I
u
V
bor D
Li
kidricevo.si
facebook.com/kidricevo | I I V vimeo.com/kidricevo


dvosobna, trosobna, štirisobna, v izmeri 75,15 m2, od tega shramba 4,40 in PM v garaži 12,50 m2 ter večja vse da 119,30 m2, na ključ,
sodobna, energetsko učinkovita gradnja, predvidena vselitev decembra 2023, prodajna cena od 160.097,76 EUR naprej...
Več informacij: 031 310 803
M nepremičnine, Milena Jančič s.p., T: 02 798 07 50, M: 031 310 803, www.
Trste nj a kova ulica 7, Ptuj nepremičnine.si
I ObSlrifi	W ^ *
I Kidričevo
vV *
Zapelji se z Zero C

Želiš preizkusiti električno mobilnost?
Te zanima vožnja z e-kolesom, e-skuterjem ali e-kombijem?
Si polnoleten in imaš veljavno vozniško dovoljenje?
Pokliči na 02 7990610 in dogovorili se bomo za termin!
^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
REZERVACIJA!
Zapelji se z Zero C
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Muršec
Uredniški odbor: Boštjan Beranič, Simona Gaiser, Zdenka Holc, Ivanka Korez, Marina Valentan Lektoriranje: Anita Trep Priprava za tisk: Mojca Muršec Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2350 izvodov Spletna stran: www.kidricevo.si
Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo ter je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1401. Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila.
Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 10. 5. 2023.
Kontakt uredništva
glasila Ravno polje je urednistvo@kidricevo.si
UVODNIK
Bogdan Potočnik, podžupan Občine Kidričevo
Skupaj oblikujemo predloge za izboljšave
Pomlad je čas, ko narava prebudi svoje življenje, drevesa ponovno ozelenijo in zacvetijo prve rože. S toplimi sončnimi žarki se vračajo na ulice in v parke tudi nasmejani obrazi sprehajalcev in kolesarjev.
Pomlad nam prinaša svežino in optimizem, ki ju s pridom izkoriščamo za različne dejavnosti na prostem, druženja s prijatelji in izlete v naravo. Poleg tega pa so v tem času tudi velikonočni prazniki, ki predstavljajo enega izmed vrhuncev krščanskega leta, so pa tudi odlična priložnost za družinska srečanja in skupno ustvarjanje.
Slabša gospodarska klima predvsem zaradi še kar trajajoče energetske krize žal precej vpliva tudi na projekte in dejavnosti v naši občini. Kljub temu se v Občini Kidričevo trudimo, da projekti, ki smo si jih zadali, skoraj nemoteno tečejo naprej. Žal ne morem mimo omembe težav, s katerimi se sooča naše največje podjetje Talum. Te so nastale zaradi trenutne energetske krize, ki je posledica zelo nepremišljenih odločitev evropske energetske politike. Visoke cene električne energije in manjše povpraševanje vplivajo na poslovanje,
zaradi česar so bili v Talumu primora-ni sprejeti nekatere težke odločitve. Kljub temu pa se vodstvo podjetja trudi ohranjati stabilnost ter večini zaposlenim zagotavljati delovna mesta, kar je v današnjem času izredno pomembno. Verjamem, da bodo nadaljevali z ustreznimi spremembami in uporabo trajno-stnih pristopov ter se tako uspeli še bolj prilagoditi novim razmeram in s tem okrepiti svoj položaj na trgu.
Sodelovanje občanov pri delovanju občine je ključnega pomena za zagotavljanje demokratične in učinkovite lokalne samouprave. Občani smo tisti, ki živimo v občini in se vsakodnevno soočamo s problemi, izzivi in priložnostmi, s katerimi se srečuje lokalna skupnost. Zato je pomembno, da imamo priložnost, da tudi občani sodelujemo pri odločanju in oblikovanju politik, ki vplivajo na naše življenje. V preteklih tednih smo tako lahko na zborih krajanov po posameznih krajih podali številne nove predloge za izboljšanje in obogatitev pogojev za življenje, bivanje in udej-stvovanje v naši občini. Pristojni odbori Občine Kidričevo bodo z novoizvoljenimi krajevnimi odbori preučili predloge in poskušali skupaj z občinsko upravo v okviru obstoječih možnosti pripraviti načrte za uresničitev čim več teh predlogov v tem mandatu.
Eden od projektov preteklega mandata bo v kratkem dokončno zaživel. 15. aprila 2023 bo otvoritev »wake parka« v športno rekreacijskem parku Green Lake. Gre za edinstveno atrakcijo v naši občini, kjer bomo lahko vsi preizkusili svoje veščine v vožnji na vodi. Vabljeni, da se otvoritve udeležite v čim večjem številu. Prav tako pa vas že zdaj vabim na ogled etape kolesarske dirke po Sloveniji, ki bo letos potekala tudi skozi našo občino. Dirka se bo pričela 14. junija 2023, v delu ene izmed etap pa bomo lahko tudi v naši občini spremljali številne domače in tuje kolesarske ase in njihove spremljevalne ekipe. To bo odlična priložnost, da se pokažemo v najboljši luči ter da z zanimivimi aktivnostmi pričaramo pravo kolesarsko vzdušje.
Ob velikonočnih praznikih vam želim veliko veselja, radosti in miru. Naj bodo vaša srca napolnjena s toplino in ljubeznijo, ta praznični čas pa naj bo preživet v znamenju družine, prijateljev in blagoslova.
Želim vam prijetne praznike v krogu vaših najdražjih ter veliko uspeha, zdravja in sreče v prihodnje.
	
	
	
	
	
Podelitev nagrade športnik leta 2022 Občine Kidričevo
Simona Gaiser, predsednica Športne zveze Občine Kidričevo
Šport ima v Občini Kidričevo že dolgo pomembno vlogo in posvečajo se mu vse generacije. V naši občini velja za izredno priljubljeno obliko preživljanja prostega časa in vsak posameznik, ki je predan športu, je del zgodbe o uspehu.
Športnice in športniki so v minulem letu dosegli vrsto odmevnih rezultatov, tako na domačih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Osvojili so medalje na prvenstvih in s tem poskrbeli za dvig kvalitete športa v Občini Kidričevo. Prireditev športnik leta je v občini postala stalnica in se lahko postavi ob bok največjim prireditvam v Kidričevem.
Ko smo lansko leto po pandemiji koronavirusne bolezni snovali prireditev športnik leta, smo organizatorji, Športna zveza Občine Kidričevo in Komisija za športnika leta, imeli pred seboj velik izziv. Vsi smo se takrat zavedali, da je pandemija pustila velik pečat ravno na področju športa. Kljub vsemu smo želeli nadaljevati tradicijo te prireditve in smo po manj kot štirih mesecih ponovno izdali razpis. Vsem športnicam in športnikom čestitamo, da so uspeli skupaj s trenerji in drugimi strokovnimi delavci prebroditi največjo krizo. Športnik leta Občine Kidričevo 2022 je dokaz, da smo naredili pravilno potezo. Najboljša športnica Občine Kidričevo v letu 2022 je bila Katja Babič, najboljši športnik Tilen Pušnik.
Letošnja prireditev športnik leta Občine Kidričevo je bila izjemna tako po številu nagrajencev kot tudi po njihovih vrhunskih rezultatih. Vsem športnicam in športnikom želimo, da bi bile njihove sanje večje od njihovih strahov. Življenje je namenjeno drznim in se začne izven naših fizičnih okvirjev.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
4 I
Kirlrirpvn
Perspektivni športniki do 16 let so:
Aleks Koren, Tilen Letonja, Blaž Mohorko in Jakob Mohorko.
Perspektivne športnice do 16 let so:
Lenja Ripak, Sara Jambriško, Sara Erhatič, Zara Sitar in Živa Gornik Zupanič.
V kategoriji Posebni dosežki - šport otrok in mladine sta priznanje prejeli ekipa nogometa iz OŠ Kidričevo in ekipa odbojke iz OŠ Cirkovce.
Naziv najboljša ekipa v letu 2022 sta dobili ekipa Nogome- Stekleno plaketo za zaslužnega delavca v športu je prejel tnega kluba Aluminij U13 in ekipa Namiznoteniškega kluba Miran Lipovec. (NTK) Cirkovce - ženska ekipa Prve namiznoteniške lige Slovenije.
Stekleno plaketo za življenjsko delo pa sta prejela Bruno Gajser in Hinko Vodušek.
V kategoriji Rekreativni dosežki so priznanja prejeli Bruno Skuber, Leon Kaučevič, Maksi Beranič in Šola zdravja Cirkovce.
Stekleno plaketo za najbojša mlada športnika sta prejela Taja Bingo in Anej Ferčec.
Najzaslužnejši delavci v športu v letu 2022 so bili: Urban Ovčar, Danilo Piljek in Simon Vidovič, ki so prejeli nagrado za najboljše trenerje.
Vsem športnikom, športnicam in vsem ostalim, ki delujejo na področju športa, želimo veliko uspehov tudi v prihodnje.
Prireditev so nam omogočili: Občina Kidričevo, Restavracija Pan Kidričevo, Talum, d. d., MOS servis, d. o. o., MTD, d. o. o., Transport Frangež, Proline Damjan Kumek, s. p., Hifa, d. o. o.
APRII 2023 I 5
PREGLED PROJEKTOV V OBČINI
Naziv projekta	Opis projekta	Nosilec projekta	Stanje projekta
Projekti v pripravi			
Razbremenilnik Framski potok-Kamenišnica	Ureditev vodotoka po obstoječi trasi za preprečitev poplavljanja okoliških zemljišč.	Direkcija za vode	Izbran izvajalec, čaka se na izdajo GD. Projekt se mora zaključiti do 31. 12. 2023.
Državna kolesarska povezava Ptuj-Poljčane	Ureditev kolesarskih povezav Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk-Makole-Poljčane.	DRSI in Občina Kidričevo	Za posamezne odseke je potrebno izdelati dokumentacijo. V letu 2023 je v planu izdelava dokumentacije od glavne ceste Ptuj-Bistrica do GD Jablane.
Kolesarka Ptuj-Poljčane, odsek Kungota-Brun-švik	Ureditev kolesarske povezave med Brunšvi-kom in Kungoto (mimo Green Lake-a).	DRSI in Občina Kidričevo	Parcelacija končana. DRSI prične z odkupi.
Kolesarka Ptuj-Poljčane, odsek Starošince-glavna cesta Ptuj-Sl. Bistrica	Ureditev kolesarske povezave med Brunšvi-kom in Sp. Jablanami.	DRSI in Občina Kidričevo	Odsek se projektira in dokumentacija bo v kratkem končana.
Obnova vojaškega strelišča Apače		MORS	Pridobivanje gradbenega dovoljenja.
Prenosni plinovod R15/1 Ljutomer-Kidričevo		Plinovodi d. o. o.	Izvedena javna razgrnitev idejne zasnove.
Rekonstrukcija obvoznice Pragersko		DRSI	V primeru zagotovitev sredstev se bo obnova pričela v letošnjem letu.
Obnova kanalizacije Njiverce	Rekonstrukcija meteorne in fekalne kanalizacije; obnova vodovoda.	Občina Kidričevo	Izbran izvajalec. Dela se pričnejo predvidoma 1. 6. 2023. Konec v letu 2024.
Namakalni sistem	Namakalni sistem v občinah Starše, Hajdina in Kidričevo.	Sklad kmetijskih zemljišč	Sklad bo v kratkem objavil naročila za izbiro pripravljavca dokumentacije.
Kolesarska steza Strnišče-Kidričevo	Kolesarska steza od podvoza Strnišče do dvorca Sternthal.	Občina Kidričevo	Projektna dokumentacija je izdana. Opravljena je parcelacija, vendar še niso izdane odločbe.
Kolesarska steza Lovrenc-Trnovec	Kolesarska steza ob potoku Polskava od Lovrenca do Trnovca.	Občina Kidričevo	Izdelava projektne dokumentacije.
Ureditev naselja Kidričevo	Načrt širitve naselja Kidričevo in preoblikovanje v mesto.	Občina Kidričevo	V fazi sprejemanja prostorskega načrta.
Ureditev centra Lovrenca	Gradnja nove telovadnice, gasilskega doma, pošte in trgovine.	Občina Kidričevo	Izdelava projektne dokumentacije za športno dvorano in gasilski dom.
Vrtec Lovrenc	Vzpostavitev štirioddelčnega vrtca v Lovrencu.	Občina Kidričevo	Pridobljeno GD. V kratkem se objavi JN za izbiro izvajalca.
Center in skladišče civilne zaščite	Gradnja centra za vzhodni del Slovenije.	Uprava RS za zaščito in reševanje	Priprava prostorskega načrta za umestitev zraven vojaškega skladišča.
Intermodalni terminal	Vzpostavitev intermodalnega terminala v IC Kidričevo.	Občina Kidričevo, Talum	V teku postopek podrobnega prostorskega načrta.
Obnova ceste Strnišče-Župečja vas		Občina Kidričevo	V teku javno naročilo za izvajalca.
Vodovod in elektrika v Apačah 137-156	Obnova vodovoda in prestavitev električnih vodnikov v zemljo.	Občina Kidričevo	Dela se predvidoma pričnejo v aprilu.
Povezava vodovoda Šikole 62-Stražgonjca 41		Občina Kidričevo	Dela se predvidoma pričnejo v maju.
Skupnostna sončna elektrarna	Umestitev skupnostne elektrarne v gramoznico v Lovrencu.	Občina Kidričevo	Naročena idejna zasnova.
Rekonstrukcija ceste Apače-Hajdina	Od križišča v Apačah, mimo farm do Hajdine.	DRSI	V teku javno naročilo za izvajalca. Pričetek del je predviden v juniju.
Pločnik v Kungoti		Občina Kidričevo in DRSI	Podana je vloga za recenzijo projekta na DRSI.
Projekti v izvajanju			
Regionalna kolesarska povezava Ptuj-Maj-šperk	Ureditev kolesarskih poti od meje z Občino Majšperk do meje z Občino Hajdina, posebej odsek do Pragerskega.	Občina Kidričevo	Dela se izvajajo. Predviden zaključek maja 2023.
Protipoplavna varnost Polskave	Povečanje pretočnosti struge Polskave od vtoka Framskega potoka dolvodno.	Direkcija RS za vode	Gradbena dela se izvajajo.
Obvoznica Kidričevo		DRSI	V marcu bo odprt odsek od glavne ceste do novega vhoda v IC Talum. Preostali del predvidoma do maja 2023.
Obnova G 1-2 Ptuj-Sl. Bistrica	Semaforizacija križišč in preplastitev ceste G 1-2, odsek od Cirkovc do avtoceste.	DRSI	Tehnični pregled bo izveden 11. 4. 2023.
Obrtna cona Kidričevo	Novih 25 ha površin za obrtne dejavnosti.	Občina Kidričevo	Tehnični pregled je bil izveden 23. 3. 2023.
Nadgradnja vozlišča Pragersko		DRSI	Predvideno odprtje podvoza v juniju 2023.
Rekonstrukcija ceste v Šikolah		Občina Kidričevo	Konec v mesecu aprilu 2023.
Revitalizacija muzeja Zbirka podeželja Staro-šince v turistični produkt	Postavitev sanitarij, nadstreška za prešo in organizacija prireditve.	Občina Kidričevo	Konec v mesecu aprilu 2023.
Končani projekti 2023
Preplastitev avtobusnega postajališča v Kidričevem Asfaltiranje ulice v Njivercah Asfaltiranje ceste v obrtni coni Kidričevo
6 I H Kidričevo
Pripravila: Anja Rajher
SEJE OBČINSKEGA SVETA
Povzetek sej
Občinskega sveta Občine Kidričevo
1. konstitutivna seja novega Občinskega sveta Občine Kidričevo je bila 7. 12. 2022.
Sejo je vodil najstarejši član novoizvoljenega Občinskega sveta Občine Kidričevo, gospod Branko Valentan.
1.	točka: Branko Valentan je navzoče seznanil, da je prisotnih petnajst članov občinskega sveta.
2.	točka: Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev za župana in člane Občinskega sveta Občine Kidričevo je podal gospod Mihael Kocbek, predsednik Občinske volilne komisije. Predsednik je v uvodu podrobno obrazložil postopek od imenovanja volilnih odborov do prevzema gradiv volilnih odborov na dan 20. 11. 2022. Pri tem je predstavil pristojnosti volilnih odborov in povedal, kakšne so pristojnosti volilne komisije. Posebej je poudaril, da so volilni odbori tisti, ki ugotavljajo rezultate na voliščih in da volilna komisija nima nobene pristojnosti, da bi preverjala rezultate po voliščih.
3.	točka: Občinski svet Občine Kidričevo soglasno sprejme, da se v Mandatno komisijo za pregled pritožb in pripravo predlo-
ga potrditve mandatov članov Občinskega sveta Občine Kidričevo in ugotovitve izvolitve župana imenujejo: Silva Orovič Serdinšek - predsednica ter člani Eva Žun-kovič, Boris Kmetec, Andrej Napast in Mijo Sauer.
4. točka: Poročilo Mandatne komisije je podala predsednica Silva Orovič Serdin-šek. Mandatna komisija je pregledala poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta ter potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta. Mandatna komisija ni prejela pritožb predstavnikov list, drugih kandidatov za člane občinskega sveta in drugih morebitnih pritožb zoper mandate članov občinskega sveta.
SKLEP: Občinski svet soglasno potrjuje mandate članom Občinskega sveta Občine Kidričevo: Borisu Kmetcu, Evi Žunkovič, Branku Valentanu, Anji Rajher, Ivi Cizercl Ferčec, Danilu Lenderu, Nevenki Lupinšek, Miju Sauerju, Bogdanu Potočniku, Zvonku (Antonu) Drevenšku, Mateji Školnik, Antonu Frangežu, Andreju Napastu, Žigi Cigla-riču, Silvi Orovič Serdinšek, Sari Rihtar in
Tadeju Strmšku.
5.	točka: Poročilo Mandatne komisije o izvolitvi župana je podala gospa Silva Orovič Serdinšek. Mandatna komisija je pregledala poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev za župana in člane Občinskega sveta Občine Kidričevo in potrdilo o izvolitvi župana. Mandatna komisija ni prejela pritožb zoper izvolitve župana.
SKLEP: Občinski svet soglasno ugotavlja, da je bil na rednih volitvah za župana 20. 11. 2022 za župana Občine Kidričevo izvoljen gospod Anton Leskovar.
6.	točka: Predsedujoči je čestital gospodu Antonu Leskovarju in ga prosil, da poda slavnostno prisego župana in nagovori občinski svet.
7.	točka: Občinski svet soglasno imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja , ki jo sestavljajo: Danilo Len-dero - predsednik ter člani Branko Valentan, Mijo Sauer, Anton Frangež in Bogdan Potočnik.
2. redna seja Občinskega sveta Občine Kidričevo je bila 19. 1. 2023.
1.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o razrešitvi enega člana Občinske volilne komisije Občine Kidričevo.
2.a	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o imenovanju Odbora za družbene dejavnosti. V Odbor za družbene dejavnosti so imenovani: Bogdan Potočnik - predsednik, Iva Cizerl Ferčec, Sara Rihtar, Branko Valentan, Peter Krajnc.
2.b točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o imenovanju Odbora za varstvo okolja in požarno varnost. V Odbor za varstvo okolja in požarno varnost so imenovani: Eva Žunkovič - predsednica, Tadej Strmšek, Iva Cizerl Ferčec, Vladko Meglič, Vinko Mlakar.
2.c točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o imenovanju Odbora za gospodarstvo. V Odbor za gospodarstvo so imenovani: Anja Rajher - predsednica, Žiga Ci-glarič, Anton Drevenšek, Mateja Školnik, Valerija Medved.
2.č točka: Občinski svet z večino sprejme Sklep o imenovanju Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. V Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo so imenovani: Andrej Napast - predsednik, Silva Orovič Serdinšek, Sara
Rihtar, Anton Drevenšek, Viktor Napast.
2.d točka: Občinski svet z večino sprejme Sklep o imenovanju Odbora za gospodarsko infrastrukturo. V Odbor za gospodarsko infrastrukturo so imenovani: Danilo Lendero - predsednik, Mijo Sauer, Neven-ka Lupinšek, Boris Kmetec, Martin Turk.
2.e	točka: Občinski svet z večino sprejme Sklep o imenovanju Odbora za gospodarjenje s premoženjem. V Odbor za gospodarjenje s premoženjem so imenovani: Silva Orovič Serdinšek - predsednica, Žiga Ciglarič, Boris Kmetec, Anton Frangež, Marjan Petek.
3.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o imenovanju Nadzornega odbora. V Nadzorni odbor so imenovani: Bernardka Jurič, Romana Jurič, Dragica Drevenšek, Jadranko Školnik, Ksenija Žitnik.
4.	točka: Občinski svet z večino sprejme Sklep o imenovanju Komisije za priznanja in odlikovanja. V Komisijo za priznanja in odlikovanja so imenovani: Nevenka Lupinšek - predsednica, Anja Rajher, Marina Valentan.
5.	točka: Občinski svet soglasno sprejme
Sklep o imenovanju Uredniškega odbora javnega glasila Ravno polje. V Uredniški odbor javnega glasila Ravno polje so imenovani Ivanka Korez, Simona Gaiser, Zdenka Holc, Boštjan Beranič, Marina Valentan.
6.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Kidričevo.
7.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za Center Lovrenc na Dravskem polju (Športna dvorana in prizidek k šoli). Obrazložitev DIIP-a za Center Lovrenc na Dr. polju (Športna dvorana in prizidek k šoli) je podal gospod Damjan Napast, direktor Občinske uprave Občine Kidričevo. Občina Kidričevo je v lanskem letu najavila interes za izgradnjo športne dvorane v Lovrencu na Dr. polju, na poziv ministrstva. Z DIIP-om smo pohiteli, če bi ministrstvo objavilo razpis za sofinanciranje športne infrastrukture. Predvideli smo 100 % sofinanciranje. Potrjen DIIP pa je osnova za prijavo.
8.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o dopolnitvi kadrovskega načrta Občine Kidričevo za leto 2023 in 2024.
APRIL 2023 I 7
ENERGETSKA PRIHODNOST
Energetska prihodnost
je tudi v samooskrbnih sončnih elektrarnah
Zaradi mahinacij na trgu z električno energijo po celi EU in posledično kupovanja električne energije preko borze so se cene električne energije več kot podvojile. Države v EU k temu problemu pristopajo različno, v Sloveniji pa smo tukaj še precej zadaj. Zaradi tako visokih cen so prizadeta predvsem socialno šibka gospodinjstva. Zaradi zavez Republike Slovenije za vzpostavitev podnebne nevtralnosti razvojni trendi ne gredo samo v samooskrbo z električno energijo ampak k vzpostavljanju t. i. pametnih omrežij, v katera bodo vključeni vsi porabniki in proizvajalci električne energije. Prvi resni korak v tej smeri nastopi s 1. januarjem 2024, ko bo začel veljati novi 5-stopenski tarifni sistem. V njem bodo definirane kritične tarife, v katerih bo električna energija precej dražja, izven kritičnih tarif pa cenejša.
LEA Spodnje Podravje
Gospodinjstva, predvsem tista, ki imajo za ogrevanje prostorov vgrajene toplotne črpalke, so hitro ugotovila, da jim individualna samooskrba precej zniža stroške ogrevanja oz. električne energije, saj imajo končni obračun porabljene in proizvedene električne energije ob koncu leta. Ta režim bo veljal še za tiste samooskrbne sončne elektrarne, ki bodo dobila soglasja do 31. 12. 2023 in bodo priključena na omrežje najkasneje do 31. 12. 2024. Potem bo končni obračun ali netiranje za vsak mesec posebej in bo stroškovna učinkovitost nižja, velika verjetnost pa obstaja, da bodo takšne samooskrbne elektrarne upravičene do subvencij pri investiciji.
Imamo pa možnost, da se vključimo v skupnostno samooskrbo ali v energetsko skupnost. To predstavlja za podeželje velik izziv, predvsem zaradi zapletenih postopkov pri organiziranju in vzpostavitvi takšnih samooskrb z električno energijo. Zato bomo v okviru projekta izvedli celotni postopek izvedbe skupinske samooskrbe - od organiziranja skupnosti do analize možnosti in določanja potrebnih parametrov, izdelave osnovnih načrtov in vloge za priključitev tako za individualno kot skupinsko samooskrbo. Računamo, da bomo takšno samooskrbo, ki bo prva na našem področju, zagnali do konca naslednjega leta v Občini Markovci.
Da bi investitorjem olajšali pot do priključitve samooskrbnih sončnih elektrarn, smo izdelali Priročnik za individualno in skupinsko samooskrbo, ki bo na voljo v elektronski in pisni obliki in ga
predstavili na enajstih delavnicah. Naš prvenstveni cilj je spodbuditi izgradnjo samooskrbnih sončnih elektrarn tako na podeželju kot tudi v urbanih območjih.
Projekt zajema izdelavo dokumentacije za individualno in skupnostno samooskrbo štirih objektov v Markovcih (OŠ, vrtca, občinske stavbe in športne dvorane), izdelavo priročnika za individualno in skupnostno samooskrbo v nakladi sto kosov ter izvedbo enajstih delavnic, vezanih na predstavitev koncepta individualne in skupnostne samooskrbe. Na delavnicah so sodelovali strokovnjaki Lokalne energetske agenture iz Ptuja in strokovnjaki iz Energije plus, d. o. o., ki ima na področju projektiranja, izgradnje in vzdrževanja samooskrbnih sončnih elektrarn dolgoletne izkušnje.
Priročnik za samooskrbo in skupno-stno oskrbo ter energetske skupnosti z električno energijo iz sončnih elektrarn najdete tudi v spletni obliki na povezavi: https://www.lea-ptuj. si/wp-content/uploads/2022/08/ Priro%C4%8Dnik-za-samooskrbo-in--skupnostno-oskrbo-ter-energetske--skupnosti-z-elektri%C4%8Dno-energi-jo-iz-son%C4%8Dnih-elektrarn.pdf.
Projekt Energetska prihodnost je odobren na javnem pozivu LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija v okviru programa CLLD.
5 p odri je Podravje
8 I H Kidričevo
Na nas je, da si upamo in da priložnosti opazimo
Spoštovane občanke in spoštovani občani Občine Kidričevo! Za nami je peti letni čas, ki je bil spet takšen, kot smo ga vajeni - s številnimi prireditvami ter števičnimi maškarami. Verjamem, da so koranti uspešno odgnali zimo, čeprav so se letos hladni dnevi kar zavlekli v začetek pomladi. A dnevi so vsak dan daljši in sonce ima iz dneva v dan večjo moč. Spomladansko sonce nas že vabi k prvim letnim opravilom na naših vrtovih, njivah in vinogradih ter nas ob tem polni s pozitivno energijo. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS
Pred vami je prvi prispevek v Poslanskem kotičku v letu 2023. V nadaljevanju vam bom podrobneje predstavila nekaj najodmevnejših aktualnih tematik.
Za blažitev posledic energetske krize je bila sprejeta novela Zakona o pomoči gospodarstvu. Osnovni Zakon o pomoči gospodarstvu je sicer bil sprejet decembra lani, a je ta tako za velika kot tudi za mala in srednja podjetja določil zelo kompleksen in kompliciran sistem pomoči v obliki transferjev države. Že takrat so s strani gospodarstva prihajala opozorila, da bi se moralo vsaj za mala in srednja podjetja določiti enostavnejšo pomoč v obliki regulacije cene, kar je možno znotraj okvira, ki ga je predpisala Evropska komisija. Ob sprejemu zakona s strani vlade posluha za to še ni bilo, a je vlada kasneje, konec leta, z uredbo to napako popravila. Ker pa bodo mala in srednja podjetja imela na razpolago regulirano ceno do konca meseca junija 2023, za navedeno obdobje ne bodo upravičena do pomoči za ohranitev delovnih mest. V SDS-u smo želeli to z amandmaji popraviti, vendar pri tem žal nismo bili uspešni.
Po izglasovanem vetu državnega sveta v decembru so poslanci Svobode in Levice na januarski seji ponovno podprli novelo Zakona o finančni upravi, ki vsebuje določbe o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora. Po sprejemu novele je bil zakon s strani varuha človekovih pravic posredovan v ustavno presojo, so
pa na sporne zakonske določbe sicer že vseskozi opozarjali številni pravniki. Dejstvo je, da se z novelo finančni upravi omogoča sledenje brez sodne odločbe, s čimer ima ta posledično celo več pooblastil kot tožilstvo.
V	januarju je bilo na redni seji potrjenih tudi devet novih ministrov 15. slovenske vlade. Ta ima po novem kar dvajset ministrstev. Vsaj nekje smo tako v samem vrhu. A ne glede na zatrjevanje vladnih predstavnikov v času referendumske kampanje, da povišanje števila ministrstev ne bo prineslo finančnih posledic, je sedaj že jasno, da nova ministrstva na novo zaposlujejo, kar bo zagotovo imelo finančne posledice v državnem proračunu. To pritrjuje tudi dejstvo, da Ministrstvo za finance že intenzivno pripravlja predlog Rebalansa proračuna. Na februarski redni seji je bil potrjen tudi nov minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, ki je ministrski položaj zasedel že drugič. Minister za notranje zadeve je namreč bil že v vladi Marjana Šarca.
Na februarski redni seji je bil potrjen Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki ponovno uvaja obvezen prevzem računov s strani potrošnika ter njegovo kaznovanje (v višini 40 evrov), v kolikor ob kontroli finančnega inšpektorja pri sebi po opravljenem nakupu ali storitvi ne bo imel računa. Po moji oceni gre za popolnoma nesmiseln ukrep, ki ne bo zmanjšal sive ekonomije, z represivno politiko pa prenaša odgovornost inšpektorjev na potrošnike, kar je nesprejemljivo. V začetku marca je državni svet na ta zakon sicer izglasoval odložilni veto, kar pomeni, da bomo morali poslanci o tej noveli ponovno glasovati, zakon pa mora podpreti najmanj 46 poslancev. A glede na koalicijski glasovalni stroj sprememb na tem področju žal ne moremo pričakovati.
V	prihodnjih tednih ali mesecih naj bi v obravnavo v državni zbor prejeli predloge večih reform - od pokojninske, šolske, do zdravstvene in davčne. Za vse napovedane spremembe bo v proračunu potrebno zagotoviti več denarja in posledično seveda napovedujejo višje davke. Glede na informacije iz medijev
nameravajo z dohodnino obdavčiti prav vse dohodke - vključno nadomestila za malico in potne stroške. Slišimo lahko, da bo dodaten odstotek od plač vzet za gradnjo socialnih stanovanj (največ seveda v Ljubljani), napovedujejo se tudi dodatne obdavčitve premoženja, zlasti nepremičnin. Glede na nakazano smer bodo spet najbolj obdavčeni tisti pridni, delavni, ki so se skozi svoje življenje marsičemu odpovedali, da so si zgradili hišo ali kupili stanovanje in ob tem seveda že plačali številne davke. S tem bo postala Slovenija še bolj nepravična. Postala bo država, v kateri zlasti mlajši in podjetni ne bodo razvijali svojih potencialov, temveč nas bodo še bolj množično zapuščali.
Spoštovani, življenje nas postavlja pred različne izzive in pred nas postavlja številne priložnosti. Na nas pa je, da si upamo in da priložnosti opazimo. Prav je, da vseskozi sledimo ciljem, ki si jih postavljamo. Ob tem pa naj bodo naša dejanja takšna, da bomo nase ponosni in da bodo na nas ponosni naši najdražji, naša družina. Želim vam lepe spomladanske dni in dovolite si živeti svoje sanje, saj kot je nekoč zapisala Eleanor Roosevelt: »Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.«
Lepe, mirne in blagoslovljene velikonočne praznike!
Vse dobro.
APRIL 2023 I 9
DOGAJALO SE JE
Koncert Ditke v Lovrencu
Kulturno društvo Lovrenc
Na pobudo Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju je ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani v Lovrencu potekal koncert priljubljene slovenske pevke Ditke s spremljevalcema.
Ditka je kantavtorica, pevka, kitaristka in skladateljica, ki je uglasbila že številne pesmi slovenskih pesnikov in jih s tem poskuša približati širšim množicam. Številni, ki prej niso poznali krasnih pesmi Ferija Lainščka, Kajetana Koviča, Karla Destovnika Kajuha in drugih, jih preko uglasbene poezije in edinstvene Ditkine interpretacije lahko odkrivajo na drugačen način. Veseli nas, da smo lahko ob izvedbi vrhunskih glasbenikov uživali v verzih in krasnih melodijah ter s tem počastili kulturni praznik.
1000 gibov v Ormožu
V hladnem zimskem jutru, 15. 2. 2023, smo se članice Šole zdravja Cirkovce odpravile z vlakom v Ormož.
Danica Dolenc
Po predhodnem dogovoru nas je tam pričakala znana ormoška novinarka, Karolina Puntarek. Obiskale smo tamkajšnjo Šolo zdravja, kjer so nas prijazno sprejeli ter pogostili z domačim pecivom in kavico. Gospa Puntarek je za nas zju-
traj spekla veliko košaro svežih sirovih štručk. Ob prijetnem klepetu in izmenjavi izkušenj smo se dolgo zadržale med njimi in jih povabile, da nas obiščejo. Pozdravila nas je tudi direktorica mestne knjižnice in nam jo predstavila. Navdušila nas je njihova prijaznost.
Ormož je mesto z okoli dva tisoč prebivalci, ki leži ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško. Med sprehodom in prijetnim klepetom nam je gospa Puntarek mesto podrobneje predstavila. Nato
smo obiskale prenovljeno grajsko pristavo in ormoški grad, ki so ga zgradili gospodje Ptujski. Ob strokovnem vodstvu smo se seznanile z bogato zgodovino mesta.
Na vseh naših izletih smo oblečene oranžno, izvedemo 1000 gibov in tako promoviramo zdrav življenjski slog v zrelih letih tudi izven meja naše občine. Kot vsak naš izlet, smo tudi tega zaključile v gostišču ob malici.
10 I
Kidričevo
DOGAJALO SE JE
Pomladno vzdušje v Lovrencu na Dravskem polju
Člani Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju, ki skrbijo za urejanje vaškega središča, so tokrat času primerno postavili pomladno in praznično velikonočno okrasitev.
Mateja Školnik
Zasnovo in pripravo materialov so pripravili Marta Murko, Magda Merkač in ffl Rado Furek, *'j skupaj z ostalimi člani pa smo poskrbeli, da je pot skozi naš kraj ponovno tematsko aktualna, okolica pa urejena.
V sodelovanju s Podružnico OŠ Lovrenc na Dravskem polju smo izvedli tudi prireditev ob materinskem dnevu, ki je potekala v petek, 24. marca 2023, ob 17. uri v dvorani v Lovrencu, kjer smo lahko prisluhnili programu naših najmlajših.
Krasitev vaškega središča v Lovrencu
Kulturno društvo Lovrenc
Ob pustu smo v Lovrencu na Dravskem polju preuredili vaško središče in pripravili novo okrasitev našega kraja. Nastale so posebne imitacije kurenta in drugih likov tega okolja.
Hvala posameznikom - članom Kulturnega društva Lovrenc, ki s svojo kreativnostjo, idejami in seveda s podarjenim časom ustvarjajo prijeten prostor in okolje za vse nas.
APRIL 2023 I 11
STROKOVNI ČLANEK
Obvladovanje mrčesa v hlevih, dušik v živinskih organskih gnojilih
Občina Kidričevo spada med kmetijsko intenzivnejše in naprednejše občine v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo, da so kmetijska gospodarstva po svojih panogah usmerjena v pridelavo poljščin in zelenjadnic ter rejo živali. Ugodne naravne danosti (ravnina) omogočajo uporabo zmogljive kmetijske mehanizacije. Pomembni komponenti pri delovnih operacijah sta delovna sila in čas. Navadno obeh primanjkuje, kadar pa nam jo zagode še vreme, kmetovalci utrpijo neljube, gospodarske in finančne škodne posledice.
Jože Murko, mag. kmet. KGZS Zavod Ptuj
NARAVA ZMORE SAMA
Integriran pristop k obvladovanju populacije muh na kmetijah z delovanjem na vse razvojne oblike muh
deluje na različne vrste muh, ki so prisotne na kmetijah
A
BQ,
I " »
varno za ljudi in živali / brez kemikalij / primerno za vse živalske vrste
Za več informacij nas kontaktirajte! matehmp@gmail.com 041 548 446
V našem času in prostoru, tu in zdaj, imamo dostop do pestre palete informacij v obliki letakov, reklam, ponudb, spletnih predstavitev, pa vse do posvetov in simpozijev na določeno tematiko in strokovno usmeritev kmetijskih gospodarstev. Ob hitrem tempu življenja in posledično hitri proizvodnji na kmetiji opažamo, da ozaveščenost kmetovalcev v želji po zagotavljanju dobrih in boljših pogojev za rejo živali vodi do iskanja dodatnih informacij na različnih nivojih pridelave in proizvodnje.
Zaradi (po projekcijah Kmetijskega inštituta Slovenije) izrazito povišanih cen gnojil (s poudarkom na mineralnih, enostavnih in kompleksnih) na veljavi vse bolj pridobivajo organska gnojila. Pri slednjih je pomembno to, da poskušamo omejiti izgube za zelo pomemben element rastlinske prehrane - dušik. Ta nam namreč zelo rad uhaja bodisi v ozračje (kjer ga že tako obstaja 78 %), bodisi se rad izgublja z izpiranjem v globlje plasti tal. V obeh primerih predstavlja izgubljen dušik primanjkljaj v prehrani rastlin. Glede na to, da je imenovan tudi »motor« za rast rastlin, tak izpad ni zaželen.
Za boljše gospodarjenje z dušikom iz organskih gnojil obstajajo na trgu različni dodatki in preparati. Nekatere se lahko vključuje v krmni obrok, spet druge se lahko dodaja med izločke živali, ki pristanejo v zbirnih jamah ali lagunah. Žnidaršič (2017) navaja ugodne artibute fermentirane gnojevke, kot so: manjše izgube dušika, zmanjšane emisije smradu v hlevih, preprečevanje ožigov na travinju, ugoden vpliv na rastlinski koreninski sistem. V ta namen ponujajo in oglašujejo pripravek Glenor. Podobne učinke pripisujejo preparatoma NutraBent ProAmo-nia in Seofoss, Active NS. V preteklosti so naši severni sosedje uporabljali preparat Penergetic. Šlamberger (2011) navaja tudi možnost uporabe kamninske moke in mineralov glin. Priporoča se, da se ob uporabi preparatov pozorno upošteva navodila in priporočila proizvajalcev. Po potrebi imajo ponudniki običajno preko mreže distribucije zagotovljeno tudi svetovanje.
Pri reji živali navadno z nastopom toplejšega vremena težave povzročajo insekti v hlevu. Pintarič (2018) navaja biološki, kemični in fizikalni način zatiranja (premazi, škropljenje, zapli-njenje ...). Na voljo so izdelki iz programa Dr. Muhar, HOKOEX (larvicid), Quick Bayt spray (s feromonom), Neporex, Agita in drugi. Seveda lahko uporabljamo tudi lepljive plošče za ulov insektov.
12 I H Kidričevo
OGLASI
APRIL 2023 I 13
CISTA RASTLINSKA ENERGIJA
Dovoljeno v ekološkem kmetovanju
Foliarni produkt, primeren ZA VSE na fotosintezi temelječe rastline
Lahko v kombinaciji z drugimi foliarnimi pripravki. Vedno dodati močilo!
UPORABA: Podobno kakor druga foliarna sredstva, količina vode med 200 in 4001/ha. Pri aplikaciji se ravnati skladno z vremenom. Aplicirati vsaj štiri ure pred dežjem. Ne škropiti v popoldanski vročini! Po aplikaciji očistiti škropilno napravo.
Travinje: 21/ha na košnjo, po odkosu poč
Koruza: 31/ha, v obdobju od 3 do 8 lista.
Žita: spomladi ob začetku vegetacije 21/ha. Ponovitev z 21/ha
Oljne buče: 21/ha, od treh pravih listov dalje. Ponovitev z 2/ha*.
Trajni nasadi: 21/ha, po cvetenju. Skupno 4 aplikacije, vsakič 21/ha
Za ostale kulture pošljite povpraševanje!
8 cm nove rasti in aplicirati.
SESTAVA:
CaO 25,2%, MgO 1,5%, S 1,2%
Rastlinski izvlečki; aminokislin, auksini, citokinini, giberlini
DISTRIBUTER: C-Produkt d.o.o. Puštal 55 4220 Škofja Loka e-mail: pisarna@c-produkt.com
agrosolution.slovenija@gmail.com
•k — Razmik med posamezno aplikacijo med 10 in 21 dni
TELEFON: 040 293 496] 068 692 43?
Kmetijska
ovina Lovrenc
Reprodukcijski material, semena, gnojila, krmila, zrnje Sadike vrtnin, semena za vrt, sadno drevje Potrošni material, zaščitna oprema Igrače
Vse za koline
Sredstva za zatiranje muh in sredstva za fermentacijo
gnojevke ...
Kmetijski pridelki, čebula, krompir, ...
PE Aqroles Kidričevo
Na zalogi čez 200 rabljenih strojev in traktorjev, možna menjava staro za novo ali staro za staro. Ugodno financiranje za nakup nove mehanizacije
TOP PONUDBA STROJEV IN AKCIJSKE CENE
Škropilnica 600 L z garnituro 12m že od 3.430,00 z DDV
4 redna pnevmastka sejalnica
že od 6.943,50 z DDV
PE Pleterie
Prodaja rezervnih in nadomestnih delov za vso kmetijsko mehanizacijo Potrošni material	■■■—A
Olja, maziva, reprodukcijski material	W^^m^r)
Igrače Bruder, Roily Toys...	/^L ^
Servis kmetijske mehanizacije in traktorjev
Servis na terenu
Storitve
Kmetijstvo Polanec d.o.o.
www.kmetijstvo-polanec.si
PE Pleterje:
Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju tel: 02/761-93-00 gsm: 051/634-907
email: prodaja@kmetijstvo-polanec.si
Kmetijska Trgovina Lovrenc Lovrenc 8, 2324 Lovrenc na Dr. polju tel: 02/761-93-01 gsm: 041/234-907
trgovina.lovrenc@kmetijstvo-polanec.si
PE Agroles Kidričevo: Kolodvorska 1, 2325 Kidričevo tel: 02/796-14-41 gsm: 031/634-907
agroles@kmetijstvo-polanec.si
DOGAJALO SE JE
Gostovali smo v Budimpešti
V začetku leta je asociacija SI.IN. povabila slovenska kulturna društva k sodelovanju na festivalu Slovenija v Budimpešti, ki je potekal v času od 16. do 19. marca 2023. Med številnimi prijavljenimi društvi smo bili člani Moškega pevskega zbora Talum Kidričevo povabljeni k predstavitvi našega dela na tej prireditvi, na kateri je sodelovalo 550 udeležencev. Moški pevski zbor Talum Kidričevo Edvard Hojski, predsednik
Seveda smo se temeljito pripravili na našo predstavitev in 16. marca 2023 odšli v Budimpešto v pričakovanju novih spoznanj in srečanj s prijatelji iz prejšnjih festivalov. Po namestitvi smo prost večer izkoristili za srečanja in raziskovanje okolice.
Petkovo dopoldne smo izkoristili za »piljenje« našega nastopa, nato pa smo preostanek prostega časa namenili vodenemu ogledu Budimpešte. Uvodni del festivala Slovenija v Budimpešti je ob predstavitvi sodelujočih skupin, podelitvi festivalskih tabel in z nagovorom predstavnikov organizatorjev potekal v tradicionalni madžarski čardi. Udeležence je pozdravil tudi veleposlanik
Republike Slovenije na Madžarskem. V programu večera so gostitelji predstavili del madžarske kulturne dediščine, s svojim programom pa so nastopile številne slovenske skupine.
Sobotno dogajanje je prineslo dopoldanski nastop pevskih skupin v cerkvi Sv. Ane, zvečer pa načrtovan nastop zborov na ladji. To je bil naš večer. Pevski zbori iz celotne Slovenije smo ob vožnji z ladjo izvedli svoje predstavitve. Pa ne moremo mimo tega, da smo še posebej močan aplavz dobili za našo predstavi-
tev združenih moških zborov Talum in Rogoznica. Pester repertoar živahnih vsebin in sproščen nastop sta navdušila vse v dvorani.
Kar prehitro je minil čas v čudoviti prestolnici Madžarske. Polni prijetnih občutkov in novih vtisov smo se vrnili domov, pripravit nove nastope in gostovanja.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo družbi Talum, d. d., Občini Kidričevo in vsem, ki so nas podprli, za vso pomoč pri izvedbi tega projekta.
Ženski zajtrk v Cirkovcah
Mateja Muhič
Na sončno sobotno jutro smo se 11. marca 2023 zbrale ženske, žene, mamice in babice na »ženskem zajtrku«. Na začetku smo se zbrale in umirile ob prijetni slavilni glasbi, nato pa smo prisluhnile pričevanju filmske in gledališke igralke Milade Kalezic. Dobitnica Prešernove nagrade in Borštnikovega prstana nas je opugumila, da ostajamo zveste same sebi ter da še naprej ohranjamo notranjo moč in vero v vsakdanjem življenju in obveznostih. Gospa nam je dopoldan polepšala tudi s pesmijo. Ob prijetnem klepetu in dobri hrani iz okoliških kmetij smo se prijetno družile do zgodnjega popoldneva. Vsekakor se vse strinjamo, da bi ponovitev takšnega zajtrka bila dobrodošla.
16 I
Kidričevo
DOGAJALO SE JE
Literarni večer s Katjo Rinc
Tako kot vsako leto smo se tudi letos pri DPD Svoboda Kidričevo na »Ta veseli dan kulture« zbrali navdušenci zapisane besede in organizirali literarni večer. Zbrali smo se v torek, 20. decembra 2022, v dvorcu Sternthal. Naša gostja je bila Katja Rinc. Tina Emeršič,
vodja literarne sekcije DPD Svoboda Kidričevo
Predsednica našega društva, ga. Majda Vodušek Klemenčič, je z vprašanji izzvala našo gostjo, da se predstavi, nam razkrije način svojega ustvarjanja in predstavi svojo slikanico z naslovom Nad mavrico.
»Ko vidim mavrico, se spomnim na njih, na mavrične otroke, tiste, ki so predčasno odšli,« s temi besedami je avtorica razložila pomen naslova slikanice in nas skozi lastne spomine popeljala skozi najbolj temačen del njenega življenja - izgubo otroka med nosečnostjo.
Knjiga od zunaj izgleda kot slikanica, ampak v besedilu se skriva pravi motiv, kako razložiti starejšemu otroku, da sestrice, ki jo je nestrpno pričakovala, ni več med nami. Deklica je imela veliko vprašanj, na katera starša nista imela odgovorov. Tako je nastala ideja o slikanici, saj v Sloveniji takšne do sedaj niso obstajale. Kar devet let je trajalo, da je
slikanica ugledala luč sveta. Pri nastanku knjige so avtorico podprli strokovnjaki. Katja Rinc nam je predstavila tudi društvo Solzice, ki se ukvarja z izgubo otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Povedala je, da je slikanica primerna tudi za otroke, ki se z izgubo niso srečali, saj so v tem primeru čustva odvzeta in se hkrati lahko pripravijo na to temo, če se slučajno kasneje srečajo z njo.
Literarni večer je spremljala spominska razstava likovnih del Mirana Cafuta, ki bo še nekaj časa krasila stene dvorca. Odprli smo jo 8. decembra 2023.
Miran Cafuta (1955-2020), naš »šumar«, je bil dolgoletni član likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo in član likovnega
društva v Majšperku. Na ogled so raznolika slikarska dela, ob katerih lahko sledimo njegovemu raziskovanju in razvoju slikarske poti v krajinah, tihožitjih in celo abstrakciji. Izstopajo podobe industrijskega Taluma, kjer je bil Miran zaposlen. Ustavljeni trenutki padca dimnika in podoba razpadajočega gradu v Kungo-ti dajejo pridih nostalgije, upanja, a tudi propadanja, minljivosti. O njegovem življenju in spominih je spregovorila predsednica društva, Majda Klemenčič Vodušek, o delih pa vodja likovne sekcije, Aleksandra Vidovič. Zahvala družini Cafuta za vpogled v slikarsko zapuščino Mirana. Razstava je na ogled v času uradnih ur Občine Kidričevo.
Čarovnice
Olga Serdinšek
Smo čarovnice iz Green Lake-a. Na svojih metlah smo priletele iz Boča, Donačke gore, Slivnice in Pohorja. Ob nevihtnih večerih se zbiramo ob našem jezeru. Tam zakurimo ogenj, nabiramo zelišča, drobne živalice, iz njih pa skuhamo zdravilne zvarke in mazila. Nismo hudobne, ampak rade pomagamo ljudem in živalim ter zaplešemo ob ognju. Nekaj zvarkov zlijemo tudi v vodo, zato je ta naša voda vsako leto bolj zdravilna in pomlajevalna.
Če imate težave s kostmi in sklepi, pridite in se okopajte v našem jezeru. Videli boste, da bodo vaše težave izginile - postali boste zdravi, veseli in poskočni. Vabljeni v Green Lake, kjer imamo čarovnice svoj tabor.
APRIL 2023 I 17
PUST
30 let Cirkovškega fašenka
Pustni čas na območju Spodnjega Podravja oznanijo koranti s korantovim skokom, ki se zgodi na svečnico, v noči z 2. na 3. februar opolnoči. Koranti, opasani samo z zvonci, tokrat še brez kožuha, s plesom okoli ognja bučno naznanjajo, da prihaja čas norčij, razposajenosti in veseljačenja. Davorin Urih, prof.
Pustno obdobje je lahko zelo kratko. Prav to se je zgodilo našemu 9. princu ptujskega karnevala, Miranu Urihu, s prinčevskim imenom Majer Cirkovški. Njegovo prinčevanje je trajalo le od 3. do 5. februarja 2008. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči, tako se fašenkovanje lahko zavleče tudi v prvi teden meseca marca, ko so pri močeh samo še najvzdržljivejši.
PD Cirkovce in predstavniki krajevnih odborov v nastajajoči Občini Kidričevo so se na pobudo Folklorne skupine Vinko Korže leta 1993 odločili za skupno organizacijo Cirkovškega fašenka. Naziv povorke je pripadal Cirkovcam zaradi zakoreninjene pustne šege vleke ploha, ki se je v vasi obdržala vse od ustanovitve folklorne skupine leta 1931. Ustanovitelj FS Vinko Korže je zbral kmečka dekleta in fante ter začel z obujanjem plesov in šeg, značilnih za območje Cirkovc in širšega Dravskega polja. Ena od takšnih šeg je vleka ploha, zabavljiva poročna povorka, na teh temeljih pa se je oblikoval Cirkovški fašenk.
Idejni vodja fašenka v Cirkovcah je bil Anton Brglez, takratni predsednik in vodja FS Vinko Korže. Njegov predlog je bil, da se etnografskemu delu priključi še karnevalski del povorke po vzoru ptujskega karnevala, kjer je kot organizacijski član pridobival izkušnje.
Zamisli organizacijskega odbora Cirkovškega fašenka so bile naslednje. Najprej je bilo potrebno določiti dan izvedbe prireditve. Prireditelji so kolebali med mastno soboto, ponedeljkom in pustnim torkom. Nedeljo so že v začetku črtali, kajti takrat je na Ptuju tradicionalna karnevalska povorka. Pustno soboto so izločili, ker so v Markovcih leto prej za-
čeli s krajevno povorko, ki je privabljala veliko zabave željnih. Odločili so se, da je glavni pustni dan pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelni-co, ko se začenja 40-dnevni post pred veliko nočjo. Odločitev za pustni torek se je izkazala za pravilno, kajti kasneje so na pustno soboto leta 1994 organizirali krajevno povorko v Cirkulanah, v Vidmu pri Ptuju na pustni ponedeljek leta 1996 in v Majšperku na pustno soboto leta 2000.
Naslednje vprašanje je bilo, kako povezati 18 krajev tedanjih treh krajevnih skupnosti: Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc na Dravskem polju, da bodo krajani enakovredno začutili pustni utrip. Predstavniki krajevnih odborov so predlagali, da se v vsaki vasi organizira fašenska skupina. Naloga skupine je bila, da pripravijo traktorske prikolice - vozove, na katerih so prikazovali različno tematiko, ki je na šaljiv, hudomušen način prikazovala politične zdrahe, probleme iz lokalnega in svetovnega okolja. Dogovorili so se, da se karnevalski in etnografski del povorke združita na zbirnem mestu na pustni torek, ob 15.00, v Kidričevem.
Navdušenje nad prireditvijo je bilo med krajani na začetku veliko. Vasi so kar tekmovale med seboj, kdo bo pripravil boljši voz, kdo bo požel večje odobravanje med gledalci, komu se bodo bolj nasmejali. Tako se je začela karnevalska in etnografska povorka premikati od Kidričevega, preko Nji-verc v Apače, do druge prireditvene postaje v Lovrencu na Dravskem polju. Tretja in zaključna prireditvena postaja je bila v Cirkovcah. Množica ljudi je v centru Cirkovc pričakala povorko in z nestrpnostjo ugotavljala, kakšni bodo rezultati razglasitve komisije za naj voz oziroma naj skupino. Medtem ko je komisija zbirala točke ocenitev skupin, se je na odru izvedla šaljiva predaja oblasti starega fašenskega carja in zaprisega novega cirkovškega carja. Scenarij za kronanje fašenskih carjev in caric je pripravil Miran Urih, ki ga je tudi vsa ta leta vodil.
K prepoznavnosti in dobronamernosti prireditve je s svojim sodelovanjem prispeval kasnejši prvi župan Očine Kidričevo, Alojz Šprah, ki se je leta 1993
dal okronati za prvega cirkovškega fašenskega carja. Sledili so naslednji fašenski carji in carice:
Leto	Cirkovški fašenk	Carji in carice
1993	1	Alojz Šprah
1994	2	Anton Brglez
1995	3	Zvonko Holc
1996	4	Zvonko Cesar
1997	5	Anton Rampre
1998	6	Stanko Krničar
1999	7	Štefka Dobič
2000	8	Boris Urbančič
2001	9	Bogdan Kancler
2002	10	Darja Cesar
2003	11	Matjaž Kureš
2004	12	Anton Brglez
2005	13	Branko Marinič
2006	14	Marjan Hergan
2007	15	Milan Podgornik
2008	16	Zdravka Kermat
2009	17	Franc Jurič
2010	18	Janko Kac
2011	19	Aleš Lah
2012	20	Tomaž Dietienger
2013	21	Tomaž Dietienger
2014	22	Tomaž Dietienger
2015	23	Danijel Zajc
2016	24	Pavla Veler
2017	25	Pavla Veler
2018	26	Teodor Benkovič
2019	27	Aleš Lah
2020	28	Marko Žerak
2021	29	Odpovedan -covid pandemija
2022	30	Štefan Ferčec
Po ustanovitvi Občine Kidričevo, januarja leta 1995, je bila podpora nadaljnji organizaciji Cirkovškega fašenka zadovoljiva.
Karnevalski del se je pogosto spreminjal, udeležba krajevnih odborov in njihovih pustnih skupin je bila iz leta v leto različna; od nekaj vozov, pa vse tja do 18 prijavljenih skupin in še več. Vzroki za različno številčno udeležbo so bili predvsem v denarju, ki ga je bilo vselej premalo za uspešno pripravo vozov, rekvizitov in oblačil. Krajevni odbori so si pomagali z dona-torskimi sredstvi in z marljivim delom va-
18 I U Kidričevo
PUST
Princ ptujskega karnevala leta 2008, Miran Urih,	Zaprisega nove cirkovške fašenske carice	Dolgoletni vodja povorke, »inšpektor«
»Majer Cirkovški« (Foto: Arhiv MU, 2008)	Pavle Veler (Foto: Saša Urih, 2016)	Milan Fideršek (Foto: Saša Urih, 2019)
ščanov. Z zaostritvijo cestnoprometnih predpisov in zaradi velike odgovornosti organizatorja pri prevozu povorke skozi vasi Občine Kidričevo se je na srečo vseh sodelujočih, brez večjih težav, prevažanje povorke po vaseh zaključilo. Na tem mestu se je potrebno še enkrat zahvaliti vsem sodelujočim prostovoljnim gasilskih društvom v občini, ki so vzorno skrbela za varnost udeležencev povorke.
Etnografski del, na kateri osnovi je Cirkovški fašenk tudi nastal, živi še naprej. Ploharjem so se v povorki skozi vsa ta leta pogosto pridružili koranti iz Rogo-znice, Folklorna skupina Lancova vas, pokači iz Lovrenca na Dravskem polju, Pihalna godba Talum Kidričevo, godba Pepi krulet, orači iz Rogoznice, cigani TED Dornava, zeliščarice iz Draženc, vile iz Zg. Leskovca, rogati koranti iz Lancove vasi, Koranti Vetrovniki, Klub veseljakinj, Polanski koranti, FS Rožmarin Dolena s haloškim Jurekom in Raboljem, Folklorno društvo Košuta Poljčane in še mnogi drugi liki.
Karnevalski del povorke se je v zadnjih letih osredotočil samo na vas Cirkov-ce. Ponavadi se povorka organizira na parkirišču pred pokopališčem in nato krene proti krožišču, kjer je kiparski in likovni umetnik Bogomir Jurtela postavil skulpturo Onzeka. Krožišče je primeren prostor, da etnografske in karnevalske skupine naredijo nekaj krogov in se s tem predstavijo občinstvu. Vse nastopajoče spremlja uradni napovedovalec, ki predstavlja skupine. Nato se povorka nadaljuje proti OŠ Cirkovce, kjer je v večnamenski dvorani zaključek s kronanjem novega carja in carjev ples. Karnevalske skupine, ki so požele velik aplavz navzočih in si priborile eno od nagrad, so bile: skupina iz Prepolj - Oktoberfest, Veseli biskvitki iz Lancove vasi, buče iz KUD Lovrenc na Dravskem polju, Napoleonova
vojska in Kremenčkovi.
Na Cirkovškem fašenku smo od leta 2008 na pobudo princa ptujskega karnevala, Majerja Cirkovškega, začeli z vzdržljivo-stnim tekmovanjem pokanja z bičem, kjer je meja postavljena na 400 bičevih pokov. Ob polnoči pa smo dodali še zadnji zven kurentovih zvoncev, ki ga izvedejo koranti. Potem nastopi pepelnica in post, kar namreč pomeni »pustiti meso«.
V čast Cirkovškemu fašenku je Ansambel Idila posnel »Fašensko himno«, avtor besedila je Davorin Urih, avtor glasbe pa Boris Rošker.
Fašenska himna
Fašenk seže približuje, Micka briše solze si. Joj, kako se bom možila, ko pa pjeba zame ni.
Kaj tajila boš lisica, mela pubece si tri. Niti eden ni bil pravi, vsak navaden zame ni.
Po vesi ploh so vlekle, dekline Cirkovške vasi. Onzek se jim s ploha smeje, sloma mu iz uh štrli.
Polekjega bošprespala, nedotaknjena se vstala, Ja, ja, ja, ja, ja, ja, prav ti naj bo Micika.
Če nisi ga dobila iz mesa, pa ga boš dobila iz lesa. Ja, ja, ja, ja, ja, ja, prav ti naj bo Micika.
Pubeci kuj smejte se, jaz že vem ko pa ke Vzela si bo takega, ki pod palcem kaj ima.
Tak, ki ima za dost blaga, hišico na štoka dva. Možek me bo rad imel, pridno zame bo skrbel.
Posebno pozornost smo prireditelji skozi leta posvečali otroškim pustnim skupinam iz Vrtca in Osnovne šole Cirkovce. Prav njihova udeležba v povorki nam je dajala navdih, da se nismo zastonj trudili
in da bo kultura maskiranja ostala prisotna med našimi najmlajšimi občani.
Po ocenah organizatorjev se je na pustnih torkih v Cirkovcah letno zbralo od 300 do 500 gledalcev, v povorki pa je sodelovalo od 250 do 350 udeležencev. Velik vpliv na obisk povorke je imelo vreme in sovpadanje pustnega torka s šolskimi zimskimi počitnicami. Če je zagodlo vreme in je bil pustni torek med zimskimi počitnicami, je bil obisk pustne povorke slabši.
V	letih priprav na Cirkovški fašenk se je izoblikoval uigran organizacijski odbor, ki so ga sestavljali: Miran Urih, Franc Jurič, Liljana Brglez, Davorin Urih, Milan Fideršek, Jože Goričan, Franc Hergan, Drago Koren, Tomaž Dietienger, Stanko Krničar, Nežika Drevenšek in drugi. Vsem se zahvaljujem za doprinos, da Cirkovški fašenk praznuje 30 veselih let.
V	zadnjih letih so organizacijo Cirkovškega fašenka prevzeli mladi folkloristi pod vodstvom Tine Urih. Mi, starejši, pa obljubljamo, da bomo stopli »hco«. Eni se bomo gor naredli, da bojo ludi lahko rekli: »Kovi fašenki so!«
Zabavljiva poročna povorka s slamnatim dedom Onzekom (Foto: Saša Urih, 2019)
APRIL 2023 I 19
M*


msf
Šumarji



Jesen je že dodobra obarvala naše kraje, ko smo se člani Kulturno umetniškega društva Vetrnice začeli pripravljati na pust 2023. KUD Vetrnice
Ideja o maski se je rodila že pred dvema letoma, a takrat žal zaradi covida ni bila izvedljiva. Zavedali smo se, da nas čaka veliko dela, zato smo že oktobra staknili glave in začeli z delom. Potrebno je bilo ustvariti zgodbo, izgled maske, priskrbeti ves material za izdelavo in pripraviti delavnice. Da je maska nastala v vsej svoji popolnosti, se je 114 članov trudilo skozi 28 delavnic v obsegu 120 ur. 120 ur in nastal je ŠUMAR - letošnji zmagovalec MEDNARODNEGA KARNEVALA NA PTUJU, ZMAGOVALEC CIRKULANSKE, VIDEMSKE IN CIRKOVŠKE POVORKE TER DOBITNIK 4. MESTA V MARKOVCIH.
Zgodba, ki je navdušila, se glasi: Tam na Dravskem polju, sredi gozda, Kidričevo stoji, v njem pa karnevalska skupina Vetrnice in fabrika Talum živi. Neko noč v Talumu se livarska peč prižge in glej, takrat pa čudež se zgodi, iz te velike peči aluminijast škratek se rodi. Aluminij dušo dobi in temu čudežnemu škratku Šumar rečemo mi. Šumarji imenujemo se prebivalci Kidričevega, saj sredi šume smo doma. Neko jutro, ko livarji so prišli na delo, začudeni obstali so, pogledali debelo ... Škratek Šumar je izginil. Iskali so ga povsod, prosili vse okrog, da pomagajo ga najti.
Vsi člani društva Vetrnice priskočili smo
na pomoč in iskali šumarja vso dolgo noč. Ko našli smo ga, ga odpeljali v naše društvo in ga povprašali, zakaj neki je izginil in pobegnil, nam pripovedoval je o tem, kako je žalosten, osamljen in čisto sam. »Ja seveda,« domislimo se mi. »Prijateljico Šumarko potrebuješ škratek ti!« Tako pomagali smo mu člani društva vsi in Šumarko smo mu izdelali en, dva, tri.
Prav tako kot on, nastala iz aluminijastih je žic, zavitih in v aluminijasto folijo povitih. Za prijetno družbo veselo naredili smo še več Šumarjev, saj radi imamo to delo. Kaširali smo glave velike vse dni in jih vse zavijali v aluminijasto folijo, brez skrbi.
Aluminijaste glave, pritrjene na palico leseno - to so Šumarji, fantazijskega so videza. Če na palico s Šumarjem naletite, globoko zarite jo v zemljo, da alupunk-turo naredite. Alupunktura ima tako posebno moč, ki prežene vso zlo daleč naokrog proč.
Na koncu še pesem smo dodali, da srečo smo skovali. Z veliko Vetrnico bomo zaplesali, zavrteli in se z aluminijasto žogo poigrali, da res vso zlo bomo pregnali.
»Mi smo škratje Šumarji, dobre volje smo vsi. Srečo vam prinašamo, slabo voljo pa odnašamo. Smo veseli Šumarji, bodite srečni tudi vi in naj nič vas ne skrbi!«
Spisali smo pravljico in ustvarili zgodbo za prelepe spomine. Šumarja, ki je samo naš, smo obiskovalcem karnevalov vsa-dili v srce in potrudili se bomo, da ga po-nesemo v svet.
Na tem mestu se v imenu članov KUD-a Vetrnice zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali ta projekt izpeljati v vsem svojem sijaju:
Talum, d. d., Kidričevo, Impol Servis, d. o. o., Občina Kidričevo, Top-Ton - Anton Topolovec, s. p., Tomiton - Tomi Valenko, s. p., Galvanizacija Fric, d. o. o., - Polona Fric Metličar, Anoksidal, d. o. o., - Tatjana Fric, Petrovič, d. o. o., - Blaž in Bojan Petrovič, Kmetija Napast - Andrej Napast, Dejan Sagadin, Keramičarstvo Emeršič
-	Stanislav Emeršič, s. p., Avtoelektrika Gojkošek - Marjan Gojkošek, s. p., Av-toprevozništvo Letonja - Aleksander Letonja, s. p., Transport Frangež - Srečko Frangež, s. p., Toptehnik - Marjan Toplak, s. p., Ikema, d. o. o., - Matjaž in Majda Cenčič, Vina Krajnc - Samo Krajnc, s. p., Plastosteel, d. o. o., - Zvonko Serdinšek, Okrepčevalnica Mlakar - Mlakar Roman, s. p., Računovodske storitve - Danica Bezjak, s. p., Varjenje in ključavničarstvo
-	Branko Ivančič, s. p., Marko Drobnič, Predikaka Miran, Mlin Korošec, d. o. o.,
-	Vlado, Niko in Daniel Korošec, Kmetijstvo Polanec, d. o. o., - Franc Planinšek, Zavarovalniško zastopanje - Katja Rajh, s. p., Optika Davidim, d. o. o., Kmetija Medved - Matej Medved, s. p., Feti Kebab - Feti Muharemi, s. p., Avdi, d. o. o.,
-	Avdi in Rada Baraktaraj, Mercator, d. o .o., Tehnična trgovina Moj Dom - Andrej Pišek, s. p., Sky Cafe - Boris Šeliga, s. p., Studio Top Las - Anita Svenšek, s. p., Frizerski salon Lidija - Lidija Kores, s. p., Frizerski Studio M2 - Barbara Turk, s .p., Cvetličarna Tulipan - Helena Vodušek, s. p., Cvetličarna Flora - Bednjički Aleksandra, s. p., PGD Talum Kidričevo in PGD Lovrenc na Dravskem polju.
20 I H Kidričevo
PUST
E. D. Kurenti Vetrovniki in pust2023
Letošnji »fašenk« smo tradicionalno začeli s skokom, ko smo si ob polnoči z 2. na 3. februar nadeli zvonce in »zružli« po Kidričevem ter tako nakazali začetek našega poslanstva. Kurenti Vetrovniki
Med pustovanjem smo bili aktivni skoraj vsak dan. Štartali smo z udeležbo na po-vorki na Hrvaškem v Crikvenici, obiskali smo vasi in podjetja v naši občini ter izven nje.
Najbolj smo ponosni na našo organizacijo 11. korantovega teka štirih občin, ki je potekal na prvo pustno soboto. Sodelovala so povabljena društva korantov, oračev in pokačev iz občin Kidričevo, Hajdina, Podlehnik in Videm. Trasa teka, dolga dobrih sedem kilometrov, se je začela pri občinski stavbi Občine Kidričevo, potekala je skozi Kidričevo in Apače ter se končala v Lovrencu na igrišču. Po teku smo imeli vsi skupaj pogostitev in zabavo v telovadnici. Zbralo se nas je nekje 170. Še enkrat hvala vsem za udeležbo. Hvala tudi Kulturno umetniškemu društvu Vetrnice, Kulturnemu društvu Lovrenc na Dravskem polju, PGD Talum Kidričevo, PGD Lovrenc na Dravskem polju, MK Šumarji in ostalim za vso pomoč. Hvala gostiteljem ob naši poti in hvala govornikom na štartu: županu Občine Kidričevo, Antonu Leskovarju, županu Občine Podlehnik, Sebastianu Toplaku, predsednici Zveze kulturnih društev Občine Kidričevo, Petri Hadler, in predsedniku Zveze društev kurentov, Aleš Ivančiču.
vjH i	3S - C
Pust 2023 pa smo končali tako, kot se spodobi. Zaključili smo ga z udeležbo na povorki v naši občini, v Cirkovcah. Zaradi lanskih koronskih razmer je na prireditvi že drugo leto zapored postal car Cirkovškega fašenka naš predsednik, Štefan Ferčec. V večernih urah smo s prijatelji iz E. D. Novi Koranti 94 opravili zadnji korantov zven, segli smo si v roke in pospravili korantije. Kasneje smo še vsi skupaj s KUD Vetrnice na povabilo Kulturnega društva Lovrenc opravili sežig in
pokop fašenka v Lovrencu na Dravskem polju, nato pa se z solzami v očeh od njega poslovili.
Ampak nič hudega, saj smo kot društvo čez leto dejavni tudi drugače, tako da bomo že nekako zdržali do pusta 2024.
Prispevki in več fotografij je objavljenih tudi na portalu www.mojaobcina.si
XMojaObčina.si - Kidričevo
AKTUALNO NOVICE KORONAVIRUS DOGODKI RAZPISI IMENIK ZAPOSLITEV
APRIL 2023 I 21
PUST
Tokrat kot nekoč
»Pik-pok, pik-pok,« tako je odzvanjalo s sosedovega dvorišča, kjer je prijeten mladenič Matevž sukal svoj bič. Vasi je oznanil prihod pusta, prihod pomladi.
Mira Trifunac
V meni se je prebudilo nekaj lepega, nekaj, kar nam oznanja, da živimo, da mlada generacija pelje naprej tradicijo tega pustnega običaja. Spominjam se, kako smo otroci komaj čakali, da nam mame sešijejo nabrana krilca iz večbarvnega blaga. Dekleta smo obula čevlje starejših sester (seveda z majhno petko), spletli so nam kitke z velikimi pentljami ali na vrhu glave naredili čop, ki je nosil težek »mašel«. Spet smo si izposodile šminke starejših sester, fantje pa so dobili brke, narisane z ogljem, ki se je čudovito prijelo nežne otroške kože in so ga ob koncu norčij zelo težko odstranili. Zelo lepe so bile čarovnice z veliko »šibnato« metlo, fantje pa s koso čez ramo in snopom slame pod pazduho. Bilo je preprosto, bilo je naravnost čudovito!
Iz zamišljenosti me je predramil hišni zvonec. Odprla sem, na pragu pa zagledala skupinico, preoblečeno v rezerviste z velikim transparentom, kjer je pisalo: »NOČEMO VOJNE!« Prepoznala sem Julijo, Blaža, Kaia in Saro. Nosili so puške in težke čutarice. Misli so mi odtavale k mladim fantom, ki so morali pod prisilo oditi v vojno. Kako žalostno. Kaj so ti fantje želeli doseči v svojem življenju? Končati študij, ostati na kmetiji? Si ustvariti družino, poskrbeti za stare, bolne starše? Ponovno so me prebudili iz razmišljanja moji gostje, ki so zapeli: »Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo srečo ...« Do večera se je oglasilo še nekaj skupinic in vesela sem bila prav vsake.
Bližal se je dan, ko smo bili priča karnevalskemu pohodu od Brega do Osnovne šole Majšperk. Veseli smo pričakovali maškare pri trgovskem centru Jager in stopila sem k mladeniču v elegantni obleki in s kovčkom v roki ter ga vprašala: »No, kaj pa ti predstavljaš, gospod?« Bil je presenečen, da tega ne vem, in malo zviška odgovoril: »Kaj ne vidiš, da sem menedžer (poslovnež) - to bi se reklo v vašem času direktor uspešne firme!« No, zaželela sem mu veliko uspeha in da ustvari čim več takšnih uspešnih podjetij tudi v Majšperku.
Na parkirnem prostoru pred trgovino je bila postavljena miza z dobrotami in pijačo, kjer so se otroci iz povorke ustavljali in popili kozarček soka. Občudovala sem skupine iz vrtca in šole, ki so predstavljale raznovrstne maske: pikapolonice, žabice, škrate, klovne, kavboje, vesoljce ... ne morem našteti vseh, ker bi mi zmanjkalo papirja. Pred menoj pa sta se ustavila velikana. Zastal mi je dih, bila sta dinozavra! Toda prijazna, delila sta poljubčke in tudi sama sem doživela rahel dotik in stisk roke. Bila sem vesela, ko sem videla malčke, ki so uživali ob pogledu na to ogromno »živalco«, ki pa je bila tako prijazna.
Hčere in sinovi, vzgajajte svoje otroke! Poskrbite, da bo ta veseli dan s krofi in lepimi maskami ostal v navadi. Otroci naj obiščejo ljudi po vaseh in razveseljujejo tudi tiste, ki so nemočni in ujeti v štirih stenah svojih domov.
Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo srečo in srečno pomlad.
Zato nam dajte ever al dva, kos kruha in kos mesa.
22 I U Kidričevo
PUST
Pustne maske na obisku v domu upokojencev
V	Vrtcu Kidričevo že veliko let uspešno sodelujemo z Domom upokojencev Ptuj - enoto Kidričevo. V okviru projekta Medgeneracijsko sodelovanje varovance doma redno obiskujejo različne skupine otrok.
Vzgojiteljici
Eva Jurgec in Simona Štumberger
V	pustnem času so nas ponovno prijazno povabili v dom na obisk in druženje. Tokrat so si zaželeli, da bi jih obiskali tudi malo mlajši otroci. Triletniki iz skupine Stonoge so si na pustni torek nadeli maske in se skupaj z vzgojiteljicama odpravili na obisk. V domu so nas prijazno sprejele negovalke in drugo strokovno osebje. Popeljale so nas v skupni prostor, kjer so nas že čakali prijazni varovanci doma, ki so bili prav tako našemljeni. Otrokom je bilo na obisku v domu zelo všeč, saj so bili prvič tam. Vsak od otrok je povedal, v kaj se je našemil. Zbrali smo najrazlič-
nejše maske: princeske, pravljične junake, gasilca, nogometaša, pa celo kurenta in hudičko. Vzgojiteljici sva se našemili v snežinki. Kasneje smo skupaj z varovanci doma zapeli pesem Mi se imamo radi.
Po nasmejanih obrazih in iskricah v očeh smo vedeli, da je dedke in babice obisk otrok neizmerno razveselil.
Otroška pustna povorka na Ptuju
Pust je čas, ko oživijo različni pustni liki in maske. Je čas za zabavo, ples, odganjanje zime in je čas, ko naše najstarejše mesto Ptuj zaživi v posebnem vzdušju.
Vzgojiteljica Suzana Žnider
Po nedeljski veliki karnevalski povorki so ptujske ulice v ponedeljek, 20. februarja 2023, zavzeli še najmlajši, vrtčevski otroci drugega starostnega obdobja. Otroške pustne povorke se je udeležilo več kot 1100 otrok iz številnih vrtcev z vseh koncev Slovenije. Del te zgodbe na otroški pustni povorki smo bili tudi otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Kidričevo. Otroci drugega starostnega obdobja iz skupin Delfini in Sove so se skupaj z vzgojiteljicami za en dan spremenili v skupinsko pustno masko SNEŽINKE. S ponosom smo se predstavili z masko, ki smo jo sami izdelali.
Povorka skozi staro mestno jedro, ra-
janje v karnevalskem šotoru, nešteto mask, kurentovi zvonci, pustni krofi ... Vse to so razlogi, da se znova in znova
radi vračamo na Ptuj, kjer smo del tega nasmejanega, norčavega in veselega dogodka.
APRIL 2023 I 23
LARVEN O L
Larvicid v granulah
Aktivna snov:
S-metopren 0,i
•	Takojšnji učinek
•	Rezidualno delovanje do 8 tednov
•	Enostaven za uporabo
farm building hygiene
^ LARVEN Q L
ELIMINATES FLY LARVAE AND RAT-TAILED MAGGOTS
#	Easy application on the fly
#	Remains active for 12 weeks
#	Micro-granules with sustained release
5 "9
Larvenol je namensko insekticidno sredstvo za zatiranje razvoja letečih hišnih in hlevskih muh.
Za čas tretiranja živino odstranimo iz prostora. Sredstvo enakomerno posipamo po celotnem prostoru, tako, da granule padejo skozi odprtine (rešetke) direktno na gnoj in v gnojne kanale. Sredstvo nanašamo enakomerno po površini, pri tem si lahko pomagamo z ročnim aplikatorjem (trosilec zrn). Pri tretiranju moramo preprečiti, da živina ne pride v stik z proizvodom.
Doziranje: 5 kg na 200m2 (25g/m2)
Uspešno in hitro zatiranje muh!
Podlehnik 2C, 2286 Podlehnik, +386 31 617 349, info@agroproagro.com, www.agroproagro.com
m
KELI( N
Insekticid za zatiranje insektov in pršic
Ml		*
kJI		
Uničuje insekte in pršice v manj kot 30 minutah
Rezidualno delovanje do 8 tednov
Odobren za dezinsekcijo bivališč domačih živali
Učinkovit na poroznih in neporoznih površinah
I
*
KEUQN


Aktivna snov:
Etofenproks 300 g/L, Piretrini Ig/L
Doziranje: 500 ml u 50 L vode za 1000 m2
Uporaba: Obdelavo je treba izvesti s pršenjem. Izdelek se lahko uporablja za škropljenje v živinorejskih poslopjih. Izdelek je odobren za dezinsekcijo bivališč domačih živali, opreme za vzrejo, opreme za prevoz domačih živali in prostorov za pripravo hrane za domače živali. Muhe - mušice - ščurki: izdelek nanesite s pršenjem na stene takoj, ko se pojavijo prve muhe.
PHOBIAURODIL SUPER PB +
Rezidualna zaščita tretiranih površin do 12 tednov
Insekticid namenjen za zatiranje plazečih in letečih insektov v zaprtih prostorih kot tudi na prostem
Uporaba v zaprtem prostoru:
1.	Razprševanje površin: razredčimo 50 ml sredstva na 51 vode; v primeru večje okužbe razredčimo 100 ml sredstva na 5 I vode. Odmerjena količina preparata se doda v posodo razpršilca, v katerega smo predhodno natočili potrebno količino vode. Razpršujemo pod nizkim pritiskom in s polnim curkom. Porabimo 1 I raztopine na površini ca. 10-20 m2, oziroma na dolžini 100 m . Razpršujemo po vseh površinah na katerih se gibajo ali zadržujejo insekti.
2.Tretiranje	prostora (toplo ali hladno zamegljevanje): razredčimo 50 ml sredstva v 5 I vode, 1 I pripravljene emulzije porabimo na 1000 m3. Prostor pustimo zaprt 4 do 6 ur.
Aktivna snov:
Permetrin 250 g/L, D-trans-aletrin 20 g/L, Piperonil butoksid 150 g/L
Uspešno in hitro zatiranje muh!
,15»
Podlehnik 2C, 2286 Podlehnik, +386 31 617 349, info@agroproagro.com, www.agroproagro.com
m
NEO ALFA +
insekticid (vodna emulzija EW) proti letečim in plazečim insektom
NEO - ALFA + je insekticid z želodčnim in kontaktnim delovanjem namenjen za zatiranje letečih in plazečih insektov kot so ščurki, mravlje, bolhe, ose, muhe, molji, komarji in pajki.
Razredčenega z vodo razpršimo na površine kjer se nahajajo insekti v dozi od 25 do 100 ml na 5 L vode, kar zadostuje za 100 m

PUST
»Ludi so prišli hco in je lušno blo«
Rekordno število obiskovalcev na pustni povorki v Cirkovcah
31. cirkovškega fašenka so se udeležili učenci Osnovne šole Cirkovce, otroci iz Vrtca Cirkov-ce, ploharji in drugi etnografski liki ter kar sedem skupin karnevalskega dela sprevoda. Cirkov-ški car Štefan Frčec, predsednik kurentov iz E. D. Kurenti Vetrov-niki, je obiskovalcem karnevalskega bala dejal: »Ludi pujte hco, lušno bo!« Kurenti in ko-ranti so vzeli besede zares in za konec pustnega časa v Cirkovcah odzvonili najbolj energičen zadnji kurentov zven do sedaj. Kulturna Hiša Tete Malčke Foto: Saša Urih
Lepo vreme je s tradicionalnim veselim vzdušjem letos v Cirkovce privabilo veliko število obiskovalcev. Na povorki se je predstavilo več kot 500 maskiranih udeležencev. Začetek sprevoda, ki so ga organizirale folklorne sekcije Prosvetnega društva Cirkovce, so naznanili zvoki fanfar, pomešani z zvoki bičev pokačev iz Župečje vasi.
Za njimi so najmlajši kurenti in pokači iz Osnovne šole Cirkovce in Vrtca Cirkovce pričeli z otroško parado mask. 220 otrok je pod mentorstvom učiteljev izdelalo svoje maske in sestavilo kratko predstavitev na temo promet. Pozdravili so nas gasilci iz vrteške skupine Kometi, avtobus iz prvega razreda pa nas je popeljal v nemirne vode, po katerih so kajakaši iz 2. razreda odlično preveslali vse ovire. Učenci 3. razreda so z letalom poleteli visoko v nebo, kjer nas je pozdravila pilotka, ga. Menoni. »Stop, rdeča luč,« so sporočali semaforji iz 4. razreda, za njimi pa so prikolesarili petošolci na triciklu s pisanimi čeladimi. Šesteci so predstavili nove prometne znake, kot sta »kurent stop« in »prednost imajo leteče krave«, sedmošolci so merili hitrost, sledili so stožci iz 8. b, nato pa so učenci 8. a iz podjetja Čista vas očistili našo »cirkov-ško avenijo«.
Nadaljevali smo z etnografskim delom
povorke. Najstarejše dekle iz vasi, Mici-ko, so s slamnatim dedom Onzekom ponovno ženili domači ploharji v izvedbi FS Vinko Korže. Letos so izdali prvi folklorni videospot z naslovom Fašenska himna, ki si ga lahko ogledate na njihovi Face-book strani. Trenutno si je videospot ogledalo že več kot petnajst tisoč ljudi.
V rondoju pa sta se spopadla Jurek in Ra-bolj. Zeleni Jurek, ki simbolizira pomlad, je ponovno premagal zlo in zimo. Hvala KD Dolena, da z vašim običajem prinašate pomlad in življenje v naš kraj. Za debelo repo in visoki lan so priplesali člani FD Košuta iz Poljčan, za njimi pa so nas nekoliko prestrašili Krampusi Iberlauf iz Miklavža na Dr. polju. Na koncu etnografske povorke so zimo preganjali najglasnejši udeleženci, kurenti in koranti iz skupin Kurenti Vetrovniki, Novi Koranti 94 in rogati Koranti Lancova vas.
Po predstavitvi avtohtonih likov je karnevalsko vzdušje v cirkovškem rondoju doseglo vrhunec, saj se je s svojimi domišljenimi kreacijami predstavilo šest skupin karnevalskih mask, ki so se potegovale za denarne nagrade.
Čarovnice iz Šole zdravja Kungota so nas opomnile, da za zdravje nista pomembni le rekreacija in zdrava prehrana, temveč tudi druženje in smeh, ki dajeta srcu več let. Častni krog so odskakali zajčki iz
TD Hotinja vas, Cirkovce pa so zacvetele in buhtele, ko so se predstavile primule iz KUD-a Juršinci, ki so osvojile četrto meso (klobaso) oz. mesto. Kolo v kroži-šču so odplesali cigani iz Leskovca. Člani KUD Vetrnice iz Njiverc so prepevali: »Mi smo škratje Šumarji, dobre volje smo vsi.« Ti domišljijski liki so navdušili gledalce in strokovno žirijo, saj so prejeli prvo nagrado. Drugo nagrado so prejeli šestnogi pajki iz KUD-a Urška Prepolje, tretjo nagrado je osvojil Ski Resort Dravsko Polje, Žan Jurič pa je prejel visoko odlikovanje, saj je preplezal najvišji vrh našega ravnega polja. Čestitke vsem nagrajencem.
Na koncu povorke so za dobro letino zaorali še orači in »zružili« kurenti iz Ro-goznice, nato pa se je veselo rajanje preselilo na karnevalski bal v dvorano, kjer so množico zabavali člani PopArt Banda in Pepi Kruleta. Aktualni car, Štefan Frčec Štef, je letos obnovil zaprisego, ki jo je podal že lani, da se bo trudil za dobro letino in debeli bob v naši »Fašenski občini Cirkovce«.
Preden nas je pepelnica posula s pepelom, so Kurenti Vetrovniki in Kurenti 94 še zadnjič naredili krog, »zružili« in izvedli zadnji kurentov zven. Podali so si roke, obrisali potna čela, odložili ježevke, počasi sneli zvonce in kožuhe. Tako so oznanili, da je fašenk za to leto končan.
26 I U Kidričevo
PUST
Obred, ki si ga je pred 15-imi leti ob prinčevanju na ptujskem kuren-tovanju zamislil Miran Urih ali princ Majer Cirkovški, je zadnji poklon veselemu in mastnemu norenju v pustnem času.
Gostitelji letošnjega karnevalskega bala so bili člani Folklorne skupine Drgoč, ki bodo izkupiček od dogodka namenili za nakup folklornih noš.
Zahvaljujemo se več kot 500 udeležencem povorke in številnim obiskovalcem. Hvala članom PD Cirkovce in krajanom, ki ste nam pomagali pri izvedbi dogodka. In drugo leto spet: »Pujte hco, lušno bo!«
Zahvala za finančno in materialno podporo donatorjem:
Občina Kidričevo, Zveza kulturnih društev Kidričevo, Galvanizacija Fric, d. o. o., Talen, d. o. o., Mesnica Fingušt Jože, Vinogradništvo Krničar, Mesarstvo Lah - Aleš Lah, s. p., Kmečka Pekarna Metličar - Janja Metličar, s. p., Kmetija Pri Štorovih - Samo Gajser, Las bogastvo podeželja,
Čebelarstvo in medičarstvo - Damjan Medved, s. p., Picerija Klara.
Zahvala društvom, ki so nam pri izvedbi dogodka priskočila na pomoč:
•	PGD Jablane,
•	ŠD Šikole,
•	MK Tulipan.
APRIL 2023 I 27
GASILCI
Aktivnosti PGD Starošince v letu 2022
Lansko leto se je za naše društvo pričelo kar malo stresno. V začetku leta smo imeli 69. občni zbor društva, katerega smo lahko ponovno organizirali na način kot v predkoronskem času. Zatem pa so sledile priprave na praznovanje 70 let obstoja Prostovoljnega gasilskega društva Starošince. Seveda smo vestno opravljali tudi druge obveznosti in zadolžitve društva. Emanuel Gojkovič
Konec aprila smo skupaj z vaščani postavili mlaj, se podružili in kovali nadaljnje načrte. Sledile so vaje ter priprave na občinsko gasilsko tekmovanje, ki je potekalo v Lovrencu na Dravskem polju. Tekmovanja smo se udeležili s šestimi ekipami in dosegli odlične rezultate, enkrat 6. mesto, trikrat 2. mesto ter dvakrat 1. mesto. Trije naši člani so se udeležili sejma zaščite in reševanja Interschutz v Nemčiji.
Nato pa je hitro prišlo poletje, ko se je v vasi odvil glavni dogodek leta - naše slavje ob sedemdesetletnici društva. V tednu pred osrednjo prireditvijo smo organizirali gasilsko vajo, katere se je udeležilo devet gasilskih društev. 2. julija 2022 pa je bil slavnostni dan za vse naše člane. Prireditev smo pričeli tako kot se spodobi, z gasilsko parado, ešalonom gasilcev in gasilskih vozil. Za zabavo po uradnem delu je poskrbela glasbena skupina POP DESIGN, s katero smo se zabavali do jutranjih ur.
Vendar pa v življenje pogosto poseže nesreča in konec meseca julija je Kras prizadel velik gozdni požar, katerega so pomagali gasiti gasilci iz celotne Slovenije in iz sosednjih držav. Tudi člani našega društva so se dvakrat pogumno odpravili na pomoč. Hvala vam fantje, da ste pokazali pogum in se podali v neznano.
Tradicionalno smo septembra priredili gasilsko-vaške igre, imenovane Igre brez meja, ki so namenjene mladim in mladim po srcu. V večernih urah pa je v dvorani potekalo že sedmo gasilsko
28 I U Kidričevo
tekmovanje v spajanju sesalnega voda, katerega se je udeležilo enajst ekip.
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo se udeležili gasilske vaje članic GZ Kidričevo, občinske vaje GZ Kidričevo, kakor tudi piknika operative ter seveda vseh ostalih organiziranih vaj znotraj zveze. V novembru smo se urili z gasilsko ploščadjo ZD-28 in skupaj z ostalimi vaščani po vasi izobesili lučke ter pomagali pri organizaciji prižiga lučk po vasi. V začetku decembra smo prevzeli drsališče
v Parku pod tisočerimi zvezdami in tako leto pripeljali h kraju.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem članom in članicam za njihov trud in požrtvovalnost. Skupaj smo to leto izpeljali odlično, z nasmehom in dobro voljo. Zahvalili bi se radi tudi vsem vaščanom in sponzorjem za njihovo neomajno podporo. Naj bo naše sodelovanje še naprej tako uspešno!
Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«
GASILCI
PGD Starošince pogumno v leto 2023
V	našem društvu v vsako novo leto vstopimo polni entuziazma in dobre volje. Tudi letos ni bilo nič drugače. Vse načrte, ki smo jih kovali v lanskem letu, smo zapisali v plan dela in že v prvih treh mesecih začeli aktivno uresničevati naše želje.
Polona Gojkovič
V	januarju je bila v ospredju organizacija 70. občnega zbora PGD Starošince, kjer smo volili oziroma potrjevali novo delovno predsedstvo. Zaradi zadovoljstva in odlično opravljenega dela v minulem mandatu ni prišlo do večjih menjav na vodilnih položajih. Občni zbor PGD Starošince je za predsednika društva potrdil tovariša Danijela Gmajnerja, za njegovo namestnico pa Polono Gojkovič. Delo tajnika bo še naprej opravljal Emanuel Gojkovič, medtem ko vodenje blagajniških knjig in upravljanje financ prevzema Marko Šijanec. Poveljnik društva oziroma neomajni vodja operative ostaja tovariš David Žitnik. Vodenje članic bo kot doslej, z izjemnim zanosom, še naprej opravljala Natalija Hudin, mladinci pa bodo pravo smer iskali pod okriljem Nuše Korez. Tovariši veterani, tisti z največ izkušnjami in neprecenljivim znanjem, bodo bodrili svoje naslednike pod vodstvom Antona Gojkoviča.
Tekom meseca januarja smo že začeli s pripravami na kviz gasilske mladine, ki ga je 11. 3. 2023 gostila GZ Kidričevo v prostorih OŠ Cirkovce. Kviza smo se udeležili s šestimi ekipami, izmed katerih se je ekipa pripravnic uvrstila na regijsko tekmovanje, ki je potekalo konec meseca marca. Vsem ekipam čestitamo ob zavidljivih rezultatih in napredovanju -tako v spretnostnih veščinah kakor tudi v znanju gasilske teorije. Ekipi pripravnic z mentorico pa želimo veliko uspeha tudi na regijskem tekmovanju.
Leto hitro mine in dela v društvu ne zmanjka. Skupaj smo v slabih časih in
še raje v dobrih trenutkih. Zavedanje, da drug brez drugega ne zmoremo, pa je tisto, kar je moški del našega društva spodbudilo k pripravi pogostitve za članice društva. Dragi tovariši, iz srca vam hvala za tovrstno priznanje in izkazano hvaležnost. Vsak izmed nas je član ekipe
in se zanaša na ekipo - in zato je ekipa, ne posameznik, ulitmativni zmagovalec.
Vse dobro do naslednjič!
APRIL 2023 I 29
VRTEC
Pust širokih ust v Vrtcu Cirkovce
Pust je eden najbolj priljubljenih praznikov pri otrocih, saj se lahko našemijo v like, ki jih občudujejo. Dekleta pogosto v princese in vile, dečki pa v superjunake ali druge like iz otroških risank. Vse pogosteje pa se otroci šemijo v tradicionalni slovenski maski - kurenta in hudička, ki v njih sprožata občudovanje in hkrati globoko strahospoštovanje. Pust je čas veselja, plesa, krofov in preganjanja zime. Vzgojiteljica Katja Vodošek
Otroci našega vrtca so se v pustnem času vsakodnevno šemili v najrazličnejše maske, temu prazniku pa smo prilagodili tudi usmerjene dejavnosti v vrtcu. V ponedeljek, 13. 2. 2023, in v torek, 14. 2. 2023, so otroci izdelovali pisane maske in krasili igralnico. V sredo, 15. 2. 2023, smo jim vzgojiteljice pripravile pustne igre, ki so jih še posebej pritegnile, saj so bile zastavljene nekoliko drugače, kot
so tega vajeni. V četrtek, 16. 2. 2023, so nas na igrišču šole obiskali kurenti in hu-dički, ki so otrokom zaplesali, jim podali roke ter se z njimi fotografirali. V petek, 17. 2. 2023, smo v telovadnici šole skupaj zaplesali ob zvokih otroške popularne glasbe in spremljavi pisanih lučk. V ponedeljek, 20. 2. 2023, smo uganjali pustne vragolije in pekli slastne krofe, otroci iz najstarejše skupine Kometi pa so se s skupinsko masko gasilci predstavili na pustni povorki na Ptuju. Na pustni torek, 21. 2. 2023, smo se v dopoldanskem času vse skupine iz Vrtca Cirkovce zbrale našemljene pred vrtcem in se v
pustni povorki podale po vasi Cirkovce. Med potjo smo si prepevali pesem Od hiše do hiše, mimoidoči pa so nas pogostili s sladkimi piškoti, bonboni ter s sokom, za kar smo bili še posebej hvaležni. Otroci iz najstarejše skupine Kometi so se tudi tokrat v popoldanskem času pridružili pustni povorki po Cirkovcah, kjer so z izvirno skupinsko masko ponosno zastopali vse gasilce.
Tako se je pustni čas v našem vrtcu zaključil in že si pod bližnjimi grmički ogledujemo prve zvončke, ki ponosno razkazujejo svoje bele cvetove.
V Vrtcu Cirkovce je zadišalo po pustnih krofih
Pust je potrkal na vrata in z njim tudi peka krofov, zato smo jih dan pred pustnim torkom pekli tudi z otroki iz skupine Zvezdice.
Vzgojiteljica Marjanca Vindiš
Otroci so navdušeno čakali na pripravo in ob tem spoznavali sestavine, ki so potrebne za izdelavo krofov. Sodelovali so pri mešanju sestavin, gnetenju testa in izdelavi kroglic. Povabili smo tudi otroke iz sosednje igralnice, da so nam pomagali. Z zanimanjem so sledili navodilom vzgojiteljic in spoznali, da izdelovanje krofov zahteva kar precej potrpežljivosti in natančnosti ter seveda spretne roke. Najtežje je bilo čakanje, da testo vzhaja in čakanje na peko. Toda trud je bil poplačan, ko so pečeni krofi z marmeladnim nadevom pristali na naši mizi. Zares so nam teknili in vse je kazalo na to, da bomo vajo še kdaj ponovili.
Sicer pa največ velja to, da otroci spoznavajo in ohranjajo stare običaje, saj jih bo morda v življenju kdaj zamikala tudi domača peka krofov.
30 I SJ 
Kidričevo
VRTEC
Pustni frizerski salon
V skupini Čebele iz Vrtca Kidričevo smo si norčavi pustni čas obogatili z najrazličnejšimi dejavnostmi skozi besedo, risbo, glasbo in gibanje. Spoznavali smo tradicionalne pustne like in običaje v našem okolju ter njihov pomen. Vzgojiteljici
Natalija Kutnjak in Mateja Rajh
Cel teden so otroci prihajali v vrtec ma-skirani, šemili so se v pustnem kotičku ter uživali v preobrazbah in spreminjanju v like, ki so jim ljubi. Pustni kotiček se je iz dneva v dan večal in bogatil s pustnimi dodatki in pripomočki. V njem je bilo ustvarjalno, sproščeno in živahno.
K maskiranju seveda sodi tudi oblikovanje pričesk, pri čemer pa smo ugotovili, da potrebujemo pomoč. Gal je predlagal, da nam lahko pomaga njegova mamica Anita, ki je frizerka. Naslednje jutro smo jo prosili za pomoč in sodelovanje in na naše veselje se je v sredo, 15. februarja 2023, v dopoldanskem času naša igralnica spremenila v pravi frizerski salon. Mamica Anita je v vrtec prinesla svoj frizerski kovček, v katerem je bilo veliko pripomočkov (glavnik, krtače, sponke,
pisane gumice, škarje, likalnik, fen, žele, pisane barve za pramenčke ....), in otrokom predstavila delo frizerke. Salon je v trenutku oživel. Pod njenimi spretnimi prsti so nastajale irokeze, čopki in kitke, takšni in drugačni stili različnih pričesk, nihče pa se ni odrekel pisanemu pra-menčku. Problem je bil le izbrati barvo. Otroci so uživali in se ogledovali v ogledalu. Prav nič jim ni bilo težko počakati, da pridejo na vrsto. Ko so bili vsi urejeni, sva bili nekaj frizerskih popravkov deležni tudi vzgojiteljici. Vsi skupaj smo se z navdušenjem ogledovali v ogledalih in opazovali drug drugega. Posneli smo še nekaj fotografij in tako poskrbeli, da nam bo naše druženje ostalo v lepem spominu.
Mamici Aniti smo se zahvalili za obisk, za popestritev predpustnega časa in obogatitev naše dejavnosti. Vsi skupaj smo neizmerno uživali. Ona pa nas je presenetila in otrokom podarila komplet pripomočkov. Z njim smo obogatili naš frizerski kotiček, v katerem otroci z navdušenjem posnemajo frizerske spretnosti, ki jim jih je predstavila. In kdo ve, mogoče bo tudi kdo izmed njih nekoč opravljal ta poklic.
Hvala Galovi mamici Aniti. Bili smo navdušeni in verjamemo, da je bilo tudi njej lepo z nami.
Praznovanje božiča po svetu
Decembra se je v Vrtcu Kidričevo dogajalo veliko zanimivega. Otroci so bili najbolj veseli obiska dobrih mož, po igralnicah se je bleščala praznična dekoracija in cel vrtec je bil odet v čarobnost zimskih praznikov.
Vzgojiteljici Eva Jurgec in Janja Horvat
V našem vrtcu že veliko let izvajamo projekt Pomahajmo po svetu. Otroci in vzgojiteljice spoznavamo običaje in značilnosti različnih držav. Sredi decembra sva se vzgojiteljici iz skupin Sove in Stonoge odločili, da otrokom predstaviva, kako ljudje po svetu praznujejo božič. Iz zanimive slikanice avtorice Pavle Hanač-kove z naslovom Kako praznujejo božič po svetu sva izbrali nekaj držav. »Odpotovali« smo v Nemčijo, Italijo in »preko
luže« še v Mehiko, na Japonsko in v Avstralijo. S pomočjo globusa in spleta smo poiskali, kje na planetu Zemlja so te države. Otroci so uživali ob popotovanju.
Za konec smo se pogovarjali o navadah in običajih ob božiču, seveda pa nismo pozabili predstaviti božičnih običajev v Sloveniji.
APRIL 2023 I 31
ŠOLA
Uspeh na Roševih dnevih 2023
Na natečaj za 36. Roševe dneve, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol, se je letos prijavilo 44 mladih literatov iz vse Slovenije (sodelujočih 27 osnovnih šol in 34 mentorjev). Mentorica Sonja Lenarčič
Mladi ustvarjalci z branjem in pisanjem artikulirano obvladujejo svoja čustva, so subtilni opazovalci sveta in dogajanja. Še vedno ostaja pogoj za prijavo na natečaj le eden ali dva učenca na posamezno šolo, po izboru šolskih mentorjev in mentoric. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 7 avtorjev in 37 avtoric; od tega jih je 20 poslalo prozna besedila, 23 pesmi, prispelo pa je tudi eno dramsko besedilo. Strokovno komisijo sta sestavljali Neli Kodrič Filipic, sodobna mladinska pisateljica, avtorica romanov in slikanic za otroke ter scenarijev za stripe, in Barbara Korun, pesnica, dobitnica Veronikine nagrade (2011), lektorica, dramaturginja in mentorica številnih literarnih delavnic. Obe članici komisije sta večkrat prebrali vsa besedila in naredili končni izbor.
Izbrani mladi avtorji bodo sodelovali na enodnevni literarni delavnici, ki jo bo vodila Neli K. Filipic. Na srečanje so vabljeni tudi mentorji izbranih lite-ratov ter v istem času tudi na posebno delavnico pod vodstvom Barbare Korun. Med dvajsetimi avtorji, katerih besedila bodo objavili v zborniku, je s poezijo tudi Tobija Lakic iz 9. a. Iskrene čestitke!
LUZER
Kdo od tamalih vzel me bo resno, ko mu povem,
da sem v šoli pesmi „pesno"?
Ne cingla ne ringla, V denarnici nič. Živim brez denarja, moj lajf je zanič.
Me mama je učila, ne znam bit' kot ona. Nič nisem dosegel, sem luzer, sem mona.
Potem sem jo videl, b'la je kot iz sanj, enake nobene jaz ne poznam.
Ne vem točno kako, ampak me je vzljubila, po čudnem naključju se z zgubo poročila.
Zdaj imava otroka, prelepega sina. Druz'ga ne rabim, smo družina, name dovolj bo spomina.
MOGOČE, KDAJ, NEKJE ...
Morda nekje, nekoč, nekdaj se vila bo dolina, polna kruha, masla, mleka ter klobas, mesa in vina.
Vijugala bi sem ter tja, čez gore in hribovja,
polna sladkih jabolk, hrušk in drugega sadovja.
Mogoče vendarle zares nekje obstaja takšna „šuma", ki blagodejno učinkuje na prečiščevanje uma.
In mogoče v tej šumi lahko najdemo medveda, ki ti ponudi meda in te prav prijazno gleda.
In kaj če res nekje teče taka čudna reka, ki teče navzgor po strugi in se gravitaciji odreka?
Teče gor in gor na hribe, gor vsepovprek. Zakoni fizike so zanjo le navaden ljudski rek.
Zakaj pa ne bi raslo kje magično drevo življenja, ki reši te vseh muk, bolečine in trpljenja?
Ki spremenilo bi preteklost in popravilo napake, napake vseh vrst, tiste, takšne ali take.
In upam, da se bo nekoč človeška rasa prebudila, da bo enotno kot en narod združeno naprej stopila.
Saj gremo s čisto vsako vojno korak nazaj v zgodovini; če se bo to nadaljevalo, bomo počasi spet le opice v votlini.
Mame
Nekdo je dejal: »Upanje umira zadnje.« Tako še vedno tli moje vsakoletno upanje, da bodo pravice dovolj široko postavljene in prepoznavne, in vsako leto upam, da mi ob čestitki za vaš - naš dan ne bo potrebno omeniti, da so priborjene pravice še kako na preizkušnji - a kot kaže, še nikdar doslej niso bile tako močno na preizkušnji, kot so sedaj! Mira Trifunac
In iz tega upanja ste zrasle, dale življenja svojim otrokom, nastavile svoja ramena, na katerih se lahko izjočejo. Ste nekdo, komur lahko poveš novico, nekdo z ne-
izčrpno zalogo ljubezni. Ste tisti človek, ki te sliši, ko ihtiš v blazino. Spominjam se, ko sem pritekla iz šole. Vedno si me sprejela z nasmehom na obrazu, čeprav je pred tem tekla solza po zgubanem licu. Nisi tega pokazala. Nisi želela, da to opazim, da trpim zaradi tega in nisi mi želela otežiti življenja. Danes se te spomnim v kuhinji s predpasnikom, kako čakaš, da ti povem, kaj je novega ... In sedaj tako čaka hči. Leta so naju spremenila, naju zbližala. Mati in otrok - prijatelja za vse življenje.
In upanje, ki umira zadnje, nosi vedno s seboj izrek: »Materina ljubezen je gorivo, ki daje navadnemu človeškemu bitju moč, da naredi nemogoče.«
Drage mame, vaša ljubezen je »kontrol-
na« lučka v družini. Želimo si, da bi bila dan žena in materinski dan dva od vaših mnogih lepih in posebnih dni! Čestitke!
32 I f 
Kidričevo
ŠOLA
Frajerji na OŠ Cirkovce nosijo čelade
Jožica Jurgec, vodja projekta
V okviru projekta Varno na kolesu so učenci 5. razreda skupaj s profesorico likovne vzgoje Tatjano Novak izdelali različne stripe na temo kolesarjenje in uporaba čelade. Vedno bolj se namreč zavedamo, da je potrebno poskrbeti za svojo varnost v prometu. Še vedno velja trditev, da »bistro glavo varuje čelada«. Na šoli že nekaj let medpredmetno povezujemo prometne in likovne vsebine, učenci pa so pri delu zelo ustvarjalni in domiselni. Naloge smo izobesili na ogled v prostorih šole in naj bodo vzpodbuda za vse učence kolesarje, ki mislijo, da je uporaba čelade brez pomena.
Utrinki iz 5. c razreda
V 5. c razredu v Lovrencu na Dravskem polju smo od novembra do januarja izvedli veliko aktivnosti. Bili smo arhitekti, kiparji, drsalci, pevci, plesalci in gradbeniki.
Učenci 5. c
Podružnica OŠ Lovrenc na Dravskem polju
Novembra smo izvedli tehniški dan Igriva arhitektura, se veliko naučili o lesu in si izdelali lesen izdelek, ki smo si ga sami zamislili. Decembra smo se v sklopu športnega dne drsali v Parku pod tisočerimi zvezdami in pilili svoje spretnosti na ledu. Narava nas je obdarila s snegom, kar smo izkoristili za razne igre in snežne skulpture. Ob pričakovanju božiča smo na šoli pripravili božično prireditev z bazarjem. Izdelali smo si plovila na pogon z balonom in elastiko ter mlin na veter. Veliko smo se smejali, igrali in zabavali.
Ustvarjalnice 2022/2023
December 2022
Veseli december se je kot vsako leto začel pestro. V tem prazničnem vzdušju smo bili navdušeni nad izdelovanjem božične dekoracije. Lotili smo se izdelave cofov iz raznobarvne volne. Izdelovali smo različne obeske za smrečico iz svetlečega in enobarvnega tršega papirja. Neizmerno smo uživali.
Januar 2023
Na začetku novega leta nas je vsako jutro pričakala megla, zato smo se odločili, da to megleno pokrajino ujamemo na risalne liste. Risali smo s kredo in ogljem. Tudi s tempera barvami smo slikali. Vsak je naslikal svoj želen motiv. Nekega jutra pa nam je narava pričarala zimsko pravljico, zato smo se podali na zasnežen travnik in postali kiparji. Iz snega smo izdelali snežne skulpture. V zadnjem tednu pred počitnicami pa si je vsak izdelal vetrnico.
Učenci 4. in 5. c
Podružnica OŠ Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Tina Emeršič
APRIL 2023 I 33
VRTEC
Kuhanje z babico
Januarja smo v Vrtcu Kidričevo v skupini Stonoge imeli poseben obisk. Že nekaj časa smo se z otroki pogovarjali o problemu zavržene hrane. V okviru projekta Ekošola in Ekovrtec ter projekta Medgeneracijsko sodelovanje smo se prijavili na nagradni natečaj Reciklirana kuharija. Vzgojiteljici
Eva Jurgec in Simona Štumberger
Vzgojiteljici sva na obisk povabili babico Martino, katere vnukinja obiskuje našo skupino. Prosili smo jo, če bi z nami pripravila novo jed po receptu, ki smo ga pripravili.
Babica Martina se je z veseljem odzvala na povabilo. Vzgojiteljici sva priskrbeli sestavine in pripomočke iz šolske kuhinje. Najprej nam je prijazna babica na kratko predstavila jedi, ki so jih jedli v njenem otroštvu. Povedala nam je, da takrat ni bilo toliko trgovin in izbire živil kot danes. Večino hrane so pridelali doma na kmetiji, na kateri je živela kot otrok. Tudi ostanke hrane so porabili v novih jedeh. Nato pa smo zavihali ro-
kave, si nadeli kuharske predpasnike in kape ter se lotili dela. V našem receptu je bila glavna sestavina kruh, ki nam je ostal prejšnji dan pri zajtrku. Iz njega in ostalih sestavin, ki smo jih dodali, smo izdelali kruhov narastek. Otroci so z veseljem pomagali pri pripravi jedi. Vzgojiteljici sva narezali kruh in ga dali v veliko posodo, gospa Martina pa je razžvrkljala jajca in dodala začimbe. Dodali smo še kokosovo mleko in oreščke. Vzgojitelji-
ci sva zmes razdelili otrokom v lončke, nato pa so vse sestavine dobro premešali in jih dali v velik pekač. V kuhinji so nam prijazni kuharji in kuharice spekli naš narastek, pri kosilu pa smo ga za sladico pojedli.
Jed, ki smo jo pripravili, je bila otrokom zelo všeč. Babici Martini smo se zahvalili za obisk in pomoč. Bila je zelo vesela našega povabila in druženja z otroki.
Peka polnozrnatih žemljic
Vzgojiteljica Katja Vodošek
34 I SJ Kidričevo
V skupini Sončki iz Vrtca Cirkovce tudi v letošnjem šolskem letu sodelujemo v projektu Od pšeničke do potičke. Tokrat smo se lotili peke polnozrnatih pirinih žemljic.
Otroci so se seznanili s postopkom pridobivanja moke ter spoznavali sestavine žemelj. Najprej smo dali vzhajati kvas in se čudili narastku. Nato smo zamesili testo ter med vzhajanjem spoznavali postopek pridobivanja moke ob pravljici Rdeča kokoška. Vsak otrok je prejel svoj delček testa, ki ga je oblikoval v žemljico, nato pa so nam prijazne kuharice odstopile pečico. Po vrtcu je hitro zadi-šal omamen vonj sveže pečenih žemljic. Po počitku smo se za malico posladkali z lastnimi žemljicami, na katere so si otroci sami namazali maslo, marmelado ali med. Otroci so bili naravnost navdušeni nad dejavnostjo peke, zato vzgojiteljici že načrtujeva naslednjo peko.
VRTEC/ŠOLA
Slovenski kulturni praznik v Vrtcu Cirkovce
V	februarju so v našem vrtcu potekale dejavnosti na temo kulturnega praznika. Pogovarjali smo se o največjem slovenskem pesniku, dr. Francetu Prešernu, in o njegovih delih. Brali smo pravljice in likovno ustvarjali.
Vzgojiteljice
V	sklopu Tedna kulture in 8. februarja smo v vrtec povabili tudi knjižničarko iz ptujske knjižnice.
Knjižničarka Liljana Klemenčič se je prijazno odzvala na naše povabilo in pripravila pravljične minutke za otroke prvega starostnega obdobja in nato še pravljično urico za otroke drugega starostnega obdobja. Mlajšim otrokom je s pomočjo knjig predstavila različne zvoke živali in glasbil. Pokazala jim je knjige
z različno trdimi platnicami in oblikami, nato pa smo se še malo razgibali in poimenovali različne predmete ter živali, ki so bili v knjigi. Starejšim trem skupinam otrok je pripovedovala pravljici Sneženi
mož in Prelepa, za konec pa jim je recitirala pesem o pustu. Otroci so se seznanili s knjigami iz različnih materialov ter z različnimi vidnimi in slušnimi efekti. Bilo je poučno in zanimivo.
Gledališka predstava
V letošnjem šolskem letu smo člani Gledališkega kluba in učenci 7. a ob slovenskem kulturnem prazniku 7. 2. 2023 na odru predstavili delo avtorice Nuše Komplet Peperko Zgodbe s knjižne police.
Mentorica: Sonja Lenarčič
Občinstvu smo želeli na svojstven način predstaviti življenje knjig, predvsem dolge noči v šolski knjižnici. Le-te so predstavljene ob klepetu, ko razmišljajo, se zabavajo, izražajo neuresničene želje, kako priti do bralcev ... Predvsem je zanimiva Knjiga ljudskih pesmi, ki je po duši raperka, pa Mongolsko-berberski slovar, ki je tih in star ... Tu so še Leksikon, Učbenik za matematiko, Cedejka, Kartonka in Kiči. Vsaka je svojstvena v Lucijini knjižnici, ki smo jo mi preimenovali v našo knjižničarko Jasno. Predstava je priporočljiva za otroke nad štiri leta starosti.
Naši učenci so bili nad predstavo nav-
dušeni, prav tako učenci Podružnice OŠ Lovrenc na Dravskem polju. Tam smo se predstavili 10. 2. 2023. Hvala vsem, ki ste
nam pomagali pri premieri, še posebej ge. Aleksandri Vidovič za pomoč pri izdelavi rekvizitov.
APRIL 2023 I 35
ŠOLA
OŠ Cirkovce - delavnica za nadarjene malo drugače
V okviru programa za nadarjene učence sem novega znanja željnim učencem želela predstaviti mantrailing, ki je posebna veja iskanja pogrešanih oseb. Pes na približno sedem metrov dolgem slednem povodcu sledi individualnemu vonju osebe, osebni predmet pa je psu predstavljen ob začetku iskanja. Sama se s svojim psom udeležujem ur mantrailinga eno leto. Tam sem spoznala mnogo odličnih ljudi, ki nas druži ista stvar. Med njimi tudi Ivo.
Suzana Menoni - Planinšek
Iva Zorger je članica društva za iskanje, zaščito in reševanje IZAR in dolgoletna mantrailing inštruktorica. Čudovita oseba, ki ima dva čudovita psa. Iva se je v decembru odzvala na povabilo in se učencem pridružila na naši šoli v okviru delavnice za nadarjene učence. Predstavila nam je mantrailing. Predstavitev je trajala v prostorih naše šole približno 45 minut.
Najprej so se učenci seznanili s teoretič-
nimi osnovami mantrailinga in se pozabavali ob trikih, ki sta jih izvedla Ivina psa. Nato so videli še praktičen prikaz iskanja pogrešane osebe. Marker se je skril nekje v šoli, pes pa ga je na osnovi njegovega vonja uspešno izsledil. Nato so učenci dobili nalogo, da se skrijejo nekje v šoli. To je bil najbolj zabaven del delavnice. Poiskali so najbolj oddaljen kotiček in kot miške tiho čakali, da jih
pes izsledi. Seveda mu je uspelo.
Ker je bila delavnica zelo zanimiva in poučna, so učenci predlagali, da se srečamo z Ivo in psi še kdaj. Takrat bomo naše znanje in izkušnje nadgradili. Še več bo skrivanja in iskanja. Se že veselimo novega snidenja!
OŠ Kidričevo med zmagovalci
Rekord GUINNESS WORLD RECORDS je osvojen!
Sonja Lenarčič
Več kot dvajset tisoč slovenskih osnovnošolcev je 16. 2. 2023 na pobudo A1 Slovenija in zavoda Varni internet sodelovalo v vseslovenskem spletnem kvizu, največjem na svetu, in z njim osvojilo Guinnessov rekord! Kviza o varni rabi interneta se je udeležilo skoraj 200 slovenskih osnovnih šol, učenci pa so poleg nepozabnega doživetja pridobili dragoceno znanje, ki jim bo pomagalo pri varnejšem spletnem življenju. Kviz je nadgradnja projekta Spletne brihte, s katerim organizatorja že dve leti otroke izobražujeta za varno in odgovorno rabo spleta in digitalnih tehnologij.
Kviz, ki ga je vodil Sašo Stare, je trajal 60 minut, udeležil pa se ga je tudi uradni sodnik GUINNESS WORLD RECORDS™ Richard Stenning, ki je bil nad zagnanostjo naših učencev naravnost navdušen.
Učenje skozi zabavo je eden izmed najbolj učinkovitih načinov predajanja znanja, zato so to neprecenljiva znanja, ki bodo učence pri odraščanju v digitalni dobi opremila z veščinami za samozavestnejšo rabo spleta, in kar je najpomembnejše - preprečila marsikatero nevšečnost.
Za šole, ki so se v kvizu najbolje odrezale, so namenili tudi denarna sredstva za nakup računalniške opreme. Naša šola je bila med tremi šolami, ki so se v kvizu najbolje odrezale. Prvo mesto pripada OŠ Kungota, 2. mesto OŠ Hajdina in 3. mesto OŠ Kidričevo.
Bravo, mi!
»Važno je sodelovati, ne zmagati.«
36 I f 
Kidričevo
Branje povezuje
ŠOLA
V okviru medgeneracijskega branja smo letos ponovno v živo izvedli projekt Branje povezuje.
Jerneja Kuraj
Letos nas je v branju povezovala knjiga Preživetje avtorja Igorja Karlovška, ki je bil naš gost na literarnem srečanju. Pogovor z njim so vodili učenci 7. razreda,
ki so pripravili tudi glasbene premore. Avtor nas je navdušil s svojo preprostostjo, skromnostjo, izrednim smislom za humor in svojo širino. Po poklicu je odvetnik, po srcu pa pisatelj, ki je svojo pot začel že zelo hitro. Srečanja sta se udeležila z ženo Marijo, ki je njegova sodelavka v odvetniški pisarni, hkrati pa tudi prva, ki v roke dobiva moževe romane. Oba zelo rada potujeta in v prihodnjih
dneh se odpravljata na Kostariko.
Sproščeno in prijetno srečanje je bilo tudi generacijsko zelo pestro, saj so se ga udeležili učenci, njihovi starši, soro-jenci, učiteljice in gospa ravnateljica. Končali smo ga s sladkim okrepčilom, ki nam ga je pripravila kuharica Marjet-ka in z obljubo, da nas bodo knjige še naprej povezovale.
Teden pisanja z roko
Zaključil se je letošnji Teden pisanja z roko, ki je potekal pod geslom »Mislim tiho, pišem počasi«.
Jerneja Kuraj
Sedmošolci so pisali pisma svojim staršem, starši pa so na roditeljskem sestanku pisali misli svojim otrokom. Učenci so nato ugotavljali, kako dobro poznajo pisavo svojih staršev, ker se ti niso podpisali. O pisanju so razmišljali tudi v angleščini, nato pa svoja razmišljanja podelili z ostalimi.
Šestošolci so pisali sporočila svojim sošolcem in nato s pomočjo priročnika analizirali pisavo. Ugotavljali so, kako pisava izraža naše osebnostne lastnosti. Pri tem so se zelo zabavali, hkrati pa so si morali priznati, da večina drži. Letos so se Tednu pisanja z roko pridružili tudi pr-
vošolci, ki so izdelali zanimiv plakat na to temo in so pravi junaki - vsi se že znajo podpisati.
Sedmošolci so posneli tudi video na
temo pisanja z roko, ki si ga lahko ogledate šolski spletni strani.
In ne pozabite: mislite tiho, pišite počasi.
APRIL 2023 I 37
VRTEC
Otroci iz Vrtca Kidričevo na smučarskem tečaju
Tudi v tem šolskem letu smo v Vrtcu Kidričevo s pomočjo Smučarskega kluba Ptuj organizirali smučarski tečaj za predšolske otroke. Tečaj je potekal od 9. do 13. januarja 2023, udeležilo pa se ga je 28 predšolskih otrok iz skupin Delfini in Sove. Vzgojiteljica Suzana Žnider
Zjutraj ob 7.00 so se otroci zbrali v vrtcu, kjer so imeli zajtrk, nato pa smo se ob 8.45 z avtobusom skupaj z usposobljenimi vaditelji smučanja odpeljali na Areh. Že sama vožnja je bila zanimivo doživetje, ki smo ga popestrili z veliko smeha in s prepevanjem pesmi.
Namen predšolske šole smučanja je bil,
da otroci pridobijo pomembne spretnosti za razvoj smučarskega znanja (samostojno obuvanje smuči, hoja z njimi navkreber, spuščanje po položnih naklo-ninah in varno ustavljanje). Začetniki so se naučili drseti na smučeh ter voziti in zaustavljati v plužnem položaju, tisti z več smučarskega predznanja pa so se že drugi dan odpravili na vlečni trak in na vrh poligona. Usposobljeni učitelji so poskrbeli za varen spust po poligonu. Skozi igro na snegu, na primernem terenu za vadbo, ki otrok ne navdaja s strahom, in z uporabo različnih motivacijskih iger so tako bili prvi smučarski koraki povezani z veseljem otrok in zadovoljstvom vseh, ki smo jih spremljali pri njihovem smučarskem razvoju.
Na Areh smo povabili tudi starše, da so si lahko pogledali svoje otroke, kako so
v enem samem tednu pridobili dovolj spretnosti, da so se samozavestno spuščali po smučišču in se nato z vlečnim trakom peljali nazaj na vrh smučišča. Navdušenje je bilo popolno tako pri starših kot pri otrocih in vzgojiteljicah, ki smo spremljale otroke na smučanju.
Otroci so v enem tednu naredili velik preskok. Opaziti je bilo veliko samozau-panja in samozavesti. Hvala vsem spremljevalcem in vaditeljem, ki so poskrbeli, da je tečaj uspešno potekal in smo ga tako tudi zaključili.
38 I SJ Kidričevo
RAZNO
Problematika opustitve
pobiranja pasjih iztrebkov na javnih površinah
Kmalu bomo dočakali vremensko otoplitev in sprehode ob toplem spomladanskem soncu. Hkrati bomo prepogosto naleteli na nepobrane pasje iztrebke, ki so jih za svojimi hišnimi ljubljenčki pustili njihovi lastniki. Ne gre zgolj za posamezne kupčke pasjih iztrebkov, ki so skriti v grmovju, ampak so z njimi posejane zelenice, otroška in športna igrišča, sprehajalne steze, pa tudi mestne ulice in trgi, zato se jim je pogosto tež-
Robert Brkič,
vodja Medobčinskega redarstva SOU SP
Leta 2015 je Krištof Križanec v raziskovalni nalogi v zvezi s pasjimi iztrebki, v kateri je analiziral 48 vzorcev pasjih iztrebkov, ugotovil, da se v 27-ih vzorcih nahajajo jajčeca zajedavcev, kar predstavlja 56 % od skupnega števila vzorcev. Od tega je bilo 22,22 % vzorcev okuženih z dvema vrstama parazitskih jajčec (vir: Raziskovalna naloga Krištof Križanec, 2015). Iz teh izsledkov je jasno, da se lahko zaradi nepobranega pasjega iztrebka bolnega psa okuži tudi drug, zdrav pes, da ne govorimo o zdravi igri otrok na zelenicah, v parkih in na otroških igriščih.
Občinski redarji izvajajo naloge kot uniformirane osebe, zaradi njihove prepoznavnosti pa je težko ugotoviti kršitve zaradi nepobiranja pasjih iztrebkov. Nadzori nad vodniki psov so stalnica in se izvajajo ob rednih obhodih predvsem v poznih večernih in jutranjih urah. Pri delu je ugotovljeno, da ima večina vodnikov psov pri sebi vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov, vendar je vprašanje, ali bo pasji iztrebek pobran, če ne bo v bližini nadzornih organov ali drugih občanov. V prvih spomladanskih dnevih bodo občinski redarji nadzor še poostrili in zaradi opustitve obveznosti vodnika ali lastnika psa ostreje ukrepali. Obveznost vodnikov psov, da morajo imeti pri sebi pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in tudi pobirati iztrebke, je določena
Jaz sam ne marem.
v predpisih lokalne skupnosti, ki ureja javni red in mir na območju posamezne občine.
Zakon o zaščiti živali v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na
mtm
Krištof Križanec, OŠ Mladika kristof. kriza ne c@ g ma i L com
H v E
javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V tretjem odstavku 46a. člena ZZZiv je določeno, da se z globo od 200 do 400 evrov za prekršek kaznuje posameznika, ki ravna v nasprotju s to določbo.
Tečaji šoLarua in vzcoje psov
APRIL 2023 I 39
HVALEŽNI VAM BOMO, ČE BOSTE POBIRALI IZTREBKE ...
DOGAJALO SE JE
Občni zbor DU Cirkovce
Po dolgih dveh letih zatišja smo se ponovno zbrali upokojenci iz Cirkovc in okolice. Veseli, a malo utrujeni od dolgega zaprtja med štiri stene. Korona je naredila svoje. Človek, vajen druženja, pogovorov, izletov in nasmehov, je obtičal doma - ker je moral. Toda danes smo ponovno tu, kot bi rekli: »Prve lastovke se vračajo v svoja gnezdišča.« A ni to čudovito slišati? Veliko smo morali prestati, toda zmogli smo. Mira Trifunac
Kot vsak občni zbor je tudi tega pričel predsednik, gospod Janez Čelofiga, ki je pozdravil prisotne. Zelo je bil vesel, kajti zbralo se nas je zares veliko. Po izvolitvi delovnega predsedstva in vsega, kar spada zraven, so nas pozdravile Vesele Polanke s pesmijo, ki jo pogosto prepevamo sedanji upokojenci.
So minili tisti časi, ko smo še v službi bili in smo plačo še dobili, zdaj več tega ni.
Oj, pokojnina, moja mala pokojnina, saj komaj čakam te do prvega.
Srečanja nas razvedrijo in ljubezen gor drži, skupaj bodimo veseli, to nam lepša dni.
Oj, pokojnina, moja mala pokojnina, saj komaj čakam te do prvega.
Nato je predsednik društva, gospod Čelofiga, obširno poročal o delu v preteklem letu. Kljub koroni so se dela v društvu nadaljevala. Najprej so se lotili tal na kegljišču, kajti betonska tla niso bila primerna za to dejavnost, pa tudi čiščenje le-teh je bilo zelo oteženo. Odločili so se za epoks izvedbo. V marcu je bil izveden volilni občni zbor, ki je bil uspešen. Nadaljna dela so potekala po zastavljenem programu. Pričeli so se treningi obeh športnih disciplin - torej ženska in moška ekipa. Pred njimi je bilo tekmovanje v ligi, kjer se sodeluje skupaj s sedmimi društvi in seveda tudi pokrajinske
športne igre. Udeležili so se tudi društvenega tekmovanja v pikadu v Ivanjkovcih in kegljanja v Staršah. V juniju so gostili 180 udeležencev v športnih disciplinah. Treba je bilo poskrbeti za brezhibno delovanje.
Povabljeni so bili tudi v Crikvenico na Hrvaškem, kjer so sodelovali na tradicionalnih športnih igrah mednarodnega značaja, saj sodelujejo vsaj tri države. Domov so se vrnili s tremi medaljami za 1., 2. in 3. mesto. Medalje so zares težko prislužene, vendar prijetnega vzdušja, ki jih je spremljalo na otoku Krku, se ne da opisati. Dobro se z dobrim vrača in tako smo to leto na vrsti mi, da vrnemo gostoljubje.
V prvih šolskih dneh so upokojenci zadolženi za skrb za varno pot naših otrok. Tudi tukaj so bili uspešni in naši malčki so srečno in varno prišli v šolske klopi. Z veseljem bomo na šolskih oknih spet opazovali risbice, primerne letnim časom. Snežaki z velikimi rdečimi noski in pisanimi lončki za kapice so zares čudoviti!
Občina Kidričevo je iz svojega inventarja odpisala veliko število miz in tako je društvo prišlo do svojih. Zamenjali so dotrajane mizne plošče, na noge miz in klopi pa pričvrstili zaščito, da ne bi prišlo do poškodbe tal.
Gospod predsednik je veliko besed
40 I
Kidričevo
DOGAJALO SE JE
namenil športu, druženju s pikniki, samemu delu na objektu in še veliko drugega. Omenim naj le še to, da smo člani društva zelo ponosni na uspeh, ki je viden v Društvu upokojencev Cirkovce. Ne smem pa izpustiti najpomembnejšega - čaka nas 70 let delovanja društva. Imeli bomo veliko dela in tudi skrbi. Vse to bi radi izvedli v sklopu občinskega praznika, treba bo čim prej stopiti v stik s predstavniki občine, je še povedal gospod Čelofiga.
Po soglasni potrditvi predsednikovega poročila je pristopila tajnica društva, Marija Dietinger, in povedala, da ima Društvo upokojencev Cirkovce 401 člana, od tega 160 moških in 241 žensk. V letu 2022 je umrlo 16 članov, nov vpis v društvo pa je opravilo 28 članov. Upravni odbor društva je imel 16 rednih sej, na katerih je bila obravnavana tekoča problematika, predvsem so se dotaknili velikih dosežkov na objektu, zgrajenem za potrebe športa, srečanj in rekreacije. Povedala je tudi, da je občina s pogodbo dovolila postavitev kegljišča s kroglo na vrvici. Rabijo se tri kegljišča za organiziranje prvenstva ali PZDU, pa še kasneje na nivoju državnega prvenstva ZDUS. Ob koncu leta 2022 so bili zopet na vrsti obiski članov, starejših nad 80 let ali bolnih. Naši prostovoljci so obiskali 102 člana ter jim izročili skromna darilca. Vsem so zaželeli veliko zdravja in dobrega počutja.
Gospa Marija Dietinger je prisotne še seznanila z urnikom treniranja pikada, in sicer bodo ženski treningi v ponedeljek in sredo od 17. ure dalje, moški pa vsak torek in četrtek od 16. ure dalje. Povedala je tudi, da so ustanovili rokodelsko sekcijo, kjer ustvarjajo razna ročna dela.
Tajnica društva je prisotne obvestila tudi o delu projekta »Starejši za starejše«, ki poteka kar na domu. S to dejavnostjo so pričeli pred 15-imi leti in še sedaj poteka zelo uspešno. Vedno več je starejših, bolnih in osamljenih. Kljub temu, da ži-
vijo z otroki, so večino dneva sami, saj so otroci ves dan v službi, vnuki pa so obremenjeni z učnim programom. Torej jim obiski naših prostovoljcev pridejo zares prav. Tudi to obširno poročilo tajnice je bilo soglasno potrjeno.
Pozabiti nismo smeli na »gonilno« silo društva, gospo Zinko Dolenc, blagajni-čarko z dolgoletno »službo«. Poročilo je bilo soglasno sprejeto in velik aplavz je napolnil dvorano, kar pomeni le eno: hvala gospe Dolenc za toliko let požrtvovalnega, prostovoljnega in natančnega dela v društvu.
Ob koncu vseh podanih poročil se je gospod predsednik še enkrat zahvalil vsem za vestno opravljeno delo, zahvalil se je tudi športnikom, ki uspešno branijo naše ime na raznih tekmovanjih. Prav tako je predal besede zahvale predstavnikom, ki se trudijo po svojih terenih in obveščajo člane o delu v društvu. Prav tako se je zahvalil županu, gospodu Antonu Leskovarju, za vso pomoč in pomoč pri organizaciji državnih športnih iger. K pogovoru pa je povabil prisotne, v kolikor bi katerega zanimalo o delu v društvu.
Na oder je stopil predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Po-dravje - Ptuj, gospod Viktor Kokol, ki je pozdravil zbrane in povedal, da je vesel, ko vidi toliko prisotnih, ker le tako lahko delo uspe. Veliko je bilo narejenega in pri tem se ne čudi, da takšnemu društvu pomaga tudi matična občina. Pohvalil je požrtvovalne člane, ki so v svojem prostem času veliko ur dela vložili v objekt, ki nam služi za druženje in šport, v njem pa gostimo tudi športnike pobratenih občin. Sedemdeset let je dolga doba in v kolikor je še uspešna, je to samo pohvale vredno. V zahvalo za vse storjeno je predsedniku Janezu Čelofigi izročil plaketo za 70 let delovanja.
Predsednik se je za krasno darilo, katerega bodo postavili na ogled, zahvalil predsedniku Pokrajinske zveze Ptuj, go-
spodu Viktorju Kokolu, in povedal, da si to podelitev štejemo v veliko čast.
Veliko je bilo povedanega, če strnemo misli, lahko rečemo, da smo se trudili vsak na svoj način. Tudi te člane bi morali ponovno pohvaliti: gonilno silo, našega predsednika, in člane, ki pripravijo telovadnico v dvorani. Potrebno je ljudi postreči, jim pomagati in na koncu poskrbeti za njihovo dobro počutje ter tako zagotoviti, da se naslednje leto spet vidimo.
Ena izmed teh dobrih duš, ki je pripravljena pomagati na vseh koncih, je gospa Jožica Vogrinc. Vsako jutro obiskuje Šolo zdravja in si nabira energijo, katero potem razdaja pri tekmovanjih, pripravah na razna srečanja in seveda takrat, ko ima kdo rojstni dan. Tudi sama je imela te dni rojstni dan - praznovala je 80 let. Zaželeli smo ji vse najboljše, zdravja in sreče. Da bi se še veliko let srečevali v društvu na delovnih akcijah, kajti v slogi je moč in Jožica: »Radi te imamo!«
APRIL 2023 I 41
UMETNIŠKA ZBIRKA
Talumova umetniška zbirka v preglednem katalogu umetnin
Talumova umetniška zbirka je obsežna, bogata in dragocena predstavitev ustvarjalne moči slovenskega likovnega prizorišča poznega 20. in začetka 21. stoletja.
Služba za odnose z javnostmi Talum Foto: Stanko Kozel
Katalog umetnin, ki so ga dan pred kulturnim praznikom predstavili v Talumu, ponuja celovit vpogled v umetniško zbirko, ki je v Talumu skrbno nastajala od leta 1992, ko so donatorsko začeli podpirati likovno kolonijo na gradu Štatenberg. V katalogu so predstavljena dela 130 avtorjev. Ta se nahajajo v umetniški zbirki, ki šteje več kot 800 umetniških del. Gre za manjšo zbirko, ki skupaj z drugimi muzejskimi in galerijskimi ustanovami tudi pomembno sooblikuje nacionalni umetniški fond in skrbi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine.
Na predstavitvi kataloga v Talumu so sodelovali avtorji. Darko Ferlinc, upokojeni Talumovec in skrbnik Talumove umetniške zbirke, ki je organiziral likovne kolonije ter sodeloval pri nakupu umetnin in pri promociji Talumove umetniške zbirke. Dr. Marjeta Ciglenečki z raziskovalnim, kuratorskim in pedagoškim delom sodi med najbolj prepoznavna imena sodobne umetnostne zgodovine v Sloveniji. Je poznavalka likovne umetnosti 20. stoletja na Štajerskem s poudarkom na območju Ptuja z okolico in Maribora. Uredila je strokovni zapis zbirke in svetovala pri izboru del. Pri nastanku kataloga je sodeloval še en upokojeni Talumovec, Stojan Kerbler, mojster fotografije, dvakratni Prešernov nagrajenec, ustvarjalec ciklusa Tovarniška fotografija, ki je s svojim objektivom redno dokumentiral dogajanje na kolonijah. Dušan Fišer je akademski slikar, mentor na slikarskih kolonijah, ki je svetoval pri izboru umetniških del za Talumovo zbirko.
Začetki Talumove umetniške zbirke segajo v leto 1992, ko so se na pobudo ljubiteljskega slikarja Branka Gajšta, takrat zaposlenega v Talumu, in pod okriljem tovarne na gradu Štatenberg prvič na likovni koloniji zbrali slikarji. Vsaka likovna kolonija se je končala z razstavo. Sprva na gradu Štatenberg, kasneje pa v Miheličevi galeriji na Ptuju. Dela iz zbirke so razstavljali tudi v Salonu umetnosti na Ptuju. Trikrat so izbrana dela
iz zbirke pokazali v Tovarni umetnosti v Majšperku - izbor slik, grafike in dela iz likovne kolonije iz leta 2014. Najobsežnejša razstava umetnin je bila leta 2002 v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Razstave so vedno spremljali pregledni katalogi.
Talumova zbirka umetnin zajema dela različnih likovnih zvrsti: slike, grafike, skulpture, fotografije. Po značaju bi jo lahko opredelili kot postmodernistično, čeprav so v zbirki tudi starejše umetnine. Eno od pomembnih vodil pri nastajanju zbirke je bilo in je še: pritegniti avtorje, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico. Tako so med avtorji v zbirki Dušan Kirbiš, Dušan Fišer, Viktor Rebernak, Tomaž Pla-vec, Andrej Božič, Mito Gegič in starejša avtorja France Mihelič ter Janez Mežan. Od fotografov so v zbirki zastopani svetovno znani mojster fotografije Stojan Kerbler, pa Boris Farič, Srdan Mohorič, Tanja Verlak in Sandra Požun. Posebno mesto v zbirki imajo dela, ki so povezana z aluminijem. Kar nekaj umetnikov je namreč aluminij izkoristilo kot gradivo za svoje stvaritve. Oblikovalec Vladimir Pezdirc je ob prenovljeno upravno stavbo npr. posadil aluminijasto drevo.
V zadnjih letih zbirka ne raste več tako intenzivno kot nekoč, je pa Talum s svojim aluminijem soustvaril številna umetniška dela v bližnji in širši okolici (skulpturi Veter ponosa na krožišču v Kidričevem in skulptura šestih otrok v Parku generacij, ptujski prstan - vse je zasnoval akademski slikar in kipar Tomaž Plavec, instalacija Rubikove kocke mul-timedijske umetnice Eve Petrič). Dela iz zbirke si izposojajo različni avtorji za pregledne razstave svojega dela ali skupinske razstave. Tudi na ta način umetnine dosežejo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti. Večina umetnin iz zbirke
sicer krasi poslovne prostore tako v tovarni kot tudi izven, v restavraciji Pan in gostilni Ribič, ostala zbirka pa je skrbno shranjena v depoju umetnin.
Dr. Marjeta Ciglenečki v uvodu kataloga izpostavlja, da je Talumova umetniška zbirka bogata in dragocena predstavitev ustvarjalne moči slovenskega likovnega prizorišča poznega 20. in začetka 21. stoletja. V njej lahko najdemo vodilna imena slikarjev, kiparjev in fotografov iz navedenega obdobja; mnogi od njih so se mednarodno uveljavili in dosegli najvišja priznanja, ki jih v Sloveniji podeljujejo za umetniške presežke. Prav tako je pomembno, da so v zbirki Talum zastopani številni odlični avtorji, katerih del iz različnih razlogov ni moč najti v fundu-sih nacionalnih in drugih večjih galerij. Poseben pečat dajejo zbirki tisti avtorji, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico. »Njihova dela prevladujejo po številu, kar dokazuje skrb industrijskega velikana za umetnostni razvoj okolja, v katerem deluje. Kdorkoli bo v prihodnje skušal predstaviti pregled slovenske likovne ustvarjalnosti novejšega časa, bo naredil napako, če ne bo upošteval umetnin iz zbirke Talum. Še bolj je podpora zbirke Talum potrebna pri predstavitvah ustvarjalne moči v severovzhodni Sloveniji. Zbirateljem v podjetju Talum smo hvaležni za neprecenljiv prispevek k oblikovanju in razumevanju slovenske umetnostne podobe, pričujoči katalog pa omogoča podroben vpogled v vsebino zbirke. Naša skupna dolžnost je ohraniti zbirko Talum kot nedeljivo celoto, da bo tudi v bodoče služila javnosti, kar je bil namen njenih snovalcev od vsega začetka,« je zapisala Marjetka Ciglenečki.
42 I H 
Kidričevo
DIGITALNA KNJIŽNICA
Glasila občin Spodnjega Podravja v Digitalni knjižnici Slovenije
V	Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo ob koncu leta 2022 uspešno zaključili projekt digitalizacije glasil občin Spodnjega Podravja, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož, občinami Spodnjega Podravja, Narodno in univerzitetno knjižnico in izvajalcem digitalizacije, podjetjem Mikrografija, d. o. o.
Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
V	Knjižnici Ivana Potrča Ptuj že vrsto let uspešno izvajamo projekte digitalizacije publikacij, ki so pomembne za območje Spodnjega Podravja. Digitalizirano gradivo objavljamo na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib. si), ki ponuja prost dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja kulture, znanosti in umetnosti. Na portalu lahko prosto dostopamo do periodičnih tiskov, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij itd. Vzpostavlja in upravlja ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, vsebine pa prispevajo tudi druge ustanove, med njimi slovenske splošne knjižnice.
Ptujska knjižnica izvaja projekte digitalizacije knjižničnega gradiva že od leta 2005. Iz bogatega fonda, ki ga hranimo, smo digitalizirali in v Digitalno knjižnico
Slovenije doslej umestili več kot dvajset tisoč digitalnih enot gradiva oziroma več kot dvesto tisoč strani. Tako smo med drugim digitalizirali naše knjižne dragocenosti od 15. stoletja naprej, starejša dela naših pomembnih rojakov, različne zbornike, tovarniška glasila (Aluminij, Ptujski perutninar, V Agisu itd.), izvestja ptujske gimnazije, različne uradne objave in praktično vse osrednje ptujske časopise, od prvega ptujskega časopisa Pettau-er Wochenblatt, ki je izhajal leta 1878, pa vse do Štajerskega tednika in njegovih predhodnikov.
Finančna sredstva za izved-
bo digitalizacije pridobivamo pri Ministrstvu za kulturo RS v okviru letnega programa izvajanja nalog osrednje območne knjižnice za Spodnje Podravje. Sodelujemo tudi z zainteresiranimi založniki in v dogovoru z njimi posredujemo pri vključevanju izvorno e-nastalih domoznanskih vsebin v Digitalno knjižnico Slovenije.
V letu 2021 smo skupaj s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož zastavili projekt digitalizacije glasil občin Spodnjega Podravja. K sodelovanju smo povabili osemnajst občin Spodnjega Podravja (razen Mestne občine Ptuj, saj smo glasilo Ptujčan digitalizirali že leta 2017) in z njimi sklenili dogovor o sodelovanju pri vključevanju gradiva v Digitalno knjižnico Slovenije. K projektu so pristopile občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Go-rišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Maj-šperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.
Slovenske občine kot jih poznamo danes, so večinoma nastale leta 1994, kmalu zatem so začele izdajati tudi svoja občinska glasila, ki so bila predmet našega projekta digitalizacije. Najprej smo zbrali glasila, ki jih hranimo v zbirkah ptujske oz. ormoške knjižnice, manjkajoče izvode pa smo poiskali v arhivih posameznih občin. Starejša glasila so bila večinoma
ohranjena samo v tiskani obliki, zato jih je bilo potrebno skenirati, za zadnje desetletje pa so bili na razpolago najpogosteje že digitalni izvodi v obliki pdf, ki smo jih lahko uporabili. Digitaliziranih je tako bilo 611 glasil v tiskani obliki (17.984 strani) in obdelanih 894 glasil v e-obliki (pdf). Ob digitalizaciji tiskanih izvodov je bila izvedena tudi optična prepoznava celotnega besedila, ki omogoča možnost iskanja po vsebini posameznih člankov. To je poleg prostega spletnega dostopa dodana vrednost, ki jo je prinesla digitalizacija tiskanih glasil.
S projektom digitalizacije smo na enem mestu ustvarili kompletno digitalno zbirko občinskih glasil občin Spodnjega Podravja, ki so enostavno in prosto dostopna kjer koli in kadar koli, hkrati pa bodo varno in trajno shranjena v nacionalnem repozitoriju. Ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da se je sodelujočim ustanovam pri kompletiranju glasil ponudila dobra priložnost za natančen pregled in skrbno ureditev lastnih obstoječih zbirk glasil tako v fizični kot tudi digitalni obliki.
Ob zaključku projekta se občinam iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, vse občane pa vabimo, da pobrskate po digitalni zbirki občinskih glasil in raziskujete preteklost vaše lokalne skupnosti. Morda boste v njih našli kakšen posebej zanimiv zapis o dogodku ali aktivnosti, pri kateri ste sodelovali tudi sami.
¡23CSBH H	B> j ■ * t m Ii i je *>	I V i M	Iva	YÍSTUZ. VAS) 7 \ v Ék 1 äBeifcft S	tikjbi.	TT) NOVIC* ILÍ^Íd«™ -t.-.. .
UP?				' Ali		
J J -J tJpU ¿ -arJ* * \ m	< m	m ei	S8	PtAS ÓlA5		S
APRIL 2023 I 43
DOGAJALO SE JE
Predavanje patra Christiana Gostečnika
V župnijski Karitas Cirkovce se vsako leto trudimo, da pripeljemo kakšnega zanimivega gosta. Letos smo medse povabili patra dr. Christiana Gostečnika, kliničnega psihologa in psihotera-pevta, predavatelja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Njegove dolgoletne izkušnje pri delu z zakonci in družinami so neizčrpen vir koristnih informacij tako za mlade družine kot starejše. ŽK Cirkovce
Pater Gostečnik je spregovoril o vlogi očeta in matere v družini in razlikah med obema vlogama. Poudaril je, da so očetje tisti, ki otroku postavijo ustrezne meje. Izjemnega pomena se mu zdi, da oče ob tem ohrani spoštovanje do otroka ter meje postavlja na miren način. Tako mu pomaga, da otrok lastna čustva umiri in izrazi na primeren način ter ga s tem uči spretnosti primernega izražanja čustev. Oče otroka spodbuja k samostojnosti, mu pokaže, da verjame vanj, nad njim nikdar ne obupa. Mama je tista, ki otroka prva spozna, saj ga spremlja in intenzivno doživlja že v nosečnosti, ga neguje in mu izraža toplino. Otrok jo po-
išče, kadar potrebuje tolažbo in je z njo zelo povezan, ko mu je hudo. Zaradi te posebne povezanosti je mama tista, ki mora otroku, ko odraste, dovoliti, da se osamosvoji in odide svojo pot. Predavatelj se je dotaknil tudi odnosov z odraslimi otroki in poudaril, da je ne glede na zapletenost odnosov pomembno, da so starši tisti, ki ne obupajo nad svojim otrokom ter spoštljivo iščejo stik z njim, čeprav ga ta zavrača. Predavatelj je s seboj pripeljal tudi dva sodelavca, s katerima so odigrali primer pogovora v družini in predstavili primeren način
odzivanja na takšno komunikacijo. Udeleženci so psihologu postavili tudi nekaj vprašanj o svojih dilemah glede vzgoje in stika z mladimi.
Veseli smo bili vsakega posameznika, ki se je odzval našemu vabilu in se pustil nagovoriti.
Vabljeni na dogodke tudi v prihodnje, tudi tisti, ki niste iz naše župnije.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika
Ivanka Kovačič
V nedeljo, 12. 2. 2023, smo v cerkvi Svete Družine v Kidričevem obeležili slovenski kulturni praznik z branjem pesmi dr. Franceta Prešerna.
Program je pripravilo Katoliško kulturno društvo Zvezdni dol z veroučenci.
44 I
Kidričevo
RAZNO/RECEPT
Vzdrževanje PVC oken
Pri AKTALU, ki je kar trideset let deloval v Kidričevem, se zahvaljujemo vsem cenjenim strankam za zvestobo in podporo, ki smo ju bili deležni v preteklih letih delovanja. Hkrati pa vas vabimo, da nas obiščete na novem sedežu pisarne v Dornavi 124.
Ekipa AKTAL - OKNA, VRATA (kontakt 040 595 555)
Po nakupu in montaži oken moramo te tudi redno vzdrževati in negovati. S skrbnim ravnanjem in rednim čiščenjem bomo podaljšali njihovo življenjsko dobo. Posebno pozornost je treba vsaj enkrat letno nameniti okovju, s katerega očistimo prah, nato pa ga namažemo s finim oljem ali WD sprejem. Prav tako olje ali sprej uporabimo pri kljukah. Tesnila lahko čez čas otrdijo, s tem pa se poslabša tesnenje vaših oken. Poskrbimo, da so tesnila vedno čista. Priporočljivo je, da jih vsaj enkrat letno namažemo z glicerinom, ki da gumi prožnost in jo ohranja v utorih. Na ta način bomo izboljšali prožnost tesnil in jim podaljšali
življenjsko dobo. Podobno kot pri čistilih večina proizvajalcev ponuja svoje izdelke za vzdrževanje oken. Čistilni set lahko dobite tudi na sedežu AKTALA, z upoštevanjem navodil za uporabo pa vašim oknom podaljšate življenjsko dobo. Ob čiščenju stekel in okvirja ne uporabljajte močnih čistil - primerna so zgolj tista, ki so namenjena steklu in plastiki.
Sodobna stanovanja z odlično toplotno izolacijo in brezhibnim tesnenjem zah-
tevajo redno zračenje tudi v zimskih mesecih. Okna zato vsak dan odpremo na stežaj vsaj za pet minut, da se znebimo vlage.
O novostih glede PVC in ALU oken ter lesenih vhodnih vrat Pirner in Hormann, dvižnih garažnih vrat ter zunanjih in notranjih vrat vas bomo še naprej obveščali. Z vami in za vas smo še naprej tukaj s posebnimi popusti!
PLETENICA Z MAKOM
Recept je za vas preizkusila Marina Valentan.
Sestavine za testo:
V2 kvasa
40 g sladkorja
175 ml mlačnega mleka
300 g moke
75 g mehkega masla
Sestavine za nadev:
60 ml mleka 75 g mletega maka 1 jajce
1 vanilin sladkor
75 g marelične marmelade
Sestavine za premaz:
50 g marelične marmelade 20 g mandljevih lističev
Postopek priprave:
Kvas razdrobimo v 175 ml toplega mleka, dodamo eno žličko sladkorja in pustimo vzhajati 15 minut. Iz moke, pripravljenega kvasa, masla in preostalega sladkorja zamesimo gladko testo in dodamo malo soli. Testo pustimo vzhajati približno 40 minut.
Za nadev zavremo 60 ml mleka, ki ga prelijemo čez mak, dodamo jajce (po želji sladkor), vanilin sladkor in 75 g marmelade.
Pečico predhodno ogrejemo na 180 °C. Testo na kratko pregnetemo in pravokotno razvaljamo, namažemo z nadevom in zvijemo. Zvitek zvijemo v črko U in prepletemo kraka med seboj ali naredimo pletenico po svoje. Pekač obložimo s peki papirjem in pletenico pečemo 25 minut.
Medtem popražimo mandljeve lističe, dokler ne zadišijo. Preostalo marmelado namažemo na vročo pletenico in jo posujemo z mandljevimi lističi.
Opomba: za nadev lahko uporabimo tudi orehe, lešnike ali čokoladni namaz.
APRIL 2023 I 45
OTVORITEV WAKE PARKA GREEN LAKE
15. APRIL OB 11.00
15. APRIL OB 20.00
LUKA BAS
UČITELJICE
TIL ČEH & PETELINI
d a na muiini mm ¡ia:«M
umtm
Dnevni program od 11.00 ure (vstop prost):
•	otvoritev wake žičnice
•	predstavitev wake parka in vodnih športov
•	vpisi na začetne in napredne tečaje wakeanja
•	akcijske cene mesečnih in sezonskih vstopnic
•	pester otroški program (odbojka na mivki, badminton, premagovanje ovir, hoja s hoduljami, metanje/ciljanje tarče, poslikava obraza, likovni kotiček, izdelovanje ladjic, ustvarjanje velikih milnih mehurčkov, iskanje skrivnostnega zaklada na Green Lake-u, dve napihljivi igrali)
•	akcijske cene pijač
•	kulinarična ponudba
NAGRADNA KRIŽANKA: Rešitev križanke in svoje podatke lahko s pripisom "Nagradna križanka" pošljete najkasneje do 28. 4. 2023, na elektronski naslov obcina@kidricevo.si ali v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo. Sponzor nagradne križanke je Frizerski studio Aleja, Kopališka ulica 4, 2325 Kidričevo.
Nagrade:
1.	nagrada: Botox globinska nega las
2.	nagrada: Moško striženje
3.	nagrada: Otroško striženje
Nagrajenci zadnje nagradne križanke so:
1.	nagrada Rozalija Premzl, Čučkova ulica 13, 2325 Kidričevo
2.	nagrada Metka Turk, Cirkovce 21a, 2326 Cirkovce
3.	nagrada Marinka Kores, Lovrenc na Dr. polju 123a, 2324 Lovrenc na Dr. polju
VELIKONOČNA AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FDIMdUJSF TRADICIONALNO NEVAKUMIRANO PREKAJENO MESO
FINGUST
KMEGWSUNKA
LOM? 6,99 €/kg
MESNINE STAJERSKE Pragersko
Z0RUENKG0VEU I1B.WRG E R
RRIIÍ0ZEN IMHsIH EDÄR
SI ROMIinVZWCsl M B7AMI
VSE VRSTE ZORJENIH STEAKOV:
-	RAMSTEAK -TOMAHAWK -T-BONE
-	FILE MIGNON
RR E KWJENI
5,98 €/kg
RR E KAV ENA
Z'ADNUA
mm&mmmm
5,98 €/kg
ramm

V
m

W
KMEGK0
[M^CSšiS 5,98 €/kg
B®mmBIbTiüJBI BREmffiiNIPJURMUlIF.IUEAVillMK0M0JÖNE[G©MEUE
EOWÄ ö El K IT® BWS El I rZ41 LOX)?/(flG®iVj EU E GWIM ES'Ä1
i ooo
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN-GUŠT. Tel.: 02/80-39-150
www.fingust.si, , u i i
iBfafiamu popi @fingusil9§8 in n^tiktoku
Hv rOMr / i
remliajte nas tudi na FB pod @rfiesnineFinGust,ir