Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
PP" Javite nemudoma naročnike za Zvonček!
Po naši pokrajinski in glavni skupiti ni UJU.
Ta članek je napisal tov. Pavel Flere v Narodni Prosveti pod naslovom »Za dostojanstvo učiteljskih skupščin« pred glavno skupščino v Subotici, veljaj pa tudi za bodoče in ga objavljamo vsem onim, ki ga niso čitali, ker je vreden, da ga čitajo in upoštevajo.
Uredništvo.
Brez vsakih rekriminacij. brez ozira na to, kako se vrše cesto skupščine naših pokrajinskih organizacij in poverje-ništev. bi hoteii v naslednjem mirno in objektivno povedati, kaj po našem nabiranju najčešče ovira uspešno delo v naši organizaciji, kaj je morebiti tudi vzrok, da pride pogosto do nesoglasij na naših skupščinah. Da moremo govoriti o tem. je treba seči nekoliko globlje tudi v načela organizacije same.
Naivišie načelo UJU je da ie to organizacija jugoslovenskega naprednega učiteljstva. V njej nam ie dobrodošel vsak učitelj Slovenec, Srb. Hrvat, ki hoče sodelovati na svobodnem napredku učiteljskega položaja in jugoslovenskega šolstva.
Svoboda, ki io ima organizaciia napisano na svojem praporu, dovoljuje vsakemu članu, da v mejah najvišjega principa organizacije udejstvuje svoje sile v prid učiteljstvu in šolstvu; a ista načela, ki družijo vse članstvo na skupno delo v organizaciji, morajo istočasno predpisovati pravec. v katerem naj se to delo giblie.
Pota, po katerih posamezni člani hodijo, moreio biti različna, a voditi morajo k istemu cilju.
In vsakdo, ki hoče v organizaciji sodelovati. mora imeti pred očmi ta zajed-niški cilj in ako je treba, mora temu za-iedniškemu cilju žrtvovati i svoje osebne mržnie; da. ako zahteva interes organizacije. i svoje oolitiške namene. Kot organiziran učitelj ne sme biti partizan, ne sme v organizaciji nastopati kot pripadnik politiške stranke — v organizaciji ne sme biti drugo kot organiziran učitelj.
To naziranje in izvedba tega principa zahteva dobrobit naše organizacije in nanj ne bi smel pozabiti noben učitelj. Organizaciia ne omejuje nikomur svo-
bode politiškega mišljenja; strokovna organizacija tudi ne sme omejevati take svobode. Kar pa učiteljska organizacija sme in mora terjati od vsakega svojega člana, je : da ne vnaša v stanovsko organizacijo strankarskih principov ne ene politiške stranke. Učiteljska kot strokovna organizacija perhoreScira vsako strankarska politiko a kdor bi hotel strokovni organizaciji imputirati svoje Dolitično prepričanje, terorizirati s politiškimi načeli te ali one politiške stranke bilo to radi stranke same ali radi omržnjenja oseb druge politiške stranke, ta greši proti principu Svobode, na kateri strokovna organizacija bazira.
Zato se tudi, kadar stopamo na skupščino svoie organizacije, zavedamo, da strankarska politika na naših skupščinah nima mesta. Pripadnika politične stranke v sebi pustimo zunaj! Naša organizacija in njene skupščine pač imajo eno politiko: to ie skupna stanovska politika in prosvetna politika. Tej pa služimo z drugačnimi nazori kakor z osebnim sumni-čenjem in navaijivanjem na politiške osebnosti. Vsako delovanje v prosvetni politiki bomo premotrili s stvarnega in ne z osebnega gledišča; pri vsakem ocenjevanju se povprašamo, komu koristi to ocenjevanje. A pri tem nam bodi edini pravec: korist stvari, ne osebe!
Na kratko bi hotel omeniti na tem mestu, da ie v poslednjem času na nekaterih naših pokrajinskih skupščinah baš krivo gledišče pri ocenjevanju naše prosvetne politike rodilo obilo nesoglasja in moglo celo ustvarjati videz, kakor da je v notranjosti naše organizacije nekaj nezdravega in trhlega; pri ocenjevanju se ni mislilo na namen in na ciii prosvetne politike kar bi morali kritikovati oni, ki se ne skladajo s tem namenom in ciljem; gledalo se je marveč na osebo, in to je bilo zlo. Preveč smo se ozirali za osebami, premalo na globlje stvarnosti.
In še nekaj: Naše skupščine so cesto temperamentne; a češče so temperamentne zbog osebnosti, nego zbog stvari. I to je zlo! Zakaj kadar se razburkajo osebne strasti, tedaj se prideva kaplji
žolča vedno nova. kaplja, pri tem pa se tako lahko pozablja, da je ton isti, ki nareja glasbo. In le dobri ton zopet more dvigniti dostojanstvo skupščine, pospešiti delo organizacije.
Za dostojanstvo organizacije, za manifestacijo dostojanstva pri skupščinah pa deia vsak, kdor pripomore k mirnemu. treznemu, plodonosnemu razpravljanju. Učitelj — nosilec kulture v narodu — se trikrat premisli, preden enkrat dovoli strasti zaviadati v sebi in dovoij, da postane skupščina organizacije nosilcev kulture poulična demonstracija. — Trda je ta beseda; a zgodilo se .ie, da so dnevni listi pošiljaH poulično sodrgo na učiteljsko skupščino... Kako ne bi to bolelo organiziranega učitelja?
Glavna skupščina UJU ima naiogo, da pregleda, konstatira in oceni delovanje vodstva, kateremu se je organizacija izročila v upravo, da stavi na vodstvo svoje zahteve za nadaljno vršenje dolžnosti v stanovski in prosvetni politiki.
To ni težko; organizaciia ima svoj program, ima svoja načela in članstvo more točko za točko konstatirati, ali ie vodstvo odgovarjalo, ali ni zamudilo izpolnjevati svoje dolžnosti.
Nikakor nečemo prejudicirati stališča čianstva; povedati pa ie treba iz ozi-
ra na dostojanstvo skupščine, da ie krivo. ako se slepo navaljiva na vodstvo, ki more biti le tolmač organizačnega programa. tolmač želi svojega članstva, EKSEKUTIVA PROSVETNE POLITIKE PA NI V NJEGOVIH ROKAH. Vpliv vodstva organizacije pa ie toliko manjši, kolikor bolj se kažejo v organizaciji konture politiške razcepljenosti in kolikor bolj se v organizaciji presojajo dejstva na osnovi načel politiških strank. Tega se mora zavedati vsak. kdor kritizira delo vodstva organizacije; in nihče ne sme kritizirati tega delovanja drugače, kakor z gledišča organizačnih načel.
Nihče pa i ne sme zahtevati od vodstva. da bi postopalo drugače, kakor zahtevajo od njega organizačna načela, in nikdar ne sme priti vodstvo organizacije v roke eksponenta te ali one politiške stranke.
Tako smo povedali najvažnejše. Kdorkoli učestvuie na skupščini, mora učestvovati z duhom dostojanstva nosilca narodne kulture. In skupščina bo plo-donosna, nihče oa se ne bo mogel pritoževati radi terorja; duh dostojanstva: ne dopušča terorja ne večini, ne manjšini.
Pavle Flere.
HREN:
Pro domo.
(Za našo stanovsko gospodarsko osamosvojitev.)
V delu in žrtvah za druge ne pozabljajmo kastnega stanu.
Slovensko učiteljstvo stoii pred važno odločitvijo, ki ie dalekosežnega pomena za bodočnost lastnega stanu.
Na pokrajinski skupščini v Šoštanju je bil po vsestranskem prevdarku in v očigled naravnost obupnim socialnim razmeram naših tovarišev-očetov. kateri hočeio nuditi svojim otrokom vsaj nekaj izobrazbe, storjen z veliko večino sklep, da se za vse članstvo uvede obligatorič-na članarina po letnih 100 Din za »Učiteljski konvikt« v Ljubljani., oziroma za »Učiteljski dom« v Mariboru in sicer že s prihodnjim solnčnim letom. Ker ta sklep seže precej globoko v žepe članstva, zato ie delegacija prepustila končno odloči-
tev učiteljskim društvom, katera morajo izreči svoja mnenja še pred novim letom. Prvo ie o tem razpravljalo Učiteljsko društvo za kranjski okraj ter se izreklo soglasno za.
Nimam namena slikati v kričečih barvah neznosnega socialnega položaja tovarišev očetov, v katerega so zaš.i ne po lastni krivdi in v katerega prav tako lahko zaidejo tudi tovariši in tovarišice, katerih danes še ne teži zakonski jarem in ne družinske razmere. Vse to je itak dovoli znano med nami in vidimo lahko vsak dan vzgledov dovolj Tudi ne bom udaril na struno tovarištva in človekoljubja. Saj ti dve lastnosti zlasti v današnjih prilikah kaj radi odpovesta, kadar prideta v dotiko z — žepom. Pač pa hočem navesti par činjenic. o katerih naj
LISTEK.
MIH. M. STANOJEVIC:
Škola rada.
(Referat na V. pokr. skup. Pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju.)
(Konec.)
Izraz »Radna škola« (Arbeitsschule) odomačen je duže vremena u Nemačkoj i odatle je prešao u razne kulturne države pa i kod nas. Ali se on kod nas češče shvata kao škola u kojoj treba da se radi ručni rad kao zaseban predmet, škola pri kojoj treba da postoje radionice u kojima če se predavati kartonaža, pletarstvo, sto-larstvo i td. što treba da posluži i vaspitnoj svrsi a i uvodenju učenika i zainteresova-nju za zanatske pozive. Medu tim pokret za uvodenjem škole rada ili nastave rada je princip po kome ima rad da bude sre-dište celokupne nastave, sredstvo za po-stignuče najvišeg vaspitnog cilja: razvijanja jake moralne volje, budenje i jača-nje dečje aktivnosti i razvijanje svestrane zainteresovanosti kod vaspitanika.
Škola rada ima da se naslanja na radno vaspitanje u kuči, (na domu) gde dete zadobija prve navike na rad u domačem poslovanju i pomaganju roditeljima. Pomoči u spremanju stola, u
kujni, namotati klupče, prišiti dugme, upakovati što, nahraniti živinu, očistiti obuču, iscepkati drva, i t. d. i t. d. sve su to male dužnosti koje deca vrlo rado vrše i kojima se deca navikavaju da rade. Kad bi se ove radnje još sistemski izvodile i stavile u službu pedagoških ciljeva mogao bi se razviti svežim radom domačeg va-spitanja koje bi bilo baza školskom va-spitanju i radnoj školi.
Georg Keršenštajner školski savetnik u Minhenu, poznat sa svoga dugogodiš-njeg zauzimanja da prokuči put školi rada, koju on naziva »školom budučno-sti«, uspeo je da u svojim školama u Minhenu sprovede jedan sistem koji ima da izmiri oba gledišta i škole rada kao na-stavnog principa i uvodenje ručnog rada kao sredstvo za postignuče vaspitnih za-dataka.
Kritikujuči današnju školu kao suvi-še »knjišku«. Keršenštajner, u svome po-znatom govoru o Pestalocijevoj proslavi 1908 g. u Cirihu, ističe pitanje: »Zar nije moguče da se današnja škola tako prekroji kako ne bi izgubila svoje dobre oso-bine a ipak kako bi odgovarala suštini dečjeg biča; kako bi u njemu razvijala i one duševne osobine, koje su danas zane-marene pa čak i puštene da zakržljaju? Ako bi to bilo mogučno onda to može biti samo kad bi smo se od samog početka svake nastave više posvetili nego do sad stvaralačkim močima detinjim i to ponaj-
bolje u istom uticajnom krugu koji je ono, vezano pre škole i za vreme njenog trajanja svojim ličnim darovima i ekonom-skom okolinom. Kao što je malom detetu dom radionica njegovog duha, gde i hi-ljadama utisaka i podsticaja iz njegove okoline preraduje u prividni svet, isto tako moraju kod večeg deteta prostorije za rad u školi biti centralna radionica njegovog aktiviteta iz koje ono prelazi rado u školske prostorije za učenje koje je samo zahtevalo opet vrati u one prostorije za rad. Od naše knjiške š k o -1 e mora postati radna škola koja se naslanja na školu dečjeg poznavanja pr-vog detinjstva.
Ali Keršenštajner (— kao što je to vrlo lepo uočio g. dr. Voj. Mladenovič u svojoj raspravi o Keršenštajneru u »Pro-svetnom Glasniku« —) pokazuje dosta i nejasnosti i jednostranosti, čim dolazi sebi u kontradikciju. Kroz celu njegovu osnovu ipak se provlači ručni rad kao z a n a t -ski rad. On želi da škola bude ognjište gradanskog i socijalnog života, jedna radna zajednica ali on traži da škola ima i svoje radionice i stručno obrazovanje učitelja, da škola pomalo s p r e m a (pripravi) i za poziv (poklic). U toliko se on uda-ljuje od pravog principa radne škole, koja nema nameru da samo s pomoču ručnog rada sprema vaspitanike za buduči poziv več da se pomoču radne nastave koja obuhvata sve predmete i sve manife-
stacije školskoga života raz-vijaju harmonijski sve sile vaspitanikove i uvodi vaspitanika u kulturni život uop-šte. Radna nastava ima da podstiče aktivnost učenikovu i ima da ga ospo-sobi uopšte za s a m o r a d n j u. Ona od-govara potrebi dečjoj za promenama izmedu telesnog i duhovnog zanimanja, ona je baza harmonijskoga obrazovanja i vaspitanja kao što veli R. Sajdl ali i on je jednostran jer ne sprovodi ovaj princip kroz celokupno vaspitanje več samo kroz Didaktiku.
Radna nastava ili škola rada ne isključuje osnivanje kakve školske radionice — gde je god to moguče — ali ona traži rad detinji i u vrtu i u laboratoriju i školskoj kujni i u dačkoj samoupravi u higijeni i t. d. Ona je princip razvijanja samoradnje i dečje aktivnosti u svima predmetima osnovne nastave.
Naš poznati hrv. pedagog dr. Jure Turič izradio je svoju Metodiku škole rada, koja bi se mogla smatrati kao no-vina i u stranim književnostima po kojoj je sproveo ideju rada i za sve predmete ove nastave. Nu da bi se smisao škole rada proveo da svojih pravih smerova, treba preduzeti mere, koje če podesno pripremiti za rad u smislu škole rada i nastavnike u okviru njihovog višeg obrazovanja a u isto vreme probuditi razumevanje za nju i kod roditelja a i kod merodavnih faktora te da se ona
Učiteljska tiskarna je znižala cene tudi knjigam. Glejte oglas!
bi naše članstvo razmišljalo, preden se odloči.
V instituciji našega doma in kon-vikta ne smemo upoštevti samo gmotne. ali pa, če hočete, socialne strani, ampak tudi moralno, idejno, ki je za razvoi in bodočnost našega stanu brez dvoma zelo velikega pomena. Velikega pomena pa je prav tako za šolo in po njej za narod in državo. Šole še ne napravijo razni paragrafi in predpisi, ampak osebnost učitelja je tisto, kar ii da vsebino, življenje. Kakršno učiteljstvo, taka šola. tak bode tudi narod. Ža; pa, da se naša javnost še ne zaveda v polnem obsegu te resnice. In dasi je ta resnica vitalni državni interes, tudi od nje v sedanjih prilikah še ne moremo pričakovati v doglednem času korenitega izboljšanja, ker ie prezaposlena z drugimi še nujnejšimi problemi. Zakai kulturna vprašanja nastopajo kot potreba šele takrat, kadar je zagotovljen in zavarovan življenski obstoj bodisi pri posamezniku prav tako. kakor pri državi.
Torej je iz teh vidikov učiteljstvo dolžno sebi. svojemu stanu in narodu, da stori, kar ie možno storiti v tem oziru. Možnost ie pa brez dvoma danes že dana, bogzna pa kako bo v par letih, ko bodo razmere že urejenejše in bode imel naš denar mnogo višjo veljavo. Zakaj bodimo s: na jasnem: Če v najkrajšem času — vsaj tekom 3—5 let nimamo rej aliziranih idei konvikta in doma, potem lahko čakamo še 30 ali več let. Saj žal, da smo že itak zamudili najugodnejši čas. ko ni bil denar še skoro nič vreden. Danes pa je možnost že dana. le volje je treba in pa najti primeren način. In ravno glede načina in poti naj bi se čim več razmišljalo.
Brez dvoma sloni na ramenih uči-teljstva po;eg lastnega organizacijskega, še izdatno večji kulturni davek. Ako bi imeli v tem oziru zbrano statistiko, mislim da bi sami bili presenečeni od visokih številk. Društveni in kulturni davek je pri nas v oboe zelo. zelo velik. In povsod mora biti zraven učiteljstvo. vsaj tako misli naša javnost. Njej namreč ni dovo.j. da ji u č i t e 1 js t v o k u 1 u -kuje duševno, ampak zahteva od njega še gmotni kuluk kljub mi-zern'm razmeram. In denarnemu, gmotnemu kuluku moramo napraviti za par lef konec v svojem lastnem in v splošnem
Nezadovoljstvo ljudstva.
Vsaka izprememha rodi nezadovoljstvo. nezaupanje in tudi odpor. Po prevratu leta 1918. so se godile velike iz-premembe. zato je bilo tudi veliko nezadovoljstva. Nezaupanje v nove razmere, rastoča draginja, hujskanje proti novi državi, je slabo vp.ivalo na ljudstvo, da ni bilo skoraj nikjer slišati dobre besede za nove čase. Taka vznemirjenost, ne-sigurnost škoduje državi in je vedno nevarnost, da različni politični špekulantje zlorabijo nezadovo jstvo ljudstva proti državi v svojo osebno korist.
tako provede i kroz nastavne programe, — a to bi bilo sad na redu i kod nas pošto se misli da se zavede nov nastavni program i plan.
Na taj način radna škola postaje delovna škola ili Tatschule, koju je Laj na-ročito konstruisao u smislu budenja i razvijanja samoradnje i aktivnosti volje kod vaspitnika.
Pokušaji osnivanja ovakih škola vrši se n mnogim zemljama pa u poslednje vreme i u bratskoj Čeho-Slovačkoj. Tamo i Ministarstvo Prosvete ide na ruku tome. Ono je odobrilo još 1922 g. dvojici Praških učitelja Sedlaku i Zitnom da mogu osnovati ovake probne škole kao osnovu opširno izradenih planova i programa.
U predloženim pragramima vidi se svuda težnje: osloboditi dete krute, tradicionalne, školske discipline i nastave u masi. Deci je ostavljena sloboda ne samo kretanja do izvesne mere več i sloboda rada1 pa čak i kritikovanja. Doduše ovde je omogučeno izvodenje ovakve nastave jer je mali broj daka (20—30 najv. u razredu).
1 Kako ie kod njih muzika jako razvijena ro deca sama biraju pesme koje če učiti, sad imaju t svoje dačke horovode.
javnem interesu. Razmere nas silijo k temu. da smo v tem oziru dosledni in neizprosni. Mi smo navezani sami nase tudi v tem oziru prav tako v sedanjem času, kakor smo bili vedno. To smo dovolj skusili ravno v zadnjem času, ko -naša javnost nj mogla vzdržati niti »Podpornega društva za učiteljski naraščaj v Ljubljani« ter je moralo društvo po enoletnem obstoju likvidirati.
Ak0 se torej odpovemo vsemu drugemu kulturnemu davku, bodemo lahko zmogli mesečnih 8.25 Din in v par letih imamo že zbrano glavnico, ki bode omogočila misliti na realizacijo načrtov. Saj moramo računati z dejstvom, da se bodo cene v tem času mnogo znižale, veljava denarju pa zrastla.
Prav tako ali pa še večji znesek nam pa iahko nudijo naša že obstoječa gospodarska podjetja, če so prav in racijonal-no upravljana in pa, če se zave vse naše članstvo njihove važnosti za naš stan. Seveda, dokler bomo proizvode lastnih podjetij kupovali drugod In tako znosili vsako leto težke stotisočake drugim, kateri niti ne smatrajo potrebno da bi vsako leto parkrat inserirali v naših stanovskih glasilih ali se spomnili našega Konvikta ali Doma toliko časa ne moremo Dričakovati zaželenega uspeha. Naravnost neverjetno je namreč, koliko ležernosti je še v naših vrstah ravno v tem oziru. Tu bode moral vsak posameznik postati pravi apostol, da se zavemo nezlomljive sile, katera spi v nas na našo lastno škodo. Naša podjetja so zmožna in tudi morajo nuditi prvovrstno konkurenčno blago. In geslo »svoji k svojim« bode treba izvajati z vso neizprosnostjo vsaj toliko časa. dokler ne uresničimo svojih dalekosežnih socijalnih načrtov.
S.ovensko učiteljstvo uživa v celi državi med vsemi stanovi velik ugled in dober sloves. Vse to si .ie pridobilo z vztrajnim in smotrenim delom. Delalo Pa le v Drvi vrsti za druge nase oa pozabljalo. Sedaj pa hoče in mora mislit: enkrat na sebe in svoj stan ter postaviti institucije iz katerih bo črpal neusah.jivi vir novih in svežih moči sebi v zadoščenje in ponos, narodu in domovini v korist
Učiteljstvo.
V teh časih se je dobro obneslo učiteljstvo. Ce tudi v veliki revščini in težkih gmotnih skrbeh, je tolažilo ljudstvo in opozarjalo na bližajoče se boljše čase ter vcepljalo rmadini ljubezen do nove, velike in slavne domovine. Vsled tega so se vsi nasprotniki nove države z vso srditostjo vrgli na učiteljstvo Nasprotovali so vselei in povsod šoli zatirali in lokalno preganjali učiteljstvo z najostud-nejšimi sredstvi, celo s krivimi prisegami. Kljub temu se učiteljstvo po večini ni ustraši.o in ni klonilo! Ostalo je zvesto svojim idealom in je živelo le za veliko idejo narodnega in državnega edin-stva.
Vera v postavo, pravico in poštenost.
Razdinalci države in zatiralci velike jugos.ovanske ideje so takoj uvideli, da samo preganjanje in zatiranje učiteijstva nima zadovoljivega uspeha, nasprotno — mučeništvo je rodilo navadno dober sad. Poizkusili so druga podla sredstva. Sejali so neslogo med učiteljstvo. delali intrige in žal maili uspehi niso izostali. Spletkam nekateri nasedejo. Vendar je ogromna večina učiteijstva zvesta svojim nače:om se še tesneje družila v organizaciji. Slednjič so se poslužili uspešnejšega naravnost — satanskega sredstva.
Učiteljstvu hočejo vzeti vero v zakon, pravico in poštenost. Na vse krip-lje delajo, da bo tudi učitelj — med ljudstvom zunaj edini zagovornik troedine nerazdelne domovine — nezadovoljen. Opasno bi bilo za državo, ako bo še učitelj nezadovoljen in bi podžigal med ljudstvom že itak hudo razpaliene strasti še v večjo nezadovoljnost, ali celo vceplja. v srce mladini mržnjo do države in našega narodnega vladarja.
Volitve.
Ko so se vršile volitve ie šel jugoslovanski učitelj v boj za nacionalno dr-
žavo in monarhijo, ne za partijo. Nismo partizani, kakor je minister prosvete na-zval naše nadzornike, ki jih sigurno ne pozna. Povemo mu. da sedanje nadzornike ni izbrala partija, ampak učiteljstvo» zato jih ne sme odstavljati partija preko učiteijstva — ako bi bilo potrebno. Postavljeni so bili, ko ie odločevala šoli in izobrazbi prijazna vlada.
Učiteljstvo bo glasovalo in podpiralo pri volitvah stranko, ki deluje za državno in narodno edinstvo ter neguje šolo v korist boljše izobrazbe našega ljudstva.
Učiteijstva se loteva ogorčenje.
Mnogo šol je zaprtih; na večrazred-nicah je po 1 učna moč, na upravlteljska, tudi najtežavnejša službena mesta silijo nnade neizkušene učiteljice proti njihovi volji; oblastnega šolskega nadzornika se odstavi in degradira brez vednosti njegovih predstojnikov in učiteljske organizacije. brez preiskave in brez prave potrebe; penzijoniranje se vrši kar na debe.o pavšalno, ne po potreb' in ne glede na to ali ie namestnik tu ali ne. Saj
f)	razgovor o sprejemu otrok, o njihovi podelitvi po stopnjah in oddelkih ter o njihovem prevodu iz nižje stopnje v višjo, o razdelitvi izpričeval, o zaključku pouka obeh a.i samo ene stopnje ;
g)	razgovor o sodelovanju s šolo drugih društev, vasi in organizacij, o društvenem šolskem delu in drugo;
h)	razgovor o nadzoru učenčevega dela na podlagi določenega načrta in navodil ;
i)	podelitev poučno - vzgojnega dela v pomožnih učno-pedagoških ustanovah med poedine učne osebe;
j) razgovor o uspehu metodičnega dela v šoli;
k) predlog; na ONO radi izključitve kakega učenca;
1) razgovor o projektu za izboljšanje učnega de.a;
m) razgovor o vseli vrstah izjav, ki se tičejo otroškega življenja in dela.
22.	Upravitelj šole ima pravico, ako se ne zlaga s sklepi šolskega sveta, zadržati izvrševanje istih, dokler se ne prejme končne odločitve od ONO.
23.	Šolski svet more za izvršitev tega ali onega vprašanja iz poučno-po-možnega dela izvoliti iz svoje srede stalne ali začasne komisije, ki delajo po navodilih šolskega sveta.
24.	V izjemnih slučajih sme upravitelj samostojno podvzeti razne mere ali pa rešiti vprašanja, ki so določena v čl. 21. brez predhodnega odobrenja šolskega sveta, ali mora o svojih merah poročati na prvi seji šolskega sveta
25.	V namenu izmenjavanja opazovanj in misli poedinih šolskih moči skliče po odredbi ONO ena izmed najagil-nejših šol vse učne moči okoliških šol k periodičnem najmanj pa vsaj k trimesečnemu zborovanju.
C. Učenci.
2. Pristop v enotno delavno šolo 1. in 2. stopnje ie dovoljen vsem otrokom od 8. do 17. ,eta. V slučaju, kadar razvoj šolskega okoliša ne dovoljuje sprejema vseh otrok, imajo prednost pri vstopu delavski otroci.
27.	Vsakega, ki ima izpričevalo, da je izvršil oddelek gotove stopnje, se sprejme v višji oddelek šole 1. in 2. stopnje brez izpita in v odgovarjajočo stopnjo profesionalnega učnega zavoda. V slučaju. kadar ne dovoljuje nedovoljno razvito šolsko mrežje sprejema vseh otrok s predpisanimi pogoji, velja, to pravilo samo za delavske otroke.
28.	Oni, ki so končali 10-letni kurs enotne delavne šole. imajo pravico stopiti na Vuz (vseučilišče) pod pogoji, ki veljajo za njega.
29.	Prevod učencev iz ene stopnje v drugo, a ravnotako izstavitev izpričevala o zaVršitvi šole ali dov-ršitve nekega ■oddelka, se izvrši samo po dovoljenju šolskega sveta soglasno z učenčevimi uspehi in delom ter v zmislu navodil, ki jih daie NKP.
30.	Učenci se zdravniško pregledajo pri vstopu v šolo in med letom, da se ugotovi stanje in sprememba v njihovem telesnem in duševnem zdravju.
smo vsi za 32-letno služb. dobo. Sedaj pa žal še ni izvršljiva, ker nimamo dovolj moškega naraščaja. je vendar boljše, da poučuje učiteli čez službeno dobo. kakor da je šola zaprta, ali da razred nima učite.ja. Namesto, da bi se privatne ženske učiteljske šole popolnoma zatvorile, ženska . državna učiteljišča skrčila, in skrbelo za dovoljen moški učiteljski' naraščaj, se še krepke moškp učne moči odstrani brez nadomestila.
Vztrajajmo!
Ako je burja, stopi malo v zatišje, če si šibek in slab; ti učitelj pa korakaj nemoteno svojo pot dalje! Burja bo mi-niia m zopet zašije solnce. Ali bi te potem ne bilo sram, da ti ie nekai krivic omajalo vero v pravico in veliko bodočnost naše države? Ali bi te ne bilo sram. da si radi nasilja posameznikov opustil svoje delo ¡n svoie ideale?
Kar delajo posamezni mogočniki, bo nekoč popravljeno. Mi vsi pa gremo s podvojeno vztrajnostjo in s še večjo odločnostjo in navdušenostjo proti cilju narodnega in državnega edinstva.
Č. Učno-vzgojni del.
31.	Obseg in vsebina pouka se ravnata po načrtih, ki jih izda NKP.
32.	Podiaga šolskemu pouku je vsestranska teoretična in praktična vzgoja k delavni udeležbi ljudi in njihovih organizacij. Vse delo za spoznavanje pri-rodnih sil in pojavov ter društvenega življenja v sedanjosti in preteklosti, se koncentrira okoli te glavne osnove.
33.	Šolski pouk se mora naslanjati na krajevne potrebe in razmere. Radi tega ie dolžnost šolskega sveta izdelati tak učni načrt, ki je v tesni zvezi s krajevnimi razmerami (kmetijski, industrijski značaj itd.).
34.	Pouku, ki je organsko vezan s krajevnimi razmerami (glej čl. 33.). se mora dati v šoli izrecno prvenstveno lice.
35.	Ves pouk v šoli in ves njen ustroj mora vzgojiti v učencih vero v razredno proletarsko samozavest in instinkt ter zavest solidarnosti vsega delavstva v borbi s kapitalom, a ravno tako tudi zmožnost za pridobitno in društveno politično delo.
V ta namen se mora izkoristiti kolektivno delo v šoli in izven nie. ustanavljati se morajo zveze z, delavnimi masami, organizirati mlade pionirje s kolektivnimi predavanji, diskusijami itd.
36.	V šolah.prve in druge stopnje se vpelje otroška samouprava, počenši z najelementarnejšimi oblikami, ki se stop-njema razvijajo v popolno izpeljano organizacijo.
37.	Vse kaizni so prepovedane.
38.	Šolski pouk traja 10 mesecev, toda njegov začetek in konec določa krajni gubanov (guberni organ narodne izobrazbe).
39.	V času šolskega. dela se pouk ne vrši samo ob dnevih praznovanja in počitka.
D. Prava šola.
40.	Vse imetje šole. kakor: orodje za delo, inventar, učna sredstva, knjižnica in drugo, pripada šoli. da ga izkorišča. toda ostane last države in se sme odstraniti ali oddati drugim ustanovam ali osebam v, uporabo samo z vednostjo gubona po določenih zakonskih odredbah.
41.	Vsaki šoli ie lahko dodeljen kos zemlje po pravilih, ki jih ie izdal VCIK (Višji centralni izvrševalni komitet) 26. februarja 1923 (po starem štetju). Šolsko imetje je oproščeno davka po odredbi VCIK in Sovnarkona (Sveta narodnih komisarjev) z dne 20. junija 1923. (Zbirka odredb br. 61., str. 572).
42.	Šole se okoriščajo s privilegiji pri plačevanju komunalnih dolžnosti pri nabavi drv za kurjavo, pri plačevanju lesnega gradbenega maiterijala in drugimi popusti, kj se dajejo državnim ustanovam
43.	Vsaka šola ima svoj pečat po obstoječih pravilih.
Namestnik predsednika sveta narodnih
komisarjev RSFSP: A. Cjuruna.
Upravnik poslov: B. Smoljanikov.
Sekretar: M. Glaser.
Moskva. Kremelj. dne 18. dec. 1923.
(Dalje prihodnjič.)
Iz pisma odličnega učitelja nacionalista.
(K današnjim razmeram učiteijstva.)
DRAGO HUDE:
Šolski zakon v Rušili.
(Dalje.)
«
Znižanje cen knjigam pri Učiteljski tiskarni. Oglejte si oglas!
Splošne vesti.
—	Razburjenje med učiteljstvom radi odstavitve oblastnega šolskega nadzornika Schella. Iz pisma učit. predstavnika: Uporab.jam to priliko, da Te kot tolmač velikega razburjenja in nezadovoljstva mariborskega učiteljstva vsled neprimernega postopanja s tov. oblastnim šolskim nadzornikom Schedom naprošam. da se opetovano energično zavza-meš za ta kričeč slučai ter da poverjeni-štvo podvzame vse. da se njemu priza-dejana krivica popravi!
—	Politika in strankarstvo sega dalje. V mariborski oblasti si je neki združeni »napredni« akcijski odbor političn:h strank nadel nalogo, da provzroča per-sekucije nad uradništvom. Lotil se je posebno prosvetnega resora in ie talko izposloval sedaj izmenjavo tudi inšpektorja za srednje in strokovne šole pri velikem županu prof. Mravljaka. Posebnih simpatii si ne pridobiva s svojim početjem posebno med učiteljstvom se je postavil z odstavitvijo oblastnega šolskega nadzornika g. Schella v zelo sovražno luč.
—	Zaradi ukinjenja vzporednic na ljubljanskih osnovnih šolah je okrog 19 učnih oseb na razpoloženju in bodo pri-deljene na druza mesta.
—	Učiteljske službe. Absolvirani učiteljski kandidati in kandidatinje se opozarjajo, da ie v mariborski oblasti izpraznjenih še nekaj učiteljskih služb, ki se lahko takoj začasno zasedejo. Kdor reflektira na katero teh mest. nai pošlje nemudoma pravilno opremljeno prošnjo velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru. (Glej »Ročni katalog« 1925./26., str. 21.!)
—	Imenovanja v namestiino in disciplinarno komisijo. Kot zastopnika učit. v namestiino komisijo v ljubljanski obl. sta imenovana za osnovne šole ravnatelj L. Jelene, za meščanske šole ravnatelj A. Novak, v disciplinarno komisijo pa I. Mal-narič; v mariborski oblastr je imenovan v namestiino in disciplinarno kom:sijo za osn. šole A. Alt iz Studencev pri Mariboru.
—	Na Višio pedagoško šolo v Beogradu so sprejeti: Iz mariborske oblasti: Zofka Verbančičeva. Fran Martine. Josip Rudež. Edv. Gregorič; iz ljubljanske oblasti: Felicita Labernikova. Iva Kun-čeva. Cirila Zupančičeva, Fran Rupnik, Ladislav Vanič. Fortunat Turk.
—	Učitelji petja ste popolnoma pozabili na
narodne pesmi za mladino, eno-, dvo- in večglas-ne, ki jih ima Učiteljska tiskarna še veliko množino v zalogi po bagatelni ceni 3 Din in sicer 2irovnikove narodne pesmi L, II. in III. zvezek in Maroltove narodne himne in druge narodne
pesmi po isti ceni. Himna »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«, harmonizirana pa stane le 1.50. Din. Naročite takoj za vse otroke v svoji šoli te zbirke in uporabite le-te v šoli!
—	Na Višio pedagoško šolo v Zagrebu so sprejeti. Ljubljanska oblast: Ivanka Prosenčeva, učit. v Ljubljani; Maksimir Rozman, učit. v Dolnji Topli rebri; Zoreč Frančiška, učit. v Št. Vidu pri Stični; Korene Henrik, učitelj v Dol. Logatcu; Pristov Anton. učit. na Viču; Bežek EmLija. učit. v Velikem Gabru; Zargai Tomo. učit. v Duplici pri Kamniku; Slapšak Jerica, učit. v Hrastniku; ivanc Valerija, učit. v Brežicah. — Mariborska oblast: Kosi Ema> učit. v Mariboru; Jaušovec Franc. učit. v Št. Jurju ob Ščavnici; Senčar Milica, učit. v Ptuju; Kecelj Marija, učit. v Sv. Križu pri Rogaški S.atini; Lekše Josip, učit. v Solčavi; Artel Antonija, učit. v Št. Ilju pod Turjakom; Lečnik Angela, učit. v Vojniku; Pirkmaier Ljubica, učit. v Mariboru; Perme Olga, učit. v Mariboru; Mlačnik Ignacij učit. v Prevaijah; Vrane Ernest. učit. v Slovenjgradeu; Španger Alojzij, učit. v Murski Soboti; Strmšek Alojzij, učit. v Celju; Trobej Joško. učit. v Šoštanju; Verhovnik Marta. učit. v Ptuju; Knapič Janko, učit. v Vojniku.
—	Učitelji, ki poučujete lepopisje ste popolnoma pozabili, da je izdala Učiteljska tiskarna slovenske zvezke za okroglo pisavo in sicer za vse dele: I., II. in III. Naročite takoj te zvezke in uvedite posebno v višjih razredih pouk v okrogli pisavi v šoli ter uporabljajte te zvezke. Ne mučite otrok s starimi lepopisnimi vajami, ker bodo imeli z okroglo pisavo veliko veselje in tudi praktično jim bo .pozneje dobro služila.
—	Poziv na svečanu proslavu 50-godišnjice opstanka učiteljskoga društva za grad Karlovac i okolicu. koja če se održati 3. oktobra 1925. godine u grad-skoi viječnici u Kariovcu u 10 sati. Dnevni red: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Historijat društva, izvještava gosp. Ni-kola Franki, rav. učitelj 3. Obradba je-dinice rada u školi. Predavač gosp. Katic, učitelj. — Karlovac. 16. septembra 1925. — Predsjednik: L. Bordoški v. r. Tajnik; N. Franki v. r. — Napomena: U 13 sati svečani banket u Zorindomu (po osobi 40 Din bez vina) uz svirku vojne muzike. Poslije banketa nevezana zabava. Svatko. tko želi prisustvovati svečanom banketu ima da se prijavi upravnom odboru do 1. okobra, kao i onaj. koji če doči u Karlovac dan prije, da mu se pobrine za konačište.
NABIRALCEM NAROČNIKOV »ZVONČKA«. Naročila za »Zvonček« prihajajo zelo počasi. Pogrešamo naročila še od marsikaterega našega dobrega prijatelja, ki nam ie stal pretečeno leto mar-
ljivo ob strani. Prosimo tudi te nai pohite z agitacijo, da bomo list lahko vsaj koncem tega meseca ali Drve dni oktobra razposlali Skrbite, da ohranimo iistu vsaj lansko naklado.	Upravnik.
—k Učitelji in učiteljice, ki poučujete telovadbo uporabljajte v šoli telovadno knjigo »Vežbe za deco«. Iz češčine prevedel Ivan Bajželj, namestnik staroste JSS. Knjiga vsebuje 19 telovadnih ur, v katerih je navedenih preko 2200 vadbenih primerov za deco do 14. leta. Uporabna je knjiga za šolski pouk. Voditeljem dece kakor tudi prednjakom in prednjačicam, ki vodijo vrste so-Kolskih začetnikov v ostalih oddelkih, je knjiga neobhodno potrebna ter jim bo izvrsten pripomoček pri njihovem poslu. Da bodo mogli uporabljati knjigo tudi oni prednjaki, ki ne poznajo slovenske terminologije, zato je knjigi pridejan »Slovarček sokolskih telovadnih nazivov« in sicer v slovenski, hrvatski, srbski in češki terminologiji. S tem je pridobila knjiga mnogo na vrednosti in bo za vsa sokolska društva Jugoslovenskega So-kolskega Saveza enako uporabljiva. Vsak pred-njak in vsaka prednjačica mora imeti to knjigo, pa tudi v vsaki sokolski knjižnici mora biti. Knjigo »Vežbe za deco« razpošilja Jugoslovenska Sokolska Matica proti povzetju ali vnaprej poslanem novcu za 30 Din, v knjigotržnicah pa stane 36 Din. Poštnina in odpravnina za eno knjigo znaša 1.50 Din. Položnica se prilaga.
—	Sv. Lenari v Slov. goricah. Tukajšnja osnovnošolska mladina priredi v nede.jo. dne 27. septembra 1925 ob 15. uri v prostorih Sokolskega doma v Sv. Lenartu šolsko prireditev s sledečim sporedom: i. Pozdrav. 2. »V kraljestvu palčkov«, mladinska igra v 3 dejanjih s spremjevanjem glasovirja. 3. »Vino in voda«, spevoigra. K obilni udeležbi vabi upraviteljstvo!
—	Popravek. V št. 34.. str. 6. »Učiteljskega Tovariša« v notici »Učit. Samopomoč« zadnji trije smrtni slučaji se pomotoma glasi: »Miha namesto Mina Kristi«.
—	Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani opozarja svoje članstvo, da se vrši 27. septembra 1925 ob 10. uri izredni občni zbor v Učiteljski tiskarni Dnevni red je priobčen v zadnji številki »Učit. Tovariša«.
—	Murska Sobota. Večina članov ni niti četrtletne članarine poravnalo, nekateri dolgujejo na članarini še iz leta 19 2 4.. glavni blagajnik rabi denar za poravnavo računov pri tiskarni — a naša b.agajna je prazna! Mislim, da to zadostuje ter da bo poziv našel pri vseh odmeva! Člani(ice), katere do 10. novembra ne plačajo celoletne članarine, se jim bodo listi ustavili črtali iz imenika in članarina iztirjala! Nekateri so poslali za 1925. leto 120 Din. članarina pa znaša: 1. za redne člane 140 Din; 2 z učitelji poročene učiteljice 80 Din; 3. za upokojence 100 Din. Kdor nima položnic jih dobi pri prihodnjem zborovanju. — Blagajnik.
—up Društvo upokojenega učiteljstva za Slovenijo v Ljubljani ie imeiO letošnji svoi občni zbor v I. mestni šoli
na Ledini z običajnim dnevnim redom. Predsednik društva g. Ivan Lo-kar z lepim nagovorom pozdravi vse do-šle zborovalce. zahvaljuje se jim, da so se v tako velikem številu potrudili priti na reden naš 12. društveni občni zbor. Nadalje omenja, da ie od lanskega občnega zbora umrlo 6 članov. V znak so-žalja se dvignejo vsi zborovaici raz sedežev. Poročal je da ie imel društveni odbor 5 sei in več sestankov. Deloval je za izboljšanje gmotnega stanja upokojenega učiteljstva. Predsednik želi. da se naše društvo, ki ie dobrodelno in ki ob smrti pomaga zapuščenim z denarno podporo, prav krepko razširi! Vsem upokojencem se naj društvo priporoča. Potem tudi danes on kakor celi odbor pripozna veliko zaslugo gosp. tajniku, ki ie tako ogromno dvignil število članov našega društva. Da poroča o delovanju g. Breznik, mu podeli predsednik besedo. Društveni tajnik gospod Breznik poroča obširno. Letos je pridobil v naše društvo 80 članov. Društvo šteje danes 252 pravih članov. 28 se jih •je priglasilo torej imamo skupaj 280 članov. v kratkem bomo pa imeli 300 članov. Za prevedbo kronske pokojnine v enako število dinarjev je društvo poslalo že dve peticiji v Beograd narodni skupščini. Na razng. ministrstva Pa štiri prošnje. Tudi za polovično vozno ceno po železnicah — in sicer za neomejeno pravico — smo na prometnega ministra poslali peticijo. Dobili še nismo od nikoder odgovora. Mi hočemo tudi kakor uradniško društvo v Genf na svetovno mednarodno konferenco prošnjo poslati, da se nam v valorizirani valuti (krone al pari) penziie izplačujejo, kakor dajejo ■vse države, češka, italijanska, rumunska, celo Avstrija svojim upokojencem pravične penzije. — B 1 a g a j n i e a r k a gospodična šolska ravnateljica Marolt Marija poroča: Društvo je imelo letos 4632 Din dohodkov in 3900.87 Din izdatkov; k lanskemu prebitku 2614.96 Din došteto znaša danes društveno premoženje 3346.09 Din. Poročilo gospe šolske ravnateljice je občni zbor z veseljem vzel nai znanje in se ji zahvalil za ves trud. — Računska pregledovala g. Kecelj Al. in gospodična Pi-brovc Pavla poročata, da so vsi računi v pravem redu. nakar se gdč. blagajni-čarki da absolutorij. — Predlogi (nasveti). Predsednik g. Benedik predlaga: Občni zbor naj sprejme predlog odbora, da se prispevek za posmrtnino zviša na 5 dinarjev (Po 5 Din v smrtnem slučaju ie plačati tudi pri »Učit. Samopomoči«, kjer dobe dediči skoro 7000 Din in ne samo 500. — Uredn.). Dedič ali vdova
Veliko znižanje cen knjigam Učiteljske tiskarne!
Učiteljska tiskarna je zaradi velike naklade in pomanjkanja prostora v svojih lokalih odredila razprodajo SVOjih knjig
po zrsatne znižanih cenah.
Mladinske knjige.
Anatole le Braz: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 30, znižana cena Din 24.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 20, znižana cena Din 18.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40, znižana cena Din 30.
Erjavec: Airiške narodne pripovedke. Vez. Din 28, znižana cena Din 20.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26, znižana cena Din 20.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24, znižana cena Din 22.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52, znižana cena Din 40.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28, znižana cena Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40, znižana cena Din 36.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60, znižana cena Din 46.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, Izbrani spisi za miadino. Vez. Din 56, znižana cena Din 40.
Erjavec-Flere: Janko Kersnik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60, znižana cena Din 46.
Ewald: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32, znižana cena Din 26.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12, znižana cena Din 10.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.
Karafiat: Kresničice. Vez. Din 20, znižana cena Din 18.
Komanova: Narodne pravljice in legende. Vez. Din 18, znižana cena Din 16.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16, znižana cena Din 14.
Kosem: Ej prijateljčki! Vez. Din 16, znižana cena Din 14.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15, znižana cena Din 12.
Moderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.
šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.—.
Tille: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8, znižana cena Din 6.
Waštetova: Mejaši. Vez. Din 25, znižana cena Din 24.—.
Zbašnik: Drobne povesti. Vez. Din 10, znižana cena Din 8.
Leposlovne knjige.
Golar: Kmečke povesti. Vez Din 28, znižana cena Din 26.
Golar: Pastirjeva nevesta. Vez. Din 24, znižana cena Din 22.
Jelene: 1914—1918. Spomini jugoslov. dobro-voljca. Vez. Din 30, znižana cena Din 26.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42, znižana cena Din 36.
Matičič: V robstvu. Vez. Din 46, znižana cena Din 40.
Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. Vez. Din 92, znižana cena Din 60.
Pugelj: Zakonci. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.
Tagore: Gitandžali. Trdo vez. Din 28, v platno vez. Din 32, znižana cena trdo vez. Din 24, v platno vez. Din 28.
Rape: Tisoč in ena noč. I. zvezek. Vez. Din 50, znižana cena Din 46.
Zoreč: Pomenki. Broš. Din 11, znižana cena Din 10.
Dramatika.
Benelli: Okrutna šala. Broš. Din 28. znižana ceina Din 24.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16, znižana cena Din 12.
Gangl: Sin: Vez. Din 24, znižana cena Din 22.
Kosem: Morje. Broš. Din 16, znižana cena Din 12.
Maeterlinck: Modra ptica. Broš. Din 16, znižana cena Din 12.
Poučne in znanstvene knjige.
Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12, znižana cena Din 10.
Bele: Sadjarstvo. Vez. Din 85, znižana cena Din 64.
Beziak-Pribil: Vzgojesiovje s temeljnimi nauki o dušeslovju. Vez. Din 56, znižana cena Din 48.
Kabaj: Cerkniško jezero in njega okolica.
Vez. Din 60, znižana cena Din 50. Kunaver: Na planine! Vez. Din 30, znižana
cena Din 28. Kunaver: Kraški svet in njegovi pojavi.
Vez. Din 46, znižana cena Din 38. Tejkal: Matematične tabele. Vez. Din 66,
znižana cena Din 52. Veber: Etika. Broš. Din 120, znižana cena Din 100.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi. Enoglasni zbori ¡in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50, znižana cena Din 40.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42, znižana cena Din 10.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osn. in mešč. šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zv.
(od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10, znižana cena Din 5; II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14, znižana cena Din 7; III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15, znižana cena Din 8; IV. zvezek (za dobo od 1. I. 1923. do 30. VI. 1924.) broš. Din 28, znižana cena Din 14. Plesničar:-Grum: Zemljepis Jugoslavije I.: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28, znižana cena Din 22.
Tovariši in tovarišiee! Sezite po ugodni priliki in priporočajte knjige Učiteljske tiskarne svojim prijateljem in znancem v nakup, priporočajte jih zlasti sokolskim društvom, našim knjižnicam in čitalnicam širom domovine! Ravnajte se vedno in povsod po geslu: Svoji k svojim!

dobi od vsakega člana 4 Din — za poštne in opravilne stroške pa ostane 1 Din društvu. Se enoglasno sprejme. — Volitev novega odbora. Na predlog. g. nadučitelja Janka Zirovnika. kateri z veseljem konštatira. da odbor vrlo dobro deluje, volimo vsi z vzklikom vse stare odbornike in pregledovalce računov. Enoglasno sprejeto. —•- G. predsednik se vsem zborovalcem zahvali, da so se obširnega zborovanja udeležili ter po izčrpanem dnevnem redu zaključi zborovanje.
—	Vodstva strokovnih obrtnih nadaljevalnih šol opozarjamo na pravočasni nakup čitanke za te šole. Več pove oglas v današnjem listu.
—	UspoSobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem mo" škem učiteljišču v Ljubljani dne 6. novembra 1925 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripustitev k usposobljenostni preizkušnji se naj pred-lože po šolskem vodstvu pravočasno sreskemu nadzorniku, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah izpraše-valne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Iz. praševalna komisija za osnovne šole v Ljubljani.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Nameščenja novincev v mariborski oblasti. Hafner Ruperta v Remš-nik; Kosi Pavia v Tišino; Dvoršek Matilda v Sv. Jakobu v Slov. goricah; Bru-men Ana v Št. Janž na Dravskem polju; Hrilernik Kairolina v Pristavo; Zorko Valerija v Kančevce; Ranfl Ivan v Tur-nišče; Regoršek Bogomir v Sv. Benedikt v Slov. goricah; Kodrič Rudolf v .Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Germek Stana v Apače; Pulko Bogdana v Gorico; Klun Hilda v Dolnje Slaveče; Štokelj Antonija v Kuzdoblan; Župan Danica v Gor. Lendavo; Brumen Beno v Čadram; Potočnik Pavla v Št. Jur pod Donatom; Bajde Oton v Hajdino; Triaitnik Jože v Gorico; Stanič Ivan v Polzeli; Burg Rajko v Novo Cerkev; Sekirnik Maks v Konjice; Kolenc Olga v Novo Štifto; Kosi Zofija v Tišino; Šajna Marija v Radmožance; Kuhar Vida v Križevce pri Murski Soboti; Apih Milan v Gotov-Ije; Cvetko Martina v Cezanjevce; Šu-mandl Antonija v Sredico; Kosj Oresta v Majšperg; Cinauer Marija v Križevce pri Murski Soboti; Šnuderl Ludovik v Dobrovnik; Nagodi Katarina v Prihovo; Jeraj Franja v Loko pri Žusmu; Jarh Justina v Vransko; Robič Marica v Šuiin-ce; Vodušek Ana v Sv. Jur pod Donati-jem; Gerbič Lambert v Ljutomer; Vode-nik Vera v Sv. Jur v Slov. goricah; To-mažiič Božidar v Crešnjevec; Štrekelj Danica v Dol. Lendavo; Vivod Berta v Crešnjevec; Grgurina Amelija v Maribor; Vivod Štefanija kot učiteljica ženskih ročnih del na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru
—i Premeščeni na lastno prošnjo v marib. oblasti: Angela Lorber v Šmartno v Rožni dol.; Josip Šegula na deško meščansko šolo v Celju; Anton Bratko-vič v Zagorje ob Sotli; Olga Korber v Braslovče; Antonija Kegl-Miklavič na Polenšak; Vladko V oglar v Fikšince; Dušan Šestan za učit. srb.-hrv. v Ptuj; Marija Pirjevec-Nagode y Št. Jernej pri Ločah; Marija Culk na meščansko šolo v Ljutomer; Olga Šijanec v Veliko Nedeljo; Marija Šetinc v Zetale; Miroslav Viher v Ojstico; Josip Križman na mešč. šolo v Ljutomeru; Marica! Molan-Jeron-čič v Pobrežje; Miloš Ledenik v Preva-lje; Bogdan Jurančič v Remšnik; Zofija Honigsman-Breznik v Podvor; Terezija Bratina v Cankovo; Slavko Komac na deško meščansko šolo v Ptuju; Adolf Polanc v Selnico ob Dravi; Vlasta To-
mažič na meščansko šolo v Slov. Bistrici; Angela Schwarz na meščansko šolo v Ljutomeru
—i Premeščenja na lastno prošnjo v ljubljanski oblasti: Elza Medic v Staro cerkev; Helena Kreiner v Koprivnik; Ivan Hartman v Rakovec; Terezija, Su-šteršič v Mozelj.
—i Premeščenje v ljubljanski oblasti iz službenih ozirov: Viktorija Medved v Kapele.
—i Premestitve na lastno prošnjo v mariborski oblasti. V Pilštajnu za učiteljico Josipino Jeclovo, v Stari cesti za učiteljico Josipino Karničnikovo, pri Sv. Lenartu v Siov. goricah za strok. učit. na meščanski šoli Ivan Lapajne. v Ptuju za stalno strok. učit. na ženski meščanski šoli Marijo Držajevo.
—i Napredovanje. V 3. gr. II. kat. Leopoldina Justinova, Erna Guzelj-Turk, Alfonz Lindner. Ljudmi.a Rapetova, Ivan Klemene, Franja Miklavčičeva. Zora Ur-šičeva.
—i Namestitev. V Radovljico je imenovana Alojzija BaebLer-Delakova s kraljevim ukazom.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Č1 a-
narina in darila: Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj 1300 Din; Posojilnica v Gornji Radgoni 50 Din; učiteljstvo dekliške osnovne šole v Ptuju 180 Din in drugič 80 Din; Lorber Marija, strokovna učiteljica v Mariboru in Lorber Olga. strokovna učiteljica v Ormožu 2 obveznici 7% drž. posojila ä 100 Din (IX. 1923 in III. 1925); Okrajna posojilnica v Slov. Bistrici 100 Din. — Za spominsko ploščo: Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj 1300 Din. — Vsem darovalcem iskrena zahvala! — M. Kožuh, blagajnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTU.J IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 3. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v »Mladiki« s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Novi učni načrt in učni program za osn. šole in ročna dela (predava oblastni šolski nadzornik g. Senkovič Matija). 4. Na državni skupščini UJU v Su-botici (poroča tov. Šestan Dušan). 5-Slučajnosti, želje in prediogi. Tovariše upravitelje prosimo, da pravočasno prijavijo udeležence sreskemu šolskemu referentu. pričakujemo pa, da se z ozirom na točko 3. dnevnega reda vsi udeležijo tega zborovanja. — Ob 9. uri je v zborovalnici dekliške osn. šole o d borova seja z običajnim dnevniim redom. To obvestilo velja vsem odbornikom kot vabilo. Obenem se prosi vse zamudnike, da do tega dne store pri blagajničarki svojo dolžnost in poravna-io vso ostaio članarino in 10 Din kot prispevek za spomenik tov. Barici Klam-pferjevi.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC zboruje v soboto, dne 3 oktobra t. 1. ob 9. uri v Slovenjgradcu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu poročilo delegatov o skupščinah. Udeležba obvezna. Na zborovanje so vabljeni tudi vsi v naš okraj na novo došii tovariši(ice). — Odbor.
= LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 3. oktobra 1925 v Ljubljani na II. deški meščanski šoli v Šiški ob 9. uri dopoldne s sledečim
H
II
ífeíiHun
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO.
GUNTHER WAGNER, WIEN X./1.
dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o pokrajinski skupščini v Šoštanju. 3. Poročilo državne skupščine v Subotici. 4. Predavanje g. ravnatelja Alojzija Novaka: »Risanje in ročno de.o po novih učnih načrtih. 5. Prosti prediogi. 6. Slučajnosti. Tovariši novinci pohitite v krog svojih tovarišev in pristopite neustrašeno v naše vrste! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO Za LAŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 3. oktobra t. 1. ob V2 10. uri v deški šoli na Hrastniku. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov: a) o pokrajinski skupščini v Šoštanju; b) o glavni skupščini v Subotici. 4. Pouk petja na osnovnih šolah s posebnim ozirom na narodno pesem. Poročevalec prof. gosp. Hinko Druzovič. 5. Slučajnosti. (Ob 9. urj se vrši odborova seja). Radi kosila se obračajte na tov. Hofbaiura v Hrastniku. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBORSKEGA ŠOLSKEGA OKRAJA zboruje v soboto 3. oktobra t 1. ob 10. uri v »Narodnem domu« v Mariboru po sledečem sporedu: 1. Zapisnik in dopisi.
2.	Kutin-Preatoni: demonstracija z Bo-gojevičevim računalom. 3. Poročila skupščinskih delegatov. 4. T. Vauda: »Kratko poročilo o panogah rokotvornega pouka na podeželskih osnovnih šolah. 5. Predlogi in nasveti. Vsi tovariši(ice), ki ste se tekom poletja k naim priselili (velja za desni in levi breg), potem ti-sti-e, ki ste iz društva izstopili in končno vsi tisti, ki še sploh niste organizirani, ste iskreno vabljeni, da stopite v naše društvo. Netaktno in nekolegijalno je uživati dobrote in ugodnosti, ki jih vam istotako kakor nam pribori organizacija, a zajedno stati izven nje. Za vas vse veljajo besede zastopnika ministrstva pro-svete Jovo Jovanoviča, izgovorjene na skupščini v Subotici: »Ni jedno pitanje koje se tiče ško.e i učitelja neče rešiti bez sudelovanja učitelja kod rešavanja.« Sedaj veste, kje je vaše mesto. Če torej kot neorganiziranec(ka) nočete sode-vati navzlic opominom prosvetnih organov. potem olajšate s svojo odsotnostjo delo gg. nadzornikom, ker ste si kot neorganiziranega) napisali že sami svojo — oceno. — Šijanec. predsednik.
= KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 3. oktobra 1925 ob 10. uri v šolskem poslopju v Kamniku. Dnevni red: 1. O zvezdoslov-stvu predava davčni upravitelj gospod Tome. Po predavanju ogled privatne zvezdarne. 2. Poročilo s pokrajinske skupščine v Šoštanju. 3. S.učajnosti. To-varišica blagaijničarka prosi, naj tisti, ki še niso poravnali članarine za tretje četrtletje. plačajo še ta mesec. Udeležba na zborovanju obvezna!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne
3.	oktobra 1925 ob Vsi 11. uri, in sicer za slučaj lepega vremena v gostilni pri Jeruzalemu, za slučaj deževnega vremena pa v ormoški okoliški šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi. 3. Poročilo o pokrajinski skupščini v Šoštanju. 4. Poročilo o državni skupščini v Subotici. 5. Spomini na Italijo; predava tov. Ljud. Belšak. 6. Slučajnosti. Na polnoštevilno udeležbo vabi odbor.
= ZBOROVANJE OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo v ponedeljek, dne 5. oktobra t. 1. ob 9. uri v telovadnici I. mestne deške šole na Ledini. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje gosp Ante Bega »o gobah«. Udeleži se zborovanja tudi član našega poverjeništva. — Popoldne ob 14. uri ogled tobačne tvornice.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne
3.	oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni deški šoli v Celju po sledečem
Radi fzborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
KARO" čevlje
«t
Lastne delavnice.
Cene solidne.
MARIBOR
Koroška cesta 19
J
IV Le najbolje je najceneje
vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi ter društvene zadeve. 3. Poročili o pokrajinski skupščini v Šoštanju in glavni v Subotici. 4. Vprašalna Skrinjica. 5. Nasveti in predlogi. 6. »Praktična in ekonomična priprava za pouk«, predava tov. Joško Kotnik. K polnoštevilni udeležbi vaibi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 3. oktobra t 1. ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja 2. Došli dopisi. 3. Poročilo deiegatov o obeh skupščinah. 4. Slučajnosti. Ob tej priložnosti se izroči diploma tov. Šetincu kot častnemu članu društva. Obenem se bodo pobirali zaostanki društvene članarine. Vabljeni so tudi novodošli tovariši(ice). četudi še niso organizirani
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO se udeleži 3. Oktobra 1925 korporativno proslave 50-letnice bratskega »Učiteljskega društva za grad K a r 1 o v a c j okolico«. Kdor še ni prijavil svoje udeležbe, naj stori to takoj! Dobro došli tudi tovariši(ice) drugih učiteljskih društev. Natančen program priobči »Narodna Prosveta«. — Odbor.
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 3. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Dnevni red: 1. Došli dopisi. 2. Poročilo delegatov o skupščinah v Šoštanju in Subotici 3. Predavanje tov. Lahajnarja: »Pokret jugoslovenskih dobrovoljcev v Rusiji«. 4. Predavanje tov. Zupančiča: »Ekonomija, energija in učitelj«. 5. Slučajnosti. — Voditelji osn. šol se prosijo, da pobero do tega dne pri članih zapadlo zaostalo članarino in io ta dan s seznami vred izroče blagajniku.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA zboruje dne 10. oktobra t. 1. točno ob 9. uri v državni osnovni šoli v Murski Soboti. Na tem zborovanju proslavimo petletnico obstoja našega društva s sledečim vzporedom: 1. Prekmursko šolstvo — stanje istega ob prevzemu. Razvoj in stopnja, na kateri je danes. Direktive za bodoče delo — referinai sreski šolski nadzornik tov. Fr. Cvetko. 2. Zgodovina našega društva — poroča tov. Požegar. 3. Skupen obed v hotelu Dobray. Da bo mogoče pripraviti obed za vse udeležence,, se tovariši(ice) naprošajo, da sporočijo udeležbo potom dopisnice društvenemu tajniku tov. Mirku Dujcu v Mursko Soboto. Sveta stanovska dolžnost vsakega društvenika je. da se tega zborovanja gotovo in točno udeleži! — Odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Več člankov in dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številko
j Obrtne nadaljevalne šole! —————
Pozor!
■
Naročajte
i ČITANKO
line nadaljevali
| pri „Zadrugi gostilničarjev j in kavarnarjev" v Ljubljani,
Gosposvetska cesta št. 16.
■
Knjigo, ki stane vezana 45 Din, ! je priporočil oddelek ministrstva obrtov S in trgovine ter je potrebna vsakemu
S obrtnemu vajencu. ■
■ Na vsakih 10 iztisov 1 brezplačen izvod.
Malo čudo!
Halo čudo!
Najnoviji model pisaceg stroja = sustava „FROLIO" =
komplet samo Din 980'—.
Normalna širina valjka. 84 pisača znaka. Mo-gučnost 8 istodobnih kopija. Najsolidnija konstrukcija. Promjenljivi valjak bilo za latinicu bilo za čirilicu ili ostale jezike. Svaki može odmah bez poduke pisati. Jednogodišnje pismeno jamstvo. U zadnjih 6 mjeseci prodano 20.000 komada. Zahtjevajte odmah prospekt G od trgovine pisačih s t rojeva, uredskog namje-štaja, vrpca i pribora LJUBOMIR BERTIČ, Zagreb, Hatzova ulica 25.
Če ste prezrli oglas o znižanih cenah knjigam Učiteljske tiskarne, glejte 3. stran!