Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! America Ameri&ka American Home I newspaper 100 Years of Service ^ vni Nationwide, over 200.000 Amprican-Slovenians • 101, No. 15 USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1999 OlLX idV OH 3SnOEL^ODN™ ssoseo VrNVAVm NVTIH SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ISSN Number 0164-68X Slovenia’s Role in Kosovo Crisis S'ovenia Weekly magazine interviews Nancy Hallidnv US Ambassa-hr to Slovenia: NATO forces launched “attack on Yugoslavia, at developments can be Pected in this situation? can tell you what the °bject,ves of NATO’s ac- firaH >are: .t0 degrade Be|-e s ability to wage war 'gamst the people C7’ ^ deter Belgrade .. launching more exten- Kosovo, n lat si —....ig mure exier Ko^°ffensive operations i tn 7° and t0 demonstrate “ Milosevic. The military '“f'n Koir""8 ^ •naction are far the international KS of Skater to '“terests . r-reeirm i’ 10 European aind and l|a ,Stability> to the life of ^0Ve ’hood of the people and S°V0 ’n ^e region. We Slovenj aUies welcome ^upDort S statements of yonr rand s°lidarity which v'cled 0Vemment has Potile pVen’a's a member of l1,'0pt.Qrt,lersh'P for Peace this eif111 ^hat can it do in help *Uati°n? How can it %is? S0,ve Kosovo Si a gr!!611'3 has already been MiniSt e*l3' Y°ur Prime ^Ur'nK Prov'ded assistance C If you want to say it with flowers, a single rose says: M I am cheap!” => I am not the boss of my house. I don’t know when I lost it. I don’t know if1 ever had it. But I have seen the boss’s job and I do not want it. => My mom said the only reason men are alive is for lawn care and vehicle maintenance. Men are liars. We’ll lie about lying if we have to. I’m an algebra liar. I ure two good lies make a positive. => You make the beds, you do the dishes and six months later you have to start all over again. A survey says that the American workers work the first three hours every day just to pay their taxes. So that’s why we can’t get anything done in t11* morning. Remembering the delicious blue pike By Robert M. Debevec I enjoy the “Starting Over in Cleveland in the 1950’s” article by Anton Žakelj very much. It brings back a lot of memories when we lived with my grandmother on East 61st Street. I recall going down to the 55th street dump with Grandpa to pick wood and coal to bum in our pot bellied stove. The rubbish always seemed to be smoldering and you had to be careful where you stepped so you wouldn’t burn yourself. Anton’s article mentioned the yellow perch which were abundant in Lake Erie but then died out due to pollution. I think he was referring to the famous “blue pike” which we used to catch in abundance. They were caught at night. I recall my brother Ed and I taking a rowboat out into Lake Erie late at night, around midnight. The procedure was to hang a Coleman kerosene lantern over the side of the boat. This would attract thousands of minnows and the blue pike would swarm up to feed on them. We’d catch the blue pike by taking two or three hooks with minnows and would catch our 25 or so limit in no time at all. It was quite a sight to look out on the lake late at night and see literally thousands of lights. Each light represented a fishing boat with its Coleman lantern. I also remember getting “fish fries” at Tracey’s Tavern on East 20Qlh Street on Fridays which included all the fish you could eat for 10 cents. The history of the blue pike is a sad one as the species has been totally exterminated by pollution. There has been some talk about trying to isolate their DNA from some similar type fish, but so far this has been unsuccessful. I’m afraid that, like the Jurassic Park crea- tures, they are gone f°r good. However, their meffl0 ries linger on, at least amonS some of us older geezerS There is no culinary ^e^.! on this earth which cou possibly compare with ^ old-fashioned Blue Pike F's Fry. Perchance to dreaifl By Rudy Flis ometimes when I sleep, I dream, but not KJ always. I don’t have the slightest idea why I dream. Every once in awhile, my dream seems so real, it could win an Oscar. Like the other night, it seemed I was eating this huge marshmallow. When I awoke, my pillow was missing. It took three cups of coffee to wash that dream down. My wife, Therese mentions there are times when we go to bed, “You are asleep before your head hits the pillow.” “I must be at peace with God,” I respond. Last week, less than an hour after 1 fell asleep, I heard a train whistle, the chugging of a steam engine, warning bells at a railroad crossing and the clanging of steel wheels on the track. It sounded as though a train was roaring through our bedroom. The dream seemed so real. Then I heard a familiar voice. “Did you take the batteries out of that clock as I suggested?” inquired my dear wife. Does your wife ever ask you if you followed her suggestion, when it is most didn’t- / apparent you aio|J wonder if my wife that questioning ^fll ^ from Eve. If she did> ^ c ^ be putting up 'V'1 **1 ^ “Original sin” th'n^’. gS Adam did. Some [ never change, passing of time, °r passing of a steam en®’n^II16 A friend of mine sen , great battery clock- face has a speeding s id ngine, rail stationpv6^ ailroad crossing. our, the picture °ottl6Lfi j ife with the haunting s ^ /histle, the chugging 0 . g team engine, the ^ ^ ells at the crossing, an ' ells at the crossing, “ js langing of the train ^ the n* I the track, peeds by. of I forgot to remove ^ (sound) batteries aS ^ 'ife suggested. It :em like a dream- I of that dream h*-- ^ idifS quic*1* id reached the clock lead of my moved the two offe«1 itteries. oniy Now the clock j iows the time. But i( it the two batteries 3 * * * * * * * . j Ms me a story with so ^ 3ry of my childhoo ^ Y love affair ^ ;am engine and irk Central Railro^’ it is no dream. * I Starting Over in Cleveland in 1950’s ) WORKING IN THE FACTORIES By Anton Žakelj; translated and edited ____by John Žakelj I fig" for ITlO- iong refS' igW jiild an "ish / cir i the rjtei quo )ulrl tha' as ing5 tha th« j . iria It’s jan1 and ef) to ^ i tha ing tha el5 ain j Of| ny1 lid n« ! iy-' ■ar !d : ig I it a II e y d (Continued from last week) Two years ago, Ameriška domovina published Parting Over in America,” the story of our family’s first a'x months in America, on a arm in Wisconsin. Wiscon-S!" s Slovenian farmers did J11 they could to help our amily, but with their small parms’ they barely had n°ugh income to support themselves. We heard there Cre -^hs in Cleveland, so e reluctantly left the ‘endly people and beautiful untryside of Wisconsin. nis ls the story of our first y ars m Cleveland. Most of s story is directly from my Dg^’^'th a few missing a 'Hed in from memory. Cilk e' rny,se^’ my w'Te son 4 and °Ur two-year-old Johnny, arrived in d ^land on my 43rd birth- FranUJUne 13’ 1950- Mr-from ^'^tar had moved m0n,L ^'Sc°nsin a few ago H earlier- He 0btained 0f l. d°h and with the help Mr c storekeeper friend, s,tia!i he bou8ht a 0use and agreed to let c ,USe the "" Rihtar attic until we better housing. readvKlhtar fami'y was a*' re^P-tty large, but in the c°me 6 CarnPs> we had be- ^ilies^r to having many 0ne rn 1Vm8 together in T^uom. apartmen?trance t0 our attic Star’s L.-Was through the °f the k!tchen- The walls °VerlaiHauIC Were made of side Waii °ards ,ike the out- it “ h0l,se' The that, bart ’ ‘ you can eall it bu|bs n tWo electric light n° 'vater° t0det’ no bathtub, ? heatiagn0an8HS f0'CO°king Since th and no Tumiture. fsed f0 C att'c had been un- C°vered ,a *Png time, it was ^his ^ 'th dust and soot. S|ace thaS not surprising, ,'Vere em;^nearby factories k||°grani of08 at least one "teter n„ So°t Per square p r year. A factory >ss .l''* year- A ractory not ^ mad« horr?-^hey m s n‘ght and day. vww.i i ..avc ^ ^^^t^tured automo- . room and, s bile hubcaps, and large stacks of hubcaps would often come crashing down. Further down the street was a factory with a heavy metal stamping machine. When that machine was pounding, glasses in cupboards would shake - wherever people had glasses and cupboards. But if we think about our life in the refugee camps the previous four-and-a-half years, this was enormous progress. We had moved from the tents in Vetrinje to the barracks in Judenburg and Trofaich to a house with a roof that did not leak streams of water whenever it rained. We now had a church and school nearby, a streetcar stop even closer, and stores with people who understood us, so we could buy whatever we needed. At that time, there were so many refugees coming from Europe that the sponsors didn’t have places to put them all. Mr. Joseph Grdina sponsored many of them and sent them to Mrs. Ana Hudoklin, who had a small house on E. 61st Street. She was willing to take in many refugees on a temporary basis and so, her house was called the “D.P. Hotel.” That’s what everybody called us, “D. P.’s” - “Displaced Persons.” If Mr. Rihtar had not agreed to let us use his attic, we would have stayed at the D.P. Hotel June 13,1950 Today is my 43rd birthday. Yesterday at 2:30 I left Wisconsin with my wife Cilka and my two-year-old son Johnny. In Chicago at 11 last night, we transferred from the Soo Line to the New York Central train and arrived in Cleveland at 7 this morning. Mr. Rihtar was waiting for us at the Terminal Tower station. We took a taxi to his house at 990 East 63 rd Street. The Rihtar’s house has only 2 bedrooms, and already has two families living in it, but they have agreed to let us live in the attic until we can find better housing. The attic consists of two rooms with overlaid wooden boards on the walls. It doesn’t have water or a bath-since it hasn’t beeri cleaned for a long time, it is hopelessly dusty. Mr. Rihtar said he will install a water pipe. For the time being, we’ll carry water from downstairs. We’ll use their bathroom and their refrigerator. Someone gave us an old gas stove, though there is no gas pipe. We’ll use our travel crate for a dining table. Someone also gave us part of an old bed. The only entrance to our apartment is from the kitchen below. The entire apartment has two light bulbs. We need water and gas, so we can do our own cooking. In the afternoon I washed the walls and the floor - everything was so black! Oh, Wisconsin was much more beautiful! But at least this apartment is better than the tent in Vetrinje (where we spent our first weeks as refugees.) When we were in Wisconsin, Karl Erznožnik, who had left before us, had agreed to write and tell us about Cleveland. Now I know why he wrote so little: he didn’t want to say anything bad, and didn’t have anything good to say. This is not the America we imagined when we were in Europe. Mrs. Hudoklin invited us to supper today, and the Rihtar family invited us to lunch. The Zupans, Sršens and Erznožniks all came to visit us. Jerry Zupan brought us an old mattress so we would not have to sleep on the bare floor. They say that no tent is big enough for two women, but Mrs. Rihtar will have to be patient with us as we use her water, her washing machine, bathroom, stove and refrigerator. When Mr. Rihtar installs water and gas and hopefully a bathroom for us, it will feel like a deluxe hotel. Wednesday, June 14,1950 This morning I went to the nearby Tanko grocery store to buy some essentials: a loaf of bread, one stick of butter, the smallest container of milk, the smallest con-^tainer of flour and a few other things. I didn’t know what to say when the store- Tm mr^.PLETE AUTO REPAIR ON ALL MAKES & MODELS ■H. lading 4X4’s, light trucks & motor homes computer AL|GNMEHt a BALANCE • SHOCKS • STRUTS y- JOINTS • RACK & PINION • BRAKES • EXHAUST Si^Qa3 & GOODYEAR 731-7100 N ™ T mujerave L ‘A 939 E. 999 St. keeper asked me what kind of bread I wanted - Vienna or Italian. I also didn’t know what she meant when she asked if I wanted regular milk or homogenized - that sounded like a very dirty word to me. I didn’t know that American stores give you a shopping bag if you buy something, so I went to the store with the only container I had - a large suitcase. There was lots of room left in the suitcase after I put in my groceries. People laughed. This afternoon, I went to see Father Godina and asked where I could get work. He said there are many people unemployed and few jobs. I visited Jerry Zupan and Karl Erznožnik. They offered beer, whiskey and ice cream, but nobody knew about any jobs. Nobody even knew where I should start looking. They gave me some clothes for my son, Johnny. Thursday, June 15,1950 This morning I went to see Mr. Varsek, who delivers furniture for Mr. Sušnik. He drove his small truck to the train station so we could Repair Technician Should have some knowledge in the following areas: Metal Fabricating Basic Electricity: Hydraulic, Pneumatic, Mechanical Company furnishes truck. Expenses. Medical. Salary starts at $500/week. Depending on experience. Send work experience to: Lee L Yenny FMT Repair Service Co. 1581 West 117,h St. Cleveland, Ohio 44107 pick up our crates from Wisconsin. Everything was in 3 order. Friday, June 16, 1950 This afternoon we all went to the Zupans, where they gave us window curtains, beer and fish. Then Mr. Rihtar and I carried various furniture from Tanko’s to our apartment. I went with Tone Kocjan to Fisher Body in Euclid to ask about jobs. Many of our acquaintances have jobs there. An office worker there made some jokes, but he didn’t have any work for us. I got my Social Security card in an office downtown, near Public Square, but I wasn’t able to apply for citizenship because I didn’t have the required photos. So Mr. Kocjan and I got our pictures taken - 6 photos for $2.06. Kocjan and I also went to the “Slovenian” factory Z&W Machine Co. on E. 53rd St. and St. Clair. Again, the jobs had all been taken. I saw an ad in the Domovina for jobs on a farm, but I had tried that in Wisconsin and didn’t like it. (To Be Continued) Slovenian Radio on WCPN A wonderful Slovenian radio show is being broadcast in Cleveland on Saturday evenings, at 9 p.m. on WCPN-90.3 FM hosted by Tony Ovsenik. The program is bilingual featuring all styles of Slovenian music. For announcements call your host, Tony Ovsenik at (440) 944-2538. Independent and Catered Living • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee Call us today for a lunch andlour 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1999 4: Slovenia’s Role i Kosovo Crisis (Continued from page 1) I believe Slovenia is extremely well positioned to integrate itself into European and international economic, political and security structures. These changes will not go unnoticed, and may even be uncomfortable at times. However, as history has proven, the benefits of such changes far outweigh the costs. They are the price Slovenia, and all nations, must pay for adapting to the realities of the 21st century. The US is one of Slovenia’s largest business partners outside of Europe. How could our bilateral economic co-operation be further enhanced? To turn that question around, the US only represents a very small portion of Slovenia’s overall foreign trade, and an even smaller part of foreign investment in Slovenia. Similarly, Slovenian imports to the US are small, as is Slovenian investment in the US. This is the basis for enhancing bilateral economic cooperation - by increasing free trade between our nations. Is the American Embassy involved in promoting American artistic and cultural events in Slovenia? One of the primary goals of the Embassy’s public diplomacy office the US Information Service (USIS), is to inform foreign audiences about US society and culture. To that end, in addition to its sponsorship of the Ful-bright, Ron Brown, and other exchange programs, USIS works with local groups and institutions to both provide information and demonstrate the wide diversity of US cultural activities. On June 21 and 22, President Clinton will visit Slovenia. What sort of preparations for that visit is underway? Preparations are well underway for this historic first visit of an American President to Slovenia. My Embassy has been working closely with Slovenian State Protocol, the Ministry of Foreign Affairs, the Ministry of the Interior, and many other sectors of the Government of Slovenia to make this visit a great success. This is an opportunity for Slovenia to become better known around the world and we want to make the most of it. What do you expect from the President’s visit? What will his visit mean to both countries? Following on Prime Minister Drnovsek’s successful visit to Washington in November, our hope is that President Clinton’s trip to Slovenia will provide further opportunities for our governments to strengthen the ties of friendship which have grown since 1991. Specifically, we hope to conclude a number of agreements between Slovenia and the US. President Clinton also intends to deliver a major foreign policy address, and to interact with the Slovenian government, opposition, and people from all walks of life. Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 For Rent 2 B.R. Duplex near St. Clair Ave., close to Bus. Ideal for single person or couple. Furnished or non-fumished. No pets. 216-431-7579 WATJ 1560 AM Home of Weeienp Pouas Now You Can Hear Us On Your Computer. Log on to Our Web Page http/Avww. watj. co m For the Best Big Band, Popular Favorites, Show Tunes and Weekend Polkas We’re the Station Just Around the Corner and All Around the World United Altar Societies Meet The members of Altar and Rosary societies from St. Mary of the Assumption in Collinwood, St. Christine, St. Lawrence, and St. Vitus parishes will have their annual gathering at St. Vitus parish on Sunday, April 25 at 2 p.m. The afternoon will begin with the praying of the Rosary, singing of litanies of the Blessed Virgin Mary and Benediction in St. Vitus Church. The annual meeting will follow in the St. Vitus Auditorium. All officers are invited and encouraged to attend this very important annual gathering. We hope to see as many members as possible to share ideas for the coming year and to come together and visit with old friends. Note: We will begin promptly at 2 p.m. Please be on time. It’S COOL) To Be SLOVENIAN! Darinka and Frank Balažič retired to Rakitnica (near Ribnica) in Slovenia two years ago. They visited Branko Pišom and family who are spending the school year in Šmarje pri Jelšah, Slovenia. The Balažičs send greetings t° their friends in Cleveland, as do the Pišorns. ____ JENKO’S ELECTRICAL SERVICE Old & New Wiring New Fuse boxes no Job Too Small Seniors Discount Insured 481-7432 (2nd & 4th WMk x) Adria Airlines Sees Drop in Profit Kosovo a Concern LJUBLJANA, April 12 ' Slovenia’s state-owned a'r carrier Adria Airways sal on Monday, April 12 ^ 1999 net profit was expert6 to fall to $1.4 million ft0111 $3.3 million because 0 tougher competition ^ larcrp pvtrartrHin^rv 01*0111 K] The City Club of Cleveland presents William F. Miller Plain Dealer Nationalities Editor Reporting on Ethnic Communities in Greater Cleveland Mr. Miller has been a reporter for 38 years and his assignments have ranged from Japan to Germany. Indeed, Mr. Miller covered the fall of the Berlin wall German reunification. He has won many prizes for his reporting. Twenty-one ethnic organizations have awarded him honors for his sensitive and incisive coverage of Cleveland's different heritages. Wednesday, April 28 noon speech & lunch $12 members/$15 non-members 850 Euclid Ave. Cleveland, OH 44114 to reserve call (216)621-0082 BOŽIDAR JAKAC - FOR SALE Three original pastels of Slovenia WILL BE SOLD TO BEST OFFER RECEIVED 1. - Title: “PIRANA” - 1959 Size: 20x28 inches (48x68cm) 2. - Title: “TRATA VELESOVO” - 1961 Size: 20x28 inches (48x68cm) 3. - Title: “JURDANIA” (near Rijeka) - 1962 Size: 20x28 inches (48x68 cm) Color photos available upon request if you have serious interest. Contact: C. Immordino, 36 Robin Hood Drive, Mountain Lakes, NJ 07046 - Fax: 973-263-8160 at 1998. Sales are seen d°'vn^ „ $105.6 million from million in 1998 despite expected 7% rise in ^ number of passenger5 740,000. Adria hopes the crisis ia Kosovo will not dainP6 1999 profit and sales tarSe^, although i< had to ^ some flights to Croat«3’ nia and Macedonia f0'0 •• ma anu iviaceuoma * ing the start of NATO 1111 tary action in Vugoslav«3, ^ ‘Due to the crisi® Kosovo, our daily inc0ltie down by nine milli°n t^2 ($51,000) Adria’s chief^ ecutive Peter Grašek news conference. 0f He said developm6«1 the crisis vviH in Kosovo ,s play a major role in A g° decision on whether to through with the purchase of another ^ adair Regional Jet 200 ^ Canada’s Bombardier year. ay Adria’s fleet currejj comprises three * jf A320 and three Lan** Regional Jet 200LR P]3” (c, -Marja Nov LjuhljanoJ^H^ -----------------. VeF Thanks to Rohm j, hose, the voice oftho^ ^js ness News Network, °r informative article. r- W. MAIER doors unlimited e Garage door repair an , I placement. Entraf1ce s! ! storm doors. Door opo«1 and electrical repairs- Walteri ! Call (Slovenian)^ 0.| | Majer at 216 - 73^ Emergency pagcr‘ 506-8224. Mlakar s Walk Down Memory Lane Zarja’s Spring Frolic w* •N> in the last arti-cle> 1 refreshed your memory of Dentist Mel Kuhar and my Pearlie Whites. Now Is time we move across Bennmgton Avenue, my 0me'and. Yep, 13301 Ben-nington Avenue marks the P°t and right up the corner as Kozely’s Hardware I R0re’ Wlne Store, and the ■ear mil ? h0USing the graPe "k0 »here nyOU f that is in t, Mlakar (me) >t0 , handesdibnIUtehfr0mdippingmy n„ , n tlle grapes and the VniiS kePl the'r distance from j pu ? thinking the ' grHCOl0ring was co^a- i bn Hey Slster> don’t you ^ything? PUrple 8MS wi,h stn^Ut to the hardware 8 Ji’ \hich ^s the home 58lt from? hard knocks- Aside 1 aiadp earning kow wine was "'are' W°rk‘ng 'n the hard- >nr“d t ”orkifng boarder r, k’ the,r star ence , ’ 1 learned the differed in n6" an 8 Pen"y n°t ho^enny na'k d was ^aomi°H-jentS' 1 bet Sister ferencedlKdn t know the dif- PennyanHetYeen an eight You a ®Pennynail. ^ i-rt "rdu,y"" and j w e nardware store, those 8S thC “Goffer” For ^ 0 are not familiar Von 6 term Goffer, it is f°r thar’S fCr this’ you g0 Paint Can ’ stacking ^nail«. ,S’ °Pening up kegs KVen ’ got to know it all. st°re, sf*Ped 'n the wine "dth ^ °C 'ng the coolers 'V'ne bomVarious sizes of CoolersiS and filing the a Helen h POp- UP the r>eVen let me clean °f chine inPe.nny Peanut ma-il! apn \j!e. bar> taking it ’s acSth ln8 the bowl> 5° ^Ster Nar>C .pennies- (Yes, :d ^ into r1’ f,fty Pennies r 0falllootneWraPPer-)Best ni ^ts ofgt Some of the bug-d MachinePeanuts left >" the > »nadel natUrally 1 al- ly tlre new Kesure that the en-^get i^hofnuts could entintoRhe,machine> they • OT S tummy- Je||y beansRTeagan had his I h?' Mom Ko^i my pea' d her Z, K°ze'y always ,,pd the ha e,h0t .P'ate host6 ho/ Wne eeping warm hcks j with cinnamon L^Pned u lt Hey, that | hurry UP your insides in a w0,lday nio1i?mber When on a>over” 8bts the Hovena Wfe'V°fthe 5,eChurch’ quite ^Uld stop oSl0venian ladies °re and 5l\,Ver at lhe wine •t:re 'o v ,w° a"d aven °n their way to Who can forget the FRIDAYS? I can’t. It was a fast day and if you ate meat, you can be rest assured you would go straight to Hell with no stop-offs. So Helen would yell for the goffer (that’s me)... Ray you gotta go to the JDN Hall and pick up fish frys to bring back. If it was just getting fish frys for Mom Kozely, Helen, Johnny, Frank and me, it would be okay, but Helen would go to the bar and say, “Ray is gonna go to the JDN Hall for Fish Frys, any of you guys want any? “Holy smoke,” I thought it would never end. I want one, make that two, err, I want one, too, hey, me too. Before long, we were up to our ears in orders. Little old Ray was not driving then, I only had a bike and no way could I bring back that many fish frys back on a bike. I had to walk. The last thing Helen said as I flew out the door was, “Hurry back! We don’t want cold fish frys and don’t be stopping into Thomas’ Candy Store to see what kind of penny candy they have on display.” With my arms stacked with three big shopping bags full of fish frys, I was lucky to see where I was going. Funny, it never seems to fail. Whenever you have your hands full, you always have an itch some place. God please help me not fall along the way and dump these fish frys. God heard my prayers, I got back in one piece with all fish frys in tack and still hot. “Bless us oh, Lord and these thy fish, and keep us holy.” It was not all work; - we had some good times. Never forgot when Johnny Konkoy and Helen decided to go sled riding down in Metropolitan Park in Berea. John got himself a new Western Flyer from the hardware store. It was a beauty; it could go down a hill even if there was no snow. I went home and got my old beat-up sled and when I say “beat up” I mean beat up. Anyway, we take off for Metro Park; Johnny and Helen on one sled. Helen was sitting behind Johnny, and he was able to steer with his feet on the cross bar. Well with my old relic, I laid down on my belly. That was my number one mistake. I soon found out that on steep hills trying to push the bar in front to turn the sled to go around a tree, did not work. The bar would not move; it rusted shut in the straight forward position, and down I went - with my head hitting the tree. I got up walked around dizzy-like and Johnny yelled, “Are you all right, Ray?” “Not exactly,” I said. “My head hit the tree and I am looking for my brains. They must have spilled out here some place.” That was the school of hard knocks that I mentioned earlier in this article. Then there was the skating; roller-skating that is. Irene, my younger sister also worked for Helen Konkoy (Kozely) as I wrote about in my earlier articles and Irene was an accomplished skater. She could really dance on skates. It was amazing to watch her waltz with her boyfriend. Helen skated, too, but stayed close to the rails. I could skate, too. I did better on eight wheels than I did on my two-wheel bike. The reason I really liked to go skating, not so much because Helen paid for everything, but on the way home, she would stop at Lodda’s Cafe, a huge beer tavern on Lorain around W. 127th, I think. Well they made hamburgers out of this world. We munched on those hamburgers and cokes like it was going to be our last supper. We always went skating on Denison Avenue behind the Denison Slovenian National Home. Well, I think it is time to close this article for another week. My feet are tired from skating and my tummie is full of hamburgers. So till next time, put your feet up and take a rest. May the Good Lord Bless and Watch Over All of You. --Ray Mlakar congratulations; Manq rrsoofki In (he canoe Set April 24 in Euclid wit h c o n11nue d success....... Sincerely, Eleanor Molley Willoughby Hills, Ohio For Sale Single & Double on 1 lot Modernized Single, Four Bedrooms, two full baths, included on one lot a two family home, one modernized suite next door to St. Vitus at 6013 Glass Ave. Contact Bob 9 to 5 at (216) 881-6400 Slovenian Singing Society “Zarja” will present its 83rci spring program, on Saturday, April 24 at the Recher Avenue Slovenian Society Home in Euclid, Ohio. A sit-down dinner of roast pork, chicken, veggies, dessert, and coffee, will be served in the lower hall, from 5 - 6:30. The program begins at 7 p.m. followed by dancing to the music of Fred Ziwich’s Orchestra beginning at 8 p.m. During the intermission our cabaret will entertain with their specialty songs. This year’s Frolic, titled “The Grass Widower” conveys a light-hearted story line, which will lift your spirits, and release you from the troubles the world is now undergoing. The Zarja chorus is under the direction of Doug Eler-sich, with piano accompanist Millie Wojtila, accordionists Jim Kozel and Steve Valencie, and Ed Ozanich, our “Grass Widower,” author, director, and audio man. Tickets for this day of fun and frolic are $18 for adults, $10 for youngsters 12 and under; and $5 for the dance only. Admission can be obtained from Zarja members, the Polka Hall of Fame. You have the option of sending your prepaid check of $18 to Vicky Kozel by calling 216 -531-5542, or to Barbara El-ersich at 1-440-257-2540; both of whom have answering machines. Please make out your checks to Zarja, and tickets will be mailed to you. Be sure to leave your name, address and phone number when you call, and you will be assured of being seated. We thank you for helping us to continue our heritage in song. I feel certain that our parents, grandparents, and great-grandparents would be pleased and surprised to know their values have not been forgotten. Thank you most sincerely for your generous support. I would be totally remiss not to convey the sadness at the loss of our long-time Zarja President, accompanist, author, interpreter, energetic Edwin Polšak. Much has been written of his life’s avocation, the Slovenian propagation, inoculated in him from childhood. We regret he will not be among us, to see the results of his last efforts. Is it a coincidence that both Ed’s Father, Leonard Poljšak and son Edwin Polšak, have been lost to us while serving as Zarja’s president? —Sophie Turkman-Elersich Dr. Zenon A. Klos E. 185,h Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair 1 (440) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1999 O) O) O) Celebrate Spring with a Variety of Events -j cc Q_ < By Tony Petkovšek 2 O Q >W CC LU < On Sunday, April 25, «3-- Gene Fedorchak of Young-p stown, Ohio will commemo-O rate the 15^ anniversary of his radio WKBN Polka Party with a dance at the SNPJ Recreation Center from 2 until 9 p.m. A star attraction will be the Eddie Rodick “Blast from the Past” polka band of Cleveland featuring Don and Dan Wojtila, Dave Skrajner, and Al Bambič. They performed together in the 1970s and were seen recently on the Polka Hall of Fame Awards Show XI. In addition, Bill Basilone and Joe Fedorchak Orchestras will also be appearing. Gene Fedorchak is hosting a 5-day tour to Pigeon Forge, Tennessee, July 21-25, visiting Dollywood and Harrah’s Indian Casino. Kollander Travel has more information on this tour which features air from Cleveland to Chattanooga by calling 1-800-800-5981. William F. Miller, popular nationalities editor of the Plain Dealer, will be giving a speech at the City Club of Cleveland, 850 Euclid Avenue, on Wednesday, April 28. This noon luncheon is available to nonmembers for $15. Reservations can be obtained by calling (216) 621-0082. A monthly feature of Al-bie’s Restaurant in Euclid, Ohio has been the Slovenian theme dinners on the last Thursday of the month with a Slovenian Evening of Food, Music and Song featured from 5 until 7 p.m. on April 29. The reservation number for Albie’s at 26250 Euclid Avenue is (216) 289-0836. Roast Chicken and Beef Goulash are main entrees. VASJ Hall of Fame (Villa Angela-St. Joseph high school) induction dinner and ceremony is scheduled for Friday, April 30, at the Croatian Lodge in East-lake. Among this year’s eight honorees is professional football player Elvis Grbac, who is of Croatian descent, and Slovenian businessman Roger Sustar. Contact the Alumni office for more details at (216) 481-7266. Fred Ziwich’s International Sound Machine band will be appearing at the Slovenian Workmen’s Home on Sunday, May 2 from 3 until 7 p.m. At the recent 1998 Polka Hall of Fame awards show he was honored as “Musician of the Year” and “Button Box Individual.” As a trustee of the Hall of Fame he is helping to coordinate the music lineup for the organization’s Spring fundraiser which will salute all lifetime achievers at the SNPJ Recreation Center in Enon Valley, PA on Wednesday, June 16. Joey Tomsick is getting set to premiere a long-awaited new album release with his polka band called, “Smile,” probably the latter part of May. -SINCE 1961- WELW - 1330 AM Simulcasting Daily 3-5 pm / Sat. 12-2 (KOLLANDER POLKA TOUR HEADQUARTERS) 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio 44119 TONY PETKOVŠEK • CO HOST-JOEY TOMSICK • Featuring-AUCE KUHAR DUKE MARSIC . PATTY SLUGA (216) 481-TONY (8669) or KOLLANDER (216) 692-1000 Drive in - or Walk In BRONKO'S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine. Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer The front of the main altar in St. Vitus Church is decorated with flowers for Easter. The people attending Baraga Day recently in Holiday, Florida. (Photo by Mrs. Maria Brodn^ Slovenian String Concert at St. Mary’s On Friday, April 23, at 7:30 p.m., the String Orchestra from the Music School, Ljubljana Vič-Rudnik, Slovenia, will perform a concert in St. Mary’s (Collinwood) Church. This talented group of 35 young musicians, promise a very memorable concert. A free will offering will be taken at the concert. .--I House Cleaner East side resident seeking a person to clean our home on a part time basis. We have no children or pets. Must have transportation and some English speaking ability. Please contact during the day (440) 424-0058 extension 115 or evenings at (216) 595-0005. For Rent Modem 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. - Phone: 216-531-5754 or 440-951-3087. (X) Moist Carrot Cake Vi cup shortening i 1 cup sugar I 1 can (10 Yt oz.) condensed tomato soup, ^ ! undiluted 1 egg 2 cups all-purpose flour 1 Vi teaspoons baking soda 1 teaspoon ground cinnamon Dash salt 1 cup shredded carrots Yi cup chopped walnuts Vi cup raisins or dried currants, optional ! FROSTING: I 1 package (8 ozs.) cream cheese, softened 3 cups confectioners’ sugar 1 teaspoon vanilla extract 1 tablespoon milk Chopped walnuts, (optional) j 1° a large mixing bowl, cream shortening and slj® jAdd soup and egg; mix well. Combine flour, j [soda, cinnamon and salt; beat into creamed n1** jfj i Stir in the carrots, walnuts and raisins or curraijts [desired. ^[j Pour into a greased 10-in. fluted tube pan. [ 350 degrees for 45-50 minutes or until cake tests j3 i Cool in pan 10 minutes before removing to a wire f [ | [ to cool completely. 1M In another mixing bowl, combine the first J frosting ingredients; beat until smooth. Frost cake> | ! with walnuts if desired. Yield: 12-16 servings. l_________ ______________________________— Fences - Ograje Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call JOKIC FENCE CO. 944-6777 Corrective Ha'r ,, tina & brendi HAIR SALON, 5216 Wilson 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., L Death Notices ■-I ■S' REV. IGNATIUS STRANCAR Father Ignatius Strancar was caIled to his eternal rest L early in the morning of De-cember 23, 1998. He was ortified the evening before by the Sacrament of the Sick administered by Father Ron parkin, along with Father «ob Nagler, Father Valen-Jne Vehovec and Father Joe I Chilly. j Father Strancar had been j 'Vln8 at Nazareth House in I an Diego, California for the , ^ n'ne years and quietly japped away in his sleep. He a been a priest for 66 I years. Father Strancar was born ay 14) jn p|anjna at ' (jPKava’ Slovenia to Ivan Stoke; StHnCar atld Mary 1 year J He comPleted 8 fu: ? 0p c*assic gymnasium ofs, ScCh°o1 2) at the Institute the <; tan's^aus- He entered Seminary in the Arch- temK86 Ljubljana in Sep-hisT^’ and finished in l9390u8,CaI studies there Julv , ' was ordained on dral t at the Cathe-JanaL^' Nicholas, Ljubl-GrPn„ ^ ine Most Reverend serveH^ ,^ožman- He then Seminar! ^ di°cese as a Paster y Priest, Assistant rrA where a Contini,J Was Formed and flourish over tlle^ars. Mwaori,!. *-• , ‘w2237 -,OVWoni.,he ■ —Community » Father Strancar was a very kind and gentle man who truly enjoyed his ministry to God’s people. His sensitivity and caring ways were evident not only in his priestly ministry, but in his daily living. Father never met a stranger and throughout his priesthood he touched the lives and hearts of many people. He will be remembered not only by his brother priests, but by all who knew and loved him over the years. A Vigil Sen/ice was held on Monday, Dec. 28, 1998 at St. Bernardine Church, 5^ and “F” Streets, San Bernardino. Mass of Resurrection was held on Tuesday, December 29 at 10 a.m. in St. Bernardine Church with Most Reverend Gerald R. Barnes, Bishop, Diocese of San Bernardino as main celebrant. Rev. John Gorman, a good friend of Father Strancar’s was the homilist. Donations Thanks to the following who gave generous donations to the Ameriška Domovina: Frank Chemas, Cleveland -$10.00 Marie Dular, Cleveland, OH - $5.00 Dorothy Ulepic, Euclid, OH -$10.00 Rozalija Blatnik — $5.00 Mrs. Sam Kurilich, Fontana, CA — $5.00 John Zakrajšek, Tucson, AZ - $5.00 Vladimir Rus, Pepper Pike, OH - $10.00 Ciril Benedejčič, Char-don, OH -$15.00 Ivan Jakomin, Euclid, OH -$10.00 Rudolph and Angela Pintar, Las Vegas, NV — $5.00 Josephine Valencie, Cleveland — $5.00 Hannah Omejc, Valley, WA - $5.00 Jean Perpar, Cleveland, OH - $5.00 Mrs. Stane Hočevar, Euclid, OH - $5.00 Vinko Ivanc, Euclid, OH -$10.00 ____________________ Never curse the crocodile’s mother before crossing the river.” —Mercina 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas 'ns 6027 St. Clair Ave.. Cleve. ^ele Funeral Home memorial chapel 4*> located at 52 E-152 st lamu treet Phone 481-3118 3’ o wned and operated since 1908 Governor Taft Taps Pust Governor Bob Taft continues to reach out to Ohio’s diverse nationality groups by announcing the appointments of Robert A. Paduchik as director of Constituent Affairs and August B. Pust as Director of Multicultural Affairs and International Relations. “The very fabric of this state is based on cultural diversity,” said Taft. “We want all elements of that diversity to feel that our Administration is responsive to their concerns and that they have a line of communication with us. August B. Pust has served as Special Assistant for Multicultural Affairs and International Relations since 1991. A native of Slovenia, Pust completed his education in Europe and graduated from the Cooper School of Arts in Cleveland. He served as executive assistant for ethnic affairs and international relations in the City of Cleveland’s Mayor’s Office under both George V. Voinovich and Michael White. Pust has been granted numerous awards from various nationality and international groups, has been recognized by the Asian-American Commerce Group for his efforts to expand diversity, and has received the Federation of German-American Societies “Outstanding Public Official of the Vear” award. He is also recipient of the prestigious “Ohio’s Distinguished Service Medal.” Whitewater Champions The most successful nation in white water rafting is Slovenia. It has been the overall world champion at every World Rafting Challenge Championship (1995, 1996, and 1997). In each championship, it gained first place in all three elements (raft sprint, raft slalom, and raft down river), except for the raft down river in 1996, which was won by South Africa. —Elsie Kranjc Bolton, Ontario An Arabian proverb. “When you are dead, your sister’s tears will dry as time goes on; your widow’s tears will cease in another’s arms; but your mother will mourn you until she dies. I am Slovenian -| eat your heart out * v '• •• • .Corning Events . Saturday, April 17 Primorski Klub dinner-dance at Slovenian National Home, St. Clair, 6:30 p.m. Music by Stan Mejač Orchestra. Donation $19. Sunday, April 18 Holmes Avenue Pensioners Spring Dinner-Dance at Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. Dinner served at 2 p.m. Music by Dan Peters Orch. from 3:30 to 7 p.m. donation $14. Tickets call 1-440-943-3784 or 531-2088. Ohio. Sit-down dinner 5 -6:30 p.m. Concert at 7; dance music at 8 p.m. featuring Fred Ziwich Orchestra. Sunday, May 9 St. Mary’s (Collinwood) Slovenian School Mother’s Day Play after 10 a.m. Mass. Sunday, May 23 Ohio KSKJ lodges sponsors devotions to Marija Pomagaj at 7:30 p.m. at Our Lady of Lourdes Shrine off Chardon Road in Euclid, Ohio. Friday, April 23 Free Concert of 35-member String Orchestra of Music School of Ljubljana Vic-Rudnik, Slovenia in St. Mary’s church, 15519 Holmes Ave., Cleveland at 7:30 p.m. Reception in school hall. Saturday, April 24 Zarja spring concert (the Grass Widower) at Slovenian Society Home, Euclid, Sunday, June 13 St. Mary’s (Collinwood) Slovenian School Annual Picnic. Mass at 12:30. Sunday, June 27 Ohio KSKJ Picnic Slovenska Pristava. Dance to music of Joey Tomsick. Wednesday, July 14 Holmes Avenue Pensioners Picnic at St. Joseph’s Farm on White Rd WCSB 89.3 FM,- Slovenian program, Songs and Melodies from beautiful Slovenia “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije Radio hours Sun. 9-10 am. &. Wed. 6-7 pm. RDC Director Ed Mejač Tel/Fax (440) 953 -1709 2405 Somrack Drive, W illoughby Hills, Ohio 44094 INTERNET# WWW.WCSB.ORG aO Slimmed-Down Classic Wins $10,000 (NAPS)___The recipe for Almond Streusel Baked Pears won the $10 000 Grand Prize for Marie Rizzio in the 9th Annual Quaker Oatmeal “Bake It Better With Oats” Recipe Contest. Rizzio, of Traverse City, Mich., submitted her recipe in the contest’s new “Lower- Fat Favorites” category. , . . , The winning recipe is reminiscent of traditional fruit crisp but is less time consuming to make; pear halves take the place of peeled and sliced fruit Filled with a tasty combo of whole-grain oats, almonds and allspice, the warm baked pears are served with honey-sweetened yogurt. Rizzio and her husband will use their winnings to fulfill a lifelong dream: a 50th wedding anniversary trip to Italy. Almond Streusel Baked Pears 8 servings SAUCE 1/2 cup firmly packed brown 1 (8-oz.) container plain nonfat yogurt 2 tablespoons honey PEARS 4 large, firm-ripe pears Cooking spray 1 cup Quaker oats (quick or old fashioned, uncooked) sugar 2 tablespoons all-purpose flour 1/4 tablespoon ground allspice or pumpkin pie spice 6 tablespoons stick 70% vegetable oil spread, softened 2 tablespoons almonds Heat oven to 350°F. Spray large baking pan with cooking spray. Combine sauce ingredients; cover and chill. Combine oats, sugar, flour and allspice; mix well. Cut in spread with two knives until mixture is crumbly. Stir in almonds; set aside. Cut pears in half lengthwise. Using small spoon, remove center of each pear half, leaving a 1/2-inch shell. Place pears, cut side down, in pan; spray with cooking spray. Bake 20 minutes. Remove pan from oven. Turn pears cut side up in pan. Spoon reserved oat mixture over pears. Return pan to oven; continue baking 20 to 25 minutes or until topping is light golden brown and pears are tender. Cool pears 5 minutes in pan on wire rack. Serve warm with sauce. Cover and refrigerate leftovers. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1999 In Memory of Senator Frank J. Lausche ifi. 4 PIBIb %: Bom Nov. 14,1895 ti .... .'•'1 Died April 21,1990 America ’s Greatest Slovenian An Inspiration to All! The Frances and Jane S. Lausche Foundation FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina tit Ti i a s! AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) April 15, 1999 - Vesti iz Slovenije - Slovenija pripravljena sprejeti do 4000 NATrn3511'*1” *)e^uncev s Kosova - Letala lotijo skozi slovenski zračni prostor o p° podatkih, ki je jih je pretekli petek 2744Vl° Je v Sloveniji evidentiranih ’legalnih migrantov, ki so od lanskega da^h^3 S ^■osova- Vlada je sklenila, 0 predlagala državnemu zboru, naj Slo-^OqI]3, .sPreiema še 1600 beguncev. Vseh 1 vlada smatrala za “začasne”, notra-stat"''H*5'61 ®orut Šuklje je pojasnil, da bo bo Uj Za^asneSa zatočišča trajal do časa, ko re V a^a. u8otovila, da so prenehale razme-raliZara^* ^ater^ S0 omenien’ begunci mo-j° ^e8uncb torej da se lahko vrne- (jr gZavn* sekretar v zunanjem ministrstvu nem rneSt ^etr'^ Je povedal, da se v skup-prjpr So^clovanju vlade in Rdečega križa be ^onvoj z dobrodelno pomočjo za ^Pot^ S ^OSOVC' Konvoj je pretekli petek ^nih°Va^ V Makedonijo s tonama raz- lo Prekrambnih izdelkov. Včerajšnje De-poroča j J J nij0 v ’ aa je konvoj prispel v Makedo- v°ja torek- Pripravljata se podobna kon- Wvo'1 k°Sta v ^'rno 8oro ‘n Albanijo. v Črn V AJbaniJ° bo odpotoval to soboto, di D ° ^oro Pa 20. aprila. Slovenija bo tu- pri 2cj1S^eva^a zdravniško ekipo za pomoč b°riščibaVStVen* ne^' ljuclern v begunskih ta- zračp^3 NATO redno uporabljajo slovenski ZRj ?jrostor za izvajanje njih napadov na npr^ ^ ar°enik AD je v pismu omenil % cjo 3 letala preletavajo tudi Ljubljano, prosto •tV’ uPorabe slovenskega zračnega kritik 3 ^ v*ada tudi privolila, da letališči Prista^11 ^ar‘bor služita kot kraje prisilnih še 0v NATO-vih letal, čeprav do tega Prišlo. y ^žba Elan ni več na prodaj ke8unjahedCljek JC na t'skovnl konferenci v Prave ^ , Y'adirnir Šelebaj, predsednik u-dru^bc Elan Begunje pove-Vcc ^r’vredna banka Zagreb d. d. StrukturrCa 0<^obr'la srednjeročni načrt za ’ranje tovarne, to pa pomeni, da Elan ni več na prodaj. V Elanu je približno 1200 zaposlenih, ali približno sto manj od lani. V Begunjah jih je okoli 800, od teh pa 410 v proizvodnji smuči. Za letošnjo proizvodno leto načrtujejo proizvodnjo 400.000 parov smuči, kar je bolj ali manj enako kot v lanskem poslovnem letu. Sorazmerno ugodni obeti za slovensko gospodarstvo v letu 1999 Gospodarskim tokovom v Sloveniji zasledujejo tudi tuje institucije, kaj pišejo oz. komentirajo pa je zanimivo za slovenske strokovnjake oz. urade. Tako je vladni urad za makroekonomske analize sporočil v svoji mesečni publikaciji, da tuje institutije Sloveniji za letos napovedujejo povprečno 3,6-od-stotno rast. Dun & Bradstreet je bil najbolj konservativen, ker je napovedal le 3-odstotno rast, najbolj optimističen Mednarodni denarni sklad (IMF), ki pričakuje celo 4,5-odstotne rasti. Slovenska vlada je jeseni lani sama napovedala 3,5- do 4-odstotno gospodarsko rast. Kot kaže, se zmanjšuje tudi število brezposelnih. Tuje analize so glede stopnje inflacije za letos bolj skeptične, kot je slovenska vlada. Najvišjo stopnjo inflacije za leto 1999 pričakuje dunajski WIIW in to 10-odstotna, Mednarodni denarni sklad pa je zopet v tem oziru najbolj optimističen, saj predvideva le okoli 5-od-stotno rast. Dejanska inflacijska stopnja se trenutno giblja okoli 6 odstotkov. Posledice lanskega potresa hujše kot so sprva mislili - Obnavljanje še tr^ja Potres, ki je ob lanski Veliki noči prizadel Posočje, je bil glede števila poškodovanih objektov in tudi obsežnosti poškodb na stavbah večji, kot je bilo prvotno ocenjeno. Zato obnova še traja, stane tudi veliko več kot je bilo sprava pričakovano. Podatki kažejo, da je potres poškodoval vsega skupaj 3433 objektov, od tega 775 hiš brez stanovalcev, 599 kmetijskih, 168 poslovnih in 58 javnih objektov. Baje je presenetila ugotovitev, da so bile mnoge poškodovane stavbe v Posočju tako slabo grajene. Zato jih je potres bolj prizadel kot bi bil sicer. 0Preišn * ra*v*tja sredo> 7. aprila, je bila spominska slovesnost ob 151. obletnici prvega Ulan prvič0'-6118*46 Zastave' Takrat je član dunajskega društva Slovenija Lovro To-^ezdi yC ■*avno 'zobesil slovensko zastavo, čeprav v ljubljanski gostilni Pri zlati nega sred*”^0min na ta doSode,t 50 v Spodiyi Slivni, kjer je pomnik Geometrič-stvojj, ^ lf<‘a Slovenije ob zvokih ljubljanske Policijske godbe in pod pokrovitelj-tva se 8tVa Heraldica Slovenica, pripravili slovesnost. Člani omenjenega druš-Vesnosti an,Ina-i0’ da bi postal 7. april vseslovenski dan slovenske zastave. Pri sionske. s" sodel°vab še gimnazijci iz Litije in 12. gardjjski bataljon Slovenske Pregovoril je predsednik vojnih veteranov za Slovenijo Srečko Lisjak. Iz Clevelanda in okolice Primorski večer— Vsakoletni “Primorski večer” bo to soboto v SND na St. Clairju. Pripravlja ga Ameriško slovenski Primorski klub. Večerja bo ob 6.30, za ples in zabavo bo igral Stane Mejač s svojim orkestrom, večer bodo popestrili primorski fantje iz Toronta oz. “Slavčki”. Za več informacij in vstopnice: 216-692-1069 ali 440-953-9116. Prodaja peciva in zajtrk— To nedeljo bo pri Sv. Vidu farna prodaja peciva in zajtrk. Zajtrk bo serviran po vseh mašah. Farani so naprošeni, da prinesejo svoje najljubše pecivo za prodajo. Koncert Zarje— Pevski zbor Zarja ima svoj pomladanski koncert v soboto, 24. aprila, v SDD na Recherjevi aveniji v Eu-clidu. Koncert je združen z večerjo. Za več informacij, gl. članek v angleškem delu. Zarja je v svojem devetem desetletju, saj je bil ustanovljen že leta 1916. Novi grobovi Thomas F. Žabjek Dne 10. aprila je umrl Thomas J. Žabjek, mož Angele, rojena Kern, oče Ronalda in Thomasa, 5-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Josephine, Rose Svetin ter že pok. Anthonya in Christine Salmick. Pogreb je bil 13. aprila s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine in pokopom na Vernih duš pokopališču. Marian Rupar Umrla je 101 leto staro Marian Rupar, vdova po Franku, mati Josephine Merhar in Helen Mrozinski (obe že pok.), 5-krat stara mati, 8-krat prastara mati, 9 bratov in sestra v Sloveniji so že pok. Pogreb je bil 12. aprila v oskrbi Želetove-ga zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Darovi v pokojničin spomin župniji Marije Vnebovzete bodo s hvaležnostjo sprejeti. Mary J. Tekavec Umrla je Mary J. Tekavec, rojena Godec, vdova po Josephu, mati Josepha, 2-krat stara mati, sestra Molly Kosina, Angele Ursic ter že pok. Johna, Franka in Louisa. Pogreb je bil 12. aprila s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Godbeniki iz Slovenije— V petek, 23. marca, bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. koncert orkestra študentov glasbene šole Ljubljana-Vič-Rudnik. Koncert se prične ob 7.30. Več v dopisu na str. 10. Sodelovalo bo kar 35 mladih glasbenikov. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki so pa dobrodošli. Več v dopisu na str. 10. Zveza Oltarnih društev— V nedeljo, 25. aprila, bo sestanek Zveze Oltarnihi društev in to v dvorani sv. Vida. Ob 2h pop. bodo pobožnosti v cerkvi, potem bo daljši sestanek v dvorani. Vse podrobnosti v dopisu na str. 10. Odlična predstava— Preteklo nedeljo je Dramsko društvo Lilija s svojo predstavo komedije “Na tankem ledu” resnično veselilo polno zasedeno dvorano v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi nastopajoči so bili prvovrstni: Peter Dragar, Martina Jakomin, Anton Hauptman, Metka Zalar, Musi Coffelt in Marta Futey. Režiser je bil Srečko Gaser. Lilija je istočasno slavila svojo 80-letni-co. Čestitamo! Prodaja krofov in peciva— V soboto, 24. aprila, ima Oltaron društvo pri Mariji Vnebovzeti prodajo krofov in peciva. Pridite! Praznovanje— Pretekli petek zvečer je SNPJ praznovala svojo 95-obletnico z večerjo in programom v Imperialu, Pa. Slavnostni govornik je bil veleposlanik dr. Dimitrij Rupel, nazoč je bil tudi novi konzul v Clevelandu Anton Gogala, ti poleg vseh članov glavnega odbora SNPJ. Veleposlanik Rupel se je organizaciji zahvalil za njeno pomoč Sloveniji tekom let. Občni zbor— Sinoči so se zbrali člani in članice področnega odbora SKD na svojem letnem občnem zboru. Sestanek je potekal v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti, dosedanji odborniki so bili znova potrjeni, prof. Vinko Lipovec je pa podal analizo sedanjih razmer v Sloveniji. Lepa podpora— G. Joseph Paik in žena iz Euclida, O., sta poklonila $100 v podporo našemu listu. Za naklonjenost se jima najlepše zahvalimo vsi pri AD! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons; Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Pubt. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 15 April 15, 1999 Sprevrženi sistem vrednot v (Ur- AD: Ta članek je včeraj, 14. aprila, ponatisnilo Delo. Članek je že izšel v torinski La Stamp! in splitskem Feral Tribune, avtorica je pisateljica in novinarka Slavenka Draku-lič, ki se je leta 1991 izselila iz Zagreba in trenutno živi v Berlinu. Obravnava situacijo v Srbiji in na Kosovu, z izredno kritičnim stališčem do početja Srbov, ne le Miloševiča.) Iz dneva v dan gledamo njihove televizijske in časopisne podobe, pospremljene z vestmi o tem, kako Srbi kljubujejo bombardiranju. Stojijo na mostovih, držeč se za roke, ali pa se zbirajo na trgih sredi Beograda, kjer vsak dan prirejajo rockovske koncerte. Na prsih jim visijo papirnate tarče. Beseda ’tarča’ je izpisana v angleščini, kajti sporočilo je namenjeno tujcem, Zahodu, svetu, ki se je zarotil proti njim. Prav takšne tarče delijo njihovi aktivisti ljudem, ki se na ulicah nemških in italijanskih mest udeležujejo demonstracij proti bombardiranju. Po novinarskih pooročilih so takšne tarče v modi, bodisi velike, odtisnjene na majicah, ali povsem majhne, kakor značke, kakršne se nosijo na zavihku. V kratkem času so Srbi to tarčo vsilili kot svoj zaščitni znak, s katerim enotno hrabro in odločno kljubujejo vsemu svetu. Ko jo nosijo na sebi, se spreminjajo v žive tarče in tako vsem sporočajo, da so Natove bombe pravzaprav namenjene njim, pa naj zahodni politiki še tako vztrajno trdijo nasprotno. In da bi jim še bolj olajšali nalogo, jih ovešajo in pripenjajo nase - naj kar merijo nanje, mirne, nedolžne prebivalce majhne, neupravičeno napadene države. Celo svoje otroke jih ni strah spremeniti v takšne žive tarče. Revija Time je na naslovnici objavila fotografijo deklice v rdeči jopi; tudi ona v ročici drži papir s koncentričnimi krogi. Ni ga prijela sama, nekdo ji ga je potisnil v roke. In ta nekdo - njen oče, mama, učiteljica, sosed - se je poigral s simboliko tarče na izjemno ciničen način. Vsiliti takšen znak otroku, v tem primeru res nedolžnemu človeškemu bitju, in hkrati biti državljan Srbije, je skrajno cinično. Vsi se še spominjamo podobnih fotografij iz Sarajeva izpred nekaj let, na katerih so prav tako nastopali otroci, podobni tej beograjski deklici. Ampak tisti otroci niso imeli tarč - sami so bili tarče. Na fotografijah in posnetkih, ki se jih spominjamo, jih je zadel ostrostrelec ali granata. O eni takšnih deklic, ki je čudovito plesala, je CNN lani predvajala dokumentarec. V filmu dekličina mati ponosno kaže plesno obleko, torbico, plesne čeveljce. Po Sarajevu, kjer so bili otroci res tarče, noben normalen človek ne bi mogel tarče uporabiti na tak način. Razen v sistemu očitne sprevrženosti vseh vrednot in pomenov, v avtističnem carstvu Srbije. . . Izpod zvona sv. Marije Vnebovzete CLEVELAND, O. - Priprava na velikonočni praznik je bila zelo skrbna. Cvetna, sončna nedelja je mnoge navdušila, da so prisostvovali tako v procesiji, kot v cerkvi. Otroci Slovenske šole so brali Pasijon, drugi so bili v narodnih nošah. Hvala vam, otroci, za tako lepo sodelovanje, pa tudi vsem, ki ste oblekli narodno nošo; pogled na procesijo je bil lep. Letni sestanek Zveze Oltarnih društev CLEVELAND, O. - V nedeljo, 25. aprila, imamo sestanek Oltarnih društev in sicer župnij Marije Vnebovzete, sv. Kristine, sv. Vida in sv. Lovrenca. Ob 2h popoldne bomo imele v cerkvi sv. Vida rožni venec, pete litanije Matere božje z blagoslovom. Po molitvah v cerkvi bo širši sestanek v dvorani sv. Vida. Članice vseh društev so lepo vabljene! Posebno so naprošene odbornice, da se sestanka gotovo udeleže. Ti sestanki so zelo važni, ker jih imamo samo enkrat na leto, da si izmenjavo ideje, kako bolj duhovno in gmotno pomagati našim župnijam. Upajmo, da se vidimo pri sv. Vidu 25. aprila v velikem številu in z dobrimi idejami! Začetek bo točno ob 2h popoldan. Z Bogom in na svidenje! Predsednica V ponedeljek se je pričel Veliki teden. Vsak dan je bilo nekaj na sporedu. Prvi dan večerja, molitve, drugi in tretji dan spovedovanje, in že je bil veliki četrtek. Zvečer je bila zelo slovesna sv. maša, utihnili so zvonovi in raglja se je oglasila. Po maši smo zmolili Najsvetejše do polnoči. Na veliki petek je bil dvakrat Križev pot in zvečer zopet molitve, češče-nje križa, Pasijon in sv. obhajilo. Velika sobota je bila dvakrat blagoslov hrane in zvečer blagoslov ognja, velikonočne sveč, sv. maša. Velika nedelja je bila takoj zjutraj oblačna, vse je bilo radi premaknitve ure zelo zgodaj, a vseeno je bila lepa udeležba tako narodnih noš kot tudi vernikov. Veseli smo prepevali velikonočne pesmi in se veselili Vstalega Kristusa. Vsem smo želeli lepo velikonočno praznovanje, najbolj pa našemu g. župniku, ki nas je zelo lepo pripravil na ta veliki praznik. Hvala Vam! V petek, 23. aprila, ob pol osmi uri zvečer, bo koncert v naši cerkvi, katerega bo podal iz Slovenije godalni orkester Glasbene šole Ljubljana-Vič-Rudnik. Orkester nastopa pod vodstvom prof. Jožeta Schala-muna in pod taktirko dirigenta prof. Baki Jashavi. Spored obsega skladbe vse od baroka do moderne glasbe 20. stoletja, s posebno pozornostjo do slovenskih skladateljev. Vsi prijatelji glasbe ste iskreno vabljeni Obiskovalcem družabnega večera Tabor CLEVELAND, O. - Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nas obiskali na tem pomladanskem družabnem večeru. Veseli smo, da smo se zopet videli po tako dolgem zimskem presledku. Z vašo pomočjo in navzočnostjo ste podprli, da moremo še izdajati glasilo Tabor in pomagati tistim, ki so potrebni. Tem potom se zahvaljujemo Heleni Vodopivec, ki je pripravila okusno večerjo, in točilcem. Dalje Ameriški Domovini in radio oddaji “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije” za objave za ta večer. Ter še Veselim godcem, ki so igrali in bili spremljani s petjem. Lep in čudovit je bil pogled na plesni prostor. Dolga krila so se bliščala ob svitu luči - veselje, nasmejani obrazi in tiho šepetanje z mislimi na bodočnost. Pri tem bi lahko še pripomnili, da Tabor DSPB zasleduje samo za vrnitev časti našim padlim v letu 1945. Hvala vam! Tabor DSPB - S.V. In tako v Beogradu sije poletno sonce, medtem ko nedolžni državljani tarče stoje poslušajo koncert, nato pa odidejo domov. Obedujejo, berejo časopise, spijo, gledajo poročila, gredo na delo, se tuširajo, pečejo kolače. Ponoči jih vznemiri eksplozija kakšne rafinerije, tovarne ali ministrstva, plamen, ki švigne skoraj do neba, in strah, da bi katera od raket padla petsto metrov bolj levo ali desno. A v nasprotju s Sarajevčani prebivalci Beograda - kljub nekaj naključnim žrtvam - niso tarča. Oni to vedo; prav zato lahko kljub strahu prenašajo noči. Medtem le nekaj sto kilometrov stran neki drugi prebivalci te iste države Srbije dan za dnem stojijo v blatu, na dežju. Bosidi na meji z Makedonijo v 25-kilometrski koloni, bodisi na prelazu Blace, kjer 50.000 ljudi živi in umira brez hrane in medicinske pomoči, bodisi v begunskih taboriščih čez mejo v Albaniji. (dalje na str. 12) na ta njihov prvi obisk v Združenih državah. Pridite! Ker je bila Velika nedelja prva v mesecu, smo članice Oltarnega društva pri' sostvovale deseti sv. maši, nismo pa imele molitve in ne sestanka. Sestanek bomo imele v maju. V soboto, 24. aprila, bomo imele prodajo krofov in peciva v šolsld dvorani, na kar vas že danes opozarjam. V nedeljo, 25. aprila, bomo udeležile sestanka Zveze Oltarnih društev, ki bo letos pri Sv. Vidu. f’r‘' četek bo v cerkvi z uro molitve, nato bo sestanek v šolskem avditoriju. Pridite k Sv. Vidu na to skupno P°' božnost! Naslednja nedelja bo z°' pet prva v mesecu (2. ^ ja), ko bomo prisotne Prj deseti sv. maši, in ob p° dveh za uro molitve, nat0 pa na sestanku v šolski so 1 za sestanke. Pridite in sodo-lujte pri sv. maši, molitva in na sestanku, Vas iskreno vabi LavriševS Slomškov krož^ poroča... CLEVELAND, O. - Ve^ krat smo že bili razočara111 nad poročanjem, kdaj m jašefl da bo škof Slomšek prog blaženim. Hvala Bogu, je tega čakanja konec m bomo lahko rekli, da snl0 tudi ameriški in kanad5 Slovenci veliko pripomb ‘j da bo škof Slomšek P°sta prvi slovenski svetnik. Ko pred leti doma v veniji ni bilo mogoče nB. rati denarja za kritj6 stI se kov beatifikacije, je tukaj pokojni župnik pri Sv- ^ j rencu Jože Varga ustaf® Slomoškovo zvezo (SlotllS^ Association) z namenom* ^ se nabira denar za kri1)6 zadeve. Veliko so m« P.^ magali ga. Gizela Chicage, v Kanadi g- j0. Ambrožič, oče sedanjega romskega kardinala A-loJ21^ tukaj v Clevelandu pa ^ Petrič, Matt Tekavec, ^ Ivanka Pograjc in njen3 stra ga. Marija K°lar^’ \a. Jože Zelle, ga. P3vla \.tra mič in Micka Prosen, s j Albina in. še mnogi, m drugi. s6 Ko je g. Varga urnrU je njegovo delo nadaij pod vodstvom p- Atana iz Lemonta. „3. Naše pridne kuharic® Ivanka Pretnar in g3- £j. Tominec ter njune Pon0 ^ ce so vsako leto kosilo v prid Sloms zveze. Zdaj smo pa po Ameriški dom li za denarne že P3f ..icvini Pr prispevke ■oF za -iie- 11 za denarne cjj kritje stroškov beatu ^ Odziv je bil vedno mP d0. se lastnikoma Ameriš c^cc movine g. in ge- iskreno zahvaljujemo- >j Prevzv. škof mar*^ je dr. Franc Kramberger rj, še enkrat obrnil na (dalje na sir. ID DR. JOŽE VELIKONJA Seattle, Washington Prijatelj dr. Jože Bernik 75-letnik Te dni (13. aprila) mineva petinsedemdeset let, odkar je v Puštalu pri Škofji Toki rodil JOŽE BERNIK. Častitljivo starost je dosegel, vendar se mi zdi skoro ža-Jivo reči o njem, da je u-pokojenec. Prijatelji smo ga vedno imeli za mladega, in §a še vedno imamo. ° Jožetu Berniku ni treba navajati mnogo osebnih po-atkov, v Ameriki ga dokaj 0 ro poznamo. Saj' že sko-ro Petdeset let živi in dela v Chicagu. Vendar tudi po e desetletjih še vedno sto-jj z eno nogo v Puštalu, na vv°mu’ z drugo pa v sredi-cu Chicaga, v senci nebo-wcnikov. Strokov111 življenjepisni po-1 nam povedo, da je neal klasično gimnazijo v pijani, nato študiral na M;V;rfh v Ljubljani, Rimu, sle n^U’ Chicagu, bil zapo-n Pri Slovencu, pri Soci-p”em °dboru v Rimu, nato fj ,niednarodni farmacevtski C* Abbott Laboratories v čikS11 in P° upokojitvi pri ner Pravn‘ firmi Gard-bom ^a^ton & Douglas. Ne skih na^teva* drugih življenj-nj .^P°datkov. Ti so zapisa-rih a . ranieni v marsikate-njj 0sieiih. Tudi pri Notra- mu j!!P?Vi v Ljubljani, ki Je desetletja sledila. Če h' * Se . 1 hotel opisati, kaj vse skj 6 udejstvoval v slovenji ne1 • mednarodni družbi, 2atoe dovolj prostora. kak0 0ni na'{azal samo, ]a Sva se midva srečavate Se se Prav spomnim, sva setimi 1C Sre^a*a pred šestde-thladcju et* Pr* Tomčevih govorih ‘ . V ^ °bjavljenih razdal dJe že nekaikrat na‘ Ptijateljev Si ,jc tam dobil stal r. ’ s katerimi je o-S PreP^efan vse do danes. d°sti. ^ lmi’.teh ?a ni kaJ Prste anes štejemo na Jtova,nie'!!1drSlko8a se s SP°' la sva m spominjamo. Deli- ^irnu Pr,Va begunska leta v SreeavaL *eta 1957 sva se C3 v Ameriki. ^ledarcw pisal Pesmic ali ?na Pisat' zS°dbic. Čeprav Pokhcnr, l’, Saj je zaeel svojo Ker s"" dcl° kot časnikar. * ,rajalo' JT1 ” osPredie. s° ga r, dokaj dolg°> da tudi nasnPaZlli Prijateiji in ča ^.niki, Zd, 5e mi. VSe zdelo Prijatelju Jožetu •Pevno. , ,Samo po sebi u-brate in C °’ študij, skrb za obiskT?’ P°mOČ r°ja- Jate*jev p Znancev in pri-S°seščini u ,ne le bstih v Senih po udl takih raztre-Vsa f svetu. vest, dCata J6 Jože kazal za- ?V°je del0J! 0d8ovoren za mVltn PriiatH°Jlm mrtvim in in,Ja‘elJena- Da jih ne S^abljenju enKme prepustiti ' teh sia' teh in zara-Se srečavala, na njegovem in našem domu, na mojih začasnih mestih po Ameriki, ob njegovih potovanjih po svetu. Če ne z osebnim srečanjem, nama je služil telefon, zadnje čase elektronska pošta. Vse to je danes del njegove in moje osebne zgodovine, globoko doživete, a za zunanji svet skoro nepomembne. Vendarle, po u-stvaritvi samostojne slovenske države, je prijatelj Jože vstopil bolj očito v slovensko javno življenje, takore-koč po uspešnem zaključku svojega poslovnega življenja v Chicagu. Morda je bil začetek tega novega življenja z ustvaritvijo Slovenca, novega dnevnika demokratične usmeritve, ki ga brez Jožetovega prizadevanja in finančnega tveganja ne bi bilo. Čeprav dnevnik ni preživel, je bil vendarle najbolj jasen glasnik nove Slovenije, a se zaradi notranjih nesoglasij ni utrdil v slovenskem post-komuni-stičnem razdobju. Slomškov krožek (nadaljevanje s str. 10) ške Slovence in lepo prosi za pomoč, ker stroški papeževega obiska Mariboru 19. septembra, ko bo slovesno proglasil škofa Slomška blaženim, bodo ogromni. Potniška agencija Travel Max že pripravlja dobro organizirano potovanje v Slovenijo meseca septembra. Kmalu bodo objavili spored tega potovanja in vam vsem to agencijo priporočamo, saj je njen lastnik, g. Boris Mušič, Slomškovi zvezi pomagal z lepim darom tisoč dolarjev. Težko nam je prositi za pomoč, vemo pa, da Bog vsako dobro delo obilo poplača in se zato še enkrat obračamo na Slomškove častilce za pomoč. Darove lahko pošiljate naslednjim: John Petrič, Gateway Manor, 4 Gateway Dr., Apt. 230, Euclid, OH 44119, tel. 216-481-3762; ga. Julka Smole, 1223 E. 58 St., Cleveland, OH 44103, tel. 216-391-6547; Frank Urankar, 396 Steven Blvd., Richmond Hts., Oh, tel. 216-531-8982. Za odbor, Frank Urankar Jože Bernik je prevzemal hudo breme za list, a ni dosegel zadostne podpore. Hude posledice tega so danes oči te. Tako kot je razdrobljenost ’pomladnih strank, ki dajejo večjo ceno osebnim ambicijam kot u-stvarjanju demokratične Slovenije. Jože Bernik je posegel v delo Slovenske izseljenske matice (SIM), ko je bil i-menovan v njen odbor. Tam žalibog ni moglo priti do soglasja o nalogah te u-stanove, predvsem zaradi počasnega preusmerjanja te od slovenske vlade podprte organizacije, in počasnega sprejemanja ’protikomunističnih ustanov po svetu’ kot pozitivna delovanja med slovenskimi izseljenci. Kot protiutež je Jože Bernik podprl ustanovitev društva Slovencev v svetu, ki se pa brez javnih finančnih podpor ne more razmahniti. Od začetkov delovanja Slovenskega svetovnega kongresa je kazalo, da se bo ta nova ustanova posvetila povezavi demokratično u-smerjenih Slovencev doma in po svetu. Po vrsti sprememb v vodstvu, je končno leta 1994 Jože Bernik prevzel predsedstvo ustanove in ga še danes drži. Pod njegovim vodstvom se je politično ozračje ob tej ustanovi umirilo, nekatere konference so se uveljavile s svojo delavnostjo, druge le životarijo. Jože Bernik je z osebnimi posegi in obiski v Avstraliji, Argentini, Nemčiji in Italiji, Kanadi in po Združenih državah utrdil resnost te ustanove in s posredovanji pri slovenskih oblastnikih utrdil njeno mednarodno pomembnost. Vse te delavnosti so privedle do Jožetove kandidature za predsednika Slovenije ob volitvah leta 1997. Na moje vprašanje, zakaj se v to spušča, mi je odgovoril: “Tudi naš glas morajo slišati!” Z mladostno zagnanostjo se je spustil v volilni boj in je iz skoro neznanega kandidata prišel do tretjega mesta s skoro sto tisoč glasovi. V kratki volilni kampanji se je zavzemal za demokratizacijo nove Slovenije, za cg C/o lovenska ^ isarna o->~ocLcx Tel: 216-361-1603 Fax: 216-361-1608 c/o Sl. Vitus Church 6104 Glass Ave. Cleveland. OH 44103 Slovenska pisarna sporoča, da ima zopet v zalogi knjigo “Temna stran meseca”. Knjiga ima več kot 800 strani. Od teh več kot 400 slik in fotokopij dokumentov, katerih mnogi še niso bili nikjer objavljeni. Knjiga stane $99.00, po pošti $102.00. V zalogi imamo še nekaj novejših knjig: Skrinjica pravljic, z lepimi ilustracijami, Celovška Mohorjeva ........... $15 ($16.50) Summer of Silence, Mara Cerar Hull ............ $15 ($17) Mora in bolečina slovenskega naroda - Revolucija ali sprava ...... $11 ($12.50) Zasuta usta, Ivo Žajdela ................... $15 ($16.50) Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca ............ $40 ($43) Sveto pismo - Slovenski standardni prevod .......................... $50 ($53) Križev pot Slovencev - Izdal župnijski urad Kočevje ........................... $6 ($7) V zalogi imamo še nekaj videokaset, ob 50-letnici slovenske tragedije: Kočevski Rog, Teharje, proslava v Cankarjevem domu (dve kaseti - I. in II. del). Obe kaseti skupaj, sedaj po znižani ceni $18 ($20). Ponovno bi radi opozorili, da Slovenska pisarna še vedno rada sprejema slovenske knjige, za katere mogoče ni več prostora v slovenskih domovih. Pokličite, da se pogovorimo za prevoz, ali pa jih sami pripeljete v pisarno. Za Slovensko pisarno: Anton Oblak svetovno usmerjenost njenega političnega dela in za popravo vojnih in povojnih krivic. Žal je Slovenska ljudska stranka vskočila s svojim kandidatom in s tem razdelila solidarno povezanost ’pomladnih strank’. Na parlamentarnih volitvah, ki so bile leta 1996, si je SLS priborila sorazmerno veliko poslancev v državnem zboru, vstopila v vladno koalicijo in si s tem zavezala roke svobodnega odločanja. Jože Bernik nima svoje stranke, nima svojega političnega kroga, na katerega bi se naslanjal. Vseh nekaj več kot tisoč glasov slovenskih državljanov zunaj je pač mnogo premalo, da bi prevagali politično tehtnico v današnji Sloveniji. Jožeta Bernika prepričujem, da ima mandat stotisoč volilcev in zato dolžnost, da nastopa v njihovem imenu. V zgodovinskem okviru je pomemben ne samo uspeh, ampak tudi dosledno zagovarjanje poštenih načel, četudi se zdi kot Don Qui-hotski boj z mlinom na veter. Komunistična diktatura je v desetletjih svoje vlade u-bila ne samo življenja, ampak tudi svobodne duhove preživelcev. Predvsem v svobodnem svetu zunaj smo se navzeli demokratičnih gledanj, ki segajo preko tre- nutnih koristnosti in gospodarskih uspehov. To so gledanja, ki jih Jože skuša posredovati, kdorkoli ga je pripravljen poslušati. Vendar se Jože ni nikdar omejeval na doktrinarsko razpravljanje, ampak je predvsem zagovarjal aktivnosti, ki bi pomagale k ustvaritvi svobodne demokracije v deželi, danes državi, kjer so njegove korenine. Da bi še dolgo posegal v dogajanja in da bi ne odnehal! Da bi še dolgo lahko kramljala o marsičem, kot prijatelja, kot sodelavca, kot sorojaka. Žal je od nas do Chicaga predaleč, da bi si večkrat segla v roke. Ostane nama elektronska pošta... Ob tem življenjskem jubileju samo želimo, da bi še dolgo vztrajal na poti, ki si jo je izbral in bil nam v spodbudo in ponos. Na mnoga leta! ■ BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE! PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVLA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & K. 222nd St. — Kuclid, Ohio AMBASADORKE SLOVENSKE KULTURE Tri slovenske glasbenice na svetovnih odrih Med slovenskimi glasbeniki so doslej na svetovne odre najdlje prodrle mezzosopranistka Marjana Lipovšek, pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak in flavtistka Irena Grafenauer. Vse tri odlične glasbenice so pojem domačega slovenskega in mednarodnega koncertnega življenja, nastopajo pravzaprav povsod, ker se le da, od Avstralije do Japonske, od Južne Amerike do ZDA, od Londona do Moskve, od Aten do Skandinavije. Če bi skupaj sešteli vse kraje njihovega nastopanja in dodali še prevožene kilometre, ne bi pripotovali le do Lune, ampak bi se že približali Soncu. Vse tri so sedaj na višku svojih samostojnih karier, in čeprav so vse tri večino svojega bivanja povezale z Ljubljano in Slovenijo, menda niso še nikoli nastopile skupaj na enem koncertu. Taka je usoda svetovnih umetnikov; vsi se poznajo, a redko srečujejo. I. del Marjana Lipovšek Marjana Lipovšek je svetovno znana slovenska mezzosopranistka, operna in koncertna pevka. Doma je nazadnje nastopila na recitalu v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani in na srečanju predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu, a kmalu jo pričakujemo z nekaterimi novimi programi, zlasti v jubilejni sezoni, ko načrtujejo v Sloveniji prvo izvedbo monumentalne vokalno-instrumen-talne kompozicije Gurrelie-der Arnolda Schonberga. Medtem ko je na domačih odrih ni, pa je povsem razprodana na tujem; naj omenimo samo samostojna poletna recitala v miinchen-skem Nacionalnem teatru in na Salzburškem poletnem festivalu, nastope na odru dunajske Državne opere, zii-riške in berlinske opere ter na majskem festivalu v Firencah, kjer bo gostovala kot Brangena v Wagnerje-vem Tristanu in Izoldi. Svetovne razsežnosti glasbenega poustvarjanja Marjane Lipovšek in izjemna glasbena kariera umetnice so zgolj s slovenske perspektive neobvladljive in nepredstavljive. Težko si je namreč predstavljati, da je Lipovškova, nekoč članica APZ Tone Tomšič in zbora Slovenske filharmonije, študentka klavirja in glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani in solope-tje na akademiji v Gradcu ter takoj zatem Opernega studia dunajske Državne o-pere, do danes na svetovnih odri in najpomembnejših festivalih nastopila v več kot petdesetih različnih operah. V svojem koncertnem repertoarju pa poje domala vse za mezzosopran, od baroka do novih, krstnih del. Redkokdo se lahko pohvali, da je sodeloval pri krstnih izvedbah dveh sodobnih o-per: Baal Friedricha Cerhe in Črna maska Krzysztofa Pendereckega, oboje na Salzburškem poletnem festivalu, in prav tako redkokdo, da je krstil vrsto pesemskih ciklov, nazadnje Requiem za živali Gotfrieda von Einema v dunajski Koncertni hiši, malo pred skladateljevo smrtjo. V Sloveniji je med novitetami počastila zlasti svojega očeta, skladatelja, pianista in pedagoga Marijana Lipovška, saj je izvedla njegova cikla Pozabljene pesmi in Pesmi iz mlina. Zubin Mehta si je zapomnil kolesa Lipovškova se je rodila v glasbeni družini v Ljubljani. To rada poudarja, pravzaprav vse bolj, saj jo zlasti tuji novinarji sprašujejo podrobnosti iz njenega življenja pred začetkom mednarodne glasbene kariere. Tako je na primer za letni almanah dunajske Državne opere za letošnjo sezono podrobno pripovedovala o življenju v svoji družini, ko je bil oče Marijan direktor Slovenske filharmonije in je tedaj vabil mnoge nadarjene, a še zelo mlade glasbenike, naj pridejo v Ljubljano. Med njimi je bil dirigent Zubin Mehta. Po dunajski diplomi namreč ni imel veliko možnosti nastopanja in se je rad odzval povabilu, naj pride dirigirat v Ljubljano. Lipovškova se spominja, da je danes slavnega dirigenta oče povabil k sebi domov, Mehta pa si je najbolj zapomnil, koliko koles so imeli na domačem balkonu; vsi Lipovškovi svojega. Po študiju v Gradcu in prvih angažmajih na Dunaju ni ostala dolgo, ampak se je preselila v Hamburg in postala članica tamkajšnje odlične opere, potem pa jo je vleklo bolj proti domu in je najraje nastopala na odru miinchenske, zilriške in dunajske opere, a ni želela postati stalna članica nobene od njih, čeprav so jo vabili. Vedela je, da bi bila preveč zasedena. Srečne okoliščine, odpoved nastopa mezzosopranistke Brigitte Fassbaneder na Salzburškem festivalu leta 1980, pa so ji na stežaj odprla vrata v Mozartov in tedaj Karajanov glasbeni tempelj. V Salzburgu je našla še moža (no, v resnici sta skupaj študirala petje v Gradcu) in si ustvarila dom. Njen razvoj in rast kariere sta nekaj povsem skladnega, sad trdega študija, v resnici pa se je vse razvijalo po naravni poti. Vedno so jo iskali in vabili, nikoli se ni ponujala sama. (dalje na str. 14) Sprevrženi sistem vrednot (nadaljevanje s str. 10) Ti ljudje nimajo kam vrniti, nimajo kosila, ne poročil, ne koncertov, nimajo domovine. Ničesar nimajo. Oni ne potrebujejo papirnatih tarč, ne potrebujejo simbolov. Oni vedo, da so tarča, vsak moški, vsaka ženska, vsak otrok. Že milijon Albancev s Kosova je razseljenih, kar je samo lepši izraz za etnično čiščenje. Toda oni so - Albanci. So nekaj drugega. V takšnem sistemu stvari, v katerem se Srbi doživljajo kot žive tarče in v katerem tarča postaja simbol nedolžnosti njihovega naroda, v tem logičnem preobratu je možno reči, da so si Albanci zaslužili takšno usodo. Mar niso podpirali teroristov OVK in neodvisnega Kosova? Mar niso klicali Nata? Tu imajo torej svojo neodvisnost, tu imajo Nato... Teh skoraj milijon prebivalcev Srbije, pregnanih z domov, prek petdeset razdejanih kosovskih vasi, kdo bi vedel koliko pobitih civilistov, vse to za človeka, ki sredi Beograda posluša koncert, nima nikakršne zveze z njim, prav tako kot bombardiranje. Nobene zveze nima s prebivalcem Alek-sinca, čigar hiša je bila po naključju zadeta, ali z njegovo ženo, ki leži v bolnišnici. Obupujejo. Zakaj neki se jim t0 dogaja? Kaj so vendar zagrešili? Čisto navadni ljudje so, k* se brigajo zase, učitelji, upokojenci, študentje, ne pa politik*-Res ne vem, zakaj nas bombardirajo, reče ženska, katere hiša je porušena. In zdaj si ti isti ljudje, prebivalci Srbije, ki niso Albanci, kajti Albancem se je že zdavnaj odvzet ne le državljanski, temveč tudi človeški status, ti isti ljudje, ki jih niso zanimal* niti Sarajevo niti Srebrenica, ne Dubrovnik ne Vukovar, celo Drenica ali Račak ne - ti isti ljudje si dovolijo paradirati s papirnatimi tarčami na prsih. Leta in leta niso hoteli doumeti, da so v vojni. Vojna jih ni zadevala, vojna je bila nekje drugje. Zdaj pa so na vsem lepem žrtve, zato nosijo tarče in se verjetno sploh ne zavedajo neznosne simbolike te zamisli. Njihove roke so čiste, vest mirna, pa čeprav so njihovi sinovi na Kosovu, kjer se seveda branijo pred terori' sti. Miroljubni meščani, ki protestirajo na poletnem soncu al1 zvečer, v soju sveč (še en sprevržen simbol miru), še vedno nočejo razumeti, da je to njihova vojna, že vse od 1987" 1991., 1992., pa naj se še tako doživljajo kot žrtve, *n pe kot protagonisti te vojne. Nihče od teh meščanov ne pričakuje, da bi se ves6"'' bombardiranja lastne države. Toda avtizem, kakršnega *zPrl' čujejo, je strašen, nepojmljiv. Ovešanje otrok s papirna1'01' tarčami, da bi tako svetu poslali sporočilo o lastni nedol‘ žnosti, je groteskna laž. Kajti Srbi v Srbiji niso žrtve -banci so njihove žrtve. Njihov fascinantni avtizem se kaže ravno v njihovi nepripravljenosti, da bi naposled doume1*’ celo tedaj, ko so kaznovani, ko so bombardirani. Še vedn° se ne vprašajo: Kaj smo vendar zakrivili? Smo morda vendarle kaj zagrešili? Ta odsotnost vsakršnega dvoma, vsakega spraševanja ° lastnem ravnanju, je osupljiva, zastrašujoča. In vendar Je odgovor, ki ga ne želijo slišati, povsem preprost: oni, P valci Srbije, so krivi za okoliščine, v katerih so se znašl'' od- zdaj sami so krivi za stisko Albancev in vse težave, ki so povzročili že prej (prav tako, kot so, mimogrede, Hrvati govorni za Dretelj in Krajino). Njihova odgovornost je ta, da že več kot deset let že skozi tretjo vojno, na oblasti ohranjajo istega človeka’ Slobodana Miloševiča. Ta politična odgovornost je zara. spleta zgodovinskih okoliščin (izhod iz komunizma, P01103^ kanje demokratične tradicije in jasne politične alternative) ^ cer nekoliko manjša, njihova moralna odgovornost Pa P nič. ^ Toda srbski državljani še vedno ne vidijo povezave ^ bombardiranjem in Miloševičevo oblastjo, med Miloševič6 oblastjo in lastno odgovornostjo. Nobena oblast, niti dik1^ tura, se ne more obdržati brez vsaj tihe podpore držaVj|0 nov. Toda srbski intelektualci in opozicija še dandanes, c^ kadar si drznejo kaj reči zoper Miloševiča, ne omenjajo ^ bancev in njihovih težav. Sposobni so tarnati, da jim ni pomagal, da jih nihče ne razume, hkrati pa popoln0 ^ ignorirajo trpljenje svojih sodržavljanov, kot da bi j'11 Zato nihče od njih ne more biti' rešen odgovorn ^ Iporo Miloševiču, četudi se te odgovornosti sploh ne ^ ajo. Mar niso vedeli za trpljenje Albancev? Ničesar da slišali? Res škoda. Lahko bi slišali, lahko bi izvedeli- bilo. (dalje na str. 14) Kanadska Domovina Torontska kronika ^ zgodnjem marcu, v po: p6rn ^asu> nas torontsl er sv pripravlja za praži e z vabilom k sodelovan I al ... ^°fijski dobrodel ; ŠWJ1 .ShareLife> ki poma; flJskim ustanovam, mi: i aoni in 27 agencijai rn' kristjan ne more sme preslišati tega klic žrtv'^0 0se*:,n^ odpovedi tejši* M°faja notranje bog > bliže veselju in doživ Praznika Kristusove zm P° križu v vstajenje. ktni marca se Je za desc ga ^ ^anadsko slovensk 2bonk0ngreSa na občne la j ®rezinadežni zbr gostov'p Skupina Članov večerij f uradnem delu še Kjer so se pridruž »hfctovaki, sn Proeram kulturnen Duiar U- Pr°fesor Jani venski ?lnistCr v P^i sl ta, je ^ acH Lojzeta Peteri sebn0 I sv°jem govoru p sto, Poudarjal delo za < venščJne Vl n° uPorabo si \a„_ na vseh področj Griega vsen Pc /Zlvljenja v Sle pa m/?8601 delu J£ *« 7*° Bajuk, ki Argentini. Se n,CuJc glasbo v rei klavirski sj J. Jarca nas eVroPskerit°n P°pelj; ferine . m slovens M glasbe, OiarcaSledni0 nede V, ’ Je v ^list r ,J; evk„ baritc »jem , Skl0Ptičnim Ir r,. ___ ^era ^em t.,V svojem ?nilbivo u PrikaZ°' kulture antične kraSoto V Južni Ptic, fm avstralskih Antske 0®raiske mc V dvnarave itd... ‘»agaj ^rani Pri N Skimi SlCS nac ?e §kulj Seminarji. Ne 0\.Je Priprav Venetih. Nedelja, 21. marca, bo v zgodovini kanadskih Slovencev zapisana kot izreden dan srečanja z majorjem Pavlom Barrjeem, grofom Nikolajem Tolstojem in ženo Georgino, s kardinalom Ambrožičem. V dvorani pri Brezmadežni je čez tristo Slovencev izkazalo hvaležnost majorju Barreju za junaška dela v poznem maju 1945, ko je na Vetrinjskem polju z lastno besedo ustavil procesijo Slovencev domov v trpljenje in smrt. Naš dobrotnik in rešitelj je praznoval svoj 93. rojstni dan. Po njegovih besedah so slovenski domobranci in vetrinjski begunci edina skupina, ki ga je po mnogih letih odkrila v Montrealu in želi stalne vezi z njim. Drugi slavnostni gost je bil grof Nikolaj Tolstoj, pranečak velikega ruskega pisatelja Leona Tolstoja. Kot zgodovinar je raziskoval povojni čas in usodo ruskih kozakov v avstrijskih taboriščih in tako prišel do Ve-trinja in slovenske tragedije. Zaradi resnice, ki jo je odkril in dokazal z mnogimi dokumenti (knjiga The Minister and the Massacres) je bil na britanskem sodišču obsojen z odvzemom vsega premoženja. Še danes ne more sprejeti uradne zaposlitve in v svojem imenu skrbeti za svojo družino. Major Paul Barre in zgodovinar Nikolaj Tolstoj sta naša resnična junaka. Hudobiji in laži sta se uprla. Tvegala lastno življenje in čast sta za rešitev brezmočnih in preganjanih Slovencev. Naša zahvala ne doseže veličine njihovih dejanj. Dobri Bog naj ju poplača, kadar prideta pred Njegov sodni stol. Na tem zgodovinskem srečanju smo slavnostno sprejeli kardinala Alojzija Ambro- Š^essive Slovene Women of America udly announces the Fourth Edition of rensured Slovenian and International Recipes Nhe _ Address... C,tJ'/State/2ip Ndtnber0rH."^.............................. x, ed-------($15.00 + $3. S/H each book) a^e Check«; (in U.S. Dollars) 1537s ^yab!e t0 “PSWA COOKBOOK” Mail to ^ -- aterloo Rd., Cleveland, OH 44110 žiča, sina begunske družine iz Vetrinja. V pozdravnem govoru se je iskreno zahvalil svojemu rešitelju. Med odličnimi gosti so bili še slovenski veleposlanik v Ottawi, dr. Božo Cerar, pisatelj Ivan Korošec iz Argentine, rešenci iz Kočevskega roga Milan Zajc, Franc Kozina in Franc De-jak, in županja Mississauge Hazel McCallion. Kot nekdanji tolmač v celovški pisarni britanske vojske je Franc Krištoff podal nekaj zanimivih podatkov iz tistih usodnih dni. Društvo Tabor, posebno predsednik Blaž Potočnik, zasluži iskreno zahvalo za odlično organizacijo tega srečanja. Pomlad prihaja... Na domačih tratah pozvanjajo zvončki... Ob večerih se na vasi oglasi fantovska pesem... Za belimi zavesami poslušajo na skrivnem dekleta... Romantika davnih časov... Preko let, preko morja, v tuja mesta in moderni čas nas še vedno spremlja, nanovo oživlja, Bog daj tudi v prvotni domovini, fantovska pesem. Je del našega narodnega bistva, slovenske duše, našega imena. Z modernimi sredstvi shranjena v škatljice, ploščice, trakove vseh vrst za bodoče rodove in sedanje razvedrilo nam prepeva... V Torontu nam Fantje na vasi pojo že čez dvajset let. S pomladnimi koncerti nam pričarajo domačo idilo, razvesele trudno srce in kulturno obogate naše življenje. Letos, 27. marca, so se fantom pridružili še članice nekdanjega dekliškega zbora, ki ga je pri Mariji Pomagaj vodil g. Tone Zrnec, mešani zbori obeh slovenskih župnij v Torontu. Čez 400 poslušalcev je sprejemalo nastop z navdušenjem. V vsem času obstoja naših dvoran že dolgo ni bilo toliko pevcev združenih na odru kot ta večer. Poslušali smo starejše znane popevke, prijetne so-lospeve, ljudske in umetne skladbe. Koncert je vodil Nace Križman, Silvija Kolarič pa ženski zbor. Marjan Kolarič, Martin Zakrajšek in Anica Ovčjak-Žibert so izvajali Avsenikovo glasbo. Pesmi Oljsko goro tiha noč pokriva in Marija Pomagaj nam sleherni čas je skupno s pevci prepevala vsa dvorana. To so bili trenutki neponovljive duhovne (dalje na str. 14) ODMEVI s PRERIJE... LETHBRIDGE, Alta. - Sedemnajstega aprila bo poteklo 50 let, odkar smo se kot druga skupina slovenskih političnih beguncev u-stavila v Lethbridgu, majhnem mestecu v južni Alberti. Bilo nas je kakih 20 številnih družin z otroki, nekaj parov in nekaj posameznikov. Po štiriletnem životarjenju v taboriščih na Koroškem se nam je odprla pot v svet, nam v naši skupini v neznano deželo Kanado na sladkorno pesnata polja. Stali smo na začetku novega življenja. Pa smo se brž vživeli v novo okolje, nove navade in novo govorico. Delo, ki smo se ga z veseljem požrtvovalno lotili, nam je dalo kruha in možnost napredka v nam dobri Kanadi, katere bogastvo smo kmalu občutili. Iz trdih začetkov so postajali uspehi vse bolj vidni. Vključili smo se v te nove razmere, zadihali v mir in svobodo. Z vestnim delom, pridnostjo in žrtvovanji smo že v prvem desetletju bivanja, po dnevnem delu, začeli graditi lastne hiše in v njih ustvarjati tople domove. Po petih letih bivanja in dela tod, nam je Kanada dala kanadsko državljanstvo z vsemi pravicami, ugodnostmi - in tudi dolžnostmi. Mladina je doraščala, rojeval se je prvi slovensko-kanadski rod. Ta mlada generacija je začenjala in tekom let končavala študije, se razhajala, poročila in zaživela lastna družinska življenja. Blagoslov dela smo prejeli in je vsak po svoje napredoval. V zahvalo Bogu (in Kanadi) smo za petdesetletnico življenja tu zbrali denar za mašo, ki se daruje dnevno v Torontu in po televiziji prenaša za verujoče po prostrani Kanadi. Naj bo to maša za naše zdravje in blagostanje. Vsi smo ponosni Slovenci, kanadski državljani. Zdaj odrašča že drugi slovensko-kanadski naraščaj. Nam, ki smo kot odrasli prišli v Kanado, se je nabrala visoka številka let, saj nas je deset tu, ki smo preko osemdesetletnega praga. Koraki so krajši in počasnejši, ko se nujno bližamo sončnemu zahodu. Zato še enkrat: Iskrena hvala Bogu, ki nam je dal novo domovino v mirni in svobodni Kanadi. Maša se bo Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM brala 20. aprila na televizijskem kanalu 54. Pomlad se je prismejala v južno Alberto z vsem radodarnim razkošjem. Razveselila nas je, čeprav je letos nismo pričakovali nestrpno kot prejšnja leta, to ker smo letos preživeli najmilejšo zimo, odkar smo tule. Snega smo imeli največ o-koli lanskih božičnih dni, ko je nebo nasulo nekajkrat kakih 10 cm beline. Potlej pa sta bila januar in februar kopna, kot tudi marec. Le parkrat nam je malo pocukralo zemljo, pa jo je isti dan polizalo. Letos se je zima razdivjala v vzhodni Kanadi z o-gromnimi količinami snega, nam pa je nekako prizanesla. Smučišča južne Alberte pa so tudi bila bogato posuta s snegom, ki je poleg revnega kanadskega dolarja privabil tisoče domačinov in tujcev, tako da so smučišča prinesla finančno zadovoljstvo. Suha zima je pa povzročila veliko požarov na preriji. Zagorela je pač suha trava na prostrani preriji. Veter, ki nas je letos kar pridno obiskoval, je razpiha-val plamena v vse strani, kar je delalo velike težave pri gašenju. Večje materialne škode pa le ni bilo. • Življenje tule v sončni južni Alberti nam je kar ugodno, tudi zdravstveno še kar zadovoljivo in umirjeno. K večnemu počitku smo pa pred meseci spremili dve primorski sorojakinji. Umrli sta gospe Marija Glavina in Ana Fičiur. Obe sta bili sicer od skupine bolj odmaknjeni; prva je preživ^ a 85, druga pa 83 let. Njunim družinam naše sožalje, njima pa miren počitek v kanadski zemlji. Za večerno mašo in spoved pa nas je za en dan obiskal g. misijonar, torontski župnik Ivan Plazar, ki je bil prvič med nami pred 23 leti. Zbralo se nas je 43 k večerni pobožnosti, pevski zborček nam je s postnimi melodijami popestril pobožno srečanje. Nato smo se še zbrali v cerkveni dvorani na posladkanje in klepet. Za nami je Velika noč, vreme imamo kar lepo, noči se še shlade nekaj črtic pod ničlo, dnevi pa se ogrejejo in vabijo na brkljanje v vrtu, kjer moramo pripraviti grede za rast povrtnin in seve pisanih rož... Pak MARJANA LIPOVŠEK (nadaljevanje s str. 12) Lipovškova je že pela skoraj vse najpomembnejše vloge za dramski mezzosopran v glasbeni zgodovini. Kot izrazit wagneijanski glas je pela v vlogi Fricke v Walkiiri v mtinchenski operi, na Dunaju, v Barceloni, milanski Scali in Chicagu. Fricko je pela tudi v Renskem zlatu in Waltrauto v Somraku bogov. Kot Brangene v Tristanu in Izoldi je pela na Dunaju, Salzburgu in Berlinu, kot Kundry v Parsifalu je debi-tirala v MUnchnu. Pela je v Mojstrih pevcih ntirnberških in Večnem mornarju in morda bo nastopila še v Lohengrinu. V Straussovih operah je Lipovškova pokazala svoj fenomenalni značajski in glasovni razvoj, saj je bila kot mlada pevka v Hamburgu in na Dunaju Oktavijan v Kavalirju z rožo, potem je Torontska kronika (nadaljevanje $ str. 13) lepote in molitve, tudi izraz slovenske duše. 28. marec - Cvetna nedelja...butarice...kava, pecivo in druge dobrote... Zaključek duhovne priprave na dan vstajenja pri Mariji Pomagaj. Misijonar Božo Rusija, urednik Ognjišča v Kopru, je v dneh od 26. do 28. marca pomagal čistiti naš duhovni hram. Z župnikom Batičem sta obiskala še Slovence v Oshawi. Župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu pa je bila misijonarjeva postaja en teden prej. Veliki teden je vodil župljane Brezmadežne k Vstajenju. Članice Katoliške zenske lige obeh župnij so zapletle stotine butaric, obdarovale Dom Lipa in še koga, pripravile kosilo v dvoranah. Ves izkupiček je namenjen za mnoge dobrodelne namene. V naši skupnosti je mnogo razumevanja za to delo. Vsem iskrena hvala za lep uspeh akcije Cvetna nedelja. Obredi Velikega tedna zberejo po velikem mestu in okolici razkropljene člane župnijskih skupnosti k sv. maši na veliki četrtek, k če-ščenju sv. križa na veliki petek, k blagoslovu jedil na veliko soboto, in večerno vi-gilijo, k slovesni maši na Veliko nedeljo zjutraj. Portugalska katoliška skupnost v Torontu že več let uprizarja v bližini svoje cerkve veličastni Pasijon. Procesijo po torontskih ulicah spremlja vsako leto več obiskovalcev. V tisoče jih štejejo. Naj bo to opomin, znamenje mnogim, da je Kristus naša rešitev, naš končni cilj in zmaga! Anica Resnik * pela v operah Daphne, Ca-priccio, Arabella, Žena brez sence, Ariadna na Naxosu in Elektra, v kateri je kot Klitemnestra pretresla operno občinstvo najprej v londonskem Covent Gardnu in zatem kar po vrsti na Dunaju, v Salzburgu, Firencah in Berlinu. Na Dunaju je dobila naziv komorna pevka Kot kontrast nemškemu opernemu repertoarju (Wagner, Strauss) Lipovškova rada poje v izbranih Verdijevih operah: Moč usode, Ples v maskah, Othello, Na-bucco, Traviata, Luisa Miller, in še zlasti v vlogah Amneris v Aidi, Azucena v Trubadurju, Eboli v Don Carlosu in Mrs. Quickly v Falstaffu. Morda je prav Falstaff zanjo nekaj posebnega; v tej vlogi je debitirala v milanski Scali pod vodstvom Lorina Maazela, na Dunaju je bil njen partner sloviti italijanski baritonist Giusse-ppe Taddei, ki je bil med vojno italijanski vojak v Ljubljani in je rad zahajal v slovensko opero, na Salzburškem poletnem festivalu pa je Falstaffa dirigiral sloviti Georg Solti, s katerim je Lipovškovo zadnja leta njegovega življenja vezalo prisrčno prijateljstvo. Lipovškova je potem pela še v Sestri Angeliki, Madame Butterfly in Gianni Schicchi (Puccini), v Ponchi- V BLAG SPOMIN Ob 16. obletnici, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in prastari oče JOHN MRŠNIK ki je za vedno zaspal dne 19. aprila 1983. Šestnajst let je že minilo, ko srce Tvoje je utihnilo; solzne naše so oči, ker Tebe več med nami ni. Žalujoči: Albina - žena Rose Mary Toth - hčer John - sin John - zet Jerry - snaha Vnuki in vnukinje Pravnuki in pravnukinje Euclid, Ohio 15. aprila 1999. ellijevi Giocondi ter Boitovi operi Mefistofeles. Pela je v Orfeju in Kronanju Poppeje Claudia Monteverdija, v Gluckovih mojstrovinah Orfej in Evridika in Ifigenija v Avlidi, v Handlovem Juliju Cezarju. Zgodnejši so njeni nastopi v Gounodovem Faustu, Berliozovih Trojancih, Hum-perdinckovi priljubljeni operi Janko in Metka, Ravelovi Španski uri in Janačkovi Je-nufi. Na poletnem festivalu v Bregenzu bo ostala za večno zapisana kot nedosežna Dalila v Samsonu in Delili in kot Bizetova Carmen. Veliko repertoarno osvežitev je za operni Dunaj pomenila odločitev tedanjega umetniškega vodje Claudia Abbada, da v repertoar uvrsti dvoje oper Modesta Mu-sorgskega: Hovanščino in Borisa Godunova. Kot Marina v slednji Lipovškova nastopa še danes in ima vlogo posneto, tako audio kot video, z Berlinsko filharmonijo v Salzburgu, pod vodstvom Claudia Abbada. Lipovškova je ena redkih pevk na svetu, ki je nastopila v obeh operah Albana Berga, kot Marija v Wozze-cku v MUnchnu in kot grofica Geschwitz v Lulu v Madridu in Salzburgu. Lepota glasu, glasbena občutljivost in inteligenca Koncertni repertoar Li-povškove zajema avtorje vseh obdobij in stilnih u-smeritev, od Monteverdija, Bacha, Purcella in HSndla prek Haydna, Mozarta, Schuberta, Mendelssohna, Beethovna, Schumanna, Berlioza, Brahmsa, Dvofaka in Mahlerja do Musorgskega, Wolfa, Debussyja, Schonber-ga, Zemlinskega, Berga, Schrekerja, Pfitznerja in Josepha Manca. Nobena avstrijska pevka danes ne poje toliko njihove glasbe kot Marjana Lipovšek. Na Dunaju je pred leti dobila naziv komorna pevka, najvišji častni in strokovni naziv Državne o-pere, še poprej pa isti naslov v MUnchnu. Pravzaprav se nam zdi, da je nemogoče celo zgolj našteti ves njen pevski repertoar. Lipovškova je študi-ozna, nikoli se ne želi zaustaviti pri že doseženem, vedno išče naprej, kajti ve, da je lepe literature zelo veliko; več kot odličnih pevcev zanjo. Ob njenem pariškem debiju z Mahlerjem je ugledni Le Figaro zapisal, da si skladatelj nikoli ni predstavljal, da bo njegove pesmi kdaj nekdo pel tako lepo, ko jih je Lipovškova. Vsi poznavalci, brez izjeme, Lipovškovi priznavajo izjemno lepoto glasu, glasbeno občutljivost in inteligenco, globino interpretacije, muzikalnost, smisel za vsebi- Sprevrženi sistem vrednot (nadaljevanje s str. 12) bi le hoteli. Toda tudi tokrat, podobno kot prej, unisono in homogeno še naprej lažejo vsemu svetu v obraz. Kljub pn-čevanjem, poročilom, skratka, kljub dejstvom. In, kar je še pomembneje, še naprej lažejo celo samim sebi, še naprej živijo v zaprtem sistemu, ki so ga sami ustvarili. Zato smo v Srbiji priče dvem vzporednim tragedijam-Prva je trpljenje albanskega naroda, njihov eksodus, ki me nekateri že rečejo genocid. Zdaj nič ne pomaga spominjal (čeravno ne bi smeli pozabiti), da njihovo usodo delijo tudi Hrvati in Bosanci in celo Srbi iz Krajine. Druga tragedija je avtizem srbskega naroda, ki se ne zaveda svoje političnei moralne in zgodovinske odgovornosti. Miloševič bo v zgodovini zapisan kot zločinec; nekega dne se bo morda prisilje11 zagovarjati pred sodiščem in bo obsojen za svoja grozodej stva. Toda srbski narod, prav zato, ker ni znal obračunati z Miloševičem, ne more vstopiti v zgodovino kot nedložna žrtev njegove diktature in agresije Zahoda. Papirnate tarče ^ junaških prsih jim prav nič ne pomagajo. Vse dokler se bodo Srbi obnašali, kot da so kot drž3'1 Ijani nedolžni, da so krivi samo politiki, samo Miloševič, Š®" šelj ali Draškovič - vse dotlej ni nikakršnega upanja, da 56 bo kaj spremenilo. Vse dotlej se bodo čudili, lagali in Para' dirali pred svetom v groteskni karnevalski veselici na de® grajskih ulicah. Niti morebitni kompromis, ki bi Miloševi®2 obdržal na oblasti, niti popoln poraz in kapitulacija ne b°' sta imela nikakršnega pomena, dokler Srbi ne bodo d®3' meli, da je glavni del naloge pred njimi samimi. Oni morajo narediti, česar namesto njih ne more ^ diti nihče drug, ne Zahod, ne Nato, ne Soros, ne tuji W diti, nihče. Sami morajo opraviti z Miloševičevim režim®®1, kot tudi z lastno zaslepljenostjo, poslušnostjo, opod®®1 , zrnom, ravnodušnostjo, manipulacijo in strahom, na katere®1 temelji sedanji režim. Poleg oblasti morajo, skratka, spre®16' niti tudi same sebe. Za začetek tako, da v Albancih začn° I videti ljudi. Da nekdo, vsaj kdo izmed njih, reče kakŠn® be' : sedo o Albancih, da jih začne upoštevati, da uvidi njih0''0 1 trpljenje, da se zamisli nad njihovo usodo. Trenutno ® 13 šni zavesti ni niti sledu. Pravzaprav se zdi, da je takš^jf zavedanja manj kot kdaj prej. Za zdaj je tarča, kot sPre* ženi simbol srbskega stanja zavesti, še vedno v roka® ^ ce, ki je pravzaprav nihče ne napada. | 1 ! ( no petega, sposobnost vživ-Ijanja v operne like, identifikacijo z vsem, kar poje. Z leti se je stopnjevala njena dramatična in izrazna moč, samozavest in žlahtnost odrske pojavnosti. Vse bolj je postajala primadona v najboljšem pomenu te besede. Če tisočkrat stojiš na svetovnih opernih in koncertnih odrih, se res nimaš česa bati. Lahko le izpoveduješ sebe in svojo umetnost. (naslednjič: pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak) Članek vzet iz občasne revije Aerodrom Ljubljana, št. 11 (1/99) Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Ni večjega J manja tujce^ ^ , vJ up nepremiča1 ^ b temu da porazum med $1°^ ll. Evropsko unij°>. ta tujce P1 i " velja’ morebitnem na^ fli . na1 zanimanja za ^ gozdov, f0. je 'j ali pošlo««* V Po mnenju Poz« „r o mnenju r pc nepremični® s interesenti iz jii interesenti ^ ^ nanjajo s P^P ifle, J ujej o neprem ra )ki pa bodo n szneje. rav®' linistrstvu za r povedali, & e o i nobene odlo® f vzajemnosti, ^ ^ pogojev, ki g jjO# iti tuiec’ litij1, oifc' v hiše sta®'-, stmk hlše’ g# mljišča v Sl® . 0o^ vzajemnosti v ct moral na P. t>i državljan, ^fli' d®' neko nep^01 ncNu v Z ^ Z' ž tli v , 10 in Siai^-d5L_Beseaa NATA v Jugoslaviji Izdelan državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije Ferdo Gestrin: Slovanske migracije v Italijo pri- MARJAN DROBEŽ Odmevi na oborožen po- ^ “8enNfA v Jugoslaviji sc ( ncih vse druge dogodke ijam- ^oveniji, ocene o njem mn J, ,.S0 v državnem zboru, injati in *’ v Političnih strankah sti U 1 v navadni javno- tudi, ... —■ -avaum javne nake. V državi narnre« ia j«1 da ieTn' V nam ične' ■ ‘‘«0 vrstonnPa? odo- stalo zaLi ^ * je " ... n non,., aLradl nacionalističi . j Slobnrf ^eoSrajskega režin ,dej-1 ‘obodana Miloševiča. 3t'1 dala>Veni'*a Je letal°m NAT prosto^ V°lj0 SVoj zrač ;a0Stb0r za polete, ista leta ‘ahkoVdi PrimerU P°trel tališčit, d pnstaJala na 1 ribo^h "a Brniku in v M | predsednik ZDA R t predsednika drž ’ ‘n nVlade> Milana Kučar ,ca nihJane?a Drnovška; y ^ ^ %Cnicah-ki )ih jc ni »“■ ilj “ ma izročila amer Nancy eposlanica v sloveni 3re‘ danila alhday E1y-RaPhe Nanje ^P^no je Ma*0 za80 bil' Prci . Ni d,, ZUnanje z ažasn0 klenilo, da >e 2 Ponehali i2 Navije Potnike iz Svet za nacionalno varnost je državljane pozval, naj ne nasedajo morebitnim provokacijam in raznim grožnjam neznancev. Le-teh pa je bilo veliko, zlasti proti ljudem albanske narodnosti. V Šempetru pri Gorici je neznanec zažgal tri stojnice za prodajo sadja in zelenjave v lasti nekega Albanca. V Ljubljani pa so v sredo, 24. marca, policisti že po nekaj uradh izsledili nekega državljana Bosne in Hercegovine, ki je istega večera državni televiziji po telefonu zagrozil, “da bodo v Ljubljani objekti in hiše leteli v zrak”. Seveda pa je tudi v Sloveniji javnost zaskrbljena zaradi poslabšanja mednarodnih odnosov in spričo posledic, ki bi lahko nastale z nadaljnjim zaostrovanjem razmer. Kot je predsednik Milan Kučan dejal na trboveljskem radiu, so tudi na seji sveta za nacionalno varnost ugotovili, “da bi Slovenija lahko bila cilj posrednega maščevanja ali vsaj nejevolje”. Poglavitna cilja: članstvo v EU In NATU Slovenski parlament je v svojem glasilu Poročevalec objavil Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002. To je zelo podrobno in natančno izdelan dokument, ki obsega skupaj kar 757 strani v omenjenem glasilu ter razčlenjuje naloge in obveznosti na vseh področjih delovanja slovenske države. V Poročevalcu je poudarjeno, “da je glavni cilj državnega programa pripravljenost republike Slovenije na polnopravno članstvo v EU do konca leta 2002, ne glede na to, kdaj bo do članstva dejansko prišlo”. Tudi če upoštevamo, da je parlament v zadnjih mesecih sprejel več pomembnih zakonov, ki jih je zahtevala tudi EU, zaradi česar naj bi bilo njeno prihodnje po- °tice of Annual Meetin; of Members meet‘n8 f°r members of the win b b E HOME F°R the agei e held on Friday, May 14,h 1999 at the 153t7^NIAN WORKMEN’S HOME . Registrnt. aterlo° Road, Cleveland, Ohio ►N^ers aN - Meeting 7:30p.m. v,jet‘n8- MemkC°rd*a**y tmhted to attend this imports ofN and ore^5 as ^e^"lned 'n bylaws, are those in< tk- ^ durino anizati°ns who have contributed a minimu '^iitheDeri^PreCeding year- For the 5/14/99 meetir from 4/1/98 through 3/31/99___________ ročilo za Slovenijo ugodnejše, kot pa je bilo tisto, sprejeto ob koncu lanskega leta, se zdi težko verjetno oz. skoraj nemogoče, da bodo državni zbor, vlada in drugi organi na raznih ravneh do konca leta 2002 lahko izpolnili vse obveznosti iz državnega programa. Potrebno bi bilo namreč spremeniti oz. sprejeti kar 200 zakonov, štiri nacionalne programe, eno resolucijo, eno strategijo in eno pobudo za sklenitev večstranskega sporazuma. Države članice EU bodo sicer nudile razne oblike strokovne in druge pomoči, vendar* bo izvedba državnega programa predvsem naloga Slovenije. Državni zbor je pri sprejemanju zakonov, ki bi bili usklajeni s pravnim redom EU, že zdaj v velikem zaostanku, na kar med obiski in pogovori v slovenski državi opozarjajo tudi odgovorni funkcionarji EU. Za politične stranke je boj za prestiž in pristranske cilje pogosto pomembnejši od izvajanja sicer dogovorjene politike do velike evropske povezave. Ob tem navajamo, da v Sloveniji še zmeraj velja okoli petdeset zakonov nekdanje Jugoslavije. Slovenija si močno prizadeva, da bi bila čimprej sprejeta tudi v zvezo NATO. Morda bo nov položaj, ki je nastal ob napadu te organizacije na Zvezno republiko Jugoslavijo, ugodno vplival na ta pričakovanja. Slovenija se je namreč ob tej sicer dramatični priložnosti potrdila kot zaveznica ZDA, česar v NATU gotovo niso spregledali. O vlogi Slovenije v NATU pa bodo odločali tudi na slovenosti ob 50-letnici ustanovitve te organizacije, ki bo proti koncu tega meseca v Wa-shingotnu. KOLEDAR APRIL 17. - Primorski klub priredi “Primorski večer” v SND na St. Clairju. 23. - Koncert 35-članske-ga orkestra Glasbene šole Ljubljane Vič-Rudnik v cerkvi Marije Vnebovzete. Pričetek ob 7.30 zv. Brezplačno. Po koncertu sprejem v šolski dvorani. 24. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo, v farni dvorani, s pričetkom ob 6.30 zv. 24. - Pevski zbor Zarja ima spomladanski koncert združen z večerjo in plesom. Serviranje večerje od 5. do 6.30 zv., koncert ob 7. uri, nato ples. (dalje na str. 16) Martin Jev ni kar Pri Slovenski Matici v Ljubljani je izšla znanstvena knjiga vseučiliškega profesorja in znanega strokovnjaka zlasti za slovensko zgodovino Ferda Gestrina Slovanske migracije v Italijo. Knjiga ima nekoliko večjo obliko in 300 strani in povzetek v italijanščini. V Pregovoru piše avtor, da je napisal to delo “iz notranje nuje”, ker je želel prikazati v osnovnih potezah proces dolgotrajnega in množičnega priseljevanja slovanskega življa z Balkana in njegovega stapljanja z domačini. Profesor Gestrin je četrt stoletja obiskoval in zbiral gradivo v mnogih italijanskih arhivih in knjižnicah od severa do juga, v katerih je prebil skoraj tri leta življenja, ostalo je moral prepustiti svojim naslednikom. Ugotovil pa je, da peša zanimanje za tovrstno raziskovanje. Poglavitna pot, ki je vodila Slovane v Italijo, je bilo Jadransko morje. Prevoz sam po sebi ni bil problem, ladjarska in pomorsko navtična dejavnost je bila na obeh obalah razvita do vrhuncev tistega časa. Plovba čez morje je ob ugodnem vremenu trajala poldrugi ali celo en sam dan. Drugače je bilo za mnoge s plačilom prevoza. Mnoge so dalmatinska mesta, zlasti Dubrovnik, Split in Zadar, prepeljala brezplačno, da bi se jih rešila. Prevažali pa so jih na svoje stroške in za svoje potrebe tudi italijanski oblastniki in mogočneži. Edina kopna pot proti Italiji je vodila preko slovenskih dežel, uporabljali so jo seveda slovenski in tudi hrvaški begunci. Večina priseljencev je odhajala iz domačih krajev z odločitvijo, da ostanejo tam daljši čas oziroma za vedno. Zlasti so se tako odločali tisti, ki so zapuščali domove zaradi revščine in lakote. Zanje povratek ni bil več mogoč, tudi če so se v novem kraju dvignili z dna; zakaj bi se vračali nazaj v revščino. Ko so v novem kraju premagali začetne težave in se mu prilagodili, ko so pridobili delo, si ustvarili osnovne pogoje za življenje, si pridobili premoženje in postali lastniki nepremičnin, nikakor niso več mislili na vrnitev. V novem kraju so hoteli ostati tudi po smrti. O tem zgovorno pričajo besedila številnih ohranjenih oporok, v katerih izrecno naročajo, naj jih pokopljejo v novem kraju pri eni izmed lokalnih cerkva, še posebej ob cer- kvah, v katerih so bili sedeži njihovih bratovščin. Slovenski priseljenci so prihajali v Italijo iz skoraj vseh območij slovenskega o-zemlja. Bili so iz naslednjih mest in njihovih območij: Pirana, Izole, Kopra, Milj, Trsta in Štivana, iz slovenske Istre, iz Idrije, Krope, Bohinja, Kranja, Škofje Loke, Ljubljane, Novega mesta, Celja, Ptuja, Beljaka. Značilna je bila tudi njihova družbena struktura. Na splošno so prevladovali rokodelci in obrtniki najrazličnejših zvrsti: krojači, čevljarji, peki, mlinarji, gostilničarji, kovači, lončarji, usnjarji, krznarji, tkalci in še drugi. Služabniki, hlapci in dekle, tudi prostitutke, fakini, mornarji in galjoti, vojaški najemniki, dninarji in težaki sestavljajo kar velik odstotek prišlekov. Manj je bilo možnosti za vrhne družbene plasti, trgovci in ladjarji so se le s težavo uveljavili. V Markah je bilo priseljencev iz slovenskih dežel manj pripadnikov iz nižjih plasti, čeprav so bile tudi zastopane vse plasti, več pa je bilo ljudi, ki bi jih bilo šteti vrhu ali celo v sam družbeni vrh: večji trgovci, ladjarji, javni notar, doktor prava, sorazmerno veliko je bilo tudi duhovnikov, zlasti redovnikov. Naseljevanje Slovanov v Italijo je spremljal sprejemljiv odnos lokalnih oblasti in domačinov do njih. Povsod so krajevne oblasti dopuščale slovanske skupnosti in bratovščine ter gradnjo cerkva in kapel. Cerkvene oblasti pa so Slovanom še posebej dovoljevale, da so imeli v cerkvah svoje oltarje in kripte, kjer so pokopavali pokojnike. Ko so postali priseljenci stalni prebivalci in meščani, so uživali enake civilne pravice kakor domačini, imeli dostop do javnih služb, smeli so uporabljati skupne mestne dobrodelne ustanove in drugo. S slovenskimi in slovanskimi priseljenci so prihajali tudi številni duhovniki in redovniki, da so skrbeli za rojake, hitro pa so se vključili tudi v mestno življenje. V mestu Fano je bil dominikanski, frančiškanski in avguštinski samostan. V času najbolj množičnega doseljevanja od srede 15. do srede 16. stoletja se je zvrstilo v mestu 19 slovanskih frančiškanov, 18 dominikancev in 7 avguštincev. Prvi frančiškan Slovenec je bil leta 1423. Leta 1475 je bil gvardijan frančiškanskega samostana Krispold iz Ptuja. Predstojniki so bili tudi v drugih krajih in mestih. (dalje na str. 16) Misijonska srečanja in pomenki 1276. Nadaljevanje razdelitve pomoči MZA za leto 1998. Še predno pa nadaljujem, bom napisala nekaj vrstic misijonarja, ki začne svoje pismo takole: “MZA, vedno me razveseljuješ na svoj poseben način v molku, z bogatimi darovi. Iz srca SE TI zahvaljujem. Blagor onim, ki se zahvaljujejo Bogu, da jih je tolikokrat izbral za orodje svoje dobrote. Blagor vam, ko z dobroto in razumevanjem spremljate svet, kakršen je. V tem se izkazuje vaše bogastvo. Hvala Ti, MZA.” Zambijskim misijonarjem smo pomoč poslali v skupnem znesku iz sklada MZA $5.350. 4 laični misijonarji so prejeli vsak po $250: Roman Logar, Edvin Šno-bel, Katarina Ferjančič in Marija Anžič. Misijonarji: Jože Grošelj $600; Janez Mlakar $600; Janez Mujdri-ca $600; Lojze Podgrajšek $700; Stanko Rozman $650. Radko Rudež $600; brat Jože Rovtar $600; Lovro Tomažin $600 in $300 od osebnih dobrotnikov. Misijonarjem Maryknoll-cem: Fr. Rafael Roberts, ki deluje v Massaka, Uganda, $550, to osebno, ko je bil v Clevelandu po Mariji Lav-riša; Fr. Francis Rebol, Tajvan, $600, in Fr. Daniel Ohmann, ki deluje v Tanzaniji, $600. Rev. Emil Chiuch, Tanzanija, $600; Rev. Jože So-men, Zaire, $600; Rev. Ivan Štanta, Madagaskar, $600, poslano na naslov sr. Cecilije Prebil, ker je lani izrazil to željo. Misijonarja frančiškana: O. Pepi Lebreht, Benin v Afriki, $600, od prijateljev iz Milwaukeeja dodatnih $1250. O. Milan Kadunc, tudi v Beninu, Afrika, $600. Rev. Janko Kosmač, Slonokoščena obala, $750 ($50 mašni štipendiji in $100 kot osebni dar dobrotnice). V tej deželi delujeta tudi brata misijonarja Ivan in Pavel Bajec. Vsakemu po $600. Sr. Hermina Nemščak in redovna sestra dr. Anica Starman, obe v Slonokoščeni obali, vsaki po $500. Rev. Vladimir Kos, SJ, Tokio, Japonska, $1000. Rev. Kos je zvesti dopisovalec MZA s koristnimi članki. Dar je bil uporabljen za starostni dom za najbolj u-boge in zapuščene, ker sicer bi bili na ulici brezdomci. Ta Dom je v velikih finančnih težavah, torej kdor more, naj razume! O. Jože Cukale SJ, Bengalija, Indija, $600 ter od sošolca in rednega dobrotnika mašne štipendije $500 in $100 od g. NN. Rev. Hugo Delčnjak, frančiškan, ki deluje v Venezueli, $600, $450 pa od dobrotnikov vključno za mašne štipendije. Salezijanka sr. Kristina Knez v skupnem daru $1750: od sklada $850, to zaradi hude poplave, ki je prizadela Honduras, $900 pa so darovali njeni sorodniki in prijatelji ob njeni 90. obletnici. Naš Rudi Knez, dolgoletni odbornik MZA, gl. blagajnik, je njen brat. V Santiagu, Čile, deluje sr. Andreja Šubelj, predstojnica Doma Ragazzo, dom za zapuščene otroke, ki je vsa leta od ustanovitve MZA delovala kot njena poverjenica. Za delo med temi otroci je prejela $600. Rev. Frank Okoren, An-gol, Čile, je deloval med Indijanci preko 40 let v Selva Oscura, Čile, kot zdravnik in duhovnik; prejel je $500. Sedaj deluje na revni župniji. Sr. Ivana Cvijin in sr. Goretti Pavlišič, za mnoga leta zvestega sodelovanja pri MZA, vsaki po $250. Sedaj živita v težkih razmerah, ena v Hrvatski, druga v Srbiji. Rev. Bernard Karmanocky iz Pennsylvanije, dolga leta misijonar v Ekvadorju in Hondurasu, je prejel za njegove reveže $600. Misijon Our Lady of Fatima v Clevelandu, $600. Sestre Matere Terezije v Bronxu, NY, za mnoge reveže, $500. Sestre Skupnosti Loyola v Rimu, iz sklada in nekaj od posameznih do-brotnikov(-ic), $500. OO. frančiškani za popravilo cerkve na Višarjah $500 kot osebni dar dobrotnice. OO. jezuiti v Ljubljani, $600, od darovalca za nekoliko namenov. Radio Ognjišče (Prijatelji Radia Ognjišča) $2020, v obliki članarin za PRO. Sr. Karmeličanke v Sori, darovi več dobrotnikov, $1540. Sr. Karmeličanke v Mirni Peči, tudi darovi mnogih dobrotnikov, $1200. Rev. Stanislav Hočevar, salezijanski provincijal, za misijonarja v Albaniji Rev. Rudija Borštnika $1550 (iz sklada MZA $600 in $950 kot darovi raznih dobrotnikov. V vsoti je vključenih $250 za mašne štipendije. Bogoslovske vzdrževalnine za ljubljansko škofijo, vključujoč bogoslovce iz koprske škofije, ter mariborsko semenišče vzdrževalnine, objavljene v MSIP 1262 januarja letos (s popravkom tiskarskega škrata namesto $18.000, samo $1800 za Koper - z ostalo omenjeno vsoto). Ze sedaj srčna zahvala vsem dobrotnikom. Se še nadaljuje razdelitev v naslednjih MSIP. Prodaja peciva. Marija Jeretina, poverjenica MZA v Jolietu, sporoča, da je z zvestimi misijonskimi sode- lavkami priredila prodajo peciva in raffle, to na cvetno nedeljo. Pridelale so čistega $1395 za pomoč slovenskim misijonarjem ter za vzdrževanje bogoslovcev za domači misijon. Lepo zahvaljena, draga Mary, in prav tako vsem, ki zvesto pomagajo vsako leto dvakrat pridelati za pomoč potrebnim. Razumem, da sta ti v veliko pomoč tvoja brata Franci in Jože. Kajne, “zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača”. Vsak od sodelujočih sodeluje, kolikor je mogoče. Bog plačaj vsem in vsakemu posebej. Povezani v molitvi in On, Jezus Vstali, sredi med nami. Še smo v velikonočnem času, zato iskrene velikonočne pozdrave vsem! Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto ON M8W 4M7 Canada Tel. (416) 255-2519 Poseben primer so bile slovenske deklice, navadno še otroci, ki so jih starši ali sorodniki odstopili gospodarjem v Italiji s posebno pogodbo. V njej je bilo določeno, da bo dekle delalo pri hiši do 18. leta starosti, potem ji bodo gospodarji preskrbeli ženina in ji dali doto. Večina služabnic slovanskega rodu se je poročala s slovanskimi ženini, ker jih italijanski ženini niso marali. Če ji gospodar ni preskrbel ženina in ni zapustila njegove hiše, je lahko ostala v hiši do smrti, toda brez plače, njen položaj se ni bistveno razlikoval od položaja sužnje. Če se slovenske družine v Italiji niso povezovale, so se hitro asimilirale, prav gotovo v tretji generaciji. Stapljanje z italijanskim prebivalstvom se je v glavnem v začetku 19. stoletja končalo. Danes živijo potomci preseljenih Hrvatov še v treh vaseh v pokrajini Molise v Abrucih: Kruč- Aguaviva Collecroce, Stiflič - San Felice Slavo in Mundimitar. Vseh prebivalcev je okrog 4.500. Gestrinova knjiga Slovanske migracije v Italijo je odlično znanstveno delo, ki jasno in pregledno razkriva lep kos slovenske zgodovine, ki je bila usmerjena v odtekanje slovenskih ljudi in v njihovo počasno umiranje. V poročilu sem se oziral predvsem na slovenske izseljence, avtor pa še več poroča o Hrvatih in Srbih. MLADIKA Trst/Gorica, št. 10 - 1998 KOLEDAR (nadaljevanje s str. 15) MAJ 19. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi materinsko proslavo po sv. maši ob 10. uri. 22. - Pevski zbor Koro- Popravljajo cerkev na Tatrah Do- Naša naročnica Vera Udovič nam je prinesla pismo, sledi, in prosila za objavo. Pismo je napisala 20. marca rinka Mahne, ki živi na Tatrah, kjer obnavljajo cerkev: Spoštovana gospa Vera! Na vašo željo Vam bom na kratko opisala sedanje mere na Tatrah. Danes v naši vasi živi le še 50 ljud’’ ■ tega je večji del starejših nad 70 let. Pred dobrimi 150'* so vaščani Tater, ki jih je bilo čez 300, zgradili ve*'v0| cerkev. Pred 15 leti jo je zob časa dodobra načel in zaC . se je njen propad. Kljub veliki želji in dobri volji, da cerkev obnovili, nam ni uspelo zbrati tako velikih sredst£v' V nekaj letih nam je pred očmi propadla, streha se^ vdrla v notranjost, del zidu se je zrušil, omet je v ce: odpadel - žalostno, vendar resnično! Cerkev v njenem ^ lostnem stanju lahko vidite tudi na priloženi fotografij* leta 1998. ii- V lanskem letu pa smo se končno odločili, da ce* popravimo. Sklenili smo, da vsak vaščan prispeva nekaj narja (20.000 tolarjev - ok. $115 US, op. ur. AD) za de-obno- vo. Vaščani smo s prostovoljnim delom očistili notranjo8’ v začetku tega leta pa so se pričela gradbena dela. ^a krat nam je uspelo obnoviti streho cerkve ter streho "V nika, žal pa se ponovon soočamo s finančnimi težava1^. Za pomoč smo se obrnili tudi na tiste, ki so zaPuSo(j. svojo rojstno vas in so sedaj v drugih krajih in njihov ziv je bil dokaj velik. Še posebej smo hvaležni patru ^ nu Tomažiču z Dunaja, ki nam je finančno pomagal-pomoč pa so nam priskočili tudi rojaki iz daljne Avstr3 c V želji, da bi cerkev uredili do konca in obrambni kulturno dediščino naših prednikov, se zdaj obračamo na Vas. Vsem, ki ste nam pripravljeni pomagati, se vnaprej iz srca zahvaljujemo! Ob tej priliki naj Vam zaželim le še srečno in še krat hvala! , Za več informacij in za pošiljanje darov: ga. Vera 1718 Drenik Dr., Wickliffe, OH 44092-1510. Ga. predlagala, naj bodo čeki na njeno ime, ob koncu na bodo imena darovalcev objavljena v tem listu. Telefonska vilka ge. Udovičeve je: 440-944-8007. Ur. AD tan poda svoj vsakoletni koncert v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri zv. Igra ansambel Staneta Mejača. 30. - Društvo SPB prireja spominsko sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. Pričetek ob 12. uri opoldne. JUNIJ 19., 20. - Tabor DSPB priredi Spominsko proslavo, na Slovenski pristavi. JUUJ ^ 11. - Misijonska Z**3^ karska Akcija ima p*^nl ^ s Slovenski pristavi. Začete sv. mašo ob 12. uri. 25. - Slovenska šo|a ^ Sv. Vidu prireja p*kn' Slovenski pristavi. AVGUST 1. - Letni piknik ^ upokojencev Slovenske stave- .m Priporočajte Anten*^ Domovino prijate^