VAŠKI DAN V SAKALOVCIH STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. septembra 2008 • Leto XVIII, št. 38 Monošter, 13. september Deseta obletnica SKIC-a in Porabski dan »Čeprav po številu majhna narodna skupnost, ste po delovanju izredno veliki…,« je sklenil svoj pozdravni nagovor minister za promet RS Radovan Žerjav, ki je v imenu slovenskega premiera Janeza Janše pozdravil zbrane Porabske Slovence na 10. obletnici Slovenskega kulturnega in informacijskega centra. Kot prometni minister pa je prinesel tudi spodbudno novico o povezovalni cesti med Senikom in Verico: »…nedavno tega smo dobili zagotovila z madžarskega ministrstva, da naj bi se gradnja pričela aprila prihodnje leto.« Program se je začel s slovensko mašo v baročni cerkvi, slovesnost je potekala v mestni gledališki dvorani, kjer se je zbralo kakih 250 -300 Slovencev, med njimi tudi visoki gostje iz Slovenije, predstavnica Urada predsednika RS gospa Magdalena Tovornik, veleposlanik RS v Budimpešti Ladislav Lipič, generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar, predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, predstavnika Ministrstva za kulturo RS Jože Horvat in Marijeta Novak Kaiser ter nekdanji minister in državni sekretar Peter Vencelj in nekdanji svetovalec vlade za manjšine Geza Bačič. Odnos madžarskih oblasti, med njimi tudi inštitucij, odgovornih za manjšine, kaže tudi to, da se je slovesnosti udeležil le državnozborski poslanec 5. volilnega okraja Zsolt Németh. Predsednik R Madžarske László Sólyom je 10. obletnico SKIC-a pozdravil v pozdravnem pismu. Navzoče je nagovoril predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, ki se ob tem, da je poudaril pomembnost Slovenskega doma pri ohranjanju identitete, ni mogel izogniti temu, da ne bi opozoril na težave v poslovanju gospodarskega dela doma, ki so povezane tudi s splošnimi gospodarskimi problemi na Madžarskem. Zato dom, ki je bil zgrajen z znantno finančno podporo Slovenije, tudi v prihodnje računa na podporo Slovenije. Ob tej priliki je predsednik ZS podelil tudi priznanje »Za Porabje«, ki ga je ustanovila ZS pred petnajstimi leti za tiste, ki v določenem obdobju največ naredijo za obstoj in razvoj slovenske skupnosti. Letošnja dobitnika priznanja sta Andreja Kovač, sodelavka generalnega konzulata in vodja Razvojne agencije »Slovenska krajina« ter sodelavec našega časopisa, fotograf in avtor narečne literature Karel Holec. V kulturnem programu so sodelovali: harmonikarja, umetnika Miha Debevec in Mitja Jeršič, hrvaška folklorna skupina Gradišće iz Petrovega Sela, otroški pevski zbor ZS iz OŠ Gornji Senik in duo Fodor Gledališke družine Nindrik-indrik. Ves dan je bilo zelo razgibano tudi v sami Slovenski hiši, dopoldne so potekale otroške delavnice za osnovnošolce, popoldne za malčke porabskih vrtcev. Na ogled je bila fotografska razstava Karla Holeca z naslovom »Moje Porabje« in razstava porabskih dobrot, ki so jih pripravile porabske gospodinje, samo razstavo pa je pripravila Magda Urbas, članica KID Janez Urbas iz Selnice ob Dravi. (Več o dogodkih obletnice in Porabskega dneva v naši naslednji številki.) Marijana Sukič 2 Ljubljana: predstavitev zaključnega poročila RAZVOJNE MOŽNOSTI SLOVENSKIH MANJŠIN V SOSEDNJIH DRŽAVAH 8. septembra je Urad za od teh regionalnih struktur »Porabski Slovenci pri čez-zitiven korak, to potrjuje novo organiziranost – Slo-Slovence v zamejstvu in po odvisne.« Avtor/ji nadaljujejo mejnem sodelovanju sreču-nova manjšinska struktura vensko manjšinsko koordinasvetu povabil v Ljubljano na s predstavitvijo konceptuali-jejo s težavami, ki so posle-Razvojna agencija Sloven-cijo, ki povezuje Slovence iz predstavitev in prve ocene zacije skupnega slovenskega dica zgodovinskih procesov ska krajina.« sosednjih držav. Sledijo teme projekta Razvojne možnosti kulturnega prostora, kjer sta in okoliščin.« Med dejavnike Pod točko 4 izvemo vse o Razvojne možnosti slovenslovenskih manjšin v sosed-tudi poglavji Področja, pogoji oviranega čezmejnega so-organiziranosti slovenskih skih manjšin, kjer v poglavju njih državah predstavnike in vloga narodnih manjšin v delovanja lahko uvrščamo: manjšin v sosednjih državah, Ranljiva območja manjšin Slovencev z avstrijske Koroš-odprtem evropskem prosto-poselitveno območje, šibko tu so našteti tudi narodnostni preberemo: »Med najbolj ke, Italije, Hrvaške in Mad-ru in Pomen avtohtonosti v številčnost; gospodarsko mediji. Pri Slovencih na Mad-ogrožene in torej ranljive žarske in vodje nekaterih žarskem manjka pri Sloven-dele skupnega slovenskega vladnih uradov, ki se ukvar skem kulturnem društvu Av-kulturnega prostora sodijo jajo s tovrstno problematiko. gust Pavel še mesto Sombotel Porabski Slovenci.« Med ran-Državni sekretar za Slovence (izven Porabja sta našteti še ljive so uvrščeni tudi štajerski v sosednjih državah in po društvi v Budimpešti in Mo-Slovenci. V študijo je zajet svetu Zorko Pelikan je uvodo sonmagyaróváru.) Na strani predlog ukrepov za izboljašma poudaril praktični pomen 112 je zemljevid z označenimi nje sodelovanja. Z medijskega raziskovalnega projekta za političnimi organizacijami, področja je pomenljiva povse, ki sodelujejo pri obliko mediji, kulturnimi in šport-buda, da bi imel eden izmed vanju in uresničevanju nalog nimi združenji in izobraže-slovenskih dnevnih časopisov med Slovenci v sosednjih dr valnimi inštutucijami in inšti-tedensko stran, posvečeno žavah. Študijo so pred enim tuti. Manjka Portna/Laafeld Slovencem v sosednjih držamesecem posredovali narod oziroma Gradec, kjer je sedež vah. Nekaj, kar je imelo Delo nostnim organizacijam, v Kulturnega društva člen 7 v sedemdesetih letih prejšnjerazpravi v Ljubljani je nosilec za avstrijsko Štajersko (ki je ga stoletja vsak ponedeljek. projekta zbral prve odmeve, narodnostna kulturna in po-S pripombami in pobudami s ki so v celoti pozitivni. Tako je skupnem slovenskem kultur-nerazvitost, perifernost ob-litična organizacija, v Potrni prve razprave v Ljubljani in še Drago Štoka iz Italije ocenil, nem prostoru. močja, neustrezen jezikovni pa Kulturni dom in v njegovi katere, z vnosom nekaterih da je pomen študije takoj za Drugo poglavje se nanaša položaj, podhranjenost manj-sestavi edina kulturna skupi-novejših podatkov bo postal leta 2006 sprejetim zakonom na kratek oris etnične struk-šinskih izobraževalnih usta-na, mešani pevski zbor). ciljni raziskovalni projekt zao odnosih Slovenije s Slovenci ture Slovenije in slovenskih nov in slabo prometno infra-Dr. Boris Jesih je avtor razpra-gotovo dober pripomoček zunaj njenih meja. manjšin v sosednjih državah, strukturo. Med dejavnike, ki ve Politična organiziranost vsem, ki se ukvarjajo s poloZaključno poročilo ciljnega zvrstijo se posamična poglav-vplivajo na odvračanje nega-slovenskih manjšin v sosed-žajem Slovencev v sosednjih raziskovalnega projekta Raz-ja o Slovencih v sosednjih tivnih tendenc k zaprtosti in njih državah – vzpodbuje-državah. vojne možnosti slovenskih državah. V poglavju Slovenci na pospeševanje čezmejnega valec ali zaviralec razvojnih manjšin v sosednjih državah v Avstriji so omenjeni tudi šta-sodelovanja lahko prištejemo možnosti in čezmejnega po-Ernest Ružič je predstavil nosilec dr. Jernej jerski Slovenci, kjer je poda-naslednje: politična in kultur-vezovanja? Avtor omenja tudi Zupančič in povedal, da je tek, da je slovenska skupnost na organiziranost Slovencev bil izvajalec Inštitut za narod-ob zadnjem popisu štela še (ne le v izvornem okolju, temnostna vprašanja, soizvajalec okrog 500 oseb. Dodati kaže, več tudi zunaj njega) po vzpopa Oddelek za geografijo Filo-da je pri najnovejšem popisu stavitvi novih družbeno-polizofske fakultete v Ljubljani. prek 2 tisoč oseb povedalo, da tičnih razmer, izoblikovanje V uvodnem delu je oris raz-govorijo tudi slovenski jezik, družbeneinfrastrukture,dobri iskovalnega problema, ki kar v konkretnem pomeni na-odnosi med Madžarsko in Slomu sledi teoretični in me-rečno varianto slovenščine. venijo, vključno s čezmejnim todološki okvir raziskave. Kultura kot element in cilj sodelovanjem. Avtorica našte-V poglavju o potencialnem čezmejnega kulturnega sode-je tudi konkretne primere in pomenu rezultatov projekta lovanja: primer Porabskih Slo-prakse sodelovanja v kulturi, beremo, da je »raziskava v vencev, je razpravo naslovila informiranju, med muzeji, prvi vrsti namenjena delu dr. Katarina Hirnök Munda. med vzgojno-izobraževalninekaterih slovenskih insti-Avtorica uvodoma poudarja, mi ustanovami, denimo med tucij kot strokovna podlaga da je pri narodnih manišinah: univerzitetnim središčem Sapri odločitvah glede dela, so-»…možnost ohranjanja in varia v Sombotelu z Univerzo delovanja, oblik in načinov razvijanja narodne kul-v Mariboru. V sklepnem delu pomoči slovenskim manj-ture neločljivo povezana z razprave avtorica ugotavlja, šinam v sosednjih državah rabo jezika, saj je prav jezik da »manjka neka celovita ter obenem tudi obrobnim, najpomembnejša kompo-strategija razvoja Porabja obmejnim in perifernim nenta kulture.« V poglavju tako s strani Slovenije, še območjem, ki jih manjšine o čezmejnem kulturnem so-bolj pa s strani Madžarske. največkrat naseljujejo in so delovanju pa ugotavlja, da se Slovenija je že naredila po- 3 Varuh manjšinskih pravic dr. Ernő Kállai obiskal tudi slovensko skupnost Redkokdaj se zgodi v madžarskem parlamentu, da bi bil nek kandidat za določeno funkcijo skoraj enoglasno izvoljen. V primeru imenovanja manjšinskega ombudsmana dr. Ernőja Kállaija je glasovalo proti le 14 poslancev madžarskega parlamenta, ki ima 396 sedežev. Dr. Ernőja Kállaija (ima pedagoško, zgodovinarsko in pravno diplomo), je madžarski parlament imenoval na to funkcijo 11. junija 2007. »Že pred imenovanjem sem se odločil, da ne bom »glavnomestni« ombudsman. Čeprav so na Madžarskem vsi uradi v Budimpešti, kjer se dogajajo tudi vsi pomembnejši dogodki, znatna večina državljanov živi na podeželju. Že takrat sem se odločil, da bom potoval po državi in obiskoval manjšinske skupnosti, da bi se seznanil z njimi, z njihovimi voditelji, da bi spoznal njihove probleme, ki me drugače verjetno ne bi našli v Budimpešti, v ulici Nádor,« je povedal za naš časopis in radio Monošter ob obisku v Železni županiji. Gornji Senik (obiskal je Državno slovensko samoupravo) in Monošter (bil je na mestni televiziji in v Slovenski hiši) je obiskal 9. septembra. Z njim sem se pogovarjala po krajšem sestanku s predsednikom Zveze Slovencev, Jožetom Hirnökom ter glavnima urednikoma Porabja in Radia Monošter. • Po izvolitvi za varuha manjšinskih pravic ste izjavili naslednje: »Poskusil bom razširiti okvire svoje pristojnosti. Posebej pri zadevah, ki so povezane z rasno diskriminacijo, si želim večje pristojnosti.« »Precej razpenjam dane okvire funkcije. Med drugim smo s kolegi pripravili osnutek za spremembo določenega zakona oziroma osnutek za spremembo pravnih predpisov, ki se nanašajo na sovražni govor, ki se vse bolj širi v družbi. Storili smo to, čeprav nimam pravice dati pobude za sprejetje zakona. Želim pa nagovoriti in prepričati parlamentarne stranke, da je določene rešitve kakor tudi funkcijo varuha manjšinskih pravic potrebno na novo premisliti in uskladiti z razmerami 21. stoletja.« • Omenili ste sovražni govor. Obstoječa pravna sredstva niso zmeraj primerna, da bi se borili proti temu pojavu. »V neki dobro delujoči pravni državi ti pojavi pravzaprav nimajo terena, nimajo možnosti, kajti zdrava družba izloči iz sebe tiste, ki širijo sovražni govor, ki širijo sovraštvo in na to želijo nagovoriti tudi druge. V normalnem primeru torej družba te ljudi izpljune iz svojih vrst.« • Toda vse manj lahko govorimo o normalnem primeru… »Na žalost, tudi jaz mislim, da je tako. V zadnjih letih, desetletjih družbi ni uspelo zatreti tega pojava, zato je potrebno zagotoviti primerna pravna sredstva zoper sovražni govor. Na to so že pomislili tudi drugi, toda poskusi tako na področju civilnega kot tudi kazenskega prava so izkrvaveli zaradi stroge kontrole Ustavnega sodišča.« • V velik uspeh si lahko štejete, da vam je uspelo ustanoviti t. i. II. manjšinsko okroglo mizo. In ne le to! Po dolgih usklajevanjih vam je uspelo pripraviti koncept, na podlagi katega bi manjšinske skupnosti na Madžarskem lahko prišle do mandata v parlamentu. S konceptom so se strinjali predstavniki vseh trinajst manjšin. »Res si štejem kot velik uspeh, da mi je uspelo najti in uskladiti z njimi tiste skupne točke, ki so velikega pomena, ne le pri zagotavljanju parlamentarnega zastopstva manjšin, temveč nasploh pri delovanju, pri manjšinski stvarnosti. Ta enotnost trinajstih manjšin je precej presenetila tudi politiko. Koncept oz. osnutek smo pripravili, bistvo tega je, da manjšinam zagotovi ugodnosti, na podlagi katerih lahko dobi vsaka manjšina vsaj enega poslanca v državni zbor. Tega se politika seveda boji, kajti to bi pomenilo najmanj trinajst novih poslancev, ali na račun sedanjih ali dodatnih mandatov.« • Koliko je možnosti, da bo potrebna zakonodaja sprejeta še v tem parlamentarnem mandatu? »Možnosti za to je vse manj. Toda jaz ne vržem puške v koruzo. Rad bi dosegel, da bi se politična elita končno zavedala, da je manjšinskim skupnostim obljubila – tudi v zakonu zapisala – zastopstvo v parlamentu.« • Vi ste torej skupaj z manjšinami pripravili osnutek. Čigava je naslednja poteza? »Žogo ima trenutno vlada. Osnutek smo že 5. februarja poslali na Urad predsednika vlade. Zdaj smo na začetku septembra, do danes nismo sprejeli nobenega odgovora, kar se mi zdi malce žaljivo. Kakor tudi manjšinskim skupnostim. Zaradi tega je prejšnji teden Manjšinska okrogla miza poslala Vladi R Madžarske odprto pismo, naj ji posreduje svoje stališče, bodisi pozitivno, bodisi negativno.« Varuh človekovih pravic dr. Ernő Kállai je zadovoljen s tem, da se je v enem letu podvojilo število zadev, s katerimi se pripadniki manjšin obrnejo na njegov urad. Kot je sam povedal, je to znak, da so ga manjšinci sprejeli in mu zaupajo. Marijana Sukič Porabski ljudski pevci na regijskem srečanju v Šentilju Ljudske pevke ZS Monošter in ljudski pevci ZS Gornji Senik so se 6. septembra v Šentilju udeležili regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Severovzhodne Slovenije. To je bil drugi krog tekmovanja, naslednji pa bo že državno srečanje. Revija, ki se je je udeležilo 14 skupin, se je začela ob 19. uri v Prosvetni dvorani Šentilj. Organizirala sta jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj. Med udeleženci sta bila tudi Marjan Pojbič, poslanec stranke SDS, in Andrej Koren, direktor Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj. Občinstvo in nastopajoče je pozdravil župan občine Šentilj, Evdard Čagran, nato pa je nekaterim občanom predal Ilgova priznanja. Podelitvi priznanj je sledilo tekmovanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, na katerem je občinstvo lahko prisluhnilo izvirni ljudski glas- bi. Vsaka skupina je lahko zapela dve pesmi. Monoštrske ljudske pevke so izbrale pesmi Vnoči se šetan in Igrala je igrala, gornjeseniška skupina pa je zapela pesmi Fanti se zbirajo in Da so fanti prauti vesi šli. Skupine je ocenjevala strokovna sodelavka regijskih srečanj, Urša Šivic. Tekmovanju, ki je trajalo dve uri, sta sledila večerja in strokovni razgovor. Strokovna sodelavka je dejala, da se je vsaka skupina lepo izkazala, zato je vsaki skupini povedala samo tisto, kar je bilo glede izvedbe pomanjkljivo. Katera skupina se bo uvrstila na državno tekmovanje, bo znano kasneje, ko bodo skupine prejele pisno obvestilo. Nikoletta Vajda Porabje, 18. septembra 2008 4 Kak pridejo Števanovčarge v Romunijo, v kraj Felvinc? Tak, ka notra sedajo v kombi pa se dočas pelajo, ka ta ne pridejo. Če so pa že tam, te na vaški den malo tö vöpoglednajo. Kak se njim je tam vidlo, od tauga sam spitavo Marijano (Babi) Fodor. • Marijana, kak ste vi prišli v Romunijo? »Moj mauž ma tam enga padaša, pa te prejk njega smo ta prišli. On je tam podžupan, pa ranč zdaj so meli vaški den, kama so nas tö pozvali. Tak smo prišli v Felvinc. Najprvin smo si tak mislili, ka svetniki do šli iz Števanovec. Edni so nej meli časa, drugi so nej steli titi, zato se je pa te stokoli leko glaso, dočas ka je bilau mesto. Težko, dapa zato za eden kombi nas je vküpprišlo.« • Gde se najde na zemljevidi Felvinc? »Od Kolozsvára je še edno tresti kilometrov. Med Kolozsvárom pa Gyulafehérvárom.« • Oni so že bili tü v Števanovca? »Gnauk so bili v Števanovca, pa se je njim tü sploj fejst vidlo, ranč tak kak nam zdaj pri njij.« • Lejpo je bilau v Felvinci? »Sploj lejpo je bilau, človek bi ranč nej dau valati, tau videti moraš. Dja sam že bila gnauk z možaum, dapa drugi so ešče nej bili. Sploj dosta lejpoga so nam pokazali, tak gvüšna sam, ka je nikoma nej žau, šteri so se vzeli na tau dugo paut.« • Kelko vas je šlau? »Osem nas je šlau, zato ka v kombina telko mesta bilau. Kombi je občinski bijo, dapa potno ceringo smo mi stali. Drugo nas je tak nika nej koštalo, zato ka tam so vse oni stali, mi smo tam gostje bili.« • Na kelko dni ste šli? »Na šest dni smo šli, dapa s tauga smo samo štiri dni bili tam, zato, ka dva smo se samo pelali. Enga ta pa enga nazaj.« • Kak je bilau v tisti štiri Števanovčarge v Romuniji dnevaj, ka ste tam bili? »Fejst dobro je bilau. Prvi den večer smo taprišli, te je že tam veselica bila. Mi smo tü tam bili, pa vsakši je tak dugo bijo tam, kak je lado. Zato ka je duga paut bila, pa vsakši je fejst trüden bijo. Dobro je bilau, zato ka panzio, gde smo spali, je tam bijo, gde so programe vaški dnevov meli. Drugi den smo v vesi bili, zato ka cejli program se je tam do gajo. V šauli je bijo kulturni program, potistim smo pa k meši šli. Tam je meša vogrska bila, zato ka tam zvekšoga samo Vaugri živejo.« • Kakšne programe so meli na vaški dnevaj? »Mlajši so nastopali, kulturni program so meli, tjöjali, pekli so, tak ka cejli den se je nika dogajalo.« • Spoznavali ste se kaj s tistimi lidami, šteri so na prireditvi bili? »Cejli čas, zato ka je sploj pri jazno lüstvo bilau tam. Tak smo se pogučavali z njimi, kak če bi se že več lejt poznali. Sploj so najgari bili, kak je pri nas doma, kak živemo, gde delamo, pa s čim se ukvarjamo. Ranč je tak bilau, kak gda je srečanje Slovencev. Razlika je samo telko bila, ka z njimi smo se prvič zdaj srečali. Tam je vse v vogrskom geziki bilau, cejli program. Tak sam vpamet vzela, ka oni dosta bola krepšo identiteto majo kak mi, Porabski Slovenci.« • Ka ste delali drugi den? »Drugi den smo se pelali v Torda, gde smo si poglednili rudnik, gde sau kopajo. Zvün tauga smo ešče poglednili Turdansko razpoko (Tordai hasadék), ka je sploj lejpo. Te den smo inan ranč nej šli, samo smo tau gledali, pa itak smo večer prišli domau. Tretji den smo v Gyulafehérvár šli, gde so nam pokazali cirkve, muzeje, grad. Eden pop pa eden profesor sta nas vodila. Za obedom, gda smo šli nazaj v Felvinc, te smo pa ešče Kolozsvár poglednili.« • Kak se je vam tisti tau Romunije vido, gde ste bili, gde ste se vozili? »Tak vidim, ka od tistoga mau, ka so notrastaupili v Evropsko unijo, sploj se razvijajo. Šaule se obnavlajo, športni centri se zidajo, najbola pa poti redijo. Tašo sam ešče nej vidla, kama koli smo šli, vsepovsedik so mašini pa se dela paut ali avtocesta. Če de tau tak šlau, par lejt pa nas dolanjajo.« • Kak se je vam djesti vidlo? »Djesti je dobro bilau, pa dosta bilau. Tam si telkokrat leko djo, kelkokrat si sto. Sploj dosta mesa je bilau. Naslejdnje smo že tak bili, ka bi bola zelenjavo djeli, zato ka smo se že vönadjeli z mesa. Ka je meni sploj pašalo, tau so kukrčni žgaunki bili. Prvin so pri nas tau tü tjöjali, dapa gda sam dja mala bila, te že nej. Oni tau ešče itak majo, če škeš v restavraciji, gdakoli si leko naraučiš. Zvün tauga je djesti ranč tašo bilau kak pri nas.« • Kak velka ves je Felvinc? »Če Števanovce gledamo, te je velka ves, zato ka več kak osemstau lidi žive tam. Majo šaulo pa tri cerkve. Ortodoksno, katoličansko pa luteransko.« • Kelko kilometrov ste se pelali? »Samo ta smo se osemstau petdeset kilometrov pelali, dapa sploj lejpa paut je bila. Leko je žau tistim, šteri so nej prišli, zato ka je moj mauž najprvin svetnike zvau. S tri vasi sta se samo Tibi Konkolič pa Kristi Bokan glasila. • Pridejo oni tö k vam nazaj? »Ja, tak smo se pogučali, ka mi, ka smo tam bili, je drugo leto nazaj pozovemo. Tau so nam prajli, ka pridejo z veseljem, mi je pa z veseljem čakamo.« Karči Holec Porabje, 18. septembra 2008 5 Vaški dan v Sakalovcih V soboto, 6. septembra, se je v Sakalovcih odvijal vaški dan. Program se je začel ob eni uri na novem nogometnem igrišču, ki sta ga slovesno predala župan Antal Črenko in predsednik Direktorata za šport Železne županije dr. Zoltán Varga. Predala sta tudi priznanja tistim, ki so veliko prispevali k nastanku nogometnega igrišča in Nogometnega kluba Sakalovci. Priznanja so prejeli Tibor Bokan, starejši, Attila Kovács, Robert Vajda, Imre Kovács in István Domiter. Nogometni klub Sakalovci je bil ustanovljen letos. Ekipa, ki je sestavljena večinoma iz sakalovskih igralcev, je začela tekmovati v okrožnem prvenstvu. Doslej so igrali tri tekme in vse končali z zmago, tako so zdaj na vrhu lestvice. Upamo, da to ni le začetno navdušenje in bodo igralci še naprej tako uspešno nadaljevali. Po podelitvi priznanj je župnik Ferenc Merkli blagoslovil igrišče in nogometaše ter jim zaželel uspešno in pošteno tekmovanje brez preklinjanja. Blagoslovitvi je sledila tekma Sakalovci – Veterani Haladása iz Sombotela, ki se je končala z rezultatom 3:3. Po tekmi je nastopila plesna skupina iz Rádóckölkeda, nato pa se je začela ženska nogometna tekma Sakalovci – Monošter. Tudi ta se je končala z neodločenim izidom (2:2). Program se je nadaljeval z veselico, ki je trajala do večera. Nikoletta Vajda Lüblene moje, dragi moji, kak ste kaj? Vüpam, ka ste trno dobro gé, ka sam ge nej najboukše. Zakoj, se pitate? Vej pa nemam nikšnoga mira. Ne njajo me na meri. Samo moram koulivrat lejtati od edne zabave na drugo. Tou je zdaj prinesla nouva mouda. Ge pa sam takšen človek, ka ne vejm povedati, ka nej. Edni kuman čakajo, ka leko na kakšno zabavo ali pa veselico dejo. Meni pa so v tom preminoučom vroučom leti že više prišle. Vej vam vöovadim. Kak sam pravo, tou je nouva mouda. Bole nam lagvo dé, menje pejnez mamo, več geste vsega toga. Veselice pa zabave pa se delajo za vsikšo pesko senje, ka nemo pravo, ka za vsikši peski dr…. Ka vse si vö ne zbrodimo? Bila je grbanjova nouč, krumpičova nouč, den vina, veseli teden prve pa slejdnje vesnice, svetek staroga rasta, dnevi kukarce, den bograča, den kisele župe, vsikši drugi den je steri emo petdeset lejt, pa so bili eške dnevi ribe, dnevi djabok, den smeja, den zdravoga žitka (tak se je pilou pa gelo, ka se je vse kadilo), den nouve šoule, den, den, den, pa li samo nikšen vcejlak ovakšen den. Depa, tou je eške nej bilou zavole. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si rada peldo vzeme po drugih. Pa je una tö začnola tak broditi. Nagnouk je bila puna idej, kak bi vsikši den mogo meti svoje menje. Tak je začnola delati male zabave za svoje pajdaškinje. Najprva je naprajla den bubrik. Ženske so vküper prišle. Pomalek so pile sladke likere, kafej, gele pogače pa se zgučavale, kak stera bubrike za zimo dela. Kcuj so se vzele ob dvej popoudnevi, zgotouvile so v dvej vöri po pounouči. Bubrike so ostanole na gredaj. Že brž po tistom sta z njeno pajdaškinjov Rozino, trno moudro žensko, po cejloj poštiji organizejrale, steri ma najbole vrejd vzeti gračenek. Té den se je skončo z velko veselico, ka se je zgotouvila malo prva, kak se začne rana meša. Za tejm je ženske napelala, ka so naprajla den stari šeg. Na, samo edna je bila, ka je eške vejdla po indašnje goškice lüpati. Depa tou je bilou zavole, ka so mejle den, steri se je tö skončo z zabavo pri nas doma. Nej trbej prajti, ka sam pri vsej tej dnevaj mogo pomagati. Komi? Vej pa njoj, mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. Kouli sam ojdo plakate kelit, naj lidge pridejo, mogo sam pijačo vküper nositi, küjati pa njim dvoriti. Pa nej samo na tej dnevaj! Mejla je eške den spomina na velke lidi z naše krajine, vikend indašnjoga gestija, zabavo zavolo zabave, pa eške dosta takšoga pa ovakšnoga. Zdaj vejte, zakoj sam zmantrani, ta njani pa za nikoj nej. Depa nej eške konec. Vej je pa eške gesen pred nami. Bralo de se grouzdje, dozorijo se gostanji, svetki se že kažejo, pa eške dosta toga. Pa pri nas je znouva tista politična fešta, gda vsi obečavajo, kak de vse ovak, gda uni v parlament pridejo. Ja, volitve so pred nami. Steri je lačen gé, naj pride malo k nam. Eden den zej bograč, drugi den gibanco, tretji den čevapčiče, štrti den kisejlo župo, peti den pečeno mesou, šesti den tou vse vküper, sedmi den, gda do volitve, pa mo tadale lačni pa žedni. Lüblene moje, dragi moji, samo počivo bi rad, mer bi rad emo. Istina, ka je živeti lepou pa ka se je včasi lepou malo zabavati. Depa gda zabava grata skur kak delo, je tou več nej šala. Eto sam senjo, ka sam šou v kloušter. Tam sam emo vcejlak kusti pa blajženi mer. Si leko brodite, moja poganska düša je senjala, ka sam biu v klouštri? Tou je eške itak boukše, kak pa ka bi senjala, kak sam zavolo premnougi zabav skončo nut v čarni zemli. Pa lepou mi bojte! Pa zdravi pa lejpi ranč tak! Miki Porabje, 18. septembra 2008 6 »Nejmam volo, dapa moram, Den meštrov mogla mo titi« v Neradnovcih Dočas ka so sodacke (graničarji) bili po vasnicaj, dočas se je nej trbelo bojati, ka bi v porabske vasnice kakšni tauvajge prišli raubit. Kak so odišli, tau se je spremenilo, sploj pa te, gda smo notrastaupili v schengensko območje. Najbola so pri starejši lidaj sprobavali. Bilau, gde se je posrečilo, bilau, gde nej. V Ritkarovci pri Žagecini Mariški so tö ojdli, dapa s praznimi rokami so odišli. Gda sam se stavo pri njij, oni so ranč na njivi nika delali, že audalič so gledali, kama de auto üšo. Žalejzne vile so predse djali, pa na tiste so se naslanjali. Gda sam skrjej prišo pa so me spoznali, samo te so začnili tadala delati. • Baug daj. Nej je vrauče zdaj na njivi delati? »Če je vrauče ali nej, delo moraš naprajti, sploj pa te, če si sam. Tau cejlo njivo sam čistak sama mejla vredi. Sadila sam, okapala, osipavala, zdaj sam pa kopala pa notravozila.« • Ka ste meli posajeno? »Kromče, paradajs, parpou, tikvi, gra, pa vsefela, ka v künji trbej.« • Kakšni pauv je bijo? »Tavala. Nika ne morem prajti.« • Vidim, ka rauže zato tö mate posajeno na njivi. »Mam, zato ka dja sploj rada mam rauže, name rauže veselijo, drugo tak nej. Mauž mi je že mrau pa sam sama ostala.« • Ne bojite se tü, na okraumi vesi sami? »Pa ka boš delo, če si gnauk sam.« • Letos so vas steli vöporobiti, nej? »Steli so, dapa nej se njim je posrečilo. Prišli so pa so stanili z autonom na dvorišči. Vöstaupo eden pa se notrapokazo, ka je on od vodnoga gospodarstva prišo. Potejm je začno mena tolmačiti, ka do oni potoke vred dejvali, pa naj dja dem pa pokažam, kak mau je našo. Kak dé meja. Dapa dja sam nej üšla tadala samo do oken, pa od tistac sam pokazala mejau. Te čas je drugi v autoni sejdo. Dočas, ka je te name nagučavo, dočas je drugi notra v ram odišo, zato ka sam dvera nej zaprla. Dapa sto bi tau brodo.« • Kak ste v pamet vzeli, ka je znautra v rama odo? »Kak sam vpamet vzela? Tak ka gda sam nut v ram prišla, vse je razlüčeno bilau. S kredence gvant je vse na sarteli biu, v iži postela gorazobrnjena, pa omari so vse oprejti bili.« • Vkradnili so kaj? »Nika so nej vkradnili, zato ka nika nej bilau. Dja pejneza nejmam doma, liki pri hčeri. Ka je pa malo bilau, tisti djezeroosemstau forintov v kredenci, tisto so pa nej taodnesli. Vejn zato, ka oni so na velki pejnaz šli, z malim so se nej spravlali.« • Te se zato leko bojite. »Kak bi se pa nej bojala. Edna stara baba sama tü cejlak nautra v gauštji. Gnauk sam ranč tü okapala gde zdaj, pa sam malo enjala, naj si hrbet malo vtegnem. Te je ešče velka trava bila, skur do oken, zato ka je nej bilau dolapoko šeno. Gnauk samo ta poglednem pa vidim, kak če bi se nekak tak poštiraj vlejko pod okni. Ka je pa te zdaj? Zet Gyuri je vöprišo, sam si zmišlavala. Dapa on bi se dun nej skrivo, zmišlavam tadala. Domau letim pa kričim ka Gyuri, Gyuri, dapa nika se je nej zglaso. Te vidim, ka nej daleč vkraj od kuče eden auto stoji, šteroma je prtljažnik (csomagtartó) od prejti. Dja sam ešče kričala za njim, kama se tak fejst siliš, ka me ranč ne počakaš. Eden čas sam ešče samo tak gledala, da sam gorprišla, ka tau je ranč nej zetov auto. Te čas so vsi notra v auto zuskakali pa so se odpelali. Dapa Baugi hvala, tiste so te dobili, zato ka v več mejsti so ojdli pa so raubili.« • Zdaj se te ešče bola bojite, kak do tejga mau? »Ka mo delala. Če se bojiš ali nej, moraš trpeti.« • Psa nejmate? »Kaj nej. Ti zdaj povej, tašoga psa mam, ka ešče sauseda nut ne pisti. Tistoga vraga pa nut püsto. Tej nika zato znajo, zato ka ovak bi nej mogo nutpridti. Istino, ka gda sam na dvorišči kauli poglednila, sam vidla, ka eden latoš je strejt bijo. Gvüšno so psa bašejktivali z njim. Sledkar mi je samo napamet prišlo, ka sam gnauk čüla, kak če bi pes cvikno, dapa potistim že vse tijo gratalo. Dapa tisti tau latoša, ka ga je v rokej emo, tistoga je s seuv odneso, nej V nedelo, 7. septembra, so v Neradnovcih organizirali den meštrov. Iz Porabja so tö pozvali eno skupino, stera naj bi pokazala, ka se kaj dela v toj krajini. Kaulek 11. vöre smo se napotili v Slovenijo Ana Ropoš iz Števanovec, Margita Korpič iz Monoštra, Micka Ropoš z Gornjega Senika in jaz, Marija Čato z Dolnjega Senika. Meli smo s sebov pletane ko šare, drvenke, male krbüle, cejkare, male cejkarčke za glaže, papirnate rauže, stolne okraske pa lejpe kvačkane izdelke. Malo smo se vrtili, dokeč smo najšli mesto, kama smo mogli priti. V dolej je mlin in poleg njega je biu en velik šator po stavleni. V njem je biu oder, kaulak so pa bili štandi za nas, ki smo notrapokazali kakšno obrt ali meštrijo. Kauli paud neva je začnilo lüstvo vküptiti, štandi so se napunili. Zvün našoga je bilau eške osem štandov z različnimi izdelki. Bili so kovački izdelki, leseni, lončeni, izdelki iz slame, pletane košare, ptičje hišice (krmilnice), pirhi (poškrabana jajca). Kaulek druge vöre se je začno kulturni program, nastopajo če in sodelujoče so pozdravli, organizatorka prireditve Mar ta Horvat, direktor Javnega zavoda Krajinski park Goričko in župan občine Puconci. Potem so stopili na oder Budinčarji, meli so fanj muziko na stare inštrumente. Njino kulturno drüštvo je notripokazalo, kak so inda svejta kapüsto tadejvali v bečki. Tau nam Po rabcom nej nauvo bilau, ka pri nas eške tü pa tam zdaj tak delajo. Veselo je bilau. Lepau so plesali Grajski veseljaki od Grada. Potem je pa bila muzika, gostje so si leko poglednili razstavo (kiállítás) pa si küpili kaj za dar. Naš šofer je kauli štrte vöre prišo po nas, spakivali smo se. Domau smo malo menje meli pelati, kak gda smo ta šli, ka smo precej odali tö. Hvala Slovenskoj zvezi za možnost, organizatorom za po zvanje pa pogostitev. Marija Čato ka bi policaji najšli prstne od-v nedelo, gda k meši dem. tise (ujjlenyomat).« Krüj mi socialna delavka nosi • Prvin se je zato nej trbe-domau, drugo, ka ešče trbej, lo bojati, dočas so sodacke tisto pa hči, gda pride ali dja bili? k meši dem. Dapa vüpam, ka »Staukrat je baukše bilau. naskora že tau ovak baude.« Vnoči, vudne si gvüšen bijo. • Zaka? Den nauč so tü pred kučov »Zato, ka ram odavam. Že taodli. Te je nej trbelo dvera sam osemdeset lejt tanjala, zapirati kak zdaj. Dapa zdaj gdakoli batežen leko grata ešče zato tü ne zapiram vsig-človek, pa ka ’š tü sam delo. dar, gda kama vöodidem. Če Drugo pa tau, ka za volo taubi vsigdar zapirala, gda vö z vajov tü že nega mira. Ka koli rama staupim, te bi klüč pa leko tü z menov napravijo, pa špaur vse raztrgala. Tašo ešče ešče vrag vpamet ne vzeme. nikdar nej bilau, kak je zdaj. Baukše de mena v Varaši.« Nega tašoga dneva, ka bi se • Gvüšno? nej čülo, ka tü ali tam so not-»Tak zato gvüšno nede kak ravtrgnili.« tü, gde sam se naraudila pa • Te zdaumi vi trno ranč ne sam osemdeset lejt živela. Nej smejte. mi je vola v nišo formo, dapa »Leko deš, samo vsigdar s stra-moram, mogla mo titi. Ka mi jom prideš domau, če je stoj vejš, stara sam gratala.« nej nutvtrgno. Dosta zato ne dem vkraj z daumi, bola samo Karči Holec Porabje, 18. septembra 2008 7 Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. VÖRA Lidge se ravnamo po vöri. Una nam povej, gda trbej gora stanoti. Zapovej nam, gda moramo začnoti z delom. Cinga nam za šoulo. Pa tou nam tö povej, gda trbej na bus iti. Na, inda je nej tak bilou. Človeki je vöra bila sunce ali pa kokout. Na, najbole se je ravno po sunci. Pa so ribe ranč takše. Une se tö ravnajo po sunci. Tou je njiva vöra. Depa z vörami je tak gé, ka leko ne kaže najbole za istino. Najbole pa po tistom, če stoj vöro dobro ne pozna. Ali pa če ne vej, ka njemi vöra kaže. Biu je že skur moški pa eške skur pojep. Ribe je loviu. Pa tak bole naoupečen je biu. Pa je nej čüdo, ka se njemi je spoškalilo. Zato je spadno v vodou, kak je dugi pa šörki. Dugo, dugo se je kobaco vö z vode. Pa gda je že skur vö prišo, se njemi je znouva spoškalilo. Sedemkrat se je skobaco nut v vodou. Pa gda je kuman, kuman cejli moker pa blaten vö prišo, je biu bous pa brezi vöre. Na, tiste svoje obütve je najšo, depa vöre je nej najšo do večera. Pa je šou domou. Gvüšno, ka nej najbole dobre vole. Zato pa so bile bole dobre vole ribe v potoki. Gledale so tisto vöro pa li gledale. Nejso mogle gora priti, ka je tou za nouvoga nut v njihovom potoki. Cejlo nouč so bile tam kouli vöre, depa edna je nej vejdla, ka je tou. Dokejč je nej že vodne prišla ta med nji zlata ribica. - Ka mate za nevoule, - ji je pitala. -Nekšna čüdna stvar ali nika takšnoga je spadnolo v potok. Ne vejmo, ka bi tou leko bilou, -njoj je prajla najbole nevoulasta riba. Ribe so njoj mesto naprajle. Zlata ribica je poglednola vöro. Brž je vejdla, ka je tou. Vej je pa že bila med lidami pa je poznala vöro. - Po tejm lidge znajo, kelko je vöra. - Vöra, - so pitale skur v eden glas. -Ja, vöra. Po njoj spoznajo, ka njim trbej delati pa kak se morajo ravnati, - njim je tumačila zlata ribica. - Pa te uni sunca ne vidijo, - je pitala edna riba tam bole skrak vöre. - Ka bi pa nej! Depa uni so lidge, me pa smo ribe. Tak je tou. -Na, te pa smo zdaj ribe tö skur kak lidge, ka vöro mamo, - je bila trno vesela edna mlada riba. Tak so zdaj ribe dobile svojo vöro. Depa edna je nej vejdla, ka vöra kaže. Edna je nej vejdla, kelko je vöra. Edna je nej vejdla, kak vöro taprešteti. Pa so se zgučale, ka do gledale. Gda de večer, si zapoumnijo, kelko njim vöra kaže. Pa gda de sunce gora šlou tö. Pa do po tistom vejdle, kelko je vöra. Tak so gledale nut v njou. Gda je sunce bilou najbole visiko, je vöra gnako kazala kak točkar. Pa je večer tö gnako kazala. Pa je bilou na drugi den ranč tak. Nej pa nej se je genola z mesta. Kak bi pa se, vej pa je tisti že skur možakar pa več nej pojep emo takšno prousto vöro, ka jo brž voda zalige. Eden cejli teden so gledale vöro, depa una je stala kak lipov boug. -Lidge so čüdna stvorenja, - je prajla zlata ribica. - Vöre nosijo, naj njim čas kažejo. Pa tou sploj ne delajo. Rejsan so nej čisti v glavej. Pa mi bi tö skur na nikoj prišli v glavaj, gda smo cejli teden zijali v tou vöro. Boukše se je po sunci ravnati, kak pa v njou zijati. Tak se ribe eške itak po sunci ravnajo pa po mejseci tö. Ti NAŠA ZLATA ALI STE VEDELI ... RIBICA ZAKAJ LASTOVKE PRED SLABIM Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa VREMENOM LETAJO NIZKO? Nekatere žuželke ob lepem vremenu letijo najraje približno na višini 200 m. Pred poslabšanjem vremena se zračni pritisk zniža, zato insekti priletijo nižje, kjer je zdaj pritisk takšen, kot je bil prej na 200 m. Ker se lastovke hranijo z njimi, tudi te letijo nižje. Slovarček: zračni pritisk: légnyomás insekt/žuželka: rovar leteti: repül lastovka: fecske (Vir: www.h-e.si) ŠOLSKI IZLET V NAJLEPŠE PREDELE Učitelj naše šole v Števanovcih Ladislav Kovač je pripravil natečaj na lanski razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V njem je zaprosil finančna sredstva za šolski izlet naših učencev po Sloveniji. Bil je uspešen. 4. septembra smo se zjutraj ob petih napotili na izlet. Učenci in učitelji smo že nestrpno čakali ta dan, bilo nas je 29. Vodnica in avtobus sta prišla iz Murske Sobote od agencije Klas. Čakali so nas dolga pot in lepi kraji. Najprej smo se ustavili na Brniku, kjer smo si ogledali letališče Jožeta Pučnika. Za učence so bili najbolj zanimivi vzleti letal. Pot nas je potem peljala na Vrbo, kjer smo spoznali rojstno hišo največjega slovenskega pesnika. Ogledali smo si tudi cerkev Svetega Marka, o kateri je pisal Prešeren v sonetu O, Vrba. Na Blejskem jezeru smo se peljali s pletno do otoka, na katerem stoji cerkev. Do cerkve vodi 99 stopnic. V cerkvi je vsak lahko potegnil zvon trikrat in si nekaj zaželel. Upam, da se bo želja vsakemu, ki se mu je oglasil zvon, uresničila. SLOVENIJE naše učence. Prenočišče smo imeli v mladinskem hotelu. Zvečer po 10. uri so zaspali naši učenci utrujeni in zmučeni. Ko smo se naslednji dan zbudili, smo bili žalostni, ker je deževalo. Toda ko smo se napotili dalje, se je že pokazalo sonce. Čakalo nas je veliko ovinkov, da smo prispeli na Vršič. Med potjo smo se ustavili pri Ruski kapelici. Potem smo se spustili in si ogledali izvir Soče. Skozi Trento nas je peljala pot do Kobarida, kjer smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. Videli smo zanimive predmete, fotografije in tan ladje je vsakemu ponudil, naj ga zamenja pri krmilu. Med potjo nam je pripovedoval zanimivo legendo. Ob pol petih smo se napotili proti domu. Dolga pot je bila za nami in pred nami. Malo utrujeni in z mnogimi doživetji smo se pripeljali domov v Števanovce. Rada bi se kot ravnateljica zahvalila Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo, kolegu Laciju Kovaču za organizacijo izleta. Najlepša hvala Špeli, turistični vodnici, in agenciji „Klas” ter šoferju za varno vožnjo. sta vöra pa je tam v potoki. Z nje se smedjejo, gda čas majo. Pa se smedjejo s toga tö, ka lidge prej zato vöre nosijo, ka njim nika ne kažejo. Ribe že vejo, kak je tou. Vozili smo se med visokimi Po kosilu nas je čakala ladja, novci Miki Roš gorami, ki so bile zanimive za peljali smo se po Soči. Kapi- Porabje, 18. septembra 2008 Ogledali smo si tudi zanimi-slišali o krvavi zgodovini. Na Agica Holec, smo si ogledali jezero in izvir. no 20-minutni film o vojni. OŠ Števa vo razstavo jaslic. V Bohinju koncu smo si ogledali približ PETEK, 19.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE: TROJANSKA HELENA, RIS., 9.35 MONIKA, DOK. FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.20 HARMONIJE EVROPE: ŠPANIJA, 10.40 ŠTAFETA MLADOSTI: VPLIV NA KULTURNE IN SOCIOLOŠKE RAZLIKE, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: BOLGARIJA, 12.20 EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH OPERNIH PEVCEV, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 ENIGMA - STEPHEN TUROFF, DOK. ODD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.00 KAKO SKRBETI ZA DOMAČE LJUBLJENČKE, 16.25 ČARODEJEV VAJENEC, ANGL. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 ZEMLJA IN NAPREJ, ANGL. ZNANS. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 VOLITVE 2008: SOOČENJE PREDSEDNIKOV STRANK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.09.1990, PON., 0.35 ZEMLJA IN NAPREJ, ANGL. ZNANS. SER., 1.30 INFOKANAL PETEK, 19.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 GLASNIK, ODD. TV MARIBOR, 13.05 UMETNI RAJ, 13.30 EVROPSKI MAGAZIN, 14.00 ČRNO BELI ČASI, 14.20 ŽOGARIJA -KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA: MIKS ODDAJ, 14.50 DEČEK, KI NI VEČ GOVORIL, NIZOZ. FILM, 16.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.09.1990, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00 REG. PROGRAMI, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ANDREJ STOJAN, 20.00 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 20.55 STATISTI, ANG. NAD., 21.55 VOLITVE 2008, PON., 23.50 POGREB, AM. FILM, 1.25 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 20.09.2008, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, 7.40 KAKO SKRBETI ZA DOMAČE LJUBLJENČKE, 8.00 VARNOST, PROMET, ŠPORT, 8.40 SMRKCI, RIS., 9.10 ČAROBNA VOTLINA, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, PON., 12.00 TEDNIK, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MONIKA, DOK. FILM, 13.30 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.20 NESKONČNO OBZORJE, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODD. TV MARIBOR, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.30 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.00 FOYLOVA VOJNA: NAČRT ZA NAPAD, ANGL. NAD., 21.40 50 LET TELEVIZIJE: ALEKSANDER MARODIČ: MALI OGLASI -EXIMPEXIMPEX, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 SVITANJE, AM. NAD., 0.00 MANDŽURSKI KANDIDAT, AM. FILM, 2.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.09.1990, 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL SOBOTA, 20.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 TV PRODAJA, 11.10 SKOZI ČAS, 11.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.09.1990, 11.45 AFNA FRIKI: OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE, DOK. NAN., 12.10 POSEBNA PONUDBA, 12.25 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 TV PRODAJA, 16.15 ZDAJ!, ODD. ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 16.45 NOGOMETNI MAGAZIN, 17.15 ABC POPEVKE, 17.45 SLOVENSKA POPEVKA 2008, 20.00 NOGOMET, RUDAR -NAFTA LENDAVA, 22.00 BLEŠČICA, ODD. O MODI, 22.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 21.09.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV: SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS.,FRANČEK SPET V ŠOLI, RIS., 9.50 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA:7.00ŽIV ŽAV: SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, GRIMMOVE PRAVLJICE, MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU, 10.20 KLJUČ DO SVETLOBE, DAN. NAD., 10.50 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OD ENE DO DRUGE, ODDAJA Z ANDREJEM HOFERJEM, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLITVE 2008, 22.05 DRUŽINSKE ZGODBE, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: TRETJA, POLJ. NAD., 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.09.1990, PON., 1.05 DNEVNIK, PON., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 21.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 TV PRODAJA, 9.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.09.1990, 9.25 GLOBUS, 9.55 TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, POSNETEK IZ LAŠKEGA, 10.25 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJUDNOZNAN. SER., 10.55 TV PRODAJA, 11.25 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.20 TV PRODAJA, 12.55 NOGOMET, WBA - ASTON VILA, 15.00 RIBNICA: KONJENIŠTVO: SVETOVNI POKAL V PRESKAKOVANJU OVIR, 20.00 POGLED Z NEBA, FRANC. DOK. SER., 20.50 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD, 21.50 ODDAJA O ŠPORTU, 22.35 RIM, AM. NAD., 23.30 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), GRUPO CORPO, BRAZILSKO PLESNO GLEDALIŠČE, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 22.09.2008, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ŠPORT ŠPAS, 9.40 KAKO SKRBETI ZA DOMAČE LJUBLJENČKE, 10.05 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.30 ČARODEJEV VAJENEC, ANGL. NAD., 11.05 ZEMLJA IN NAPREJ, ANGL. ZNANST. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KONCERT VLADA KRESLINA Z GOSTI, DECEMBER 2007, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KINO, 16.15 LEPO VEDENJE, LUT. NAN., 16.30 KAKO NASATAJA PODSTREŠJE, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLITVE 2008: ANALIZA VOLITEV, 21.00 SUŠNO OBMOČJE, AVSTRAL. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 SAMOSPEVI ALOJZA SREBOTNJAKA, 23.45 G.F. HÄNDEL, PRIR. W.A. MOZART: MESIJA, 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.09.1990, 0.55 OSUPLJIVI PLANET, AM. DOK. SER., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 12.05 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 14.20 TV PRODAJA, 14.50 SLOVENCI V ITALIJI, 15.20 POSEBNA PONUDBA, 15.35 ODDAJA O ŠPORTU, 16.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.09.1990, 16.40 OSMI DAN, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 REG. PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANGL. NAN., 20.00 OSUPLJIVI PLANET, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 GEORGES LEFEBVRE: FRANCOSKA REVOLUCIJA, 22.20 SKRIVNOSTNI KRAJI: DANSKA - POZOR, MINE!, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 DUBLINSKI SOUL, IR.-ANGL.-AM. FILM, PON., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 23.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 OTROŠKA ODDAJA, 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 OSUPLJIVI PLANET, AM. DOK. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 KRKA IN LJUDJE, DOK. ODD., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: RUDNIKI KRALJA SALAMONA, RIS., 16.10 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM: MITJA, DOK. SER., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, BINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: JUŽNA KOREJA -MALI VELIKI MOŽ AZIJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 EVROPA IN ČERNOBIL, FR. DOK. ODD., 0.05 PRAVA IDEJA!, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.09.1990, 0.45 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM, DOK. SER., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL TOREK, 23.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.20 NLP, 11.15 TV PRODAJA, 11.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.15 SKRIVNOSTNI KRAJI: DANSKA -POZOR, MINE!, 12.45 BLEŠČICA, 13.15 STUDIO CITY, 14.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.09.1990, 14.30 NA OBISKU, 15.00 VOLITVE 2008: ANALIZA VOLITEV, 16.00 SV. PRV. V KOLESARSTVU, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REG. PROGRAMI, 18.55 FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC Z GOSTI, 19.30 KOROŠKA POJE 2008, 20.00 ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA MIRANA PAVLINA, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.25 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 22.20 KRONSKI PRINC, NAD., 23.50 INŠPEKTOR WALLANDER: POŽARNI ZID, ŠVED. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 24.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: ŽABICA, 9.40 RISANKA, 9.50 HOTEL OBMORČEK, RIS., 10.05 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTRAL. NAN., 10.30 SPREHODI V NARAVO: ŠTORKLJA, 10.45 GEORGES LEFEBVRE: FRANCOSKA REVOLUCIJA,. 11.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.30 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM, DOK. SER., 12.00 GLASBENI VEČER, CLAUDE DEBUSSY: MORJE, 12.30 SAMOSPEVI ALOJZA SREBOTNJAKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDENSKI IZBOR, 13.35 UMETNOST IGRE, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA: JUŽNA KOREJA -MALI VELIKI MOŽ AZIJE, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 LEGENDA O BOKSARJU, AM. FILM, 22.10 PRVI IN DRUGI, 22.30 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.40 OMIZJE, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.09.1990, 1.20 TURBULENCA, PON., 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL SREDA, 24.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 14.55 SVET VODNIH ŽIVALI, NEM. SER., 15.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.09.1990, 15.50 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REG. PROGRAMI, 19.00 50 LET TELEVIZIJE: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 20.55 PLATFORMA, 21.25 DRAGO JANČAR: KLEMENTOV PADEC, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.05 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 25.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 MEHIKA -OD OLMEKOV DO AZTEKOV, DOK. ODD., 13.50 PIRAMIDA, PON., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 POROKA MOJIH STARŠEV, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ IRSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, ODD. ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 ZADNJI DNEVI SWISSAIRA, ŠVIC. TV FILM, 1.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.09.1990, 2.00 DUHOVNI UTRIP, PON., 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL ČETRTEK, 25.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 TEDENSKI IZBOR, 11.30 GLOBUS, 12.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER. 12.45 PRVI IN DRUGI, 12.50 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 13.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.09.1990, 14.05 TV PRODAJA, 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.15 SV. PRV. V KOLESARSTVU, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REG. PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA, 19.40 MIRJAM KALIN, PORTRETNA ARIJA, 20.00 KDO JE UBIL MONO?, AM. FILM, 21.35 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.15 KMETOVALCI, AM. FILM, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Galerija Murska Sobota SLIKE NA PAPIRJU V programu Galerije Murska Sobota je tudi ustvarjanje stalne zbirke. Dela se je lotil dolgoletni vodja galerije mag. Franc Obal, ki je leta 2005 pripravil predstavitev slik iz stalne zbirke, leto pozneje je sledila razstava skulptur in zdaj so na ogled dela na papirju. V stalni zbirki je do zdaj zbranih 547 umetniških eksponatov, od tega na papirju 372. Izmed le-teh sta Robert Inhof in Irma Brodnjak pripravila izbor za tokratno razstavo v vseh razstavnih prostorih. Galerija ima tudi spletno stran, na kateri je za zdaj 320 del. Spletna galerija je pomembna tako za tiste, ki želijo videti likovna dela, kot za strokovnjake, ki spremljajo likovno umetnost. »Med deli na papirju, ki jih hrani Galerija Murska Sobota, najdemo recimo pomembno zbirko risarskih skic in študij prvega prekmurskega akademsko šolanega slikarja Ludvika Vrečiča (...) Brez poznavanja teh majhnih Vrečičevih del bi bil študij opusa tega slikarja pomanjkljiv, saj nam govori o prvih slikarjevih risarskih poizkusih, njegovem slogovnem razvoju in o njegovih pripravah, ki so pogojevale nastanek njegovih posameznih slik v olju,« ocenjuje vodja Galerije Robert Inhof. Veliko zbirko, 107 umetniških del – risb, skic in grafik, je Galeriji podaril Nande Vidmar. Pomemben del na papirju predstavljajo grafike. Obsežno sta predstavljena Lojze Logar s sitotiski, Štefan Galič z lesorezi pa tudi Franc Mesarič in Ignac Meden. Več del za stalno zbirko je Galeriji podaril partnerski Ingolstadt. Nekatera dela so iz grafičnih map, ki sta jih izdali Tovarna oblačil in perila Mura in Galerija. Med novejšimi pridobitvami sta grafična lista Martine Bohar, med umetniškimi fotografijami pa dela Jožeta Kološe – Kološa, Jožeta Denka in Wilhelma Heiligerja. Avtror razstave omenja še karikaturista Antona Buzetija in Mirka Rajnarja z Avtoportretom iz leta 1991: »Tega dela ne izpostavljam zato, ker bi nam govorilo, kaj vse v naši zbirki je, ampak ravno zato, ker nam govori o tistem, kar nam v stalni zbirki manjka, se pravi o tistem, česar ni. Večina najbolj uveljavljenih pomurskih likovnikov ima tudi majhna, a zelo pomembna dela na papirju: risbe, gvaše in študije. Ta dela so bistveno povezana z njihovim opusom. Če hočemo te opuse ustrezno in verodostojno prezentirati in reprezentirati, niso dovolj samo velika – ključna dela posameznih umetnikov, ampak je potrebno celotno sliko dopolniti še z njihovimi deli na papirju.« Vodja Galerije Robert Inhof zagotavlja nadaljnje »zbiranje« del za stalno zbirko, kjer bi si želel, denimo, dela Sandija Červeka, Nikolaja Beera in seveda ostalih pomurskih in drugih avtorjev. Seveda pa ustvarjanje stalne zbirke ni niti preprosta, še manj poceni naloga soboške Galerije. Razstava stalne zbirke del na papirju bo odprta do 3. oktobra in sodi med tiste, ki jih ljubitelji likovne umetnosti ne bi smeli izpustiti! Tekst in fotografija: E. Ružič