Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 380435 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOVEIIA BEBKE” Ano (Leto) X (5) BUENOS AIRES, 5. JUNIJA (JUNIO) 1952 No. (Štev.) 20. gi S « s SH g K O o Victor Martinez 50 - Buenos Aires FEANQUEQ A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Trumanova zagotovila Predsednik Združenih držav je prejš¬ nji teden sprejel delegacijo romunskih protikomunističnih beguncev in romun¬ skih verskih ter kulturnih organizacij v Združenih državah. Po poročilu, ki je iz¬ šlo v “New York Timesu” posnemamo izvlečke iz spomenice, ki so jo romunski delegati predložili Trumanu in pa zago¬ tovila, ki jih je Truman dal tej delega¬ ciji. Ker je v njih mnogo dejstev, ki drže tudi sa našo zasužnjeno domovino, prinašamo te podatke kot informacijo tudi našim bralcem. Spomenica, ki so jo delegati predlo¬ žili predsedniku Trumanu, sloni na taj¬ ni okrožnici, ki so jo romunske kom. ob¬ lasti razposlale svojim krajevnim odbo¬ rom v Bukarešti. Ta spomenica naroča, da je treba takoj zbrati podatke za de¬ portacijo 20.000 meščanov iz romunske prestolnice. Toda ti spiski se ne bodo ustavili samo pri tej številki, v najkraj¬ šem Času je treba pripraviti vse potreb¬ no, da lahko oblasti deportirajo letos vsega 200.000 prebivalcev iz prestolni¬ ce. Okrožnica navaja, koga mislijo ko¬ munisti deportirati. Tako pravi, da je treba najprej zbrati podatke o osebah, ki so bile obsojene zaradi vojnih zloči¬ nov. Popisati je treba prav tako vse, ki so že bili deportirani zaradi svoje po¬ litične preteklosti in navesti imena njih svojcev za deportacijo. Deportirati mi¬ slijo tudi svojce tistih, ki so zbežali iz domovine, ker se niso strinjali s seda¬ njim režimom. Za deportacijo pridejo v poštev tudi te osebe: oficirji kraljeve vojske, odpuščeni državni uradniki, biv¬ ši odvetniki, industrijci in trgovci, vsi zemljiški posestniki, ki posedujejo več ko 22 ha zemlje, dalje vsi, ki so bili ob¬ sojeni kot saboterji gospodarstva in vsi, ki so stari manj ko 70 let, pa uživajo sedaj pokojnino. Vse te, ki bodo izbrani za deportacijo, bodo odvedli na prisilna dela v Sovjet¬ sko zvezo in sicer na gradnjo prekopa, ki bo vezal Donavo z ruskimi črnomor¬ skimi prekopi. Ti novi deportiranci bo¬ do tudi nadomestili tiste, ki so bili do- sedaj na prisilnih delih, pa so opešali ali pa pomrli. Predsednik Truman, je v svojem od¬ govoru navajal: “Prevevajo me iskrena čustva simpatij za te nesrečne prebival¬ ce v Romuniji in za vse prebivalce svo¬ bodnih držav, ki so bile nasilno postav¬ ljene za železni zastor. Ljudje iz Krem¬ lja bombardirajo ves svet z vpitjem o miru, dejansko pa prinašajo vojno. To vojno zažigajo na vseh točkah, kjer le morejo to storiti. Vse to, kar ste mi ravnokar razložili, pa presega vse, kar se dogaja v sedanjem stadiju vojskova¬ nja. Te in take deportacije so najstraš¬ nejše, kar se dogaja in se je sploh kdaj zgodilo v svetovni zgodovini. Ali se vam ne zdi, da je to tako zlo, da bodo mo¬ rali krivci nekoč plačati za vse to. Vam pa pravim, da boste vse to gorje preži¬ veli in vstali v novo svobodo. V svoji borbi za obstanek vas bomo podpirali z vsemi svojimi močni in iz vsega srca. In ako bom mogel nadaljevati program, ki sem si ga zastavil, tedaj boste goto¬ vo spet svobodni in to boste doživeli še vi in vaša generacija”. Besede, ki jih je predsednik Združe¬ nih držav povedal romunskim zastopni¬ kom, imajo svoj pomen za vse narode iz Srednje Evrope, ki žive pod terorjem komunizma in tako tudi za naš narod. Komunistični teror, ki se sedaj v hudi meri vali nad romunsko prebivalstvo, je že zdavnaj opravljal vse to nad našimi rojaki v domovini. Titovske oblasti so odvažale ljudi iz njih bivališč in jih od¬ ganjale na prisilno delo in so to teme¬ ljito opravile v prvih letih po 1945, a vrše to še danes, še danes ječe ljudje po koncentracijskih taboriščih in se iz¬ črpavajo na prisilnem delu. Prav v zad¬ njem času poročajo iz domovine o novih preganjanjih zlasti tistih, ki opravljajo svoje verske dolžnosti. Začeli so jih od¬ puščati iz služb in manjka samo še ko¬ rak, da take “brezposelne” nato odvede¬ jo na prisilno delo; kje in kdaj, to je že vnaprej določila kom. tajna policija za vsakega posebej. Ako se tako strogo obsoja kom. režim v Romuniji za svoje zverinstvo, kako bi se morale poostriti šele besede, ki bi morale obsoditi kom. režim, ki pravi, da obsoja Moskvo in se prilizuje Združe¬ nim državam in mu tam celo verjame¬ jo; vsaj tako se morejo tolmačiti ma¬ terialne podpore Titu in vojaška in di¬ plomatska pomoč njegovemu režimu, ki jo dobiva iz USA. Toda predsednik Truman je v svojih izjavah izrečno omenil vse dežele, ki je¬ če za komunističnim železnim zastorom in med te nesrečne dežele se povsod prišteva tudi naša domovina. V svojih lepih napovedih in obljubah je Truman zagotovil romunskim delegatom, da bo¬ do doživeli osvoboditev svoje domovine še v svojem zemeljskem življenju in vsa J njih generacija, ako mu bo dano, da iz¬ vede program, ki si ga je zastavil on in njegova vlada. Romunija pa leži daleč / na vzhodu od nas in svoboda bo šla tja gotovo skozi svetla in lepo sijoča vrata svobode, ki se bodo odprla najprej na naši zemlji. V 1. 1948 je Truman podal svojo slo¬ večo “izjavo”, ki je šla v zgodovino kot “Trumanova doktrina”. Ko je divjala državljanska vojna v Grčiji in so sovje¬ ti pritiskali na Turke, je “Trumanova doktrina” postavila kot temelj ameriške politike v tem delu Evrope potrebo, da morata ostati Grčija in Turčija izven komunističnega sveta. Sedanje Truma¬ nove besede romunskim in s tem tudi drugim beguncem zvene tako, kakor da se zastavljajo temelji obvez in doktrin, ki navajajo ameriško politiko k resnici, da more biti ves svet svoboden le tedaj, ako je svoboden slehern narod na sve¬ tu — in to tudi najmanjši. Nova vlada predsednika generala Perona Nova vlada predsednika generala Pe¬ rona je sestavljena takole: Min. za notr. zadeve ANGEL G. BOR- LENGHI, Min. za zun. zadeve in za bogočastje Dr. JERONIMO REMORlNO, Min. za pravosodje Dr. NATALIO CARVAJAL PALACIOS, Min. za vzgojo Dr. ARMANDO MEN- DEZ SAN MARTIN, Min. za ljudsko zdravje Dr. RAMON CARRILLO, Min. za komunikacije (pošta) OSCAR LORENZO M. NICOLINI, Min. za politične zadeve Dr. ROMAN ALFREDO SUBIZA, Min. za ekonomske zadeve Dr. AL¬ FREDO GOMEZ MORALES, Min. za gospod. Dr. PEDRO JOSE BONANNI, Min. za zun. trgovino Dr. ANTONIO F. CAFIERO, Min. za finance Dr. MIGUEL REVES- TIDO, Min. za industrijo in trgovino RA¬ FAEL FRANCISCO AMUNDARAIN, Min. ža javna dela Ing. ROBERTO MANUEL DUPEYRON, Min. za poljed. in živinorejstvo CAR¬ LOS A. HOGAN, Min. za delo in soc. skrb. JOSE MA¬ RIA FREIRE, Min. za promet Ing. JUAN E. MAGGI, Min. za narod, obrambo div. gral JO¬ SE HUMBERTO SOSA MOLINA, Min. za vojsko div. gral. FRANKLIN LUCERO, Min. za mornarico kontraadmiral ANI- BAL O. OLIVIERI, Min. za letalstvo brigad, major JUAN IGNACIO SAN MARTIN, Min. za tehnične zadeve Dr. RAUL A. MENDE. Sovjetska šibkost v Evropi Zahodna Nemčija je prejela pogodbo, ki odpravlja zasedbeni statut; v Parizu je nemški kancler podpisal pristop za¬ hodne Nemčije k evropski obrambni skupnosti. Na oboje so v Moskvi zelo ostro odgovorili s posebnimi protestni¬ mi notami in povdarili, da je vse to kr¬ šitev dogovorov, ki da so bili v juliju 1945 sklenjeni v Potsdamu. Ker se za proteste na zahodu niso mnogo zmenili, so začeli sovjeti s posebnimi ukrepi v vzhodni Nemčiji in v Berlinu. V nekaj tednih bo Nemčija razklana na dvoje in vzhodni Berlin bo odrezan s posebno za¬ poro od ostalega dela mesta, tako pra¬ vijo nekateri komentatorji v svojih po¬ ročilih iz Nemčije. Zunanji minister Eden je bil na posebnem obisku v Ber¬ linu in to ravno v dneh, ko je začela kriza najbolj- naraščati. Podal je Ber¬ linčanom pomirljivo zagotovilo, da bodo zahodni zavezniki dosegli, da bo svobod¬ ni Berlin spet nekoč prestolnica vse Nemčije. Sovjeti pa zbirajo svoje čete in vzhod¬ na nemška kom. vlada napoveduje boj na nož zahodni Nemčiji. Na zahodu pa ni posebnih ukrepov in vse izgleda tako, kakor da tam menijo, da sovjeti sedaj ne mislijo na kako resno akcijo. Gene¬ ral Eisenhower je celo odšel na volilno agitacijo v USA in prepustil svoje me¬ sto v Evropi generalu Ridgwayu. UDAREC KOMUNISTOM V FRANCIJI Ko se je gen. Eisenhower poslavljal in je prihajal na njegovo mesto gen. Ridgway, so sklenili francoski komuni¬ sti izvesti bučne demonstracije proti a- meriški politiki v Evropi. Ridgwaya so mislili pozdraviti s stavkami in demon¬ stracijami. Toda prve stavke niso ime¬ le kaj prida uspeha in pri demonstraci¬ jah je bil vodja komunistov Jacques Duclos tako neroden, da se je dal zagra¬ biti policiji in to v takih oboliščinah, da ga še njegova parlamentarna imuniteta ni mogla zaščititi. Duclos je bil prijet v svojem avtomobilu, iz katerega je diri¬ giral demonstracije oborožen z revolver¬ jem in ob sebi je imel še druge borbene naprave. To je opravičevalo policijo, da ga je takoj uklenila in odvedla na sod¬ nijo, kjer so ga zaprli in — kakor piše¬ jo listi — lahko računa na zaporno ko¬ žen od 1 leta do dosmrtne ječe. Iz vod¬ stva kom. stranke v Francji je bil tre- hotno odstranjen voditelj, ki je izredno sposoben in energičen. Duclos je Žid. Demonstracije v Franciji gredo na¬ prej, toda policija jih tolče tako, kakor bi pred leti ne bilo pričakovati v deželi, kjer so bila vsa vodilna upravna mesta in tudi policija močno minirani od ko¬ munistov. Aretacije komunistov se vrše 1 po načrtu, ki je bil že dolgo pripravljen, | a ga komunisti po svojih linijah niso J odkrili. Ali pa tega niso mogli ali ma¬ rali odkriti in tako posredno preprečiti, da bi policija znala zagrabiti Duclosa v takih okoliščinah. ANA PAUKER V NEMILOSTI V vodstvu romunske kom. stranke so izvedli važne spremembe. Ana Pauker po teh spremembah ni več članica polit¬ biroja in je prišla v organizacijskem od¬ boru stranke šele na peto mesto. Kadar nastopi kak kom. veljak Paukerčinega kova tako pot, tedaj je navadno blizu aretacija zaradi “deviacionizma, sabota¬ že in trockizma”. Poleg Paukerce je j moral iz politbiroja tudi Vasilij Luca, glavni zaupnik Moskve v prvih letih ko¬ munizma v Romuniji. “Manchester Guardian” piše, da je Moskva izbrala Paukerjevo in Luco kot “grešna kozla” za veliko gospodarsko stisko, v katero je privedel komunizem Romunijo. Med kmeti da močno vre in to zlasti v Transilvaniji. Moskva je sklenila žrtvovati Paukerjevo in Luco kot glavna krivca vsega zla, nato pa dati nove može na vodilna mesta, ki bo- JiUEVO PERIODO PRESIDENCIAL DEL GENERAL JUAN D. PERON Ayer, el 4 de Junio expiro el primer periodo presidencial del General Juan D. Peron y comenzo el segundo segun la voluntad del pueblo argentino expre- sada con la abrumadora mayoria para reelegir al Presidente general Peron en las ultimas elecciones en el mes de noviembre del afio pasado. General Juan D. Peron, reeleeto como presidente de la Nacion, presto jura- mento ayer por la tarde en una ceremonia de gran solemnidad ante la Asamblea legislativa, reunida en el recinto de la Camara de los Diputados. A este aeto so- lemne han sido invitados la Senora Eva Peron, los Ministros del P. E., represen- tantes diplomaticos extranjeros, gobernadores, jefes militares, autoridades ecle- siasticas y otros numerosos altos funcionarios. El Presidente de la Nacion llego al Congreso a las 15, despUes de haber re- vistado las tropas alineadas a lo largo del trayecto comprendido entre la residen- cia presidencial y el Palacio Legislativo, siendo siempre entusiastamente salu- dado por la muchedumbre. En la escalinata de la entreda central recibio el saludo de los miembros de la comision de recepcion exterior. Una vez dentro del Congreso fue acompanado hasta el recinto por la comision del interior y las autoridades de ambas Cama- ras, freneticamente aplaudido por todos legisladores y autoridades y ocupo el sitial de la presidencia. Luego de agradecer la ovacion, el general Peron, invi- tado por el Sr. Teisaire, izo la bandera nacional en el mastil del recinto. Acto seguido, el Primer Magistrado presto el juramento constitucional ante la Asam¬ blea Legislativa, el cual le fue tornado por el presidente del Senado Sr. Teisaire. Finalizada la ceremonia, el Presidente de la Nacion entre entusiastas ova- ciones abandono el Congreso y se dirigio a la Časa de Gobierno, donde en el pri¬ mer acto de su nuevo gobierno firmo los decretos, por los čuales designo los nuevos Ministros, quienes prestaron juramento en, el Salon Blanco. En esta opor- tunidad el general Peron expreso su pensamiento acerca de la formacion del ga- binete y manifesto asimismo su agradecimiento por la colaboracion de los minis¬ tros que lo han acompanado durante su anterior periodo. Acto seguido se hizo presente acompanado por los Ministros nuevos y sa- lientes en el balcon central de la Časa Rosada y en seguida comenzo ante el co¬ mo Jefe supremo de todas las fuerzas armadas de la Nacion el desfile magnifi- co en el que participaron fuerzas de la Aviacion, Marina y Ejercito. Las fuerzas militares fueron comandadas por el general de division Jose D. Molina. La muchedumbre ante la Časa de Gobierno estaba siempre vitoreando el nombre de su Lider, agradeciendole todo el trabajo realizado en pro de la Na¬ cion y ia gente trabajadora, alegre que esta magnifica obra sera continuada. GENERAL JUAN D. PERON NASTOPIL NOVO PREDSEDNIŠKO DOBO Včeraj 4. junija, je prenehala prva predsedniška doba generala Juana D. Perona in se po volji argentinskega naroda, ko ga je na zadnjih volitvah mese¬ ca novembra lanskega leta znova izvolil za svojega predsednika, začela nova. General Juan D. Peron je kot ponovno izvoljeni predsednik prisegel včeraj popoldne pred obema zakonodajnima zbornicama. Na io slovesnost, ki je presegala vse dosedanje, so bili povabljeni: v prvi vrsti gospa Eva Peron, zatem vsi mi¬ nistri zvezne vlade, vojaški poveljniki, diplomatski predstavniki tujih držav, vi¬ soke cerkvene osebnosti in ostali številni visoki državni in javni funkcionarji. Predsednik general Peron je prispel v kongresno palačo ob treh popoldne. V odprtem avtomobilu je na poti do nje pregledal vse vojaške formacije, ki so bile pripravljene za vojaško parado po njegovi zaprisegi. Na glavnem stopnišču so predsednika pričakovali člani zunanje sprejeme komisije, ki so ga prisrčno po¬ zdravili in povedli ob navdušenem vzklikanju množice v glavno kongresno dvo¬ rano, ki je ob njegovem vstopu vanjo vsa vzvalovila v ploskanju in vzklikanju. General Peron se je za ovacije toplo zahvalil in je nato takoj na povabilo pred¬ sednika senata kontraadmirala Teisaire-a dvignil na drog narodno zastavo nato pa izrekel predpisano besedilo prisege. Vsa dvorana je znova vzvalovila v ovaci¬ jah predsedniku generalu Peronu, ki je prvi predsednik Argentine, ki je po do¬ ločilih ustave, predsednik republike v drugič po vrsti. Med splošnimi ovacijami je predsednik general Peron zapustil kongresno palačo ter se odpeljal v vladno palačo. Med potjo je bil pravtako deležen navdu¬ šenega pozdravljanja in vzklikanja množic naroda, ki so bile zbrane po vseh uli¬ cah. V vladni palači je takoj kot prvi akt v svoji novi predsedniški dobi podpi¬ sal dekret o imenovanju nove vlade. Novi ministri so takoj pred njim prisegli na ustavo. Pri tej slovesnosti so bili navzoči tudi vsi ministri iz prejšnje Pero¬ nove vlade. General Peron je ob tej priliki razložil smernice, ki so ga vodile pri sestavi nove vlade, prejšnjim svojim ministrom se je pa najprisrčneje zahvalil za zvesto sodelovanje in za delo, ki so ga opravili v korist republike. Obdan od ministrov se je nato podal na glavni balkon vladne palače. Povelj¬ nik vojaške parade je pa izdal takoj povelje za mimohod vojaških edinic, ki so bile določene za vojaško parado. V njej so pod poveljstvom div. generala Jose D. Molina sodelovali oddelki letalstva, mornarice in suhozemske vojske, ki so' vsi strumno korakali pred svojim vrhovnim vojaškim poveljnikom predsedni¬ kom republike. Množice naroda, ki so bile zbrane pred vladno palačo pa so ves čas vzklika¬ le Generalu Peronu in se mu zahvaljevale za vse pridobitve, ki so jih bile deležne pod njim v šestih letih njegovega izrednega dela, ki ga je opravil za republiko in vse sloje naroda ter dajale izraza svojemu veselju, da se bo to veličastno de¬ lo nadaljevalo. do še večje poroštvo za pospešeno sovje- tizacijo države. Toda za odhod Paukerjeve pa so še drugi razlogi. Ko so čistili kom. stran¬ ko v Češkoslovaški, so odstranili zlasti vse, ki so bili iz židovskih vrst. Pauker- jeva je Židinja in je osumljena, da je lajšala Židom odhod iz Romunije in za¬ to prejemala velike vsote denarja. Sicer Židom tega ne zamerijo, bolj hudo je, da dolže Žide pri komunistih kosmopolit- stva (in to je zabloda amerikanizma), kar da je zelo nevarno za trenotno smer moskovske politike. Odstavitev Paukerjeve v Romuniji ne bo mnogo spremenila dosedanjega te¬ rorja. V Romuniji pa kroži med kmeti naslednja oznaka razmer: “Rusi kupu¬ jejo naš petrolej in nam v zameno po- bero vse žito”. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - \ Stran 2. Buenos Aires, 5. VI. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Naš narodni Vernih duš dan V pravem poznojesenskem deževnem vremenu in zato še bolj v razpoloženju praznika Vseh svetnikov in dneva Ver¬ nih duš je prišlo na binkoštno nedeljo 1. junija t. 1. v dvorano na Rio Bamba nad 800 Slovenk in Slovencev, da se zno¬ va na obletnico vetrinjske žaloigre po¬ klonijo spominu vseh slovenskih žrtev komunizma. Udeleženke in udeležence komemoracije je nagovoril najprej g. MILOŠ STARE, predsednik Društva Slovencev, ki je pri¬ redilo to spominsko proslavo. Iz njegovega govora povzemano glav¬ ne misli. Peto leto Vas je povabilo Društvo Slo¬ vencev, da se udeležite spominske pri¬ reditve v počastitev padlih protikomu¬ nističnih borcev in žrtev komunistične revolucije. Najlepše si odgovorimo na vprašanje, kako naj proslavimo ta dan, če rečemo, da je to naš narodni Vernih duš dan. Vsakdo se spomni praznika Vernih duš dan v domovini, naših pokopališč, grobov, luči, rož in turobno-svečanega razpoloženja, ki je vladalo ta dan na pokopališčih. Okrog grobov zbrani očet¬ je, matere, sinovi, hčere, sorodniki, pri¬ jatelji in znanci pokojnih. Prihiteli so od blizu in daleč, da se uvrstijo v mno¬ žice okrog grobov. Ta dan so se v mi¬ slih povezali z dušami pokojnih. V spo¬ min so jim prišle najlepše poteze v zna¬ čaju pokojnih in njihovi nauki. Mi imamo danes naš narodni Vernih duš dan. Kdo smo mi? Majhen, zelo majhen del naroda in živimo v svobodi. Svobodno govorimo, svobodno delamo, svobodno molimo. Naš narod pa, ki je doma, neizmerno trpi. Svobodo pozna le kot lepe sanje. Beremo in slišimo, da je v zadnjem ča¬ su prišel nadenj nov strašen val prega¬ njanja. Novi grobovi nastajajo. Znova se polnijo ječe. Trpki kruh, ki ga jim reže tiran, izgubljajo, ker nočejo kloniti in že samo obiskovanje cerkve je vedno hujši “zločin”. Toda naš narod doma vztraja, se bo¬ ri in ne kloni. Predno danes mi, ki živimo v svobo¬ di, stopimo v mislih na naš narodni Ver¬ nih duš dan na ogromno pokopališče na¬ ših junakov in mučencev, na pokopališče od Teharij, Jelendola, Turjaka — in kaj bi našteval — ogromno je to pokopali¬ šče, ki ga je napravil kulturni in civi¬ lizirani človek 20. stoljetja, naj naše du¬ še objamejo naše trpeče brate v domo¬ vini in v tem objemu stopimo na to ve¬ ličastno, a grozno narodno pokopališče. Oni so nam kristalno čisti vzgled in zvezda vodnica pri našem delu. Njih te¬ lesa so mrtva, toda oni živijo. Živijo; junaki, mučenci, žrtve. Zahvalimo se jim najprej za njihovo daritev. Prosimo jih, da nam izprosijo pri Bogu vztrajnosti in požrtvovalnosti pri nadaljevanju nji¬ hovega dela. Sledimo jim v njihovi ne¬ izmerni veri, upanju in ljubezni. Oni ži¬ vijo. Glejmo, da ne omagamo v nada¬ ljevanju njihove borbe in da mi, ki ži¬ vimo v svobodi, ne postanemo na narod¬ nem telesu, živi mrtveci. Mešani zbor Gallusa je zapel 2 voja¬ ški narodni žalostniki, “Gozdič je že ze¬ len” v Pogačarjevi in “Pojdem u Rute” v Maroltovi harmonizaciji. Zbor je vo¬ dil — kot tudi nadalnje njegove nasto¬ pe — z mojstrsko roko g. dr. Julij Sa- velli in izvabil iz pevcev glasove, ki so globoko odmevali v srcih poslušalcev.— Sledile so štiri recitacije še ne slišanih in ne objavljenih pesnitev: Igorjevih “Mrtvih stražarjev” in troje balad Je¬ remija Kaliija, “Balade o mali Reziki”, “Pisma v Vetrinje” in “Znamenja nad gozdom”. (Jeremija Kalin je pripravil za tisk zbirko balad, ki govorijo o slo¬ venskih junakih in mučencih zadnjega časa; zbirko, ki je vredna pesnika 'Črne maše in Vetrinjskega trospeva). “Mrtve stražarje” je s poznano temeljitostjo po¬ dal g. Tine Kovačič, Kalinove balade z izčrpnim umevanjem gg. Janez Krištof, Jože Rus in Maks Nose; škoda le, da sta bila gg. Krištof in zlasti Nose spri¬ čo velike dvorane pretiha. — Za recita¬ cijami je privedel g. dr. Savelli na oder svoj moški zbor, ki je zapel spet dve vo¬ jaški žalostinki, Maroltov “Oj ta solda- ški boben” in Simonittijevo “Kaj ti je deklica”, kjer je z velikim uspehom so¬ delovala altistka gdč. Roza Golob. Spominski govor je imel letos univer¬ zitetni profesor prelat g. ®r„ ALOJZIJ OMAR ter je v počastitev slovenskih žrtev ko¬ munizma izrekel naslednje tehtne in globoke misli: “Vsako leto se zbiramo v začetku ju¬ nija, da počastimo spomin žrtev, ki jih je povzročila komunistična revolucija pri nas doma. Minilo je že enajst let, kar so- padle prve žrtve, in letos bo sedem let, kar je padla glavnina, cvet naše mladine, slovenska domobranska vojska. Osebna bolečina prezgodnjih vdov in si¬ rot, mater in očetov, ki so s temi žrtva¬ mi izgubili najboljše sinove, z leti pone- huje, postaja umerjena in ni več tako o- stra. Čas celi rane. Toda kolektivna, na¬ rodova bolečina se ne zmanjšuje, mar¬ več narašča vsak dan. Te žrtve so že prerasle značaj osebnih žrtev poedincev in so postale žrtve nas vseh. Zato se zbiramo in se bomo zbirali k njih poča¬ stitvi leto za letom. To naše Kosovo bo IZ TEDNA V TEDEN KOREJA: Mirovni razgovori na Ko¬ reji so v popolnem zastoju. Komunistič¬ ne obtožbe in ameriška zanikanja so na dnevnem redu. Na bojišču je po večini mirno, le letalstvo bombardira kom. za¬ ledje. Na otoku Koje je prišlo do novih nemirov, ki pa so jih Amerikanci uduši- li. Južnokorejski preds. Rhee je progla¬ sil v južni Koreji obsedno stanje zaradi povečane gverilske aktivnosti. Dal je zapreti tudi 14 poslancev in drugih pol. osebnosti. V parlamentu, kjer je zahte¬ val tudi izgon nekaterih ZN agencij iz dežele, češ da se vmešavajo v notr. za¬ hteval, pa je propadel. Menijo, da bo podal ostavko. USA: Ameriško vrhovno sodišče je proglasilo Trumanovo zasego jeklene in¬ dustrije za ilegalno ter je nato vodja sindikatov Muray takoj proglasil novo stavko. Zasebniki so sicer tako dobili zo¬ pet v svoje roke svoja podjetja, vendar se bodo morali sedaj resno spustiti v pogajanja za 26 centno zvišanje plač delavcem. — Dve uri pred vrnitvijo Ei- senhowerja v U.S.A. je imel rep. preds. kandidat Taft govor, v katerem je na¬ kazal smer svoje zunanje politike, če bo zmagal. Med drugim je dejal, da Evro¬ pa ni nič manj važna od Azije in da ne namerava odtegniti ameriške pomoči na¬ rodom, ki jo sedaj prejemajo. Pod Ei- senhowerjem je pričela padati letalska sila USA, ki jo smatra kot najvažnejše orožje. Postavil bo Mac Arthurja spet na položaj, ki mu gre zaradi njegove “izredne vojaške in politične izkušnje, ki ju je težko najti drugje”. USA mo¬ ra popolnoma prenoviti svoj obrambni program. Učinkovita letalska sila, ki bo znala obdržati absolutno nadmoč nad ameriškimi celinami in nad oceani lah¬ ko prepreči vojaško razširjanje komuniz¬ ma čez morje. Trumanova politika je kriva današnje svetovne krize, ker je j bila premalo odločna. Vojna na Koreji je Trumanova vojna, če bi bila Mac Ar¬ thurjeva, bi bil danes tam položaj po¬ polnoma drugačen. Komunistične po¬ nudbe za premirje na Koreji so maska za pridobivanje časa za nove pohode na drugih delih sveta. USA mora še nada¬ lje oboroževati svobodne države ter pu¬ stiti svoje čete v Evropi in Aziji, dokler se svobodni narodi ne bodo lahko sami branili pred napadom. Dobesedno pa je poudaril: “Jasno pa je, da tudi mi ne bomo mogli braniti svobodnih evropskih narodov, če se sami ne bodo hoteli bo¬ riti”. Taft zavrača obtožbo, da je izola- cionist in zaključuje govor z izjavo, da “pač Monrojeva doktrina za Evropo ni izolacionizem”. — Eisenhower, ki je v nedeljo priletel iz Evrope v New York, na letališču ni hotel dati nobene izjave. Dejal je samo, da “se izvrstno počuti, ker je spet doma”. Takoj nato se je od¬ peljal v Belo hišo na konferenco s Tru- i manom. — Republikanci bodo izvolili te dni svoje delegate za strankin kongres v Chicagu 7. julija, še v Severni Dakoti in Californiji. Menijo, da bo vse delega¬ te pobral Taft, ki trenutno vodi s 414! proti 396 Eisenhowerjevim delegatom. 1 Eisenhower je slekel vojaško uniformo v torek ter bo imel vsaj tri večje volil- j ne govore. — Ameriška vlada je prizna- j la bolivijsko vlado Paza Estensora, ven- I dar z izjavo, da to ne pomeni, prizna- n ja režima. Revolucionarno bolivijsko vlado so tudi že priznale Španija, Gua- temala, Argentina, Paraguay, Uruguay, Ekvador in Meksiko. — Vrhovno sodiš¬ če je zavrnilo priziv za spremembo smrtne kazni, ki bo sedaj doletela puer- toriškega nacionalista Collaza, ker je 1. 1950 pri poskusu atentata na Trumana ustrelil stražarja pred preds. palačo. ECUADOR: Na volitvah je dobil ve¬ čino preds. kandidat Velasco. Volitve so potekle mirno. V predvolilnih nemirih pa je bilo ubitih deset ljudi. ostalo, dokler bo živel boljši del sloven¬ skega rodu.” Nato je našteval kako pretresajo jav¬ nost nesreče, pri katerih izgubi življe¬ nje več ljudi. Take nesreče povzročajo splošno bo¬ lečino in žalovanje. “Naša bolečina — nadaljuje g. prelat dr. Odar — in naše žalovanje pa sta drugačna. Pokolj domo¬ brancev, postavim, ni samo nesreča, kot je kadar rudnik zasuje rudarje, marveč je zločin, ki ga je zagrešila ideja proti ideji; komunizem proti narodni, člove¬ čanski, krščanski ideji. Naše žrtve, ki so padle zaradi komunizma, so narodne, človečanske, krščanske žrtve. To jih dvi¬ ga nad raven navadnih žrtev nesreč. To jim zagotavlja večen spomin. Žrtve ne¬ sreč se pozabijo, žrtve te vrste pa niko¬ li.” “Nocoj se spominjamo vseh žrtev, ka¬ terih smrt je povzročil komunizem za časa svoje revolucije na Slovenskem. Naj so padli z orožjem v roki ali brez nje¬ ga, naj so jih pomorili, obsojene na smrt po njihovih sodiščih, ali pa brez odsodbe ;naj so jih pobili po gozdovih in poljih ali po hišah in ulicah naših vasi in mest, naj so padli zavestno v bo¬ ju s komunizmom, ali manj zavestno, naj so bili pomembni vojaški ali civilni borci ali nepomembni, naj so se borili proti komunizmu iz verskih ali svetnih, narodnih ali človečanskih nagibov. No čoj ne delamo nebenih razlik. Spominja¬ mo se skratka vseh, ki so padli zaradi komunizma. Vsem brez razlike velja no¬ cojšnji spomin.” > “Priznavamo sicer, da je bilo za našo skupnost življenje enih bolj dragoceno kot življenje drugih, da je bila žrtev e- nih bolj popolna in bolj plemenita kot pa žrtev drugih, da so bili eni v boju proti komunizmu bolj zaslužni kot dru¬ gi, tudi to priznamo, da so eni izgubili življenje naravnost v službi protikomu¬ nistične ideje, drugi pa bolj oddaljeni, nekam slučajno in brez potrebe. Enim bomo nekoč postavljali spomenike v kamnu in bronu, vsem pa ne. Toda no¬ coj, kakor rečeno, ne delamo razlik med njimi. Spominjamo se vseh”. “Kljub temu pa le ne morem molče J preiti naše slovenske vojske, ki je z vse¬ mi svojimi oddelki bila junaške boje dol¬ ge mesece, bila nato zaradi mednarod¬ nega položaja prisiljena k umiku s svo¬ jih tal, sramotno izdana in zverinsko poklana. Hvala ji za nadčloveške žrtve in večen spomin! Ponosni smo nanjo, če¬ prav nam misel na strašno njeno trp¬ ljenje z grozo stiska srce. Kaj so grške Termopile in pot srbske vojske pozimi j čez albanske gore v primeri s trpljen- : jem naših sramotno izdanih desettiso-' cev?” “Onemela so usta naših žrtev, večkrat j grozno spačena od nadčloveškega tr¬ pljenja. Njih grobovi so razsejani po naši domovini. "Večkrat so onečaščeni. Toda kljub temu nam govore tako na¬ glas, kot bi noben govornik ne mogel. Poslušajmo nocoj njihov glas”. “Naše trpljenje in naša žrtev nista bi¬ la nespametna in odveč”. Za veliko stvar smo se borili. Zanjo smo padli. V boju žrtve morajo biti. Ne zatajite ideje, za¬ radi katere smo šli v smrt. Ne predajaj¬ te se komunizmu brez boja. Čujte, ka¬ ko ječe podjarmljeni za železno zaveso. Ne omagujte v svojih težavah. Naše so bile večje kot vaše. Zato vas smemo o- pominjati. Res ja, da pred smrtjo nismo j videli zmage. Toda ideja, zaradi katere smo padli, ni zaradi tega nič manjša, | nič manj svetla in vzvišena. “Prenašanje poraža zahteva od ljudi veliko višjih moralnih kvalitet kot pa zmaga. Zato se učite od nas, kako je treba prenašat; trenuten poraz, četudi za ceno najhujših žrtev.” “Ali nas ne bo ob tem klicu sram, da se vdajamo malodušnosti. Ta in oni je nemara že pljunil na ideal v preteklih le¬ tih? čemu sem se izpostavljal? Čemu se upiral komunizmu? Takšna maloduš¬ nost ni v skladu s častjo naših žrtev. Treba je znati vzdržati do konca.” “Druga beseda pa, ki jo slišimo govo¬ riti naše žrtve nocoj, je beseda spravlji¬ vosti. Proč z željo po maščevanju. S spravljivo mislijo v srcu se pripravljaj¬ te za pot v domovino, ko bo udarila ura. “Oče .odpusti jim, saj ne vedo kaj dela¬ jo”. Zadosti so vedeli Kristusovi moril¬ ci, kaj delajo. A vendar jih Kristus v ljubezni do sovražnikov ganljivo izgo¬ varja s Križa.” “Smrt omili ostre poteze na obrazu. Pogled umrlega se upre v daljavo. Ma¬ lenkosti se izravnajo, časnost izgine, na stopi prostrana večnost brez meja.” Od¬ ložite medsebojna obračunavanja”, sli¬ šimo nocoj govoriti naše žrtve. Ne sla¬ bite svojega tabora! Zedinite se vsi Slo¬ venci, ki hočete ostati zvesti poštenemu slovenskemu imenu. Naše žrtve so bile prevelike, da bi jih smeli vi zapravljati z medsebojnim obsojanjem in preroko¬ vanjem, kaj bi bilo, če bi bilo. Nas, ki smo padli zaradi komunizma, je združi¬ la misel, da je komunizem največja ne¬ sreča za slovenski narod. Naj združuje ta misel tudi vas. Kadar je domovina v nevarnosti, se morajo notranja neso¬ glasja odložiti. Zločin nad domovino bi zagrešil, kdor bi jih ne hotel odložiti. Slovenska domovina je danes v nevar¬ nosti. V hujši še ni bila. Zato bodimo med sabo spravljivi.” ‘Le na pravici in na odpuščajoči lju¬ bezni se bo gradil boljši svet, za kate¬ rega so dale življenje tudi slovenske protikomunistične žrtve. Osveta rodi le sovraštvo; ljubezen rodi samo ljubezen. Boja za boljši svet zato ne smemo vodi¬ ti s stališča maščevanja, marveč ga mo¬ ramo pomakniti v višjo raven. Ideja pra¬ vice in ljubezni proti ideji komunizma, ki seje samo sovraštvo in nezadovoljstvo ter preliva kri.” ‘Ko nocoj zopet javno opravljamo svo¬ jo pietetno dolžnost do slovenskih pro¬ tikomunistični žrtev, se v velikem spo¬ štovanju klanjamo njihovemu spominu in se z globoko hvaležnostjo zahvaljuje¬ mo za nesebičen zgled in nauk.” Po govoru g. prelata dr. Odarja, ki je na vse napravil najgloblji vtis, so nasto¬ pili otroci z govorno - pevskim prizorom “Iz očkovega dnevnika”.Večja deklica be¬ re manjšim fantkom in punčkam odlom¬ ke iz očetovih zapiskov in jih tako uvaja v poznanje dogodkov tistih dni. Otroci korajžno stavljajo vprašanja in delajo pripombe, ob pripravnih priložnostih pa tudi zapojejo. Ko so intonirali domo¬ bransko himno, se je dvignil ves zbor ljudi v dvorani in z otroki stoje odpel pesem; prav tako se je petje druge do¬ mobranske koračnice preneslo spontano na vso- dvorano. Našim požrtvovalnim u- čiteljem in pogumnim otrokom smo za te točko odkritosrčno hvaležni. — Za konec je Gallus zapel Adamičev “Ecce dolor” na Gestrinov tekst in Ocvirkovo “Bog in Slovenija” na besedilo skoraj¬ šnjega sedemdesetletnika dr. Ivana Preglja. Z obema zboroma so pevke in pevci dali duška neomajni veri v vsta¬ jenje naroda, ki bo vzklilo iz krvi njego¬ vih mučencev. M.M. Slovesna zakljuafev 35. Mednarodnega Evharističnega kongresa v Barceloni V nedeljo, 1. junija, so bile v Barce¬ loni zaključne slovenosti 35. Mednarod¬ nega Evharističnega kongresa. Papežev legat kardinal Tedeschini je imel zju¬ traj pontifikalno mašo, nakar je izpred oltarja general Franco prebral akt, s katerim priznava in poudarja vdanost Španije kat. veri, Jezusu Kristusu, Sv. Evharistiji in papežu Piju XII. General Franco je ob tej priliki tudi naglašal, da je slava in veličina Cerkve tudi sla¬ va in veličina Španije, sovražniki Cer¬ kve so pa tudi sovražniki Španije. Špa¬ nija sicer ljubi mir, toda, ko bo prišel dan preizkušnje, bo znala braniti svoj dom. Evharistični kongres je bil zaključen z veličastno procesijo v nedeljo zvečer, v kateri se je vozil tudi papežev legat. Navzoči so bili tudi vsi cerkveni dosto¬ janstveniki ter general Franco z vsemi svojimi ministri, ki so poslušali nato ra¬ dijski prenos poslanice papeža Pija XII. iz Vatikana. S to poslanico je bil 35. Mednarodni Evharistični kongres za¬ ključen. Na njem so imeli svoje zastopnike tu¬ di Slovenci. Iz Rima je odpotovala na kongres naslednja slovenska delegacija: Dr. Matija šaruga, slov. salezijanski du¬ hovnik in uradnik v vatikanski pomožni akciji v Rimu, duhovnik g. Dodič, pod- ravnatelj g. Iskra, gdč. Erbežnik in g. Marijan Rus, uradnik pri Slovenskem socialnem uradu v Rimu. Na kongresu so pa bili tudi slovenski duhovniki, ki delujejo v Španiji in na Portugalskem ter slovenski akademiki, ki študirajo na posameznih španskih univerzah. Pesniško zbirko “Poljub” še vedno lahko dobite, če je še nimate, si jo na¬ bavite za 32 Pesov lahko osebno v upra¬ vi Svobodne Slovenije, Victor Martinez 50. Pri naročilu po pošti priložite še za ovojnino in poštnino 3 Pesose. ARGENTINA Vlada je poslala Narodnemu kon¬ gresu zakonski osnutek o ustanovitvi ministrstva za gospodarske zadeve in o preimenovanju dosedanjega mi¬ nistrstva za gospodarstvo v ministr¬ stvo za zunanjo trgovino. Zakonska osnutka sta obe zbornici sprejeli na sejah v ponedeljek.* Vreme je letos tudi v Argentini po¬ stavilo na glavo vse svoje postave za posamezna letna obdobja. Tako smo imeli v pomladanskih in letnih mesecih tako vročino, kakršne že dol¬ go let ne pomnijo in je po republiki povzročila hudo sušo. Ob začetku je¬ senskih mesecev je takoj pritisnil mraz, kakršen za ta čas ni običajen. Prvemu valu polarnega mraza je pred dobrim tednom sledil nov ter se je razlil po vsem republiškem pod¬ ročju daleč proti severu, z izjemo pro¬ vince Corrientes in nac. področja Mi- siones. Polarni mraz je močno ohla¬ dil ozračje in je temperaturo ponekod zbil globoko pod ničlo. V Buenos Ai¬ resu je mraz nadležen še radi stal¬ nega deževja in vetrov. Radi močno ohlajenega ozračja je v južnih pre¬ delih republike in po planinah močno snežilo. Tako je n. pr. snežilo na vsem področju province Mendoza (31. maja). Na višinski postaji Eva Peron v Laguna Diamante de San Rafael je temperatura padla celo na —21*? C. Tako hudega mraza v teh krajih niso imeli še nikdar v zadnjih 50 letih. V Uspallata in Villavicencio je zapadlo 40 cm snega, temperatura se je pa znižala na —9? C. Radi snežnih ve¬ trov in zametov so morali med Men- dozo in Čilom ustaviti ves letalski, železniški in cestni promet. Močno je snežilo tudi v cordobskem planinskem svetu. Sneg je n. pr. zapadel v zna¬ nih krajih Thea, La Cumbre, Alta Gracia in drugod. Snežilo je tudi v Sam Juanu in V južnih predelih repu¬ blike, kjer je temperatura pravtako padla pod ničlo. Drugod je močno de¬ ževalo. Nad Buenos Airesom je n. pr. v noči med nedeljo in ponedeljkom bi¬ lo pravo neurje s stalnim bliskanjem in grmenjem. Gospodarska policija za provinco Buenos Aires je v času od 24. marca do 29. maja t. 1. radi verižništva in špekulacije izvršila 10.075 preiskav. Radi navijanja cen je v tem času za¬ prla 800 trgovskih obratov. Verižniki so bili kaznovani skupno na 1018 dni zapora, izrečene denarne kazni pa do¬ segajo višino 879.180 Pesov. Zatiranje Beneških Slovencev Proti Beneškim Slovencem, ki so se kljub- pritisku it. šovinističnih, organov ohranili narodno vse doslej, so italijan¬ ske oblasti začele znova nastopati in jih ovirati pri njihovem delu. Posebno so proti uporabljanju slovenščine v cer¬ kvenem bogoslužju. Tako je bil nedav¬ no prestavljen videmski prefekt dr. Ce- lona, ki je bil širokogruden mož in vse¬ skozi demokrat, v Padovo. Beneški Slo¬ venci so z njegovo premestitvijo veliko izgubili. Njegov naslednik ni še niti nje¬ gova senca. Na tihem je že začel delati proti Beneškim Slovencem in je n. pr. v privatni avdienci že nagovarjal župana iz neke občine, naj prepoveduje duhovni¬ kom slovenske pridige. Isto misel je po¬ zneje zopet poudaril ob neki drugi prili¬ ki. Znano je, da so nekateri beneško-slo- venski duhovniki tožili list “Messagero Veneto” in “Corriere della Sera”, ker sta v nekem članku imenovala te duhovnike za izdajalce. Proces se je sprevrgel v obrambo vprašanja, ali se v Beneški Slo¬ veniji sme govoriti v cerkvi slovenske. V zadevo je vpleten tudi nadškof Noga- ra, ki bo moral pričati za dobe stranki. Če bo za Beneške Slovence, mu bodo nasprotniki očitali izjavo za list “II tem¬ po di Milano” proti uporabi slovenskega jezika, če bo pa za nasprotnike, ga bo¬ do Beneški Slovenci opozorili na izjavo v “La vita cattolica” v prid slovenskim duhovnikom. Nasprotniki so že večkrat ponujali tiho spravo. Beneški Slovenci bi pristali nanjo samo, če bi njihovi na¬ sprotniki izjavili retraktaeijo in če pla¬ čajo stroške. Proces bi se moral vršiti že 14. marca. Nasprotniki so ga pa se¬ veda odložili z nekim izgovorom do 18. junija t. 1. ob pol štirih popoldne. Bene¬ ški Slovenci smatrajo, da je ta odložitev samo manever, da bi se stvar samo raz vlekla v nedogled. Buenos Aires, 5. VI. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Strem S. Titovi komunisti mečejo na cesto učitelje, ki zahajajo v cerkve V “Svobodni Sloveniji” smo že poro¬ čali, da so titovi komunisti doma zapo- čeli divjo gonjo proti veri. Odpravili so pouk verouka po šolah in sedaj preganja¬ jo tiste učitelje, ki zahajajo v cerkev ter jih mečejo iz služb. Metanje narodno in versko zavednega učiteljstva na cesto komunisti sprem¬ ljajo s komentarji v svojem ljubljan¬ skem časopisju. Tako so med drugim aprila meseca odpustili v novomeškem okraju štiri učiteljice. O njihovem od¬ pustu iz državne službe je ljb. “Sloven¬ ski Poročevalec” objavil daljši članek pod naslovom: “Geslo Vsakomur po nje¬ govem delu velja tudi za prosvetne de¬ lavce v novomeškem okraju”. V članku komunistični propagandist najprej ugotavlja, da je “učitelj prvi za starši, ki vceplja otroku pogled na svet, mu odpira duševno obzorje ter ga pri¬ pravlja na življenje”. Da hoče sedanji komunistični nasilni režim v šolah vzgo¬ jiti zavedne komuniste, pove komuni¬ stični pisun z besedami: “Od vzgoje v šoli je mnogo odvisno, kako bo mladi človek gledal na svet okrog sebe, ali bo njegov pogled čist in jasen, ustvarjen na resničnem, zgodovinsko dognanem raz¬ voju, ali pa mu bo zastrt s srednjeve¬ škimi, skrbno v verski plašč zavitimi razlagami prirodnih pojavov ter na¬ stanka in razvoja družbe.” V nadalnjih izvajanjih pravi, da je ve¬ lik del učiteljstva tak, kakršnega si že¬ le sed. komunistični nasilniki, “le del učiteljstva pa da vzstraja pri svojih na¬ pačnih in zastarelih ter reakcionarnih nazorih. ”In predno preide na prikaz od¬ pusta štirih učiteljic še ves ogorčen vzklika: “V sedmih letih po osvoboditvi je imel vsak učitelj dovolj časa, da po¬ pravi, če je kaj zagrešil, da obračuna sam s svojo notranjostjo in da postane resnični ljudski vzgojitelj v novem, so¬ cialističnem duhu. “Nato pa dobesedno pravi: “Okrajni svet za prosveto in kulturo Novo mesto je s prvim aprilom odpustil iz službe štiri take učiteljice. To so: Justina Rodič, šolska upraviteljica v Brusnicah, Marija Gruden, učiteljica v Škocjanu, Ana Jaklič, učiteljica v Ore¬ hovici in Viktorija Kulovec, učiteljica v Vavti vasi. Te so seveda zagnale vik in krik, češ, da so bile odpuščene zato, ker so hodile k maši. Da, tudi zato so bile odpuščene, ker so bile kuhane in pečene v cerkvi! Kaj bi slepomišili! Naša usta¬ va sicer zagotavlja slehernemu držav¬ ljanu'versko svobodo in zaradi tega, ker bodi v cerkev, pri nas še nihče ni bil, preganjan. Toda ali smo zato dolžni, da gledamo religiozne ljudi tudi v sociali¬ stični šoli, da uče eno, s svojim osebnim zgledom pa propagirajo drugo in tako demantirajo sami sebe ter zavajajo mla¬ dino v nejasnost in dvome? Ne, takih dvoličnežev v socialistični šoli prav go¬ tovo nismo dolžni trpeti in smo jih že predolgo trpeli, ker šola ni pekarna ali čevljarska delavnica, kjer je pač vseeno, če pripadajo mojstri in pomočniki temu ali onemu svetovnemu nazoru”. “Toda to še ni vse. Poglejmo še dalje vest in delo teh štirih učiteljic. Rodičeva je bila med vojno v Stopičah, kjer ima svojo hišo. Bila je tajnica Katoliške Ak¬ cije, sodelovala je z župnikom Smoličem, imela je zvezo z zloglasno Informativ¬ no pisarno kaplanov Wolbanga in Bab¬ nika, imela je v svoji hiši sestanke KA ter je prirejala gostije za belogardistič¬ ne hlapce. Po vojni je namab postala politično nezainteresirana, toliko bolj pa versko razpoložena. Uspeh na šoli je seveda temu primeren in se sploh čudi¬ mo, kako je mogla ostati na šoli vse do¬ slej.” “Grudnova je doma iz Primsko- vega pri Kranju. Med okupacijo je bila v službi v gospodarskem uradu v Šen¬ čurju. Sedaj je bila nameščena v Škoc¬ janu, kjer je bila stalen gost v farovžu. Političnih sestankov se ni udeleževala, toliko bolj redno pa se je udeleževala vseh cerkvenih prireditev. V šoli je na¬ gajala upraviteljici, kar je le mogla. Njen uspeh na. šoli pa je bolj slab.” “Jakličeva je med vojno ušla pod za- ščito v Ljubljano, po vojni pa je bila na¬ meščena še na številnih Šolah, toda po¬ vsod je udrihala po ljudski oblasti, otro¬ ke pa učila le cerkvenih pesmic, jim da¬ jala za branje le verske brošure in po¬ dobno. Ko se je v letošnji zimi organi¬ ziral gospodinjski "tečaj v Orehovici, kjer je bila nazadnje nameščena, je bila določena za voditeljico tečaja. Tega me¬ sta pa r,i hotela prevzeti, češ, da nima časa. Gre pa lahko redno vsak dan v 4 km oddaljeni Št. Jernej k maši.” “Kulovčeva je med vojno spoštovala italijanske oficirje in spravljala omah¬ ljivce v postojanko, imela zvezo z ob¬ veščevalno službo in tudi aktivno dela¬ la za belo gardo. Po vojni je že ponovno izjavila, da se z današnjo družbeno ure¬ ditvijo ne strinja.” Istočasno, ko je komunistični okrajni Svet za prosveto in kulturo v Novem mestu odpustil omenjene štiri učiteljice je pa odlikoval več učiteljev in profesor¬ jev, ki so kot hlapci komunistov znali “graditi nove socializmu predane dr¬ žavljane”. Tako so bili med drugim odli¬ kovani: Boris Plantan, učitelj v Vavti vasi, ravnatelj nižje gimnazije v Št. Jer¬ neju Martin Marinič, učiteljica Antonija Škrle, Milena Radej, Ema Kranjc, Vera Sever, Ivan Jurčec, ravnatelj Dijaškega doma v Šmihelu, Viktorija Žebre, Jože Tratar, profesor v Novem mestu in dru¬ gi- Proces za procesom. Sredi marca so komunisti sprožili po celi Sloveniji vr¬ sto procesov proti tisti duhovščini, ki ni klonila pred komunisti in se jim sle¬ po predala. Vse, take duhovnike sedaj zapirajo pod obtožbo “sodelovanja z o- kupatorjem, špionaže po vojni, sovraž¬ nega dela proti ljudski oblasti in razbi- jaških naklepov napram Ciril - Meto- dijskemu društvu kat. duhovnikov LRS”. Vrsta procesov se je začela v Tolminu, kier je kom. sodnik Sartori nad skupino zavednih primorskih duhovnikov izre- ! kel naslednje težke in krute obsodbe: Ivan Kobal, žpk. v Kobaridu 18 let za¬ pora, Ivan Hlad, žpk. v Logu pod Man¬ gartom 16 let, Ljubo Marc, žpk. v Drež- nici 10 let, Karel Klinkon, žpk. na Li- bušnjem 9 let, Robert Zadnik, župni u- pravitelj v Solkanu na 18 mesecev, Stan¬ ko Sivec,, bogoslovec iz Livka na 3 leta in kobaridski organist Šturm na 8 let je¬ če. O tem komunističnem procesu ugo¬ tavlja “Katoliški Glas”, da je “dejanski justični zločin, ker je neosnovan v svo¬ jih temeljih, zgrajen na potvorbah, ne¬ zaslišano krut v obsodbah. Komunistič¬ na justica je hotela v tej fazi poostrene¬ ga verskega preganjanja v živo zadeti zgodovinsko zvestobo primorske duhov¬ ščine svojemu ljudstvu, Da bi tako od¬ trgala ljudstvo od Cerkve, pa je zadala nadvse bolesten udarec domovinski lju¬ bezni, ker je pljunila na to, kar je bilo za Bogom r-ajsvetejše Primorcem: na¬ rodni zvestobi! Čas je poštenjak. Okrut¬ nost tolminskih grofov in divjaštvo nji¬ hovih valptov je danes samo črna stran narodne zgodovine. Zgodba, ali bolje tragična resnica “tolminskega procesa” se bo najbrže v najkrajšem času izkaza¬ la za nov neizbrisljiv krvav madež v povestnici komunističnega verskega preganjanja, ki ne izbira sredstev v svo¬ ji nesrečni gonji zoper Kristusovo Cer¬ kev na zemlji”. Takoj po veliki noči so pa bili obsoje¬ ni od komunistov: Franc Vavpetič, žup- Slovenci v Lan As V nedeljo, dne 8. junija bo po sloven¬ ski maši v župnijski dvorani prosvetno predavanje Društva Slovencev. Na njem bo imel prosvetni referent DS g. Mari¬ jan Marolt zaključno predavanje o slo- slovenski zgodovini. Vsi rojaki toplo vabljeni. V nedeljo 15. t. m. po popoldanski službi božji bo pa vzgojni sestanek. Na sporedu so deklamacije, pevske točke, otroški prizorček in vzgojno predavanje. Na sestanek, ki bo v župnijski dvorani cerkve sv. Jožefa, lepo vabimo vse, ki se zanimajo za pravilno vzgojo naših otrok. Hamos ftfejiu Na praznik Sv. Rešnjega Telesa, t. j. dne 12. junija, bo po večernicah (ob pol- 17. uri) v cerkveni dvorani prosvetna prireditev. Na sporedu je predavanje g. Marijana Marolta, petje slov. pevskega zbora iz Ramos Mejia in nato kratko zbefrovanje Društva Slovencev. Vse Slo¬ vence vabi na to lepo prireditev Krajevni odbor DS v Ramos Mejia Mariloche OB KONCU SKALAŠKE SEZONE Majsko deževje je zaključilo letošnjo poletno sezono. Po gorah je zapadel prvi sneg, v mestecu pa dežuje in dežuje brez pre stanka. Slovenski bariloški planinci s pono¬ som pregledujejo svoje račune. Po treh letih andinističnega udejstvovanja je Grupo Escalador Esloveno postala naj¬ uspešnejša planinska skupina na argen¬ tinskem jugu. Tri leta trdovratnega de¬ la, zagrizenosti in požrtvovalnosti, bor- nik in prodekan kranjske dekanije na 80.000 din., Matevž Tavčar, prodekan loške dekanije na 250.000 din., Franc Bertoncelj, žpk v Železnikih na 80.000 din., Miha Golob, župni upravitelj v Ško¬ fji Loki na pol leta zapora in Franc Starman, župni upravitelj v Žireh na eno leto zapora. Dne 7. maja je pa bil proces proti žup¬ niku Jožetu Smoliču, ki je bil med voj¬ no žpk v Stopičah, po vojni pa v Tunji¬ cah na Gorenjskem. Bil je več mesecev v ječi, kjer so ga komunisti zelo mučili, tako, da je na razpravi ves strt “pri¬ znal” zločine, ki jih nikdar ni zagrešil, da je namreč dal ubiti 15 nedolžnih lju¬ di. Komunisti so ga obsodili na 20 let ječe. Čudno, da so tako hudega “zločin¬ ca” komunisti odkrili šele po sedmih le¬ tih! Umrli so. V Ljubljani: Vera Škof, ra- znašalka časopisov v p., Josipina Frank, roj. Mlejnik in Albert Malnič, uslužbe¬ nec soških električnih obratov Doblar (se smrtno ponesrečil), Franc Kos, ka¬ petan I. razr. v Žalcu, Vinko Murovič, rudniški upokojenec v Zagorju ob Savi, Alojzija Janežič, vdova po orožniškem naredniku vodniku v Domžalah, Franjo Kersnik, občianski tajnik v Zagorju ob Savi, Marija Miklavič, roj. Mašera v Ko¬ baridu in Julijana Mikuš, roj. Šušter¬ šič v Sori. Argentini be z goro in borbe s finančnimi težava¬ mi. In danes se z veseljem ozremo na prehojena pota in še z večjim veseljem pletemo načrte za prihodnjost. Poročali smo o treh najpomembnejših podvigih pretekle sezone: vzpon na “Slo¬ venski stolp” v catedralskem pogorju, ki se odlikuje po izrednih tehničnih te¬ žavah; postavitev spominskega križa na Cerro Capilla, ki ima globok idejni po¬ men; in pohod v skupino Tres Picos, ki povezuje plezanje in raziskovanje, od¬ krivanje novega in preizkušnjo moči in sposobnosti, poklon deželi, ki nam je da¬ la novi dom in pozdrav domovini onstran morja. Torre Frey in Torre Tuma, bari- loško in slovensko planinstvo si poda¬ jajo roke preko premaganih vrhov v Kordiljeri med jezeroma Puelo in Cho- lila. Toda pregled ne bi bil popoln, če ne bi dodali tem trem pomembnim dogod¬ kom statistike o vsem ostalem delu slo¬ venskih planincev ob Nahuel Huapiju. Vse poletje smo imeli prav lepo vreme in tako smo prehodili in preplezali več¬ je število vrhov. Naši uspehi so potegni¬ li za seboj še druge in vzbudili so željo po tekmovanju in udejstvovanju. Prej je bil v treh letih Osrednji vrh Tronadorja zavzet komaj štirikrat (dvakrat od naših fantov), letos so ga samo Slovenci do¬ segli petkrat, saj ga je štirikrat prema¬ gal neutrudni Tonček Pangerc. Prav ta¬ ko isti andinist je v enem dnevu pripe¬ ljal trojno navezo na Čilski in Osrednji vrh. Sloviti Torre Catedral je doživel po prvi Fisherjevi zmagi 1. 1943 do konca leta 1950 samo še dva obiska. V nasled¬ njih mesecih je bil sedemkrat preplezan, šestkrat od naših fantov. Preteklo sezo¬ no so pod Tončkovim in Dinkotovim Sprememba krajevnih imen v Sloveni¬ ji. Po zakonu o upravno teritorialni raz¬ delitvi Slovenije so Titove oblasti doma spremenile krajevna imena več naselij. Med drugim so spremembe krajevnih imen naslednje: Na področju mesta Ma¬ ribor — Marija Brezje v Brezje; v Cel¬ ju okolica — Sv. Rupert v Breze, Sv. Jurij pri Celju v Šentjur pri Celju, No¬ va cerkev v Strmec, Sv. Peter v Savinj¬ ski dolini v Šempeter v Savinjski dolini, Sv. Pavel pri Preboldu v Šlandrovo; v krškem okraju — Sv. Peter pod Sv. Go¬ rami v Bistrica ob Sotli, Rajhenburg v Brestanica, Sv. Križ pri Kostanjevici v Podbočje; v okraju Ljubljana okolica — Št. Vid pri Stični v Stari trg pri Stični; v Mariboru — okolica -— Sv. Trojica v Slovenskih goricah v Gradišče, Št. Ilj v Slovenskih goricah v Šentilj v Slov. goricah; v okraju Murska Sobota — Gor¬ nja Lendava v Grad; v okraju Gorica — št, Vid v Podnanos, Dornberg v Zali hrib; v okraju Postojna — Šmihel na Krasu v Dolane, Št. Peter na Krasu v Pivka; v ptujskem okraju — Sv. Vid pri Ptuju v Videm pri Ptuju; v slovenj- gradskem okraju — Marenberg v Rad¬ lje ob Dravi, Guštanj v Ravne na Koro¬ škem; v tolminskem okraju Sv. Lucija v Most ob Soči. Ljubljani® je lansko leto obiskalo 50.000 domačih in 10.000 tujih gostov. Titovci so na okrožnem sodišču v Go¬ rici obsodili skupino ljudi iz ilirsko-bi- striškega okraja na več let zaporne kaz¬ ni, ker so nasprotnikom sed. komunistič¬ ne strahovlade pomagali pri prebegu čez mejo. vodstvom še štiri člani bariloške SPD zlezli na teme vitke špice. Poleg poznanih vrhunskih plezalcev se je pridno udejstvovala tudi “druga ka¬ tegorija” naših fantov. Obiskali smo Ventano in Bonete, sodelovali pri razi¬ skovanju grebena “Cerro Miguel”, zma¬ gali Pico Argentino (Tronador), preple¬ zali Filo Norte v Lopezu. Lopezov Torre Principal je spoznal novince, ki so se prvič udejstvovali v plezalnih umetno¬ stih. Bariloškim gornikom se je priključila še nova skupina : slovenski letoviščarji iz Buenos Airesa, ki sta jih vročina in želja po gorah prignali v naš gorski raj. V lokalnih andinističnih krogih smo si priborili zasluženo priznanje. Pravkar izišli “Anuario del Club Andino Barilo- che” prinaša članke o uspehih slovenskih andinistov v lanskem letu in v “Pregle¬ du bariloškega andinizma”, ki ga pišeta upoštevana krajevna poznavalca Lamou- niere in Venzano se podaja o naših vzpo¬ nih jako laskavo mnenje. O letošnjih re¬ zultatih je podrobno obveščena Federa- cion Argentina de Ski y Andinismo in podpredsednik Cluba Andino dr. Neume- yer je opisal vzpone na “Slovenski stolp” in na “Tri Vrhove” za ugledni švicarski zbornik “Berge der Welt”. SPD gleda z zaupanjem v nastopajočo smučarsko sezono. Vemo, da bodo naši tekmovalci častno zastopali slovenski beli šport in pričakujemo, da se bodo ta¬ ko oni, kot tudi vsi drugi fantje pošteno utrdili in okrepili na snežnih poljanah za nove in težje naloge, ki jih nameravamo izpolniti v bodočnosti. VA 44 Trgovce z živim blagom v Buenos Airesu zapuščajo 99 V “Svobodni Sloveniji” smo že omen¬ jali, da je tuk. Titovo poslaništvo pred časom začelo pošiljati nekaterim sloven¬ skim novim naseljencem vabila za vrni¬ tev domov. Vabilom je bil priložen tudi znani Rankovičev govor. Pošiljanje va¬ bil za vrnitev domov s strani tuk. Tito¬ vih diplomatskih predstavnikov, je spremljala tudi povečana kampanja tuk. Titovih propagandistov, češ, da so se raz¬ mere doma tako zelo spremenile, da se lahko vrnejo domov skoro vsi begunci, razen nekaterih “vojnih zločincev” in da vsakega čaka doma že služba. Titovska ustna propaganda je vedela za sto in sto slovenskih novih naseljencev, ki se pri¬ pravljajo za odhod v Slovenijo in se drenjajo na tukajšnjem Titovem posla¬ ništvu, da bi dobili potrebne papirje. Gora se je tresla, pa še miš se ni ro¬ dila. Odšlo je v Slovenijo iz Argentine 7 Slovencev. “Slovenski Poročevalec” v Ljubljani je iz tega dogodka naredil sen¬ zacijo. Objavil je v sredini maja članek o razmerah slovenskih novih naseljencev v Argentini po podatkih in informacijah, ki jih je dobil predsem od povratnika Franceta Pečnika. Nikar se ne smejte bralci “Svobodne Slovenije”! Da, France Pečnik je dal informacije! Saj ga mar¬ sikdo dobro pozna in bo vzkliknil: “No, tega jim pa res privoščimo”. (Ker je po¬ čenjal vse druge stvari kot tisto, kar je vredno poštenega slovenskega novona- seljenca, je bil tudi iz Društva Slovencev izključen 1. septembra 1950). Navajamo dobesedno kaj sta spravila skupaj Franc Pečnik in Poročevalčev re¬ porter: Poročilo glasi: “V sredo je v luko Genove priplula po 23-dnevni vožnji iz Buenos Airesa, glav¬ nega mesta Argentine, 9000 tonska ita¬ lijanska potniška ladja “Paolo Toscane- lli”, s katero se je pripeljalo iz Argenti¬ ne prvih 8 povratnikov, 7 Slovencev in en Hrvat. Predvčerajšnjim so v neselju za povratnike v Volčjem potoku pri Kamniku dobili objave in so se svobod¬ no razšli na svoje domove. Ljubljančan France Pečnik, je tako¬ le okrog 14 dni po tem, ko je maja 1945 pribežal na Koroško, še upal na “dosto¬ jen” povratek. Toda še isto leto mu je v Trevisu ob “pikiranju” na suhe, pohoje¬ ne čike to upanje splahnelo do kraja. Spričo brezizglednega tavanja med me¬ sti Bagnolia v Italiji. Vidmom in Celov- iskanje zaslužka, domotožje, pravi Fran¬ cem pa je na spomlad 1948 prišel v sle¬ po ulico; z mnogimi vred je odšel v Ar¬ gentino. Potoval je skupaj z 850 begun¬ ci. Mrhovinarji, ki so si na račun neome¬ jenega gospodarjenja in goljufanja be¬ guncev v taboriščih pridobili lire in do¬ larje, so že prej odpotovali tja, da pri¬ pravijo sprejem, ali kakor se je pozneje pokazalo, še hujši pekel. Pripovedovanje o pensionih in hotelih, kjer naj bi sta¬ novali, je begunce znova opogumljalo. Kratkotrajno veselje pa se je tudi tam¬ kaj spremenilo že prve dni v veliko razo- i čaranje, ko so jih okrog tisoč — kakor pravi povratnik Janko Školč iz Breginja ■— namestili v salonu “hotela”. Škulčev sorojak, Jože Leban, ki je obromal vso južno Ameriko, pa ve povedati, da so ti¬ ste prve dni v Argentini spali v “hotelu” štirje, drug nad drugim. Ogorčeno, malce nervozno, pripovedu¬ je o svoji trnjevi poti Ljubljančan Fran¬ ce Pečnik, čigar mati stanuje v cukrar- ni. Za bodočnost se ne boji; kakor vsi povratniki je pripravljen prijeti za sle¬ herno delo. samo da bo delal doma in se mu ne bo treba voziti na delo vsak dan tudi do 200 km daleč, kakor se je vozil povratnik Andrej Ogrinc iz Ljubljane. Kakor vse povratnike, so tudi Fran¬ ceta Pečnika že p® nekaj dneh z 48 $ v žepu (okrog 1000 dinarjev) postavili iz “hotela” na cesto. Tavanje po velemestu, ce, da je vsem Slovencem, ki so po vojni prišli v Argentino, začelo močno načen¬ jati živce. Pri vsem tem bednem življen¬ ju zapeljanih Slovencev pa si gospodje kapoti iz prvih taborišč, organizatorji, vodje potovanj, dušebrižniki in drugi'“vi¬ soki politiki” okrog “Društva Slovencev” v ulici Victor Martinez št. 50 dovolijo velike šale. Zapeljane ljudi silijo v krož¬ ke Don Bosco, da bi bili še bolj ponižni in krotki, v fantovske zveze itd. Iz kapi¬ tala, ki so si ga nabrali na račun begun¬ cev že v taboriščih, kujejo še naprej Od¬ bor “Društva Slovencev”, v katerem so dr. Stare, župnik Anton Orehar, dr. Julij Savelli, Krošelj, bivši poslanec Škulj in drugi, ki so bili prvi v Argentini, so že cb prihodu velikih begunskih transpor¬ tov posedovali v Misionesu zemljišča in jih prodajali. Nešteto beguncev v Argen¬ tini je bilo dolga leta brez stikov z do¬ movino. Bili so namreč brez stalnih bi¬ vališč, brez naslovov. Kdor hoče prejeti pismo na naslov “Društva Slovencev”, mu zaračunajo pezos. Za članarino v društvu računajo 15 pezosov itd. Za ta denar lahko sodeluješ v “duhovnem” življenju, pri devetdnevnicah in dobiš nauke: ne pohujšuj argentinske javnosti in podobno. Kdor jim pokaže hrbet, in teh je že mnogo, vsaj polovico, kakor I pripovedujejo prvi povratniki iz Argen- | tine, pa se ne morejo vrniti domov, ker nimajo denarja, je za gospode od “Dru¬ štva Slovencev”, lopov, brezbožnik, ba¬ raba,' vse to, ker nima pezosov. Povratniki pripovedujejo, da stari iz¬ seljenci naših narodnosti kar se da za¬ držano gledajo na početje razboritih, brezdušnih rojakov, zaradi katerih jim je argentinska vlada prepovedala stara društva. Ko so prišli, so jih sprejeli z be¬ sedami: Kaj mislite, da boste tukaj med, lizali. Sem pa tja se v tujini res kdo o- pomore, toda redki so, in ne pomeni mnogo, če nekaj znaš. Tudi v Buenos Airesu so sestradani Evropci ali tuje govno, kakor imenujejo Argentinci no- vodošle, lahko zadovoljni, če v hotelih lahko čistijo sobe in delajo v kuhinjah, pa četudi imajo visoke šole. Mnogi begunci iščejo v Argentini iz¬ hod iz te strašne breziglednosti v pijači, kolnejo Krištofa Kolumba in poneumlje¬ ni begajo po Južni Ameriki, od Ognjene zemlje do držav Čile, Bolivija, Brazilija, pa nikjer na najdejo za dolgo obstanka. Izjava notranjega ministra FLRJ tov. Rankoviča pa se vedno bolj širi tudi med begunci v Argentini; čedalje več je be¬ guncev, ki nameravajo zapustiti “ob¬ ljubljeno deželo”. S tem poročilom so si povratniki sa¬ mi podali najboljšo fotografijo. Mi sa¬ mo rečemo: prav je, da so odšli. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. VI. 1952 SLOVENCI Norvešha 'V zadnjem pismu sem Vam sporočil, da sem že toliko odzdravel, ‘da sem po zdravniškem pristanku lahko zapustil sa¬ natorij, v katerem sem se z ostalimi slovenskimi begunci in begunci drugih narodnosti dalj časa zdravil radi bolez¬ ni na pljučih. Iz mesta Fallebu, kjer je velik sanatorij za bolnike na pljučih, sem prišel v mesto Sand-Jessheim. To je bilo 13. maja t. 1. Lahko si predstavlja¬ te našo srečo in veselje, ka so me z dru¬ žino odpeljali v čisto novo hišo, v kate¬ ri sta dve lepi sobi, kuhinja, klet, kopal¬ nica, okoli hiše pa krasen vrt. V vseh sobah je bilo popolnoma novo pohištvo in v kuhinji je bilo vseh različnih živil za vse člane družine za 14 dni. V spalni¬ ci je bila postavljena za vsakega člana postelja, in v omarah za vse nove oble¬ ke. 25 domačinov nam je pa poslalo v novo hišo lepe šopke svetja. Ob prihodu v ta kraj so nas ljudje lepo sprejeli m pozdravil nas je sam gospod župan ter nam izročil ključe od hiše. Za hišo bo¬ mo morali plačevati majhno najemni¬ no, pohištvo v njej in vsa obleka, ter pe¬ rilo, ki nas je že čakalo, je pa popolno¬ ma zastonj. Sreče, ki smo jo občutili ob vsem tem, Vam ne morem popisati. Tako dobrih ljudi, kakor so tu in ki so nas tako pri¬ srčno sprejeli, mislim, da je malo na svetu! Zato se med njimi počutimo ze¬ lo dobro. Kot mehanik sem dobil službo v to¬ varni za izdelovanje vodnih sesaljk. Z mano so zadovoljni. Na teden zaslužim 170 do 190 norveških kron. S tem denar- P O SVETU jem pa tu delavec lahko lepo živi. Sin Ludvik je sedaj star 17 let in študira na¬ prej. Profesorji so z njim zadovoljni in pravijo, da ima dobro glavo. V šolo ho¬ di tudi hčerka Marjetica, da se bo na¬ učila norveškega jezika, žena je že tudi dobra in seveda gospodinji doma. Tako živimo sedaj srečno med temi dobrimi ljudmi. Bogu smo hvaležni, da nam je povrnil zdravje, tem dobrim lju¬ dem tu pa, da so nas tako lepo sprejeli med sebe in nam ustvarili tako prijeten dom. In ko dobimo “Svobodno Sloveni¬ jo” od Vas iz daljnje Argentine, jo pre¬ beremo vso z velikim zanimanjem. Iz nje izvemo kako žive naši bratje in sest¬ re po daljnjem svetu, pa tudi, koliko trpe naši ljudje doma. Sprejmite najlepše pozdrave. od družine Ficko. Mtruštveni oglasnih X.: Junak sedanjega časa. 604. Zagorčinov Stojan: Ljubezen kraljične Zofije. (Povest). 447. Zorec Ivan; Beli menihi. I. knjiga: U- stanovitev samostana. 85, 85a, 85b. Zorec Ivan: Beli menihi: II. knjiga: Stiški svobodnjak. 87, 87a. Zorec Ivan: Beli menihi: III. knjiga: Stiški tlačan. 88, 88a, 88b. Zorec Ivan: Beli menihi: IV. knjiga: Iz¬ gnani menihi. 90, 90a, 90b, 90c. Zorec Ivan: Domačija ob Temenici, 82, 82a. Zorec Ivan: Za doto. Vašo. Ibrahim Su¬ ša: V sobi štev. 12. 739. Zorec Ivan: V ljubezni. Beg Bukovec. 742. SLOVENSKI O O E R priredi G. julija Schillerjevo dramo KOVARSTVO IN LJUBEZEN COSQUIN 65 LINIERS Zorec Ivan: Ban Vuk Strahinja. 746. Zorec Ivan: Domačija ob Temenici. Na polpotu. 632, 632a. Župane Lojze: Tretji rod. 2.289. Zvoranov Zvoran: Doma in v svetu. 1.054. Zwitter Vinko: Družinske večernice, žaljski: čujte in molite, da ne padete v skušnjavo. (Povest). 48. Žaljski: Na krivih potih. (Povest). 47. žaljski: Strašni božični večer. (Povest). 51. žaljski: Vas kot. (Povest). 49. ženski svet. Glasilo ženskih društev Ju¬ lijske pokrajine. Letnik III. L. 1925. 3.533. Žeromski Štefan: Smrt v polju. 1.676. “KATOLIŠKI GLAS” O DR. DEBELJA- KOVI PESNIŠKI ZBIRKI “POLJUB” Goriški tednik “Katoliški Glas” je v svoji velikonočni številki objavil pod na¬ slovom “Dve lepi knjigi” oceno najnovej¬ še pesniške zbirke dr. Tineta Debeljaka “Poljub” in Koledarja-Zbornika “Svo¬ bodne Slovenije za leto 1952”. Ocena, ka¬ tero je napisal T. V., je za obe knjigi iz¬ redno pohvalna. V današnji številki objavljamo glavne odstavke iz ocene dr. Debeljakove pesniš¬ ke zbirke “Poljub”. Avtor ocene T. V. za njo pravi: “To je globoka čustvena in refleksivna liri¬ ka, izpoved srca, ki je okusilo grenkost slovesa od doma in družine, ki pa je ena¬ ko dovzetno za bolest in zlo v svetu. In prav najlepše pesmi so se mu porodile iz bolečine. Najtežji trenutek je bil pač ti¬ sti, ko je pod Mangartom čakal, da bi še zadnjič videl ženo in otroke, a mu ni bilo dano. Vse misli teh pesmi so domo¬ tožje, neutešena želja, da bi še enkrat videl domače. To se mu vpleta tudi v Neapeljsko barkarolo, zloženo po zna¬ nem napevu “Sul mare luccica”. Ob sle¬ hernem močnejšem dogodku mu spomin poleti domov, tako plujejo mimo Gibral¬ tarja, preko Atlantika, ko prestopijo ekvator, v Rio de Janeiro, v Argentini... povsod. Ob misli na dom in družino raste Debeljak v velikega, močnega lirika. Pesniški izraz mu iz ekspresionistične besede postaja melodiozen; v tem se pri¬ bližuje Gradniku in Moletu.” “Poljub” je pesniški dnevnik duševne- nega križevega pota političnega izgnan¬ ca. A kljub vsemu trpljenju ni pesimist, čeprav se zdi, da upa contra spem. In v tem je prepričljiva sila te zares lepe knjige verzov, ki v pesniški suši v do¬ movini pod partijsko knuto v tujini- ve¬ že bogato tradicijo z nastopajočim, u- pajmo, ponovnim razcvetom slovenske lirične pesmi.” Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires OSEBNE NOVICE Poroki. V Villa Ballester sta se 20. in gdč. Hildegard Schulhauser. V sobo¬ to, 31. maja t. 1. sta še pa poročila v Lanusu gdč. Marija Merlak in g. Ignacij Glinšek. Poročil ju je nevestin stric g. Janez Hladnik. Čestitamo in želimo vso srečo! t Marija Slokar. V Zapužah je umrla v starosti nad 70 let zavedna slovenska žena in dobra kat. mati Marija Slokar. V Argentini žalujejo za njo hčerki Ju¬ sta, por. Repič in Angela ter nečak g. Pavle Čibej, katerim izrekamo iskreno sožalje. DRUŽINSKA SREČA V družini g. Nikolaja Jeločnika in ge. Marije, roj. Kutnar so dobili 29. maja t. 1. hčerko. Srečni družini naše Čestit¬ ke! V Sloveniji gospodarski zavodi vedno bolj naglašajo potrebo po zgradi¬ tvi še drugega tira na gorenjski železni¬ ci, ki je bila izročena prometu pred 81 leti. Zmogljivost te železnice je dosegla že davno višek glede na veliki osebni promet, na težek tovorni promet in na hud strmec med Otočami in Lescami, ki znaša 14.28 pro mile in na veliko krivi¬ no med postajama Globoko in Lesce. OBVESTILA Socialni odsek Katoliškega shoda bo imel v nedeljo, 13. julija t. 1. celodnevno zborovanje. Kraj zborovanja in podrob¬ ni dnevni red bomo pravočasno objavili. Že danes pa opozarjamo na to zboro¬ vanje vse Slovenke in Slovence, društva pa prosimo da tega dne nimajo svojih prireditev. Pripravljalni odbor soc. odseka Katoliškega shoda. Odbor Sloverjske fantovske zveze va¬ bi slovenske fante - protikomunistične borce, da se zberejo v nedeljo, 8. junija t. 1. ob štirih popoldne v salezijanski dvorani na Belgrano. Naš sestanek bo posvečen spominu padlih očetov in bra¬ tov - protikomunističnih borcev. Na spo¬ redu so govori in petje domobranskih pesmi. Dekleta, v nedeljo, 8. junija ob pol šti¬ rih pop. imamo v Colegio Anna Janner na J. B. Alberdi 2555 redni občni zbor. Vsa dekleta prisrčno vabljena. Odbor SDO Vičani! V nedeljo 15. junija bomo ob¬ hajali farno žegnanje. Ob 16. uri se bo¬ mo udeležili običajnega cerkvenega o- pravila v farni cerkvi v Ramos Mejia, nato ho pa prijateljski sestanek v re¬ stavraciji “Ilirija”. Vičan Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Eožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč v Trstu in pridejo v 20 dneh. Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmeta je na razpolago v trgovini SANTA JULIA, Victor Martinez 39, Bs. Aires. "ČASA B©YU” — arama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKUP ZLATNINE IN UR JE STVAR ZAUPANJA — ZATO KUPUJTE SAMO PRI ZANESLJIVI IN SLOVENSKI TVRDKI PO IZJEMNIH CENAH VAM NUDIMO: poročni prstani, 18 krt zlato, par . $ 180.— uhani v 18 krt zlatu . „ 42. — damska zapestna ura posebno lepe izdelave z garancijo.. 145.— krasna zlata damska zapestna ura, Anker s 15 rubini z zapest¬ nico, vse iz masivnega 18 krt zlata in obložena z bague ru¬ bini, s triletno garancijo . „ 1450.— ENKRATNA, POSEBNA PRILOŽNOST: “OMEGA”, zapestna, avtomatična, s fosforescirajočo šte¬ vilčnico, samo en komad .. 1150,— VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA — strokovno In hitro. Ob sobotah in nedeljah se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši v prvem nadstropju dto 5, to je Olazabal 2338 dto 5. JO-VAE 3 M M M (ali Matajevega PRELJUBA Nihče razen Andraža in Vrbanke ni vedel, kako je prečudovito pismo, polno Matičeve nežne ljubezni, v ponedeljek popoldne zgorelo v neusmiljenem plame¬ nu in kako sta potem prekanjeni Andraž in razžaljena Vrbanka napisala drugo, še bolj ljubezni plameneče pismo na na¬ slov zaljubljenega Matica. Vrbanka je tisto noč, ko se je bila sprla z možem, do jutra tuhtala v svo¬ ji postelji, kako bi se znosila nad ne¬ sramnim Maticem — pa tucli nad Andra¬ žem, zavoljo tistega obrekovanja pri Bezljajevih. Da bi ga spodila iz hiše, ji ni kazalo, kajti kak pesjak je le zaslu¬ žila pri njih in ji ni bilo treba biti tako odvisni od skopuškega moža. Da ju bo do kosti obrala in očrnila pri vseh svojih znankah, se tako ali tako razume. A to je vse premalo! Sicer bi Andražu, svo¬ jemu ljubljencu, rada prizanesla, a kar tako mu vendarle ne more odpustiti... Zato ji je bilo Andraževo povabilo na črno kavo, kjer ji je razodel svoj prebri¬ sani načrt, kaj dobrodošla prilika. Kak¬ šen osebni namen ima pri tem Andraž sam, ji seveda ni povedal. A Vrbanka je v Andraževi potegavščini z ženskim in¬ stinktom zaslutila, da se Andraž sam že¬ ne za Tončko in da hoče le Matica z Blažetom vred odriniti od ljubljenega dekleta. Grenka ljubosumost se ji je zagrizla v srce. Ne, tudi Andraž ne bo dobil Tončke, to naj si kar za uh zapi¬ še! Obenem pa naj mu bo to še za ka¬ zen, za tisto besedo pri Bezljajevih!.. . Na videz se je navdušila za Andraže¬ vo spletko. V misli na Matičevo smolo je kar uživala in je rada obljubila svo¬ jo pomoč pri sestavljanju pisma. Seve¬ da bo molčala ko grob — naj se ji jezik prisuši, če kje le besedico zine o tem! Matica Matic) TONČKA Saj bi se sama osramotila!... In kjer je Andražu zmanjkalo besede, jo je o- na priložila; misli so se kresale in do solz sta se nasmejala, ko sta si v duhu predstavljala presrečnega Matica, ka¬ ko blažen prebira “Tončkino pismo”... Naslednje dni se je Vrbanka spretno potajila. Postala je izredno prijazna in ljubezniva do vseh, celo do Matica. De¬ loma ji je bilo tudi žal zadnjega spo¬ ra z možem, zakaj v načrtu je imela no¬ vo svileno obleko in brez njegove pomo¬ či si je pač ne bo mogla kupiti. Bez- Ijajka ima< novo in ona bi jo rada pose¬ kala in ji zbudila zavist. Kakšen užitek to za Vrbanko!... Zato se je začela mo¬ žu dobrikati. Svoje preljube obiske je opustila; jih bo že pozneje nadomestila Celo na vrtu je prijela za delo. Kuhinja je bila te dni izredno bogata, da, celo vi¬ no jim je nekajkrat postavila na mizo, tako da so se vsi čudili, najbolj pa Vr- ban. Ta je sicer po svojih bogatih iz¬ kušnjah slutil, da se za to ženino ljubez¬ nivostjo skriva poseben namen, ki ga bo še bolj nemilo iznenadil... V dnu svo¬ jega srca pa je vendarle upal, da se bo za trajno poboljšala. . . Mogoče, čeprav ne more prav verjeti. Morda pa jo je njegov zadnji nastop zresnil? In če je tako, bo v bodoče še bolj odločen, če se kaj podobnega primeri!... Da bi jo v sedanji volji utrdil in poka¬ zal, kako vse ljubše mu je takole veden¬ je, jo je nekega večera sam vprašal, če morda ne potrebuje kake nove polet¬ ne obleke. Žena se je spočetka na videz branja, nazadnje pa je le “priznala” da res nima ničesar več obleči... In na¬ slednjega dne je zmagoslavno hitela z Vrbanovo denarnico v trgovino in nato k šivilji. : Tim V četrtek pa je ponižno poprosila, če sme za nekaj uric z doma. K šivilji mo¬ ra, potem pa še obiskati bolno prijatelji¬ co... Se razume, da ji Vrban ni branil. Berdajsovi so se nemalo čudili, da sta se Vrbankina stanovalca tako neznansko izkvarila. Iz taborišča v Italiji so ju ven¬ dar poznali kot dobra, čeprav nekoliko muhasta fanta. Pa kdo nima svojih muh! Da pa sta v novem svetu tako daleč za¬ bredla, ne, tega si pa res ne bi bili mog¬ li misliti! Seve, pijača in ženske, to je že mnogo moških pogubilo! — Kar tež¬ ko si je misliti, da sta Andraž in Matic — prej trezna in poštena fanta — po¬ sebno še Matic — postala zdaj taki pi- janduri in še babjeka po vrhu!... Pa saj bo Matic zidal in dva lota že ima?... O seveda, zidal v oblake — lot pa ima na britofu! Lahko bi kaj imel, če bi vse¬ ga na pognal po grlu in pa za ženske! Zraven pa pretepač, da mu ga na sve¬ tu rd para! Andraž pa tudi ni dosti bolj¬ ši!.. . A za božjo voljo naj nikjer ne po¬ vedo, kar jim je povedala! Fanta jo u- bijeta, če zvesta! že tako ni nikoli var¬ na — zadnjič sta jo hotela pretepsti, ko ju je svarila in se je morala zakleniti pred njima! Mož pa tudi ni nič vreden! Namesto da bi jo branil, ju še ščuva I nanjo! O ti sveti Bog, koliko mora pre- )• trpeti!.. . Berdajsovki se je revica v dno ' srca zasmilila in jo je sočutno pomilo- j vala. .. Ubožica, ki vse dni in noči pre- | joče! Naj la še pride v vas, ona jo razu-1 me in tolažba nesrečnim tako dobro de- | ne!. .. “Joj, kako zunanji videz vara !Koliko [ previdnosti je treba pri teh moških!” je ! pomislila Tončka... — Ko se je v petek zvečer Matic vrnil z dela, je na veliko presenečenje zagle¬ da! na svoji mizi ljubko pisemce, naslov¬ ljeno nanj. Da ni od doma, je spoznal že po pisavi in znamki. “Pismo imaš, Matic!” mu je iz obedni- ce zaklicala Vrbanka, ki je že težko pri¬ čakovala Matičevega prihoda. Matic ji ni nič odgovoril. A radovednost ji ni dala miru. Previdno se je približala vratom fantovske sobe in tiho prislonila svoje uho nanje. Matic je gledal pismo kot neznanski vprašaj. “Od Tončke!” mu je bilo takoj jasno, ker je žensko pisavo že po naslo¬ vu spoznal. Kaj mu prinaša? Kaj skriva v sebi? Nebesa ali peklo!... Srce mu je burno bilo, tako da je komaj, dihal In moral si je pritisniti roko nanj, ker se mu je zdelo, da bo počilo od samega vznemirjenja. Potem je segel po pismu in pogledal zadnjo stran. Resnično!. . . Tončka Berdajs!.. . Kar sesti je moral. Torej mu je le odgovorila!... Iu to takoj! Morebiti še isti dan?... Sadika se je prijela — in kako naglo!. .. Hm... Če ni že prej rasla... rajtam da že od tistega koncerta dalje? Kdo ve? Zdaj, zdaj bo zvedel vse!.. . Hvala Bogu, da hi Andraža doma! Za nič na svetu bi ne maral, da bi ga zdaj kdo opazoval. Vsaj, dokler pisma prvič re prebere in ne zve vsebine. Prve tre¬ nutke sreče hoče uživati sam, če pa ne¬ sreče, pa še bolj!.. . Kar ustraši se ob misli, da utegne pri¬ ti zdai Andraž, ali da ga celo Vrbanka zmoti. Ne, tu pisma ne more brati! Na samo gre, kjer ga nihče ne bo motil. T-T--+ r -, je preoblekel — umil se je že v delavnici vtaknil pismo v žep in sto¬ ril proti vratom. A komaj je prijel za kljuko in ,io pritisnil, so ga vrata neu¬ smiljeno treščila po glavi, da je kriknil <~d strahu in bolečine. Prvi hip niti ni mogel spoznati, kaj se je s tako silo in ropotom zgrnilo po tleh. Zdelo se mu je, da se je del stene zrušil v sobo. Šele, ko se je Vrbanka javkajoč pobirala s tal in se tipala za boleče kosti, se je ove- M. I “Kaj pa je, za božjo voljo?” je zavpil in si pritisnil roko na skeleče mesto na glavi, v kateri mu je šumelo kakor v čr-kelnem panju. “Vrata sem hotela obrisati”, se je brž znašla Vrbanka, “pa si jih odštrbevsnil, kot bi gorelo v sobi! Malo bolj z legna- tjo, Matic! Toliko, da me nisi ubil!” “Nisem vedel...” se je v zadregi o- pravičeval fant. “Ne bodite hudi!”... “Kdo bi ne bil?” je zagodrnjala Vr¬ banka in odhitela v kuhinjo, da bi Matic vendarle ne opazil, da nima brisalke v roki... Matic je poklapano gledal za njo, zmignil z rameni in odšel. Skoraj poza¬ bil je, zakaj prav za prav odhaja. Ko pa je začutil v žepu pismo, mu je znova za- plala kri po žilah in pohitel je proti mestu, kot bi kuril za njim. Zavil je v prvo kavarno, ki jo je za¬ gledal. Bila je domalega prazna. Sedel je k mizi v kot in si naročil kozarček žganega, da pozabi na bolečine v glavi. Potem je hitro segel v žep in potegnil pismo iz njega. Previdno se je ozrl, če bi morda sedel kak znanec v kavarni, Ko je ugotovil, da je sam, je segel po nožičku in s tresočo roko prerezal pi¬ semski ovoj na robu. Počasi in z vso spoštljivostjo je potegnil nežno popisa¬ ni papir iz ovoja. Čudovit vonj ga je po- ščegetal v nos, kar omamljal ga je, Kakšna opojna dišava! že to ga je o- pogumljalo in mu zbujalo najslajše slut¬ nje. Razgrnil je dišeči papir in iz njega je padla na mizo drobna cvetka z lističem rožmarina in roženkravta. Prečudovi¬ to!... Ali mu je sploh še treba prebi¬ rati vsebino pisma, ali mu ne pove že ta drobni šopek vsega! Če bi mu nobe¬ ne črke ne napisala, bi mu to znamenje dovolj jasno povedalo: Tončka ga ima rada!... čim bolj nežno je mogel, je pri¬ jel drobni šopek z okornimi prsti in si ga nesel k ustnicam, kot sveto podobico. “Tončka!” je vzkliknil skoraj na glas in srce mu je vriskalo v neznani sreči, Kot največjo svetinjo je vzel pismo v roke in ga pričel brati. Joj, kako to nebeško lepo zveni! “Pre¬ ljubi” . .. Kar mravljinci so mu zago- mazeli po udih.