-= Qotisop U.ooo. — Sttflerc pcljfl za ccio leto eden goldinar. =-~ Karočnina aa oaW l*to K t*—■ — !'ottm«n» Mr-rilka velja 3 krajcarje — Sanmina •* (udi na pol Ma plačuje in m mora poslati t naprej. Časa oznanil je aa i »Iran K 52 - , •, ttrau K 16 -, ' * »Irani K 8.—, V, atraiu K 4 -, ",, rtrani K §•—, ','„ ftrani E 1—. — Pri —Orala— •ananihi je cena poaebno tniiana — Za oinarula (in*eral*l uredniMvo in upra*niMro m oJjtoTorno — 1'rrdro.Mro in upravruMro j« t Ptuja v poslopja — Btajen uhaja tvUi dnifi petek, datiran t dneron na*l*«inje ne-Wj* - Dopiai dobrodošli in se •prejemajo taatocg. — Rokopisi •* ne vračajo in ae naorajo najdalj* do pondeljka pred udajo dobtxe Henlae »poslan- Štev. 1. Ptuju v nedeljo dne 7. januarja 1906. 7H. letnik. >asim naročnikom. Napredojake in somišljenike olJDdoo vabimo ^im novo naročbo. etare naročnike pa prosimo. da ne-m d doma zaostalo naročnino plačaja, ker »edaj rajone »k lepa m o Stari naročniki naj pri nanVbi naznanijo številko, ki je na oklepku natisnjena. Kdor ne pofilje zaostale naročnine, temu moramo pobijanje lista ustaviti. Kdor list sprejema, mora ga tadi plačati. Naprednjaki. razširjajte naft list. zahtevajte ga v vsaki gostilni. Poglejte, kako lepo število se je nas ie nabralo in veliko nas.h nekdanjih sovražnikov ao danes nafti naročniki. „Stajoreu velja za na dom z pobijanjem po po&u r• celo leto K 2 —, za pol leta K 1—. Posamezna številka stane samo 6 vinarjev (pravnistvn ..Štajerca." Naprednjaki, somišljeniki! Zopet ae je pribliialo novo leto, in ,Stajerc*, rtopil je v svoje 7 leto, 6 let bil je ie .Stajerc-neustrašen in vnet bojevnik za resnico in pravico, za pravi napredek in duAevno prostost. Koliko napadov, koliko obrekovanja je v tem času že moral prestati, cerkev, priinica, sola, spovednica, ljudski »hodi vse, vse se je zlorabljalo proti njemu, a vendar ves boj nazadnjakov proti korenjaka .Štajerca* nični pomagal. Zmagal je .Stajerc*. vedno raste in raste fit*vilo naročnikov, bolj in bolj sprevidelo je slovensko ljudstvo, kdo mu je pravi prijatelj, ali kdo se mu le dobrika, da ga potem ložj« izkorišča. Bes nice iz sveta spraviti, zato in pravice ni moči tudi ..Štajerca" ne. ..Štajerc" pa je todi vedno storil, kar je obetal, neustrašeno zastopal je vedno pravico. V aebrojmh člankih branil je avoje somišljenike pred i*koriftče-vaojem sovražnikov, odprl jim oCi ter jim pokazal, kdo so ti sovražniki in od kod da preti največja nevarnost. „Stajerc" je vedno bil za mir, nikdar ni hujs-kal, nikdar ni sejal aovraitva, mir med narodi je njegova najizkrenejsa želja. Vedno je povdarjal naj se narodi med seboj ljubijo, posebno Nemci m Slovenci, kajti ta dva naroda sta primorana skopaj Živeti, U dva naroda sta odvisna posebno w gospodarskem oziru en od drugega. .Štajerc*' je ob ča«u volitev, bodi ii občinskih, dežetno-zborskih, driavno-abonkjh i. t. d. priporočal volilcem prave napredne može, ki niso peto-lizci farske stranke, ki neustrašeno, neumorno in uspešno delujejo za blagor svojih volilcev, a ne gledajo nri tem oa lastno korist. „fttajerc" je svojim naročnikom vselej rado-voljno odgovarjal na vsako vprašanje, bodi si v gospodarskih, v tožbenih, v davčnih zadevah, sploh v vaaki stvari, katera je kmetu, trgovcu in obrtniku oa deželi potrebna. „Stajerc*' priobčil je koliko mu je prostor dovolil vse vposlane dopise in stem odstranil mnogo nerodnosti, marsikteri vzame z strahom naft list v roke in gleda, ali je ..Stajerc" zvedel, kako lum-parijo je naredil, ali kako je ljudstvo goljufal ■ t. d. Mi gledamo vestno in pazno na delovanje na.-.-h sovražnikov, pazimo na vsako nevarnost, ki preti našim somišljenikom. „Štajercu je t gospodarskih člankih branil korist naših kmetov, zastopal fedoo njih blagor in tadi poducevsl o napredku v goepodars-tvn Podučeval je kmete o nmni živinoreji, o delah na polja, t vinogradih i t. d. „Stajercu je aroje somišljenike vedno svaril pred pijančevanjem in vedno naglasa!, da je posebno Žganje strnp sa ljudstvo in da so žalostne posledice pijančevanj* krvavi pretepi, uboji, umori. „Stajerc" se je tadi brigal za mladino,xa bodočnost. Da dobi mladina dobro vzgojo, dober poduk, potezoval se je za sole, kmetom je svetoval, kake dole naj zahtevajo, naj zahtevajo šole, v katerih se otrok tudi dragega jezika nauči, nemškega. „Stajerc" je tadi i živalmi imel usmiljeno srce, svoje bralce, poiebno učitelje in starise je prosil, naj oplivajo na mladino da bode imela usmiljenje s živalim), da ne bo surova. Fant ki v mladosti živali trpinči postane surovež, potem pretepač nazadnje pa ubijalec. In zato je tadi sveta dolžnost vsakega naprednega Slovenca, da si naroČi ta list, ga materijslno in da&evno podpira ter skrbi, da se čim bolj raz&'ri. Kdor lastni list zapostavlja, kdor ne deluje za svoj list, podpira stem nasprotne liste in dela na oslab-Ijenje in ponenmnevanje naroda in greSi proti svojim in proti koristim vseh naprednjakov. Zato čitajte, naročajte in razširjate »Štajerca" A«o ga dobro podpirate bo se se bolj zamogel za vas potezovati, od vas ljubi naprednjaki je odvisno da bo „Stajefc' vedno napredoval. ,.čtajerc" bo imel toliko opliva, toliko moči in veljave, kolikor mu ga bodete dali sami. Mi bomo tudi v 7. letu obstanka to storili kakor do zdaj, se več bode nam mogoče, če vi ponsagate pri tem težavnem delu, če nas pod- Kako je dekan grajščinsko Uršo za odpuščanje prosil. Spini: Rofttfftr. Itekan Mufticar j« malo neroden in nekaj preveč odkritosrčen mož m zato ima njegov škof in konziUorij sveti kriz znjtm. Muiičar poslal bi kaj rad prelat, a tišji gospodje mu ne voščijo tega veselja Njegova cerkev je romarska in čim več romarjev pride, tem večkrat ga pri mizi obtfčejo pečeni ptsčanc i in t* m večkrat se napolni čaM z sladkan. I*a to mu iz srca privoščimo. Knkrat je povabil Muwcar nekega ka-pocina, naj pridiguje v njegovi romarski cerkvi. Priaei j« in pridigal na dolgo m široko, naj ljudje opusi y o romanje, vsak naj doma moli i. t. H. Tihi sli so farmam iz cerkve domu a Mificar je godrnjal in se zaroti!, da nikdar več ne povabi kakega kapotina. Od tega časa pridigal je vedno sam. I'a tudi tukaj ima malo smole. V grajsčini živela je neka stara deviška L"rta. ki je bila sorodmea grajsčtnskega oskrbnika. Ta se je vedno nakincaJa i.i našopirila ko pav če je kam sla, in navadno imela je rudečo ogrinjačo. Te L'rse te dolgo dolgo dekan ni mogel videti, a tudi ona n.j ni bila posebno dobra. Vsako nedeljo in vsak praznik bila je t'rsa v cerkvi, ni izpoatila svete mase in kaj rada se je med duzbo božjo od strsai pogledovala, ali ima njeno krilo tako lepe zgil*, kakor zlalo kruo prečiste device na oltarju. Med pridigo «le-gledals je vedno v molitvene bukvice, kakor da bi grozno po- pirate v bojo proti našim in vaiim sovrsinikom. Tedaj bo novo leto leto napredka, Mi bomo naprej a ne nazaj. Stari naročniki naj nam ostanejo zvesti, naj se ne dajo zaalepiti, naj ne alusajo neumnih čvekanj naših sovražnikov, ki pravijo, , Štajerc je proti veri, proti duhovnikom „š:ajerc" je nemftkutar. „Žtajerc" ni bil nikdar proti veri, osi je sa vero, a ne za tako vero, ki je polna politike, on je za vero, kakor nam jo je Zveličar zapustil, sa vero mira. Politika ne spada t vero in to noče „Šujerc" iz vere iztrebiti, zato ni proti veri, ampak on je sa pravo vero. Cerkev ojstro prepoveduje dnhovmkom vsako politično delovanje. „otajerc" tadi nikdar ni proti duhovnikom. Pridne, prave naslednike Kristuse, je in bode vedno čislal, a vedno se bo bojeval s hujskači v dohovski soknji ki so vse preje nego oznanjevaki mira. On je proti takim duhovnikom, iz kterih ust ne pride božja beseda, ampak ki samo politiko, hnjakarijo v ustali imajo, ki sejejo le nemir in sovraitvo. ..Duhovniki, ki se pečajo s politiko, so nesreča za državo" rekel je Cesar Viljem H in tudi mi smo o tem prepričani in hočemo to nesrečo zabraniti s tem, da oslabimo ali uničimo oplir politične duhovščine. Mi imamo mnogo prijateljev med d o ho v Mino, kajti uvideli so da mi trebimo ie ljuliko od pšenice, da sni samo take „du&ne" pastire grajamo ki si to sasloiijo, prav^ duhovniki sami priznajo, da je treba sa take zdravnike, kajti slabi duhovniki so v prvi vrsti krivi, da pesa »era, ti so nesreča sa cerkev, ti so krivi mnog h žalostnih odpadov. „Stajerc" je nemskotar, pravijo nazadnjaki. To trdilo je tako bedasto, kakor podlo. Zato, ker hoče kmeta, da se nauči tadi dragega jesika, da potem kmet ložje svoje pridelke sam nemškim kup- liozno molila. Kekla je, da ne more poslosati dekanove čen-čarije na priznici inTzafo raji- v bukvicab bere. To zvedel je nas dekan. Proti ljudem je sicer rekel, da mu je vse eno. ali ga ta stara -kalija posluša ali ne, a na tihem gaje vendar jezilo. »Le čakaj« mishl si je, „naj le pride praznik Velike goapojnice, tedaj bos me se poslušala — in sicer dolgo poslušala —** I>an Velike goapojnice je prišel, cerkev je polna ljudi, tudi graščinska Ursa ne manjka, — hvala Hogu misli ai dekan. — Ko je sel dekan na priznico postal je in pogledal Črto in ko je prišel na kanci, je spet dol gledal na staro giz-davko. ljudje so eden drugega začudeno pogledovali in ai mislili, kaj gleda, kaj vidi, koga opazuje? Dekan začel je pndigovati oprecasti devirj Mariji. Nazadnje je rekel: „l*a pa verte, kako lepa bila je naša brezmadežna i«lanja. hočem vam jo popisati. Imelo je kra*no lice, kakor se nobena človek, najmilejsa in najkrasnesja je bua, ja on nima besed, da bi jo dostojno popisal. In kako lepo je bila oblečena, če je sls v cerkev' Imela je zeleno svilnato jopico, redečo ognnjačo — na glavi mal bel klobuček, vse se ji je tako dobro prikladalo da je od daleč, in sicer le od daleč Kgledala kakor, — no kakor gnja&nslu Ursa. Kaj se zgodi'- Ura* zbeži iz cerkve domu vas zelena od )tze piše škofu, kako jo je dekan v cerkvi osramotil in da ne prestopi cerkvenega praga, dokler je ne prosi dekan, ta neotesanec in folisen star godrnjsč, javno za odpuščanja. Prišlo je spet veliko pismo od konzistonja na dekana Mu-icara. On je takoj vedel, kaj je v pismu, m ko ga je pre- fesa prodaj« lato je neaaakntar Mi aiaano proti poštenjakom. a napadamo vsakega izkoriščevalca našega Ijodatva, naj bo ta Slovenec ali Nemec. Toraj ne eloftaj kmet, obrtnik, trgovec takih bedarij, Se teaneje okleni ae avojega lista, se bolj ga podpiraj, že toč novih naročnikov mu pridobi. ..štajerc" ne iiče pri svojem podjetju za se dobička, kar ga ima (če ga ima) obrne apet t koriat avojih somišljenikov. ,,Štajerc" ae nadeja, da tega opomina sa na-prednjake in somišljenike ni zastonj napisal, pričakuje, da mu tu ii t novem letn ostanejo aveati \m dotedanji čitatelji, naročniki in sotrndniki, da ae njih število se pomnoži in da bo s združenimi močmi delal za koriat in blagor naprednjakov po gealn: Vee sa resnico in pravico, vae za pravi napredek in za duševno pro-stoat, vae sa mednarodni mir! Nekaj od prvaških slovenskih poslancev. Zadnje zasedanje štajerske deželne zbornice bilo je v marsikaterem obziru zanimivo Omenimo, da ae je tadi štajerski deželni zbor izrekel sa občno volilno pravico in refill verato važnih predlogov in sadev. Sedaj pa si hočemo malo ogledati delovanje spodnje-stajerskih prvaških poslancev. Če vzamemo se tako. velik .respektlin* a vendar ne zamoremo ničesar videti o tem delovanja Same puhle besede brez vae vsebine vidimo in slišimo. Ni jeden ni kaj pametnega rekel ali predlagal. Posebno odlikovala sta ae pa celjaki dohtar Dečko in pa slavni, hofrat* Ploj. Prvi gospod ni namreč predlagal zgraditev kake ceste ko- Citat, je godrnjaje po izbi sem in ije hodil in rekel naj ga ven konziMorij rad ima. In po pridigi naj jo za odpuščanje prosi! Cuds, da mu ne pifiejo, da mora kleče to Klaro klepetuljo prositi- To se se mora prespali in dobro premiiiliti. Drugi dan bil je dekan izvaoredno dobre volj«? in ljudje, ki ao ga dobro poznali m> rekli, lejie, lejte. nas Ijnbi Nuftičar imajo spet mu4ice pod klobukom. Dekan pozove Mojega ko-čijafta in mu naroči, naj okoli pravi, da bo prihodnjo m-deljo prizoice t'r*o prosil za odpu&eame V nedeljo bila je cerkev skoraj premajhna toliko |jud*tva je i*ri«lo vsi m bili radovedni, kako bo dekan za odpuščanje prosil. Crtjicinska Drsa je tudi prišla in sedela je nalift-pana in iiakinčena kakor kaka grofica v klopi Ko začne dekan pridigovati odprla je spet molitvene bukvice. kakor u same ponižnosti, a srce ji je bilo vedno bolj nemirno ciu. več se je bližala pridiga b koncu in čim bolj se je Mižal čas. ko bo jo dekan prosil pred vsem zbranim ljudstvom za odpuščanje- Dekan pridiga danes nekako resno, mirno. Pridiga o prevzetnih faruejejh. ki so se kra-no oblečeni v sredi temlja postavili, da bi jih j;i vsakdo videl. Potem pridiga o cestninarju, ki je za vratimi stal in ponižno prosil floga za odpuščanje. ..In kakor cestnina**', reče nazadnjo dekan, ,.iako tudi jaz moji ljubi farmam danes nočem za odpuščanje prosili in zadoačanje dati. Jaz sem bil zaslepljen in sem reke.:. da je nafta ljuba devica, Marija, če je bila leyo oblečena, ugledala kakor gospodični Uraa. To ni bilo prav, da sem se tako izrazil, kajti oziroma na nafto ljubo Devico je in ostane grajsčinska Ursa stara fudavka na vse veke.Anv-n." 3 rivtoe sa kmete dotičoeg* kraja, temveč ae je repen* čil in hudoval. da se ni zgrajena cesta iz Loč skoz Pokov lov lek do kranjske m*-je Kako mu je deželni odbornik Stallner takoj dokazal, bi bila cesta koristna poglavitno le sa ljubljanskega škofa, kateri bi lažje les is svojih sam v (jornjegradekem okraju isvaieval. Tu imamo zopet sijajni dokaz, kak prvaski . dohtarji in pa gospodje v černih suknjah akupaj držijo. Kaj briga dohtarja Dečko Štajerski kmet; dohtar Dečko se poteguje sa Škofa kranjskega, znano enega najbogatejših škofov, kateri bi ai rad dal na troske štajerskih kmetov napraviti lepo ceato, da bi od avojih lesov že več prida imel Mi pa rečemo, naj si gospod škof ljubljanski na svoje troske da napraviti cesto, če je hoče imeti. Žslosto je pa, da se najde Štajerski poilanec, kateremu so njegovi volilci deveta briga, žalostno, da se vsi kmetje niso sprevideli, da takih poslancev ne smejo voliti, če hočejo do česar dospeti. Se odličnejše kakor celjski dohtar pa ae je ob-nosil poslanec Dr. Ploj, .hofrat" od časov zloglasnega miniaterstva .Thun-Kaizl." Ko je deželni odbornik Dr. pl. Derschatta razmotrival slabi finančni položaj ne le štajerske temveč tudi vseh drugih avstrijskih dežel, pavzrocen slasti valed nemarnosti in br-ibnžnoati avatrijekih. vlad, kanil je gospod .hofrat* dati naprednemu štajerskemu odbora grozno moralično klofuto. Vzel je tedaj strašno polno usta ter izrekel, da štajerski deželni odbor ne smaga ne ene dobre misli. Ko mu je potem Dr. pl. Derschatta odgovoril, zakaj on hofrat Ploj, ne izreče kake pametne misli — kaj misliš, kmet, kaje je ta zares dicni poslanec na to vdgovoril ? Da ni njegova, hofrat« atvar, brigati ae s« dobre misli, na kateri način bi ae samogel poboljšati finančni (gospodarski) položaj dežele, Čes, da je to dolžnost le veČine deželne zbornic«. Mi pa južno-Stajerski napredni kmetje ta odločno vprašamo: Kake doza osti pa ima manjšina štajerskega odbora, obstoječa večji del is prvaških dohtarjev in gospodov v černih suknjah' Zakaj so ae volili ti gospodja poslanci? Ali so ae od ljudstva le volili, da vzdignejo mastne d i je te ter si kratijo na kmetove troske v Uraden čas v gledališčih in v orfeji in pa ščuvajo soper sosedni nemsi narod ? Ali nismo jih volili, da premišljujejo in delujejo nato, kako bi se povzdignilo blagostanje kmetskih avojih volilcev ? Zares, kri mora vsakemu poštenemu človeku vskipeti. koji isve, kaki odgovor je dal hofrat Ploj. Mi pa, sloveneki napredni kmetje, ai hočemo take besede zapomniti in delovali bodemo na to, da ae taki poslanci ne bodo več volili. Mi hočemo imeti poslance, ki akrbijo sa nas* blagor ne pa poslance, ki samo nase in na žep avojih pristašev in potrebnikov mislijo, poslance, katerim je kmet prva in poglavitna, ne pa deveta in zadnja briga. Dogodki na Ruskem. Skoraj neverjetna so poročila, ki jih slišimo iz ublažene" Raaije. Povsod strmjk, povsod revolucija, 4 povsod krvavi politični boji, na deželi npoetoSsjo kmetje graj&čine, vojaki te puntajo, nikjer nisi več življenja na Ruskem varen, ne najde« več pravico, le pest. sablja in peska vladajo, topovi grmijo v mes-tab, očka car ae boji za krono. V Moskvi bili ao pretečem teden celi boji, vojaštvo streljalo je s topovi na revolocinarje. Ti so si začetkom gradili barikade, a ker te nič niso proti topom pomagale, streljali ao revolncijonarji izza zased, oken i t. d. Neko h:Ao. v kateri so se delavci zbrali, razrešili so topničarji z 12 streli K sreči da se vojaštvo v Moskvi ne punta ampak de je verno. Bolnišnice so polne mrtvih in ranjenih. Te dni bili ao menda zadnji boji. Topovi so naredili spet mir v mesta. Revolncijonarji so se zaračunali, mislili so, da ae jim bode vojaštvo pridraiilo. Na dan novega leta streljalo se je celi dan. Vojaštvo naskočilo je mesto od t nli strani in koncčno seje udala večina nstasev. Okoli 600 oeeb so zaprli. V zadnjih bojih v Moekvi ubit h je nad 200 revolucionarjev in okoli 100 večjih hiš porušenih. V Earlandiji in Liv-landiji divjajo Leti. Kmetje npustošili so mnogo graja-škili posrštev. Kako surovo Leti ravnajo s tamkaj bivajo&mi Nemci je skoraj nepopisljivo. Zaradi tega bati se je celo mednarodnih zmešnjav. Nemčija hoče ruskim Nemcem na pomoč priti in razmere med Nemčijo in Rusijo so bsje zelo napete. Leti rasdjali so na msogih krajih železniško progo, tako da je mnogo vlakov skočilo is tira. Bliža Revala je vsled tega padel vlak s vojaštvom r vodo. V kuiianskem mestu Tslsema napadli ao ustsši orožarno ter se polastili okoli 3000 vojaških pus>k. Dragon« e so pregnali, in ti ao ae fres nekaj časa vrnili pomnoženi po pešcih in artilerijo ter zaceli na mesto streljati. Pol mesta je porušenega in požganega. — V Kijeva je splošni štrsjk proglašen. Vojaštvo ie do sedaj vsak nemir ubranilo. Mesto je brez vode. — V Rostowi so tudi nemiri, ranjenih in mrtvih je 600 oseb — Is Čarkova se poroča aledeča zanimiva dogodba. 19. p. m. pomikalo se je ogromno število ljudstva proti glavnemu trga. Naj pred korakali so puntajoči vojaki z častniki, avrsteni v kompanije, za njimi pa meščani dijaki, dclavri, vsi oboroženi, z bombami, puškami in samokresi. Na glavnem trgu stalo je verno vojaštvo v bojnem redu, iendarji, dragonci, koraki m topnicarji z topi. Vse je bilo tiho, in vedno več in več ljudstva je prihajalo. C rez nekaj časa bil je ves trg poln ljudstva, na eni strani koraki, dragonci vsi zvesti vladi, na drogi strani puntarji, eimn-r*;~\ delavci. Velika tihota nastane, kdo bo začel strašno klanje? Zdajci stopi iz vrat revolucinarjev nek delavec ter prosi verne vojake naj ne nasprotujejo svobodi-Nekoliko časa še so vojaki neodločni, potem pa ae vsi revolnriojonarjem pridružijo. Iz 20.000 grl zado-nijo hurra klici, ljudstvo je veselja pijano, vse se je mirno končalo. — Tudi is Odese, Nižjega Nowgoroda ae poroča o strašnih bitkah vojaštva s puntarji. Pc eebno krvavi izgredi bili so v Varšavi. V Saratovu ao bili spopadi med koraki in delavci, ubitih je bilo 5 oseb, ranjenih pa dvajset. Koliko surovosti pa se zgodi na deželi, o čem časniki ne poročajo! V celi Rusiji je boj, klanje. Kaj bo, če se revolucija M Tadusi! Bogataši zapuščajo Rusijo. Po najnovejših po-ročilsh pojema revolucija, v nekterih aneatah je rpet vse mirno. Zdaj pojdite prvaki k vašemu močnemu stricu, naj vam pomaga. Sam si ne more pomagati, ne bi še vam. Zakaj ste sedaj tako tihi o blaženi dižavi, o očka čaru, ki vas bode pod svoje , krvavo * krilo vzel? Dopisi. M $v. Letarta V Saw. far. V zadnjem času začeli so lenarški prvaki ino »zlati* dohtarčki napadati na zelo nesramen način naše vrle poštenjake in napreonjake. Mesto sa te nesramne in podle napade poiskali so si v znanih prvaško-klerikalnih cunjah. Nase dohtarčke imennjem .zlate", ker pridobili so si pri nas dovolj alatov, dovolj premoženja, posrečilo se jim je ■ pomočjo črnosuknježev našega okraja ai v kratkem času napolniti Žepe. In prvassi dobtarček Se je le 4 leta pri nas in že šsr krasno vilo, katera je gotovo dovolj okroglih stala. Drugi dohtarček mora tudi precej cvenka imeti, — čeravno je Še precej mlad in mu še baje neke skušnje manjkajo kako se med ljudstvom govori — asj je član posojilnega društva, katero podjetje se ai bo-deroo pnhednjic natančno pogledali. Ta dva dohtara kaj rada vtikata nos v vse te zadeve, ki jih nič ne brigajo. Posebno ob volitvah imaata mnogo opraviti, [ da eden je rekel, da je ob času volitev agitator, drugi čas pa zdravnik. — Delovanje naših prvakov pogkdsmo si ob priliki natančneje. b aksiee Štefcu (Koroško): Važno sa kmete Spodnj. Koroškega.) Prednekaj časom potoval sem po Spodnjem Koroškem ter prišel tudi v pod-jannko dolino (Jsuntal) in okolico Stebna, Phberka in Šmihela. Ko grem proti Stebnu, občudoval asm lepa ravna polja in ai mislil, ti prebivalci pač posebno morajo hvaliti Gospoda aa to lepoto in dobroto. Na nekem polju zaglegal sem pa todi neko visoko rastje in bližal sem ae da si natančneje pogledam. Ko pridem blizu, vidim da je bil hmelj in nek kmet mi je potem to potrdil in mi povedal, da je g. Writs is Stebna v apomladi is Štajerskega hmelj prinesel m poskusil, ali bi todi v lepih ravansh okoli Stebna raste! In v kratkem času zrastel je precej visok in tudi lepo dozorel Če bi vsi okoličani Stebna Ltd. hmelj nasadili, neslo bi jim več koristi, nego žito i dr. Savinjska dolina zahvaljuje hmelja mnogo tisoč in tisoč kron na leto česar preje, ko ie niso tam hmelja imeli, ni bilo. Poskusite torej vsi in hvaležni še bote enkrat za ta nasvet. Popotnik. Iz Sv. Marjeta M aVavsken not]«. Dragi mi Štajerc? Imam ti nekaj aa naš kraj prav žalostnega poročati. Na sveto noč šel sem kakor je dolžnost in navada vsakega kristjana k poloočnici. Vsak pošten kristjan bode pa tudi s pravo pobož-nostjo praznoval rojstvo našega Isveličarja. Ali kaka pobotnost bila je pri nas pri sv. Marjeti! Videl ft sagrizajene klerikalce. govorili in smejali ao m med službo boijo, pri nobeoem teh tarokih pristašev nisem videl rožnega venca in tndi nobeden ni imel molitven« bokvice. Taki ao nafti klerikalci! Geslo tih je le hujskanja, le mednaroden boj. Vse aa vero vedno krilijo, a v cerkvi obnašajo ae kakor največji bresverniki. Da ljudstvo ne sprevidi, da so to le vol-kovje v ovčji koli.da ne sprevidi, da ao to navadni sleparji. Sv. Trsjica V tltV. ftr. Ores zadnji dopis iz natega kraja jezdi ao ae tisti, kateri so i 9 pred enim lelom na Fniovi gostiji postavili Mi bera aa ..pur-gemejstra". V aadoji številki ..Gospodarja'4 pa vedar pift*jo, da ispremembe nih&e ni pričakoval. To je grda lai trojičkega dopisana, katere ae naj eramnje; nadalje pisal je ..Gospodar*1 da ae nibce niti atopinje ni storil am agitacijo k volitvi. To ae je debelejša. lai. Fej! Mi dokazemo B^rarda, da je Habjaniča na pomoč vzel, ker ae je sam preslab čutil. Saprament je ta letal po pooblastila, samo smolo je imel in povsod je priael prepoano. Pri volrtvi smo cestno glasovali za gospoda Goloba, ae pričujočega župnika ae nismo ustrašiti, čeravno ae je izrazil „prva čast meni, zato dam prri glas sebi"! Kaj ne — Berard ? Lisica je todi rekla, ko je grozdje previsoko viailo ..nočem ga. je preklalo' — Berard je todi dober agitator aa ..Gospodarja'-. Mnog) hift dobilo je ta listič, a usoda ago m bila mila, romal je nazaj t črno fabnko. ? mnogih obiteljib nastalo je aovraitvo, ker 00 ai nekatere lene naročile Gospodarja brez moževega dovoljenja. Mi le vprašamo, si ti Berard oaoaautelj mira. če sejni aovraitvo in deJaa nemir v fari? In zakaj preganjaš .Štajerca' in ga sovražiš' Ta list je pravi list. ker je celo na mlaki v zakristiji aa najti. Sv. Mi pri Sv. farja efa fcmici. Ko ao pri nas blagoslavljali novo šolsko poalopje, takoj ae je slišalo govorjenja, kaj pa bo sedaj • starim šolskim poslopjem. Eni so rekli, naj bo kaplanija v poalopjo. drogi spet, da bo to poalopje aa aovjačke prismojene klerikalce. Ce ae bo am podroinjco Feldbofa potrebovalo, imamo jih dovolj ki ao ae sreli da noter pridejo. Nemanič. eovjaear. Sv jsjrkj tb Stavama. Na* župu.k Konci nam vaako nedeljo tarnajo in totijo, da baje tako malo irtvnjemo za cerkev, da bi ti dali, da dobimo novo cerkev i. t. d. Pa zakaj bi dali, mi nimamo več dovolj zaupanja do našega župnika. Kako bi zasnog*! ta aopoik skrbeti ta dobro zidanje nave cerkve, ko ao mn vendar občinske volitve več nego cerkev, ko ma gre politika Črea poklic, ki ima i njo največ opravkov. Župnik obljubil nam je da bo ae v sedaj pretočenem leto začela delati opeka toliko in toliko tisoč, predlani in prej je ie obljubo val, da bo apno spravil, a glej, nič ae ni storilo, vse je zaspalo Pa vprašamo, zakaj? Da občinske volitve ao bile, Saj ae tedaj Župnik ne more za cerkev brigati Ta župnik vam ljubi farmaui nikdar ne bo zidaj nove cerkve, ta se ničesar ni storil aa oaao sedaj 00 cerkev. Poglejmo ai samo podobe nekaj svetnikov v cerkvi, n. pr. sv. Pavla. Petra, Jurija patrona L t. d. kako siromašno zgleda jo! A Časi sbirce na) iupnik se nikdar ni pozabil, takoj ko je priael, romal je z-/»klji po fari. Pa tndi na svoj farovz ne pozabi. Naj pred dal si je zopnisče popraviti, potem plot pri zelenjaku, potem so ma fsrani na njegovo zeljo kupili vinicarijov v Sovjaku sedaj mu pa baje me i nanj a diSi. Odločno zahtevajte farmani, da se cerkev nekaj popravi in uredi in pri Sv. Duhu zahtevajte občani duhovske občine kaplana da bo vsaj ob nedeljah sveto meso tam bral. katera ielja se ram mora bpolniti. ako rai skupno zahtevate. Zakaj pa imajo druge podružnice kapUni.o'-* Kanci ne bo vedno pri Sv. Jurin, on ue bo večno nasprotoval vašim željam t 8t OibaW pri Dfivl L;ubi ..Štajerci", prosimo te tndi mi, da sprejme** od nas en par vrstic 10. decembra našla je pri nas ae pozna noč tri v krčmi pri polnih kozarcih in veselih pesnicah. Bila ata t župnika in en učitelj, aaj jih vai poznamo. Zvečer priala ata tndi 2 druga moža v krčmo m ata m rsedla pri drogi mizi in eden naročil je v nemlfcesn jeziku pol litra vina. Ko to slito nam najbolj mani župnik. skoči po kooeo, ter se sadere: ..Tak Florijan če todi nemško govorit in ae nemško ne sna.1' Mirno odgovoril mo je mož. da si lahko naroči, kakor hoče. Proti njegovemu tovariša je pa župnik rekel, vi todi niete nič boljši, ker ..Štajerca" berete, in tako je dolgo časa ta o r»irna moža zmerjal. Na ožbaldovo nedeljo pride k n*m mnogo nemških romarjev in ti Nemci prinesejo mnogo denarja, in denar romarjev dobro župnikomdi&.Čudimoae, zakaj ni prijel krčmar župnika. ki je mirne goste zmerjal in nadlegoval, ter ga postavil na sveži zrak. da bi ai ohladil prevročo prvaoko-klerikalako kri.________________________________ Spodnjefttajerske novice. Karawlilariee v ■.riban,. Maribor je dobil nov red, red karmelitaric, ki bodo s svojim plodonosnim delovanjem osrečile Maribor in okolico. To plodonoano delovanje ae je pričelo že stem, da pošiljajo redovnice beraska pisma okrog .dobrih area*4 Ker je dobrih src med našim ljudstvom veliko, kar razni redovi prav dobro vedo in jih po avoji možnosti prav imenitno iskoriačajo, je pričakovati, da bodo tudi karmelitarice v Mariboru zlasti padle po kmečkih iepih. Oni sliki vali t ve v Plbsral. V zadnjem čaau smo ie večkrat opazili, da ie prvakom huda poje aa re-gimeot, pri občinskih volitvah morajo z silo delovati, če hočejo prodreti. Ce bi klerikalci in prvaki poe-tavpo postopali, zelo malo klerikalcev in prvakov prišlo bi v občinski odbor. Pri takih prilikah, da ae zabrani zmaga napredojakov, mora pač pomagati sila in samovolj* To zgodilo se je pri volitvsb v Šoštanju, to zgodilo ae je pri občinskih volitvsh v Doberni (Neahaaa-o). V Doberni so naprednjaki sedaj prvo-krat nastopili v volilnem bojo. In kako huda borba bila je pri obeh atraokab, dokazuje, da ao skoraj vai vohlci prišli k volitvi. Od 63 volileov t II. rasr. « priftlo jih je 56, od 18 volilcev I. nir. prišlo jih je k volit vi 15. V prvem rairedn bilo je vse pravilno, naprednjaki dobili »o 9 glasov in no tako imagali. V lil. razr. prodrli bo sami klerikalci in prvaki. V II. razredu pričakovali so naprednjaki gotovo zmago in ta bi jim todi bila ako ne bi začela nasprotna stranka x manimi mahinacijami. Klerikalci obkolnili so meni nič tebi nič nekaj naprednih volilcev ter jih gnali v neko sobo, od kod jih niso postili. Kakor kaznjence gnala jib je potem klerikaleka fakinaia k volitvi in prisiljeni glasovali so z nazadnjaki. Z klerikalci simpatisirala in jim stem pomagala je tndi volilna komisija z dr. Scrnec-om in župnikom Kuko-vil-em Pooblaščenega zastopnika dr. Hieder-ju ni pustila k volitvi, čeravno je vedla, da je bil dr. Hiederkot vteučilitfm profesor odsoten. Ptč pa je pustila pooblaščenca neke ženske k volitvi, ko vendar po postavi le mož sme ženo zastopati. Seveda, ker je glasoval z klerikalci in prvaki. Ko so s takim postopanjem zmagali klerikalci t 2. m 3. razreda, zaceli so streljati i topili a te pri 5. strela so henjali, kajti zmaga na-prednjakov v I. razreda jim je vse veselje skalila. Seveda so vložili naprednjaki protest, v dragem razredu mnria. če se postavno postopa, biti zmaga na-prednjakov. Maribor. (Dekan tolasitelj). Pred kratkim legel se je nek nbog delavec, ker ni mogel več za ženo in otroke skrbeti, t obapnoeti na Želemifki tir in vlak ga je povozil. Ko je Sla uboga žena aamo-zoorca k dekana pri sv. Magdaleni p. Maribora, vprašal jo je ta naslednik Kristosov .ali j« že Ml?" Nato mo odgovori mirno žena. .prosim časti ved ni, Človek unerje, bin je živina." Dekan pa se ji zareze, daje njegova duša tak zgubljena, saksj ni „ftperal" saj je vsak dan 1 gold zaslužil Uboga žena ma spet mirno odgovori, da bo Vsegamogočni sodil, ali je pogubljena, samomor izvršil je le v obapnoeti. Ta gospod dekan je naslednik Kristusa, ta tolaži žalostne, ta se usmili vdov in siroti .Božjo besedo ima vedno v fistah v srca pa mrznju, v trdem srca ni iskrice ljubezni do ubožcev, do sirot Ni mesto da bi tolažil ubogo Ženo, zarenči tako brezsrčno, tako surovo, na mesto da bi nbogo ženo pomiloval, se jo zasmehuje Zakaj pesa vera? Kam plove duhovščina! t Št Nj. Vali*.MT. Učitelj Viher od službe začasno odstavljen. Znan prvaski in klerikalni učitelj Vither je v kazenski preiskavi, ker je učenkam v soli tak ..poduk" dajal, kateregasodoijao«ro t ječo kaznuje. Čudno, čudno, da so o tem klerikaUki listi tihi ko grob „Gospodar\ „Na« dom" poročajte tudi o tem! Dobavi pri BreiiClh. Dne 24. novembra 1903 je natel veleposestnik Ivan Gerjevič star. svoji dekli v kuhinji brez zavesti v krvi. Izseli ste več ran na plavi - starejša. Kali Vrbesič, je bila po zdravniški izpovedbi nevarno, mlajša, Bara Vrbesič. pa težko telesno poškodovana. Tekom časa ste v bolnišnici v Brežicah ozdraveli. Poizvedovanje je dognalo, da je nekdo v Gerjevičevo hišo vlomil, pri čemur se je hudobnež na roki poškodoval, ker so se našli na zidu, kjer je vlomil okno krvave sledi. V postelji omenjenih deklet pa je bil klobuk, baje last nekega Jožeta Zakoeeks is Odre na Hrvaškem, rodom is Blance. Ker je Zakosek Baro Vrbe&ič prej snubil, je letel sam nanj. Orožniki so ga oddali takrat sodniji v Zagrebu, ki pa je Zakoseka kmalo epuitila v pros-toit. Jože Zakosek je sel potem s svojim očetom Martinom ZakoAekom v Ameriko, odkoder sta se pred kratkim vrnila. —• Ko je Ael Martin Zakosek na obisk v Blanco, so ga vjeli orožniki in ga izročili sodniji v Brežicah, in ko je prišel sin Jožef po-praAevat za očetom, so storili ž njim enako: sedaj ne vrši preiskava. — Tak sprejem v stari domovini gotovo nista pričakovala. Požar. Pri Mali Nedelji je požar u pepeli I mlin g. Mihalača. — V Rogaški Slatini zgorelo je poslopje g. Antona Kureja. — V Pil Staj nu zgorel je županu Strafik a hram. Naročnikom in braleta izrekamo tem potom za voščila katera so nam poslali v toliko množici za novo leto našo najsrčnejšo zahvalo. Presenetilo nas je zares, da ae je tolika množina in tako navdušeno zanimala za nas program glaseč se vse za resnico, vse ta napredek, vse za du&evno prostost! Dsgi nam, hvala Vam vsem brez izjeme, vsem, starim in mladim, hvala Vam za podporo in za sodelovanje za Vas pogumen boj proti kratim sovražnikom. Dobro nam je znano, da vas zaradi našega lista neusmiljeno preganjajo vsi kotarji v dolgih in kratkih suknjah, tem večje te torej nase veselje, ko vidimo, da stojite trdni kakor skale. Bodite prepričani, da nas in vas boj ne bode brez uspeha, da pride je za kmete boljši, svitlejsi dnevi, doevi, v katerih jih ne bodejo več teptali hujskajoči, sviti dohtarsko farts i hinavci in sebičneži! Da pa bodejo ti zaieljeni časi prišli tem preje, toraj pogumne naprej! 8krbite ta nove naročnike, vsak is med vas naročnikov naj pridobi vsaj enega naročaika in dvojno bode število naročnikov, število bralcev pa bode raetio vedno in vedno naprej! Le tako nam je upati vsem napredka, upati nam in Vam duševne prostosti, da ugonobimo brezmejne lati klerikalstva in širimo resnico. Italzatttstl »če. Is Krama se nam poroča: Tovarnar g. TomaŽ Krainz odkril je na lovu nečloveško zločinstvo. Vdovec Gooder je strašansko pobožen in kleči vsak čas v cerkvi in moli na vse kriplje. To je vedel vsak Človek v Loki pri Pramu kakor je bilo tndi vsakomur znano, da ima Čonder svojega sina v kleti zaprtega. Zadnjo vest je povedal predpreteklo nedeljo neki ^orječ tovarnarju Kranjcu is Krstna pri Mariboru. Ta je skrivaj pogledal skozi neko Špranjo v klet in videl ondi nekega človeka, ki je bil podoben prikazni. Kranjc je to stvar naznanil orožnikom, ki so prišli k Conderju in sli v klet. Takoj pri vratih jim je padel v nos neprenosljiv smrad. Ko so se privadili teme, so naeli na kupu gnoja človega, ki je bil shujftan do kosti, popolooma neg in po celem telesu pokrit z debelo plastjo človeakega blata. Ko je nesrečni človek sagledal orožnike, zgrabil je par cnnj io ti pokrival z njimi obraz, najbrž it strahu, /an- 1 dari to dognali, da je U Človek Čondarjer 3 8 le to i aio, katerega je zverinski oče t prejšnjih letih imel i želcrno verigo priklenjenega r kravjem hleva zraven krave in katerega je lansko leto vrgel v klet, ker do koati shujšani sin ni mogel več ne stati, ne sedeli in ne hoditi, Čonder je svojem sino dajal v*ak dan po enkrat hrano, kot jo dobe prašiči. Vi ho t*ga ga je se pretepal. Ko so nesrečnika omili, nagli bo vrh glave brazgotino, ki je bila posledica težkega raojenja, ki jo je prizadela mlademn Condru njegova „mila" sestra s sekiro. Nesrečnega človeka so prepeljali v mariborsko bolnico, očeta in sestro pa seveda v zapor. In kaj je bil vzrok tega brezmejnega trpinčenja Condrovega? Stari Čonder bi moral svojemu sina izplačati ded&Čino, ki znaša več sto goldinarjev. Da bi tega ne bilo treba, hotel je siua počasi izstradati, da bi naposled poginil. Kakor pri-povedjnje Ijodje v Loki. je Čonder ie nekega drugega svojega sina na enak način imel zaprtega in ga izstradava!, da je naposled amrl. — V Maribora romalo je na stotine ljudstva t« dni k bolnici, a ne boleni, ampak vai so hoteli videti Čonderjevega sina. Ta še M nemore prav gibati, a strastno pogoltne vae jedi, ki jih dobi. Carino se nam zdi da o tem »Gospodar", in .,Naš dom" i dr. molčajo ko grob. Nočete vašega so-trodnika Somišljenika in Župnikovega prijatelja hvaliti ? In framaki župnik storil bi boljo, če bi se več brigal za nečlovečnost svojih podrepuikov, kakor za volitve. Pred kratkim pridigoval je, naj se ljudje izogibajo umazanih in amrdečih gostiln in naj raje k spovedi prejo Bi se župnik raje brigal za smrdljivo klet svojega prijatelja Čonderja, na mesto da hoče gostilničarjem škodovati. In Čonder je kot priatni klerikalec gotovo župnika vedno uboga' in rad k spovedi hodil in ni župniku o svojem hudodelstvu povedal t Župnik za to ni vedel, kaj je mnogo liodi vedlo, a ti so se bali to naznanite, ker je baje Čonder bil eden najljubših {upnikovih prijateljevi K takim prijateljem ti le čaatitamo župnik framaki. AH ni bil tvoj prijatelj? .Gospodar*, .Naš Dom*, i dr. recite da je bil .bajercev" taopaar" 1 Netuvena aurtvott. (Hajdina pri Ptuju.) Nedeljo 24 p. m. prišel je na večer k gostilni Ojenjak v H ajdi ni pri Ptuju aodnijako znan^potepoh Gaiter, 50 let atar, pristojen na Ptujsko goro pekarski pomočnik, ki je zaradi različnih tfinih štiklcov" že večkrat b:! pod ključem. Prosil je za prenočišče, a zaradi pomanjkanja prostora ga ni dobil. In kdo bi tudi takega potepuha pod streho vzel, in za pomočnike so ja oskrbovalna sprejetišča (Verpftegsstation). Dobil je večerjo in pijačo zastoju, a is jeze, da ga niso hoteli čez noč v biši imeti, maščeval ae je ta potepoh na sledeči način. Sel je v hlev ter s velikim nožem prizadjal eni kravi 24 globokih ran. In tako surovo je zabadal v kravo, da ae mu je rezilo noža potrlo. Ko je po polnočnici dekla v hlev šla, da bi kravam krmo dala (kakor je v tem kraju, po polnočnici navada), vidla je potepuha na jaslih sedečega in v ro- kah držal je potrt krvav nož. Krava je od groznih bolečin tropela in bila vsa v krvi. Hitro poklicala je domačine in tndi drugi ljudje so prišli gledat, in malo je manjkalo, da nebi razburjeni kmetje soro-veža pretepli in še morebiti ubili, Zaudermerija odgnala je (iaiserja v varno zavetje. Je to tudi sad .Štajerca" P Tega fanta pozna sodnija ie od mladih let, ko še ni izhajal .Štajerc." Čonder in Oaiser sta pristna klerikalca in lahko je črna stranka ponosna na ta dva zločinca. Kam plovete? Sv Jurij ob Ščavnici. (Ponesrečil na lovu) Dne 30 decembra 1905 bil je lovec in posestnik Anton Rantaša s svojim sinom Jožefom Rantaša na lovu v občini sv. Juril ob Ščavnici. Okoli 11 ure predpoldan videl je mladenič Jožef Kantaša da je njcvov lovaki pes nagnal nekega mačka. Da ne bi pes mačka raztrgal šel je tja, prijel puško pri cevi, kakor bi hotel psa udariti in proč odgnati. Pri tej priliki sproži se pu^ka in strel zadene mladega lovca v trebuh ter ga tako zadene, da je za 2 uri umrl. Rajni bil je priden in miren mladenič. Lahka mu žemljica. Pretepi 26 decembra napadlo je v Spodoji Hu-dinji nekega Antona Mirnik več fantov in ti su ga z noži težko raniti, tako da morebiti ne bo okreval. Pretepač Anton Pilih prizadjal mu je na rami težko rano. Njega ima že sodnija na varnem. — Ta dan pretepali so ae tudi fanti v Gaberjah pri Celju, pa prež da bi bil kteri teiko ranjen. — Krvav praznik bil pa je v Storeh. Utoj0. V L:b)jah umrl je najsterejši mož v oblini, Tomaž Seme in ravno na njegov imendan bo ga pokopali. Potrei. 2. t. m. ob ■ 16 zjutraj čutil se je sko-ral na celem Štajerskem potres. Potres zbudil je mnogo strahu in razburjenja. Za vrčki paita ne bo več z Ptnjom v zvezi ampak z Moškajnci. Zavrč ne bo več v zvezi z mestom ampak z vasjo, veste kmetje, kaj to pomeni V Kolikokrat ste kmetje z pošto zamogli mnogo rečij dobivati iz mesta, kol'krat ste se ob slabem vremenu in slabi poti peljali s pošto v mesto k različnim opravkom! V krat£em tega neboste imeli. Seveda grajščak L*lm, Miki iz Marjete in vaš dekan so ja bogataši, ti se lahko s kočijo vozijo ali si dajo potrebščine iz mesta pripeljati. Na le ae ubogi kmet poštno ravnateljstvo ne ozira, ti nočeš te zveze, a hočejo to bogataši in „bofnt" Ploj zato se to zgodi! Pokažite kmetje, da imate isto pravico zahtevati, da ostane poštua zveza z Ptujem, kakor ti velikaši, da se zveze z Hoškaujci. To se ne sme zgoditi, vsi I kmetje na noge in z združenimi močmi bodemo, moramo doseči, da ostane stara poštna zvuza. Vsaka vas gleda da pride v zvezo z mestom, veliki kraj Zavrč pa bi naj bil z malimi Moškanjci zvezan? Pozor, na noge kmetje! Vložimo energični protest in mora se naša zahteva utišati. Daljša pojasnila v tej zadevi daje radovoljno „6tajerc." Imenovanje Na mesto Bezjaka imenovan je Šolskim nadzornikom za mariborski okraj učitelj Brenze * is St. Vida pri Ptuju. Časti tamo gwpoda Brenze-tn in tudi mariborftkemn okraja, da dobi tako izvrstnega moža kot nadzornika Podli napadi na okrajnega glavarja. Zadnja številka zloglasne, umazane „Sudateiri*cbe Prease" napada a svojimi zadnjimi močmi na prav podel način okrajnega glavarja v Ljutomera. Pred no je popolnoma utihnila morala je de la farftka cunja zliti avojo smrdečo žlindro po pofitenjakn, po zasluženem uradnika. Vaak Človek ve, da je vsak, kojega blati ta umazan listič poštenjak, in ravno ti so klerikalakemu gobez-dalo trn v peti. ,.Sudsteirische Preise" farftka enoja, piaaoa v nemškem jeziku. prenehala j« i novim letom. Zakaj? Vai naročniki zapnatili ao ta list, ki druzega Dj priobčil, nego nesramne napade na obče znane mole poštenjake. Mnogo mnogo ftkode povzročil je ta list. vaakdo ai je mislil, če a« take nearamno«ti pišejo v liato duhov Wine, tedaj tndi taka duhovščina ni vredna niti piftkavega oreha. T« liat in njegovi aodelo-valci bodo ae morali enkrat zagovarjati, zakaj pesa vera, ti ee bodo morali zagovarjati, da je posebno na S podu jem štajerskem toliko odpadov od nafte svete vere. Ko bi Kriatna spet na svet priftel med ljudi vzel bi bič in izgnal take hujskajoče ,.doftne" pastir« iz cerkve kakor nekdaj menjalca in trgovce is templja. Na mesto ,.Sud«teirische Presse" izhajale bode s.ttudosterreiehiecbe Stimmen •• Radovedno emo na ta listič. Jabolko ne pade daleč* od drevesa, trotovo tndi naslednik umrlega liata ne bo več prida. Bazne stvari. Reja štajerske kare. Ročna knjižica za kmetovalce in perutainarje od Arm i na Arbeiterja, oskrbnika v Feldhofa pri Gradcu. V samozaložbi pisatelja. Želja, ktero je že sdavna gojil nas kmet, zlasti štajerski, v kojega gospodarstva je tudi rej« kokoftij zelo važna, ae je izpolnila s izdajo zgoraj omenjene knjižice. Na 100 straneh obsega bro&nrica vse potrebno, kar mora znati perntoinorejec o reji štajerske kore, o njenih lastnostih in donasauju raznega haska, ki ga nam da, kakor tndi o praktični, priprosti, toda nmoi reji. Vrednoat knjige zelo poveča okoloost, da jo je spisal in sestavil mož, ki ni samo znan v Avstriji in daleč preko mej kot pisatelj, ampak tudi kot aelo praktičen peratninorejec. Vse, kar piše ta gospod pisatelj, je vzeto is prakse in namenjeno ta £»■*. On pifte priprosto in poljudno, kar more le iskoften mož, tako da si je vsak kmetovalec oziroma kmetica in tndi začetnik koj na jasnem, kaj je treba storiti za umno in dobičkanosno perutninorejo Glavna stvar je, da se izognemo v kmečkem obratu velikim izdatkom; kajti dandanes se najde v kmečkih hiftsh malo denarja, in kmet mora delati s priprostimi, cenimi sredstvi. Le v tem slučaju more kmet izhajati. Gospod Arbeiter, znan kot praktičen mož, je na tem polja nepreoeten. Njegove naredbe, ki jih priporoča, krmljenje in oskrbovanje. vse je priprosto, primerno in tako nrejeno, da lahko kmet vse sam po ceni pridela, odnosno izdela. Naj ne zamudi noben kmetovalec, si nabaviti te knjige sa svojo Ženo in deco. V knjigi najdete tndi lepe slike o rasnih vrstah štajerske kare, tako da si more v«kdo dobro predstavljati nafto izvrstno svetovnoznano štajersko kokoš. Bresdvomno bode ta Arbeiterjeva knjiga tudi primogla k tema, da fte bode štajerska kara bolj zaslovela, ta bros urica bode pridobila nasi perutnini fte nove prijatelje in odjemtlce in kmete. ki se za rejo perutnine, z«lo malo brigsjo, Hpodbojala, da se bode tndi zanimali in začeli t dobičkonosuo peratninore jo. Perutnina postaja leto za letom vedno dražja in zakaj ne bi kmet tudi v tej atroki pridobil nekaj denarja. Knjiga stane 1 K 20 v s poštnino vred, ako se ta znesek vpoftlje s naročilom vred. Zanimiv račun nekega .slikarja4 ae je dobil r hamborftkem arhivu. Racan je datiran k 12. februarjem 17 «3 ter je bil nameojen predstojniku cerkve sv. Doha. Račun se glasi: 1. Sv. očenafi sboljftal (oi bilo mnogo det*) 4 pf. 2 Deset božjih zapovedi popravil C pf. 3. Risbojniku na križa napravil nov nos in devet novih prstov 10 pf. 4. Poocija Pilata oanažil ter mu naredil nov dim okoli kape 1 marka 4 pf. 6. Angelu Gibrijeln pozlatil peruti 1 marka 10 pf. 6. D*klo visokega duhovna trikrat namazal ter ji napravil karmina na lice 14 pf. 7. Petrovemu petelinu napravil nov greben io par perea 2 marki 4 pf. 8. Mariji Magdaleni lase pobarval 4 pf. 9. Nebo na vzhodu zjasnil in napravil nekaj novih zvezd 2 marki 10 pf 10. Peklenski ogeoj nekoliko pod-pihal in enema hudiču nov rep pritrdil 1 marka 12 pf 11. Nekaterim zavrženim da Um verige popravil 8 pf. 12. Vseh 12 apostolov na stebrih namazal 1 marka 12 pf. 13. Iste apostole sadi črno namazal 10 pf. Skupno : 14 mark 2 pf*niga. Kranjski kaplan v .Petizeiblatta*. Zadnja Številka policijskega Usta sa Kranjsko prinaša tiralau j sodne oblasti za nbeglim zaradi nečistosti preganjenim kaplanom. Ta poziv je vsekakor policijskim organom prepozno dosel, ker po Ijudiki govorici je ta kaplan Že on k rat velikega morja in se na gorkem v pest smeje avstrijskim sodiščem, ki Ae le tedaj iščejo bulodelske farje, kadar so ti is na varnem. Kadilci imajo preeeoit. Pri prelivanja o srečnem zakonu v newyorskem ženskem kluba je pozivala predavateljica svoje posluftalke: ,Nikdar si ne jemljete moža, ki ne kadi. Po mojih bogatih izknmjah ao vai možje. ki ne kadijo, nestrpni in prepirljivi ter nimajo humorja. Posebno i>> obedu je tak mož neznosen. Bres mira bega po eobi, ker mu nečem manjka, in iftče kakršnekoli prilike, da bi razgrajal. Kadilec pa si natge po obedu s velikim razpoloženjem avojo a mot ko ali pipo in ter se zaziblje potem v stanje najsrečnejšega sadovoljatva. Parepričana sem, da je previdnost božja določila, naj mož kadi m da je le zategadelj ustvarila tobak. Z možem pa, ki se v tem pogledu ne pokori previdnosti božji, nekaj ni v redu. Zato vam svetujem odkloniti vsako ienitao ponudbo nekadilca!" Meae zlomil si je pri drsanju na leda nadvojvoda Kari Franc Jožef, starejši sin nejvrjvode Otona. • tonjim W •■■!■■!•. Kako poročajo daruj, k i listi, prišel je v bolntfmco usmiljenih brstov na Dunaju berai*, pn katerem bo nafti i hranilnično knjigo v znesku 28.000 K io več vrt -dnostih papirjev. Berač s* piše Janez Kanina, dom« na Ct*kem in je bil v mladosti krojaški pomočnik. Star je m daj 72 let io bers6 ie 50 let. — Vaak atan pač prinese preje bogastvo, kakor kmečki. PaaWaifc med mail tcpen. U Kariovca ne po-rola: Da hočejo popi ljudstvo na vsak način pone-nmniti, je aoana stvar. Tak je tudi pop Hegedic. ki je zahteval od gospe /eljko da ae mora vaak teden dvakrat izpovedati. Ker j* Zeljko pred kratkim zahtevala, da jo mora Hegedic vsak dan izpovedati, se je ta opri in ker mo ženska ni dala mira, jo je v cerkvi klofatnil. To je pa pobožni ženi bilo preveč, akoravno je bila tako srčno vdana svojemn doftne-mn pastirja. Sklenila je, da se mu osveti in je ie parkrat čakala, da do povrne njegove klofute. A Šele v soboto se ji je ponudila prilika s* to. Med maso Hagedirevo se je /eljko navalila na svojega sovrainika in ga korenito preteple, a bi jih bil pop se več dobil, da ga niso stražniki rešili is nevarnega položaja, ('di zadevi se smeje ves Karlove,. samo to je vsakemu sa), da jih Hegedtr ni več dobil. Hegedire bi pa vprašali: Kako se strinja klofutanje v cerkvi z onim vi rišem naukom, ki ga je vsela s zakup črna baoda? Državna zbornica otvorila ae bode spet 26. tega mesca. Lakata na Jaaanskesx V aevernib pokrajinah Japonskega grozi lakota, ker ljudi nimajo sa zimo nobenega ti resa več. Rupae kače. In Bohinj« se poroča, da je nad Komarčo pod Tičarico velika podzemeljska jama s velikim jezerom. V tej jami je bsje mnogo kač rdečkaste barve in sHo neprijetnega daha. Pripovedujejo o njih, da so dolge po 4 metre in debele kot Člo-veftku stegno ter da prihajajo na svetlo 1« pred nevihtami. Tem kačam pravijo rupn« kače Jama je se ne preiskana in tudi sa kače se Ae ni nuVe zanimal. Pač so poskusili dospeti v jamo in si ogledati jezero pred leti pastirji in drvarji, a ae jim ni posrečilo. Spu-tili so v jamo tramove, da bi znotraj napravili plave in se po njih vosih po jeseni, toda ko so v jsmi na bregu pri luči pridno zbijali plave, so iz luken začele kaos dvigati glave, da so se vsi zbali in zbežali Koliko je resnične na tem, se seveda ne da kontrolirati. Pač pa se pripoveduje, da je podobno kačo videl neki kmet todi pod Babjim zobom, kjer so tudi podzemske jame. Bilo bi dobro, da bi ae vsa stvar natančneje preiskala. Mase srčne funkcij« so, kakor znano, najimenitnejše delovanje v telesnem ustroju. V zanimivi nem ftko pisani knjižici (»Spomenica o strrpovitem učinkovanju alkohola in kave") isvaja dr. H. Stoli, ravnajoči zdravnik v kopališču Nauheimo, slovečem sa srčne bolezni, tako po atoji izkušnji v tisočerih pri* mer.li kakor tudi po preizkusih drugih zdravniških vesčakov, da je tropska kava s svojim strupenim kofeinom nevarna. da, najnevarnejša sovražnica na-6emn srcu. Zlasti ta učinek kofeinov, da počasi, toda po rodovitem uživanja kave neizogibno razširi in io omrtvi areno rn'm, za čimer nastopi srčna sla« bost in pogostorua kap, se označoje za posebno usodnega. Kot najvarnejši sabranilni in nasprotni pomo-ček priporoča imenovani sperislint za srce. !>.-. Sig. Erben v nemškem časopisu ..Die Gesundheit" Ka-thre nerjevo K ne i p po ve slad no kavo, ki, ne da bi se izgubil dobri okus, kot izdatna primes zrnati kavi oblati njene škodljivce učinke ter jih skoro popolnoma odpravi. Ali tudi zaradi okusa po zrnati kavi, ki ga ima samo Kathreinerjeva Kneippovo sladna kava, je ta kava brez primesi tropske kave izvrstna pijača, ki jo še v mnogoštevilnih družinah uporabljajo več let in ki se povsod obnaša kar najbolje. Gospodarske stvari. Pecrnenje visa. Ker je bilo letos ob trgstri deievoo vreme in je grozdje močno gnilo, bo mnogo vina pri pretakanju počrnelo. Ta prikazen pokale se včasih tudi. & de nemo vino is soda v steklenico. Da sabranimo to bolezen, ki je osobito pri belem vinu navadna, priporočamo, da se vinska posoda, preti no pretočimo vino v njo, nekoliko s žveplom zapaha. Žveplani dim mora seveda ostati v posodi. Ce je vino popolnoma povrelo, ne škodi mn iveplen dim prav nič, ker se spoji t« polagoma z alkoholom v razne aldebilde, ki dajo vinu celo prijeten aroma. Preveč se seveda ne sme žveplati, ker bi se ne mogel v tem slučaju ves dim spojiti z alkoholom in po takem vinu bi lahko bolela pivca glava. Deiet pravil za reja perutnine pa zimi. 1. Kuraik naj bo primerno gorsk: pod 4—5 C" ne srne pasti toplota v njen. Zato zadelaj vse Apranje, da ne more veter v kurnik. 2. Tudi prevelika toplota ni dobra. Ces 10 stopinj C ne sme biti v k omiko sicer se žival na mraz prisedAi kmalu prehladi .'S Perutnino ae ne »me imeti v hlevo s drugo živino, ker vlaga in sopar od živine perutnini akodaje. 4. 8 pokUdanjem zrnja daj živalim priložnost k pr ankaojo po prsti, zato jim pometaj hrano med prst sli pesek, da m hrano ondi same poiščejo -V Izpusti tivsl ob lepem vremenu vsaj po par ur v dnevu ns zrak. da se rashodijo. Ob času bodega mraza dežja in snega naj to ser«da izostane. 6. Davaj perutnini mlačne pijače in zjutraj nekoliko segretega ali sprazeuegs troja. To jako vpliva da kokoši bolje neeo t, To pa tam daj si valim tudi nekoliko mesne hrane, katera nadomestnje poletni mrčes. V to slutijo razni kuhinjski ostanki. Tudi zresano iu skuhano sočivje (zelje. rtpa i. t. d.) in <-Io epaxjeoo seno je po simi dobra kokošja hrana. 8. Kadar kolje« perutnino, izbiraj bolj stsre živali, s katerimi se po zimi ne da nič kaj prirediti, 9. Basdeli perutnino v več predalov po vrsti in todi po velikosti. Ako jih zapres vse skupaj, zajedajo mocnej&e dobriz, da ne more ta do hrane, ali pa ga večje se celo pobijajo. 10. Petelin naj bode pri kokoših le kak mesec, da uporabiš It oplojena jajc* potem sa Taljenje. Petelina sa pleme je najbolje kupiti na rimo, da ae kokoAi na »pomlad op le m* m jo. Krmljenje svinj eb čatu. ko imaje mUiicn. Kadar nam je svinja skotila mlade, krmimo jo kolikor mogoče. bolj s mle/no hrano. Zraven je dobro prime&ati zelenih rastlinskih krmil, repe zsbeljene s pAr-nifnimi otrobi, zraven pa de jabe od zdrobljenega ovsa. Ko mlati if i vi rastejo, treba je aevda svinji hrano pomnožiti. da nabere več mleka. Dobra brana veliko pripomore k vztrajnosti svinje in razvitko mladih prascev. Dostavimo 5e, da je treba hrano tudi nekoliko o*oliti, vcasib je dodati pa todi nekoliko klajnr-ga vapna. Pisma uredništva. Milwaake Vi-* (Severna Amerika) J. L in J- Sl Sprejeli wno za naročnino 2 dolarja, enega ca L m enega za SI. Va*a (St.) naročnina plačana je do I. januarja 1906. — Pitata* Kee je prevez osebna. Prosile župnika in on bo ze farmanom dobrega orgaut-ta priskrbel. Oljski naročniki. Vssko dobro dem potrebuje eas. todi ta* želji se bode ustrezlo. 'Msmif nam Ae nadalje zvesti in udam — Brežice. Pnrvee <>«ebao. Proaano kaj orozega. — Sv. Marl is pri Vurbt-rzfll. K--r smo se zadojie župnika in*im bral ein v pravi lun predoOili. mislimo. da mu bo ze vitja duboraka oblast dala pravi miglja) Zalo ne priobčimo obCtrao Va*ega dof««a Ce je ztsrca reSena. vam m trrba župniku kaj dati, kadar hodijo njegovi nosa/i z nikdar polnimi zaklji tehtat A ko ne lupmk ne poboljša in se nadalje po stan poli bodi. pilite nam Ostanite zdravi — PtsVce. Knjižico ..Cerkvene prwtojUne" wno nanVib Vam po*iati m jo morate 2* v rokah imeti. V tej knjižici je razndm, koliko sme po postavi Župnik ra-unati m lega se držite Ako imate piasaen račun od kapnika, idite k glavaraivu m pro*: le za odm*-rjanj»- računa. To rton se Vam brezplačno. — Sv. VJsL Naznanite .-elo zadevo suoniu- Mi tega ne moremo priobčiti — Veen d spins v nam ni lilo mogoče pnobrki. pridejo pnnodnji£ na vrsto. — ZabvaljSjVsau *e vsem. ki no nam ze naročnino po*lau. ga se nam tega niso Morili, prosimo, da to store leknea tek me* a. kar račune sklepamo — Sls vesjzrradrc: Pnobenao prihodnja' Kaplana si bomo natanko pogledali — 1. B. v Sinka. Mi vam redno pofeljamo ust, naslov na oklepken je < i-io tak. kak spet vposazni. Ako dobavljate ..SJoTeoskega Najen-a" je to Itunpanja, pošljete ga nazaj, a na ptrfti zan-tevajte odločno naj hot ki se ram mogoče z kranjsko cunjo za-menia Ako se ne vam t<> enkrat z^odi. poročiti" nam Loterijske številke. Trat, dne 23. dtceabra: 3, 7, 16, 75, Gradec, dne 30 decembra: 7k. H, 12, 33, 60. 60 nnanusr n*** x -aj&oijUM. asmr*e Franc Jotefov ptmki vrelec (Brt-eequellei? V» Ooti. kaion m armlieai riatiti bi »voj kruh bodisi • trloanim bodnri KdnSf vtm delo« m ki osrntijo nio-4 ieh naporov motenje v pretavljaajn. tptor v vn*saa 1i k —lil SvBJSSBB. Ps tvdt tn«im nbnpv vrtnim, kateri *o oZivaJi pre-i U'*o o* mm bVhtsie m katerun grm BsaaBnsI ss svanani n*xno*ntnu o V i' »i nt priporoča ta ajiaa-ro SSBSaas rvmcitev kot najaotjSt h* e*in* »mdatvo Fr*or Joicfc* grenki rrriac __________ Zaltgafri V. ScMti* v Ptuju. ! r feBjH nCK **u *> T^ -, -■ -* -~-^»yvUV /M*f' ^tvfLT^I i^^Sli *" 'Ari * /7 .j ' ^ -V^^\^ 4V-"T?* ttŠff »■fessAT V V %- \/7 \kv":-*itV $ '*' M .i r <• a* t*. f ) | *nw kkrt Mi* |min \it\t ' I \r « * ■- >' i .*>*# 1 <■**■ -■ ;-T I'f<- '-*• k Kathremerjeva it • i^l A Knelppova sladna kava &-" ^i jf Mina i'»in* kava. ki d«bi\i pn Kath- •i ■ rrirtct.oeTD nijnu powbrtra pro;z\'a>aoja pHljofc ^-i vonj iti dobn o-u* zrnate kave. 1 £•* /i'i* Njrnc »efrke, voK'e pnznanf rdra\st\-enc H » f'. pivdno«! »• {ntnfarat poaJ*-^1i nijod- ■\*ft :- - / ;,'n*j^i fttiukovn>iki rnartstva. l\-J r .■ izialnega prJraaka v vsakem go- w^-§ »podit rstva je vsakdanu ujvraba r!a*ti > • 1 za atladuio seprecealjive vicdnotti? o VSi S^K.r-sssr.-i^ ^* P % ■ ■!»• lr -r.«■* Mavf* ■ ■ mlim ^M ■ ^'aBI f SatN *^mm —:—,-.. - •— >±S94 9BsaB Javna zahvala. Moj 12 decembra 1905 umrli mož Franc Morko bil je le kratek &i pri »ivotni in rentni tavaroval-niri , A'i.anz ■ na Danajo (I^ebena- and R-nten-Ver-sifb--rnng«-<»c*ell^ haft . AHianz ' in Wien) /ivarovan in izplačala mu je takoj zavarovalnica cel ssvarovan kapital v znesku 1000 K. Izrekam tedaj najtoplejšo zshvalo žtrotoi in rentni gavaroraJnici na Danajo (g*n*raloa ageotnra v Gravu. Jakoaoiniplatz fitev 15) kakor todi kavirja Janeza Bedrač v Ptaja. florijaoaki trg itev. 2, in sicer tem bolje, ker je moj amrii moz ne le K 70 68 vplačal. Ptuj, 28. decembra 190'». Terezija Murko poaoatiuca v Raasaorf« Stav H pn Itoj« Podaoaai ns»i—Si oraa potrsi uplate aararovsM vasic ObranLi mrwi EarforaM pn Ptuj« g Obcmaki preitl^jo^k Frane lsksark Dam v najem f aokt. prav po SMJal oaai. aolo pnbea« aa kak««« krom/a ah T'v!i-a Frssc ffissstillli t v Sv Mit pri Ftaja 10 Mlad viličar ■ t tsns m spre** «UMa Ils41. Karikor. eta*sl lr- (lupiplaii Ss*v. 14- Mak ptsestv« " sasJi z*, orator »■». asAsssssak. ki Sani vaško leto oksk C ps-Isvanksov jaaoUaw. I oral rov-i« ki w takoj as sokali. aa ask* ns auki cm* aa 7is gt proSa. Po-ananpt aaj at vpaslfejo pod JL a •■ saw rcotsa4e r^ssavsas r>ag*rbst 11 MS Ugodna prilika k nakupu. Vrtale (Goppd), skoraj nove, zelo nolidne konstrukcij«. pdjajo m- na dawio in levo, i p<-d.»ta*no ploMo montirano na S.elarjth in podbojih, predstava 1: 2J. uporabijo »e -ca napravljanje rezi. mlatenje ' dr »e ""ad1 vpeljave električne *ile. z ti m dolgim remnon in ti krož.-i za renme prav po ceni proda. I>a m vrtale v dobrem stanu se jamči. Oskrbništvo ^imi-mh- . Main.nb« tjc Popolno prepričanje da rta lekarnarja Thierrvja balzam in centifolij- sku mazilo 284 z*dctetoo utpefbo rrtdstvo za iw notrasje bolezai influenco, kata- krf 10 vnetje wh vrni, It1**dq slabost, mo'fiii' prebave za rane, Lwle io po*k<.dbc Pn oajtrfti baizau.a sli pa s* ieljo f-«btj te po*'je a-»tCLj kajitica b Libo/j tmpnaliiih *»f vatoih piutn ko* doms*. mt ovale* 12 Btitolk ah • IvfftUllfc llfllflU lilu« t K, h sat balk •!< m Itataaila iirkkaK If R. — J Itfrffca c*u!j(u: jsk*F* in: .U V*M K fraait I rabo/kom Haalov kimat JI. CMcTrf t Prcffatl pn Rogatcu. Pooarejak* pre-narwdb bom audoo zasledoval. Dobiva se v vseh večjih apotekah in dregerijah. Priden konjski hlapec priden, čvrst fant (ki bo \u7 \ pivo) u .-prejmeta pri v Ptuju Izjava. •Jaz podpisani Jernej Zafošnik, posestnik v Gornjih Jablanah obžalujem, da sem v Frassovi krčmi g. občinskega predstojnika Antona Goliat iz Cirkovec lahkomis-Ijeno obdolžil, da je v računu jriede napravljenja sikolske občinske ceste izdatke višje postavil« kakor so v resnici bili. Jaz prosim g. Goliat-a za odpuščenje in preklicem svoje žaljive trditve. PTUJ, dne 23. decembra 1905. Jernej Zafošnik. Za prodati *¥*¥ ««^*«^«««y*< dobro »eno. ota?a in detelja pri t' Jtžefu Furtl v Ptuj«. , Kari Kasper, Ptuj, gospodska ulica 11 c. kr. zaloga smodnika. Priporočam hvojo bogato zalogo VHakovrtttuega Hnioduika v Hvineenih nkatljicali. okroglega in raznenilnega, v*«- vrnte kapttelne, patrone za punke (Lancaitter in Ijefanche Ht. 20, Hi. 14, 12), patrone za aainokreHe 7, 9, 12 mm Hprilie, nadalje imam veliko zalogo umetnega ognja iu raketeljnov. Velika zaloga MpeeeriJHkega blaga* sladkorja, kave, čaja. riža, mila (žeife). petroleja, južnega nadja itd. Imam vsakovrstno olje, bučno iu pravo najfinejše. Glavna zaloga kajuita in tomaževe žlindre za gnojenje travnikov in vinogradov, nadalje zaloga galieije, žvepla, rafije, gumija za cepljenje itd. Vse navedeno dobro in po eeni. 12 Pisarniški uradnik. nemfikega in b lovenakega jeiika v pisavi in govoru molen, vesten in trezen, se sprejme x 1 januarjem 1900 pri opravni^tvn ,,Suierc* " Zenitna ponudba. Dekle. 24 !el t,Aro, izurjeno t rcvpodiitvu. *'U ne porotni z •olidnim siFi'-'m ali vdovcem. Pr-dno-t imajo leVz&jiki uvlul beftr.1 PuftiMlbe.fr mO*r Z (otO-fiafiji i i tifro ..Vlaata" M apravaUlt* ..Majerea" » Za prodati m lepo poaratvo. * Uitioi Maribora. 47 oralo*. sajve« travnikov, nekaj polja, poide "> ■•! vinograd. v«uk •adiinosB'k z Hal. t mm eed-jfin, v«e arou4itaao. Hiba ia jo-■podenko poslopje zidano, i opeko krito, ae uradi smrti uvodno prod« Vpraeenj* naj ae naslovijo M ■;ri»i.»'u .Štajerca." Veliko presenečenje! Nikdar * tivljeaje bi ve* taka pnlotaosti 33 600 komad o v aa 1 |ltL 96 ar. ba kraaao poeJaAeaa preaaaa ara, katera totfto t«*« m aa katero M t krta jaii.f i, a jako primerno verižico, eaa rDOderaa tidana kravata za toapod«, 3 jaio fini trpai rabo, eu prstan aa goapoa« a ■»it Uahtaun kamesoan. 1 krasa« rooinj«cak,l jako fiao tenaozrcaJo, 1 par maaaetnih fumbov, 8 frak« aa erajoo. (3*/ dubla-zlaij * pa-taatiraa.tii zaklepom, 1 jako fini btiiDik u Dikelfta, 1 Kal album i M aajWrpaimi slikami, 1 alef keoaa a dan« (aovoat), 1 par bouloa k »imiU-bnlaaiom. 6 raz-btaih etneiaib rati aa atarc ia Mlade. *0 raxWaib rac* aa koteipo-deacO in le *J0 drugih raii^mb etvari. katar* aa rabilo pn Hiei ia ao am vaakogar potrate*. Vaa t* •• pofl* * ■*• "•*• katar* ja ■trna ''pt denarja vredaa, za urno 1 Jld. S5 kr. RaspoaUja m proti poitiiriiiu povzetju a1- c« H d'Zir polije n»?r*j. Dunajska eeotialn* raipoeiljalmra P. nil. Kraka* (Kraka*) Mr. 41. Kb Za ae ,raj*tor> a% dane* vre*. U*5enec iW z dobrim folakim rpnce**lom ae lakaj tpreirne pn V U*e*rk» v 1'laja. Irjoviba z špecerijskim blagem. Velika preaeitfeije. Wkear rac t iivtjeij* m ae **-aaal laka anlataaat. M Um tam i 01 It to. Eaa kraaao Maaaaaaai 36 ur le- aaca precuaaker ura t Beknednja kaaaaoaa, ki aataacao kale ia aa katero a* jam** 5 tam, aaa e**» aerma zidan* kravaia ia I jako fini i***i roko, aa aa foabode * mi' karr.'-*ofn. 1 nastavek za aaaodk* a jantarja« (beraaJteiaon). 1 elef. broea ta dam« (novost . 1 kraaaa taaao lojlatao zrcalo 1 aaaaat ■ naajicii, 1 tepai aoiaf a pr> r«TO. 1 par WSmttm raaak«*, rumbi za araieo. *aa a jafJi ilata i patentiranim takhpdaa, kraaaa album aa slik* v kalareaa t M hajlepstb podob ireta. b reft. ara povpaoajo ari aUnfa ia nladih ronofo aaiate, 1 jako ko. nstna knj.ra. t kateri »o puma, 90 reči sa kar in ae «00 drvfih razliftuh atvari, katere m rabijo pn bab >■ ao a* vsakogar potreba«, vat to aa dob« z uro vr*d kalara je aama fea denarja rradaa. aa aaaao fat 11* Razpoailja »e prod povaagv ali da n denar poelje naprej, skozi d-jnaj«ko razpnfilatlaieo Ob. a.rtb. Krekaa A U KB. Z» n*i«»ja/»ca at daai II HANS WOUK, trgovec v Poljčanah (kolodvor) priponka svojo bogato zalogo Map* za mozko in zen-ko obleko in raxucno platneno bla*o m jrt*ov* 2en*ke in mozke obleke. Potrm sladkor. moko ild. Kupuje po najTtftih eenah jajca, maslo, vaakovrstne dais.*« srrisfts i|.|. Lastnik zganjarnHt. prodaja domaeo žganje na drobno in debelo, in kupuje in prodaja dotna-'-a vina na debelo _ . 1*1 zmoten in izvrsten fasopiseo dub* lakoj | l|*#>nniv *:i i"'/n*>j'* ir:|J:,-'-''° ~: :/i*" i,n -■■'-■*'*"- ixbaja rrtkib 11 doij. I*lara začetkom 110 K na meser — in pristranski zaslužek. Ponudbe, kaienm mora hiti priloženo kako lastno časnikarsko delo, na upra»-nafttvo JHajcrv*" v Ptuju Brata Slawitsch 106 V Ptuju priporočata izvrstne Ki val ne stroje (Sahmascbioen) po sledeči ceni : Singer A . . Singer M"l;um Singer Titanla Kingsrhifchen . 70 K — h -90 . -120 . — 140 . - BiDgsch'fcbeo za kroja/«......180 . — Minerva A............100 . — Minerva C za krojače in čevljarje . , 160 , — How* C z* kroja/« in čevljarje ... 90 . — Cylinder Elastik z* čevlju rje .... 180 v — Deli (BesUndteile) za vsakovrstne stroje Najine cene ao nižje kakor povaodi in se po pogodbi plačaj tod labko na obroke (rate). Cenik brezplačno, ios Svinjake kože, konjake kože, telečje kože, ft>veje kože, zajčje kože. potem kože od unit-, kože od lisi«-, kože od dihnrjer in . kože od vider k,: -.-8. FRIEORICH, PtMJ. postn« ulic« 4tev. 4 «* ajae» Plaewj« as Isaaataass koa« "*J* osa*. kakor kdo druci Stroji za odpravljanje rezi *"■* s pateutovani tečaji na valjarje, ki s« sami maiejo, a praT lahkim tekom in prihranitvijo moči do pri bi: i no 4&I 40".. Stroj' za rezanje repe in krompirja, Ki ni za naprav Ijanje šreta. za mečkanje sadja, stroji za parenje krme. prenosljive itedilne peči s kotlom z enujuraoiim m neemajlirmnimj vlužmmi kotli, stoje«5t ali pa taki, ki ae dajo prevažati, za kuhanje ali parenje krme, krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d . nadalje klSČilni stroji za kOTUZO, čistilni mlini za Žito. trijerji, razbiralniki stiskalnice za seno in slamo, mlatiini stroji, vitali (Gopel), jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji Agricola j (ziatem na tir&lna kolesa) s naj lahke i £o rabo, i menjalnimi koleei za vsako seme, za breg. kakor za ravnino. Samotvorne psjeatovaae škropilne priprave za poksare vanje različnih škodljivih rastlin »kodovalcev aa sadnih drevesih in za zatiranje peronospore izdelnjejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani ko niilr akciji Ph. Mayfarth & Co. tovarna gospodar«! venih strojev. livarna železa in fužin« na par Ounij. III. Ta*rstrasss 7i. 11'ntronai latalofi n«to»j m fraako ZA.'.g^o ki n preVtipn *■ iUcyi. MUMUUMBUUMU i;j.*avo domačo platno ta rjah« ta penlo pnporoCara po ttodcafc Saaafc: Ček aaafta (rjuha) aa poatabo 1 ali t>, tactra do-ja, v*ija aams 1 roid » kr — fcajS» ajli m*u rjuha is Uaiafa da-««r«ga plaiaa f ai dolra. veha aaaas I rkl &0 ir To doaaaea plalao ac i udi prodaja aa metr« la anr v«lja. 6>prav ,• pkHao ISO oljša. ^ava" i dobnn. UTrilaim okaseon. f 4ota k p-> •» po aaMfrJajth oaaai. « ajapj loco Foia Salrasar. aaj&aajsa kila S K «4 * Ja*a . .....aOaS.OO. r»H........s . w. Ojlsa 1 .... t.». rariariea 1.....» . » . . r*ri - . . ; o; -; , a . . . . ■••o. Marra L ..... ■ ».»; R. Kandolin xzoviaa s k*r 0) aa viMMn Pata flatraV aamaa^- j>v;i močna pekovska učenca »pr-jm* iaiff aVrliarar. pekoraki no^ter pn S» lartiaa kliia Var- krrea. Taki aficaci. ki a> m ll aeili v tej vlro.i uaajo pndaoat m doba tudi taaraaao piadlo *M u Brez učitelja - brez uka brez znanja not (sekiric) /:iiu-.r;i igrali \siik na ntojeui [ili;il !;•■ m IUas-Acrt.roV.Miii in iut«ifou-n postni, kora^ak« iwr*«1! in ples«- /a svatbe, VMcIioe, iziete i l ti pikamrbmi za |.rij'')i'-':i: \ -;ik. mu (f,>dalu ns irKi Hanns Konrad v Mostu (Briix) št. 876 (Češkem). sin; ffrr, fl»i**** i ši- V* Hm Arear- Be-fate ilB*trstaai ee- A*w x |o UpUmr 80 aiki i r»f iihmi jika*j io tiakai..< 20 eiaal, r'aai. t l*«(. dolro.1 p*aljej* «• a« laklr M b»«i. nlindraatc no- 36 cm CN 1;-. U» VMfcaMMi ia traak. ■ >4i rlf 3 M. ;-i •U dolfOS*. 4» <■'■» rtd .- k«aadi »M . Ura kukavica K 8.50 l+p-> izrezaLO kazalo * ptici. koareaiia« ftevilkami » s koW«.imi kazala, k j.a nako uro ia vukt pol ure. *3 rm v■• .ia. oooipletna s V po-lW*nir* '.>.*i v podobi fvrta aafaocoo ret«i »j,i Ia. Sot« ko delo 51* samo K 8 50 samo. Okrogla ura- ki m aavije vsakih -*W ar z arteli, premer IG ca K S -. Taista ara. 8 dnij mor«. pfrcsser »i m K 5fi0. Za i«ki ar« )aa*ri m bimb*>m 3 11» Vaak > Mo razbija«* h* DO0OQ ur k aajverji ' zadstsljBssli n«i)il. £a*t.uli odjt-malrev To SteriKt, ki se a* Avtifij-k-iii {Otoro a* aajde, je najbolj** potrdilo o aoltrlnosii noj* tvrdke. Vsak*. ladi h'jataaj-* aaracile v i»-b« *4pr«u Kazpoailja po postnem potzttju (ftarhaaiimri HANNS KONRAD, Prra ItHU ar t N«*ts (Brtr) H 87$ • da Cetkesn) B*CaU lUttretaai miki K rez HMMt »hkaai •* s»*]j*> M xaht"* ' "j ii irsak*. Najooljie in aujcetiule flatbeno o> -rlj: dob. se le pn W. SChranim. izdelovale« ■rtstrni*aM'*v v C—l«. Oraxer»tra»*e M 14. tičali za »»jo dobe Mbabt, aa 6 dO K K ali 10 K — Gosli, katere iina^o pr»v cofen tla* »»l>ajo 80, 2.'. W 4o hO E. — Jako ti** citfr ta koncerte veljajo 14. 11». 20 do 910 K Harmonika ""Bojlasna) vpija 6. 6. 7 do 16 K. Ilarmikika dvoglasa« duoajB-ks ki ima « Ukit. velja SS 80 do 40 K V takte? »o t*d> vaakovrvtac troipou. kitare, puVaike vsakovralDi Loki. Umiva aOe-takc l%di vaa*ovnm»e Dnat. Z» nakt —trtaaat jambm. — Popravil* m ivriu^ejo jako (i»o is po hajnaBl) oeaah. 477 Ohranitev zdravega ŽELODCA Uri (»;..<■ v ohraailvi. ;■ ;■ t \ai.:u m v uraraavi prebavtjcBj« '.■ r od iraoitii iiy-'r.-fi fapn>a. Prenkaieoo, u ubranih naj-bul;ii znaae nasledke bcxiiati, klab« Jirfe. prrt.brtija ia cop"n^a zaprtja, o pr. *or*fVo. aap^nwaje, it'X>- tvor ive i ■ ... ler krfe je4r. Kot* baliaaj «a ClaaW is lakatM B r'f4co^|a v PrafL ', -■■■•.■. 1 krooo, ctla alekleatc* S kroau '. ./- '■ '-,)'-■''■':' i-Ti, . > O VARILO' • •■u u,, drpuHoruno i.n--'.■ < n" s«« «A«- GUvca zaloga B. FRAGNER-JA, c to lr. dioreta doUTiieij« .pri c-afm »rt« , Pvaaa, Hala Straaa, »ael M*rvd*vt alloc 203. PJOp- /v» poaff ruzpoMtJa ae rail rfnimi ia ukrakHiiaii kazala, lotno repasiraaa z 3 kOJatal »■*■•■!■ Jan«!«*«, komad kron 5 kron :ikomad.K14 - 6komador K27- Taiata ura a kazalcem aeksad, komad K «.-. * komadi K 17.-. 0 komadov K at Taista ura v rfaetu jakleaem okrovu K«^0. .1 kooiadi K 18.—, d komadov K 84 —. Taista ura i d*omat>ai pokrivalo*« v pristbem oiklaatem okrovu brez kazalca ukui-d K #- . H k<-madi K «. —. 6 koma4ov K *•--Taista ura < dvojaatua r-,kfivalom t tršem j*kle»*m okrovu komad B, H.o0. 8 komadi K Z*. -. 6 komadov K 4i— Tai *a 'ira z drojaaiim pokrtvakma v pnslnm aiklaatem okrov« l kaaaloem aekasd K ».--. » komadi K 84.—, 6 komadov K 46.—. Tarata ura r pristnem »r-hraem. okrovu. o4arta. brez kazalca aekuad K 10 -. 3 komadi K 87 —. * komadov K 1,2 . Taista ura v pon.be*> trdVm arebrnem okrovu a kazaleesa sekund Odprta K 12 50--. 8 lomad, |I6-,* boraadov t> —. Taista ura, z a arebrnimt poknvali v srebrneta ok'ov« z kazalcem sekemd K 16 -, 8 fcirraaii K .46—. 6 komadov K tO, ~. Tai«ta ura. dvojaato pokrita, v poatban lepo g"avirae*ra sreiteaem oknrv« s kaialreai t*kund a 1H —, 3 kom K aab , C. kom K VC ,1 Prosim ae tnialilc. da ao take B-HAopf wre. kako jih navadaj pro-dajeJa po reai prodajaj' Moja aakrrara pnksda—ti naj bo vsem tsoeslj-v ia dober raaou z.btevam, ki jih (mamo do re« jatami ure. Vsako telo razpoeiljam vei ko 40 tMMl kornadov k aajvetji za4o*o<;aoa'i mojih rastiiih odjeniatcev T» m Avsinjake n par aaaM »fi aaeai -b-Ujeee ateeils kake aolidnoat | ■mk tvrdke V«aka, tadi aajsuaj-' aarsfil« a* ve«taa ia Ura« adprati Zaajeaja*a 4s»»lj*aa. ce ar se laaia aj sakTarjVa« ali ar ma 4rs*r km ud »tri j» nauj. I RazpoCljiva po p-rttaeea pot se* ju po prvi tvrdki ur HANNS KONRAD v Mosta (BrUx) •te* 876 m c«afc#al> **£ kr. ao4aijako saartaetca crillec | Odlikaaa t c. hf orloas. akiiasi aa artbriunu saadaJaMra, as 100.000 I t-hvslairn Bsasat iz vssh krajev. I »vaiki x . r-t 1000 -likaai aa-a><-is M aa xahUv« xaalMJ !■ 'nab* I I — 15 — 'Vr*..'*!^'".;*!^* '.>rvc Franz Kaiser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica Priporočam mojo bogato talogo vsakovrstnega zganja, kakor tropinovec, sliVOVko, drožeuko. brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi zganjam i ci t hrama lik moje prodajalni« zganja lahko postavijo cenjeni odjemalci ivoje voze Ako se primeroma dovolj veliko kapi, tem pripravljen, povrniti tadi ■troek© mitnice (maate). Pismena naročila m vestno in točno izvraojejo. Vzorci (mustri) so vsak caa na razpolago. ■» Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. yi#"»vs* , Brez oka prinese veselje in f.jilnki * v*ako obitelj (fanuiuo ('olambia-kiUra 1 allUreli Citre, relikon MX^ <-m in imajo 41 ^tnin. U akorlov in ne z&ajo z |*otnotyj IKvdloE'jivih not takoj od vsakogar igrati. Hali se jib t« vof, kakur 1004KJU. Doliva w sumu (lirektDo od moj« ivnlkc. Ona: konipl*-luf z M»lto in erk> pri-prato gld. 5.50. Note, komad 10 kr Akord-eitre v vaalu ka-koTOKii kmnad flii. 1 50. 2'2f>, •i ' 3 50. 4— in •■■■■ Nobea riziku, ker je zasat-na eW vovjena. ali ***■ «1< nai vrajr. Paailja ae proti poni ur m povzrtjo od ..Ki7c.-I»ir^i*chi- Mu-ikwami Vernandlians Haaas Umarws v Masta (»rti) It 87« >« 1U0 ku pirauc*. trata >* pkatab CO kr»jcarj«r raw tako at vsako drag« trt*. &<* V ptujskwu mestnem soparno kopališča se dobijo ode-htmai k*** S Hf—| po sMecah jako znižanih oeuk Vat* ■■»■■■■ ain tt I trh pe tatdan bi vaakt Mtftsjt ki vsak praznik »k Vat ari pujdjlMln sa 60 Tin. (80 krajcarjev). m Vaattva ptujskega amtaaaa ktaafiftča (Pettauer Baaeanstait . L«-|>a vila * pn Manboru. x 6 wk». pr> iaaaiu-a., kjrr ■* U »«*' i*! j-ro:»A V'U ftni«m je tadi i« p*»an; > ak goalilaa 1'•!•■*; ala. 2 vita ta 1 a>ji*a. Va> w takoj proda aii i kaktium aliaom hidmi Vpraša k pi |. »ajrrraik. pa-r.iaik N*iatr* Va*»rf) pn Hartaar«. Somatose meana beljakovina Najodlicaejae, tek zbnjajoce in živce oživljajoče kre-pilno sredstvo Dobim ae v lekarnah in drogeh*ab. Dovozidana, dvonadstropna biia o ptujii, goapoake ulice fttev. 32, nasproti deželni gimnaziji, te | o prav ogodnimi pogoji proda. — latotako se pro-la t udi ^0f Vila •*•■ t d"ma ^ban.a in knhinjo. V h" pove: MJtera, atavbinaki mojster v W.ldenrainerstraaae fetev. 12. ™ is Amerikanske 499 OafT* trte in sicer koreničjake in cepljene trte, najlepše rastline, prodaja po najnižjih cenah R. F. YIBMER, PTUJ. Živinski sejmi v Maribora. V Maribora se vriit* na r naleeč na to odleoe-bm prostora (Yelling) vsaki mne po dva mviaaka Prvi vsako drugo sredo in dragi vsako četrto sredo v m—eni. Prodajala in kopa m rabijo k oaniafca teh sejmov 401 c I cl cj c>| <^| c| c| c| r| r| r - Vsakovrstno prekajeno (zelbane) ZZ meso, najfinejše klobase, M Trda« sveže (friaaa Wajr» ariaaraia sjl oni J. Luttenberger, i Zunanja naročila odpravijo se ■j vestno in bitrol a« ~ Za zimski čas! Kal v cenjenim odjemalcem priporočava nafio bogato aalogo zj mak ena Mag a po priznano nizkih cenen. Najina glavna stacaoa je na flori janakem trga, podražn-ca pa pri dravskem mosta (Wagplatz). K obilnemu obisku Tainta 6l* BRATA SLAWIT8CH, litrov«« t Ptuju. Z.hievajte brezplačno in franko »ai vrli ki ilastnraa> rta1 k * tea 1000 akkaani o aiklaa«iik, -rvlraik m slalik arah. watrm Ka*-kaa*. Hala. Oatr-a vtirtifi. l.Uabatt*. kakor o vtakotranih irrhraiaak 10 ilaiaiaak pa anat-M-Utarattkih rraak. MklaaMa r*Baii*ir ara........K B.— Slatrat Ka-keaf-palrat......... 4.— * *!»■ Ha-Upi. rraa-jrklraa r*—t ara , t— Siiraraka anztaalaa t■>!<■■ kaakapf- patral ■!*...........M &.— UMia r-« ara .1. 11 aVli".......7 60 Sr>kraa rm ara .Gloria Sati*....., 760 Srrkraa W ara i dtajaataa pakrnalaai . H .'> > Srrbrea <-kl'i>aa trrilira i akltp—, iS f tetta . . . . . t M Ka-ka tala »ikUaua aaVrrra ara i .Laaa 4rU' . . . . 9J*J I ra ki. a* km K S i*. kWilaira K t H, kaklij-ka ara K V-, ,Sck«an«Ua>r-ara k! Za «>aka ara 3 Mm piaaataa jaatatf« NuiffDr r.Klt' /amiD(a»a <*ovo!^«1a ali pa a« dmar me. Prva tovarna za ure Hanns Konrad ^^^^^^^^iaaataiafail*t»J«jJa«kAj^^^^^6l8 c «-- I s i Vsakovrstno prekajeno (zelhano) meso, najfinejše klobase, vedno sveže (frišuo blajco, priporoča po najnižji ' -t-iii Jakob Wintolich prekajevalec v Celju, Kirchplatz štev. 2. Zunanja naročila odpravijo se • vestno in hitro! *** XXXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOC 1 ?Kirrji^ badilnica po aaat-rikaDskeai sistema, arre. na} se poleži, kakor hoče, zanesljiva, dobre vrele, S 8 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek gld. 1-45. S komadi gld. 4 — z ponori sveleco cifren 1 65, 3 komadi ni | 4 5*. 10 komadov ajld. 15'-. pOTVtjU -a Potiba proti poAtBCfnu :Ni".mW< aii te m mm> prva w« area ta ara Hanns Konrad ra IOW »lik a irak t Baata (irai) « 87f (Caako i BaraU ila«tr*raa rraik, ak'tp** ■i >■ arrkmiai r**1/* ■* s* aamavaa^r Ulj ia freaka JOOOCCC: a.e-e-e-ee-eee.a-e Meščanska parna žaga. Na MVftfll aaitarnal trt« (LeadpUU) v PtMju anvaa klalaice in plinarake hiše peatavljena je nova parna iaga vaakeaaa v porabo. Vsakemu ae les hlodi itd. po lahteri takoj rimtaga. Vsakdo pa mne tadi aaaa oMati, vrtati in apahati itd. a. ■B OdCDVatBl MakaBaOar. Tmk: W Bkuka v Pkata.