KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt p. Jj, f>.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 38	CELOVEC, DNE 16. SEPTEMBRA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Umrl je Nikita Hrustov
Preteklo soboto je umrl v kremeljski bolnišnici za srčno kapjo Nikita Hruščov. Hru-ščov je bil najpomembnejši nosilec povojne svetovne zgodovine, saj je z njegovim imenom povezana destalinizacija v Sovjetski zvezi, prvi resni poskusi pomirjenja med dvema blokoma ter politika mirnega sožitja.
Zanimivo je, da so uradni krogi v Sovjetski zvezi javili njegovo smrt šele v ponedeljek, ko je sovjetsko partijsko glasilo »Pravda" prineslo vest o smrti Nikita Hru-ščova. Poročilo je imelo tole besedilo: »Centralni komite sovjetske komunistične partije objavlja žalostno vest, da je 11. septembra 1971, po težki in dolgi bolezni umrl dolgoletni prvi sekretar centralnega komiteja sovjetske partije in predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze, zaslužni upokojenec Nikita Hruščov, v 78. letu starosti.*1
Hruščov je bil v sovjetski družbi čisto nov Politik. Potreben je bil velik pogum, da se izžene Stalina iz Leninovega mavzoleja. Prav tako je bil Hruščov izredno pogumen, ko je odpeljal domov 1962 svoje rakete s Kube in je tako preprečil svetovni spopad. Spomniti pa se ga je treba tudi kot človeka, ki je ukazal represijo upora v Budim-
pešti in ki je skupaj z Ulbrichtom postavil berlinski zid.
Pogreb »zaslužnega upokojenca" Hruščova
Okoli 250 pogrebcev, najožji družinski člani, prijatelji in zahodni žurnalisti, so v ponedeljek ob deževnem vremenu spremili zemeljske ostanke Hruščova na moskovsko pokopališče Novodjeviči. Na pogrebu ni bil navzoč noben funkcionar vlade niti partije. Sovjetsko vodstvo je poslalo le venec krizantem in lilij, za človeka, ki je bil štirikrat odlikovan kot »heroj Sovjetske zveze", trikrat kot »heroj socialističnega dela", in petkrat z Leninovim odličjem — najvišjim sovjetskim odlikovanjem, predno so ga 1964 odstavili.
Na Hruščovovem grobu je njegov sin Sergej v kratkih žalnih besedah povedal tole:
»Bili so taki, ki so ga imeli radi, taki, ki so ga sovražili, a malo takih, ki bi ne mogli mimo njega. Ne bom govoril o velikem državniku, o tem so poročali vsi veliki svetovni listi — z malimi izjemami." Za njim je govoril sin nekega, na Stalinovo povelje ustreljenega oficirja, ki ga je Hruščov rehabilitiral in neka Hruščovova funkcionarka iz njegovih mladih dni.
Pravi vzroki napetosti v Severni Irski
Del italijanskega tiska piše o napetosti in spopadih na Severnem Irskem vedno samo kot o verskem sporu med katoličani in protestanti in proti obojim enako krivdo za to. Pri tem marsikak komentator rad še posebej ošvrkne katoliške Irce, češ da so nacionalisti; mnogi časnikarji pa prispevajo k temu še pridevnik »konservativni" ali kaj podobnega. Skoro ves italijanski tisk tudi dosledno uporablja angleški izraz Ulster za Severno Irsko. Graje so deležni katoliški Irci v »Ulstru" zlasti zaradi svoje dozdevne zahteve, da se priključi Severna Irska k Irski republiki, saj je ves čas svoje zgodovine spadala k Irski, dokler je niso od nje odtrgali Angleži ob ustanovitvi neodvisne Irske Po prvi svetovni vojni. Tedaj so si proti vo-■ji irskega naroda kot dotedanji okupatorji in nosilci oblasti s pravico sile obdržali nekaj severnih irskih pokrajin in jih priključili Veliki Brtanji kot avtonomno deželo »Ulster".
KDO JE NACIONALIST?
Zanmivo je, da v italijanskem tisku naziva -.nacionalisti" niso deležni Angleži, ki ne vrnejo irskemu narodu pokrajin, katere so mu odvzeli, ampak Irci, ki zahtevajo, da se Popravi stara krivica. To zadosti jasno razodeva miselnost v velikem delu italijanske in evropske javnosti. »Nacionalist" je po tem Pojmovanju tisti, ki protestira proti krivicam, ki se godijo njegovemu narodu ali narodni manjšini, kateri pripada, medtem ko ni nacionalist, ampak najbrž miroljuben in umerjen demokrat tisti, ki dela tako krivico, pa bi rad, da bi se o njej molčalo, in noče »razburjenja", »protestov", »fanatizma" in »spopadov". Vsakršno protestiranje proti krivici, mu gre — razumljivo — na živce, ker ga mo-v uživanju njegovega grabeža.
ZA DEMOKRATIČNO FORMULO SE SKRIVA RASIZEM
Tak je v bistvu položaj na Irskem. Tam
vladata rasizem In nadutost »vladajočega" haroda, ki se skrivata za demokratično formulo in za hotenjem po »miru in redu", žrtve Pa so Irci, ki so stoletja ostali kljub divjaškemu preganjanju s strani Angležev zvesti
svojemu narodu in veri. Marsikdo v teku časa ni mogel vzdržati. Odpadel je iz strahu ali iz socialne stiske ali za kos kruha v časih umetno povzročenih lakot. Stradanje so pogosto povzročili angleški preganjavci, ki so pregnali Irce z njihove zemlje, da bi se je polastili. Od lakote je umrlo na stotisoče Ircev, približno tri četrt irskega naroda pa se je izselilo, tako da je danes v tujini osem milijonov Ircev, medtem ko ima irska država le nekaj nad 2 milijona prebivalcev. Vseh potomcev irskih izseljencev in beguncev pa je baje kar 25—26 milijonov. Pomagali so kolonizirati Združene države in Avstralijo, Kanado in Argentino ali pa se izgubili kot proletariat v angleških in škotskih industrijskih mestih.
IRCI SO SE NAVELIČALI ZATIRANJA
Neradi, po sili splošnega razvoja v svetu so Angleži po prvi svetovni vojni priznali Ircem neodvisnost, potem ko so jih prej še mnogo pobili pri zatiranju upora I. 1917 ali jih obesili zaradi »veleizdaje" (ker so se upirali okupatorski angleški sili in hoteli neodvisnost za svoj narod). Danes bi radi zagrizeni angleški nacionalisti, ali bolje rasisti in potujčevale! držali irsko »manjšino" na Severnem Irskem še naprej v nacionalni in socialni podjarmljenosti. Irci tam bi ostali ljudstvo tovarniških delavcev in služkinj; Angleži- protestanti pa naj bi ostali gospodujoče ljudstvo, ki si lahko lajša svoje komplekse nad »podložniki". (Slovenci to dobro poznamo!)
Irci so se tega seveda naveličali in imajo prav. Če uporabljajo nasilje, je to samo posledica dejstva, da zlepa, z »demokracijo", kakršna vlada v Ulstru, niso mogli celega polstoletja doseči niti najosnovnejših pravic, kaj šele polne enakopravnosti v javni upravi in družbenem življenju.
Če pa kdo pri tem piše o Ircih kot »nacionalistih" in vidi vzrok za napetost In spopade na Severnem Irskem v verskem fanatizmu katoličanov in v njihovi nestrpnosti ali pretirani bojevitosti, dokazuje s tem samo svojo nevednost ali — zlohotnost. Severna Irska je za irski narod isto, kar je Koroška za slovenski narod. (Novi list, 26. 8. 1971)
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA:
Dragi starši!
Ob začetku novega šolskega leta Vas hočemo ponovno opozoriti na možnost prijave Vašega otroka k dvojezičnemu pouku, kakor to predvideva manjšinski šolski zakon. Pršimo Vas, da trezno preudarite vse prednosti znanja dveh jezikov že v najmlajših letih ter se nato poslužite svoje pravice.
Mislimo, da nam ni treba posebej razlagati koristi znanja dveh jezikov, ki se jih otrok lahko in hitro priuči. Kajti to je znanstveno dokazano in povsod po svetu se trudijo v to smer. Tako šolanje priporočajo tudi najuglednejši pedagogi po vsem svetu.
Koroški Slovenci imamo to možnost že doma, ko otroka učimo svojega materinega jezika. Okolica in šola pa ga naučita drugega deželnega jezika. Zato ima naš otrok pri vstopu v prvi razred najboljše pogoje, da se v obeh deželnih jezikih izpopolni in se priuči njune knjižne oblike. Če torej hočete svojemu otroku dobro, potem mu ne jemljite te lepe možnosti, za katero ga bodo njegovi sošolci kasneje v življenju zavidali.
Dognano je, da otroka učenje dveh jezikov v osnovni šoli nikakor ne obremenjuje, nasprotno, njegovo mišljenje s tem postane bolj razgibano in mu pozneje olajša učenje tretjega in četrtega jezika. To še posebej velja za učenje ostalih slovanskih jezikov, ki postajajo iz leta v leto bolj važni za mednarodne odnose.
Čeprav drži, da je slovenščina jezik razmeroma majhnega naroda, je vendar za naše kraje v času odprtih meja in dobrega sosedstva poleg nemščine najpotrebnejši jezik.
Kakor razvidite iz pisma spodaj, se je našemu priporočilu priključila tudi Avstrijska liga za človekove pravice.
Svojega otroka lahko prijavite pri upravi šole v prvih desetih dneh po začetku šolskega leta.
Za	Za
Krščansko kulturno zvezo	Slovensko prosvetno zvezo
Lovro Kašelj	Hanzi VVeiss
predsednik	predsednik
Gemeinsam ins Europa der Zukunft!
In der Allgemeinen Erklarung der Menschenrechte heilBt es im Artikel 26, dal3 die schulische Ausbildung die volle Entfaltung der menschlichen Personlichkeit und die Starkung der Achtung der Menschenrechte und Grundfreiheiten zum Ziele haben solle; ferner soli sie Verstandnis, Duldsamkeit und Freundschaft zvvischen allen Nationen und allen rassischen und religiosen Gruppen fčrdern und die Auf-rechterhaltung des Friedens begiinstigen.
' Es wurde uns mit Genugtuung erfullen, wenn wir diese hehren Ziele in Karnten, d as gern als Modeli eines Vereinten Europa hingestellt vvird, vervvirkli-chen konnten. Zvveifellos kann die Schule sehr viel dazu beitragen, in dem sie die Jugend von klein auf in dieser Richtung erzieht und ihr die Moglichkeit gibt, d as Zusammenleben zvveier gleichberechtigter und gleich geachteter Volker bereits in der Klassengemeinschaft zu praktizieren.
Um in die Kultur des eigenen Volkes einen tieferen Einblick gevvinnen zu konnen, ist es erforderlich, seine Kenntnis der Muttersprache moglichst zu ver-vollkommnen. Ebenso ist es fur d as friedliche Miteinander zvveier Volker und fur die Achtung der Kultur des Nachbarn von unschatzbarem Wert, sich mit den Grundlagen seiner Kultur und seiner Sprache vertraut zu machen.
In Sudkarnten bietet das Schulsprachengesetz jedem Kind die Moglichkeit, beide Landessprachen zu erlernen und sich damit die Grundlagen fur die Achtung der Menschenvviirde des Nachbarn zu schaffen, ein Ziel, das seit jeher zu den vornehmsten Aufgaben der Osterreichischen Liga fur Menschenrechte gehorte. Helfen Sie mit, diesem Ideal naherzukommen, indem Sie von Ihrem Recht und Ihrer Moglichkeit Gebrauch machen und Ihr Kind zum zvveisprachigen Unter-richt anmelden.
LH a. D. Ferdinand W e d e n i g Karntner Landesleiter und Geschaftsfuhrender Vizeprasident der Osterr. Liga fur Menschenrechte
Proračun zvezne republike Avstrije
V letu 1972 še ne bo nobene davčne reforme in zato tudi nobene omilitve davčne progresije. To je izjavil finančni minister dr. Androsch v ponedeljek. Finančni minister je nadalje povedal, da je proračun za 1972 izdelan: okoli 121,5 milijarde šilingov naj bi znašal zvezni proračun avstrijske republike. Deficit državnega proračuna bo ostal, kot že letos, pod deset milijard šilingov. Razgovori o vladnem proračunu so se končali v ponedeljek. Finančni minister je tudi dejal, da bo osnutek proračuna predložil ministrskemu svetu še pred 22. oktobrom,
in sicer v smislu avstrijske ustave. Ne glede na izid volitev 10. oktobra, bo ta proračun tvoril podlago za nadaljnja pogajanja v razširjenem odboru parlamenta.
• Moskva je odločno demantirala trditev, da je bil Hitlerjev namestnik Martin Bor-mann sovjetski vohun in da je v Sovjetski zvezi pred nekaj leti umrl. To je trdil Geh-len, bivši vodja zahodnonemške obveščevalne službe. V Gehlenovo trditev je podvomil tudi Simon VViesenthal na Dunaju.
OD TEDNA DO TEDNA
DUNAJ MIKA KITAJCE
Kaže, da bo dunajsko veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske na Dunaju med najpomembnejšimi v zahodni Evropi. Na Dunaj je prispela kitajska delegacija, da bi pripravila pot veleposlaništvu. Išče vilo s 60 sobami in veliko dvorano, ki bi lahko sprejela 400 oseb. Kitajci želijo, da bi vila bila zavarovana z zidom, da bi radovedneži ne opazovali življenja v njej. Neki ameriški tednik je zapisal, da hoče Kitajska v tej vili organizirati protivohunsko službo v Evropi. Švicarji so v tem pogledu delali težave Kitajcem, zato nameravajo ti to službo prenesti na Dunaj. Na svojem veleposlaništvu na Dunaju nameravajo namestiti 200 ljudi. Neki švicarski list pripominja, da je kitajska diplomacija izredno aktivna na Balkanu. Na Dunaju se sicer radi zbirajo ljudje, tako tudi časnikarji, ki vzdržujejo zveze z balkanskimi deželami, da lahko poročajo svojim listom na Zahodu.
IZJAVE ZVEZNEGA KANCLERJA
PRED PRIHODNJIMI VOLITVAMI
Zvezni kancler dr. Kreisky je na tiskovni konferenci na Dunaju izjavil, da bo Socialistična stranka, če bo dobila na prihodnjih volitvah absolutno večino, sama sestavila vlado, brez pomoči drugih strank. Na vprašanje, kaj bo, če ne bodo imeli socialisti absolutne ampak samo relativno večino, je odgovoril, da bo to stranka odločila po volitvah, da ne bi vplivala že sedaj na sestavo vlade. Kreisky je tudi dejal, da po njegovem mnenju komunisti ne bodo dobili dovolj glasov, da bi dobili sedež v parlamentu. Če pa bi jim uspelo izvoliti svojega predstavnika v parlament, ne bo Socialistična stranka sodelovala s komunisti.
LJUDSKA STRANKA PROTI TOVARNI
V BRIXNU
Te dni se je sestal izvršni odbor Južnoti-rolske ljudske stranke, ki je razpravljala, če bodo dopustili, da nemško podjetje gum ..Continental" zgradi svojo tovarno na področju Brixna (Bressanone). Seja je trajala štiri ure in je na njej poročal predsednik dr. Magnago o obisku pri vodstvu tovarne v Hannoverju.
Proti gradnji so se izrazili politični in u-pravni organi Brixna, ki utemeljuje svoje stališče, da bo tovarna onesnažila zrak ter da bo imela negativne posledice za nacionalno ravnovesje v škodo etnične skupine nemškega jezika. Dr. Magnago je govoril o jamstvih, ki jih nudi družba Continental. Izvršni odbor ni ničesar sklenil in se bo ponovno sestal 7. septembra, ko bo sprejel stališče, ki bo obvezno za vse pokrajinske svetovalce Ljudske stranke.
BREŽNJEV S POPOTNO PALICO
„New York Times" poroča iz Moskve, da bo sovjetski ministrski predsednik Kosigin oktobra obiskal Alžirijo. Že aprila 1969 se je v Alžiriji mudil državni predsednik Podgorni. Sovjetska zveza posveča veliko pozornost položaju ob Sredozemskem morju in na Bližnjem vzhodu. „Tass“ poroča, da bo vodja partije Brežnjev, obiskal Jugoslavijo konec septembra. Brežnjev obišče v družbi predsednika Podgornega konec oktobra tudi Francijo. Tuji diplomati v Moskvi so zelo pozorni na te obiske. Prepričani so, da hoče z njimi sovjetska diplomacija oslabiti kitajsko diplomatsko akcijo v vzhodni Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Sovjetska zveza je dobavila že ogromne količine orožja Alžiriji, ki jo je podprla tudi z gospodarsko pomočjo.
SOVJETSKI VOJAŠKI MANEVRI
OB KITAJSKI MEJI
„Rdeč zvezda", uradno glasilo sovjetskih oboroženih sil, objavlja na prvi strani veliko sliko, na kateri se vidijo pehotne čete, tanki in artilerija, ki napadajo sovražnika na obmejnem področju s Kitajsko. V podnaslovu je rečeno, da gre za nedavne taktične manevre, ki so jih izvršili v vojaškem zabaj-kalskem okrožju v bližini Mongolije. „Rdeča zvezda" piše, da so sovjetski vojaki zlomili odpor sovražnika, da so osvojili pomembne položaje in odprli pot za napredovanje obsežnejših sil.
IRSKA KATOLIŠKA OPOZICIJA IZVOLILA
SVOJ PARLAMENT
23. avgusta so se v mestu Monaghan, nekaj km od meje s Severno Irsko, sestali na-
sprotniki ulstrske vlade. Na seji so odločili, da bodo sestavili svet, ki bo imel nalogo, da organizira novo vlado, pospeši odporništvo in doseže osvoboditev vseh političnih jetnikov.
Kot je izjavil Patrick Kennedy, katerega so izvolili za predsednika novoustanovljenega sveta, ima ta nalogo, da prevzame oblast bodisi na severu kot na jugu. Predstavniki, ki so se udeležili seje, so namreč odločili, da se ločijo od belfastskega parlamenta in da ustanovijo nov avtonomen parlament.
Sestanka v Monaghanu se je udeležilo približno 100 predstavnikov raznih irskih o-pozicijskih organizacij. Novo izvoljeni predsednik Kennedy je dejal, da se „Dail ulada" ne strinja z vlado irske republike. Posegi predsednika vlade Jacka Lincha v ulstrsko situacijo so samo poizkusi, da bi kontroliral boj za neodvisnost. Kennedy je tudi dejal, da bo morala nova vlada delati v ilegalnosti in na popolnoma pasiven način, čeprav kaže, da mora biti odgovor britanskega vojaštva na vsako akcijo Ircev vedno izredno oster.
Na sestanku v Monaghanu je bila odsotna mlada katoliška parlamentarka Bernardette Devlin. Mlada poslanka je naznanila, da se bo udeležila sestanka, vendar ni mogla izpolniti svoje obljube, ker je nekaj ur prej rodila otroka. Bernardette Devlin je ena najmlajših predstavnikov v britanskem parlamentu in ena redkih oseb, kateri poslanska imuniteta ni pomagala, da se reši zapora. Devlinova je odsedela precej časa v zaporu, ker se je udeležila manifestacij leta 1969.
PREPOVED VSTOPA IRSKEMU
VODITELJU V ZDA
Ameriška vlada je prepovedala vstop v ZDA voditelju najradikalnejšega odseka organizacije IRA Johnu Cahillu. Predstavnik emigracijskega urada v New Yorku je izjavil, da so razveljavili vizum, ki ga je Ca-hill dobil na veleposlaništvu v Dublinu.
Cahill je odpotoval v Združene države, kjer se je nameraval zadržati štiri tedne, da bi vodil nabiralno akcijo med irskimi izseljenci v korist irskega odporniškega gibanja.
Ameriška vlada je prepovedala vstop v državo irskemu predstavniku na prošnjo angleške vlade, ker bi v nasprotnemu slučaju obisk v ZDA lahko vplival negativno na odnose med državama.
USTAŠI GROZIJO
ŠVEDSKIM VELEPOSLANIKOM
Švedsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so švedski veleposlaniki v Bonnu, Parizu, Londonu in Bruslju v zadnjih časih dobili grozilna pisma. Sprejeti so bili varnostni u-krepi, da bi preprečili morebitno uresničitev groženj. Švedske oblasti domnevajo, da grožnje pošiljajo ..skupine jugoslovanskih ustašev, ki so sovražno razpoložene do Švedske, zaradi obsodbe 5 ustašev, ki so ubili jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu".
ZOPET SPORI OKOLI CIPRA?
Te dni se je mudil v Atenah nadškof Ma-karios, predsednik Cipra. Z grškimi državniki bi se bil rad dogovoril o bodoči usodi Cipra. Makarios je za to, da se ohrani neodvisnost otoka pod okriljem Organizacije združenih narodov, medtem ko delajo grški desničarji — med njimi zlasti general Gri-vas, vodja ciprske tajne organizacije EO-KA — na to, da bi se otok pridružil Grčiji. Grivas je prav te dni nenadno izginil iz Aten, domnevajo, da je v Italiji ali pa v Zahodni Nemčiji; ne izključujejo možnosti, da bi bil odpotoval na Ciper. Na otoku postaja zopet vroče, ker je turška manjšina prekinila pogovore z Makariosom ter noče priznati sedanje ureditve.
IZGINILI SO DOKUMENTI O
SIRHANOVEM PROCESU
Porota sodišča v Los Angelesu je sporočila okrajnemu državnemu pravdniku, da so neznanci ukradli nekatere dokumente in so zbrisali izsledke balističnih poskusov z naboji, ki naj bi jih Sirhan Sirhan izstrelil proti senatorju Robertu Kennedyju.
Jordanca Sirhana je sodišče maja leta 1969 obsodilo na smrt zaradi umora ameriškega senatorja. Sedaj sedi za zapahi v San Ouentinu in čaka na prizivni proces.
izrazile razne osebnosti o zaključkih do katerih je prišlo sodišče. Zelo verjetno, da bo prišlo do ostrih pritiskov na sodno oblast, zato da obnovi preiskavo in točno ugotovi, kaj se je zgodilo tisto noč v losangel-skem hotelu.
Največji dvomi zadevajo balistične poskuse. Losangelski časnikar Theodore Cha-rach, je pri nekem balističnem izvedencu dobil dokaze, da sta tisto noč dve osebi streljali na Kennedyja. Charach trdi, da sta prva dva strela mladega Jordanca le prikrila pravega ubjialca. Kaže pa, da se je pravemu Kennedyjevemu ubijalcu posrečilo, da se je skril za Sirhanov hrbet.
Ta novica potrjuje vse dvome o Sirhanovi krivdi. Ce bi bil jordanski mladenič res ubil senatorja Roberta Kennedyja, bi verjetno nihče ne imel koristi, da odnese te dokumente. Zato je verjetno, da so se desničarski krogi, ki so imeli od senatorjeve smrti dobiček, odločili za to potezo prav v trenutku, ko so obstajale možnosti, da sodna oblast sprejme Sirhanov priziv.
OFICIRJI ZAPUŠČAJO FRANCOSKO
VOJSKO PREDČASNO
Na vprašanje socialističnega poslanca Louisa Longegueue je minister narodne o-brambe Michel Debre odgovoril, da je v času od 1965 do 1970 zapustilo vojsko predčasno, to je preden so dosegli predpisano starost, 3648 višjih in nižjih oficirjev, in sicer 1877 v vojski na kopnem, 1078 v letalstvu in 693 v vojni mornarici.
SKUPNA FRONTA PROTI MAMILOM
Predsednik francoske republike Pompidou je sprožil pri vladah Evropske gospodarske skupnosti pobudo, da bi se sporazumele glede pobijanja širjenja mamil. Američani vzdržujejo v Evropi posebno sekcijo urada proti mamilom, ki mu načeljuje John Cusack. Ta je francoskim oblastem očital, da se v pogledu širjenja mamil, in to zlasti v Marseillu ne zganejo. V tem obmorskem mestu zaslužijo s tihotapljenjem mamil okrog 10 milijonov dolarjev na teden.
AMERIŠKI VOJAŠKI MANEVRI V EVROPI
Vojaško poveljstvo ameriških sil v Evropi je sporočilo, da se prično 27. septembra tretji vojaški manevri ..Reforger", ki bodo pripeljali po zraku iz ZDA 11.000 ameriških vojakov. Ti manevri se vrše vsako leto na osnovi sporazuma med ZDA, Veliko Britanijo in Zapadno Nemčijo, ko so umaknili del ameriških čet iz Evrope, ohranili pa so njih baze in opremo in dve ameriški brigadi lahko zelo hitro premeste iz ZDA v Zapadno Nemčijo.
POBUDO ZA BERLINSKA POGAJANJA
JE DAL NIKON
Ameriški listi poročajo iz Bonna, da je predsednik Nixon oktobra lani v razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom dal pobudo, da bi se obnovila pogajanja za ureditev berlinskega vprašanja, ki so tedaj zašla na mrtvo točko. Nixona je prosil za posredovanje ameriški poslanik Kenneth Rush, ko je ugotovil, da se sovjetski poslanik Abrasimov noče pogajati o vprašanju pristopa v Berlinu iz Zahodne Nemčije. Gromiko je ustregel Nixonovi želji, nakar je Abrasimov privolil v pogajanja. V najnovejšem berlinskem sporazumu so omenili tudi vprašanje pristopa v Berlin iz Zahodne Nemčije, vendar so podrobnosti prepustili zahodno berlinski in vzhodnonemški vladi.
AMERIŠKO OROŽJE JORDANIJI
Egiptovski predsednik El Sadat je v Kairu pred kratkim obširno govoril o položaju v Jordaniji. Predsednik je poudaril, da je Jordanija dobila velike količine ameriškega o-rožja, med katerim tudi tanke „M 60". Ta vojni material, je dejal El Sadat, je po količini mnogo večji, kot bi ga Jordanija potrebovala proti palestinskim gverilcem, ter ga ne bo mogla uporabiti proti Izraelu na osnovi ameriškega zakona o varnosti. Jasno je, je dodal El Sadat, da je ta dobava ameriškega orožja v zvezi z jordansko agresijo proti Siriji.
BOLIVIJA — DEŽELA DRŽAVNIH PUČOV
Roke rangerjev in polkovnikov so spet prijele za vajeti v deželi, kjer je ponekod revščina taka, da lovijo na meji tudi tihotapce s kruhom. Konservativne sile so namreč pred kratkim izvršile državni puč proti levi-
Izsledki porote potrjujejo dvome, ki so jihčarski vladi v Boliviji, ki je vodila državo pod
vodstvom generala Juana Torresa deset mesecev. Po poročilih iz Bolivije se je general Torres preveč zanesel na oficirje, medtem ko bi bil moral organizirati oboroženo milico, ako bi se bil hotel ohraniti na oblasti. Vojska je bila tudi proti obnovitvi diplomatskih odnosov s Fidel Castrom, državnim poglavarjem Kube.
Bolivija je v sto letih doživela več kot 170 državnih udarov, medtem ko resnične demokratične volitve lahko štejemo na prste. Vodje vojaških junt so bili vpleteni v mrežo prodajalcev mamil in agentov CIA, kot ve povedati nekdanji notranji minister Arguedas. Zato morda trditev, da bo tudi novi „trium-virat" šel po tej poti do prihodnjega državnega udara, ni preveč tvegana.
TUPAMARI IZPUSTILI JACKSONA
Urugvajski gverilci so 9. septembra izpustili britanskega poslanika v Montevideu Geoffreya Jacksona, ki so ga ugrabili 8. januarja letos. Jackson je po zdravniških pregledih in kratkih tiskovni konferenci takoj odpotoval v London.
Tupamari so ugrabili Jacksona 8. januarja, medtem ko se je z osebnim avtomobilom vozil od svoje rezidence proti sedežu britanskega poslaništva. Tri dni kasneje je poslal ženi kratko sporočilo in jo prosil, naj se vrne v London. V Anglijo so po skrivnostnih poteh prihajale nato vesti o Jacksono-
vem zdravju in o pogojih, v katerih je živel. Ob koncu aprila je Jackson zbolel in gverilci so ga prepeljali iz »ljudskega zapora" v neko bolnišnico. Medtem so tupamari o-svobodili brazilskega konzula Aloysia Diaza Gomideja in ameriškega agronoma Claudia Flyja, ki sta preživela z gverilci 206 oziroma 208 dni. Jacksona so tupamari zadržali kar 240 dni.
Po Jacksonovi ugrabitvi se je v Urugvaju začel pravi lov na tupamare. Montevideo in okolico je podrobno preiskovalo nad 12.000 vojakov in policistov, tupamari pa so medtem nemoteno nadaljevali svoj boj in organizirali bege iz zaporov (junija je ušlo iz zapora 30 gverilk, pred nekaj dnevi pa kar 106 gverilcev), tako da sedaj ni v gverilskih zaporih niti enega gverilca. Na ta način so še enkrat dokazali svojo moč in učinkovitost svoje organizacije. Urugvajski predsednik je ob Jacksonovi izpustitvi ukazal, naj se boj proti gverilcem spet zaostri in naj se z njim ukvarjajo samo vojaki, kot je bilo sklenjeno na izjemni seji poveljnikov oboroženih sil.
SADAT HOČE ČIMPREJ MIR
Egiptovski predsednik Sadat je imel po radiu in televiziji pomemben govor, v katerem je pozval Združene države Amerike, naj prispevajo, da bi se čimprej zaključil arabsko-izraelski spor. Do konca tega leta naj pride do miru, sicer utegne izbruhniti vojna. Sadat je pripomnil, da sta zdaj na arabski strani ostala na bojišču samo Egipt in Sirija, medtem ko se je Irak že umaknil. Jordanija pa je zatrla palestinsko gibanje.
KMALU BO 10 MILIJONOV BEGUNCEV
Po uradnih podatkih se je v Indiji naselilo že 7,962.000 beguncev iz Vzhodnega Pakistana. Tem je treba dodati še 300.000, ki so prispeli po 21. avgustu. Računajo, da bo število vseh beguncev doseglo 10 milijonov. Indijska vlada je morala ugotoviti, da je s posredovanjem OZN prejela samo 11,3 mi' lijona dolarjev (84 milijonov rupij) namesto obljubljenih 1,1 milijarde rupij (148,8 milijona dolarjev) za pomoč beguncem.
Redka širokogrudnost
Pisatelj Joseph Buttinger, ki živi v Združenih državah Amerike, je podaril Visoki šoli za izobrazbene znanosti v Celovcu o-gromno biblioteko z okoli 43.000 knjig, v vrednosti več milijonov šilingov.
Kdo je ta širokogrudni daritelj? Buttinger je rojen na Zgornjem Avstrijskem, a Koroška mu je postala druga domovina. Tukaj je
V	četrtek, 26. avgusta, je v Rimu umrl nekdanji tržaški nadškof msgr. dr. Alojzij Fogar, v 90. letu starosti. Njegovo ime je in bo ostalo za zmerom tesno povezano z življenjem in dogajanjem na Primorskem, v času fašistične diktature. Rajni nadškof je bil namreč od leta 1923 do 1936 tržaško-koprski škof.
Msgr. Fogar je nasledil nekdanjega vojaškega škofa A. Bartolomasija, ki je nekaj časa za nadškofom dr. Karlinom — ta se je moral umakniti iz Trsta — upravljal trža-ško-koprsko škofijo. Msgr. Bartolomasi je svoj odstop sporočil papežu Benediktu XV. 2 znamenitim pismom o razmerah slovenskih krajev v Italiji. Papežu je razložil, da ne more prenašati več krivic, ki se godijo slovenskim in hrvatskim vernikom. Msgr. Fogar Pa je vztrajal na težkem mestu in se je vdal šele odloku iz Vatikana, kjer so po Lateranskih sporazumih iz leta 1929 prevladale kompromisne sile nasproti fašistični Italiji v prepričanju, da so ti sporazumi — rešitev „rim-skega vprašanja" in sklenitev konkordata — bili Cerkvi v prid.
K nadškofu Fogarju so se zatekli slovenski preganjani duhovniki in farani; drugim so bila njegova vrata vselej odprta ne glede na njihov svetovni nazor. Vedno jih je skušal zavarovati, kolikor je pač utegnil.
Postojnska jama je slavila svoj praznik
V	Postojni je bilo v nedeljo, 5. septembra, 2elo živahno, in sicer zaradi tega, ker se je raznesla vest, da bodo tega dne nagradili desetmilijonskega obiskovalca jame. In ta srečnik je bil Vilko Damiš, šofer v Mariboru; bil je prvič v Postojnski jami.
Ker sta bila ob desetmilijonskem obisko-valcu nagrajena še obiskovalca tik pred njim in za njim, sta bila to Holandčanki Her-mes Hubert iz Honsbroka in Elisabeta Holt-bausen iz Eindhovena. Prva je bila „zaklju-bila“ deseti milijon, druga pa je „načela“ enajstega.
Ob navzočnosti predsednika postojnske-9a župana Mirana Fajdige, je direktor za-voda Postojnske jame Marjan Šibenik izročil mariborskemu šoferju zlato medaljo, Holandčankama pa srebrni.
deloval dolga leta za interese in blagor delovnih ljudi.
Po februarskih dogodkih leta 1934 je bil na vodilnem mestu v socialistični ilegali; vneto je deloval za ponovno vpostavitev demokracije. Kakor se more v življenju zgoditi, je Buttinger v Ameriki kot emigrant spoznal študentko glasbe, ki je podedovala
Rajni se je rodil 23. januarja 1882 v Pevmi pri Fogarjevih, ki so bili furlanskega porekla ter je bil že od mladosti nenehno v stiku s Slovenci; obvladal je slovenski jezik. Bil je tudi katehet na goriški gimnaziji. Kot tržaški škof je pozorno sledil tudi razmeram v Jugoslaviji, zlasti odnosom med Cerkvijo in državo ter je bil v tem pogledu optimist.
Msgr. Fogar je kot oseba uglajenih manir užival velik ugled v tržaški družbi, a se je prav zato zdel toliko bolj nevaren fašističnim funkcionarjem v stranki in na oblasti.
Študiral je bogoslovje v Gorici in Innsbrucku, a v duhovnika je bil posvečen leta 1907.
Tudi deseto tekmovanje pevskih zborov, ki ga vsako leto prireja goriško pevsko društvo „C. A. Seghizzi", se je zaključilo z veliko udeležbo goričkega občinstva.
Na žalost so odpovedali sodelovanje slovenski zbori APZ Tone Tomšič, komorni zbor iz Celja, ter tržaški mešani zbor „Gallus“, ki so bili zmerom med najbolj zvestimi sodelavci na goričkem tekmovanju, večkrat so zasedli prvo, drugo in tretje mesto.
Prvič so na tem tekmovanju nastopili Nizozemci, Poljaki ter Romuni, ponovno je prišel iz Zagreba zbor „Moša Pijade" in zbori iz Bolgarije, Češkoslovaške, Avstrije, Grčije, Nemčije in Italije.
Že lani so, takrat prvič došli v Gorico, Bolgari pokazali svoje izredno znanje na pevskem področju. Letos pa so bolgarski zbori dobesedno potolkli vse ostale. Zmagali so kar v štirih kategorijah, dočim so v eni uspeli Avstrijci, v drugi pa Nemci. Bolgari so se na to tekmovanje dobro pripravili in dosegli zaslužen uspeh.
Zmagovalci v treh kategorijah narodne pesmi:
Ženski zbori: 1. Zbor učiteljic iz Sofije, 92,6 točke; 2. Komorni zbor iz Sofije, 88,7 točke; 3. Univerzitetni zbor iz Brna, 86,9 točke; 4. Madžarski zbor iz Esztergoma, 83,6 točke.
Močiti zbori: 1. Zbor iz Gabrove v Bolgariji, 91,4 točke; 2. Moški zbor iz Millstatta na Koroškem, 90,3 točke; 3. Illersberg iz Trsta,
ogromno bogastvo — milijone dolarjev. Ker sta se dobro razumela, sta se poročila in se preselila v New York.
V	ZDA se je Buttinger posvetil plodnemu pisateljevanju. S svojo prvo knjigo „Am Bei-spiel dsterreichs" je marsikaterega starega socialdemokrata podregal, ker je nakazal napake, ki so jih napravile tedanje vodilne osebnosti.
Zelo uspešno je Buttingerjevo javno delovanje v Združenih državah Amerike, ki je znano precejšnjemu delu prebivalstva. Njegova žena Muriel pa mu ni samo zvesta tovarišica, temveč, tudi nadvse delovna sodelavka, ki se je po 2. svetovni vojni udejstvovala na vodilnem mestu v begunskih organizacijah ZDA. Buttinger sam pa je postal ravnatelj International Rescue Commit-tees. Njegovo delovanje v tej funkciji po zadnji vojni je omogočalo mnogim Avstrijcem sprejem živil v obliki tako imenovanih ameriških CARE-zavojev. Pozneje je Buttinger odstopil s tega mesta, ki je pomagalo beguncem iz vsega sveta, zaradi vietnamske vojne.
Pisatelj Buttinger je napisal v angleškem jeziku knjigo v treh delih „Na boj pripravljen zmaj — Vietnam po Dien-Bien-Phuju“, v kateri obravnava vprašanje Vietnama. Ta knjiga je prevedena tudi v nemščino, italijanščino in francoščino.
Buttingerjeva ustvarjalna sila še ni usahnila. Vedno je še marljivo na delu. Saj je človek, ki vedno dela v dobro sočloveka.
Za dragoceno zbirko knjig se je Buttin-gerju zahvalila Avstrija tudi s tem, da mu je
podelila visoko odlikovanje. Njegovo ime bo vedno povezano tudi z novo Visoko šolo za izobrazbene znanosti v Celovcu. Naj bi
njemu in njegovi soprogi bilo dano še veliko let v zdravju in uspešnem delovanju.
V. J.
„Ex tempore" v Piranu
Po letu 1966 je prišlo slikarsko tekmovanje „Ex tempore" že v navado. Letos je tekmovalo kar 93 slikarjev, zlasti mladih. Udeležili so se ga slikarji iz Jugoslavije, tudi pripadniki italijanske narodne manjšine, dalje iz Italije, tudi Slovenci iz Trsta in Bolgarije.
V	večernih urah, kjer so bila izobešena dela tekmovalcev, je mednarodna žirija razglasila izid, v njej je bila tudi Celovčanka Irmgard Bernthaler. Nagrade so dobili: 3000 din je dobil Beograjčan Branko Miljuš; 2000 din Luciano de Gironcoli (iz Gorice); 3. nagrado 1000 din pa Marchel Henrik iz Kranja.
Kot enakovredne so bile razdeljene še štiri nagrade po 1000 din. Prejeli so jih: Rolande Mascarini (Trst), Franc Novinc (Škofja Loka), Miša Pengov (Ljubljana) in Jože Tisnikar (Slovenj Gradec). Žirija pa je podelila še 12 diplom.
88,5 točke; 4. Ermes Grion iz Tržiča, 83,5 točk.
Mešani zbori: 1. Zbor iz Marktoberdorfa v Nemčiji, 91,4 točke; 2. Poljski zbor iz Poznanja, 90,4 točke; 3. Cantori di Assisi, 90,3 točke; 4. Zbor iz Esztergoma na Madžarskem, 87,8 točke.
Razpis Severjevih nagrad
Sklad Staneta Severja vabi organizacije, združenja, družbeno-politične skupnosti, organe in druge pravne osebe, naj pristopijo kot ustanovni člani sklada, katerega namen je, nagrajevati najboljše stvaritve slovenskih poklicnih igralcev, študentov akademije in amaterskih igralcev. Ustanovitelji sklada se obvezujejo, da bodo materialno omogočali namen sklada z letnim prispevkom najmanj 1000 dinarjev. Nagrade se bodo podeljevale vsako leto na dan obletnice Severjeve smrti, 18. decembra v Škofji Loki.
V	smislu svojega pravilnika upravni odbor sklada razpisuje za leto 1971 naslednje nagrade:
1.	dve nagradi za igralsko stvaritev v enem od slovenskih poklicnih gledališč.
2.	za igralsko stvaritev enega od študentov AGRFT,
3.	za igralsko stvaritev enega od igralcev slovenskih amaterskih gledališč.
V	poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v letu 1971 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Kandidate predlagajo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, akademija in ZKPO Slovenije.
Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1971. Prijave sprejema najkasneje do 1. decembra 1971 sedež sklada, AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3.
SLOVENCI
cL&ma in po LaeiiL
SLOVENCI NA MEDNARODNI KONFERENCI V MONTREALU
Na letošnjem sestanku Slovenske konference severovzhodne Amerike so bili (7. in 8. maja) Slovenci dobro zastopani. Prof. Rado Lenček (Columbia University) je predaval odseku „Slo-vanske civilizacije". V odseku ..Južnoslovanska izseljeniška literatura" je podal prof. Vladimir Rus (Čase VVestern University) kratek pregled slovenske izseljenske literature. Na istem zborovanju je predavala tudi Irena VVinner o slovenski občini.
KULTURNA ODDAJA V SLOVENŠČINI
Od oktobra 1970 imajo naši rojaki v VVinnipegu v Kanadi na radijski postaji CJOB-68 vsako nedeljo ob 9.30 dopoldne polurno kulturno oddajo v slovenščini in angleščini. Oddajo pripravlja Jože Mejač, CM. s sodelavci.
SLOVENSKA ŠOLA V VVINNIPEGU
Slovenska šola v VVinnipegu deluje že od leta 1964; letos šteje 67 učencev in učenk. Šolo vodi župnik Jože Mejač, CM. Poučujejo: Stane Galič, Brigita Babič in Tone Pikel. Pouk je v prostorih župnije Brezmadežnega spočetja ob petkih in sobotah.
SLOVENEC PROMOVIRAL V VVASHINGTONU
Na Katoliški univerzi v VVashingtonu je promoviral za doktorja klasičnih jezikov rev. Stanko Ceglar. Za doktorsko disertacijo je predložil razpravo iz srednjeveških latinskih filozofskih spisov.
SLOVENSKI NOVOMAŠNIK V AMERIŠKI PRESTOLICI
V Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja je prejel novomašniško posvečenje rev. Anton Prosen, ki je končal višje teološke študije na Katoliški univerzi. Rev. Prosen je sin slovenskih staršev iz Clevelanda.
2000-letna zgodovina Ogleja veže mestece na preteklost
Številni turisti, ki so namenjeni v Gradež ali v Lignano, zlasti iz Avstrije in Slovenije, se spotoma radi ustavijo v Ogleju, kjer se v prastari baziliki in na rimskem trgu srečajo z njegovo 2000-letno zgodovino. Tu je pred nekaj meseci s koncertom nastopila tudi Ljubljanska filharmonija in bila deležna velikega uspeha. Od tu so v prejšnjem tisočletju oglejski patriarhi ukazovali obširnemu zaledju, v katerega je spadala tudi domala vsa današnja Slovenija, tu je Rim prišel prvič v neposreden stik s hunskim osvajalcem Atilo.
V primeri s tako preteklostjo je današnji Oglej neznatno mestece s kakimi 3000 prebivalci. Občani skušajo razviti tudi moderno gospodarsko dejavnost, pa jih pri tem često ovira zgodovinska preteklost. Često se namreč zgodi, da pri kopanju temeljev za kak nov gospodarski ali drugačen objekt naletijo na novo važno izkopanino; posledica je, da ustanova za spomeniško varstvo prepove nadaljnje kopanje in zaščiti tisto področje, — in gradnje je konec.
Izreden uspeh tržaškega Narodnega ansambla
Pred dnevi je bil v Ptuju že tretji festival narodnozabavne glasbe Slovenije, ki se ga udeležujejo najboljši ansambli iz vse Slovenije in zamejstva.
Zamisel o organizaciji festivala so prvič uresničili pred dvema letoma, v okviru velikega zgodovinskega jubileja 1900-letnice u-stanovitve mesta Ptuja.
Letos se je prijavilo nad 50 ansamblov iz matične domovine, stare Gorice, Kopra, Izole in Trsta. In prav tržaški ansambel, ki ga sestavljajo glasbeni trio Gianni Bogateč — harmonika, Karel Grgič — bas in Tullio Možina — kitara ter pevski sopranistki Ljuba Berce-Košuta in Nerina Pelicon, je dosegel izreden uspeh. Od osmih razpoložljivih nagrad je sam odnesel kar polovico, in sicer poleg posebne nagrade za ansambel iz inozemstva, še nagrado za najboljšo vokalno izvedbo, nagrado za najboljšo melodijo in nagrado za najboljše besedilo v narečju.
Nagrajeni skladbi sta: „Vrni se fantič" in „SI’dka ljubezen". Tudi goriški ansambel L Hledeta se je uvrstil v finale in prejel nagrado za najboljše besedilo, ki ga je sestavil Malavašič.
SLOVENEC DOBIL PRIZNANJE KOT:
„0utstanding Educator of America"
FYI (For Your Information), uradno glasilo državne univerze v Kentu, Ohio, poroča v izdaji z dne 23. avgusta, tudi naslednje:
Sedem naših profesorjev je dobilo vsenarodno priznanje. Izbrani so namreč bili za vključitev v publkiaciji, OUTSTANDING EDUCATORS OF AMERIKA (Odlični vzgojitelji Amerike), 1971. V knjigi bodo objavljeni življenjepisi zmagovalcev. Vsaka univerza ali kolegij v državi imenuje po nekaj svojih profesorjev, ki v največji meri dosegajo naslednja merila: predavateljske zmožnosti v razredu, doprinos k raziskovanjem, administrativne sposobnosti, delo za skupnost in poklicni ugled.
Kentska univerza je med največjimi v Združenih državah, saj na njej poučuje nad tisoč profesorjev. Od več kot tisoč jih je bilo za zgornje priznanje po zgoraj omenjenih merilih izbranih in po vsenarodni komisiji potrjenih sedem. Eden iz te sedmerice najboljših je slovenski profesor sociologije DR. EDI GOBEC. Univerza ga smatra za enega svojih najboljših predavateljev. Naš slovenski profesor je poleg več del v slovenščini tudi avtor sedem knjig in monografij v angleščini in številnih razprav v strokovnih žurnalih in enciklopedijah. Je glavni urednik znanstvene serije pri Cleveland Society for the Blind (druge največje ustanove za slepe v Ameriki) in sourednik mednarodne sociološke revije, The International Journal of Contemporary Sociology, ter član uredniškega odbora revij Indian Sociological Bulletin in Revista Internacional de Sociologia. Poleg tega je ustanovitelj in ravnatelj ustanove Slovenian Research Center of America, Inc., glavni tajnik založbe EURAM Books in drugi podpredsednik mednarodne organizacije D. T. K., The International Social Science Honor Society, ki ima društva v 86 državah. Izvoljen je bil tudi v Narodni register prominentnih Amerikancev in predsednik Nixon ga je svoječasno poprosil za nasvet v pogledu svoje administracije. Rojak Gobec zdaj pripravlja svojo osmo angleško knjigo, v kateri bo opisal znamenite in izredno uspešne Slovence po vsem svetu.
Profesor Edi Gobec je poročen z Mileno, bivšo učiteljico iz znane Osenarjeve družine. S hčerkama Milico in Mojco živijo na naslovu 29227 Eddy Rd., VVickliffe, Ohio 44092.
~i" Nadškof dr. Alojzij Fogar
Bolgarski zbori zmagovali v Gorici
Maturitetno potovanje abiturientov Slovenske gimnazije
Kot vsa prejšnja leta, tako so tudi letos šli abiturenti Slovenske gimnazije na maturitetno potovanje po Jugoslaviji. Potovanje je trajalo celih enajst dni, od 28. avgusta do 7. septembra. Pot je vodila naše abitu-riente iz Celovca preko Ljubljane v Metliko, kjer je bila južina in kratek oddih, nato pa so nadaljevali pot preko Karlovca v Slunj, kjer so prenočevali prvič v hotelu Sljun-ščica. Še prej pa so se kratko ustavili v Vinici v Beli Krajini, rojstnemu kraju velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Slunj je majhno idilično mestece ob izlivu reke Slunjščice v reko Korano. Naslednjega dne so nadaljevali pot do Plitvičkih jezer, kjer so si ogledali ta naravni fenomen, nato pa je šlo dalje preko Bihača in Bosanskega Petrovca v Jajce. Naslednje jutro so si ogledali zgodovinske zanimivosti mesta, muzej NOB in znamenite mline izven Jajca, ki pa na žalost delujejo le deloma. Med potjo iz Bosanskega Petrovca do Jajca so abiturienti spoznali eno izmed najbolj zaostalih pokrajin v Jugoslaviji. Gospodarski in socialni položaj tukajšnjih domačinov je zelo slab, ker ni nobene industrije in tudi ne turizma, ki bi prinesel denar. Tukaj najdemo namreč še razmere, kakršne so vladale pri nas pred začetkom industrializacije.
Naslednjega dne so se peljali v Sarajevo. V Sarajevu se že zelo močno čuti mohamedanski vpliv, kar se izraža v številnih mošejah in drugih stavbah. Tu so si ogledali Ba-ščaršijo in Čaršijo (bazar)... Begovo dja-mijo, turško hišo, itd. Naslednja postaja je
CELOVEC
V četrtek, dne 9. septembra, je deželni glavar Hans Sima sprejel v Domu glasbe vse maturante, ki so letos opravili maturo z odliko. Pri sprejemu sta bila navzoča še predsednik deželnega šolskega sveta J. Guttenbrunner in deželni svetnik Leopold VVagner. V slavnostnem govoru je deželni glavar poudaril veliko odgovornost, ki jo bodo imeli današnji maturanti v prihodnosti, obenem pa jim je čestital za dobro uspelo maturo in jim želel na nadaljnji življenjski poti veliko sreče. Nato so bili maturanti povabljeni k mrzli zakuski, kjer so si sami postregli z jedačo in s pijačo. Deželni glavar se je medtem pogovarjal z maturanti in jih spraševal o bodočih načrtih. Slovensko gimnazijo so zastopali na tem sprejemu štirje maturanti: Elfrida Prutej, Ana Riegel-nik, Mirko Lausegger (vsi 8. a) in Franc Rehsmann (8. b). Ob koncu sprejema je deželni glavar podaril maturantom knjigo „Das ist Kamten”.
MALOŠČE — GORIČE (Pogreb Nimčeve matere)
Po težki bolezni je v petek, 11.9. 1971, za zmerom v Gospodu zaspala Nimčeva mati, Neža Klampferer, rojena Podlipnik, v 84. letu svoje starosti.
Leta 1909 se je poročila Požlepova Nežka k Nimcu v Goričah. Po dveh letih zakona ji je umrl mož Ivan VViegele in zapustil mlado ženo in pol leta staro hčerko.
Leta 1912 se je v drugič poročila, z Antonom Klampfererjem, Kobvovim na Vratih. Kmalu je prva svetovna vojna raztrgala mladi zakonski par. Po vrnitvi iz vojne, sta v skupni skrbi popravila dom in po nenadni bolezni ji je umrl tudi drugi mož Anton leta 1926. Tako je Nimčeva mati zopet ostala sama in nosila vso skrb za kmetijo in družino. Iz drugega zakona se je rodil sin Anton in hčerki Nežka in Lojzka. Leta 1936 je umrla Micka, hčerka iz prvega zakona. Do leta 1954 je rajna mati nosila vse breme sama in oddala posestvo sinu Antonu. Nežka se je poročila k Mežnarju v Škocijan pri Ma-loščah, Lojzka pa k Majerču v St. Lenart pri Sedmih studencih. Mladi Nimec je poročil Travčnikovo Tončko na Rutah. Z vso ljubeznijo so skupno z materjo skrbeli za dom, v katerem je začela mati pešati in mladi so vzorno skrbeli zanjo in tako smejo tudi starši upati, da bodo njihovi otroci isto vračali njim, kar so pri njih videli.
Dne 14. septembra so številni pogrebci spremili rajno Nimčevo mater na pokopališče v Maloščah. Pogrebne obrede in mašo zadušnico je opravil domači župnik, dekan in stolni kanonik g. Filip Millonig. Na domu in ob grobu je pel domači moški zbor.
Žalujoči družini izrekamo naše prisrčno sožalje.
bil Mostar, kjer so si med drugim ogledali tudi skok iz 28 m visokega mosta v Neretvo in ogromni spomenik padlim partizanom. Še istega dne so dospeli preko Metkoviča in Neuma v Dubrovnik. Tu so se ustavili za dva dni: prvi dan je bil namenjen zlasti o-gledu starega mesta, t. j. gradu, drugi dan pa so se odpeljali na otok Lokrum, kjer so se ves dan kopali in sončili. Naslednja važna postaja je bilo mesto Split. Sledil je ogled mesta: Dioklecianova palača, Meštro-vičeva galerija in drugo.
Dan navrh je bila maratonska etapa iz Splita v Postojno. Pot jih je peljala preko Šibenika, Zadra, Senja in Reke. Zadnji dan ekskurzije so si ogledali še Postojnsko jamo in se nato spet podali v Ljubljano.
Na tem potovanju po Jugoslaviji, so si maturanti ogledali velike pokrajinske in zgodovinske zanimivosti, socialno in gospodarsko strukturo. Posebej so lahko spoznali tudi še velike socialne razlike med dobro razvitimi industrijskimi področji v Sloveniji
Že nekajkrat smo se letos oglasili iz Mohorjeve tiskarne. Tokrat prinašamo veselo novico o svojevrstnem „krstu“ krepkega mladeniča J o z i j a O 11 o w i t z a , ki je konec avgusta zaključil svojo vajeniško dobo.
Za ta „krst“ so bile potrebne posebne vrste priprave. Na dvorišču je stala velika kad polna mrzle vode, zraven pa stol, na ka-
terem je bila velika goba in tudi ta je bila namočena do skrajnosti; nad tem pa velik plakat z insignijami tiskarjev.
Takoj po zaključku dela se je v ročni
Mimogrede bi še rad omenil, kar mi je pripovedovala kmetica Ovovnica v Strugar-jah (občina Slovenji Plajberk). Pripovedovala je tole:
„Ko so zadnjikrat odšli Slovenci čez Karavanke, so prišli bistriški orožniki skoraj tedensko v mojo hišo. Seveda sem jih morala vsakikrat pogostiti. Zadnjikrat so prišli pozno ponoči ter razbijali po vežnih vratih, ki so bila že zaklenjena. Vstala sem ter vprašala: ,Kdo je?’. Odgovorili so mi: .Stražarji iz Bistrice.' Nato sem jim stavila vprašanje, ali se ne bojijo. Začudeni so vprašali, kaj da je. Odgovorila sem jim: ,V naši hiši je vse polno Srbov.’ Ko so bistriški žan-darji to zaslišali, so se zagnali v beg, kakor da bi jih sam vrag podil...“
Ovovnica sama je vedela, da pridejo Srbi. Mi pa smo pozneje zvedeli, da so se zgoraj imenovani bistriški žandarji takoj podali na Bistrico, kjer so pripovedovali njihovim sovrstnikom o doživljajih pri Ovovnici. Ne malo presenečeni in zbegani, so le-ti takoj hiteli domov, natovorili vse potrebno za beg v nahrbtnike, in ko se je že svitalo, so klicali brodnika, ki jih je končno zpravil na
in kmetijsko zelo zaostalimi in tudi prometno odrezanimi pokrajinami v Bosni in Hercegovini.
Potovanje, ki ga je organiziral in financiral sekretariat za prosveto in kulturo Slovenije, sta vodila univerzitetni profesor dr. Vladimir Klemenčič in njegov asistent Ivo Furlan. Kot zastopnika gimnazije pa sta sodelovala, razrednik prof. Jože VVakounig in tajnica Angela Buch.
Ob koncu maturitetnega potovanja je naše abituriente povabil republiški sekretar za prosveto in kulturo SRS, v hotel Bellevue na pojedino, kjer je bil prisoten tudi avstrijski generalni konzul, dr. Heinrich Riesen-feld, ki je abiturientom čestital za uspelo maturo in jim želel na nadaljnji življenjski poti veliko sreče.
Po Jugoslaviji je naše abituriente srečno in varno prevažal avtobus podjetja Sienčnik iz Dobrle vasi. Trideset abiturientov se je podalo na potovanje, trideset se jih je vrnilo — vsi zadovoljni.
stavnici zaslišal klic: „Primte ga!” in že sta popadla Jozija dva pomočnika ter ga dobesedno »posadila na to mokro gobo, da je curljava voda od nja krajčičev ...“, navrh pa je dobil še čez glavo škaf vode in hitro z njim v polno kad, da je imel komaj toliko časa, da je za silo dihal in se ni mogel preveč braniti. Eden pomočnikov pa je naznanil vsem, ki so bili zraven, da je bil s tem po starem „poerbanem“ običaju od pomočnikov vzet v svojo sredo in postal polnovreden član častitljive Gutenbergove bratovščine „črne umetnosti”.
»Tiskarski krst“ sega nazaj v 16. stoletje in ga tiskarji prav radi prenašajo iz roda v rod. Sprva je bilo treba vajencu sesti samo na mokro gobo, da bi se tako očedil vseh »vajeniških grehov". Pa se je izkazalo, da je bilo to premalo in se je udomačila prav kmalu še kopel v kadi, kjer potopijo žrtev do vratu v vodo.
Zvečer smo novega pomočnika v njegovem domačem kraju, v Podgorjah, v prijetni družbi sodelavcev in tudi ravnatelja Mohorjeve družbe msgr. dr. J. Hornbocka krstili tudi še nekoliko od znotraj.
Mlademu stavcu Joziju Ottovvitzu pa želimo vsi, da bi dobro uspeval v svojem poklicu in postavil še veliko lepih reči!
PEVSKO DRUŠTVO . JAKOB PETELIN-GALLUS
sporoča vsem svojim pevkam in pevcem, da bo prva redna pevska vaja po počitnicah spet v četrtek, 23. septembra 1971, ob 19.30 v Mohorjevi hiši v Celovcu, Viktringer Ring 26.
K zanesljivi in točni udeležbi vabi
odbor.
drugi breg Drave. Nekemu sotrudniku so naročili, da mora s sekiro presekati debelo napeto žico, ki je služila za prevoz, kar je dejansko tudi storil. Tako brodnik ni mogel prevažati ljudi.
Začela se je nova doba; prišlo je do demarkacijske črte med conama A in B. Dobili smo slovenske učitelje, slovenske uradnike itd. Tovarna sama je naprej obratovala, a vsi, ki so imeli slabo vest, so zbežali v Celovec. Orožniške postaje so številčno o-jačili prostovoljci; naša postaja je dobila Cirila šlajherja, ki ga pa nisem mogel rabiti; zato štem si želel njegove premestitve. Res je bil dodeljen v Sele, od tam pa je v vojaški opremi pobegnil v Celovec, ter se tam priključil domovinskim brambovcem (Abvvehrkampferjem).
Pri železnici so ostali vsi prejšnji uslužbenci, razen načelnika. Novi načelnik je postal Hlebec, zelo agilen in smešen ter bogat uradnik. Rad je popival z domačini pozno v noč ter so bili pogosto na poti domov glasni. Večkrat sem jih moral rotiti, češ z dobro besedo se več doseže kot motiti nočni mir.	(Dalje prihodnjič)
ŽIHPOLJE
V	nedeljo, dne 19. septembra, bo na Žih-poljah vsakoletno jesensko žegnanje.
Sv. maše bodo ob 7.30, 9. in 10. uri.
Lepo vabljeni!
SV. NEŽA
Pred nekaj tedni smo zvedeli žalostno novico, da nas je za vedno zapustil gospod
Franc Gril, pd. Muček pri sv. Neži. Pokojni je bil iz znane Mertlnove domačije v Podlipi. Bil je na splošno priljubljen, zaradi svojega vedrega značaja. Vendar tudi njegova življenjska pot ni bila povsem postlana z rožami. Za časa nacizma je moral tudi on o-kusiti, zaradi svojega prepričanja, celice dahauskega taborišča. Toda srečno je prestal tudi to ustanovo tisočletnega raj ha.
V	slovo pred domačo hišo mu je zapel zerkveni pevski zbor pod vodstvod g. Mu-charja pesem-žalostinko »Nad zvezdami”.
Bog mu daj večni mir.
Sv. Neža je podružnica šentruperške fare. Tu je tudi rojstni kraj in dom pokojnega prelata msgr. Podgorca, očeta slovenskega zadružništva na Koroškem.
Na omenjeni cerkvi pri Sv. Neži so se opravljala pred časom razna popravila. Na začudenje faranov, so se ob tej priliki odstranili vsi slovenski napisi. Pred nedavnim so nam odnesli »neznani" storilci tudi postaje križevega pota. Le zakaj? Ja, zato, ker je bil pač slovenski, v domačem jeziku, v jeziku naših prednikov.
Imajo pač besedo tisti vsemogočneži in njih pomagači, ki se brez lastnih nazorov kaj radi klanjajo Herrenvolku.
Če pomislimo, da se bere leto za letom 10. oktobra v osrednji farni cerkvi sv. maša, ja, prav ste razumeli, sv. maša, le zakaj, menda zato, da nas je Bog leta 1920 rešil pekla in menda vseh hudičev. Vsekakor kulturni narod. Kakšna je torej dejansko koroška toleranca.
PLIBERK
(Vesti stanovskega urada in drugo)
Po dolgem času je bil v občini rojen spet otrok in sicer deklica. Starši so Štefan in Marija Trobe, doma na Komelskem vrhu v Ravnjakovi bajti, štev. 7a. Sicer so morali mater in otroka takoj po porodu z rešilnim avtom odpeljati v celovško bolnico, odkoder sta se po 14 dneh zdravi vrnili. Bilo srečno!
Porok je bilo v dveh mesecih pet:
Martin Britzmann, trgovski nastavljenec, Pliberk, Kumeschova 10, z Karino Marijo Gasser, čevljarko, istotam.
Ludvik Močilnik, šofer v Pliberku, Gu-štanjska 5, z Ottilijo Sammer, skladiščna knjigovodkinja, istotam.
Marko Tomitz, kmet, pd. Koman v Replah, štev. 10, z Elizabeto Miklautz, pisarniško na-stavljenko na Dvoru pri Kramarju, štev. 11.
Janez Buchvvald, mizarski mojster, pd. Pukvov v Nonči vasi, s Sabino Mesner, knji-govodkinjo, pd. Rešetarjevo v Dobu, štev. 14. Anton Stopnik, tovarniški delavec, Libuče, Mežiškogorska 47, z Ivano Sofijo Kamnik, šiviljo iz Gonovec 78, obč. Bistrica pri Pliberku.
Vsem želimo mnogo sreče v zakonu!
Umrli so v juliju in avgustu:
Frančiška Kollmann, roj. Praznik v Pliberku, Libuška cesta 10, stara je bila 78 let.
Terezija Micheu, roj. Gutovnig, upokojenka v Pliberku, Brunngasse 8, stara je bila 82 let.
Katarina Smole, roj. Dumpelnik, vdova po železničarju, v Pliberku, Brunngasse 6, stara je bila 78 let.
S traktorjem se je smrtno ponesrečil dobri Kolenikov oče iz šmarjete, štev. 1. Star je bil 43 let in zapušča ženo in sedem otrok. Imel je lep pogreb. Vsem so se smilili osiroteli otroci, ob grobu svojega rednika. Naj-Starejši sin študira v škofijskem zavodu na Plešivcu. Vdovi in otrokom bo treba pomagati z delom in nasveti, je dejal na grobu mestni župnik Kulmež.
Bog je odrešil tudi Kreščevo mater, Heleno Nedved, roj. Nachbar, na Borovljah, štev. 14. Lani smo skoro na isti dan pokopali očeta, letos pa mater, ki je bila celo leto v postelji. Stara je bila 75 let.
Od nas se je za vedno poslovil tudi daleč po Podjuni znani gostilničar Franc Maček, pri Sv. Luciji v Dobu, štev. 2. Star je bil 75 let in je veliko trpel, ker so se mu zlomile noge. Po drugi svetovni vojni je bil dve leti župan, bivše občine Blato, vsa leta pa zelo vnet lovec. Zato so lovci nosili njegovo krsto na pokopališče v Žvabeku, kamor nekaj vernikov iz Doba pokopljejo.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Prijetno slavje v Mohorjevi tiskarni
JANKO OITZL:
Iz mojih spominov
LIKOVNA UMETNOST:
Jntart IV” v Celovcu odprta
Kot je znano, naš list je o tem v prejšnji številki na kratko poročal, so v soboto, 11. septembra, v celovškem Umetniškem domu odprli likovno razstavo INTART IV treh sosednih dežel: Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije.
To je že četrta tovrstna umetniška razstava imenovanih dežel. Prvič so jo odprli leta 1967 v Celovcu, drugič 1968 v Vidmu in tretjič leta 1969 v Ljubljani. Preteklo soboto pa se je krog sklenil, s tem da so jo ponovno odprli v Celovcu.
Otvoritvi INTART IV je prisostvovalo lepo število ljubiteljev te umetnosti s Koroškega ter gostje iz Slovenije in Furlanije. Predsednik Umetniškega društva dr. Lechner je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da si je INTART pridobila trajno mesto v kulturnem življenju naših treh pokrajin; smoter le-te pa je plodno sodelovanje umetnikov Furlanije, Koroške in Slovenije na likovnem Področju.
Potem, ko je dr. Lechner pozdravil častne goste: koroškega deželnega glavarja Simo, zastopnika krškega škofa, kanclerja M. Krištofa, kulturnega ministra dr. Kuharja, državnega sekretarja za kulturo in prosveto Bohanca, ljubljanskega podžupana Vošnja-ka ter predsednika Zveze likovnih umetnikov Slovenije Tršarja; iz Furlanije pa dr. Marotta kot predstavnika Furlanije-Julijske
Pri nas na Koroškem
PLIBERK
(Nadaljevanje s 4. strani)
Naj naši rajni v miru počivajo! Zaostalim Pa naše sožalje!
Na Veliko Gospojnico ponoči je strela u-darila pri pd. Drugu v Komelju. Takoj se je vnelo gospodarsko poslopje in zgorel je hlev z vso živino vred. Štirinajst goved in en konj ter čez 30 svinj se je zadušilo v hlevu. Gospodarja ni bilo doma in predno je uboga žena skušala od oddaljenih sosedov priklicati pomoč, je bilo za živino že prepozno. Z goseničarjem so morali izriti devet metrov dolgo jamo in zagrebsti vanj vso živino Dru-gove kmetije. Škode je baje čez milijon šilingov, ki je samo do polovice krita z zavarovalnino. Mladi gospodar je šele lani prevzel posestvo in že ga zadene nesreča, ki je ni enake v okolici. Tu mora pomagati .Sklad za katastrofe na Koroškem’, v katerega vplačujemo vsi, saj je nesrečo povzroči-!o neurje.
Gašenja so se udeležile štiri naše gasilske skupine, Pliberčani celo z avtomobilom za prevoz vode. Oteli so staro in novo hišo. Do živine v hlev pa niso mogli.
Izredno lep uspeh je dosegel živinorejec in poštar Herman Čik, pd. Kušej v Libučah. Zredil je bika-plemenjaka II. a kategorije in dobil zanj na dražbi v Št. Vidu 40 tisočakov. Veseli nas, da tokrat ni bilo treba „gams-Porta" za dobro oceno, kot so se včasih šalili.
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Matilda Prešern, Zgornje Dobje, Loče, 150.— šil.; Hans Lesjak, Fremdenheim, Vrba. 50.—; Hans in Valentin VVieland, Judenburg, 30.—; neimenovani, Gradec, 20.— šil.
VSEM DAROVAVCEM ISKRENA HVALA!
krajine in druge, je izrazil željo, da bi ostala INTART zmerom živa med našimi tremi ljudstvi. Na kraju svojih izvajanj je predsednik Umetniškega društva naznanil imena nagrajencev INTART IV, ki jih je izbrala mednarodna žirija, pod predsedstvom prof. Hausnerja z Dunaja.
Nagrade po 8000 šilingov so prejeli: slikar Johann Fruhmann, grafik Reimo Wukou-nig in kipar Harry Jeschofnig, vsi Korošci; slikar Giorgio Marangone, grafik Bruno Pon-te in kipar Pino Mucchiut iz Furlanije; slikar Štefan Hauko, grafik Lojze Logar in kipar Dušan Tršar, vsi trije iz Slovenije.
S tremi zlatimi medaljami furlanskega instituta za kulturno izmenjavo so bili odlikovani: Werner Lossl (Koroška), Giordano Merlo (Furlanija) in Zmago Jeraj (Slovenija).
Osemnajstim osebam, ki imajo največ zaslug za uresničenje likovnih razstav INTART, pa sta deželni glavar Sima in predsednik dr. Lechner (bila tudi odlikovana), podarila srebrne plakete, delo Seppa Schmolzerja: le-te so prejeli tudi vsi udeleženci INTART IV.
Na razstavi sodeluje po 16 umetnikov iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Skupaj je razstavljeno 182 eksponatov, ki jih je bilo res težko spraviti vse pod streho Umetniškega doma.
Razstava INTART IV bo odprta do 10. oktobra.	B. L.
Kmet in vrtnar sredi septembra
NA NJIVI: Nadaljujemo s setvijo prezimnih rastlin. Pričnemo z ruvanjem temne pese. Preden jo vzimimo, moramo pustiti, da se koreni primerno osušijo. V tem mesecu mora biti krompir spravljen. Že ob spravljanju krompirja moramo odbirati zdrave, srednje debele gomolje, katere bomo uporabili za seme.
NA TRAVNIKU: Kosimo še zadnjo travo seveda, kjer je ni uničila letošnja suša. Začnemo z jesenskim gnojenjem travnikov. Za gnojenje uporabimo dobro postan hlevski gnoj ob dodatku umetnih gnojil. Na travnikih, ki so bili že prejšnja leta dobro pognojeni s hlevskim gnojem, lahko uporabimo tudi samo umetna gnojila. Od umetnih gnojil uporabimo 3,5—4 stote na hektar kalijevih gnojil, 5—6 stotov na kehtar Tomasove žlindre in 2—3 stote na hektar apnenega cijanamida ali amosulfata. Opozarjamo, da so te količine navedene samo za orientacijo, ker se moramo zavedati, da vsi travniki nimajo enakih zahtev.
SADNO DREVJE: Trgamo le dozorelo sadje. Črvivo sadje pobiramo in zažigamo ali uporabljamo za krmljenje. Prekopljemo kolobarje okoli sadnih dreves.
NA VRTU: Sadimo endivijo, sejemo peteršilj, špinačo, motovilček, radič, solato berivko. Sejemo in sadimo v prisojne, zaščitene lege. Da podaljšamo rodnost paradižnikov in drugih rastlin, jih zalivamo z 1 odst. raztopino apnenega nitrata.
Spoštovana učiteljica! Spoštovani učitelj!
Ob začetku šolskega leta boste rabili knjige za pouk slovenščine in ostale predmete.
Za pouk slovenščine:
Slovenska vadnica, Naša začetnica, Mojca bere, Mladina poje, I. del.
Slovarji:
Langenscheidt (žepna izdaja). Tomšičev slovensko-nemški in Tomšičev nem-ško-slovenski.
Priporočamo se tudi za nakup nemških učbenikov!
Imamo vse šolske potrebščine:
Papir, nalivna peresa, zvezke, črnila, šestila, barvice, svinčnike itd.
Vaša naročila sprejemamo ustno ali pismeno na naslov:
MOHORJEVA KNJIGARNA — TRGOVINA
10.-Oktober-Stra6e 27 9020 Klagenfurt
Ivo Sancin - zaslužni kmetijski strokovnjak
V mesečniku »Moj mali sveti, ki ga izdaja »Kmečki glas« v Ljubljani, je pod vzglavjem »Zaslužni in znameniti slovenski sadjarji in -vrtnarji« prof. dr. France Adamič opisal življenje in zaslužno delovanje tržaškega rojaka Iva Sancina. O njem piše:
Sancin Ivo, kmetijski strokovnjak, sadjar, vrtnar in zadružni organizator, je bil rojen na Greti pri Trstu l. 1872, umrl pa je v Ljubljani l. 1954. Dokončal je višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu (1894), specializacijo je opravil na Južnem Tirolskem in v Italiji ter položil izpit za učitelja na srednjih kmetijskeh šolah na Dunaju (1900).
Služboval je kot potovalni učitelj v Zadru, Dubrovniku (1896—1903) in Buzetu (1903—1915), kjer je bil dvakrat izvoljen za deželnega poslanca za okraj Koper in Poreč. Leta 1919 je vodil istrsko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu, nato pa je bil šef kmetijske službe pri deželni oz. pokrajinski vladi v Ljubljani. Politično je pripadal naprednemu nacionalnemu gibanju, med obema vojnama je bil član in nekaj let tajnik Slovenske kmečke stranke. Med vojno je bil interniran v Abrucih kot aktiven pripadnik Osvobodilne fronte.
Sancin si je pridobil mnogo zaslug za gospodarski in kulturni napredek dalmatinskega in istrskega kmetijstva; s pomočjo zadružništva je reševal kmeta pred italijan-
skimi oderuhi v Istri. Prizadeval si je za ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru, mlekarske šole v Škofji Loki in ribogojnice v Bohinjski Bistrici ter za napredek in obnovo sadovnjakov in vinogradov. Zato je organiziral številne drevesnice in trsnice v Dalmaciji in Istri, po prvi vojni pa razširil drevesnice in trsnice v Ljubljani, Celju, Konjicah, Slovenski Bistrici, Mariboru in Ljutomeru.
IZLET AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA V BUDIMPEŠTO
Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu bo od petka, 15. do nedelje, 17. oktobra, priredilo družabno potovanje v Budimpešto. Peljali se bodo iz Celovca čez Labot—Maribor—Varaždin—Blatno jezero v Budimpešto.
Stroški za vožnjo, prenočišče in dva polna penziona ter vizum (potrebni sta dve sliki) znašajo 720.— šilingov.
Prijave pošljite na naslov: dsterr.-Jugo-slavvische Gesellschaft, 9021 Klagenfurt, Bahnpostfach 134.
Gostje dobrodošli!
■ Aluminijasto posodo umivamo z vročo vodo in zdrgnemo z aluminijasto volno in zdrobljeno kredo, vendar pazimo, da drgnemo v eni smeri, dokler se kovina ne začne svetiti. Nato posodo dobro operemo. Posiveli aluminijasti lonci se bodo spet bleščali, če jih bomo prekuhali z dodatkom jabolčnih lupin ali kisa in nekoliko rabarbare.
KARNTNER KRI E G S 0 P F ERV ERBA H D
Stadfortsgruppen Klagenfurt
fl U T 0 S
Farbfernseher
ZA SOLO VSE POTREBŠČINE
učbenike, papir, peresa potrebščine za risanje zvezke, zemljevide barvice in svinčnike
M
ohorjeva trgovina v Celovcu
Kupujte v slovenski trgovini!
10.-0KT0BER-STRASSE 27. - 9020 CELOVEC
10
10
UIITomboh
Sonntag, den 19. September 1971, um 14 llhr Messegelande, Klagenfurt
S NINI 1000
S TRIUMPH Toledo
10 Farbfernseher MBIaupunlrt"
fiutohaus ZIERITZ Klagenfurt
Autohaus ZIERITZ Klagenfurt
Bosch-Dienst Klageofurt
600Treffer-Gesamtwert S 710.000.-
Toabolafcartea erhiltlkh In Trafikea tmd bet allen Hitarbeitem des Kriegsopfsnrerbaitdes.
AVTO-TOMBOLA v Celovcu, dne 19. septembra 1971, ob 14. url na sejemskem razstavišču.
10 AVTOMOBILOV 10 TELEVIZORJEV
600 DOBITKOV, skupna vrednost 710.000 šilingov Vstopnice za tombolo dobite v trafikah in pri vseh sodelavcih Zveze vojnih žrtev.
»Najraje pojem mladini..
Pred nekaj tedni sem gledala v ljubljanskih Križankah Smetanovo opero Prodana nevesta. Ker mi je najbolj ugajal basist Ladko Korošec, sem si tiho želela, da bi se lahko kdaj z njim pogovarjala. Želja se mi je kmalu izpolnila, vendar sem imela pred pogovorom precej treme; kako naj bi se jaz, navadna podeželska šolarka, pogovarjala s človekom, ki je znan tudi v mnogih državah po vsem svetu.
Ko sva prišla z mojim učiteljem tovarišem žužkom v Tivoli, kjer smo se dogovorili, da se dobimo, se je naenkrat vse spremenilo. Ladko Korošec je sedel na klopi, poleg njega pa je bilo še veliko drugih ljudi. Park je bil ves v cvetju in zelenju, manjši vodomet pa je hladil razgreto ozračje. Ko naju je zagledal, se je prijazno nasmehnil in sedla sva poleg njega.
Bila sem v zadregi, kako naj začnem pogovor. Hitro sem se spomnila na opero, ki sem jo gledala, in prosila znanega pevca, naj mi pove kaj o njej.
„Viogo mešetarja Kecala zelo rad pojem. Čeprav sem jo zapel že več kot tristokrat, najdem v njej vedno kaj novega. Opera Prodana nevesta je med gledalci zelo priljubljena. Kadar jo izvajamo, je gledališče polno in mislim, da je ne bomo nikoli ,vzeli’ s sporeda."
„Videla sem. s kakim veseljem ste peli Kecala. Mi lahko poveste, katere vloge so vam še pri srcu?“
Rahlo se je nasmehnil, nato pa dejal: „Vse rad pojem, vendar če moram na to vprašanje odgovoriti, bi se odločil za Sančo Pansa iz Don Kihota, za Pasguala in za Don Bartola iz Seviljskega brivca. Sicer pa vsako vlogo pojem z ljubeznijo in jo poskušam tudi čimbolje odigrati."
„Jaz sem videla prvo opero pred nekaj tedni. Kdaj ste pa vi prvič prestopili prag operne hiše?“
„Bil sem malo mlajši od tebe, star sem bil enajst let. Gledal sem malo znano opero »Nižava", kjer pa me glasba sploh ni zanimala. Mislil sem, da ženske cvilijo, ne pa pojejo. Gledal sem samo kulise in obleke, po drugem dejanju pa sem pobegnil iz dvorane. Precej časa je minilo, da so me spet spravili v gledališče."
Zdaj sem postala že bolj pogumna. Zanimalo me je, kako postane človek ljubitelj operne glasbe, saj mnogi, ki gredo prvič v opero, ničesar ne razumejo, zato jim postane dolgčas in potem to glasbo celo zasovražijo. Prosila sem ga, naj mi pove, kako lahko nekoga najlaže navdušimo za opero.
»Hoditi v opero ni tako preprosto. Treba je slediti glasbi, petju in igri, zraven pa še poslušati besedilo. Zdi se mi, da je za začetek najbolj primerna Prodana nevesta, potem pa Seviljski brivec. Don Pasguale in morda tudi Tra-viata. Sprva je bolje, če si začetnik ogleda vesele opere. Tudi sam sem si za petindvajsetletnico sodelovanja v gledališču izbral Don Pasguala. Želel sem, da bi se ljudje od srca nasmejali in upam, da sem to dosegel."
»Vi ste potovali že po mnogih državah, kjer ste tudi nastopali. Se spomnite s teh potovanj kakšnega zanimivega dogodka?"
»Ko sem gostoval v Kairu, glavnem mestu Egipta, smo se odločili, da bomo odigrali brezplačno predstavo za delavce in kmete. Tam so vstopnice zelo drage, zato preprosti poslušalci nikoli ne zaidejo v opero. Mnoge je skrbelo, kako se bodo ti ljudje v gledališču obnašali. Predstavili smo jim Don Hihota. Besedila in glasbe res niso razumeli, vendar pa so bili navdušeni, ko so videli Don Kihota in Sančo Pansa, kako se potikata po puščavi. To jih je spominjalo na njihovo težko življenje. S predstavo so bili zelo zadovoljni, mi pa še bolj."
»Marsikomu so popevke zelo všeč, za opero pa mu ni mar, toda podeželski otroci smo za oboje prikrajšani. Kaj mislite, gospod Korošec, kako bi lahko operno glasbo še bolj približali tudi podeželskim gledalcem, saj vemo, da so gostovanja draga?"
»Dobro organizirani koncerti opernih arij naj bi bili za začetek, da se tudi preprosti ljudje navadijo na to glasbo. Operni pevci radi pridemo v še tako majhen kraj, samo če nas kdo povabi. Stroški takih koncertov niso visoki, celo ce-
nejši smo od popevkarjev. Danes naj bi ne bilo med nami Slovenca, ki ne bi poznal Prodane neveste ali Seviljskega brivca, da o Gorenjskem slavčku ali Desetem bratu, ki sta tudi operi, ne govorim. Potem ko ljudje spoznajo najlepše operne odlomke, je najbolje, če se z avtobusi ali z vlakom pripeljejo v Ljubljano, kjer si ogledajo celo predstavo v gledališču."
V
Sfi&d dama
SLOVENSKI AK — ŠMIHEL 5:1
Slovenski atletski klub (SAK), s sedežem na Radišah je igral v nedeljo, 12. septembra, proti Šmihelu pri Pliberku in zmagal prepričljivo s 5:1 (3:1).
Slovenski študentje so šli z optimizmom v Šmihel, vendar so rabili skoraj 10 minut, da so se ujeli. V tem času se je posrečil Šmihelu tudi edini gol. Ta gol pa igralce SAK ni potrl, nasprotno, začeli so se še bolj boriti. Izkazalo se je kmalu, da ne zastonj. Hitro je Jožko Vrolich izenačil na 1:1 in kmalu je moštvo vodilo z 2:1. Peter Wald-hauser je namreč preigral nekaj šmihelskih igralcev in poslal rafinirano žogo v mrežo. Kmalu nato je zvišal njegov brat Polti na 3:1. S tem rezultatom je šlo moštvo v odmor v kabino.
Po odmoru je igra izgubila na napetosti. Sicer je zaradi neprestanega dežja bilo težko igrati, a vendar se je posrečilo bratoma VValdhauser zvišati rezultat na 5:1.
S to zmago si je SAK osvojil četrto mesto in je sedaj v II. razredu D samo eno točko za prvim.
II. razred D
1. Žitara vas	4	3	1	0	25:2	7
2. Pischeldorf	4	3	1	0	7:2	7
3. Metlova	4	3	1	0	7:3	7
4. SLOVENSKI AK	4	3	0	1	14:8	6
5. Hortendorf	4	2	2	0	9:5	6
6. Šmihel/Pliberk	4	2	0	2	13:10	4
7. Labot	4	2	0	2	10:12	4
8. St. Michael/Lav.	4	1	2	1	8:12	4
9. DSG Borovlje	4	1	1	2	8:9	3
10. Šmarjeta	4	1	1	2	5:9	3
11. Vovbre	4	1	0	3	5:9	2
12. VVaisenberg	4	0	1	3	4:10	1
13. Galicija	4	0	1	3	4:12	1
14. Ruda	4	0	1	3	7:23	1
Povprašala sem ga še, kdaj je na odru najbolj srečen?
Hitro mi je odgovoril: »Kadar pojem mladini. To imam najraje. Nekaj let je bilo malo mladine v naši operi, še manj pa mladinskih predstav. Mladina je bolj navdušena za popevke. Tudi jaz nisem proti njim, vendar je le malo dobrih. Če slišim kako slabo popevko, je meni bolj nerodno kot pa pevcu. Zdaj prihaja na naše predstave veliko mladih, kar je predvsem zasluga požrtvovalnih učiteljev. Slovenci imamo tudi veliko lepih narodnih pesmi, ki pa jih mladi ne poznajo, ker se bolj navdušujejo za razne tuje popevke. Ne morem povedati, kako rad imam narodno pesem. Rad jo poslušam, še raje jo prepevam. Ko sem pred leti gostoval v Španiji, sem bil za novoletne praznike sam. Poležaval sem v postelji in si brundal narodne pesmi. Tako sem imel vsaj malo stika z domovino. Hudo mi je, ko vidim ali slišim otroke ali mladino, kako prepevajo vse mogoče tuje popevke, ki jih niti ne razumejo, ne znajo pa zapeti »Na planincah" ali kake druge znane narodne pesmi. Tega so krivi starši pa tudi šola. Učitelji naj bi naučili otroka že v osnovni šoli, da bi znal zapeti najbolj priljubljene narodne pesmi. Tudi teh koncertov je premalo."
Ut pa avelu
Ostali rezultati:
Metlova—Vovbre 1:0 (0:0)
Žitara vas—Ruda 14:0 (5:0)
Šmarjeta—Labot 0:2 (0:1)
St. Michael—Hortendorf 3:3 (2:1)
DSG Borovlje—Pischeldorf 1:1 (0:0) VVaisenberg—Galicija 0:0
AVSTRIJSKI NOGOMET
Avstrijsko nogometno prvenstvo v nacionalni ligi je v polnem teku. Tokrat je bilo na programu četrto kolo, ki je prineslo menjavo na vrhu. Po srečnem uspehu nad Simmeringom (1:0), je dunajska Avstrija
prevzela vodstvo; je za točko pred Rapi-dom, SW Innsbruckom in Donavvitzem. Najdragocenejšo zmago si je priigral avstrijski prvak SW Innsbruck proti Vienni (2:0). Ra-pid (igral z Admiro/VVacker 0:0) in salzburška Avstrija (igrala z LASK 2:2), nista mogla doseči več kot remi. Tako je sedaj poleg dunajske Avstrije in Rapida, neporažen le še novinec Donawitz, ki je osvojil dve točki z VOEST iz Linza (2:1).
Nepričakovano dobro sta se odrezala Ei-senstadt proti graškemu Sturmu (1:1) in Sportklub, ki je visoko porazil graški GAK (4:1). Novinec Bischofshofen je bil to nedeljo prost, je zadnji in ima samo točko.
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Tudi v jugoslovanskem nogometu 1. zvezne lige je že začetek pokazal, da bo boj na vrhu vso igralno sezono izredno napet.
To nedeljo sta oba slovenska zastopnika popolnoma uspela. Maribor je v Kragujevcu proti Radničkemu dosegel dve dragoceni točki; 2:1 se je glasil končni rezultat, ljubljanska Olimpija pa je imela v gosteh sedanjega jugoslovanskega prvaka Hajduka iz Splita. Olimpija ga je zasluženo premagala z 1:0 in tako prekinila serijo neuspehov zadnjih dni.
NE BO FESTIVALA
Kaže, da letos ne bo slovitega pop festivala na otoku Wight, ki so ga mladi že dvakrat organizirali na tem otoku. Tako je odločil tamkajšnji mestni odbor, ki ni hotel izdati dovoljenje za tako prireditev. Vzrok za to pa so izkušnje iz prejšnjih dveh let, ko so množice ljubiteljev hrupne glasbe povzročile veliko škode privatnikom in neprijetnost tamkajšnji policiji.
Celovška Avstrija je v nogometnem prvenstvu regionalne lige »sredina", v nedeljo dosegla pomembno zmago nad lienškim Rapidom; tekma se je končala 1:0. S tem uspehom se je Avstrija povzpela na čelo tabele v tej skupini. Na sliki vidimo nevarno sceno pred Rapidovimi vrati. Osem nogometašev obeh klubov pazljivo opazuje let žoge. Zlati gol je zabil Jugoslovan Tankovič.
JOSIP JURČIČ:	<|5
JURIJ KOZJAK
eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimii
»Lahko ti je govoriti," seže mu prejšnji v besedo, »ti si sam pod soncem, očeta nimaš ni matere ne; žene in otrok še poznal nisi, če ti gre za kaj, gre ti za lastno glavo. Kaj bi maral, ko bi bil sam na svetu. Ali ko bi ti bili Turki sina ubili, ženo pod zemljo spravili, hiše že ne štejem, les še raste, to bom že postavil!"
»Postavil jo boš, da ti zopet pride Turek in jo zapali; ako boš ravno prezaspan, da se še sam spečeš v tem pepelnja-ku,“ dostavi četrti.
»Vse je res, kar pravite, možje," reče šestdesetletni mož rdečih las, „pa bom vendar jaz še eno rekel. Nič ne pomaga, če se hudujemo nad gospodo in cesarjem. Bog nam jih je dal, ne bilo bi prav, ko bi jih zametavali; bodo že sami od sebe odgovor dajali. Mi ne bomo sodili; saj vidite, da se vsakemu izmed nas lahko primeri, da umrje od davi do drevi, od nocoj do jutri zjutraj, zlasti ker se je smrt v naši deželi udomačila; Turki jo trosijo. Zato jaz pravim, ne dajmo se! Ne ležimo tukaj brez dela! Četudi Turka sami ne moremo odgnati, nujno, ogrenimo mu to, kar si bo pridobil. Jaz pravim, da naši cepci še komu črepinjo razkoljejo, turške pa tudi niso trše od naših. Jaz sem že prileten, pa grem še zmerom z vami in videli boste, da sem včasih še za kam potakniti."
»Jaz tako menim, pomagajmo si sami; jaz sem zraven."
»To sem tudi jaz prej rekel!" pravi tretji.
»Jaz tudi," slišalo se je od vseh strani in zmerom večje je bilo krdelo pri velikem ognju.
»E, kaj, mi vsi gremo," reko naposled eni, »kdor si ne upa, ni vreden, da je pri nas."
»Prav tako, jutri navsezgodaj se vzdignemo; nekaj bo, kar bol"
»Pol nas bo na polju počepalo in kopeti stegnilo za vselej, pol jih bo razbite buče prineslo v to luknjo, to bo, da vam jaz povem," pravi tisti, ki se je popred na gospodo hudoval.
»Glej ga no, od kdaj si neki vedež?" vpraša ga mlad človek ter ga po strani zaničljivo pogleda.
»Še tega ne veš, da me je tvoja stara babica, čarobnica, prerokovati naučila," odgovori mu oni.
»O, vem, da te je naučila strahopetljivosti; srca nimaš za pol moža, to te uči vedeževati."
»In ti, sraka, ti mi boječnost očitaš, stoj! Pokazal ti bom, kdo je med nama strahopetec!" Rekši, dvigne svoj grčavi cepec nad mladeniča, ki se mu je bil tudi v bran postavil.
»Čakajte!" vele možje in odpahnejo vsakega na eno stran.
»Lejte, taki smo," reče star mož, »kako si bomo pomagali proti drugim, ko se med seboj skavsamo za vsak nič. Jutri pokažita svojo srčnost, ne zdaj. Turki stojš v deželi, zdaj moramo med seboj potrpeti. Kako bomo kaj storili, če se med seboj ne pobogamo. Lejte, že tako smo preveč razkosani: eni so pobegnili v gozd, drugi so bili tako nespametni, da so se zaprli v cerkev na Muljavi, kjer jih bodo — Bog daj, da bi se to obrnilo drugače — Turki vendarle premagali in usmili se jih potlej Bog sam, saj vemo, kaj jih čaka potem. Lejte, ko bi se bili zbrali vsi v eno,
potlej bi se bilo dalo že kaj storiti proti Turku, ki se je zdaj že nekoliko razlil po deželi."
Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in z njim cigan. Usedeta se k ognju na stran, kjer je bilo veliko drugih ljudi. Nihče jih ni ničesar vprašal, zakaj marsikateri je bil med njimi, ki mu je bil ta in ta neznan; Petrova gosposka obleka je storila vendar, da so se jeli spraševati, kdo je to, in zmenili so se naposled, da je gospod s Kozjaka. »Kako ta sem pride?" dejali so eni in ugibali tako in tako. »Kdo je pa oni, ki je prišel z njim? Domačin ni; ta nima naše oprave niti obraza poštenega." Tako so sodili od strani cigana. »To se lahko pozve, kdo je," reče eden; »tu smo mi gospodarji, kaj ni res? Vsak, kdor pride, mora povedati: kdo si in kaj si."
»Stoj! Najprvo pokličimo tisto švedro semkaj, ki pravite, da je gospod Kozjak. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali kmet, tu smo vsi enaki; govoriti mora, kdo je le-oni
rjavi dolgin, če ne------“ rekši, vzdigne govornik svojo
palico.
In pošlje zbornica enega poslanca do gospoda Petra, naj se zglasi precej pri velikem ognju. Kmetje, moško naslonjeni na svoje cepove, batine in opaljene kolce in krepelce, vprašajo plemenitega gospoda, kdo je le-oni človek, ki je prišel z njim. »Gospod je lahko med nami," reko mu, »ako ga ne more varovati grad, ali pozvedeti moramo, kdo je med nami."
In nesramni Peter, ki je precej priliko izvohal, da bi cigana lahko uničil, reče: »Jaz ga ne poznam, tega človeka, prišel je za menoj; videl sem ga malo popred, preden so bili Turki prišli, in zdaj ga vidim zopet, ne mara da bi bil Turkom — tako — malo — znan."
GUY WOLF:
No, pa bodi pošten!
Obmejna policija v El Pazu je bila obveščena, da bo na vlak številka 4701, v sestavi katerega bi moral biti tudi vagon s pošiljko zlata v Texas, tisto jutro izvršen roparski napad na področju Guadaluppe, točneje med Postajama Pecos in Big Spring.
Sporočilo so dobili iz zanesljivega vira, če lahko smatramo za zanesljiv vir stalnega vohljača, ki se je sicer ukvarjal s tihotapstvom. Vohljač je trdil, da bo napad na vlak izvršila tolpa pobeglega kaznjenca Reya Clintona, ki se je skrivala v guadalup-skih kanjonih, in sicer pred postajo Over-ton.
Takoj so storili potrebne korake. Vlak 4701, ki je ob 9.35 z že omenjenim tovorom odpeljal iz El Pasa, se je ustavil pred rdečim znakom komaj tri kilometre naprej, na tovorni postaji. Prišlo je do krajšega manevriranja, kompozicija je dobila novo lokomotivo, „kritični" vagon pa so odpeli in naj bi šel naprej šele popoldne, vlaku pa so dodali črn vagon aerodinamične oblike, katerega „tovor“ je bil tudi dragocen — sami Pripadniki obmejne policije v civilnih oblekah. Orožje so prinesli v škatlah za glasbene inštrumente, da bi lahko, če bo treba, Pred Overtonom zaigrali uspavanko Reyu Clintonu. Sprevodnik je bil seznanjen s tem in si je oddahnil, ni pa si odahnil Frankie, šef kuhinje v jedilnem vagonu, ki je poznal večino fantov iz obmejne policije in se nikakor ni mogel načuditi, od kdaj so čez noč ustanovili svojo godbo. Vendar Frankie ni bil naivnež. Ko je nekje slišal, da so v El Pazu priključili vagon zlata, je takoj videl, za kaj gre in je zašepetal pomočniku:
— Lepa kaša bo pri Pecosu!
Ta je z izgovorom, da le »enkrat živimo", izpraznil dve steklenici ruma in »prodal novico" trem potnikom. Ti so poskrbeli, da so zaupno obvestili ostale potnike. Kmalu v vlaku niso govorili nič drugega kot o tem.
Končno pa vsako čudo traja le nekaj ur. Vlak je brez incidenta brzel skozi vse predore Guadaluppe, zdrvel čez reko in po voznem redu prispel v Big Spring. Tam je spet prišlo do krajšega manevriranja in vagon s fanti, ki so čez noč postali »godbeniki", so odklopili kot nepotreben. Sprevodnik je z olajšanjem pomislil: »Prišli smo skozi, hvala Bogu, brez muzike!" In odšel je v zadnji vagon na partijo kart. Vlak 4701 je med enakomernim klopotom koles hitel proti Svveetvvartu.
Seveda Chat Soyers, pošteni farmar, ki je tisto jutro v Svveetvvartu prodal deset konj, ni imel niti pojma o tem. Ker pa je za vsakega konja dobil osem dolarjev več, kot je računal, je Chat poskrbel, da je to proslavil na licu mesta z izgovorom: »Moder človek živi trikrat dlje, če je dobro razpoložen."
Res je malce pretiraval, toda dobrega razpoloženja vendar ni nikoli dovolj. Da bi razveselil sina, mu je kupil za 2,10 dolarja
pištolo-brizgalko in namesto da bi igračko napolnil z vodo, jo je nalil z whiskijem. Nato pa je blaženo skočil v vlak 4701 in se povsem nepričakovano znašel v vagonu prvega razreda. Kako je bilo tu lepo!...
Življenje je hudičevo dobra zadeva, si je mislil Chat in zijal v fino gospo z ozkimi hlačnicami in v načičkane gospe, zavaljene v mehke sedeže. Recimo, tista plavolasa pri oknu... Ali gospod z zlato verižico, napeto čez okrogli trebušček, ki je sedel nasproti nje. Ali gospod dvori plavolaski ali plavolaska dvori gospodovi zlati verižici — to Chatu ni bilo jasno. In tista rdečelasa ženska s prstani, ki so med brati gotovo vredni pol konja. Vsi nekaj klepetajo, Chat pa bulji vanje, oni pa ga niti ne opazijo. Škoda!
Zakašljal je. Nič. Nato je skušal nekomu stopiti na nogo. Na žalost je zgrešil, nihče ni niti trenil. Nenadoma pa se mu je zazdela plavolaska bolj črna kot sam satan, gospodu pa so na čelu zrasli rožički. Ko bi ga vsaj pogledali in rekli: »Psst, ti tam!" — bi vsaj imel vzrok, da bi se stepel.
Nenadoma ga je ožarila sijajna misel. Ha, pokazal jim bo, kdo je Chat Sovers! Da bi bolj stabilno stal, se je razkoračil, potegnil izza pasa pištolo brizgalko in z lenobnim glasom rekel:
»Gospodje in dame... pravzaprav obrat-
no! Šape v zrak, komur je življenje drago! Iztovarjajte nakit, kdor kaj ima... dokler vlak bezlja! Sicer vas bo brat malce drugače potipal!"
Častna beseda, mislil je, da bodo na glas zavpili: »Tišina, pijandura!" Tedaj bi bil u-žaljen in bi jim povedal, da je treba farmarje spoštovati. Kaj pa bi sicer jedli, če ne bi bilo pridnih kmetov? Oni pa so se prestrašili in vsi dvignili roke. Ha, ha, je spet zaslišal svoj glas:
»Iztovarjajte eden po eden. Dajmo!..."
Prvi si je odpel verižico gospod, uro pa mu je dal posebej. Rdečelaska je snela prstane in jokavo vprašala:
»Lahko obdržim poročni prstan, gospod?"
»Tiho! Nisem noben gospod, ampak pošten človek!"
Snela je tudi poročni prstan. Ostali so pridno praznili torbice, iskali uhane, ogrlice. Nekdo je vprašal:
»Ste že odpeli vagon z zlatom?"
»Te nič ne briga! Ni vse zlato, kar se sveti!" ga je poučil Chat.
Če vlak ne bi zapeljal na njegovo postajo New Derby, bi se še zabaval. Pobasal je nakite v žepe in godrnjaje na račun domišljave gospode skočil iz vagona v hipu, ko se je vlak že premaknil, in krenil naprej proti Abbylanu.
Seveda, tako poln alkohola in še marsičesa ni prišel daleč, ampak se je zavalil v jarek ob poti in zaspal kot zaklan. Šele ko se je zmračilo, se je zbudil in še ves omo-
(Nadaljevanje na 8. strani)
R. URBAN:
USODNE SANJE
Govorili smo o sanjah.
»Nekoč se mi je sanjalo nekaj neznansko neumnega,« je pripovedoval gospod Keller. »Seveda je bil temu spet kriv alkohol.«
»Nekega večera sem po službi odšel s svojim prijateljem v gostilno. Ponočevala sva vse do štirih zjutraj in zapravila ves denar. Precej okajen sem prišel domov, se slekel in legel v posteljo. Takoj nato sem zaspal. Tedaj se mi je alkohol maščeval. Nekaj ur sem ležal ko v omedlevici in začel sem neumno sanjati. Šele pozneje se mi je v glavi zjasnilo in so sanje dobile določnejšo obliko.
Sanjalo se mi je, da nekdo strašno zvoni. Vstal sem in z razbolelo glavo odtaval proti vratom. Ko sem jih odprl, sem prestrašeno stopil korak nazaj. Pred menoj je stal inkasant za plin.
»,Oprostite,’ sem zajecljal — seveda v sanjah — ,nimam denarja, da bi plačal račun.’«
»,Haha!’ se je porogljivo zasmejal inkasant. ,To zna vsak reči. Petnajst mark in dvanajst fenigov zahtevam.’«
»,Dvanajst fenigov bi vam morda še lahko dal,’ sem rekel.
y>,Gospod!’ mi je nato odgovoril inkasant. ,Z menoj ne boste norcev brili!’ To rekši, mi je zabodel velik svinčnik v trebuh. Na ves glas sem zavpil. Potem mi je svinč-
nik spet potegnil iz telesa in mi ga vdrugič zasadil v rebra. Potegnil sem ga ven, se zakadil v nasilneža in ga s pestjo krepko udaril v brado. Pok je reklo — in inkasant se je razblinil v nič ko otroški balonček. Samo nekoliko duha po plinu je ostalo za njim. Od srca sem se moral zasmejati. Potem sem pomirjen zaprl vrata in legel nazaj v posteljo. Komaj sem pa zaspal, — seveda v sanjah — je že spet zvonilo. Vstal sem in se opotekel k vratom. Pred menoj je spet stal inkasant za plin.
,Gospod!’ sem ga nahrulil, ,ne dovolim, da bi me še enkrat nasadili na svinčnik!’ To rekši sem ga s pestjo sunil v brado. Spet je počilo in inkasant je izginil. Samo duh po plinu je ostal. Potem sem spet legel v posteljo. Čez nekaj časa je pa že spet zazvonilo.«
»Res, trdovratne sanje,« je rekel eden izmed poslušalcev.
»Zdaj pa poslušajte dalje!« je odvrnil gospod Keller. »Spet sem vstal in stopil k vratom. Zagledal sem inkasanta s svinčnikom v roki. Tedaj nisem pomišljal, pa tudi rekel nisem ničesar, temveč sem ga spet s pestjo krepko sunil v brado, zaprl vrata in odšel v posteljo.
Čez nekaj minut je spet pozvonilo. Tedaj sem se zares prebudil in se prepričal, da
Alojz Gradnik:
Postaja na romanju
Jesenskih rož so polni že vsi vrti in tam, kjer v soncu omedleva breg, — za žalost in radost blažilen lek — visijo grozdi na rjavi trti.
Bolest in slast sta v isti krožni črti. Kot tek za morjem hrepenečih rek življenje je le od življenja beg, veselo romanje je k sveti smrti.
Postala si pri meni, ker sem muden. Podala si roko mi, ker sem truden, in natočila čašo, ker me žeja.
Nad mano ne visi nobena veja, pod mano je le kamenja sipina.
O, še mi bodi senca in blazina!
res nekdo zvoni. Vstal sem in pogledal, kdo me budi.
Pred vrati je dejansko stal inkasant, poleg njega pa stražnik.
,To je nesramnež, o katerem sem vam pravil!’ je rekel inkasant in pokazal s svinčnikom name. Pred desetimi minutami sem pozvonil, mož je odprl mata in me brez besede krepko udaril s pestjo v brado.’«
»Inkasant je torej v tretje v resnici zvonil in se mi ni samo sanjalo, kakor sem bil dotlej mislil,« je končal gospod Keller svoje pripovedovanje in globoko vzdihnil. »Zal mi sodnik ni hotel verjeti, ko sem v zagovor navedel svoje sanje. Obsodil me je na štirinajst dni zapora, pogojno na dve leti ...«
dobro voljo
»Umna" kuharica. — Liza že nekaj ur sedi v kuhinji in vzdihuje. Gospa jo vpraša: »Kaj počenjate že tako dolgo s temi starimi žemljami?" — Liza zaihti: »Saj nisem vedela, da je tako težko kuhati. Tu v knjigi stoji: Dva dni stare žemlje strgaj...!“
Bahavost. — Oče pripoveduje sinu, kako je v Afriki ubil 40 ljudožercev. »Papa, lani si mi pa pravil, da si jih ubil 30." — „2e res, toda takrat si bil še tako majhen in slaboten, da ti nisem mogel odkriti vse strašne resnice."
Takega ženina ni lahko dobiti. — „Da še zdaj nisi omožena?" — „Ne.“ — »Tudi zaročena še ne?" — »Tudi ne." — »Kako pa to?" — »Oče pravijo, da mora moj mož biti odločen in izkušen, zdrav in vzoren; mati rečejo, da mora biti dober, priden in podjeten; jaz pa, da mora biti lep, pameten in bogat. In tako čakamo na takega še danes vsi trije."
Dober nasvet. — štibernik je pisal uredniku nekega časopisa, na katerega je bil naročen, da ga njegova žena vsakokrat, kadar pride pozno domov, vrže po stopnicah dol. Vprašal je urednika za svet, kaj mu je storiti. Odgovor se je glasil: »Preselite se v pritličje."
»Ogleduh je!" reko brž eni in ogenj je švigal vsakemu 'z oči.
»Turški ogleduh med nami!" vpili so vsi in dvignili batine.
»Na kol ga nataknemo, kakor Turki delajo z našimi bra-*■>“ vpije eden.
»Nos in ušesa mu porežemo!" kriči drugi.
»Ne, možje, kdo ste?" pravi stari mož, ki jih je bil že pred ^tolažil. »Ali se boste vi po Turkih ravnali? Tega ne, mi smo kristjani, ne kakor sem že rekel, smrt nas lahko zaleze a,i zdaj ali pozneje, zato moramo tudi tega človeka, ako je tudi turški ogleduh, kaznovati kakor možem pristuje, ne kakor nevernim psom. Zato jaz tole svetujem: primimo moža in vrzimo ga v krnico v Krko zunaj pred jamo. Krka ve-Rko dežel preteče, naj si jo ogleda ta človek in naj Turkom pove, da ima še kje kakov cepec, ki je trd dovolj, da razbije glavo, in ako je še tako koščena!"
.■Res, v krnico ga vrzimo!" pritegnejo drugi, »saj Turki n® pridejo do nas, zato je že Bog stvarnik skrbel in nam brlog izvotlil, do katerega tudi turški konji ne prisopo, dasiravno so urni ko strela."
Cigan je bil kmalu spoznal, kako je. Iz obrazov je posnel, da se nanj zbira oblačica, videl tudi precej, da ga je Peter, kateremu je bil ravnokar dobro storil, ko mu je življenje °tel — da ga je isti Peter z lažjo izdal. Prvo, kar je zviti cigan poskušal, bilo je, da se hoče izmuzati, toda brž mu P°t zapro ter ga obstopijo z vzdignjenimi cepci in drogi.
Zdajci se spne cigan pokonci, v roki se mu zasveti nož 'n strašen glas zadoni po podzemeljski jami: »Nihče naj Se mi ne bliža; za tri je moj nož nabrušen. To pa ni res, kar je vam povedal tisti grbavi človek." — Naenkrat potih-ne ves hrup po jami, vse se ozre na cigana. Ali na mah
padejo trije cepci in v tisti hip zazveni ciganov nož, njemu iz rok izbit, po temi na tla; mnogo krepkih rok se stegne in podere silnega cigana na tla. Vendar vsi kolikor jih je moglo okoli njega, imeli so dosti posla, da so ga iztirali skozi ozko lukijo ven. Na jarku ga potem zavihte in visoko je pljusknila voda, ko je cigan cepnil v sredo krnice.
Krohotaje se pomaknejo kmetje v luknjo, potem ko je potihnilo zadnje čepljanje po vodi v črni temi. »Ako zna plavati, prišel bo na suho," pravijo med seboj, »in poročil Turkom, kaj je videl. Naj le! Ako pa ne zna, naj utone, škode ne bo velike."
Ko bi bil kdo stopil dol h Krki raz jarek na travnik, videl bi bil, kako je dolgin splaval na suho, otresel in ovil svojo mokro obleko, zleknil se v svoji dolgosti pokonci ter proti jami obrnjen jezen govoril sam s seboj: »Dobro vem, da sem to dobil po tvoji pripomoči, krivenčasti gbspod Kozjak. Ti žaba, ki bi jo bil imel že stlačiti zdavnaj! Ali zdaj se ti bom zahvalil; vse drugod se boš lovil kakor po vodi in utonil boš v mlaki, ki si jo sam izkopal."
Rekši, se obrne prek travnika proti vzhodnoseverni strani, kjer je bil veliki turški tabor pred cerkvijo na Muljavi.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Bilo klanje, bilo je mahanje, žalovanje ino radovanje!
Krv vali se ko deževnik bistri mrtvih leži kakor v lesu drevja.
Kraljedv. rokopis
Jutranja zarja je jela rdeti in napovedovala sonce, da bi obsevalo žalostno deželo naših očetov.
V turškem taboru so ognji pojemali, krik je utihoval, ki je donel vso noč; zakaj proti koncu noči je marsikaka težka glava zadremala, dasi je bila v tuji deželi sredi sovražnikov. Ali vedeli so, da so ti sovražniki le slabo oboroženi, preplašeni in razkropljeni na drobne kosce; lahko so torej zaupali se svojim čuvajem.
Drugače je bilo to nasproti v taboru, kjer so kmetje slovenski iskali zavetja okoli cerkvice. Vso noč ni nihče zatisnil očesa, vso noč so ognji goreli, brleli otožno, kakor gori otožno poslednja lučica pri umirajočemu človeku.
Glasovi, ki so vso noč vpili v cerkvi in glasno molili, bili so že ohripeli; zamolklo ječanje je bila molitev.
»Dan bo napočil, sosed! Že se svetli za vrhom," govori mož na straži za zidom na pokopališču svojemu sosedu, zamišljeno sedečemu.
»Res", odgovori le-ta, »prijatelj, jaz pravim zadnji dan; zakaj drevi se vidiva že na onem svetu. Ta dan nam prinese smrt, Bog mi grehe odpusti! Smrt!"
»I, sosed, tako gotovo še ni, jaz pa še zmerom upam, da jih bomo še ta dan odbili z božjo pomočjo; kioštrski
hlapci, Mačerolovi hlapci, Ravbar, Krčanje-------in morda
še kdo nam pridejo pomagat. Zato nikar ne obupajmo, sosed! Nikomur mi nimaš tako govoriti; do zadnjega se bijmo; dokler bom gibal z mezincem na levi roki, tako dolgo sem namenjen braniti se, zastopi me, sosed," pravi prvi.
»O, ne boj se! Jaz le s teboj govorim, tebi povem, kakor mislim. Jaz se tudi ne dam povezati, to ti pa povem, da večera ne bomo dočakali živi in zdravi, to mi tukajle notri nekaj govori, in videl bodeš, da se bova drevi že drugje srečala," odgovori tovariš.	(Dalje prihodnjič)
Stran 6
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 19. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 20. 9.: 13.45 Informacije — Glasbena lojtrca od nas do vas. — TOREK, 21. 9.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke. — SREDA, 22. 9.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Mladina poje. — ČETRTEK, 23. 9.: 13.45 Informacije — Koroška sinoda — Skladbe za klavir — Za našo knjižno polico. — PETEK, 24. 9.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — SOBOTA, 25. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — Od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
PETEK, 17. septembra: 11.00 Vijolica s Potsdamskega trga — 18.00 Zeleni svet: števila, dejstva, perspektive — 18.25 Avstrija — slika — 18.41 Oddaja kmečkih gospodarskih zbornic — 18-50 Cesaričin sel: „Slučaj Madeleine" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kadar oče s sinom: „Dopust“ _
21.15	Časovni potek dogodkov — 22.15 Cas v sliki — 22.30 Spotoma za konec tedna
SOBOTA, 18 septembra: 16.30 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.55 Kdo si? — 17.05 Za mladino od 14. leta: Beatglasba — 17.35 Za družino: Seržant Preston: „King gre po pomoč" — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Ribič Dagobert
—	lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Dober večer pravi Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 „Prusi prihajajo", glasbena komedija — 21.50 Šport —
22.20	Cas v sliki — 22.35 Čudne poti patra Brow-na, kriminalna komedija.
NEDELJA, 19. septembra: 16.40 Za otroke od 6. leta naprej: Predrzni Petja — 16.50 „Kenguru Skippy" — 17.15 Za družino: Svet pisemske znamke — 17.40 Koroška — 18.10 „Ribič Dagobert", za lahko noč — 18.15 Cirkuški direktor Johny Slate: „Vlak drvi dalje" — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času —
20.15	„Dolina kraljev", pustolovski film — 21.40 Julius Patzak — portret umetnika — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Helmut dualtinger čita iz knjige Truma Capo ta: »Hladnokrven".
PONEDELJEK, 20. septembra: 18.00 Linz —
18.20	»Ribič Dagobert", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Tiho, prosim. Začetki nemega filma — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Bo-nanza: »Prvorojeni" — 21.05 Poštni predal 7000
—	21.20 Prometni obzornik — 22.20 Čas v sliki. TOREK, 21. septembra: 18.00 Angleščina —
tedenski program |Ty|
Vse iz ene roke
KOTMARA VES KOTTMANNSDORF tel. 0 42 22—7911 17
P?7
m
■	BETONSKO PODJETJE
■	VELETRGOVINA ZA GRADBENI MATERIAL
WOLFSBERG, tel. 0 43 52—29 91
Lahko si pa ogledate tudi najlepšo razstavo ploščic Avstrije.
Dostavljamo tudi v sobotah.
Informacije dobite v vseh zadevah v Kot-mari vesi ali pa v VVolfsbergu.
Damska moda
ScKoXbot
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klaganhirf-Ctlpvtc, Kramergajse 11 Telefon 83 3 95
18.20 »Tutu", za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Lovska latinščina — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 Kaj sem? — 21.00 »Zadnje dejanje", film — 22.50 Cas v sliki.
SREDA, 22. septembra: 11.00 Dolina kraljev — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Cestni škrat
—	17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Poskušaj-
te z nami — 17.40 Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Francoščina — 18.20 »Tutu", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 V soboto pri morju — 22.45 čas v sliki.
ČETRTEK, 23. septembra: 16.20 »Easter parada", film — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Tutu", za lahko noč — 18.25 Šport — 18.50 Stan Lau-rel in Oliver Hardy — 19.16 ORF danes zvečer
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Dalll Dalli — 21.30 Svet knjige — 22.30 Cas v sliki.
AKTUALNOSTI PO svetu po svetu po svetu po svetu po svetu
•	1500 policajev in vojakov je v ponedeljek jurišalo na državno kaznilnico v Attici v zvezni državi New York, ko so se pretekli četrtek uprli jetniki. Krvavi obračun je terjal 40 smrtnih žrtev. Od 38 talcev je še živih 29.
•	Sovjetska avtomatska vesoljna postaja
»Luna 18“ se je razbila pri pristanku na Luni. Kakšna je bila njena naloga, ali je nosila kak Lunohod ali pa bi bila morala prinesti na Zemljo nov vzorec luninih kamenin, ne vemo. Očitno je, da so za Sovjetsko zvezo zadnji vesoljski poskusi težki udarci.
•	Poplave v Severnem Vietnamu, ki trajajo že tri mesece, so menda povzročile že en milijon žrtev. Sporočilo je dala južnoviet-namska televizija. Zaskrbljujoče vesti o položaju stalno objavlja tudi hanojski radio, ki pa ničesar ne poroča o številu mrtvih.
•	V hudem neurju, ki je zajelo okolico mesta Cabo Gracias a Dios na severu Nika-rague, je izgubilo življenje 23 ljudi. Uragan, ki je dosegel 260 km hitrosti na uro, je povzročil veliko škode.
•	Čeprav je Scotland Yard vedela za vlom gangsterjev v neki banki, saj je po radiu ujela vsako besedo pri njih zločin-
skem poslu, so le-ti navkljub temu ukradli iz banke „Lloyd“ v Londonu 500.000 funt-šter-lingov (30 milijonov šilingov), in potem neovirano ušli neznano kam. Vlom so odkrili šele v ponedeljek. Roparji so prišli v banko skozi podzemski kanal in vso nedeljo mirne duše obdelovali sate.
• Na egiptovsko-izraelski mirovni črti ob Sueškem prekopu, kot poročajo iz Tel Avi-va in Kaira, je izraelska protiletalska obramba sestrelila egiptovsko vojaško letalo. To je prva resna kršitev te vrste, odkar so avgusta 1970 sklenili premirje.
INDIRA GANDI ODNOSIH
O KITAJSKO-INDIJSKIH
Indijska ministrska predsednica ga. Indira Gandi je ob koncu svojega potovanja po Bengaliji izjavila, da je njena vlada podvzela konkretne korake za izboljšanje odnosov med Indijo in Kitajsko. Kakšni pa so ti koraki, o tem ni govorila.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali tokrat odložiti nekaj dopisov za drugič. Cenjeni dopisniki naj nam to oprostijo.
STIH L 050AV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg ieicht,auBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen-den STIHL-AV-Griff.

Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomschek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodno!
IN ALLEN EINRICHTUIMGSFRAGEN FOHREND
STADLER	EXKLUSIV
KLAGENFURT • THEATERGASSE 4 - TEL. 71431
mobelpassage Stadler
KLAGENFURT • ST.VEITER STRASSE 4 - TEL. 71 4 31
STADLER DWQ@[UIMDL VILLACH
VILLACH - TRATTENGASSE 1 . TEL24 4 89. KOSTENLOSE PLANUNG DURCH EJGENE ARCHITEKTEN
Pohištvo v veliki izbiri in ob ugodnih pogojih dobavlja in dostavlja
RUTAR — Dobrla ves
POHIŠTVO vsakdo potrebuje! RUTAR ustreže vsaki želji! A-9141 Eberndorf — Dobrla ves, telefon 0 42 36 — 281.
Vrtalne stroje (Bohrmaschinen)
že od S 580.-
z raznimi priključki v trgovini
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku Tel. 0 42 35 — 341 97
No, pa bodi pošten!
(Nadaljevanje s 7. strani)
tičen segel v žep, da bi si prižgal cigareto. Namesto cigarete pa se mu je v roki znašla zlata verižica za uro. Tedaj se je vsega spomnil in kri mu je zledenela v žilah. Chat je pomislil:
»Na, tu imaš dobro razpoloženje! Bolje je trikrat krajše živeti. To me bo stalo vsaj deset let ječe!"
Nato se je napotil v šerifovo pisarno. So-yersi so bili vedno pošteni, čeprav včasih z zamudo.
Tudi šerif Kelly ni bil dobro razpoložen, ker so se tiste dni pomnožile drobne kraje. Ko je zagledal Chata, ga je nadrl:
»Kaj pa hočeš tu? Da ti niso ukradli denarnice, ti lenuh?"
»Ne, jaz... jaz sem kradel! Izvršil sem napad na vlak. — Na!“ je rekel Chat in vsul nekaj nakita na mizo.
Šerif je prezirljivo pogledal prstane in uhane.
»Konj je prodal konja v Svveetvvartu, zdaj pa se je prišel rogat oblasti. Poln si vvhiski-ja, kot cisterna, kajne?"
»Bil sem. Sedaj pa je samo tole polno," je dejal Chat z izrazom krivca, izvlekel pištolo- brizgalko in pritisnil na petelina. Povsem mehanično.
Curek whiskyja je zalil šerifa kot dežek ovenelo cvetlico.
»Deset dolarjev za žalitev oblasti in marš ven!" je zarjul Kelly. — »Če pa še enkrat prideš s to steklenino ..
Bolje deset dolarjev kazni, kot deset let ječe! — Chat je odštel denar in izginil. Nikoli še ni hitreje prišel na svoj ranč. Pištolo je podaril sinu, ženo pa je osrečil s »steklenino." Ona se sedaj dela važno, se kiti... San Chat je že zdavnaj prepričan, da vse skupaj ni vredno več kot dva, tri dolarje. Pokvarjena gospoda vendar ni neumna, da bi se ločila od česa dragocenega.
Zato pa je Chat iz samega sebe napravil teslo. Kaj pa je bilo treba k šerifu prijavljat samega sebe? To ga je veljalo deset dolarjev in tega še danes ni pozabil.
No, pa bodi pošten, če moreš!
S sadnimi drevesci in grmiči drevesnice
Marko Polzer, pd. Vazar
pri Št. Vidu v Podjuni so vsi zadovoljni!
Okusne obleke s hlačami za šolo in hladne dneve ugodno pri SATTLER, am Heuplatz, Celovec — Klagenfurt.
Blue Jeans praktične za šolo in za hobby, ugodno pri SATTLER, am Heuplatz, Celovec — Klagenfurt.
HOČETE ZIDATI?
Vedno in vsak čas na razpolago odjemalcem
FERLACHER BETONWERK J. Pagltz, Ferlach — Borovlje Tel. 0 42 27 /375 (Dostavljamo tudi ob sobotahI)
haš tednik
vsf,k četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Vlktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka Vim Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radlše. o. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Vlktringer Ring 26.