Z A P I S K I I N G R A D I V O OB ŠESTDESETLETN1CI FRANCETA KOBLARJA Konec novembra preteklega leta j e dopolnil šestdeset let književnik in slavist profesor dr. France Koblar, eden najvidnejših in, lahko rečemo, vo- dilnih slovenskih kulturnih delavcev v dobi med obema vojnama. Čeprav sta bili poglavitni obliki Koblar jeve pisatel jske dejavnosti kritika in esej, potem- takem tisto aktivno književno področje, ki ga slavistika — kot veda o jeziku in slovstveni preteklosti — obravnava kot svoj »predmet«, j e vendarle hkrati opravil obsežno in tehtno delo tudi na področju literarne zgodovine. Zato in pa, ker j e s svojimi prispevki sodeloval tudi pri našem društvenem glasilu, se ga mora ob njegovem življenjskem jubile ju spomniti tudi Slavistična revija. Zivljenjepisni podatki tega razgledanega in sodobno usmerjenega lite- rarnega in kulturnega delavca nam govore o skromni, a težavni poti, ki jo j e moral kakor pred njim že toliko drugih naših pomembnih pisateljev in znanstvenikov prehoditi sin revne družine proletarskega porekla, da se j e prebil do izobrazbe in si osvojil eno vidnejših mest v svetu slovenske kulture. Rodil se j e 29. novembra 1889.žebljarju v Železnikih na Gorenjskem. Doma j e ostal do enajstega leta, nato pa j e odšel v Ljubl jano, da si — kakor se tega sam spominja v članku Petdeset let (DS 1937) »pri Andreju Kalanu izprosi kosila od J e r a n o v e mize' v l judski kuhinji«. Tu ni dovršil samo osnovne šole, ampak tudi gimnazijo (klasično), ki jo j e obiskoval v letih 1903—11, in sicer prva dva razreda na II., ostale pa na 1. državni gimnaziji. Od tretje šole da l je j e bil tudi gojenec Aiojzijevišča, k jer so mu dale »Do- mače vaje« prvo pobudo ter mu bile hkrati prvo torišče za pisatel jevanje. Ko so se zadnje leto alojzniki preselili v Marijanišče, k jer se je v jeseni 1910 odprl konvikt za srednješolce, so osmošolci pod Andrejem Kalanom in Izi- dorjem Cankar jem ustanovili list Plamen. To leto j e tudi prvič stopil v jav- nost. Razen pesmi, s katerimi se j e leta 1910 in 1911 pod psevdonimom Ksaver oglasil v DS, j e pisal tudi črtice, večinoma s socialno tendenco, ter jih objav- l jal v Slovencu, Gorenjcu in llustrovanem glasniku. Prav tako kakor za literaturo pa se j e Koblar že v teh dijaških letih navdušil tudi za gledališče, sa j j e že kot četrtošolec ali petošolec začel pripravljati igre na domačem odru. Po maturi leta 1911 j e odšel na Dunaj študirat filozofijo (slavistiko in latinščino). Tu se j e pobliže seznanil s takratnimi evropskimi literarnimi tokovi in gledališčem. V tej dobi j e stopil med vidnejše predstavnike takrat- nega katoliškega mladinskega gibanja v duhu socialnih idej J. Ev. Kreka ter j e v di jaškem listu Zora sodeloval med drugim tudi s programatičnimi članki. Toda še preden j e dokončal vseučiliške študije, j e moral iti na vojsko. Od štirih let, ki mu jih j e vzela vojska (1915—1918), j e zadnja tri prebil na Poljskem. Po vojni, ko smo Slovenci dobili lastno vseučilišče, j e nadaljeval svoje študije v Ljubl jani in tu j e tudi diplomiral. Že poprej (1919) pa j e nastopil svoje prvo vzgojitel jsko mesto na II. državni gimnaziji v Ljubl jani (na Poljanah), k jer j e ostal profesor slovenščine vse do leta 1946. To leto je bil imenovan za rednega profesorja na novo ustanovljeni Akademiji za igral- sko umetnost, k jer j e prevzel stolico za zgodovino gledališča, potem ko j e poprej predaval dramaturgi jo in zgodovino gledališča že tudi na nekdanji visoki šoli za dramsko umetnost pri Glasbeni akademiji v Ljubl jani . Poleg teh službenih mest, ki so v zvezi z njegovim poklicem, pa j e profesor Koblur opravl jal — in deloma še opravl ja — tudi še vrsto raznih drugih funkcij . Tako j e bil v letih 1929—52 dramski in kulturni referent pri l jubl janski ra- dijski postaji, v letih 1955—41 pa vodja uprave in programa ter dramski in kulturni referent. Dolgo vrsto let j e bil predsednik Društva slovenskih knji- ževnikov. Prav tako j e še zdaj odbornik Slovenske Matice. Posebej pa bo treba oceniti njegovo delo pri reviji Dom in svet, ki ga j e izvršil bodisi kot\ dolgoletni urednik, bodisi kot eden najpridnejših in. najvidnejših njegovih sotrudnikov. In tako se nam odpira še druga, najpomembnejša stran njegovega dela. Profesor dr. France Koblar ni samo požrtvovalen ljudskoprosvetni delavec, odličen vzgojitelj in učitelj, razgledan predavatelj in vzoren urednik, ampak tudi in predvsem pisatelj , literarni in gledališki kritik, esejist, slovstveni zgodovinar in prevajalec (iz nemščine in poljščine). Njegovo delo pa ni le mnogostransko, temveč tudi obsežno. Kakor njegovo splošno prosvetno delo, tako lahko občudujemo tudi njegovo delo na področju književne in gledališke kritike ter na področju literarne zgodovine. Motil pa bi se, kdor bi mislil, tla to delo predstavl ja samo tistih petnajst knjig, pri katerih je sodeloval kot urednik in katere j e po večini vse oskrbel bodisi z uvodom bodisi z opombami, kakor tudi še vrsta drugih, ki jih sicer ni sam uredil, a jim je napisal uvod ali spremne besede. Poglavitno delo, tako rekoč njegov življenj- ski opus, j e za zdaj še zakopano v raznih dnevnikih, listih, revijah in zbor- nikih ter do zdaj še ni bilo v celoti nikjer niti bibliografsko prikazano. In vendarle bi to delo, ki ga predstavl ja jo Koblar jeve literarne in gledališke kritike, eseji, članki in razprave, opombe, glose in polemike, govori in pre- davanja, pa najsi bi bilo zbrano ali samo izbrano, predstavl ja jo prav lepo število knjig tudi s tega področja. Tak izbor bi nam močno ola jšal pregled pisateljevega dela, obenem pa bi to delo približal današnjemu rodu. Kako velikansko nalogo j e Koblar opravil s svojim književnim delom, čeprav v danih razmerah verjetno ni mogel uresničiti vseh svojih načrtov, spoznamo šele, če pomislimo, da j e vse to napisal tako rekoč v svojem prostem času — ki ga povprečen človek po navadi uporabi za počitek in osebno razvedrilo — poleg vsega drugega, poklicno šolskega in splošno prosvetnega dela kot reži- ser, predavatel j in vodja raznih kulturnih ustanov. Takšno delo je zmogel le silen delavec, ki se zaveda svojega duhovnega poklica in odgovornosti pred narodom, človek plemenite požrtvovalnosti, ki se j e ves posvetil kul- turnemu delu in zanj živi. Koblarjevo književno delo — če izvzamemo pesmi in črtice, s katerimi j e prav za prav stopil v svet naše literature in ki predstavl ja jo njegov lepo- slovni začetek in konec hkrati — j e v glavnem kritično. Vendarle pa bi bilo mogoče to delo bodisi po vsebini ali obliki razdeliti na več vrst oziroma skupin. Po obliki prevladujeta med njegovimi spisi kritika in esej ; po vsebini ali tematiki pa obsega to delo najrazličnejša področja, predvsem slovstvo, gledališče in splošno, zlasti sodobno kulturno problematiko. Tem poglavitnim vrstam se pridružuje še polemika, informacija, glosa in podobni daljši ali krajši spisi. Ta bogata žetev j e sad tridesetletnega književnega dela, ki ga j e France Koblar opravl jal od leta 1919, ko se j e precej po vojni, ki loči njegove prve poskuse od ustvar janja zrelih let, vrnil kot razgledan in samozavesten kritik v našo literuturo, pa nepretrgoma do danes. Teda j mu jo bilo trideset let in bil j e poln ustvarjalnega zanosa. Značilno za njegovo prvenstveno dramatur- ško usmerjenost je, da j e bilo prvo delo, s katerim j e tisto leto znova nastopil v DS, ocena o drami — Majcnovi Kasi j i —, napisana v zvezi z njeno uprizo- ritvijo v Narodnem gledališču (DS 1919, 292). Tudi pozneje prevladujejo meti njegovimi literarnimi ocenami, ki jih j e odslej priobčeval razen v DS (od 1919—37) tudi še v LZ (1921—22), Slovencu (od 1919 dalje) ter v De jan ju (1940), kritike in poročila o dramah, bodisi izvirnih ali prevedenih iz tujih jezikov. Koblar j e prvi naš kritik, ki j e ocenil malone vso izvirno dramsko proizvodnjo sedanje in minulih dob, od Linhartove Zupanove Micke do Kreftove prepesnitve Levstikovega Tugomera. Na tem mestu ni mogoče niti približno prikazati tega obsežnega dela, sa j bi že samo bibliografski pregled obsegal na jbrže več strani. Omenim naj Je to, da mu razmiš l janja ob novih slovenskih dramah včasih narastejo že kar v blesteč esej , kakor na primer v kritiki Župančičeve Veronike Deseniške (DS 1924, 255), ki j e — kakor tudi ocena J. Vidmarja v isti reviji — sprožila precej ostro Pravdo o Veroniki Deseniški (DS 1925, 64). Drugič zopet jih strne v pregledno razpravo o avtorju, kakor nam to kaže spominska študija »Anton Leskovec« (DS 1930) ali pa uvod k Razvalini živl jenja (SKZ 1946), ki bi mu lahko dali naslov »Finžgar in njegove drame«. Razen z dramo se j e Koblar največ ukvar ja l s kritiko pripovednih del. Tudi na tem področju j e povedal tehtne misli tako o delu naših starejših pripovednikov, ki j ih j e spremljal posebno ob izdajah naših klasikov, pri katerih j e neredko poglobil in bistveno dopolnil naše pojmovanje njihove ustvarjalnosti , kakor tudi o delu mlajših in najmlajš ih pripovednikov pol- pretekle dobe, izmed katerih so nekateri doraščali neposredno pod njegovim mentorstvom in o katerih j e pogosto povedal prvo in edino kritično besedo. Najdoslednejo j e menda spremljal delo in razvoj Franceta Bevka, o katerem pač nihče doslej ni toliko napisal kakor prav Koblar. Temu pisatelju j e po- svetil tudi posebno študijo (DS 1933), v kateri j e — po lastni opredelitvi sklenil vrsto večjih Bevkovih spisov v skupno oceno. Tako j e širšo študijo pisal še o Ivanu Preglju (DS 1924) ter prvi v naši kritiki razložil vsebinsko problematiko in slog tega svojskega pisatelja. Prav tako j e posebej pisal o Ksaver ju Mešku, na jpre j ob petdesetletnici »misli ob jubile ju« (DS 1924), obširneje pa za pisatel jevo šestdesetletnico v razpravi Domovina v delu Ksa- ver ja Meška (DS 1934). zamišljeni kot »podoba časa in zemlje«. To j e doslej najtehtnejša analiza Meškovega pojava v naši književnosti. Najobširnejši kritični spis Franceta Koblar ja pa predstavl ja pregled in označba Finžgar- jevega književnega dela, ki ga j e napisal za pisateljevo šestdesetletnico (DS 1931). Tudi s tem pregledom j e opravil Koblar pionirsko delo ter nam prvi natančneje prikazal ne samo razvoj in rast tega markantnega pripovednika, ampak nam hkrati »odgrnil tudi neposredno okolico, v kateri se j e to delo razživelo«. Razen v revijalnih ocenah in v gledaliških poročilih je razpravl jal o pisatelju tudi v članku »Stara in nova Naša kri« (S 1926). Posebno mesto Koblar jeve književne dejavnosti zavzemajo razne literarne glose, govori in predavanja , ki jih j e pisal ali imel ob priliki raznih kulturnih jubilejev. Tako j c na primer pisal ogorčeni in bridki »Prešernov spomin v letu 1925 (DS 1925), ki j e značilen kulturnopolitičen dokument, ter imel o pesniku ob stoštiridesetletnici njegovega rojstva dve predavanji . Odlomke iz njih je objavil v De jan ju (1940). Prav tako je ob petdesetletnici rojstva Ivana Can- k a r j a napisal gloso »1876—1926« (DS 1926) ter govoril na spominski akademiji ob dvajsetletnici njegove smrti (Dejanje 1939). Bil j e tudi govornik ob pro- slavi šestdesetletnico Otona Zupančiča v Narodnem gledališču (SJ 1938), Ti sestavki se odl ikujejo po strnjeni karakteristiki osebnosti in kulturnega okol ja , obenem pa predstavl ja jo blesteče mojstrovine izraza in sloga. Vendarle pa Koblar ja ni zanimala samo sodobna slovenska književnost, temveč tudi naša slovstvena preteklost. Poleg literarne kritike se j e že zgodaj začel baviti tudi z literarno zgodovino. Te j panogi so j e posvetil posebno v zadnjem desetletju. Toda med njegovim ocenjevanjem sodobnosti in razisko- vanjem preteklosti ne smemo prezreti prav tako značilnega slovstvenega vrednotenja, za katerega bi bil morebiti primeren terminus literarno kritična informacija. Semka j spadata predvsem dva obsežnejša sintetična pregleda slovenske književnosti med obema vojnama: »Slovenska književnost v zadnjih desetih letih« ter »Slovensko leposlovje od 1. 1918 do 1. 1938«. Prvo poročilo j e izšlo v zborniku Leonovo družbe »Slovenci v desetletju 1918—1928«, drugo pa v »Spominskem zborniku Slovenije« (1939). Namen teh Koblarievih raz- prav j e bil, »pokazati splošno podobo slovenskega leposlovja« v drugem in tretjem desetletju in »poiskati tisto sile, ki so oblikovale njegovo rast«. Čeprav sta te dve razpravi »bolj vrednotenje kot zgodovina sama«, bosta vendar bodočemu literarnemu zgodovinarju lahko v močno oporo ter mu bosta nudili precej gradiva in napotkov, kajti pisatelj se j e v njih razen vrednotenja posameznih literarnih osebnosti dotaknil tudi struj in dogodkov, ki so pomembni ne le za literaturo, ampak tudi za politično in kulturno zgodovino. Prav tako pa j e Koblar seznanjal s slovensko književnostjo neka- tere druge narode. Tako je na primer o petdesetletnici O. Zupančiča poročal ne le pri nas (S in KMD 1928), ampak je tedaj pisal o pesniku tudi v »Slo- vansky Pfehled«, k jer j e bil sotrudnik od leta 1928 dalje. Tik pred drugo svetovno vojno je napisal za Hrvate članek o novejši slovenski drami (Novija slovenska drama, Savremenik 1940). Prav tako pa j e seznanjal Slovence z osebnostmi in književnimi pojavi drugih, slovanskih in tujih literatur. Ob stoletnici L. N. Tolstoja j e pisal o tem ruskem klasiku v D S (1928) in v Slo- vencu. V prvem poročilu se j e posebej ustavil ob Ani Karenini in novejši kritiki o Tolstem. Prav tako mu j e stoletnica Henrika Ibsena dala priliko, da se je »spomnil« treh njegovih del iz prve dobe (Brand, Peer Gynt, Cesar in Gali lejec) ; dejansko nam j e v čudovito sklenjeni sintezi in s pesniško podobo označil pisatel ja in njegovo problematiko. Med temi njegovimi pregledi za- služijo posebno pozornost še študija o F. Werflu ob njegovi dramatični legendi »Paulus unter den Juden« (DS 1928) ter razpravi o romanu Leonida Leonova »Jazbeci« (DS 1927) in »Cementu« Fjodora Gladkova, o katerem nas j e Koblar prvi informiral (DS 1929). Njegovo slovstveno delo na področju literarne zgodovine se j e začelo prav za prav že z ocenami ob izdajah naših klasikov (Prešeren, Jurčič, Tav- čar. Maselj-Podlimbarski, Cankar), ob katerih je v marsičem odpiral nove poglede v njihovo delo in problematiko, prav tako pa tudi s prispevki za SBL ; tu sodeluje od črke K da l je (Kette) in j e poleg nekaterih starejših avtorjev obdelal vse pesnike in pisatel je novejše dobe," pa tudi nekatere gledališke delavce, kar pomeni že do zdaj pol stotine gesel. Med temi pri- spevki so poleg krajš ih sestavkov tudi dal j še razprave, izmed katerih naj kot posebno izrazito in skrbno pripravl jena spisa omenim za starejšo dobo prikaz o življenju, delu in pomenu A. T. Linharta ter študijo o pesniku A. Medvedu. To sta dva odlična zgodovinska in kritična portreta. Sad Koblar- jevega dela na tem področju so tudi razne študije in razprave v revijah. Mojstrovina svoje vrste, ki bi jo vzporedil z njegovimi spominskimi govori ob Prešernu, Cankar ju in Župančiču, j e »Stoletnica Kran j ske Čbelice« (DS 1930), sintetičen literarnozgodovinski esej , v katerem nam j e Koblar na njemu svojski, zgoščen in hkrati pesniško sproščen način pokazal kulturno-razvojni pomen tega našega pesniškega almanaha in obenem poudaril njegovo vrednost ne le za tedanji, temveč tudi za sedanji in prihodnji čas. Iz delavnice za razlago J. Stritarja , čigar delo nam j e v naslednjih letih predstavil v več zvezkih, in kot prispevek k njegovi osebnosti j e v DS (1936) objavil mla- dostna pisma Josipa Str i tar ja bratu Andreju. Ob iskanju virov za Zbrano tlelo D. Kette ja se j e pobliže seznanil z »Zadrugo«, o kateri obširneje raz- pravl ja v uvodu in opombah te izdaje. Posebej pa j e na osnovi arhivalnega gradiva napisal razpravo »Delo Ivana Cankar j a v .Zadrugi'« ter jo objavil v glasilu Slavističnega društva SJ (1939, 170; 1941, 58). Pisateljev najobšir- nejši slovstvenozgodovinski prispevek v reviji pa j e razprava »Jernej Levič- nik in njegova pesnitev .Katoliška Cerkev'« (Cas 1941). S to izčrpno napisano razpravo o pesnitvi svojega železniškega rojaka, Prešernovega sodobnika in pri jatel ja , j e Koblar ne le bistveno izpopolnil podobo Jerne ja Levičnika, čigar ime »bo dobilo v našem slovstvu drugačno ceno«, temveč j e dal novo osvet- litev tudi našemu literarnemu prizadevanju ob Prešernu. Posebno področje slovstvenozgodovinske dejavnosti dr. Franceta Koblar- ja pa predstavl ja ure jevanje zbranega ali izbranega dela naših pesnikov in pisateljev starejše in polpretekle dobe. Doslej j e v njegovi redakciji izšlo petnajst knjig, od katerih j e bilo nekaj izdanih že pred vojno, večinoma pa po osvoboditvi. Te literarno kritične izdaje so se začele z letom 1936, ko j e Koblar za »Cvet je iz domačih in tujih logov« (MD, 10. zvezek) priredil vzorno komentirano šolsko izdajo Jurčičevega Desetega brata ter istega leta uredil XX. zvezek Zbranih spisov I. Cankar ja , s katerim se j e ta prva monumentalna izdaja klasika slovenske Moderne tudi zaključila. Uvod in opombe v teh dveh knjigah so napovedovali, da lahko pričakujemo od urednika še novih, res skrbno prirejenih izdaj naših pesnikov in pisateljev. Res j e kmalu nato izšlo Izbrano delo Josipa Cvelbar ja (MD 1938), s katerim nam ie Koblar dejansko šele odgrnil podobo nedvomno največjega talenta med mlajšimi slovenskimi književniki, ki so v prvi svetovni vojni padli na bojišču. Tudi »prvi poizkus« Zbranega dela Dragotina Ketteja, čigar živl jenje in delo j e na jpre j pokazal že v SBL, j e izšel pred vojno (Nova založba 1940). Ta izdaja ni samo v več pogledih izpopolnila in popravila obeh Aškerčevih izdaj, temveč je bila sploh šele prva kritična izdaja pesnikovega dela. Vendarle pa se Koblarjevo delo ob Ketteju s to izdajo še ni zaključilo. Pozneje se j e k njemu vrnil še dva- krat. Leta 1946 (1947) j e v izboru in deloma v novi ureditvi izšla miniaturna izdaja Pesmi pri Slovenskem knjižnem zavodu. Ponovno j e priredil — na podlagi novega gradiva in z dostavki tistega, ki j e moralo pri prvi izdaji izpasti — tudi Kettejevo Zbrano delo v dveh knjigah, ki sta izšli v Državni založbi Slovenije prav ob petdesetletnici pesnikove smrti (1949), V isti zbirki Zbranega dela slovenskih pesnikov in pisateljev je izdal doslej dva zvezka Zbranega dela Simona Gregorčiča (1947, 1948), ki bo prav tako prvič prineslo vso izvirno in rokopisno pesnikovo ostalino (razen neznačilnih fragmentov). Posebej j e veljalo Koblarjevo slovstvenozgodovinsko raziskovanje tudi J. Stri- tarju, čigur delo j e v več zvezkih uredil tako, da nam je v izboru pokazal in pojasnil na jpre j Izbor mladinskih spisov (1941, Cvetje, 16. zv.), nato Pripo- vedne spise (Tiskarna MD v Cel ju 1946), potem Kritične spise (1948, Klas je , št. 11—12) ter končno Izbrane pesmi (Tiskarna MD 1949). Po vojni j e uredil tudi Izbrane novele Milana Pugl ja ter j im napisal spremne besede (SKZ 1948). V njegovi redakciji — čeprav to ni nikjer navedeno — j e izšla tudi zbirka Kmet in stvari (SM 1947), izbor iz pesmi in proze Toneta bifrerja, mnogo obe- tajočega mladega književnika, ki so ga med vojno ustrelili Nemci v Mauthau- senu. Razen te in miniaturne izdaje Ketteja so vse omenjene knj ige opremlje- ne bodisi z uvodom bodisi z opombami (ali z obojim), ki jih j e napisal urednik Koblar. Priznati moramo, da so njegove označbe posameznih literarnih oseb- nosti ali dob ter njihovih socioloških osnov in estetskih prizadevanj dodobra premišljene. Prav tako so zmerom zanimivi in novi tudi njegovi literarno- kritični pogledi in podrobne vsebinske in oblikovne analize posameznih del. Razgledanosti po zgodovinskem gradivu ter strokovni zanesljivosti se pridru- žujeta umetniška intuicija, izrazit kritičen dar ter nenavadna kultura izraza, kar da j e njegovim spisom tudi na tem področju poleg znanstvene temeljitosti še neko posebno živl jenjsko globino in živost. Pri tem pregledu smo namenoma prezrli knjige, pri katerih Koblar ni bil urednik, a jim j e napisal uvod ali spremne besede. Semkaj spada na jpre j Tiho vesel je (MD 1928), zbirka pesmi Leopolda Turšiča, katerim j e napisal Koblar literaren uvod. Predvsem pa zaslužijo pozornost Koblarjevi prispevki v nekaterih zvezkih »Knjižnice slovenskega gledališča« (SKZ) ter »Vezane besede« (SM). Med njimi sta že omenjeni uvod k Finžgarjevi Razvalini živ- l jen ja (1946) in uvod h Kreftovi prepesnitvi Levstikovega Tugomcra (1946) ter spremne besede ob Zupančičevih prevodih dveh Shakespearovih dram. Viharja (1942) in Koriolana (1946). Poleg literarnozgodovinskih problemov j e Koblar ja tukaj zanimala predvsem drainaturgija igre. In tako se vračamo znova k drami, začetku Koblar jeve literarno kritične dejavnosti, z njo v zvezi pa tudi h gledališču, to j e k tistemu področju kul- turnega in umetniškega ustvar janja , ki j e Koblar ja poleg literature vedno najbol j mikalo in kateremu j e posvetil največ svojih moči in sposobnosti. Z gledališčem se j e začel že zgodaj ukvarjati , sa j j e že kot gimnazijec vodil uprizoritve na domačem odru v Železnikih, k jer so imeli odličen, vsestransko opremljen majhen oder. To koristno ljudskoprosvetno delo j e opravljal pet- najst let (od 1908—1923), torej tudi še kot visokošolec in profesor. Pod njego- vim vodstvom so di jaki tu uprizorili na jbol j še slovenske igre, od tujih avtor- jev pa п. pr. Shakespeara, Hebbla, Gril lparzerja. Koblar j e bil predvsem režiser, a tudi igralec in prevajalec (Schiller, Grillparzer). Razen na domačem odru pa j e sodeloval tudi pri režiji iger, s katerimi j e tedanja Slovenska di jaška zveza s svojimi podružnicami gostovala po raznih kraj ih Slovenije, in prav tako pri Ljudskem odru v Ljubl jani . Tako ljudskoprosvetno in prak- tično gledališko delo j e nadal jeval — le da na širši osnovi — tudi pozneje kot literarni in gledališki referent pri slovenski radijski postaji v L jubl jani (1929—32, 1935—41). Pod vodstvom profesorja Koblar ja so tačas v radiu, k jer se j e sčasoma osnovala tudi samostojna radi j ska igralska družina, uprizorili pred mikrofonom skora j vso izvirno slovensko dramatiko, poleg tega pa tudi večje svetovno igre (Shakespeare, Claudel, Shaw, stari klasiki itd.). Marsikako slovensko dramsko delo j e bilo celo prvič uprizorjeno v radiu. (Prim. Spo- minski zbornik Slovenije, str. 320.) Teh stvari nisem navedel le zaradi tega, ker nam osvet l ju je jo širino Koblurjevega delovanja v zvezi z gledališčem, ampak tudi zato, da vidimo, kako j e pristopil h gledališki kritiki naravnost iz praktičnega dela za gle- dališče. Da pa j e bil za to delo tudi teoretično dobro pripravljen, dokazujejo njegove kritike same, ki jih j e začel pisati leta 1919 v Večerni list, naslednje leto pa v Slovenca in D S (ako ne štejemo sem že ocene Kas i j e v prejšnjem letniku). Prav tako pričajo o tem tudi načelni in teoretični članki o drami in gledališču. Leta 1922 j e na primer v DS objavil svoje razmiš l janje »O drami, gledališču in igralcu« (str. 338), dve leti nato pa je v isti reviji, kateri j e bil tedaj že tudi urednik, v članku »Gledališče« postavil vprašanje o bistvu gle- dališča. Koblar j e svojo literarnogledališko dramaturgijo strnil v naslednji stavek: »Literatura j e zvezana z gledališčem in gledališče z literaturo; njuno razmerje pa loči fina linija, ki pušča vsakemu svoje bistvo.« To mu j e bilo vseskozi vodilo tudi pri njegovih gledaliških kritikah, ki prav tako kakor njegove dramske ocene vsebujejo — poleg analize določenega dela — mnogo tehtnih in pionirskih misli o dramskem in gledališkem ustvar janju. Te Koblar- jeve kritike so ne le razlagale in ocenjevale domača in tuja dramska dela ter njihove uprizoritve na odru ter tako odpirale našemu gledališču nove razglede, ampak so obenem utirale pot tudi naši doslej še nenapisani draina- turgiji. Koblar jeve ocene in razprave bodo za tako delo nedvomno bogat vir misli in pobud. Kar zadeva njegove gledališke kritike, s katerimi j e malone dve desetletji spremljal razvoj slovenskega Narodnega gledališča, jih ka jpada v okviru tega bežnega in itak nepopolnega pregleda ne moremo izčrpneje navajati , sa j j e Koblar v tem času ocenil skora jda sto izvirnih dram, približno enako število slovanskih in več kakor dve sto tujih gledaliških del. Število njegovih gledaliških poročil j e seveda še mnogo večje, sa j j e bilo mnogo del ponovno uprizorjenih v raznih sezonah. A poleg že omenjeuih dramaturških razprav ob Finžgarjevih dramah, ob Tugomeru, ob Shakespearovih dramah — v kolikor so izšle izven okvira gledaliških poročil — naj opozorim le še na zanimivo razpravo »Henri Ghéon: .Igralec in milost* in sodobno gledališče« (DS 1934, 390), ki se dotika problematike tako imenovanega laičnega gleda- lišča. Posebno vrsto Koblar jeve gledališke literature predstavl ja jo igralske podobe ali orisi. Čeprav je igralce večinoma ocenjeval le glede na posamezne Kreacijo v zvezi z določeno vlogo, torej sproti v okviru gledaliških poročil, j e vendarle tu pa tam spregovoril o nekaterih obširneje ter nam pokazal značaj in pomen njihove igre tudi v sintetičnem očrtu. Tako je pisal posebej na primer o Danilu (S 1926), o Milanu Skrbinšku (S 1935), o Polonci Juvanovi (GLLjD 1947/48, 1) ter o Janezu Cesar ju (Ljudski igralec, GLLjD, 1947/48, 6). Bolj v poudarek življenja in delovanja so usmerjene kratke biografi je gle- daliških osebnosti (Levar, Lipah, Podgorska i. dr.), ki jih sestavl ja za SBL. Za zgodovino slovenskega gledališča v zadnjih tridesetih letih sta nedvomno važni njegovi razpravi Narodno gledališče (Slovenci v desetletju 1918—1928) in Gledališče (Spominski zbornik Slovenije). Kakor že njegove ocene, posebno kaclar gre za dela s tare j š ih ali klasičnih avtorjev, v sebu je jo zanimive in dra- gocene odstavke s področja zgodovine gledališča, tako j e Koblar ne le kot predavate l j tega predmeta na Akademi j i za igralsko umetnost, temveč tudi kot gledališki pisatel j obdelal že to in ono izbrano |K>glavje iz zgodovine drame in gledališča, bodisi domače ali svetovne. V »Gledal iškem listu slovenskega narodnega gledališča« (1947/48, 1) j e objavi l , potem ko j e že poprej napisal uvod h Kreftovi prepesnitvi, študijo o prvi slovenski trugediji Tugomer. Se d a l j e v zgodovino naše drame in gledališča j e segel z razpravami ».Zupanova Micka' v slovstvu in na odru«, »Garriek-Smole: Varh« in »Krit ika ob pred- stavah ,Zupanove Micke'«, ki so izšle v »Gledališkem listu Akademi je za igral- sko umetnost« (1947. št. 3). Isti list j e že v prvi številki tega letnika (str. 26) prinesel tudi Koblar jevo razpravo »Nekoliko zgodovine in dramaturg i je h ko- mediji ,Mnogo hrupa za nič'«. A to j e le ena izmed njegovih študij (gl. tudi Gl . 1930/31, št. 1 ter tretji in četrti zvezek »Vezane besede«), ki obenem s števil- nimi dramaturškimi analizami in ocenami ob uprizoritvah Shakespearovih del v našem gledališču preds tav l j a jo lep prispevek slovenskega gledališkega slovstva o tem na jveč jem dramskem ustvar ja lcu vseh časov. Prav tako j e Koblar prvi pri nas mislil na to, da bi priredil sintetičen pregled slovenske tlrame in zgodovine gledališča (prim, napoved v Mladiki). Čeprav j e književno delo, ki ga j e ustvaril Koblar kot literarni in gleda- liški kritik, predvsem izraz avtor jeve osebne nadarjenost i in usmerjenosti , pa vendarle ne smemo prezreti n jegove zveze s časom, v katerem j e nastalo. Pregled književnosti med obema vo jnama nas pouči, da so se v tej dobi ob leposlovnem us tvar j an ju prav močno razvile tudi sporedne slovstvene pa- noge, kakor kritika, ese j in slovstvena zgodovina, ter pokazale ne le silen razmah na zunaj , temveč tudi velik napredek na znotraj. Mogočen premik v tej smeri kažejo tudi krit ike Franceta Koblar ja , ki ga postavl ja jo v vrsto naših najbol j š ih kritikov novejše dobe. Bil j e med njenimi pionirji , s a j j e kot eden prvih dvignil to panogo našega slovstva iz priložnostnega referata, analitične obnove snovi in impresionističnih osebnih vtisov na višino resnične kritične anal ize in vrednotenja. S tem j e obenem z nekaterimi drugimi našimi kritiki začel praktično dopolnjevati umetnostna teoretika Iv. Pr i j a te l j a in Iz. C a n k a r j a . Posebno j e njegov novi kritični pr i jem viden na področju gledal iške kritike, k jer še do danes ni našel enakovrednega naslednika. Ne le, da j e tudi v teh poročilih pr iš la do izraza tehtna dramaturška anal iza nje- govih dramskih kritik, ampak j e v njih pokazal zlasti tudi izrazit čut za posebno bistvo gledal iške umetnosti ter j e enostransko literarno dramaturgi jo razširil v celotno literarnogledališko po jmovanje ter na tej osnovi pristopil tudi h globlj i kritiki reži je in igralskega us tvar jan ja , kakor pa smo bili tega vajeni pred njim. Koblar ne po jmuje umetnosti niti kot zabavno niti kot vzgojno sredstvo, pa tudi ne kot sredstvo idejne agitaci je , temveč kot izraz čiste in nepotvor- jeno človečnosti. Zato tudi njenih del ne preso ja z apriornimi in tudi ne samo z razumskimi, marveč z osebnostnimi merili doživetja. Njegova kritika j e tedaj po svojem znača ju oziroma metodi osebnostna ter izvira iz skladnosti razuma in inspiraci je. Vse njegovo delo j e izraz sproščene osebnosti, ki ne za jema iz nekih abstraktnih, naučenih pravil , ampak iz bogastva svo je notra- njosti. To mu omogoča ne samo adekvatno podoživeti sleherno umetnino, ampak mu hkrati nudi tudi dostojen izraz, s katerim tolmači duha in slog njenega ustvar ja lca , ugotavl ja na nji napake in vrline ter obenem poišče tudi skri te vzroke, od kod izvira njena sila oziroma nemoč. 'Го j e tudi vzrok, da so njegove kritike nenavadno ž iv l jen j ske in prepričevalne. Posebna značil- nost teh kritik j e včasih njihova zgoščenost. Kakor j e bila umetnost po prvi svetovni vojni usmer jena k sintezi, tako se j e to pr izadevanje nujno moralo pokazati tudi v slogu sodobne kritike. To j e bila njena odlika, a hkrati po- manjkl j ivost , sa j taka zgoščena sintetična kritika predpostavl ja pri bralcu vse tisto, kar j e bilo v poročilih nekdanjih kritikov, ki so radi ostajal i pri obnovi zgodbe in opisu snovi, preveč obširno. Tudi pri Koblar ju včasih čutimo — in najbrž on sam tudi — da bi nekatere preveč zgoščene označbe skorajda po- trebovale komentarja. Vendarle gre to dostikrat tudi na račun pomanjkanja prostora, posebno pri poročilih v dnevnikih. Toda to so malenkosti. V celoti pa kažejo Koblar jeve kritike veliko literarno in gledališko znanje, združeno s široko sociološko in idejno razgledanostjo, prav tako pa tudi živ psihološki in estetski čut. Po širini znanja, po globini duha, ki ga razodevajo, ter ne nazadnje tudi po visoki kulturi izraza so njegove kritike na evropski višini. V najtesnejši zvezi s Koblarjevim književnim delom j e tudi njegovo uredniško delovanje pri Domu in svetu. To revijo j c urejeval, bodisi kot urednik za leposlovje, bodisi kot glavni in odgovorni urednik od leta 1923 do leta 1937, z izjemo dveh letnikov (1931, 1932). Priznati moramo, da j e France Koblar tudi kot urednik izvršil pomembno kulturno nalogo. Ko se j e leta 1922 pojavi la pri DS očitna kriza, ki j e imela ne le slučajne, ampak tudi načelne vzroke — povod zanjo so dali nekateri spisi Iv. Pregl ja , posebno Plebanus Joannes, ki se j e zdel mnogim spotekljiv (gl. Slovenci v desetletju 1918—1928, 1650), j e bil Koblar zaradi svoje literarne razgledanosti in duhovne širine pač ^najsposobnejši, da te j reviji spet vrne ugled, ki si ga j e pridobila po letu 1914, p j e Izidor Cankar nekdanji družinski list povzdignil v umetnostno revijo. У- letom 1923, ko j e stopil v uredništvo Koblar, se j e list — s preureditvijo Mla- dike — »tudi formalno oprostil še rahlih družinsko literarnih tradicij« (o. m.). Toda čeprav jo bil Koblar v prvi dobi nominalno prav za prav samo urednik »za leposlovje«, j e bilo področje njegovega uredniškega delovanja dejansko mnogo širše; to lahko sklepamo na primer iz prvih dveh številk prihodnjega letnika (1924), od katerih j e ena — poleg leposlovja — vsa posvečena slov- s t v e n i teoriji, kritiki in literarni zgodovini, druga pa gledališču. Kot urednik lin pisatelj j e sodeloval pri oblikovanju sodobnih estetskih nazorov in odpiral »love razglede v kulturnem mišl jenju. Izhaja joč iz spoznanja, da j e »slovenska slovstvena umetnost samo ena«, ne da bi zaradi tega priznaval svetovno- nazorsko »nevtralno umetnost in kulturo«, j e poudaril, da tudi pravi katoliški pisatel j »polaga plasti svojega dela v skupno slovensko hotenje«. V tem duhu in v tej smeri j e urejeval tudi DS, ki se j e prav pod njegovim uredništvom »postavil v sredo javnega živl jenja zato, da pomlaja in obl ikuje slovensko duhovno rast«. Koblar j e nedvomno eden izmed tistih urednikov, ki v polnem obsegu razumejo svoj čas in svojo nalogo. Ker j e hotel biti »človek neke dobe, ne samo dedič preteklosti, ampak tudi sejalec prihodnosti«, j e na stežaj odprl vrata vsemu, kar se j e novega in plodnega porodilo v času. Popoln pre- lom s provincializmom, ki j e »smrt vsakega napredka«, in z ozkosrčno pre- teklostjo izražajo naslednje njegove besede: »Naš majhni domači svet ni več deželica, skozi katero vodijo stezice in pota od domačije do domačije, ampak j e kraj , skozi katerega se prav tuko lomi svet v svoji celoti kakor na širnih planjavah velikih narodov.« (DS 1933, 5.) To besede niso pomembne samo za 1 Koblarjevo osebno gledanje, ampak prav tako dobro označujejo mesto, ki ga j e DS pod njegovim uredništvom zavzel v našem javnem življenju. Njegov pomen za slovensko kulturo j e postajal vidnejši od leta do leta. Lahko re- čemo, da nobena druga revi ja v prvem desetletju po prejšnji vojni ne razodeva tako izrazito in jasno novih smeri in oblik takratnega slovenskega duhovnega, zlasti literarnega živl jenja izza prevrata. Resda je pri tem ured- niku pomagal tudi čas. Л nobenega dvoma ni, da j e temu dejstvu treba iskati razlage in vzroka ne samo v duhovni usmerjenosti časa, ki j e bila kakor še nikoli skladna z idealistično-humanistično smerjo lista, marveč predvsem tudi v širokem razumevanju in sodobni orientaciji uredništva. Ze ob D S Izidorja C a n k a r j a j e naš slovstveni zgodovinar zapisal, češ da tedaj »postane v našem slovstvenem življenju vodilna dominsvetovska generacija. (Slodnjakov Pregled, 455), ka j t i »domiusvetovci so bili po čudnem naključju zda j v umetnosti svobodnejši nego svobodomiselci« (o. m., 456). Te besede vel ja jo še v večji meri za revijo v času, ko j e bil njen urednik France Koblar, vsa j v prvem obdobju. Tako imenovana tret ja dominsvetovska generacija, kateri pripada tudi Koblar — čeprav mu j e vojna za da l j časa onemogočila književno delo — j e prav tedaj ustvar jala svoja zrela dela, obenem pa j e v tem času dozorel tudi mladi rod — rod križarjev, ki ga j e vodil sprva Anton Vodnik, pozneje pa Edvard Kocbek. Toda Koblar tega rodu ni le »po- vodel v slovensko kulturo« (Dejanje 1939, 347), ampak mu j e kot uredniku DS pripadla tudi častna zgodovinska naloga, da j e stal na čelu znamenite borbe za pisateljsko in človeško svobodo, zaradi katere j e prišlo leta 1937 do preloma med naprednimi, demokratično usmerjenimi katoliki in tradicionalnim katoliškim političnim in kulturnim taborom. Tako j e s tem revolucionarnim dejanjem — ki j e imelo za posledico ustanovitev krščanskosocialistične revijo D e j a n j e — potrdil, kar j e napisal ob stoletnici Kranj ske Čbelice: »Zgo- dovinski rezultati iz preteklih dob naj nam zore v živl jenjsko modrost, da kultura no potrebuje varuštva, niti se ne more zaupati v vurstvo, ker živi iz samozavesti in resničnosti, naše človeške nemirnosti in duhovne borbe- nosti« (SD 1930, 289). • In tako se nam samo po sebi odpira vprašanje, ki j c za razumevanje osebnosti in kulturnega dela Franceta Koblar ja bistvenega pomena; to j e vprašanje o smislu kulturnega dela. Postavl jam ga v tej zvezi zato, ker se ga j o pisatelj v svojih kritikah in zlasti v esejih sam tolikokrat dotaknil; mislim celo, da nam j e dal v teh razmišljanjih ključ do samega sebe. Kakor Koblar na področju literarne zgodovine noče biti samo »stro- kovnjak«, temveč mu gre slej ko prej za globlji pomen in smisel slovstvenega živl jenja in njegovega razvoja, tako tudi v literaturi in gledališču kljub poudar janju kvalitete no gloda »samo« umetnosti, kajti nič mu ni bol j tuje kakor od življenja odmaknjeni estetski in vobče kulturni larpurlartizem. Resda j e ena najvidnejših potez na njegovi podobi entuziazem za lepoto. To mu j e prirojeno, a j e hkrati dediščina njegove mladosti, sa j tudi zanj vel ja , kar j e napisal ob petdesetletnici Ks. Meška: »Če tedaj praznujemo danes njegov pomen nekoliko glasneje, kakor so jubilej i pri nas v navadi, praznu- jemo z Meškom vred spomin na čudovito mladost slovenske knjige, svežost in lepoto, ki jo časi in dežele poznajo le redko, spomin na čas od Čase opojnosti do Samogovorov, od Vinjet do Lepe Vide, od Meškovih Slik in povesti do Matere, na čas Kettejeve in Murnove in Sardenkove knjige, na čas fantovskega moštvu Finžgar jevcga in spomin na poetiko od Pri jatel jevega predgovora Murnu do Obiskov Izidorja Cankar ja . Bil j e to čas lepote same, in kdor jo j e tedaj doživel, jo bo nosil s seboj do sentimentalnosti starih let.« Prav tako bi vsa j nekoliko lahko obrnili nanj, kaj; j e o tej dobi in svoji mladosti napisal le nekoliko mlajš i Juš Kozak: »Bila so lepa svetla leta. Političnemu življenju smo se odtujevali , kultura in umetnost sta nam bila najviš j i izraz živl jenja in edino merilo narodove bodočnosti. Omrežil nas jo Cankar jev individualizem, podoživi jali smo Zupančičeve simbole, iskali v naravi Jakopičevih barvnih razodetij in drhteli ob Lajovčevi ,Pod tvojim oknom'.« (Celica, str. 84). In vendarle ni Koblar ja nikoli zadovoljevala lepota sama na sebi, ampak je ob nji že zgodaj začutil globlji človeški nemir. In prav to j e postala ena najznačilnejših in najpogostnejšili variant njegovega razmiš l janja o umetnosti. In v tem vprašanju se nam vseskozi v njegovih estetskih nazorih odkriva začuda enotno gledanje, čeprav se j e nenehoma razvijalo in poglabljalo. Kakor j e že takoj v začetku svoje literarne poti poudaril ž ivl jenje nasproti shemi, češ »temelj umetnosti katere koli litera- ture jo uganka osebnosti« (Zora 1913/14) — tako jo ob petdesetletnici D S zapisal : »Ljubezen do us tvar jan ja ni igra, ampak najviš j i smisel duha, ki teži iz teme k svetlobi, iz kaosa v urejen svet in preko boja k miru« (DS 1937, 3). Tako se jo opredelil ne samo proti dekadentnemu larpurlarti/.mu in natura- lizmu, ampak tudi proti idejnostatični, racionalistični Mahničevi estetiki. Med- tem ko z ene strani zavrača naturalistični ideal »nevtralne kulture in umet- nosti«, zagovar ja ob Danteju le tako katoliško umetnost, iz katere bo odsevalo »živl jenje kot tako« (Zora o. m.). Konkretno pa je pokazal tako živl jenjsko širino v polemiki ob uprizoritvi Gri l lparzerjeve »Prababice« v svojem prevodu in režiji, k jer j e prvič branil literaturo pred ozkosrčnimi merili: »Žalostno. da vidimo na odru danes krščanstvo le v svetniških dramah in j aven katoli- cizem v političnem klerikal izmu — v problemih sedanjost i in v besedi greh pa že bordelsko igro« (Zora 1912/13, 9; prim. D S 1933, 384). Ali ni to že tisti Koblar , ki j e več kakor trideset let k a s n e j e zavračal podobne napade ob Škvarkinovem »Tu jem detetu« (S 1935)? Toda ta ž iv l j en j ska širina, ki jo Koblar razodeva bodisi v krit ikah ali esej ih, nikakor ni le n jegova osebna kretnja , ampak j e hkrati izraz n jegovega ž iv l j en j skega g ledanja in svetovnonazorske zavesti, izraz tistega krščanskega humanizma ali naprednega krščanstva, ki izpoveduje in priznava: »Biti človek v vesol jstvu bož jega s tvars tva se pravi , sprejet i vase vso bolečino in vesel je , s popolno tragiko tostranske nedognanosti, z vso duhovno polnostjo in širokim razumom za vse, kar resničnega k l i j e in zori iz č loveškega srca« (DS 1933, 5). Od tod izvira n jegova vel ika strpnost in široko razumevan je za vse, kar j e resnično in dobro, najs i bo pri komer koli in k jer koli. T a svoboda pa mu d a j e obenem pogum, da brezobzirno razga l j a laž bodisi tu ali tam, pri l judeh ali skupinah »istega« nazora ali pri idejnih nasprotnikih ter se bori zoper nazadn ja ške sile, ki so kulturi nasprotne in kvarne za njen razvoj . Zato j e njegov boj vedno čist in pravičen. Koblar se zaveda, da ni kultura več ja zato, ker j e nas lonjena na ta ali oni nazor ali ker u s tvar j a iz n jega , temveč tista, v kateri j e več človečnosti in us tvar ja lne sile. Nič mu ni bol j tu je kakor idejni apriorizem ali slepo pripadništvo. Problem, ki ga poleg umetnosti naj- bolj zanima in ki se k njemu venomer vrača (gl. r azprave Oseba in kultura. Vrednost j avnega dela, Navzkr iž j a in nasprot ja) , j e ravno vprašan je nravno in socialno odgovorne osebnosti ; ka j t i tak »osebnostni človek se odločuje za resnično in dobro iz notranje svobode, zanj svoboda ni pravica do zmote ali hudega; nasprotno, svobodna izbira resničnega in dobrega j e za takega člo- veka na jp lemeni te j ša resnica in dolžnost. (DS 1930, 538). Izraz te zavesti j e tudi vse njegovo ž iv l jenjsko in kulturno delo. France Vodnik Csl. oshnQti „esurire", slov. sla „fames; cupido, libido" in snagolten „avidus" Csl. oslbnQti, ki je izkazan v srbskem rokopisu Antiohovih pandektov 14. sto- letja, je J . Matzenauer, LF 12, 172 izvajal iz o-slbd-nQti in koren slbd- je primerjal z germ. sweld-, ki ga imajo dan. suit „fames", skand. sultr „ fames' , Šved- svälta „fames" in stvnem. swelzan, got. swiltan „mori". Tako glasoslovno kot pomensko ti vzporeditvi ni kaj oporekati. H. Pedersen KZ 39, 429 je h germ, sweld- pritegnil še armensko k'crtç „fames", ki izvira iz ide. suldslc'o-; nadaljnje zveze k srdvnem, swellen „giniti, mreti, medleti" ali k lit. svilùs, svilti „žgati", ki jih nav»ja S. Feist, Got. Wrb.J 35čS pa ne drže ker te besede spadajo h korenu sSuel- „svetloba, nebo, sonce" gl. P. Persson, Btrg. II. 579. Miklošič Etyra Wrb. j e pod geslom slu- 2. osfonQti vezal s slov. besedo sla „esslust", kar j e povzel K. Oätir, WuS 5, 222, ki pa poudari, da ta zveza drži le za primer, da je sla nastalo iz sblja, psi. *suld-yä. Tako bi bil koren suld- izkazan v germ., slovanščini in armenščini in bi obsegal ves skrajni sev.-vzhodni ide. rob. V. Machek. Recherches lex. baltoslave 77 pa j e iskal zveze med bait, su .'à in slov. sla; csl .oshnQti naj bi pojasnilo veliko pomensko razliko med sulà in s/a ; bait sulà pomeni namreč „sok, ki se cedi iz drevesnih skorij ; predvsem brezov sok, brezova voda". Do pomena slov. sla bi prišlo po asociaciji z znanim dejstvom, da se ob pojavu lakote v ustih nabero sline; izraz „sline se mu cede" izraža v slovenščini resda isto kot slà. Zato se Machek kar s težavo odreka domnevi, da je tudi slina nastalo iz **ъ1та, kar se seveda prav z ničimer podpreti ne dä (gl, Zubaty, Studie a ölänky 1. 189). V primeri s komparaci|ami, ki smo jih zgoraj zabeležili ob korenu *suld-, je Machkovo vzporejanje tako po glasoslovni, še bolj po prisiljeni pomenski plati nevzdržljivo. Lekov, Slavia 13, 314 se zadovoljuje v