Trgovina BLAGOVICA, 
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. 
Blagovica 10, tel: 041/370-437 Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si 
Trgovina MORAVCE, 
Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. 
Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 

VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT 
DOMACE DOBROTE v naši trgovini: RASTLINE 
suhe mesnine (salame, klobase, narezki, zaseka, ocvirki),  raznovrstni 

ZA LEPO 

domaci siri, domaci Anjini štruklji, testenine (makaroni, rezanci,  

JESEN 

ribana kaša, mlinci), moke, kaše, zdrob, … 
– jesenske rese (Callune), Astre, Krizanteme, Ciklame, ostale jesenske trajnice … 
OBNOVA DOMA 

V AKCIJI  
DO 6.9.2021:  
KEMOPOL  
PLUS – 10 %  Napajalnik GUS  
AKCIJSKA  G51, napajalnik s  
CENA OD   plovcem, sredstvo  
9,77 € ZA 5 L  PAŠNIŠTVO Pašni aparati, baterije, izolatorji, kolicki, žice, trakovi, zvonci …  za nego vimen  – 10 %.  

VABLJENI K VPISU V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 


www.ssdomzale.si 
UVODNE BESEDE 
Lep nedeljski soncen dan sem tokrat izkori­stil za izlet na Veliko planino. Velika planina je eden izmed mojih najljubših kotickov in ce mi cas le dopušca, se z avtom odpeljem do enega izmed številnih izhodišc in z na­hrbtnikom na rami podam na planino. To-krat sem združil prijetno s koristnim in uvo­dnik pišem za mizo enega izmed planinskih domov, kjer lahko uživam lepoto narave, ki nam je dana, hkrati pa lahko v miru razmi­šljam o iztekajocem se poletju in izzivih, ki nas cakajo v prihodnje. 
Množica obiskovalcev na planini je po prica­kovanjih velika, sploh ce upoštevamo dosto­pnost, lepoto, ki nam jo ponuja in dejstvo, da so se ljudje letošnje leto bolj kot na morje skoncentrirali na obisk naših gora in planin. Osebno mi gneca v hribih ne ustreza prevec, vendar je planina prostrana in zato lahko vsakdo, ki si želi nekaj miru, poišce kakšen samotni koticek in uživa po svoje. 
V majski številki Rokovnjaca sem zapisal, da lahko pricakujemo toplo in vroce poletje, glede na to, da je 15. maja, na god svete Zofije, obilno deževalo. In kot bi lahko citi­ral enega izmed naših športnih televizijskih voditeljev, »se je še enkrat vec izkazalo«, da starodavna izrocila še vedno držijo. Tokratno poletje nam je postreglo z izredno visokimi temperaturami in žal posledicno tudi z vro-cinskimi nevihtami, ki so povzrocile nemalo težav. 
Šolarji so po neobicajnem šolskem letu uspešno zakljucili z vsemi predpisanimi obveznostmi. Septembra se vrnejo v šolske klopi, vsi jim želimo obilo znanja in uspehov, predvsem pa mirno in ustaljeno potekanje pouka in obšolskih obveznosti za razliko od lanskega šolskega leta. Zaželimo jim varen korak v šolo, vsem voznikom pa strpnost in spoštovanje vseh udeležencev v prometu. 
Iztok obreza 
Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 23. septembra 2021; rok za oddajo clankov je 13. september 2021, do 12. ure. 
Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le pri­spevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za vec informacij pošljite sporocilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. 


VSEBINA 
Uvodnik županje 4 
Praznovanje 30. obletnice samostojne  slovenske države 7 Intervju: Peter Vida, pot do odvetniškega  
10. Vidov sejem v Šentvidu pri Lukovici 18 Društva v poletnih mesecih 20 Zakljucili smo projekt Erasmus+ Kalabrija 25 
Tilen Strmšek, predsednik NK  Crni graben 26 Zdravilne rastline iz našega okolja 28 Vabila 33 Obvestila 35 Križanka 36 Javna razpisa 37 Politika, zahvali 39 


ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; zacasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Cokl, Drago Juteršek in Petra Pavlic; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.116 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 9,5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno preci-šceno besedilo s spremembami). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Slovesni dvig zastave na Mali Lašni, foto: Domžalec.si. 





Caka nas vroca jesen 

Spoštovane obcanke in obcani, 
Slovenci smo še vedno pod vtisom številnih praznovanj okroglega ju­bileja samostojne slovenske države. Tudi naša obcina je 30. obletnico državnosti praznovala dostojno in ponosno, z izobešenimi slovenskimi zastavami, ki so plapolale skoraj z vsake hiše. Zvrstilo se je vec dogod­kov, na katerih ste lahko prisluhnili slavnostnemu govorniku Lojzetu Peterletu, našim šolarjem, domoljubnim pesmim Šentviškega zvona, Gregorju Cušinu in se udeležili slavnostne maše za domovino na Ce­šnjicah ter kresovanja s spremljajocim programom domacih fantov iz Klape Sidro ter pesnikom Tonetom Kuntnerjem. Tudi dvodnevnega pohoda po mejah Obcine Lukovica ste se udeležili v velikem številu; o vseh dogodkih lahko preberete v tej številki Rokovnjaca. Vroci poletni meseci vedno pomenijo tudi cas dopustov, ko si vsaj malo oddahnemo od vsakdanjega tempa in si naberemo novih moci. Potre­bovali jih bomo, saj se bomo, kot nam napovedujejo, ponovno soocali s koronavirusom. Ko pišem ta uvodnik, poslušam novice o sprejemu ostrejših zašcitnih ukrepov, ki zacenjajo veljati in iz srca upam, da ne bodo kasneje posegli tudi v šolske ucilnice in spet zaustavili otroški vr­vež. Obcinska uprava dela naprej s polno paro; dela na OŠ Janka Kersnika Brdo potekajo v skladu s terminskim planom. Kompletna investicija bo zakljucena do zacetka naslednjega šolskega leta. V izvajanju je rekon­strukcija dela lokalne ceste LC235011, na odseku Brdo-Ceplje. Izvedena je bila sanacija na cestnih odsekih, kjer je bilo to najbolj nujno (o izve­denih delih vec v posebnem prispevku). V tej številki objavljamo razpis dveh novih štipendij, do katerih bodo v skladu s pravilnikom upraviceni dijaki in študenti. Kot v lanskem letu bomo tudi tokrat podelili eno štipendijo za dijaka in eno za študij na fakulteti oziroma visokošolski ustanovi. 
Zelo sem vesela, da je v naših krajih zaživel projekt Prostofer, o katerem ste lahko brali v prejšnjih številkah glasila. Na mesec naši prostovoljci prostoferji opravijo povprecno 10 prevozov starejših, najvec po nujnih nakupih in k zdravniku oziroma v bolnico, pa tudi na pošto. Za mlajše in tiste, ki so doma bliže tem storitvam, je obisk trgovine in ostalih storitev nekaj samoumevnega, medtem ko za marsikaterega starejšega obcana to predstavlja velik problem. Hvala še enkrat vsem prostovoljcem, ki opravljate to »službo« z dobro voljo. Dobrodošli na tem mestu vsi, ki bi se nam želeli prikljuciti. Jeseni bomo organizirali 2. srecanje podjetnikov, ki bo 30. septembra. Vabilo boste prejeli vsi podjetniki s sedežem v Obcini Lukovica. Prepri-cana sem, da bodo vsebine, o katerih se bomo pogovarjali, izjemno za­nimive tako za izkušene kot za tiste, ki ste se na pot podjetništva podali pred kratkim. V drugi polovici septembra (18. septembra, v primeru slabega vreme­na pa 25. septembra) nas caka še en zanimiv dogodek, ki ga pripravlja Društvo upokojencev Lukovica kot nosilec projekta LAS E-nostavno na kolo. Društvo bo za ta namen po zakljucku projekta prejelo financna sredstva preko LAS Srce Slovenije, ki jih bodo skupaj z ostalimi soorga­nizatorji AMD Lukovica, sekcijo MK Rokovnjaci in PGD Prevoje namenili za organizacijo tega zanimivega dogodka. V okviru projekta bo poteka-la demonstracija e-kolesarjenja, varne vožnje, servis koles in animacij-ski program za otroke. Ta dan se bodo družine lahko podale na vožnjo s kolesom. Ker je naša družba hitro starajoca in se število starejših hitro povecuje, je naša skrb zagotovitev cim boljših pogojev za njihovo kakovostnejše življenje. Razvojni center Srca Slovenije se že vrsto let zavzema za ka­kovostnejše življenje starejših, zato se vkljucuje v evropske projekte, ki to spodbujajo. Takšen projekt je tudi EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in starosti prijazna okolja. Najpomembnejši rezultat izvedenih aktivnosti je vsekakor priprava skupnega projekta za starejše »Vzposta­vitev modela in storitev za pomoc starejšim na domu – Tocka za starej­še«, ki je bil na LAS razpisu tudi potrjen konec marca 2021. K partnerstvu smo pristopili Obcina Lukovica, Obcina Litija in Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji, vodilni partner projekta pa je LAS Srce Slovenije, ki je tudi pripravljal vlogo. Zunanji izvajalec projekta je Zavod Oreli iz Kamnika, saj lahko njihov že delujoc sistem za pomoc starejšim na domu nadgradimo in ga prenesemo v obcine LAS Srce Slovenije. Projekt bo omogocil prenos znanja in prakticnih izkušenj skozi preda­vanja in delavnice. Za vsako partnersko obcino se bo pripravila strate­gija razvoja storitev za starejše na osnovi izvedene analize obstojecega stanja in želenega koncnega stanja, kar bo podlaga za aktivno izboljša­nje obstojecih storitev in uvajanja novih. Vzpostavile se bodo tri tocke za starejše, ki bodo nudile posamezne storitve (svetovanje, pomoc na domu), mreža sodelujocih organizacij in mreža prostovoljcev. Projekt se bo izvajal v letu 2021 in 2022. Pred vrati je prvi september, ko se bodo šolska vrata spet na stežaj od­prla. Upam, da bo pouk celo šolsko leto potekal v ucilnicah in ne na daljavo. Vsem šolarjem, dijakom, staršem in uciteljem ter profesorjem želim uspešen zacetek; da bi ucenci in srednješolci srkali znanje in si zagotavljali trdne temelje svoje poklicne prihodnosti. Starši, ucitelji in profesorji pa naj predajajo svoje znanje in spodbujajo zdrav razvoj svo­jih otrok in ucencev. Da bo prvi šolski dan tudi za najmlajše, ki bodo prvic spoznavali šolske prostore, bolj poseben, bomo z majhno pozornostjo poskrbeli tudi na obcini. Kot vsako leto bodo na križišcih prvi teden pouka dežurali sta­rejši prostovoljci, postavili bomo obvestilne table za voznike, na katere tudi s tega mesta apeliram, da posebno v teh dneh (in seveda tudi vse leto) na cesti pozorno spremljate vsak korak prvošolckov in ostalih naj­mlajših. September je tudi cas praznovanja našega obcinskega praznika. V pe­tek, 3. septembra, lepo povabljeni na osrednjo prireditev, kjer bomo podelili obcinska priznanja najbolj zaslužnim obcanom, ki ste jih pre­dlagali obcani oziroma društva. Z gostoma Manco Špik in Skupino Gadi ter Godbo Lukovica se bomo poveselili in pocastili 4. september, rojstni dan našega rojaka, pisatelja in notarja Janka Kersnika. V okviru prazno­vanja bodo potekale številne prireditve naših kulturnih in športnih dru­štev. Zato ne spreglejte posebnega povabila na naše praznovanje. Tudi obcinski praznik je potrebno ponosno pocastiti, saj je ta dan samo naš. Vsem želim lepe prihajajoce dneve. 
Vaša županja 


Prireditve ob obcinskem prazniku 
Nedelja, 29. 8. 2021, ob 13.00 – AMZS Center varne vožnje, Vransko AMD Lukovica: Odprto državno in pokalno prvenstvo kategorije mini moto, mini GP, super moto in skuter za veliko nagrado Lukovice 2021, Alpe Adria mini GP 10 
Ponedeljek, 30. 8. 2021, ob 7.30: križišce pred Vrtcem Medo AMD Lukovica: »Še 2 dni do zacetka šole in še 365 dni« 

Petek, 3. 9. 2021, ob 19.00: Soncna dvorana Lukovica, Brdo pri Lukovici, Obcina Lukovica: Osredn ja prireditev ob obcinskem prazniku 
Sobota, 4. 9. 2021, ob 16.00: Vrba – zemljišce ob avtocesti Avto-moto društvo Lukovica, Moto klub Rokovnjaci – Piknik za vse simpatizerje moto kluba z družabnimi igrami, dobro glasbo in ugodno ponudbo 
Nedelja, 5. 9. 2021, ob 8.00: Blagovica 

Planinsko društvo Blagovica: Ob obcinskem prazniku na najvišji vrh ob­cine – Špilk, Pohod, pohod za mlade in kolesarjenje proti Špilku Sobota, 11. 9. 2021, ob 8.00: Lovska koca »Cevca« Lovska družina Lukovica – Meddružinsko strelsko tekmovanje za pokal Obcine Lukovica, ekipno strelsko tekmovanje v lovski kombinaciji 
Petek, 17. 9. 2021, ob 17.00: brunarica v Rafolcah Šahovsko društvo Crni graben: Odprti šahovski turnir ob obcinskem prazniku 
Sobota, 18. 9. 2021, od 9.30 do 14.00: Športno igrišce Šentvid pri Lukovici Društvo upokojencev Lukovica: Kolesarski dogodek E-nostavno na kolo 
Sobota, 25. 9. 2021, ob 15.00: Avto Kveder Lukovica AMD Lukovica: Avto slalom 
Opomba: Prireditve bodo izvedene ob upoštevanju priporocil NIJZ v zvezi s preprecevanjem bolezni COVID-19. 

Investicije v izvajanju 

Izvedena je bila sanacija usada cestišca in ureditev meteornega odvodnjavanja v Preserjah pri Zlatem Polju. V postopku evidencnega narocila je bil izbran izvajalec del GP Hribar d.o.o., pogodbena vrednost del je znašala 23.071,42 EUR z DDV. Dobavljena in vgrajena je bila varovalna ograja s strani izvajalca del Kveder d.o.o., pogodbena vrednost del je bila 2.975,58 EUR z DDV. 



Prav tako je bila izvedena sanacija usada cestišca na lokalni cesti Bla-govica–Vranke. V postopku evidencnega narocila je bil izbran izvajalec del GP Hribar d.o.o., pogodbena vrednost del je znašala 11.391,12 EUR z DDV. V izvajanju je rekonstrukcija lokalne ceste LC235011 na odseku Brdo–Ce­plje. V postopku javnega narocila male vrednosti je bil izbran izvajalec Resal d.o.o., pogodbena vrednost del znaša 233.784,57 EUR ur z DDV. Zaceli smo z investicijo obnove javnega vodovoda na Maroltovi ulici, Mlakarjevi ulici in Šolski poti v Lukovici. V postopku javnega narocila je bil izbran izvajalec del Lavaco d.o.o., pogodbena vrednost del znaša 195.200,00 EUR z DDV. Po zakljucku obnove javnega vodovoda bo izve-
Sanacija cestnega propusta v Trnjavi. 
dena rekonstrukcija Šolske poti z ureditvijo javne razsvetljave in ostale infrastrukture. Pogodbena vrednost del znaša 125.420,37 EUR z DDV. Zakljucen je postopek javnega narocila za rekonstrukcijo ceste Ceplje– Znojile. V postopku javnega narocila je bil izbran izvajalec del Lavaco d.o.o., pogodbena vrednost del znaša 124.229,94 EUR z DDV. Predviden zacetek izvajanja del je v septembru 2021. Izveden je postopek javnega narocila za izgradnjo enostranskega plocnika ob regionalni cesti R2-447, odsek 292 (Trojane–Želodnik). V postopku javnega narocila je bil izbran izvajalec del HNG d.o.o., pogod­bena vrednost del znaša 91.827,06 EUR z DDV. Predviden zacetek izva­janja del je v tem mesecu. 
Izvajanje projekta Preureditev stare telovadnice v šolske ucilnice na­preduje po terminskem planu. Po sklenjeni gradbeni pogodbi je rok za dokoncanje gradbenih del do 6. 3. 2022 ter pridobitev uporabnega dovoljenja do 8. 6. 2022. Usklajen je nacrt notranje opreme. V pripravi je postopek javnega naro-cila za izbiro dobavitelja notranje opreme (opreme ucilnic, garderob …). Izvedena je bila obnova cestnega propusta v Trnjavi. V postopku evi­dencnega narocila je bil izbran izvajalec del GP Hribar d.o.o., pogodbe­na vrednost del je znašala 10.799,44 EUR z DDV. 
besedIlo In foto: obcInska upraVa 



Porocilo  
14. redne seje Obcinskega sveta Obcine Lukovica z dne 23. 6. 2021 
23. junija 2021 je v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici ob upoštevanju vseh predpisanih zašcitnih ukrepov potekala 14. redna seja Obcinskega sveta Obcine Lukovica, na kateri so obcinski svetniki obravnavali 8 tock. Na seji je bilo prisotnih 13 clanov, dve clanici sta svojo odsotnost opravicili. 
Obcinski svet Obcine Lukovica je sprejel sklep o podelitvi priznanj Ob­cine Lukovica. Priznanja, ki bodo podeljena ob letošnjem obcinskem prazniku, bodo prejeli: 
• 
Naziv castni obcan – Vera Beguš za izjemen prispevek na podrocju kulturnega in družbenega življenja in dela v Obcini Lukovica. 

• 
Plaketo Obcine Lukovica: 

• 
Vladimir Andrejka za dolgoletno prizadevno delo na športnem po­drocju ter njegov prispevek k razvoju športa v Obcini Lukovica; 

• 
Špela Kink in Matevž Kink za prizadevno delo na podrocju kulturne­ga in družbenega življenja in dela v Obcini Lukovica; 

• 
Drago Markuš za 50 let duhovništva in za njegov prispevek k civiliza­cijskem in duhovnem napredku obcanov Obcine Lukovica; 

• 
Bojan Gasior za dolgoletno in prizadevno vodenje Gostinskega pod-jetja Trojane ter nesebicno pomoc organizacijam na obmocju Obci­ne Lukovica; 

• 
Športno društvo Krašnja za 50-letnico delovanja in izjemen prispe­vek k razvoju športa v Obcini Lukovica. 


Svetniki so sprejeli sklep o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za clane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za mandatno obdo­bje 2021–2027. Tekoce programsko obdobje 2014–2020 se je izteklo 
31. 12. 2020. Skladno s tem je bilo potrebno ustanoviti nov Razvojni svet Ljubljanske urbane regije za obdobje 2021–2027, predstavnica Obcine Lukovica je županja mag. Olga Vrankar. V nadaljevanju seje je obcinski svet obravnaval predlog cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada (zbi­ranja bioloških odpadkov). Za podrocje zbiranja biološko razgradlji­vih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada je podjetje JKP Prodnik d.o.o. pripravilo elaborat, iz katerega je razvidno, da se cena storitve na kg poveca za 62,7 %, iz 0,1560 EUR/kg na ceno 0,2538 EUR/ kg. Razlog za predlagano povišanje cene je povišanje cen storitev pre­delave biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov na trgu, kjer so cene predelave višje za 180 % od sedaj veljavnih. Prav tako so se povišali stroški najema delovne sile zaradi nove pogodbe in dviga minimalne place. Zaradi bistvenega povišanja cene je obcinski svet potrdil sub-vencioniranje cene zbiranja biorazgradljivih odpadkov za gospodinj­stva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v višini 0,088 EUR/kg. V okviru pete tocke dnevnega reda je obcinski svet obravnaval in spre­jel Odlok o spremembah Odloka o proracunu Obcine Lukovica za leto 2021 v skrajšanem postopku. Rebalans proracuna je bil predlagan za­radi dejanske umestitve sredstev prenosa iz preteklih let in potrebe po uskladitvi sredstev na posameznih proracunskih postavkah v skladu s potrebami. Ob sprejemu proracuna za letošnje leto prenos sredstev še ni bil znan. Uskladitve prenosa so opravile tudi krajevne skupnosti. Obcinski svet je podal soglasje k sistemizaciji delovnih mest v VVE Medo za šolsko leto 2021/2022. Potrjena sistemizacija pomeni osnovo za delovanje in organizacijo dela v vrtcu v prihodnjem šolskem letu in omogoca zaposlovanje ustreznega kadra. V nadaljevanju je obcinski svet sprejel Investicijski program za »Širitev Zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podzemne garaže«. Ocenje­na vrednost investicije po tekocih cenah znaša: 20.426.924,31 EUR z DDV in bremeni proracune obcin soustanoviteljic ZD Domžale za leto 2021, 2022, 2023, 2024 in 2025, od tega znaša delež Obcine Lukovica 1.895.603,16 EUR. Zacetek gradnje je predviden v letu 2022, zakljucek pa v letu 2025. Sledila so vprašanja in pobude clanov obcinskega sveta. Na ustna vpra­šanja je obcinska uprava podala odgovore na seji, na pisno vprašanje pa bo odgovor posredovan z gradivom za naslednjo sejo obcinskega sveta. Na obcinski spletni strani lahko preberete celotno gradivo seje Obcin­skega sveta Obcine Lukovica. 
besedIlo: obcInska upraVa 




Praznovanje 30. obletnice samostojne slovenske države 
V petek, 18. junija 2021, smo v Lukovici praznovali 30. obletnico samostojne slovenske države. Zveza Veteranov vojne za Slovenijo – sekcija Lukovica in Obmocno združenje slovenskih castnikov Domžale sta v sodelovanju z veterani Manevrske strukture narodne zašcite, veterani okoliških združenj, veterani Združenja Sever ter ostalimi praporšcaki slovesno dvignili zastavo ob pomniku Lokvanj na Mali Lašni. S tem simbolnim dejanjem so pocastili 30. obletnico samostojne slovenske države in 31. obletnico nastanka tajne organizacije Manevrske struk­ture narodne zašcite, ki je imela velik pomen za osamosvojitev Slovenije. 

Slovesnemu dvigu zastave na Mali Lašni je sledila osrednja prireditev ob 30. obletnici samostojne slovenske države v Soncni dvorani na Brdu pri Lukovici. Slavnostni govornik je bil Lojze Peterle, slovenski politik, državnik in prvi predsednik Slovenske vlade, ki je uspešno izpeljala osa­mosvojitev in postavila prve temelje slovenske demokraticne ureditve. Kršcanski intelektualec, ki je s svojo držo še pred letom 1990 nakazoval prve sape slovenske pomladi in si v odlocilnih casih pridobil zaupanje v vrstah osamosvojiteljev. Sam pravi: »Ponosen sem, da sem imel cast izbrati ekipo, ko je zaprisegla prva demokraticno izvoljena slovenska vlada.« V svojem nagovoru je orisal pot osamosvojitve Slovenije: leta 1990 so se na pobudo Jožeta Pucnika stranke, ki so imele v svojem programu osamosvojitev Slovenije, združile v koalicijo DEMOS, Lojze Peterle pa je postal njen podpredsednik. Strankam, ki so bile v Demosu (SDSS, SDZ, SKD, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije), je bilo skupno prizadevanje za spremembo politicnega sistema in za nacela, ki so jih sprejeli v Majniški deklaraciji. Skupaj z Demosom je vztrajal pri programu osamosvojitve in tako je novembra 1990 skupšcina SR Slove­nije na pobudo koalicije Demos glasovala za organizacijo plebiscita za samostojno Slovenijo. Plebiscit je bil izveden 23. decembra in ob veliki volilni udeležbi je vec kot 88,2 odstotka ljudi glasovalo za samostojno Republiko Slovenijo. Slovenski parlament je 25. junija 1991 sprejel De-klaracijo o neodvisnosti Republike in vec zakonov, s katerimi je Sloveni­ja prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. Svecana razglasitev državne neodvisnosti pa je bila dan pozneje na Trgu repu­blike v Ljubljani. Naslednji dan se je zacela desetdnevna slovenska osa­mosvojitvena vojna, ki je z žrtvami Slovencev našemu narodu prinesla rojstvo nove države in novo upanje. V kulturnem programu so nastopili: Godba Lukovica, ki je s koracnico naznanila prihod praporšcakov ter s slovensko himno prihod slovenske zastave. O slovenski lipi pa sta v pesmi spregovorili violinistka Anja Kralj ter sopranistka Doroteja Kink in tako pospremili posaditev tega sloven-skega simbola na trgu v Lukovici. Županja Olga Vrankar je ob posaditvi izrazila upanje, da bo lipa pognala globoke korenine, ki naj v nas poglo­bijo narodno zavest. Po zakljucku osrednje prireditve je sledila podelitev pohval najuspe­šnejšim ucencem Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, kjer so v kultur­nem programu nastopili: ucenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo ter podružnicnih šol Krašnja in Blagovica, Glasbena šola Domžale, odde­lek Brdo in otroci vVrtca Medo. Priznanja in nagrade najuspešnejšim ucencem sta podelili županja in ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo, po zakljucku prireditve pa je sledil tudi vpis trinajstih ucencev devetih razredov v Zlato knjigo. V to knjigo se namrec vpišejo tisti ucenci, ki so vseh devet let dosegli odlicni splošni uspeh. Vsem super odlicnjakom cestitamo in želimo uspešno nadaljevanje šolanja. 
besedIlo: obcInska upraVa, foto: domžalec.sI 



Popotovanje po meji Obcine Lukovica, 18. in 19. junij 2021 
Že od nekdaj velja rek, da je zdrav duh v zdravem telesu. Tako zelo moderno je oglaševanje raznih telesnih aktivnosti v notranjih prostorih in uživanja prehranskih dodatkov, da so prenekateri že pozabili, da je najboljša rekreacija tista najcenejša in na dosegu vsakega od nas. Govorim o hoji. Zares enostavno in primerno za vsakogar. Kdor išce izgovor, ga bo našel. Za nekatere je problem zaceti v ponedeljek, za druge cevlji, ki niso popolnoma novi in za tretje vikend, ker takrat pa oni pocivajo… Izgovorov je zagotovo toliko kot bralcev tega clanka. A ni drugega bolj primernega trenutka za zacetek necesa novega, kot je ta, v tem hipu. Odlocitev je tvoja in vedi, da si tu z namenom. Od tebe pa je odvisno, kako boš ta cas preživel in koliko ga bo. Sam se rodiš na svet in sam odideš. Vmes je le polno izzivov in dilem, pa smeha in solza ter vzponov in padcev. Ni pomembno, kolikokrat pademo, pomembno je, kolikokrat smo se pobrali. In kdor išce cilj, bo razocaran nad prehojeno potjo, ki bo šla mimo, brez da bi se zavedal njenih vsakodnevnih lepot. Dovolj je en nasmeh, en objem, ena tolažilna ali pa spodbudna beseda socloveku, ki v teh burnih casih izgublja nadzor nad svojo barko življenja. Bomo res dopustili, da nas razdelijo? Prevec tega smo že videli v filmih in se ucili pri zgodovini. Zato je prav, da se imamo radi in da spoštujemo vse in vsakogar. Sprejeti cloveka v svoje življenje še ne pomeni postarati se z njim. Ljudje prihajajo v naša življenja in tudi odhajajo. Z vsemi ne moremo biti prijatelji, a to še ne po­meni, da so slabi ljudje. Že staroverci so castili lepoto narave in njene darove, zato – ko zacutimo energijo dreves, jezera, reke, gore – bodimo za doživetje hvaležni. Biti hvaležen, odpušcati in sprejemati vse, kar je drugacnega, so osnovne vrednote, ki so jih prenekateri že pozabili v množici nepreverjenih in neresnicnih informacij. 

Povem vam, da za vse to obstaja naravna terapija. Zacne se v glavi vsa­kega izmed nas. Spravi se na noge in v naravo! Dan bo lepši ter glava spet bistra. Tako razmišljanje je botrovalo tudi naši odlocitvi, da pocastimo 30. obletnico samostojne Slovenije s pohodom po meji naše obcine. Ker je pot dolga in razgibana, smo jo razdelili na dva dela, in sicer na juž-no in na severno traso Obcine Lukovica. Za pomoc pri vodenju smo se obrnili na Planinsko društvo Blagovica. Prvi dan smo se ob 7. uri zjutraj odpravili iz Lukovice preko Praprec do Gradiškega jezera, od koder smo pot nadaljevali na Limbarsko goro. Po krajšem postanku smo pohod v lepem in toplem vremenu nadaljevali v smeri Golcaja. S skupino poho­dnikov, ki so bili v vecini upokojenci naše obcine, smo pocasi in z umir­jenim korakom ter tempom, primernim za najstarejšega pohodnika, ob 
15.30 prišli na Trojane. Po poznem kosilu, ki smo ga imeli v Gostišcu Trojane, pa so nas z organiziranim prevozom pripeljali v Lukovico. Naslednje jutro je bila sobota. Zbrali smo se v Lukovici, od koder so nas peljali na Trojane. Od tam smo ob 7.30 zaceli hoditi po severni meji naše obcine v smer proti Lukovici. Krošnje dreves ob zelo lepi gozdni, makadamski poti so nam nudile senco in hlad. Precudoviti gozdovi in razgledi na Tuhinjsko dolino so nas vse, ki smo prvic hodili po tej poti, tako zelo navdušili, da se bomo zagotovo še vrnili. Vse do Špilka smo hodili po gozdu. Na našem najvišjem hribu pa so nas domacini iz Ga-berja pricakali in postregli z domacimi dobrotami blagovne znamke Dobrote izpod Špilka. Za dobro voljo je na diatonicno harmoniko za­igral Primož Dežman. Kaj si lahko pohodnik v tistem trenutki še zaželi? Naprej smo odšli v smer proti Cešnjicam, od koder se vije cudovit po­gled na dolino Crnega grabna. Res lepa je ta naša dolina! Tako zelo ze­lena in polna vode. Ja, voda nam je v toplem junijskem dnevu resnicno pomagala k boljšemu pocutju in nam vrnila energijo. Zahvaljujoc ne­okrnjeni naravi jo lahko v teh lepih koncih naše obcine pijemo kar na izviru. Pot skozi Zlato Polje smo nadaljevali v smeri proti vasi Dupeljne in na­prej do Rafolc ter jo zakljucili v Lukovici, kjer so nas postregli v Gostilni pri Bevcu. Ni treba zaceti s pohodom na Triglav. Ni treba zaceti z obiskom športne trgovine. Ni se treba obremenjevati z izgledom. Pomembno pa je, da prestavite miselnost v glavi in greste na sprehod v bližnji gozd. In za­pomnite si: vse se zacne s prvim korakom. Pot je dolga, poskrbite, da boste na njej uživali. Hvala vsem pohodnikom, ki so me spremljali dva dni na tej cudoviti poti. Še se bomo srecali. Ceprav še ne vemo, kje in kdaj, a zagotovo se bomo. Vsem, ki se zaradi izgovorov in lastnega nezadovoljstva niste udeležili pohoda, pa želim, da najdete mir v sebi in sreco na svoji poti. 
besedIlo In foto: bogdan capuder 


Ponosno praznovanje 30. obletnice samostojne države Slovenije – koncert domoljubnih pesmi Šentviškega zvona in 

maša za domovino 
»To ni zemljevid, to je prava fotografija: na enem posnetku vse, kar imamo. Cesar ni na tej sliki, nocemo. Kar je na njej, ne damo. Tu smo. Tu živimo. Slovenci. To je vsa naša bogatija. Tu govorimo mili arhaicni jezik, znan po dvojini. Dvojina je lepa. V njej pišemo pesmi o ljubezni.« 
(Ervin Fritz) 

Trideseto obletnico naše samostojne demokraticne države Slovenije smo tudi v domaci obcini nadvse slovesno in izvirno proslavili. Številni dogodki so se zapisali v kroniko in se s prvim jesenskim pridihom zliva­jo z zavestjo ponosa, potrditve in samozavedanja. Sobotni vecer 19. junija je izzvenel v pesmi in besedi domoljubja, v Soncni dvorani na Brdu, s Šentviškim zvonom z zborovodjema Špelo in Matevžem Kinkom, dramskim igralcem Gregorjem Cušinom in virtu­alnim nastopom slovenskega otroškega zbora Škrjancki iz Mendoze v Argentini. Koncert Šentviškega zvona je bil stilno razdeljen na dva dela: slovenske umetne pesmi in priredbe slovenskih ljudskih iz razlicnih po­krajin. Ta vecer je bil resnicno ves slovenski, naš, tako domac. Napolnje­na dvorana je resnicno izžarevala soncno energijo zanosa, melanholije, upanja in nekje cisto znotraj, njo, našo domovino, z mocjo pesmi in besede, ki jo je interpretiral povezovalec Matjaž Merljak, postavila na oltar z besedami: »Pred 30 leti si, draga domovina Slovenija, postala samostojna demo­kraticna država. Izsanjala so te stoletja iskanj tvojega mesta pod son-cem Triglava. Ohranjala te je ljubezen tvojih otrok s svojo vztrajnostjo, prilagodljivostjo, trpljenjem in žrtvijo, z intelektom duha in vizijo zgo­dovinskih vrtincev. Tvoji veliki možje niso bili vojskovodje, bili so nosilci mocnejšega orožja: besede, knjige in poezije. Saj ti si s svojo unikatno milino in raznolikostjo, ki na majhnem košcku zgošceno uteleša vse po­goje za kvalitetno zdravo rast, sama po sebi vrelec poezije. Pred tremi desetletji ti je bila zgodovina na svoji najnovejši prelomnici naklonjena. V 10 dneh si postala središce sveta, ki te je naenkrat uzrl z ocmi obcu­dovanja, ki je klicalo po mednarodnem priznanju pogumnega naroda v osrcju evropske civilizacije. Rodila sta te ljubezen in zaupanje naroda z odlocno izraženo voljo zgodovinskega plebiscita. 25. junij 1991 je bil naš soncni obrat, naše šentjanževo, zmagoslavni kres za vstop v novo zgodovino svoje lastne države. Prešernova Zdravljica je ustolicila naš državniški program na temelju miroljubnega sožitja narodov. Slove­nija, ob tvojem rojstnem dnevu ti pojemo najlepše pesmi, za vstop v tvoje zrelo življenjsko obdobje.« Vrhunec in poseben custveni naboj vecera pa so pricarali Škrjancki iz Argentine, otroci cetrte generacije naše diaspore, slovenskega argen­tinskega cudeža. Tam so se ukoreninili naši rojaki, ki so s svojo nesrec­no usodo ustvarili svojo malo, a duhovno mocno slovensko skupnost, z vsem svojim dostojanstvom, talenti in ustvarjalnostjo. Ceprav se ne vrnejo, se vracajo s številnimi vezmi po sledeh svojih korenin. Zaradi zdravstvene zapore je njihov živi nastop po Sloveniji odpadel in se pre­nesel na »odprte« case. Njihova predstava, glasbeno-plesna in folklor-no prisrcna, z violino, klavirjem, citrami in frajtonarico. Z vzorno govor-no izpiljeno slovenšcino. Otroci z velikim navdušenjem s svojo babico gospo Angelco Bajda žvrgolijo slovensko in ob pesmih oblikujejo tudi svojo slovensko dušo. Ganljivo so se nas dotaknili. Jubilantki Sloveniji so prinesli dragoceno dodano vrednost. Na svoj vedno izviren nacin pa je naš praznik obogatil znani domoljub in clovek vrednot z njemu lastno interpretacijo in kriticnim doživlja­njem današnjega družbenega vsakdana, Gregor Cušin. V nedeljo, 20. junija, pa je dala velicasten pecat našemu praznicnemu tridnevju cerkev Karmelske Matere Božje na visokih Cešnjicah, kjer je župnik Bernard Rožman daroval slovesno mašo za domovino in bla­goslovil slovensko zastavo. V pravem romarskem vzdušju, mogocnem pritrkavanju in navdihujocem poletnem veceru s širokim razgledom do daljnih obzorij in sijem iz Ljubljane. Duhovni pomocnik Ivan Povšnar je v nagovoru orisal slovensko pot do samostojnosti ob spominu na pravkar preminulega domacega župnika Avguština Klobucarja, ki je v Župniji Cešnjice maševal 15 let. Mogocne pesmi sta na koru združila zbora Župnije Cešnjice in Župnije Brdo z zborovodjem Matevžem Kin-kom in organistom Matjažem Pestotnikom. Po slavnostnem obredu je na visoki razgledni tocki zagorel pravi kres za pravi kresni vecer, za vrh poletja ob soncnem obratu, ki nas je popeljal v bajeslovne pripovedi vecera, ko je narava dobra in ko clovek lahko razume skrivnostno govorico vseh bitij in vsega stvarstva. V sebi smo iskali praprotno seme. Kulturni program sta ob nagovoru županje mag. Olge Vrankar in župni­ka Bernarda Rožmana oblikovala domaca Klapa Sidro in pesnik Tone Kuntner z vznesenimi nadcasnimi besedami Ivana Cankarja: »Jaz, bra-tje, pa vem za domovino …« Na nebu so se prižigale zvezde, iz lesov so se dvigale kresnice, za hip se je ustavil cas. Še dolgo v noc so izzvenevale pesmi in v tradiciji »naj­višjega dneva« smo kot dobri ljudje in državljani pošiljali v nebo ciste želje: kolikor src, toliko želja tebi, Mati Slovenija! 
besedIlo: mojca stoschItzky, foto: domžalec.sI 



Kres. Klapa Sidro in pesnik Tone Kuntner. 
Peter Vida 


Pot do odvetniškega poklica 
V tokratni številki predstavljamo našega sokrajana Petra Vido. Peter prihaja iz Krašnje in ima kljub mladosti za seboj zanimivo izobraže­
valno, športno, glasbeno in poklicno pot. 

Peter, že v osnovni šoli ste bili vedoželjen ucenec, precej zagreto ste se ukvarjali tudi s športom, v katerem ste dosegli številne uspe-he; vam je kakšen še posebej ostal v spominu? 
Drži, s treniranjem namiznega tenisa sem zacel v Krašnji, še preden sem se vpisal v osnovno šolo. Treningi so potekali v Osnovni šoli Krašnja pod vodstvom Uroša Beguša, ki mi je pomagal doseci prve medalje na tekmovanjih. Po nekaj letih treniranja v Krašnji sem namiznoteni­ško pot nadaljeval s pristopom v klub NTS Mengeš, pri katerem sem igral dobrih 10 let. Treningi so potekali vsak dan v Mengšu, vcasih tudi po dvakrat na dan, med vikendi pa so bile vedno na sporedu tekme. Na treninge in tekmovanja me je iz Krašnje vozil oce (ko še nisem imel izpita za avto) ali pa sem šel na avtobus (vcasih sem tudi štopal, ce mi je avtobus ušel). Bilo je ogromno odrekanj tako z moje strani kot tudi s strani mojih staršev ter trdega dela. Moj glavni trener v Mengšu je bil Gregor Gostiša, brez katerega ne bi bilo rezultatov, ki sem jih dosegel v casu igranja namiznega tenisa. Najbolj mi je v spominu ostalo eki­pno tekmovanje leta 1998, ko sva s soigralcem Davidom Orešnikom v Zagrebu na odprtem prvenstvu Zagreba premagala hrvaško ekipo v polfinalu in nato igrala v finalu, ki pa sva ga žal izgubila. Drugace pa so mi v spominu ostale še številne uvrstitve, ko sem bil na državnih tekmovanjih in prvenstvih pogosto uvršcen med prve štiri v svoji kate­goriji, ko sem igral za slovensko reprezentanco in ko smo se s soigralci kluba NTS Mengeš med drugim prebili tudi v 1. slovensko clansko na­miznoteniško ligo in igrali v njej. 
Po koncanem osnovnošolskem izobraževanju ste nadaljevali šola­nje na SŠ Domžale in to ni bil program gimnazija. 
Tako je, po zakljucku osnovnošolskega izobraževanja sem se vpisal na poklicno šolo v Domžalah, kjer sem se v prvih treh letih izšolal za poklic orodjarja. Spomnim se, da sem bil edini v razredu, ki si je izbral ta poklic in posledicno je vecji del prakse in del teoreticnega usposabljanja po­tekal tako, da sem bil v predavalnici oz. delavnici sam z uciteljem. Bilo je super, saj sem se naucil izredno veliko. Po tem, ko sem se izucil za orodjarja, sem se v sledecih 2 letih na SŠ Domžale izšolal še za strojnega tehnika in opravil poklicno maturo. 
Nato ste se zaposlili pri lokalnem obrtniku in v svojem prvem po­klicu delali 3 leta. 
Po zakljucenem šolanju na SŠ Domžale sem se zaposlil pri družbi Metal profil d.o.o., ki je imela takrat poslovne prostore v Jaršah, kjer sem bil zaposlen nekaj vec kot 3 leta. Izdeloval sem razlicne izdelke iz INOX ma-terialov, stružil, rezkal, varil razlicne kovine, izvajal kljucavnicarska dela ipd. Pred redno zaposlitvijo pa sem pri tej družbi delo opravljal že kot dijak med pocitnicami. 
V tistem obdobju ste delali tudi kot producent elektronske glasbe in DJ, in sicer pod umetniškim imenom Pette Vaydex in preko za­ložb tudi izdajali svojo lastno glasbo. 
Drži, za produciranje elektronske klubske glasbe sem se navdušil že v casu, ko sem še igral namizni tenis. Sprva je to potekalo zgolj ljubitelj­sko v prostem casu, kolikor sem ga takrat sploh imel. Kasneje, ko sem videl, da me glasbena pot zelo veseli, pa se je to spremenilo in sem ves svoj cas in denar investiral v glasbo ter si scasoma ustvaril tudi domaci studio za ustvarjanje tovrstne glasbe. Po vec letih trdega dela sem za-cel izdajati skladbe pri založbah, ki izdajajo tovrstno glasbo in so bile vecinoma iz tujine (ZDA, Anglija, Nemcija itn.), pri cemer sem skladbe izdajal pod umetniškim imenom Pette Vaydex. Poleg produciranja ele­ktronske glasbe pa sem deloval tudi kot DJ in tako nastopal v klubih oz. na dogodkih doma in v tujini. 
Nekaj vaših skladb se je pojavilo tudi na nekaterih lestvicah naj­bolj prodajanih skladb tovrstne glasbe, ce se ne motim tudi na zelo znanem spletnem portalu Beatport.com. 
Drži, nekaj mojim skladbam se je uspelo prebiti na razlicne lestvice to-vrstne glasbe, tudi na lestvice top 100, ki jih objavlja Beatport.com, kar me je še dodatno motiviralo in mi dajalo zagon pri ustvarjanju elek­tronske glasbe. 
Sledil je nenaveden obrat. Razumljivo bi sicer bilo, da bi se kot strojni tehnik morda vpisali na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, vendar Pravna fakulteta v Ljubljani? 
Nikoli se nisem nameraval vpisati na kakršenkoli študij, saj sem vedno želel nekaj ustvariti brez kakšnega posebnega formalnega izobraževa­nja. Ce se prav spomnim, sem veckrat celo v pogovoru s prijatelji dejal, da »jaz pa nikoli ne bom šel študirat«. Nekega dne sem cisto po naklju-cju prišel v stik s prodajo zavarovalnih produktov za zavarovanje prav­ne zašcite, ki sem si jih nekoliko podrobneje pogledal skupaj s pogoji poslovanja, ob katerih veljajo, kar je pritegnilo mojo pozornost. Ob tem me je prešinila ideja, kaj ce bi postal pravnik oz. odvetnik? Ideja se mi je zdela super, zato sem na internetu kaj hitro pobrskal, kako pridem do tega in vse skupaj se je zacelo. 
Sprva ste morali za vpis na Pravno fakulteto opraviti splošno ma-turo. Za nekoga, ki je prej opravil poklicno izobraževanje, je to ver­jetno težka preizkušnja. 
Drži, za vpis na Pravno fakulteto v Ljubljani (kar je bil moj cilj) sem naj­prej moral opraviti splošno maturo, saj sem imel opravljeno le poklicno, zato sem se vpisal na maturitetni tecaj, ki sem ga obiskoval vsak dan v popoldanskih in vecernih urah v ŠCRM Kamnik po opravljenem delu pri takratnem delodajalcu Metal profil d.o.o., domov pa sem se vracal pozno zvecer.Ko sem se vpisal na maturitetni tecaj, je ta za preosta­le udeležence potekal že kakšen mesec in sem zato bil že na samem zacetku nekoliko v zaostanku. Do opravljanja splošne mature pa sem imel le dobrih 5 mesecev. Zelo dobro se spomnim prvega obiska ma-turitetnega tecaja, bila je ura matematike, pri kateri se je pisal poskusni test. Predavateljica mi je rekla, naj se jim pridružim in naj tudi jaz po­skusim pisati test. Rešil sem le 1 nalogo od 10, pa še ta je bila narobe (pa ceprav mi matematika tako v casu osnovnošolskega kot tudi sre­dnješolskega izobraževanja nikoli ni delala preglavic). Temu sta sledila med drugimi tudi predmeta geografija (ki mi nikoli ni šla najbolje) in ekonomija (s katero se še nikoli nisem srecal). Po skoraj 4 letih odsotno­sti od šolanja je priprava na splošno maturo v 5 mesecih ob delu zame predstavljala precejšen izziv. Imel sem tudi cilj, da se na Pravno fakul­teto v Ljubljani vpišem kot redni študent, za kar sem potreboval tudi doloceno število tock. Približno kakšen teden ali dva pred maturo sem v službi vzel dopust, da so priprave lahko potekale še bolj intenzivno. Napocil je cas pisanja mature. Po izvedbi maturitetnih nalog sem imel kar dober obcutek, nisem pa vedel, ali bom dosegel zadostno število tock za redni vpis na fakulteto. Spomnim se, da nam je bilo sporoceno, da bodo rezultati objavljeni na internetu okoli 6. ure zjutraj. Ko je ta cas napocil, sem odprl stran z rezultati in videl, da sem dosegel 1 tocko vec, kot je bilo potrebno za reden vpis na Pravno fakulteto v Ljubljani. Bil je izjemen obcutek! Po opravljeni maturi je sledil vpis na Pravno fakulteto v Ljubljani. 
Bili ste izredno uspešen študent, nikoli niste ponavljali izpita, ta­kih študentov je na Pravni Fakulteti v Ljubljani le nekaj na letnik. 
Drži, da nisem ponavljal nobenega izpita, je bilo pa kar nekajkrat pov­sem na meji, hehe. Koliko je takšnih študentov, pa nimam informacije. 
Proti koncu študija ste ustanovili tudi društvo za pravno pomoc šibkejšim. 
Ogromno je ljudi, ki nujno potrebujejo pravno pomoc, pa si je iz ta­kšnih ali drugacnih razlogov ne morejo privošciti ali pa kljub zelo šib­kemu premoženjskemu stanju ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev brezplacne pravne pomoci, ki jo zagotavlja država. Zato se mi je zdela dobra ideja, da se ustanovi društvo, preko katerega bi socialno ogrože­nim ljudem povsem brezplacno nudili pravno pomoc, saj proti koncu študija razpolagaš že s kar nekaj znanja z razlicnih pravnih podrocij. Tako sem k projektu povabil še nekaj sošolcev, s katerimi smo v letu 2014 vse skupaj zagnali in zaceli z delovanjem društva Združenje soli­darnost. Pri ustanovitvi društva so nam pomagali številni podporniki, ki so nam izdelali spletno stran, natisnili razne plakate, preko katerih so ljudje izvedeli za nas, nam podarili pisarniški material, v kontaktu smo bili s številnimi organizacijami, ki na takšen ali drugacen nacin skrbi­jo za socialno ogrožene in so k nam napotili osebe, ki so potrebovale pravno pomoc itn. V casu delovanja društva so se na društvo obrnili številni ljudje z razlicnimi pravnimi težavami, za katere smo pripravljali razlicne vloge, odgovarjali na njihova vprašanj, itn. Pravno pomoc pa so poleg nas ustanoviteljev društva nudili tudi drugi študentje pravne fakultete, ki smo jih povabili k sodelovanju. Bila je super izkušnja. Med drugim smo si vsi, ki smo bili vkljuceni v delovanje društva, pridobili tudi kar nekaj prakticnih izkušenj. Društvo je delovalo do leta 2018, ko smo ga bili žal primorani zapreti zaradi pomanjkanja casa. 
Že kot študent ste proti koncu študija delali v odvetniški pisarni ter z delom nadaljevali tudi po koncanem študiju. 
Tako je, proti koncu študija sem poleg delovanja v društvu preko štu­dentske napotnice zacel opravljati tudi delo v Odvetniški pisarni Uše­nicnik Žagar d.o.o., kjer sem po koncanem študiju nadaljeval z opra­vljanjem pripravništva, ki je trajalo malo manj kot 3 leta (in je pogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita), zatem sem delo opravljal kot odvetniški kandidat, sedaj pa v omenjeni odvetniški pisarni delu­jem kot odvetnik. 
Pravniki imate posebno sreco, da po koncu fakultetnega izobra­ževanja s formalnim izobraževanjem še ni konec. Za delo v pra­vosodju je potrebno opraviti še pravniški državni izpit, ki velja za najtežji strokovni izpit v Sloveniji. Samo literatura za izpit obsega preko trideset strani po alinejah napisanega gradiva. Kako izgleda ta izpit in kako se ga sploh lotiti? 
Drži, v kolikor želiš opravljati delo kot odvetnik, sodnik, tožilec ipd., za to potrebuješ opravljen pravniški državni izpit, kar zagotovo predsta­vlja najtežji del izobraževanja. Za opravljanje izpita imaš na voljo le 3 poskuse. Sicer ne vem, ali je to najtežji izpit med vsemi strokovnimi izpiti, poteka pa v vec delih. Prvi dan je na sporedu prvi del pisnega dela izpita, kjer si postavljen v vlogo sodnika in pred seboj dobiš sodni spis nekega resnicnega primera s podrocja civilnega prava, ki ponava-di obsega nekje od 50 do 100 strani pisnega gradiva. V 8 urah moraš najprej preuciti celotno gradivo spisa in se nato odlociti, kako boš o zadevi odlocil ter na roke s kemicnim svincnikom napisati sodbo, ki obi­cajno obsega vec kot 10 strani. S seboj imaš lahko vse, kar želiš (razen racunalnika ali kakšnih elektronskih naprav), zato na ta izpit udeleženci pridejo s potovalnimi kovcki, v katerih imajo zložene razlicne zakone, pravne literature, hrano, pijaco itn. Vendar pa glede na zelo kratek cas, v katerem moraš napisati tako obsežno sodbo, nimaš kaj dosti casa za prebiranje s seboj prinesene literature. Takoj naslednji dan sledi nov primer in pisanje še ene sodbe, tokrat s podrocja kazenskega prava, ki jo moraš ravno tako napisati v 8 urah. V kolikor je vsaka napisana sodba ocenjena z oceno najmanj 6, sledi še ustni del izpita. Ustni del izpita pa poteka tako, da je v sodni dvorani 5 izpraševalcev, ki so obicajno iz vrst sodnikov in odvetnikov. Vsak izpraševalec je zadolžen za dolocena pravna podrocja, ki pridejo v poštev na ustnem delu izpita, pri cemer te vsak od njih izprašuje približno pol ure, tako da ustni del izpita traja nekje od 2 do 3 ure. Gre za psihicno in fizicno zelo naporen izpit. Kakšnega enoznacnega pravila, kako se lotiti tega izpita, ni (prav tako je obseg literature tolikšen, da tudi pri tem ni nobenih jasnih smernic, po cem se uciti), tako da si obicajno vsak sam doloci, katero literaturo bo uporabljal, kako se bo ucil, koliko casa itn. Neke splošne usmeritve in literaturo (kot izhodišce) pa si obicajno priskrbiš pri kolegih, ki so uspe­šno opravili ta izpit. Za pripravo na izpit si udeleženci obicajno vzamejo okoli 6 mesecev casa (toliko sem si ga vzel tudi sam), v katerem tudi ne hodiš na delo, ampak se posvetiš le pripravi na ta izpit. 

Prejšnje leto ste bili vpisani v odvetniško zbornico kot odvetnik. 
Tako je, po opravljenem pravniškem državnem izpitu sem nadaljeval delo v odvetniški pisarni kot odvetniški kandidat, kar je trajalo 1 leto, saj je to pogoj, da lahko postaneš odvetnik, nato pa sem se vpisal v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije in tako po 10 letih, ki so minila od vpisa na maturitetni tecaj v ŠCRM Kamnik, izpolnil še enega izmed zastavljenih ciljev. 
besedIlo: petra paVlIc, foto: osebnI arhIV petra VIde 



Oratorij Brdo pri Lukovici 2021 z geslom: ORIGINALEN.SEM 
O letošnjem oratoriju nam je z nekaj zanimivostmi postregel Irenej Bukor, vodja letošnjega oratorija, ki je potekal pod »originalnim« ge­slom: Originalen sem! Kot pojasni Irenej, nas geslo opominja, »da ne zapravimo svojih talentov, ki smo jih prejeli, ampak jih uporabljamo in razvijamo«. Iz animatorskih vrst je porocal Andrej Pavlic, Anja in Jakob pa v vlogi udeležencev oratorija. 

Irenej, koliko let že poteka oratorij na Brdu? Kako se je vse skupaj zacelo in kdo so bili pobudniki tega dogodka? 
Letos je oratorij na Brdu potekal že osmo leto. Potekal pa bi celo de-veto, ce lani zaradi korona krize ne bi bil odpovedan. Prvi oratorij se je torej odvijal leta 2013, ko sem bil sam še udeleženec in sem pripadal najstarejši katehezi – birmancem. Pobudniki so bili naši tedanji mladin­ci s pomocjo že bolj izkušenih animatorjev iz župnije Jarše, ki so nam takrat pomagali, da smo oratorij osnovali iz nic in z njim popestrili po-citniške dni tudi otrokom Župnije Brdo. 
Kaj sploh je oratorij? Od kod izvira? 
Zacetnik oratorija je bil sv. Janez Bosko, ki je oratorij zacel v sredini 19. stoletja z namenom, da bi Torinske fante spravil z ulic in njihovemu ži­vljenju dodal nek smisel. Oratorij, kot ga je osnoval don Bosko, stoji na štirih stebrih: dom, šola, župnija in dvorišce. Njegova ideja je bila, da fante ne samo nauci raznih vešcin, ki jih bodo potrebovali v življenju, ampak jim nudi tudi družinski dom, kjer bi se pocutili varne in kjer bi se lahko v prostem casu tudi zabavali. 
Kakšna je vloga oratorija v vaši župniji in kraju? 
V naši župniji oratorij ne nudi samo aktivnih pocitnic za otroke, tem­vec povezuje tudi mlade, ki darujejo svoj prosti cas in kot animatorji skrbijo za otroke, ki se udeležijo oratorija. Pa vendar to niso le aktivne pocitnice polne zabave, ampak otroci skozi oratorijske dni spoznavajo tudi življenje junaka ali svetnika, ki jim nudi dobra dela, ljubezen do socloveka in Boga. Letos smo spoznavali blaženega Carla Acutisa, ki je v svojem kratkem petnajstletnem življenju storil veliko dobrega in tako postal zgled tudi kasnejšim generacijam. Z geslom Originalem.sem nas je spodbudil, da ne zapravimo svojih talentov, ki smo jih prejeli, ampak jih uporabljamo in razvijamo. 
Kdo vse lahko sodeluje na oratoriju, ali je kakšna starostna ome­jitev? 
Kot udeleženci se lahko na oratorij prijavijo že predšolski otroci (stari približno 4–6 let) in vsi ostali do vkljucno 8. razreda. Med animatorje pa so vabljeni vsi mladi od vkljucno 9. razreda naprej, ki že imajo za­krament svete birme. Prvo leto delujejo še kot pripravniki, kasneje pa sprejmejo polno vlogo animatorja. 
Kako poteka normalen oratorijski dan? 
Dan zacnemo z dvigom zastave, petjem himne in molitvijo. Nato sledi dramska igra, v kateri animatorji otrokom predstavijo del svetnikovega življenja in hkrati temo tistega dne. Nato sledi skupna kateheza, ki jo vodi g. župnik, za tem pa še delo po skupinah, kjer se otroci na zabaven in poucen nacin pogovarjajo o kršcanskih vrednotah. Za tem sledijo ra­znovrstne delavnice, na katerih otroci lahko ustvarjajo, kuhajo, se pre­izkusijo kot lokostrelci, ministrirajo, kolesarijo, pojejo … Po okusnem skupnem kosilu imajo otroci na voljo nekaj prostega casa, kjer plešejo in se igrajo. Nato pa imamo še veliko igro, na kateri sodelujejo vsi otroci in animatorji, ki so razvršceni v vedno razlicne skupine. Dan zakljucimo z molitvijo, spustom zastave in petjem himne. Vsako leto nas na ora­toriju obišcejo razlicni skriti gosti. Letos so bili to lokalni gasilci, ki so nam prikazali, kako gasilska ekipa deluje na terenu. Kot noviteto smo letos en vecer izvedli tudi spanje v šotorih s tabornim ognjem, peko hrenovk/penic in nocno igro v gozdu. 
Kot je razvidno iz fotografij, je bilo udeležencev oratorija kar pre­cej. Koliko otrok in animatorjev je letos sodelovalo? Morda opažaš kakšen trend glede udeležbe skozi cas? 
Letos je na oratoriju sodelovalo kar 45 animatorjev, prijavljenih pa je bilo 106 otrok. To seveda ni najvecja udeležba otrok na naših oratori­jih, ta seže tja do skoraj 140 udeležencev, vendar pa letošnja številka vseeno ni zanemarljiva, glede na negotove case, v katerih smo speljali oratorij. 
Tudi letošnje leto je zaznamovala pandemija Covid-19. Vam je to povzrocalo kaj težav? Kakšne so bile prilagoditve? 
Kot vsako drugo aktivnost je letos tudi naš oratorij zaznamovala pan-demija. Potrebna je bila še dodatna organizacija, v primeru da bi se omejitve ljudi na tovrstnih dogodkih zmanjšale. Skozi celoten teden smo morali zagotavljati, da so bile vse aktivnosti v skladu s priporocili NIJZ. Animatorji smo morali izpolnjevati PCT pogoje in skrbeti za razku­ževanje rok, prostorov in površin. Trudili smo se, da se je cim vec aktiv­nosti izvajalo na prostem. Najtežje pa je bilo, da skoraj vse do zadnjega 

Glavno prizorišce oratorija. 

nismo vedeli, v kakšni obliki bomo lahko izvedli oratorij oziroma ali ga sploh bomo. 
Preteklo leto zaradi pandemije ni bilo dobrodelne prireditve, vam je letos uspelo? 
Tudi letos žal prireditve nismo izvedli zaradi že znanih razlogov. Ker pa nam tovrstna prireditev znatno pomaga pri organizaciji oratorija, smo bili letos toliko bolj odvisni od pomoci župnije, obcine in vseh drugih donatorjev. 
Danes je vedno vec otrok, pa tudi odraslih prikovanih na elektron­ske naprave, oratorij v tem smislu gotovo pomeni drugacno izku­šnjo. Kakšen je odziv otrok? 
Ves cas oratorija otroke spodbujamo, naj ne uporabljajo svojih telefo­nov. Še raje pa vidimo, ce jih pustijo doma in s tem spoznajo, da za kvalitetno preživljanje prostega casa ne potrebujejo svojih »pametnih« telefonov. 
Animator Andrej Pavlic 

Koliko casa že sodeluješ kot animator na oratoriju? Si se oratorija udeleževal že v otroških letih? 
Animator na oratoriju sem že pet let, vendar je bil prejšnje leto oratorij odpovedan, zato imam za seboj »le« štiri oratorije. Že prej pa sem se kot otrok udeležil nekaj oratorijev tako na Brdu kot tudi drugje. 
Kdo te je nagovoril za animatorstvo? 

Že kot udeleženec oratorija sem vseskozi obcudoval delo animatorjev, ki se mi je zdelo zabavno in sem si ves cas želel, da bi to postal tudi sam. V animatorske vrste pa me je zares zvabila sestra, ki je bila že pred menoj tudi sama animatorka. 
Kaj se tekom dneva dogaja na oratoriju? 

Oratorijski dan zacnemo z dvigom zastave ob petju himne. Sledijo kateheze (mini verouk), delavnice in kosilo. Po nekaj prostega casa za zakljucek pridejo vedno priljubljene velike igre. Na teh se otroci v sku­pinah med seboj pomerijo v razlicnih spretnostnih preizkušnjah. Dan nato zakljucimo s spustom zastave. Se pa potek dneva nekoliko spre­meni, ko gremo na izlet ali prenocimo (taborimo). 
Nam lahko zaupaš kakšno zanimivo oratorijsko prigodo? 

Raznih potegavšcin in dogodivšcin je bilo res veliko. Cez dan animatorji skrbimo, da vse poteka po nacrtih, zato pridejo trenutki, ko si tudi mi damo duška in se malo pozabavamo, s cimer pripomoremo k dobremu vzdušju med nami in to prenesemo tudi na otroke. Tako se je oratorij zame zacel precej razburljivo. Že na krstu za nove animatorje sem mo­ral nevede popiti kozarec kisa, po katerem sem popolnoma neprica­kovano bruhal. Letos so si animatorji med spanjem med drugim lepili tatuje, tako da so bili na koncu vsi polepljeni z njimi. Vselej je zabavno tudi polnjenje vodnih balonckov, ki jih uporabimo pri vodnih igrah, pri cemer seveda noben ne ostane suh. V spominu mi bo ostal tudi odlicno organiziran izlet v Tivoli, med katerim nas je ujel mocan naliv in smo popolnoma premoceni iskali zavetišce pred dežjem. Seveda nam ni skvaril vzdušja in smo kljub mokrim oblacilom še ves dan hodili po Lju­bljani. Tako med pripravami na oratorij, med samim oratorijskim dnevom kot tudi po njem smeha in dobre volje nikoli ne zmanjka. 
Imaš morda kakšen nasvet za vse tiste župnije, kjer se letos na ora­torij šele pripravljajo? 
Naj se na oratorij dobro pripravijo in pri tem predvsem zabavajo, prido­bijo nove izkušnje in znanja. 
Udeleženca oratorija Anja 
Na oratoriju je bilo zelo zabavno. Najbolj so mi bile všec velike igre, na katerih smo enkrat zmagali, in spanje v šotorih. Upam, da bomo lahko tudi drugo leto taborili in malo manj plesali. 
Jakob 
Najbolj sem si zapomnil, ko so gasilci s peno pogasili avto. Všec mi je bila tudi kuharska delavnica, ker smo lahko pojedli, kar smo skuhali. Veliko smo se igrali in peli. Zakon je bilo. 
besedIlo: petra paVlIc, foto: erIk kralj serša In mIha rožIc 


Praznicna nedelja na Brdu 
Tokratno slovesnost praznovanja farne zavetnice na sam praznik Mari-jinega vnebovzetja, veliki šmaren ali tudi velike maše, torej 15. avgusta, so na Brdu v cerkvi Marije Vnebovzete prepevali odrasli mešani pevski zbor pod taktirko Matevža Kinka in z organistko Špelo Kink ter otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj. Svecano prazno­vanje patrocinija je bilo tokrat še bolj slovesno, saj je po 6 letih ponovno stopil pred oltar cerkve Marijinega Vnebovzetja na Brdu nekdanji župnik Andrej Svete. Letošnji jubilant, zlatomašnik Andrej Svete, je ob somaše­vanju domacega župnika Bernarda Rožmana in duhovnega pomocnika Ivana Povšnarja vodil tokratno slovesno sveto mašo. Med svojim nago­vorom je omenil, koliko umetnikov je navdihnil prizor, ko se Marija dviga v vecno slavo, in tudi to, da je bilo njeno življenje vse prej kot lahko, a je bilo petje po notah Boga, nam sporoca današnji praznik. Cerkev Marijo primerja s skrinjo zaveze, ki je pomenila vidno navzocnost Boga in to je tudi Marija. Ponižna gospodova dekla je za Kristusom druga prica nesmr­tnosti, ki kot dobra ljubeca mati spremlja vsakega na naši poti. Ob tem je še omenil, da je vecino svoje duhovniške poti prebil v Marijinih cerkvah in seveda najvec na Brdu, celih 34 let. Globok pecat tako duhovni kot pri ohranjanju kulturne sakralne dedišcine je zapustil v naših krajih in ka­kor je na koncu dejal predstavnik ŽPS Tone Meden, je bilo cutiti njegovo prisotnost tudi v casu, ko je bila župnija na preizkušnji. Na koncu svete maše so pevci jubilantu zapeli še pesem Zlatomašnik, bod' pozdravljen. Na praznicni dan je bila nabirka namenjena za obnovo zvonika, ki kar klice po menjavi tako ostrešja kot kritine, ce ga želimo zapustiti našim zanamcem takšnega, kot smo ga prejeli. 
besedIlo In foto: drago juteršek 



“Lokvanj” 
V drugi polovici meseca maja 1991 smo v 55. Obmocnem štabu za Teritorialno obrambo Domžale (55. ObmŠTO) dobili nalogo, da pripra­vimo pogoje za delo Zbirnega centra (ZC) za sprejem vojakov, gojencev, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb ter vojakov po pogodbi iz Jugoslovanske ljudske armade, ki bi prostovoljno zapustili enote in zavode Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in prestopili v rezervni sestav slovenske Teritorialne obrambe ter izhajajo iz obcin Domžale in Kamnik, ki sta tvorili 55. ObmŠTO. 

Presenetljiva je bila odlocitev nadrejenega poveljstva, da je za nalogo organiziranja Zbirnega centra osebno zadolžilo nacelnike Obmocnih štabov in zahtevalo, da se o lokaciji in nacinu dela ne seznanja stalne sestave štabov, niti poveljnika. Posebna pozornost je bila namenjena izboru lokacije: prikritost, neu­padljivost, varnost, vec dostopov, možnosti usposabljanja … 
55. ObmŠTO Domžale sta takrat tvorili obcini Domžale in Kamnik. Tako ni bilo cudno, da je bila lokacija dolocena v bližini meje med obcinama v neposredni bližini pod vasjo Mala Lašna, sredi gozda na položnem gre­benu, dobro zakrita, z dobro pregledno okolico, primerno za obrambo ter z možnostjo prikritega umika, nad vsemi vodnimi viri in med dvema pomembnima komunikacijama skozi Crni graben in Tuhinjsko dolino. Kljucno vlogo pri izbiri lokacije sta s svojimi bogatimi izkušnjami odi­grala Janez Jarc – Žan in Martin Planko. O naših aktivnostih smo v primernem obsegu seznanili tudi lokalno skupnost, predvsem prebivalce Male Lašne, ceprav jih z mikrolokacijo tabora nismo seznanjali. Opozorili smo jih, naj zaradi lastne varnosti in varnosti Zbirnega centra nekaj casa ne zahajajo v bližnje gozdove, da bi se izognili neprijetnim srecanjem s stražarji in da ne bi bili obremenjeni z nepotrebnim vedenjem o skrivnosti. Razumeli so naše želje in potre-be, vendar je bil pri njih prisoten tudi strah pred represalijami JLA nad lokalnim prebivalstvom, ce bi prišlo do kompromitacije lokacije in na­ših aktivnosti. Ta strah se je še posebej stopnjeval ob obcasnih govori­cah o pojavu in diverzijah “cetnikov” v Tuhinjski dolini in Crnem grabnu. Za dejavnost v Zbirnem centru je bil dolocen kader Pehotne ucne cete (PUC) iz Domžal, ki je bil po mobilizacijskem razvoju Teritorialne obrambe predviden za dopolnilno usposabljanje rezervnega kadra iz popisa v vojnem casu. Za poveljnika Zbirnega centra sem s soglasjem poveljnika 55. Obmocnega štaba, stotnika 1. stopnje Marjana Mahni-ca, dolocil stotnika 1. stopnje Martina Planka, zaposlenega na štabu, Pehotni ucni ceti pa je poveljeval stotnik 1. stopnje, karierni pedagog, strasten gobar in ljubitelj narave Janez Jarc – Žan s Prevoj. Dolocen je bil tajni naziv Zbirnega centra “LOKVANJ” in tri javke, preko katerih bi se lahko prišlo do ZC. Kako pomembna je bila ta pravocasna odlocitev o formiranju Zbirnega centra, se je izkazalo že drugi, tretji dan agresije, ko smo od Postaje mi-lice in Upravnega organa za ljudsko obrambo zaceli dobivati informaci­je, da se pri njih javljajo vojaški obvezniki in aktivni pripadniki JLA, ki so zapustili svoje enote in ustanove in so se pocutili ogrožene, ne glede na javni poziv slovenske politicne garniture. Po evidentiranju in podpisu izjave so jih usmerili k nam na štab. Ljudje, ki so prostovoljno zapustili JLA, in njihove družine so bili pod izjemnim pritiskom, saj so iz enot in zavodov JLA, v katerih so delovali, preko pisem, telegramov in telefonskih klicev sorodnikom prejemali grožnje po represiji, ce se ne vrnejo. Bil je tudi primer, ko so se pripa­dniki Vojaške policije JLA osebno oglasili na Viru pri svojcih pobeglega vojaka. Zato so v strahu za osebno svobodo pri uradnih institucijah po­izvedovali, kako se lahko zašcitijo in kako jim lahko pri tem pomagamo. Vsem smo ponudili možnost bivanja v Zbirnem centru, jim zagotovili varnost in pravno zašcito. Vecina je podpisala izjavo o prestopu v se­stavo Teritorialne obrambe. Starešine in civilne osebe v službi JLA so se odlocili, da bodo sami poskrbeli za svojo varnost in varnost družin. Skoraj vsi so se kasneje zaposlili v Teritorialni obrambi RS in na MORS. Vecina vojakov na služenju vojaškega roka v enotah JLA iz Domžal in Kamnika je bila na služenje vojaškega roka napotena na božicni dan leta 1990, štirje pa že v septembru istega leta. Tako je bilo junija 1991 v enotah JLA iz Domžal 91 in iz Kamnika 55 nabornikov. Vojaški obvezniki, ki so bili na služenju vojaškega roka v JLA in so od tam ušli, so v celoti pristali na ponujene pogoje odhoda v Zbirni cen­ter. Zanje smo zagotovili pogoje za bivanje in usposabljanje v vojaških razmerah. Z vpoklicanim rezervnim kadrom Pehotne ucne cete smo izvajali va­rovanje centra in vojaško usposabljanje po verificiranem programu. Zdravstveno varstvo je zagotavljal študent cetrtega letnika medicine, sedaj uveljavljeni pulmolog iz Domžal, za prehrano pa je poskrbel in-tendantski vod 55. Obmocnega štaba. Hrano in ostale potrebšcine so od javk do Zbirnega centra trikrat na dan dostavljali vozniki zatemnjenega kombija iz enote. Trikrat dnevno je na rob gozda pripeljal kombi s hrano, vodo in opre-mo, pa tudi z novimi varovanci. Do Zbirnega centra je pripeljal šele tre­tji kombi z javke v Obršah. Voznik, ki je pripeljal do javke, ni vedel, kam gre tovor dalje, saj so bile enote TO v vaseh okrog Male Lašne, tako v Crnem grabnu kot v Tuhinjski dolini. Vso opremo so pripadniki Zbirne­ga centra prinesli v tabor. Dostavljali smo tudi pitno vodo in vodo za umivanje. Kontakte z družinami in prijatelji so lahko vzdrževali preko pisem, ki so jih svojci dostavljali na sedež 55. Obmocnega štaba, naslovljene z imenom in priimkom prejemnika ter z oznako “Lokvanj”. Vsi so bili se­znanjeni, da bo vsebina zaradi njihove varnosti cenzurirana in so s tem tudi soglašali. Kljub temu so bila pisma zelo osebna in custvena, kar je pomenilo, da so mi zaupali. Pisma, namenjena svojcem, so le-ti po predhodnem telefonskem obvestilu prevzemali na sedežu Obmocne­ga štaba. Nemalokrat se je zgodilo, da sta pošta in odgovor prišla do naslovnikov v enem dnevu. Pripadniki Pehotne ucne cete so motivirano poskrbeli za postavitev in varovanje centra, tako da so 3. julija že prespali v taboru. V tabornem prostoru so bili postavljeni šotori za bivanje, prostor za pouk in cišcenje orožja ter sanitarije. Neposredno varovanje so zago­tavljali s štirimi stražarskimi mesti, globinsko varovanje pa z obcasnimi patruljami. Za primer neposrednega napada sovražnika je bil izdelan nacrt obrambe in izmika iz tabora. Vojaki prebežniki so v Lokvanj prihajali postopno, nacelno so bili sezna­njeni s pogoji življenja in dela v centru. V Zbirni center so bili prepeljani v zatemnjenih vozilih, tako da niso vedeli, na kateri lokaciji se nahajajo. V civilnih oblekah so med moštvom Zbirnega centra izgledali kot ne­kakšni ujetniki. Scasoma so dobili sivo-olivne uniforme TO/JLA, kakršne smo do takrat nosili tudi vsi pripadniki TO, in so se seveda uprli, ceš: »Pred to osovraženo uniformo smo bežali, sedaj pa jo bomo spet nosi­li.« Težko so razumeli, da nam je takrat še mocno primanjkovalo novih uniform s slovenskim maskirnim vzorcem. Vodstvo Zbirnega centra jim je odgovarjalo in jih poskušalo pomiriti, da ni važna uniforma, važno je prepricanje, pripadnost in srce. Takoj so zaceli z usposabljanjem. Zaradi varnosti so podnevi v taboru izvajali teoreticni del pouka, rokovanje z orožjem in prepotrebno infor­miranje o razmerah v domovini ter pocivali, vojaško urjenje v takticnih postopkih pa so izvajali v nocnem casu. Za fante je bila to razveseljiva novost. Velik poudarek je bil tudi na zgodovini slovenskega naroda. Dejavnost Zbirnega centra je potekala po predpisanem protokolu, ki je temeljil na verificiranem Nacrtu in programu bojnega usposabljanja in vzgoje ucne cete TO. Vodstvo Zbirnega centra je predpisalo dnevni razpored aktivnosti v taboru, izdelalo dnevne programe dela, razpo-red dežurstva, nacrt zavarovanja in dežurstva, elaborat straže in ostale predpisane spremljajoce dokumente. Izvajalci pouka so usposabljali po odobrenih opomnikih. Tako lahko recemo, da je ob prenehanju delovanja Zbirnega centra Lo-kvanj odleglo vsem, tako domacinom kot vodstvu Zbirnega centra, še posebej pa vojaškim obveznikom, ki so s svojim pogumnim dejanjem, ko so zapustili enote JLA in s tem dodatno zamajali njeno stabilnost, oddelali svojo obvezo do domovine in se z obcutkom varnosti in samo­zavesti vrnili k svojim najbližjim kot izgrajene osebnosti. V projekt v Zbirnem centru Lokvanj je bilo vkljucenih 27 pripadnikov Pehotne ucne cete TO iz Domžal, vojaški rok pa je odslužilo 17 naborni­kov – prebežnikov, ceprav je v casu delovanja Zbirnega centra v njem prebivalo 23 nabornikov. Šest jih je iz razlicnih vzrokov center zapustilo predcasno. Zbirni center Lokvanj je deloval od 2. do 22. julija 1991. Po tem datumu smo vse fante aktivno vkljucili v oborožene aktivnosti 
55. Obmocnega štaba Domžale pri varovanju vojaških objektov. 

To je bil prvi primer, da so naborniki uradno doslužili in odslužili vojaški rok v instituciji osamosvojene države Republike Slovenije, kar je bilo ob odpustu 6. 8. 1991 tudi uradno zapisano v njihove vojaške dokumente. 
Na koncu je treba poudariti, da so se ti mladi fantje zatekli k nam vsak s svojo zgodbo, vsak s svojimi izkušnjami, vsak s svojimi strahovi in di­lemami. Ceprav niso izstrelili niti enega strela, so s svojim pogumnim dejanjem od znotraj naceli trdnost do takrat mogocne institucije, kot je bila JLA. Bili so heroji, ki jih nihce ne omenja, saj nikoli niso zahtevali ni­kakršne pozornosti niti privilegijev. Svoje herojstvo so pokazali takrat, ko je bilo najbolj potrebno, nakar so se zlili z množico in se ne istovetijo z gostilniškimi “heroji”, ki so bili nekoc - nekje, danes pa “opito” vneto razlagajo o svojih velikokrat umišljenih junaštvih. Po osamosvojitvi smo v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo nekajkrat (2001, 2002, 2003 in 2004) podali pobudo za dodelitev državnega spo­minskega priznanja za vse udeležence in akterje Zbirnega centra Lo-kvanj. V nobenem primeru nismo dobili odgovora niti potrditve, da so ti ljudje zares naredili veliko oz. “nekaj” pri osamosvojitvi države. Nismo uspeli niti s predlogom, da se družinam, ki so varovale skrivnost obsto­ja in delovanja Zbirnega centra Lokvanj, podeli veteransko priznanje “SLOVENSKA DRUŽINA”. Eden redkih, ki se zaveda pomena tega dejanja, je Obcina Lukovica z ureditvijo spominskega obeležja v neposredni bližini lokacije Zbirnega centra Lokvanj in vsakoletno slovesnostjo z dvigom zastave ob pomni­ku v sklopu praznovanja obcinskega praznika. Za ohranitev spomina na ta dogodek so pred leti veterani vojne za Slovenijo, akterji Zbirnega centra Lokvanj, poskrbeli sami z izdelavo znacke, za katero je idejni osnutek stiliziranega lokvanja izdelal trzinski veteran Jože Cof. 
Namesto epiloga: Arbajter Iztok iz Godica, Caserman Roman, Jazbinšek Alojz, Kotnik Srecko, Zdovc Damjan, Žibert Peter, Žulic Bojan iz Kamnika, Erculj Robert iz Lukovice, Gregorincic Milan iz Duplice, Kepec Roman in Volcini Aleš iz Jarš, Korbar Marko iz Komende, Matjan Janez iz Blagovice, Mihalic Željko iz Stahovice, Mihelic Janko, Podlipnik To-maž, Turšic Aleš iz Domžal, Ravnikar Janez in Svetlin Peter iz Mo­ravc, Šuštar Boris in Vrhovnik Benjamin iz Mengša, Trdina Ambrož iz Vira in Zupan Simon iz Preserij. 
HVALA VAM za pogum in izkazano pripadnost domovini! 
besedIlo: bojan koncan 


80 let Birkove Ancke 

Koliko je dela na kmetiji, najbolje vedo dekleta in žene, saj mo-rajo poleg dela na njivi in travniku postoriti še to in ono v hlevu in kuhinji. In vendar si vzamejo tudi cas zase, a ne le zase, tudi za druge. Tako letos mineva že 20 let, odkar so kmecke žene in dekle­ta iz Lukovice sklenile, da stari obicaj ofiranje ali freh, na katerem se na predvecer godu zberejo prijatelji, sosedje in ostali sorodniki ter vošcijo slavljencu za god, priredijo po svoji zamisli. Sklenile so, da bodo svojim clanicam na okroglo obletnico za rojstni dan pri­pravile freh oz. ofiranje in prva je bila pred 20 leti na vrsti Birkova Ancka. Ancka oz. Anica se sicer piše Štempihar, a jo vecina pozna kot Birkovo Ancko, kakor se rece na kmetiji, na kateri živi. Ceprav kmetija že pripada mlajšemu rodu, ona kar ne more, da ne bi še kaj postorila. Le v torek, 6. julija, si je vzela prosto popoldne, saj so ji za njen okrogli rojstni dan prišle cestitat kmecke žene in dekle­ta iz Lukovice. Poleg žena in deklet so prišle tudi vse predsedni­ce društva z najstarejšo – ta bo okroglo 90. obletnico praznovala prihodnje leto –, njeno naslednico in sedanjo predsednico. In ce bodoca slavljenka rece, da gre po vseh štirih k Ancki, ce je treba, potem je že nekaj na tem. Izrecenih dobrih želja, srece in zdravja je bilo obilo in tudi petja in plesa ni manjkalo, za kar sta poskrbela kar dva harmonikarja. In ce se slavi okrogli jubilej, poleg prijateljev ne smejo manjkati niti sosedje in res so prišli in prinesli uporabna darila, tako da se bo Ancka še kar nekaj casa lahko sukala okoli šte­dilnika v novem gvantu, vsaj do njene naslednje okrogle obletni­ce, potem pa verjetno ponovno prejme kaj uporabnega. Naj lepa gesta kmeckih deklet in žena Lukovice ostane še naprej – saj res, da se družijo na razlicnih izobraževanjih, vendar je takšno druženje cisto nekaj drugega. Še na mnoga leta Ancki želimo tudi iz uredni­štva Rokovnjaca. 
besedIlo In foto: drago juteršek 


Zlata maša župnika Draga Markuša 
V nedeljo, 4. julija, so se slovesno oglasili cerkveni zvonovi kar v treh župnijah – ob 8. uri v Blagovici, ob 10:30 v Šentožboltu in ob 15. uri 
v Šentgotardu. 

Naznanjali so slovesnost zlate maše našega spoštovanega župnika Dra­ga Markuša. S kora je mogocno zvenela pesem Zlatomašnik bod' poz­dravljen ter pozdravljala prihod zlatomašnika ob spremstvu narodnih noš, ministrantov in ostalih vernikov v cerkev. Natanko na ta dan je minilo 50 zlatih let, odkar je Drago Markuš prejel mašniško posvecenje od takratnega škofa Jožefa Pogacnika in v rodni cerkvi sv. Gotarda obhajal novo mašo. Skupaj z zlatomašnikom smo se pri vseh treh mašah zahvaljevali Bogu za njegovo sveto duhovniško pot, kajti biti duhovnik je res poslanstvo in blagoslov, ki je dan od Boga. To je pot, ki je tlakovana z lepimi in bo­gatimi trenutki, je pa tudi pot, polna odrekanja, razdajanja drugim in na kateri ne manjka postaj križevega pota. Gospod Drago Markuš je duhovnik, ki pri teh letih vodi kar tri župnije, ob nedeljah daruje po tri svete maše in s svojim lepim, mogocnim gla­som in ljubeznijo do glasbe prispeva k obogatitvi bogoslužja. Poucuje tudi verouk in s posebnim žarom pripravlja naše otroke in mladostnike na prejem svetih zakramentov ter jih tudi podeljuje. Aktivno sodeluje s clani ŽPS in s clani KORK Blagovica pri vsakoletni organizaciji srecanja starejših in z ostalimi krajevnimi organizacijami. Župljani smo mu iz srca hvaležni, da je pred tremi leti sprejel pod svoje okrilje tudi našo blagoviško in šentožboltsko župnijo. Zavedamo se, da si v današnjem casu, polnem raznih obveznosti, hitenja in negotovo­sti, premalokrat vzamemo cas drug za drugega in marsikdaj ne znamo našemu župniku pokazati, kako ga cenimo in kako hvaležni smo, da ga imamo v svoji sredi. Zato bi mu radi ob tej priložnosti povedali, da ga imamo radi, da ga spoštujemo in molimo zanj ter se mu zahvaljujemo za 50 let zvestobe Bogu in duhovniški službi. Zagotavljamo mu, da gorcicna zrna, ki jih seje v naša srca, pocasi, a vztrajno rastejo v mogocno drevo z globokimi in mocnimi koreninami! Po koncani sv. maši in kratkotrajnem druženju z verniki ob torti v Bla­govici smo zlatomašniku pripravili še eno presenecenje. Na dvorišcu ga je pricakal posebej za to priložnost lepo okrašen fico. Pripeljal ga je njegov lastnik Marjan Pustotnik in župnika ob navdušenju vernikov od­peljal na naslednjo slovesnost in druženje s pogostitvijo v Šentožbolt. Praznicni dan se je zakljucil z zlato mašo v domacem Šentgotardu. Bogu hvala za takšnega župnika in zlatomašnika, obenem pa goreca prošnja vseh župljanov, naj mu dobri Bog dodeli še mnogo let življenja v zdravju, dobri duhovni in telesni kondiciji ter ga ohrani še naprej tako vedrega, nasmejanega in voljnega za delo v Gospodovem vinogradu! 

Prvo sveto obhajilo v Krašnji 

Ceravno je še letos zaradi korone vse malce obrnjeno na glavo, saj so bila prva sveta obhajila obicajno v Marijinem mesecu maju, je župniku Antonu Potokarju uspelo pripraviti prvoobhajance, da so zakrament prejeli v juliju. Tako je v nedeljo, 11. julija, v cerkvi sve­tega Tomaža v Krašnji prvo sveto obhajilo prejelo devet prvoobha­jancev. V svojem nagovoru je župnik Anton Potokar prvoobhajan­ce in njihove starše ter ostale spomnil, da je to dan velike zmage za vse, saj od oktobra lanskega leta ni bilo rednega verouka, a so se kljub temu pripravili na sprejem dveh zakramentov, svete spove­di in prvega svetega obhajila. Pripravo celega leta so tokrat malce strnili in tako so danes tu polni pricakovanja v dnevu, ki ga je na­redil Gospod – radujmo in veselimo se ga. Beseda je tekla tudi o pomenu evharistije in o pripravi otrok nanjo ter vse do starosti. Ob tem ni mogel mimo besed Toneta Pavcka, ki v svoji pesmi Pesem 
o zvezdah pravi: »Vsak clovek je zase svet, cuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ...« Prijetno nedeljsko popoldne so prvoobhajanci zaceli skupaj s starši v župnišcu ter nato nadaljevali doma ali kje drugje. 
besedIlo In foto: drago juteršek 
besedIlo: malcI leVec, foto: gregor leVec 


Spominska slovesnost na Šipku 

V nedeljo, 8. avgusta 2021, je na Šipku potekala slovesnost ob 78-letnici ustanovitve VI. slovenske narodne osvobodilne udarne brigade »Slavka Šlandra«. 

Takrat so se na tem zbornem mestu zbrali Kamniški, Zasavski in Savinj-ski bataljon. Skupaj so šteli 350 starih borcev in okrog 400 novincev; imeli so le 287 pušk in 12 strojnic. Brigada je imela poseben pomen, ker je delovala na obmocju, ki ga je Hitler hotel vkljuciti v nemški rajh. Poimenovali so jo po Slavku Šlandru, predvojnemu organizatorju par-tijskih organizacij na Štajerskem ter zacetniku oboroženega boja. Ge-stapovci so ga ustrelili že 24. avgusta 1941 – aretirali so ga v Mariboru, ko je poskušal iz zapora rešiti Slavo Klavoro. Brigada se je takoj po usta­novitvi premaknila na Menino planino, kjer je pripravila veliki miting. Premiki brigade so bili potrebni, da bi se izognili morebitni nemški haj­ki, saj je bilo v enoti veliko neoboroženih novincev. Po osmih dneh je doživela ognjeni krst. Jeseni 1943 ni nobeni drugi brigadi v Sloveniji uspelo toliko ofenzivnih akcij kot prav Šlandrovi brigadi, zato je kmalu dobila naziv udarna brigada. Poleg bojnih akcij je nenehno skrbela za mobilizacijo novih borcev, njihovo vojaško usposabljanje in politicno vzgojo. Imela je razvito kulturno prosvetno dejavnost, v njej je delo-val eden najboljših medvojnih in povojnih slovenskih pesnikov Peter Levec – Boris. Prireditve v organizaciji ZB NOB Lukovica in soorganizaciji ZB NOB Ka­mnik, Domžale, Celje, Mozirje, Žalec in Moravce so se udeležili številni gosti: predsednik pokrajinskega sveta ZZB NOB osrednjeslovenske regije Jože Kosmac, podžupan Obcine Domžale Marjan Ravnikar, predsednik ZB NOB Kamnik Dušan Božicnik in drugi predsedniki in predstavniki ob­cinskih in krajevnih odborov ZB, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, še živeca tovarišica Valerija Skrinjar. Kulturnemu programu in položitvi venca je sledil slavnostni govor županje Obcine Lukovica mag. Olge Vrankar, ki se je dotaknila zgodo­vinskega dogajanja izpred 78 let, ko je bila na Šipku nad Blagovico 6. avgusta 1943 ustanovljena udarna brigada Slavka Šlandra, v zavetju prostranih gozdov, ki so postali neprebojni objem partizanskega gi­banja, upornikov proti barbarskemu nacizmu z nacrtovanim izbrisom naroda. Borci so v necloveških razmerah verjeli v zmago pravice in v nov, boljši svet. Partizanske enote so postale priznani del zavezniških sil, ki so po šestih letih z milijonskimi žrtvami zlomile imperialisticno os. Prav je, da se spoštljivo priklonimo žrtvam, ki so zajete v njihovi osebni tragiki in v tragiki slovenskega naroda, ki zdaj v novem tisocletju gradi svojo identiteto na vrednotah zahodne civilizacije. Z miroljubnim hu­manisticnim programom Zdravljice, kakršne nima svet. Te vrednote naj prežarjajo našo samozavest, ponos in pogum za nepredvidljive case, s povsem novimi problemi preživetja in neznanimi preizkušnjami. Poklo­nimo se slovenskim vasem, samotnim gomilam, vsem obeležjem, kjer se je nasilno pretrgalo mlado življenje, s pietetnim trenutkom tišine. Za naše novo upanje, ki nam vre iz vaškega korita vasi Koreno nad Krašnjo, kjer je v živem ognju zgorela mirna vasica z 20 moškimi vred. 
Naš domaci pesnik, partizan in obcutljivi pesnik Peter Levec, jim je po­stavil nesmrten spomenik: 
“Težek, bolesten spomin stiska samotno srce. 
Angel na grobu kleci, angel z razbito glavo. 
V vaškem koritu pa vre in peni se bistri studenec-v njem partizani gase žejo si mimogrede.” 

Zajemajmo tudi danes iz tega vrelca novega življenja, ohranjajmo spo­štljiv spomin na vse mrtve in usmerjajmo svoje moci za državotvorni patriotizem in enotnost. Vprašajmo se s pesnikovim krikom: O, domo­vina, te ljubimo dovolj? 
besedIlo: marjan krIžman, foto: dušan božIcnIk 


Slovo od duhovnega pomocnika Ivan Povšnarja 
Na praznicno nedeljo 15. avgusta katoliška Cerkev obhaja praznik Ma-rijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je najvecji Marijin praznik in ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah. Številni verniki romajo v Marijina svetišca. In tako smo mnogi poromali tudi v Marijino svetišce na Brdo k Mariji Vnebovzeti, da bi se ji priporocili in se obenem zahvalili in po­slovili od duhovnega pomocnika Ivana Povšnarja. Kar 14 let je deloval tako v župniji na Brdu kot Zlatem Polju in zato so slovo pripravili v obeh župnijah. Ni sicer rekel zadnje besede, saj bo na Brdu imel še molitveno skupino in se bo tako kot do sedaj rad odzval tudi povabilu in daroval sveto mašo, ce bo potrebno. Kar nekaj se jih je nabralo v teh 14 letih in ne le svetih maš, tudi krstov, zlatih porok, pogrebov, svetega bolniškega ma-ziljenja, srecanj starejših in še bi lahko naštevali. Med svojim nagovorom je tokrat spregovoril o Mariji, o našem romanju k njej, ki je v casih pre­izkušnje še bolj pogosto. Kakor so nekoc naši predniki iskali pomoc pri Mariji v casu turških vpadov, kuge, slabe letine in lakote ter v casu vojn, se danes zatekamo k njej v casu virusa Covid-19. Po koncanem nagovoru smo obnovili že v prvem letu samostojnosti, leta 1992 izreceno posveti­tev Mariji, ki jo obnavljamo vsako leto na ta praznik. Ne gre, da bi odšel od nas brez spomina in tako je na koncu svete maše prejel še prakticno darilo. Glede na to, da je Ivan izdal že kar nekaj knjig, lahko v prihodnosti pricakujemo tudi izdajo knjige Moja leta v župnijah Brdo in Zlato Polje. Še zahvalna pesem, ki smo jo zapeli vsi prisotni ob pomoci organistke Damijane Bukor in župnijskega mešenega pevskega zbora ter še enkrat 'bohloni', gospod Ivan, za vse, kar ste storili v obeh župnijah. 
besedIlo In foto: drago juteršek 



Vidov sejem v Šentvidu pri Lukovici 


Zaskrbljenih obrazov so se clani in clanice Turisticnega društva Sveti Vid v preteklem letu ozirali v prihodnost, predvsem z vprašanjem, kako bodo praznovali okrogli jubilej društva. A sveti Vid, ki je zavetnik lekar­narjev, gostilnicarjev, pivovarjev, vinogradnikov, bakrorezcev, plesalcev in igralcev, mladine in domacih živali ter goduje 15. junija, jih ni pustil na cedilu in tako so v tem letu Vidovo praznovali na nedeljo, 13. junija. Praznovanje zavetnika podružnicne cerkve sv. Vida se je zacelo s sveto mašo in blagoslovom piva, sejemskega prostora ter vseh prisotnih. Le-tošnje leto na predvecer sejma ni bilo Vidovega vecera, ki je bil vedno kulturno obarvan, a upajmo, da bo združen s praznovanjem 10-letni­ce društva v septembru. Sicer smo se tokrat lahko prepricali, da sejem ponuja pestro ponudbo res domacih pridelkov in izdelkov. Namesto cešenj, ki jih je letos pobrala pozeba in nato še prevelika kolicina dežja, smo se lahko sladkali z jagodami in po blagoslovu, ki ga je opravil žu­pnik Bernard Rožman, popili tudi vrcek piva Rokovnjac. A to še ni vse, na sejmu so se tokrat ekipe pomerile v kuhanju golaža – da mladež ve, kako se skuha dober golaž, so dokazali Cicibancki, ki so premagali mnogo mlajšega Jungsterja, na tretje mesto so se s kuho golaža uvrsti­le Prisrcnice. Sejem je bil ena prvih vecjih prireditev po koroni v Obcini Lukovica, kar je naglasila tudi županja mag. Olga Vrankar, ki je obenem pohvalila prizadevne organizatorje za ves njihov trud k oživitvi utripa v kraju in promociji obcine v vseh letih delovanja TD Sveti Vid. Sejemski utrip je tako kot vsa leta do sedaj popestrila Godba Lukovica, ki ocara tako s pogledom kot z igranjem koracnic. Sejem z odlicno ponudbo je zaprl svoja vrata, a prizadevni organizatorji zatrjujejo, da bodo jubilej-no 10. leto, ce bodo razmere dovoljevale, praznovali, kot se spodobi in pripravili še kar nekaj prireditev, na katere že vabijo. 
besedIlo In foto: drago juteršek 




Srecanje starejših krajanov v Blagovici 
»Najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko daš sebi in drugemu, je tvoj cas!« 
(avtor neznan) 


S to mislijo na vabilu je krajevni odbor Rdecega križa Blagovica v sodelo­vanju z župnikom Dragom Markušem v nedeljo, 20. 6. 2021, prijazno po­vabil na srecanje vse krajane, ki so oz. bodo letos dopolnili 70 let ali vec. Osrednji dogodek je bila praznicna sv. maša ob 8. uri v cerkvi sv. Petra v Blagovici, ki jo je daroval domaci župnik Drago Markuš. Pred sv. mašo je bila priložnost za sv. spoved, po maši pa za prejem zakramenta bol­niškega maziljenja. Bogoslužje so obogatili in popestrili ubrani glasovi domacega cerkve­nega zbora pod vodstvom organista Matjaža Pestotnika. Srecanje starejših, ki je vedno prijetno doživetje, smo nadaljevali na tribuni v prostorih KS Blagovica. Vsako leto se zbere lepo število udele­žencev, ki se veselijo tega druženja. To je tisto, kar ljudi zbližuje s svojimi prijatelji, s katerimi delijo skupne spomine in hrabrijo drug drugega na poti v jesen življenja ter si s tem izboljšujejo in bogatijo svoje družab-no življenje. Pridružil se nam je tudi predsednik KS Blagovica, gospod Zdravko Slapar. Ob dobri hrani, trojanskih krofih in sladkem vincu je srecanje potekalo v prijetnem vzdušju in kmalu se je iz naših ust zaslišala tudi pesem. Za nekaj casa smo pozabili na tegobe in skrbi, kar pa je tudi namen tovr­stnih srecanj. Naša srecanja pa bi bila okrnjena, ce ne bi imeli ob sebi dobrih in srcnih donatorjev, zato se ob tej priložnosti najlepše in iskreno zahvaljujemo GP Trojane za pomoc in za njihove dobrote. Hvala tudi vsem clanicam odbora RK Blagovica-Cešnjice za pomoc in sodelovanje pri izvedbi srecanja ter KS Blagovica za prostor. In naj zapis zakljucim z besedami: našim dragim starejšim iz srca želi-mo, da bi bila njihova jesen življenja lepa. In ne samo takrat, ko se sre-camo in skupaj poklepetamo, obujamo spomine in se smejimo, ampak tudi ostale dni v življenju – naj jim bo lepo in toplo pri srcu. Ob tistih težkih dnevih, ki v življenju veckrat pridejo, pa naj se spomnijo na misel Alberta Camusa, ki je zapisal: Jesen je druga pomlad. Takrat namrec vsak list v svoji barvi postane cvet! 
besedIlo: malcI leVec, foto: jožI urankar 


Srecanje braniteljev radio oddajnika Domžale 
Ob trideseti obletnici naše države smo se na radio oddajni­ku Domžale zbrali tisti, ki smo ga leta 1991 branili. Na zacetku smo izvedli slovesnost, s katero smo se poklonili naši državi in obletnici raketiranja radio oddajnika, ki še vedno stoji na istem mestu, le sistem delovanja se je bistveno spremenil, saj smo v dobi digitalizacije. Stara, 160 m visoka antena še vedno stoji in kljubuje casu, le da ni vec v funkciji. Nismo se zbrali vsi, ki smo se 2. julija 1991 nahajali na tem ob-mocju, ko sta prileteli dve letali JLA in izstrelili kopico raket, ki so zadele zgradbo, oddajnik in tudi anteno. Imeli smo izredno sre-co, saj se nas je na tem obmocju nahajalo blizu sto teritorialcev in zaposlenih, a smo vsi ostali živi, morda zdravi nekoliko manj, in tudi ranjenih ni bilo med nami. Še pozno v vecernih urah smo posedali na radio oddajniku in se predajali prijetnemu kramljanju in obujanju spominov na tiste dni, ko je nastala naša država in smo imeli to cast, da smo ji, ko nas je najbolj potrebovala, stopili v bran, tudi za ceno našega življenja – najvec, kar posameznik lahko prispeva. 


besedIlo In foto: janez gregorIc Pocastitev spomina na rojstvo naše države. 

Aktivno v Društvu podeželskih žena Lukovica 
Zaradi strahu pred virusom in ponovnim izbruhom smo bile letos zelo aktivne kar med pocitnicami. Že ob dnevu državnosti 25. ju­nija smo se zbrale pri Gašperju na Prevojah in opravile redni obcni zbor društva. Vesele smo bile udeležbe gospe županje, ki je po­hvalila naše druženje in nam obljubila pomoc pri delovanju tudi v bodoce. Udeležba je bila zelo lepa, zato smo se dogovorile kar za naslednje druženje. Naj se zahvalimo še Tonetu Habjanicu in Ja­dranskim Maestralom (slucajno so bili v gostilni), ki so poskrbeli za prijetno vzdušje med clanicami. Seveda smo skupaj tudi zapeli in se poveselili. 

16. julija so nas clanice Društva upokojencev Lukovica poducile, kako izdelati rože in šopke iz krep papirja. Izdelale smo še butarice iz siv­ke. Narejeno smo ponosno odnesle v svoje domove, kjer nam bodo še dolgo v okras, saj smo jih zašcitile z lakom za lase. Hvala Nadi, Mariji in Mimi za res lepo in prijetno druženje. Drugega avgusta pa smo se odpeljale na ekskurzijo v Rogaško Slatino. Vodeno smo si ogledale iz­delavo kristala v steklarni, ga nakupile v trgovini in se nato odpravi­le še v Afrodito. Tudi tu je bilo zanimivo predavanje in seveda nakup kozmetike v njihovi trgovini. Pot nas je vodila še v Rogatec, kjer smo si ogledale muzej na prostem – kulturni spomenik javnega znacaja, stare hiše in vse ostalo, preneseno v ta muzej. Vredno ogleda. Tu smo tudi prisluhnile zelišcarki in spekle »žulike«. Najlepše pa nam je bilo 2. avgusta doma, v Gradišcah ob jezeru pri Da­riu. »Lušt'n pod hrastom« je res pravo ime, ki tudi vse pove. Prepricajte se sami in jih obišcite. Nam je Mitja pripravil tecaj peke na žaru. Seveda nas je poducil, kako speci dobro meso, cevapcice in tudi ribo. Hvala obema in upam, da zadevo še ponovimo. Cestitke tudi ob obletnici de­lovanja. Naj vsem bralcem in clanicam zaželimo še, da ostanete zdravi in da se septembra zberemo na naslednji delavnici društva, tudi takrat v Gradi-šcah. Vabljeni tudi ostali. 
besedIlo: sonja jarc, foto: jerca cerar 



Na carovniško goro – Slivnico 
V mesecu juniju smo se upokojenci DU Lukovica povzpeli na 1114 m visoko Slivnico – goro carovnic. Pod vrhom je Copr­niška jama, iz katere se pozimi dviga topel in vlažen zrak, ki povzroci meglo. To je pripomoglo k nastanku legende o ca­rovnicah, ki so si za domovanje izbrale to jamo in v njej varile razne napoje in zvarke, delale dež in nevihte ter pocenjale še veliko drugih hudobij. Carovnica nad carovnicami je bila Uršu-la. Njen lik še vedno pokažejo na cerkniškem karnevalu. 

V carovnice ne verjamemo vec, zato smo se z veseljem podali na ta gologlavi hrib. Naše izhodišce je bilo Cerknica. Pot je dolga pri­bližno uro in pol in ni zahtevna. Malo je bila speljana skozi gozd, pretežno pa po travnikih. Slivniški travniki so nas prevzeli z razno­vrstnim rastlinjem. Razlicne lilije, kukavice, gorski kosmatinci, pe­runike in še veliko drugih je bilo v polnem cvetju, ki so ga obletava­li prekrasni metulji. Ocarala nas je creda konj in krav, ki se je pasla. Malo nas je bilo strah, ko smo šli mimo njih, a so ocitno vajeni ljudi in se za nas niso zmenili. Kmalu smo zagledali vrh in cez kakšnih petnajst minut smo bili na cilju. Dom je bil zaprt, imajo pa licno leseno hišico, kjer lahko kupimo pijaco in razlicne sladice. Obcudo­vali smo prekrasen razgled na Cerkniško jezero, Javornike in Sne­žnik. Na prijetnem soncu smo se zadržali kar nekaj casa. Ker pa nas je pogled na jezero tako prevzel, smo se odlocili, da se ob povratku v Cerknico zapeljemo še na kratek sprehod ob jezeru. To je eno izmed najvecjih presihajocih jezer v Evropi, ki skozi vse letne case kaže svojo razlicnost, tam pa se lahko na istem mestu pase živina, orjejo njive ter lovijo ribe in se vozijo s colni. Na tablah ob vhodu na sprehajalne poti smo lahko prebrali veliko zanimivosti o jezeru. Dan smo zakljucili polni lepih vtisov. Bil je to en lep in poucen po-hod. 
besedIlo In foto: danIca osolnIk 


Zakljucni izlet citrark in kitaristov Društva Lipa Domžale v srce kranjske dežele po Valvasorjevih stopinjah 
Koncno smo docakali dan, ko smo se lahko družili tudi malo drugace in se še malo kulturno in zemljepisno izobraževali, cesar pa ni nikoli 
prevec. 


9. junija 2021 zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kjer smo na avtobus natovorili vso glasbeno in pomožno opremo za izved­bo manjših koncertov na našem izletu. Preden smo se odpeljali, pa nas je pozdravil še predsednik Društva Lipa Domžale g. Marjan Ravnikar in nam zaželel lep izlet. Na poti proti Primorski smo pobrali še nekaj udeležencev izleta. Pot smo nadaljevali proti Uncu, kjer smo pobrali našo vodnico Alenko Ve­ber, ki nam je na poti natrosila veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih obiskali in skozi katere smo se peljali. Najprej smo se ustavili v vasi Selšcek, ki leži ob cesti Cerknica–Rakitna na nadmorski višini 647 m. Planota, na kateri leži vas, se imenuje Me-nišija, in sicer po menihih iz kartuzije Bistra, ki so bili lastniki obmocja od 13. stoletja. Tam smo najprej zaigrali in zapeli nekaj pesmi, nato pa smo po prijazni postrežbi z dobro hrano in pijaco prisluhnili tamkajšnji lokalni vodnici Nataši, ki nam je povedala veliko zanimivega o tej vasi. Izvedeli smo, da je Selšcek rojstna vas slikarja Maksima Gasparija, zato je prepoznavna kot »Gasparijeva vas«. V jedru vasi smo si ogledali tudi slikarjev doprsni kip. Na hišah vašcanov so namesto klasicnih hišnih številk namešcene table z motivi Gasparijevih razglednic in zapisanimi hišnimi imeni. V letu 2020 je vas dobila priznanje Turisticne zveze Slo­venije za naj vaško jedro. Ogledali smo si tudi tradicionalno podeželsko hišo, zgrajeno leta 1884, kulturni spomenik lokalnega pomena, nekoc furmanska gostilna. Najbolj obiskane znamenitosti v bližini te vasi so Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, grad Snežnik, Križna jama ter Bloška planota in Bloško jezero, katerega smo tudi obiskali. 

Enodnevna konjenica 
V nedeljo, 25. julija, je po dobrem letu dni preda-ha zaradi epidemije potekala enodnevna konjenica v organizaciji KD Lukovica, katere se je udeležilo enajst jahacev in trije vozovi s konjsko vprego. Ude­leženci so ob osmi uri krenili iz Preserij pri Lukovici, nato pa jih je pot vodila do okoliških vasi: Rafolc, Straže, Zlatega Polja in Trnjave. Štiriurna konjeniška odisejada se je zakljucila s prijetnim druženjem ob Gradiškem jezeru pod mogocnim hrastom na loka­ciji "Lušt'n pod hrastom". 
besedIlo In foto: helena mesarIc, zala cerar 

Polni zanimivih vtisov smo se nato odpeljali v Cerknico, kjer smo pred Centrom starejših obcanov za stanovalce pripravili krajši koncert pod vodstvom naše profesorice Damjane Praprotnik. Upamo, da smo jim vsaj malo prijetno popestrili dan. Nato je sledila vožnja na Bloško planoto preko Cajnarjev in Sv. Troji­ce. Ustavili smo se ob Bloškem jezeru, kjer smo v tamkajšnji Brunarici (okrepcevalnici) spet zaigrali in zapeli nekaj pesmi. Sprehodili smo se tudi ob jezeru, ob katerem smo obcudovali zanimive skulpture oz. iz­delke iz lesa. V bližini Bloškega jezera se nahaja Glamping Lake Bloke, ki nas v poletnih mesecih vabi na kopanje in preživljanje prostega casa v senci smrek in lesenih medvedov. Pot smo nadaljevali proti Žerovnici, kjer smo se podprli z dobrim kosi­lom in pijaco. Po kosilu smo se odpeljali v Babno Polje, rojstni kraj naše vodnice Alen­ke, in sicer smo si tam ogledali prenovljeno Rihtarjevo domacijo, ki je od našega zadnjega obiska doživela veliko sprememb. Cas je bil, da spet vzamemo v roke citre in kitare ter zapojemo in zaigramo. Ker nam je ponagajal dež, smo program malo skrajšali. Nato smo se odpeljali še na obisk k Alenkinim prijateljem v Dolenje Po-ljane, kjer nam je naša Damjana zaigrala na citre nekaj pesmi, mi pa smo zraven tudi malo zapeli. Z njihovega dvorišca smo lahko uživali v razgledu na najvišji vrh Kraške planote, na še zasneženi Snežnik. Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov ter zadovoljni, da nam je bilo vre-me naklonjeno, smo se ob 19.30 vrnili domov. 
besedIlo: martIna podobnIk, foto: aco majhenIc 



Donacija Rotary cluba Domžale za tridnevni tabor rejniških družin 
Ob zakljucku rotarijskega leta, ki je bil v Rotary clubu Domžale izpolnjen z veliko dobrodelno akcijo pod imenom HODIM IN POMAGAM, smo se rotarijcem na zakljucnem pikniku pridružili iz Društva rejnic in rejnikov Domžale in Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - Vzhod, Enote Domžale. Piknik je potekal v nedeljo, 20. 6. 2021, v prijetno sprošcenem vzdušju na domu predsednice Martine Oražem v Šentvidu pri Lukovici. 
V Rotary clubu Domžale je znano dobrodelno delovanje, s pomocjo ka­terega smo izpeljali vrsto programov za nabiranje dobrih socialnih izku­šenj otrok v rejništvu. Clani dobro razumejo, da je naložba v otroke, ki iz razlicnih razlogov ne morejo odrašcati v svojih bioloških družinah in potrebujejo pomoc rejniške družine, ter v družine, ki izvajajo to odgo­vorno humano poslanstvo, dobra za uspešno družbo. Z njihovo pomocjo rastejo otroci, ki zmorejo uresniciti svoje potenciale in se razviti v zado­voljne odrasle. Idejni vodja akcije HODIM IN POMAGAM Tomaž Oražem je želel združiti prizadevanja za zdrav življenjski slog, gibanje v naravi in dobrodelnost. To, da naredimo nekaj dobrega zase in hkrati pomagamo tistim, ki po­moc potrebujejo. V klubu so njegovo zamisel hitro posvojili in po posve­tu z nami konkretizirali cilj – zbrati sredstva za kritje stroškov tridnevnega tabora rejniških družin. V delu so bili povezani in osebno angažirani s svojim prostim casom in financnimi prispevki. Sredstva so se zbirala od oktobra 2020 na tri nacine: s poslanim SMS sporocilom, z donacijo na TRR Rotary cluba Domžale in z darovanjem evra v oznacene hranilnike na hribih Gobavica (Mengeška koca in Pr' Fartku), Rašica, Katarija pod Sv. Miklavžem (Kmetija pri Mežnarju), Planinski dom Ušte - Žerenk, pri Gosti-šcu Urankar na Limbarski gori, v Okrepcevalnici na Sv. Primožu, v Dom-žalskem in Jarškem domu na Veliki planini in na Sv. Petru nad Begunjami. Šparovcki so bili še pri Restavraciji Park, Kavarni v Cešminovem parku v Domžalah in Tosamini Beli štacunci na Viru. Akcija je bila podprta tudi z donacijo distrikta. Kljub ukrepom za zajezitev širjenja nalezljive bolezni Covid-19 je bil rezultat izjemen. Zbrali so 6.630 EUR in nam to donacijo predali s simbolicnim cekom ob koncu rotarijskega leta. Tabor s skoraj 80 prijavljenimi clani rejniških družin bo izpeljan drugi vi-kend v septembru v Pinesti Novigrad. V imenu vseh udeležencev tabora se v Društvu rejnic in rejnikov Domža-

Družinski pohod ŠD Lukovica 
Na vroco soboto, 19. junija, smo se clani ŠD Lukovica odpravili na prvi letošnji družinski pohod. Zaradi visokih temperatur smo izbrali prijetno gozdno pot do slapa Orglice v Kamniški Bistrici, ki je super izbira za vse družine, tudi tiste z manjšimi otroki. Pohoda se je udeležilo 12 clanov, od tega 6 naših najmlajših, ki so uživali pri raziskovanju okolice in brez težav osvojili cilj, do katerega pelje rahlo vzpenjajoca gozdna pot. Pri sla­pu smo se osvežili v hladni vodi in se okrepcali za povratek do izhodišca. Po pohodu smo se podružili še ob kosilu v Kamniški Bistrici, nato pa se prijetno utrujeni odpravili v hladno zavetje domov. 
besedIlo In foto: klaVdIja trcek 


le in Centru za socialno delo Osrednja Slovenija - Vzhod, Enota Domžale, zahvaljujemo za lepo in izvirno dobrodelno delo. 
besedIlo: marta tomec, foto: arhIV csd osV 



Obcni zbor TD Gradišce 
3. 7. 2021 je potekal redni letni obcni zbor clanov Turisticnega društva Gradišce pri Lukovici. Datum in lokacija obcnega zbora sta bila tako kot prenekatera aktivnost v preteklem in tekocem koledarskem letu posle­dica epidemiološke situacije. Po uvodnem pozdravu je porocilo o delu društva za leto 2020 zbranim clanom podal predsednik Milan Vesel. Pri tem je posebej izpostavil aktivnosti, ki so bile zaradi epidemije bodisi odpovedane bodisi prenesene v leto 2021. Posledicno je zato nekoliko okrnjen tudi plan dela za leto 2021, saj se bodo prenesene aktivnosti pre­teklega leta prepletale z aktivnostmi tekocega leta. So pa v programu na-crtovane vse glavne aktivnosti društva, vkljucno z osrednjo aktivnostjo, ki jo predstavlja tek okoli Gradiškega jezera. Že za leto 2020 nacrtovano srecanje krajanov Gradišc iz vse Slovenije pa se ponovno zamakne vsaj še za eno leto. Med obcnim zborom so bile opravljene tudi delne volitve na­domestnega clana oz. clanice nadzornega odbora. Ob koncu se je pred­sednik Milan Vesel zahvalil vsem prisotnim ter tudi ostalim, ki se obcnega zbora niso udeležili, a so sodelovali pri realizaciji plana v preteklem letu ter poudaril pomen aktivnega sodelovanja clanov pri pripravi oz. izvedbi razlicnih dogodkov in aktivnosti društva. 
besedIlo In foto: andrej oVca 



V Novo mesto z vlakom 

Cas pocitnic je in pohodniki DU Lukovica smo se s svojimi vnuki odpra­vili na Dolenjsko. Zbrali smo se v Domžalah in se z vlakom odpeljali do Ljubljane. Na železniški postaji nismo dolgo cakali in že smo bili na vlaku, ki nas je peljal proti Novemu mestu, prestolnici Dolenjske. Vlak je bil bolj pocasen z veliko postajami. Imeli smo možnost opazovati pokrajino in cas za prijeten klepet. Izstopili smo v Novem mestu, kjer nas je cakal voz­nik ladjice oziroma splava. Z njim smo šli do obrežja Krke in se vkrcali na ladjico, kjer smo bili postreženi s pijaco in piškoti. Plovba po Krki je bila cudovita. Uživali smo ob pogledu na stari del mesta in na race in labode na reki. Krka je na tem delu pocasna, zato je bila plovba mirna. Uživali smo vsi, mlajši in starejši. Po plovbi nam je ostalo še veliko casa do odho­da vlaka proti Ljubljani. Podali smo se na Glavni ali Veliki trg, ki je osrednji del starega mestnega jedra. Tam je kar nekaj prijetnih lokalov, kjer smo z veseljem spili kavo in nekaj casa posedeli in opazovali dogajanje na tem lepem trgu. Nato smo se odpravili do Franciškanske cerkve sv. Lenarta. Franciškani so v Novo mesto prišli leta 1469, leta 1472 pa so poleg cerkve zgradili samostan, v katerem je bogata stara knjižnica iz konca 15. stole-tja, ki hrani okrog 12.000 knjig. Pot nas je vodila naprej na Kapiteljski hrib, kjer stoji stolna cerkev sv. Miklavža. Prvic je bila omenjena že leta 1365. Z grica je lep pogled na reko Krko. Na klopcah v senci smo si malo odpocili, nato pa smo se odpravili na železniško postajo Novo mesto Kandija, ka­mor je kmalu pripeljal vlak iz Metlike in polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu. 
besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo maselj 


S tehniko polivanja barv je Likovna sekcija DU Lukovica zakljucila prvo polletje 

Že v lanskem letu smo v naši likovni sekciji planirali, da bi slikali s poli­vanjem tekocih akrilnih barv, žal pa nam je Covid-19 to preprecil. Želja po necem novem pa je seveda ostala, zato smo ta del plana prestavili v letošnje leto. Že pred zacetkom ustvarjanja nam je naš mentor Vinko Železnikar podal nekaj navodil za lažje in cim bolj pravilno delo. Seznanil nas je, da obsta­jata dve osnovni varianti. Prva se z angleško besedo imenuje »dripping«, kar pomeni, da je barva pri tej tehniki bolj redka in da z njo kapljamo, curljamo ali špricamo po podlagi. Druga pa ima angleško ime »pouring«, kar pa pomeni, da je barva go-stejša in da ustvarjamo s tocenjem, izlivanjem, polivanjem ali nalivanjem barve na podlago. Obstaja pa še vec raznih vmesnih variant, pri katerih se z razlicnimi kom­binacijami lahko dosežejo zelo atraktivni efekti. Za podlago oziroma nosilce barve smo tokrat izbrali lesomal plošce, ki smo jih predhodno grundirali. Na teh plošcah smo nato ustvarjali po me-todi »dripping«. Z našo domišljijo so tako nastale zares zanimive in zelo raznolike slike. Na roke nam je šlo tudi izredno lepo vreme in seveda smo bili zelo zadovoljni tudi s samim ambientom v Rokovnjaškem gozdicku, ki je zelo primeren za tovrstno dejavnost. Da je bilo ustvarjanje zares za-
Junij pri upokojencih 
V mesecu juniju smo bili clani DU Lukovica kar aktivni. Na delavnicah rocnih del smo pletli zapestnice, Marija pa nam je pokazala izdelavo smrecic iz sivke. Poleg tega si na delavni­cah izmenjamo tudi razlicne ideje za ustvarjanje, predvsem pa nam cas, ki ga tam preživimo, predstavlja prijetno druženje. 

Nekaj pohodnikov se nas je odpravilo na pot Pavckove in Slakove mladosti. Izhodišce je bilo v Mirni Peci. Pot je krožna in dolga 12 km. Vodila nas je do brunarice Orkljevec, kjer sta nas cakali kava in voda. Nadaljevali smo do domacije Barbo na Malem Kalu, kjer smo dobili malico in Slakov štrudelj. Pripravili so tudi kratek kulturni program. Naslednji postanek je bil v vasi Hmeljcic, nato pa je sle­dila pokušina vin pri zidanici Ribic. Ob dobrem vinu smo poslušali še prelepo petje moškega zbora. Nato smo se spustili v dolino do Šentjurja, kjer je Pavckov dom. Po kratkem kulturnem programu in ogledu doma smo se odpravili proti Mirni Peci. Ves cas pohoda so nas spremljali Slakova glasba, Pavckova poezija in gostoljubnost domacinov. Štirje clani DU Lukovica pa smo se udeležili pohoda po južni meji Obcine Lukovica. Zaceli smo v Lukovici in koncali na Trojanah z do-bro malico. Pohod je bil dolg in kar naporen. Z dobro voljo smo ga uspešno zakljucili. 
besedIlo In foto: danIca osolnIk 

nimivo, smo potrdili s tem, da smo se ga udeležili vsi aktivni clani in tudi še ena clanica kot gostja. Po koncanem ustvarjanju pa smo prvo polletje zakljucili še s prijetnim druženjem v Gostišcu pri Cebelici. Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri izvedbi tega našega likovnega srecanja, se najlepše zahvaljujemo. 
besedIlo: jože anžIc, foto: arhIV lIkoVne sekcIje du lukoVIca 



S kolesi v Ljubljano 
Kolesarji DU Lukovica smo se v mesecu juniju pogumno odpe­ljali na ogled Ljubljane. Kot vedno nas je pot vodila ob Kamni­ški Bistrici proti Brinju, kjer smo se ustavili na domu Petre Maj­dic. Tam smo se malo spocili in odžejali ter nadaljevali pot do Šentjakoba in naprej proti Ljubljani. Peljali smo se mimo bol­nic do tržnice, od tam na Mestni trg in na pijaco ob Ljubljanico. Seveda smo se odpeljali tudi na Prešernov trg, se malo posli­kali in nadaljevali na Kongresni trg, potem pa po Slovenski in Dunajski cesti do Crnuc, Trzina in tradicionalno k Ravbarju v Domžale. Kolesarjenje po Ljubljani je bilo prijetno, predvsem zaradi urejenih kolesarskih poti. V prijetnem razpoloženju in brez nesrec smo prekolesarili precej kilometrov. 

Julija smo bili kolesarji povabljeni k Majdi in Ljubu v Obrše. Da pa ne bi kolesarili premalo, smo se odpeljali ob Kamniški Bistrici do Volcjega Potoka, mimo golf igrišc do Radomelj in Rov. Tam smo se ustavili v lokalu in osvežili s hladno pijaco. Treba je bilo naprej. Do Dolenj je bilo kar v redu, potem pa so se zaceli klanci do Vrhovelj, Straže in Preserij. Za tiste, ki nimamo elektricnih koles, je bil to velik zalogaj. Del poti smo prepešacili. Tisti z elektricnimi kolesi so bili do nas solidarni in so nas cakali. Cez Preserje je bilo malo lažje, o hribu proti Samotorcanovim pa raje ne bi govorila. Ves napor je bil pozabljen, saj so nas cakali senca, hladna pijaca, dober bograc in prijetna gostitelja. Naše kolesarske ture zaradi dobrega vodenja potekajo lepo in var-no. Posebna zahvala pa gre naši Lojzki, ki na vsaki turi poskrbi, da nihce ne zaostane. 
besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo maselj 


Tecaj jahac 1 
V soboto, 17. julija, je v organizaciji KD Lukovica pod vodstvom inštrukto-rice jahanja Alenke Šušteršic Markov potekal prakticni del izpita Jahac 1. Udeleženci v starosti od 10 do 15 let so osvojili osnovna znanja o konju in ravnanju z njim ter osnovne vešcine jahanja v koraku, kasu in galopu, vkljucno s prehodom preko na tleh ležecih drogov v koraku in kasu. Po programu Konjeniške zveze Slovenije so se mladi jahaci naucili pra­vilnega pristopanja h konju v hlevu, privezovanja, cišcenja, sedlanja in uzdanja konja, vodenja, zajahanja in razjahanja konja. Osvojili so pravilno držo na konju, uporabo stremen in držanja vajeti ter pravilnega in ucin­kovitega delovanja na konja v koraku, kasu in galopu. Iskrene cestitke vsem udeležencem, ki so s svojo zavzetostjo pri trenira­nju jahanja in pripravi na teoreticni in prakticni del izpita izkazali potreb-no znanje in vešcine. 
besedIlo In foto: helena mesarIc, zala cerar 


Planinski pohod na Strelovec 
Zadnjo nedeljo v mesecu juliju smo clani planinskega društva Bla­govica izkoristili za obisk Strelovca. Ta razgledni vrh se nahaja v osrcju Savinjskih Alp in se pne med Logarsko dolino in Robanovim kotom. 

Na pot smo se podali v zgodnjih jutranjih urah. Logarska dolina nas je pricakala obsijana s soncem. Polni zagona smo zaceli s hojo. Pot nas je po dobro nadelani poti skozi skalni predor vodila do Koce na Klemenci jami, kjer smo se okrepcali in se razgledali k vrhovom in ostenjem nad Logar­sko dolino. Med vsemi najbolj izstopa Ojstrica, mi pa smo se tokrat podali levo proti Strelovcu. Na poti smo se ustavili ob najdebelejšem macesnu v Sloveniji. Njegov obseg na višini 130 cm znaša kar 464 cm, premer pa 147 cm. Po približno treh urah skupne hoje smo dosegli vrh, kjer smo bili nagrajeni s cudovitim razgledom na okoliške gore, pod nami pa sta se nahajali Logarska dolina in Robanov kot. Pot v dolino smo opravili po isti poti. V dolini smo si ogledali še slap Pa-lenk, manj znan slap v Logarski dolini, vendar vsekakor vreden ogleda. Nekateri, tisti bolj korajžni, so se v vodi tudi osvežili. Preživeli smo lep dan, ki se nam bo za dolgo vtisnil v spomin. 
besedIlo: VodnIka marInka škrlj In peter urankar, foto: nIka cerar 


Zakljucili smo projekt Erasmus+ Kalabrija 
OŠ Janka Kersnika, Brdo pri Lukovici in partnerska šola Istituto Comprensivo di Squillace iz Kalabrije sta skupaj sodelovali v dvoletnem projektu Erasmus+. Tema tega sodelovanja je bila Otroške igre in igrace iz preteklosti kot gradniki mostov sodelovanja med šolami v EU. Na naši šoli smo bili v projekt aktivno vkljuceni naslednji strokovni delavci: ga. ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih, dr. Vesna Markelj, Blaž Andrejka in Jana Kovic. Aktivno je v projektu sodelovalo tudi 14 ucencev iz 8. in 9. razredov. Ucenci in ucitelji naše šole bi morali oditi na Kalabrijo, a nam je bilo zaradi razmer to onemogoceno, tako smo se od 31. maja do 4. junija povezali z italijansko šolo na daljavo preko zooma in zakljucili projekt. 

Partnerska šola Istituto Comprensivo di Squillace iz Kalabrije sestavlja štiri šole, in sicer šole iz krajev Squillace, Amaroni, Vallefiorita in Stalleti. Program so pripravili ucitelji iz Kalabrije. Ucenci so se na daljavo družili, pogovarjali in igrali igre. V ponedeljek smo se najprej pozdravili in spoznali. Nekaj ucencev iz Kalabrije se je namrec zamenjalo, saj so nekateri zakljucili šolanje. Da so se med seboj bolje spoznali, so bili razdeljeni v skupine. Ko so se ucenci spoznali, so se prikljucili k uri anglešcine. Ker je mesto Squillace znano po keramiki, so ucenci pri likovnem pouku risali motive, ki se najpogo­steje pojavljajo na njihovi keramiki. Virtualno so se podali tudi na ogled mesta. V popoldanskem casu smo se na šoli na Brdu naucili in posneli pesem Regiment po cesti gre. Pesem Regiment po cesti gre in razvoj ljudske pesmi na Slovenskem smo v torek predstavili Italijanom. Naši ucenci so italijanske poskušali nauciti pesem Regiment po cesti gre, in sicer v slovenšcini. Pri tem so se vsi zelo zabavali. Zanimivo je bilo slišati Italijane govoriti slovensko. Naši ucenci so bili navdušeni nad njihovo slovenšcino. Sodelovali so tudi na uri an­glešcine. Po skupinah, v katerih so bili tako Italijani kot Slovenci, so se pogovarjali v anglešcini in spoznavali drug drugega, igrali so se razne igre (predvsem virtualne) … Po zakljucku zoom povezave smo se ucitelji in ucenci z Brda s kolesi odpeljali v Moravce na sladoled. Ko smo prišli do-mov, so si naši ucenci ogledali predstavitev krajev Amaroni, Vallefiorita in Stalleti. Predstavitve so pripravili italijanski ucenci. V sredo je bil v Italiji praznik, zato se nismo družili. V cetrtek zjutraj pa smo se odpeljali v Radmirje v Zgornjo Savinjsko dolino. Tam smo se najprej preko zooma povezali z italijanskimi prijatelji. Najprej je bila na vrsti ura glasbe, pri kateri smo slišali nekaj italijanskih pesmi. Tudi itali­janski ucenci so poskušali nauciti naše pesem v italijanšcini. Pri tem so se vsi zelo zabavali. Sledila je ura matematike, pri kateri so italijanski ucenci slovenskim predstavili racunalniški program, ki ga uporabljajo pri matematiki. Ko so zakljucili z matematiko, je bil cas za igranje na daljavo. Po kosilu smo se odpravili ven. Veslali smo po Savinji, se v njej kopali, kljub temu da je bila zelo mrzla (9 stopinj) … Proti veceru smo se še enkrat povezali s šolo v Kalabriji in naredili analizo tedna. Prišel je petek, zadnji dan našega virtualnega srecanja. Najprej smo imeli uro glasbe. Pri tej uri so se ucenci obeh šol pripravili in posneli pesmi, ki so jih drug drugemu predstavili v torek in cetrtek. Nato smo posnetke poslušali in gledali. Zanimivo je bilo slišati Italijane, ko so peli našo pesem Regiment po cesti gre v slovenšcini. Moram priznati, da jim je šlo zelo dobro, tako izgovorjava besed kot tudi melodija. Sloven-ski ucenci so imeli lažjo nalogo, saj so na melodijo in besedilo italijan­ske pesmi uporabljali samo gibe. Sledil je pogovor o tem, kako poteka pouk v slovenskih in kako v italijanskih šolah. V Italiji imajo ucenci pouk tudi ob sobotah. 
Sledil je še zakljucek našega virtualnega srecanja in projekta Erasmus+ Otroške igre in igrace iz preteklosti kot gradniki mostov sodelovanja med šolami v EU. Italijanski ucitelji so nas presenetili z darilom. Ucitelj likovnega pouka, g. Oreste Sergi Pirrň, je izdelal logotip za našo šolo. Vsi smo bili navdušeni nad njim. Res je lep. Nekaj besed sta ucencem na­menila tudi ravnatelja šol, dr. Anja Podlesnik Fetih, in ravnatelj Istituta Comprensivo di Squillace iz Kalabrije, g. Alessandro Care. Oba sta bila navdušena nad projektom, izrazila sta željo, da šoli še naprej ostaneta v stikih. Ucencem pa sta zaželela, da ohranijo stike, ostanejo prijatelji in se v prihodnosti kdaj srecajo v živo, tako v Italiji kot Sloveniji. Kljub temu da je zadnji del projekta potekal virtualno, je bilo srecanje zanimivo, spoznali smo kraje v Kalabriji, ucence in ucitelje, s katerimi bomo zagotovo vsi (ucenci in ucitelji) obdržali stike. Izboljšali smo se v sporazumevanju v anglešcini, premagali smo tremo pred drugace go­vorecimi osebami, spoznali nekaj njihove kulture … 
besedIlo: jana koVIc, foto: blaž andrejka 

DRAGI PRVOŠOLEC, DRAGA PRVOŠOLKA! 
BLIŽA SE TEŽKO PRICAKOVANI DAN ZATE IN ZA NAS: 
TVOJ PRVI ŠOLSKI DAN. 
PRIJAZNO TE VABIMO NA PRVO SKUPNO SRECANJE, KI BO V SREDO, 1. 9. 2021: 
Vrtec Medo ob 9.00, PŠ Krašnja ob 10.00, PŠ Blagovica ob 11.00. 

VESELIMO SE SRECANJA S TEBOJ IN TVOJIMI STARŠI! 
RAVNATELJICA DR. ANJA PODLESNIK FETIH  IN UCITELJI PRVEGA RAZREDA 




Tilen Strmšek: "Nogomet, tek in psi so moje življenje!" 
Osemindvajsetletni Tilen Strmšek s Prevoj pri Šentvidu je definitivno med najmlajšimi predsedniki slovenskih športnih klubov. To veliko odgovornost je prevzel januarja 2019, ko je na tej funkciji nasledil svojega predhodnika Irfana Cordica. Ob predsedniški funkciji pa opra­vlja tudi funkcijo trenerja. Obe funkciji opravlja zelo uspešno, z veliko mero srcnosti in zagnanosti. Poleg ljubezni do žoge pa je Tilen tudi velik ljubitelj živali, zato je ljubezen do živali in športa združil v svoj drugi hobi – canicross. O tem in nogometu smo z njim poklepetali ob kavi ... 

Tilen, ki je osnovno šolo obiskoval na Brdu pri Lukovici, je po poklicu ekonomski tehnik. Že nekaj let je zaposlen v podjetju Hyla d.o.o., kar, kot sam pravi, sicer ni njegova "sanjska služba", a je z njo kljub vsemu zadovoljen, saj mu ob tem, da je vir njegovega preživetja, delovnik službe omogoca, da mu ostane še dovolj casa za hobije, ki so zanj zelo pomemben del življenja. V mladosti je, kar se športov tice, treniral golf, košarko, odbojko, a nogomet je bil pri njem vselej glavni šport. V no-gometu je prakticno že celo življenje, saj sta ga starša že pri šestih letih vpisala v nogometno šolo NK Dob, kjer je igral vse do mladincev. Kasne­je ga je pot vodila na Vir pri Domžalah. Tam se je pridružil clanski ekipi NK Vir in zanjo uspešno odigral kar nekaj sezon. Tilen je sicer zaprisežen navijac londonskega Arsenala in obenem velik ljubitelj angleškega no-gometa. Kar se pa tice nogometnih vzornikov, ki so ga navdihovali pri njegovi nogometni poti, pa med mnogimi še posebej izpostavlja dva 
– brazilskega Ronalda in našega Zlatka Zahovica. 
Tilen, kako se je zacela tvoja zgodba v NK Crni graben? 
Ko sem zakljucil z igranjem za mladinsko ekipo NK Dob, se je kmalu za­tem v Lukovici ponovno ustanovil nogometni klub. Seveda sem bil nad tem navdušen in sem se z veseljem odzval povabilu k sodelovanju pri tej "novi nogometni lukoviški zgodbi". Pridružil sem se namrec clanski ekipi v ustanavljanju. Ekipo smo res da sestavili, vendar je predvsem zaradi financnih razlogov ostalo zgolj pri tem, da smo odigrali le nekaj prijateljskih tekem. Kasneje sem bil povabljen k sodelovanju kot trener. To delo sem vzel zelo resno in uspešno opravil tudi licenco za športno treniranje – smer nogomet. Kljub ponudbam drugih klubov sem ostal v naši Obcini Lukovica, ker imam rad svoj kraj in svojo obcino. Predsedni­ško funkcijo v klubu sem nato prevzel januarja 2019. V klubu se prven­stveno trudimo z vzgojo mladih, domacih nogometašev, a istocasno tudi želimo, da bi nekako "pripeljali" ekipo do clanov in z njo nastopili v MNZ ligi. Zavedam se namrec dejstva, da klubu, ki nima svoje clanske selekcije, "nekaj manjka", saj je clanska ekipa vsekakor "krona" vsakega športnega kluba. A imamo pri naših starejših selekcijah težave s samo kvantiteto, saj je fantov na treningih žal obcutno premalo. Potrebova­li bi namrec vsaj petnajst do osemnajst igralcev, ki bi redno trenirali trikrat tedensko. Druga, še vecja težava pa so financna sredstva, saj bi denimo za normalno funkcioniranje clanske ekipe potrebovali okvirno vsaj 10.000 € na sezono. 
Kako je urejeno s financiranjem kluba? Verjetno so vadnine otrok glavni vir preživljanja kluba, kajne? 
Glavni vir financiranja kluba je obcinski razpis za šport v Obcini Lukovi-ca, ki pa žal ne zadošca niti za kritje stroškov najema travnatega igrišca oz. športnih dvoran v zimskem casu. Drugi del financiranja kluba pa so starši preko placila vadnin. Brez njih nikakor ne bi mogli funkcionirati. Sponzorskih sredstev nimamo. Žal zaenkrat lokalno podjetniško okolje nima prevec posluha za naš klub. A delamo na tem, da se v bodoce tudi na tem podrocju spremeni situacija na bolje. Dejstvo je, da brez bodocih infrastrukturnih in financnih vložkov v lukoviški nogomet s strani obcine, države in lokalnega gospodarstva klub na dolgi rok ne bo preživel, kaj šele napredoval. 
Kaj bi si kot predsednik kluba, kar se tice nogometa v naši obcini, želel v prihodnje? 
Definitivno bi si želeli igrišca z umetno travo velikosti vsaj 40 x 20 me-trov ter ob njem reflektorje, ki bi omogocali treniranje zunaj tudi pozno jeseni in zgodaj spomladi. Definitivno pa nam manjka tudi kak ladijski zabojnik, predelan v garderobo, da bi se otroci lahko pri igrišcu normal-no preoblekli. Lokacijo za igrišce imamo (pri RCU Lukovica), prav tako dovoljenje za to s strani g. Bernarda Urbanije. Vendar si s sredstvi, ki jih imamo v klubu, kaj takšnega trenutno še zdalec ne moremo privošciti. 
Katere dosežke našega mladega nogometnega kluba bi izposta­vil? 
Sam kot uspeh ne štejem samo dosežke in rezultate na tekmovanjih. Kar nekaj naših igralcev recimo sedaj igra v klubih, kot so npr. Dom-žale, Dob in Radomlje in so tam zelo uspešni, nekateri celo nosilci igre v svojih novih klubih. Seveda pa se lahko pohvalimo tudi z rezultati, s kar nekaj stopnickami na turnirjih po vsej Sloveniji. Sam bi izpostavil tri po mojem mnenju najboljše rezultate: prvo mesto na turnirju selek­cije U-13 v Ljubljani leta 2020, drugo mesto v zimski ligi selekcije U-8 v organizaciji NK Olimpija in tretje mesto selekcije U-9 na Seat Cup v Radomljah 2019, kjer so nastopale ekipe iz vse Slovenije. Pohvalil pa bi tudi našo veteransko ekipo, ki dosega odlicne rezultate v veteranski ligi pod okriljem MNZ Ljubljana, udeležujejo pa se tudi mednarodnih turnirjev v tujini. 
Imaš pa ob nogometu zadnja leta prav poseben hobi, kateremu si zelo predan, kajne? 
Res je. Že od majhnega obožujem živali, sploh pse. Imam psicko Lynn, s katero skupaj teceva. Lynn je pasme greyster, katere pse lahko v Slove­niji preštejemo na prste obeh rok. To so športni (vlecni) psi, ki so name-njeni pasjim vpregam na podrocjih, kjer sta led in sneg stalnica. V Slo­veniji pa z njimi predvsem tecemo canicross ter jih treniramo na kolesu in skiroju, kjer se doseže hitrost tudi do 50 km/h. Canicross je kinološka disciplina, pri kateri pes vlece svojega vodnika in mu s tem pomaga do boljšega casa. Vodnik ima na sebi poseben pas, ki je na psa pripet s posebno elasticno vrvjo, pes pa je oblecen v posebno vlecno oprsnico. 
Kako to, da te je zaneslo v "kinološko-športne" vode? 
Za ta šport sem se navdušil, ko sem zakljucil s svojim igranjem nogo-meta. V tem športu sem našel tisto, kar sem v nogometu pogrešal – duh popolne vzajemnosti. Ko namrec med tekmami in treningi vidim Lynn spredaj, kako se trudi, da ne popušca, mi s tem da dodatno motivacijo, da iz sebe iztisnem svoje zadnje atome moci do cilja. Pri tem športu namrec ni "šlepanja". 
Koliko casa pa nameniš canicrossu? 
Tecem dvakrat tedensko, ne glede na vremenske razmere, ostale tre­ninge pa naredim na kolesu v disciplini bikejoring. To pomeni, da Lynn namesto tekaca vlece kolesarja. Samih tekem pa se ne udeležujeva zgolj po Sloveniji, temvec potujeva po vsej Evropi. 
Kdor te pozna, ve, da si skromen po naravi, da se ne hvališ s svo­jimi dosežki, kar je lepa cednost. Pa nam kljub temu zaupaj nekaj 

NK Crni graben na stadionu Stožice. 

vajinih dosežkov z Lynn. Mimogrede, koliko potrebujeta za krog okoli našega lokalnega bisera, Gradiškega jezera, kjer veckrat tre­nirata? 
Okoli Gradiškega jezera je najin najboljši dosežek zaenkrat deset mi-nut in šestnajst sekund. Rekord na kilometer imava dve minuti in de-set sekund, na tri kilometre in pol pa osem minut in petinpetdeset sekund. Imava kar nekaj lepih dosežkov doma in v tujini. Prva mesta iz Werfenwenga (Avstrija), Buzeta (Hrvaška), Trevisa (Italija), Trzina, No-vega mesta, Gradiškega jezera (Slovenija). Vec zmag in drugih mest na Ceškem in Slovaškem. Z Lynn nižje kot na drugo mesto še nisva bila uvršcena in komaj cakava svetovno prvenstvo prihodnje leto v Franciji s ciljem na uvrstitev med prvo peterico. 
Bi na koncu tega najinega kratkega klepeta rad dodal še kaj, kar se tice nogometnega kluba? 
Rad bi dodal, da se v NK Crni graben vsi trenerji in uprava kluba resnic­no trudimo po svojih najboljših moceh. Veliko ur našega dela je veckrat solidarnostnih, neplacanih. To nam nikoli ni bilo v breme, saj delamo z veseljem za našo mladino, ki je prihodnost naše obcine, naše Slovenije. Ker pa nam dejansko drasticno primanjkuje financnih sredstev, bi po­zval vse, ki imajo radi nogomet v naši obcini, da nas podprejo tudi na ta nacin. V nasprotnem primeru se bojim, da bo klub cez nekaj let ugasnil. Vabim pa tudi vse fante in dekleta iz naše obcine, da se nam pridružijo na treningih, s katerimi smo pravkar zaceli. Za vse dodatne informacije sem dosegljiv preko zasebnih sporocil na naši Facebook strani Nogo­metni klub Crni graben. Dobrodošli! 
Tilen, hvala za pogovor, z iskreno željo po nadaljnjih uspehih tudi v prihodnje, tako pri vodenju nogometnega kluba in delu z nado­budno mladino na igrišcu kot tudi na tekmovanjih s svojo psicko v canicrossu. 
besedIlo: gregor berlec, foto: osebnI arhIV tIlna strmška 

Petra Pavlic je najboljša športnica Obcine Domžale! 
Petra Pavlic, clanica Težkoatletskega kluba Domžale, je letošnja preje­mnica priznanja za najboljšo športnico Obcine Domžale. Letošnja pri­reditev je prvic v zgodovini prireditve potekala na prostem na stadionu Obcine Domžale. Petri je ravno ta kraj še posebej pri srcu, saj je prav na tem stadionu pricela športno pot, sprva v atletskih disciplinah. Pri­znanje si je prislužila, ker je kot prva slovenka v zgodovini slovenske­ga olimpijskega dviganja uteži v sunku dvignila 100 kg. Poleg tega je uspešno zastopala slovensko reprezentanco na mocnih mednarodnih tekmovanjih v Rimu in na Malti. V casu prvega vala korone je trenirala doma v garaži, poletje pa je preživela v kletnih prostorih TAK Domžale, kjer je 6-krat tedensko trenirala po dve uri in pol. V celem poletju 2020 ni imela niti dneva dopusta, saj je vse moci in prosti cas usmerjala v projekt 100 kg sunka. V soboto, 19. 9. 2020, ji je tako v Celju uspel pr-vovrsten dosežek. Petra je po prireditvi povedala: »Priznanja nisem pri-cakovala. Nobene informacije, da bom prejela najvišje priznanje, nisem prejela. Nagrada pomeni potrditev dosedanjega dela in spodbudo za prihajajoce treninge in tekmovanja. Veseli me, da s takšnimi dogodki na prepoznavnosti pridobiva tudi olimpijsko dviganje uteži. Vsem, ki so me spodbujali in mi pomagali pri treningih in tekmovanjih, izrekam veliko zahvalo. Posebej se moram zahvaliti staršem, ki so me vseskozi podpirali na športni poti ter me še v casu mladoletnosti vsak dan vozili na treninge v Domžale.« 
besedIlo In foto: ValentIn orešek, tak domžale 



Šahovsko društvo Crni graben je obeležilo mednarodni dan šaha 
V Šahovskem društvu Crni graben smo v cetrtek, 22. julija 2021, ob mednarodnem dnevu šaha v brunarici ŠTD Rafolce organizirali razgo­vor z MK (mojstrskim kandidatom) Janezom Hribarjem, na katerem so mlade šahistke in šahisti spraševali, kdaj je edini MK v naši obcini zacel igrati razburljivo namizno igro, ki je edina dostojna cloveškemu umu (Voltaire). 
Spraševali so še, kdo ga je navdušil, kako je napredoval, kako je kma­lu postal najboljši na šoli brez uporabe knjig ali šahovskih revij, kako je bil veckratni obcinski prvak v ekipi OŠ Brdo pri Lukovici, kako se je udeleževal nadaljnjih tekmovanj, kako je treba za napredovanje sko-raj vsakodnevno študirati ustrezno šahovsko literaturo, danes je tega tudi veliko na internetu, zelo važna pa je praksa, to je igranje šahovskih partij na turnirjih itd. Veliko vprašanj in veliko zanimivih odgovorov … (Šahovska Zveza Slovenije (sah-zveza.si)). Nato je sledilo še igranje partij med mladimi, kjer sta J. Hribar in V. Je­mec kar med partijo opozarjala igralce o slabih in tudi dobrih potezah. V navdušujocem ozracju smo se razšli in se zmenili še za Poletno šolo šaha ob petkih. 
besedIlo In foto: VIktor jemec Obeležitev mednarodnega dneva šaha z MK Janezom Hribarjem (prvi desno) in osnovnošolci. 


Šahovski dvoboj 
V cetrtek, 1. julija 2021, je potekal tradicionalni šahovski dvoboj med ekipama Gradišce in Zlato Polje. Šlo je za srecanje, ki je bilo iz jeseni 2020 prestavljeno v leto 2021. Tokrat je bilo za organizacijo in izvedbo dvoboja zadolženo TD Gradišce. Pred zacetkom je clane obeh ekip poz­dravil in nagovoril predsednik TD Gradišce Milan Vesel. Vsaka ekipa je štela po sedem igralcev, ki so nato odigrali dve koli. Po dobri uri igranja v napeti tišini je bil znan koncni rezultat, ki je tokrat znašal 10 : 4 (Gradi-šce : Zlato Polje). Po koncanem dvoboju in razglasitvi rezultata je sledil podpis zapisnika, protokolarno fotografiranje in manjša pogostitev, ob kateri je med drugim potekala tudi analiza posameznih dvobojev. 
besedIlo: andrej oVca, foto: sIlVa burja 



Zdravilne rastline iz našega okolja 
Nabiranje zdravilnih rastlin sega dalec v zgo­dovino, in sicer so prvi zapisi s poimenovanji in opisi pozitivnih ucinkov na telo zabeleženi že vec kot 3700 let pred našim štetjem. Ker gre pri nabiranju zdravilnih rastlin za tako imenovano ljudsko medicino, se znanje prenaša v veliki meri tudi ustno in tako lahko babice svoje zna­nje prenesete na svoje vnuke ali otroke, kot je tudi moja mama Ivanka svoje znanje prenesla name. Za nabiranje zdravilnih rastlin je potreb­nih le nekaj usmeritev: 
1. 
Primerno se obujemo in oblecemo (škornji/ pohodni cevlji, dolge hlace in pokrivalo). 

2. 
Nabiramo dopoldan, ko je rosa že izginila in so rastline suhe. 

3. 
Nabiramo le rastline, ki jih poznamo. 

4. 
Rastline nabiramo v košaro, pomagamo si lahko s škarjami, da ne izruvamo cele rastline, ampak samo del, ki ga potrebuje-mo, saj bodo tako lahko rastline naslednje leto ponovno zrastle. Priporoca se, da nekaj cvetov rastline pustimo, da se bodo na ta nacin lahko ponovno zasadile na obmocju, kjer nabiramo. 


Ko rastline naberemo, jih nekaj lahko že takoj uporabimo za pripravo caja, ostale za sušenje pa položimo na pergamentni papir v prostor, kjer ne bo neposredno izpostavljen soncnim žarkom in kjer je dovolj zracno ali celo nekaj prepiha. Rastline s stebli lahko povežemo tudi v manjše šopke in jih navzdol obrnjene obesi-mo pod strop prostora. Osušene rastline hranimo v temnem in suhem prostoru v zatesnjenih posodah (steklen koza-rec s pokrovom), nanje napišemo vrsto rastline in leto nabiranja (nabiramo jih vsako leto znova). Tako posušene rastline lahko uporabimo za poparke (2 cajni žlicki posušenega zelišca damo v nekovinsko skodelico in prelijemo z 200 ml vrele vode ter pustimo namakati 10 mi-nut, nato precedimo) ali prevretke (na drobno narezana zelišca damo v nealuminijasto po­sodo in jih prelijemo z vodo. Voda z zelišci naj vre približno 10 minut, nato jo odstavimo in še toplo popijemo). 
besedIlo In foto: petra paVlIc 

(Dopolnila uporabo rastlin iz knjige: Zdravilne rastline na Slovenskem (dr. Katja Galle Toplak, 2002)) 
















Ime rastline: ozkolistni tropotec. Uporaba: lažje izkašljevanje, ob blagih vnetjih ustne sluznice in žrela, ob suhem dražecem kašlju. 

Ime rastline: listi maline. Uporaba: lajšanje menstrualnih krcev, lajšanje krvavitev iz dle­sni, blaži crevesna vnetja, ob težavah v menopavzi, umirja drisko. 
Ime rastline: lucnik/papeževa sveca (cvetovi). Uporaba: miri kašelj, blago odvajalno sredstvo, blaži vnetje sluznice žrela, krepitev srca, ob hripavosti. 


Poziv k pravilnemu ravnanju z odpadki 
Smeti oz. odpadki postajajo vse vecji izziv, gledano tudi iz globalnega vidika. Lahko recemo, da zavedanje problematike med ljudmi vse bolj raste, vendar pa je pomembno predvsem to, kako v realnem življenju sami spremenimo odnos in pripomoremo k izboljšanju trenu­tne situacije –zmanjšujemo kolicino odpadkov ali pa celo dosežemo minimalno kolicino v svojem gospodinjstvu. Sprememba se vedno zacne pri posamezniku, zato je pomembno, kako smo sami del sprememb in da k temu spodbujamo tudi bližnje, prijatelje, predvsem pa 
moramo biti zgled vsem ostalim in se pri tem vzpodbujati. 

V mesecu juliju, ko je bil predviden odvoz kosovnih odpadkov, in po­nekod še danes lahko zgroženi opazimo brezvestno ravnanje nekaterih posameznikov – na velike kupe odloženega razlicnega odpadnega ma-teriala ob ekoloških otokih. Njim je za okolje (v katerem živijo tudi sami) ocitno še vedno malo mar. Obvešceni smo bili o crnem, tako imenova­nem divjem odlagališcu pri podvozu v kraju Trnjava in na ekološkem otoku Imovica pri nadvozu cez avtocesto. V dneh pisanja clanka pa je nastal tudi pri ekološkem otoku Lukovica, kjer se prikljuci cesta za Gradišce. V podjetju Prodnik so si ogledali omenjene tocke in pravijo, da gre vecinoma za dele avtomobilov, pnevmatik, plasticnih vrec z me-šanimi komunalnimi odpadki, gradbenim materialom in kosovnimi od­padki. Podjetje Prodnik d.o.o. je odvoz kosovnega materiala izvedlo, kot je bilo zapisano, na zadnjem racunu za posamezno odjemalno mesto. Ekološki otok ali zbiralnica locenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen z zabojniki za loceno zbiranje in zacasno hranjenje posa­meznih vrst odpadkov, locenih glede na barvo. Najveckrat na njih tudi piše, kaj sme biti v katerem od zabojnikov. Kosovni odpadki so npr. kopalniška oprema, leseno pohištvo, obla­zinjeno pohištvo, športni rekviziti (smuci, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, oprema, igrace (sodi, samokolnice, otroški vozicki), vrtna opre-ma iz plastike in lesa (mize, stoli, sencniki ipd.), vzmetnice in preproge, svetila in sencila, veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika 
– hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.). Med kosovne odpadke ne smemo odlagati preostanka (gospodinj­skih) odpadkov, stavbnega pohištva (okna, vrata itd.), gradbenih od­padkov, zemlje, listja in vej, nevarnih odpadkov, avtomobilskih gum in stekla. 
Kam torej z odpadki? 
Ponovno pozivamo vse, ki so nevedni, kaj storiti z razlicnimi odpadki, da v teh primerih poklicejo Center za ravnanje z odpadki Dob in jih prosijo za navodila oz. razlago, KAM s CIM, ali pa si natancneje prebe­rejo vsebino na spletni strani podjetja Prodnik: www.prodnik.si/ravna­nje-z-odpadki. 
V Centru za ravnanje z odpadki v Dobu poskrbijo za ustrezno rav­nanje z odpadki. 
T.: 01 721 22 42 E.: cro.sprejem@jkp-prodnik.si 

Kaj prevzemajo v CRO Dob? 
Center za ravnanje z odpadki je urejen in opremljen za loceno zbiranje naslednjih vrst frakcij: 
• 
papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vkljucno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, 

• 
steklo vseh velikosti in oblik, vkljucno z odpadno embalažo iz stekla, 

• 
plastika, vkljucno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih ma-

terialov, • odpadki iz kovin, vkljucno z odpadno embalažo iz kovin, 

• 
les, vkljucno z odpadno embalažo iz lesa, • oblacila, 

• 
tekstil, 

• 
jedilno olje in mašcobe, 

• 
barve, crnila, lepila in smole, 

• 
detergenti, 

• 
baterije in akumulatorji, • odpadna elektricna in elektronska oprema, 

• 
kosovni odpadki, 

• 
nevarni odpadki iz gospodinjstev. 


Pomembno je, da se poducimo, kam se obrniti v primeru nastalega odpadka, s katerim ne vemo kam, ali zamujenega kosovnega odvoza. S pravilnim ravnanjem z odpadki bomo namrec najvec naredili prav zase, saj odpadki ne spadajo v naravo. Prav tako jih ne moremo odlaga-ti kjerkoli želimo, temvec jih zbiramo doma in z njimi postopamo, kot je opisano. Skrb za okolje se bo obrestovala tako nam kot zanamcem, zato upamo, da podobnih situacij ne bomo vec doživeli. 
besedIlo: obcInska upraVa, foto: obcInska upraVa In jkp prodnIk d.o.o. 



14 km · zanimive postojanke · primerno za majhne otroke, saj lahko prehodite, kolikor hocete, ali obišcete samo eno postojanko · primerno za mlade družine (brez vzponov, primerno za vozicke, kolesa, poganjalce) · veliko dobre volje in pozitivne energije 

Glavni pokrovitelj dogodkov  Modrih novic 2021 





Rafolcan Avguštin Pavlic skrbi za zdravje gozdov 
Podlubniki (lubadarji, licarji in lesarji) so najvecji škodljivci v naših gozdovih. Zaradi podlubnikov je bilo v zadnjem desetletju pose-kanih vec milijonov dreves (predvsem smrek), vecinoma zaradi napadov lubadarjev. 

Da je lubadar zelo velik škodljivec, je spoznal tudi Avguštin Pavlic iz Ra­folc, ki mu je ta majhen hrošc unicil 70 smrek, ki jih je nameraval uporabiti za izdelavo novega ostrešja za hlev. S sinom Tomažem sta se odlocila, da sama kupita in postavita tri režaste pasti za smrekove podlubnike na tri razlicna mesta v svoj gozd v bližini Rafolc in Straže. Revirni gozdar krajev­ne enote Domžale g. Miroslav Colnar jima je v okviru Zavoda za gozdove Slovenije priskrbel 6 feromonskih vab, male in velike, ki privabijo male in vecje lubadarje v posebne pasti, ki jih hodi Avguštin redno vsak teden praznit in unicevat škodljivce. S tem dejanjem šciti lasten gozd in tudi bližnje gozdove. Vsi lastniki ogroženih gozdov bi se morali zavedati, da bi s postavljanjem takih pasti zelo zmanjšali razvoj škodljivcev. Gozdno gospodarstvo (MKGP) pa naj še bolj propagira in tudi stimulira lastnike gozdov za boj proti podlubnikom. Avguštinu želimo, da bi še dolgo casa entuziasticno varoval naše goz-dove. 
besedIlo In foto: VIktor jemec 




Vabilo na Festival cebelarske pesmi .Pod zvezdami. 
Festival cebelarske pesmi smo si v letošnjem letu zamislili  na malo drugacen nacin, in sicer na prostem .pod milim nebom.. 
Petje in cebelarjenje sta del slovenske kulturne dedišcine. Cebelarska zveza Slovenije skuša ohranjati in nadaljevati to tradicijo, zato smo se odlocili za organizacijo že 5. Festivala cebelarske pesmi. Na ta nacin želimo ohranjati zborovsko petje in spodbujati k izvajanju nedvomno številcnih in malo znanih pesmi s cebelarsko vsebino, skladatelje pa k pisanju novih. Na predlog oz. željo mnogih pevcev bo festival tokrat pred Cebelarskim centrom Slovenije, v idilicnem okolju – na prostem. 
Letošnji Festival cebelarske pesmi bo potekal v petek, 3. septembra 2021, s pricetkom ob 18. uri pred Cebelarskim centrom na Brdu pri Lukovici. Podroben program festivala bomo objavili po prejemu prijav pevskih zborov k sodelovanju. 
Festival cebelarske pesmi bomo obogatili tudi  z medeno kulinariko. Pripravili bomo  .palacinko velikanko. in jo posladkali z medom. 
Vljudno Vas vabimo, da prisluhnete pevcem,  ki prihajajo iz razlicnih koncev Slovenije in so pripravili raznolik repertoar pesmi. 
Veselimo se srecanja in druženja z vami. 
cebelarska zVeza sloVenIje 


IZZIVI TER PRILOŽNOSTI SLOVENSKEGA  PODEŽELJA V LUKOVICI 


VABILO 

Vabimo vas, da se nam pridružite na srecanju deležnikov Obcine Lukovica. Prisluhnili bomo vašim izzivom, pobudam in izkušnjam ter skupaj oblikovali konkretne pobude za lokalno skupnost. Pomemben del srecanja pa predstavlja tudi povezovanje, saj le-to pomeni prenos znanja in izkušenj ter predstavlja konkurencno prednost in vzvod razvoja slovenskega podeželja. 
• 
Srecanje bo v torek, 21. septembra, ob 17.30, pod kozolcem Gostilne pri Bevcu  (Stari trg 10, 1225 Lukovica). 
• 
Predvidena vsebina srecanja: 
1. Pozdrav in predstavitev vsebine srecanja. 2. Kratka predstavitev aktivnosti Obcine Lukovica. 3. Predstavitev kljucnih izzivov  (razvoj podeželja, mladi kmetje, aktivna participacija, obcinski razpisi, pametne vasi in dolgoživa družba). 4. Pogovor z deležniki. 5. Predstavitev zakljuckov županji Obcine Lukovica. 
Cilj posveta je pregled aktivnosti in predlogi deležnikov za izbolj­šanje položaja razvoja podeželja in dolgožive družbe. Dogodek organizira Zveza slovenske podeželske mladine v okviru Sticišca Središce, ki ga vodi zavod Nefiks. 
Prijave na dogodek zbiramo do ponedeljka, 20. septembra. Prijavni obrazec skupaj s kratko spletno anketo, ki nam bo podala izhodišca za delavnice, ter podrobnejši opis poteka dogodka najdete na spletni povezavi: https://sticisce-sredisce.si/vabljeni--na-posvet-izzivi-podezelja-v-obcini-lukovica/. 
Za vse dodatne informacije se  lahko obrnete na doris.letina@zspm.si. 
Vljudno vabljeni! 
dorIs letIna, zspm 




VABILO 
Vse naše clane obvešcamo, da po dolgem  casu pripravljamo izlet, ki bo 15. septembra 2021.  Odpravili se bomo v Belo krajino. Prijave sprejema  Majda Samotorcan na telefon: 041 253 049. 
6. 9. 2021 pa se pohodniki odpravljamo na Talež. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Lukovice.  Hoja traja približno eno uro v eno smer.  
Za prijavo in informacije poklicite  Olgo Jarkovic na telefon: 031 755 136. 
Vabljeni! 
društVo upokojenceV lukoVIca 

Društvo upokojencev Lukovica v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Prevoje, Avto-moto društvom Lukovica, Moto klubom Rokovnjaci ter Obcino Lukovica in Lokalno akcijsko skupi-no Srce Slovenija 
v soboto, 18. septembra 2021,  med 8.30 in 14.30, vabi na kolesarski dogodek E-nostavno na kolo, ki bo na športnem igrišcu v Šentvidu pri Lukovici. 
Program dogodka: 
Animacijski program za otroke: 
• kolesarski poligon z ovirami, z merjenjem  na cas in tockovanjem napak, • predstavitev gasilskega vozila in opreme, • ciljanje tarc z gasilskimi »brentacami«, • simulacija gašenja. 

Predstavitev opremljenosti kolesarja in opreme kolesa, varne vožnje in kriticnih tock ter demonstracija E-kolesarjenja. 
Manjši servisi koles in sejem rabljenih koles. 
Organizirana vožnja s kolesi za družine: 

• veliki družinski krog (6,5 km) za otroke od 12. do 16. leta v spremstvu staršev, obvezna uporaba celade in najvecja hitrost 12 km/h. Trasa: športno igrišce–trgovina Spina–gasilski dom–Gostil­na Škarja–Vrba–za nadvozom Vrba levo–Imovica–naravnost skozi krožišce Imovica–levo v Vidmu pri Lukovici–Spodnje Praprece–za mostom cez Radomljo levo–ob Radomlji–Imovica–pred nadvo­zom Imovica desno–cerkev sv. Vida–športno igrišce; • mali družinski krog (3 km) za otroke od 6. do 12. leta v sprem­stvu staršev, obvezna uporaba celade in najvecja hitrost 10 km/h. Trasa: športno igrišce–trgovina Spina–gasilski dom–Gostilna Škarja–Vrba–za nadvozom Vrba desno–za mostom cez  Radomljo desno–ob Radomlji–Imovica–pred nadvozom Imovica levo–cerkev sv. Vida–športno igrišce. 
Start obeh skupin bo ob 10.30. Najprej bo startala skupina za veliki družinski krog, nato skupina za mali družinski krog. Na celu in zace­lju obeh skupin bodo vozili clani kolesarske sekcije Društva upoko­jencev Lukovica, za varnost na kriticnih mestih pa bodo poskrbeli clani PGD Prevoje. 
Kolesarski izlet do 30 km za osebe nad 16 let.  Vec informacij pri kontaktni osebi. 

Za organizirano vožnjo s kolesi so obvezne prijave do cetrtka,  9. septembra 2021, na elektronski naslov:  janez.pogacar@gmail.com ali telefon 041 711 880. Možne bodo tudi prijave na licu mesta med 8.30 in 9.30. 
Vsi udeleženci bodo po koncanih vožnjah prejeli spominsko medaljo, malico in pijaco, krof in sadje.  Udeležba na dogodku je brezplacna. 
Vsi udeleženci morajo za udeležbo  na dogodku izpolnjevati pogoj PCT. V primeru slabega vremena bo dogodek potekal  v soboto, 25. septembra 2021. 
Vljudno vabljeni! 
društVo upokojenceV lukoVIca 
Opomba: Dogodek bo izveden ob upoštevanju priporocil  NIJZ v zvezi s preprecevanjem bolezni COVID-19. 

Projekt E-nostavno na kolo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. 

Izgovora ni vec 

Za praznike obicajno prejmemo darilo in tako smo letos ob 30. oble­tnici samostojne države prejeli na domove darilo Obcine Lukovica, slo­vensko zastavo. Državna zastava, ki sodi med državne simbole, oznacu­je pripadnost narodu in državi in vendar nekateri še cakajo, da bodo od obcine prejeli nosilec zastave ali drog, da bo lahko zastava zaplapolala tudi na njihovi hiši. Ob praznikih je bilo opaziti kar nekaj zgradb, na ka­terih ni bilo zastave in njihovi lastniki niso odšli na dopust. Kaj kmalu se nam bo ponudila priložnost in takrat le izobesimo zastavo in pokažimo, da smo ponosni državljani Slovenije. Naj ob obcinskem prazniku veselo plapolajo zastave na vseh hišah v naši obcini. 
besedIlo: drago juteršek 
Ko smo srecni, pravi prijatelji pridejo, ce jih povabimo,  ko smo nesrecni, pa pridejo sami. (Teofrast) 

ZAHVALA 

Po hudem neurju, v katerem nam je voda poplavila spodnje stano­vanjske prostore in nam je vec velikih plazov odtrgalo zemljo, nas je doletela še hujša nesreca. Požar na hlevu. 
Ob hitri intervenciji gasilcev prostovoljnih gasilskih društev Prevoje, Lukovica, Blagovica in Trojane je bil ogenj hitro pogašen in dve sose­dnji hiši obvarovani pred prenosom ognja. 
Zahvala vsem gasilcem, sosedom, vašcanom, prijateljem, Obcini Luko­vica, Društvu upokojencev Lukovica in vsakemu posebej za kakršno­koli fizicno in denarno pomoc. 
družInI breznIk In gošte Iz VrhoVelj 



Vabilo k sodelovanju 
Obcina Lukovica v sodelovanju z Obcino Domžale vabi društva in lokalne ponudnike k izvedbi dogodka  »Dobrodošli v Domžalah – Obcina Lukovica se predstavi«. Dogodek bo potekal v soboto, 9. oktobra 2021,  med 8. in 13. uro, na tržnem prostoru v centru Domžal. 
Društva in lokalne ponudnike prosimo za posredovanje  naslednjih vhodnih informacij, in sicer v primeru: • sodelovanja v programu prireditve med  
9. in 13. uro: kratek opis društva, predvideno število  nastopajocih, program nastopa, željeno uro nastopa; 
• ponudbe na stojnicah: kratek opis ponudnika/ponudbe,  
predvideno število oseb, ki bodo na dogodku sodelovale. Število stojnic je omejeno na 11. 
Podatke posredujte  
do petka, 10. septembra 2021, 
na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. 
Obcina Lukovica bo nato pripravila skupni program in razpored nastopajocih, o katerem boste sodelujoci tudi obvešceni. Verja-memo, da se bomo skupaj uspešno predstavili in obiskovalcem ponudili dobrote doline Crnega grabna. 
mag. olga Vrankar, županja 


RENAULT CLIO LIMITED 
bogato opremljen 









Glavni pokrovitelj dogodkov  Modrih novic 2021 
ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA 
Uredništvo Rokovnjac Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica 
Nagrajuje Papirnica Lipa, Radomlje 

Papirnica Lipa, Radomlje bo dvema izžrebanima nagrajencema Rokovnjaceve križanke podarila darilni bon, vsakemu v vrednosti 20,00 EUR. Za prevzem nagrade se prejemnika obrneta na Obcino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. 
Nagrado bosta tokrat prejela dva prejemnika, ki ju bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do ponedeljka, 6. septembra 2021, na naslov: Uredništvo Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek). 
Nagradna križanka junijske številke Geslo nagradne križanke: SERVIS KOLES ERDANI ŠPORT. Nagrado prejme: Lidija Tambolaš. Za prevzem nagrade - kolesarske celade se prejemnica obrne na trgovino Erdani šport d.o.o., Rojska cesta 18D, 1230 Domžale. 
Na podlagi 10. clena Pravilnika o štipendiranju (Uradni vestnik Obcine Lukovica, št. 5/99) Obcina Lukovica objavlja 

JAVNI RAZPIS štipendij za šolsko leto 2021/2022 
I. IME, NAZIV IN SEDEŽ NAROCNIKA 
Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica 
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA 

Razpišeta se dve štipendiji za šolsko leto 2021/2022, in sicer ena za di­jaka in ena za študij na fakulteti. 
III. UPRAVICENCI PO TEM RAZPISU 

Štipendija se lahko podeli le dijakom in študentom, ki so državljani Re-publike Slovenije in imajo na obmocju Obcine Lukovica stalno prebiva­lišce ter se redno šolajo. 
IV. DOKAZILA, KI JIH MORA KANDIDAT PRILOŽITI 
Prijavi na razpis je treba priložiti: 

a)
 dokazilo o vpisu v tekoci letnik šole oziroma fakultete; 


b) 
dokazilo o ucnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraže­vanja; 

c)
 življenjepis; 


d) 
dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega clana za preteklo leto: 


• 
datirana in podpisana izjava vlagatelja, da dovoljuje obcinskemu or-ganu pridobitev podatkov davcnega urada o odmeri dohodnine za družinske clane kandidatove družine, 

• odlocbe o odmeri davka iz dejavnosti, 


• 
potrdilo delodajalca o bruto osebnem dohodku za obdobje zadnjih treh mesecev za starše, ki v preteklem letu niso bili v delovnem razmer­ju vseh 12 mesecev, 

• 
potrdilo izplacevalca dohodkov oz. prejemkov za družinske clane, ki niso zavezanci za placilo dohodnine v RS, 

• 
potrdila o letnih zneskih preživnin, 


• 
potrdilo izplacevalca o izplacanih bruto pokojninah in nadomestilih v 


skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 
• dokazilo o statusu za polnoletne družinske clane, ki nimajo dohodkov (dijak, študent, iskalec zaposlitve, brezposeln – aktiven iskalec zaposli­tve, drugo) – upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študij­skem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo, 
e) izjava kandidata, da ne prejema drugih prihodkov iz naslova štipen­dij in drugih pomoci 
V. ROK ZA VLOŽITEV VLOG IN NACIN ODDAJE VLOG 
Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in oznacene z oznako« NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS ŠTIPEN­DIJ ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022«, na naslov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do 8. oktobra 2021, do 12. ure. Za pravo-casne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež na­rocnika. 
Razpisna dokumentacija – vloga bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani obcine: www.lukovica.si 
VI. ROK ZA OBVEŠCANJE O IZIDU RAZPISA 
Kandidati bodo obvešceni o rezultatih razpisa v roku 15 dni po izbiri. 
VII. INFORMACIJE 
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Obcina Lukovi-ca, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v casu uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon: 01/72 96 310. 
šteVIlka: 410-0026/2021 datum: 26. 8. 2021 
mag. olga Vrankar, l.r. županja 

Na podlagi 30. clena Statuta Obcine Lukovica (Ur. vestnik Obcine Lukovica, št. 9/11 in 15/14) ter 7. clena Pravilnika o sofinanciranju obnove ne­premicne kulturne dedišcine na obmocju Obcine Lukovica (Ur. vestnik Obcine Lukovica, št. 8/19) Obcina Lukovica objavlja 

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje obnove sakralne nepremicne kulturne dedišcine na obmocju Obcine Lukovica za leto 2021 – II. 
I. IME, NAZIV IN SEDEŽ NAROCNIKA 
OBCINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica 
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA 
Sofinancira se obnova sakralne kulturne dedišcine. 
Predmet sofinanciranja so naslednje obnove: 

a) 
obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad kul­turnih spomenikov, ki so razglašeni za kulturne spomenike lokalne­ga pomena na obmocju Obcine Lukovica; 

b) 
obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad ne­premicne kulturne dedišcine, ki se nahaja znotraj zašcitenega ob-mocja spomenika lokalnega pomena in ima kulturno zgodovinsko vrednost v zašcitenem obmocju; 

c) 
restavratorske in sanacijsko-konservatorske posege na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in nepremicni kulturni dedišcini. 


III. UPRAVICENCI PO TEM RAZPISU 
Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo pravne in fizicne osebe, ki: 
• 
so lastniki ali solastniki kulturne dedišcine za katero se dodeljuje sred­stva ali 

• 
so najemniki kulturne dedišcine in imajo z lastnikom sklenjeno dolgo-rocno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika objekta. 

• 
V primeru, da obstaja vec solastnikov ali najemnikov kulturne dedi-šcine, so za pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja, vlogo dolžni predložiti vsi oziroma lahko za pridobitev sredstev pooblastijo skupne­ga predstavnika. 


Pogoji za sodelovanje na razpisu: 
• 
enota je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena na ob-mocju Obcine Lukovica ali se nahaja znotraj zašcitenega obmocja spomenika lokalnega pomena in ima kulturnozgodovinsko vrednost v zašcitenem obmocju oziroma ima status nepremicne kulturne de­dišcine, 

• 
vlagatelj mora imeti ali pridobiti kulturno – varstvene pogoje in soglas­je za poseg, ki ju izda Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Obmocna enota Kranj, 


• 
vlagatelj mora imeti poravnane vse financne obveznosti do Obcine Lukovica, 

• 
vlagatelj za isti namen še ni prejel sredstev iz proracuna Obcine Lukovica. 


IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV 
Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje obnove nepremicne kulturne dedišcine na obmocju Obcine Lukovica za leto 2021 znaša 16.700,00 EUR. Sredstva so zagotovljena v proracunu Obcine Lukovica na proracunski postavki 082034 Obnova nepremicne sakralne kulturne dedišcine. 
V. OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV 
Posegi, za katere so dodeljena sredstva po tem javnem razpisu, morajo biti izvedeni v letih 2020 in 2021, dela zakljucena do konca novembra 2021. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 30. 11. 2021. 
VI. MERILA IN KRITERIJI ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNE DEDI­ŠCINE NA OBMOCJU OBCINE LUKOVICA 
Prednost pri sofinanciranju bodo imele obnove: 
• 
glede na stopnjo/pomen zašcitenosti enote, 

• 
glede na stopnjo poškodovanosti objekta. 


Višina sofinanciranja se doloci na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril: 
a)
 glede na stopnjo/pomen zašcitenosti enote: 

• 
razglašen kulturni spomenik lokalnega pomena (15 tock) 

• 
nepremicna kulturna dedišcina, ki se nahaja znotraj obmocja spome­nika lokalnega pomena in ima kulturnozgodovinsko vrednost v zašci­tenem obmocju (10 tock) 

• 
enota ima status nepremicne kulturne dedišcine (5 tock); 



b)
 glede na stopnjo poškodovanosti objekta: 

• 
enota je brez poškodb (0 tock) 

• 
enota ima manjše poškodbe, ki ne ogrožajo enote (5 tock) 

• 
enota ima poškodbe, ki ogrožajo posamezne varovane lastnosti enote (10 tock) 

• 
enoti zaradi poškodb grozi porušitev (15 tock); 




Glede na doseženo število tock se dolocijo upravicenci, ki izpolnjujejo vse pogoje za sodelovanje na javnem razpisu in ki so pravocasno vložili vlogo. Sredstva se razdelijo do višine sredstev dolocenih v proracunu za tekoce leto za sofinanciranje obnove nepremicne kulturne dedišcine. 

VII. VSEBINA VLOGE 
Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentaci­je oz. na nacin opredeljen v razpisni dokumentaciji. 
VIII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG IN NACIN ODDAJE VLOG 
Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in oznacene z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS – kul­turna dedišcina 2021«, na naslov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do 29. septembra 2021, do 17. ure. Za pravocasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na se­dež narocnika. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani Obcine Lukovica: www.lukovica.si. 
IX. ROK ZA OBVEŠCANJE O IZIDU RAZPISA 
Vlagatelji bodo o odlocitvi pisno obvešceni s sklepom obcinske uprave v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z upravicenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odo­breno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pra-vice in obveznosti med Obcino Lukovica in upravicencem ter podrob­nejši pogoji korišcenja odobrenih sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplacana v letu 2021. 
X. INFORMACIJE 
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Obcina Lukovi-ca, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v casu uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon: 01/72 96 310. 
šteVIlka: 410-0027/2021 datum: 26. 8. 2021 
mag. olga Vrankar, l. r. županja 



ELEKTRICNA VOZILA PEUGEOT 
Že za 23.990 €* 

Peugeot je v Sloveniji
clan skupine Emil Frey 
peugeot.si 
*Primer informativnega izracuna financnega leasinga 
Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot e-208 (Active 50 KWh) - mesecno odplacevanje; maloprodajna cena z DDV in vkljucenim bonusom (v ceni je obracunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot 
– pod pogojem vsaj 36 mesecne dobe financiranja) je 28.490 EUR (v izracunu ni upoštevana subvencija Eko Sklada , ki je znaša, na dan 28.4., 4.500 EUR); mesecni obrok je 313 EUR pri pologu v višini 30% in rocnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na rocnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obracunan v obrokih; EOM na dan 28.04.2021 znaša 8,48% in se spremeni, ce se spremenijo elementi izracuna; izracun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesecni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3%; financirana vrednost 19.943 EUR; skupni znesek za placilo 
34.236 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vkljucuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Poraba elektricne energije (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159–183; izpusti CO2 pri kombinirani vožnji (g/km): 
0. Brez izpustov CO2 med vožnjo. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31.8.2021. 
102,5

BREZPLACNA DOMACA POLNILNA POSTAJA 
KASKO ZA 1 € 



RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si 
Kjer si ti, tja pot nas vodi … Enaki sta usodi, cas razdalje krajša … 

ZAHVALA V 71. letu se je od nas mnogo prezgodaj poslovil ljubljeni mož, oce, dedek, pradedek, brat in stric 


MAKS OMERZO, 
iz Bršlenovice pri Trojanah. 
Ob tej boleci izgubi se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali svece in svete maše. 
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam pomagali na takšen ali drugacen nacin. 
POLTIKA, ZAHVALI 39 


Poslovil se je Viktor Hribar 
Bili smo sošolci na OŠ Brdo pri Lukovici. Že takrat je bil Viktor markantna oseba z domiselnimi komentarji, ki so izhajali iz vsa­kodnevnega raziskovanja in iskanja novih besed in povezav v knjigah in casopisih, ki jih je celo življenje shranjeval v velikansko zbirko. Sošolcem so se zdeli ti komentarji navadno duhoviti, vec­krat tudi nerazumljivi, ker nas je prekašal v svojem izvirnem izra­zoslovju in primerjavah. 

Vsi njegov dragi 

Volilni zbor clanstva  OO NSi Lukovica 

Volilni zbor clanstva obcinskega odbora NSi Lukovica bi moral po­tekati že lansko leto, vendar smo ga morali zaradi epidemije korona virusa prestaviti na letošnje leto. Zbrali smo se 11. junija v KD Antona 
M. Slomška, pregledali naše delo v preteklem tri letnem obdobju, si zastavili plan dela za naslednji dve letni mandat in izvolili novo vod­stvo. Glede na obdobje epidemije smo z opravljenim delom zado­voljni, seveda pa vedno ostajajo odprta vrata za nadgradnjo. Obeta se zelo pestro jesensko politicno dogajanje in pred vrati je volilno leto, ko bomo kar trikrat odšli na volišca. Kršcanska demokracija bo še kako pomembna, ce bomo želeli ohraniti naše vrednote, naš nacin življenja in zavedanje, da smo sami najbolj odgovorni za svoj dom, domovino in državo. Našemu srecanju se je pridružil naš minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je obširno predstavil podrocje dela ministrstva, predloge zakonov, ki jih pripravljajo in smernice za nadaljnje delo, ki temelji na vrednotah, ki jih na tem po­drocju zagovarja Nova Slovenija – kršcanski demokrati. Zbora clanstva sta se udeležila tudi poslanca DZ RS iz vrst NSi, Tadeja Šuštar in Aleksander Reberšek, ki sta predstavila vsebino prizadevanj stranke pri delu vladne koalicije. Veseli smo, da se je srecanja udeležilo veliko clanov in simpatizerjev ter vodstev obcinskih odborov sosednjih obcin. Novo izvoljeno vod­stvo (Janez Bernot, Terezija Meden, Marija Juteršek, Marjan Kotnik, Rok Avbelj, Marjeta Pestotnik, Vinko Dolinšek, Franci Avbelj, Marko Zore, Mojca Stoschitzky) zagotavlja, da si bo prizadevalo za vsa dobra dela, ki pomenijo napredek in hkrati ohranjajo dostojanstvo cloveka. Pred nami je praznovanje obcinskega praznika; tudi naša obcina je, tako kot država Slovenija, mlada in zelo ranljiva. Pomagajmo ji po svo­jih najboljših moceh. Veselo praznovanje! 
oo nsI lukoVIca 
Z bogatim znanjem imen nogometašev vseh jugoslovanskih klubov je pri urah zemljepisa pri prof. Jagnetu, tudi prvem šahovskem mentorju, zabaval z domišljijskimi reportažami tekem med klubi, pri cemer mu je bogat besedni zaklad tekel veliko bolje in bolj zabavno kot vecini profesionalnih reporterjev. S svojim bratom Janezom je zgodaj zacel igrati šah. Bil je najboljši v razredu in na prvi deski ekipno trikrat obcinski prvak v takratni vecji Obcini Domžale. V zadnji igri prvenstva z Moravcami je dal nasprotniku mat s trdnjavo na zadnji vrsti in priboril zmago. Od veselja je šla ekipa peš iz Domžal do svojih domov v Crnem grabnu. S šahom je uspešno nadaljeval v poklicni šoli in nato v službi v Papirnici, kjer se je srecal z mocnimi šahisti. Udeleževal se je državnih ekipnih delavskih prvenstev, papirniških iger, pa tudi šahovskih delavskih olim­pijad v Pulju in upokojenskih tekmovanj, še posebej prvenstev upo­kojencev Gorenjske. Rad je nastopal tudi na turnirjih, ki jih je prirejalo Šahovsko društvo Domžale, tudi v spomin na Vida Vavpetica, s katerim sta bila sodelavca v Papirnici Kolicevo. Ob ustanovitvi ŠD Crni graben leta 1998 je postal clan ŠD Crni graben ter pripomogel, da so se uvrstili v I. Osrednjo ljubljansko ligo, hkrati pa je šahovsko zelo napredoval in postal kandidat za šahovskega mojstra, mocan mojstrski kandidat. Živahen znacaj in ogromno življenjske ener­gije je kazal tudi v svojih šahovskih partijah, v katerih je znal veckrat kar pomesti s svojimi nasprotniki. Po 12. letih je društvo zapustil in se prikljucil šahovski ekipi Šahovske sekcije Bor Dob. Sodeloval je na mnogih ekipnih šahovskih tekmova­njih v Osrednji slovenski ligi in v Super ljubljanski ligi. Bil je zelo nacitan in razgledan. Ni bilo teme pogovora, pri kateri ne bi znal povedati svojih izvirnih in hudomušnih misli. Nastopal je na Milijo­narju in na vec televizijskih kvizih. Zelo rad je obiskoval domžalsko knjižnico in pregledoval šahovske knji­ge in revije, kar je navedel novinar Jože Skok na internetni strani dom­žalskega šahovskega društva. Jeseni bo srecanje sošolcev ob 55-letnici valete, vendar bo tebi name-njen stol ostal prazen. Bil si družaben in zelo zgovoren prijatelj, zelo bomo pogrešali prijetno druženje s tabo. Iskreno sožalje svojcem in drugim bližnjim. ŠD Crni graben, ŠD Domžale, Šahovska sekcija Bor Dob in vse sošolke in sošolci OŠ Brdo pri Lukovici. 
Naj ti svetijo nebeške šahovske zvezde in zlati papirniški utrinki. 
besedIlo In foto: VIktor jemec