PoStni urad 9021 Celovec — Verlagsposfamf 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 16. december 1966 .. ..J. UU ■ ■ 1 1 I l'ž Štev. 50 (1281J Izvršni svet Slovenije je odstopil Živahni komentarji v jugoslovanskem in svetovnem tisku Ko so prejšnji teden v republiški skupščini SR Slovenije razpravljali o vprašanjih socialnega zavarovanja, konkretno o predlogu zakona o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, so se med poslanci pojavila različna stališča. To je imelo za posledico, da je republiški zbor predlog zakona ob enem samem vzdržanem glasu sprejel, medtem ko ga je socialno zdravstveni zbor s 44 proti 11 in 3 vzdržanimi glasovi zavrnil. Ker ustava določa, da mora biti predlog zakona odobren v obeh zborih, kar pa se v tem primeru ni zgodilo, je predsednik izvršnega sveta Janko Smole v sporazumu z ostalimi člani izvršnega sveta podal ostavko, ki jo je republiški zbor vzel na znanje. Odstop republiškega izvršnega pomeni odločitev slovenske vlade sveta, do kakršnega v povojni dobi Jugoslavije še ni prišlo, je razumljivo vzbudil veliko zanimanje tudi v mednarodni javnosti. Svetovni tisk je ta dogodek živahno komentiral in skušal iz njega napraviti »senzacijo", ne da bi se dovolj potrudil prikazati zadevo stvarno. V resnici namreč odstop ne pomeni nič drugega kot izvajanje u-stavnih določil. To je poudaril tudi predsednik Smole, ki je dejal, da izvršni svet po zavrnitvi zakonskega predloga s strani socialno-zdravstvenega zbora ne more prevzeti odgovornosti za izvrševanje določenih ukrepov, ki so v skladu s politiko reforme; zato smatra za potrebno, da odstopi in tako ustvari možnosti za sestavo novega izvršnega sveta. Seveda je o odstopu izvršnega sveta obširno pisal tudi jugoslovanski tisk. Tako je na primer uvodničar v ljubljanskem „Delu" zapisal, da pomeni ta dogodek »viden odraz še širše demokratizacije” družbenega življenja, hkrati pa gre za zaostritev odgovornosti tako izvršnega sveta kot skupščine in poslancev. Spričo dejstva, da je do take zaostritve prišlo ob zakonskem predlogu, ki posega na omejevanje splošne potrošnje, pisec članka ugotavlja: To pa je tudi ena bistvenih zahtev reforme. Zdaj se prav gotovo ni mogoče več ustavljati ob tem, kdo je z besedami zanjo in kdo se ne strinja z njo. To se lahko izkaže le ob uresničevanju konkretnih ukrepov, ki naj zagotove uveljavitev gospodarske in družbene reforme. Ne le z besedami, marveč tudi z dejanji je treba izhajati iz realnih možnosti ter trošiti le tisto, kar je ustvarjeno. Le to je pot reforme. Beograjski »NIN" ugotavlja, da PRIMER MAKEDONIJE KAŽE: »potezo iskrenega političnega prepričanja, pravzaprav prave in odkrite odgovornosti pred družbo za uveljavljanje politike, ki jo navdihuje in brezkompromisno postavlja reforma". Zagrebški »Vjesnik” pa pravi, da je odstop izvršnega sveta »mikaven" primer tudi za tuje televizijsko omrežje, »ki bi rado videlo na svojih zaslonih predsednika v ostavki najbrž zato, ker je v popolnem nerazumevanju demokratičnih oblik našega družbenega sistema zahodni tisk osupnil spričo možnosti, da brez klasične več- Vietnamsko ljudstvo uživa široko podporo v svojem boju za svobodo Ob letošnjem Dnevu človekovih pravic so bile po svetu velike proslave, na katerih so udeleženci izpričali svojo solidarnost tudi z vietnamskim ljudstvom ter mu zagotovili vso podporo v junaškem boju za svobodo in neodvisnost. V mnogih deželah so se te proslave razvile v mogočne manifestacije, posvečene boju za mir in bratstvo med narodi. Na pobudo norveške sekcije mednarodne organizacije nasprotnikov vojne so te manifestacije veljale v prvi vrsti Vietnamu. Obsojali so napadalno vojno, ki jo v tej deželi vodi Amerika, ter zahtevali za vietnamsko ljudstvo pravico, da o svoji usodi odloča samo in se lahko mirno razvija v neodvisni domovini. Ameriško politiko so obsodili kot grobo kršitev človekovih pravic in kot nevarnost za mir, demokracijo in napredek v svetu. strankarske delitve parlamenta lahko obstaja karkršnokoli svobodnejše izražanje različnih interesov." Francoska tiskovna agencija AFP je v svojem poročilu ugotovila, da je za večino opazovalcev ta dogodek nov dokaz liberalizacije parlamentarnih metod v Jugoslaviji, medtem ko je radio Praga v svojem komentarju naglasil, da je odstop izvršnega sveta nedvomno v zvezi z načelnimi spremembami v poglabljanju demokracije v Jugoslaviji. Dopisnik italijanskega glasila »Avanti" je pisal o zadovoljstvu in ponosu Jugoslovanov ter o njihovem občutku, da so znova dokazali svojo avantgardnost v komunističnem svetu, dunajska »Presse" pa je poudarila, da je ta primer treba razumeti kot dokaj prepričljiv argument, ki naj bi tujini prikazal svojevrsten način ljudske demokracije v Jugoslaviji, ter da je Zveza komunistov in njena vladna garnitura pripravljena spoštovati voljo od ljudstva izvoljenih poslancev. Po odstopu izvršnega sveta je zdaj dolžnost republiškega zbora, da izvoli novo vlado, medtem ko do izvolitve opravija*pusle dosedanji izvršni svet. S problematiko, ki je nastala po odstopu izvršnega sveta, se zdaj bavijo vodilni gre-miji skupščine in posameznih organizacij, opazovalci pa spravljajo v to zvezo tudi razgovore, ki jih je z vodilnimi slovenskimi predstavniki imel predsednik SFR Jugoslavije Tito, ko se je v ponedeljek na poti iz Beograda na Brione za kratek čas ustavil v Ljubljani. Svarilo tudi iz Amerike glede vključitve Avstrije v EGS Ta teden potekajo v Bruslju nova pogajanja med predstavniki Avstrije ter komisijo Evropske gospodarske skupnosti o možnostih oziroma pogojih za pridružitev Avstrije h tej skupnosti. Kakšen bo uspeh teh razgovorov, trenutno še ni znano, pač pa postaja vedno bolj očitno, da se Avstrija s svojimi prizadevanji za aranžma z EGS podaja na nevarno pot. Sovjetska zveza je že ponovno zelo resno svarila pred posledicami, ki bi jih imela vključitev Avstrije v EGS za avstrijsko nevtralnost ter je posebej opozarjala na tozadevna določila državne pogodbe. V tistih avstrijskih krogih, ki veljajo za najbolj odločne zagovornike povezave z EGS, sovjetskih svaril niso jemali dovolj resno, zato pa jih je toliko bolj presenetila najnovejša vest iz Amerike, kjer prav tako z zaskrbljenostjo spremljajo sedanja bruseljska pogajanja. Vodilni ameriški list »New York Times« je namreč objavil članek, v katerem posebej opozarja na člen 4 avstrijske državne pogodbe, po katerem je Avstriji prepovedano vsako dejanje, ki bi posredno ali neposredno lahko privedlo do politične ali gospodarske povezave z Zahodno Nemčijo. Zlasti pa list omenja, da EGS trenutno še noče določiti vseh pogojev, ki bi jih morala sprejeti Avstrija, in ugotavlja: Avstrija se mora torej zavedati, da pristaja na politiko, ki bo določena šele pozneje in na katere določitev sploh ne bo imela nobenega vpliva. Če OVP-jevski krogi kljub tem resnim svarilom tako z Vzhoda kot tudi z Zahoda socialistom še vedno očitajo, da premalo podpirajo njihovo integracijsko politiko, potem je pač vedno bolj očitno, kam vodi politika OVP. „Za blaginjo in srečo vseh narodov’ Ob letošnjem Dnevu človekovih pravic so šefi držav in vlad dvanajstih držav (Finske, Indije, Jugoslavije, Kolumbije, Koreje, Malezije, Maroka, Nepala, Singapura, Švedske, Tunizije in Združene arabske republike) naslovili na države sveta skupni poziv in v njem izrazili hudo zaskrbljenost zaradi hitrega naraščanja svetovnega prebivalstva. Pozvali so voditelje ostalih držav, naj se jim pridružijo v prizadevanjih za reševanje tega perečega problema današnjih in bodočih rodov za blaginjo in srečo vseh narodov. Podpisniki tega poziva so podčrtali, da je treba nujno reševati probleme v zvezi z neplaniranim nara- Nova zahodnonemška vlada hoče ubrati bolj prožno zunanjo politiko Enakopravnost manjšin v praksi V Makedoniji živi okoli 310.000 ripadnikov šiptarske in turske na-odnosti, kar predstavlja kakih 22 dstotkov celotnega prebivalstva. 'ripadnikom obeh narodnosti so pri-nane vsestranske pravice, zagotov-ieno pa jim je ustrezno sodelovanje udi v vseh predstavniških telesih in Da omenimo le nekaj značilnih rimerov, ki dovolj jasno pričajo o nakopravnosti v praksi. V sobranje skupščino — op. ured.) Makedonije ; na primer izvoljenih 8 Šiptarjev, ar predstavlja skoraj 15 odstotkov seh poslancev, medtem ko imajo "urki 14 poslancev. Podobno sta obe arodnosti zastopani v posameznih bčinskih skupščinah in njihovih zbo-ih, kjer imajo Šiptarji približno 12 'dstotkov, Turki pa 4 odstotke od-'ornikov. Posebno uspešno se skrb za narodne manjšine kaže na področju šolstva in kulture. Iz leta v leto je namreč več učencev in šol, kjer poučujejo v jezikih obeh narodnosti; nenehno narašča tudi število študentov. Samo letos se je v višje šole v Makedoniji vpisalo 230, na fakultete skopske univerze pa okrog 400 pripadnikov šiptarske in turške narodnosti. V zadnjih treh letih je v obeh jezikih izšlo 105 novih knjig. Poleg štirih časopisov za otroke izhajata v Makedoniji tudi dva časopisa za književna in družbena vprašanja, v katerih mladi Šiptarji in Turki lahko uveljavljajo svoje zmožnosti ter izražajo misli in čustva. Primer Makedonije bi lahko marsikomu služil za zgled, kako Je treba reševati manjšinska vprašanja. V torek je nova zahodnonemška vlada, ki jo sestavljajo krščanski in socialni demokrati, predložila parlamentu svoj program, ki se nanaša tako na notranjepolitična in zlasti gospodarska vprašanja kakor tudi na zunanjo politiko. Kdor je pričakoval, da se bo ta program bistveno razlikoval od usmeritve prejšnjih vlad, bo seveda razočaran, čeprav ni mogoče spregledati, da skuša sedanje vodstvo Zahodne Nemčije ubrati le nekoliko bolj prožno pot zlasti v odnosih do vzhodnoevropskih držav. Bistveni del vladnega programa obsegajo gospodarska vprašanja, kjer napoveduje nova vlada nadaljnje obremenitve potrošnikov, ker je mnenja, da je izhod iz sedanjih gospodarskih težav mogoče doseči le z drastičnimi ukrepi varčevanja ter novimi obdavčenji. Kako bo spravila eno v sklad z drugim, bo seveda pokazala šele praksa, gotovo pa je eno: najbolj prizadeti bodo delovni ljudje, ki bodo morali nositi glavno breme napovedane politike varčevanja. V zunanji politiki poudarja vlada potrebo po izboljšanju odnosov z vzhodnoevropskimi državami in predvsem s Sovjetsko zvezo. Ker pa ni imela poguma, da bi se končno odpovedala že davno preživeli Hallsteinovi doktrini (še vedno vztraja pri nestvarnem stališču, da je bonska vlada edini predstavnik vsega nemškega naroda), je pač vprašanje, v kolikšni meri bodo besedam sledila tudi ustrezna dejanja. Zato politični opazovalci ta program komentirajo precej zadržano in svarijo pred pretiranim optimizmom. ščanjem svetovnega prebivalstva. Navedli so, da je sredi prejšnjega stoletja štelo človeštvo le milijardo prebivalcev, v naslednjih sto letih pa se je povečalo za nadaljnjo mili-j^.do. Če bo prebivalstvo'tako hitro naraščalo, bo leta 1975 na svetu že štiri milijarde ljudi in leta 1980 skoraj sedem milijard. V pozivu je rečeno, da hitro naraščanje prebivalstva ogroža prizadevanja za boljšo življenjsko raven, za izboljšanje njihovega izobraževanja, zdravstveno-higienskih razmer, stanovanjskih razmer in transporta, možnosti za kulturno življenje in rekreacijo. V nekaterih državah spričo tega ne vedo, ali bodo lahko zagotovili dovolj hrane. Skratka, vse to je resna ovira hotenjem ljudi po vsem svetu, da bi živeli boljše življenje. Šefi držav in vlad so poudarili, da je populacijski problem treba jemati kot glavni element v dolgoročnem nacionalnem planiranju, če hočejo vlade uresničiti svoje gospodarske cilje in ustreči težnjam svojih narodov. Ob koncu je v pozivu izraženo prepričanje, da bo trajni mir v veliki meri odvisen od tega, kako se bo svet lotil tega problema. Proračunska politika OVP je v nasprotju z določili ustave Te dni se je v parlamentu na Dunaju odvijal zadnji del razprave o državnem proračunu za leto 1967, o katerem sta opozicijski stranki — SPO in FPd — že uvodoma izjavili, da ga bosta odklonili, ker nalaga širokim plastem prebivalstva občutne obremenitve, ne da bi hkrati zagotovil nadaljnjo rast gospodarske moči. Zaradi tega je bila vlada oziroma 'GVP izpostavljena ostrim kritikam že med razpravo, najhujši udarec pa je doživela ravno v teh zadnjih dneh. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da proračun za tekoče leto, ki ga je prvič izglasovala sama 'CiVP, v bistvenih določilih ne odgovarja ustavi. Ista določila pa je vseboval tudi osnutek proračuna za leto 1967, ki je finančnemu ministru spet dajal skoraj neomejene možnosti samostojnega spreminjanja posameznih postavk proračuna. Čeprav so socialisti že ves čas resno opozarjali na te protizakonitosti, je 'CiVP vztrajala pri svoji proračunski politiki in se je spametovala šele zdaj, ko je bila objavljena odločitev ustavnega sodišča, s katero so bila nekatera določila proračuna razveljavljena. Za letos je prišla ta odločitev seveda prepozno, pač pa jo mora vlada upoštevati pri proračunu prihodnje leto, v katerem je še tik pred glasovanjem izvedla nekaj sprememb. Morda bo ta »moralni poraz”, ki ga je doživela dVP s svojo proračunsko politiko, dobra šola tudi za kroge v stranki, ki so mislili, da zaradi nekaj glasov večine v parlamentu že lahko delajo, kar hočejo In kakor se jim ljubi. OVP in SPO sta se sporazumeli o novi ureditvi podržavljene industrije Avstrijska podržavljena industrija, ki je upravno gledano že mesece visela v zraku, bo s 1. januarjem 1967 dobila svoje novo upravno telo. Njeno upravo bo prevzela »Avstrijska industrijska družba (CtlGj", ki bo v ta namen ustanovljena, kakor sta se v minulem tednu sporazumeli dVP in SPO'. Istočasno sta se obe stranki sporazumeli za podaljšanje gospodarskih zakonov, zakar je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Ti zakoni bodo z izjemo zakona o kmetijstvu podaljšani do 31. decembra 1968, zakon o kmetijstvu pa bo podaljšan do 30. junija 1969. Uprava in koordinacija v podržavljeni industriji sta bili zadnja leta vedno spet »vroče železo" koalicijske politike. Ko je po 6. marcu 1966 OVP sama postavila vlado, je postavila ureditev tega vprašanja na eno prvih mest svojega programa. Kmalu se je pojavila z osnutkom zakona o ustanovitvi IVAG (industrijsko upravne akcijske družbe), s pomočjo katere je hotela dobit; absolutno oblast nad podržavljeno industrijo. Ta osnutek je vendar naletel na odpor tako v gospodarskih kot pa v sindikalnih krogih. Dete je zaradi tega umrlo prej, preden se je rodilo. Medtem se je pojavil nov osnutek, in sicer osnutek o OTG, ki pa je bil tudi vsestransko triziran, preden je prišlo med OVP in SPO glede njega do sporazuma. Sedaj praktično za njegovo uzakonjenje v parlamentu ni bilo več nobene ovire. Avstriska industrijska družba, ki mora biti po zakonu formirana najpozneje do 31. marca prihodnjega leta, bo imela svoj občni zbor, svoj upravni odbor in svoj nadzorni svet. Občni zbor bo predstavljala republika Avstrija, ki bo zastopana po zveznem ministrstvu za promet, ki bo odločal v vseh spornih vprašanjih v soglasju z zvezno vlado. Kot takemu mu pripada pravica imenovanja nadzornega sveta. Iz Moskve v Bruselj V drugi polovici minulega tedna se je v Moskvi mudila 21-članska avstrijska trgovinska in industrijska delegacija, ki jo je vodil vicekancler dr. B o c k . V Moskvi je s pristojnimi organi razgovarjala o možnostih razširitve trgovine med obema državama, vicekancler Bock pa je razgovarjal s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevim in podpredsednikom Tihovom. Pri srečanju avstrijske delegacije s sovjetskimi predstavniki je bilo predvsem govora o povečanju dobav blaga iz Sovjetske zveze v Avstrijo in o avstrijskem sodelovanju pri gradnji plinovoda iz Sibirije do Trsta, ki ga je sprožil predsednik Podgorni, ko je V Srednji Evropi pričenja primanjkovati dela Nadzorni svet bo tvorilo skladno z razmerjem v parlamentu 7 predstavnikov 'CTVP in 6 predstavnikov SPO, poleg njih pa še 2 zastopnika obratnih svetov podržavljene industrije in po en uradnik zveznega ministrstva za finance in zveznega ministrstva za promet. Politiki ne bodo mogli zasesti mest v nadzornem svetu, ker zakon izrecno določa, da morejo člani nadzornega sveta biti le osebe, ki so strokovnjaki na področju narodnega gospodarstva, obratnega gospodarstva, tehnike in gospodarskega prava ali pa vodilne osebnosti iz praktičnega gospodarskega življenja. Člani zvezne in deželnih vlad ter poslanci državnega in deželnih zborov ne morejo biti člani nadzornega sveta. Nadzorni odbor bo imenoval štiričlanski upravni odbor, ki ga bo tudi lahko odstavil. Poleg tega mu zakon pridržuje odločujočo besedo pri ustanavljanju, razpuščanju in prodaji koncerniranih podjetij in podružnic ter nakup in prodaja akcij podržavljenih podjetij. S tem bo podržavljena industrija upravno postavljena na svoje temelje, predvsem pa bo dobila spet novo osnovo za konstruktivno delo, ki jo je po 6. marcu zgubila. za časa svojega državnega obiska bival v VOEST v Linzu. V zvezi z blagovno izmenjavo med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, v kateri je Avstrija aktivna, so bile ob priložnosti tega obiska pregledane možnosti za povečanje avstrijskih nakupov v Sovjetski zvezi, pri čemer je bilo s sovjetske strani poudarjeno, da hoče v trgovini z Avstrijo imeti izravnano trgovinsko bilanco. To pa pomeni toliko, kakor napoved, da bo Sovjetska zveza v prihodnje kupila v Avstriji toliko blaga, kolikor ga bo Avstrija v Sovjetski zvezi. Vicekancler Bock je v ponedeljek odpotoval v Bruselj kot vodja avstrijske delegacije pri pogajanjih z EGS. Avstrijska narodna banka ugotavlja: Rast denarnih rezerv popušča Na nazadujoč, tu in tam že kritičen razvoj v avstrijskem gospodarstvu ne kažejo le naraščajoča pasiva v trgovinski bilanci, nevarno popuščajoča rast v industrijski proizvodnji in čedalje bolj napeta plačilna bilanca, marveč tudi nazadovanje denarnih rezerv. Zaloge denarja, ki so v letu 1964 narasle še za 4460 milijonov šilingov, lani pa za 2390 milijonov šilingov, so v prvih devetih mesecih tekočega leta narasle le še za 588 milijonov šilingov. V zadnjih letih so se te rezerve letno skrčile za okroglo 2 milijardi šilingov in so koncem septembra znašale le še 32,8 milijarde šilingov, kar je komaj pičla polovica avstrijskega državnega proračuna. Ko avstrijska narodna banka v svojem zadnjem poročilu prihaja do te ugotovitve, istočasno naglaša, da je temu nazadovanju glavni vzrok drastično pasiviranje plačilne bilance lani in letos. To pasiviranje — ugotavlja narodna banka naprej — je tudi glavni vzrok za pomembno poslabšanje bilance v tekočem računu. V minulih prvih devetih mesecih tekočega leta izkazuje ta bilanca pasivo 1822 milijonov šilingov, lani pa je izkazovala še aktivo 1972 milijonov šilingov, čeprav je bila aktiva že lani v prvih devetih mesecih za 730 milijonov šilingov nižja, kakor je bila v istem razdobju leta 1964. Sedaj je tudi že docela jasno, da devizni priliv iz inozemskega turizma, ki je pravzaprav vsa povojna leta več kot kril letni deficit v avstrijski zunanji trgovini, letos tega ne bo več mogel kriti. V prvih devetih mesecih je devizni donos inozemskega turizma znašal o-kroglo 10 milijard šilingov, deficit v zunanji trgovini pa je v tem času narasel na 13 milijard šilingov. Ta deficit je torej koncem septembra znašal več kot eno tretjino vrednosti avstrijskega izvoza v prvih devetih mesecih. Ker je glavna turistična sezona medtem že minila, iz inozemskega turizma letos ni več pričakovati znatnejšega deviznega priliva, medtem ko bo v četrtem četrtletju deficit v zunanji trgovini gotovo še narasel. Na splošno pa bo devizni priliv iz inozemskega turizma letos nižji, kot je bil lani. Slabše kot lani kaže tudi priliv denarja v dolgoročnem kapitalnem prometu. Koncem septembra je njegov saldo znašal le še 1007 milijonov šilingov, medtem ko je lani ob tem času znašal še blizu 2 milijardi šilingov. Vzrok povečanja pasivnega salda pripisuje narodna banka močnejšim avstrijskim naložbam v inozemstvu. Te naložbe obstojajo v glavnem v izvoznih kreditih, ki jih dajejo avstrijska podjetja inozemskim podjetjem. Ves ta negativni razvoj avstrijskega gospodarstva korenini v bistvu v dolgoletni enostranski orientacizi zunanje trgovine na Evropsko gospodarsko skupnost in v naravnost neodgovornem zanemarjanju trgovine z vzhodnimi in jugovzhodnimi evropskimi državami ter ostalim svetom. Na trgovanje s temi državami je bila Avstrija v zgodovini gospodarsko vezana in je tudi danes. To mnenje se ujema tudi z ugotovitvijo avstrijske narodne banke, le v avstrijskem ministrstvu za trgovino doslej odgovorni tega niso hoteli razumeti. TURIZEM V JUGOSLAVIJI: (iških središčih in križiščih mednarodnega Že od prihodnje sezone se bo zmogljivost jugoslovanskih letovišč in križišč mednarodnega turizma povečala za 13.000 postelj, hoteli, moteli, avtocampi in turistična naselja, ki bodo dograjena pozneje, pa bodo imela še veliko večjo zmogljivost. V Slovenskem primorju se bo število turističnih postelj po hotelih povečalo za 300, v Kvarnerskem zalivu in ob istrski obali pa za okroglo 7500 po hotelih in za okroglo 7000 po avtocampih. V tem območju bosta zlasti Opatija in Poreč povečala svoje zmogljivosti. Poreč bo dobil 1400 novih postelj in avtocamp za 3000 turistov. V bližnjem Rovinju gradijo nadaljni avtocamp za 2000 turistov, zmogljivost hotelov pa bodo povečali za 400. V Pazinu sredi Istre pa je v gradnji motel. Ob dalmatinski obali se zlasti Šibenik in Zaposlitev južnoevropskih in severnoafriških delavcev po srednjeevropskih deželah, ki je zadnjih pet let naglo naraščala, pričenja upadati. Srednjeevropske dežele jim niso več v stanju nuditi toliko zaposlitve, kot so je bile v zadnjih letih. Kakor ugotavlja organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Evropi, se pogoji za zaposlitev tuje delovne sile v Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Nizozemski, Za- okolica razvijata v novo turistično središče. Tam so v gradnji in v načrtu turistična naselja in avtocampi z zmogljivostjo 8000 do 10.000 ležišč, medtem ko se bo ob celokupni dalmatinski obali in po njenih otokih število turističnih postelj po hotelih in turističnih naseljih povečalo za nadaljnjih 12 tisoč ležišč. Avtocampi, ki so v gradnji, bodo sprejeli lahko okoli 4000 turistov. Ob črnogorski jadranski obali je v gradnji 2750 turističnih ležišč z vsemi potrebnimi pritiklinami. V prihodnje bo tudi glavna jugoslovanska avtocesta Ljubelj—Ljubljana—Zagreb— Beograd—Skopje—Cevgelija obogačena z nadaljnimi možnostimi za prenočevanje. V gradnji so moteli v Rumi pred Beogradom, v Bafočini za Beogradom in v Bujanovcu pred Skopjem. hodni Nemčiji in Avstriji naglo slabšajo. Poslabšanje teh pogojev ne povzroča le skrbi OECD, marveč tudi deželam, iz katerih hodijo njihovi prebivalci na delo v srednjeevropske dežele, ker njihovo gospodarstvo še ni dovolj razvito, da bi lahko zaposlilo njihovo prebivalstvo. Nič manj skrbi pa ta razvoj ne povzroča srednjeevropskim deželam, za katere so južnoevropski delavci predstavljali dobrodošlo delovno silo, ki so jo proti razmeroma nizkim zaslužkom zaposlile pri težjih, nevarnejših in slabših delih. Kakšen obseg je zavzelo število takih delavcev v Srednji Evropi, razvidimo iz tega, da je samo iz Italije v inozemstvu zaposlenih okoli 1,75 milijona delavcev. Iz Španije dela 750.000 delavcev v inozemstvu, iz Grčije 200.000, iz Portugalske, Jugoslavije in Turčije pa 350.000. V Švici in Luxemburgu je n. pr. vsak tretji delavec tujec. Zadnje čase po srednjeevropskih državah število razpoložljivih delovnih mest pada, brezposelnost pa narašča. Velika Britanija ima okoli pol milijona ljudi brezposelnih, v Zahodni Nemčiji je število nezasedenih delovnih mest letos nazadovalo za 300.000. V Franciji pa se število brezposelnih giblje med 200.000 in 400.000. Nazadovanje števila razpoložljivih delovnih mest pa ugotavljajo tudi v Švici, Luxemburgu in v Belgiji ter na Nizozemskem. Po vseh teh deželah sindikati pritiskajo na vlade, naj omejijo dotok tuje delovne sile. K temu pa jih poleg tega sili že sam razvoj racionalizacije in modernizacije industrijskih podjetij ter stagnacija v premogovništvu in v kovinski industriji. Iz teh razlogov so nekatere države Srednje Evrope že omejile priliv inozemskih delavcev, druge pa so na poti k temu. Nizozemska je že objavila, da v prihodnje ne bo trpela novega pritoka inozemskih delavcev. Do podobne odločitve je prišla tudi švicarska vlada. Tudi Avstrija je v zadnjem sporazumu med gospodarsko zbornico in sindikalno zvezo predvidela možnosti omejitve zaposlitve tujih delavcev. MUNCHEN. — Na zborovanju organizacij žrtev fašizma je mOnchenski predsednik nemške sind^Hne zveze Ludwig Koch izjavil, da desničarski radikalizem in antisemitizem v Zahodni Nemčiji nikuar ...s.a povsem izginila, vendar dobiva ta pojav z razvojem neonacistične NPD tako nevarne oblike, da bo nujno treba povzeti mnogo bolj odločne ukrepe proti tem silam. BEOGRAD. — V Beogradu so se zaključili pripravljalni razgovori o tesnejlem sodelovanju Jugoslavije in Sovjetske zveze na področju industrijske proizvodnje. Razgovori se bodo nadaljevali v začetku prihodnjega leta v Moskvi. Sovjetska zveza se zlasti zanima za neizkoriščene zmogljivosti jugoslovanske industrije konzumnega blaga, medtem ko želi Jugoslavija sodelovanje poglobiti tudi na področju kemične in elektroindustrije. ATENE. — Pri nedavni nesreči, .ki je doletela grško ladjo »Heraklion", je zgubilo življenje 219 potnikov in članov posadke. Ugotovili so, da je bilo v trenutku nesreče na ladji skupno 266 oseb, od katerih so jrh rešili le 47. NEW DELHI. — Indija ima zdaj že 15 odstotkov celotnega svetovnega prebivalstva, vendar pa samo 2,4 odstotka kopnega dela zemeljske površine. Konec prejšnjega stoletja je živelo na ozemlju sedanje Indije 236 milijonov ljudi, zdaj pa se število prebivalstva vsako leto poveča za 12 milijonov oseb. Guvernerji indijskih držav predlagajo ustanovitev vladne komisije za kontrolo naraščanja prebivalstva in za »planirano družino" v Indiji. CANBERRA. — Amerikg in Avstralija bosta zgradili blizu mesta Aliče Springs v srednjem delu Avstralije skupno postajo vesoljske in vojaške raziskave. Sklepa o vsebini raziskovalnega dela sicer še ni, vendar vse kaže, da bodo delali poskuse tudi za obrambo pred jedrskimi raketami, izstreljenimi z vesoljskih ladij, ki bi krožile okoli Zemlje. PRIŠTINA. — V dragaški občini nedaleč od Prizrena razsaja epidemija ošpic. Zbolelo je okoli 800 otrok od petega leta starosti, umrlo pa je za to boleznijo doslej že 50 otrok. Pristojne oblasti so ria prizadeta ozemlja poslale več zdravstvenih ekip, ki so preprečile nadaljnje širjenje nevarne bolezni. BERLIN. — Za novega župana zahodnega Berlina je bil izvoljen Heinrich Albertz, ki je s tem prevzel dosedanji položaj Willyja Brandta, kateri je postal vicekancler in zunanji minister v novi zahodno-nemški vladi. V sicer dobro poučenih krogih Bonna ne izključujejo možnosti, da bo zunanji minister Brandt prihodnje leto obiskal Sovjetsko zvezo. NEW YORK. — Glavna skupščina OZN je soglasno sprejela v članstvo svetovne organizacije novo neodvisno državo Barbados, nekdanjo britansko kolonijo v Antilih, ki je poslala neodvisna 30. novembra. S tem se je število članic OZN povečalo na 122. SAIGON. — Minulo soboto je Amerika izkrcala v Južnem Vietnamu nove vojaške enote, tako da je zdaj na vietnamskem ozemlju skupno že 366.000 ameriških vojakov. Ob koncu zadnjega tedna se je ameriškim bombnikom v Vietnamu spet pripetila »pomota", ko so bombe odvrgli na lastne ljudi in tako ubili 16 ameriških vojakov, nadaljnjih 11 pa ranili. BEOGRAD. — Letošnji Dan človekovih pravic so v Jugoslaviji obhajali predvsem v znamenju solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Na številnih prireditvah in proslavah so obsodili napadalno vojno, ki jo v Vietnamu vodi Amerika. Udeleženci teh prireditev so zahtevali konec vojne ter pravico za vietnamsko ljudstvo, da se lahko mirno razvija v neodvisni državi. STOCKHOLM. — Po stari tradiciji so tudi letošnje Nobelove nagrade podelili 10. decembra. Nagrade, ki jih je priznala švedska akademija, so prejeli francoski znanstvenik Alfred Kastler za fiziko, ameriški znanstvenik Robert Mulliken za kemijo, ameriška profesorja Rous in Charles Huggins za medicino ter izraelski književnik Joseph Agnon in švedska književnica Nelly Sachs za literaturo. Posebni odbor norveškega parlamenta, ki odloča o podelitvi Nobelove nagrade za mir, pa je sklenil, da te nagrade letos ne podeli, ker položaj na svetu ne daje povoda za kaj takega. BONN. — Inštitut v Tubingenu v Zahodni Nemčiji je izvedel zanimivo anketo, ki naj bi pokazala, kako daleč je nemška javnost poučena o tem, kaj pomeni tako imenovana Hallsteinova doktrina. (S to doktrino je zahodnonemška vlada zagrozila vsem državam, ki bi priznale Vzhodno Nemčijo, s prekinitvijo diplomatskih odnosov — op. ured.) Omenjena anketa je pokazala, da se je skoraj 75 odstotkov Nemcev, ki poznajo Hallsteinovo doktrino, izreklo za to, da bi Zahodna Nemčija morala navezati diplomatske stike z vzhodnoevropskimi državami. Sicer pa je o pomenu in bistvu te doktrine poučena le ena četrtina za-hodnonemškega prebivalstva, medtem ko so mnogi anketirani menili, da gre za kakšno zdravilo ali celo za znamko kopalne soli. WASH!NGTON. — Ameriški predsednik Johnson je potrdil vesti, po katerih bo v začetku januarja zahteval od kongresa dodatna sredstva za vietnamsko vojno. Za proračunsko leto, ki se bo končalo 30. junija 1967, hoče imeti Johnson za te namene še do-datnh 9 do 10 milijard dolarjev. S tem bi se letošnji proračun obrambnega ministrstva povečal na 67 milijard dolarjev (to pomeni v našem denarju okroglo 1,700.000,000.000 šilingov), od katerih bi večino porabili za vojno v Vietnamu. Se večji pa naj bi bili obrambni izdatki v finančnem letu 1967-68, ko naj bi po pisanju „New York Times” znašali celo 70 do 75 milijard dolarjev. DUNAJ. — Pred nedavnim se je na Dunaju končal proces proti nekdanjemu pripadniku SS Leopoldu iLanzu, ki je bil obsojen na 10 let težkega zaostrenega zapora zaradi številnih zločinov, katere je zagrešil kot stražar v zloglasnem nacističnem taborišču smrti Treblinka, kjer so med zadnjo vojno umorili okoli 700.000 ljudi. LONDON. — Britanski zunanji minister Brown je Izjavil, da vidi nove možnosti za sklenitev sporazuma med Vzhodom in Zahodom glede prepovedi Širjenja jedrskega orožja. Do prihodnje sezone 13.000 novih hotelskih ležišč V zadnjih letih se turistične zmogljivosti Jugoslavije naglo večajo. Obstoječa hotelska podjetja večajo svoje kapacitete, ob njih pa nastajajo novi hoteli, gostiiča, turistična naselja in avtocampi. Potrebna sredstva črpajo iz domačih in inozemskih kreditov. Težiiče gradenj novih hotelov in drugih turističnih objektov je osredotočeno na Jadransko obalo, ker je tudi tok turistov usmerjen predvsem v to območje, v notranjosti dežele pa grodijo predvsem motele ob cestnih magistralah, in hotele po repub- t urizma. Slovensko gledališče iz Trsta je po več letih spet gostovala na Koroškem Jezikovni pouk v spanju Našim ljubiteljem odrske umetnosti je gotovo še v spominu prvi obisk ansambla tržaškega Slovenskega gledališča, ki je leta 1959 na povabilo Slovenske prosvetne zveze gostovalo po naših krajih z Jan de Hartogovo igro ..Sopotnika" ter v Celovcu uprizorilo Dardi-Dosto-jevskega dramo ..Zločin in kazen". Takrat so tržaški gledališčniki s svojo visoko umetniško ravnijo zapustili najlepši vtis in je povsem razumljivo, da je bilo celovško Mestno gledališče prejšnji teden polno zasedeno, ko je tržaško Slovensko gledališče ponovno obiskalo Koroško. Kot gostje Krščanske kulturne zveze so tržaški umetniki tokrat u-prizorili dve pasijonski igri, kateri je po motivih slovenske ljudske pesmi napisal prof. Mirko Mahnič. Uvodoma je tržaške goste ter občinstvo pozdravil predsednik KKZ dr. Pavle Zablatnik, ki je prisrčno dobrodošlico izrekel zlasti predstavnikom iz Trsta, med katerimi so Otrok in knjiga Zadnjič smo na tem mestu govorili o splošnem pomenu knjige, tokrat pa naj sledi nekaj misli o tem, kakšno vlogo igra knjiga pri otroku. Že prav zgodaj sreča otrok — ta prej, oni pozneje — knjigo, najsi bo to potem umetniška slikanica ali kakšna zavržena knjiga, samo da je slika v njej. Takrat se mu odpre novo okence v svet, nov vir zaznav in spoznanj — in vsaka naslednja knjiga je zanj novo okence, skozi katerega spoznava delček življenja. Brez dvoma je to zanj tudi privlačno in prav zaradi privlačnosti sega vedno pogosteje po eni in isti knjigi ali po drugih knjigah, kakor pač sega tudi po raznih igračah in predmetih, s katerimi se igra. Knjiga spremlja otroka torej že v predšolski dobi, dobiva kot učbenik vedno večji pomen v šolski dobi ter izpopolnjuje kot šolsko in še bolje kot domače berilo šolski pouk in vzigojo. Naposled narašča njen vpliv v normalnih razmerah še v dobi mladeništva, ko se v večji ali manjši meri ustali za vse življenje. Ta leta je otrok najbolj odvisen od svojih staršev, živi pod njihovim vplivom, pod vplivom vzgojnih in učnih ustanov ter okolja; je še več ali manj nesamostojen, torej otrok v pravem pomenu besede, človek, ki mu je treba pomoči v materialnem in duhovnem pogledu. In ta pomoč naj obsega tudi njegovo branje, njegov odnos do knjige. Prvi vzrok privlačnosti knjige za otroka je gotovo zabavnost. Ne smemo mu zameriti, da mu zabavnost ugaja, da si je želi. Čisto naravno je, da teži otrok še bolj kot odrasel za zabavo, za ugodjem, ki mu ga povzročajo lepe, prijetne, vesele stvari, lepi, prijetni, veseli dogodki — vseeno ali jih gleda sam v resnici ali jih pričara pred. njegove notranje oči neka knjiga. Knjiga je zlasti zabavna, če otroka njena vsebina zanima. Najprej zanima otroka pri knjigi njena zunanjost, potem slike v njej in nato vsebina. To lahko opazimo tedaj, kadar knjigo izbira. Vsebino ceni posebej po tem, koliko je v njej novega in nenavadnega, kako mu je razumljiva in kako poteka njeno dejanje. Smer interesov je pri otrocih^ kakor tudi pri odraslih — različna, vsekakor pa je za vsakega bolj zabavna knjiga, ki ga iz tega ali onega vzroka priteguje. Zanimivost je namreč v tesni zvezi z zabavnostjo. Največjega pomena za otroka pa je knjiga zaradi svoje poučnosti. Ta poučnost ni prisiljena, ker je uporaba knjige v večini primerov odvisna od volje otroka samega, ker poteka njen pouk v glavnem poleg rednega in je v veliki meri del domače vzgoje. Prav iz tega vzroka pa je tudi potrebno, da se starši zanimajo za knjigo, ki jo otrok bere, in zvedo kaj več od njenih koristnosti in škodljivosti; to je vsekakor del družinske vzgoje. bili upravnik Slovenskega gledališča prof. Rado Ravber, umetniški vodja prof. Josip Tavčar in tajnik Filibert Benedefič; njegov pozdrav pa je razumljivo veljal tudi režiserju prof. Mirku Mahniču ter celotnemu ansamblu. Hkrati pa je izrekel zahvalo vodstvu celovškega gledališča ter vodji kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi za izkazano razumevanje ob tem gostovanju. Upravnik tržaškega gledališča prof. Rado Ravber pa je v kratkem nagovoru izrazil veselje, da je ponovno prišlo do gostovanja med koroškimi Slovenci, katerim je v imenu vseh Slovencev v Italiji želel mnogo uspehov pri njihovem delu in v boju za pravice in enakopravnost, ob kateri naj bi se razvijalo lepo sožitje med narodi na meji. Oba uprizorjena komada — Kmečki rekvijem in Vinska žalostna z alelujo — manifestirata pristno slovensko ljudsko čustvovanje, prikazano v dramatičnem spopadu med človeško žalostjo, stisko in strahom na eni ter radostjo, sprostitvijo in pogumom na drugi strani. Po vsebini in obliki sta sicer zelo zanimiva, vendar igralcem žal ne nudita dovolj možnosti, da bi pokazali vse svoje umetniške vrline; redke in ravno zato najbolj značilne izjeme so prizori s Kurentom, ko žalost in obup zamenjata veselje in vera v življenje, pač tisti zdravi optimizem, ki prevladuje tudi v slovenski narodni pesmi. Če hočemo spregovoriti besedo o igralcih, potem je treba posebej omeniti Jožka Lukeša, ki je v obeh komadih prepričljivo demonstriral središče dogajanja (kot „mrtvi kmet”, ki se ne more sprijazniti s smrtjo, in kot .Kurent”, ki mu uspe žalost spremeniti v veselje). Poleg njega so izstopali še Edvard Mar-tinuzzi, Stane Raztresen, Alojz Milič, Rado Nakrst in Danilo Turk, medtem ko je veliki večini igralcev dodeljena več ali manj le vloga statistov, tako da njihove zmožnosti v skoraj nemih in brezgibnih likih nikdar niso prišle prav do veljave. Glede tehnične plati lahko ugotovimo, da je avtor prof. Mirko Mahnič pokazal strokovno znanje tudi kot režiser; inž. arh. Viktor Molka je poskrbel za sicer precej temno toda značaju obeh iger od- V velikih mestih Sovjetske zveze imajo že vrsto let tako imenovane »nočne klinike«, kjer se bolniki lahko zdravijo v nočnem času, to se pravi, da hodijo tja potem, ko opravijo svoje dnevno delo, in ostajajo do naslednjega jutra. V Kijevu, glavnem mestu Ukrajine, pa so uredili prvo »nočno visoko šolo za jezike«. V tej šoli skuša prof. Leonid A. Blizničenko z inštituta za tuje jezike pri akademiji znanosti zbrati kar največ podatkov in izkušenj o študiju — učenju v spanju. Prve tovrstne poskuse je delal ruski raziskovalec Svadošč, ki je že leta 1936 nagovarjajočo sceno; kostumi Alenke Bartlove so bili zanimivo izbrani in tudi glasba Marijana Vodopivca je ustrezno izpopolnjevala celotno sliko. Prireditev je bila vsekakor lepo doživetje za vse številne obiskovalce, ki so imeli priložnost, da vidijo odlomek iz bogate ustvarjalnosti Slovenskega gledališča v Trstu, ki je — kakor je uvodoma poudaril upravnik prof. Ravber — v 22 letih svoje povojne dejavnosti navdušilo že okoli 800.000 ljudi. Ob koncu predstave so bili tržaški umetniki deležni dolgotrajnega aplavza ter mnogega cvetja, med katerim je bila tudi lepa košara cvetlic, ki jo je poklonila Slovenska prosvetna zveza. Ob tem uspehu pa se lahko že zdaj veselimo ponovnega obiska tržaškega gledališča, ki bo na povabilo SPZ verjetno že v prvi polovici prihodnjega leta spet gostovalo na Koroškem. pisal knjigo »Jezikovni pouk v spanju«. Pogoji za sprejem v kijevsko »nočno visoko šolo« niso prav nič zahtevni: kandidat mora imeti pojma o angleščini — zadošča v dveh, treh letih pridobljeno šolsko znanje — razen tega pa je dolžan upoštevati zahtevo, da je v postelji najkasneje četrt pred enajsto zvečer. Učencem razdelijo pismena navodila z dodatkom 15 do 30 tujih besed in pojmov (v tem primeru torej angleških). Vsak kandidat za pridobivanje znanja v spanju jih v miru prebere, potem ko leže v posteljo. Preden zaspi, si vtakne v ušesa slušalke (poskuse delajo tudi z zvočniki, ki so vdelani v vzglavnik ali pa v posteljno stranico tik pri glavi), nato pa v prvi uri spanja »posluša« določeno jezikovno vajo; prijeten ženski glas izgovarja besede in stavke, posnete na magnetofonski trak. Prof. Blizičenko je s svojo metodo kar zadovoljen in pravi: Doslej so vsi naši učenci v celoti izpolnili zahteve, se pravi, da so naslednji dan in kasneje obvladali gradivo, predelano v spanju. Zaradi tega se bavijo z namenom, da bi učni načrt še razširili. Pač pa niso povedali, kako ta »šola« vpliva na spanje, ki je človeku prav tako nujno potrebno. Kulturne drobtine 0 Ob 400-letnici smrti slavnega dramatika in komediografa Marina Držiča, ki je umrl leta 1567 v Benetkah kot upornik, politični emigrant in pregnanec republike, bo aprila prihodnje leto v Dubrovniku znanstveni simpozij, posvečen življenju in delu tega velikega pisatelja, čigar dela so že danes stalno na repertoarjih domačih in tujih gledaliič. Poleg tega bodo pripravili že druge kulturne VELIKE SLAVNOSTI V 'SLOVENJ GRADCU: KRAJ MEDNARODNEGA SREČANJA LJUDI v službi miru, humanosti in prijateljstva med narodi Minulo soboto in nedeljo so se proslave 800-letnice Slovenj Gradca zaključile z velikimi mednarodnimi slovesnostmi ob Dnevu človekovih pravic, s prireditvami, ki so ime tega slovenskega mesta ponesle v širni svet in ga neizbrisno vrisale v kulturni zemljevid sveta. S temi prireditvami je postal Slovenj Gradec — kakor je poudaril predsednik občinske skupščine inž. Franc Razdevšek — »kraj mednarodnega srečanja ljudi, ki vedo, da so mir, humanost in prijateljstvo med narodi čudovite in plemenite besede ter da se za njimi skrivata želja in usoda človeštva«. Na sobotni slavnostni seji občinske skupščine je bilo šest umetnikov razglašenih za častne občane Slovenj Gradca, med njimi slovenski akademski slikar Božidar Jakac in koroški slikar prof. Werner Berg. Poleg tega so bila izročena visoka odlikovanja dvema zaslužnima kulturnima delavcema Slovenj Gradca, in sicer mestnemu župniku Jakobu Sokliču red zasluge za narod s srebrno zvezdo za njegovo kulturno prosvetno delo v mestu ter ravnatelju Umetnostne galerije prof. Karlu Pečku red dela z zlatim vencem za njegove zasluge za razstavo »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi*, ki je bila zvečer odprta v navzočnosti številnih visokih predstavnikov. Slovesne otvoritve mednarodne razstave, ki obsega 210 del likovnih umetnikov iz 40 dežel sveta, so se udeležili tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, zastopnik generalnega sekretarja OZN U Tanta Aly Khalil, predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, predsednik izvršnega sveta Janko Smole s člani slovenske vlade ter mnogi drugi predstavniki javnega in kulturnega življenja iz vse Jugoslavije, medtem ko je koroški deželni glavar Hans Sima poslal pozdravno brzojavko. Ob tej priložnosti : so mnogim domačim in tujim umetnikom podelili posebne nagrade, v kulturnem sporedu pa sta sodelovala simfonični orkester Slovenske filharmonije in Slovenski oktet. Tako letošnji 10. december — Dan človekovih pravic — ni bil velik kulturni praznik le za Slovenj Gradec, marveč bo njegov pomen — kakor je izjavil zastopnik generalnega sekretarja OZN Aly Khalil — pripomogel k uveljavljanju človekovih pravic v drugih delih sveta ter k uresničevanju spoštovanja človekovih pravic in nazorov, ki jih je sprejelo vse ljudstvo sveta. Dvajset let človekoljubne ustanove UNICEF Le nekaj fednov po dvajsetletnici organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) se je svetovna javnost spominjala 20-letnega jubileja druge važne ustanove Združenih narodov, namreč mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč otrokom UNICEF, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946. Ta človekoljubna organizacija je v dveh desetletjih svojega delovanja opravila tako važne ves svet obsegajoče naloge, da ji je bila lani priznana tudi Nobelova nagrada za mir. Dejavnost UNICEF se je začela kmalu po drugi svetovni vojni, in sicer v Evropi, kjer so takrat lakota in nalezljive bolezni ogrožale 20 do 30 milijonov otrok. Sklad se je razvil iz povojne uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo (UNRRA), ki je do leta 1946 porabila svoja sredstva v skupnem znesku štirih milijard dolarjev. Zato je glavna skupščina odobrila iz svojih sredstev 30 milijonov dolarjev za nadaljevanje akcije, ki bi pomagala vsaj otrokom, In tako je bil 11. decembra 1946 ustanovljen UNICEF, sklad, katerega dejavnost je v začetku zajemala 15 evropskih dežel ter Jordanijo. Že doslej je UNICEF opravil ogromno delo, še več nalog pa ga čaka v prihodnosti. Okoli 150 milijonov ljudi na svetu ima malarijo, približno 500 milijonov ljudi — med njimi je tudi mnogo otrok — trpi zaradi trahoma. Petina mladega rodu dežel v razvoju nima dovolj ali vsebinsko pravilne hrane; pri vsakem drugem med njimi nastopijo zaradi fega v prvih štirih letih življenja razvojne motnje, ki jih kasneje ni mogoče odpraviti. UNICEF skrbi za družine v bednih četrtih prenaseljenih velemest in v samotnih domovih redko naseljenih odročnih pokrajin. Razen tega daje sredstva za graditev šol, skrbi pa tudi za usposabljanje poklicnih vzgojiteljev, skratka vsestransko pomaga družinam z otroki. Trenutno izvaja po svetu 533 programov pomoči. To ustanovo podpirajo vsi tisti, ki sodijo, da zlasti mlade države potrebujejo zdrave otroke, ki jim je treba zagotoviti razen zadostne hrane tudi možnost, da se kaj naučijo, ker se bo življenjska raven v zaostalih predelih sveta le tako zviševala hitreje, kakor narašča število prebivalcev. Petino svojih proračunskih sredstev dobiva UNICEF od posameznikov. Proračunska sredstva, ki jih je za letos prostovoljno prispevalo 117 vlad, so se povečala z denarjem, ki so ga zbrali odbori UNICEF v 21 deželah. Med posebno uspešnimi oblikami za zbiranje denarja je vsakoletna prodaja koledarja in kartic za voščila. Pomen in naloge UNICEF je dobro orisal ravnatelj Henri Labouisse, ki je dejal: Kruta resnica je, da je po svetu še vedno nad sto dežel, kjer primanjkuje marsičesa vsem otrokom, ne le bolnim. Eden med štirimi ni deležen nikakršne zdravniške pomoči ne ob rojstvu ne kasneje; komaj vsak drugi obiskuje osnovno šolo, ki je eden izmed treh ne konča; skoraj gotovo morajo mnogi otroki že od 12. leta starosti sami delati za svoje vzdrževanje, morajo torej delati, če hočejo jesti, kljub temu pa jedo slabo in premalo, zato je povprečno konec njihove življenjske poti že pri štiridesetih letih starosti. prireditve, posvečene avtorju „Dunda Maroja”, bavijo se tudi z zamislijo, da bi s,pominu Marina Držiča posvetili prihodnje dubrovniške poletne igre. • V celovžki „Galeriji 61” je bila včeraj odprta razstava, na kateri sodelujejo domači koroSki umetniki Hoke, Kedl, Krawagna in Oman. Razstava, o kateri bomo Se obširneje poročali, bo odprta do 20. januarja dnevno od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. • šest jugoslovanskih baletnih in glasbenih umetnikov je pred nedavnim izvedlo turnejo po državah Srednjega in Daljnega vzhoda. V mestih Bejrut, Damask, Teheran, Karači, New Delhi in Bombaj so imeli skupno 13 nastopov. Slovence je v tej skupini posebno uspeSno zastopal violinist Dejan Bravničar. • V vzhodnem Berlinu so pred kratkim odprli povsem obnovljeno operno hiSo, ki sodi med najmodernejša operna gledališča v Evropi. Prvotna zgradba je bila sezidana konec prejšnjega stoletja, vendar sta jo požar in pozneje bombe popolnoma uničila, tako da so jo morali zdaj po večkratnih popravilih povsem obnoviti, za kar so porabili okoli 5 milijonov dolarjev. Za otvoritveno predstavo so uprizorili Mozartovega „Don Juana”. 9 Za 85. rojstni dan svetovno znanega umetnika Picassoa je bila v Puškinovem muzeju v Moskvi odprta razstava risb, s katero je bil Picasso po letu 1956 prvič spet predstavljen sovjetski javnosti. Ql število obiskovalcev kino predstav v Avstriji Se vedno nazaduje. 150 kinematografov so morali doslej sploh zapreti. Število obiskovalcev, ki je leta 1958 znaSalo Se 122 milijonov, pa je letos padlo na 70 milijonov. Glavni vzrok je nedvomno razvoj televizije, ki čedalje bolj osvaja tudi podeželje; poleg tega pa nosi del krivde tudi filmska industrija, ki je proizvodnjo filmov močno omejila, tako da je prav težko dobiti res dobre filme, ki bi pritegnili večje občinstvo. ZA DAN ČLOVEČANSKIH PRAVIC: Mogočen pevski koncert v Pliberku Minulo nedeljo popoldne je bila v dvorani gostilne Schwarz! v Pliberku mogočna kulturno prosvetna prireditev, ki jo je tamkajšnje prosvetno društvo »Edinosf" posvetilo Dnevu človečanskih pravic, ki ga že 18 let praznuje širni svet. Na velikem pevskem koncertu so sodelovali oktet KUD »Prežihov Voranc” iz Raven pod vodstvom Jožeta Leskovarja, »Oktet izpod Uršlje" s Prevalj pod vodstvom Viktorja Kriveča in pevski zbor »Edinost" pod vodstvom Foltija Hartmana. Slavnostni govor, posvečen Dnevu človečanskih pravic je imel predsednik Slovenske prosvetne zveze, dr. Franci Z w i 11 e r. Na prireditev je prihitela zares Najiepši dokaz tega je bila sobot-številna, hvaležna in kulturna pu- na mogočna mednarodna priredi-blika, kot še malokdaj. Po po- tev v Slovenjem Gradcu, ki se je zdravni pesmi, ki jo je domači niso udeležili le umetniki številnih zbor zapel predvsem v pozdrav držav, marveč je tudi generalni se-svojim pevskim tovarišem prek me- kretar OZN poslal svojega odpoje, s katerimi že dokaj let prijatelj- slanca. nemu osveščanju prebivalstva. Občinstvo na nedeljskem koncertu se jim je dostojno zahvalilo za trud, ki ga z rednimi vajami vlagajo v svoje nastope, s katerimi nas razvedrijo, dramijo in budijo. Mirno številnih izrazov priznanja med koncertom jim je svojo zahvalo izreklo še v prijetni družabnosti, ki je koncertu sledila in ki je sprožila nove na- Slovensko prosvetno društvo »Biika" v Bilčovsu VABILO na dramo v 4 dejanjih Sin v ponedeljek 26. decembra 1966 (Engelkert Gangl) (Štefanovo) ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmi uri zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu črte za nadaljnji razvoj povezanosti in prijateljskega sodelovanja prosvetnih organizacij v tem delu sveta. Uspešno poslovno leto bilčovske hranilnice in posojilnice sko sodeluje, je predsednik »Edinosti" Lovro Potočnik iskreno pozdravil goste v nabito polni dvorani, kmete, gospodinje, de- Predsednik SPZ je nato govoril tudi o potrebi te enakopravnosti, prijateljstva in mirnega sožitja na Koroškem in dejal, da bi moral biti Lepo število zadružnikov se je v četrtek 8. decembra 1966 zbralo na občnem zboru Hranilnice in posojilnice Bilčovs, kjer sta upravni in nadzorni odbor poročala o njenem delu, razvoju in uspehu in kjer so bile na lavce, obrtnike in izobražence, duh deklaracije o človečanskih dnevnem redu volitve obeh odborov, predvsem pa številno mladino, ki pravicah vnešen že v pouk mladi- Udeležba na občnem zboru-in tudi je zasedla veliko dvorano. Pose- ne v ljudskih šolah in da bi ga mo- vprašanja, ki so bila po poročilih ob- bej pa je pozdravil gostujoča ok- ral spremljati skozi vso šolsko do- ravnavana, so pokazala, da se bilcov- teta, predsednika občinskega sve- bo. Predvsem pa bi bilo potrebno, s 1 za ruzni. i živo zave ajo ve 1 ega ta prosvetnih društev Ravne mg. aa o, se na Koroškem prenehalo z ^ ki delujeJ tudi na blagovnem pod-Miljo Sipka, piiberškega podžu- zlorabljanjem v lem duhu zakore- ročju in ki ima svojo bencinsko čr- pana Mirka Kumra, predsedni- ninjene pravice staršev, ker to do- palko. ka Slovenske prosvetne zveze in cela nasprotuje enakopravnosti, Občni zbor je začel podpredsednik njenega tajnika Andreja Koko- prijateljstvu in mirnemu sožitju med Tone Krušic, ki je med navzoči-t a. narodnima skupinama v deželi, mi zlasti pozdravil poslevodečega Za njegovimi pozdravnimi bese- SvoJ 9°v°r Je zaključil s tem, da je podpredsednika Zveze slovenskih za-dami je spregovoril predsednik spomnil na velikega Prešerna, ki drug. v Celovcu, dr. Mirta Z w 11-Slovenske prosvetne zveze. Po po- je že davno prej preden je svet neJ ^^IporočiriaV^edtnji zdravnih in uvodnih besedah je osvojil načela deklaracije o clove- predsednik Miha K u 1 n i k pismeno prešel na bistvo praznovanja Dne- canskih pravicah, zaklical v svet: Sp0r0č;i, da zaradi svojega bolehava človečanskih pravic in čestital Žive naj vs' narodi .. . nja daje sv0jo funkcijo v zadrugi na društvu, da je prav temu prazniku Občinstvo je govor navdušeno razpolago. Odstopajoči predsednik je posvetilo svojo lepo prireditev in pozdravilo, nakar se je pričel od- dolgo vrsto let zgledno vodil posle da je v duhu splošne deklaracije viia,i spored koncerta. Nastop zbo- tukajšnje zadruge, zato bo njegov iz-o človečanskih pravicah Organi- rov te našel sv°j višek v skupnem st°P 1Z vrst aktlv"lh zadružnikov zacije Združenih narodov k sode- mogočnem zboru. Vihar navdu- težko nadomestljiv. Ko se mu za nje-, 1 ' v . . , govo dolgoletno nesebično delo iskre- lovanju povabilo tudi goste s Pre- s®nJa ,n^ spontanega aplavza so no zahvaljujemo, želimo, da bi kmalu valj in Raven. Duh te deklaracije, zb°" P.ozel' °b vsak, pesmi. To na- okreval in da b; ostal nav; zadrugi ki ga je mogoče združiti v besede vdušenje pa je za vse nastopajoče naprej dober svetovalec, enakopravnost, prijateljstvo, sode- gotovo najboljše zadoščenje in jz p0r0^;j upravnega in nadzorne- lovanje in mir v svetu, je danes najbolj pravična kritika. Ob za- ga odbora ter poslovodij kreditnega med človeštvom globoko zasidran, ključku koncerta se je sodelujočim |n blagovnega sektorja, smo videli, da zahvalil podžupan pliberške občine Mirko Kumer za lep in plemenit ——————— kulturni užitek, ki so ga občanom posredovali. Ob tej priložnosti je dal občanom nekaj pomembnih nega poslovanja in prednost, ki jo imamo z zadružno bencinsko črpalko. Vsa poročila so bila vzeta na znanje s priznanjem in pohvalo. Heleni Perc v spomin VABILO Pred kratkim smo položili Heleno naP°‘il za ohrani,*v slovenske be-Perc, pd. Mikijevo mater iz Lobnika sec‘e ‘n Pesmi na Koroškem. k zadnjemu počitku. V slovo dragi Uspeli koncert v Pliberku je bil soborki je Zveza koroških partiza- lep uspeh in najboljša pobuda za nov^ po svojem predsedniku Karlu več podobnih večjih prosvetnih pri-Prusniku položila venec na odprti reditev. Njenim organizatorjem, 8r°b- pevcem in zborovodjem čestitamo Idelena Perc je dosegla starost 68 jn izrekamo priznanje in zahvalo, let, poznali pa smo jo kot delovno da k|jub sp|ošnemu stremljenju po kmetico na Mikijevem Posestvu vi- materiaInih dobrinah najdejo ve. soko v Lovniku nad zelezno Kaplo. , , » - dno spet cas in idealizem, ki ga posvečajo pevski kulturi in kultur- želni glavar Hans Sima. Poleg deželnega glavarja Sime so občnemu zboru prisostvovali se namestnik deželnega glavarja dr. W alter W e i s s m a n n , deželni svetnik B a c h e r in generalni sekretar konference prezidentov kmetijskih zbornic dr. Brandstdtter. Med vojno je Leni — kakor smo jo klicali njeni ožji in bojni prijatelji — že od vsega početka pridružila na-rodno-osvoboailnemu pokretu. Ko so ji nacisti požgali domačijo, je šla njena hčerka v partizane, sama pa se nam je pridružila novembra 1943. V naših vrstah se je izkazala kot zavedna, predana in vztrajna borka za pravično stvar delovnih ljudi. Še ko je bila doma, je negovala in oskrbovala ranjene partizane. Ob požigu njene domačije je ležal v njenem skednju ranjen partizan in tam našel smrt. Tovarišica Leni je iz vojne prišla kot partizanski invalid. V borbi proti fašizmu si je nakopala neozdravljivo bolezen. Njeno zdravstveno stanje se je iz leta v leto slabšalo. Vedno bolj je postajala nesposobna ____.. za delo. Še letos jo je Zveza koroških )JKe izmene. Od 24 izvoljenih članov partizanov poslala na zdravljenje in občnega zbora je bilo 12 takih, ki so ji omogočila, da je preživela nekaj kot zbornični svetniki s tem občnim prijetnih dni v krogu nekdanijh so- zborom prvič prevzeli svojo funkci- borcev in da je z njimi obujala spo- j0) ker dosedanji člani občnega zbo- mine. ra večinoma zaradi starosti niso več Lenijo smo vsi spoštovali in kot kandidirali. Ta izmena generacij je njenim soborcem nam je žal, da nas sprožila tudi izmeno v prezidiju. Za je vse prerano zapustila. Vsa leta novega prezidenta je bil izvoljen je ostala zvesta idealom protifašistič- dosedanji prvi podpredsednik zborne in narodnoosvobodilne borbe, niče, deželni poslanec Stefan S o -Srečali smo jo na vseh prireditvah Jat, za prvega podpredsednika Zveze koroških partizanov. U delež- zvezni svetnik dr. Leopold G o e s s , ba pri takih prireditvah ji je bila veleposestnik v Zrelcu, za drugega srčna zadeva. Zato bo ostala v na- podpredsednika predsednik koroske-ših srcih nepozabljena, vedno spo- Ra deželnega zbora Rudolf 1 i 1 -štovana tovarišica. Vsem njenim lian, za tretjega podpredsednika svojcem pa izrekamo koroški parti- Pa ing. Hermann \V e c h . zani tem potom naše globoko soža- Noto poteku občnega zbora sta da-Ije, la odstopajoči prezident Gruber in Osmošolci (8. a) slovenske gimnazije v Celovcu vabimo na veseloigro NAMIŠLJENI ZDRAVNIK (H. Weigel) v nedeljo 18. decembra 1966 ob osmih zvečer v dvorani pri Schwarzlu v Pliberku. je naša zadruga lepo napredovala in da je zabeležila nove uspehe. Predvsem se je pokazala koristnost dnev- Slovenji Plajberk AAinulo nedeljo nas je obiskala igralska skupina 8. a-razreda slovenske gimnazije v Celovcu. Kakor že prej po drugih krajih, se je tudi nam predstavila s svojo komedijo »Namišljeni zdravnik”. Obiska naših dijakov smo bili tem bolj veseli, ker se pri nas le redko kdaj zgodi, da bi bili deležni kulturne prireditve v naši materinščini. Kako veseli smo bili nji— Za novega predsednika upravnega ho obisk priča najbo|j ude. odbora je bil izvoljen Miha Z a - , , -c . ii • i j tv r?• i lezba v dvorani Serainikoveaa qo- blatnik, pd. Kumer v Bilnjovsu, ,.vv . . . . 1 . 4 za podpredsednika pa je bil znova 5 ]Sca' kjer se je zbralo 120 ljudi, potrjen Tone Krušic. Na novo je bil ki s° dvorano napolnili do zadnje-v upravni odbor izvoljen Gregor 9a kotička. Ta udeležba pa je v Reichman, pd. Ravbar v Želu- primeru naše občine ki šteje le čah, vsi ostali odborniki pa so bili okroglo 500 prebivalcev, res edin-že v starem odboru. Novega predsed- stvena. Gotovo pa bi jih prišlo še nika je dobil tudi nadzorni odbor. več( če bi ;me|| upanjej da bodo Za Janezom Einspielerjem, dobi|i prostor. pd. bramsicnikom, ki je odstopil in ki mu je občni zbor za njegovo delo iz- smo nastopom naših rekel zasluženo priznanje, je mesto dijakov navdušeni in se v polni predsednika nadzornega odbora občni meri pridružujemo priznanju in po-zbor poveril nameščencu Francu hvali, ki so je bili deležni pri na-Štinglerju iz Muškave. V osta- stopih po drugih krajih, lem so bili tudi v nadzorni odbor potrjeni dosedanji odborniki. Ko je novoizvoljeni predsednik u- bornike k konstruktivnemu sodelo-pravnega odbora prevzel vodstvo vanju in začel diskusijo o tekočih občnega zbora, se je zahvalil za iz- gospodarskih vprašanjih v občini, pri kazano zaupanje in zagotovil, da bo kateri je potem sodelovalo več za-po svojih močeh in po zgledu svo- družnikov, ki so sporočili marsika-jega predhodnika skrbel za napre- tero perečo vprašanje zlasti s pod-dek zadruge. Nato je še pozval od- ročja kmetijstva. Starši naših dijakov so zborovali Ob zaključku prvega tromesečja šolskega leta na slovenski gimnaziji v Celovcu so se pred »Dnevom staršev" v soboto dopoldne zbrali starši dijakov na občnem zboru Združenja staršev na tej gimnaziji. Modra dvorana celovškega Doma glasbe je bila polna in navzoči starši so pozorno sledili poteku občnega zbora in izvajanjem govornikov. Naposled so dali spet zaupnico dosedanjemu odboru pod predsedstvom šolskega upravitelja Zdravka V a v t i j a od Božjega groba pri Pliberku. Veliko pozornost staršev sta zbudili predavanji prof. Milana K u p -p r a in prof. dr. Pavleta Zablatnika. Prvi je govoril o potrebi telesne vzgoje današnje mladine in o težavah, ki jih ima slovenska gimnazija v tem pogledu, ko zaradi pomanjkanja lastnih prostorov ne more docela izkoristiti ure, ki so namenjene za telovadbo. Drugi pa je starše opozoril na potrebo učenja grščine in latinščine v srednjih šolah, katerih obvladanje je predpogoj za uspešen nadaljnji študij. Kakor že vsa zadnja leta so navzoči starši tudi tokrat izrazili svoje nerazumevanje za zavlačevanje gradnje lastnega poslopja za slovensko gimnazijo s strani zveznega ministrstva za pouk. V svoji vlogi so urgirali čim prejšnji pričetek gradnje, ker je to predpogoj za uspešen pouk na tej srednji šoli. Koroška kmetijska zbornica se ie konstituirala Velika izmena v kmečkem poklicnem zastopstvu ničnih svetnikov, da pa razen njega kmečko prebivalstvo iz sodnih okrajev Pliberk, Dobrla vas, Železna Kapla, Borovlje in Rožek nima nobe-. nega zastopnika. »Zato prosim občni V ponedeljek popoldne se je 13. novembra izvoljeni občni zbor delu v dobrobit dežele, zlasti pa je 2yQr ln VSakega njenega člana«, je Kmetijske zbornice za Koroško zbral k svojemu prvemu zasedanju. Na apeliral na Bauernbund kot večino, nadaljeval, »da navzlic temu prouči svojem dnevnem redu je imel volitve prezidenta, prezidija in strokov- da nudi tudi manjšinskim frakcijam zahteve, bistvenosti in želje, ki jih bo nih odborov, njihovo zaprisego ter izjave v občnem zboru^ zastopanih možnost konstruktivnega sodelovanja v korist južnokoroških kmetov pred- frakcij in novega predsednika. Uvodoma je imel odstopajoči prezident in soodločanja. V teku svojega govo- ložila moja frakcija in da jim v okvi- Hermann Gruber svoj poslovilni govor, za njim pa je spregovoril de- ra je deželni glavar orisal položaj in ru danih možnosti zadosti. Južnoko- Občni zbor je stal v znamenju ve- vlogo kmetijstva in gozdarstva v de- rof£; kmetje morajo biti s strani zbor-zelni gospodarski politiki in zagotovil nlce deležni istega zastopstva in po-njegovim prizadevanjem tudi v bo- spe'sevanja} kakor kmetje iz drugih doce potrebno podporo dežele. predelov dežele«. Po izvolitvi strokovnih odborov in Za Zvezo delovnih kmet0v je iz-deželni glavar Sima. Gruber, ki je pozdravnih besedah gostov so poda- javQ daj prededn;k deželnega zbo- izvzemši dobo nacizma od leta 1934 h predstavniki frakcij svoje izjave. ra Rudojf Tillian, ki je dejal, da jo stal na čelu koroškega kmečkega po- Z* Skupnost juznokoroskih kmetov k; j;h je prJ volimh km edi_ klicnega zastopstva, je v svojem po- 'c f ™oul ^je' uvodoma izjavi! na strank:l pridobila, obvezujejo k še slovilnem govoru apeliral na novi ^ u ™ Yd..L°J:.“™L?™ L:i 'lI! večjemu delu. Frakcija se bo pred- občni zbo^ na novi' prezidij in na da je Skupnost južnokoroških Benovega prezidenta, da bi gojili duh tov pripravljena za konstruktivno sodelovania in strpnosti v zbornici, sodelovanje, ce bodo v zbornici upo- nih pogojev kmecKega jJrebivalstva, tov pripravljena za konstruktivno vsem zavzemala za zboljšanje social sodelovanja in strpnosti v zbornici, sodelovanje, če bodo v zbornici upo- povečanie ootroš da bo kmečko poklicno zastopstvo stevane koristi m zelje južnokoroških Polc„ tega pa tudi povečanje potros lahko konstruktivno izpolnjevalo kmetov, ,e naglasil, da mora kmeti,- nje mleka, za gradnjo žitnih silosov, svoje naloge, kakor jih je izpolnjeva- ska zbornica samo po sebi razumlji- za intenzivacijo živinoreje, za grad-lo v zadnjih 21 letih. V svojem govo- vo zadostiti dejstvu da živita v de- njo popravlja mo kmetijskih strojev, ru pa se je posebej zahvalil doseda- ™li dve narodni skupim, pri čemer za predelavo kmetijskih pridelkov t i i *i t r r> ^ • im* &rr)nrL->r\ sl r\niPYt\)?C. vinriiain in ulrrpnp U i c n nrinrii njemu podpredsedniku Josefu S t e i - 'ma kmečko prebivalstvo slovenske zadrugah in za ukrepe, ki so priprav-nerju ki je bil z njim skozi vseh narodne skupine polno pravico^do ni za razbremenitev kmečkih gospo-21 let v prezidiju zbornice in ki je strokovnega, kulturnega in drugačne- dinj. Predsednik Tillian je svaril pred tudi enako z njim sedaj zaradi staro- 8a pospeševanja s strani zbornice v odpravo državnih regresov na cene sti odstopil. SV0P materinščini. mleka in krušnega žita in se podob- Deželni glavar Sima je podobno, Zbornični svetnik Mirko Kumer pa no, kot predstavniki drugih frakcij kot pred njim prezident Gruber po- je tudi ugotovil, da je sicer v sedanjo izrekel za konstruktivno sodelovanje žival vse frakcije k konstruktivnemu zbornico vstopilo veliko novih zbor- v zbornici. Mrtva prestolnica sredi džungle Nedaleč od Siemreapa — kraja ob gornji obali jezera Tonle v severozahodnem delu Kambodže — leži sredi džungle nenavadno, že stoletja zapuščeno in razpadajoče svetišč no mesto ANGKOR — eden izmed biserov mogočne srednjeazijske kulturne preteklosti. Slučajnemu obiskovalcu to mesto razvalin ne bo pomenilo kaj posebnega, saj je na takšna ali slična grobišča nekdanjih mest lahko naletel kjerkoli po deželah Prednje in Zadnje Indije in se vsaj na oko ne zde prav nič različna med seboj. Poznavalec umetnosti in kulturne zgodovine pa bo že na prvi pogled spoznal, da se to razpadlo, a vendar dobro ohranjeno nekdanje mesto nenavadno loči od svojih sovrstnikov v Indiji ali na ozem-hih dalje proti Vzhodu. To, kar ga od njih loči, je njegova arhitektura, oblika njegovih svetišč in slog njihovega reliefnega okrasja. O zgodovinskem razvoju hindujske kulture — tako imenujemo danes kulturo obeh Indij in dela Polinezije — je bilo v zadnjih desetletjih napisanih kar precej obsežnih knjig. In najsi obdelujejo svojo snov s tega ali onega Zornega kota, v nečem so si vse edine: če ločimo starejšo zahodno indijsko kulturo od njene dosti mlajše polinezijske naslednice, je kultura Indokine njun vmesni člen, Kambodža njuno stikališče. Ostanke najstarejše civilizacije hindujskega kulturnega kroga so našli leta 1924 v severozahodni Indiji v kraju Mohen-jo Daro. Dve leti starejšega odkopavanja v Harappi v Pandjabu so skupaj s stistimi v Mohen-jo Daru odkrila veliko in bogato kulturo, ki ni dosti mlajša od 5000 let! Ne glede na vse spremembe ter boje in vdore se je stara hindujska kultura in civilizacija nadaljevala v nepretrgani povezanosti skozi vsa dolga stoletja vse do današnjih dni. Spočetka domujoča le ob Indu, se je tekom stoletij razlila prek vse Južne Indije in dalje na Vzhod in v Indokino in celo na Indonezijske otoke. Šele tu je, zajezena po mogočni kitajski sosedi, podlegla njenemu vplivu in se z njo spojila. Zgodovinski mejniki na njeni razvojni poti so ostanki nekdanjih mest, prestolnic in svetišč. In eno najlepših in najzgovornejših je vsekakor — Angkor! O hindujskem obdobju lahko govorimo kot o pravšnem napadalnem, imperialističnem obdobju, saj so v tem času Hinduji ne samo zagospodarili po vsem Zahodnoindijskem polotoku, temveč so prodrli tudi prek morja na ‘Ceylon, na Malajske otoke in v Indokino. Povsod tod so ustanavljali svoje naselbine in trgovske kolonije, hkrati pa so tod širili svoj kulturni vpliv in svojo vero — hinduizem. Prva hindujska kolonija v Indokini je bila Champa v Anamu. Nastala je nekako v tretjem stoletju našega štetja, njeno glavno mesto je bilo Pandurangam. Za celih dve sto let Pozneje je zraslo drugo veliko mesto — Kam-oodja. Obe mesti sta bili polni mogočnih zgradb in svetišč, kar vse je bilo delo hindujskih arhitektov in gradbenikov, ki so se priselili v novo kolonizirano deželo. Razvaline teh nekdanjih mest še danes pričajo o izredno visoki stopnji njihovega umetniškega razvoja. Medtem ko so po Evropi že šest stoletij oznanjevali krščanski nauk, so imeli v Indiji Budo in Mahaviro, na Kitajskem Konfucija in Laotseja, v Perziji pa Zarathustro. To so bili veliki misleci in kot takšni pravi revolucionarji, ki so se neustrašeno spoprijeli z vsem, kar, je pridilo ali oviralo nadaljnji razvoj; skušali so moralno zboljšati svoja ljudstva in Zmanjšati njihovo bedo. Tako so skoraj nehote postali duhovni ustanovitelji novih verskih gibanj, ki so jih s svojimi moralnimi nauki sprožili. Eden takšnih je bil na priliko tudi Hindujec Guatama, znan pod imenom — Buda. Guatama je nastopil kot velik ljudski reformator in je odločno napadel vladarsko kasto ter stranpota stare vedske veroizpovedi. Toda njegov nauk se v Indiji ni dolgo obdržal; veliko bolj se je zasidral v deželah od Ceylona do Kitajske ter je segel celo na Japonsko, v Indiji sami pa je skoraj povsem podlegel staremu hinduizmu. Nekoliko dalj časa se je budizem zadržal v Indokini, toda sem ni prišel iz Indije, temveč iz sosedne Kitajske. S hindujskimi kolonizatorji pa je v Kombodžo prišla tudi njihova vera, hinduizem ali brahmaizem. Njeno glavno središče je bilo za dolga stoletja prav mesto Angkor. Še v osmem stoletju po našem štetju so obstajale v Indokini tri različne hindujske državice. Potem pa je v devetem stoletju vladar najjužnejše izmed njih — khmerijske — vse tri združil in je tako ustanovil novo veliko cesarstvo. Ta vladar je bil Jaya-varman, on in njegov naslednik Yaso-varman pa sta kambo-ško državo povsem osamosvojila od matične Indije. Tedaj je nastalo kraljevsko mesto Ang-kor-Thom, znano po vsem vzhodu kot »Veličastni Angkor«. Bilo je res pravo velemesto z več kot milijon prebivalci! V njegovi bližini je bilo čudovito svetišče Angkor Vat. Angkor je resnično čudo zadnjeindijske u-metnosti. Bogato izročilo hindujske umetnosti je tu našlo izredno plodna tla za svoj nadaljnji, svojstveni razvoj. Hinduizem in budizem sta si tod podala roki, zdržno živita drug poleg _ drugega, vzajemno gradita in razvijata svojo umetnost. Svetišče v Angkor Vatu je plod te vzajemnosti, v njem se družita hindujski umetnostni čut za veličastnost in hkmerski smisel za nežno razčlenjene poedinosti, za pravilnost in somernost. Angkor Vat je grajen po južnoindijskem vzorcu: njegov tloris sestoji iz treh drug ob drugem, ležečih kvadratov, obkroženih z zidom,^ do njih vodi široka ploščad. Zgradba svetišča se s temeljev dviga v stopničasta nadstropja, njena prednja stran se odpira v 250 metrov dolgo stebrno galerijo, bogato razčlenjeno s plamenastimi portali nad portali in na vogalih vsakega nadstropja, najmogočnejši pa se dviga sredi nad centralnim prostorom. Grajen je v devet nadstopij, kegljaste oblike in se končuje v vitko konico. Bogato plamenasto okrasje zunanjih sten stolpov in zgradbe same je pravilno in simetrično razdeljeno, kot pri vseh dravidskih zgradbah. Nekaj pa je, kar svetišče v Angkor Vatu odločno loči od podobnih v Južni Indiji: hkmerska okrasna plastika se ne spaja v arhitektonsko celoto s svojo podlago, temveč ji samo voljno služi kot njen umetniški odraz. Njene pripovedujoče upodobitve so izdelane v pravilnem ploskem reliefu; skoraj v polni okroglini izklesani orjaški ljudje in živali so kot stražarji pravilno razporejeni ob vhodih in ob stopniščnih dostopih, orjaške kamnite kače so domiselno uporabljene kot ograje ob cestah in na mostovih. Sedmero ali devetgla-vo zvijajoče se kačje telo krasi tudi portaine podboje in zatrepe. Orjaški sloni-nosači, levi-čuvarji, mnogogla-ve kače in prepletajoče se tropsko rastlinstvo še dopolnjujejo pestro sliko hkmerske okrasne plastike. Obrazni tipi človeških postav te u-metnosti pa so, za čuda, vedno napol mongolski in napol malajski: ploščati nosovi, postrani ležeče oči, polnejše ustnice — tega pred-njeindijska umetnost ne pozna! Iste značilnosti kaže tudi glava-velikanka na osrednjem stolpu svetišča Prea-Tkol, glava Brahme s štirimi obličji na stranicah stolpa. Prav verjetno je bilo to Brahmovo obličje vklesano tudi po drugih svetiščnih stolpih ter se je nekaj ducat-krat ponavljalo tudi v ostalih svetiščih Ang-korja. Vsekakor moremo po tem, kar je ostalo, soditi, da so bila angkorska svetišča izdelana prav v pravljičnem sijaju in da jih v kristalni čistosti njihovih oblik ne prekaša niti kasnejša budistična korejsko-japonska umetnost. im i vosa IZ2D<\D0Sl inteHmKi i 3 # Če mimozo obsevamo z rentgenskimi žarki, najpozneje v eni minuti po obsevanju zapre svoje liste. Tudi pri mesojedih ristlinah sta dva znanstvenika iz MUnchena z rentgenskim obsevanjem sprožila lovke rastline. Verjetno se zaradi obsevanja spremeni zmožnost prepuščanja celičnih membran, zaradi česar tekočina v rastlinah aktivira gibljive lovke. o o o 0 Mnenje, da se je mnoiica zvezdnega prahu v zadnjih desetletjih zmanjšala, ne drži. Satelit, Jti je oprem- ljen z napravo za registriranje meteoriteov, je v treh dneh prejel okoli 3000 zadetkov. V dveh urah je registriral 200 zadetkov; drugič spet v eni sami uri 35 zadetkov. To število jo zelo visoko in ga lahko pojasnimo s tem, da je satelit tisti čas letel skozi ugasli meteorski tok Leonidov. Ponavadi je povprečje 3000 zadetkov v 75 dneh. o o o V Sudanu so poljski arheologi izkopali rudarsko naselje in rudnik kvarcita, ki je bil v razcvetu pred kakimi 4C.000 leti. Ostanke te kulture so doslej našli samo v Severni Rodeziji in v Kongu. Bivališča tega naselja so pravzaprav v pesku izkopane votline, obložene s kamnitimi bloki. Industrijski dim in rastline Še vedno ni zanesljivega odgovora na vprašanje, ali glasba res ugodno vpliva na razvoj rastlin in na njihov donos. Raziskav je bilo že precej, nekateri poskusi so potrdili, drugi ovrgli izvirno domnevo. Prav dobro pa je znano, da industrijski dim v zraku velikih mest škoduje ne samo ljudem, temveč tudi rastlinam. Pri poskusih v Ameriki so ugotovili, da dajejo rastline, ki rastejo in dozorevajo v zraku, okuženem z industrijskim dimom in z drugimi plini, povprečno za 10 odstotkov manj pridelka kot tiste na čistem zraku. Statistiki so izračunali, da znaša škoda v ameriškem kmetijstvu zaradi teh primesi v zraku okoli 325 milijonov dolarjev na leto. Leta terjajo več spanja Stoletniki na