena v letniku 73/74. Svetujem mu, naj se raje loti gradnje ene od naprav, ki smo jih objavili v lanskem oziroma letošnjem letniku. V tem primeru bomo njegovi želji lahko ustregli. Janez Mrak iz Radelj ob Dravi nam piše za načrt za polnilnik akumulatorjev. Menim, da samogradnja te naprave, ki jo naša industri¬ ja izdeluje v velikih serijah, ne bi bila ra¬ cionalna. Polnilnik POBI, ki ga izdeluje Iskra, je na primer prav racionalen. Andrej Repenšek iz Gornjega Grada nam je poslal fotokopijo načrta za light show, ki je bil objavljen v reviji Sam. Svetujem, da se obrne na uredništvo tega časopisa, kjer mu bodo skušali razvozljati težave, ki jih ima z gradnjo. Klemen Hribar z Jesenic se zanima pred¬ vsem za modelarstvo in maketarstvo ter radioamaterstvo. Zgradil je že večje šte¬ vilo modelov. Zanima ga več reči, zato kar lepo po vrsti: Knjiga o letalskem modelarstvu je pri nas izšla pred davnim časom, zato se bojim, da je ne bo moč več dobiti. Balso in tudi motorčke v Mladem tehniku kdaj pa kdaj imajo, vendar svetujem, da naj¬ prej povprašate po telefonu (22-629). Dva naslova sta bila objavljena zato, ker sta dve prodajalni. O malih železnicah bomo ponovno pisali, ko se bo vrnil naš sodelavec z služenja voja¬ škega roka. Načrt jadralnega letala bomo 338 tim 8 • 79/80 objavili v zadnji dvojni številki, na načrt bolj zahtevnega vezanega modela pa bo treba počakati do prihodnjega letnika. Peter Rcvan iz Blejske Dobrave ima precej zahtevno željo, in sicer sprašuje, kako bi zgradil 10-vatni hi-fi ojačevalnik z napaja¬ njem na 12 V napetost. Eno z drugim nam¬ reč ne gre skupaj. Kot že sam pravilno ugo¬ tavlja, bo moral za gradnjo 10-vatnega oja¬ čevalnika zvečati moč napajanja na 24 ozi¬ roma 35 V, ali pa izhodno moč na polovico, to je 5 W pri napetosti 12 V. Bojanu Ploju iz Miklavža na Dravskem polju moram žal povedati, da pošiljamo ploščice tiskanega vezja le za tiste naprave, za ka¬ tere to predlaga in zagotovi ploščice avtor sestavka in ne kar za vse po vrsti. Zato nje¬ govi želji ne moremo ustreči. Ludvik Kuzmič junior (mlajši po naše) iz Kuzme v Prekmurju nam je poslal dolgo pismo, v katerem se je pohvalil, (in Tim seveda tudi), da je celo zimo vneto rezljal različne izdelke iz vezane plošče (lestence, nočne in zidne svetilke in seveda obvezni Eifflov stolp). Iskreno mu čestitamo za nje¬ govo vztrajnost, zahvaljujemo se za laskavo oceno Tima, mali oglas pa bo objavljen v 9/10 številki. Rado Lavrih iz Grosupljega nam je poslal pisemce z obilico prav dobrih nasvetov o tem, kako bi najbolj uredili rubriko za da¬ ljinsko vodenje. Ker naroča tudi tiskano vez¬ je za Tim XIX, smo njegove predloge poslali oziroma posredovali avtorju te rubrike. Igorju Debevcu iz Borovnice se zahvaljuje¬ mo za vzpodbudno pismo v imenu avtorjev posameznih rubrik. Oglas bomo objavili v tej številki. Leon Fajdiga iz Ilirske Bistrice nas prosi za načrt CB. O tem smo že tolikokrat pisali, da zares ne vem, kako se je ta tema na¬ šemu bralcu lahko tako po nepotrebnem iz¬ muznila. Prosim ga, da si prebere pošte v prejšnjih številkah Tima. Jože Zorec iz Lenarta se zanima za nakup furnirja. Najbolje bo, da se oglasi v najbližji tovarni lesnih izdelkov. Damijan Leban iz Velenja je pohvalil revijo, obenem pa ga zanimajo določeni podatki v zvezi s prispevkom Marka Snedica o 15-vat- nem ojačevalniku. Predlagam mu, da se z vprašanji obrne kar naravnost nanj. Njegov naslov je: Marko Snedic, Partizanska 8, 64208 Šenčur. Na vprašanja, ki nam jih je v svojem pismu poslal Mitja Fabjan iz Novega mesta, mu bodo odgovorili v Zvezi radioamaterjev Slo¬ venije. Zato mu samoumevno svetujem, da se obrne nanje. Pismo tov. Marka šušterja iz Ljubljane smo posredovali sodelavcu rubrike za daljinsko vodenje. Odgovora se lahko nadeja v dvojni številki. Jože šimec iz Dragatuša je svoje pismo na¬ čičkal z vprašanji z vseh področij, od cene sončnega kolektorja, naslovov elektronskih revij pa do naročila načrta za NF HKFi oja¬ čevalnik. Takole se bova zmenila: o sončnih kolektorjih mu bodo vedeli največ povedati na uredništvu revije SAM, naslove elektro¬ tehničnih revij bo dobil pri klubu Nikole Te¬ sle v Beogradu (naslov kluba bo našel v pošti letošnje prve številke), načrtov pa ne pošiljamo, temveč samo objavljamo. Tako bomo storili tudi tokrat v zadnji dvojni šte¬ vilki z načrtom ojačevalnika. Bralec iz Celja nam je poslal takole hval¬ nico: Sem reden bralec našega Tima. Zdi se mi, da je edina revija pri nas, ki obsega tako široko področje dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo mladi. Takoj ko dobim TIM, pre¬ listam modelarski kotiček. Zanimam se za ladijske in avionske modele. Pošiljam vam tudi mali oglas in vas prosim, če ga v eni od prihodnjih številk Tima objavite. Mislim, da naj Tim ostane takšen kot je, ker mi je zelo všeč. Lep pozdrav iz Celja Ne rečem, da nam vsebina dopisa ni pogo¬ du, mislim pa si, da je že čas, da postanejo vaši dopisi bolj stvarni in tudi za mali oglas smo že večkrat poudarili, da ni bojazni, da bi ga ne objavili, pa čeprav nas boste v spremnem dopisu pograjali. Tako kot vse doslej, bomo tudi ta mali oglas objavili. Bralec B. Z. iz Planine pri Rakeku (naj osta¬ ne anonimen, da ne bo preveč hud) nam po¬ šilja naslednji uradni dopis: Zadeva: Možnost nabave materiala za le¬ talsko modelarstvo — prošnja za sporočilo. Podpisani sem sedaj v starosti 13 'et, obi¬ skujem ... razred Osnovne šole v Postojni, i kamor se vsakodnevno vozim z avtobusom iz Planine. Vedno in z veseljem berem »TIM« revijo za tehnično in znanstveno dejavnost mladine. Že večkrat sem v reviji »TIM« zasledil raz¬ ne letalske modele in ker imam veselje do ! letalskega modelarstva, se obračam na ce¬ njeni naslov z vljudno prošnjo, da mi spo- [ roči, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko dobi potreben material za te modele. V upanju na razumevanje od strani gornje¬ ga naslova pričakujem pozitivni odgovor v zaprošenem smislu in ostajam s spošto¬ vanjem! Se dobi (material namreč) občasno v trgo¬ vini Mladi tehnik v Ljubljani, še najbolj za¬ nesljiv način pa je, da se včlaniš v mode¬ larsko sekcijo pri najbližjem letalskem klu¬ bu. Njihov postojnski naslov je: Klub letal¬ cev Postojna, 66230 Postojna, pp. 6. Bojan Krebs iz Kamnice sprašuje, čemu slu¬ ži naprava imenovana »lisičar«, katere foto¬ grafijo smo objavili na naslovni strani le¬ tošnje tretje številke. To je pač lahko vpra- I sanje: za lov na lisico vendar. 1 N 0 , v resnici je to naprava, s katero »lovimo« skrito radio- oddajno postajo. Načrt zanj pa bo dobil pri najbližjem radioklubu. Roman Pavlovič iz Pivke želi izdelati prav | tak model motornega čolna, kot je bil ob¬ javljen na naslovnici sedme številke. Ker si naš fotograf ni zapisal podatkov o izdelo¬ valcu tega modela, poskušamo po tej poti vplivati nanj, da bi nam poslal načrt tega modela za objavo v naši reviji. Isto željo nam je sporočil tudi Tomo Sever iz Domžal. Edi Strosar iz Nove Gorice nas je poprosil za stare Time, v katerih smo objavljali na¬ črte raket. Mislim, da to ne bo več potreb¬ no, ker smo te načrte spet začeli objavljati in bo imel dovolj dela že s temi, ki jih bomo objavili še letos. Dušanu Lanišku iz Mekinj pri Kamniku mo¬ ram žal odgovoriti, da je z nakupom elek- tromotorčkov zadnje čase bolj žaltavo. Naj¬ bolj učinkovita pot bi bila mali oglas v naši reviji. Borut Kuk iz Bovca lahko naroči jadralno letalo v kompletu pri Mladem tehniku na Cojzovi 2 v Ljubljani. Poslali mu ga bodo P° pošti. TIM 8 • 79/80 3 39 Bodi za tokrat dovolj, saj se mi zdi, da smo utrujeni oboji, jaz od pisanja in vi od branja mojih duhovitih odgovorov, zato pred¬ lagam, da preložimo nadaljevanje dvoboja na prihodnjo številko. Medtem si bomo, upam, oboji nabrali novih moči. Do takrat pa vsem skupaj lep pozdrav. POPRAVEK K ČLANKU IZ SEDME ŠTEVILKE TIMA: »Izberimo elektromotor« Že spet nam je ponagajal tiskarski škrat in nam v zgoraj omenjenem članku pomešal podpise k slikam. Vsi, ki se na to področje količkaj spoznate, ste napako že sami raz- vozljali, za vse ostale pa kljub vsemu ob¬ javljamo popravek. Podpis pod sliko tri sodi k sliki štiri. Pra¬ vilen podpis k sliki štiri pa se glasi: Odvis¬ nost statičnega potiska od števila vrtljajev za različne ladijske vijake. Podpis pod sliko štiri pa sodi k sliki šest, ki zares predstav¬ lja karakteristike motorja Carrera 91023. Tudi zadnji stavek drugega odstavka na strani 302 se nanaša na sliko 6 in ne na sliko 4, kot je zapisano. Upam, da nam bo¬ ste neljubo pomoto oprostili. Objavljamo še naslednja popravka: V četrti številki je prišlo do dveh napak pri risanju tiskanega vezja in montažnega na¬ črta. Na tiskanem vezju nožiči 1 in 2 ne smeta biti vezani na maso, ampak morata biti v zraku. Nožiča 12 pa mora biti poveza¬ na na maso, kar je na tiskanem vezju že predvideno, le da na montažnem načrtu manjka kratka vez. Tudi v prvi sestavek o digitalnih instrumen¬ tih se je prikradla napaka v načrt na sliki 4. Tam sta napačno označeni nožiči za priklju¬ čitev napetosti pri integriranem vezju IC3. Nožiča, ki gre na maso, ima številko 7 in ne 8, nožiča vezana na plus pa 14 in ne 16. Več bralcev se je oglasilo z istim vpraša¬ njem na temo TV iger. Vsi so pri izdelavi opazili, da v seznamu materiala manjka vrednost kondenzatorja C14. Bralcem se opravičujemo za to napako, vrednost kera¬ mičnega kondenzatorja C14 pa je 68 pF. 340 TIM 8 • 79/80 prvi koraki Marjan Stranščak VITRINA Velik problem predstavlja modelarju poleg same izdelave modela tudi shranitev mo¬ dela, ki naj bi bil postavljen na vidnem mestu, hkrati pa varen pred »tipajočimi« opazovalci. Ta problem je tukaj rešen s stekleno vitrino. Model bo v njem varen pred zunanjimi poškodbami, na njem se pa tudi ne bo mogel nabirati prah. vitrina premajhna. Vitrino boš oblepil s sa¬ molepilno tapeto želene barve, za pozicijo 3 pa uporabi vodovodna gumijasta tesnila. Potrebuješ tudi lepilo za les in steklo ter par lesnih vijakov za boljši spoj pozicij 1 in 2. Z rezanjem stekla pa raje počakaj, dokler ne končaš pozicij 1 in 2. 2. Izbira orodja 1. Izbira materiala Potrebuješ les debeline 15 mm za poziciji 1 in 2, katerega mere dobiš tako, da izme¬ riš svoj model in dodaš k vsem trem di¬ menzijam dodatnih 100 mm, da ne bi bila Za žaganje lesa kakor tudi za izdelavo žle¬ ba, v katerega boš ob koncu vstavil steklo, bi bila najprimernejša KLliP-KLAP krožna žaga. Seveda nikar ne pozabi na zarisovalno orodje ter diamantni nož za rezanje stekla. 3 . Izdelava vitrine © Na pozicijo 1 (stena) vnesi dolžino in vi¬ šino modela, na pozicijo 2 (dno) pa dolžino in širino modela ter obe poziciji izreži. Sedaj se loti žlebljenja, kamor boš vstavil steklo, žleb naj bo vsaj 10 mm oddaljen od roba ter poglobljen do polovice debeline lesenih nosilcev, širok pa za debelino stek¬ la, ki ga boš vstavil (3 mm). Steno in dno sedaj spoji in utrdi z vijaki. Zapolni odvečne reže žleba z lesenimi vstavki (10 mm žleb od robov) ter obrusi površine, ki morajo biti gladke, saj boš sedaj prilepil samole¬ pilno tapeto. Na dno prilepi s spodnje strani 4 nožiče, katere so lahko vodovodna tesni¬ la iz gume. Sedaj prilepi svoj model na tapeto. Ko si se prepričal, da je model dobro prilepljen, vstavi še 4 steklene plo¬ šče s sedaj natančno izmerjenimi dimen¬ zijami (če še nisi vešč rezanja stekla, pre¬ pusti delo steklarju) ter steklene robove zaradi lepšega videza oblepi s trakovi upo¬ rabljene tapete. Vitrina je sedaj končana, tvoj model pa varno shranjen. Andrej čoki LUČ, KI SVETI IN OGREVA V času energetske krize, ko se vse bolj sprašujejo in raziskujejo vire, vam bom pri¬ kazal in opisal luč, ki sveti in ogreva. To je luč, ki bi bila nad vašo mizo, ko se učite. Čas je, da preidemo k izdelku. Izdelali jo boste iz aluminijaste pločevine ali česa po¬ dobnega. Najprej naredite valj, ki bo imel premer 7 cm. Zgornjo odprtino valja pokrijte s krogom istega premera. Ta krog naj ima na sredi odprtino in dve zarezi. Skozi od¬ prtino bodo šle žice za žarnico in ventilator. Ventilator bo služil za ogrevanje. Poganjal ga bo tok napetosti 12 ali 4,5 volta. Nare¬ dite ga tako, da bo skozi odprtino kroga vse¬ saval zrak in izpihoval toplega, ko se bo ogrel ob žarnici. Luč pritrdite na stojalo, ki naj bi bilo gibljivo. Da pa ne bi luč svetila na vašo mizo, bo poskrbelo izbočeno zrcalo. Zrcalo boste ob potrebi postavili ob žarnico in bo poskrbelo, da se bo svetloba razši¬ rila po vaši sobi. Ogledalo naredite iz alu¬ minijaste folije, ki jo pritrdite na izbočen karton. 342 TIM 8 • 79/80 modelarstvo Matjaž Chvatal TEŽIŠČE IN CENTER POTISKA PRI RAKETNIH MODELIH Model rakete predstavlja leteči objekt, ki se dviga v zrak brez kril in ima za pogon modelarski raketni motor. V modelih mora A biti obvezno vgrajena tudi naprava za varno spuščanje na zemljo, tako da lahko potem ponovno leti. Model je narejen iz nekovin. Skupna teža modela vključno z raketnim motorjem ne sme preseči teže 0,5 kg, do¬ voljena pa je raketa z največ tremi stop¬ njami. Sestavni deli enostopenjske rakete so: glava rakete, trup rakete, stabilizatorji, vodila, padalo ali strimer trak, vata ali po¬ doben material, raketni motor in vžigalnik. Vsi, ki se želijo ukvarjati z raketnim mode¬ larstvom, da izdelujejo ali pa tudi sami kon¬ struirajo modele raket, si morajo zapomniti, da je težišče vedno pred centrom potiska. Kaj je težišče in kaj center potiska Iz vsakodnevnega življenja vemo, da ima vsako telo svojo težo, ki jo povzroča pri¬ vlačna sila zemlje. Zamišljena točka, v ka¬ teri je zbrana vsa teža telesa, se imenuje TEŽIŠČE. Drugi element, ki je važen za stabilen let modela rakete, pa je položaj centra poti¬ ska. Zračni tok, ki obdaja model, ne izziva enako močnega pritiska po celem modelu. Pritisk na sprednjem delu modela je manjši kot tisti na zadnjem. Skupno silo potiska si zamislimo združeno v eni točki, ki jo ime¬ nujemo CENTER POTISKA. Da bi bil raketni model kar najbolj stabilen, je potrebno, da se težišče nahaja vsaj za polovico premera rakete pred centrom po¬ tiska. Preden model lansirate, še enkrat preverite, če je stabilen: zavežite vrvico za težišče in model vrtite nad glavo okoli sebe. Če je model nestabilen bo »pumpal«, torej je potrebno povečati razdaljo med težiščem in centrom potiska. To pa dosežete s tem, da v glavo rakete dodate košček svinca ali pa privijete nov vijak. LOVSKA RAKETA SIDEVVINDER 1A Američani so že pred pričetkom korejske vojne pričeli s konstrukcijo tedaj najmo¬ dernejše rakete zrak-zrak. Tovarna Philco Ford je pripravila konstrukcijo lovske rake¬ te SIDEVVINDER, kar pomeni po naše »kača klopotača«. Ta raketa je bila dolga 2,3 m in je s premerom 13,5 cm tehtala 68 kg. Z eksplozivnim nabojem, težkim 11 kg, je z nadzvočno hitrostjo lahko dosegla razda¬ ljo 2500 m. Njena največja prednost je bila, da je s pomočjo iskalne naprave na osnovi infrardečih žarkov sama iskala svoj cilj — izvor toplotnih tokov, ki so izhajali iz reak¬ cijskih motorjev sovražnih letečih objektov, bombnikov, izvidnikov ali lovcev. Rakete te vrste so dosegle celo vrsto iz¬ boljšav in izvedenk ter so po 20 letih še vedno v oborožitvi vseh zahodnih dežel. Po¬ leg drugih so s temi raketami oboroženi lovci F-104 STARFIGHTER iz sestava lov¬ skih enot NATO. Najmodernejše izvedenke rakete SIDEVVIN¬ DER so dolge že 2,9 m ter pri teži 84 kg dosežejo največjo razdaljo 3,5 km. Z njimi so oborožena najmodernejša ameriška lov¬ ska letala F-15 EAGLE in F-14 TOMCAT. Američani so na tisoče teh raket izstrelili v Vietnamu v napadih na lovce MIG 19 in MIG 21 ter druga letala v severnovietnam- skem letalstvu. Doseženi uspehi pa niso upravičili neprecenljive vrednosti tega dra¬ gega orožja, ker so Sovjeti iznašli visoko občutljivo napravo za motenje. Tudi v zrač¬ ni vojni na Bližnjem vzhodu, kjer so te rakete uporabljali Izraelci, doseženi rezul¬ tati niso upravičili visokih stroškov za na¬ bavo tega orožja. Pred leti je v Zahodni Nemčiji prišlo do prave vohunske burke. Carinski uradniki na nekem letališču so povsem slučajno odkri¬ li, da so v zabojih, ki so bili ekspresno po¬ slani na neki naslov v Moskvi, posamezni deli in podsklopi lovske rakete SIDEVVINDER. Pozneje se je izkazalo, da je to prek dva metra dolgo raketo ukradel neki pilot na F-104, jo brez težav odnesel iz močno za¬ straženega skladišča, jo prenesel prek ograje iz bodeče žice in jo v izposojenem kombiju odpeljal domov. V lastnem stano¬ vanju je skupaj z nekim mehanikom raketo razstavil in jo za primerno nagrado poslal na vzhod. 344 TIM 8 • 79/80 TIM 8 • 79/80 3 45 Igor Cotman PRAVILA NAVIGE Brodarsko modelarstvo je pred nekaj leti doživelo nekako stagnacijo, toda danes je opaziti zopet vse večjo in večjo množičnost. Pred mnogimi leti, ko sem se jaz začel ukvarjati, se je že precej razvilo, vendar pa je bil ta razvoj včasih upočasnjen, povezan z drobnimi težavami in problemi. Kljub temu je vse več mladih, ki se ukvarjajo z gradnjo modelov od najpreprostejših, s katerimi tekmujejo v MČ razredih, do vrhunskih RC modelov. Vendar pa se prav tu zatakne predvsem zaradi izredno drage opreme, saj vemo, da prav komande in motorji zmanj¬ šajo začetno množičnost do peščice entu¬ ziastov po klubih; mnogokrat pa se tudi zgodi, da modelarji, ki pridejo na tekmova¬ nja, ne dosežejo rezultatov, ki bi si jih že¬ leli. Marsikakšen model pa tudi ne ustreza za tekmovanje, pa naj si bodi to zaradi pra¬ vil oziroma pomanjkanja načrtov in materia¬ la. Jugoslavija je članica Evropskega združenja za brodarsko modelarstvo NAVIGA. Tako je sprejela pravilnik, ki je enoten in velja za vse članice NAVIGE. Pravilnik sestavljajo pravila in predpisi od razpisa tekmovanja pa prek izgradnje modelov do protokola tek¬ movanja. Iz pravilnika se bom omejil le na predpise za radijsko vodene modele s pogonom na elektromotorje in eksplozijske motorje. Poskušal vam bom nekako opi¬ sati, kako poteka samo tekmovanje, in se¬ veda najvažnejša pravila. Model nima omejitev, pogoj je le, da je Podoben kaki ladji, čolnu ali prototipu, kar Pa je seveda zelo široko območje oblik in velikosti. Samo tekmovanje pa je razdeljeno Po kategorijah. To je ocenjevanje spretno¬ sti vodenja in hitrosti modela. Dalje se de¬ lijo še po teži pri elektro pogonu; pri mo¬ torjih z notranjim izgorevanjem pa po de¬ lovni prostornini. Prav doseganje vrhunskih rezultatov v kateri izmed kategorij pa je prisililo konstruktorje, da se modeli v fine¬ sah bistveno razlikujejo med seboj. Da bi imeli čim večjo hitrost, izdelujejo modelar¬ ji čolne, ki so posebej prirejeni za določe¬ no vrsto elektro in seveda tudi eksplozij¬ skega pogona. Vzporedno z izpopolnjeva¬ njem motorjev se izpopolnjujejo tudi oblike čolnov, ki dosegajo že kar zavidljive hitro¬ sti, tudi prek 50 km/h, kar pa je na vodi že kar lepa hitrost. Poleg tekmovanj v hi¬ trosti preizkušajo tudi spretnost vodenja modelov. V tej kategoriji je glavna spret¬ nost, seveda ob čim večji hitrosti. Na skici je vrisana pot modela; seveda je to le ideal¬ na možna pot modela. Točke, ki jih dobi modelar, če prevozi brez napake vratiča, so vpisane na skici. Seveda pa, če se model dotakne boje tako, da se ta zavrti, se za vsak dotik odštejejo kazenske točke. Te sem opisal v kroge, ki stilizirajo boje. Mo¬ del lahko prevozi linijo trikotnika le skozi vratiča, če jo preseka zunaj vratič, pa če¬ prav se ni dotaknil boje, ne dobi nobene točke, enako je pri vračanju mimo vratič z namenom, da bi poskusili znova. Po pravi¬ lu je to enako, kot če bi zgrešil vratiča. Jasno je, da se pri tem izgublja le čas in hkrati se mu vpiše nič točk za naslednja vratiča. Modelar mora z modelom opraviti celotno progo s čim manj napakami in v čim krajšem času. Predpisan je čas 150 sekund. Za vsakih 5 sekund se prišteje ozi¬ roma odšteje 1 točka. Spretnostni in hitrost¬ ni vožnji sta dve, šteje pa se rezultat bolj¬ še vožnje. Obstaja le pravilo, da se pri hi¬ trostni vožnji modela ne smemo dotakniti med prvim in drugim tekom, to pomeni, da ko izvozimo prvi tek, takoj nadaljujemo z drugim in poskušamo popraviti tehnične na¬ pake pri vožnji, žal pa nam to onemogoča, da nastavimo motor tako, da eventualno do¬ sega model večjo hitrost. Sedaj pa še nekaj osnovnih klas-razredov, in to predvsem tistih, ki se vozijo na naših domačih tekmovanjih. F1 — V 2,5 hitrostna vožnja po kurzu z eks¬ plozijskim motorjem do 2,5 cm 3 F1 — V 5 hitrostna vožnja po kurzu z eks¬ plozijskim motorjem od 2,5 cm 3 do 5,0 cm 3 346 TIM 8 • 79/80 Slika 2. Kurz figure za F-3 (spretnost) F1 —V 15 hitrostna vožnja po kurzu z eks¬ plozijskim motorjem od 5,0 cm 3 do 15 cm 3 F1 E 1 kg hitrostna vožnja po kurzu z elek¬ tromotorjem do teže modela 1 kg F1 — E nad 1 kg hitrostna vožnja po kurzu z elek¬ tromotorjem nad težo modela 1 kg F3 — V vožnja po kurzu figure (spret¬ nost) za modele proste gradnje z eksplozijskim motorjem (gibna prostornina ni omejena) Slika 3. Kurz za moštveno tekmovanje F3 — E vožnja po kurzu figure (spret¬ nost) za modele proste gradnje na ostali pogon (ne na eksplo¬ zijski pogon). V zadnjih letih pa se je v modelarskih klu¬ bih v tujini in kasneje tudi pri nas pojavila nova disciplina tako imenovani »superhet«, to je moštveno tekmovanje, kjer več mo¬ delarjev vodi več modelov. Razni tuji klubi so se začeli truditi, da bi s pomočjo svojih najboljših športnikov modelarjev z radijsko vodenimi modeli, ki v raznovrstnih nam že znanih disciplinah RC-modelov dosegajo od¬ lične rezultate, zainteresirali publiko in pred¬ vsem ostale modelarje po svetu za to vrsto skupinskega tekmovanja. Ta način tekmova¬ nja je prišel kaj hitro tudi k nam. Danes je tehnika v modelarstvu tako daleč, da tekmovalci lahko vodijo več modelov isto¬ časno. Ta nova oblika brodarskega mode¬ larstva je zelo dvignila priljubljenost mode¬ larstva kot pri modelarjih tako tudi pri pub¬ liki, saj pestrost in trenutno spreminjanje položaja na progi predstavlja svojevrstno atrakcijo za gledalce. Da se ne bi spuščal v nadrobni opis pravil, bom navedel le ne¬ kaj zanimivosti. Odgovorni tekmovanja da znak za start, šele od tega trenutka smejo modelarji »vžgati« svoje modele. Vredno¬ tenje se prične, ko model že vozi mimo smerne boje. Tekmovanje traja v razredu do TIM 8 • 79/80 3 47 3,5 cm 3 , ki je tudi najbolj priljubljena pri nas, 1/2 ure in zmaga tisti, ki v tem času naredi največ »krogov«. Pestrost pa dajejo dogodki na progi — dotakanje goriva, me¬ haniki na obali imajo polne roke dela, ko se model zaustavi na progi, kritične situa¬ cije, ko je na progi oziroma pri obratu več modelov (max. jih vozi 6). No, pa naj bo dovolj, upam, da ste vsaj malo spoznali osnove pravil brodarskega modelarstva. V naslednjih številkah Tima pa pričenjamo z načrtom, ki sem ga vozil več sezon, ga pred vsako sezono nekako izpopolnjeval in tako sedaj objavljam nekako najkvalitetnej¬ šo varianto. -Njegova odlika je »nekaka« uni¬ verzalnost, saj je enako dober za hitrost in spretnost. Jasno je, da je delan za obe di¬ sciplini in tako lahko tekmujete v spretno¬ sti in hitrosti. M-210 je radijsko vodeni mo¬ del, v katerega lahko vgradimo motor od 1,7 cm 3 —3,5 cm 3 in tako spada v naslednje tekmovalne razrede: F1 — V 2,5 cm 3 F1 — V 5 cm 3 hitrost F — 3 V spretnost seveda po pravilniku NAVIGE. S tem bom marsikomu rešil finančni pro¬ blem, saj bo lahko tekmoval v vseh teh raz¬ redih, tako mu ne bo treba kupovati novih motorjev in seveda drugega sprejemnika in servomehanizmov ter akumulatorjev. Marjan Klenovšek KRMILNI MEHANIZEM IN OHIŠJE ZA RC ODDAJNIK Ta sestavek sem namenil tistim med vami, ki si gradijo RC aparaturo in imajo težave z mehanskim delom oddajnika. Poskušal vam bom razložiti, kakor sem se tega sam lotil. Imel sem namreč VARIOPROP sprejem¬ nik, oddajnika pa ne. Noben sprejemnik pa brez oddajnika ne dela, zato sem se pač sam lotil gradnje. Če bi namreč oddajnik kupil, bi me stal vsaj trikrat toliko kot sta¬ ne takšen »made in doma«. Pri gradnji sem se srečal z nekaj problemi, predvsem pri krmilnih mehanizmih, da pa si ne bo treba še vam beliti glave, si oglejte, kako sem te probleme rešil. Ne trdim, da so ti me¬ hanizmi najboljši, najlepši itd. Nekaj pa je gotovo, lahko jih izdelamo sami. Mehanizmi so predvideni za proporcionalno krmiljenje in prav gradnjo takšnega RC sistema je v Timu opisal že tov. Lokovšek, zato se ob elektroniki ne bom ustavljal. Tudi kar zadeva ohišje oddajnika ni nujno, da ima takšne dimenzije kot so na risbi, to je le moj pred¬ log. Je pa v tem ohišju dovolj prostora, da lahko vanj spravite vso elektroniko in ba¬ terije oz. akumulator, ostane celo toliko prostora, da lahko vgradite ploščico s ko¬ rektorji za potenciometre in si tako omo¬ gočite hitro menjavo funkcij posameznih potenciometrov. Toliko za uvod, zdaj pa si oglejmo krmilne mehanizme in njihovo de¬ lovanje. Na sestavni risbi je mehanizem narisan z vseh strani in mislim, da je princip delo¬ vanja jasen takoj ko risbo malo bolje po¬ gledate. Sestavni deli mehanizma so nari¬ sani posebej in kot vidite jih je kar nekaj. Da ne bo kakšen nejeverni Tomaž mislil, da se tega ne da narediti, si lahko meha¬ nizme ogleda tudi na fotografiji. Gradnjo pa bi vseeno priporočal le tistim z veliko me¬ ro potrpežljivosti, ker tak mehanizem pač ni gotov v pol ure. Material za posamezne elemente je vpisan v kosovnici, pretežno je to aluminij in medenina. Rad bi vas opo¬ zoril še na to, da levi in desni mehanizem nista enaka. Desni je zrcalna slika levega in seveda obratno, na to pa morajo misliti le tisti, ki bodo izdelovali oba. Gradnja pa poteka takole. Najprej si iz 1,5 mm debele Al pločevine izdelamo obe ohišji (levo in desno). Na pločevino prerišemo razvito ohišje in ga z lok žagico izžagamo. Žagico pri tem maže¬ mo z oljem ali milom. Pozor, lukenj še ne vrtajte. V primežu aluminij zapognemo na posameznih vogalih, nato pa ga dokončno oblikujemo na kosu bukovega lesa z dimen¬ zijami 37 X 37 X 100. Zdaj zapognemo še obe »ušesi«, ki nosita krmilni mehanizem. Tako pripravljeno ohišje v stičnem vogalu zalepimo z UHU plus lepilom. Da bi ohišje ostalo v želeni legi, ga povijte z žico, nato pa ga malo ogrejte, ker lepilo tako prej prime in tudi močneje drži. Na zlepljenem ohišju si zdaj zarišite srednjice za luknje, ki se morajo točno ujemati po višini, se¬ veda pa morajo biti tudi točno na sredini 348 TIM 8 • 79/80 103,5 TIM 8 • 79/80 349 6 7 350 TIM 8 • 79/80 TiM 8 • 79/80 3 51 stranic. Tu mislim luknje 0 8 in 0 10, druge niso kritične. Zarisane luknje zatočkamo in prevrtamo s svedrom 2,5 mm. Luknje 0 8 lahko zvrtamo s svedrom, za luknje 0 10 pa vam priporočam, da jih zvrtate 0 9, nato pa jih z okroglo pilo obdelate tako, da potenciometer nima večje zračnosti | kot je potrebna. Potenciometer se mora v luknji vrteti, vendar se ne sme sprehajati levo in desno. V ohišje zdaj vrežite še potrebne navoje (M3) in ga z vodobrusnim papirjem obrusite, j Iz 1,5 mm aluminija izžagajte dele 3, 4 in 5 in jih obdelajte. Del 4 ima na zavihek na¬ lepljen košček cevke kemičnega svinčnika, ki se mora dobro prilegati v utor dela 5. Da ne bo nejasnosti vam bom razložil funk¬ cijo teh dveh delov, ki rabita za »trimanje«. Prav lahko se vam zgodi, npr., da model sili v desno, ko je ročica v nevtralnem položaju. Da vam ni treba ves čas »vleči« v levo, si pomagamo tako, da namesto vrtenja osi potenciometra nekoliko zavrtimo ohišje potenciometra, ki pa mora iti seveda v pravo smer. To nam omogoča preprosta rešitev z deloma 4 in 5. Del 5 je pritrjen na ohišje potenciometra in ga obrača kot mu narekuje ročica 4. Enostavneje bi bilo sicer pritrditi ročico za trimanje neposredno na potenciometer, vendar bi potem npr. za od¬ pravo vlečenja v desno morali »trim« ročico potisniti še bolj desno, kar bi gotovo imelo za posledico veliko pomot. Ustavimo se ne¬ koliko še pri izdelavi dela 3. V trak alumi¬ nija 1,5 X 10 si izrežite utor širine 3 mm in dolžine 25 mm. Nato pa najprej ukrivite Al na sredini, se pravi na radiusu 17 mm. Kot šablona vam lahko rabi jeklena cev 1". Trak nato zapognemo navzgor na obeh straneh, potem pa ga okoli 3 mm jeklene žice zapognemo zopet navzdol in šele zdaj zarišemo in zatočkamo luknje, ki jih seveda prevrtamo in šele nato zvrtamo na mero. Skozi luknji zdaj potisnemo npr. os poten¬ ciometra in popravimo nepravilnosti, nato Pa z lok žagico izžagamo obe zarezi, ki sta le za to, da lahko vilice preprosteje pritrdi¬ mo z vijaki. Utor 4 mm prilagodimo elemen¬ tu 2 e, nato pa vilice z vodobrusnim papirjem obrusimo. Dele 2a, 2c, 2e, 2f, 6 in 7 naj vam izdela strugar, lahko pa jih seveda naredite tudi sami, če imate na razpolago stružnico in če znate stružiti. Ker vam strugar verjet¬ no v elementu 2f ne bo izdelal utora, ga morate sami s kvadratno pilico, pazite le, da se bo del 2c lepo prilegal v utor. Posa¬ mezne dele krmilne ročice sestavimo in zalotamo, nato pa vstavimo v gred (2f) in ročico utrdimo s koščkom jeklene žice 0 3X10. Krmilna ročica bo tako prek gredi vrtela enega od potenciometrov, dru¬ gega pa bodo vrtele vilice 3. Na ta način dosežemo simultano regulacijo, se pravi, vrtimo lahko oba potenciometra hkrati. Da se ročica povrne v nevtralno lego, po¬ skrbita dela 7 in 8 ter seveda vzmet. Pri zavrtitvi krmilne ročice ekscenter 7 odmak¬ ne vzvod 8 in s tem zapre vzmet, ki ekscen¬ ter vrne v nevtralni položaj, ko krmilno ročico spustimo. Da je hod vzmeti pri obeh smereh zavrtitve ekscentra enak, je le-ta na eni strani krajši. Na risbi sicer piše 4 mm, vendar za začetek raje odpilite 3 mm in s poskušanjem ugotovite kdaj je v redu. Vzvod 8 mora biti na mestu naieganja na ekscenter res raven, seveda to velja tudi za ekscenter. Sam sem izdelal vzvod iz trde plastike. Da je ne boste iskali po speciali¬ ziranih trgovinah, vam zaupam, da so neka¬ teri plastični pladnji za serviranje iz ravno pravega materiala. Še nekaj besed o poten¬ ciometrih. Če se neradi vrtijo, jih pazljivo odprite in očistite ležaj, nato pa potencio¬ meter zopet sestavite in zalepite z UHU plus lepilom, seveda pa bo dobro tudi kakšno drugo dvokomponentno lepilo. Če so potenciometri, ki jih imate, dru¬ gačni od narisanih, jim morate prilagoditi krmilni mehanizem, v vsakem primeru pa morate imeti za vsak potenciometer po dve kovinski matici. Os potenciometra skraj¬ šajte za dolžino v 10 mm, nato pa lahko mehanizem sestavite in popravite, če je kaj narobe. Ko ste končali krmilne mehaniz¬ me, se lahko lotite izdelave ohišja. Izdelamo ga iz 1,5 mm Al pločevine, ki jo ukrivite v primežu. V pločevini še ni odprtin. Na obeh straneh ohišje zapremo z rebroma iz trde vezane plošče, ki ju dobro zalepimo na aluminij. Pri žaganju odprtin in pri točka- nju lukenj si pomagajte s krmilnimi meha¬ nizmi, ki jih vstavite od spodaj v odprtino, jih naravnate, nato pa zatočkate luknje za vijake M3. Tako bodo luknje res tam kjer morajo biti. Odprtine za anteno, stikalo in kristal morate prilagoditi elementom, ki jih imate namen vstaviti v ohišje, zato nisem predpisoval kot. Prav tako morate prilagoditi odprtino za instrument. Ta, ki je kotirana na načrtu, je predvidena za Iskrin indikatorski 352 TIM 8 • 79/80 instrument tip OBT 0102. Na ohišju izvrtamo še luknjo za konektor, prek katerega bomo polnili akumulator, nato pa izdelamo še dr¬ žalo, na katerega bomo obesili oddajnik, da vam ga ne bo treba držati ves čas v rokah. Izdelati moramo še dno ohišja. Naj ima di¬ menzije 1,5 X 130 X 180 mm. V vogalih iz¬ vrtamo luknje 0 3, nato pa zvrtamo na ust¬ reznih mestih zgornjega dela luknje 0 2,4 in vanje vrežemo navoj M 3. Tako bomo lahko dno privili z vijaki. Kdor želi, lahko oddajniku na stranicah privije še opiati iz plastike. Sam sem uporabil tudi za te opiate navaden kuhinjski pladenj. Iz istega mate¬ riala je tudi pokrov krmilnih mehanizmov, ki pa ga nisem narisal posebej, ker mislim, da ni potrebno. Vsak ga bo pač prilagodil ohišju ter seveda krmilnim mehanizmom. daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek »NE DELA (II)« ODDAJNIK Uvod Redkeje se je zgodilo, da oddajnik ni delo¬ val; največkrat je deloval slabo. Da ni de¬ lovala starejša verzija, je nedvomno kriva tudi tiskarska napaka v Timu, ko so bile pri digitalnem koderju (v načrtu) narobe obrnjene diode. Izkušnja uči, da le majhen del prebere popravek! No, večini je oddajnik deloval, niso pa bili vsi zadovoljni z njim. Naj naštejem nekaj najbolj pogostih nevšečnosti, ki so pestile mladi modelarski svet: — slab doseg, — oddajnik »podivja«, — oddajnik »meša kanale«, — oddajnik je nezanesljiv; dela, ne dela, pa zopet dela itd. Uporabil sem kar besede tistih, ki so pri¬ hajali k meni po pomoč. Opazil sem tudi neverjetno iznajdljivost nekaterih. Kljub svojim mladim letom so se potrudili in našli svoje tehnične rešitve, ki se jih nismo domislili tudi starejši, kar po¬ meni, da je bil TIM v tej smeri uspešen. Lotimo se problemov po točkah. Izbira materiala Pri izbiri se niste veliko motili, razen pri izbiri dušilk in kvarcev. Najboljše so še vedno dušilke na šestcevnih jedrih. Neka¬ terim, ki so uporabili že narejene (TV —- Iskrine), je oddajnik zanihal na 9 MHz na¬ mesto na 27 MHz. Najbolj važna je dušilka I v vezju oscilatorja in za slednjo pazite, da i bo res ustrezna. Če oddajnik niha na 9 MHz, < lahko izmerite celo dobro VF moč, toda I sprejemnik (dober) je »gluh«. f Pri kvarcih moram ponovno opozoriti na frekvenčno področje, saj je bilo že nemalo lomov modelov ravno zaradi tega, ker so modelarji uporabljali kvarce za področje, ki ; je namenjeno CB-ju. Frekvenca oddajnega kvarca mora torej biti med 26,960 in 27,070 MHz. VF transistorji niso hudo kri¬ tični, saj vezje deluje z zelo široko izbiro transistorjev. Spreminja pa se seveda VF moč, izkoristek in poraba. Meni se je v vez¬ ju najbolje obnesla kombinacija 2N708 za oscilator in BFJ 17 za VF izhod. Pri tem sem preizkušal veliko drugih tipov (2N3866, 2N3553 itd.), tako da vam predlagam zares omenjeno ne nazadnje tudi zato, ker ima boljši izkoristek. TIM 8 • 79/80 3 5 3 nezanesljivost, saj je sicer oddajnik deloval naravnost imenitno, dokler seveda je. O vgradnji smo v pretekli številki že veliko povedali, prav tako tudi o izdelavi sistemov za dajanje povelj, katere je tovariš Klenov¬ šek zelo dobro opisal. Pri ohišju se bomo zato pomudili le krajši čas. Ker je eden od modelarjev zares ele¬ gantno rešil svoj problem, bi želel opisati njegov pristop. Stranice je izdelal iz debelej¬ še vezane plošče. Obe stranici je najprej nalepil na tanko penasto gumo in oblekel z umetnim usnjem. Zgornja in spodnja stra¬ nica sta bili iz pločevine, lepo pobarvani. Detajl te rešitve sem skiciral na sliki 7. Izdelava ploščice in vezja Večina ploščic je bila lepo izjedkanih. S spajkanjem sem bil manj zadovoljen, šibka točka večine modelarjev pa je navijanje tuljav. Neposredna posledica slabega (reci¬ mo raje grdega) navijanja je manjšanje VF izhodne moči oddajnika. Pri dobrem navija¬ nju bi na priključku za anteno namerili (skoraj) enako moč kot na kolektorju VF izhodnega transistorja. Pri nekaterih pa sem nameril celo za dve tretjini manj! O dobrem spajkanju smo veliko že govorili pri sprejemniku in slabi (»mrzli«) loti so eden glavnih vzrokov, da je delovanje od¬ dajnika nezanesljivo. Pri tem je zanimivo, da prednjačijo ne toliko loti na ploščici, kot bi pričakovali, ampak tisti na potenciome¬ trih, stikalih itd. Vgradnja v ohišje _ pločevina Slika 7. Detajl dela ohišja oddajnika (presek) Pri starejšem oddajniku smo imeli ločen VF in NF del. Dobro razporeditev v škatli oddajnika zanj prikazuje slika 8. Tukaj je bilo »največ greha«, kar je razum¬ ljivo, saj je bil ta problem v preteklih letih puščen ob strani, skoraj neopisan in popol¬ noma prepuščen idejam posameznikov. Sa¬ mo nekaj modelarjev se je znašlo, nekateri Prav dobro, zato pa sem v večini primerov dobil v roke škatlo, v kateri sta na (več¬ krat podaljšanih) žičkah opletala(l) VF in NF modul. Baterije so kratke stike delale seveda posebej, ravno tako nepritrjene. Ne¬ kateri spoji na žičkah niso bili niti izolira¬ ti- V posmeh »pridnim« pa je nemalo takih oddajnikov delovalo (občasno!) izvrstno, do¬ kler ni prišlo do kakšnega stika. Našteti Problemi so bili zopet eden od vzrokov za Slika 8. Razporeditev v oddajniku z ločenim VF in NF delom 354 tim 8 • 79/80 Vsekakor pa naj bo vsak del dobro pritrjen, kar posebej še velja za oba modula in ba¬ terije. Prilepite, privijte, kakorkoli, samo do¬ bro pritrdite! Baterije oziroma akumulatorčke izolirajte, sicer bodo kratki stiki s kovinskim ohišjem storili svoje. O tem pričajo žalostne izkuš¬ nje. Za izoliranje lahko uporabimo ustrezno PVC cev, če ni te, pa kar izolirni trak. V naših trgovinah imamo že lepo izbiro naj¬ različnejših lepil tako za kovino kakor tudi plastiko. To so UHU-PLUS, UHU-Ultra, Sta- bilit expres, razna poliestrska lepila itd. Tudi s silikonskim kitom lahko lepite, sled¬ nji dobro drži, pa tudi enostavno je odle¬ piti. Ker je elastičen, z njim pritrdimo le baterije in kakšen modul, ne pa delov ohiš¬ ja med seboj. Šele potem, ko je ohišje izdelano, pritrjeni krmilni sistemi, baterije in modula, se loti¬ mo povezovanja. Tudi ta postopek je bil za marsikoga pretrd oreh, saj je cel kup žičk: masa, +, NF signal, po tri žičke za vsak po¬ tenciometer nato stikala itd., itd. Zmote tu¬ kaj so katastrofalne za nekatere elemente (transistorje), baterije in še kaj. Zato si najprej priskrbimo čim več raznobarvnih mehkih(l) žičk. Povezujemo lepo po vrsti. Za maso uporabimo žico večjega premera. Prav vse mase naj se končujejo v točki »M« (sl. 8) in to minus pol baterije, masi NF in VF dela, posebno še slednjega(l). Ta toč¬ ka »M« naj bo čim bliže anteni in dobro spojena s kovinskim ohišjem. Če delate ozemljitve po svoje, se zna primeriti, da oddajnik »podivja«, t. j. zaniha. VF tokovi se »sprehajajo« po žičkah, v zankah se indu¬ cirajo napetosti, ki motijo delovanje, saj vemo, da je v ohišju cel kup žičk. Zaradi tega naj bo ozemljitev VF modula čim kraj¬ ša. Pojav nihanja (parazitnega, t. j. neželenega) opazimo na obnašanju servomehanizmov. Krmilne ročice se tresejo in se »vozijo« brez vsakega reda sem in tja. Ne zamešajte tega pojava s tistim, ko napajate oddajnik iz usmernika. Takrat vse dela, pač pa ser- vomehanizmi brenčijo, kar je posledica »bru- ma« usmernika. Zatem vežemo napajanje, po možnosti z žičko rdeče barve. Sledi vezava NF signala, potenciometrov in stikal. Vsako žičko vle¬ cite in spajkajte posebej, da jih ne zamešate med seboj. Zmote so najbolj usodne pri ve¬ zavi potenciometrov. Če se zmotite, lahko pri vključitvi uničite pripadajoči transistor v NF modulu. Takrat odpove celo en kanal pred tem potenciometrom in prav vsi za njim. če bi narobe spajkali tretji potencio¬ meter, bi deloval le še prvi kanal! Če pa ste nerodni in naredite kratek stik na maso z žičko za NF signal, bo »odneslo« PNP transistor v koderju. Kar zgrozili bi se, kaj vse se lahko primeri in kakšne posledice ima. Ta hip imamo v oddajniku še vedno cel šop žičk, ki ople¬ tajo sem in tja. Povežemo jih v snop. Naj¬ preprosteje je uporabiti plastični lepilni trak ali objemke na zadrgo. Uglaševanje _ Kakor smo rekli že prej, oddajnik deluje ta¬ koj, le dometa še ni in nevtralni položaji ne ustrezajo. Preden uglašujemo nevtralne položaje, poskrbimo, da bodo drsniki poten¬ ciometrov zares v sredini, šele nato gremo vrtet trimerpotenciometre. Kaj se lahko primeri v nasprotnem primeru? Če se pri vodenju drsnik preveč približa sponki, ki je vezana na +, velikost signala upade tako, da se le-ta (edini!) impulz »iz¬ gubi« oziroma upade tako, da ne gre več naprej prek diod. Praktično to pomeni, da lahko ta kanal izpade, drugi pa se pomak¬ nejo naprej. Če se je to zgodilo na drugem potenciometru, potem nenadoma (pri dolo¬ čani legi drsnika drugega potenciometra) drugi kanal izpade, tretji postane drugi, če¬ trti postane tretji. Ko premaknemo krmilno ročico (drsnik) za drugi kanal spet nazaj, je zopet vse v redu. Tako ta pojav opazimo v delovanju celega sistema za daljinsko vo¬ denje. Mladi amater pravi, da oddajnik »meša« kanale. To se čudno sliši poznaval¬ cu RC naprav, vendar ta opis še najbolj ustreza temu pojavu. Kako pa ugotovimo, a) b) Slika 9. Vezava stikala za zamenjavo smeri hoda na potenciometru za dajanje povelj TIM 8 • 79/80 355 če je drsnik zares na sredini? Najbolje in najenostavneje s stikalom za zamenjavo smeri hoda, če §te ga vgradili. Ker potrebu¬ jemo le eno dvojno menjalno stikalo, je to cenen in vendar zelo koristen dodatek od¬ dajniku. Vezava je narisana na sliki 9. Preizkušamo v delujočem sistemu za daljin¬ sko vodenje. Ko premaknemo stikalo, se krmilna ročica servomehanizma ne sme pre¬ makniti. če se, potem naravnamo os po¬ tenciometra tako, da se ne. Nato pa pritrdi¬ mo (fiksiramo] krmilno ročico v oddajniku v nevtralni legi. Šele ko smo to storili, za¬ vrtimo ustrezni trimerpotenciometer tako, da bo tudi krmilna ročica servomehanizma prišla v nevtralno lego. O uglaševanju VF dela sem veliko napisal v prejšnji številki Tima. Ugotovitev pa je nedvoumna. Vsi oddajniki, ki so imeli slab doseg, so ga imeli zaradi neuglašene an¬ tene! Zdaj gre pa zares. Ustavilo se vam je. Po vašem prepričanju ste naredili vse tako, kot »v Timu piše«, pa vendar ne dela in s svo¬ jim znanjem ste pri koncu. Morda je kriv kak element (upor, transistor), kakšna dioda narobe obrnjena, saj vemo, da tudi naši re¬ viji rad ponagaja tiskarski škrat. Kako to ugotoviti? Znamo meriti električne napetosti in podob¬ no kot pri sprejemniku sklepamo. Takšna napetost mora biti. če je, je v redu; če ni, potem zakaj ni. Tale »zakaj« je najvažnejši. Torej merimo. Najprej porabo. Med sponko antene in mase vežemo za čas meritve upor vrednosti od 39 do 46 Ohmov. Ko ni kvarca, je poraba majhna, približno med 25 in 30 mA. če sklenemo stikalo S, se poveča še za 10 do 15 mA. Ko vtaknemo kvarc kri¬ stal v podnožje, se poveča na približno 80 mA oziroma 130 mA, ko je stikalo (za večjo moč) sklenjeno. Te podatke sem do¬ bil (izmeril) pri napajanju z 9,6 V. Pri dru¬ gem napajanju in drugih transistorjih (T10 in T11) se tudi malo razlikuje, Všekakor pa je manjša od 200 mA. Če se poraba ne poveča, ko vtaknemo kvarc, to pomeni, da oscilator ne niha. Napaka je lahko v VF delu ali pa je slab kvarc. Lotimo se merjenja napetosti. Na sliki 10 j e shema oddajnika z vpisanimi izmerjeni¬ mi vrednostmi napetosti. V okvir sem dal vrednosti, ki se spremenijo potem, ko vtak¬ nemo kvarc. 5. to Slika 10. Napetosti oddajnika TIM XIX 356 tim 8 • 79/80 Naj še opozorim na možne pomote. Pri mer¬ jenju takrat, ko dela VF del, posebno pa še, če bi imeli izvlečeno anteno, lahko ne¬ kateri instrumenti narobe kažejo. To so predvsem univerzalni merilni instrumenti in tisti z vgrajenimi ojačevalniki, saj se zaradi močnega izsevanega polja marsikaj inducira in nato usmeri v instrumentih samih. Zato ne dajemo v času meritev na oddajnik an¬ tene ampak ga obremenimo z uporom! Pri ugotavljanju napake vedno poskusimo logično sklepati. Če izmerimo na zener dio¬ di samo 0,7 V, potem je le-ta prav gotovo narobe obrnjena, saj je padec na diodi v pro¬ pustni smeri ca. 0,7 V. Če npr. na bazi tran- sistorja T4 izmerimo kar 3 V, je slednji go¬ tovo uničen, saj je napetost med bazo in emiterjem lahko največ 0,7 V. Zopet pome¬ rimo na kolektorju T1. Če je približno 3 V, pomeni, da multivibrator niha (pozor! na bazi je takrat — 0,5 VI). Preverimo lahko tudi s slušalko. Če je ta napetost nič ali pa 6 V, to pomeni, da multivibrator ne niha in zato ne dela cel NF del. Majhne razlike od navedenih niso pomem¬ bne. Sam sem vgradil 6,8 V zener diodo, vendar je njena »prava« vrednost 6,5 V. To ni tako pomembno in zaradi tega oddajnik še vedno dobro dela. NF signal lahko spremljamo s slušalko, ka¬ teri vežemo zaporedno kondenzator 0,1 pF in vse od multivibratorja do oscilatorskega transistorja. Pri popravilih pazite, da predhodno vezje izključite. Če začnete spajkati po vezju med delovanjem, se bo zelo verjetno »poslovi¬ lo« veliko transistorjev. Merjenje porabe pove še nekaj. Morda ne deluje izhodna stopnja in v tem primeru je poraba majhna, približno 30 do 50 mA. Tak oddajnik, ki sem ga dobil v popravilo, je začuda celo deloval na nekaj metrov! Vča¬ sih pa se vendarle primeri, da kak oddajnik zaniha, posebno če ga napajamo z večjimi napetostmi (13,5 do 15 V). Takrat servome- hanizmi niso »pokorni«, zopet imamo ob¬ čutek, da oddajnik »meša« kanale, pa če¬ prav smo NF del uredili, kot je treba. Po¬ jav izgine, ko primemo anteno z roko ali pa jo izvlečemo. Pomaga upor, ki ga vežemo med sponko »M« in anteno. Njegova vred¬ nost naj bo 1 KOhm. če pojav še ne izgine, njegovo vrednost zmanjšujemo, dokler ne izgine. Vrednost lahko znižujemo vse do 300 Ohmov za paličasto oziroma 150 Ohmov za »CLC« anteno. Oddajnik lahko »meša« kanale tudi, če je kak potenciometer za dajanje povelj slab, t. j. če drsnik zgublja stik, če so slabe dio¬ de ipd. V prvem primeru nenadoma izpade kak kanal, pri slabi diodi pa en kanal »iz¬ gubimo«, en postane nenavadno dolg in ko ga »ulovimo«, nenadoma opazimo, da nanj vplivata dva potenciometra, ne le eden! Svo¬ je prispeva tudi prenizka napajalna nape¬ tost, če smo vgradili eksponencialno vode¬ nje ali mešalnik, saj integrirano vezje 741 v mešalniku tudi zahteva svoje. Vzdrževanje _ Oddajnik zahteva malo nege razen običaj¬ nega polnjenja baterij akumulatorčkov. An¬ teni privoščimo malo VVD-40, prav tako tudi potenciometrom. Potenciometri so tudi edi¬ ni del, ki potem, ko se obrabijo, delajo pre¬ glavice. Povprečnemu modelarju trajajo od dveh do treh let, potem pa začnejo naga¬ jati, t. j. oddajnik postane nezanesljiv. Po¬ maga edino zamenjava, saj razni »sprayi« zaležejo le za krajši čas. Drugače pa od¬ dajniku škodijo, podobno kot sprejemniku, vročina, tresljaji, voda itd. Dostikrat mode¬ larji vozijo v dežju. Ko začne voda prodirati v notranjost, se najprej začnejo premikati nevtralni položaji, kmalu nato pa naprava popolnoma odpove. Tako se obnaša tudi, ko oslabijo baterije. Zato ni odveč imeti v od¬ dajniku instrument za indikacijo. Vežemo ga kot V-meter. če je to Iskrin 100 uA indika- torski instrument, mu vežemo zaporedno upor lOOkOhm za 9 V napajanje. Tako vsaj vemo, kaj je narobe, ali so to baterije ali kaj drugega. Včasih se odlomi kakšna žička s 'potencio¬ metra, če je le-ta gibljiv. Izmerimo še iz¬ hodno moč, visokofrekvenčno. Podatki to¬ varniških naprav so namreč dvoumni. Tam po navadi piše: moč 1,2 W ali celo 1,5 W. V bistvu podajajo enosmerno moč. Pri na¬ šem oddajniku znaša ta 9,6 V X 0,13 A = = 1,248 W), pri večji moči. VF izhodna moč je nekaj čisto drugega. Pri teh »močnih« oddajnikih sem nameril samo 0,4 W (Sim- prop-Contest), 0,5 W (Varioprop Expert) do največ 0,8 W (Multiplex-Prof.). Za merjenje moči si naredimo preprosto vezjo, ki ga prikazuje slika 11. TIM 8 • 79/80 3 5 7 A "M" 1,5 nF 1,5 nF ■* 1 r " 36 1W D -rtfPSfc- A AA 113 X 22nF © 20 KO./V Slika 11. Vezje merilnika VF moči Na sliki so tudi že vpisane vrednosti ele¬ mentov. Ta merilnik priključimo na sponki masa (»M«) in antena. Na V-metru odčitamo napetost. Moč je seveda povezana s to na¬ petostjo in večja napetost pomeni tudi več¬ jo moč, toda ne sorazmerno. Pomagamo si s tabelo: Tabela Izmerjena moč je odvisna tudi od napajalne napetosti. Za različne vrednosti emiterskega upora R18 in napajalne napetosti so podatki v naslednji tabeli: Izhodna moč [mW], poraba [mA] Izmerjena moč je tista, ki jo je oddajnik SPOSOBEN dajati. Če pa jo bo RES dajal, je odvisno od ANTENE, če je prav uglašena. Še več o tem prihodnjič, ko bomo poskusili izračunati doseg naše RC naprave! Sicer je z oddajnikom vedno manj težav kot s sprejemnikom in če ne boste pretiravali, vam bo »zvesto služil« daljši čas. elektronika Božo Ropret DIGITALNI MERILNI SISTEM (II.) Usmernik Usmernik, ki bo nameščen poleg števca im¬ pulzov, bo napajal tudi vse ostale module, ki jih bomo priključili na to enoto. Nekateri moduli bodo potrebovali tudi negativno na¬ petost, zato mora usmernik dajati +12 V in — 12 V. Napetost je lahko tudi nižja, ven¬ dar ne manjša od 9 V. Zelo važno pa je, da je čim bolj konstantna. Izhodna napetost mo¬ ra biti neodvisna od obremenitve in od spre¬ memb omrežne napetosti. Obremenitev se namreč pri števcu impulzov zelo spreminja, saj je v glavnem odvisna od števila vključe¬ nih segmentov na displeju. Poraba ostalih vezij pa je zelo majhna, saj je uporabljena CMOS logika, linearna vezja pa tudi nimajo velike porabe. Displeji porabijo maksimalno okrog 200 mA, za ostalo vezje pa bomo predvideli maksimalni tok 100 mA. To na¬ rekuje gradnjo usmernika, ki bo dajal tok 300 mA na 12 V. Pri negativni napetosti ne potrebujemo tako velikega toka, zato zado¬ stuje, da usmernik dimenzioniramo za mak¬ simalni tok 100 mA. Na slikah 6 in 7 je prikazano vezje stabili¬ ziranega usmernika, ki je nekoliko kompli¬ ciran, vendar daje dobre rezultate. Naprav¬ ljen je s pomočjo dveh operacijskih ojače¬ valnikov. Zgornji operacijski ojačevalnik primerja z delilnikom (R7, R8, R9) zmanjša¬ no izhodno napetost z napetostjo zener dio- 358 TIM 8 • 79/80 Usmerniška ploščica Način pritrditve stikal in ploščic tiskanega vezja Pogled na celoten sistem i DIGiTAL.NI MERilNi SISTEM prek 0 rešet % števec vro<1 m Zadnja stranica Čelna plošča TIM 8 • 79/80 359 de in prek transistorjev T1, T2 popravlja na¬ pako izhoda. Spodnji operacijski ojačevalnik pa uravnava negativno napetost tako, da je enaka zgornji. Takšen usmernik je bil upo¬ rabljen v prototipu števca impulzov, vendar pa zahteve niso tako velike, da ne bi mogli uporabiti enostavnejšega usmernika. Na istem tiskanem vezju lahko sestavimo tudi enostavnejšo varianto. Opustimo operacij¬ ska ojačevalnika ter vse elemente, ki so na načrtu desno od njiju. Ostaneta naj le še kondenzatorja C2 in C4. Vzporedno kon¬ denzatorjema C1 in C3 priključimo zener diodi z napetostjo 13 V. Obe morata biti enako obrnjeni kot ZD1 v načrtu. Upora R1 in R2 zmanjšamo na vrednost 270 Q, da oskrbimo zener diodi z zadostnim tokom. Verjetno se bo večina odločila za to drugo enostavnejšo verzijo, ker se dvojni opera¬ cijski ojačevalnik v enem ohišju z osmimi nožicami težje dobi kot dve zener diodi. Za naš sistem bo tudi ta usmernik zadosti do¬ ber, saj smo se odločili, da ne bomo stre¬ meli za veliko točnostjo. Transistor T1 je potrebno hladiti z majhnim hladilnikom v obeh variantah vezja. Izdelava digitalnega števca impulzov Vsa vezja, ki bodo nameščena v prvem mo¬ dulu, bomo sestavili na treh ploščicah ti¬ skanega vezja. V nadaljevanju so podana le tiskana vezja za števec impulzov s slike 4. Za drugo varianto pa bo moral tiskano vez¬ je narisati vsak sam, kar pa verjetno ne bo predstavljalo prevelikih težav. Števec impulzov sestavimo na dveh plošči¬ cah. Na eni bodo vsa tri integrirana vezja in transistorji, na drugi pa displeji, LED dio¬ da za prekoračitev ter upori za segmente in decimalne pike. Obe ploščici sta enako veliki, da lahko z distančniki pritrdimo eno nad drugo. Načrti tiskanih vezij so narisani na slikah 8 in 10, montažni načrti pa na slikah 9 in 11. 360 TIM 8 • 79/80 Slika 10. Tiskano vezje za displeje Ko obe vezji sestavimo ter med seboj spo¬ jimo identične signale, ostane nepovezanih še osem sponk. Dve (+ in —) priključimo na usmernik (+12 V, masa), PRENOS, VHOD in REŠET signale pa priključimo na vhodno petpolno mikrofonsko vtičnico. Raz¬ poreditev signalov na mikrofonski vtičnici je prikazana na sliki 12. Ta mora biti točno določena, ker bo prav taka tudi na enotah, ki bodo priključene s kablom na ta modul. Slika 12. Razpored signalov VHOD REŠET PRENOS /o ° \ -H2VMO ° j - 12. V Celotno povezovalno shemo vidimo na sli¬ ki 13. Iz nje lahko razberemo, da je signal VHOD povezan na še eno vtičnico ter da je z uporom pripet na potencial + 12 V. To dvoje služi za enostavno priključitev mehan¬ skih ali fotouporovnih stikal prek samo dveh žičk. Za drugo vtičnico uporabimo mi¬ niaturno vtičnico, kakršna služi za vključitev slušalk pri transistorskih sprejemnikih. Te vtičnice so zelo prikladne, ker so majhne in zadosti kvalitetne, poleg tega pa se pri nas skupaj z vtiči zelo lahko dobijo. Za roč¬ no upravljanje s števcem impulzov imamo še tipki REŠET in SPOMIN. S tipko REŠET v kateremkoli trenutku števec postavimo v ničelno stanje. Stikalo SPOMIN pa služi za , izključitev spominov za displej. To omogo- j ča sprotno zasledovanje stanja števcev in je torej primerno le za počasno štetje. Preostale tri priključke lahko uporabimo za vključevanje decimalnih pik. Te lahko slu¬ žijo za lažje odčitavanje z displeja, če jih vklapljamo s preklopnikom za območje. Ker je pri modulni gradnji to nekoliko teže iz¬ vesti zaradi dodatnih žic in večjih preklop¬ nikov, pri prototipu decimalnih pik nismo uporabili. Sliki 14 in 15 prikazujeta tiskano vezje usmernika ter montažni načrt za tiskano vezje. Spisek materiala za usmernik je na¬ veden v posebni tabeli. Za ostale načrte pa so vrednosti oziroma oznake označene kar v načrtu. Za drugo, enostavnejšo izvedbo usmernika ni podan poseben spisek elemen- TIM 8 • 79/80 361 220 V" Slika 13, Blok shema tov, ampak morate sami izbrati potrebne elemente. Tudi za enostavnejši usmernik lahko uporabimo isto tiskano vezje kot za zahtevnejšo izvedbo, ie da bo desni del pra¬ zen, Kdor ne more dobiti integriranega vez¬ ja LM5558, lahko uporabi katerakoli druga dva operacijska ojačevalnika, le da bo mo¬ ral spremeniti tiskano vezje. Celotno vezje, vključno s transformatorjem, hioramo vgraditi v primerno ohišje. Zelo pri¬ merno je ohišje tip A27, ki ga po dosti niz¬ ki ceni izdeluje Vojislav Šunko. Naročite ga lahko po povzetju na naslov: Servis za elektroniku, Vojislav Šunko, 51300 DELNICE, Supilova 60. To ohišje je izdelano iz Al plo¬ čevine in ima dimenzije 120 X 120 X 60 mm. Seveda lahko podobno ohišje izdelate sami ali pa uporabite kakšno drugo. Na čelno ploščo ohišja vgradimo obe vtič¬ nici, tipko, stikalo ter napravimo odprtini za displej in LED diodo. V prototipu so vsi ti elementi prilepljeni na čelno ploščo z dvo- komponentnim lepilom za kovine, da je iz¬ delava čim enostavnejša. Tudi izgled je za¬ radi tega lepši, ker niso potrebni nikakršni vijaki. Tiskano vezje z displeji pritrdimo na čelno ploščo tako, da se displeji prilegajo v odprtine. Pritrditev napravimo z distanč- niki, ki jih prav tako prilepimo na ohišje. Na zadnjo stranico pritrdimo le vtičnico za omrežno napetost (takšno kot pri transistor- skih sprejemnikih ali brivskih aparatih] in drsno stikalo za vklop. Namesto vtičnice lahko uporabimo tudi stalni kabel z vtičem. Za lažjo izdelavo je priloženih nekaj foto¬ grafij prototipa, ki prikazujejo nekatere de¬ tajle in bodo marsikomu pomagale pri izde¬ lavi njegove napravice. Uporaba števca impulzov _ Na tem mestu bomo spoznali uporabo štev¬ ca impulzov le kot ročno upravljano samo¬ stojno enoto. Uporabo števca v kombinaciji z ostalimi moduli bomo spoznali pri upora¬ bi teh modulov. 362 TIM 8 • 79/80 Kot samostojna enota je števec uporabljen v glavnem le za štetje počasnih impulzov. Kot dajalnik impulzov nam bodo služile me¬ hanske tipke, magnetna stikala ali fotoupo- ri. Te dajalnike impulzov vežemo na vhod števca, paralelno pa jim moramo vezati kondenzator, ki ima vrednost 100 nF. Ob vsakem preklopu mehanske tipke ali mag¬ netnega stikala (brezzračna cevka s stika¬ lom, ki se preklopi, če mu približamo mag¬ net) se vrednost števca poveča za eno. Kondenzator moramo vezati paralelno kon¬ taktom zato, da ne pride do odskakovanja. V nasprotnem primeru bi lahko ob enem pri¬ tisku števec povečal svojo vrednost za več kot ena. Tudi fotoupor vežemo na vhod števca direktno in mu prav tako moramo ve¬ zati paralelno kondenzator 100 nF. Za ta na¬ čin delovanja moramo spomin za displeje izključiti, da lahko opazujemo spremembe števca. S tipko REŠET lahko kadarkoli štev¬ ce postavimo v ničelno stanje. Uporaba števca impulzov je zelo mnogo- stranska. Naj naštejemo le nekaj uporab za vsako vrsto stikala. Mehansko tipko lahko uporabimo za štetje ljudi ali predmetov, če je montirana na ustrezno mesto. Služi lahko tudi za preizkušanje spretnosti, ko moramo, recimo, v čim krajšem času pritisniti točno določeno število impulzov. Magnetno stika¬ lo lahko montiramo ob obod kolesa, ki ima na robu nameščen magnet. Na ta način lah¬ ko štejemo število zasukov. Fotoupor pa je še najbolj primeren za štetje ljudi ali pred¬ metov, ki se pomikajo v koloni. Fotoupor osvetlimo z ozkim snopom svetlobe in ka¬ darkoli predmeti ali ljudje prekinejo svet¬ lobni tok, se vrednost števca poveča za eno. Ko število impulzov preseže število 999, se prižge LED dioda za prekoračitev. Takrat mo¬ ramo števec resetirati, ker sicer ne vemo, kolikšno je število impulzov, ker ne pozna¬ mo tisočic, števec pa v tem primeru začne šteti znova od nič. Štejemo lahko tudi električne impulze, ki pa morajo amplitudo imeti večjo od polo¬ vice napajalne napetosti, vendar pa ne višje od napajalne napetosti števca impulzov. Vukadin Ivkovič Uporaba transistorjev DETEKTOR Detektor je sprejemnik, na katerem vsi za¬ četniki radioamaterji pridobivajo prve iz¬ kušnje iz radiotehnike in na podlagi katerih kasneje izdelujejo svoje prve sprejemnike. Detektor je od nekdaj ostal isti, le kristalni svinec s konico, polprevodniško diodo je iz zastarelega detektorja izločen. Za to diodo sledi enostaven nizkofrekvenčni NF (ojače¬ valnik za visokoohmske slušalke (2000 do 400 Ohmov). Da bi z diodo zmanjšali uti¬ šanje oscilacijskega kroga, je izvod za pri¬ ključek diode napravljen s približno 1/4 do 1/2 skupnega števila navojev računano od spodaj navzgor. Ker tu govorimo o detektor¬ skem sprejemniku (slika 1), pogonska nape¬ tost transistorja sploh ni kritična, kot tudi ne tip transistorja. Na kratko, vzamete lah¬ ko katerikoli NF transistor, napajate pa ga lahko z napetostjo med 3 in 4,5 V. Shema vezave detektorja z NF ojačenjem je na¬ risana za NPN transistor, če pa se vzame PNP transistor, je treba zamenjati polariteto izvora za napajanje izvora napetosti, v na¬ šem primeru polariteto baterije. TIM 8 • 79/80 363 Način izdelave Poglejmo najprej dobro shemo na sliki 6. 10.. 100 pF D vo s kondenzatorjem C2 in šele nato na trim kondenzator C1. Kadar se dve liniji na shemi nekega elektronskega sklopa sekata, pa na njunem presečišču ni pike, potem tu ne gre za spoj, temveč samo za sreča¬ nje dveh zvez. Spoj zvez ali samo križanje dveh linij označujemo z naslednjimi simboli: T 0,1 12 jjF 470 pF 100 KR M -& InF *——C 3-4,5 I/ C + Na podlagi sheme na sliki 6 smo ugotovili, da nam je za izdelavo detektorja z NF oja¬ čevalnikom potreben naslednji elektronski material: 1. Trim kondenzator C1 od 10 do 100 pF (beri: pikofaradov], ki je označen s C1, nje¬ gov simbol, ki ga bomo poslej srečevali v vseh shemah, je videti takle: 4. Pojdimo zdaj po shemi na levo. Nekaj polkrogov povezanih navpično označuje tu¬ ljavo L. Na spodnjem delu, približno na eni četrtini, je naša zveza spojena s tuljavo. Simbol za tuljavo izgleda takole: Slika 10 ali Slika 7 7 ^ ali Kot vidite, prek ploščice trim kondenzator¬ ja ni narisana puščica, temveč poševna črta v obliki črke T, to pa pomeni, da se kapa¬ citeta trim kondenzatorja lahko spreminja med 10 in 100 pF. 2- Pred trim kondenzatorjem C1 je narisana antena. Antena je lahko zelo različna glede na konstrukcijo, vendar jo v vseh shemah rišemo takole: Slika 8 l\ A^ Za izdelavo te in podobnih tuljav najprej izdelamo iz nekaj slojev papirja trši tulec s premerom 25 mm, potem pa iz VF (viso¬ kofrekvenčne) pletenice navijemo na tulec 90 navojev. VF pletenica je splet nekaj zelo tankih z lakom ali svilo izoliranih žic. Kdor nima VF pletenice, lahko uporabi kakšno tanjšo, izolirano žico. Pri izdelavi tuljave na¬ redimo na prvi četrtini izvod ali nekaj iz¬ vodov vse do polovice navojev. To praktič¬ no izgleda takole: cilinder iz papirja 25 mm 2 3 - Antena in s tem kondenzator C1 sta spo¬ jna z diodo D in tuljavo L. Takoj lahko °Pazite, da gre zveza antene in trim kon¬ denzatorja najprej prek linije, ki spaja tulja- začetek izvodi Slika 11 konec Žica se na izvodih ne prekinja, temveč samo zavije v pentljo s premerom približno 20 mm in nadaljuje z navijanjem. 364 TIM 8 • 79/80 5. Spodnji konec navitja L je spojen z zem¬ ljo, maso in kondenzatorjem C2; zemlja, masa ali nulta točka se najpogosteje ozna¬ čuje s temle simbolom: Slika 12 6. Kondenzator C2, kot vidite, ni navaden kondenzator. To je kondenzator, kateremu lahko menjate kapaciteto od 0 do 470 pF, označujemo pa ga za razliko od trim konden¬ zatorja s temle simbolom: Slika 13 7 " To je torej kondenzator spremenljive ka¬ pacitete. 7. če se podamo še naprej desno po shemi, naletimo na polprevodniške diode D, o ka¬ terih že nekaj vemo. V praksi bomo srečali veliko število različnih diod, vendar se obi¬ čajno uporablja za naše sprejemnike silici¬ jeva ali germanijeva dioda. O diodah bomo še govorili, za zdaj si oglejmo le njihov simbol. 8. Za diodo D je vezan med maso in diodo upor od 100 kQ (beri: kiloohmov). To je upor, kateremu se upornost ne menja, stal¬ no ostaja 100 klž, zato se upori, ki imajo stalno isto upornost, na shemi prikazujejo takole: Slika 15 9. Za uporom je vzporedno vezan kondenza¬ tor s kapaciteto 1 nF (beri nano farad). Tudi to je elektronski element, ki ima stalno kapaciteto 1 nF. Vsi kondenzatorji s stalno kapaciteto so za razliko od tistih, katerim se kapaciteta menja, narisani na elektron¬ skih shemah takole: Slika 16 i in jih imenujemo blok kondenzatorji. V seriji z blok kondenzatorjem 1 nF in osta¬ limi elementi je vezan drugi blok konden¬ zator s kapaciteto 0,12 pF (beri mikro fara¬ da). Zatem pridemo do upora 470 kQ, ki je z enim koncem vezan na blok kondenzator 0,12 pF in na transistor T, z drugim pa na negativni pol baterije za napajanje. 10. Blok kondenzator 0,12 i.iF je zvezan prek baze s transistorjem T. Tudi o transistorju že vemo nekaj. Kolektor transistorja je ve¬ zan na slušalke, emitor pa direktno na po¬ zitivni pol baterije. 11. Ostale so nam le še slušalke, katere je najteže nabaviti. Pazite, to niso slušalke, ki jih imate doma na telefonu. Za te slušal¬ ke prosite kakega starejšega radioamaterja ali kakega telefonista, da vam jih nabavi. To sta pravzaprav dve slušalki z visokim uporom od 2000 do 4000 Q. Kot vsi drugi elementi imajo tudi slušalke svoj simbol za označevanje. Slika 17 Vsi elementi, ki so tu našteti, niso kritični, se pravi, če nimate upora s kapaciteto j 470 kQ, lahko vzamete tudi manjšega (npr. j 390 kQ) ali večjega (560 kQ). Lahko tudi kombinirate, na primer: dva upora 50 kfi vezana v seriji bosta dala upor z upornost¬ jo 100 k£ž. Kadar želimo povečati kapacite- j to kondenzatorja, bomo vezali dva konden¬ zatorja vzporedno. Za anteno običajno upo¬ rabimo malo daljšo žico, ki je dvignjena nad zemljo. Nastavljanje Ko smo vse te elektronske elemente skrb¬ no, dobro spojili, bodisi s sponkami, bodisi z lotanjem, si namestimo na glavo slušalke. Z obračanjem osi oziroma gumba na osi spremenljivega kondenzatorja C2 izbiramo radijsko postajo. Ko boste ujeli postajo, bo¬ ste zelo srečni in videli boste, da se vam je trud izplačal, če pa se zgodi, da signala ni, ne izgubite upanja, dobro preglejte vse spoje in videli boste, kje ste zgrešili. fotografija Miha Javornik MAKROFOTOGRAFiJA Oglasil se je Sandi Rakovec iz Kranja in zastavil vprašanji. Zvedeti želi, kako izde¬ lujemo barvne fotografije, zanima pa ga tudi TIM 8 • 79/80 3 65 Slika 1. Vrsti makroobjektivov. Na levi Canon FD 1 : 3,5/50 mm SSC — normalni makroobjek- tiv in na desni Canon TS 1 : 2,8/35 mm SSC, po¬ sebni širokokotni objektiv, kjer lahko poljubno popravljamo (korigiramo] perspektivo (dvojno perspektivno korigiranje). Slika 1a. Prerez objektivov Canon FD 1 : 3,5/50 mm SSC na desni in Canon TS 1 : 2,8/35 mm SSC. način določanja ekspozicije s pomočjo si¬ vega kartona. Ker v naši rubriki o barvni fotografiji še nisem govoril, bom v naslednji dvojni šte¬ vilki skušal strniti nekaj temeljnih ugotovi¬ tev in značilnosti barvne fotografije. Zato na prvo vprašanje v današnjem sestavku ne bom odgovarjal, odgovor boste lahko izlu¬ ščili iz sestavka v prihodnji številki. O si¬ vem kartonu sem nekaj misli zapisal že v drugi številki letošnjega Tima, ker pa nači- na uporabe nisem opisal, obljubil pa sem, da bom postopek prikazal, če bo zanimanje, obljubo izpolnjujem v nadaljevanju. Naj še enkrat ponovim! Sivi karton uporab¬ ljamo v primerih, ko moramo zelo natančno določiti svetlobno jakost. Na prostem, kjer je močna svetlobna jakost, uporabimo za pripomoček sivo stran kartona, ki odbija 18 % vpadne svetlobe. Karton postavimo pred objekt, ki ga želimo fotografirati, tako, da pada svetloba nanj pod kotom, ki je pri¬ bližen kotu, ki ga tvori površina kartona in os fotoaparata. Ko smo se prepričali, da na karton ne pada nobena senca, postavimo pred karton svetlomer v razdalji 25 cm (pa¬ zimo, da bo vse polje delovanja foto celice prekrito s sivino kartona). Kazalec na svet- lomeru nam pokaže srednje osvetlitvene vrednosti za objekte, ki so sivi (nekontrast- ni). Te vrednosti ustrezajo pravilni ekspozi¬ ciji, če fotografiramo sive objekte. V pri¬ meru, ko je objekt veliko temnejši oziroma svetlejši, moramo zaslonko odpreti za 1/2 stopnje in zapreti za 1/2 stopnje, če je ob¬ jekt svetlejši od sive površine kartona. Na¬ vedeni podatki nam povedo, da s pomočjo sivega kartona lahko določimo zelo natanč¬ ne ekspozicije v primeru, če fotografiramo le en objekt, ki pa ni kontrasten, če hoče¬ mo zabeležiti na celuloidni trak več predme¬ tov, ki stojijo v različnih razdaljah (prvi, drugi plan), moramo upoštevati ekspozicijo 366 tim 8 • 79/80 vsakega predmeta in jih nato združiti v ce¬ loto — taki izračuni pa seveda niso zelo na¬ tančni in navadno takega načina ne uporab¬ ljamo. V mračnih prostorih uporabljamo belo stran kartona. Postopek je enak, vrednost, ki jo kaže svetlomer, pa moramo petkrat povečati oziroma odpreti zaslonko še za 2 , 5 — 3 . Še preden preidemo k obravnavanju današ¬ nje teme, naj vas opozorim, da je v mesecu februarju izšla težko pričakovana »Velika knjiga o fotografiji«, ki jo je izdala Cankar¬ jeva založba. Knjiga je v slovenskem pre¬ vodu — edina popolnejša v slovenščini, če ne celo edina trenutno na našem tržišču. Bralca popelje skozi čarobni svet fotogra¬ fije, od njenih začetkov, nekaterih najresnej¬ ših fotografij, prek podrobnega prikaza fo¬ tografskih tehnik, barvne fotografije do nad¬ vse potrebnega področja: kako se izpopol¬ njevati v fotografski tehniki (žal je to izpo¬ polnjevanje vse prevečkrat vezano s šte¬ vilnimi denarnimi sredstvi). Vsekakor je to prepotrebna knjiga o fotografiji. Svetujem vam, da knjigo preberete, ker vam bo goto- Slika 2. Meh Toyo 45 G, ki je raztegljiv navzgor in navzdol — ustvarimo lahko različno perspek¬ tivo z maloslikovnim aparatom (seveda tega ne moremo primerjati z lastnostmi kamere velike¬ ga formata). vo izpolnila vrzeli v vašem znanju o foto¬ grafiji. Knjiga je opremljena s kvalitetnimi umetniškimi ilustracijami — fotografijami, ob katerih boste lahko izostrili svoj umet¬ niški čut in pogled. Zdaj pa k naši današnji temi! Prikazal vam bom nadvse zanimivo področje fotografije, ki ga imenujemo makrofotografija, včasih tudi napačno mikrofotografija. Na začetku moramo opredeliti oba pojma. Prvi nam pred¬ stavlja področje predmetov, ki jih fotogra¬ firamo in izgledajo na posnetku večji ali enaki kot so v resnici (fotografiranje žuželk, Slika 3. Princip delovanja predleče: A — ob¬ jekt, B — predleča, C — objektiv, Č — pod¬ ročje ostrine z uporabo predleče, D — pod¬ ročje ostrine brez uporabe predleče, E — film- semen ipd.). Drugi pojem nam predstavlja samo območje makrofotografije — fotogra¬ firamo s pomočjo mikroskopa. Posezimo v območje makrofotografije! Da dosežemo že¬ leni efekt, fotografiramo s pomočjo tubusa, ki ga vstavimo med objektiv in ohišje foto¬ aparata, oziroma predleče, ki jo navijemo na objektiv. Pozorni moramo biti na oddalje¬ nost objektiva od ohišja (kadar uporabljam o TIM 8 • 79/80 3 07 Slika 5, Fotografiramo s pomočjo mikroskopa. razdalja med zaslonko in filmom # 150 \2 goriščna razdalja objektiva \ 100 / Slika 4. Način makrofotografiranja brez uporabe stativa: A — postopek, B — posnetek. vmesne obročke, oziroma tubus), kajti čim- dalj je, jakost svetlobe slabi in ekspozicijo moramo povečati. Nekaj napotkov: če želimo, da bo predmet, ki ga fotografiramo, v naravni velikosti (me¬ rilo 1 : 1), moramo objektiv razvleči s po¬ močjo meha za dvakratno žariščno razdaljo. Tudi objektiv mora biti od predmeta enako oddaljen. Primer: objektiv, ki ima goriščno razdaljo 50 mm, razvlečemo še enkrat toli¬ ko — razdalja med zaslonko in filmom je zdaj 100 mm. Tudi objektiv mora biti od¬ daljen od predmeta fotografiranja 100 mm — ekspozicijo moramo štirikrat povečati. Kako izračunamo pravilno ekspozicijo? Pri¬ mer: objektiv z goriščnico 100 mm razvle¬ čemo na 150 mm. Osvetlitev pri normalnih Pogojih naj ustreza srednji vrednosti 1/60, zaslonka 8. Povečano vrednost osvetlitve dobimo s pomočjo formule: = 2,25 Osvetlitev 1/60,8 moramo povečati 2,25-krat, kar ustreza približni vrednosti 1/60,4 — 5,6. Naj zaključim — če razmak povečamo za 50 % vrednosti goriščne razdalje objektiva, moramo ekspozicijo dvakrat povečati; — če razmak povečamo za 75%, moramo ekspozicijo 2,5—3-krat povečati. V primeru, da imate doma že meh, vam ni treba preračunavati ekspozicije, ker že ob nakupu dobite ustrezne tabele. Vsekakor vam priporočamo uporabo meha in ne vmes¬ nih obročkov, če se mislite ukvarjati z ma- krofotografijo. Meh je sicer nekaj dražji, lahko pa poljubno spreminjamo razdaljo, medtem ko pri vmesnih obročkih tega ne moremo. Opozorilo! Kadar fotografiramo z mehom, vmesnimi obročki ali predlečami, moramo fotoaparat priviti na stativ, v nasprotnem primeru bodo posnetki neostri. 368 tim 8 • 79/80 Slika 6. Primer mikrofotografije. Fotografirano z objektivom Micro Nikkor 55 mm/3,5. Skušajte analizirati fotografijo! Slika 7. Vmesni obročki Predleče So zbiralne leče, ki jih privijemo na objek¬ tiv. Velikost predmeta, ki ga fotografiramo, je odvisna od jakosti leče. Posnetki, nare¬ jeni s pomočjo predieč, bodo kvalitetni le v primeru, če zaslonka ne bo preveč odprta — fotografiramo samo ob majhnih odprti¬ nah zaslonke (11, 16, 22). Makroobjektiv Je poseben objektiv iz velike družine ob¬ jektivov, ki omogoča fotografiranje od bli¬ zu. Z njim dosežemo razmeroma veliko ob¬ močje ostrine z mnogo detajli. Pomembnejše ugotovitve pri makrofotografi- ranju: najboljši posnetek bomo napravili s teleobjektivom srednje goriščne razdalje z uporabo vmesnih obročkov ali meha. Pri¬ merno bomo oddaljeni od objekta, razmero¬ ma lahko ga bomo povečali, ne da bi se nam slika popačila. Pri uporabi normalnega objektiva in vmesnih obročkov (meha) po¬ pačenost prav tako ne bo pretirana, vendar se bomo morali objektu zelo približati, na¬ sprotno pa, če uporabljamo širokokotni ob¬ jektiv namesto normalnega oziroma tele¬ objektiva, bomo lahko predmet sicer zelo povečali, vendar bo tudi popačenost zelo velika. — Objektiv lahko tudi obrnemo in ga pri¬ vijemo s pomočjo ustreznega adapterja na ohišje fotoaparata. Objektiv bomo lahko iz¬ ostrili na manjše razdalje. Služil nam bo kot makroobjektiv. Nekateri proizvajalci v take namene izdelujejo objektive, ki jih lahko na ohišje privijemo z obeh strani. — Pri makrofotografiranju, kjer je potrebna razmeroma dolga ekspozicija, nekateri fo¬ tografi uporabljajo bliskovko in s tem čas ekspozicije zmanjšajo — svetlobna jakost zelo hitro narašča, tembolj se bližamo foto¬ grafiranemu objektu. Miloš Macarol KASETNI MAGNETOSKOPI ZA ZASEBNO RABO Konkurenčna ponudba različnih sistemov Na svetovnem tržišču imamo danes pravca¬ to poplavo različnih sistemov priročnih magnetoskopov. Med njimi bomo našli vsaj 4 vrste kolutnih magnetoskopov s štirimi različnimi širinami traku (1”, 3/4”, 1/2” in 1/4”] in kar 11 sistemov kasetnih magne¬ toskopov, če upoštevamo tudi dva novejša, ki bosta prišla v prodajo letos. Nekateri so profesionalni, a še več je ko¬ mercialnih. Zaradi različne širine traku na kolutih, zaradi povsem različnih standardov video kaset in zaradi različnih sistemov za¬ pisa slike in zvoka, posnetkov, ki jih napra¬ vimo z enim od navedenih vrst magneto¬ skopov, ni mogoče predvajati na nobenem drugem tipu magnetoskopa. Prednosti standardizacije _ Za šole, katerim je treba zagotoviti tudi možnost izposojanja ustreznih avdiovizual¬ nih programov (s pomočjo video kaset), je to velika pomanjkljivost. V Sloveniji smo se temu izognili s tem, da smo se vnaprej dogovorili o enotnem opremljanju vseh šol¬ skih enot z VCR magnetoskopi. Tako je VCR kaseta postala osnovni standard, ki bi naj poenostavil razmnoževanje in distri¬ bucijo šolskih TV programov za vse šole. zasebno rabo pa uveljavljanje enotnega standarda video kaset niti ni tako nujno, dokler prevladuje intimni nagib, da bi ma¬ gnetoskop uporabljali prvenstveno za zapis ln reprodukcijo javnih TV programov ali pa 2a zapis in reprodukcijo posnetkov z lastno kamero. V tem primeru vsak magnetoskop TIM 8 • 79/80 3 69 deluje povsem samostojno. Uveljavljanje enotnega standarda video kaset v široki potrošnji bi prišlo v poštev le v primeru, če bi v doglednem času predvideli pro¬ dukcijo videokasetnih programov in ostalih didaktičnih pripomočkov za samoizobraže- vanje in kulturno razvedrilo mladine, delov¬ nih ljudi in občanov. Žal smo temu še do¬ cela nedorasli, sicer ne toliko v pogledu materialnih razmer, kolikor v pogledu izo¬ brazbene osveščenosti in v pogledu uvaja¬ nja multimedijskih metod v vse oblike vzgo¬ je in izobraževanja. Tehnični problemi razmnoževanja kasetnih videogramov _ Sicer pa zaenkrat sploh še nimamo zado¬ voljivih tehničnih rešitev za serijsko raz¬ množevanje kasetnih videogramov. Doslej poznamo en sam primer kontaktnega raz¬ množevanja kasetnih videogramov po hitrem postopku, in še to le pri starejšem tipu japonske video kasete, ki je že v zatonu (producent tovarna National), medtem ko vsi novejši sistemi še vedno uveljavljajo simultano razmnoževanje tovrstnih kaset¬ nih programov v časovnem razmerju 1:1, kar je sorazmerno drago in zamudno. Ugodnejšo rešitev tega problema tokrat na¬ poveduje tovarna BASF, ki je razvila nov LVR sistem (Longitudinal Video Recording). To je prvi sistem z vzdolžnim zapisom na 8 mm širokem magnetoskopskem traku z 72 vzporednimi sledmi. Po trditvi konstruktor¬ jev je prednost tega sistema prav v tem, da bo mogoče vseh 72 sledi »prepisati« v enem mahu. To pa pomeni, da bo »prepis« enournega programa na trak LVR kasete mogoče opraviti v pičli minuti. Ta sistem seveda še ni v prodaji. Navzlic temu sta zasebnim potrošnikom na izbiro vsaj dve možnosti, ki jim jih nudijo obstoječi konkurenčni sistemi priročnih magnetoskopov. Bistveni razloček med stacionarnimi in prenosnimi magnetoskopi _ Na tržišču imamo danes dve različni kon¬ strukciji magnetoskopov za dva različna na¬ čina uporabe: stacionarni magnetoskopi (v namizni izved¬ bi) z vgrajenim VHF in UHF tunerjem ter usmernikom za priključek na omrežno na- 370 TIM 8 • 79/80 Slika 1. II. generacija VCR magnetoskopa petost. Prvenstveno omogočajo zapis po¬ ljubnih TV programov s pomočjo antenske¬ ga TV signala in reprodukcijo na navadnem TV sprejemniku. Omogočajo tudi priključek miniaturne kamere za snemanja v notranjih prostorih in reprodukcijo videokasetnih po¬ snetkov na TV zaslonu; prenosni magnetoskopi v kompletu z mini¬ aturno TV kamero in z lastnim napajanjem iz akumulatorske baterije, ki je vgrajena v ohišje magnetoskopa. Konstruirani so predvsem za samostojna snemanja in sprotno elektronsko montažo posnetkov s pripadajočo TV kamero na po¬ ljubnem terenu. Prenosni magnetoskopi z elektronsko TV kamero so najresnejši tekmec ne le ama¬ terskim filmskim kameram za Super 8 zvoč¬ ni film, ampak tudi profesionalnim kame¬ ram za 16 mm film, če gre za profesionalno izvedbo, kot je npr. prenosni elektronski snemalni komplet ENG, ki je namenjen elektronskemu reporterstvu {Electronic News Gathering). Elektronska tehnika ima v primerjavi s film¬ sko velike prednosti: deluje popolnoma brezšumno, posnetkov na magnetoskopskem traku ni potrebno pošiljati na razvijanje (pri filmu je to nujno!), ampak jih lahko sproti montiramo, preverjamo in predvajamo kar pri dnevni svetlobi na običajnem barvnem TV sprejemniku. Za zasebno rabo ne pridejo v poštev pro¬ fesionalne aparature, ki jih zaradi izredne zahtevnosti konstrukcije izdelujejo le v majhnih serijah in so zato izredno drage. Za posameznika so veliko bolj dostopne ko¬ mercialne aparature, zlasti tiste, ki jim je producent zagotovil velikoserijsko proizvod¬ njo na tekočih trakovih in so zato soraz¬ merno poceni. Prenosni magnetoskop z najožjim trakom Nekaj posrečenih izvedb malih magnetosko¬ pov za zasebno rabo poznamo že iz prejš¬ njih let. Največjo pozornost med amaterji je že pred nekaj leti vzbudila japonska in¬ dustrija AKAI s svojim presenetljivo majh¬ nim televizijskim snemalnim kompletom, ki ga sestavljata mali prenosni magnetoskop in mala televizijska kamera za črno-belo ali za barvno tehniko. To je še dandanes naj¬ manjša izvedba magnetoskopa in elektron¬ ske kamere. Magnetoskop je resda še ko- lutni, toda med vsemi edini z najožjim magnetofonskim trakom, kakršnega sicer TIM 8 ® 79/80 371 Slika 2. Najmanjša televizijska snemalna garnitura: prenosni kolutni magnetoskop in prenosna TV kamera z vgrajenim mikrofonom (AKAI) uveljavljamo pri konvencionalnih kolutnih magnetofonih (6,35 mm), številni uporabniki se celo pohvalijo, da namesto originalnega traku brez težav uporabljajo kar magneto¬ fonski trak, ki je seveda veliko cenejši. V elektronsko kamero je vgrajen usmerjeni mikrofon, prav tako pa tudi mali elektron¬ ski monitor s povečevalno lupo. Elektron¬ ski monitor nadomešča optično iskalo, hkrati pa omogoča sprotno kontrolno repro¬ dukcijo posnetkov. Kamera in magnetoskop se napajata iz akumulatorske baterije, ki je vgrajena v ohišje magnetoskopa. Enkratno Polnjenje zadošča za 25-minutni posnetek na 30-minutnem kolutu. Za snemanja na te¬ renu je to izredno ugodno. Pri notranjih snemanjih lahko s pomočjo usmernika oz. Polnilca akumulatorskih baterij kamero in magnetoskop priključimo na omrežno nape¬ tost. K temu kompletu sodi še majhen kon- vertor, ki omogoča reprodukcijo magneto- skopskih posnetkov na običajnem barvnem televizorju. Čeprav imamo danes na tržišču že tudi ka¬ setne prenosne magnetoskope, je ta model ^ed amaterji še vedno zelo popularen pred¬ vsem zaradi majhnih dimenzij, kvalitetne Uvedbe in izredno domiselnih konstrukcij¬ skih rešitev (izvrstna rešitev elektronskega re za in miniaturnega monitorja s povratno sliko). Vsekakor je to izvrstna naprava, ki omogoča prekvalifikacijo filmskih amaterjev v elektronske oziroma televizijske amater¬ je. Te aparature so danes resda nekoliko dražje od opreme za zvočni Super 8 film, vedeti pa moramo, da posnetke na magne¬ tofonskem traku lahko tudi brišemo in na isti trak posnamemo nove. Prav tako pa jih seveda lahko tudi ohranimo za lasten arhiv. Stacionarni kasetni magnetoskopi za domačo rabo Osnovni VCR kasetni magnetoskopi so bili konstruirani predvsem za rabo v šolah in njihovih hibridnih sistemih kabelske tele¬ vizije. Za zasebno rabo niso prišli v poštev ne samo zato, ker so jih proizvajali še v malih serijah in so bili sorazmerno dragi, ampak tudi zato, ker je bila delovna hitrost traku še precej velika, a pri tem je bila zmogljivost VCR kaset le 30, 45 in 60 mi¬ nut. Za šole, kjer je učna ura dolga le 45 minut, je bilo to čez in čez dovolj, medtem ko TV gledalci niso imeli možnosti, da bi na takšno kaseto »posneli« daljše, a zanje najbolj mikavne oddaje, kot so npr. celove¬ černi filmi, glasbenozabavne oddaje, pre¬ nosi nogometnih tekem. Producenti so se tega zavedali, zato so konstruktorji iskali razne tehnične rešitve, da bi povečali zmogljivost video kaset. Najbolj preprost 372 tim 8 • 79/80 Slika 3. BETACORD magnetoskop z doslej najmanjšo izvedbo video kasete (BETA-format) izhod so sprva našli v zmanjšanju hitrosti traku pri »snemanju« in reprodukciji, kar je seveda nekoliko zmanjšalo kakovost sli¬ ke. Tu so resda bile določene rezerve, ki so omogočale takšno rešitev. Tako smo dobili nove VCR magnetoskope z oznako LP (Long Play) z VCR kasetami enakih dimenzij, ki pa so imele zmogljivost 60, 90, 120 in 180 minut. Pri teh magnetoskopih so žal morali menjati tudi sistem zapisa, zato ti magne¬ toskopi z običajnimi VCR magnetoskopi sploh niso kompatibilni. To pomeni, da po¬ snetkov, ki smo jih napravili na VCR LP magnetoskopu, ne moremo predvajati z na¬ vadnim VCR magnetoskopom in obratno. S podobno rešitvijo kot pri VCR LP sistemu se srečujemo tudi pri SVR sistemu. Pri tem sistemu je zmogljivost VCR kaset povečana na 60, 120, 180 in celo na 240 minut. Ome¬ njena sistema pa žal nista imela večje per¬ spektive, kajti pojavili so se novi sistemi magnetoskopov in video kaset, ki imajo ve¬ like prednosti tako v konstrukcijski izvedbi kakor tudi v manjši prostornini in priročnejši obliki video kaset. Produkcija kasetnih magnetoskopov za široko potrošnjo _ V razvojnih laboratorijih japonske elektron¬ ske industrije so si vrsto let zavestno pri¬ zadevali izdelati takšen sistem priročnega magnetoskopa, ki bi bil primeren za masov¬ no produkcijo na tekočih trakovih in s tem dostopen tudi povprečnemu potrošniku. Te vneme seveda ni vzpodbujala ljubezen do potrošnikov sodobnih tehničnih naprav pač pa ekonomska nuja, kajti kasetni magneto¬ skop je bil trenutno edini artikel, ki bi lah¬ ko nadomestil občuten izpad milijonskih ko¬ ličin televizijskih sprejemnikov zaradi nag¬ lega zasičenja v vseh razvitih deželah, ki so doslej bile njihov potencialni potrošnik. Tako se je naenkrat pojavil na tržišču do¬ slej najmanjši model namiznega kasetnega magnetoskopa (velikost 522 X 394 X 189), ki sta ga začela množično proizvajati japon- ska industrijska koncerna Sony in Sanyo, prvi pod nazivom »BETAMAX«, a drugi pod nazivom »BETACORD«. V obeh primerih gre le za lepotni različici povsem enake kon¬ strukcije kasetnega magnetoskopa, pri ka¬ terih že samo ime pove, da uveljavljata enak sistem video kasete v tako imenova¬ nem BETA-formatu. To je doslej najmanjša video kaseta (156 x 96 X 25 mm), ki pa ima pri polni dolžini traku zmogljivost kar 3 ure in 20 minut. Naprodaj so štiri vrste teh kaset z različno dolgimi vložki traku. Poleg navedene je kapaciteta ostalih treh: 2 uri in 10 minut, 1 ura in 5 minut ter 30 TIM 8 • 79/80 3 73 %■ Slika 4. VHS kasetni magnetoskop iz produkcije SABA minut. Kot je razvidno iz gornjih podatkov, je kaseta podobna žepni knjigi, zato je iz¬ redno priročna tudi za arhiviranje. Omenjeni model kasetnega magnetoskopa je prirejen za direktni priključek antene, TV sprejemnika in male TV kamere za črno-belo tehniko. Vgrajeni tuner omogoča nastavitev in zapis poljubnih programov na osmih različnih ka¬ nalih. Vgrajena digitalna ura s časovnim programatorjem omogoča tudi avtomatski zapis poljubnega programa. Mimo normalne reprodukcije je mogoča tudi reprodukcija posamičnih slik. 374 TIM 8 • 79/80 Ta model kasetnega magnetoskopa so pro¬ ducenti namenili prvenstveno japonskemu in ameriškemu tržišču v okviru ZDA. Ker je za domačo rabo izredno primeren in za¬ radi serijske proizvodnje sorazmerno poce¬ ni, je povpraševanje po njem precejšnje. Po lanskih podatkih je samo Sony na obeh tržiščih uspešno prodal kar 400.000 BETA- MAX magnetoskopov. Očitno je, da je povpraševanje po teh magnetoskopih na ameriškem tržišču večje od ponudbe, kajti v licenčno proizvodnjo sta se naglo vklju¬ čili tudi ameriški tovarni WEGA in FISHER. Na evropskem tržišču je situacija nekoliko drugačna. Tu se hitreje uveljavlja VHS — Video Home Systsm, ki so ga zelo složno in domiselno razvili ostali japonski produ¬ centi. VHS uveljavlja nekoliko večji model tako imenovane VHS-kasete (188 X 104 x X 25 mm) z zmogljivostjo 30, 60, 120 in 180 minut, že po tem bi lahko sodili, da je le-ta po kakovosti za spoznanje le boljši, čeprav sta si oba zelo podobna. V prid tej slutnji govori tudi dejstvo, da je to sistem kasetnih magnetoskopov, ki ima največ li¬ cenčnih producentov — prek 15. Mednje so Japonci zelo spretno pritegnili celo najbolj renomirane evropske producente, kot so TELEFUNKEN, SABA in NORDMENDE, ter si tako vnaprej zagotovili uspešen prodor na evropsko tržišče, kjer je vsa ta leta močno prevladoval monopolni položaj Philipsa, to seveda zlasti po zaslugi vsega zahodno¬ evropskega kapitala, ki se je bal konkurenč¬ nega prodora Japoncev. Bolj kot sam Philips je prodoru japonskega VHS sistema izpostavljen Philipsov VCR sistem, ki ga je nadaljnji tehnološki razvoj v zadnjih petih letih v vsej njegovi izvirno¬ sti samo izpopolnil in logično tudi prerasel. Res pa je, da tudi Philipsovi konstruktorji medtem tudi niso počivali, ampak so se zelo skrbno pripravljali na spopad v tej ostri konkurenčni borbi, ki ji nikakor ni kraja. Že lansko jesen (1979) so se pojavili na berlinskem sejmu elektronike z novim sistemom kasetnega magnetoskopa, za ka¬ terega je najbolj značilna prva obračilna video kaseta s kapaciteto 8 ur (2 X 4 ure). Lahko bi dejali, da je to dvakratni uspeh: prvi uspeh je že v tem, da bomo dobili vi¬ deo kaseto z doslej največjo kapaciteto; drugi uspeh pa je v tem, da bi očitno bili sposobni izdelati video kaseto s četrtcol- skim trakom (širine 6,35 mm, kakršnega Slika 5. Shematičen prikaz LVR kasete in nje¬ nega spoja z magnetoskopsko glavo uveljavljamo pri konvencionalnih magneto¬ fonih), vendar so se raje odločili za kon¬ strukcijo obračilne kasete in se s tem izognili predelavi večine ostalih sestavnih delov v konstrukciji magnetoskopa, kar bi povečalo naložbe v produkcijskem procesu, hkrati pa kasnitev na tržišču. Tako lahko verjamemo, da bodo ti magnetoskopi zares prišli na trg že v letošnjem letu. Seveda je trenutno težko reči, kateri od navedenih sistemov bo najbolj prodoren, kajti med skopimi podatki je lahko še veliko neznank, a navsezadnje, pomembno vlogo bo tu odi¬ grala tudi konkurenčnost v pogledu cene, to vsekakor bolj kot kapaciteta same video kasete. Izkušnje kažejo, da vsak sistem, brž ko se pojavi na tržišču, močno prosperira, dokler ne nastopi novi, boljši in cenejši. Tudi ta tako imenovani VCC (Video Compact Cas- sette) sistem z obračilno video kaseto prav gotovo ni zadnji, ki bi naj bil namenjen širši rabi. TIM 8 • 79/80 3 75 Po napovedih znanega producenta magneto¬ fonskih in magnetoskopskih trakov BASF bo¬ do že letos prišli na tržišče prvi magneto¬ skopi z vzdolžnim video zapisom (vsi dose¬ danji namreč uveljavljajo poševni video za¬ pis); odtod tudi ime LVR sistem (Longitudi- nal Video Recording). Pri teh magnetoskopih se bomo srečali z najmanjšo video kaseto (114 X 106 X 17 mm), kajti v njej se nahaja le en sam kolut z 8 mm širokim trakom, na katerem je kar 72 vzporednih sledi za video zapis. Pri tem sistemu vzdolžnega vi¬ deo zapisa se trak nenehno premotava iz koluta v kaseti na kolut v magnetoskopu in nazaj, a vseh 72 sledi zadostuje za zapis in reprodukcijo triurnega programa. Nerodnost pri tem sistemu je, da se mora trak na koncu vselej zaustaviti in menjati smer, to¬ da konstruktorji trdijo, da so ta tehnični problem tako dobro rešili, da pri reproduk¬ ciji posnetka oko tega sploh ne opazi. Pred¬ nost tega sistema pa je v tem, da bo mo¬ goče izdelati kopije zapisa hkrati za vseh 72 sledi. Potemtakem bi za izdelavo kopije posnetka enournega programa potrebovali le dobro minuto, če računamo, da je trak treba previti še nazaj v kaseto. Druga prednost tega sistema je, da omogo¬ ča izdelavo izredno majhnih kaset, tako majhnih, da bi jih lahko s snemalnim delom magnetoskopa vred vgradili v elektronsko kamero. Prav to pa je dolgoletni cilj kon¬ struktorjev BASF, vendar so na lanskem berlinskem sejmu elektronike demonstrira¬ li le kasetoskop ne pa tudi kamere. Z razvojem LVR sistema se ukvarjajo tudi konstruktorji japonske industrije TOSHIBA. Znano je le to, da so se dokaj spretno izog¬ nili problemu nenehnega premotavanja tra¬ ku s koluta na kolut s tem, da so uveljavili kaseto z brezkončnim trakom, kakršno uve¬ ljavljajo tudi nekateri sistemi diktafonov. Žal je njena kapaciteta le 60 minut. Iz vsega tega lahko zaključimo, da razvoj kasetnih magnetoskopov še zdaleč ni kon¬ čan, kajti nenehno se pojavljajo na tržišču novi sistemi, ki imajo sicer svoje prednosti Pa tudi hibe. Največjo dognanost danes lah¬ ko zasledimo pri tistih sistemih, ki so v bistvu izpeljanka VCR sistema (VHS, Beta- max in morda VCC), kajti ti so v praksi doslej najbolj preizkušeni. Tu velja stari Pregovor: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. S SMUČMI NA SEVERNI TEČAJ Severni tečaj so osvojili ljudje mnogo prej kot južnega, saj je pot iz civiliziranih dežel severne zemeljske poloble do severnega tečaja mnogo krajša kot do južnega. Na severni zemeljski tečaj so prišli ljudje naj¬ prej s pasjimi vpregami, pozneje pa z ba¬ loni, letali, celo s podmornico. Pred dvema letoma se je prebil na tečaj skozi led so¬ vjetski ledolomilec »Arktika«. (O tem smo že pisali v naši reviji.) Nikomur pa ni pri¬ šlo na misel, da bi se odpravil na tečaj kar peš, pravzaprav na smučeh, kar ni dosti drugače. Vedeti moramo, da na tečaju ni kopnine, ampak širno zaledenelo Severno ledeno morje. Na tej velikanski ravnini smučar nima priložnosti, da bi užival v prijetnih spustih po strminah; treba je ho¬ diti dneve, tedne in mesece po premikajo¬ čem se zasneženem ledu in pri tem pre¬ magovati hude terenske težave. Ta prvenstveni podvig je uresničila skupina sedmih ruskih raziskovalcev. Ti pogumni možje so dosegli severni tečaj na smučeh dne 31. maja 1979. Na pot so odšli 16. mar¬ ca z obale otoka Henrieta v Novosibirskem otočju približno na 77° severne širine. Nji¬ hovo potovanje je trajalo 76 dni, prehodili pa so 1500 km po negostoljubni, neobljude¬ ni in mrzli ledeni pustinji. Območje okoli tečaja je res ravno, ker je tu morje pokrito z ledeno skorjo, od blizu pogledano pa je to območje prepolno le¬ denih »skal«, plavajočih ledenih plošč in večjih ali ožjih špranj med ploščami. Poto¬ vanje po Arktiki je v resnici silno naporno, še posebno v slabem vremenu, ko divjajo snežni viharji in pade temperatura globoko pod ničlo. Sedem mladih ljudi, oblečenih v debele obleke s težkimi nahrbtniki na plečih, je stopilo z obale najsevernejšega otoka v No- 376 TIM 8 • 79/80 Slika 1. To ni smučanje, ampak naporna hoja po ledenih ploščah vosibirskem otočju na plavajočo ledeno ploščo, ki se je premikala s hitrostjo 4 km na uro. Vedeli so, da morajo hoditi samo proti severu in da ni pred njimi nikake trdne ali nepremične točke. To niso bili športniki niti pustolovci, bili so raziskoval¬ ci, ki so spotoma preučevali ledeni oklep Severnega ledenega morja, gibanje ledenih plošč, izvrševali meteorološka opazovanja in druge znanstvene naloge. Priti na tečaj s sodobnimi zračnimi ali zemeljskimi vozili danes ni noben problem, priti peš prek le¬ denih skladov in špranj pa je nekaj druge¬ ga. No, tudi tej odpravi je pomagala mo¬ derna tehnika. Imeli so najsodobnejšo opremo, navigacijske instrumente in zanes¬ ljive radijske zveze. Na tako dolgi poti po ledeni pustinji se sami ne bi mogli prehra¬ niti, saj niso bili niti lovci niti ribiči; za¬ dostne množine hrane tudi niso mogli nositi s seboj; zato pa je štirikrat v teku potovanja priletelo letalo in jim odvrglo hrano in bencin za kuhalnike. Za uspeh od¬ prave pa ni dovolj le dobra oprema, potreb¬ na je tudi dobra organizacija in dobri od¬ nosi med člani odprave. Zdaj pa naj jih predstavimo: Vodja odprave je bil profesor matematike Škarov; prvi navigator je bil tudi matematik Hmelovski; za hrano in opre¬ mo je skrbel Ledenjev; inženir v pre¬ hrambeni industriji; zdravnik odprave je bil Davidov; radiotelegrafist radioinženir Melj- nikov; drugi navigator Rahmanov, po po¬ klicu projektant hidrocentral; drugi radist pa je bil šiškarov. Vsi ugledni in izobraženi, vsi doma iz Moskve in vsi razen enega poročeni. Na potovanje so se temeljito pri¬ pravili. Trenirali so v Podmoskovju z na¬ hrbtniki napolnjenimi s kamenjem, tri leta prej pa so prehodili na smučeh 300 km v polarnih krajih. Na poti proti tečaju so no¬ sili s seboj teodolit, navigacijske instru¬ mente, kamere, gumijaste čolne, šotor, ku¬ halnike, radijski oddajnik, hrano in druge potrebščine. Vsak je nosil povprečno po 45 kg. /z dnevnika odprave _ Najtežji je bil prvi dan potovanja. S pomoč¬ jo vrvi smo se spustili na velikansko ledeno ploščo, ki je bila visoka kot dvonadstropna TIM 8 • 79/80 3 7 7 Slika 2. Iz smučk sestavljeno ogrodje za šotor hiša. Prestop je potekel dobro in mislili smo, da je vse v redu. Kar naenkrat je pa¬ del član odprave v morje, nekaj minut za njim pa je zdrsnil v vodo še drugi. Hitro smo ju izvlekli. Znano je, da človek v ledeni vodi kaj hitro umre zaradi ohladitve. Plošča je plula proti jugu in smo ta dan napredova¬ li le za 500 m. Nadaljnje potovanje je pote¬ kalo brez hujših nezgod. Sporazumno smo določili dnevni red in se ga strogo držali. Ob 5. uri vstajanje in zajtrk, od 7.30 do 12. ure hoja, nato merjenje zemljepisne širine in druga opazovanja, priprava toplega kosi¬ la in polurno spanje, od 15. do 20. ure po¬ tovanje z desetminutnim počitkom vsako uro, ob 21.30 uri večerja, določanje zemlje¬ pisne lege in druge meritve ter radijske zveze, potem pa v spalne vreče. Gibanje plavajočega ledu proti jugu nam jemlje dragocene kilometre. Če prehodimo na dan 24 km, smo se približali tečaju le za 18 km. Noči so hudo mrzle. Temperatura pade na •—37° C. Spalne vreče so trde kot ploče¬ vina in znotraj obdane z ivjem. Paziti mo¬ ramo, da nam ne zmrznejo nosovi ali lica. Noge so nam zaradi tolikšne hoje še kar tople, šotor postavimo opoldne in zvečer. V sneg zapičimo poševno smučke v obliki kroga, gornje konce smučk povežemo in čez to ogrodje napnemo nepropustno šotor¬ sko ponjavo. Tako je šotor postavljen v tekaj minutah. Ob viharnem vremenu mo¬ ramo kajpak šotor trdno zasidrati s pomoč- i° vrvi in klinov, sicer bi ga odneslo. Hoditi ttoramo zelo previdno, zlasti v vetru ali [tegli, saj se nenadoma pokažejo ožje ali širše razpoke, širše razpoke moramo pre- Pluti s čolni. Ledena pustinja je videti po¬ polnoma brez življenja. V prvih dneh nam je križala pot družina severnih medvedov, pozneje, že na 88. vzporedniku pa smo videli sledove polarne lisice. To je bilo vse, kar smo videli živega, če ne štejemo polarnega vrabca, ki smo ga videli trikrat. (Le kako preživi ta mali ptiček v ledeni pustinji, kjer ni ljudi in kjer ne raste niti ena sama travna bilka!) Opazili smo, da obleka prepojena s slano vodo ne zmrzne, ugotovili pa smo tudi, da sol krepko razje¬ da naše smučke. Dne 21. maja nas je zajela tako gosta meg¬ la, da smo morali ostati nekaj dni na istem mestu. Severni tečaj je nekje blizu, ampak kako naj ga najdemo, ko pa se led neneh¬ no premika in tudi plošča, na kateri stoji¬ mo, se premika. Severnega tečaja ni mo¬ goče označiti s kakim drogom z zastavo, kar bi lahko storili na Južnem tečaju, kjer je kopnina. Lego tečaja smo morali vsako¬ krat na novo izračunati s pomočjo instru¬ mentov. Rahmanov že pet dni zaman išče Sonce s svojim teodolitom. Dne 27. maja se je Sonce končno pokazalo in smo lahko določili koordinate (geografsko lego). Dne 31. maja smo dosegli točko geografskega severnega tečaja Zemlje. Potovanje sedmerice Rusov na Severni te¬ čaj je bilo gotovo pomembno in pogumno dejanje, ki bo prišlo v zgodovino polarnih -potovanj. Če se hočemo na koncu malo pošaliti, bi rekli, da so s tem potovanjem bržkone izčrpani načini, kako lahko pride človek na Severni tečaj. Ni namreč verjet¬ no, da bi se kdo odpravil na tečaj z mope¬ dom ali biciklom. Po GALAKSIJI priredil D. M. 378 TIM 8 • 79/80 timovi oglasi Prodam RC sistem ROBBE TERRA s priključki za servomehanizme — oddajnik z vgrajenim pol¬ nilcem, sprejemnik, akumulator, 2 servomehaniz- ma z ohišjem in kvarci. Vse skupaj za 6000 din. Zdravko Vidmar Zaboršt 51 61230 Domžale Kupim elektromotorček 4,5 V srednje moči. Ce¬ na po dogovoru. Roman Lotrič Jamnik 3 64245 Kropa tel. (064) 40-621 Prodam maketo železnice, možno je dopolnjeva¬ nje. Cena po dogovoru. Brane Fekonja Trubarjeva 75 61000 Ljubljana Kupim nekaj kosov balse debeline 2 mm in en zunanji elektromotorček (za ladijske modele) moči 6 V. Motorček naj bo v brezhibnem stanju. Rok Kocjančič Koroška 14 64248 Lesce tel. 74-018 Kupim dobro ohranjen foto povečevalnik. Po¬ nudbe pod 1000 din. Darko Likar Sp. Idrija 108 65281 Idrija tel. (065) 76-044 Prodam ojačevalnik AKAI AM 2400 (2 X 45 W RMS), kasetofon AKAI CS 702 D, gramofon AKAI AP 001 CBL, gramofon TECHNICS SL 303, kit za zvočnike CORAL 12SA-1 (2 X 60 W RMS), fo¬ toaparat CANON FT (zrcalno refleksni, objektiv 1:1,8), teleobjektiv 200 mm, light-shovv 3X X 1000 W. Prvemu kupcu dam 10% popust. Alan Železnik Goriška 1 66330 Piran tel. (066) 76-101 Nujno po zelo ugodni ceni prodam smuči znam¬ ke RANGER dolge 160 cm, vezi LOOK GTK, pancerje št. 39 in palice 115 cm. Vse skupaj prodam za 1900 din. Jani Zgonc Grahovo 37 61384 Grahovo pri Cerknici Prodam integrirana vezja TMS1965 NL in CD 4050 za TV igre. Cena 350 din. Kupim pa načrt katamarana dolgega od 70 do 150 cm. Marko Šuštar šišenska 7 61000 Ljubljana Prodam načrte: naprave za daljinsko vodenje (100 din), več ojačevalcev in usmernikov (30 din), primopredajnike za 144 MHz elektronski programator, vvalkie-talkie (domet 5 km) vse za 50 din, tangelevatorje, lisičarje, več enostavnih sprejemnikov za 30 din in druge. Tine Valič ŠC RSNZ I. letnik 61211 Šmartno pod Šmarno goro Ugodno prodam napravo za daljinsko vodenje znamke MULTIPLEX, ter RC model avtomobila z motorjem SUPER TIGRE X21-car, pripravljen za tekmovanja v sezoni 1980. Damir Metelko Celjska 58 63250 Rogaška Slatina Prodam dobro ohranjeno, 10 let staro TV, brez¬ hibno, znamke AMBASADOR SUPER El NIŠ. Pro¬ dam tudi Elanove smuči JET 2 s polavtomati in varnostnimi vezmi ter tudi ALPINA pancerje na zaponke št. 40. Prodam tudi manjši računalnik LADY z manjšo okvaro. Za vse skupaj cena po dogovoru. Po telefonu vsak dan od 16. do 21. ure. Vinko Milavec Kosovelova 8 66230 Postojna tel. (067) 21-009 Prodam light show 3 x 800 W (500 din), sig¬ nal generator ELEKTOR-OO 7 MHz do 220 KHz — pet oblik napetosti (3000 din) in stabilizirani la¬ boratorijski usmernik 4—18 V, 5 A (1650 din). Tomislav Murovec Tumov drevored 23 65220 Tolmin Prodam zelo dobro ohranjeno 6-kanalno RC na¬ pravo FUTABA RIPMAX, 8 servomehanizmov (4 navadne, 2 vodotesna, 2 special), 2 sprejemnika (6-kanalov), 2 akumulatorja, polnilec ter kable in ostale rezervne dele samo za 10000 din. 2 COX-a 0,9 TEE DEE (1,5 ccm) primerna za tek¬ movanja in enega 0,8 GOLDEN BEE, nov motor VVEBRA SPEED 20 RC 3,5 ccm, polnilec za aku¬ mulatorje GRAUPNER, 2 gotova modela TAXI in GEIBR, veliko načrtov ter modelarskih potreb¬ ščin. Veliko vrst balse, lepil, vijakov, matic in vse kar rabite za vaš hobby. Ugodno! Urban Urbanija Eiprova 7 61000 Ljubljana tel. (061) 24-737 Prodam 220 V 50 W elektromotor (1600 vrt./minL light show na 3 žarnice, ne dela po taktu glasbe. Prodajam pa tudi za UKV oddajnik TX4, ki ima doseg 11 km, frekvenca delovanja 70 do 140 MHz, izhodna moč 0,4 W, načrte za »lisičar; ja«, ki ga lahko uporabljamo kot srednjevalovm sprejemnik, načrt light-shovva (na vsakem na¬ črtu trije), in načrte preprostih elektronskih pri¬ prav. Vsak načrt stane 30 din, elektromotor 80 din, light-shovv pa 110 din. Severin Mohorič Dobrteša vas 41/a 63311 Šempeter v Savinjski dolini Prodam KIT komplete RC oddajnika za daljinsko vodenje. Komplet vsebuje načrt s podrobnim opisom izdelave, tekst, fotografijo, elektronske elemente in izjedkano ploščico. Moč 1,5 W, 27 MHz, velik domet. Na zalogi pa imam še UKV oddajnike TN 202, primerne za vgradnjo v gra¬ mofon. Tako lahko poslušate glasbo in radio. Moč 0,5 W, 70—145 MHz, domet 15 km, možnost priključitve mikrofona. Cena posameznega kom¬ pleta je 180 din. S pismenim naročilom obvezno predplačilo 30 din. Dobava takoj! Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje Ugodno prodam: trimer upore 10 kE, 0,5 W (5 din), diode 1 N 4003 (5 din), greatze B400C 1200 (20 din), transistorje BC 235 A, BC 237 (8 din), Elko kondenzatorje 100 uF 15 V (5 din), folijske kondenzatorje 1 pF 100 V (5 din), in- j tegrirana vezja F 7400, F 7401, F 7410, F 7420, I F 7430, F 7440, F 7460, F 7442, F 7472, F 7485 (po 30 din), 1L723 (40 din), TBA 641 (60 din), trans¬ formatorje za light-show (50 din), UKV tunerje 88—108 MHz (150 din), KIT komplet FM oddaj¬ nik TN 404, 0,75 W, frekvenčni obseg od 45 do 145 MHz (vsebuje ploščico, upore, kondenzator¬ je, transistorje, potenciometer, žica, navodi¬ lo...) na mikrofon (150 din) (omejeno število teh kitov); za vse stvari obvezno predplačilo. Poštnina ni vračunana v ceno. Dušan Šinkovec Malikova 31 61000 Ljubljana Ugodno prodam 12-kanalno GRAUPNERJEVO RC napravo, vvalkie-talkie kristale, pribor, transis¬ torje, IC vezja, kataloge, načrte in veliko števi¬ lo naprav v KIT obliki. Za podroben popis prilo¬ žite za 4 din znamk. Davorka Mikliča S. V. Čiče 17 78000 Banja Luka Kupim avtomobilček na daljinsko vodenje ter vse kar spada zraven. Cena naj ne presega 800 din. Naj vse brezhibno deluje. Zmago Svenšek Marjeta na Dravskem polju 8/g 62205 Starše Kupim letalski motor s prostornino približno 30ccm na magnetni vžig. Cena po dogovoru. Janko Rupar Skalica 5 64000 Kranj Kupim dva ogljena mikrofona za telefonsko slu¬ šalko, dva spremenljiva kondenzatorja z največ- l'o vrednostjo 750 pF, dva kondenzatorja 50 pF, dva transistorja BF in 20 m lakirane žice pre¬ sta 0,3 mm. Prodam pa zvočnika 2 V, 15 £) in 6 W, 8 Q. Cene po dogovoru. Riki Derganc na Fužine 11 61000 Ljubljana TIM 8 • 79/80 379 Prodam 8-kanalno napravo za daljinsko vodenje zahtevnejših modelov znamke EKSPERT PROFE- SIONAL in light shovve od 2 do 8 kanalov. Cene po dogovoru. Darko Rebec N. Pirnata 16 65280 Idrija Prodam 8 krivih in 7 ravnih tirov za ozkotirno železnico po sistemu HO. Cena kosa je 2 din. Kupim pa: 6 ravnih in 4 krive proge za Meha- notehnikino avto cesto (cena ene proge naj ne presega 12 din), 4 ograjice in 3 najvišje pod¬ stavke za most. Gorazd Koselj Matije Čopa 1 64260 Bled Prodam foto aparat KN 35 CERTO in kitaro na šest strun. Kitara je še dobro ohranjena. Cena po dogovoru. Igor Žižmond Preddvor 41 a 64205 Preddvor Prodam 2 elektromotorja od pralnega stroja, 1 el. črpalko od pralnega stroja, 2 elektrolit, kon¬ denzatorja 20 iiF 450 V, 2 elektrolit, kondenza¬ torja 10 uF 450 V, 1 elektromotor 25 W/220 V, 9 starterjev, 4 elektromotorčke 4,5—6 V, 1 kom¬ plet avtoceste Mehanotehnika, 1 komplet male železnice HO Mehanotehnika, 1 računalniški segment (85 X 115 mm, 30 transistorjev, 46 upo¬ rov, 6 integ. krogov in precej diod in konden¬ zatorjev). Cena po dogovoru. Sandi Štrekelj Rutarjeva 10 66000 Koper (tel. (066) 22-243) Prodam radio kasetofon PHILIPS 470; je odlično ohranjen in je še v garanciji. Vsi resni kupci naj pišejo ali telefonirajo od 15. do 20. ure, ra¬ zen ponedeljka, in posredoval jim bom točne informacije. Cena po dogovoru. Prodam tudi več kaset, prvi kupec dobi tudi kakšno kaseto po¬ vrhu. Boštjan Tepina Črtomirova 36 64260 Bled (tel. (064) 78-029) Kupim 3 ploščice tiskanega vezja (razne) in 2 triaka TAG J5 3 A — Iskrin. Peter Rovan Lipce 13 a 64273 Blejska Dobrava Prodam malo rabljeno napravo za daljinsko vo¬ denje MULTIPLEX ROYAL, 12-kanalni oddajnik, 12-kanalni sprejemnik, 4 servomotorje, polnilec akumulatorja NiCd v sprejemniku in oddajniku ter dodatni material in rezervne dele (ročice za servomotorje, pritrdilni nosilci, rezervni kabli itd.). Kupcu dodam še COX 1.5TEEDEE z eliso in 1 /2 I goriva. Cena je 9000 din. Igor Cotman Oslavijska 5 e 61000 Ljubljana 380 TIM 8 • 79/80 Kupim DIESEL motorček od 2,5 ccm do 3,5 ccm, z RC vplinjačem. Cena naj ne presega 400 din. Boštjan Pleško Kozarška 5 61000 Ljubljana Prodam maketo, uvoženo iz Nemčije, 150 x 2 m. Maketa vsebuje: postajo, hišice, figurice, poko¬ pališče, predor, avtomobilčke, vlake — 4 — in nekaj ptičev, na njej je tudi bazen z vodo. Kupci naj se oglasijo dopoldan. Cena 900 din. Ljubči Korošec Cesta na Dobrovo 49 63000 Celje Prodam integrirana vezja: SN 7493 N, TAA 861 A, TBA 800, TBA 120, CD 4017, uA 741 v TO ali DIL obliki, uA 723, uA 733, uA 753, UA 758 MC 1310 P, UAA 170, NE 555, NE 556, podnožja za integr. vezja z 8, 14, 16 nožicami, zvezda hladilnike, hladilnike za integr. vezja (DIL) komplete s sljudnimi podiožkami, vijaki, plastičnimi vložki za vijake in izolacijsko kapo za izhodne transis- torje, silikonsko pasto. Načrte za vibracijske žagice za vezano ploščo na elektromotor in na elektromagnet (50 din). Knjigo VEZJA S TRAN- SISTORJI s shemami za samogradnjo (100 din). Kupim pa integrirano vezje CD 4001 — 5 kosov. Aleksander Stopar Slap 75 65271 Vipava Prodam električni spajkalnik 220 V/40 W za 120 din. Miloš Korenč Ul. Vojke Šmuc 7 6S000 Koper Prodam knjige Elektronika v slikah, Elektroteh¬ nika v slikah, Šola hipnotizma, Madionarske vještine, Učenje v snu. Kupim pa kaširan pertinaks in foto lak. Cena po dogovoru. Jani Ažnoh Trg 18 62391 Prevalje, tel. (062) 851-394 Prodam malo železnico po sistemi: N: lokomo¬ tivo CHESSIE SVSTEM, tri tovorne vagone, par ročnih kretnic, 8 krivih tirov, priključni ravni tir, rezervni material (sponke, kolesa z osovina- mi...), vse skupaj 400 din. Vse to zamenjam za vse letnike TIMA (od letnika 75/76 nazaj) ali pa za 2,5 ccm diesel motorček z eliso. Ti¬ stemu, ki zamenja za TIM ali za motorček, po¬ darim elektromotorček. Tone Govže Zapotok 26 61310 Ribnica na Dolenjskem Želim kupiti 6 stirofleks kondenzatorjev (2 X X 1 nF + 4 X 100 pF). Kupim tudi načrt za 3 ali 4-kanaln: light-shovv. Matjaž Kolovič Tržaška 41 61111 Ljubljana, tel. 266-914 Prodam železnico po HO sistemu: 1 lokomotivo, 2 vagončka, transformator 12—15 V~, 1 cisterna vagon, tramvaj (lokomotivo, 3 tramvaj vagoni, 3 smrečice, 2 kretnici in več tračnic krivih in ravnih. Prodam tudi upore in kondenzatorje 1,5 47, 3 X 10, 2 X 33, 2 X 1, 2 kQ; 1 MQ; 470, 8,2 Q. Kondenzatorji: 2,2, 100, 5, 0,22 in 5 i.iF/16 V. Cena po dogovoru — ali zamenjam za kakršenkoli vvalkie-talkie, domet najmanj 500 m. Kupim pa TIM letnik 1978/79, št. 1, 2, 3, 4, 5 in 7; plačam po prvotni ceni. Tomaž Žorgi Prištinska 6 61100 Ljubljana Kupim merilni instrument za ampere, volte, lah¬ ko pa tudi še za wate ali ohme. Plačam po povzetju. Andrej Trampuž Celjska cesta 100 63320 Velenje, tel. (063) 852-654 Prodam fotoaparat ZENIT E, še v garanciji. Cena 1500 din. Dušan Dokič 62000 Maribor, tel. (062) 23-319 TV igre zamenjam za gramofon ali jih prodam. Prodam tudi CB radijsko postajo PALOMAR SSB 500. Roman Dimnik Studenec 16 61260 Polje (061) 48-328 Kupim objektiv za fotoaparat SMENA 8-M. Po možnosti takšnega, kot je na kupljenih aparatih. Vojko Bjelčevič Kraigherjeva 7 63000 Celje Prodam 2 X 1-kanalni light-shovv v lični škatli za 800 din, model čolna BALI za 300 din in inte¬ grirano vezje A 73-8500 za 300 din, HBF 4050 AE za 100 din. Kupim pa komplet iglo tudi z vijakom za letal¬ ski motorček SUPER TIGRE G 20 (2,5 ccm ■— disel). Vito Ušaj Erjavčeva 3 65000 Nova Gorica Kupim letalski motorček VVEBRA 3,5 ccm z RC vplinjačem. Cena naj ne bi presegla 1000 din- Franci Dornik Jagnjenica 17 61433 Radeče, tel. (061) 819-256 Prodam mikroskop 100 X 300 X 600-krat pove¬ čave, za 500 din. Tomaž Mlakar Stara vas 200 64226 Žiri Prodam načrte SSB-FM primopredajnika za 144 MHz, moč 3 W z vsemi navodili, shemami in fotografijami za 100 din. Prodam pa tudi nekaj KIT kompletov oddajnika SHARK 3,5 MHz, moč 1 W na taster, cena 311 din. Komplet se¬ stavljajo načrt, el. elementi (upori, transistorji, integrirana vezja, kord.) in izjedkana ploščica. Interesenti naj ob naročilu plačajo v naprej 20 din — ostalo pa ob prejemu. Dobava takoj! Mirko Mušič Drapšinova 18 63000 Celje Prodam naslednji material: 40 letvic 2 X 4 X X /00 mm (1 kos 1,30 din), 13 letvic 3 X 8 X X 700 mm (2,30 din), 5 okroglih letvic 7 X 700 mm (4,60din), 8 osovin za elektromotorčke (2 din). Nekaj furnirja 0,6 mm, 0,8 mm in 1 mm. Cena po dogovoru. Prodam še star transistor z okvaro za 60 din. Kupim ali zamenjam za nava¬ den material nekaj methanola. Andraž Novak Strma pot 22 66000 Koper Prodam tiristor 10 A—400 V—I, = 0,2 mA in tri- ristor 3 A z enakimi ostalimi karakteristikami. Prvega dam za 70 din, drugega pa za 60 din. Prodam še transistor 2 N 3055 (40 din, dva za 70 din) in IC serije 74 po približno 60 din. Pošljem po povzetju. Marko Dulmin Bezje 8 64280 Kranjska gora Prodam italijansko kolo — dirkalno znamke »COTTUR« z 10 prestavami (aluminijasti deli: kolesa, sprednji zobniki, krmilo, vrat od sede¬ ža...). Gume MICHELIN, posebna veriga SEDIS — cena 5000 din. Edi Zadnik Vodnikov trg 6 66330 Piran Prodam napravo za radijsko vodenje ROBBE KOMPAKT 27 MHz (2 servomotorja, sprejemnik, oddajnik, akku celice in polnilec) vse brezhib¬ no. Cena po dogovoru. Samo Drakulič Kidričeva 15/111 61000 Ljubljana tel. (061) 22-272 Prodam tiskana vezja za TV igre (z AY-3-85000) ter boferje CMOS 4050. Kupim pa anteno za CB-band ter antenski filter za CB radiopostajo. Mitja Fabjan Pegerča vas 164 68000 Novo mesto Kupim elektronko PF86 (iz starega TV), ki naj no seveda izpravna. Damjan Leban Efenkova 31 63320 Velenje TIM 8 • 79/80 381 Kupim kondenzator s kapaciteto 1 iiF, linearni potenciometer 10 KQ, triac TAGJ 5, lahko je Iskrin 3 A in varovalko 3 A hitro. Prodam pa furnir različnih vrst in velikosti, ne¬ kaj uporov in načrt za modela ADA in BUČO ladij. Zoran Lukovac Kamniška grapa 56 62351 Kamnica Prodam stabiliziran usmernik z 220 V~ na 0—9—12 V — 4 A primeren za CB, za 300 din. Prodam 4P anteno za 250 din. Oboje lahko tudi zamenjam za nedograjen, lahko pa tudi dograjen KV sprejemnik OT-2. Tistemu, ki zamenja, prilo¬ žim še 25 Timov letnik 65, 66, 67, 68, 71 in 35 kosov revije ŽIVLJENJE IN TEHNIKA in 15 šte¬ vilk RADIOAMATER letnik 76, 77, 78. Priložim še nekaj 100 uporov. Pri trafu je ohišje tovarni¬ ško, le stikalo je bilo menjano. Kupcu, ki menja v 14 dneh po objavi, priložim model vesoljske rakete VSMS 096 II. Leon Fajdiga Vojkov drevored 2 66250 Ilirska Bistrica tel. (067) 81-419 Prodam vezje za TV igre AY — 3500 in CD 4050 s podnožjem za 300 din, dva modela hišic za HO sistem male železnice po 125 din, dve HO kretnici (električni) po 70 din in 4 stikala za kretnice za 30 din. Kupim pa vrtljivi kondenzator 2 X 11 pF. Bojan Kodba Šalinci 5a 69242 Križevci pri Ljutomeru Prodam dobro ohranjeno kolo na pet prestav SPRINT — malo kolo za 1300 din. Staro je eno leto in zelo dobro ohranjeno. Brane Cerar Homec V/9 61235 Radomlje Prodam električno železnico po sistemu HO (lo¬ komotiva, 7 vagonov, 24 krivih in 17 ravnih ti¬ rov, 4 električne kretnice in transformator) za 1000 din. Franci Remic Cesta Kokrškega odreda 32 64000 Kranj Kupim načrt za vvalkie-talkie. Načrt naj vsebuje opis potrebnih delov, naredil bi rad vvalkie-talkie z dometom več kot 15 km. Rado Mori Koroška 23 62370 Dravograd MODELARJI, ugodno prodam vrhunsko tekmoval¬ no napravo za vodenje letalskih modelov znam¬ ke SIMPROP Contest Special. AEROKLUB KRANJ Cesta JLA 5 64000 Kranj 382 tim 8 • 79/80 Nujno prodam letalski motorček OS MAX 20/RC (2,5 ccm), ladijski motorček WEBRA SPECIAL RC vodno hlajen (3,5 ccm) in izven krmni el. motorček NEPTUN (4,5—9 V). Dodam še nekaj metanola. Sandi Šink Stara Loka 145 64220 Škofja Loka Prodam RC napravo MULTIPLEKS, ki vsebuje 4-komandni oddajnik z akumulatorjem, 4-komand- ni sprejemnik z akumulatorjem, 3 servomehaniz- mi, stikalo, polnilec za akumulatorje. Cena 8600 din. Prodam tudi nekaj modelov: JADRALNO LETALO 2 kosa (CIRUS, ASW17), MOTORNO LETALO 2 kosa (TAKSI, DVOKRILEC BOX FLY) z motorjem. Cene modelov po dogovoru in vsi modeli razen ASW 17 so pripravljeni za letenje. Branko Dežman Naklo 156 64202 Naklo Prodam APN — 4 R!PY odlično ohranjen in dodat¬ no opremljen za 8000 din ter nerabljen pove- čevalnik UPA — 5 ruske izdelave za 900 din. Franc Korbar Boben 35 61430 Hrastnik Prodam popolnoma nov motor OPS 3,5 ccm CAR 25 000 rpm, HP1. Motor je še v garanciji in še neutečen. Dodam še avtomatsko sklopko za avtomobile ter filter za motor! Prodam tudi na¬ črte RC avtomobilov, RC napravo ROBBE KOM- PAKT, 4-kanalni! Prodam tudi univerzalni polni¬ lec za akumulatorje 2 V/0,005 A — 6 V/0,5 A. Joža Gaser Cesta revolucije 1/b 64270 Jesenice tel. 064/81-537 Prodam gramofon 1003 ISKRAPHON star 3 me¬ sece v garanciji (nerabljen). Prodam tudi origi¬ nal avto na baterije BMW turbo in plošče za gramofon - male plošče OUEEN Mustapha, IMOLY SEVEN DAYS, Tomaž Domicelj — AVTOMAT, GIB GIBLJIVO GiBANJE — Paraf Riejka, MOJ ŽIVOT JE NOVI VAL, BONEY M — HOLI-HOLI- DAY, RIBBONS OF BLUE, vsako za 15 din, BMW turbo pa za 200 din (potreben manjšega po¬ pravila). Gramofon za 1700 din — zamenjam ga tudi za kasetofon. Milan Škoda Ul. Bogomira Magajane 10/9 66310 Izola Kupim načrt naprave za daljinsko vodenje s podrobnim opisom in 2 10 W zvočnika. Prodam pa nekaj delov avtoceste POLISTIl COD. 704 DIN, 2 ravna dela z oznako 721 DIN in 706 DIN in 6 krivih 707 DIN. En kos po 15 din. Gaber Pogačnik Tomšičeva 65 64270 Jesenice Prodam diesel motorček METEOR, z vgrajenim vztrajnikom 2,5 ccm. Kupcu dodam še eliso. Kupim pa Tim letnik 75/76. Cena po dogovoru. Iztok Faganeli Stjenkova 7 66000 Koper tel. 066/21-229 Prodam fliper (na baterije) MEHANOTEHNIKE za 100 din. Avtocesto Mehanotehnika: 3 avto¬ mobilčke po 40 din, 2 regulatorja hitrosti po 25 din, 8 ravnih in 10 krivih tirov po 10 din, 26 ograjic po 2 din, 70 sponk po 15 din in 10 podstavkov za avtocesto 2,50 din. Vse skupaj za 350 din. Prvemu kupcu cele avtoceste dodam še 2 mali plošči. Željko Filipčič Tugomerjeva 13 61000 Ljubljana Prodam električno stezo za avtomobilčke, in si¬ cer naslednje dele: 11 krivih in 7 ravnih stez, 12 ograjic, 4 velike podstavke, 4 srednje in 3 nizke podstavke, 98 sponk, 2 regulatorja hitrosti, 1 avtomobilček in še stabilizator na baterije. Vse skupaj za 600 din. Prodam še rolko itali¬ janske znamke GIOCA za 300 din. Sandi Srzlar Cesta talcev 3 Mekinje 61240 Kamnik Prodam antene: anteno WINDOW primerno za detektorske sprejemnike za 100 din, STEREO LONG WIRE predvsem za primopredajnike za 200 din, anteno GP za CB za 250 din, anteno YAGI usmerjeno, dvojni DIPOL primeren za CB (dolga je 160 cm, široka 120 cm) za 350 din, usmerjeno anteno YAGI z rotatorjem, ima usmerjevalec antene, kateri je s skalo, ki kaže smer antene (za 650 din) in več vrst anten mini kvad (za 7, 14, 21, 28 MHz). Prodam ti¬ skano vezje za preizkuševalnik transistorjev (TIM 3) in tiskano vezje za VVALKIE-TALKIE 1 W domet 1 km s podrobnim opisom izdelave. Pro¬ dam tudi načrt elektromagnetne rezljače TFR, dodam elektromagnet za 200 din in načrt rez¬ ljače za elektromotor za 70 din, načrt spajkalne pištole za 50 din, načrt varilnega aparata za 50 din in načrt nizko frekvenčnega generatorja za 60 din. Leon Fajdiga Vojkov drevored 2 66250 Ilirska Bistrica Prodam lokomotivo z manjšo napako za 100 din. Kupim 2 lokomotivi za 150 din, 2 ročni kretnici za 50 din, križišče za 50 din, 40 tračnic po 1 din, 2 cisterni za 20 din, 1 potniški vagon za 20 din. Vse cene so za 1 kos. Kupim pa tračnico, na katero se priklopijo ba¬ terije. Franc Štiglic Ljubno 194 63333 Ljubno ob Savi uganke Pavle Gregorc SKRITA MISEL NAPAD — IKE — ŠEF — NISA — KOLAŽ — NAV — ZNAK — ONO — STO — BLAŽ — | ENA — OZNA — NOJ — OST — JENA — ŽEP — FRIZ — NAVAL — INJE — NAPA — RAK V vsaki gornji besedi prečrtaj eno črko — in to samo prvo ali samo zadnjo — ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel sovjetskega fizika Pjotra Kapice. POSETNICA TINE ARO KOPER Tine nam predvaja filme v kinematografu. Kaj je? PREMEŠANE ČRKE TO orožje cilja ne PODRE, raznese ga, da voda ga požre. SPREMEMBA ČRKE KOČA lesena na jasi stoji, ko pogori, nam oglje pusti. POIŠČI ZLOGE ZANIMIVOST KAPITAN PARMEZAN HARAKIRI STREHA NIKOLAJ STATIKA SALOME Med gornjimi besedami imata po dve besedi enak en zlog. Vsakokrat se ena beseda ta¬ kega para nahaja v stolpcu na levi, druga pa v desnem stolpcu. Poišči ti dve besedi in si izpiši zlog, ki jima je skupen. Iz štirih zlogov, ki jih dobiš na ta način, sestavi ime nauka o gibanju in mirovanju teles ter silah, ki ga po¬ vzročajo. REBUS TIM 8 • 79/80 383 ENAKE ZAČETNE IN KONČNE ČRKE Vse besede v tej izpolnjevanki imajo enake za¬ četne in končne črke. V pomoč navajamo ostale črke (brez začetnih in končnih) besed, ki jih zahtevajo opisi in jih moraš vpisati v vodoravne vrste lika. AAAA — Č — MII — JJ — L — M — NNN — 00 — RR — S — U — V — Z 1. naslovni junak Jurčičeve povesti o sloven¬ skem janičarju (Jurij), 2. sir iz osoljene sme¬ tane, 3. rabelj, 4. močan zob v zadnjem delu če- Ijustnice, 5. »dom« kokoši, 6. zgleden pisatelj ali umetnik, ki je ustvaril nesmrtna dela. Navpično brane črke na poljih s krogci dajo ime za gumi iz sokov raznih tropskih dreves. Beseda je sestavljena enako kot vse ostale v liku. SKRIVALNICA »POKLICI« DOLFI ZIKMEYER MIRKO VAČAN DARKO VINARKO PAVLI ČARGO KARLI VARTAN SIMON TERČEK PEPI LOTHAR JOŽE LEZAR Vsaka od osmih gornjih oseb skriva v svojem imenu in priimku poklic, ki ga opravlja. Primer MLA (DEN TISK) NIK je dentist. Kateri poklici so to? REBUS 00 384 TIM 8 • 79/80 POSETNICA REŠITVE UGANK PAOLA TRN Paola dobiva v stanovanje toplo vodo iz obrata, ki poleg pare proizvaja tudi električno energijo. Kako se imenuje ta obrat? POSETNICA NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA pGNEZDNI- CE«. Vodoravno: pregled, Lesnina, Ante, Er, Ne, zor, sodrga, kokain, IT, urin, ivje, Mars, cianid, at, atek, klin, nos, GZ, bakla, oreh, Ado, Au, vile, Prem, VO, oje, TO, umik, navigacija, Irec, Bi, terenec, Isa, tla. Atek ROVTAR ČILE K Rovtarju prihajajo avtomobilisti, kadar je kaj narobe z električno energijo v njihovih vozilih. Kaj je po poklicu? MISELNI PROBLEM »TRIJE NEČAKI« Stari stric Primož, ki se je vrnil iz Amerike v domovino, se bo srečal s tremi nečaki: Vinkom, Žarkom in Petrom, s sinovi njegovih bratov An¬ tona, Braneta in Filipa. Bratje mu povedo, da je eden od nečakov inže¬ nir, drugi zdravnik in tretji advokat. Antonov sin je inženir pa mu ni ime Vinko. Branetov sin ni zdravnik in mu ni ime Žarko. Vinko pa ni advokat. Vprašali so brata, če lahko pove, čigav sin je in kakšen poklic ima Peter. Pomagajte stricu Primožu rešiti uganko! REBUS Z LEVE NA DESNO MAČEHA KOČEVJE ŠPORTNIK STRATIOT MODERNIST JABLANA PODNEBJE VODNIK ZASTAVA PROPAN -N G — N — O — A N- OB- P-ON — I-E 1 N --G — J N A -T J E -UČE — — ULJ- K-M — I R V vsaki besedi na levi prečrtajte po nekaj črk in jih v istem vrstnem redu prenesite na črtice k črkam v isti vrsti tako, da dobite skupaj z njimi besede znanega pomena. Primer: če v besedi TEHNIKA prečrtate črke ENIA in jih vsta¬ vite k črkam L — T-C —, dobite besedo LETNICA, od prve besede pa ostanejo črke THK. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane preostale črke besed na levi misel sloveskega pesnika Gustava Strniše. SKRITA MISEL: Napake še niso lažna znanost. Lažna znanost je nepriznavanje napak. POSETNICA: Tine Aro, Koper — kinooperater. PREMEŠANE ČRKE: to, podre — torpedo. SPREMEMBA ČRKE: koča — kopa. POIŠČI ZLOGE: ME — parMEzan, SaloME, HA — HArakiri, streHA — NI — zaNlmivost, Niko¬ laj, KA — KApitan, statiKA. Končna rešitev: mehanika. REBUS: parni kotel — par ni (ni je prečrtan znak je), kot eL. SKRIVALNICA »POKLICI«: fizik, kovač, kovinar, ličar, livar, monter, pilot, železar. REBUS: vodovodna cev — v (črki) O (črka) D, (črka) O v (črki) O, (črka) D na (črki) C, eV = narobe obrnjena črka Ve. POSETNICA: Paola Trn = toplarna. POSETNICA: atek Rovtar Čile = avtoelektričar. MISELNI PROBLEM »TRIJE NEČAKI«. Rešitev: Peter je Branetov sin in advokat. Razlaga: An¬ tonov sin je inženir in ni Vinko. Ker Vinko tudi ni advokat, je lahko samo zdravnik. Ker je zdravnik, ne more biti Branetov sin, torej je sin Filipa. Žarko ni Branetov sin, lahko je samo sin Antona in je inženir. Peter je torej advokat in Branetov sin. REBUS: radiator — (dva) radia, T, or (je na¬ robe, gr. črka ro). REBUS: petrolej — pet (gr. črk) ro; (od cele abecede) le J. Z LEVE NA DESNO. Besede na desni: mangan, kovanje, obrtnik, proton, Einstein, blagajna, pod¬ jetje, vnuček, tuljava, krompir. Misel na levi: če hočeš postati modrijan, ne bodi zaspan. TIMOVI NAGRAJENCI IZ 6. IN 7. ŠTEVILKE Gašper Ulčar, Matije Čopa 6/A, 64260 Bled Bojan Šek, Apačka cesta 18, 69250 Gornja Rad¬ gona Boštjan Anzeljc, Cerknica-Peščenk blok lil, 61380 Cerknica Borut Hojnik, Vrt n. h., Petrovče, 63301 Petrovče Boris Presekar, Petrovčeva 7, 61230 Domžale Matjaž Izak, Muta 171, 62366 Muta Pavle Gregorc nagradna križanka jules verne NAROČNIKI TIMA — KNJIGE ZA VAS: KLASIČNA FANTASTIKA Jules Verne, ŠOLA ZA ROBINZONE.130,00 Jules Verne, DNEVNIK O CHANCELLORJU — VPRIČO ZASTAVE.130,00 Jules Verne, HIŠA NA PARO.130,00 Jules Verne, GOSPODAR SVETA.100,00 Jules Verne, SEVER V SPOPADU Z JUGOM.180,00 Jules Verne, PET TEDNOV V BALONU.130,00 Jules Verne, SKRIVNOSTNI OTOK. 200,00 Jules Verne, OTROKA KAPITANA GRANTA. 200,00 Jules Verne, V 80 DNEH OKOLI SVETA.120,00 Jules Verne, OTOČJE V OGNJU.120,00 Jules Verne, LEDENA SFINGA. 250,00 Jules Verne, JJJŽNA ZVEZDA. 250,00 Knjige lahko naročite pri naši. založbi, naročniki Tima imajo pri nakupu 20 % popusta.