ISSN 0351-6407 9 770351 64001 9 so njegovi botri? Alojzija Krapeža Številka trinajst Je v zahodni ckilizacijj zlovešča stran 3 Garancijski sklad °iaurja za razvoj Pajetništva in regije Zaseje začelo vrteti Pomembno kolo Pospeševanje PodJetništva je 8arancijski sklad stran 3 Kmetijska panorama strani 33-56 RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 zimski /AFLSFV VRTOVI, d. 0. D. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana stran 3 Kam po osemletki? VRHUNSKA OKNATEMIBATA Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FINSTRAL VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo in večinoma oblačno, suho in hladno. 19. marec, četrtek, 20. marec, petek, 21. marec, sobota, 22. marec, nedelja, 23. marec, poned., 24. marec, torek, 25. marec, sreda, Jožef Klavdija Nikolaj Leja Viktorij Dino Marija Murska Sobota, 19. marec 1998, leto L, št. 12, cena 190 SIT Jožefa vreme ugodno, obeta nam leto rodno in plodno. Lunine mene: v soboto, 21. marca, bo sonce vzšlo ob 6 uri in 4 minute in zašlo ob 18. uri 15 minut, dan je dolg 12 ur in 11 minut. Pomlad se bo začela 20. marca ob 20. uri in 55 minut po srednjeevropskem času. Sonce bo 20. marca stopilo v znamenje Ovna. stran 15 Lse poti vodijo v sk»pnost rc^ci pri Ifnen, •^račun Računi " ®4,70sit i Lendava pimeren kandidat *a Posojilo tropske ^nke je avski Varstr°j ^etih letih Planja Č°Poslovno 'Vključil bičkom stran 4 Akcijska dodaja marca r°izvajalcem , Kounska A? kovnih °tah z živili ^■S5°9..254.1OS1T p? 77,40 SIT 77,40 SIT Sl-..’ 1°0 c ^'-- 268,00 SIt Fotografija: JURIJ ZAUNEKER Čeprav že nekoliko zaprašeni, se na nacionalni televiziji ob nedeljah ponovno vrtijo Kranjčevi Strici, so mi povedali. No, ne samo nadaljevanko, tudi Kranjca kot umetnika smo postavili na slepi tir. Toda kljub vsemu nam je nadaljevanje, predvajano v nedeljo, z naslovom Zemlja lahko v poduk pri sedanji politični evforiji. Zgodba je preprosta in poučna, čeprav reforma, za nami je že kar nekaj reform, ki favorizirajo bogate in porivajo na stranski tir socialno šibke. Vzporedno s tem nam pred očmi poteka prava vojna za to, katera od neproduktivnih elit bo pridobila čim večjo kontrolo nad produktivno sfero. Kot pribito drži, da je nemalo ustvarjenega v času »socialne enakopravnosti« poniknilo in sega v kraljevske čase Jugoslavije, 'se posebno sedaj, ko naša politika jaha na velikih temah preteklosti. Zgodba, čeprav sega v čas Strici še p onika v žepih »po-svečencev« ali nosilcev politične moči. Ti sb postali zopet zanimivi za ponovno porazdeljevanje še delnega fevdalizma in porajajočega se kapitalizma, je poučna predvsem po svoji socialni vsebini. Razkriva nam namreč odnos bogastva in revščine, čeprav se je v primeru nadaljevanke ta odnos pokazal le na ravni vasi. Slo je za agrarno reformo, ko se je grofovska zemlja razdelila med revne kmete ali dninarje. Šlo je za enega od socialnih vzvodov, s katerim je takratna kraljevska država zaščitila najrevnejše dele prebivalstva. Hkrati je zgodba, čeprav samo na vaški ravni, pokazala na konfliktnost intersov, ko so bogati in močni poskušali izigrati revne. Zgodba je poučna tudi zaradi tega, ker ravno v teh dneh poteka konferenca svetovne organizacije o revščini v svetu in ker svetovne statistike kažejo, da dobra četrtina prebivalcev živi v revščini. Odprla bi nam lahko oči, da bi se z večjo pozornostjo zazrli v dogajanja današnjega časa in na to, kako čas liberalnega kapitalizma pritiska na pretežni del prebivalstva in ga spravlja v ponovno siromaštvo. Četudi lastnino definiramo kot sveto stvar, sta kljub vsemu potrebni previdnost in predvsem zdrava pamet, ko se politika odloča za tako radikalne spremembe, ki bodo dolgoročno vplivale na kakovost življenja, kot je recimo pokojninska reforma. No, ne samo pokojninska moči, toda ali bodo imeli dejanski ustvarjalci poniknjenega premoženja, torej v tem trenutku lastniki certifikatov, od tega koristi, bomo še videli. Zato za nas ni nezanimiv razplet zamenjave najbolje plačanega predsednika uprave v državi, Ljubljanskega sejma, saj poslušamo podobno zgodbo o velikih dobičkih tudi v naši soseščini, v Gornji Radgoni. Drži tudi, da ob naslednji veliki temi denacionalizaciji niso pomembni mali razlaščenci, ki stalno pritiskajo na kljuke, pa jih komajda kdo povoha. Pri veliki zgodbi o denacionalizaciji pa le ne kaže prezreti Stricev v Zemlji, tako z ene kot druge strani, saj ena in druga govorita o pravičnosti s tega ali onega moralnega vidika, mar ne. Toda za pridobitev oblasti in oblast je ta (pravičnost namreč) premalo. Toliko o tem, čeprav bi se tudi to temo dalo opisati z emocionalnega in tudi moralnega vidika, je v tem trenutku brezpredmetno, kajti spet bi pristali pri malem človeku, tako kot tudi v eni od prejšnjih številk ni bil naš namen posegati ali prizadeti čustev in vrednot nobenega posameznika ali skupine, če pa je kdo to tako razumel, se mu opravičujemo. O lendavski rafineriji pri Dragonji Bil je le informativni pogovor Sklicatelj petkovega sestanka na temo Nafta Lendava pri ministru za gospodarske dejavnosti Metodu Dragonji je bil direktor lendavske Nafte Jože Hozjan Bil naj bi delovni sestanek, ki so se ga udeležili Janez Lotrič, predsednik uprave Petrola, minister Metod Dragonja, vodstvo Nafte s strokovnimi delavci in nekateri pomurski poslanci, toda izzvenel je le kot informativno srečanje. Metod Dragonja je bil, kot so ga ocenili nekateri udeleženci sestanka, zelo mlačen, brez jasnega stališča do vprašanja obstoja in vlaganja v rafinerijo pa je bil tudi Janez Lotrič iz Petrola. Svojo zadržanost sta namreč opravičevala s tem, da revizijska hiša Arthur Andersen študije še ni dokončala. Ko pa jo bodo dobili v rdke, jo bodo, po besedah ministra, vladni strokovnjaki proučili, vlada pa bo o problemu oblikovala svoja sta- lišča, potem pa naj bi se zopet sestali v taisti sestavi. Potrebno pa je zapisati, da na sestanku niso več govorili o varianti rafinerija s termoelektrarno, ampak samo o rafineriji, Metod Dragonja pa je sestanek končal z besedami: »Ne moremo biti pesimisti niti optimisti.« MH J. VOTEK Kmetija Gutman -Zver iz Bogojine Obora za petdeset jelenov stran 14 Ljudje iz naših krajev Železničar Tune 71-letni Anton Stanko iz Žižkov se ne vozi ne z avtom ne s traktorjem, ampak s svojim »biciklinom.« stran 17 Jozsef Balasko Manjšina se mora boriti. stran 8 CCktualno okoli nas vestnik, 19. marecj^ Seja vlade Slovenske železarne pred zadnjim ali rešilnim krogom? Sanacija Slovenskih železarn po načelu projektnega vodenja in financiranja -Začenja se restrukturiranje podjetij -Leto človekovih pravic Že nekaj let se slovenska vlada ukvarja s sanacijo Slovenskih železarn, in to bolj ali manj brez uspeha. Na zadnji seji je spet posebno pozornost namenila problematiki poslovanja Slovenskih železarn. Obravnavala je sanacijski program sistema Slovenskih železarn za obdobje od 1998 do 2000, iz katerega je razvidno, daje bilo v obdobju od 1992 do 1996 s strani lastnika (države) v sanacijo neposredno vloženih 283,6 milijona nemških mark. Dodatno k temu pa je država izdala še za 348,7 milijona nemških mark poroštev za obveznice in za kredite za trajna obratna sredstva. »Izguba iz poslovanja v lanskem letu je razmeroma velika in je ocenjena na 5,1 milijarde tolarjev,« je povedal minister Metod Dragonja na tiskovni konferenci. Dodatno pa je celotna izguba ocenjena na 6,6 milijarde tolarjev. V procesu prestrukturiranja železarn je nastopila faza, ko je treba spremeniti način vodenja poslovanja sistema in temu prilagoditi tudi program sanacije. Tako bo sanacija v naslednjih letih potekala po načelu projektnega vodenja in financiranja projektov in izboljševanja konkurenčne sposobnosti podjetij ob določanju ključnih programskih jeder. Vladaje sprejela tudi sklep o dokapitalizaciji Slovenskih železarn, ki naj bi po predlogu proračuna znašala tri milijarde tolarjev. Vlada bo verificirala tudi drugi ključni dokument: program privatizacije železarn, ki se že pripravlja. Predvideval bo načine privatizacije po posameznih korakih in metodah, ne bo pa dokončen, saj ni mogoče predvideti dinamike in učinkov privatizacije. Vlada je obravnavala nekaj operativnih ukrepov, s katerimi bo pristopila k sanaciji in izvajanju sanacijskega programa. V tem okviru je odobrila sklenitev pogodbe za prevzem dela dolga železarn v znesku milijarda in 320 milijonov tolarjev. Prvih pet v programu restrukturiranja Vlada je med drugim odobrila tudi vključitev prvih petih podjetij v program restrukturiranja. Program izvaja Slovenska razvojna družba in je podprt tudi z državnimi obveznicami za sanacijo gospodarstva. S temi sredstvi in kombiniranjem sredstev drugih ministrstev naj bi dosegli osnovne pogoje, da se bodo ta podjetja predvsem finančno razbremenila, restrukturirala obveznosti, znižala finančne stroške in s tem ustvarila možnosti za normalno vključevanje, v finančni trg. V tej skupini so Peko Tržič, Planika Kranj, Fotona Ljubljana, Rašica Ljubljana in invalidsko podjetje Bodočnost Maribor. Kdaj brezposelni brez nadomestila Vladaje za drugo zakonodajno branje pripravila novelirani zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Dopolnil za drugo branje je kar precej, saj je bil ob prvem branju predviden hitri postopek za spremembo zakona, kasneje pa je bil zakon dan v redni postopek, kar omogoča kompleksnejšo obravnavo sprememb. Večji poudarek je dan aktivni politiki zaposlovanja in zaostritvi sankcij v primeru kršenja obveznosti brezposelnih oseb, to konkretno pomeni, da zakon predvideva npr. prenehanje pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko zavarovanec odkloni ustrezno zaposlitev, medtem ko se v primeru, da odkloni primemo zaposlitev, denarno nadomestilo za dobo 2 mesecev zniža za 50 odstotkov. Sklad za razminiranje min v Bosni Vlada je sprejela tudi sklep o ustanovitvi Mednarodnega sklada za odstranjevanje in uničevanje min ter pomoč žrtvam v Bosni in Hercegovini. Sklad bo zbiral denar in z njim financiral dejavnosti za de-aktiviranje min in rehabilitacijo žrtev min v BiH. V aktivnosti sklada bosta vključena Uprava za zaščito in reševanje v okviru obrambnega ministrstva in Inštitut za rehabilitacijo. Projekt je humanitarne narave. V začasnem odboru, ki ga bo imenovala vlada, bodo predstavniki ministrstva za obrambo, ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za zdravstvo. Ta odbor bo vodil delo sklada, dokler ne bo vzpostavljena redna struktura Sklada. Glavni sponzor sklada je Vlada RS in bo kot prvi donator prispevala znesek 2 milijona nemških mark, od tega bo v denarnih sredstvih prispevala 1,4 milijona nemških mark, preostalih 600 milijonov mark pa v opremi, ljudeh in znanju. Zanimanje za donacije skladu so pokazale tudi druge države, med drugim Nemčija, Avstrija, Italija, ZDA, Kanada, Kuvajt, Malezija. Leto človekovih pravic Vlada je sprejela tudi sklep, da se bo 54. zasedanja Komisije za človekove pravice v Ženevi'udeležila tudi delegacija iz Slovenije. Zasedanje bo potekalo od 16.marca do 24. aprila 1998. Slovenija ima pri Komisiji status opazovalke, to pomeni, da lahko enakopravno sodeluje pri obravnavi vsakega vprašanja z dnevnega reda, ne more pa sodelovati pri sprejemanju posameznih resolucij. V okviru OZN je letos leto človekovih pravic (od 10.12.1997 do 10. 12.1998), ki se bo končalo s posebnim plenarnim zasedanjem 10. 12. 1998 v New Yorku. Na zasedanju pa bodo zaznamovali 50. obletnico sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Slovenija se bo zasedanja udeležila na ravni zunanjega ministra, v nadaljevanju pa na ekspertni ravni. MARJAN HORVAT Ameriška politika naklonjena nadaljnji širitvi Nata Ameriški senat, ki je v ZDA odgovoren za ratifikacijo mednarodnih sporazumov, bo kmalu glasoval o širitvi vojaške zveze Nato na Češko, Poljsko in Madžarsko Senatni odbor za mednarodne odnose je že v torek, 3. marca, s 16 glasovi za in dvema proti odobril sprejem omenjenih držav in predlog poslal na glasovanje 100-članskemu senatu. Za odobritev sprejema je potrebna dvotretjinska večina, kar po mnenju zagovornikov širitve ne bo predstavljalo večje težave, kljub nekaterim nasprotnikom, ki opozarjajo na previdnost. Češka, Madžarska in Poljska so prve v vrsti nekdanjih socialističnih držav, ki čakajo na sprejem v zahodno obrambno zvezo, in če bo šlo vse po napovedih, bodo to prve države, sprejete v Nato po letu 1982, ko je bila vključena Španija. Slovenija je med državami, ki čakajo na drugi krog širitve Nata, za katerega, po trditvah ameriških politikov, se ni določenega datuma. Ameriški predsednik Bill Clinton je med najglasnejšimi zagovorniki širitve Nata, in če ga ne bodo Iz New Yorka —........................ spodnesle številne ljubezenske afere, potem Slovenija lahko upa na sprejem v drugem krogu. Senat bi lahko o sprejemu Češke, Madžarske in Poljske že glasoval, vendar se to ni zgodilo zaradi vztrajanja nekaterih nasprotnikov širitve, ki hočejo predstaviti svoje poglede in predvsem razloge, zakaj bi bilo za ZDA bolje, da do širitve Nate sploh ne bi prišlo, dokler dodobra ne pretehtajo razloge za in proti. Nasprotniki širitve trdijo, da bi premik zahodne vojaške zveze na vzhod po nepotrebnem poslabšal odnose z Rusijo, kjer še vedno vlada prepričanje, da Nato predstavlja grožnjo ruski nacionalni varnosti. Po njihovem mnenju bi lahko približanje Nata pripeljalo na oblast nacionaliste, kar bi imelo nepredvidljive, vendar zagotovo negativne posledice za evropsko varnost. Naslednji argument ameriških politikov, ki jih skrbi širitev Nata, so stroški. Večina držav, ki si želi pristopa k Natu, ima večje ali manjše gospodarske težave in Američane je strah, da bo šel denar iz žepov davkoplačevalcev. Ne nazadnje jih skrbi tudi širitev varnostnega dežnika, to pomeni, da bodo morali ameriški vojaki umirati za obrambo držav, za katere'morda sploh še Kofi Anan - pravi človek na pravem mestu Generalni sekretar OZN Kofi Anan vodi svetovno organizacijo šele dobro leto, večina diplomatov in tudi novinarjev pa že zdaj priznava, da je od vseh svojih predhodnikov najbolj pripravljen za svoje delo. To niti ne preseneča, saj ima poklicni diplomat iz afriške države Gane pomembno prednost, to so dolgoletne izkušnje z delom znotraj OZN. Poznavanje medsebojnih odnosov in razmerja moči mu je pomagalo pri uspešnem reševanju iraške krize, ki je bila tik pred tem, da se spremeni v vojaški spopad. Kofi Anan ni popustil pritiskom in zastavil svoje avtoritete, preden ni dobil podpore Varnostnega sveta in začutil, da bo imelo njegovo posredovanje uspešen konec. Uspelo mu je in ob vrnitvi na sedež OZN v New Yorku gaje pričakala množica zaposlenih v OZN in njegovih nekdanjih sodelavcev, ki so z navdušenim aplavzom izrazili hvaležnost za povrnitev ugleda svetovni organizaciji in položaju generalnega sekretarja, ki je bil v zadnjih letih njegovega predhodnika Butrosa Galija pošteno načet. Uspešno posredovanje v iraški krizi je le najvidnejši del prizadevanj tihega in vztrajnega diplomata, ki so pomembnejša pri oblikovanju reform v dolgovih utapljajoče se OZN. V začetku prvega petletnega mandata je Ananu uspelo zmanjšati administrativne stroške z 38 odstotkov proračuna OZN na 25 odstotkov. Ukinil je skorajda 1000 delovnih mest, s čimer je število zaposlenih zmanjšal na 9000. Preoblikoval je vodstveno in upravljavsko strukturo, kije postala učinkovitejša. Na vodilna mesta je postavil preizkušene poznavalce svojih področij. Italijanski senator Pino Arlacci, znan borec proti mafiji, je postal vodja programa za pre-prečevanje kriminala in uporabe mamil. Nekdanja irska predsednica Mary Robinson vodi komisariat za človekove pravice. Namestnica obrambnega ministra Kanade Louise Frechette je postala namestnica generalnega sekretarja. Nekdanji nemški minister za okolje Klaus Toe-pfer je postavljen na čelo okoljevarstvenega programa OZN. Z reformnim paketom je Ananu uspelo zmanjšati skupni proračun OZN na 2,53 milijarde ameriških dolarjev v letih 1998 in 1999 skupaj. Za zdaj pa mu se ni uspelo izterjati denarja od največjega proračunskega dolžnika, to so ZDA, ki dolgujejo za nazaj 1,3 milijarde dolarjev. Zaradi tega je OZN na robu bankrota, edino, kar jo drži pokonci, so brezobrestna posojila držav, ki pokrivajo nastalo luknjo. Dolg ZDA ogroža nujno potrebne humanitarne programe OZN, zato je Anan v sredo odpotoval v Washin-gton na srečanje s predsednikom Billom Clintonom, da ga opozori na nastale težave. Ameriška administracija Ananu dolguje še kaj več kot denar za proračun, saj jo je generalni sekretar z uspešnim posredovanjem v iraški krizi pravzaprav rešil iz pasti, kamor se je sama ujela z vztrajanjem pri vojaškem kaznovanju Iraka. V nasprotju z letom 1991 so ZDA tokrat ostale same z Veliko Britanijo, brez široke koalicije, ki je pognala za časa predsednika Georga Busha iraško vojsko iz Kuvajta. Clintonova administracija se je zavedala nerodnega položaja, saj bi v primeru bombardiranja Iraka izgubila dobro ime v svetu in doma. Po vrnitvi‘iz Iraka je Anan pripisal velike zasluge za uspeh svoje misije vojaškim enotam ZDA in Velike Britanije in dejal, da brez njih ne bi bilo mogoče doseči mirne rešitve. Anan je torej s podpisom sporazuma z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom hkrati pomagal Američanom in utrdil po- ložaj OZN kot dejavnika miru, s čimer si je pridobil simpatije ljudi po vsem svetu. Položaj generalnega sekretarja OZN je zelo nehvaležen, saj nima za sabo politične in vojaške moči. Generalni sekretarje v resnici bolj služabnik svetovnih držav kot voditelj. Če skuša vsiliti svoje poglede, potem je prav on, kadarkoli gre kaj narobe, najprimernejši grešni kozel za napake voditeljev držav. Najboljši primer za to trditev je usoda Butrosa Galija. Gali je zahteval močno vojaško zaščito za varna območja v Bosni in Hercegovini ter Ruandi, vendar ga je Varnostni svet zavrnil. Potem ko so se začeli pokoli, pa so ga v ZDA in drugih državah obtoževali neodločnosti in neučinkovitosti. Kofi Anan bo zelo pazil, da ne bo ponavljal istih napak, kar se je pokazalo že pri iraški krizi. Pustil je, naj se članice Varnostnega sveta najprej zmenijo med sabo, in nato s polno podporo uspešno posredoval. ROBERT POREDOŠ ir Iz Monoštra piše Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarjj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603- 30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. niso slišali. Med razlogi proti širil" Nata je mogoče najti tudi boj® pred zmanjšano učinkovitostjo® jaške zveze zaradi mnogo razli®f jezikov, ki bodo prišli z novimi državami. Ne nazadnje gre za pi*® dnost pred širitvijo na nekdanje® vjetske satelite zaradi varnosti,^ naj bi ruska vohunska služba P®* nekdanjih zavezniških državzl* prihajala do zaupnih informacij Vsi omenjeni pomislekip11' morejo preprečiti širitve, ki pc®" nju predsednika Clintona in ve® ameriških politikov prinaša več# nosti kot nevarnosti. Rusija#, arzenalu jedrskega orožja nitiPn bližno ne predstavlja več taktih žnje zahodu, kot jo je predrag dom Sovjetska zveza. Zaradi!® manjkanja denarja je morala najmogočnejše armade na s*e® pošteno okleščena. Orožje®® nika, razen najnujnejših P’#' mov, pa propadata. Tudi R«*' spreminja in težko je verjeti ® na oblast prišel kdo, ki bi brez strahu pred posledicaminp/ rabiti jedrsko orožje. StraM stroški je prav tako odveč,# ameriška oborožitvena in®5® zaslužila več s prodajo orožJa opremo armad novih članic® morali za pomoč odšteti da’ Plačevalci. Sprejem države ima zagotovo tudi močan Psl“ .. ški vpliv na možne agresorje, s_ mer je možnost resničnega voj vanja zmanjšana na Vprašanje jezikovnega Vprašanje jezikovnega je že tako ali tako navzoče različnih jezikov ne bo lo posebne ovire, še več, s Pr šnjo gotovostjo lahko bodo Čehi, Poljaki in govorili angleško kot naP‘ j Francozi. jms# Sprejem Češke, j#i» Poljske je tako skoraj” a, vljen, saj ko bodo ZDA ° v potem jim bodo sledile članice Nata. Za slov®18® J daturo je razveseljivo, daj ^1? dnikZDA Bill Clinton P nat, naj ne razmišlja 0 p pri prihodnjih širitvah ohranja upanje na spr j j države v drugem krogu-odvisno od sposobnosti s politikov, da Pre#*cNi0 < druge države, zakaj bi o / koristno, da ima v svo« državico z zanemari# J! močjo ter neurejenimi J* jugu in katere državljan vljeni sprejeti le pravice, obveznosti, ki izhajajo 1 Nič kaj lahka naloga. , Predvolilni kriminal Le skrbnemu in previdnemu vratarju na sedežu . Stranke malih posestnikov se gre zahvaliti, da v bu-dimpeštanskem centru stranke ni eksplodirala tempirana bomba. 12. marca zvečer je namreč vratar v veži stavbe opazil sumljivo vrečko in v njej našel bombo, narejeno iz 1,8 kilograma razstreliva. Novica je le ena v vrsti podobnih in je deležna velike javne promocije samo zato, ker jo predsednik stranke dr. Torgydn zelo pridno izkorišča, da bi njegova stranka pridobila na bližajočih se volitvah čimveč privržencev. Čim bliže je namreč datum parlamentarnih volitev (10. maj), tem večkrat sta na dnevnem redu raznih forumov in zasedanj javni red in varnost na Madžarskem. Celo madžarska skupščina je tej temi posvetila enodnevno zasedanje. Na t. i. debatnem dnevu, kot temu pravijo v našem parlamentu, je bilo zanimanje oziroma aktivnost le do takrat, dokler je to prenašala televizija. Zakaj neki bi poslanci vladne koalicije poslušali očitke opozicije, da so oni krivi za vse, da je vlada nemočna, da predsednik vlade dela razkol v vrstah policije, kajti ustanavlja posebno protikriminalno upravo, ki je odgovorna neposredno njemu in ne notranjemu ministru, in zakaj bi opozicija poslušala odgovore in izgovore vlade in njenega predsednika, da so za 80 odstotkov kriminala krvi tujci, da je ta in ta ukazal svojemu notranjemu ministru, naj izdela učinkovite protiukrepe, in da je on itak prispeval svoj delež z ustanovitvijo posebna uprave ...? Saj so vse to že tolikokrat poslušali! Zdaj pa jih ne morejo gledati niti njihovi volivci, saj je televizija prenašala le začetek razprave. Potem pa rajši odpeketajmo zbirat podpise za ponovno kandidaturo na volitvah! Da na Madžarskem zadnje čase ni najbolj varno živeti, vedo ljudje predvsem v glavnem mestu in večjih mestih. Avto ti izgine v nekaj minutah in nikoli več ne bo sledu za njim. Po »navadnem« vlomu v avto policije niti ne čakaj, da bi prišla na kraj dogodka (nima ljudi, enostavno ne utegne), bolje bo, če se sam napotiš na policijsko postajo, kjer se napiše - menda stoti - zapisnik tisti dan, in če imaš zavarovanje in srečo, ti zavarovalnica povrne del škode. Če si prodajalec v kakšni manjši trgovi- ni, te lahko kakšen blaznež poči kar ob be vu, da o manjših ropih, žeparjih niti ne Kateri je bil potem dogodek, ki je prahu, da je celo skupščina posvetila svoj precej skopo izmerjen - čas kriminalu 0 boju proti le-temu. Pred kratkim so pri nekem semaforji1 peštanski ulici z brzostrelko prerešetali b lastnika firme VICO, ki je lastnik več dnevnikov, revij ter omrežja videotek P° f Gospod, ki je imel menda stike tako z lj11 sli1 Uličnem vrhu kot tudi s pripadniki po&e iz navadnega modnega fotoreporterja v^0^ povzpel med najbogatejše ljudi v državi-e. ni zaenkrat nobenih informacij. Vse pa pglif. gospodova smrt bolj prizadela odgovori navadnega trgovca nekaj dni prej, čepr°v oba le eno življenje. # V zadnjem obdobju pa je prišlo nekaj dogodkov, ki kažejo na to, daje s tudi del policije. Pred kratkim so našli v P minalista na oddelku proti mamilot"^.^^ ličino mamila, ki ga je menda uporabijo vanju zasvojencev z mamili. Pred nekaj. .^1,! je v avtomobilski nesreči ponesrečil po^1 ^gl^ sokega ranga. Potoval je skupaj z lastni po,l ga nočnega bara v Budimpešti, kije Z p , daje menda center za distribuiranjepfif- Notranji minister je seznani! svoje* nika, da bi za učinkovitejše delo in re :e licije potreboval 12 milijard. Premier1,1 pj sl11 ril, da jih ni. Pogovarjala sta se, kot ce v isti vladi, čeprav sta v dveh razile"1'' In zdaj se vrnimo k predsednik"s posestnikov, ki pravi, da če bo nje& zmagala na volitvah in bo on predse polil j predlagal ponovno uvedbo smrtne k"^ji med ljudmi ne bo manjkalo, kajti že ' pobud, da se o tem vprašanju razpis1 , , Da bi to bilo v nasprotju z že podpis I rodnimi protokoli, gospoda predse I mojkandidata zaenkrat ne zanima MAR Nstni^ 19- marec 1998 IZktualno doma kdo so njegovi botri? /{Pamflet Izvolili Alojzija Krapeža tevilka trinajst je v zahodni civilizaciji zlovešča. Trinajsti izdaja s poljubom. °ga bo torej izdal Alojzij Krapež, ki gaje državni zbor na premierov predlog Izv°lil v petek trinajstega? Bo zdržal do konca mandata ali pa ga bodo tisti, ki so pospremili s ploskanjem, kot se je to zgodilo ob Turnškovem odhodu? Sploh pa se je zdela prejšnji petek Turnškova razrešitev in Krakova izvolitev (43 za in 20 proti) kot kaprica bratov Podobnik, po-,žesnana z Drnovškovim pristan-kom, ki so jo druge stranke spre-RK brez pripomb na novega izbranca. Najbolj banalna razlaga, ki pač obstaja, je, da je bil Tit poslušen Kučanu in s tem bližje Drnovšku kot svojima strankarskima šefoma - in čemu naj ta teorija ne bi vzdržala? Kopja so se v petek lomila drugod'. na »dogodku pri Zavrču«, varnostno-obveščevalni službi in Pismu prejšnjega direktorja Seč-N (po nasvetu Marjana Podob-foka) predsedniku parlamenta Ja- {Sedlal <’Z, Z°K ka"d‘da^ nikn arjana Podob-življeff0 d°kaj mirno ^Uskp n°’ VSaj ZunaJ ho^80 We^-Po leta dv°iček, rojen Ajdovi -• n° Otlici nad strOjne z diplomo s,edjemahltete 'n magi' .menedžmenta .^ta^sko smerjo Prebi?^1'' Deset ^t je JP^driiAirwaSi ^Pa lic^o ^sedi T Leta Je 4' laVpravo^ Ni/ p,ovbo’ kjer je %{elovaleC direk-^al^- dVe letije {lnistrstvo za ^ dah{ke dejavnosti, Podsekretar za \re ande Programov ^tvn PT°droČia gospo-1997 ^oje 8ailer Potekel bi menda ga PriP°ročil UsPel f?ec ~in očitno ^ect i Pred tremi ^-kd St°pil v vrste %rju ‘boftri?de bližje ^Hu? 11 Janši ali Ku- nato P’sm° ^i^8asPorazan^ SU oL Nd izrabi ,Uma 0 s°de-^tes^^valno‘n s|oven-'Mi tke Podla„e ‘ Ustavne niti Nat lniorait5'n četudi bi jo V^ega zJ PodPisnikP‘S najprej Wa Jb°ra, ki k ka Prek dr-s,3v]ja ,Je. ki Se 16a ratificiral). ^Nttst^rovskJ10 Znova za' NkjN za ob a Zasedba na „ °b »dJSkL Kdo j??0 in v slo-NliNsodkn Jc.C18av? kom? Zavrču« so Nih .Primer z Hvali-> Prin?^ Pri hr-Pri Vera" D? Oznako O'er ie°drnik Od LJe borati če a Pri z namreč tei ar ' Znašel d Cena’ ‘n te?! "a tal?6 Je iahkn ani’ ie to "4'?’ tudh01*'10 in ^'»mes! Ustrazno ka&Mon^ N ka Nava„ Nevcda “^5 Alojzij Krapež, novoizvoljeni obrambni minister kaj bomo s kombijem, v katerem sta obveščevalca »pozabila« hard disk oziroma tisto, kar je bilo v njem največ vredno? Zdaj, ko imajo Hrvatje vse podatke, se Drnovšek res lahko sklicuje na prijateljska čustva sosedov. Toda, mar ni Drnovšek preveč »lahkotno in delikatno« obravnaval ekspedicije na sosednjo stran, kot mu je poočital Pahor? Bo ob naslednji ekspediciji Hrvaške na slovensko ozemlje tudi ta samo zamahnila z roko? Državi bi vendarle morali varovati svoje meje?! Hvaličevo vprašanje, »kdo je naročil« afero in »koliko je kasiral«, je ostalo seveda brez odgovora. Plaz nasprotovanja je zbudil tudi Drnovškov komentar, češ da naj vnaprej ne prejudicirajo neustavnosti »izraelsko-slovenskega« dogovora o sodelovanju obeh tajnih služb, podpisanega v času Kacinovega minsitrovanja, in da je za podpis izvedel šele 31. januarja, ko je Sečnik poslal pismu Podobniku?! Za takšno izjavo ni čudno, daje od Janše slišal odgovor, da bi moral kot premier odstopiti, kajti »če po treh letih zve, da mu je minister za hrbtom podpisal dokument - odstopi; če je za to vedel, potem odstopi, ker je odgovoren; če se je to zgodilo brez njegove vednosti, odstopi, ker je nesposoben«. Skratka, Drnovšek bi moral odstopiti. In čemu vlada ni, kljub dogovoru na koordinaciji, sprejela kronologije dogodkov, čemu se ni opredelila do pravnosti tega akta in dostavila sporazuma? Je izgovor, češ da je Marjan Podobnik, ki vodi koordinacijo, zbolel, dovolj dober?! Nasploh pa je v Sloveniji po osamosvojitvi navada, da se posamezniki sprehajajo naokrog s tajnimi dokumenti — spomnite se samo Brejčeve aktovke, ki jo je prinesel v paralment, ko je temu predsedoval še Bučar. Spomnite se, kako je Janša po odhodu zadnjega vojaka JLA ponudil »zainteresiranim medijem« del arhivov (čeprav smo bili podpisniki konvencije o arhivih in je še veljal zakon o nedeljivosti arhivov in bi jih morali bodisi uničiti bodisi deponirati) itd. In kakšna država smo torej, če so zaupni dokumenti vedno znova predmet javnih političnih debat? Jah, Drnovšek je trdil, da napredujemo, da nam zadnji dogodki niso škodili na poti v Nato, in pri tem navedel, kako ga je po bruseljskem srečanju slovenske delegacije s šestnajstimi članicami Nata prejšnji teden Solana poklical na londonsko letališče in mu zagotovil, da je bila to najboljša prezentacija države v okvi ru partnerstva za mir. Takšne informacije bi spadale bolj v rubriko političnega »trača« in tu seveda drži ugovor opozicije, daje o pozitivnih ocenah govoril Drnovšek že pred lanskim madridskim srečanjem in da trojica, sprejeta v prvi krog, ni kupovala orožja v Izraelu in ni imela nesreče na Počku — poročilo o tej nesreči naj bi po Trunškovem ukazu celo revidirali, tako da parlament dokončnega poročila še vedno nima. So torej zares uporabljali petnajst let staro opremo, ki. je lahko smrtno nevarna že po petih letih? Garancijski sklad Pomuija za razvoj podjetništva in regije Pa se je začelo vrteti ... pomembno kolo za pospeševanje podjetništva je garancijski sklad Ob podpori Ministrstva za gospodarske dejavnosti in svetovalcev EZ ga je v gibanje spravil razvojni podjetniški center (RPC) Murska Sobota. Šestinštirideset podjetnikov in obrtnikov je prejšnji teden prejelo člansko izkaznico sklada, osmini pa je že tudi odobren prvi poroštveni kapital. Mlinsko kolo - prispodoba garancijskega sklada - pa se bo vrtelo le, če ga bo permanentno poganjalo dovolj vode. Začel je s 140 milijoni, s čimer trenutno lahko zadovolji le 5 odstotkov potreb po poroštvih, v funkciji pa bo obstal, če mu bo država tudi v prihodnje dolivala dovolj finančne podpore. Ob opredelitvi, da garancijski sklad ni profitno naravnan, in ker ni pričakovati, da bi lokalne skupnosti ter obrtne zbornice mogle zagotavljati stalno in pomembno finančno podporo, bo šlo brez državne podpore tudi v prihodnje bolj težko. Letos se bo namreč v Sloveniji ustanovilo še šest garancijskih skladov, tudi po vzoru poizkusnega projekta, ki gaje kot prvi izpeljal murskosoboški RFC. Poroštveni potencial garancijskega sklada znaša 140 milijonov tolarjev in je glede na prispevek lokalnih skupnosti razporejen: 45 milijonov občina Murska Sobota, 45 občine Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Kobilje, 50 milijonov pa je nerazporejenih. Banke za člane garancijskega sklada ponujajo posojila z ugodno obrestno mero TOM + 8 (z možnostjo znižanja), predračunska vrednost Investicije je lahko 10 milijonov, garancijski sklad pa daje poroštvo za največ 7 milijonov tolarjev. Višina poroštva je praviloma 50 odstotkov odobrenega posojila (za nižja posojila do 80 odstotkov), enak odstotek tveganja pa ostane bankam, ki v tej ponudbi ne smejo uporabiti hipotekarnega zavarovanja. MAJDA HORVAT Kdo torej vodi kadrovsko politiko obrambnega ministrstva in slovenske vojske? Kaj pomeni Janšev očitek, da v Slovensko vojsko spravljajo nekdanje častnike JLA, ki v desetdnevni vojni niso sodelovali na naši strani? In kaj pomeni Drnovškovo pozivanje, naj Janša že preboli svojo travmo zaradi Depale vasi in se začne vesti konstruktivno? Pometimo polpreteklo zgodovino pod preprogo in se optimistično predajmo megleni prihodnosti? A. POTOČNIK Zato se bo v državi potrebno dogovoriti, kako poenotiti sistem delovanja garancijskih skladov in koliko jih bo država v njihovi aktivni vlogi pospeševanja podjetništva tudi pripravljena podpreti. Drugi zelo pomemben »podpornik« v delovanju garancijskega sklada so banke z ugodnejšo ponudbo posojil članom sklada in s pripravljenostjo, vzeti del rizika pod svojo suknjo. Sedaj so to že storile Pomurska banka, SKB. UBK, Kreko-. va, Slovenska zadružna kmetijska • banka, interes za sodelovanje pa je izrekla tudi Abanka. Pridružijo se jim lahko še druge banke, ki bodo članom garancijskega sklada pripravljene ponuditi posojilo po nižji obrestni meri od TOM + 8 %. Tretji steber v delovanju garancijskega sklada pa so podjetniki, člani sklada sami. Bolj kot s pristopnino bodo sklad ohranjali pri življenju s svojo uspešnostjo v poslu, ki ga opravljajo, in s svojo zrelostjo nastopanja v podjetništvu. Od njih samih in od ustvarjenega zaupanja in partnerstva med vsemi akterji garancijskega sklada bo namreč odvisno, s kakšno močjo in do kdaj se bo njegovo kolo tudi vrtelo. Svoj del odgovornosti pri tem pa s predlaganjem (izbiranjem primernih) čla-■ nov garancijskega sklada prevzemajo tudi območne obrtne zbornice in kreditni odbor z odobravanjem poroštev. Bingo No, pa smo ga dobili. Obrambnega minsitra po meri desnice. Očeta treh otrok. Če bi stanoval v Ljutomeru, bi si po Nemčevi zaslugi lažje zgradil hišo, pa kaj, če bo zaslužil več kot povprečen državljan, važno, da skrbi za kvantiteto! Sploh pa je novi minister najavil, da nekaterih svojih starih navad ne bo opustil. Če je Borutu Pahorju všeč ali ne, bosta še naprej zahajala v isto savno: Sunny. Še naprej bo igral nogomet, o tem, ali bo igral z Janšo ali proti njemu, bomo še videli. Zagotovo pa bo še sanjal o letalih, no ja, vsaj s kombiji ne bi smeli imeti več problemov. Če z njegovim delom parlamentarci ne bodo zadovoljni, se bodo kaj hitro razkrili njegovi botri. Do takrat pa, vse najboljše, Alojzij. Poglejmo v prihodnost, kliče Drnovšek, pri tem pa poskuša z dolgo metlo pomesti pod preprogo vse od »dogodka pri Zavrču« do podpisa tajnega sporazuma med izraelsko in slovensko obveščevalno službo in do samomorov v slovenski vojski in nesreče na Počku. Janše toliko da ni poslal k psihiatru, izza parlamentarne govornice pa je govoril o zlorabi govornice v notranjepolitične, prestižne boje. Čeprav se je zdelo, da ga bo Hvalica odnesel iz parlamenta, tega ni storil in tako dokazal, da še nismo zreli za Evropo. Medtem pa si je Drnovšek naročil telefonski šepet — na londonsko letališče (kamor je šel pogledat Blairov menedžment) ga je menda poklical Solana. Le kaj sta klepetala v Bruslju po pogovorih, da je to moral generalni sekretar narediti še po telefonu? Za koliko pogovorov sta se pogodila? Po Drnovškovih besedah naj bi se najbolje predstavili med članicami partnerstva za mir. Koliko se jih je predstavilo že pred nami? Smo zopet samo kimali in klečeplazili in zato dobili bombonček v obliki telefonskega pogovora? Sicer pa je dobro, če Drnovška tolaži poleg njegovega Arturja še kdo drug. Tolažbo vsekakor potrebuje. Po tistem, ko so slsjevci oznanili, da so dosegli vladni konsenz o vračanju gozdov Cerkvi, je med gorenjskimi odbori LDS-a završalo. Torej, pristali so na nekaj, kar je v obratni smeri najbolj podžigalo čustva na mariborskem kongresu. No, pa je Drnovšek »naplozal« o spoštovanju ustavnega sodišča, ki je zavrnilo moratorij na vračanje gozdov. No, preveč pa prvi minister že ne sme pustiti, da se mu stranka spunta. Zato so nastopili Bavčar, Lavtižarjeva in Golobič. Prav smešno je, kako so poudarjali, da bo poslanska skupina LDS glasovala drugače od vladnega dogovora. Smešno zato, ker ima vsak poslanec pravico glasovati po svoji vesti. Medtem so se zaiskrile tudi obtožbe med Združeno listo in LDS-om. Golobič Je vrnil žogico Združeni listi: »Zgodovina tega zakona je zgodovina zlorabe dela slovenskih gozdov za potrebe politične promocije in reanimacije propadlih političnih projektov in kreatur, kot je Miran Potrč, ki je brez velikih naporov v to zvlekel Združeno listo. Vsebina te zlorabe je retrogardna, metoda pa boljševistična.« Ko je bil v času Demosove vladavine izglasovana denacionalizacija, naj bi ZLSD občepela v parlamentu, LDS pa naj bi obstruirala sejo. Vsaka stranka ve, da ji je »kapital za prihodnost« podmladek. V črenšovski občini so se domisli, da ustanovijo mladinsko podružnico LDS. Na vabilih za novi klub so sprva »pozabili« obvestiti potencialne člane, kaj je v »špilu«. No, pozneje naj bi obiskovalci kluba na dom dobili pristopnico in vabilo v največjo slovensko stranko. Fina manipulacija ali v partijskem stilu - na mladih svet stoji. A. POTOČNIK Kam po osemletki? Prva kocka je padla Kreditni odbor pri RPC je do desetega marca odobril osem poroštev garancijskega sklada v skupni vrednosti 17,250 milijona tolarjev. Podjetniki, člani garancijskega sklada, so najeli posojilo v skupni višini 34,50 milijona tolarjev v dejavnostih mizarstvo (trije), avtomehanika in salon avtomobilov, storitve z gradbeno mehanizacijo, založništvo, strojne inštalacije ter trgovina na debelo. 11. marec je bil zadnji rok, da katerega so se lahko učenci, ki v tem šolskem letu končujejo obvezno osemletko, prijavili za vpis v to ali ono srednjo šolo. Prva kocka je s tem padla, lahko pa jo »vržejo« še enkrat, in to do konca tega meseca, dokler imajo še možnost, da se morebiti premislijo in prenesejo prijavo na drugo šolo. Potem pa, kar bo, pa bo. Prijava še ne pomeni tudi vpisa, kajti v nekaterih programih bodo uvedli zaradi prevelikega zanimanja omejitev, tako da bo potrebno skozi »točkovno sito« (uspeh pri preverjanju znanja iz materinščine in matematike v 8. razredu, splošni učni uspeh v 5., 6., 7. in 8. razredu in dodatne točke, dosežene na pomembnejših tekmovanjih). Tisti, ki bodo izpadli, bodo imeli dokaj omejene možnosti za vpis po svoji želji. Glede na število oddanih prijav do 11. marca se obeta omejitev vpisa med pomurskimi srednjimi šolami v programu gimnazija na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (razpisali so 96 mest, prijavljenih pa je 147 kandidatov) in morda še v programu elektrotehnik na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota (razpisanih 32, prijavljenih pa 39 kandidatov) ter v programu poslovni tajnik na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M. Sobota (razpisali 62 mest, prijavljenih 78 kandidatov). Skoraj povsod drugje pa so vrata za sprejem novincev odprta še precej na stežaj. Prav gotovo bo to prišlo prav večjemu številu tistih, ki so se prijavili v nekatere programe zunaj regije, pa tam ne bodo sprejeti, npr. v policijski šoli, za katero je oddalo prijave kar 770 učencev, razpisanih mest pa je le 128. J. G. ^gospodarstvo vestnik, 19. marec Integral Lendava Trdno na trgu Lansko leto je bilo za lendavsko podjetje Integral Promet in delavnice leto preizkušenj, ki pa so ga, po besedah direktorice Cecilije Samu, ki je vodenje podjetja prevzela lani avgusta, ne le dobro prestali, ampak ustvarili tudi dobro osnovo za solidno poslovanje v tem letu. Potem ko so si pridobili licenco za opravljanje prevoznih storitev, so s sklenjenimi pogodbami za to leto svoj položaj na trgu še bolj utrdili. S partnerji so se dogovorili za povečan obseg prevozov na domačem trgu, kar se že pozna pri zasedenosti zmogljivosti, smele načrte ali petnajstodstotno povečanje pa napovedujejo tudi za prevozne storitve na mednarodnih linijah, ki ga prav tako že uresničujejo. »Dokaj dobro smo se o poslovnem sodelovanju za tuji trg uspeli dogovoriti z Nafto Petrokemija, s sodelavci pa smo veliko truda vložili tudi pri pridobivanju domačega tržnega deleža,« je povedala sogovornica. Toda ker je njihov najpomembnejši partner za domači trg Petrol, zmanjšano prodajo naftnih derivatov na bencinskih servisih pri svojih prevozih čutijo tudi Integralovci. Na to zmanjšanje tržnega deleža pri prevozu naftnih derivatov pa kajpak ne morejo vplivati. K lojalnejši konkurenci na trgu mednarodnih prevozov naj bi v prihodnje prispevala ne le pridobljena licenca, ampak tudi zahtevano potrdilo prevoznika o plačanih prispevkih in davkih. Integral si je pridobil dovolilnice za prevoze za avstrijski trg, ob izenačitvi pogojev poslovanja za vse prevoznike oziroma z izločitvijo nelojalnih prevoznikov pa računajo še na kakšno za italijanski trg. Načrtovani dobiček tudi za delavnice Poslovanje z dobičkom pa za to leto načrtujejo tudi pri delavniških ter prodajnih storitvah. »Delavniške oddelke smo prestrukturirali v profitne centre in tam, kjer se je kazala finančna šibkost, smo uvedli dodatne programe. Novost je naš prodajni in servisni program za Daewoo, pri tovornem programu pa imamo poleg servisa za Mercedez Benz tudi servis za Man,« je o novih programih podjetja povedala direktorica Integrala. Na povečani prihodek delavnic pa seveda računajo tudi zato, ker so lani z zasebnimi prevozniki sklenili skoraj sto pogodb o servisiranju njihovih vozil. Licenco za opravljanje prevozov so si namreč lahko pridobili le tisti prevozniki, ki imajo sklenjeno pogodbo o servisiranju vozil v ustreznih servisnih delavnicah ter urejen parkirni prostor. Da pa bodo zadostili zakonsko zahtevanim standardom opreme za opravljanje tehničnih pregledov vozil, bodo še to leto prenovili stavbo in kupili sodobno opremo. »Tako bomo ohranili delovna mesta ter opravljanje storitev pri nas, saj bi v drugem primeru ljudje z našega konca morali zaradi teh storitev v Mursko Soboto. Denar za nakup sodobne opreme za tehnične preglede vozil smo dobili kot gospodarsko pomoč države madžarski narodnostni skupnosti,« je izjavila Cecilija Šamu. Zaposleni bodo z letošnjim odkupom poldrugega odstotka premoženje podjetja od razvojne družbe (in potem v prihodnjem letu še z odkupom polovice odstotka) postali 60-odstotni lastnik podjetja. Preostalih štirideset odstotkov premoženja pa je v lasti državnih skladov in Pomurske, družbe za upravljanje. Glede na to, da so v lanskem letu ustvarili manjši dobiček od načrtovanega, bo uprava lastnikov predlagala, da ga namenijo za rezerve. »O izplačilu dividend pa je realno govoriti za poslovno leto ’98,« je povedala direktorica Integrala Cecilija Šamu. Nelojalna konkurenca je diktirala pogoje poslovanja »Lanski pogoji poslovanja so bili za prevozne organizacije težki,« je presodila sogovornica. Cene prevoznih storitev so se občutno znižale, čeprav so se na drugi strani podražili gorivo, zavarovalne premije in cestne takse, ki so poskočile kar za polovico, za izvoznike, ki ne morejo uveljavljati določenih olajšav, pa celo za sedemdeset odstotkov. »Pri ceni storitev nam je veliko negativnega prizadejala konkurenca, za katero lahko rečem, da je’bila nelojalna,« je še dejala Cecilija Šamu. Zato tudi lanski poslovni rezultat Integrala ni takšen, kot so ga načrtovali. Kljub temu so pozitivno poslovali in ustvarili dobiček, ki je na ravni iz leta prej. Takšen poslovni izid pa so kljub dokaj neugodnim razmeram poslovanja dosegli tudi zaradi izvajanja sanacijskega programa. Izpolnili so ga v delu, ki jim nalaga doseganje trdnejšega položaja na trgu ter pridobivanje novih partnerjev; s tem, da so uspeli znižati stroške poslovanja, pa so pomembno prispevali k temu, daje poslovni uspeh tako dober, kot je. Manj uspešni pa so bili le pri uresničitvi tistih postavk iz sanacijskega programa, ki so pod vplivom zunanjih dejav- Otvoritev novega poslovno-trgovskega objekta v Murski Soboti V Šavel center v Cvetkovi skozi štiri vhodi Trgovina Benetton že odprta Jože Šavel, “lastnik” novega poslovno-trgovskega centra v Cvetkovi ulici v Murski Soboti si bo soboto, 14. marca, še posebno vtisnil v spomin, saj so bile na ta dan uresničene njegove sanie. Objekt, ki je nastal po njegovih zamislih, je namreč na omenjeni dan doživel svojo slavnostno otvoritev: “Vsak projekt ima dve veseli fazi, takrat, ko se začne, in takrat, ko se konča, kar pa je bilo vmes, bi vsi najrajši pozabili. Za gradnjo tega objekta sem se odločil med drugim tudi zato, ker bi rad drugim po Sloveniji dokazal in pokazal, da Murska Sobota ni samo mesto s slamo kritih hiš in dvonad-stropnic, kot si marsikdo še vedno predstavlja.” štiri tisoč devetsto kvadratnih metrov neto površine. Pod njim so podzemne garaže, v pritličju in prvem nadstropju bodo trgovine in gostinski lokali, v dru- gem nadstropju poslovni stori, najvišje pa mansard® novanja. Celotna naložba je stal« Idejni tvorec novega ooj Šavel in soboški župan A vic sta bila prva, ki sta Pr prve tekoče stopnice v r Projekt Šavel centra sta skupaj konstruirala podjetje FEC-Ting in podružnica Nove ljubljanske banke LB Hipo po načrtih arhitekta Eda Jalšovca. Center ima sedem tisoč osemsto kvadratnih metrov bruto in Obiskovalci so si lahko v otvoritve kupili kakšen k°s iz spomladanske kolekcij® I Benetton. Foto: Jure Zauneker set milijonov nemški ena prvih, ki je doživet a tev na isti dan kot Save, pa je bila trgovina z j oblačili Benetton P° j Mire Kološe - Zri®’ bi svoje prostore J Bled, ljubljanski MoM। podjetje z Vrhnike m 1 stinska lokala. TOMO1] Varstroj Lendava Primeren kandidat za posojilo Evropske banke za ra/ Lendavski Varstroj je po petih letih neuspešnega poslovanja minulo poslovno leto zaključil z dobičkom. To mu je uspelo pod vodstvom mag. Štefana Kepeja, ki je marca lani vodenje družbe prevzel v kritičnem trenutku, ko seje nepokrita izguba bližala polovici vpisanega kapitala družbe in je bilo podjetje pred tem, da zanj predlagajo stečaj oziroma likvidacijo. Pozitivno poslovanje je bilo torej za obstoj družbe nujno potrebno. Po petih letih poslovanje z dobičkom Julija so Varstrojevci, s tem da so zmanjšali zaloge, uspeli od-blokirali žiro račun, z manjšim številom zaposlenih so v primerjavi z letom ’96 povečali obseg realizacije za deset odstotkov, znižali so stroške tako v režiji kot v proizvodnju in po podatkih poslovne podbilance ustvarili za 24 milijonov tolarjev dobička. Toda ker so stroški financiranja visoki, jim je ostalo za čisti dobiček nekaj manj kot dva milijona tolarjev, kar je manj od načrtovanega. »Menim, daje po petih letih negativnega poslovanja tudi to ve- Izguba preteklih let -jim jo bo uspelo pokriti do leta dva tisoč? Lansko leto je bilo poslovno uspešno, toda tu je.še naloga skupščine, da družba do leta dva tisoč poravna skoraj dvestomilijon-sko izgubo iz preteklih let. (Izgubo v višini 57 milijonov iz leta ’96 so namreč po lanskem sklepu skupščine pokrili z revalorizacijskim popravkom kapitala.) To pa je že visoko postavljen cilj. Ga bo mogoče doseči? MAJDA HORVAT nikov. Sekcija inštalaterjev in energetikov pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota je organizirala seminar na temo varnost pri delu. Okoli 40 slušateljem z območja Pomurja je predsednik gospodarskega interesnega združenja dimnikarjev Slovenije Jože Kaplar predaval o kurilnih in dimnih napravah, vrstah dimnikov, natlačnih odvodnikih dima, toplotni izolaciji, izvedbi dimnikov, materialih za dimnike in odvodnike, osnovnih zahtevah pri gradnji dimnikov, višina dimnikov in drugem. Glede na to, da je bil seminar dobro obiskan, smemo zapisati, da se naši dimnikarji in inštalaterji kurilnih naprav zavedajo, da smo začeli dosledno izvajati stroge predpise o Konec februarja so strokovnjaki programa Phare, ki so v Varstroju skoraj leto dni, analizirali poslovanje, ugotavljali slabosti in iskali možnosti za njegov nadaljnji razvoj ter izrekli pozitivno mnenje o možnostih podjetja, da preživi na zahodnih trgih. To pa je tudi vstopnica družbi, da konkurira za sredstva Evropske banke za razvoj. »S temi sredstvi želimo obnoviti strojni park in pridobiti nova ter razširiti že osvojena tržišča. Prek tega projekta iščemo tudi strateškega partnerja z možnostjo dokapitalizacije družbe,« je izjavil direktor Varstroja Štefan Kepe. To pozitivno mnenje tujih strokovnjakov pa je tudi prvi korak za pridobitev cetrifikata kakovosti, ki jim je pomemben letošnji cilj. lik uspeh, rezultat pa bi bil dosti boljši, če ne bi bilo treba odpisati razliko med knjižno in tržno vrednostjo delnic Kovinotehne v višini 11 milijonov tolarjev,« je o lanskem poslovnem rezultatu povedal direktor Varstroja mag. Štefan »Za pokrivanje prenesene izgube imamo še tri leta, zato ta cilj niti ni nedosegljiv. Za letošnje leto načrtujemo 58 milijonov tolarjev čistega dobička, za kar so dane tudi vse možnosti. Nismo blokirani, nivo zalog je zadovoljiv, ustrez- Vodilni delavci v Varstroju so se ob pomoči tujih strokovnjakov učili novega pristopa v proizvodnji, ki omogoča hitrejše prilagajanje zahtevam trga in skrajšuje izdelovalni čas. Po priporočilu strokovnjakov so reprodukcijski material iz skladišč preselili k proizvodnji. Z novimi prijemi so tako uspeli čas izdelave enega aparata srednje velikosti skrajšali od 20 do 30 odstotkov. Kepe. Varstroj je namreč pred leti postal lastnik delnic Kovinotehne v vrednosti 16 milijonov tolarjev, poleg teh pa ima v lasti tudi okoli tri tisoč delnic Pomurske banke. no je tudi število zaposlenih. Ob strokovni pomoči programa Phare pa smo si zadali nalogo, povečati obseg prodaje od 12 milijonov mark, kolikor načrtujemo za to • ie^ leto, na 15 milijonov.*!^ dal sobesednik in na k to bomo postopoma ^°sseI1ifii® se za pokrivanje pren® ne bojim.« Previsoki stro^ financiranja Tu pa je še etja. Na vprašanje, jj/ bodo obveznosti iz n L v F vplivale na dnjih letih, je direk*o »Našo zadolženost Letos so začele zaP' za dva dolgoročna k letno odplačujemo o pjl nov, cilj letošnjega jdJL anjšati zadolžen05*^ nov. Stroške financ „1J znižati, ker so Pres(vafiiH( najedajo tisto, kar u slovni podbilanci-« Načrtovano Pa " seči s pripravljen^ stjo vseh zaposlen $ vostnejše delo inPJ/Cj Nadzorni s*® je glede na S poslovanja marcem imen fana Kepeja n«%^ ve družbe 1 datno obdo besedah je ta v P^ besedah je ta ’ e eč januarjem so nj® JJ plačo poprav1'* jvni p^iJ vorjene po ko! J, zaposlenimi P Z|P® H. lajujejo plačilna^jti^ zahtevnostnim ■. kaj mesecih na sleni plačani P° j p|ac bi, sedaj pa že tZV0Zi|0 za 322 milijonov ,Padejo u za 269 milijonov dolarjev. Na menjavo Pr^°na dob 9,37 Miliintbllri7e odstotki pomurskega izvoza, saj je le-izv r3®v- Daleč nado'arjev. uvoz pa je dosegel vrednost 8,64 Dg^eji uv °z'la za g aizvoznik je soboška Mura, ki je lani v ija a ariev SaJ je iz J?1 9°na dolarjev izdelkov, Mura pa je tudi «ar u dgona m Pomurs J3"^6 uvozila bla8° v vrednosti 6,5 milijo-T , , 'rad Puk, 'zvozniki velja omeniti še Arcont Gor- he^oslov« $°d Gan-°n^°’ FEK Trade Videm ob Ščavnici, In-^ti/nj pojv..,', Internacional. S.av Potiho s™ , Sk° g°spodarstvoz izvozom v Francijo PoSk°sk'M »o^^itvi Ro’‘aj Vseh možnosti za večji izvoz še ni izkori-v s?PodarstvOn°darskega sodelovanja med pomurskim in Zb0J.'K °v®niji FraJJ6 bi' narnenJen tudi obisk francoske vele- darsi 'Ca Za p' ogOvorih L^.BrMrolleau pri pomurskih gospodar-Na nPr' Iran3®’ sta h?’ 13e Or8anizirala območna gospodarska ^znj PosrJ^ketn VeiP ° veleP<>slanica kot predstavnik za gospo-0(1 Uto^tni /• , st'kov „ ?Oslan'štvu opozorila na možnosti navezo-%išh °sti v?J’ k' sodeh,; rancoskimi gospodarstveniki, saj so posa-Sejnaib U v'dijo ?stavljanii J°S Francozi prek tujih posrednikov. Eno PokVPomoc s°delOvJ neP°srednih stikov v francoskem velepo-^ija ®s®dah a Pr' tem na ■“ sl°venskih podjetij na specializiranih ^ouroiu"1 lahko tudi veleposlaništvo. VeZe. 1 Pa bOdAa Področ niki pod vodstvom s)P' rajo vsak, popoln0®^ panov predlog, k3^86 in čigarkoli interese Z to bi bilo najbolje. a svojih predlogih P° sprotna stališča, kater: niki zavrnili, ter P° vs J sti sprejeli nekaj, ke0|jnL panu. Tako bodo za J župan, da so končn° JL lep po njemu veljavn1 ijii/ svetniki, ki se bodo■ v^ j zavrnili županov R™ A. NANA RITUP^ Petnajst oseb z zmerno in težjo motnjo v razvoju, varovancev murskosoboškega Varstveno delovnega centra (VDC), se stiska v neprimernih delovnih prostorih, velikih le oseminštiridesetih kvadratnih metrov. Vsi drugi prostori pa so skupni z zaposlenimi v invalidskem podjetju Solidarnost. Zaradi nemogočih razmer, v katerih živijo in delajo, in stiske številnih staršev, ki svojega otroka po končanem šolanju zaradi zasedenosti varstvenega centra nimajo kam vključiti, so vsi prizadeti, tako varovanci kot njihovi starši ter učitelji v centru in četrte murskosoboške osemletke, ministru za družino in socialne zadeve Antonu Ropu poslali zahtevo po čimprejšnjem reševanju njihove stiske. V njej so med drugim zapisali: »Zagotovite, da se za dejavnost VDC po toliko letih čakanja in zavlačevanja gradbena dela letos tudi dokončajo in se za to zagotovijo ustrezna sredstva, tako kot so se za druge tovrstne objekte v Sloveniji. Tako bodo naši varovanci deležni enakih delovnih in življenjskih razmer kot vsi njihovi vrstniki. Tudi njim pripada svetel dan in delček toplih sončnih žarkov.« Murskosoboški Varstveno-de-lovni center je bil ustanovljen oktobra štiriinosemdesetega leta, prve varovance pa je sprejel v zasebni hiši. Zaradi neprimernih prostorov je inšpekcija prepovedala bivanje v njej, zato so se priključili invalidskemu podjetju Solidarnost. Zaradi nemogočih razmer za delo in življenje varovancev je ministrstvo za družino in socialne zadeve s pomočjo murskosoboške občine odkupilo nenaseljeno stanovanjsko hišo ob šoli s prilagojenim programom, ki bo s preureditvijo in prizid- kom, kot so zapisali v zahtevi, lahko zagotovila možnosti za kakovostno življenje posameznikov s posebnimi potrebami. Toda od takrat so minila skoraj tri leta in starši ter učitelji pa tudi varovanci niso več pripravljeni dolgo čakati. Zato zahte- vajo dokončanje investicije še letos in ne le adaptacijo do prve faze, kakor je zapisano v obrazložitvi državnega proračuna, kajti prepričani so, da zagotovitev 56 milijonov, kolikor je predračunska vrednost obnove in dograditve, vendar ne bi smel biti tako velik problem. Da s svojo zahtevo mislijo resno in v znamenje pripravljenosti aktivnega sodelovanja pri postavljanju, kot pravijo, »drugega doma« za svoje otroke, so starši na problemski konferenci prejšnji teden simbolično začeli zbirati prostovoljne prispevke. MH Foto: JZ Kdo odloča o zazidalnem načrtu? Zanimiva je bila tudi razprava o odloku o zazidalnem načrtu na Tratah v Gornji Radgoni. Pripravila sta ga ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring in arhitekt Aleksander S. Ostan. Svetiki so se z načrtom strinjali, vendar so iz odloka črtali dva pomembna člena, ki predvidevata takojšnjo oziroma postopno izselitev dejavnosti. Niso se strinjali s točkami načrta, ki predvideva, da naj se Dinos izseli takoj, Betonarna, Komunala, Sejem in Flamingo pa čim prej. V primeru izselitve bi bilo potrebno poiskati nove nadomestne lokacije v industrijski coni. Župan je svetnike opozoril, da so pooblastili gospoda Ostana kot občinskega arhitekta ter da tudi sam ne dvomi o njegovi usposobljenosti. Mnenje Petka pa je bilo: »Ostan ni tisti, ki bi v občini zagotavljaal sredstva, ampak smo mi.« Iz tega potem sledi, da so arhitekti samo predlagatelji, o urbanistični podobi mesta pa na koncu odločajo svetniki. Vprašanja svetnikov Pri odgovorih na županova vprašanja pa nismo dobili pojasnila, kako se razpleta zgodba s stanovanji v Črncih. Pri vsej stvari še vedno ostajajo mnoge neja- Občina Gornji Petrovci 7,8 milijona za regresiranje kmetijst^, V primerjavi z letom prej so v občini Gornji 1997 za regresiranje kmetijstva porabili več denarja-primerih gre celo za 35-odstotni porast. Sicer pa je *” gotj dah Alojza Kozarja, ki predseduje odboru za kmetiji ’ stvo in prehrano, ki deluje na občinski ravni, v ta nat' vljenih nekaj čez 7,85 milijona tolarjev. Znatno več porabili zlasti za regresiranje plemenskih telic (za C komadov so porabili več kot 2 milijona tolarjev)- ?r. šen znesek so morali plačati tudi za jesensko setev ozlf j gresiranje nakupa kakovostnega semena. ej d®® Iz statističnega prikaza lahko izluščimo, da so Pr° pl^ namenili tudi za nakup plemenskih telic in merjasc tisy! 1,41 milijona SIT) ter za nakup semenske koruze ( larjev). Zdravljenje mastitisa jih je stalo 366 tisočak0'''. ranje izobraževanja in podpore društev pa 290 t’8 Med večje zneske štejejo tudi nakup 17 brejih ple® , %(f in 255 panjev za potrebe vse bolj razvitega čebelarstva ef p , so morali odšteti po 255 tisoč SIT. Nekaj manj, h’ sočakov, so porabili za nakup 83,4 tone apnenca, setev so zagotovili 162 tisoč SIT, za ureditev 6.5 ; šnikov 130 tisoč tolarjev, za ureditev hektarja inten vnjakov pa natanko sto tisočakov. kat P93 Vsi drugi zneski so manjši od sto tisoč tolarjev. *,g pd ' meni, da v gornjepetrovskem kmetijstvu ne predstavi bnega deleža. To velja v prvi vrsti za analizo zemhe r®^/ novo travne ruše, ureditev intenzivnih vinogradov, J valne naloge in vnovična skrb za uvedbo ovčereje 0 J na njihovem območju. jd- ‘V ye_stnik, 19. marec 1998 »Sociala, šolstvo, zdravstvo Vrtec Beltinci ima 5 enot, 15 oddelkov in okrog 300 vpisanih otrok Prijazne hiše z veselimi in srečnimi otroki Pestri obogatitveni programi, posebni j^grarni in še kaj še nekatere druge aktivnosti. Tako naj bi otroci že v predšolski dobi postali vedoželjni in pozorni do knjig. Ta projekt so poimenovali tudi Malček bralček. V prihodnjih dneh bo v ospredju projekt Zlati sonček, to je izvajanje športnih dejavnosti v okviru republiškega projekta, ki zajema izlete, kolesarjenje, smučanje, kotalkanje, plavanje in igre z žogo, ob koncu pa je na vrsti še slovesna podelitev kolanj. organiziran' da Se začel° v lanskem šolskem letu na področju so namreč 6 Pre .vz8°ie v občini Beltinci novo obdobje. Ustanovili so ¥kIiučiliSam?St0^en VZ8°jno*varstveni zavod Vrtec Beltinci, v katerega cih, Za skrr * V ®e^'nc^’ Dokležovju, Gančanih, Lipovcih in Melin-denje, sretn"10'13™3^'00’ k* so p P°vefni predvsem pedagoško vo-^animalo n 'n razv*ianie dejavnosti, so imenovali Miro Šomen. čemu daieinaS so si zastavili delo, kaj vse se dogaja pri njih in J v zadnjem času posebno pozornost. tool S ®de^ dabi P°-^rstvene^ 6 njlhove8a vzS°jno' v«elih i/’ Zav°da Prijazne hiše delavcev Otrok’ usPešnih Vse t0 na • zadov°ljnih staršev. dvsem 7 ™°8°če doseči pre- Vanj otrokPTeJanjern Pr>čako-želeni Zdr’ da bodo v vrtcu za-hkovi^ Varni’ ^jeni. s skevzgoiP Parami predšol-enim okoljem tnjaznim in urej' dualni razvA1’ orno8°ča indivi-"ika, z * 'jakega posamez-,. bojnih,njihovih Posti ter 7 n sobnosti in drugač-nov dela H.POrabo takšnih nači-Kilk0t’SamSe b°VSak °trOk PO-C£njen in ™Ost°jen subjekt ter aktivnosti erMreden izvajalec Znanj in^m6iskalec no-C6si|neSm dkntlh V tem pro-2a duhovno ^anjkati tudi skrb a a in P emenitenje social-re skratka ,enega razvoja otrok. V?Zovati im,/ Vrtec’ ki mora P°' 0Mihovih s?®6 in potrebe °tr-. RavnatPi tars?v ln okolja. darja, to ]j.lca Šomnova pou- Mak bi rJr nj*bova posebnost, S0Miihov k° moral° biti pov-h‘ga zadah vStbni-Pr°8ram’ ki M Petih tem šolskem letu pa™a na- Gre za en^ke v skim°d Pl^ed’li knjižne 0 M da iih'^?11 knj'žnice v taMe not ■ ^krat mesečno Kijižnin J'C’ da so obiskali 0 m da se dogajajo v 'fuziji I ranca Miklošiča Ljutomer so konec tedna govorili večinoma i^nir in tekmovanje v debatiranju mnaziji Franca Miklošiča Ljutomer so konec tedna govorili večinoma po angleško so osvojili drugo mesto Mič^za*0 druzbo Slovenija (Program debata) s sedežem v Lju-Mn in dr^- organizac*j° in izvedbo mednarodnega turnirja v ^ranc^iM-683 tekmovanja v debatiranju v angleškem jeziku nra j k'°šiča Ljutomer. Kot se je pokazalo, so izbrali ^inM^iteljain gostitelja. Odgovorni osebi pa sta bili Liana va>kot‘InaD°manjko. tekmo' Xjr°lavlja obllka družine, tJa je dra^azvoj otroka. Ude ež*i° 13 gimna- zijskih ekip iz Slovenije, Hrvaške in Bolgarije. Vsi tekmovalci so morali govoriti oz. debatirati izključno v angleškem jeziku, in to v točno določenem (omejenem) času. Večina jih je presenetila z lazije se je zares izkazala. (Foto: J. G.) Pestri so tudi ob-ogatitveni programi, in sicer imajo ure pravljic, lutkovne igrice, otroško folkloro, likovne delavnice, glasbene urice in telovadne urice. Otroci se posebej veselijo tudi praznovanj svojih rojstnih dnevov, prireditev in praznikov, kot so praznovanje jeseni, teden otroka, pravljični december, kulturni praznik, pust, družinsko obarvan marec, dan Zemlje idr. Veliko tudi sami nastopajo, kar jim je v posebno veselje. JOŽE GRAJ Mira Šbmen, ravnateljica Vrtca Beltinci: »Tudi v naših vrtcih se dogaja marsikaj zanimivega.« Otroci naj bi se že v vtrcu kar najbolj navdušili tudi za knjigo. (Foto: J. G.) dobrim jezikovnim znanjem. Kriteriji za točkovanje pa so bili argumentiranje in podpora, nastop in organizacija. Potem ko seje B-eki-pa ljutomerske gimnazije (Goran Tomšič, Anja Šerc in Anja Ozmec) uvrstila v polfinale in nato še v finale, je kazalo, da bo morda tudi zmagala. No, za las jih je prehitela ekipa Trbovlje B. Za najboljšega debaterja pa so razglasili Petra Vernika iz Hrvaške. Udeleženci so ob koncu napisali tudi svoje vtise s tridnevnega bivanja v Ljutomeru in bili tako rekoč vsi so zelo zadovoljni, še posebno pa navdušeni po ogledu nekaterih turističnih posebnosti v Pomurju. Ljutomerska gimnazija pa se je ob tej priložnosti dogovorila tudi za sodelovanje z gostujočo gimnazijo iz Bolgarije. J. GRAJ Po treh letih delovanja zeliščarskega krožka na OŠ Tišina so se predstavili še s projektom o zdravilnih zeliščih in rastlinah Presenetili sebe in druge Obdelovali so košček šolskega vrta, nabirali zdravilna zelišča drugje, pripravljali čajne mešanice, poparke idr. V šolskem letu 1994/95 so učenci 5. a-razreda OŠ Tišina dobili novo razredničarko Nado Mladenovič, ki jih je navdušila tudi za novo interesno dejavnost - zeliščarski krožek. Zanj so se odločili vsi učenci in vsak je ostal bolj ali manj aktiven pri tej dejavnosti vse do 8. razreda. Postalo jim je namreč zanimivo in še marsikaj koristnega so se lahko naučili. Najprej so si uredili košček zemlijšča na šolskem vrtu, kjer so začeli gojiti zdravilna zelišča. Pleli sojih in zalivali, kadar je bilo potrebno; ko so dovolj zrasla, pa so pobirali cvetove kamilice in rmana ter trgali liste žajblja, bazilike in melise pa socvetje mete, timijana in latice sivke. Hodili so tudi na bližnje travnike in njive, kjer so nabirali listje trpotca, koprive in regrata ter preslico, ob obronkih gozdov pa so našli cvetje gloga in plodove šipka. Po šentjanževko so se odpravili s kolesi na Goričko, kjer so nabrali še lipovo cvetje. Vsa ta zelišča so potem pravilno sušili v senci na sitih ali pa zvezane v šopke na podstrešju. Še posebno aktivni pa so bili v tem šolskem letu, saj so se odločili, da bodo s to svojo triletno dejavnostjo seznanili tudi starše, učitelje in sploh širšo javnost. Njihova interesna dejavnost je namreč prerasla v projektno delo. Tako so na primer pripravili iz šentjanževke s pomočjo olivnega olja zdravilno šentjanževo olje, ki so ga nalili v stekleničke in jih opremili z navodilom za uporabo. Iz nekaterih zelišč so pripravili čajne mešanice, že jeseni pa so pripravili iz domačih jabolk In memoriam mag. Štefanu Vučaku, dr. med. (1931-1997) Težko se je posloviti od svojega učitelja, zato je morda moralo preteči nekaj mesecev in dni, da je stekla beseda po papirju. Življenje je minljivo in tega se zavedamo komaj takrat, ko nekdo tiho odide, brez tega, da bi utegnil reči »ZBOGOM«, pa čeprav je posvetil vse svoje življenje tisti magični meji med večnostjo in minljivostjo. Vsak gib z endosko-pom me spomni na njegove učne korake in me pospremi v zgodovino mesta Murska Sobota. Govorim o prvem gastroenterologu z leve strani reke Mure mag. Štefanu Vučaku, zdravniku, ki je prvi oral ledino te ozke specialnosti v interni medicini. Izhajal je iz družine, kjer je bila medicina že del življenja njegovega očeta in priimek sinonim ljudskega zdravnika. Svojo življenjsko pot je začel 4. maja 1931 v M. Soboti. Po osnovni šoli je nadaljeval svoj uk za znanje na soboški gimnaziji in maturiral leta 1949. Vpisal seje na zagrebško veterinarsko fakulteto in po enem letu z dovoljenjem takratnega ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije nadaljeval študij medicine na fakulteti v Zagrebu. Naslov doktor vsega zdravilstva mu je bil podeljen 1956. Prve izkušnje v svojem poklicu si je pridobival kot marsikateri mladi zdravnik v splošni ambulanti in na terenu v domačem kraju. Od leta 1958 pa do upokojitve leta 1995 je delal na internem oddelku Splošne bolnišnice M. Sobota. Ni bil samo internist. Zaradi pomanjkanja zdravnikov je v prvih letih službovanja pomagal ali vodil porod na ginekološkem oddelku, asistiral pri kirurških operacijah, bil rentgenolog in delal na transfuzijski enoti. Bil je predavatelj več generacijam medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na srednji zdravstveni šoli v M. Soboti in učitelj številnim mladim zdravnikom, ki so njegove bogate izkušnje in znanje vtkali v svoje vsakodnevno delo. Vedel je, kaj hoče biti, in 1964. leta je opravil specialistični izpit iz interne medicine v Ljubljani. Izbral je novo vejo v interni medicini, ki ni imela tradicije, kot na primer kardiologija, vendar pa je ponujala nekaj novega, skrivnostnega, še neodkritega. To je bila gastroenterologija s he-patologijo. S svojim bogatim znanjem in navdušenjem je hitro dosegel za tiste čase zavidljivo strokovno raven. Učil se je ob takrat že uveljavljenih gastroenterologih profesorju dr. Satlerju in profesorju dr. Matku. Prvo ezofagogastroduodenoskopijo je opravil leta 1967, in to s semifleksibilnim inštrumentom, nato pa je sledila eksplozija diagnostičnih posegov od kolonoskopij, sklerozacij žil v požiralniku do slepih biopsij jeter, ker ultrazvoka še ni bilo. Izkušnje si je nabiral pri profesorju dr. Gasparovu v Beogradu, pot gaje vodila tudi v Luzern in Zurich k profesorju Hafterju, ves čas pa je tesno sodeloval z gastroenterološko kliniko v Ljubljani. V šolskem letu 1974/75 je končal podiplomski študij iz ga-stroenterologije in hepatologije na Medicinski fakulteti v Zagrebu in leta 1979 uspešno zagovarjal magistrsko nalogo. Med kolegi in bolniki je bil znan, daje bolnika obravnaval izrazito celostno. S svojim odnosom do ljudi, življenjskim elanom in duhovnostjo je znal pritegniti sodelavce in bolnike. Kot predstojnik internega oddelka je deloval skoraj eno desetletje. Imel je rad naravo in se ji je posvetil kot lovec. Skrbelo ga je, kako brezbrižno ravnamo z naravo in kaj bomo pustili zanamcem.Presenetil nas je, da seje še poln načrtov in elana, sicer s kančkom pelina, odločil za upokojitev, toda razumeli smo ga. Žal je po upokojitvi ostal nekoliko odmaknjen od nas in se je bolj navezal na naravo. S svojim delom in obnašanjem nas je spominjal na že odmikajoče se, sicer garaške, a romantične čase zdravniškega poklica. Hvaležni mu ostajajo številni bolniki in vsi, ki smo imeli možnost delati z njim. Maja Šeruga zdravilnih zelišč in rastlin. Na javni predstavitvi svojega projektnega dela, ki je bila pred kratkim, so presenetili vse navzoče pa tudi sami so bili zadovoljni, da jim je vse skupaj uspelo. Prav gotovo 8. a-razred OŠ Tišina se je skupaj s svojo razredničarko Mladenovičevo izkazal s projektom o zdravilnih zeliščih in rastlinah. kis in zbrali so tudi več receptov o njegovi uporabi pri zdravljenju nekaterih bolezni. V zimskih mesecih pa so se učili, kako se pripravljajo poparki, prevretki, sirupi, tinkture, olja in obloge ter se učili še o drugih koristnih stvareh v zvezi z uporabo pripravkov iz bodo znali odslej še bolj opazovati naravo, jo varovati pred onesnaževanjem ter predvsem pomagati sebi in drugim z zdravilnimi zelišči. Vsekakor bi bilo zelo koristno, če bi imeli takšne krožke na vseh šolah. JOŽE GRAJ 8/ntervju.vestnik, 19. marecjg Naš sogovornik je tokrat predsednik Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti Jozsef Balasko Manjšina se mora boriti... O Sloveniji velja mnenje, daje uspela skoraj vzorno urediti vprašanje manjšinske oziroma narodnostne politike Potemtakem bi moralo biti vse lepo in prav tudi v vsakdanjem življenju pripadnikov narodnosti in nasploh v okolju, kjer prebivajo. In to naj bi veljalo tudi za Madžare v Prekmurju. Toda iz ust njihovih predstavnikov lahko večkrat slišimo, da niso zadovoljni s tem, da jih moti ono, da ... Ocena njihovega stanja je bila tudi osrednja tema pogovora z Jozsefom Balaskom, kije še vedno predsednik Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti, čeprav je lani napovedal odstop. - Kakšni razlogi so vas pravzaprav privedli, da ste nameravali odstopiti in kako ste potem zadevo vseeno zgladili? J. BALASKO: »Prihajalo je do tega, da smo izgubljali preveč časa in moči za interese posameznikov, ne pa skupnosti, tako da so šle mimo nas pomembne stvari, zamujali smo pri sprejemanju določenih odločitev, stališč ... Ko sem ponudil svoj odstop, se je zapletlo že pri sprejemanju dnevnega reda. Začelo se je z oporekanji in temami mimo dnevnega reda, tako da potem nismo uspeli dovolj pozorno obravnavati predvidenih vprašanj, ki so življenjskega pomena za obstoj narodne skupnosti. Naj omenim samo zakon o šolstvu. Nihče ni podal konkretnega predloga, kateri člen bi bilo potrebno spremeniti, da bi bilo bolje za pripadnike narodnosti. Na splošno pa smo govorili in kritizirali vse mogoče. Bilo je tudi precej kritik na moje delo kot predsednika skupnosti.« - Ste si potem vseeno premislili ali vaj je kdo pregovoril? J. BALASKO: »Po dokaj številnih pogovorih s posamezniki po telefonu ali neposredno sem presodil, da bi bilo vendarle bolje še naprej opravljati to funkcijo do konca mandata. Želel pa sem, da se člani sveta opredelijo do mojih izhodišč za nadaljnje delo. Ker so bili od 17 članov le trije proti, preostali pa so mi izrekli zaupnico, sem se odločil, da umaknem odstopno izjavo.« Tudi v Prekmurju so pripravili več prireditev v počastitev 150. obletnice madžarske marčne revolucije Kdo je dober Madžar? Odslej v Lendavi tudi madžarska knjigarna Banffy 15. marec 1848 je prav gotovo eden zelo pomembnih dnevov v zgodovini madžarskega naroda. Pomeni namreč začetek revolucije proti absulotizmu oziroma zatiranju narodov v tedanji habsburški monarhiji (Metternichov režim), ki se je začela dan prej na Dunaju. Takrat se je v kavarni Pilvax v Budimpešti zbrala druščina desetih napredno mislečih Madžarov, med katerimi je bil tudi pesnik Sandor Petofi, in se odločila, da bodo tudi oni »naredili« revolucijo. In 15. marca se je res začelo ... Med drugim so zasegli tiskarno Landerer in v njej natisnili 12 zahtev, ki so jih razglasili pred množico, zbrano pred nacionalnim muzejem v Budimpešti. Oblasti so morale začeti popuščati in čez čas je prišlo tudi do ustanovitve prve madžarske vlade na čelu z Lajosem Kossuthom. Vzpostavili so tudi narodno stražo, izdali Kossuthov bankovec ... Sep tembra je bila revolucija zadušena, v njej je že prej neznano kje padel Petofi, večino drugih vodilnih revolucionarjev pa so zajeli, jih obsodili na smrt in pobili v mestu Arady. Letos je 150. obletnica teh dogodkov in tudi prekmurski Madžari so pripravili več prireditev v počastitev marčne revolucije ali »pomladi narodov«, ki so se zvrstile to nedeljo. Tako so v Lendavi končno odprli madžarsko knjigarno Banfy, za katero je ostopila prostore Abanka, okrog 20.000 nemških mark pa je za njeno ureditev prispevala fundacija Uj Kevsagos iz Madžarske. V omenjeni knjigami, ki bo odprta tudi ob nedeljah, bodo po zelo ugodnih cenah (nižjih kot na Madžarskem) prodajali madžarske knjige, časopise, revije idr. Položili so venec k nagrobnemu spomeniku Ja-nosa N. Ratha pri Sv. trojici in k - V vaši zavesti je prav gotovo še živo praznovanje 15. marca v spomin na ta datum iz leta 1848, ko se je začela marčna revolucija tudi na tleh sedanje Madžarske. Ampak pred leti je imel ta praznik drugačen poudarek. Govorili smo predvsem o madžarskem kulturnem prazniku. J. BALASKO: »V preteklosti je bil res vsebinski poudarek praznovanja tega dne predvsem na kulturi in še danes ga nekateri tako občutijo. To pa zato, ker ga v prejšnjem režimu na Madžarskem niso upali oziroma smeli jasno in glasno praznovati kot spomin na revolucijo. In temu smo nekako sledili tudi pripadniki madžarske narodnosti v nekdanji Jugoslaviji, torej tudi v Sloveniji. Dejansko smo ta dan praznovali predvsem kot dan pesnika Sandorja Petofija, ki je bil tudi vodja revolucije. Po spremembi družbene ureditve na Madžarskem pa je dobil 15. marec bolj politični značaj, in sicer ga praznujemo kot začetek revolucije za samostojnost madžarskega naroda. Pomurski Madžari si prizadevamo, da bi to izkoristili tudi za krepitev političnih stikov med Slovenijo in Madžarsko, kar nam tudi uspeva. Tako sta se naše proslave udeležila že tudi slovenski in madžarski zunanji minister, ki sta to priložnost izkoristila tudi za medsebojne pogovore. Naša želja je, da bi postalo Pomurje na naši strani in Porabje na Madžarskem prizorišče meddržavnih srečanj.« - Madžarski kulturni praznik pa proslavljate torej posebej. spominskemu znamenju Sandorja Petofija pred čentibskim vaškim domom. Osrednja prireditev pa je bila pri Dvojezični OŠ II Lendava, kjer so položili vence k spominskima ploščama dveh velikanov iz madžarske zgodovine - L. Kossutha in I. Szechenyija. Na proslavi, ki sojo začeli s predvajanjem madžarske in slovenske himne ter recitacijo pesmi v madžarščini, se je zbralo blizu 200 ljudi, med gosti so bili tudi državni sekretar madžarske vlade Kalman Kovacs, direktor Urada za narodnosti Republike Slovenije Peter Winkler, madžarski veleposlanik v Sloveniji Istvan Oszi idr. V kulturnem programu na osrednji proslavi so nastopili recitatorka Bona Sekeres, pevci iz Žitkovec in Doline (na posnetku v združenem zboru), člani madžarskega opernega ansambla iz Budimpešte in citrarski ansambel Mura-videk. (Foto: J. G.) J. BALASKO: »Da, to je 22. januarja, ko je bila napisana madžarska himna, in ta dan je tudi na Madžarskem uradno kulturni praznik.« - Takšni prazniki pa so tudi priložnost za ocenjevanje stanja narodnostnega razvoja. Kakšna je vaša kratka ocena glede skrbi naše družbe za vaš položaj? J. BALASKO: »Ponavadi se delajo primerjave našega stanja s položajem pripadnikov narodnosti v sosednjih državah in v tem primeru je govor o vzorni skrbi slovenske države za manjšine. A ni vse tako idealno, da se ni bi moglo zgoditi nič slabega. Drugačno sliko bi na primer dobili, če bi pogledali, kako vzorno skrbijo za švedsko manjšino na Finskem, kjer je švedščina zapisana celo na nacionalni valuti.« - In kaj vas v zadnjem času konkretno moti, povzroča vaše nezadovoljstvo? J. BALASKO: »Ena od takšnih zadev je onemogočanje na lokalni ravni, da bi v Lendavi poimenovali nekatere ulice po pomembnih Madžarih, kakršen je bil prav tu rojeni Gybrgy Zala. Mislim, daje to absurdno, saj že ima svojo ulico na Dunaju in v Parizu. Prav tako bi morali imeti v Lendavi Hadiko-vo ulico, in to bi lahko bolj izkoristili tudi v turistične namene. No, imam občutek, da do tega ne more priti zato, ker so bile te in druge osebe po rodu Madžari.« - Toda, kolikor mi je znano, med člani občinskega sveta prevladujejo pripadniki madžarske narodnosti. Tudi vi ste med njimi in župan prav tako. Kje je potem problem? Ali glasujejo nekateri proti interesom narodne skupnosti? J. BALASKO: »Lahko bi tako rekli, ker so se podredili strankar- Slavnosti govor o pomenu tega praznika je imel predsednik Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti Jozsef Balasko. Potem ko je podal krajši oris revolucionarnega vrenja pred 150 leti, se je vprašal, kakšne misli zbuja ta praznik pri prekmurskih Madžarih. »Smo dostojni potomci Petofija, ki je žrtvoval svoje življenje za svobodo, aradskih mučenikov, znanih in neznanih brambovcev? Kaj znamo mi pokazati rodovom, ki prihajajo za nami? Svoj govor je nadaljeval z ocenjevanjem položaja pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji, pri čemer je omenjal nekatere pozitivne premike (vzorno urejene pravice manjšin v slovenski zakonodaji, odprtje madžarske knjigarne v Lendavi, šolanje pripadnikov naro ski disciplini. Mislim, da to ni dobro. In to je bila pravzaprav ena od redkih zadev, ki jih v občinskem svetu nismo uspeli rešiti. Glede na volitve, ki se bližajo, bo najbrž ostalo še naprej tako.« - Ampak verjetno ima kaj drugega večjo težo? J. BALASKO: »No, kot je znano, so štiri zadeve, ki so povezane z uresničevanjem pravic pripadnikov narodnosti, prišle celo v presojo na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Gre za obvezno dvojezično šolstvo, dvojezične osebne dokumente, izobešanje narodnostne zastave, ki je v našem primeru madžarska trobojnica, ter za pravico glasovanja narodnostnih poslancev v slovenskem parlamentu in dvojno volilno pravico pripadnikov narodnosti. O tej zadnji zadevi je Ustavno sodišče že razsodilo v prid narodnosti.« - Slišimo pa lahko tudi o notranjih trenjih med pripadniki narodnosti. J. BALASKO: »Da, tudi to me skrbi, ker gre vse to tudi v javne medije, in na osnovi tega se ustvarja slab vtis o našem delu. Zato bi želel, da bi naše narodnostne ustanove in organizacije dajale težo pri svojem delovanju predvsem pozitivnim premikom, ne pa da prihaja do razprtij, kar potem pripadnike narodnosti odvrača, ne čutijo, da so ta zavod, ta časopis, ta radio in televizija njihovo.« - Niste omenili asimilacije med pripadniki madžarske narodnosti, ki jo sicer večkrat poudarjate. Je to res skrb zbujajoče vprašanje? Je ta proces izrazitejši kot kje drugod? So vidne kakšne posledice? J. BALASKO: »V vsakem primeru nas lahko to skrbi, ker smo maloštevilčna skupnost, živimo na manj razvitem in sorazmerno majhnem območju, tako daje dnosti na Madžarskem, izobešanje zastav ob 15. marcu v lendavskih podjetjih idr.) pa tudi slabe strani oz. vprašanja, s katerimi niso zadovoljni (nesprejetje predloga, da bi se ulica v Lendavi poimenovala po Gybrgu Zali, nezadovoljivo uresničevanje ukrepov slovenske vlade za spodbujanje gospodarstva oz. podjetništva avtohtonih narodnosti pri nas, asimilacija idr.). Svoj govor pa je sklenil z besedami predsednika Madžarske akademije znanosti Ferenca Glatza o tem, kdo je dober Madžar. »... Ni dober le tisti Madžar, ki se ozira v preteklost, ki tuguje nad usodo in pravi, da smo Madžari največje žrtve na svetu in poudarja le preganjanja tega naroda v določenih zgodovinskih obdobjih. Dober Madžar je tisti, ki je iznajdljiv in ustvarjalen. Dober Madžar je ponosen na svojo narodno pripadnost, toda upošteva tudi druge... ne podaja se v lov za zaslugami, ampak zvesto služi svojemu narodu.« JOŽE GRAJ uporaba našega maternega jezika precej omejena. Nekaj drugega je na primer območje, naseljeno z okrog 500.000 Madžari v Romuniji. Po uradnih podatkih pa naj bi bilo v Sloveniji le okrog 8.500 pripadnikov madžarske narodnosti, mi pa ugotavljamo, da nas je blizu 12.000. Ker torej živimo na manj razvitem območju, morajo ljudje odhajati za kruhom drugam, s tem pa so izpostavljeni asimilaciji. Prav tako je asimilacija v mešanih družinah. To pa se potem najbolj pozna pri otrocih, ki opuščajo rabo maternega jezika v medsebojnih pogovorih, tako da se pogovarjajo v slovenščini. Pozna pa se napredek glede pravilnejše rabe madžarskega jezika, kajti prej smo si pogosteje pomagali s slovenskimi besedami, ker pač zaradi železne zavese nismo imeli toliko možnosti za medsebojne stike in komuniciranje. To pa je spodbudno. Ne mislim torej, da gre za množičen pojav asimilacije, vseeno pa se moramo kot manjšina boriti z vsemi sredstvi proti najmanjšim pojavom asimilacije. Če se zmanjša število pripadnikov le za deset, nas mora to zaskrbeti.« - Kako pa se pozna uredba slovenske vlade o pogojih in postopku za dodelitev sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti? Koliko sredstev prihaja iz tega naslova na to območje? J. BALASKO: »Ugotavljamo, da se tudi tovrstni ukrepi slovenske vlade niso pokazali kot dovolj spodbudni, in to predvsem zaradi določenih administrativnih ovir ter nepredvidenih stroškov. Lani je bilo v ta namen razpisanih za obe skupnosti, italijansko in madžarsko, 463 milijonov tolarjev. Višina zahtevkov je dosegla 435 milijonov, dejansko pa je bilo podeljenih le 322 milijonov tolarjev, od tega okrog 70 prosilcem iz Pomurja. Pred kratkim je izšel razpis za letos. Razpisana vsota je 370 milijonov, višina prispelih vlog pa je okrog 258 milijonov. Iz našega konca je 40 interesentov. Čeprav so ta sredstva namenjena predvsem za spodbujanje gospodarskega razvoja pripadnikov narodnosti, mi dejansko pri tem nimamo dosti vpliva, ampak morajo dati mnenje banke, lokalni centri za podjetništvo, upravne enote in naša skupnost, medresorska komisija na ministrstvu za ekonomske odnose pa lahko še vseeno drugače odloči. Mi iz vlog ugotavljamo le to, ali gre v določenem primeru dejansko za koristi pripadnika madžarske narodnosti, pa najsi se to nanaša na družino ali podjetje.« - Med pripadniki narodnosti in večinskim narodom naj bi obstajalo vzajemno spoštovanje. Kako to doživljate? Ali drži teza, da v zadnjem času prevladuje na narodnostno mešanem (dvojezičnem) območju madžarska kultura, kar morda nekatere m0"’ ,-^1 imam dokaj številne "! folklorne skupine, Pe^s glasbene skupine, venskih skoraj ni sliša ( J. BALASKO: »T°^ nimivo vprašanje. Shs |jjol so to nekateri že ornHatnvp^ problem. Jaz postav1 šanje: Zakaj ni slove#* oziroma zakaj je Prern , ske kulture? Misli01, neizkoriščene možn° trjuje med drugim mes zbor v Lendavi, ki je .& in ga ljudje radi poslu kujejo njegove nasNP JPI pravi, daje narod zej .git kulture in je PriPraj',etiif Nekdo pa morat0» ganizirati. Večkrat gr J® ditve, ki so predvsem s značaja, če lahko tak° • ^1» ugotavljam, da je na ni / no tudi večje število P j madžarske narodnos > | ko je Slovencev na °a . j tvah dosti manj- | da za slovenske Pr're tistih? I volj zanimanja, zat0,5 ^2I pripravljajo, upravi/ g ti. Če delaš v kulturt ! največje plačilo obis'-- Ali ne bi bilo dobro,J I območju eni drugi g0!' ( kulturo? J. BALASKO: j bi odgovoril na to P . me ne bi kdo napau Kultura je del narodLči^ bolj »vleče« njegovo jr L k» pa »I Predstavi ;;,,4 primer prevajali ku potem ne bi bilo v&P $1®'f tonosti. Naše iz’10 .^editva^> na narodnostnih Pr'jte[ji vajamo govore, 01 jfiO |f drugih prireditvah Zame bi bilo čudm1' । venskem kultur11 nekdo deklamiral ugoPji Petofijevo pesem- j^t^ občinski praznik1- gf^■-morale pripravljajiP ^s*m narodnostne kot turne skupine ah P |ol-To je sprejemlJ’v tUdiLi( Včasih se udeleži11 f prireditve porabsK'0 v sl tudi oni nastopa skem jeziku.« hro s1 ji -Je vzpostavljen^^ vanje med narodno samoupru 1» in Zvezo Slovel { skem? , >lJgot ieiM 2 J. BALAST-। se to sodelovanj |j s^si dobju krepi. pismo o namer1 AlaJUj] s kov, predvsem Pr‘ teresov v mešan11 v)a venske in madža skuP jj|> smo bili na zadnJ jp J J Stanku obeh ko |A Lendavi, pri predlogih za pripadnikov na j vaj straneh meje žim. To je tudi v širšem srl1 ^<19. marec 1998 ^odba o »zlatem jajcu« iz Radenec Kam so PADLE SANJE po desetih letih zares padle a 0 je kip z naslovom Padle sanje v obliki obtolčene zlate krogle iz parka v , končal na Dinosovem smetišču v Murski Soboti in se nato po spletu —gcin spet znašel prenovljen v novem sončnem delu parka v Radencih sti bo najveri t ' ?kora-lda neresnična; za ljubitelje in poznavalce umetno-'^toiškemud?6818'^ kriminalka, kakršne ne bi privoščili nobenemu slednja vpraš1 ' "*8 88 umetniku- Zato si moramo najprej postaviti na-kaj kup žariM' kdo P°klican, da ocenjuje, kaj je umetniško delo in bodisi na sten h p8 železja; kako skrbijo podjetja za umetniška dela Pom del prev V ab -8a Prostem’ saJ so z organiziranjem kolonij ali naku-Popise, invent'.odgovornost za usodo le-teh; ali podjetja sploh imajo vracjjopoškod^'78-0''*0 tek de' *n kako so Pnskrbela za strokovno resta-Se® bot ono °V28'b skk aH kipov. Pričujoči prispevek je napisan predv-skulptura Duh«’ Se kai P°dol}nega ne bi več zgodilo. Danes je sicer spet postavljena - toda z grenkim prioku-^dniška ozadju kompleks Zdravilišča Radenci. Kakor da si takega Kipnai""’1 i • "-dT kar je zametano z vsem mogo- čim. Potrebno je bilo čakati... n^smetišče 5UzeJa P°krajinskega Orešnik zai»i Soboti Boris >iišč±al Padle sanie na boti, nj nosa v Murski So-^Nai Ogel verjeti svojim Plota, da is -e čistit da je po-^bnega nekdo nekaj po-MnM°dpe|ial na odpad ... 1 delavci raM?0" S0 priPelja-%odiMtd nskega k°munal-PMjaniu n’ M da Je motila 'ti nič dn.?*3'Torei ne more Molec p.A?a kot kip Dube Mlnan,, ® sanJe’ki je deset std za p POsebn° izbranem me-/"brskim domom v Motea^1*1- Dobro’ daob-MkipnJ zma-e|«zja in 2h?blrallšču starega Mkem mVestd kPlege v Po-Medno ??JU' CePrav niso M6 skuint!,0^07001’ za varo' Me dedi? da za varstvo Mdločili h”?2 Maribora), ^Pičenip 3 b°do kip rešib Mm. zv^'- Janez Balažič, M^Mčiii v-6 sestavil pogo-zMljica' P r M0 P°dPisala SiMa ŠavP?krapnske8a mu" S direktor Dino-p Mprošn- VeC' V P°jasni,u »M bil taJ’ Za Podaritev ki-Mja i? J?at zaradi odstra-o^M^rta in M je Za . Sabsce kar precej Plsano: si?bi 8a°Whenimnenju za strMtebitni Ub p°škodovano-dstM011! (oh m restavratorskim sk^Va, smon°V^ !?ela naša (Maro DiihProPr'čani’ daje ^°Wb;Samb°lec po-''iM0’ daM0?38 vljudno ‘Mrat vk uOhranite in vMate v last ;k° bo t0 mogoče tCr Preže? nadaljnje varo- Zentacij0. Po desetih letih spet v TPO-ju In tako se je zgodilo, da je med tem čakanjem, da bi odpelja- va te skulpture. Ker smatramo takšen postopek kot znamenje pozitivnega, kulturnega namena, pač skrbi Radenske, da se kip vendarle ohrani, pristajamo na to, da se kip za čas restavriranja (obnove) prepelje v Radensko. To dejstvo pa seveda ne spremeni statusa kipa Dube Sambolec (o predaji Pokrajinskemu muzeju), ki ga opredeljuje Listina o donaciji, ki sta jo podpisala ravnateljica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota gospa Irena Šavel in direktor Dinosa, d. d., gospod Marko Zadravec. Komunalni delavci Radenske Ekossa so pod vodstvom Marije Kofjač hudo poškodovani kip resda odpeljali. Lani jeseni so delavci Tovarne polnilne opreme ozi- senetil. Ni nujno, da je umetniško delo vsem všeč, torej daje všečno, pomembnejše je, da ustavi vaš korak, da o njem razmišljate, ugibate. Eden tistih, ki se je spraševal, kam je izginila skulptura Dube Sambolec, je bil tudi Jože Tkalec, danes republiški sanitarni inšpektor, sredi osemdesetih let pa odgovoren za kulturno dogajanje v sistemu Radenske. Z mnogimi umetniki seje v tistih letih osebno poznal, tudi z Dubo. Duba Sambolec in Lujo Vodopivec sta po mnenju mnogih kritikov v tistih letih predstavljala vrh avantgardne kiparske umetnosti v Sloveniji. Po dogovoru z g. Tkalcem je Duba pristala, da bo tudi za Radensko izdelala sodobno umetniško skulpturo z osnovno idejo, da je to pre- Padle sanje na Dinosovem zbirališču starega železja, kakor jih je s fotografskim aparatom ujel in zabeležil Boris Orešnik. Padle sanje so po jesenskem »krpanju« v družbi Radenska Sistemi (prej TPO) spet padle. dmet, ki je padel iz vesolja, ta predmet je bil prvotno zlata krogla (sanje), vendar se je ob padcu na zemljo obtolkla, zato so Padle sanje take, kot so, in so se povsem po naključju ustavile prav v tem parku. Vendar lokacija sploh ni bila naključna; prostor, kamor je postavila svojo skulpturo, je Duba menda zelo natančno izbrala in določila. Tako kot je sodelovala pri delu v TPO-ju, kjer so iz odpadnega materiala varili skulpturo, kakršno si je zamislila umetnica, tako je bila navzoča tudi ob njenem postavljanju v parku. V ta namen so izdelali poseben betonski podstavek, uredili odtok za meteorno vodo, še prej pa kip zaščitili z notranje in zunanje strani. In zakaj po obnovi skulptura ni postavljena na isto lokaciji? Stanka Dešnik, krajinska arhitektka, ki skrbi tudi za urejanje parka v Radencih, je povedala, daje bila takšna želja Dube Sambolec; Duba je sicer na Norvškem, kjer bo eno leto, menda pa je pooblastila Lojzeta Logarja, da skupaj s Stanko najdeta primerno lokacijo. Prvotna ideja je bila, da je skulptura obsijana od sonca, na prejšnji lokaciji pa zaradi velikih dreves in sence menda ni prišla do izraza. Zato sta Lojze Logar in Stanka Dešnik kot najprimernejšo lokacijo našla travnik pri novih bazenih; želela stajo postaviti na sredino travnika, vendar jima tega niso dovolili, ker da je tam pristajališče za helikopterje. Zato sta jo dala levo, bolj proti ograji. Kakorkoli: Padle sanje so ponovno padle. Čeprav brez vednosti (novega) lastnika, ki pa zadeve ne namerava zapletati, saj je njihova osnovna želja, rešiti umetniško delo, uresničena. Ali je bila restavracija opravljena korektno in lokacija primerna, pa bo povedala avtorica. Zgodbo pa smo kljub vsemu zapisali v opomin in poduk, da se kaj takega ne bi več zgodilo. B. B. PEČEK li v predelavo vse nabrano železje (to pa traja nekaj mesecev), zadeva prišla na uho takratnemu generalnemu direktorju Herbertu Še-ferju. Takoj se je zavedal, kaj lahko taka »nerodnost« pomeni za ugled Radenske. Poslal je ljudi v Pokrajinski muzej... pristali so, da bo Radenska na svoje stroške kip obnovila in ga postavila nazaj na staro mesto. Gospoda Ivan Lukič in Mirko Čačinovič, je bil dogovor takšen? Ker brez pisnega soglasia niso mogli odneliati roma takrat družbe Radenska Sistemi Padle sanje pokrpali in pobarvali. Brez strokovnega nadzora. Brez vednosti avtorice. Brez vednosti novih lastnikov. Nekdo si je pač predstavljal, če so vedeli to početi pred desetimi leti, vedo tudi danes. Konec koncev je »jajce« sestavljeno iz odpadnega materiala, variti pa tudi vedo ... sije domišljal nekdo. In tako so ga pokrpali, privarili noge in ga tik pred začetkom leta 1998 postavili na povsem drugo lokacijo za hoteli in | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski | pgzozAH Portreti I ittrtho^ Mht videt'1"*8 n,oraj° saj naj bi bilo tudi po prvotni zamisli tako, da bi trava te nogice zarasla *’ kot da so »sanje« pristale na travni odeji. Razvejani prevajalski dejavnosti je RČAVTTA A T? Borko pridružil še številne kulturne in- formacije iz tujine in spremna ter predstavitvena besedila v knjižnih izdajah mnogih tujih avtorjev. Široko razgledan BORKO naslednje ter vsa leta izhajanja nadaljeval v dnevniku Jutro v Ljubljani. Tam je najprej urejal tedensko prilogo Življenje in svet, pozneje pa kulturno rubriko, katere namen je bil, kakor je ^MMova? b° Vaša J naš0 vio8klonjeno‘ ske ? >°n*rala u80 ln nam ohrani r Uko izra-6 dediš?Janje s*oven-'M^cijiV P°dPi-9-novem- Vc.?0d|8.0 na Sm a. cePrav ie Me p rc8a železja, Pr,tl doneče^ lastnine Pokrajinskega muzeja z Dinosovega odlagališča, so 11. julija 1995 podpisali Dogovor za odvoz kipa Dube Sambolec v Radensko. v katerem je med drugim zapisano: V teh dneh je prišlo do pobude s strani podjetja Radenske iz Radenc, da se kip Dube Sambolec zaradi poškodbe in nujnosti restavriranja prepelje v Radence ter se tam opravi potrebna obno- pri novih bazenih. Vse to so počeli, ne da bi obvestili lastnika: Pokrajinski muzej Murska Sobota. Le kje so Padle sanje? V letih, ko se je z Dubinimi Padlimi sanjami dogajalo vse to, se je marsikdo spraševal, le kje je ta kip, ki je marsikaterega sprehajalca v zdraviliškem parku pre- in dobro informiran je v publicističnih prispevkih slovensko javnost med obema vojnama izčrpno in ažurno seznanjal z aktualnimi literarnimi in splošnimi kutlurnimi tokovi v Evropi, še posebej na Češkem in Slovaškem. Prav v slovensko-čeških kulturnih stikih je njegovo literarno in sploh kulturno posredništvo nadvse dragoceno. Tesni delovni in človeški stiki z več češkimi pisatelji in kulturniki so mu omogočale, da so bile njegove informacije o kulturnem življenju tam zmeraj sveže, hkrati pa so z njegovim posredovanjem Čehi bili seznanjeni s kulturnim dogajanhjem v Sloveniji. Drugo pomembno in obsežno področje Borkove-ga delaje časnikarstvo in publicistika. Z novinarstvom seje začel ukvarjati po L svetovni vojni, natančneje aprila 1919, ko je v Radgoni prevzel urednikovanje v tedniku Murska straža. Ko je časopis zaradi spremenjenih političnih razmer prenehal izhajati, je novinarsko delo od aprila 1921 nadaljeval pri mariborskem dnevniku Tabor. Podobno kot v Murski straži je tudi pri Taboru sprva moral pisati o vsem. Sčasoma pa mu je uspelo uresničiti osebno vizijo, da bi postal predvsem poglobljeni kulturni informator, ki s svojo pretehtano besedo posreduje med literaturo in tistimi, ki so pripravljeni prisluhniti njeni govorici. Tako je postal publicist v tistem pomenu, kakor ga je razložil sam leta 1939 v članku Publicistika (Obzorja 2): ne le žurnalistično registriranje dejstev in mnenj, ampak globlji, vendar ne znanstveni premislek kulturnega dogajanja; premislek, ki je bližje eseju kot poročilu, še posebej s posebnimi slogovnimi sredstvi in piščevim osebnim pristopom, vendar pa ohranja “stvarni značaj žurnalistike".0b tem pa je Borko dosegel vsaj še dvoje: 1. kulturni publicistiki je dal prepoznavno osebno dimenzijo in 2. v slovenskem časnikarstvu je kulturnemu poročevalstvu izboril večje in veljavnejše mesto, kakor ga je imelo do tedaj. Kot izoblikovan in široko razgledan publicist je svoje delo v Taboru decembra 1926 zaključil in ga sam zapisal, “informirati čitatelja o tem, kaj se dogaja na področju narodne in svetovne kulturne tvornosti, ter kronistično zabeležiti razne pojave in novosti, večidal brez slehernega vrednotenja” Notranja naslovnica zbornika o slovenskem novinarstvu Kot publicist tako širokega kova je seveda bil tako rekoč najbolj poklican, da ob 140-letnici slovenskega novinarstva leta 1937 uredi zbornik . To delo je tudi vzorno opravil. Med rugim je zbornik Razstava slovenskega novinarstva tudi natančna bibliografija slovenskega časnikarstva od njegovih začetkov. (Nadaljevanje prihodnjič) 10 r^ultumsi obzorja vestnik, 19. marec Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča Murska Sobota, opr. št. 10/93-119, z dne 11.3.1998, IMP BLISK, d. o. o., v stečaju OBJAVLJA PRODAJO POSLOVNIH DELEŽEV, DELNIC IN NEPREMIČNINSKEGA TER PREMIČNINSKEGA PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA Z ZBIRANJEM PONUDB 1. 100 % poslovnega deleža v družbi BLISK - MONTAŽA, d. o. o., Murska Sobota, Plese 9, pri čemer je najnižja cena 124,647.110,00 SIT, 2. poslovni delež v družbi GEOPLIN, d. o. o., Ljubljana za najnižjo ceno 3,878.033,60 SIT, 3. 146 delnic razreda G IMP, d. d., Ljubljana, za najnižjo ceno 346.000,00 SIT. II. NEPREMIČNINE, vse na vi. št. 2561, pare. št. 3939/1 k. o. Murska Sobota 1. prostori elektrodelavnice z garažo, 157 m2, in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, pribl. 150 m2, za najnižjo prodajno ceno 6,356.535,50 SIT, 2. v pritličju oz. kleti poslovnega objekta dve pisarni, trgovino, kotlovnico in zaklonišče, skupaj 220 m2, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, 560 m2, z najnižjo ceno 13,230.000,00 SIT, 3. šest pisarn, vključno z opremo, v 1. nadstropju poslovnega dela stavbe (od 9,75 m2 do 21,93 m2) z najnižjo ceno 56.700,00 SIT, 4. zemljišče, pribl. 11.000 m2, z najnižjo ceno 3.307,50 SIT za m2. HI. STANOVANJE, 52,95 m2, zasedeno, v Murski Soboti, Vrtna ulica 4, z najnižjo ceno 3,028.740,00 SIT. Glede nepremičnin pod tč. II. 1 in II. 2 ima prednost kupec, ki bo ponudil odkup obeh nepremičnin kot celote, pri nakupu stanovanja pa ima predkupno pravico sedanji najemnik. Pri vseh nepremičninah je potrebna dokončna odmera oz. glede vpisa etažne lastnine etažni načrt. IV. PREMIČNINE 1. plinska talilna peč HINDENLANG, FSUE-500 z najnižjo ceno 515.900,00 SIT, 2. plinska talilna peč HINDENLANG, FSUE-150 z najnižjo ceno 464.100,00 SIT, 3. oprema za jedilnico (zložljive kovinske mize, razdelilna in pralna korita) za najnižjo ceno 350.000,00 SIT, Plinske peči so montirane v proizvodni hali in se demontirajo na stroške kupca. - KOMPRESOR ENERGOINVEST, obnovljen, letnik 1979, 10 barov tlaka 3 m3/min, 150.000,00 SIT, - KOMPRESOR ENERGOINVEST, letnik 1983, 10 barov, kapaciteta 3 m3/min, 80.000,00 SIT, POGOJI SODELOVANJA 1. Pisne ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi prodaje na Okrožno sodišče v Murski Soboti, s pripisom PONUDBA ZA ODKUP - opr. št. 1 0/93 - NE ODPIRAJ! 2. Pisne ponudbe morajo vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek (mora biti enak najmanj objavljeni ceni), ponudbo mora podpisati odgovorna oseba. Pri prodaji lahko sodelujejo: * fizične osebe - priložiti morajo dokument, na podlagi katerega se jih lahko identificira, * pravne osebe - predložiti morajo fotokopijo sklepa o registraciji pravne osebe in pooblastila za zastopanje. 3. Ponudniki morajo plačati varščino v višini 10 % predlagane izklicne cene, ki se plača na žiroračun stečajnega dolžnika št. 51900-690-10500, oz. predložiti nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv za resnost ponudbe. Varščina se bo izbranemu ponudniku vštela v ponudbo (kupnino), drugim ponudnikom pa se bo brez obresti vrnila takoj po koncu zbiranja ponudb. 4. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 14 dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiranje ponudb. 5. Izbrani ponudniki so dolžni skleniti pogodbo o nakupu v 8 (osmih) dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa dolžni plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. * Če izbrani ponudnik v roku pogodbe ne sklene oz. v roku ne plača kupnine, se mu varščina ne vrne in se šteje, da je pogodba razveljavljena, ker je kupec odstopil od pogodbe. * Izbrani kupec poslovnega deleža BLISK - MONTAŽA, d. o. o., je dolžan kupnino plačati v 60 dneh po sklenitvi pogodbe, lahko pa kupnino plača v 3 (treh) obrokih. Kupec je dolžan zavarovati plačilo celotne kupnine z bančno garancijo na prvi poziv, ki jo je dolžan priložiti najkasneje do sklenitve pogodbe. 6. Premoženje preide v lastništvo šele s plačilom kupnine v celoti. 7. Vse stroške s prodajo (prometni davek, overitve, dokončne izmere in meritve ter druge dajatve) plača kupec. 8. Vse premoženje se kupuje po načelu videno - kupljeno. 9. Zemljiškoknjižno stanje je le deloma urejeno in ga je dolžan urediti vsak kupec na svoje stroške. Ogled premičnin in nepremičnin je mogoč po dogovoru s stečajnim upraviteljem BOJANOM ŽUNIČEM po telefonu 069 27 812. Ministrstvo za kulturo razdelilo denar Ali bo več denarja tudi za kulturno dogajanje pri nas? Ministrstvo za kulturo v teh dneh pošilja sklepe o zavrnjenih ali odobrenih prošnjah za sofinanciranje. Na ministrstvu so prejeli 2500 prošenj za umetniško-kulturni program v skupni vrednosti 5 milijard tolarjev, za varovanje dediščine pa je prišlo 1100 prošenj v skupni vrednosti 10 milijard tolarjev. Proračun ministrstva za kulturo bo vreden 1.937.148.000 tolarjev in je za slabo milijardo in pol večji od lanskega. Seveda pa gre za vsoto, ki jo bo moral državni zbor še potrditi s sprejemom proračuna. Program financiranj kulturnih programov so predstavili minister Jožef Školč ter sekretarja Majda Širca in Silvester Gaberšek. V prihodnjem mesecu pa bo izšla še brošura z natančnim prikazom zaprošenih in odo brenih sredstev. Prošnje je obravnavalo enajst ekspertnih skupin, ki so odobrile 1240 prošenj umetniško- kulturnega programa, za program varovanja kulturne dediščine pa 500, torej manj kot polovico. Za obnovo kulturnih spomenikov je prišlo 900 vlog, od tega so jih odobrili 400. Trenutno je pomoči deležnih čez 50 graščin, vendar ne večje kot 10 milijonov tolarjev, sicer pa toliko, kot so pripravljene sofinancirati posamezne občine. Še posebno veliko pa bo lahko k obnovi kulturnih spomenikov pripomogel kulturniški tolar, s pomočjo katerega bodo morda lahko nadomestili izgubljeno v preteklih letih in desetletjih. Za projekte po področjih je namenjenih 2.852.512.000 tolarjev, od tega je največ namenjeno za založništvo (628.718. 000), knjižničarstvo (603.620. 000), za filmsko dejavnost (440 milijonov), za projekte mednarodnega sodelovanja (429.337), za Slovence zunaj RS (150.875. 000), za scensko umetnost (119. 340.000) in za likovno (112 milijonov), za mednarodne festivale (110 milijonov), kulturno dejavnost Romov (101 milijon), za glasbo (86.170.000), stalne stro- Na prvi novinarski konferenci o programih sofinanciranja so spregovorili o globalni razdelitvi sredstev. Nekaj manj kot polovi- ca vseh sredstev bo namenjenih ■ ške neinstitucionalnega izvora za programe, drugo pa za javne zavode (plače, amortizacija, materialni stroški). Prvič je, daje indeks za plače in program v korist programa. Socialnim transferjem (štipendije, samostojni ustvarjalci in republiška priznanja) je namenjenih 503.333.000 tolarjev, za društva 328.758.000 tolarjev, Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti 449.237.000 tolarjev, in sicer so se ta sredstva prenesla na lani ustanovljeni sklad. (34 milijonov), za raziskovalne naloge (25.680.000) in za RTV-snemanja (11.772.000). Investicijam je namenjenih 998.145.000 tolarjev, med investicije v pokrajini ob Muri je vključen kulturni dom v Lendavi, med novimi investicijami pa po vsej verjetnosti ni za marsikoga pričakovane soboške knjižnice, saj morajo prej dokončati še novomeško in novogoriško. Za investicijsko vzdrževanje je namenjenih 258.6000 tolarjev. Projek- ti s področja varovanja dediščine stanejo 25U- ’ । tolarjev, za obnovo bo s 893.000 tolarjev in za dre lijardo in 91 milijonov o J Nekaj sredstev pa bo P občine tudi s finančno od Ministrstva za financ L ti cer so to namenska sre ’ so namenjena za javne kot je na primer knjižn>»^ se pogosto dogaja, da ne pridejo v prave ro občine ne nakazujejo katerim so namenjena Pomurju pri tem ni izJe . . Verjetno so se kulturo . krajine ob Muri prav°e ljučili v prizadevanja za sofinanciranja, in dane gg na tista sredstva, na voljo za izredne akcij grame, in sicer v visim nov tolarjev. Marsikdo» ta sredstva in je potemr ker se med letom ne da diti. Upamo lahko sa bodo potem tikpre ... ^11' prireditve nergali, da Ji stvo ignorira. . Premiera La vie des professeures Ali slaba ura brezpogojnega sme^ »Nekatere ljudi sprejmemo kot avtoriteto, ko pa jih ne vidimo, so navadni ljudje kot vsi mi,« je osnova poanta kabareta Življenje dveh profesorjev. Gledališka predstava je nastala v okviru gledališča Torpedo po scenariju Pfeifer ■ Vlaškalič -Žilavec ter po zamisli in realizaciji Gorazda Žilavca in Vladimirja Vlaškaliča, ki sta tudi glavna in edina igralca. Komedija nam približa življenje dveh akademikov, profesorja zgodovine in profesorja avstrijske kulinarike, in je bila premierno predstavljena v petek v dvorani soboškega gradu. V kabarejski uprizoritvi s tremi dejanji lahko vidimo nerodnega zgodovinarja in kuharjevega asistenta, ki ga je upodobil Vladimir Vlaškalič, in nespretnega, a iznajdljivega in avstrijsko govorečega kuharja, ki ga je upodobil Gorazd Žilavec. Po pantomimičnem prebujanju in metamorfoozi v profesorja potujeta in spoznavata mesto s pomočjo plesa in muzikla in prispeta do svojih delovnih odrov. Zgodovinar nam predstavi možne, ampak nesprejemljive teorije o nastanku človeške vrste ho-mo sapiensa in njegovi evoluciji. Slavni profesor avstrijske kulinarike pa si po neuspelem kuhanju neslavno naroči pico. V komediji sta združila mnoge prvine - kabareta, muzikala, plesa, pantomime ter sposobno spontanega komuniciranja s publiko, kar daje predstavi poseben čar. Besedilo pa, razen zgodovinarjevega govora, tokrat nima pomembnejše vloge, zato tudi avstrijščina, v kateri predava profesor kulinarike, ne moti, saj komunicira z govorico, ki je univerzalna. Bistvo komuniciranja pa je poleg pantomime tudi glasba, s pomočjo katere nam predstavita karakter posameznega profesorja. Plesna koreo-gradija na avstrijski muzikal in besedilo pa dajeta avtoritativnima profesorjema parodičen prizvok. »Hotela sva narediti predstavo o ljudeh, s katerimi se manj ukvarjamo. Profesorji so tisti, o čigar zasebnih življenjih bolj malo vemo. Poleg profesorjev pa sva vzela v precep še Avstrijce, iz preprostega razloga, ker so zanimivi iz različnih vidikov. Prikazala sva dan x dveh profesorjev od jutra do večera. »Vidimo jih kot avtoriteto, ko predavajo na faksu, v bistvu pa so krvavi pod kožo. Čeprav delujeta zelo avtoritativno in prepričljivo, se vidi, da blefirata in nimata pojma o svoji stroki. Kot vsak navaden človek sta navdušena nad mestom, kamor prideta, tudi profesor mora na WC, kot vsakemu navadnemu človeku tudi njemu primanjkuje drobiža, kar se lahko zgodi vsakemu ...« sta povedala Vlaškalič in Žilavec. Predstava v bistvu nima kakšne posebne zgodbe, nima rdeče niti, nima zlatega pravila - uvoda, zapleta in razpleta. Kajti gledališče Torpedo tudi s to predstavo nadaljujejo svojo tradicijo, ko nas neposredno vključi v neko življenje, ki ga po določenem času tudi neopazno zapustimo. Brez tega, da bi akterji kar koli spremenili v svojem življenju, brez tega, da bi se kaj bistvenega zgodilo ali razpletlo. Tako bo tudi življenje naših profesorjev, zgodovine in avstrijske kulinarike, naslednji dan in v vseh prihodnjih teklo enako po ustaljenem redu naprej. Edino zaključek predstave je nekoliko nejasen in nam šele padajoč zastor nakaže, da je predstave konec. Vlaškalič in Žilavec sta uigran team, ki se na odru dobro dopolnjujeta in drug drugemu ne jemljeta iniciative. Vedno znova nas tudi prepričata, da bomo od njiju nekaj dobili in da dvorane ne bomo zapustili ravnodušni in razočarani. Z gledališčem Torpedo, katerega gonilna sila sta, pa je soboška publika že tretje leto zapored dobila novo premiero in zato tudi po njihovi zaslugi pr611116^^^ prava redkost. Brez ka vesti lahko rečemo, Lrf gledališke predstave v dukciji eden največji . dogodkov v Murski So . Selektor za gledaS/. nost pri ZKDS Bojan premieri povedal: ■|X mladih pobudnikov, de uj gledališče, in tu sta av M lenta, pri katerih skorač ni za pripomniti, amP pohvaliti. Pri tejpreds‘^X fekcijo giba, telesa, jezika, vsega, kar 'Sra v gledališču nujno P0!,^^ tem uveljavlja. Oba, % kalič, sta bila do končaj pa, iskrena, P0Štena’Piinat‘‘slJi prepričljiva. Pred sabo H ko možnosti in PreP riiit^ji ■ jih bosta znala tako^j boto kot za Slovenj y 11 izkoristiti.«. In m°r konstruktivna prip0111 nO'' J bi potreboval še eno P^.^jstč kot se je začel, ta^° I končal, in sicer pan 0 sno in brez besed.« jv6hPL Kabaret Življenj uro j. sorjevnamponujaj pogojnega smeha, * da se lahkozabavaiJ^jjsJ. ob popolnoma vsakd J Včasih je dovolj salAstade / vega smeha in sve P avs j Profesorja zgodovin za"8,. f'; kulinarike vam ga I polepšala. Je pa tu . wl kateri nikoli več n ^got)11 takega odnosa do P'° ste ga imeli pred nJLafija: Besedilo in I V nedeljo p Gornjih Petrovcih Simona in Violeta Ob evangeličanski duhovnici Jani Kerčmar, rojeni na Slovaškem, in nameščeni v evangeličanski cerkveni občini Gornji Petrovci, je Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji bogatejša za dve duhovnici, rojeni na Slovenskem. V nedeljo je bila v Gornjih Pe-trovcih velika slovesnost, celo zgodovinski dan, saj je senior Evangeličanske cerkve v Sloveniji magister Geza Erniša med božjo službo ordiniral oziroma posvetil Simono Prosič iz Boreče in Vladimi-ro Violeto Mesarič iz Gornje Radgone za duhovnici evangeličanske cerkve. Simona Prosič je diplomirala na Evangeličanski teološki fakulteti v Bratislavi na Slovaškem, Vladi-mira Violeta Mesarič pa je diplomirala na Evangeličanski fakulteti v Zagrebu. Prva že deluje kot ka-planka v evangeličanski cerkveni občini v Gornjih Slavečih, druga pa opravlja dolžnosti kaplanke v evangeličanskih cerkvenih občinah v Mariboru in Apačah. Med krajšim obredom posveti- tve duhovništvu sja^oVdH{^ | ski evangeličan^^ | zali, da bosta Z J oznanjali evange,?iap4l< sta tudi na mag. Erniša ter pr' vščino in mnoz orejel' X skih vernikovt6f stilo za podeljeval1 sd p. Obred. lezili teoloških fakul1 $ g Zagreba, župan o jR J trovci in predsu rkve. K ^.ni'k, 19. marec 1993 Kronika 11 ^rjetno Letalska bomba v Markišavcih ^svetuje regijski poveljnik Oskar Neuvirt? ^"»1108050^^ S0!?*6 sta 11. marca med nabiranjem regrata med no izvirata i/V m Markišavci našla dve manjši letalski bombi, ki verjet-bel ta niimo svetovne vojne. Bombi je prevzel pirotehnik in poskr-“juno uničenje. dov? i????0 nam j° posre‘ oljskega peratlvno-komunika-bota. Podobra Murska So-vili že večkjante n°Vice Sm° °bja' Pogoste sai J k glJ1 so precej drugi svetni ° na tem obm°čju v ne vojaške potekale raz-med osamnP6^^6' Prav tako je Slovenijo °?optveno vojno za nekaj NUsJ na terenu kar težko lokacijo je ^bah Nne Iz statistike o daJe najvein6^060^ razbratb tehj0 zem? }db v casu’ ko Pobovih VeHt3!?13 na njivah »aneehm? kokrat pa naletijo StVa raZna gra?na Ub°jna Sred’ gradbenih delih,« pra- vi poveljnik regijske enote za varstvo pred neeksplodiranimi uboj-nimi sredstvi Oskar Neuvirt in nadaljuje: »Za varno uničenje teh nevarnih ostankov skrbi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki ima za ta namen ustanovljene regijske enote za varstvo pred NUS-om. Pirotehniki, ki delajo v teh enotah, večkrat opazijo nepravilnosti pri rokovanju in ravnanju občanov, predvsem tistih, ki prvi opazijo ali odkrijejo neeksplodirano ubojno sredstvo.« Koristna bodo torej kratka navodila, kaj nam je storiti ob najdbi neeksplodiranega ubojnega sredstva: »Najdenih NUS-ov ne izkopavajte, ne premikajte ali kakorkoli ne prenašajte z mesta najdbe. - Mesto vnetju Radgonske gorice so v nekdanji ledenici uredili klet, bodo sprejemali turiste ^promocijo kakovostnih vin , Moritev SO DOVPvali c nnrlnicnm cnnrnTinno zv rmnArMrmm rvzvVmvzitzvlictvm kij0S° P°vezali s podpisom sporazuma o generalnem pokroviteljstvu, N^J^nad slovensko vinsko kraljico prevzel Pomurski sejem ^be o ge«0^^6 Radgonske gorice gostitelj slovesnosti ob podpisu pk* sta io rjhtm Pokroviteljstvu slovenske vinske kraljice za leto iNskega s V degustacijski kleti Radgonskih goric podpisala direktor kakega s • Kleti KaagonsKin goric poapisaia mreKtor . % VoVna danez Erjavec in direktor Slovenske vinske akademije vinsk ’ l saj so slovesnost združili z otvoritvijo pre- »lipjileden? * et! s*apom. Radgonske gorice so namreč v to«'Svilni tu 1Ur5?Re Prijetno vinsko klet, v kateri se bodo radi ustali pa zat r,Sb.’n dru§' S°stje, ki prihajajo v ta konec Slovenije, %nn v rjujejo, da iz nje ne bodo odhajali razočarani. p Sai se 7 VrStn' obJekt v S1°' n°benad"m ne more poh' SSenior druga vjnska klet, kijev Se ?ega naraVa Prave kapnike, s4hetP^ s0;h arhivskiu bogastvom Pemazdravili , ?n' Ob otvoritvi kv?naižlaht at0 radg°nsko <>jem inejso kapljico, ki M10nskih nas|U °SV°jlla nekaj Polkih "dJOVov nanajveč-jevanjih, saj se p onom lanskega vest trčenje re8’°nalni ce- Nenl U vozi^a (na Je 'z n?eporn nraVc' 'n ^aneco Dtl Puconcem) zaPeljal P« Rio z’Sca voznica ka V- izBo-u zato sta po- Sob tudl ®asi' bia^n^atki-poti? bra?ažje n? °Cevinaste-v ^7 n6 P°ško- XE|1 S^L^oe^deljih Sfavbe d zgoraj« -Š. S. kmetijskega sejma v Radgoni, letos je osvojila šampionski naslov v Splitu, najvišje odličje pa ji je pripadlo tudi na vinskem ocenjevanju v Preševu na Slovaškem. S podpisom sporazuma Pomurski sejem tokrat že drugič prevzema generalno pokroviteljstvo nad slovensko vinsko kraljico, ki je letos Katarina Jenžur iz Leskovca pri Krškem. Po besedah Branko Voduška so Radgona ter z njo Pomurski sejem in Radgonske gorice med prvimi dojeli pomen instituta Slovenske vinske kraljice in s tem promocijski naboj, ki ga pooseblja lik slovenske vinske kraljice. Po- Gasilstvo murski sejem kot organizator največjega ocenjevanja slovenskih vin bo tudi v prihodnje bdel nad slovensko vinsko kraljico, s tem Poglavitni vzrok te odločitve je v nerešenem vprašanju financiranja te ustanove in pogostih očitkih, da je delo zveze predrago, ter tudi, da delo, ki ga opravlja, ni zadovoljivo. Vodstvo Gasilske zveze Murska Sobota si je ves čas od nastanka lokalnih skupnosti prizadevalo (na osnovi predloženih programov razvoja gasilstva) zagotoviti optimalna sredstva (denar) pri vseh devetih občinah, vendar ji to, razen nekaj izjem, ni uspelo. To je seveda negativno vplivalo na delo zveze in s tem povezano na nadaljnji razvoj gasilskih društev. Za izvajanje letnega programa je zveza potrebovala 6,5 milijona tolarjev. Tega denarja pa občine niso mogle ali niso hotele zagotoviti in zato ni preostalo nič drugega, kot da se obstoječa gasilska zveza razpusti in predlaga za opravljanje istega dela ustanovitev novih devet gasilskih zvez -toliko kot je občin. Za leto 1997 naj bi občine prispevale: Beltinci 700.000 tolarjev, Cankova - Tišina 800.000, Gornji Petrovci 480.000, Hodoš - Šalovci 400.000, Kuzma 560.000, Moravske Toplice 1.064.000, Murska Sobota 1.400.000, Puconci 950.000 in Rogašovci 450.000 tolarjev. Svoje obveznosti so v rokih izpolnile občine Cankova - Tišina, Kuzma, Gornji Petrovci, Hodoš -Šalovci in Beltinci, druge občine so obveznost izpolnile le delno, občina Rogašovci pa ni prispevala ničesar. Glede na nastali položaj bodo (po določilih zakona o društvih in zakona o gasilstvu ter glede na potrebe po nadaljevanju dela, ki ga je doslej opravljala GZ Murska Sobota) ustanovili pri vsaki občini nove gasilske zveze. No- Namesto ene devet gasilskih zvez Tako so sklenili na nedavni seji upravnega odbora Gasilske zveze Murska Sobota, končno odločitev pa bodo sprejeli delegati gasilskih društev na bližnjem občnem zboru zveze najdbe je potrebno vidno označiti s priročnimi sredstvi. - O najdbi takoj obvestite regijski center za obveščanje, številka 112. - Do prihoda policistov in pirotehnikov pa je potrebno zavarovati najdbo in opozarjati mimoidoče na nevarnost, predvsem pa otroke, ki so najbolj radovedni. - Posredujte podatke in opažanja policistom, ki bodo prišli na kraj dogodka in najdbo strokovno zavarovali. - Zatem ravnajte skladno z navodili policistov in pirotehnikov, ki bodo NUS uničili na kraju najdbe ali jo odpeljali na varno mesto in jo tam uničili. - Če boste tako ravnali, boste možnost nesreče zmanjšali na minimum.« Upoštevati pa kaže tudi tale nasvet: Občani večkrat najdejo predmet, za katerega sumijo, da je bomba, granata ali mina. Ravnati se je treba, kot da gre resnično za neeksplodirano ubojno sredstvo. Dokončno oceno o najdenem Občani večkrat najdejo predmet, za katerega sumijo, da je bomba, granata ali mina. Ravnati se je treba, kot da gre resnično za neeksplodirano ubojno sredstvo. Dokončno oceno o najdenem predmetu prepustite strokovnjakom - pirotehnikom, ki bodo ustrezno ukrepali. predmetu prepustite strokovnjakom - pirotehnikom, ki bodo ustrezno ukrepali. Občana iz Murske Sobote, ki sta našla bombo med nabiranjem zelenjave, nista bila »radovedna« (razstavljala najdenega predmeta in podobno), pač pa sta obvestila policijo. Tako naj bi ravnali vsi, ki najdejo kak neznani predmet, saj je veliko verjetnosti, da je lahko ubojno sredstvo. Š. S. S slovesnim podpisom pogodbe med Slovensko vinsko akademijo in Pomurskim sejmom je slednji že drugo leto zapored prevzel generalno pokroviteljstvo nad slovensko vinsko kraljico, ki jo letos predstavlja Katarina Jenžur iz Leskovca pri Krškem. Fotografija: L. KOVAČ pa bo po svoje tudi prispeval k večji promociji kakovostnih slovenskih vin. LUDVIK KOVAČ vim gasilskim zvezam bo potrebno zagotoviti za nemoteno delo ustrezne prostore in namestiti osebo, ki bo opravljala admini-strativno-tehnična dela za gasilska društva. Če bo taka organiziranost za posamezno občino cenejša in bo delo bolj kakovostno, je predlagana rešitev seveda pravilna. Še vedno pa bo ostalo nekaj odprtih vprašanj na področju enotnega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, regijskega povezovanja, tipizacije in standardizacije opreme - muzejska dejavnost, enotni tehnični razvoj gasilstva v pokrajini in še vrsta drugih vprašanj, ki jih v občini ne bodo razreševali. Prehod na novo organiziranost bo vsekakor zahteval veliko dela in naj ne bo ovira za izvajanje že sprejetih programov dela gasilskih društev. F. G. Zgodilo se je ... Lenart: Tragedija Gornjeradgončana V letošnjem letu (do začetka tega tedna) je ugasnilo na slovenskih cestah že 65 življenj; v enakem lanskem obdobju pa 50. Skrajni čas, da vozniki motornih vozil in drugi udeleženci v prometu dosledno upoštevamo prometne predpise! V zadnjih dneh je bilo tudi v Pomurju nemalo nesreč, a k sreči nobena ni bila tragična. Huda nesreča pa seje zgodila v nedeljo, 15. marca, okrog 1.20 na cesti zunaj Lenarta. Mirko L., star 21 let, iz Lenarta je vozil osebni avto po lokalni cesti iz Lenarta proti Ju-rovskemu Dolu. Ko je pripeljal v blagi levi pregledni ovinek, je zapeljal na desno na gramozno bankino zunaj vozišča. Vozilo je zaneslo v desno, zaradi cesarje bočno zdrselo prek dvorišča bližnje stanovanjske hiše in zaporedoma trčilo v tri drevesa, ki rastejo ob gospodarskem poslopju. Zatem se je avto večkrat prevrnil prek desne bočne strani in nazadnje obstal na strehi. Med prevračanjem je iz vozila padel Mirko L., potnik Damjan K., star 19 let, iz Gornje Radgone pa je bil tako hudo poškodovan, daje na kraju nesreče umrl. Murska Sobota: Človek s pištolo Orožnega lista ni lahko dobiti, zato si nekateri »pomagajo« in imajo orožje na črno. Tu in tam kakega celo odkrijejo, vsekakor pa ob hišnih preiskavah, za katere pa je seveda potrebno dovoljenje preiskovalnega sodnika. Kriminalisti UNZ Murska Sobota in policisti policijske postaje Murska Sobota so opravili hišni pregled pri M. W. in našli ter zasegli pištolo TT in 64 nabojev različnih kalibrov. Prijavili so ga sodniku za prekrške. Zgornja Korena: Ogenj zaradi štedilnika Z OKC UNZ Maribor so nam sporočili, daje 10. marca okrog 11.20 zagorelo v stanovanjski hiši v Radvanju, katere lastnik je Milan Š. iz Zgornje Korene (občina Lenart). Do požara je po vsej verjetnosti prišlo zaradi pregretja hrane, ki jo je pripravljala na štedilniku Štefka Š. in nanjo očitno »pozabila,« saj je bila ob izbruha požara odsotna. Ogenj je uničil kuhinjo, dnevno sobo in sanitarije, zato je škode za 3.000.000 tolarjev. Nauk: Ni se pametno »ločiti« od štedilnika! Murska Sobota: Vlomilec v Lendavski L. K., ki je čez noč med 10. in 11. marcem parkirala avto v Lendavski ulici v Murski Soboti, je oškodovana za 45.000 tolarjev. Toliko je namreč odštela za dober avtoradio, kiji gaje nekdo ukradel, seveda potem, ko je vlomil v avto. Spodnja Ščavnica: Avtoradia ni več 12. marca med 12.30 in 23.uro je neznanec vlomil v osebni avto, ki gaje lastnica parkirala pri gasilskem domu v Spodnji Ščavnici, in ukradel avtoradio, vreden okrog 50.000 tolarjev. Le kdo naj bi to storil? Gornja Radgona: Vlomilec v osnovni šoli Predzadnji četrtek med 18.00 in 19.30 je izginilo iz nezaklenjene garderobe OŠ v Gornji Radgoni več denarnic z manjšimi vsotami denarja, tako da znaša skupna škoda 30.000 tolarjev. Za storilcem seveda poizvedujejo. Murska Sobota: Vlom v restavracijo V noči z 12. na 13. marec je nekdo vlomil v osebni avto in kolodvorsko restavracijo na železniški postaji v Murski Soboti. Očitno pa ni našel nič »zanimivega« ali ga je kdo pregnal, saj ne pogrešajo ničesar. Murska Sobota: Ponarejeni dolarji Odkar so odkrili v Murski Soboti barvni tiskalnik in falote, ki so tiskali bankovce za 10.000 tolarjev, ni več slišati o ponaredkih slovenskega denarja. Pač pa so 13. marca odkrili v Pomurski banki v Murski Soboti ponarejen bankovec za 100 ameriških dolarjev. Poslali so ga v ekspertizo. Radenci: Ponarejene marke Uslužbenka LB Pomurske banke v Radencih dobro loči zrno od plevela. 16. marca je namreč kar hitro ugotovila, da bankovec za 100 mark, ki ga je hotel menjati za tolarje neki Sava D., ni pravi, ampak ponaredek. Taje policiji pojasnil, daje bil prepričan, da ima pravi denar. Dobil ga je v BiH od kupca mineralne vode, ki jo vozi tja s tovornjakom. Radenci: Skozi klet v stanovanje Stanovalec hiše v Radencih je oškodovan za 700.000 tolarjev. Tolikšna je vrednost različnih bankovcev iz različnih držav in zlatnine, kar je izginilo v noči s 13. na 14. marec (med 22.30 in 0.15). Vlomilec je najprej s silo odprl kletne prostore, nakar se je splazil v stanovanje. Policisti ga skušajo najti. Murska Sobota: Serija vlomov V noči s 14. na 15. marec je bilo v Murski Soboti v Slovenski ulici več vlomov. Iz stanovanja P. M. je izginilo 17.000 tolarjev in delnice Radenske. Vlomilec, ki je vzel na piko trgovino Kemikalije, ni odnesel ničesar, z vlomom pa je povročil škodo za okrog 100.000 tolarjev. Škoda, ki jo je naredil vlomilec v odvetniški pisarni M. L, pa znaša 50.000 tolarjev. Iz registrske blagajne v trgovini Sajonara je vlomilec pobral tako imenovani blagajniški maksimum, torej vsoto denarja, ki jo smejo hraniti v blagajni čez noč. Bolj konkretna pa je vsota denarja, kije izginila iz pisarne podjetja Transpak, d. o. o., saj znaša okrog 100.000 tolarjev. Gornja Radgona: Nič več glasbe Iz osebnega avta, ki je bil v noči na 15. marec parkiran v Po-rabski ulici v Gornji Radgoni, je izginil avtoradio. M. M. je oškodovan za 30.000 tolarjev. Avtoradia pa sta izginila v isti noči tudi v Murski Soboti. Oškodovana sta (vsak po za 30.000 tolarjev) Š. A, in S. Š., ki sta vozili parkirala v Kocljevi ulici. Šratovci: Vlomilec v gasilskem domu Pomurski nočni vlomilčki so že tako predrzni, da jim niso »sveti« niti gasilski domovi, za katere je znano, da so jih zgradili ljudje s prostovoljnim delom in tudi opremili so jih s težko pridobljenim denarjem. Prvi je bil na udaru gasilski dom v Šrato-vcih, vendar tič, kije stikal v njem v noči s 14. na 15. marec, ni odnesel ničesar, pač pa je naredil škodo v vrednosti 10.000 tolarjev, ko je s silo vdiral v objekt. Š. S. 12 »Šport vestnik, 19. marec Prva državna nogometna liga Mura : Olimpija 0 : 0 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 4.000. Sodnik: Bohinjc (Škofja Loka). Mura: Nemec, Dominko, Ilič, Cifer, Ošlaj (Horvath), A. Baranja (Cipot), Lukič, D. Baranja, Vogrinčič, Gutalj, Škaper. Rudar : Potrošnik 0 : 0 Velenje - Igrišče ob jezeru, gledalcev 600. Sodnik: Kokolj (Škofljica). Potrošnik: Šiftar, Godina (Tratnjek), Fanedl, Bajič, Zemljič, Dvoršak, Kečan, Kotnik (Mirtič), Adjei, Novak (Baranja), Moro. Druga državna nogometna liga Koper : Nafta 3 : 0 Koper - Igrišče na Bonifiki, gledalcev 1.500. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Peršič (26), 2 : 0 Ban (54 - 1 Im), 3 : 0 Štampfer (82). Nafta: Zver, Hozjan, Horvat, Gerenčer, Novak, Bukovec, Drvarič, Gabor, Šabjan, Utroša, Baša. Nogomet Čehi v Beltincih in Soboti Prekmurska nogometna prvoligaša Potrošnik in Mura bosta prihodnji mesec gostitelja dveh mednarodnih reprezentančnih nogometnih srečanj. V torek, 21. aprila, ob 17. uri bo v beltinskem športnem parku srečanje mladih reprezentanc Slovenije in Češke, v sredo, 22. aprila, ob 16.30 pa bo se bosta v soboški Fazaneriji srečali članski reprezentanci Slovenije in Češke. To bosta za ljubitelje nogometa gotovo privlačni in zanimivi srečanji, ki jih ne bi smeli zamuditi. Madžari v Lendavi V soboto, 18. aprila, bo v Lendavi povratno srečanje zdravniških nogometnih reprezentanc Slovenije in Madžarske. To bo generalka slovenske reprezentance pred mednarodnim tekmovanjem Alpe - Jadran, ki bo od 29. aprila do 3. maja v Mostarju. Slovenska zdravniška reprezentanca se bo letos udeležila tudi olimpiade, ki bo od 27. junija do 5. julija v Celovcu v Avstriji. (FB) 1.SNL Rezultati -21. krog Mura : Olimpija O : O Rudar: Potoršnik O : 0 Primorje : Gorica 2 : 1 Maribor: Publikum 3 : 1 Vevče : Korotan 1 : 2 Mura 2113 5 3 39:22 44 Primorje 2112 3 6 43:30 39 Maribor 2112 1 8 32:20 37 Olimpija 21 8 9 4 33:28 33 Gorica 21 9 4 8 32:22 31 Publikum 21 8 6 7 37:33 30 Rudar 21 6 7 8 22:20 25 Korotan 21 6 6 9 19:29 24 Potrošnik 21 5 313 25:45 18 Vevče 21 2 415 15:48 10 Rokoborba - V Faenci v Ita-.... liji je bil veliki mednarodni rokoborski turnir za trofejo Milo-ne. Med 115 tekmovalci iz 16 dr-, žav so sodelovali tudi Sobočani in zasedli naslednje mesta: Rade Bačič (69 kg) je bil osmi, Zoran Vukan (75 kg) štirinajsti in Slavko Zec (76 kg) šestnajsti. Na sodniškem seminarju pa sta sodelovala tudi mednarodna sodnika Kranjc in Šernek. (RB) Sedeča odbojka - V Murski Soboti je bilo tretje in hkra- ti zadnje kolo državnega prvenstva invalidov v sedeči odbojki. Od 7 ekip jih je sodelovalo 5. Ekipa DRŠ I Murska Sobota je vsa tri srečanja izgubila z 0 : 2, in sicer z IŠD Samorastniki I in II z Raven ter Dl Novo Gorico. Za DRŠI so tekmovali: Kardinar, Ulen, Kolmanič, Nemec, Gomboc, Perš in Gutmanova. Soboško DRŠI je na koncu zasedlo šesto mesto. (T. Kos) Badmdinton - V Bagadu na Madžarskem je bil mednaro- dni turnir v badmintonu za pokal Industreda. Sodelovali so tudi tekmovalci Mladosti iz Lendave in dosegli lep uspeh. Med fanti je zmagal Boštjan Šomen pred Matjažem Žalikom, Igorjem Prošičem in Damirom Jošarjem, vsi Lendava. Pri mladincih je bil najboljši Tomaž Skledar pred Damirjem Toplakom, oba Lendava. V dvojicah sta zmagala Skledar - Toplak, z Madžarko Egeršegi pa je v mešanih dvojicah zmagal tudi Skledar. (V. Sekereš) Badminton - V Velenju je bil prvi turnir za jakostno le- stvico v badmintonu za mladince in mladinke do 19 let. Sodelovali so tudi Lendavčani. Najboljša je bila Simona Koncut, saj je pri mladinkah zasedla prvo mesto. Martina Bukovec je bila peta. Med mladinci je bil Miha Horvat šesti, Vladimir Petkovič pa osmi. (VS) | Nogometni komentar Mura in Potrošnik brez zadetka V enaindvajsetem krogu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je soboška Mura gostila ljubljansko Olimpijo, beltinski Potrošnik pa je gostoval pri Rudarju v Velenju. Obe tekmi sta se končali brez zadetkov. Po devetih krogih zmagoslavja v Fazaneriji so si nogometaši Mure tokrat priigrali le točko. S takim izkupičkom ljubitelji nogometa niso bili najbolj zadovoljni, čeprav ni mogoče trditi, da se domači igralci niso trudili in želeli zmage. Trda igra Ljubljančanov namreč ni dovoljevala, da bi Sobočani razvili svojo igro in ritem, zlasti pa ne sklepnih akcij. Kljub temu je imela Mure dovolj zrelih priložnosti za zmago, ki pa jih nespretni igralci, predvsem Gutalj, Dominko, Lukič in Cipot, niso izkoristili. Enkrat je uspešno posredoval Zulič, ki je proti praznemu golu poslano žogo Vogrinčiča izbil v polje, Gutalj je zadel vratnico, nekaj dobrih strelov pa je ubranil odlični vratar Pejkovič. Treba pa je tudi povedati, da je tokrat igrala precej slabše kot na prejšnjih tekmah vezna vrsta. Gostje iz Ljubljane, ki so igrali nekoliko za- prto in se predvsem osredotočili na hitre nasprotne napade, so bili zelo nevarni. Največ preglavic Je delal domačim obrambnim igralcem Ekmečič, ki pa je bil tako kot gostitelji neučinkovit, sicer bi v Murski Soboti lahko prišlo do presenečenja. Pri Muri pa zatrjujejo, da se kaj takega ne bi smelo ponovili na nedeljski tekmi z velenjskim Rudarjem, ko pričakujejo zanesljivo zmago. Nogometaši Potrošnika iz Beltinec so v Velenju osvojili točko in zabeležili prvi neodločen izid na gostovanjih v letošnjem prvenstvu. Beltinčani so bili povsem enakovreden tekmec gostiteljem, I celo zrelejše priložnostih ■ tek kot domačini in . iz Velenja vrnili z zmago, lepih priložnosti za za namreč Moro, Adjei, k Novak niso izkoristili ’ , j pomembno pa je vsekak°r ’.} Beltinčani v zadnjem času ( boljše, bolj sproščeno in za y veje kot prej. To še pose za obrambno vrsto. Upaj j bo tako tudi v nadalje111 1 venstva, zlasti pa že PrI I nedeljo s Korotanom n । valjah. Feri^ 2. SNL Rezultati - 16. krog Koper: Nafta 3 : 0 Šmartno : Triglav 1 : 1 Domžale : Zagorje 2 : O Elan : Aluminij 2 : 1 Črnuče : Jadran 4 : 1 Rudar: Dravograd 0 : 0 Železničar: Šentjur 0 : 0 Drava : Goriške opekarne 1 : 1 Triglav 1612 3 1 37:13 39 Koper 1611 4 1 45:9 37 Domžale 16 9 4 3 24:15 31 Železničar 16 7 6 3 25:17 27 Elan 16 7 6 3 26:23 27 Šentjur 16 5 7 4 20:20 22 Aluminij 16 6 3 7 20:23 21 Dravograd 16 4 7 5 20:20 19 Rudar 16 5 4 7 14:20 19 Jadran 16 5 4 7 18:26 19 Nafta 16 4 6 6 18:20 18 Šmartno 16 3 6 7 25:29. 15 Drava 16 3 5 8 11:18 14 G. opekarne 16 2 7 7 18:29 13 Zagorje 16 3 4 9 14:27 13 Črnuče 16 3 211 16:42 11 NK Mura in Adidas V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah sta predsednik NK Mura iz Murske Sobote Milan Moreč in direktor AFP, d. o. o., iz Dobove Franc Polovic slavnostvo podpisala dveletno pogodbo o opremljanju nogometašev Mure z izdelki Adidasa. Jesenski prvak in vodeče moštvo v prvi državni nogometni ligi Mura bo tako na tekmah širom po Sloveniji in v tujini igralo v dresih svetovno znane firme Adidas, s katerimi nastopajo tudi slovenska nogometna reprezentanca ter prvoligaša Hit Gorica in Publikum iz Celja. Firma Adidas bo navzoča tudi na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji. (FM), fotografija: NJ Košarka Radenska zasedla osmo mesto V zadnjem krogu tekmovanja v državni moški košarkarski 1. B-ligi je vodeča ekipa Loka kava iz Škofje Loke v Radencih po pričakovanju ugnala domačo Radensko s 66 : 45 (3 : 25). Ker tekma ni odločala o ničemer, je bil to le dober trening, zlasti za goste, ki jih čaka nadaljevanje prvenstva za vstop v 1. A-ligo. Strelci za Radensko: Ulaga 14, Banič 9, Pavlin 9, Ojsteršek 6, Karlo 3. Rojko 2, Želj 2. Radenska je zasedla osmo mesto in si zagotovila obstanek v ligi. 1. B-liga Triglav 2218 Loka kava 22 18 Zagorje 2216 Olimpija ml. 22 14 Comet 2214 GD Hrastnik 2212 Gradbinec 22 11 Ilirija 22 8 Radenska 22 8 Kemoplast 22 6 Ježica 22 4 Litija 22 3 4 1823:1578 40 4 1721:1514 40 6 1768:1591 38 8 1665:1550 36 8 1662:1554 36 10 1669:1682 34 11 1589:1694 33 14 1633:1724 30 14 1622:1736 30 16 1624:1749 28 18 1506:1726 26 19 1542:1726 25 Planinstvo - Člani pomur----- skih planinskih društev so se udeležili tradicionalnega zimskega vzpona na 1798 m visok Veliki Snežnik. Pohoda se je udeležilo 115 planincev (T. Horvat) Nogomet - Prvoligaš izpod Pohorja Maribor Teatanic J . ____ val v Bakovcih in v prijateljski tekmi premagal domače? ■ gaša Bakovce s 6 : 2 (2 : 1). Za Bakovce je bil dvakrat uspc8611^ Nogomet - Na območju Medobčinske nogometne Sobota so odigrali pokalne tekme. Izidi: Lipa : (2 : 2), Ižakovci: Kerna 1 : 0 in Serdica : Roma 6 : v- j Nogomet - Območno društvo nogometnih sodnikov L | vključuje 40 članov, je na skupščini ugodno ocenilo ® J JOI hkrati pa izvolilo novo vodstvo. Za predsednika društva je bi " izbran Jože Lebar. (FB) „adeli i Nogomet - V zadnjih preizkušnjah pred začetkom I prvenstva je bilo odigranih nekaj prijateljskih_n°» j(vt| tekem. Izidi: Dobrovnik : Variš Lakoš 6 : 3, Črenšovci: Cr6p.s JI terani) 10:0, Univit Rakičan : Turnišče 3 : 3 in Odranci: “ ■ 0- (FB) v tnal6®’J Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige v ((f1 ---- gometu je Asaloni Cosmos iz Litije premagal Interi plast iz Ljutomera s 5 : 1. Časten zadetek je dosegel HošPeL ^(0 I vanju druge slovenske lige malega nogometa je Agroti®P. Majolko s 6 : 5 (Makovec 3, Recek, Sobočan, Modlic),sreC. p, sej( Dab teamom iz Slovenske Bistrice in Železnimi Dveri" končalo s 5 : 5. (NŠ) Pred startom v tretji državni nogometni ligi Obetajo si dobre uvrstitve V soboto štartajo v tretji državni nogometni ligi vzhod, kjer sodeluje šest prekmurskih ekip: Bakovci, Črenšovci, Goričanka, Odranci, Turnišče in Variš iz La-koša. Pred nadaljevanjem tekmovanja smo se o pripravah, spremembah in željah pogovarjali s trenerji. Drago Posavec - trener Bako-vec: »Program priprav za drugi del prvenstva smo sicer realizirali, vendar pa je normalno delo motila odsotnost nekaterih igral- šo. Na novo tekmovalno sezono so se dobro pripravili in uspehi ne bi smeli izostati. Želijo si, da bi obdržali uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva.« Jože Sečkar - trener Turnišča: »Treningi, ki smo jih začeli v začetku februarja, so potekali po programu, ki smo si ga zastavili in so bili v glavnem dobro obiskani. Med pripravami smo Odigrali osem prijateljskih tekem s Teša-novci, Prosenjakovci, Polano, Panonijo, Nedelico, Bratonci, Prosnejakovci in Rakičanom. Tekme so pokazale, da smo kon- bi bilo čim manj tonov, cev, ki so na šolanju v drugih krajih po Sloveniji. Med pripravami smo odigrali deset prijateljskih tekem z Muro, Mariborom, Varteksom, Varaždinom, Buko-včanom, Dobrovnikom, Ižakovci, Beltransom ter mladinskima moštvoma Bakovec in Varteksa. Klub sta zapustila Ristič in Preka-zi, Jančar pa se je poškodoval. Prišla sta Golob (Potrošnik) in Kovač (Roma), žal pa se je Golob na treningu poškodoval in moral na operacijo meniskusa. Mislim, daje moštvo dobro pripravljeno in da bomo obdržali drugo mesto, želimo pa si priti v drugo ligo.« Stanko Preradovič - trener Črenšovec: »S pripravami za drugi del prvenstva smo začeli v začetku februarja in so potekale po načrtu. Nekaj težav imamo z igralci, ki študirajo, saj se ne morejo redno udeleževati treningov, to so Pintarič, Virag, Šobak in Dejan Horvat, Kustec pa je v vojski. Med pripravami smo odigrali devet prijateljskih tekem z Nafto, Potrošnikom, Rudarjem iz Murskega Središča, Dobrovnikom, Tisino, Rakičanom m veterani Črenšovec. Klub sta zapustila Hotko in Vesenjak, z igranjem pa sta prenehala Vučko in Damjan Horvat. Prišel je le Šobak iz Bistrice. S pripravami sem kljub vsem težavam zadovoljen in računam, da se bomo borili za uvrstitev med prva tri moštva.« Drago Gomboc - trener Go-ričanke iz Rogašovec:« Nogometaši Goričanke iz Rogašovec, ki so v jesenskem delu prvenstva prijetno presenetili s četrtim mestom, so začeli s pripravami za drugi del prvenstva v začetku februarja. Priprave so potekale po načrtu, le da so na posameznih treningih manjkali nekateri igral- ci zaradi šole in zaposlitve. Med pripravami so odigrali prijateljske tekme z Rakičanom, Tromejni-kom (dvakrat), Puconci.in Lipo. Klub je zapustil Žilavec, z igranjem pa je prenehal Franc Vogrinčič. V prvo moštvo pa so vključili mladinca Tomaža Lepo- dicijsko dobro pripravljeni, nisem pa povsem zadovoljen z uigranostjo moštva. Klub so zapu-strili Albert in Albin Lackovič ter Rituper, prišli pa so Radikovič in Ivanovič iz Odranec, Resnik in Šarkezi iz Rome, Horvat iz Gan-čan, iz Avstrije pa se je vrnil Jože Pucko. Naš osnovni cilj je obstanek v ligi, in to, mislim, bomo dosegli.« Jože Krauthaker - trener Odranec: »Za pomladanski del prvenstva smo se začeli pripravljati zadnjega januarja. Z obiskom in zavzetostjo igralcev na treningih sem zadovoljen, skrbi me le, da imamo samo 17 igralcev, od tega so trije mladinci, kar je premalo. Med pripravami smo odigrali deset prijateljskih tekem s Potrošnikom, Lipo, Križevci, Beltran-som, Tišino, Bistrico, Lipo, Čar-do, mladino Potrošnika in Bra-tonci. Klub so zapustili Baranja, Cener, Gruškovnjak, Jovanovič, Radikovič in Horvat, prišel pa je le Hozjan iz Črenšovec. V nadaljevanju prvenstva si želim, da h r > • in Iti1 ni.z našimi držati uvrstitev iz jese prvenstva.« . vA Ivan David - tren druS<> Lakoša: »Priprave Z* prvenstva smo zaCf po d3Cjjf, nuarja in so poteka Od 19 razpoložljiv^^ je redno vadilo o dj|i dtem ko so šolarji priPj, koncu tedna. P^^ičili‘Li smo v glavnem ur® ,pfavh slim, da smo dobr Med pripravami s 'd lf osem tekem z I mašinec, Muro iz deliščem, Naft°> । tišinca, Hotizo m Klub sta zapusti^ Arpad Horvat, P Nedelko iz Nafte■ ^ujeO nam moštev, ki J M državni ligi, I dobrimi igramir p J bitelje nogometa sredino lestvice- 19. marec 1998 »Šport Odbojka Zmagi Sobote in Pomgrada Košarka V enajstem krogu drugega dela prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad iz Murske Sobote po pričakovanju v gosteh premagal Kamnik s 3 :0 (15:10,15: 13, 15 : 9). Pom-grad Murska Sobota: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Marič, Čeh, Novak, Topovšek, Fujs. y enajstem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-je Sobota na Ptuju premagala ekipo Marsela s 3:0 (16 :14,15 •11.15: S). Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kopyilova, Kolar, Huhar, Moreč, Muraus. Vodeča ekipa Infonda Branika iz Maribora pa je v Ljutomeru premagala Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (15 : 11, 15 : 1, 15 : 12). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodi-la, Stankovič, Šoštarič, Štumpe-rova, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Vrečko, Jureš. V enajstem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Kočevje premagalo Ljutomer s 3 : 0 (15 : 12, 15 : 7, 15 : 9). Ljutomer: Primec, Babič, Oni-šak, Šavič, Pirher, Rajnar, Šumer, Horvat, Budna, Kodila. V tretji državni moški odboj- karski ligi vzhod je ekipa Beltinec premagala drugo ekipo Šoštanja Topolšice s 3 : 0 (15 : 10, 15:3, 15 : 9). S to zmago so si Beltinča- ■ ni že zagotovili prvo mesto. Beltinci: Marko in Mitja Janža, Horvat, Čenar, Gobec, Sabotin, Balažič, Gumilar, Gider, Časar. V tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Kerna iz Pu-conec premagala Savinjo iz Celja s 3 : 0 (15 : 3, 16 : 14, 15 : 13). Kenta Puconci: Vlaj, Flisar, Men-cigar, Kamničar, Kikec, Zorko-vič, Mihalič, Gomboc, Šeruga, Bagari. (NŠ, FM) Rokomet ________1 Pomurski derbi dobila Pomurka V desetem krogu prvenstva v državni moški rokometni je Pomurka iz Bakovec v Ra-encih v pomurskem derbiju predala Radgono s 35 : 29 (16 : M Radgona: Šic, Vajngerl 1, učak l.Trbuc 5, Strah 3, Smol-“U.Fartek,Klun 4, Husar 2, f«tarič 2, Kepe, Kocuvan. Po-*ka Bakovci: Novak, Sedonja, 6, Ritonja 2, Husar 10, tRek, J. Husar, Javernik 8, S. ?IeHB.Vereš,D. Buzeti 8, Vodeči Ormož je v Mur-J°ti premagal Krog z 28 : (15:6). Krog: Grah, D. Kol-> 4, L. Sapač 2, A. Sapač 8, ^š, Meolic, Kovačič 4, Ba-JLStnej, Kuhar, Lukač. Hanc. . trbi tekmi ekip z dna lestvice . Otlica premagala Razkrižje 5.27 : 26 in prvič zmagala. mMa pa je premagala Polet j. Me Sobote z 21 : 18 (12 '• n;>t Murska Sobota: Love-VFefer 3, Slamar 4 in T. Dvoranski hokej Lek mladinski prvak V Ljubljani je bil zadnji krog državnega mladinskega prvenstva v dvoranskem hokeju. Naslov prvaka so osvojili hokejisti Leka iz Lipovec, in to zaradi boljše razlike v zadetkih, kot jo je dosegla ljubljanska Svoboda. Rezulatti zadnjega turnirja: Svoboda (s. d.) : Svoboda 1 : 5, Lek Lipovci : Svoboda (s. d.) 11 : 0, Triglav : Moravske Toplice 2 : 1 in Svoboda : Triglav (ž,) 5 : 0. Lek Lipovci Svoboda Triglav (ž,) Triglav M. Toplice Svoboda (s. d.) 5 5 5 5 5 5 4 4 3 2 1 0 1 1 0 0 o o 0 0 2 3 4 5 26:6 22:5 14:12 6:15 10:13 2:29 9 9 6 4 2 0 Pomurje Skiny podprvak Košarkarski klub Pomurje Ski-ny iz Murske Sobote je bil organizator finalnega turnirja državnega prvenstva za kadetinje. Sodelovale so štiri ekipe. Največ uspeha so imele košarkarice Maribora, ki so premagale vse nasprotnice in zasluženo osvojile naslov državnega prvaka. Lep uspeh je dosegla ekipa Pomurja Skinyja, ki je zasedla drugo mesto in postala državni podprvak. Sobočanke so premagale Slovan z 51: 38 ter izgubile z Mariborom 46 : 66 in z Imosom Ježico 67 : 74. Za Pomurje Skiny so tekmovale: Martina Fefer, Sandra Mate, Darja Moravec, Sara Pušenjak, Natalija Kerec, Urška Luk, Nina Kozar, Irena Kolman, Mira Cvetina, Daliborka Jocič, Nina Makovec in Marina Glišič. Ekipo je vodil trener Alojz Gr- mič. Maribor Pomurje Ježica Slovan 3 3 3 3 3 1 1 1 0 2 2 2 222:152 164:152 183:202 146:183 6 4 4 4 Judo Gorazd Recek državni prvak V Slovenski Bistrici je bilo državno kadetsko prvenstvo v judu. Med 140 tekmovalci iz 20 klubov sta sodelovala Gorazd Recek iz Lendave in Peter Rančigaj iz Murske Sobote. Najbolje seje odrezal Lendavčan Gorazd Recek, saj je v kategoriji do 78 kg zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Sobočan Peter Rančigaj je nastopil v kategoriji do 65 kg, vendar ni ubranil lanskoletnega naslova. Po treh prepričljivo dobljenih borbah je po sodniških odločitvah klonil v polfinalu, zaradi poškodbe pa je njoral borbo za tretje mesto predati in tako zasedel peto mesto. (G. Ke-rec, F. Bobovec) Uršičeva in Rogan druga V Matesburgu v Avstriji je bil prvi mednarodni turnir v judu za pokal Alpe - Panonija. Med 200 judoisti iz Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi člani Judo kluba Murska Sobote in se lepo odrezali. Najboljša sta bila Maja Uršič (56 kg) in Alen Ro- gan (30 kg), saj sta zasedla drugi mesti. Katarina Borovšak (45 kg) je bila tretja, Jernej Škafar (40 kg) pa peti. (G. Kerec) Kolesarstvo ^^^pomurska zimska liga K*° ^*va nepremagljiv h^alhn Z?mski teniški ligi pred STAB-om, 16, Formingom, t£M:Viv . ro8- Rezultati - 14, Adriaticom, 14, ter ABC Po- I’? : 8 J Ateont 3 : 0, Fla- murko Vigros in TPO Radenci, j. 2V2x J : 2, Vigros : po 8 točk. V 2. ZPTL vodi po i j omunap t1'' komunala 3 enajstem krogu Športna zveza z Mu1*2 PorazY' Zlata penina 2 : 22 točkami pred Snikersem, 22, 'Ske in Vinogradništvom Žnuderl, 16 0 e z 18 točkami točk. (O. Bakal) Odbojka 1. A moški Salonit Fužinar Maribor Olimpija Pomgrad Bled Žužemberk Kamnik 11 11 11 11 11 11 11 11 11 10 8 5 5 2 2 1 0 1 3 6 6 9 9 10 33:6 32:5 25:15 24:23 18:21 11:30 6:29 8:30 22 20 16 10 10 4 4 2 lih ‘ ^Ml^ Kei^?ne' Ludvik Novak je pripravil sprejem za namiznote-nieJ ’.z Puconec, kije v tretji državni namiznoteniški ligi f1 Fr n Se uvrsrila v drugo državno ligo. Ta uspeh so dose-^lov* rt*1’ Andrej Sapač, Ivan Kuzma in Robert Smodiš v i ravn Rti naa^a kluba. Za uspeh jim je župan izrekel čestitke in tu’ j Oso m z?želel nadaljnjih uspehov. Čestitki se je pridružil phojf Ovnc šole Puconci Ernest Nemec. V imenu igralcev se ln razumevanje občini, šoli in pokroviteljem fot’’’ hk ’ po ustanovitve kluba Robert Smodiš. Skupno pa "^^1*1 Pa u'Di ^el°vanje kluba popestritev športne dejavnosti v ’■ N. jUh Priložnost za uveljavitev mladih športnikov. (FM), stedn^.Cetrfinalni 3^%5?Sel iz\ ekipa V °Vratf°sko »in, $ezane pre-M ^rL b° V Murski Tatiju tudi ’ b°do v polfi- nalu igrali s Caludio shop iz Beltinec. Drugi polfinalist pa je Creativ Radgona. (KG) 1. A ženske Branik Novo mesto Koper Ljulomer Sobote Krim Ptuj Prebold 11 11 11 11 11 11 11 11 10 8 7 7 6 4 2 0 1 3 4 4 5 7 9 11 31:8 25:13 25:12 24:19 21:17 16:22 8:29 3:33 20 18 14 14 12 8 4 0 Novo obdobje KK Tropovci Kolesarski klub Tropovci je na občnem zboru sprejel nekaj pomembnih odločitev. Klub se . na podlagi Zakona o športu in sklepov Kolesarske zveze Slovenije preusmerja iz klasičnega v polprofesionalnega. V ta namen so ustanovili mehanično službo, ki jo bo pogodbeno vodil Ludvik Tornar, in organizirali računalniško službo, ki jo bo vodil Marjan Kovač. Za direktorja kluba so imenovali Štefana Titana. Strokovno delo bo še naprej opravlja Dalivoj Titan. Sprejeli so tudi proračun kluba, ki znaša 9 milijonov SIT. Tako se za Kolesarski klub Tropovci začenja novo obdobje. (FM) Rokomet 1. B moški Krka Granit Sim. zaliv Šoštanj Brezovica Kočevje Ljutomer T. Lubnik 11 11 11 11 ■11 11 11 11 11 9 6 5 4 3 3 3 3. liga moški Beltinci Braslovče Mežica Šoštanj II Turbina Lenart Celje Šempeter II 12 13 13 12 11 13 12 12 12 11 8 7 5 5 1 0 2. liga moški 0 33:7 22 Ormož 10 8 1 1 323:234 17 2 5 30:12 18 Pomurka 10 8 0 2 269:205 16 22:21 12 Pyramida 10 7 0 3 233:294 14 6 21:20 10 Krog 10 5 1 4 277:254 11 7 17:27 8 Polet 10 4 3 3 252:235 11 8 15:26 6 Radgona 10 3 1 6 250:375 7 8 15:27 6 Vuzenica 10 1 0 9 241:345 2 8 14:27 6 Razkrižje 10 1 0 9 217:329 2 0 2 5 5 6 ■ 8 11 12 36:3 35:9 27:22 23:22 19:20 19:26 9:35 5:33 24 22 16 14 10 10 2 0 3. liga ženske Zg. Savinjska Prevalje II Step Sejmi Dravograd Črna Braslovče Celje Kerna Puconci Rogla Zreče Radenci 17 19 17 18 17 17 18 17 17 17 16 14 13 13 8 8 8 7 6 1 1 5 4 5 9 9 10 10 11 16 49:6 45:24 42:16 42:21 28:36 28:36 28:38 28:31 30:37 8:48 32 28 26 26 16 16 16 14 12 2 Motokros - Na mednarodnem tekmovanju v krosu, ki je bilo pri Bologni v Italiji, je sodeloval tudi član MTK Radenci Marko Jaušovec in se med 250 dirkači odlično odrezal, saj je presenetljivo zmagal. Kaže, daje Jaušovec dobro pripravljen za državno prvenstvo, ki se bo začelo prihodnjo nedeljo v Brežicah. (OB) Kegljanje - Na 30. Gromovem memorialu, ki ga je pri- pravil kegljaški klub Brest iz Cerknice, se je najbolje odrezala Ma-rika Kardinar (Miroteks), saj je s 479 podrtimi keglji zasedla prvo mesto. (FB) Namizni tenis - V Novem mestu je bil tretji odprti ka- detski turnir v namiznem tenisu. Med 90 tekmovalci je sodelovalo tudi osem igralcev Moravskih Toplic Sobote. Najuspešnejši je bil Jure Zavec, ki je zasedel odlično tretje mesto in izenačil svojo najboljšo uvrstitev. Ropoša, Gorčan in Ocepek so se uvrstili v finalno skupino. (M. U.) Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za marec. Zmagal je Boris Kovač s 13,5 točke pred Mihom Gombocem, 12,5, Bogdanom Harijem, 12, Danilom Barijem, 11,5, in Igorjem Kosom, 9,5 točke. Šah - Na mladinskem hitropoteznem šahovskem turnirju Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je sodelovalo 12 šahistov. Prvo in drugo mesto si delita Neda Tompa in Miha Gomboc z 8,5 točke pred Alešem Lazarjem in Mitjo Kovačem, po 7 točk. V Radencih se je te dni mudil znani slovenski plavalec - ultramaratonec Martin Strel, ki je v pogovoru z vodjem športne dvorane v Radencih Branetom Klunom razkril svoje dosedanje podvige in načrte za vnaprej. Na pogovorih v Radencih je bil to že tretji znani slovenski športnik. Pred njim sta se v Radencih mudila Dušan Mravlje in Brigita Bukovec. Fotografija: Dani Mauko Rokoborba_____________ Najboljši Ljutomerčani V Ljutomeru je bilo 5. kolo državnega ekipnega prvenstva v rokoborbi, ki pa je bilo okrnjeno, saj ni nastopila vodeča ekipa Murske Sobote. Štirje najboljši soboški rokoborci Jože Vrbančič, Rade Bačič, Slavko Zec in Zoran Vukan ter mednarodna sodnika Stanko Šernek in Vito Kranjc so namreč sodelovali na Mednarodnem turnirju za veliko nagrado Italije. Zato so Sobočani prosili za preložitev kola, česar pa tekmovalna komisija ni upošteva. Največ uspeha so imeli domači- ni, rokoborci Mlekoprometa, ki so prevzeli vodstvo na lestvici. Rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera so zasedli tri prva mesta: Žnidarič (54 kg), Podlesek (76 kg) in Horvat (125 kg). Druga sta bila Možina (63 kg) in L Pihlar (97 kg). Tretji mesti pa sta zasedla D. Pihlar (85 kg) in Marinič (125 kg). Naslednji turnir bo 22. marca v Lenartu. Po petem krogu vodi Mlekopromet Ljutomer s 27 (134) točkami pred Mursko Soboto, 23 (124), in Keorjem, 21 (102) točk. (NŠ) Športna literatura Sola akrobatskega letenja Na soboškem letališču je bila predstavitev knjige Šola akrobatskega letenja, ki jo je napisal Igor Zrinski, inženir strojništva letalske smeri, sicer upravnik letališča. Gre za prvo tovrstno športno literaturo pri nas, zato je tembolj dragocena. Knjiga je pomembna pridobitev v športni literaturi, zlasti v letalstvu, saj je bila na tem področju velika praznina. Avtor knjige, sicer izkušeni pilot, se je lotil zahtevne naloge, ki jo je uspešno opravil v sorazmerno kratkem času. Najbolj pa so knjige veseli vsi tisti, ki jih privablja akrobatsko letenje, saj v njej ne dobijo le potrebnega teoretičnega znanja, temveč je opisano tudi izvajanje posameznih figur. Knjiga Šola akrobatskega letenja, ki jo interesenti lahko kupijo na soboškem letališču, je izšla v samozaložbi, opremljena pa je tudi s 24 barvnimi fotografijami in 145 risbami. Avtorju knjige Igorju Zrinskemu vse čestitke. FM, fotografija: N. Juhnov Strelstvo________________________________j SD Gančani državni podprvak Člani Strelske družina Gančani so tudi letos uspešno tekmovali v državni dopisni strelski ligi z zračno puško. Na finalnem turnirju v Postojni je ekipa v sestavi Marjan Balažič, Milan Hari in Zvonko Rebrica s 1089 krogi zasedla drugo mesto in postala državni podprvak. Med posamezniki je Marjan Balažič s 370 krogi zasedel tretje mesto. (T. Horvat) j Šah Supančič pred Zupetom V Ormožu je bil peti koneetedenski mednarodni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 76 šahistov. Zmagal je Darko Supančič pred Miranom Zupetom, oba sta zbrala po 8 točk, sledijo: Domen Krumpačnik in Marko Novačan, po 7, Boris Kovač in Ivan Fodor, po 6,5 točke. Najboljša ženska je bila zopet Lea Števanec, ki je s 6 točkami zasedla 12. mesto. Naslednji šesti turnir bo 5. aprila ob 9. uri v gostilni Vučko v Ižakovcih. 14 It naših krajev vestnik, 19. marec --------------—■ Divjačinski bograč ste že poskusili; kaj pa jelenjo salamo? Gleda televizijo in šiva podobe m Šetarova Ljudski običaji v naših krajih Vedra s Dragotincih Kdo bo ogranizator prihodnje vedre? Imajo pet avtocistern B. MACUH Tradicionalna prireditev vedra v Dragotincih je bila letos 21. februarja v gasilskem domu. Zbralo se je skoraj sto krajanov, prijateljev in sorodnikov. Letošnja organizatorja sta bila Frančka in Jože Cizi. Bilo je nadv- »Za šivanje gobelinov sem se navdušila že v osnovni šoli. Spominjam se, da sem šivala prvi gobelin po predlogi, ki jo je narisal Ob polnoči sta slovesno prevzela vedro Janko Vrzel in njegova žena, ki bosta organizatorja vedre naslednje leto. Najbolj zanimivo je bilo, ko je nova gospodinja iz Dragotinec morala sneti vedro, ki je bilo obešeno visoko pod stropom. Nato seje prireditev nadaljevala v tradicionalnem pitju iz vedra, s plesom za stare in no- Za vasjo je velika »gmajna«. To je obsežen pašnik, ki je skupna last vaščanov in na njem zastonj pasejo svojo živino. Po vojni je bil del pašnika prebivalstvu odvzet in si zdaj prizadevajo, da bi dobili vso vaško zemljo nazaj. V gozdu severno od naselja je bila nekoč najdena rimska gomila, kar priča o davni poseljenosti tega območja. V juniju lanskega leta sem objavil fotoreportažo z obiska na turistični kmetiji Boruta Ješovnika v Olimju pri Podčetrtku, kjer se med drugim ukvarjajo z gojenjem jelenov, zato so območje poimenovali Jelenov greben. mlajša hčerka Jasna, sicer dijakinja ljutomerske gimnazije. Marija Koren je tudi pokazala gobelin s pokrajinskim motivom, ki ga Tedaj sem tudi »pokritiziral« Prekmurce, češ da se nihče ne spomni, da bi'kaj podobnega uredil na opuščenih goričkih pobočjih. Nekaj dni pozneje meje poklical po telefonu Branko Zver iz Bogojine in povedal, da se pri njih pripravljajo na tako dejavnost, vendar so težave pri pridobivanju raznih soglasij za gradbeno dovoljenje. Četrtega avgusta lani, torej nekaj tednov po objavi zgleda iz Olimja, je kmetija Gutman - Zver iz Bogojine dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo obore (ograjen prostor) za gojenje divjadi. Torej se je pri birokraciji vendarle premaknilo. Potem so kar hitro stekla dela pri postavljanju dva metra visoke žičnate ograje, dolge 800 metrov, za katero je bilo treba postaviti več sto betonskih stebrov. Z'veliko zagnanostjo starejšega gospodarja Pavla Gutmana in mlajšega gospodarja zeta Branka Zvera, ki je kmetijski tehnik, ter vnuka oziroma sina Jerneja, ki obiskuje tretji letnik »Stara gospodarja« Cizlova predajata vedro (in s tem organizacijo prihodnje vedre) »mladima gospodarjema« Vrzelovima. Če vas bo morda pot zanesla v Šetarovo, se ozrite po strehah hiš. Na eni boste zagledali konja, kar je posebnost daleč naokoli, saj so na strehah običajno petelini. To je na Kranfoglovi domačiji, Šetarova 9. Konjiča iz žgane gline imajo na strehi nad »gajnkom« in je tam že številna desetletja, smo izvedeli pri Kranfoglovih. V vasi je večina prebivalcev Za zdaj je na Gutman-Zverovem pethektarskem pobočju zunaj vasi v obori le šest jelenov, ščasoma pa naj bi jih bilo 50. ve gospodarje ... Obred predaje vedre je vodil Milan Korošec, ki je tudi orisal zgodovino te prireditve v Dragotincih. Lep običaj. Tako se ljudje iz kraja vsaj enkrat letno zberejo, se poveselijo in -negujejo običaj prednikov. Sicer pa so dragotinsko vedro popestrile maškare. Vsa prostovoljna gasilska društva v puconski občini so opremljena z gasilskimi vozili, imajo pa tudi pet avtocistern. Enajst jih je razvrščenih v prvo in pet v drugo kategorijo. Letos bodo zaradi do-trajalosti zamenjali orodni vozili v Puževcih in Moščancih. Pozimi poteka strokovno usposabljanje in šolanje za strojnike in višje ter nižje častnike. Tudi občni zbori društev so v tem obdobju. J. K. Šetarova je stara gručasta vasica na levem bregu reke Pesnice. Na njeni desni strani je Voličina v Slovenskih goricah, levo Lenart. Zidane stare domačije z velikimi gospodarskimi poslopji pričajo, da se je ljudem v tem zaselku nekoč dobro godilo in tudi danes se ne pritožujejo preveč. V vasi je 19 naseljenih hiš in tako je že »od vekomaj«. So nekakšen otok sredi zelene Pesniške doline. Marija Koren z Račkega Vrha ima doma 22 različnih gobelinov, enega pa pravkar šiva. Za to ročno delo se je navdušila v osnovni šoli. Odkar je v pokoju, ima nekaj več časa še za pletenje. Gobelini krasijo vse sobe stanovanja. V njem je tudi ducat njenih vezenih prtičkov. - Foto: Š. S. pravkar šiva. Pojasnila je tudi, da so gobelini, ki so gosteje našiti, lepši, bolj živi, podobne pa razpoznavne, četudi jih gledaš od blizu. Gobelin je pravzaprav mozaik iz množice šivov. »V katerem delu dneva pa najpogosteje šivate gobeline?« sem vprašal. »Vselej, ko imam kaj časa. Ker sem že v pokoju, imam zdaj nekaj več časa za ročna dela, pri katerih dajem prednost gobelinom. Velikokrat delam tudi zvečer, ko sta vključena radio ali televizijski sprejemnik. Seveda se ne koncentriram na to, kar predvajajo, ampak na svoje šivanje.« Da, ročna dela. Marija je namreč vešča tudi pletenja. S svojimi pletenimi izdelki je oblačila otroke od rojstva pa vse do polnoletnosti. Seveda je spletla tudi nekaj puloverjev možu Ivanu In kateri gobelin ji je najbolj pri srcu? »Hortenzije v parku.« Š. SOBOČAN Šetarova je lepo urejena stara gručasta vasica ob rek'. goh-strani posnetka je Kranfoglova domačija, ki ima na s rejen je iz žgane gline in je dokajšnja posebnost. F°t0' učitelj, predstavljala pa je pokrajino. Tedaj tudi ni bilo mogoče kupiti (vsaj ne pri nas) raznobarvnih volnenih niti, ampak le bele. Te smo potem doma barvali z raznimi tekstilnimi barvami.« Tako se spominja Marija svojih ročnodelskih začetkov. Pozneje, ko pa je že bilo mogoče kupiti materiale za šivanje gobelinov, pa ji je začelo primanjkovati časa, saj je bila v službi kot prodajalka, se poročila, skrbela za gospodinjstvo, vzgajala otroke, delala na vrtu ... Pa vendarle, skoraj vsako leto je naredila (v povprečju) najmanj en gobelin in skoraj vsi so ostali doma in krasijo stene sob. Nizala je: »Ciganka, pokrajina, akt, rože, mlin, žanjica...« Nazadnje jih je šla preštet po sobah in povedala, da jih je 22. Dejala je tudi, da ji je pri šivanju sprva pomagala hčerka Simona, ki pa se je že poročila in odšla z doma; zdaj pa ji občasno pomaga Danes lahko celo na tržnici kupiš potiskano »mrežo« za šivanje gobelinov. Marija Koren z Račkega Vrha pri Kapeli pa se spominja časov, ko teh predlog ni bilo pri nas v prosti prodaji, ampak so jih kupovali v tujini ali pa so jih izdelali kar doma. kmetijsko-gospodarske šole na Ptuju, so zmogli to težko delo. Slutim pa, da sta kaj pomagali tudi ženski: starejša gospodinja Ana Gutmam in hčerka Ana (Brankova žena), ki je sicer inženirka agronomije, zaposlena pa pri Agromerkurju. Ker so složni, nastopajo v javnosti kot družinska kmetija Gutman - Zver. V Bogojini imajo dve hiši: ena je tipično kmečko gospodarstvo, kjer imajo 11 govejih pitancev in sedem krav molznic, letno pa zredijo tudi 15 svinj za domačo porabo; v drugi kmečki hiši, ki je v bližini prve, pa se že nekaj let ukvarjajo s kmečkim turizmom. Kmetija Gutman - Zver ima skupaj z »goščo« 18 hektarjev površin. Gojenju jelenjadi so namenili pethektarsko pobočje, torej položen teren, ki sestoji iz njivskih, travnatih in gozdnih površin. Za zdaj so ogradili 2,80 hektarja. Na tej površini so travnik, drevje, vodni izvir, ki nikoli ne presahne, in večja jama - ribnik. Nekje v sredini obore pa je lesena uta oziroma krmilnica. Na območju, ki pa še ni ograjeno (2,7 hektarja), je enohektarska njiva, na kateri bodo sadili koruzo, ki je seveda ne bodo pobrali, ampak bo na »samopostrežni« način na voljo divjadi. Na delu (še) neograjene-ga območja so posadili mlade smreke, iz katerih bo z leti nastal smrekov gozdiček - še eno »za- Branko Zver in Pavel Gutman sta se kot zet in tast lepo uje , delu pri živini, na poljih, na turistični kmetiji, ampak tudi pn obore za jelenjad in njeno gojenje. □ TIŠINA - Krajevna skupnost, v kateri živi 3.470 prebivalcev in ima 905 hišnih številk, se zadnje čase vedno bolj razvija. To velja tako za krajevno središče Tišino, ki je v marsičem spremenilo svojo podobo, kot za posamezne vasi. Ne gre le za Tropovce, Pe-tanjce, Gradišče, Rankovce in Vančo vas, ampak tudi za Borejce, Murske Črnce in romsko vaško skupnost Borejci-Vanča vas, ki sestavljajo krajevno skupnost Tišina. □ PETANJCI - Gasilsko društvo je na sedež Občine Cankova - Tišina naslovilo prošnjo za nakup cisterne. O konkretnem znesku bodo odločili po razpravi in mnenju odbora za požarno varnost. □ HODOŠ-ŠALOVCI - Občinska delegacija, ki jo je vodil župan Aleksander Abraham, se je ob mednarodnem dnevu žensk udeležila prireditve v Voralbergu, kjer živijo naši delavci na začasnem delu v tujini. Proslavo je pripravilo društvo Mura. |---1 RANKOVCI - Tamkajšnje I___I gasilsko društvo je lani kupilo gasilsko brizgalno. Doslej so dobili povrnjenih le okrog 25 odstotkov potrebnih sredstev. I___1 MURSKI ČRNCI - Dela-I___I vci podjetja Telsim so skupaj s kooperanti nedavno položili podzemno telefonsko napeljavo v tem kraju. Razen dveh posameznikov so se vsi drugi odločili za tako sodobno telefonsko omrežje. Podobne telefonske priključke bodo kmalu dobili tudi v drugih prekmurskih krajih, zato je telefoniranje občasno moteno. M. J. domačijo, ki stoji z j^-jta 1 $ Poleti je sicer ^^vjeiC; G divjanim« sadnim pa ta nekoč trdna to izstopa zaradi s L Gasilstvo v puconski občini točišče« divjadi. „^1 i Starejši gospodar mlajši gospodar Bran ■ g ju, ne da bi se najavil n ujel v gojišču jelenjadi. $ dala, da imajo zaenkra j( živali: tri breje košute, šutinega mladiča in dva .Jg larja, čeprav je v obor’ z . prostor za veliko vec črtujeta gojenje kaki Jelenjad je rastlinoj6 e|jj Seveda pa se družin5 $ Gutman - Zver ni odl° jenje jelenjadi zaradi® aiT teljstva (konjičkarst J zavoljo večje, bogatel5 daj turistične kmetije. Saj tejiJ pravi bograč le tisti, v .A (ob drugem mesu) tu jelenovo meso. Ne ves ^ii šna je jelenja sala®5’sj]ii)»f čez čas že lahko posk _ stični kmetiji Gutman Ker sem v lanskem Ju> pisanju kritiziral Prek da ne znajo izrabiti P gojenje divjadi, Zver kaže, da so tuo post’1 dojemljivi za nove de? naprej pa najbrž drži, lej prvi. Da je tako-opisani zgled, ampak pOt*\ ga dejavnost, ki si ut • ^i” z obeh strani Mure. reja nojev. To pa je z „ priključena na sio vodovod, nekateri p ^iC . vodovode in črpaj0 V|J m! vodnjakov, sicer P virni dolini nikoli n s Pomembna vez s vaščane telefoni, v nekateri pa imajo u « nalizacijo. Šetar^^j^ urejena vas. Še lep5 ^pD/ Človek in njegov konjiček Stanovanje, polno gobelinov Kmetija Gutman - Zver iz Bogojine ■ Obora za petdeset jelenov 19. marec iggg f z naših krajev ___—w Krajevna skupnost Križevci pri Ljutomeru En račun in štirje obračuni LU^vci, Ključarovci, Boreči, Križevci pri Ljutomeru, Iljaševci, Stara Nova vas, dobrava, Bučečovci, Vučja vas in Zasadi so kraji, ki uresničujejo svoje in skupne ^rese v Krajevni skupnosti Križevci pri Ljutomeru k omenjenih desetih vaseh je 750 gospodinjstev, v katerih živi 2.800 mivalcev, od tega je 1.720 kmečkih. Na območju KS je zaposlenih ■^Oljudi. V tem številu niso zajeti le delavci, zaposleni v gospodarskih Obrti in svodih - teh je kakih 800-, ampak tudi kmetje (okrog “)> ki ustvarjajo dobrine sebi in svojim družinam z delom (zaposlitvijo) 13 kmetijah. - .-uscumn sveta KS Križevci Pri Ljutomeru Feliks Mavrič, ki je sicer VKV trgovski poslovodja v Zimški družbi Križevske opekar-ne Boreči, je v pogovoru za Ve-stoik nanizal še vrsto drugih statističnih podatkov. Črpal jih je iz elaborata, ki so ga pripravili za tri krajevne skupnosti, ki se pote-Wjejo za ustanovitev Občine Kristi pri Ljutomeru. Zares obsežno in z aduti podkrepljeno kladivo. Za zdaj sva se omejila krajevno skupnost. Zanimivo spodbudno) je, da se število Pmbivalstva ne zmanjšuje, v K.ri-^ih pri Ljutomeru pa celo ne-Wo narašča. Zgled: ob popisu Ukleta jih je bilo 321, 197 L \ območju KS Križevci I 1 M Ljutomeru je osem I 1 Rilskih društev, štiri I 1 Mevne organizacije 1 I dve kulturno-umet- I l listki društvi in po eno I I dovodno društvo Parti- l 1Zan. lovsko in avto-moto I \ “Mtvo. I društvo Kri- l rS ima folklorno sek- 1 Vikije februarja praz- 1 \50-letnico. Pobud- 1 ^ustanovitve sta bili l in Marta Heric iz 1 \ .^c. Vse od ustanovi- 1 \ ^1947. letu je plesal- 1 I f^emljal harmonikar I I $ Lebar, zadnjih /5 I tpa Plešejo po taktih 1 I Ekarja Branka I bQhčiča. Folkloristi so I doma in v go- I i 3^76. leta pa jih je t >la TV Slovenija. \ 051 ,!efn so dobili nove I >e- Starejša skupina I podmladka. ' točke za leta 443, leta 1991 pa so popisali 488 ljudi. Zdaj jih je že več. Križevci so pač večje krajevno, šolsko, farno ... središče. Vedno večja pa je tudi šolska izobrazba ljudi. Na območju nanizanih desetih vasi je 1.200 ljudi s srednješolsko, 83 z višješolsko in 35 z visoko izobrazbo. Med tistimi, ki imajo srednjo šolo, prevladujejo kmetijski tehniki, od katerih jih je večina zaposlenih na kmetijah. Na križevskem območju so večji industrijski obrat le Križevske opekarne, d. d., Boreči 49. V Križevcih pa je sedež Splošne kmetijske zadruge Križevci pri Ljutomeru. Dobro sta razvita obrt in Volja da ime dejanju! Dobre volje ni manjkalo ne v KS Križevci ne na Občini Ljutomer, zato so uspeli modernizirati tudi »pozabljeno« cesto med Ključarovci in Cezanjevci. obrti podobne dejavnosti. Imajo: 17 avtoprevoznikov, 11 gostilničarjev, šest lesarjev, šest tekstilnih konfekcionarjev, pet kovinskih predelav, štiri popravljalnice kmetijske mehanizacije, štiri elek-tromehanike, tri vodovodarje in kleparje, prav tako tri pekarne, dva gradbena mojstra in 13 drugih (različnih) obrtnih dejavnosti. Seveda zasebniki zaposlujejo v povprečju več kot enega dela vca, kar je dobro, saj s tem zmanjšujejo število iskalcev zaposlitve. V krajevnem središču imajo eksplozituro Pomurske banke, pošto ter zasebno lekarno, zobozdravnika in splošno zdravstveno ambulanto. Predsednika Feliksa Mavriča sem pobaral o delu krajevne skupnosti v lanskem letu. Nanizal je le nekaj najpomembnejših pridobitev: »Razširili smo 250 metrov dolgo cesto in pločnik pri OŠ Križevci pri Ljutomeru. Prav tako smo razširili kakih 250 metrov dolgo cesto na pokopališču in zgradili pred njim parkirišče za okrog 100 avtomobilov. K vežici na pokopališču smo tudi napeljali telefonski kabel, na parkirišču smo uredili razsvetljavo, zasadili pa smo tudi zelenico. Veliko je bilo narejenega tudi za gradnjo kanalizacije. Za Vučjo vas, Bu-čečovce, Staro Novo vas, Dobravo in Iljaščevce so za zdaj pripravljeni le idejni načrti, za Križevce, Boreče in Ključarovce pa so že pripravljeni uporabni projekti. V posameznih vaseh so lani uresničevali svoje načrte, kot so si jih bili zastavili z referendumskimi programi. Klasične krajevne samoprispevke sicer imamo le v šestih vaseh, to pa ne pomeni, da tudi v preostalih štirih ljudje ne bi bili voljni prispevati denarja za skupne potrebe: zbirajo ga na podlagi posebnih pogodb, te pa skle- Feliks Mavrič, zelo prizadeven predsednik sveta KS Križevci pri Ljutomeru. pajo zlasti zaradi preplastitev oziroma novega asfalta na cestah in urejanja uličnih razsvetljav. Zelo pomembna lanska pridobitev je tudi na novo asfaltirana republiška cesta Ključarovci-Cezanjevci, dolga 2.800 metrov. Modernizirali so jo na pobudo KS Križevci pri Ljutomeru, kije tudi primaknila 20 odstotkov denarja od vrednosti del, preostalih 80 odstotkov pa je dala Občina Ljutomer.« Pa načrti, prizadevanja ... v letošnjem letu? KS Križevci pri Ljutomeru ima en žiroračun, vendar vodijo prihodke in odhodke ločeno: za posamezne vasi, za kabelsko televizijo, za pokopališče in za skupne službe oziroma vzdrževanje. Denar, ki ga bodo dobili iz več virov, bodo namenjali še naprej za dokumentacijo za kanalizacijo in za dela (izkopi, polaganje cevi...), saj naj bi z njimi začeli že v tem letu. V Križevcih, Zasadih in Dobravi bodo skušali letos preplastiti nekaj cestnih odsekov, KS Križevci pa tudi načrtuje asfaltiranje 900 metrov dolge bližnjice do Banovec (Križevci-Banovci). Med Zasadi in Murskim Vrhom pa bodo cesto letos razširili in nanjo navozili gramoz, na asfalt pa bodo morali še počakati. V vseh vaseh bodo tudi izkopali obcestne jarke in tako omogočili neoviran odtok meteornih Besedilo in foto: Š. S. voda. Podeljena priznanja Civilne zaščite Zlati znak ekipi prve pomoči občine Hodoš - Šalovci Na regijskem natečaju sodelovali tudi šolarji Ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, je bila na tišinski osnovni šoli osrednja slovesnost, na kateri so podelili priznanja in nagrade. Zlati znak Civilne zaščite je prejela ekipa prve pomoči Občine Hodoš - Šalovci, srebrna znaka prostovoljni gasilski društvi iz Fikšinec in Kobilja, bronasti znak CZ pa so dobili: ekipa prve pomoči iz Markišavec, član Civilne zaščite Občine Gornji Petrovci Aleksander Bagar, medicinska sestra Marija Došen iz Gornjih Petrovec, člana CZ Občine Hodoš - Šalovci Karel Časar in Franc Konye, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Pertoča Alojz Kosednar, poveljnik Gasilskega društva Rakičan Franc Olaj, člana štaba CZ Aleksander Šebok in Emil Šebok ter poveljnik občinskega štaba CZ Štefan Sočič. Učencem in učenkam, ki so sodelovali na regijskem natečaju najboljših risb in spisov, ki je potekal v sklopu projekta Informiranje, izobraževanje in usposabljanje predšolske in šolske mladine za osebno zaščito, pa so bile podeljene nagrade. V kategoriji spisi je prvo mesto zasedla Valentina Koštric z OŠ Tišina s temo Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, drugo mesto Petra Vidonja z OŠ Pertoča s temo Nesreča nikoli ne počiva in tretje mesto Janja Bradač z OŠ Turnišče s temo Naravne nesreče. Najboljšo risbo je narisala Sandra Jaklovič z OŠ Gaberje pred Saro Sarjašz iste šole in Matejo Novak z OŠ Tišina. Ob podelitvi nagrad seje ravnateljica tišinske osemletke Marjeta Gider zahvalila vodstvu Civilne zaščite, da je izbralo ravno njihovo šolo za zaključno slovesnost: »Nagradili ste nas za naše delo, hkrati pa so naši učenci bolj informirani in pripravljeni na naravne in druge nesreče. V današnji ihti in naglici se premalo za TOMO KOLES Poveljnik CZ RS Miran Bogataj in poveljnik CZ za Pomurje Aleksander Krpic sta podelila zlati znak ekipi prve pomoči Občine Hodoš - Šalovci. vedamo, da bi se marsikakšna nesreča dala tudi preprečiti. Mačehovski odnos nam narava vrača na drugačen način, na takšen, da se včasih niti braniti ne moremo. Zato upam, da bodo naši učenci v prihodnosti v vaših vrstah.« Prireditve sta se udeležila tudi direktor Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj, ki je izrazil upanje, da se bo z učenci še večkrat srečeval na podobnih slovesnostih in vajah ter čim manjkrat ob dejanskih nesrečah: »Sistemu civilne zaščite in reševanja smo dali že od osamosvojitve velik pomen. Naša mlada država je ogrožena od takih ali drugačnih nesreč. Varnost ljudi in premoženja je ena temeljnih človeških pravic ne samo pri nas, ampak tudi povsod po svetu. Zato ta sistem ne more graditi na nekih imaginarnih sklepih, ampak na konkretnih rešitvah.« Uhp 11 IVCirVKJ V V7DL1 Vlil ------------------------------------ V' Ant rcev vi , ov *n sadjarjev Turnišče je organiziralo oce-h^c p ^ovnl ■ tn'ka 1997. Petčlanska komisija, ki jo je vodil ^hiišLii' s° jih nf 'Z ^etijskega zavoda Maribor, je ocenjevala 159 L, .vinogradniki iz svojih kleti v Strehovskih, Do-tiOcaskl in Lendavskih goricah. AObiatari> Zafn"|OgradriikoV J hoiičN 17 7P?a mesta- Belo 17’80 lot6Is AizTurniš-točke-beli pi- Gn h arSav ? Skafar iz 18 njdavsk'h jože‘S;.kerner: Si'rizh Z°nja iz 18’23 t0IkZ ru™išča; % ' tra3e ' Anton 18-O3 iz Tur-“M Nedeli- - Sta; iUmtni |7 z 'ornišča; ’34 točke- Stanko Gelt iz Nedelice; chardo-nay (pozna trgatev); 18,58 točke -Evgen Varga; šipon (pozna trgatev): 18,24 točke - Jože Režonja iz Male Polane. Društvo vinogradnikov in kletarjev bo podelilo priznanja na društvenem plesu. 27 najboljših vzorecev vin se bo potegovalo za odličje prekmurskega vinskega prvaka. J. Ž. Prostovoljno gasilsko društvo Suhi Vrh Letos tudi ženska desetina? V urejenem starem orodišču bo shranjena ročna brizgalna iz prejšnjega stoletja, ki za zdaj »gostuje« v Tešanovcih Prvotno gasilsko društvo na Suhem Vrhu je v šestdesetih letih zamrlo, ker je imelo premalo članov. Lani pa so na pobudo kasnejšega poveljnika Roberta Lainščeka ter podpredsednika Štefana Banfija ponovno strnili svoj vrste. Triintrideset članov, kolikor se S pomočjo Občine Moravske To- jih je vključilo v društvo, je zadovoljnih z dosedanjim delom. Največjo pozornost so posvetili obnovi vaškega doma, ki se bo poslej imenoval vaško- gasilski dom. martjanskega gasilskega sektorja ter v Nemčavcih so začeli graditi prizidek za garažo za gasilsko vozilo in orodjarno. Na prizidku bo seveda novo ostrešje, na starem delu stavbe pa bodo ostrešje obnovili. Nova samopostrežnica v Murski Soboti Trgovina Huber odprta vsak dan do 21. ure! V soboto, 7. marca, je Murska Sobota postala bogatejša še za eno trgovino, posebnost samopostrežnice Huber pa je njen delovni čas. Trgovina je namreč odprta vsak dan od sedme do enaindvajsete ure, ob nedeljah pa od osme do dvanajste ure. Samopostrež- nica Huber je nasproti murskosoboškega gasilskega doma v Cankarjevi ulici 56, v bližini stanovanjskih blokov v Stari ulici, kar je dobrodošla novost predvsem za tamkajšnje stanovalce, saj imajo sedaj tudi možnost večernih naku- pov. T. KOLES plice, denarjem številnih pokroviteljev ter nabiralno akcijo v krajih V prizidku vaškega doma na Suhem Vrhu, ki naj bi se imenoval vaško-gasilski dom, bosta garaža in prostor za orodje. Določene uspehe so dosegli tudi na tekmovalnem področju, saj so dosegli na sektorskih vajah v Tešanovcih tretje mesto, kar je za mlado gasilsko društvo vsekakor uspeh. Sodelovali so tudi na občinskem tekmovanju v Bogojini. Lani, 20. julija, pa so imeli veliko slovesnost, kajti prevzeli so gasilsko vozilo, ki jim gaje GD iz Žetinec v Avstriji podarilo, motorno brizgalno Rosenbacher in opremo pa so plačali po simbolični ceni. Predsednik gasilcev iz Radelj ob Dravi Franjo Kniplič pa jim je pomagal pri nabavi Tomosove motorne brizgalne, dihalnega aparata in druge opreme. Letos bodo gasilci s Suhega Vrha izkopali s pomočjo krajanov nekaj novih protipožarnih bazenov. Sestaviti nameravajo tudi žensko desetino. Načrtujejo še obnovo starega orodišča, v katerem naj bi hranili staro ročno brizgalno, izdelano v prejšnjem stoletju. Le-ta je zaenkrat v Tešanovcih. Na letnem pregledu dela so izvolili novo vodstvo. Predsednik je Stojan Banfi, podpredsednik Stanko Horvat, poveljnik je še naprej Robert Lainšček, podpoveljnik Štefan Lainšček, tajnik Jože Donša, blagajnik pa Simon Kučan. G. GRABAR 16 Reportaža vestnik, 19. marec Maturanti prihajajo Tradicionalna akcija MORA '98 Obrežje Mure spet bolj čisto pomurske reke. Foto: Jure Zauneker Plese 1 (nasproti Mure), 9000 Murska Sobota do četrtka OD ČETRTKA Ko kupujete z nasmehom in rafting kluba, in ki bo tako kot prva spadala k vsepomurski eko- I' Kdo bo prvi sledil njihovemu zgledu? Udeleženci akcije »MORA ’98« so temeljito počistili okolic BOiSS» SOBOTA- Aj1 NOVAKA2’ zbira Prostd P*P««*( ZA ZAHVAl^6 loški akciji Za čisto & Gimnazija Ljutomer, razredničarka prof. Anica Sever Od zadnje proti prvi vrsti: Jasna Ci-gut, Mateja Dražnik, razredničarka prof. Anica Sever, Karla Prelog, Danijela Slekovec, Tomaž Zupančič, Saša Kotnjek, Maša Hladen, Hana Hoblaj, Silvia Danč, Milko Peča-nič, Nataša Špindler, Sanja Raspor, Tanja Hladej, Zvezdana Zemljič, Carmen Giorgutti, Mateja Hladen, Sabina Jaušovec, Melani Gjergjek, Ivana Sklizovič, Bojana Fulder, Sn-ježana Babič, Romana Menhart, Milojka Vaupotič, Tina Mlakar, Vesna Miklič, Miša Šoštarič, Nataša Zorko, Tanja Prelog, Jerneja Bratuša. Odprto vsak dan od 8.00 do 19.00 ob sobotah od 8.00 do 14.00. 3,5 kg 849,00 SIT 700 g 97,90 SIT 7 kg 7 79,00 SIT Gimnazija Ljutomer, razredničarka prof. Anka Beznec: Milojka Klemen, Nada Rajtman, Katja Potočnik, Anita Horvat, Petra Kosec, Mojca Kosi, Maja Kozar, Katja Sudec, Mija Lorbek, Karmen Švegl, Katja Karba, prof. Anka Beznec, Stanka Bedernjak, Bojana Novak, Danijela Mauko, Mojca Cerovič, Tanja Kreft, Andrea Kozar, Samo Ismajlovič, Blaž Kučuk, Jani Božič, Samo Potrč, Kristijan Marinič, Mario Belovič, Mitja Vogrinec, Bojan Kotnik, Aleš Praprotnik, Tadej Hanželič, Gregor Špolar, Marjan Munda, Janko Keček. 4. d, Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrati-vna šola Murska Sobota: prva vrsta od leve proti desni: Nataša Vrbanjšak, Petra Mavrič, Aleksandra Šinko, Jasmina Car, Martina Škerget, Simona Simonič, Melita Ribaš; zadnja vrsta: razrednik Alojz Celec, Boštjan Sukič, Gorazd Karnet, Simon Šinko, Sandi Novak, Rajko Miholič, Leon Dervarič, Andrej Poredoš; manjkajo: Nataša Bračič, Suzana Bračič, Simon Pučko, Silvija Sambt, Bojan Kovačič. TOMO KOLEŠ Kajak kanu in rafting klub Most s Petanjcev je v soboto, 14. marca, že sedmič zapovrstjo organiziral tradicionalno očiščevalno akcijo z imenom »MORA ’98«. Udeleženci so očistili obrežje na obeh straneh reke Mure, od Petanjskega mostu do Gradišča, popljavljalni pas med Radenci in Petanjci ter okolico magistralne ceste M10/1, ki prav tam prečka reko Muro. Tako so odstranili plastično navlako in druge smeti, ki so se tu nabrale, obenem pa so odkrili še nekaj divjih odlagališč, na katera so opozorili pristojne občinske in republiške organe. Omenjena akcija je začetek nove z naslovom Za čisto občino Cankova - Tišina, katere pobudnik so prav tako člani kajak kanu BELTINCI - Beltinsko društvo kmetic vodi Anica Bugar, članice, ki jih je okrog 100, pa so iz KS Beltinci, Ganča-ni, Lipovci, Bratonci, Ižakovci in Melinci. Cilji društva: združevanja žena zaradi izpopolnjevanja znanja, povezovanja pri aktivnostih, snovanje raznih vrst prodaje kulinaričnih izdelkov in poljskih pridelkov. Letošnji konkretni načrti: začetni tečaj pletenja iz koruznega ličja, tečaji za izdelavo izdelkov iz krep papirja, tečaj za izdelavo domačega sira, tečaj za pripravo pridelkov in izdelkov kmetije za neposredno prodajo ... Članice bodo šle tudi na ekskurzijo v Selnico ob Dravi, kjer si bodo ogledale predelavo ovčje volne. Sodelovale bodo tudi na razstavi dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. (J.Ž.) Samo v tem tednu e IN AKCIJSKE 820 71 797,60 SIT V) M n g 789,90 SIT Ko kupujete z nasmehom v samopostrežnem delu MS-rentra: vsi špecerijski izdelki, sadje in zelenjava, vsa kozmetika in galanterija, pijača Ko kupujte z nasmehom v tehničnem delu MS-tentra: bela tehnika (štedilniki, hladilniki, zamrzovalniki ...), akustika, kolesa, kopalniška oprema, vodovodni in elektrotehnični material, barve, laki ... 70 % POPUST Ko kupili^ z nasmeh0 Ljudje iz naših krajev Železničar Tunč k tetoi Anton Stanko iz Žižkov se ne vozi ne z avtom ne s ampak s svojim »biciklinom.« imeh svojega k Ja’ kjer ne bi veka kiJ^ P° SVOi'11 dol°čenih razli&^ t<)vo JerebiLvrSeb^ "ujejo no d„ June, kakor ime-G°p<> domače Antona Stanka. ne wSUj da se ^lilsejeT °d blcMina. Poh-dni’ kot že ve^iVu"1 Zapeljal te Seiemvčakn kokrat Prej, na Podal"atakole' Ali seje res > vodila g° POt’ kl gaje Hški, nisem dJ P° tuj' državi M Sem nren™ 6 Preverjat, am-^Izhaf^r(?st0 verJel- v kar*Z Rme?ke družine v Seni bil Je bdo šest °trok. in P™ sem penise z, ,tnavaden dela-Dijani in P°Sd pri Gradisu v delaltudi leti sem ®Osni. Potern^^bišč" v Zenici v 15 Madžarska Itde začela v»jna Zato sem °kllpactja Prekmu-ia|sem na »|Se Vrnil domov. Mo-°Vzgojo) (predvojaš-rWje n, 1 m sem se skrival, WMvtabn - me ujeli in °d-®' še dobro raCe V Zalaegersze-J^bodin« S° Pr'Šli Rusi in 4 za dve Odjeku. Povrni-IBk kama del°v n°tranj°st .J^im leseni °riJe kreni' z IzP0-^secihTikOVČkom' Po še' 2aPoslii nrV gradbeništvu t^cah >,pr'Jugoslovanskih >adŽav\Manbor Stu-^Prosl^0^ Sobo-(sSzVbrhe'aVecje de,al » in od 1958. do do 1986. P^^d fo,/ 6d 'et’ upokojil. ^ 1975. leta) teHažev P°mozni tesar (iz-* Pazev na gradbišu) v Av-lej» ^bičev t,._ - . Ho; Fmine n lnia P°sebno med “ .zeleznico. Očit-%^Priljubliede'aVC' l'n vod' P°vr' J "ene bi vzeli nazaj v Soboto, na Prle' vstamo,esom J1 Se seveda vo-Pom 'ž Postelj. .n°g°krat sem % Sv »iše ^sezan hlev> SeHi Pravem a Ja na del° in vko) Vednn asuj Na kolesu brišem>>taŽko<< (akto-Scni sJn Pijači v V°Zil na del° HgL^ralza-^b^^ pa po pijačo ^to ^d de| akemu kmetu) Sm’Sodela?c ak°J vrnik saj br° se^aje biia bolJ Pritisnili O* razu^^jena. Do-žel 6 tud* v vod' Sdv °i2om m.Znt"U’ zlasti s ^ziti^ddnih s^Žno^Coeitnoni- Je da41V s?’ "ato „ dloziti pri i?s rast»$ akacHmoral k! nista - 119 tist kl menda °dPočmStr°Iala rt mestu-sopi si (kaznova-1 "tora].« 71-Ietni Anton Stanko iz Žižkov ne vozi še naprej s kolesom. Te dni se sejem. Kdo bi vedel, zakaj? Morda doma. - Foto: Š. S. Anton Stanko, po domače Jerebičev Tunč iz Žižkov, je imel večkrat opraviti z miličniki in sedanjo policijo, a se je skoraj vselej nekako izmazal. Res pa je, da si s prihranki ni kupil ne avta ne traktorja, ampak je ostal vse življenje zvest btciklinu. Nikarte ne mislite (vi, ki ga ne poznate), da je kak »stari dečko« ali stric! Na pamet je vedel povedati, kdaj seje poročil: »21. februarja 1954. leta.« Za ženo je vzel Ano in rodilo se jima je pet otrok. Pri njiju živi hčerka. 1960. leta sta sezidala hišo, pozneje sta dokupila več hektarjev zemlje, živino ... Domačija ima še vedno eno kravo, ki pa bo te dni dobila družbo, saj je Tunč odločen, da v hlevu morata biti najmanj dve kravi. Ima kdo-dobro mlekarico, ki bi mu jo prodal za tolarje, šilinge ali marke? »Krave morajo biti na kmetiji, traktorja pa ni treba imeti vsakomur, saj jih imajo drugi preveč in z veseljem in seveda za plačilo zorjejo njive še drugim,« je menil Tunč, ki je sicer močno navezan na - železnico, ki ga tudi zdaj »zalaga« z železničarskimi delovnimi oblekami, obutvijo, na glavo si daje železničarsko kapo. Vse je po starem tudi zato, ker ima še stari biciklin, staro laško in spomine na prijetne trenutke na čase, ko je gradil proge. Nekoč so graditelj prog bratstva in enotnosti vzklikali parolo: Mi gradimo progo, proga gradi nas! Morda je kakega mladega proga res »zgradila,« ni pa mogla do živega Jerebičovemu Tunču, kajti nanjo je prišel že »zgrajen« s svojimi navadami, ki pa se jim tudi zdaj, ko je star 71 let, ni odpovedal: če le ni nujno, se ne pretegne; žejnega se ne pusti, biciklin je nenehno pri roki... In tudi tega ne kaže prezreti: naokrog se vozi obut v čevlje, ki se svetijo ko »pi-cino oko.« Nisem ga vprašal, kdo mu jih čisti, »biksa,« slutim pa, da tega ne dela sam. Še naprej pa ostaja tudi mož trdnih odločitev: zadnjič se je pogodil z zadružnim nakupovalcem za določeno ceno za kilogram sicer 160-kilogram-skega prašiča, potem ko so ga (prašiča seveda) dali na kamion, pa v prevzemnici ni bila navedena cena. Tunč je vztrajal, da so kosmatinca spustili in gaje odpeljal domov. Š. SOBOČAN DAEWOO Flamin MS d o 0 MOTOR PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) DAEW00 PRIPOROČA OLJA NUBIRE Moo AVTO VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Pooblaščeni prodajalci MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis Hl-MELRAJH, Kapelska 21, Radenci; tel&faks: (069) 65 517; GSM: (041)686 117* FUTURA SISTEM, Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel.:(069) 84 347 Privlačne linije Škode Felicie smo naredili še bolj vabljive. Pred vami je obraz s posodobljeno prednjo masko in odbijačem ter še nekaterimi domišljenimi podrobnostmi, ki dajo avtu bolj svež videz in novo eleganco. Kar pa še ni vse! Nova Felicia prihaja med vas z dopolnjeno osnovno opremo, ki naj naredi vožnjo še udobnejšo. www.skoda-auto.com Na monoštrskem gradbišču Septembra bo otvoritev V Monoštru v Porabju že nekaj časa intenzivno obnavljajo stari vrtec tekstilne tovarne v neposredni bližini železniške postaje. V njem bo novi kulturno-informacijski center Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ga gradijo s precejšnjo finančno pomočjo matične države Slovenije. Gradnja poteka v okviru podjetja Porabje, katerega direktor je Jože Hirnok. Poleg primernih pisarniških prostorov, knjižnice in radijskega studia bodo v objektu tudi podstrešne sobe, kjer bo lahko prenočilo okrog petdeset oseb, prav tako bo začela delovati tudi sodobna »slovenska restavracija«, ki bo hkrati tudi prireditveni prostor. BBP Posnetki: Nataša Juhnov Glavni vhod v slovenski kulturno-informacijski center v Monoštru že dobiva svojo podobo mara ne avta ne traktorja, ampak se je z njim zapeljal celo v Čakovec na kar tako, da mu ne bi bilo treba biti Restavracija s ponudbo tipičnih slovenskih (porabskih) jedi bo hkrati prireditveni prostor Radio, ki ga bo vodil Franček Mu-kič, bo dobil nove sodobne prostore. Na podstrešju so začeli zidati predelne stene za turistične sobe, v vsaki bo kopalnica. Z NOVIM OBRAZOM । . 06.(SE *.'* OBRAZ, KI GA BOSTE VZLJUBILI Odkrijte vse spremembe za novim obrazom Felicie in Felicie Combi pri najbližjem Škodinem pooblaščenem prodajalcu. Verjamemo, da bo to začetek dolgotrajnega partnerstva. 18 trač vestnik, 19. marec Elton in Grammy Saj veste: tesen prijatelj princese Diane, Elton John, ji je po smrti posvetil legendarno pesem »Candle In The Wind«. Zanjo je dobil Grammyja in princesa gaje predlagala za viteza. Po tem se je ponosno nastavil fotografom, ob njem pa sta tudi njegova starša in njegov življenjski spremljevalec David Furnish. Londonska modna revija Multietnični London se je tudi tokrat pokazal kot resen konkurent modne meke - Pariza. Po klobuku PhilipaTreacyja, lahko rečemo, daje London za odtenek bolj ekscentričen od drugih modnih mest naše oble, pa naj gre za Pariz, New York ali Milano. Toda, katera angleška dama si bo prva upala s tako čednim klobučkom na ulico? Moram umreti, da bi živel? Tipično avstrijska usoda: šele po smrti je pop zvezda Falco zopet postal uspešen. Njegovo truplo še niso prav pripeljali iz dominikanske republike na Dunaj, ko se je njegova pesem »Out Of The Dark« že pojavila na glasbeni lestvici. Zadnji Falcov opus naj bi bil vnaprej programirani hit, pravijo pri kolnski glasbeni produkcijski hiši EMI. Come back pa je za Falca prišel prepozno. Bivši dunajski župan Helmut Zilk je na Falcovem pogrebu hvalil »genija«. Čisto v maniri »velikih Avstrijcev«, pa naj gre za Thomasa Bernharda ali cesarico Žito. Edina nemškogovoreča pop zvezda je torej morala »erst sterben, um zu leben« (najprej umreti, da bi živel) kot poje na »Out Of The Dark«. FALCO V Melbournu se je začel največji spektakel za formulo 1. Mika Hakkinen, ljubljenec ženskih src (hehe...bojda ne samo finskih) se je takole nastavil na vročem australskem soncu... D LADA CENTER JAGODIČ 2231 Pernica, Vosek 6 d (ob cesti Maribor-Lenart) telefon 062/640-540 od ponedeljka do petka od 8. do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure POSOJILA ZA KMETOVALCE IN ZAPOSLENE V TUJINI BREZ POLOGA DO 5 LET! Samara 1500/5v ©dl O^S«®©™ Karavan 1700i 0 ©3513 Posojila za upokojence in redno zaposlene - posojila za rabljene avtomobile - avtomobili v zalogi - sistem rabljeno za novo Niva 1700i ©d D ©^ POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, 14-letna tradicija Modni medo Gianfranco Ferre, lec, s svojimi kolekcij foii najlepše ženske na sve ob obisku Kremlja m n . koltejem niti z razgaljen1' Modni oblikovalec se J pj moskovskim tempera naji)ol merno, ob tem paJe Jj. „--mckRoa r n s med zvezdami m / OVEN Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki pa ti bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novo situacijo. On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te popeljal na popolnoma druga pota, kot si jih načrtoval. To bo sicer popolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pati bo prineslo neslutene avanture. BIK Ona: Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj ti bo vsega enostavno dovolj. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kakšno ukano ... On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh ti enostavno ne more pobegniti. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem realiziral. DVOJČKA Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohiti tako v ljubezni kot drugje. . On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo ... RAK Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje ... On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli obračati na bolje. Vsekakor pa je še daleč čas, ko si boš lahko privoščil kakšen konkretnejši oddih in se posvetil svojemu konjičku. LEV Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, kar pa nikakor ni dejanska slika tvojega okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji naproti, ne bo ti žal. DEVICA Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki si jih želijo. Kdo ve, mogoče pa bo iz vsega tega še kaj nastalo. Pazi na zdravje, saj se ti bližajo določeni zapleti. On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje. TEHTNICA Ona: Strah te je resnice, toda to je uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje-pričakovana priložnost, ki pa se jo bos izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri- -On: Pazi se predvsem zadev, povezanih saj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni plr praviš na precejšnje pozitivne spremen prav prijetno poživilo v tvojem vsakdanjik • ŠKORPIJON .niX Ona: Odpovedati se boš morala d°l°c .ner drugače pač ne bo šlo več naprej. pasn^ zelo vesel in to ti bo tudi pokazal. P030^^" rajši pusti še nekaj časa na miru, da do . rijo. koo^r On: Ne zaletavaj se z glavo v zid, amPaK^ nati čim bolj razumno. Poslovna poteza J vna, vendar pa bo potrebno vložiti še k^alo ■" Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma o STRELEC Pčenj^ Ona: Pripravi se na resnično Pres . L kaj spremenilo tvoje dosedanje ot,č । Dega> spola. Nekdo ti bo povedal nekaj zelo leP ne boš verjela. Še žal ti bo. £jta, i0. sj/ On: Navada, ki ti je prijateljica sicer n0 ob kateri bi se moral vsaj malo zamis । pje veliko pomeni, vendar ne toliko, da b1 z ral stara prijateljstva. KOZOROG Ona: Neko popolnoma običajno sreč ^r gej čalo z mislijo na ljubezenske zaplet0-. tjns® možnih posledic, ampak izkoristi vaj. Obeta se vama prijetno potovanj0 On: Ne boš mogel več dolgo skrivat' yprccejF svojem srcu, čeprav bo to za nekat0' piatit0^1 presenečenje. Kar pa se tiče poslovenili na, je še najbolje, da se izogiba® naložb. VODNAR . Ona: Če boš predolgo odlašala, ti b° V meril, zato se raje odloči in si vzem1 ti tako pripada. Ne pričakuj preveč ° a|oreyč obljube, ampak poglej na vse skupaj On: Raje dvakrat premisli, preden!s gtah^r kakšno konkretno dejanje. Poslovnis prib0 minil brez večjih razburjanj, vendar n® ve kakšnih pozitivnih rezultatov. RIBI hOšXK Ona: V zapleteni osebni zadevi se sem po svojem občutku, čas pa bo P n0 „ odločitev tudi prava. Toda nikar se P pflsVoC na svojo srečno zvezdo, raje si sr00° On: Grozi ti nevarnost, da se ti bod apot° X stare srčne rane. Kdo ve, mogoč0 ? kot se je pripetilo zadnjič. Vsekakor J ti, saj je »dobitek« več kot mamljiv- rac Prestižni KIA Avto Wolf KIA °znost, PRIDE IN JE NE SMETE ZAMUDITI akten MITSUBISHI CARISMA Bistrica pri Tržiču, Murska Sobota, Ptuj in Krško. sečni °K NA Veliki trimesečni koordinator parlamentarnih strank je ob začetni popularnosti novega obrambnega ministra zbolel (Tako vlada ni uspela ugotoviti, ali je tajni izraelsko-slovenski sporazum res tajen news) Borut Pahor Barbika postrani gleda novega ministra za obrambo (Alojzij Krapež sporoča, da se ne bo odpovedal skupnemu obiskovanju savne Sunny news) 19. maroo 1998 Marjan na bolniški diskontne prodajalne DGtGljlCQ Hmmmm ...ali imajo tudi tukaj Murin popust? Mali Gonter je v preteklih dnevih pošteno švical, saj je poskušal na vse pretege izboljšati družinski proračun (Uspelo mu je dobiti odkupno nagrado na študentskem ex tempore - GLEJ SREDINO - ali bolečine so se velikemu Endreju ublažile news} *UB| ' ^CINSKI MOTOR GDI (6,2 1/100 km) CARISMA že od 28.990,00 DEM (AIR-BAG 4x, ABS, AVTOMATSKA KLIMA, ELEKTRIČNA STEKLA) MAJHNE STVA RI SO TISTE, KI NAREDIJO MITSUBIHIJA VELIKEGA. UGODNA POSOJILA DO 5 LET BREZ POLOGA, MOŽNOST ZAKUPA, ZAMENJAVA STARO ZA NOVO KIA MOTORS MITSUBISHI MOTORS KIA PRIDE že od 1 1.990,00 DEM + DARILO 3-LETNA TOVARNIŠKA GARANCIJA NA VSAK SESTAVNI DEL ’ SERVIS - KLEPARSTVO 443 . LIČARSTVO novskovi pogovori '.N3*3 ^avier Solana je nekje izvohal Drnovškovo tele-ku len™, ■ , mu *e po sestanku v Bruslju sporočil, da sta se na Zurka na Ivanjcih Prekmurski poslanci naj bi se dobili na Ivanjcih, da bi stuhtali, kako bi lendavsko-goričke gorice po letos sprejetem zakonu preimenovali v Prekmurske gorice (Džuban rad bi nagajal Maruški nevvs) Ko ato zaseka v križu 20 Odsevi mladosti•vestnik, 19. marec_g Bilo me je strah Neke noči, ko sta mama in ata že spala, sem gledal film o poklicnem morilcu. Ko se je film končal, sem šel spat. Čez nekaj časa pa se je začelo... Naenkrat sem se zbudil in zaslišal ropotanje. Z roko sem potipal pod blazino, kjer sem imel svojo gračo, ki se ji je reklo pištola. Ko sem jo končno našel, sem se nekoliko pomiril. Tedaj pa zopet: »Bum, bum!« Od strahu sem kar poskočil. Tokrat pištola ni pomagala. Ves prestrašen sem se pokril čez glavo in tako zaspal. Ko sem se zjutraj zbudil ves prepoten, sem setekel k očetu in mami pogledat, če sta še živa. Videl sem, da še dihata. Povedal sem jima svojo zgodbo, nato smo šli v sobo pogledat, kaj naj bi bil vzrok nočnega ropotanja. Ko je mama stopila v sobo, je takoj zagledala odprto okno in dejala, da je bil le prepih. Spoznal sem, da ni dobro puščati ponoči odprtih oken in gledati grozljivk pred spanjem. UROŠ RAŠČAN, 4. b OŠ III M. Sobota Skrila sem se k pujsku Bilo je poletje. Stara sem bila štiri leta. Z bratom in sestro smo se igrali v ograjenem prostoru. Zamikala me je misel, da bi šla k pujsku, ki je mirno ležal v svinjaku. To se je tudi zgodilo, kajti ob prvi priložnosti sem švignila iz ograde in stekla v svinjak. Da pa me mama ne bi takoj našla, sem zlezla v kot k slami. Čez nekaj časa se mi je pridružil tudi pujsek. Božala sem ga in se lepo zabavala. Niti na misel mi ni prišlo, da bi pujsek pobegnil, ko pa muje božanje zelo prijalo. Cez čas sem skozi špranjico opazila, da se je že stemnilo. Šele takrat sem zaslišala mamo, ki je z jokajočim glasom klicala: »Sonja! Kam si se skrila? Ali ne veš, da ne smeš iz ograde?!« V tistem trenutku mi je postalo malo žal, da sem se skrila. Naenkrat sem zajecljala: »Mama, si to ti?« Vratca svinjaka so se odprla in zagledala sem mamin obraz. Bil je ves objokan. Mama me je vzela v naročje in me poljubila. Začutila sem njen strah in ljubezen do mene. S tresočim glasom je dejala: »Otrok, veš, koliko skrbi si mi povzročil!« Jaz pa sem samo povesila glavo in se še bolj stisnila k njej. Mama me je odnesla noter in me okopala. Potem sem ves večer govorila, da meje pujsek zvabil k sebi. Ob tem dogodku sem spoznala in občutila materino ljubezen. Nikoli več mi ni prišlo na misel, da bi ji delala takšne skrbi. SONJA ŠAVEL, 6. b OŠ Tišina DESET PRSTKOV - Otroci (skupina od 3-7 let), ki obiskujejo vrtec v Cezanjevcih, prav gotovo dobro vedo, koliko prstkov imajo na obeh rokah. O tem tudi radi pojejo in obenem z gibi prikazujejo v dramatizaciji pesmi Deset prstkov. (Foto: J. G.) Nekaj počitniških utrinkov potepu Z babico sva se nekega* pravili v Ljubljano. Ati n ) odpeljal na železniško postaj Beltince. Peljali sva se z v Med vožnjo sva opazovali n® ' še posebno živali, ki so bi e Na vlaku je bil tudi sprevo* je pregledoval vozovnice, bljane sva se peljali tri ur® Tam naju je počakal str njem sem ostala tri dni. . sva hodila s stricem “P ; vlake. Njegova hiša st0JM seOi blizu železniške proge ( morala domov, mi Je.1 . ,e|t kajti v Ljubljani miJe Mjj všeč. Tudi domov sva s P vlakom. URŠKA RITON^ Podružnična OS B Pomlad Včeraj sonček je zasijal in o pomladi nam zaigral. Ptička je priletela in nam pesmico zapela. Rožica je zacvetela in čebelica na njej je zabrnela. PETRA PUHAN, 6. a Bogojina Pomladne asociacije Letanje metuljev, žuborenje vode, cingljanje zvončkov, nabiranje vijolic, mehka rosa, žgečkanje sonca, nežni piš vetra, prebujanje dreves, cvetenje spomladanskih rožic, obdarovanje, toplejše sonce, poganjanje vršičkov, obdarovanje mamic, toplina sonca, sveže jutro, ljubezen, pomladna ljubezen, žvrgolenje ptičkov, hiteči ljudje, vzhajanje sonca, smeh otrok... UČENCI 6. b-razreda OŠ Bogojina Ml SMO NA ARfHU. IMELI SMO ŠPORTNI DAN. Z'. AVTO BOM SMO 5 E VLVLMMVVM. SAN KAL i 5 010 5P V HOT^lU 5Mo POSlLO. SMO NAM JE ZELO LEPO. LfDM HORVAT IV 005 II Prvošolci že pišejo ... Počitnice so se začele z dolgim spanjem in dobrim zajtrkom. Čez dan sem pomagal mami, babici in dediju. Popoldneve sva preživela s sestrico Urško ob igranju. En dan pa sem bil pri dedku in babici na Kapeli. Z njima sem si ogledal Tothovo žago, reko Ščavnico, izvir očeslavske slatine in okoliške kraje, kjer je bil dedk nekoč doma. Napulil sem tudi veliko zvončkov, noric in trobentic, ki smo jih potem doma posadili. To so bile moje prve zimske počitnice. Bile so zanimive in zabavne. Končale so se z obiskom pri sorodnikih v Malečniku. TADEJ FERENC, 1. b OŠ Radenci *** Najlepši dan med počitnicami je bil četrtek, ko sem bil povabljen k sošolki Ivani na praznovanje njenega enajstega rojstne dne. Zelo je bila vesela mojega darila. Najbolj ji je bila všeč ročna ura. Med praznovanjem smo se igrali, jedli, pili in se pogovarjali. Proti večeru so me naučili tudi tkati. Z Ivano sva tkala manjšo preprogo, ki pa je ostala nedokončana, ker je prej prišla pome mama in me odpeljala domov. MAJA GOLOB, 4. b OŠ III M. Sobota *** Moj najljubši počitniški dan je bil petek. Ker je očka odšel na polje, sem bila sama doma. Bil mi je dolgčas, saj nisem vedela, kaj naj počnem. Končno se mi je posvetilo! Najprej sem računala, nato sem odšla k babici. Nikogar ni bilo doma. Kljub vsemu sem poiskala ključ in vstopila. Ugotovila sem, daje potrebno pomiti posodo. To se tudi storila. Nato sem šla plet motovilec. Medtem je prišla domov mamica. Skuhala je kosilo, medve s sestrica pa sva pripravili mizo. Ko smo se najedli, sva z mamico pomili posodo. Zame je bil to zelo zanimiv delovni *** Med počitnicami smo praznovali tudi pusta. Jaz sem se našemila v Indijanko, brat je bil kavboj, sestra pa ponesrečenec. Obleke za vse to nam je sešila dobra babica. Na pustovanju je bilo zelo živahno. Potem je prišel postni dan. To je tudi moj rojstni dan. Proslavljali smo ga »postno«. Dobila sem tudi darila. Se- stra in brat sta me spresenetila s kaseto, ki sta jo zavila in dala v večjo škatlo. Mama in ati pa sta mi podarila medvedka, pižamo, nalivno pero in bonbone. V četrtek sem povabila na praznovanje še Majo. Imeli smo se zelo lepo. Če bi bilo po moje, bi bile počitnice dolge en mesec in pol, a zaenkrat smo se morali zadovoljiti tudi s krajšimi. IVANA SEDONJA, 4. b OŠ III M. Sobota Kaj se zgodi, ko se Ptičke zaprejo oči. račka greje mladij čakajo malico mladež Polh v duplini sedi, sova negibno miži in na miš preži. To se zgodi, ko se znoči. Ježek se s hruško slo j medved v sanjah si S° Volk kdaj pa kdaj zajček pred spaniel" žuli. To se zgodi, ko se znoči. n,,g ih URŠKA POLJ^ a ZLAT! SONČEK VABI v NARAVC OŠ Križevci Počitnice pa take! dan. PETRA LUKAČ, 3. a OŠ Bakovci Vsake počitnice naj bi bile res v pravem pomenu besede počitnice, toda ljudje smo si drugačni in naši interesi so različni. Moje letošnje zimske počitnice so se od drugih dni razlikovale le po tem, da nisem hodila v šolo in mi zjutraj ni bilo potrebno zgodaj vstajati. Večino časa sem prelena-rila kar doma, v svoji sobi, kjer mi ni nikdar zmanjkalo dela. Kadar se nisem učila, sem brala knjigo Kaj je mama?--------------------------------- Mama je sonce, roža, srce, zvezda, zlato srce, svetloba, luna, najgloblje čustvo, sončni žarek, zlato, sreča, rdeča vrtnica, življenje, ena sama prijaznost, ljubezen, veselje, kraljica, dobrota, vila, misel, potrpežljivost, ptica, najlepša pesem, cvetoč travnik ... UČENCI dopisniškega krožka OŠ Apače ali pa prestavljala stvari po sobi. Vsak dan sem jo drugače uredila. Edino, kar je v teh počitnicah manjkalo, je bil sneg. Le-tega seje večina šolarjev najbolj veselila in ga obupno pogrešala. Sama pa sem bila zelo vesela, ker so bili počitniški dnevi lepi, sončni in topli. Kadar sem le utegnila, sem smuknila iz hiše v prostrano naravo. Najprej sem šla na obisk k staremu prijatelju - gozdu. Spomnila sem se, kako smo se kot osemletni otroci igrali ob njem, se lovili in skrivali. Tam me je pozdravil napev ptic, ki se skrivajo v krošnjah dreves. Ta gozd mi je bil od nekdaj zelo blizu, toda medtem se je v njem nekaj spremenilo. Ko sem stopila vanj, nisem čutila tistega, kar sem nekoč. Takrat se mi je že ob pogledu nanj v notranjosti pre- budil neki občutek i I granosti. Tega daneSL«j Bij la. Zakaj? Kako to? > misli na gozd sam pA« žalostna, ne da bi j ok. Ne morem si raZL seliti tako. Mogoče zato. w o. JAZ TEMA ^niM9. marec 1998 fl‘A glasbeni sceni 21 Poetični šanson Melite Osojnik ' A * •- liričen, mehek, topel, toda nikoli sentimentalen ali solzavo patetičen, kar se vse prerado dogaja ljubezenskim pesmim. Jožek Štucin je zapisal: poetični šanson. Melita interpretira poezijo, ki živi povsem samostojno tudi brez glasbe: z uglasbitvijo dobijo pesniška besedila dodatno, novo razsežnost. Na koncertih jo spremljajo ukrajinski skladatelj in pianist Artur Azarkevich, ki nas s Novice od tu Tokrat pa je že res potrjeno, kar se je govorilo že nekaj let. Helena Blagne je noseča. Vsem, posebno pa neprijetnim novinarjem, pa sporoča, da se bo posvetila svoji družini ter da si želi imeti mir in svojo zasebnost. Javnost pa je vznemirila z izjavo, da še ne ve, ali se bo vrnila na glasbeno sceno. Melita Osojnik je pred tremi leti presene ■ aterimj se je po dolgem bila je tudi pevka in avtorica projekta. Pesmi,nrHlelitvr sama jih ie °Plsa' času vrnila med nas, so se izmikale običajni op > , e ponekd iz- lakot zlitje.šansona, džeza in balade. Po n z er yena Dolenca, meval v dekliški barvi, je pel besedila Neže o, da s0 inštru- Mance Košir in Ane Rostohar. Čeprav se je gla;a Jurjeviča mentalni aranžmaji kljub mojstrski izvedbi razlival čez inštrumen-preveč razkošni, je Melitin glas ves čas žareJ • ljubezni, talne pasuse in z izjemno mehkobo pel - Pr Njena zgodba se začenja v sredini 60. let, ko je kot osemletna deklica nastopala z narodnozabavnimi ansambli in izdala plošča Očku za praznik. Bila je najmlajša pevka v tedanji Jugoslaviji, ki se je lahko pohvalila s samostojnim izdelkom, in čez noč postala otroška pop zvezda. Melita je kmalu začela iskati zahtevnejšo glasbeno v kateri bi se lahko globlje gazila. Srečanje s kantavtorjem "enom Dolencem je bilo odločil-ao: rodila se je glasbena skupina ^dmina, ki je v prvih petih letih Mojega delovanja zapustila neiz-sledove v slovanskem glasbenem prostoru. Sledili so toko-iedanje akustične glasbe, ki je '“v zahodni Evropi in Ameriki , bogata in raznolika, vendar je svoje tkivo vnašala povsem izvir- ’n duh angleške folk gla-Prepojila in včasih popolnoma Iekrila z baladnostjo slovenske ™ske pesmi. Melitin glas je Ve-?rn pesmim vtisnil svojo, tako 9 jetično barvo: njena inter-^e^clja je bila tako suverena, kot J?Zazre'° žensko pevko, in-, aas i® nien mezzo, ki je bil sJ’n legah čisti dekliški sopran, da gre za zelo mlado tačett 6 Plošči Sedmine z hai. 'et j® italijanska založ-J1996 ponatisnila na CD-ju. do M stare Sedmine in jtK ■ uega samostojnega pro-dvanajst 'et- Zdelo W ^e'*ta Povsem umolk-iL । sječo ni. Dobro leto po V? On ie bi'veter Je 'za'a Si e'en' škrat Ariel, name-vkai?1^0 veUim otrokom. Pe-tidjT3 doma tri škrate in gotovo Z M,?otrebno daleč po navdih. Je Prepotovala Slove-gem in počez in z njim kvala otroke po šolah in 7 j kkk Založba Zlati zvoki je razglasila najuspešnejše narodnozabavne izvajalce v minulem letu. Srebrno priznanje sta dobila ansambla Štirje kovači za projekt Vso srečo ti želim in Jokal bi se s teboj ter skupina Fraj krajcarji za istoimensko zgoščenko. Zlati so trije: družina Galič, Vesele Štajerke in ljudski godec . Jože Bohorič. in tam iNjniP^d nami Melitin tretji kj?in hkrati druga ■ °ljLlb ViŠine' veter m!n Poljubom e J2 hčnih eiemPredstav|ja sinte’ Pridni TDentov> ki šobili S^U-Net?15 nagiba v Mi, avadi nr ,dksnem, kot si M?611’. robaL Ustavljamo: za-klitij?’ Cinienem, sati-anson je izrazilo Skupina Red Hot Chili Peppers bo imela še konec tega meseca nekaj nastopov po ZDA. V zadnjem času jih je namreč zapustila sreča. Nesreča z motorjem, drogami in druge težave so jih ovirale, kar je negativno vplivalo na. delovanje skupine pa tudi živih nastopov že nekaj časa niso imeli. Sedaj kaže na bolje. kkk Boris Novkovič je po zelo uspešnem albumu U dobru i zlu še vedno med prvimi, saj je tudi zadnji album Sve gubi sjaj bez ljubavi med najbolj zaželenimi na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Vse posamezne skladbe pa se vrstijo kar druga za drugo in postajajo hiti. Prav tako uspešen je tudi na nastopih. / c? HEart T STOP THINKING OF YOU - Eros Ramazzotti - Tina You - Aia""ah Mr'es GLASBE: 7 VELIČASTNIH mL8°Sov?E2ni - &m°VEM ' Dominik Kozarič 2asavci ■ SCc o?*5"" i s , CEKRON PA Z MARELOF »c^^^Gan^-' štaierakih 7 ZDlJ° ' Ans' Franca Mihaliča Ž0|nj6n A ' tonika * Bracom Korenom Kl>. 1 1 29 marca 1998, na naslov: Murski val, Ulica „ v , rska Sobota, za glasbene lestvice, 12_____________________________________ _______________________________________- nasloV: svojo senzibilnostjo odpelje v širjave naših pradomovin. Tudi na novi plošči je nekaj stare Sedmine v novi preobleki, sicer pa so se kot skladatelji podpisali poleg Azar- izjem.ni kakovosti skoraj prezrta, .tega ne moremo trditi ža drugo. Poljub višine je bil doslej deležen pozitivnih kritik in pohvale še naprej dežujejo. Melita nas tokrat kevicha še Teo Bard in Veno Do- . nagovarja z zrelo žensko močjo. lene, pod besedila pa Neža Maurer, Milan Dekleva, Veno Dolenc, Kajetan Kovič in Tone Pavček, ki je prepesnil Jeseninovo Pesem o psici. Če je bila prva plošča kljub Prisluhnete ji lahko na koncertu 26. marca v soboškem gradu. Zapela bo tudi priredbo prekmurske ljudske glasbe Zreilo je žito. KLARISA M. JOVANIVČ Viktorji '97 za najbolj popularne osebnosti N svetu radia. televizije in glasbe Tudi letos lahko Vestnikovi bralci soodločajo pri izboru najbolj priljubljenih in največjih medijskih osebnosti v lanskem letu. Glavni organizatorje revija Stop. Tudi sedaj lahko daste svoj glas za naj- ■ popularnejšo televizijsko osebnost, najpopularnejšo radijsko osebnost ter najpopularnejšega glasbenega izvajalca ali skupino. Za to glasovanje boste izpolnili glasovnice, posebej pa lahko predlagate tudi koga, ki si zasluži nagrado za življenjsko delo. Velja pa pravilo, da lahko en bralec tedensko glasuje le enkrat, torej izpolni tri glasovnice. Vsak teden bomo objavljali nove kupončke, vsi, ki se boste vključili v izbor, pa ne.pozabite pripisati tudi svojega imena in naslova. TeVe VIKTORJI'97 Ime in priimek: Oddaja: Moj naslov: Radio VIKTORJI '97 Ime In priimek: Oddaja: Moj naslov: Glasba VIKTORJI '97 Ime in priimek: Musič Oddaja: Moi naslov: ■ POMURSKA BANKA.D. D., MURSKA SOBOTA BANČNA SKUPINA NOVE LJUBLJANSKE BANKE objavlja JAVNI RAZPIS za izvajalca brez omejitev za gradnjo prizidka in delno adaptacijo upravne zgradbe v Murski Soboti: 1. Ime oz. naziv in sedež naročnika: POMURSKA BANKA, D. D„ MURSKA SOBOTA, BANČNA SKUPINA NOVE LJUBLJANSKE BANKE, Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota, kontaktna oseba g. Ignac Dugar, tel. 069 32 699; faks 069 32 699. 2. Predmet javnega razpisa: GRABENO-OBRT-NIŠKO-INSTALACIJSKA DELA ZA GRADNJO PRIZIDKA IN DELNO ADAPTACIJO UPRAVNE ZGRADBE. 3. Rok pričetka del: začetek maja 1998, zaključek del v začetku oktobra. 4. Merila za izbiro najugodnejšega izvajalca ter vsi drugi pogoji razpisa bodo navedeni v posebnih razpisnih pogojih. Prednost bodo imeli izvajalci z referencami pri gradnji bank ter komitenti nase banke. 5. Razpisne pogoje.za pripravo ponudbe lahko . dvignete pri ARHITEKT DUGAR, D. O. O., v Slovenski ul. 39 v Murski Soboti do 25. 3.1998. 2 z Q Š M /O j pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Steve Turre Steve Turre sodi danes med najbolj cenjene jazzovske glasbenike. Njegovo igranje pozavne in uporaba školjk razširjata .meje jazza. 'Trenutno je na turneji skupaj s svojo ženo čelistko in svojim sekstetom. ' Steve Turre je večino svojega glasbenega udejstvovanja preživel v senci legendarnih glasbenikov, kot so Art Blakey, Woody Shaw in Dizzy Gillespie, končno pa se je ojunačil in stvari vzel pod svoje okrilje. Na koncertih ih na svoji najnovejši plošči z enostavnim naslovom Steve Turre dokazuje svoj veliki čut za skladanje in aranžifanje. V svoji glasbi združuje najboljše, kar prenesejo-afro-kubanski jazz, brazilski ritmi in strai-ghtahead bop, vse to pa začini z zborom školjk ali godali. Uporaba školjk v jazzu je dokaj nenavadna. Steve se je z njimi prvič srečal, ko je v San Franciscu, kjer je. odraščal, poslušal Rahsaana Rolanda Kirka, ki je že takrat uporabljal celo vrsto nenavadnih pihal. »Prvič, ko sem slišal nekoga igrati na školjke, se me je njihov zvok zares dotaknil. Tega ponavadi ne slišiš na ploščah. Sicer na ploščah zvenijo lepo in z njimi dobiš določeno eksotično resonanco,- vendar pa, ko jih slišiš v živo, je to nekaj čisto drugega. Preprosto gre skozi tebe,« pravi Steve. Na svoji najnovejši plošči, ki jo je posnel za založbo Verve, se predstavlja s svojim Sanctified Shells zborom in Steve Turre Sextet With Strings v sestavi: čelistka Dixon, violinistka Regina Carter, basist Buster Williams, pianist Mulgrew Miller in bobnar Lewis Nash. Sekstet dopušča s svojim igranjem veliko možnosti aranžiranja, kjer se je Steve Turre zares izkazal. Za Steva Turreja je vsekakor pomembnejši zvok kot pa nota, katero zaigraš. In če bo nadaljeval z razvijanjem'svojega lastnega zvoka in če ga bodo poslušalci tako sprejemali kot zdaj, se mu obeda zelo uspešna samostojna glasbena pot. kkk Django Reinhartd sodi med največje kitariste, ki so kdaj igrali. Najbolj je slovel v tridesetih in štiridesetih letih, ko sta skupaj z violinistom Stephanom Grappeliom nastopala v znanem pariškem klubu Hot Club Of .France. Prav tu so nastali posnetki, ki jih je založba Arkadia pred kratkim ponovno izdala. Plošča nosi naslov Nuages, posnetki pa so nastali leta 1930 skupaj z veliko zasedbo, v kateri igrajo poleg Reinharda in Grappeleia še Benny Carter, Coleman Hawkins in Freddy Taylor. kkk Svojo novo ploščo ima na tržišču tudi tenorsak.sofonist Bob Berg. Kar nekaj časa je deloval pod okriljem Milesa Davisa, zdaj pa že kar nekaj časa gradi svojo uspešno kariero. Najnovejša plošča nosi naslov Another Standard (Stretch), katero preigrava skupaj s pianistom Davidom Kikoskim, basistom Edom Howardom in bobnarjem Geryem Novakom, kot gosta pa se predstavljata trobentač Randy Brecker in kitarist Mike Štren. IZTOK R. Narodnozabavna uganka Aleksander Jež je na glasbeni sceni 20 let. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dopisnico. Sonje Kuronja, Neradovci 13a, 9203 Petrovci. Čestitamo! Novo vprašanje: Napištite naslov kakšne skladbe, ki jo izvaja ansambel Beneški fantje! Odgovor:_________________________________________________________ ■N M Q O Si as M Kupon št 41 Odgovore pošljite do 27. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. ^Tokratno se glasi: Mesto ki ga je v preteklosti delil zid? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 21. marca 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI.VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu. => as KUPON ŠT. 55! 22 l// krajev vestnik, 19. marec 1j^ Društvo kmečkih žena in deklet (DKŽD) Sveti Jurij ob Ščavnici Priložnost tudi za moške Tudi letos velikonočna razstava dobrot Predsednica DKŽD Klara Gregorec je na občnem zboru poudarila, da kuhalnice, ki jo članice držijo doma kot gospodinje, ne morejo izpustiti iz rok niti takrat, ko opravljajo naloge v svojem društvu. S kuho in peko popestrijo namreč marsikatero prireditev, ki jih organizirajo same ali kdo drug. Obisk pri vas doma Stari Kalman je bil dober človek Bodo piščance zamenjali bekoni? Evgen Car iz Radovec in Amalija s Kukeča sta se spoznala v Dornbinu v Avstriji, kjer sta bila zaposlena v neki tovarni. Po poroki 1969. leta sta ostala v tujini do leta 1977, nato sta se vrnila. Pa vendarle: najpomembnejša je že tradicionalna razstava velikonočnih jedi in ročnih del, s katero prikažejo vsako leto na cvetno nedeljo, česa novega so se naučile pri ročnem delu in na kuharskem tečaju, ki je ponavadi v zimskem času. DKŽD Sveti Jurij ob Ščavn-ci se povezuje s sosednjimi društvi, zlasti z DKŽD Juršinci. Članice so med drugim obiskale njihov dan gospodinj in se jim tudi pridružile na izletu v Volčji potok. Prijetno je bilo tudi na srečanju pomurskih kmetic v Hrstju-Moti, uspešno pa na tekmovanju žanjic v Spodnji Ščavnici, kjer je Jožica Žajdela zasedla prvo mesto. Članice so si ogledale tudi razstavo dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Najbolj prizadevnim se je društvo oddolžilo z izletom po Dolenjski in Beli krajini ter z udeležbo na družabnem srečanju pri Kupljenovih na Ženiku. Občnega zbora DKŽD Sveti Jurij ob Ščavnici seje udeležil tudi župan Slavko Mihalič; predstavil je prizadevanja občine za hitrejši razvoj in pohvalil delo DKŽD. Ker je društvo dobilo od občine nekaj denarja, je bila zdaj priložnost, da so se zanjo javno zahvalile. Sklenile so tudi, da bodo nadaljevale z običajno vsebino društvenega dela. Tako bo med drugim tudi letos razstava velikonočnih jed in ročnih del, morda pa se ji bo pridružil še prikaz izdelkov domače obrti. Torej tudi priložnost za moške, da prikažejo svoje ročne spretnosti. ANICA M. Tudi letos ocenjevanja vina društva vinogradnikov goričko Gorička vina vedno novih doživetij Društvo vinogradnikov Goričko je tudi letos opravilo tradicionalno, letos že 13. ocenjevanje vina svojih članov. Dve 7-članksi ocenjevalni komisiji, vodila sta ju mag. Anton Vodovnik in mag. Boris Beloglavec, v njej pa so bili tudi priznani pomurski enologi, je imela v Vinogradniškem centru v Ivanovcih, kjer je ocenila kar 282 vzorcev 21 različnih sort oziroma skupin vina, težavno delo, saj se je kakovostna raven goričkih vin z zadnjega ocenjevanja še izboljšala. Odzvala sta se pravzaprav pismu Evgenovega daljnega sorodnika 79-letnega vdovca Kalmana Šeruge iz Radovec. Le-ta jimaje bil pripravljen prepustili polovico svojega desethektarskega posestva, samo da ne bi bil še naprej sam. Narediti so dali izročilno pogodbo, v kateri si je darovalec izgovoril za polovico izročenega premoženja preživljanje do smrti, vrednost druge polovice pa je bilo treba izplačati Kalmanovi hčerki, ki živi v drugem delu Prekmurja. Carova in izročitelj so se lepo ujeli in v lepi družinski slogi so živeli osem let, nato pa je stari mož umrl. »To se je zgodilo nepričakovano 1985. leta. Imeli smo koline in viljec so stopili v klet, da bi natočili vino. Tam so se zgrudili. To nas je močno prizadelo, saj pa smo se dobro razumeli. Spodbujali so mojo družino, ko smo začeli opremljati kmetijo s kmetijsko mehanizacijo in ko smo začeli graditi velik hlev za rejo piščancev,« je povedal Evgen -Radovčan, čigar rojstna domačija je nedaleč od sedanje, ki jo je postavil s pomočjo svoje žene na trdne temelje. Carova imata dve hčerki in sina. Ena od hčera je poročena na bližnjo kmetijo, druga živi z tenj pri prodaji smo imeli hlev nazadnje zaseden le polovično. Izpraznili smo ga 22. januarja. Ta hip niti ne vemo, kako bo v prihodnje: bomo še kdaj redili piščance v kooperaciji z Agromerku-rjem ali ptujsko Perutnino ... Dol- ne ohranila mirne krvi, bi žensko živali pomendrale. Kobila je sploh že nekaj let žival, po kateri ljudje še najbolj poznajo domačijo. Evgen jo namreč kar pogosto zap-reže in potem z zapravljivčkom ali kolesljem zapelje mladoporočence in druge, ki se hočejo »gospo-dsko« peljati. Pred kratkim je peljal po asfaltiranih in makadamskih cestah župana in ministra za promet, ki se je tako na lastne oči prepričal, da z denarjem, ki ga do- z njimi .gor rastel.’ V hlevui® mo še pet glav go^*..,.« Stari Kolman Šeruga, M plačno izročil polovico j? J »tujcema« - zakoncema J bil dober človek. Prav'n* nevoščjiv, ko sta .J poprijela in PO^^CcL trdnejše temelje. Zgradi velik piščančji hlev, ampa .J stavila tudi novo stano • hišo, kupila traktorin ^us^ju tijske pripomočke, faj^. Tako je bila na ocenjevanju za 0,02-odstotne točke že presežena lanska magična meja -17,50 točke, saj je letošnja povprečna ocena 282 vzorcev (56 več kot lani) že znašala zavidljivih 17,52 točke. Napredek je še posebno izrazit pri doseženih ocenah posameznih vzorcev nad 18 točk. Lani je bilo takih vzorcev 33, letos pa že 88. Porast pri povprečnih ocenah med 16,01 in 18,00 je bil manj opazen, saj je bilo lansko leto v tej skupini 173 vzorcev, letos pa 182. Če primerjamo število letošnjih vzorcev z lanskimi po posameznih skupinah, je mogoče opaziti največji porast pri laškem rizlingu (lani je bilo na ocenjevanju 29 vzorcev, letos 43 vzorcev), char-donnayu (38, 54) in renskem rizlingu (26, 34); v vsesplošni odlični letini pa so po kakovosti najbolj napredovali sauvignon, renski rizling, sivi pinot, muškat otonel in rumeni muškat. G. G. možem doma, sin, ki še ni poročen, pa je zidar pri Gradisu v Mariboru. Gospodar Evgen pa že več let dela v Gradcu, razen pozimi, ko »štempla.« Ob koncu tedna se vrne domov, prav tako pa tudi zet in sin. Čez teden pa je delo na kmetiji na Amalijinih in hčerkinih ramenih. »Leta 1980 smo začeli graditi enonadstropno poslopje, katerega tloris je 40 krat 10 metrov, za vzrejo piščancev. Zgradili smo ga v dveh letih in je vredno milijon šilingov. V pritličju in nadstropju je prostor za 14.000 piščancev. Dokler je Agromerkur dobro posloval, smo jih toliko tudi redili. Letno smo jih pitali v treh ali celo štirih izmenah. Zaradi mo- Da bo zemlja dala več V Ledineku izsušujejo močvirje »Še ima zemlja vrednost...« sem si dejal oni dan, ko sem se peljal proti Tratam, naselju, ki leži tik ob' avstrijski meji in se pod njim v soncu razkazuje reka Mura. Na območju Ledineka sem naletel na ljudi, ki so s stroji in lopatami rili po zemlji in vanjo polagali plastične cevi. Izsuševali so močvirno dolino. Danes ima ponekod zemlja nizko vrednost, tukaj pa sem naletel na kmeta, ki zna ceniti Okoli hektar močvirnega sveta v Ledineku je vzel za deset let v brezplačen najem od sosede kmet Ivan Perko z bližnjega Dražen Vrha. Za izkop, cevi in njihovo polaganje bo porabil okoli 300 njeno vrednost. tisoč tolarjev. Meni, da se mu bo naložba hitro povrnila. Letos bo tukaj posadil buče in potem bo skozi leta kulture menjaval, da bo pridelek večji. Letošnja zima je prišla prav tudi zasebnemu podjetniku Dragu Kerecu iz Lenarta, ki je opravil gospodu Perku strojni izkop. Če bi zapadel debeli sneg, bi bilo njegovo podjetje Skala nekaj tednov brez dela, zdaj pa bo le v žepu zažvenketal kak tolar. Ob tem sem se spomnil na številne suhe njive, travnike, sadovnjake .... po naših krajih, ki propadajo, saj jim manjka pridnih rok. Franček Štefanec V Ledineku izsušujejo močvirje. Letos bodo tukaj rasle buče. Foto: F. Š. Evgen Car s svojo vnukinjo Simonico in ženo Amalijo ter močno kobilo Lasto. Če ste dobro pogled ste videli, da kobila ne kaže reber, torej jo dobro krmijo. - Foto: Š. S. go pa ne bomo mogli čakati. Razmišljamo tudi, da bi hlev preuredili za pitanje bekonov,« se je vključila v pogovor Amalija, ki se je sicer še največ ukvarjala s piščanci, saj »moškov« čez teden ni doma. Izrazila je še prepričanje, da ji tudi svinje najbrž ne bodo delale težav. Carovi iz Radovec pa so znani tudi po svoji kobili Lasti. Taje Amaliji celo rešila življenje. Nekoč so krave v hlevu podivjale in jo stisnile pod kobilo. Ko bi Lasta bijo za ceste, dobro gospodarijo, zato tudi upanje, da ga bo država še kaj dala, saj je še veliko neasfal-tiranih cest. »Lasta je naša druga kobila. Prvo sem kupil 1981. leta. Rad imam te živali, čeprav od konjereje nimamo materialne koristi. Kobile imamo v glavnem zaradi ljubiteljstva. Res pa je tudi, da se zanje nisem navdušil v novejšem času (kot vse več drugih ljudi), konje smo namreč imeli že na moji rojstni domačiji in sem tako pripeljala kobilo. Seve.|(tati,,^ pri Carovih še kaj bodo ščasoma uredi.1’ ^51*' pa potem, ko bo veh poln živali, piščanci ali prašiči.» / pa je vse dobro in E ® čutek, da ji zelo režena in je v središču P To pa ni le tedaj, ko v e 0 ju na katerem sedita žup^ ster, ampak tudi taktu • . Ijeta mladoporočenk’^ Kmetijstvu večjo veljavo V letu 1997 so v občini Cankova - Tišina predvideli 13 milijonov tolarjev za potrebe kmetijstva Kot navaja predsednik odbora za kmetijstvo Branko Kornhauser, so dejansko porabili dobrih 12,5 milijona tolarjev, neporabljenih pa je ostalo 482,8 tisoč SIT. Poleg tega so iz državnih subvencij pridobili dodatnih 2 milijona 154 tisoč tolarjev. Računajo, da bodo za občinske spodbude za pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane letos potrebovali 17 milijonov tolarjev. Tako predlagajo, da bi se namenska nepovratna sredstva v višini 4,8 milijona SIT porabila za povečevanje proizvodnje na kmetijah in za dopolnilne dejavnosti. Poleg tega naj bi regresirali obrestno mero za te namene, pri čemer razmišljajo o ustanovitvi jamstvenega sklada v povezavi z obrtniškim skladom. Ni odveč tudi predlog o zagotovitvi jamstva posameznika (hipoteki), kjer naj bi bila obrestna mera neprofitna TOM + 0. Podobne regrese imajo tudi druge občine, kot npr. v občini Puconci. Morebiti bodo vključili tudi spodbude za regresiranje semenske pšenice, čeprav je večina drugih občin to postavko črtala iz svojega proračuna. Zato bodo člani kmetijskega odbora o tem razpravljali šele po znanem občinskem proračunu in se odločili za primerno rešitev. Sicer pa nameravajo v občini Cankova - Tišina tudi letos nameniti posebno pozornost posameznih področjem kmetijstva. V okviru živinorejske proizvodnje je dan poudarek obnovi črede plemenskih krav, nakupu plemenskih svinj, povečanju proizvodnje na kmetijah z raznimi gradnjami objektov za krave molznice, goveje pitance, plemenske svinje in prašičje pitance. Hkrati bodo opravili analizo krme, poskrbeli za ureditev nekaterih zapuščenih pašnikov pa tudi za ureditev gnojišč, jam za gnojevko in silosov. Glede rastlinske proizvodnje so v ospredju obnova travne ruše, setev strnišnih posevkov, analiza zemlje in testiranje škropilnic. Poleg tega nameravajo kupiti pla-stenjake in regresirati ceno semena ter sadne sadike in trsne ce- pljenke, medtem k0LeV^ nih dejavnostih / širitev dejavnosti k' opr ma, vinotočev, P° manjše sušilnice, , itd. Prav tako ne bo ^j° čebelarstva, ker na j matično zdraviti manjša pozorno sanaciji manjsm P jui^; melioracij pa wd'%lo^/ > vnim in razvojno11 ]jpf® / : namen bodo financ^ . izobraževanja kme mIC J ekskurzije, razne P . > h skuse ter sofinanc & jfiis živinorejskih in dr A delajo v kmetij5^^ Kviz Mladi in kmetijstvo v Veliš1 J Zmagali so Turnih Na tekmovanju, ki je bilo v Veliki Polani, so na vprašanja s področja ekologije, varne sečnje v gozdu, kmetijskega zadružništva in Evropske zveze odgovarjale ekipe mladih kmetovalcev iz Dobrovnika, Črenšovec in Turnišča. Komisija, v kateri so bili Metka Barbarič, Janez Kolenko in Štefan Cigiit, je razglasila kot najboljšo ekipo mlade iz Turnišča. V tej skupini so odgovarjali Robert Ščap, Simon Seči in Simon Pal. Zmaga v Veliki Polani jim omogoča sodelovanje na re- vmetu gijskem kvizu 0 : 28. marca v °sn ^est^j/. 1 Radgoni. Drugo ; dlo ekipi mladj i tretji pa so bili nika. Lepa ko* Vestnik^ -j ^tnik, 19. marec 1998 Cestnik Pomurske lekarne razkrivajo avilne skrivnosti A jdove palačinke Za spremembo lahko pripravimo manj razširjene palačinke iz ajdove moke. Ajdova moka spada med temne, a zdrave moke, ki vsebujejo manj vlečka od belih mok. Pri nas pridelava ajde ter predelava kaše in ajdove moke iz nje upada. Škoda bi bilo, če bi ajdove jedi (žganci, zlevanke, palačinke), ki so je kuhale že v dim- nih kuhinjah in pomagale prehranjevati nekdanje številne družine, Bolezen se začne, ko žongler zgreši žogico. - • zdravnik nanjo. Trgovec izkoristi priliko in mu proda rug krivdo vidi krivdo v žonglerju in ga napoti k lekarnarju. aiveč? nase in žongler spet veselo meče žogice. K o Droga: Svetlin, dvoletni (Oe-nothera biennis L.) Uporabni del: Olje iz semena. Raba v prehrani: Korenina se rabi kot začimba zaradi popra-slega okusa, olje iz semena pa tot dodatek hrani zaradi vsebujočih n-6 (omega-6) esencialnih maščobnih kislin, brez katerih telo ne more shajati, linolne kisli-ne (LK) in cis-gamalinolenske ki-sline (GLK), Obe se sicer užijeta s hrano, prve je v njej več, druge te največ v materinem mleku, ovsu in ječmenu, v manjši količite tudi v drugih običajnih živilih, °b nemoteni presnovi pa tudi nastane v telesu iz prve. ^sliščna raba: V ljudskem ^ravilstvu je poparek iz zeli či-s'an zaradi pomirjevalnih in krčil-"m lastnostih, notranje se rabi Prinadušnem in sopečem kašlju, telodčno-črevesnih motnjah ter D.roti bolečinam zaradi vznemi-'tenosti, zunanje pa kot topli ob-W pri podplutbah in za ce-' nie ran. Svetlinovo olje je v imi registrirano za zdravljenje Wnega ekcema, prirojenega Zne9a obolenja, in mastalgije, Wn v dojkah. Kot dietetski le v pomoč tudi pri dru-boleznih, denimo težavah Menstruacijo, luskavici, .. 'Pl'sklerozi, zvečanem hole-kn. u,y krvi, sklepni revmi, zbo-z'u jilnih živcev na prstih, Pisanem izločanju solz in sli-^u?ujenosti zaradi virusne k ’ nadubl’ m obolenju živ-°bsladkorni bolezni. ^merekza odrasle: Odvi-^od zdravilnega namena, pri atopičnem ekcemu se vzame dnevno 6 do 8 gramov svetlino-vega olja z vsebnostjo 8 odstotkov GLK, otroci pa 2 do 4 grame. Pri ciklični in neciklični ma-stalgiji se priporoča 3 do 4 grame na dan. Olje se lahko vzame samo, z mlekom, drugo tekočino ali hrano, zdravljenje v obeh primerih traja 3 mesece. Dnevno živilsko dopolnilo je pol grama olja. Novejša dognanja: Svetlinovo olje je zdravilno, ker vsebuje esencialne maščobne kisline, ki vplivajo na sintezo prostaglandi-nov, vnetnih posrednikov v telesu. LK je predhodnica GLK, ta pa tako nevnetnih prostaglandi-nov E1 kot vnetnih E2, vendar se bolj zveča raven prvih kot drugih, nevnetne snovi prevladajo nad vnetnimi, zato se zavira vnetje, uravnajo pa se tudi imunski procesi, širijo žile, zavira zle-pljenje krvnih ploščic in sintetizira holesterol ter zniža krvni tlak. Zdravilni učinek je torej pripisati ugodnemu vplivu na razmerje med nevnetnimi in vnetnimi snovmi v telesu. GLK se običajno ne dobi dovolj neposredno s hrano, telo jo mora narediti tudi samo iz LK, pretvorba je počasna in količinsko omejena, še zmanjšana pa je v številnih bolezenskih okoliščinah: pri staranju, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, večjem uživanju alkohola, virusnih okužbah, raku, podhranjenosti, atopičnem ekcemu in premenstruacijskem sindromu, tedaj je upravičeno uživanje dietetičnih pripravkov, ki jo vsebujejo. Svetlinovo olje je dober vir obeh omenjenih esencialnih maščobnih kislin. Mnogo je napisanega o biokemičnih temeljih njegove zdravilne rabe in učinkovitosti v različnih bolezenskih razmerah, povezanih z nizko ravnjo GLK v telesu. Atopični ekcem. Zanj je značilna prirojena počasna pretvorba LK v GLK, zato je tako pri zvečani kot normalni ravni prve raven druge nizka. Več raziskav kaže, da vnos GLK precej ublaži znake bolezni, zlasti še srbenje, zmanjša se tudi potreba po zdravilskem zdravljenju z antibiotiki, antihistaminiki in steroidi, tako notranje kot zunanje. Pozornost pa pritegnejo nasprotujoči si izidi kliničnih preskusov, dve obsežni raziskavi namreč ne potrjujeta ugodnih izsledkov prejšnjih. Zadostni dnevni odmerki za otroke od 1 do 1 2 let starosti so 1 60-320mg GLK, za odrasle pa 320-480mg, zdravljenje traja 3 mesece. Ciklična in neciklična ma-stalgija. Prostaglandini E1 naj bi uravnavali delovanje hormona prolaktina, ob nezadostni množini pa povzročili njegovo pretirano periferno delovanje. Kar nekaj raziskav kaže zdravilsko uspešnost GLK tako pri zdravljenju premenstruacijskega sindroma kot bolečin v dojkah. Uspešnejša je pri ciklični mastalgiji kot pri neciklični, to pa velja tudi za druga zdravila, bromokriptin in dana-zol. Premenstruacijski sindrom. Zdravljenje temelji na predpostavki, da je preobčutljivost za pro- laktin posledica nizke ravni pro-staglandinov E1. Pri bolnicah so opazili zvišano raven LK in znižano GLK. Različne raziskave kažejo nasprotujoče si izide, pri nekaterih je bilo svetlinovo olje zelo učinkovito, pri drugih sploh ne. Diabetična nevropatija. Pri sladkorni bolezni je zmanjšana zmožnost presnavljanja esencialnih maščobnih kislin, primanjkljaj presnovkov pa privede do nenormalnega ustroja živčnih celic. Raziskave na živalih kažejo, da lahko živčno bolezen, ki je posledica sladkorne, tako preprečimo kot ustavimo s svetlinovim oljem, ker vsebuje GLK. Ta je zavrta tudi bolezen pri ljudeh. Multipla skleroza. Izidi kliničnih raziskav so si nasprotujoči. Bolj pomaga bolnikom z resnejšo obliko bolezni. LK lahko izboljša resnost in trajanje bolezni in upočasni njen razvoj. Imela naj bi imunosupresivni učinek na celični ravni, koristila naj bi bolj, če bi se hkrati zaužilo manj živalskih maščob in več večkrat nenasičenih maščob. Revmatoidni artritis. Raziskave kažejo značilno izboljšanje subjektivnih znakov sklepne revme ob zdravljenju s svetlinovim oljem, ni bilo treba jemati toliko antirevmatikov, iz biokemičnega vidika pa se bolezen ni popravila. Sjogrenov sindrom. Pri njem je prizadeto delovanje vseh žlez z zunanjim izločanjem, predvsem se izloča manj sline in solz. Po zdravljenju s svetlinovim oljem se blago izboljšata najznačilnejša znaka bolezni - zveča se sol-zenje in sprosti otrplost. (nadaljevanje prihodnjič) Janez Špringer, mag. farm. utonile v pozabo tako kot so že mnoge druge jedi. Za 10 do 12 ajdovih palačink potrebujemo (pazimo na debelino): 2 del ajdove moke, 1,5 del bele pšenične moke, 4 del mleka, 2 jajci, slabe pol žličke soli. Vse dobro in gladko zmešamo. Testo naj bo za spoznanje gostejše kot za palačinke iz bele moke. Potrebujemo še maščobo za ponev. Zelo lepo jih pečemo v teflonski ponvi. Obračamo jih z leseno lopatico, da teflonske obloge na poškodujemo. Ponudimo jih vroče, tako da jih pokapljamo s kislo smetano in po želji potresemo s sladkorjem. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. Priležejo se za zajtrk ali večerjo z belo žitno kavo. Ajdove palačinke z ocvirki: Poleg osnovnega testa potrebujemo za vsako palačinko še 2 žlički dobrih domačih drobnih ocvirkov. Ko vlijemo zajemalko testa na vročo maščobo v ponev, takoj potre- semo še tekoče testo z drobnimi ocvirki. Zapečemo na spodnji strani, z lopatico obrnemo, da se popečejo še na Ocvirkovi strani. Pečene prepognemo čez polovico tako, da so ocvirki znotraj. Ponudimo jih za zajtrk pri težjih kmečkih opravilih. Primerne pa so tudi za kosilo, če pred njimi ponudimo lažjo juho, k Ocvirkovim palačinkam pa damo kakršno koli sezonsko solato. Cilka Sukič juteri^ ?tres" ie danes navzoča povsod. Vsi j, $li se sTesu- Solarji o šolskem stresu, z njim v poklicu in dru-sr v Vsak 1?n'u’ Udeleženci prometa se znajdete 1^?°.Revnih zastojih in s tem doživljajo J??$ti od n Opus^n'Ri se morajo po dopustu ?ctej Ure i °Pustniškega stresa, ko se vozijo v 'ašičj in °d doma in nazaj domov. Kraute i°tak 9e živali med transportom do- j2r -e?’ ki 'ahko povzroči tudi smrt. pkodiijoi?23!0 stres drevesa, ki zaradi vpli-k, ''Prašam Snoviv svoiem okolju obolijo. ° sv°ie znance o počutju, jih nemalo-0 v zadrego. T’ n3 pri niem vse ureieno; v družini, P da on? ,.osu do sodelavcev in predposta-svor naPoraP Vsak°dnevna opravila brez kakr-dJ ZnanCjkv~Pudi takoj nezaupanje in dvome pri teobreni_ Usti pa, ki stoka in jamra o preveč O^tja. i® le kratkotrajno deležen naše-pr?^0?’ vzdržljivost, trdnost. V zadnjih ®®levtem desetletju, se je izo-N^viteiioLT^8^3 bolezen ali lepše po sloven-ValoC?bolez®n. žSdru-kadeti n taT°lezen izoblikuje v srčni infarkt. Stre DolOž6Z'Vi’ velia t0 kot viteško žrtvovanje ■^itu^adii?1’ Za Podrejene, tovarno ... 'testiS 6' ki ga ? stare In mlade, tiste, ki imajo delo, SaUsPešne ^^o, najmanj tiste, ki ga nočejo * ' 3a dopust Spešne- Spremlja nas v službi, ' ^Povsod, je kot naša senca. d5SdQe,reakcije po;l 6$ jo - %is«l°9koti Zevtr|desetih letih uporabil kana-v 'Zraz za pritisk, potisk ali moč, torej o ^ak?NbliaNerri i® naš organizem pod pogoji in zaprtosti. p 7aba besede stres je bolj mila. A iC 'n Se iz??6 stresne reakcije, ki potekajo v 0 v Psihičnih in fizičnih posledi-h 6 6 ^re??1110 tako tudi številne prilike in Sn,h ^akcij. 09^0^e,l°s, u9od!a 'n n0^bi|kzar^; do izredno komplicirane, ven-reakcije. V sekundni hitrosti dn/test?6 zaloge, in to samodej- v AA1 v Položi99 ci|ia' izogibanje nevarnosti, lunu °sti ali ’ da se z razpoložljivo energijo v orPai° uporabi za beg. P? Pkrpbad ati n'Zmu so programirane bre-% Vka jar>ie Za beg, na intenzivno delo mišic / Alev ki ali 'so bili pogled na divjo žival, ne-lz*vai n a iakota tisti signal ali povzročitelj avni obrambni mehanizem. Danes so ti signali hrup, jeza, preobremenjenost, strah, zapostavljenost. Ti faktorji vedno na novo aktivirajo ta genetsko programirani potek napadanja ali umikanja. Aktivacijski program Oglejmo si nekaj korakov v tem reakcijskem programu malo natančneje. Vedno, kadar zaznamo ogroženost prek enega ali več čutov, možgani prek živčnih poti vzdražijo nadledvično žlezo k izločanju hormonov noradrenalina in adrenalina v krvni obtok. S tem pride sporočilo o neposredni nevarnosti prek krvnega obtoka do srca, ki s povečanjem pulza poveča tudi krvni pritisk. Zaloge sladkorja in maščob se mobilizirajo in dospejo v mišice. S tem jih pripravijo za aktivnost. Število rdečih krvničk naraste in s tem ponudba kisika mišicam. Imunska odpornost organizma je povečana in faktor strjevanja krvi v krvnem obtoku naraste. Telesne funkcije, ki niso nujno potrebne (prebavne, seksualne funkcije ...), so prehodno izključene. Organizem je pripravljen izključno za obrambo. Polni smo energije. Smo v STRESU. Vsekakor bi zdaj morali uporabiti delo mišic, kajti program je zasnovan tako, da obstoječo energijo porabimo in se nato odpočijemo. Psihični stres In kaj naredimo mi, ko smo ogroženi, znervirani, izpostavljeni nepravičnim razlagam ali celo obsodbam, užaljeni, jezni, razočarani? Nič. Ne naredimo ničesar. Čeprav je vse v nas programirano za obrambo ali za beg, ostanemo pri stresu. Pogosto niti ne dopustimo, da bi se naš stres videl. Saj vendar vemo, kaj se spodobi..Ostanemo hladni. Požremo jezo, bes, strah ali razočaranje. V številnih ameriških družbah so v letih pred poplavo centrov za fitnes uredili prostore in jih opremili s telovadnimi orodji, da bi nameščenci nabrano energijo pravilno sprostili. Prostor pa so rabili predvsem tisti, ki jim to ni bilo namenjeno, saj niso Imeli zahtevnejših funkcij. Stres obvlada vso osebnost V nasprotju z našimi predniki, katerim se je program obrambe menjaval s fazo oddiha in nabiranja novih moči, smo mi pod nenehnim alarmom, trajno napetostjo in vzdraženostjo. Komajda se je zbrala energija za neki signal ogroženosti, že smo v stiku z naslednjim signalom in z naslednjo telesno reakcijo. Telo in duša si ne spočijeta in kmalu odkrijemo tipične znake dolgotrajnega stresa: -Telesna stresna reakcija skrbi, da se ob srečanju z nevarnostjo oskrbimo z mišično močjo. Tako vodi nenehni stres do trajne krčevitosti in okorelosti skeletnega mišičja in s tem do razširjene bolečine v ramenskem in vratnem predelu. -V kri izločene hormone, maščobe in sladkor ne porabimo, zato pride do nalaganja holesterola na steno krvnih žil. -V stresnih situacijah je prebavni proces zadržan. Uživanje hrane v stanju napetosti, strahu, jeze lahko privede do kroničnih motenj prebave. V dobrih podjetjih spada k pravilom, da se med malico ne pogo varjajo o delu. Kdor preko daljšega časovnega obdobja ne najde počitka, miru, odmaknjenosti, kdor se vsaj ob koncu tedna telesno in duševno ne regenerira, kmalu pokaže znake psihičnih posledic stresa: - motnje koncentracije, - hitra razdražljivost, - depresivno razpoloženje. Stresorji Kaj izzove že opisane stresne reakcije in povzroči somatske in psihične spremembe? To sp: -zunanji stresni agensi kot hrup, svetloba, vibracije, bolečine, nevarnost, obiskovalci heavy - metal diskotek so pri vsem svojem navdušenju vseeno v stresu, tako kot zapornik v samici ali človek z zobobolom, vendar je reakcija na stres povezana tudi z zelo subjektivno, individualno interpretacijo neke situacije, pravzaprav lahko povemo, da se stres začne v glavi; - nezadovoljivost primarnih potreb, kot so hrana, tekočina, primerna temperatura, dovolj spanja, ljubezen; - službeni pritiski kot pomanjkanje časa, večvrstno delo, monotonost, kritiziranje na delovnem mestu ali strah pred rezultati dela; - socialni faktorji: medsebojni konflikti na delovnem mestu, v prostem času, v družini, v odnosu s partnerjem, spremembe v načinu življenja, npr. rojstvo otroka, dolgotrajna bolezen, osamljenost... - drugi stresni faktorji: negotovost pred prihodnjimi dogodki, pritisk ob odločanju med dvema alternativama s pomanjkljivimi informacijami. Včasih sploh ni potrebno, da so problemi, ki povzročajo nenehni stres, pomembni ali veliki, lahko so tudi malenkosti, kot npr: preveč spredaj stisnjena zobna pasta, neprimerno zložen časopis, drobtine na pultu ... Vedno gre za ogrožanje našega dobrega počutja. Telesni stres je sindrom, ki nam pove, da smo omejeni v našem dobrem počutju. Pri tem reagirajo naši senzorji. Njihova sporočila, ki sprožijo stresni program, so tako občutljiva, da se zavedamo svojega nelagodnega položaja šele, ko opazimo telesne znake stresne situacije. Stresni rondel Predstavljajmo si, da smo v krogu. Na krožni liniji, ki nas obdaja, je porazdeljeno vse, kar je z nami osebno povezano. Pomembno in manj pomembno, nam blizu in nam oddaljeno, kar nas privlači in kar nas odbija, naše osebne stvari in spoznanja, naše finančno stanje, naš poklic, naša družina, ljubezen in nežnost, ki jo dajemo in sprejemamo, socialni vidiki, vsakdanje okolje, naša upanja in želje in strahovi. Vse, kar nas v tem krogu obdaja, je prek nas med seboj povezano. Če imamo probleme v službi, vpliva to na našo nežnost, finančni problemi vplivajo na naš apetit, težave s sosedi otežujejo naše delo na vrtu ... Stojimo v centru našega osebnega sveta in prek nas je povezano tako dobro kot slabo. Stres prizadene vedno celo osebo. Posledice dolgotrajnega stresa Kaj se zgodi z nami, če obremenitev nenehno narašča, mi pa ne najdemo uravnoteženosti in ne poznamo več dobrega in ugodnega počutja. Nekateri ljudje reagirajo predvsem na motoričnem nivoju. Pride do nenehne napetosti mišic, kar povzroči že omenjene bolečine v hrbtu, ramenih, glavobol, izčrpanost. Druga skupina reagira v glavnem na vegetativnem področju. Pride do povečanja vzdražnosti, problemov v krvnem obtoku, težav z dihanjem, potenja, pomanjkanja apetita, motenj spanja, upadanja sposobnosti imunskega sistema in s tem do pogostejše obolevnosti. Stres se kaže tudi na področju zaznavnosti. Če ga ne uspemo obvladovati, prihaja do nervoznosti, nelagodja, negotovosti, strahu, motenj koncentracije in manjvrednostnega kompleksa. Povezana sta tudi stres in seks. Raziskava v odnosu med stresom in ljubeznijo, erotiko, nežnostjo in seksualnim zadovoljstvom je pokazala, da je stres smrt za nežnost. Zavira ljubezen, erotiko in željo po stresu ter s tem povzroča nov stres. Preprečevanje in obvladovanje Potrebno je povečati obrambno sposobnost organizma. Čim bolj zdravje organizem, tem bolj sta stabilna telo in duša. Izogibati se je potrebno nikotinu, čezmerni teži, nepravilni prehrani in alkoholu. Trenirati psihično in fizično sprostitev. Znati moramo pravilno razporediti obdobja med počitnicami in napornimi delovnimi dnevi. Shujšajmo oblikovati okolje. Gre za spremembe v našem obnašanju. Nemalokrat spoznamo, da si stres velikokrat ustvarjamo tudi sami. Trpimo zaradi lastne površnosti, neorganiziranosti in nepravilno razporejenega časa. Znati moramo tudi časovno prestaviti nekatere cilje, ker trenutno realno niso dosegljivi. Včasih je potrebna tudi sprememba stališč.. Postavimo si vprašanje: Ali mogoče naša utečena merila vrednot, principov in pogledov ne potrebujejo majhnih popravkov. Kako je z našo strpnostjo do drugačnih od nas? Smo z bližnjimi ali sodelavci odkriti, sproščeni ali pa se pretvarjamo? Priporočila Samozavest. Prevzemimo popolno odgovornost za samega sebe in za svoja dejanja. Čutimo se odgovorni za svoje misli in čustva, zdravje in obnašanje. Ne obnašajmo se kot zaporniki lastne usode. Samoodločanje. Zavzemimo se za svoje cilje v zasebnem življenju, v službi in prostem času. Uživajmo v uspehih, tudi majhnih, veselimo se jih in proslavljajmo. Prevzemimo izzive, jemljimo stres kot nov izziv in možnost novih izkušenj. Pazimo na svoje zaloge moči. Niso neoniejene. Ne napenjajmo se čezmerno, saj bomo vtem primeru delali dlje in več za manj uspeha. Sprostimo se. Poiščimo smisel. Vsako življenje ima smisel. Pomembno pri tem pa je, da ločimo pomembno od nepomembnega. Edith Jošar, mag. farm., spec. 24 marca do 26. marca vestnik,19. marec PETEK L 20.MAREC TV SLOVENIJA 1 9 .00 Glejte, kako rastejo: Jagnje 9.10 Tedi, oddaja za mularijo 9.45 Parada plesa 10 .05 Znanje je ključ 10.35 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11 .00 Na vrtu 11.30 Moesha, ameriška nanizanka 12 .05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 8/ 14 13 .00 Poročila 13 .10 Polnočni klub 14 .20 Scapinove zvijače, predstava SNG 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.50 Cofko Cof, risanka 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Med sorodniki, ameriški film 22.10 Odmevi, vreme, šport, kultura 23.00 Charlie Grace, ameriška nanizanka 23.55 Slovenski jazz iz kluba Gajo 1.10 Novi raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Otroški svet, nanizanka 9.25 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 9.50 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 10.40 Zlata šestdeseta 12.05 Planica: SP v smučarskih skokih 13.45 Svet poroča 14.15 Največji kaskaderji 15 .00 Lov za zakladom, francoski kviz 16 .35 Gettysburg, ameriška nadaljevanka, 1/ 6 17.30 Pasje življenje, ameriška nanizanka 18.05 VVildbach, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Zoran Predin, koncert 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Kaj sem napisal, avstralski film 23.40 V dvomu, nemška nadaljevanka, 3/8 POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Dinastija Monroe - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan -15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja -21.00 Dosjeji X - 22.00 Mladi Američani, angleški film - 0.00 Tabu št. 15, erotični film - 1.30 24 ur IDEA TV - KANAL 10 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa, regionalni program - 10.05 Iz naših krajev: Ljutomer - 10.30 Aktualno, informativna oddaja - 10.45 Intervju - 11.00 Borzni monitor - 13.15 Video strani - 15.00 TV Gaj-ba - 18.30 Živa, regionalni program - 19.00 Aktualno informativna oddaja - 19.15 Tedenski komentar - 19.20 Napoved kulturnih in športnih dogodkov -19.30 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Supermanove dogodivščine - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Izbor filmske zvezde: Woody Allen (090 91 51), Mia Farrow (090 91 52), Diane Keaton (090 91 53) - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES-10 00 POSLOVNO - oddaja o podjetništvu -10.30 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja -11 30 38 SEJA SVETA MESTNE OBČINE Murska Sobota-Videostrani -16.00 GNES -16.30 POSLOVNO - oddaja o podjetništvu -17.00 ZAKOJ PA NEJ -18.00 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -20.00 GNES - 20.30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL oddaja v živo -21.00 Videoboom 40 -21 55 Videotop - 22.30 GNES - 23.00 Naj spot -23 45 Erotika -01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka - 13.55 Poročila - 14.00 Z namenom in razlogom - 15.05 Pol ure kulture - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi - 22.15 Opazovanja - 22.50 Tednik - 23.50 Poročila - 23.55 Oddelek za umore, nanizanka - 0.45 Neumirjeni, ameriški film - 3.40 Magija - 4.05 Koncert zabavne glasbe - 5.20 Nepozabni filmi: Excalibur, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.30 Koledar - 15.40 Odkrito - 16.25 Za otroke -17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Trenutek spoznanja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sodnica, nadaljevanka - 21.05 Poročila - 21.20 CosbyShow- 21.50 Obraz strahu, ameriški film - 23.20 Dokumentarni film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Savannah -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Operete - 14.00 Peterica na otoku - 14.30 Naš Charley - 15.20 Misija Terra, nanizanka - 15.50 Za otroke - 16.15Za trnkarje - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Otroška soba - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regije -18.05 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.45 Ekskluzivno -21.10 Vključujemo Vigado - 22.10 Aktualno -22.40 Pikantne avanture v Parizu, film - 0.05 Garth Brooks, glasbeni film - 0.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranji program: Dnevniki, aktualno, regije -8.00 Pouk na daljavo - 9.00 Zakladnica - 11.10 Ponovitve - 12.00 Ura novic - 13.00 Vedno lepe melodije - 13.30 Odnosi, nanizanka - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Sposojena zemlja - 18.00 Cestni valjar drdra - 18.20 Mojstrovine -18.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Podelitev nagrad fundacije Za Szeged - 21.00 Madžarska hiša - 22.00 Vnlrua HriičAina annločki film — 93 40 fOlnhnka vnrla TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Pustolovščina v vesolju, pustolovski film - 11.45 Konfeti- 12.10 Majhni tjulenj Albert - 12.35 Pojoča družinaTrapp - 12.55 Risanke - 14.50 MacGyver-15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Kot luč vtemni noči, srhljivka -22.20 Osmi potnik 3, znanstvenofantastični film -0.10 Chucky 3, srhljivka - 1.30 Dan za boj, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ognjeni zmaj, pustolovski film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15Stari - 21.15 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Modemi časi - 23.05 Ljubezenska strast - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Deželni magazin - 10.30 Na Saškem - 11.15 Oznaka D - 12.00 Nočni studio - 13.00 Novo... -13.30 Borza - 14.00 Miinchensko klavirsko poletje 97 - 14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Železniška romantika - 15.45 Mladi grešniki - 16.35 Narejeno v Švici - 16.45 Design - 17.30 Zdravstveni magazin - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Mesto - dežela - Avstrija - 21.00 Moja Praga - 21.30 Borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila -22.35 Vietnam: vojna in njene posledice - 22.55 Nagrada Adolfa Grimma - 0.55 Pogledi s strani - 1.05 Deset pred deseto - 2.05 Jazzovski klub SOBOTA 21.MAREC TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus 9.00 An ban pet podgan 9.25 Tedi v dolini miru 9.50 Oskar, kina in laser, španski film 11.15 Koncert komornega godalnega orkestra SF < 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.25 Milje in vozli, oddaja TV Koper 13.50 Glasbena oddaja: Opera, balet 15.00 Ure obupa, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Euromuzika 17.50 Na vrtu 18.20 Človeška narava, angleška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Utrip 20.15 Resje! 21.40 Turistična oddaja 22.00 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Vstopnica za nebesa, kanadski film 0.45 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9.00 Indaba, francoska nanizanka 9.30 Tv-poper 10.25 Planica: SP v smučarskih skokih 15.15 Šport 16.25 Evrogol 17.25 Košarka NBA 17.55 Evropski pokal v rokometu 19.30 Videoring 20.00 Ty Cobb, ameriški film 22.05 Končni obračun, angleška nadaljevanka, 3/4 22.55 V vrtincu 23.35 Sobotna noč POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Guliverjeva potovanja -10.00 Vrnitev v prihodnost - 10.30 Mlajši bratec -11.00 Trener in ženske, ameriški film - 13.00 Morska deklica - 13.30 Odiseja - 14.00 Super POP -15.30 Tekvvar - 16.30 Highlander - 17.30 POP party - 18.30 Beverly Hills - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Na ognjeni črti, ameriški film - 22.15 Teksaški mož postave - 23.00 Mali vojaki, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 Živa - 10.05 Mikrofon, odkrivanje glasbenih talentov - 10.30 Aktualno -10.45 Tedenski komentar - 10.50 Napoved kulturnih in športnih dogodkov - 11.00 Predstavitev kolesarskega kluba Tropovci - 11.20 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba -18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Mamice - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Hudičeva brigada, ameriški film - 22.00 Beli blisk, ameriški film - 0.00 Zapp, glasbena oddaja STUDIO AS 9.30 GNES-10.00TV PRODAJA-PATTY INTERNATIONAL -10.30 Videoboom 40-11.25 Naj spot -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL -17.00 Videoboom 40 - 17.55 Videostrani - 18 15 Naj spot -19 00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -19.55 Utrip - 20.10 GNES - 20.40 FILM - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar -8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijski nasveti - 12.55 Gospodar zveri 2, ameriški film - 14.45 Poročila - 15.00 Briljantina - 15.45 Televizija o televiziji - 16.15 Narodni parki v ZDA -17.15 Dr. Ouinnova, nanizanka - 18.00 Kanjon nevarnih iger, otroška serija - 18.30 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.20 Ne izklopi!, ameriški film - 21.55 Opazovanja - 22.25 Forum -23.15 Polnočna premiera: Psihološki pristop - 1.45 Serijski film - 2.30 Dokumentarni film - 2.50 Skrita kamera - 3.20 Koncert TV HRVAŠKA 2 11.30 Koledar - 11.40 Filmi bratov Maor - 13.15 Dncioii y - 14 HO Črnn h»lr> v barvah- Gannsfpr ameriški film - Velikani jazza - 17.00 Planet Internet - 17.30 Deset svetovnih pisateljev: Franc Kafka -18.30 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler: St. Petersburg - 21.20 Legendarne manekenke - 22.15 Ekran brez okvira - 23.15 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Za otroke - 11.05 Strasti, nanizanka - 11.55 Ljubezni vSaintTropezu, nanizanka - 12.50 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik -13.10 Ansambel Teka - 13.30 Zelena pošta -14.00 Jani gre na dom - 14.40 Sposojeni dvorec, madžarski film - 16.15 Kolo - 16.30 Moda '98 -17.00 Po poti - 17.30 Območje - 18.00 Thalassa - 18.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe -19.05 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Apaška trdnjava v Bronxu, ameriški film - 22.10 V soboto zvečer - 23.30 Nevarni sanjač, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranji program: Dnevniki, aktualno, regije -8.00 Gozdarsko-lovski magazin - 8.30 Cisterciti -9.00 Euroklick - 9.30 Manjšinske oddaje - 12.00 Slovite knjižnice - 12.40 Klub '98 - 13.00 Okno v Evropo - 15.00 Biseri - 15.30 Ormansag, 3. del -16.00 Ljubezni pesnikov - 16.30Telešport - 18.30 Anno ... - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Familija - 20.30 Koščica brez ribe - 21.05 Bolnica v predmestju - 22.10 Poper, nanizanka -23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 10.45 Smučarski skoki, prenos - 13.15 Življenje in jaz -13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira -14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Lovci na srečo, filmska komedija - 21.50 Sargaško morje, film - 23.25 Nežne sestrične, film - 0.50 Moj demonski ljubimec, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Grk išče Grkinjo, filmska komedija - 11.00 Korenine neba, pustolovski film - 13.00 Poročila - 13.10 Hofrat Geiger, film - 14.45 Kralj čardaša, film - 16.30 Alpe Donava Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Šampion - 22.00 Poročila - 22.05 Vse je komedija - 0.05 Čisto okrajno sodišče, TV igra - 0.55 Usoda ne pozna nobene milosti, film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Alpe Donava Jadran - 10.15 Domovina tuja domovina - 10.45 Mesto - dežela - Avstrija - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert - 14.00 Novo... - 14.30 Požiralec okna - 15.15 Televizija za ženske - 15.45 Ženska njegovega srca, film -17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Nazaj v vzhodno Nemčijo - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Foyer - 20.00 Poročila - 20.15 Oživeti pomlad, gledališka igra - 22.40 Možgani požirajo prah - 23.25 Boulevard Bio - 0.25 Pogledi s strani - 0.50 Bolne sestre - 1.15 Aktualni športni studio - 2.40 Jazzovski festival v Luganu NEDELJA 22. MAREC TV SLOVENIJA 1 8.00 Ferdi, risanka 8.25 Zvezdica, lutkovna igrica 8.50 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 9.15 Teferime 9.20 Dogodivščine, nanizanka 9.55 Orkestralna glasba 20. stoletja 11 .00 Divja razmerja, avstralska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13 .00 Poročila 13.45 Resje! 15.15 Srečen dan, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Naravni parki Slovenije 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Slasti jezika - slike za portret Milana Jesiha 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 Zasledovalci, ameriški film 0.30 Naravni parki v Sloveniji TV SLOVENIJA 2 9.00 Indaba, francoska nanizanka 9.30 Teater Paradižnik 10.20 Šport 10.40 Planica: SP v smučarskih skokih 13.45 Teniški magazin 14.15 Šport 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, 6/7 21.20 Stoletja ljudstva, angleška serija 22.15 Šport v nedeljo 23.00 V New Orleansu, ameriška nanizanka POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Klop -9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Brez zapor - 14.00 Radijska postaja - 14.30 Ljubezenska zgodba, ameriški film - 17.00 Oliverjeva zgodba, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem - 21.45 Športna scena -23.00 Zabava vas Bette Midler, ameriški glasbeni film - 1.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 S kamero po Prekmurju in Prlekiji - 10.55 Iz naših krajev: Ljutomer - 11.10 Intervju - 11.25 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Super genialni Viki, računalniška igrica v živo - 19.00 V vrtcu na obisku, reportaža - 19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Bosonoga grofica, ameriški film - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, raninnalni nrnnram - 1Q 20 Zlatolaski zadnii dal - 20.00 Tako se je kalilo jeklo, jugoslovanski film -22.00 Divja cesta, ameriški film (čb) - 0.00 Wolf, ameriška nanizanka STUDIO AS 9 30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES - 11.30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL oddaja v živo -12.00 PODJETNIŠTVO -12.30 MURASI -14.05 Videostrani -18.00 Rokomet RK POLET : RK RADGONA-19-30 Dnevnik - 20.00 MOJI MALI PRIJATELJI - 20.30 ZAKOJ PA NEJ - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7 40 Opazovanja - 8.10 Risanka - 8.30 Koledar -8 40 Poročila - 8.45 Rhino in druščina, poljudnoznanstvena serija - 9.35 Risanka - 10 00 Otroška I oddaja - 10.40 Veselje z glasbo - 11.30 Filipovi I otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja -I 13.15 Dokumentarna oddaja - 13.45 Mir in dobrota I - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show - 15.45 Grace Kelly, ameriški film -17 20 Poročila - 17.30 Serijski film - 19.05 Loto -19.30 Dnevnik - 20.15 Kneginja Dora, dramska serija - 21.15 Sončnica, show program - 22.35 Opazovanja - 23.05 Stoletje žensk, dokumentarna serija - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.30 Koledar - 12.40 Briljantina - 13.25 Polnočna premiera, ponovitev - 15.55 National Geographic - 16.50 Klasična glasba - 17.50 Alpe-Donava-Jadran - 18.20 Etnokajda - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.10 Foxov filmski večer - 23.30 Nominacije za oskarja 1998 TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Za otroke - 9.30 Družinski dnevnik - 10.00 Tv-magister - 11.05 Živali iščejo dom - 11.30 Poje Gyongy Hatvam - Kiss - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 PoliTour - 13 05 Plesne noge, švedski film - 14.25 Albert Vass, portret - 15.05 Iščemo pogrešane - 15.35 Verski program - 16.05 Dsneyjevi filmi -17.15 Odločate vi! - 18.10 Turizem - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Kneginja Sandra, nanizanka - 20.50 Variacije - 21.00 Film tedna: Sanjač, nemški film -22.40 Tonik - 23.05 Svet v petdesetih letih -23.35 Angleški nogomet TV MADŽARSKA 2 7 30 Vesoljske igre - 8.00 Varstvo okolja 8.30 Slikanica iz Poljske - 9.00 Zabavni program za mlade - 11 00 Telešport - 13.00 V imenu ljubezni -15.00 Slikanica - 16.50 Arboretumi - 17.00 Telešport - 19.00 Nano-svet, japonska nanizanka -20.00 Istvan Voros in Prognozis, koncert - 21.30 Telešport - 22.00 Dokler še živimo, nanizanka -22.50 Universitas, forum neodvisnih filmarjev -23.40 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.00 Disneyev festival -9 10 Ženski mož, filmska komedija - 10.45 Smučarski skoki, prenos - 13.30 Šport - 13.45 Nenehni nesmisel - 14.10 Morilec zmajev, film - 16.OCtv kraljestvu srebrnega leva, pustolovski film - 17.30 Gospod Bean - 18.00 Srček - 19.30 Cas v sliki -20 15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Oualtmgerjev Dunaj - 22.40 Kolumbo - 0.10 Oči smrti, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Potovalne zgodbe - 9.30 Katoliška maša, prenos - 10.15 Zakladi sveta - dediščina človeštva: Stonehenge - 10.30 Teden kulture 11 00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Tirolski zvonar, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 sliki - 20.15 Narodnozabavna hitparada - 21.20 Moltallerjeve klasike - 21.50 Poročila - 22.00 K Stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično -2.00 Teden kulture 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse -9.15 Neolikani Mozart - 10.15 Klub pesnikov - 11.15 Matineja - 12.45 Koncert Arthurja Honeggerja -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini -13.45 Marbella - moja ljubezen - 14.30 Halo, kako je? - 15 05 Regina na stopnicah - 16.00 HI l tu -16.30 Moč greha - 17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Dejstva in legende - 21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.15 Ljubezen v Hollywoodu - 22.40 Ženske v Hollywoodu - 23.25 Besedo ima javni tožilec - 0.30 Dvojni križ, film PONEDELJEK 23. MAREC 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.00 0.25 Propad, brazilska nadaljevanka, $ Lingo Videoring Studio City Cik cak Pomp Brane Rončel izza odra Studio City TV SLOVENIJA 1 9.30 Sprehodi v naravo: Magnolije 9.45 Cofko Cof, risanka 10.15 Novi raziskovalec, ameriška serija 11.10 Človeška narava, angleška serija 12.00 Alpe Jadran 12.35 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 14.00 Slasti jezika - slike za portret Milana Jesiha 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Barva 17.45 Narava in človek, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 12/ 34 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opus 23.20 Iz slovenskih ateljejev 23.35 D. Jančar: Halštat, gledališka predstava 1.15 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 11.05 VVildbach, nemška nanizanka 12.00 Šport v nedeljo 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.20 Ty Cobb, ameriški film 16.15 Kai som nanisal avstralski film POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca -1 . straža ponoči - 11.45 Športna scena -.. kviz - 13.30 Športni krog - 14.00 O^S-15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 16-30 J 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - straža ponoči - 19.20 Vreme -20.00 Usodni val, ameriški film- 22. » modrem - 23.00 Ciklus filmov Doris Day. - 1.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 S)J 8.00 Video strani - 9.00 Borzni [ Super genialni Viki, ponovitev igrice -W na obisku - 11.00 Borzni monitor,"1 • . strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 ZiW r : program - 18.35 Med našimi športn«' ^. klub Tropovci - 18.50 Kronika - 19’. 19.15 Športni ponedeljek, pregled spo dkov- 19.30 TV Gajba TVOAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor- 1 * $0-tru - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 18.00 Pri nas doma - 18.30 Živa, mS gram - 19.25 Esmeralda, mehiška nao i^ 40. del - 20.15 Zvezdne steze - 21-0 Ija - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 NevrVO^^ 0.00 Živa STUDIO AS nM 9 30 Rokomet RK POLET: RK Risanke-12 00 Videostrani- 16 00Lni.lM POLET : RK RADGONA -17.30 Risanke -19.00 GNES informativna o® 1 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30^«*^ metna oddaja v živo - 22.00 VETERINA DICINSKA UNIVERZA ROSS ZDA Pre , reportaža - 22.30 GNES - 23.00 Videos TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -1 - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik govedi, nadaljevanka - 13-l5,c5Po^ daljevanka - 13.40 Risanka - 1 15« 14.00 Ekran brez okvira - 15.05 Za Poročila - 15.45 Izobraževalni pm^ jgOlfP Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 1 ' Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15°”' iV> se dani, tv-drama - 21.25 Narava Ekologija - 22.35 Opazovanja - 23-u go, ameriški film TV HRVAŠKA 2 X 14.45 Koledar - 14.55 Dokler si biltd' - 16.25 Za otroke - 17.05 daljevanka - 17.55 Ta leta " 1.j 19.00 Županijska panorama - 20.10 Kviz - 20.30 Murphy Brown - 2 . la - 21.15 Leteči odred, nanizanka - glasbena oddaja - 22.55 Vojna v Rusu. na serija TV MADŽARSKA 1 A 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod " oblast - 10.10 Simon Holl6sy - 1400% nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic -1 ' j« šine - 15.00 Tropska vročica, otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nani», Popoldanska ambulanta - 17.15 FW ^,3® . otroke - 18.35 Kralj pamp, vnik, šport - 20.00 Dosjeji X - 20-4s 21.20 Mixishow - 21.45 Aktualno dekleti, nemški film - 0.25 Dnevnik TVMADZABSKA2 $ 6.00 Jutranji program: Dnevniki, a , 8.00 Pouk na daljavo - 9.00 Ponovitve - 12.00 Ura novic - ” s nanizanka - 14.50 Simboli -izobraževalni program - 18.00 0» 3č MS 6 ■ 16 S^56'3, nemški film (čb) -C’KrnJI-15 Kv,; °.V Irnenu ljubezni - 17.00 l4hi>' I^Sn ' 1® 20 V 45 Re9iia - 18’00 Ka_ T«l i8 °tr°ke ■ 18 35 Krali 2°'5o Kri^d ' 20-00 Urgenca. .. %it^'oOAkt?an no' ma9azin - 21.30 K “"i (čb), kt^no . 23 00 čehj danda. SS«4.2 b aktualno- regije - 1Sn n Ura h ^akladnica - 10.55 Po-kin^° Rep6t°'?lc ' 13.00 Hiša Szorad ^'SS p^MoiJ^OO S program -- in ? va|iar drdra, nani-kSa s ^%rd ' 19.30 r>8'30 Madžarska danes šport - 20.00 $’^1 1015 1B'ntn° * ' 1K 6 ~ 14 Sn Maihni tjuleni Ai' 19'61 >5 °bain° MaoGyver - 15.40 J l-40 q "a straža - 17.15 Vsi %Š.fik8|'8 ~ ?'3°Grn7 kd° ,am razbija ’ J' 2s 19.3 ?'10 Prijazna družina -V nalka?;°50skari®s v sliki - 20.15 a-0S Kr* ali čardaša, fiim _ 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 1 2.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila- 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univer-zum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki -0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin -10.55 Evropski studio - 11.55 Pogled v deželo -12.10Tema - 13.00 Okolje - 13.30 Raziskovalni magazin - 14.00 Ko muzika igra - 14.40 Avstrijske regije - 14.55 Velika parada zvezd, film - 16.35 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije -17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Nori mesec, film - 21.40 Bolgarija 1998 -22.00 Poročila - 22.25 Dom za obešanje, film -0.50 Deset pred deseto SREDA k 25. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.30 Ob jezeru, francoska nanizanka 9.55 Mejniki naravoslovja in tehnike 10.15 Besede 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila 14.40 Srečen dan, ameriški film 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Attemborough v raju, angleška oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.05 Osmi dan 21.30 Gibljive slike 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Carmen, balet TV SLOVENIJA 2 11.05 Modni atelje, nemška nadaljevanka 12.00 Pomp 13.05 Stoletje ljudstva, angleška serija 16.30 Pravljični grad, islandski film 18.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Športni film 20.25 Nogomet, Nemčija - Brazilija 22.25 Zbor, angleška nadaljevanka, 2/5 23.15 Lov za zakladom, francoski kviz 0.20 Športni pregled POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Obalna straža ponoči - 12.00 Bolnišnica upanja -' 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Umor na Riu Grande, ameriški film - 21.45 Oskarji 98, posnetek podelitve - 23.30 Vse, kar ste vedno želeli vedeti o Titanicu - 0.30 Calamit/Jane, ameriški film - 2.30 24 ur IDEA TV - KANAL 10 8.00 Video strani - 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa - 10.05 S starimi obrtmi v današnje dni - 10.30 Aktualno - 10-45 S kamero po Prekmurju In Prlekiji - 11.00 Borzni monitor - 13.00 Video strani -15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program -18.35 Prekmurska kuhinja - 19.00 Aktualno -19.15 Filmska ponudba naših kinematografov -19.30 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Pri nas doma - 18.30 Živa, regionalni program - 19.25 Esmeralda - 20.15 Duhovnikova žena, ameriški film - 22.00 M.A.S.H. -23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 TEDEN OB MURI -11.30 Presenečenja z Dragom Paplerjem -12.00 Videostrani -16.00. GNES - 16.30. TEDEN OB MURI -18.00 Videostrani -18.30 Presenečenja z Dragom Paplerjem -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 KUFER turistična oddaja - 21.00 Iz ZLTV LOKA TV - 21.30 ZAIGRAJ-* MO IN ZAPOJMO G.Radgona 1. del - 22.30 GNES-23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka - 13.55 Poročila - 14.00 Preteklost v sedanjosti - 14.35 Opera Box - 15.05 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in Federacija BiH - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Sinovi neviht - 22.20 Opazovanja - 23.00 Cobra, ameriški film - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.40 Koledar - 14.50 Zgodbe iz divjine, kanadski film - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi -17.55 Kulturna dediščina - 18.25 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Jalna, serija - 21.15 Poročila - 21.30 Podelitev Oskarjev 1998 TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Druga možnost, nanizanka -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Narodna glasba -14.00 Za manjšine - 15.25 Dvorec strahov, nanizanka - 15.50 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Naše stiske - 17.15 Regije -17.55 Biblijske zgodbe - 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Posestvo Merisier, film - 21.40 Aktualno -22.40 Moj najljubši letni čas, francoski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranji program: Dnevniki, aktualno, regije -8.00 Pouk na daljavo - 9.00 Zakladnica - 11.00 Ponovitve - 12.00 Ura novic - 13.00 Hiša Szorad, nanizanka - 15.00 Repeta, izobraževalni program -17.30 Mišice - 18.00 Cestni valjar drdra, nanizanka - 18.20 Mojstrovine - 18.30 Madžarska danes -18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X - 20.45 MTV plus - 21.00 Šport ekstra -21.30 Bomo preverili - 23.15 Nočni čuvaj, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.25 Obalna straža - 10.10 V kraljestvu srebrnega leva, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Majhni tjulenj Albert - 12.35 Pojoča družinaTrapp - 13.15 Risanke - 14.50 MacGyver -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Avstrija - Madžarska, prenos - 22.30 Mož, ki se nikoli ne preda, akcijski film -0.15 Gostišče v Dartmoorju, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Tirolski zvonar, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče -23.15 Dive - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Otroci korana -11.00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 ML Mona Liza - 12.30 37 stopinj - 13.00 Veselje do potovanja -13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hi-tparada - 14.45 100 stopinj - 15.45PurTV-16.15 Modra luč, ogenj, eksplozije - 16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Avti in mobili - 17.45VAV-striji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Žarišče -21.10 Divje živali in mi - 22.00 Poročila - 22.25 Mrzle noči, film - 23.50 Ljubezen, strast in laži -0.20 Pogledi s strani - 0.30 Deset pred deseto -0.55 Čas za kulturo ČETRTEK 26. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.30 Pod klobukom 10.15 Attemborough v raju, angleška oddaja 11.10 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija 11.40 Turistična oddaja 12.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 13.00 Poročila 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Carmen, balet 14.55 Naravni parki Slovenije 15.30 Osmi dan 15.50 Gibljive slike 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Oddaja o računalništvu 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Oddaja o računalništvu TV SLOVENIJA 2 11.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 12.00 Cikcak 12.55 Največji kaskaderji 13.50 Strici so, mi povedali, tv-nadaljevanka, 6/7 16.20 Prizadet, ameriški film 18.05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.55 Boter L, ameriški film 23.50 .Baden Baden POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Obalna straža ponoči - 12.00 Razprtije - 13.00 POP kviz -13.30 Roseanne - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim-podarim - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Mladost norost, ameriški film - 1.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 8.00 Video strani - 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa - 10.05 Prekmurska kuhinja - 10.30 Atualno -10.45 Filmska ponudba naših kinematografov -11.00 Borzni monitor - 13.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Svet mode - 19.00 Aktualno'- 19.15 Intervju -19.30 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! -18.00 Pri nas doma - 18.30 Živa, regionalni program - 19.25 Esmeralda - 20.15 Dosjeji X - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newvorška noliciia STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 KUFER -10.30 Iz produkcije ZLTV LOKA TV - 11.00 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO G.Radgona 1 .del -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 KUFER -17.00 Iz produkcije ZLTV LOKA TV -17.30 Videostrani -18 00 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO G.Radgona 1 del -19.00 GNES-19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 POSLOVNO - oddaja o podjetništvu - 21.00 MEHANIKA 1951 -22.00 Naj spot - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13,15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka - 13.55 Poročila -14.00 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub - 15.05 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Besede, besede - 19.30 Dnevnik -20.15 Odkrito - 21.05 Roosevelt, dokumentarni film - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovanja -22.55 Filmi bratov Marx - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.40 Koledar - 14.50 Lovčeva kri, kanadski film -16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi - 17.50 Po meri - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - 21.25 Poročila - 21.40 Seinfeld, humoristična nanizanka - 22.10 Zapuščajoč Lenina, britanski film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Vedno lepe melodije - 14.00 Za manjšine -15.30 Dvorec duhov, nanizanka - 16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Nujna pomoč - 17.10 Begavčki - 17.15 Album smešnic -17.45 Regije - 18.00 Program madžarskih Židov -18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 285. del -20.35 Desert - 21.45 Aktualno - 22.45 Evropski kino - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranji program: Dnevniki, aktualno, regije -8.00 Pouk na daljavo - 9.00 Zakladnica - 11.00 Ponovitve - 12.00 Ura novic - 13.00 Hiša Szorad, nanizanka - 14.45 Mojstrovine - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 S seje vlade - 18.00 Klovn Slim, nanizanka - 18.30 Madžarska danes -18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam,-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 1 7.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje n^ Murskem-valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od Naše 20. stoletje - 21.00 Šport ekstra - 21.30 OthellovGyulahazu, film (čb) - 23.05 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Obalna straža - 10.10 Film - 11.45 Konfeti - 12.10 Majhni tjulenj Albert-13.15 Risanke - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Suzana - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.05 Izven meja -21.50 Dosjeji X - 22.40 Eden -23.05 Oddaja o kulturi - 1.45 Diner, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Poroči se z mano, draga, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine t 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.40 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Švice - 10.30 Orientacija - 11.00 Herman in Tietjen - 13.00 Avti in mobili - 13.30 V Avstriji - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Lale Andersen, glasbeni portret - 15.15 Margot do ponedeljka - 16.30 Gospodar noči - Matematik Leo Perutz - 17.15 Novo - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Moj ljubimec z druge zvezde, film - 21.50 Aktualni kino nasvet - 22.00 Poročila - 22.25 Berlinska srečanja - 23.00 Snovvboard vročica - 23.50 Kako pa bi vi radi? -0.40 Deset pred deseto mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio -1 9.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 Cestnik vestnik, 19. marec KOLINE ... PRIJTE NA KOLINE VABIMO VAS NA KOLINE Z BUJTO REPO IN VSE DRUGE DOMAČE SPECIALITETE 20. marca - v petek 21. marca - v soboto 22. marca - v nedeljo gostilna VEROŠ (pri mejenem prehodu Gederovd) VABLJENI! B2 B2 B2 http://WWW.B2IVIB.SI Računalniški B2 B2 B2 30.3. - 3.4. ob 8.00 do 11.15 ACCESS 30.3.-3.4. ob 16.00 do 19.15 — f| | WORDfor Windows | [— C ■ 31.3.-2^1600 do 19.15 B2, d. o. o.. Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 (/MURK) INTERNET <&uwpean NJaNiion ^design motorna vozila TEŽJO SVINJO za zakol pn*fr tanjci 7. m 17694 ffako veseli vsi bi gadovo^ni b’Ci’ in ne bfteg deda v temi tavali. oVeboč je b'ta pomlad, obljubljen bil gablad in ^daj pomladniki tekmujejo ge vsi. Spet kmafu bo pomlad, učakal bi jo nad, da bi obljub vesel si gadovofjen peč P 041 712 044. ml7?l9 GOSTIŠČE V OBRATO j^(l damo, delno tudi na K 533. m 17635 «11 GRADBENO PARCELO dovoljenjem v obrtni co Dl dejavnost prodajo. * ml7702 GRADBENO PARCELO’dnj0? Sobote, za nadomestno F dokumentacijo in P™ Oj,roka-Možnost plačila na dv 21 068. m 17661 LEPO UREJENO HIŠO v prodam. Tel.: 65 963. m NJIVO IN TRAVNIK-počitniško hišico, sad (S1 grad, na Vaneči prodam : m!7651 . J NJIVO, 93arov,vBogoj1111'/ Tel:. 47 055. m 17659 NOVEJŠE STANOVANJ« centru M. Sobote, Pr0 215. m 17698 .j/ ob negovskem So NUJAM parcelo zaP°s‘ |>J prikolice ali bivalnika-179. m 17766 j STANOVANJE V Bel‘% I najem. Tel.: 43 422. ml STANOVANJSKO na faza, 330 m2, komu | Malih BakovcihugoJ 0 j DILL, d. o. o., tel 32 3jZ-STAREJŠO HIŠO Z poslopjem, takoj vselil ^ zemljišča prodamof r Tel. 21 452 ali 44 347, . m 17650 fNp0W V NAJEM DAJO DSopW NO STANOVANJE, v Gornji Radgoni. 1« " ml7662 ^flll DRUŽINA KMETIC Riše in piše kosa Smopsek T IDEN GES PIJTAN GOSPouDA - HilU TE ZATOU l/ MEBEJSA ME SPISTIJ' IZDU5LJANE JE SPELJALGMD8EN/ MA- VIJ STE TU FSI ŠKRTLAŠU HlK MATERIAL ZA FARMO SVINJ s/TU AJOURI ? BOUGECP^jj ČE TE JED vejpaomjeo^ GLAVEN ČUVAJ Cestnik jetnik, 19, marec 1998 nk^ voda, elek- 3)'Prodam-Tel. 75 249, m 17674 kmetijska Mehanizacija Žižki 2, p.Črenšovci. ml7689 MEHKA IN TRDA DRVA prodam. Gederovci 3. m 17703 SENO V BALAH prodam. Tel.: 46 488, Vanča vas 4a. ml7736 razno IsedajtudivPomunu'. ^»(57350 LKDNO KORUZNO Oltovo sejalni; C0, zelo dobro ohranjeno, po ugodni oni prodam. Tel. 89 18O.ml7643 bVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, 12-colni, prodam. Tel.: 45 148. ml7656 KOMBAJN CLAAS DO 88S, gibljiva Ma, 150 KS, Mercedes, letnik 1986, in claas DO 85, vsa oprema, možnost menjave! Tel.: 0609 621 296. kOMBANJ KLAAS DOMINATOR ®, z obema adapterjema. in frezo pro-wm. Dobrovnik 219, tel.: 79 425. «117669 MALN1CO in mlin , 600 kg, za kr-»* prodam. Tel.: 0609 621 296. 9pkLPUJEMO vse vrste kmetijske mehanizacije, kot so traktorji, nakladal-»? Prikolica, puhalniki, sejalnice, »krmilniki, brane itd. Tel.: 063 798 ah mobitel 0609 639 832. ml7634 ^MlATSKO SEJALNICO BEC-kRza sladkorno peso, 6-redno, z »Premo za koruzo in buče, testirano, Sj0-Dolnja Bistrica 163, tel.: 0609 ^913.ml77O7 SELNICO KROBAT, široko 7 . 3wlitrsko, in varnostni lok za trak-J Prodam. Farkaš, Rakičan, Zvezna h-«117649 MčTZ FAHR DX 86 Urm j ’ Prednje zavore, 40 km/H, (lan »lovnih ur, in traktor Steyr 8120 »KS),turbo, prodajo. Možnost ®tnWe. Tel.: 0609 621 296. ml7728 ^kTOR, prikolico, plug in rezervne Prodam. Tel.: 26 136.ml7744 HLEVSKEGA gnoja kosilnico kupim. Tei/. **S96.ml77l6 BALAH prodam. Tel. 56 272. Prodam. Bodonci U8.ml7665 BALAH prodam. Tel.: 45 »07668 k BALAH prodam. Grašanovič, KLETKE IZ pocinkane žice za nesnice in zajce, plastične rešetke za svinjske bokse in plastične greznice različnih dimenzij. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. m!7333 SKLOPLJIVA VRATA - ROLETE -ŽALUZIJE! Roletarstvo z 20-letno tradicijo vam v času pomladne akcije v Prekmurju ponuja za svoje proizvode in montažo 3-letno garancijo, popuste in možnost obročnega plačila. VALENTI, 062 631 636. m 17567 Preklicujem veljavnost spričevala 2. letnika SSTŠ - smer strojništvo, izdanega v šol. 1. 1995/96 na ime Miran Niplič, Orehovski Vrh 25, G. Radgona. ml7632 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 11144-3, izdane pri HKS Panonka na ime Franc Solar, Markovci 20, Šalovci. ml7638 KOMPLETNO ORODJE za izdelavo pokrovov za sveče prodamo. Prodaja pokrovov je zagotovljena. Tel. 27 061, od 7. do 15. ure. m 17648 POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. Tel.. 062 412 038 ali 0609 624 459. ml7657 TRIFAZNI ELEKTRIČNI MOTOR s klabli, 2,03 KW, prodam. Tel.: 69 059. ml7683 OSEBNI RAČUNALNIK SIMENS PCD 2 M 486 z barvnim monitorjem in tiskalnik HP desk Jet 500 in prenosni računalnik Simens Hixdorf PCD 4 ND 486 in PCD 5 ND Pentium naprodaj. Dodatne informacije: 069 51 105. ml7690 LADIJSKI POD že za 540 SIT z dostavo. Smrekov, suh, prvi ali drugi kak. razred. Tel.: 063 451 082. m 17696 SENO v balah prodam. Pinter, Nemčavci 34, tel.: 27 830. m 17701 KOMPRESORSKI PIŠTOLI, vrtalo in »štemarco« prodam. Kristjan Gredar, Grad 97, tel.: 53 154. m 17706 BALKONSKA VRATA, steklena, prodam. Kristina Kežmah, Rakičan, Lendavska 19, tel.: 27 677. m 17724 RAČUNALNIK PC 486 z vso dodatno opremo prodam. Tel.: 28 053, po 17. uri. ml7725 TRDI IN MEHKI TERVOL prodam. Tel.: 33 003. m 17727 rjem in 12601 rezervoarjem za kurilno olje, cirkularko, peč Kuperbusch. Prežihova 5, M. Sobota, tel.: 24 652. ml7745 ZDRAVLJENJE hrbtenice in psihosomatskih težav s kiropraktike, akopunk-turo, bioenergijo in hipnozo. Paciente obiskujem tudi na domu. THR, Boris Spasovski, tel.: 041 699 606. m 17710 KMETJE, POZOR! Odkupujemo vse vrste kmetijske mehanizacije - traktorji, • nakladalke, kosilnice, obračalniki, pajki, puhalniki, sejalnice itd. Tel.: 063 798 035 ali mobitel 0609 639 832. m 17746 VARILNI APARAT CO 2, 400-amper-ski, z jeklenko in priborom prodam. Tel.: 46 451. m 17748 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Mačkovci, izdanega v šol. I. 1973/74 na ime Milena Zrinski, Moščanci 15. ml7767 ZIDARJA zaposlim. Pogoj: končana gradbena šola v Mariboru. Tel.: 26 135, zvečer, m 17764 storitve delo PODJETNIKI - priložnost za vodenje prodajne mreže atraktivnih izdelkov široke uporabe. Tel. 062/656 031. ml7678 SPREJMEMO VEČ KV-ZIDARJEV IN NK-DELAVCEV. Stanovanje in prevoz na delo brezplačna. OD po dogovoru. Tel.: 062 214 994, zvečer po 18. uri, ali Kološa Jože, Krčevinska 45, 2000 Maribor. ml7692 VDOVA sprejme zakonca brez otrok, vajena kmečkih del. Pozneje možno dedovanje. Pogoj: avto! Tel:. 062 734 032. ml7693 NATAKARICO zaposlijo. Gostilna Šbul, Rogašovci, tel.: 57 058. ml7709 ŽELITE delati z ljudmi v prijetnem kolektivu? Pokličite 041 712 044. m 17720 REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE; ki jo veseli delo v strežbi. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Tel.: 063 893 131,ml7760 GRETJE IN VODOMONTAŽA. Ivan Šarkezi, s. p., Ul. 22. Junija 35 Petišo-vci, Lendava, 76 376, ogled in predračun brezplačno, m 17244 DELNICE PID serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 041 706 645.ml7321 INŠTALACIJE CENTRALNE KURJAVE IN VODOVODA vam hitro in kvalitetno opravi Inštalaterstvo Čuli-brk, Beltinci, tel.: 42 873. ml7488 INŠTRUIRANJE ANGLEŠGEKA JEZIKA za osnovne, srednje in visoke šole. Tel.: 22 467 (popoldan), morjk POUČUJEM HARMONIKO in sintetizator. Štefan Matko, tel.: 23 942. ml7721 VDOVA SPREJME V OSKRBO STAREJŠEGA UPOKOJENCA s premoženjem. Ponudbe pošljite pod šifro: Dobra nega, m 17742 NAPELJVA PLINSKIH INSTALACIJ, centralnih kurjav, sanacija dotrajanih dimnikov z nerjavnimi cevmi, postavitev montažnih dimnikov z nerjavnimi cevmi, izdelava projektne dokumentacije. Za brezplačen ogled pokličite: 062 422 688, od 7. do 14. ure, ali 062 632 955, od 15. do 20. ure. ml7762 KNAUF, ARMSTRONG, hitra dobava in montaža predelnih sten in vseh vrst stropov iz gipsa. Tel.: 069 61 893, mobitel 041 668 063. m 17765 Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta!!! ZARADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo (kavči, knjižna omara, kuhinjska klop), 24 m2 star hrastov parket, peč za centralno kurjavo z bojle- Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vedno vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Solze, žalost in bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Tiha žalost in bolečina spremljata spomin na 22. marec 1997, ko nas je brez slovesa zapustil naš dragi mož in oče Ludvik Šavel iz Vučje Gomile Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje, prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu. Z žalostjo v srcu tvoji najdražji Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 19. marca minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, star oče, pradedek, brat in tast V SLOVO dobremu prijatelju in sodelavcu Karlu Benku iz Domajinec mojster s sodelavci Franc Kikec pekarski mojster v pokoju iz Rogašovec Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, prinašate cvetje, prižigate sveče ali postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala. Vsi tvoji najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČN1 PREVOZI KRST NA DOM,, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA na siovensfem severoo^obu Pripravil: Franček Štefanec ObERMI Vc^u"' blizu Ljutomera stoji dvor Luka-lV**Otok • Se omenja kot Villa Lukauz v do 1267^^^'" deželnoknežjem urbarju od ;a01'leta i7q'eta- Tedaj je bil tu strelski dvorec, črrT Od. , Pa sta bila tukaj že dva strelska Lettrandpav lzv'ra rod lukavških vitezov: 1290 liot 422ieRV 1319 Henrik Payer zu Locauz. o ' lastnik dvora Hans von Lokaucz, ter i 'h ■ Lr^0^' NJegov sin Gašper je dobil v im? 'B DoiT02 1(01 strelski fevd dvor (gradič) iJSgin .T^tij. Leta 1440 in 1443 brata thru Ur>J Schw ■ C ^dvor in devet kmetij), 1449 VJ«CeSar p ^^eck. Ko so lukavški vitezi izu-riu in podelil njihov fevd Vitalu ArP°sedov^r 3orSu z Vivšnika; njegovi dediči bily''Hfevd 1568- btci h del l „K°bsegal tudi dvor, ni jasno, saj je dediA aVCev leta 1542 v Posesti Schwen-^hey °v'e je Njihov naslednik Gašper grof l^vi^Mer < leta odprodal baronici Siguni C° d0 d est in pol kmetij s pomirjem in t’ne, vendar pa je bil lukavški u * ^‘orneru dvor 1632 v rokah Jurija Stubicha iz Špilj (SpieL felda). Dvorec je, preden so ga v 19. stoletju prezidali, kazal slogovne značilnosti 18. stoletja, torej so ga nemara pozidali Kačijanarji na mestu nekdanjega dvora. Njegovi poznejši lastniki so bili baron Fleury, Kuhrer pl. Reichsheim, do leta 1806 rodovina Csemosz, nazadnje gospa Jožefa pl. Petkovič, rojena Csemosz. Od nje ga je kupil major Franc Ks. Schenkel, ki gaje 1838 zapustil svojemu mladostnemu sinu Avgustu; njegovi dediči so ga posedovali do zadnje vojne, zdaj pa je v njem Dom odkrbovancev. V času nemirov 1848. leta so dvorec napadli okoliški kmetje, ki jih je pregnalo šele vojaštvo. V njem je bil tudi sedež okrožne gosposke za šestnajst občin. Lokavski grb ima srebrno čapljo na modrem polju z zlato kačo v kljunu, okrog čaplje pa rase trsje. Dvorec Lukavci je pravokotna, enonadstropna stavba z visoko vzdignjenim pritličjem, z diagonalno postavljenimi, plitkimi pravokotnimi stolpiči na vogalih, ki ne presegajo obsega vogalnih pomolov. Na prednji strani se k zasnovi prislanja za nadstropje višji vhodni stolpič, kjer je bila prej v nadstropju kapela. Okenske odprtine na fasadah so predelane, mlajše, iz časa nastanka graščine pa je ohranjen portal na vhodni fasadi v avli stolpiča. Portal je polkrožen, zgod-njebaročen, okrašen s profiliranima kapiteloma in voluta-stim sklepnikom. Na začelju stavbe je novejši prizidek. Oboki so se ohranili v veži, v pritličju in v veži nadstropja. Stavbo, ki je nastala po 1700, obdaja park, nekdaj pa jo je obtekala voda. GRAD MARIBOR a strmem griču Piramida, v naselju Krčevina nad Mariborm je stal grad Marburg. Ko je koroški grof Bernard iz rodu Špan- hajm (Spanheim) - Ortenburških odšel na križarsko vojno, je okoli leta 1145 določil dediče svojih posesti, med njimi svojega nečaka, štajerskega mejnega grofa Otokarja V., ki mu je volil mariborski grad - hus ze Marpurch. Kot kaže ime, gre za enega najstarejših gradov v deželi, saj beseda Mar ali March pomeni obmejno krajino, marko, medtem ko je slovenska beseda Maribor skovanka iz 19. Stoletja. Ko seje Otokar lil. Mudil 1164 v Mariboru, se grad omenja kot castrum. V 13. In 14. Stoletju naletimo na oznake Mons castrum (1243), vest oziroma veste (leta 1332,1356, 1359, 1382, 1425) pa tudi haus (leta 1309 in 1331) ali sicz (leta 1363). Grad je imel v zajemski posesti rod deželnoknežjih ministerialcev, ki so se po gradu imenovali Mariborsski iin med katerimi so izpričani Konrad (leta 1120), Oton leta 1141, neki drugi Konrad leta 1171 in okoli leta 1194 itn. Mariborski vitezi so izumrli 1376. leta in poslej je grad prehajal iz rok v roke. Leta 1379 je postal njegov lastnik Viljem Svibenski, sledila sta mu Haug Devinski in njegov dedič Rudolf iz Wallse-eja (1399). Grad tedaj očitno ni bil v najboljšem stanju, saj so ga morali Wallseeeji leta 1434 temeljito popraviti. Leta 1456 sta po odločitvi sodišča dobila gospoščino Friderik in Ulrik Graben-ska, katerih poslednji dedič Andrej je leta 1556 v Mariboru umrl. Grabenski se za grad očitno niso preveč brigali ali pa jim je za večje intervencije primanjkovalo denarja. Leta 1528 je namreč v grad udarila strela, tako da je v celoti pogorel. Šele Hans Stadler, ki je po raznih dednih sporih prevzel utrdbo in poravnal prek 2000 fl. Davčnih dolgov, je grad, ki je bil ausgebrunnen, na starih temeljih znova pozidal. Leta 1587 so na gradu zagospodovali Welzerji. Za časa njihovega gospodovanja so na njem leta 1605 nastanili vojaške čete; te so ga po ugotovitvah strokovne komisije iz leta 1611 do kraja zdemolirali. Leta 1612 gaje kot Stari mariborski grad. II J;«.« K materino dediščino dobil Gali plemeniti Rackni-tz, ki pa je leta 1629 kot protestant zapustil deželo. Sledila sta mu Vid Žiga Herbersteinski in njegov dedič Gottfried Stubich, ki je gospoščino leta 1641 pprodal lastniku mariborskega mestnega gradu Juriju grofu Khiesslu. Nadaljnji lastniki so bili Hans J. Plemeniti Zwickel in njegova hči Marija E. Grofica Ursin-Rosenberg in leta 1727 grof Brandis. Brandisi so že na pol opusteli grad leta 1784 podrli, njegov material pa porabili za obnovo dvorca Betnava. Podoba gradu na številnih upodobitvah 17. In 18. stoletja je poenostavljena. Prikazana je dvonadstropna, iz dveh traktov sestavljena stavba, delno oprta z oporniki, s tipičnim srednjeveškim konzolnim pomolom, brez vidnejših fortifika-cijskih sestavin - te se na nekaterih upodobitvah omejujejo na obzidni obroč z grajskim vhodom. Janisch, ki govori o utrdbi, omenja dvojno obzidje, kije segalo od utrdbe do pristave na zahodu in gostišča na vzhodu, dalje globok vodni (?) jarek in živalski vrt. V njegovem času je bil še ohranjen globok vodnjak na verigo. Leta 1986 so pričeli s sistematičnimi raziskavami grajske loka- litete. (nadaljevanje prihodnjič) Z/ u vestnik, 19. marec Ni je več... Je le bolečina in spomin... Lep spomin. V SPOMIN Minilo je leto žalosti, odkar ni več med nami naše najdražje Marte Rajh iz Bakovec Vsakomur, ki jo je poznal, ki prižge svečko spomina, na njen grob položi cvet, se ustavi pri njenem grobu ali ji v spominu nameni majhno dobro misel, brezmejna hvala. Vsi njeni Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, ni dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. N SPOMIN 24. marca mineva leto dni žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Marija Kuzma s Tišine 29 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki smo jo imeli radi Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v naših srcih zdaj leži vse do izteka tudi naših dni. N SPOMIN Boleč je spomin na 22. marec, ko mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila Marija Prelog iz Ključarovec Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Ohranili te bomo v lepem spominu! Vsi tvoji najdražji ZAHVALA N JI. letu nas je zapustil naš dragi Viljem Zrim iz Martinja 23 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne namene, izrekli ustna in pisna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 19. marec 1997, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica Emilija Bertalanič iz Serdice 131 Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke spomina. Žalujoči mož Alojz in vsi, ki smo te imeli radi Bilo je življenje, a je odšlo: bil je le hip, a bogat in plemenit. V SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je zapustil dragi mož, očka, sin, brat, stric in vnuk Janez Lovrenčec iz Renkovec Hvala vsem, ki prižigate svečko in z dobro mislijo negujete njegov spomin! Vsi tvoji Zvon, ki v pomladno jutro je zazvonil, našega moža, očeta in starega očeta ni prebudil. Dobrota njegovega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN na 21. marec, ko mineva deset žalostnih let, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi Karel Maje iz Doliča Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sorodnica Gizela Kerčmar, roj. Kozic iz M. Sobote - Sebeborec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. duhovniku Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebej hvala dr. Alojzu Horvatu in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi njeni Bili so dnevi sreče, bila so leta radosti, ostalo je srce trpeče, trenutki tihe žalosti. V SPOMIN S tiho bolečino v srcih se spominjamo 17. marca 1995, ko seje nenadoma pretrgala nit življenja našemu najdražjemu možu, očku, sinu, bratu, stricu in svaku Stanku Horvatu s Petanjec 37c Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Že leto dni, draga mama, v grobu spite, vedno v srcih naših še živite. Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman vas išče. Hvala mama vam za vse, žalostni smo otroci vaši vsi, da med nami vas več ni. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 23. marec, ko bo minilo leto žalosti, odkar so nas zapustili naša draga mama, mamca in babica Katarina Hozjan iz Male Polane 112 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči njihovi najdražjih otroci, posebno hčerka Marta ZAHVALA I Tiho, brez slovesa nas je v 78. letu zapustila draga in dobra žena, mačeha in tašča । Marija Bratkovič roj. Rajbar s Tišine 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni0 ’ sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v tezKi trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, sveče sv. maše ter nam ustno in pisno izrekli sožalje, drago pokojnico pa pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku in g. kaplanu ter pevcem za pogrebni obred in odpete žalostinke, Francu Horvatu ganljivo izrečene besede slovesa. Hvala tudi sodelavcem iz prod. Alpina Murska Sobota tet vodstvu Alpina - MPM - Žiri, sodelavkam Muralista e občinski upravi in Občinskemu svetu Občine Tišina pa tudi pogrebništvu Banfi in osebju internega o bolnišnice Murska Sobota. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni Pomlad se na zemljo vrne’ petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se za^’,e^i. zate, dragi Karel, pa pomladi V ZAHVALA . V 45. letu nas je po kratki bolezni za vedno zapustil drag brat, stric in nečak Karel Ficko cestar iz Boreče I Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sor°dnjL | sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako e"vetje, II številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali I za svete maše, za gradnjo mrliške vežice v Boreči, na I izrazili ustna in pisna sožalja. . 1 Posebej hvala družinam Štefana Ficka. Draga Ficka in ■ Pasičnjak za nesebično pomoč in tolažbo v najtezj j trenutkih. tetd Hvala njegovim sodelavcem Cestnega podjetja M- So sodelavcem TMO Mura - spodnja prikrojevalnica i Sobote za darovane vence in izraze sožalja. Hvala Gasilskemu društvu Boreča za darovaniven a’tef govorniku gasilskega društva za ganljive besede sDv a gasilcem sektorja, ki ste se še zadnjič poslovili od nJ^ceIj Lepa hvala župniku g. Camplinu za pogrebni obred. P za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi za p°Sr storitve. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA , 21. februarja 1998 nas je v starosti nepričakovano zapuS sejtra mama, stara mama, tašča in Terezija Vogrinc# iz Beznovec 3? Iskrena hvala dobrim sosedom, sorodnikom, Prlja .j poti-" znancem, ki so pokojnico pospremili na njeni zad J e> darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne na sočustovovali z nami in nam izrekli sožalj ’ Z9 Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, P^eS«1,1 odpete žalostinke ter g. Mariji za ganljive besede s pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V SPOMIN 28. marca bo minilo 20 ^Lšetn11 tujini prenehalo biti taS dragemu ateku, staremu a in bratu Janezu Vogrinčič11 iz Beznovec 3" ■ e Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastit® spomin. Žalujoči: hčerka Emilija z možem Evgenom, Z možem Francijem, vnuki Janko z družino, SuZ in Gregor ter drugo sorodstvo 19. marec 1998 29 Pomlad bo spet na tvoj vrt prišla, se usedla bo na rožna tla, te čakala, da prideš Ti, se jokala, ker več te ni... ZAHVALA V 86. letu nas je po daljši bolezni nepričakovano zapustila naša teta in sestra Karolina Lina Vitez roj. Kočiš iz Moravskih Toplic sorodniko 'zgubise iskreno zahvaljujemo vsem dobrim Hvala za a™ m sosedorn- Posebej hvala Bencakovim in Kološevim. Hvala tud0V3n° CVe^e ’n SVeČe ter darovaIcem za druge namene, gospodo' Za.Ustno 'n P'sno izrečena sožalja. Zahvaljujemo se Pevcem ž?3 Dovnikoma za lepo izrečene besede pomiritve, Zdravnikom °S?"-’ upokojencev, pogrebništvu Banfi in ki ste za 'aJšanje njenih bolečin. Še enkrat lepa hvala vsem, ^al ’ ” 6 V ta^° 'epem številu poklonili njenemu spominu. posvojenka Regina z možem Vladom, brat, nečaki in drugo sorodstvo Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena! ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in dedek Vendel Sabo iz Žitkovec s°sedom IZ®ub’se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, mu darov'?'Znancem’ ki ste ga pospremili na zadnji poti in izrekli sožar Ve,nce’ cvetje, sveče in v druge namene ter nam ANNa .Je' “krenn hvala tudi kolektivu podjetja V-PAUL Sobote in^zzn'P°'ane’ Frizerstvu, d. o. o., iz Murske Režonji 7 Dobrovnik. Hvala tudi g. župniku Francu a pogrebni obred in pevcem iz Dobrovnika za Pete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Zitkovci, 14. marca 1998 Žalujoči: Žena Irena ter hčerki Helena in Elvira z družinama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 12. marca nas je v 84. letu zapustila draga mama, babica in prababica Katarina Zver roj. Vegič iz Odranec Obb0|e-. Gasilska ul. 4 ^^dom, b^bise iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nni in znancem, ki ste jo v tako velikem številu i> Pospremili na njeni zadnji poti. **vala Za n cveti p h„ , J ’SVece in svete maše ter za izrečena sožalja. ala« i, ZuPniku ’ Pevcem, sodelavcem Beltinke, govornici in Pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA 'V V 77. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Nerad Martin Po ^'ečj ■ *z Žižkov 50 na^k-Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga ’SVete m?-e^ov’ zadnJi Pot*. darovali vence, cvetje, Iskre Se ® dobrodelne namene, nam pa izrekli PXčna|ivaia sožalje. . Pev °Sebej. 0JU kirurškega oddelka za vsestransko Za od Va'a 80sP0Ciu kaplanu za pogrebni obred, a hva|a nPete žalostinke in govorniku g. Žižku. Vse. . estnemu podjetju M. Sobota in njegovim "henov uP°kojenim prijateljem. aHm in neimenovanim - prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in sorodnica Terezija Švec iz Filovec Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala tudi TŽO 360. brigadi in vsem tistim, ki so darovali sveče, cvetje in darove v dobrodelne namene. Lepa hvala g. župniku Zveru in pevcem za odpete pesmi. Hvala tudi g. Francu Berdenu za poslovilne besede. Hvala tudi pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi Če me iščete, me najdete v vaših srcih. Tam sem našla zavetišče in tam je moj dom. ZAHVALA 8. marca 1998 nas je v 72. letu zapustila draga žena, mati in babica Marija Balek iz Ženavelj 65 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in prispevali sredstva za gradnjo mrliške vežice ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala vsem sosedom, posebno Aniti in Jožetu Časarju, Janku Gombocu, Gizeli Gomboc, Ireni in Marjanu Gombocu iz Petrovec, Marti in Štefanu Bočkorju iz Šulinec, ki ste ji med boleznijo pomagali in jo tolažili. Hvala dr. Palu Biroju, patronažni sestri Eriki za zdravljenje in obiske na domu ter hvala zdravniku in osebju reševalne službe iz M. Sobote za prevoz v bolnico v Rakičanu. Hvala g. župniku Camplinu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter gospodu Ernestu Škerlaku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Marija z možem Jožetom in vnuk Jožek Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, boter, stric, tast Janez Kerec s Petanjec 30a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebej hvala dr. Štefici Ros in sestri Marjani ter kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota, sodelavcem Zdravilišča Radenska, Mineralne vode Radenska in podjetju AR-CONT G. Radgona. Posebej hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, pogrebništvu Kampuš in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Janez ter hčerka Marjeta z družinami Ko sem še živel, ljubil sem vas, zdaj, ko mene med vami več ni, ljubite me v spominu vsi. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 75. letu za vedno zapustil dragi oče, brat, tast, dedek in pradedek Franc Štefanec iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, l^i ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. .Posebna hvala medicinskemu osebju infekcijskega oddelka soboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku Mladenu Dvanajščaku za ganljive besede, kolektivom Save Kranj, Agromerkurja, Planike Turnišče - oddelkoma 12-235 in 12-237, PGD Turnišče, KO ZB Turnišče, DU Turnišče in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Mineva pet let, odkar nas je 25. marca zapustil dragi Zdravko Hozjan Nemogoče je pozabiti nekoga, ki ti je pomenil to, kar si ti pomenil nam. In nemogoče seje naučiti živeti brez tebe. V našem srcu ne boš nikoli pozabljen. Vedno, vsak trenutek si z nami - v veselju in žalosti. Hvala vsem, ki mu krasite prerani grob! Njegovi najdražji mama, ati in sestra Zdenka z družino ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast, stric, dedek in pradedek Alojz Pertoci iz Rankovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pomagali. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, g. Majcanu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, sodelavcem svojcev in pogrebništvu Banfi. Vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče, cvetje in vence ter druge dobrodelne namene, iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi. Dokler si bil med nami, smo ti pokazali, kaj nam pomeniš. Zato sedaj samo ti veš, da si za seboj pustil praznino in veliko, veliko bolečino. ZAHVALA 6. marca nas je v 71. letu nenadoma zapustil ljubeči mož, skrbni oče, stari oče in dedi Ludvik Železen iz Sebeborec 130 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Posebej hvala nečakinji Mariji in njenemu možu Alojzu za ganljive besede slovesa in predstavniku gasilskega društva. Lepa hvala duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnikom gasilskih društev. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V srcu žalujoči: žena Gizela ter hčerke Žužika, Marta in žita z družinami Dragi dedi, pogrešata te tvoja pravnuka Aleš in Kaja Težko delo in trpljenje zaznamovalo tvoje je življenje. Zdaj mirno naša mati ti zaspi, spočijejo naj tvoje dobre se oči. ZAHVALA V 90. letu nas je po težki bolezni tiho in spokojno zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Ana Horvat iz Rakičana, Cvetkova ul. 45 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali za svete maše, Župnijski zavod Laura, za ušesni oddelek bolnišnice v Rakičanu, hvala za cvetje in sveče ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na večno počivališče. Posebna hvala župniku g. Martinu Horvatu, pevcem za odpete žalostinke, osebju ušesnega oddelka bolnišnice, g. Francu Kuzmiču za govor ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni 30 vestnik, 19. marec ir -d1-t,«"1,. fx /\ ZIDARSTVO, FASADERSTVO, AA GRAD. MEHANIZACIJA Izdelava strojnih ometov in stropnih nosilcev po meri Marjan Madjar, Pertoča 43, tel.: 57167 Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ŠARKANJ d.n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico... kličite 27-983 CHRYSLER © dH/O avtokleparstvo ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija VEŠČICA 1h GSM: M. Sobota ^g|fej041 717 065 Tel:32-406 NONSTOP ELEKTROINSTALACI JE ZREM JOŽE Gederovci 13 Tel.:(069) 46 415, mob.: 0609 644 563 VESTNIK. mazoa Mohor 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO KTG Darko KERČMAR s. p. KROVSTVO • TESARSTVO • GRADBENIŠTVO Gregorčičeva 35, 9000M. Sobota, tel., faks: (069) 31 471, GSM: 041 717 043 VODA VODA VODA VODA VODA VODA VODA Alt VAS VREME NEPRIJETNO PRESENEČA in bi se žete/i zaščititi pred posledicami suše in onesnaženja voda? Rešftevvampom^aGOROKROG. d l NI3VN AVHOZ VZ VW V9303AVPH3N Zl VQ -OSOd VN1SOAO>IV>I OXOSIAI90TVZ A HONlOOdSOO NI BCNiaOdSOO iOwvr U| ANOS ‘SOINHO31 lN3N0dlA|0X 13 IH VHI9ZI VXn3A- A3O3VAO13aZI hinvnz onaoisas iiovhoiav- IHVN30 HINW3CZI Od ONRSIAIVS NI V3OHO1OIAI HVHVdV IAISO - 1IS 00'006'98 po o? SdOlHd |uoje|9i !uoizzejq -lis 00‘006'SZ po SZ ONRSIAIVS IdlOIS IN39SV1S -±1S 00‘006'2f ‘ |wbab|6 f z ONRSIAIVS H3QHO>l3aO3aiA -±IS 00'006'66 ‘ogjgjs ‘xil z luo o/ uej>|a ‘ONRSIAIVS A19 - 1IS 00‘006'VV eueojedns ‘xu z IS UBJip ‘H3OVAOA 3PN3HOO A18 - 1IS 00‘006'6V oiubs ‘xjllzujo jg ubji|9 ‘ONRSAIVS Aia * ' 1IS 00'006'69 oujbs bz XU z iuo /s ubj>|9 'ONRSIAIVS Aia - :3NOOOn ON13ra3A3N 3N33 ROHVIAI A 080 ZL "Pl 33SIUJH1 61B3BA0)) euejais '|f| 9N0SIA1V VNIA09ai-SIAd3S !d!H-OBQIA-Al 086 LZ ■ Rl Bioqos e>jSjn|A| z B3|iuzn)| BUB)B|S in H3rNlUUl TESARSTVO Alojz Ferčok, Ižakovci 3, 0231 Beltinci Tel.: 069 41 376 in obarva svet s kakovostno ponudbo sončnih in korekcijskih očal za vse potrebe in okuse. Štefana kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430 ŠTAMPILJKE PLAKATI A2 OFJET TIJK Napiši grajska cesta 12, 9250 g. radgona tel. & fax: 069/61-867 Pohištveno mizarstvo SABOTIN izdelava notranje opreme Moravske Toplice, Na bregu 20 Telefon: (069) 48 303 KERAMICARSTVO JANEZ ŠALIKA Kvalitetna izvedba notranjih IN ZUNANJIH KERAMIČARSKJH DEL PO KONKURENČNIH CENAH. IŽAKOVCI 10, tel: 41 377 EKSKLUZIVNA MODA MAJE HOLC VAS OBLEČE PO VAŠI MERI V VAŠE BARVE IN V OBILO DOBRE VOLJE Cvetlična 10, Radenci, tel: 65 147 Lady Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi JOŽE HORVAT Filovci 110, Bogojina, tel.:47-014, mobitel:0609 631193 UREA Radenci d.o.o. Trgovina na drobno z gradbenim materialom in kmetijskim repro-materialom. Prešernova 13 Radenci, tel.: 66 763 POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV Zetor, IMT, Torpedo, Utsus Gergek Franc, Puconci 61, tel.: 45-122 k dnevi odprtih vrat 20. in 21. marec 5 VRAT BREAa f ŽSKii» COUPE CITROEN XSARA CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo ZIDARSTVO, FASADERSTVO, PREVOZNIŠTVO JOŽE REP Petanjci 97 b Tišina, tel.:46 656 - KLEPARSTVO - KROVSTVO - STRELOVOD KAVAŠ Alojz, s.p. Bakovci. Partizanska 58, tel., fax: 069 43 036 TRGOVINA AGROCENTER Gaberje 4c, tel.: 74 910 AKCIJSKE CENE za MINERALNO GNOJILO INA Petrokemija Kutina NPK 7-20-30 NPK 15-15 15 UREA 46 % KAN 27 % 3.480,00 SIT 3.070,00 SIT 2.790,00 SIT 2.450,00 SIT Cene so brez p. d. MIZARSTVO ŠTEFAN GJERGJEK Kakovostna in lična IZDELAVA NOTRANJE OPREME za vaš d® kuhinje, spalnice, otroške sobe, kopalnice, dnevne sM IZDELAVA PISARNIŠKE OPREME OPREMA GOSTINSKIH LOKALOV Gorica 64 a Puconci, tel.: 45-254 Mob:0609 651jjt- KLEMENT, s. p. tel.: 55 015, GSM: 041 723 432 - stropni sistemi ■ POc SPLOŠNO MIZARSTVO PETEK JOŽEF RESTAVRIRANJE STAREGA IN IZDELAVA NOVEGA POHIŠTVA Bogojina 73a, tel.: 47 073 KAMNOSEŠTVO PETEK JOŽE Izdelava okenskih polic, stopnic in nagrobnih spomenikov IŽAKOVCI 93, tel. 42 226 TRGOVINA Z EL^5^°prO' NIČNIM BLAGOM'^ DAJA BELE TEHN IG RENJE. PARTIZANSKI prodaja ih ISEU »»si III in PRODAJA ZLATEGA HAKITI RAČUNALNIKI MB __________ Tel.: 62 040^-^ 6 MOŠKIH 50 ZIBELK Rrggio /Bransberger E. s.p.. Murska Sobota, 069 21 -238/ /Wolf d.o.o., Cankova, 069 40-088/ /Avto-R d.o.o., Ljutomer, 069 81 -988/ 2f7D/82KM,6udobmhsed^ nosilnost 1300 kg seno volan, GARANClJA3letaalHOO.OOO^ 'Cern v DEM s 5% P KlAMO^ KIA MOTORS IMPORTd.d, 11^ 061 l843402inlH^^^ ZIBATE LAHKO TUDI VI: Ni nevarnosti, da bi cene podivjali Mi smo jih vklenili- Panike nobene - Trajno Mercator Med nakupi v Mercatorju bodite pozorni na oznako Trajno nizke cene. Tako je označenih več kot petdeset odličnih izdelkov priznanih blagovnih znamk iz osnovne košarice živil, ki so vam na voljo po naših trgovinah širom Slovenije. Zanje vam v Mercatorju jamčimo dostopnejšo ceno in preverjeno kakovost. Ker vemo, kaj je dobro. In ker želimo, da to - brez pretresov za vaš žep - spoznate tudi sami. - ...c/ nizke Q 19. marec 1998 tl apo vednik 31 Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota Na sporedu bo ponovitev ameriškega akcijskega filma Jutri nikoli ne umre, in sicer v četrtek, 19 marca, in v petek, 20.marca, ob 17. uri, ter v soboto, 21. marca, in v nedeljo, 22. marca ob 17. in 19.15. Kino Gornja Radgona Ameriška drama Hiša matere korajže je na sporedu v petek, 20. marca, ob 19. uri, ter v nedeljo, 22. marca, ob 17.30 in v ponedeljek, 23. marca, ob 19.30. Angleško komedijo Do nagega pa si lahko ogledate v petek ob 21. uri, v soboto ob 17.30, v nedeljo ob 19.30 in v ponedeljek ob 17.30. Kino Ljutomer Ameriška komedija Očkov dan z Robinom Williamsom 'n Billyjem Crystalom v glavnih vlogah bo na sporedu v soboto, 21. marca, ter v nedeljo, 22. marca, ob 19.30 uri. Ki N o Igralec Mike Myers je zaslovel s komedijo Wayneov svet, kar je pravilno zapisal naš nagrajenec Gregor Sukič, Topolovci 4, 9261 Cankova. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: V ameriškem filmu Hudičev advokat igrata Keanu Reeves in...? Odgovor:________________________________ Kupon št. 52 Odgovore pošljite do 24. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. DOLINA - V KS Dolina pri Lendavi so imeli v nedeljo referendum o uvedbi petletnega krajevnega samoprispevka. Glasovanje je uspelo, saj se gaje udeležilo kar 86,93 volivca. Denar, predvidoma naj bi zbrali deset milijonov tolarjev, bodo porabili za sofinanciranje gradnje kanalizacije, ukrotitev hudournikov ter za ureditev javne* razsvetljave in pokopališča. (J. Ž.) RADOVCI - V Radovcih na Goričkem bo v soboto, 21. marca, ob 13. uri tradicionalno srečanje harmonikarjev. Na prvem, DIJAŠKI dom Murska Sobota objavlja Padajo dotrajanih osnovih sredstev ’n drobnega inventarja, bo 21. marca 1998 od 8. do 16. ure v Prostorih doma. ADLER d.o.o. S?'« obveščamo, da smo odprli prodajalci t vozili ter delovnimi in kmetijskimi stroji. Vozia ^elo^e in kmetijske stroje jemljemo v posredniško j“10’ m°inost odkupa. ^10 ugodne kredite z 7 % letno obrestno mero, kredite za ’ | “ ter kmete. Uredimo prenos lastništve brez notarja. VLJUDNO VABLJENI! ki je bilo pred desetimi leti, je igralo devet harmonikarjev, na lanskem pa že 44. Letos pričakujejo še več harmonikarjev. Vsi bodo prejeli spominska darila, posebna priznanja pa bodo podelili tistim, ki so oziroma bodo nastopili že petkrat in desetkrat. Prijave sprejema.Šport-no društvo Radovci, 9264 Grad; prijavite pa se lahko tudi neposredno, in sicer uro pred začetkom prireditve. (Š. S.) TIŠINA - V telovadnici OS Tišina je bil koncert kar štirih pevskih zborov: šolskega otroškega zbora, šolskega mladinskega zbora in mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote. Poslušalci so nagradili nastopajoče z dolgotrajnim ploskanjem in šopki rož. (F. KI.) ~H VUČJA GOMILA - V lan-____ skem letu so v Vučji gomili, ki sicer spada v KS Tešanovci, nadaljevali s posodobitvijo krajevnih cest. Asfaltirali so cesto po Kristo-vem oziroma Matajevem bregu proti Suhemu Vrhu, kjer naj bi potekala prihodnja turistična pot. Nekaj del so opravili tudi pri dokončanju objekta na nogometnem igrišču, precej denarja pa so porabili za sanacijo zemeljskega plazu na cesti sredi vasi. (G. G.) TURNIŠČE - Aktiv kmečkih žena in deklet ima 30 članic iz štirih vasi: Turnišča, Renkovec, Gomilice in Nedeliče. Vodi jih Anica Dravec, namestnica pa je Marija Špilak. Želijo si več mlajših članic, da bi se tudi te naučile kuharskih veščin in priprave pogrinjkov, se izobrazile na zdravstvenem področju, za negovanje cvetja, urejanje vrtov ... in se družile, kar je tudi koristno za ženske s podeželja, saj ne morejo biti vedno doma. Ženske so hvaležne svoji mentorici z ZVZ Murska Sobota Anici Petrovič. (J. Z.) KRIŽEVCI PRI LJUTOME- RU - Na občnem zboru Društva socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije, ki je bil pred kratkim v gostišču Zorko v Križevcih, so sprejeli delovni program za letošnje leto. Sklenili so, da bodo poživili dejavnost sekcij in več storili na izobraževalnem področju. Septembra bodo šli na ekskurzijo in si ogledali nekaj socialnih ustanov po Sloveniji. Socialni delavci (v društvu jih je čez 100) računajo na finančno pomoč iz proračunov pomurskih občin. (F. KI.) MAČKOVCI - Ekonomska enota KG Rakičan v Mačko- vcih je znana po odličnem vinu, sadju in lepo urejenem gostinskem lokalu, ki pa je, zaradi internega značaja, odprt le ob redkih priložnostih, predvsem za »zaokrožene« skupine. Škoda, kajti s svojo lokacijo, odmaknjenostjo od vrveža in hrupa bi lahko postal privlačna turistična točka. Takih namreč v Mač-■ kovcih in okolici ni na pretek. (J. K.) STARA GORA - Na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici imajo poznobaročno cerkev Sv. duha, kmečki muzej in mlin na veter, nimajo pa gostinskega lokala. Od pred kratkim je kraj lepši, saj so asfaltirali tudi odsek ceste med staro šolo, cerkvijo in mlinom na veter. Za naložbo je občina primaknila 4.770.000 tolarjev, 900.000 tolarjev pa so prispevali tamkajšnji prebivalci. (L. Kr.) . Ugodnejši ^editni pogoji! Mižali smo realne obrestne mere ln Podaljšali odplačilno dobo! odplačilna doba obrestna mera °brestne do 6 mesecev do 12 mesecev do 24 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev TOM TOM TOM + 6% + 7% + 8% TOM + 8,5% TOM + 9% m mere so enake za namenske ^namenske - gotovinske kredite! §e h* %rli lste naš komitent? ^^ico Srtl ^Orno tekoči račun ali hranilno 119 katero boste prejemali redne ^Prta.p^^kein pot do kredita vam bo °do samo do kredita, odprla se vam v n$šteta poštno-bančna okenca, ^nii^f^alna ponudba in sodobni k* Slovenije in pika! PBS. InERGOJ’ VETERINARSKI INŽENIRING V^KETOPUCEd.0.0. doma*;1??™0 iz sklopa spomladanskih predavanj za rejce KjE.Jz ivam ^PAj- '10'dvorani Zavarovalnice Triglav TEMt. •marca ob 19-uri MEkn JZ Podstavitev podjetja GARANT • uvoznik ■prehrJ?^d-0.0. ' Primerj d Bašičev in krav molznic - predavatelj iz Avstrije ^ntovh Uspe^nosl sanacije latentnih mastitisov s pomočjo nied Vlp Pteizvodov predavatelj Marko Nabergoj, dr. vet. V soboto, 28. marca 1998, ob 14. uri bo v zadružni dvorani na Kobilju dražba šivalnih strojev in inventarja. Informacije po telefonu (069) 79 395. Gledališče MURSKA SOBOTA: V četrtek, 19. marca, bo ob 19. uri v grajski dvorani gledališka predstava In-štrukcije, Eugena Ionesca. Avtor uprizoitve je Damir Zlatar Frey, igrajo pa Pavle Ravnohrib, Anica Kumer, Lorenza Zambon in Štefka Drolc. Predstava je nastala pri Koreodrami Ljubljana. LJUTOMER: V petek, 20. marca, bo v Domu kulture gledlaiška predstava Svatba, Rudija Šelige. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Knjige KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU: V petek, 20. marca, bo ob 11. uri v restavraciji Zorko predstavitev knjige pesmi Železni vrelec avtorja Marka Kočarja. Predavanje KUZMA: V soboto, 21. marca ob 19.uri, bo v prostorih Osnovne šole Kuzma zanimivo predavanje mag. Bernarde Novak z naslovom Naravna in kulturna dediščina Goričkega v sliki in besedi. Prireditev MARIBOR: V torek, 24. marca, se bo ob 21. uri v dvorani ŠTUK pričela študentska prireditev Prekmurska gibanica. Otvoritve MURSKA SOBOTA: V četrtek, 19. marca, bodo v Modrem salonu Hotela Diana odprli razstavo malih plastik prof. Evgena Titana 1997-1998. Razstava je prirejena ob začetku pomladi, na ogled pa bo do 9. aprila. LJUTOMER: V petek, 20. marca, bo ob 19. uri, v Galeriji Anteja Trstenjaka, otvoritev razstave likovnih del Sama Šilesa Ogenj in voda. Odprta bo do 18. aprila. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate likovno razstavo del, ki so nastala na 25. mednarodni likovni koloniji Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta!!! Žrebanje v soboto, 4. 4. 1998 v Črenšovcih! Lendava. Razstavljajo: Suzanne Kiraly-Moss, Marika Danč Roth, Zdenko Huzjan, Ferenc Kiraly, Štefan Hauko, Janez Knez, Gydrgy Dolan, Darko Birsa, Endre Gonter, Laszlo Nemes, Ludvik Pandur, Zoltan Gabor, Ljubo Škrnjug in Sead Hasan-fendič. Na ogled bo do 5. aprila. V četrtek, 19. marca, bo ob 17. uri strokovno vodstvo po razstavi, vodil bo ravnatelj galerije Franc Obal. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je na ogled fotografska razstava Draga Miliča. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. Do konca marca je podaljšana razstava dr. Janez Bleweis in njegov čas. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Janka Lešnika 1988-1998. MORAVSKE TOPLICE: v občinskem razstavišču si lahko ogledate skupno razstavo slovenskih in poljskih umetnikov, ki so nastala na temo Obrazi Slovenije in njenih ljudi. Razstavljajo umetniki iz Krakovva: Roman Fleszar, Leszek Misiak, Bo-gumifa Siewarga, Katarzyna Sfysza, Danuta Srze-dnicka, KazimierzTwardowski, Witold Urbanovvicz in Barbara Zawada, ter slovenski umetniki Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Jožef Kotar, Štefan Mar-flek, Jože Marinič, Ivan Matko, Veljko Toman, Marjan Zaletel - Janč in Stane Žerko. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate slikarska dela Danice Bagari iz Murske Sobote Interaktivni dvodnevni seminar direktnega marketinga Inštitut za direktni marketing in Gea College organizirata seminar -delavnico 23. in 24. marca s svetovno znanim strokovnjakom direktnega marketinga Rayem Jutkinsom. V izredno dinamičnih delavnicah, ki jih mojstrsko pripravlja in vodi, se udeleženci naučijo osnov direktnega marketinga, spoznajo najpogostejše napake in kako se jim izogniti. Način dela je tipično ameriški - čase studies iz prakse s komentarji. Verjetno najzanimivejši del pa bo, kako prodajati preko interneta, saj imajo v ZDA s tem velike izkušnje, pri nas pa praktično te prodaje ni. Ray Jutkins trdi, da ve, kako, iz lastne izkušnje. Za pokušino si lahko ogledate njegove strani na spletu (http://rayjutkins.com/) in ugotovili boste, da resnično ni dolgočasen. Na tem spletu je tudi njegova celotna knjiga Moč direktnega marketinga. Zato se obetajo zabavne ure učenja stvari, o katerih smo bili doslej prepričani, da jih obvladamo ali da niso zanimive. Več informacij je na voljo pri Andreju Žgombiču. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo CVETLIČAR CVETLIČAR (S POUDARKOM NA ARANŽ. CVETJA, DARIL IN SUH.CVE.); nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: ROČNA SPRETNOST, KOMUNIKATIVNOST, SPOSOBNOST PRILAGAJANJA POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 27.03.98; HRI-BERŠEK ANDREJ S. P. ARANŽI-RANJE CVETJA TAJA, DIJAŠKA ULICA 10, MURSKA SOBOTA ŠIVILJA ŠIVILJA; določen čas 6 mes.; do 20.03.98; KOSI GABRIJELA S. P. MODNO ŠIVILJSTVO, ILJAŠEVCI 46, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU SLIKOPLESKAR AVTOLIČARJA - PRIPRAVNIKA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 22.03.98; KOVAČIČ SAMO S. P. AVTOKLE-PARSTVO, PRESIKA 14, LJUTOMER VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK; nedoločen čas; do 25.03.98; JETRANS, MEDNARODNO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI VOZNIK C + E KATEGORIJE; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; ostali pogoji: ZAŽELJENE DELOVNE IZKUŠNJE S DVIGALOM; do 24.03.98; DAJČ LUDVIK S. P. VALJČNI MLIN, OLJARNA IN ŽAGA, SOTINA 16, ROGAŠOVCI PRODAJALEC PRODAJALEC CVETLIČAR; nedoločen čas; do 20.03.98; FLORJANA D. O. O„ NEMČAVCI 10A, MURSKA SOBOTA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba __________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 13 2 1 1 17 PRODAJALEC - MORAVSKE TOPLICE; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; do 20.03.98; TOKO LINE D.D. DOMŽALE TO-KO-LINE DELNIŠKA DRUŽBA DOMŽALE, MORAVSKE TOPLICE 999, MARTJANCI PRODAJALEC - MURSKA SOBOTA BTC; določen čas 3 mes.; do 20.03.98; TOKO LINE D.D. DOMŽALE TOKO-LINE DELNIŠKA DRUŽBA DOMŽALE, MORAVSKE TOPLICE 999, MARTJANCI KUHAR NATAKAR KUHAR - NATAKAR; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK; do 24.03.98; VITEZ IGOR S. P. BISTRO, ULICA ŠTEFANA KUZMIČA 25, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKAR; določen čas 6 mes.; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik - govorno; do 20.03.98; FORJA-NIČ FRANC S. P. GOSTILNA, DOLNJI SLAVEČI 157, GRAD NATAKAR - NATAKARICA; nedoločen čas; do 20.03.98; PREINDL FRANC S. P. GOSTILNA PIRAMIDA, BRATONCI 137, BELTINCI; št. del. mest: 2 NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POM. DELAVEC; do 24.03.98; NUHIJA ADEMSAFI S. P. OKREPČEVALNICA MLADOST, TURNIŠČE, ŠTEFANA KOVAČA 82, TURNIŠČE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - MURSKA SOBOTA BTC; določen čas 12 mes.; do 20.03.98; TOKO LINE D.D. DOMŽALE TOKO-LINE DELNIŠKA DRUŽBA DOMŽALE, MORAVSKE TOPLICE 999, MARTJANCI INŠTRUKTOR ZA PRAKTIČNI POUK VOZNIK INŠTRUKTOR A + B KATEGORIJE; določen čas 6 mes.; 2 1. delovnih izkušenj; ostali pogoji: V PRIMERU VI. STOPNJE IZOBRAZBE JE LAHKO MLAJŠI, RESNOST; do 26.03.98; MODRI DIRKAČ D. O. O., MARKIŠAVCI 30, MURSKA SOBOTA UČ. OTROK Z MOTNJAMI V TEL.-DUŠ.RAZVOJU DEFEKTOLOG - SPEC. PEDAGOG; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 4 MESECE; do 24.03.98; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZDRAVNIK ZDRAVNIK ALI ZDRAVNIK SPECIALIST SPL.MEDICINE V ZDRAV. DOMU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRŽAVLJAN R SLOVENIJE, POSKUSNO DELO 3 MESECE, OPRAVLJEN STROKOVNI OZ. SPECIALISTIČNI IZPIT; do 20.03.98; ZDRAVSTVENI DOM, M. SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA V dvoje je lepše Otrok je slavček v hiši. Kdor ima otroka, se tudi sam spremeni v otroka. Srečnež, kdor je srečen v svojih otrocih. Največja sreča je v zibelki... Teh nekaj pregovorov velja tudi za mlado družinico v Nuskovi. Pred kratkim sta se namreč poročila na matičnem uradu v Rogašovcih 24-letni Branko Sabotin, mizar, iz Moravskih Toplic in 20-letna Klavdija Kranjec, frizerka, iz Nuskove. Njemu je bil poročni priča brat Zoran, njena poročna priča pa je bila sestra Inge. Klasične gostije ni bilo, ampak poročna večerja za 15 gostov v gostilni Lovenjak - Horvat v Polani pri Murski Soboti. Postaven Branko je srečal svetlolaso Klavdijo v diskoteki Super Li v Martjancih pred dvema letoma in pol. Tedaj se je bila še vajenka v frizerskem salonu Emice Gaber, on pa je že imel bogate poklicne izkušnje, saj izhaja iz družine, ki ima mizarsko tradicijo. Med Nuskovo in Moravskimi Toplicami je menda v eno smer 38 kilometrov. Kdo ve, kolikokrat se je zaljubljeni Branko peljal na tej »relaciji,« da je obiskal svoje dekle! Po pol leta pa je kar ostal pri Kranjčevih v Nuskovi, tako da sta z izvoljenko skupaj že dve leti. V tem času sta tudi »naročila« sinka. Devetmesečni Leo je »slavček« v hiši. Ne le mlada starša, ampak tudi mlada stara mama Dragica, mladi stari oče Drago, dedek Karel, babica Elza, pa Klavdijina 14-letna sestrica Gabika ... ga imajo nadvse radi: kar vsi naenkrat bi ga radi »cartali«. Resnično: največja sreča je v zibelki! Leo je bil tudi na poroki svojih mladih staršev in kot vidite, tudi na fotografiji je! S same poroke je sicer več posnetkov, vendar so Kranjčevi, še posebej pa babica Elza, želeli, da objavimo fotografijo, na kateri bo sad ljubezni mladoporočencev, torej Leo. Srečnež, kdor je srečen v svojih otrocih, vnukih, pravnukih ... In kaj si želita mladoporočenca, razen seveda zdravja svojega razvajenčka? Zaenkrat sta pri Kranjčevih, kdaj pozneje pa si bosta skušala zgraditi hišo. Klavdija bi rada imela lasten frizerski salon, Zoran pa lastno mizarsko obratovalnico. Ker sta mlada, boste vse želje zagotovo uresničila. Kaj pa poročno potovanje? Poleti se nameravata zapeljati z Renaultovo laguno na nekajdnevno popotovanje po Sloveniji. S seboj bosta vzela seveda tudi svojega Lea. - Š. S. BAKO - Knjižnica v vaškem domu, za katero skrbijo člani ---- upokojenskega društva, premore trenutno čez 2 tisoč knjig. Izposoja je organizirana ob petkih med 17.30 in 19. uro. To obliko kulturnega izobraževanja starejših občanov je omogočilo vodstvo ■■ krajevne skupnosti. M. J. GORNJI PETROVČ : - Odbor za šolstvo, vzgojo, izobra------ ževanje in kulturo ter odbor za zdravstvo in socialno varstvo menita, da ni mogoče sprejeti dokončne odločitve o nakupu minibusa, dokler se ne bodo natančno ugotovile potrebe po prevozu šolarjev, športnikov in drugih, s čimer bi lahko predvideli izkoriščenost tega vozila. M. J. 1 ■ - Ker parkirni prostori v tem krajevnem središču in _____ bližnjih Gornjih Petrovcih nimajo urejene elektrifikacije, je potreben ustrezen projekt za gradnjo kablov in nato še dodatno za kanalizacijo. Na ta način želijo čimprej rešiti problem ulične razsvetljave v obeh krajih. M. J. Menjalniški teča Pomurske banke 17. 3.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17. 3. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.341,6429 1.320,00 1.335,00 Francija 100 2.815,0525 2.743,00 2.800,00 Nemčija 100 9.438,8832 9.290,00 9.390,00 Italija 100 9,5852 9,25 9,54 Švica 100 11.623,5127 11.312,40 11.549,70 ZDA 1 171,9765 168,90 171,60 Posojila za gradnjo ali nakup stanovanja Posojilo brez vezave depozita z dobo odplačevanja 8 let po obrestni meri TOM + 9,5 %. Primer: za posojilo 2.000.000 SIT je mesečna obveznost 33.533 SIT. Pri gradnji je mogoče 20 % posojila koristiti v gotovini. Posojilo z vezavo depozita višini 1/4 od zneska posojila, z dobo odplačevanja 10 let, po obrestni meri TOM + 8%. Primer: za posojilo 2.000.000 SIT je mesečna obveznost 27.328 SIT. Sredstva za depozit lahko zagotovite iz odobrenega posojila. Pri gradnji je mogoče 20 % posojila koristiti v gotovini. Najugodnejša posojila za nakup stanovanj in gradnjo na osnovi stanovanjskega varčevanja so že od TOM+ 6,5 %. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Ne pozabi na mamo - 25. marca NI Mama je ena sama. Koliko pesmi je napisanih prav za matere!? Opevajo se njena dobrota, ljubezen in potrpežljivost. Pa se je spomnimo? Vsaka mama je vesela rož. Rože so največja zahvala za vso materino skrb, trud in ljubezen. Večkrat se rožam pridružijo tudi druga draga darila, mama je seveda najbolj vesela cvetja - kot nekateri radi rečejo: »Cvetje je nevtralno darilo in se lahko podari vsakomur ob vsakem času, ni vsiljivo in se z njim ne podkupuje.« Ko se v zadnjem trenutku spomnimo, da naša mama praznuje svoj materinski dan, ji naredimo veselje in ji prinesimo cvetje, morda košarico spomladanskega cvetja ali kot presenečenje aranžma za vrata. Tudi rože so ženskega spola, zato se vedno žrtvujejo za druge. OLGA VARGA Vaščani Noršinec se bo soboto odpeljali na _ ekskurzijo po občim Mra Toplice. Kot je nazna^ ritar, se bodo zbra P ' tranjem zbiranju mleW križišču pred starim * domom. Po naznani J vse, ki imajo sol0®^^. otroke, ekskurzija0 Namen popotovanja gojine do Fokovec in senjakovce je ogleo5 . podlagi ogleda se bo mokratično odločil, do v naslednjem l®tu P v šolo svojo dečic°, J sedaj obiskovala pm no šolo v Murski So ganizatorja izleta sta sni svetnik in podzup **** Po temeljitem ogledu enega od o I med Razlagovo in r je bil soboški župa Slavic tako navdus _ j. pozabil, daje prišel bišče z osebnim a lom. Po popustitvin nja je ugotovil, da n bila. Zaradi trenutn jj. šenosti in pozabljivo®'^ ji govo delo trpelo o j, dni, ko je eden 0 renna dočih le postal P°. sj pre; znano mu makin° 1.^ali častitega dovolil vp ^poni to mogoče njeg°v bil. | Lepa kot nevesta fiesta Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta. Nagradno vprašanje št. 12 Kateri osebni avto iz Fordovega programa bomo podelili v soboto, 4. aprila 1998, v Črenšovcih? a) Fiesto b) Escort I c) Mondeo I________________________________________I Zaokrožite odgovor, za katerega menite, da je pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 25. marca, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek:___ Ulica: Kraj: _ Pošta: Vestni kova Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste. PRAVILNA REŠITEV 11. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: Geza Farkaš. IZŽREBANI REŠEVALCI: VESTNIKOV VLAK: 1. Amalija Maček, Cvetna 16, 9000 Murska Sobota, 2. Milan Barber, Šu-linci 8, 9203 Gornji Petrovci, 3. Regina Kranjec, Brzinšček 19,.M. Toplice, 9226 M. Toplice MAJICE: 1. Marija Pelcar, Matjaševci 48, 9263 Kuzma , 2. Magdalena Puklavec, Narci-sna 10, 9241 Veržej, 3. Sandra Herman, Okoslavci 46, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici **** Ko je Miha Jazbins®k pfi I zby opravil nočn° utrjevanju svoje žeje' ke.se je zgodaj« hodil ob soboškem! ir j Ob meglicah, ki s° m# 1 le nad jezercem v P je odločil, da se se $ kraje. Tako je za k° meseca najavil na katerem bodo P ^pl I iz vrbove skorje za , vročine. Priknik bo P vsem rehabilitirano jtub | znano, ali bo m® Vane. Prorektor te vrbe. **** : gl-SA V noči dolgih nož® . Puževcih je P°s njeni koordinator z ti d ni prekmurske Paipis prečastiti kmetijs^ih^l : Ciril Smrkolj. p° ^rz" 'L gah to pomen'z ača kariere Jenoja13 gj-ed1®« zega, po drug' P^funjJ tev na odgovorna^ kmečkega sind arti|8 -tako še ni znan j ggitid6 teniškem turni^^lC ; kjer igrata dvob°J ; čec-Smaki in - Ljubljanskega **** iePr Zidanj/' I JožeKocun-Z^ .^0 j nuli teden go® za žavno delega® jfiaH° Ko so se odpr«lC II se je najbolj bab > t bi zgodilo tako valcem na Za . v roK p ! da bi zašli in Pak0ts®Lj|o , vaške poliču®’^ Z^- i nekaj dni Pr^ : enemu od ? nikov. Ni nam z uh zunanjem m"1'® raj|h po izletu v teh prej obravnavajo ski problem- **** : boški €osV^ Potrošnik je ^s^/ na kavico in v'® nta ja velika kon ,ejne Slaviča izvajalca in er' listov marketing® netton Lewisa- Podpis: Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 'Castrol Priporočamo olja Castrol nagrajujeta Žrebanje v soboto, 4.4.1998 v Črenšovcih! KESEO^ MAREC '98 34 vestnik, 19. marec J, Novost v integriranem varstvu rastlin - match 050 EC V sadjarstvu in vinogradništvu zmanjšujejo pridelek različni škodljivci. Sadjarji in vinogradniki se srečujejo med drugim tudi s škodljivci iz reda Lepidoptera. V jabolčnih nasadih so med njimi naj-pomebnejši naslednji škodljivci: jaboljčni zavijač (Carpocapsa pomonella), zavijači lupine sadja (Tortricidae) ter sadni listni duplinar (Leucoptera malifoliella). V vinogradih sta iz reda Lepidoptera najpomebnjša križasti (Lobesia botrana) in pasasti grozdni su-kač (Eupoecilia ambiguella). Jabolčni zavijač je najpomembnejši škodljivec jablane, saj je v posameznih letih lahko črvivih tudi 60-70 % plodov. Drugi rod grozdnih sukačev je navadno manj številčen kakor prvi, kljub temu pa lahko povzroči večjo škodo. Navrtane jagode okuži siva grozdna plesen, ki lahko na ta način zmanjša pridelek kar za 20-50 %. Danes želi kupec sadje, pridelano na naravi prijazen način, obenem pa naj bo lepo po videzu in okusno. Takšno kakovost lahko dosežemo le z učinkovitimi, za integrirano pridelavo sadja primernimi pripravki. Družba Novartis v letošnjem letu ponuja sadjarjem in vinogradnikom nov insekticid Match 050 EC, ki poleg znanega insekticida Insegar dopolnjuje ponudbo okolju prijaznih fitofarmacevtskih pripravkov. Lastnosti insekticida Match 050 EC Match 050 EC je insekticid, ki , deluje kot zaviralec razvoja insektov (IRI). Deluje želodčno na vse stadije ličink. Vpliva na sintezo hitina, in ker hitin tvorijo le nižji razvojni stadiji žuželk, match 050 EC ne deluje na odrasle insekte. Za zaviralce razvoja insektov je značilno predvsem delovanje na ličinke, match 050 EC pa postavljajo na posebno mesto v skupini zaviralcev razvoja kar trije načini delovanja. Larvicidno delovanje: match 050 EC ovira sintezo hitina in prepreči levitev gosenic. Ovicidno delovanje: match 050 EC deluje na sveže odložena jačeca ter na jajčeca, odložena na predhodno škropljeno površino. Transovarialno delovanje: v samičkah se aktivna snov prenese v jajčeca, ki se zaradi delovanja aktivne snovi ne izvalijo. Match 050 EC je selektiven za koristne odrasle žuželke in za vse stadije predatorskih pršic ter je primeren za integrirano pridelavo. Predatorske pršice so daleč najpomembnejši naravni regulator populacij škodljivcev (pršic). Kot najpomembnejša rodova predatorskih pršic se pri nas pojavljata Typhlodromus in Amblyseius. Z usmerjenim varstvom pred škodljivci oziroma pri uporabi okolju prijaznih insekticidov lahko dejansko skoraj v celoti izključimo problem pršic. Match 050 EC je selektiven tudi za koristne insekte, ki uravnavajo populacije uši (pikapolonice, tenčičarice idr.). Match 050 EC ima med vsemi insekticidi, primernimi za integrirano varstvo, najbolj dolgotrajno delovanje in je tudi izredno odporen proti izpiranju. Načini delovanja (lar- Črvivo jabolko vicidno, ovicidno in transovarialno) ter velika obstojnost so lastnosti, ki mu omogočajo večjo prilagodljivost pri času škropljenja (manjša možnost napak) in dolgo delovanje. Match 050 EC in insegar 25 WP se zaradi različnega načina delovanja izredno dobro dopolnjujeta v programih integriranega varstva rastlin. Ker sta predstavnika različnih skupin (zaviralec razvoja insektov - IRI in regulator razvoja insektov- RRI), med njima ne prihaja do navzkrižne odpornosti. V nasadih, kjer se pojavi pre-razmnožitev ameriškega kaparja, lahko po priporočilih za integrirano varstvo pogojno uporabimo (rumena lista) organofosfat Basudin (aktivna snov diazinon). Način uporabe Ker se match 050 EC inlnse-gar 25 WP izredno dobro dopolnjujeta pri varstvu pred škodljivci jablane in vinske trte, je primerno, da oba pripravka usklajeno vključimo v škropilne programe. Jablana Za škropljenje prve generacije jabolčnega zavijača je zaradi širokega spektra delovanja v naših razmerah najbolj primerna uporaba insekticida Insegar 25 WP. Insegar odlično deluje tudi na zavijače lupine sadja ter na sadnega listnega duplinarja, ki se pri nas pojavljajata praktično istočasno kot prva generacija jabolčnega zavijača. Škropljenje opravimo od konca maja do prvih dni junija. Drugo generacijo jabolčnega zavijača zatiramo s pripravkom Match 050 EC sredi julija. V nasadih, kjer se pojavi prerazmnožitev sadnega listnega duplinarja (II. rod), škropimo malo prej. Zaradi zelo dolgega delovanja insekticida Match 050 EC pa to škropljenje zagotavlja tudi uspešno zatiranje II. rodu jabolčnega zavijača, ki se navadno pojavi le nekoliko kasneje. Vinska trta Navadno je v naših razmerah potrebno škropiti le proti drugemu rodu grozdnih sukačev. Prvi rod grozdnih sukačev se zatira le po potrebi ob napovedi prognostične službe. Priporočeni termin za zatiranje grozdnih sukačev z insekticidom Match je začetek druge dekade julija. Če se odločimo za škropljenje z insekticidom Insegar, opravimo škropljenje približno teden dni prej. Natančen čas škropljenja za match 050 EC ali insegar 25 WP napove prognostična služba. Izkušnje z insekticidom Match 050 EC pri nas Insekticid Match 050 EC je bil preizkušan v številnih poskusih slovenskih eminentnih strokovnjakov, prav tako pa so za naše razmere merodajni poskusi, opravljeni pri strokovnjakih na Hrvaškem. Za škodljivce jablane je bil preizkušan odmerek 1 l/ha, za grozdne sukače pa 0,8 l/ha ter v nekaj poskusih 1 l/ha. Match je bil preizkušan tudi za zatiranje hruševe bolšice (1 l/ha z dodatkom mineralnega olja) in v poljedelstvu za zatiranje koloradskega hrošča v odmerku 0,3 I/ ha. Za vse te škodljivce je tudi registriran, registriran pa je tudi za breskovega zavijača (odmerek 1 l/ha). Match in insegar sta v povprečju pokazala učinkovitost, ki je enakovredna najboljšim organofosfat-nim pripravkom, in sta odstopala od novejših pripravkov iz skupine zaviralcev razvoja insektov. Najmanjše in največje ugotovljene učinkovitosti kažejo tudi na veliko zanesljivost. Pomembno pa je, da je match tudi cenovno primerljiv ali cenejši od uveljavljenih organofo-sfatnih pripravkov. Pri varstvu pred grozdnima sukačema veljajo v primerjavi z organofosfatnimi pripravki in zaviralci razvoja insektov glede učinkovitosti, zanesljivosti in ekonomičnosti povsem enake ugotovitve kot pri uporabi v jablani. Povzetek Novi insekticid Match 050 EC pome- Rezultati preizkušanja insekticidov proti grozdnima su* poskusi, opravljeni v letih 1993 do 1997 (Slovenija, Hrvas Pripravek Št. poskusov Min. učinkov. Max. učinkov^ (») Match 050 EC 13 78,5 97J__ 92 Insegar 25 WP 9 86,8 100 91 Zaviralec razvoja insektov 3 71,0 86,0 7?, Organo fosforni ester 11 83,0 j/, Zapredek - ni pomemben napredek pri varstvu jablane in vinske trte pred škodljivci. Je insekticid, ki ustreza vsem zahtevam za okolju prijazno varstvo pred škodljivci. Match 050 EC je izredno selektiven za kori- pasasti sukač gosenica stne insekte in vse stadije predatorskih pršic. Odlikuje gazelo širok način delovanja (larvicidno, ovicidno in transovarialno) in ima od vseh insekticidov, primernih za programe okolju prijaznega pride- Rezultati preizkušanja insekticidov proti jaboljčnemu zavijaču, poskusi so bili opravljeni v letih 1993 do 1997 (Slovenija, Hrvaška) Pripravek Št. poskusov Min. učinkov. Max. učinkov. Učinkov. (%) Match 050 EC 13 89,8 100 95 Insegar 25 WP 18 90,0 100 96 Zaviralec razvoja insektov 3 77,6 94,6 85 Organo fosforni ester 4 90,0 98,0 95 InimMuo Prelog IZDELOVANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Frana Kovačiča 10, 9241 Veržej, tel.: (069) 87 463 KMETOVALCI, POZOR! ZLOŽLJIVI HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m delovne širine (ježi, valji) Ugodne cene! PODRAHLJAČI Z VALJI ZLOŽLJIVI OKOPALNIKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo KOMBINIRANE BRANE KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne REZERVOARJI ZA KURILNO OLJE DRUGI IZDELKI PO NAROČILU Priporočamo se! lovanja, najo« to«.- T»’ * mala«**, omogoča večjo Prilag । j pri času škro (manjšaj pokaZa i delavi jabolk J e! odlično m z f zatirajabii vijaca in 9 L/ sukača-M^ ECje'ln zelo ug°de^/ ceno organofosfatnib dobimo izredno učin vek, ki sodi v progna01® nega varstva. Match 050 EC se v j; integriranega varstva o polnjuje z insekticidom ji WP (oba insekticida u vsem zahtevam za oko J pridelavo, odlično delni® y bolj pomembne ško njima ne prihaja do navZ , pornosti). BORUT FLOR'/ dipL Novartis Agro d 0 Namesto uvoda p re stavljena strategija razvoja kmetijstva v omurju je izbor razmišljanj velikega števila ovnjakov, ki delajo na tem področju oziroma aJo stike s kmetijstvom. S pomočjo različnih štud^^’ ^avn^c> okroglih miz, forumov, različnih obdob^ ana^Z’ so ^z^ane v preteklem re„-}U’ smo opredelili glavne razvojne probleme v tudi’ snovne cilje, kijih želimo in jih je deli m°^e doseči v kmetijstvu naše regije, ter P0tre^ne u^rePe’ s katerimi bomo najhi-vlj^iri'S.\i d° Postcivljenih ciljev. Dolgoročno posta-^ani 1,1 W so usmerjeni v postopno izboljše-Predv raZmer v k°murskem kmetijstvu. Poudarek je ^ezo^U s^dobju do vstopa Slovenije v Evropsko dob ^mmo> daje to obdobje zelo pomembno za ^loven^' razv°j kmetijstva v regiji. Do vstopa kar n 'j V ^vroPsk° zvezo se mora naše kmetijstvo ^ez ^P^viti na razmere, ki veljajo znotraj razmer'°n^UrenCa’ vrednost proizvodnje, cenovna daja ^’^siem subvencij, varovanje okolja, zakono-P°litik ° VSt0Pu Pa se bo velik del kmetijske Bruse[j PreneSel Z drzavne (občinske) ravni v Km Pieinb11^^0de ^red vekkimi spremembami (spre-spremikrŽaVni kmetiJskipolitiki, strukturne rja , e’ Prihod konkurence, sprememba razme-^tništvPr°'ZV°^n‘m‘ ^nPud in outputi, sprememba trgOyj ,predei°valne industrije, razni mednarodni ■■■). p/ ' sP°razumi, socialne stiske na kmetijah ski zvezi r^a^'andu kmetijstva razmeram v Evrop-^inistr lmata največjo vlogo in moč kmetijsko tnehan'0-^ cel°tna vlada. Le-ta imata s svojimi ^janj zsukvencije, trgovinske zaščite, po-temje napoji vpliv na dogajanje v kmetijstvu. Pri ^govi 6 ° k°membno, da kmetijski minister in stva d°bij° vpogled v probleme kmetij- nijoz ' °d kmetijske regije v Sloveniji in se sezna-^tijsk^^ Mijami za reševanje le-teh. Lokalna a Plaket ima pri tem nedvomno pomemb-^iko ’ Saj a^° sama oz. s pomočjo države reši i" Problemov znotraj regije. Želja in potreba po izdelavi skupne kmetijske razvojne strategije zorita že nekaj let. V tem obdobju je bilo že veliko pogovorov, razprav, okroglih miz, forumov, študij, analiz in strategij o reševanju problemov kmetijstva v regiji. S to strategijo nismo izdelali oz. iznašli univerzalne formule za rešitev kmetijstva v regiji, ampak smo le . zbrali ugotovitve iz raznih virov ter jih skušali združiti in opredeliti po njihovem pomenu, zato menimo, da je pomen te strategije v povezovanju idej večjega števila strokovnjakov, ki delajo oz. so na neki način povezani s kmetijstvom. Strategija razvoja kmetijstva je del celotne razvojne strategije Pomurja. Povezanost kmetijstva z drugimi dejavniki razvoja regije (drobno gospodarstvo, turizem in kadri) daje njemu in tudi celotni razvojni strategiji določen večji pomen. V povezavi z drugimi dejavniki smo uskladili cilje in ukrepe za hitrejši skupni razvoj regije. Z dokončanjem strategije se delo pri razvoju kmetijstva ne bo končalo. Z izdelano strategijo se bo začelo le bolj sistematično in usmerjeno delo pri razvoju kmetijstva v regiji ob Muri. Ker pa je slovensko kmetijstvo pred velikimi spremembami, pred njimi pa je tudi kmetijstvo v Evropski zvezi, menimo, da bo potrebno strategijo vsakih nekaj let preverjati in jo prilagajati novonastalim razmeram v kmetijstvu znotraj regije, države pa tudi Evropske zveze. Prikazana strategija je rezultat dela skupine strokovnjakov, ki so v večjem ali manjšem obsegu sodelovali pri pripravi tega besedila. Ker pa je Strategija razvoja kmetijstva zelo pomemben dokument o prihodnjem razvoju kmetijstva v regiji, je prav, da to besedilo kritično presodi tudi širša javnost. Zato vabimo vse tiste, ki menijo, da lahko s svojim prispevkom na kakršen koli način pripomorejo k izboljšanju vsebine besedila in celotne strategije, da ta svoja mnenja javno objavijo oz. pošljejo izvajalcem. Na osnovi pripomb in dodatnih razprav bomo pripravili končno obliko Strategije razvoja kmetijstva v Pomurju, ki bo v prihodnje vodilo za uspešno delo v kmetijstvu. Iz vsebine 35 Namesto uvoda 36 Analiza stanja kmetijstva v Pomurju 36 Naravne danosti 36 Kmetijska zemlja 36 Pridelovalne razmere 36 Socio-ekonomske značilnosti 36 Demografska slika Pomurja 37 Kmečko prebivalstvo v Pomurju 37 Posestna struktura in tipi gospodarstev 38 Socialni položaj kmeta 38 Povzetek 38 Rastlinska proizvodnja 38 Poljedelstvo 39 Semenarstvo 40 Travništvo 40 Zelenjadarsko 42 Trajni nasadi 42 Sadjarstvo 43 Vinogradništvo in vinarstvo 43 Živinoreja 43 Govedoreja 44 Prašičereja 45 Drobnica 46 Dopolnilne dejavnosti in turizem na kmetijah 46 Sistemska analiza razvojnih možnosti kmetijstva 46 Osnovne značilnosti sedanjega položaja in razvojne možnosti kmetijstva na območju Pomurja 47 Smernice razvoja kmetijstva v Evropski zvezi in slovenska realnost 48 Opredelitev glavnih razvojnih problemov 50 Cilji razvoja kmetijstva v regiji 50 Opredelitev možnih scenarijev za razvoj kmetijstva v Pomurju 52 Cilji in potrebni ukrepi za razvoj kmetijstva 53 Namesto povzetka Lajči Pandur. KMEČKA RAPSODIJA, 1960 %VjSka Panoram ■ ^^^"“'aziskn nastala ™ >«krili™ predvsem pri kmečkem " ® Pomurskem prebivalstvu je delež mladih o starejših . 4 kot v Sloveniji (27,9 %), medtem ko je del h y s 4 60 tet za dobri 2 indeksni točki večji od deleža skrb zbuiaioč pa ie biolosk'in ,e Pomurju le do 15 let in tistimi nad 50), ki znašai v Pom _’to pomeni, da pride na 68 prebivalcev, ki pnhaj J J ^ije« (Star? d0 15 let), 100 takšnih, ki so ze zuna^te e tetari nad 50 let). V Pomurju so območja, kjer J t 0,40 ’ toreiže 'ahk0 teoretično izračunam , T* prazno. . , , , a iz0_ WSkdlca neug°dne starostne strukture jetudi ze p0Smurje je zJ*na struktura pomurskega prebivalstva. < C "J1’da se veliko kadra, ki se šola zunaj regije, delovno V pretežno agrarnem značaju po ra ’ d^j ;>i industriji in oddaljenosti od Ljubljane) lahko iščemo razloge za ». -a poda. regiie' °menim "To07 Prebivalcev, starejših »d m Cerda lma v Pomurju skoraj 60 A P daiele 5 U ,et’končano samo osnovno šola ali niti e n ’ - । ^cev, starejših od 15 let, končalo višjo ali visoko solo. Demografsko krivulja lahko dvigne le nov razvoj, zato je potrebno, da regija s svojimi institucijami ustvari razvojne možnosti in pokaže perspektivo, ki bo mlade izobražence pripeljala nazaj v pokrajino, da omogoči nastajanje in realizacijo novih idej. V regiji bo še nekaj časa kmetijstvo ena od pomembnejših, če ne že glavnih gospodarskih dejavnosti, zato je treba razvojno in v prihodnost gledati tudi v tem segmentu. Kmečko prebivalstvo v Pomurju Iz čisto ekonomskega vidika obravnave problema se je in se bo še merilo in ocenjevalo razvitost določenega območja glede na delež kmečkega prebivalstva. Z deagrarizacijo se je nekoč malodane izenačevala stopnja razvoja, žal pa je šlo le za selitev delovne sile iz kmetijstva v delovno intenzivno industrijo. Zahodnoevropske države, ki pri nas pomenijo pojem za razvitost in napredek, so po drugi svetovni vojni doživele velike spremembe v »pretoku« ljudi iz primarnega sektorja (kmetijstvo) v sekundarni (industrija) in tercialni (storitve) sektor. Tudi v Sloveniji je delež kmečkega prebivalstva zelo padel, vendar razvoj vendarle ni bil takšen kot v drugih zahodnoevropskih državah. Število kmečkega prebivalstva se je zmanjševalo tudi v naši regiji in trend upadanja se bo še nadaljeval. Še v popisu leta 1971 je bil v Pomurju več kot 60-odstotni delež kmečkega prebivalstva, s tem da so imela nekatera območja takrat delež kmečkega prebivalstva krepko nad 80 % (predvsem Goričko, še posebno njegov vzhodni del, kjer je še danes v nekaterih občinah skoraj polovica kmečkega prebivalstva). Že sedaj pa lahko zapišemo, da sam delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, nima skorajda nobenega pomembnejšega vpliva (morebiti le pozitivnega) na razvoj kmetijstva in tako ne moremo ocenjevati razvitosti regije tudi po visokem ali nizkem deležu kmečkega prebivalstva. Upravne enote Skupno število prebivalcev Kmečko prebivalstvo Delež kmečkega prebivalstva v % G. Radgona 21.315 3.454 16,2 Lendava 26.143 4.569 17,5 Ljutomer 18.744 3.742 20,0 M. Sobota 63.744 14.724 23,1 Pomurje 129.946 26.489 20,4 Slovenija 1.965.986 145.422 7,4 Preglednica 4: Deleži kmečkega prebivalstva v Pomurju (popis leta 1991) Če podatke primerjamo s Slovenijo, potem vidimo, da je delež kmečkega prebivalstva pri nas skoraj trikrat večji, kot je slovensko povprečje, kar pa je glede na dosedanji razvoj regije in morebiti še bolj zaradi pričakovanj Ljubljane (kot centra) od regije popolnoma razumljivo. Ob problem pa trčimo takrat, ko ugotovimo, da so to le številke, ki ponavadi ne povedo kaj dosti o realnosti (težko je verjeti, da se 26 tisoč prebivalcev res ukvarja s kmetijstvom kot svojo glavno dejavnostjo, in četudi bi to držalo, lahko zagotovo trdimo, da pa ti ne živijo le od kmetijstva, ker jim daje le-to premajhne dohodke). Opozoriti velja, da se med kmečko prebivalstvo štejejo vse osebe, ki opravljajo poklic kmetovalca, lovca ali ribiča in tiste vzdrževane osebe, ki jih zgoraj navedeni vzdržujejo. Nekoliko nižji delež kmečkega prebivalstva imata upravni enoti Lendava in G. Radgona, kar lahko argumentiramo z dejstvom, daje v 70. in 80. letih tam nastalo veliko gospodarskih objektov, ki so absorbirali veliko delovne sile iz kmetijstva. V začetku devetdesetih let pa sta sprememba družbenega sistema in izguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča pognali v stečaj veliko delovno intenzivnih gospodarskih panog in večina delovne sile se je znašla med brezposelno populacijo. Veliko teh ljudi se je ponovno začelo ukvarjati s kmetovanjem, tudi kot glavnim poklicem, to'pa pomeni podzaposlenost na že tako majhnih kmetijah. Tako pridemo do svojevrstnega paradoksa, da na eni strani govorimo o demografski ogroženosti pokrajine, ki se v določenih predelih regije dobesedno prazni, kar je, če že nič drugega, strateški problem, saj smo pokrajina, ki meji na tri sosednje države. Na drugi strani pa govorimo o prevelikem deležu kmečkega prebivalstva (ki lahko živi edino na takšnih obmejnih območjih), o podzaposlenosti na kmetijah in ponovnem iskanju eksistenčnih možnosti v kmetijstvu pri prebivalstvu, ki je izgubilo službe v sekundarnem sektorju. Recepta, kako priti iz tega paradoksa, ni, rešitve, ki se ponujajo, pa so si ponavadi protislovne. Če iščemo rešitve v kmetijstvu, je verjetno potrebno konceptualno spremeniti pristope v kmetijstvu, možnosti za to pa so minimalne, saj tako struktura ljudi, ki se ukvarja s kmetijstvom, kot tudi sami viri niso najbolj ugodni. Navsezadnje so tudi že omenjena pričakovanja države od regije takšna, da koncepta v osnovi ne gre spreminjati. Če pa iščemo rešitve v drugih sektorjih, bomo morali počakati (prava pot je seveda, da moramo ustvariti možnosti) na nov razvojni ciklus, ki bo podzaposlenost kmetije »obogatil« z viri iz drugih sektorjev in omogočil nova delovna mesta. Posestna struktura in tipi gospodarstev Večina strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, se zagotovo strinja, daje temeljni problem našega kmetijstva posestna struktura. Majhnost kmetij in njihova razdrobljenost onemogočata kmetovanje, ki bi lahko bilo konkurenčno, in bo zagotovo velika ovira pri vstopu v Evropsko zvezo. Majhne kmetije in razdrobljena posest pa imajo korenine že več kot 70 let nazaj. Ob nastanku stare Jugoslavije in prve agrarne reforme je prišlo do prvega drobljenja veleposesti. Največjo drobitev zemlje pa je prinesla agrarna reforma po drugi svetovni vojni, ki je določila tudi agrarni maksimum, ki je znašal 10 ha obdelovalne zemlje. Tako majhne kmetije seveda niso mogle ustvarjati dovolj velikega dohodka, zato je prišlo tudi do pojava CH-MAT 'BREZPLAČNI VILEDAFON ,080 10 83 LAHKA DOSTAVNA VOZILA RENAULT. V NJIH STE VI GOSPODAR. ”“SSH®S5| RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA super metla vi led a ln velika nagradna igra Povprašajte pri svojem prodajalcu. RENAULT Masten Renault Master obstaja v naslednjih različicah: furgon, podvozje z enojno in dvojno kabino ter kombi. Najzmogljivejši furgon ima 2799 ccm, 115 konjskih moči in 13,9 m3 tovornega prostora, do katerega je izjemno enostavno priti skozi desna drsna vrata in zadnja dvokrilna vrata z odpiranjem do 270°. 38 vestnik, 19. marec 1998 Karel Jakob TIHOŽITJE mešanih kmetij, ki so skoraj praviloma imele večje dohodke zu-Z JABOLKI, naj kmetijstva. 1966 v zadnjih 20 letih se razmere niso bistveno spremenile. Čeravno danes omejitev za velikost kmetije ni več, ne zaznavamo pojava velikih kmetij. To je povezano tudi z značajem in mentaliteto naših ljudi, saj na eni strani starši skoraj do smrti ne predajo kmetije, ko pa jo, pa jo razdelijo na vse dediče in ne le na tistega, ki bi morebiti kmetoval. Tako imamo danes statistično zelo veliko kmečkih gospodarstev, ki imajo s kmetovanjem malo skupnega. Zanimivo je, da ima Slovenija »le« 7,2 % kmečkega prebivalstva in kar 24,5 % kmečkih gospodarstev od vseh gospodinjstev. Delež kmečkih gospodarstev pa je v Pomurju neprimerno višji kot v slovenskem prostoru. Upravna enota Število kmečkih gospodarstev Delež od vseh G. Radgona 3.167 50,4 Lendava 4.778 61,4 Ljutomer 3.122 51,1 M. Sobota 10.777 58,7 Pomurje 21.844 56,7 Slovenija 156.549 24,5 Preglednica 5: Delež kmečkih gospodarstev v Pomurju Dobra polovica vseh gospodinjstev v Pomurju se statistično šteje med kmečka gospodarstva, saj imajo najmanj 0,50 ha obdelovalne zemlje. To seveda pomeni, da se s kmetijstvom, seveda v najširšem smislu besede, ukvarja še veliko več kot petina prebivalcev Pomurja. Zanimivo je, da ima Lendava, ki ima skoraj najmanjši delež kmečkega prebivalstva v Pomurju, največji delež kmečkih gospodarstev. Veliko kmečkih gospodarstev pa nam ne pove, kakšna je intenzivnost ukvarjanja s kmetovanjem. Zato je potrebno pogledati tipe kmečkih gospodarstev, da bomo lahko videli, s kakšno intenzivnostjo se ljudje ukvarjajo s kmetijstvom. Štev, čistih kmetij Štev, mešanih kmetij Štev. nekm. gospodarstev Skupaj G. Radgona 448 1.198 1.521 3.167 Lendava 796 1.873 2.109 4.778 Ljutomer 477 1.406 1.239 3.122 M. Sobota 2.175 5.374 3.228 10.777 Pomurje 3.896 9.851 8.097 21.844 Preglednica h: Tipi kmečkih gospodarstev v Pomurju Graf 3: Deleži tipov kmečkih gospodarstev v Pomurju Čistih kmetij v Pomurju je dobrih 17 %, to je dobrih 5 indeksnih točk več od slovenskega povprečja. Čiste kmetije pomenijo, da vsi člani gospodinjstva živijo izključno od dohodkov iz kmetijstva. Podrobnejša analiza bi nam pokazala, da so to kmetije s pretežno starejšimi gospodarji, brez naslednikov, ki bi živeli na kmetiji. Delež čistih kmetij tako ne more biti kriterij za ugotavljanje razvitosti kmetijstva v določeni regiji. Menim, da je visok delež čistih kmetij v Upravni enoti M. Sobota ravno posledica kmetij z ostarelimi ljudmi na Goričkem, kjer živita eden ali dva člana gospodinjstva. Če na kmetiji živi tudi naslednik, je skoraj praviloma neporočen in brez perspektiv za kmetovanje. Mešanih kmetij je v Pomurju slaba polovica, največ v UE M. Sobota in Ljutomer, občutno manj pa v UE Lendava in G. Radgona. Značilnost mešanih kmetij je, daje vsaj en aktivni član zaposlen na kmetiji in vsaj eden zunaj kmetije. Poenostavljeno rečeno, gospodinjstvo dobiva dohodke tako od kmetije kot od zaposlitve. Ravno tako kot čistih kmetij, je tudi mešanih bistveno več v UE M. Sobota in Ljutomer kot v Lendavi in G. Radgoni. Mešane kmetije so bile še v 50. in 60. letih »ideološko preganjane«, kot da se ustvarja nov razred kapitalistov, vendar je jasno, da danes ljudje z mešanih kmetij povsod po Evropi obdelujejo največ kmetijske zemlje. Najbolj zanimivi pa so vsekakor podatki o številu nekmečkih gospodarstev, ki imajo ravno tako kot čiste in mešane kmetije zemljo in jo celo obdelujejo. Dobra tretjina vseh kmečkih gospodarstev je takšnih, da noben član gospodinjstva ni zaposlen na kmetiji. Slaba polovica jih je v UE G. Radgona in Lendava, kjer gre po moji oceni večinoma za lastnike vinskih kleti z vinogradi. Vsekakor pa je dokaz, da sam podatek o kmečkih gospodarstvih ne pomeni veliko, če ne poznamo podrobnejših podatkov o tipih teh gospodarstev. Še večja ovira za razvoj kmetijstva in uresničevanje različnih projektov pa je velikost posameznih kmetij. Pomurske kmetije imajo v povprečju slabe 4 ha kmetijske zemlje, kar je zagotovo premalo za resnejšo intenzivno proizvodnjo. Velikost kmetij/ Upravne enote Del. kmet. do2 ha Del. kmet. 2 do 5 ha Del. kmet. 5 do 10 ha Del. kmet, nad 10 ha G. Radgona 51,4 29,2 12,3 7,1 Lendava 60,2 31,8 7,0 1,0 Ljutomer 50,2 26,2 16,2 7,4 M. Sobota 35,6 34,1 23,8 6,5 Pomurje 45,3 31,8 17,4 5,5 Slovenija 40,8 23,3 18,1 17,8 Preglednica 7: Velikostna struktura kmetij Vsekakor je zanimivo, da ima Slovenija v primerjavi s Pomurjem bistveno večji delež kmetij z več kot 10 ha. To dejstvo lahko razložimo predvsem s tem, da so kmetije večje od 10 ha ponavadi na hribovitih območjih in da gre za lastnike gozdov. Delež majhnih kmetij pa je tako v Pomurju kot v slovenskem povprečju približno enak. Obstajajo pa tudi razlike med posameznimi območji v Pomurju. V povprečju najmanjše kmetije imata UE G. Radgona in Lendava, ki imata najnižji delež kmečkega prebivalstva in najvišji delež nekmečkih gospodarstev, ki razpolagajo s kmetijsko zemljo. Na območju UE M. Sobota so kmetije v povprečju največje, kar je tudi povezano z največjim deležem čistih in mešanih kmetij. Iz tega sledi, da obstaja korelacija med tipom kmetij in velikostjo posamezne kmetije. To korelacijo pa najlažje prikažemo s strukturo velikosti posameznih tipov kmetij. Tipi kmetij/ Čiste kmet, velikost kmetije delež v % Mešane kmet, delež v % Nekmečka gospod, v % do 1 ha 17,7 13,0 54,5 1 do 4 ha ? 41,5 36,3 nad 4 ha 45,5 9,2 SKUPAJ J^^OO.O 100,0 100,0 Preglednica 8: Tipi kmetij in njihova velikost v Pomurju Dejstvo je, da ima večina nekmečkih gospodarstev malo večjo ohišnico in ne predstavlja posebnega potenciala za prihodnji razvoj kmetijstva. Glede na to, da nima na kmetiji zaposlenega nobenega družinskega člana, tudi ne želi iskati eksistence na kmetiji. Morebiti je zanimivih le slabih 10 % nekmečkih gospodarstev, ki imajo več zemlje, kot je povprečna velikost kmetije. Zanimivo je tudi, da imajo mešane kmetije v povprečju več kmetijske zemlje kot čiste. Pri mešanih kmetijah gre kljub negativnemu prizvoku za prave kmetije, saj imajo zaposleno osebo na kmetiji oziroma imajo dohodek zunaj kmetije. Za nove investicije v kmetijo ali za odločitev za nov program pa je pomembno, da obstajajo tudi drugi viri, ne le tisti iz kmetijstva. Za čiste kmetije smo že ugotovili, da so to velikokrat tudi kmetije z ostarelimi ljudmi, kjer ni več perspektive, dediči ponavadi ne živijo doma, in takšne kmetije se bodo še naprej drobile. Na drugi strani pa ostaja problem dedovanja, ker gospodar dolgo ne želi predati kmetije naslednikom. Problem velikosti kmetij je torej evidenten in tudi težko rešljiv. Večina strokovnjakov z vseh področij in tudi politikov se strinja, da je majhna posest na kmetijo temeljna ovira za prihodnji razvoj kmetijstva. Večina novih projektov, ki so nastajali v preteklosti, je naletela na ta problem, zato je pomembno, da se ga tudi lotimo. Velikost kmetije je problem, ki ga ni enostavno rešiti, obstajata pa vsaj dve poti razreševanja. Takoj je potrebno povedati, da sta obe dolgotrajni, ker je tudi uvajanje novosti v kmetijstvu bistveno daljše kot v drugih panogah. Na eni strani je potrebno predlagati takšno zakonodajo dedovanja kmetij (Danska je lep zgled, kako z urejeno politiko dedovanja ohranja velikost kmetij), ki bo omogočala vsaj Ohraniti sedanjo velikost posesti. Zakonodaja bi morala biti tudi spodbudna za nakupe kmetijskih zemljišč tam, kjer gre za povečevanje kmetij. Na drugi strani pa lahko sedanji strukturi ponudimo programe, ki bodo omogočali tudi preživetje na manjših kmetijah. Najboljša rešitev bi bila smiselni kompromis obeh poti. Socialni položaj kmeta Socialni položaj kmeta je težko gledati ločeno od drugih problemov, ki se v regiji pojavljajo. Menim celo, da sta segmentiran pristop k določenim gospodarskim panogam in premalo povezovanja kriva, da se razvoj ne premakne z mrtve točke. Že pred osamosvojitvijo je imelo Pomurje etiketo nerazvitosti, znano je bilo po begu možganov iz regije in pokrajine, kjer se seje in odkupuje pšenica. Po osamosvojitvi pa je pokrajina podobno kot še nea predeli Slovenije plačala davek zaradi nepravilne poli® teklosti. Naenkrat je prišlo do propadanja predvsem k0* predelovalne in elektroindustrije. Težave so se začele živilskopredelovalni industriji, državnih kombinatih in n celo v zadrugah. Vse to je pripomoglo k hitremu PorastU brezposelnih in s tem tudi do pritiska na kmetijstvo sam® delovne sile, ki se je v 70. in 80. letih selila iz sekundarni sektor, se je sedaj vrnilo nazaj na kmetije is eksistenco. Za današnje majhne kmetije pa je takoa i opazna podzaposlenost, ki se bo ob takšnem trendu iz^(j( vnih mest še nadaljevala. Opozoriti je potrebno, da Po® vedno velja za nerazvito pokrajino, saj doseže slabih ' . dka na prebivalca v primerjavi s slovenskim povprecj } delež zaposlenih v gospodarstvu (4,8 %) je nesorazmer likostjo pokrajine in številom prebivalcev. ^jih/ Vse to vpliva tudi na položaj kmečkih prebivalcev, < statistično dobrih 26.000 tisoč, vendar niti približno vsi in ne morejo živeti od ukvarjanja s kmetovanjem. Le sea ga kmečkega prebivalstva je obvezno zavarovana kmečkega zavarovanja. Leto Število zavarovancev Indelrslg^ 1991 4769 100^ 1992 4684 1993 5132 1071^ 1994 4795 100^ 1995 4862 1996 4529 949^ Preglednica 9: Število obveznih kmečkih zavarovancev Število kmetov, ki so obvezno pokojninsko, ^^jiii1 zdravstveno zavarovani, v zadnjih šestih letih precej povezano tudi z izgubo delovnega mesta in iztekom j nadomestila za čas brezposelnosti. Problem pa precls sem najnovejši podatek, ki kaže na velik upad zavarovancev, kar je zagotovo posledica slabega stanja in prevelikih davčnih stopenj. Povzetek , Odo* Če poizkušamo te podatke strniti, potem P1®6 nasprotujočih si izsledkov, ki povzročajo le nove dne vo ne gredo skupaj demografska ogroženost in Pr kmečkega gospodarstva oziroma podzaposlenost želja po povečanju kmetij in nezmožnost zaposlova0 sektorjih, ideja o razvoju dopolnilnih dejavnosti in izobrazbena struktura, razvoj kmetijstva naspl° kmečkega gospodarstva ali povedano drugače »lastni do smrti gospodarja«. Pri razmišljanju o razvojnih^’ pomurskega kmetijstva pa nikakor ne moremo mim0 ;, v nebo vpijočih ovir ali morda prednosti(?): .. jM • Pomurje je demografsko ogroženo ob®°^ jS projekcijah takšno ostalo, saj se v zadnjih 70 letih s valstva ni povečevalo. [ab^ i • Starost prebivalcev, še posebno kmečkih, Je .jr nov razvoj. Upoštevati moramo dejstvo, da se raz® stvu spreminjajo počasneje kot v drugih sektorjih. • Največja ovira pri uvajanju novih dejavnosti v^ razvoju obstoječih nasploh je zelo nizka izobrazb celotnega prebivalstva. Problem je v tem, da ne m jolo beti za izredno visok delež ljudi s končano osno manj, in bodo potrebni dolgoročni ukrepi. • Problem pomurskega kmetijstva so zagotovo tije, saj ne dosežejo niti 4 ha kmetijskih površin, ^ib j( • Delež kmetov, ki si plačuje invalidsko, pokojn ^<1 vstveno zavarovanje, v 90. letih vztrajno pada, to jih obremenitve kmetov s strani države tako visoke, zmorejo plačevati. ■ Rastlinska proizvodnja Poljedelstvo l Na območju Pomurja imamo 5466S ha nji* venskem merilu je to samo 22-odstotni delež,1,1 ^0® delež za območje Pomurja bistveno večji, saj za a površine in vrtovi kar 41 % vse kmetijske zetnlje- Največ njivskih površin in vrtov je na obm° J . Sobota, 27846 ha, sledi UE Lendava s 10757 ha, nja Radgona s 8807 ha in UE Ljutomer s 725 5^ Analiza strukture setve v zadnjih 26 letih LaZ®’0 se lavo koruze in pšenice močno povečali, medte® le1® mena v setveni strukturi ni bistveno spreminjal- pjjvsb1 pomurski kolobar vključili do tedaj na pomursa sJflo i' šinah dokaj nepoznano kulturo sladkorno peso 1^/' leto odmerjali vedno večji delež v njivskem kol° o’ nemu deležu je bistveno prispevala zelo stimu cena sladkorne pese. . Pod vplivom razmeroma hitrega razvoja se je stalno povečeval delež njiv, namenjenih Pr' , Najbolj se je povečal delež koruze za zrnje in51 se je delež površin ovsa in rži. f v Na splošno lahko ugotovimo, da seje kolon । > lavi vedno bolj ožal, predvsem na račun živinoreje, ki je zahtevala vedno vec krmnih vno vedno bolj zanimive pridelave sladkorne P šljivega vira surovin za potrebe Tovarne Posledica je, da pri sedanji povprečni veliko®w [ef f cija in intenzivno pridelovanje nujno peljeta v ve lobar, kar ima lahko za posledico slabšanje rod° । večano število škodljivcev, plevelov in rastlinsK ^nik' 19. marec 1993 □ oves □ ječmen ■ rž B pšenica □ sladkorna pesa ■ koruza LETO PŠENICA SL. PESA 5 1992 35.566 50.223 1993 39.824 86.759 1994 50.467 124.132 1995 46.719 163.988 1996 44.866 184.716 1997 43.596 152.864 Gtaflk»M: Spremim, 1991 1993 1997 »njanje setvene sestave od leta 1971 do leta 1997 v Pomurju Vrsta ' ----—----------------------------------------------------- Poljščine Slovenija Pomurje Delež Pomurja ' —--------------------------------------------------v Sloveniji 37 41 51 23 28 30 47 9 85 10 24 30 17 54 13 68 1888 1777 733 -------------- 21174 Jsenicg ~ - -----------4°807______16648 Sj----------- X——2904 ____525_ ____— ____70 1891 X""----——88 75 X" ~—^ 11 ------------—___________^6 -----------48612----14561_ —— -----------78045 10332 X ----------------21*L —--------- 10065 lisica 1: Sut, ~ • U *Ura Se*ve P°Uščin v letu 1996 na območju Pomurja v ha s trakte Zn^dno ^ko imenovano subpanonsko pod-^elavo poljš'-Stl^n™’ Ustnostmi, ki daje ugodne možnosti za 5^6 Pride|aCln' ^obra tretjina pšenice in četrtina koruze slo-i^^oruza X381®13 v Pomurju. V kolobarju ima največji ’ ^gakru’ ^Z236 ba), sledi pa pšenica s 30 % (16648 ha "o3 ž'ta v kolobarju 8-odstotni delež (ječ-(o »letih/7 ba’ oves 625 ba in tritikale 102 ha). V za-in sin gra°b°n 4) se je v kolobarju najbolj povečal delež X£zapri^^ 7^’ Pšenic°VSa Se v tem Obdobju precej zmanjšal, prav M k $'stim n • $0’ 'et'b)> povečal pa se je delež ječmena. ^ttVedn X cen°vne politike dobiva sladkorna pesa v h Slove° V6^' de'ez- Cilj je, da bi jo v doglednem času na M1'^ompif Pridelovali na 8000 ha površin. Po^btianjš'p3 §e je zarad* nestimulativne cenovne politike a m ga pridelujemo le še na 3,4 % ali 1891 ha (C|) /av . 1,3 Po Zad Ud|j vrtn*n v Pomurskem kolobarju nezna-\ 733 v,njl statističnih analizah pridelujemo samo še na na površin. -SLOVENIJA POMURJE ~—družbeno zasebno družbeno zasebno — 47,1 34,7 54,3 37,8 —_48,6 36,7 54,7 39,5 _29 28,5 30,0 30,2 _42,1 32,0 30,0 35,1 "-—38^,2 23,7 24,50 24,50 '~~~—85,0 34,2 33,50 33,50 23,6 18,30 23,90 280,4 221,7 357,10 260,50 18,6 0 19,20 15,3 0 8,2 ^—85^2 65,4 96,4 77,8 65,6 96,4 78,3 '^— 358 4 a — 448 3 426,1 356,1 466,7 309^5 502,8 217,3 499,3 316,4 523,2 319,4 ■^-^8,8 11,6 9,0 12,7 Mrežni . .. K ’ ^'atisti. ""nenu pomembnejših poljščin v Pomurju v letu 'vipj Je, Vejjno ^^očju Pomurja pridelali 118887 t koru- t><0les a P^^elane koruze pa kmetje pokrmijo p$kor p^^o, d^na P^n^6?6 na območju Pomurja pomembna Prodknietije ni V letu 1996 smo *e Pridelali 86470 L in k Preo«3 .Območ.iu Pomurja polovico pridelane TrSvs?^ živini. s0 vtZtl' del4 Pridelamo 3005 t rži, 111711 ječmena Xe^ječmena> \°Sn°Vna s’ VSa *n ™ Je Pr> kmetih minimalen, saj Ov’na za pripravo živalske krme. SL. PESA 103.968 98.079 Preglednica 3: Odkupljene količine pšenice in sladkorne pese v letih 1990-1997 na območju Pomurja VIR: Inšpekt in Tovarna sladkorja Ormož (1997). Iz preglednice 5 je razvidno, da se odkupljene količine pšenice v zadnjih sedmih letih niso bistveno spreminjale. Največje povečanje odkupa pšenice na območju Pomurja zasledimo v letu 1994, ko je je mlinskopredelovalna industrija odkupila 50467 kg. Najnižje količine zlatega zrnja pa so bile odkupljene v letih 1992 in 1993, ko je Pomurje najbolj prizadela suša. Sladkorna pesa je pridobivala v zadnjih sedmih letih vedno večji tržni delež. Zlasti ugodne odkupne cene so stimulativno vplivale na zanimanje pridelave med kmeti, kar je pripomoglo k temu, da se je v zadnjih sedmih letih odkupljena količina povečala za enkrat. V letu 1995 je bila sladkorna pesa posejana na 6341 ha, od tega na območju Pomurja na 3440 ha. Tudi krompirje bil v preteklosti izredno zanimiva tržna poljščina, nizka odkupna cena pa je med kmetovalci destimulativno vplivala na pridelavo. Menimo, da znaša proizvodnja krompirja približno 47213 t, povprečni pridelek krompirja na hektar pa je zelo nizek, in sicer 26 t. Raba G. Radgona Ljutomer M. Sobota Lendava Skupaj Slovenija ajda 8 13 7 5 33 proso 18 12 110 18 158 repa 0 58 350 7 415 zelje, ohrovt 49 0 13 130 192 krmna pesa 12 0 2 20 22 4511 krmno korenje 6 7 0 0 13 1231 krmni ohrovt 91 0 213 17 321 116 krmna rep., ogrš. 43 0 390 55 488 184 pitni k 20 83 59 30 192 mnog, ljuljka 42 40 428 13 523 1777 drugo 25 0 20 2 35 skupaj 314 213 1592 297 2416 črna detelja 359 97 355 28 839 5562 lucerna 8 10 77 11 106 5063 krmni grah, bob 6 52 50 8 116 359 travne mešanice 108 93 265 52 518 Preglednica 4: Stanje strniščnih in nekaterih večletnih posevkov na ha.na območju Pomurja iz popisa 1995 Na območju Pomurja je mogoče sejati po spravilu ozimnih žit še enega od strniščnih dosevkov ter tako v enem letu pospraviti dva pridelka z iste površine. Podatki iz preglednice 6 nazorno prikazujejo, da trenutno zasejemo največ strnišč z rano-gocvetno ljuljko, sledijo pa krmna repica in ogrščica ter bela repa. Na območju Slovenije dajejo največji pomen pridelavi krmne pese, sledita pa z bistveno manjšimi površinami mnogocvetna ljuljka in krmno korenje. Pridelava črne detelje in lucerne na območju Pomurja pridobiva čedalje večji pomen, še zlasti na govedorejsko usmerjenih kmetijah, kjer lahko z omenjenima krmnima vrstama bistveno izboljšamo krmno bilanco kmetije ter uravnotežimo krmni obrok. Karel Jakob ŽETEV, 1961 Statistični podatki iz popisa iz leta 1995 (preglednica 6) kažejo, da na območju Slovenije namenjamo pridelavi črne detelje in lucerne bolj ali manj enak delež kmetijskih površin, medtem ko ima na območju Pomurja prednost pri pridelavi črna detelja. Za pridelavo je črna detelja mnogo manj zahtevna od lucerne. Semenarstvo Seme je osnova pridelave, ki omogoča set.ev in žetev, je živ organizem in ključni dejavnik kompleksa rastlinske pridelave -semenarstva. Seme je kulturna rastlina, ki je dosežek žlahtnjenja in introdukcije in ima v danih rastnih razmerah in na določeni tehnološki ravni največji gospodarski učinek. Seme je plod seme-narjenja. Za kakovostno semenarjenje so potrebni dolgoročna strategija, dobra organiziranost, strokovno specialistično znanje, površine za razmnoževanje, stroji in oprema, tehnologija razmnoževanja in materialna sredstva. Razvoj semenarstva, kije v primerjavi z drugimi dejavnostmi kmetijstva v velikem zaostanku, je pomemben tako z vidika manjše odvisnosti od uvoza semena in sadik kakor tudi z vidika možnosti pridelave kakovostnega semena nekaterih poljščin in trav za tuji trg. Pridelovalec Posejano žit 1996 v ha v letu Posejano žit 1997 v ha v letu KG Rakičan 293 513 KG Lendava 118 160 KG Črnci 134 330 KZ Panonka-Semenarstvo 115 100 Ljutomerčan 80 80 Pomurje skupaj 784 1183 delež Pomurja v Sloveniji 34 47 * Ob predvidevanju, da bomo v Sloveniji za pridelavo semenskih žit zasejali 2500 ha. Preglednica 5: Pregled posejanih semenskih žit po pridelovalcih v Pomurju v letu 1996 in 1997 Iz preglednice 5 je razvidno, da se interes za semensko pridelavo ozimnih žit povečuje. Grafikon 5: Pregled posejanih semenskih žit po pridelovalcih v Pomurju v letu 1996 in 1997 Poleg semenskih žit sejemo na območju Pomurja tudi semensko koruzo, in sicer na približno 100 ha, od tega KG Rakičan 24 ha, KG Črnci 35 ha, KZ Panonka Semenarstvo 15 ha in Ljutomerčan 26 ha. Panonka Semenarstvo prideluje tudi semena krmnih rastlin na 20 ha, trav na 70 ha, oljnic na 10 ha, vrtnin na 5 ha in gomoljnic na 5 ha. KG Rakičan prideluje tudi seme krmne ogrščice. 40 vestnik, 19. marec Karel Jakob ORAČ 1995 1996 1997 0 KHAVAMI, 1974 družb. zaseb. družb. zaseb. družb. zaseb. površine ha 8 12 20 8 21,5 18,5 skupaj ha 20 28 40 Razpredelnica 6: Površine, zasejane s semensko sladkorno peso v Sloveniji po letih v ha V letu 1993 je TSO začela pridelovati tudi seme sladkorne pese. V letu 1997 so posejali semenske posevke na 40 ha površin. Zanimanje za semensko pridelavo sladkorne pese pa se povečuje tudi med kmetovalci. Travništvo Po podatkih Statističnega urada RS (1996) pokriva Slovenijo 406017 ha travinja, od tega 300075 ha travnikov in 105942 ha pašnikov. 64 % vseh kmetijskih površin v Sloveniji predstavlja travnati svet, kar nas postavlja v Evropi na tretje mesto po zatra-vljenosti. Struktura kmetijskih površin na območju Pomurja je povsem drugačna, kar je tudi razumljivo, saj ima večji del krajine območja z neomejenimi pridelovalnimi možnostmi. V Pomurju se delež travnatega sveta močno zmanjšuje zaradi množičnega opuščanja reje goveje živine. Zlasti v ravninskem predelu relativne travnate površine spreminjamo v njive in zato lahko z optimizmom pričakujemo nekolikšno povečanje njivskih površin na račun zmanjševanja travnikov. Večji problem pa predstavljajo tako imenovane absolutne travne površine, ki jih zaradi prevelike nagnjenosti terena ali zamočvirjenosti ni mogoče spremeniti v njive. Predvsem na nižinskih območjih je pričakovati, da se bodo te površine vedno bolj zaraščale z neproduktivo močvirsko vegetacij o,-če se ne bomo načrtno lotili izboljševanja rodovitnosti teh kmetijskih površin z agromelioracijskimi ukrepi. Z opuščanjem govedoreje na hribovitem območju Pomurja pa se ustvarjajo večje možnosti za rejo drobnice. Reja drobnice (ovce, koze) bi lahko bila za to območje izredno dohodkovno zanimiva in perspektivna, ker bi tako obvarovali kulturno krajino ter zagotovili in popestrili kulinarično ponudbo te pokrajine s kakovostnim mesom in mlekom. Seveda napredka ni mogoče pričakovati brez državne pomoči. Največji problem pri širitvi reje drobnice pa je izredna razdrobljenost kmetijskih površin. Upravne enote Raba G. Radgona Ljutomer M. Sobota Lendava Pomurje Slovenija travniki 3310 2981 10292 4562 21145 300075 enokosni 86 193 897 845 2021 73161 dvo- in trikosni 2957 2650 7855 3010 16472 180328 večkosni 267 138 1540 707 2652 46586 pašniki 160 185 371 103 819 105942 čredinski 42 52 254 0 348 25985 ekstenzivni 118 133 117 103 471 37085 Skupaj 3470 3166 10663 4665 21964 406017 VIR: Statistični urad RS (1996). Preglednica 6: Stanje travinja v ha na območju Pomurja in Slovenije Pomurje slovi po zelo majhnem deležu travnih površin v primerjavi z R Slovenijo, in sicer je ta samo 5.4-odstoten. Od tega gaje na območju nekdanjih občin M. Sobota 2.6 %, G. Radgona 0.9 %, Ljutomer 0.8 % in Lendava 1.1 %. V primerjavi s Pomurjem je na območju prejšnjih občin M. Sobota 49 % vsega travnatega sveta, G. Radgona 16 %, Ljutomer 14 % in Lendava 21 %. Opredelitev razvojnih problemov Na slovenskem trgu se pojavlja vedno več semenskega blaga vprašljivega porekla in kakovosti. Dejstvo pa je, da ni mogoče pričakovati visokih pridelkov poljščin in krmnih rastlin, če nimamo kakovostnega semena. Slaba kontrola uvoženega semena ter mačehovski odnos do razvijanja slovenskega semenarstva še dodatno destimulativno vlivata na pridelavo hrane in na gnev kmečkega prebivalstva. Posestna struktura v doglednem času kmetijam ne bo dovoljevala ozke specializacije v določeno proizvodnjo (izključno poljedelske kmetije itd.), ampak bodo ustvarjale dohodek prek kombinirane pridelave in prireje, kjer bodo kmetije ovrednotile poljedelske pridelke prek mesa in mleka. Ta sistem bo zagotavljal eksistenco samo tistim kmetijam, ki bodo intenzivirale maksimalno pridelavo na njivskih površinah pa tudi prirejo v hlevih. V prihodnosti bo prišlo na območju Pomurja do zmanjševanja travnatih površin, in sicer zaradi delnega opuščanja reje goveje živine. Še zlasti na ravninskem območju ni pričakovati tudi bistvene širitve reje živine brez neposredne podpore kmetom na območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. Torej bodo v ravninskem predelu Pomurja kmetje dobršen del travinja preorali v njivske površine (intenzivna pridelava kakovostne voluminozne krme na travinju bo zahtevala vedno večje vključevanje travinja v njivski kolobar), na absolutnih travinjih pa lahko pričakujemo samozaraščanje z nenadzorovano gozdno vegetacijo. Razvoj kmetijstva v Pomurju bodo najbolj ovirale 1. Razdrobljena in majhna posestna struktura kmetijskih površin na kmetijo (v R Sloveniji 3.2 ha kmetijske oziroma 2.5 ha obdelovalne zemlje). Velika razdrobljenost kmetijskih površin bo ključno vplivala na razvoj in povečevanje kmetij, uvajanje novih tehnologij v pridelavo poljščin, rejo krav molznic, prirejo mesa in v končni fazi na dohodkovno oziroma socialno varnost kmetije. 2. Nestimulativna in dolgoročno nedifinirana kmetijska politika glede pridelave hrane na območju Pomurja. Razdrobljenost kmetijskih površin, starostna struktura ter nedefinirana kmetijska politika v slovenskem prostoru so pasivno vplivale na razvoj te gospodarske dejavnosti v pokrajini ob reki Muri. Osnovni problem je bil v tem, da slovenska politika ni izdelala jasne dolgoročne kmetijske politike in ugodnih finančnih stimulacij, na osnovi katerih bi se lahko za kmetijsko pridelavo zainteresirani del prebivalstva odločal o naložbah v to dejavnost, ampak so ukrepi na področju kmetijske politike v preteklosti vplivali bolj stihijsko kot razvojno. 3. Neurejenost vodno-zračnega režima v tleh oziroma velik delež absolutnega travinja na ravninskem območju Pomurja (okolica Bistric, Velike Polane, območje Pertoče proti Kuzmi). Na absolutnih rastiščih ni mogoče pričakovati visokih pridelkov gojenih kmetijskih kultur. Problem, za katerega lahko rečemo, daje na območju Pomurja akuten, je predvsem neurejen vodno-zračni režim, ki je zlasti značilen za oglejena tla ter pobočne in ravninske psevdogleje, ki pokrivajo dobršen del Pomurja v ravnini. To pomeni, če kmetijskih površin ne želimo izgubiti za kmetijsko pridelavo, bo potrebno spet pričeti z agromelioracijskimi ukrepi ter osnovnim odvajanjem vode. Samo z izboljšavo fi-zikalno-kemičnih lastnosti v tleh lahko izboljšamo rodovitnostni potencial teh kmetijskih površin ter zagotovimo kontinuirano oziroma stabilno kmetijsko pridelavo. V nasprotnem primeru teh zemljišč ni mogoče intenzivno izkoriščati, dohodek na enoto površine pa bo manjši in s tem bo ogrožena konkurenčnost pridelave v primerjavi s kmetijsko razvitimi deželami Evropske zveze. 4. Povprečna raven intenzivnosti rabe travinja je nizka (v R Sloveniji se intenzivno izkorišča samo 5-10 % travinja). Reja krav molznic v zahodnoevropskih državah zveze sloni na kakovostni travni silaži, paši in zeleni h®1 želimo z rejo in kmetijsko pridelavo dostojno kon državam Evropske zveze, moramo spremeniti način raz® in uvesti vse tiste tehnologije, ki jih lahko prenesemo in i08 v pomurskem prostoru. Torej intenzivne pridelave kako voluminozne krme si ni mogoče zamišljati brez totaIne travinja, dosejevanja selekcioniranih kultivarjev trav, njih mešanic, intenzivnega gnojenja ter pravočasne kos pomeni, da intenzivne pridelave kakovostne volumino®6 ni mogoče izvajati na avtohtonih populacijah travne ruše. Rešitev problema Z opuščanjem reje goveje živine na območju P°® bodo potrebe po travnatih površinah zmanjševale, p® ; je pričakovati na preostalih travinjih v prihodnosti vecJ^t|# vnost pridelave, ki bo na neki način tudi vplivala na i® trebe po travinju. a) Relativna travinja (ravninski predel) Na relativnih travnatih površinah ni pričakovati ^3 blemov pri obdelavi in rabi. Zaradi preusmerjanja kme J doreje v prašičerejo in specializirano poljedelsko Pr“! jjui! bodo potrebe po voluminozni krmi bistveno zmanjs tem tudi potreba po travnatih površinah. Torej bo P® dnje do povečanja njivskih površin na eni strani za vanja travnikov, na drugi strani pa se bodo tudi spf®. njivske površine, na katerih smo do zdaj še pridelova . stno voluminozno krmo za potrebe goveje živin®' lahko namenili več njivskih površin za pridelavo k industrijskih rastlin (sladkorna pesa, oljnice, ^on°^ Tudi v ravninskem predelu Pomurja (relativna pričakovati, da se bo del kmetij še naprej ukvarja molznic in prirejo govejega mesa. Sčasoma se bodo r koncentrirane reje (15 krav molznic in več), k11)0 kolobar vedno bolj vključevale travnate površine po % tijsko najbolj razvitih dežel EZ. V ta sistem kmetov® na eni strani zelo silil ekološki prizvok oz. tenu ranjanju oz. izboljševanju rodovitnosti kmetijskm drugi strani pa gospodarnost pridelave poljščin in g® » Dejstvo je, če se bo R Slovenija priključila EZ, da rejec doseči evropsko raven pri izkoriščanju travni® ‘ reji krav molznic s kakovostno voluminozno krmo. J bo morala žival v prihodnje v laktaciji doseči 500 doma pridelane voluminozne krme. Seveda tega cilj® doseči brez obnov travinja s setvijo selekcioniram detelj ter njih mešanic. Iz tega sledi, da bomo j Pomurja vedno več sejanega in manj naravnega trav b) Absolutna travinja (ravninski predel in obmocJe pridelovalnimi možnostmi) . taV®* Največje težave je pričakovati na absolutnih travi skega sveta. Največ ga je na območju nekdanje »bd / in sicer med vsemi tremi Bistricami in Veliko P°’an°a^ močju Pertoče do Kuzme. Namreč neugodni vodno- । v tleh ne dovoljuje spremembe rabe kmetijskih P°VflSj/ območja je rešitev izsuševanje oziroma uredit®v odvajanja meteorne in podzemne vode, sicer bodo^j/ kmetijsko pridelavo v celoti izgubljene. Zdaj so abso j namenjeni za pridelavo voluminozne krme, ki P® suhe in hranilne snovi zelo skromne pridelke krm®' Slovenije v EZ s teh travinj ne moremo pričakova reje krav molznic in prireje mesa. Absolutna travinja na ravninskem območju P obdržati kot kmetijska zemljišča samo tako, da S® zračni režim v tleh, ki bo omogočal intenziv poljščin, če ne bo zanimanja za intenzifikacijo o Ijišč, pa mora država narediti program koriščenj ^11 tijsko rabo neprimernih zemljišč. Prav tako mora sredstva za izpad pridelka na teh zemljiščih, brez državne regulative večji del teh absolutnih tra skem kakor tudi gričevnatih območjih kmalu Z ureditvenim načrtom pa lahko ta prostor na in z intervencijskimi sredstvi države omogočimo K ni dohodek v obliki dopolnilnih dejavnosti, in S1C a • nasadi vrbe kot osnovna surovina za • nasadi akacije (hidrofilna drevesna vrsta). kasneje od avtohtone pomurske, bi lahko om°® nabiranje kakovostnega medu in cvetnega Pr prop°l zaslužka s čebelami od drugod, z medom, vosk0^’ medenimi pijačami, medenimi jedmi in pecivoIT,^efaflii • na območjih z omejenimi pridelovalnimiraZ a mogoče zasaditi sorte starejših sadnih vrst sad ^0!®^ osnovo za izdelavo domačega soka, suhega $ J? kisa ter nasade oreha in kostanja, ki bi bili b0®8?*. bijih^/ (možnost zaslužka od lastnikov čebeljih družin, ^oP” li na območje Pomurja), s plodovi kostanja pa b' kulinarično ponudbo (pečen kostanj, pire dd^’^ vol®0^/ • razvoj reje drobnice (ovac za meso, mleko ® ^11® y koz (meso in mleko) - jagenjčki in kozlici bi popestritev v Pomurju, večje možnosti predela fv odličen izolacijski materiala za gradbeništvo (tre Zelenjadarstvo ■ Statistični pregled pridelave in porabe Po statističnih podatkih pridelamo v tisoč ton vrtnin oz. le slabo desetino slovensk® E / giblje med 150 in 200 tisoč tonami letno. V d®^ lajo v zadnjih letih okoli 50 milijonov ton vr af svetovnega pridelka. Za gospodinjstva v Pomurju je značilna in uf delava zelenjave na vrtu za »samooskrbo«, ®n :;,Pr stali del Slovenije, saj zajemata uradni odk tržnicah le 6 % celotnega pridelka. uizk®f^4 Druga značilnost pri pridelovanju vrtnin J®, _rjdela zivnosti pridelave. Le na okrog 10 % površin J® ^ggtnik, 19. marpn iggg 41 zivnem vrtnarskem kolobarju z namakanjem, zastiranjem tal... Pridelava v zavarovanem prostoru, rastlinjakih, visokih tunelih, nizkih tunelih ... seje v Pomurju razmahnila šele po letu 1990. Po statističnih podatkih je v Pomurju 25 ha pokritih površin od skupnih 150 ha v Sloveniji. Pri pridelkih dosegamo evropsko raven le pri zelju, pri preostalih vrtninah so pridelki na hektar tudi do polovico nižji tako v Sloveniji kot Pomurju. Bistveno se razlikuje tudi struktura pridelave posameznih vrtnin. V Evropi je največ zemljišč namenjenih pridelavi paradižnika, v Sloveniji pa pridelavi zelja, sledita solata, fižol in v zadnjih letih so se predvsem za tržno pridelavo v Pomurju povečale površine paprike. Letni obseg prodaje presne zelenjave v SV Sloveniji po mesecih Zaradi intenzivnega »agrobiznisa« Evropske zveze prihaja do vedno večje ogroženosti obstoja slovenskih malih pridelovalcev hrane. V EZ namreč obstajajo mogočni lobiji za posamezna področja kmetijstva. V strategiji razvoja slovenskega kmetijstva je zapisano, da je z aktivno tržno in strukturno politiko nujno potrebno zagotavljati čimbolj stabilne razmere za gospodarjenje, hkrati pa zagotavljati prehransko varnost - pri vrtninah 65 % pokrivanja potreb. Proizvodna politika naj bi temeljila na ukrepih, ki bi zagotavljali naravnim danostim in tržnim možnostim prilagojeno alokacijo kmetijske pridelave, trajno ohranjanje proizvodnega potenciala zemlje in ekološko neoporečno kmetovanje. Po strategiji razvoja naj bi bil osnovni cilj, širiti pridelavo tržno zanimivih zelenjadnic in okrasnih rastlin na prostem kakor tudi v zavarovanem prostoru. Rešitev, ki jo ponuja strategija, je mogoča le pri pravilni kombinaciji delovanja trga in usmerjenih interventnih, normativnih ter fiskalnih ukrepih države ter boljši izobrazbi in večji osveščenosti tako pridelovalcev kot porabnikov hrane. Značilnosti pridelovanja vrtnin v Pomurju • vrtičkarstvo - tradicionalna pridelava zelenjave na vrtu za »samooskrbo«, • tržna pridelava in prodaja predstavljata le 6-10 % celotnega pridelka. • nizka raven intenzivnosti pridelave, nizki pridelki, • manj kot 10 % pridelave vrtnin je v intenzivnem kolobarju z namakanjem, • pridelava vrtnin v zavarovanem prostoru - tunelih se je razmaknila šele po letu 1990, • 25 ha pokritih površin od skupnih 150 ha v Sloveniji, • pri pridelkih dosegamo evropsko raven pri zelju in papriki v intenzivni pridelavi, • v Evropi je največ zemljišč namenjenih pridelavi paradižnika, v Sloveniji pa pridelavi zelja, v zadnjih letih so se pri tržni pridelavi v Pomurju povečale površine paprike. • s kooperacijsko pridelavo pokrijemo 25-30 % potreb predelovalne industrije. Značilnosti trženja vrtnin v Pomurju • po obsegu prodaje presne zelenjave je na prvem mestu čebula, sledi paradižnik, • največji obseg prodaje presne zelenjave je pozimi - zunaj vegetacije, • največ paradižnika »pokupimo« v aprilu, • solatnice in plodovke dosegajo najvišje cene od februarja do maja, • vsakoletni povečan obseg prodaje uvožene zamrznjene zelenjave za gospodinjstva, • predelovalna industrija ima ponudbo velikih količin poceni zelenjave iz uvoza, • menze in gostinski obrati uporabljajo na pol pripravljeno, zamrznjeno (uvoženo) zelenjavo, • veliko število majhnih pridelovalcev prodaja presno zelenjavo v svojem delovnem okolju. Opredelitev problemov zelenjadarstva v Pomurju • velika konkurenca uvoženih vrtnin iz EZ povzroča postopen propad malih, neorganiziranih in nespecializiranih pridelovalcev vrtnin, • neorganiziranost pridelovalcev, drobnjakarsvo in indivi-dualaizem, • nezmožnost namakanja in pomanjkanje kapitala, • premalo centrov za dodelavo, pakiranje in skladiščenje vrtnin, • grosistične odkupne cene so bistveno nižje od drobno-prodajnih, • pomanjkanje strokovnega znanja in izkušenj pri pridelovanju vrtnin. Možnosti za reševanje opredeljenih problemov zelenjadarstva v Pomurju Razvoj panoge je mogoč le na osnovi dobre organiziranosti - strokovne, tehnološke ter ekonomske in boljše izobrazbe ter večje osveščenosti tako pridelovalcev kot porabnikov zelenjave. KRATKOROČNO: • ob ukrepih države in lokalnih skupnosti pri pridelovalcih spodbuditi interes in s finančnimi spodbudami omogočiti intenzifikacijo in specializacijo pridelave, • začetna usmeritev in postopna specializacija pridelave vrtnin za predelavo, ki že imajo tradicijo (kumare, paprika, rdeča pesa, zelje), • v prvi vrsti obstajajo možnosti za povečanje pridelave vrtnin za predelavo - bližina predelovalne industrije (Hortus, Eta, Droga...), • pri presni zelenjavi je možnost prodaje vrtnin na lokalnih tržnicah samo pod oznako »sveže, sočno, domače«. SREDNJEROČNO: • organiziranje pridelovalcev v zadruge, interesna združenja, skupnosti in skupen nastop na trgu, • zgraditev namakalnih sistemov in vzporedno skladišč, pakirnic in hladilnic, • postavitev zavarovanih prostorov za vzgojo vrtnin (tunelov, rastlinjakov) in podaljšanje obdobja pridelovanja v mesece, ko je obseg prodaje največji. DOLGOROČNO: • ekonomsko moč bodo imeli le veliki specializirani obrati s horizontalno in vertikalno vzpostavljenim sistemom vestnik, 19. marecj^ DEKLE povezovanja, z znanjem, infrastrukturo, količino, kapitalom in ZALIVA trgom. ROŽE, Vrtičkarstvo, samooskrba in »sivi trg« bo ostal vse do takrat, 1961 dokler bosta obstajali ekonomska kriza in nezmožnost zaposlovanja v drugih dejavnostih zunaj kmetijstva. Delovne hipoteze o načinih reševanja problemov zelenjadarstva v Pomurju Pridelovalci: interes, znanje, kapital, specializiranost pridelave, združevanje, organiziranost pridelave in prodaje, blagovna znamka, količina, kontinuiteta oskrbe. Država: zgraditev namakalnih sistemov, finančne spodbude in zaščita domače pridelave. Kmetijska svetovalna služba: tehnološko in ekonomsko svetovanje, poskusni centri. Analiza načinov vrtnarske pridelave in tipov obratov Pridelovanje vrtnin je lahko glavna ali dopolnilna dejavnost na kmetiji. V prvem primeru govorimo o specializiranih vrtnarskih kmetijah, kijih v grobem ločimo na primestne vrtnarske obrate in plantažno pridelavo vrtnin na območjih z optimalnimi pedoklimatskimi razmerami za določeno vrsto vrtnin. Zaradi relativno kratkih razdalj med pridelovalnimi območji in tržiščem ter majhnih kmetij se v Sloveniji v praksi najpogosteje srečujemo s prehodnimi oblikami vrtnarskih obratov, ki so bliže enemu ali drugemu tipu. Opazna je tudi pridelava vrtnin kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. DROBNA PRIDELA VA - NEPOSREDNO TRŽENJE - PRIMESTNI VRTNARSKI OBRATI: Najpogosteje te kmetije vrtnine prodajajo naposredno na tržnici ali/in oskrbujejo trgovine in gostinske obrate. Ta način prodaje zahteva stalno navzočnost na trgu in širok izbor vrtnin v manjših količinah. To se v pridelavi kaže kot izredna razdrobljenost obdelovalnih parcel (različne vrtnine, več setvenih terminov). Kmetija mora imeti zaščiten prostor za podaljšanje sezone pridelave in za pridelavo sadik pa tudi namakanje. Velikost parcel zaradi navedenih značilnosti pridelave ne vpliva bistveno na tehnologijo pridelave, pomembno pa je, da so parcele strnjene v bližini bivališča (prepletanje številnih delovnih postopkov v enem delavniku, vsakodnevna priprava različnega blaga za trg). Pridelava je delovno zelo intenzivna, ekonomski učinki pa v povprečju ugodni zaradi relativno visokih drobnoprodajnih cen vrtnin (kijih običajno narekuje trgovina, ne pridelovalec). V Pomurju, kjer ni večjih oskrbovalnih centrov - mest, razvoj tovrstnih tipov vrtnarskih kmetij nima večjega pomena in ne možnosti. PLANTAŽNA PRIDELAVA VRTNIN - MNOŽIČNA PRIDELAVA - PRODAJA POSREDNIKOM: Vrtnine pridelujejo v vrtnarsko-poljedelskem kolobarju. V posameznem obratuje izbor vrtnin bistveno ožji, pridelava je specializirana na eno do nekaj vrst vrtnin. Pri tem tipu pridelave so pogoj večje obdelovalne parcele, ki omogočajo uporabo standardne kmetijske mehanizacije in specializirane vrtnarske mehanizacije (sejalnice, sadilci sadik, polagalci folije). Potreben je tudi zaščiten prostor za vzgojo sadik zgodnjih vrtnin. Običajno je potrebno tudi improvizirano namakanje ali (v bolj sušnih predelih) namakalni sistem. Velikost obdelovalnih parcel v tem primeru občutneje vpliva na ekonomsko uspešnost pridelave kot v primestnih vrtnarskih obratih. Trženje vrtnin poteka pretežno prek kmetijskih zadrug ali grosističnih trgovskih organizacij oziroma predelovalne industrije. Tudi v tem primeru je pridelava delovno intenzivna, ekonomski učinek pa odvisen od vsakokratnih tržnih razmer (grosistične odkupne cene so bistveno nižje od drobnoprodajnih). V Pomurju se bo plantanžna proizvodnja vrtnin povečala z zgraditvijo namakalnih sistemov. VRTNINE V POLJEDELSKEM KOLOBARJU - PRODAJA PREDELOVALNI INDUSTRIJI: Pridelovanje vrtnin je mogoče vključi ti tudi v poljedelski kolobar. To je z vidika povečanja dohodka na kmetiji in popestritve kolobarja tudi zaželeno.Vendar mora taka pridelava izpolnjevati določene pogoje, da bi bila uspešna. Vrtnine zahtevajo zaradi svoje kratke rastne dobe rodovitna, godna tla. Iluzija je, da bomo z vrtninami »popravili utrujena« tla, degradirana zaradi ozkega poljedelskega kolobarja, saj imajo vrtnine (z izjemo nekaterih kapusnic) negativno humusno bilanco. Problematični so lahko tudi ostanki nekaterih obstojnejših talnih herbicidov, kijih uporabljamo v poljedelstvu. Pridelava vrtnin pogosto zahteva tudi namakanje, če želimo doseči ustrezne pridelke. Potrebne je vsaj nekaj vrtnarske mehanizacije (sejalnica ali sadilnik, medvrstni okopalnik ali enoosni traktor ...). In nazadnje, vendar nikakor ne zadnje, potrebni so strokovno znanje in izkušnje pri pridelovanju vrtnin. Za ekonomski uspeh pridelave je pomembno, da si pravočasno zagotovimo kupca, običajno predelovalno industrijo ali velike porabnike (grosiste, menze ...), ki so pripravljeni pridelek odkupiti po primerni ceni. Velikost obdelovalnih parcel je podrejena poljedelskemu kolobarju. Ponekod lahko s pridelavo vrtnin izboljšamo izkoriščenost zemljišč (vrtnina kot strniščni dosevek), običajno pa jo moramo vključiti v razširjen kolobar. V Pomurju ima usmeritev v pridelavo vrtnin za predelovalno industrijo največ možnosti in tudi dosedanje tradicije pri pridelovanju zelja, kumar za vlaganje in paprike. Obseg pridelave se bo povečal z zgraditvijo namakalnih sistemov. Analiza naravnih danosti -pedoklimatskih danosti in ekoloških razmer za pridelovanje vrtnin v Pomurju Načrtna izbira vrtnin za pridelovanje je predvsem odvisna od podnebnih, talnih in gospodarskih razmer. Podnebje predstavlja prvo mejo, skupno s talnimi razmerami omejuje območje - rajon najboljšega uspevanja - in področje, ko je pridelovanje še gospodarno. Za rast in gospodarno pridelavo so pomembne predvsem toplota, svetloba in vlaga. TOPLOTNE RAZMERE: Glede toplote je Slovenija zelo razgibana dežela tako po kolebanju kot tudi po toplotnih vsotah in letnem povprečju. Pridelavo v glavnem omejujejo skrajno nizke in skrajno visoke temperature. Pozne spomladanske in zgodnje jesenske slane omejujejo pridelovanje cele skupine vrtnin, ki ne prenesejo mraza. Če primerjamo klimatskte danosti Pomurja z drugimi pridelovalnimi območji v Sloveniji, vidimo, daje Pomurje s svojim panonskim celinskim podnebjem po toplotnih razmerah na tretjem mestu. Najugodnejše razmere za pridelovanje vrtnin so v sredozemskem podnebnem območju - Koprsko, Vipava -, kjer je rastna doba 260 do 300 dni, srednje letne temperature pa se gibljejo med 11 in 13 °C, vsota srednjih dnevnih letnih temperatur se giblje med 3800 in 5000 “C, kar je pomembno za načrtovanje pridelave zgodnje in tudi pozne zelenjave. Ugodne toplotne razmere ima tudi predpanonsko podnebno območje - Posavje, Dravsko polje - z 240-260 dni rastne dobe in s srednjo letno temperaturo okrog 10 “C ter vsoto srednjih letnih temperatur 3400 do 3800 “C. Nato šele po toplotnih danostih sledi panonsko celinsko temperaturno območje z rastno dobo 230 do 240 dni, s srednjo letno temperaturo med 9 in 10 °C in letno vsoto srednjih dnevnih temperatur 3400 °C. Druga območja, predalpsko nižinsko, predalpsko višinsko, visoki kras in alpsko podnebno območje, so za pridelovanje vrtnin glede na toplotne danosti manj primerna. Analiza toplotnih razmer torej kaže, da so v Pomurju še kar ugodne toplotne razmere za pridelovanje zelenjave, vendar je vegetacijsko obdobje glede na Primorsko precej krajše, to pomeni, da bi težko tekmovali v pridelovanju zgodnje zelenjave. Ovira za pridelovanje zgodnje presne zelenjave so predvsem velika nihanja dnevne in letne temperature, ki so značilna za celinsko podnebje, druga večja ovira pa so tudi poznospomladanske in zgodnje jesenske slane. Zaradi tega moramo pridelavo presne zelenjave zasnovati v zavarovanem prostoru. Za pridelovanje zgodnje spomladanske zelenjave, predvsem plodovk (paprika, paradižnik, kumare), bi bilo potrebno tudi dodatno ogrevanje rastlinjakov in plastenjakov oziroma visokih tunelov, za setve v januarju in februarju bi morala biti še dodatna osvetlitev. Druga možnost pa je, pridelovanje toplotno manj zahtevnih vrst, kot so: solatnice, čebulnice in korenovke. Za zgodnje pridelovanje navedenih vrtnin je prav tako potrebno načrtovati pridelavo v zavarovanem prostoru - neogrevani plastenjaki, visoki ali nizki tuneli ali vsaj PP - polipropilenska pokrivala. Glede na toplotne razmere bi bilo potrebno poiskati tržno nišo za toplotno manj zahtevne vrste presne zelenjave: por, česen, majski čebulček, čebulo, korenček, petršilj, blitvo, motovilec, špinačo, brokoli, zgodnje presno zelje, kitajski kapus, endivijo, glavnati racfič. V Pomurju so toplotno ugodne razmere za pridelovanje vrtnin za predelavo: zelja za kisanje in skladiščenje, korenčka, rdeče pese, kumar za vlaganje, stročjega fižola in fižola za zrnje, majskega čebulčka, paprike in feferonov ter sladkorne koruze in graha, če se spravilo mehanizira. Na lahkih peščenih tleh je mogoče pridelovati tudi zgodnji krompir - pod PP-prekrivali, vendar moramo računati, da bo zaradi ugodnejših toplotnih razmer na Primorskem krompir od tam vsaj 3-4 tedne prej na slovenskem trgu. Ovira za zelo zgodnje pridelovanje krompirja so predvsem nizke temperature tal. Pridelava zgodnje solate, paradižnika in solatnih kumar mora biti zasnovana v ogrevanih plastenjakih - visokih tunelih. Za pridelovanje v neogrevanih plastenjakih pridejo v poštev poleg naštetih vrst še paprika, zgodnja čebula, redkvice, kolerabica, dinje in vzgoja sadik. VLAžNOSTNE RAZMERE: Poleg toplote je pri načrtovanju pridelave vrtnin potrebno upoštevati tudi vlago. Pomurje ima glede na preostala območja v Sloveniji najmanj padavin in največja kolebanja dnevnih in letnih temperatur. Letna količina padavin v Pomurju se giblje med 700 in 900 mm, medtem ko je na preostalih območjih Slovenije letna količina padavin 1000 mm. Indeks suše, ki opredeljuje razmerje med temperaturo, količino in razporedom padavin, kaže, da je Pomurje v Sloveniji naj 1 šna regija. Pridelovanja presnih vrtnin kakor tudi vrtnin za p lavo v tem podnebnem območju ne moremo načrtova urejenega namakanja. Pomanjkanje vlage je največje v P mesecih, ko je na razpolago največ sončne energije- Hi F loške študije, ki jih izdelujemo za projekte namakanja, kaz^ je potrebno v sušnem letu namakati 3- do 4-krat (3M® -ha), v ekstremno sušnem do 5- krat, na lahkih peščenih 7-krat, v povprečnem letu pa vsaj 2- do 3-krat, in to Pre juliju in avgustu in interventno ob času setve, če ni ®v za kalitev. _ V zavarovanem prostoru pa je namakanje, kaplji®0 valno, tako ali tako obvezno. Rastline, gojene v rast m plastenjakih, potrebujejo zaradi intenzivnejše rasti in trikrat večjih pridelkov tudi tolikokokrat več vode. Veliko vode potrebujejo predvsem plodovke (para i prika, kumare, dinje) in solatnice. Bolj kot količinav f membna razporeditev namakanja oziroma dežja. NaJv be po vodi imajo rastline v fazi intenzivne rasti in v ten tvorbe glav, plodov in debelitve korenov. V letih s povprečno razporeditvijo in količino Pa |f našem podnebnem območju mogoče pridelovati vrtn L delavo in presno rabo v nezavarovanem prostoru zgo di (por, česen, čebula, majska čebulica, korenček, dkvica, kolerabica, motovilec, grah, brokoli, brstični nača, blitva, vrtna kreša, črni koren, zgodnje zelje 1 krompir). Vendar moramo glede na verjetnost sušnega ki se pojavlja na 3 do 7 let in prav toliko lahko tudi traj > tej pridelavi računati z interventnim namakanjem. Za spomladanske in poletne setve pridelave vrtnin ,()j vanem prostoru je potrebno zagotoviti kapljično na m namakanje v vrste za vse plodovke (papriko, paradiž ' j za vlaganje, bučke in stročji fižol) ter oroševalno nam latnice (krhkolistne, mehkoli^tne solate, radič, snice (zelje, cvetača, ohrovt, kitajski kapus). Za zmanj racije in ohranjanje vlage v tleh v poletnih mesecih J® lagoditi tudi tehnologijo pridelave, predvsem pri pl°^ pomembno zastiranje tal z naravnimi materiali ah to Možnost pridelave vrtnin z večjo potrebo po vlagi se z zgraditvijo namakalnih sistemov. V nacionalni P # makanja so vključena naslednja območja: k. o. IyanC vci, k. o. Lendava - Petišovci - Lakoš, k. o. Bakovci m • ci - Ljutomer. Za navedena območja so že izdelani za vsa območja in za nekatera že tudi izvedbeni pr°Je sestavni del nacionalnega programa. . . jijIP TALNE RAZMERE: Pedološke značilnosti dolo®-^/ podlaga, podnebje, relief in človek. V Pomurju iman]0 kisla rjava tla na nekarbonatni podlagi. Holocens^^,.^! reki Muri prehajajo v pleistocenske severno v srnen južno v smeri Slovenskih goric. > jj/ Tla v neposredni bližini reke Mure (v 1-5 km nastanku dokaj mlada, so v procesu nastajanja m , . / f Matična podlaga sta prod in pesek. . .M Za pridelovanje vrtnin pridejo v poštev le sredm j# nato peščena do peščeno ilovnata tla, morda še ilovnata. Na težkih glinastih tleh pridelovanje vrtnin prav tako ne na zelo lahkih peščenih tleh. Peščena imajo sicer prednost pred glinastimi, vendar imajo citeto za vodo, vodo slabo akumulirajo in so bolj P° L Rastlinjake in plastenjake postavimo le na srednJ® peščeno ilovnatih do ilovnato peščenih (20-30 glinasto ilovnata in glinasto meljasta tla moramo1Z dajanjem peska in zaoravanjem velikih količin org Izogibajmo se pridelovanju vrtnin na oglejenih1 glejenih tleh. ■ Trajni nasadi Sadjarstvo J Sadjarstvo v Pomurju ima dolgo in precej Pridelava sadja je bila značilna za deželo ob Mu® gorički del Prekmurja. To so bili večinoma dajali kmetiji del dohodka, krajini pa značilno P° ujla*’ vali niso samo jabolk, ampak je bila razvita tud1 P r hrušk, češenj, višenj in različnih vrst jagodičja- Že iz časov pred prvo svetovno vojno obsežni pridelavi zlasti namiznih jabolk, ki so J1 ^pr celotni Avstro-Ogrski. Jabolka iz teh krajev so m ^1 bri kakovosti ter predvsem okusu. n^j/1 Po drugi svetovni je okrog leta 1965 pridelaya^j6 it bolk padla na minimum, pridelovali so sam° J strijsko predelavo. ^tik® - Po letu 1970 se sadjarstvo ponovno prične ra se prvi intenzivni plantažni nasadi. .M Stanje sadjarstva v Danes je na območju Pomurja po oceni statist»c venije 4581 ha travniških nasadov ter 261 ha 'ntenvSe oskrbovanih travniških nasadov je samo 1500 puščeni travniški nasadi, ki pa so še zajeti v stat1 Med intenzivnimi nasadi prevladujejo jabla^ tarjev je višnjevih, predvsem na Goričkem, drus manj zastopane. Tudi pri teh nasadih lahko večina tehnološko zastarela in ne dajejo dovolj Upravna enota 1991 1991 G. Radgona 1120 1060 Ljutomer 1242 1057, Lendava 540 472, M. Sobota 1166 2396 Pomurje 4068 4985 (Vir: Statistični urad RS). gup11*’ Preglednica 14: Površine ekstenzivnih sadovnjakov v ha* LE v letu 1995 ^tnik-19- marec 1998 43 ywynaEnoia ^Radgona Ljutomer Lendava ^Sobota Pomurje ha 73 42 25 121 261 Statistični urad RS). a 15. Površine intenzivnih nasadov po posameznih UE v letu 1995 Površina intenz. Površina travn. p ~---------sadovnjakov Delež sadovnjakov Delež 6,0% 4581 14,3% ^Sgll994)__ 4328 Ioo°/O 32.000 1QQ% ^toca 16. Primerjava pomurja s slovenijo ki imajo? q° U^varJa v Pomurju s sadjarstvom 130 sadjarjev, Vnega sad ar°V Veb sad°vnjaka. Povprečna velikost intenzivira Pov°Ta na kmet0° Je 0-60 ara, kar je daleč pod evrop-Pomurja Pre^em' Po oceni svetovalne službe je na območju Povprejn am° 23 ton ^ladilniških zmogljivosti, kar je ob ki se ne sl? ^de^u jaBolk le za okoli 30 % potreb. Vse sadje, se skladišči v priročnih skla-čim Prej rešit?0 ZgUb^a vrednosL tako da se ga sadjarji hočejo ^r'menava Slovenije z EZ Sa^nih v????03 razPka med EZ in Slovenijo je v pestrosti Gabolka h dajejo tri najpomembnejše sadne vrste «e *n breskve) 'e nekaj več kot tretjino pridelka, vsegapride„V !°Ven’P te sadne vrste predstavljajo prek 85 % nasje zaradi Sa^a’V ’ntenz*vnrh nasadih pa celo nad 95 %. Pri Mko in tat ?aravnih danosti najpomembnejša sadna vrsta ja-^rugidveh0^61"0 tudi ostal°' diakon 6 Za na^e sa^arstvo neugodni značilnosti sta pre-v"Me Ju n Ceatraciia in specializacija pridelave. V EZ ima sado-^čini int83 ? jag°d’čja kakih 17 % vseh kmetij. Seveda so to V Slov02?— nasad*’ so v povprečju veliki od 1,4 do prek ML *ma sadovnJake več kot tretjina vseh kmetij, '^le 3 % k Predvsern ekstenzivni sadovnjaki. Intenzivne nasade ^katastra ^ njihova povprečna velikost pa znaša po poda-Cetrta pr° °b Ea, P° Podatkih popisa pa okoli 0,5 ha. ?°s,ajanje ' V tak° neuS°dna značilnost našega sadjarstva, je ^'tadi če lntenzivnosti pridelave glede na povprečje držav v ^njih dveh Lštevamo samo podatke za intenzivne nasade. V - arski n j Se sacer tudi Pri nas po statističnih podatkih s^iSo dot? P°večujejo, vendar pri nobeni od sadnih vrst Stak8lpovprečja EZ. ^kjab n-113 VSeh ceEnah, kjer seje samo v zadnjih 15 letih letih° P°Večal za 45 %. Predvsem Južna Amerika je v '"^vsem P°Stala močan jzvpznik jabolk na evropske trge, in Pride?0^ Sezoner V Evropi je celo opaziti trend zmanj-ru^'kjer jab T °Z’Se pr*de'ava predvsem jabolk seli v alpske %u Evro d°Sega v*$° kakovostno stopnjo kot na seve-Ji^ Posledic vstopa v EZ lakV°st našet0VlteV’ da b'se §lede na realno ali potencialno V dv'gniieg3 S3dja odkuPne cene za vse tri glavne sadne vrste ševišj0 na povPrenno raven EZ. To bi pomenilo tudi b^iPieru di?Upno ceno za sadJe- P° ocenah bi v najslab-Z^^čanje d Upne cene ostale na sedanji ravni. Kolikšno pa cii LQsti prid । ka v sadjarstvu, pa bo predvsem odvisno od S 'n mar? °V.akev’ Prilagoditi .se tehnološkim, organiza- Pj. e mškim zahtevam razširjenega trga. Pri pridelavi sadja dj}f 2Pad Sjst ere v sadjarstvu so z redkimi izjemami zelo sla-Prj pVa Ua Gori11? ABC Panonka, ki je bil nosilec razvoja sa-k? etn’ *n stedaJ kmetijske zadruge v Križevcih *°v v obč?1 rPraV tako Vdelovala 35 ha intenzivnih sado-Hoj^ Goričke? jUtomer’sta vplivala tudi na sadjarje. Predv-5o J’ s° ostalim’?jer bila tudi prodaja sadja odvisna od Pa-š® 12 sa? J3?'pr' Prodajičez noč sami. Tako je trenut-’2ho?ev Goričko3rjeV’ S° v^učeniv Pridelovalno skupnost V sd’ Za ve? **sicer n’ma pravnega statusa, je pa bila Iliči rju ^0, pa C'n° sad-iarjev. Vsi drugi sadjarji, teh pa je v Sadje ko??6 Začeb Pokljati na trgu individualno in si Pri sad' ak° s° se Utirat*' ker je bilo pomembno samo prodati m v teh°blem' pri sadJa začeli pojavljati tudi P« Velik skorai n* obnov ali na novo posajenih Sa?310 v®č trd° Obst°ječ*h Pa ie tudi slabše vzdrževanih in °staii vv Ijut'11’ S° t* sad°vnjaki rentabilni. ^aki nPr°'Zvodni°frtlerSk' °^m*so h'tro našH novega lastnika, ^jeve-^ričke? Un?ciji in se tudi širijo, medtem ko sado-S hf Zreliv, P°easi propadajo, tako da lahko rečemo, da ^e>%sistZaObnov«' ^litvg ttU(H hlad,?'13 ABC Panonka, v sklopu katerega je bila ak° danes n'Ca Za sadJe’ Je zaltud*ta Postala predmet anjših hi^.i^Mi skoraj nimajo skladiščnih prostorov, p?Z3 ^ladi?10’ k'So s' zgradili sami, a te še daleč ne Pro,?a ^kov806^6 vsega pridelka. Tako se danes večina ^kf) iesen°Stne8a razreda, predvsem sort elstar in jona-tu0,3a' pta °St* aH za t0 na tu^e trge’vse drug0 sadje. ki je sla-Prodaia nJ? nezanimivo, pa ostane pri sadjarjih P ^'dteresj113 tUje trge daje upanje na boljše čase, saj je s?v obrniti11 Je le ?3n Za vedje količine določenih sort. Pok Pr°ti t?0 sadiarskih leg, kjer ne bi padala toča, trn. r'li s n’ 3taPak Ce|°č' pa je eden večjih problemov ne samo kih Vsai j?11?83 kmetijstva. Sadovnjakov, ki bi bili Tu? Za8ot' n°v’h sad reZ°’ s^oraj n’> zat0 bo potrebno v priho-ti z1 sMovaV^a'a red °Vniakih načrtovati tudi protitočno mrežo, ^žo 3jake, kj kakovosten in nepoškodovan pridelek. ePdar 2a aJejo normalen pridelek, bi kazalo pokri-0 Sadjarji nimajo sredstev. Neorganiziranost sadjarjev in majhnost nasadov, predvsem pri zasebnikih, je prav tako velik problem. Pred vstopom v EZ, ko se bodo na trgu pojavljali le organizirani sadjarji, se bodo morali sadjarji organizirati tako pri pridelavi kot prodaji. Vinogradništvo in vinarstvo Vinogradništvo v Pomurju ponovno pridobiva veljavo in aktualnost, saj je potrebno izkoristiti ugodne talne in klimatske razmere in tudi zaradi dobre kakovosti vina zapolniti tržne niše v Sloveniji in Evropi. V Pomurju imamo 11,7 % slovenskih vinogradov, čeprav zavzemajo le 1,9 % vseh kmetijskih površin. Leto G.Radgona Ljutomer Lendava M.Sobota Pomurje 1971 835 600 616 413 2464 1991 879 616 614 497 2606 1995 881 556 608 522 2567 Preglednica 17: Površine vinogradov po posameznih upravnih enotah v Pomurju v letih 1971, 1991 in 1995 v ha Po rajonizaciji vinogradniških območij Slovenije v sedemdesetih letih je bilo na območju vinorodnega okoliša Prekmurske gorice evidentiranih 659 ha, v Radgonsko-Kapelskih goricah 902 ha in v Ljutomersko-Ormoških goricah 1820 ha absolutnih vinogradniških leg. Vendar ugotavljamo, da je bila zaradi takratnega stanja v podokolišu Goričko, in to zaradi hibridov, rajonizacija le delna, zato menimo, daje v Prekmurskih goricah okoli 1.500 ha absolutnih vinogradniških leg. Nezasajenih leg je v Pomurju po oceni KSS še 900 ha, največ od tega v podokolišu Goričko, pribl. 500 ha. V Sloveniji je evidentiranih 33.356 ha absolutno vinogradniških leg, statistika pa navaja, da imamo 21.780 ha vinogradov, to pomeni, da imamo v Pomurju še 10,2 % nezasajenih vinogradniških leg od 11.576 ha skupnih absolutnih nezasajenih leg v Sloveniji. Letna obnova vinogradov v Pomurju je za zadnja tri leta v povprečju 65 ha, od tega je največ obnov na območju vinorodnega okoliša Radgonsko-Kapelske gorice. Povprečna velikost vinograda v Sloveniji je v zasebnem sektorju 0,28 ha, kar je tudi ocena povprečja za UE G. Radgona in Ljutomer, za UE M. Sobota je to 0,15 ha in Lendava 0,11 ha. Z vinogradništvom kot dopolnilno oziroma ljubiteljsko dejavnostjo se v Pomurju ukvarja več kot 6.000 lastnikov. V register pridelovalcev grozdja in vina je na upravnih enotah vpisanih 2.611 vinogradnikov, vendar je tržnih vinogradnikov še skoraj enkrat več. Uradnih zasebnih polnilcev vin je v Pomurju 64, najmanj dvakrat toliko pa jih stekleniči za lastne potrebe in ožji krog prijateljev. Družbeni sektor predstavljajo Radgonske gorice, Ljutomerčan, KG Rakičan,VG Kapela, KG Lendava (Vinarska družba Vino -Bor). Podjetja so v fazi lastninskega preoblikovanja in imajo v Pomurju29,6 % vinogradniških površin. Podjetja, razen KG Rakičan, grozdje od vinogradnikov tudi odkupujejo. Le na območju podokoliša Goričko ni kleti, ki bi prevzemala grozdje, katerega je na tržišču vsako leto več. Povprečje lastništva družbenega sektorja v Sloveniji pa je 18 %. Kletne zmogljivosti družbenih kleti so 8 milijonov litrov. Povprečna velikost kleti v zasebnem sektorju je po oceni KSS za tržne vinogradnike, ki so vpisani v register pridelovalcev, 4.000 litrov in pri občasnih tržnih pridelovalcih 2.300 litrov posode. Povprečen pridelek vina v letih 1989-1993 v hi, ki ga navaja statistika, je po posameznih UE naslednji: M. Sobota 13.191, Lendava 32.445, Ljutomer 22.355 in Gornja Radgona 29.230. Zaradi količinsko slabih letnikov in vsakoletnih naravnih nesreč (zimska pozeba, toča in suša), ki so nas spremljale od leta 1982t ko je bil zadnji večji količinski letnik v Sloveniji, ni bilo težav pri prodaji vina. Večji problemi s prodajo pa se pojavljajo z letnikom vina 1996, posebej še, ker je bila trgatev grozdja letnika ’97 obilna. Po predvidevanjih je zasebni sektor pridelal 11 milijonov 400 tisoč ton grozdja in družbeni sektor 5 milijonov 600 tisoč ton grozdja. Karel Jakob KAPELA, 1965 Menimo, da je bilo v Pomurju v družbenih in zasebnih kleteh ob trgatvi 1997 še 3 milijone litrov neprodanega vina. V okviru podjetja Radgonske gorice je tudi razvita proizvodnja penečih se vin po klasični metodi in metodi charmat. S proizvodnjo penečih se vin se ukvarja tudi zasebni vinogradnik na območju Radgonsko-Kapelskih goric. Za lastne potrebe je razvita trsničarska pridelava v okviru podjetja Radgonske gorice s približno 50.000 trsnimi cepljenkami letno. Problemi, ki ovirajo nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva na območju vseh treh vinorodnih okolišev v Pomurju, nimajo istega vzroka, saj sta bila vinorodna okoliša Radgonsko-Kapelske in Ljutomersko-Ormoške gorice že od nekdaj favorizirana okoliša v državah, v katerih so ta območja bila. Prekmurske gorice pa so bile stalno pastorek slovenskega vinogradništva, čeprav z nič manj bogato zgodovino kot okoliša na desni strani Mure. Izguba vinogradniške tradicije je posledica slabega gmotnega položaja prekmurskega kmeta po pojavu trsne uši konec 19. stoletja in nezanimanja države za obnovo vinogradov na območju Prekmurja. Posledica tega je izseljevanje goričkih ljudi in ta negativni demografski kazalec se vleče še do današnjih časov. Osnova za razvoj so bile družbene kleti (Ljutomer, Radgona, Kapela), zgrajene iz državnih sredstev v nekdanji Jugoslavije, na katere se je potem vezal s prodajo grozdja zasebni vinogradnik prek zadrug. Ekonomski interes države in oblastnikov je bil, da bo Prekmurje žitnica Slovenije in surovinska baza za prašičje in goveje meso, vendar seje to pokazalo za Goričko, kjer je razdrobljenost površin največja, kot najslabša možnost. Razvoj drugih območij je odvisen od položaja družbenih kleti, ki pa se začne zaradi manjšega povpraševanja po vinu v Sloveniji in tudi v Pomurju neugodno zaostrovati. V Sloveniji bi morali samo za enostavno reprodukcijo vinogradov posaditi letno 1.600 ha, v Pomurju 124 ha, od tega v Prekmurskih goricah 49, v Radgonsko-Kapelskih 33 in v Ljutomerskih 32 ha. ■ Živinoreja Živinoreja je glavna kmetijska dejavnost v Pomurju. Najbolj razširjena je reja goveda. Po popisu leta 1991 je bilo 55.750 vseh kategorij goveda, od tega 29.472 krav in brejih telic. Po razširjenosti sledi reja prašičev, ki obsega 82.922 vseh prašičev, od tega 9.575 plemenskih svinj in brejih mladic. Reja perutnine je obsegala ob popisu leta 1991 266.088 živali. V manjšem obsegu so zastopane še nekatere druge vrste živali, kot so konji (358 živali), ovce (371 živali) in koze (1.069 živali). Govedoreja Govedoreja je predstavljala v preteklosti pa tudi sedaj glavno živinorejsko panogo. Navezanost na rejo goveje živine, določena rejska kultura ter eksistenčni vidiki so bili glavni vzroki, da se je stalež goveje živine ohranil na nekem določenem nivoju, kljub izrazito neugodnim razmeram, ki jim je bila živinoreja izpostavljena ves povojni čas. V zadnjih letih pa beležimo močan proces opuščanja oz. zmanjševanja reje živine. Proces upadanja števila krav se je začel leta 1986 in se še nadaljuje, tako da je v Pomurju padel stalež krav v zadnjih enajstih letih za 33 %. Leto Število krav lndex (1986= 100) Število kmetij Štev, krav. na kmet. Prod, ml. na kravo Pridel. ml.na kravo* 1986 30.646 100 9.661 3,2 1758 2458 1987 29.690 97 9.456 3,1 1822 2522 1988 28.071 92 8.876 3,2 1970 2670 1989 27.746 90 8.459 3,3 1907 2607 1990 27.064 88 8.273 3,2 1930 2630 1991 27.229 89 8.242 3,3 2226 2926 vestnik, 19. marec i^, Karel Jakob LIPA, 1963 Leto Število krav lndex (1986= 100) Število kmetij Štev, krav. na kmet. Prod, ml. na kravo Pridel. ml.na kravo* 1992 25.897 84 7.429 3,4 2071 2771 1993 24.581 80 7.058 3,5 1975 2675 1994 23.076 75 6.682 3.5 2245 2945 1995 21.183 69 5.879 3.6 2420 3120 1996 20.622 67 5.557 3.7 2382 3082 1997 19.586 64 5.150 3.8 2470 3170 * Pri izračunu skupnega mleka no kravo je prišteto porabljeno mleko za vzrejo telet (700 1). Preglednica 18: Spreminjanje staleža krav v Pomurju V največjem obsegu pada število krav v majhnih rejah. Ta trend padanja števila krav v malih rejah se bo verjetno še naprej večal, zlasti ker se ekonomičnost iz leta v leto dosega le pri večjih kmetijah. Kmetije, ki imajo v hlevu malo krav, dobijo premalo dohodka, da bi kmetija lahko pokrila vse stroške s tako nizko proizvodnjo. Za uspešno rejo krav mlekaric je eden od najpomembnejših dejavnikov velikost črede ali število krav na gospodarstvo. V vseh zahodnoevropskih deželah je bila v zadnjih letih velika koncentracija govejih čred, pri nas pa se število krav na kmetijo nekoliko povečuje, vendar daleč prepočasi. Povprečno število krav na kmetijo v Pomurju je bilo v letu 1997 3,8 % krav, v Sloveniji pa 4,36 krav. Iz tega sledi tudi zelo skrb zbujajoč podatek, da ima 73,1 % kmetij le 1-4 krave in le 0,6 % kmetij nad 15 krav. Glede tega razmerja je v Sloveniji stanje nekoliko boljše, saj ima 1-4 krave 62 % kmetij in nad 15 krav 2,6 % kmetij. 1-4 krave 5-9 krav 10-14 k. nad 15 k. Upravne enote št. % št. % št. % št. % Murska Sobota 2357 76,5 641 20,8 70 2,3 14 0,5 Lendava ’ ' 783 88,1 98 11,0 5 0,6 3 0,3 Ljutomer 330 52,1 244 38,6 52 8,2 7 1,1 G. Radgona 292 53,5 196 35,9 50 9,2 8 1,5 Skupaj Pomurje 3762 73,1 1179 22,9 177 3,4 32 0,6 Preglednica 19: Velikostna struktura kmetij, ki redijo krave (1997) Cenovne težave v govedoreji, ki so nastale v zadnjih letih, ter starostna struktura kmetij so pospešile zmanjševanje staleža govedi. Če predvidimo podoben trend upadanja števila krav molznic, kot je bil od leta 1985 do danes, bomo imeli v Pomurju leta 2001 še le 16.500 krav. Trend rasti količine namolzenega mleka pa je premajhen, da bi bile pokrite potrebe pomurskih mlekarn. Zato bodo potrebne korenite spremembe za ohranjanje staleža živali ih povečevanje proizvodnje mleka na kravo. Leto TMP, M. Sobota Mlekopr., Ljut., p. o. Skupaj 1989 38.176.554 17.766.851 55.943.405 1990 37.546.611 17.503.112 55.049.723 1991 38.366.230 17.910.748 56.276.978 1992 36.091.099 17.396.314 53.487.413 1993 33.468.659 17.578.855 51.047.514 1994 35.331.247 17.598.305 52.929.552 1995 33.971.164 17.294.906 51.266.070 1996 32.326.384 16.789.862 49.116.246 1997 31.527,457 16.853,811 48.381,268 Preglednica 20: Odkupljena količina mleka v mlekarnah na območju Pomurja V Pomurju se iz leta v leto zmanjšuje količina odkupljenega mleka, kar je skrb zbujajoče za pomurski mlekarni. Ob trenutni kmetijski politiki se Pomurje večkrat imenuje žitnica Slovenije, zaradi le-te usmeritve pa se velikokrat dogaja, da pomurski rejci krav nimajo zadovoljive podpore (subvencij). Vendar ob tem ugotavljamo, da ima govedoreja v Pomurju dolgoletno tradicijo in tudi možnosti za nadaljnji razvoj. V prvi vrsti lahko govedorejo imenujemo »komunalec pokrajine«, saj je za govedo osnovni vir prehrane voluminozna krma. Zaradi goveda kmetje kosijo tra-vinje in istočasno skrbijo za kulturen videz pokrajine. Po drugi strani daje ta gospodarska panoga dohodek številnim kmetijam tega območja in surovinsko bazo za predelovalno industrijo, to so mlekarne in klavnice. Govedoreja je tista kmetijska panoga, ki največ prispeva k rodovitnosti tal, saj ostanejo pri pridelavi hrane oz. krmnih rastlin za govedo ogromne količine humusa. Ravno tako zelo ugodno vplivata na zemljo gnoj in gnojevka, s pridelovanjem krmnih rastlin pa tudi razširimo kolobar. Razlika med trenutnim številom živali, njihovo proizvodnjo ter izkoriščenostjo travinja je zelo velika, saj znaša izkoriščenost komaj 40-45 %, če bi krmili le krmo z travinja, vemo pa. da pribl. 50 % naših krav v zimskem obdobju krmimo s koruzno silažo, tako daje ta številka izkoriščenosti travinja še nižja. KAKO DOSEČI CILJ VSAJ 4.600 L MLEKA NA KRAVO? Vsekakor moramo upoštevati izkušnje modelnih kmetij ter izkušnje kmetij v sosednjih razvitejših deželah. Na prvem mestu je proizvodnja kakovostne osnovne krme, to so v poletnem obdobju paša, trava ali detelja v kombinaciji z manjšim deležem kakovostne koruzne silaže. Pozimi pa mora biti ha voljo dobra travna silaža spet v kombinaciji s koruzno silažo. S tako vrsto krme lahko v povprečju dosežemo minimalno 15 1 mleka dnevno, to je 4.575 1 mleka v standardni laktaciji. Kmetije, ki so zaokrožene in imajo v svoji bližini dovolj travnih površin, ne stagnirajo, ampak povečujejo število živali in količino mleka. Na najboljši modelni kmetiji na Goričkem so v lanskem letu namolzli in prodali 6.100 1 mleka na kravo. Kar nekaj kmetij v Pomurju je takih, ki so prodale preko 5.000 I mleka na kravo. Po teh podatkih lahko sklepamo, daje genetski potencial pri naši svetlolisasti pasmi tako visok kot v drugih sosednjih pokrajinah, kot so Avstrija, Bavarska in Švica, ki dosegajo s to pasmo najboljše rezultate. ZAKAJ VEČINA VEČJIH KMETOV NE DOSEGA TAKO VISOKE MLEČNOSTI? S pridelavo kakovostnejše osnovne krme, predvsem travne silaže, bi večina kmetovalcev dosegla višjo mlečnost. Napaka je samo pri spravilu prestare trave! Hranilna snov mlade trave je v suhi snovi enaka, kot pri štarterju za teleta, saj ima 1 kg suhe snovi mlade trave 17-20 % surovih beljakovin, odvisno od botaničnega sestava travne ruše. Vrednost kakovostne travne silaže pa naj bi bila enaka vrednosti otrobov, to je 14 % surovih beljakovin v suhi snovi. Kmetovalci delajo napake pri krmljenju presušenih krav, kajti preobilna energijska krma v tem stadiju brejosti, ko krav ne molzejo, škoduje. Ravno tako dela večina kmetij napake pri vzreji telic. Telice lahko priraščajo dnevno v povprečju le 600-700 gramov na dan, če je dnevni prirast višji, bo imela ta prvesni-ca manj mleka, okvir živali pa bo nižji. Pitanje govedi V Pomurju imamo ugodne možnosti za prirejo govejega mesa, predvsem imamo ugodne razmere za proizvodnjo energetske krme, kot so koruzna silaža in silirani pesni rezanci, imamo zadostne hlevske zmogljivosti, ki so v večini primerov prosta reja v boksih, v Pomurju redimo svetlolisasto pasmo, ki je med kombiniranimi pasmami najprimernejša za pitanje, in imamo dolgoletno tradicijo pri pitanju goveda. Posledica trenda padanja števila kravje, da v Pomurju primanjkuje telet za pitanje. Te kmetije imajo starejšo starostno strukturo, zaradi svoje majhnosti nimajo možnosti siliranja krme, zato je tudi mlečnost nižja in s tem tudi njihov ekonomski položaj. Te kmetije pa so imele tržni presežek zelo kakovostnih telet. Z zmanjševanjem teh kmetij se je zelo zmanjšala ponudba telet na domačem trgu, zato so večji rejci pitovnega goveda prisiljeni, da teleta za pitanje uvažajo iz drugih držav, kot so Češka, Poljska, Madžarska, ali pa bodo ostali hlevi prazni. Pomanjkanje telet bi delno lahko nadomestili z rejo klavnih prvesnic. Tako bomo dobili od pitovnih telic še dodatno tele za nadaljnje pitanje. Kakovost klavnih prvesnic pa je v rangu mlado pitanega goveda. Naslednja možnost za povečanje števila telet so še krave dojilje. Ti dve tehnologiji reje telet prideta v veljavo, ko bodo kmetije dovolj velike in zaokrožene, kajti ta reja temelji predvsem na pašništvu, zato je potrebno kmetije povečati in zemljo zd®111 večje komplekse. Prašičereja Geografske danosti Pomurja so primerne za pridelavo 8/ vpliva na razvoj prašičereje na teh območjih. Ta panoga reje ima na našem območju dolgoletno tradicijo in v tridesetih let je doživela bogat razcvet. Vendar pa je zase šičereja od petdesetih let do osamosvojitve praktično naza^ oziroma stagnirala. Ker pa je sedaj v startegiji razvoja slo ga kmetijstva pomurska regija predvidena predvse® živinorejsko panogo, sta spet zanimanje in razvoj. VPras kakšna reja prašičev je perspektivna!? | STALEŽ PRAŠIČEV - VSI PRAŠIČI prašiči 2-6 mesecev STAROST do 2 m. 2-6 m. SKUPAJ 16830 23215 Povprečje na kmetijo 45,8 61,7 prašiči nad 6 mesecev—✓ klavni breje plem. Plen1'SW mladice svinje 7742 1177 5038 21^^ 33,4 4,7 12,8___H Preglednica 21: Trenutno stanje v zasebni prašičereji (Podatki pri vseh preglednicah se nanašajo na anketo, kije 1997, KSS, na kmetijah, ki redijo več kot 12 pl. svinj in več ko STALEŽ PLEMENSKIH SVINJ Število svinj 0-10 10-20 20-40 več kot 40 Deleži Število kmetij 177 160 54 7 Preglednica 22: Trenutno stanje plemenskih svinj na kmetijah 1 S 2 180 I 160 I 140 I 120 I 100 | 80 I 60 I A« । -»o VELIKOST KMETIJ - NJIVE POVRŠINA (ha) 0___________ 0-2_________ 2-5_________ 5-8_________ 8-12________ 12-20 več kot 20 STALEŽ PLEMENSKIH SVINJ število plemenskih svinj Število kmetij 17 11 72 123 105 93 42 Preglednica 23: Velikostna struktura, obdelovalne površine prašičerejskih kmetij PRIDELAVA KRME - KORUZNO ZRNJg. POVRŠINA (ha) 0___________ 0-2_________ 2-5_________ 5-8_________ 8-12 12-20 več ko 20 Število kmetij 17 79 206 86 38 27 10 Preglednica 24: Pridelovanje osnovne krme - koruze na prasi£ LETNA PRIREJA PRAŠIČEV TEKAČI - Število prašičev Število kmetij Delež v% število kmetij. 0-50 36 14,7 90_ 50-100 40 16,2 49_, 100-250 104 42,3 1O2_ 250-500 56 22,8 59_ 500-1000 9 3,6 nad 1000 1 0,4 Preglednica 25: Velikostna struktura kmetij, ki se ukvarj«0 K Razvoj prašičereje v Jj Leta 1985 je bil na odboru za prašičerejo sp ne bodo gradile velike farme. Na pomenu je sebna prašičereja. Pospeševale in razvijale so s® / dovolj lastnih obdelovalnih površin za pridelav°1 dljivo ter pravilno uporabo gnojevke oziroma g pa se je ohranjala tudi domača reja prašičev, in J nilna dejavnost na kmetijah, , $ H0 y । 1. Prašičereja v Pomurju naj bi se torej naj kot tržna prireja in kot domača reja. Domača r ih takšnem obsegu, kot je bila do sedaj. Večji P0.^^ pl" naj bi dosegala tržna prireja na kmetijah. 4-kratno povečanje obsega proizvodnje na teh ^jc sledi, da bi morali v Pomurju vzrediti 250 Hs Iggjnik 19. marRC 1998 45 cev V f Pleme V3™611. bH° Potrebno zgraditi in adaptirati stojišča za bipotTh6 SV'nje *n st°jišča za pitance. Za takšen obseg prireje PrinačV™1'tUdiveliko °bdelovalnih površin. Ključen problem na kmet07^11 ta^ne Pireje je minimalna zmogljivost hlevov kot K)6 ° nekaterih izračunih naj bi bila ta zmogljivost več L Ed mhnSkih SVinj 'n VeČ k0t 400 P'tancev v izmeni-°Wčain 'S^Ven^ Problemov so lokacije naših kmetij, ki so bistvom LStrnJen'b naseljih, gosto naseljenih z mešanim prebi-bj določ 1 ^°Venii* zaenkrat še nimamo nobene zakonodaje, ki šnimi Ca a, he lahko gradimo živinorejske objekte in pod kakcih nor ^b^borno povzemali predpise po zahodnoevrop-(vnraša ^'ribjim bomo lahko gradili le zunaj urbanih naselij prašičereje!?). vprašljiva 'astne brme na prašičerejskih kmetijah je tudi kmeljih S razvoj prašičereje je temeljil na drugačnih v°lj obdel Pr. ŠiČe^° S° Se ul lNWl^7^ bD° razviiala v dvc smeri: S takim ^NA TRžNA PRAŠIČEREJA NA KMETIJAH d»Volj obd^'110111 pr’re-ie se bodo ukvarjale kmetije, ki imajo Z®rajenih z6 0Va'n^ Površin za pridelovanje krme in dovolj ^bodo ukv °g RVOS^ zaradi razvoza gnojevke. Takšne kmetije 6 S konvencionalno rejo prašičev. REJa prašičev, PRILAGOJENA EKLOŠKO-P°nio^M N°RMA™OM ^etije bod mnen-iu ne smemo zanemarjati te prašičereje. Take >»ord' ° dopo'nbna dejavnost neki drugi panogi. Ali pa n°St'market'b°dn°St' pre^e v °brate s predelavo (prihod-^bnica ■ Uačrto J^imi d'|VdnjU razvo-ia kmetijstva v Pomurju se srečujemo s modT3™'’ NAPREJ. Agrarna politika se zgle-#^tevana krnet*jsko razvitih dežel Evrope. Premalo sta š. p Osni gospodarski padec-in stagnacija pri razvoju samostojne Slovenije. Zadnje čase vedno bolj pogrešamo sistematski pristop k reševanju določenih problemov. Nekoč za časa socializma smo imeli neke plane: kratkoročne, srednjeročne, dolgoročne, danes smo ostali brez vsega. Kaže, da se ne zavedamo tega, kako majhna država smo in kako majhna je naša proizvodnja v primerjavi z evropsko razvitimi kapitalističnimi državami. V Pomurju kot gospodarsko manj razvitem in pretežno agrarnem območju poteka še počasnejši razvoj kot v preostalem delu Slovenije. Trenutne gospodarske razmere so katastrofalne. Narašča brezposelnost, padata bruto proizvodnja,- standard prebivalstva ... Veliko podjetij je v stečajnih postopkih, druga životarijo. Največja zadružna organizacija PANONKA se ukvarja z lastnim preživetjem ali propadom, prav tako Mesna industrija Pomurka. Stanje v kmetijski proizvodnji je predvsem odvisno od sezonskega povpraševanja. Veliko je tržnih špekulacij itd. Delež Pomurja v Sloveniji s 6,6 % površin je skromen, pomemben pa je delež njiv, saj obsega 20,83 %, torej dobro petino vseh njivskih površin v Sloveniji. Problematičen pa je podatek glede površin z omenjenimi možnostmi pridelave. V Pomurju imamo v UE Murska Sobota 52 %, v UE Lendava 5 %, v UE Ljutomer 35 % in v UE Gornja Radgona 50 % površin z omejenimi možnostmi pridelave. To so predvsem površine, kjer je zaradi nagiba terena obdelava zemlje zelo težka. Prav tako se srečujemo z izredno majhno posestno strukturo in razdrobljenimi zemljišči. Analiza krmne bilance v Pomurju Po citiranih podatkih: Glede na dolgoročne razvojne možnosti govedoreje v Pomurju je bila krmna bilanca za govedo naslednja: vrsta krme skupaj v 1000kg koruzna silaža 214,555 seno 61,729 zelena krma 73,160 paša 61,475 travna silaža 31,645 Na površinah, ki jih imamo v Pomurju, pa smo pridelali naslednje količine krme: vrsta krme pridelek v t koruzna silaža 5,409 hax40t = 216,360 t seno 26,31 hax8t = 210,5121 paša 2,395 ha x 40 t 61,7101 Travnate površine dajejo za obstoječi stalež goveda presežek krme. Za obstoječi stalež goveda bi zadostovala le tretjina teh površin. Z boljšim gnojenjem in intenzivnejšim izkoriščanjem travnatih površin bi dobili še več kakovostne krme, s katero bi pri prehrani krav molznic nadomestili čim več koruzne silaže in beljakovinsko bogatih krmil. Nekatere travnike, ki jih je mogoče preorati, je potrebno vključiti v njivski kolobar. Smiselno je urejati kolobar z deteljami oz. travno-deteljnimi mešanicami in zmanjševati delež koruze. Analiza staleža drobnice 1991 in 1997 Stalež drobnice po statističnih podatkih iz popisa leta 1991 in trenutni omenjeni stalež v letu 1997. Po statističnih podatkih iz leta 1991 smo imeli v Pomurju naslednji stalež ovac: plemenske ovce: 104 jagenjčki: 140 ovni in druge odrasle ovce: 127 Skupni stalež koz v letu 1991 je ocenjen na 356 v kontroli in 12 plemenskih kozlov in okrog 200 koz v nekontroliranih rejah. Po letu 1993 so veliki rejci opustili rejo koz zaradi odpovedi odkupa mleka mlekarne iz Arje vasi, razprodali 356 koz iz kontrole, a skupni stalež koz na terenu vendarle ni upadel. Trenutni stalež drobnice v Pomurja v letu 1997: kontrolirane nekontrolirane plemenske ovce 87 145 ovni 15 5 koze 0 350 kozli 6 10 Stalež vključuje tudi plemenske jagnjice, starejše od 6 mesecev. Pri ovcah imamo dober pregled na terenu, pri kozah pa bolj slab. Vzrok za nastalo situacijo je v tem, ker koze niso v kontroli, pregled nad nekontroliranimi tropi pa je zelo težak, ker nekateri redijo po 1, 2 ali 3 koze, za katere ne vemo. Takšnih majhnih ljubiteljskih ali socialnih rej pa je na terenu precej.. Kmetije, ki se odločajo za rejo drobnice, so zelo različne. Kategorizacija je izredno težka. Na območju Pomurja jih v glavnem ločimo takole (analiza ovčerejskih kmetij): 1. dopolnilna dejavnost poleg kmetijske proizvodnje (2) 2. dopolnilna dejavnost poleg kmetijske proizvodnje in službe (10) 3. dopolnilna dejavnost poleg kmetijske proizvodnje in upokojitve (0) 4. dopolnilna dejavnost poleg službe (oba zaposlena, 4) 5. dopolnilna dejavnost poleg službe (1 zaposlen, 1 brezposelni, 3) 6. opolnilna dejavnost poleg službe in upokojitve (1) 7. opolnilna dejavnost poleg upokojitve (2) 8. dopolnilna dejavnost poleg obrtniške dejavnosti (3) 9. dopolnilna dejavnost poleg obrtniške dejavnosti in službe (1) Kot je razvidno iz analize, se rejci večinoma ukvarjajo z ovčerejo poleg zaposlitve. umetna gnojila vseh vrst poslovalnica: MELINCI 130 teI.O69 41 828 ROBERT HOZJAN,$.p. ŽIŽKI 95 a, 9232 črenšovci te!./fax. 069 70 833 S*'^5^0 A: škropilnice *vhn Urnetn’h anojil nitpS'ln'Ce 'n kosilni- Iiol r°bi’ krmilna in a> Pesni rezanci, * zaščitna sredstva: Dicuran forte = 1 kg = 4.533,00 SIT Prim extra = II = 1.380,00 SIT * semenski program: koruza, krompir in vsa druga vrtna semena v zalogi: kolesa ROG ( ob gotovinskem plačilu vam priznamo 10 % popust) mopedi TOMOS ( avtomatiki ATM in ATX ) Kmetovalci - poslovni partnerji banke Kot poslovnemu partnerju vam lahko v Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, pomagamo s krediti za tekočo kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjeni za: • rastlinsko proizvodnjo, ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina in drugih kultur in • živinorejsko proizvodnjo, ki zajema pitanje govedi, prašičev in druge intenzivne reje. Ugodna obrestna mera: TOM + 7 % Temeljna obrestna mera in obrestna mera za kredit se spreminjata. Doba vračila kredita Krediti se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko proizvodnjo, za pitanje prašičev znaša 6 mesecev, za pitanje govedi pa 12 mesecev. Oblike zavarovanja kredita: - s plačilom zavarovalne premije, - z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev, - z drugimi jamstvi. Podrobne informacije o kreditih za tekočo kmetijsko proizvodnjo vam bodo z veseljem posredovali strokovni referenti sektorja za drobno gospodarstvo v Murski Soboti, Štefana Kovača 12 ter PE v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. /O j pomurska banka Moja domača banka 40 vestnik, 19. marecj^ Karel Jakob nLsoke stopnje rasti in tudi dodatno zaposlujejo. Pri tem gre na ravni posameznika pri prestrukturiranju preprosto za izgubo de-lovnega mesta, recimo pri plavžu in usposobitvi za novo delovno mesto, recimo v proizvodnji računalnikov ali pripravi programske opreme. To je klasično prestrukturiranje, kot ga pozna-1710 iz ekonomskih učbenikov iz poglavja o delavskem gibanju, je običajno zelo boleče ter zaradi tega neredko razdrtimi družinami Povezano tudi z dokajšnjimi socialnimi stroški. Kmetijstvo je gospodarski sektor, ki se tudi v Evropi maje v svoJih temeljih in kije potreben prestrukturiranja. Vendar je VroPska zveza svojim kmetom ponudila prestrukturiranje, ki se 'stveno razlikuje od prej opisanega; večina sedanjih kmetov bo namreč tudi po prestrukturiranju lahko še naprej ostala to, kar so ' torej kmetje. Spremenila se bo njihova funkcija oziroma jih bodo imeli sedaj več. Ce bi razmišljali zgolj ekonomsko in se držali stroge logike makroekonomskih kazalcev, bi namreč zelo hitro ugotovili, daje gospodarsko razviti Evropi ekonomskih razlogov za obstoj metijstva pravzaprav zelo malo. Tako odstotek zaposlenih v etijstvu in gozdarstvu glede na skupno število zaposlenih a °r tudi delež tega gospodarskega sektorja v bruto domačem proizvodu je v Evropi od druge svetovne vojne pa do danes zelo lzgubil na pomenu. Obstaja teza, da Evropa kmetijstva danes ne । ,rebuje. Nizki stroški proizvodnje v kmetijstvu v deželah »čez «- m to tako proti zahodu kot tudi proti jugu in vzhodu - že aJ časa postavljajo evropsko kmetijstvo v odvisnost od vmh pomoči, pa naj bo to v obliki protekcionizma, subven-d pranja cen ali prek neposrednih plačil kmetom za izravnavo °dka. Kmetijstvo stane danes razvito Evropo veliko denarja. U-Za Za8°vornike trga med ekonomisti je treba vse. kar ni dovolj ov't°, kar torej ne dosega konkurenčnih cen - in evropsko j etlJstVo jih v primerjavi s »svetovnim« res ne -, preprosto »re- ^■rati«, še najbolje odpraviti, zamenjati. za » Ln<*ar pa ekonomska znanost dovoljuje tudi možnost odločitve »na Prav'čn°st« v družbi, torej za prerazdelitev tako imenovanega tost<° nC^a *’°gas1va<< tud' med tiste sektorje, katerih »učinkovi-y Pac ne ustreza v celoti pravilom igre tržnega gospodarstva. smerna^a^evanju te8a sestavkB bom najprej poskušal prikazati te^k V ^ater' se giblje kmetijska politika v Evropski zvezi. Pri vlad p110 v*del*> da se strategi Evropske komisije, torej nekakšna evro , Vropske zveze, še kako dobro zavedajo, da je za preživetje trg0/S kmetijstva - pod taktirko vse ostrejših pravil Svetovne tj pa lns^e organizacije (WTO) - tržno obnašanje sicer nuja, hkra-•hed tVevrjarnej°’ da je vseeno mogoča tudi nekakšna vmesna pot Stavit rZn° »uč*nkovitostjo« in družbeno »pravičnostjo« ter zato razurn V Ve''k' meri na druge ne zgolj »surovinske« funkcije, kar y "o tudi pod pojmom multifunkciono kmetijstvo. Poteh °VZet^u bom poskušal prikazati še razmišljanja o možnih Pode? 'p stranP°teh »predpristopnega« razvoja slovenskega tržne«6 Ja 'n s tem kmetijstva ter nujnost večjega uveljavljanja kratke/ rdZrn'^'janja znotraj le-tega. Pri tem bom poskušal na li ne h Za®0Varjati tezo, da samo trg in večja konkurenčnost niko-skemu e a m°gla zagotoviti preživetja ne slovenskemu ne evrop-sna ter da sta preživetje ali propad kmetijstva odvi- ”PraviA VSeni °d politične odločitve med »učinkovitostjo« in n°stjo« v družbi. Evropsko kmetijstvo danes Že ob koncu prejšnjega desetletja seje Evropska zveza odločila, da je napočil čas za reformo njene Skupne kmetijske politike (SKP). Če zadevo nekoliko poenostavim, potem lahko razloge za korenitejšo reformo SKP-ja leta 1992 označim kot posledico dveh dejavnikov: (1) (pre)velike rasti kmetijske postavke znotraj proračuna EZ in predvidene (2) širitve Zveze na Vzhod. Oboje je pripeljalo do tega, da se EZ danes po eni strani uradno odpoveduje neposrednemu zagotavljanju minimalnih cen, zmanjšuje subvencije za ta namen in z intervencijskimi nakupi na.trgu raje zagotavlja de facto minimalne cene, po drugi strani pa postopoma veča subvencije, ki se ne nanašajo na kmetijstvo kot proizvodno dejavnost. Tako cilj agrarne politike EZ danes ni več subvencioniranje predragih proizvodov agrarne industrije, marveč neposredno denarno podpiranje kmetov. Skratka, evropsko kmetijstvo mora postati na svetovnih trgih učinkovitejše in konkurenčnejše. Druga vloga kmetijstvu Zagovarjanje neposrednih plačil temelji na tako imenovani »multifunkcionalni vlogi kmetijstva«. Zagovorniki tega idejnega sklopa pravijo, da se funkcija kmeta dandanes razvija proč od trdega dela v hlevu in na polju, k ustvarjanju pozitivnih eksternih učinkov, kijih kmetje z vzdrževanjem in ohranjanjem naravnih lepot ter določenih živalskih vrst ponujajo celotni skupnosti. In za to je potrebno kmeta tudi primerno nagraditi. Dejstvo je tudi, da pride z izumiranjem kmeta kot podjetnika tudi do dokončnega izumiranja vasi, s tem pa posameznih regij. Ko namreč gostilničarji zaradi premajhnega števila gostov podležejo »strukturnim spremembam« na vasi ter se preselijo v mesto in ko tudi manjši poštni uradi, bencinske črpalke, krajevne železniške postaje, da o župnijskih uradih niti ne govorimo, nimajo več»duhovnega«, še manj pa ekonomskega smisla, lahko določena pokrajina in s tem cela dežela izgubi del svojega družbenega, dolgoročno pa tudi ekonomskega jaza. Vendar pa pri tem vidiku kmetijstva kot nekakšne javne dobrine prej ali slej naletimo na tako imenovani »tržni neuspeh«, temeljni problem pri uvajanju zakonitosti trga in določanju cene, ko imamo opravka z javnimi dobrinami, za katere velja, da so kot takšne na razpolago vsem. To je tudi eden od temeljnih argumentov proti splošnemu uveljavljanju tržnih zakonitosti v kmetijstvu, zato v ekonomski teoriji v tej zvezi najdemo ironično poimenovanje, da gre za »ezoteriko normativne teorije«. Nasprotno pa najbolj zagrizeni pristaši liberalizma v kmetijstvu trdijo, da gre pri »multifunkcionalnem kmetijstvu« zgolj za poskus, idejno opravičiti ogromna finančna »darila« evropskemu agrarnemu lobiju. Okolju prijaznega kmetovanja (nachhaltige Landwirtschaft, sustainable agriculture) naj bi bila po njihovem zmožna tudi večja kmetijska podjetja, to pa naj bi bilo tudi veliko bolj racionalno in predvsem cenejše od sedanjega početja majhnih družinskih kmetij. Vsekakor imajo zagovorniki »učinkovitosti« do določene mere tudi prav, samo da v primeru finančnih daril ne gre za opravičilo evropskemu, temveč predvsem svetovnemu agrarnemu lobiju v podobi Svetovne trgovinske organizacije. Evropski politiki se namreč zavedajo, da s kmetijstvom nikoli ne bodo mogli uspešno konkurirati kmetijskim velesilam, kot so Kanada, ZDA, Nova Zelandija in Avstralija, in zato s pomočjo »spreminjanja« funkcije kmetijstva poskušajo opravičiti vlogo bruseljskega proračuna za kmetijstvo tudi v prihodnosti. Kmetijstvo pomeni ekonomsko nerazvitost? V veliki večini primerov je odgovor: Da. Kljub izdatnemu toku sredstev v kmetijstvo je tudi za podeželje Evropske zveze značilno, da (1) je število nezaposlenih največje, (2) nova delovna mesta se praktično ne odpirajo in kot posledica (3) je bruto domači proizvod na prebivalca v teh regijah najmanjši. Tako je dohodek na prebivalca v evropskih regijah, kjer prevladuje podeželje, ponekod tudi do 30 odstotkov manjši od povprečja v tisti državi. Ne glede na to, da si v EZ v povprečju še samo 5,5 odstotka vseh zaposlenih služi kruh v kmetijstvu in gozdarstvu, je za Evropo pomembno, da se ohranjajo delovna mesta v tem sektorju gospodarstva. Seveda pa obstajajo tudi pozitivne izjeme, namreč da se posamezna območja podeželja izkažejo kot posebej dinamična in uspešna. Razloge za takšno stanje vidijo bruseljski strategi poleg zadovoljive infrastrukturne opremljenosti v tako imenovanih »mehkih« pogojih za uspešno ekonomsko delovanje. Potenciali torej, ki jih je treba v podeželskem okolju še naprej dopolnjevati, so: (1) ugodna gospodarska klima, (2) uspešno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, (3) solidna izobrazbena struktura, (4) poudarek na regionalni identiteti in (5) atraktivno kulturno in socialno okolje. Torej, kako naprej? Kmetijski program Evropske komisije bi lahko - zopet poenostavljeno seveda - strnili v nekaj poudarkov: (1) multifunkcionalnost, (2) varovanje okolja in okolju prijazno kmetijstvo, (3) diverzifikacija dejavnosti oziroma iskanje novih virov dohodka v kmetijski dejavnosti in zunaj nje ter (4) skupni nastop na trgu. Medtem ko smo poskušali prikazati nekatere funkcije kmetijstva, pa moramo v okviru točke 2, torej krepitve naravovarstvene vloge evropskega kmetijstva (priporočene tudi v mnenju Evropske komisije v okviru Agende 2000), poudariti tiste kmetijske dejavnosti, ki od kmetovalcev zahtevajo posebno prizadevanje in napore, kot so: biološko kmetovanje, varovanje in vzdrževanje naravnih rezervatov, gospodarjenje na močvirnatih območjih ali reja živine v gorskih predelih. Z diverzifikacijo dejavnosti na kmetiji pa razumemo ustvarjanje dohodka s kombinirano dejavnostjo, v okviru katere so lahko v enem družinskem podjetju združeni: turizem, lončarstvo in reja živine. Seveda gre pri tej točki tudi za iskanje novih proizvodov, tržnih niš in potemtakem novih trgov. Kaj pa v Sloveniji? Če si smernice kmetijskega »programa« Evropske zveze dobro ogledamo, lahko ugotovimo, da se poglavitne negativne strani slovenskega kmetijstva, o katerih tako vneto tarna večina slovenskih agrarnih ekonomistov - predvsem razdrobljenost posestne strukture ter majhen obseg in nizka produktivnost v pridelavi -, lahko kaj hitro izkažejo kot pozitivne. Prepričan sem, da iskanje rešitev za slovensko kmetijstvo ni v preračunavanju hektarjev obdelovalne zemlje, pridelanih litrih vina ali mleka ali številu živine v hlevu, ki bi jih morala posamezna družinska kmetija imeti, da bi lahko ustvarila dohodek, primerljiv s tistim »v mestu«, ter si tako zagotovila solidno eksistenco ter akumulacijo. Takšen račun namreč popolnoma izključuje vsakršno pozitivno zgodovinsko tradicijo slovenskega kmeta kot ekonomskega in socialnega subjekta ter grozi, da bo na posamezno vas v ravninskih predelih dejansko prišla po ena ali kvečjemu dve ozko usmerjeni kmetiji, demografija v hribovskih predelih pa bo doživela svojo dokončno katastrofo. Korak naprej Ekonomisti že zaradi narave svoje stroke nikoli nismo znali sestavljati receptov, ki bi zagotavljali nekaj vnaprej. Pri iskanju srednje poti - med »učinkovitostjo« in »pravičnostjo« - je to še posebno težko, saj gre v vsakem primeru za iskanje tako imenovane rešitve second best z vsemi vmesnimi odstopanji od teoretičnega ideala, v okviru katerega se običajno gibljemo in kjer nam je tako zelo lepo. Pa vseeno, kaj nam torej manjka? (a) Organiziranost trga Prav gotovo je parcialnost interesov pridelovalcev, predelovalcev in prodajalcev - tako vertikalno kot tudi horizontalno - razlog za popolnoma razdrobljen notranji trg, kjer razmišljanje o izvozu na razvite trge že meji na znanstveno fantastiko. 48 vestnik, 19. marec 1998 Za uspešni nastop tako doma še bolj pa na tujem so vertikalne pa tudi horizontalne povezave nujne. V kmetijstvu ima lahko večji sistem, ki je navznoter organiziran v skladu z načeli zadružništva, na trgu pa nastopa kot vsak drugi gospodarski subjekt, dosti več možnosti za preživetje in uspeh. Seveda pa pri tem uspeh ni odvisen zgolj od neke oblike organiziranosti, marveč predvsem od sposobnosti in odprtosti skupine ljudi, ki se je odločila za določeno obliko organiziranosti. Za slovenskega kmeta lahko v glavnem trdimo, da bi bilo po desetletjih zadružniške organiziranosti in določene potuhe, ki mu jo je zadruga dajala, nespametno pričakovati, da ga bo sedaj naenkrat presijal duh We-brove »protestantske etike kapitalizma« in se bo prelevil v podjetniško razmišljajočega in s subjektivnim individualizmom nabitega gospodarja. Pri skupnem nastopu gre tudi za kakovostni preskok v razmišljanju, in sicer od projektnega k programskemu načinu razmišljanja. Ob ustrezni kakovosti pridelave in predelave, ki jo slovensko kmetijstvo in predelovalna industrija nedvomno imata, in povezanem nastopu regionalno identificiranih pridelovalcev tako na notranjem slovenskem kakor tudi zunanjem trgu bi tudi slovenski kmetijski proizvodi lahko našli svoj trg. (b) Novi proizvodi in tržne niše Mogoče je inovativnost v kmetijstvu res najtežje razvijati. Vendar pa so tudi tukaj predpogoji zanjo bolj ali manj podobni tistim v drugih gospodarskih sektorjih in se sučejo predvsem okrog odprtosti ljudi, predrznosti ob iskanju novih področij, radovednosti, izobrazbe in podobno. Naj kot tipičen primer slovenske zaprtosti in neinovativnosti navedem (ne)raziskovanje in (ne)razvijanje možnosti pridelave, predelave in prodaje proizvodov uporabne konoplje, ki je v Sloveniji naravnost tabu tema. Medtem ko je v Evropski zvezi uporabna konoplja že nekaj let zakonsko regulirana, ko so celo naši »nerazviti« sosedi Madžari iz nekdanjega socialističnega bloka s svojo sorto kom-polti začeli riniti svoje sorte na sortno listo EZ in tako delati konkurenco monopolu francoskih sort, se pri nas nikakor ne moremo znebiti kompleksa »prepovedanega sadeža« in še naprej zamenjujemo seno s slamo. Ko torej vsa Evropa kaže določen ekonomski interes in si vsaj vzame čas za proučevanje možnosti za pridelavo te rastline, se pri nas na področju raziskovanja, da o komercilani izrabi niti ne govorimo, dogaja bore malo. (c) Podjetniško izobraževanje v kmetijstvu Osnovni pogoj za boljšo organiziranost trga in iskanje novih tržnih niš pa je možnost strokovnega podjetniškega izobraževanja v kmetijstvu. Znanja o tem, kako prodati kemični svinčnik in kako kilo pšenice (in vse kar lahko nastane iz nje), ni mogoče enačiti. Doseganje višjih cen na področju kompleksnih kmetijskih proizvodov, pridelanih po sonaravnih načelih, je odvisno tudi od ravni marketinških znanj. Dejstvo je, da nam v Sloveniji in še posebej v deželi ob Muri manjka visoka strokovna šola za podjetniška znanja s področja agrarnega in ruralnega marketinga, to je ciljna skupina znanj, ki jih ponuja zelo majhno število izobraževalnih ustanov v Evropi in ki lahko predstavlja možnost za Slovenijo, da ustanovi tovrstno mednarodno podjetniško šolo, v kateri bi predavali tudi domači strokovnjaki, finančno pa bi temeljila na določeni soudeležbi katere od mednarodnih organizacij, kot sta recimo FAO pri Združenih narodih ali Komisija Evropske zveze. In tako smo že pri naslednjem poglavju. (d) Čezmejno sodelovanje Dežela ob Muri bo v prihodnosti izpostavljena velikim razvojnim izzivom, ki bodo povezani predvsem s sobivanjem in gospodarskim razvojem širšega območja na njenih mejah. Organiziranje Evroregije, sestavljene iz perifernih regij sosednje Avstrije in Madžarske, bo prav gotovo eden od takšnih izzivov. Evropska zveza namreč podpira regionalni razvoj perifernih regij, in to predvsem tistih, ki se odlikujejo po svoji čezmejni oziroma mednarodni naravnanosti. Če vsaj skupina sedanjih 18 občin ne bo sposobna za skupen razvojni nastop, ki bo temeljil na tistem, česar v Evropski zvezi nimajo, potem ta pokrajina ne bo več zgolj demografsko ogrožena, marveč zelo hitro tudi demografsko opustošena. Za konec Približevanje standardom, ki veljajo v Evropski zvezi, bo še kako koristilo tudi slovenskemu kmetijstvu. »Grožnja« vstopa v EZ, zapisana med vrsticami »Strategije približevanja Evropski uniji«, ki jo je pripravil Zavod za makroekonomske analize in razvoj, potem študije OECD-ja o slovenskem gospodarstvu pa tudi mnenja Evropske komisije v Agendi 2000, bo namreč veliko prispevala k temu, da bo prišlo do določenega premika od v prejšnjem političnem sistemu preveč poudarjene »pravičnosti« k večji »učinkovitosti«. Saj si v Evropsko zvezo želimo priti vsi. Vendar pa ne smemo pozabiti, da v kmetijstvu veljajo druge zakonitosti kot v veliki večini drugih gospodarskih dejavnosti. Če ima torej kmetijstvo skorajda vlogo javne dobrine, potem se mora celotna družba tudi odločiti, ali je to finančno breme »pravičnosti« tudi pripravljena nositi. S pojmom »podeželje« moramo namreč povezovati dosti več kot zgolj geografsko opredelitev nekega kraja. Gre namreč za ekonomski in socialni model, ki predstavlja bistveni del evropskega družbenega sistema in ki ga želimo v prihodnosti ohraniti - z vsemi njegovimi razlikami in posebnostmi - tudi v Sloveniji. Opredelitev glavnih razvojnih problemov Neugodna posestna in velikostna struktura kmetij Z neprimerno agrarno politiko od leta 1945 naprej seje povprečna velikost zmanjšala. Tako imajo v povprečju kmetije 3,2 ha kmetijske zemlje. 45,3 % vseh kmetij ima manj kot 2 ha kmetijske zemlje in le 5,5 % kmetij ima več kot 10 ha kmetijske zemlje. V razvitih državah Evrope seje v zadnjih 50 letih velikost kmetijskih obratov vztrajno povečevala s 5 do 10 ha kmetijske zemlje na kmetijo v letu 1940 na 7 do 30 ha v letu 1990. Pri nas pa seje velikostna struktura od leta 1940 celo zmanjšala. Problem velikostne strukture kmetij še poslabša velika razdrobljenost parcel. Taka parcelna struktura je posledica dedovalne politike v preteklosti (zlasti v Prekmurju).' Podobne razmere so tudi v živinoreji. Kmetije z do 15 kravami ali do 100 prašiči, ki redijo v Pomurju praktično ves stalež živine, v zahodni Evropi naglo izginjajo. V Pomurju redi 75 % kmetij štiri ali manj krav, nad 15 krav pa redi le 0,5 % kmetij. Majhna velikostna struktura kmetij je osnovni omejevalni dejavnik razvoja kmetijstva v Pomurju. Velikostna struktura vpli va tudi na druge probleme v pomurskem kmetijstvu, ki so: nizka produktivnost proizvodnje, majhen dohodek kmetij, nepopolno zaposlena delovna sila in drugi. Demografski problemi Trend stagniranja prebivalstva poteka že več desetletij. Ob tem je še neugodna starostna struktura prebivalstva, ki je predvsem kritična med kmečkim prebivalstvom. Ob tem je 17 % čistih kmetij in še na teh so praviloma ostareli ljudje. Pri majhni velikosti kmetij je pogost pojav, da ljudje na kmetijah niso polno zaposleni in s tem ne dosegajo primernega dohodka (latentna bresposelnost). Izobrazbena struktura kmečkega prebivalstva Po izobrazbi ljudi spada Pomurje med najmanj izobražena območja, le 5 % Pomurcev, starejših od 15 let, ima višjo ali visoko izobrazbo in večina teh ne živi na podeželju. Pomanjkanje znanja je predvsem pri specialnih tehnoloških znanjih in pri kmetijskem trženju. Konkurenčna sposobnost kmetij Po konkurenčni sposobnosti pomurske kmetije krepko zaostajajo v primerjavi s kmetijami v razvitejšem delu Evrope. Nizka konkurenčna sposobnost se kaže predvsem v višini pridelkov na ha ali v proizvodnji na enoto živali (hektarski pridelki pšenice so v Sloveniji 4500 kg, v EZ so 6000 kg, povprečna mlečnost v Pomurju je 3200 1, v EZ pa 5200 1 po kravi letno), velikostni strukturi kmetij in razmerjih med proizvodnimi inputi in outputi na kmetijah. Vzrokov za nizko konkurenčnost kmetijske proizvodnje je veliko: od naravnih do ostarele demografske in neugodne socioekonomske strukture, med njimi so tudi ekonomski in politični zavorni mehanizmi iz preteklega razvoja in vsekakor tudi pomanjkanje znanja in podjetnosti. Posledica zelo močnih cenovnih nihanj in nestabilne kmetijske politike v preteklosti so kmetije z zelo raznoliko proizvodnjo, od poljedelske in govedorejske do prašičerejske. Zaradi take pestre proizvodnje imajo kmetije stabilnejši dohodek. Vendar pa so na kmetiji večji proizvodni stroški in je proizvodnjo težje optimalno organizirati. Organiziranost proizvodnje, predelave in prodaje V zadnjih letih se v kmetijstvu vedno bolj pojavlja problem prodaje pridelkov in proizvodov s kmetije. Največji problem predstavljajo proizvodi in pridelki, ki so v celoti ali le delno prepuščeni prostemu trgu. V preteklih nekaj letih so bili problemi s prodajo prašičev pitancev, govejih pitancev, zelenjave in še nekaterih drugih proizvodov in pridelkov. Problemi v prodaji so nastali zaradi spremenjene državne kmetijske politike (WT0, CEFTA), reorganizacije in delnega propada zadrug ter nepripravljenosti kmetij, da se soočijo s tržnimi razmerami v kmetijstvu. Posledica spremembe v delovanju zadrug je, da so kmetje izgubili svojega organizatorja in zastopnika. Tako so sedaj prepuščeni raznim posrednikom, ki v mnogih primerih izkoriščajo nastalo neorganiziranost kmetov. Zato vsaka večja kriza na trgu kmetijskih proizvodov povzroča probleme pri prodaji proizvodov in pridelkov s kmetije. Kmetje proizvodov in pridelkov ne morejo prodati ali pa dobijo za njih minimalno plačilo. Slaba organiziranost kmetijske proizvodnje, predelave in prodaje vpliva tudi na slabši marketinški pristop pri prodaji kmetijskih pridelkov in proizvodov. S trženjem glavnih kmetijskih proizvodov in pridelkov se ukvarja predvsem predelovalna industrija (mlekarska, klavnice, kleti, predelava zelenjave), vendar sta prodaja in marketinški pristop omejena le na raven delovne organizacije. Vertikalna povezanost je pri določenih panogah zadovoljiva, pri drugih pa slabša. Ob tem pa lahko rečemo, da je pri vseh panogah povezanost preslaba, zlasti v smeri prilagajanja proizvodnje osnovnih kmetijskih proizvodov k natančno določenim končnim proizvodom in potrebam kupcev. Prav tako je preslaba povezanost na ravni prodaje končnih proizvodov. Vsako podjetje prodaja pod svojo blagovno znamko in po svojih prodajnih poteh. Ni skupnega nastopa proizvajalcev iz regije, kjer bi se skušale izkoristiti značilnosti regije okrog Mure. V preteklosti je to vlogo organizacije in tudi prodaje v neki obliki že opravljala ABC Pomurka. Z razpadom le-te pa so se razmere na področju skupnega marketinga kmetijskih proizvodov v regiji izredno poslabšale. Veliki problemi prodaje kmetijskih proizvodov so tudi na ravni kmetij, ki so se začele same ukvarjati s prodajo svojih proizvodov (turizem na kmetijah, predelava oz. dodelava kmetijskih proizvodov, izdelki domače obrti). Do sedaj so se kmetije ukvarjale s proizvodnjo, in ko se same lotijo prodaje, nimajo izkušenj. Problem nastane že pri pripravi proizvodov za trg (ne stabilna kakovost, razdrobljenost proizvodnje, obseg proizvodov, slaba embalaža, nedodelan videz, dizajn in blagovna znamka)-Veliki problemi nastajajo tudi pri promociji kmetije in proizvodov. Ker je za promocijo potrebno veliko denarja, tega ena kmetija ne zmore zbrati, za skupno promocijo pa so preslabo organizirane in tudi nepripravljene na sodelovanje. 19. marec 1999 49 Zidanici nekmečko kot tudi kmečko prebivalstvo množično posega po uvoženi »poceni« hrani vprašljive kakovosti in porekla. Tradicija Prostorski dejavniki Na sorazmerno majhnem prostoru je velika koncentracija Iju-ln gospodarskih ter drugih dejavnosti. Z dokaj neekološko naravnano urbanizacijo in drugimi posegi v prostor v prejšnjih desetletjih so bila najboljša kmetijska zemljišča pozidana. Z me-toracijo manj kakovostnih zemljišč ni mogoče nadomestiti najkakovostnejših zemljišč na murski ravnini. Z gradnjo naselij ter gospodarskih in infrastrukturnih objektov se še naprej zmanj-suJe obseg kmetijskih zemljišč, z drugimi posegi v prostor pa se Povečuje obremenjevanje tal in onesnaževanje podtalnice, ki je v*r pitne vode. Podeželska naselja v okolici večjih mest so se razvila v bivalna naselja z netipično arhitekturo, ki kvari videz krajine. Problem so Prostorska (ne)ureditev vasi, (ne)urejanje krajine, (ne)varstvo okolja in narave. Koncentrirana bivalna naselja v večjih podeželskih vaseh ovi-rajo koncentracijo kmetijske pridelave in prireje. V takih naseljih Postajajo hlevi za rejo živine vedno bolj moteč dejavnik, prav tako večji kompleksi trajnih nasadov. Za kmetijstvo kot gdspo-arskopanogoJev obdobju globalizacije in približevanja EZ pro-storska problematika ena od temeljnih ovir za zgraditev ekonomske trdnosti in konkurenčnosti. Nikakor pa ne smemo poza-1 da se v kriznih in socialno negotovih časih ljudje še bolj trdno oklepajo še tako majhnih koščkov lastne zemlje. Prenaseljenost prostora je tudi ovira za smotrno izkoriščenost zemljišč glede na proizvodne danosti. Razvoj ekonomsko trdnih tnetij ovira prevelika navezanost tukajšnjih prebivalcev na svojo Zernljo. Čeprav je zaradi spreminjanja namembnosti kmetijske zemlje vse manj, je število posestnih listov vsako leto (zadnja setletja) večje (posestni list ima vsak drugi prebivalec). Z vno-S°m malomeščanskih elementov na vas, podeželje izgublja svojo uso^« in nastaja problem ohranjanja kulturne krajine. Pomanjkanje regijske politike omurje je izgubilo svojo identiteto iz preteklosti. Povečanje 1 a občin, predvsem v Prekmurju, pomeni zapiranje zaradi >h lokalnih interesov brez želje po povezovanju med posa-znimi dejavnostmi in občinami. Lokalizmi prevladujejo nad ravo dolgoročno regijsko miselnostjo. Psihosociološki dejavnik ajvečji problem je socialni položaj kmetov, ki se z vzpostavi-novega družbeno-ekonomskega sistema države vse bolj spre-z18 ln Približuje evropsko razvitim državam. Vprašanje per-0 IVe socialnega položaja se postavlja predvsem malim in fdim kmetom, ki se niso sposobni hitro prilagoditi spre-str ?enim razmeram. Razdrobljena parcelna in majhna posestna. ura omogoča v večini primerov minimalno socialno varnost sienim na kmetiji in vedno pogosteje socialno varnost zposelnim. več^ePraV Se kaže osrarelost kmetij kot največja ovira, pa je še šen °Vlra’ b* P°stal pomurski (slovenski) kmet trden in uspe-zna *n tekmec z vse ostrejšo konkurenco, pomanjkanje Veij^' ^ap*ta‘a tn podjetniških sposobnosti. Zaradi sorazmerno na n ga teološkega in ekonomskega zaostanka kmetijstva je Preživ °^U V trzn’ sistem pričakovati najprej trden boj za stVa e,Je *n neizogiben pojav socialnega razslojevanja kmetij- ga ru^en°ekonomski sistem, v katerega smo zakorakali, nala-in SQ Satlleznikom bistveno večjo odgovornost za svoj ekonomski Potnu'^11' Po'ožai- T° pa je resna ovira in velik problem številne niz^^^ kmečke in polkmečke populacije, za katero je značilna Pri p p^Pravljenost sprejema tveganja na kmetiji, zlasti tveganja Post aj'' ^a kmetiji prevladujejo proizvodno usmerjena misel-oz ’ Pr'dnost, marljivost, delavnost, strah pred preusmeritvijo Ob * Pred tveganjem. indiVjdPonianjkanju podjetniških izkušenj je zaznati pasivnost in no skuUa''Zem' Značilna zaprtost v lastno regijo, občino, krajev-navzv Pn°st • •• onemogoča povezovanje in skupno nastopanje ven. Kar ■ bo, 2atJe »naše« domače, ni cenjeno, vse, kar je tuje, je večvred-^del^ t' nac'°nalne pripadnosti domačim izdelkom, domači 'Tlanj vreden- v nastalem socialnem in gospodarsko 'hžiVj|. eobju se t0 najk0!.} kaže prav pri kmetijskih pridelkih (mlečni, mesni, mlevski izdelki, sadje, zelenjava). Tako Pomurska regija in njeni prebivalci se premalo zavedajo svoje bogate tradicije, lahko rečemo, da na vseh področjih. Identiteta posameznih območij ni jasno razvidna in se izgublja. Dragi kapital Za kmetijsko proizvodnjo je značilno, da se kapital obrača dolgo časa. To velja za tekočo proizvodnjo in tudi pri investicijah v osnovna sredstva. Ob ugotovljeni slabi velikostni strukturi kmetij so mnogi prišli do spoznanja, da je.potrebno izboljšati razmere na kmetijah in se odločajo za razne naložbe (nakup novih strojev, adaptacije ali novogradnje objektov), vendar se ob tem pojavlja problem, da kmetje nimajo zadosti lastnega kapitala za načrtovane investicije. K temu je pripomogel nizek dohodek (kmetije živijo na račun amortizacije). Tako kmetije nimajo dovolj denarja za ohranjanje obstoječe proizvodnje, še manj pa za povečanje obsega proizvodnje. Tako je velik del investicij odvisnih od najetega kapitala. Pogoji, za pridobitev posojila se med bankami razlikujejo, vendar je splošna ugotovitev, daje ta najeti kapital dragi. Zlasti je problem najemanja posojil v kmetijstvu, ker ima kmetijska proizvodnja nizko akumulacijo. Obremenitev sta letna obrestna mera pa tudi TOM, ker se dohodek na kmetiji ne povečuje enako kot raste inflacija, ki je osnova za določitev TOM-a (odkupne cene kmetijskih proizvodov so v preteklih 10 letih realno padle za 35,6 %, cene reprodukcijskega materiala pa so padle dosti manj). V zadnjih nekaj letih so imele kmetije možnost dobiti ugodnejša posojila za kratkoročne in tudi dolgoročne investicije v kmetijstvo (Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, subvencioniranje obresti za posojila za financiranje tekoče proizvodnje, razpis za avtohtone narodnosti in razni občinski razpisi). Značilno za te razpise je premalo razpoložljivega denarja glede na zaprošena sredstva. Tako mnogi kmetje, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, niso dobili posojil. Kljub velikemu številu razpisov pa so tudi kmetije, ki nimajo možnosti pridobitve ugodnejših posojil. Kljub ugodnejšim posojilom z regresirano obrestno mero pa še vedno le redka kmetijska proizvodnja prenese večjo investicijo z najetim kapitalom. Tako da bi morali razmišljati o še ugodnejših pogojih za investicije v kmetijstvu. Nasledstvo kmetije Nerešena so nasledstva že ostarelih nosilcev kmetij, še po-‘ sebno tam, kjer je več dedičev. Na drugi strani pa je še mnogo kmetov srednje generacije, ki so že nosilci kmetij, neporočenih in so čedalje manj dovzetni za napredek. Zastarela oprema in mehanizacija, funkcionalnost Za Slovenijo, predvsem pa za Pomurje lahko trdimo, da imamo največjo obremenitev zasebnih zemljišč z mehanizacijo in raznimi delovnimi orodji. Mehanizacija se je kupovala v inflacijskih časih nekdanje države, sedaj pa je zastarela in pomeni še dodatno obremenitev majhnih kmetij, saj jo je skoraj nemogoče prodati.'Premalo je specializiranih strojev, ki bi lahko omogočili uvajanje delovno intezivnih proizvodenj, ki lahko manjšim kmetijam prinesesjo vsaj delno konkurenčnost na tržišču, ki prihaja. Nakup specializiranih strojev in priključkov pa je zaradi dragega kapitala nerealen. Ustanovljeni strojni krožki ne odigravajo svoje prave vloge. Nizka stopnja dodane vrednosti v regiji Kot kmetijska regija je Pomurje vir osnovnih kmetijskih proizvodov (žit, mleka, mesa, zelenjave). Velik del teh proizvodov gre iz regije neobdelanih - v osnovni obliki. Velik vpliv na obseg dodelave proizvodov ima predelovalna industrija, zato je zlasti od njene sposobnosti odvisno, kolikšen del osnovnih kmetijskih proizvodov se bo dodelal v regiji in se potem v obliki končnega proizvoda plasiral na drugih trgih. Obseg dodelave je odvisen od vrste proizvodov (mleko in grozdje se predelata v regiji, problem pa je pri mesu in vrtninah). Pri mesu je zlasti pro-' blem zaradi težav v Pomurki in Agromerkurju. Obe podjetji imata velike zmogljivosti, ki pa žal niso izkoriščene. Veliko živali pa se proda in zakolje v drugih regijah in se potem marsikateri proizvod vrne nazaj na police v trgovine v obliki končnega proizvoda. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah Eden od najpogosteje omenjenih problemov pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je neurejena zakonodaja. Problem pri zakonodaji je v tem, da sploh še nimamo Zakona o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, delno se na to področje nanašajo preštevilni zakoni in predpisi (nekaj še iz SFRJ) in kmetje praviloma obupajo, ko vidijo, kakšni gori predpisov bodo morali prilagoditi svoje delo. Skoraj vsi predpisi so napisani za velika specializirana podjetja in niso prilagojeni velikosti kmetije in obsegu dejavnosti na njej. Za klasično (obstoječo) proizvodnjo na kmetiji so tržne poti že bolj urejene. Ob uvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa se je potrebno bolj ukvarjati s prodajo proizvodov s kmetije. Pri tem pa nastane problem, ker je za kmete to popolnoma nova dejavnost in je za obvladovanje le-te potreben čas. Vsaka sprememba proizvodnje na kmetiji je povezana z določenimi investicijami. Tako je tudi pri uvedbi dopolnilnih dejavnosti (predelava, pakiranje, prodajni prostor, avto za prevoz proizvodov, stojnica, reklamni material). Dodatni problem pri teh investicijah je veliko prodajno tveganje. Kmetije v klasični proizvodnji niso imele tako velikih problemov s prodajo, zato se kmetje danes zelo težko odločajo za večje investicije v dodatne dejavnosti. Organiziranost prodaje je zlasti pomembna pri skupinskih načinih neposredne prodaje (kmečka tržnica, skupne prodajalne), dopolnjevanju proizvodnje in ponudbe ter skupnih promocijah. Do takih problemov prihajajo kmetije, ki so že rešile svoje probleme s proizvodnjo in iščejo višje oblike prodaje in promocije svojih proizvodov. Takšno organizirano prodajo pa je težko izpeljati na območju, kjer je teh kmetij malo. Na določenem območju mora biti dovolj velika proizvodnja, da se lahko organizira kmečka tržnica ali pa poteka skupna promocija kmetij. Podjetniška in predelovalna infrastruktura Velika večina kmetov nima podjetniške žilice, saj se je prej lahko prodalo v okviru zadrug skoraj vse. Nekateri kmetje so ustvarjali svojim zadrugam tudi konkurenco, saj so zadrugi prodajali pridelke nižje kakovosti, sami pa tržili kakovostnejše pridelke. Premalo je tudi specializiranih zadrug, na tržišču pa so neurejeni odnosi, predvsem pri prodaji kmetijskih pridelkov na drobno. Opaziti je tudi pomanjkanje podjetniško in kapitalsko ustanovljenih skladiščnih, predelovalnih in tržnopromocijskih objektov za kmetijske dobrine (hladilnice za sadje in vrtnine, sadne pulpe in obrati za proizvodnjo sokov, prevozne linije za stekleničenje vina, žganjarne, kisarne, obrati za vlaganje zelenjave in sadja, zakupne tržnice v velikih mestih za prodajo pridelkov in proizvodov iz Pomurja, promocijski centri za predstavitve in borzno ponudbo pridelkov in proizvodov). Družbeni sektor Družbeni sektorje v fazi lastninskega preoblikovanja in sredi nerešenih denacionalizacijskih problemov, kar je vzrok za stagnacijo, čeprav se je zaradi ekonomične in evropske tehnološke proizvodnje na večjih površinah edini brez večjih pretresov, vendar še z velikimi notranjimi, predvsem organizacijskimi rezervami, sposoben vključiti v evropsko kmetijsko pridelavo. Državna politika Ni dolgoročno definirane in jasno razvidne državne politike, saj se cilji iz Strategije razvoja slovenskega kmetijstva iz leta 1993 preslabo izvajajo, za kar je kriva predvsem politika sama s svojimi ozkimi strankarskimi lobiji. Zakonodaja Neusklajenost ali sploh neobstoj zakonov s področja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Organiziranost regionalnih in občinskih podpor Vse občine na območju Pomurja odvajajo določen del sredstev za spodbujanje razvoja kmetijstva v občini, čeprav nimajo izvirnih dohodkov za subvencioniranje kmetijske proizvodnje. Sistemi subvencioniranja kmetijske proizvodnje po občinah se med seboj razlikujejo. Različnemu načinu subvencioniranja so vzrok različne potrebe oz. specifičnost kmetijstva v občini, razpoložljiva sredstva v občini in interes oz. razmišljanje občinskih funkcionarjev. Vsekakor so med občinami nekatere razlike in s tem tudi različne potrebe po subvencioniranju kmetijstva, vendar se dogaja, da so kmetije s popolnoma enakimi pogoji za kmetovanje, a zaradi lokacije v različnih občinah, deležne različnih podpor in spodbud. Občinske subvencije so predvsem usmerjene v subvencioniranje analiz tal in krme, materiala za apnjenje zemlje, semenskega in sadilnega materiala ter plemenskega materiala. Do takega načina subvencioniranja kmetijske pridelave je prišlo na osnovi posnemanja državnih intervencij v kmetijstvu v preteklih letih. Vendar pa je problem takega načina subvencioniranja kmetijstva v tem, da je učinek subvencij na izboljšanje kmetijske proizvodnje majhen. S tem načinom subvencioniranja je vsaka kmetija deležna določene subvencije, vendar v neznatnem obsegu. Tako se kmetijam malenkostno poveča prihodek oz. se jih prisili, da uporabljajo kakovostnejši semenski, sadilni oz. plemenski material. S tem se na kmetiji rešuje trenutna situacija, lahko bi tudi rekli socialni položaj, dolgoročna uspešnost kmetovanja pa se s temi subvencijami večinoma ne izboljšuje. Pa tudi s subvencioniranjem inputov v kmetijski proizvodnji ne spodbujamo optimalne izkoriščenosti le-teh. Nekatere občine so že začele na neki način spodbujati strukturne spremembe (dolgoročno izboljševanje svoje konkurenčne sposobnosti in možnosti preživetja), vendar pa običajno za take kmetije ostane premalo denarja. Problem je tudi, ker občine nimajo dolgoročne vizije razvoja kmetijstva in s tem tudi dolgoročnega sistema subvencioniranja kmetijstva. Zato dostikrat prihaja do tega, da subvencije niso ciljno usmerjene in s tem tudi nimajo želenega učinka. ^0 vestnik, 19. marec 19^ I Cilji razvoja kmetijstva v regiji Dolgoročni cilji razvoja kmetijstva v Pomurju se. ujemajo cilji Strategije razvoja slovenskega kmetijstva, kije bila sprejeta 26. maja 1993. Vendar pa.smo skušali cilje v Strategiji razvoja kmetijstva v Pomurju prilagoditi novonastalim razmeram in razmeram, ki so značilne za regijo okrog Mure. Skušali smo jih opredeliti nekoliko natančneje. Postavili smo take, ki so usmerjeni v dolgoročno reševanje problemov v kmetijstvu in jih je potrebno pospešeno reševati v obdobju do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. To obdobje je kratko, vendar menimo, da je zelo pomembno za dolgoročni razvoj kmetijstva v Pomurju. Ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo se nam zelo zmanjšajo možnosti odločanja in spreminjanja kmetijstva po željah regije ali države. Zato je pomembno, da zlasti izboljšamo razmere na tistih področjih kmetijstva, kjer so v Evropski zvezi določene omejitve. Pri prilagajanju pomurskega kmetijstva razmeram, ki nas čakajo znotraj Evropske zveze, je vsekakor še veliko neznank, ker se bo tudi skupna politika EZ v tem obdobju spreminjala (priprava na priključitev novih članic in prilagajanje splošnim svetovnim trendom liberalizacije trga s kmetijskimi proizvodi. -pogajanja z WTO). Ob tem so še zelo pomembna pogajanja naše države z Evropsko zvezo. Tako smo postavili ob upoštevanju obstoječega stanja v pomurskem kmetijstvu in predvidevanju sprememb kmetijske politike v Sloveniji in EZ osnovne cilje razvoja kmetijstva v regiji ob Muri. Opredelitev možnih scenarijev za razvoj kmetijstva v Pomurju Razvoj kmetijstva v regiji lahko gre v več smereh in vsaka ima določene prednosti in slabosti. Predstavili bomo tri možne scenarije za razvoj kmetijstva v regiji. Trajnostni scenarij Razvoj kmetijstva v regiji bo šel v smeri načel trajnosti, tako da bomo skušali izkoristiti relativno neokrnjeno in urejeno kulturno krajino v regiji. Kmetijstvo bo delovalo kot zaokrožen sistem. Proizvodnja na kmetijah bo potekala na naravi prijazen način, večji del proizvodov bo dodelan na višjem nivoju (dodelava, predelava in prodaja proizvodov) in v čim večjem deležu prodan turistom. Kmetije bodo pridobile dodatni dohodek tudi od storitev v turizmu. Kmetijska proizvodnja se bo delno koncentrirala in intenzivirala, vendar z močnim poudarkom na varovanju okolja. Povečevanje kmetij bo dolgotrajen proces, ki bo odvisen od opuščanja kmetij z ostarelimi lastniki, zaposlitev v gospodarstvu in turizmu. Vloga kmetij bo predvsem v negovanju okolja in kulturne krajine, kar bo tudi priznano od širše javnosti. Država V tem scenariju bodo zelo pomembni javni viri sredstev (država, regije in občine). Dohodek kmetij bo potrebno ohraniti oz. povečati ob pomoči subvencij. Subvencioniranje bo potekalo delno za ohranjanje odkupnih cen na primerno visoki ravni. Drugi del dohodka pa bodo kmetije dobile z neposrednimi plačili. Subvencije bodo usmerjene predvsem v negovanje kulturne krajine in okolju prijazno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, organiziranost proizvodnje, predelave in prodaje ter v kontroliranje naravi prijazne proizvodnje. Zelo pomembna pa bodo tudi pogajanja za vstop Slovenije v EZ, kjer bo potrebno pridobiti čim več ugodnosti za trajnostni razvoj kmetijstva. Cene Odkupne cene kmetijskih proizvodov morajo biti višje od dosedanjih. Cene se bodo lahko ohranile na višji ravni predvsem zato, ker so proizvodi pridelani na naravi prijazen način, kakovostnejši in bolj dodelani. Za doseganje take ravni cen bo kupce nujno potrebno prepričevati o kakovosti z znamkami porekla. Organiziranost Za celotni trajnostni razvoj kmetijstva bo potrebno izdelati pravila proizvodnje (pravila morajo biti usklajena s pravili v EZ, kar je pomembno zaradi prodaje proizvodov znotraj EZ). Potrebno je izdelati blagovne znamke za izdelke, pridelane na naravi prijazen način. Proizvodnjo bo morala strogo kontrolirati nevtralna inštitucija, zlasti v interesu prepričevanja kupcev o naravi prijazni proizvodnji. Proizvodnja mora biti tudi povezana s predelovalno industrijo, trgovino in tudi s potrebami turizma. Velik poudarek bo potrebno dati tudi izobraževanju vsega prebivalstva o pomenu zdrave prehrane z naravi prijaznimi pridelki. Posledice Za kmetije Dohodek na kmetiji bo predvsem odvisen od državnih in občinskih subvencij ter uspešnosti prodaje naravi prijaznih proizvodov. Velikost kmetije in intenzivnost proizvodnje se bo povečala, vendar zelo postopno. Tako se bo število kmetij zmanjšalo, vendar se bo ohranilo med vsemi scenariji še največ kmetij. Ta scenarij je najbolj prilagojen obstoječi velikostni strukturi kmetij in načinu proizvodnje. Za doseganje primernega paritetnega dohodka pri obstoječi velikosti se bodo morale kmetije bolj ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi, predvsem z dodelavo in predelavo kmetijskih proizvodov ter prodajo kmetijski proizvodov prek turizma. Ob tem pa je zelo pomembno, da se rkmetije zelo dobro organizirajo, da bodo lahko vzdržale konkurenco nizkih cen iz tujine. Za okolje Že sam naslov scenarija pove, da bo kmetijstvo šlo v smeri trajnostnega razvoja, kar bo od vseh scenarijev najugodnejše za okolje. Proizvodnja na kmetijah bo regulirana tako, da bo imela minimalni negativni vpliv na okolje. Obstoječi onesnaževalci se bodo sanirali (prašičerejske farme, kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, kmetije s premalo kmetijske zemlje). Nova kmetijska proizvodnja pa bo strogo kontrolirana. Kmetijstvo bo imelo vlogo negovalca kulturne krajine. Ker bo okolje relativno neokrnjeno, bo postalo vedno bolj zanimivo za mehki turizem. Komentar Udejanjene trajnostnega razvoja kmetijstva v regiji je želela večina prebivalstva v regiji, ker bi se s tem kar najbolj ohranilo obstoječe kmetijstvo in predvsem naravni resursi ter kulturna krajina. Ob tem se moramo zavedati, da obstoječe kmetijstvo že v določenem obsegu vpliva na onesnaževanje tal in voda. S poudarkom ekonomskih odnosov pa bi kmetijstvo začelo še bolj obremenjevati okolje. Tako je za ohranitev okolja nujen trajnostni razvoj kmetijstva. Potrditev tega scenarija je tudi trend razvoja kmetijstva v EZ, ki se tudi vedno bolj preusmerja v trajnostni razvoj in kmetijstvo dobiva vedno večjo vlogo negovalca kulturne krajine. Vendar pa se pri tem scenariju moramo vprašati, ali je to re alno pričakovati. Vprašati se moramo, ali je trenutna starostna in izobrazbena struktura kmečkega prebivalstva sposobna sprejeti izziv pri doseganju dohodka z alternativnimi dejavnostmi in z največjim možnim deležem dodane vrednosti na kmetiji. Na možnost razvoja kmetijstva po takem scenariju bosta vplivali tudi gradnja avtoceste in železnice, ki bosta vplivali tudi na videz krajine in s tem tudi na ekološko proizvodnjo. Vsekakor pa ima pri tem največjo vlogo država (davkoplačevalci) s svojo politiko, če bo pripravljena zaščititi kmetijstvo (s subvencijami in splošno podporo), da bo imelo možnost trajnostnega razvoja ter da bo dobilo vlogo negovalca kulturne kraji- Ekonomski scenarij Znotraj ekonomskega scenarija so možne različne usmeritve od liberalističnega do ekosocialnega razvoja kmetijstva. Liberalistični scenarij razvoja kmetijstva prepušča kmetijstvo prostemu trgu, tako da država z minimalnimi ukrepi ščiti kmetijstvo. Za Pomurje bi imel liberalistični scenarij razvoja kmetijstva kata- industrija in nato nastopajo skupno na domačem in tujem trgu. strofalne posledice oziroma ga lahko obravnavamo kot črni scenarij za kmetijstvo in za celotno regijo. Kmetijstvo, prepuščeno prostemu trgu, zelo težko preživi, ob tem pa so zelo hude posledice za okolje in celotno kulturno krajino. Omenjamo pa ga le z namenom, da opozorimo prebivalstvo in politike, da mora biti naše kmetijstvo nekako zaščiteno, če nočemo popolnoma uničiti našega življenjskega prostora in naravnih resursov. Tako obravnavamo znotraj ekonomskega scenarija le scenarij, ki obravnava • V organiziranost vključiti samo proizvajalce, ki so sposobni proizvesti večjo količino kakovostnih pridelkov in proizvodov. Te kmetije morajo proizvajati s čim nižjimi stroški in se držati pravil, kijih zahteva dobra organiziranost. • Z večjo specializacijo in povečevanjem obsega proizvodnje na kmetijah bo potrebno izredno zmanjšati stalne stroške (strojne storitve prek strojnih krožkov, gradnja večjih objektov s čim cenejšo gradnjo ali adaptacije že obstoječih objektov). ob ekonomskih zakonitostih tudi delno varovanje okolja in sociale (ekosocialni razvoj kmetijstva). V ekonomskem scenariju smo predvideli, da bo šel razvoj kmetijstva predvsem v smeri intenziviranja in povečevanja posestne strukture kmetij, tako da se bo izboljšala konkurenčna spo sobnost proizvodnje na kmetijah in tudi predelovalne industrije. Velik poudarek bo na zniževanju stroškov proizvodnje na kme tijah in organiziranju proizvodnje, predelave ter prodaje. Osnovni cilj tega scenarija je, pridobiti kmetije, ki bodo dolgoročno sposobne konkurirati kmetijam v EZ in se dolgoročno prilagajati spremembam znotraj EZ. Kmetije bodo postale večje (kot povprečno velike kmetije v državah EZ), povečala se bo intenzivnost proizvodnje (višji hektarski pridelki, višja mlečnost, višji dnevni prirasti). Velik poudarek bo tudi na zniževanju proizvodnih stroškov, da se bo povečeval dohodek na kmetijah. Proizvodnja se bo zelo povezala s predelavo in prodajo. Država Država bo dolgoročno zmanjševala obseg subvencij. V prehodnem obdobju pa bo morala spodbujati povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetij in tudi predelovalne industrije. Poudarek bo predvsem na povečevanju velikosti kmetij, intenzivnosti proizvodnje in iskanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Spodbujala se bo proizvodnja na območjih, ki imajo ugodne naravne, demografske in izobrazbene možnosti za določeno kmetijsko proizvodnjo. Cene Dolgoročno se bodo odkupne cene kmetijskih proizvodov zmanjševale, to bo predvsem posledica vključevanja v razne tr govinske organizacije (CEFTA, EFTA, EU, WTO). Organiziranost Osnovni pogoj za specializirano in intenzivno proizvodnje na kmetijah je dobra organiziranost proizvodnje, predelovalne industrije in trgovine. Zato bo potrebno vložiti veliko dela v organiziranost vseh faz od proizvodnje do prodaje. Predvsem je pomembno, da se regionalno povežejo proizvajalci in predelovalna ^tnik, 19. marec 1998 51 Karel Jakob: DEKLE Z VRČEM, 1973 njk^nizirati proizvodnjo in skupen nastop na trgu (skupe ^Ptitov, skupne hladilnice, kleti in skupna prodaja). ?sMice bodo Podale dolgoročno konkurenčne. Prom enega >iji se b0 specializirala znotraj ene panoge mtudi (»podnje. Kmetije se bodo v kratkem času hit PVendar bo ^Prilagojena dohodku in načinu proizvo 2' iranju PtoiaP2eeevaniu kmetijtud'velik Poudarek na '-»vanje doho- °dnje. Glavna vrednota na kmetijah bo povec Mn»„- ' "“etij in število kmečkega prebiva s mešanih hiU ,2' ^asd se bo povečal delež čistih m ^stvom zaradi Z ostarel'mi ljudmi se bo ukvarja s bnost manj-vendar bo njihova konkurenčna s bodo de' mešanih kmetij bo opustil zivm ^i Ubaria'a z rastlinsko pridelavo. Te kmetije obstoječe objekte in stroje. koncentracijo in sPecia'2avP°ePukvarjajo s Sij^"0 Zmaniša'° število 'iudi 'n kmiedico opuščanje ob-ie bodo opuščene in'ki da^° “ Pride'ke- X zožiHmono- ^ra > območja. Setveni kolobar se - rojZVodnje (vi-<2^adi močnega intenziviranja prott^ ^2 'kl> monoMtura, velika koncentracij fle po-^1(^2?™^ na obdelovalne površine) bo o' . vode. > Pred— -ad' onesnaževanja z^ a"’ bo monokulturna pridelava, ypUv 114 vide J1Sc na določenih območjih, kar 2^?^ ki bodo sposobne v P^0" mereča se b° njibova®r Povečati svojo proizvodnjo do to 1 1~ državami ‘n bodo rtkUTenčna sposobnost lahko pri reostalih >4?^ dohodek-Ve J^bjstva. c2°ta'lskat' dohodek (v celoti a . zmanjšal. bo rj01? dohodek iz kmetijstva se bo b h0. bek. * čistih kmetij, ki bodo dosegale primeren Ker <22° '^nost „ malih SP<^ kmetijske Pt^^se bo začelo °Pušča 'P^nzivnostjo zelo zmanjša , velik 2 2PreseJ?6. kmetijske proizvodnje. Tako wu če h?0 ^erne e'°Vne sde na zaposlovanje v go- ,arstvUj Se v^^ne nekn^^^^3 de'ovn'b meS7 Jelša obdržale, M.2r'ezata(v °nkurenčne kmetije še ne v>ka nevarnost ek‘lanov sklada. Prek sklada za subvencioniran e kmetij ^'Predvsem omogočali pridobitev ugodnih posojR Občine, MKGP, kmetijska svetovalna s uzba. pr 1 industrija, banke, zavarovalnice, podje n . m* Namesto povzetka Ne glede na zorni kot obravnavanja pokrajine ob Muri je imela, ima in bo imela še nekaj časa v prihodnosti pretežno agrarni značaj. Znebiti se moramo občutka, daje to nekaj negativnega, da pomeni že apriori nerazvitost, da kmetijstvo nima nobene perspektive in da bo pot v Evropo vodila prek kmetovega hrbta s propadom velikega dela majhnih kmetij. Strategijo razvoja Pomurja in še posebej strategijo razvoja kmetijstva je potrebno gledati v luči preprečevanja črnega scenarija o propadu kmetijstva in v luči ustvarjanja neke nove perspektive v razvoju nasploh in pomurskega kmetijstva še posebej. Strategije razvoja pomurskega kmetijstva verjetno ni težko napisati (bistveno težje jo je realizirati) vsaj iz treh temeljnih razlogov: • v Pomurju imamo dolgoletne izkušnje s kmetijstvom in tudi v Sloveniji veljamo za »žitnico Slovenije«, pa če to razumemo v negativnem ali pozitivnem smislu; • v primerjavi s slovenskim prostorom je v tej regiji zagotovo največja »koncentracija« strokovnjakov z vseh področjih kmetijstva, in to v kvalitetnem kot kvantitetnem smislu; • imamo evidentne naravne vire in za slovenske razmere idealne možnosti za kmetovanje. Problem pri nastajanju takšnih dokumentov pa nastane takrat, ko je potrebno upoštevati človeški potencial, ki bo zapisane projekte preizkušal na poljih, v sadovnjakih, hlevih, pri predelavi, trženju ... V Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva je lepo zapisano (in to kot osnovni cilj velja tudi za pomursko kmetijstvo), da bomo zagotavljali stabilno pridelavo kakovostne in čim cenejše hrane, ohranjali kulturno dediščino in poseljenost krajine, ohranjali kmetijsko zemljo ... Zavedati se moramo, daje uresničitev takšnih strategij predvsem odvisna od prebivalstva in da tukaj ne gre le za kmete in kmečko prebivalstvo, ampak za razvoj podeželja nasploh. Ob upoštevanju človeških virov pri postavljanju strategij pomurskega kmetijstva je potrebno upoštevati tudi razvoj gospodarstva, še posebno malega gospodarstva, storitvenih dejavnosti, kulture in njene dediščine, izobraževanja in navsezadnje je kmetijstvo potrebno gledati v luči razvojnih možnosti podeželja. Dohodek in preživetje gospodinjstva že dolgo nista več vezana le na eno dejavnost, zato je potrebno ustvariti možnosti za smiselno povezovanje različnih dejavnosti. Posebnost kmetijstva je tudi njegova odvisnost od državne zaščite kmetijstva. Le-ta je zlasti pomembna sedaj, ko ugotavljamo, da imamo v pomurskem kmetijstvu veliko problemov (velikostna struktura kmetij, organiziranost, znanje, varovanje okolja, dopolnilne dejavnosti...) in smo pred integracijami v razne trgovinske sporazume, zlasti pred vstopom v EZ. Zato brez posluha za sodelovanje državnih inštitucij in kmetijske politike zastavljenih ciljev ne bo mogoče uresničiti oz. izboljšati razmer v pomurskem kmetijstvu. Zlasti moramo opozoriti na trenutni odnos slovenske kmetijske politike do pomurskega kmetijstva. Pomurje je obravnavano kot regija z najugodnejšimi naravnimi možnostmi. Naravne razmere v Pomurju pa popolnoma izgubijo svojo prednost, brž ko jih primerjamo z razmerami v državah EZ, med katere želimo vstopiti. Velikostna struktura, neučinkovita organiziranost in nizka izobraženost pa še dodatno povečujejo našo nekonkurenčnost. Zato je regijo nujno potrebno pazljivo obravnavati, saj bodo vse napake slovenske kmetijske politike kar najbolj očitne ravno v regiji ob Muri, ki živi in bo tudi v prihodnje živela tesno povezana s kmetijstvom. Literatura Kmetijska panorama, Vestnik, 20. marec 1997 Portret Pomurja, Urbanistični inštitut Republike Slovenije Zavod Republike Slovenije, popis prebivalstva 1991 Razvojna strategija Pomurja, Podprojekt kmetijstvo, fazno Franc Kuhar: POLJE Z ŽITNIMI SNOPI 54 vestnik, 19. marec zavarovalnica triglav, d. d Območna enota Murska Sobota ISO 9002 IHHL ittHim IFCafflUNI »K Spomladi se za kmetijce začenja nova aktivna sezona, z njo pa prihajajo tudi nove nevarnosti. Nesreča nikoli ne počiva in v Zavarovalnici Triglav pravijo, da se kaj rado zgodi, da toča, strela, požar ali druge nezgode v hipu uničijo trud, ki so ga kmetje vlagali za zadovoljitev svoje socialne varnosti. Tudi kmetijstvo potrebuje varnost, za to pa so poskrbeli v Območni enoti Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti. Kmetje, ki jim kmetijstvo nudi socialno varnost in so odvisni od dohodka iz kmetijstva, bi torej ravnali nespametno, če ne bi zavarovali svojega premoženja. vanje posevkov in plodov varuje količino pričakovanega letnega pridelka. Pri osnovnem zavarovanju posevkov in plodov jamči zavarovalnica za škode, ki jih na zavarovanih pridelkih povzročijo toča, požar ali strela, z dodatnim dogovorom pa je mogoče skleniti tudi dodatna zavarovanja, kjer zavarovalnica povrne škodo, ki jo povzročijo spomladanska pozeba, vihar ali poplava. Za sadjarje pa je poleg zavarovanja proti izgubi količine zanimivo predvsem zavarovanje ne le proti izgubi količine, temveč tudi kakovosti pridelka. J.A.L. - Lopert d. o. o. Prodaja (kmetijske mehanizacije, gradbenih strojev, tovornih in osebnih vozil), servis in najem. Š. Kovača 6, 9224 Turnišče, tel., faks: (069) 72 329 Zavarovalnica Triglav je kljub rojevanju novih zavarovalnic še vedno vodilna na območju Pomurja, med osnovnimi kmetijskimi zavarovanji pa nudi kmetijcem dve obliki zavarovanja: zavarovanje živali in zavarovanje posevkov in plodov. ZA VAROVANJE ŽIVALI To zavarovanje varuje kopitarje, govedo, prašiče ter drobnico, pa tudi male mesojede živali (pse, mačke), eksotične živali, pernate živali, ribe in čebele pred nevarnostjo pogina, zakola v sili ter zakola ali ubitja iz ekonomskih razlogov. Ob dodatnem dogovoru se lahko sklene tudi zavarovanje za kritje stroškov zdravljenja, izginitev in tatvino živali na paši in izgubo plodu. I/ Pomurju je poleg krav najbolj razširjeno zavarovanje še drugih plemenskih živali: prašičev, konjev... Z akcijo zavarovanja posevkov in plodov bodo v Triglavu začeli še pred koncem spomladanske setve v aprilu, zavarovanje pa bo moč skleniti vse do nastanka škode. V Zavarovalnici Triglav v Murski Soboti je zavarovanje možno skleniti skupinsko in posamično. Skupinski način zavarovana bodo sklepali do sredine maja, potekal pa bo preko kmetijskih zadrug in zavarovalniške zastopniške mreže. Ta način zavarovanja je za okoli deset odstotkov cenejši od posamičnega. Kot vsa leta doslej nudijo zavarovancem tudi tokrat ugodne pogoje plačila zavarovalne premije, saj bo ob sklenitvi prispevka potrebno plačati le 20 odstotkov, preostanek pa še v dveh obrokih po 40 odstotkov brez obresti. Pri takojšnjem gotovinskem plačilu nudijo popust. Zavarovanje velja od sklenitve do spravila pridelka, nastalo škodo pa zavarovalnica izplača po spravilu pridelka. Zavarovanci doslej nikoli niso bili oškodovani, gotovo pa je Pomurcem najbolj ostala v slabem spominu katastrofalna toča lani in izpred desetih let, ko je bil prizadet velik del pokrajine in slab konec so takrat potegnili tisti, ki niso imeli zavarovanih svojih pridelkov. prodajalec traktorjev ZTS (prej ZETOR KRISTAL) * druga kmetijska mehanizacija, * poljske balirke z navadnim in hidravličnim odpiranjem, * vinogradniška in kletarska oprema; POKLIČITE, saj imamo še posebno ugodne cene BUTELJČNIH steklenic ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV To zavarovanje vključuje zavarovanje vseh enoletnih kultur in trajnih nasadov. Zavaro- Podrobnejše informacije v zvezi z akcijami skupinskih zavarovanj posevkov in plodov boste pravočasno obveščeni, rade volje pa vam bodo svetovali njihovi zastopniki in ostali zaposlenih na sedežu območne enote na Lendavski 5 v Murski Soboti na telefon: 069 15-10. zavarovalnica triglav, d. d. Območna enota Murska Sobota H ko vo je največja tovarna na prostem, zato je hvaleč mnogokrat odvisen od nenadnih muh na-Kmetje, ki jim kmetijstvo nudi socialno varnost Odvisni od dohodka iz kmetijstva so torej še to-91 dovzetni za vse nevarnosti, ki jim pretijo. To, da tudi kmetijstvo in vsaka sodobna kmetija potrebujeta varnost vemo tudi v Zavarovalnici Triglav, kjer s pestro ponudbo zavarovanj skušamo vsakemu posamezniku in kmetijskemu gospodarstvu poiskati tisto kombinacijo zavarovanj, ki so zanj najugodnejša in najprimernejša. Takšna oblika celovite ponudbe je KMETIJSKI PAKET, za katerega je značilno, da ga sestavljajo najmanj štiri zavarovanja, med katerimi mora biti vsaj eno zavarovanje kmetijsko: • ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV ali • ZAVAROVANJE ŽIVALI. * pogodbeni prodajalec traktorjev Za vse blago, kupljeno pri nas, VAM pomagamo najti sredstva in urediti najugodnejša posojil3. * motorna kolesa atraktivnih oblik znamke JAWA; servis in rezervni deli Torej, s kmetijskimi zavarovanji Zavarovalnice Triglav boste kljub bojazni toče in ostalih naravnih katastrof pričakovali letino in s tem se vam bo poplačal vložen trud. JAWA v sodelovanju z BB Trading, d. o Murska Sobota KMETIJSKI PAKEj Ni dovolj, da poskrbimo za zavarovanje prem02' misliti moramo tudi nase in na svoje na^ra^a Država čedalje več bremen prelaga na posarne^1 , ramena, kar pomeni, da moramo sami poskm svojo varnost in varnost svojih najdražjih. ^^^Ir valnici Triglav imamo zato pripravljeno števili 0 na in kapitalska zavarovanja, ki zagotavljajo finančno varnost: • ŽIVLJENJSKO ZA VAROVANJE • RENTNO ZAVAROVANJE • PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE • in NOVOST: štipendijsko zavarovanje. Z vsemi informacijami so vam na voljo naši niki na terenu ter sodelavci na predstavništvi1 na sedežu območne e^ote v Murski Soboti, Le° 5, tel..- (069) 31 650 KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! 19. marec 1998 /TFasveti gov. Na nagnjenih terenih, kjer se orje po izohipsah, preprečujejo erozijo tal, ker zemljo mečejo navzgor in istočano omogočajo varnejše oranje, saj se desno vlečno kolo traktorja kotali in je traktor manj nagnjen. Največja pridobitev je pri času zaradi »mrtvih hodov« pri obračanju traktorja na koncu parcele - pri obračalnih plugih predstavlja čas mrtvih hodov 10 %, pri desnem krajniku pa 20 do 25 % vsega časa oranja. ^Mihar: POLJE z ŽITNIMI SNOPI, 30. teta zavarovalnica Triglav /?stov°ljno P°kojninsko Spanje kmetow ^vljeni j,ro°š^a območna enota Zavarovalnice Triglav je že ^s^oljneeJ38 zavarovanj razširila še z možnostjo a ne gre za D Planinskega zavarovanja kmetov. Pri tem seve-J°Vanja, ki bi °vi n° P°nudbo dodatnega pokojninskega zava-(iL^rja letos ■ * a name.njena samo kmetom, toda s tem, ko je , °°skuPinsk ° č*n° ^a'ovc' kot pravno osebo sklenila pogo-f '°vde naš! Prost°voljnem pokojninskem zavarovanju "a “skunjn ana^*n> kako to ponudbo približati kmetom ter sy/aVar°va|nj^ °t. priznati Popust. ^2aVarova & r'k'av je svojo ponudbo dodatnega pokojnin-Aga siste nja°k*'rkovala v času pripravljanja reforme pokoj-tj j črnosti 3 ln napovedanih novih razmerij v sistemu so-8^a Posatn naSPl°h’ ki težijo k temu, da bo socialna varnost eznika bolj kot doslej odvisna od njegovih lastnih ~~ - ------------------------------------------------- jzb^- ^r^av zagotavlja valorizacijo ^ki)^ zavarovančevi L?? 0^restm meri TOM + 4,5 odstotka. ' v^a^evanJa bo zavarovanec dobil ^ove^ iaC^ 0 tem- koliko se je zbralo v ' koliko od prispevkov, koliko je »ve^riZac^a z obrestmi pa tudi koliko je v ^sko« L°^a^ astvarjenega dobička. Direk-l^osnosf0 enote Zavarovalnice Triglav je na sedat UP‘ta^a pove(^ak »Menim, da bi bila prič 'p0 st0Pnj° donosnosti v zavarovalnici deset °Vana P°vPrečna donosnost med var ■ « Zavarovanci bodo namreč k^Vske^^p Za starost Pri Usti zavarovalnici, ^ri bodo 7 S ali taji finančni inštituciji, ^°dariia m ki bo z denarjem bolje I o?Q/7e kot r U^arjala vi'sfi dobiček. Ta pa \^tpo med zagot°vljeno m doseženo t^nj _____________________________ ^Ursi^ Pos?°nudbo še°^°,^a enota Zavarovalnice Triglav pa je po-eJ Za krnC|e ° i *Zostrila za potrebe pomurskega človeka, ^V^^Pevi^v o 8OSpoc1inje in druge samozaposlene. Zaradi SoZneni PokoZir°llla zarad' nezmožnosti plačevanja le-teh ■ etje 2°to dolžni Jn'nslči al^b Varnost na stara 'eta odvisna od državne v^^Pr °^°^Cinah'° na ravn’ Preživetja (na pragu revšči-v' apokoj vtav>la sv ■ 'n °b Pravem trenutku je Zavarovalnica arTlOst” v' 2agotavr ° P0111^0’ ki naj vsakomur ob njego-o*3 PredstJa.nadstandardno materialno in socialno th^ice TVar°vanja SV'tV' zavarovalničinega dodatnega pokoj-tov^’ ko ,r*8'av Rud^^ ^klor murskosoboške enote Zava-Pe nerešen ' ^‘P01- Njihova ponudba v sedanjih raz-Pk g°v°ri, ,C a knjjga Pokojninskega zavarovanja kme-Po^^diskih^0 Vsebuj > k°t posebni skupini zavarovancev dolnje Vr> ^^^ipih6 °^a v‘dika: je komercialna, saj temelji na b^ho jr61 v obvC/ 'n “socialna”, saj s svojo ponudbo za-bj]jPetre^dP^o Ijn^6111 zavarovanju (socialni varnosti) za oblik dletihSPrejeti t v- nieno še trdnejšo uveljavitev pa bi io^Pekoi 'ra' k var Sistem Pokojninskega zavarovanja, ki "ozkegazayVanju v vse11 treh stebrih, prostovoljna j ar°vanja pa bi bila še privlačnejša, če bi aVcnih obveznosti. MH Ufe Oranje in tehnika nastavitve pluga Slovenija je majhna in raznolika dežela. To pestrost prav gotovo najbolje poznajo kmetje, ki dan za dnem obdelujejo skoraj vsak košček njenega ozemlja, vse od prekmurskih ravnic prek hribovitih območij osrednje Slovenije do obale slovenskega morja. Naše kmetije so majhne, zato sta še toliko pomembnejša usposobljenost in znanje kmetov za uspešno gospodarjenje. Oranje je eno od prvih opravil na polju, od katerega je veliko odvisno, kakšen bo izkupiček od kmetovanja na koncu leta. Že videz zorane njive pove, ali seje orač zavedal, kako pomembno vpliva oranje na višino doseženega pridelka poljščin. Tehnika oranja je strokovno in tehnično zahtevno opravilo, za kar potrebujemo poleg pluga še veliko znanja in izkušenj. Tega se zavedajo tudi proizvajalci kmetijske mehanizacije. Prizadevajo si, da bi s čim manjšo porabo energije in z enostavnim upravljanjem delovnih procesov dosegli večje učinke pri obdelavi zemlje ter zmanjšali negativne vplive na strukturo tal. Visokih proizvodnih učinkov pri obdelavi zemlje, ki so odvisni od sklopa človek-stroj-zemlja, pa ne moremo pričakovati, če ne obvladamo tehnike in znanja obdelave tal. Osnovni namen tekmovanja oračev je, prenašanje znanja o pravilnem oranju na kmete in delavce v kmetijstvu. Temu so še zlasti namenjena občinska in regionalna tekmovanja oračev, kjer se izbira najboljše orače za državno tekmovanje. Kakovost oranja se na tekmovanjih izboljšuje. Doseženi rezultati naših oračev na svetovnih tekmovanjih se postopoma izboljšujejo, čeprav naši tekmovalci nimajo takšnih možnosti za dobro pripravo kot tekmovalci iz držav z razvitim kmetijstvom. Naša udeležba na svetovnem tekmovanju oračev pa je pomembna tudi zato, da se enakovredno z drugimi državami predstavi tudi republika Slovenija. Najboljši slovenski dosežek na svetovnem tekmovanju je bil leta 1995 na Novi Zelandiji, in to 8. mesto, ki jo je dosegel štirikratni državni prvak Slovenije Režonja Jože. Izbira pluga Oranje je najstarejša človekova dejavnost, odkar je začel načrtno pridelovati hrano za svoje preživetje. Plug ima svojega prednika v najenostavnejši obliki rala, kije zemljo le rahljalo. Osnovna naloga pluga je, da zemljo obrne, zrahlja ter brazdo dodobra pretrese. Ornico prezrači in premeša, zaorje rastlinske ostanke in gnoj ter oblikuje brazde. Tako vzpostavi ugodne možnosti za uspevanje posevka. Tem zahtevam zadostimo le s tehnično dovršenim plugom ob zadovoljivi vlečni moči traktorja ter zadostnem znanju traktorista za tovrstno delo. Slovenska kmetijska industrija ne izdeluje tovrstnega orodja, zato smo se do nedavna oskrbovali z izdelki iz nekdanjih jugoslovanskih republik, katerih tehnologija obdelave je bila tehnološko vezana na obdelovanje vojvodinskih polj -zaradi boljših talnih razmer in želje po veliki storilnosti so prihajala na trg orodja z veliko delovno širino in globino oranja, kar za slovenske razmere ni sprejemljivo. Za obdelavo tal v Sloveniji je značilno: veliko padavin, težja tla ter manjše parcele, zato sta potrebna plug z ožjo delovno širino plužnega telesa od 10 do 13 col ter valjasta in spiralno zavita daljša deska. Takšna izvedba pluga je primernejša za oranje težjih tal, preoravanje ledin in sejanih travnih površin, ki dobivajo vedno večji delež v kolobarju. Površinska priprava je lažja in uspešnejša pri uporabi obračalnih plugov, saj tako odpadejo vsi razori. Na trgu imamo zelo kakovostne pluge iz uvoza znamk VOGEL NOOT, LANS-SBERG in REGENT. Poleg kvalitetnega materiala pluge odlikujejo spiralno zavite deske z iztopnim kotom 120" ter dovršenim predplužjem. Praktična in enostavna je nastavitev delovne širine od 10 do 14 col, odvisno od specifičnosti tal za obdelavo ter razpoložljive vlečne sile. Manj ugodna je dražja nabavna vrednost, ki pa jo kmalu obrestujeta neprimerno boljša kakovost orodja in daljša trajnost materiala. Trg ponuja vedno več obračane izvedbe dvo- in večbrazdnih plugov. Potrebno je poudariti, da imajo plugi z obračanjem proti desnemu krajniku (do sedaj najpogostejši slovenski plug) prednost pri izbiri. Primernejši so predvsem za oranje v ravnini, ker parcela po končanem oranju ostane ravna, brez razorov ali zlo- Nastavitev pluga v delovni položaj V jesenskem času opravljamo globoko zimsko oranje z namenom, da izkoristimo godenje zimskega mraza ter s tem dosežemo lažjo spomladansko setveno pripravo, predvsem na težjih tleh. Koruzinje uspešneje zaoravajo plugi z visokim kli-rensom, saj so njihova plužna telesa bolj razmaknjena, to omogoča lažji prehod rastlinskih ostankov. Najslabša rešitev je, vendar velikokrat uporabljena, da orač s pluga odstrani vse predplužje in črtala ter tako skuša njivo nemoteno zorati. Če je koruzinje preveliko, najčešči vrokje slabo delovanje »sečke na hedru« kombajna ali ga sploh ni imel, sesekanje ali mulčenje koruzinja ponovimo. Tudi iz tehnološkega vidika je že dolgo znano, da sesekano koruzinje hitreje prepereva. Če na koruzinje pred oranjem potrosimo še minimalni del dušika (urea ali kan, po možnosti tudi gnojevka) za pospeševanje mikrobiološkega razvoja, sta preperevanje in razpad koruzinja bistveno hitrejša in le tako s svojo mineralizacijo pozitivno vplivata kot delni vir v prehrani novo sejane kulture. Pri oračih začetnikih je glavni problem pravilna nastavitev pluga tako, da bo njegovo delo kakovostno ter zato potrebna čim manjša vlečna moč traktorja. Svetujemo Vam, da traktor s plugom postavite v brazdo, sestopite z njega ter plug z vretenom na desnem vlečnem drogu in zgornjim drogom, “centralnim zvodom”, zravnate po prečni in vzdolžni osi. Tehnično je plug tako narejen, da omogoča in opravlja svojo popolno funkcijo v vodoravnem položaju tako po horizontalni kot vertikalni osi. Da bosta krajnik in obračalni plug pravilno orala, ga moramo naravnati tako, da bodo izpolnjene tele zahteve: • enakomerno obdelana parcela; • enakomerna globina oranja; • rez plužnih teles je pravokoten na površino parcele; • rastlinski ostanki so popolnoma zaorani; • pri večbrazdnih plugih plužna telesa odrezujejo enake širine in globine brazde; • naleglost med brazdami je popolna - ni lukenj; • horizontalna višina brazd na parceli je enakomerna in optično lepega videza. Le v popolnoma ravnem položaju v delovni funkciji po obeh oseh (če ni plug poškodovan - “pretegnjen”) bo plug dovršeno pravilno in lepo oral. Če je plug nepravilno naravnan, se pojavljajo tele napake: • brazde so neenakomerno visoke; • plug orje pregloboko ali preplitvo; • rastlinski ostanki so vidni na vrhu brazd; • brazda ni popolnoma obrnjena; • brazde ne nalegajo - se postavljajo po koncu; • med naleglostjo brazd nastajajo velike luknje; • iz gornjega dela brazde štrlijo plevel in raslinski ostanki. Lajči Pandur: PARK, 1948 56 S fa sveti vestnik, 19. marec 2 Horizontalna naravnava plužnih teles Na sodobnih obračalnih plugih je mogoče enostavno naravnati linijo vleke pluga in traktorja ter uskladiti plug s širino zadnjih pnevmatik traktorja in njegovo medkolesno razdaljo. Pri oranju delujeta na plug upor tal (sila v tleh) in njegova lastna teža. Ko plug orje, sta ti dve sili in vlečna sila traktorja v ravnotežju. Točka, v kateri so naštete sile v ravnotežju, se imenuje center upora pluga. Če sile niso v ravnotežju, bo vodenje traktorja oteženo in plug ne bo pravilno deloval. Položaj centra upora na plužnem telesu je odvisen od globine in širine oranja, tipa in vlažnosti tal, teže pluga itd. Pri enobrazd-nem plugu je center upora na sredini delovne širine lemeža, pri dvobradnem plugu je center upora celotnega pluga v sredini med prvim in drugim delovnim telesom, pri tribrazdnem plugu pa je center upora na sredini drugega plužnega telesa. Za optimalno delovanje pluga je pomembno, da sta center upora pluga in center vleke traktorja čim bolj skupaj, najbolje je, da se linija vleke traktorja in linija upora pluga ujemata. Center vleke traktorja je na središčnici traktorja, malo pred zadnjo osjo. Pri nepravilno naravnanem plugu center upora pluga in center vleke traktorja ne sovpadata. Čim večja je bočna odmaknjenost linije celotnega upora pluga od linije vleke traktorja, ki gre skozi center vleke traktorja, tem večje so “parazitske” bočne sile upora tal, ki delujejo na plug med oranjem. Posledica tega je večja poraba energije pri oranju in oteženo vodenje traktorja (traktor s prednjimi kolesi sili iz brazde). Včasih ne bo mogoče doseči, da cen ter upora in center vleke traktorja idealno sovpadata. Vsekakor pa si moramo pri naravnavanju pluga prizadevati, da bočne sile čim bolj zmanjšamo. Globino oranja reguliramo s krajšanjem in daljšanjem gornjega droga (upornice - centralni vzvod) traktorskega tritočkov-nega priključnega drogovja. Za vzdrževanje konstantne globine oranja je namenjeno podporno kolo (predvsem pri večbrazdnih plugih), ki je lahko dvojne izvedbe ali previsno. Za pravilno naleglost brazde je pomembno razmerje med globino in delovno širino brazde, ki je najugodnejša v razmerju 1:1,27 v korist širine, to pomeni, daje tehnična globina oranja 12-colskega pluga 23 cm. Oranje s predplužjem je najbolj popoln način oranja, saj njivo naredi čisto, plevel in zaorana ruša je ne bosta spet kmalu obrasla. Predplužnik naj posnema 3 cm globine zgornjega sloja ornice, ki jo skupaj s pleveli vrže na dno brazde. Črtalo zareže do dveh tretjin normalne globine brazde ter je nastavljeno 1 do 2 cm v steno brazde. Za kakovostno oranje sta pomembni dobra pretresenost in pravilna naleglost - sklenjenost brazd brez notranjih lukenj s čim bolj površinsko izenačenostjo vseh brazd po višini. To dosežemo s pravilno nastavljenim in neoporečnim plugom ter neprestanim bedenjem nad delovanjem pluga med oranjem: Kakšen mora biti dober obračalni plug Priporočljivo je, da ima dober obračalni plug tele lastnosti: - povečan premer črtal, po možnosti 500 mm ali več; - možnosti nastavljanja višine črtala; - visok klirens pluga (razdalja med spodnjim delom pluga in spodnjim delom plaza, ki drsi po dnu brazde), 0 goča boljše zaoravanje koruzinja; klirens naj bi bil 85 do - prevesno podporno kolo mora imeti hidravlični sunka ali vzmet, da se zmanjša sunek, ki nastane ob oM pluga in se prenaša na celoten traktor; .. j - nosilci plužnih teles, ki omogočajo enostavno sprem1 delovne širine na 12, 14, 16 in tudi 18 col le s prestav Ja_^ vijakov na nosilcu. Tako na enostaven in cenen način spreminjanje delovne širine telesa, to omogoča, da plug® mo z vsakim tipom traktorja in zemljišča; - podaljšan plaz; - povečano razdaljo med konicama lemeža (90in preprečuje mašenje pluga pri zaoravanju koruzinja; - okvir naj bo narejen tako, da se s privijanjem dodal:n okvirja s plužnimi telesi po potrebi poveča plug za oranj štiri in več brazd; , - vodilo za bočno premikanje pluga pri usklajevanju širino traktorja in širino traktorskih pnevmatik ter za nas širine odreza prve brazde; - na sprednjem delu okvirja naj ima navojno vreten0' vlični cilinder je dražja izvedba, s katerim po spretnim vne širine plužnih teles izravnamo plug z vzdolžno sre traktorja; - nastavljanje vlečne točke traktorja; - hidravlični cilinder dvostranskega delovanja. Povzeto iz Svetovalnega lista 3/93, Oranje - tehnd®j{ in rodovitnost tal, KSS, ŽVZza avtorja: mag. Stane Klemenčič in Žita Flisar s