Leto IX.
V Celji, dne 21. aprila 1899.1
Štev. 16.
Bafcaja vsaki petek ▼ tednu. — Dopisi naj ee taroiijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. - Bokogisi bo ne vračajo. — Za i: »»jbine ter od vsake petit^vrste po 10 kr. aa vsakokrat; za večje iriseratc, kakor tudi za mnogokrat,no mseriranje primerni popust. —
pol teta 1 gM. 50 kr , za četrt leta 80 kr., katera naj B8 poSiSja: Upr^ništvu .Domovine" v Celji.
Nemški „Schulverein" z — dvema glavama.
Namen šulferajnskih šol je znan; znano je tuadi v kakšnih slojih nahajajo iste svoje somiš-ljecnike in povspešitelje.
Povsod po slovenskih deželah, kamor se pritepe le par Nemcev, ali kjer se izleže kakšen renegat, ustanovi se za to zalego samostojna šulferajska šola, katera izgojuje mladino v sovražnem nam smisla, često celo v: protiavstrij-skih načelih.
Vajeni smo tedaj bili do sedaj, da so ho dile takšne nepotrebne šole svojo radikalno pot, ki pa so pustile hladne vse razsodne sloje celo v nemških vrstah.
Mi smo morali enak „ šport" do sedaj presojati raz stališča zadružnega zakona, ki dovo. ljuje snovati vsaki narodnosti društva, korpora-cije itd., pa najsi so iste zgolj politične..
Nič druzega, nego politična agitacija, so namreč pri na3 šulferajnske šole.
K čemur pa nismo mogli nikdar molčati, to» pa je nemška perfidnost, ki snuje takšne šoble pod plaščem naravne potrebe za lastne ottroke, v istini so pa iste le grda past za ger-manizovanje naše slovenske dece. Le poglejmo v takšen šulferajnski zavod v Vojniku, v Laškem trgu, v Sevnici, na Slatini itd., koliko otrok pač najdemo v nj h, katerih stariši bi nosili pristne nemške obisti! Izmed 50 morda jeden!
Kaj bi tedaj bilo bolj naravno pri pravični vliladi, kakor da bi bila že zdavno postavila zakonite meje temu izzivajočemu načinu pruske propagande med nami. Ako se stotine slovenskih otrok morajo učiti tujega nemškega jezika, katerega sicer nikoli ne slišijo, ne rabijo doma, menda bi tudi poedinega otroka nemškega pri-te penca ali domačina - renegata ne vzel hudir, ko bi se učil ž njimi slovenski, kateri jezik
redi njegove stariše med nami, in brez katerega tudi otrok ne bo našel — ali vsaj ne smel bi najti — pri nas kruha,
Toda tukaj mora naša vjada kazati svoje^ vroče srce za nemštvo, svet mora yi<leti, da zistemi v Avstriji ne stojijo naravno/lia nogah, nego na — glavi.	J
Kje in kedaj pa je naša vlada protežirala na enak način Slovane, ako jih zetnese usoda med tuji element? Koliko stotin slovtenskih delavcev živi n. pr. v rudnikih na Gornjem Štajarskem, n. pr. v Ljubnem, Lankovicu itd.
Otrok teh rodbin je kar za par razredov, toda obiskovati morajo nemške šole. Kako bi nam pokazala vlada roge, ko bi zahtevali le-ti slovenski delavci za svoje otroke šol v mater-nem jeziku! Ko bi se tudi naša Ciril-Metodova družba za to ponudila, ne doseglo bi se druzega, nego da bi pognali naše ljudi domov, češ, tam imate takih šol. Ali storimo mi kje tako z nemškimi naseljenci. To bi	čete Prusije, in gorje nam!
Rekli smo, da so gojili do ^edaj šulferajnske ideje pri nas le oni radikalni nemški sloji, katerim je draženje in izzivanje nas Slovanov nekak življenski pogoj, ali pa vsaj prijeten „ šport". Kaj pa tedaj naj rečemo k najnovejši prikazni šulferajnske propagande, katera je izišla iz najvišjih krogov avstrijskega vojaštva, in katera potegne dosedaj po večini nepristransko vojaštvo v vrtinec najgnusnejših narodnostnih bojev, kjer se pričenja boj nedolžne mladine ter ga nadaljujejo potem dorasli prusoflli in slovanski renegatje.
V najvišjih merodajnih vojaških faktorjih rodila se je v zadnjem času ideja, da je ustanoviti v vseh avstrijskih garnizijskih mestih in trgih vojaške šulferajnske šole, ako ni v istih že kakšna nemška srednja šola. Ti zavodi bodo služili v prvi vrsti otrokom čast
se plačuje 60 kr. temeljne prt Haročnina za celo leto 3 gld.,' ^e
nikov in moštva, nadalje pa seveda potomcem uradnikov in odpadnikov v obče. Take šole naj bi vzdržavala po večini država, tedaj avstrijski davkoplačevalci vseh narodnostij.
\ Kam pridemo po tej struji pruske agitacije! vfcjiržujemo že itak obilico šol, prispevamo k ogromnim vojaškim davkom ter k plačam častnikov, sedaj bi še pa naj za vojaške potomce razven obstoječih že šol na istem kraju, vzdrža-vali še posebne šulferajske šole!
Ko bi se šlo res le samo za vojaške otroke — kar pa ni mogoče, kakor bomo takoj dokazali — je to vsekakor nasilni zistem germani-zacije, ki bi imela kaj podobnega le v prisilnim madžarjenju nemažarskih imen.
Kdor pozna duh discipline, ki vlada — sicer zelo blagodejno — v naši armadi, ta bo takoj uvidel, da se tukaj ne vpraša za svobodna voljo vojaškega očeta napram šolforajnu Vojak, najsibo častnik, podčastnik, vojaški uradnik ali prostak, ako ima otroke, poslati jih bo moral v šulferajski zavod, pa če se mu nad tem tudi krči rodoljubno ali patrijotično srce. „Befehl ist Belehl, und Befehl muss befolgt werden" (Zapoved je zapoved, in zapoved je treba slušati).
Ali pa hoče res ostati avstijska vlada na veke tako ozkosrčna in neusmiljena, da mora vojak zatajiti vsako narodno čutenje?
Mar veže službena prisega in nemški ar-madni jezik slovanskega vojaka, njegovo ženo in otroke, da morajo zatajiti svoj rod, a to še v družabnem življenju? To se reče svobodnemu duhu in osebni samostojnosti v obraz biti. Zato ima avstrijska vlada svoje eksperimente seveda le med Slovani, pri Madžarih, pa najsi bodo tudi c. in kr. vojaki, bi s takšnim drznim poskusom slabo naletela.
Naše šole, posebno v mestih in večjih trgih, kjer edino imamo iskati vojaških posadk, preskrbljene so itak še preveč z nemškim podukom.
LISTEK.
Ciganka.
Izvirna povest.
(Spisal Dragotin Vrenko.)
„Saj lahko ostane tukaj, dokler ne bo okrevala", mu pravi gospa; „mi ji radi pomagamo in ne bojte se, da bi vam bilo treba kaj plačati!"
Cigan bi bil sicer s tem zadovoljen, toda z njegovo ženo sta drugače nameravala. Prosil je gospo, naj ga pelje k njej, ker bi rad videl svojega otroka.
Babica je bogato obdarjena že prej odšla.
Ciganka je v postelji sedč pestovala otroka, ko je vstopil njen mož; nikakor je ni to izne-nadilo, kajti pričakovala ga je že in ko se je k M;arijici pripognil, da bi si jo dobro ogledal, mu je nekaj zašepetala na uho, kar pa ni slišala Miigoličeva gospa, ki je zadaj prizor opazovala.
„Ali boš mogla iti z menoj?" vpraša zdaj Ciligan svojo ženo sklonivši se po konci. „Tako dcolgo sem te iskal."
„Seveda grem; a kje imaš naš voz?"
„Doli blizu Bukara."
„Pa kako boste šli tako daleč peš?" pravi gospa skrbno. „Po poti boste onemogli in ubogo dete vam lahko zboli."
„Ne zamerite blaga gospa pa jaz sem že dovolj močna in že lahko grem. Vi ste tako dobri, milostiva gospa, toda jaz vam ne smem dlje nadlege delati."
„Le ostanite še, le ostanite," sili gospa dalje, „vsaj dva ali tri dni, da se še bolj okrepčate."
„Ne, to ne gre na nobeden način!" zavrne zdaj odločno stari Cigan. „Presrčna vam hvala> milostiva gospa, pa to ne gre."
In to je odločilo. Gospa je še poskušala jo pridržati in tudi gospod Josip, kateri je vstopil, je prigovarjal Ciganu, da je še žena preslaba in da ne more tako daleč priti. A vse ni nič po pomagalo in Migoličeva sta se morala udati.
Ana je hitro pripravila dobro in zdatno večerjo, da se bosta okrepčala za pot, gospa pa je prinesla Ciganki nekaj ponošenih, a še lepih oblačil, katera je morala obleči, potem nekaj perila in par srebrnih tolarjev, katerih se je sicer branila, ko je pa gospa ni videla, jih je hlastno spravila v svojo krilo, katero je hranilo že precej zakladov. Tudi gospod Migolič je oblekel starega Cigana po mestni šegi in mu podaril
zraven krstnega lista par novih bankovcev za vzgojo majhne Marijice, katero je povila gospa v čisto sveže plenice, za spomin pa ji je obesila okoli vratu zlato verižico z zlatim medaljonom, v katerem so bile slike od njenega soproga in od nje. Nihče bi ne bil spoznal v lepih mestnih oblačilih ciganskega para, ko sta se poslavljala od Migoličevih. Gospa je še jedenkrat vzela dete na roke in ga poljubovala; tako rada bi si ga bila obdržala, a ni si upala izreči te misli pred svojim možem. Malo težko ji je bilo slovo od majhne Marijice, katere ne bo več videla. Cigana sta se tisočkrat zahvaljevala za velike dobrote in bogate darove, katere sta sprejela, in poljubovala gospodu in gospej roke.
Mračno je že bilo, ko sta odhajala ta dva čudna gosta iz Migoličeve hiše in Pepina, katera je pri vežnih durih stala, je hotela Marijico še jedenkrat videti, ker se je takorekoč v njenem stanovanju rodila.
IV.
Migoličeva gospa je tistega večera še dolgo sedela zamišljena v salonu. Majhna Marijica, katero je par kratkih ur pestovala in h krstu nesla!, ji je tako zelo k srcu prirasla. Želela si ja da bi to ljubo dete, ki je imelo tako lepe
Da bi se pa tudi vojaški otrok priučil nekoliko deželnega jezika, pa menda vendar ni tolik greh; nam to ne bo mnogo koristilo, pač pa intereso-vanim krogom samim. Saj stariši, in to tudi vojaški, ne vedo, kje bodo njihovi otroci si iskali kruha. Privilegija menda vendar nimajo, da bodo njihovi otroci zgolj vojaški činovniki med Nemci. Mi bi ne imeli nič proti temu.
Da pa nameravane šole ne morejo biti namenjene le izključno za vojaške otroke, jasno bo vsakomur, ako pomisli, koliko vojaških otrok je n. pr. v garnizijah v Celju, posebno pa v Slov. Bistrici, Ptuju, Radgoni itd. Še manj pa jih je po docela majnih garnizijah na Češkem, Bukovini, Galiciji in ostalih slovanskih pokrajinah. S čim bodo tedaj popolnovali ozir. polnili projektirane vojaške šulferajnske šole?
V prvi vrsti s potomstvom ostalega krajevnega uradništva, nadalje pa tudi z otroci meščanov in tržanov sploh, ne izvzemši bližnjih okolic.
Nevarnost vsled tega je za nas dvojna: med domačim prebivalstvom in vojaštvom napravil se bode umetni razdor, slovanska deca pa se bo na nov način germanizovala.
Dalekovidni Čehi postavili so se vsled tega prvi pravočasno proti ustanavljanju vo jaških šulferajnskik šol. V praškem deželnem zboru interpeloval je te dni poslanec dr. Šamar nek vlado zaradi ustanovitve tega društva, ila-glašujoč, da je to društvo izraz sovražnosti proti slovanskemu ljudstvu ter naredi umetno brezno med ljudstvom in vojaštvom.
Enakemu protestu pridružimo se vsi avstrijski Slovani.
Aktivnemu vojaku je bilo dosedaj zabra-njeno vtikati se v drvečo politiko; ravno to dejstvo delalo je vojaštvo v naših očeh zvišeno, vsled česar ni armadi noben stan, noben narod odrekal potrebnega spoštovanja. Ugled častnikov, bili bi isti katere koli narodnosti in vere, živel jo haš vsled te nepristranosti v očeh vsacega vernega državljana.
Radikalni nemški sloji pa so sovražili vojaštvo le zaradi tega, ker se iafco-m smelo, ne maralo potapljati v prusko kalužo. Pomislimo le na lanske dogodke v Gradcu!
A sedaj so se našli!' Oni nemški listi v Gradcu, ki niso imeli nikdar priznalne besede za patrijotično vojaštvo, ne morejo sedaj brzdati svojega neznanskega veselja. Hvale in slave kar preplavljajo njihove predale, kar pa zamore le omadeževati c. in kr. suknje vojaških patrijotov.
Eden teh listov z radostjo konstatuje: Ustanovitev vojaškega šulferajna ni nič druzega kakor svečano pripoznanje in odobravanje načel nemškega šulferajna sploh; sedaj bo meščan (seveda nemški) tudi na šolskem polju lepo roko v roki hodil z vojaštvom. Za nas je to pač dovolj!
Kača ponemčevalnega šulferajna naj bi dobila še jedno glavo, katero bi naj mi avstrijski državljani pitali, da nam oskruni in požre našo slovansko mladino.
Bodo li naši poslanci to dopustili?
Nemškonacijonalni diktatorji.
Uboga Avstrija, ubogi Slovani, ubogi — grof Thun! »Generalštab" avstrijske nemške armade je sestavil ravnokar vojni načrt za celo državo in predpisal pogoje, pod katerimi so nemški politični generali -velikani pripravljeni pustiti živeti Avstrijo, Slovane in grofa Thuna,
—	če se tem ne podvržejo, bo pa vojska, „krvava vojska", kakršne svet še ni videl!
Program nemških zahtev ali, če hočete: avstrijskih Nemcev zastopniki so se te dni na Dunaju posvetovali o sestavljenih zahtevah za posamezne kronovine, katerim bo grof Thun ozir. vlada morala ustreči, ali pa se bo vse raz letelo v cunje, kar ni zavarovano proti nem škemu — smodniku!
Devetnajsto stoletje se bliža koncu, in v slovo mu pa stopajo na površje staroveški diktatorji in gladijatorji z zavihanimi rokavi, kuštra-vimi lasmi, opasani z nemškimi vitežkimi meči
—	strah in groza onemu, kdor jih pogleda. Zdi se človeku kot bi gledal po noči v temen gozd, kjer se okrog brlečega ogna posedajo divji obrazi odurnih krvnikov, ki stikajo glave k važnemu posvetovanju in načrtu, pred katerim se ima tresti ves svet! . . .
/f1—Da Dunaju, v središču, v metropoli cesarstva hočejo diktirati nemški vitezi, politične revščine drugim avstrijskim narodom mirovne pogodbe in vladi igrati na gosli, po kojih naj pleše! Ali ni to smešna drznost?
Kaj pa prav za prav avstrijski Nemci od te • ustavne države zahtevajo, kar bi še ne imeli?
Po državnih osnovnih zakonih zajamčene pravice uživajo vse in povsod, ravnopravnost se izvršuje, kar se njih jezika tiče, z uprav nervozno natančnostjo, po mešanih deželah so v isti veljavi kot manjšine, kakor večina prebivalstva itd.
Pa ne samo to! Vsled popustljivosti Slovanov se Nemcem in Lahom na ljubo slovenski narod zatira, potujčuje, ljudstvo in mladina zapeljujeta k neznačajnosti, uganja se sploh od strani političnega" sistema in druzih faktorjev tak humbua-id^ejstvo in pravi turški terozizem, da se človeku gtiU3i ga opisavati. V tej razdra-pani Avstriji, kjer hočeta Nemec in Madžar sama rogoviliti, bi bili Slovani upravičeni, bolj čez mejo gledati, in najmanj toliko kot gledajo Nemci in Italijani, pa tega vendar ne store! Ali, kakor ne bodo pustili Avstrije razbiti, si tudi svojih pravic ne bodo pustili diktirati po tacih političnih kričačih, kakršni so zdaj zbrani na Dunaju. Slovenski narod pa naj skrbi za to, da bodo njegovi zastopniki v državnem zboru vladi in tem nemškim mešetarjem pokazali primerno zobč in nastopali proti obem s tistim brezozirnim taktom, kakor nastopajo drugi proti nam. Diktirali nam pa ti pritepeni in lačni volkovi in z jetničarskim vzduhom okajeni exvitezi v Avstriji ne bodo, najmanj pa sedaj, ko se okoli avstrijskega zidovja plazi — politično-roparska druhal!
plave oči, ostalo pri njej in se nadejala, da ji ga bo Ciganka tako ali tako pustila; kajti ve dela je, da se takšni potujoči ljudje radi znebijo nadležnih otrok in mislila si, da je Ciganka ravno zaradi tega prišla v mesto in v njeno hišo. Razven tega je lepo dete vzbudilo v mladi gospej materino ljubezen, katera spi v vsakem ženskem srcu. Usoda njej ni te sreče določila, da bi zamogla svojega otroka pestovati in zdaj sama ni razumela sebe, zakaj ji je ravno to cigansko dete vzbudilo blage čute v prsih. Toda upanje, ta neznana moč v človeškem življenju, tudi nje ni zapustilo. Zlate nade in bujne želje so se oživele v njenih prsih in vedno se ji je vsiljevala misel, da še dobi dete nazaj. A kmalu je zopet takšne misli zavrgla, pa — zopet in zopet so se vrnile in ni se jih mogla otresti, dokler je ni objel pozno v noči le spanec in jo zazibal v sladke sanje, v katerih je gledala vse svoje želje izpolnjene.
Sedela je pri zibelki, iz katere sta jo gle dali dve drobni plavi očesci tako milo; ljubki obrazček se ji je smehljal izpod bele odeje in oko se ji je rosilo od veselja. Srečna je bila in vzdignila je majhno Marijico iz zibelke; poskušala je že hoditi, po jeden korak in drugi, naprej
ni šlo; šibke nožice so bile še preslabe in trudno dete je položila nazaj v zibelko. »Hajtutu, haj tutu" ga je jela zibati in kmalu je spal angelj ček mirno sladko. Tudi ona je zadremala in glava ji je padla na prsi. — Milo vpitje jo prebudi in — zibelka je bila prazna; a tam pri vratih je še videla Cigana, kateri je bežal z detetom. Za njim bi rada planila in klicala na pomoč, toda bila je kakor privezana na stol in grlo ji je bilo zadrgnjeno; vse moči je napenjala, a zaman; le milo vpitje je slišala še od daleč.
Kaj je to? — Ali so sanje, ali je resnica? Ne ječi nekdo zunaj pri vratih? Gospa se je vzbudila in poslušala. »To niso sanje!" Hitro vstane in obleče plašč. Zdaj se je spomnila, kaj se ji je sanjalo; po ušesih ji je še pa donelo milo vpitje majhnega otroka. Gre k oknu, skozi katerega je že sijal beli dan, da bi se razvedrila. Čelo je bilo potno od mučnih sanj in sama sebi se je smejala, da so jo zamogle sanje tako prestrašiti.
Stoprav, ko se misli vrniti v postelj, da bi si še malo odpočila, se sliši zopet slabo ječanje zunaj. Gospa se prestraši. »To niso sanje!" vsklikne in hiti v salon. A zopet je vse tiho. Morda se ji je samo tako zdelo, kajti sanje so
Celjske novice.
(Južnoštajarska hranilnica v Celju) ima
dne 24. aprila t. I. ob 10. uri dopoludne v sejni dvorani v »Narodnem domu" XX. redno sejo upravnega odbora. Prosi se za polnoštevilno udeležbo.
(Dr. V. Oblaka spomenik) Ljubljanski listi prinesli so vest, da se dne 15. t. m. blagoslovi in odkrije na celjskem okoliškem pokopališču spomenik, katerega so darovali pokojnemu slovenski filologi. Vest bila je prenagla, ker se delo postavljanja ni moglo radi slabega vremena zvršiti, pa tudi priprav za slovesno izročenje — dobili smo vest o tem še le v petek 13. t. m. — nikakor ni bilo možno urediti. Spomenik postavil se bode v teku 14. dneh in se odkrije in blagoslovi v maju ali juniju t. 1.
(Slovensko gledališče) »Čevljar baron", s to igro se je menda vsestransko pogodil okus našega občinstva. Malokatera diletantska predstava je imela v našem »Narodnem domu" toliko poslušalcev. Vsi prostori v dvorani in na galeriji so bili napolnjeni. Kakor že omenjeno, uprizorili so igro domači diletantje, člani »Celjskega pevskega društva". Večina njih pa se je kretala, govorila in pela, kakor igralci po poklicu. Posebno lahko to trdimo o baroninji Ro-šički (gospica Baševa), o mojstru Podplatu (g. Boc), o hišnem zdravniku kralju (g. dr. Kar-lovšek) in učencu Naceljnu, katera uloga je bila v rokah spretnega igralca, g. Perdana. Toda nič manj srečne so bile v nastopih tudi ostale osebe, kakor Marička (gospica Vrečerjeva), Žajbelaova, (gospa Kalanova), grof Rodiški (g. Saks), Arabela (gdč, Miklavčeva), Rafael (g. Rosina) ter kot p> licaj (gosp. Terček) in splob tudi vsi drugi. Kar pa je moralo vsakogar očarati, bilo je skladno in umetno petje, in pri tem si zasluži prvo priznanje gospica Vrečer-jeva (Marička), katere poln, fino negovan, sveže-čist glas bi delal čast pri vsaki operi. Do popolne harmonične veljave prišlo je pa tudi petje vsega zbora, osobito pa še ono g. Perdana. Vsakdo je našel tedaj v lepi igri svoj užitek: iedni so se morda divili le komiki, drugi petju, zopet drugi so se naslajali nad umetniško-ubranim spremljanjem polnošte vilnega orkestra. Splošno pa se je igra tako prF kupila, da se bo na občo željo v nedeljo teden, t. j. 30. t. m. ponovila, in sicer v dobrodelen namen. Pričakovati je tedaj baš toliko ljubih gostov, kakor smo jih imeli tokrat.
(Učiteljske društvo za celjski in laški okraj.) Dne 16. t. m. zborovalo je po daljšem odmoru učiteljsko društvo za celjski in laški okraj. Čeravno je bila slaba pot, prišlo je vkljub temu 25 tovarišev (tovarišic) k zborovanju, svesti si stanovske dolžnosti. Tovariš Gradišnik pozdravi navzoče ude, spomni se dveh hudih udarcev v naši cesarski rodovini, nadalje predstavi društvu novega uda g. EksI-na iz Vojnika, kateri nam je pa že od prej poznan kot mož nevpogljivega značaja. Bog! Spomni se nadalje britke izgube, koja je zadela naše društvo, —
ji stopile tako živo pred oči. Ko pa stopi bliže vrat, sliši razločno tiho ječanje zunaj na mo-stovžu. Hlastno odpre vrata in skoraj se zgrudi na tla, ko zagleda pred seboj na pragu dete v cunje zavito; malodani na njega stopila. Od strahu trepetaje je vzela nedolžnega črvička na roke in šla Josipa klicat. Ta jo začudeno pogleda, ko vidi dete in soproga mu je morala vse natanko razložiti, kako in kje ga je našla. Na prvi pogled sta oba spoznala, da je to ci-gankino dete. Toda belih plenic in zlatega me daljona na verižici sta zastonj iskala. Dete je bilo zavito v raztrgane in umazane cunje in to je hitro razodelo vso cigansko hinavstvo in hudobijo.
Zdajci je tudi Ana prestrašena prišla pogledat, kaj se je zgodilo; kajti čudno se ji je zdelo, da so vrata v salon tako zgodaj odprta in, kakor je pripovedala, se je tudi njej zdelo, da se je nekdo zunaj jokal. Kar mrzelo ji je, ko je videla zdaj lepo dete v tako grdih cunjah zavito in kmalu je uganila, zakaj je Ciganka prišla k gospodi.
Čeravno je bilo še malo zgodaj, je vendar gospod Migolič vstal; sumljivo se mu je zdelo Cigankino dejanje in hitro je spoznal, da so prišli
tovariša Brinarja ml. ni več v naši sredini! Omenjeni tovariš moral je zapustiti Vojnik na predlog narodnega okrajnega šolskega sveta celjskega na podlagi lažij, grdega obrekovanja, zahrbtnega natolcevanja itd. Tužna nam majka! — Naše društvo izrazi napram takemu postopanju obžalovanje in ogorčenje. — Čeravno so pognale intrige nekaternikov v klas, ime Bfinar zapisano bode v kroniki našega društva z zla timi črkami. Živel Brinar!! Takih vestnih, inteligentnih učiteljev, zvestih tovarišev in ne omahljivih značajev nam je treba, in naš stanovski ugled bo rastel in se krepil tako, da ga ne bo zmagal tudi najhujši sovražnik! Na to se prečitajo pisma oziroma dopisi od bratskih društev Da se pokrijejo stroški za učiteljski shod (9. marcija t. 1.) stavi tovariš Brinar predlog, naj plača vsak društvenik 20 kr, ker le tem potom se ne bodo nekatera manjša društva preveč obremenila; se sprejme soglasno. Izreka se tovarišu Knafhču posebna zahvala za požrtvovalnost in brižnost glede učiteljskega shoda, kajti le g. Knaflič ima v prvi vrsti zaslugo, da se je shod vršil tako imenitno. — Glede šolnine sklene se. da se pošlje poslancem spomenica, da bodo vsi poslanci proti temu. Tovariš Kvac vpraša, kako naj se delita učitelja dvorazrednice s konferenčnimi dietami? Društvo se izreče: Ako se peljeta, naima tovariš od voditelja ničesar tirjati, če pa g^resta peš (kar se je v tem slučaju vedno godilo) umora dati nadučitelj polovico voznine svojemu kolegu; nadučitelj dobi za obed ravno tako 1 gld. 50 kr, kakor njegov tovariš, kar je pa več, s tem se imata deliti in »mirna Bosna" !
(Drugi jour fixe »Celjskega Sokola") vrši se v soboto, dne 22. t. m. zvečer v restavraciji »Nar. doma". Bratje „Sokoli" udeležite se tega večera polnoštevilno !
(Domača umetnost.) V izložnici narodne trgovine g. Vaniča v »Narodnem domu" razstavil je g. Magolič pokrajinsko sliko, ki je vredna, da se je omeni. Lepo izbran motiv: spredaj skalnato obrežje, za njim mirna gladina temno-zelenega jezera obdanega od prostranih temnih jelovih gozdov, v ozadju kipeče čeri nebotičnega mangartskega pogorja s samim orjakom Man gjaitom in kot oživljajoča štafaža nad jezerom nnogočen orel. Sliki se vidi na prvi pogled, da jee delana po naravi. In — izvzemši nekatere nnalenkostne nedostatke — izdelana je dobro, bolje, kakor bi se moglo pričakovati od samouka. Boje so naravne in harmonične, po svojih vrednostnih dobro razpredeljene, zaradi tega je tudi perspektiva dobra. Plastično se od slike dlvigne skalnato obrežje v ospredju in nebo z oblaki je dobro pogojeno. Skratka, slika je vredna, dla se obesi v salon, kjer bi tudi bolje prišla do veljave, kakor pa v izložnici, ker tu ni pre-uigodno osvetljena. Na steni bi se vse lepše po-dlala in bila bi gotovo vsaki sobi v kras. Želeti b)i bilo, da bi našla kacega kupca, g. Magoliču v spodbujo, kateri naj bi pač ne zanemaril svojega lepega talenta. Želeti pa bi to bilo tudi v
drugem oziru, Ako se ogledamo po sobah in so banah naše gospode, malo vidimo umetniških slik, večinoma le in to še včasih prav slabe bar-votiske. Čas bi bil, da tudi v tem oziru enkrat krenemo za drugimi kulturnimi nArodi.
(Nov vožni red) uvede se s 1, majem po vsih železnicah. Premembe pri brzo- in poštnih vlakih so malenkostne, pač pa se premeni vozni red lokalnih vlakov na Južnem Štajarskem. Se-dajni sekundarni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 5. uri 10 m zjutraj in pride v Celje ob 7. uri 40 m zjutraj, vozil bode od maja še le ob 10. uri 30 m predpoludne iz Maribora in prišel v Celje ob 1. uri popoldan. Isti vlak vrača se v Maribor po sedanjem voznem redu ob 2. uri popoldan. Sekundarni vlak, ki odhaja sedaj ob 6. uri zjutraj v Ljubljano odpade in bode mesto njega sekundarni vlak Maribor-Ljubljana. Prihod v Celje ob 7. uri zjutraj, v Ljubljano pa ob 9. uri 6 m dopoludne. Zvečer vozi ta sekundarni vlak zopet iz Ljubljane v Maribor po sedanjem voznem redu. Za postaje med Celjem in Mariborom je s tem gotovo popolnoma ugodno, ker ni bilo do sedaj od večera do zjutraj nobenega osobnega j vlaka.
(Stari tovorni listi na železnicah) od maja | ne bodo več veljavni. Občinstvo se opozarja, da se bode vračalo vsako blago, koje ni oddano z novim tovornim listom, s kronsko veljavo. Založniki zamenjajo lahko stare tovorne liste tot vrednotne papirje pri vsaki davkariji.
Spodnje-štajarske novice.
(Deželni zbor štajarski.) V seji dne 12. t. m. je podpiral poslanec Kurz svoj predlog o brambi zoper kmetijstva škodljivi mrčes. V to svrho naj bi deželni odbor z okrajnimi zastopi vse potrebno izvajal ter se dogovoril z dež. šol. svetom, naj bi bili na deželi otroci dopoldanske šole prosti v onem mesecu, ko letajo hrošči, da bi lovili hrošče'. — Poslanec Mosdorfer je pred lagal, naj sprejme' dežela vse okrajne ceste v svojo oskrbovanje, katere naj se imenujejo deželne ceste. — Poslanec Žičkas je podpiral svoj in tovarišev predlog za uravnavo Sotle, katera napravlja vsako leto ogromno škode v sodnih okrajih Rogatec, Koije in Brežice. Ker je tudi hrvatska stran jednako prizadeta, sporazumi naj se vlada s hrvatsko dež. vlado za prispe vanje. — Poslanec Karlon predlaga, naj se za pokritje nameravanega zvišanja učiteljskih plač uvede šolnina. — Take namere pobijali smo primerno že lansko leto. — V seji dne 14. t. m. je podpiral poslanec Kern svoj predlog za upeljavo šestletnega šolskega obiska. Njegov predlog je bil brez vsake debate zavržen. — Poslanec Mayer je predlagal, naj se uvede prepoved na uvažanje svežega sadja iz Amerike. — V seji dne 15. t. m. podal je poslanec dr. Dečko predlog za ustanovitev slovenske dež. meščanske šole v Št. Jurju ob juž. železnici. Isti poslanec je tudi interpeliral dež. namestnika zaradi zanemarjene
Cigani samo za to k njemu, da bi kradli. To je piričalo oropano dete. Šel je torej takoj v sobo, kcjer je ležala prejšni dan Ciganka. Kmalu je z;apazil tatvino in naravnost se napotil k poli-, ciiji, ne da bi dobil ukradene reči nazaj, temveč, dia bi se Cigane kaznovalo; njemu ni bilo mar rtečij, katere so zmanjkale; saj je bil bogat. Samo za eden prstan mu je bilo žal, katerega je imel od svoje prve soproge.
Migoličeva gospa od veselja ni vedela, kaj bi počela; njene želje so se spolnile in nikakor mi ugibala, na kakšen način je prišlo dete v nijeno hišo nazaj. Na čudne sanje se je spomnila nn pritisnila otroka še bolj na prsi, da bi ji ga Cigan ne vzel.
Ana je menila, da je pač Ciganka prejšni večer kje zunaj mesta otroka slekla, potem ga vr grde cunje zavila in nazaj prinesla, češ, naj g;a ima gospa, saj je bogata, njej pa le nadlego diela; napačno tudi ni storila, mislila si je dalje, kco je videla, kako veselje ima gospa ž njim. Malo več dela bo že imela, to je res; pa saj se šše lahko kak drug človek dobi, kateri jej bo ppomagal. In ni se prevarila; kajti kmalu jo je ggospa vprašala, če ve za kako pestunjo in do ji|ilko, katera bi hitro prišla. Ana je nekaj časa
premišljevala, kje bi se pač taka ženska dobila ki zna otroke lepo po rokah nositi in dojiti; in hitro jo je zadela. Spomnila se je na Florjanovo Meto, njeno prijateljico iz domače vasi in povedala je takoj gospej, da je Meta zanesljiva ženska, kar se pestovanja tiče, da je že služila pri gospodi za dojilko in še veliko lepih lastnostij je naštela, katere si pa lahko mislimo. Gospa je bila zadovoljna in velela je Ani, naj piše takoj po njo.
Ana je potem po zajutrku precej dolgo pisala in načrčkala štiri velike strani; pisava jej je namreč delala mnogo težav in Meti je morala natanko popisati, kako so otroka dobili v hišo, kako se ji bo dobro godilo pri njeni gospodi, kako je mesto lepo in da bo morje videla vsaki dan itd.
Zgodaj predpoludne je prišel policijski urad nik k Migoličevim. Gospa mu je morala natančno opisati Ciganko in kakšne so bile ukradene reči. Potem so še jedenkrat preiskali vse stanovanje vestno, če bi se še kje kaj pogrešalo. Uradnik si je vse zaznamoval ter se poslovil z zagotovilom, da bodo Cigane gotovo ujeli in jih strogo kaznovali. Gospej je bilo to vse jedno, če jih dobijo ali ne, in rajši bi bila imela, če bi
tržaške ceste od Koprivniškega mostu do celjske mestne meje. — V vsaki seji se je vrh tega po dalo in rešilo mnogo občinskih zadev glede zvišanje doklad.
(Duhovniške premembe.) Župnijo na Muti je dobil č. g. Franc Hurt, dosedaj kapelan v Starem trgu. Mariborski kanonik, č g dr. Jos. Pajek je imenovan nadzornikom veronauka za vse srednje šole v naši škofiji.
(Imenovanje) Finančna svetovalca Simon Goritschnig in Kari Lnh\vasser sta imenovana finančnim višjim svetovalcem za dež. finančno ravnateljstvo. — Blagajnik plačilnega urada v Gradcu, g. Anton Reich, je imenovan načelnikom c. kr. plačilnega urada v Ljubljani.
(Učiteljska prememba.) Podučitelj v Stu-denicah, gosp. Ivan Koropec, je dobil učiteljsko službo v Šoštanju.
(Umrl je) dne 11, t. m. vpokojeni učitelj g. Henrik Škoflek, star 68 let. N. p. v m.!
(Pri Sv. Martinu v Rožni dolini) imenovana je učiteljicam ročnih del gospa Mici Kvac, roj. Močnik. — Gospod Križan Ivan, trgovec, omislil je oglednice po fotografiji z lepimi slikami: »Pozdrav iz Šmartna v Rožni dolini". Vso čast izrekamo vrlemu slovenskemu založniku g. J. Križanu za ta lep dar, ker s tem pokažemo svetu, da v Rožni dolini tudi živimo Slovenci!
(Veselico v Vojniku) prirede v nedeljo, dne 23. t. m, popoludne ob 4. uri v prostorih pri starem Vrečerju z vsporedom kakor smo ga prijavili že zadnjič.
(Siidmarkovci v Laškem trgu) so imeli nedavno pri Horjaku ustanovni shod. Prišlo je mnogo enako izdajalskih duhov iz Celja in Zida-negamosta, tako, da je naraslo število z domačimi vred — ako je nemškim listom sploh verjeti — na ogromno število — 50! Sklicatelj je bil dr. Adolf Mravlag, kateri je nekaj klobasaril o »slaviziranju". Toda naj bo le brez skrbi, njega in njegove somišljenike v Laškem trgu gotovo ne čaka več takšna usoda, kajti mi jih nikakor nočemo več nazaj v slovenska gnezda, v katerih so se izvalili, toda jih po kukavično zapustili. V vodstvo tega nam skrajno sovražnega društva so izvoljeni: dr. A. Mravlag, dr. E. Schwab, župan Weber, nek Hubert Skalak iz Zid. mosta in oba učitelja Valentinitsch in Kresnig. Kakor vidimo, porinili so v vodstvo le osebe, ki so več ali manj neodvisni. Zakaj niso prevzeli vodilne uloge najhujši kričači iz obrtnih stanov, to ved<5 sami, dasi so vsi vpisani v društvo, odkod tudi sicer dobiti 38 udov med tržani. Slovenski okoličani pa si bodo tudi navedene kozle-vodnike zapom nili. Najbolj predrzen pa je bil Drolz, kateri je v svojih neskladnih besedah rotil Nemce, naj pač ničesar ne kupujejo pri Slovencih. Seveda slovenski tržani in okoličani bodo še najbrž vkljub temu kupovali pri tem zagrizencu in njegovih somišljenikih.
(Kalobje.) Dan 3. aprila t. 1. je bil za občino Kalobje dan veselja, kajti omenjeni dan
jih ne, ker potem bi njej otrok ostal. Gospod Migolič pa se je zopet spravil v svojo sobo in začel pridno pušiti in brati, kajti v zadnjem času je nekaj zaostal in časopisi so redno dohajali.
Policijski uradnik se je na vse moči trudil, da bi ulovil Cigane, toda zastonj; in to ga je grozno jezilo. A najbolj ga je razkačilo, ko mu je njegov prijatelj pripovedoval, da je bila čez noč neka Ciganka v zaporu, katera je popolnoma tako izgledala, kakor jo je on popisal. In on ni od tega nič vedel! Prijatelj mu je dalje pripovedoval, da jo je, ko je v Migoličevo vežo zginila, pri durih pričakoval in potem v zapor odpeljal; a ker ni bilo nič sumljivega pri njej najti, jo je danes zjutraj spustil. Pri zadnjih besedah bi ga bil menda uradnik najraje zadavil, a niti besedice ni črhnil, ampak začel je, roke v laseh, dirjati po sobi sem in tja in preklinjati svojega prijatelja, da tega ni prej povedal.
Cigani so ušli. Ne sluha ne duha ni bilo po njih v okolici, ne v bližnji, ne v daljni; zginili so, kakor da bi jih bila požrla zemlja. V Orehovici so sicer ljudje pravili, da so še včeraj videli v gozdu voz in belega konja; toda danes zjutraj jih ni bilo več nikjer. (Dalje prihodnjič.)
vršilo se je blagoslovljenje krasne, novo postavljene dvorazredne šole. Blagoslovljenje je z asistenco treh čč. gosp. iz sosednih župnij domač veleč. g. župnik Jak. Pečnik izvršil. Izpred velikega oltarja imel je domač g. župnik prav lep govor, držeč se gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!" Na koncu krasnega govora je rekel: In res smo dolžni Boga zahvaliti, da se ni pri-godila pri tej stavbi niti najmanjša nesreča. Ob enem je naznanil veselo vest, da je Nj. Veličanstvo blagovolilo najmilostneje, da se sme nova dvorazredna šola v Kalobji imenovati „Franc Jožefova šola". Potem smo šli v slovesnem sprevodu do nove šole, kjer se je vršilo običajno blagoslovljenje. Po končani službi božji pa so bili povabljeni vsi čč. gospodje duhovniki in navzoči gg. učitelji v gostoljubno hišo veleč. g. župnika. Tukaj je bilo slišati več krasnih napit nic. Omeniti mi je le ono č. g. župnika Kozinca, ki je djal, da ravno danes obhaja gosp. župnik Jak. Pečnik svoj 64. rojstni dan. Da smo mu k temu dnevu vsi častitali, razume se samo ob sebi,
(Tega bi radi poznali!) Društvo „Sudmark" ima v svojih izdatkih letos 300 gld. za nekega zdravnika na Spodnjem Štajarskem. O klaverna nemškutarija, ako se niti zdravnik ne more preživeti od svojega zaslužka, nego je navezan na milodare priberačenih novčičev!
(Ponesrečen delavec.) Na progi Trbovlje-Hrastnik imel je opravka dne 9. t. m. zidar in hišni posestnik Betoni. Visoko nad njim se utrga kos pečine ter ga zadene na glavo. Prepeljali so nezavestnega v bolnišnico v Ljubljano, kjer je tretji dan umrl. Zapustil je ženo z dvema nedoraslima otročičema.
(Iz Sevnice) se nam poroča, da sta kupila vse imetje znanega nemškega kričača dr. Artur Kautschitscha gospoda Hren in Hočevar s Kranjskega. Tako je odzvonilo temu že od nekdaj i prenapetemu uskoku za vedno v Sevnici.
(Posojilnica v Rajhenburgu) za to župnijo in za videmsko, koprivniško in podsreško faro je registrovana in začne z majem poslovati. Pogojevala bode na osebni kredit protf-frVj^/g -sbre-stovanju; hranilne vloge bode po 4% obrestovala. To posojilnico bodo vodili sledeči gg.: župan G. Unšuld, žel. načelnik Fr. Podkrajšek, ekonom Benjamin Kunej, župan Anton Kunej ter župnik Franjo Walter.
(Tobačna trafika v Konjicah) se bo draž-bala dne 6. maja t. 1. ob 10. uri dopoludne pri finančnem ravnateljstvu v Mariboru.
(Konjiško učiteljsko društ\o) je zborovalo dne 11. aprila t. 1. v Konjicah. Predsednik gosp. Brinar se je v svojem nagovoru med drugim spominjal smrti preljubljenega tovariša in dru-štvenika Bogomira Malenška; sporočil je sožalje tovarišu Eberlu, kojemu je nedavno umrl sin učitelj in tovarišici gdč. Pirnatovi, koji je umrla mati; čestital je gdč. Fajgelj, da je po daljši bolezni zopet okrevala ter pozdravil novega uda gdč. Teržan iz Čadrama. — Nadalje je pohvalno omenil, da je bilo društvo na učiteljskem shodu v Celju razven dveh udov, od kojih pa je bil eden na dopustu, polnoštevilno zastopano, kar je vsekakor znamenje zavednosti. Izrazil je upanje, da bodo gospodje dež. poslanci nestrpno pričakovano uravnavo učiteljskih plač z večjo resnostjo in v bolj ugodnem smislu rešili, kakor je to predlagal vis. dež. odbor; kajti če se ta predlog sprejme, potem bo učiteljstvo pač moralo reči: »Pravica je na setu — bila". — Tovariš Jurko položil je kot zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu račun o svojem hiševanju. Njegovemu poročilu sledili so navzoči z največjo pazljivostjo, kajti izvedeli so iz njega mnogo podučnega in zanimivega. V živahnem razgovoru, ki se je vnel o tem poročilu, izrazile so se razne želje, kakor: učitelj zastopnik naj vpliva na obravnavo šol. zamud, naj deluje na to, da se prošnje za stalno nameščenje ne bodo zavlačevale, naj imenovanja učit. oseb in druge važnejše ukrepe, ki sodijo v javnost, poroča kakemu listu itd. Končno se je poročevalcu izra žila soglasna zaupnica. — Tovariš Černej je po-daval o snovi „Kako je navajati mladino k delavnosti?" To na videz suhoparno vprašanje rešil je v občno zanimanje in vsestransko priznanje. Rečem samo, da je to društvo res lahko po '
nosno na tega svojega odličnega člana. — Izra žila se je želja, naj bi se društvo v obilnem številu sešlo z bratskim slovenjebistriškim društvom o priliki njegovega majnikovega zborovanja v Poljčanah. — Prihodnje zborovanje se vrši na prvi prosti četrtek v juniju.
(V Peklu pri Poljčanah) zgorelo je nedavno veliko skladišče za jajca, lastnina trgovca Supanc v Pristovi. Ogenj je provzročil po neprevidnosti neki delavec. Zgorelo je 4000 zabojev ter znaša škoda blizu 4000 gld. Ta skladišča pogorela so že sedaj v kratki dobi drugič.
(Slatinska občina) se bo menda res odce pila, kakor ima že tudi trg Vuzenica za to baje potrjeni privilegij. Našim Nemcem se brezpo gojno dovoljuje v šolskih in občinskih upravah se od nas ločiti, drugače je z nami, ko kličemo že toli časa: „Prcč od Gradca!" Razdelitev slatin-ske občine nasprotuje dejanski potrebi in praktični upravi. Dočim ima sedaj občina 2156 prebivalcev ter še vedno ni jedna večjih občin, imela bi novoustanovljena občina samo 461 duš, a niti ti niso stalni. Nova okoliška občina razpadla bo zopet v dva dela, katera bo povsem ločila sredi ležeča nova občina. Tako protežira pri nas deželna vlada par nemčurčkov!
(Pošta v Ormožu) je dobila novi, oziroma prenovljeni napis, toda — zopet samonemški. To pa je že skrajno, s tem nalašč dregajo slovensko prizadevanje. Okrajni zastop in slovenske občine, pokažite svojo oblast m ugled!
(Frankovci blizu Ormoža) Minoli četrtek bil je iz naše vasi eden izmed najstarejših kmetov spremljen k zadnjemu počitku, in to je bil Matija Praprotnik. Mnogobrojen sprevod je pričal, kako priljubljen je bil ta skromen, priprost, veren kristjan m trden narodnjak, ki je nad 20 let opravljal službo cerkvenega ključarja na Humu ter bil več let občinski in šolski odbornik. Mnogim je bil krušni oče, ki se ga lahko vsi hvaležno spominjajo, ker jim je pomagal do last- j nega ognjišča. Spavaj mirno, dok ti sine solnce i milo večne domovine!
(Ormoška okolica]) V ponedeljek dne 24. t. m. bode se v Ormožu od križniškega reda postavljena bolnišnica po vis. čast. gosp. knezo-škofu Mihaelu v navzočnosti Njih c. kr. Visokosti presvetlega gosp. nadvojvoda Evgena slo vesno blagoslovila. Nadvojvoda pride isti dan s posebnim vlakom ob 8. uri zjutraj v Veliko Nedeljo, od tam z vozom v Ormož k slovesnosti in od tam. z vlakom popoludne zopet na Dunaj. Pri slovenosti bode svirala vojaška godba iz Ljubljane. Delajo se velikanske priprave.
(Štajarskim konjerejcem) se naznanja, da se je po prizadevanju gospoda bar. Rossmanit a ljutomerskemu dirkalskemu društvu posrečilo doseči, da bode pri konjskih dirkah v Gradcu nekaj daril, 'kakor na Cvenu in v Mariboru, izključno tekmovalnim konjem, ki so v lasti kmečkih posestnikov, razpisanih. Konjerejci se opozarjajo, da vežbajo že sedaj svoje konje in se teh dirk kolikor mogoče v velikem številu udeleže, ker se bodo sicer, če bode udeležba od strani kmečkih posestnikov premala, te dirke zopet opustile. Tako je sklenilo dirkalsko društvo v Gradcu v svojem zadnjem občnem zborovanju.
(Požigalec.) Kočar Alojzij Križan v Po-ličkem vrhu pri Ljutomeru, zažgal si je dne 4. t. m. svoj hlev; zgorela mu je tudi koča in ogenj je segel na viničarsko poslopje vpok. nad-učitelja Semliča. Škode je 1000 gld. Požigalec je pričakoval 680 gld. zavarovalnine, mesto te pa dobi — ječo.
(Samomor.) V mariborskem mestnem gozdiču se je ustrelil dne 13. t. m, nepoznani mož. Našli so mrtvega v grmovju, zraven njega pa izstreljen revolver. Samomorilec je okoli 60 let star ter velike postave.
(Požar.) V Št. Lovrencu nad Mariborom je bil v noči 8. t. m. velik požar. Mesarju Voitu je zgorela hiša, mesnica, ledenica in gospodarsko poslopje.
(Uvoz govedi in konj) je ;z Hrvatske in Slavonije na Štajarsko zopet dovoljen.
(Slovensko društvo v Gradcu.) Graški Slovenci so si ustanovili novo društvo. „Slovensko izobraževalno in zabavno društvo". Pravila je namestništvo že potrdilo.
Novi lovski zakon za
v
Štajarsko.
(Konec).
§ 7. Lastnika lova sme okrajna politična oblast prisiliti k izpolnjevanju v §§ 5 in 6 omenjenih ukazov z globami od 5 do 25 gld. in v zopetnem slučaju sme tudi razvezati zakupno pogodbo in razpisati nov zakup na stroške in nevarnost njegovo.
§ 8. K zakupu občinskega lova se ne smejo pripuščati osebe, katere ne morejo dobiti lovskega lista po § 6. zakona z dne 27. novembra 1881, dež. zak. št. 28
Od zakupa občinskega lova se imajo nadalje uradno ali po prizivu občinskega zastopa izključiti:
1.	osebe, od katerih se sme po pravici misliti, da ne bodo mogle izpolnjevati z zakupom lova prevzetih dolžnostij;
2.	taki lovski zakupniki, kateri niso vstregli zakonitim predpisom o nadziranju lova, pravo-močnemu ukazu postreljati divjačino, ali so zakrivili sicer večkrat kak prestop lovskega zakona.
§ 9. Zakupnina za občinski lov se steka v občinsko blagajno. Občinski odbor mora v treh mesecih po vsakokratnem plačilu letne zakupnine razglasiti na krajevno navadni način, da smejo posamezni posestniki vzdigniti njim po velikosti v občnsko lovsko okrožje vštetega zemljišča pripadajoče deleže v koledarni dobi štirih tednov in v slučaju pritožbe (odstavek 2) v štirih tednih po dotični pravomočni razsodbi — sicer zapadejo občinski blagajni.
Pritožbe zoper določitev deležev lovske zakupnine posameznim posestnikom po občinskem zastopu imajo se v prej omenjenem štiritedenskem obroku pismeno ali ustno dati v zapisnik pri občinkem načelniku, kateri jih mora predložiti brez odloka okrajni politični oblasti v odločbo.
Zoper to razsodbo ni nadaljnega priziva v političnih prizivnih stopinjah.
§ 10. Ako se ne more dognati zakup občinskega lova po dražbi, ima nastaviti občinski zastop izvedence v oskrbovanje lova za toliko časa, dokler se ne posreči nov zakup.
Nastavljenje teh izvedencev je podvrženo odobrenju okrajne politične oblasti, katera sme tudi sama nastavljati izvedence, ako jej ne kaže odobriti po občinskem zastopu nastavljenih.
S tem oskrbovanjem lova zvezani stroški plačujejo se iz občinske blagajne in istotako daje iz nje povrnitev lovskih, po divjačini napravljenih škod, v njo pa tečejo vsi dohodki.
Koncem vsakega leta j s treba obračuni ti in izid tega obračuna se mora v mesecu januvarju razglasiti krajevno navzadnim načinom po občinskem zastopu.
Za razdelitev morebitnega čistega prebitka veljajo določbe § 9. Morebiten nedostatek plačajo na zahtevo občinskega zastopa posestniki po velikosti njihovega v občinsko lovsko okrožj8 vštetega zemljišča.
Pritožbe zoper tako zahtevo imajo se dajati v štirih tednih pismeno ali ustno v zapisnik pri občinskem načelniku, in ta jih mora brez odloga predlagati okrajni politični oblasti, katera o tem odločuje. Zoper to razsodbo ni nadaljne pritožbe v političnih prizivnih stopinjah.
§ 11. Prestop §§ 2 in 3 kaznuje se z globo po 5 do 25 gld., katera se sme povišati do 200 gld. v slučaju, ako trpi stanje divjačine znatno škodo po večkratnem prestopku ali po polovu večje množine divjačine.
§ 12. Kdor prodaja 14 dnij po nastopu po čitka divjačino, katero je prepovedano loviti v tem času, celo ali razkosano ali pripravljeno, jo nosi na prodaj, jo ponuja na prodaj v gostilnah, prodajalnah, na trgih ali na kakršen koli način, ali kdor posreduje pri prodaji, zapade v § 11 navedenim globam in divjačina se mu vzame.
Iste kazenske določbe veljajo oprodaji take divjačine, katera se sploh ne sme ubijati ali loviti, kakor tudi jajca in mladiče perjadi in za vničevanje gnjezd.
Ako se je vlovila divjačina v izjemnih v § 1., točki 1., odst. 3. in v § 5. navedenih slučajih, mora se prodajalec ali posredovalec pri prodaji izkazati o dovoljeni prodaji s spričevalom okrajne politične oblasti, sicer zapade določbam prejšnega paragrafa.
Prodajalci divjačine, katera prihaja med dobo lovskega počitka iz kraja veljave tega zakona, morajo izkazati, od kod da je ta divjačina, in ako prihaja iz okrožja v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, dokazati morajo tudi po izpričevalu okrajne politične oblasti izvornega kraja, da ni nezakonito vlovljena.
Za slučaj zanemarjanja v 3. in 4. odstavku navedenih predpisov, veljajo tudi za te osebe določbe § 11.
§ 13. Po tem zakonu naložene globe, kakor tudi skupilo za živali, odvzete v smislu tega zakona in po dotičnem občinskem zastopu v javni dražbi prodane, se stekajo v krajni ubožni za klad one občine, v kateri se je zvršil prestopek.
Ako se globa ne more iztirjati, se ima iz-premeniti v zapor, in sicer za vsakih 5 gld. v eden dan zapora.
Preiskava i kaznovanje pristoja okrajni politični oblasti.
§ 14. Ta zakon obvelja 30 dnij po razglasu v deželnem zakoniku in ukaznem listu in se razveljavljajo ob ednem prejšne zakonite določbe in nartdbe, v kolikor se ne strinjajo s sedanjim zakonom, osobito pa zakon o lovskem po č i t k u z dne 8. junija 1876, št. 22 dež. zak. in uk. list.
§ 15. Mojima ministroma za poljedelstvo in zža notranja dela naročam izvrševanje tega zakona.
Na Dunaju, dne 13. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Tliun s. r.	Kast s. r.
Druge slovenske novice.
(Osebna vest) Finančni koncipist, g. dr. Karol Savnik, je imenovan provizoričnim finančnim nadzornikom pri finančni upravi na Kranjskem.
(»Kranjsko društvo v varstvo živalij") ustanovilo se je ravnokar v Ljubljani. Odbor se bo konstituiral prihodnje dni.
(Ljubljanska realka.) Preiskava pri deželnem sodišču ljubljanskem zoper dva nemškona-cijonalna profesorja in okoli 50 nemških dijakov, ki so v skrivnih lokalih in gostilnah uganjali pangermansko politiko, traje še vedno. Kakšen „gnoj" se bo skidal iz hleva, iz katerega puhti Se dlje časa prav kadaversk — smrad, še ni anano, bržkone — piusovsko kultiviran gnoj. Wo, profesor dr. Binder hodi nekaj časa sem po ljubljanskih ulicah potolčeno-zamišljen. Če se ne motimo, čuti že, da bo rogoviljenju na ljubljanski realki zdaj kmalu konec. Saj je — že skrajni čas!
(Pravil zveze slovenskih županov) kranjska deželna vlada ni potrdila, ker se nahaja v iistih tudi točka, da je namen društva pospeše-\vati rabo slovenskega, odnosno hrvatskega jezika pri občinskih uradih.
(V Preski) bodo razširili dosedajno jednoraz-rrednico v dvorazredno šolo.
(Nova pošta.) Na Lazih, politični okraj Kamnik, odpr6 se s prvim majnikom t. 1. pisemska in vožna pošta, ki bo imela vozno zvezo s Kamnikom in Motnikom.
(Umor.) Blizu Brnka so našli dne 9. t. m. lubitega 601etnega Jožefa Dobravca iz Jesenja. lUbila sta ga 161etni A. Prašnikar in njegov toče Jernej, ker sta sumila, da je Dobrave pred leti zažgal njihov kozolec.
(Utonila) je dne 12. t. m. v bohinjski Savi beračica M Žen iz Črešnjevic.
(Nesreči.) Dne 10. t. m. je padel 701etni Jožef Dremelj iz Selna pri Gradiču čez visoko skalo v vinogradu svojega sina ter se ubil. — V Selih pri Kočevju je streljal dne 9. t. m. tesar Jonke z zarjavelo puško, katera se raznese ter mu potrga prste.
(Shod vinogradnikov) nameravajo sklicati to spomlad dolenjski vinogradniki v Novomesto. Glavna točka razgovoru bo, kako zabraniti prodajo ponarejenega vina (petijota), ter povzdigniti cene pristnemu vinskemu pridelku.
(Detomor.) V Bujah pri Postojni zadavila Je 32letna Marija Biščak svoje nezakonsko dete takoj po porodu.
(V Idriji) so dozidali novo mestno hišo, katera stane 50.000 gld.
(Član cesarske rodbine v Celovcu.) Pred i kratkim šele je zapustil celovško garnizijo nadvojvoda Ferdinand, in sedaj dobi Celovec zopet
jednega uda cesarske rodbine. K ondotnemu huzarskemu polku bo baje kmalu premeščen nadvojvoda Jožežef Avgust, sin nadvojvode Jožefa, vrhovnega poveljnika ogrske deželne brambe. Nadvojvoda Jožef Avgust je star 27 let, oženjen z bavarsko princezinjo Avgusto Bavarsko. Sedaj je nadporočnik, toda s premeščenjem postane ritmojster.
(Rešen obtožbe) Znani slovenski gostilničar »pri petelinu" v Trstu, g. Vodopivec, je bil pri lanskih izgredih zaprt in obsojen na 6 mesecev ječe samo na izpovedbo lažnjivih laških barab. Na pritožbo je vrhovno sodišče uničilo sodbo in pri novi razpravi dne 14. t. m. je bil g. Vodopivec oproščen vsake krivde, ker se mu ni moglo nič kaznjivega dokazati. Ta slučaj pač da veliko misliti o tržaških razmerah.
(Goriški dež. zbor) je imel svojo otvoritveno sejo dne 15. t. m. Slovenski poslanci so izostali, pač pa je prišel knezonadškof Missia ter pripomogel Italijanom do sklepčnosti. Novi deželni glavar je sicer na videz obžaloval odsotnost slovenskih poslancev ter obljubil vse storiti, da se doseže kakšno sporazumljenje s slovenskimi poslanci. Pošteno sredstvo bo pač težko v to porabljal.
(Pri „de'u" zasačeni.) V Gorici obstoji ir-redentsko društvo ,.Lega dalla gioventu friulana". Nedavno je napravilo političen izlet v Terzo v v Furlaniji. Kmalu na to pa se je vršila hišna preiskava pri sedežu društva v Gorici ter zasliševanje onih iz Terza, kateri so bili v dotiki z izletniki. Društvenega predsednika dr. Adolfa Codermaz so zaprli. Brez vzroka se to gotovo ni zgodilo
(V Černovcih) je umrl bivši trgovinski minister baron Pino. Isti je bil od leta 1874 do 1879 namestnik v Trstu. Slovencem bil je naklonjen. Lahka mu zemlja!
(Hrvatska tiskarna v Opatiji.) Združeni istrski rodoljubi so kupili v Voloskem popolnoma opremljeno tiskarno ter jo prenesejo v Opatijo. Imenovala se bo »Hrvatska tiskarna" ter bo baje izhajal v njej tudi hrvatsk list.
(Istrski deželni zbor v Kopru), v katerem
OO tu dl olo-v-©tlol*i j 11	r» »r,l»; j^\/\nlnM/k!, JnA!
je dne 18. t. m. prvo burno sejo. Ko je začel namreč poslanec dr. Trinajstič hrvatski govoriti, začeli so italijanski poslanci kašljati in stole premikati. To je bilo dano znamenje galeriji, ki je res takoj začela žvižgati ter ropotati z nogami. Govornik je pustil po vladnem komisarju konsta-tirati, da mu predsednik ni zadostno varoval svobode govora ter da sploh ne varuje dostojanstva zbornice.
(Umrl je) na Dunaju dne 11. t. m. dr. Herman Mayrhofer, kateri je bil 26 let kopališčni zdravnik v Rimskih toplicah.
Druge avstrijske novice.
(Svetniškim predsednikom pri najvišjem kasacijskem dvoru) je imenoval cesar slovenskega rojaka dvornega svetnika Filipa Abrama.
(Državni zbor) ne misli vlada sklicati pred pozno jesenjo. S § 14 dovrši pogodbo z Ogrsko ter izda jezikovni zakon. Potem upa vlada, da se bo nasprotstvo v parlamentu ublažilo ter se bo morda vendar lahko pričelo parlamentno delovanje. Če se pa to ne doseže, ostane vlada dalje brez parlamenta.
(Naučno ministerstvo) se bavi z dvema preosnovama. Preosnovati hoče poduk na učiteljskih pripravnicah ter uvesti nov načrt za zrelostne izpite na realkah.
(Nova ruska cerkev na Dunaju.) Dne 16. t. m. vršilo se je na Dunaju slovesno blagoslov-ljenje krasne nove ruske cerkve. Navzoči so bili skoraj vsi diplomatični zastopniki na Dunaju. Cesarja je zastopal dež. namestnik Kielmansegg.
(Češki deželni zbor) bo baje kmalu zaključen, samo da ne bo treba proti izostalim nemškim poslancem izvesti zakonitih posledic. Za Nemce se pač vlada povsod boji, naj pa so isti tudi v bojni vrsti zoper njo.
(Za šolstvo na Ogrskem.) Naučni minister Vlassics razvil je nedavno v zbornici svoj načrt za nekatere preosnove šolstva sploh. Tako hoče uvesti obligatne kolegije, odpraviti obligatnost juridičnega doktorata, temveč razdeliti ta doktorat na dve stroki, na juridično in državno-
pravno. Za advokaturo in sodišča skupno praktično vežbanje. Srednje šole pa postaviti na jed-notni temelj. Ljudske šole se podržavijo in poduk na njih bo brezplačen. V 16 občinah ustanove se v kratkem času. Sedaj so te občine v »kulturni" Ogrski še brez vsake šole!
Ogled po širnem svetu.
(V Bukareštu) prišlo je pretečeno nedeljo do krvavega spopada med konservativci ter vojaštvom in policijo. Zjedinjene opozicije imele so namreč zborovanje. Ko se je ljudstvo vračalo v gručah od zborovanja, navalili so nanj vojaki in policisti, ki so imeli nalog, med zborovanjem ulice zapreti. Mnogo ljudstva je bilo nevarno ranje nega, nekaj jih je tudi obležalo na mestu mrtvih. Ministerski predsednik Stourdza je vsled tega s celim kabinetom podal odstavko.
(Črnogorski princ Danilo zaročen) Pretečeno soboto se je cficijelno razglasilo, da se je črnogorski prestolonaslednik princ Danilo zaročil z meklenburško princezinjo Juto Aleksandro. V to proslavo bila je slovesna služba božja in vojaška parada na Cetinju.
(Turška in Črnagora.) Turški sultan izkazuje črnogorskemu knezu pri vsaki priliki svojo izvanredno naklonjenost. Nedavno mu je poklonil lepo ladijo, sedaj mu je brzojavuo čestital k zaroki princa Danila ter izjavil da pride njegov poseben poslanec osebno čestitat v Cetinje. Da ne pride prazen je gotovo. Vkljub temu pa je knez Niko napram Turčiji nezaupljiv in previden.
(Poljaki na Pruskem) V pruski Šleziji so podali katoliški duhovniki prošnjo naučnemu ministru, naj se v ljudskih šolah ozira na materin jezik. Minister pa je prošnjo zavrgel z motivacijo, da se skrivajo za jezikovnimi težnjami za Nemčijo nevarne nakane. Ljudske šole v Prusiji da nimajo naloge, negovati tuje jezike, temveč le edino potrebno nemščino. — In takšni Nemci se drznejo še potem zgražati, ker ne dado enako nasilni Mažari njihovim rojakom v Sedmograškem nemških ljudskih šol!
(Obletnica papeževega kronanja.) Dne 16.
t. m. je bila obletnica kronanja papeža Leva XIII. Slovesne svete maše se je udeležil papež v oeL-
kvi sv. Petra. Prinesli so ga v nosilnici. Velike množicei vernega ljudstva so mu prirejale navdušene ovacije. Papež izgleda baje povsem dobro.
(Revizija Dreyfusove zadeve.) Dne 20. t. m.
imele so skupne komore kasacijskega dvora sejo, da so se končno izrekle o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na obnovljeno preiskavo Dreyfusove obsodbe. Slišati bo tedaj kmalu kaj odločilnega o tej večni historiji.
(Ameriki primanjkuje vojakov.) Izšel je ukaz, da bodo sprejemali v ameriške vojake vse zdrave moške od 18 do 35 leta. Saj je pa tudi pretečeno leto padlo ogromno število ameriškega vojaštva. Samo do 28. svečana t. I. je bilo na Kubi in Filipinih 5731 mrtvih vojakov iz Zje-dinjenih držav. Te dni je dospel v New Jork prevozni parnik iz Kube, na katerem je bilo 671 vojaških trupel. Huda žetev to!
Dopisi.
Iz Konjic. (Cvetje — pardon — koprive iz naše šole.) Kot ud stare garde, ki je bila proti krasnemu spolu vedno galantna, stri bi najraje svoje sitno pero, ker me sili, da poročam, o nežnem bitju, ki se piše gospica Blažek ter je učiteljica na naši slovenski ljudski šoli.
Učiteljica, sem rekel, kar pa ni popolnoma res, ker ona je prav za prav nadučitelj slovenske šole — gospod Pirch pa le figurant za nad-učitelja, ker že svoj prvi čin je storil pod vplivom njenega pantofeljna.
Evo: Tablice nad šolskimi sobami, koje kažejo, kateri razred da je v dotični sobi, imele so rudeče črke in modre obrise — kar je na gospico Blažek ravno tako vplivalo, kot na gosko — pardon — na puro rudeča barva. Morale so zginiti tiste neprijetne barve na tablici V. razreda.
Sicer bi pa radi tega čina ne omenjali one gospice — saj ostane ta čin tako ali tako na rovašu gospoda Pircha ter le pomaga, da bode prej posoda polna ter nastopijo stariši naših obžalovanja vrednih slovenskih šolskih otrok
vsled prevelike ogorčenosti drugo pot — pot samopomoči.
Gospica Blažek dovoljuje si tudi izraze o slovenski šoli, koji nas morajo žaliti in vzne mirjati.
Nežna bitja, naši šolski otroci, zgražajo se nad takim govorjenjem — žaljenemu narodnemu čustvu ne morejo dati drugače odduška, kot v solzah, paziti moramo torej mi stariši, da se ali gospica Blažek poboljša — ali pa odstrani.
Naj ne misli gospica Blažek, da smo to poročilo pisali iz narodnostne mržnje — nikakor ne — saj smo vendar takrat, ko se je vsilila pri nemško nacijonalnem kazinu za igralko — molčali na vsa usta in mežali na obe očesi — mi se brigamo le za svoje otroke.
V prid svojih otrok pa moramo storiti vse — in tudi bodemo — da zgine epidemična smola, kojo ima naša šola glede učnih močij.
Trst. Z avod sv. Nikolaja posluje ko maj 5 mesecev, a že je vsprejel pod svojo streho 139, reci sto in devetintrideset slovenskih deklet. Da je bil zavod potreben in da deluje vspešno, dokazuje že to, da se dekleta o vsaki sili in po trebi iz lastnega nagiba zatekajo v zavetišče, kjer dobivajo navodila, kako se jim je ravnati. Tu sem se zatekajo kakor hčerke k svoji materi, a se potem ojunačene zopet vračajo s prepričanjem, da narod čuva nad njimi kakor mati nad svojim otrokom. Ako bi vsi naši Slovenci dobro poznali namen in pomen društva, postal bi zavod sv. Nikolaja jedna najboljših trdnjav naših. Naša ženska mladina, živeča daleč proč cd svojcev, bi še v veči meri nahajala v tem zavodu svoj drugi dom. Zavod bi pomagal vzgajati oziroma ohranjevati dekleta, zvestih svojim starišem in svojemu rodu in pravih bodočih — mater!
Ustvarili smo našim mladenkam to zavetišče. A to ne zadošča, ustvariti jim moramo tudi — gospodinjsko šolo, kjer naj bi se učile, česar treba ženska kakor gospodinja. Ta srečna misel pa se ne da izvršiti, ako ne bo veče podpore od strani županstev. Naši posamični rodoljubi so preobloženi z narodnim davkom
---------i^ivuiisuabi nj'.n požrtvovalnosti. Ali česar ne morejo posamičniki, zgodilo bi se lahko po sodelovanju naših občin. Iz Štajarske je bilo do sedaj največ deklet, katerim je pomagal naš zavod, a ravno od tam se dosedaj ni odzvala niti jedna občina. Na Goriškem se je odzval jedini Bovec in vendar je tudi od tam našlo mnogo deklet zavetja v našem zavodu.
Tu se kaže res malomarnost in nečuvena brezbrižnost za moralno blaginjo našega ženskega spola. Slavnim županstvom bi pač povedali še nekaj. V našem zavodu smo oskrbovali tudi bolnih deklet, katera bi bila morala v bolnišnico, vsled česar bi imele občine pisarij, sitnosti in v marsikaterih slučajih tudi denarne škode. Vse to jim je društvo prihranilo. — Pomisliti treba, da dekleta prihajajo v zavetišče brez vsacega sredstva. Kaj bi bilo lahko iz njih, ako bi ne našle takega zavetja!! Kako lahko bi propadle dušno in telesno!
Pa tudi do zavednih rodoljubkinj po deželi se moramo obrniti. One bi lahko vplivale na premožnejše kroge ter pripomogle zavodu do marsikatere pomoči.
Milo je človeku pri srcu, ako je v nedeljo popoludne došel v prostore društva in vidi tu natlačeno naših varovank. Tu jih je iz različnih krajev, tu se sestrijo devojke iz Štajarske Kranjske, Koroške, Primorske, Hrvatske itd. Vse žive v ljubezni vzajemnosti. Tu vidiš hčerko nižjega uradnika, ki prijazno občuje s priprostim dekletom: v slogi žive in razlika stanu ne dela ni-kake pregraje med njima.
In koliko dela nas čaka še, predno nam bode možno povzdigniti zavod na višino njega naloge!
Slavne občine in dragi slovenski imovitniki: ganite se in storite, kar morete in kar vam je dolžnost, da obvarujemo propada v naše mesto prihajajočo mladino, ki je kri naše krvi!
Narodno-gospodarske novice.
Pokončavanje jabolčnega cvetodera.
Izmed sadja opomore si dandanes naš kmetovalec pač najbolj z jabolki, ker je njih izvoz in vsestranska poraba doma najrazsežnejša. Jabolčni pridelki, posebno pa še plemenitih vrst, imajo vedno svojo primerno ceno.
Pa kaj ker je ta pridelek zadnja leta tako nestalen. Posebno pičlo je bilo s pridelkom tega žlahtnega sadja v letih 1895 do 1897, a tudi lansko leto se ni jabolk toliko pridelalo, da bi zadostovalo raznim povpraševanjem. In vendar so se jablane v cvetju lepo zastavile. Kaj je tedaj vzrok nevspehu ?
Kmetovalec ima vedni boj z naravnimi neprilikami, Več ko mu katera stroka obeta dohodkov, prej pride nad njo kakšna ujma. Tako tudi tukaj.
Sovražnik, kateri mu požre leto za letom najboljše nade z ozirom na sadne pridelke, je jako majhen, vsled tega pa tembolj nevaren.
To je neznaten hrošček, katerega nazivamo cvetoder (Anthomonus pomorom). Isti je iz vrste rilčkarjev, v kateri vrsti nahajamo še obilo drugih škodljivcev, kakor razne zavijače, žitne in sočivne mole, smrekove in borove luba-darje itd.
Jabolčni cvetoder je komaj štiri milimetre dolgi hrošček. Barve je fino sivkaste s črnimi progicami po hrbtu. Prezimuje pod staro skorjo sadnih dreves, pod mahovjem in lišaji. Spomladi, ko začne sadno drevje poganjati popke, brenči v celih rojih po vrhovih dreves. Kakor hitro pa poženejo jablane brstje toliko, da se pokaže bodoči cvet, zvrta samica s svojim rilčkom globoko luknjico v istega, kamor zleže po jedno vodeno-prozorno jajčice, in sicer znese vsaka samica po 50 jajčec.
Iz jajčeca se izvali rumenkasto-bela ličinka; dorasla meri 5 mm. ter je brez nog. Njen posel obstoji v tem, da se zaje v osrčje cveta, zavije cvetne liste k sebi ter tako zavarovana požre cvetove plodne dele. Napaden cvet se zgrbanči, posuši kakor od slane poparjen ter je podoben suhemu klinčku.
oreui meseca majnika zabubi se ličinka, ko je ugonobila dotični cvet, a čez kakih deset dni prodre na dan popolen hrošček, kateri preživi poletje na naših sadovnikih.
Strah pred tem sovražnikom je pri naših sadjerejcih pač upravičen, tembolj, ker ga je vsled njegove neznatne velikosti težko pobijati.
Najboljše sredstvo, dasi precej zamudno, je otresanje jablan in sadnega drevja sploh za časa, ko gre isto v popke ter je teh škodljivih hroščev v velikih množinah na njem.
Otresanje se zvrši najbolj še tako, da se mlada drevesa kar z roko potresajo, pri večjem drevju otresuje se vsaka veja z&se, najložje z zakrivljenim drogom, katerega je dobro oviti, da se ne ranijo veje. Z otresanjem pričeti je na vrhu. Pod drevo razprostre se bele rjuhe. Razven iskanega škodljivca nakapalo nam bo na rjuhe še drugih ne manj škodljivih žuželk, kakor za-vijačev listja in mladik itd. Vse pa se strese v posodo vode, kateri smo primešali nekaj petroleja. Znano je namreč, da ima cvetoder, kakor sploh vsi rilčkarji, jako trdno življenje.
To otresanje pa se mora vršiti zgodaj v jutro ali pri mokrotnem oblačnem vremenu, ko so hrošči nekako otrpneli. Pri toplem, solnčnem ali vetrovnem vremenu se dado sicer tudi otresti, toda med padanjem se zopet vzdignejo in odletijo.
Važno za vspeh pa je, da se otresanje vrši o pravem času, to je tedaj, ko jamejo popki po-kazivati cvetje, kar se letos, posebno pri poznejših sadnih vrstah baš sedaj godi.
Otresanje naj se vrši več dni zaredoma, ker prileti v omenjenih dneh vedno novih škodljivcev.
Dasi je tako pokončavanje res za našega kmeta zelč zamudno, moral se mu bo podvreči, ako hoče imeti kaj pridelka in dohodkov.
ZelO važno za pokončavanje cvetodera je tudi, da se po zimi in v rani spomladi debla sadnih dreves skrbno in čisto ostržejo (najložje z lesenim locnjem) ter se ostrgano lubje z mahom in drugim smetjem zažg<3, ne pa pod dre vesom ležati pusti. V teh odpadkih nahaja se
obilica škodljivih hroščev. kateri bi v topli vigredi zbrenčali na drevje.
Mnogo pripomore tudi čebeloreja, kajti cvetni prašek srkajoče čebele pomečejo ličinke iz njihovih gnezd, katere morajo poginiti, ker se premikati ne morejo.
Cvetoder je našemu sadnemu drevju bolj škodljiv nego slana in toča
Po nekod na Tirolskem uničujejo tega škodljivca na ta-le način: V jeseni ali v rani spomladi navežejo okoli debla pod vejami cunj ali odpadke prediva. V ta zavetišča skrije se hrošč-cvetoder, katerega se potem previdno otrese v nastavljeno posodo ali drugo podobno pripravo.
Z ozirom na preveliko važnost sadjereje, ne smemo zamuditi nobene prilike, najsi pa bo ista tudi zamudna in dragocena, da odvrnemo od našega sadnega drevja preteče sovražnike. Najhujši sovražnik pa je vsekakor cvetoder, oziroma njegova ličinka, tedaj: pokončujmo ga neumorno povsod, sedaj je najboljši čas zato > Korist bo le naša!
Apno kot gnoj.
Splošno znano je, da ni mati narava obdarila vsa zemljišča in njih spojine z enako plo-dovitostjo, temveč da so pri tem neštevilne razlike.
Ne samo lega zemljišč, ampak najbolj stvarjajo podlago njih rodovitosti kemične sestavine.
I K sestavinam, ki mogočno prispevajo k redilnosti kmetijskih rastlin, prišteva kemija apno.
Imamo zemljišča, katerih sestava je bogato preskrbljena z vsem, kar potrebujejo rustJMe, potem pa imamo tudi taka, katerim ni podelila narava vsega v tako dobrem razmerju, da bi zadostovalo za vspešno rast. Skušnja je pokazala, da je množina apna rastlinski rasti ravno tako koristna, kakor je nasprotno pomanjkanje istega vzrok slabi rodovitosti zemlje.
V mnogih deželah, posebno na Angleškem so kmetovalci že davno spoznali to resnico, ter velja tam apnenje zemljišč za zboljšanje istih tako, da je zakupnik postavno obvezan dajati jiaiemnikrLJza^takšnn gnojenje izročenih zemljišč posebno odškodnino.
Tudi pri nas je mnogo zemlje, ki noče roditi zadostno, dasi jo pridno gnojimo z običajnim gnojem. Manjka ji apna. Kupuje se lahko apno v to svrho ali vžganih grudah, pesnato ali v obliki moke. Cena mu ni previsoka, posebno ako ga naroči več kmetovalcev skupno, kar storijo najložje kmetijske zadruge, kjer jih imajo. — Mnogokje pa bi se apno lahko žgalo v to svrho tudi doma, posebno če se združi več kmetovalcev.
Književnost.
(Knjige »Slovenske Matice".) Prejeli smo:
I.	Letopis »Slovenske Matica" za leto 1893, uredil Anton Bartel, Vsebina: 1. Vrhovec: Meščanski špital. (Doneski h kulturni zgodovini ljub ljanskega mesta). 2. Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju slovenskih Trubarjevih spisov k protestantskim hrvatskim knjigam. 3. Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 4. L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 5. f Iv. Bernik: Duševna izobrazba človeška in žensko vprašanje. 6. Ivan Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čegav je? 7. R. Perušek: Bibliografija slovenska. 8. E.Lah: Letopis »Slovenske Matice".
II.	Slovenske narodne pesmi, IV. snopič (konec I. zvezka) uredil dr. K. Štrekelj. III. Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del; spisal profesor dr. Karol Glaser. IV. Zabavna knjižica: Cerkniško jezero, spisal Jož. Žirovnik, nadučitelj. V. Ant. Knezova knjižica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Vsebina te knjigi je: I. Fr. Ks. Meško: Slike in povesti: Drama v vasi. — Bolnik, (Študija.) — Sestanek. (Črtica.) — Berač. (Slika.) — Zaradi mačke. (Črtica.) — Baška o kreposti. (Črtica iz mestnega življenja.) — Srakoperjeva hruška. (Slika iz vasi.) — V salonu gospe Sokolove. (Slika iz malomestnega življenja) II, Fr. Leveč: Strelov »Popotnik". (Knjižno-zgodovinska črtica.) III. Anton Medved: Vzori. — Na dežeii. IV. Fr. Leveč: Ob stoletnici Janeza Vesela Ko-seskega. VI, Elektrika, nje proizvajanje in uporaba ; spisal Ivan Šubic, II. del.
Št. 16 192.
IReizglsis
staj. deželnega odbora v zadevi nabave smodnika za streljanje zoper točo. """""Občinski in okrajni zastopi, kakor tudi kmetijske podružnice zamorejo dobiti smodnik za porabo streljanja zoper točo po znižani ceni 38 kr. za kilogram, in sicer:
a)	v zabojih po 25 kilogramov,
b)	v sodčkih (znotraj vreča) po 112 klgr.
Naročati je pri štaj deželnem odboru pravočasno, t. j. če mogoče 2 do 3 tedne pred rabo smodnika, da se zabrani vsakojaka zamuda pri pošiljanju, ker ne vozijo vsak dan vlaki z raz-streljivimi predmeti.
Pri naročevanju naznaniti je tudi natančno ono železniško postajo, s katere se hoče smodnik odvesti.
Znesek za smodnik vposlati je istočasno z naročitvijo dež. odboru ter navesti, ali se želi pošiljate v smodnika v zabojih ali v sodčekih.
Cena je vračunši opremo pri zabojih po 25 klg. 10 gld 12Va kr. in pri sodčekih (znotraj vreča) po 112 klg 45 gld 06 kr.
Ker razpošilja smodnik letos c. in kr. top-ničarska orodnica od smodnišnice v Kalsdorfu, povzela bo ista orodnica za voznino od smod nišn ce do postaje Kalsdorf odškodnine 10—15 kr. od zaboja in 50 kr. od sodčeka; razven tega plača stranka še voznino od postaje Kalsdorf
dlo oddajne postaje.
Pripomni se še, da se vzamejo sodčeki m vrreče v nepoškodovanem stanu, plačano do po
sttaje Kalsdorf, po odbitju 15% obrabe nazaj.
Iz tega se razvidi da stane naroč.tev smod nika loco žel. postaja Kalsdorf okroglih 41 kr., kateri znesek pa se zniža na 39 kr.. ako se naroči v sodčekih ter prazno posodo (sodček in vrečo) nazaj pošlje.
Končno se opozarja okrajne in občinske zastope ter kmetijske podružnice, da strogo pazijo, da se rabi za streljanje proti toči po znižani ceni naročeni smodnik edino le v ta in noben drug namen.
O tem je obvestiti vse občine okrajev.
V Gradcu, dne 12. aprila 1899.
Več hektolitrov
brinjevca in slivovke
domačega pridelka ima na prodaj
Mihael Horvat
veleposes-tnlk, Kozje, Štajarslso-

Vabilo
na
občni z b o p
„Hranil. in posojilnice na Ljubnem", ki se bo vršil
v torek, dne 25 aprila 1899
ob 1. uri popol. v društveni pisarni s sledečim vzporedom:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa in razdelitev čistega dobička.
4.	Sprememba društvenih pravil.
5.	Razni nasveti.
Ljubno, dne 12. aprila 1899.
ZEFLavnateljstvo.
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom na Ptujski gori pri Ptuju. 3—1
Ivan ZKoletnig-
(128) 1
Od štaj. dež. odbora.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavna Kmetska posojilnica na Vrhniki 30 gld. (po tiskovni pomoti zadnjič izkazano 30 kr,) — Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuji 100 gld. pokroviteljnine. Gdč. Ema Šentakova na Vranskem iz nabiralnika v gostilni .,Slovan" 3 gld. 10 kr. Podružnica v Rojanu po tolagajnici gdč. Ivanki Mikelič 80 gld. Iz Cerknega Cč. gg.: Itvan Nep.Murovec, župnik in dekan 1 gld., Janez Wester, teurat v Otaležu 1 gld., Josip Cigoj, župnik v Jagerščaku 1 gld. in Janez Kokošak, župnik v Šebreljah 1 gld. Podružnica v Kobaridu po g. Rakovščeku 25 gld. 30 kr. Od podružnice v Braslovčah č. g. predsednik A. Veternik 16 gld. 6T kr. udnine in zbirko gdč. Pavle Jarc 2 gld. <6 kr. Gdč. Julija Južna pri Sv. Juriju ob Taboru iz nabiralnika v gostilni „pri pošti" 4 gld. 50 kr. G. Franc Štele iz Kamnika nabral v veseli družbi pri „Smrečniku^ w Mengšu z geslom: „Ker nihče nam ne pomaga, po-rmagajmo si sami!" 2 gld. 10 kr. Gdč. Marija Skale v Konjicah za šolo na Muti 1 gld. Gdč. Mimika Plepelee w Središču 4 gld. 10 kr. G. Fr. Fajrliga v Sodražici iz nabiralnika 3 gld. 6 kr. G. Ivan Jebačin, trgovec v Ljub-lljani in založnik kave družbe sv. Cirila in Metoda 100 gld. Slavna posojilnica v Vitanju o gld. in za velikovško šolo 110 gld. Živeli velikodušni dobrotniki in njih nasledniki.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Koledar.
Tetek (21.) Anzelm, škof; Bruno, spoznovalec. — Sobota (22.) Soter in Kaj, p. m.; Robert, opat. — Nedelja (23.) 3. povelikonočna. Adalbert, škof. — Pondeljek v24.) Jurij, mučenec; Bona, muč. — Torek (25.) Marko, evang.; Armin,_muč. — Sreda (26.) Klet, papež; Marce-liin, papež. — Četrtek (27.) Peregrin, duhovnik; Anasta-zzij, p. — Ščip dne 25 ob 8. uri 27. min. zvečer.
Sejmi.
Dne 23. aprila v Hočah, Kaniži pri Ptuju, Ivnici, Ptuja in pri Sv. Juriju ob Pesnici, Dne 24. v Ponikvi, Mozirju, Studenicab, pri Sv. Juriju ob juž. železnici in v Zdolah. Dne 25. v Dobovi, Gotovljah, Halbenrainu, Kostrivnici, Št. Juriju na Ščavnici, Št. Juriju ob Taboru in Vuzenici. Dne 26. v Kozjem in Sevnici.
Loterijske številke.
Dunai 15. aprila 1899: 12. 20, 31, 54, 51, Gradec „ „ „ 15, 29, 31, 84, 57.
Posestnikom vinogradov
priporočam se za cepljenje ameriških trt na zeleno in suho. kakor tudi za cepljenje drugif) dreves.
Jakob Kovač, 1	Laška vas, pošta Štore.
Na prodaj
je jednonadstropna hiša, z lepim hlevom in ledenico. V hiši je trgovina in gostilna. Posestvo je na lepem prostoru. Tukaj sc bode v kratkem zidala žc-leznica. V tem kraju koplje se tudi premog. Več pove
Iv. Laurič
(132)' 3—1	na Vranskem pri Celji.
Izurjen solicitator
sprejme se s 1. majem 1899 v pisarni
dr. Lud. Filipič-a v Celji.
Lepo malo posestvo
10 minut od trga Šmarje pri Jelšah na Spodnjem Štajarskem ležeče, se proda prav ceno. Obstoja iz lepe, zidane enonadstropne hiše, s 5 sobami, 2 kuhinjami in 3 kletmi, gospodarskega poslopja, vinograda, ki je j z Hletnimi, požlahtnenimi amer. trtami zasajen, sadnega vrta, travnika, njiv, gozdička in male lične kapelice. Vse v najboljem stanu, arondirano in se proda le, ker je za posestnika preoddaljeno. Zemlje je 30909 m3. .	Natačneje pojasni dr. IDerč :v Ljubljani, ali g.
i Wagner, kupec v Šmarji pri Jelšah.	3—1
Zdravega in krepkega
učenca ^^
poštenih starišev, z dobrimi spričevali, sprejme takoj tvrdka	(ii9) 2—2
And. Elsbacher na Laškem.
Izkaz.
Za Ant. Freunsfeldov nagrobni spomenik v Ormoži so darovali:
Slavno učiteljstvo ormoškega okraja 46 gld. 90 kr. ; slavna ormoška posojilnica 10 gld.; gdč. Anika Freuens-feldova 10 gld.; gdč. Francika Freuensfeldova 5 gld.; gg.: dr. Ivan Omulec 5 gld.; dr. Ivan Geršak 3 gld.; dr. Ivan Preskar 2 gld. 50 kr.; Milan Geršak, Franc Gomzi, Ladislav Jerše, Andrej Kalchbrenner, Franc Kranjc, Vekoslav Kranjc, č. g. Jakob Menhart, gg.: Marko Part-bauer, Štefan Pernat, dr. Ivan Petovar, Jakob Potočnik, Martin Trstenjak in č. g. Vilibald Venedig po 1 gld.; ffi. g. Franc Gartner, gg.: dr. Ivan_Geiger, Simon Kandrič, \Vekoslav Miki in gospa Marija Štupcova po 50 kr., ter ggospa Jožefa Magdičeva 25 kr. — Skupaj 98 gld. 15 kr. Vsem p. n. darovalcem izreka najsrčnejšo zahvalo odbor učiteljskega društva za ormoški okraj.
Slavnemu občinstvu
uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
mesarijo
iz Glavnega trga k farni cerkvi v hišo gospe Bratanič št 1. — Ob jednem se najuljudneje priporočam za mnogobrojen obisk ter zagotavljam dobro postrežbo z vedno svežim mesom po pri mernih cenah. Najodličnejim spoštovanjem
Anton Pleterski
(130) 4-1
mesar v Celji.
I
7C
za trafiko, zmožna slovenskega in nemškega jezika, v starosti med 20. in 30. leti, s 50 gld. kavcije, se sprejme 1. maja. Več se zve v Celji, Nova ulica 11.
(115) 3—2
Na prodaj
je hiša z gostilno in prodajalnico na glavni cesti 10 minut od kolodvora Št. Jurij na juž. želez.; k hiši spada 4 orale njive in živinski hlev.
Več pove upravništvo tega lista.
pr Učenca ^
sprejme takoj Ivan Rakoša, dimnikar di6) 2—2	v Ormoži.
Proso
vsako kvantiteto po najboljši ceni kupuje
Peter Majdie v Celji. 3-2
pošten oženjen še mlad mož, kateri bi prevzel hišo s štirimi sobami, shrambo za jestvino, dvema kletima, sočivnim in sadnim vrtom, tik okrajne ceste blizu železnice v vasi s cerkvijo v okraju Šoštanj. To posestvo je združeno z gostilniškim obrtom, ter ob cnein sposobno zavoljo lepe lege tudi za trgovino.
Natančneji pogoji izvejo se pri g. Ivanu Lipoldu trgovcu in posestniku v Mozirji.	(123) 3—2

Najboljše strune
za gosli, kitaro, tamburico ali citre so za dobiti v trgovini"
Drag\ Hribar ja v Celji
Rjtovška ulica št. 2
iiiintfiimiiiniinniUmiuinHiniilnrm
IIII li lili1!! II !i IIII I' II ll ti IIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili HIIIIII »II MIHI I'. ; i ■ i; I
m ■ f 5n3B55mx BBjŽSi S D BmnsBiffinS
ii ii ii ii ii ii ii iiniiii iiimii n ii ii n 11 ii mi ii milili li sumu

• .iin',,',.-,i,;-„;,-, r.
Svoji k svojimi
1 stavbeni in umetni ključar
v
®f®
V
f Poljske ulice štnv. 14, v lastni hiši.
Priporočam se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnih del, spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljave vodovodov in strelovodov, hišne telegrafe in telefone, štedilna ognjišča vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, predaltarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna in umetna dela.
Priporočam svoje na stroj pletene mreže, za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken, n. pr. pri cerkvah itd. itd.
Načrti in proračuni brezplačno.

Vse po najnižjitL cenah. <®4s®es8?6»
Svoji k svojim!


Naznanilo
in priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanim, da sem preselil svojo čevljarsko obrt v hišo g-IšTaskota v Gospodski ulici štev. 24.
Priporočam se za cenjena naročila in obljubujem točno, ceno in solidno potrežbo.
V Celji, dne 5. aprila 1899.
(110) 3-3	Fran Perdan
čevljarski mojster.
Podpisani dovoljuje si častiti dohovščini in p. n. občinstvu naj uljudneje naznaniti, da je preselil svojo obrt v G-raško cesto št. 23.
Za bližajočo se sezono se priporočam v napravo vseh vrst oblek za gospode In dečke
v najelegantneji izpeljavi in po najnižjih cenah.
V "blagu, imam vedno najnovejše v zalogi. Velika zaloga kon-1 fekcije za gospode ir\ dečke, ka-'kor: vsakovrstne obleke, športne suknje najnovejše mode, površniki, haveloki itd. v vsakej velikosti in fazoni po čudovito nizkih cenah.
Velespoštovanjem udani (117) 2—2 Josip Hočevar.
Vozne karte in tovorni listi y
AMERIKI
Kralj, belgijski poštni parnlk
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie. Dunaj IV.
AVienergtlrtel 20, Julij Popper, Bahnstr. 8, Innsbruck in Anton Rebek, Kolodvorska ulica 29 i Ljubljani.
3—2
Ha prodaj
je hiša z gostilno in prodajaltrco v Sp. Novi vasi pri Slov. Bistrici. K hiši spada lep sadovnik in vrt za zelenjavo. Prav pripravno za kakega vpokojenega. Kupec potrebuje samo lOOO gld.
Več pove Andrej Nagode tam.
33ragi "bralci „Domovine" 1
f3
H
Svoji It svojim 1
Anton Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni"
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih« cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupuje vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi sulie gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd , vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi.
Imam tudi krompir za seme
v zalogi, rožni in beli in seme štajarske detelje.
,I?ri dobrem, pastirju.'
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da je^moj dosedanji druc Fran Pečnik izstopil iz^tvrdke
gospod
Topolak & Pečnik
in vodim od danes naprej trgovino jaz sam v lastni hiši, Ljubljanska cesta št. 4 pod tvrdko
4itil filtri.
Zagotavljajoč slavno občinstvo, da bodemfpostregel z vedno svežim in dobrim blagom pa jako zmerni ceni, se priporočam v mnogobrojen obisk
(129) 2-1	z najodličnejšim spoštovanjem



aeferlin
Ne v zavitkil)
To je A' resnici neprekosljiva. radikalna pomoč proti vsakateri mrčesni nadlogi.
Ljubno: Fr. X. Pet. k	Zibika:
Janez Fiiipič	Videm:
Sevnica: A. Fabiani	Vitanje:
S. F. Sebalk	Velenje:
, Ludovik Smole	Žalec: ,, Zwenkei & Cmp.
Janez Založnik Ivan Novak Anton Jak lin Kari Tischler Adaib. Globočnik
Celje: Traun in Stiger „ Alojzij \Valland ' „ Viktor Wogg , Miian Hočevar „ Ferdinand Pelie „	Josip iMatič
„	A n 1 u ti Ferjen
„	Friderik Jakovitsch
„	Fr. Ri*-cblawy
Karol Gola, lekarna „	Fran Zangger
, Fran Janesih , Anton Kolenc „ M. Rauseher lekarna Topolak & Pečnik Josef S. imz Braslovče: Ant. Plaskan
Josip Paner Dobrna : Jos. Sikošek Hrastnik: Alojzija Bauerheim „ Konsumno društvo Josip Wouk Konilce: Fr. Kupnik Vojnlk: Fr. Zottl
| Gomilsko: I. Idvoršek
Trg Lemberg: Franc Zupančič fLaško: Andrej Elsbacher Planina: I.ud. Scbesche-ko
F. \Vambrechtsteiner Gornjigrad: Jakob Božič Poličane Ferd. Ivanus
A P. Krautsdorfer Anton Sch\velz Mozirje: Leopold Vukič Pristova: Marija Suppanz
And. Suppanz Brežice: Fran Matneis
Varlec & Umek St. Paul: Norbert Zanier St. Juri Fran Kartin
,.	J. F. S heseherko
St. Lovrenc: Elija Turin
Josip \Vagner Janez Liischnigg Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Rob. Stenowitz
Šmarje: Trbovlje:
Spoštovani gospod'
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan.
V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moie lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
S spoštovanjem
~V"id Zanič
Modruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinskega, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajam pokoren sluga
Bartol iiisičlri-
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vsaka steklenica mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Šubida Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
S*
e*
e*-
E* E*
E*-
E* E*-
E*-
E*
^
E*
E*-E* E*-E* E*-
E4*"